113. številka. Ljubljana, v soboto 19. maja. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan sveder, isimii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avatr o-ogerske deželo aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedeo mik l gld, 40 kr. — Za Ljubljano brest pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 fcr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila olačnje se od Cettristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po i kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi na) se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgn fit. 12. □ pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
OBČNI
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 10. junija 1894. leta
ob 11. url dopolndne
v prostorih „Narodne Tiskarne".
Dnevni red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Narodne Tiskarne"   za 1. 1893.
3. Nasvet upravnega odbora o razdelitvi dobička.
4. Volitev pregledoval cev računov.
5. Posamezni nasveti.
OPOMNJA: §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovsti, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnicu vložiti.
Upravni odbor „Narodne TIskarne". Za slovenske župane.
V sredo smo v našem listu priobčili m i n i -ste rs ko odločbo, katero smo označili, daje važna. Zares, pomenljiva in zanimiva je ta jezikovna odločba! Povod jej je bil naslednji. Vrli slovenski župan v Bistrici na Koroškem doposlal je okraj nemu glavarstvu Velikovškemu uraden dopis v sloveti skeni jeziku. Zaradi same slovenščine pa je dobil od okrajnega glavarstva kazen in sicer, ker je bil poslal dva slovenska dopisa, naložili sta se mu dve denarni kazni, jeden pot 5 gld., a drugi pot 10 gld. Gospod župan Simon Kloker se je pritožil zoper ti kazni, a deželno predsedstvo v Celovci ji je potrdilo zopet samo zato, ker je bilo poročilo do okrajnega glavarstva v izročenem področji sestavljeno v jeziku slovenskem. Pri tem pa se ni ostalo, ampak šlo se je do najvišje instance! In minister-stvo za notranja dela rešilo je stvar z odločbo, katero imamo v mislih, — z odločbo z dne 26. marcija t. 1. št. 2433 je oprostilo Bistriškega žu-
pana od obeh kaznij in sicer izrecno zategadelj, ker župan ni prekršil nikake dolžnosti, da bi ga bilo kaznovati treba po §-u 95 občinskega reda za Koroško, kajti občini Bistriški, v kateri prebivajo skoro izključno sami Slovenci, ni moči na podlagi nikake zakonite določbe braniti, da v službenem občevanji z višjim si okrajnim glavarstvom u potre b-Ija slovenski, v koroški deželi navadni jezik. Deželno predsedstvo koroško in pa okrajno glavarstvo Velikovško sta imeli potem nalog, obvestiti o tej ministerski odločbi gospoda župana Bistriškega, ter sta to tudi izpolnili !
Pred no poudarimo pomen stališča, na katero se je s to odločbo postavilo ministerstvo, omeniti treba, da opisani slučaj ni bil prvi in jedini, ko se je slovenskemu županu s kaznijo pretilo, če je v izročenem področji poslal slovenski dopis okrajnemu glavarstvu. Okrajni glavar Celovški Mac-Nevin je začetkom lanskega leta izdal ukaz do slovenskih občin svojega okraja in zlasti do županstva v Kotmarivesi, „da se morajo v vseh rečeh izročenega področja v službenem občevanji z okrajnim glavarstvom v smislu obstoječih naredeb (!) tudi v bodoče (!) posluževati nemškega jezika". Zaradi tega so državni poslanci lani marcija meseca stavili dve interpelaciji, kateri pa še danes nista rečeni. Ali prav tako začetkom lanskega leta je tudi okrajno glavarstvo Velikovško občinama Bistrici pri Pliberku in Globasnici zaukazalo, da se je v izro-j cenem področji „den bestehemlen Einrii-htungeu j entsprechend" posluževati nemškega jezika. Zoper ta ukaz sta se obe občini pritožili pri deželni vladi in potem, ker le ta ni ugodila, še pri ministerstvu, katero pa je tudi z odločbo z dne 1. junija 1893 št. 10238 le potrdilo odločbo deželne vlade „iz njenih razlogov." Gospoda župana v Bistrici in Globasnici pa sta vzlic temu še vedno dopisovala slovenski okrajnemu glavarstvu v Velikovci, katero je zato pričelo nalagati kazni: Bistriški župan je dobil 5 in 10 gld., Globasniški pa 10 in 20 gld. kazni. Rekom zoper te kazni niso pri deželni vladi koroški imeli nikakega uspeha. Zato je šla zopet pritožba do najvišje  instance, do notranjega mini-
LISTEK.
Šolska slika.
Srbski spisal L. K. Lazarevio. Preložil J. P. Planinski.
IV. (Konec.)
Doktor odredi, da ga puste* pri miru, naj ga nihče ne nadleguje in povprašuje, a vladiki reče zvunaj:
— Zaman vea trud!   Počila mu  je hrbtna
žila!
Od odide, a vladika se vrne v sobo.
— Oče, pravi vladika, ali želiš česa?
— Izpovedal bi se rad! reče pop. Vladika osupne.
— A kak greh te mori?
Pop zamahne malo z roko, češ da naj pristopimo. Vladika sede na atol tik postelje, a mi odbtopimo posteljo.
S slabotnim glasom izpregovori pop:
— Oče vladika, ali se spominjaš, kedaj si me vprašal, kaj sem se učil?
— Spominjam se!
— Poslušaj me, očn vladika, in vi, bratje! Jaz sera pogubil dušo, ker nisem hodil v šolo. Zato sem izgubil tudi dete, a odvedel mi je je nekrščen človek.
— Kako to, oče? reče vladika.
— Tako, oče vladika! Jaz zapiram oči, a jasno vidim, da je nastopil drugi svet. Prišel je učen človek, s katerim jaz nisem smel niti govoriti. Vidim, da ni prav, kakor ravna, ali kje se smem jaz, priprost človek, vtikati v učene stvari. Niltari, oče vladika, več imeti priprostih popov, kakeršen sem jaz ... . kakeršen sem bil jaz ... . Utihne, izkašlja se in komaj slišno nadaljuje:
— Niti vi, bratje, ne jemljite popa, kateri ni učen. Zidajte takoj šolo in izobražajte deco .... Drugačen svet nastopa!
Potem se prime za srce in pretrgano pripomni :
— A nji . . . nji oprostite! ... Ni ona kriva . . . kriv sem jaz.
Ta hip se začuje zvunaj hrup in dveri se naglo odpro.
Na pragu se pokaže Mara, bleda kot smrt,
sterstva Tudi se je cela stvar spravila v državni zbor v obliki interpelacije z dne 1. maja t. 1., katera je priobčena v našem listu z dne 4. maja t. 1. V tej interpelaciji se tudi omenja, da rešitve svojih ministerijalnih rekurzov nista še prejela imenovana župana. V istini pa je bil za časa te interpelacije vsaj rekurz župana Bistriškega že v ministerstvu rešen in sicer z odločbo, o kateri je danes govor in katera nosi datum — 2 G. marcija t. 1. štev. 2433 ! Na podlagi vsega tega hočemo torej nagla-šati, da ho od pričetka l.mskega leta sem slovenske občine na Koroškem imele nploli le na izbiranje: ali občevati službeno z okrajnimi glavarstvi v nemškem jeziku — ali pa plačevati kazni! Pa kaj pravimo : slovenske občine na Koroškem! Saj isto, kar sta poskusila Celovški in Velikovški glavar, začelo se je praki ikovati tudi po dragih pokrajinah nasproti slovenskim občinam, da ceo na Kranjskem, kakor znano iz deželnozborskih zapisnikov naše kronovine. Samouprava občin, katera velja tudi za poslovni jezik občinskih uradov, ti i se mogla zanikati glede na lastno ali domačo področje, — zato pa se je odloči io izročeno področje, v katerem opravljajo občine državne reči, in glede tega ura-dovanja se je jela od slovenskih župauov zahtevati I nemščina, kattro hočejo centralisti na vsak način posaditi na prestol državnega jezika, najboljšega sredstva za germanizacijo.
V te razmere in nakane je udarila kakor strela — ministerska odločba, katero je prvi dobil koroški župan! Ona izreka prevažno načelo, da slovenske občine niti v izročenem področji niso dolžne občevati z okrajnimi glavarstvi v nemškem jeziku. Ministerstvo ne delu nobene razlike mej domačim in izročenim področjem v poslovanji občin, kar se tiče jezika, — ministerstvo nasproti okrajnim glavarjem in deželnim vladam, ki se vzklicujejo aH bi se hotele vzklicevati „na obstoječe naredbe", jasno in brezdvomno poudarja: „da se slovenskim občinam na podlagi nikake zakonite določbe braniti ne more, če se hočejo v službenem občevanji z okrajnimi glavarstvi posluževati slovenskega, v deželi navadnega jezika".  Naj si to dobro za«
ubita od dežja in vremena, vsa mokra, a razpleteni laBJe ji padajo po plečih.
Mi osupnemo in kakor da nas je krogla zadela sredi srca. Ona stori jeden korak, pa pade na kolena. Skloni glavo, zastre oči z rokami, a črni lasje hb ji vsujejo po tleh.
Pop vzdrhti in solze bo mu udero. Namigne s prstom.   Mi je primemo in privedemo k postelji.
— Se bliže! zašepeče pop.
Oua na kolenih pride še bliže, ali ne vzravna glave, niti ne izmakne roke z očij.
Pop ji položi roko na glavo in nekaj šepeče. Potem ji dene roko pod usta. Ona jo prime z obema rokama in oblije b solzami. Nasmev zaigra na popovem lici. Prime jo z roko za brado in ji privzdigne lice proti sebi in jo gleda:
— Služi temu! reče, a z očmi pokaže na sv. Savo, kateri mu leži na prsih.
Zopet željno gleda nje bolestno lice. Nasmev mu igra na ustih in ne more se je do sita nagledati :
— Sedaj mi je Čisto dobro! Sedaj me nič več ne boli!
To so bile njega zadnje besede!
pamtijo slovenski župani, slovenske občine! Jezikovni prepir je sedaj tu tako rešen, da morajo tudi višji uradi sprejemati slovenske občinske dopise, naj se tičejo tega ali onega predmeta. Tudi krajni šolski sveti smejo po načelu te odločbe poročati slovenski okrajnim šolskim sveto m in nezakonito je, če kje okrajni šolski sveti kakor n. pr. na Koroškem zahtevajo pod globo, da jim krajni šolski sveti dopisujejo nemški. S kratka: slovenski občinski jezik ima v vseh občinskih rečeh odprto pot tudi do višjih oblastev in — slovenskih občin upravitelji naj se drže n e p o-p ustno in dosledno le svojega slovenskega jezika!
To je globoki pomen ministarske odločbe. Čutijo ga tudi naši nasprotniki, ki se že pripravljajo na parlamentarni boj proti notranjemu ministerstvu. Hladnokrvno ga pričakujemo mi in ga sme pričakovati tudi to ministerstvo Stališče njegovo in naše je popolnoma zakonito. Slovenci imamo zadoščenje, da se je konečno vendar le pripoznala pravica, katero smo tudi v tem pogledu vedno trdili in zahtevali. Največje veselje pa moramo imeti nad tem, da so tako načelno-važno odločbo izposlovali nam baš — koroškislovenski župani. Ti preprosti voditelji našega koroškega naroda so s pomočjo gospoda Filipa Kanduta v Šmihelu sami dognali težko jezikovno vprašanje do tako ugodne rešitve. Zgoraj je popisan boj, ki so ga imeli. Občudovanja vredna je njih samozavest, njih neustra-šenost. To je nam poroštvo, da imamo na Koroškem zdrav narod, vnet za svoja sveta prava Sad njihove borbe je sedaj padel celo nam drugim Slovencem v n.iroč e. Zavezani smo torej storiti zanje se več. Hvala in slava jim!
Državni zbor.
Na Dnnaji, 18. maja.
