20. avgust 2004 številka 40 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA FOTOREPORTAŽA številka 40 Krog-Vučja vas Prekmurci potegnili Prleke v Muro Prekmurci in Prleki so letos že desetič tekmovali v vlečenju vrvi. Čez dan se je na obeh prireditvenih prostorih - pri brodu v Krogu oziroma Vučji vasi -izmenjalo nekaj tisoč obiskovalcev. Tradicionalno plezanje po jekleni vrvi, katera s pomočjo škripca in seveda vodnega toka omogoča pomikanje broda po reki, je veljalo za največjo atrakcijo. Letos so se opogumili le trije korenjaki. Denis Marin iz Borec pri Ljutomeru ni ponovil samo zmage iz lanskega leta, temveč je za nameček za okrog 80 metrov plezanja porabil vsega 3 minute in 37 sekund in s tem postavil tudi novo rekordno znamko. Natanko ob 19. uri pa je po 25 krepkih mož na vsaki strani začelo vleči vrv. Prekmurci so skupaj tehtali 2.923 kilogramov (povprečno 117 kilogramov), Prleki pa so bili v skupnem seštevku za 6 kilogramov lažji. Prekmurci so že drugo leto zapored potegnili Prleke v Muro in s tem skupni rezultat v vlečenju vrvi izenačili na 5:5. Plezanje po kovinski vrvi čez Muro - največja atrakcija srečanja. Vrhunec prireditve je bilo tudi letos vlečenje z več kot 130 metrov dolgo vrvjo čez reko. Zmagovalna ekipa Prekmurcev s ponosnim Francem Kovačem. “Dajmo naši. Se malo, pa dobo Prleki v Muri!ˮ 2 avgust 2004 NAMESTO UVODA D olgo, vroče poletje. Čas kislih kumaric, pasje vročine in brezskrbnega počitnikovanja. A hkrati tudi čas, ko imajo številne novo nastale občine svoje praznike. Tudi pomurskih 26 komun ni izjema. Občinski prazniki v juliju in avgustu se namreč kar vrstijo. Mestna občina je tudi med praznujočimi, in sicer je bilo to (a ste medtem že pozabili?) 16. julija. O tem, posebej o podelitvi občinskih priznanj, poročamo v tokratni številki. In dodajamo, da je bilo letošnje praznovanje vendarle nekoliko drugačno, čutilo se je nekaj pelina. In to zato, ker je dosedanji župan Anton Slavic najavil predčasni sestop z občinske oblasti. Odločitev je potrebno spoštovati in izreči spoštovanje zdaj že minulemu delu župana, ki bo kmalu dobil naslednika. Ali naslednico. Ob jesenskih parlamentarnih volitvah (in do teh je le še dober mesec) se boste volilke in volilci iz mestne občine opredeljevali tudi o prihodnjem županu. Za zdaj posamezne politične grupacije še skrivajo svoje adute, tako da so vse podrobnosti še v sferi političnega natolcevanja. O morebitnih kandidatkah oziroma kandidatih se le šušlja, kmalu pa se bo tudi uradno vedelo. Seveda vam želim, da bi se na volilno nedeljo v svoje in v dobro svojega mesta odločili najboljše. Sicer pa je v času dopustov politični utrip nekoliko zamrl. Prav je tako. Kot je prav, da bo že v začetku septembra vse drugače. Do takrat pa v Soboških novinah poročamo o dogajanju na številnih področjih, vključno z narisano domislico Igorja Banfija. Lahko se ji nasmejete, če jo jemljete dobesedno in se zamislite, če vam več pove v prenesenem smislu: vsekakor pa bo že v kratkem potrebno pošteno počistiti, pomesti pred svojim pragom. In samo upamo lahko, da se ne bo končalo tako nesrečno kot v karikaturi. Bojan Peček Glasilo SOBOŠKE NOVINE Izdajateljski odbor: izdaja MESTNI SVET Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Odgovorni urednik: Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Bojan PEČEK Grafična priprava in tisk: Ustanoviteljica je Jožef RECEK, Alojzij ROUS, TISKARNA KLAR Murska Sobota MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Jezikovni pregled: Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Franc WEINDORFER Gabrijela GRANFOL PEURAČA Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 3 AKTUALNO številka 40 Slavnostna seja mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota 0 b občinskem prazniku Mestne občine Murska Sobota je bila 16. julija v grajski dvorani slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. Sejo je vodila podžupanja Nadja Ivanc Miloševič. Slavnostni govornik je bil podžupan Rudolf Horvat, ki je ob tej priložnosti podelil plaketo in zahvalni listini Mestne občine Murska Sobota. Plaketa Mestne občine Murska Sobota Podvodni reševalni enoti Murska Sobota Enota Podvodne reševalne službe, ki deluje pri Potapljaškem društvu Murska Sobota v letošnjem letu praznuje 30. obletnico delovanja. Enota je bila med prvimi tovrstnimi enotami v takratni Jugoslaviji in je že od samega začetka zagotavljala nadpovprečno stopnjo zaščite in reševanja ne le na lokalnem, temveč tudi na širšem teritorialnem območju. Pripadniki enote vsako leto opravijo do 15 intervencij in akcij, reševalne, preventivne in izobraževalne narave, kakor tudi varovanja prireditev na in ob vodi. Ob reševanju materialnih dobrin je še posebej pomembno njihovo delo pri preprečevanju in sanaciji posledic naravnih nesreč (poplave). Enota je v času svojega delovanja več kot 35-krat uspešno posredovala pri iskanju utopljencev. Reševalci se zavedajo, da gre zaradi pietete do ponesrečencev in negotovosti svojcev, za dejavnosti z najvišjo etično vrednoto, zato se jih lotijo tudi v najtežjih pogojih. Vsi reševalci so prostovoljci, ki za dobrobit širše družbene skupnosti ne izpostavljajo le svojega zdravja in varnosti, temveč tudi lastno potapljaško opremo. Njihova požrtvovalnost in večletni uspehi trajnejšega pomena niso ostali neopaženi, saj je enota prejela Bronasti znak civilne zaščite, trije reševalci pa so si s svojo dejavnostjo pridobili republiški naziv Častni član Podvodne reševalne službe Slovenije. Reševalci pa so lahko najbolj ponosni na dejstvo, da se lahko enota Podvodne reševalne službe Murska Sobota kot edina v Sloveniji pohvali z dvema rešenima življenjema. Vse navedeno uvršča Podvodno reševalno enoto Murska Sobota v krog zaznavnih dejavnikov v javnem življenju Mestne občine Murska Sobota, zato so jim ob 30. obletnici podelili plaketo Mestne občine Murska Sobota. Zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota Medobčinskemu društvu invalidov Murska Sobota ob 35 letnici delovanja. Društvo invalidov Murska Sobota je bilo ustanovljeno maja 1969. V začetku je društvo štelo 257 članov. Naloge društva so bile predvsem vrniti zaupanje do enakopravnosti invalidov v družbi. Društvo se je od samega začetka spopadalo z težavami, ki jih je s pomočjo takratne Zveze društev Slovenije uspešno reševalo. Največji dosežek društva v zadnjem letu je vsekakor pridobitev statusa invalidske organizacije, ki ga je društvu podelilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Društvo že več let izvaja posebne socialne programe, ki jih je bilo vse do lanskega leta sedem, zaradi združljivosti določenih programov pa se je število skrčilo na pet. Društvo deluje na področju 12-ih občin. Murska Sobota, Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Šalovci, Hodoš, 4 avgust 2004 AKTUALNO Grad, Kuzma, Cankova, Tišina, Gornji Petrovci in Rogašovci. Danes ima društvo 12 občinskih aktivov s 47 poverjeništvi in je vanj včlanjenih 1762 članov. Prva naloga društva je skrb in pomoč invalidom, kakor tudi uveljavljanje in uresničevanje njihovih pravic. Torej peljati invalide po poti nediskriminacije in pravičnosti. Zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota Ludviku Nemcu, ravnatelju Osnovne šole II Murska Sobota za nadpovprečne rezultate na