v* izixwlovali ocrr **v** UNlVthültY Of I ASILO SLOVENSKE NA A i (■fr ^jL^fr» Jg ; vilU trmoglave! M 8. Am uuvgvv- >nt. (Lz BcSXQc- Svoje SK>žgane mučijo, kako bi ga utihnili. — Doktor radi» govori jI» ae pomaga nW ' nodalj^ta prepoved. St. Clarkoville, O. — Nekaj ae tlela v treh odprtih premogovnikih Jv okraju Beftmont. Pittsburgha so privedli eet rudarjev, ki »o bili dobro zastraženi, da' gredo na delo t Martina Ferryju. f|tV Položenih je bilo več proženj, da se otroci rudarjev oddajo v okrajno sirotišnico ¿es zimo. Okrajni komisarji Izjavljajo, da si bodo morati izpoeoditi $30,000 za upravo sirotišnice, kajti sa stražnike pri premogovnikih gre vsak dan 600 dolarjev. Okrajna blagajna je pa prašna, v nji ni denarja tudi sa okrajno siroti«-B1CO. Premogovniški podjetniki so iz poslovali na zveznem sodišču sodnijsko prepoved, ki skoraj odpravlja popolnoma atavkovne •straže. Tako se stavkarji )v Martine Ferryju obrnili na radijsko postajo, da rssglsša apel stavkarjev. Radio pošilja glar eove na vse strani v dolini in sliši se "Ne pojdi delati. Ne jemlji živež* nsšim strsdajočkn detetom." Ta glas pa dela premogovniškim podjetnikom velike skrbi. Radi bi ga utihnili. Zato iščejo in brskajo njih advokatje po knjigah, ako bi odkrili kje sa-k on, s katerim bi se dal utihniti radio. ;'fl opravljajo stavkovno stražo le ameriški državljani, ki so ianož-m angleščine. Ta sodnijska pre-Ji. vrd je veljavna sa 6 okrajev, v katerih stavkajo rudarji. Dali« določa sodnijska prepoved, da ne smejo biti na eni straži ne več ko tri oeeb«w Ta straša mora biti oddaljena od druge straže najmanj sedem sto jardov in najmanj sto jardov od bližnjega premogovniškega posestva. S sodnijako prepovedjo je bilo izdano tudi navodilo zveznemu maršalu, da odpošlje 25 izrednih deputijev na premogovno polje Imonta, Guorsneyja, Rarriao-na, Jeffersona in Tuocarawasa, kjer se premogovniški podjetniki trudijo obratovati svoja premogovnike z neorganiziranimi rudarji. Vsi policaji, šerifi in d< putiji so prejeli ista navodila. A pronašll so, da radio govori angleški jezik in da je veliko več oddaljen kot 700 Jardov od 1 i-nje stavkovne straže hi več * -to jardov profrod bližnjega prizadetega premogovnika. Do-Zilaj Ae pravzaprav niso mogli Ur' predfl! WM MPrtl J^^ iLJT ju mortčakl- pon*mt, ko so se podjetniki, pravi, as . a . , zadnji teden uprti v mornaričai kaznilnici v ToOlonu. CeU 78 upornikov se je zsbarlkadlraia v ječi dne 29. septembra, zunaj ječe so pa demonstrirale množice komunističnih delavcev. Zandarjl so užugslt 24 jetnikov še tisti dan, ostale so pa morali pblegati vso noč do naslednjega jutra. Vlada je začela preiskavo glede komunističnih manifestacij na križarki "Ernest Henen • Oficijelna atmosfera Massillai Ja as ohlajttjft — Ni čude, ako Maseellai vabi ame-riške tariatke v Rimu v svojo ;n Cheyeima, Wya. — Po vsem zapadnem Wyomlngu Je v ne-nj. Nevihto s zapednim ve- trom, ki Je_____ J« ohladila ozračje. ^icage, g. okt. — 8JW*t*i zamorsg WHson Terrell hišnik . "SS vojnega Ujnika Jacob M- '^kenuona, se Je ustrelil v **vo. Tetvea Je Ml Obupan radi slabsp zdravja. VODITELJI STROKOVNO ORGANIZIRANEGA DELAVSTVA O PODPORI RUDARJEV. Zgodaj v mesecu novembru se vrši konferenca sa atavkujočik radarjev Pttteburgh/Pa. — PhUlp Mur-rav. podpredsednik rudarske organizacije United Mine Werkers, je izjavil, da skliče Willis^ Green, predsednik Ameriške \n jskov js bilo ubitih v nori bitki pri Coculi. država Jsllsoo, kot ss glasi vsst Is OuadaleJara. Vstsšl so okupirali msstoel Coculo in Vlila Gorono, toda vojaška šoto so Jih kmalu Izgnala. \ "El Oraflco" poroča, da ao M-H trije klerikalci deportirani r «enako kolonijo Tree Marlas. Aretirani