Poslanec Pernerstorfer je v današnji seji poslanske zbornice stavil predlog, naj se za rudarje določi zakonitim putem osemurni delavnik, naj se sestavi odbor za preiskavo rudniških konsumnih društev in naj se rodbinam v Ostrovici in v Falk-novu ustreljenih premugar]ev dovoli podpora iz državnih sredstev. Kapitalistični zastopniki so kar vztrepetali, čuvši ta predlog in z veseljem glasovali proti nujnosti
Začetkom seje interpelira posl. Kaiser vlado zaradi razmer pri Tržaški zavarovalnici „Riunione Adriatica di Sicurt&". Sklicevaje se na raz-Bodbo upravnega sodišča, v kateri se pravi, da je rečena zavarovalnica priznala, da je pasivna, vpraša vlado, ali hoče začeti zoper to družbo, ki je zadnja leta plačevala delničarjem visoko dividendo, kazensko preiskavo.
Posl. Pernerstorfer je potem stavil nujne predloge: 1.) na] se uvede v rudnikih osemurno delovanje. v ta čas je uštet že č»h, kateri se porabi za vožujo v rov in iz rova; 2) Naj obrtni odsek po enke'i preišče razmere pri rudniških kou-aumuih društvih in predloži zakon, s katerim Be taka društva odpravijo; 3.) Nai proračunski odsek Btavi svoje predloge glede rodbin v Falk-novu in v Outrovici ustreljenih premogarjev. Ute-meljevaje svoje predloge, rekel je Pernerstorfer, da je predlog glede podpore tako naraven in opravičen, da ga zbornica pač ne more odkloniti. Tudi predlog glede konsumnih društev je povsem opra-
Minolo je odtistih dob šeat let. Jaz sem se potikal po svetu, dokler me naša vojska ni poklicala domov. Proti koncu dobim zapoved, da moram v B. Iti mi je bilo skozi nago vub. Na zadnji postaji pred svojim Belom dobim novega voznika, nekega llijo Teoviloviča, svojega rojaka.
llazodenein mu se.
Mnogo in marsikaj sva govorila. Že sva blizu našega sela. Tedaj jaz zapnem bluzo, potisnem šajkačo na oči, zamižim m odločno ga vprašam:
— Saj res, kaj je . . . Hotel sem reči z Maro, ali me sam jezik zavede in rečem: Saj res, kaj je vender a Pavlom Ujeričem ?
— E, moj rojak in gospod, on jo tisto noč, ko je šola zgorela, zginil. Dolgo nismo vedeli, dokler se ni povrnit trobentač Marko z vojske, in povedal, da je Pavel odšel v Beligrad in stopil v vojsko. Ko smo šli včeraj v mesto po živila, nam prinese naš komisar novine in nam prečita: rPoginuli pri osvajanji nasipa na Gorici dne 29. decembra 1877. 1. ta in ta, ta in ta, ta in ta, potem pa imenuje tudi Pavla Djerica, poročnika!*
vičen, ker se je doga slo, da nekatera taka društva delavce odirajo. Potem je Pernerstorfer nadaljeval: Vprašanje o osemurnem delavniku se že več let pretresa. Jedini bistveni ugovor proti tej tirjatvi je ekonomične natore. Trdi se, da bi se a tem uničila industrija. Praktična skušnja kaže, da se vsled osemurnega delavnika produkcija ne zmanjša, ampak še poveča. Finančnemu ministru so snana pota k Iiothschildu, posestniku največjih premogo-kopov, naj torej pri njem izkoristi svoje znanje. Ako je poljedelski miaister govoril resnico, da je v treh Četrtinah vseh naših rudnikov že uveden osemurni delavnik, potem se da to vprašanje pri nai laglje rešiti, kakor kjersibodi drugod. Minister me je označil kot agitatorja. Minister je jako slabo poučen, če misli, da specijelno mej rudarji agi-tujem. A ne samo, da je slabo poučen, on sploh nič ne ve, če trdi, da agitujem iz sebi&aih razlogov. Kdor pozna moje politično delovanje, ve, da ni tako. Sicer pa ni dobro, če kaj takega tudi kak minister očita kakemu poslancu. Kaj bi pa rekel minister, ako bi mu kdo očital, da ne sedi na ministerskem sedežu kot moi, ki hoče za ljudstvo kaj dobrega storiti, ampak le kot človek s sebičnimi nameni. Očitanja je treba a dokazi podpreti. Občuten nisem, povem pa, da bi se tisti, ki bi hotel dvomiti o poštenju mojih nagibov, sam karakterizoval kot obre-kovalec brez časti. Minister je apeliral na prebivalstvo, naj se povrne k Bogu. Spominjam se seje obrtnega odseka, v kateri bo je pri bratovikih skladoicah dokazalo, da so bili ljudje oškodovani za 22 milijonov. Takrat je bil čas (Posl. Sokol: Povrniti se k Bogu!) staviti z verskega stališča predloge, da bi se ta krivica poravnala. V borbi mej podjetniki in rudarji stoji Bog na strani delavcev in umestno bi bilo, da se s svojimi deklamacijami obrnete do tistih, ki — govoreč z Vašega stališča — Doga vsak dan zataje. Ce se Bog zanima za to, kar se na svetu godi, tako je odločen privrženec osemurnega delavnika. O teh stvareh vedno le na jedno stran propovedovati, ne pa tudi na drugo, to je ponižanje vere, to se pravi vero zlorabljati. Ako bi Jezus Kristus danes prišel v Ostrovico ali v Falknov, bil bi, kar je bil tedaj, ko je živel na tem svetu, prijatelj in tolažnik zatirancev. Nisem nasprotnik pravega verskega čustvovanja, a to se ne sme kazati le tam, kjer ni nevarnosti, nego tudi tam, kjer treba poguma. Kdor pozna rudarje, ve, da niktkor niso revolucijonarni. To so elementi, katere še prešinja vera in ki bi mogli biti stebri in opora konservativne države. Kogar hoče Bog uničiti, tega oslepi, in zato ne vidijo voditelji sedanjega reda, oziroma nereda, katera pot jim je še odprta.
Pri glasovanju je zbornica odklonila nujnost Pernerstorferjevib predlogov in začela razpravo o proračunu trgovinakega ministerstva.
Posl. Haje k Želi, naj vlada podpira male trgovce, da bi jih velekapital ne uničil. Izreče se za nedeljski počitek, odobrava v tem oziru izdane najnovejše naredbe, pravi pa, da ne zadoščajo, ker bi morale veljati tudi za trafike in loterije. — Vladni zastopnik Weigelsberg zagovarja naredbe glede nedeljskega počitka. — Posl. Lupul želi, naj bi vlada gradila v Bukovini lokalne železnice in dala zanje iz državne blagajne toliko, kakor za podolske železnice. — Posl. K u l p govori o povišanju tanfov na državnih železnicah, posl. Sta-
— Odkod je? zaklicali smo vsi. On imenuje naše selo.
— Bog bodi njega duši milosten !
— A . . . tisti . . . vaš učitelj V Ali ste čuli kaj o njem?
— E, ko se mu je oni božji angelj odrekel in se povrnil skesan k popu, odšel je, pravijo, učitelj v Beligrad in se oženil z neko žensko, katera dela klobuke. BogoBlovec Ostoja pripoveduje, da se sedaj razporočuje b to ženo, ker ga ona toži, da jo pretepa in grdo ravna 2 njo. — Ne bo on, rojak moj, nikoli imel sreče!
Prispela sva v vas. Spomini se mi vzbude in mi stiskajo prsa.
— Počasi, Ilija, še bolj počasi! Povleci uzde 1 čisto počasi sva se peljala mimo nove, velike
zidane Šole. Uprav k večernici je zvonilo. Skozi okno uzrem šolarčke; vstali so in čitajo molitev. Pred njimi stoji ženska. Upira pogled v sv. Savo, onega istega, kateri je tudi v stari šoli visel.
Poznal sem jo!
V majniku 1879. I.
litz zahteva, naj se gradi železnica čes Tnre, posl. KUbeck pa raspravlja o sadnjem Štrajku stavbenih delavcev na Dunaji. — Posl. Spinčič je govoril o pristanih in o prometnih razmerah slasti glede pošt in železnic v Istri ter zahteval, naj vlada vender že kaj stori ta to zapuščeao deželo. Ko sta Se govorila poslanca Fux in Kaiser, se je seja zaključila.
Prihodnja aeja jutri.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 19. maja.
Lepo gospodarstvo. Kolikokrat se je od ustanovitve koalicije sem Že čitala trditev, da so Hohenv/art in njegovi tovariši pomagali na krmilo gospodarskemu liberalizmu najhujše vrste. To se je videlo o raznih prilikah in najnovejša vladna predloga o železnici Lvov-Crnovce-Sučava je nov dokaz, da se zopet bliža tista era, ki je svoj čas rodila glasoviti „krah". Ta železnica je dete tiste dobe, ko so se politične usluge plačevale s koncesijami in ko je cvetela v aas naj-grja korupcija. — Ta železnica, ki še toliko ne nese, da bi ae s dohodki plačevali obratni troški, ta daje svojim delničarjem dividendo 7 odstotkov, dočim plačuje država vsled prevzete garancije sanjo 2*2 milijonov gold. na leto. To je usrok, da je železnica državi že 69 milijonov gold. dolžna, država pa nima upanja, da bi dobila od te svote kdaj kak vinar. Vlada bi imela dolžnost, delovati na to, da odstrani to nezdravo razmerje. Ker so pri tej železnici potrebne razne investicije, bi bila morala obtežiti državno garancijo s posebnim posojilom. Vlsdna predloga pa reši železnico te dolžnosti. 2 njo se na državni rizike emituje prijoritetno posojilo v znesku deset milijonov gold., manipulacijski zaklad, ki je bil svoj čas izročen vladi, obrestuje po 4 od ato, a določa za plačevanje državne garancije take roke, da ima družba že pri obrestih velik dobiček, vrh tega pa se iz posojila daruje železnici 700.000 gld. To je naravnost nečuveno, zlasti ako se pomisli, da si vlada ni zavarovala svojih tirjatev na privatnem imetji železniške družbe. — Ta predloga je v gospodarskem oziru tako bres primere, da ni dvoma, da bo posebni uzroki, ki so koalicijsko vlado napeljali, da jo je izdelala. Zdi se nam, da je to nov znak, da bo morda začne doba .liberalnega gospodarstva*, čigar posledica je bd škandalozni krah.
Premembe v upravi, „Linzer TagespoBt" prinaša .Dunajska pisma" iz peresa poslanca dra. Ebenhocha. V zadnjem teh pisem beleži govorico, da misli štajerski namestnik baron KUbeck stopiti v pokoj in javlja, da je kot njegov naslednik designiran „dobri prijatelj" Slovencev, bivši naučni minister G aut sen! — Tudi Solnograški namestnik grof Z<ga Thua Btopi baje v pokoj.
Avstro-ogerska banka.
Valutni odsek ogerske poslanske zbornice je vzprejel valutne predloge tako, kakor jih je prena-redila avstrijska poslanska zbornica. Ministerski predsednik Wekerle se je pri tej priliki izrekel tudi glede stališča Ogerske napram avstro-ogerski banki. Odklonil je bančne tirjatve glede obnovljenja bančnega privilegija in rekel, da želi vlada, da bi se privilegij obnovil. Ako bi se pa to ne moglo zgoditi, bi vlada ne privolila, da se ustanovi nova vkupna banka, nego bi delala na to, da bo za Ogersko ustanovi posebna samostalna banka.
Civilni zakon.
V ogerski zbornici še ni končana v drugič vršeča se razprava glede civilnega zakona. V debato je posegel tudi pravosodni minister Szilagv in njegov govor je vzbudil precejšnjo senzacijo. Izrekel se je zoper vsak kompromis. Glede glasovanja v maguatski zbornici je rekel, da bo tam odločili duhovniki, ki so glasovali zoper predloge iz teoloških razlogov, ne iz političnih. Večina v poslanski zbornici je dokaz, da je tudi velika večina naroda za predloge. Temu se mora magnatska zbornica ukloniti, ker je sestavljena tako, da ni izraz narodove volje. Na glasovanje je uplivala govorica, da je cesar nasprotnik predlog. Ta govorica je protiustavno sredstvo, ker je cesar dovolil, da bo je predloga spravila v parlament. Vlada ne bo poslanske zbornice razpustila, nego misli dobiti večino v mag« natski zbornici na ta način, da pomnoži število članov te zbornice. To je ustavno sredstvo, ker bi sicer imela magnatska zbornica pravico utesnjevati mandat poslanske zbornice. — Grof Julij Szaparv je v včerajšnji seji predlagal, naj se opusti obligatorni civilni zakon. Debata bo še nekaj dnij trajala.
