PcAuloa {JtfmB v |ulwiflL Leto XXIL, št 76 Cena t Dtai Upravmatvo: ujm Pijana, ffnanjooo t — Tetefoo ttm, srn, srn, lili, nit, 112&, inaeratm oddelek: Ljubljani fcnirgovo mL — TeL S4«2 Podružnica Maribor: •L I — Telefon 2400. Podružnica Celje: Koceaofl n«^ 2. Telefon ŠL 190. Računi prt post. ček. »vodih: Ljubljana ŠL 1T.740. 60 din. OfadllltT«! . Cnafljeva allc* ft, 3122. 3123. 2124. 2126. «12«; Maribor, Grajski trg ftt 7. telefon tt 2456, Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1« telefon tL 66. RokopM w ae vračajo Združeni narod Prvi dnevi navdušenja in manifestacij, ki so kakor vihar vzvalovile ves nai; narod, so za nami. Samo dva prizora iz naše narodne in državne zgodovine se da ta primerjati temu, kar se je dogajalo te dni, ko je mladi Kara-djordjevič vzel žezlo Jugoslavije v svoje roke. Prvi prizor nam vstaja pred oči v veličastni sliki narodne radosti ob našem narodnem zedinjenju, ko se je izpolnila stoletna težnja Srbov, Hrvatov in Slovencev po narodni svobodi in narodni združitvi Drugi nič manj veličasten od onega prvegp, globoko pretresljiv in vendar v svoji neizmerni tragiki poln življenjskega optimizma našega rodu je bil prizor, ko je narod spremljal svojega Zedinitelja, svojega kralja Viteza na njegovi zadnji poti. Takrat je nastala čudovita beseda »Čuvajte Jugoslavijo!« izraz najglobljega naixxlnega instinkta samoohrambe in poroštvo, da ni sile na svetu, proti kateri Srbi, Hrvati in Slovenci ne bi bili pripravljeni do zadnje kaplje krvi braniti svoj skupni svobodni dom. Dan 27. marca se je po svojem zunanjem obeležju in po svojem pomenu pridružil 1. decembru in 9. oktoboru. V sredi tragične evropske situacije, ob razvalinah, v katere so razpadli mnogi mali in veliki narodi, ki so se znali toliko postavljati s svojo civilizacijo, s svojo kulturo, s tisočletnimi tradicijami svoje notranje povezanosti, se je dvignil naš preprosti rod. Po letih težke notranje atmosfere, ko se je zdelo, kakor da je izgubil že vsako voljo za sa-mobitno in svobodno življenje, je ta narod v kritičnem trenutku zopet našel samega sebe. Z neodoljivo silo je v njegovi duši pričela odzvanjati zadnja beseda kralja Mučenika »Čuvajte Jugoslavijo!« in potisnila na stran vse trenutne račune, vse sebične in maloduš-ne špekulacije. Poprej mnogi niso opazili, kaj se dogaja v narodni duši. Niso hoteli videti, kar je v tako priprostih, a pregantnih besedah obeležil novi predsednik vlade general Simovič, da se je »v resnih dneh narod Jugoslavije čutil vznemirjenega zaradi načina, kako so bili vodeni javni posli.« — V državi je vladal režim, ki je bil sam sebi namen. Kaj misli narod, mu je bilo postranska stvar, in dolžnosti, v usodidh dneh narod obvešča vati in mu omogočati pravilno orientacijo, se ni zavedal. Tako so stvari dozorele do stanja, ki je postaj al o po besedah predsednika vlade opasno za notranji red. V tem trenutku je sin velikega kralja, ki ga je navdahnilo zgodovinsko poslanstvo njegovega rodu, stopil na prestol. Vzel je žezlo v mlade roke in, izpovedujoč svojo vero v Boga in bodočnost Jugoslavije, je izpolnil zadnje povelje svojega očeta ter pozval narod v zbor okrog sebe. Profesorji državnega prava bodo morda razpravljali o tem, kako bi formalno označili ta dogodek, zgodovina bo zabeležila, da se je redkokdaj izpolnila volja naroda v tako popolni meri, kakor se je dne 27. marca, Ves narod se je z navdušenjem, olajšanjem in novo nado zgrnil okrog njega, ko je videl v njegovih rokah zastavo odločnosti in vere v bodočnost Jugoslavije Manifestacije, ki so istočasno veljale naši nepremagljivi vojski, so odkrile vsemu svetu, da se ta narod zaveda usodnih dni, ki jih preživlja danes Evropa in z njo tudi on, toda da je na-Sel pot, ki edina vodi v boljšo bodočnost: nezlomljiva volja hraniti svojo grudo, svojo svobodo in neodvisnost proti vsakomur, ki bi jih ogrožal S posebno radostnim zadoščenjem srno prežeti, ko vidimo mladino v prvih vrstah hiteti pod kraljevo zastavo. Koliko očitkov je bilo na velik del te mladine nagrmadenih v teku zadnjih let Kako se je vsaka njena svobodoljubna manifestacija često označevala za izraz tuje miselnosti. Mnogo jih je bilo v starejši generaciji, ki so se s skrbjo spraševali, ali ne vodijo vsa ta pota našega mladega rodu nazaj k raz-edinjenju, ali pa ga pehajo v fatalizem in nacionalni defetizem. Mladi kralj, v katerem je oličeno stremljenje novega jugosiovenskega rodu, je prvi dan svoje viadavine odkril neizmerni zaklad, ki ga v srcih in dušah mlade generacije ni moglo zadušiti ničesar. Tudi pri nas v Sloveniji niso težka leta, ki jih je moral preživeti naš napredni in nacionalni človek, niti za trenutek ugasnila žara nacionalne vere in nacionalnega optimizma. Vsa njegova moraino, duhovno in politično močna organizacija stoji v prvi vrsti onih, ki so odločeni vse svoje sile posvetiti življenjskemu vprašanju domovine in vse žrtvovati, da očuvamo meje države ter zagotovimo obstanek onega duha neodvisnosti, ki je Jugoslavijo ustvaril in ki jo edini more očuvati. Med političnimi strankami, ki so danes zbrane okrog mladega kralja v široki koncentracijski vladi, se nahaja tudi glavna politična predstavnica naprednih Slovencev Jugoslovenska nacionalna stran-% ka. To daje slovenskemu naprednemu elementu tudi novo pozitivno vlogo v splošnem vsakodnevnem državnem življenju in bo, o tem smo prepričani, i I Pozdravi in želie kraljice Vlada je odobrila proračun za 1.1941 - Proti razširjanju neresničnih senzacij Beograd, 29. marca. AA. Nj. Vel. kralj je dobil od svoje vzvišene matere Nj. Vel. kraljice Marije brzojavko sledeče vsebine: »Naj Bog blagoslovi Tebe, mojega sina in kralja, kakor tudi milo domovino. — Tvoja mati Marija.«* * Beograd, 29. marca. AA. Pod predsedstvom predsednika vlade armijskega generala Dušana Simoviča je bila danes od 9.30 do 13. ure seja ministrskega sveta. Na seji so sprejeli predlog novega državnega proračuna, ki bo stopil v veljavo 1. aprila. Letošnji državni proračun je izdelan za dobo 9 mesecev v skladu z novo uredbo o državnem računovodstvu in bo veljal do 31. decembra letos. Beograd, 29. marca. AA. Beograjski radio je objavil naslednje poročilo r Iz želje po nezdravih senzacijah in morebiti iz zlih namenov širijo tuje radijske postaje vesti, ki bi, če ne bi bile izmišljene, utegnile vplivati na odnosa je naše države z našimi sosedi. Pooblaščeni smo, da vse te vesti najodločneje zanikamo. Stališče naše države je jasno označeno v izjavi predsednika kr. vlade armijskega generala Dušana Simoviča. Proti tistim, ki širijo izmišljene vesti, so izdani potrebni ukrepi. Kolikor gre za tujce, ki ne znajo ceniti izkazanega jim gostoljubja in v svojih poročilih povzročajo škodo naši državi, bodo izgnani. vtis v Bolgariji Poročila sofijskih listov o našem zgodovinskem četrtku Sofija, 29. marca AA. Bolgarska javnost je za zgodovinski dogodek v Beogradu izvedela zgodaj zjutraj po beograjskem radiu. Novica, da je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel oblast v svoje roke in da je dal mandat za sestavo nove vlade armijskemu generalu Simoviču, se je razširila z bliskovito hitrostjo po Sofiji. Povsod je ta novica napravila najgloblji vtis in povsod so jo živahno komentirali. Popoldnevna lista »Dnes« in »Dnevnik« sta na prvih straneh objavila besedilo proglasa Nj. Vel. kralja Petra II. jugoslovanskemu narodu, nato pa sta objavila kraljev življenjepis in sliko kralja v sokolski uniformi. Popoldnevna lista »Slovo« in »Mir« sta poleg besedila kraljevega proglasa in uradnega obvestila iz Beograda o sestavi nove vlade s popolno listo ministrov objavila tudi slike o manifestacijah v Beogradu in po drugih mestih Jugoslavije. Jutranjiki »Zora«, »Utro« in »Zarja« objavljajo na prvih straneh slike kralja Petra II., patriarha dr. Gavrila, predsednika vlade generala Simoviča, podpredsednika vlade dr. Mačka, slike nekaterih ministrov ter posnetke nekaterih delov Beograda Listi objavljajo tudi življenjepis kralja Petra IL in obširna poročila o vseh važnejših trenutkih jugoslovanskega zgodovinskega dne. »Zarja« objavlja izjavo predsednika vlade generala Simoviča na uvodnem mestu pod naslovom: »Jugoslavija želi biti v dobrih odnošajih s svojimi sosedi«. »Dnes« objavlja podrobnosti o 27. marcu v Beogradu in sicer po poročilih beograjskega radia Vladni list »Večer« objavlja na prvi strani sliko kraljevskega dvorca na Dedi-nju, nato pa po radijskem poročilu obvestilo o tem, da je Nj. Vel. kralj Peter IL položil prisego in da je bila slovesna služba božja v saborni cerkvi Razen uradnih poročil ln Obvestil beograjskega radia listi tokrat ne objavljajo nobenih komentarjev. Službe božje v Zagrebu Zagreb, 29. marca. o. Danes ob 11.30 je v proslavo mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. nadškof Stepinac daroval svečan Te Deum v zagrebški prvostolni cerkvi Molil je za dolgo in srečno življenje mladega vladarja. Službo božjo je daroval ob veliki asistenci duhovščine. Svečane službe božje so se udeležili hrvatski ban dr. Ivan Subašič, podban dr. Svetozar Ivkovid, komandant armije general Nedelj kovič z vsemi generali zagrebški garnizije, poveljnik orožniške brigade general Tartaglia, mnogi drugi višji oficirji, župan Mato Starčevič, vsi načelniki oddelkov banske oblasti, šefi posameznih banovinskih in državnih uradov in ustanov, kakor tudi ves konzularna zbor. V pravoslavni cerkvi je bila svečana služba božja ob 11.55. Blagodarenja so se prav tako udeležili vsi zastopniki civilnih in vojnih oblasti z banom na čelu. Hkratu so bile svečane molitve tudi v ostalih zagrebških cerkvah. Jutri bodo svečane službe božje na vsem področju banovine Hrvatske. Službe božje v Novem Sadu Novi Sad, 29. marca. AA. O priliki nastopa vlade Nj. Vel. kralja Petra IL so bile danes v vseh božjih hramih v Novem Sadu svečane službe božje. Razen predstavnikov civilnih in vojaških oblasti so se tudi blagodejno vplivalo na prepotreb-no rešitev vprašanja konsolidacije naših domačih prilik. Vsi problemi in naloge, vse dolžnosti ln odgovornosti, pred katere bo naš narod v bližnji ah daljnji bodočnosti še postavljen — in morda bodo med njimi vprašanja življenjskega obstoja — bodo rešeni v blagor naše domovine in vseh njenih delov, očuvali si bomo svojo svobodo in svoje edinstvo, na široko si bomo odprli pot v veliko bodočnost če se bomo držali sokolskega poziva, izdanega ob veliki uri Jugoslavije: Ne videti pred seboj ničesar, nego kralja in domovino! Nuditi roko sodelovanja vsakemu sinu majke Jugoslavije, ki je pripravljen, da njeno celokupnost in neodvisnost brani, brez ozira na razlike v drugih gledanjih in brez ozira na dosedanje razprtije. Naprej za našim mladim kraljem! On nas vodi, z njim gre oboroženi narod z njim koraka duh njegovega velikega očeta in legij vseh naših velikih prednikov, ki so pripravljali, kar smo mi dobili in kar moramo očuvati za vsako ceno: Veliko, edino, častno in svobodno Jugoslavijo! službe božje udeležila tudi predstavniki vseh narodnih, domoljubnih, kulturnih, človekoljubnih in drugih društev ter številno občinstva V pravoslavni cerkvi je imel svečano cerkveno opravilo episkop dr. Irinej, navzočen pa je bil tudi ban du-navske banovine dr. Branko Kijurina, dalje generaliteta na čelu z armijskim generalom Radenkovičem in številno meščan- stva Hiše v Novem Sadu so še dalje okrašene z zastavami, med meščanstvom pa vlada splošno zadovoljstvo. Pozdrav Slovencev iz Clevelanda Beograd, 29. marca. p. Kako silen odmev so izzvale v Jugoslaviji nastale spremembe, dokazujejo številne brzojavke, ki jih pošiljajo predstavniki naših izseljencev v tujini. Z vseh strani prihajajo izrazi zadovoljstva in veselja, da je mladi kralj prevzel oblast v svoje roke ter da je prišla na krmilo vlada narodne sloga. Posebno prisrčno brzojavko je poslala slovenska kolonija iz ameriškega Clevelanda, ki je /.a Ljubljano drugo največje slovensko mesto. Clevelandski Slovenci navdušeno pozdravljajo mladega kralja ln mu žele vso srečo in dolgotrajno in srečno vladavino. Poslanica muslimanom Sarajevo, 29. marca. o. Muslimanski verski poglavar reis ul ulema Fehim Spaho je poslal vsem muslimanom v Jugoslaviji proglas, v katerem najprej sporoča, da je vladarju poslal vdanostno brzojavko. Nato pravi: »Vem, da sem s to brzojavko govoril iz duše vseh muslimanov v naši prostrani kraljevini, ki vsi do poslednjega ljubijo svojega mladega kralja in to državo. Pa tudi poleg tega, glede na težke prilike našega naroda v današnjih resnih trenutkih priporočam vsem verskim uslužbencem in so-trudnikom, da ta veliki in usodni dogodek sprejmejo s srcem, posvečenim dobrobiti in veličini naše drage domovine.« Sokolstvo In veliki zgodovinski dan Beograd, 29. marca. p. »Sokolski glas»-nik« je izšel ob priliki prevzema vladarskih dolžnosti našega mladega kraija v sv®' čani izdaji. Objavlja celo vrsto patriotskih člankov, iz katerih vejeta zadovoljstvo in radost jugosiovenskega sokoflsitva zaradi zgodovinskega dogodka, ki se je odigra)! v prvih jutranjih urah 27. marca. Značilen je zlasti uvodnik »Kralj, narod, vojska inn sokolstvo«. Med drugim pravi: »2e cd tragične smrti kralja Zedinitelja se je jugoslovensiko sokolstvo skrbno pripravljalo, da bi kar najbolj svečano proslavilo dan, ko bo stopil na prestol kralj Peter II. Prosllave in manifestacije 27. marca pa so prekosile dailoc vse, kar bi lahko priredilo naše sokolstvo 6. septembra. Tudi najbolj uspeli vsesnkolski zlet 6. septembra ne bi mogel v toliki meri posvedočiti neskončne ljubezeni naroda m sokol st va do kralja Petra II., kakor so jih nepopisne manifestacije 27. marca. Se bodoča pokolenja sd bodo pripovedovala, s kakim spontanim in sillnim zanosom je sprejel jugoslovenski narod sklep svo- jega mladega kralja, da prevzeme v svoje roke kraljevsko oblast. O razpoloženju našega naroda na ta dan bodo pisali debele knjige, posebno pa še o oduševljenju naše mladine Z mladino cd 27. marca lahko gleda Jugoslavija vedrega čcfia v bodočnost, ki more biti samo velika in slavna. Sokolstvo je zgrnjeno okoli prestola svojega prvega starešine. Ju gos! o v en sko sokolstvo vidi danes pred seboj samo dva cilja: kraija in domovino Zato proži danes roko za sodelovanje slehernemu Srbu, Hrvatu in Slovencu, vsakemu sinu matere Jugoslavije, je pripravljen braniti njeno neokrnjenost in neodvisnost. Sokolstvo mora biti v teh velikih dneh visoko nad vsemi malenkostmi in razprtijami vsakdanjega življenja. V srcih Sokdlov lahko vladajo danes same ljubezen m ponos. Sloga .n pripravljenost braniti narod, kralja m državo Zii Sokole velja samo ena deviza: Naprej ta kralja in Jugoslavijo!« Lojaliiostna izjava zastopnikov Nemcev Novi Sad, 29. marca. o. »Deutsches Volksblatt«: poroča: V četrtek sta posetila bana dr. Kijurino in pomočnika bana Na-guliča, vodja nemške narodne skupine dr. Sepp Janko in šef politične organizacije nemške narodne skupine Franc Hamm. Izjavila sta, da nemška narodnostna skupina v Jugoslaviji pozdravlja Nj. Vel. kralja Petra H., ko je stopil na prestol z iskreno lojalnostjo. Nemška narodnostna skupina je monarhu in kraljevskemu domu tradicionalno zvesta in vdana. Visoka funkcionarja sta sprejela na znanje to sporočilo, ki ga bosta sporočila na pristojnih mestih. Ssja vodstva JNS Beograd, 29. marca. p. Danes pcpc ine je bila seja v Beogradu bivajočih članov ožjega glavnega odbora JNS. Na seji sta poročala ministra Jovo Banjanin in Boško Jevtič. Kulturbund začasno ustavil svoje delovanje Novi Sad, 29. marca. o. »Deutsche« Volksblatt« objavlja naredbo nemškega voditelja dr. Josipa Janka, ki pravi: »Odrejam, da- vse krajevne skupine začasno ustavijo sleherno delovanje. Kdaj bo obnovljeno, bo objavljeno posebej. Okrožni voditelji morajo poskrbeti, da bodo za to naredbo izvedli tudi v krajih, kjer se »Deutsches Volksblatt« ne čita. — Mi smo bili zmerom disciplinirani ln smo opravljali svojo dolžnost. Tudi ob tej priliki bomo dokazali, da smo disciplinirani ln da lahko izpolnjujemo svojo dolžnost« Due bitki u J em morili V grških vodah so se spspadle angleške vojne ladje z italijanskimi, ang!2ški bombniki pa so bili isto tako v borbi z oddelkom italijan- London, 29. marca. s. b (Reuter) Admiraliteta je objavila danes popoldne na-sieonje poročilo: V vzhodnem Sredozemlja so v teka pomorske operacije znatne važnosti. Doslej je o teh operacijah na razpolago samo začasno poročilo, iz katerega izhaja, da je angleško vojno brodovje pod poveljstvom vrhovnega poveljnika mornarice v Sredozemlju, admirala Cunnigha-ma, včeraj, v petek naletelo na italijansko vojno brodovje, sestoječe iz oklopnic, križark in rnšilcev. Sovražne vojne ladje so se razpršile, toda nekaj njihovih edinic je bilo le prisiljenih k borbi. Doslej je znano, da je bila poškodovana najmanj ena italijanska oklopnica tipa »Littorio«, dve italijanski križarkl pa sta bili zelo resno poškodovani. Tudi letala angleške vojne mornarice in vojnega letalstva so sodelovala v tem napadn, vendar rezultat še nI znan. Edinice grške vojne mornarice so bile prav tako udeležene v teh operacijah. Nadaljnje informacije bodo objavljene, čim bodo na razpolago. London, 29. marca. s. (Reuter) Admiraliteta javlja zvečer: Nadaljnje informacije o pomorski bitki v Sredozemlju še niso na razpolago. Davi so angleška fzvidniška letala opazila na mestn bitke splave z italijanskimi brodolome!. Verjetno je torej, da Je bila najmanj ena Italijanska vojna ladja potopljena. Borba bombnikov z vojnimi ladjami Kairo, 29. marca, t- (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Velika skupina angleških bombnikov je Izvedla včeraj močan ln uspešen napad na Italijanske vojne ladje v Jonskem morju. Dve križarkl ln en rnšilee so bili sadetL Z «00 banad ladij m Je pričel M- sks vsj ne mornarice gati črn in žolt dim. Bombe so zadele tudi v neposredno bližino drugih ladij. Bombardiranje letališč pri Brindisiju Atene, 29. marca s. (Reuter) Poveljstvo ; angleškega letalstva v Grčiji javlja: Bombniki vojnega letalstva so izvedli včeraj zelo uspešen napad na letališče ' Lecco pri Brindisiju. Obstreljevali so sovražna letala na letališču tudi s strojnicami Eno sovražno letalo je bilo zažgana več drugih pa resno poškodovanih. Vsa angleška letala so se vrnila s teh operacij. Napad na angleške ladje pri Kreti Nekje v Italiji, 29. marca. AA. (Štefani) Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Poročilo št 294 glavnega stana italijanskih oboroženih sil je javilo, da je v noči med 25. In 26. marcem več napadalnih oddelkov italijanske mornarice zaplulo v zaliv Sada iia Kreti in napadlo vojne in transportne ladje, ki so bile tamkaj zasidrane. Sovražnika je bila povzročena velika škoda. Razen tega je bila potopljena ena sovražnikova vojna ladja. Italijanske pomorske napadalne enote morejo prebroditi tudi najtežje zapreke, zaradi njihove brzine in majhnih izmer pa jih je težko napasti. Te enote so z majhne razdalje metale močne eksplozivne naboje na sovražnikove ladje. Moštvo teb ladij mora biti posebno spretno in drzno ▼ najvišji stopnji ln imeti zelo dobro taktiko pri napadu. Izvidniška letala so lahko ugotovila, da je ves zaliv pokrit i plastjo olja, kar dokazuje, da je bila zadeta in uničena velika cisternska ladja. Letala so ugotovila, da je bila zadeta tudi neka druga vojna ladja, ki je delno d od jod«. Podvig grške podmornice Atene, 29. marca. AA. (At ag.) Poročilo mornariškega ministrstva pravi: Naša podmornica »Triton« Je pod poveljstvom korvetnega kapitana Jurija Zeposa v nedeljo dne 23. marca ob 10.30 v bližini albanskega obrežja na Jadranskem morju srečala sovražnikov konvoj, ki Je bil zelo zavarovan. Z drznim napadom in z veliko hladnokrvnostjo je podmornica potopila prevozni parnik »Carnia« (5.451 ton), last Tržaškega Lloyda, ln resno poškodovala te neki drugI manjši parnik. Alexander: Anglija rabi ladje, ladje London, 29. marca. s. (Reuter.) V svojem govoru je dejal danes mornariški minister Alexander, da je bil položaj za Anglijo najnevarnejši ob evakuaciji Dunker-quea. Toda nikdar se angleška vojska nI pokazala na taki višini kakor tedaj. Po evakuaciji je bila znova organizirana nova armada, poleg tega pa predstavlja novo ustanovljena domača garda veliko silo. Pri vseh teh uspehih je nosilo veliko zaslugo tudi angleško letalstvo, ki je tedaj krile evakuacijo Iz Dunkerquea. Alexander je dalje omenjal angleške uspehe v Libiji in Sredozemlju ln sporočil je tudi novico o včerajšnji pomorski bitki v Jonskem morju. Minister je Izrazil končno prepričanje, da obe anglosaški velesili ne moreta biti nikdar poraženi. Prav tako je dejal, da bo nujna končna nedvomno zagotovila dolgotrajen mir. Alexander pa Je pripomnil, da rabi Anglija ladje in zopet ladje, kakor tudi vedno več topov, letal in bomb, ker edino na ta način lahko vrača sovražniku udarce. Na kratko je omenil Alexander tudi najnovejše dogodke na Balkanu. Macuoka na poti v Rim Japonski zunanji minister Je včeraj končal razgovore z nemškimi državniki v Berlinu in odpotoval nato v italijansko prestolnico Berila, 29. marca. (DNB.) Japonski zunanji minister Macuoka se je danes v okviru posebne svečanosti v dvorcu Belle-vue vpisal v zlato knjigo Berlina. Ob tej priliki je v razgovoru z dostojanstveniki izrazil svoje izredno zadovoljstvo nad sprejemom, ki mu je bil prirejen v Berlinu ir. je naglasil, da mu bo ostal ta obisk neizbrisno v spominu. Vse časti, ki so mu bile ob tej priliki izkazane, so veljale tudi vsej japonski državi in narodu. Malo pozneje ac je Macuoka znova sestal z zunanjim ministrom von Ribbentropom. Tudi ta četrti razgovor obeh državnikov je potekel v duhu najtesnejšega sodelovanja na osnovi berlinskega zavezniškega pakta. Popoldne je sprejel japonskega zunanjega ministra maršal Gdring. Sprejem je bil izredno svečan. Macuoka odpotuje nocoj ali jutri zjutraj v Rim, kjer bo prav tako ostal tri dni. Tudi v Rimu mu pripravljajo nadvse svečan sprejem. V sredo Rim, 29. marca. AA. (DNB.) Japonski zunanji minister Macuoka bo v sredo 2. aprila obiskal sv. očeta. To bo prvi njegov uradni obisk pri poglavarju katoliške cerkve. Švedski tisk o pomenu Macuokovili obiskov Stockholm, 29. marca. AA. (DNB.) Jutranji švedski tisk poudarja zgodovinski pomen obiska Japonskega zunanjega ministra Macuoke v Berlinu ln pravi, da se nemško-japonski razgovori vodijo v duhu razumevanja, prav tako poudarja tisk prisrčne odnošaje, ki obstoje med Japonsko, Nemčijo in Italijo. »Stockholm Tid-ningen« pravi v svojem komentarju o Ma-cuokovem obisku v Berlinu, da mora vsak notranji opazovalec teh dogodkov dobiti vtis, da temelji skupnost treh držav na prijateljstvu ln globokem razumevanju, ne pa na frazah. Obisk Macuoke Je velik uspeh japonskega zunanjega ministra, prav tako pa političen uspeh Nemčije. Na koncu svojega komentarja poudarja list, da bodo razčiščena vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu, istočasno pa se bo utrdilo že obstoječe prijateljstvo med Berlinom in Tc-kljem. Združenje za podpiranje cesarske politike Toldo, 29. marca. AA. (DNB.) Danes so uradno začeli organizirati združenje za podpiranje cesarske politike. Na željo predsednika vlade, ki je obenem predsednik te organizacije, so se dosedanje vodilne osebnosti organizacije umaknile. Tudi reformistične narodne skupine so zapustile to združenje. V soglasju z vlado ln vojsko je knez Konoje imenoval pravosodnega ministra generala Janaga za podpredsednika, bivšega finančnega ministra Išivata pa za generalnega tajnika. Uprava združenja bo izdelala načrt za preosno-vo notranjepolitičnega življenja države. Patruljno in topniško udejstvovanje Rim, 29. marca. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem današnjem 2S5. službenem vojnem poročilu: Na grški fronti delovanje topništva. Naši bombniki so bombardirali neko grško letalsko oporišče ter naprave v pristanišču v Navarinu. Grška poročila Atene, 29. marca. A A. (At ag.) Službeno poročilo št 153 glavnega stana grške vojske pravi: Čez dan je bilo samo patrolno in topniško delovanje. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo sovražnikove naprave na bojišču. Vsa naša letala so se vrnila domov. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave in ladje ter pristanišča na več otokih Egejskega morja. Storjena je bila majhna škoda. Razen tega so sovražnikova letala metala bombe tudi na Atene, 29. marca. j. (Reuter) Vrhovno poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji pravi v današnjem komunikeju, da je angleško letalstvo izvršilo zelo uspešen napad na letališče v Lecce na »peti« italijanskega ozemlja. Angleška letala so s strojnicami obstreljevala na tleh se nahajajoča italijanska letala. Eno izmed letal je pričelo goreti, dočim jih je bilo več hudo poškodovanih. Vsa angleška letala so se s tega poleta srečno vrnila. London, 29. marca. j. (Reuter) V vojaških operacijah na albanski fronti vlada sicer precejšnje zatišje, toda angleški tisk vseeno posveča razvoju vojaškega položaja v Albaniji veliko pozornost. »Datly Te-legraph« piše: Odmor v vojaških operacijah je potreben Italijanom zaradi zloma zadnje ofenzive, ki je Italijane veljala mnogo žrtev. Italijani z vso naglico utrjujejo svoje obrambne postojanke ne le za sedanjo bojno črto, marveč tudi vzdolž črte, ki jim je Še na razpolago za umik. Italijanske čete so se v dosedanjih borbah. nekatere dele severozapadnega dela Pe- I ki jim niso naklonile nobenega uspeha, loponeza in je bilo ubitih le malo ljudi. 1 le še nadalje izčrpale. Vojne operacije v Afriki Hudi toejl vzhodno od trdnjave Keren v Eritreji — Italijani javljajo poškodovanje več angleških vojnih ladij na Kreti Rim, 29. marca. n. (Štefani). V svojem današnjem 295. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljsrtJvo italijanske vojske o borbah v Afriki in v Sredozemlju: Nemška letala so križarifla nad Malto. Pri tem sc sestrelila eno sovražno letalo tipa »Hurricane«. V severni Afriki ni bilo nikakih posebnih dogodkov. V Egejskem morju so se včeraj naša letala izkazala v napadih na sovražne konvoj e S torpedi in bombami so napadla skupino sovražnih vojnih ladij ter v lu-kah zasidrane Ladje. Torpedi z naših bombnikov so zadeli eno angleško matično ladjo za letala in 2 kri žarki. Računati je treba s tem, da je b§la ena križarka potopljena. Zadeta je bila neka tovorna ladja z manjšo fconažo. Na neki drugi je nastal požar. V vzhodni Afriki se nadaljuje na severni fronti srdita borba na novih postojankah vzhodno od Kerena. Naši bombniki so napadli britanske rootorizirne oddelke.. V letalskih spap^udih so na& lovci sestrelili 2 sovražni lovski letali. V prvih jutranjih urah 28. marca so angleška letala napadla letališče v Leccu. S strojnicami so obstreljevala letališke naprave. Nekaj ljudi jo bilo ranjenih. Angleška poročila Kairo, 29. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija: Ničesar važnega poročati. Eritreja: Napredovanje vzhodno od Kerena se nadaljuje. Nadaljujejo se tudi letalske operacije proti motoriziranim transportom in italijanskim četam vzhodno od Kerena. Na cesti proti Asmari Je bilo najmanj 50 motornih vozil resno poSkodovar Mh ter so bile povzročene italijanskim četam mnoge žrtve. V Tekletu je bilo ugotovljenih več direktnih zadetkov na vojaške zgradbe. Pri Asmari so bile bombardirane postojanke topništva in neki most Na cesti Adua-Adi Ugri je bila bombardirana skupina avtomobilov, ki so vedli vo-Jaštvo. Z vseh teh operacij so se vrnila vsa angleška letala, razen enega bombnika. Poveljstvo angleške vojske v Keniji Javlja v svojem današnjem službenem poročilu, da je bilo ob priliki zavzetja Hararja zajetih 300 evropskih Italijanskih vojakov, 50 kolonialnih vojakov ln 10 težkih topov. Očiščevalne operacije proti iregularnim oddelkom se nadaljujejo. Zbirajo nadaljnje ujetnike. London, 29. marca. J. (Un. Press) Angleški radio poroča dodatno k zavzetju Kerena, da je bilo v italijanski obrambi udeleženih le 40 000 vojakov ln ne 60.000 do l&OOO, kakor ae Je prvotno domnevalo. Ve- čini Izmed italijanskih vojakov je uspelo umakniti se v smeri proti Asmari. Najrobi, 29. marca s. (Reuter). Poveljstvo južnoafriškega letalstva v Keniji javlja: Južnoafriška letala so Izvedla nove napade na železniško progo Adis Abeba—Dl-redaua. Trije vlaki na progi so bili direktno zadeti, četrti pa je pričel prav tako goreti, potem kc» je neka bomba eksplodirala' v njegovi bližini. Zažganih je bilo tudi več postajnih poslopij ob progi ter so se požari razširili na sosednje zgradbe. Nadalje je bilo zadeto z bombami veliko skladišče. Na cesti med Dlredauo ln Adis Abe-bo so bili močno bombardirani sovražni motorizirani transporti. Severno od Rudol-fovega jezera je bil ponovno napaden motoriziran transport, ki so ga že preje napadla južnoafriška letala. Nemško-italijanska ofenziva v Libiji? Vichy, 29. marca, a (Tass). Unit Press, javlja, da bodo po sodbi tukajšnjih mednarodnih opazovalcev pričeli Nemci in Italijani sedaj takoj z napadom proti angleškim postojankam v Cirenajki ob zalivu Strte. Nemško-italijanska ofenziva bi imela namen, da olajša italijanski položaj v Abesiniji in da prisili Angleže, da pcžljejo ojačenja iz vzhodne Afrike v Libija Nemška letala prevažajo po zanesljivih informacijah vsak dan po več sto nemških vojakov v Tripolitanijo. Predvsem so bili na ta način poslani v Afriko vojaki oklepnih edinic. Sestanek Hoare—Eden v Gibraltarju? Madrid, 29. marca. j. (Štefani). V Španski prestolnici so se razširile vesti, da je angleški poslanik v Medridu Hoare odpotoval v Gibraltar, kjer se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Nemčija ni zahtevala oporišč od Francije Bern, 29. marca. j. (SDA). Poslanik fran co&kc vflade v Parizu de Brincn je v razgovoru s predstavniki tiska zanikal, da bi bila Nemčija zahtevala od vlade v Vichy-ju izročitev nekaterih oporišč v severni Afriki, kakor tudi, da bi se kjerkoli v severni Afriki že nahajalo večje število Nemcev, zlasti vojaških strokovnjakov. Pripomniti je. da se nahajajo v severni Afriki pač člani nemških kontrdnih komisij, kakor. je to določeno v pogodbi o premirju med Franciji. ter državama osi. Te kontrolne komisrije so bile potrebne, ker smatra Nemčija, da je v severni Afriki na delu močna angleška propaganda, ki bi utegnila te francoske posesti prvaviti v druge roke. Znano je, da se je general de Gaullle že ponovno poizkušal zasidrati v raznih delih francoskih kolonij v Afriki. Na koncu se je de Brinom detaknil tudi možnosti pošiljanja ameriškega živeža za Francijo, ki je v veliki sitiski. Prva dva transporta ameriške moke je označil de Brinon kot lepo gesto, ki pa še zdaleka ne more Franciji resnično pomagati. Francija bo v kratkem potrebovala najpotrebnejšega živeža. Papež pripravlja mirovni p®ziv Rim, 29. marca. o. (United Press.) Vatikanski krogi izjavljajo, da je papež sedaj zaposlen s pripravljanjem formalnega mirovnega poziva, ki ga bo o veliki noči sporočil "seir. narodom po radiu v nadi, da bo tako mogel preprečiti pomladanske ofenzive, ki se pripravljajo. Zatrjuje se, da bo papež Pij XII. na velikonočno nedeljo dopoldne prečital poziv v itarjanšči-nt, nakar bodo takoj objavili tudi prevod apela v nemščini, angleščini, španščini, francoščini, grščini, japonščini, srbohrvaščini in drugih jezikih. »Turčija ni za mir za vsako ceno« Ankara. 29 marca. J. (Reuter) Snoči Je v Zvonglouldaku govoril znani turški poslanec Ural, ki je označil sedanji turSld položaj kot »žaljo Turčije«, da ne bi prišlo do vojne, toda takoj nato je pripomnil, da si Turčija nrav tako tudi ne želi miru za vsako ceno. Turčija sdcer ljubi mir s svobodo, neodvisnostjo in spoštovanjem svojih pravic, toda ni je nevarnosti na svetu, ki bi Turč;io lahko prioravila do tega, da bd se odrekla svoji neodvisnosti Rmnski preračun Bukarešta, 29. marca. j. (DNB). Rumun-ski ministrski svet se je snoči sestal pod predsedstvom generala Antsnesca k seji, na kateri je razpravljal o odobritvi proračunskega predloga za leto 1941/42 ter o položaju rumunske te2ke industrije. Novi proračunski osnutek izkazuje 44 milijard kov. dočim je lanski proračun znaš.-l 35 milijard in 54 milijonov. Izdatki za oborožitev bodo znašali 16 milijard nasproti 14 milijardam in 28 milijonom v tekečem proračunskem letu. Bukarešta, 29. marca. AA (DNB). Danes je bil v službenem listu objavljen zakonski dekret na pod agi katerega preide v državne roke vso premično in nepremično imetje bivšega legionarrk&ga gibanja. Bolgarske-ma džarska trgovinska pogajanja Budimpešta, 29. marca. AA (DNB) Zaradi bližajočih se bctlsarskc-madžar kih trgovinskih pogajanj pričakujejo v Budimpešti prihod bolgarskega kmetijskega ministra Kičeva za 4. april. Večerja na čast bolgarskemu kralju Sofija, 29. marca. n. (DNB.) Maršal List je snoči priredil večerjo v čast bolgarskemu kralju Borisu. Poleg kralja se je večerje udeležil tudi princ Ciril in člani kraljevskega doma. Pogreb Mirka Komnenoviča na državne stroške Beograd, 29. marca. p. Ministrski svet je na svoji današnji seji med drugim sklenil, da se izvrši pogreb pokojnega Mirka Komnenoviča, bivšega ministra in predsednika narodne skupščine, na državne stroške v priznanje njegovih zaslug za narod ln državo.________ f* o stani in ostani član Vodnih o ve družbe! »Policist na evropski celini" španski zunanji minister Suner smatra, da more samo Nemčija rešiti Evropo pred splošno anarhijo in kaosom New York, 29. marca. J. (DNB). V reviji »Life« objavlja novi berlinski dopisnik tega lista in bivši ameriški poslanik v Bruslju Cudahy svoj razgovor s španskim zunanjim ministrom Sunerjem. Španski zunanji minister je dopisniku ameriške revije 6b tej priliki izjavil, da sd Angleži in Američani ne morejo napraviti nobene prave predstave o silni mod nemškega vojaškega stroja, niti si ne morejo predstavljati. kako težko bo spraviti Nemce a trdnih pceicij. Id so iih zavzeli na evropski celini. Zedinjene države so v hudi in celo morda v nepopravljivi zmoti, ko se v evropski vojni postavljalo na eno stran. Sodelovanje Amerike v evropski vojni lahko pomeni, da se bo ta vojna zavlekla vse do popolne izčrpanosti in v tem primeru bo edini zmagovalec ostal boljševi- Suner je nadalje naglasil, da prav mnogi premalo mislijo na nevarnosti splošne anarhije, desorganizacije in kaosa, ki bo prišel nad vso Evropo, ako se bo vojna bila do popolne izčrpanosti. Proti* tej dobi nezakonitosti in nereda smatra Suner kot edino primerno protisredstvo — nemško hegemonijo, sicer bo po njegevem mnenju za Evropo napočila doba vladanja slepe sile. ki utegne pomeniti konec sedanje civilizacije. Proti splošnemu propadu je potreben »pclicist na evropski celini«. In kako mora Anglija kdaj upati, da bi mogla igrati vi020 tega policista? Kar se tiče ameriških skrbi sodi Suner. da so večinoma neutemeljene, ker svet potrebuje dva velika industrijska sistema, namreč industrijski sistem Amerike in Nemčije. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, kl trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem kaliju, caaluzenosti, dolgotrajni bripavostt tn hripi, m doslej še niso našli zdravila. Val taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba Je pisati samo karto (franklrano z 2 din) s točnim naslovom na: PUHLMANN £ Co., Berlin 614, Mtlggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od mio. «oc. pol. Moitettko aldehcnie S. Dr. 2416 od 12. XII 1996 ■- '■it*. 'izŽŽŽb S® . *• ' -V . Ne nasedajte senzacijam! Na drugem mestu priobčujemo svarilo beograjskega radia pred izmišljenimi senzacijami iz tujih virov. Ponovno smo že tudi mi pozivali našo javnost, naj ne naseda tuji propagandi, pa naj prihaja od koder koli. V podvojeni meri velja to pravilo danes. Vedno moramo imeti živo pred očmi, da tujine, kadar govori o nas aH za nas, ne vodi skrb za našo blaginjo, temveč pred vsem skrb za lastne interese. Zato so tuje vesti o nas in za nas vedno prikrojene tako, kakor bi to najbolj prijalo viru, iz katerega prihajajo. Dobili smo vodstvo države, ki mu lahko neomejeno zaupamo. Zaupajmo mu in ne dajmo se begati po nikomer! Nemško vojno poročilo Dan za dnem nemški napadi na angleške trgovinske ladje — Popolno zatišje nad Anglijo i Berlin, 29. marca. n. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo da-vi naslednje službeno vojno poročilo: Na morjih okrog Anglije so nemške letalske sile nadaljevale z borbo proti britanski trgovinski mornarici s prav posebnim uspehom. Ob južnozapadnem ustju kanala sv. Jurija in v Bristolskem kanalu sta bila potopljena 2 tovorna parnika s skupno 5000 tonami. Na nekem parniku. ki je bil v nizkem poletu napaden zapadno od New Quaya. so eksplodirali kotli. Nadalje je bil uspešno bombardiran neki tovorni parnik pred Harvvichem. Na Atlantskem oceanu je neko nemško bojno letalo 500 km zapadno od Cape Wratha bombardiralo neko veliko voiaško transportno ladjo. Bomba le zadela ladjo v polno in so se čete z nje nate izkrcale v reševalne čolne. Na istem morskem področju je d runa bomba zadela neko 2500 tonsko ladjo, ki se le potopila. V polno je bil zadet tudi neki veliki tovorni parnik. Skupine nemških bojnih letal 90 v pretekli noči učinkovito bombardirale letališče Hal Far Pri nekem sunku lovskih letal proti otoku Malti je bilo sestreljeno eno angleško lovsko letalo tipa »Hurrica-ne«. ne da bi bilo na nemški strani kaj izgub. Sovražna letala se v noči na 2S marec niso pojavila niti nad nemškim dr?avnim ozemljem, niti med zasedenimi pokrajinami. Osma mirna noč v Londonu London, 29. marca. 1. (Reuter) Pretekla noč ie potekla v Angliji spet brez si: h ornega nemškega letalskega napada. 2e četrti zaporedni dan se v nočnih urah nobeno nemško letalo ni pojavilo nad angleškim ozemljem. London pa le imel že svojo osmo zaperedneo no* b^ez letalskega alarma. Jutranji komunike letalskega ministrstva pravi, da ni vobče ničesar poročati. Novi angleški bombniki London, 29. marca. J. (Reuter). Informacijska služba letalskega ministrstva objavlja naslednje podrobnosti o novih angleških bombnikih za napade na velike daljave: Novi bombniki lahko vzamejo s seboj neprimerno večji bombni tovor kakor stari aparati. Običajno znaša bombni tovor novih bombnikov 10 bomb po 250 kg, ali 5 bomb po 500 kg. Kako uničujoči so napadi teh bombnikov, najboljše dokazuje razdejanje, ki je bilo ob zadnjem napadu prizadejano v Bremenu, ko so novi angleški bombniki izvršili silen napad na tamkajšnje tovarne »Fokke-Wulf«. Ob tej priliki je bilo približno 1000 ljudi utrtlh, 7000 oa ranjenih, dočim je gmota šk.da neprecenljiva. London, 29. marca. s. (Reuter). Z uradnih mest poročajo, da je prvi štirimoiorni ameriški bombnik tvomic Consolida ed, ki bo priključen angleškemu vojnemu letalstvu, preletel Atlantik s hitrostjo 376 km na ura čeravno je nosil tudi težak tovor. Churchill odložil svoj govor po radiu London, 29. marca. AA. (Reuter.) Angleški radio je objavil, da je predsednik vlade Churchill za nekaj dni odložil svoj govor po radiu, kl je bil določen za dne 30. marca. Veliki petek - delovna dan London, 29. marca. j. (Un. Press.) Angleška vlada je sklenila, da bo v interesu vojne produkcije tudi za velikonočne praznike dovoljen delavstvu na splošno krajši praznični počitek kakor pa običajno. Letos tudi ne bodo priznane nobene posel"ne ugodnosti za praznična potovanja. Veliki petek bo letos običajni delovni dan. Narodna pomožna služba London, 29. marca. j. (Reuter.) Delavsko ministrstvo, ki mu je podrejena tudi »narodna pomožna služba«, objavlja danes proglas, s katerim se vsi angleški državljani moškega spola, ki se trenotno nahajajo v Angliji, do dopolnjenega 42. leta starosti naj kasneje do 5. aprila priglase k Izvrševanju javnih del obče važnosti. V Avstraliji &oo.soo imž pod ofcžjsm Melbourne, 29. marca. j. (Reuter.) Avstralija bo Imela do poletja 1942 izvežba-nih že 600.000 avstralskih imperialnih čet. Sovjetski dslavsM list o letalski fcsrbi Moskva, 29. marca. j. (Un. Press.) Organ sovjetskih delavskih organizacij »Trud« obravnava v posebnem članku letalsko vojno na zapadu ter pravi med drugim, da pomenijo veliki nemški zaporedni letalski napadi na angleške luke in industrijska središča pred tednom dni najbrže samo uvod k novim še večjim nemškim letalskim podvigom. Nato omenja list, da grade v Nemčiji novo vrsto orjaških bombnikov, ki lahko izvršujejo napade lz višine 12 km. Ti bombniki bodo verjetno uvrščeni v nove dnevne ofenzive, ker je v tolikšnih višine, dosegli resnično boljše uspehe kača Nastaja pa vprašanje, ali bodo ti dnav-ni bombniki, ki bodo merili iz tako velike veSlne, dosegli resnično boljše uspehe kakor pa običajni bombniki, ki napadajo ponoči, toda lz dokaj manjše višine. Pozdravi Nj. Vel. Ljubljana, 29. marca. AA. — Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. — Beograd: »V imenu Zveze blagajniških zdravnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani izjavljam Vašemu Veličanstvu ob prevzemu kraljevske oblasti popolno vdanost in zvestobo z željo, da bi z božjo pomočjo srečno vladali našo milo Jugoslavijo. — Dr. Logar France, predsednik.« »Zdravniška zbornica v LJubljani kot stanovska zastopnica slovenskih zdravnikov izreka Vašemu Veličanstvu ob priliki prevzema kraljevske oblasti najiskrenejše čestitke in zagotovila neomajne vdanosti, ljubezni in zvestobe. Naj Vam Bog dodeli trdno in trajno zdravje, da boste premagali vse težave in ovire, ki bi se Vam stavile na pot k sreči Vaši in Vašega naroda. — Predsednik dr. Gerlovič. »Jugoslovansko kirurško društvo — sekcija LJubljana kot stanovska zastopnica slovenskih zdravnikov kirurgov izreka Vašemu Veličanstvu ob priliki prevzema kraljevske oblasti najiskrenejše čestitke in zagotovila neomajne vdanosti, ljubezni in zvestobe. — Predsednik dr. Ješe Leopold.« ★ O priliki prevzema kraljevske oblasti po Nj. VeL kralju Petru IL, Je ban dr. Natlačen sprejel od Glavne bratovske skladnice v Ljubljani pismo sledeče vsebine: »Visoko spoštovani gospod bani V ton zgodovinskem trenutku, ko je nastopil kraljevsko oblast Nj. VeL kralj Peter II., izraža Glavna bratovska skladni ca v Ljubljani vso svojo vdanost in domoljubno občutje do naše domovine, do mladega kralja ln prevzvišenega kraljevskega doma Karadjordjevičev. Osrednja nosilka rudarskega in topilniškega zavarovanja v Sloveniji se zaveda, da je v dobrobit države potrebno zgrniti okrog kraljevskega prestola vse narodne sile, in zato slovesno obljublja, da bo tudi v bodoče vse svoje delovanje fn snovanje posvetila vzvišenim narodnim idealom, imajoč pri tem v vidu pomembnost urejenosti življenjskih prilik j našega slovenskega rudarja in topilničar- ja, h kateri doprinaša velik prispevek tudi organizirana povezanost rudarskega in topilniškega socialnega zavarovanja v Sloveniji — Prosimo Vas, spoštovani gospod ban, da izraze naše vdanosti in želje za vsp srečo ob prevzemu kraljevske oblasti tolmačite na najvišjem mestu« ★ Beograd, 29. marca. AA. Člani bivšega jugoslovanskega odbora so poslali Nj. VeL kralju naslednjo brzojavko: »Srečni, da v težki uri narodne preizkušnje Vaše Veličanstvo s prevzem: m kraljevske oblasti v mlade močne roke jemlje v varstvo in obrambo narodne svetinje — čast. svobodo in jugoslovansko edinost v duhu Karadiordja. kralja P:t'-a Osvoboditelja in Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. ter vsemu zbranemu narodu dviguje njegovo vero in zbira njegove sile. izražamo najglobljo vdanost in zvestobo Vašemu Veličanstvu. — Člani bivšega jugoslevanskega odbora.« Glavna skupščina Unije za zasči&o otrok Beograd, 29. marca. AA. Jugoslovanska unija za zaščito otrok bo imela svojo redno letno skupščino v nedeljo 6. aprila ob 10. d*>po!dne v dvorani Rdečega križa Si-mina ulica št. 19. Po odločbi železniškega ravnateljstva je dovoljena delegatom društva iz notranjosti polovična voznina. O^laliovanje Beograd, 29. marca. p. Z redom Jugoslovenske krone m. stopnje je odlikovan vpokojenl sanitetni general dr. Ante Hočevar. Iz državne službe Beograd, 29. marca. p. Premeščen je železniški kontrolor Karol Butinar s postaje Grobelno na postajo Hrastnik. — Premeščen je profesor Alojzij žužek s klasične gimnazije na učiteljišče v Mariboru, iKRSOc Jt TI -3 SO. UL XML: Prestolnica pozdravlja mladega kralja Složno vsi sa jugoslovensko trobojko »nniffn> se je vzpela na avtomobile sr NJ. Vel kralj Peter LL v uniformi letalskega armijskega generala zapušča prosto Iniško saborno cerkev ▼ spremstvu predsednika vlade generala Dušana Slmoviča (levo) ia ministra vojske in mornarice generala Bogoljuba Ilica (desno) Pozdrav generala, ki hiti čea Terezije WW v sprevoda so nosffi številne kraljeve sGke Jadralci manifestirajo z ustavo Star bojevnik b okolice na belcu Jugoslovenske zastava »o Hle Prizori v Ljubljani zgodovinskega dne 27» marca Na večer radostnega dne je bfla Kazina vsa razsvetljena Šolska mladina je hitela k manifestacijam Mladina na kolesih za manifestanii po uHcah Pozdrav s Triglava kralju Petni II. Kredarica, 29. marca Vest, da je v resnih časih prevzel krmilo države miadi kralj Peter n., je ves Jugoslovanski narod sprejel z veseljem ln navdušenjem. Tudi planinci so hoteli dati izraza svojemu veselju. Mlademu kralju in ljubitelju planin so se poklonili tudi oni. Takoj v četrtek sta dva mlada alpinista ponesla skozi Vrata proti očaku Triglavu zastavo, da jo razobesita na najvišjem temenu v državi. Napor, ki ga je ta pot zahtevala od njiju, je bil vreden žrtve. Popoldne sta nastopila težko in častno pot in sta ob desetih zvečer dosegla Staničevo kočo. Večerno vreme ni obetalo nič kaj prida. Ponoči je besnel vihar. H končnemu cilju sta nastopila pot zarana, v meglenem jutru. Megla je bila gosta, da je otežko-čala orientacijo. Pričelo je snežiti. Toda mlada alpinista Uroš Župančič in Aleš Jelene sta kljub vsem naporom, ld jih je zahteval ta vzpon, storila vse, da se približata vrhu Triglava. Nevšečno vreme z gosto meglo, ki nI dopuščala pregleda, je onemogočilo izvršitev srčne želje, da po-neseta trobojko v pozdrav mlademu kr?.lju čisto na vrh Triglava. Tvegati — preveč v negotovosti — bi bil greh. Morda bo take junake še dovolj potrebovala domovina ra braniku svoje težko s krvjo priborjene svobode. Mlada alpinista, ki sta izvršila svoj --'.-zni pohod, sta se izpod samega Triglava morala nerada vrniti, ker so ju k temu prisilile tolikšne neprilike, da jim nihče ne bi bil kos. štiri metre dolgo trobojko sta Uroš Zupančič in Aleš Jelene privezala na strelovod mogočnega Planinskega doma na Kredarici. Tako zdaj ponovno plapola državna zastava z najvišjega doma v državi. bičana od nevremena. se meša z meglami in pozdravlja plahutaje mladega kralja, ki je že hodil tod, preizkušajoč svoje mlade moči, po katerih ga cenimo kot svoje veliko upanje v bolišo bodočnost vsoga jugoslovanskega naroda. V petek sta se mlada navdušena alpinista vrnila utrujena z naporne ture, pri tem pa srečna in ponosna, da sta vsaj malo storila v počastitev mladega kralja Petra II. Planinski junak!, kakršna sta Uroš Župančič in A.>e Jelene, so vedno pripravljeni, da preneso še večje žrtve za mladega kralja, v katerega so v teh časih uprte oči vsega naroda. škoSfa Loka trdno v kraljevem tn&srai Škofja Loka, 28. marca Naše sitaroslavno mesto je izpričalo včeraj svojo vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Vse od trenutka dalje, ko se je raz vedela novica, da je prevzel vlar darsko oblast v svoje roke kralj Peter II. je navdušenje v mestu naraščalo. Veselo razpoloženje je zajema'^ množice, ki so hitele, da dado tudi zunanjega izraza svojim domoljubnim čuvsrtvom. Mesto se je odelo v državne trobojnice, vse je hitelo na ulice. Trgovci so okrasili svoje izložbe s slikami Nj. Veličanstva, pa tudi mnogi posamezniki so nadeli na okna slike kralja in jih okitili v državne trobojnice, zelenje in cvetje. Sokoli in občinski odbor srta imela ie popoldne svečane seje, glavna manifestacija pa je bila na večer. Za sokolstvc ob 19.30 v veliki dvorani Sokolskega doma. Dvorana je bila natlačeno polna. Slavnostni govor je imel društveni starešina, br. Rudolf Horvat, ki je v vznešenih izvajanjih očrtal zgodovinski dogodek za našo domovino. Po državni himni in petju narodnih pesimi je od Slo sokOlsitvo na Mesrtni trg k skupni manifestaciji Skofja Loka je bila za to priložnost slavnostno in lepo razsvetljena. Na vseh oknih so gorele kič-kc.Transparenti in raznobarvne žarnice so se odražali za čuda lepo v temno noč. Potem ko se je izredno velika množica zbrala pred mesitne hišo. je zaigrala godbe Ljubnik več koračnic, domorodni govor pa je imel župan g. Matevž Ziheri, ki je iz- razil glofeofco vdanost m zvestobo Scofjefloškega prebivalstva vladarju, ki prevzem* oblast ▼ svoje roke. Po igranju državne himne se je razvila po mestnih ulicah in trgih mogočna povorka. Med neprestanimi vzkliki kralju, Jugoslaviji, vojski, našim narodnim idealom, med prepevanjem junaških in narodnih pesmi se je pomikal sprevod skozi razsvetljeno mesto. Vsie je zajemala bratska ljubezen, vsi smet bili eno! Vsi prežeti ljubezni do kralja Petra II. in naše divne Jugoslavije. Razhod je bil na Mestnem trgu. Godba je iznova zaigraJla. še in še je klicala množica. Se m še je pela Škofja Loka, dokler niso bito manifestacije zaključene s himno Hej Slovani. Navdušena in vesela sokolska rodovtna je vzklikala potem še v Sokolskem doma samem, kjer je bila predvajana brezplačna kino predstava o naši vojski, njenih odredih in njenih manevrih. Ne pomnimo, da bi bila kino dvorana kdaj tabo silnor natlačena. Sokoli in Sokofice so med predstavo dajali duška svojemu razpoloženju, Gospodarstvo Redukcija programa za gradnjo silosov Vprašanje gradnje sadnih skladišč V petek je bil v Beogradu letni občni zbor Privilegirane delniške družbe za silose. Predsednik upravnega odbora g. Milan Ilovakovič je v svojem poroč;lu navedel, da bo družba še do konca letošnj ga leta dogradila okrog 20 silosov, ki bodo že na razpolago za vskladiščenje žita in sadja. Navzlic velikim težkočam, ki so nastopile zaradi vojne, je družba nadaljevala svoje delo. Predsednik je nadalje poročal, da je bil lani vplačan zadnji obrok glavnice, tako da je zdaj vseh 220 milijonov Din vplačanih. S programom gradnje za tekoče leto bo angažirana vsa glavnica. Pod vplivom nastalih okoliščin, zlasti pa podražitve gradbenih stroškov, družba ne bo mogla izvršiti celotnega gradbenega programa Tako se mora gradbeni program avtomatično reducirati na okroir 30 objektov, medtem ko je bilo prvotno predvidenih 45 objektov. V teku lanskega leta je družba izvršila vse priprave za poslovanje silosov. Izdala je formularje za skladiščnice in varante, komisija za tipiziranje polisk h pridelkov je izdala prve norme za tipiziranje pšenice, ki jih je potrdil kmetijski minister. Predpisan je pravilnik za poslovanje silosov s tarifo, vrhu tega pa so izvršene vse priprave za dajanje lombardnih kreditov. Od Hranilnice dunavske banovine je družba odkupila silos v Smederevu za 2.500.000 Din. V tem silosu je bil prirejen dvomesečni tečaj za osebje novih silosov, tako da boao novi siiosi lahko takoj pričeli z obratovanjem. Bilanca za preteklo leto izkazuje 20.2 milijona Din razpoložljivih gotovinskih sredstev ter 170 mi'ijonov bonov in blagajniških zapisov finančnega ministrstva. Za izvršena gradbena dela je bilo izplačanih preko 46 milijonov din. Račun izgube in dobička izkazuje med dohodki 5 6 milijona Din dohodkov od obresti blagajniških zapisov, 0.25 milijona in hladilnic v Mariboru in Ljubljani Din čistega dohodka od poslovanja silosov ter 1 milijon Din raznih dohodkov. Osebni izdatki so znašali 2.39 milijona Din. ostali upravni stroški pa 0.87 milijona din. S prenosom zneska 2.1 milijona din lz prejšnjega leta znaša Čisti d»biček 5.94 milijona din. Od tega čistega dob čka se prenese 5.05 milijona Din na novi račun, 339.000 din znaša dotacija rezervnemu fondu. 10O.000 din pa se dodeli novo ustanovljenem* fond': za za-'1 <"».»nji silosa.. Iz letnega poročila je razvidno, da sta bila lani dovršena prva dva silosa v Podgo-rici in Bjelini, tako da ima sedaj družba poleg odkupljenega silosa v Smederevu ter prav tako odkupljenega in adaptiranega silosa v Petrovgradu dovršene štiri silose. Vrhu tega pa družba gradi odnosno je oddala 21 nadaljnjih silosov. Gradijo se izvozni in terminalni žitni silosi v Pančevu in šabcu, zbiralni žitni silosi v Smederev-ski Paianki, Kragujeveu, Zaječarja, Kuma-novem, Velikem Gradištvu, Jagodinl, Prištini, Bielini in Nišu, prekadalni silos v Sisku, nadalje 8 protrošnih žitnih skladišč (Berane. Mostar. Podgorica, Raška. Pri-boj, Gospič, Nikšič in Prijedor) in 3 sadna skladišča s hladilnicami (Brčko, Cačak in Valjevo). že pri lestavi gradbenega programa za silose je Slovenija zelo slabo odrezala, saj ni bil v Sloveniji predviden niti en žitni silos. V gradbenem programu sta predvideni le dve sadni skladišči s hladilnicami, in sicer v Mariboru in LJubljani. Kakor je iz izjave predsednika Novakoviča razvidno pa se mora sedaj gradbeni program reducirati na 30 objektov, tako da so na razpolago le še sredstva za nadaljnjih 5 objektov. Ker je bila Slovenija že pri sestavi gradbenega programa hudo prikrajšana je treba vse zastaviti, da se lz še razpoložljivih sredstev za jamči gradnja obeh sadnih skladišč v Mariboru in Ljubljani, zlasti ker družba že gradi tri druga sadna skladišča. Preteča katastrofa našiti vinogradov Kot posledica lanskega mraza se opaža, da nastopa v vinogradih rak na trti. Ta bolezen se v naših krajih nikdar še ni pojavila v takem obsegu. Ponekod so napadeni celi nasadi. Bolezen se pojavlja kot novotvorba na skorji starejših delov trte; trta se deformira in nastajajo večji ali manjši izrastki, ki zrastejo do velikosti otroške glave. Ker začne sčasoma gniti stržen, trta vedno bolj hira, dokler se ne posuši. Skoda zaradi te bolezni je ogromna. V nekaterih krajih nastopa tako katastrofalno, kakor svoječasno trtna uš. Posebno napadena sorta je laški rizling. Tam, kjer so trto lani mazali z žvepleno brozgo in železno galico se je bolezen le redko pojavila. Dokler ves žlahtni del ni napaden, je treba trto porezati do najnižjega zdrave- ! ga oka ali celo do kopulacije ,bolne dele i pa sežgati. Nujno je potrebno, da se ta bolezen v vseh podrobnostih prouči ter najdejo sredstva za njeno pobijanje. Ako to ne bo uspelo, bodo potrebne za obnovo takih vinogradov izredne pomoči s podporami ali brezobrestnimi posojili. Javnost upravičeno pričakuje, da bodo pristojna oblastva in ustanove izdala potrebna strokovna navodila, ki so zlasti važna za čas, preden bo trta pognala. — r. r. Izredno velik devizni promet ljubljanske borze Kakor je znano,, je bil v petek zadnji dan, ko so lahko uvozniki blaga iz Nemčije po starih zaključkih izvršili plačilo svojih obveznosti po starem tečaju 14.80 din za marko. Od3lej velja za vsa plačila novi tečaj 17.82. Velika plačila, ki so jih v zadnjem tednu izvršili naši uvozniki, se kažejo v izredno naraslem deviznem prometu ljubljanske borze, ki je samo v preteklem tednu dosegel 100.98 milijona din nasproti 28.58, 24.82, 24.60 in 15.30 milijona din v prejšnjih štirih tednih Pri tem je treba uDoštevati, da so bila že v prehodnih treh tednih vplačila za nakup klirinških mark prav znatna. Celotni devizni promet je na ljubljanski borzi se je v marcu povspel 179 milijonov din (lani 56.7) nasproti 68.7 in 53.7 milijona din v prejšnjih dveh mescih. V primeri z lanskim marcem se je letos v marcu promet zaradi velikega povpraševanja po markah več nego potrojil. Verjetno je, da je pretekli teden dosegel devizni promet na vseh jugoslovenskih borzah 700 do 800 milijonov dinarjev. ba zavezala povečati kapaciteto teh hidro-central na letnih 900 milijonov kilovatnih ur. Nadalje bi morala družba povečati produkcijsko kapaciteto tvornic kalcijevega karbida in cianamida in zgraditi nadaljnje elektrotehnične tvornice. Država je odstopila družbi za 50 let koncesijo za izkoriščanje vodnih sil in ji vrhu tega dala davčne olajšave ter carinske ugodnosti le pod pogojem, da se poveča kapaciteta central in zgradijo nove tvornice. Družba pa teh obveznosti ni izpolnila. Zato so hrvatske gospodarske organizacije že lani v septembru postavile v spomenici na bana zahtevo, da se ves ta kompleks vprašanj prouči. Zlasti splitska Trgovinsko industrijska zbornica se zavzema za to, da bi morala to podjetje odkupiti banovina Hrvatska, preden pride v druge roke. Zato naj bi banska oblast čim prej pristopila k reviziji koncesij, ki so dane družbi. Ta revizija pa je potrebna, ker družba ni izpolnila nobene obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe. Nadalje poročajo iz Zagreba, da se za odkup delnic družbe »La Dalmatienne« zanimajo poleg italijanskih interesentov tudi nemški interesenti. Italijanska družba »Temi« je imela že prej odločujoč vpliv pri družbi »Sufid«, ki je bila predhodnica družbe »La Dalmatienne«. Zato je verjetno, da se za dalmatinsko podjetje znova živo zanima. Raj bo z družbo „La Dalmatienne" Pre dnevi smo poročali o pogajanjih med italijansko družbo »Temi« in upravo družbe ->La Dalmatienne« odnosno družbe »So-ciete des Phosphates Tunisiens«, ki je udeležena pri družbi »La Dalmatienne«, in sicer zaradi prodaje tega francoskega podjetja, ki ima v Dalamaciji velike hidrocen-trale na Krki in Cetini ter tvornice karbida in dušika. Francoski lastniki delnic zahtevajo odkupnino 5 milijonov dolarjev. Nadalje smo poročali da je ministrski svet izdal uredbo, po kateri se prenesejo od države na banovino Hrvatsko vse pravice iz pogodbe med našo državo in družbo »Phosphates Tunisiens«. Na podlagi te uredbe je banska oblast banovine Hrvatske postavila pri družbi »La Dalmatienne« svojega komisarja v osebi dr. Vladimirja Ko-šaka, glavnega ravnatelja »Pohita«. Sedaj poročajo iz Zagreba, da se je dr. Košak te dni v zvezi z vprašanjem družbe »La Dalmatienne« mudil v Rimu. V tej zvezi poročajo zagrebške »Novosti«, da ima postavitev komisarja pri družbi »La Dalmatienne« namen ščititi interese banovine Hrvatske pri tem največjem podjetju na področju banovine. Banska oblast ob enem proučuje vprašanje razveljavlje-nja koncesij družbe »La Dalmatienne«, ki se ne drži obveznosti iz pogodbe, sklenjene L 1929 z našo državo. Družba »La Dalmatienne«, ki ima 156 milijonov delniške glavnice, je dobila s pogodbo iz leta 1929 koncesijo za izkoriščanje vodnih sil na Cetini in Krki, ki jo je prevzela od svoje prehodnice družbe »Sufid«. Po pogodbi bi morala družba v treh letih znatno povečati vodni centrali v Krajeven ta na Cetini. Do leta 1939 se je druž- Rekordna produkcija premoga v januarju Namesto dosedanjih podatkov o rudarski produkciji objavlja sedaj Narodna banka v svojem četrtletnem poročilu le indeksne številke naše rudarske produkcije, iz katerih je razvidno, da smo letos v januarju zabeležili rekordno produkcijo premoga Indeks premogovne produkcije ki je izračunan na osnovi povprečja produkcije v letih 1936/37, se je dvignil od 159.6 v lanskem decembru na 174.5 v januarju (lani v januarju je znašal 147.5, predlanskim pa 128.0)" Naša premogovna produkcija je bila torej letos v januarju za 18.3% večja nego lani in za 36.3% večja nego pred dvema letoma; v primeri s poprečjem produkcije v letu 1936/37 pa znaša povečanje 34.5%. Indeks proizvodnje kovinskih rnd, ki je znašal v predlanskem januarju 113.9 in je lani v januarju nazadoval na 94.5, se je letos v januarju zopet dvignil na 105.6. Indeks topilntške produkcije pa se je v januarju povzpel na 188.3 nasproti 118.8 in 124.7 v januarju zadnjih dveh let. CrosfM^mfce vesti o Konferenca industrijskih korporacij. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu sklicuje za 7. april ob 10. v dvorani Industrijske zbornice v Beogradu konferenco, ki bo razpravljala o vseh vprašanjih v zvezi z novimi uredbami ministrstva za oskrbo in prehrano glede cen, prometa blaga, razdelitev surovin, zlasti pa o vprašanju cen in nabave surovin. Konference se bodo poleg predstavnikov korporacij lahko udeležili tudi posamezni industrijci. Na konferenci bo dana možnost izmenjave misli s predstavniki pristojnih ministrstev. — Opozorilo lesnim trgovcem. Centrala za kurivo v Beogradu objavlja: Obveščajo se trgovci ln proizvajalci drv, da ne bodo mogli dobiti po 1. aprilu odpremnega dovoljenja ako ne bodo prijavili svojih zalog drv centrali v skladu s čl. 3. odstavkom 1. uredbe o Centrali za kurivo. V prijavah, ki se labko dobe pri sreskih načelstvih in občinah je treba navesti razen zalog drv tudi sklenjene kupčije ter navesti točno ime in naslov kupca, oziroma prodajalca. V bodoče je treba vsako novo proizvodnjo drv prijaviti Centrali za kurivo, prav tako pa tudi vsak odkup od kmeta, čim ta odkup presega količino 50 kg drv. = Blokirane terjatve v Zedinjenih Mar vah. V petkovi številki smo objavili vsebino okrožnice Narodne banke, ki obvešča denarne zavode, da so Zedinjene države blokirale vsa salda jugoslovenskih terjatev v Zedinjenih državah in smejo sedaj naše banke s temi računi razpolagati le na podlagi dovoljenja, ki ga Izda finančno ministrstvo Zedinjenih držav. Po ameriških informacijah pa naše terjatve niso znatne in se cenijo na 1 milijon dolarjev. Vsega je sedaj y Ameriki blokiranih okrog 900 milijonov dolarjev bančnih ter- jatev is evropskih držav; od tega maska odpade 497 milijonov na Francijo, 178 milijonov na Nizozemsko in 156 milijonov na Belgijo. — Zastoj pri gradnji unske proge. Rok za dograditev unske proge (Bihač—Knln) je bil, kakor znano, že podaljšan do konca tekočega leta. Proti temu podaljšanju so se svoj Čas upiral gospodarstveniki lz Dalmaciji, ker so smatrali, da ni upravičen. Sedaj pa zatrjujejo v poučenih krogih, da proga ne bo dograjena konca letošnjega leta, ker družba Batignolles, ne zaposluje zadostnega števila delavcev. Zato smatrajo dalmatinski Interesenti, da je treba družbo prisiliti, da dela izvrši v predvidenem roku. Proga je sedaj dograjena od Bihača do postaje Loskum ln od Knlna do postaje Drenovac. Dograditev proge, ki bo stala 450 milijonov din je nujno potrebna, saj bomo to progo dobili drugo normalnotlrno zvezo s Splitom ln šibenikom. = Vplačila za naše dijake v Nemčiji. Devizna direkcija Narodne banke sporoča: Da bi naši dijaki v Nemčiji glede na povišanje tečaja »registermarke« prejeli določeno kvoto 250 registermark, smejo odslej naši denarni zavodi sprejemati vplačila za naše dijake v Nemčiji do maksimalnega zneska 118 mark (doslej 100). Za vplačilo teh 118 mark prejmejo dijaki v Nemčiji po sedanjem tečaju registermarke okrog 250 mark. Ljubljanski trg Ves pretekli teden je bil živilski trg z "zelenjavo, kmetijskimi pridelki in mesom prav dobro založen. Izredno slabo vreme je vplivalo na sobotni trg le v zgodnjih jutranjih urah. Pozneje, ko Je ponehavalo deževati, so prodjalke kaj hitro zasedle tržne mizice. Izredno velike množine raznih domačil solat je bilo na prodaj po nespremenjeni ceni 2 din za merico. Toliko radi-ča, motovilca, regrada ln špinače letos se nismo videli na trgu. Nič ne spravi prodajalk lz ravnotežja, mirno so se pustile močit, ravnatako pridelke, toda v ceni nt-s ohotele popustiti. Gospodinje so kupova le le po malem, za skrajno potrebo. V poznejših dopoldanskih urah se zelenjava vedno precej poceni, toda takrat gospodinje navadno nimajo časa za trg. Hren začenja poganjati lz zemlje, se po vrtovih hitro razrašča, zato ga pridno kopljejo ln prodajajo precej drago, m sicer po 1 do 3 din korenino. Na debelo nI bilo niti enega voza s krompirjem, na drobno so ga prodajali po 2.50 din. V toplih gredah so zelenjadarice vzgojile že prvo rdečo redkvico in berivko, ki je pa še preveč draga za splošen trg. Stojnice so založene z endivijo po 12 do rttn, glavnato solato po 18 do 20 din, I rtačo po 7 do 9 din. Poleg mnoge dru- 14 cvetačo po ge uvožene zelenjave je naprodaj tudi novo zelje po 18 din. Prav pridno posegajo gospodinje po limonah, ki se od lani niso podražile. Mesarjem za enkrat m bilo priznano povišanje cen mesa, ln prodajajo meso zopet po maksimlranih cenah. Dokler na dobe dovoljenja od ministrstva za preorano so veljavne stare cene za vse vrste mesa. Zadnje dni beležimo posebno občutno podražitev vseh vrst suhega mesa, prekajene slanine ln mesnih izdelkov. Sunki se je v nekaj dneh dvignila cena do 45 din za kg. Nerazumljivo Je, kako je to mogoče, ko je vendar dobro znana prepoved o vsakršnem zvišanju cen. V Izložbah trgovin in mesarij opažamo po dvakrat na teden višjo označbo cen suhim mesnim izdelkom. Isto velja za čajno maslo. V soboto Je doseglo že 60 din za kg. Ali morda uredba ministrstva za prehrano ne velja za vse življ. potrebščine? Kršilcem te odredbe so zagrožene visoke kazni in čas bi bil, da le ta odredba strogo Izvaja, saj ima namen, da zaščiti Interese širokih plasti potrošnikov. Perutninski trg, tudi kmečki, Je bil proti pričakovanju dobro založen, tudi cene se niso spremenile. Jajc je mnogo, povečini so se vsa sveža. Sedaj se še.ni bati pokvarjenih jajc. tudi vloženih sedaj ni na prodaj, cene pa so ostale nespremenjene. Več kakor navadno Je bilo na prodaj fižola, tudi boljših vrst, kateremu so cene nekoliko popustile, najbrž zaradi uspešne konkurence na mestni stojnici. Močno se je podražilo kuhano maslo ki ga prodajajo po 448 din, surovo maslo v komadih po «/4 kg/po-nujajo po 12 do 13 din, vendar res dobrega masla primanjkuje, pogosto je pomešano s sirčkom. Včasih so nam kmetice prinašale Izvrstno domače maslo, ki so ga gospodinje rade kupovale. Otežkočena Je bila kupčija z malimi mlevskimi tzdelki, čeravno Je bilo tudi teg i blaga dovolj na trgu. Zadnje tedne opažamo več ajdove moke, tudi cena je za spoznanje popustila. Primanjkuje pa kaše ne ržene moke. Podeželske semenarice v soboto niso prodajale, stalne prodajalke semen so sicer dobro zavarovale svoje blago, toda spričo hudih nalivov vendar niso mogle preprečiti škode. Blagovna tržlSča ŽITO -J- Chicago, 29. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 90.125, za julij 89.50, za sept. 89.125, koruza: za maj 66.875, za julij 67.375. + VVinnlpeg, 29. marca. Začetni tečaji-pšenica: za maj 76.75, za julij 78.50. Rekordna produkcija premoga v januarju O sodobni kulturni kriti Sest let je minilo, kar je najpomembnejši holandslci sodobni filozof in kulturni zgodovinar J. Huizinga izdal knjigo »In de schaduwen van morgen« (V sencah jutrišnjega dne). To delo so kmalu prevedli v tuje jezike. Prebiral sem ga ob sedanjih težko zamračenih dneh v italijanskem prevodu (»La erisi della civiltš«). Huizinga je v tej svoji knjigi razčlenil pojave, ki jih nova svetovna vojna potrjuje z vso kruto resničnostjo in jih ponekod spreminja v apokaliptične podobe. Ni mogoče v okviru kratkega članka niti približno označiti te vsebinski tehtne knjige, ki Ima na eni strani več misli in ostrih opazovanj, kakor premnoge na številnih polah. Nekatere Huizingove speznave utegnejo tudi zanimati mnogega čitatelja, kakor so privabile zavzeto pozornost pisca teh vrstic. Kje smo dandanes? Današnja kriza civilizacije — razpravlja v enem prvih poglavij nizozemski mislec — spominja v marsičem na nekatere prejšnje krize evropskega človeštva. Posebej se vsiljuje primerjava s prelomnimi leti 1500 in 1800. Toda če primerjamo današnji položaj s tema dvema kritičnima razdobjema, prihajamo s Huizingo do spoznanja, da »gre današnji svet skozi jačjl in radikalnejši spreminjevahU proces, kakor je šel v teh dveh dobah«. Podoben je bil položaj ob propadu rimskega imperija, ko se je »visoka ln bogata civilizacija polagoma umikala pred neko drugo, ki je bila v začetku nižja od nje ln mnogo slabše pripravljena«. Toda velik razloček med tedaj ln danes Je v tem, da Je staro propadajočo civilizacijo nadomestilo krščanstvo, ki je imelo dovolj moralne moči, da je barbarske narode povzdignilo ter ustvarilo visoko srednjeveško kulturo dvanajstega in trinajstega stoletja — Kje smo dandanes? Pred nami ni nič takega, vemo pa, da nas lahko reši samo to, kar poudarja Huizinga ob koncu tega poglavja: »Ce hočemo kulturo ohraniti, jo moramo še nadalje ne-ugnano ustvarjati!« Kultura ln napredek Toda kaj Je kultura? Ni je mogoče stisniti v neko zaključeno formulo, mogoče pa je dognati nekatere njene osnovne pogoje in vrednote. Predvsem zahteva kultura neko ravnovesje med duhovnimi in gmotnimi vrednotami; dalje je sleherna prava kultura usmerjena k nekemu cilju, k idealu, ki je več kakor ideal posamezn'ka. Nadalje zahteva kultura varnost in red. Predvsem pa je za vsako kulturo značilno, da hoče obvladati naravo. V ta pojem sodi tudi velika umetnost Človekovega samoobvlada-nja, naše moči nad človeško naravo. Vsaka kultura, ki hoče Obstajati, mora imeti neko metafizično, se pravi, nadizkustveno usmerjenost. Tu pa prihajamo k vprašanju napredka. Da večje tehnično obvladovanje narave ne prinaša človeštvu napredka, o tem nas zgovorno prepričujejo prav današnji dnevi, ko so vsa velikopotezna tehnična sredstva vržena v boj zoper to, v čemer vidimo napredek. Pritrditi moramo Huizingi, da Je naiven tisti optimizem, ki je videl v vsakem novem izumu in vsaki izpopolnitvi raznih sredstev (tehničnih, prometnih itd.) obet večje povzdlge in večje človeške sreče. Znanost Zdi se, pravi nekje dalje nizozemski mislec, da se je znanost že približala mejam zmogljivosti človeškega mišljenja. Današnja znanost Je človeku vse kaj drugega. lcakQr je bila nekdanja. Z druge strani pa, prav sedaj najbolj opažamo splošno oslabitev umnosti. Podrobno razpravlja Huizinga o zatonu kritičnega duha, o »atrofiji intelektualne vesti« tn kaže ta pojav na ne- katerih značilnih psevdoznanstvenih tesri-jah, ki so se v zadnjem času močno razpasle'in ki jih pod političnim diktatom podpirajo celo univerze ln znanstveni instituti, čeprav so te teorije znanstveno nevzdržne. »Svetovna vojna, skozi katero smo šli v preteklosti, je storila, da je naša vest postala zelo raztegljiva v vprašanjih, kaj je dopustno in kaj ne.« To se opaža tudi v svetu znanosti, tako da Hulnzinga po pravici govori o »oskrunjeni znanosti«. Razvil se je velik konflikt med »znati« in »biti«, med znanjem in življenjem. Človeštvo se vedno bolj odpoveduje umstvenim idealom. Filozofski in praktični antiinte-lektualizem, ki je zavladal danes, je v zgodovini človeške omike nov pojav. Tudi v srednjem veku se niso hoteli odpovedati umu ln njegovemu sodelovanju pri reševanju življenjskih vprašanj. Zato pa je prevladala »vitalistična filozofija«, ki povzroča pravo zmedo s svojimi logičnimi in poetičnimi skoki. Sedanje slepo oboževanje življenja je v nasprotju s civilizacijami preteklosti, ki so bile vedno usmerjene od problemov življenja k problemom smrti od minljivega k večnemu. »Čudni so sedanji časi«, pravi na nekem mestu naš Nizozemec. »Um, ki se je nekoč boril zoper vero ln ki meni, da jo je porušil, se mora danes zatekati k veri, če se hoče obvarovati lastnega propada.« Vojna in država Tam, kjer Huizinga razpravlja o sodobnih teorijah boja ln osvajanja, o politiki, »ki je samo vojna z različnimi sredstvi«, navaja pristašem napredka teorijo cerkvenega očeta Augustina o vojni (iz spisa »De civitate dei«). Po tej teoriji stremi sleherno vojevanje ne le pri ljudeh, marveč celo pri živalih po končnem ravnovesju in harmoniji ali po miru. šele dvajseto stoletje je pozabilo to preprosto resnico in proglaša vojno za normalno stanje! Pred 1500 leti bi se zdelo normalnemu mislecu tako gledanje na vojno nemogoče! Vitalistična filozofija je mati teh ln podobnih nazorov, iz nje izvira doktrina o popoJnl avtonomnosti političnega življenja, ona deli ljudi v prijatelje in sovražnike in zani-kuje občo veljavnost nekih spoznav in splošno obveznost nekih zakonov. Ta filozofski imoralizem povzroča propadanje nravstvenih norm ln proglaša za edino normo sšmo življenje, ki je potem takem hkrati norma ln predmet, krivec in sodnik. Nauk o moralni avtonomnosti države (t. J. državna moč ni podrejena nobenim nrav-nim o žirom) je »nedvomno največja nevarnost, kar jih ograža evropsko omiko«, piše Hulnzinga v poglavju, ki ima značilni naslov »Regna regnis lupi?« Sodoben človek iz tistega kroga, W ae naslanja na »vitallstično filozofijo«, je antični ideal junaštva nadomestil z naduto utvaro »nadčloveka«. »Ob koncu prejšnjega stoletja,« piše Huizinga, »so vsi povprečni slaboumnežl govorili o nadčloveku, kakor da bi bil njihov starejši brat. Ta neprillč-na vulgarizacija Nietzschejeve misli Je bila nedvomno začetek tiste duhovne tendence, ki danes postavlja heroizem za dnevn: geslo in program.« Človek, ki se igra Zanimivo je Huladngovo opažanje, da današnji človek čedalje bolj podlega tako zvanemu puerilizmu. Ljudem, ki U morali biti zreli možje, manjka resnosti in možatosti tn kažejo tudi v zrelih letih nekatere psihološke lastnosti deške dobe. Posebno značilen se zdi Huizingi nagib današnjega človeka do igre, pa naj bo že športna ali kakršna koli. Današnji človek se v nekaterih primerih sploh nikdar ne preneha igrati. Igra in stvarnost nista bili Se nikdar tako pomešani med seboj kakor sta Kljub vsemu tehničnemu ki Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri splošni nervozi ugodno pomirja Rogaška voda TEMPEL, pomešana s sladnim sokom. znanstvenemu napredku je silno naraslo tudi praznoverje, ki si često nadeva znanstven videz. Znake kulturnega propadanja vidi Huiilnga tudi na področjih estetskega življenja, v umetnosti, ki se oddaljuje umu in naravi. Sodobno umetnost označuje to, da nima pravega stila in da splošno teži v iracionalnost. 2e 19. stoletje ni moglo ustvariti enotnega, ubranega stila, kakor so ga imele prejšnje dobe. Vse kulturne pridobitve preteklosti tale Huizingov nasvet: »Ce hočemo l«ultu-ro ohraniti, jo moramo še nadalje neugna-no ustvarjati.« Kultura pa zahteva večnih nravnih zakonov, vere v trdnost ter nad-časovno in nadnarodno veljavnost nekih vrednot, podreditev vsega življenja splošnemu, za vse sprejemljivemu idealu resnice in pravice. Kultura hoče svobodo in avtoriteto, sproščenost in red. ★ SOVJETSKA KLASIKA V marcev er.i zvezku zagreDake »Nove Evrope« je objavila V. Aleksandro-v a nekatera zanimiva opažanja o pojavih v ruski sovjetski literaturi. O življenju sovjetske družbe nam nudita umetniška književnost in kritika značilna pričevanj. Čeprav te stvaritve ne morejo biti spričo pomanjkanje svobode izčrpna in objektivna pričevanja, je vendar treba priznati, da sta književnost in kritika ostala v novi Rusiji vsaj do neke mere činitelj družbenega razvoja. Zato se po vsej pravici vsiljuje vprašanje, o čem razmišlja in o čem piše današnji sovjetski pisatelj ? Avtorica navedenega članka navaja nekatere novoletne preglede, sodbe in napovedi sovjetskih kritikov o stanju in bližnjem razvoju ruske literature. Vplivna kritika J. Rikačev in V. Percov se ujemata v sodbi, da stoji umetniška književnost v Rusiji »na pragu sovjetske klasike«. Po Percovu je ta ustalitev pogledov revolucionarne generacije sicer še daleč, vendar jo vse napoveduje. Ljudje revolucije so se nekam umirili in sedaj šele se bliža doba, ko bodo lahko izkoriščali sadove letine. V. Aleksandrova kaže znamenja bližajoče se »sovjetske klasike« na primeru povesti mladega pisatelja Fraermana »Divji pes Dingo ali povest o prvi ljubezni«. Po razčlenitvi te pov as ti, Iti bi imela še pred tremi leti drugačen potek, prihaja do sklepa, da s« sedaj pisatelj mirne ves J osredotoča na duševne doživljaje svojih junakov In tako postavlja v ospredje to, kar prav za prav zanima predstavitelje zgornje sovjetske družbe. V njihovi mladosti, Id se je časovno ujemala z mladimi dnevi revolucije, so se vsi problemi zlahka reševali... Sedaj so otroci dorasli ln polagajo obračun. Ta obračun sovjetskih otrok iz »dobre družbe« je podoben obračunu otrok iz »dobre družbe« po vsem svetu ... Kuje se »nova morala«. Avtorica pravi nadalje: »Prvo občutje »sovjetske klasike«, o kateri je p »"i izpre-govoril Rikačev. plava sedaj v ozračju sovjetske književnosti. Vsekako je ta »klasika« svojevrstna. Po pojmih sovjetskih kritikov naj bi bila sleherna književna stvaritev zgrajena na podlagi nekega pomirljivega gledanja na svet m prežeta s čustvom harmonije. Pod pogoji sovjetske stvarnosti pa že sama beseda »harmonija«, ki se najprej »pojavlja na straneh književne kritike, mnogo spominja na vrtno jagodo, ki Je zrasla v snegu. Ni dovolj, da to »jagodo« opazimo; treba je tudi zvedeti, kako Je dospela na sovjetsko književno mizo. Ce si natančneje ogledamo sovjetsko književnost, ne smemo prezreti vpliva starih, dorevolucijskih pisateljev. Niso tu samo Aleksej Tolstoj, Skitalec, Kuprln (M se je vrnil v Sovjetsko zvezo, da bi umrl v domovini). Po dvajsetih letih molka so zar čeli znova objavljati dela Ane Ahmatove, žene pesnika Gunilova, ki so ga ubili L 1921... Splošno priznanje Je dosegel sedaj na stara leta najoriglnalnejši pesnik-etnograf L Prišvin. V letih mrzlične Industrializacije in raznih »pritiskov« nadaljuje s pisanjem svojega spisa »Kaščeje-va cjep«, avtobiografske epopeje, ki je polna globokih ln krasnih misli o Rusiji. Prišvin se Je izkazal za preroka. Sovjetska družba, ki je bila ustvarjena v viharjih revolucije, ni dolgo Imela nobenega načina urejenega življenja, vendar Je o njem dolgo sanjarila. In o tem življenju je dejal Prišvin: »življenje se pojavlja po borbi, ko se začenjajo sestajati zmagovalci in premagani; njihovo iskreno medsebojno prilagojevanje se imenuje mir.« — »Uspehi« Stalinove zunanje politike so pospešili to »Iskreno prilagojevanje« zmagovalcev in premaganih — vrhov nove in ostankov vrhov stare Rusije« — sklepa sodelavka zagrebške revije. tST Med knjigami, ki najbolj zanimaj Italijo v zadnjih dneh, navaja najnovejš' -Me-ridlano di Roma« Verdijevo »AutobioC-on ca Blzantina«, Piera Pancrazia »Esopo Moderno«, Corrada Alvara »Incontri d'e. more« in Hnrlca Paolija »Vita romana«. Ruska zgodovina v dvanajstih knjigah Sovjetska akademija znanosti pripravlja novo monumentalno zgodovino Rusije v dvanajstih knjigah. Za to delo je zbrala tudi popolnoma novo gradivo, zlasti o nastanku ln prvih stoletjih Rusije. Iz številnih arhivov bodo tu objavili prvič vsakovrstne dokumenta. Teta in nečakinja rojeni v isti uri V Melniku na Češkem se je primeril gotovo redki dogodek, da sta bili v porodnico oddani istočasno mati ln hči iz Iste družine in sta tudi v isti uri rodili po eno zdravo deklico. Teta in nečakinja sta pri-, Ul tako ob isti uri na svet L etošnje planlške skakalne prireditve nkakor nismo mogli imenovati mednarodne, saj sta se je po sili razmer utegnila udeležiti le dva narodi: jugoslovanski ln nemški Nemci so poslali svoje slabše moštvo, ker so bili obvezani udeiežiti se z najboljšimi smuškimi skakači tekme na Finskem, ki je bila isti dan kakor planiška. Kljub tem razlogom, ki niso govorili za najboljše uspehe v Planici pa so tekmovalci dosegli skoke, kakršnih ni prav nihče pričakoval. Za naše športne razmere je kaj lepo, da sta Novšak in Finžgar dosegi preko lOOmetrske skoke, za planiško ieta nico pa najodličnejša ocena llSmetr-ski polet, ki ga je dosegel Nemec Gering ter z njim presegel dotedanji rekord za 11 metrov. Planiška naprava je ostala od lani skoraj povsem nespremenjena ln je zato nerazumljivo, zakaj so letošnji tekmovalci dosegli lepše uspehe od lanskih, ko so bili med njimi tako odlični tekmovalci, ka- Doslej neobjavljen posnetek Nj. VeL kralja Petra IL na smučanju v Planici kor Je na primer Bradi O tem nam Je graditelj skakalnice g. inž. Stanko Blou-dek povedal nekaj zanimivosti, ki bodo nedvomno zanimali tudi naše čitatelje. Inž. Bloudek Je zgradil skakalnico po načrtih, ki so skupek njegovih dolgoletnih opazovanj in skušenj. Doslej so za gradnjo smuških skakalnic veljale norme, ki Jih je uvedla FISa, mednarodna Bmuška organizacija. Te norme so plod povsem matematično-flzikalnih računov, ki se v praksi niso najbolje izkazali. Prav zato so bili na vseh večjih skakalnicah, zgrajenih po teh normah, brezhibni skoki nemogoči in ni bilo redko, da so si tekmovalci polomili ude ali kako drugače hudo poškodovali. Kljub temu je FISa trdoglavo vztrajala pri svojih načrtih ln odobravala le tiste skakalnice, ki so jim ustrezale. Zato je metala polena Planici pod noge in bi jih še sedaj, ko bi ne bila njena uzurpdrana avtoriteta ta 6aa že močno omajana. Inž. Planica, že po vsem svetu znano jugoslovansko športno torišče Bloudek Je namreč poleg brzine In prostega padca pravilno upošteval še druge komponente, predvsem vakuum, ki nastaja za hrbtom letežega skakalca ter ga dviga nad strmim pobočjem. Njegova zamisel je šla za tem, doseči čim daljše skoke na po-ložnejših skakalnicah, medtem ko gre pri FISinih skakalnicah za dolge skoke na mnogo bolj strmih doskočiščih. Posledica teh zgrešenih norm je bila, da so skakači trdo pristajali na doskočiščih in se le pri redkih skokih obdržali pokonci, prav v tem pa se razlikuje planiška letalnlca. Nemški tekmovalci, M so skakali že na mnogih drugih skakalnicah, so pripovedovali, da niso še na nobeni laže skakali. Vse so bile brez zraka, planiška pa ima j.zrak«. S tem so hoteli reči, da so v Planici med poletom čutili vakuum, ki jih je dvigal, na drugih pa jih je zračni pritisk na hrbtu tiščal k tlom. Računajoč s takimi, njemu že znanimi učinki in posledicami je zgradil Bloudek skakalnico, ki Ima v doskočišču le 41 stopinj naklona, nalet pa le 34 stopinj. Ob prav ugodnih snežnih prilikah, kakršne so bile, odnosno so jih napravili na dan zadnje planlške tekme, Je * >« < Ustvaritelj letalnice Inženir Stanko Bloudek na mostu med prireditvijo Najdaljši skok 118 m so zaznamovali s smrekovo vejico. Ker niso pričakovali takšne daljave, so hrbtišče zaznamovali le do 110 m Bloudek izračunal na 134 m dolgem zaletu pri 28 sekundnih metrih normalni skok 110 m. Brzina 26 sekundnih metrov, kar ustreza 75 km na uro, brzini ki je tudi za avtomobilista aH motociklista že precejšnja. To je seveda idealen račun, ki upošteva tudi športnikovo odlično znanje. Graditelj skakalnice je šel s svojimi opazovanji tako daleč, da je celo dognal, kako brezpomembno je mahanje z rokami med poletom. Tudi je brez pomena sunkoviti odriv na mostu, do kamor običajno pridrse skakalci v počepu. Nemci, ki so dosegli najdaljše skoke, se na mostu niso prav nič ali le malo odrinili. Vse bolj so pazili na držo smuči in pravilni predklon. Velike važnosti je drža glave. Ta mora biti vselej pokonci, da se v veliki brzini za njo tvori vakuum. Pri nizki drži glave pritisne močna zračna struja skakalca k tlom in ga dobesedno zabije v sneg. Velike važnosti je tudi drža smučI; da bi iih smučar laže držal paralelno nekoliko dvignjene v zrak, Je Bloudek na kraju mostu snežno ploskev malenkostno dvignil tn s tem ustvaril nekakšen looping za urav- - - bi mu sicer pretila nevarnost, da ga zvt-tmči v sneg, obdržal pokonci in tudi v izteku izpeljal polet brezhibno. Prihodnje leto smemo torej pričakovati, da bo Planica, ki je doslej dala najdaljše smuške polete, ustvarila tudi povsem novo šolo in novo tehniko za dosego rekordnih daljav, ki pa bodo za športnike mnogo manj nevarni kakor za polovico krajši skoki na kateri koli skakalnici zgrajeni po normah FTSe. Ta bo verjetno iz golega samoljubja tudi še nadalje capljala, kakor ji ukazujejo njene tako siromašno duhovite »norme«. Med poletom navanje smuči s čimer je dosegel, da je letalec z lahkoto smučI uravnal tako, da jih zračna struja ni mogla zgrabiti z vrha. To so sicer malenkosti, so pa bistvenega pomena za dosego najdaljših poletov. Prav z upoštevanjem zračnega strujanja, izrabo vakuuma ter pravilnim krmarjenjem s smučmi, ki odrivajo skoraj tolikšno zračno ploskev, da ustvarja skakalec s svojim telesom le malo upora, se razlikujejo skoki na običajnih skakalnicah od skokov na pla-nlški skakalnici, ki jo zato imenujemo leta lnico, napravo za smuške polete. Veselje ob letošnjem uspehu na planlškl letalnici pa je nekoliko skaljeno prav zaradi tolikšnega uspeha. Občinstvo se prihodnje leto najbrž ne bo zadovoljilo z daljavami okrog 115 m, temveč bo želelo še daljših poletov. Inž. Bloudek pravi, da so mogoči poleti do 150 m. Nad to daljavo bi se brzina tako povečala, da bi je letalci ne vzdržali več. Prihodnje leto bodo na veliki letalnici most pomaknili za dva metra nazaj in tudi nalet zgoraj nekoliko podaljšali, tako da bodo skakači pri 30 m na sekundo dosegli brzino 108 km na uro, kar bo omogočilo skoke nad 120 m. Pri tej daljavi pa se občutno poveča nevarnostni moment pri doskoku. Z opazovanji je inž. Bloudek dognal, da je vsakega letalca, ki se je pri pristajanju z obleko le rahlo dotaknil snežišča, takoj sunkovito zagrabilo in zavrtelo. Sedanje oblačilo smuških letalcev, ki Je za prav oblačilo običajnih smuških tekmovalcev ln športnikov, je za smuške skoke in polete povsem neprimerno. Prihodnje leto nameravajo poizkusiti z usnjenimi, tesno se prilegajočimi dresi, podobno, kakor jih nosijo motorni dirkači, ki tudi pogosto padejo v nadstokilometrski brzini, • pa se prav nič ne poškodujejo.'Usnje ima to lastnost, da dobro drsi na trdi podlagi ln hkrati varuje ude pred odrgninami. Za smuške polete ga bodo še prepojili z voščenimi snovmi, da bo pri padcu drselo kakor smuči. Tako se bo marsikateri smučar, ki EAETMIMA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠČA,TE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE. LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO LN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 12.