so bili »rad petimi dnevi s več drugimi vred, tod» večlns Js bila Izpuščena. Med deportirane! je tudi katoHški duhoven Rafael Retana Medlna. Je več kot leta dni organlsl-ral tajne skupine proti Calleeovi vladi. Polkijs Je odkrila, da duhovni kršijo evojl laetnl intordikt ter akrivoaui mašujejo v mnogih earkvah. Os že spoznali, da intordikt ne zlomi odpora vlsde. le bOe 44 SbRIk. Beth, Mich.. 8. okt — Dva dečka sta aašla 844 kosov pod rasvsHnsml šols. Je razdejal Andrew Ka-hoe pretepeno spomlad, tkitična šola Je bile pognana v srak, ko se Ja v nji vršilo kjer Ja Izgubilo živi sek la Je bilo tudi . .v,: îtèâ gi^fluq ilotpfill maiopwi roptomf» . LAMtNINA SLOVBWSIg nabodnb podpowf» NinMm: lOinfri» drle*» (Uvro Chkaeal 9*1 Uta; ChKAfo ia Clewo $7JC na lato, |S.fS -THE BNLtGPtiNM VflfM Stat* (asaapt Chteago) and Canada Foreign Lsnmjn Informa-tfon Service bo te izdal roč-no knjjtfo za priseljence. Svrhs to ktijiM jt biH knllpot u pri* «Ijenca to orgaifiaacije, ki mi bavtfo # priseljenci in prišel je* vanjem v Združene države. Knjiga, ki nosi naslov "A Handbopk for ItomigranU", jo »pisana v angleščini. Prodajala se bo za pribiidtao en dolar, da se pokrijejo tiskovni in trini stroški. Kasneje se bo prevod knjige ponatisnil tudi t rasnih drugi*'jezikih. Knjigo je sestavila itt uredila Mariatt Schibsfaft nsčelnica od-delka P. t', t km inormacije poedincem ia otgsaizacijam. Mise Schibsbr je nedavno obiskala ' glavna ''''pristanišči v Evropi in m tam sestala z ameriškimi konzuli, evropskimi ¡zssljsniškfoi obliitmi in organizacijami/4rt rt brigajo za izseljence. ir " • * M|t,in »- - -"•■■i mnpujvvf vmm. Tožba ja nenavadna v tsm, kar dr. Venon teši sa odškodnino aedaj, ko Js njegova šena mrtva to dva ik^ Vernon lasi. jn. ka ga Je ML Chicago, ÖL, 1. okt —> Chartas Bernice, jetnik v BrideweUskim zaporu, je prerasel npt <(ohn tawleyu, jstnlškemu čuvaju, ko ga jobrU. Kakor so izjaijli drugi jetafci, js Bsrnice zagrozil, da bo čuvaja preressl vrat ka- dae U. oktobra ob 7. zvečer, an katero bi bilo dobro» de bi ee mi vsi 8lovenci iz Bridgevttla in Ijtni «kupno spravili ia bi ss njih trgatve udslaAill ter jim vas groadja Wren. To pa zato, ker ne oktobra M. bo vinska trgatev v BridcevlUu in Cen SSM burčani ee nam OMjabtti. da ko-lUmr jim ail skladam^ oni nam bodo dvakrat (x>vrnfl| 1 TOREK, 4. ito ▼ Ljubljani na raz «tavi.*—Liubljana, 19. sapi — Pozabil biVmalu, da Vam o tem prodam. \No, zamujeno, ni zgubljeno. Ker ^praznujejo letos Espe-rantisti 40-letni jubilej, odkar, je izSla>rvn oaperantska niča, si k nadel "Klub eaperan-tiatov v Ljubljani" nalogo, da seznani ob priliki letošnje pokrajinske razstave tudi našo širšo javnost s tem velepo-membnim svetovnim pojcretom. Brezdvomno je potrebno danes, ko živimo v dobi velikega tehničnega napredovanja (radio, aviatika, itd.), ki ima ie samo 1K) sebi za posledico mednarodno zbliževanje in sporazumevanje, da se spozna tudi posameznik z že močno razširjenim in praktično rabljenim mednarodnim pomožnim jezikom—Espe-rantom. Zgodovina nam našteva skoro kakih 200 različnih poskusov ustvaritve enega mednarodnega jezika, -kar brezdvomno priča o veliki potrebi, ki so jo narodi čutili po takšnem jeziku. AH njfteden teh poskusov ni uspel in to radi tega, ker so bazirali bodisi na starih, mrtvih jezikih s svojimi težkimi oblikami, ali pa so biil preveč enostranski. Uvidevši neobhodno potrebo po mednarodnem občevalnem jeziku in prepričan, da so vse mo-moče nesloge in sovraštva enih liapram drugim sledila ravno iz tega, ker se ftiso ljudje med seboj razumeli to poznali, se je iz ljubezni do človečanstva spravil na delo Poljak dr. Ludovik Lazar Zamenhof. Izdal je pred 40 leti pod