118. številka. Ljubljana, v soboto 24. maja. XXIII. 1*1«. 1890 1 shaja vsak dan iveter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za a v 11 ro-o g e r »k e dežele za »se leto 15 s v v jezikovnih otooih, rekoč, da ti »nemški kraji v jezikovnih o toči h se morejo le tedaj obdržati, če se uči okolu njih prebivajoče slovensko ljudstvo nemški! Da ue bode nikdo trdil, da lednustranski prelagamo besede, navedem stavek od besede do besede — kakor je bil čitati v „Grazer Tagespost" : „Itedner fiihrt aus, dass die deutschen Orte in den SpraćhinselD nur dann balt-bar airiil, wenn die umvvohnende glovenische Fievol-keiung deutsch lernt". Tedaj zaradi kope inozemskih, i z v a n a v a t r i j s k i h Nemcev in potujčenih domačinov, kateri sestavljajo te „ne mške kraje v jezikovnih otocih" naj se uči vse slovensko ljudstvo DttmŠki! To |e veuder gola germanizacija brez vsake krinke, katera nam jasno kaže, kaj je konečna tendenca „schulvereinske" klike. Mi nekaterih po tu j če ni h mest in trgov na Štajer-Hkem nikakor ne prištevamo v vrsto „ nemških krajev". Slovenci stanujejo stikoma in zdržema na južnem Štajerskem in tudi v teh po'ujčeuih. ger-manizovauih krajih pridobivajo vedno več podlage, dasi je boj u jih trd in težaven. Koliko pa bi dosegli lahko, da imajo v rokah jednako orožje kakor nasprotniki, da jih podpira vlada v opravičenih njih zahtevah in jih oslobodi odvisnosti nepravične veČine, katera jim nikdar ni bila prijazna! Konečno pa bodi povedano gosp. VVoifhartu in tovarišem njegovim, da preko ž i v i h n aš i b trupel j ne bode nikdo kolov zabijal za g e r m a n s k i most do Adrije. V interesu svojem in svoje narodnosti, iu v interesu državnem avstrijskem bodemo se krepko upirali tacemu počenjanju, dokler se v naših žilah še pretaka kri slovenska, dok nam živo srce bije ! Y. LISTEK. Nedeljsko pismo. Binkošti! Kako blagodejno nam zvoui ta glas po ušesih! Pri tem imenu spominjamo se zlate dobe, ko smo kot mladi dečaki željno pričakovali binkoštnih praznikov in hrepeneče ugibali, kdo nam bode birmo zavezal in koliko in kaj nam bode dal. Spominjamo se, s kakčnim svetim trepetom Brno poslušali vest, kako je v zraku zašumelo in kako so se ognjeni jeziki prikazali na glavah vseh dvanajstih apostolov, ki so potem v raznih jezicih, — izimši menda jedino slovenščino — začeli prepovedovati slavo božjo. Spominjamo se pri tem raznih izletov in veselic, katerih smo se udeleževali baš o binkoštnih praznikih, spominjamo se veselih in neveselih trenotkov, ki smo jih doživeli baš bin-koštne dni. In ponavljajoč te spomine nesmo si gotovi, bi li z veseljem ali pa z udano resignacijo pozdravljali lepe te praznike. Prazniki ponavljajo se leto za letom, meseca majnik iu junij razprostirata dosledno isto prirodno krasoto, a človek, ki naj jo J uživa, je vsako leto drugačeu. Kar mu je godilo v mladostnih letih, to mu danes že skoro preseda, ideali, katere je nekdaj gojil, izpuhteli so že marsikomu. „Pridi, pridi, majnik zlati!" tako kličemo Bicer tudi se danes, a kadar pride, ne vzbuja nam več jednacega užitka, nego nekdaj. Majnik je še vedno zlat in krasen, življenje smeje se nam še vedno iz vse narave nasproti, a mi smo se pre-drugačili, dobili druge nazore, druge pojme. Popri jela se nas je nekakšna blaziranost. Z veseljem gledamo sicer razne dobrohotne in darežljive kume in brdke, ukuBno in bogato opravljene kumice v narodnih pečah in svilenih krilih, z laskavimi čuBtvi opazujemo nadobudne birmance in birmanke, ki /.ar.-čili si lic ugibajo, kako globoko bodeta kum ali kumica segla v žep, na javnih prostorih motrimo z zadovoljstvom prijetne prizore, kako kumi iu kumice svoje birmance in birmanke z vsakovrstnimi nasladami goste, — a nekdanjega razuma za vse to preprosto iu blaženo radost ni več. Nam zdi se vse to le oficijalno, ni ga več bivšega zanosa, izginila je nekdanja poezija, prozi na korist. Življenje postaje nam čim dalje tem bolj prozaično in realistično — navzlic vsej „mnogoličiii jednoličnosti" in vsej „raznovrstni jednnkomermvti." Samo bv. Duh ostal je še nekoliko konservativen. On siplje še vedno darove svoje na mlado in staro, malo in veliko. Da bi pač razlil velik delež daru modrosti na one, ki pri zeleni mizi odločujejo usodo narodov, da bi jih razsvetlil, da bi pri penečem šampanjci z bojevitimi govori ne spravljali ljubega miru v nevarnost, da bi sploh prišli do izpoznauja, da ni dobro, če človek preveč govori, tla je marveč veliko bolje, ako človek malo govori, a to dobro premisli! Jaz bi iskreno želel, da bi sv. Duh tudi Trnovskega Andreja obiskal, ali bolje rečeno, pohodil. Gospod Andrej se sicer potikajo v tacih krogih, kjer „žarki še peče jo". A ti žarki iz vestno ne nadomestujejo znanih binkoštnih ognjenih jezikov, kajti ni ga znamenja, da bi imeli kaj blagodejnega Upliva- Gospod Andrej streljajo kozle dan aa dan, da se kar kadi. Par drobcev „daru učenosti" bi zatorej krvavo potrebovali, že zaradi ljube geografije, s katero si nesta nič posebno prijatelja. Ne mislim, da bi gospod Andrej morali znati geografijo srednje Afrike, a toliko se pa vender sme zahtevati, da kot „domoljub" poznajo vsaj geografijo itak skromnih slovenski h zemljA in da Slovani in civilizacija. (Iz prof. L. Leger-a knjig«: „Ruases et Slaves, etudes politične« et literaires. Paria 1890.") (Dalje) Rusija, ki je bila okolu Kijeva utrdila cvetočo državo, stokala je stoletja in stoletja pod gospodstvom mongolskim; Srbi in Bolgari, ki so imeli narodne svoje kralje in avtokefalne patrijarhe, podlegli so v štirinajstem stoletji turškemu jarmu. Od dvanajstega stoletja zjedinjeni so Hrvati in Slovaki v ogersko državo. Ali je potem čudo, da Slovani v tako težavnih razmerah neso toliko koristili civilizaciji, kolikor drugi srečneji narodi, katerim so »»ni bili ščit proti pagannm ? Največ|i del svojih močij potratili so v borbi za svoj obstanek. Pa, ali je to majhna korist za civilizacijo, da so nas branili pred Tatari in Turki? Kaj bi bili mi danes, da se ni kruta turška sila zlomila nad hrabrostjo nienj srečnega plemena, nego je naše? A naposled, se li more trditi, da bo Slovani tudi v tej žalostni dobi bili uedelavni, da neso ničesar storili za intelektualni in moralni napredek? Ime Jana llusa na Češkem in Kopernikovo na Poljskem je odgovora dovolj. Vseučilišče v Pragi je po starosti drugo v srednji Evropi; vseučilišče v Krakovem pa .se častno