Viiaiije dr/iue.
Srbska kriza. Z razsodbo kasačijskega sodišča, s katero se je razveljavila kraljeva naredba glede rehabilitacije Milana, postala je kriza akutna. Milan je bil že prej pripravil vse kar treba za odločilni udarec. Sedaj je po stari svoji taktiki raztrosil veBt o za-
Dalje v prilogi.
aaaaamBmaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa .
Priloga »Slovenskemu
St. 113, fag 19. maja 1894.
roti, o svezi radikalcev s Karagjorgjevići in na podlagi tega noče sedaj ustavo razveljaviti. To ve, da bi nov« volitve v skupščino zanj ne iztekle ngodao ia zato aa hoče snebiti radikalnih voditeljev. Nekaj jih je dal I« zapreti, drug« de lovi. Siaa pošlje na potovanje, potem pa bo gospodaril tako, kakor je gospodaril kot kralj.
Francoska cerkvena politika.
Ko je bd pred kratkim naučni minister Spuller glede fraacoska cerkvene politike isrekel besedo, da mora savladati nov duh, sodilo se je splošno, da je s tem napovedaaa nova smer v cerkveai politiki, reklo se je, ds so anarhisti »aučili republiko moliti. Kakor se je pokazale ta dai v francoski zbornici, ni to domnevanje povsem resnično. Razne dogodbe zadnjega časa so dale povod eerkvenopolitični debati, v katero je posegel tudi ministerski predsednik Casimir Perier. Mej vrstami njegovega govora se pač bere, da Želi ustanoviti boljše razmerje mej države ia cerkvijo ia da ni tak nasprotnik verski vzgoji, kakeršai so bili svoj čas Gembetta ia njegovi tovariši, a povedal je tudi naravnost, da je pogoj vsakemu sporazumljenju ta, da se škofje in duhovniki vestno ia točno drže* veljavnih zakonov tudi v cerkvenih stvareh in da ai misliti na pobotanje, dokler se to ne zgodi.
Rudarski shod v Berolinu.
Rudarski shod, ki zboruje v Berolinu ia na katerem so zastopani skoro vsi orgaaizovasi evropski rudarji, se je dosedaj po dolgih razpravah zjedinil na tri resolucije. S prvo bo zahteva zakonito uve-Ijavljeaje osemuraega delavnika. V osemurao delo je nštati tudi ca«, ki se porabi za vožnjo v rov ii iz rova. Ta resolucija je obveljala e 76 proti 10 glasom. Zanjo so se izrekli izkazaai zastopniki 1,050 000 delavcev, proti njej zastopniki 120 000 delavcev. Nadalje je shod vzprejel resolucijo, s katero zahteva, da se delovaaje žensk v rudnikih popolnoma odpravi ia resolucijo, s katero zahteva, da bodi rudnika lastnik za slučaj nesreče absolutno vezan, dati ponesrečencu ali njegovi rodovini popolno odškodnino. V prihodnjih sejah zborujočega kongresa pridejo na vrsto še nekatere druge resolucije, ker hočejo rudarji vae svoje tirjatve for-mulovati.
Dop
Ia Trst«, 16. maja. [Izv. dop] (NomSko-italijanski napis. „L e g i n e" šole v sv. Križu) Nspis na novi Tržaški palači za poštni iu brzojavni urad ter dotično ravnateljstvo je torej v istini — nemško- italijanski, bleščeč bo v pozlačenih črkah! Pri vsej .dobroti" koalicije, ter v njej tičečih naših državnih poslancev s mogočnim državnikom Hohenvrartom vred, ni se dalo borim Slovencem niti te male drobtinice — malega napisa v slovenščini. In vender so se baje potegovali za slovenski napis naši državni poslanci, io kakor znano, tudi poslanci v deželnem zboru kranjskem! Napis na omenjeni palači kaže pač dovolj, kaj smemo pričskovati od sedanje vlade.
Kakor znano, napravilo je lahonsko šolsko društvo »Lega nazionaleu italijansko šolo v Sv. Križu. Naši listi so veseli poročali, da ae je posrečilo upisati le 16 otrok v to šolo, da bode torej prazna. Dotični poročevalci pa niso menda povse poznali žalostnih naših okoličaaskih razmer. Mislim namreč, da delovanju nasprotnikov v tem obziru ne zadostuje narodna odločnost slovenskih okoličanov in Slovencev sploh. — O tem nam žal, pričajo italijanske vspo-rednice na l|udskih šolah v Barkovljah in drugod po okolici! — Da se je kazalo pa sprva malo zanimanja za novoustanovljeno .Legiao" šolo v Sv. Knžu, kriva je le preoddaljenost dotičnoga novose-z danega šolskega poslopja. „Legaši" so je sezidali uprsv mej Sv. Križem ia vrlo narodno Nabrežino, hoteč pograbiti otroke jedae in druge vasi. No, ta njih ideja je bila pač dobra — za nas, ker v preveč oddaljeno šolo Btariši ne marajo pošiljati svojih otrok, čujem pa, da je sedaj upisanih v isto šolo že čez 40 otrok, sicer pa po velikej večini otrok tam naseljenih italijanskih podanikov Pravega Na-brežinca bi bilo teško najti mej otroci te šole. Ako bi stala pa imeaovana šola v Sv. Križkej vaai sami, gotovo bi bila polna domačih slovenskih otrok. Razua agitovanja magistratnih organov v ta namen, je treba še omenjati, da dobe slovonuki otroci, obiskujoči italijanske šole in italijanske otroške vrtove brezplačno knjige, obleko in deloma tudi jedila. Narodna odločnost okoličaaov pa žal ai taks, da bi morala vsa taka sredstva premoči! Žena magistralnega okrajnega načelnika na Prošeku prevzela je mesto učiteljice ročnih del na omenjeni šoli. Veronauk na Leginej šoli podučeval bode Sv. Križki župaik G. — sa prav dobro plačo. Da poučuje ta gosp. župnik otroke ital jaaske narodnosti veronauk v italijanskem ftliku, ja pač naravno. A sa slovenske otroke bi bil
moral postaviti pri sklepanju dotične pogodbe z .Legi ni m* vodstvom svojo opazko, da otroke slovenske narodnosti je izprsievati o veronauku le v njih materinem slovenskem jeziku. Tega pa g. G. ni storil, zvest svojemu »narodnemu mišljenju*. Zoajoč, da ne bodo imeli posebnega uspeha, poprijeti so se .Legi ni vodje", sicer najhujši liberalci in celo brezverci, glede imenovane šole še druge poti, da bi premotili domače ljudstvo: kažejo se kot ugledne, verne katoličane. Na dan otvoritve šole delili so mej otroke krasne molitvese italijanske knjižice, za učitelja šoli so izbrali nekda uzornega .katoličana" itd. Gospodje priuče* se sploh vsemu, kedar gre za potujčevanje naše slovenske okolice! _.X"
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 18. maja. iKonec.)
Potem vršila ae je volitev staHih osem odsekov občinskega sveta ter so bili izvoljeni: v m a -gistratni odsek (pod predsedstvom županovim) K08podje: dr. vitez Bleivteis-Trsteniški, Gogola Ivan, Hiaskv Vladimir, dr. Stare Josip in dr. Tavčar Ivan; v personalni ia pravni odsek gospodje: Gogola Ivan (načelnika namestnik), cesarski svetnik Murnik Ivan, Senekovič Andrej, dr. Stare Josip in dr. Tavčar Ivan (načelnik); v finančni odsek gospodje: Gogola Ivan, Hribar Ivan (načelnika namestnik), PetriČić Vaso (načelnik), Ravnibar Frau, dr. Stare Josip, Svetek Anton in Zabukovec Jakob; v stavb laski odsek gospodie: Hraskv Vladimir (načelnik), Klein Anton, Pire Gustav, dr. Stare Josip (načelnika namestnik), Šubic Ivas, Trček Fran in Velkovrh Ivan; v o d s e k zs uboge (pod predsedstvom županovim) gospodje: Čerae Jernej, Hafner Ivan, Klein Anton, vitez Zitterer in Žitnik Jernej; v policijski odsek gospodie: dr. vitez BI e i-weis-Trsteniški (načelnik), Seaekovič Andrej (načelnika namestnik), Škarjanec Ivas, Velkovrh Ivan, Zabukovec Jakob, Žagar Karol ia Žitnik Jernej; v šolski odsek gospodje: dr. vitez Bleivveis, Orožen Fran, Pire Gustav, Ravnibar Fran, Senekovič Andrej (načelnik), Šubic Ivan (načelnika namestnik) in Va-leutinčič Iguacij; v odsek za olepšavo mesta gospodje: Dolenec Oroslav, Pire Gustav, Ravnibar Fran (načelnik), Šubic Ivas, Trček Fraa, Valentinčič Ignacij (načelnika namestnik) in vitez Zitterer.
Konečno vršile so se razne dopolnitveae volitve ter so bili izvoljeni in sicer: v direktorij mestnega vodovoda gospoda Gogola Ivan in Hribar Ivan; v direktorij mestnega užitninskega zakupa gospod Hribar Ivan; v odsek za električno razsvetljavo gospodje Hribar Ivan, Senekovič Andrej in dr. Stare Josip; v odsek za kanalizacijo gospodie Čeme Jernej, Hribar Ivan in Pire Gustav; v šolski odbor obrtne nadaljevala« šole gospod Šubic Ivan, in slednjič v upravni odbor mestne hranilnice gospodje Gogola Ivan, Hribar Ivan, Ravnibar Fran, Velkovrh Ivan in Zabukovec Jakob. Pri tej priliki izrekel je župan G r a b s e I 1 i hvaležno priznanje vsem onim občinskim Bvetnikom, ki bo kot upravni odborniki mestne hranilnice do sedaj tako uspešno delovali ter pripomogli, da se je ta zavod v razmerno kratkem času tako lepo razvil.
S tem bil je dnevni red končan. Pred sklepom seje stavil je še obč. svet. Šubic nujni predlog, naj mestni magistrat izroči dotične akte odseku za olepšavo mesta, kateri naj se posvetuje ter v prihodnji seji poroča, kako ia kaj naj mestna občina ukrene, da se botanični vrt premesti iz Kurje vasi v Tivoli Ker naučna uprava namerava v kratkem graditi v botaničnem vrtu novo vrtno hišico z rastlinjakom, morala bi ae ta zadeva čim prej rešiti. Govornik omenja, da bi bil botanični vrt ki bi oh jednem služil tudi v olepšavo mesta, v Tivoli tem bolj umesten, ker se bode blizu tam zgradila tudi nova gim nazija. Nujni predlog obč. svet. Šubica bil je jednoglasno vzprejet. Potem pa je predsednik zaključil javno sejo.
Domače stvari.
—   (,Jaz   bom   preji*)   Nekje je travica rastla. Ker je bilo videti, da bo treha kositi, klepal je prijatelj Andrej koso,  da se  je  razlegalo dalječ na okrog-    Slišal je to tudi gosposki sosed France in prijatelji   so ga  podkurili,   tisj   on   hitro koso skleplje, da ne bode Andrej kosil, ampak on, France. Ko so je reM potem   Andrej n koso   bližal travici, smuknil je France ia grma in mahati začel po travici.    Prijatelj Andrej j« mirno gledal in smijal se je malo, naj je vedel, da gosposki kosec France ne ho kaj   škode  napravil.    Kosec   France  je odšel. Andrej pa j«   potem   res   vse   pokosil   in domov spravil ...... O tt-m se je   poznaje   v državnem
zboru Dunajskem sestavil etenograiični zapisnik z dne 16. majnika 1894. I., v katerem se to-le h-re: Pri proračunu za poljedelsko miuisterstvo bi imeli zapored govoriti poslanec Tekly „centra", grof  Hompesch    »pro",   poslanec   Do t z ,,contra",
baron Rolsberg „pro", poslanec dr. Ferjančič „contra", poslanec Povše ,,pro" i. t. d. Ker pa je poslanec PovSe preproeil barona Rolsberga, da mn je ta odstopil svoje meato, zgodilo se je, da je poslanec PovSe govoril pred dr. Ferjan čiče m. Dolenjski poslanec Povše je govoril o notranjskih vodah in kotlinah, o vipavskih hudournikih in delavskih razmerah v Idriji, — notranjski poslanec Ferjančič za njim pa tudi. Da bode dr. Ferjančič o istem govoril, so vedeli prej vsi sosedje in je prav za prav vedela cela vas — zato tndi tega stenografični zapisnik nič ne omenja.