vzgojnoizobraževalnem področju. Ludvik Nemec je po končanem Učiteljišču v Murski Soboti začel učiteljsko pot na Osnovni šoli Markovci na Goričkem. Nato je ravnateljeval na Osnovni šoli Bodonci. Ker je s svojim pedagoškim in širšim družbenim angažiranjem vidno izstopal, so mu najprej zaupali delo strokovnega sodelavca na Temeljni izobraževalni skupnosti Murska Sobota in po ustanovitvi Samoupravnih interesnih skupnosti še funkcijo tajnika občinske izobraževalne skupnosti, ki jo je opravljal vse do šolskega leta 1981/82, ko je bil imenovan za ravnatelja Osnovne šole II Murska Sobota. Prav na Osnovni šoli II je pedagoško delo Ludvika Nemca in njegovo vključevanje v širše družbeno življenje pustilo neizbrisen pečat. Z 31. avgustom bo Ludvik Nemec izpolnil pogoje za upokojitev OŠ II Murska Sobota je z ravnateljeva njem Ludvika Nemca od šolskega lete 1981/82 pa do zaključka šolskega leta 2003/2004 dosegla pomembne rezultate na vzgojno izobraževalnem področju. Najprej je poskrbel za ustrezne prostorske pogoje, tako na matični šoli kot na podružnični šoli Krog, ki so neobhodni za dosego dobrih rezultatov vzgojno izobraževalnega dela. Uspelo mu je zagotoviti pogoje za prehod v devetletno osnovnošolsko izobraževanje. S svojim vzornim pedagoškim vodenjem je skrbel tudi za ustrezno kadrovsko rast učiteljskega kolektiva in tako je šola postala prepoznavna v slovenskem prostoru. Z odpravo dvoizmenskega pouka in z ustrezno motivacijo je bila, II. osnovna šola, med prvimi šolami v Sloveniji, ki so jih vključili v izvajanje devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. S šolskim letom 2004/2005 bo tako prva v občini postala v celoti 9-letna osnovna šola. Na tej poti je ravnatelj Ludvik Nemec opravil pionirsko delo. Poleg rednih (standardnih) nalog je s svojimi strokovnimi sodelavci v okviru mentorske mreže prenašal izkušnje devetletke na učitelje ostalih šol v občini in tudi izven njenih meja. Za svoje strokovno delo je Ludvik Nemec v lanskem letu prejel visoko Kumerdejevo priznanje, ki ga podeljuje Zavod RS za šolstvo, znanost in šport. Slavnostni seji so prisostvovali tudi gostje iz Paračina, predsednik skupščine občine Paračin, prim. dr. Predrag Tomkovič s člani delegacije, in gostje iz Podstrane, nekdanji načelnik občine Marim Karaman, prav tako s člani delegacije. V kulturnem programu se je predstavil Akademski pevski zbor Vugaš iz Murske Sobote pod vodstvom dirigentke Mileve Kralj Buzeti. Mlade pevke, ki so si na nedavnem tekmovanju v Olomucu na Češkem pripele bronasto priznanje, so ponovno navdušile publiko, tako z izborom kot z izvedbo programa. 5 DROBIR številka 40 SREČANJE MOTORISTOV P ri Ribiškem domu v Murski Soboti so se tudi letos sešli motoristi iz Slovenije in tujine na tako imenovanem 5. moto zboru oziroma 5-th Bikers Weekend. Ob druženju več sto motoristov, ljubiteljev motorjev in ob kakovostni rock glasbe, je srečanje tudi letos zelo dobro uspelo. Motoristično srečanje je zopet pripravil Bikers klub Alien intruder, ki ima svoje člane po vsej Sloveniji, večina pa jih prihaja iz Pomurja, kjer ima klub tudi sedež. Ena od največjih zanimivosti srečanja je bila krožna vožnja po Murski Soboti in okolici. SANACIJA SOBOŠKEGA RIBNIKA R ibnik v soboškem parku, ki je bil zgrajen v začetku 90. let je bil dodobra zamuljen in zato so ga temeljito obnovili. Tako so se delavci soboške Komunale sredi junija lotili obsežnih gradbenih del, s katerimi so ribnik očistili odloženega mulja oziroma njegovo dno. Še pred tem so gasilci soboškega gasilskega društva v dveh dnevih prečrpali vso vodo, zatem pa so iz njega na varno spravili tudi bogat ribji zarod. Ob sanacijskih delih so zamenjali tudi črpalko za vodomet, uredili so brežino in pot ob ribniku. Mestna občina je za obnovo namenila 2,7 milijona tolarjev. MAVRICA TUDI V MURSKI SOBOTI M avrica, specializirano trgovsko podjetje za prodajo izdelkov s področja barv, premazov, lepil in pleskarskega pribora, je razširila svojo mrežo prodajaln tudi v Prekmurje. Z odprtjem svoje trgovine v Lendavski ulici v Murski Soboti, ki je že 22. tovrstna trgovina omenjenega trgovskega podjetja, je prisotna tudi v tem delu Slovenije. V trgovini je trenutno pet zaposlenih. V Mavrici 148 zaposlenih od prodaje ustvari letno nekaj več kot tri milijarde tolarjev prihodkov. Poleg prodaje na debelo, zadnje čase posebno pozornost namenjajo svojim specializiranim prodajalnam, kjer s strokovnim svetovanjem poglabljajo zaupanje svojih strank. JUBILEJI PODJETJA ROTO D ružinsko podjetje Roto s sedežem v Černelavcih pri Murski Soboti letos obhaja kar nekaj pomembnih obletnic, ki so jih zaznamovali s skupno prireditvijo. Že tri desetletja se ukvarjajo s proizvodnjo plastičnih mas, polovico manj je minilo od ustanovitve podjetja Roto, kar 55 let pa mineva od takrat, ko so se Pavlinjekovi začeli ukvarjati z obrtništvom. Sprva s proizvodnjo kmetijskih strojev in ključavničarsko dejavnostjo. Danes velja Roto za vodilno evropsko podjetje v svoji panogi. V svojem proizvodnem programu imajo čez dva tisoč izdelkov. Trenutno v Sloveniji zaposlujejo čez sto ljudi, vsaka štiri leta pa podvojijo obseg poslovanja. 6 avgust 2004 DROBIR Prva grajska poroka R aziskovalno-izobraževalno središče (RIS) dvorec Rakičan je pripravilo prvo poroko na dvorcu. Poročila sta se Mihaela Vajndorfer iz Moravec v Slovenskih goricah in Matjaž Šišernik iz Maribora. Pripravili so tudi zanimiv program - vožnjo s kočijo, ogled gradu ter sprejem mladoporočencev in gostov pri "graščakinji" (Vesni Laissani) in "graščaku" (Ivanu Karoliju). Prizorišče nepozabnega dogodka je bila Modra dvorana dvorca, kjer sta mladoporočenca pred šestdesetimi svati dahnila "da" in si tako obljubila večno zvestobo in ljubezen. Poroke v dvorcu Rakičan naj bi bile poslej del njegove redne ponudbe. ŽUPNIJSKI DAN N a začetku poletja v župniji svetega Nikolaja v Murski Soboti že po tradiciji pripravljajo družabno srečanje vernikov ali tako imenovani Župnijski dan. Napovedana je bila dopoldanska maša, na kateri je pridigal tudi dr. Stanko Zver, župnik iz Bogojine, ob župnijskem mešanem pevskem zboru in mladih pevcih pa je sodeloval tudi Pihalni kvintet Slovenske vojske. Po kulturnem programu je v okolici cerkve sledil še družabni del, tudi s srečelovom in športnimi igrami. Župnijski dan, ki se ga je udeležilo veliko vernikov, se je končal v cerkvi z litanijami Srca Jezusovega. OBNOVA SOBOŠKE CERKVE PRIHODNJE LETO R imsko-katoliška župnijska cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti naj bi prihodnje leto dobila novo podobo. Pričeli bodo namreč z deli pri obnovi pročelja in ostrešja. Skupna vrednost del presega 60 milijonov tolarjev. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije naj bi prispevalo 17 milijonov, mestna občina in donatorji 13 milijonov, preostanek pa naj bi zbrali verniki. Vsaka družina naj bi mesečno za to prispevala po 2.500 tolarjev. Za družine v stiski bo ta prispevek nižji. DAN ODPRTIH VRAT TRETJE OSNOVNE ŠOLE S oboška III. osnovna šola je ob koncu šolskega leta tudi letos pripravila tradicionalni dan odprtih vrat. Z javno prireditvijo v šolski športni dvorani, na katero so povabili vse starše učencev in druge goste, so delavci šole z učenci pripravili prerez aktivnosti v iztekajočem se šolskem letu. Ob tem so pripravili priložnostno razstavo, spomnili pa so se tudi najpomembnejših dosežkov učencev in učiteljev v minulem enoletnem obdobju. 