pseudonimom "dok-toro Esperanto" slovnico in slovar. Stvoril je jezik, lahek do skrajnosti, enostaven in milo-doneč. Cela slovnica sestoji iz 16 pravil (izjem ni), slovar je pa internacionalen, a vkljub temu se morejo z Esperantom izraziti tudi najfinejše nijanse ljudskega mišljenja. Takoj po izidu slovnice je Število espe-rantistov visoko naraščalo od dne do dne. A kmalu so spoznale njega važnost in potrebo tudi velike mednarodne organizacije, kakor: Rdeči križ, Mednarodno društvo pacifistov, zdravnikov, filateliatov, svobo-domiselcev, tehnikov, dijakov, novinarjev, poštarjev, radioamaterjev, različne verske organizacije itd. Nekatere države so ga po priporočilu "Društva narodov" uvedle v svoje šole, n. pr. Anglija, Francija, Belgija, Češkoslovaška, Bolgarija, Runi unij a, Japonska, nekatere a-meriške države i. dr. Danes je Esperanto že tako raaširjen, da v Kak esperantist korespondira in občuje že lahko s celim svetom. Esperanto ima že jako bogato originalno literaturo in naj* večja svetovna dela so ie prestavljena y ta jezik. Izhaja že preko 200 esperantski h časopisov, Tudi v naši državi se je espe-rantsko gibanje jako razširilo. V vsakem večjem mestu obstoja to esperantsko društvo in sedež zveze jugoslovanskih espe-rantistov je v Zagrebu. Samo v Sloveniji imamo 10 espersnt-*kih klubov, kakor v Mariboru, Kušah, sv. Lovrencu na Poh., Ljubljani, Vrhniki, Lo-Katcu, Rakeku, Selcah nad Škof-io I'>ko in Jesenieah, ki prirejajo leto za letom esperantake Waje in nudijo vaakemur mož-no»t, od inteligenta do najpre-KontejAega človeka, da se pri-uči tega važnega jezika in pri-"topi k temu pomembnemu med* narodnemu gibanju. V LJub-lani obstoja klub že šesto leto. i «nilo, rač. uradnik fin. predsednik; Jeleni* Jernej, uU trgovec in tovarnar, - pod-l r' iH«dnik; Kozlevčar Joško, u-r*Jnik Mestne hranilnice, taj-n|«; J*reb Amalija, mag. uradna. »'lagajničarka; Tušek Va- min* trgovec, knjižničar; On-Ivan. poštni kootroJhr, Mara, zas. uradnica. In-¡J»t Bruno, akademik, odbornl-«I. Kevitorja pa sta g«. Kralj jtt " • r r - j « Ivan, trgovec in Rozina Ivan. trg. poslovodja. Razstava nudi javnosti priliko, da se popolnoma seznani s pokretom, zlasti v Sloveniji. Razstavljene so originalne esperantake knjige, prevodi v espe-rantu iz svetovne literature, es-»^»•antski Časopisi nacijontlnih esperantskih zvez, splošni, bodisi kulturnega, trgovskega «li znanstvenega značaja. Razstavljene so fotografije jugoslovanskih esperantskih kongresov, kakor Zagrebškega in Mariborskega, dalje slike esperantskih klubov iz Ljubljane, Logatca,i Vrhnike, Maribora in drugih. Praktična važnost esperanta je pokazana v raznih propagandnih brošurah, reklamnih letakih ift prospektih, ki jih pošiljajo v svet različni velesejmi, trgovska podjetja/in letovišča. Pdsebno zbirko tvorijo razglednice, došle od »esperantistov iz najrazličnejših držav celega sveta. Zanimajo posetnike tudi jubilejne esperantske znamke iz Rusije in iz Danziga, izdane ob priliki ta-mošnjih kongresov. No, ali ni Ljubljana pri napredku? ! Nova vrtna kolonija na Viču. Stavbna in kreditna zadruga "Stan in dom" gradi v Novi vasi nad Rožno dolino svojo drugo vrtno kolonijoš kjer bo zgrajenih trideset novih stanovanj. V nedeljo, sept. se je vršila na tej vrtni kolonijo vzidava ogel-nega kamnq. Ta zadruga se je ustanovila koncem leta 1924. po inicijativi znanega zadružnega organizatorja Antona Kristana. V tem kratkem času je sezidala 44 hiš z 90 stanovanji in 61okall| Sedaj pa zida na Viču to novo kolonijo in več manjših eno in dvo družinskih hišic. Se to jesen pa prfene zadruga graditi z državnim posojilom 2,000,000 Din v Šiški 20 stanovanj, kasneje pa namerava sezidati kolonije ob Dunajski cesti, v Vodmatu In v Šiški, Če bo tudi nadalje na« šla razumevanje pri merodajnih faktorjih. Na aedanji pokrajin-«ki razstavi na ljubljanskem velesejmu bo rasstavila načrte, ki jih je projektirala že priznana tehnična pisarna arhitekta Zupana. 