omenja takoj po onih dveh. Vse to se je močno premenilo v devetnajstem stoletji. Vsled poHtiškega gibanja, katero se je polastilo Slovanov, da so postali zavedni narodnosti svoje, jinjeli so se oni od Sibirije do obali Jadranskega morja svojih starin in zopet zvezali svoje tradicije pretrgano nit. Začeli so iskati v preteklosti velmože, katerih spomin so bili zanemarili, začela bo se izdajat' njihova dela in dali so jim vredne naslednike. Hu8itska doba je za Ćeško jednako važna, kakor reformacija za Nemčijo. Poljakov književni preporod v IG. stoletji ni manje sijajen nego književni preporod italijanski. Dalmatinska pesniška šola v 17. in 18. stoletji more proizvode svoje staviti v Isto vrsto z najznamenitejimi zahodnih dežel. V narodu, manje srečnem v učenjaški književnosti, razkrilo se je vse blago narodnih pesmi j, katere se jedine v Evropi morejo na stran staviti epopejam Homerovim. Ta razkritja vzbudila so Slovane, da so se osvobodili gospodstva tujih jezikov. V 18. stoletji morali so v Nemčijo hoditi po ljudi, s katerim se je imela popolnitl novoustanovljena akademija v Peterburgu. Danes je ruska književnost razširjena po vesoljnem svetu in nihče se ne čudi besedam priznanega kritika: „da je ona pomladila preživeli naš temperament in oživila duševno našo medlost" A književnost ni se obnovila samo v Rusiji. V Poljski stvarilo je pesništvo taka dela, ki se morejo na stran staviti delom Bvron-ovim in Hugo-viru. V Hrvatski je ilirsko gibanje za Beboj pustilo sebi vredne epigone, v Srbiji, v Bolgarski napreduje književni preporod korak za korakom s preporodom politiškim. Pred petdesetimi leti knez srbski ni znal ne čitati ne pisati, danes ima Beligrad akademijo znanostij in Beligrajska velika šola ima nad tristo slušateljev. V Bolgarski pod turško vlado nam brez dovoljenja pristojnih faktorjev ne nape-Ijavajo Savinje preko Gornjega grada do Št. Ju rja ob južni železnici. Nadejam se torej, da bode sv. Duh zašumel tudi v Trnovski farovž in kot birmsko vezilo ondu pustil Koslerjev zemljevid ali kaj jednacega, kar gospod Andrej nujno potrebujejo. Od gospoda Andreja pa do brivskih pomagače v je le jeden korak. Z gospodom Andrejem jaz norce brijem, brivski pomagači pa brijejo gospoda Andreja iu ostali grešni svet. In kakor gospod Au-drej tako potrebujejo tudi brivski pomagači sv. Duha. Začela se je namreč mej njimi zarota, da napravijo strajk. Hu! hal To bi bila groza, kobi tak štrajk dlje časa trajal in mi vsi kot pravi kosmatim hodili po svetu, ko bi ^rečavali obraze, poprej gladke, sedaj ščetiuaste, ko bi marsikdo osivel, ker bi ue imel n.kogar, da bi mu črnil brado, brke ali pa lase ! Sv. Duh naj torej brivske pomagače, a tudi njih mojstre razsvetli, da pojde preteča nevarnost mimo nas, da nam brivski „štrajk" ne bode kalil lepih binkoštnih praznikov, da bodemo hodili po pisanem svetu gladkega obraza liki Trnovski gospod Andrej, kateremu iz starega prijateljstva na tem mestu pošiljam svoj binkoštni pozdrav. s. tiskarstva še poznali neso, danes je velika Sofijska mošeja prezidana v narodno tiskarno in skoro hi bodo Bolgari osnovali tudi vseučilišče. Vseučilišče v Pragi, na novo osnovano na škodo nemškemu vseučilišču katero je ponemčevalo deželo, ima že nad dve tisoč dijakov in sedaj odprli so tudi akademijo po osnovi našega zavoda. V Zagrebu ustanovljena je akademija in vseučilišče po darežljivosti plemenitega mecenata, vladike Strossmayerja. Prvo vseučilišče v Rusiji ustanovljeno je bilo 1755. I., a danes jih ima rusko carstvo z ušteto Poljsko in Finsko devet, pri tem še ni v poštev vzeto sibirsko vseučilišče, katero pa še ni popolno. Jedno teh vseučilišč je v Kazanu, kjer je bil jeden izmej poslednjih sedežev mongolske sile. (Konec prih.i Polit ioni razgled. Notri* IIJ 4" ra va. Sedaj se še ne ve, bode li deželni zbor ko-nečno rešil kako predlogo v tem zasedanji ali ne. Mladočehi zahtevajo, da bi se nobena teh predlog ne rešila poprej v tretjem branji, da bode deželni zbor rešil vse predloge v drugem branji in se bodo mogli potem vsi zakoni, ki se tičejo sprave, hkratu predložiti sankciji. Tega mnenja je tudi „Politik". Nemci pa s tem seveda neso zadovoljni, ker bi se s tem vse delo precej zakasnelo in bi nazadnje se utegnila vsa sprava še razbiti, ker Staročehi vedno bolj tla zgubljajo. Za nekatere predloge bode itak trebalo dvetretjinske večine, da bodo vsprejete. Sedaj je pa že jako dvomljivo, če se bo dobila taku večina. Če se deželni zbor postavi na stališče, katero piipornča j,Politik", bi se najbrž vsa sprava razrušila. Odsek se ie sicer odloČil, da se konečno rešijo vse predloge druga za drugo, kakor jih bode predložila vlada, toda ne ve se, če bode deželni zbor temu pritrdil Dela v odseku pa tudi kaj počasi napredujejo, ker Mladočehi vedno ugovarjajo. 8poraxumFJeitje obeh Sešitih strank priporoča v Olomuci izhajajoči „Našinec". Svet mo-ravskega lista ni napačen, a se bode teško uresničil. Mladočehi bo reB začeli nekoliko zmerne je ju »stopati, in bi zatorej bilo sporazumljenje ložje, pa morali bi tudi Staročehi popustiti misel, da so le oni poklicani za narodi e voditelje. Dokler bodo staročeška glasila pri vsaki priliki napadala Mlado-čehe, tako dolgo na Bporazumljenje ni misliti. Jfeinški Schttlvereiu ima binkoštni ponedeljek občni zbor v Line:. Iz letnega poročila se vidi, da ima to društvo 37 društvenih šol s 86 razredi in 91 ločenimi oddelki. Na Češkem ima 22 šol s 53 razredi in 58 oddelki, na Moravskem 7 Šol, v Šleziji 3 šole, Galicij 1 šolo, na Kranjskem in Štajerskem po dve šoli. Društvenih otroških zabavišč ima 58 z 75 oddelki, in sicer na Češkem 37, na Moravskem 12, v Šleziji 3, na Štajerskem 2, na Kranjskem 3 in na Tirolskem 1. Poleg tega društvo daje podporo še 33 otroškim zabaviščem in 44 šolam. Društvo je že zgradilo 49 šolskih poslopij in v petnajstih slučajih je dovolilo podpore za zgradbe poslopij, 47 učiteljem je pa dalo častne nagrade. Iz tega je razvidno, da to društvo deluje le v meševitih deželah in da mora imeti znatna sredstva na razpolaganje in zatorej mnogo škoduje Slovanom. Vitanje «lržave. 