Samo: d: 031 726 814 /T SEmOS f Aleš: 041 615 Aleš: 041 615 050 masažni aparati www.semos.si ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE = S 3^3 . Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si ' ^ Intervju: £ P@SÜS[7§ ß(37® ODO M/H Zarota praviinii 3®§(W<3®W BU(üL pfefclB ^ hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče : ■ ■■■ OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ [grEmo ■ WB»»/,#. 5 3838571 4 0 1 9 9 8II TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Številka 9, letnik 20 07. 05. 2009, cena 1,13 € ZASAVC je medijski partner športne rekreacije v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije www.olympic.si 0ow Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU. Projekt delno financira Evropska unija Kohezijski sklad Projekt delno financira Republika Slovenija Občina TRBOVLIE Občina Hrastnik Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske* unije. zasevc USREQNJA knjižnica Morate prebrati: Kako (ni)so plapolale zastave m Prvomajski utrinki Zbrane sodelavke iz Lisce Prostovoljstvo v Zagorju © DPM Trbovlje na novi lokaciji Zasavski plesni prvaki Intervju: Robert Friškovec Špegu z Alenko Rožaj Brvar Manja Goleč v hrastniških obzorjih Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, P.P. 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411 E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (sjso.oosin, polletna 13,52 EUR (3.240.00 sm. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. ----------\ UVOBMm jf m. Hra- T'Van upora proti okupatorju, JL/delavski praznik, prašičja gripa, recesija, padec obsega BDP v EU, slovenska vlada grgra morsko vodo...same velike stvari, katastrofalne... za malega človeka, za navadnega zasavskega zemljana. Potem pridejo v javnost podatki o povprečni mesečni bruto plači za februar: 1.381,87 evra, neto 898,74 evra. Po zasavskih občinah so podatki še bolj zanimivi: v stniku je neto plača za februar 743 €, v občini Trbovlje je nekoliko preskočila povprečje in v občini Zagorje so zaslužili neto 786 €. Dobrodelni koncert v Trbovljah, zbiranje sredstev za popravilo strehe gasilskega doma na Dobovcu in obnovo cerkvice Sv. Neže na Kumu, pod pokroviteljstvom občine Trbovlje, je odplaval po Trbovcljščici. V Zagorju uspešno uporabljajo Potemkinov sistem, v Litiji pa so se morali Občinarji odločiti za gradnjo socialnovarstvenega centra na lizing, ker je graditelj Maksimiljan odstopil od gradnje. Da za Hrastnik nisem uspela izbrskati nič grozno šokantnega, je ob vsem navedenem več kot sumljivo... Tako! Če ob hladnem majskem vremenu, ob bolj kot ne kislem začetku meseca ljubezni, ne veste kaj početi, se pozabavajte s številkami. Koliko evrčkov bo ob povprečnih osebnih prejemkih kapnilo v slovenski proračun od dohodnin? Hudo, kaj?! Uboga država. No, saj skrbimo, da bodo humanitarne organizacije imele v skladiščih pakete za nujno oskrbo. Makarone, moko, sladkor, sol - menda - in predvsem predmete za osebno higieno, posebej milo za umivanje rok. To, ja to je nujno, kajti Pilat si je tudi roke umil, potem ko je izrekel sodbo - križanje. In delovnega človeka križajo dan za dnem in pri tem mu ne ponudijo niti v kis namočene gobe... Pri vsem tem pa nagrade in prejemki po individualnih pogodbah ostajajo astronomsko visoke in vrednostno nedojemljive za prejemnike povprečnih mesečnih prejemkov. Le kaj bi s toliko denarja? Rabimo le za položnice in za sproti... Zadnja dva dni so rojile zvezde - utrinjali so se utrinki, ki uresničujejo želeno, če ste jih zamudili, ste sami krivi, ker se vam želje ne bodo izpolnile - tako kot za vse drugo,,, urednica Marta .1 Hffjl _________ [pa mmm tievm me 21. 200*) Naslovnica: Robi in Jasna v Stični Bilo je v Hrastniku na zadnji dan meseca aprila leta 1949. Takrat dvajsetletni ženin Ferdinand DOLANC, ki se je rodil 26. majskega dne, je popeljal v zakon nevesto Alojzijo prav na njen dvajseti rojstni dan. Šestdeset let skupnega življenja sta 25. aprila 2009 potrdila in si obljubila, da bosta v dobrem in slabem nadaljevala skupno življenjsko pot. Pred pričama Boštjanom Pušnikom in Andražem Puntarjem je župan hrastniške občine Miran Jerič potrdil njuno biserno zakonsko zvezo skupaj z matičarjem Rokom Jenkom. Zakonca Dolanc živita na Novem Logu 5 v Hrastniku. Iskrene čestitke! 2& rnojja - t&d&n vseživljenjskega učenja Zasavska ljudska univerza s sedežem v Trbovljah organizira v dneh od 12. do 28. maja 2009 Teden vseživljenjskega učenja, kjer bodo sodelovala tudi nekatera društva in šole. y\ I TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UtENJA NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI 12.5.- 28.5.2009 .0 aA.i tu INFORMACIJE IN PRIJAVE 03 54 31 191 | 03 56 55 125 | 03 54 55 120 e-posto: valentlno.uranKPguesl.arncs.si Vrstile se bodo številne delavnice, kjer bodo udeleženci lahko spoznavali računalniške programe, se učili prenašati e- fotografije z računalnika, pripravljali zelenjavne obroke, spoznali samomasažo, se prepuščali gongom, se naučili nekaterih fraz italijanskega jezika in podobno. Prireditve potekajo pod geslom Slovenija, učeča se dežela, treba pa se je prijaviti. Obisk vseh delavnic in predavanj je brezplačen. Fotografija in besedilo: Fanči Moljk sMHUSim IPSMKÄi« Pred šestdesetimi leti, natanko 16. aprila 1949, sta si v Hrastniku obljubila zvestobo ženin Franc SLOKAN, rojen 1 7. februarja 1925 in nevesta Justina, ki se je rodila 4. aprila 1925. leta. Zakonca Slokan, ki živita na Novem Logu I I v Hrastniku, sta zakonsko zvezo, trajajočo že šestdeset let, ponovno potrdila v Hrastniku 25. aprila 2009. V biserni zakon ju je popeljal župan Občine Hrastnik Miran Jerič, priči sta bila Franc Blaznik in Dušan Slokan, vse pa je zabeležil matičar Rok Jenko. Iskrene čestitke! ORGANIZATOR PRIREDITEV Trg svobod« 1 la, TRBOVLJE Grajska 2, ZAGORJE OB SAVI INFORMACIJE IN PRIJAVE 03 54 31 191 J 03 54 55 125 03 54 55 120 •-poita: valantma utan<0gu«it arn«i.ii TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA KOLEDAR PRIREDITEV 2009 torek, 12. maj sreda, 13. maj TIBETANSKI GONG - DO ZDRAVJA Z MOČJO ZVOKA predavan Je i koncertom, ZLU. Grajska 2. ZajorJe 1% 20.10 EF0T0GRAFUA ratunalntika «taviwa. 2LU, Oapla 2, ?*»)e «M» REFLEKSNA MASAŽA STOPAL »veMwna delavnica, ZLU. Grajska 2. Zatorje lan-n.M PREDSTAVITEV EfT TEHNIKE (Orukvo VDIH) delavnici, KnjUnica tonen Setdkarja. M, l. juniji 19, trbwije 19h-20.30 petek, 15. maj SODELUJEJO: Diuitvo Vdih Trbovlj» Druilvo za kadroviko dm ja v noti Zcnavja Društvo ja zdravilno rosf/in« Zasavja Foto Atja Trbovlje, Zagorjo Gimnazija in okonomska trodnja šola Trbovljo Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Knjižnica Tonota Solnkarja Trbovljo Regionalni center za razvoj Zagorje Srednja šola Zagorje ponedeljek, 18. maj torek, 19. maj sreda, 20. maj četrtek, 21. maj četrtek, 28. maj SPOZNAJMO RAČUNALNIŠKE PROGRAME ZA NEPOSREDNO KOMUNICIRANJE račinalmira detavroca Gmaanji n ekoumka srednja »la. Gmanjska 10, Titnvtje 17h ■ I9k SOLATE ■ POCENI, ZDRAVO, POLETNO OSVEŽUJOČE... kuUnarlÖM delavnica Srednja šoli Zaprje, Cesta maje 5, Zagorje lih'lik ANGLEŠČINA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU • SAMOZAVESTNO NA POLETNA POTOVANJA Jerkoma delavnica, ZLU, Grajska 2, Zijorje 17h II.» EKOLOŠKO KMETOVANJE SKOZI OČI PROIZVAJALCA IN POTROŠNIKA fciAw> ra lSravilne rastline Zasavje predavanje, ZLU, Grajska 2, Zagorje INF0DAN-ZDRAVSTVENANEGA ZLU. Grajska 2, Zijorje Uh - lih UN, DUE, TRE... VACANZE! delavnica italijanščine ra «četnike. ZLU, Grajska 2, Zagorje itn -19.» DAN ODPRTIH VRAT PUM-a Regionalni čemer a rirvo), Podvine It, Zagorje 9h tjh SAM0MASAŽA • ZA BOLJŠE POČUTJE IN ZDRAVJE detavmea, «njiimca AiKona Sovreta Niaunik, Non log 4a. Nrasln* 1*1-19.» KO SE KORENIN ZAVEMO • KAKO ZAČETI Z RODOSLOVJEM predavanj«, ZLU, Grajska 2, Zagorje iZk II.» KOMUNICIRANJE IN JAVNO NASTOPANJE (DKD Zasavja) (Mamuta. ZLU. Grajska Z, Zagorje Uh -1*1 OBISK VSEH PRIREDITEV JE BREZPLAČEN! za avc 7. maj 2009 Posvetovalni reforendtnn, podražitev XfVtmx klju^ rocesip,. nova EM Problematika zdravja in okolja je zaznamovala 17. redno sejo zagorskega občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek 20. aprila končana po štirih urah. Vodja obsežne študije o zdravju v Zasavju dr. Marko Vudrag je predstavil njene izsledke, ki govorijo o nadpovprečni onesnaženosti in slabšem zdravju prebivalstva glede na slovensko povprečje. To je bil uvod v kasnejši sprejem odloka o razpisu svetovalnega referenduma, ker je trboveljska cementarna dobila dovoljenje za sosežig odpadkov. Referendum bo 7. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Župan Matjaž Švagan je dejal, da v Zagorju »ne bomo pokleknili pred interesi velekapitala«, kar naj bi storila Agencija RS za okolje (ARSO), ki je Lafarge Cementu d.d. odobrila sosežig 17 odpadkov. Podobno naj bi se po njegovem mnenju vedla tudi trboveljski in hrastniški župan, ki sta zavrnila možnost, da se takšen referendum izpelje v občinah Trbovlje in Hrastnik. Referendum sicer ne bo pravno zavezujoč, a z njim naj bi po besedah večine razpravljavcev v slovenski in evropski prostor poslali jasno sporočilo, da »si želimo živeti v zdravem in čistem okolju«. Svagan je med drugim dejal, da ne more razumeti odločitve ARSO in ministrstva za okolje in prostor, da Zasavju »namesto sanacije okolja odreja umiranje na obroke. Ne morem se tudi znebiti občutka, da so naše doline žrtvovane za interese 'tujcev' oziroma osebne interese, ne da bi imeli njihovi prebivalci pravico izbire. Pri tako velikih dobičkih, kot jih zadnja leta pri svojem poslovanju beleži Lafarge Cement d.d., ni nobenega opravičila za sosežig odpadkov, zato naše nasprotovanje niti v času recesije ne ogroža njihovih delovnih mest.« Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali se strinjate s sose-žigom odpadkov v cementarni Lafarge Cement d.d. Trbovlje?« Župan je na seji predstavil tudi tekoče aktivnosti v občini. Velja izpostaviti podpis pogodbe o gradnji nove lekarne v Zagorju, saniranje dveh plazov, nastalih ob lanskem neurju, urejanje pisarne Mladinskega kluba, skorajšnjo dograditev dvigala na Osnovni šoli dr. Slavka Gruma. Svetnica Ani Režim, sicer direktorica zagorskega varstveno-delovnega centra, je k temu dodala, da so v njihovi ustanovi odprli prvo bivalno skupnost v Zasavju, kjer biva 14 oseb s posebnimi potrebami. Svet je z večino glasov sprejel občinski program varnosti, ki je potreben zaradi ustanovitve medobčinskega redarstva. Sprejet je bil tudi občinski program varnosti cestnega prometa. Zaključni račun lanskega proračuna je bil s strani nadzornega odbora ocenjen pozitivno, zato je bil odlok o njem sprejet soglasno. Predsednik nadzornega odbora Jože Smrkolj je izrazil zadovoljstvo zaradi preglednosti zaključnega računa ter trenda boljšega gospodarjenja z občinskim denarjem, ki vključuje tudi boljšo finančno disciplino. Predsednica odbora za gospodarstvo Simona Klukej je ob tem predlagala, naj občinska uprava do naslednje seje pripravi na vpogled investicijski načrt, iz katerega bo razvidno, katere večje projekte namerava občina izpeljati v naslednjih štirih letih. Potrjene so bile spremembe odloka o kategorizaciji občinskih cest. To pomeni, da ima občina po novem za dobre štiri kilometre manj lokalnih cest. Bilanca bi bila še nekoliko slabša, če ne bi bila prekategorizirana Kidričeva cesta, ki ima zdaj status lokalne ceste. Tako se odpira možnost za sofinanciranje njene rekonstrukcije iz evropskih virov. Potrjene so bile manjše spremembe poslovnika občinskega sveta ter stari novi kandidati za ravnatelje šol in kandidat za predstavnika lokalnih interesov v svetu Zasavskih lekarn. To je župan Svagan, ki najbolj pozna zadeve, povezane z gradnjo nove zagorske lekarne. Kljub recesiji je bilo z večino glasov sprejeto povišanje cen vrtcev. Za občino to pomeni, da bo morala za vrtce zagotoviti 7 odstotkov več denarja, medtem ko bodo starši občutili 8,5-odstotno podražitev. Več kot tričetrt denarja za vrtce gre za plače zaposlenih. Nekaj drobiža bo občina prihranila, ker občinski svet z večino ni potrdil nadomestnega svetniškega mandata Gašperju Koprivšku, ki je bil voljen na listi LDS, ampak kasneje prestopil v Zares. Z veliko večino pa je bila dana zelena luč za ustanovitev Krajevne skupnosti (KS) Tirna, kar se bo zgodilo ob lokalnih volitvah prihodnje leto. V novi KS bosta Tirna z zaselki in Rovišče, tamkajšnji krajani pa so se za ustanovitev lastne KS odločili, ker menijo, da bodo tako lažje uresničili svoje razvojne načrte kot v okviru sedanje skupne KS Senožeti-Tirna. Besedilo: Boštjan Grošelj Priznajmo: praznično vzdušje ustvarijo na cestah in drogovih državnih poslopij predvsem zastave. Kako pa je na privatnih hišah? Bolj klavrno. Le redki izobesijo zastave, pa je bilo izrečeno na to temo že veliko besed. Tudi izobešanje zastave namreč pokaže, kako radi imamo svojo državo. Naj bo situacija še tako slaba, naša je. Tu smo pognali svoje korenine. Kar bi nas moralo navdajati s ponosom in pripadnostjo. V skandinavskih deželah imajo ljubke državne zastave ljudje pred svojimi hišami kar skozi vse leto. Tudi v Turčiji in Albaniji jo vidiš na vsakem koraku. Res pa je, da so drage. Zanje je treba odšteti okoli 40 evrov. Take so zelo kvalitetne in jim vreme ne pride do živega; ni jih treba prati ali celo likati. Kaj res še nobeni občini ni prišlo na misel, da bi se enkrat odpovedali kakšni predstavi, ki jo finansirajo ali ognjemetu ali kajvemkomu in bi ponudili krajanom zastave, ki bi jih delno sofinancirali? Če bi jih delili brezplačno, bi seveda obležale v kakšnem kotu. Slika in besedilo: Fanči Moljk za avc üßrilsflsi seja hrasln a sv^ta 21. redna seja OS Občine Hrastnik je bila 9. aprila 2009. Na dnevnem redu je bilo devetnajst Zoran Obrez, komandir Policijske postaje (od oktobra 2008 niso več policijski oddelek) je poročal o novosti Zakona o varnosti cestnega prometa - pridržanje voznika. V Občini Hrastnik je bilo lani pridržanih 41 voznikov. Največja problematika je mirujoči promet, saj so obravnavali v lanskem letu kar 1800 prekrškov. Povečalo se je tudi število zaposlenih, s čimer so se povečale potrebe policijske postaje po večjih prostorih in s tem boljših pogojih dela. Pri tem pričakujejo tudi pomoč občine. Poudaril je spošto- točk, sprejemali so ra vanje prometnih predpisov in pozval občane, naj obveščajo policijo o črnih točkah, ki jih zaznajo v prometu. Pomembno je tudi delo Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in njegovih komisij za leto 2009, o katerem poročal Aleš Venko. Ob poročilu dela na področju sistema zaščite in reševanja so se svetniki strinjali, da je skupna dolžnost vseh občanov, da skrbno ravnajo s plinskimi napravami, opravijo pregled inštalacij in da tudi prodajalci plina pri nakupu razložijo kupcu, kako ravnati. Obrav- na poročila in odloke. navali in sprejeli so zaključni račun proračuna Občine Hrastnik za leto 2008. Stanje sredstev na dan 31.12. 2008 znaša v evrih 959.147,80 in se prenese v proračun za leto 2009. Ob prvi obravnavi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki so opozorili na navodila o ločenem zbiranju odpadkov, ki jih občani najdejo na hrbtni strani položnic KSP. Ob obravnavi plana vzdrževanja cest in vprašanj je župan pojasnil, da ne bo obnovljen odsek na Dolu od pokopališča do trgovine Majcen, ker se predvideva izved- ba rekonstrukcije ceste, ki bo financirana iz proračuna RS. V času šolskih počitnic bodo pričeli tudi z rekonstrukcijo ceste od kamnoloma Boben do Ravnikarjevega mostu, kjer bodo v cestno telo položeni vsi komunalni vodi. Hrastniški svetniki so razpravljali še o invalidih, ureditvenem načrtu na Logu, premoženjskih zadevah in nekaterih imenovanjih. Pri pobudah pa so opozorili na nelegalno za-stekljevanje balkonov, na visoke cene toplovodnega ogrevanja, nadomestni lokaciji za deponijo in o ekologiji. Besedilo: Farni Moljk Trboveljska občina in ZZB NOB sta v četrtek. 23. aprila 2009 pripravila slovesnost, na kateri sta spregovorila župan Bogdan Barovič in podpredsednik republiške ZZB NOB Slavko Grčar. Oba sta poudarila o pomenu upora Slovencev med drugo svetovno vojno in žrtev, ki so pripomogle tudi k osamosvojitvi leta 1991. Spoštovati je treba preteklost, saj se na njej gradi sedanjost in prihodnost. Dolgoletni predsednik ZB Božo Eberlinc je prejel zlato plaketo Partizanski pevski zbor iz Ljubljane Ob tej priložnosti so dobili kulturniki Društva upokojencev Trbovlje srebrno plaketo, dolgoletni predsednik ZZB NOB v Trbovljah, Božo Eberlinc pa zlato plaketo za življenjsko delo Zveze borcev Slovenije. Pevci Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane so pod vodstvom profesorja Franca Gornika ob spremljavi harmonike in orglic zapel številne pesmi, nekaterim so pritegnili tudi gledalci. Besedilo in slike: Irena Vozelj IPODAIRIITI IAIÄYCÄS Ne veste, kaj bi podarili svojim sorodnikom, prijateljem, znancem ... PODARITE NAROČNINO ZA ZASAVCA! Izpolnite naročilnico in napišite, za koga naročate časopis. Lahko nas tudi pokličete (03 54 52 666). ________Račun bomo poslali na vaš naslov.