— ZA ŠKATLICO. DOGODKI PRtTtKLESl TEajftgA Pozornost svetovne javnosti je bila zadnjih sedem dni nedeljcno posvečena jugovzhodni Evropi ter političnemu razvoju na Balkanu. Pretežno je ta pozornost veljala ravno naši domovini, stoječi pred važnimi m usodnimi odločitvami, napeto pričakovanje je doseglo svoj višek v ponede-deljek, ko sta predsednik vlade Cvetkovič in zunanji minister dr. Cincai Markovič odpotovala v Nemčijo, da dasta svoje podpise na pogodbo, ki naj bi iz temelja spremenila odnošaje med našo kraljevino in veliko severno sosedo Kakor je svet sicer razcepljen na dva tabora, ki se medsebojno bojujeta na življenje in smrt, tako je tudi gledanje na korak Jugoslavije nosilo vsa zgovorna znamenja tega globokega razcepa. Oba tabora sta se zavedla važnosti noše odločitve ter sta v nji zrla svoj diplomatski poraz ali svojo veliko diplomatsko zmago. Naslednji dan je bila pogodba z Nemčijo podpisana, ko sta osni velesili Nemčija in Italija dali posebne in svečane obljube. da bosta v vsakem pogledu ln za vsako ceno spoštovali suverenost naše kraljevine m neokrnjenost njenih meja. Zdelo se je, da je bitka dobojevana in da je Nemčija izšla iz nje kot nesporen zmagovalec ter kot gospodar položaja na Balkanu. Mednarodni svet je postal pozoren na okoliščino, da so bili pogoji, pod katerimi naj bi bMa naša kraljevina pristopila k zvezni pogodbi osnih velesil v bist-venfh točkah znatno milejši od določb, ki sta jih ob svojem pristopu prevzeli Rumu-nija in Bolgarija Inozemski komentarji so z vso važnostjo podčrtavaili to značilno razliko. Toda naš narod, poln svobodoljubja in ponosa na polno državno samostojnost, no more brez zaupanja v vrhovno državno upravo mirno prepustiti naše državne ladje samo mednarodnim tokovom. Dva dni je trajala velika negotovost in nemir se je bil polastil src vseh pravih domoljubov, V četrtek, 27. marca pa je radostna iz-prememba v Beogradu razvessliila vse dobre državljane. Kralj Peter II. je nastopil vlado in prevzel dediščino po svojih slavnih pradedih. Torkova rekonstrukcija vlade je bila prvi znak velikega narodnega nezadovoljstva in dogodki so se poslej razvijali z neverjetno brzino. Ves svet je v napetosti prisluhnil vestem iz naše kraljevine in oba imenovana tabora, ki se borita za zmago, sta še z večjim interesom zasledovala dogoke pri nas. Nastop kralja Petra II. je v temelju izpremenil nastali položaj na Balkanu in naša domovina je stopila na pot večje odločnosti v pogledu obrambe svojih pravic ter svojega položaja v mednarodnem življenju. Naša vlada je tudi takoj objavila neizpremenljivi pravec svoje politike, ki je zapopaden v strogi nevtralnosti ter v neuklonljivi volji, vzdržati red v notranjosti ter mir na zunaj. S tem so bile svečano potrjene osnove nase zunanje politike, odkar se je začela orjaška borba narodov, v katero se naša država ne namerava zaplesti, ako ne bo k temu prisiljena. Naš narod je nedvomno pokazal, da hoče vztrajati na tem potu. da pa je pripravljen braniti svoj mir. svojo suverenost, nedotakljivost svojih tal ter svo-, bodo, da o svojih zadevah odločuje pred-, vsem sam po svoji najboljši volji in vednosti. Sedaj ima vlado svojega zaupanja in se hoče posvetiti delu za očuvanje naše s krvjo zgrajene skupnosti. Spričo razvoja dogodkov v naši kraljevini so močne stopili v ozadje vsi drugi do-! godkL Skoro neopaženc je šel mimo po-: set Japonca Macuoke v Berlinu, boji na j A tla nt iku so skoraj povsem izgubili značaj važnih pripetljajev, pakt med Rusijo in Turčijo se je omenjal le v toliko, v kolikor je v neposredni zvezi s položajem na Balkanu, ostre izjave romunskega voditelja države Antonesca na naslov Madžarske so le v Budimpešti izzvale zasluženo pozornost in celo zavzetje Kerena v Eritreji ter Hararja v Abesiniji, ki sta padla Angležem v roke na dan našega velikega dogodka in bi drugače nedvomno obrnila nase pažnjo vsega sveta, sta ostala komaj zabeležena. Teži na vseh dogodkov je bila osredotočena na našo domovino. Zavedajmo pa se prav zaradi tega svoje velike odgovornosti in ohranimo mirno kri, da bomo mogli hladno presojati ves nadaljnji mednarodni razvoj, ki postaja vodno bolj napet. 5IVORAD VUKOSAVLJEVIf PILOT- PODPOROČNIK BEOCRA h 6. POGLAVJE Bil je skoraj sredi reke. Bregova sta se mu videla močno oddaljena, kakor onkraj sveta. Široka reka, krepka v svoji globini, je tekla med bregovoma brezbrižna za vse življenje na zemlji. Knap je pomislil kako nepomembna je ta množina vode, če jo gledaš z viška; saj jo komaj opaziš. Nikoli še pomislil ni nanio. Ta svetli podolgasti trak je preziral, ker se tako leno vleče po zemlji Bil je pač junak višav. A zdaj? Letalo se je potapljalo, minute so se vlekle. Knap je gledal: motor je že pod vodo, s svojo težo vleče ostalo za seboj in rep se dviga navzgor kakor roka po pomoč, pri tem pa bolj in bolj tone. Knap je vnovič segel z roko nanj. Rep se je nekam žalostno poslavljal od sonca, ni se mu dalo pod vodo Knap je gledal na njem jugoslovensko trobojko — zbogom! — jo je hotel z roko pozdraviti, toda premislil se je in sklenil storiti kaj važnejšega. Obleka prepojena z vodo. je postajala vedno težja. Šele zdaj, ko ga je obleka vlekla spod in se je tudi rep že potapljal, je začel Knap razmišljati o borbi za življenje. Pogledal je naokrog; vse mirno in mrtvo. Visoka bregova sta pusta;, potuje med njima po vodi Nebo je prav tako pusto, zdaj je tudi ono tako tuje. Pred njim se širi vodna gladina, lolikor daleč sega pogled Kje so njegovi? Mar ni žive duše? Mahoma ni mogel več misliti, samo topo je še čakal, da izgine tudi rep v vodi, nakar bo videl, kaj se da storiti. Koliko vode, kako je vlažna, motna in grda! Mrko je gledal v njeno žrelo, rep je spet zdrknil niže, še so ga široka krila zadrževala, ali zdajci bo vse skupaj pod vodo. Knap je mislil: tudi jaz pojdem za letalom... na dno, na dno,.., kaj le je tam? Ni izgleda na rešitev. V njem pa tudi ni strahu pred smrtjo. Noge ga vlečejo navzdol. Že truden se ves nasloni na preostali del repa. Kokarda z jugoslovensko krono je pod njegovimi rokami, zdajci se mu tudi ona izmuzne. »Zbogom!« šepne Knap, ko je izgubil poslednjo oporo. Brez moči še enkrat pogleda k bregu. Letalo se je potopilo, čezenj se je zgrnila voda, požrla je letalo, kakor da ga nikoli ni bilo. Zdaj začne Knap plavati. Plavanje ga brž utrudi. Kakor da ima kamenje na nogah, ga vleče nizdol, roke se težko gibljejo. Čofota z njimi po vodi, pač samo toliko, da se bori. Matični tok ga nese po sredi, on pa skuša k bregu. Nesrečni usnjeni suknjič ga stiska kakor oklep. Zadavil ga bo. A kaj se hoče, je pač tako sojeno! pomisli Knap. Breg je kakih sto metrov d«'eč od njega, a njemu se vidi kilometre daleč. Sklene, da ne bo plaval dalje .. »Zbogom. Knap!« reče samemu sebi — »živel si, pa je minilo. Namesto zemeljskega, je zdaj vodno carstvo tvoje ...« Čudno, razum je bil nenavadno bister. Ko se je še toliko utrudil, da ni mogel več zamahniti z roko, je res nehal plavati in se je obrnil na hrbet. Spustil se je po rrki. Ni se mu bilo treba truditi, voda ga je nesla kar naprej, vzporedno z bregovoma. Pred očmi se je razpenjalo ogromno, sivo nebesno brezno, da tako ogromnega še nikoli ni videl. Ob njem je žuborela voda, čul je njen šepet pod seboj in že je razumel, da je prav za prav mrtev, a vodno carstvo se je širilo v neskončnost in se družilo z višavami. Kolikšno mrtvilo! Edina znamenja življenja še dajejo njegove roke, giblje po vodi in sc drži na po-vršinL Vodja je nadaljeval polet in v diru, opojen od lastnega zanosa niti ni opazil Knapove nesreče. Samo Kalšek jo je opazil, zato se je brž ločil od vodje, bliskovito pogledal na Knapov aparat in sklenil hiteti na pomoč. Z letalom se je približal bregu in sklenil pristati. Ob bregu so se širila obdelana polja. Na ravni poljani se mu je posrečilo pristati prav v trenutku, ko je Knapovo letalo še štrlelo z repom iz vode. Kalšek je poskočil s sedeža in začel klicati na pomoč. Toda nikjer žive duše. Tedaj je Kalšek pohitel k bregu. Bilo je to v trenutku, ko je utonil tudi rep. Videl je, da je Knap zaplaval. Treba ga je rešiti. Drži se, tovariš! Spet je Kalšek pogledal naokrog, povsod je bil opusto in prazno. Nikjer človeka, samo nekatere ptice so krožile nad vodo. »Drži se, Knapl Samo še malo!« je kriknil Kalšek in sam ni vedel, kaj naj počne. V najhujši stiski je pol kilometra proti toku zagledal ob bregu ribiški čoln. Kakor brez uma je zdirjal tja gor. »Rešen si, Knap, rešen!« je spet kriknil in hitel, kakor da se z nogami ne dotika zemlje. Videl je, kako mučno plava Knap k bregu. A glej nesreče! Čoln je bil daleč tam gor, Knapa pa je voda nesla s seboj, razdalja se je večala. To Kalška še ni prehudo zaskrbelo. Ko pa se je pognal čez peščino tik ob bregu, je začel z nogami zagrezati v blato. Čim mučneje je dvigal noge, tem globlje so se vdirale. Naposled je solznih oči moral obstati. Čoln je bil kakih dvesto metrov pred njim. Knap pa je prav >edaj nehal plavati, reka ga je odnesla s seboj. Knap se je zbudil na bregu. Nad seboj je spet videl nebo, ki je bilo zdaj nekam motnejše. In videl je zaskrbljeni Kalškov obraz, ki se mu je smehljal, čim je Knap odprl oči. Zraven sta bila dva kmeta, katerima je Kalšek nekaj razlagal. Knap je čul samo eno ali dve besedi, ki sta se razgubili, nebo se je pomračilo, on sam pa je spet nekam utonil. Pozneje so mu vse povedali. Bil je v svoji sobi, vrnil se je v življenje, smehljal se je, samo truden je bil. Pripovedovali so mu o nizkem poletu nad vodo. Tako letenje je letalcem hudo všeč, pa je tudi Knapa premamilo; ali preveč se je približal vodni gladini, ker je slepo sledil vodji in je tako udaril ob vodo. Pripovedovali so mu, kako se je polagoma utapljal in kako je Kalšek takoj pristal, hitel k čolnu in zabredel v blato. Knapa je že odnesla reka, toda na vso srečo ga je zanesla proti bregu. Kalšek je tedaj pritekel k njemu, kakih deset metrov od brega se je vrgel v reko, splaval k njemu in ga v poslednjem trenutku izvlekel. Zdaj so se ob Knapovi postelji smejali vsej dogodivščini. Jaklič je rekel: — Bi bil pač en Ijubavoik manj na svetu. Slovenija svolemu kralju Ptuj, 28. marca Ko je prispela vesela novica, da je zasedel prestol naš ljubljeni kralj Peter H., se je zalskrila radost ln up na obrazih vseh narodno zavednih ljudi, zavedajoč se, da bo on peljal naš narod v bodočnost časti in slave. Po ulicah so hitele razigrane množice in vzklikale mlademu kralju. V četrtek popoldne se je zbralo sokol- stvo v Mladiki — dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička — ln tu je starosta dr. Šalamun v jedrnatih besedah orisal velik zgodovinski dogodek. Množica je manifestirala mlademu kralju in mu prisegla večno zvestobo. V petek pa je šla po mestnih ulicah povorka, v kateri so sodelovali vsi Slovenci ter častno proslavili ta zgodovinski dan. Obmejno prebivalstvo izraža vdanost kralju Gornja Radgona, 28. marca Vest o zasedbi prestola po mladem vladarju NJ. Vel. kralju Petru n. Je sprejelo vse obmejno prebivalstvo z nepopisnim navdušenjem in veseljem. 2e v prvih dopoldanskih urah ao zaplapolale raz hiš državne trobojnlce, lastniki lokalov pa so hiteli kinčatl svoja izložbena okna z zelenjem, trobojkami tn kraljevimi slikami. Ulice so že v dopoldanskih urah oživele in med živahnim vrvenjem zlasti podeželskega prebivalstva, ki je prihajalo v trg, je bilo slišati vesele pomenke o zgodovinskem trenutku. Sokolsko društvo je zbralo vse članstvo, naraščaj in deco ob 18. url v razredu ljudske šole. Svečanemu sestanku je prisostvovalo tudi številno ostalo občinstvo. Ob pomembnem nagovoru društvenega staroste br. Karla Mavriča je bila v globoki tišini prečltana kraljeva poslanica. Sledila je zaobljuba. Po vzkliku kralju in domovini so zbrani zapeli državno himno, s. Bračkova je recitirala, nakar je bila s petjem himne »Hej Slovani« zaključena ta pomembna in nadvse lepa svečanost. Ob petju Pesmi sokolskih legij se je članstvo mirno in radostnih src razšlo in napolnilo ulice. Vsi obrtniki ln trgovci so imeli popoldne zaprte lokale. Občina Gornja Radgona je s sodelovanjem vseh društev in organizacij priredila zvečer na gričku za opekarno kresovanje, katerega se je udeležila številna množica ljudstva od blizu in daleč. Ob svitu velikega kresa, ki Je zagorel ob pol 8. url, je zastopnik občine g. Joža Hrastelj prečital s primernim nagovorom na zbrane proglas Nj. Vel. kralja in sestavo* nove vlade. Skupni pevski zbori so zapeli državno in slovansko himno, nato pa so sledile naro-doljubne pesmi, ki so odmevale v tihi noči daleč tja preko meja. Navdušenje v Slovenjem Gradcu Slovenj Gradec, 28. marca Zgodovinski dogodek v Beogradu je prešinil tudi naše obmejno mesto. Zastave so zaplapolale z mestnih hiš, gruče ljudi so se zbirale na ulici, delo je zastalo. Vsi smo komentirali usodno odločitev in radostnih lic tn solznih oči smo gledali v duhu mladega kralja, ki je združil vse prave Jugoslovane okoli prestola junaških Karadjordjevičev. Ob peti url popoldne Je sklicalo Sokolsko društvo zbor v Sokolskemu domu. Vsi so se odzvali ln prisrčno manifestirali mlademu kralju. Odposlan je bil tudi na najvišje mesto brzojav, Izraz zvestobe in pripravljenosti naše severne meje. Ob sedmi uri se je zbrala in formirala p-red Sokolskim domom povorka pripadnikov Sokola in številnega občinstva. S tro-bojnicami na čelu in z razsvetljenimi lam-pljončki, vzklikajoč mlademu kralju, voj- ski, svobodi in Jugoslaviji smo krenili pred poslopje sreskega načelstva, kjer nas je že pričakovala četa slovenskih fantov in deklet ter ostalega občinstva. Predsedniki društev so si segli v roke, slovenska dekleta in fantje s prižganimi baklami so skupno s Sokoli odpeli državno himno. Pred poslopjem mestne občine smo zopet obstali in zapeli mogočno pesem »Hej Slovani«. Nato smo krenili do železniške postaje mesto ln tam zapeli še enkrat državno himno in Hej Slovani, nakar je bil dan znak za razhod. Pa se kar nismo razšli v navdušenju in veselju, še smo prepevali tn vzklikali. Sedaj nam je Jasna pot, zavest pravega domoljubja je prešinila vse nas, zdaj čutimo, da z Jugoslavijo živimo ln pademo, postali smo si bratje ln sestre v usodnih dneh Evrope, ko mora vsak narod čuvati in braniti svoje najdražje: svojo čast in svobodo! Tudi na Rakeku složna proslava Rakek, 28. m—ca Četrtkovo jutro nam je prineslo cmo, kar smo si vsi iz srca želeli. Ob vesti, da je Nj. VeL kralj Peter IL postal kralj Jugoslavije, smo zopet dvignili glav® z vero, da bo ostala naša domovina neomadeže-\ana. Rano zjutraj je s SokolsJcega doma z&-plapolala državna fcrobojka in ko so ljudje zvedeli, kaj se je zgodilo, je bil kmalu ves Rakek v zastavah. Agilno sokolsko društvo je priredilo ob 5. uri v Sokolskem domu zbor vsega članstva. Zbora so se udeležiti vsi člani, od najmlajših do naj- , starejših; poleg njih pa tudi mnogo prijateljev sokolstva. Po kratkem nagovoru br. staroste m petju državne himne »e je med petjem sokolskih pesmi formirala dolga povorka, ki je s sokolsko disciplino odkorakala pred spomen. kralja Aleksandra. Da je bita manifestacija res enodušna, se je med potjo pridružilo še članstvo Lz prosvetnega doma, kjer so tudi imeli primerno slevnost. Pred spomenikom je bil še enkrat prečitan proglas Nj. VeL kralja Petra II., nakar je vsa množica zapela državno himno. Na pobudo sok. društva, je biLa odposlana Nj. Vel. kralju Petru II. brzojavka naslednje vsebine: Vsa nacionalna im prosvetna društva z obmejnega Rakeka Vam pred spomenikom Vašega blagopokojnega Očeta prisegajo večno zvestobo. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi močna in neodvisna Jugoslavija! Med vzklikanjem kralju. Jugoslaviji tn naši hrabri vojski se je množica razšfa z zavestjo, da smo v tem resnem času složno pripravljeni braniti našo svobodo in neodvisnost, četudi bi bilo treba za to žrtvovati naša mlada življenja. Prelepa manifestacija za kralja v Braslovčah Braslovče, 28. marca Včeraj kmalu po osmi uri so Brasiov-čani zvedeli, da je Nj. VeL kralj Peter IL vzel vladarsko oblast v svoje roke. Novica se je brž raznesla po celem trgu. Z vseh hiš so visele zastave in opoldne je bil trg v svečanem razpoloženju. Šolska mladina je že dopoldne v šoli manifestirala za mladega kralja Iz šole so se slišali otroški gascvi. ki so z navdušenjem peli državno h.mno in druge naše domo-rodne pesmi. Ze popoldne so se v izložbah trgovin in tudi po aknah privatnih hiš pojavile okrašene slike Nj Vel. kralja Petra II. Ko je nastal mrak so bila vsa okna svečano razsvetljena in okrašena. Pred posameznimi domovi so se zbirali člani in pristaši naših organizacij. Pred Sokolskim domom se je formirala povorka Sooklov z državno zastavo na čelu. Z mnogimi balončki je krenila povorka v trg pred Prosvetni dom Tukaj so se povorki pridružili člani FO. z baklja-md v rokah. Mogočni in dolgi povorki so se pridružili še gasilci. Sprevod je med petiem in vzklikanjem mlademu kralju, hrabri vojska in lepi nedeljivi Jugoslaviji prišel do šole. Zupan trga Braslovč g. Švajger ie pozdravil in v navdušenem govoru poudaril pomen današnjega dne Nato ie govoril šolski upravitelj g Zel in akademik g. Rojnik. Lepa in mogočna manifestacija v Braslovčah 1e končala s petjem dri. himne in Hej Slovani Med ovacijamd kralju Jugoslavije in vojake so se udeleženci mirno in dostojno razšli na svoje domove. Proslava v Gornjem gradu Gornji grad, 28. marca V opoldanskih urah smo tudi v našem gorskem mestu zvedeli za radosten dogodek v Beogradu. Sicer mirno in tiho naše mesto je postalo Izredno živahno, ljudje so se zbirali na ulicah v gručah in veselo pritrjevali drug drugemu. V nekaj minutah so vzplapolale z vseh poslopij državne zastave. Sokolski zbor Je ob 17. uri otvoril in vodil starešina br. dr. Janko Rak, podstare-šina dr. Ervin Mejak pa je v kratkem nar govoru obrazložil pomen zgodovinskega dneva. Sokc laki orkester je zaigral državno himno, nato pa še sokolsko koračnico »Pestm sokc.lskih legij«. Priložnostno de-klamacljo je imela Sokoličica Mičica Tratnikov a, pred razhodom pa je orkester zaigral še »Hej Stovanl«, ki so jo vsi številni prisotni spremljali s petjem. Med slavnostnim zborovanjem so prisotni vzklikali mlademu kralju ln naši neodvisni in svobodni Jugoslaviji Slavje v Ljubnem na Gor. Ljubno na Gorenjskem, 28 marca Vest, da je prevzel oblast Jugoslavije naš mladi kralj Peter II. v svoie roke. in vsi dogodki, ki so se vršili v zvezi s tem, So nacionalno javnost naše vasi < ako vzradostili. da je dala duška svojemu zadovoljstvu. kakor je pač najbolj mogoče v vaških prilikah. Tukaj ko smo dobili radijsko poroJTo, so šli mladi Sokoli v zvonik in začeli pn-trkavati. da so s tem obvestili vso okolico o veselem dogodku, ko pa se je stemni'o, je zopet mladina pokazala svojo radost ln je na najvišji točki zažgala mogočen kres. Po vsej Gorenjski tja do Trig^va goljo srca naših vrlih vaščanov za mladega kralja. Povorka se je razšla pri Sokolskem domu. V sprevodu in špalirju je vladalo velikansko navdušenje. Neprenehoma so vzklikali kralju, domovini in jugoslovanski vojski ter peli nacionalne pesmi. Steklarji, ki so bili na nočnem posadu, so zapustili delo in se pridružili kar v delovnih oblekah povorki. Proslava v Senovu Senovo pri Rajhenburgu, 28. marca Tudi naš revir je proslavil zgodovinski dan 27. marca. Ob pol 8. zvečer so se zbirale množice pred rudniško restavracijo, od koder je lumutli povodca. Ift Mq državna trobojmea, mladina osnovne tn meščanske šole s lampijončki, rudarska godba, prapor gasilske čete Senovo ln rudarski prapor, za njima, gasilci v kroja. Za gasilci upravnik rudnika g. Inšpektor ing. Dular z inženjerji, uradniki in nameščenci, zastopniki krajevnih oblasti, celokupno učiteljstvo meščanske in osnovne šole, sokolstvo itd., rudarji ln rudarske žene ter ostalo občinstvo. Povorka Je krenila do občine, kjer je Imel kratek nagovor na zbrano množico starosta Sokola in predsednik gas. čete g. dr. Benedlčič. Navdušeni vzkliki kralju, domovini in naši vojski so odmevali po dobravi. Gorel je na hribu kres, rakete so pa razsvetljevale temno nebo. Povorka Je krenila potem nazaj proti delavski koloniji, kjer so se množice rašle. | Dr. MIlan GavvOovM Dolenjske Toplice radostno slavijo Dolenjske Toplice, 28. marca Vest o nastopu mladega kralja se je raznesla v Toplicah že v prvih dopoldanskih urah. Že takoj po prvih beograjskih vesteh se je pojavila na Sokolskem domu državna trobojnica, katerim so sledile tudi druge. Radost ln veselje se je bralo vsem na obrazu in navdušenje se je stopnjevalo od ure do ure. Ob 8. url zvečer so se zbrali skoro pol-noštevilno člani sokolskega društva, naraščaj in deca v sokolskem domu, od koder je odšla povorka z državnimi zastavicami in lampijončki po topllških ulicah prepevajoč nacionalne pesmi in vzklikajoč kralju, kraljevskemu domu ln Jugoslaviji. Povorki so ae priključili tudi ostali domačini, ki so potem napolnili veliko dvorano sokolskega doma. Na oder je stopil društveni prosvetar, ki je v svojem govoru omenjal važen zgodovinski pomen današnjega dne ter v lepih besedah izrekel v imenu vsega domačega sokolskega pripad-nlštva mlademu kralju ln domovini vdanost ln zvestobo ter pripravljenost na žrtve. Govor Je spremljalo navdušeno pritrjevanje navzočih z vzkliki kralju in domovini. Po govoru so navzoči zapeli državno himno, pesem sokolskih legij, ter Hej Slovani, s čimer je bila lepa vdanostna manifestacija zaključena. Vdanostni brzojavi in čestitke Zveza kulturnih društev v Ljubljani pozdravlja z največjim navdušenjem Nj. VeL kralja Petra H. ter mu izreka neomajno zvestobo ln vdanost. Slavistično društvo v Ljubljani vdano pozdravlja mladega vladarja naše neraz-družljive domovine, ki edina jamči Slovencem neoviran kulturni razvoj ln mu z zagotovilom neomajne vdanosti želi ob zasedbi prestola vso srečo. Ob prevzemu kraljevskih dolžnosti se zbiramo kulturni delavci severne meje okoli s slavo in junaštvom ovenčanega prestola Njegovega Veličanstva kralja Petra n. in se mu klanjamo v neomajni zvestobi in vdanosti g ponosom pripravljeni na največje žrtve za kralja ln domovino. — Zveza kulturnih društev Maribor. ★ Slovensko trgovstvo navdušeno pozdravlja Vaš prevzem kraljevske oblasti ln Vam izraža svojo neomajno zvestobo, živelo Njegovo Veličanstvo kralj Peter n.! živela svobodna Jugoslavija! — Zveza trgovskih združenj dravske banovine. ★ Apotekarska kom01» kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino, prosi Vaše Veličanstvo, da blagovoli sprejeti ob nastopu svojega vladanja izraze naše brezpogojne vdanosti in globokega spoštovanja. * Dravska sekcija Udruženja zvanfčnikov finančne kontrole v Ljubljani Izraža v imenu svojega članstva Vašemu Veličanstvu ob prevzemu kraljevske oblasti neomajno vdanost in zvestobo. ★ V Imenu članov Ljubljanske inženjer-ske zbornice al dovoljujem sporočiti Vašemu Veličanstvu ob prevzemu kraljevske oblasti izraze naše neomajne zvestobe in vdanosti — predsednik ing, Pirkmajer. ★ Sadjarsko in vrtnarsko društvo v LJubljani izreka Vašemu Veličanstvu ob prevzemu kra *evske oblasti globoko vdanost in neomajno zvestobo. četniška slavnostna seja Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana, Je o priliki prevzema vladarske oblasti po Nj. VeL kralju Petru H. imelo slavnostno sejo, na kateri Je ponovno priseglo neomajno zvestobo ln vdanost mlademu kralju Petru II. in se zaklelo braniti do zadnjega vsako ped naše, g krvjo pribor j ene zemlje. Jugoslovani gmo svoboden narod. Je rekel predsednik, in kot tak moramo tudi ostati, pa naj se zgodi karkoli! Cetniki ne gledamo na moč in število sovražnika, ampak se zanašamo na našega kralja, vnuka onih pradedov, ki so se prvi dvignili in zgrabili za orožje, da rešijo suženjstva svojo domovino. Zanafamo se pa tudi na svojo samozavest, pripravljeni se boriti do zadnjega moža, tud' s še tako številnim sovražnikom. Naš kralj sin Mu-Cenika, krali Peter H. je kralj naSe krvi, zato bo vodila pot vs?kega nepri atelia le preko naših trupel, ker suženjstvo je gren- ko in strašno, a smrt za domovino je sladka in lepa. Predsednikove besede so kakor ogenj vžigale srca prisotnih ter Jih vzpodbujale k še večji neustrašni borbi za čast ln popolno svobodo vse svoje domovine. Ob petju državne ln četniške himne so zaključili lepo svečanost. Slavna bratovska skladnica Visoko spoštovani gospod ban! V tem zgodovinskem trenutku, ko je nastopil kraljevsko oblast Nj. Vel. kralj Peter II. izraža Glavna bratovska skladnica v Ljubljani vso svojo vdanost in domoljubno občutje do naše domovine, do mladega kralja in prevzvišenega kraljevskega doma Karadjordjevičev. Osrednja nosilka rudarskega in topilniškega zavarovanja v Sloveniji se zaveda, da Je ▼ dobrobit države potrebno zgrniti okrog kraljevskega prestola vse narodne sile, in zato slovesno obljublja, da bo tudi v bodoče vse svoje delovanje in snovanje posvetila vzvišenim narodnim idealom, ima-joč pri tem v vidu pomembnost urejenosti življenjskih prilik našega slovenskega rudarja in topilničarja. h kateri doprina-ša velik prispevek tudi organizirana povezanost rudarskega tn topilniškega socialnega zavarovanja v Sloveniji. Prosimo Vas. spoštovani gospod ban. da izraze naše vdanosti in želje za vso srečo ob prevzemu krallevske oblasti tolmačite na najvišjem mestu. Supni odbor starokatofi£ke cerkve je na svoji včerajšnji slavnostni seji manifestiral svojo najiskrenejšo zvestobo in vdanost do ljubljenega kralja Petra II. ob prevzemu svojih vladarskih dolžnosti. Božji blagoslov naj ga spremlja na kraljevski poti skozi vse življenje, da bodo njegova dela za srečo naroda in srečo Jugoslavije kronana s častjo in slavo. V zvezi s proslavo je bila odposlana sledeča brzojavka gospodu škofu staroka-toliške cerkve v Zagrebu: »Prosimo Vas, da tolmačite Njegovemu Veličanstvu kralju Petru H. ob prevzemu svojih v'adar-skih dolžnosti izraze naše neomajne zvestobe. vdanosti in zaupanje v bodočo našo svobodo in enakopravnost Uprava sta-rokatoliške cerkve v Ljubljani.