239 fievnUfl.
D LJubljani, v soboto, ZS. novembra 1908.
XLL leto.
ija vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja pa poiti prejeman za avatro-ofrake dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L J ubila no s pošiljanjem na dom za vse |*to 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta35 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vso draga dežele in Amerika felo^leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in;po 10 h, če se tiska trikrat ali večknd — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnlatvo je v Knaflovih ulicah št 5.     UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila,.! j. admintstrativne|stvaiij
UpravDlfitva telefon st. 85.
Uredništva telelon št 34.
Posamezne številke po 10 h*
Kavallrstvo.
Socialno - demokratska stranka Je postavila za dopolnilne deželno-zborske volitve v vseh okrajih splošne kurije svoje kandidate.
Razume se samo ob sebi, da so vse te kandidature docela brezupne, dasi se »Rdeči prapor« dela, kakor da bi verjel, da bodo to pot volitve za njegovo stranko izpadle ugodno ali vsaj uspešneje, kakor vse prejšnje, ki so se jih socialni demokratje doslej udeležili.
V tem mnenju utrjuje socialne demokrate apel »Gorenjca« na narodno napredno stranko, naj bi svoj mandat v splošni kuriji v Ljubljani prepustila socialno - demokratski stranki.
»Gorenjec« utemeljuje ta svoj nasvet s tem, da je treba kakor klerikalnemu nasprotniku i>odati roko tudi slovenskemu proletarcu, organiziranemu delavcu, ki je združen v jugoslovanski socialni demokratski stranki, in sicer zato, ker so socialni demokratje kri naše krvi, ker so s svojo udeležbo pri pogrebu narodnih žrtev Adamiča in Lundra dokumentirali svojo solidarnost s slovenskim ljudstvom in ker so nastopili tako resni časi, da je treba preprečiti vsak strankarski boj.
Temu mnenju članka rja v »Gorenjcu«, potrjuje, kakor se zdi, tudi del našega učiteljstva.
Ker se je torej sprožil predlog, naj bi narodno - napredna stranka vzpričo resnično resnega položaja, ki je zavladal na Slovenskem, šla v svoji požrtvovalnosti tako daleč, da bi odrezala kos svojega plašča in ga velikodušno darovala svojemu sovražniku, je treba o tej stvari spregovoriti odkrito in pošteno besedo.
Odgovor na ta nasvet je kratek:
Zahteva »Gorenjca« in dela našega učiteljstva, naj narod no-napred-na stranka odstopi svoj ljubljanski mandat v splošni kuriji, je neizpol-njiva.
ČJe bi narodno - napredna stranka hotela ustreči tej želji, bi to značilo toliko, kakor da bi se hotela samo sebe kastrirati. Delegacija na-rodno-napredne stranke v deželnem zboru ni tako številna, da bi ji bilo vseeno, ako ima en mandat več ali manj, nasprotno, gre se ji za vsak mandat.
Nadalje je treba u važe vati, da bi stranka, če bi ustregla »Gorenj-čevi« iz trenotnega razpol oženja nastali želji, škodovala svoji reputaciji, zakaj, ne varajmo samega sebe, ta korak bi se ne tolmačil toliko kot
LISTEK.
Svetil trenutki
ob  2.  obletnici Gregorčičeve smrti.
Prirejajoč vnovič nabrano gradivo za svoje »Spomine na znamenite može slovenske«, katerih nadaljevanje zahteva toli odločno naš psal-mistiški puščavnik na prisojnem pobočju Pohorja: dr. Jos. Vošnjak, — sem se prestrašil vpričo množine nadalje umrlih znamenitih znancev in prijateljev, s katerimi sem občeval osebno v svojem življenju . . .
Ko sem dne 9. aprila leta 1892 v tržaški »Slovanski čitalnici« čital prvič svoje »Spomine« na pokojne slovenske znanstvenike, bilo jih je le dvaintrideset; danes po preteku sedemnajstih let pa je njih število naraslo nad —- celo stotino! Saj jih je izmed mojih dopisovateljev, katerih pisma sem oni dan našteval na tem mestu, v tem času umrla dobra dvajsetorica!
Nad sto znamenitih mož slovenskih, ki sem ž njimi občeval na svojem življenskem potovanju, je odpotovalo že v taj instveno deželo večnosti, docim jaz, prenemirni Ahasver že vodno blodim po tej mračni dolini solz — to je prezgovomi opomin, da
rodoljubno dejanje, ki ga je narekovala »gigantična požrtvovalnost«, marveč kot zavest slabosti, kot nedostajali je zaupanja v svoje lastne moči.
In prepričani smo, da bi bili naši prijatelji iz socialno - demokratskega tabora prvi, ki bi nam po končanih volitvah očitali, da mandata nismo odstopili prostovoljno iz domoljubne požrtvovalnosti, marveč radi tega, ker smo itak vnaprej čutili in vedeli, da tega mandata ne moremo držati pred navali socialne demokracije, vsled česar smo že pred bojem vrgli puško v koruzo, da bi se s tem obdali nimbom »gigantične požrt vo val nost 1.«
Priznavamo, da bi bilo žrtvovanje mandata socialnim demokratom kavalirski čin, ki bi mu ne bilo primere nikjer. Toda kavalirje igrajo lahko tisti, ki žive v izobilju, če pa kaže kavalirske alure revež, pravi svet takemu kavalirstvu — pustolovstvo.
In narodno - napredna stranka ni močna, ni vplivna, borih 12 mandatov bo imela v deželnem zboru, a še teh bi naj kar pod roko darovala enega socialnim demokratom.
Ce bi narodno - napredna stranka vodila tako politiko, bi ta politika ne bila kavalirska, ampak naravnost pustolovska, samoinorna!
A še drugi razlogi govore proti predlogu, ki ga je sprožil »Gorenjec«.
Socialna demokracija je v Ljubljani v primeri z volilci drugih strank zelo maloštevilna stranka. To se je pokazalo zlasti pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah. A ta stranka tudi ni reprezentantinja slovenskega delavstva v Ljubljani, zakaj večina delavcev ni v njenem taboru in tudi ne voli ž njo.
Sploh pa se mandati nikjer ne darujejo, tudi idrijski mandat, na katerega se »Gorenjec« sklicuje, ni bil darovan.
V Idriji so socialni demokratje glasovali za Gangla, ker bi sieer morali pomagati k zmagi klerikalcu.
Sicer pa so se odločili za Gangb* vsled sklenjenega kompromisa.
V Ljubljani pa je položaj drugačen !
Tu sploh socialni demokratje ne morejo predrugačiti razmerja pri vo-litvi, bodisi v mestni, bodisi v splošni kuriji.
Ako bi tudi glasovali za klerikalce, bi to dejanskega razmerja ne predrugaeilo mnogo, ker bi vkljub temu zmagal naprednjak.
Glavni vzrok pa, zakaj ni mogo-
se moram pripraviti tudi jaz na odhod v krtovo dolino! Zatorej sem se odločil, da napišem, vsaj poprečno, v kratkih potezah, nekoliko znači 1-nejših trenotkov iz življenja dotičnih znamen itn i kov.
Eden najznamenitejših naših mož,s katerimi sem imel čast občevati v prijateljskem razmerju, je bil ovekovečeni pesnik: Simon Gregorčič! Tekom lanskega in letošnjega leta sem opisal na drugem mestu, raznovrstne svoje posete na njegovem domu, kjer sem razodel marsikakšno velezanimivo potezo iz mukepolnega življenja tega našega pesnika-trpina. Bili so to zgolj žalostni prizori, ki so nam prikazovali našega »svetih mož m učenca« v uprav mrklih bojah, iz katerih bi utegnil soditi ta ali oni, da je bil naš »planinski Slavec« pravi pravcati solzavi jadikovalec. Da pa temu ni bilo tako, hočem dokazati v naslednjih vrstah, kjer priobčim dvoje, troje uprav svetlih trenutkov, takoime-novana »intervala lucida« v enoličnem njegovem življenju, v kakrs-njih sem ga bil naletel slučajno ob različnih prilikah.
Bilo je na začetku meseca februarja leta 1884., ko sem imel izvršiti neki službeni nalog v — Dutovljah na Krasu. V to svrho sem se na dan sv. Blaža (3. februarja) odpel jal z jutranjim  brzovlakom   proti Sežani.
če ustreči želji »Gorenjca« in delu učiteljstva, je narodni moment.
Politični odnošaji so sedaj na Slovenskem taki, da je stopilo v ospredje narodno vprašanje, narodni moment.
Ohranitev, obramba slovenstva proti sovražnim navalom, je sedaj prva in glavna naloga slovenskih rodoljubov.
Treba bo požrtvovalnega, napornega dela, a za tako delo niso, bodimo odkritosrčni, socialni demokratje. Kdor stoji na mednarodnem stališču, ta se ne bo žrtvoval v boju, ki v prvi vrsti velja narodnemu principu.
Zato bi bil že z ozirom na ta moment neodpustljiv narodni greh, ako bi se v takšnih okoliščinah daroval mandat socialni demokraciji.
Ce bi narodno - napredna stranka to storila, bi ne grešila samo proti narodnemu principu, marveč bi oškodovala tudi slovensko narodno stvar, a tega od nje pač ne more za-tevati noben pošten rodoljub.
Slovenski miohl no Dunaju - stradalo!
(Iz dijaških krogov).
Dobesedno resnično! Toliko bede in pomanjkanja, kot ga je prisiljeno pretrpeti slovensko dijaštvo, »cvet in bodočnost slovenskega naroda«, gotovo ni najti v nobenem drugem sloju našega naroda. Niso morda le posamezniki, ki so v slabih gmotnih odnosa jih, smelo trdimo, da več nego polovica naših dijakov trpi na nezadostni prehranitvi. Do 70 odstotkov našega dijaštva je navezanih na tujo podporo in ne bo dosti manj onih, katerih dohodki ne dosežejo fizičnega eksistenčnega mini 111a 50 kron na mesec. Prišlo je celo tako dale«*, da so naša vseučiliška podporna društva vsled nezadostnih dohodkov prisiljena odklanjati prošnje onih dijakov, ki imajo mesečnih stalnih dohodkov 40 kron. In kaj pomeni ta vsota za življenje v velemestu, za dijaka, ki ga je poslala domovina v tujino, da si tam nabere dovoljne izobrazbe, ne le umstvene, ampak tudi čuvstvene za uspešno delovanje med narodom!
Slovensko dijaštvo vegetira! Ali se je v teh razmerah čuditi, če mar-sikak slovenski dijak omaga na potu do zaželjenega cilja, da omaga fizično in moralno, predno je mogel priti do toga, da s pridobljenim znanjem koristi domovini, ki ga ni mo-
gla prehraniti v dobi študija? In kar je še hujše: ali je čudno, če strupena ljulika cinizma zopet buj-neje poganja med vrstami naših bodočih narodnih delavcev? In to se godi v času, ko nam inteligenčnega naraščaja bolj kot kdaj prej primanjkuje, ko na vseh poljih manjka ljudi, ki bi z veselo dušo in z zdravim telesom delali na mestih, ki nam jih sicer zasede tujec!
Čas je, da že zavlada v slovenski javnosti prepričanje, da je pro-cvit slovenskega dijaštva bistven pogoj za napredovanje našega naroda; čas je, da se slovenska javnost zave, da ima nele pravice, ampak tudi dolžnosti napram svojemu dijaštvu, ki je s solidnim delom zlasti v zadnjem času dokazalo, da je zaupanja in podpore slovenske javnosti tudi vredno. Zato upamo, da si slovensko občinstvo, čigar zlato srce se je najlepše ]>okazalo o priliki septembrskih ljubljanskih dogodkov, ne bo zatisni-lo ušes, ko se obračamo do njega s prošnjo:
Podpirajte čim izdatneje naša dijaška podporna društva!
Posebej po prosimo v tem hipu prispevkov za dijaško podporno društvo na Dunaju. Uprav dijaštvo, ki študira v cesarski prestolici, je izpostavljeno v zadnjih dneh največji bedi. Vsled terorizma nemško-naci-onalnega dijaštva, ki je zagrozilo kuratoriju z izgredi pred »Menso aeadeinieo«, to glavno dijaško kuhinjo, kjer obedujeta skoro dve tretjini slovenskih dijakov, je menza od torka sem zaprta in nihče ne ve, kdaj se zopet otvori.
Nemški dijaki so s tem zadeli vse nenemško dijaštvo na najobčutljivejšem mestu. Primanjkuje mi besed, s katerimi bi opisal razburjenje, ki vlada vsled tega med našimi dijaki. Slovenski slovar pa tudi nima besede, s katero bi se dalo primerno ožigosati to početje nemških buršev. Zaprli so nam jedilnico in groze, da sploh ne pripuste, da bi 9e zopet otvorila. Poznani akademike, ki že dva dni niso imeli nič gorkega v želodcu in žive dobesedno ob kruhu in vodi. Tu mora priskočiti na pomoč slovensko občinstvo!
Omogočite »Slovenskemu dijaškemu podpornemu društvu na Dunaju« takojšnjo rešilne akeijo. Vsak prispevek, ki ga pošljete v ta namen društvenemu blagajniku, nadre\ i-dentu južne železnice, gosp. Ivanu Lužarju na Dunaju, lil. Reisner-strasso 27, bo dobrodošel. Gotovo pa bo tudi uredništvo »Slovenskega Nanula« toli prijazno, da sprejema pri-
spevke v gorenji namen. (Op. ured.: Drage volje)._
Pismo s HrvaSkesa.
(Pogajanja, koalicija.
Frank z Rauchom ali Socialistična akcija).
Zagreb, 26. nov.
Ban Rauch in sekcijska načelnika Czernkovich in Mixich so v Pešti in ravnokar sem dobil telefonsko vest iz Pešte, da kuhajo tam velike stvari.
Že spomladi je pričela za koalicijo najštevilnejša stranka hrvatska stranka prava na svojo roko pogajanja z nekaterimi madžarskimi politiki, da se vsaj nekako pride do premirja ter se napravi konec neustavnemu položaju na Hrvaškem. Potem so prišle v javnost — na zelo ne taktičen način — vse punktacije, vrhu tega še neuspele.
Da sedaj zopet ta stranka v koaliciji z avtonomnim klubom (10 samih odličnjakov - kandidatov za vlado) najbolj teži po miru, ni čudno. Rauchov režim provzroča deželi neprecenljive škode, ne samo, da honorira petoliznike in št reber je ter preganja spoštovane uradnike, temuč je tudi v vsem področju narodnega gospoda rstjrj u kjer je Rauch obetal zlate gradove, nastala stagnacija. Od Madžarov, od osrednje skupne vlade se itak nikdar ne more izvleči za investicije ničesar za Hrvaško. A kako naj izposluje kaj Rauch, ki nima nikogar za seboj, ki je danes, a jutri ga že ni več. Madžari niso tako dalekovidni politiki, da bi morda — kakor se je morda zdelo kakemu opazovatelju od zunaj — z gospodarsko povzdigo pri nas inaugurirali drugo politiko, politiko sporazuma, dobrega sosedstva — za ceno kakega držav nopra v nega (»opuščanja od naše strani. Ne,— današnji madžarski vlastodržci so tako bahati na svojo moč, da hočejo za vsako ceno Hrvaško politično pod jarmiti, a gospodarsko izmozgati.
K tem splošnim razlogom, da se teži za normalnim razvojem, se pridružijo seveda še specialiao strankarski. Stranka prava je starejša generacija, ki ni več za dolgotrajno borbo; nedavno je otvorila svojo tiskarno, kupila je hišo — a tako se ne etablira za opozicijo ...
Preteklo spomlad bi tej stranki morda niti težko ne bilo, skleniti kak pakt z madžarsko vlado. Toda danes, kakor vse kaže, imate dunajska in peštanska vlada glede Hrvaške na izbiro dva načrta.
Ker pa smo imeli tisti dan zamudo tri cele ure vsled nezgode pri paro-strojnem vozu, kjer se je bilo zlomilo eno sprednjih koles ter smo ves popoldan prezebovali in prestrado-vali, tičeči v meter visokem snegu, sredi mračnega gozda nad Borovnico, — sem dospel šele popoldne na lice mesta svojega poslanstva. In ondi. v Dutovljah, je bil tisti dan — živinski sejem, torej strašanska gnječa in tolik vik in krik, da nisem slišal niti svojega glasu, kamoli da bi bil mogel govoriti mimo z dotič-nikom, ki je bil takrat vrhu vsega sejmarskega vrišča še — gostilničar. Naročil me je torej za drugi dan na razgovor. Ker pa ob toliki množici sejmarjev ni bilo dobiti za tisti dan niti prenočišča, otresel sem du-tovljansko blato s svojih čevljev ter zbežal preko kršnega Krasa v zavet-no — rihemberško dolino. In ondi sem se bil spomnil toli živo prvega svojega pose ta pri našem proslavljenem pesniku: Simonu Gregorčiču dne 16. decembra leta 1881., da se mi je vnelo neodoljivo hrepenenje po njegovem čeetitljivem obličju, vsled česar sem bil pohitel kar naravnost tja venkaj na vzvišeno Gradišče, kjer je takrat vikarjeval naš planinski pevec visoke pesmi »Oljki.«
Pesnik me je sprejel tisto popoldne z veselim vzklikom ter mi ponu-
dil prenočišče v skromnem svojem vikarskem domu. Ko pa sem mu povedal, da se moram vrniti nazaj na Kras še isto noč, ker imam drugo dopoldne nujni opravek v rojstnem selu prijatelja — Lovreta Žvaba, v Dutovljah, je rekel Gregorčič:
»No, dobro! Dan je — »G o s p o-d o v«, t. j. službenemu delu posvečen, noč pa je — vaša! In to nocojšnjo noč posvetite — meni, osamelemu puščavniku tu gori na golem bregu leno tekoče Vipave!«
Nato me je pesnik povabil v pritlično kuhinjo, kjer sva se vsedla ugodno na klop, ki je po primorskem običaju obdajala s treh strani prostrano kamenito ognjišče.
Po zavžitju preproste večerje, t. j. ukusnega sirovega »pršuta«, ki nama ga je ocvrla na železni mrežici brhka kuharica Cilja, potem v žrja-vici pečenih »kranjskih klobas«, ki jih je Gregorčič dobil v dar od — moje soproge iz Ljubljane, ter za pri-knho takisto pod žareeim ogljem pečenih »čomp«, kakor imenujejo krompir Bolčanl^in Kobaridci — po tej enostavni, planinsko-past irski večerji, ki sva jo zalila z izvrstno, vo-njivo rihemberško kapljico, nama je ob radostnem kramljanju minul prijeten večer.
Jaz sem bil namreč takrat prinesel Gregorčiču prisrčne pozdrave z vseh koncev in krajev naše domo-
vine, ki sem jo bil preletal v dveh letih svojega dotlejšnega potovanja po vsem njenem okrožju. Pozdrave so mi naročili zanj: Davorin Trstenjak v Starem trgu pri Slov. Gradcu in pesnik Gorazd v Podsredi; Anton Fnntek (»b«)v Šinartnem pri Litiji, dr. Gregor Krek v Gradcu in kaplan Fran Krek v Žireh; hrvaški pesnik Jovan Hrani lov ič, unijatski župnik v Rndutoviču na Gorjancih in beneški Slovenec Ivan Trinko (Zamelj-ski) v laškem Vidmu; potem profesor M i jo Vamberger v Karlovcu in »Spectabilis« (Anton Kos) ter dr. Fran Markovič v Zagrebu; nadalje »Nadan Zorin« (Ante Kalac) v Buzetu, Andrej Fekonja v Št. Pavlu pri Preboldu in Josip Freuensfeld (»Milko Devojan«) v Ljutomeru ter mnogi drugi slovstveniki.
Kakor bi trenil z očesom, je bila ura v cerkvenem stolpu — dve po-polnoči! Tu sem planil pokonen, kakor bi se bil vzdramil iz čarobnih sanj ter se začel pripravljati na odhod.
Ko sem se hotel posloviti, je velel Gregorčič kuharici prinesti — buteljko »p i k o 1 i t a«, ki naj jo ponesem svoji ženi v zahvalo za poslane klobase.
Pikolit je znano plemenito vino za buteljke, kakršnega je priprav ljal Simon Gregorčič po zgledu primorskih vinarjev  iz odbranega, na
Dr. Frank je zadnji čas s svojo stranko krenil popolnoma v vladni tehor — sans gene. Kakor sem nekoč omenil, je Frank Starčevieevo devizo »Proti Dunaju in proti Pesti« preobrnil v »Z Dunajem in Fešto«, Z avstrijsko politiko je začel koketirati za časa reške resolucije. Takrat se je obenem z umirajočimi madia-roni stavil na stran krone v borbi proti Madžarom. Frank je spravil na dan denuncijacije o velikosrpski propagandi, hodil je k ministrom na Dunaj, kakor je to sam priznal, ter se jim predstavljal kot varuh nedotakljivosti monarhije. Njegove »zasluge« so si tedaj na Dunaju zapomnili. Toda kaj se hoče — ko pa ni mogel doseči večine v saboru. Sedaj zopet, ko potrebuje monarhija na zunaj manifestacij, da so ji narodi, posebno na jugu, popolnoma verni, evo vam Franka, ki zbira »legije« proti srbskim četam. Da »pomaga« cesarski vojski, pošilja lojalne brzojave kralju, razglaša s e v spomenicah kot vodja edine dinastične stranke.
Toda s tem vsiljevanjem Dunaju, posebno s temi »legijami«, je raz-kačil Madžare. No, sedaj vidimo nekaj, česar ni na Hrvaškem nihče pričakoval, dasi smo že vse mogoče doživeli.
Frank — je pokleknil pred Madžari. V nekem članku »Pester Llov-da« se je predstavil Madžarom kot najnavdušenejši pristaš sporazum -ljenja, zbližan ja z Madžari. Sedaj je baje »zgodovinski čas«, ki nas mora pomiriti. Svoje »legije« slika kot tako ustanovo, ki bo branila tudi Ogrsko! A da se še bolj prilizne Madžarom, napisal je strahovitost, da se popolnoma strinja z govori madžarskih delegatov o Bosni, da so ti govorniki nastopali patriotično, dočim tega ne more reči o hrvaških de lega-th, ki služijo »srbski« ideji ... A madžarski delegatje niso hrvaškim dopustili niti besedice ziniti o hrvatstvu Bosne, temuč si jo že lastijo! — Intrasigentni, radikalni program svoje stranke je imenoval v tem članku kot potreben »ideal«, ki pa se seveda v praktičnem življenju more tudi odložiti . . .
S tem člankom si je Frank prizadeval pridobiti simpatije Pešte. In res — gotovo na migljaj samega Wekerleja so prenehali napadi madžarskega časopisja proti Franku, celo poedini glasovi se slišijo, da je Frank resnično »odkritosrčnejši«, kakor pa koalicija ... 1
Jasno je tedaj, da Pešta in Dunaj stojita pred alternativo: ali naj pomagata Kauchu s Frankom do saborske večine, ali dobe del ali celo koalicijo, toda krotko, močno ponižano. Prva mogočnost pa je vendar težaven eksperiment, to bi se reklo nastopiti pot najsirovejšega nasilja ter pri volitvah iz majhne manjšine zvariti večino. Bog ve, na kak odpor bi to naletelo! Ako pa se s koalicijo sklene mir ali premirje, ni treba nasilja, temuč je treba le »jamstva«, da to ne bo »nevarnost« za monarhijo (posebno ne v tej dobi).
Tako tedaj Frank zopet — licitira na niže!
Kako se bo sedaj to prizadevanje izvršilo, se še seveda ne ve.
*
Naši socialni demokratje so začeli sedaj akcijo za splošno volilno pravico. Mnenja so, da so našli formulo za rešitev spora: naj vse stranke skupno, makar tudi z Rauchovo vlado, odgodijo vse druge skupne zadeve, puste na strani vse državnopravne prepire, pa napno vse svoje sile, da se skliče hrvaški sabor z edino točko dnevnega reda: volilna re-
zraku posušenega grozdja, v čemer je bil naš pesnik, ki je bil sploh vzoren vinorejec vse goriške vladikovi-ne ,pravi mojster. Da je bil naš Gregorčič pa tudi vešč ter previden in moder vinopivec, o tem pričajo vino-slavni verzi, ki jih je spesnil svojemu na j verne j še m u kupcu njegovih vin, Alojziju Pavlinu, vinotržcu v Fodbrezju na Gorenjskem, za napis na njegov največji sod:
»Le pij me vsakteri,
pa, bratec, poprej
moč nog in možgan si premeri,
potem pa kozarce si štej!« ...
»Zapečati buteljko!« je za-povedal Gregorčič kuharici Ceciliji, pogledavši mene nekako poredno od strani.
Ko je kuharica prižgala svečo ter nastavila pečatni vosek, sem rekel jaz lakonično:
»Saj jo lahko zopet odpečatim!«
»Torej pusti buteljko »n e z a -p e č a če n o!« je zopet napovedal oblastno Gregorčič ter se začel rogati besedi: »nezapečačeno«, češ, da je slovniški sicer pravilna, a toli nebla-goglasna, da se mu zdi, kakor da bi ga kdo pljugknil po licu.
Odpečatim buteljko, izpijem pi-kolit ter jo napolnim s — cvičkom, potem pa rečem svoji ženi: »Na! Tu ti pošilja Gregorčič svoj tolikanj splavljeni pikolit!« — sem nagajal nadalje šegavemu pesniku.
forma  na  podlagi   splošne volilne
pravice.
ivauch je mislil najprej z ometanjem volilne reforme nekako privabiti socialiste k sebi. In tu<|i fjedaj še piše njegov organ, da je samo koalicija kriva, da se ne more ttaj|vari-ti volilna reforma. Vsakemu političnemu analfabetu je celo jasno, da Kuuch, Pešta in Dunaj, ako hočejo ohraniti pri nas p roti narodni režim, ne morejo uresničevati takih ieženj po splošni volilni pravici. IJaueh tudi sedaj računa edino s iem, kako bi celo obstoječi zanj strašni volilni red potlačil s ponarejanjem imenikov, ker oblino le na ta način se more na kaj zanašati, kamoli, qa bi volilno pravico še razširil!
V nedeljo je bila velika skupščina, ki so jo sklicali socialisti. Na shod so bile povabljene tudi vse druge stranke, toda prišle so le napred-i na. Fraukova in kmečka. Na tem shodu so policijski zastopniki prepovedali izgovoriti besedo Rauch in da vlada na Hrvaškem absolutizem. Prvega socialističnega govornika je policijski zastopnik opominjal štirikrat. Drugemu govorniku, naprednjaku \Vilderju, uredniku »Pokreta«, ki se je v glavnem proglasil solidarnega z akcijo socialistov, je brž vzel besedo ter razpustil shod.
No, socialisti sklicujejo zopet za to nedeljo shod z enakim dnevnim redom. Videli bomo, kako se bo — Rauch izjavil za splošno volilno pravico.
Srbija in oneksiln Bojne in Hercegovine.
Razgovor  našega   belgrajskega dopisnika   z   gosp.   L j.  Jo v a no vičem, predsednikom  srbske narodne skupštine.
—ut. B e 1 g r a d , 26. nov.
Ni lahko v teh burnih časih dobiti priliko govoriti s predsednikom srbskega parlamenta, ker v Srbiji je v istini malo ljudi, ki bi bili tako silno in neprestano preobloženi z delom, kakor je to gospod Ljubo mir Jovanovič, ki v teh usodepol-uib dnevih za srbski narod zavzema časti ali tudi odgovornosti poln položaj predsednika narodne skupštine. Meni je gospo L j. Jovanovič večkrat obljubil, da me sprejme v svrho razgovora o položaju, ki je nastal v Srbiji vsled proglašenja aneksije Bosne in Hercegovine, ali šele včeraj popoldne sem dobil priliko, da sem bil spiejet, in sicer ne v narodni skupštini, nego v zasebnem stanovanju gospoda skupštinega predsednika.
Prišel sem ob štirih popoldne in ljubeznjiva gospa soproga skupst inskega predsednika me takoj uvede v elegantno nameščen salon, a kmalu potem se na vratih sosednje sobe pokaže visoka postava simpatičnega sina ponosnega Dubrovnika, profesorja srbske zgodovine na bel-grajski univerzi in predsednika srbskega parlamenta, gosp. Ljubomira Jovanoviča.
»Dosti dela imate, gospod predsednik, in še časnikarji vam ne damo miru, nego vas preganjamo povsod in vam ne privoščimo počitka.«
Gospod Jovanovič pogladi svojo dolgo črno brado in reče smeje:
— Ni tako hudo. Sicer me pa sedaj malo razbremeni Milovan (dr. Milovan Milovanovič, minister zunanjih zadev), ki se nocoj vrne.
»Vseeno boste še trpeli, ker ako vas časnikarji pustijo na miru, ne
»Zapečati buteljko torej vendarle ter pritisni moj pečatni prstan!« je zapovedal Gregorčič kategorično v tretje.
»In jaz jo zoj>et odpečatim, izpijem vino, buteljko pa treščim ob kakšno kraško skalo!« sem mu odvrnil samovestno-nagajivo.
»Daj mu torej buteljko brez pečata! če je poštenjak, jo bode oddal odprto; ako pa ne, pa ne pomaga nič niti sedmero pečatov!« je odločil naposled s šaljivim patosom pesnik ter mi posvetil do hišnih vrat.
In odnesel sem buteljko pikolita ob polutretji uri zjutraj z Gregorčičevega doma ter jo izročil ob polnoči tistega dne — nedotaknjeno svoji ženki v Ljubljani.
Drug takšni »svetel trenutek« sem užil z blagopojnim našim »planinskim slavcem« nekaj let pozneje v Gorici.
Simon Gregorčič se je bil nekega februarskega popoldne pripeljal s svojega »Hriba«, s svojim soime-njakom: Ivanom Hribarjem*) v našo »avstrijsko Nizzo«, kjer smo pri ondotnem »Konjičku«, v družbi odličnih goriških Slovencev preživeli jako vesel večer v pozno noč. Vna-njima gostoma: Gregorčiču in Iv. Hribarju na čast so se ondi bili zbrali različni gospodje, katerih večina je danes že mrtva, in sicer: profesor Fr. Erjavec, Ant. Hribar in Iv.
prizanesejo vam poslanci in drugi ljudje.«
i?o tem uvodu je začel gospod predsednk govoriti o aneksiji Bosne in Hercegovine:
— Enodušni protest celokpune^a naroda v kraljevini proti aneksiji Bosne in Hercegovine je popolnoma razumljv, ker tu je spregovorila Jsri, ki tako pzko spaja srbski narod s te in one shrani Drine. Ta krvna vez je tako inoeua, da so celo avstro ogrske službene osebe morale priznati, da med srbskim narodom v slobodni kraljevini in kneževini in izven mej teh držav ni absolutno nobene razlike in da so tudi rodbinske zveze tako mo£ne, da se mora vse ozemlje, kjer živi srbski narod, smatrati za eno etniško celoto. V tem smislu je že leta 1886. referiral na Dunaj bel-grajski avstro-ogrski konzul Albert v. Štefani, torej človek, kateremu se ne more podtikati, da se je zavzemal za srbske težnjje.
Jaz se čudim, da avstro-ogrski državniki ne računajo s to realnostjo, nego so uporabljali vsa sredstva, da udušijo srbski duh in srbsko čuvstvovanje v prebivalstvu Bosne in Hercegovine, hoteči ustvariti posebno bosansko narodnost, posebni bosanski jezik — kakor svoječasno dalmatinski jezik — pri čemer jim je pomagal tudi sloveči slavist Va-troslav Jagič. In Avstro-Ogrska je upala, da s pomočjo svoje administracije in velikih finančnih sredstev doseže svoj namen v najkrajšem času, kar dokazuje naslednji zanimiv slučaj: Leta 1891. je prosil dr. Nikolaj Petrovič, ravnatelj ene bel-grajskih gimnazij, tedanjega avstro-ogrskega skupnega finančnega ministra Kalaja, da bi mu dovolil potovati s profesorji in dijaki najvišjega razreda čez Bosno in Hercegovino. Minister Kalaj je bil pripravljen dati to dovoljenje, ali pod pogojem, da se ravnatelj in profesorji pismeno obvežejo, da se na celem potovanju ne bo pelo, deklamiralo, razvijalo zastav, nazdravljalo itd., in je pristavil, da ako čez deset let zopet pridejo, lahko nosijo zastave, pojejo in sploh, da lahko delajo kar hočejo, ker do takrat bo prebivalstvo Bosne in Hercegovine že »pacificirano«. Teh edset let je že preteklo in kmalu preteče tudi drugih deset let od tega časa in Avstro- Ogrska se ne more v svojem delu na udušenje srbskega čuvstvovanja v Bosni in Hercegovini pohvaliti niti z najmanjšim uspehom.
Prebivalstvo Bosne in Hercegovine, ki je trideset let čakalo, da ga Evropa osvobodi neznosnih razmer, je nasprotno aneksiji. Kaj je naravne jše nego to, da je narod v svobodni kraljevini kot en mož začel glasno protestirati proti temu činu? Plač bratov se je moral slišati čez Drino, on nam je moral seči v srce in moral se nas je polastiti neizmeren srd, ko smo vdeli, kako težak udarec je bil zadan našim bratom onkraj Drine!
»In kaj zahteva sedaj Srbija, gospod predsednik?«
— Svobodo za narod Bosne in Hercegovine. Mi teh dežel ne zahtevamo zase, nego zahtevamo, da se tema dvema pokrajinama da avtonomija, da se narodu da možnost, da sam upravlja s sabo in da se sam izjavi za zvezo s to ali ono državo. In ako bi se narod izjavil za Avstro-Ogrsko, bi mi ta njegov sklep respektirali, ker smo demokrati in stojimo na stališču, da je narodna volja najvišji zakon.
»Avstro-Ogrska bi pri takem glasovanju dobila jako malo glasov.«
Jenko, brat Simona; potem mejni grof Obizzi, deželnega odbora tajnik Jeglič, voditelj slov. kmetijske šole Fr. Žepič, vodja goriške plinarne Fr. Frfila; (Erjavčev svak), goriški »Cahej«: Amošt Klavzer in še par drugih goriških znamenitnikov.
Drugo jutro po skupnem zajtrku v kavarni »Evropa«, kamor so takrat še zahajali vsi slovenski Gori-čani v bratovski slogi, — se je gosp. Iv. Hribar poslovil od naju z Gregorčičem, obžalovaje, da mora ostaviti »solčno Gorico« ob toli krasnem zgodnjespomladnem vremenu.
»Najemita si izvoščka in peljita se skupno na — Gračke!« je nama naročil Hribar ter se odpeljal na južni kolodvor.
»Izvošček iz Gorice na Gradišče stane najmanje — petak!« je računal Gregorčič poluglasno sam pri sebi, potem pa me je povabil k »Lizi«, v znano starogoriško narodno gostilno, kjer se ustavljajo vsi vozniki in pošta iz Rihemberga.
»Ondi pokosiva ter popijeva par kozarcev domberžanca, potem pa se jaz odpeljem s poštnm vozom do — Renč, kar me stane le — trideset novčičev!« je pridodal pesnik ter se obrnil proti — Raštelu.
Stopajoč ima po tej živahni goriški ulici, pride nam nasproti — pokojni dr. Ivan P i t a m i c , ožji rojak in sošolec Gregorčičev, ki je takrat bil odvetnik v Postojni.
— Tem manj je imela pravico anektirati Bosno in Hercegovino.
■ »I« sko as Bosni in Hercegovini na konferenci signatarnih sil ne prisodi avtonomija i«
— Onda ćemo, da se bijemo, V tem slučaju je vojna absolutno neizogibna, ker ni človeka v SrbO )u 1 Orni £orj, ki bi potem še mogel ostati miren!
Govorila  sva še o stališču avstro-ogrski h Slovanov napram unek siji in gospod Lj. Jovanovič je rekel:
-^-'Avstro-ogrski Slovani v glav nem ne razumejo pomena aneksije, oni ne vedp, da je to udarec, ki ni zadan samo srbokemu narodu, nego ce-lenju Slovanstvu. Nemci so to^offe pojmili, fear dokazuje naslednji "slučaj: Profesor naše univerze, gosp. dr. Božo Jkfarkovič, je šel v Nemčijo, da tamošnje politične kroge zainteresira za srbske zahteve in tam so mu rekli- »Ali mislite, da smo mi neumni, da bomo o borbi med Germanstvom in Slovanstvom stali na, slov. strani1?« Mnogi Slovani žalibog nočejo ali ne morejo tega razumeti, nego celo mislijo, da bodo imeli od aneksije Bosne in Hercegovine koristi.
»Dovolite mi, gospod predsednik, še eno vprašanje: Ali verujete v bodočnost slovenskega naroda I«
— Verujem. Slovenci so maloštevilen narod, ali stojijo na visoki stopnji kulture in imajo mnogo smisla za disciplino in volje za delo. Oni so na boljšem kot Cehi, ker se dotikajo morja in ker imajo za sabo sorodne Hrvate, Srbe in Bolgare. Takrat, ko bo Nemčija hotela prodreti do Adrije, takrat napoči Slovencem vstajenja dan!