7 DROBIR številka 40 Praznik občine tudi na ulici T ako kot lansko leto, se je praznično dogajanje ob občinskem prazniku, po formalnem delu v soboški grajski dvorani, preselilo na mestne ulice. Osrednja soboška ulica - Slovenska - je bila v petek, 16. julija tudi letos zaprta za ves promet. Pred Blagovnico so postavili velik oder za nastopajoče zabavnoglasbene skupine, pod njim pa v dolgih vrstah mize in klopi za obiskovalce, ki so se potem ob gostinski ponudbi zabavali dolgo v noč. PREDSTAVITEV KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO V okviru letošnjih Soboških dnevov se je poleg tradicionalne predstavitve cvetličarjev in vrtnarjev, mojstrov domače in umetnostne obrti ter ponudnikov kulinaričnih izdelkov v okviru projekta krovne blagovne znamke Diši po Prekmurju, izčrpno predstavil tudi Krajinski park Goričko. Ob tiskanih materialih in ponudbi nekaterih najbolj tipičnih izdelkov, so nekateri mojstri domače obrti tudi na praktičen način prikazali nastajanje nekaterih izdelkov. Največ zanimanja med njimi je gotovo pritegnil lončar Jože Zelko iz Pečarovec, ki je lončarsko vreteno postavil kar na ploščad pred soboški grad. POHOD MED MURSKO SOBOTO IN RAKIČANOM N a vseslovensko akcijo Tek-hoja za življenje, ki jo na nacionalni ravni vodi Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, so se odzvali tudi pri Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota, pridružili pa sta se tudi Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota in Pomursko društvo za boj proti raku. Tudi hoja je ena od oblik rekreacije. Pripravili so namreč rekreativni pohod med Mursko Soboto in Rakičanom. Najprej so opravili meritve krvnega tlaka, deleža telesnih maščob in telesne teže. Zaključek je bil pred dvorcem Rakičan, kjer so jih pričakali in jim sklepni del popestrili malčki iz tamkajšnjega vrtca. 8 avgust 2004 DROBIR 35 let medobčinskega društva invalidov V soboškem mestnem parku so zborovali člani Medobčinskega društva invalidov (MDI) Murska Sobota, ki so s tem zaznamovali 35-letnico delovanja. Kot je v nagovoru poudaril predsednik Rudolf Kulič, je tudi po toliko letih še vedno njihova glavna težava neprimerna urejenost društvenih prostorov. Vhod v Ko- cljevi ulici v Murski Soboti vhod namreč ni urejen tako, da bi ti bili dostopni tudi ljudem na invalidskih vozičkih ali z berglami. Predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v nagovoru poudarila, da naj bi nedavno sprejeti zakon o zaposlovanju in rehabilitaciji invalidov pomembno prispeval k izboljšanju socialne vključenosti; podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Alojz Cifer pa je društvu ob jubileju izročil priznanje. V imenu mestne občine je člane MDI Murska Sobota in druge goste pozdravila tudi podžupanja Nadja Ivanc Miloševič. Danes je v MDI včlanjenih že 1.762 članov iz dvanajstih občin soboške upravne enote. Lansko leto je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve društvu podelilo status invalidske organizacije. MDI, ki je ob ustanovitvi leta 1969 štelo 257 članov, v skladu z novo lokalno samoupravo pa se je leta 1996 preoblikovalo v medobčinsko društvo, izvaja socialne programe, med aktivnosti društva pa sodi tudi organiziranje zdravstveno-terapevtskih, športno-rekreativnih in družabnih srečanj. NOVI PROSTORI ZA INVALIDE KMALU NARED Č lani Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije so se prvič srečali pred svojo novo društveno zgradbo na Noršinski cesti v Murski Soboti. Čeprav novi objekt še ni celoti opremljen - uradna otvoritev bo 15. septembra, so z njim zelo zadovoljni. Tako zaradi lokacije, kakor načina gradnje, ki je povsem prilagojena ljudem na invalidskih vozičkih. Spodnja etaža novega objekta bo namenjena prekmurskemu in prleškemu društvu, zgornja pa bo bivalna. Troje bivalnih enot bo namreč odprtih za vse slovenske invalide, ki se bodo tu lahko za nekaj dni nastanili ter spoznavali bližnjo in daljno okolico. POLETNO SREČANJE V DOMU STAREJŠIH D om starejših Rakičan je pripravil tradicionalno družabno srečanje s piknikom za stanovalce doma, njihove svojce, prijatelje, znance, predstavnike občin in centrov za socialno delo ter delavce doma. Dom kot javna ustanova, v katerem v dveh oddelkih -stanovanjskem in bolniškem, biva čez 230 stanovalcev, je v prijetnem vremenu z nastopi stanovalcev in gostov poskrbel za veselo razpoloženje, prav tako pa tudi dobro voljo in glasbo. 9 DROBIR številka 40 FOTOGRAFIJE BENKE PULKO TUDI V BTC S vetovna popotnica Benka Pulko s Ptuja je popotovala natančno 2.000 dni. Z motorjem se je peljala okrog sveta in prevozila čez 180 tisoč kilometrov. Gre za najdaljšo tovrstno vožnjo ženske, zato se je vpisala v Guinessovo knjigo rekordov. Na svojem potovanju je posnela na tisoče fotografij, nekaj najzanimivejših (27), pa je med drugim razstavila v soboškem BTC-ju. VIDELI BRIŽINSKE SPOMENIKE D ruštvo za izobraževanje za tretje življensko obdobje pri Ljudski univerzi v Murski Soboti je pripravilo obisk Ljubljane. Njegovi članice in člani so si v Narodni in univerzitetni knjižnici ogledali - tik pred zaprtjem ! - znamenito razstavo s starimi rokopisi, izkaznico slovenstva (Brižinski spomeniki, Celovški rokopis, Stiški rokopis in Čedadski rokopis), ter se sprehodili po starem delu Ljubljane: od Zmajskega mostu preko tržnice, mimo stolnice, do magistrata z Robovim vodnjakom, po starih uličicah do obrežja Ljubljanice, Ljubljanico prečkali na Plečnikovem Tromostovju, se poklonili Prešernu, zavili skozi park Zvezda do Univerze, ki jo prav sedaj obnavljajo, nato pa odšli še proti Križankam, vse do NUK-a. Sobočanci pred ljubljanskim magistratom RAZSTAVA CVETLIČARJEV S ekciji cvetličarjev in vrtnarjev ter izdelovalcev domače in umetne obrti pri soboški Obrtni zbornici, sta dvorišče soboškega gradu zapolnili z domiselnimi cvetličnimi aranžmaji ter izdelki obrti. Poleg cvetličarjev, ki jih je bilo tudi letos največ, smo videli tudi izdelke iz gline, lecta, slame, kovine in lesa. SREČANJE SLEPIH IN SLABOVIDNIH V LENTIJU V eč kot 40 članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota se je skupaj s spremljevalci udeležilo srečanja v madžarskem Lentiju. Predsednik tamkajšnjega društva Bela Kovač je prekmurske prijatelje sprejel prisrčno, podobno kot slepe in slabodivne s Hrvaške. Rdečo nit srečanja je mogoče povzeti z mislimi prvega moža našega društva, Antona Tončka Kosa: "Meje so padle, toda Bruselj je za nas vendarle strašno daleč. Mi pa smo in živimo tukaj kot dobri sosedje. Ostanimo prijatelji, pomagajmo si in živimo v miru in slogi!" Pozdravnim nagovorom je sledil kulturni program, prekmursko društvo pa je zastopala pesnica Majda Slavinec. Njene stvaritve je prevedla Gabi Feher. Prijetno druženje se je končalo s pogostitvijo in srečelovom. 