— (Kranjska gimnazija in Celjske paralelke. ) Ko je pred kratkim počil glas, da namerava vlada letos na jesen otvoriti prve razrede nove Kranjske gimnazije, beležili so razni listi to vest i dostavkora, da so ti Kranjski razredi nadomestilo za zahtevane slovenske Celjske paralelke, ki se ne bodo ustanovile. Ta vest nas je osupnila. Še bolj pa smo ae čudili, čitaje levičarski komunike, v katerem se izrecno priznava, da ustanovitev Kranjske gimnazije ni v nobeni zvezi z vpr.tšanjem o Celjskih slovenskih vzporednicah. Čemu to poudarja levičarska stranka, je skoro nerazumljivo, ker res ni videti zveze mej Kranjsko gimnazijo in Celjskimi paralelkami. Bolj ko premišljamo o tej stvari, bolj se nam usiljuje domnevanje, da je hotela levica s tem komunikejem le konstatovati, da vprašanje o Celjskih paralelkah zanjo še ni rešeno, in da ona še vedno upa, da se jej posreči ustanovitev teh paralelk preprečiti. Naši koaliranci trde v nasprot i s tem, da je minister obvezno obljubil ustanoviti Kranjsko gimnazijo in Celjske slovenske vzporednice in včerajšnja naša brzojavka potrjuje to novic. Vederemo !
— (Volitve za .Matico Slovensko*) bile bi se zvrSile po nasvetih njenega odbora skoro jednoglasno, da ai nekaj Ljubljanskih — bogoslovcev čutilo potrebe kaliti slogo. Od oddanih 459 glasov niso jih 40—50 dobili gg. dr. Hinko Dolenec, Janko Kersnik in dr. Ivan Tavčar, ker namesto teb je nad 30 bogoslovcev Ljubljanskih volilo semeniška profesorja gg. dra. A. Mahniča in dra. Josipa Dolenca ter dra. Ivana Kreka. Kogar to kaj moti, tolaži naj se z besedami pesnika: „Schnell fertig mit dem Wort ist die Jug en d!"
— (Dajte nam dvojezičnih tiskovin!) Naši klici po dvojezičnih tiskovinah pri železnicah niso ostali brez uspeha. Dobili imo take tovorne vozne liste in hvaležni smo zanje tistim, ki bo nam jih preskrbeli. S tem pa še ni dovolj storjeno. Na državni in na južni železnici se potrjuje odpošilja-teljem prejem blaga z nemškim listkom : .Frachten-Aulgabs-Schein Nr." V interesu občinstva prosimo, naj bi bo ta nemška tiskovina nadomestila z dvojezično.
— (Prodajalci tabaka in loterijski kolek ta ot je pa nedeljski počitek.) V četrtek smo poročali, da je izišel ministerski ukaz, po katerem morajo odslej naprej biti prodajalnice živil ob nedeljah popoludne zaprte in eicer po večjih mestih od opoludauBke ure naprej (po 6. uri zvečer se lahko zopet za dve uri odpro), po manjših mestih in po deželi pa od 3. ure popoludne. Omenili amo tudi, da ta ukaz ne velja za trafike tabaka in za loterijske kolekture. DrŽava se namreč boji prevelike izgube, če bi bile trafike ob nedeljah popoludne zaprte in zato boče poskusiti z nedeljskim počitkom najprej pri prodaji tabaka po deželi. Včeraj je izdalo finančno ministerstvo posebno naredbo, ki določa, da je ob nedeljah trafike in loterije, združene b prodajalnicami, v krajih z najmanj 20 000 prebivalci, zapreti opoludne. Če ae v dotični prodajalnici prodajajo živila, ki se smejo ob nedeljah popoludne po 6 uri k večjemu dve uri prodajati, sme ta čas biti odpita tudi trafika ali loterijska kolektura. Povsod drugod je ob nedeljah trafike in loterijske kolekture ob 3. uri popoludne zapreti Ta naredba pa ne velja za prodajalce, ki prodajajo tabak v posebnih, od svoje prodajalnice ločenih lokalih, niti za samostojse trafike in kolekture, kakor tudi ne za krčmarje in kavarnarje, ki tabak prodajajo.
— (Deželni p redsednik baron Hein) je došel v četrtek v Vipavo, ogledal erarično trtnico na Slapu, šolo in shrambo gasilnega društva v Vipavi. Posebno je še ogledal Vipavsko reko in potok Močnik ter se potem odpeljal v Poetojino. Ogle-davši Sole in shrambo gasilnega orodja, obiskal je tudi Postojinsko jamo, kjer je godba svirala nekoliko točk.
— (.Ljubljanski Sokol") priredi avoj izlet, kakor že objavljeno, v Novo Mesto v nedeljo dntf 3. junija t. 1. Izleta udeležita se tudi priljubljeni pevski druStvi .Ljubljana" ia .Slavec* korporativno, in sicer slednje z drufitveno zastavo. Poiebni vlak je zagotovljen. NovomeSčani, osobito pa dični ,Dolenjski Sokol", pozdravljajo nameravani sokolski izlet v družbi drugih narodnih društev a odkritim veseljem in se za vzprejem Ljubljanskih izletnikov vrSijo vsestranske priprave. Z ozirom na to in na izredno ugodno in prikladno priliko nadejati se je prav mnogobrojne udeležbe in smo preverjeni, da se bode napominanim trem društvom pridružilo tudi mnogo druzega narodnega občinstva. Natančnejši vzpored priobčimo kasneje. — Dne* 26. t. m. bode .jourfbce" za majnik mesec v steklenem salonu g. Ferlinca.
— (Vrtno veselico,) katero priredi jutri popoludne pevsko društvo .Ljubljana" pri Kob-lerj i, obiskalo bode, kakor čujemo, tudi narodno občinstvo ljubljanske okolice, dalje člani več tukajšnjih društev ter jo bode osobito počaatila a svojim pohodom deputacija Šentjakobsko-Trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Če bo vreme ugodno, se bode veselica izveatno obnesla.
— (Domač umetnik v tujini.) Nag rojak, gosp. Pogačnik (Naval) iz Ljubljane, prvi tenorist v Frankobrodu, nastopil je v sredo večer na Dunajskem gledališči .an der Wien*. Pel je ulogo Almavive v Rossinijevi operi .Sevilnki brivec" in to s sijajnim uspehom. Stroga Dunajska kritika ga hvali z najbolj laskavimi besedami. .Neue Freie Presse", .Fremdenblatt", .Deutsche Zaitung", »Tag-blatt", „Wiener Allg. Zeitung", povdarjajo vsi krasni glas debutantov, izvrstno njegovo šolo in Bpretno igro ter so jedini v tem, da je naš rojak za vsako opero neprecenljiva pridobitev. Tudi občinstvo je g. Pogačnika na razne načine sijajno odlikovalo, tako da smemo reči: G. Pogačnik si je s prvim svojim nastopom pridobil trdno stališče na vročih tleh Dunajskih.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: G. Janez Breznik, trgovec in meščan v Kamniku,
1 O kron povodom svoje poroke. (Po g. dr. Barle-tu.) — Živio!
— (Zahvala.) Odbor društva .Narodni d o m" v Ljubljani hvaležno potrjuje, da mu je izročilo   uredništvo   .Slov.  Naroda"   34 7 kron
2 8 vin., katere so mu bile poslane od dne 1. aprila do due 18. maja t. 1. (incl.) in izkazane v številkah 76 do 110 „Slov. Naroda". Vštevši zadnjič izkazanih 1158 kron 23 vin. je izročilo uredništvo „S I o v. Naroda" izročilo 1505 kron 51 vin., nabrane od due 23. maja m. 1. do dne 18. maja t. 1. Presrčno zahvalo čč. gg. rodoljubnim darovalcem in darovalkam. V Ljubljani dne* 19. maja 1894. Dr. vit. Blei-we i s-T r s t en i šk i, predsednik. Dr. Jos. Staro, blagajnik.
— (Vojaške vesti.) Letošnje praktične vaje drugega in četrtega oddelka vojne šole se bodo vršile od dne 21. junija do konca meseca julija. Prvi oddelek šteje 10 častnikov pod vodstvom ge-neralstabnega podpolkovnika Fr. pl. Horsteina, drugi oddelek pa 11 častnikov pod vodstvom gene-ralBtabnega majorja Ad. S t r o b 1 a. Glavni točki tega potovanja sta na Kranjskem Postoj i na in Kranj.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 6. do 12. maja. Novorojencev je bilo 1.9 (=31 20%o)» mrtvorojenca 2, umrlih 18 (=29 64%o)» mej njimi so umrli za škrlatico 2, za jetiko 4, za vnetjem so pilnib organov 1, valed starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 9. Mej umrlimi so bili 4 tujci (=22%), iz zavodov jih je bilo 6 (=33%)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za škrlatico 1, za tifuzom % za vratico 2.
— (Pošta v Spodnji Šiški) se 1. junija združi z Ljubljanskim mestnim poštnim uradom in zadobi lokalni poštni in brzojavni tarif veljavo tudi za Spodnjo Šiško. Za pisma in brzojave bode torej plačevati za Spodnjo Šiško samo one pristojbine, kakeršne so veljavne za poštne pošiljatve v meBtu.
— (Nevihte in toča) Iz raznih krajev na Dolenjskem prihajajo poročila o hndih nevihtah in o toči, ki je prouzročila mnogo škode. Dae 11. t. m je pobila toča v vaseh Selo, Pavlagora, ia Malko več Mokronoške občine, v Bojniku, Slančjem vrhu in Jeperjeku Škocijanske občine, v Gornjih Vodalah, Gradicah in Vrheku občine Tržiše. Posebno velika je škoda v Malkovcu. Dne 16. t. m. pa je vnovič
bila huda ara v Leskovcu, kjer je mej dežjem padala toča debela kot lešniki. Okolu Novega Mesta je tudi ras-aajala huda nevihta ter posebno v mladih vinogradih uaičila nove aaaade. Okolu KrSkega je padala debela toča, istotako je pobila v vsej župniji Št. Jan-Ževi, potem okolu Ortseka v vaseh Velike Poljane. 2ukqvo, Skrajnek in Vrb, istotako okolu sv. Gregorja v vaseh Maršice, P ra p roče in Hudi vrb. Okolu Metlike je vnovič bila huda toča v občinah Drašici, Roaalaice, Božjakovo in Radovica.
— (Požar.) V iredo proti večeru je treščilo v Bevkah v Ljubljanski okolici v hlev posestniks Janeza KerSmanca ia je ogenj uničil hlev, pod in streho hiše. Škoda znaša nad 1000 gld., za katero pa je bil pogorelec zavarovan.
— (Utoail je) v Krškem v Savi dijak prvega razreda tamošnje meščanske šole Ant. Arigler iz Idrije.
— (Nemška šola v Ljutomeru) obstoji že mesec dnij, pa se nikdo dosti ssn jo ne briga. Nemci bo sicer res nClovili vanjo 75 otrok. Izmej teh jih prebiva pa samo 33 v Ljutomeru, drugi so iz okolice. Nemška otroka sta samo dva, polovičarjev, ki nekaj nemški razumejo je 12, vsi drugi pa ne razumejo skoro nič nemščine. In vender te uboge otroke mučijo z izključno nemškim poukom. Slovenska četirirazredna šola je tako dobro urejena, da celo nekateri Nemci pošiljajo vanjo svoje otroke rsje nego v nepotrebno nemško šolo. Dva Nemca pa, ki nta se najbolj potezala za nemško šolo, zdaj dajeta svoje otroke doma poučevati. Nemška šola je torej le nepotrebna ponemčevalaica slovenskih otrok.