Bilo je že temno in prinesli so svetilko v salon. Kmalu potem sem se poslovil in gospod in gospa Jovanovič sta me spremila do hodnika.
našo bodočnost.
VI.
V umstvenem oziru ni prav nobenega dvoma, da nadkril jujemo Slovenci alpske Nemce tako znatno, da se z nami še prav primerjati ne morejo. Uvaževati je pri tem, da imajo Nemci veliko in staro kulturo in na izbero kulturnih sredstev, dočim polagamo mi šele temelje svoji kulturi in smo glede kulturnih sredstev tako na revnem, da nas je res lahko sram, v kolikor smo tega sami krivi. Navzlic vsemu temu pa stoji masa slovenskega naroda umstveno nad maso alpskih Nemcev.
Poglavitni vzrok tiči pač v naravni nadarjenosti Slovencev, ki jo je mešanje krvi gotovo le pospešilo v razvoju. Naš človek je inteligenten, tudi preprosti človek, dočim je alpski Nemec neinteligenten. Naš človek se igraje nauči različnih jezikov, Nemec silno težko ali pa nikdar. Naš človek, tudi če ni šolan, je bistroumen in spreten, agilen in dovzeten, alpski Nemec pa ostane vedno omejena klada. Mnogo so tega pač tudi krive prirodne razmere, saj je znano, da je med alpskimi Nemci izredno veliko ljudi s telesnimi hibami (krof) in silno mnogo tepcev (idijotov in kretinov). Kretenizem je pojav, ki se največkrat nahaja med alpskimi Nemci in vzbuja že od nekdaj pozornost znanstvenikov. Doslej se še ni posrečilo ga raztolma-čiti.
Kako visoko stojimo Slovenci ^* umstvenem oziru nad Nemci, svedoči tudi duševna živahnost, ki je za naše ljudi značilna, ki je pa pri alpskih Nemcih ni dobiti. Naš človek se za-
»Kam pa, jogra božja?«, naju je nagovoril.
»V E m a v z , iskat onega, ki bi nama lomil — kruh!« mu je odgovoril točno pesnik.
»Pojdita k »Ogrski kroni«« ter naročita predkosilce za tri! Pridem takoj za vama!« je naročil jovi-jalni Volčan ter odšel v tem po svojih odvetniških opravkih.
In bili smo potem prav zidane volje v imenovani Kramaršičevi restavraciji.
Tudi ta najni takratni gostitelj se je ne dolgo potem, mnogo prerano, v najlepši moški dobi, preselil v skrivnostno večnost.
In tretji »svetel hip« v mučeni-škem življenju Simona Gregorčiča sem doživel zopet v njegovi hiši na Gradišču.
Bilo je koncem leta 1900. S pokojnim profesorjem Simonom R u -t a r j e m sva prišla skupno v poset k Gregorčiču. Sprejemši naju z radostnim vzklikom je naju vprašal:
»Gospoda! Kakšno vino hočeta piti —:   »brzaminec« ali »rizlingi«
»Šiine! Prinesi tistega, ki je močnejši, da ga bom prej — čutil!«, (sic!) se je odločil dovtipni profesor izpod Krna. In pesnik je prinesel liter zla toru j nega rizliuga, ki sta ga pila z Rutarjem skupno, meni pa, ki sem zahteval »slabe j še« pijače, pol litra rdečežarnega brza-niinca.
nima za vse in čita z vesejiem, alpski Nemci pa se za nič ne zanimajo in čitajo prav malo. Razmeroma bero naši ljudje vsaj petdesetkrat več, Jtakor alpski Nemci. To pričajo zla sti slovenski čas<3fai.
V fizičnem oziru ni tako dobro za nas, kakor v iiifelektuvajnem. Tu se že pojavljajo prvi znaki degeneracije. Vzroki te degeneracije so jako raz lični.
Prvi in poglavitni je pač alkoholizem. Ta se pri nas rapidno razvija in vlada ga Še pospešuje, ker hoče iz davkov na alkohol izpreŠati milijonske dohodke in ji je na tem h-žeče, da je konsum aikoholskili pi jač kolikor mogoče velik.
Dalje igrajo veliko vlogo stanovanjske    razmere, potem nezadostna higijena, slaba h r a n a in različne bolezni.
Kako vidna je degeneracija, se da zlasti konstatirati na Gorenjskem. V Bohinju so vplivi alkoholizma najočitnejši.
Alpski Nemci so v o b č e v fizičnem oziru nekoliko na boljšem,a samo vobče, zakaj v nekaterih pokrajinah (na primer na Koroškem) so še na slabšem kakor mi. Sploh je pa rahitičnih in sifilističnih ljudij med alpskimi Nemci dokaj več kakor pri nas.
Ce rekapituliramo ta opazovanja, vidimo, da smo Slovenci v gospodarskem oziru na slabšem kakor Nemci, da smo fizično precej ravno na isti stopnji kot naši nasprotniki, kar pa se da brez posebnih težav še znatno zboljšati, tako, da bi jih la-hko že v drugi generaciji prehiteli, umstveno pa stojimo visoko nad njimi.
S tem pa še nikakor ni rečeno, da je pri nas dosti storjero za narodovo telesno m duševno zdravje. Caka nas še ogromnega dela, ki je toliko nujnejše in važnejše, ker moramo s telesno in duševno kvaliteto nadomestiti, dejstvo, da smo po Številu, po kulturi in po svojem gospodarstvu daleč za svojimi rivali.
Velik nedostatek je, da se javnost premalo briga za bodoči rod. Skrb za otroke, to je prva stvar, za tiste .otroke, ki so že na Svetu, in za tiste, ki šele pridejo. Morda bi ne bilo tako napačno, če bi država zabranila zakone med nezdravimi ljudmi. S tem bi silno mnogo koristila, da bi dobili zdrav, jedrnat rod. Do tega seveda še dolgo ne pride,sto riti pa je treba že sedaj kaj. Pisatelj teh vrstic je vprašal zdravnika g. dr. Derča, specialista za otroške bolezni, kaj bi bilo po njegovem mnenju naj nujne je in izvedel je sledeče :
Ustanoviti bi se morale šole za matere oziroma  po višjih dekliških šolah predavanja, kjer bi se poučevalo i teoretično i praktično o vzgoji otrok, o negovanju in ravnanju z dojenčki. To je prva potreba v pouku o somatologiji, higijeni in eventuval no tudi o seksualnem polju. In širše mase trebale bi predavanj o dojenju sploh, da bi seta brezprimerno potrt ben materinski posel, ki je tako kra sen, vzvišen in blagodejen, sploh zadostno uvaže val. Materam bi se moralo omogočiti dojenje, to je, ne bi se smelolazdružiti po naravi spojeno celoto mater od otroka. Zato bi mo rale izplačevati doječi materi bolni ške blagajne bolnišnici no več inese cev,  da   bi   mogla  mati eventualno ostati od dela domaMorale bi se razpisati nagrade za dojenje in ž njimi vzpodbujati matere k dojenju. Da se omogoči ženam, akoravno delajo, do-
(Dalje v prilogi.)
Ob pitju izvrstne kapljice pa mi trije nismo zdeli molče okrog mize, temveč v smislu Mirza Sohaffvevih besed: »Trinken wir, sind wir — be-geistert«, smo postali šele prav navdušeni in zgovorni, da smo govorili naposled »v vseh jezikih«; zlasti poliglotni profesor S. Rntarjev nama je pripovedni svoje doživljaje izza vseučiliškib let v Gradcu, potem iz bosensko - hercegovske okupacije, ki se je je udeležil tudi on; nadalje izza devetletnega svojega službovanja v Dalmaciji, na gimnazijah v Dubrovniku in Spljetu ter končne o svojem poučnem potovanju po Ita liji in Greeiji, kjer je doživel mnogo komičnih prizorov s pedantnimi nemškimi sopotniki - profesorji . . .
Kaj ganljivo je    bilo poslušati blažene spomine izza nedolžne mla dosti obeh   rojakov   Simonov (On1 gorčica in Rutarja)  izpod sivoskal nega Krna, ki sta jo   preživela kot brezskrbna pastirja    očetovih čred »tam gori za tretjo goro«, na zelenih planinskih tratah. —
Drugo jutro, v dan sv. Davida, (30. decembra) je Simon Gregorčič imel ob 7. uri napovedano sv. mašo v Renčali, kamor je tisti čas hodil maše vat na povabilo ondotnega župnika Pavletiča. Morali smo torej vstati ž** ob polu šestih ...
Mene so tisto jutro »boleli lasje« — sit venia verbo! —, da mi 3° bil takorekoč klobuk pretesen.
jiti v odmorili svoje otroke, morajo se napraviti jaslice v obli/ju delavnic. Te bi seveda morale biti pod strogim nadzorstvom, ker je za male organizme knsarniranje naravnost nevaren položaj, kajti vsak dojenček je za infekcijske strupe sila sprejemljiv, in taka naprava, ako ne odgovarja vsem zahtevam moderne higijene — strašno škoduje.
In ono mater pa, ki nima ne dela, ne podpore, moralo bi se preskrbeti z ustanovitvijo oskrbovalnic za doječe in noseče. Vse te naprave bi se popolnoma mogle centralizirati samo v obliki deželne najdenišnice, ki je ideal vseh takih naprav. 7j njo spojena mora biti bolnišnica za dojenčke, ker t i bolniki-malčki zahtevajo popolnoma specialistiškega, indi-vidualizujočega zdravljenja, bolj kot katera druga starostna doba.
In še bi preostalo veliko število malčkov, ki bi jih ne mogli po teh napravah preskrbeti. Posebno so to otroci one dobe, ki so ravnokar odstavljeni. In za te jc treba še druge, plodonosnejše naprave. Treba jim je kakor ribam vode. dobrega, neskvar-jenega, neinficiranega kravjega mleka, ker je to zadnje še vedno edini in najboljši nadomestek za materino mleko. Neobhodno potrebna je taka ustanova, kjer bi se na modernim zahtevam popolnoma ustrezajoči način pridobivalo sterilizirano, že za različno starost otroško mešano v porcijskih steklenicah pripravljeno mleko oddajalo občinstvu. Kajti vprašanje, ali prehaja goveja tuberkuloza na človeka, še vedno ni rešeno. In tudi vprašanje, ali se inficira telo s tuberkulozo potom črevesa, to je potom jedi ali potom vdihanja bacilov skozi pljuča, še ni dognano. Moramo se tedaj na vsak način ubraniti uživanja inficiranega mleka tuberkuloznih krav.
slavnostna se]a trgovske in obrtne zbornice v
Kakor smo že omenili, je včeraj priredila trgovska in obrtna zbornica v nalašč za ta namen okrašeni sejni dvorani na magistratu slavnostno sejo v proslavo cesarjeve 601etnice. Vlado je zastopal dvorni svetnik g. marki Gozani. Predsednik gospod Lenarčič je imel sledeči slavnostni govor:
Častita zbornica! Pomembe polni dan, drugi december, se nam bliža, dan, ko vse avstrijske podanike, bodisi v domovini, bodisi v tujini, prešinja le ena misel, ki je združena z osebo presvit-lega vladarja cesarja Frana Josipa L
Dolgo vrsto let, dobo dveh človeških rodov, celih šestdeset let vlada nam modro in s krepko roko, kakor skrben oče, kojemu je le blaginja svojih otrok pri srcu.
Le redko komu je bilo dano, sedeti na prestolu mogočne države tako dolgo dobo let. Resni časi so bili v začetku vladanja našega presvitle-ga cesarja; vsa Evropa je bila tedaj pokonci in treba je bilo močne roke in velike previdnosti, držati svojo državo na pravi poti. Zastareli nazori prejšnjih stoletij, prvikrat prevr-ženi po francoski revoluciji, so dobili začasno zopet svojo premoč, dokler jih 48 leto minolega stoletja ni vdru-gič pahnilo v ozadje in polagoma v pozabljenost.
Narodnostno gibanje po vsej Evropi je zahtevalo preosnovo obstoječih držav. — Da se Avstrija temu
gibanju ni mogla odtegniti, je le naravna posledica razmer. Hude vojske so razburjale našo državo in treba je bilo velike previdnosti in krepke volje, ter neutrudnega dela vladarjevega, držati skupaj one narode, ki tvorijo danes mogočno Avstrijo.
Pa tudi danes, ko je razburkano vse javno življenje, tako v domovini, kakor izven državnih mej, zahvaliti se imamo le osebi presvitlega vladarja, ki je sani vzor miroljubnosti, da nasprotja niso prišla do najhujšega izbruha z vsemi žalostnimi posledicami vojskinih dni, ne samo za one stanove, ki je tu zastopamo, marveč za vse državljane.
Ko so se narodi zavedli, zahtevali si svojih pravic, je naš presvitli vladar u videl opravičenost teh pojavov, omejil sam svojo vladarsko moč ter poklical svoje narode na ustavno sodelovanje v prid domovini. Saj se imamo le njemu zahvaliti, da so izginili že zadnji ostanki prejšnjih privilegijev v splošno volilno pravico za avstrijski parlament.
Presvitli vladar, vzor neumornega delovanja svojih prevzetih dolžnosti, obračal je vedno vso svojo pozornost na napredek in blaginjo svojih narodov. Pod njegovim zaščit-jem razvili so se industrija in obrt, trgovina in promet do take višine, kakršne si naši predniki niti misliti niso mogli. Te panoge narodnega gospodarstva dobile so takoj prvi čas vladanja našega presvitlega vladarja po njegovi milosti zakonito zastopstvo v trgovinskih' in obrtnih zbornicah, ki so bile ustanovljene drugim državam v zgled, da se naši produkcijski sloji tu potegujejo za svoje premnoge in prevažne koristi, koji sloji bi sicer ne mogli privesti svojih želj do onih mest, kjer se odločuje njih usoda; saj se moči poedin-ca pogube in le v skupnem nastopu, v zakonitem strokovnem zastopstvu je možno temeljito pojasniti odločujočim krogom želje in težnje prizadetih.
Ne oziraje se na srčna čutila, ki jih gojimo vsi do priljubljene osebe vladarjeve in posebno osebnega spoštovanja do njega imamo torej trgovci In obrtniki še posebej vzrok udeležiti se domoljubnih izjav k pred-stoječemu slavju, da zrazimo pre-svitlemu vladarju svojo globoko čutečo hvaležnost za njegovo očetovsko skrb, ki nam jo je pri vsaki priliki v obili meri naklonil — ter porabiti izvanredno priliko jubilejskega slavja, da zagotovimo ljubljenemu vladarju svojo zvesto udanost. V njegovem smislu hoče tudi naša zbornica vztrajati na začrtani poti, ne oziraje se na desno ali levo, vedno posvetiti vse svoje sile v prospeh onih slojev, koje zakonito zastopa, — hoče varovati koristi milega naroda in tako pripomoči do obče blaginje, za kojim smotrom stremi tudi srce našega presvitlega vladarja.
Trdno prepričan, da s tem zagotovilom najbolje ustrežemo željam, preljubljenega vladarja, hočemo dati duška svojim čutilom, zato poživljam slavno zbornico, da z mano trikrat zakliče presvitlemu vladarju cesarju Franu Josipu I. Slava! Slava! Slava!
Nato je zbornični podpredsednik g. Tvan M e j a e predlagal sledeče:
Preznamenito priliko dopolnitve šestdesetega leta slavnega, tako izredno plodonosnega vladanja pre-vzvišenega našega vladarja ni da ne bi zbornica proslavila tudi na trajen način.
V smislu plemenitih intencij Njeg. Veličanstva ravnamo, če to storimo s činom dobrodelnosti.
Veliko število prošenj,   ki nam
dohajajo vsako leto za ustanove, ob priliki 501etnice vladanja Nj. Veličanstva ustanovljene za onemogle obrtnike, nam priča, da je zbornica pravo zadela z osnovo teh ustanov. Ali ta množica prošenj pa tudi kaže, kako veliko je podpore potrebnih revežev, ki jim ob omejenem številu ustanov daleko ni mogoče vsem pomoči .
Stalni odsek je bil zategadelj nenja, da hi bilo ob tej slovesni priliki osnovati še nadaljnje število takih ustanov, ki naj bi bile dosegljive kakor bivšim obrtnikom tako bivšim trgovcem, ki so onemogli in navezani na milosrdnost drugih ljudi, in ravno tako ubogim vdovam po samostojnih trgovcih in obrtnikih.
Čast rni je torej predlagati v imenu stalnega odseka:
Čestita zbornica skleni:
1. Ob povodu praznovanja šest-desetletnice vladanja Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. ustanovi trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko 19 ustanov, in sicer:
a) 4 po 50 K in 10 po 20 K za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske.
b) 5 po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev.
2. Naprositi je za dovoljenje, da se smejo tudi te ustanove imenovati »Cesarja Frana Josipa ustanove za uboge onemogle kranjske obtrnike in trgovce«, oziroma »Cesarja Frana Josipa ustanove za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev«.
3. Te ustanove se podeljujejo vsako leto meseca decembra počenši z letom 1909.
4. Potrebščina za te ustanove se nabavlja na ta način, da se cela, oziroma delna vsota ustavi vsako leto v zbornični proračun kot stalna redna potrebščina, dokler se glavnica že obstoječega zaklada za ustanove onemoglim obrtnikom ne pomnoži na potrebni znesek z odmembami iz dohodkov zborničnih v bodočih letih.
Soglasno sprejeto. Nato   je   predsednik zaključil sejo. ___
Konferenca klubovih načelnikov.
Dunaj, 27. novembra. Pod predsedstvom dr. "v7eiskircbnerja se je vršila danes konferenca klubovih načelnikov, da določi program za le tošnje dižavnozborsko zasedanje. Po daljši debati se je sklenilo, da se za bosansko pred ogo sestavi poseben odsek 26 članov. Na predlog poslanca dr. Kramsfa se je sklenilo, da se predloga o podržavljanju železnic iz roči brez prvega branja železniškemu odseku. Vlada bi bila rada imela, da bi se vse te stvari, poleg tega še proračunski provizorij in trgovinsko -politični pooblastilni zakon rešile nujnim p' tom. Ker se to ni zgodilo, pride B enerthova vlada naj bi že v zagato. Radikalne stranke namera v i-j o z mnogo brojnimi nujnimi predlogi preprečiti pravočasno razpravo O aneksijski predlogi, a agrarci preprečijo sprejem pooblastiloega zakona. Brez dovolitve teh dveh pred log pa je nemogoč nadaljoi obstoj vlade ali pa parlamenta. Ako bodo tedaj k ubovi načelaiki vztrajali pri današnjem sklepu, je skoraj neizogibna nova kriza, ki pa ne bo toliko usodna za vlado kakor za parlament.
Iz ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 27. novembra, sabornica  je  pričela   podrobno rez
Profesor »Boštjan«, kakor so nazivali S. Rutarja njegovi prijatelji, je sedel že na vsezgodaj zdolaj v kuhinji pri ognjišču ter praznil »frakelj za frakeljem« »oživljajoče-ga« vinskega tropinovca, dočim sem se jaz priporočal onemu — svetcu, ki je naslikan z ribo v roki v Blei-weisovi »Pratiki« dne 4. julija .. .
»Coraggio, Signor Morlacco!« me je bodril škodoželjno navihani Podkrnovec, rekše: saj sem ti pravil že snoči ono dalmatinsko vinopiv-sko navadilo, ki slove:
»Ki pije vino ščeto,1) ide putem direto;2) a ki pije bevando,3) ide putem na bando.«4)
Prišedši potem iz Gregorčičeve hiše na piano, smo zapazili, da je v minoli noči zapadel — sneg, ki smo ga morali gaziti v lahkih čeveljčkih preko gležnjev. Ko smo dospeli vsi premočeni v Renče, se je ustavil Simon Gregorčič na ondotnem trgu pred visokopročelno cerkvijo ter nama rekel nekako vzvišeno karajoče, smelo po koncu vzpet:
»Vidva nepoboljšljiva grešnika! —: Ne hodita z menoj v cerkev, da me ne spravita ob zaupanje pri Gospodu Bogu!  (Ipsissima verba!)«Be-
') schietto = cisto; 2) naravnost; 3) z vodo mešano vino. 4) stran-pota. * Op. pisca.
žita tja k — Pahorju ter naroČita zajtrk za vaju in zame! Zmolim že jaz očenaš za črni vajini duši!« . . .
Izreksi te strogo - resne besede, prekoračil je naš pesnik - svečenik ponosno in dostojanstveno cerkveni prag, midva nevredna posvetna cest-ninarja pa sva jo zavila v označeno gostilno na ondotnem trgu . ..
Pri skupnem zajtrku potem nama je tolmačil »baratom« Simon Rutar pomen tistih besed: »Coraggio, Signor Morlacco!«
Bilo je za časa, ko je avstrijska posadka še stražila Italijo. Pri nekem hrvatskem polku je zbolel jako nevarno nek — dalmatinski vojak. Ker ni bilo pri rokah vojaškega ku-rata, so poslali po najbližnjega on-dotnega civilnega duhovnika, ki je bil trd Italijan. Vprašajočemu, kdo da je dotični bolnik, so mu povedali: »E, nek Morlak!« To je namreč zaničljiv priimek, ki ga dajejo oholi Lahi dalmatinskim Slovanom. Italijanski spovednik, ki ni poznal te grde psovke, je mislil, da se bolnik piše Morlak. Ko ga je dobil, ležečega brez zavesti v smrtni agoniji, mu je začel prigovarjati ter ga bodriti z milo prosečim glasom- Fatevi Coraggio, Signor Morlacco!«
Naš umirajoči Dalmatinec, za-slišavši to zaničljivo psovko se v poslednjem trenutku svojega življenja, se je res osokolil in se vzpel po kon-
cu ter zgrabil laškega spovednika za vrat, ki bi ga bil v svojem gnevu tudi zadavil, da ga niso navzoči vojaki oteli na smrt razžaljenega Dalmatinca.
In dotični k je bojda vsled na novo vzbujene življenske energije ozdravel. —
»Hat! Coraggio, Signor Morlacco!« je pridoval prij>ovedovalec tega istinitega dogodka, na kar   smo se razšli, ne da bi se bili kdaj pozneje sestali vsi trije toli čili in veseli! — In zdaj počivata oba blagoduš-na mi prijatelja - pobratima: Simon Rutar tu doli na planem ljubljanskem polju, pri Sv. Krištofu, Simon Gregorčič pa tam gori v opeva-nem svojem »planinskem raju«, na slikovitem vznožju gorotasnega Krna, kamor si je želel koprneče sam, pojoč v IX. svoji »predsmrtnici«: »Kako se bo mirno tam spalo na griču zelenem ob Soči, nam mrtvim živo šumljajoči, tam gori pri svetem Lovrenci, na ražnji ognjenem mučenci...« Jaz pa, brezdomovinski »večni zid Ahasver«   prenašam   še vedno svoje utrujene kosti po trdi zemlji, menda za pokoro onih »grehov«, ki so jih zame morali opravljati drugi, brihtnejši ljudje v dobi mlade-niške moje neokretnosti. —
V Ljubljani, 24. nov. 1908, Prostoslav Kretanov.
pravo o državnem proračunu. — Po-slaneo B zofcy je pozval vlado, naj še letos predloži parlamentu zakon ski načrt o ustanovitvi samostojne ogrske armade in samostojnega ogr skega ministrstva zunanjih del. Posl. S u pilo je govoril o bosanskem vprašanju, toda predsednik mu je kmalu odvzel besedo. Supilo in za njim dr. Lukinić sta zastopala stališče, da se mora v hrvaškem in v novem bosanskem saboru odločevati o tem, komu pripade Busna. Poslanec grof BattfcvaDV je izjavi), da se mora Bosna priklopiti le Ogrski. — Ko je saČel dr. "Wekerle govoriti slavnostni g« vor v prt nlhvo cesarjevega jubileja so vsi nemadžarski poslanci zapustili dvoiano. Po govoru se je razvnela debata o predlogu ministrskega predsednika Laj se pr tokolira izraz iskrenega spoštovanja za vla darja. Posl. Nsgy je izjavil v imenu svoje stranke, da odklanja predlog Govornik je opozarjal, da je leta 1898 bil sedanji minister Kossuth odločno proti takemu Čestitauju.
Dogodki na Balkanu.
Razmerje med Avstro Ogrsko In Turćiio
Dunaj, 27. novembra Turški poslanik H.kmed beg je bil včeraj pri ministru baronu Aehren tnalu, potem pa je sprejel nekega dunaiskega dopisnika ter n u rekel, da ima turška vlada najboljšo voljo zdrževati s Avstro Ogrsko lojalne razmere. Zato hoče turška vlada storiti vse, kar je v njenih močeh, da se ublaži bojkot proti Avstro Ogrski. Na vprašanje, ali je Turčija sklenila s Črno goio in Srbijo kak degovor, je odgovoril Hikmed beg: „Gotovo ne pride tukaj v poštev dogovor, ki bi bil naperjen proti Avstro Ogrski. Zoeno mi je, da so mtrodajni krogi v Carigrada svetovati Črni gori in Srbiji, naj bodeta zmerni in pametni ter ohranita mir." Na vprašanje, kako misli Turška o kompenzacijah, ki jih terjata Črna gora in Srbija, je odgovoril turški poslanik: „V tem vprašanju ni na-sprotstva med turško vlado in Avstro-Ogrsko."
Pasić v Carigrada
Carigrad, 27. novembra. Bivši srbski ministrski predsednik Paš č je pri h pel v Carigrad ter je konf.rirai z me odajnimi državniki.
Zanikanje o avstrijskem oboroževanju.
Budapesta, 27 nov. Ogrska brzojavna korespondenca poroča, da so vesti, da se je garoizija v Zemunu pomnožila za dva polka in dve bate riji, neresnična. V Zemunu sploh ni nobenega vojaka več kakor navadno. Baterije sploh ni nobene. Istotako so neresnične vse vesti o pomnoženi posadki v PanČovi.
Francosko posredovanje.
Pariz, 27 novembra. Deschanel je govoril včeraj v parlamentu o dogodkih na Balkanu ter povedal, da je Franoija prevzela plemenito vlogo posredovanja ter preprečila izbruh vojne s tem, da je v Carigradu, Sonji in Belgradu priporočala zmernost in treznost ter v ta namen posredovala med Turčijo. Bolgarijo, Avstro Ogrsko in Anglijo. Govornik je rekel, da je črno goro in Srbijo prevzel upravičen strt h. Balkanski narodi imajo Rusijo, Italijo in Anglijo na svoji strani. Ako se naj na Balkanu ohrani mir, mora spraviti Avstrija svojo politiko na Balkanu glede konference v sklad s željami cele Evrope.
Nemci za spojitev Bosne In Hercegovine s Hrt a Ako-
Dunaj, 27. novembra. V dunajskem nemškem klubu je v navzočnosti ministra dr. Sohreineria govoril tajnik trgovinske zbornioe Riedl o aneksije Bosne ter izjavil da je v interesu Nemcev, da se Bosna in Hercegovina priklopite Hrvaški in Palmaoji.
Novo zahtevo Črne gore.
Dunaj, 27. novembra. Črno gorska vlada je poslala zastopnikom velesil noto, v kateri zahteva, naj ji Avstrija vrne Špioo. Noto opremlja obširna spomenica, v kateri dokazuje vzroke za svojo najnovejšo zahteve, a obenem izjavlja, da se s tem ni kakor ne misli odpovedati prvotnim kompenzacijam, ki se nanašajo na aneksijo Bosne in Hercegovine ter zna&jo življenske interese za Srbijo in Črno goro. Avstro-ogrski poslanik je to noto vrnil črnogorski vladi. Sploh smatrajo v političnih krogih to Črnogorsko zahtevo za nekaj takega, o čemer se ne da razpravljati, črnogorsko vlado je na to zahtevo naščuvala neka inostranska velesila. Prebivalci Špice so katoliški ter vsled tega nočejo postati Črnogorci.
Avstrija no misli na vojno.
Pariš, 27. novembra. „Matinu je priobčil razgovor, ki ga je imel njegov dunajski dopisnik ■ sekcij ski m načelnikom zunanjega ministrstva baronom Cailom in ogrskim ministrskim predsednikom dr. Wekerlejem. Oba sta izjavila, da Avstrija ne mara
vojne ter bo storila vse mogoče, da se vojna prepreči. Baron Call je rekel, da položaj ne kaže ničesar resnega in Avstrija je prepričana, da bod"ta čas in diplomatiČna previdnost rešila vse težkoče.
Izredne turške priprave na bol-ga r ski meji.
Sofija, 27. novembra. Uradno je potrjeno, da so na bolgarsko mejo navozili do sedaj 60 vagonov topov, 36 vagonov streljiva in 12 vagonov pnšek. Transporti še vedno prihajajo. Ob meji je nastavljenih 118 bataljonov turškega vojaštva.
Srbski kralj odstopi?
London, 27. novemb. Po časopisju se je zoptt raznesla v^t, da se kralj Peter kmalu odpove prestolu, ker ga je baje zadela kap, da le s težavo govori.
Veliko rusko posojilo.
Petrograd, 27. novembra. Finančni minister je predložil dumi pooblastilni zakon, da si sme ruska vlada najeti v inozemstvu 450 milijonov rubljev posojila v pokritje državnega proračuna za leto 1909 in v pokritje starejših dolgov. Vse podrobnosti se bodo obravnavale v tajni seji.
Demonstracije pred sodiščem,
Senat: predsednik dvorni svetnik Pajk, votanti: nadsvetnik Po-1 e c , deželnosodni svetnik V e d r -n j a k , dr. vitez L u s c h a n; zapisnikar Luznar; javni obtožitelj dr. K r e m ž a r; zagovornik dr. Š a v n i k  (pisarna   dr. Kokaljeva).
Orožniška ovadba z dne z dne 11. oktobra pravi, da je bil 1. v noči od 8. na 9. oktobra v Moravčah na tabli, ki je pribita na Lo vrače vi hiši, zamazan nemški napis »Bezirksstrasse nach Watseh« z rdečo barvo, da ga ni bilo mogoče več brati; 2. da je bil ravno tako pobarvan z rdečo barvo nemški napis »Bezirkstrasse nach Petsch« na tabli, ki je pribita na kolu v bližini šolskega poslopja; 3. so hoteli dne 10. oktobra prebarvati tudi na hiši Ivane Bizilj nemški napis »Markt-gemeinde Morautsch«, a je to Bizilj preprečila.
Da so prebarvali te napise in s tem zakrivili prestopek hudobnega poškodovanja tuje lastnine, so stali pred okrajnim kot kazenskim sodiščem na Brdu kot obtoženci Alojzij C e r a r , Anton Vrbanija, Franc H u s , Valentin Š 1 i b a r , Mihael S 1 i b a r in Janez Vrečar, vsi iz Moravč.
Alojzij C e r a r , kovaški pomočnik, je bral v časopisih, da se napravijo v Ljubljani in drugih občinah samo slovenski napisi. Ker so pa v Moravčah tudi nemški napisi, je šel, ne da bi ga bil kdo nagovarjal k temu, po rdečo barvo in je najprej prebarval nemški napis na tabli pri šoli. Pridružila sta se mu tudi Hus in Majhen. Drugi so potem odšli, on pa je šel k Loraču. Vrbanija je nesel lestvo, on, Cerar pa rdečo barvo, Hus je pa samo gledal. Cerar je pobarval tudi ta napis. Od tam so šli Cerar, Vrbanija in Hus k hiši Ivane Biziljeve. Vrbanija je nesel lestvo in jo je hotel pristaviti, prišla pa je Ivana Bizilj, ki ni pustila, da bi bil Cerar ]x>barval nemški napis. Nato so odšli. Dne 10. oktobra niso bili zraven. Obtoženec je izpovedal, da ni mislil, da je prebarvanje tabel prepovedano, in ni vedel, da stori s prebarvanjem table kako škodo.
Druga dva obtoženca sta izpovedala enako.
Valentin Š 1 i b a r, mizarski pomočnik, je izpovedal, da je prišel dne 10. oktobra slučajno pred hišo Ivane Biziljeve, kjer je stalo več ljudi, med njimi tudi njegov mojster Janez Vrečar. Mojster mu je rekel, da naj gre domov po lestvo in po barvo, da pobarva nemški napis. Prinesel je lestvo in barvo, in ko je stopil na lestvo, je prišla Ivana Bi-ziljeva, rekla, da ne pusti prebarvati napisa in prijela za lestvo. Zraven prišedši brat Mihael Šlibar pa je Bi-ziljevo odrinil od lestve. Obtoženec ni vedel, da je prepovedano prebarvati nemški napis.
Miha S 1 i b a r jc prišel slučajno zraven in videl svojega brata na lestvi. Biziljeva je hotela prevrniti lestvo, zato jo je, boječ se, da ne bi brat padel, prijel, pa jo takoj potem zopet izpustil. Za druge stvari mu ni bilo nič mar, bal se je le za brata.
Priča Fran P o i n i č je izpovedal ravno tako ter pristavil, da so se vsi smejali.
Priča župan Ignacij K 1 o p č i č je videl celi prizor od daleč ter mislil, da je vse le šala, ker so se vsi smejali. Ivana Bizilj je le branila, zato, ker ne mara imeti prebarvane table na svoji hiši. Priča je prepričan, da je vse skupaj bila le šala. Škode ni nikake, ker sta Ivan To-man in Franc Orehek table popravila brez stroškov. Če bi bila kaka škoda, bi bilo kvečjemu kakih 40 vinarjev.
25
Sodnik  je obtožence oprostil v smislu § 259. 3, k. p. r. obtožbe, da bi bili hudobno poškodovali občinske table s pobarvanjem nemških napisov, oziroma poskušali po vzročiti škodo na tuji lastnini. Obtoženec Cerar je res priznal, da je pobarval napise, in Vrbanija, da je nesel lestvo, Hus pa, da je samo gledal. O tem obtožencu sploh ni dokazanega nikakega dejanja.   Dne 10. oktobra je rekel Vrečar Valentinu Šlibarju, da naj gre po lestvo in po barvo, da pobarva napis, in Slibar je res hotel to storiti, kar pa je Biziljeva zabranila. Priča župan je izpovedal, da ni nikake škode, ali kvečjemu 40 vin. Miha Šlibar ni bil pri celem dejanju, katero bi bilo smatrati kot kažnjivo po § 468. k. z., nič udeležen, ravno tako tudi ni dokazano, da bi bil Janez Hus sostorilec, zato ju je sodnik oprostil. Pri drugih obtožencih pa se sodnik ni mogel prepričati o njihovi subjektivni krivdi, za katero je treba dveh bistvenih znakov: 1. da si je storilec svest protipravnega dejanja, 2. da povzroči na tuji lastnini ceni j ivo škodo. Obtoženci so bili prepričani, da ne store nič kaz-njivega, in niti na misel jim ni prišlo, da store kako škodo. Lotili se niso lastnine tujih ljudi, temveč samo nemškega napisa na tabli, ker so izvedeli, da se napravijo v Ljubljani in po drugih občinah samo slovenski napisi. Sploh sta pa obtoženca Cerar in Vrbanija izpovedala   svoje dejanje  s  tako   prepričljivo odkritosrčnostjo, da ni dvomiti, da si nista bila v svesti  kaznjivosti  svojega dejanja.
Glede 10. oktobra sta pa priči Poznič in župan Klopčič izpovedali, da so se vsi smejali, da je vse skupaj bilo le šala, da se dejanje ni zgodilo iz hudobije, vsled česar je sodišče izreklo oprostilno razsodbo.
Proti oprostitvi Alojzija C e -r a r j a , Antona V r b a n i j e , Valentina Š 1 i b a r j a in Janeza Vrečarja je prijavil funkcijonar državnega pravdništva vzklic, vsled česar se vrši vzklična razprava pri tukajšnjem sodišču.
Substitut državnega pravdništva dr. Krem žar: Po mojih mislih razsodba prvega sodnika ni utemeljena.. Obtožencem očitano dejanje kaže vse znake, ki jih pogreša prvi sodnik. Potrebno za prestopek v zmislu § 468. k. z. ni poškodovanje table kot take.Tabla sama na sebi ni nikak dokument, šele napis jo ozna-ča kot stvar posebne vrste. Če pobarvam napis, tablo gotovo poškodujem. Da je to škoda, kažejo posledice, kajti če se hoče tabla popraviti, se mora prebarvati, kar povzroča stroške. To bi bili morali uvideti tudi obtoženci. Za prestopek v zmislu § 468. ni potreben kak poseben »do-lus«, dovolj je, da se brez pravice povzroči škoda. Vedeli so, da nimajo pravice pobarvati tabel. Da so table javne, ne spreminja dejstva, kajti javna stvar še ni »res nullius«. Obtoženci so morali vedeti, da so se lotili tuje lastnine, in to je prestopek po § 468. k. z., katerega naj jih sodišče spozna krivim.