« Nato je župni upravitelj br. dr. PovSe Tinko pcudaril med drugim: »Važni in težki časi zahtevajo energičnih ukrepov in dejanj, ki se globoko odražajo v življenju. Veliki časi rode velike može in vsak čas izoblikuie sebi primerne velikane in nastope Zato mi. starokatoličani zavedajoč se težkega položaja, z največjim navdušenjem pozdravljamo našega mladega kralja Petra II. ob prevzemu vladarskih dolžnosti, ker se bo z njim nadaljevalo delo njegovih junaških in viteških dedov ter njegovega velikega očeta — mučeni-ka. kar jasno dokazuje dejstvo, da je takoj ob svojem prvem nastopu obdan in oprt na ponosno ln neuklonljivo vojsko in na narod, ki pod svojim svobodnim soncem ne trpi suženjskih verig.« V slovesnem razpoloženju ie bila seja raklj- čena z vzkliki: Zvel krali Peter II! • Živela dinastija kralja Karadjordjevičev! I Živela vojska! Kje naj ba gimnazija v Spodnjem Posavju Manifestacije za kralja v Hrastniku Hrastnik, 28. marca Večina Hrastničanov je izvedela radostno novico šele opoldne, ko je prišla iz službe k obedu. Otrokom, ki so meflj popoldne pouk, so učitelji razložili pomen toga velikega dne. Ob 17. se je zbrala v Sokolskem domu vsa sokclska družina, kjer je pomen velikega dneva pojasnil starosta, brat Farčnik. Navdušenega vzklikanja kralju, domovini in jugoslovanski vojski v nabito polni dvorani ni bilo ne konca ne kraja. Spontano se je zvečer povorki pridružil ves Hrastnik, od mladine do najstarejših ljudi, od preprostega delavca do vtookih funkcionarjev industrije. V povorki so se razvrstili za državno zastavo rezervni oficirji v uniformah, nato Sokoli z dvema praporoma, rudarska godba, obe gasilski četi, steklarska godba, vsa ostala h rastni.ška društva. V povorki je biilo okrog 1500 ljudi Ostali Hravtničani so pa tvorili špalir. Smelo trdimo, da take spontane hi tako velik« manifestacije še ni bilo v Hrastniku. Okna hiš so bila razsvetljena tal okrašena s kraljevo sfliko Raz hiše so plapolale državne zastave Na kolodvoru sta imele patriotična govora župan g Malovrh in starosta Sokola br. Farčnik Odkritih glav so vsi zapeli državno himna Brežice, 29 marca V zadniem času je važen problem naše časopisne polemike ugotovitev, ali je gimnazija v Spodnjem Posavju pogrebna in kje naj bi bila. Večina piscev se strinja, di je pri n'iS neobhodno potrebna ustanovt^v tako vačne ku turne ustanove, k; odp: a pot hrepenenju n°.še mladine po v!šji izobrazbi. Snmo meščanske šole so vsekakor premalo za t "ko obširno pokrajino kakor je Spodnje slov^n°!ko Posavje. Nasprotujejo si pa mnenja glede kr?ja ustanovitve. Spočetka je bila tekma le med B-eSicaml in Krškim, sedaj pa se jima je pridružila še Sevnica. Vs-ik po svoje ugotavlja splošno koristnost, važnost ln pomembnost gimnazije v njegovem kraju. Sevnica je sama po sebi majhen kraj, ki nima niti sre^k^ga načelstva, ne meščanske šole. pa naj bi kar naenkrat dobila novo ustanovljeno gimna: ijo? Saj je vedno tako, l:'er je sedež poH.t:čne oblasti, tam se tud; rszvlja gospodarsko ln kulturno življenle pokrajine, oziroma prav tam so ustanavljali pol t čna ob'astva, k'er so bila ljudstvu najbolj pri mkl. V p'št? v prideta to^ej !e Krško ln Brežice. »Slo-venčev« dopLsnik iz Krškega ugotavlja glede bodoče srednje šole v Krškem: >Njo- na naloga bo tudi, da nas v sedanjih usodnih dneh kulturno zbližuje na zgodovinsko pomembnih tleh Krškega polja, ki je namočeno s krvjo slovenskega in hrvatskega kmeta-tlačana m upornika v preteklosti.« Vse to in tudi še druga njegova izvajanja velja prav tako za Brežice, če še ne v večji meri, saj so se bojevali naši predniki po vsej Brežiško-krški kotlini in še dalje v hrvatskem Posavju. Pa to je le dejstvo Novi minister brez portfelja dr. Milan Gavrilovič, dosedanji naš poslanik v Moskvi, šef zemlJoradniške stranke, se Je rodil v Beogradu 1882 Doma je dovršil pravo, promoviran pa je bil v Parizu. Takoj nato je stopil v diplomatsko službo in je bil na različnih položajih v Beogradu, Londonu, Atenah in Rimu. Upokojen je bil kot poslaniškl svetnik. Že kot študent je živahno nastopal v politiki in književnosti. Objavil je doslej dolgo vrsto člankov v dnevnih revijah. Nekaj let Je bil direktor »Politike*. Zemljoradniški stranki je pripadal od njene ustanovitve kot glavni tajnik. Po smrti Joče Jovanoviča je postal njegov politični naslednik in šel Srbske kmečke zveze. Ko so bili postavljeni diplomatski stiki s Sovjetsko Rusijo, je bil imenovan za opolnomočenega ministra in izrednega poslanika kraljevine Jugoslavije y Moskvi, odkoder se zdaj vrača v domovino. MIlan Grol Poslopje meščanske Me v Brežicah, Id Je namenjeno u Novi minister za socialno politiko in nth rodno zdravje g. Milan Grol se Je rodil V Beogradu 1876. Tu Je dovršil filozofsko fakulteto, potem Je študiral še v Parizu Gl9-daiišče ga je najbolj zajelo. Od 25 uradniških let Jih Je preživel 20 v beograjskem gledališču kot pomočnik dramaturga, dramaturg in upravnik, 5 let pa Je bil profesor. Vso to dobo se je barAl z novinarstvom, politiko in književnostjo. Bil je najožji tovariš dr. Jovana Skerliča. Število njegovih člankov in razprav je izredno veliko. Že nekajkrat je bil g Milan Grol minister, večjidel v prosvetnem resoru. Od 6 Januarja 1929 dalje je bil na čelu skupine, ki je ostala zvesta pokojnemu Ljubi Davidoviču. Po Davidovičevi smrti je bil lani 21. februarja izvoljen za predsednika glavnega odbora Demokratske stranke. davne preteklosti, na katerega moramo biti vsi ponosni in ki nam vliva novega poguma in vztrajnosti v naši enotni borbi za pridobitev te visoke kulturne vrednote prav v sredini tega zgodovinsko slavnega polja, to je v Brežicah. Krško samo na sebi leži skoro v soteski ln nima že po svoji naravni legi možnosti, da bi se mesto širilo, z malo izjemo proti jugu. Poleg vsega je pa še brežiški srez mnogo večji od krškega. Mesto Brežice samo pa ima več kot še enkrat toliko prebivalstva kakor Krško. Tudi prometno ožilje je ob sotočju Krke v Savo mnogo gostejše in po naravni legi so dani vsi pogoji za razmah in širjenje mesta Brežio. Večji kraj Kostanjevica Je prav toliko oddaljen od Brežic kot od Krškega, Cerklje pa so mnogo bližje Brežicam. Mladini iz Sevnice ln njene okolice bi bilo vsekakor ugodneje posečati gimnazijo v Brežicah kot v oddaljenejšem Celju. Brežice so po železniški progi v eno smer 15 km bližje ln tudi ne bi bilo treba čakanja tn prestopanja na Zidanem mostu. Krško pa je od Brežic oddaljeno le eno postajo. Merodajni činitelji se ne morejo ozirati le na nekaj navdušenih besed, ampak na stvarnost in večjo krajevno potrebo. V Brežicah bi bili prostori za novo gimnazijo v sedanji meščanski šoli kot je sklonil občinski svet. Meščansko šolo bi postopoma leto za letom ukinjali. V Krškem ne morejo spreminjati ustanove, ki jo je določil velezaslužni mecen g. Martin Hočevar že leta 1877 za meščansko šolo. Tisti del Krčanov, ki se zavzema za ustanovitev gimnazije v Krškem, pa bo tudi potola^ žen, saj je že v. gradnji nov železobetonski most čez Savo. Vsakemu svoje po stvarni potrebi. Ko zasedate prestol slavnih Karadjordjevičev, pošilja Vašemu Veličanstvu kot svojemu pokrovitelju v imenu vseh slovenskih čebelarjev izraze najgloblje vdanosti Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani. INTIMEN SVETOVALEC ZA ZENE Nova knjiga »Za Vas, gospa«, kt Vam pojasnjuje tajnost Vaše pojave ln lepote, daje strokovne na« svete o lepoti, zdravju, dljetl, kako prehrani ti dojenčke, o načinu podaljšanja človeškega življenja, o duševnih pretresih prt ženah, važnosti ln pomenu odgoje otrok, sladkorni bolezni ln njenem vplivu na pslho, strokovnjaška pojasnila o plodnih ln neplodnih dnevih Sene. kdaj Je tena sposobna za oploditev, kako se odpravi oploditev itd. Ta knjiga Je predvsem posvečena ženam, a n« bi Škodilo niti moškim, če bi to knjigo temeljito proučUl. Knjiga Je okusno opremljena, obsegajoča 96 strani ln JI Je cena samo din 20.— Denar naj se pošlje vnaprej na ček. račun br. 31.640. Naročila sprejema »Tajno-vltostt Kvota«, Zagreb, poštni pretinac Mfc Življenje v lfichvju Kopališča so zaprta, ker ni premoga — Bosonoge zdravilišču v svetovnem Do pred osmimi meseci je bilo tolikokrat Imenovano francosko mesto Vichy še mirno letovišče, prav takrat sredi živahne sezone. Ko so v začetku julija začeli prihajati prvi ministri, člani vlade, novinarji ln diplomati, se je zdelo, da so prišli le novi gostje In da nič ne bo skalilo običajnega življenja tega znamenitega francoskega kopališka. Samo vojaki, ki jih je bilo mesto polno, so pričali, da se je nekaj zgodilo. Ko je kmalu nato postalo mesto začasna prestolnica, ni nihče mislil, da se bo ta začasnost tako daleč zavlekla. Spremembe, ki so nastale v teh osmih mesecih, so ogromne. Lani poleti so bile terase po kavarnah prepolne gostov. Natakarji so jim prinašali z belo kavo štiri do pet koščkov sladkorja. Pri obedu pa so postavljali na vse mize surovo maslo. Danes prinese natakar ob kavi tako drobno zrnee saharina, da ga je komaj videti, in če hočeš okusiti maslo, moraš vstati ob sedmih zjutraj in po ure in ure čakati v dolgi vrsti pred prodajalno ... Hoteli so kakor izropani. Velika okna so prepleskana z modro barvo. Po tleh nikjer preprog. Nikjer nobenega cvetličnega lonca. Peči centralne kurjave so bile vso zimo mrzle. Vhod v neki veliki kino, ki ne daje več predstav, je preurejen v veliko skupno spalnico. Za modro premazanimi okni trgovin je videti vojaške postelje, vojaške kovčege ln puške. Mali Kazino je izpremenjen v skladišče Rdečega križa, veliki pa v notranje ministrstvo. V eni najboljših modnih delavnic nekdanjega Vichyja je zdaj stražnica mobilne garde, ki straži predsedništvo vlade. V Vichyju, v tem svetovno znanem kopališču, se danes noben gost ne more okopati. Kopališča so zaprta, ker nI premoga... Jeseni, ko je prišla naredba, da se morajo bonboni izdelovati brez sladkorja ln čokolade, brez jajc in masla, so zaprli večino vichyj-skih slaščičarn. Ko so bile Izdane karte za obutev, so začeli zapirati čevljarske trgovine. Potem je prišla vrsta na trgovine z manufakturnim blagom. Dovoljeno je bilo le še prodajanje umetne in prave svile, in trgovine so počasi zapirali... Tudi nogavice so na izkaznice in s toplimi dnevi, ki prihajajo, je vedno več bosonogih žensk v Vichyju. Verjetno bodo letos še bolj kakor lani v modi lesene sandale ... še malo in napočil bo čas. ko se začne kopališka sezona. Letošnja sezona ne bo prav nič podobna prejšnjim, saj bodo tudi le redki, ki bodo dobili dovoljenje za bivanje v novi prestolnici. —HnimnnnntininttmifiimminnnnrfrmiinR;iirn: - Novost iz vitaminske abecede Na zborovanju nemških kemikov, ki se je vršilo te dni v Wiesbadnu, je vzbudilo med drugimi predavanji posebno pozornost predavanje, ki ga je imel dr. John o vitaminu E, za katerega se je v zadnjem času pomnožila »vitaminska abeceda«. Z neštetimi poskusi z belimi podganami so ugotovili, da je tudi plodnost in razmnožitev bitij vezana na določeno snov. Kokošja farma nekega raziskovalnega zavoda, v katerem raziskujejo učinke tega vitamina se v ničemer ne razlikuje od drugih kokošjih farm. Razlika bi bila le v tem, da se tu iz nobenega jajca ne izvali plšče. Kokoši redijo namreč s hrano, ki ne vsebuje vitamina E in zato postanejo jalove. Ce jim pa dado spet hrane, ki ji ne nedo-staja tega vitamina, tedaj se jim plodovi-tcet čez neka/j časa vrne. Vitamin zoper nerodovitnost pa ni neogibno potreben samo podganam in kokošim. čebele se le tedaj razvijejo v matice, če dobe hrano s tem vitaminom. Ker se da nagnjenost do splavov pri govedu, ovcah in svinjah odpraviti s preparati vitamina E, imajo pač tudi te živali potrebo po njem. Na ta način je mogoče preprečiti velike izgube v poljedelstvu. Važnost vitamina E za ljudi so dolgo izpodbijali, a če so dali bodočim materam, ki so se nagibale drugače k splavu, vitamin E v obliki olja iz pšenične kali, kjer ga je posebno dosti, so donosile zdrave otroke. Razen v olju je dobiti ta vitamin v manjših količinah v maslu in mleku, v zelenih solatnih rastlinah, v lucerni, lapuhu, lešnikih in mesu sesalcev. Manj svinj v Ewop2 Prvenstvo v prašič} ereji je prevzela Kitajska Doslej je veljalo prepričanje, da Ima Evropa na svetu največ svinj. Tako so poročale vse gospodaiske statistike, ki so navajale številke o živinoreji v starem svetu. Po najnovejših podatkih pa se zdi da se je stanje v Evropi spremenilo. Naš kontinent ne prvači več s svinjami, ampak je to mesto zavzel Dajnl vzhod, Kitajska s Korejo in Filipini. Med evropskimi državami goje danes največ svinj na državnem ozemlju Nemčije brez priključenih dežel. Službeni podatki navajajo, da doseže število ščetinar-jev tam 23 milijonov rilcev. Nemčiji sledijo po vrsti z majhnimi razlikami Rusija, Poljska in Anglija. Kvalitativna prašičereja pa je doma prvenstveno na Angleškem, kjer najbolj pazijo na čistost pasme. V Jugoslaviji imamo 5 milijonov svinj ter zavzema naša država v pogledu svi-njereje peto mesto na evropski celini. živa11 se med se spoznavajo S rise bežifo pred divjimi svinjami — Zajci,, sme in jeleni Fazani in četverosaoga divjad — Divjačina in psi Na vprašanje, da-H gozdne živali druga drugo spoznavajo, odgovarjajo poznavalci fpozcinega življenja pritrdilno. Pil tem se naslanjajo na svoja opazovanja. Gozdne živali imajo siguren čut za to, da so neke živali zanje nevarne, druge pa ne. Posebno značilno se v tem oziru vedejo srne. če se prikažejo pred njimi divje »vlnje, se spustijo srne v divji beg. Jelemi pa se divjih svinj ne boje, temveč te ostajajo rajši v primerni oddaljenosti, ker vedo, da bd jo slabo izkupile, če bi se jim preveč približale. Napad na bančnega sla V bližini Krakovske ulice v Varšavi sta dva razbojnika napadla bančnega sla, ki je pravkar dvignil v banki sto tisoč zlotov gotovine. Med razbojnikoma ln bančnim slom ae je razvila bitka, v kateri je bila premoč na strani bančnega sla, ki mu je priskočil na pomoč neki tovariš. Ko sta napadalca sprevidela, da sta izgubljena, sta pobegnila. Vendar so enega Izmed njiju pozneje prijeli stražniki na cesti, drugega pa so aretirali v njegovem stanovanju. cisto volneno - S Kvalitetno blago zimske suknje Itd. — dobite še vedno pri tvrdki Drago Schwab LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 7. Zaloga konfekcije za gospode in dečke. »Gospod, prinesel sem vam račun!« »še malo potrpite, prosim, takoj bom gotov ...« (»Marc Aurelio«) Zajec se ara prav nič ne boji, prav tako tudi ne jelenov, temveč se mirno kreta med njimi čisto drugače pa se vede, če voha divje svinje. Tedaj se spusti v divji beg. Fazani, ki stoje na jasah, puste zajce, kunce in sme mirno do sebe, izginejo pa kakor strela, če se pojavi v bližini divja svinja ali lisica. Prav tako se kljunači in jerebice ne boje srn, zajcev ali kuncev, če pa se prikaže mačka, odleti ptica takoj. Neki opazovalec pripoveduje, da ga Je pot često vodila mimo valeče fazanke, ki si Je napravila gnezdo le dva koraka od poti če je bil sam, se ni zmenila zanj, a če ga je spremljal pes, je odletela v varno oddaljenost. To se je dogajalo dosledno in lz tega je razvidno, da psa ni smatrala za svojega prijatelja. za 70 letno nevesto V Buesnos Airesu je Zbudila veliko senzacijo poroka neke 70-letne stare gospodične z lepim, 22-letnim Rodolfom Gascom. Stotine ljudi so se zbrale zvečer pred stanovanjem novoporočencev in jima pele zaljubljene podoknice. Policija, ki je menila, da je stara nevesta tega dne doživela že itak dovolj razburjenja, je množico po polnoči končno razgnala. Petnajst milijonov naročnikov radia V Nemčiji so pred kratkim našteli petnajst milijonov abonentov radia. Od začetka vojne Je naraslo število naročnikov za dva in pol milijona. Tu niso všteti radio naročniki v češko-moravskem protek-toratu ln tudi ne naročniki radia na Poljskem ter v zapadnih pokrajinah, ki so pod nemško vojaško upravo. Nova dražba za preko-morski promet Štiri velike letalske družbe v Ameriki 30 osnovale novo letalsko ustanovo z imenom »Air Cargo Incorporated« ter Izvolile za predsednika polkovnika Edgarja Gorrella, ki je izjavil, da je treba rafcmati z ogromnim povečanjem letalskih tovorov čez Atlantski ocean. Družba se bo za te prilike pripravila. Gorrellova izjava se najbrže tiče priprav za tovorni promet z letali po vojni. Nova kokošja pasma Po petnajstletnem eksperimentiranju se je nekemu Irvinu Filmansu v Momachi, Oklahoma, posrečilo vzgojiti novo pasmo kokoši. Pasma je nastala s križanjem purana in japonskega fazana. Kokoš iz tega križanja je nekoliko večja in vitkejša od navadne kokoši ter ima rdečkast vrat. Samice dosežejo do 3 kg teže, petelini pa pol kg več. Nova kokoš se je izkazala kot izvrstna jajčarica. Francoska odškodnina Švici Francoska vlada je izplačala Švici 7000 frankov kot odškodnino za neko lani izvršeno bombardiranje v Švici, ki so ga nehote zakrivili francoski vojaški letalci V parkih bo rasel krompir In poleg njega bodo uspevale sončnice Milanski »Corriere della Sera« poroča, da se bodo milanski parki po višji odločitvi kmalu spremenili v njive, na katrtih bo rasel krompir. Namesto okrasnih rastlin in rož bodo vrtove zasadili s sončnicami, ki dajejo olje. V skladu s to odredbo" so se že pojavili v javnih ln zasebnih parkih plugi, ki so začeli orati ledino. Po poročilu milanskega lista je v Milanu kakšnih 10 ha ali sto tisoč kvadratnih metrov površine, ki se da Izborno porabiti za sajenje krompirja in sončnic, če bo ta površina dobro obdelana, bi utegnila dati 2000 metr. stotov * krompirja. Edino park Lambrate bodo rezervirali za gojitev rici-nusa, ki daje olje za mazanje letalskih motorjev', kajti krompir ne zahteva mnogo obdelovanja, daje pa dovolj izdaten pridelek ▼ današnjih hudih časih. Kaj je korveta? Ladjica majhne tonaže, a dobro oborožena V sedanji pomorski vojni so se zopet pojavile korvete. Kakor nekoč, tako je tudi zdaj ta vrsta lahkih ladij določena v glavnem za spremstvo konvojev. Nove korvete so parnikl z majšno tonažo, namenjene za nemirno severno Atlantsko morje in so dobro oborožene. S korvetami hoče angleška mornariška admfcraliteta štediti svoje rušilce, Id Jih nima preveč. Posadka korvete znaša 50 do 60 mož. Ladje imajo isto orožje proti podmornicam kakor rušilci, t. j. brzostrelne protiletalske topove. Njihov akcijski radij znaša normalno 3000 milj (okoli 6000 km), tako da lahko spremljajo konvoje, namenjene preko Atlantika. -nm Dolga šahovska igra šest let „potezanja" med Ameriko in Avstralijo V Ameriki so pred kratkim doigrali šahovsko partijo, ki je trajala šest let. Tako dolgo je trajala ta partija zaradi tega, ker je bil eden izmed igralcev v Ameriki, drugi pa v — Avstraliji. Poteze sta si moža sporočala pismeno, pri čemer je Američan svoja pisma pošiljal preko Evrope in Sueza, Avstralec pa preko Tihega oceana. Ko je igra trajala že pet let, je Američan izrekel željo, da bi jo dokončala brzojavno. Avstralec je to sprejel, vendar pa je partija trajala še celo leto dni. Naposled jo je izgubil Američan, ki je moral plačati potem vse poštne stroške z brzojavkami vred, kar je zneslo 6000 dolarjev. -IBRWmiBJIIIHT!fWfRI^T,"'r"! ■ Izdiranje zob z glasbeno spremljavo Poskusi in uspehi dveh ameriških zobarjev Konferenca umetnikov v Moskvi Moskovska agencija Tass poroča, da so tamkaj otvorili kongres sovjetskih gledaliških umetnikov. Iz poročil, ki so bila prebrana na sestanku izhaja, da ima Sovjetska zveza danes 855 gledališč. Njih število je naraslo v lanskem letu od 825 na 855. Predsednik kongresa Krapčenko je na koncu zborovanja razdelil 102 nagradi za uspehe v književnosti in v gledališkem udejstvovanju. Dva zobarja v Dallasu, Teksas, ln sicer dr. Tom Conner ln dr. Lynn Stitt sta začela uporabljati novo metodo pri lzdiranju zob svojim pacientom. Njuna čakalnica je urejena v kitajskem slogu ln na steni visi plastična slika, predstavljajoča gorski samostan. Slap, ki pada tam v bližini na zemljo, ponazarja z veliko živostjo voda, ki curlja na relief lz posebne naprave. Med plombiranjem zob navija poseben strokovnjak gramofonske plošče, ki odvračajo paciente od bolečin. Oba zobarja trdita, da se ta metoda z velikim pridom uveljavlja v njuni praksi. Pacienti ne kažejo nobenega strahu, njih živci so popolnoma mirni in ni pacienta, ki bi se bal stopiti v njuno ordinacijo. MBiM!IHHI!l!l!flmm- Zatemnitev v nezasedeni Franciji Notranji minister francoske vlade je izdal naredbo, da se morajo zopet zatem-njevati mesta na vsem področju nezasedene Francije. Klub »goseničarjev" Možje, ki so srečno skočili s padalom iz letala V Londonu so nedavno osnovali originalen klub z naslovom »Klub goseničarjev«. člani tega kluba postanejo lahko samo taki možje, ki so se ob kakšni letalski nesreči rešili iz aeroplana s padalom. Znak je kaj nenavaden: zlata gosenica z očmi lz rubina. Rešeni piloti so si Izbrali gosenico za svoj simbol zaradi tega, ker sliči padalec, ki je skočil iz aeroplana, gosenici, obešeni na tanko nitko, kadar se spušča k tlom. Klub goseničarjev ali, kakor se glasi njegov naziv v originalu »Caterplllars Club«, je Imel že kmalu v začetku vojne 3000 članov. Po velikih borbah v zraku septembra meseca lanskega leta se je število članstva seveda pomnožilo, člani kluba so sami ponosni ljudje. Poročajo pa, da angleška vlada klubovih pravil še ni odobrila, zaradi česar člani angleškega kr. letalskega zbora ne smejo nositi znaka z gosenico na svojih službenih uniformah. ■ i,iiiii:i:iB!i!!iii;i:::;iiii:iiiffli;rai- Val peska ob startu < •• • ."V:Sy '"..; N Mi. . 4' A. Ve r i .. •*:»• > •> V < ; - • i ' 1 tf..... . - • • . ' 'r i ■ , : •i . '-i v:..>/ p H Šest novih Clipper j ev Iz Nevv Torka poročajo, da so izgotovill prvega izmed šestih novih »Clipperjev« za neprekinjene polete čez Atlantski ocean. Tri izmed njih dobi Velika Britanija za lastno uporabo. Vlom pri Daladieru Iz Pariza poročajo, da je bil v stanovanje bivšega ministrskega predsednika Edvarda Daladiera izvršen vlom. Denar in pisalni mizi Sumijo, da so vlomilci iskali vrednostni predmeti so ostali nedotaknjeni, vlomilci pa so premetali vse listine v kompromi tuj očo korespondenca Nenavadno kosilo Elza Ackeraonova iz Stockhoima je povabila nekaj svojih znancev na obed ob svojem stotem rojstnem dnevu. Starka Je sama sprejemala goste, med obedom pa Je pripovedovala spomine iz svoje mladosti o draginji in vojnah, ki jih je doživela* ko Je bila še mlada. nemškega Junkersovega letala Ju 87 ▼ afriški puščavi -JITOMIlilHMiTO ■ 1z Argentine v stratosfero Podvig argentinskega majorja pod nadzorstvom prof. Piccarda Znani argentinski major Olivero ln njegov sodelavec Puig se pripravljata za nov podvig v stratosfero. Doseči hočeta višino 30.000 m. Start naj bi bil še ta mesec, če to ne pojde, pa v začetku aprila. Zaradi tega sta Olivero in Puig že odpotovala na 2000 m visoki hrib Sv. Rafaela, od koder se bosta dvignila z balonom v zrak. Za polet je vse pripravljeno, čakajo samo prihoda belgijskega raziskovalca stratosfere prof. Piccarda, ki bo pregledal balon pred startom ter bo ugotovil, če so instrumenti dovolj precizni za kontrolo poleta. Za dvig v stratosfero so napravili Argen-tinci balon s 124.710 kubičnimi metri vse- bine. Kadar bo balon poln, bo mem v višino 79 m. Površina platna ln svile balona znaša 14.000 kv. m. Balon tehta 1042 kg, s kabino ln instrumenti vred 2000 kg. Kabina Je narejena iz 4 mm debelega aluminija ter je previdena s posebnim padalom, ki omogoča varen pristanek na zemlji Na zemlji bo vodil ekspedicijskl podvig prof. Piccard. Uspeh starta je seveda odvisen od vremena. Ne smemo pa pozabiti, da imajo v Argentini zdaj jesenski čas. Nedavno so s hriba Sv. Rafaela spustili v zrak poskusni balon brez posadke. Ta balon se je dvignil do višine 40.000 m ln Je tam zabeležil 70 stopinj pod ničlo, veter pa je pihal s hitrostjo 100 km na uro. E K D O T E Na konferenci v Spaau Je prvič v svojem življenju nastopil rumunski delegat Nikola Titulescu. Govoril Je nepretrgoma dve uri, da je to začelo presedati celo potrpežljivemu Austenu Ch&mberiainu, ki Je vstal ln rekel: »Prej kakor odbljete moj kompromisni predlog prosim, da ga temeljito preštudirate!« Vsi delegati so vzdrhteh nad to izjavo, ki Je bila izrečena v nenavadno ostrem tonu. Edino Titulescu, ki so mu bile besede namenjene, je ostal hladnokrven ln miren in je nadaljeval svoj govor kakor da Je preslišal predgovoraika: »Gospoda, če dovolite, bom zdaj nadaljeval svoj govor: Skladatelj Hugo Wo!f Je Imel krasne ln bogatč glasbene dorrrisleke, bil pa Je skoro vedno brez denarja. Nekoč Je prejel od oblasti, naj prijavi svoje povprečne dohodke. Dvakrat, trikrat so mu pisali, naj se vendar Javi r uradu, ln ko Je slednjič prl-Sel na davkarijo, se Je uradnikom tako izmikal, da niso mogli od nJega dobiti niti konkretne besedice. Na konca so ga vprašali: »KOo vam bo pa verjel, da ne zaslužite nič? Od nečesa vendar morate živeti?« »Seveda živim od nečesa — od posojil, ki ml Jih dajejo dobri prijatelj« VSAK DAN ENA Eva: »Nu, Adam, kaj praviš k mojem« novemu kostumu?