47 žrtev Save In Donave. Po statističnem pregledu, objavljenem te dni, sta Sava in Donava zahtevali letos v Jugoslaviji 47 žrtev. Naj več , ljudi se je utopilo v vročem mesecu juniju. Krč je bil vzrok samo pri enem kopal cu. Trije so bili dobri plavači, ostali pa nisd bili vešči plavanja. Pozornost je vzbudil v Bel-gradu slučaj neke lepe 18 letne Anke Sekule, ki je bila na glasu kot najlepša kopalka in je radi neprevidnosti postala žrtev Donave. Mnogo žrtev bi se dalo rešiti, če bi bile naprave za reševanj^ utopljencev ob Savi in Donavi popolnejše. Dr. Siaia Markovi* Izpuščen is zapora. Bel grajske policija je prejela od aarajevskega sodišča brzojavno poročilo, naj spusti ns svobodo aretiranega komuni stičnega voditelja dr. Simo Mar koviča, ker ni kriv prestopkov, katerih so ga dolžili. Umor v rudniku Bare. V Cu-priji se je te dni vršila že peta obravnava proti Slovencem Alojzu BenČini in Ivanu Tuhter ju. Benčina Je doma Iz Podgra-da, Tuhter pa iz Kočovja. Tuh ter je obtožen radi umora rudniškega delavca Miletoviča, | katerim je skupno delal v rudniku Bare pri Cupriji. Na dan umora je bU Tuhter na sisvi pri svojem gospodarju. Po domači tabavi so odšli v kavarno na pivo. Tuhter se je kmalu opijanil m spri s pokojnim Markov I-čem. Med prepirom Je Tuhter nožem zabodel Markovfea, ki ae Je na mestu zgrudil mrtev Sodišče je Obeodik) zaradi mladolet-nosti in dosedanje neoporečnosti morilca na 8 let Ječe In, na plačan je vseh stroškov. Ivan Benčina pa Je bil oproščen. Trgatev na DsltnJ*oai Tt dni so pričeli povsod na Dolenjskem s trgatvijo. Pridelek obeta biti eden najboljših po vojni. Trika gora. Oorovec in drugi vinorodni kraji no otfvell * *aej svoji Jssenskl kraaotl. ai-J—i ssai^- « — wowii ¿umetne kvnvre ■ «ITr «S, v Uradno priznanje fašističnega .. - . barbarska, Milan, 17. sept — Glavno fa-šistično glasilo "Popolo d'Italia" objavlja daljšo piamo is Trsta, v katerem razpravlja njegov dopisnik glavni urednik tržaškega "Popoln* — ki se «kriva pod šifro "a. n" (Alessandro Nico-terra) — tudi o nastopanju fašizma napram slovanskemu živ-lju v Italiji. Dopisnik razlaga najprej po svoje, da slovenski problem v Italiji sploh no obstoja (?) in da si nekateri le po nepotrebnem belijo glave ž njim. Nato prehaja na konkretna vprašanja, ki ae tičejo jugo-slovenske narodne manjšine v Italiji in katere je tržaški fašizem "rešil" ter pravi: "Društva? Po 10 na dan jih izginja, sakaj v Italiji ne morejo obstojati druga društva nego italijanaka in slednjič , ... ni mogoče dovoliti Slovencem irf Hrvatom, da bi lita vodili sa noa s svojimi laii-kulturnimi in laži-športnimi društvi. Časopisi? Z nekakim svojim zakonitim klu-bovanjem hočejo preveč izrabiti vlogo prefriganih; a fašitem ni tisti, ki bi si dal vezati roke t zakonitostjo. Slabše za Slovane, če slbvijo kot prsmeteni ljudje, tudi kadar niso. Zato dajemo le še malo mesecev življenja slovanskim listom, v Italiji, ¿upniki? Učitelji? Našel se je odpo-moček, da se je stranka zganila.' Učitelji so odpuščeni ali premeščeni, župniki jugoslovenske narodnosti pa se poslavljajo." Trst, 17. sept. — Graška "Ta-gespost" je prinesla vest, da je bil list "Novice" ustavljen in da je "Edinost" dobila fašističnega komisarja, ki nadzoruje piaanje lista. Obe vesti sta neoanovsni. Položaj slovenskega tlaka v Italiji je aedaj takšen: "Edinost", "Novice" in 'Mali list' (zadnja dva sta tednika in Isha ju jo v Trstu) so dobili letos