Dr. Š a v n i k: Kakor znana pravljica o jari kači, se vlečejo te razprave, katere je širše občinstvo nazvalo demonstracijske. Nekaj skupnega pa imajo te obravnave, vse se namreč giblje na skrajni meji med kažnjivim in nekaznjivim, tako da imajo sodniki res težavno stališče. In ko sodnike zapuste paragrafi, po-tem pač odločajo osebnosti. Odtod so tudi tolike razlike med prvim in drugim sodnikom, odtod razlike med za-govornikovim stališčem in stališčem državnega pravdnika, ki pravi, da so vsi današnji obtoženci zakrivili prestopek po § 468., dočim jih je prvi sodnik popolnoma upravičeno oprostil, ker ni našel subjektivne podlage za krivdo. Jaz pa grem še nekoliko dalje in pravim, da manjka tudi objektivna podlaga. Spominjam samo na gromenje nemških časopisov v zadevi nemških napisov. Ti so stvar bolje zadeli, kakor državni pravdnik. Ne gre tu za 40 vinarjev, temveč za nemške napise. Politična oblast ima dovolj moči, da kaznuje tozadevne krivce, če je sploh kaka krivda v tem, da se ne izpolnuje neki ukaz deželne vlade, ki se ni nikdar splošno izvrševal. Celo stvar je smatrati kvečjemu za nagajivost v smislu § 315. Sploh pa sem prepričan, da je popolnoma utemeljeno mnenje prvega sodnika, da manjka tema dvema petnajstletnima fantoma, kateiima sicer nočem očitati, da nista dobra Slovenca, vsaka subjektivna podlaga za krivdo. Vsaj dokaza ni nobenega, da bi se bila zavedala, da sta storila kaj nepostav-nega. Za prestopek v zmislu § 468. k. z. je treba prav posebnega zlobnega namena, in tu bi moral biti celo moj profesor dvorni svetnik La-masch zagovornik teh demonstrantov. (Citira Lamascha, ki pravi, da je za prestopek v zmislu § 468. treba »besondere Gehiissigkeit«). Takega zlobnega namena pa se obtožencem ne more očitati. Predlagam torej, da sodišče    potrdi   oprostilno razsodbo
prvega sodnika. Ce bi pa proti vsakemu pričakovanju ta razsodba,fmr-znila, pa predlagam, da sodišče z ozi-rom na vse olajševalne okolnosti sodi Čim najmilostnejše.
Predsednik po daljšem posvetovanju razglasi razsodbo, \x> kateri je sodišče ugodilo vzk licu državnega pravdnika in spoznalo vse obtožence krivim, da so hudobno prebarvali občinske table v Moravčah in s tem hudobno povzročili škodo na tuji lastnini, ali pa jo vsaj skušali povzročiti, ter obsodilo Alojzija Cerar ja in Antona V r ban i jo na 1 2 u r zapora, Valentina Š 1 i b a r -j a na 2 4 u r , a Janeza Vrečarja na 2 4 ur zapora, poostrenega s postom.
Obtoženci so poškodovali tujo lastnino, table, ki so last občine. Da so imeli hudobni namen,sledi iz dejanja samega. Vedeli so, da so table tuje blago, da nimajo nobene pravice jih prebarvati. Kazen se je izmerila tako nizko, ker je škoda majhna. Obtežilno je pri Cerar ju in Vrbaniji, da sta dejanje i>onavljala, olajševalno pa priznanje, neoporečnost in da je enkrat ostalo samo pri poskusu. Pri Slibarju ui obtežilnega nič, olajševalno pa priznanje in neoporečnost in da je bil nahujskan, pri Vrečarju pa je bilo obtežilno, da je huj-skal, olajševalno pa priznanje in neoporečnost, in ker je oženjen in ima otroke, se je uporabil § 260. b k. z.
Sodnik sod. svet. Potrato, zapisnikar Ohm • Janusoh owsky; javni obtožitelj dr. Neuperger.
Alojzij Trošt, mizarski pomočnik, stanuje : Velike Čolnarske ulice 19
Policijska ovadba se glasi: V noči od 20. na 21. septembra okrog 8. ure zvečer, služboval je podpisani z orožoiki na Mestnem trgu. Ko se je več ljudi skupaj zbralo pred mestno hišo, smo začeli ljudi razga- ' Djati, je Alojzij Trošt, mizarski pomočnik, rojen 1. 1889. v Podragi, občina Postojna, je na ves glas vpil na orožnike in stražo „pfuiy, vsled česar ga je orožnik Tomo Golo bio aretiral. O vajeni pravi, da je bil pijaa in ne ve, ksj je kričal. Pokoril se je takoj ukazu in bežal, a v Ribjih ulioah, se je spodtaknil ob zaboj in tu so ga prijeli. Ljubljana, dne 21. septembra 190h Josip Ovsec, mestni polio stražnik.
Obtoženec ni navzoč in se je v pred preiskavi zagovarjal: V nedeljo zvečer sem bil pri „Dalmatincu" v S o dni jakih ulioah. Hotel sem iti domov, bil sem nekoliko vinjen, zato sem naredil iz radovednosti ovinek čez Mestni trg. Sel sem nato skozi I R bje ulice in slišal, da so ljudje klicali „pfaiu. Vojakov nisem videl. Ker I so orožniki razganjali ljud>, sem se skril za neko kišto, kjer so me našli orožniki in aretirali. Nisem imel nikakega kamna pri sebi in tudi upiral se nisem nič.
Mestni stražnik Josip Ovseo jh izpovedal: Dne 20 septembra smo razganjali na Mestnem trgu z orož-nizko patruljo množico ljudi, ki nam je klicala „pfuiM. Poživljal sem množico, naj se razide, kar so ljudje tudi storili. Videl sem, kako je orožnik Golobic bežal za nekim fantom, o katerem je trdil, da ga je videl, ko je zaklical „pfuirf. V Ribjih ulicah ga je aretiral. Bije Alojzij Trošt, ki je bil skrit za neko kišto. Ali je bil pijan, ne vem. Aretaciji se ni ustavljal.
Orožniški postajevodja Tomo Golobic, iz Moravč, je izpovedal pred sodnikom na Brdu: „Ko sva s stražnikom Ovseoom patrulj evala na na Mestnem trgu, so ljudje na najin poziv odšli, obstal je samo en fant. Ko sem ga posebej pozval, naj se odstrani, je zaklioal ,,pfui" in pljunil v smeri proti meni. Oddaljen sem bil kake tri korake, in ko sem na klic „pfuitt Stopil proti njemu, je zbeial. Našel sem ga skritega v Ribjih ulioah za neko kišto. Povedal je svoje ime in šel radovoljno z menoj.
Enako je i spoved al ta priča tuđi pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Dr. Neuperger predlaga, da se obtoženca spozna krivim prestopka I v zmislu § 312 k. z. in primerno ka-z nuje.
Sodnik  proglasi v odsotnosti obtoženca razsodbo,   da je v nedeljo dne 20. septembra  zaklioal v Ribjih ulicah   orožnikom   „pfuiu   ter s tem razžalil v $ 68 omenjene osebe, izvr- I šujoČ svojo službo, ter se obsodi na na 24 ur zapora in povrnitev sodnih I stroškov. Olajševalno: tedaj je bilo v I ljudstvu veliko razburjenje, ker je So nekaznovan in je priznal svoje dejanje.
Obtoženec Ljudevit Vagaja, kandidat filozofije; zagovornik dr. Savni k (pisarna dr. Kokaljeva)
Policijska ovadba pravi: Ljudevit Vagaja je dne 15 septembra ob polu 10. zvečer demonstriral s kakimi 40 osebami na Fran-oovem nabrežju Vsak opomin v imenu zakona, da se naj ljudje odstranijo, je bil zastonj. Stražnik Orehek je hotel aretirati glavnega kričača Antona Janežiča. Vagaja se je vmešaval | v aretacijo z drugimi in izjavil, da
I se bo proti postopanja stražnika pritožil.
Obtoženec se zagovarja: Dne 15. septembra sem res stopil proti
I nekemu stražniku, ki je pograbil ne
I kega fanta ca vrat in ga davil in tresel. Rekel sem mu da naj fanta aretira, Če je kaj storil, a tresti ga ni treba. Stražnika nisem nič prijel in ga tudi nisem vprašal za Številko, ker sem jo takointako videl. Str&žaik mi je na moje besede: nAretirajte ga, ali ne daviti ga", rekel: „Zikaj pa demonstrirajo!" Stražnik je nato porinil fanta nazaj in rekel: „Dajte mir!u Ko sem storil nato par kora
j kov proč, me je nekdo prijel od zadaj za ramo, bil je drug stražnik, ki mi
I je rekel, da naj grem ž njim na magistrat, del sem ž njim, ne da bi se
I obotavljal. Aretiral me ni.
Mestni stražnik Jakob Kržan
I je izpovedal v pred preiskavi: 15 sep tembra zvečer sem zaslišal na Fran-oovem   nabrežja   vpitje  in prišedši bližje, sem zagledal stražnika Oreh k a v živahnem  prepiru   z Ljudevitom
I Vagajo. Vprašal sem Orehfca, kaj je, in ta mi je odgovoril, da je prijel nekega, drugi pa da so se vmešavali in da je Vagaja rekel, da se bo pritožil. Jaz sem rekel nato Vagaji, naj gre z menoj na magistrat, da se takoj pritoži. Vagaja je šel z menoj in se ni nič zoperstavljal.
Stražnik Orehek je izpovedal:
I Dne 15 septembra zvečer sem na Franoovem nabrežju aretiral nekega fanta, ki je venomer kričal. Prijel sem ga z eno roko za prsi, s drago pa za roko. Tedaj je pristopil V a gaja, me prijel za bluzo in mi rekel, da naj fanta aretiram, da naj ga ne tresem. Vprašal me je za številko in rekel, da se bo pritožil. Medtem mi je aretiraneo used. Ne morem reči, da bi bil iz Vagajevega obnašanja mogel posneti, da bi bil hotel aretiran oa oprostiti ali posegati v moje poslovanje.
Dr. Savni k: Predlagam, da so dišče zasliši kot pričo djaka Frana Kotluška, ki je bil ves čas zraven in more potrditi, da stražnik ni prijel onega aretiranoa za roko, temveč za vrat in ga v resnici tresel. Potrdil bo tudi, da obtoženeo stražnika ni prijel, in da oni aretiraneo ni pebegnil, temveč je bil oel čas, tudi pozneje še na licu mesta navzoč.
Dr. Neuperger: Mislim, da je popolnoma nepotrebno, da bi se zaslišala ta priča. Je pač samo subjektivno mnenje, da je stražnik sirovo ravnal. Nekje je moral prijeti aretiranoa. čč ga je slučajno prijel za vrat, gotovo ni imel namena, ga vedno držati za vrat.
Sodnik tudi misli, da ni potrebno, da bi zaslišal predlagano pričo.
Dr. Šavnik: Seveda, že ga mislite oprostiti, potem že odstopim od svojega predloga.
Sodnik proglasi razsodbo, po kateri je sodišče Ljudevita Vagaja spoznalo krivim prestopka v zmislu § 314. k. z., doprineŠenega s tem, da se je dne 15. septembra, ko je straž nik Orehek aretiral nekega fanta, na vsak način vmešaval z besedami: r Are tiraj te ga, ali ne davite ga za vrat", v stražnikovo poslovanje, da bi s tem zabranil aretacijo, ter se glede na §§ 261 in 266 k. z obsodi na 5 K globe, ozirome 12 ur zapora
Dr. Neuperger prijavi svoj vzklic proti prenizkemu odmerjenju kazni, dr. Šavnik pa zaradi izreka o krivdi in kazni.
Obtoženeo Josip Boh rman; za
govornik dr. Šavnik.
Policijska ovadba e dne 25. septembra se gla-u: Josip Rohr man je dne 19 septembra ob 11. uri zvečer stal na Marijinem trgu. Bil je po podpisanem opominjan, da naj se odstrani. Na večkratni opomin se je iaraail: „Prokleto me malo briga vaš opomin!" Vpil je na ves glas: „Tiho bodite!" Nato je bil aretiran. Priča: Alojzij Rovšek, orožniški postajevodja v Novem mesta. — Podpis: Josip Jontes.
Obtoženeo se zagovarja: Dne 19 septembra sem res stal na Marijinem trga v družbi treh ali štirih gospodov pri postajališča cestne železnice. Nefci stražnik nas je res pozval, naj se odstranimo, nakar smo Šli proti Sv. Petra oesti. Ker smo š i menda prepočasi, me je stražnik sunil v hrbet, nakar sem mu rekel: „Kaj m e suvate, saj grem sam!" Ne spominjam se, da bi bil rekel „Prokleto me malo briga vaš opomin" in „Tiho bodite". Bil sem zelo raz burjen, ker me je brez povoda sunil v hrbet
Mestni stražnik Josip Jontes je izpovedal v predpreiskavi: Dne 19 septembra  zvečer  okrog  11  ure je stalo na Marijinem trgu pri postaja lišča električne železnice  Šest gospodov.  Prišel sem tja z orožniško patruljo in pozval gospode,  naj se od stranijo,  rekoč:   „Prosim, gospodje, odstranite se.u Moral sem jih večerat opomniti. Šli so nato proti Sv. Petra oesti.   Šli  so   počasi,   zato   sem jih pozval,  da naj  gredo hitreje, nakar mi je rekel Rohrman:  „Prokleto me
malo briga vaš opomin" in pa „Tiho bodite", vsled česar sem ga aretiral Orožniški postajevodja Al o sij Rovšek je izpovedal v predpreiskavi: Jaz sem bil dne 19. septembra v azistenoo polioijskemu stražniku J intesu, ki je tal na Marijinem trgu Imeli smo ukaz, izprazniti uhoe, vsled česar smo p življa i ljudi, da naj se odstranijo. Josip Rohrman je bil t«-daj tudi na Marijinem trgu v družbi drugih Ko jih je stražnik jontes pozval, da naj se odstranijo, so šli proti Sv. Petra cesti, in Rohrman je zaklioal: „Prokleto me malo briga vaš opomin," nakar je bil aretiran. Peljali smo ga na magistrat, kjer so ga iz-pustiii.
Dr.  Šavnik  predlaga,  da so diŠče zasliši pričo Frana Kandareta, ki je bil pri celem dog« dau navzoč in bo potrdil, da obtoženeo omenjenih besed ni izgovoril.
Dr. Neuperger se protivi tema predloga oz roma predlaga da n«j se potem zaslišita tudi stražnik J «ntes in orožnik Rovšek, ker je morda zmota vendarle mtgoća.
Dr. Savni k je mnenja, da ni potrebno, da bi se iznova vabili te dve priči, češ, Če se postavi straž nika ali orožuika desetkrat na g'avo, bo izpovedal vedno tako kakor prvikrat, in njune izpovedbe so se tako in tako preči tale
Dr. Neuperger: Saj ga je vendar poznal stražnik, ko ga je aretiral.
Obtoženeo: Stražnik me je seveda poznal, ali stražnik me ni aretiral, temveč aretiral me je or ž nk, ki me n  prej nikdar videl.
Dr. Šavnik pred aga da se zasliši Fran Kandare, ki je navzoč, in ga je tudi potem lah o hitro biti za konfroutaoijo s pričama stražnikom in orožnikom, ker je kot pravni praktikant v hiš<.
Sodnik ugodi predlogu.
Fran Kandare izpove: Dotični večer smo >tali na Maripaem trga pri postajališča poabčue ž-iezn c-5 Bilo nas je šest Prtš'a je pat'ulja pet h mož pod vodstvom onžuiškega četo-vodje in nas poz.ata da naj se od stranim o. Š'i suao nato proti Sv. Petra oesti R hrmao je bil kaka dva koraka za menoj in straž aik ga je sunil, Češ da gre prepočasi. R hrman je tedaj rekei: „Kaj me suvate, saj grem sam!u J.z a m se obrnil nato ter prijel R >hrmana izpod roke, in odšli smo dalje. B Ji smo popolne ma mirni in  drug h besedi  ni nihče izgovoril.
Na tozadevno sodaikovo vprašanje priča odločno zao ka, da bi bil Rohrman izgovoril besede: „Prokleto me malo briga vaš opomin" aU „Tiho bodite". In to tudi prej ne, ker je šla cela dražba popolnoma tiho od postajališča ehktrične žalezuioe proti Sv. Petra oesti. Že ko je cela družba naredila par korakov naprej od tamkaj, kjer je stražnik sunil Rohrmana, je prišel za njo orožnik in Rohrmana aretiral.
S daik nato proglasi sklep, da se obravnava preloži v svrho zašli sanja pre i laganih  prič straž oika in orožnika ter tedaj v R hrmanovi družbi se nabajajočih oseb.
Dnevne vesti,
V Ljubij&ni 28 novemora.
— Kandidatura g. Jelenca. Slovenska napredna stranka, upoštevajoč veliki pomen ljudskega učitelj-stva za razvoj slovenskega naroda, se je z ljubeznijo oklenila misli, da naj se v Ljubljani kandidira ljudski učitelj.Poudarjalo se je, da bi h kandidaturi imeli pravico obrtniki, posebno pa uradniki, ki so važen faktor slovenske napredne stranke v Ljubljani; a vzlie temu je shod zaupnikov soglasno odobril kandidaturo g. Luke Jelenca. Že pri shodu zaupnikov se je stavil predlog, da naj se kandidira Jelene v meščanski kuriji, ali zaupniki so se soglasno izrekli za splošno kurijo, kar je bilo po našem mnenju edino pravilno. Ta položaj je bil učiteljstvu dobro znan, pa je vendar sklenilo, da naj se i£. Jelene kandiduje v meščanski kuriji, ker se noče, da bi pri volilni borbi ljudski učitelj nasprotoval socijalni demokraciji. Mi obžalujemo ta sklep, ker se je ž njim gotovo zanesla nekaka nesloga v volilne kroge slovenske napredne stranke, ker se ne da tajiti, da tiči v sklepu uči-teljstva nekaj poniževalnega, posebno v sedanjih časih, ko socijalna demokracija ne pozna druge modrosti, nego na vse usta zabavljati na slovensko napredno stranko. Mi le želimo, da bi se pri današnjem shodu ljubljanskih zaupnikov ta zadeva, katera se je Čisto brez vsake potrebe na dan privlekla, srečno rešila!
— Italijansko vseučilišče in Slovenci. Poslanec dr. R y b a f je v imenu tržaških Slovencev' naznanil ministrskemu predsedniku Biener-thu, da priznavajo Slovenci načeloma vsakemu narodu pravico do vseučilišča, da bi pa bila ustanovitev italijanskega   vseučilišča    v Trstu
enostransko pospešen je in utrditev italijanskega elementa na Primorskem. To pa je toliko manj dopustno, ker se Italijani dosledno ustavljajo vsaki Šolski zahtevi Slovencev. Slovenci bi mogli privoliti v ustanovitev italijanskega vseučilišča samo tedaj, če bi se obenem ustanovilo slovensko vseučilišče. Zato pričakujejo, da bo vlada, predno ugodi italijanskim zahtevam, vplivala na Italijane, naj poprej ugode šolskim zahtevam svojih slovenskih someščanov. Ministrski predsednik je vzel to izjavo na znanje z dostavkom, da se bo italijansko vseučiliško vprašanje reši hi samo v sporazumi jen j u s parlamentarnimi strankami.
— »Slovenec« očita v snočnji številki županu Hribarju neko »vsiljivost«, češ, ker je povabil župane iz vseh slovenskih pokrajin na slav-nost odkritja cesarjevega spomenika. To očitanje je pa čisto navadna in smešna ljubosumnost, ker »Slovenec« sploh ne ve, da je za ta cesarjev spomenik po znanem shodu slov. županov 1. 1899., prispevalo tudi mnogo teh županstev znatne svote, in da je bilo sedaj povabilo župana Hribarja zgolj čin takta, pa drugega nič! — Gospodje »Slovencevi«,le resno, moško, pa ne — otročje!
— V »Kranjski hranilnici« je včeraj dvignil neki postrešček za razne stranke 80.000 K, danes pa 50.000 K. Ker se bliža konec meseca, je danes vložil v hranilnico večjo svoto ekscelenca bar. Schwegel. Tudi od drugod si je »Kranjska hranilnica« naročila večje svote, da ž njimi prikrije faktični položaj, da bi se ne vedelo, koliko denarja je bilo dvignjenega iz zavoda ta mesec.
— Shod llubljansk h zaupnikov  narodoo-napredne stranke
bo dan^s zvečer oo 8 v veliki dvorani rMe8tuega doma" Zaupniki se naj tega shoda zanesljivo udeleže.
— Be? tili je pri dala Znano je,
da ima avstrijska vlada   peseboo korito, iz katerega  zob'j-jo  razne rep-tilije.   Eaa   izmed   t*»h  je tudi neki Bresnitz von fc>y iačcff, kateri od časa do Časa po naroČila   avstrijske in po naroČilu nemške vlade izdoja v Lip-skem   razne   brošure,    katerih   ed ni namen je. blatiti vse,  kar je slovansko.    Razume   se   samo   po sebi, da temu, iz reptilskega korita nasičenemu pisatelju  naibolj   leži v želodca ELa-sija in da je zaradi tega ruski narod, ruski dvor in ruskega oarja predvsem na piko vzel.   Poleg Rusija je tudi Srbija, katero mora po naročilu onih, ki ga rede, napadati, in je v ta namen   izš!a   izpod  njgovega peresa knjiga:   „Die   Rose von Lapowo.M Najnovejši spis ispod njegovega umazanega peresa je ravnokar v Lipskem izišla brošura:  „Das Balkan problem und  die  Balkandvaastien." Iatimes vom Balkan nad aus der siids1awi-sohen Welt Potem, kar smo o Bres-nitzu von  LjdačcrT slišali,  bilo bi odveč, s to knjigo obširneje se pečati. Da se b<>de pa vendar vedelo, kakšnega subjekta se poslužuje naše zunanje politike v svoje namene, naj navedemo, da Bresnitz von SydačofF pripoveduje, da j<* letošnje potovanje dr. Kramera, dr. Hlibowiokega in župana Hribarja v Petrograd in poznejša  slovanska konferenca v Pragi delo Aoglije,  katera  da je t~> potovanje  plačala  s  sovereigne  d'ori in katera da je da a pr< fesorju Borzenku v Odesi onih 100 000 rubljev, ki jih je daroval za občasne priredbe slovanskih shodov v Rusiji.   Z vso resnostjo,  ki je  taki propali duši mogoča, pripoveduje Bresnitz von Syda-čoff, da se je prej omenjeno potovanje v Petrograd izvršilo šele potem, ko je iz Anglije došli agent imenovane poslance na Dunaju obiskal. Ker bajke o kotajočem se rublju dandanes, ko je obče zoano, da je Rusija po japonski vojski sama v velikih denarnih zadregah,   ne izdajo več, moral si je seveda ta famozni poli tičui pisatelj izmisliti kai boli verjetnega in zato pripoveduje, da je na Ruskem in med avstrijskim slovan stvom ter v Srbiji, Urni gori vse polno sovereigne d' orov, katere baje Anglija kar s polnimi rokami trosi med slovanske politike. Zares, ako imajo oni, ki vodijo našo vnanjo politiko, le še tro hi o o sramu, mora jih rdečica obliti, da avstrijsko stvar zastopa tak subjekt, kakor je Bresnitz von SvdaČcff!
— „Ljubljansko učiteljstvo"
Na notico pod tem naslovom smo prejeli naslednje pojasnilo: Slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Vaš oenjeni list trdi v včerajšnji (27. nov.) svoji številki v notici: „Ljubljansko učiteljstvo", da bode, kakor se Čaje, Jelenčevo kandidaturo podpiralo tudi „Društvo slovenskih profesorjev". — Ker pa je imenovano društ7o nepolitično in se radi tega kot tako za kandidature sploh nič ne briga, zato Vas kot taČasni njegov predsednik vljudno prosim, da blagovolite gorenju vest v prihodnji številki svo jega cenjenega lista lojalno v tem
(Dalje v prilogi).
jjnislu popraviti, da se „Društvo slovenskih profesorjev" kot nepolitično društvo ne briga sploh za nobeno kandidaturo in da pe bode podpiralo ne Jelenove ne katere si koli druge kandidature. V naprej se Vam za Vašo pri jasnost zahvaljujem ter be-]jezim a odličnim spoštovanjem udani dr. Jak. Žmavc, t. č. predsednik .Društva slov. prof."
— Vojaška godba 27. pehotne ga polka bo igrala po mestnih ulicah v torek 1. decembra pri mire zovu ob 8. zvečer in v sredo % deorinbra pri budnici cb 7. zjutraj. Nujno o po m i nj a m o alo-rensko občinstvo, naj se vzdrži pri tej priliki vsake demonstracije proti vojaški godbi, ker bi se te demonstra oije smatrale, da so naperjene ne pr o ti vo j aštvu, ampak proti jubilejnim Blavnostim.
— Pozor pred agenti-provokator ji I Dobili smo poročilo, da so Nemci najeli nalašč nekoliko ljudi, ki naj bi dne 1. in 2 decembra igrali v Ljubljani provokatorje v ta namen, da bi kakega Slovenca zapeljali do kakršnekoli nepremišljene izjave ali oelo do kakega taoega dejanja. Potreba se nam torej zdi opozarjati na največjo previdnost, ker bi se vsaka najmanjša stvar — in to Nemci prav dobro vedo — porabila v to, da bi se Slovenci očrnili na najvišjih mestih.
— Slovanska šolska dražba
V Rusiji Eppur si muove! lahko za kličemo danes. Iz Petrograda prihaja namreč vesela vest, da se tamkaj kot vidni uspeh letošnjih slovanskih konferenc v Petrogradu in v Pragi ter obiska slovanskih gostov v Ljubljani snuje po načinu nemškega „Sohul-vereina" v Berlinu šolska družba, ki bode — razprostrta po vsej ogromni Busiji — nabirala prispevke za naredne boje zapadnih in južnih Slovanov v Avstriji. Bratje Rusi se s tem postavljajo na stališče praktične slovanske vzajemnosti in bode ta njihov korak gotovo v obilni meri pripomogel do Čimdalje tesnejše vzajemnosti med veh ki m ruskim in ostalimi slovanskimi narodi.
— Stare račune hočejo spraviti na dan idrijski klerikalci. V to svrho je dobil gerent od deželnega odbora naroČilo, da pregleda letnike občinskih računov od 1. 1899. nadalje S tem nameravajo klerikalci zavlačevati občinske volitve in dobiti agitačnega gradiva. Upamo pa, da se vlada vendar ne bo dala na ljubo klerikaloem porabljati proti idrijskemu ljudstvu in zavlačevati nove občinske volitve. Če se vidi potrebno klerikalnemu deželnemu odboru pregledati stare občinske račune, naj kar ukaže, da se mu do-poŠljejo računi v Ljubljano in naj jih tu sam dr. Lampe pregleduje, ali pa ne j pošlje deželni odbor svojega uradnika v ta namen v Idrijo, radi tega pa kratiti ljudstvu pravice do občinske uprave vendar ne gre. Zanimivo pa je pri tem, da daje sedanji deželni odbor prejšnjemu nezaupnico. Zakaj vendar ni prejšnji deželni odbor natančneje pazil na račune idrijske občine? I a kaj ima opraviti razpuščeni občinski odbor z računi svojih prednikov? Zakaj niso klerikalci ž9 preje (občinski računi so bili vsako lelo javno na vpogled razpoloženi), izposlovali intervencije deželnega odbora? Pa tudi za agitacijo jim bo bore malo pomagano. Pisali so o teh računih že toliko in toliko po vseh moža;h klerikalnih listih. Najzagrizenejši klerikalec Fran Kos, ki je bil še osebni sovražnik prejšnjega župana Lapsjneta, je pregledoval občinske račune in o tem napisal celo klobaso v „Slovenca-. Oswald si je prejšnja leta dal pre-pisavati občinske račune ter polnil s temi predale klerikalnih listov. So torej računi od klerikalcev samih preiskani in kar so mogli porabiti, so že porabili za agitacijo. Oe se jim doslej ni posrečilo izneveriti s tem pristaše narodni in napredni stvari, se jim bo poslej tolikanj manj, ker je idrijsko ljudstvo že davno spoznalo, kdo in kaj so idrijski klerikalci. Pregledovanje starih občinskih raču uov služi toraj klerikalcem samo v to, da kolikor največ mogoče zavlečejo nove občinske volitve, pred katerimi imajo tako velik strah Napredni voliloi bodo že poskrbeli, da bo ta s tre h opravičen.
— Shod narodno• naprednih somišljenikov v Idriji se je vršil nunoli torek ob precejšnji udeležbi.
V zadevi deželnozborskih volitev se je sprejela soglasno sledeča resolucija: Ker narodno napredna stranka v našem volilnem okraju ni postavila lastnega kandidata je narodno - naprednim voliloem na prosto, da se volitve udeleže ali ne, vendar pa se izraža želja, da gredo na volišče in volijo naprednega, to je so-cijalno - demokra tičnega kandidata. Za predstoječe občinsko volitve pa se je izdalo načelo, da se volijo vsi dosedanji odborniki in zlasti ohrani Številno razmerje med narodno-naprednimi in sooijalno-demo-
kratični mi odborniki. Glede občinskega proračuna se priporoča zvišanje občinske doklade. Namesto razsvetljave o pril fc» cesarjevega jubi leja se izraža želja, da narodno - napredni somišljeniki darujejo ali za družbo sv. Cirila in Metoda, ali za podporno društvo za idrijske realoe
— Demonstracije v goriškem gledališču. V sredo zvečer so priredili goriški Lahi v gledališču demonstracijo radi znanih dogodkov na Dnnaju. V Gorioo je namreč prišla nemška berolinska gledališka družba, ki predstavlja Ibsenova dela. Demon-strantje so se zbrali na galeriji ter znčtli kričati, ko seje dvignil zastor: Eviva V universita italiana! Abbasso i gnoehi! itd Najpro je kričala ga lerija, na to je priletel renegat Šapla v parter ter jih nagnal, da so tudi tam kričali. Predstava se ni mogla vršiti. Navzočih je bilo mnogo cfi-oirjev, ki so pa kmalu odšli, ker Čuli so se tudi glasni klioi: V iva I tali a! Navzoč je bil voditelj okrajnega glavarja, dvorni svetnik A11-in s, ali je hitro nekam izginil, čez čas šele je spraznil policaj galerijo, ki je šla pa v pritličje kričat.
— V nemškem gledalllću
straži. Zelo značilno za pojemanje nemškega gledališča je dejstvo, da deli ravnatelj tukajšnjega učiteljišča gojencem in gojen kam certifikate za polovične oene. Gojenke in gojenci pa so večinoma tako zavedni, da si plačajo rajši popolno pristojbino za slovenske predstave, a „dobrote" trojice čemi ve c Suppantsohitsch-Dzim-ski hvaležno odklanjajo.
— Socijalni demokratje prirede v nedeljo, 29 novembra ob 9. dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma" ljudski shod z dnevnim redom: Razmere na Hrvatskem in boj za volilno pravioo. Poročevalec so-drug £ t b i n Kristan.
— „Wiadomošci codzlenne11 v Varšavi izhajajoči dnevnik je priobčil obširen članek pod naslovom „Heoe niemieokie". V tem Članku so popisane slovenske razmere in dogodki 20. septembra.
— Novi OrOŽ ikl zopet prihajajo v Ljubljano, ker se gotovi krogi boje demonstracij 2 decembra. Naj ti pametni in previdni krogi mimo spe in naj privoščijo orožnikom vsaj dostojna prenočišča, zakaj nihče niti v sanjah ne misli na kako demonstracijo!
— Hudo agitira o. kr. žendar-merija za „Slovenski Narod", ki išče pomtema nekor.fisoirane številke od torka 24 t. m. po vseh krajih. Modrost naše vlade zasluži popolen re-špekt!
— Zopet eden I Na nemški gimnaziji v Ljubljani je imenovan za suplenta učiteljski kandidat Karel Reiner. Koliko Nemcev še navle-čejo na to gimnazijo?
— Premočila. Dne 28. t. m. bo na vseučilišču v Gradcu promoviran g. Davorin Gorjaneo doktor jem filozofije. Čestitamo!
— Imenovanje Finančno ministrstvo je imenovalo gosp. kancelista Josipa Zupančiča (fioijalom pri finančni prokuraturi v Ljubljani.
— Is šolske službe Profesor na gimnaziji v Kočevju Jožef O b e r g f 6 11 je šel v pokoj in dobil pri tej priliki naslov Šolskega svetnika.
— Učiteljska VOSi Absolvirana učiteteljska kand datinja  gdč. Josi pina Piši ar je imenovana za pro-vizorično učiteljioo in voditeljico šole v Kušlju.
— Iz policijske slutbe v Istri. Policijski koncipist Gust. Stiasnv je imenovan za provizoričnega okr?j nega komisarja in premeščen od p©-lioijskega ravnateljstva v Trstu k okrajnemu glavarstvu v Pulj Policij ski konoipist Alojzij Keršovan je imenovan za defioitivnega policijskega komisarja.
Iz pisarne slovenskega gledališča* Jutri v nedeljo sta dve predstavi: popoldne ob treh burka „Vražja misel", ki je izredno ugajala in vzbujala mnogo iskrenega smeha. Pri tej predstavi se del uje zopet operetna subreta, gdč. Jožica Hadrbolceva. Predstava se vrši ob znižanih cenah. — Zvečer se poje zadnjič v sezoni velika Saint-Saea-sova opera „Samson in D a lil a" e gdč. Šipankovo, g. Fialo in g. pl. Vulakovičem. — Dne 1. deo. se vrši v dobrodelno narodno avrbe zopet operna predstava ter se poje Zajčeva narodna hrvatska opera „Nikola Šub io Zrin jski".
Slovensko gledališče Mnogo let je že tega, kar smo zadnjikrat slišali „Zrinjskega". Spravil ga je takrat na oder pokojni Nolli, pač v spominu na velike triumfe, ki jih je v naslovni vlogi imel v mlajših letih v Zagrebu. Od tistega časa nismo slišali „Zrinjskega" in ga tudi nismo pogrešali. Velikanski prevrat, ki se je zgodil v zadnjih dveh meseoih v Ljubljani, je z elementarno silo obudil narodno čustvovanje in s tem ustvaril med občinstvom tudi za uprizoritev „Zrinjskega" potrebno dispo-zioijo.   Narodni moment je pri pre-
so, an j u te opere igral odloČilo vlogo, kajti da ta Zajčeva skladba kot urno tvor ne odgovarja več zahtevam nagega Časa. o tem silo s. pač vsi na jasnem Pravičnost zahteva, da se vsak umotvor meri z merilom svojega časa, tiste dobe, ko je bil ustvarjen. „Zrinjski" je nastal v Časih absolutnega gospodstva italijanske opere starejšega sloga in je tudi zložen v tem sloga. Poleg mnogih musikaličnih banalnosti obsega nekaj lepih izvirnih melodij, sloneČih deloma na narodnih motivih in nekaj plamteČih naoijo-nalnih iborov in samospevov, ki so postali prave narodne pesmi. Frenetični, urnebesu* a plava, ki je sinoči odmeval po gledališču, ko so peli prisego in „U boj, u boj," ni bil samo priznanje pevcem, nego politična dem on s tr a oi j a. Opera je bila jako skrbno uprizorjena, kar je pač predvsem zasluga vodstva brv. deželnega gledališča, ki je posodilo svoje krasne bogate kostume. Izmed sodelujočega osobja gre prvenstvo g. Vulakoviču, ki je pel naslovno vlogo. Spoznali smo šele zdaj do dobra, kako izborno moč je slovensko gledališče pridobilo z g. Vulakovičem. Kot Zriujski je imel priliko, razviti svoj izredno lepi bariton in pokazati svoje igra'ske vrline. Videli smo, da je g. Vulakovič odličen pevec in distinguiran igralec, pravi umetnik, ki v polni meri zasluži simpatije, ki si jih je pridobil. Občinstvo je tudi specijalno g. Vulakoviča prav posebno odlikovalo. Vrh tega mu je bil vročen lovorjev veneo s hrvatsko trobojnioo. — Gospa Nordgartova in gdč Šipankova sta že v hvalež-neših in umetniško na višjih stopnjah stoječih vlogah, kakor ata jih imeli včeraj, pokazali, da sta odlični pevki.
V dobro pa jima Štejemo, da sta se tudi snoči zavzeli s pravo vnemo za svoji vlogi in tako v veliki meri pripomogli k oelotnemu uspehu. Tenorist g. Fiala ima lepe ambicije in najboljšo voljo; pri vsaki predstavi se potrudi kolikor mogoče, žal, da se ne more prav razviti. Sultana je pel g. VI če k. Vloga sultanova ni ravno dosti prida, ali v pevskem oziru bi se pač morala nekoliko bolje izvesti.