« (»Sdndagsnlsse 8trlx<)j wJUTR0VA" POSVETOVALNICA Davčna Formalnosti o plalikili nalogih manačajočili se na dedne in darilne takse Po 6L 53. uredbe o neodplatnih prenosih imovine izda in vroči davčna uprava taksnemu zavezancu plačilni nalog o izvršena odmeri dedne in darilne takse in navede v tem nalogu, od česa je plačati takso, v katerem znesku in katerem roku. Prav tako mora v tem nalogu navesti tudi za odmero takse odločilne predpise in posledice, če bi se taksa ne plačala v določenem roku. Ce pa hoče stranka takso takoj plačati, jo odmeri davčna uprava že na taksnem spisu samem brez plačilnega naloga in jo priobči stranki proti podpisu na taksnem spisu. Taka odmera in njena priobčitev stranki nadomeščata formalni plačilni nalog. Ce se pobira taksa od oseb, ki so nerazdelno zavezane plačati takse, ali od oseb, ki jamčijo zanjo, je ob tej priliki vročiti plačilni nalog tudi tem osebam V plačilnih nalogih o taksah, ki se ■odmerijo s pridržkom pravice do naknadne poprave, ali ki jih je plačati šele, ko nastopi določeni pogoj ali dospe določeni rok, je posebej opozoriti na to, da je pridržana pravica naknadne poprave, oziroma, da je zavezanec dolžan podati prijavo, ko nastopi pogoj ali rok. s katerim je zvezana taksna obveznost. Ce v plačilnem nalogu te opozoritve ni, morejo nastopiti škodljive posledice za stranko samo, če se ji ta opozoritev naknadno vroči. Plačilni nalog mora imeti pouk o pravnem sredstvu, s katerim se taksni zavezanec opozarja, ali je zoper plačilni nalog dopustna pritožba, v katerem roku, na katero oblastvo in pri katerem oblastvu jo je vložiti, ali pismeno ali ustno, in s kolikšno takso. Ce ni v plačilnem nalogu teh podatkov, začne teči rok za pritožbo od dne vročitve plačilnega naloga s temi podatki. stavna pravica, hipoteka) ter rešilnokupna in predkupna pravica, kakor tudi zakupna in najemna pravica, ki bremeni na dotični nepremičnini. Vse te pravice se morejo-ali vknjižiti, če ustreza listina vsem pogojem za vknjižbo, aii pa samo predznamovati, če listina, na podlagi katere naj • se vknjiži pravica, ne ustreza vsem pogojem, ki so predpisani za vknjižbo. Take samo predznamovane pravice se morajo opravičiti, nakar postanejo redne vknjižbe. Opravičenje je možno na podlagi izjave, ki jo poda dotičnik, zoper katerega je bila dosežena predznamba. na podlagi potrdila, da je postala sodna od ločba, na podstavi katere se je dosegla kot zelo popolno sredstvo pri uničevanju mrčes« ln drugih rastlinskih zajedal oev. Dendrln Je sicer učinkovitejši. Je pa tudi veliko dražji od apna. Apno zabranjuje, oziroma odganja mrčes, da se ne more obdržati na deblu, poleg tega pa zamori mah ln druge podobne zajedavce. Za mazanje sadnega drevja uporabljajte sveže gašeno apno. Med apno primežate lahko tudi malo modre gallce, ki učinek apna še poveča. Veliko bi koristili sadjarstvu, če bi vsako leto vse drevje pobelili z apnom. Apno Ima skoro vsaka hiša. Občine ali kmetijske organizacije bi morale 6kupno dobaviti vsako leto sveže apno ln ravno tako organizirati beljenje drevja. Res Je, da poznamo še boljša sredstva za uničevanje sadnih škodljivcev, s katerimi se lahko predznamba, Že izvršljiva, na podlagi po- i vse drevo poškropi, ali ravno tako moramo še sebne sodne odločbe sodnega oblastva v j vedno priporočati tudi uporabo apna. ki je pravdi zoper onega, zoper katerega je biia j kmetovalcu najbolj pri roki. »Upokojenec v M«. — Upokojeni ste bili L 1924. na osnovi določb ur. zak. iz leta 1923. Odslužili ste v drž. službi 35 let. Vaša pokojnina znaša mesečno 4.580 Din (temeljna pokojnina 3.300 Din in službena doklada 1.200 Din). Vaša žena ima mesečnih dohodkov 3.600 Din. Koliko bo znašala njena rodbinska pokojnina? — Po čl. 139. ur. zakona se bo odmerila pokojnina vaše žene v izmeri 55% vaše temeljne mesečne pokojnine 3.300 Din ln sodniške službene doklade 1.200 Dla. Uredba št. 7.550 z dne 15. m. 1940 (Služb, iist št. 34-40) v vašem primeru ne prihaja v poštev. X. Y. — Po oporoki ima dedič dosmrtno pravico stanovanja, za katero je dosedanji najemnik plačeval 400 Din najemnine na mesec. Ali bo moral od tega dohodka plačevati zgradarino ali rentnino. — V smislu čl. 34. zak. o neposr. davkih boste plačevali od omenjenega v najem oddanega odnosno v užitek prepuščenega stanovanja zgradarino. Isti. — Kolikšno takso plača nečak od podedovane hiše v vrednosti 360.000 Din? — 16% kot darilno, 3% kot prenosno ln 2% kot banovin-sko takso od osnove 360.000 Din. Poleg tega pa ae mu bo odmerila še posebna 20% na bano-vlnska davščina od 16% ne darUne takse. K. S. — M. — Po čl. 11. zak. o neposr. davkih bo vaše zemljišče oproščeno zemljiškega davka za dobo 4 let, če ga boste zasadili kot vinograd z domačo vinsko trto. Ako pa je to zemljišče kamenito aii peščeno, boste uživali davčno oprostitev 10 let. D. z. o z. — Po čl. 80. zak. o neposr. davkih tvori davčno osnovo dobiček enega leta, ki ga boste Izkazali v bilanci, sestavljeni po stanju za poslovno leto, ki je minulo pred davčnim letom. F. K. — L. — V smislu uredbe o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj z dne 5. XIX. 1928 se Izrekajo po čl. 38 te uredbe razsodbe, ki jih izdaja na vložene pritožbe nižje davčno oblastvo brez sodelovanja interesentov. Za postopanje po tožbah zoper razsodbe, vloženih na upravno sodišče, pa veljajo določbe o državnem svetu ln upravnih sodiščih. Pritožbeno oblastvo odloči obenem o pritožbi zoper davek, ki je bil v kazenskem postopanju naknadno odmerjen. Preden izreče pritožbeno oblastvo razsodbo, sme zahtevati dopolnitev preiskovalnega postopanja. Ako vam to kratko tolmačenje ne zadošča, blagovolite vprašati obširneje in konkretneje. ž. — K. — Davčna uprava vam Je radi davčnih zaostankov zarubila predmete, ki niso vaša last. Kaj vam je ukreniti, da bo rubežen razveljavljenja? — Stvari, o katerih kdo misli ali trdi, da so tuja lastnina .se morajo navesti v zapisniku kot take ln poleg njih Je treba dodati Ime, priimek ln stanovanje navedenega lastnika. Davčna uprava obvesti pismeno proti potrdilu navedeno osebo o rubežni ter Jo opozori, da lahko zahteva v osmih dneh od dne, ko prejme obvestilo, z izločitveno tožbo pri pristojnem sodišču Izločitev svojih stvari iz ru-bežnl. če izvršilno oblastvo v tem roku ne prejme potrdila, da se Je vložila tožba pri sodišču, ga ugovori o tuji lastnini. Izrečeni ob rubežnl, ne vežejo v nadaljnjem postopanju. Bazen tega mora pozvati Izvršilno oblastvo a Javnim razglasom tudi vse druge, ki uveljavljajo kakršno koli pravico do zarubljenlh stvari, naj mu prediož? v osmih dneh od prvega dne razglasa potrdila pristojnega sodišča, da so vložili pri nJem Izločitveno tožbo. F. T. — Z. a S. — v smislu uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov dobiva Privilegirana agrarna banka pravico, postavljati za zavarovanje vseh dolgov, prevzetih za račun države, na osnovi dobljenih listin hipoteko v celotni višini dolga na vse nepremičnine vseh zavezanih oseb. Sodišče vpiše take hipoteke na zahtevo imenovane banke na podstavi overovljenega Izpiska la njenih knjig, ne da bi zahtevalo dolžnikovo privolitev ln predložitev zemljiškega lista, dolžniku pa mora Izročiti o postavljeni hipoteki odpravek sklepa. V slučaju potrebe ali nejasnosti se Izvolite ponovno Javiti. Pravna O zemljiški knjigi (Nadaljevanje) O vpisih v zemljiško knjiga Knjižni vpisi so: vknjižbe, s katerimi se doseže pridobitev, prenos, utesnitev ali prestanek knjižnih pravic brez posebne opravičbe (torej brezpogojne pridobitne pravice ali brezpogojni izbrisi iz zemljiške knjige, intabuladje ali ekstabulacije); predznambe, s katerimi se doseže pridobitev, prenos, utesnitev ali prestanek knjiž nih pravic edino pod pogojem, da se naknadno opravičijo pogojne pridobitve pravic ali pogojni izbrisi-prenotacije; zaznambe (adnotacije). V zemljiško knjigo se smejo vpisovati samo stvarne pravice in stvarna bremena, (lastninska pravica, vsakovrstne zemljiške služnosti, realna bremena, preužitek, za- aosezena preoznamua. Z zemljiškoknjižnimi zaznambami se po-očitijo osebne razmere, zlasti omejitve glede upravljanja imovine. Pravna posledica take zaznambe je. da se ne more nihče, ki je dosegel vpis pri dotičnem zemljiškoknjižnem vložku, izgovarjati, da mu te omejitve niso bile znane, na pr. zaznamba radi mladoletnosti lastnika nepremičnine, zaznamba, da je lastnik preklican in pod skrbstvom, zaznamba, da je nad lastnikom podaljšana očetovska oblast, da je nad njim podaljšana varuštvena oblast, da je bil lastnik pred doseženim 21. letom starosti proglašen za polnoletnega, da je nad lastnikovo imovino uvedeno konkurzno postopanje. Z zaznambo se ustanove izvest-ni pravni učinki, ki so združeni z zaznambami po predpisih zemljiškoknjižnega zakona ali drugih zakonov, ket na pr. zaznamba reda za odsvojitev onega zemljišča za 60 dni. za odsvojitev parcele tekom 60 dni, zaznamba vrstnega reda za na meravano najetje posojila v gotovi višini, za najetje kredita do gotovega najvišjega zneska, zaznamba vrstnesa reda za nameravani odstop terjatve, ki je vknji-žena na dotičnem zemljišču. Zaznamuje se tudi vkupna (simultana) hipoteka, da teče pravda zaradi zemljišča, da je nad j zemljiščem uvedena prisilna uprava, kot tudi da je glede zemljišča razpisana javna dražba Prošnje za dovolitev zaznambe se rešijo le, če bi se smela po stanju zemljiške knjige ona pravica, ki naj se vpiše, sploh vknjižiti, ali že obstoječa pravica izbrisati'in ped pogojem, da je podpis na prošnji overovljen od sodišča ali od javnega notarja. * 3. M. R. Prevzemnik domačije se je obvezal prepustiti določena drevesa v dosmrtno uživanje staršem, ki so mu izročili posestvo. — Da se izognete morebitnim sporom. Ki nastanejo radi uživanja teh dreves, je za obe stranki naj-prmernejše, da napravite tudi pogodbo glede uživanja dreves pri notarju in da nato vknjl-žite pravice staršev — dosmrtni užitek dreves — v zemljiški knjigi. M. K. Radi odločbe disciplinskega oblastva vam izplačujejo — kot državnemu uradniku — začasno le polovično plačo. Koliko se sme za-rubiti od te plače. — Rubljiva je le ena tretjina plače, ki jo resnično prejemate ln le toliko, da vam mora ostati na prosto razpolaganje mesečno po 500 Din. Osebne, rodbinske ln dra-ginjske doklade, ki jih prejemate s plačo, pa sploh niso rubljlve in morajo ostati popolnoma neokrnjene. Zdravniška H. B. Lj. Težave, ki jih opisujete, opazujemo zelo pogosto v dobi mene in so torej lahko deloma tudi nervoznega značaja. Poleg dosedanjega zdravljenja svetujem, da greste k zdravniku, da vam predpiše zdravila. Vesel majnik: O raku v vašem primeru nI niti govora. Hodite še kar nadalje k zdravniku, da vas zdravi v dosedanjem smislu. — Občutka manjvrednosti se boste lznebili najlažje s sa-movzgojo. Poiščite si primemo družbo, ki odgovarja vaši izobrazbi ln socialnemu položaju, gojite šport ln izobrazujte se 8e naprej. Na ta način se boste kmalu otresli tega neprijetnega občutka. Nujno »Hana«: V presoji vašega položaja st« vse preveč črnogledi. Mislim, da Je vso skupaj posledica slabokrvnosti, na kateri trpi mnogo deklet v vaših letih. Zdravila, kl vam Jih Je predpisal zdravnik, so dobra. Priporočam poleg tega, da uživate vsaj 2 krat tedensko Jetra. Sčasoma se bo vaše stanje sigurno popravilo, samo potrpite ln ne obupujte, ker nimate za to nikakega povoda. Mamica: Približen datum poroda Izračunate, ako odšteje te od zadnjega perila 3 mesece Ink temu prištejete 7 dni. Ako eo vaše razmere takšne, je najbolje, da rodite v bolnici. Ako pa ste materialno oskrbljeni. Je bolje, da rodite doma, ker Je bolnica zelo natrpana. Vaše vznemirjenje razumem, ker ste prvič noseči ln torej neizkušeni. Je pa po mojem mnenju odvlšno. Živite tako, kot ste doslej! A. B.: Opisani izpuščaji nastopijo običajno v teh letih ln so navadno v zvezi s prehrano. Priporočam, da se hčerka ogiblje mesne hrane ln jajc. Pač pa naj uživa mnogo zelenjave ln sadja. Iztrebljenje mora biti redno. Dobro bi bilo tudi sončenje ln uživanje kvasa, kar Je že staro domače sredstvo. Neva: Ena izmed Številnih teorij, o nastanim raka, navaja kot vzrok tudi poškodbo, odnosno dalj časa trajajoč dražljaj. Drugi »pet te navedbo Izpodbijajo. V praksi Je taktično težko dokazati vzročno zvezo med poškodbo ln novotvorbo ln ostaja to vprašanje fe vedno odprto, POSNEMA LNDi F. i. M. Posestvo Imate na samotnem kraju, oddaljeno od prometne zveze. Radi tega ste pri- siljeni pripravljati ta mleka m—to. D* ste posnemali, ko se Je mleko sklsalo, kar s žlico. V naprej pa nameravate posnemati ■ po-snemalnlkom z namenom, da bo maslo bol J te. Nudi se prilika, prodaU smetano v zadružno mlekarno, kl Je uro hoda od vate kmetije. Ka tak način bi se vnovčllo mleko po 1.20 Din 1. smetano pa bi morali nositi trikrat tedensko v mlekarno. Vprašate, aH je umestno nabaviti po-' snemalnlk ln izdelovati maslo doma. Maslo namreč večjldel doma uporabite, če ga kupite v mlekarni, stane 48 din kg. Iz 100 1 dobrega mleka boste dobiti s posnemanjem na separa-torju 4 kg masla, za katerega bi dali v mle-! karal 192 Din. ostane pa vam še 60 1 plnjenca, ' kl ga v prehrani lahko računate po 30 par liter. ! Delo z napravo masla tudi ne more vzeti več časa. kakor znaša zamuda pri prevozu smetane do mlekarne. Ako vse Izravnamo, pridemo do zaključnega računa, ki pokaže, da ako doma maslarlte, pridobite na 100 1 mleka približno 90 din več. kakor če bi prodajali smetano v mlekarno, kl vnovči mleko po 1.20 Din liter. Bolje je biti grob nego rob! Mlsdl kralj — prijatelj spsrta in mladin c Med milijoni Jugoslovenov je v četrtek tudi športna mladina doživela svoj največji praznik. Sredi burnih dogodkov okrog naše lepe domovine, trdno odločena, da vsak čas zastavi svoje mlade sile za njeno čast in obrambo, je njen veliki prijatelj in vrstnik — mladi kralj Peter II. vzel v svoje roke žezlo na prestolu junaške dinastije Karadjordjevičev. Z radostjo v srcih in veseljem na licih so športniki na ta zgodovinski dan pozdravili svojega najvišjega pokrovitelja za krmilom enotne in močne kraljevine Jugoslavije. Tudi novi čas, ki nastopa zdaj v njeni zgodovini, pa tudi v življenju mladega rodu, bo našel mladino iz športnih vrst zmerom pripravljeno. Da zvesta olimpijskim načelom še z večjim zanosom dvigne čast in slavo našega naroda v športnih arenah sveta ali da — če treba — verna tradicijam velikih prednikov žrtvuje tudi najdražje za kralja in domovino! . rala biti med drugim prav gotovo na Jesenicah, kjer je največ mladine, kl Ima v dnevnih urah tudi za takšno pripravo največ časa. Kadar bodo naši skakalci na srdnjlh skakalnicah popolnoma doma, potem šele naj nekaj tednov skupno vežbajo na veliki skakalnici v Planici, pa bodo našo smučarstvo in našo domovino lahko častno zastopali v borbi z najboljšimi skakalci sveta. M. S. Kolesarsko sezono bsdo o tvorili v Kranju Kolesarska sekcija I. Gorenjskega moto kluba iz Kranja, priredi v nedeljo 6. aprila medklubske kolesarske dirke s pričetkom ob 14. na krožni progi Kranj—Naklo- Ko-krica—Kranj. Dolžina proge je 11 km, start in cilj prc-d gostilno »Krono« v Kranju. Dirke bodo le ob lepem vremenu. Razpored: seniorji 6 krogov (66 km), juniorji 3 kroge (33 km), turisti 2 kroga (22 km), dame 6 km, mladina od 10 do 15 let 6 km, mladina od 4 do 6 let 300 m na tri-clklih. Nagrade: Prva tri mesta v vsaki skupini se nagradijo s častnimi nagradami, prvaki v skupinah seniorjev, iuniorjev, turistov in dam prejmejo pokale. Tekn. ije se po pravilih kolesarske zveze kr. Jugoslavije za 1. 1941. Vpisnina k dirkam je Din 5. Prijave se sprejemajo do vključno 5. aprila v trgovini Krašovec v Kranju, Blejska cesta, in sicer ustno ali pismeno. 0 pestrem sparedu te nedelje Športniki še številni na svojih mestih — Nogometne, atletske in tudi smučarske prireditve Življenje na športnih terenih se kljub zgodovinskim dogodkom tega tedna ui ustavilo. Morda so vrste športne mladine na igriščih in tekališčih sem in tja nekoliko redkejše, toda nikjer tako zeio, da bi bilo treba že pripravljene sporede krajšati ali odpovedovati. V ostalem pa ta današnja nedelja že po napovedih ni sodila med najbogatejše glede športnih dogodkov. Glavni del sporeda bodo spet opravili nogometaši, za Bjimi pa tudi atleti in celo še nekateri najbolj navdušeni med smučarji. Na nogometnih igriščih Pri nas doma danes v nogometnem sporedu še ne bo nič razburljivega. SK Ljubljana, ki jo od prihodnje nedelje dalje čaka dolga serija težkih tekem z ostalimi sedmimi kandidati za naslov državnega prvaka, bo danes absolvirala še zadnji resni trening, peti po vrstnem redu, in sicer v tekmi proti enajstorici Amaterja iz Trbovelj. Ta klub iz črnega revirja ima prav dobro nogometno moštvo — to je morala na njegovih tleh okusiti tudi Ljubljana sama — tako da bodo tudi danes zaigrali v formi, da bodo morali belo-zeleni pokazati vse svoje znanje, če bodo hoteli izvleči dostojen Izid. Ta zadnja preskušnja na5ega predstavnika v državni ligi bo na igrišču Ljubljane s pričetkom ob 15.30. V pred-tekmi bomo od 14.30 dalje gledali prijateljsko srečanje med moštvom SK Viča in juniorji Ljubljane. Na ljubljanskih tleh bo danes Se ena nogometna tekma, ln sicer prijateljska med Jadranom in Marsom dopoldne ob 10.15 na igrlSču v Trnovem. Slednjič Je treba v domačem sporedu z žogo opozoriti de na tri tekme za pokal SNZ, ln sicer v Celju: Celje—Jugoslavija, v GuStanju: Slovan—Rapid ln v Ptuju: Drava—Mura. Hrvati so danes na zelenem polju v glavnem brez posla. Ligažko tekmovanje so zaključili, za boljša srečanja ali celo s tu- jimi moštvi pa niso utegnili dobiti nobenega primernega nasprotnika. V območju srbske nogometne zveze bo danes zaključni dan v ligaških tekmah, kl bo še zmerom zanimiv zaradi tega, ker bosta šele dve današnji tekmi prinesli odločitev, kdo izmed klubov — Jedinstva, Bate, Vojvodine in 2AKa — bo poleg BSK in Jugoslavije še zastopal srbski nogomet v tekmah v državni ligi. Glede na to bosta torej danes predvsem važni tekmi teh štirih enajstoric, ki sta razporejeni tako, da se bosta ŽAK ln Vojvodina pomerila med seboj v Subotici, Jedinstvo in Bata pa v Eecgradu. Cstale tri tekme bodo še: v Sarajevu med Slavijo ln BSK-om, v Pančevu med cberna Jugoslavljama ter nazadnje v Beogradu med Baskom in Gradjanskim in Skoplja. Na tekališčih Atletska sezona zmerom bolj napreduje. Od prvih skromnih treningov v teku čez drn in strn sta danes na sporedu 6pet dve takšni prireditvi, in sicer ena za prvenstvo Maribora v Mariboru, druga pa propagandnega znnčaja v Izvedbi SK Bratstva na Jcscnicah. V enaki disciplini bodo danes tekmovali tudi v Zagrebu in Beogradu, in sicer Hrvati za prvenstvo zagrebškega podsaveza, Srbi pa za prvenstvo Srbije -v cross coun-tryju. Na smučiščih Ker je šel sneg visoko gori v planine, gredo pravi smučarji tja gori za njim. Tudi danes bosta tamkaj še dve smučarski prireditvi, in sicer obe na terenih okrog Rožce. SK Ilirija bo izvedla na Velikem vrhu nad sedlom Rožce medklubskl smuk, funkcionarji AK Skale ln neverificlmni amučarji pa bodo nastopili v svojevrstni prireditvi za »bukov« pokal. če omenimo še veliko tabletenlfiko prireditev za prvenstvo Slovenije, kl se je začela že včeraj in se nadaljuje danes ves dan v telovadnici poljanske gimnazije v Ljubljani, smo v glavnem Izčrpali vse lz pregleda današnjih dogodkov v športu. Pogled v minulo smučarsko sezono Letošnja zima je bila kjub vsemu prav bogata na domačih prireditvah Slovenski smučarji so Imeli letos Izredno lepo ln na prireditvah zelo bogato zimo. Zdaj je prišel čas, da pod glavne prireditve potegnemo debelo črto, saj v ljubljanski okolici že zeleni trava ln orjejo njive, čeprav Je v Triglavskem pogorju in na Karavankah snega še dovolj za smuko. Letošnja smučarska sezona se je začela Izredno pozno. Medtem ko so na Dolenjskem že ob božičnih počitnicah Imeli sne- __________ __________ ga dovolj, Je po jeseniški kotlini takrat Zato ste lahko* v tem pogledu popolnoma mirni. 4 samo hud veter dvigal oblake cestnega Pripomnim pa naj, da Je dobro, če vsaka žena med 40. ln 50. letom večkrat samo sebe kontrolira ln gre takoj k zdravniku, ko opazi kaj sumljivega. Prepogosto se namreč zgodi, da pridejo bolnice prekasno, ko ne pomaga Teč niti nož, niti obsevanje. 16 letna: Proti mozoljem vam pudranje sigurno ne bo koristilo. V ostalem preberite odgovor pod šifro »A. B.« v današnji Številki. Žalostna 25. M. O.: Brez pregleda Je težko reči, dali ste dovolj no razviti. Zdi ae m! skoro sigurno, da položaj natančno presojate. V ostalem pa b 18. leti razvoj fe nI končan. Počakajte do 24. leta. Med tem pa pridno gojite Šport, posebno plavanje ln bodite mnogo na svežem zraku. Kmetijska BELJENJE SADNIH DREVES O. C. 6m. V sosedni vasi poznate posestnika, kl leto za letom maže sadna drevesa z apnenlm prahu, šele okrog Treh kraljev Je zapadlo toliko snega, da so se lahko v celoti Izvršile m. zimsko-sportne Igre KID na Jesenicah ln v okolici. Teh tekem se je udeležilo okoli 400 tekmovalcev in tekmovalk lz revirja, v zelo častnem številu pa so bili zastopani tudi tekmovalci iz Maribora, Celja, Ljubljane ln Tržiča. Ta tekmovanja so prinesla velika presenečenja. V teku na 18 km Je zmagal komaj 191etni Razinger Tone, pri tekmi v smuku pa je bil med Jugoslovensko elito v alpskih disciplnah najboljSl 181etni Bertoncelj Jože. Tudi ostale velike smučarske prireditve so Imele rekordno Število tekmovalcev in tekmovalk. Pri smučarskih tekmah SSKJ v Kranjski gori je nastopilo 465 tekmovalcev in 72 tekmovalk. Na I. zletu slovenskih smučarjev v Celju so nastopili Številni smučarji lz vseh slovenskih krajev. Medklubske tekme v smuku na Markelj-novi planini in na črnem vrhu so pokazale, da Je Ciril Praček tu najbolj doma, ima " "" ------—----------aa je uni r-racea tu iiajuuij uunia, ima beležem. Pravi, da je apno najboljše sredstvo | pa ^anes 2e okoli sebe lepo Število enako- za pokončevanje sadnih škodljivcev. Na kmet. šolah ln pri tako zvanlh boljših kmetovalcih baje uporabljajo mesto apna kar bolno tekočino. Vprašate aH je apno res dobro za mazanje dreves. V prejšnjih časih, ko nI bil n. pr. dendrln še v prometu, so povsod uporabljali apno za mazanje sadnega drevja. Apno se je Izkazalo vrednih tekmovalcev. Največjo pozornost vse športne in tudi širše javnosti so pritegnile mednarodne tekme v smuSkih poletih na smuSki letal-nici v Planici, kjer je bil dosežen najdaljši skok do 118 metrov. Na tej napravi so bili že večkrat znova doseženi novi rekordni uspehi v tej najnovejši smučarski disci- plini. Letošnje tekme so pokazale, da ra^ zen nekaterih redkih Izjem naSi tekmovalci tej skakalnici še niso dorasli in bo treba v tem pogledu voditi natančno evidenco o sposobnosti naših skakalcev. V senci velike planiške prireditve Je bfl Isti dan in dan poprej zlet gorenjskih smučarjev v Mojstrani. Mislimo, da bi bila Imela ta velika vsakoletna revija gorenjskih smučarjev vse večji uspeh, če bi bila Izvedena teden dni prej ali kasneje. Mnogo življenja so prinesle tekme za mladinsko smučarsko prvenstvo in tekme za prvenstvo v stafetnem teka moStev, kjer so se med seboj pomerile najboljše edinice v tej panogi. Tekme za damako prvenstvo v alpski kombinaciji na Črnem vrhu so pokazale lep napredek naših najboljših zastopnic v alpskih panogah, obenem pa tudi, da je število naSih tekmovalk Se vedno tako skromno, da bi lahko vse posadil okoli ene okrogle mize. Se vedno najbolj Ubko zasedena panoga je pri nas klasična kombinacija. Imamo sicer nekaj prav dobrih tekačev, kl pa na skakalnici niso skoraj nič doma. Razen tega si je najboljSl tekmovalec Tone Razinger v Planici zlomil nogo, tako da je prav dvomljivo, če bo Se osvajal prva mesta v teku ln Se kdaj tvegal skok preko 50 metrov. NaSi fantje se vse premalo vadijo na majhnih ln srednjih skakalnicah, kl prav za prav razpadajo na najlepSih smučarskih postojankah, žal so smufike skakalnice tudi v nekaterih krajih, kjer nI med mladino pravega zanimapja za skoke, tako da so te skakalnice v rabi la ob večjih prireditvah ln samo za nekaj ur na leto. Skakalnice bi morale biti tam, kjer se dani vsi pogoji, da bodo tekmovalci lahko vso zimo vadili skoke. Slmkalnica, kl bi | dovoljevala skok od 60 a^70 m, bi mo- Slovensko šahovska zveza priredi prihodnjo nedeljo v Ljubljani svoj redni vsakoletni monstre — brzoturnir za individualno prvenstvo zveze Za zmagovalce so določene knjižne napade v skupni vrednosti 1500 dinarjev. Zunanjim udeležencem, ki bodo zastopali zvezine klube, bo zveza deloma povrnila potne stroške. O podrobnostih turnirja so bili zvezini klubi obveščeni s posebno okrožnico. Tekme za mostveno prvenstvo Slovenske šahovsike zveze so sedaj prispele do semifinalov. V celjski skupini je semifma-lisit Celjski š. k., ki je brez borbe vodil obe tekmi z Radečani. V mariborski skupini se je kvalificira!! za semiFtnale Zelez-ničarsiki š. k. (Maribor), ki je presenetljivo premagal S. k. Vidmar v obeh tekmah, s skupnim rpzultatom 10%. Zclezničar-Ma-ribor in Celjski š k odigrata semifinalm tekmi dne 6. in 20. aprila Iste dni se se-srtaneta v drugem semifinalu oba prva klube v Ljubljani, Centralni in Ljubljanski š. k — V Ljubljani so bile odigrane sedaj v vseh treh razredih vse tekme Lj. š. k. II. je prekinjene partijo iz mateha s Centralnim š. k. L dobil, tako da je do&egd Centralni š. k. I. skupno 23 točk, poldrugo točko več nego Ljubljanski š. k. I. — V drugem razredu je odboT aveze kontumac«-aI z 8:C ŠTSko v tekmi z Železničar jem, tako da je Železni čarsiki š. k. z 21 % točkam zasedel prvo mesto. Ljubljanski š. k. — mladinska sekcija je z 19 točkami ostala na drugem mestu. Beogrodski š. k. je pravkar končal svoj prvenstveni turnir. Zmagal je mladi nac. mojster Gligorič z 12 točkam: iz 14 možnih. Mojster Matvejcv je drugi z 11%. Slede Savič 10%, Arhipov 9. Simonovič 8Vt, Sapronov 8, čaja 71/t, Stakič, Udovčič 7, B. Pavlovič 6%. Atijas 5, Medan in dr. Rigo 1. V turnirju za rusko prvenstvo v Leningradu je bil po treh kolih v vodstvu Bot-vinnik, ki je premaga! tako Lilaenthala kakor Keresa, z Bolislavskim pa ima še neod-igrano partijo. Keres je porazi! Botuiarev-skega in Smislova, partija LiLenthal pa je končala remis. Vse ostale partije so še prekanjene. Boleslavski zaradi bolezni v prvih ■treh kolih ni igral. Zanimivo je, da moskovski listi pripisujejo večinoma Keresu najboljše izglede na zmago. Vasja Pire A D O Nedelja, 30. marca Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Kvartet pihal. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Za veselje (plošče). — 9.45: Salonski kvartet. — 10.30: Verski govor (g. dr. Gvido Rant). — 10.45: Prenos cerkvene glasbe lz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 11.15: Za zabavo (plošče). — 11.45: Koncert pevskega društva »Slavec«. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Iz slovenskih spevoiger. Sodeluje radijski komorni zbor, njegovi solisti in radijski orkester. — 17: Kmet. ura: Dvignimo gospodarstvo gozdov (Inž. Karel Tavčar). — 17.30: Veselo popoldne: Tamburaški septet ln samosprevi s klavirjem (g. M. Premelč, g. prof. M Lipovšek. — 19:: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Ura slovenske glasbe ln besede. — 20.30: Večerni spored radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (plošče). Beograd 20.40: Večer vesele glasbe. — 22.50: Ples. — Zagreb 20: Rezervirano za prenos. — Sofija 20: Zborovsko petje. — 21: Lahka ln plesna muzika. — Praga 19.15: Zvočna igra. — 20.15: Češka glasba. — 22.30: Vesela muzika. — Berlin 19.15: Plesna muzika. — 21.15: Lahka glasba. — 23.15: Nočna oddaja. — Rini 19.45: Pester glasbeni spored. Ponedeljek, 31. marca Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.05: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Slovanski zvoki (Radijski orkester. — 14: Poročila. — 17.30: Godalni kvartet (gg. Marin, K. Bsrger, Avg. Ivančič, G. Miiller). — 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. A. Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Slovenci v tujini (gdč. prof. Slava Lipoglavšek). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori. — 19.40: PloSče. — 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). — 20: Koijcert radijskega orkestra. — 21.30: Razni pelsni orkestri (plošče). — 22: Napovedi, poročila. Beograd 19.35: Slovenske pesmi. — 20.10: Simfonična glasba. — 22: Vesela muzika ln ples. — Zagreb 20: Koncertni večer. — 20.30: :Koncert zagrebške filharmonije. — Praga 20: Orkester. — 22.30: Češka glasba. — Sofija 20: Simfonični koncert. — 21.25: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 23.15: Nočna oddajj. — Rim 19.30:: Simfonični vokalni koncert. — 20.30: Lahka ln plesna muzika. Peter, dijak: Pomlad ob oknu Zopet lahko ves sanjavi dan pri odprtem oknu preslonimo. O pomlad, ne hodi tiho mimo, pridi, kakor se sprosti orkan! Pridi, oh, otresi nas teh morečih misli in tesnobe, z ognjem plani v mrak te mrke sobe, kjer bolest preži na nas! IZ KRR1EU KJER ZIUDO 5LOUEHCI Toni Hvala: tč a ho ie vrag odslužil kruh Volčanski kmet je šel tlakovat tolminskemu grofu. Za predjužnik je imel samo kos trdega rženega kruha. Trdo oranje ga je utrudilo. Postal je zelo lačen in še huje žejen. Pn drevesu (plugu) pusti kruh in gre k bližnjemu studencu po vode. Ko se vrne, ne najde več kruha. Žalosten in lačen or-je dalje. Ob žetvi se pride ravno k temu kmetu ponujat za hlapca močan mladenič. Ker je bil cel polomaj in ker ni za delo terjal drugega, nego samo prehrano, ga vzame kmet v službo. Že prvi dan reče hlapec kmetu: »Pojdi in ponudi se grofu za žetev! Zahtevaj pa še manjše plačilo, kakor ti ga gospod obljubi!« Kmet izvrši hlapčevo naročilo. Zvečer gresta na delo. Ker pa ni bil vajen delati ponoči, se mu prične dremati. Hlapec to opazi in mu prigovarja, naj se vleže, on da bo že sam izvršil delo. Kmet zaspi. Hlapec zažvižga in od vseh strani priskoči vse črno samih hu- ; dimančkov. Pomagajo hlapcu in je bilo do jutra vse požeto. Začudeni kmet prejme od grofa dogovorjeno plačilo. Naslednji dan reče hlapec kmetu: »Idi, ponudi se grofu za košnjo. Zahtevaj pa še manjše plačilo kakor ti ga gospod obljubi!« /Jutto Tolminski grof je bil stiskač. Rad sprejme kmetovo ponudbo. Zvečer gresta s hlapcem kosit. Tudi pri košnji se prične kmetu dremati. Hlapec mu zopet prigovarja, naj le mirno zaspi, da bo že sam kosil, dokler bo mogel. Kmet se vleže in zaspi. Tudi sedaj se na hlapčeve žvižge pojavi truma čr-nuhov, oboroženih s kosami. Do jutra je bilo delo opravljeno. Ko se zbudi, se zelo začudi nad lepo pokošenim travnikom. Tudi grof se čudi. Ker pa je bilo delo opravljeno, jima da dogovorjeno plačilo. In reče tudi tretji dan hlapec kmetu: »Pojdi in vdinjaj naju pri grofu za mlačvo! Merice zahtevaj le toliko, kolikor je bom mogel enkrat odnesti!