__ ~7 c\\/n Pngomafjsfeftutrimfoii in Mras;tnika Čeprav so bile na predvečer prvega maja precej nizke temperature, pa so zagoreli na večjih in manjših gričih tudi na hrastniškem področju kresovi, ki so privabili številne krajane. SrS -4 , Predsednik KS Jože Buden Eden večjih je bil prav gotovo v Prapretnem, kjer sta tudi letos občina Hrastnik in Prostovoljno gasilsko društvo Prapretno priredila kresovanje s kulturnim in zabavnim programom. Igrala je Rudarska godba na pihala, v zabavnem delu pa ansambel Ma-libu. Na Dolu pa smo poslikali mlaj, ki so ga postavili vodilni člani KS in gasilci. »Deset nas je bilo,« je povedal predsednik KS Jože Buden, »saj nam v zadnjem času pomaga pri postavitvi tehnika...« Slike in besedilo: Fanči Moljk Gasilca Gregor in Branko sta bila v akciji Svečanost med dvema plohama, moker les za kres in blato do kolen in mraz do kosti -predvsem pa dobra volja in zavedanje, da...«še nikoli ni bilo, da ne bi bilo«...tudi bolje! Poleg številnih »lokalnih« praznovanj v pričakovanju delavskega praznika, je bilo s trboveljsko Delavsko godbo in Zar-jani in s pozdravnimi besedami župana trboveljskega Bogdana Baroviča zadoščeno delavski tradiciji na Kipah. Vse to pred jutranjo prvomajsko budnico s pleharji in motoristi. Zagorjanom se ni nič slabše (ali boljše) godilo, tudi tistim v šotoru v Zagorju ali onim drugim v Kisovcu z Orleki. Fošta je bila, ob ognju ali pa v dimu, saj ni tako pomembno, samo da se žura. Prvomajsko jutro je bilo tako kot se šika in zasavske hribovske postojanke so bile množično obiskane, od Mrzlice do Pleš... Bilo je, a je minilo - zagotovo pa strah pred prašičjo gripo ni povzročal slabe volje, če jo ni vse ostalo st(r)anje v naših prelepih zasavskih krajih. Mali Jšt Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Odprti turnir občine Tržič v Šahu Datum 5.5.2009 Organizator Športna zveza Tržič Dodatne informacije OLIMPIJSKI KOMITE ^'ser^a Drinovec 051 354 064,www.sztrzic.si, športna. SLOVENIJE zveza.trzic@t-2.net ZDRUŽENJE ŠPORTNIH Planinska tura Pod Slemenom Datum 6.5.2009 ZVEZ Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.planinskodrustvo-ljmatica.si, 01/ 231 26 45, info. pdljmatica@siol.net; Vladimir Habjan, 041 761 164, vladimir.habjan@siol.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 7.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Brežice Dodatne informacije ga. Ljudmila Kramar in ga. Benjamina Šuler, tel.: 07/ 499 14 00, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 7.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Ljubljana - Cindi in OE Center Dodatne informacije ga. Mojca Janežič, tel.: 01/ 230 73 68, ga. Alenka B. Sedovnik, tel.: 01/ 472 37 51 in ga. Jožica Sotošek, gsm: 031 891 123, www.cindi-slovenija.net Pohod humanosti in na Dan odprtih vrat humanitarnega centra OZRK Ljubljana Datum 8.5.2009 Organizator Območno združenje Rdečega križa Slovenije Dodatne informacije ljubljana.ozrk@rks.si, 01/425 34 19 (Vedrana Pokleka) ali po faxu 01/ 425 34 20. Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 8.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Idrija Dodatne informacije ga. Špelca Prezelj, tel.: 05/ 373 42 00, www.cindi-slovenija.net 7. pohod po Ormoški planinski poti Datum 9.5.2009 Organizator PD Maks Meško Dodatne informacije Marjan Kukovec, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si Izlet na Slavnik Datum 9.5.2009 Organizator Planinsko društvo Trbovlje Dodatne informacije Dom na Mrzlici, 03/ 564 15 35, načelnica MO PD Trbovlje ga. Cvetka Kozmus, 03/ 56 20 128,040 864 664, vodnik g. Štefan Sapač, 03/ 56 64 988, 040 622 574 Pohod v Rovte (Idrijsko Cerkljansko pogorje) Datum 9.5.2009 Organizator PD Iskra Kranj Dodatne informacije http://www.planinskodrustvo-iskra-kranj.si, emil_sekne@ volja.net Kolesarski kronometer Kras 2009 Datum 9.5.2009 Organizator Kolesarsko društvo Brda Dodatne informacije http://www.klet-brda.com, Jože Blažič, 05/ 331 01 06 in 031 203 332; Boštjan Slak, 041 711 442 Kolesarjenje - Kriterij Ajdovščine Datum 9.5.2009 Organizator Kolesarski klub Castra Ajdovščina Dodatne informacije http://www.kk-castra.si, Klavdij Brecelj, 05/ 366 34 95; Uroš Batič, 040 544 405; Krpanova pot (seniorji) Datum 9.5.2009 Organizator Planinsko društvo Kočevje Dodatne informacije http://www.planinsko-drustvo-kocevje.si, Štefka Ule, 051 410 577 Dan pohodništva Datum 9.5.2009 Organizator PD Lisca Dodatne informacije ože Prah, 041 657 560, prah.joze@volja.net Srečanje udeležencev akcije: Prijatelj Ratitovca na Ratitovcu Datum 9.5.2009 Organizator PD za Selško dolino Železniki Dodatne informacije http://www.pd-zelezniki. com, Rado Goljevšček, 04/ 514 64 89 Okrog Uršlje gore - Dan druženja treh generacij Datum 9.5.2009 Organizator PD Ravne na Koroškem Dodatne informacije Viljem Kotnik, 02/ 822 28 83 20. Pohod na Slavnik Datum 9.5.2009 Organizator PD Prevalje Dodatne informacije http://www.pd-prevalje.si, Matej Mirkac, 051 393 043 Pohod na Dovško babo Datum 9.5.2009 Organizator PD Mislinja Dodatne informacije mirko.tovsak@siol.net, www.pdmislinja.si, ga. Gida, g. Stane, 040 876 291 Pohod na Mali Grintovec Datum 9.5.2009 Organizator PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije 01/431 61 14, www.pdrustvo-ptlj.si, pd.telekom@siol. net; g. Matjaž Pogačnik Pohod Rogla - Lovrenška jezera Datum 9.5.2009 Organizator Planinsko društvo Matica Murska Sobota Dodatne informacije 02/ 542 10 53, www.pdmaticams-drustvo. si; www.pdmura.info; pdmura@gmail.com; g. Tomaž Hašaj Pohod na Veliki vrh Datum 9.5.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.planinskodrustvo-ljmatica.si, 01/231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; Maja Moškrič, 041 923 990, moskric.maja@gmail.com Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Radovljica Dodatne informacije ga. Darja Anderle, tel.: 04/ 537 03 00, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Društvo za zdravje srca Maribor Dodatne informacije g. Lojze Fridl, 041 525 036, www. cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Sevnica Dodatne informacije ga. Vladimira Tomšič, tel.: 07/ 81615 00, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Trebnje Dodatne informacije ga. Branka Glivar, tel.: 07/ 3481 740, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Nova Gorica in ŠD Mark Šempeter Dodatne informacije ga. Slavica Babič, 05/ 338 32 55 in g. Silvo Kokot, 041 359 369, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Ivančna Gorica Dodatne informacije ga. Marta Praznik, tel.: 01/ 781 90 14, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator JZ Socio - PP CZM in ZD Celje Dodatne informacije ga. Alenka Avguštin, 041 937 809, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Črnomelj Dodatne informacije ga. Nada Zorc, 07/ 306 17 00, www. cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Slovenske Konjice Dodatne informacije ga. Silva Olup, 03/ 758 17 43 in ga. Mateja Rebernak, 03/ 758 17 38, www.cindi-slovenija.net Majski tek Datum 9.5.2009 Organizator Zavod za šport Ajdovščina Dodatne informacije http://www.zs-ajdovscina.si, Primož Sulič 051 419 870 Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Velenje Dodatne informacije ga. Simona Špital, 03/ 899 56 05, www. cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Šentjur Dodatne informacije ga. Nuša Rebernak, 03/ 746 24 00, www. cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Ajdovščina Dodatne informacije ga. Tamara KofolOS/ 369 31 23, www. cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator ZZV Murska Sobota Dodatne informacije ga. Ema Mesarič, 041 797 843, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Laško Dodatne informacije ga. Damjana Ključevšek, 03/ 734 36 46, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Bohinj Dodatne informacije ga. Stanka Ravnik, 04/ 572 71 21, www. cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizatoi Zdravstveni dom Žalec, Žalske lekarne in ZKŠT Žalec Dodatne informacije ga. Majda Donko, 031 318 040 in ga. Nataša Čater, 041 675 706, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator ŠD TEN - SPORT, zdravstveni dom Slovenska Bistrica Dodatne informacije ga. Tatjana Klokočar Tomazin, 040 493 928 in ga. Brigita Špes, 051 656 880, www.cindi-slovenija. net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 9.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Kranj Dodatne informacije g. Franci Pretnar, 04/ 572 71 21, www. cindi-slovenija.net Mura kros 2009 Datum 9.5.2009 Organizator DRUŠTVO ETNO, DRUŠTVO ZA EDUKACIJO, TURIZEM, NOVE MEDIJE IN ORGANIZACIJO Dodatne informacije www.etnoinfo.com, 041 797 636 6. pokal občine Gornji Petrovci v krosu + pohod Datum 9.5.2009 Organizator Občina Gornji Petrovci Dodatne informacije Bojan Prosič tel. 02 556 90 04 Pohod na Krempo Datum 10.5.2009 Organizator PD Metlika Dodatne informacije Jenič Jože, 07/ 305 90 40, 040 150 249, Težak Martin, 07/ 305 91 46,040 529161 Družne planinske poti- Matajur Datum 10.5.2009 Organizator PD Nova Gorica Dodatne informacije 05/ 302 30 30, planinskod.novagorica@siol.net 33. spominski pohod na Blegoš Datum 10.5.2009 Organizator PD Škofja Loka in PD Gorenja vas Dodatne informacije 04/ 512 06 67,051 332 777, info@pd-skofjaloka.com, www.pd-skofjaloka.com Pohod na Vzhodno Pohorje Datum 10.5.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.planinskodrustvo-ljmatica.si, 01/ 231 26 45, info.pdljmatica® siol.net; Jernej Volk, jernej@kud-fp.si Pohod na Zaplato Datum 10.5.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.planinskodrustvo-ljmatica.si, 01/231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; Tea Obrč, 01/ 582 22 20, tea.obrc@telemach.net Pohod po dolini Dragonje Datum 10.5.2009 Organizator PD Pošte in Telekoma LjubljanaDodatne informacije 01/431 61 14, www.pdrustvo-ptlj.si, pd.telekom@siol.net; g. Boris Lazar 8. Barjanski kolesarski maraton Datum 10.5.2009 Organizator Športno društvo Špica Dodatne informacije Jože Nered in Majda Nered, 01/ 787 11 33; www.spica-drustvo.si Pohod na Čaven in Kucelj Datum 10.5.2009 Organizator PD Blagajana Dodatne informacije http://pdblagajana.blogspot.com, Jerca Škrlj, 031 658 088 Pohod na Javorov vrh Datum 10.5.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.planinskodrustvo-ljmatica.si, 01/ 231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; Katarina Ogrinc, 041 279 100, katarina.ogrinc1@guest.arnes.si Spominski pohod na Blegoš Datum 10.5.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.planinskodrustvo-ljmatica.si, 01/ 231 26 45, info.pdljmalica® siol.net; Slavko Krušnik Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 10.5.2009 Organizator Društvo Glog Miklavž Dodatne informacije g. Rafko Izlakar, 031 463 385, www.cindi-slovenija.net Aikido tečaj-seminar Datum 10.5.2009 Organizator Aikido športna zveza Slovenija Dodatne informacije http://www.aikido-slovenija.si, 041 416 984 15. Šmarješki tek Datum 10.5.2009 Organizator ŠD Šmarjeta Dodatne informacije 041 760 730 g. Štrasberger Boštjan, www.smarjeski-tek.com Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 10.5.2009 Organizator Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Dodatne informacije ga. Maja Gosar, 03/ 839 24 45, www.cindi-slovenija.net Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 10.5.2009 Organizator Zdravstveni dom Radeče Dodatne informacije ga. Mateja Golob in ga. Helena Brilej, 03/ 568 02 00, www.cindi-slovenija.net fwtmi Q| Vodstvo družbe Lafagre Cement Trbovlje je na novinarski konferenci, ki je potekala v torek. 21.aprila 2009 v prostorih podjetja, predstavilo obveznosti, ki jih podjetju nalaga dovoljenje, ki jim ga je pred kratkim izdala Agencija Republike Slovenije za okolje. V uvodu je predsednik uprave družbe Lafarge Cement Trbovlje Iztok Virant poudaril, da so v podjetju dovoljenje pričakovali, saj so v preteklih letih izvedli številne investicije, da so lahko zadostili strogim kriterijem in zahtevam za pridobitev. Postopek odločanja je bil zelo dolg, kar verjetno pomeni, da so si pristojni organi vzeli čas za presojo vseh zahtevanih podatkov. »Dovoljenje, ki smo ga prejeli, pomeni, da ima cementarna, ki obstaja v tem okolju že več kot 130 let, perspektivo tudi v prihodnje. Družba je zdaj na formalni ravni in tehnološko zrela za konkurenčni boj, dvesto zaposlenih in nekaj sto naših poslovnih partnerjev iz Zasavja pa lahko nekoliko manj zaskrbljeno gleda v svojo prihodnost.« je povedal Virant. »Z investicijami v trenutno najboljše razpoložljive proizvodne tehnologije si je družba odprla možnosti uporabe sekundarnih energentov z namenom, da bi bili pripravljeni na nadaljnje upadanje razpoložljivosti fosilnih goriv in naraščanje njihovih cen. Hkrati pa želim v imenu vodstva danes poudariti, da nam dovoljenje izdano v skladu z evropsko IPPC direktivo postavlja tudi nove izzive glede varovanja okolja. Standardi in kriteriji glede obremenjevanja okolja, ki jih dovoljenje predpisuje za sosežig alternativnih goriv, so namreč precej ostrejši kot tisti, Id veljajo za delovanje naprav zgolj z uporabo fosilnih goriv.« V Lafarge Cementu poudarjajo, da je, vsem očitkom nekaterih posameznikov navkljub, industrija v Zasavju v zadnjih nekaj letih dokazala, da je zmanjševanje obremenjevanja okolja možno doseči, o čemer priča tudi dvig kakovosti stanja okolja in zraka. Do tega je prišlo po zagonu čistilnih naprav v največjih industrijskih obratih (Termoelektrarna Trbovlje, Lafarge), tako da je stanje zraka celo boljše kot v mestih obremenjenih s prometom, kot sta Ljubljana ali Maribor. Za zagotovitev nadzora nad obratovanjem naprave je v okoljevarstvenem dovoljenju predpisana izvedba trajnih meritev emisije snovi v zrak, ki zagotavlja stalen nadzor nad obratovanjem. V okoljevarstvenem dovoljenju so tudi natančno opredeljeni načini ravnanja z odpadki in postopki njihove predelave, ki zagotavljajo predelavo odpadkov v skladu s strogimi zahtevami predpisov s področja predelave odpadkov. Tehnologija pridobivanja cementa v Lafarge cementu je zasnovana tako, da v primeru morebitne kratkotrajnega izpada elektro-filtrirnih naprav njihovo vlogo prevzame sekundarna naprava, v primeru izpada daljšega od nekaj minut pa se peč avtomatsko ustavi. V Lafarge Cementu se zavedajo, da družba obremenjuje okolje, saj pri proizvodnji cementa drugače ni mogoče. Hkrati pa poudarjajo, da je daleč od resnice trditev nekaterih posameznikov, da bi bilo podjetje edini ali največji onesnaževalec okolja v Zasavju. Ob skrbi za zaposlene je skrb za zmanjševanje obremenjevanja okolja tudi najpomembnejša vrednota podjetja, zato vodstvo družbe zagotavlja, da si bo še naprej prizadevalo za dialog tako z lokalnim prebivalstvom in tudi v prihodnje investiralo v najmodernejše tehnologije, ki bodo še dodatno zmanjševale obremenjevanje okolja. Besedilo: Rudi Špan Tako je pisalo na enem izmed letakov, s katerimi je »nekdo« izrazil, milo rečeno, svoje nezadovoljstvo v zvezi z izdanim dovoljenjem za sežiganje odpadkov v trboveljski cementarni. Malce drugačno besedilo, a vsebinsko enako, je na pričujočem posnetku. Čeprav v Eko krog, oziroma Uroš Macerl napoveduje pritožbo zoper odločbo ARSA, pa je zatrdil, da niso avtor omenjenih letakov. Cdede hlevskega gnoja pred upravno zgradbo Cementarne, o čemer smo poročali, pa LC proti njemu ne bo ukrepal. Pravnik LC Milivoj Radak je prepričan, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, medtem ko Uroš Macerl meni nasprotno. 