1'otovanje nemškega cesarja v II as i jo ne bode brez političnega pomena, kar že kaže to, da ga bode spremljal državni kancelar general Ca-privi. Nemški cesar bode pač pri ti priliki napel vse sile, da si pridobi naklonjenost Rusije. Seveda se ne ve, če se bode to posrečilo, kajti zadnji čas v Rusiji ne veje baš Nemčiji posebno ugodna sapa. Skoro vsi ruski listi vladni in nevladni napadajo Nemčijo in njenega vladarja zaradi njegovega govora v Kraljevci, katerega končni odstavek tako razla gajo, da je bil na|ierjen proti Rusiji. S rb t* ko-bol a firske t 'a»me re zadnji čas neso več tako napete. Ko je Bolgarija od poklicala svojega zastopnika iz Belegagrada, so se v Srbiji tudi potolažili zaradi afere z makedonskimi dijaki. Novi bolgarski diplomatični agent je te dni odpotoval v Beligrad. Nemški katoliški shod bode letos v Mogunciji, ker bavarski princ-regeut nr maral privoliti, da bi bil shod še v Monakovem. Priprave za ta shod so se že pričele in je pričakovati mnogo udeležencev. Posebne važnosti ta shod ne bode imel, ker skušnja uči, da imajo ti shodi le bolj akademično vrednost. Caaiille J)rei//uss 8 svojo knjigo „La guerre necessaire" ni napravil posebnega utiša na Francoskem. Listi se le ob kratkem bavijo s to knjigo, a skoro noben pisatelj ne pritrjuje, da je vojna zares neobhodno potrebna. Še manj je pa uplivala ta knjiga na vladne kroge, ki bo vsi odločno zoper vojno. Posebno pa Drevfuss ni nobenega preveril, da bi Rusija res pomagala Franciji, če poslednja sama vojno začne, Drejfusi je svojo knjigo tudi prepozuo objavil. Dokler je le bonlangizem bil v cvetji, bi taka knjiga pač vzbudila pozornost, a sedaj pa že tudi Boulangerjevi pristaši več ne sanjajo o zmagoviti vojni. Izvestje o delovanji „Dramatičnoga društva" v Ljubljani. Od 30. marca 1889 do 10. maja 1890. Poroćal tajnik Anton Trstenjak. (Dalje ) Kar se tiče prelaganja, moram pač z veseljem poročati, da ima društvo dobrih prelagateljev na izbor in da ga prevodi ne skrbe pač pa sredstva, s katerimi naj bi prevode jdačevalo. Honorar za prevode je toli neznaten in suh, da si prelsgatelj niti vode ne zasluži, in zategadelj moramo posebe povdariti njih požrtvovalnost za slovensko gledališče; pohvaliti pa tudi moramo njih vestno delo Povsod mora biti napredek; napredek je v prevodih in vsled tega v jeziku na na*e vsprejme jednoglasno mej BŽivio" in „Slava" (lici zborovalcev.) V upravni odbor mestne hranilnice izvoli se mesto izstopivšega g. Karola Pollak-a gospod Avgust Skaberne s 25 glasovi, jeden glas dobil je g. Ivan Knez. Za vodovodni odsek poroča gospod mestni in-Žener Hanu5 ob oddaji vrtalskega dela za 1. 1890. in nasvetuje, naj 8e delo odda mej šesterimi ponudniki, tvrdki Toonies, katera je najceneja. Mestni odbornik Hraskv se protivi temu predlogu, da bi se vse delo oddalo le jedni tvrdki, ker se boji, da ne bode mogla dela pravočasno izvršiti. Vovovod upeljal se bode letos gotovo v 300 hiš, kako bode mogla jedna tvrdka vsa dela izvršiti. Zato naj se delo izroči i drugim ponudnikom. Mestni odbornik Povše podpira Hraskega predlog, kajti ako se bode pobirala vodna taksa od 1. avgusta, kakor to določa deželna postava, hišni gospodarji pa iste ne smejo pobirati od strank, dokler ni vodovod upeljan, tedaj naj bi se vrtalsko delo izročilo več podjetnikom, v prvi vrsti pa podjetnikom Abčin, Nolli in Stadler. Mestni odbornik G o gol a opomui, da je vodovod upeljan že sedaj v več ko 100 hiš, a vse-kako ne gre, dokler ni kolavdacija končana, da bi se preje dovolilo navrtanje, za katero pa ugajajo le meseci juli, avgust iu september. Predloga g. Hraskega, da bi se dovolilo navrtanje glavnih cevij vsem instalaterjem bi govornik ne podpiral, pač pa bi odobraval, da se odda delo navrtanja trem najcenejšim ponudnikom. Gospod župan Grasselli pravi? da kolavdacija Gramlikovega dela (ki je polagal cevi) seveda ne bode tako hitro izvršena. Pregledati bode treba, če se je podjetnik držal točno stavbinskih pogojev, iu ali je ceste, kar je bil njegov nalog, spravil tudi zopet v pravi stan. Navrtanje pa se bode lahko vršilo br/o, kajti danes ali jutri bodo vse cevi z vodo napolnjene in ko dobi mestni magistrat dotični aparat, takoj se delo lahko prične. Dne 17. t. m. začela je tekati voda vodovodova po ceveh in v vsej dolžini ni se opazila ni najmanjša hiba, ni jedna cevni počila in najmanjši nedo-statek se ni prikazal, tako, da se smelo reče, daje vodovod uzorno dovršen. Treba bo jedino nekoliko hidrautov popraviti, katere so vozovi pokvarili, a zaradi tega ni nikakega uzroka, da bi se ne pričelo takoj z upeljavaujem vode v hiše, ko se dobi priprava. Dr. Tavčar bi rad glasoval za g. Hraskega predlog, a to ne gre, kajti, ako razpiše mestui zbor delo, vsprejeti se mora najcenejše in to je Tonnies-ova ponudba. Zatorej naj se delo odda Tbnniesu, ko bi pa ta ne mogel dela izvršiti v pravem času, si pridrži mestni zastop pravico, delo oddati in drugim podjetnikom. Podžupan V. Petričič misli, da bi sicer tvrdka Tduuies delo lahko izvršila, a treba se tudi na manjše podjetnike ozirati, torej naj bi se ceue še jedenkrat razpisale. Župan Grasselli opomni, da je vsa zadeva nujna, ako se delo še jedenkrat razpiše, ne bode mogoče letos dela pričeti iu hiše ne dobe še letos vode. Mestni odbornik Vel ko vrh vpraša, zakaj se oddaje navrtanje baš Tdnnies-u in ne konsorciju Nolli-Ahčin-Stadler, na kar poročevalec vodovodni inžener Hanuš odvrne, da je ta konsorcij za 6 gold. dražji nego Tonnies. Mestni odbornik Hribar opomni, da je bilo zaHtran oddaje navrtanja cevi v vodovodnem odseku popolna jedinost, da se odda le jedni tvrdki, katera je najceneja in ta je bila tvrdka Tdunies. Po daljši razpravi vsprejme se s IG proti 10 glasom predlog mestnega odbornika Hraskega, naj se odda navrtanje vsem, ki imajo za to sposobnost in potrebno gradivo. Ob oddaji dela vodovodnih naprav v mestnih ljudskih šolah in poslopjih mestnega magistrata poroča inžener Hanuš in nasvetuje, da se delo odda instalaterjem Šrabec, Leveč in Novot.ny. — MeBtni odbornik Povše vpraša, ali se bode voda napeljala tudi v prvo in drugo nadstvopje. Poročevalec pritrdi in potem predlog vodovodnega odseka obvelja. — Sklene se, da se za upeljavo vodovoda v druge mestne hišo razpiše dražba. O dodatku k ceniku za vodovodne naprave, o najemščini za vodomer, za hidrante in požarne pipe poroča za vodovodni odsek zopet inžener Hanuš. O podrobnosti cen ne bodemo poročali, ker bode isto itak dostavljene po mestnem magistratu vsem strankam. Upiral Be je nasvetom mestni odbornik G o gola, kateremu se zdi vsa stvar nejasna, vodovodna voda pa predraga. Župan Grasselli mu odvrne, da je voda v hišah, kjer so obrti, računjena po 12 kr. kub. meter. V tacih je treba, kakor v hotelih, javnih poslopjih, železnicah nadzorovanja mestnih organov, isto je s hidranti na podstrešji, v zalogah, tovarnah itd. Mestnemu odborniku Gogoli se zdi 2 gld. za hidranta le preveč, na kar dr. Tavčar opomni, da je vsak hišni posestnik zavezan napolniti svoje kadi pod streho z vodo. Ko bi hotel mestni magistrat hišne posestnike ki tacih kadij nemajo, pritiskati bi jih to stalo gotovo več ko 2 gld. na leto torej izhajajo hišni posestniki zdaj s hidranti gotovo ceneje ako jih napravijo pod streho. Za nadzorovanje pa 2 gld. na leto gotovo ni preveč. Vsprejmn se vsi predlogi vodovodnega odseka. O svečanem otvorjenji vodovoda poroča mestni odbornik Hribar ter nasvetuje: 1. ) Mestni vodovod izroči se po vodovodnem odseku mestnemu zboru dne 2(J. junija t. 1. 