« Mož se z grofom pogodi. Zvečer gresta s hlapcem na delo Tudi to pot ga premaga spanec. Seveda mu hlapec pregovarja, naj le zaspi, tudi to delo da bo že sam opravil. Zopet se na hlapčev žvižg pojavi truma vragov. Do zore'so vse omlatili. Kmet pa tudi ne gospod nista mogla doumeti, kako more ta hlapčon sam izvršiti vsa dela. Ko je bilo žito očiščeno in izmerjeno. začne hlapec nalagati merico. Vreča se je gomilila na vrečo, vendar se mu hrbet ni upognil pod ogromno težo. Kmet se je smejal v pest. grof pa je od jeze škripal z zobmi. Pogodba pa je bila kaj jasna: mlatiča dobita tolikšno merico, kolikor jo hlapec lahko enkrat odnese. Ničkoliko jezni grof izpusti nad hlapca hudega bika Polomaj pa prime močno žival za rogove in jo, obložen s težkimi vrečami, odpelje v kmetov hlev. 'Nato reče začudenemu kmetu: »To ti je povračilo za kos trdega kruha, ki sem ti ga lani ukradel.« Kmet se komaj spomni na lansko nevšečnost. Ko se zave, ne opazi nikjer svojega hlapca, ki je bil sam — bognas varuj. — Mladina - kralj je tvoji rj—■ Vsa Jugoslavija se raduje, kakor se že od osvoboditve ni rad ovala. Doživeli smo največji praznik, ki smo ga vrsto let pričakovali. Naš mladi kralj Peter H. je pretekli četrtek zasedel prestol. Velika doba ga je poldicala, da je stopil v ospredje, preden je dopolnil osemnojsto leto. Vsa Jugoslavija se je razveselila, toda najbolj prevzeta jr jugoslovenska mladina. In to je prav. Mladina, kralj je tvoj! Iz tvojih vrst je izšel, tebe bo popeljal vsrečno bodočnost. Mladina, ti boš najvestejša čuva-rica prestola Karagjorgjevičev. Mladina, ti boš z mladim kraljem na čelu doživela najsrečnejše čase v svoji svobodni domovini Jugoslaviji. Zato mladina iz vročega srca pozdravljaš svojega dragega vladarja: »živel kralj Peter n, živela svobodna Jugoslavija!« krajinsko sliko, navijemo film za naslednji posnetek ali pripravimo novo ploščo in prestavimo previdno aparat, ne da bi premaknili stojalo, v drugi kot omarice. Pokrajino fotografiramo sedaj drugič. Tako dobimo dve sliki iste pokrajine, ki sta na videz skoro enaki, v resnici pa precej različni, ker je vidni kot pri obeh posnetkih za 6.4 cm premaknjen. Ta razlika pa točno seboj. Če sedaj sliki razvijemo in nalepimo drugo poleg druge, bosta izgo-odgovarja razdalji človeških oči med tovljeni učinkovali zelo plastično, ko ju bomo opazovali skozi stereoskop, t. j. pokazali bosta pravo prostornin-sko globino. Stana VinSek: Pozdrav kraliu i. Pozdravljen, vladar, naših src gospodari Ob uri usodni na prestol svobodni si stopil krepak naš kralj in junak! 2. Pozdravljen, naš kralji Od blizu in z dalj ti kličemo vneto prisegamo s\'eto: Vsi gremo s teboj naj mir bo — naj boj! 3. Naš dragi vladar vselej in vsikdar za čast in resnico sreč in desnico ti damo in kri — kralj, vodi nas ti! 4 V ta včliki čas tvoj mlad nam obraz simbol j je radosti, pravice, prostosti, vseh upov, vseh nad v še lepšo pomlad! Obljubljeni porlret strica matica Snemanje stereofcopsfcih slik O stercoskopskih slikah smo v »Mladem Jutru« že pisali, med drugim v lanskem letniku. Danes nas zanima, kako bi bilo mogoče take slike napraviti z našim navadnim fotografskim aparatom. Naj vam razložimo, pri čemer nam bo pomagala slika. h -i Obljuba dela dolg. Ker pa ne maram imeti dolgov, objavljam svoj portret, ki ga je napravil naš ilustrator g. Niko Pirnat O veliki noči pa razpi- šem nov natečaj. Tako bo dana vsem Jutrovčkom lepa priložnost, da se izkažejo! Iz zatičnega lesa si izdelamo neke vrste omarico, kakor jo kaže slika. Dolžina omaric^ je enaka dolžini vašega aparata, širša pa mora biti točno za 6.4 cm. Tri obrobne deske morajo biti prilepljene ali pribite na osnovno natančno v pravem kotu V sredino osnovne deske zvrtamo luknjo, tako da vanjo lahko pritrdimo običajno fotografsko stojalo. Pri tem postavimo aparat trdno v kot omarice. Kako, kaže slika. Fotografiramo poljubno po- 5 aua Sava, ti si moja znanka, divja, lepa neugnanka. k- Peniš se sredi modrih valov, dereš mimo slovenskih grobov. Srca slovenska tebi so znana, ki daleč po svetu so tujem razgnana. Spomniš se bratske vroče krvi za domovino je tekla za kralja, za narod prelita ta kri, srca slovenska so rekla: »Če bi sovražnik prihrul v domovino, Sava, maščuj se, maščuj za bratsko prelito kri, zdaj tebi naj jeza vzkipi viharjem in besom klubuj, Sava, maščuj se, maščuj!« Batistič Tamara. uč. III. razr. vadnice v Ljubljani. Hova zob aua za potrpežljive ljuči )"17 \ w b -©--e r v i O v m > O / / ^ i i » d REŠITEV NIKOLAJ FOL — Iz bolg. K. gpur Svatba Miki Miške — Izgovoril se bom, da sem drugega med potjo izgubil. — — A to lahko reče tudi miška? — se je znova zasmejal modri vojak. — Ne bodi neumen, — se je ujezil p rine. Mar misliš, da bo cesar res verjel ubogi miški? — Hej, brž na noge in na pot, miška Miki je gotovo že daleč pred nami! — Vsi so planili na noge in se jadrno odpravili na pot. Miška pa je imela takrat že polovico poti za seboj. Pa kaj ji bo to pomagalo l Srečna in presrečna, da bo kmalu rešena strašnega prekletstva, je sedla pod drevo, da bi se odpočila. A ne samo, da bi si odpočila, marveč da bi si dobro ogledala zmajeva zoba. Odprla je torbico — in kaj vidi: v torbici je en sam zob! In napotila se je nazaj, da bi poiskala izgubljen zob. Enajsto poglavje —5— Miška Miki se se odpravila v cesarski dvorz enim samim zobom. Kako so na dvoru pričakovali princa Ve j,H a j- Veja. Zakaj so se mandarini prijeli za bele brade. Vrnila se je miška po izgubljeni zob in ga iskala dolgo, a zoba ni nikjer. Tedaj se je spomnila gozdne vile: — Ona mi bo pomagala... Dolgo je hodila po gozdu, nazadnje je prišla do jezera, v katerem se je kopala gozdna vila. — Čemu me iščeš? —. je vprašala gozdna vila, ko je zagledala miško, ki je pokleknila na breg jezera. Miška ji je povedala, kaj se j! je bilo zgodilo. — Zob? Našel ga je prinčev vojak. Vrni se, pohiti, kajti princ bo z drugim zobom kmalu v prestolnici. — Miška je uvidela, da ne sme izgubljati časa. Nemudoma se je odpravila na pot Na dvor pa so že prispeli brzi sli in oznanili, da se princ Vej-Haj-Vej vrača z ognjenima zmajevima zoboma. Vsi so se nemudoma pripravili za svečan sprejem. Princeska si je naročila novo obleko, stari cesar je poklical dvorskega brivca, da mu je nako-dral sivo brado. Cesarjev norec Lu-Tu-Tu je stopil k zdravniku, da bi mu snel obvezo z glave in mu nasadil umetno uho. Ni se maral — in prav je imel! — udeleževati svečanosti z enim samim ušesom. Zdravnik mu je torej snel obvezo in mu nasadil gumijevo uho. Lu-Tu-Tu je bil srečen in pripravljen za sprejem bodočega vladarja Nebeškega cesarstva. Le cesarjev rabel Oj-Le-Le ni mogel razumeti, kaj se dogaja. »Ali si res tako neumen? — se mu je čudil načelnik palače. »Čemu naj bi bil moder?« — glavno je, da sem močan!! — In' ko je to rekel, se je slavni cesarjev rabelj Oj-Le-Le pomiril. Pomiril se je tudi načelnik palače. Ko je bilo že vse pripravljeno za prinčev sprejem, je cesar sklical državni svet — «Modri moji svetovalci,« — je počasi izpregovoril vladar, — danes pride v mojo palačo pogumen princ Vej-Haj-Vej iz pokrajine Tung-Ting-Tong. Prinesel bo zmajeva ognjena zoba. Razumete? (Dalje prihodnjič) | Mara J. Tavčarjeva: Biba in zuezče Pod orehom Biba je sedela, zrla na nebo in zvezde štela: »Ena, v Kočijažu je Kožica, dve, ob vozu Severnica, tam na jugu Andromeda, z Marsom se prijazno gleda, vrh neba je Orion, dela Veneri poklon, tri, štiri so migljavčki, gostosevci — trepetavčki, Kastor, Poluks dvojčka sta Biku se odmikata. Tam sta Kozel in Devica, kje le hodi repatica, če bi zdaj se prikazala jaz se nc bi prav nič bala. Veličastna Rimska cesta, svoji poti vedno zvesta je pripeta na nebo, da raduje se oko. Lunin srp se že poslavlja Jupiter ga še pozdravlja, vse, kar Bog vstvaril je v točni meji giblje se. Tam Saturn je z obroči, kaj, če eden se odloči in na zemljo se potoči, joooj. kako bi zamižala, to bi se kolesa bala.« T Zvezda se je utrnila in zletela čez nebo, isti hip je pal z dreyesa oreh Bibi na glavo, od strahu se je zvrnila in zavpila v tiho noč: »Bibo zvezda je ubila! Pomagajte! Na pomoč!« Vrabec m lasSovka Spisal Cej Slovo: Vrabec je prileiel na streho k lastovki. »Kam pa lastovka?« je ščebetaje vprašal brhko sosedo. »Na jug, na jug!« je začvrčala ptica. »Kaj pa ti? Ali ne pojdeš na zimo iz teh mrzlih krajev?« »Jaz? Zakaj neki?« »Glej ga, bedaka! Saj tu ne boš imel ne gorkega stanovanja ne dovolj hrane.« »In ko bi moral tudi poginiti,« je odvrnil drobni vrabče, »ne zapustim preljube domovine. Z njo hočem trpeti in stradati ter pričakovati boljših in srečnejših dni!« lis Sni ca uredništva D. B.: Tvoj rokopis sem oddal uredniku »Ponedeljske izdaje Jutra«. Za našo prilogo nI poraben; zelo moramo paziti, da si ne nakopljemo očitkov! — Humoresk ne pišeš več? Kadar boš imel kaj primernega, kar pošlji! Peter: Povedal sem Ti že, da mi je pripravila Tvoja pošiljka veliko veselje. V poslanih pesmih razločno zveni tisto, česar se ni moči s pridnostjo naučiti ln brez česar pesem ni pesem, pa naj ima še toliko lepih rim. To je pesniški dar, dragi Peter, in prepričan sem, da Ti bodo prej ali slej tudi imeni tnejši uredniki potrdili moje priznanje. Druga vrlina, ki sem je enako vesel, pa je — Tvoj optimizem. Veliko je m lepo, da se v teh časih, ko skušajo vsi mladi pesniki služiti raznim drugotnim načelom in teorijam, še najde dečko, ki ga prevzemajo pomlad, sonce, breze in vse druge čiste in preproste stvari same po sebi. Teh se drži, Peter, in nič ne maraj, če komu ne bo všeč; ne ženi se za tem, da bi bil sodoben, kajti važno je samo nekaj: da ostaneš poeti — Kakor sem Ti že omenil, se mi Tvoje pesmi ne zde »mladinske« v običajnem pomenu besede. Pa nič ne de, porabil bom vse, kar količkaj morem; mladega človeka nič tako ne iz-podbuja, kakor če vidi svoja dela natisnjena. Jeli? In zdaj še malo kritike. Kako sodiš sam o pesmi, ki jo danes objavljana? Se ti ne zdi, da je prva kitica bolj »iz celega« kakor druga ? Meni kar nekaj pravi, da Ti misel, ki jo ta izraža, nI utegnila dozoreti v polno, dognano lirično obliko. Posebno me v tem potrjujeta prva (»otresi nas misli«!) in druga vrstica (ki je skoraj vsakdanja), med tem ko sta tretja (posebno ta) in četrta spet pesniško prepričevalni. Veš, kaj Ti svetujem ? Da bi svoje pesmi velikokrat prepisoval! Nekdo, ki je napisal dokaj lepih verzov, pravi, da je učinek prepisovanja čudodelen: rešitve, ki si jih prej zaman iskal, se porajajo kar samodejno. . . Nu, pa še Ti poskusi ln oglasi se kmalu kaj. Tvojega napredka ln Tvojih uspehov bo s Teboj vred zmerom iskreno vesel stric Mati« estvo mode kostumi Nu, moda se je že pričela zanimati za kostume — sedaj se nam t >rej prav zares bliža. pomlad! In kakor potrebujemo pomladi, da si osvežimo od dolge zime utrujene oči in si ogrejemo prem raz ena srca. tako se nam zdi, da &.too vse pomlajene in prerojene v pomladnem kostumu m je šele tedaj konec zime, ko sc v tem kostumu pojavimo na cesti. Kakšni pa bodo ti novi kostumi, ki že sedaj komaj čakamc nanje? Kakor je videti, bodo preprosti in klasični1 kakor uniforma, ukrojeni v tisti strogi in ravni liniji, ki ostane vedno moderna. Ni potre- Bratec m ssstrlca fe skrbno urejevane modne priloge revirje »Ženski svet« smo posneli dve ljubki praznični oblačili za našo deco Mornarska oblekca za dečka je vedno lepa in moderna, napravimo pa jo lahko iz temnomodre-ga volnenega blaga ali iz belega ali nebeljenega platna. Za sedemletnega dečka najdete kroj na krojni poli revije, prav tako za dekliško mornarske' obleke o, ki je namenjena nekoliko večji deklici. Revijo z modno in gospodinjsko prilogo ter krojno polo lahko naročite pri upravi »Ženskega sveta«, Ljubljana, Aleksandrova c. ba, da bi se zaradi tega razočarale nad njimi. saj je dano vsaki ženski, da s to ali ono podrobnostjo vtisne še tako enolični »uniformi« svoje osebno obeležje. V svoji preprostosti so novi kostumi tako ljubki in mladostni, kakor da jih je moda namenila" šolaricam, naša zadeva pa je, da napravimo iz njih nekaj očarljivega in enkratnega Katera izmed nas pa ne puzna nežnega učinka muslinaste rutice, ki pahlja kakor prozoren cvet iz prsnega žepka, svežega naglasa zivobarvne aLi bele biuze, skrivnostne mikavosti pajčolana, ki ga izberemo v dobro premišljenem odtenku? Uspeh novega kostuma pač ne zavisi samo od kroja, odločila ga bo tudi lahkotnost našega koraka. zaponka ali cvetlica, ki jo bomo pripele v reverje, barve, ki jih bomo izbrale, in način, kako sd bomo klotouk pritrdile na pričeska Ali site že spoznale, kako vitka je postava na pogled v ravnem progastem krilu? Takšno progasto krilo lahko učinkuje kla-sdčne kakor moške progaste hlače, ki jih nosijo gospodje ob svečanih prilikah k ža-keaŠ^Združimo ga s preprosto krojeno jopico. ki jo zapnemo ob pasu z dvema gumboma iz blaga Revirji so podolgovati kakor pri moškem smokingu (1. skica). N&nednoL s^oJtica upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je <*Loa.i.a>.i»4i/M Porvsem klasično učinkuje tudi z dvema vrstama gumbov zapeta jopica z moškimi reverji in ravnim krilom (2. skica).. Nekoliko temnejši svileni naši vi obrobljajo r ozki pregi reverje sive modre jopice, ki jo nosimo nad svetlosivim krilom. Jopica ima dva prsna žepka m postrani vrezane stranske žepe z zaokroženimi zaklopkami, ki se dobro ujemajo z zaokroženimi reverji (3 skica). Naslednji kostum je iz progaste- volnene flanele. Krilo je zvevnčasto krojeno, jopica pa ima zanimivo sestavljene proge. Na velikih žepih in na reverjih so te proge vodoravne, drugod pa navpično položene. Preko reverjev zavihamo bele reverje odprte športne Muze iz tankega pikeja ali surove svile (4. skica). Izrazito mladostno učinkuje ljubek kostum z malimi okroglimi reverji in z dvojnimi pranimi in stranskimi žepi. Krilo je v sredi položeno v globoko gubo (zadnja skica). Glede vseh teh kostumov velja pripomniti, da so njihove jopice nekoliko daljše, kakor ao bile lanL nagona Ko sem pred tridesetimi leti prišel V Sofijo, da bi obiskoval gimnazijo, sem nekaj časa stanoval pri mladem zakonskem paru. Pozneje sem odpotoval v tujino, kjer sem dokončal svoie študije in se vrnil kot zdravnik v Sofijo. Pogosto sem se spominjal dobrih ljudi, toda bili to se preselili in težko jih je bilo najti v mestu. ki se ie medtem tako zelo povečalo. Nekega dne oa mi je prišel na pcmoč slučaj: bila ie nedelja, ko smo se srečali na ulici. Počasi smo postali zopet dobri prijatelji in kmalu mi ie postala njuna hiša naj ljubše pribežališče. Nekega dne ie Štefan kakor blisk planil v moj kabinet — Hitro, doktor. Moja žena... —r Pomiri se. bodi mož! Povej mi najprej. kaj se ie zgodilo. _ Ne vem. doktor Od včeraj je kakor blazna. Vpije, kriči. joče. Hitiva! Njegova žena je imela histeričen napad. Minile so dolge ure preden nama je mogla obrazložiti vzrok svojega stanja. Kakor vsak dan. je šla tudi v nedeljo po svojih opravkih in pustila Slavča. starega leto in pol samega v sobi. Bilo je prekrasno vreme in okno je bilo odprto. Slavčo. ki je ostal sam. ie obhodil najprej vso sobo. nato s« je začel igrati. Skozi odprto okno je prihaja] v sobo svež zrak Naenkrat Da so prileteli v sobo čudni zvoki. Godba... A Slavčo je oboževal godba Ko je njegov oče igral na harmoniko, je stal nepremično, odprtih ust in kakor zamaknjen gledal harmoniko, očeta in njegove hitro se premikajoče prste... V mračni in tihi ulici je nastal -praznik za malega, ko so se oglasile fanfare. Tedaj ga je vzela mati v naročje, stopila k oknu in ga dvignila, da je lahko gledal na ulico. Slavčo je poslušal tako navdušeno. kakor da ni na svetu ničesar razen godbe. — Postal bo godbenik! je tedaj govoril njegov oče. A tega dne je šla skozi ulico cela armada! Povsod so se odpirala okna in pločniki so bili kmalu polni ljudi Slavčo ie prisluhnil. Toda zaman je iz-tegoval svoi vrat — okno je bilo previsoko. Mogočna melodija koračnice pa ie prihajala vedno bliže... Slavčo se je obračal. tresoč se od želje, da bi videl. Nejasne misli so se porajale v njegova glavi. Naenkrat ie zgrabil za stol in ga vlekel proti oknu. In v sekundi je bil na stolu.. In že stoji na nogah, z lakti naslonjen na rob okna in na vso moč izteza vrat — vendar ne vidi ničesar: rob okna ie preširok. Slavčo se je iztegnil preko okna, nato se je vlegel nanj. In že jih vidi! Kakšen pogled! Koliko jih je! Njihovi inštrumenti so zlati in se lesketajo v soncu. Med tem je šla čez cesto mati. N; slišala godbe, ni videla množice. Polasčal se je je nemir in naglo ie hodila, izogibajoč se ljudem, da bi bila čim prej pri svojem Presenetljive novosti v modi nogavic Če vidimo, kako prekrasne nogavice nosijo dandanes ženske, si pač težko predstavljamo, da sd industrija nogavic še vodno prizadeva doseči nekih izboljšanj v tej stroki. Zanimivo pa je, da lahko ugotovimo v produkcijskem programu velikih nemških pletilnic za nogavice (ROGO tovarne, Oberlungwitz), kako so se tu prav v poslednjih letih pojavile mnoge pozornost zbujajoče novosti. Tako so bile ustvarjene L 1935 tako zvane »Optana« nogavice, pravo čudo pletenja z novodobno razvrstitvi jopetel j, 1 1936. zdravilne nogavice »Sanaterm«, pri katerih sita podplat in zgornji del kolena žametasto pletena, i. 1937. »tridolžinska nogavica«, ki ima za vsako velikost noge tri različne dolžine, 1. 1938. »Va-riabel« nogavice, katerih barva se spreminja po razsvetljavi, 1. 1939. pa »Regenecht« noga-vice, ki so tako impregnirane. da so neobčutljive za dež. L. 1940. sta prišli na trg dve posebni novosti in siicer nogavice s prcparacijo zoper pike mrčesa, največ pozornosti pa je vzbudila tako zvana »Ro-go trdno pletena nogavica« Prav ta novost je z ozirom na vseobčno štednjo posebnega pomena za ženske. S povsem novo razvrstitvijo petelj se je namreč tu posrečilo, da se petlje ne izpuščajo! Pri tem pa je prav ta nogavica neverjetno elegantna In končno se je L 1941. pojavila kot zadnja novost »Rogo — Gefest«. Tu je stopalo izredno trdno pleteno, pri tem pa omogoča mehko, prijetno hoje Ta lastnost in pa velika trpežnost te nogavice sta velike važnosti prav v današnjih časnh Moška obleka Mož kaže ženo na svoji obleki, se glasi stara prislovica. In res, žena, ki dopušča, da hodi mož v povaljani ln pomečkani suknji ter v razcefranih hlačah, ni skrbna gospodinja. Moška obleka mora biti brez madežev ter zmeraj lepo poravnana m zlikana. Prepogosto likanje z vročim ti-kalnikom nikakor ne koristi blagu: hitre se sveti in postane neznatno. Zato treba vplivati na može in sinove, da sami pazijo na obleko in se preoblačijo v domačo opravo, kakor hitro pridejo domov; praž-njo obleko pa naj takoj naravnajo po šivih in obesijo ter hlače obteže. Toda mnogo moških je, ki dopuščajo, da jim jed in pijača kapljajo po hlačah ter jim pepel od tobaka pada po suknjah. Eno in isto obleko imajo na sebi prav dotlej, da ležejo spat; a takrat je žena vesela, če jo vržejo vsaj na stol, in ne kar po tleh. Na vsak način mora tudi gospodinja posvečati moški obleki in obutvi precej skrbi. Vrhnjo obleko treba večkrat stepati in vsak dan skrtačiti v smeri kakor tečejo niti, ne pa nasprotno. Cesto jo moramo pregledati, ali ni na njej kaj poškodovanega, zamazanega; kak gumb odtrgan ali počen, ovratnik zamaščen. Po potrebi treba hlače zlikati. Za likanje moške obleke potrebujemo težak likalnik, male desko likalnico, ki ima obliko rokava ter je pritrjena na pod-nožnik, da stoji in lahko nataknemo rokav najo. Dalje je treba za pravilno likanje suknje trdo nabasane, jajčasto podolgovate, dobro prešite blazinice, ki jo pri likanju podložimo pod obleko tja, kamor ne moremo vtakniti deske. Krpa, preko katere likamo, ne sme biti pretanka ter ne sme puščati na blagu nitk ali kosmičev. Pri likanju moške obleke treba pred vsem paziti, da para, ki se proizvaja, ko gladimo z vročim likalnikom preko vlažne krpe po obleki, prodre temeljito v blago. Vendar suknje ne smemo tako dolgo likati po istih mestih, da bi se krpa docela posušila, ker dobi sicer blago svit. Zato še nekoliko vlažno krpo odstranimo s polikanega mesta, ki ga potolčemo s hrbtom ščetke, da paro izženemo. Kjer so šivi, ne smemo zelo pritiskati, ker se ondi takisto rade pokažejo svetle proge. Pri likanju hlač vemo, da položimo šiv na šiv; a preden to storimo, treba še posebej nategniti hlače in preko vlažne krpe izgla-diti vzboklino. Potem šele likamo hlače kakor ponavadi natačno po niti roba, ki naj sega spredaj približno do začetka žepa, zadaj pa do sedala. Pri likanju hlač likamo preko krpe prav do suhega Da okroglino na ramenih lepo zlikamo, podložimo okroglo blazinico in likamo ta mesta tako rekoč na rokah. Na rokavu je naznačen samo spodnji rob, toda le od roke do začetka komolca; ves ostali rokav likamo brez robov. Hrbet in prednji del likamo na deski; pod pazduho si pomagamo z blazinico, ki jo uporabljamo tudi pri reverjih in ovratniku. Tu ne delamo z likalnikom nikakih robov, nego naravnamo fazono z roko. Skrbno treba paziti, da se blago ne razvleče. Zlikano suknjo zapnemo, jo nekoliko nagačimo z zmečkanim papirjem ter obesimo na obešalnik, ki ima obliko ramen. Tako naj se popolnoma osuši. otroku. Prišla je pred hišna vrata. Ustavila se je in si šla z roko preko čela: Kaj neki zdajle dela? je pomislila... Slavčo pa se je. vedno bolj navdušen nad godbo, splazil tako daleč skozi okno,' da se z nogami ni več dotikal stola. Držal se ie samo s svojimi majhnimi rožnatimi ročicami, toda te roke so bile tako slabe, da ga niso mogle držati... Trenutek. in... Mati je z enim samim pogledom razumela vse. Niti en krik ni prišel iz njenih ust, niti ena kretnja. Sledila je tisti čudni sili. ki se zdi. da dremlje nekje v nas in se prebudi ob pravem trenutku. Primitivna kot človeštvo, nam ie ostala še iz pradavnih časov in dovolj je, da se le prebudi. pa ima že v svoji oblasti naš razum in naše mišice in nas pelje brez zmote po edini pravi, rešilni poti. In ta moč je bilo tisto, kar je vodilo mater. V eni sami sekundi ie dojela da bi en sam glas spravil v nevarnost življenje njenega otroka. Po prstih je stopala in tako prišal do svojega otroka in ga prijela za noge še preden jo je zagledal. Pri-žela ga ie nase. ga postavila na tla. potem pa io ie naenkrat obšla omledlevica, kakor bi io bila z občutkom ki se ie izgubil. ko je prišla k zavesti zapustile vse moči... Njen krik je zamrl v zvokih fanfar ... Znova je zakričala, a ni imela moči. da bi izpregovorila. Groza pred tem kar bi se bilo pravkar lahko dogedilo, jo je bila popolnoma izčrpala in izzvala hud napad histerije. Po Matveju Valevu Gospodinjski nasveti Medenjakov kruh. Umešaj 40 kdg sladkorja, 8 dkg presnega masla, par zrn soli in dodaj polagoma dve celi razmotani jajci. Stepaj, dokler se ne začne peniti ter začini s cimetom, sokom in nastrganimi olupki pol limone; končno dodaj še žlico ruma. Raztopi kavno žličko dvojno ogljikovokislega natrona v dveh žlicah vode in pogneti to raztopino, 30 dkg pšenične moke in prej pripravljeno mešanico v srednje trdo testo. Ako bi bilo pretrdo, ga razrahljaj z nekoliko mleka. Stresi testo na desko, posipano z moko in vgneti vanj 10 dkg suhega sadja, n. pr. na rezance narezanih datljev, suhih češpelj, rozin, orehov, lešnikov; lahko vza-meš tudi vkuhano sadje ali kompot, ki mu odcediš ves sok in ga zrežeš na male kocke ali na rezance. Torej vsega skupaj naj bo okoli 10 dkg. Oblikuj ozko štruco, ki jo položi v namazan, z moko posipan pekač in jo peci eno uro v srednjevroči pečiei. Med peko pomaži medenjakov kruh dvakrat v presledkih z mlekom. Pečeno štruco zavij v krpo, da nekoliko odneha, hrani jo nekaj dni na hladu, potem šele jo lahko narežeš na rezine, ki jih potresi s sladkorjem. češpljev kolač. 15 dkg neoslajenega povidla ali kake druge goste, neoslajene mezge, mešaj tako dolgo z 12 dkg sladkorja, da se začne peniti. Potem dodaj zavoj pecivnega praška, zmešanega s 30 dekami moke, pol kavne žličke jedilnega natrona, približno četrt litra mrzlega mleka, pol žličke cimeta, prav toliko zmletih dišečih kiinčkov, nastrgane olupke pol limone; dobro zmešaj ln vmešaj končno še 5 dkg debelo zreza-nih orehov 3 dkg rozin in po možnosti tudi jedilno žlico drobno sesekljanega citro-nata ali arancinov. Namažl z maslom pekač, kakršnega uporabljaš za peko suhor-ja ali za prirejanje ponarejenega zajčjega hrbta, popraši ga z moko, in ga napolni dva prsta visoko s pripravljenim češplje-vim testom in peci kolač približno eno uro v precej vroči pečici. Pečenega zvrni, ga takoj zavij v čisto krpo in ga šele naslednjega dne zreži na pol prsta debele rezine. — Ako prirejaš kolač z ohlajeno mezgo, tedaj zadošča samo 6 dkg sladkorja. Ukrajinski »sirniki«. Zmešaj pol kg dobro pretlačenega kravjega sira s par žlicami moke in žlico pre-sejanlh žemeljnih drobtin, enim jajcem ter soljo. Oblikuj z močnatimi rokami majhne kolačke, ki jih na masti rumeno opraži ter jih naposled polij s kislo smetano. Ko so v smetani prevreli, so dobri. — Lahko pa tudi režeš z žlico od testa žllčnike. ki jih kuhaj na slanem kropu. Odcejene zabeli z raztopljenim presnim maslom in polij s kislo smetano. Po okusu jih tudi lahko posipaš s sladkorjem in drobtinami ln jih šele potem zabeliš s presnim maslom. Jed je hitro pripravljena in je zelo izdatna. Novi ore Premikalsilca KAPLJANJE ELIZABETA PRELOMNICA KRASOTICA PREKIPEVANJE KRONOVINA STARINAH PREBUJENJE UMAZANOST Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri tuja zemljepisna imena. Izpopolnilnica . . ter — . uv . . ta — . . dalo — . to « a — B . . Is — Za ... b — . a . . vm —■ . ul . — n...ve. — ... ljica Namesto pik vstavi prave črke, da dobiš besede. Nove črke dajo znan pregovor. Skrit pregovor PODKEV — PRITOŽBA — ABESINIJA — ZASEDANJE — ZAJEDALEC — VRE-TENO — PODNAREDNIK — SVEČNIK — SKAKALEC — KO K VETA — SEPTEMBER — PRIKLJUČEK — PRIVATNIK — BRANJEVEC. Vzemi iz vsake besede tri zaporedne črke (iz zadnje štiri) in sestavi iz njih upoštevanja vreden rek. Vraza Prva beseda obleke je del, vlak bo po drugi besedi brzel. Zdaj pa še združi v eno oboje, stricu Maticu sporoči, kaj to je! Račun s črkami PON x NML LPKP KTPL KMUS LSLOLS Namesto črk vstavi prave številke, da dobiš račun, ki se Izide. Ista črka nadome-šča vselej isto številko. Sestavil almca IKK — LJE — VEČ — ZPR — OST — ŽEV — VEČ — ESE — ATI — NAJ — AL — JEV — JOŽ — EVR — NAJ — SED — OST. Te skupine črk uredi tako, da ti bodo dale znan pregovor. črkovni ca E Č O K M O H R L M A I M A E S I Ž R Č B D R D ODAEEAAK Skrit pisatelj OV I R E M U I S A L O I G ALODARAEDASEDD V srednjo vrsto vstavi ime in priLnek slovenskega pisatelja, pa boš dobil tudi v navpičnih vrstah besede. Rešitve je treba poslati do četrtka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Stric Matic bo nagradil nekaj pridnih reševalcev s knjigami. Rešitve naj bodo pisane na dopisnici! t M Posetnica: Tovarniški delavec. Skrit pregovor: Vsaka krava je ponoči črne barve. Veriga: Potica, carina, navada, darilo, lopata. Premikalnlca: Arizona, Rosadas, Ala-bama. Domača naloga: Na slOd je 30 kvadratov. Stopnice: Tarnopol, Italijan, Katarina, odstavek, pristava, samostan, praznota. Dopolniinica: Hvaležnost je čednost, ki jo pozna le malokdo. Stric Matic je nagradil po žrebu pet reševalcev. Po eno knjigo revije »življenje in svet« dobe: Radovan Kosi, Otočac, Milan Suhanek, Kokrica 56 pri Kranju, Zlatko Vldic, LJubljana, černetova 6, Anton Mihalič. Brest 32, p. Ig pri Ljubljani in Ivan Drobnič, Metlika. Vodoravno: 1. Izmišljeno ime, ki si ga nadene pesnik ali pisatelj, 9. prestolnica, glavno mesto, 18. mesto v Italiji (Oglej), 20. vijak pri letalu, 21. dve črki, 22. kozliček (srbohrv.), 23. tuja črka, 25. moško ime, 26. medmet, 27. del knjige, 29. francoski kardinal ln državnik (1602—1661), 32. skrivnost (množ.), 34. nestrokovnjak, 35. grška boginja, Zevsova sestra in žena, 36. kovina, iz katere ullvajo zvonove, 38. moško ime, 39. naplačilo, 40. gozdna žival, 42. konec molitve, 44. švicarski narodni junak, 45. opaziti, 47. muslimanska sv. knjiga, 50. španski ples, 52. razdobje, 54. gozdni polbog, 55. nočna ptica, 56. ustreljen, 59. del tedna, 61. tatarski poglavar, 63. pomožni glagol, 66. ogljikovodikov plin, 67. otočje v Tihem oceanu, 70. krivo-verec, čigar nauk je obsodil nicejski cerkveni zbor, 71. zatemnitev, pomračitev, 72. naš slikar, 73. grška pokrajina, 75. pripadnik starega naroda (brez zadnje črke), 76. mohamedanska religija, 78. železniški voz, 81. rimska boginja 83. ime ^lašeka, 84. kriva, napačna pot. Navpično: 1. težnja po združenju vseh Slovanov, 2. predmestje Carigrada, 3. kratica za »eventualno«, 4. priprava za pritrditev, 5. del roke, 6. skandinavski drobiž, 7. poljska reka, 8 oslovska abeceda, 10. pesnitev, 11. tročlenl matem. Izraz, 12. prekop, 13. predstojnik menihov,, 14. športni izraz, 15. staroslovanska pijača, 16. ! svetnik, ki je spreobrnil Zahodne Gote h ! krlstjanstvu (okoli 1. 