3bran% mtifelmfšm im V petek, 17.4.2009 so se v gostišču Kum v Zagorju zbrale sodelavke in sodelavec iz podjetja Lisca. Po dolgih letih je srečanje organizirala ena izmed upokojenk in odziv na to je bil velik. Lisca je podjetje, ki je bilo ustanovljeno 12. septembra 1955 v Sevnici kot majhna obrtna delavnica brez lastnih prostorov in obratnih sredstev. V sedmih letih se je kolektiv iz 5 delavcev povečal za 103 delavce. To je tudi pomenilo, da so bili tedanji prostori premajhni in leta 1962 se je Lisca razširila tudi izven Sevnice in sicer v Krmelj. Leto kasneje, 1963, je Lisca prevzela tovarno konfekcije Sava tudi v Zagorju. S tem prevzemom se je končala proizvodnja srajc, povečala pa seje proizvodna nedrčkov. »Nad tem prevzemom smo bili vsi zelo navdušeni. To je za nas pomenilo boljše življenje, saj so bile plače dosti višje,« nam je povedala ena najstarejših upokojenk. Da bi Lisca pokrila izgubo Save, je bilo potrebno trdno delo. Zaradi prostorske tiske in majhnega števila delovnih strojev sta v Lisci potekali dopoldanska in popoldanska izmena. Krivulja uspešnosti je strmo naraščala in leta 1964 je Lisca prodrla tudi v tujino, racionalizacijo pa je dosegla že v prvem letu. Soočila pa se je tudi s pomanjkanjem surovin, saj domače tovarna niso imele vsega materiala, ki je bil za moderno pro- izvodnjo potreben. Kolektiv v Zagorju je sprejel odločitev, da prostori niso več primerni in potrebujejo nove. Leta 1973 je bila zgrajena tovarna, kjer so imeli poleg novih proizvodnih prostorov še pomožni in prehranski prostor. V novi stavbi je bilo zaposlenih 270 delavcev. Med zaposlenimi pa so bili tudi priseljenci iz nekdanje Jugoslavije. »Po petih mesecih v Sloveniji sem v Lisci dobila zaposlitev. Kolektiv je bil tako prijazen. Prav tako tudi vodje izmen. Ko sem sedla za šivalni stroj, nisem znala povedati ničesar. Spomnim se, da se mi je zlomila šivanka, tega pa nisem znala povedati. Z rokami smo se nekako sporazumeli. Sodelavke so mi zelo pomagale, me naučile jezika,« je zaupala upokojena delavka. Ne glede na to, da so bile norme precej visoke in da je bilo treba trdo delati, je med delavkami vladal sproščen odnos. Zaposlenim je februarja leta 1987 strah v kosti pognal plaz, ki je pod sabo pokopal skoraj novo tovarno. S pomočjo alarma je zaposlenim uspelo rešiti svoje življenje, rešili pa so tudi šivalne stroje in material. Da je delo kasneje potekalo nemoteno, so se preselili v zgradbo športnega društva Partizan. Konec leta 1987 je prišla selitev v novo zgradbo, kjer je delo potekalo vse do leta 2002. Količina naročil je počasi usihala, nižalo se je število zaposlenih. Ostalo jih je le še za avtobus, tako da se na delo vozijo v Sevnico. Upokojene delavke in delavec pa se kljub nekaterim slabim stvarem z nasmehom na obrazu spominjajo let, ki so jih preživeli skupaj. »Le malo smo se postarale, malo več gub imamo na obrazu, drugače pa smo enako,« se šalijo. Čeprav so večinoma vsi sokrajani in se večkrat srečajo, so bili tega srečanja zelo veseli. Srečanja se je udeležilo 42 sodelavk iz 2. izmene, pridružil pa se jim je tudi prvi direktor obrata Lisca v Zagorju Boris Pele. Nekaterim je udeležbo na srečanju preprečila bolezen, vsi, ki pa so se srečanja udeležili, so bili zelo navdušeni in upajo, da se še večkrat sestanejo. Vsi udeleženci se iz srca zahvaljujejo glavni organizatorki srečanja Fanči Kozmus, ki se je potrudila zbrati tolikšno število sodelavk. odkopavanje premoga Zelena knjiga za nacionalni energetski program je podlaga za nacionalni energetski program in hkrati ključni element za razvoj slovenske energetike in govori tudi o energetiki v Zasavju. Glede Rudnika Trbovlje Hrastnik je zapisano, da bi bilo smiselno poiskati pravno rešitev, ki bi omogočila nadaljnje izkopavanje odkopnih polj v jami Trbovlje in v jami Ojstro do leta 2015 oziroma do vključno leta 2017. Za Radio Kum je direktor RTH Bojan Klenovšek povedal, da so v lanskem letu v rudniku pripravili dokument, ob pomoči strokovnjakov s Fakultete za rudarstvo, ki govori o smiselnosti in upravičenosti nadaljnjega odkopavanja preostalih zalog premoga v jamah Ojstro in Trbovlje po letu 2009 in tudi možnosti odkopavanja premoga že v zaprtem delu jame Hrastnik. Dokument je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so obdelane že odprte zaloge na področju jame Trbovlje, jame Ojstro in odkopnega polja Plesko, kjer je cca 2,83 milijonov ton z možnostjo izkopa po letu 2009 do 2015. V drugem delu dokumenta pa so popisali in verificirali že vse zaprte zaloge premoga na področju Hrastnika. To so potencialne zaloge, ki jih je približno 24 milijonov ton. Upoštevajoč razmere na mednarodnem energetskem trgu, je smiselno ponovno preučiti preostale rezerve odkopnih polj RTH in na osnovi konkurenčnih izhodišč predstavitvi možnost izkoriščanja v povezavi s proizvodnjo električne energije. Ta dokument je bil podlaga za to dikcijo v opisu poglavja o premogovništvu, ki je bilo predstavljeno v Zeleni knjigi. Po viru: MuH za avc o o MÄginiöl Valvasorjev trg 3 1 270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ j m £ možnostjo sponzoriranja pwlanitß l/tCLn tij • trženje in produkcija za gospodarsko 1 » interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP ^ .. , . . E-mail: atv.signal@sioI.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! I/J EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 PROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KŠEFTI GSM 040 267 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03 56 30 666 in 03 56 30 667 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje. štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica.mam@siol.net, www.mam.informacija.net ■7^1 'zun Podjetniški kotiček Irene Meterc Erazmus za mlade podjetnike 13. državno tekmovanje »Mladi podjetniki« je umeščeno med dogodke, ki se bodo odvijali v času 1. Evropskega tedna podjetništva, ki bo potekal med 6. in 14. majem 2009. Tekmovanje bodo na GEA College - Visoka šola za podjetništvo v sodelovanju z JAPT1 in Centrom za razvoj malega gospodarstva organizirali v petek, 8. maja 2009. Ker je tekmovanje del 1. Evropskega tedna podjetništva, bo ob zaključku spregovoril tudi Dietrich Rometsch z Generalnega direktorata za E-konkurenčnost, srednja in mala podjetja ter podjetništvo pri Evropski komisiji. Predstavil bo možnosti, ki jih ponuja nov program ERASMUS za mlade podjetnike. Predstavitev tega novega EU programa bo potekala v petek, 8. maja 2009, od 14.30 do 16.00, v prostorih CEA Collegea v Ljubljani. Na kratko o programu »Erasmus far Young Entrepreneurs« Pa EU program ponuja novim/mladim podjetnikom priložnost, da se učijo pod mentorstvom izkušenega podjetnika, Id že uspešno vodi majhno ali srednje veliko podjetje v drugi EU državi. S tem omogoča izmenjavo izkušenj med novimi/mladimi in izkušenimi podjetnild. Olajšuje tudi dostop do novih trgov in iskanje potencialnih poslovnih partnerjev. Razširja mreženje med poslovneži in malimi in srednjimi podjetji ter dovoljuje izkušenim podjetnikom, da razvijejo nove tržne povezave in spoznajo priložnosti, ki jih ponujajo druge EU države. Na ta program se lahko prijavijo novi podjetnild in podjetniki, ki resno načrtujejo odprtje lastnega podjetja oz. so odprli svoje podjetje v zadnjih treh letih. Na drugi strani v program vabijo izkušene podjetnike, ki morajo biti lastniki oz. vodijo malo ali srednje veliko podjetje v EU. Na kratko o državnem tekmovanju »Mladi podjetniki« Državnega tekmovanja se lahko udeležijo skupine dijakov, ki razvijajo lastne poslovne zamisli, pripravijo poslovni načrt in ga predstavijo pred strokovno komisijo. Namen našega tekmovanja je omogočiti izmenjavo izkušenj učiteljev, mentorjev in dijakov ter še dodatno vzpodbuditi v mladih podjetniško žilico in jih usposobiti za prepoznavanje/ uresničevanje tržnih priložnosti. Ključni del priprav na tekmovanje zajema pripravo poslovnega načrta, kar zahteva različna znanja in veščine: dijaki razvijajo zavest o pomenu tveganja in poslovnih izzivov; raziskujejo in razvijajo spretnosti vodenja; zavedajo se pomena skupinskega dela pri generiranju idej; pripravijo se na načrtovanje; v skupini oblikujejo več lastnih idej za projekt (posel), jih preverijo in ovrednotijo; razvijajo inovativnost, ustvarjalno mišljenje in način reševanja problemov; izberejo ustrezno organizacijsko lastniško obliko podjetja za svojo zamisel; načrtujejo in izpeljejo raziskavo tržišča (kupcev, dobaviteljev, konkurence), znajo sklepati na osnovi rezultatov raziskave trga, znajo izbrati in načrtovati ustrezno promocijo, znajo izdelati kalkulacijo projekta. Vadijo spretnosti skupinskega dela in vodenja ter družbene in pogajalske spretnosti. Tekmovanje se za dijake zaključi z javno predstavitvijo poslovnega načrta. Na ta način pridobijo praktične izkušnje s področja javnega nastopanja in si s tem povečujejo samozavest. Spoznajo možnosti, prednosti in pasti multi- medijskih predstavitev. Posredno pa spoznavajo tudi moč promocije skozi predstavitev lastne poslovne zamisli. Uspešnost izdelave samega poslovnega načrta, primerjava z drugimi poslovnimi načrti, njihove ideje za kar najbolj dodelano tehnično izvedbo poslovnega načrta, poslovne ideje in javne predstavitve pa se kaže v doseganju rezultatov na koncu tekmovanja. Tako je tekmovanje tesno povezano z učnimi načrti ekonomskih predmetov na srednjih šolah. Teorijo, pridobljeno pri pouku, dijaki povežejo s prakso pri izdelavi poslovnih načrtov pod mentorskim vodstvom učiteljev. Javna predstavitev je tista, ki mlade vzpodbudi k čim boljši pripravi na področju javnega nastopanja in multimedijske predstavitve svojih poslovnih idej. Povezanost in skupno zaključno tekmovanje najboljših pa omogoča dijakom, da lahko svoje dosežke primerjajo z drugimi. Javni razpis za sofinanciranje izobraževanja nosilcev dejavnosti na področju malega gospodarstva s sedežem v Občini Litija V proračunu Občine Litija za leto 2009 so na postavki »1420 Ukrepi na področju drobnega gospodarstva« zagotovljena sredstva v višini do 19.000 EUR za finančno pomoč k šolnini, stroškom jezikovnih tečajev in nadomestilu za opravljanje mojstrskega izpita nosilcem dejavnosti s sedežem v Občini Litija, na področju malega gospodarstva za različne smeri izobraževanja oziroma usposabljanja. Višina finančne pomoči k šolnini, stroškom jezikovnih tečajev in nadomestilu za opravljanje mojstrskega izpita se določi glede na obseg vlog in v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi in lahko znaša največ 90% stroškov šolnine, stroškov jezikovnih tečajev oziroma stroškov nadomestila za opravljanje mojstrskega izpita (upravičeni strošek). V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan takoj vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navedene obresti se obračunavajo od dneva prejema do dneva vračila sredstev. Finančno pomoč za šolnino, stroške jezikovnih tečajev oziroma nadomestilo za opravljanje mojstrskega izpita, lahko uveljavljajo lastniki in nosilci dejavnosti enot malega gospodarstva, ki delujejo kot samostojni podjetniki posamezniki ali kot podjetja v zasebni lasti s sedežem delovanja na območju Občine Litija. Malo podjetje je podjetje, v katerem število zaposlenih ne presega 50 ljudi in njegov letni prihodek ne presega 9.597.729,93 EUR. Do pomoči niso upravičeni tisti, ki opravljajo dejavnost, razvrščeno po standardni klasifikaciji dejavnosti v sektorjih ribištva in ribogojstva, premogovništva, kmetijstva-področje primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov ter predelava in trženje kmetijskih proizvodov, cestnoprometni sektor - področje nabave vozila za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo cestne prevoze blaga za najem ali plačilo, nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine, so v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. Razpisnik je Občina Litija, rok za oddajo vlog je do 30.6.2009. I.M. za avc 7. maj 2009 bzuin/ewMcw -----------h # Mrest Prostovoljstvo v/ %mmim * lltf» pnlktlihtil Težko je natančno ugotoviti, koliko ljudi se ukvarja s prostovoljstvom, saj se nekateri združujejo v društvih in organizacijah, drugi pa pomagajo kot otroci, sosedje, sorodniki ... Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva, praznuje letos desetletnico in deseti festival prostovoljstva mladih. Center za socialno delo Zagorje je v sodelovanju z Občino Zagorje organiziral lokalno prireditev, okroglo mizo, na temo Prostovoljstvo v Zagorju. Pred tem so na stojnicah in kasneje v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje predstavili svojo dejavnost Center za socialno delo, Društvo upokojencev, Medgeneracijsko društvo Srečno, Rdeči križ, Karitas in Društvo za boj proti raku, vsi iz Zagorja. Vsem je skupna želja po izobraževanju za prostovoljsko delo, da bodo pravilno pristopali k ljudem, ki jih obiskujejo in jim pomagajo. Veseli so podmladka v vrstah prostovoljcev - mladi, učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol. Tovrstno druženje človeka bogati, ob tem pa spoznava probleme, daje spodbude in se veseli vsakega napredka. Vse zagorske prostovoljske organizacije sodelujejo z domom starejših občanov na Izlakah. Zavedajo se, da so lahko prostovoljci v veliko pomoč zaposlenim v domu. Mladi, ki sodelujejo pri projektih Sadeži družbe in Mladi mladim, pripomorejo k večji medgeneracijski povezanosti in medsebojnem razumevanju. Center za socialno delo se hitro odziva pri pomoči tistim, ki so jo posebej potrebni. Okrogle mize se je udeležil tudi župan Matjaž Švagan, ki je med drugim povedal, da je vse bolj informiran z življenjem v občini, ki se ji lahko sedaj, ko ni več državni poslanec, bolj intenzivno posveča. Občina bo še naprej pomagala društvom, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom in vesel je, da vlada pri prostovoljcih optimizem in dobra volja. Predstavnik slovenske filantropije je poudaril, da ne gre pozabiti, da je prostovoljstvo poleg socialnega tudi kulturno, športno, turistično delovanje, civilna zaščita ipd. Prav mediji lahko pomagajo k razširitvi tovrstnega udejstvovanja. Z Zakonom o prostovoljstvu bi morala biti urejena tudi problematika povračila nekaterih stroškov ali nagrad, ki jih prejmejo prostovoljci. Predstavniki posameznih organizacij in društev so na kratko opisali svoje delo, zavedajoč se, da se populacija stara in bo pomoč vsak dan boj potrebna. Besedilo in slika: Irena Vozelj Rezultati glasovanja Najprostovoljcc: 1. Viktorija Bočko 12 glasov 2. Stanislava Radunovič 9 glasov 3. Ljudmila Tolar (DIS KO Trbovlje) 9 glasov Naj društvo: 1. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 15 glasov 2. Turistično društvo Cemšenik 9 glasov -g2. Društvo izgnancev Slovenije KO Trbovlje 9 glasov r C Izžrebani glasovalec: Alojz Bizjak, Goloved 40, 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. r — — — — — — — — — — — — — — — — I GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ' ZASAVSKE REGIJE 1 09/2009 I I i Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: i i _____________________________________________________________ (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) i i Zanj(o) glasujem: i i i (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) i i i i -------------—--------------- ------------------------------- i (Kraj in datum) (Podpis) i i Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi £§&Mrest I Niiložbu v tvršcprilHkUu*! ^Mrest INidožhl C iitrdpniiodm^t GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 09/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi z 3 avc V Društvu invalidov Hrastnik posvečajo posebno pozornost težkim invalidom. Tako že tradicionalno v sredini meseca aprila organizirajo tridnevno kopanje težkih invali dov v Zdravilišču Laško. Voznik Srečko (na levi) rad pomaga »Kopanje organiziramo v treh skupinah,« je povedala Minka Rizvič. «V vsaki skupini je osem invalidov. Nekateri potrebujejo tudi spremstvo, da jih vodijo v bazen. Letos je imela komisija pri določitvi invalidov, ki so upravičeni do tovrstnega kopanja, kar težko nalogo. Težko je izbrati tistih 24 invalidov, ki so najbolj potrebni razgibavanja v vodi... » Minka Rizvič je vodila v bazen drugo skupino, v petek, 17.4.2009. Iz obrazov udeležencev je razbrala, kako so zadovoljni. Med njimi so bili tudi trije, ki se še niso kopali v Laškem. Po dveh urah vodnega razgibavanja so bili že kar utrujeni, zato so se počasi vračali do kombija, kjer jim je voznik Srečko z nasmehom in spodbudnimi besedami pomagal do sedeža. »Skoraj ne morem verjeti, kako malo potrebujejo težki invalidi, da so srečni,« razmišlja Minka Rizvič. »Zal pa društvo nima dovolj sredstev za večkratno organizacijo takšnih srečanj, pa tudi prostovoljcev za tako organizacijo je vedno manj. Na društvu sicer razmišljamo o enotnem kopalnem srečanju za vse težke invalide, žal pa je naš Hrastnik tako razvejan, da avtobus zaradi svoje velikosti ne bi mogel pripeljati do doma vsakega posameznega invalida...« Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv Dl Elt^arnji prijM^lli) in zdravljenih iMifje Na literarnem večeru pri Literarnih prijateljih DUT je o tem, kako bi lahko ozdravili Zemljo, spregovoril gost Marko Pogačnik Kranjčan, ki je v življenju zaradi svojega razmišljanja, ki ga je glasno povedal, naletel na številne čeri. Končal je Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in postal svoboden umetnik. Z ženo Marinko sta se preselila v Šempas v Vipavski dolini. Ugotovil je, da ljudje danes ne poslušajo niti sebe, niti svojega okolja. On vidi vse okrog sebe kot nekaj živega. Med drugim je omenil, da bi na primer lahko voda prevzela vlogo, ki jo ima silicij pri računalnikih. V naravi velja ravnovesje, ki ga človek ne spoštuje dovolj, zato se dogajajo katastrofe. Ko bodo ljudje znali prisluhniti okolici in ji prizanesti z brezglavimi dejanji za doseganje svojih ciljev, potem se bo stanje na Zemlji izboljšalo. Besedilo in slika: Irena Vozelj 9. srečanje harmonikarjev Prosvetno društvo Čeče letos organizira že 9. srečanje harmonikarjev. Mnogi ljubitelji igranja na harmoniko to srečanje že poznajo in so na njem večkrat sodelovali, z veseljem pa bodo organizatorji pozdravili nove udeležence, ki bodo prišli na srečanje prvič. Tudi tokrat bo srečanje potekalo v Čečah nad Trbovljami, na prireditvenem prostoru ob Gasilskem domu Čeče v SOBOTO, 30. maja 2009 ob 16. uri. Pisne prijave pošljite na naslov Prosvetno društvo ČEČE Trbovlje ga. Marija PIŠEK BIZJAK, Čeče 20/a, 1420 TRBOVLJE ali po E pošti na: franjobizjak@gmail.com-telefon štev. 041 420-010. PD Čeče ........................................................J a avc Društvo prijateljev mladine Trbovlje se je v preteklem mesecu preselilo v druge, večje prostore v Rudarskem domu na Trgu svobode 11 v Trbovljah. Dejavnosti, ki so jih pripravili v času prvomajskih počitnic, so organizirali že na novi lokaciji, kjer lahko sprejmejo večje število otrok v delavnice in počitniške dejavnosti. Tokrat so pripravili za zadnje aprilske dni, ko so otroci uživali v prvomajskih počitnicah, izlet in iskanje skritega zaklada, pomladni nagradni kviz in štafetne iger in ustvarjalo delavnico izdelovanja nakita. Na podlagi sklepa Izvršnega odbora DPM Trbovlje pa objavljajo razpis za spremljevalce otrok na poletnih počitniških dejavnostih v letu 2009 Prostovoljec - spremljevalec otrok je lahko oseba, ki se prostovoljno prijavi na razpis za letovanje in izvajanje počitniških dejavnosti in je starejša od 18 let, po možnosti študent primerne fakultete, ki poudarja vzgojo in skrb za otroke in ima rada otroke, je strpna, kreativna, sprejema drugačnost in ima izkušnje na področju dela z otroki ter je že sodelovala na letovanju ali počitniških dejavnostih v Trbovljah DPM Trbovlje bo v času poletnih počitnic 2009 izpeljalo dnevne počitniške dejavnosti v Trbovljah od 01.07 do 31.08., taborjenje na Pohorju od 04.07. do 11.07., letovanje na Debelem rtiču od 14.07. do 24.07., letovanje na otoku Krku od 19.07. do 29.07. in letovanje v Savudriji od 06.08. do 16.08. 