— (Nova slovenska skladba.) Gospod H. Korel v Mariboru uglas bi I je Gregorčičevo pesen .Soči" za moški zbor in veliki orkester, ter to svojo najaovejSo skladbo poslal pevskemu zboru .Glasbene Matice". Skladbo izvajal bo pevski zbor .GlaBbene Matice" v jednem koncertu prihodnje sesije.
— (Voznik in konja utonila) sta v torek v Dravi blizu Ptuja. Hlapec posestnika Jurija Kekca v Novi vesi je vozil iz Šturmovca domu. Obrežje se je udrlo in Drava, ki je tam zelo globoka, je pogoltnila hlapca in oba konja z vozom vred.
— (Za Tržaške Slovence) se je toplo potegnila „R e i c h b p o s t". Govoreč namreč o tem, da je namestništvo razveljavilo sklep mestnega sveta Praškega, da se odstranijo vsi dvojezični ali samo-aemftki uličai napisi v Prsgi pravi .Reichspost* mej drugim: .Z druge strani ne razumemo vlade, katera hoče z vaemi mogočimi aredstvi preprečiti Bamočeške napise, mej tem ko imajo n. pr. v Trstu samo laške napiae ne le za ulice, ampak tudi za urade, is to v mestu, katerega okolica je povsem slovenska ia v katerem mestu Italijani sestavljajo le jeden del prebivalstva. Jednaka pravica torej za vse! Mi želimo Nemcem v Pragi, da se jih pošteva, iatotako pa želimo pravico tudiTrŽaškim Slovence m."
— (Slovensko nkad. društvo .Sloveniju") priredi v ponedeljek 21. t. m. svojo II. redno zborovo sejo v letnem tečaju 1894. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odseka za prireditev komerss. 4. Slučajnosti. Lokal: .Zum goldenen Adler", IX., Wah ringer Strasse 21.   Začetek ob polu 9. uri zvečer
— (Podpornemu društvu za slo« venske visokošolce sa Dunaj i) so vnovič darovali: Slavni deželni zbor k r a n j s k i 200 gld., Prevzvifieni  knezonadškof Goriški g. dr. Alojzij Z o r n 25 gld.; veleč. gosp. Ant. R a n č i g a j, kaplan v Celji, 1 gld.; g. France Železinger, cea. kr. profesor v Gradci 5 gld.; gospod dr. Anton Primožič, c. kr. profesor na Dunaji 5 gld.; g. Ivan Navratil na Dunaju, 5 gld.; slavna posojilnica v Čer no ml ju 10 gld.; slavna posojilnica v Čer ni na Koroškem,  5 gld.   Iskrena bodi hvala vsem darovalcem. Podporno društvo je v te kočem letu mesečno po 15 0 gld. razdelilo mej 32 revnih  in vseskozi vrednih veliko šolcev.   V mesecu majniku pa je bilo izvenredno celo 3 6 prosilcev, mej katere se je razdelilo 2 36 gl. podpore za obednice, kolegoino samo na pol oproščenim, takse za tentamina, za obleko itd. Drufttveni odbor pazi strogo na to, da podpore dobe* najrevnejši in najvrednejši; o razmerah posameznih prosilcev poročajo zaupni velikošolci v dotičnih odborov.h sejah. — Do nedaj zahvaliti se je le požrtvovalnosti raznih slovenskih rodoljubov in zavodov, da je društvo moglo ustrezati toli številnim najpotrebnejšim prosilcem.
— (Prva lokomotiva v Poleg i.) Bodoči mesec bode se pripeljala prva lokomotiva v P o ž e g o v Slavoniji, ker so dela sa progo Batrina-Nsšice v toliko dogotovljena. V mesecu novembru pa se bode pričel promet nn progi Osek-Batrina.
— (Najdena ura.) Zlata ura našla se je B nkoštni ponedeljek na Soviču pri Po a to j i n i, kakor poroča .Edinost". Kdor jo je izgubil, nsj se oglasi v Trstu v ulici Coroneo hiš. št. 17, I. nadstropje, pri gospodičini Margareti M i I a v c.
Slovenci ln Slovenke! ne zabito dražbe sv. Cirila ln Metod«
te ]
u
Razne vesti.
* (O d I i k o v a a mož.) Nemški .statiBtiki" pečajo se z vsemi mogočimi računskimi eksperimenti, ker imajo menda v to dovolj Časa. Tako je izraču-nil neki taki statistik, da bi morale Bismarckove prsi imeti najmanj sedem metrov obsežka, če bi hotel nositi ob jednem vse rede, katere ima. Število redov, katere je dobil blvli nemški kancelar, je namreč 482.
* (Nravnoatai gledališki ravnatelj.) V Aicoli Pičeno v Italiji naznanja ravnatelj tam igrajoče gledališke družbe na posebnih naznanilih, da se .vsako sredo igrajo moralični komadi". Kakšni se pač igrajo ostale dni?
* (čuden jubilej) je praznoval te dni krvnik R • i n d I v Magdeburgu. Usmrtil je namreč v Gleiv/itzu v Šleziji dve osobi in to je bilo 99. in 100 uamrčenje, katero je izvršil. Krvnik Reiadl je star že 70 let, a je še krepek mož.
Književnost.
— „Hrvatska Lira". Neumorni naš rojak, skladatelj F. S. Vilhar izdal je ravnokar svoje najnovejše glasbeno delo .Hrvatska Lira*, ki obseza 16 izbranih del za glasovir in petje, zloženih povsem v narodnem duhu. Knjiga je izšla pri Breit-kopt in Haertlu v Lipskem v elegantni vnanji opravi. Cena ji je glede na bogato vsebino jako nizka. Delo se dobiva pri akladatelju v Zagrebu po 1 gld. 60 kr. ali s poštnino po 1 gld. 70 kr. Knjiga se dobiva po 1 gld. 80 kr. tudi v knjignrni .Dioničke tiskare" in v ostalih Zagrebških knjigarnah. S pošto velja 1 gld. 85 kr. V kratkem spregovorimo kaj več o njej.
— Zbirka hrvatskih in slovenskih pesni in napevov, ki je je izdalo pevsko društvo .Kolo" v Zagrebu, je do tiskana In se razpošilja naročnikom. Zbirka obseza 131 pesnij in je izšla v prav lični vnanji opravi v Albrechtovi tiskarni v Zagrebu. Cena za nenaročnike je 1 gld. 50 kr. ali v lepih platnicah vezana 1 gld. 75 kr.
Exzo3a,T7-Is:©-
Idrija 19. maja. Gospodu državnemu poslancu dru. Ferjančiču, ki je dokazal, da ga pri potezanju za nas delavce ne moti niti ne-hvaležnost nekaterih zaslepljencev, zahvaljujemo se prisrčno — Bedni Idrijski rudarji.
Idrija 19. maja. Iskrenemu zagovorniku bornih Idrijskih rudarjev, gospodu državnemu poslancu dr. Ferjančiču, kličejo: Bog nam ga ohrani še mnoga leta! — Hvaležni Idrijski kovači.
Dunaj 19. maja. V današnji seji poslanske zbornice je naznanil predsednik, da je po noči umrl posl. Wagner. Poslanec Klun je stavil nujni predlog, naj se po ujmah poškodovanim prebivalcem okraja kočevskega dovoli iz državne blagajnice primerna podpora. Predlog se je odkazal budgetnemu odseku. Trgovinski minister je naznanil, da se je danes podpisala trgovinska pogodba z Rusijo.
Dunaj 19. maja. Vlada sili, da se zasedanje drž. zbora zaključi že dne 2. junija, ker se nameravajo VVindischgraetz, Jav/orski, Plener, Madevski in Wurmbrand udeležiti otvoritve gališke deželne razstave.
Dunaj 19. maja. Mladočeški klub je sklican na ponedeljek na sejo. Posl. dr. Va-saty hoče predlagati, naj se pravosodni minister Schdnborn toži radi kršenja ustave, ker je dal konfiskovati v državnem zboru v češkem jeziku izrečene govore.
Dunaj 19. maja. Iz zanesljivega vira se potrjuje časnikarska vest, da je bivši naučni
minister baron Gantsch designiran za namestnika na Štajerskem.
Dunaj 19. maja. Tukajšnje srbsko poslaništvo zatrjuje, da je zaprti srbski poslanec Cebinac hotel na Dunaj priti, da se sestane s Karagjorgjevićem. Vodja srbskih liberalcev in bivši ministerski predsednik Avakumović dospel je danes sem.
Gradec 19. maja. Proti rešenim preiskovalcem Luglocha se je začela sodna preiskava, ker vse dni, ko so bili zajeti, niso dali realcu Haidtu nič jesti, ampak jedila zase hranili in mej soboj delili.
Budimpešta 19. maja. Hrvatski poslanci dospeli so danes sem in so bili na kolodvoru z eljen klici vzprejeti. Po vzprejemu so ili k predsedniku poslanske zbornice baronu Banffvju.
Beligrad 19. maja. Vsi liberalni listi javljajo, da stori vlada jutri odločilni korak zoper radikalce. Iz službe odpuščeni profesor Nenadović je pobegnil.
Monako v 19. Po dveh tajnih sejah je drž.'svet sklenil, da se blaznemu kralju Otonu imenuje varuh, princ-regent Luitpold pa krona kot kralj bavarski.
Berolin 19. maja. Shod 25.000 delavcev je po priporočilu Bebela sklenil nadaljevati bojkotovanje, dokler prizadete pivovarne zopet ne vzprejmejo odpuščenih delavcev brezpogojno.
KriStijanija 19. maja. Storthingje zavrgel vse predloge glede proporcijonalne volilne pravice. Adresa socijalistov, v kateri se grozi s splošnim štrajkom, če se ne uvede splošna volilna pravica, se ni čitala, ker je pisana v nedostojnem tonu.
Madrid 19. maja. Najvišje vojno sodišče je obsodilo šest Barcelonskih anarhistov na smrt, štiri pa na dosmrtno ječo.
London 19. maja. Carjeva brata, velika kneza Pavel in Aleksej, sta se zaročila, prvi s princezinjo Maud. drugi s princezinjo d' Orlćans.
Poslano.
V postbno dolžnost si Štejem, kot načelnik naSe požarne hrambe pojasniti resnico vsled dopisa v „Vatrogasca* od 15 t. m. fit. 10. Nek dopisnik iz Zagreba piše, kako so je trmlil in prigovarjal g. H5bna, ravnatelja tovarne v Aj dovSCini, da bi se tudi tam (v Ajdovščini) ustanovilo to pre-koristno društvo, ali g. Hohn pa, da se je odločno protivil temu prigovarjanju in se celo osorno obnafial. Priznati moram, da je to popolnoma neverjetno, kajti g. Hohn jo obče poznan kot radodarna oseba, ter d* rad podpira različna društva osobito pa gasilna druStva, irnenito pa našemu ognje-
Sasnemu druStvu je g. Hohn zdHtno pomogel s denarjem, a smo si zainogli potrebno orodje pripraviti. Za vbo njegove zasluge ga je naša požarna bramba jednoglasno izvolila svojim častnim udom ter mu tudi diplomo poklonila. Gospodu dopisniku bodi pa tudi pojasneno, da ni g. ravnatelj kriv, če se v Ajdovščini ne ustanovi ognjegasno društvo, temu je kriva le nesloga in prepiri, katerim pa tudi g. Hohn ni kriv, kajti kdor je jedenkrat z g. ravnateljem občeval, spoznal je, da je g. Hohn povsem mirnega iu blagega srca. Ko bi bil g. ravnatelj Hohn nasproten ustanovitvi požarnih hramb, ne bi bil poslal, ko je pred nekaj leti v Zapužah gorelo, delavskih ljudij iz predilnice iihši Vipavski požarni hrambi na pomoč. Toliko v pojasnilo g. dopisniku iz Zagreba.