že drugo posvarilo. Zato prefekt lahko vsak čas zahteva od držav nega pravdnika, da prekliče od govorni uredništvo ravnateljem navedenih listov, ki bi v takem primeru ne mogli več izhajati, če vbl oblasti ne priznale drugih odgovornih urednikov. Več kot verjetno pa je, da bi oblasti v takem primeru tega ne hotble storiti, ker sedanje zaplembe in posvarila vse preveč jajno kažejo, da hočejo merodajne oblasti ugoditi zahtevam eksponentov tržaškega falizaia, da se slovenski ttok "eliminira potom postopnih zaplfmb In posvaril" Drugi slovaniki Itat "Goriška Straža" in hrvatrta tednika "Istarska Rječ" in "Pučkl pri jatelj"* so bili letos doeedaj le enkrat posvarjeni. t ■ Izredna seja društva št 99. Chlcago, lit—Pozivtjam član stvo društva '^arodni vitsaF št. 99 S. N. P. J., da 0f vsi bre« izjeme udeleže izredne seje, ki ee vrši v sredo dne 6. oktobra ob 8. uri zveč. v navadnih društvenih prostorih, 2669 So. Lawndale avenue. Omenjene sejs se vrši po sklepu zadnje redne ssjs. Zadeva je važna in zato Je tudi potrebno, da se je val člani udele-ie polno*tevttno, da se pogovorimo, kaj ukrenemo. Sicer bo vsak član prejel povabilo po pošti, toda če bl slučajno kdo Istega ne prej si, naj mu služijo U vrstice kot obvestilo za izredno sejo. — Z brstakim pozdravom t _Frank 1'eefcaik, predsednik Zarote proti španskem« dlkta-ter ju. Pariz, 8. okt. — 8 francosko-špenske msje poročajo, da je španska poHelja odkrila široko razpredeno anarhistično zaroti za umor diktatorja Primo de Rl vere fn kralja Alfonza. Osem na jat anarhistov Je bilo sretlra* nih. Kap je Nashville, Tonn. — Oovernar Austin Peer, ki J« podpisal ni prvi protlevolueijski zakon, je v nedelje zvečer naglo umri endet od kapi na motgaelh. Umrl je na enak način kol sta- - BNMÖIÜ VESTI 1* STAKE DOMOVINE PRIMORSKO. ob ja- Popravek: V oeloti prinašamo pojasnilo, ki ga je poslal' Dr. Zaletel uredništvu kot odgovor na vest, ki jo j« "Prosveta" po-natianila iz "Jutra," v Ljubljani thajajočega dnevnika. Pojas-nllo se glasi: Vaš« bUgorodj«, Vrlecenjeni gospod urednik Prosim Vas, da bUvovoiit« viti v VOUD esnjsaom listu pojasnilo k Vaši it. 825 od U. ssptombra t k: I) Ros j«, da sem imel v Opatiji in v Podgradu (Istra) polog sdravi nitke*» ambulatorija tudi soboUh-ni«nl atoljo, kjsr Je Isvrieval vse v lobotehniino stroko spmi«j.>is dela konsesljonlmn Šo^eUKni^er Menea Silvio, juljaé U Sardinije. t t) Rts jt, da ee je vršila poprava sob sa Marijo' IUbM, Lucijo Gobec; Josipa Prek», Marijo Valen«« ii| Rudolfa Ju»rtelca v mojem soboteh* ničnem ateljeju, toda dela sa vso t« osebe je bllb v vrodno«ti is n? sa «00 |»d 0 to porijodlčnoatJo se javlja pri otrocih tudi preokret v spolu, ki se natančna «klada z ono oš«, tovo starostjo, m j« Hkteto deljiva s sedmimi. Xako sta bil« rojena alnova poalednjoga ru-skdga carja In laikega kralja po dolgi vrati dekHc ravno v 85 letu carJ«vo odnoano kraljeve starati. Poaledica ta dedlčnoaU je tudi femlnlneka primes Mor* ke-edinke v rodbini « samimi sinovi. Na podlagi hiatoričnlh podatkov ta vladarskih rodbUi Ja dokszoval profeoor Swoboda, da «o generacije, v kateri ao prevladale š«i«ptofr šibo poveličuje nekeg« Boruhova, ki Js bajs iznašel novo umetniško panogo. Stvar nI na «Mkariktvo, no kiparotvo, smpat nekaka vrste veseaje, samo da ščajo svilo In podobai Jal — človeški M«, tal« i« aa originalno idejo prišel «am L jenin. Dal ja pobudo nekemu delavcu, ki j« Imel dobro oba In ki m je navdašono lotil tag« dela. Leu In leta je eetada sestsvljal sliko, ki ja l«vas«na iz raznobarvnih človeških las In ki prsdstavljs Ljenlna, Boru hov Je potraboval «a svoje delo nalapčno tri l«U. Posnetek je baje presenetljivo podoben pokojnemu diktatorju