10 avgust 2004 DROBIR Jubilej so soboški ribiči združili s tradicionalnim piknikom T radicionalni ribiški piknik pri gramoznici ob Bakovski cesti ali Soboškem morju, kot ji pravijo nekateri, je tudi letos potrdil sloves enega največjih sladkovodnih ribiških piknikov v državi. Prišlo je nekaj tisoč obiskovalcev, ki so snedli 700 kilogramov sladkovodnih rib Letošnji piknik, sicer po vrsti že 26., je minil v znamenju slovesnosti ob 45 letnici soboške ribiške družine. Na njej so med drugim najzaslužnejšim članom - čez 450 jih je -podelili odlikovanja. Poleg društvenih priznanj - zlate, srebrne in bronaste ploščice, so podelili tudi priznanja Ribiške zveze Slovenije (RZS). Red za ribiške zasluge III. stopnje z listino RZS so prejeli Anton Baša iz Beltinec, Vladimir Baša in Pavel Perša iz Ižakovec, Peter Gomboši in Franc Ružič iz Bakovec, Angela Zrim iz Kroga ter Avgust Passero, Franc Sluga, Karel Veldin, Štefan Zver in Anton Pučko iz Murske Sobote. Red za ribiške zasluge I. stopnje z listino RZS so dobili Jože Györek, Jože Novak, Janez Pugelj, Franc Sečko in Jože Števančec, vsi iz Murske Sobote; plaketo RZS z listino pa je prejel Ludvik Števančec iz Murske Sobote. V SPOMIN TABORIŠČNIKOM Kadar je v zgodovini storjeno zlo, ga je treba najprej odpraviti, nato krivce kaznovati, se z njimi spraviti, nato pa nikoli ne pozabiti. O bmočno združenje ZZB NOB Slovenije v Murski Soboti je pripravilo izlet na slovesnost v spomin 59.obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem. Med skupno 27 udeleženci je bilo osem udeležencev iz Krajevnega združenja ZZB NOB v Murski Soboti. Pozdravni nagovor, na kraju nekdanje podružnice zloglasnega nacističnega taborišča Mathausen pod Ljubeljem, je imel Pavel Rupar, župan Občine Tržič, a slavnostni govornik je bil akademik Ciril Zlobec. V bogatem kulturnem programu sta sodelovala Pihalni orkester Slovenske vojske pod taktirko Ljuba Vošnjaka ter Partizanski pevski zbor pod vodstvom dirigenta prof.Franca Gornika. Prekmurci so po slovesnosti pod Ljubeljem obiskali še muzej talcev v Begunjah ter se z avtobusom zapeljali na krožno vožnjo okrog Blejskega jezera. ŽE VODNIK ZAPEL EVROPI O b letošnjih glamuroznih prireditvah v čast vstopa Slovenije v Evropsko unijo so prireditelji v evforiji pozabili, da je že pred 195 leti Valentin Vodnik v svoji pesmi Ilirija oživljena zapel o tem, da je Ilirija (Slovenija) že tedaj bila v Evropi. Sicer pa naj ob tem spomnimo na zadnji dve kitici te pesmi, ki sta vklesani celo na Napoleonov obelisk sredi Ljubljane: NA GRACIJE ČELU KORINTO STOJI, ILIRIJA V SRCU EVROPE LEŽI. KORINTU SO REKLI HELENSKO OKO, ILIRIJA PRSTAN EVROPINI BO. Zahodna stran Napoleonovega obeliska v Ljubljani 11 URADNE OBJAVE številka 40 Namakanje kmetijskih zemljišč - zakonske obveznosti N a podlagi 199. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) je 10.08.2004 potekel dvoletni rok za oddajo vloge za izdajo vodnega dovoljenja za rabo vode. To pomeni, da bo pristojna inšpekcijska služba v skladu z zakonodajo lahko sankcionirala pravne in fizične osebe, ki za rabo vode, med drugim tudi pri malem namakalnem sistemu, tega dovoljenja nimajo, oziroma še niso legalizirali namakalni sistem. Podrobnejše informacije glede izdaje vodnega dovoljenja dobite na Agenciji RS za okolje, Pisarna Murska Sobota, Slovenska ulica 2 (tel. št. 02/522 37 50), kjer lahko tudi dvignete obrazec vloge. Le-ta je prav tako na razpolago na mestni občini, 3. nadstropje, soba številka 8, ali na sedežih krajevnih skupnosti in mestne četrti. Med drugim je k vlogi potrebno priložiti odločbo o uvedbi melioracije skladu s 86. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03-uradno prečiščeno besedilo). Izdaja odločbe je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Obrazec vloge za pridobitev odločbe o uvedbi malega namakalnega sistema je objavljen na spletni strani MKGP (www.gov.si/mkgp/slo/aktualno.php). Prav tako je na razpolago na mestni občini, 3. nadstropje, soba številka 8, ali na sedežih krajevnih skupnosti in mestne četrti. Uvedba in izgradnja malega namakalnega sistema je zahteven postopek, zato je MKGP pripravilo brošurico "Postopek pridobitve dovoljenj in soglasij za namakalni sistem", ki je objavljen na spletni strani http://intranet.sigov.si/mkgp/slo/doc/1-P0ST0PKI.pdf , lahko pa jo naročite tudi na elektronskem naslovu namakanje.mkgp@gov.si . Na tem naslovu je mogoče dobiti tudi podrobnejše informacije glede postopkov legalizacije oziroma nove uvedbe malih namakalnih sistemov. Silvija Kouter Kvaliteta pitne vode v Vodovodu M. Sobota -vprašanja, ki jih najpogosteje zastavljate N esporno dejstvo je, da je voda najpomembnejši naravni element za vsako živo bitje, zato ni nič presenetljivega, če nas zanima kakšne kvalitete je tista, ki priteče iz pipe in zakaj je včasih drugačna.Za vse nas, ki delamo v vodooskrbi, je največja skrb, kako vse porabnike oskrbeti z zadostno količino kvalitetne pitne vode. Pri svojem delu se pogosto soočamo z zelo veliko mero nezaupanja, ki največkrat izvira iz raznih govoric, ki so jih povzročile razne nepreverjene informacije.Kot odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode, bi želel odgovoriti na nekaj vprašanj, katera mi najpogosteje zastavljate. Kakšna je trdota vode? To vprašanje je običajno najbolj aktualno ob nakupu novega gospodinjskega aparata, ko je potrebno ustrezno nastaviti gumb, ki regulira dodajanje soli za mehčanje vode. Trdota vode ni vedno enaka, odvisna je od mnogih dejavnikov (letni čas, količina padavin,...), uradno se imenuje skupna karbonatna trdota in se meri v nemških stopinjah (°N). Trdota do 8°N pomeni zelo mehko vodo, od 8 do12°N pomeni mehko vodo, od 12 do 18°N pomeni srednje trdo vodo in nad 18°N pomeni zelo trdo vodo. Mehka voda je zelo prijazna do raznih gospodinjskih aparatov, ker ima malo mineralov, ki se nalagajo v njih, manj pa je prijazna do človeka, ki za normalno delovanje potrebuje te minerale iz vode. Trša voda je manj prijazna do raznih aparatov, je pa zato bolj ugodna za človeka. Voda na našem področju spada med srednje trde, njena trdota se spreminja od 12 do 16°N, kar pomeni, da ni preveč prijazna za razne aparate, je pa zato primernejša za uživanje. Kloriranje vode - zakaj je potrebno in koliko klora je v vodi? Tudi voda, tako kot vsaka druga stvar v naravi, vsebuje določene mikroorganizme. Nekateri so v malih količinah dovoljeni, določenih pa sploh ne sme vsebovati. Kloriranje je najpogosteje uporabljena metoda dezinfekcije vode. Največja dovoljena količina klora, ki sme biti v vodi je 0,5 mg/l. Mi smo se odločili, da ne bomo po nepotrebnem obremenjevali vode z dodatki, zato kloriramo samo preventivno z zelo malimi količinami (od 0,07 do 0,15mg/l). Zakaj vode včasih zmanjka, kasneje pa je motna (bela), na površini so mehurčki (“mezdra”)? Kot vsaka druga stvar, se tudi cevovod občasno pokvari. Mesto okvare je potrebno locirati, ustrezno zavarovati, vodo zapreti in cevovod čim prej popraviti. Če je okvara večja, je potrebno okvarjeni del cevovoda izprazniti. Ko je sanacija cevovoda končana, se ga ponovno napolni z vodo, zrak pa na razne načine odstrani. Včasih pa se zgodi, da nekaj zraka še ostane v posameznih delih cevovoda. Ta zrak se nato pod pritiskom pojavi v vodi v obliki majhnih mehurčkov. Če tako vodo natočimo v kozarec, opazimo, da je motna (bela), na površini pa se pojavijo mehurčki ("mezdra”), ki po nekaj sekundah izginejo in voda je popolnoma prozorna. To se običajno pojavi samo ob okvari cevovoda večje dimenzije in lahko traja dva do tri dni. Kljub motnosti pa je voda ves čas neoporečna in primerna za uživanje. 