2009. Prijave s krajšim življenjepisom in opisom dosedanjega sodelovanja z društvom pošljite na elektronski naslov: dpm.trbovl je@siol.net najkasneje do 11. maja 2009. Tisti, ki se na razpis prijavljajo prvič, prošnjo oddajo osebno na sedežu društva v času uradnih ur med 8. in 12. uro. Kandidatke in kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. Ponovno so se zelo potrudili z organizacijo letovanja otrok v poletnih počitnicah na Debelem Rtiču, v Savudriji, na otoku Krku, na Pohorju. Izpolnjene prijavnice pričakujejo na DPM Trbovlje do petka, 5.junija 2009. Več informacij zainteresirani dobijo na društvu v času uradnih ur-vsak delavnik od 9.00 do 13.00, ob sredah tudi od 15.00 do 17.00. Tudi letos bodo s pomočjo donatorjev ugodne znižane cene letovanja in možnost plačila v štirih zaporednih obrokih (1. obrok mora biti poravnan ob prijavi). Za ponujeno ceno bodo otrokom nudili nastanitev v letovišču, 5 obrokov hrane dnevno, prevoz z avtobusom, dodatno zavarovanje v primeru nezgode, osnovno zdravstveno zaščito, pedagoško vodenje, igre in druge celodnevne aktivnosti v prostoru in na prostem in celovito skrb pod vodstvom vzgojitelja. Število prijav je omejeno glede na razpoložljive kapacitete v posameznem letovišču! DPM Trbovlje Turistično društvo Čemšenik, Krajevna skupnost Čemšenik in Kulturno zgodovinsko društvo za zaščito ruševin gradu Gamberk so združili moči za akcijo urejanja dvorišča in okolice gradu Gamberk. Vendar, tudi tokrat ne bo šlo brez prostovoljcev, zato vabijo vse ljubitelje Gamberka in kulturno zgodovinske dediščine Zasavja na delovno akcijo urejanja dvorišča in okolice gradu Gamberk 9. maja s pričetkom med 8.00 in 9.00 uro. Vabljeni so vsi, ki bi pomagali z delom, pesmijo, čuvanjem otrok staršev, ki bodo sodelovali, vabljene tudi prinašalke vode in spodbu-jevalke pri delu. Za malico bo kranjska s pivom, najbolj pridnega in naj spod-bujevalko pa čaka presenečenje. Ob delu bodo sodelujoči lahko odkrili tudi veliko zanimivosti iz preteklosti gradu Gamberk. Naprošajo pa vse, ki jih akcija zanima, da do petka, 8. maja do 12.00 najavijo svoje sodelovanje na telefon: 031 422 009 . Nasvidenje 9. maja!!!! Organizatorji Turistično društvo Trbovlje je na dan Zemlje, kot že trikrat poprej, tudi letos zasadilo drevo, zdaj že drugič na zelenici trboveljskega letnega kopališča. Do letošnjega leta so sadili lipe na praznik zemlje, letos pa so se odločili za rdeči javor. Karkoli že je, da je le drevo, ki bo s svojo rastjo v pomoč načetemu zdravju našega planeta. Pri sajenju so pomagali prizadevni člani TD s predsednico Marijo Juraja, podžupan Mitja Rozina in direktor Zavoda za šport Trbovlje, Edvard Bravec. Za okrepčanje prizadevnih saditeljev so bili tam tudi slastni Micijini mandeljčki. MaH Pod okriljem Plesne zveze Slovenije in v organizaciji Plesnega kluba Urška Murska Sobota ter Plesnega kluba Wolfy, je bil v soboto 18.4.2009 in v nedeljo 19.4.2009 prvi del državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih. Dvodnevno telunovanje je postreglo z novimi in starimi znanci plesnega parketa, na njem so sodelovali tudi plesalci Plesne šole Urška Zasavje. V obeh dneh tekmovanja se je zvrstilo preko 300 tekmovalcev iz različnih plesnih klubov. Nekaj izmed njih je že v lanskem letu zasedlo najboljše uvrstitve in med njimi so bili tudi plesalci plesne šole Urška Zasavje pod mentorstvom Katarine Maček in Tanje Kucler, ki so zopet dokazali, da sodijo v sam vrh plesalcev. V soboto 18.4.2009 je bilo tekmovanje mladincev v Športni dvorani I. OŠ Murska Sobota. Tekmovanja so se udeležili tudi mladinci iz plesne šole Urška Zasavje, ki plešejo v kategoriji disco dance formacije. Letos jim je uspel res odličen nastop s točko Samu- raji in osvojili so naslov državnih prvakov v tej kategoriji. V nedeljo 19.4. 2009 je bilo tekmovanje pionirjev in članov v športni dvorani Cerklje na Gorenjskem. Tudi pionirji so bili odlični in so v kategoriji disco dance formacije s točko Piloti prav tako postali državni prvaki, v kategoriji Street show dance male formacije s točko Veveričke pa so zasedli 2. mesto. Samuraji Veveričke Kljub odličnim rezultatom pa plesalci ne bodo imeli počitka, saj se bodo začeli intenzivno pripravljati še na naslednja državna prvenstva. Letos so ta, zaradi velikega števila tekmovalcev, razdeljena v štiri sklope. Drugi del državnega prvenstva čaka plesalce že 16. in 1 7. maja 2009, ko se bodo pomerili v kategorijah disco dance solo, pari, male skupine in break dance solo. PŠ Urška Zasavje KirM. Ms Miha - Državna prvaka V soboto, 18.4.2009 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v latinsko-ameri-ških plesih, ki sta se ga udeležila tudi člana plesnega kluba Urška, Trbovelj-čanka Lara Vrtovšek in njen soplesalec Miha Žerjav iz Vira pri Domžalah. Med 24-timi pari sta v konkurenci mlajših mladincev (12 do 14 let) prepričljivo osvojila 1 .mesto in postala državna prvaka. Besedilo in slika: Metod Vrtovšek Skupina BiT na državnem prvenstvu u Cerkljah na Gorenjskem Pred dobrimi 14 dnevi je bil v Cerkljah na Gorenjskem prvi del državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih. Plesalci iz vse Slovenije so se pomerili v različnih kategorijah, med njimi so bili tudi člani KUD-a B-BOY iz Trbovelj. * J A Nastop V kategoriji Street show male skupine pionirji so Luka, Ina, Tajda, Maruša in Kini s točko »Fashion show« zasedli odlično tretje mesto. S tem pa njihova tekmovalna pot za letos še ni zaključena, saj jih čakajo še nastopi v parih, solo in tudi mali skupini v disco kategorijah, prav tako bodo plesali tudi v hip hop kategorijah. V klubu vedo, da se bodo odlično odrezali tudi v prihodnje in držijo pesti za čim boljše rezultate. To pa še ni vse! Letos imajo zopet viceprvaka v kategoriji electric boogie solisti. To je Sašo Macerl, ki se je letos po 3 letih tekmovalne pavze zopet zavihtel na stopničke in s tem v klub prinesel še en pokal. Iskrene čestitke vsem! KUD B-Bov riMotffii murat^ni Na dan upora proti okupatorju, 27.4.2009 so prizadevni zagorski ribiči organizirali celodnevni ribolovni maraton na ribniku pri Ribiškem domu. Tehtnica je komaj potegnla... Lovili so v parih, tako, da sta se tekmovalce na polovici zamenjala, štel pa je njun skupni ulov. Tekmovalo je osemindvajset ribičev, štirinajst ekip. Skupno so nalovili dobrih tristo petnajst kilogramov rib. Najuspešnejša sta bila Andrej Remic in Gregor Čeče- Zmagovalci - na sredini Andrej Remic in Gregor Čečerič, desno Jože Schur in Boštjan Cilenšek, na levi pa stojita Zdravko Pfeifer in Peter Tončarevski Tehnična podpora: Beli, Miha, Stanko, Marjan in Marko rič, saj sta nalovila 36,93 kg rib. Zelo sta se jima približala Boštjan Cilenšek in Jože Sehur s 30,58 kg, vsi štirije so iz Ribiške družine Zagorje, tik za njima pa sta bila Zdravko Pfeifer in Peter Tončarevski iz Ribiške družine Trbovlje, saj sta ujela 30,4 kg rib. Da bi utešili lakoto in žejo, pa sta poskrbela Beli in Miha. Zapisal in slikal MM “7 c\\/n j® MEWJU Robert Friškovec, duhovnik in koordinator za duhovno oskrbo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij: Robert Friškovec je oseba, zvesta sama sebi. Nasmejan in dolgih las najraje posluša U2, Cranberries in Erica Claptona. Mladi ljubitelj rocka, ki se na videz ne razlikuje od sovrstnikov, je prvi in edini zaporniški duhovnik pri nas. Vaše življenje se je pred časom korenito spremenilo. Kdo ali kaj je tako močno vplivalo na vas, da je prišlo do takšne spremembe? Na svoje življenje gledam pravzaprav kot na pot - ne gre za neko nenadno spremembo, ampak za rast. Vse stvari, ki so me v življenju zaznamovale, so neke vrste mozaik, ki danes sestavlja celotno sliko. Tudi vse slabe stvari sem vzel kot spodbudo za mojo rast in spoznanje, da lahko danes slišim človeka v njegovi stiski. Vera je bila vezni člen vsega ali kot neke vrste temelj, da je vse dobilo nek smisel. Včasih je za življenjske odločitve dovolj le trenutek in že vemo- to je to. Drugič pa potrebujemo nekaj časa za premislek, bi kako je bilo pri vas ? Vsak dan odkrivam svoje poslanstvo -nikoli se ne želim zacementirati. Vedno pravim: »Bog preseneča in blagor tistim, ki se pustijo presenetiti!« Vse, kar mi je postavljeno na pot oz. sem jaz postavljen v situacijo, mi je IZZIV. Velikokrat se šele kasneje pokaže, da je bilo nekaj potrebno in da je bilo prav, da sem se na to odzval. Ce se pokaže kot nekoristno, je po drugi strani spoznanje. Ne ustavljam se pri tem, da me pravzaprav zablokira vprašanje: DA ali NE! Potrebno je jasno ali eno ali drugo. Tudi NE je potreben. Življenjske spremembe so bile velike. Ali v mislih kdaj narišete vzporednico - prej in sedaj? Gre samo za sedaj. Kar je bilo, je potrebno kot izkušnjo osmišljati sedaj. Saj poznate - človek se na lastnih stvareh največ nauči, ampak uči se za sedaj. Tu je tudi celibat, o katerem je že veliko izrečenega in napisanega. Kakšen je vaš pogled na to in življenje duhovnikov na splošno v današnjih časih? Pri tem vprašanju mi je na nek način zanimivo, da se z njim ukvarjajo ljudje, ki jim ga sploh ni potrebno živeti ©. Mnogi ga postavljajo kot predmet spora, da bi bilo več duhovnih poklicev. Celibat je način življenja - kot zvestoba. Lahko ga tudi poimenujemo tako. Zame osebno je to sad vsakodnevne odločitve kdo sem in za kaj sem postavljen. Dejstvo je, da osebno ne morem sedeti na dveh stolih - dveh poslanstvih. Tudi ne želim kazati s prstom na duhovnike, ki so na takšen ali drugačen način prelomili obljubo celibata. Bolj na mestu se mi zdi vprašanje ali kažem s prstom na take duhovnike ali jim znam stati ob strani. Tako, kot je nezvestoba v zakonu neke vrste beg v nekakšno »nerealno« življenje, kjer iščeš ljubljenost, sprejetost, ki jo ne najdeš v domačem okolju, tako je lahko tudi pri duhovnikih navzoč marsikakšen beg. Poznam veliko super duhovnikov, ki pa se jim godi krivica in jih že zaradi tega, ker so duhovniki, ljudje tlačijo pod skupni imenovalec in jih obsojajo. Ko je že padla odločitev, se je bilo potrebno pripraviti za delo, ki ga sedaj opravljate, izobraževanje- kje, kdaj... Poslanstvo v skupinah, ki so povezane z besedo zapor, je bilo prav tako sad neke poti. Lahko rečem, da sem »padu noter« kot neke vrste IZZIV Vsa ta pot in izkii-šnje, ki sem jih pridobival, me je pripeljala v poslanstvo, ki ga opravljam znotraj Cerkve. Vaša medijska prisotnost glede na vaše delo ni nepomembna. Zvezde pojejo..., priznam, da sem bila prijetno presenečena. Res, zakaj pa ©. No, marsikdo je bil presenečen. Ne želim si biti neke vrste »show man duhovnik«, mi je pa spodbuda, da lahko človek tudi na ta način pričuje. So ljudje, ki se nad mojo pojavnostjo v medijih zgražajo in zmajejo z glavo in so tisti, ki jim je tak način blizu. Nikoli ne boš vsem po meri. Skrbite predvsem za zapornike. Kako srečanja z njimi vplivajo na vas, vaše poču- tje, načrte...? Njihove reakcije so verjetno tudi zelo nenavadne, nepričakovane? Skrbim za osem programov skupin ljudi, ki so povezani z besedo zapor. Ljudje sicer vedno izpostavijo zaprte osebe, ker je že v mojem imenovanju tista beseda: »zaporniški«. Ne smem pozabiti na žrtve kaznivih dejanj, na delavce v zaporih, na družine, prostovoljce... Pri vseh teh skupinah sem zgolj in samo orodje. Stvari se ne ustavljajo pri meni, ampak gredo naprej do Sefa. Jaz nisem njihov odrešenik. Ja, saj se po enem dnevu res napolni glava. To je neke vrste fizična utrujenost in se je potrebno sfiltrirati. Ampak, tudi to se dogaja v odnosu do Boga. Ne bi ravno rekel, da so reakcije zaprtih oseb nenavadne - ne želim, da se ji predstavlja kot neke vrste »severne medvede«. To so ljudje, ki so živeli med nami in so sedaj v zaporu in so seveda ljudje, ki so sedaj v zaporu in se bodo vrnili med nas. Če že, potem so reakcije nas vseh nenavadne in nepričakovane. Vsak človek je svet zase. Verjetno ni lahko vzpostaviti stik z ljudmi, ki so zavestno ali nezavedno zgrešili neke veljavne norme? © Jaz se res ne ubadam s tem. Preprosto sem spontan, iskren ... do ljudi znotraj ali zunaj zaporov - kdaj se celo vprašam, kdo je večji zapornik, tisti ki je za štirimi stenami ali tisti, ki nosi že celo življenje zapor sam v sebi.»S kom je lažje ali težje vzpostaviti stik? Ko se zunaj zaporov srečujem z ljudmi, polnimi predsodkov, mržnje, užaljenosti, jeze, ljubosumja ... seveda niso prestopili zakonov, ki veljajo v naši zakonodaji, vendar so lahko posledice njihovih dejanj hude, zelo hude. Vaša skrb za ljudi, ki so bili enkrat onkraj zakona, se ne konča po odpustu iz zapora? Res je. Pomembno mi je stati ob strani človeku, dokler on to želi. Mogoče je še veliko težje, ko nekdo pride iz zapora in mu na čelu še vedno piše ZAPORNIK. Lahko bi sć pogovarjala o mnogih konkretnih primerih, ki sem jih sam doživel ob ljudeh, ki so prišli iz zapora. Iskreno rečeno, se nekateri vrnejo na stara pota tudi zato, ker jih okolica ne vidi v nič drugačni luči kot takrat, ko so bili v zaporu. Pomembno mi je, da stojim takrat človeku ob strani. GLEJTE, ČLOVEK ali EGGE HOMO? Trosim za nekaj besed o tem. Projekt cefttra Ecce bomo (Glejte, človek) je zasnovan kot hiša, v kateri bi delovalo vseh osem programov zaporniškega vikariata: za zaprte osebe, žrtve kaznivih dejanj, njihove družine, delavce v zaporu, prostovoljce, ljudi po prestani kazni, Slovence, zaprte po svetu in tako imenovana obnavljalna pravičnost oz. medlifcija med žrtvami in storilci. Vsi programi so zelo pomembni za delovanje centra, saj le z delovanjem vseh programov vključimo vse osebe, ki so pomembne za učinkovito delovanje in sinergije zaporniškega vikariata. Za izboljšanje razmer v Sloveniji moramo vključiti vse, ki so posredno ali neposredno povezani z zapori, kot tudi ljudi, ki se ne morejo uvrstiti v noben program. Največ pomoči dobite verjetno od različnih donatorjev, vam vaša medijska prisotnost v določeni meri olajša delo pri iskanju dobrotnikov? Največ pomoči dobim od ljudi, ki jim pravim: »majhni ljudje«, za katere nihče pravzaprav ne ve, ki pa so zakapirali, da je potrebno podpreti ta projekt, ki ga potrebuje naša družba. Ne moremo si zatiskati oči in reči, da to mene ne zanima. Medijska prisotnost olajša delo zgolj pri sami prepoznavnosti in širitvi projekta. Po vašem mišljenju: so kazni takšne kot so vzgojne ali ne? Kazni so postavljene s strani vsake države. Ali so vzgojne ali ne je težko reči. Pregovor pravi, da je menda vsaka kazen vzgojna - vendar če pomislima na vse naše »kazni« ki so nas doletele v življenju, smo jih morali pri sebi osmisliti in tudi s pomočjo drugih ljudi narediti korak naprej. Ali pa se je v nas takrat začela nabirati jeza, ki nas drži še danes? Verjetno se tudi vživite v določeno situacijo in se sprašujete, kako bi se vi znašli v podobni situaciji. Se kdaj vidite tudi na drugi strani? Star slovenski pregovor pravi, da je za vsakogar en »cegu« v zaporu in to še kako drži. Spoznali ste nešteto zanimivih ljudi. Če je mogoče nam koga vsaj malo predstavite, seveda v smislu vaših opažanj pri srečanju z njim itd. Spoznal sem šteto ljudi ©. Vsak, ki je vstopil na mojo pot ali vsaj šel mimo, je pustil nek pečat - to je dejstvo. Ne morem pa reči, v svoji presoji, kdo je bil zanimiv in kdo ne... Mogoče so mi zanimivi predvsem nenarejeni, spontani, resnicoljubni ljudje, ki si upajo sneti masko in biti to kar so. V Zagorju bo 17. maja v Športni dvora- ni dobrodelna tombola, ki jo organizirajo mladi iz dekanije in Mateja Šviga, kot odgovorna oseba. V Zasavju in povsod po Sloveniji imate precej odličnih sodelavcev, brezplačni telefon za žrtve kaznivih dejanj je zaživel, organizirate izobraževanja.... Vi ste tudi duhovni asistent pri skavtih....kako vam vse to uspeva? Odgovor na to vprašanje bi tudi sam rad vedel. Po moje bi ga bilo potrebno nasloviti na Šefa. Sam sebi se čudim, ampak zgolj človeško gledano je nemo-žno na tak način funkcionirati... Poleg naštetega je še mnogo področij, ki bogatijo moje življenje. Dokler bom živ, želim delati dobro!!! Hvaležen sem vsakomur, ki ponudi svoje roke v pomoč, tudi tem mladim, ki so prevzeli organizacijo dobrodelne tombole v Zagorju - jasno mi je, da brez njihove pripravljenosti in pripravljenosti še mnogih mladih projekt centra Ecce homo ne bi zaživel na takšen način. Verjamem pa, da sodelovanje pušča v njih izkušnjo, ki jih bogati, čeprav vedno ne gre vse po maslu. Za vami so že številni kilometri. Če bi šli na potovanje okrog sveta, bi jih bilo enako. Hi nam zaupali kako poteka vaš delovni dan? Mogoče bi se bilo potrebno dogovoriti še za dva pogovor, pa ne vem, če bi bilo dovolj. Vsak dan je drugačen - razen tega, da mi je v izziv. Na teden naredim približno 2.000 km z avtom od zapora do zapora, različna srečanja, predavanja, obiski ... Vse to se razporeja po različnih dnevih. Največ, kar lahko storim pa je, da storim v današnjem dnevu. Vaša vizija za prihodnost? Dati vsakemu dnevu svojo težo in uresničevati sanje v konkretnih dejanjih. V imenu uredništva hvala za prijaznost! Ni za kaj ©. Pogovarjala se je: St.R. Slike: RF arhiv Vabljeni na DOBRODELNO TOMBOLO za T gradnjo Centra ECCE H0M0 (Glejte, človek), namenjenega žrtvam kaznivih dejanj, družinam, mediaciji, ljudem po prestani zaporni kazni. v nedeljo, 17. maja ob 16. uri v športno dvorano v Zagorju. Gostje: g. Robert Friškovec, Orleki, Nuša Derenda, Nuška Drašček in Črički Lepo vabljeni! Mladi iz zagorske dekanije j *7 !P\/n I® tmmtšM Srečanje strojnih šol Slovenije je že tradicionalno, saj je bilo letos organizirano že sedemnajstič. Gostiteljica vseh strojnih šol Slovenije je bila Srednja strojna šola Jesenice, kamor se je odpravilo osem dijakov STPS Trbovlje z mentorji in ravnateljico. Srečanje je bilo v četrtek, 16. 