V Vipavi, dne 16. maja 1894.
Viktor Dolenc
(564)
ničolnik požarne hrambe v Vipavi.
Fotograflčni aparati za diletante. Priporočamo
vsem, ki se zanimajo za fotografovanje, kateri sport jo jako zabaven in se ga je moči prav lahko naučiti, od leta 1854 obstoječo trgovino, kjer se dobe vse v to stroko spadnjoče stvari tvrdko A. Moli, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlaubeu 9, in da pogledajo njo ilustrovani cenik, ki bo na zahtevanjo pošlje brezplačno. (16—5)
RADENSKI
iiatron-litijonov vrelec
(razpošllj alnlca slatine ln kopališče)
proskuften proti nchIiiU-iiI hi
■lini (protin, prod in pesek),
Imle/.liim £»l0«l«U>, Nt*Klll**gW
žleba (obisti, mehur), kroni6-I nouiu kataru dihal.
Poskusi dr. Garrod-a, Bins wanger-ja, Catitini-ja, Ure-ja dokjizujuio, da ima- ogljenokisli litijou v poHthno veliki meri lastnost raztvarJHiija pri Hitulničnokislom ukladanji, in lu tako st je moči tolmačiti izvrstne uspehe Radensko kisle viMits.
Na | bol f mu ohv<-*ii jo< a pijača, bogat, naraven mousspiix, pri <'|»M«>mi'uli, kakor kolera, vroćlaaka boleseu, lulluetiea, kot tlletetieua pfjaea.
ProBptrktl bresplacuo pri ravnateljstvu
zdravilišča v kopališču Radenskem, Štajersko. Zalogu v JL)iil»l.f mil pri J. U u I tiger* J u in Bil h. Kustner-Ju. (397-6)
TUJCI:
18. maja.
Pri Nlona: Lovrith, Bittnor, Krause, Somernitz, Eiaenstadter, Semen, Hocbainger, Geiripger z Dunaja. — Neumnim iz Siseka. — Bakarćić it Reke. — Dr. Burger iz Kočevja. — Springer ii Praga. — Fodor ii Budimpešte. — Atteneder is Maribora.
Pri Hali«! t Fuchs, Manheimer, Scbmdt, Eisler, Schubert, Eckstein, Angl s Dnnsja. — S i um iz Celja. — Dolenc is Vipave. — Anton is Gradca. — Kopetzky is Beljaka.
Pri I nt nem kolodvora t Belz iz Celovca. — Su-pančič is Beljak«.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
Stanje barometra
7. sjntraj 2. popol. 9. zvečer
732 4 sta,
7311 732 O m.
Temperatura
13 6* C 18 8* C
14 8" C
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
brezv.' megla si. vzh.; d. jas. si. vzh.i dež.
5 00 sa
dežja.
Srednja temperatura 15*7', sa 1-1* nad normalom.
X>UL2a.aJt3l£Si borza
dne" 19 maja t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld.
Skupni državni dolg v srebra    .... 98 „
Avstrijska zlata renta....... 120 ,
Avstrijska kronska renta 4"/„..... 97 ^
Ogerska zlata renta 4°/0...... 120 ,
Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 1000 „
Kreditne delnice......... 353 ,
London vista........... 125 .
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini . . ......
61 12 9 44
5
Doc 18. maja t. I.
4*/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 201 ,
Dunava reg. srečke 5° 0 po 100 gld.   .   . 126 „
Zemlj. obč. avstr. 4(/,°/o zlati zast listi    . 124 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 196 ,
Ljubljanske srečko........ 25 .
Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 .
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 151 .
Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 308 .
Papirnati rubelj......... 1 m
35 kr.
30 J
80 „
90 „ 50 , 15 .
25 ;
20 ,
32«/, .
26 .
n
45 .
91 .
— kr. 50 l
60 l
50 J n
34 .
V moji zalogi ao ravnokar izile sledeče knjige:
Potovanj« v LUlput 20 kr. — Mar žal grof Radeoki «0 kr. — Maksimilijan X., cesar mehikanaki, V0 kr. — Venoek pravljlo lm prlpovedek 2<> kr. — Vrtomirov prstan, S. natis, 20 k r. — Jama nad Do-brnio, 2. natia, 20 kr. — Šaljivi Jaka, II. del, 24 kr. Po pošti stane vsaka knjiga 3 kr. več.
Vllharjevih skladah sa glasovir XI. dal imam samo ie 5 izvodov iu ataue izvod 2 gld., po pošti 2 gld. 15 kr
Dalje se dobi pri meni mungo salonskih in plesnih glasbovin s 6u°/0 popustom.
V nanj h naročila glasbovin izvršujem tako le, da jih sestavljam po lasti i izberi, treba je le povedati, za kateri znesek želi naročitelj posamični komad. (557—1)
J. Criontini, Ljubljana. JOSIP VATOVEG
trgovec n.a. 3*£l6ll£e2i, poŠta ZDi^ratia.
ima na prodaj (395—71
AO hektolitrov domačega pristnega
ČeŠpljevega žganja.
Izprehodne palice ?
iz Kočevske domače industrije m9m%) *
9 A
® Fr. Stampfel-a v Ljubljani o na Kongresnem trgu (Tonhalle). * ■s    izredno ceneno. o
5 kr. komad iu više po vsaki poljubni ceni.
Mesnica
v Mro«11 trga CerkiilNltefru odela Me |mmI ugodil i m I poboji takoj sr iiajeau, et/eu-tnvcluo Ne tudi proda.
Opomba: Kur je v Cerkniškem trgu ustanovljeno novo c kr. okr. sodišče, okolica jako velika in je upati, da pridejo lotos zopet vojaki v to okolico na vaje in se dosedaj nahaja sami* jedna meauica v tom okraju, nadejati se je, da bi druga mesnica tudi dobro uspevala.
Več o t.m se poizvo pri Antonu Kravnuji v Cerknici. (551—1)
Solnčnike
miene novosti
y-  največji izloerl po najnižjih cenah
priporoča
IMikusch 388-7>
izdelovalec solncnikov in dežnikov V IJubijani, Glavni trg-15.
C. tr. Blatno ravnateljstvo avstr. drl zelenic.
Izvod iz voznega reda
Trolla.-vxi.agra. od. 1- maja 1894.
N kat orno omenjeni prihajali! In odhajalni ikri oenaeeni eo v a»alajaawaa*a*a» rnjtu. SrednJeevTopakl um je krajnemn &aau ▼ Ljub-Ijaiii mm S minuti naprej.
Odhod iS LJubljane (juž. kol).
Ob 1». uri 3 mil*, po noči oaal.nl Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Cm-lovec, Franaanafeate, Iijubno, č»a Selathal t Anaane, Iachl, Ornim-den, Solnograd, Iiend-Oaatein, Zeli na Jeaeru, Sterr, Lino, Budejevloe, PlaenJ, Marijine vare, Ktfer, Karlove Tare, Franoove vara, Prago, Iiipaljo, Dunaj vta Amatettan.
Ob 6. uri 7 min. njutraf meianl Tlak v Kočevje (v Rudolfovo od dneva. otTorjenja prometa).
OS 7. uri lO m<**. tlvtmj oaebnl vlak v Trbli, Pontabel, Beljak, Oe-loveo, Kranaenafeate, Ljubno, Dunaj, £ea Selathal v Solnog-rad, Dunaj via Amatetten.
Ob 11. uri 41 min. dopoludn* motani vlak ▼ KočeTJe (t Rudolfovo od dneva otTorjenja promota).
Ob 11. uri SO mm, <tofwluttnn oaebnl Tlak v Trbli, Pontabel, Beljak, OelOTeo, Kranaeuafeate, Ljubno, Selathkl, Dunaj.
Ob 4. uri 14 »»Um. popoluditf oaebnl Tlak v Trhla, Beljak, Celovec, Franaenafoate, Iijubno, coa Selethnl v Solnograd, Ijend-Oaatein, Znll najeaern, Inomoat, Rregnio, Ourih, Oenevo, Paria, 8teyr, Iiino, Omun-den, Iaohl, Budejeviee, Plaenj. Marijine vare, Kger, Franoove vara, Karlove vare, Prago, ilipskn, Dunaj vla Amatetten.
Ob 6. uri 30 min. mvrrrr ineiaui vlak v Kočevje (v Rudolfovo od dneva otvorjenja prometa).
Prihod v LJubljano (jnž. kol.).
Ob S. uri /13 n*it%. mjutmt oaebni vlak a Dunaja vla Amatetten, I. i p -alje, Prage, Franeovlh varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov. Flanja, Budejevic, Solnograda, Ijinoa, Stejrra, Omundeua, Iaehla, Aua-aeea, Zella na Jeaera, Laend-Oaatelna, Ljubnega, Oelovoa, Beljaka, Franaanafeate. TrhUa.
Oo S. url ti min. »Jutrt\J meianl vlak Ia Koeovje (ia Rudolfovega ito-prav od dnaTa, ko boda promet otvorjon).
Ob 11. uri v7 m<»». dopotutti*e oaebnl Tlak a Dunaja via Amatetten, Dlpalje, 1'riK«, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Bolnograda, Lilnaa, Steyre, Pariaa, Oenevo, Ourlha, Breirnlae, Inomoata, Zella na jeaeru, Iiend-Oaatelna, lijtitmnga, Celovca, r.ionza, Pontahla, Trblia.
Ob 114. uri 44 »ni»». pppohirtne meianl vlak ir. Kočovja (ia Rudolfovogm atoprav oil diiova, ko bodo promi>t otvorjen).
Ob 4. uri IS min. popoludn* oaobui vlak ■ Dunaja, Ljubnega, HoUthala, Beljaka, Celovca, Franaanafeate, Pontabla, Trblia.
Oh H. uri 34 min. tverrr mnitni vi.»k ix Kočevja (ta Rudolfovoga atoprav od .111 •• v:t. ko tici.l.- t>roin«t otvorjen).
Ob It. uri '41 min. zvrrr-r oaebni vlak a Dunaja preko Aroatettena ln lijiil.noKa, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trblia.
Oa
Odhod is LJubljana (dri. kol.>
uri Si.t min  mjutrnj        v Kamnik.
jntpnludn* „ .
OS HO lO
iewr
06 9. a *X
,. «■
. v.
,,       ,,     (alednjl vlak le oh nodeljaJi in praanlkih.)
Prihod v LJubljano (dri, kol.).
uri Rti min. mjutrnj       ia Kamnika. .... m   l/l     „     dopoludnm  .        ,, (4—111)
VO     n      ur+črr „ ,,
.    SS     ,     svr+er . „      (aludnjl vlak ln ob ne>lnljah
in praanikih.)
Na prodaj je
nov, pol pokrit voz (phaeton), kočija  (Kutschierwagen) in jednovprežni koleselj.
Ogleda in riataiićneje bo isvć pri kočijaiu v Ora-dlioi it. 9 t LJubljani. (505—3)
Kraški teran
ima na prodaj gospod
Anton JPolley v Sežani na Primorskem.
Prve vrste po 20 gld. hektoliter, Druge vrste po 13 gld. hektoliter, Tretjo vrste po 10 gld. hektoliter. (384—8)
TincLcapsici compos.
(PAIN-EXPKLLER).
pripraveay v Riohtrovft lekirni v Praze,
vaeobeotii saam^, bolesti uafiujici domači lak k mazani, jest na skladi vMKni lekaren, 14hev po 1 al. 20 kr., TO a 40 kr. — PK kupovini tfeba a« auti dobre na porom a phjmouti jsn Jahve ■ oohran-nou inamkcm „k atv oa" jakoito prave.      Tfrttadnt sasylatelstTi:
licbtrtra (skini „1 zlitftii luMf Frazi.
I
to
Oplemenjeni raki
>.ivi. se razpošiljajo sveže takoj po njih lovu iu ho jamci za to, da dosptjo živi. 1'oš Ija mc po pufitneui povzetju ter Klano košara, v kateri \u (540—2)
loo komadov l«>plla iiavatlnili rakov 8 «1«!.