12 avgust 2004 URADNE OBJAVE Zakaj vode včasih zmanjka, kasneje pa je motna (rjava)? Ta pojav je največkrat opažen v večjih stavbah ( blokih ), kjer ni grelnikov vode ("bojlerjev") v stanovanjih, ampak se topla voda pripravlja v podpostaji. Zaradi segrevanja se minerali, ki jih voda vsebuje, izločajo in odlagajo ob stenah cevi in posod za pripravo tople vode. Ta obloga je svetlo rjave barve, vidimo jo lahko, če med popravilom pogledamo v notranjost cevi. Med normalno vsakodnevno uporabo se te obloge praviloma ne izločajo, ali pa v tako majhnih količinah, da jih ne opazimo. Občasno, ko se kaj pokvari, je potrebno določene elemente popraviti ali zamenjati, zato moramo vodo zapreti in cevovod izprazniti. Zaradi posegov se ta obloga, oziroma usedlina delno odlušči in kasneje pomeša z vodo, ki zato postane motna, obarvana svetlo rjavo. Po nekem času, ki je lahko nekaj minut ali nekaj ur (odvisno od posega, velikosti stavbe, debeline obloge,...), ko obarvana voda odteče, se mora stanje normalizirati. V primeru, da taka voda teče dalj časa (več dni), to pomeni nenormalno stanje, oziroma okvaro v sistemu priprave tople vode ali cevovodu. Kljub motnosti pa je voda ves čas neoporečna in primerna za uživanje. Ali voda vsebuje tudi kemikalije? Katere in koliko? Nesporno dejstvo je, da človek z raznimi dejavnostmi vpliva na naravo, zelo pogosto, žal tudi zelo škodljivo. V našem okolju ima na kvaliteto podtalnice zelo velik vpliv intenzivno kmetijstvo, marsikje pa tudi neustrezen način odvajanja odplak in razna neurejena odlagališča odpadkov. Naša stalna skrb je, da z raznimi ukrepi poskrbimo, da je ta vpliv na pitno vodo čim manjši. Kljub temu se včasih zgodi, da se v vodi pojavijo atrazin, desetil-atrazin in nitrati. Pravilnik o pitni vodi predvideva najvišjo dovoljeno količino za atrazin in desetil-atrazin 0,1pg/l, za nitrate pa 50mg/l, kar predstavlja načelno mejno vrednost, saj naj teh snovi v pitni vodi sploh ne bi bilo. Svetovna zdravstvena organizacija določa kot zdravstveno problematično koncentracijo pesticida atrazina v pitni vodi vrednost 2pg/l, kar naj bi predstavljalo mejno vrednost, ko uživanje še ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Zadnja leta ugotavljamo, da se kvaliteta pitne vode ne poslabšuje, ampak celo izboljšuje, saj nobena od omenjenih substanc v letu 2003 ni dosegla niti polovice dovoljene vrednosti. Koliko salonitnih (azbestcementnih) cevi je še vgrajenih v vodovodnem sistemu ? Kakšen vpliv ima azbest na človeka, če ga zaužije z vodo? Azbest je človeku poznan že iz pradavnine, komercialno ga v večjih količinah izkorišča šele zadnjih sto let. Povezava med izpostavljenostjo azbestu in boleznijo pljuč so dokazali leta 1924, rakotvornost azbesta v zraku pa leta 1960, zato je bila tudi škodljivost zaužitih azbestnih vlaken iz pitne vode predmet obširnih razprav in raziskav. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 1993 zapisala v poročilo, da še ni direktnega dokaza rakotvornosti zaužitih azbestov iz pitne vode, kljub temu pa je predlagala kot še dopustno količino 7 milijonov vlaken na liter pitne vode. V našem vodovodnem sistemu je vgrajenih še približno 14 - 15 km azbestcementnih cevi, zato smo leta 2001 na Institutu "Jožef Stefan" iz Ljubljane, naročili analizo pitne vode iz vodovoda na vsebnost azbestnih vlaken. Ugotovljeno število vlaken je bilo 3 milijone v litru vode, kar je precej manj, kot je še dopustna količina po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije. Iz vsega navedenega lahko ugotovimo,da nam zaradi pretirane škodljivosti azbestnih vlaken v pitni vodi ni treba biti v skrbeh. Veliko bolj bi nas morala skrbeti vsebnost azbestnih vlaken v strešni kritini ("salonitkah") in v raznih drugih materialih in premazih, ki so se dolga leta uporabljali v gradbeništvu. Upam, da boste vsi, ki vas to področje zanima, z odgovori zadovoljni. Vse, ki želite še podrobnejša pojasnila vabim, da se oglasite v moji pisarni na sedežu podjetja, kjer vam bom lahko podal še dodatna pojasnila. Boris Petrič, odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode Na podlagi določil pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije (Ur.l.RS št.45/04), obvestila RS Ministrstva za gospodarstvo št.3423-57/2004-4 z dne 27.5.2004, soglasja Mestne občine Murska Sobota, k oblikovanju cen storitev čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, št. 38005-0002/2004, določil uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Ur.l.RS, št.43/03) in v skladu z določili navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Ur.l.RS, št. 56/01) je oblikovan CENIK STORITEV ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE IN PADAVINSKE VODE 1. člen Oblikujejo se cene storitev čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki jih v skladu s koncesijsko pogodbo zaračunava javno podjetje Komunala d.o.o. 2. člen STORITEV Merska enota Cena v SIT Čiščenje odplak - gospodinjstva m3 171,02 - ostali m3 218,90 3. člen V kolikor je odpadna voda prekomerno onesnažena, se za obračun čiščenja odpadne vode upošteva faktor onesnaženosti. 4. člen Navedene cene ne vključujejo davka na dodano vrednost. 5. člen Cene se uporabljajo od 1.julija 2004 dalje. Komunala, javno podjetje d.o.o. Direktor: Mirko Šabjan, inž. grad. I.r. 13 KULTURA številka 40 Povabilo k vpisu v gledališki abonma 2004/05 za nove abonente V mesecu oktobru se bo v soboški grajski dvorani sedmič zapored pričel Gledališki abonma. Od začetnih nekaj več kot petdeset abonentov, ki so si v prvi sezoni ogledali šest predstav, se je v šestih letih vztrajanja njihovo število povečalo za več kot desetkrat. Tako si je v minuli sezoni 2003/04 600 abonentov ogledalo 24 gledaliških predstav. Že v mesecu maju smo pri ZVEZI KULTURNIH DRUŠTEV Murska Sobota abonma ponudili dosedanjim abonentom, sedaj pa vabimo k vpisu nove abonente. O ABONMAJU Abonma vključuje šest gledaliških predstav, ki prihajajo k nam iz vseh slovenskih poklicnih gledališč. Predstave se bodo zvrstile enkrat mesečno od oktobra do marca, ob različnih dnevih, a nikoli v soboto ali nedeljo. PREDNOSTI ABONMAJA Izognili se boste rezervaciji vstopnic in gneči pred predstavo, zagotovili si boste stalen sedež na vseh predstavah, cena vstopnice je nižja. VPIS ABONMAJA Vpišete se lahko le osebno. Dopoldan: Zveza kulturnih društev Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, Murska Sobota, od srede, 8. do petka, 17. septembra 2004 (vsak delavnik) od 10.00 do 13.00. Popoldan: blagajna soboškega kina, Štefana Kovača 30, Murska Sobota, od srede, 8. do petka, 17. septembra 2004 (vsak dan, razen ponedeljka in torka) od 18.00 do 20.00. CENA ABONMAJA IN NAČIN PLAČILA 12.000 SIT - upokojenci, študenti in dijaki; 15.000 SIT -ostali. Abonma lahko plačate v celoti ob vpisu ali v dveh obrokih; prvega ob vpisu, drugega januarja. ABONMAJSKI PROGRAM 2004/05 Tudi tokrat se bomo trudili ohraniti osnovne kriterije po katerih je bil program oblikovan vsa leta doslej: kakovost, raznolikost, vznemirljivost in komunikativnost predstav. Običajno je bil program sestavljen iz štirih predstav pretekle sezone in dveh iz nove sezone. Tokrat bo ravno obratno, saj sezona 2003/04 ni bila preveč radodarna z dobrimi "malimi" predstavami. Tako vam lahko v začetku sezone z gotovostjo ponudimo dve predstavi, ki sta nesporno vredni ogleda in ju hkrati lahko gostimo na našem odru. Gre za, po mnenju