Ruski Uak ja oSno- ponosen n« Boruhovo spretnost In kuje likovni ametnootl je odkril str i* Malcolm CampbloOt STŠK ŠŠMPM0N Tom KU» jo z mrvicami kruha pobriaa) ostanke kaše na kroinlku In poslal otroka apat. da aU v postelji late pozabila na večerjo^ Sedel Je na olam-natl stol In se jo zsmislil v pro-Šlost. — Njegov poklic «i lahko uganil to po njegovi vnanjostir Spodnja čeljus^tnu jo bila močns, izraz obraza divji. Nad drobnimi očmi ao Ve gostila obrvi, nad čelom lasje» Nos je Imal na dveh mestih prebit. Tom Ktng nI storil vse svoje llvljenje nikomur nič tolega. Kadar pa j^ttal \ areni, se JO bo-ril bresobsivno. Pred dvajset ¡»ni leti ae jo bil spoprijel s Onnse-rom. V Kšwcastlu mu ja r«abll čeljust, da se jO aarasla šele če« tri mesece. Imel pa jo nedostatek: boksanja ga js hitro utrudilo. 2Ue na glošnjth «o mu nabreknile In tudi na vnanji strani roko ao se mu napele. Ce jih je pogledal, «• nI mogel ubr«niti slutnje, da savlsi od teh šil ves njegov u-speh. Brce nI bilo več tako otipamo in jako kakor v mlajših MK Prošnost ja bila l««iniia, Občutek lakote pa je bil tem če-stojšl, čimbolj ja pribijal v leta. "Usila, ali imal «amo bif. stsk T" je vprašal tono. "Bila asm v d vem mesnicah, apfsie ▼ ^ v p*«« ••• ■ i pri Burkaju in pri So^rlu, toda no ta n« oni nI hotel dati na upanje," je odvovorlla mršava In na šonioa « glasom, iki jo bolj iSal opravičevanje kakor stvarno ugotavljtnje sredstev. "N|«o ti hoteli datlT" ^ "Ntao ., a/Burko Jo ao boš danes boril »r^tl Paudelu In da amo mu «o dovolj doli- Tom J« aagodmjal. Prejo JO Imel pri Bu^toju odprt ta£un. Dobil ja meaa na upanje, koli» kot ja hotel. Caal pa «o s« bili isprsmenUl.1 kKlng ae j« posts-ral, a kadar »a bok«ar posUr«, mu uatavijo kredit v prodajalni. Poleg tega pa je 1 ša nekaj drugega. Žs dolgo i..- -. ----1----------- IIaiisU. «i tu mm pripravnega cioveaa za vre* tn v : "Koliko je ura?" fo vprašal šano. "TVi četrt na oaem, Tom." Os« dobrih pet minut j« Toni nstaknil klobuk In se je poslovil od Llszi«. Zona ga je objela, da oe ja moral «kloniti pri vratih. Poljubil Jo ja na «alo. "Srečno hodi, dobro «o bori," mu Je voMtta pri raiotanku. ■ 'Hirravll je prijasan obraz In je akuiial hHnitl veselje, e j« ostro pogleda) bprotnlk«. Qtri «s je tih. Videl je itnaneov/ mur. Pristopila sU sekundarna in sta mu prinesla rokavioe. Tom Kiug je to enkrat otinil naaprot-nlka s pogledom. Pod koto je bilo vidoti, kakor da se neksj gibljs: bile so mlttoe, mlade, svete in čvrste. Odjeknil je tong. Saudel jo takoj v začetku pokazal, da ja vešč boksar. Kakor bi plosal, «o je kretal eem in tja, da ao mu gledalci večkrat zaploakall. Tom se je brini); potna) je take mladiče, ki ne štedijo ovojih moči. in jo pusti), da je imel Saudel koncem prvega kola boljšo izglede od njega. ■"Sakaj se ne b6riš. Tom r so špratovaU znanci. "Saj vidite, da nima več mišic" se je vmpšaJ glas is občinstva. Začele eo oe stave -r- v prilog Saudelu. K ing je še naprej vztrajal v obrambi. \ Stava ao sa sklepale tri proti eni ta Saudela. Samo atari Tomovi snancl še niso bili iigublll poslednje nade. V tretjem kolu jo dobil 8au-d«l udara« s desnico. Zvrnil to jo lii tla. Kmalu je Tomu po«til nasprotnik lahek kol snop. V osmem kolu je Baudol ugotovil, ds še ni imel opravka «takim borllcom. V devetem kolu ie padla Klngova p««t trlkr«t po njo|ovl čeljusti. Hoseto kolo Jo prina«lo udarec Kingu. Saudel ga jo pogodil v glavo m Tom je aačutn, da mu pofiaja «aVaot. Z«MTj« to-roj braniti brado s levimi pla-ti Kmalu j^ pogodil Saudela « d« j« padel na tla leč. Preja, dokler jo Hll šampi ion talke kotegorlje, se Je Tom Klng vozil is New South W«I«M v Oaiety s konji, njsgovl pristaši pa so jahali poltg njsga. To ja bil Ša«, ko ss js kopal v denarja. Tom je po«Ul šampljon nad šampijeni. (Nepozaben je bil tlaatl trenutek, ko je premagal iStouaerja Bllla v oaemnajstem kotu. Bil jo t oblačila Id In plakal kakor dete." Morda je tudi on imel dolgove in ločne otroke.