V vlogi vezirja Sokoloviča je prvič nastopil g Hess. Začetnik je, bil je snoči menda prvič na odru, • ali njegov glas obeta nekaj in njegov nastop je prikupen. Posebno pozornost vzbuja glas g. Križaj a. Gosp. Flo-rian je za silo zadostoval. Toplo priznanje gre zboru. Upam, da bodo pri reprizi izginile Še tiste pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri snočnji predstavi.
Umrla je v Belem gredu gospa Bariaktarovičeva, bivša igralka slovenskega gledališča v Ljubljani. Pokojnica je bila izredno simpatična igralka in se je zlasti odlikovala v naivnih vlogah. Pred leti je bila an-gaževana tudi pri slovenskem gledališču. Bag ji spomin !
Seatanek   vsek ljubljanskih
Slovenk priredi „Splošno slovensko žensko društvo" v nedeljo, dne 6. t. m. ob 4. popoldne v drušbvenih prostorih na Rimski cesti Ne sestanku bo govorda gospa Vidmajerjeva o temi „Trgovina in naše narodne dolžnosti". Govor bo ve-leaktualen, zato se Slovenke brez razlike stanu in poklica vljudno vabijo, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. Želeti bi bilo, da se tega važnega sestanka udeleže tudi izven ljubljanske Slovenske!
Za Družbo sv Cirila in Metoda je nabral pri citranju nadebudni mladenič Ladislav Novak 10 K v znani gostilni „pri Aniu na Viču. Posnemanja vredno
Narodni kelek   20 IX 1908
Družba sv. Cirila in Metoda je založila nov narodni kolek s Črnim robom in napisom 20./IX. 1908 Ta kolek se je slovenskemu narodnemu občinstvu tako priljubil, da ga kupuje v velikanskih množinah. Želeti je, da se dobi povsod po Slovenskem in da ga vsak zaveden Slovenec in Slovenka lepita na vsako pismo, na vsako razglednico in dopisnico, sploh na vsako poštno pošiljatev!
Klub slovenskih akademikov naznanja svojim članom, da se vrši v ponedeljek, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer izredni občni zbor v „Narodni kavarni". Ker so na sporedu občnega zbora važue in nujne zadeve, prosi odbor kluba za polnošteviluo udeležbo, in to zlasti s strani gospodov starejšin.
Izjava. Podpisani izjavlja kot preglednik akad. fer. društva ,Prosvete' v Ljubljani, da nima to društvo ni-kakih stikov s „Klubom slovenskih akademikov", ki prireja plesne in zabavne večere. Toliko v pojasnilo raznim govoricam.
I U. O. Albin Pleiko.
I. veliki tilharmonlčnl konoert „Glasbena Matica" priredi v nedeljo, dne 6. deoembra prvi veliki filharmo-nični konoert „Slovenske filharmonije".
Danea zvečer v veliko d?e-rano hotela „Union" I Opozarjamo Še enkrat na nocojšnji ljudski konoert „Slovenske Filharmonije" v hotelu „Union".
Narodni tvrdki J. Naglaaova In Favol Magdić sta za narodno hrvatsko opero „Zrinjski" sloven skeinu gledal.Š5u dali preljubeznivo na razpolago več lepih velikih in manjših preprog (čilimov), blazin, tkanin in turškega pohištva. Poleg zemaljskega hrvatskega kazališta, ki je posodilo mnogo hrvatskih in turških kostumov za to opero, imata narodni tvrdki Naglasova in Magdičeva največjo zaslugo za lepo opremo „Zrinjskega". Opetovano sta se že izdatno žrtvovali za razne slov. opere in operete. Naj bi bili ti dve tvrdki, čijih lastnika sta vrla Hrvata, vzgled slovenskim narodnim tvrdkam! Naše deželno gledališče je v marsikaterem oziru neverjetno ubožno.
Nova glavna zaloga rudninske VOde- Tvrdka A. S a r a b o n v Ljubljani je uredila, ustrezajoč želji ljubljanskih trgovcev, popolno zalogo rudninske vode vseh vrst, na kar gospode trgovce, lekarnarje in hotelirje opozarjamo. Ker smo bili v ti stroki do sedaj popolnoma odvisni od nemških tvrd k Kastnerja in Lassnika, je to novo glavno zalogo z veseljem pozdravljati in naj topleje priporočati.
Spored ustanovnega občnega zbora društva slovenskih trgovskih sotrndni ko v za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, ki se vrši dne 29. t. m., ob poln tretji ari popoldne v steklenem salonu hotela „Lloyd", se glasi: I. Pozdrav. II. Raztolma-čenje ustanovitve društva. III. čitanje pravil. IV. Sprejemanje Članov. V. Volitev predsednika VI. Volitev a) odbora, b) treh preglednikov. VII Določitev vpisnine in članarine. VIII. Določitev vplaČnine: a) ustanovnih, b) podpornih Članov. IX Slučajnosti. Tovariši, sotrudniki! Pripravljalni odbor Vas tem potom še enkrat vabi, da pridete vsi gotovo in polnoŠtevilno.
5 tem bodete najlepše manifestirali za Vaše interese in Vašo stanovsko bodočnost.
Pripravljalni odbor.
Slovenskim trgovcem v vednost. Iz poklicanega vira toliko poročamo, da nima do danes nobena tvrdka pogodbe z „Družbo sv. Cirila in Metoda" glede založništva mila njej v prid. Pač so se vršila pogajanja med družbo in tvrdkama A. Ga-beršček v Gorici in I Fookv Kranju. D slej pa še niso zaključena, osobite se ni med njima dolo čila kaka ločitev prodajnih teritorjev. Vsled tega nima doslej noben proizvajalec pravice razpošiljati dmžbino milo. Obenem na razna vprašanja odgovarjamo, da nima „ Družba sv. Cirila in Metoda" z nobeno tvrdko pogodbe glede cikorije in tudi od nobene tvrdke ni prejela nobenih doneskov. Kadar bodo gotove tvrdke imele sklenjene perfektne pogodbe, se bo to itak javno razglasilo.
Zabavni večer. Pevsko društvo „Ljubljanski Z?on" priredi v nedeljo,
6 decembra, to je na Miklavžev dan, prijazen zabavni večer v priljubljenih prostorih rodoljubnega gostilničarja g Dekleva (pri Hafnerju) t. j. v Meščanski pivarni na Sv. Petri oesti. Vstopnine ni nič. Začetek že ob sedmih zvečer. Na sporedu je petje, glasba, svoje vrste zabaven srečolov, komični prizori itd. Ker bo ravno Miklavžev dan, ima vsakdo priliko, doseči lep dobitek. — Dobra postrežba — izborna vina in pivo — je splošne znana, gledališča ta večer tudi ne bo, torej prijatelji, ta večer na „Zvonov" zabavni večer.
Podporno in pogrebno dru štvo c kr poštnih in briofavnih uslužbencev v LJubljani priredi dne 5 deoembra t. 1. Miklavžev večer v restavraciji „pri Levu" (g. Ko?) Ma rije Terezije oesta. Podrobnosti o Miklavža*em večeru sledijo.
Podružnica I. a v str. društva državnih slug v LJubljani praznuje 2. deoembra t. 1. jubilej 601etnega vladanja cesarja Frana Josipa. Ob polu 10. sestanek društenih članov pred justiČno palačo, ob 10. maša. Ob 8. zvečer slavnosten sestanek članov v Meščanski pivarni na Sv. Petra oesti št. 47. — Vstopnina prosta.
Društvo zn otroško varstvo In mladinsko skrb v LJubljani je
svoji zadnji mesečni odborovi seji dne 26. t. m. vzelo v svojo oskrb nič manj nego 24 otrok in mladostnih. Od teh so se oddali: v salezijanski zavod 3, v zavod Angelja varuha v Spodnji Šiški 3, v zasebno oskrbo 2; glede 5 vajencev se je prevzelo nabavl|anje obleke in plačilo učnine, 3 šolarji so se preskrbeli z obleko, vzela se je v roke ureditev obupnih razmer dveh rodbin z 7 otroki; slednjič se je v neki izvršilni zadevi prevzela naložitev stroškov zapora, da se prisili brezvestnega očeta k ranodetni prisegi. Zgolj v tej seji po društvu prevzeti stroški znašajo in sicer taki, ki se bodo mesec za meaeoem ponavljali 181 K, enkratni pa 292 K. — Vsega vkupaj se je društvo v kratki osemmesečni dobi svojega obstanka zavzelo za 56 otrok, od katerih vzdržuje ali je vzdrževalo na svoje stroške le v neznatni meri podprto od svojcev otrok, v salezijanskem zavodu 8, v MarijaniŠČu 2,  v zavetišču Angelja
varuha 3, v dekliškem zavetišču v Gradcu 1, dočim so drugi otroci s pomočjo društva ali v zasebni oskrbi ali v obrtnem uhu ali se podpirajo v lastni rodbini. Na društvu sedaj ležeče trajne obveznosti znašajo na mesec 350 K; enkratnih podpor je izdalo 900 K. Društvo je nadalje vzelo nase plačevanje zdravil za ranjence tega okoliša, nadzorovane po požrtovalnih zdravnikih, h čemur so naklonjeno pripomogli tudi ljubljanski lekarnarji, dovolivši znaten poput t svojih računov. Slednjič ustanavlja društvo v Ljubljani dnevno zavetišče, kjer se bo šolska mladina delavsriu slojev, potikajoča se s oer po uhcbb, v šoleprostih dnevnih urah pod pedagoškim nadzorstvom bavila z ukom in igro in bo po potrebi dobivala tudi kosilo; za piepotrebno izdatnejšo nadzorovanje rejencev v Ljubljani pa je sklenilo nastaviti plačano skrbnico, ki prične poslovati z novim letom. Spominjajte se društva o priliki cesarjevega j u b i -1 e j a!
Zopet ena trgovina slovenska
Dosedaaja trgovina nemškutarja Hugo Ihla v Ljubljani sta — kakor znano — kupila gg. Lenassi in Gerkman, in jo prevzameta s 1. deoembrom v svojo last. Oba trgovinska solastnika sta odločna Slovenoa, na kar opozarjamo osobito občinstvo z dežele. Ta sedaj slovenska trgovina se nahaja v Stritarjevih (Špitalskih) ulioah ter napotujemo slavno občinstvo na današnji inserat.
Slovenski vlaokošolol v Pragi
prod SOdlŠčem V sredo je bila pri dež. sodišču v Pragi proti slovenskim visokošoloem Fr. Peternelu, Ant. Vovku, Maksu Ježovniku, Jos. Hor-V8tu, Jos. Volčiču, Mateju Suhaču in Antonu Suhaču Obtoženi so bili, da so se pri praških ;zgredih zoperstav-Ijali redarjem. 3 ;disče j h je vse oprostilo.
Znameniti poljski slikar Jan Stanislawski| oče modernistiškega gibanja med poljskimi slikarja, čigar ime se je pred kratkim zopet proslavilo na umetniški razstavi v Varšavi, je v sedanji seriji slik v ljudski galeriji zastopan s krajinsko sliko: Na bregu mirne j vode se ideči in rjavi cerkev, krog nje nekaj hiš. Barve so Čuda hladne in mirne in iz slike veje spokojnost in skoro bi rekli vaška dolgočasnost. — Jamesa Mc. Neilla Whistlerja, tudi nedavno proslavljanega Angleža, reprezentuje portret umetnikove matere: V nad vse udobni, mirni sobi sedi stara gospa, vsa mirna in zatopljena v svoje spomine. Temna njena obleka prijetno kontrastuje z barvami sobe. Slika ni simpatična samo zaradi svojega obi-ležja, še simpatičnejo jo delajo mirno ubrane barve. — Nič manj zanimive niso ostale reprodukcije tudi znanih mojstrov: W. Leistikow, Moder-sohn, Potter, Spitzweg, Ar-hipov, Laurenoe, Gaston la Touohe itd. in klasikov: Van Dyok, Rembrandt itd. — Si. deoembrom pride nova serija.
Prememba posesti Hišo št. 13 V Fiorijanskih ulioah je kupil na 20 000 K g. Jernej Ser jak, trgovski sotrudnik pri Krisperju, ono št. 3 v Ključarskih ulioah pa kleparski mojster g. Jos. Starina, ki jo spomladi primerno prenovi.
HIŠO g« Ivanca Budnarja v Sp. Šiški Št. 190 je kupil čevljarski mojster g. Anton Ravnikar za 12.000 K.
Kemična tovarna v Mostah je jela odpuščati delavce in se nahaja, kakor čujemo, neposredno pred konkursom.
Državna subvencija. Mizarska zadruga v Št Vidu nad Ljubljano je dobila 1200 K državne podpore.
Umrla Io v Kamniku rodoljubna gospa Marija Hudabilnikova, roj. Slabajna. N. v m. p.!
Nesreča na železnici. Piše se nam: Dne 15 t. m. so brez vsake slavnosti otvorili železnico Trebnje-Št. Janž a že danes, dne 26 t. m. zabeležiti nam je prvo nesrečo na tej progi. Ko se je namreč okoli 6. ure zvečer mešani vlak iz Št. Janža vračal v Trebnje in je ravno iz zareze pri gradiču „Vinagorica" proti Trebnjem se pomikal, začuli smo večkratni pisk, ki označi vedno železniškemu osobju zavijače nategniti, oziroma vlak hitro ustaviti. A pisk je bil — akoravno od strojevodje še pravočasno dan — že prepozen. Stroj je zagrabil na državni cesti vozeči voz oglarja „Rubesohini", vrgel voz na levo stran železniškega tira in ga popolnoma razbil. Oglje 4. eden prazen sodič kakor tudi voz je ležal na enem konju, dočim se je drugi konj odtrgal in proti domu bežal. Ko sem prišel na boe nesreče, Že več hlapca, ki je oglje peljal ni bilo tam. Železniški delavci, ki so se s proge vračali, so tir popravili. Od vaščanov vasice „Štamperka" (lepa spaka v čisto novi slovenščini) se ni niti eden za nesrečo zmenil -, šele ko sem z lučjo prišel is Vinogorioe, sta se dva vaščana pokazala. Sreča v nesreči je bila, da ni nobene Človeške žrtve zabeležiti, ravno tako tudi menda konja (katerih pač nisem več videl)
ni U Bog si ga vedi kaj poškodovana. Vzrok oesreče je bil 1. ker tukaj vlak ki prihaja ia zareze vsled padca že lezniskega tira menda nekoliko hitreje vosi; 2 ker strojevodja radi ovinka, ki ga železnica tukaj napravi, cele proge ne more pregledati in 3. pa, ker — akoravno železnica tukaj „državno oesto" preseka — pri dr žavni oesti ni niti ene luči, še manj pa kake .čuvajnice". Naši državni poslanci bi si iztekli Javorov venec, ako bi pripomogli, da bi se vsaj na državni oesti napravila čuvajnica, že pre dno pride do kake človeške žrtve.
Občinski zastop Radovljice je
v svoji seji dne 26 t. m. izvolil o. kr. finančnega komisarja g. Val en tina   Žuna   za   častnega me ščana in sicer soglasno, to je z glasovi naprednih odbornikov in pristašev S. L. S., v zahvalo za nese bično in požrtvovalno  delovanje v obČ. korist.
Postni zveza Sv. Lucij a-Idrija. Dasi je že par let v prometu nova železniška pre ga v Trst in so se pred tremi leti vse občine ob idrijski dolini zavzele za zboljšanje poštne zveze Sv. Lucija-Idrija, se vendar do danes v tem pogledu ni ničesar storilo, me-rodajni faktorji so slepi in gluhi za opravičene želje prizadetih občin. Kdor hoče danes potovati iz Sv. Lucije s poštnim vozom v Idrijo, tedaj odhaja is Sv. Luoije ob 5. zjutraj in dospe v Idrijo drugi dan ob 7 30 zjutraj, rabi torej celih 26 in pol ur. V Cerknem mora namreč čakati potnik nič manj kakor 20 ur na poštni voz
v Idrijo. Take poštne zveze se najbrže ne najde na celem svetu. Kjer so Nemci, tam ne štedi vlada niti z avtomobili, Slovencem pa še srednjeveškega poštnega voza ne privošči. Najlepše pri vsem tem pa je, da o. kr. poštno ravDateljst *o v Trstu ne smatra občine za vredne, da bi jim na njihove prošnje odgovorilo. Kaj nam torej koristi nova proga s Trstom, če niso kraji ugodno zvezani z njo. Vsa idrijska dolina stremi naravno proti novi železnici, a je od te vsled nečuveno slabo prometne zveze odtrgana. Kako slabo vpliva to na gospodarsko stran goriških Slo vene av. Slovenske državne poslance prosimo, da se pobrigajo za to važno zadevo.
Premembi posesti- Gosp. Andrej Z gon o je kupil hišo štev. 161 od gosp. Frana Svigelja iz Cerknice za 36 000 K.
Pred upravnim sodiščem bodo te-le javne obravnave: 5. decembra Ivana MarguČ v Spodnjem Logatcu proti prizivni komisiji za osebno dohodnino za Kranjsko zaradi osebne dohodnine; 12. deoembra Milan I van-čič v Medvodah proti finančnemu ministrstvu zaradi pristojbinske olajšave pri konvertiranju.
V Trbovljah se dne 2. dec. ob 4« popoldne zbero narodna društva in vsi tisti, ki se nemškega banketa ne udeležijo, v gostilni g. Ku-kenberga. Posebna darila se ne bodo razpošiljala, ter se tem potom vabijo vsi oni, ki narodno čutijo, da se udeleže tega sestanka.
Načelnik celjske policije znani dr. Ambrosohiitz se osebno udeležuje ponočnih izgredov, ki jih prirejajo celjski nemškutarski ponočnjaki. V noči od četrtka na petek je bil v družbi, ki se je kratkočasila s tem, da je po ulioah metala pokalne žabice. Redarji so sicer hoteli prešerne ponočnjake razgnati, a ker so videli v njihovi družbi gospoda uradnega predstojnika, so se potuhnili in odšli, da so lahko ponočnjaki dalje razgrajali, kakor se jim je ljubilo. Ali ni vzoren načelnik policije, ta dr. Am-brosebutz ?!
Umrl je v Mariboru vp oko j eni naduČitelj g. Lovro Sijaneo, star 75 let. — V Gradcu je umrl 23 letni pomožni učitelj Al. Rajh iz Ljutomera. Vzela ga je suSica.
A kad  tekn. društva „Tabor*
V Gradcu tretji redni občni zbor se vrfii 1. deoembra v društvenih prostorih, Brandhofgasse 12, z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
Pred mariborskimi porotniki
bo stal 7. decembra KorlČek Linhart, urednik ptujskega „ Štajerca", ker je dež. sodnega svetnika dr. Kron vogla v Št. Lenartu v Slov. goricah nesramno žalil na časti. Isto-tako toži Linharta Josip Zelenik od Sv. Urbana pri Ptuju zaradi raz-žaljenja Časti.
Demonstracija srednješolcev
V Gorici Radi dogodkov na Dunaju 9p demonstrirali včeraj popoldne v Gorici laški srednješolci in laške go-jenke ženskega učiteljišča. V vrstah so šli po mestu. Ravnateljstva srednjih šol so jim dala prost popoldan.
V Mirni pri Gorici ustanovijo „Občinsko knjižnico".
Glede dvojezičnih napisov pri vhodih v občine sklepajo občine na Goriškem, da se imajo odstraniti ter nadomestiti s samoslovenskimi, pov-sodi, kjer še ni samoslovenskih napisov. Nemški napisi se na Goriškem popolnoma odstranijo.
Šolski štrafk. Dijaki komunalne gimnazije in realke v Trstu so včeraj zopet štrajkali. Hodili so po mestu, hoteč odvrniti od pouka tudi dijake trgovske in navtične ter višje trgovske Šole Revoltella, pa se jim ni posrečilo. Štrajkovoev je bilo okoli 600.
Stroge odredbe. Na Reki se je upeljala posebna vojaška straža za ladje „Ungaro-Croate", ki vozijo v Dalmacijo. Blago, namenjeno tja, se sme naložiti le, ako je spremljeno s certifikatom trgovskega urada. Ta odredba ma namen, da prepreči vojno kontrebando v Orno goro.
Slovenci v Ameriki. V šali je izgubil življenje v Aurora, Minu. Slovenec To m Rebrovič, delavec pri nekem slovenskem mesarju. Neki A. G e r Š i n mu je skoro odstrelil glavo s puško. GerŠin ni vedel, da je puška nabasana. — V Oalumetu je umrl21letni John Stonič, na katerega je padla v rudniku plast kamenja, da ga je na mestu usmrtila.
— V Olevelandu je 361etnem Alojzi j u Šusteršiču iz Žuženberka počia srčna žila, vsled česar je umrl. Bil je v Ameriki 18 let. — Poročil se je v Olevelandu Ivan Ostre-1 i č iz Vidma na Štajerskem z Rozo V i d r i h iz Šmihela pri Žužemberku.
— V Oollinwoodu sta se pa vzela Ivan KomuČa iz Ribnice in Franoa Marinka iz Dev. Mar. Polu — V Amusemen gledališču v Olevelandu je stalno nameščen nadebudni slovenski igralec na klavirju g. Milan Trošt. Med angleškimi komadi se zasliši semtertja tudi slovenska narodna pesem, kar zanima zlasti rojake.
Prvi ^Kinematograf Paran" prej „Edison'1 na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope11 ima od danes do vštetega torka sledeči spored: Izdajalska ura. (Komično.) Luka v Genovi. (Iateresantna projekcija, po naravi posneta. Genoveška laka je izmed najbolj prometnih v Italiji. Tragičen korzo. (Drama v 24. slikah. Dogodek pri pustem korzu v Nioi) Ob luninem svitu. (Krasna dolga projekcija v barvah.) Močan tenor. (Komično.)
LoterijaH In vladarjev jubilej.
Ni je reči, katere bi loteristi ne porabili za se. Vse jim pride prav. Mraz, vročina, dež, različni prazniki, da celo svetniki imajo svoje Številke. S sanjami, kakor znano, imajo vedno dovolj opraviti, in če se pripeti kaka katastrofa ali drugi izredni slučaj, takoj dobe svoje številke Tudi hudič, škrat, vrag, pošast, vse to ima sicer skupen pojem, a loteristi natančno določajo, kako številko ima vrag, drugačno pa škrat. Povodom cesarjevega jubileja vse mogoče številke kalkuliraj o, ki se tičejo vladarja. Rojstvo, starost, 601etnioa itd, vse te številka sedaj krožijo po kolekturah. No, mi srečolovoem želimo, da bi se jim njihove želje izpolnile, in da bi s polnim žepom praznovali vladarjev jubilej.
V hudih stiskah In težavah je
je bila zadnje mesece v Fiorjauskih ulioah št. 13 živeča vdova Marija K. Sebe in svoji dve nedoletni hčerki preživlja z delom svojih rok kot priprosta postrežmoa. Grenek je njen kruhek in zaslužek ji komaj zadošča za najnujnejše življenske potrebščine. Nekega jesenskega dne pa jo obišče rubežnik ter ji zarubi skromno pohištvo, češ tako zahteva neka tvrdka v Trstu zaradi dveh na 400 kron se glasečih in zapadlih menic. Vdova je kar ostrmela. Zaman je bilo vse njeno zatrjevanje, da o vsem tem ničesar ne ve, da ni bila še nikdar v Trstu in da se je morala zgoditi pomota. „Ime, priimek in stan: vse je pra vilno, zamenjava torej izključena" Razpisala se je tedaj prodaja zarub Ijenega pohištva. Obupana vdova je tekala od urada do urada ter iskala pomoči. Končno je dobila v zglaše-valnem uradu seznam vseh v Ljubljani živečih oseb, ki imajo ž njo enako ime in priimek. Ta seznam je poslala v Trst s prošnjo, naj se zadeva Še enkrat pregleda, ker se je na vsak način zgodila zamenjava v osebi. To se bili bridki, nepopisni dnevi za ubogo vdovo. Pred par dnevi pa pride nenadoma zastopnik tržaške tvrdke k vdovi, jo pogleda ter takoj izjavi, da m identična s sleparico, ki je bila dokaj mlajša. Razprodaja se je ustavila in vdova je hitela k odvetniku dr. B. Vodušku zahvalit se za izkazano pomoč. Bila je končno rešena silnih skrbi.
Izmišljen napad in drugi grehi mladega dekleta. 161etna Amalija H a b i č iz Most pri Ljubljani je vkljub svoji mladosti sposobna za razna hudodelstva. Letos po leti je prišla iz Ljubljane peš v Celovec z 12 v v žepu. Prišedši tja je naznanila na policiji, da sta jo na bližnji Križni gori napadla dva moška in jo oropala denarja in ure. Policija je iskala »roparja« in enega res našla v osebi slikarskega pomočnika Rudolfa Obertalerja, ki je bil s Habi-čevo preje skupaj. Obertaler je tajil vsak roparski napad in pravil le, da je imel s Habičevo gotove namene, ko sta lazila po Križni gori,   do kaj i
drugega pa ni prišlo. Fanta so pridržali v zaporu, ker je Habičeva obstala pri svoji trditvi, da jo je Obertaler oropal, čez par mesecev se je pa stvar zasukala. Sodišče je dognalo, da je Habičeva vsa lažnjiva in da krade, kjer more. Tudi napačno se je zglasila. Ker je med tem zbežala iz Celovca, so jo iskali toliko časa, da so jo dobili. Zdaj je dekle vse odkri tosrčno priznalo, da si je izmislilo napad in da je izvršilo več tatvin in sleparij. Pred celovškimi porotniki je bila te dni obsojena na 18 mesecev težke ječe.
Dva Rusa, ki sta bila v rusko-ja-ponski vojni, sta zaprta v preiskovalnem zaporu tukajšnjega sodišča. V službi sta bila že več tednov pri nekem podjetniku v ljubljanski okolici. V zadnjem času sta rezala šoto. Preteklo nedeljo sta bila z drugimi delavci v neki krčmi, kjer se je raz pravljalo o bližajoči se vojni. Ker sta izjavila, da taki, ki še niso bili v nobeni vojni, ne morejo govoriti o vojni, so bili drugi delavci razžaljeni. Začel se je prepir in kmalu tudi pretep, v katerem je bilo nekaj oseb lahko poškodovanih. Na ovadbo je orožništvo poleg drugih aretovalo tudi imenovana dva Rusa in ju izročilo sodišču.
Ustavljena preiskava. Tukajšnje deželno sodišče je iz preiskovalnega zapora izpustilo 531etno Fran-čiško Brezovarjevo iz Št. Jurja pri Kranju, katera je bila v preiskavi zaradi hudodelstva požiga. Ker so zdravniki dognali, da je slaboumna, se je preiskava vsled tega proti nji ustavila, njo pa so poslali v domov -no občino.
Iz vojašnice v zapor. Domobranski dopustnik Luka Cvetrečnik je krenil včeraj popoldne v gostilno pri »Panju«.Ko je odšel,je vzel poleg svojega tudi klobuk nekega gosta. Ko ga je pozneje stražnik prijel in se mu je na stražnici preiskal kovčeg, se je v njem našel tudi gostov klobuk. Mesto domov na dopust, je moral k sodišču.
Aretovan je bil Valentin Ko-porc, rodom iz Ihana, ker je svoji gospodinji Katarini Kugovi prodal za 15 K premoga, zapustil službo, denar pa zapravil. Izročili so ga okrajnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 15.
Izgubil je šolski učenec Janko Janšek denarnico, v kateri je imel 5 kron denarja.
M novice.
— Revolucija   na   otoku Haiti.
Vojni minister Zedinjenih držav je zagrozil z vojno, ako ne preneha klanje na otoku Haiti.
— Pasivno rezistenco so sklenili vprizoriti pravni praktikantje v področju praškega nadsodišča.
— Dvojni umor. V Lvovu so našli umorjena in oropana 701etnega hišnega posestnika Stofa in njegovo ženo. Umoril ju je najbrž hišnik, ki je izginil.
— Češki verski fond je kupil od barona K6uigswarterja graščino Ncudeck pri Karlovih varili za 4,800.000 K.
— Za angleško stalno armado, ki bi naj bila enako močna kakor nemška, so darovale razne banke lordu Robe rt su 24 milijonov kron.
— Za lakoto je umrlo v Ugandi v zadnjih devetih mesecih nad 10.000 ljudi.
— Kap je zadela v Celovcu na kolodvoru finančnega svetnika Fr. Burstallerja, ko se jc hotel s poklon-stveno deputacijo odpeljati na Dunaj.
Telefonsko In brzojavno poročila.
Vojna med Turčijo in Bolgarsko?
Sofija, 28. novembra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Turčija je na bolgarski meji razpredelila silno vojsko, a vsak dan še dohajajo nove čete in se dovaža streljivo. V Sofiji in po vsi Bolgarski vlada splošno mnenje, da je vojna med Bolgarsko in Turčijo neizogibna. Vsi Bolgari smatrajo kot edini izhod iz sedanje težke situacije — vojno. Ako bi se odredil v Bolgarski plebiscit, ali se naj napove vojna ali ne, bi sedem desetin bolgarskega naroda glasovalo za vojno. Vendar pa je napačno mnenje, ako se misli, da se bo Bolgarska dala zaplesti v vojno radi denarne kompenzacije, ki jo zahteva Turčija za Rumelijo. Pravi vzrok vojne bo Makedonija. Za Makedonijo je Bolgarska izdala silne svote, a sedaj se zdi, da je ta pokrajina za Bolgare iz- f gubljena, odkar se je Bolgarska proglasila za neodvisno. Bolgari so prepričani, da morejo izgubljeno Makedonijo dobiti nazaj edino z vojno, zato plamte tako zelo za vojno. Kralj
Ferdinand in njegova vlada se sedaj še upirata temu narodnemu razpoloženju, a ni dvoma, da se bosta končno morala ukloniti.
Brošure proti Srbom.
Zemun, 28. novembra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Izšla je v raznih jezikih brošura, v kateri se opisuje srbska vojska, da je neizvežbana, strahopetna in slabo oborožena. Ta brošura se razširja med avstrijskim vojaštvom.
Krvav spopad na bosansko - srbski meji?
Bosanski Brod, 28. novembra. ,Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Potniki dohajajoči iz Bosne z vso odločnostjo zatrjujejo, da je te dni prišlo do krvavega spopada na bosansko-srb-ski meji. V boju je padlo na obeh straneh 33 mož. To vest potrjuje neki potnik, ki je prišel danes iz Bosne v Ljubljano. Opomba uredništva.) Zdravstveno stanje kralja Petra.
Belgrad, 28. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Kralj Peter je popolnoma ozdravel ter je danes in včeraj sprejel v avdijenci več politikov in državnih dostojanstvenikov. Poljski in češki prostovoljci za Srbijo.
Belgrad, 28. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Vojni minister general Štefanovič je dobil iz Rima to-le pismo: Nas 10 prejšnjih vojakov 2. polka francoske tujinske legije stavljamo se na razpoloženje vojnemu ministestvu kot vojniki brez nagrade edino iz ljubezni k pravični srbski stvari. Mi smo bili v francoski vojski podčastniki (naredniki). Ako smo Srbiji potrebni, pridemo z največjo radostjo. Ne zahtevamo ničesar drugega kakor najpotrebnejša sredstva za življenje. Po narodnosti smo Poljaki in Čehi. V Belgrad pridemo na svoje stroške.
General Lipovac o ruski vojski in o bodoči vojni. Belgrad, 28. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) General Lipovac ostane v Belgradu, dokler se ne odloči, da-li bo vojna ali ne. Lipovac se je doslej udeležil 8 vojen. Bojeval se je skupno s kraljem Petrom leta 1876. v Bosni in se udeležil rusko-turške vojne. V rusko japonski vojni je bil poveljnik prostovoljskega kora in kot tak izvršil čudeže junaštva. Odlikovan je z vsemi ruskimi redi za hrabrost. Napram časnikarjem se je Lipovac izrazil, da je prišel v Belgrad, da je navzoč v domovini v tre-notkih, zgodovinsko važnih zanjo. V nadaljnem razgovoru z žurnal isti je general naglašal: Ne vem, kaj misli glede Srbije ruska vlada, to pa vem, da častniki in meščani hrepene Srbiji pomagati. Sovražniki Rusije govore, da ruska vojska ni pripravljena za vojno in tudi ne sposobna, S polnim pravom lahkonaglašam,da je ruska vojska popolnoma pripravljena za vojno in da je objektivno sodeč najboljša armada na svetu. Rusko armado niso premagali Japonci, ampak nesrečni notranji odnošaji. V slučaju, da pride do vojne med Avstrijo in Srbijo, sem prepričan, da bo vstopilo v srbsko vojsko več ruskih prostovoljcev, kakor L 1877. Koncem govora je general rekel: Zapustil sem dom, ženo in otroke in sem pripravljen iti v boj. Vse je treba žrtvovati za domovino. Želim sicer, da se naša stvar reši mirnim potom, če pa to ne bo mogoče, potem bomo radostno šli v krvavi boj.
Slavnostna seja poslanske zbornice.
Dunaj, 28. novembra. Današnja slavnostna seja poslanske zbornice povodom cesarjevega jubileja je trajala samo dobrih 5 minut. Seje se niso udeležili socialni demokrati, češki in nemški radikalci. Slavnostni govor je imel predsednik dr. Weiss-kirehner, ki je slavil v vznesenih besedah cesarjeve vrline. Zbornica ga je pooblastila, da čestita v njenem imenu cesarju k jubilej ii. Vprašanje Italijansko univerze. Dunaj, 28. novembra. Vlada je italijanskim poslancem sporočila, da je pripravljena predložiti zbornici zakonski načrt o ustanovitvi italijanske pravne fakultete, toda le pod dvema pogojema: 1. da italijanski dijaki opuste vsako nadaljno demonstracijo in 2. da Italijani i z pol ne svoje dolžnosti napram Slovencem glede šolskega vprašanja.
„Mensa acoademica".
Dunaj, 28 novembra. V kurato-riju drnšt a rMensa aoademioau, je stavil dr Walther predlog, naj se ta avod zopet otveri Predlog je vsled pritiska nemško naoioualnih dijakov propadel in dr Walther je bil primoran izstopiti ia kura torij a.
Dud s j, 28. novembra. Deputacija slovenskih, Čeških in poljskih dijakov se je danes predstavila predsednikom slovanskih klubov, proseč jh intervencije radi „menseu. Nato je depn-tsoija šla k ministroma dr. ZaČku in Kamnčri ter ju prosila podpore. Dr. ŽaČek in Kamnčra sta v prilog slovanskim dijakom intervenirala pri ministrskem predsedniku baronu Bie-nerthu.
Češki „Narodni klub11.
Dunaj 28. nov. Češki „Narot klub" je imel danes sejo. Na tej je razpravljal o predsedniškem vpn šanju in o stališču, ki ga naj kM zavzame napram proračunskemu prj vizoriju in aneksijski predlogi. Državni uradniki pri cesarju.
Dunaj 28 nov. Cesar je dan« sprejel 700 državnih uradnikov, mu čestitajo. Na Čestitko barot Bienertha je oessr med drugim od] govoril: Za uradnike naj bo v nji h o vem delovanju m ero daj en sam| zakon in nič kakor zakon. Uradnici skupina more obsegati sinove vsej narodov. Vsak uradnik naj obraj svoje narodno Čustvo, nikdar pa m ne bode naroden šoven in poliličej agitator.
O kompenzaciji Srbiji In Črni gori] Belgrad) 28 novembra (lav. bn nSlov. Nar.**) Mednarodni položaj pc staja vsakega dne jasnejši, obenem Srbijo ugodnejši, ker je na njei strani veČina velesil. Avstro Ogrsi je tako rekoč popolnoma izolirana.! Aneksija Bosne v nobenem slučaju n«l bo pripoznana brezpogojno, negol samo, Ako Avstro Ogrska odstopi deli Bosne Srbiji, del Hercegovine pj črni gori. Vojne Avsto Ogrska ne bol riskirala, zato je mogoče, da dobiti Srbija in črna gora zahtevano kom.| penzacijo mirnim potom.
Neresnične vesti. Dunaj 28. novembra. „Vaterland'l kategorično dem en tuje vest,  da bo cesar imenoval nadvojvodo Frana Fer | dinanda za sovladarja.
Dunaj 28. novembra.   Is Sara-1 jeva brzojavljajo,  da je neresnični vest o spopadu med srbskimi vstali in avstrijskimi vojaki pri Srebrenioi. Avstrijski ubežnik.
Belgrad 28 novembra. (Pos brz. „Slov. Nar.u) Semkaj je pribežal narednik 5 u'anskenga polka v Zagreba štajerski Slovenec Gameljšek, ki je zapustil svoj polk, ker ni hotel iti v boj proti Srbiji. Izjavil je, da stopi v srbsko vojsko v slučaji, vojne. Aretiran Črnogorec v Zagrebu.