4. 2009. Sodelujoči dijaki STPŠ Trbovlje so iz različnih programov: dva avtoserviser-ja (Željko Ljepoja in Jernej Renko), dva oblikovalca kovin (Julijan Jularič in Boštjan Vidmar), dva inštalaterja strojnih instalacij (Luka Prek in Danijel Kusič) in dva strojna tehnika (Monika Hribar in Tomaž Hribar). Spremljala jih je ravnateljica Marjetka Bizjak in mentorji (Karli Petek, Miroslav Romih, Fuad Beharič in Zdenka Beharič), ki so jim pomagali pri izdelavi seminarskih nalog na temo Varčevanje z energijo v mojem poklicu, ki so jih na srečanju tudi predstavili.. Okoli desete ure so se vsi udeleženci zbrali na Jesenicah. V mestnem gledališču so jim pripravili s priložnostni pro- gram z nekaj glasbenimi točkami, ki so jih izvajale dijakinje šole gostiteljice. Sledila je predstavitev izdelkov. Tomaževa in Monikina tema, Varčevanje energije v mojem poklicu, je imela podnaslov: soproizvodnja električne in toplotne energije. Ob nagovoru predsednika Zveze strojnih šol Martina Pivka je Monika izvedela, da je edino dekle, Id se je udeležilo tega srečanja in temu primerna je bila tudi pozornost do nje. Po uspešno opravljenih nalogah je sledilo kosilo, zaključek, podelitev priznanj in zahvala ravnatelja šole gostiteljice ter predsednika Zveze strojnih šol Slovenije za uspešno predstavljene izdelke. Domov so se dijaki vračali utrujeni, a kljub temu zelo zadovoljni in polnih glav novih informacij. Monika Hribar, dijakinja STPŠ Ob dnevu Zemlje je na litijski gimnaziji poleg ekodelavnic potekala tudi prireditev, na kateri so predstavili različne izdelke na aktualno temo. Med drugim sta bili prebrani zmagovalni pesmi natečaja za ekopesem. Enakovredni zmagovalki sta bili Martina Drobne in Lea Gašparič. Razredi so se predstavili s kratkimi filmi na temo podnebnih sprememb. Dijaki so z veseljem sodelovali in upajo, da jim bo vse, kar so medpredmetno raziskovali in ugotovili, uspelo tudi upoštevati in bodo skupaj lahko kaj prispevali za boljši jutri. Besedilo: Manca Vidic in Martina Drobne eil>an|% Znanost mladini 2®m V četrtek, 23.aprila 2009, je na Gimnaziji Litija potekalo VI. regijsko tekmovanje Znanost mladini. Letos je bila gostiteljica litijska gimnazija, naslednja pa bo Gimnazija Kamnik. Po kratkem uvodu profesorice Jasmine Rome, ki je poudarila, da se za raziskovalne naloge sicer čedalje več uporablja internet in copy/paste metoda, vendar je pomembnejše resnično raziskovanje, so se začele predstavitve nalog. Predstavljene so bile številne zelo zanimive raziskovalne naloge iz ekonomije, ekologije, kemije, zgodovine umetnosti, sociologije ter interdisciplinarnih področij. Tako so dijaki izvedeli mnogo zanimivosti o življenju muslimank, posledicah gospodarske krize ter zdravju in prehrani mladine. Naloge so bile predstavljene pod budnim očesom strokovne komisije, ki je bila očitno zadovoljna, saj se jih je veliko uvrstilo na državno tekmovanje. Avtorjem teh nalog iskrene čestitke in mnogo uspeha na državnem tekmovanju v Murski Soboti. Besedilo in sliki: Martina Drobne in Manca Vidic staüte Des to Popolna preobrazba vl'ZIN'Vy Q5> w 'niu Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8, 1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Marjeta Hlastan, verjetno ni brala naše zadnje številke, zato smo izžrebali novo ime za preobrazbo.To je še ena Marjeta. Torej Marjeta Kološa, Gimnazijska I5E, Trbovlje naj se čim prej javi Brigiti na tel.: 040 164 396 in se dogovori za popolno preobrazbo. Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov:Zosovc. P.P. 19. MlOZamrje ob Savi. Pa veliko sreče prihodnjič! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! K U P P N STILSKA PREOBRAZBA Priimch: Ulica: Kraj:_ Telefon: GO GRAFIKA GRACER 1 l\ 7t • V sredo, 22. aprila 2009 je bila v galeriji Dela- Razboršek ostaja njihov mentor. vskega doma Trbovlje otvoritev razstave Likov' ne skupine pri 113. Za glasbene vložke so poskrbele pevke tria Jesenske rože ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika. Besedilo in slika: Irena Vozelj Osemnajst članov skupine se tedensko srečuje od oktobra do maja v prostorih Gimnazije in Ekonomske srednje šole v Trbovljah ob mentorstvu Milana Razborška. Tokrat so razstavili stoosem slik z različnimi motivi Danijela Aničin, Magda Brvar, Joža Flisek, Sonja Goljuf, Mojca Grabnar, Majda Klančišar, Nada Matko, Leopold Odlazek, Vera Pirc, Božena Prestor, Bojan Rozina, Ida Roglič, Zvonka Sadar, Marija Sedej, Metka Štrajhar, Vida Vodišek in Vida Vozel. Mentor Milan Razboršek je obiskovalcem razložil, da nosi vsaka podoba svojo zgodbo, saj avtorji na ta način izražajo občutke in videnja. Njihovo druženje je že preseglo osnovni namen in doseglo višji nivo kvalitete, zato slikar Milan NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA I8.750€ Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo! KRULC D.O.O. Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče Tel:0l 723 II 43, 01 723 12 00,Telefaks: 01 723 10 84 www.nissan-krulc.com, e-pošta: ni5san@nissan-krulc.com SF4IFT_e>|>ectations Odpiralni čas. PONEDELJEK- PETEK: OD 8 URE-18 URE SOBOTA. OD 8 URE-12 URE Poraba gonva kombtrarano (VlOOkm): 5,5 • 8.4. emisi|a CCF: 146 • 208 Garanci|a provvaialca vul(a 3 teta ra 100.000 km. Komercialna ponudba '5 M garancije' zajema 24elno podaljšano garancijo, ki naslopt v trenutku, ko nastop prvi od omenjenih knienjev Slika je simbolna www nissan si 0 V torek, 21. aprila 2009 je bila v Zasavskem muzeju v Trbovljah odprta razstava akademskega slikarja in kiparja Zorana Pozniča. »Abstrakcija sveta, ki se danes izvršuje v podobah, je kompenzirana z do z do nasilja stopnjevano interventnostjo, s katero je izgubljena realnost, naj bo narava ali naše telo, vrača v podobo. V podobi častimo tisto, kar v vsakdanjem življenju zatajimo. Svet častimo na zaslonih televizorjev, na katerih prihaja v naše domove svet, kot podoba v živo, pa vendar le kot podoba. Častimo simulacijo in animacijo vzorcev sveta na računalniških ekranih. Na konzumente te podobe neizbežno naredijo večji vtis kot original. Neizbežno je tudi, da je naše razumevanje sveta skladno in usklajeno s to podobo. Stara maksima podobnosti se je spremenila. Svet sodimo po podobnosti, ki jo ima s svojimi podobami in ne obratno. Svet ni več matrica za podobe, temveč so podobe postale matrica sveta.« Je zapisal h. Belting. Živela glasba oziroma Viva la mušica je bil moto že 4. pevske gimnazijade (22. april 2009), na kateri so se poleg obeh domačih zborov Gimnazije Litija predstavili še trije pevski zbori iz Gimnazije Kranj in Škofijske klasične gimnazije Ljubljana. Glasovi v sozvočju z drugimi ustvarjajo neprecenljivo melodiko, pri čemer posamični glas ne predstavlja ničesar, šele sozvočje je zgodba, ki jo pripovedujejo mladi pevci vsako leto številnejšemu občinstvu. Besedilo in sliki: Stanka Klopčič, Gimnazija Litija Na domačem glasbenem prizorišču se je pojavilo novo ime in z njim tudi že prve skladbe. Skupino Folk idoli so se odločili sestaviti glasbeniki z ogromno glasbeno kilometrino in z odličnimi referencami iz prejšnjih zasedb. Sedež delovanja je Tuštanj pri Moravčah, čeprav skupino sestavljajo člani, ki so doma od Maribora do Zasavja, mimo Lukovice, Mengša pa skoraj vse do Ljubljane... Ustanovna člana zasedbe sta Uroš Križman in Tadej Prosenc, oba bivša člana ansambla Ajda, katerega uspešnica je pesem z naslovom Deklica. Po nenadnem Tadejevem odhodu iz omenjene sredine in po enaki Uroševi odločitvi so v glasbenem svetu in medijih krožile različne informacije o P IHI* ."J ■■■■I! IHI Folk idoli vzrokih in namerah obeh. Po več kot polletnem premoru je vprašanj konec. V slovenski glasbeni prostor je v oktobru 2008 vstopila nova zasedba, ki obeta zanimivo popestritev glasbene scene. Poimenovali so se Folk idoli. So prekaljeni in izkušeni glasbeniki, ki so v preteklosti delovali v priznanih slovenskih zasedbah. Njihova glasba temelji na slovenski kulturni dediščini. V ospredju je vsekakor harmonika, to pa ne pomeni, da so narodno zabavna, zabavna, pop, sploh pa ne turbo ali drugače imenovana zasedba. Pravijo, da so enostavno »folk«, kar pomeni, da glasbo ustvarjajo takšno, kakršno želijo ljudje. Pojasnjujejo, da igrajo novo zvrst, Id jo imenujejo ultra folk. Avtor večine skladb Folk Idolov naj bi bil tudi tokrat Tadej Prosenc. Po valčku Deklica v izvedbi ansambla Ajda, ki je še zdaj pravi hit pa se podobna usoda po mnenju mnogih kritikov obeta tudi valčku Ljubica v izvedbi Folk idolov. Fantje se v tem obdobju lahko pohvalijo z dvema avtorskima skladbama in sicer z valčkom Ljubica in s polko Do nazga. Obe skladbi se že vrtita na slovenskih radijskih postajah. Več o zasedbi najdete na spletnem portalu www.folk-idoli.com. Člani zasedbe Folk idoli so Tadej Prosenc in Uroš Križman, ki sta bila pred tem del ansambla Ajda, Rajko Vavpetič, pred tem ustanovni član Slovenskega kvinteta, član ansambla Vrhovci in Star banda, Robi Pinter, pred Folk idoli član Ptujskih 5 in Show banda Klobuk, Franci Dolinšek z izkušnjami v ansamblu Vrhovci in Dušan Jež (pred tem Star band, Peter Pan in Obvezna smer). ZZ Odrasli pojejo Vsi ljubitelji zborovskega petja bodo v četrtek, 7. maja 2009, ob 19.30 v dvorani Kulturnega centra v Litiji in v petek, 8. maja 2009, ob 19.30 v dvorani kulturnega doma v Šmartnem uživali ob poslušanju prepevanja odraslih pevskih zborov, ki se bodo predstavili na območni reviji. V Litiji bodo nastopili ŽPZ Mavrica DU Litija, MePZ Zlati žarek KUD Venčeslav Taufer Dole, MePZ DU Litija, Učiteljski pevski zbor KUDLITUS OŠ Litija, MPZ KUD Pavle Voje Polšnik. V Šmartnem pa bodo zapeli pevci MPZ Miha Vahen KUD Jevnica, MePZ CUM ANIMA PD Šmartno pri Litiji, ŽPZ KUD Kresnice, MPZ GEOSS KUD Lipa Vače, MePZ KUD Jevnica, Pevsko društvo Zvon Šmartno pri Litiji Mešani pevski zbor Zvon. \^0ba koncerta bo strokovno spremljal Gregor Klančič.^/ “7 CA/n V aprilu je Animateka - mednarodni festival animiranega filma - gostovala v Delavskem domu v Trbovljah.. Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, ki je producent mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, je kljub zaključku festivala decembra lani ponovno oziroma še vedno zelo aktivno. Društvo 2 koluta se zaveda, da se mora približati tudi ljudem izven bližnje okolice Ljubljane. Tako so se snovalci festivala programom Animateka po Animateki zmagovalnih in izbranih animiranih filmov iz pete edicije festivala že decembra podali na potovanje po Sloveniji. Najprej v Maribor, nato v Celje, letos pa je pot začela v Kranju, Sežani, Kopru, v Novi Gorici in na Ravnah na Korošekm in v aprilu prišla tudi v Trbovlje. Društvo 2 koluta je predstavilo tudi oba dela grafične novele Perzepolis iranske striparke Marjane Satrapi, ki zarisuje in opisuje nemirno politično stanje v Iranu od leta 1979 ter odraščanje male Marži v Evropi. Poleg potovanja zmagovalnih in izbranih animiranih filmov iz festivala po Sloveniji, je Društvo 2 koluta pred kratkim predstavilo tudi program Rumeni in Rdeči Slon namenjen otrokom, ki se je pred kratkim odvrtel v ljubljanskem Kinodvoru. Sedaj pa se bo tudi ta program odpravil na popotovanje iz Ljubljane v druga slovenska mesta. Začel se bo s projekcijami v murskosoboškem kinokompleksu PartyMax. MaH V Delavskem domu Zagorje bo v četrtek, 7. maja ob 19.30 dodatna abonmajska predstava ( in za izven) v izvedbi Mladinske gledališke skupine KD Elektroele-ment Izlake, Molierova komedija Sola za može. Slavni mojster komedije Moliere je -----—-------------- v I 7. stoletju, poleg svojih najbolj znanih del (Tartuffe, Namišljeni bolnik, Skopuh, Skapinove zvijače) ustvaril tudi komedijo z naslovom Sola za može. Zgodba pripoveduje o dveh bratih, ki sta si za svoji bodoči ženi izbrala dve sestri. Njuna _____ pogleda na to, kako delati s svojo v najdražjo, pa sta si popolnoma različna. Seveda zaradi tega ne manjka komičnih pripetljajev. Če pa se v zgodbo vmeša še zaljubljeni sosed, ki ima na prvi hip zelo nespretnega prijatelja, potem pa to zgodbo še dodatno zaplete in začini. Ob ogledu predstave in obljubljajo smeh do solz. Kulturno prosvetno društvo Čemšenik je v četrtek, 23. aprila 2009 v KC Delavski dom Zagorje uprizorilo komedijo v dveh dejanjih Srečka. Gledališka predstava »Srečka« gledalcem ponuja veliko priložnosti, da se sami poistovetijo z junaki, ki so navadni preprosti ljudje, kot vsak izmed nas. Glavni junak Janez je izumitelj, ki išče svojo potrditev v svojem izumu, medtem ko pozablja na življenje okrog sebe. To moti njegovo ženo Metko, ki mu to na svoj način tudi pokaže. Ker pa je Janez preveč prevzet nad svojim izumom, mu to ne pride do živega. Denar sveta vladar! Število »prijateljev« se z izboljšanjem finančnega položaja bistveno poveča. Kar naenkrat bi obiskali sorodniki, za katere mogoče sploh ne vemo, da jih imamo. Kaj je pomembno, mora spoznati vsak sam. V predstavi, ki jo je režiral Marjan Bokal in katere organizacijski vodja je bila Martina Bokal, so zaigrali Brane Grobljar kot Janez Suhec, tehnik in izumitelj, Jasna Dro-bež, Metka - njegova žena, Marko Polc, upokojeni vdovec, Izidor Klopčič, Lojze, bivši zapornik in Janezov bratranec, Rezi Kovač, teta Rezi z dežele, Stane Kovač, stric obrtnik, Jeri Polc, mlada vdova - nekakšna sorodnica in Veri Dolenc, lahko dekle Gita ob pomoči številnih sodelavcev iz društva. V nedeljo, 10. maja 2009 ob 16.00 uri na Konjščici kulturna prireditev ob 140. letnici rojstva duhovnika, pesnika in dramatika Antona Medveda. Duhovnik, pesnik in dramatik je kot duhovnik služboval v različnih krajih Slovenije, med njimi tudi na Konjščici in Vačah. Kot pesnik se je posvečal epskemu pesništvu, v katerem si je prizadeval izraziti svoje razdvojeno življenje. Kasneje je pisal tudi trpko pesimistično liriko. V ugodnih razmerah bi se Anton Medved razvil tudi v dobrega dramatika. V verzih je pisal predvsem zgodovinske motive. Pisal je tudi igre in komedije iz sodobnega življenja. Med službovanjem na Konjščici od 1 I. junija 1900 do 28. junija 1904 je v župnišču ustanovil šolo in pričel s poučevanjem tukajšnjih otrok. V kulturnem nastopu bodo nastopili Pevski zbor družine Kotar, domači recitatorji z glasbeno spremljavo, Godalni kvartet in pevska skupina Vokalčki. Slavnostni govornik bo prof.dr. Emil Cesar. Pred tem bo ob 15.00 uri sveta maša. V Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku se dogaja BUm&M @ ---------------------1--- ljuba na mladinskem oddelku, ob 19.00 uri pa bo v čitalnici oddelka za odrasle predavanje in predstavitev EFT tehnike z Društvom Vrlih, ki ga v tednu vseživljenjskega učenja brezplačno organizira ZLU. 20. maja ob 17.00 bo ustvarjalna delavnica za otroke od 6. leta dalje na temo pomladne dekoracije, zvečer ob 19.00 uri bodo obiskovalci lahko uživali na literarnem večeru s Slavkom Krušnikom. Hrastniška knjižnica tudi za majske dni napoveduje pestro dogajanje. Mladi obiskovalci bodo že 7. maja lahko ob 18.00 uri sodelovali na igralni urici za otroke. Obljubljajo pestro iz zabavno popoldne ob igranju namiznih iger. V petek, ob 16.00 uri pa jih že vabi ustaljeni Računalniški petek ob igranju računalniških iger. Enako bo tudi v petek, 16. maja ob isti uri. Četrtek, 14. maj je namenjen uri pravljic s pričetkom ob 18.00 uri. Naslednji četrtek, 21. maj pripravljajo ob 18.00 uri delavnico o samomasaži, ki jo bo predstavila Pavla Kosin in povedala, kako s to tehniko do boljšega zdravja in počutja. Mali Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi Poleg redne knjižnične dejavnosti pripravljajo v zagorski knjižnici tudi srečanja, druženja in predavanja. V četrtek, 7. maja ob 18.30 uri bosta o carski Kitajski pripovedovala popotnika Tamara in Štefan Rehar, ki sta si na Kitajskem ogledala stvaritve, ki so jih ustvarili kitajski cesarji. O prednostih nordijske hoje bo 19. maja ob 18.30 ur obiskovalce seznanil Janez Lipec s skupino vodnic. Na knjižno čajanko pa vabijo v prostore Mladinske knjige v Zagorju 21. maja ob 10.00 uri. Majsko v trboveljski knjižnici Po Andersenovi noči v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah so si že oddahnili in ponujajo ustaljeno dogajanje. Trinajstega maja ob 17.00 uri vabijo najmlajše na pravljično uro Kopač in skakač v pravljično sobo Tončka Knjigo- Litijska knjižnica Vseživljenjsko učenje pljuska tudi v litijski knjižnični vsakdan. Za 7. maj ob 8.00 uri se pripravljajo na obisk mentorice VZU, 12. maja ob 18.00 uri pa bodo ponovili tečaj Osnov digitalne fotografije, kjer bodo predstavili osnovne postopke in prijeme digitalne fotografije in obdelave digitalnih fotografij s preprostimi in vsakomur dostopnimi programi. Tečaj je brezplačen, priporočajo pa predhodne prijave. V prostorih knjižnice bodo od tega dne razstavljali tudi člani Relik-a iz Trbovelj. Petdeset let skupnega življenja in ponovna zaobljuba je vozovnica za prihodnost zakoncev Planinc s Črdenc 12, Dol pri Hrastniku. Ženin Slavko Planinc, ki se je rodil 13. junija 1936 je svojo izbranko, nevesto Elizabeto, rojeno 13. julija 1940 popeljal v zakon 28. marca 1959. Prav na ta dan, 28. marca 2009 sta pred pričama Brankom Planincem in Miro Marko ponovno sklenila zakonsko zvezo, ki jo je potrdil hrastniški župan Miran Jerič in črno na belo postavil matičar Rok Jenko. Iskrene čestitke! Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo, živijo z njimi ali blizu njih in bi si želeli vedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih nekaj več. Špegu z ATtenfeO; R^iajj Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Dogodek ni nekaj zelo posebnega, vendar se vedno spomnim nanj, kadar sneži. S sestrično Nado sva na nedeljskem sprehodu v novih plaščih lovili v usta snežinke. V nekem trenutku sva se istočasno pognali v zrak za isto zelo veliko snežinko. Zaleteli sva se in se nato odbili vsaka v svojo smer ter se povaljali po tleh. Se danes se mi zdi smešno, da sva se odbili kot dva buhtlja. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Svojih učiteljev in profesorjev se običajno spomnim, ko se v družbi pogovarjamo o dogodivščinah iz naših šolskih let, sicer se nekoliko pogosteje spominjam študentskih let. Vsak profesor nam je dal nekaj svojega najboljšega. Trdim, da so nas v trboveljski gimnaziji zelo dobro pripravili za študij. Iz osnovne šole se mi je najbolj vtisnila v spomin Nuša Grošelj, iz gimnazije se rada spomnim profesorjev Gutnika in Preloga ter profesoric Husujeve, Le-bingerjeve, Šketove in Stojsove. Lahko rečem, da sem se največ naučila od svojega ameriškega profesorja Davisa. V mojih študentskih letih, v sedemdesetih letih, so bili naši univerzitetni profesorji bolj nedostopni, v Ameriki je bil njihov odnos do študentov popolnoma drugačen: vedno so si vzeli čas za diskusijo ali nasvet, znali so pohvaliti tudi manj pomembne dosežke. Tak odnos je nas študente zelo spodbujal, da smo delali še več in še boljše. Od Davisa sem se naučila treh stvari: 1. da raziskovanja vedno trajajo dlje, kot sprva oceniš, 2. da se učimo vse življenje in 3. da vztrajam pri svojem, dolder mi kdo drug ne dokaže drugače. Večinoma se premalo poslušamo in mislimo, da drugi vedo več od nas, a vedno ni tako. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Osnovno šolo Alojza Hohkrauta in gimnazijo sem končala v Trbovljah. V Ljubljani sem leta 1975 diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo iz smeri anorganski keramični materiali. Za svoje diplomsko delu, ki sem ga opravljala na Institutu Jožef Stefan, sem razvila keramične elemente s posebnimi elektronskimi lastnostmi - varistorje. Varistorji so keramični elementi na osnovi cinkovega oksida, ki preprečujejo, da bi električni sunki poškodovali elektronska vezja. Ko so napetosti nizke, delujejo kot prevodniki, če napetost naraste preko določene vrednosti, jo speljejo v drug električni krogotok in tako zaščitijo naprave. Za to delo smo dobili podeljen patent in kasneje Inovacijsko verigo. Proizvodnja celega spektra varistorjev poteka še danes v Iskri Varistor. Tudi magisterij sem končala na isti fakulteti februarja 1979, že maja istega leta nadaljevala študij v ZDA na North Carolina State University v Raleigh. Izredno intenzivno sem študirala in praktično delala na raziskavah silicijevega karbida in kontrolirane kristalizacije stekla. Prva na svetu sem pripravila amorfne sloje silicijevega karbida za projekt ameriške mornarice. Doktorirala sem v rekordno kratkem času poleti 1981. Vse doslej na tej univerzi še ni nihče podrl mojega rekorda. Ko sem se po povratku odločila za delo v industriji, sem managerska znanja pridobivala tako v praksi kot tudi na mnogih izobraževanjih in treningih. Leta 2003 sem dokončala predsedniški MBA na Poslovni šoli IEDC Bled. V Novartisu so poskrbeli za odlično izobrazbo s področja dela z ljudmi. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Vsakdo od nas ima svetle trenutke in trenutke, za katere si želi, da jih ne bi bilo. Nekaj ljudi me je razočaralo, večinoma je bila posredi prelomljena beseda ali laž. Najbolj prijetno me je presenetila moja hči Eva, ko se je rodila kot hči, čeprav so mi zdravniki napovedovali, da bo sin. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Morda bi ostala v Ameriki, so mi po končanem doktoratu ponudili mesto rednega profesorja, a sem se vseeno vrnila. Moje življenje bi bilo povsem drugačno, vendar se sedaj v svoji koži počutim čisto dobro. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? V življenju se mi je zgodilo veliko nepozabnega, ob določenih situacijah priplava spet na površje, kot bi to bilo včeraj. Eden od dogodkov, ki se jih rada za avc spomnim, je bil septembrski večer v Stockholmu, ko sem bila še v Leku direktorica kadrov. Presenetilo me je, da sem kot članica Sandozovega vodilnega kadrovskega tima dobila veliko Novartisovo nagrado UR Excellence Team Avvard za 2006, in to v dvorani, kjer podeljujejo Nobelove nagrade. Nagrado podeljujejo v Novartisu vsako leto na letnih konferencah s približno 150 kadrovskimi direktorji z vsega sveta za izjemne dosežke na področju kadrovske funkcije. V letu 2006 je potekala integracija nemške generične firme Hexal v Novartis, pravzaprav v Sandoz, ki je generični del Novartisa. Očitno smo ta kompleksni projekt izpeljali tako dobro, da smo si prislužili tako veliko priznanje. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Dva dneva si med seboj nista enaka, in to mi je zelo všeč. Živim zelo dinamično, še posebno odkar sem ustanovila svojo firmo za osebno in poslovno navigacijo - Arbora. Vstajam dokaj zgodaj: če tisti dan nisem preveč lena, potelovadim, se stuširam in pozajtrkujem. Običajno delam do poznega popoldneva ali večera. Včasib delavnik še malo podaljšam, drugič si privoščim daljši odmor čez dan, pa nadaljujem zvečer. Med tednom ali med vikendom pogosto obiščem savno, da se sprostim in naberem novih moči. Kam sc odpravite, ko si želite sprostitve? Sprostim se v savni, kot sem že omenila, še bolj pa v naravi. Rada delam na vrtu, rada igram golf, tečem ali se sprehajam. Pozimi se spravim na smučanje ali na tekaške smuči. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? V tujino potujem običajno službeno, enkrat letno greva s hčerko na letovanje v tujino. Doslej nama je najbolj ostalo v spominu potepanje po Škotski: vožnja po levi z najetim avtomobilom, spanje po hostlih (študentskih prenočiščih op.a.) ali domovih prijaznih Škotov, ki povsod ponujajo »bed and breakfast« (prenočišče z zajtrkom op.a.), enajst zaporednih sončnih dni, kar je za Škotsko nekaj neverjetnega. Bili sva že v Turčiji, Egiptu, Jordaniji, Bolgariji, Tuniziji. Prosimo, zaupajte nam, kje se »srečujete« s kulturo? S kulturo se srečujem na koncertih v Cankarjevem domu ali v Filharmoniji, občasno v Križankah. Gledališče obiščem poredko. Zelo rada berem, od znanstvene fantastike do modernih razmišljujočih avtorjev kot so: Eckhart Tolle, Donald Walsh, Thomas Friedman. Katera domača opravila imate radi in katerim sc najraje izognete? Zelo rada pečem potice, kruh in krofe, obešam perilo in likam, za pospravljanje moram biti prave volje ali pričakovati obiske. Če je lepo vreme, grem seveda mnogo raje na svež zrak kot pospravljat. To pustim za dni, ko je vreme slabo. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Rada imam ljudi in sem rada v družbi, ustreza mi tudi, da si lahko vzamem čas zase. Zanima me ogromno reči. Tudi na samotnem kraju bi dobro preživela, bila bi kmetica. Delo v vrtu me sprošča, žal imam vedno premalo časa, a se trudim to izboljšati. Mislim, da je treba v življenju ceniti to, kar nam ponuja, čim bolj živeti v sedanjem trenutku in biti povezan z naravo. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Na dejstvo, da prihajam iz Trbovelj, sem ponosna. Trbovlje sem sicer zapustila že jeseni 1970, ko sem šla študi- rat v Ljubljano in tam tudi ostala vse do danes. Izjema je bilo moje bivanje v ZDA. Celo namenoma govorim v našem narečju, da se ve, od kod prihajam. Menim, da nam daje Zasavje vztrajnost in pogum. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Sedem iz mladosti, če zraven štejem še tiste iz Amerike. Ravno konec marca je eden mojih prijateljev, ki je sedaj profesor managementa inovacij na slavni ameriški univerzi Brown, v državi Rhode Island, ki spada med štiri najboljše privatne univerze v ZDA, pripeljal v Slovenijo skupino devetnajstih študentov in tri profesorje, da so v okviru predmeta Globalizacija poslovanja spoznali naše ekonomsko, akademsko in kulturno okolje. Prav trije prijatelji iz mladosti smo jim organizirali obiske in razgovore na univerzah, institutih, v Tehnološkem parku, sama sem organizirala obiske v trinajstih slovenskih paradnih družbah, kjer so se lahko pogovarjali z najvišjim vodstvom o strategijah, spodbujanju inovacij, bodočnosti. Med drugim so obiskali Kolektor, Gorenje, Akrapovi-ča, Studio Moderno, Lek, Savo, Belinko, Fotono, Helios, pa tudi Vina Koper in Strunjan. Navdušeni so bili nad doživetim in lepotami Slovenije, nekateri celo razmišljajo o delu pri nas. Zadovoljna sem, da mi življenje še vedno prinaša nove prijatelje. Če torej velja rek, da so prava prijateljstva le tista iz mladosti, potemtakem sploh še nisem stara! Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Vedno delaj le dobro in nikoli ne izgubi upanja! Besedilo: Irena Vozelj, slikefotoarhiv Alenka R.B. \ cm/n Mali nogomet: PnJi&lMQi ZmoMß Ekipa Bar Slavi / Tref je po letu 2006, letos ponovno osvojila naslov POKALNEGA PRVAKA. Sicer vodilna ekipa prve lige, je tokrat presenetila, saj je naslov osvojila nekompletna in še to samo s šestimi igralci. Najzaslužnejša sta vsekakor brata Blaž in Miha Gracar , ki sta na finalnem turnirju dosegla vseh 7 zadetkov. Član zmagovalne ekipe je tudi Blaž Krajnik, najboljši vratar zaključnega turnirja, naslov naj strelca pa je osvojil Aleksander Mimić iz iste ekipe, ki je bil najbolj učinkovit v osmini finala in v četrtfinalu. Lanski pokalni prvak Potepuhi/Mane bar iz Litije z nekomple-tno postavo ni uspel ponoviti uspeha, bil pa je zelo blizu uvrstitvi v finale. V najbolj razburljivi tekmi so do konca oblegali gol Gamsov, vendar jim ni uspelo doseči zmage. Ekipa Šentlambert/Gamsi je z 2. mestom dosegla svoj največji uspeh v pokalnem tekmovanju. Trenutni vrstni red za: “ZASAVČEV ZLAT PRSTAN” - 2008/09 (do 4.5.) (opomba: zadetek v prvi ligi, je vreden: 1 točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45) 1. VINCEK A. (Prapreče - druga liga) 28 točk (35 zadetkov) 2. ALIČ Š. (Taj-kuni - peta liga) 19,8 (44) 3. GASIOR M. (Antimon - prva liga) 19 (19) 4. ZORKO M. (Mlinše I- prva liga) 18 (18) 5. KOKALJ (Sava - druga liga) 16(20) Besedilo: Igor Grčar Plavanje: S* Plav/aljni miting ‘'Pomlad!” V Mariboru se je za plavalce trboveljskega plavalnega kluba začela dolgo pričakovana letna sezona - nastopi v velikem 50-metrskem bazenu. V konkurenci 18 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, so vidno vlogo med 400 nastopajočimi odplavali tudi plavalci PK LCT, saj so se v vseh kategorijah uvrščali med dobitnike kolajn. Šestnajst nastopajočih PK Lafarge Cementa je šlo na tekmo predvsem preveriti trenutno formo. Kljub slabšim pogojem treninga (manjši bazen, krajši treningi, neustrezen termin) so dokazali, da se tudi v trenutnih razmerah lahko kosajo z najboljšimi. Plavalcev iz PK LC Rudarja so plavali v kategorijah ml. dečkov in deklic in mladincev: Zmr-zlak Karmen, Lara Hodej, Tjaša Božič, Klara Volaj, Neža Kurnik, Nina Kos ter fantje Rok Leskovec, Luka Zupan, Primož Podbregar, Peter Vozel, Žiga Kovačič, Jan Burgar, Mario Budimir, Nejc Kos, Žan Jerman ter Tilen Šintler. Dokazali so, da so eden izmed najuspešnejših malih slovenskih klubov, kar je rezultat dobrega selekcioniranja. Najmlajših dobitniki kolajn so bili Nina Kos ( 1. mesto na 100 hrbtno, in 3. mesto na 200 prosto ), Klara Volaj ( 2 x 2. mesto na 200 prosto in 100 hrbtno in 2 x 3. mesto na 100 prosto in 200 hrbtno ). Sledijo Peter Vozel (2. mesto na 50 hrbtno in 3. mesto na 100 hrbtno) Luka Zupan (2. mesto na 100 prosto in 3. mesto na 100 delfin) in Rok Lekovec (2x1. mesto na 50 in 100 prsno). Omeniti velja Karmen Zmrzlak in Primoža Podbregarja, ki sta pristala na nehvaležnem 4. mestu. Slednji je na 100 prosto plaval izredno in dosegel rezultat, ki ga je po točkovni vrednosti uvrstil med deseterico najboljših na tem mitingu! Tudi vsi ostali so plavali solidno in se uvrščali med osem najboljših. RUF Peter Kauzer ml. na divjih vodah prevladuje Preteklo soboto in nedeljo, 2. in 3. maja 2009, je bilo na brzicah Save v Tacnu spet živahno. Petra Kauzerja ml. je spremljalo več kot petdeset Hrastničanov, v nedeljo pa ga je spodbujal tudi župan Miran )erič. To so bile prve izbirne tekme za državno reprezentanco, dve sta še konec tedna v Lyptovskem Mikulašu na Slovaškem, kjer bo državna reprezentanca za leto 2009 že znana. Hrastničan Peter Kauzer ml. ima mesto že zagotovljeno, saj v domači kajakaški konkurenci povsem prevladuje. V soboto je dobil en kvalifikacijski nastop, v nedeljo pa še dva in prepričljivo zmagal tudi na obeh tekmah. Poleg Petra so tekmovali še Rosana Hrstič, Žan Bizjak, Iztok Jamšek in Janoš Peterlin. Janošu se je nastop malo ponesrečil, vendar ima še vse možnosti za reprezentanco, če bo uspel na Slovaškem. Fanči Moljk Karate: V soboto 18.4. 2009 so se člani Karate kluba Trbovlje udeležili 4. CRO CUP-a v hrvaškem Nedelišču. Nastopilo je 500 tekmovalcev iz 45 klubov in 3 držav. Tekmovanje je veljalo za izbirno tekmo kadetov za nastop na Mladinskem svetoven prvenstvu, ki bo novembra v Maroku. Tim ŽLAK, Patricija BU-KOVINSKI, Sanja NARGLAV, Tea LOPAN, Aljaž VESENJAK in Timi UMEK so tekmovalci, ki so se udeležili omenjenega tekmovanja. Vsi so solidno nastopili v svojih kategorijah. Največ uspeha pa sta imela Aljaž VESENJAK in Timi UMEK. Prvi je v kategoriji mladincev do 61 kg moral priznati premoč šele v finalu, medtem ko je Timi vse svoje nasprotnike premagal in osvojil zlato medaljo. Italijanske Udine so bile prizorišče jubilejnega 10. turnirja Trofej Udin. Zbralo se je kar 600 tekmovalcev iz 10 držav. Trboveljčani so se odločili, da bodo nastopili samo v kat ah, a niso imeli svojega dne. Največ uspeha med kadetinjami je imela Lejla DORIC, ki je zmagala v prvih treh krogih, nato pa morala priznati premoč trenutno najboljši slovenski kadetinji. Eno zmago je pri članih dosegel tudi Žiga ROZINA. Nastopili so še Barbara GASPARIČ, Aneja TAHIROVIČ, Martina KERŠIČ in Almin SALKIČ. Glavni cilj mladih Trboveljčanov do konca šolskega leta je uspešen nastop na Državnem prvenstvu do 21 let, ki bo potekal 31. maja v Žalcu. Timi UMEK in Žiga ROZINA bosta v KATAH EKIPNO skupaj z Grosupeljčanom Adom BOGALJEVI-ČEM nastopila na svojem prvem članskem EVROPSKEM PRVENSTVU, ki Trophy Udine se bo odvijal drugi vikend maja v Zagrebu. Zelo blizu svojega krstnega nastopa na velikih članskih tekmovanjih je Žiga ŠANTEJ, ki je v soboto nastopil na mednarodnem karate turnirju v Bratislavi, kjer ni posegel po vidnejših uvrstitvah. Žiga se bori za prosto mesto sedem najboljših slovenskih posameznikov, ki bodo v Zagrebu zastopali Slovenijo v BORBAH EKIPNO. V nedeljo 26. aprila 2009 je v športni dvorani MLADOST v Rijeki na Hrvaškem potekal 17. Mednarodni karate turnir »Rijeka kup«. Na tekmovanju je nastopilo 470 tekmovalcev iz 5 držav. Pod vodstvom glavnega trenerja v Karate klubu Trbovlje Mihe KOVAČIČA sta trboveljske barve zastopala samo Tea LOPAN in Aljaž VESENJAK. Tea je nastopila v kategoriji športnih borb kadetinj nad 54 kg. Po solidno izvedenih taktičnih borbah je v boju za 3. mesto morala priznati premoč domači tekmovalki. Na koncu je bila peta. Uspešnejši je bil v kategoriji mladincev do 61 kg Aljaž VESENJAK, ki se je kljub poškodbi uspel uvrstiti v finale in osvojiti srebrno medaljo. Turnir je štel kot izbirna tekma za nastop na Mladinskem svetovnem prvenstvu v mesecu novembru, zato je bila slovenska zasedba številčna. Skupno so slovenski tekmovalci osvojili 13 medalj. Aljaž Vesenjak Besedilo in slike: Bogdan Simer “7 CA/n REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. 