^ Zdaj «o tudi Tomu začeli iz-hirati mlada boksarje ta nasprotnika. Saudel je bil zadnja čaas taalovU na Angleškem; to mu H dalo»#ogum«, da j« pritsi v Avstralija In «s js hotsl po-meriti s Ktogom. Zmagovalcu js bilo sagoto vi jenih 10 funtov nagrada. H to vsoto bl MlTbm lahko poravnal svoje dolgove v pradajalftfci in meoniei. C TtHil^ jo, d« je Še ipoooban ta bor- «0 j« iinova. čutil dk mu i avl in^adu vat ill v kot. I ___kol knook-out, a ni hote), Opttn, jo tudi, da mu pešajo moči, čeprav Je bil te kos Baudilu. Boke so mu jsfs omahovati. Se «nkrat j« sunil na-aprotnlka v oko, potem pa|v obra«. Čeprav sta bila oba aun-ka tfbka, s# j« Saudel «vrnil po tloh. A spet «e jo vsravnal. Klng Jo vnovič sunil, toda čutil Ja |i, kako je nj«|ov udarec bre« pomena. Bok« Je kar zdranila preko 8«udalovth ml-šle. PoaMVil se )o pfonttko Oalety jo leiil dve mtiji d»-~ prrtl njemu. I« tedaj «« j« u- verit, di mu no bo mofal dolgo kljubovati. Pr«d očmi u mu j« «temnilo in v«« slab ss Ja na-tlonll na protivnlka. Ko so Jo zopet osvestil so mu i gobo močili senoe. Ssudol mu j« ponujsl roko. Zadaj jI slišat ogorčene gUuov«: "Xak«j «a nlal prom«*«l, ko ti gš imel lo Uko prod «SbojT" Tom nI črhnfl beaedice. Iračan, kakor Je bil, ae ni niti dotaknil okrepČIla, ko so mu ga ponujali, Naposled Js odšel U dvorane. Pokril si je lice « dlanmi in je bridko is plakal. Zdaj j« vadsl, takaj js bilo Blllu tako talko, ko ga J« premagal. «vase ruskih te^Mšfcft' lik. Ko je etbpil Tom King galetsko areno, mu je I mladih «MM00V molče napravilo pat Pri vhodu ga ja aprojal tajnik klabá. Stisnil mu je fi-ko fn ga jeiVpralal? "Kaka ja, Tomr "Dobro," Ji odvrnil Kine, to-prav je čnUl, da late, • Ko ss js preoblekel, je otopil Bokoval sa je a a naaprof n I ko«t* JM v kotiček. Hodnik ji topil naprej In je raaglaafl: "Gospod Pronto Junior la North Sidneys ponuja 00 funtov nagftda enemu, ki amana v se| »«ami. " Občinstvo je I ___ del je prestopil vrv la Tom Klus Poljeki socialisti MtitiellB ailni- airaT^ Vartava, 8. okt. ^ Andrej Moralevski, minister sa javna dala v PilsudHkijsvi vladi In adsn kmiad ustanoviteljev socialistična stranke na Poljskem, ja bil laključan it strsnke, ker ni hotel O^d^líOfJ^^^' JCo ^ÉJñííilcA v opcaloUo proti vladi, ja poava-U «rnJaga ministra, da poda o-stavko. Ta se pa nI «mani! In «daj m 8« vrgli I« «tränke. ArluuUj Averčeako: POiTEM TATOVA (Iz pisateljeve zapuščine.) Sedel sem pri Krasovinovib in sem govoril o gledališču, u-jnetnosti in literaturi. Nenadoma je vstopila brhka postretni-cs, me smehljaje pogledala in Iflrtil T A "Nekdo hoče z vami govoriti r Hil sem začuden: "Z menoj? To Je pomota,. . . Kdo naj me kliče? Kdo ve, da sem tu?" "Ne vem," jt odgovorila in šls iz sobe..\ Stopil sem v predsodbo, vsel slušalo s telefonskega aparata in poklical: "Halo! Kdo tam?" , "Jaz sem tu, Ribskov," mi Je odgovoril znan glas. "Tu v kabaretu sedimo čakamo tebe. Pridi kmalu!" Odgovoril sem: 'Dragi prijatelj! 8edaJ nlka-kor ne morem priti, ker se moram odpeljati domov. Doma ni nikogar; celo slugi sem dovolil, da gr« lahko ven. Odkod pa veš, da sem tu?" z "Laieš, če trdiš, da ni nikogar v tvojem stanovanju. Pravkar sem telefoniral k tebi na dom in nekdo ml Je odgovoril: Gospod so pri Krasovinovih." "Ljubi Ribakov, ne razumem te. Ali se meni meša, ali pa me imaš sa norca, stanovanje Je mizi stoji papirjem. 1 knji-drugo naroč- renči," lamo o navoja naše P.