2. ) V ta namen je isti dan ob 11. uri svečana seja mestnega zbora v magistratni dvorani, potem se odpeljejo mestni odborniki po cerkvenem blagoslovljen j i k vodometu, ki se izroči g. županu, kateri trenutek označi devet strelov iz topov na Gradu. Predlog se vsprejme. (Konec prih.) Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 50 gold. — — (Imenovanje.) Gosp. Fran Kos, računski asistent pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu imenovan je računskim ohcijalom, praktikant g. Ivan Jerman računskim asistentom. — (Gosp. dr. D. Perišiča,) okrožnega zdravnika v Loži, je deželni odbor imenoval okrožnim zdravnikom Ilirski Bistrici. — (Gospod 0 rosla v Do len ec), hišni posestnik in mestni odbornik v Ljubljani, podaril je „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 5 0 gold. ter postal a tem ustanovnik društva. Dotično svoto izročil je blagajniku tega društva gosp. Ivan Hribar, dež. poslanec, mestni odbornik i. t. d. v Ljubljani. Iskrena bodi hvala na tem velikodušnem daru. — Slučajno na Dunaji bivajoč Slovenec iz Kamne gorice podaril je istemu društvu 5 gold. Srčna hvala! — (Gospod prof. Anton Štritof) poročil se je v torek z gospodično Viktorijo Juva-novo, roj. Idrijčanko, na Dunaji v farni cerkvi X. okraja. Poročil ju je slovenski duhovnik čast. gosp. Majer v slovenskem jeziku. Slovansko pevsko društvo pelo je pred poroko in za njo Bendlova zbora. To je prva slovenska poroka v X. okraji Dunajskem. — (Gospod dr. Valontin Krisper) ki je ravnokar dovršil odvetniško prakso na Dunaji, potoval je te dni v Pariz, kjer če ostati par tednov. Dne 1. julija otvoril bode odvetniško pisarno v Ljubljani. — (O novem deželnem gledališči) mestni zbor Ljubljanski v včerajšnji seji ni sklenil nič definitivnega, ampak se bode to zgodilo še le v prihodnji seji v torek. — („Matica Slovenska".) Ljubljanski odborniki so se sešli zadnjo sredo na kratek razgovor o pripravah za letošnji redni veliki zbor. Določilo se je, naj Be vrši v sredo dne 25. junija ob 5. uri popoludne v mestni dvorani; pozneje naj mu sledi zaradi konstituiranja odborova seja. Odločilo se je dalje, kateri domači in vnanji odborniki imajo letos izstopiti iz odbora. Tajnikovo poročilo, katero je odbornikom sestavljeno na ogled, vzame se na znanje; računi bodo pa dtuštvenikom pri zboru tiskani na razpolaganje. Vae natančneje povedo vabila, ki jih objavijo v kratkem slovenski čaBopisi. — (Dežmanov doprsni kip,) katerega je kranjska hranilnica bila naročila pri Dunajskem umetniku Tilgnerji, postavili so v deželnem muzeji, v dvorani za prazgodovinske znajdbe. Kip je od belega kararskega marmorja iu ima podstavek izklesan od gorenjskega kamna. Danes izročilo je hra-nilnično vodstvo kip deželnemu odboru, oziroma deželi v last. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) imelo je dne 21 maja svojo XXXIV. sejo. Navzočni: Prvoraestnik : Tomo Zupan. Odborniki: Matej Močnik, Ivan Mnrnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Tavčar, dr. Jos. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). Prvomestnik naznanja, da sta se odbornika doktor vitez Bleiweis in Ivan Hribar zaradi službenih zadržkov opravičila. — Blagajnik poroča o dohodkih in trožkih od zadnje seje omenjajoč, da je upati od vseh podružnic povodom njih zborovanja povoljnih prispevkov. — Po željah nekaterih koroških podružnic udeležila sta se vodstvena člana doktor Vošnjak in Ivan Hribar njih zborovanja. — V zadnji dobi pristopila sta dva nova pokrovitelja, položivši na domovinski altar vsoto po 100 gld. Dva neimenovana rodoljuba na Goriškem pa sta darovala 250 gld. Požrtvovalnim rodoljubom Bog plati! — Društvu „Rudečega križa" podari se po več iz-tisov doslej izišlih zvezkov „knjižnice družbe svetega Cirila in Metoda." — Nekaj prošenj za po-daritev knjig, primernih šolski mladini, bilo je UBlišanib. — Vsled velikodušnih darov visokega deželnega zbora kranjskega v znesku 1000 gld. in prestavnega mestnega zbora Ljubljanskega v skupni vsoti 400 gld. je vodstvo poslalo na dotično mesto svojo dostojno zahvalo. — Tajnik naznanja tekoče zadeve in izvršitev prejšnjih sklepov. — Ker se v razglasih nekaterih visokih c. kr. deželnih šolskih sovetov čita, da je prevzvišeni minister za bogočastje in uk spisa: „Tisočletuica Metodova" in „Valentin Vodnik" kot manj primerna za šolsko mladež prepovedal, in se v dotičnem odloku „Tisočletuica" našteva, kakor po družbi izdana, storilo je vodstvo potrebne korake, da se ta zmota na dotičnih mestih pojasni. Pri tem za zdaj le omenjamo, da že naslov „Tisočletnice" naznanja, kdo jo je na svitlo dal in založil, namreč: „Odbor za priredbo vlaka na Velegrad in v Prago." Brošura ta je izšla v prvi polovici 1. 1885. Družba sv. Cirila in Metoda pa se je konstituirala še le o. julija 1886. — Kraj in čas veliki skupšini odločil se bo po dogovorih pozneje. — Novoprirasle podružnice so: Tolmin na Goriškem, Priblaves na Koroškem, Kostanjevica na Dolenjskem. — Vsa slavna načelništva uljudno poživljamo, da povodom svojih zborovanj nazuanjajo po dotičnih tiskanicah eventuvelne premembe, značaj odbornikov in pošto (vsaj za prvomestnika), število udov, zastopnike oziroma pooblaščence za veliko skupščino itd., ker se ti podatki potrebujejo za družbene „Vestnike". Pri denarnih pošiljat.vab naj se izrecno omenja vsota, skupljena za razne zvezke „knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda". — („Nova Soča") naznanja, da bode začela izdajati vsak drugi in zadnji petek v meseci nov list kot prilogo „Novi Soči". Ime mu bode „Gorica", namen pa: poučevati slovensko ljudstvo o trgovini, obrtniji, kmetijstvu in narodnem gospodarstvu. Urednik temu listu bode g. Gašpar Likar. Naročniki „Nove Soče" bodo list dobivali brezplačno, za druge pa bode stal za vse leto 1 gld., za pol leta 50 kr., od konca maja do konca decembra t. I, pa sam«v 60 kr. — (Slovensko akademično društvo „Triglav" v Grade i) priredi v nedeljo, dne 1. junija, izlet v Središče ter zajedno praznuje slavnost razvitja svoje zastave, h kateri najuljud-neje vabi odbor. 