1.5. ~sv'ir¥ «[smuk I A POST S| D O L E N C 'f ■ V R A N A T OJ , I Z H K E laa| O l Z I R fe JANA # KRIM P l A O L -O K T I _ EK NOVA O M\-~ S m; _ L A P E K »’ K A T O R O 1 META r N P i i r 3; STATIKA h: t i m ž u't^ sr R E A s 1 A V T U G A S I T E V D S A M O ' T A ofet 3 8 2 7 9 4 5 1 6 1 4 6 9 1 5 2 7 3 — 8 5 1 7 6 8 3 9 4 2 7 3 1 2 4 5 8 9 6 9 2 6 8 7 1 4 5 3 8 5 4 9 3 6 1 217 6 9 8 4 2 7 3 1 5 1 4!3 5 6 8 2!7 9 2 7 5 3 1 9 6 j 8 4 SUDOKU 2 4 1 2 9 7 5 6 3 5 — 4 5 7 9 1 6 7 3 7 4 9 3 .... 1 — 5 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 16.05. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 09/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, Id bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 08/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Slavi Škorja, Levstikova 19, 1410 Zagorje ob Savi - bon za 20,86 € 2. Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje - bon za 12,52 € 3. Erika Kavčič, Opekarna 13, 1420 Trbovlje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO SLAV'KßKJ'E PO VgO(DW CENI! 1 %pM ‘KSR(EMWE (REZINE SANO 1,30 £ (pOSEPNß (PONVPXBß EEß Jß od07.05. do 20.05.2009 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje, Tel: 035660280 Ali se prepoznale? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do četrtka, 15. 05. 2009, po tem tlnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZCRIfl ČEBCIICII YRA6CYIÖ molej Yolroxoijevo % IZlflKE. Tel.: OS/56-74-137 Kuhamo s Stašo Piščančje krače v testu Sestavine: 4 piščančje krače brez kože, zavitek zmrznjenega listnatega testa, 10 dag šunke v kosu, I jajce, gorčica, sol, poper. Priprava: Listnato testo odtajamo in ga tanko razvaljamo. Krače nasolimo. Šunko najprej narežemo na kvadratke, dodamo dve žlici gorčice, nato pa vse sesekljamo v mazavo zmes ter začinimo s soljo in poprom po okusu. Z zmesjo namažemo krače. Vsako kračo ovijemo v listnato testo, da je pokrita okoli in okoli. Testo premažemo s stepenim jajcem in kračo položimo na pekač. Pečemo na 180 stopinjah Celzija približno 45 minut. Dober tek! Stašo Wm wmm Drage bralke, cenjeni bralci! Mesec maj in ljubezen sta postala nerazdružljiv par. To ni nič čudnega, če samo pogledamo, kaj ljubezen ustvarja v naravi. Ne mislim ozko na ljubezen med moškim in žensko, temveč na ljubezen do ustvarjanja, ki se kaže v čudovitem cvetju, navdihujočih vonjih, ptičjem petju. Majska narava prekipeva od veselja do življenja. Skoda bi bilo iti mimo brezštevilnih čudežev majnika. Pesniki gotovo upoštevamo ta nasvet, zato si ne moremo kaj, da ne bi o njih pisali. O čudežih prve in druge ljubezni. Brez ustvarjalnega naboja, ki spi v vsakem bitju, se tudi ljubezen med dvema stvaritvama ne bi mogla razviti. Naj živita ljubezen in ustvarjalnost. Srečno!Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ZAKAJ TAKO? Ko sonce popek rdeče vrtnice obsije, se list za Ustom od ugodja zvije in sonce svoje tople žarke v cvet zarije. Ko ustnice na tvojih otoplijo in se kot popki razcvetijo, poljubi vso obliko izgubijo. Sonce vse bolj močno žge, poljub s poljubom se v eno spite, osipati tedaj se cvet začne. Vesna Berk VREDNOST Na obrazu in v očeh se kažejo sledi naše osebnosti. Če bi imeli še iskreno in usmiljeno srce, pa naše življenje ne bilo bi to brez vrednosti. Darko Blaznik - Darčk SPOMINI Z zelenih livad mladosti vstajajo spomini. Bolj oddaljeni so, daleč, bolj so živi. Ni uspelo času, da zabriše, kar življenje nam v srce zapiše. Ko z njih odpihnem prah, patino pozabe zbrišem, v nekdanji lepoti zažarijo, a tisti drugi, manj veseli, znova spet zakrvavijo. Ne spustim jih v pozabo, v njih skrito moje je življenje celo, dnevi zlati, dnevi sreče, vmes trpljenje je vpleteno. Francka Šmid DANAŠNJA DOBA V srce je ugriznil in film posnel. Zgodba ni znana, dober refren. Trak je poslikan, zvoka sploh ni, v srcu pa električna solza še vedno skeli. Ina Brečko ODSEV Ne vem, kaj bo jutro prineslo. Morda ho moje dvome odneslo. Izbrisalo grenke solze z oči, ovilo strahove v moje dlani. Deliš si toplo posteljo z njo, a za naju še ni prišlo slovo. Vem, ne boš je izpustil iz svojih rok, saj z njo raste tvoj ljubi otrok. Težko sc je v jutro prebujati sam. Verjemi, občutek predobro poznam. Še težje, ko tvoje srce ovene in v njenih očeh ti vidiš mene. Vesna Malgaj "In ljubezen je najbolj plemenita šibkost duševnosti." (John Dryden) “7 CA/: KOLUHM @)| Alekslj Porednik: ZAROTA PRAVIČNIKOV »Bodi tiho, grešnik. Poklekni pred svojega Gospoda in se pokesaj svojih umazanih dejanj.« Takšen umotvor bi prav lahko prišel iz ust kakšnega preveč gorečega dušnega pastirja, ki živi v oblakih. Mislim na odnos določenega dela duhovščine do spolnosti. Brez spolnosti nas sploh ne bi bilo. Spolnost je torej sveta stvar in božji dar. Njen greh je v tem, da se človek ne »goni« kot žival, zgolj zaradi plojenja mladičev. Človek jo uporablja ne le za ohranjanje svoje vrste, ampak tudi za uživanje. In slednje je po prepričanju dušebrižnikov grešno. Dobro jesti in piti je dovoljeno, uživaško 'fukati' pa ne. Kje je tu logika? Za zdravo osebo spolni odnosi niso mogoči brez uživanja. Drugače povedano, spolni odnosi in užitek hodijo z roko v roki. Kdor hoče »odkriti Ameriko« in razvrednotiti človeka kot čuteče bitje, pozablja, da na ta način spreminja človeka v stroj za proizvodnjo otrok, ki »hvaležno častijo tisto, kar polagajo na jezik jim usode tuji gospodarji«. Radovednost je lastnost, ki je našo raso obdržala pri življenju. Omejevanje spolnosti pomeni omejevanje radovedne plati našega bitja, brez katere jaz ne bi napisal in vi ne bi brali teh vrstic. Toda želja po omejevanju spolnosti je del zarote, ki 'folk' tlači v 'drek' klečeplazenja. Spolnost je izjemno sredstvo za sproščanje človeške energije. Ustanova ali organizacija, ki jo uspe ukrotiti, je ukrotila in si podredila našo življenjsko silo. Če ima takšna entiteta vpliv na celotno družbo, si je podredila njene članice in člane. Dosegla je nadzor nad spolovili, če se izognem bolj sočnim, nazorneje razumljenim izrazom. Te si bom prihranil za zasebno uporabo. Se en dokaz, kako je ukro-čenost zlezla pod kožo celo meni, ki se prištevam k zagovornikom svobode mišljenja, govora, delovanja in verovanja. Zagovarjam načelo »živi in pusti živeti«, ki spoštuje užitke, dokler slednji ne kratijo svobode sočloveka. Nočem zveneti kot »krivi prerok«, glasniki ustanov za 'žajfanje' množic (beri: duhovniki raznih cerkva) skozi različne vzgojne procese. Tisti, ki so živeli v bolj liberalnem okolju, se niso prelevili v »nazadovolj(e)ne gobezda-če«, kakršni so postali tisti, ki so živeli v okolju z odklonilnim odnosom do spolnosti kot nečesa grdega, o čemer se ne sme niti govoriti. Ta molk pa je najhujši nasprotnik zdrave spolnosti. Najbrž so si nekateri fantje izbrali duhovniški stan celo zaradi zastrupitve s strahom pred »prodiranjem v sladkost mednožja«. Ogromno škode je povzročilo blatenje spolnosti, po možnosti s strani ljudi, ki so le s težavo krotili svoj spolni nagon. Otroka je opijal(a) z odporom do seksa, ker sam(a) ni uspel(a) obvladovati svoje spolne sle. Toda ta je prisotna v vsakem človeku. Njeno zanikanje je najkrajša pot v pekel sa-mozanikanja. Nekateri mislijo, da je že vsaka misel na seks grešna. Oprali so jim možgane in jih brez potrebe pahnili v trpljenje. Se sreča, da je človek svobodno bitje in se lahko izvije iz primeža groze. Po drugi strani to, žal, uspe le redkim. Poleg tega se večina zarotniških pravičnikov ne zaveda škodljivosti svojega početja. Zal. Gotovo pa se motijo, če imajo spolnost za umazano. In to je njihov izvirni greh. Generacijo ali dve nazaj se je vsakršno spolnost povezovalo z nečistostjo, zlasti žensko. Moški je lahko dokaj svobodno »vlagal 'tiča' v tuje luknje«, medtem ko je bila ženska takoj označena za 'kurbo', če se je odločila preizkusiti orodje, ki ni pripadalo njenemu zakonitemu možu. Zakaj? Zaradi patriarhalne družbene ureditve in obravnavanja spolnosti kot nečesa umazanega, nečednega, nemarnega, grdega. To odzvanja v naših glavah še dandanes, čeprav se je tabu spolnosti v primerjavi s časom naših dedkov in babic že precej omehčal. Iz našega razmišljanja torej sledi, da nobena skrajnost ni dobra. Poleg tega je potrebno vedeti, da so šli različni ampak povedati moram svoje mnenje. Če je Bog ljubezen, potem to svobodo dopušča. Nihče ne more reči, da je nekaj hudičevo delo, če omogoča pletenje pristnih vezi ljubezni med ljudmi. K temu gotovo prispeva tudi zdrava spolnost, katere naravni del je raziskovanje telesa. Govorim o zdravi spolnosti, saj je potrebno upoštevati higieno in pravo mero. Brezumno je dovoliti, da spolni nagon prevzame nadzor nad človekom, da ga zasvoji. To je zloraba spolnosti, norčevanje iz »milosti, dane od Boga«. Če imajo pravičniki v svojih pridigah to v mislih, potem imajo prav. ® mo/omsm Kino Delavski dom Zagorje ob 20.00 Petek 08.05. ob 20.00 REVNI MILJONAR, krim. roman t. dram a torek 19.05. ob 18.00 Sobota 09.05. ob 20.00 STRASTNA ZAPRAVLJIVIMA, kom. ob 20.00 Nedelja 10.05. ob 20.00 REVNI MILJONAR sreda 20.05. ob 18.00 Ponedeljek 11.05. ob 20.00 REVNI M ILION AR ob 20.00 Torek 12.05. ob 20.00 Film teater: BRALEC, drama četrtek 21.05. ob 18.00 Petek 15.05. oh 20.00 VARUHI, akc.domiš. pustol. Nedelja 17.05. ob 20.00 SOMRAK Ponedeljek 18.05. ob 20.00 VARUHI Torek 19.05. ob 20.00 Film teater: PREHOD, slovenski psihol. triler Kino Izlake Nedelja 10.05. ob 20.15 Nedelja 17.05. ob 20.15 STRASTNA ZAPRAVLJIVKA, kom. VARUHI, akc.domiš. pustol. Kino Delavski dom Trbovlje GORO GORO GORO MOŽJE X NA ZAČETKU: WOLVERINE, domiš.akc.triler ob 20.00 DVOJNA IGRA, krim. triler Kino Delavski dom Hrastnik 07.05. ob 20.00 KROŽNA CESTA, druž.drama 08.05. ob 20.20 SEDEM DUŠ, drama 09.05. ob 18.00 KROŽNA CESTA ob 20.00 SEDEM DUŠ 10.05. ob 18.00 SEDEM DUŠ ob 20.00 KROŽNA CESTA Četrtek petek sobota nedelja Četrtek 07.05. ob 18.00 MARL EY IN JAZ, kom. sreda 13.05. ob 20.00 DEČEK V ČRTASTI drama PIDŽAMI, vojna drama ob 20.15 HITRI IN DRZNI, akc. četrtek 14.05. ob 18.00 DEČEK V ČRTASTI krim. PIDŽAMI petek 08.05. ob 18.00 HITRI IN DRZNI petek 15.05. ob 20.15 FROST NIXON, polit. ob 20.00 MARLEY IN JAZ drama sobota 09.05. ob 18.00 HITRI IN DRZNI sobota 16.05. ob 18.00 FROST NIXON ob 20.00 MARLEY IN JAZ ob 20.00 DEČEK V ČRTASTI nedelja 10.05. ob 18.00 HITRI IN DRZNI PIDŽAMI ob 20.00 MARLEY IN JAZ nedelja 17.05. ob 18.00 DEČEK V ČRTASTI ponedeljek 1 1.05. ob 18.00 MARLEY IN JAZ PIDŽAMI ob 20.15 HITRI IN DRZNI ob 20.00 FROST NIXON torek 12.05. ob 18.00 SRCE IZ ČRNILA, sreda 20.05. ob 20.00 The International: druž.dom.pust. MEDNARODNA sreda 13.05. ob 18.00 SRCE IZ ČRNILA PREVARA, triler četrtek 14.05. ob 18.00 STARI, RAD TE četrtek 21.05. ob 20.00 The International: IMAM, kom. MEDNARODNA petek 15.05. ob 18.00 SRCE IZ ČRNILA PREVARA sobota 16.05. ob 18.00 DIRKA NA ZAKLETO GORO, dom.kom.pust. Kino Dol pri Hrastniku ob 20.00 STARI, RAD TE IMAM petek 08.05. ob 18.00 KROŽNA CESTA, nedelja 17.05. ob 18.00 DIRKA NA ZAKLETO druž.drama GORO petek 15.05. ob 18.00 DEČEK V ČRTASTI ob 20.00 SRCE IZ ČRNILA PIDŽAMI, vojna drama ponedeljek 18.05. ob 18.00 STARI, RAD TE IMAM Velika uspešnita Andreja FrUa: Š P A R G L ] I Več o knjigi na internetu: www.grafika-gracer.si NAROČILA: info@grafika-gracer.si, tel: 03 5452 666, fax: 03 5473 166, gsm: 031 822 533 za avc ŽIVALI Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.: 041 393 432. STIKI Moški, 51, išče žensko za skupno življenje. Kontakt: ZASAVČAN DELO Iščem kakršnokoli delo, tudi na domu. Imam prostor. Kontakt na: 070/895-986 ZAPOSLIMO KUHARICO ZA PRIPRAVO MALIC kontakt: 041-322-889 ACM Nemec d.o.o. Sedraž 3 3270 Laško NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): V J mali oglasi ►---------------------------------------------* Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa NETKA HLASTAM iz Trbovelj. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM ¥ KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA ŠT. il 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 6-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:..................................... 9 lu ? S > S 3 o Naslov:.......................................... ^ 13 •' Podpis:................................ .......................................... lisSe ....................... f 8 Š 8 S Telefon in e-pošta:.......................... ■§■!§.<; S' ” Davčna številka:.................. Številka TRR:.............................. lil § SaSä *vsi podatki so obvezni* http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kuiturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 33 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime in priimek glavnega igralca. Ki igra v filmu S£D£M D0Š? Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo Tokratna srečna izžrebanca sta: Gašper Vrhovec (Zagorje) in Drago Čučnik (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. © HDFßKflm Manja %Q>lm v/ HrastnisidEi ofoz^pM Manja Goleč z Dola, upokojena anglistka, pesnica in šansonjerka, je bila v sredo, 29. aprila 2009, v Knjižnici Antona Sovreta gostja novinarja Marka Planinca. Manja in Marko »Večer je bil pravi balzam za dušo in telo...« je komentirala ena izmed številnih obiskovalk. Med razgovorom jo je Marko v pravem trenutku pozival tudi k petju šansonov ob spremljavi imenitnega Francija Vrtačnika in k branju avtorskih pesmi oziroma aforizmov. Seveda nista mogla mimo življenjske poti, ki je Manjo vodila od rojstne Frtice v Flrastniku do Trbovelj in potem na Dol, kjer živi še danes. Spomnila sta se tudi pevske poti, ko je sodelovala z odličnim glasbenim pedagogom Albinom Weingerlom, ansamblom Veseli rudarji in še s kom. Za ansamble piše tudi tekste, ukvarja se s prevodi in priredbami. Marko jo je spomnil tudi na pesniško zbirko, ki naj bi imela naslov Morda pa najdeš kaj v tem niču, pa jo ima še vedno samo v načrtu. Smo pa bili deležni nekaj njenih najnovejših pesmi. O sinu, dr. Borisu Golecu, sta povedala le nekaj besed. Saj se ponosa in navezanosti ne da ubesediti. Ni odraščal med zapovedmi in prepovedmi. Vedno je našla čas zanj in mu je bila v oporo. Dotaknila sta se tudi njenega dela v Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer v knjižnici Šansonjerka Manja £) z i avc Comovke že štiri leta poučuje angleški jezik. Njeni učenci so kakih pet let mlajši, nekateri pa tudi starejši. Lepo so se ujeli in večkrat jo kam mahnejo, kjer je veselo. Obiskovalci Manja ima rada življenje, prijatelje, preproste ljudi. Fo očetu ima smisel za glasbo, po mami za humor. Po horoskopu je riba, zato se vedno izmuzne in pobere. »Življenja ne igram,« pravi, »ampak se igram, da utišam tesnobo, stiske in nemalokrat tudi spomine.