žirije, najboljšo predstavo na Dnevih komedije v Celju Burka o jezičnem doktorju, in predstavo Drame SNG Ljubljana O, krasni dnevi, ki so jo kritiki poimenovali "igralska poslastica". Čeprav je besedilo nastalo okrog leta 1470, je svojo aktualnost in živost ohranilo do danes. Dogaja se v svetu, kjer trgovci goljufajo, odvetniki lažejo, sodniki pa razsojajo napačno. Svet v katerem je vse narobe, v katerem so lažne obljube vsakdanja stvar, v katerem zmaguje prevara, kjer vsi malo goljufajo in v katerem sodišča sodijo krivično, je izredno podoben današnjemu. Le konec je malo manj usoden, saj izgubijo le tisti, ki imajo vsega dovolj, zmaga pa zdrava, ne nujno tudi poštena pamet. Komičen učinek predstave povečuje tudi arhaizacija jezika, ki ohranja verz, ta pa predstavo poganja v divji tempo. Na letošnjih Dnevih komedije v Celju je bila predstava razglašena za najžlahtnejšo komedijo, naslov žlahtnega režiserja pa je dobil Vito Taufer. Neznani avtor: BURKA O JEZIČNEM DOKTORJU - burka; Špas teater. Režija: Vito Taufer; Igrajo: Matjaž Javšnik, Ivo Godnič, Uroš Smolej, Robert Prebil. 14 avgust 2004 KULTURA Samuel Beckett: O, KRASNI DNEVI - črna komedija; Drama SNG Ljubljana. Režija: Meta Hočevar; Igrata: Štefka Drolc in Danilo Benedičič. Premiera predstave 0, krasni dnevi je bila eden najodmevnejših gledaliških dogodkov sezone, saj sta v njej nastopila vrhunska igralca Štefka Drolc in Danilo Benedičič, Štefka ob svoji osemdesetletnici in Danilo ob sedemdesetletnici. Mediji so premiero poimenovali "neponovljiv gledališki večer", kritiki pa so se o njuni igri razpisali v samih superlativih, kar ne preseneča, saj gre za igralca, ki sta se že zapisala v zgodovino slovenskega gledališča. "Subtilni Beckettov (dobitnik Nobelove nagrade, ki je s svojim avantgardizmom in modernizmom zaznamoval svetovno literaturo in gledališče 20. stoletja) prikaz groze, s katero se slehernik na koncu sooča; učinkovito, neobremenjeno, hkrati lahkotno in poglobljeno branje Mete Hočevarjeve; vrhunskost obeh igralcev - vse to se je krasno spojilo s pravo gledališko poslastico..., ko se pred očmi na sedeže prikovanih gledalcev izteče še en krasen dan." DELO Ostale štiri predstave bomo izbirali sproti med premierami nove sezone, ki se zdi, vsaj po objavljenih repertoarjih slovenskih gledališč, zelo obetavna: M. Gavran VSE O ŽENSKAH - komedija Mestnega gledališča Ljubljana, pretresljiva drama z imenitnim Borisom Cavazzo C. McPherson DUBLINSKA ZGODBA Gledališča Koper, komična kriminalka A. Shaffer VOHLJAČ Gledališča Ptuj, predstava enega najboljših evropskih režiserjev Janusza Kice v Drami SNG Ljubljana Y. Reza: EN ŠPANSKI KOMAD, sodobna drama TERORIZEM, ki bo nastala v SLG Celje v režiji prešernove nagrajenke Mateje Koležnik,...pa še kar nekaj jih je, saj so tu še gledališča, ki gojijo samo komedijo (Teater 55, Špas teater) pa še kranjsko, novogoriško in tržaško gledališče. Odločitev bo v veliki meri odvisna od scenske in tehnične velikosti in zahtevnosti predstav, saj je, žal, zaradi majhnega odra v grajski dvorani, to prvi kriterij. koncert irske folk glasbe THE CANNONS, Irska Duet The Cannons prihaja iz Irske. Tvorita ga glavni vokal slavne skupine THE DUBLINERS Sean Cannon in njegov sin James Cannon. Samostojno koncertirata od leta 1998 in imata za sabo številne koncerte po Evropi, tudi skupaj z dobrim prijateljem Vladom Kreslinom. Bilo bi jih še več, a nastopata lahko le takrat, ko Dublinersi niso na turneji in je Sean prost. Njun program vključuje ob irski folk klasiki (vključno s hiti Dublinersov), tudi s folkom obarvani rock'n'roll (Pogues, Jonny Cash, Bob Dylan, Hank Williams). Koncert bo v GRAJSKI DVORANI, 1. SEPTEMBRA 2004 OB 20. URI. Rezervacije vstopnic: Zveza kulturnih društev Murska Sobota (organizator koncerta), telefon: 530 30 10, 530 30 12. Prodaja vstopnic: blagajna soboškega kina (v času trajanja kinopredstav ) in uro pred koncertom v predprostoru grajske dvorane. Duša Škof programska vodja 15 GASILCI številka 40 80 let PGD Rakičan N a slovesnosti ob jubileju je bilo več kot sto gasilcev iz bližnje in daljne okolice, pa gasilski prijatelji iz Monoštra na Madžarskem, s katerimi ra kiča nsko društvo sodeluje že vrsto let. V prebiranju kronike se je predsednik Matjaž Durič dotaknil vseh najpomembnejših mejnikov v razvoju društva in spomnil na ustanovitelje, ki so že daljnega leta 1924 spoznali potrebo po organiziranju gasilskih vrst. Generacije, ki so jim sledile, so samo nadaljevale dobro začrtano delo, ki tudi danes sloni na trdnih in zdravih temeljih. Napredek gasilstva v tem kraju je najbolj opazen v zadnjih nekaj desetletjih. Ko so zgradili novi društveni dom, kupili sodobno gasilsko tehnikov in opremo ter se intenzivno izobraževali. Gasilci iz Rakičana imajo zaradi številnih javnih ustanov v svojem kraju - od dveh srednjih šol, bolnišnice, doma starejših, otroškega vrtca, športnega letališča in Kmetijskega gospodarstva Rakičan, poseben status. Predsednik GZS Ernest Eöry pa je v nagovoru, v katerem je v prvi vrsti čestital društvu za jubilej, ošvrknil lokalne oblasti, ki še vedno slabo sodelujejo z gasilci. Najzaslužnejšim članom so na slovesnosti podelili priznanja in odlikovanja. V Markišavcih že 110-letnatradicija gasilstva Č eprav Markišavci niso bili nikoli veliko naselje -danes v 52 gospodinjstvih živi 171 ljudi, jih odlikuje velika složnost in usmeritev v prihodnost. Da so napredne ideje med njimi vladale že pred sto in več leti, dokazuje tudi ustanovitev gasilskega društva daljnega 30. aprila leta 1894. Od tedaj naprej se piše bogata zgodovina gasilstva v tem kraju. S svečanosti v Markišavcih: predaja raporta predsedniku GZS pred pričetkom slovesnosti. Med mejniki v razvoju društva izstopa razvitje društvenega praporja leta 1996 ter leta 2002 predaja gasilskega vozila Mercedes z rezervoarjem za 400 litrov vode, črpalko na visoki tlak, električnim agregatom, mo- torno brizgalno, raztezno lestvijo, dihalnimi aparati in zaščitnimi oblekami ter drugo pripadajočo opremo. Med polno bero odličnih uvrstitev na gasilskih tekmovanjih doma in v tujini velja posebej omeniti pionirske vrste. Ti so na republiškem tekmovanju z Žalcu leta 2002 osvojili 4. mesto, z lanskim 3. mestom na regijskem tekmovanju pa so se tudi letos uvrstili na državno tekmovanje. Danes se lahko v društvu pohvalijo s 16 člani, 10 članicami, 9 pionirji ter 4 mladinci. Kar 28 med njimi je izprašanih gasilcev, precej med njimi ima častniške in podčastniške čine, pet gasilcev pa tudi tečaj za dihalni aparat. Priložnostne slovesnosti ob 110. obletnici so se poleg gasilcev iz soboške mestne občine udeležili tudi gasilci iz pobratenih društev Hodoš, Krapje in Podgorje. Kot je povedal predsednik društva Boris Gumilar je ustanovitev gasilskega društva tudi za njihov kraj pomenila enega največjih mejnikov v razvoju, še posebej na področju družabnega življenja. Odlikovanja GZS ob jubileju so prejeli: Karel Rituper (I. stopnje), Albert Franko, Tibor Hašaj in Boris Gumilar (II. stopnje) ter Jože Rituper (III. stopnje). Kot zanimivost dodajmo še, da je društvo ob svojem jubileju izdalo posebno zgoščenko z bogatim slikovnim in tiskanim materialom. Tudi s tem so dokazali, da orjejo novo brazdo na področju dokumentiranja gasilstva. Največ zaslug za to ima tajnik društva Jože Rituper. 