1. junij: Odhod iz Gradca ob 5. uri 40 min. — Ob 9. uri malica na Pragerskem. — Prihod v Središče ob 11. uri 10 min. — Ob llai\ uri sv. maša in slovesno razvitje zastave. — Popoludne ob 2. uri banket. — Ob 6. uri zvečer koncert. — 2. junij: Ob G. uri zjutraj izlet v Varaždin. — A. Koncert. Vspored : 1. Pozdrav do šlih gostov. — 2. J. pl. Zaje: „Dijaška", moški zbor. — 3. S. Katkić: „Šumi Marica", svira tamburaški zbor. — 4. Slavnostni govor. — 5. A. Scbvvab: „Triglavanov zastava", moški zbor z bariton-solom — 6. S. Katkić: „Nočni stražarji", tamburašk zbor. — 7. L. Hudovernik: „Naša Zvezda", zbor z bariton-solom. — 8. A. Šenoa: „Hrvatska četvorka", tamburaški zbor. — 9. J. pl. Zaje: flHimna Zvonimira", moški zbor. — 10. A. Remec: „Djačka poputnica", tamburaški zbor. — B. Prosta zabava in ples. Ustopnina za koncert 30 nov. Dame proste. NB. Iz posebne prijaznosti sodelujejo pevci iz Sre dišča in sosednih krajev in tamburaški zbor aka-demičnega društva „Hrvatska". — (O cepljenji ameriških trt z domačimi) bode jutri v ponedeljek vodja šole na Grmu g. R. Dolenc poučeval v Vipavski dolini v vinogradih g. grofa Lanthierija na Slapu. — (V Trst) priplula je včeraj ruska oklopna fregata „Vladimir Monomah", ter ob 10. uri me njala običajne Btrele. Ta oklopnica ima 542 mož in 20 kanonov. — („Akademičnemu društvu „Triglav") darovali so v društvene namene: g. dr. Slane, odvetnik v Novemmestu 10 gld., g. Gabron župnik v Štebnu, 2 gld, 20 nov ; g. Legat, poslovodja Mohorjeve tiskarne v Celovci, 1 gld.; g. Einspieler, župnik 50 nov.; g. Kolarič, župnik 60 nov. — Za društveno zastavo poslala nam je gospica Ada Ćuček na Ptuji 5 pld. Vsem dobrotuikom izreka akademično društvo „Triglav" za blagodušno podporo svojo najiskrenejo zahvalo. — (Vabilo na veselico), katera se priredi dne 1. junija 1890. leta o priliki izleta »Šaleške Čitalnice" iz Šoštanja v Mozirje. Vspored: I. Ob 3. uri popoludne sprejem društev iz gornje savinjske doline. II. Ob 4. uri sprejem „Šaleške Čitalnice". III. Ob 6. uri zvečer v gornjih prostorih Kolenčevih koncert slavnega pevskega zbora „Šaleške Čitalnice" s sodelovanjem Šmarske godbe pod vodstvom kapelnika gosp. Št. Kovača. Vspored pevskemu koncertu. 1.) H. Volarič: „Za dom", moški zbor. 2.) A. F. Vogel: „Cigani", moški zbor s tenor-solo. 3.) A. Foerster: „Njega ni", čveterospev. 4.) A. Nedved: „Domovina", moški zbor s čveterospevom. 5.) D. Jenko: „Na Moru", moški zbor. 6.) # * * „Mihova ženitev", šaljivi čveterospev. 7.) A. Foerster: „Pobratimija", moški zbor z bariton-solo in čveterospevom. 8.) Dr. B. Ipavec: „Slovanska pesem", moški zbor z bariton in tenor-solo. IV. Ob 8. uri ples in prosta zabava. Vstopnina h koncertu in plesu 50 kr. za osebo. Čisti dohodek je namenjen dijaški kuhinji v Celji. K mnogobrojni udeležbi vabi združeni odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 24. maja. Cesaričinja vdova Štefanija obiskala dopoludne poljedelsko razstavo. Carigrad 24. maja. Štiri vojake, ki so nadlegovali hčer dragomana pri ruskem veleposlaništvu, Ivanova, obsodilo je vojno sodišče na deset, osem in štiri mesece ječe, sultan pa je še dodal prognanstvo v Tripolis. Kakor javlja „Polit. Correspondenz" izjavil Nelidov, da mu to zadostuje in s tem je stvar poravnana. Razne vesti. * (Francoska razstava v Moskvi.), Kmalu bode v Moskvi razstava izdelkov francoske obrtnije in umetnosti. Francoska vlada je ruski oficijalno to predlagala. Ruska vlada je koj prijazno odgovorila in je odkazala razstavinemu odboru prostor poleg Petrovskega parka v Moskvi, na katerem je bila 1882. leta velika obrtna razstava. * (Škandal v grški zbornici.) Poroča se iz Aten, da je bila v jedni zadnjih sej nastala velika praska. Jeden poslancev imenoval je podpredsednika Buduri-ja „kanal jo", a ta napadel ga je ter pretepel s palico. Vsled tega nastal je splošen tepež, pri katerem je bilo več poslancev podrtih na tla in ranjenih. Navzlic pozni uri, v kateri se je to dogajalo, nabrala se je velika množica pred zbornico pretepajočih se poslancev. * (Jagode ujetega princa.) Omenili smo že, da se princu Orleanskemu v ječi baš slabo ne godi. Pošiljajo mu njegovi pristaši velike množine najboljših jedij in pijač. Nedavno poslal mu je prijatelj torbico zgodnjih jagod. Princ je dobivši jagode, spomnil se, da je hčer necega jetniškega uradnika bolna, in zatorej bolj potrebna nego on. Poslal je torej nji celo košaro jagod, ne da bi jih bil sam pokusil. * (Gospica duelantka.) Dr. K. na Dunaji se je te dni moral dvoboj iti z devetnajstletno go spico Slavo pl. M., rojeno Hrvatico. Dr. K. se je proti jodni prijateljici omenjene gospice tako neu-Ijudno vedel, da je gospica pl. M. mislila, da mora od njega zahtevati zadoščenja. Poslala je k njemu kot sekundanta jednega reservnega častnika in jed nega vseučiliščnika. Dr. K. se je smejal čudnemu pozivu in jima razložil, da dvoboja vsprejeti ne more. Z žensko se je moškemu teško boriti, če ga ženska premaga, se mu vsi smejejo, če pa on zmaga mu pa očitajo surovost. Sekundanta sta se vrnila ne da bi bila kaj opravila, in sta potem gospico skušala preveriti, da je najbolje, ako popusti misel na dvoboj. Pl. M. je pa izvlekla iz omarice mali bič, in ga je pokazala sekundantoma rekoč: Prosim gospoda, pojdita k gospodu dr. K. povedat, kaj imam v roki. Blagovolita mu naznaniti, da se ima boriti v štiri in dvajsetih urah, do tega časa pa ostane to orodje spravljeno. Prosim torej, potrudita se še jedenkrat k njemu." Štiri in dvajset ur potem je bil dvoboj v nalašč za to najeti sobi, strogo po pravilih dvoboja. Doktor se je sprva le branil, a kmalu je pa videl, da to ne gre, ker se je moral vedno bolj umikati pred nasprotnico. Poskusil je tudi on ofenzivo, pa mu ni nič pomagalo. Konec dvoboju je bil, da je bil doktor ranjen aa levi roki, če tudi ne teško. O dvoboji se je spisal pravilen zapisnik. Gospica pl. M. je jako olikana in duhovita dama. Še otroka so bili poslali k sorodnikom v Južno Ameriko, kjer so jo vzgojili. Jako spretna je v jahanji in borenji. * (P r e dz n a m e nj a večjega zemeljskega potresa.) Minoli teden je bil v Sofiji potres. Poslednji veliki potres je bil v Sofiji 1. 