50 a velikih rakov......4 m
ilil—40 koma«lov N«lo-rskov......5 „
■•«ioBi€»r. Monasterzyska, Galicija.
Krepak dečko
14—16 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, vzprejuie a« v trgovino mešanega bistra in domaČih pridelkov brutov ScliTVoljTor v ČrnomlJ I. (545-2)
Vozni listu v Sby. Aorto
(6—20)
pri
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi.
I Kolowratring 9
IV Weyringerga8Be 7"
DUNAJ.
Vnafe fltiii odprava % Dunaja.
VojitMiiiltt vstt**t€>»l.
*mm»wmm»m^wm*mwm m**'***1 «e»—m
1
= XJata.iiovl3«aa.o lata, 1863. =s
Nvetovnoinane (1031—24) ao samoicdelane, nagrajene
ročne harmonike
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji, VII/3, Kaiserstrasse Nr. 74.
Velika isloga
vseh glasbil
goalij«  elter,  plftcal,  okariii. ustnih harmonik, ptičjih orgljlc Itd. itd.,
švicarskih ooelnih orgljJo,
ki igrajo same od sebe in so nedoaeine glede glasu, glasbeni albumi, kukala itd. itd.
Knjiga t uzorci zastonj in franko.
Prostorno skladišče
v Spodnji (Šiški, Iržefte ob glaviii cesti, pod opečno streho, z obokom in železnimi vrati, odda me ti* k o J po nizki ceni. — Po'z'6 se pri ■ v. A. llartmatin-H v I,|iil»l|anl. (544—9)
sobni slikar T7- XjJ*u.t>ljanlf Breg1 li- št. 20
priporoča se v iavrievanje vseh
v dekoracijsko in slikarsko stroko spadajočih del
z zagotovilom  ukuanomodernega  dala proti smerni oonl. (491—4)
Pristno Brnsko sukneno blago
za spomladno in poletno sezono 1894.
Jetlen kupon :i.tO metra dolK. >a popolno Kospod*
ako obleko (ituknjo. hlače In telovnik) stane
MUU1U
I
I pristne 1 ovčje volne.
Kld.  4.HO la dobre Ki«!.  6.—  la bolJAe Kl<l.  7.75 la line Kld.   ».—  1« fine.lMe Kld. lO.SO ta ua)fluej«e
Kupon za črno salonsko obleko ajld. IO*—, kakor tudi blago za vrhne suknje, loden za turiste, črni peruvienne in dosking, za državne uradnike, najfinejše greda-šane tkanine itd. razpošilja po tovarniških oenah kot reelna in solidna najbolje znana tovarniška zaloga suknenoga blaga
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzoroi zastonj in franko vano. — Garanta je so za to, da odgovarja
pošiljka popolnoma vzbroom. Na uvaSenfe! P. n. občinstvo se zUsti opor.arja na to, da je blago, ce ne naroča direktno, luslno cenej«, nego če se isto naroča po agentih. Tvrtlka Nlegel^liuhuf v Brus razpošilja vse I>Ikk<» po pravih tovarniških ceuab* ne da bi aaračnnjala sleparskega „kromškega popusta", ki toli oškoduje zasebnih uaročiteljev. (181—15)
r
—t
d
<D (D
•H •n
d
Tj «1
it
Kadi prezidanja in izpraznjenja moje prodajaluice
v <i leđaliMlaili   iilioali »t. *-t ~~^MI
v hiši g Josipu Lenčeta („pri belem volku") bode
do 26. maja t. i.
zadnja razprodaja
moje steklen i ne, por cel ano vine, beloprstenih in nagizdnih  izdelkov,  zrcal,  podob, okvirov in petrolejnih svetiljk
po nenavadno niskih cenah; vsled tega se bode tudi v drugi moji
prodajalnici
HsW na >I ai i*i jiiKMki ti-gru nt. -t "W
nasproti frančiškanski cerkvi rHzprodajalo vse blago do otvorjenja nove prodaialmee po is o tako nizkih cenah. — Priporoča se z odličnim spoštovanjem
J. Bernardov naslednik
(555-1)
i
p p«
en H«
rr O
P-
O
j!
Alojzij Vodnik
kamnoseški mojster v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32 in 34
naznanja, da je njegovo obširno zalogo različnih
grobnih spomenikov
na vedno povpraševanje velecenjenih in časti ti h naročnikov popolnoma prenovil in pomnožil
» 13 i r «a *xx Ida m i
Izdelanimi iz najtršega sljenita,
koje imajo neprekosljivo Bvetlo polituro in
(fcsr s križi
izdelanimi iz snežnobelega marmorja po laških vzorcih, z najrazličnejšimi simboli in okraski,
kakor venci, lilijami i. t. d.
Isti so v zalogi v različnih visokostih, in sicer iz celih kosov.
Ob jednera priporoča tudi (506-3)
plošče za pohištva iz najraznobarvnejših tu- In inozemskih mramorjev, marmormozajik za tiskanje cerkva, hodnikov, porfir priznano najtrši materijal za trotoarje, veže kakor tudi sploh za vsa v to stroko spadajoča dela,
koje bode izvrševal, kakor i doslej v splo&no sadovoljnost!
Obrisi in vzorci ao brezplačno na razpolago.
II
-S -S
-g -g
-M
Učiteljem, državnim, občinskim in privatnim uradnikom, penzijonistom in trgovcem
nudi pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti gospoda nadvojvode JoMlpis stoječi
I. vojaški službeni zavarovalni zavod
priliko, da si pridobe znaten pontrannlci aiMNlužek.
Orgaiilsacljakl in nkvlnlcljakl uradniki se pod najugodnejšimi pogoji angažujejo ter se dajo vsakojake instrukcije tistim, ki se žele informovati. ,
Iščejo se zastcpnllci.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati ravnateljstvu: Dimu J, ■., Frani-Jo»ef»qiiMl I a. (56—1)
Zobozdravnik
(88—ao)
ordinoje
W v lidtelu „Pri Maliču" vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure.
Un„n I    Živec se umori brez vseh bole6in    k|n,.n I
novo i M cocaiiioin. novo i
Prej J. Ceba.
Fran Čuden
Prej J. Geba.
-x urar »<-▼ KJiinlJani, O lavni trs »*•
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si občinstva ter posebno preč. dahovfičint svojo bogato salogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (120-18)
in vseh v to stroko spadajočih  stvarij po na|-nitjih cdiiuli.
Popravila izvrfiujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po poŠti.
Ceniki io vedno na razpolaganje zastonj ln franko.
Zavarovanja proti toči
p« na|cciicjšllt stalnih premi jali previena
glavna agentura v Ljubljani pisarna: Glavni trg št. 25, I. nadstropje
Ogersko - francoske zavarovalne delniške družbe
„FRANC0 HONGROISE"
Poškodbe se ltiiltmiitno llltvltlnjejo in točno izplačujejo.
Premija se na željo plačuje lahko do jeseni.
Društvo je dosihdob izplačalo čez 54 milijonov gold av. v. svojim zavarovancem za povračila škod.
Zarad prevzetja agenture obrne naj se na gornjo glavno agenturo, kjer se vzprejemajo tudi predlogi in kjer je moči vse natančneje izvedeti. —■)
Gostilna „al Gallo d' oro"
v Trstu, Piazza della Posta (Dogana).
Toči se latrako vino po 28 kr., belo Tino po 82 kr., Kraikl teran Ustnega pridelka po 4© kr. liter. V Bod'kih od 25 litrov naprej franko na dom po cenah, kakor hu dogovorijo. Izborna kuhinja. Vzprejema naročila na obed in večerje po nizkih cenah. Nadejaje ae obilnega obiska, beleži % veleapoltovanjem
(556—1) T7\ 2COT7-a.&l6-
Opacka: Vzprejema naročila na vino za notranje dežele Iranko železnica Trat po IS ffld. hektoliter.
Nadaljevanje
prostovoljne prodaje.
Cra&clna Rakovnik »pri zelenem hribu" v IJiiltljuni nadaljeval« bode prostovoljno prodajo po ko*ili
dne 28. maja 1894
ob 8. uri dopoludoH na I ci mesta.
Na drobno bode ae prodajalo blizu
150 oral
hribov; njiv in travnikov
kar      s tem daje na znanje.
(558—1)
moštom
ae ngafia najprijetneje in najceneje z dobrim in ukusnim
(d. o ion. ača pijača,)
Ta moit se prireja na uajpriprostcjgi način in najceneje iz predmetov, ki bo /.a to potrebni in ki se dobivajo pri (38 i—6)
Ivanu Sajovitz-u
trgovcu v faraden, „pri črnem psu", Murplatz.
Isti predmeti se zdaj vsak dan po posti proti povzetju v veliki množini pošiljajo na vse struni in ima gosp. Ivan Najovltz mnogo priananle o izvrstnosti in cenenosti svojega mosta, ki seje napravil iz teh predmetov. — Mala poskuSnja zadostuje da se lahko vsak prepriča o izvrstnosti in trpežnosti tega mošta. Za pol atartinM stanejo omenjeni predmeti, iz kojih si lahko vsak sam ta mošt proizvaja, ssiuo tt «!«•• in tudi v.v,
!
Od sedaj naprej prodaja vsakovrstne (331-8)
distinkcije za požarne brambe
kakor so sedaj predpisane, popolnoma po tovarniški ceni
J. S. BENEDIKT
v Ljubljani, Stari trg.
BBfifiSS
Vran Ivan Hvvlzria,
c. in kr. avstro-ogerski in kraljevsko romunski dvorni založnik.
Rabi se 40 let sem v mnogih hlevih, ee žl-. vina ne  Sre  ali če ima Hlabo prebavo, = ^    da ne sboljaa mleko in se poiunoil iiilor-iiont krav.
Kwizdc
Korneuburški jedilni prašekza živino
in sicer
za konje, rogato živino in ovce.
Ceus V, skal ji TO kr., 1 a MliatJI it.l kr.
Glavna zaloga: (213—5)
Okrožna ekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
Pasi naj su na gorenjo   varstveno  znamko in zahteva naj se izrecno
Kwizde Korneuburški redilni prašek za živino
Dobiva se pristen v vseh lekarnah in droguerijan.
Lepa trava
ne   proda   pod  zelo   ugodnimi pogoji.
Več se poizve: Ulice na Cira.l as. 10. (51:4—3)
Qjgr Od leta, 186S. se 1£JH Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izknSeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnlm bolesnim,
zlasti proti
vsake vrste spuščajem
uporablja s najboljšim uspehom. Učinek Bergorjovega kotra-novega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi za čišćenje in desinfek-cijo polti je takisto splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi ■I o odNtotkov lesnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih kot r;vnovih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride aleparl|ain v okom , zahtevaj izrecno nergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neozdravljivih polt-nlk bolesnih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žveplano milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
iit*niia(rc s polil.
proti spu&Čajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje In kopan|e aa vsakdan|o rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem jo 36 odst. glicerina in ki je fino pnrfumovano. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 krajo.
Od drugih Itertrerjevlh medicinsko - kozmetičnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Bencoe-uillo za fino polt; korakov o milo za prisčo; karbolako milo za uglajenje polti pri pikah VBled koz jn kot razkužnjoča mila: II>rjrer|evo smrekovo - Igla« nI o milo sa umivanje in loileto. Hergerjpvo milo Za aežao otročjo dobo (585 kr.); iektjolovo milo proti rndečici obraza; milo xn i»eK<* v obrazu jako učinkujoče; taniilnMko milo za potne noge in proti izpadanju las; zobno milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob. Glede vseh drugih Ifersjerjef Ih mil se najde vse potrebno v brošurici. Zahtevajte vedno Berjrerjevn mila. ker je mnogo ničvrednih imitacij. (352—7)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, (J. riecoli. Ji Svoboda in U. pl. Trnkotzy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
Uiiamt ■■■■■■■■■»n*m*aau
(Viktor Rnnfli' (27) I >jut>] jo no,   31tti-l|in   li-o- 1
fcj priporoča veliko salogo eprem za kro- m ] jače in čevljarje, beloprtenega blaga in Y'
j podvlok, bombaža in ovčje volne, preje J za vezenje, pletenje, Bivanje In kavlji- , ■l čanje, tkanega in nogovl&arskega blaga, ^ \ predpasnikov, životkov in rokovic, po- f zamentlrskoga in drobnega blag kov, Čipk in petljanj, čipkastih preprog, umeteljcih. cvetk in nj Igt-----rtžjgi   •   ri pg>T-----
okovic, po- j i J
blaga, tra- I «
tih zaves in 1 «
njih delov. J
Ljubljana, Židovske ulico. št. 4.