16 avgust 2004 GASILCI GZ MO Murska Sobota Izzivi, ki jih narekujejo novi časi T udi letna skupščina Gasilske zveze Mestne občine (GZMO) Murska Sobota je potrdila, da je delo v vseh enajstih primestnih prostovoljnih gasilskih društvih, v Gasilskem društvu Murska Sobota, kakor Industrijskem prostovoljnem gasilskem društvu (IPGD) Mura dobro zastavljeno. Novo, ki ga od začetka lanskega leta vodita Stefan Barbarič (predsednik) in Franc Olaj (poveljnik), pa se je prvo leto potrdilo kot inovativno, delovno in zagnano. Poročilo predsednika o delu gasilske zveze v minulem letu je bilo dolgo, nanašalo pa se je tudi na tekočo problematiko. Tako je Barbarič povedal, da na področju informatike in vodenja evidenc z delom vseh društev v zvezi niso najbolj zadovoljni, saj nekateri še vedno niso uredili vse potrebno za vzpostavitev nove evidence članstva. Zveza je konec lanskega leta odprlo svojo spletno stran (www.gasilskazveza-ms.si), kjer se je mogoče informirati o vsem v gasilstvu v mestni občini, pa tudi širše. Povedal je tudi, da je vsako društvo dobilo svoj elektronski naslov, tako, da te lahko elektronsko poslujejo znotraj in zunaj zveze. Če je sodelovanje z MO Murska Sobota - županom in njegovimi strokovnimi službami, zgledno in že po tradiciji dobro, saj poteka pretok informacij med njimi in gasilci tekoče, s skupnimi močmi pa rešujejo tudi nastale probleme, to ni mogoče z gotovostjo trditi za področje financ, to je razporejanje sredstev glede kritja stroškov. Denarja za vse želje gasilskih društev pač nikoli ni dovolj. Ker minulo leto rezervi- rana sredstva za morebitni nakup novega gasilskega vozila v višini treh milijonov tolarjev niso bila izkoriščena, so jih prerazporedili za nakup osebne zaščitne opreme za gasilce. GZ MO Murska Sobota je po navedbah predsednika lani skrbela tudi za utrditev svojih vrst, saj je krajanom v krajevni skupnosti Pušča, kjer živijo Romi, nudila vso potrebno podporo pri njihovi pobudi, da bi v kraju ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. Barbarič je poročilo sklenil s pobudo, naj Gasilska zveza Slovenije (GZS) začne s pogovori s šolskim ministrstvom o možnostih uvedbe krožkov oziroma dejavnosti požarnega varstva na osnovnih šolah. Samo podmladek je namreč zagotovilo za trdnost gasilskih vrst tudi v prihodnje. Poročilo pa je poveljnik Frane Olaj, ki je postregel s podatkom, da so društva znotraj zveze v letu 2003 opravila 75 intervencij, razčlenil po segmentih. Največ pozornosti je poveljstvo namenilo preventivi. Vendar tudi sam ugotavlja, da postaja iz leta v leto večji problem nižanje podtalnice in s tem pomanjkanje požarne vode. Da bi se problema gasilci pravočasno zavedali, je poveljstvo v lanskem letu vsem gasilskim društvom v zvezi naročilo, da pregledajo in preverijo vodne vire, torej vodnjake in hidrantno omrežje. Komisija je ob letnih pregledih, ki jih je izvajala na terenu, ugotovila povprečno pripravljenost operativcev, nekateri pa so glede znanja in odnosa do tehnike in opreme izstopali v pozitivnem smislu. To se je potrdilo tudi na vzorno pripravljenem in izvedenem občinskem tekmovanju v PGD Rakičan. Iz poročil Inge Lončar, predstavnice članic in Štefana Jablanovca, člana komisije za pionirje in mladino, je razvidno, da v okviru zveze delujejo tri enote članic ter enkrat toliko mladinskih oziroma pionirskih enot. Najbolj aktivni so v Černelavcih, Markišavcih, Satahovcih, Krogu in Polani. Tudi iz poročil Karla Fujsa, predsednika nadzornega odbora, na finančno poslovanje ni bilo pripomb. Ob že določenem urniku prireditev bodo v GZ MO Murska Sobota tudi letos največ pozornosti namenili izobraževanju in usposabljanju gasilcev. Letne skupščine so se udeležili številni gostje. Med njimi tudi predsednik GZS Ernest Eöry. 17 GASILCI - ŠPORT številka 40 Tekmovanje GZMO Murska Sobota V gasilskih vrstah vedno več mladih T radicionalno letno tekmovanje gasilskih enot iz Gasilske zveze Mestne občine (GZ MO) Murska Sobota, letos je bilo v Polani pri Murski Soboti, je potrdilo, da se večini od enajstih društev ni treba bati za prihodnost. Kar enajst enot na tekmovanju je bilo namreč iz vrst mladih, od tega jih je letos pet nastopilo prvič. Na področju pomlajevanja so ob že tradicionalni pozornosti za mladino v Černelavcih, Satahovcih, Markišavcih in Krogu, v zadnjem času največ storili v Rakičanu, Kupšincih in Polani. Upati je, da jim bodo sledili še v drugih večjih krajih. Sicer pa si tekmovanje tako z organizacijske, kakor tekmovalne plati zasluži najvišjo oceno. 28 enot iz že omenjenih enajstih gasilskih društev ter Industrijskega gasilskega društva Mura, je zadane naloge na tekmovanju opravilo v mejah pričakovanega. To samo potrjuje dobro operativno pripravljenost osrednjih enot v društvih, kakor tudi dobro delo z mladimi. V tekmovalnem pogledu so bile v ospredju enote, ki vrh krojijo že nekaj zadnjih let. Kot zanimivost velja omeniti, da nobenemu lanskemu zmagovalcem v članskih kategorijah ni uspelo ubraniti prvega mesta. Zmage in prehodnega pokala zveze so se gotovo najbolj veselili člani iz PGD Rakičan, ki so se svojim večnim tekmecem - GD Murski Soboti, tako oddolžili za lanski "poraz" na svojem terenu. Nad prikazanim so bili zadovoljni tudi številni gostje, ki so si ogledali tekmovanje. Med njimi tudi regijski gasilski poveljnik Anton Rančigaj in poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota Stanislav Wolf. Zmagovalci po posameznih kategorijah: pionirji (6 enot): 1. Krog, 2. Markišavci, 3. Černelavci; pionirke (2): 1. Kupšinci, 2. Polana; mladinci (3): 1. Satahovci, 2. Černelavci, 3. Krog; članice (3): 1. Markišavci, 2. Polana, 3. Černelavci; člani A (11): 1. Rakičan, 2. M. Sobota, 3. Bakovci II; člani B (3): 1. Markišavci, 2. Krog, 3. IGD Mura. Prehodni pokal GZ MO Murska Sobota je zmagovalni članski enoti - PGD Rakičan - izročil predsednik zveze Štefan Barbarič. Mednarodni atletski miting Domačinom kar sedem prvih mest "Priložnost za mlade 2004" je bil naslov letos že VIII. Mednarodnega atletskega mitinga, ki ga je na atletskem stadionu pri OŠ III pripravil Atletski klub Pomurje - PDU. Velik športni dogodek, ki je tudi letos privabil čez 230 mladih športnikov in športnic 14 atletskih klubov iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije, je tudi tokrat sovpadal v okvir spremljajočih prireditev ob Soboških dnevih. Za razliko prejšnjih let so bili tekmovalni pogoji zelo ugodni, med kopico odličnih rezultatov pa velja omeniti rekord stadiona Ptujčanke Nine Kolarič v skoku v daljino (590 cm). 