Zagrebi 28 novembra. Policija je aretirala pravnika Markoviča iz iz Črne gore, ker je baje v zvezi s srbsko avstr spopadom na meji. Policija mu je zaplenila korespondenco, a ga je kasneje izpustila na svobodo. Upor Arnavtov.
Skopi je, 28 novembra. (Poseb. brz. „Slov. Nar") Arnavti, nasprot. niki novega režima v Turčiji, so ob kolili mesto Giljanc v Kosovskem vilajetu. IzSkoplja in drugih garnizij je proti njim odposlana vojska. Sodi se, da vodi Arnavte znani Iza Bjlje-tinac, kateremu je turška vojska nedavno razrušila grad, a ji je sam utekel.
poziv*)
do slovenskih veleposestnikov ia večjih kmetovalcev
Ko je letošnje leto meseoa maja deputacija slovanskih državnih poslancev avstrijskih bila v Petrogradu, dogovorjeno je bilo med ostalim tudi, da se v namen širjenja slovanske vzajemnosti vsako leto nekoliko ruskih kmečkih sinov sprejme v delo na slovanskem zapadu, kjer je kmetijstvo že prilično napredovalo. Da to zadevo spravi v neki sistem, osnovalo se je pod predsedstvom senatorja Denisova v Petrogradu posebno društvo pod imenom „Russkoje zerno", katero je na prvem svojem občnem zboru dne 22. t m sklenilo obrniti se k č bom, Slovenoem in Hrvatom s prošnjo, Če in koliko ruskih mladeniče v bi hoteli sprejeti že na pricetku prihodnje spomladi v poljedelsko delo. — G It de na to obračam se do slovenskih veleposestnikov in večjih kmetovalcev s prošnjo, da mi blago-vole naznaniti, če in koliko ruskih mladeničev bi mogli sprejeti k sebi v delo, ter pripominjam, da bode za vožnjo semkaj in nazaj skrbelo društvo „Russkoje serno" in da imajo omenjeni mladeniči vstopiti kot navadni delavoi proti običajni dnevni mezdi s hrano. Ker pii nas primanjkuje poljskih dela v oe v, utegne marsikomu celo ustreženo biti, Če bode mogel preskrbeti si na ta način oe-nih delavskih moči.
V Ljubljani, 24. nov. 1908.
Ivan Hribar,
župan in državni poslanec.
*) Slovenske liste prosim, da ponatisnejo ta poziv.
S    4426 1
O priliki
60 letnice Ij. Veličanstva
se spominjajte
Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju £j ubijana!
Bo] proti slovanskim bankam.
Pred nekolikimi dnevi je izšel v Praski »Union« članek, ki nam v pestri lnči riše glavne vzroke sedanjega divjanja nemškega časopisja proti slovanskim, posebno pa proti češkim denarnim zavodom. Ta piše:
Pred kratkim je začel izhajati na Dunaju časopis »Der oesterreichi-sche Volkswirt«, ki si je nadel, kakor kaže, za glavno nalogo, napadati slovanske, posebno pa češke denarne zavode. Ta časopis je napadel češke banke, češ, da dovoljujejo ira-eijonalne kredite illdustrijalnini podjetjem. Časopis urejuje neki Walther Pedern, za katerim se pa baje skriva poznana finančna oseba. List je bil ustanovljen neposredno potem, ko je znanemu gospodu ušlo neko praško delo in so se na češki strani pojavile razne težkoče napram bančnemu kartelu. Ze prva številka omenjenega časopisa je prinesla TcOZne napade na kraljevsko Prago in poleg tega udrihala po čeških in v obče slovanskih denarnih Zavodih, posebno pa po Osrednji banki čeških hranilnic (Ustfedni banka českyh sporitelen). Z oeividno tendenco je očital neko zvezo gospodarskih in političnih vprašanj in nato razlagal na dolgo slabe posledice, ki naj bi nastale iz tega. Glavni namen te mahinacije je bil, zbnditi nezaupljivost pri nezadostno informiranemu občinstvu in namigniti vladnim organom, da zastavijo mejo slovanski ekspanzivnosti. Ta skrb je pa tem nepotrebnejša, ker se slovanski in to posebno češki zavodi ravnajo natančno po določilih zakonov in statutov in ne tako površno, kakor je to mogoče pri ljudeh, ki pišejo te članke.
K sreči so pa začeli streljati po toči, ker češko ljudstvo spoznava vedno bolj velikanski pomen samostojne gospodarske organizacije in tako se bo ekspanzivnost, gnana po dolgo zadrževani elementarni sili, nadaljevala. Tudi je že namignil nek resen dunajski list tem člankarjem, da naj rajše obrnejo večjo pozornost na nemške denarne zavode in jih spodbujajo, da bodo lahko konkurirali s slovanskimi, posebno pa s češkimi bankami.
Podlaga za trditev o dovoljevanju iracijonalnih kreditov je bil slučaj nekega industrijalca, ki pa je pred vsem živa slika ponesrečenega kartelnega uspeha, katerega gotovi interesiram krogi ne morejo pozabiti. Nekemu tekstilnemu industrijal-cu so bili v času, ko je bančni kartel še najlepše cvetel, diktirani od neke nemške banke pogoji, ki so bili že sami na sebi krvavi in tem neznos-nejši vsled postranskih obveznosti t, n. pr. opustitev prodaje na neko z banko v prijateljskih odnošajih stoječo trgovsko družbo; s tem bi se seveda obresti in provizija pomnožile. Zastonj se je obračal industrijalec do drugih bančnih zavodov, ker vsi so bili kartelirani in so se izogibali medsebojne konkurence. Pri tem si je bil ravnatelj neke dunajske podružnice stvari tako gotov, da je industrijalca prijazno potrkal po ra-menah rekoč: No, le pojdite Vi češki patri jot, denarja ne bodete dobili; pojdite le k češkim bankam, zahtevajte par milijonov in češke banke se bodo zrušile.«
Češke banke pa niso pustile podjetnika na cedilu in od tod izvira vsa jeza gotovih krogov. Češki industrijalec je dal pod primernimi pogoji rad prednost češkemu zavodu, vkljub temu, da zadeva stvar ob razne težkoče, ker morajo pri čeških zavodih tudi prošnje glede majhnih kreditov pasirati cenzuro ravnateljstva, eksekutivnega in upravnega sveta, med tem ko so prepuščene take kupčije pri nemških zavodih vsemogočnemu ravnatelju podružnice in je kvečjemu potreben le telefoni-čen pogovor s centralo.
Drugi predmet napadov je bila zveza čeških denarnih zavodov z domačimi krogi, ki so prevzeli od ces. kr. železniške uprave v Galiciji do-važanje aafte za tamošnje železnice. Nato so razglašali dotični organi, ne brigajoč se razne kavtele, na katerih je kupčija temeljila, to za jako riskantno in govorili o izgubah, ki so jih baje trpele velike dunajske banke. Že po nekolikih dneh se je pa zadeva pojasnila in pokazalo se je, da se je potegovala za to riskantno podjetje neka dnajska družba z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, ter zahtevala zato še manjše garancije. Danes še sicer ni znano, kako da se kupčija sklene, ker je v zadevi kompetentna c. kr. vlada, ki sc doeedaj še ni mogla ubraniti vpliva rasnih finančnih parazitov. Iz tega stališča naj se presojajo razna časnikarska poročila, ki se skušajo vriniti tudi v krog slovanskih, posebno čeških čitateljev, katerim se no bodo gotovo pokazala vrata. Ce se upajo nasprotovati nemška glasila žb v Prani sami proti slovanskim in
posebno češkim denarnim zavodom, tedaj je tudi naša naloga, da zapustimo našo dosedanjo, mnogo preob-lirno stališče in odločno povemo, da 60 nimamo potreba nikomur vsilje-vati.V resnici so začeli izprevidevati naši industrialni, komercialni in denarni zavodi, da je že zadnji čas, da se postavimo mi kakor i ostali slovanski narodi na lastne noge in odklanjamo nam z ono oČividno tendenco nudeno »pomoč«.
Da u videvajo to i v kartelnem taboru, dokazuje dejstvo, da so se začeli koncentrirani napadi proti delovanju čeških bank na dunajskih tleh, katere so smatrali za izključno domeno. V dunajskem »Deutsches Volksblatt« se s skrajno strastjo napada Osrednjo banko čeških hranilnic, ki skazuje že sedaj 11 milijonov več vlog nego nemška Osrednja banka. V tem časopisu se opozarja ponovno na množitev čeških bank na Dunaju in predvsem na razvoj podružnic Zivnostenske banke, ter roti nemške kroge, da naj se ogibajo ysa-
ke ZVeze Z njimi. Češke banke se Sumniči, da dovoljujejo ugodnejše pogoje in pridobivajo na ta način nemške hranilnice, kojim niso znane razmere.
Zdražba pa ni naperjena le proti nemškim denarnim zavodom, ampak se apelira tudi na nemške kapitaliste in komercijalne kroge, da naj bojkotirajo eeške denarne zavode.
U meša v a se pri tem seveda interes nemške narodnosti, da bi tem lažje branili dosedanji kreditni monopol, katerega so morali Nemci kakor Nenemci presneto drago plačati nemškemu bančnemu kartelu. Za narodno - gospodarske koristi slovanskih narodov je emancipacija teh vplivov življenski pogoj, ker ne oziraje se na varstvo proti prevelikim zahtevam, nudi neodvisnost, element, katerega zdravo gospodarsko življenje ne more nikdar pogrešati.
]faprodaj sta
dve hiši
Poizve se v hiši na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 2242 n
Lokal
na oglu Resijeve"ceste 3 In Sv. Petra ceste aom—s
mw~ se takoj odda. -mm
Trinmph-štedilna ognjišča
za gospođini etva, ekonomije i. t dr. v vsak orani izpeljavi   Ze 3G !et so najbolje priznana Pri gnana tudi kot oajboljai m naj trpeznejsi tsdeiek. RajCrCja prihranitev joriva.   Specijalno*«: Sledilna ognjišča as hotelo, gostilno, rostavraoljo, kavarne , dr. Ceniki in proračuni na razpolage llavai kataaog franko proti do" nian ".amki 2241 23
i narni za itsdllna ognjišča Jrluiph"
H, GrOidsciiaiiclt Jt- em
^"•ie   IO,   đa>ox*aaJe>    .Jk. i-mt-.'
V Ameriko in Kanado
najprlpravnejše, najcenejše in najzanesljivejše prevaža
Cunard Line.
Odhod iz domačega pristanišča Trsta :
Slivonia, L deoembra 1908. Pannonia, 5. |annar|a 1009 Pannenis, 23. lebruarfa 1909
Iz Liverpola: 770-40
Lnsitanla (največji in najlepši parnik sveta) dna 9. decembra 1909, 19. Januarju, 9. fcbrnaija, 27 februarja In 20. marca 1909. Manretanla, 2. Januarja, 23. {sonarja, 13. februarja In 9. maroa. Pojasnila in vozne karto pri
Andr. Odlasek
r LJUBLJANI, Slmikrn illct itn. 25,
polog eerkf e Srea Jesosevega.
m
Najbolj*! o*eni nakupni tir.
Caaa antiiju atija!
1 kg sivega, pulje-
nega ž K, boljšega
2 K 40 h; polb- lega 2 K «0 h; belega 4 K; belega, puha-istega 5 K lOh; 1 kg vtlefinega, snežno-
oelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; i k« puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh i2 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. ?74i—ia
Zgotovljeno postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, perm ca, 18 i cm dolga, 116 cm široka, z 2 zgiavn koma, vsak 80 cm dolg, 5r* rm Širok, napolnjen z novim, sivim jako stanovitnim puhast m posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-mki 3 K, 3 K 50 h, 4 K   Razpošiljanje po
f)ovzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno e vzeti nazij aH zamenjati banko. Za ne-ugajajooe se povrne denar.
S. Banisch, Oeicha itz, št 767, Šiinrvi
na Češkem.      Cenovnik zastonj in franko.
Najbolje za zobe.
I    Samo nujlinejio posušene I
l kokosove orehe i
predelujejo tvornice Ceres in
delajo is njih bres vsakršne primesi v strogo  Čistih aparatih znamenito
Iedllno most
za pečenje,    p raž en je in
kuh anj e. Zahtevajte Ceres jedilno" mast a velikonočnimi podobicami na
ovitku.
Prepričajte se
morete najcenejše
cenah. Zahtevajte povsod NOV« platna a narod. enak. Komad 23 m za 16 K - franke.
5
ostankov
40 metrov Š*XZ
lepo razrezani v dele od 1 do 8 metrov poAilja po povzetju Iranko
jfL **     18   h T O; n
vrlo znamenita izvorna firma
V. 1 Havlftek o bratr
v Podebradih (tesno. AJBJF Maroolte Utltojt
l»rl§M»roeilo!
Velecenjeni gospod I . . . Obračana »e zopet do Vaz, ker sem bila doslej vselej z naročilom zadovoljna. Z vsem s,-o*iuv;...jtiu R <j.
Jimramov, s. XIJ. 07.
Prva Doroveljska g&g tvornica orožja
Peter Wernig
c- In kr. dvorni dobavitelj
družba  z   omejeno zavezo
BorOVljO   na Koroškem
priporoča 835-89
lovske pn&ke vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste s največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj In poštnine prosto.
flock
cosnoc
Hedicinoi
Pris'ni vinski destiM v uradno iJomniraiiih steklenicah.
Camis & Stock
Barko vi je.
Cdina parna žgalnica konjaka pod državu kontrolo.
3819-6
Svoji k svojim!
* * 3822—6
Slaščicama Rudolf Bischof
Poljanska cesta 22.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da prevzemam vsa naroČila, spadajoča v slaščičarsko obit. Nadalje priporočam izdelovanje vsakovrstnih tort sa godove po jako nizkih eenah.
Jfarocila na deželo hitro ia točno.
Z velespoŠtovanjem beležim
Rudolf Bischof.
Prva tr. tvornica tlavulev
LJubljana
IKerleve lUce 5     Blizu findttta
Rudolf A. Warbinek
m
cd
(O
o
E
O
INK
Priporoča  svoje  prvo   vrsto,  so vsa podnebje   solidno narejene klavirje m karaonijje tudi
za gotov denar, na delna odplačila aH napoaodo.
Poprave ia oglaševanja se Uvraojcjo točno in računajo najceneje.     1706 4*
Prvi kranjski
uglaševalec sev~ klavirjev
G. F. Jurasek
Cjubljana Sv. Patra cesta 62 a
I. nadstrople
uglaiuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in preglasuje ba ozpiacno. — Ugiaftuje iu<1i ,,01*«b*»ol Malici H53' 9
ipanr
Nedosežno
-|. finJnouejSn orne- ■ 1 rlSko Iznajdba T
Higijensko gumasto blago sa moške.
Porabno bs leta. Patent K 4 00.
Gez Z mil iona fc-aov prudauiib ▼ Kratke... času.
Higijensko gumasto blago sa tonsko.
Varstvo žensk.; Priporočili anj prvi tdnv ai&ki strokovnjaki, porabno na leta. K 2 00.
Kdor pošlje denar naprej 'tudi pismene tnamke) mn ponije diskretno in poštnine prosto,   sicer   50 vin.   već,   edina prodaja
H. A D E R. tvornice za on — mojto blago. —
+
na n o i BS, Nussdorferstr. g- 0.
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
IKranJokol
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939—4
Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Podgradu, Trnovem, Kote vin, Trstu, Gorici, Celovcu, Beljaku, Boicanu, Inomostu, Tri-dentu, Zadru, S p ljetu, Ercegnovem, Kotom, Sarajevu lo Pulju
Brzojavi: Valjčni mlin, Eranj.
SUKNAl
In modno m* blago za obleke
prtporoča tirni s
Karel Kocibb
tvornico zo sokno
v Humpolcu
na Češkem, 30 Tvorniske cene.      Vzorci Iranko.
y?nton Šare
LJubljano, So. Petra udi il 8
pripore Sa v lastni šivalnici izdelano
perilo
zo otroke, sospe In sojpode.
Za izdelovinje parila doma priporoča svojo bogato salogo platna in sifona v vseh Širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtine, briaalke itd. 3317 15
Kakor znano le dobro blago in selo
zanesljive cene. Naročila za von kaj točno In zanesljivo.
■fr*
g| Umetni is trg. vrtnar
Irai
Ljubljana
Kolezijske ulice 16
1279
84
se priporoča sa
na sadi te v vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnin, preziinuiocib ovettlc , (perene), krasna cvetlična fR grmovja, konilere, cvetlice na okna in kalkene.
Izvršuje  iopke,  voaaao in Bsalseta sa razne prilike.
Tras*Ina m m\rllteaml Itd. HoroiHa na deželo Sltro m vestno.
495644
26
co
„L€ ĐĆLICe
II Cigaretni papir — cigaretne stročnice.
Dobivalo M povsod.    Slavna uloga:
Jat Sconobl 1 Co. Dunaj, l. Predlgerg. 5.
r
Svoji k svojim!
Pripeljal sem ved vagonov svojega
4001 4
LE
domačega, pristnega vina iz lastnih = sromeljskih vinogradov =====
kjer jeletos zrastla prav izvrstna kapljioa.
Priporočam p. n odjemalcem in tudi drugim narodnjakom svoje domaČe vino po nizkih oenah.
prodajam tudi vinski kis, liter po 26 vinarjev.
KAREL GHEGORIČ
posestnik vinogradov v Srortvjah  p-i Brežicah in veietržec z vinom v Ljubljani, Kongresni trg št. 4 I. nadstropje.
A. Hermann veležianjarna za.
slivovko
in tropino vec v Varaždinu, Hmtsfco
priporoča svoje Specijalitete v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovon in drožniku po prav nizkih oenah. Večje množine s'ivovke se lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo.
Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na  igsnjarno V Varaždinu ali pa na 3445—8
»U^ega^pniM. JfJS> ZitJap.Ja VLjubljaili.
za
Najcenejše in
najbolj učinkujoče ^
Filipa |\|eustežna
POSLAJENE
odvajalne kroglice
€IW«ustelxao*/*B  £ltzsibetiae JUs*«>^lA^««.^
V vsakem oziru jim je dajati prednost, ker so te kroglice brez vsakih škodljivih primesi in se s največjim uspehom rabilo pri boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso iek in zatorej najugodnejše in doceia neškodljivo odvračajo telesno
zaprtje
gotovi izvor skoro vseh bolezni. Ker so poslajene, se jih tudi otroci ne branijo.
Škatlja sla kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglicami stane samo K 2 —. Kdor pošlje K 245 naprej, dobi poštnine prosto zavitek škatlic. 3909—3
(iIT511*1 lil I Pred ponaredbami nujno svarimo. Zahtevajte ruipu MVCllllU« HgVa»att« i-.« <><l »jJu#-oc?«««»' Pristna samo, če ima vsaka škatlica in nakazilo našo oblastveno vpisano varstveno
znamko  v   rdečečrnem   tisku   »Heil   Leopold"   in   podpis lFaia|» BONieln^  ft«*l4aer«Ki». Zavoj mora biti označen z našo firmo
Filipa Jteusteina lekarna „pri sv. leopolflu"
na Dunaju, I, Plankengaaso št. 6.
oaeMavai m&
a"v6UST REPIĆ1
aodar "
Ljubljana. Kolesljske mHgo 16
i"v-   Trnov «m
izdeluje   proda\|n in popravlja vsakovrstne
sode
»m AaJaUaJiai eemetlu
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMU
PATENTE I
*m."o E*rT"n"Wa 5 s" ~    «"7 t31
Inženir m zapriseženi patentni poarednlk na D on al n ¥11. Slebonatorngaaae 7, nasproti c. kr. patentnemu orada.
Postao aranilnioe etav. 48.06O.
teleloa atov. l&.
Glavna posojilnica
reolstrovana zadruga a aecmefeno zavez«
ID Kongresnem trsu it. 15, Souvonova Min v UiibUoif
aprojoaaa Ia is pladnje hranilne vloge
ije po 43u I od dio vložitvg io io rzdip
brez odbitka rentnega davka. n 48
Uradno aro od ft. —12. dopoldne in od S. —§L popoldan.
dranilne knjiži oe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi     obreatovanje pretrgaiu
4
!v*t»*|a>m«as rred Skotijo is, Stari trg 4,
Prešernove olice 4.
»a-it« nmtMm-am -Mm«** .j**- asiaaaa sa
Tovarna in prodaja oljnatih | barv, flrneia in lakov.
Kl«tetri*rij  obrat.   **- I
Ilill
Brni M
Jata
I
Prodajalna t komptoar Miklošičeva oeata it 6,
Delavnica
Igriak* ulice it. 8, ranam man a n. ml a m psm nt zmt Slikarja aapisc?,
Stavblnski In poMiivini pleskarji.
Velika liblrka di» Sehoenfeld-ovt^ bar? ▼ tabak ts akad. ilik&rje.
ftaloara ooploev sa pleskarje, sil-ksrjs In sldarj«, itedllnega mazila sa hrastove pod« k«rbolln«j« Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljšo in neprecenljivo sredstvo za likanj« •cbnlk ta) potf
imenom „Bapidol". Priporočava se tudi al. občinstvu za vse v najine atroko spadajoče delo v mestu in na deZeli kot priznano mote c in fino po najnižjih cenah.
vm
.Oonaei prijateij" lastni tovarniški list V letnik Zahtevajte na ogled.
Um tovarna kniil i M M
lzćLel"CL)e in priporoča.:
^Vyrlrovkou žitno kavo, poSiljano po poŠti 5 kg zavitek za K 4 50
Vydrovo otreško moko, 1 kg. za.......„2 40
Vvdrove juhne konzerve (grabovo, gobovo, lečno, riževo in r«rzančno) 1/.2 Bg 120 - 25 poroij) za .
Vydrov juhni pridatek 1/2 kg steklenica.....
\y 'rov maJinov grog, 1 steklenica......
Vjdruve oblate, maslence (svetovnoznane) škatlja 25ko307 Vydrove oblate „De-jsert delioat" z meden kremom 50 n n n ,Delicatf»sse', sadn okusa in a Čokolado 50 n
Vydrov nBaohtinu, dišava za pecivo,  1/4 kg steklenica
(zadostuje ravno za 25 kg moke).....
Vydrove šumeče bombone rAmbo" ali pa rs sidrom" v štbnjflu. škstlja 50 kosov
1 50 3 —
2 —
2 —
3 — 2 50
1 —
a-—
Vydrovo gorčico (ženfj, po francoskem in kremškem načinu 1 4 kg 1 -80 » »«trt»  u to % »■»••<* hritiiH w*r*mč** VI IM. 3900-5
mm-
za hotele gostila« fa kavarne
Naša glasila so zlata jama _ .....
Prekrasna glasba za ples in zabavo! — Ugodni plačilni pogoji! — Dražestne novosti pianov, orchestrionov z mandolino in ksilofonom, erchestrion na lok s kraguljčki z navijanjem na uteži, ki se lahko postavijo povsod brez vseh obratuih stroSkov. Nasa glasbila so porok za največje prejemke zaradi prekrasne glasbe in solidne konstrukcije.
Blat iesei
'M
Piva kranjska tovarna z električno m parno močjo
za izdelovanja različnih voz
iT
n
^»tt-i poroda   svojo bogat«
Horofila ia popravila se Izvršu ejo točno In po primerni nizki ceni.
častnik: peter Keršič, Spod. Šiška.
4256 -3
U
.j^lJljaasb, Stinri trg 11»
prtDoroca
-------#—
ElektrlšKi pneumatski orcbestrion s iudooitlm zookom. " Električki klavirj
z mandolino, s ksilofonom In mandolino, umetni isralnl klaviru ki im le komol razločiti od ročnega igranja umetnlkou.
3990
Izboljšani Igralni aparati s varstvom znamko ,TlOIf TlOlf" a spusčalnikl sa denar za gostilnlćarfo In rodbin, aparata
f. JUSachinek S sinovi,
Dunaj XV1I|£ Ortliebgasse štev. 5.
Glasni  Čisti posnetek glasbe. Cenovniki zastonj. Reference prve vrste.
%j«jia Id uajMpejkvozila?lnentole ž pali Jmmtt^i Llo^da*
xxxsn<\i{/(t>& p&tcuati rui/&v obrnejo ptyasndt* o^eseorf^dačnv.
^marsklml brzoparnl&i Mi^ni^^m     , „rva^mr-nirt^
vVILHCLM", MKAS3£R VVILHt. ^ GROSSsI" Prakanifraka vo£»fli $+mmv  mm m* S   S alisi SRtaL>Cen( zanesljiv podnk In voijavao »ozno aistku aa paralk« gun navoda- ssavfe oaga parobrodnega društva kakor tuoi listka z& vsa proge a&eriasjh seie» JJr oic dobite w aL^lamanSfansaS odln« I a pri w
M TAVČARJU, Kolon ulice ŠL351
muproti sbće&rfaBi gostilni „pri 8i*ren Tislerju4\ Odkod U SJubljanei jo vsak torat, dotrtok ln soboto. — raa pojasnila, ki so tikajo potovanja, točno ln brospla
Ano.      Postrežba podtena, realna ln solidna Potnikom, namenjenim v zapadne drsava kakor: Oolorado. Meaiko, Caiifor a:jo, arlsons   Otan, Wioming, Navada, Oroipn in Waahington nad) nato ■v^fttvr- posebno agodno in izredno o dno Oros Snivoston.  Odh<-/< n» to)
prosi ia Bramna anJkrat masofino 3270 -18
Ta as dobivajo pa fendU ttattt preko Baitimora ln na vsa ostala dsu> mu kakor: Bra*ittk) Krtin* B froa-Airea, Oolombo, Stngarore i Avstralijo it a
Po svetu.
* Shodi, na katerih se ne govori.
V Nemčiji je prepovedano na javnih shodih posluževati se drugega jezika, kakor nemškega. S tem je nemška vlada hotela preprečiti, da bi se vr- j šili shodi Poljakov. Radi tega so pri-šli Poljaki na krasno misel, ko so priredili shod v Bruekhausenu in Efisenu. Shod so prijavili povsem po predpisih. Ko je prišel policijski uradnik in se vsedel na običajno mesto, je vstal sklicatelj shoda in napisal s kredo na veliko tablo, da se bonu govori, ki bi se smeli govoriti na shodu, razdelili med udeležence tiskani v letakih. To se je tudi zgodilo. Čez nekaj časa, ko je predsednik shoda sodil, da so udeleženci prebrali letake, napisal je na tablo vsebino resolucij, ki se naj sprejmo. Pismeno je na isti način pozval udeležence, naj glasujejo. Seveda so bile resolucije soglasno sprejete. Do tega časa ni nihče spregovoril nobene besede. Nato je pozval predsednik udeležence, naj za po jo narodno poljsko pesem, kar je pa policijski uradnik za-branil. Nato so udeleženci zapustili dvorano. — Pri nas razmere sicer še niso take, da bi se morali na shodih posluževati takih sredstev, zgoditi se pa zna, da kdaj še pridemo do tega, saj sta si Avstrija in Nemčija najlepši prijateljici in prva drugo kopira v vsem.
* Predrzni roparji. Ko se je vračal 211etni sin bogatega palerniške-sra trgovca Luigi Dilliberto z dvema sorodnikoma s posestva svojega očeta, ustavili so v nekem klancu blizu mesta štirje zakrinkani roparji z napetimi puškami voz, zapove-aali vsem trem se vleči na trebuh na zemljo, nakar sta dva roparja Delli-berta zvezala in odvedla v goščo, do-eim sta ostala dva roparja zapoveda-la drugima dvema vjetnikoma mirno ležati, dokler ne zaslišita iz gozda žvižga. Nato sta položila na voz pismo z naročilom, naj ga izročita v mestu Dellibertovemu očetu. Vjetni-ka sta dolgo časa mirno ležala, a ker le ni bilo slišati žvižga, sta se začela previdno ozirati, končno pa sta sko-čla na voz ter pognala konja. Pismo, ki sta ga prinesla trgovcu, je bilo pisano s strojem, in roparji so zahtevali v pismu 30.000 lir, sicer je sinovo življenje v nevarnosti. Kmalu je dobil oče od sina dve pismi, ki ste bili oddani v Palermu na pošto. Sin je rotil očeta, naj uboga vse ukaze roparjev, ker je sicer velika nevarnost za njegovo življenje. Med tem je policija izvedela za roparski dogodek, a trgovec je prosil policijo, naj ne zasleduje banditov. Oče je poslal roparjem 30.000 lir, kam in komu, o tem noče ničesar izpovedati. Kmalu nato se je sin vrnil, toda strah ga je tako prevzel, da se vedno ne more govoriti.
* Diplomatična gnvernantka. V kiši nekega pariškega diplomata je služila celih 15 let za vzgojiteljico mlada dama. Ko se je deklica, ki jo je vzgajala, omožila, dobila je gn-vernantka kot darilo hranilno knjižico s par tisoč franki. Guvernantka je sklenila, da se omoži ter to naznanila potom inserata z dostavkom, da ima nekoliko premoženja. Oglasilo se je več mladih ljudi, med njimi je gnvernantki najbolj padlo v oči pismo, ki se je glasilo: »Nisem več mlad, toda želim iskrene in tople ljubezni — ako želite tudi vi ljubezni, delite življenje z menoj. Imam precejšnje premoženje, tako da mi je vaše premoženje popolnoma odveč.«
— Dama je takoj odgovorila in v par dneh je prišel eleganten gospod, s katerim se je guvernantka zaročila. Toda tik pred poroko se je prigodilo tako, da je guvernantka izročila svojo vložno knjižico hranit zaročniku. Od tega dne pa zaročnika ni bilo več na izpregled. Guvernantka pa ni tekla k policiji, temuč je sedla ter napisala drugi oglas za časopis. V oglasu je naznanila, da osamljena gospodična s premoženjem 50.000 frankov išče moža. In med ponudbami se je našlo zopet pismo: »Nisem več mlad, toda želim si iskrene ljubezni itd.«
— popolnoma tako, kakor je stalo v prvem sleparjevem pismu. Guvernanta je dala po neki prijateljici pisati pismo, v katerem se je določil kraj sestanka, K sestanku je šla guvernantka z dvema detektivoma- In fes je bil »zaljubljenec« stari slepar. Gospodična ga je najprej oklofutala, potem pa ga izročila detektivoma. I>ognalo se je, da je bil to najnevarnejši lopov, ki je na ta način oslepa-ril že nebroj lahkovernih žensk. Guvernantka je dobila povsem nepričakovano veliko nagrado, ki jo je bila pred leti razpisala neka milijonarka, katero je ta slepar na enaki način prevaril.
* Vljuden novinec Poročnik: »Štrihovc, kdo so tvoji predpostavljeni 1« Novinec Štrihovc:»Moji predpostavljeni so: gospod major Stock, fcospod stotnik Berlan, gospod nad-Porocnik Mader in vaša malenkost, fospod poročnik.«
SJaosM m sns sftsa sm ¥ i
^ Slavnemu občinstvu se prijazno priporoča
Alojzij Žva.aa.
krojač v Ljubljani
SođulfSke  Mlic-e mtm
Naj ga gospodje blagovole s cenjenimi naročili podpirati, ker se bode potrudil z dobrin blagom in krojem ter nizkimi cenami vsakega
zadovoljiti.
Z vsem spoštovanjem
~X loj   i j ^5von
kroiac
A 358 8
4350
Razglas.
Naznanja se, da bode dne 4. decembra 1908
javna prostovoljna nadrobna prodaja
v fapuščino rajne Ivano Stropi spadajodih premičnin, to je hišne oprave, obleke, parila, dragocenosti itd.
Dražba bo na licu mesta w grada gospoda viteza Strani a v Stari loki in se bo pričela točno ob 9 dopoldne
V ftkoljl Loki. dne 19. novembra 1908.
Niko Lenček
o. kr. notar kot sodni komisar.
LJubljana Stori trg 26
priporoča avoi dobro nreienJ
:: ODtlčni zavod
kakor  rasna očala« aelpalce daljnoglede toplomerfe
Seniki za optično blago ln separatni ceniki ur ln ■ zlatnino se razpošiljajo Iranko.
meric itd. — Očala in IĆipalci se napravijo natančno po zdravniškem
recepta. 48
Velika zaloga
rasnih
žepnih Id stenskih
zlatnina in srebrntne.
3 I. Wanek S
krznar h Izdelototell teple
«647—15
v LluNlani, Sv. Petro cesta štev. Zl
priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo najf nejših bo/uhoi *«. klobukov, lastno izdelovanje «t-|»i« vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih U«*i.   S«, »»jagivo se opozarja na bogato izb ro kap In varli druK>h vojMafclti poirrtiaeln.
Prevzema vsa v svoio stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupuje »*o»e altjMČine
po najvišjih dnevnih cenah.
—   Postrežba točna, cene solidne. —
Štor
Prešernovih   ulioa.li  st„ 6
Nafvvčja zaloga lcšfclh, danskih In otroikll čivljei, čtiljtt za lain-tMms Io pristni!
piiunki. |urikik Čevlje^
Elegantna
In      2096 26
lako ekrbne Izvršitev po
vseh oenah
O kr. avstrijske
e
državno zelezntoe-
Izvleček iz voznoga reda.
Volja* on od 1. Mnod Is Mnblfajta ini. zaL
/os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel. Gorica, d. ž., žčiTrst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Po-đrozjeo, Celovec, Prago. 7»07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straza-Toplicc, Kočevje. 0-26 predpeidne. Osebni vlak v smeri t Beljak, (čes PodroŽčico) Celovec,
oktobra 1908' leta.
Pri* c d o Ljublj
ii*88 predpeidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorico drž. žel., Trs drž. icl., Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec.
; oo pepeldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Topiice, Kočevje,
3-40 pepeldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel. Trst drž. žel. Beljak, (Čez Pod .ožčico) Celovec, Praga.
7iO £ veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-TopHce, Kočevje.
7-30 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič. Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez PodroŽčico) Celovec, Praga.
J0-40 peneOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel. Gorica dril icl.. Trst drž. žel. Beljak Juž. žel, (čea PodroŽčico).
Odhod lz Llakltaae ari. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, ros popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zveoor. Osebni vlak v Kamnik lO-OO peneči. Osebni vlak v Kamnik. (Sama ab nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
inž, toLi
6-68 zjutraj. Osebni vlak la Beljaka Ini žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Strna* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja,
H-22 prodpoldno. Osebni vlak ia Praga Celovca, Beljaka Juž. žel, čez Podrožčic-in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic, Tržiča
232 pepeldne. Osebni vlak la Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Orosupljs«
4-13 pepeldne.  Osebni vlak Is Beljak;
inž. žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čet 'odrožčlco) Gorico drž. iel. Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča. 0-eo zvečer. Oseb. vlak ia P*age, Celovcis
Beljaka (čes PodroŽčico) jesenlc. 8 37 zveder. Osebni vlak is Kočevja, Straži
Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 8-45 zveder. Osebni vlak ia Beljaka jul žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Pod rožčlco) Trsta drl žel. Gorice drž. iel Jesenic, Tržiča. ii-oo peneči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca. Beljaka (čea PodroŽčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Pri kod v Lfnbllano drž, kolodvori 0-40 zjutraj. Osebni vlak (a Kamnika. io-bo prodpoldno. Osebni vlak la Kamnika o io zveder. Osebni vlak la Kamnika. 0*50 ponoel. Osebni vlak la Kamnika.' \ ic: ob nedeljah In praanlkih do 3i. oktobra.)
(Odhodi In prihodi so oanačeni v srednji tvropejskam času.)
Kupujem in takoj v gotovini plačujem tudi večje množino
« prve in druge vrste. Vzorci z navedbo 2 množine in najnižje cene cer nalo-** žilna postaja naj se naslavljajo pod šifro
pIT. S. 102" na anončno eksped-icijo
€dvard $raan, Dunaj L, Rotenturmstrasse štev. 9.
Lepa Miklavževa, božična
in novoletne darila
priporoča iz svoje velike zaloge 4318 2
tratikanttnla, trgovina Igrač, pletenin ln storjenega blaga.
Šeleaa.TDiargroTre vtllce štev. ±-
Praktična darila %a 0Kiklav%a in $ašič
priporočata
Sričar <§ 3tlejač
Ljubljana, Prešernove ulice sten. 9.
4400-1
4SSV" Tudi to leto dobi vsak bralec, sklicevale se na ta oglas za božično darilo nastopne božične sestave. 'Vsa
Stekleni nakit za božično drevo
Razpošiljam po povzetju samo najbolj okusne, resnično pre-krasoe zbirke najmodernejših reči. Pristne srebrne in temne svilnate stvari n. pr. božične zajčke, zlate in srebrne ure, božične zvončke, steklene smrekove storže, srebrne svetiljke, srebrne zrakoplove, steklene srebrne orehe, ledene sveče, prekrasne rajčice, trobente, pozavne, rekfiesne krogle, srebrne krogle poslikane, žlahtno sadje, kačaste krogle, prekrasne drevesne vrhove, patentne svečnike, angelske lase in mnogo drugih mičnih novosti.