1858. ki je poškodoval več hiš, cerkev in minoretov, Škoda pa tedaj ni bila velika, ker so vsa poslopja bila zidana jako primitivno z razsekano z ilovico pomešano slamo. Hiše so bile torej jako prožne. Sedaj e pa v Sofiji jako veliko velicih masivnih poslopij, in bi potres napravil mnogo več škode. Boje* se, da e mali potres minoli mesec le predznamenje večjim potresom, ker so pred velikim potresom 1858. leta bili tudi majhni potresi. * (Roparji v Algi eru.) V Guelmi so dn6 19. t. m. Arabci napali prodajalnice židovske, in pobili lastnike, ki so se ustavljali. Čete morale so delati red, in pri tem so bile tri osobe ubite. Zaprli so tudi jednega policijskega agenta, ker se je udeležil ropanja. Jednaki toda menj resni dogodki pripetili so se v Konstantinu, Jemappes-u in Quid-Ze-nati-ji. 9S> JJtMJlM! IW M toj i za v«c leto gl — 70 Špeh friien —|ec Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mirko, liter .... Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko , „ Ko&trunovo „ „ Pišanec...... Golob...... Seno, 100 kilo . .' . Slama, „ „ • 1 • W Drva trda, 4 Du***^ . mehka, 4 , r*4 Meteorologično poročilo. ____-1_____[p nimfi i Cas opazovanja Stanje Tem. barometra peratura v mm. Vetrovi Nebo Mo- - vvrnr-vt 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736-2 mm. 735-2 mm. 735-7 mm. 188° C 24-4° C 154° C Srednja temperatura 195°, za 4*1° nud normalom. b1. svz. si. svz. si. jz. jas. obl. jas. IDuL:n.aosls:a, "borza dne* 24. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — daues Papirna renta.....gld. 89 — — gld. 89-10 Srebrna renta.....„ 89 75 — , 8975 Zlata renta......„ 11015 — „ 1098Q110<, 670 marčna renta .... „ 101 05 — „ 10<)9# Akcije narodne banke . . „ 966"— — „ 966-a*^'1^ ' Kreditno akcije.....„ 302'2i — „ 301^o<| London........„ 117-30 — „ U7'36 Srebro.........— ~ „ -B*&u« Napol......... „ 9-34 — „ B'9B>voi C. kr. cekini......&'55 — , 4i£L, ■ Noin&ke marke.....„ 57 67'/, — , JMOT*/.' I 4°/0 državno srečko iz I. 1854 250 gld. 131 gld, Vo^il Državne srečke iz 1. 1864 100 , 181 B g> U n Ogerska zlata ronta 4°/0.......103 B : ' Ogerska papirna renta 5°/Q......99 i#£> jI Dunava rog. Brečke 5°/„ ... 100 gld. 121 , * Zemlj. obč. avstr. 4«/,70 zlftt> zast-• • 116 S •n'» ¥u Kreditne srečke......100 gld. 184 ,m gt»Hie»* Rudolfove srečke..... 10 „ 20 .g Akcije anglo-avatr. banke . . 120 , 150»"| 1» F'\' Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v.. . . 223 » — • Zahvala. Vsled prehitre smrti svojega blagega soproga, gospođa Frana Presinger-ja kateri je sklenil življerje dne 18. maja ter bil 20. maja slovesno spremljen k večnemu počitku, izrekam slavni požarni hrambi, c. kr. uradnikom, aotržanom in sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z obilno udeležitvijo na zadnjem potu ljubeznivemu možu skazali čast in sočutje, posebno pa velečaatitemu gospodu notarju Antonu Svetini za prekrasen venec, in vsem drugim naj-presrčnejšo zahvalo. Vransko, 21. maja 1890. (435) Marija Presinger. GLAVNO SKLADIŠTE ijoistlj« KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih d i bul in prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten jo za otroke, pre-(15-8) bolele in mej nosečnostjo. Najboljša riijetetična in osvcževalna pijaca. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. I Pozornosti vreden stranski zaslužek, ki se uilno vek&a in mnogo let traje, morejo dobiti Mjireiae in zanesljive osobe (donluženi žandaiuii imajo prednost), katere pridejo mnogo v dotiko z občinstvom. — Vprašanja pod: „«. H. 1890 Gradec, poste restante." • (312—B) Gostilnica „Pri kroni" v Gradišci. U soj a iu si naznaniti, da z jutršujim dnem otvorim popolnem novo upravljeni gostilniški vrt s kegljiščem. Nudim slav. občinstvu izvrstno Kosler-jevo car-»ko pivo in pristna dolenjska iu bizeljska vina. Moja priznano izvrstna kuhinja bode i nadalje postregla mojim čestitim gostom s svežimi in okusnimi jedili pri pazni in prijazni postrežbi. Kegljišče odda se dražbam ie za nekaj dnij. Za mnogobrojni obiok se priporoča spoštovanjem (427) A. J. Dobrin. Hiša na prodaj. Hiša na oglu Št. 130 v Kranjl, sredi Glavnega trga, prodajal niča, magacin, klet in hlev pri tleh, po 4 sobe v prvem in dragem nadstropji, se proda. Več povesta Hajmund Kri spor v Kranjl in Fran Krlsper v LJubljani, Pod Trančo 6t. 2. (429) Učiteljica na citre, ki Be priporoča z anonco v „Lai-bacher Zeitung" z dne 21. maja 1890, št. 115, naj se sama naj prej temeljito nauči jedno ali drugo metodo in 5e le po primerni praksi in ko bode napravila izpit pri kakem strokovnjaku, naj začne poučevati na citrah. — To naj bode njej v pouk in častitemu občinstvu, ki se hoče učiti sviranja na citrah, pa na znanje, da se po tem ravna. (433) Viljem Friedrich, učitelj za citre, Židovska steza št. 3, I. nadstropje. popolnoma novo, s kolesom 14 ' v premeru, proda Fr. Brdajs, (430—1) pošta in žel. postaja Sava. Dva bicikla 50 in 52 cm visoka, oilrium takoj po naj-nišji ceni. — Več pove Josip Dežman (405—3) na Brezovici pri Ljubljani. Naznanilo. Podpisani odprl bode v nedeljo 25. t. m. na novo gostilno na Rimski cesti si 12 in se priporoča svojim gostom za obilno obiskovanje. Skrbelo se bode vedno za dobro jed in pijačo. Z velespoštovanjem Anton Cclarc gostilničar. (426—1) Vinko Dolschein v Postojini proda na drobno po vseli svojih senožetih prvo košnjo (seno). Dražba bo na lici mesta zjutraj dne 23. junija t. 1. (416—1) Gitalniška restavracija. || Podpisanec usoja si p. n. občinstvu naznajati, da je | II najlepši gostilniški vrt v Ljubljani j! II že odprl in si bode prizadeval svoje častite goste kolikor moč I j 11 zadovoljiti. Točijo se: priljubljeno Reininghausovo marčno {I pivo, isterska, dolenjska in štajerska vina, znano dobra | ||| so jedila pa pazna postrežba. i)! Za mnogobrojni obisk prosi (434_1) I lil z velespoštovanjem || FRAN KAUBE ( ||| restavrater. I Novo opravljeno kegljišče se še za nekaj dni družbam odda. Sezija je z dne 1. aprila do konoa oktobra. »St^S^IKTSKB TOPLICE na. Hrvatskem, od Zagorjanske železniško postajo „Za'ook-Krapinske toplice" jedno uro oddaljone. Do dno 1. junija in od septembra daljo tttimnviiinn za 2.r)u/(, znižana. Mogočne akrot<;rme 30 do 35° R. gorkote. Eminentna zdravilna moč pri protinu, trganji po mišicah in sklepih, udotrpu, išiji, neuralgiji, kožnih "boleznih in ranah, kroničnej Brightovej "bolezni itd. Veliki basini, posamične in banjsko kupelji, potilnicu, masaža, elektrika. Za vsako Ogodnoit je skrbijeno. Nizko cone. Zdravnik: dr. JoNip Weingerl. (315—5) Glavna zaloga vsakovistnili 8 rudninskih vod in stutačnih proizvodov pri (408—2) Št. 9198. (421) Košnja t najem! lliiikosini torek, 2 «\ dan maja t. 1., dopoludne ob 9. uri, se bode košnja mestnih senožetij ob Zagrebški voli L i cesti pod Rakovnikom, pri koiijačii v Trnovem in pri kolezijskem ■III i IIII za 1890. leto po očitni dražbi kosoma oddala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na drugih senožetih. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 21. maja 1890. k Trgovina z železnino S * ALBINA C. AHCINA X v J-Ji*t>lja.iii, Grledališke vilice št. © ima vedno bognto zalogo J# g stavbisBlicega ozadja: jj * ,0P^t, krampov, qrodia za podzemeljska dela, okov za vrata in 8 okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, S g železa, pleha, drota, mesinga, bakra, kositarja, cinka, naklov, g precepov z vijakom (šraubatokov) ter vrtalnih strojev za kiju- fi 2 carje in kovače, kladvov, sveder, obličev, pil in .dlet, kakor tudi fC H dinamita, užigaliiili vrvic in kapic. £ Staro železo, mesing, baker, kositar, cink in svinec jjj PETRU LASSNIK-u v Ljubljani. O Tiiikovlue o f*i ii iu iirošaro x u N t o n j. C. kr. <^j» priv. zavarovalna družba »AVSTRIJSKI PHONIF Uplacauc delnice in drugi* i»uit*tv» »Ini/bo znanu) o skiipii) ees 4 in pol milijona gld. av. velj. Družba zavaruje v kupuje se redno po nujvl&]ln\ oeuali. (77—14) * m XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX proti škodi po na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Pogoji so zelo ugodni in najnižje stalne premije, ne da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; kdor ne bi mogel zavarovalnine takoj plačati, počaka se celo do žetve. Škode se hitro in pravično cenijo in takoj izplačujejo. Kdor bi hotel zastopstvo prevzeti, obrne naj su do glavnega zastopstva v Gradci, ki daje pojasnila v vseh zavarovalnih zadevah, kakor tudi (375—2) glavno zastopstvo v Ljubljani pri gospodu Josipu Perliauc-i, Šelenburgove ulice št. 3. si 23 GC Mravi j inčj a j a j ca po najnižji ceni sedaj sveža, kasneje soha, dohiti so pri < m ai?i|>«M-Jli I Si'/.l 3B j-lt (378—3) Kanina Ti urica st. 13. p. Žt. Vid nad Ljubljano (Kranjska). V B ero lin n jo ušla knjiMca: (336 —5) Beitraore zur Geschichte der Steno-graphie bei den S.udslaven nehat eineni Anhange: Kurze Entvvicklungsgeschichte der Kunst und VVissen-schaft bei den Slovenen, Kroaten, Serben und Bulgaren. Spisal prof. A. Bezenšek. Cena 40 kr. D..hivii. ho pri Anioni u Ut>y.eii*Uu, uradniku banke BSla-vijo", i i • v ..\nrotlui Tiakitrnl" v f.jul»Ijnni. Stanley-jevo najnovejše delo izide koncem maja pod naslovom ! Im dunkelsten Afrika. Auffmdung, Rettung und ROckzug Emln Pasclias. Von llenrv M. Stunlcv. v 40 snopičih po 80 kr. Izdaja v 2 zvezkih velja broširana j_'ld. 12'—, vezano gld. 1320, more se Žo sedaj dobiti in prejema naroČila na to, kakor tudi na izdajo v ™pi™' T- Gr-ioritini (38°-3) v Ljubljani. Na najn ivejll ia najbolji! način ? V: (1083—40) F ustavlja brez vsakih bolddin ter opravlja |>lutiibo-vi&iijk in vso operneije, — odutranujo /.ulitie »r . leciue t usturtenjem živca I zobozdravnik A. Paichel, * polet,' Brsdeckega čevljarskega) mostu, I. nadstropje. I Srebrna kolajna na svetovni razstavi v Parizu 1883 Dobiva so v vseh trafikah in prodajalnah galanterij. (12) Glavna saloga: OTTO KANITZ & CO., Dunaj. (134) ~IFfoF KREJČI Kongresni trg 8 v Zvezd ■■ Kongresni trg 8 priporoča svojo veliko zalogo iiajfiue jnIIi klobukov iu ce za gospode in dečke (>in-ii) po najnižjih cenah; nadalje vclIUo zalogo vsakovrstne ko ž uho vine kakor iinjllrnjšc Uo/.iisne |»lasi c in jiiiiIV wi gospe, K»NpoKk<> ,n potne kožuhe. 3^"" Velika Izber Čepic za požarne brambe. I Fin med v satovji \ :kilo 70 Ur-; od 1 kilo naprej pošilja so tudi po <-pošti. — Zi» čebelarje pristni garantirani pitanec v kositivnih škatljah po f> kilo, a kilo OO Ur., . (škatlja 30 kr.), pošilja ae po posti proti predplačilu | ali poštnemu povzetju. J IOROSLAV DOLENEG1 ♦ s-ve car, (335—10) ♦ Ltrgovina z voskom in medom. g Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani na -velil-zem mestnem *trg"u. priporoča tukaj naštela imjlioljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, de bi ne prejeli pismenih zahval u naših i/liiir.m -. a 11 • - - nI h domaćih zdravilih. — Lekarn Triikoe/.y-jeve tvrdkeje pet, in sicer: Na Dunaji Vlhlor pl. TruUorzy, V., IIimdithuriiistras*e 113 (tudi kemična tovarna); dr. oioi« pl. Trn-koesjTt IIT., Badeokjrplati 17, In .lulij pl. Trn-koOBj'« VII., .JoHt-iHiiidtcrstrassu 30. V Gradci (na Štajerskem) Vciidellii pl. Trulioca^. V Ljuhljani I v-.il pl. TruUoezj. — I', n. občinstvo so prosi, r.ki) ti i ii Je na tem leftece, ds spodaj navedena zdravila s prvo polfb dobi, da naslov tako-'e napravi: I*e-kirns Trnkom? v«»! rotovža v Ijjubijiiul. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim so ima na tisoče ljudi j zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v želodci in so nepre-kosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, ■lih želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabasanje, gliste, ho -Jezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. l steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tncatov samo 8 gld. Cvet zoper trganje (Gicht) «li*. >I«liljuni pri .11. K. Niipan-u; prodajajo ga nadabe: 91. Kastner in J. Hlauer; v Hrauji: F. I>ollenz. Najboljšo mazilo za konje, pomaga pri pre-tegii žil, otekanji kolen, kopitnih bolesnu, otrpne nj i v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izviujenji, ti-ščanji od sedla in oprave, pri sušici itd., s kratka prt vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim uavodoin vred stane le 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vrod samo 4 gld. (422—1) Vsa ta našteta zdravila se pristna dobivajo v lekarni Trnkbcxy v Ljubljani zraven rotovža £JSV~ in se vsak dan e pošto razpošiljajo. VABILO k občnemu zboru okrajne Mniške blagajnice Ljubljanske okolice I. dne junija 1890 ob 4. uri popoludne v društveni dvorani v St. Vidu pri Ljubljani. Dimi v 11 i rtMl : 1. ) Porinilo a) o dohodkll; h) d izdatkih zaključkom 81. dno marca 1890. 