18 avgust 2004 ŠPORT Med kar 42 atleti iz domačega kluba so se na atletskem mitingu posebej izkazali: pri članih Radovan Jokanovič (skok s palico), Gregor Kranjec med mlajšimi mladinci na 100 metrov, Tina Jureš med mlajšimi mladinkami na 300 metrov, Monika Trost med pionirkami na enaki raz- dalji, David Horvat med mlajšimi mladinci v teku na 800 metrov, Robi Kreft med starejšimi mladinci v skoku v daljino in Sanja B. Novak med pionirkami v skoku v višino. Vsi so namreč osvojili prva mesta. Druga mesta so osvojili: v absolutni razvrstitvi Tina Jureš (100 m) in moška štafeta 4 x 100 m (David Aster, Denis Hamler, Tomaž Roudi in Gregor Kranjec), pionirja Monika Trost (60 m) in Matej Fujs (800 m), mlajša mladinca Denis Hamler (110 m z ovirami in 300 m) in Alja Vöröš (skok v višino) in starejša mladinka Karmen Grnjak (skok v višino); tretji pa so bili ženska štafeta 4 x 100 m (Urška Rinderer, Katja Donoša, Marinka Horvat in Tina Jureš), pionirji Primož Sreš (800 m), Jan Filipič (60 m) in Aleksandra Kramberber (skok v višino) ter mlajši mladinec Tomaž Dšuban (800 m). Geza GRABAR 19 ŠPORT številka 40 Murska Sobota gostila najboljše mlade rokoborce Odlična organizacija in bron za domačina N ajvečji športni dogodek zadnjih let v Murski Soboti je bilo v drugi polovici julija, in sicer evropsko prvenstvo v rokoborbi grško-rimskega sloga za mladince do 20 let. V dvorani OŠ III se je v osmih različnih kategorijah (od 50 do 120 kilogramov) pomerilo blizu 200 tekmovalcev iz 33 držav, kar je največ doslej. Med petimi slovenskimi tekmovalci so bili kar trije iz Rokoborskega kluba Murska Sobota, in sicer Aleš Krojs (do 60 kilogramov), Jure Kuhar (do 84 kilogramov) in Mitja Sedmak (do 96 kilogramov). Prav slednji, doma sicer iz Globoke pri Ljutomeru, se je med njimi najbolj izkazal, saj je osvojil bronasto medaljo. Slovenska reprezentanca Mitja Sedmak v boju za odličje 20 avgust 2004 ŠPORT Veselje po osvojitvi odličja je bilo v slovenskem taboru nepopisno. 0 njegovem zgodovinskem uspehu govori tudi podatek, da je bila to sploh prva slovenska medalja na tovrstnih prvenstvih od osamosvojitve naprej. Kuhar niti pri žrebu, niti v borbi za 3. mesto ni imel sreče, tako da je pristal na nehvaležnem 4. mestu. Že v polfinalu se je namreč srečal z bolgarskim tekmovalcem, ki so ga na koncu proglasili za najboljšega borca na prvenstvu. Krojs in ostali tekmovalci niso dosegi niti ene zmage. Trener slovenske reprezentance Rade Bačič je bil z nastopi svojih varovancev zelo zadovoljen, z malo več športne sreče pa bi lahko bil izkupiček naših tekmovalcev še večji. V vlogi sodnika na tekmovanju se je izkazal tudi domačin Stanislav Šernek. Visoko oceno za organizacijo in izvedbo tekmovanja lahko pripišemo tudi gostiteljem, v vlogi katerih so bili v glavnem člani soboškega kluba ter drugi pomurski rokoborski delavci. Pohvale pa ne veljajo turističnim delavcem. Ti niso izkoristili ponujene priložnosti za promocijo regije in države. Geza GRABAR Medalja za Mitjo Sedmaka 21 VRTEC številka 40 Otroci, mamice in vzgojiteljice v Salzburgu V abilu partnerskega vrtca SAM-ALTERBACH iz Salzburga otrokom in kolektivu Vrtca Murska Sobota, ter predstavnikom Mestne občine Murska Sobota, da se naj udeležijo tridnevnega likovno-oblikovalnega tabora in svečane otvoritve vrtca z naslovom "KUNST AM BAU" (umetnost na stavbi), se je odzvalo osem otrok, pet mamic in dve vzgojiteljici iz Vrtca Murska Sobota. Na samem začetku je potrebno poudariti, da med Vrtcem Murska Sobota in salzburškimi vrtci poteka nekajletno strokovno sodelovanje in to med otroci, starši in strokovnim kadrom - vzgojiteljicami ter arhitekti in likovnimi pedagogi. Skratka, sodelovanje je strokovno ciljno usmerjeno in se nanaša na utrjevanje prijateljstva med otroci, starši, vzgojitelji in drugim strokovnim kadrom, spodbujanju otroške ustvarjalnosti, izmenjavi didaktično-pedagoških izkušenj... Da je temu res tako, smo se lahko prepričali ob zaključku tridnevnega tabora, ki je bil v petek, 23.07.2004, v Salzburgu. Presenetila nas je ustvarjalnost, domiselnost otrok, ki je izžarevala iz otroških izdelkov, strokovna ustvarjalnost med vzgojiteljicami, prijateljsko sodelovanje med mamicami in otroci obeh vrtcev. Pravo presenečenje je bila otvoritev novega vrtca SAM- ALTERBACH, to je vrtec, ki se upravičeno imenuje "odprti vrtec", katerega krasijo najnovejši umetniški arhitekturni koncepti z geslom: "IGRA IN UMETNOST SPREMLJATA OTROKE IN VRTEC KOT PROCES". Vrtec je odprl župan mesta Salzburg g. dr. Heinz SCHADEN. Za povabilo in uspeh z dobrimi željami s strani Mestne občine Murska Sobota je spregovorila podžupanja Nadja Ivanc Miloševič. Zaključku tridnevnega likovno-oblikovalnega tabora in otvoritvi novega vrtca so prisostvovali: otroci, vzgojiteljice, starši iz vrtca SAM-ALTERBACH Salzburg in Vrtca Murska Sobota, župan mesta Salzburg g. dr. Heinz Schaden, podžupan g. dr. Eluber, pedagoška vodja vrtca ga. Tilka Matjašič Slodnjak, slovenski konzul s soprogo g. Jure Žmavc, podžupanja Mestne občine Murska Sobota Nadja Ivanc Miloševič, ravnatelj Vrtca Murska Sobota Dane Katalinič, avtorji projekta vrtca ter predstavniki organizacij staršev, cerkvene oblasti in mediji. Dane Katalinič 22 avgust 2004 FOTOREPORTAŽA Vonj po bencinu v Rakičanu ČEZ STO HROŠČEV NA 11. SREČANJU Člani VW Kluba Keeeber iz Murske Sobote so v duhu več kot desetletne tradicije pri parku rakičanskega dvorca tudi letos pripravili mednarodno srečanje lastnikov in ljubiteljev zračno hlajenih vozil znamke Volkswagen (VW), domači javnosti bolj poznanih kot hroščev. Lastniki teh starodobnih vozil so se na 11. srečanje pripeljali z več kot sto vozili iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Švice in Nemčije. Najdlje je na to edinstveno družabno srečanje polno zabave in prijateljstva pripotoval voznik iz Nemčije, ki je do Murske Sobote prevozil kar 1.300 kilometrov. Sicer pa je bilo na zelenici ob parku kaj videti: od lepo ohranjenih in obnovljenih kabrioletov, variantov, kombijev, bougyjev, trikolesnikov,..., do pravega šotorišča, ki so jih postavili in v katerih so prebivali udeleženci srečanja, priročni vodni bazen za hlajenje, dobro gostinsko ponudbo, in še kaj. Kot je povedal Nikolaj Koršič, predsednik soboškega VW kluba, ki šteje čez 60 članov, so imeli udeleženci srečanja od petka do nedelje do potankosti zapolnjen program, saj so se po panoramski vožnji v okolici Murske Sobote na poligonu v Gaber centru na drsni ploščadi poskusili tudi v spretnostni vožnji. Za popestritev družabnega dela so predstavniki posameznih klubov tekmovali v vlečenju vrvi, v tej igri pa so prehodni pokal osvojili člani hrošč kluba iz Savinjske doline. V družabnem delu je bila po tradiciji živa glasba, nočni spored pa je popestril ženski striptiz in igra z ognjem. 23 SOBOŠKI DNEVI 2004 Prireditev Mednarodni festival SOBOŠKI DNEVI je v mestnem parku potekala že deveto leto zapored. S skupnimi močmi in znanjem jo organiziramo mestna občina, zveza kulturnih društev in turistično društvo, se je vrasla v naš prostor. Soboški dnevi vedno znova ponujajo možnost srečevanja z drugačnimi kulturami, novimi vsebinami in radostnimi izkušnjami srečevanja in druženja vseh generacij ob glasbi, plesu in gledališču. V nekaj dneh - od četrtka, 24. do nedelje 27. junija, se je v mestnem parku zbralo preko 20.000 obiskovalcev, kar je naše veliko zadovoljstvo in dokazilo, da smo na pravi poti. Zastavljeni program je postregel s tako raznoliko vsebino, da si upamo trditi, da je malokdo ostal prikrajšan. Na naklonjeno in privrženo publiko so se z veseljem odzvali tudi nastopajoči glasbeniki, plesalci in gledališčniki. Od sebe so dali najboljše, kar zmorejo in dobro so se počutili med nami. Nekaj dni je bilo prijazno celo vreme. A vse bi bilo zaman, če našega festivala ne bi vzeli za svojega tudi pokrovitelji, ki nam že vsa leta omogočajo organizacijo ter izvedbo prireditve. Zato še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam pomagali ter tako omogočili, da so bili dogodki na Soboških dnevih za obiskovalce brezplačni. Darja Potočnik