^ednote, i roda v Ameriki, la drugih zgo< neet knjige Je 15.00. Ako ie niste, začnite s agti dobite Metn kar mogoče vel Mi širjen, temvečjl bodo «opeki na CBovencev v Ameriki * . Cena Je: na leto $6.00, sa i ro za eno leto $W0, za pol let f 9.00, aa pol leta $4.50. lspolalts la t m.......................iiiiiii.Miii' fana v zalogi sMeče knjig*: AMERIŠKI SLOVENCI—Isvrstna kraana knjiga, obeega 682 strani» trdo vezana, vredna sroja «m, etane.JM0 Slovensko-Angleška Slovnlca-selo pontes in lahko rte-umljiva knjiga za učenje angleščine, a dodatkom rasnih koristnih informacij, stane eamo— Zakoa Blokenesije—tolmači naravne ssfcoos la splošni razvoj, knjiga h katere samorete črpati mnogo nankov MoJ oče Je hil poljedelec. Lastne zemlje ni imel, zato Jo Je najemal od drugih. Na ta način smo menjali mnogo kmetij in te selitve so se vtisnile i mojo mladost s neprijetnimi spomini. Najnetnejša mladost me spominja na lep, prijsMn kmetaki dom. Tisti pravljični spomini rajsko sladkih časov mi ga predstav-ljsjo nepopisno lepega, odetege v večno solnčno luč. Vendar to ai bil moj rojstni dom. Kosem bU le večji, sem Isvedsl, ds ms Je meti rodila drugje in me potem kot dojenčke na rokah prinesla na ta dom. 'Kasneje enkrat sem šel z očetom po poslih mimo svojega rojstnega do-me; bilo mi je takrat morda osem let. , "Poglej, tu si se rodil P ml Je rekel oče i glasom, kot bi ml narekoval oporoko. Ozrl sem se in zazeblo me je pri srcu, mladega la šibkega. MoJ rojstni dom je bil pravo nasprotje onega doma mojih prvih spominov. Letni je v globeli med gozdovi in gorami; koča je bila črna in nizka, hlev ob njej ubog, vissč v breg. Vse je b(lo* silno razpelo in zapuščeno, brca polja naokrog, skoro tik do hllnih sten je segala šuma. Na dnu globeli, tesno ob koči je tekel potok, ki je napolnjeval sotesko s enakomernim šumenjem vode. Preko vode je Ala brv, trhla In brez ograje, tik nje ob stezi, ki je prišla Is šume in odtla v šumo, je atalo veliko, leseno razpelo, postavljeno na mahovito skalo. Na njem je visel velik, gol Kristue, glavo nsgnjeno na stran in v veliko trnjevo krono na njej; njegovih suhih nog se je ovijalo siro-msšno zelenje šive trte. V soteoki Je bilo mrzlo in mračno in zdelo se Je, kot bi Je solnoe nikdar ne osvetlilo. Isto sem čutil tudi vsakokrat počnejo, ko me Je iivljenje dovedlo tod; vsakokrat sem beial z neko čudno antipatijo od mojega rojstnega doma la vsakokrat me je spremljala misel: Mati! Zakaj nisi betala prod porodom odtod? Usoda mojega tivljenja je neločljivo zvezana a podobo mojega rojstnega doma; večno hladen In mračen je, hladno in mračno je tudi moje Iivljenje. . Kmalu smo zapustili oni prljaanl dom na griču in se preselili drugam. Kako je prišlo, ne vem; zdi se ml, da ae je oče s gospodujem spri. Tskrst še nloem poj ml! jaano teh etvari; spominjam se le, kako je stal oče na dvorišču toatran lese In nenavadno glasno govoril a človekom, ki je stal onoatran na ceetl in ki je bil mnogo večji In debelejši od mojega očeta. OČe sc je tresel po vsem tlvotu in bil vee rdeč v obraz, človek' na ceetl pa je mahal s rokama In krčil )>r*te v pesti Mati je stala na pragu in s plakajočim glaaom zvala očeta stran; on pa ee je delal, kakor bi Je ae allšal. Jaz sem plakal od jeze; smilil se mi Je oče In zaielel sem si moči. da bi šel in bi stri kosti onemu debelemu Človeku. Tega prizora ee spominjam čisto določno, dasi sem bil le čisto mlad oni čas; spo^ minjsm se celo, da Je bil tisti ■ O.' ► Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI : . * ' ' -, V • i • -r t. .vf; Cene smerne, unijsko delo prve mte. Vu pojasnila dajo vodstvo tiskarne & N. P. J. PRINTERY TAM SB DOBE NA ÏOjO TUDI VSA USTMENA POJASNILA