2. ) Določba o račnnskciu poročilu bligajničnega načelništva in njega i/.teženje. 3. ) Volirev a) nadzurovalnega odbt.-ra šesterih članov; b) raiSOdilOS peterih članov. Načelništvo okrajne bolniške blagajnice Ljubljanske okolice 24. dne maja 18H0. Načelnik: -A-ritori Selec s. r. Urez izkaznice ni nikomur dovoljen pristop v dvorano § 2'.*. blsgsjničnih pravil). (4LI8—1) JAIJESS OGEIS puškar (841-8) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) Q priporoča vMiikovrNtne ilohre piiške iz BVOJe delav niče. Ob jednem naznanja, da tudi prenareja kresno puške na pnlke zadovko 'llinterlader) in prevzamo draga popravila po najnižjih conah. Cenike s podobami dopošilja brezplačno in franko. Posestvo, vpisano v deželno desko, ob potoku Iluhlu, kjer so križata dve državne i esti (Vipava-Oorica-Logatee.) v lepem iu zdravem kraji, z vodno močjo pripravno za napravo kake tovarne, s hišami za stanovanje, gostilnico, prodajalnico, kovačnico, hlevi in opekar-nico, s 13 hektarji obkroženega zemljišča |sadnim vrtom, njivami, travniki, gozdom in pašniki), proda se iz prosto roke. Kaj več pove F t a n c a M ii 11 e r j a Annoncen-Imrcaii v Ljubljani. ,428) Zobozdravnik AYGUST SCHWEIGER onlinuje vnnk I 's\y. (CAi N:i]iie delu in hlittfo, k»ti-ro rabim, je pri-po/.ruino dobro hi bresbtbnOi kar aro« tov o priča moja ruzHtata v Rndiilfi-nu in n, in stojim z 'i/.iriiiii n» nizke cene izven konkurence. — Priporočan pa vsem reanim kupcem, da zahtevajo moj ilustrovani cenik in aSOfce blaga, kar rae.pos.ljauj zastonj in franku. m«« mm priporoči skrbno iVfoMtnl 11--- i n Izdelane solnčnike h dežnike jednostavno in elegantno narejeno, li aoHdnega blaga, v najvecjej izberi in po čudovito nizkih cenah. Kostumski solnčniki, prevlake in poprave so dobro in po ceni izvrtć. Nhrotilla po pošti se hitro isvrSti preti povzetju. Prodajalcem na drobno so obilni! c^on i k i na »ahtevaoje na ras« polago. (255—»J) ++ kr. ces. in kr. priv. reSt.tllCijSki fluid (umlvttlnu vodu asa Konj«*) 1 Bieklerite* 1 gld. 40 kr. Kvvizde silna krma M kouje in govelo >.ivliio. — V zabtijčkih po »i gM. in 3 ((Id. in v Akatlj culi po 80 kr. Kvvizde vaseiina za konjska kopita (»redNtvo za o Ji n* iic-iij«' kopit). — pulica i tfi«i- -~> Kr. Kvvizde kit za kopita (umetno kopito). — Palčiča 80 kr. Kvvizde svinjska štupa zn poMpeHevunie ilekelenJM in hitru odpomoo z» »hiijAane živali — V« lika ^kutijicu 1 gld 2t> kr., mula skhtljica H3 kr. Kvvizde umivalno miio un domače livali« — Kos 40 kr., luala piiiicu ni kr., velika pulloa 1 i'i'i <>U kr. Kvvizde sediino iTlilO zu elMeenje, poliranje iu olir»nen|e Neilel in uhiiju te oprnve. — Puftica 1 gld. SSZS Da se obvaruješ ponaredb, pazi na gorenjo varstveni znamko. FRAN IVAN KWIZDA okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji c. in kr. avstrijski in kr. ruiiiunski dvorni lelagatelj ta /ivinozdravniške i/.delke. (1V8-B, :Korneuburška živinska redilna štupa, kwizde c.inkr.priv.restitucijski fluid i„ KVVIZDE zgoraj navedeni izdelki dobe bo pristni v vseh lekarnah in dro^uerijuh avBtro-otforako dr/.ave. +1_______ ______ _____..... I a n Bensđ«rf-i»v holandskt kaka« plačujete 1 g!d. 50 kr a. v. za prazne pločevinaste Skatljice? — boćnu se dobiva čist, lahko raztopljiv, tečen, sploh kot n«jt>..!jA« m mtieenejsi pripoznan pn 3 kl«l. .50 kr. a. v o<)prt v Ljubljani pri gospodih: J. Klauer-jl, J. Perdan-u, Jegliču & Leskovic-u, H. L. Wenclu. (MS-t) Deželna lekarna ¥ Ljubljani Mestni trg št. 11 L. Grečel-na lekarja prva in najstarejša alopatična in homecpatična lekarna na HrHnJNhPiii, zaloga vseh dc sedaj preverjenih tu-in inozemskih medicinuko-faruiacevskih preparatov in specijalitet pri Mariji Pomagaj priporoča se slav. občinstvu ter navaja nastopno le nekaj svojih izkušenih in že I gotovini uspehom rabljenih zdravil in specijalitet, in sicer: Kttpljice zh ulieiia zdravila. llomeopatična zdravila se preskrbe v poKebnej dobroti in čistosti v naj toč nej sem poteneovanji. Vaa zdravila kakor tudi /mletja, stanjšani a in poteneovanja ho vedno siežu in z najiinicneJNO MkrbnoNtjo in natančnostjo pripravljena. (-290—4) OOO- ^ ~ Naznanilo. "^BS Brzi stroj za pinjenje (metilnica) 8 c. 3acr- najnovejše prikril, -o a, t en. t ki drži 6 do 50 litrov. S tem strojem se najdalje v 4 do fi minutah iz smetane napravi najfinejše in najokusnejfie surovo maslo. g Pralni in »vi jul ni stroj i najnovejši patent s katerimi se perilo neznanski varuje in hitro jako belo in čisto opere, torej veliko manj trpi nego pri navadnem ročnem pranji. Več nego polovico se privuruje drv In milu. V je mej nri se s strojem toliko obdela, kakor sicer v jednem dnevu. Proti ognju in u lomu varne blagajnice, kasete, i> tem papirne stiskalnice, kmetijski stroji vsake Trste zlasti m! n 111 ii i< < iu ri/iinirc /.» krulil, ki se gonijo z roko. geplom, vodo ali parom, (ri)eri, čialilnlee za žito. mlini sa trgano moko in r«mm mlini za moko. vinske In nudili- hIInUalnicc, grozdne robkal nlcc. stroji za mečkanje Nadja, robkalnlce za luršieo. *<■-^ Nalniee /.a gnojnico i. *■■ Sivalui stroji za domačo rabo iu obrtne namene, otročji vozički, »trojne Igle za milo. sukam-«, ..vejo volno, pavolo in olje za »troje lit vsi dru^i di I< za šivalne in kmetijske »troje i. t. d. Vse v iitajvecfcj i/.beri. i« naj bol iMcga materi jala In po n«j-nlz|IU lin aruišklli ccaiuli. Pri toj priložnosti se zahvaljujem najiskrenejše za dosedaj mi skazauo zaupanje te si bodem prizadeval je tudi nadalje ohraniti z reelno in točno postrežbo. — Za zunaj Jemljeta naročila potovaloa. moja, gospoda Janez Kosmatitzoh in Janez Grebeno ter dajeta, kjer se zahteva, (tudi na pralne stroje} potreben pouk. Ciepl iu mlitfHuioe postavljajo na zahtevanje tudi moji ljudje tako, kakor stvar zahteva, m jib prirejajo za vodno vršim. Prosim za j.iko mnogi brojna naročila in se znamujeni (4.'11—\) z velespostovanjem r' ^ V v Ljubljani, nasproti železnemu mostu na Starem trgu št. 1. OOOI Zmleto kavo sveže žgano, kilo po 50 kr., 60 kr. do I gld., razpošilja po povzetji S. BAUER, Karlin, Praga. i 4 11 —H) Zobozdravnik doktor vsega zdravilstva, specijalist za ustne in zobne bolezni si a ii n j 4' *e0 iz jako fino "M W g|, i "i. i o iz !..iititn-jše"*l :129) pn-islii«' (2