« Hrastniška obzorja so izzvenela tokrat bolj kot druženje starih znancev in prijateljev, vendar je vsak odkril v Manji nekaj novega. Pa še Manjin zadnji aforizem: Živa ostanita, stara mama, stari ata! Vajina je pokojnina zlata. Na mladih svet stoji, so včasih govorili. A dandanašnji, ko več dela ni, brez vaja hi težko zvozili. Besedilo in slike: Fanči Moljk V torek, 21. aprila 2009, je v sodelovanju s Hišo eksperimentov potekalo ustvarjalno fizikalno popoldne; najprej za dijake ustvarjalna delavnica Znanstveni Krneki, kjer so v 4 različnih delavnicah spoznavali fiziko na sproščen in zabaven način (merili odzivni čas, izdelovali glasbila, spoznavali kamero obskuro). Dijakom in vsem ostalim obiskovalcem je bil namenjen glavni del fizikalnega popoldneva, ko so naši sodelavci iz Hiše eksperimentov predstavili ZVOKOLOGIJO. Sodelavci iz Hiše eksperimentov in vodje delavnic z Gimnazije Litija Ob koncu predavanja smo otvorili in prvič preizkusili eksperiment, ki so ga zasnovali naši dijaki v sodelovanju z njihovo hišo. Eksperiment, ki meri odzivni čas (refleks) na čutni, zvočni in svetlobni dražljaj in nas uči skozi igro in sprostitev, je svoje mesto našel na zimskem vrtu naše šole in je vsakodnevno na voljo dijakom. (Damjan Štrus) f ------------'S »Dovoljenje je kriminalno dejanje« To je stališče Zagorjanov, ki so se udeležili aprilske okrogle mize na temo Do boljšega zdravja tudi s čistejšim okoljem. Zagorska steklena dvorana v Delavskem domu je bila obiskana, kot že dolgo ne. Na okroglo mizo so povabili tudi ministra za okolje Karla Erjavca, ki je z izjavo, da je okoljsko dovoljenje za Lafarge Cement sporno, navdušil prisotne. Povedal je tudi, da to dovoljenje še ni jamstvo, da bo onesnaževanje v mejah, ki zagotavljajo zdravje. Ob tem je treba dodati, da je bilo to dovoljenje pripravljeno precej prej, preden je Erjavec postal minister. Podpisal ga je, ker je bil prepričan v strokovnost služb v ARSO, ki so ga pripravile. Predsednik uprave LC Iztok Virant je javno postavil vprašanje vodji projekta o zdravju v Zasavju in ministru, zakaj v projektu ni bolj poudarjeno, da je TET večji onesnaževalec kot LC. Spraševal se je tudi, kako lahko minister za sporno označi dovoljenje, ki ga je izdalo njegovo Ministrstvo. Cementarna je državo že pozvala, naj tovarno zapre, če meni, da je njeno obratovanje v nasprotju z zakoni. Minister je pojasnil, da se bo »spornost« izkazala v pravnem postopku in v primeru napak bo pristojni organ dal odločbo v ponovno presojo. Ker gre v trenutnem primeru za končno odločbo lahko v Cementarni začnejo z dejavnostjo, za katero je bila dana. S tem pa prevzemajo tudi tveganje, če bi bila v sodnem sporu odločba odpravljena. MaH \___________________ z v a\/r> m zmm Rajka Bajda opozarja: Nfai% telo potrebuj ^ibanj^! Telesna dejavnost so vse oblike gibanja telesa, ki porabljajo energijo. Telesna nedejavnost pa je dejavnik tveganja za zdravje - za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Zato je pomembno, da začnete čim prej, če do sedaj niste bili nič ali premalo v gibanju. Redna telesna dejavnost vas bo ščitila pred boleznimi in težavami, ki jih prinaša sodobno življenje, lažje boste premagovali vsakodnevne naloge in obveznosti. V zrelih letih boste s pomočjo telesne dejavnosti vzdrževali svojo moč in gibljivost, ohranjali lastno neodvisnost in se upirali peša-nju, ki ga prinesejo leta. Katero vadbo in koliko vadbe je primerno za vas, je odvisno od vašega zdravstvenega stanja, vaše kondicije, starosti in tudi želje, kaj želite doseči. Za želeni učinek na srčno-žilni sistem, mora biti vadba dovolj pogosta, dovolj intenzivna, zajeti mora večino velikih mišičnih skupin in potekati čimbolj zvezno. Ce pa želite z vadbo tudi hujšati, je potrebna večja intenzivnost in dalj časa, da se dobro ogrejete, spotite in pospešite srčni utrip. Za hujšanje velja eno samo pravilo: pokuriti morate več kalorij, kot jih dobite s brano. Uravnotežena vadba je vadba za vzdržljivost (50%), za gibljivost (25%) in za moč (25%). Ne pozabite na ogrevanje pred in ohlajanje (raztezanje) po vadbi. HOJA je najprimernejša oblika telesne dejavnosti za vse starosti in vso družino. Naj bo gibanje zabava in sprostitev, za vas in tudi družino! Telesno zmogljivost ali fitnes indeks izmerimo na testu hoje na 2 km, ki ga izvajamo dvakrat letno na letališču Ruardi v Zagorju. Spomladanski test je bil v sredo, 6. maja Hm, pa ja... Telesno razgibavanje je nesmisel. Ce ste zdravi, ga ne potrebujete; če ste bolni, se ga ne lotite. (Pripisujejo Fordu, Henry ju, 1863-1947) LIPA Tilia europea OPIS Spada v družino lipovk (Tiliaceae). Pri nas rasteta dve vrsti (navadna lipa in lipovec - črna lipa), se le malo razlikujeta med seboj in sta obe zdravilni. Navadna lipa je drevo, ki zraste do 30 m visoko, veje se razprostirajo na široko, njen les je mehak, skorja žilava. Listi so pecljati, okroglasti, srčasti in našiljeni, rob je napiljen, /gornja stran je temnejša kot spodnja. Ima 5 do 15 cvetov na dolgem peclju in velik pricvetni list, ki ima gladek rob. Plodovi so mehkejši, ker so prekriti s tankim ovojem. Lipovec je mogočno drevo, ki zraste do 50 m visoko. To so mogočne vaške lipe, ki dosežejo 100 in več let. Listi so veliki, srčaste oblike, nazobčani in na obeh straneh enake zelene barve, od tod ime črna lipa. Več manjših cvetov, 2 do 5, so združeni v socvetje pakobul, ki ga pokriva velik pricvetni list. Plodovi so majhni oreški, pokriti z debelo lupino, ki ima pet močno vidnih robov. Navadna lipa cveti v prvi polovici junija, črna pa v prvi polovici julija. ZANIMIVOSTI Lipov les uporabljamo za pridobivanje lipovega oglja. Pridobivamo ga s suho destilacijo (destilacija brez dostopa zraka) lesa. UPORABNI DELI Nabiramo cvetove s pricvetnimi ali ovršnimi listi obeh vrst lipe, ko so cvetovi popolnoma odprti, toda ne prezreli. Nabiramo jih v lepem sončnem vremenu. Sušimo jih v senci na prepihu. Suhi cvetovi morajo imeti lepo svetlo rumeno barvo in prijeten značilen vonj. Okusa so sladkastega in trpkega. Cvetje hranimo v dobro zaprtih posodah na suhem in temnem prostoru. NAČIN UPORABE v zdravilstvu jo priporočajo kot blago sredstvo za sproščanje tesnobnih stanj, razdraženosti in živčne napetosti, ki vplivajo na prebavo, krvni tlak in delovanje črevesja; ker povzroča znojenje, pa jo uporabljajo tudi za zdravljenje prehladov, gripe in nalezljivih bolezni; čaj deluje tudi za pospešeno izločanje urina iz telesa - Ne smemo ga uporabljati dolgo časa kot napitek, kajti pri stalnem uživanju so se pokazale srčne okvare. v MEDICINI se uporablja tudi lipovo oglje pri zastrupitvah s hrano, vnetjih črevesa, pri driskah, napenjanju, zaprtju, vendar ga moramo vedno kombinirati z blagim odvajalnim čajem, ker veže nase pline, bakterijske in nekatere kemične strupe. 1’roti nespečnosti in kašlju Čaj - poparek 5 do 10 g cvetja poparimo v 0,5 1 vode. Popijemo 2 do 3 skodelice dnevno. Tinktura 100 g cvetov namakamo 5 dni v 0,5 1 30- odstotnega alkohola. Jemljemo jo po žlicah. Pri razdraženi koži in ustni sluznici ter grlu Čaj - poparek 25 g cvetov poparimo v 0,5 1 vode. Z njim izpiramo in umivamo obolela mesta ali usta, grgramo, polagamo obloge. Pri oteklinah in sončnih opeklinah, pri razdraženih hemeroi-dih in intimnih zunanjih delih Tinktura (oljnata) 50 g cvetov namalcamo 10 dni v 0,5 I olja v toplem prostoru. Rahlo jo vtiramo v kožo. Vir: zeliščni kotiček Dvorca Trebnik __________________________________________________________J za avc 7. maj 2009 iM blaga Naravoslovno-družboslovni tabor litijskih gimnazijcev, fa, najbrž res zveni podobno kot poučna ekskurzija - kup znamenitosti, ki si jo je potrebno ogledati, brezkončni govori vodičev in občasni pšššji profesorjev, ko tudi dijaki dobijo govorniški navdih. No, tabor ni nič od naštetega. Je sproščeno druženje dijakov in profesorjev brez pritiska učnih načrtov, preverjanja znanja, in ja, tudi pššš-jev. Najbrž je prav zato med dijaki tako priljubljen in nihče se ne čudi, ko že na začetku šolskega leta, kot neučakani otroci, profesorje vprašujejo po lokaciji naslednjega tabora. Letos so zadnji marčevski vikend preživeli v domu Škorpijon na Kozjaku, nekdanji vojaški kasarni na slovensko-avstrijski meji. Maketa Osončja jim je ob prihodu naznanila, da bo vikend res potekal v znamenju astronomije, kot so to obljubili profesorji. V nedeljo so se tako vračali domov sicer nekoliko kislih obrazov, pa vseeno bogatejši za boljše poznavanje zgodovine astronomije, planetov in ozvezdij. Mateja Ule v, šoli v/ tir asi n i feu zaključek njiitg.§a jja. Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik je že šesto leto koordinator regijskega natečaja Evropa v šoli. Natečaj poteka pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, Evropske unije ter Evropske kulturne fundacije že od leta 1953. V Sloveniji je nacionalni odbor Evropa v šoli prvič razpisal natečaj v šolskem letu 1999/2000. Letošnji, z naslovom Imam idejo, je torej deseti. »Naloga Občinske zveze prijateljev mladine je bila,« pravi predsednica Marina Kmet, »da smo zbrali vsa likovna, literarna in raziskovalna dela, jih posredovali komisijam, ki so ta dela pregledala in izbrala najboljša. Izbrana dela smo poslali na državni natečaj, kjer bo državna komisija odločila, katera dela bo nagradila.« Pri organizaciji so pomagali: Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, Urad vlade RS za komuniciranje, Občina Hrastnik, KRC Hrastnik in OŠ NHR Hrastnik. Priznanja za prvo uvrščene: Likovno področje: 1. triada: I. nagrada: UČENCI 3. č razreda z OŠ NHR Hrastnik-po-družnične šole Dol pri Hrastniku, mentorica ANDREJA ZA-KOŠEK II. triada: 1. nagrada: KLARA FERME z OŠ Ivana Kavčiča Izlake, mentorica LJUDMILA ARTNAK III. triada: 1. nagrada: ROBI VEBER z OŠ Ivana Kavčiča Izlake, mentorica LJUDMILA ARTNAK Pravila dovoljujejo, da državni komisiji pošljemo poleg nagrajenih še tri likovna dela za drugo triado in dve deli za tretjo triado. Tako bodo poslana tudi dela, ki so jih ustvarili naslednji učenci: ŽAN BANTAN z OŠ Ivana Kavčiča Izlake LUKA PERC z OŠ Trbovlje ANA DIMIC BENKO z OŠ Trbovlje HARIS BEČIREVIĆ z OŠ NHR Hrastnik PETRA AVBELJ z OŠ Ivana Kavčiča Izlake Literarno področje: 1. triada: I. nagrada: UČENCI 3. d razreda OŠ NHR Hrastnik-podru-žnična šola Dol pri Hrastniku, mentorica JANJA URLEP II. triada: I. nagrada: DAŠA MEDVEŠEK z OŠ Litija, mentorica JANA ŠTOJS III. triada: I. nagrada: PETRA BEJA z OŠ Litija, mentorica JANA ŠTOJS srednja šola: SARA BELEC z Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje Raziskovalno področje: MARCEL JANČAR in KLEMEN ŠKARJA z OŠ Gradec, mentorica ASTRID ŽIBERT Fanči Moljk (D mi9o/\cLEPmmcA "—H------------ Razkorak škrlatnega viteza Pred dnevi je bil ponovno na obisku v Sloveniji visok cerkveni dostojanstvenik Franc Rode. Po novem se ponaša z nazivom Škrlatni vitez. V izjavi za javnost je na kratko spregovoril tudi o revščini in bogastvu pri nas. Zelo površno je ocenil, da pri nas ne gre za prevelik razkorak med revnimi in bogatimi. Dodal pa je še, da so bogati pomemben del vsake družbe, brez katerih pač ne gre. O revnih ni izgubljal besed. Inteligenčni nivo škrlatnega je, kljub njegovim pogostokrat provokativnim in tendencioznim izjavam, zagotovo nesporen. Zagotovo dobro pozna razmere pri nas. Pa tudi statistični podatki o brezposelnosti in revščini množic na eni in bogatih posameznikih na drugi strani mu niso neznani. Čeprav cerkveni vitez ni ocenil, da gre pri nas za alarmantno razmerje med bogastvom in revščino, pa je že samo s tem, da je omenil razkorak med revnimi in bogatimi priznal, da revščina obstaja. Že samo zaradi tega bi se moral v svoji izjavi bolj posvetiti pripadnikom revnega stanu. Če je v opravičilo bogatim, ki so to postali na pošten ali malo manj pošten način, poudaril njihov pomen za sleherno družbo, bi lahko podkrepil tudi dejstvo, da brez revežev, ki jih producira vsak pojav bogatenja posameznikov, tudi ni mogoče pričakovati napredka sodobne družbe. Takšen zaključek se sam po sebi ponuja iz sicer nepopolne izjave, ki jo je o bogatih in revnih v naš prostor lansiral pred dnevi cerkveni veljak našega rodu. Nič čudnega, da cerkev zagovarja bogate kot platformo vsake družbe. Konec koncev tudi sama prosperiteta cerkve izhaja iz pridobitev in kopičenja materialnih dobrin. Osnovni prodajni artikel cerkve so dogme, ki jih uspešno prodajajo naivnim množicam širom sveta že tisočletja. Simbioza med bogatimi in vplivnimi posamezniki ter Vatikanom je tako že stoletja popolna. Takšna je pač božja volja; kdor se bo upiral bo v mukah pokončan in obsojen na pekel. Vse tiste izjave, ki jih je mogoče slišati iz ust cerkvenih dostojanstvenikov in samega Svetega očeta o boju proti revščini, vojnam in lakoti, so zgolj hinavki poskusi neke vplivne svetovne institucije, ki z leporečjem zgolj zavaja množice naivnih vernikov. Leporečje pa po potrebi gospodje še podkrepijo s priročnimi grožnjami o božji kazni in podobno. Škrlatni vitez v svoji izjavi ni namenil pozornosti revščini in revežem. Očitno tudi svojih molitev, vsaj v tolažbo, ne namerava posvetiti vse večjemu številu revežev v naši družbi. Glede na njegov način razmišljanja in megalomanskega obnašanja, je prej mogoče pričakovati molitev, usmerjeno v pomoč bogati slovenski kliki. Prihodnost je, tudi po logiki cerkve, očitno v dobro plasiranih finančnih naložbah in ne v reševanju revščine. Če bi cerkveni dostojanstvenik bolj konkretno spregovoril o revščini, bi moral spregovoriti tudi o vzrokih, ki rajo pehajo v revščino. Takšne teme njegovi viteški plemenitosti niso pogodu. Odnos cerkve do sveta je povsem materialen in ekonomski. Dogme so zgolj že zdavnaj proizveden in poceni artikel, ki se uspešno in v neskončnost drago prodaja. Mefisto Kdo sem in kaj se mi dogaja -Potemkinova vas.. »Da bi razumeli, kaj Potemkinova vas je, se je treba za hip vrniti v zgodovino, natančneje v carsko Rusijo v drugi polovici 18. stoletja. Potem ko se je Katarina Velika odločila skupaj s tujimi diplomati obiskati Ukrajino in Krim, se je princ Clri-gorij Aleksandrovič Potemkin, guverner teh območij, znašel v neljubi situaciji. Pokrajina je bila namreč izčrpana zaradi revščine in nemirov. Kako naj torej pripravi predstavitev, ki bi zakrila nezaželeno realnost? Ker je carica s spremstvom potovala predvsem po reki, je Potemkin ob bregovih Dnjepra velel postaviti kulise vasi. Tja je pripeljal kmete, na tisoče glav živine in drobnice od drugod, da bi carici pokazal razkošje, po drugi strani pa naj bi s tem dejanjem v zaledju večkrat povzročil lakoto. Ko se je caričina procesija odpeljala mimo, je razpustil celoten aparat, toda le zato, da ga je spet zgradil nižje ob toku, da bi tako še enkrat prevaral carico in njeno spremstvo.« (vir internet) Zanimiva zgodba s katero sem se srečala že pred davnimi leti. Tilko kot obstajajo zelenčki, tako je tudi Potemkinova vas vedno aktualna. Bila in bo. V času blišča in času bede... Potemkini še vedno obstajajo, koga pa želijo prepričati v blagor, ki to ni pa ne vem. Važno je, da se blešči, komu mar, da videz vara... Zadnjič sem se dotaknila zdravstva, ki ga drago plačujemo, a čakalnih vrst itd...ne bom omenjala. Sprašujem se le - kaj bo, ko nekega dne ljudje ne bodo mogli plačati dodatnega zavarovanja, da privatnega zdravljenja sploh ne omenjam. Grandiozni projekti čakajo nekje v zapečku na nove finančne injekcije, a že začeti projekti strašijo mimoidoče. Tudi mi v Zasavju nismo imuni na kaj takšnega. Investicije, ki so se izplačale in tiste, ki se niso. Nedokončano in lepo začrtano...največ uspeha je s cestami in, če bo posreči, bo marsikaj zakrpano ali pa na novo narejeno, saj se ni moč zapeljati niti do sosedne ulice, da ne bi bilo kakšne zapore na cesti ali obvoznice. Kar precej smo pričakovali od evropskih sredstev, pa smo jih dobili po prstih....nič ne bo dokler. Pred kratkim je SVEA imela srečanje z javnostjo in med drugim je omenjeno, da bo poskrbela tudi za svoj okoliš. Ne vem točno za kaj gre. Svein okoliš je zagorsko Polje, ki prav tu v njeni bližini ni preveč v čast znani sosedi. Trije bloki, staroste med ostalimi, trpijo zaradi starih in zanemarjenih fasad, nikakršne izolacije in posledično vlage, okolica številke tri je polna blata, obsedena z avtomobili, ki so zaradi pomanjkanja prostora parkirani dobesedno na treh vhodih v blok. Včasih se je celo peš težko prebiti do vrat. Kaj, če bi kdo potreboval nujno zdravniško pomoč? Bi moral na pomoč pristopiti helikopter? V samem bloku je malo stanovalcev, vendar so večji sosedje postali zdaj še bolj blizu, kot doslej. Pred dnevi sem opazila dela na bloku, ki čez cesto kuka na znano sosedo. Razveselila sem se - mogoče so se pa le spomnili naših fasad! Malo potrpljenja, kljub recesiji bomo na Polju le dočakali boljše čase. Danes sem spet šla mimo. Ne vem, mogoče ne vidim dobro, mogoče prehitro zaključujem, mogoče sem krivična.... Bi počakala še kakšen dan? Dela na tistem bloku so namreč končana, vse je lepo pospravljeno. Kaj pa je narejenega? Ali dobro vidim, ko se z ulice približujem, je mogoče? Končano? V parih dneh? Prelepa fasada se šopiri v barvi sonca, okna lepo uokvirjena....zavijem za vogal in...šok! Ves ostali del bloka je takšen kot je bil!!! Na veliko žalost stanujočih in nas sosedov. Kratko je bilo veselje, da bom živela v lepšem naselju. Sicer pa, kaj če sem le krivična in to ne bo postala Potemki- nova vas!? Pustimo se presenetiti. St R. ZBPOmTA (S Är Vodilni člani motorističnega kluba Schlossberg iz Hrastnika so tudi letos ob 1. maju 2009 organizirali blagoslov za motoriste in motorje. Motoristov z vseh koncev je bilo več kot tristo Tabla in mlaj sta usmerjala motoriste proti Dolanki »Že lani smo videli, da je prostor na parkirišču ob vrtnariji pretesen, zato smo se letos preselili k Dolanki,« je povedala Tina Kirn, ena izmed zagnanih organizatork iz Sedraža. Kot navadno, je imel blagoslov dolski župnik Franc Ornik, pozdravne besede predsednik kluba Janez Cinžar in predsednik KS Dol Jože Buden. Za kulturni program je poskrbela steklarska godba pod taktirko Jožeta Rusa. Seveda je bila množica motorjev in njihovih lastnikov prava paša za oči, zato so si prišli ogledat dogodek ob Dolanki radovedneži od blizu in daleč. Lastnika treicka sta bila iz Šentjanža. Mimo šole po ležečih policajih Janez Činžar, predsednik Društva upokojencev Dol Besedilo in slike: Fanči Moljk aj 2009