Velika zaloga obuval (83>
lsBtnega izdelka sa dume, gospode in
otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in za/.namenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
(22)
F. FerllflC, restavratčr.
I
iter. K
r
►■♦♦iBra^BSB^easkv
Josip Reich
_ Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 S I priporoča rasi. občinstvu dobro urejeno I
I.............._________________r_.T__
j moAko in ionske obleke lepo očedijo. j ■ Pregrinjala veprejaio  se za pranje in — creui v pobarvanje.  V barvariji vspre«
kemično spiralnico
kateri  se  razparane in nerazparane
jema ee svilnato, bombažno in mesa blago.   Barva se v najnovejših inoi
i mešano j
i modah, m
I   Uran & Večaj t
^ Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ►
^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ a voliko zalogo vsakovrstnih ^
4 pečij in glinastih snovij k
a kakor tudi ^
^        štediln ikov ^
^ in vseh v to stroko spndajočih del po w ^ nizkih cenah. (31) V
G. Tonnies
v LJubljani. Tovarna za stroje, železo in kovino-livnloa.
Icilolujo kot pusalinoat:
vse vrste strojev za lesoreznioe in žag-e. (21)
Prevzame oele 11 ;i i > r ivc in oskrbuje |>aroM(ro.|e in kol le po ii.ijti<j|j«i loitavi, slučajno llirbilio in vodnn kolot.ii
5®c^o®oc^!oo®oc^oc>SooWoe
Zajamčeno pristni kranjski
liter po gld, 1*20 in
m © d ©novec
liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (216)
Oroslav Dolencu
trpvina z voččenino in medom IJ ubijana, ttledaliake nliee lO.
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskega Naroda"
(Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar)
dobivajo se na lca3rtoxi-^5a.pirjI tiskane
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih.
■ ■■■■■■■■■ sesesj seseensjs
(18)
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(34)
*---rw,~.T~.T~.r-.r—~r-*.T**y-.- -j*j>1
Maksimilijan Patat-ova naslednika
JF. HIckb-ala Ss Ooiicn
v LJubljani, sv. Petra oesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip it 27
priporočata se p. n. občinstvu za ženske in moSke obleko, rHzparane in oele, iste se lepo o«*«*iliJo ; vz|>rejemata vsakovrstna pre^rinj tla, svilnate robce in trakove za pranje in pohnrvauje* kakor tudi svilnato, homhat.no in mefiatio blago vaeh barv. Obleka se eisti, p«re in barva hitro, dobro in po nizki ceni.
J. Kunčič
priporoča p. n občinstvu svojo
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„Pri avstrijskem cesarju") z opomnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji
filijali XjOScautL
rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledu. (64)
Zunanja naroriln iivrfie ae toino.
|Kr J. J. NAGLAS
v tovarna pohištva
^ V LJubljani, Turjaški tra; it. 7 in * Ooapodske ulice (Knežji dvoreo).
Zaloga jednostavnoga in najfinejega le-
1 lenega in oblazinjenega pohiitva, zrcal, striigarskei;a in piizlatarske^ca lilija, pohištvene robe, zavčs, odej, preprog, za-
S Btiral na valjcih, polknov (ž:iliir.ij). Otro-
2 žki vosićki, železna in vrtna o]>r<tva, ne-► pregorne blagajnice. (3o)
C?££3^i*3 ?4!®4$Z*Sm - 4S ^S^^iA i^^i
Ki vTMT^v *>■ itfir^ rti t^if^r^p a vf~!r^ j
i    Brata. Bborl
S Ljubljana, Fr.'iiiaškaiiskc ulice 4.
i
<y Slikarja napisov,
v.    stavbinska in pohištrona pleskarja.
^ Tovarna za oljnate barve, [lak *' in pokosi (20)
£ Glavni zastop Uit rt li«,] - j «■ \ ori- _
{• ^iiialiie^a karlii»llne]a. MaScctba "*j ^; '/.a konjska kopita in usnje. ^
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavrneij« z veliko dvorano za koncerte itd. in lepim vrtom. (36)
= Kegljišča je na razpolago. = Ubod jo tudi li Poljskih ulic.
Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega uioža Frana Toni
lcovrs>*l*o obrt
katero bodem nadaljevala, ter so priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba.
Z velespoitovanjem (87)
Ivanka Toni
v Kravji dolini £t. 2.
335675
Bensdorp-ov holandski kakao
Izboren., zdrav ira. reolllera. se dobiva tt vseh. ©pecerljelsila. in delikatesnih, trg-ovinan.
;947—36)
Posredovalnica G. FLUX, na
št. 6.
Im«;c ne i boljša kulinricn: postreinlca za tu, 8 gld. plsće; KONpodinjn k jedni osobi; atarejaa pe-Htnu|a, 8 gld. plače; ve* *leklet in vsako delo za dobre hiše; boeljas za jako fino hišo, tr»jna služba; več priprostih in boljŠ h natakaric za Ljubljano in Gorenjsko, dober zaslužek. Priporoča ho najbolje mlad, krepak deček za vsako delo itd. itd. (653)
Vesten mož
zmožen slovenščine in nemščine, odnosno i laičlne,
vešč v občevanji a ljudmi im vseh stanov, dobi takoj službo, katera mu pri vztrajni marljivosti vrhu stalne plače i: i masa neomejeni dohodek.
Ponudbo pod naslovom: ,,Vesten moi" na uprav-
ništvo tega lista. (501—3)
Kdor želi piti izvrstni
Kraški teran
prve Trrete (560—i)
naj ide v gostilnico
„k avstrijskemu cesarji".
Po  nedosežno   nizki ceni se dobe
jako lepi
in dobri rouleau.\i (zastirala za okna) v s 1 o-večem etab lissementu pohištva Iv. 15 a a r - a naslednika, Dunaj, IX., Wahringerstrasae 2 6. Mnogoštevilna priznanja.
(253—26>
Nepresegljivo za zobe
je
I. Trnk6czy-jeva ustna voda
aromatična, upliva okrepcujoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni  duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II. Trnk6czy-jeY zobni prašek
splošno  priljubljen,   upliva  jako   okrepcujoče ter
ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po poŠti pošilja (505—3)
Ubald pl. Trnk6cxy
lekar
v Ljubljani zraven rotovža.
Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo.
V kavarni „Pri Slonu"
se dobi vsak dan      (647—i)
Letovišče v Kam
(Železniška postaja) (Kneipp-ovo zdravilišče.)
V prekrasni leži ne        takoj v najem
meblovano poletno stanovanje
obstoječe iz 3 sob, balkona in senčnatega vrta, kopališčnega bassina, popolnoma opremljen«1 kuhinje, kleti, drvarnice itd.
Eventuvf Ino ue odriasta tudi Se dve drugi sobi.
Več ae iz»o pri !a>»tu>ku gispodu 9Ilro»lavu Honn-ii v LJubljani. (530—2)
vsled porabe Jedino pristnih J. Cnapo-vili zobnih lci«|>l|i<*.   Stotine zahvalnih pisem o uspehu. (525—2'
Cena steklenici 1 gld., steklenici ca poskušnjo 50 kr. Jedino pristno z registrovano varstv. znamko ,,xamordeva glava ' in napisom J. Csapit's
ZtthtitropIV'ii. Pristno se dobiva v lekarni „rudedega križa" Iv. I>. Oasnpo, Osek (gornji urad), Hrvatska. Zaloge v vseh večjih lekarnah, kjer takih ni, naj bo obrne direktno do proizvoditolj a.
Moj letos koncem meseca  marca U mrsi soprog Jako!* Kterlictte«
posestnik V Rodinah, zavaroval se je za življenje v mesecu juliju 1892 pri
c. kr. priv, zavarovalnici ..Avstrijski Phonix" na Ounaji.
Slavni generalni zastop v Pragi izplačal mi je zavarovano svoto 1000 gici. štiri tedne po naznanilu smrti. Zahvaljujem se torej tem potom za brzo in točno izplačilo ter priporočam toplo  vsakemu omenjeni zavori.
V Rodi na h pri Crnonilji, dne 10. maja 1894.
(548i Katarina Sterbenc.
(Izborna iznajdba) je Zacherlinova tinktura, s katero se na vseh mestih, kjer se prašek ne prime tako dobro ali kamor ^a ni moči spraviti, ugonablja mrčesovina na presenetljivo hitri in siguren način.
Zacherlinova tinktura je posebno dobra za ugonobljenje zaloge stenic, bolha in uŠij, ki so se ugnezdile v Špranjah, razp« »klinah,  mej  deskami  in v krznu živalij.    Ce se uporablja
amnik na Kranjsksm, vestn^m^^
^—i«    vodstvom Hpeclfal-
nsiTQ"D'0V0 zdr2LViščG.
•**va2TsV as Vb* b« Y infVV«    %  iet dosegel najboljše
1» uspehe. Zdrav išče je odprto ml 1. maja «lo 15. oktobra. 11 ust rovan i slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. KIeinmayr-ju & Fed. Barab erg-a v Ljubljani, natančneja pojasnila podaja zdraviško vodstvo. (859-8)
rV V ¥ ¥¥¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
Otvoritev hotela v Novem Mestu.
Uljudno naznanjam, da odprem cln«5 SSO. majnika t. 1.
popolnoma popravljen in novo urejen
botel z restavracijo t Novem Mestu.
Potrudil se bodem vedno, željam p. n. gostov ustrezati ter prosim za obilni obisk.
Z vsem spoštovanjem
(552—1) Friderik Schivarz.
¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
4 nStf
zajedno s Zacherlinovim praškom, ne nudi ta iznajdba samo najhitrejši, nego tudi najtrajnejši uspeh proti vsake vrste mrčesom naj se nahaja kjerkoli. Zacherlinova tinktura se dobiva v steklenicah po 25 kr. avstr. velj. ali po l gld. avstr. velj. v itak znanih zalogah Zacherlina.
Za praktično rabo potrebuje  se na osobit način konstruirani razpršiinik (po 1 gld. avstr. velj). (391—2)
„Kupuj pri kovaču, a ne pri kovačku 1" veli star pregovor.
To velja po vsi pravici o mojem etablisseraentu, kajti le tako velika pro-dajalnica, kakor&na je moja, ima vsled tega, da kupuje .jako mnogo blttRH, ki ga plačuje sproti v gotovini, in v»led drugih ugodnih okolščin minimalne stroške, ki so potem v prid tudi kupcem.
Drazestnl vsorel zasebnim naroeitel |«h aastonj i« poštnine prosto. Knjl««" a vsorel, kakeršnib doslej ie ul bilo, sa krojače nefrankovano.
Sukneno blago za obleke.
Peruvleu in «1 on k ing za visoko duhovščino, potem blago, kskor je predpisano sa u« Iforme e. kr. oradnlkev, tudi zs vetersnee« požaru« hrambe* telovadce, livreje, za bil|arde, Igralne mite, prevleke aa vosove, loden, tu<li nepremočljiv za lovske suknje,   blaKo,  ki  se da prati,
potni plaidl od 4 — 14 gld. i. t. d. gtf~ Pošteno, eeni primerno, trajno, elMio volneno sukneno blago in uo uialovrodue cunje, ki komaj toliko sunejo, kolikor izusša aasluaek
krojaeev, priporoča
Iv. Stikarofsky, Brno Manchester).
Najveti|a tovarniška saloga suknenega blaga v vrednosti */i "»"J- K1*1-IV Pošilja se le proti povzetju!
■Dopisovanje v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, italijauskem, franconkem in angleškem jeziku. (199—15)
Iidajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne".
DG
9920