Jji.'iiM,Ull|lllillJIMIIIHI|li|illH,iriT»li;i,^iV.~'- \
VcJllć nar0Cuec dobi v dar prekr. angela, božič s pre-f «>an> mičnimi  steklenimi  perutmi,  velik karton s 50 svečicami za božično drevo in potrebno briljantno biserno žico zastonj priloženo.
C. kr. ravaateljstvo držanih ieleiaic v Trsta.
Zbirka I, 300 kosov K 6*50.  Zbirka II, 180 kosov K 3-90.
Božične sestave 1908.
Za dečke (zbirka 1): priljubljena igrača za^otroke vseh starosti; železnica na 4 tirnicah teče, ako se navije, sama; poiitirana puška z močnim pokom, brez nevarnosti; elegantna knjiga z bajkami z barvastimi slikami; velik karton s slikani ni vojaki; velik karton z glavno stražo; velik karton z mično pašo živine, računski stroj, oklopna ladja, premična, s topom za streljanje, dvovprežni municijski voz, premičen, mula z vozom, premična, artilerijski vez, d^ovprežen s tooom, premičen; 27 kosov
vkup za malenkostno ceno K 3*90.
Za deklico (zbirka 2): i velika elegantna punčka s premičnimi udi; kovinasto ognjišče; velik karton s kuhinjsko posodo; velik karton s politirano sobno opravo, velik karton z ovčarstvom; velika basenska knjiga z barvastimi slikami; računski stroj; otroški gramofon, igra; ptičnik s premičnim ptičem; vrtiljak, premičen; po-
metalni voz s premično ščetjo; 28 kosov za prav nizko ceno K 3*90._
Za dečke (zbirka 3): mičen modelni parni stroj, za kurjenje z varnostnim ventilom; laterna magica (čarovna svetiljka) s slikami; priljubljena zabava za otroke, železnica s tračnicami, samotekoča z urnim navijalom; popolno mizarsko orodje; računski stroj; gosli z lokom; prekrasna prodajalnica; velik karton z lepo poslikanimi vojaki; deška ura; premična, peresna škatljica; basenska knjiga s barvastimi slikami; parni stroj, premičen; sanitetni avtomobilni voz, premičen; živinski transportni voz, premičen; postrešček z vozom, premičen; 2 možička, ki mečeta krogle; avtomobilni
tovorni voz, premičen; vsega skupaj 28 kosov za malenkost K 7*90.
Za deklice (zbirka 4): govoreča, 40 cm velika orjaška punčka z uspavalnimi očmi, stoji, sedi, se da umivati; laterna magica z mnogo slikami, funkcionira brezhibno; kovinasta železnica z dvema velikima osebnima vagonoma; velik karton s tako priljubljenimi igrami v pesku; igra domino; veliko kovinasto ognišČe; velik karton s kuhinjsko posodo; računski stroj; peresna škatljica; velika basenska knjiga z barvastimi slikami; dekliška goldinasta ura; 2 plešoča zamorca; vojni poštni avtomobil, premiČei ; voz z vpreženim konjem, premičen; papiga in petelin, ki se borita, premično; poslednja pot, premično; gosposki avtomobil, premičen; skupaj 33 kosov
za malenkost K 7*90.
Čudesne sveče za božično drevo l^^lTt^^S^t
dima, 12 kosov 30 h, 36 kosov 85 h, 72 kosov 1 K 60 h. Prev ▼•BllSk berton m 140 UonI  naj 11 ,i<-j»
dunajskega peciva
M     aw"      tat 3-50, ali s 280
za božično drevo
majhnimi kos L
I
Prostohodeča ln tekoča ter plešoča punčka z urnim kolesjem za navijanje-s kodrastimi lasmi, B 2-80; govoreča, speča, orjaška punčka s pariškimi kodri. ■ 3«— i pariška orjaška bobe-punčka, najfinejše koatnmirana ■ 4»—, 8- *
8'—, s svilnato obleko S 10'—. Modelni parni atroj, kompleten, I. velikost B 2*50. II vel. B 4*—, m. vel B 8. Laterna magica s slikami vred, I velikost B I*—, II. vel. B 4--, III. vel B 8*—. Železnico a tračnicami, samotekoče, s ključem za navijanje, I. velikost B 1-80,
II. velikost B 4-—, III. velikost B 8*—. Vsakemu naročilu čez 15 B, ki dospe do  16. decembra, pridenem zastonj pre-
krasno bolično zvonilo.     < _ ^ n
p Razpošiljanje po povzetju, dokler bo kaj zalogo I
Eksportna trgovina 1}. jfluer, Dunaj, L, Wipplingcrstr. 15|33.
4356—1
SVE f OVNOSLAVNI
198—147
tvrdite FRATELLI BRANCA v MILANI!
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA  ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU 2
i'jautrplj vs v vsaki družini! Dobiva se v Ljublja i pri: J. Buzzo* liniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zelaznika.
NOVOST!
4 00-5
NOVO
Cisaretni papir in cisaretne stročnice
nedosežno izvrstne kakovosti.
Vprašanja naj se naslavljajo na Ivana gonača v tjubljani.
Lepe prsi
v dveh mesecih povzročijo
P1LULES ORIEtITALES
edine, ki prsi razvijo, utrdijo, obnove in dajo ženskemu stasu graciozno zalitost, ne da bi škodilo zdravju. Zajamčeno brez arzenika. Prignano od zdravniških učenjakov. Absolutna tajnost.
Skatljica z navodilom K 6 45 franko. J. Hatie, lekarnar, Pariz. Zaloga v Buda-Pešti Josip pL To-lekarnar Kiraly utca 12, v Pragi Fr. Vitek & Comp. 2256—23
i
I barhentov, |
?:: flanel :: g
■ MODNEGA BLAGA ■
!! platna, damasta, kanafasa itd., j
vse novo, ki jih franko pošilja m     znamenita uvozna tvrdka
B v J. Havlicek a br. Podebradv B
mm 3ii—2        (Kraljevina ČeSka.)
Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pošiljam za 18 kron Iranko po povzetju.
ca     z> ±i rt ^
alarE r
mg   O   i«   - ©
Prt '       |~ row j« N    ^    k« o £ oc
k« N js ° a
3 O) "«3
^ O
a»s=: — .... '
6
~_¥-°S I e|
■g^Šf-* — rt
« Z <u g> £ fc"o ~ rt a> rs O
a«3 ?f-c — —
■»Ti   - rv
rt o = a/ o — °
o     tv v cd Sil
I
3 X O. -
i* jsj
i    a S 1
b£ O.
O
Cd
f£^*f •,-(J 3 o y O ? 2
m o. o. c :» t« a.
c — rt    ^ .
m) 0 N c — mm ~^jm " >   -     rt «J x> «
rt
S 32   "V ™
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilustrovani katalog a preko 3 0'- slikami vseh vrst Dikljast h, srebrnih in zlatih nr, dalje vseh vrst solidae zlatnine in srebruiDe, glasbil jeklenega in usnja-tega blaga, kadilnih priprav itd. po izvirnih 3705   <4        tvorniških cenah
Nikljasta ara lemonto-
arka.......K 3f0
Sistem Koskopf pat. . „ 4' — Švicarska izvirna Ros
kopf pat.....9    b'—
Registr.   Adler Koskopf nikljasta remon-toarka na sidro   . . „   7*— Goldinasta remootoar-arkas kolesjem ,Lun»' in dvojnimi   pokrovci „    9'— Srebrna r en o nt s kolesjem ,Gloria' odprto  n   8 40 Srebrna remoatoarka z dvojnimi ( okrovci .  „ 12 50 Srebrna oklopna verižica s obročkom
ss vzmet, 15 gr  teie.......,   2 60
Ras k a tolska nikljasta remontoarka s kolesjem JLabs* K K 50, ura s kukavico K 8 50, budU-nica K 2 90, kuhinjska ara K 8*—. schvrarz-
waldska ara K 2 50. Za vsako uro 3 leta pismenega jamstva. —
Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tvornica sa are Ivan Konrad, c kr. dvorni dobavitelj, Most št 667, Češko
Velik mraz
lehko  nastane,  zato si za&asa oskrbite toplo
obleko.
Vzorce izbornega blaga po-Silja franko firma 4334-1
KAREL KOCIAN
ttornloa sa sukno
o HumpolcI na Češkem.
V korist Ustf. JI. Školske.
I
8 3
I  #   Slovenci Slovencem   # |
■   Zelo važno za trgovce In obrtnike ■
I
Ker imam še precejšnjo zalogo
™"'"""""'"i
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, lahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
Oene so brez lroanilsurence
tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
Vsem Slovenoem se priporoča
Ff.lŽliČ, gnbljana^cstnitrgll.
PoirajM se medsebojno! T sloii je moć! I
Št. 36 391
Razglas.
4357—1
Ker je nastopilo zimsko vrfme, je podpisani meatoi magistrat primoraš, p. n. hišne gospodarje in oskrbnike v deželnem stolnem mestu Ljubljani opominjati na nastopna določila cestno policijskega reda, katera se glase:
1 Kadarkoli zapade sneg, dolžan je lastnik, oektbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drug-h prostorov hodnik ali peipot tik posestva nemudoma očistiti snega in Če vsled tega pozi ali kadar se napravi poledica, tuni takoj posuti s peskom, pepelom ali pa kako drugo tako stvarjo. Snaženje in posipanje izvršiti je v širini hodnika ali pešpota. Kadar zapade sneg ponoči, ali se napravi poledica, opraviti je osnaženje in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj.
2. Pri neprestanem sneženju osnažiti je hodnik ali pešpot večkrat ne dan in tako po&ipati, da ni nevarnosti za pešce.
3 Z dvorišč se ne sme sneg ali led odkladati na oesto, temveč ga je voziti v L ubljanioo ali na odkazana odkladišča. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s streh, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih stroških voziti s ceste.
4 Kadar je južno vreme, je hodnike in pešpota po potrebi večkrat na dan oč s ti ti luž in blata.
Kdor se ne bo zmenil za ta določila, bo kaznovan po cesarski naredbi z dne 20 aprila 1854 št 96 drž. zak z globo 10 K do 200 K, odnosno v slučaju, Če bi se globa ne mogla izterjati, z zaporom od 24 ur do 14 dni.
Vrhu tega bo pa magistrat dal izvršiti dotišno opuščeno ali nemarno storjeno delo na dotiČnega gospodarja stroške.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 17 decembra 19C8
Vodovodi
Ksnall3uel]e, kopališke naprave   Beethovtnove ulice $tw. 4.
inženir-hitfrotekt
Konrad Lachnik, Ljubljana
Brzojavi: lacUnlfc-UuDUt^
Projekti in izvršne   pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poverit v j gradbe Xsetom).
„Ottoman"
Zapomni si, prinesti mi moraš samo c garetni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kalrovosti! m m_7
1 o^OTES0R/G|,r
'Sprejema a »varovanj* človeškega Življenja po oajrasnovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drnga zavarovalnica. Zlasti je ugodno savarovanje na doživet;^ hi «mrt s tnanjšajočiaii h« vplačil*
Vnak   žian    ma  po   preteka   pSOS l«t aravico do dividende
„SLHVIJA"
45—138
-   -   -   •   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -   -   - ■ fondi: 41,336.04101 K. Izplačane odškodnino in kapitalije 97,814 430-97 K.
Po    < '<*Tosti a naga vzajemna zavarovalnica naše države
s r «««Klt oxt m In« snsk o-nsrn<Sno opravo.
Vs« c-o a-ni'ui daje.
■*nz(l«tnp V &|nbl|ani| (i^&r oisarne so v lastne} bvvnžuei biftf ij*»3*»mictflt  «s.na««ssJas «&*y«»w* asn^
■SSSSSMMMaSMIMM*« - <»a»i^it|S^S)snSW^SSWW>W ¥ t^^)»^^^vW<r^iA|»^xi(^
Zavaroje poalopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode  cen ini e takoj   in najkulantneje.
jva   naiboljSi   slove«, koder poelnje.
Dovblju.ie   ix  čistega   dobička izdatne podpore   v   narodne   >n občnokoristne namene
Delniška družba združenih plUOUOren 2aiec in Laški trg
rlpoi-o^M m-m ^ D
pertlalltetai
izborno pivo. črno pivo JalVOtor".
g&T  Zaloga v Spodnji Siftkl. Telefon štev. 187.
PoftUlatv-e na dani aprafeaia reatavrater §aap. B. Krftlinlh vtJtarodnl dom", Ljubljana. (Stov. talalana St.)
757—43
18000 parov ae izdela na teden.
Izredno ceni
stanovitni, elegantni in priznano dobri so
§n|F^ čevlji 3py
^Ilfrcža fiankel, Kom, ar. piijaika: £jubljana, Stritarjeve nI 9
J. Kraljevič, zastopnik.
„Goodvear Welt" čevlji in škornji najodličnejše popolnosti!
R16- b   preizhšena kakovost!
4353—i
Molki gorski čevlji R 1fi=
Aracr, kan-Style
Domski čevlji no trake R12
im «1,.....-.rt....*.., mm~
i* ohttvr«»ux, e ei<ti t m ii oku-ni   8iT:mi (4oo<l.T«ar
1200 nastavljoncev in delavcev.
Kajsolidnejša ■ izvršitev.
85
Pozor kapitalist
Prva t*ornloa di&e&ega mila In vonjav v Trstu Jo
naprodaj.
Odlikovana s petimi zlatimi kolajnami In Je dobila pred kratkim najvl&je priznanje trgovinskega mlniat a a'»t rij-skega. Zaelužek zagotovljen okoli 40.000 kron na leto. Pojasnila eamo reanlm reflektantom pri 4229—4
Giuseppe de Grandis, Caffe Tommaso, Trst.
.V" '      : 'i- * •
v" "^v"'" " *
Samo 6 dni
Havre-New York
^■s«;^^««^ Francoske prekomorske družbe.
-- — Edina nalkra|ia trta oaz
Bazel, Pariz, JCavre v Ameriko.
Veljavna vozno listo In brezplačna pojasnila dsjo za vso slovonsko pokrajino
mWT  lamo 849 43
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjubljana      dunajska cesta 18 C|nbl|ana
v novi hUJ „Kmetske posojilnice", nasproti gostilno pri „Tlgovcii".
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 32
priporoča povodom bližajočih se praznikov
kuhano maslo ^gggT surovo maslo in sir
frjtttji »ly|i Bavaimb le najfiaaSth
f r o a k i h vozičkov
im navadna do najflnajio
žime
H. Pakič
• Ljubljani.
imaiii urefctaMi u aifllli i &ev?it|ia
m
J. KEBER
trgovino z rnannfaksornlm In perllitlm Masom
= v  I^jubl j ti Eii =
i   na Starem trgu it. 9
priporoi.
vence in šopke | za neveste
tor 41
nagrobne vence
po Izredno nizkih cenah. [
Potrebščine za krojače in šivilje.
domačega izdelka.
Pošilja se maslo najmanj po 6 kg, sir pa v celih hlebih do 10—30 kg težkih. Cena najnižja.
3881-10
Št. 14773
4 60-1
Razpis.
Podpisani deželni odbor raspisuje nastopne
službe okrožnih zdravnikov
in sicer:
1. v Grosupljem z letno plačo 1600 K,
2. na Raki * letno plačo . . . 1400 K,
3. na Toplicah z letno plačo . 1400 K.
Z vsako teh služb je združena aktititetna doklada 200 K. Okrožni zdravnik v Grosupljem bo prejemal Še od zdravstveno okrožnega zastopa prispevek letnih 600 K, dokler ne dobi železniško zdravniške službe v Grosupljem.
Okrožni zdravnik na Toplicah dobi tudi še kot kopelni zdravnik letno odškodnino po dogovoru z lastnikom kopališSa.
Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do dne 20. decembra 1908
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, rizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželneso odbora kranljReja
v Ljubljani, dne 23. novembra 1908
:rgovee a zlatnino Ib srobrnlno
na Jurčičevem trgu št. 3
priporoča svojo velika t slog o pred z tj -ali i h ar is prvih tovarn, budilk., atenskih, salonskih to ur as nihalo, brlljsasatov, >latnlat hi a rebrn Ine. Namizna »|>r«v* Is hJnit-srshrsu 3452 10
Lastna delavnica aa popravila Ib vsa Bova dala.
Ob topli peči v pozimskem času
se prav posebno zbudi hrepenenje po glasbi Ne samo užitek nam pripravi ampak tudi resnično umetniško klavirsko glasbo proizvaja
BojjMjjjf Phonola - Hano
z umetniškimi notnimi zvitki. Skoro vsi prvi umetniki sveta so v umetniških zvitkih ove-koveČili svojo igro in  označili Phonola za najpopolnejšo stvar.  Naša nova
iznajdba Solodant
za  samotvornc" povzdignenje  melodije tudi med kakim akordom vmes povzdiguje užitek " i igranj a na Phonoli že od prvega dne.
"" Brošura In prospekt o Solodantn breplaeno.
tudvi jtopjdfl, 8. d., Dunaj VI. Jrtariahiljerstrasse št. 5|7.
Generalna reprezentanca za klavirje Grotrian-Steinweg. Bogata zaloga najpopolnejših pianov, klavirjev in harmonijev po vseh cenah naprodaj
in naposodo 3704—4
Odlikovan
a častno diplomo Ib zlato kolajno na III. danajaki :: n :: modni razstavi na«
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe : nadvojvodinje Marija Joslpino. ::
krojaška obrt
i Ljubljani, Seleoburgove ulice itw, 3
to priporoia v izgotovljanje molkih oblek kakor tudi vieh avstr. oniform
po najnovejšem kroja. Prlsnano soHdno dalo In imarna osns. Pristao angleako blago je v največji izberi vedno v založi.
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
ZEPtjlc & SZcaaOajp.
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825 31
r _   Kurite samo
z velenjskimi »salonskimi briketi"!
HoJbolJSl In nalcene]JI materljol za kurjenje sob.
Cone za brikete, dostavljene v hiia: 3984—4
100 do 500 kosov a 100 .... K 160 500 do 1000 „ a „ .... K 150 1000 do 5000    „    d  ,.....K 140
Edina prodala Ib zaloga aa LJnbllano Ib okolico:
St. & G. TAUZHER, Ljubljana.
Jfajvečja zaloga bukovih in mehkih 9rv, celih in razsekanih. Zdrava in suha drva, vse postavljeno na dom.
Veletrgovina z železom
„Merkur
Peter Majdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
4303 1
71
a
160 120 120
LJubljana, VVolfove ulice št. 5
priporoča svojo bogato lalOffO naimodernejilfe, na|ltne|iili
Rožuhouin,
Pri o. kr. okrajnem sodišča v Ljubljani so po prošnji dedičev dne 14. ju* nija 1908 zamrlega Franca Verhovnika, posestnika iz Zaloga it 23 na
prodaj po
javni dražbi
sledeče nepremičnine, za katere se je ustanovila pristavljana izklicna cena,
in sioer:
za paroelo št. 182 (hišo) kat. obč. Kašelj..... 3000 K
■ s n 1447 (vrt) „ „ „ .... 100 „ d f) t\ 1395/1 in 1394 vrta kat. obč. Kašelj 300 . „  9C0/2 njivo „na Brinji" „      „ „
„  1683/26 njivo „Rojea.......
„  1790 travnik...........
„  3698 kat. obč. Volavlje (gozd), ki se
proda v štirih delib, skupaj........... 2400 „ 9
za paroelo št. 3704 gozd kat. obč. Volavlje ....     385 „ Če se najde ponudnik, ki plača za celo zemljišče toliko, kolikor znašajo posamezni najvišji pcnudki. se domakne temu. Dražba se bo vršila
dne 10. decembra 1908, ob 9, dopoldne, v zaic$u it 39
in even tu valno tudi še
dne 11. decembra 1908, ob isti url, v Zalogu It 39.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove sastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Bražbeno iskupilo je položiti v sodno shrambo.  V adi j znaša Vi« osle
izklicne cene.
0 Dražbene pogoje jo mogoče vpogledati pri o. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. I, soba št. 83 ob uradnih urah.
C. kr. okrajno sodišče t Ljubljani, odd. I.
dne 22 novembra 1908
Prevzema tudi vsa v to vrsto ^ spadajoča popravila proti naj- Njg nižji oeni. Kupuje tudi vsako- w xj5 vrstne kote divjačine in jih S
^ 35^6    najbolje plačuje. 9
* Blago ceno in solidno. *
1 nMAA*;
VAT VAT TAT VAT
TAT VAT TAT TAT
kTTAT
P 1*1151 ti 51 'e cdina krvaska zavarovalnica, osnovana od občine svobod-UaUatUn   nega in kr. glavnega mesta Zagreba.
P Y*no ti Q ie edina zavarovalnica, katera daje dve četrtini dobička svojim U1 Q d 11 €t zavarovancem.
P ITI 51 ti 51 Jc edini zavod> kateri daje četrtino dobička v javne svrhe v ws7U€alI<l   onih pokrajinah, v katerih zadruga posluje.
Prn51 ti 51 sPreieraa v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku UlUdllCl   nepremičnine vsake vrste.
CrOatia Spre^Cma zavarovanJa kristalnih šip, proti slučajnemu Croatia ima najnižje tarife. 4069—5
pHAsjfi o iš^e akviziterje in okrajne zastopnike za vse okraje na Kranj-UlUalld   skem in Štajerskem.
Vsa pojasnila daje:
Clauni zG$top „Croatie"
u Ljubljani, Gosposke ulice it 4.
1
02
UPetrole sIslI ža,rilxxl grorilci
KK0N08
da|o takof žarilno Inč (okoli 80-140 sveč) svet-
llivosti. — Rabi samo za okoli ll 4 -2 vinarja
petroleja na uro.
*W IjaHko oprawl|an|r.
Cene: Popolna stropna žarilna svetiljka na zračni prepih K 25*—, kompletna namizna svetilka K 15 —, kompletni gonlec K 9"—.
Žarila in gorilci za vse vrste plina.
Prodajalci popast Cenovni kl zastonj
Avstrijska eksportna družba
za plinov o žarilno luč z o. z. Dnnal, V., Ramperstorfergaase it. 66.       4?07 2
albolj slovel
ki ae dobijo
v oseh špecerijskih In delikatesnih trgovinah
ie zadosti suhe priporoča
Prva hrvatska tvornica satan, sušenega mesa in masti
H. Govrllouičn sinovi
v Petrinji. *™ 5
f
Zastopnik sa Kranjsko in Štajersko
Julij Schjmidlin v Zagrebu.
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Jfestni trg, nasproti rotovža  £jlibljana JHestni trg.fnasproti rotovža
priporoča
svojo veliko zalogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih ar najboljslo-večih znamk Scha/J-hansen, glashuHe, Ornega« j}ilo9est Urama, Roskop/ itO., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov _ ===== iz kina srebra. =====
Vedno   največja izbira najnovejših   salonskih UT, fter specialitete stenskih ur s kukavico, budilk in drugih.      3549 )6
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tndi po posti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje blaga na u se kraje sveta!
«*«sr*a«*Ba*»ta*»Bf**B*«at*»s^» *****ai*^a*. I bt*»«*»b^o)s*»
Jax in sin
ilaljpaal
cesta št. 17
bogato zalogo
voznih koles.
o o f šivalni stroji
Brezplačni kani sa vezenje v nisi. \
Pisalni stroji,ADLER'.
Jutorizirana plesna sela
i> dvorani Hjetelo „pri Hvalico".
Usojam se Vašemu*blagorodju javljati, da sem zopet otvoril svojo plesno tfea &0I0 in da se je pričel
specialni tečaj za gospode in gospodične
boljše slovenske družbe
vsak ponedeljek in peten: ob 8. zvečer.
V kratkem novi ples moj« kompozicije: „Sokolska".
Preprosta in elegantna metoda, uvajanja v moderne plesove; francoske
in ameriške novosti.
posuanjijhici gsaffi^gg ;nn,m> °"<""lB,n"
Dajem posebne ure vsak čas dneva v svoji dvorani, ali pa tudi r privatnih hišah in družbah.
Informacije in vpisovanje vsak dan od 11.—12. dopoldne ter od S-—4. popoldne v, hotelu „prl M.llču" L nadstr. vrata it. 3.
fiu39   Z'vsem spoštovanjem
18985-7] ttAti
^O-Inllo IMZorterra.
avtoriiirani plesni učitelj.
sa postelje in pata
priporoia po aa|alt|lb cen ah
P. BITI 4*
Pred žfleofijo št. 20
Zunanja narošila ae to in o isvrinjejo ■m«eVHeaeae^HePml||pe<
»Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega Izdelka.
Trpežno blago. — Cono solidni.
Točna poatreiba. ^
ASnoIn
Dunajska
cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk, najnovejše
vrste po nizkih
oeoah
= iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiin iitiiiiiMHMo
Datanovljeno lota 1845.
Edini zavod
- v LJubljani-
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija is likanje sukna
JOS. HEICH
Poljanski naelp —
Ozke ulice 8t. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3
Postrežba točna. Solidne cene.
= 111111111111'IIIIUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII.....<.......Illlllllllllll.....III
■mMniiowunowuauwyiinwuiiowui . i
I Važno!   mm Važno!
f pijOaijji, trp«, ii it?iun|ei.
la|M)ei Ii ni]cini)4i pestražba
aa drogve, kemikalije, lellsča, ovetja, korenine Itd. tud' po Knelppu, uatne vode In sobni prašek, ribje olje, redil ne In posipal ne moke aa otroke, dliave, mila in ■ploh vse toaletne predmete, fotosrraflene aparate in petreheelne, klrurglćna obve-alle veeke vrste, sredstva ae deeln-ffekoljo, vosek In peste sa tla Itd. — Velika aaioga najfinejšega ruma in ekonjalaa. — Zaloga svežih emsl-re>s1 le sollj sa kopel.
□biastv. tonm. oddaja strupov.
Kas ealvlaore|ee
poaebn'   priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, sollter, enojen, ko I mož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila aa izvijejo točno in solidno.
~* Drogerija
Anton Kano
ljubljena, Židovske ulice št t,
s^2KSBr*
mane. OaTOfJS itd. tta.
........iiininiiniiniiniieiin
•vi
Za slcbohrone In prebolele
P j jte pristni maršala v steklenicah
11 Iv  naifiriM?« vina \Jormmitri v ch
7|10lpoX1*5C
najfinejše vino VJermouth v stekl.7!,01 po K1^
Dalje priporočam:
Pristna namizna in desertna vina
najboljše produkcije poiprimern h cenah.
3910- 9
FRAHCESCO CASCiO. Šelenburgove ulice.
i
e s
i
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Kongresni trg It 16.
8405—10
i****£afcft»s*X I
'Telefon štev. 262.
i
9 a
9 R
9
Št. 37172
Razglas.
4280-2
V snrsln § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto LJubljana se javno naznanja, da so
pralio ttoli h Mt]li za leto 1309:
1) mednega zaklada;
2) mestnega nbožnega zaklada;
3 ) zaklada meščanske imovine;
4 ) ustanovnega zaklada; 5) mestne elekt arne;
6.) mestnega loterijskega zaklada
7 ) amortfzućnega zaklada mest-
nega loterijskega posojila;
8 ) mestnega vodovoda In 9.) mestne klavnice
sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu Štirinajst dni in sicer
od 25. novembra do 8. decembra 1908
na vpogled, da vsskdo lahko navede svoje opazke o njih.
iftSistM deželnega stolnega mesto Ljubljane,
dne 23 novembra J908.
Samo na debelo!       Samo na debelo!
Lud. Dolenc
LJubljana. Kongresni trg št. H.
priporoča gg. trgovcem svojo dobro opremljeno
= zalogo s pleteninami =
in sicer: *•< ajr«1. maj««. Jopfee, tilate. no&avlce. rokavice. olroNkr ot»lel**ee (skoki) itd. v
Bombni, in vome» z a pletenje v različnih barvah. Žepne r« !>«»»* likane in dela« alte ara re. ovratnike, zapestnice. Z^n«b(> ii * »tnleke. Gumbe za obleke, zavratnike in zapestnice. Modne in biserne arumtoe. 4004—7
=====   Pismena naročila poštnine prosto. =====
Za mnogobrojne naroČila se priporoča ter zagotovlja najcenejšo, točno in suhdno postrežbo z velespoštovanjem
Lud. Dolenc.
sati*
T. MENCINGER
Sv. petra cesta 37   Ljubljana     Rcsljeva cesta 3
j) priporoča razen svoje špecerijske trgovine tndi zalogo vsakovrstnih vedno svežih delikates kakor:
šampanjca, konjaka, likerjev, najfinejšega jamajskega rnma, čaja, dalje vsakovrstnih
najfinejših Vin v steklenicah kakor tudi mesa in konzerv vseh vrst in znamk. —
Najfinejše aizer olje. «»2-9 prijazna vinarna je p. n. občinstvu na razpolago. Vsakj dan sveže dunajske klobasice.
Dsak petek sveže morske ribe.
V1__2 m 26 cm dolge, 150 om Široke, zajamčeno platno, 1 kos K 2 70. Tuoat damasta aa brisače, 50 x 110, fiisto
platno K 8—. Tkanina, 23 m, 82 om široka, pripravna sa vsako telesno in posteljno perilo K 11 50 45 metrov posteljnega blaga, oksford, flanela, otfir K 17-—.
Po   p«»vzet^n   *»«»** I is* 4196 2
BERT0LD HOCHBERe, tkalnica, B0STELEC ĆERVEN*, te ako.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko promogokopno družbo v T r bo vijak
>riporoča svoj priposnano Izvrsten Poi^laatel « e9o>a*eo>amO i tettoe jednakomarni, vse od avstrijskega đrnfitva inženirjev in arhitektov floioflep* prt** iptea glede Uakovne in odporno trdote aaloč aa*lirilJuJo£l dobroti fcefcttt
tndi svoje priznano iavratno a^He>«
Priporočila in spričevala
sasnia uradne Id aajale vile | a I b tvrdk so na CBipodgo
Ooatrtlni ujead: 2887-is
Dunaj. Ii9 Mazimillasai^fip^^so 8*
«amamaaBVBVHB^B^B^Baaaa^BVBmw<s
dj
3 -e> Ljublfana
^ ŽidoTraHaa ullce^
i Velika zaloga obuval
j lastnega izdelka sa dame, gospode In otroke Je vodno na I*bero
A. KUNST I
1
Vaakrina oareeua se hrorlajeje tedna j ii m aiski aaaL Vsa store st •aranjs-^ jaje Ib sasnamenajaje« — Pri zunanjib ^ oarečiUa maj ae blagovali vzore« m*
alati. 48
▼vvvvvvnr*v» vvvvvv* VVTVV^V/T
4
Ustanovljeno 1362.
RUDOLF
o, ir^
Telefon 584.
GEB 0RTH
DUNAJ, VII., Kaiaorstrasse 71, ogel Burggaase.
Največja In najobsežnejša zaloga vseh vrst 2912-15
kurilnih neti PreProsto i° elegantno opremljenih in posebno najfinejše v ognju nui imihi emajlirane peći z ni kl jas ti m kovanjem.
Trnlnogorllno peči za kurjavo s premogom. — Regulirne polnilno peči od 15 kron naprej. — Ognjišča, Štedilniki in strojna ognjišča vseh velikosti. — Najboljše plinove 'peči in kamini,  črni in emajlirani. — Železne peči S BSĆLJcaml
P «a kurjenje dveh ali treh sob.
»■ ''" patentni vstavki za glinaste peči. — Sušilni
_=   aparati, mmmm Trajnogorna etažne peći ft^S* 2a peko. etT*5»
sit!
m
iSfct mj~ s> e&*> 1
Oblastveno varovano.
Registriran vzorec.
12 riS/antno
angel, zvonilo za božično drevo št. 1
popolnoma iz kovine, s 6 pozlač. angelci, 30 cm visoko. Nezlomljivi vrh za božič, drevo. Kras božičnega drevesca Garantira se za funkcioniranje.
Gorkt zrak tr«h pr;»jmvh sveo Trti coniloo kolo, nanje pritrioni ubolji.ni j«*le »i betićki p. udarj.jo na troje *vonoev in biago svo.no, srebrnoč rto »to ne nje eadoui, mlado in ataco prestavljaj jč ▼ boiično biaž *noat. Ko« stana a kartjnom in n ->vo-diJom vred    J_   Jg^t   S   -    « ftatfe. 3750 6
8 kcai K 4 — 9 koeor K lO »O Po
aV    9      a 5 20 12    „       „ IS 5U povzetju
6 7.SO 24    „       , 26 SO        20 h vee
Št 2. Rarnnriaio »»;■ srt-Isko m ronilo z* božično dreveaoe, izvršeno ▼ ♦•le^'eutsiitiio *n pusenno fino po« n (klano, s au<animi stebri .i za z-ence in tremi prekrasno spremni arebmimi l*mettaatimi rožami, ki potem, ko ao prižgane sveče   prakr&sno  odsevajo,   koa a  kartonom in  navodilom vred
2 kroni.
3 kosi   K ?> 50
u kosov „ lO 50
Po po ti 20 h vee.
Kdor naroći veo neg*? en koa gorajSnjih zvonil, dobi 10 aortira-nih, um-tuiiko svršenih ratglednic, med n^mi boiičuo in novoletne kart«, ki Bt*nejo*po*sod po 10 —12 h. Zime na dovoljena ali denar nazaj, toioj brea rizike 1 Naslavljajte narocbe^pravočaano na naslov .
c. in kr. dv. dobav. Jan 0 Konrad v Mostu št 1870 na Češ<em.
Zahtevajte moj plavni kutaJogr s 3000 slikami, ki  vasi e* takoj pcšljem zastonj in poHnine prostu.
9 kosov K 13 SO 12 , » 20 25 24   „      „   »» SO
Zastonj razpošiljam
mo| iluatrovani cenovnik.
Ure, razno zlatnino
in srebrnino
prodajan) po zelo it\ žanih cenah.
FRANC KEBER
urar
In trgovina zlatnine In srebrnlrn
LJubljana, Dunajska cesta it 12.
Za zimo!!!
Krasne novosti za žens'n •m- volnene obleke,
m.
.ikp etikep lim-
Za neveete prav ugoden nakup.
Imam cveao z najboljšimi tvornicami in **om lahko svojim cenj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo  domači Ijndje.
,Pri Cirilu in Metoda"
f Ljsbljui, Lingarjere sliee it. 1.
Xasp eti loteriji. -1
JOSIP STUPICA
Jfrmfn«r In ardlar
v LjDbUnnl, Kolodvorske ulice itev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejiih
konjskih oprav
— ■■       kakor tudi krasno opremljeno =====
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : it     ■ opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-celil«* kakor   tudi  že obrabijen<*n« »ozove in IsonJaUe oprave.
'€»gi??trcvs-na asečragit z neomejeno s»v©ao
I!
m Dunajski cisti »to?. 18
je imela koucem leu 1907 denarnega prometa spravnega premoieajia •   -   .   . •
. K 59,197.246-20 .  K 12,889.795-43
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez vsaKc^i* odbitak« rentuega d»Vaka. k.a%terei;« plačuje jposojllnlea §amu zt% vlesanlke«. 42-24
Sprejema tuli trloee na tekofi račun v zvezi s čekovnim prometom m jih cbrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907      X 12,434.933*24. Posojuje na zeraijUra po 5'//-, ■ 1Vaf/a! *•» omortlsMiJo ali pa pa * 7.7. nrmm »moniaarije f na meaeee po ••/,.
PoaoJIl. sprejema tudi vsak drugI nadri glade amortiaovanja dolga.
UB£; vsaki dan od 8.-12. In od 3.-4. laven nedelj In praznikov.
Br. Hlfiubo
Atelje za ortoprdicne aparate la ban 4 a te.
Prešernove ulice It. 5.
IadAlovatelj  blrarfttSalb modloin« akib Initramoatov ln vaeh potreb-aein aa bolnika.
Izdolovatall vozov
FRANC OISJAH
UnbiluiL Kolodvorske ulice 25
priporoča svojo bogato zalogo la to raillealb
O 25 O %r,
«-48
Varat« znamka : Sidro.
Limment Capsici comp.
OJadomeetilo
8625- 10
Pain-Expeiler s sidrom
prisnano Izborno, bolečine tolažeča in odvajalno mazilo ob prehlejenju Itd.. CM) BO bM K 1-4- ■ it>  F 2'    s& dobiva v veeb lekarnah  Pri   nakupu toga apl^«r —— prujabijenega domačega zdravila naj aa jemljejo la originalne steklenice v fekatljicab a naSo varatvmto znamko „aldro" potem je
vsakdo prepriCar da }e dobit orig. Urdelek Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Eli&čina c. 6 nova
3*JH>cai)J*iije *a*a
*| ^-—s ~^mmć ~*mmć ^^mmf 'smm1/' "^mrn^ '^mmiy ^mml^ 'smmmf ^^mmmf ^^k^ ^mrnc **mmć ^mrnc ^mmj' T ■I^vV^VV^^>/V\^tV^vV,^vV-^VV^vV^V^vV,^vV^Vv^VV^Vv^vV
TONIJAGER
specialna trgovina finih ročnih del v Ljubljani
v ŽlčLovsiteilbL VLlicsli. št©T7- S. Montiranje. - Predtiskarija. Tamburiranje. - Plisiranje.
40"6 -3
si^sikstk >Tv /t\ s~\ sv\ yvv .^rv    /^rv >^rv     /^rv |^
^* ^OvOvOvC^vC^vOvC^O^C^vC ^C^C^OvC^fC ^C^tC 3t0^0v0v0v0v0v0v0v0vC^C
"T^ pohištva J. J. NAGLAS
i&b 48
2*
Mub!jana5 Turjaški trg %u 7
pohištva
» epalne In Jedilne eebe. ealene In eeepeske **t»*,_ Preprojie, zaetorjl, medreol na vzmeti, Slmnatl medreol, otroakl vezlokl ftd.
%t'i%t t     .-.i^^fi^g-ij_____a
iS"
3i
ne
a
^ ^aVJT    a;aala\|o e**«*. lajnolldnejee ttlav*o. iejH|
•♦^^ 'V^^a^^a^^C^^C^CD^^O^C^aC Jv^
DUNAJ   ima za razsvetljavo
„GRAETZIH
40 5o 60% prihranitve plina
prt ti stoječi plinovi žarilni luči za razsvetljavo v prostorih in zunaj.
Samo pristen in polnovreden z zakonito varstveno znamko
„€r RAETiil BI".
Primerno bot^no darilo.
Naiboll*a prenosna
petrolejska kurilna peč
„MATAD0R"
z regulirno gorilno ploščo in avtomatičnim ugaše-
valnikom.
Brez saj! Brez dima!
Varčno
intenzivno , kurjenje.
Dobiva se v treh velikostih 20"\ 3CT in 60". Oenovnik St. 71 zastonj.     Zastopniki se i&eejo.
graetzlinova luč, dr. z o. z.
Dnns| II 3, Stepbanstrasse 18.
Kaaj?____Oče jc tevoUl,
sa] sojo „]aco»l" aattai-kotinske cigaretne stročnice. ^TgtjTia ime „Jacobi". ^
VsdK fcorton Imn veleznnl-mhol(ars«BO karto.
38J7-5
iM.viM.M.MM
•fUkomui • slat« kalate« v Parita 1M4 te a Blate kalate« te
LaDgen & Wolf, Dunaj L, Laienburgerstrasse^ 53.
Avetovnoalavni »aradi preproste m solidne »estave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D. S Fakin kot zastopnica aa Kranjsko LJubljana, Poljanska cesta it 67. telet 73.
Originalni motorji ,Otto'
v »rezi fa7l8 7
z napravo za sesalni plin
mm korfenje ■ rjavim premogom! tatinskim ali plmovim koksom, kauma-sitom ali ogljem Gospodarsko najbolj primarna obratna moč novega 6aaa I
Ortalnalnl aotor|! „Otto" sa svetilni plin, bencin, beneoi, petrolin, k ar bon ol
Naznanilo.
V Moriju, ki je i po množini in po kakovosti eno večjih in gotovo najdonosnejše središče vinoreje v Trentinu, se je ustanovila
Petroleishn zorna luč
"Priansno najboljši petrolejski gorileo. Liter petro Jeja za 16 ui, 90 s\eč tttei, pritrdi se takoj lahko na vsako svetilko.
feT"^gKcmpletrljgorileo K 9B—-£ Petrolejske'peči 343S'l{)
f f lUatador *tk Al* »»-Sam
so najboljše in nejcenfj?e kurivo. Popolnoma bre« dnba. Prospekti za stenj. Zastopniki ae iftčelo.
Na deželo po povzetju. ......„„„        Telefon St. 2I.IOO. Telefon št. 2I.IOO.
Družba za graetzinovo luč z o« z. staT^^Me 12.
™&^\m f*\yr *¥ LJub|ianl ■ O l— w w ■ f\ Židovske ulice št /
pnakar
•riporoia trojo veliko zalogo raanomtaih 41—48
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tndi belgiUklh, snlsklh in čeikli strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in pnske Book s Krap-.-.   -.*   .*.    povimi cevmi sa brezdinini smodnik.
Priporočam tudi
.'. vellho zalogo useh lovskih potrebščin '
$Q  M]Bt2]Ut ct&afc. Popravila hi aaročb* aa livri*|e|0 to«ao fa zanesljivo
Genovniki na zaL tavanje* asstonj, in f.( MrjiLP, presto.
t s
Velik p
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
a 40% delavske sile pomanjsanlm ravnoteže** nove sestave,
ki od desne  iu leve tiram ifiesej   io rrj<-ce|«>  vodo    —   V vsakem
položaju delajoče kretanje brisgalnic nepotrebno! Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brlzgalnic' sledeča gasilna društva, Krško, Kostanjevica, Bohlnska Bistrica, Metlika, Šenčur, K6roeka Beai:t Hruaica, Zgornja Slika, Dravlje, Spodnja Idrija, Predosije, Sort, *>etob Trzin, iaDfuc«, Rovte,   vtina Loka,  Kamna gorice. Stolice,  Valta vas,
St. Peter na Dolenjskem.
R. A. Smekal
.kUdilte vieh gagilnih predmetov, krtifateit, Uric, aekalk in napoSiriklS ■trojo* u* mmrnmm
■aV" Odplaćevanjp na obroke, »34-24 BSr  ISS •«Bfc-WaB4l
zadružna klet
pri kateri so udeleženi mali in veliki vinorejci najboljših krajev.
Ta zadruga ima edini namen Ščititi vinorejoe proti pogostemu zniževanju oen si rov in in izključuje vsako operacijo, ki bi merila na spekulacijo.
Zaradi tega je zadrnga v prijetnem pok ž*ju, da more nuditi vino neprekosljive kakovosti in brez strsbu pred kako konkurenoo.
Podpisana Zadružna klet išče tudi sposobnega zastopnika sa prodajo svojih proizvodov na Tirolskem, Solnograskem, Štajerskem in Koroškem. Ponudbe s pogoji nt j se pošilja, o na spodnji naalov. 4092-3. |
Zadružna 1*1*-1, Morla
fOTJasi
Cooperatlva, IOMot*«-*.*
Ant. Presker
krojač, "
LJubljana. Jo. PeM L16
priporoča
Najkrajša in naicenejsa pot V AMERIKO?
i modernimi velikimi brzoparniki ii Ljubljane čez Antverpeo v How Torb
je proga
tleča %oe%da *
•velo vallko zalogo Ojoterlk oblek se gospode te deeke, Jopic te plaoeee za gospe, oeproBtocllteik
m . m    a___U« 14«
havelokov Itd. Itd.
Obleke po meri se po najnovejain vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
6. CADE2
v Izubijani
Hestni trg št. 14
selag Orbančeve aanufartums trtvvtM
ariaereea
klobuke
čepice, razno moško perilo, kravat^ ovratie itd.
Blago imam solidno, cene zmerne Postrežem torno
Na naših parnikih Ftnlaod, Fropalsnil. Vaderlanđt loelaa* m Samland u oakrbu
jejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Antvrerpnom in Novim Torkom je anažuoat, is-borna hrana, vljudna postrežba in spalnice pe povem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, ss asakega potnika eminentnega pomena, ter traja eožnja 7 dni. Odhod is Ljubljane vsak torek i opoldne. to—48
■
Antweppen NewYork
w
S3
Pekarija
slaščičarna
in
kavarna
j. ZALAZNIK
Nadi parniki voz^o tndi na meaee po večkrat ćea Kanadu v Severno Ameriko in je ts vožnja izdatne eenejSa kakor na Novi Tork.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik j
Franc Dolenc
/ Ljubljani, Kolodvorske ulice 0d.i.j 261
lužneara kolodvora na levo pred"te*- on gosti I dt ,,pri StareasTtžlerJn"
jsfajbolj varno naložen denar!
Stanje hranilnih vlog: nad 30 milijon. K.
Rezervni zaklad: nad 900.000 kron.
I
1
Mestna
m
Stari trg št 21.
= JIKJaUct: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
m
* a
♦ e
hranilnica ljubljanska
■
Preobleke^^S^Po^favlIa.
Mikaš
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni tre
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3
poprej na^Meatnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti pladnje hranilnica
iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem. Za varnost vlog Jamči poleg lastnega gg; servnega zaklada mestna občina ljubljanska
------.....-------- - - jim, iujm^-
s vsem svojim premoženjem ln vso svojo davčno močjo Da Je varnost vlog popolna, 8vedoćl slasti to, da vlagajo v to hranilnico, tndi sodlžća denar maloletnlb otrok in va
rovancev. 5400—17
Denarne vloge se sprejemajo po pošti in potom _c kr. poštne hranilnice, zzzzz:
,  anilne knjižic« ss sprejemajo kol go ov denar, tis da bi ss prekinilo njih obrsstovanjSe
'Gospodu Dragotinu Ciollobn.
zastopniku tvrdke „Maks Zaloker I. ljubljanske izdelovalnice žitnih drož" v Ljubljani, Križe vniške ulice št. 7. Neki najin odjemalec nama je izročil lepak, v katerem Vi, gospod Dragotin Sallob* z geslom „Svoji k svojim" in „Podpirajmo slovensko industrijo" priporočate slovenskim odjemalcem le izdelke «voje tvrdke. To Yam je prosto
V lepaka pa omenjate tudi, da je Yaša tvrdka edina te vrste na Kranjskem, -da je edino slovensko  podjetje te stroke.
To je pa neresnica in zatorej vse obsodbe vredno, nedopustno.
Znano je Vam, gospod Đragotin €}QllOb| iD najinim cenj. odjemalcem, kakor tndi vsi slovenski javnosti, da sva ustanovila podpisanca B Jugoslovansko <irožarnou v Ljubljani.
Proti najin-mu strogo slovenskemu podjetju in ne proti nemškim tvrdkam se pa ravno obrača prikrito Vaš lepak.
Da je in da bode vedno ostalo najino podjetje res strogo narodno, res pristno ■slovensko, poroka sva dovolj podpisana lastnika nJugoslovanske drožarne"
Kut odločnega Slovenca pozna pač vsakdo tajnika slovenskega trgovskega društva „Merkur4- v Ljubljani in to sem jaz Fran Golob, doma iz Stražiša na Oorenjskem.
Ravnotako pozna vsakdo kot zavednega Slovenca mene Josipa Polaka, kamniškega domačina.
Ideja za ustanovitev nJugoslovanske drožarne" se nama je porojila povodom obiska letošnje slovanske razstave v Pragi.
Le-tam sva s slovanskim ponosom opazovala in občudovala velikanski razvoj -češke industr je, katera se je razvila tudi iz malih poc-etkov.
V Pragi sva videla, da v sedanjih časih delata moderne narode močne le cvetoča trgovina in razvita industrija.
Ta opazovanja so naju dovedla do premišljevanja, da moramo tudi slovenskemu narodu preskrbeti industrijo.
In to premišljevanje rodilo je tudi najin sklep, rodilo sad; Ustanovila sva flJugoslovansko drožarno".
Najino po »jetje je pa zasnovano na strogo solidni podlagi
Najini izdelki so priznsno dobri in taki, da vsled svoje izborne kakovosti in nizke cene vzdržujejo konkurenco z vsemi tujimi izdelki.
Najboljše zadoščenje za n gino rodoljubno ustanovitev so nama številna naročila najinih cenj. odjemalcev, katerih je vsak d.in več. 4424
Popolnoma zadovoljiti najine cenjene odjemalce, katerim se s tem znova priporočava, bode pa prej kot slej najina ?<iina in prva   naloga  in sveta dolžnost.
To pojasnilo sva bila dolžna javnosti. V Ljubljani, dne 27. novembra 1908.
Fran Golob & Josip PolaK
lastnika -Jug o slo v droiarne" v LJubljani
* Za vsebino tega spisa je uredništvi
mirovnrno le toliko, kolikor določa zake*
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali :
Za dražbo sv, Cirila loMetoda:
Neimenovana v Zigorju ob Savi 5 K radi izgubljene stave. — Gr. Tinca Grebenčeva v Vel Laščah 3 K iz nabiralnika v gostilni Fr Grenbenca, 10 K je pa daroval g. dr Silvin Hrašovec mesto venca svoji umrli soprogi Olgi, skupaj l'S K — O. L. Špilar pos. v Št. Patru 5 K mesto razsvetljave na dan 1. decembra. — G. Jos. Kobau v Ljubljani 3 K mesto razsvetljave. — G. F. Rozman, blagajnik 5 K mesto razsvetljave. — G. Uroš Kersnik, blagajnik 4 K mesto razsvetljave. Skupaj 35 K. Srčna hvala! — Živeli!
Za nesrečno rodbino Kisele
na Re Sijev i Gesti: G. Toni Jagerf trgovka v Ljubljani 3 K. — G. F. Repič :> K. — G. F. Pečnik 2 K. — G. F. Kovač 2 K. — Neimenovani 3 K. — Gospa Katica Bernatovič nabrala 20 K in sicer so darovali gg.: Drganc, Hus, Vula-hovič, Palčič, MartinoliČ, Smičiklas, Pon-gračič, Cividini, Drganc, Deutsch, Man-cheimer, Dragutinovič, Bon, Bogdaj vsi po 1 K, ter gospa Bernatovič 6 K. skupaj 20 K. — G. A. Hudovernik notar v Ljubljani 10 K. — Razni rodoljubi hi rodoljubkinje v Lukovici in na Brdu 15 K. — G. Filip Pristov črkoslikar 5 K.
— G. Števo Špedetič, sob. slikar 5 K. — Skupaj 67 K. — Srčna hvala!
Za Trubarjev spomenik: v gostilni goBpe Weinbergerjeve bilo nibranih 10 01 K. — Živeli darovalci I
Za kočevskega Sokola: nabralo stalno omizje pri „Koži" 13 K. — tta zdarl
Za žrtve 20 aeptembra. oosp.
Jernej Hlebš, zidarski mojster v Ljubljani 30 K. — Gdč. Jožica Leon v restavraciji »»Narodnega doma11 v Mariboru 2l 6G K, kot preplačila za po tvrdki Jernej Baho-vec v razprodajo poslanega blaga. — Gosp. Jos. Dež man, knjigovez v Ljubljani 10 K.
— Skupaj 61 66 K. — Srčna hvala!
Za odslovliene delavce Ko-•lerjere pivovarne: Rodoljubni „strei-
*ki klub" pri Rihtarju na Karlovski cesti € K. — Tvrdka A. & E. Skaberne ▼ Ljubljani 20 K. — G. Fr. Svetič v Hauensteinu 4 K. — Skupaj 26 K. — Iskrena hvala! — Živeli!
Za etradajoče dijake na Dnin: Tvrdka A & E. Skaberne v Ljubljani 30 K. — Pavel Magdič, modna tr govina v Ljubljani 10 K. — G. Jan. Stepišnik nabral 6 K. — Skupaj 46 K. — Srčna hvala! — Živeli nasledniki!
31. Izkaz prispevkov in spomenik In žrtve 20. aeptembra 1008.
Od dne 24. do izvzetega 26. novembra 1908 došli so podpisanemu blagajniku ^Združenega narodnega odborau sledeči prispevki: Josip Rusjan, stavbenik v Postojni preplačilo za stanovanje v Ljubljano odšlega geometra Zupančiča 12 K, upravništvo „Slovenca" v Ljubljani v listu že izkazan prispevke za bedne družine obsojenih 5 10 K, „Slovenska Filharmonija" v Ljubljani za narodne Žrtve del čistega dobička od dobrodelnega koncerta one 1. novembra 1908 50 kron, slovensko narodno podporno društvo BSl»»VHn |»M v New Yorku za spomenik narodnih žrtev Adamiča, Lundra in Ro-deta 25 K, dr. K. Bretl, zobozdravnik v Ljubljani in tvrdka J. J. Naglas tovarna pohištva v Ljubljani za žrtve 30 K, Ivan Žagar, učitelj vodja na Dobravi pri Pod-nartu za žrtve z peslom:
„Na Dobrav' pri Valentinu mi
smo bili dobre volje vsi,
za žrtve zbrali kronce te,
ki po nedolžnem nam trpe." 12 K, (darovali so : Frančiška P« gačnik, Cilka Pogačnik, Mici Pogačnik, Franjica Smit, Ivan Žpgar, Peter Sitar, Filip Pogačnik, Fran Pogačnik, Matevž Pfajfar, Jožef Benedičič in Ivan Marki), pisarna dr. Josipa Furlana, odvetnika v Ljubljani za žrtve 10 K, katere je kot poravnavo plačala Marija Babnik, k*r ji je Terezija Bručan odpustila žalitve, Fi-anc Majzelj iz Bele cerkve na Dolenjskem namesto venca na krsto uinr emu prijatelju Francetu Bojancu iz Št. Petra za žrtve in spomennik 20 K, Mina Pernat, veleposestnikova hči pri Sv Lovrencu nad Mariborom zbirko za žrtve v prosto vporabo 56 K, (darovali so: Obitelj Brezočnik 10 K, obitelj Be-zjakova 8 K. po 6 K kaplan Jernej Sta-buo, ter Julka in  Pavel Skerbinjak, po
4 K župnik Friderik Horvat, Martina in Milica Lampreht, obitelj Liker in obitelj Pernat, po 2 K Miha Pavlic, Micika Ka-šovic in Micika Majcen ter po 1 K Roman Pušnjak, Jakob Pavlic, in Pavla Majcen), Ferdo Poljšak iz Zagorja ob Savi zbirko za žrtve v obče 70 K, (darovali so: Po 5 K Dragotin povodom krsta, nadalje na dan g.>du sv. Martina za Sotlo, Ognjeslav Firm, Janko Birolla in Ferdo Poljšak, Ivana Poljšak 4 60 K, Slavoj Blažič 3 60 K, po 3 K Fran Drnovšek in Miloš Lazar, po 2 K Fran Celestina, Dragotin Korbar, Josip Birolla, Rado Stepišnik, Fran Kersnik, Ivan Leben in neimenovana, Ivan Bajcar 1*40 K, po 1 K Ivan Steiner, Lojze Kolenc, Martin Medved, Janko Levstik, Josip Ranciogar, Fran Weinberger, Ferdo Drnovšek neimenovan, Josip Zimerman, Tomo Koprive, Stjepo DerkoviČ, Rudolf Ahčan, Alojzij Robavs, Jakob Medvešek in Franc Kuder, Filip Fajn 40 h), Fran Zaje, brivec v Ljubljani nabral v gostilni v „Tunelu" za žrtve brez razlike 4 K, Emil Gherbaz iz Ljubljane od družbe v gostilni Ivana Zupančiča na Martinovi cesti za spomenik nedolžnim žrtvam nabranih 17 K in sicer z ges'om :
Mladeniča nesrečna, sanjajta večni san! Za rod sta kri prelila, ki bil je le teptan.
A kri prelita Vaša nam kaže novo pot, odpira novo dobo, ko bode prost naš rod.
Na boj tedaj Slovenci za našo sveto stvar, za našo sveto zemljo, da prosta bo vsekdar!
V gostilni pri „Pavšiču" v Zgornji Šiški preteklo nedeljo za nedolžne žrtve brez razlike nabrani 2 K, vrla Srbkinja Marica Kardid nabrala na nedeljski veselici v „Unionu* v Ljubljani za nedolžne žrtve brez razlike 3*20 K. Skupaj   316 30 K.
5 prošnjo za nove prispevke izreka „Združeni narodni odbor" najiskrenejšo zahvalo vsem darovalcem, osobito rod« ljubnim nabirateljem in našim amerikanskim bratom, ki s svojimi mnogoštevilnimi prispevki dokazujejo dejansko, da jim srce bije vroče za zatirano staro domovino. Z današnjim izkazom so prekoračili darovi za naše slovenske razmere velikansko
vsoto dvajset tisoč kroni Ta vsota
svedoči pač najbolj sijajno, kako požrtvovalen narod smo Slovenci! Slava slovenski požrtvovalnosti! V Ljubljani, dne 27. novembra 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik.
Za žrtve 20. aeptembra 1908.
VI. (zadnji) izkaz darov, poslanih podpisanemu vodstvu za dne 20. sept. 1908. ranjene žrtve, ki so se zdravili oziroma se še vedno oskrbujejo v deželni bolnici. Darovali so p. n. Dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani 10 K Deželni uradniki v Ljubljani kot neporabljeni ostanek prispevkov za venec na krsto umrlega računskega svetnika g. Ivana Kozjeka 28 K. — Vodstvo stori pri tej priliki prijetno dolžnost, da se za tako nepričakovane izdatne in velikodušne darove vsem darovateljem najiskreneje zahvaljuje 8 prošnjo, da se nadaljni darovi blagovolijo pošiljati ^Združenemu narodnemu odboru v Ljubljani" oziroma njega bla-
gajniku g. dr. Alojziju Kokalju, odvetniku v Ljubljani. — Posebna zahvala ae izreka g. Fran Schullerju v Ljubljani ki je takorekoč od hiše do hiše z največjo požrtvovalnostjo nabral zelo izdatno svoto prispevkov in g. Ivanu F r e 1 i h u, kontrolorju deželne bolnice, ki je sprejemal denar ter vodi ves čas o nabranih darovih natančen račun. Iz nabranega denarja je vodstvo vsakemu ranjencu preskrbelo celo zimsko obleko, obuvalo in potrebno perilo ter jih sedaj podpira s tedenskimi podporami. Končni račun o por?bi darov se objavi bvoj čas. Vodstvo deželne bolnice v Ljubljani, dne 27. novembra 1908. Vodja: Dr. Vinko G r e g o r i č.
Avstrijska specijaliteta. «a zeiouca Do eh&jolim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollove&a Seidlita-praika", ki je prask BStiio domače zdrav o in vpliva na zelo dec kropimo ter pospeši ino na prebav ljenje in sicer z rasročim uspehom škatljica 2 K. Po postnem povzet ii razpošilja to zdravilo vaak dan lekarnar A MOLL, c in kr dvorni zalagat elj, DT7NAJ, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLlr-ov pre parat, zaznamovan z varnostno znamko in ■ oodDisom 6 36—16
Kasljajoce opozarjamo na inserat o Thvmomel Scllae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki
PomanklfIva prebava Je vzrok skoro vsem boleznim. Za stalno vravnavo prebave izborno služi odlični dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukaj snih lekarnicah. — Glej inserat 1
ii
4 oo s^ko.
Generalno saattpatvo m
Avatrijo   H aa.
B irensfrid & Nedakind,
Dauaj IX 3 Schwarcsp »uieratraa.e 1 d.
Eilttvo     r«M<«>ii j»* samo
THIERRYJEV BALZAM
j ■ seleno >lT>«» kot ▼*r»iveuo »namto. Razpošiljam J ! najmanj   li i ali 6/1  ali pat. potov rodb. atekleuico aa 6 K.. Zavoj nin* aastonj.
Thlerrvjevo centifolljsko mazilo j
Rak pošilja m najmanj - K .» ., • Zavoju   aaatoaj |
Povsod prizuani kot najbohsi d*itn*iči zdmrta proti !
alaboatim aeluiica, trore<-ici, trčom, pmkudDaui, raaam j itd. — Naslov ga naroči t ve io denarne nakasnioe :
A. Tnierrv, lekarna pri angelu varhu v Pregradi pri Regate o. 1359—33 ,
Z.tli'iri v vaeu lekarnati.
Pri obolelosti vratn la požiralnika.
Ob katarih, kašlju in hripavosti
„fllenthogom"
mentolovo  gumasti  srdenci  razkrajajo slez, blaže kašelj,  čistijo glas, razkužujejo (torej varujejo infekcije) (1 steklenica stane K 1-20).
Dobiva   »e   po lelasrnah.
Zaloga in razpošiljali:ica:    4367—1
Nadvojvode Karla lekarnica
Duaal II 8. Erzberzog Karlplatz 14.
Proti zobobolu m gmioDi zei
izborno d.luj. dobre znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi rt le« o o in •datraiijuj« M«tf»pfJr>tv»o sspe ls> uat. t »telil*«!*«* s ns«»doiw t ti..
K sorodnemu gospodu JU. i^vutlia«, lekarnarju s Ljubljani.
Vata izborna Melusmo ustna in zobna voda je najboljše srodstvo zoper zoboboi cdatranjaje neprijetno sapo iz ost in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilob-zob, zato jo vsakemu naj toploj© pripo ročam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos aetne in zobne vo<Je Dovolim, da to javno oznanite, ker Jt raz hvale vredno,
Leopold tangi, mestni tajnik. Metlika, Sa. aprila 1906.
Bil likuna Mil Ltutiki
I Ljubliini, Rislim čuta it 1
oolzaj Dovozgrajenesa Pran Joza/n«**«
tobti. raoif.5 15 48
ŽKne oane v Budimpešti.
Dae 25. novembra 1906. Ve>ramizi
Pšenica za april 1909   .  za 50 kg K 1316
Pšenica za oktober 19o9  za 60 kg K 1 -48
Rž       za april       »    za 50 kg K 1119
Koruza za maj        ,     za 5t kg K 7*68
Oves    za april       ,     za 50 kg K 8-92 EfeSMiv/. 5—10 vin. višje.
Heteorolotffno poročno.
Vitfc« amd mor) »m 90«. Srada)] araćoi tU k lit-9
novem. |	Caa opisovanja	Stanje barometra v mm	i*.	Vetrovi	Neee
27.	9. zv.	744-4	— 1-7	slab jug i jasno	
28 •	7.zj. 2. pop.	746-0 743-7	—55 34	brezvetr.	megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura —09, norm. 1 1   Padavina v 24 urah 00 mm
Zahvala«
4288
Za mnogobrojno izkazano sočutje ob bolezni in smrti moje drage sestrične, ozir tete, gospodične
Antonije Višnjevic
kakor tudi za častno spremstvo, darovalcem cvetja, osobito pa blagorodni gospe Gerberjevi za izvanredno požrtvovalnost izrekam tem potom iskreno zahvalo.
V Ljubljani, dne 28. novembra 908. 43 6
A ion Baje c.
Izjava.
Z ozirom na to, da se vkljnb moji izjavi, priobSeni dne 24. septembra v „Slov. Naroda, še vedo o širijo po mestu govorice, da sem nem § kute r in da sem podpiral nemška društva, izjavljam, da bom vsakega, ki bi naprej razuašal take laži, zasledoval sodnijsko. 4405
V Ljubljani, 28 novem. 1908.
Ivan Zamjen.
FR. BROCKNER, glasbila
(Dobavitelj zv^ze c. kr. državnih uradnikov) Sc^onbach pri Hebu, Češko priporoča najceneje najbulj-še glasbene instrumente in strune vseh vrst Razpošiljanje po povzetju Zamena dovoljena ali denar nazaj, ilustr. cenovni« zastonj in poštnine prosto Stare mojstrske gosli in ceio se zamenjavajo ali kupujejo.        4141 — 4
Gospodarska upa
8. Polo v Tržiču (Monialkone.)
?Kdo nam dobavi 4   5 vagonov -f% zdravih, in velikih jab lk? Prosi se za najnižjo ponudbo.    4420 1
Slaščičarno
dobro vpeljano, s slovenskimi odjemalci, kupim v Ljubljani aH na deželi.
Naslov pove upravništvo „Sloven-skega Naroda41. 4401
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno  od  600  do 700  litrov po
nizki ceni proda 4387—1
:   FRAN CASCIO :
* l«* »»uirsM «» allre ete«. B.
Veliko zalogo
Sranofonov m plošč
tndi s slovenskimi komadi plošče od 14 l*SO naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2391 Ljubljana, S ari trg 26. 45
: Za jKiklavža.:
Najcenejša in najprimer-::: nejša darila so :::
albumi za razglednice
in
: poezijske knjige:
ki jih ima v veliki izbiri po izredno nizkih cenah :::    na prodaj
Jfarodna knjigarna.
;z*^«~ zaeiopnlk«
za Kraajake prvovrstna tvornica cevi zz požarne orambe in nepremočijive pokrivalne prevleke
Ponudbe pod ,,C. W. 0 " na upravništvo ,Slov. Naroda-. 4368
Gostilna
na deželi, blian Ljubljane ob državni cesti, blizu kolodvora, lepo opravljena, 8 kegljiščem, vrtOB in prostornim hlevov, ae odda takoj 4139—3 Več v uprav. BSlov. Naroda"*.
Išče aa sprotna
natakarica
za gostilna „prl Jelena" na Savi (Jesenice, Gorenjsko) Potrebna kavcija 300 kron, vstop 5. decembra.
P< nudbe na I, Pretnar, Jesenice - P u i ine 7374 - 2
Lepo posestno
v večjem mestu na Spod Štajerskem, z dobro idoČo gostilno, postajališčem, lepimi hlevi, veliko ledenico in lepim vrtom, se proda pod jako ugodnimi pogoji. 4160 3
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda."
iščem za takoj aH pozneje.
Sem že dve leti poučevala (v krškem okraju) 4283 — 1
Naslov pri upravništvu „Slov. Naroda".
Dobra In vestna, samostojna
kuharica
SO išče v večje gospodinjstvo na deželi Plača po dogovoru. 4370 -1 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda" ali pa pismene ponudbe poste TO" atante, Medvode.
crgovski pomočnik
mešane  trgovine, dober in. uren prodajalec in
blagajn ičarka
ae sprejmeta pri Ivanu Razborškn v Smartnem pri Litiji 4365 i
Kupci pozor!
Naprodaj so tri na novo sezidane pritlične $ £j ^
s kletmi in vrti v prometnem kraju Ljubljanske okolice 1 uro oddaljene od Ljubljane. Natančno se izve pri Ivana BrtcljU, pleskarju v Ljubljani, na Dunajski oe&ti 16. 4^96—1
Tipsft sotril
mešane stroke, sposoben posebno za manufakturo — krepka slovenska moč — se sprejme pod ugodnimi pogoji.
Prva slovenska trgovina
Pevc & Koželj v Kočevju.
4 95-1
■H-
Lep, tastropa hiša
v sredini mesta se takoj proda
Pojasnila pri hišnem oskrbniku ▼ Gosposk h ulicah st 5 II. nadstropje od 2 — 3  popoldne. 4412
0' »B
Potnik
18 tvornico drot, ki je pcznau po
Slovenskem in po Istri, 80 i s če
Ponudbe pod naslovom „Svoji h svojim" na upravništvo „Slovenskoga Naroda". 4418-1
Živo lisico
3/4leta staro, vljudno, ki sliši na ime „Zvitka", proda Ivan Bobnik, učitelj pri Sv. Krtin, pošta Ig. Sv. Enn-00ta pri Maribora. Cena po do-dogovoru. 44i 9—1
C338C
L-V
-/%+3%G
Slovenske tvrdke v Ljubljani.
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino in arebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
L. Remic
trgovec s špecerijskim blagom, Ljubljana, Škofje ulioe št. 15
Berj^k & Šober
špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št 2.
Franc Gradišar
kleparski mojster, Ljubljana, Tržaška
cesta št. 2.
J. Kostevc
medna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 4.
Franja Snoj
trgovina z mešanim blegom, Ljubljana, Prešernove ulioe št. 2.
K. A. Kregar
trgovina  usnja   in   čevljarskih potrebščin, Sv. Petra cesta Št. 2.
Franc Kukman
Čevljarski mojster, Ljubljana, Dunajska cesta Št. 14.
Brata Eberl
Črkoslikarja, tovarna barv in lakov, MsklošiČeve ulioe št. 4.
Josipina in Peter Košak
restavracija Prešernove ulice (poleg pošte).
Simon Praprotnik
stavbno mizarstvo, izdelovanje omar za led, obrat s stroji, Jenkove ulioe št. 7.
Engelbert Franchetti
brivec in prodajalec parfumov, Sodni jske ulice št. 2.
Lavrenčič & Domicelj
n si. Karel Megl 6
žitna trgovina, Dunajska cesta št. 32.
Josip Cvetrežnik
sobni slikar Karlovska oesta št. 2.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Luka Viihar
urar
Kopitarje ;e ulice št. 4 pri cesar Franc Jožefa mostu.
Ivan Ogrin
stavbnik
Karlovska cesta št 5 (I. nadstropje).
Ivan Zamljen
čevljar Kongresni trg št. 13.
J. Wider
trgovski in umetni vrtnar Šelenburgove ulioe št. 3.
Gotzl ml. & Lebar
rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev
Turjaški trg št. 1.
Fr Sark ~
trgovina s  špecerijskim   blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. 11 (Koliiej).
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulice štev. B.
Vaso Petričič
trgovina z galanterijskim blagom Mestni trg št. 21.
Anton Šare
Perilo, Sv. Petra cesta št. 8. Likalnica, Kolodvorske ulioe št. 8.
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Stanko Kelšin
briveo Kopitarjeve ulioe Št. 1.
Fran Mally
trgovina z usnjem Resljeva oesta štev. 2.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna
Resljeva cesta št. 2
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Julij Sikutrić
brivec in lasničar Marije Terezije oesta št. 11.
Ivan Kastelic
briveo Fiorijanske ulioe št. 25.
•Pri ŽarH Svr* Petra nizki ceni"     ^arS1     oesta št. 2.
velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin za kroj Će in šivilje.
M. Drenik
Kongresni trg Največja zaloga ženskih ročnih del. Različno vezenje na roko ali na stroj. Predtiskarija itd.
M^l        — i MM — TT—■■1W   ■Tf--- 111 ■ TT1-|-   " --------~T   "--11
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Ivan Černe
tapetnik in dekorater, zastopnik I. kranjske mizarske zadruge Dunajska cesta štev. 28.
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu"
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1.
J. Paulin
Nova ulica št 3. Glavna zaloga najboljšega briketa, premoga in drva.
Josip Lončar
trgoveo z moko in mešanim blagom Florjanske ulice št. 7.
A. Sušnik
trgovina specerije, železnine in raznih barv. — Zaloška cesta št. 21.
Drože: Jugoslovanska drošarna
Fran Golob & Jos. Polak
Ljubljana.
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode Sv. Petra oesta št 35,
Ljudska posojilnica
Ljubljana Miklošičeva oesta št. 8.
Simon Treo
stavbnik Sv. Pttra cesta št. 28.
1 Karolina Treo
najstarejša zaloga obuval PogaČarjev trg št. 1.
Josip Škerlj
spedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Ljudevit Černe
zlatar in trgoveo z urami "WoIfove ulioe št. 3.
Janko Češnik
„pri Cesniku"
trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice.
Gričar & Mejač
trgovina z izgotovljeno obleko Prešernove ulioe št. 9.
Iv. Bonač
kaitonažna tovarna, trgovina s papirjem in knjigoveznica Ljubljana, Šelenburgove ulice.
Veronika Kenda
trgovina s papirjem Dunajska cesta št. 20.
Kenda Veronika
zaloga igrač Dunajska oesta Št. 20.
Slana Ivan
krojaški mojster Sv. Petra nasip št. 67.
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Ivan Dovgan
mizarski mojster in zaloga pohištva Dunajska cesta št 19.
Kregar Ivan
zastopnik tvornice za kineško in alpaka-srebro Bachmann Elizabetna cesta št. 3.
Kregar Ivan
izdelovalec cerkvenega orodja in posode ter elektriških s veti lj k Elizabetna cesta št 3.
Alojzij Vodnilc
kamnosek Kolodvorske ulioe.
T
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg Št. 4.
Ivan Marchotti
zaloga usnja Sv. Petra cesta št. 30
Jakob Babnik
vodovodni instalater Poljanska oesta štev. 3.
Alfonz Breznik
trgovina in izposojevalnica klavirjev Gradišče št. 11.
Katoliška bukvama
knjigarna, umetnine, antikvatijat, Pred škcfijo 5 (poleg stoke oerkve)
— ■ -m. ■ ■    —.---.,-------^_ ----.        -nmi n m mi  mmmmmt mm'm ■ ■ m\mm mm -+tt>
Prodajalna
Katol. tiskovnega društva
(H Ničman) Kopitarjeve ulice št. 2.
Avguštin Zajec
restavracija Sodnijske ulice št. 6.
Ig. Kessler
manufakturna trgovina
Pcg&Čarje* trg št 3.
Fr. Stupica
trgovina z železnino, polj'deljskimi stroji in cementom
Marije Terezije cesta št. l (poleg Figovca).
A. Žibert
zaloga čevljev domačega izdelka, zimske potrebščine itd.
Prešernove ulice.
Češka budejeviška pivnica
Sv. Petra oesta št 26.
V. H, Rohrmann
trgovina z vegetabilijami in deželnimi pridelki in izvoz sadja na debelo Sv. Petra cesta št 28.
Plzenski sanatorij pri Roži
priporoča plzenski „Prazdroj" v steklenicah. Izvirna napolnitev.
Glavna zaloga m južne dežele
češke delniške pivovarne
v Čeških Budejevlcah
Sv Petra nasip štev. 27.
M. Pa kič
prvi kranjski lesni, kosariški in rešetarski obrt. — Sanke PogaČarjev trg.
Alojzij Trink
mizarski mojster Linhartove nlioe Št. 8.
Tomo Bricelj
pleskarski mojster, Dunajska oesta štev. 16.
Josip B oltar
trgovina s mešanim blagom, Fiorijanske ulice št. 17.
Ivan Kosec
brivec, Dunajska oesta Štev. 7.
Josip Ahčin
krojaški mojster, Vegove ub'oe štev. 12.
Ravnikar Anton
čevljarski mojster, . Sodnijske ulioe štev. 4.
Souvan Fran. Ksav.
manufakturna trgovina, Mestni trg.
Škuij Rudolf
gostilna in prenočišče ,pri Amerikancu', Florjanske ulioe štev. 20
Marija Čik
trgovina  z i zgotovljeni m i oblekami, Mestni trg Št. 9
A. Češark
trgovina otroških igrač, pletenin in storjenega blaga. Šelenburgove ulice štev. 1.
Ivan Podlesnik ml.
trgoveo s čevlji in klobuki, Stari trg II 10.
Davorin Rovšek
f eto grafiki zavod, Kolodvorske ulioe št. 32—34 A.
Marije Rovšek naslednik
Oavorin Rovšek trgovina izgotovljeoe obleke, oblačil, blaga, Kolodvorske ulice št. 35.
A. Lukić
trgovina s konfekcijskim blagem, Pred Škofijo.
D Matkovič
brivec, Pred Skotijo.
Angela Češnovar
trgovka in gostilničarka, Kolodvorske ulice štev. 33.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje štev. 9.
Filip Pristou
slikar specialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe št. 50.
Josip Rebolj
stavbni in umetni ključavničar, Jenkove ulioe št. 16 A.
Pavel Magdić
modna trgovina, narodne vezenine, Prešernove ulice Št. 7.
^HaMBMHMHa\.. MSSBBSa S^MBaSSSaBBB^SSBaBBB^^^^^^b^b^b^nani
Katinka Widmayer
trgovina pri „Solnou", Pogačarjev trg
Franc Zeleznik
trgovski zastopnik, Sodnijske ulioe štev. 6.
Ivan Remžgar
klepar, Fiorijanske ulice štev. 15.
M. Pb. Josip Čizmar
lekarna npri Zlatem orlu", Jurčičev trg.
Knjigarna L. Schvventner
Knjige, muzikalije, umetnine. Zaloga papirja
ter risalnih in pisalnih potrebščin, Prešernove ulice štev. 3 (Mestna hranilnica).
Brata Hlavka
zaloga kirurgičnih in ortopedičnih predmetov, Prešernove ulioe.
Fani Fabjan
mlekarna, Franoovo nabr. 7 (poleg Ribjega trga).
Ignacij Vehar
mizarski mojster, Gradaške ulioe štev. 12.
E Skušek
modna trgovina za gospode, Mestni trg št. 19
Julija Stor
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Prešernove ulioe št. 5.
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija oesta št. 7.
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta št. 2.
J Korenčan
trgovina galanterijskega blaga, otroških igrač, Stari trg štev. 5.
Jernej Hlebš
zidarski mojster, Hradeckega predmestje Štev. 28.
S. Strmoli
brivec i a lasničar. Zaloga lasnih mrežic, podlag in krepa, Pod Trančo štev. 1.
Božidar Pavčič
trgovina z  manufakturnim in špecerijskim blagom, Zaloška ce=ta štev. 15.
Fr. Iglic
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg.
Franc Remic
glavno zastopstvo tvornice likerja prej Franjo Pokornv v Zagrebu, Škofje ulice št. 15.
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. lO.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Marijin trg (poleg Prešernovega spom
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
Lenasi & Gerkman
trgovina * suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe.
G. F. Jurasek
uglaŠevaleo glasovirjev, Sv. Petra oe«ta štev. 62 al
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami Sv. Petra cesta št. 37 in 42.
A Krejči
krznar, trgov, s klobuki in kožuhovino, TVolfove ulice štev. 5.
L Grobelnik
trgovina z manufakturnim in modnim blagom. Pred Škcfijo štev. 1.
A. Šarabcn
trgovina s špecerijskim  blagom, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Zaloška cesta štev. 1
A. Šarabon
glavna zaloga rudninske vode, Zaloška oesta Št. 1.
A. Šarabcn
Novo  urejena pražama za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Zaloška cesta št. 1
A. Šarabon
zaloga brinja in sliv za Jganjekuho. Zaloška oesta št. 1.
Ivan M. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine
Sv. Petra cesta št. 33.
F. Smole
plakater in reklamno podjetje, Šelenburgove ulioe štev. 6.
Tehnična pisarna
Karel Holinsky
arhitekt in mestni stavbnik, Šelenburgove   ulice   štev. 4,  II. nadstropje
J Jane
trgovina   delikates  in  praške 5unke\ "Wolfove ulioe štev. 1.
—
M Pipan
prodaja   goriškega vina  na debelo, Za'okarjeve ulice št. 9.
Valentin Golob
trgovina r železnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
Matej Oblak
trgovina s Čevlji in čevljarski mojsterr Kongresni trg Štev. 6.
J. Frisch
trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno* galanterijskega blaga, Marijin trg Stav. 3.
Karel Dinter
brivec, Martinova oesta.
Ako želite!!
Ju piti  ali prodati  kako posestvo, emljiftče aH gostilno itd., se je
obrniti na prvo
oncesljonalno posredovalnico
Sranja na Gorenjskem, Glavni trg štev. 189      4 55—i
ospodinjo
)bražena, katera ima veselje do i^oje otrok, dobra in varčna kuba ica. dobi stalno službo Starost 40 do ) let Ponudbe z natančnimi podatki jd , Vestna gospodinja" na uprav-iitvo ^Slovenskega Naroda".  4395—i
Kanarčki
pristni harcarll, domače reje, j-rđtni pevoi, se priporočajo po niskih oenah od 8—12 kron
Ifranc omahna,
Mest,i trg št 10
Predstave ob delavni***:
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedellah U praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3 , 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne.
Vsako soboto In sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
h prostor 00 vin. I i. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin.
Vsak Četrtek In soboto
od 3. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni.   1.  prostor 20 vin II prostor 10 vin. 4352
Trsoushl sotrudnili
star 24 let, zmožen manufakturne in špeoergske stroke, hiter in dober pro dajalec, teli preme niti službo, naj raje v mesto ali na večji kraj na deželo. Vstop s 1. Januarjem 1909.
Ponudbe na upravniStvo pSlov. Naroda". 4i58 5
Išče ae
soboslikarski
pomočnik
samostojen delavec, prostoročen in hiter slikar za Reko Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda" 4330 3
Lepe sani
loderne in fino izdelane
i prodalo iz proste roke.
Poizve se pri g. I. Perdana v jablfsni. 4383 i
Tržaška firma »a debelo
išče 3-4 hI
leka
KljnCaTničarstro
ign. Fasching-a vdov*
PoIIonskl naslpftev.8.
Mova tiiša.
Ponudbe pod „Celoletno" Trst, avna poŠta restante 4376-i
55
Ženitna ponudba.
Delavski paznik vojnega arsenala, s stalno službo in pokojnino, vdovec, se želi poročiti s priprosto gospico ali vdovo brez otrok, staro okrog 40 let. Glavni pogoj je, dobra gospodinja. Ponudbe se pros jo na naslov „E. K. poste restante PulJ 1". Na pisma brez pcdpisa se ne ozira.
Iztrstrao In no*letno del«. One* ziiit-rnr. Popravila ar* torno
I e riujejo.
Zimski vrt!
V nedeljo, dne 29. t. m.
velika razstava
primernih daril za Mlklaoža
„\Dgleskem skladišču
4416
na Glavnem trgu it. 5.
Za obilen obisk te razstave ae priporoča z velespoštovanjem
O. Bernatovič.
Ta dan nobena prodaja.
]fe pozabite naročiti!
Prodajam dokler bo kaj zaloge, velike, brezhibne ostanke 6—10
metrov dolge in sicer kanalas, okslord, celir, barhent Itd- 40 m
samo za K 1675 ; 40 m pristnobarvnega kanalssa  za  preobleke za
K 18-— franko, torej brez nadaljnih stroškov, Blago je dobro in bo vsakdo zadovoljen. 4366—t
Ig. BrOŽ, edina krščanska tkalnica Nachod na Češkem.
* anam&an.   Za to dobite d eisdu higieniČne vzorce, 6 vzorcev K 1*80, ISs   vzorcev   K   3*40,  Zf> vsorcev
6 k 80 h poleg nalnovejsega llnatrovanega oenovnika tn navodilo za uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tacat od 90 b naprej. V zalogi so VSO ~ kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje
|*k gumasti predmet. NajeonejgeirMirektno «e kupi le na pismeno naročilo. Diskretna pošiljate*
UESf^ zalosra tov h rn liltlh sumantih predmetov.
M«naj, L, Wlpplingeratraaae 15—10. 836-39
Svetel, ae prevelik
lokal
v sredini me«ta, se s L februarji m ali na resna vsane v na|esn
Ponudbe pod „lokal1 na uprav.
„Slov. Naroda**. 4282 3
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste z eno, dvema ali veoim* sobami od 8 kron mesečno naprej,
ae takol ali sa posnele oddale v
novozgrajenih hišah v Pređo sitom
SelU poleg Ljubljane. 937 38
Vec ae izve pri Eli|n Predevieu na Ambroževem trgu 7, L|nbl|ana,
Gostilna
„Pri Bebenšku" na BUneah
z novo urejenimi prostori, acetilen sko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred ae   Odda zaradi bolezni
tako| ali pozneje v najem. = Idtotam ae odda tudi =
prodajalci:., m stanovanj in iekiu.
Več se izve na OllDClll it 37 pri LJabllani. 40 8 -14
9 .**»-•
-   ./■ ■ 'i
Ljudevit Borovnik
puilaar   v  Borovljah (Frrlaeh) no HoroiUfnii
se priporoča v izdelovanje vsskovrstnik
pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelale stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valrrici in od mene preizkušene — liuetro-46 vanl oenlkl zastonj. 48
Priporočam pristno
istrsko belo in črno
vino
iz Ustnega vinograda.
Steklenica, ki drži 1 liter, stane
48 vinarjev.
Jla debelo se cena zniža.
Se priporoča 4402 2
Ivan Markožič
Gosposke ulice št. 7
Nizko pod ceno
predajam radi ponusnjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i 29 za gespede in đ.e6iro
kakor najmodernejšo konfekcijo za Dame in deklice.
mm A. Lukič. feSS
a
Pozor!
Pozor 1
Kavarna
,Leon'
V LJubljani ,„ M
na Starem trgu št. 30 je vsaki dan
vso noč odprto.
Na   razpolago  \e na|nOVeIŠl ameriški biljard in o o   Meni klavir.
Z odličnim apoStovanj«
Loo In Fanl Pogačnik. .
»».    —_____,        . —~~-=s^mt
Kontorlst
lice primerne aluibe.
Ponndbe pod „st 351' na nprav. „Slov. Naroda". 4296 2
Za take|ša]i naatop ae eprelne
dobro isnrjeni
trgousKI pomočnik
mešane stroke pri tvrdki Josip
Urok V KoataUleviei Vojaščine prosti imajo prednost! 4364—2
Trgimega pomsč&ika
dobrega prodajalca in
učenca
sprejme
Z. KRAJNC v Kranju
trgovina delikates, špeoerije in dež.
pridelkov. 4299—2
Županstvo Bovec razpisuje
službo občin, sluge I
v zvezi z redarstvom.
Letna plača znaša 840 K s prosto službeno obleko.
La stnoročno pisane p r o S n j e , opremljene z izpričevali in dokazom dosluzenja vojaštva je vložiti do 15 decembra 1908 pri 4369
Županstvu v Bovcu
na Primorskem
Meblirana
mesečno soba
s posebnim vhodom so tekel odda.
Vpraša se pri tvrdki Fran Igliš, Mestni trg štev. 11. 4369 -2
Nova, elegantna
litino opravo
za spalno in jedilno sobo, ae proda
Ogleda se lahko od 3.—4. popoldne ■a Ambroževem trgu št. 3, (bivša
onkrarna) pritlično na desno.   4379 s
Oskrbnik
neoženjen, z večletno prakso, posebno sposoben v vinoreji, kletarstvu in živinoreji. Govori slovensko, hrvaško in nemško, Želi službe. Službo nastopi lahko takoj.
Naslov v upravniitvn „Slovett*
skega Naroda".
4375-1
Izdelane postelje
is rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napol neno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10 . K 12—, K lh- in K 18*— 2 metra dolga, 140 cm Široka K 14—, K 16'—, K 18* , K 21 —. Zgiavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3.—, K S*50 m K 4-, 90 cm dolg, 70 cm Širok K 4**0 in £ 5 —. Iidelaiem tudi po kakršnikoli dragi meri. 3 delni mo-droci is dlake za 1 posteljo K 27—, bolj Si K 88'—. Pošilja se poštnine prosto po povzetja od K 10* naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov,
Benedikt Sachsel, Lob s 913 4009 pri Plznjn na Češkem. 4
Praktikant
se sprejme takoj v večjo špecerijsko trgovino.
Pogoji po dogovoru. 4381—1 Ponudbe so za vposlati »Poštni predal št. 41, LJubljana".
?ft7ftrt občini Črni vrh (Verte-Uaslll • neglio) v Istri, postaja Boje, je letos vino obrodilo izredno dobro in ga je dvakrat več nego lani. Gospodje trgovci z vinom in gostilničarji bi tukaj lahko dobro kupili. 4377—1 Naj se obračajo name podpisanega, ki bom vsakemu naznanil kakšne cene ima tukajšnje vino in tropinoveo.
Sauro Josip
posestnik in vinski sensal ali mešetar
pošta Črni prh (Verteneglio) it. 140 v Istri,
Ištei
4336—S
koncipijenta
in izveibanega
solicitatorja
Plača po dogovoru«
Dr. Jerdo JKBlIer
odvetnik v Celovca
I    Iz delale] o se rokavice po meri.
edini rokavičar in bandažist
v Ljubljani, Pod Trančo štev. 1.
priporoča svojo veliko zalogo zimskih podlotnin, lovskih volnatlh tn usnja tih glača rokavic vsake barve in
vsake dolgosti za dame. 4240—3 Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih klinih pasov, obveze, podslomb, životnih in trebušnih povojev, gumastih nogavic, veliko zalogo irlgatorjev za ženske in vse prt ti kl ine ter vse druge gumaste reči itd
Ta se tasti snažilo rokavice.
Modna trgovina
A. Šinkovic dediči
y tjabljani, Mestni trg
priporoča svojo bogato zalogo Miodnraa blagro aa daoe tn
goipodf. zlasti 4417-1 naj modernejše Svilane, čipkaste in volnene atlase, vsakovrstna spodnja krila, p resi paa ii lite, reformske upodnje hlače za dame m deklice, moderee po najnovejšem kroju;
velika zaloga normalnega spodnjega perila: m raje. Jople, sagovi«, kakor tudi rokavic glace, BvrdMltltt in volnenih.
- Vsakovrstna ko tubo vina Je v veliki izbiri -
Veo potrebščine za krojače in Šiviljo.
Valed preselitve
lom popolnoma urejeno
moto lekarno
zdravili vred.
Dr. Hubad Ivan
Toplice (Dolenjsko). 4384 i
I Podružnica«spiietu. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
pi
ca o Celovca
Strttnifovo oUoo Mor. S.
promaše na državne srečke ixTl86* -ta*"
celo po tt kron; polotloo po U kron 1. OeCemDra
•prejema vlogo M knjižite in tokoCI rala« ter jih obrestuje po Čietih BOT 4 »/• */
i Iit.iMi
SinvBl dobitek
kron 300.000
DH
Najnovejši stekleni nakit za božično drevo. 3751 6
13 s« rtirauih, . imush iu srebrnih »tek . krogel in sadu v, v karton ekrbno navitih, po >eli o.ti in Uvraitvi predmetov po M. —.4.0, —.SO, —60, K —.70, —*»0, 1.—, 1 SO, S—, 6 koaov t kartonu v rečji izvršitvi H _ SO, — HO, —.90. Sortimenti 34 kosov po HT—80, 1.—, 120, 36 koeov K 1.35, 1 60, ».—, 43 kosor K 8.1«», 11.60, 3.60, 60 kosov K. 2 iS t»U, 3 dO. 3 stekleni Zrak' j>U>rčki 1£ —.50, angelček z t božičnu drevo H —40, — BO, — .60, latnei * (angelski laski) alati ah srebrni ku»ert li. —.00, drialcl mi kunfekt, 100 kosov K — *0, *rc-ri<v-, 34 kosov t kartonu K —.50, — 60, večje 15 kosov v kartonu
li —.56, —.75, stoifttca m sveče, tucat K —.50. Razpošilja ae same,   če ae  pošlje   denar   naprej.   Naročila preko K 2.—
Sjt 4S*' M1-1 pov»etjn.
LC. in kr. dvorni zalagatelj IVAN KONRAD, I        sle     ruzfosil/alnica v M.utu Št. 1871 (Vaško). Ilu8trov»ni slavni katalog ni ashtevo vsakomur grttis in franko.
5
Za 36 K
_ zimska suknja
~   suknena obleka,
SB dOlll!   poiamoza« hlače, ap^__   modni telovnik, pelerina zastonj.
z
I Za odjemalce na debelo priporočam dolge pelerin«, w I   zimske jopice in klobuke z velikim popustom. §
L .Angleško skladišče oblek10. Bernatovid"
i
2915-8
Jfeprekosljiva
jo od mene Iznajdena in na moji 8 letni hčerki, ki Ime 100 cm dolge lese, preizkušene, obl. ver.
lasna pomada ,,Etla"
iz neikodljlh snovi
sestavljena, in je najzanesljivejši pripomoček proti hudemu izpadanju las, pospešuje rast las in brade, brani, da lasje prezgodaj ne o si ve, odstranja prhljaj, daje lasem blesk in polnost, kar jako
olajšuje napravljanje kakršnekoli frizure Lasna pomada „Ells'1 pomaga že po kratki rabi.
Lonček stane 2 K, 3 lončki 9 K Dobiva se pri gospe Kamili Mitzky, Maribor, Štajersko, Gotheje va cesta 2 S, II. nadstr, vr 12.
Zunanja naročile semo po povzetju sli dener napi 8]
t t
?
Mestna hranilnica ljubljanska raduje
s) službo aalstenta z letno plačo 1800 K, stanarino 500 K in s pravico do
petih Četrtletni o po 300 K; b) mesto praktikanta z letnim adjntom 1000 K.
Prosilci morajo dokazati, da so z dobrim uspehom dovršili celo gimnazijo ali celo realko.
Pri oddaji službe hranilničnega asistenta imajo prednost prosilci, ki dokažejo svojo izvežbanost v poslovanju bančnega ali sploh kakega denarnega zavoda.
Prošnje z dokazili o šolanju, dosedanjem službovanju, o starosti, domo-vinstvu, znanju jezikov, o zdravju in nravnosti je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati
najkasneje do 15. decembra 1908
Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo.
V Ljubljani, dne 27. novembra 1908.
44 4
Ravnateljstvo jVtestne hranilnice ljubljanske.
Od 25. nouembrn do 25. decembra
prodajam na svojih prostorih tt Šolslceazi d.re ^roredLu poleg- Jia/bilejnegrai mestu
Prima slanino
brez koie od prašičev lz lastnih pitališč
i. vrste......kg kron 1'50
II.............1*30
4291-5
Meso istih prašičev: = ......kt kron 140
120
S S I t t t ff If M isU
Elija predović
1. vrste
H. N
Po^or!
od mladih pitanih prašičev
iz najbolj imenitnih pitališč
naših sobratov, ne Ogrov,
se dobi kg po 1 K 40 v
liti u LI     IU u 11 UUULJIuulllll V 0 U101\ u 11 i Ul uVUi u U U •
Anžič,   Dolničar, Ocvirk, Zupančič, Rode.
Slamnikarice
izurjene, ki snajo šivati na oba slam-nikarska stroja (Kettenstich in Unter-etichmaachine, ae lBC6|0 za Nemčijo ob trajnem, donosnem opravku. Samo dokazano perfektne ši varke z navedbo dosedanjega poslovanja in zahtevo plače naj se zglašajo.
Ponudbe pod „Strohntn&he ■ rlnnen 72798' na anonČno ekspedicijo M. Dukea Nachl Duna|. Woll-
Seile 0 4286—3
kateri ima biti obenem potnik za vino, ae sprejme v mojo staroznaoo gostilno Mprl Loiarju" v Ljubljani.
tona mora biti dobra kuharica in apretna gostilničsrna.
Oziralo se bode le na onega
sglasitelja, kateri se peča izključno samo z gostilno, da je v vinski stroki vešč in da ima veselje in razum za potništvo. Zglasiti se je osebno
Nastop je meseca lebrnarja 1000
in zahtevana kavcija 800 K.   4255 6
Karel Lenče
trgovec 2 vinom na £averci pri JCjubljani.
Resno ženitna ponudbo.
Obrtnik, mojstei na Hrvaškem Primorju, v kopa-Iiščnem in zdraviliškem kraju, star 28 let, bi se rad oženil s pošteno, naobra-ženo Slovenko, ki bi imela 2000 K gotovine 4*87 1 Le resne ponudbe, če je mogoče s sliko, naj se poš ijajo pod Resnost" na glavno pošto restante, Rieka, Primorje, Hrvatsko. Tajnost zajamčena.
TJradoio   Aovo .jena Se 16 let obstoječa
Mjatai-ajSa ljubljanska
losredovalnica stanovanj in služe?
G. FLUX
Gespeska ulice it 6 4351
priporoča In namessa le bolj a«
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko In gostilniško osobfe sa Ljubljano in zunaj.
Potasiaaas tulasaj. Voatno In kolikor možno hitro postroaba Ksajajoso v IJe»nst.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Prosi oe x«a nalanrni nsalov.
! Prodajalci!
dobe
4354
!! kupce!!
ali pa sondeleibo za kupčije ali
zemljišča vsake vrste tukaj ali na deželi po najhitrejšem in najdiskret-nejšem potu Obračajte se zaupno in Izključno samo na administracijo
I. zemljiška uprava
„1. R.»liiaten tferw«nung"
Dunal, VIII, fllbertgasse 30.
Prvovrstno, strogo posten o in vseskozi Strokovno podjetje. Zahtevajte bresplačnega obiska našega zastopnika tukai ali na deželi zaradi ogledanja ali domenitve.
Na stotine kupcev predznamovanih.
HLnilJnJoelm 1
otrokom m odraslim
sapisujeio zdravniki s najboljšim uspehom
Chynotntl Sclllae
kot pomočeh, ki razkraja in odločuje sles, ublažuje dušeči kašelj in pomirjuje sopilne teikoče ter odstranjuje njih pogostost. Že na stotine zdravnikov se Je isreklo o presenetljivo točnem uspehu Thjmonifla rteft liste pri dušenem kašlju in drugih vrstah oslovskega kašlja.
sar Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K, po pošti frako, de se pošlje denar naprej 2at0 K. d stekl., de se pošlje denar naprej T (L 10 steklenic, 6e se pošlje denar napre 20 K.
Izdelovanje in glavjna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
539     c. in kr. dvorni dobciteO. 9 Prava III., štev. 000. Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazite na ime lzSelkn, Izdolo-In
Pristne r*uie±ie grsiloše
najboljše.
Tvornica „Provodnik" v
Rigi jamči za stanovitnost
Pristne samo 1 zvezdno znamko.
Glavna-zaloga: Vas« Petrič'ć, fjubljana.
1
Tvrtke nstonovlieno 1.1858.     Telefona za Dunaj fl. 350 In n. 20585.
Veletržec z vinom
A. KAJFEŽ, Kočevje
LJUBLJANA« (prodaja na debelo). ut9 37
DUNAJ L, Hohermarkt št. 3. (restavracija). DUNAJ XVI., Sechahaus, Viadukt itev. I (restavracija). DUNAJ XV., Mariahllfergurtel 33 (prodaja na debelo).
Edino zaloga
Izvirnih
ameriških ~» čevljev.
, «0
v £]ubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno do firmo.
i
Poštne pošiijatve dvakrat na dan.
I ■
Trgovina s ipecerljo, delikatesom! in
vinarna 4080-n
FR. KHAM
nasproti  hotela, ,,XJnioui** —— priporoča rasen vsega druzega blaga tudi: ——
k.
Različne vrste rito:
v omaki, olo, aspiko, selo, oko ene In marinirane.
0 sa k petek svtie mor s se rise.
J
I
Brzojavi: Kham, Ljubljana.
Dognano
in vsak bolnik že ve, da dandanes elektriciteta v zdravilstvu zavzema prvo mesto, žal, da še premnogi bolniki ne   v do, da eksistira že sjtesriftsU S životni
aparat, s katerim se pripravno lahko vsak ed.ossra.ta «M«»S*S;sr*aaElBr»am in katerega učinek je sijajno preizkušen pri veliko boleznih, n. pr. n«»r»o/.iioni, t <* % 111 »ti/rut. bolesni v alt»»l In križa, želodčne In erevesne neprilike, siobostl src«, ohromelosti In om -       IoniI > neh vrst.
Premnogo zahvalnih pisem, originali v naši ordinaciji, potrjuje to sijajno. O tem radi damo vsakemu bolniku brezplačnega pojasnila, pošlje naj samo zdoljnji kupon na našo ordinacijo, nakar mu takoj pošljemo svojo 64 strani obsežno
4411
brezplačno knjjgo.
»Razprava o moderni elektroterapiji".
EleKtroterapeotKka ordinacija, ""—i
MeliwAusjrsuBSje i
2 1. nsdatr*
v
Kupon za brezplačno knjigo
28. XI. 1908.
- Elektroterapevtiška ordinacija na Dunaju l„Schwangasse l,,/2
o
I
1 Naslov:-
Prosim, pošljite mi knjigo „Rasprava O moderni elektroterapl|lu gratis in franko pod zaprto kuverto.
Za dame posebna brošura.
07734808^864^457599^17348^
Herbabnjlev pođfosforokiali
v vseh lekarnioali!
apneno železnati sirup.
Že *• tet zdravniško preizkušen in priporočan prani sirup. Ra^frj^iffjftJSJ' pospešuje tek. Povzdiguje slast in nsdttev iiupla in je izboren za tvoritcv krvi in kosu.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Herbabnjlev
aromatiška esenca
.... f m*     9 '   U." +-mmm ♦ >
Edino izdelovalifiče In glav. razpečevalisče:
Dr. Hellmannajek«
Zaloge pri gg lekarnarjih w
te 34 let uvedeno in vrlo preizkušeno  bolečine tolažeče sredstvo za vdrgnenje Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine.
Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj. 2
—-- tuf . , .
Prad ponaradbami se mrl     ™ M. _ .
rnica .,Zur Barmherzigkeit" KaiaeratT^TS-TS.
>**y-|«w naaledsilli|. sLIsiblfainl Srno Movei
Pripraven In stanoviten dokodfk ss ntieg
tr t,«#*« in več zaslužite na teden M m O z izdelovanjem blaga *a naš 13 KrOll   Zavod. Sirovino za izdelovanje vsakomur dodamo zastonj.
in več pridobite S Izdelovanjem ll
tentnem pletilnem stroju „SLAVI J A".
OC i več pridobite s Izdelovantem la prodajo blaga na pa-
OD   KrOU    —•____RLAV1JA". 4085 d
Kahlr\»Mr v  Isttne  ■■•■»•o«  v»s*>»j sM»Jstwsall«u
Velikoprodaja petenega blaga. — Strokovni zavod za pletilne stroje.
Libal a spol.
p« v Pragi
Vodlčkova ulice SS.
B
O
&
i
Edini strokovni sa-^od te vrste
Zastonj in poštnine prosto naročajte . moj novi veliki
cenik s koledarjem j
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN
Zimske obleke, zimske suknje,
kožuhi, (dolgi in taftD,
salonske obleke, pelerine i. dr.
za gospode in dečke v velikanski Izbiri. Strogo solidna, sirokovnjaška postrežba.
mm m a. kunc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
d IV
858- 80
Slovenci, pozor!
pri ncKupoggnju gences!
Fr. iSlič
fjubljana, jVfestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
Zunanja naročila aa Uvrša« jejo hitro in točno.
Divje race
pošljem po poštnem povzetju majhna 1 K komad veliko 160 1 komad. F raulln, Topolsc Hreaiho 42io
NIGRIN
naiboljse mašilo na čevlje
daje najlepši blesk in ohranja usnje stanovitno. •^svMOv šRntfV je z zd avstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog
N* prodaj povsod. 3746—7
8T. FERNOLENDT, Dunaj,
o. In kr dvor. dobavitelj
g gabica fira Trtnik * Kapele l
Ski je bila tekom 12 let v službi kot šolska babica pod vodstvom g. prof. » _ ir. pl Valente, naznanja, 9a stanuje sedaj na 3739-7 ra
= poljanski cesti štev. 9 ==
- in se priporoča velecenjenim rodbinam, zagotavljajoč vseMar najskrbnejso - postrežbo.
Cene brez kcnUurence!
IM
Najlepši in najcenejši
novoletni
reklamni
KOLEDARJI
z oMm t skom f rmo
se dobe pri
Ivanu Bonacu
v Ljubljani.
Vzorce dopoSl em na željo   brezplačno na
ogled. 4320 3 Oddajajo se po skrajni oeni tudi sami bloki!
XX
J. KORENCAN
Ijubljana, Stari trg št. 5.
1*1
Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo.
se® aisesssssss
I .
: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, nuj, spodnjih hlač, otroške obleke itd. :: ::
so posledica slabega prebavljanja.
Preiskale no, is ir-branih najboljših in aspeiaib sdrarilnih seli skrbno napravljeno, tek ibajsjoče in prebarljenje pospe-iajooe in IsbJcu od rajajoče Jocuice sdrsrilo, ki ublaš] in odstrani «nsne nasledke nezmernoetl, slabe diete, prehlajenja, ve'n»ga sedenja in so-prnega »a prt j a, n pr. fforeciuo, napenjanje, nezmerne tvoritre kislin ter kres je «sV ¥tomm fctf/sam m mriodtvs it lekarne b fr.agnkkj a
▼ paaoi
(I VARILO!
Vsi deli embalaže
>maj<   postavno de-
pcn'tfano varstveno srnam k o
tmIttvna xnlov«
lukama B. FRAGNER-ja * Pragi,
e. In kr. d »omcKi dobavitelja ,prl   ernf m orlu"
hm, Sala Ihan, osti Rtfudm ifle. 201
Po posti rasporili*       vsak dan.
Csla steklenica ? K, pol steklenice i t
Proti vposiljatvi K 1 50 se posije mala steklenica in za K 2 80 velika ste Menica, sa K 4 70 2 veliki steklenici, ss K 8 — 4 v--like steklenice, ss K 22-14 velikih ate^lenic poštnine prosto ca vse postaja avstro-ogrske monarhije. Zaloge v lekarneh Avttro-Ogerske
Največja narodna
KONFEKCIJA
za dame, deklice, dečke in novorojenčke
Krištof ič-Bučar
V I^jut>lj»iii. Htari trpr st. 28
priporoča 3927 6
f ttZki
krasno
svili« volni In dragem modnem blaga
najnovejša modna k rila, kostnme, delne plašče, otroci« oblekice, krstno opravo, predpasnike, vsevratno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapico, klobučke, p laičke, pariške modrce, nogavice, <i >.   rokavice, Jopice In druge pletenina. — Fine lavratnice, j >v naramnice, o v ratnike, srajce ln drago perilo ss gospod*.X
^0j+ Zunanja naročila se izvršujejo takoj In ločno. V^eJ?
Cene radi male režije brez konkurence.
Spedicljslin In RomlsilsKn družba
BALKAN     t z. o. i.«Trstu, Mw gramuln tt
telef. 21-68.     Žirs-račnn pri JaBranski tanki v trslu.     B^ojavi: folkrapež.
4091—3
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsakovrstno blago in daje nanje predujme pod najpovoljnejsimi pogoji, daja carinska posojila in ocsrinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje knpovaoje in prodajo vsakovrstnega • blsga po nalogu in na račun svojih odjemalcev najkulantneje.
Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve na vse kraje hitro in todno, obav^a vse reklamacije in daje vsakovrstna sSrokovna pojasnila in navodila takoj in bresplafino. ooaoaoooooooooaooooa
0Z
M. DRBNIK
3453—10
Kongresni trg.
Jbjvcčja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj, predtiskarija itd. Velika zaloga telovadske obleke!
iii
iii
I ■
II
avvi<x %><x <3boz>xc
prodaja po ooUdnifr cenafv
lil
4373 i
hi
4202 2
ognju in vlomu
varujejo zanesljivo
blagajnice „PR0T6KT0R"
IDEAL
denarne in knjižne c mare z jeklenimi klinastimi zapahi.
illj
asbestna vreta „Protektor"
rjuč „protektor" Duno], XUIII3. Telefon 2013B.
zajamčeno neponaredljiv.
Puške:
Flobert n • - n ~ Plitole b. . . ., a*— Samokresi« . .   „ ••—
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovni k
franko,  p. Dušek, Opočno 76
ob državni železnici, ĆoskO. 3615—8
Svoji k svojim!
3527 9
£ud. Cerne
zlatar, trgovec z urami
ter zapriseženi soonijski cenilec.
LJubljana, Volfooe ulice 3.
Izbor o a. salona
briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr.
Lastna delavnica
u popravila In sova dela.
Cene najnižje. Solidno postrežba.
i cene no
Svoji k svojim!
isirczuu. *
Conlrheuman
Za Miklavža!
Velika izbira
daril za Miklavža
kakor rudi raznih
€0 dO
predmetov za okrasenje božičnih drevesc
finega domačega in tvorniškega Izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstva za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnin in čokoladnih bonbonov ter postrežem tudi s finimi desertnim! vini in razn. Iiker]l.
Fini turinski pelinkovec.
Vsak dan sveže medene, orehove in rozin, potice, sartelj, pince in drago pecivo« v pekarni pa fin domač rien krnit.
V kavarni
črna in fina bela kava ter izboren čaj itd.
Jak. Zalaznik
slišačarna, kavarna in pekarija.
to
"O
2. —i
os
O CD
S"
IO 05
Stari trg štev. 21.
sir8
Besedna znamka za Bitractum biooocastani raentnolosalicvlatnm
*
je pripraven za ndrg-njenje, masiranje, za obkiadke in eventualno za kopeli, kot bolečine tolažeče in bolečine olajšujoče sred at v o pri protin kib in nevral-giei ih r»oI- stih, <1alje za odstranjenje neprijetnega čuvstva gomezeaj« pri ozeblinah, kot vnesavaluo sredstvo pri oteklih členkih in za obnovitev preintč-I nositi členkov.     3 4J — 5
Lonček t krono
Za K l*W naprej poŠl.emo 1 lonček f ^ ej
b lončkov',"S g
» 9'
10
l => _ t n. a.
Izdelovanje in glavna zaloga v
$• f ragnerja lekarni
c. kr. dv. dobav., Praga IIL, Št 203. Pazita na inu izdelka in izdelovalca!
ZALOGE V LEKARNAH.
8
pozor!     Slovenske dame! pozor!
Elegantne klobuke
-= za dame in za otroke =-
priporoča
2821-22
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št 21 modna trgovina ter salon za damske klobnke.
.\ filialka v Kranju, (Slavni trg. v /.
Fotografski umetni zavod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. H.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadaj o čih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih = predmetov, interijerjev itd. -=.
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
-- ^--
3£63—" \m\
Češko
(ne nenšks)
budjeviško svetlo pivo
in
prodaja
v korist družbi sv. Cirila in J^etoda v fjubljani
Slavna zaloga za Kranjsko
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26,
Češko budjeviško pivnico
kjer smo ustanovili t adi
kakor ie pred ved leti jako renomirano
• Zagrebu* aen-a
Oftf
cd cd
>V1
73
>
* mmm*
mmmm_ mmmm
33
Nova slovenska trgovina
4388 1
se otvori dne 1. decembra 1908.
Priporočava veliko zalogo manufakturnoga in suknenega blaga.
Posebno za Miklavža in božič zolo ugoden nakup.
Nizke cene!    nmmnmmmm   Solidna in točna postrežba!
bdajateli ta aetaerai nraanik Kao I a K a ■ te ola m lok.
Lastnina in tiak »Narodne tiskarnan*