600), 17. starinoslov-je, 19. naša tovarna letal, 23. žensko Ime, 24. Južni Slovan, 28. oaza v Arabiji, 30. alkoholna pijača, 31. azijska planota, 33. gruča, tropa (množ.), 35. breg, grič, 37. raj, 40. utežna enota, 41. boginja Jeze, 43. mestece v Primorju, 46. angleški minister, 48. tenka mrena, 49. Aškerčeva pesem, 91. tibetanski duhovnik, 53. moško ime, 55. otep, 57. del stare rimske hiše, 58. majhen otok pred Gružom, 60. španska pokrajina, 62. policijski uradnik, 64. boginja ljubav-nega pesništva, 65. mesto v Boki, 67. divja koza, 68. naš otok, 69. oaza v Libiji, 72. hrvaški medmet, 74. evropska reka, 77. dve črki, 79. medmet, 80. del kolesa, 82. kratica za »spodaj«. Rešitev križanke št 12 Vodoravno; l as, 3 Marija, 8 Tavčar, 13 ep, 15 nasip, 17 Normani, 18 staro, 20 tri, 21 Odesa, 23 santa, 25 Ind, 26 Avar, 28 vsi, 30 Poe, 31 Adam, 32 Rimdni, 34 Parka, 37 Milano, 39 KK, 40 Sana, 41 Noe, 42 nada, 43 Ir ((iridij), 44 Bata, 45 ča, 46 pa, 48 term, 50 Irena, 52 Via, 53 Ant, 55 Amati, 57 dar, 58 nart, 60 Erol, 62 Rac, 63 Asta, 65 klas, 67 Omer, 68 okna, 69 Tara, 71 antimon, 73 prst, 74 uk, 75 Ola, 77 Jalen, 78 Leo, 79 ar, 81 tornister, 82 tarantela. Navpično: 1 Antarktida, 2 Narvik, 3 mi, 4 Apo, 5 Ines, 6 Josip, 7 ara, 8 Tas, 9 Anapa, 10 vino, 11 Asa, 12 rt, 13 Er-nanl, 14 podmornica, 16 Slam, 19 Aida, 22 Dvina, 24 temat, 27 Risan, 29 Iro, 31 alarm, 33 Natan, 35 anas, 36 kepa, 38 ideal, 44 Berta, 45 čltanje, 47 anemona, 49 Marks, 51 Rastko, 52 vrla, 54 tren, 56 Tantal, 59 ak, 61 or, 64 Aron, 66 star, 67 omet, 68 orat, 70 aH, 72 JI, 73 Pen, 74 ut, 76 as, 78 la, 80 Ra. ml UL mL: s polnilcem na bat, ki ne poceja Črnila. STAEDTLER male westl i rezaostai teden V resnih dnevih smo. V dnevih, ko se vse maje, ko je vse negotovo, ko ne vemo. kaj bo jutri Ln pojutrišnjem. Taki dnevi niso dnevi veseljačenja, marveč dnevi resnobe. tudi malo žrtev je treba na oltar domovine in v korist bližnjemu v potrebi. Prav mala žrtev se želi ta teden od vseh, ki majo malce dobre volje- da bi Se ta, teden zdržali vseh opojnih pijač Kar pa bi s tem prihranili, naj bi darovali siromakom. ko ie med nami toliko siromaštva. Treba je. da le mali porinemo v ozadje egoizem, ki je navadno gonilna sila našega ravnanja in opuščanja; malo pa pomaknemo v ospredje altruizem. misel na bližnjika, ki no pijačo še misliti ne more. ko niti jesti nima kaj. — pa nam bo t.a mala žrtev lahka. Tudi tobak3 se zdržati en teden bi ne bilo napačno — če so kadilci toliki junaki, da zmorejo to žrtev, ki je. kakor znano, mnogo težja kakor zdržnost od alkohola. Po deželi se bo danes izv?dla povsod treznostna organizacija. Trezno^tna akademija v Ljubl jani pa. ki je bi'a napovedana za današnjo nedeljo, se žslfbo? mora preložiti na kasneje, ker je diiaštvo. ki bi imelo ori akademiji sodelovati, zadržano. Pač pa bo v okviru Treriostnega tedna danes zvečer ob 20. v dramskem gledališču Finžgarjeva »Razvalina življenja«, ki ima izrazito treznostno tendenco. Treznostna ideja mora prodreti in bo prodrla med naše ljudstvo. Treznostni teden bo k temu mnogo pripomogel. Pravi San Pedro Mate caj vsebuje izredno mnogo vitaminov, Je prijetna pijača, gorka ali mrzla. Kr. dvorni dobav, drogerija GREGORIC, Ljubljana, Prešernova uL 5. * Odlikovani so bili s redom sv. Save 4.stopnje: Erle Gombač, predsednik Trgovskega bolniškega in podpornega društva; dr. Lojze Kramarič, šef-zdravnik sanatorija »šlajmeriev dom«, in Peter Klinar, ravnatelj Hipotekarne banke. * Izpit za rez. sanitetskega majorja je napravil dr. Janez Gantar, zdravnik v Radovljici. Iskreno čestitamo! (—) * Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, da sta, kakor prejšnja leta, tudi letos Jadranska plovidba na Sušaku in Dubrovačka plovid-ba v Dubrovniku odobrili članom TBPD ter njihovim ženam in nepreskrbljenim otrokom ugodnostno vožnjo »razred za razred« na vseh svojih parnikih v času letne sezone od 1. aprila do 30. septembra 1941. člani, ki se želijo poslužiti ugodnost-ne vožnje, to je, da plačajo m. razred in se vozijo v H. razredu, oziroma plačajo H. razred in se vozijo v I. razredu, naj se obrnejo na društvo s prošnjo za lzposlo-vanje zadevne nakaznice. V prošnji naj navedejo, od katere plovbe in za katere proge želijo nakaznice, ime žene in imena ter rojstna leta otrok, za katere prosijo za nakaznico, ter približen čas, v katerem nameravajo izkaznico izrabiti. Za stroške poštnine naj priložijo člani, ki bodo sami prišli po nakaznico v urad, 4 din, člani izven Ljubljane, oz. oni, ki želijo, da se jim nakaznica pošlje na določen naslov, pa 6 din v znamkah, član, ki želi, da mu društvo izposluje nakaznico pri obeh plovbah, naj priloži znamke za dvojno poštnino. Društvo priporoča, da člani vložijo prošnje najmanj 1 teden pred potovanjem, da bodo pravočasno prejeli nakaznice. (—) VELIKA NOC V HOTELU »MIRAMARE« CRIKVmiCA * slovo priljubljenih vzgojiteljev. Iz Mojstrane nam pišejo: Po službeni potrebi sta bila premeščena z Dovjega v Cren-šovee in sta tudi že zapustila naš kraj šolski upravitelj Joško Serajnik in njegova gsna Geli. ki sta se celih 15 let ra naši šoli vsa posvetila najskrbnejši vzgoji tukaišnie mladine. Naš šolski upravitelj. ki i e do rodu Korošec, je po plebiscitu s prvim vlakom zapustil domači krai in je nato prišel med nas. Kmalu se je vživel v naše razmere in v teku let je po6tal popolnoma naš Bil je vzoren gospodarstvenik in naše šolsko poslopje spada gotovo samo do njegovi zaslugi med eno najlepših na Gorenjskem. Razen v šoli ie g Serajnik marljivo delal tudi izven njo Dri vseh gcsoodarskih. kulturnih in nacionalnih društvih, skratka, bil je v naši občini za vse. Tako se je tudi njegova gospa pridna kakor mravlja, vsa posvetna mladini, predvsem oni ubogi ded. ki ie često prihajala lačna v šolske prostore Vsa drobna srca so zajokala, ko sta se s. upravitelj in gosza poslavljala od naše mladine, rdeči gorenjski nageljni in beli zvončki so jima še na poti klicali: Na svidenje! Vzornih učiteljev g Serainika in njegove ffcspe ne bo pogrešala samo vsa mladina, temveč Drav tako tudi njeni starši, ki so se tako često zatekali v šolo po nasvet. V žalosti, ki nas navdaja zaradi njunega odhoda tembolj, ker sta bila oba tudi bolna, gojimo t ho nado da se bosta še kai vrnila med nas ali oa vsaj prišla na službeno mesto, kjer bo? t a lahko utrdila svoie zdravie in spel posvetila vse svoie moči narodu in domvini. Podpisana čutiva hvaležno dolžnost, da se javno zahvaliva g.proLslr. Lavrišss Bsgdanu ki je z nujno in težko operacijo v vsej pripravnosti sredi noči rešil življenje najinega sina D r a g o t a. ter iz\redel operacijo in zdravljenje brez vseh komplikacij. Prav tako se morava iskreno zahvaliti g. dr. Novaku Franfu za njegovo vešče asistiranje ter vsem čč. usmiljenim sestram v Leonišču za nihovo požrtvovalno postrežbo. FLOIUA.NC JOSIP in ANTONIJA * Smrt znanega okultističnega pisatelja. V Osijeku je umrl Bruno Herzl, ki so ga tudi v Sloveniji dobro poznali kot zanimivega in prav korenito podkovanega predavatelja o psihologiji in raznih okultisti-čnih pojavih. Napisal je mnogo člankov in tudi raznih brošur, v katerih je zagovarjal nov način prehrane, zlasti vegetarijanstvo. Njegove misli so bile mnogokrat močno prepričevalne in res izvirne. Svoj čas je imel lepe uspehe z eksperimenti s pomočjo hipnoze, kar pa je opustil zaradi precej izčrpanih živcev. Potem je mnogo potoval po svetu, bil je celo v Indiji. Preveč navdušen za prirodno zdravljenje je sam postal žrtev prevelike neprevidnosti. Nedavno se Je namreč pre hladil pa Je mislil, da bo z lastno voljo premagal nadlogo. Nastopila je pljučnica in že je bilo po njem. Vsekakor je z njim ugasnil velik talent, nemirni iskalec in pri vsem tem skromen idealist. ♦ Lepo premoženje hrvatskega gasilstva. Hrvatsko gasilstvo 1e dobro organizirano in se vztrajno dalje razvija. Danes bo v Zagrebu glavna skupščina Hrvatske gasilske zveze, listi pa že objavljajo podrobnosti iz poročil funkcionarjev. Hrvatsko gasilstvo je organizirano v 53 žu-pah, M premorejo skupno 64 milijonov dinarjev premoženja. V preteklem letu je bilo na Hrvatskem 972 požarov. V 369 primerih ni bilo mogoče dognati vzroka, v 346 primerih ie bila kriva malomarnost. 126 požarov pa so zanetili otroci. Vsega skupaj je pri gašenju požarov sodelovalo 15.552 gasilcev, skupno škodo pa cenijo na 36 milijonov dinarjev. Hrvatsko gasilstvo ie dobilo nov pravilnik o uniformi in opremi, urejen pa je tudi že novi gasilski vežbevnik. v katerem so gasilska povelja enaka nekdanjim starim domobranskim poveljem iz časov stare monarhije. ker da to odgovarja duhu naroda in gasilcev. Novi vežbovnik bo v kratkem izšel. Prt opeklinah in ranah, ki se težko zaraščajo, kakor tudi pri vseh ooškodbah namažite APIODERMIN mast »Brusketini«. Lahko jo uporabite brez nevarnosti. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobiva se v vseh lekarnah. Reg. S. br. 3270/41 dr. Stevanovič ln Pik, Beograd. * Napredek slovanske misii nta* Hrvatskem. Značilen izraz p:globitve slovanske misli v hrvatskih krajih so posamezni koncerti slovanske glasbe. Posebno lep koncert ie bil v Slavonskem Brodu. Priredil ga je Slovanski akademski oktet iz Zagreba. Na sporedu so bile same slovanske skladbe, izmed Slovencev Hugcilin Sattner. Vseh 12 točk sporeda je bilo sprejetih z burnim odobravanjem nekatere ie bilo treba ponoviti, ob zaključku Pa so vsi stoje zapeli himno Hej Slovani. Prostrana dvorana ie bila nabito polna hrvatskih in srbskih meščanov. Prireditev je bila res iskrena manifestacija slovanskega čustvovanja. • Turški poslanik v Berlinu je doma iz Hercegovine. Zadnje čase se je večkrat imenovalo ime Husrefa Gereze, poslanika republike Turčije v Berlinu. Njegova zadnja naloga je bila, da je Izročil Hitlerju lastnoročno pismo predsednika turške republike Inenija. V Mostarju in drugod po Hercegovini je še mnogo ljudi, ki vedo povedati, da je visoki turški dostojanstvenik hercegovski rojak. Njegovo pravo Ime Je Husref Zulflkar beg Rizmanbegovič in Je si npokojnega Mehmeda Allpaše lz Stolca v Hercegovini. Zlasti njegov ded Je bil zgodovinska osebnost, ki Je dosegel visoko čast upravitelja Hercegovine. Posledice njegovih reformatorskih prizadevanj se Se danes poznajo. Njegov sin Mehmed Ali paša se je preselil v Turčijo, kjer je dosegel velik ugled ln je vedno Imel v svoji FRJHEF GRENCICA ccs 5. 6« 22365 cj 13 ■ > <9"-> q]egov« otroke. Med sinovi se je Husref posebno izkazal v diplomatski službi ln je bil najprej poslanik v Tokiu, zadnje mesece pa je v Berlinu. Ko so se v Turčiji spreminjala imena, se je tudi Husref prekrstil v Geredea. S svojimi brati ima še danes lepo posestvo v Hercegovini. AN RENA IJUeiJiANA MARI B C R * V Zagrebu je mnogo nezaposlene slu-žinčadi. Banska ob ast v Zagrebu bo dosledno izvedla prepoved zasebnih posredovalnic s pcmočio katerih so doslei gospodinjske pomočnice iskale službe. P oslej bo sama borza dela imela pravico posredovati delo za vse. ki ea iščejo V banovini Hrvatski je okro? 25 090 lužin-čadi. Kakor izkazuje statistika zadnjega časa ie v Zagrebu mnogo eospod'njs'dh pomočnic oa tudi ostalih delavcev naza-oslenih. zato nikakor ni oriroročllivo našim dekletom in del-ivcein. da bi iska.i zaslužka v Zagrebu * Snežne razmere v naših gorah so sedaj za smučarja-planinca najboljše. Letos je izredno mnogo snega ter bo trajala spomladanska smuška sezona še ves april in deloma tudi še maja mesca. Kdor je bil zadnje dneve na naših planinskih smučiščih. se je vrnil ožgan od vročega spomladanskega višinskega solnca in navdušen nad izborno smuko po zrnatem snegu. Komna ima še vedno okrog 3 metre snega. prostrana smučišča nudijo svoboden razmah smučarju, ki lahko nasmeri s tega predela naših gora številne izlete proti Voglu, proti Bogatinskemu sedlu in proti dolini Triglavskih jezer. Tudi smučarji začetniki in manj izvežbani drsači imajo priliko, da pod vodstvom smuškega učitelja ki je v zimski sezoni stalno na Kom ni. poselijo položna in strmejša pobočja prostrane Komne. Tudi v dolini Triglavskih jezer je okrog 3 metre zrnatega snega. S Komne vodi dobro markirana pot preko planine Razor in nad Lopučnico do zamrznenjih Triglavskih jezer, odkoder je prehod preko štapc na Ovčarijo, Dedno Polju. Planino v Lazu, Ograde ln Velo Polje, na drugi strani pa preko Hribaric pod Ržjo na Triglavski ledenik. Pod Triglavom je 3—4 m snega, vse lepo zalito. Dostop lz Mojstrane vodi skozi Zgornjo Krmo. kjer je ročitek pri lovski koči, do Staničeve koče pndeš v S. urah. Nosači so na razpolago v Mojstrani. Na Vršiču Je 140 cm zrnatega snega, smuka po široki cesti z Vršiča proti Kranjski gori Je edinstven užitek za smučarja planinca. Kdor je drznejši, krene preko Slemena v Tamar ter mimo svetovno znane skakalnice na žel. postajo Rateče. V Kamniških planinah se je pričela smuka na Korošici. kjer je okrog 3 metre snega. Dostop je pozimi iz Luč. Na Krvavcu je še vedno okrog dva metra snega, priljubljeni so Izleti odtod proti Vel. Zvohu ln na Kom-polelo. Tudi Veliko Planino pokriva letos še en in pol metra debela snežna plast z zrnatim snegom, tako da bliskovito drsijo smučke tudi preko zložnei2ih pobočij. Letos so tudi na Peci ugodne snežne razmere ter je priporočljiv poset tega gorskega predela vsem lzvežbanlm smučarjem. Podoba je, da bo nudil april obilo užitka na planinskih snežnih poljanah, zato naj se smučarji odločijo čimpreje, da pohite v zimsko prirodo naših gora. kjer vlada zima in solnce v času, ko se v dolini pojavljajo prvi znaki pomladi. • Vabilo. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani vljudno vabi vse one vlagatelje, ki se še niso zgladili radi dogovora o izplačilu starih hranilnih vlog, da se čim prej zglase s hranilno knjižico v njeni poslovalnici ali pa da ji sporoče svoj naslov'in številko svoje hranilne vloge. • Uprava občine Koroška Bela opozarja na dobavo lltoželeznlh In fasonskih cevi ter armature. Razglas Jc objavljen v »Slutbenem*listu«. (—) OPOZORILO! Opozarjamo Javnost, da je pasta za zobe »KOLTNOS«, ki se prodaja zadnje čase v Jugoslaviji kot angleški izdelek, s patentnim zapiralom, ponarejena, ln da nima nikake zveze z Izdelki našega podjetja. Obvestili bomo javnost, ko bo naša originalna pasta za zobe angleškega porekla zopet dana v promet. The Kclynos Co. • Vsak hišni lastnik mora skrbeti za zaklonišče pred letalskimi napadi! Toda vsaka mati se mora pobrigati, da ima v hiši za svojega otroka odlično sredstvo proti opeklinam, hrastam, lišajom, izpuščajem, rasam, razpokani koži, praskam in vsem ostalim kožnim nečistočam. Znana mast Babymira krema je v vseh navedenih primerih pomagala. Nabavite jo čimprej v najbližji lekarni, kjer jo boste lahko vsak čas potrebovali. (—) • Velikonočnih razglednic ima Družba sv. Cirila in Metoda 8 vrst v za'ogi. Kupujte in zahtevajte CM razglednice, ker s tem podpirate domačo obrt in narodnoobramb-no CM družbo! Naročajo se pri CMD, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. (—) • Tajne gradov Fužine, Brdo, Strmol, Khieselstein, Golnik, Turen, Kamen itd. in življenje v njih in o njihovih lastnikih nam odkriva Damjan Vahen v svojem romanu »GOSPODA«, ki bo nedvomno ena najbolj zanimivih zgodovinskih knjig, ki bodo izšle v letošnjem letu. Roman bo Izdala založba »NAM OBRAZI«, Ljubljana, Subi-6eva uL 3./HL V supskripdji stane 56 Din, ▼ platno vezan pa 75 Din. (—) • Zavod« za lepo deco v Kočevju je darovala gospa Marija Agres iz Rajhen-burga 2.000 dfci in postala s tem ustanovna članica Podpornega sklada za al< otroke. Plemeniti dobrotnici se v im< slepih otrok najiAreneje zahvaljuje upr v* zsvoda sa slepo deco v Kočevju. (—) • Strojepisni tete ji — navi (dnevni ln večerni) prično l.*apslla. Prijave sprejema »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Dnevi ln učne ur« po 60 risalnih strojevl Prospekt aa laapolagot H^. rc^ „ mesarja Zdravko Zupane v Dol. Toplicah Je a otroki aaAel na žago pri topllškem m H nai Saga je tedaj stala. Iznajdljivi otroci so zašli v spodnje prostore, kjer so valj-d ln so se tam Igrali. Mladi Zdravko je vtaknil roko med valjce, neki drugi dečko pa Je zavrtil kolo. Valj Je dečkovo roko skoro popolnoma zdrobil. V bolnici upajo, da se bo mlada roka še pozdravila, ne da bi jo hllo treba odrezati. • Visoko naložen voz jajc v Mart Ko je te dni dovažala eksportna tvrdka A. Probst iz Lutvercev jajca na železniško postajo v Gornji Radgoni, enemu iztned voznikov ni uspelo, da bi bil pravočasno zavrl visoko naložen voz z zaboji jac na bregu pod gradom. Ker Je cesta na tem mestu zelo ozka, je voz s težkim tovorom zdrknil ob robu, zlomil ograjo ln nato se zakotalil po strmini v rokav obmejne Mure. Le srečnemu naključju je pripisati, da se je prednji del voza naravnost odtrgal, s čimer sta bila rešena oba konja. Na voza je bilo naloženo 55 zabojev jajc, ki so vsebovali skupno nad 39.000 komadov. Zaboji so se razbili ln namah je rumena brozga strtih Jajc pokrila kraj, kjer Je zdrknil voz po strmini. Tvrdka trpi nad 20.000 Din škode. • Strašna smrt slabotnega otroka v ognju. V zavod za sodno medicino v Zagrebu so prenesli zoglenele ostanke lOletne Marije Halupkove. Dekletce je bilo od rojstva šibko, zato so ga starši dali iz Zagreba v bližnjo vas Dakovce. da bi si opomoglo na svežem zraku. Te dni pa Je otrok postal sam doma in se je sukal okrog ognjišča. Naenkrat je ogenj zajel oblekco in dekletce je živo zgorelo. Naši! so truplo popolnoma počrnelo tn ožgano. • Požar. V torek Je zgorela hiša posestnika Franca Sršena iz Dol. Aplenka pri I>»skovcu z vsemi premičninami in hiSno opremo, fikoda znaša okrog 20.000 din, zavarovalnina pa znaša le 7000 din. Požar je nastal tako. da je naložil Sršen v krušno peč sušit drva. ki so se vnela ter Je ogenj zaradi slabega dimnika preskočil na slamnato streho. Pri gašenju požara so se posebno požrtvovalno Izkazali gasilci lz Sv. Duha ter okoliški kmetje. Iz Ljubljane u— Nov grob. Po dolgi mučni bolezni je zapustila svoje drage žena uradnika državne železnice v pokoju ga. Terezija Zevnl-karjeva, Pogreb bo v ponedeljek ob 16. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv Križu. Pokojni blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Novorojenček Peter v porodnišnici. Ko je v četrtek stopil na prestol naš mladi , kralj, se je v državni porodnišnici v Ljubljani rodil nečaku koroškega Junaka .Malgaja sinček. Krepki sinko je prvoro-ienček narednika vodnika godbe 40. p. p. Triglavskega Marijana Ažmana. Kot najprimernejše ime ao mu izbrali Petra. Naj bi novorojenček, ki bo vsako leto na zgodovinski dan 27. marca obhajal obletnico rojstva, bil junak kakor njegov pokojni sorodnik Franjo Mai gaj._ Smučar]! — turisti in športniki! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo te olje za sončenje. Pri vseh poškodbah uporabljajte priznano dr. Kmetovo »R • n o e e 1« mazilo. Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. ST. KMET, Ljubljana, Tyr*eva cesta. u— Ostri ovinek tik piskarJeve hiše ob Tyrševi cesti je dc nova stanovanja Imela Tefi scnra stare kostanje bodo a? domestih z mladimi, manj košatimi dre vesel. a— Iz gledališke p*»ame. Gostovanje Janeza Cesarja, odličnega člana ljubljanskega gledališča, bo v kratkem v Finžgar-jevi drami »Razvalina življenja«. a— Sokolski Maribor bo v soboto 5. aprila v Sokolskem domu na telovadni akademiji, ki Jo posveča naraščaj vseh mariborskih sokolskih društev svojemu vladarju, mlademu kralju Petru H. V nedeljo 6. aprila s pričetkom ob 10. uri bo zbor mariborske sokolske mladine, ob 14. pa tekme na orodju. Vse prireditve bodo v veliki dvorani Sokolskega doma. a— Lutkovno gledališče Sokola M^ribor-Matice uprizori v nedeljo 30. t. m. lutkovno Igro »Gašperček in čarovn'ca«. a— Koncert »Kola« v sredo 2. aprila, Sokolski dom. (—) a— Zdravniška dežurna služba. Zaradi spremembe v zdravniški dežurni službi za dne 30. t. m. ni na razpolago za nujno pomoč članom OUZD g. dr. Ludvik Stopar, temveč g. dr. A. Korenčan, Maribor, Jurčičeva ulica 8. ar— Ne pričaj po krivem. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 421etno Ano Voduškovo iz Maribora na 4 mesce strogega zapora, ker je lani ob priliki napovedi imovine pod prisego lažno pričala. ar— Nepoboljšljiv tat je 411etnl ključavničarski pomočnik Franc Grah. ki je lani v decembru ukradel Pavlu Vlrantu ln Matiji Kranjcu plašč in srebrno uro. Ukradene predmete je prodal neki starina rki Grah se je moral zagovarjati pred malir^ senatom. Obsojen je bil na leto dni in 6 mescev robi je ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Po prestani kazni ga bodo še nadalje obdržali v kaznilnici, ker ga vse dosedanje kazni niso spametovale. a— Drzen vlom. V stanovanje zasebne uradnice Hedvike Serpove v Aškerčevi ulici se je splazil skozi okno doslej še neznani zlikovec. ki je prebrskal vse predale in omare v spalnici. V nekem predalu je našel vlomilec razno zlatnino v vrednosti okoli 3000 Din. S plenom je tat neopaženo izginil. Za drznim vlomilcem poizveduje policija. a.— Vse kradejo. Ivanu Hrastu je izginila izpred neke gostilne na Pristanu vreča in 15 steklenic kisle vode. 2eleznlčar-Jevi ženi Elizi Parcerjevi so neznani tatovi odnesli z dvorišča v Minski ulici razno perilo v vrednosti nad 800 din. Razno perilo je Izginilo tudi postrežnici Antoniji Golobovl iz Miklošičeve ulice ln sicer z verande prvega nadstropia Zasebnici Elizabeti Ferenčakovi je neki žepar na Vodnikovem trgu Izmaknil denarnico, kateri je bilo okoli 200 din gotovine. e_ Krajevni odbor jadranske straže ▼ Celju ie imel v petek zvečer svečano sejo. na kateri je predsednik dr Alojzij Go-ričan podčrtal pomen zgodovinskega dogodka. ko le naš mladi kralj, visoki pokrovitelj ln zaščitnik Jadranske veliko vdanost in neomejeno zvestobo kraliu in domovi ni« e— Zdravniško dežurno službo za elane OUZD in svoi"° bo imel dane* zdravnik dr Ivan Podpečan na Mariborski cesti 15 H. I Brezplačen tečaj ruskega jezika prinaša ponedeljska izdaja »Jutra« za svoje čitatelje: Ne odlašajte in še danes pišite dopisnico na upravo ponedeljskega »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva 5. Po pošti velja ponedeljska izdaja našega Usta 5, po raznašalcu pa 6 Din na mesec. I e— S»hovski turnir za prvanstv Celja. V petek zvečer je bilo odigrano 5 kolo z naslednjimi rezultati: Fajs : E. CsorgS 1:0, Grašer : Golja 1:0. Tavčar : F S h eid r 1:0. Partiji MLrnik : Lorbek n K Modic: inž. Sajovic sta bili prekinjeni J Schnel-der ie bil prost. Iz turnirja je izstopi. Ru-par zaradi česar so bile vse njegove dc-slei odigrane partije črtane Stanje do 5. kolu: Modic m inž Sajovic 4 (1>. Lorbek in Tavčar 3 (1) Csdrgo 3. Grršer 2 (1) J Schneider 1 ll* (1) Fais 1 l/t Golja in Mir-nik 0 H). F Schneider 0 točk e— Reden mesečni brzi turni nrredi Celjski šahovski klub jutri ob 20 e— O velikem ruskem pesniku Lermon-tovu bo ob stoletnici njeeove smrti oreda-va1 oesnik Mile Klo©čič iutri ob 20 na ljudskem vseučilišču O L^rmort+ovu ie rn-ed dnevi izšel velik avtobiografski roman »Demon« ki ea le oreved®! MTe Klopčič ki oripravlia za Slovensko Matico trud4 izbor Lermantovih D^snitev Pre-davateli br^ orisal lik pesnika in njegov odl?čni Doložai v ruski in svetovni literaturi ter prečita! neka-" nleffovih najznačilnejših n^mi Stoletnico Lermontove smrti bo počas+ila tudi vsa R"si1a v k t°ri so iVšla pe?n'"kova dela v ogr-mni npk1«-di Pozivamo Celjane da lutrl ob''š*e->o Drpdavanj? v čim večiem številu in tako oočastfio velikega srna bra+skega naroda e— Odnovedano predavani« Za torek določena oonovltev oredavnHa e Slavka Smoleia na ljudskem veuč:liSču ie zaradi oboMo^t1 orDda"a+eM-> adnoved^na e— D ve gostovanji Ma<~'borsko Narod no gledalce uprizori v sredo 2. aprila "b 20. v celj kem gledališču Ha'-ptmannovr tra?edilo »Dorotejo Ang°rmannovo» v režiji Petrr Maloa llnb1lanska noera oa v oetek ob 20 Verdiievn ooero »Ples v maskah« v režiji D Zupana in pod g'~sb~-nirn vodstvom dirigenta A Neffata Obe delj bosta uprizorjeni v odičai zasedi Predstavi sta za abonma Neibon»-^i dobijo vstopnice v pred prodaji v Slomškovi knjigarni. e— IX. redni letni občni zbor Društva absolventov drž. trg. šol v Celju bo v nedeljo 6. aprila ob pol 9. dopoldne v restavraciji Narodnega doma v Celju. e— Izjava. Ker me je nekd-^ brez moje vednosti vpisal v nemški K'itu bund. izjavljam. da nisem bila nikoli članica te organi radie in tudi nisem nikogar pooblastila da me vpiše v omenjeno organizacijo Sem in ostanem zavedna Slovenka ter bom odgovorne činitelje zaradi te go-rostasnos+i pozvala na odgovornost. — Anica Kodela-Salmičeva, učiteljica na Blagovni pri Celju. Iz Ptuja j— Mestni svet je sklenil, da se bodo pobirale v tekočem letu naslednje davščine: za enovprežno kočijo 100 din, od dvoprežne 250 din, od osebnega avtomobila do 35 HP 400 din nad 35 HP 800 din, od tovornega avtomobila, ki se ne uporablja za izvrševanje prevozniškega obrta, 300 din, od motornega kolesa brez prikolice 25 din, s prikolico 50 din. Za nakup ln prodajo nepremičnin se bo pobirala 2% davščina od kup-noprodajne cene ter 50% davščina k drž. dopolnilni taksi. Na kino vstopnice znaša taksa 1 din ne glede na njeno prodajno vrednost. Za ogled zgradbe hiše se plača 100 din, za stavbeno dovoljenje pol % od gradbene vrednosti. Za dovolitev uporabe stanovanja oziroma zgradbe 30 din, za Izdajo spričeval, certifikatov in drugih uradnih potrdil 10 din, za predstave v gledališčih. cirkusih ter za koncerte od vsake prireditve 25—300 din, za vsakega psa za pro-rač. leto 100 din, za krvskesra psa 50 din, za plesne prireditve 100 do 500 din, za vsakega godbenika pa 20 din. j— Prot? tuberkulozna D ga bo tmela svoj redni letni občni zbor danes ob 10. url v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. Vabljeni! J— Zdmž**nJe trgovcev za ptujsko okolico Izjavlja z ozirom na članek v »Jutru« z dne 13. t. m. češ da vlade, v poslovanju prehranjevalnih uradov anarhija, pojasnilo, da s tem ni mišlien niti prizadet sreaW prehranjevalni urad v Ptuju. j— Zvočni kino predvala danes ob po! 16. 19. In pol 21. uri velefllm o plemenitih, rodoljubnih gusarjih lz najslavnejše dobe angleške zs-odovine s naslovom »Morski volk«. Za dodatek fflmski žnrnaL Iz Trbovelj t— Svečano sejo obč:n*ke~a odbora v Trbovliah je sklical predsednik občine g. KlenovSek povodom prevzema kra1 j^v^e oblasti Nj Vel kralia Petra II Slavnostna reja bo v ponedeljek 31 t m ob 10 v veliki dvorani občinskega doma Obč:nstvo se poziva k polnoštevilni udeležbi Iz Krškega k— V petkovem poročilu o koncertu v Krškem je pomotoma izpadlo med odltko-vand z zlato kolajno ime g. Ivana 2abkar-ja, ki Je bil pravtako odlikovan za vestno 20 letno sodelovanje pri Glasbeni Matici. k— S kamnom mu Je polomil rebra. Med Janezom Musarjem ln Jožetom Be-com lz Gaberc Je že dolgo vladalo naneto raznolnženje. ker je Bec pot preko svoje?ra zemHišča zapri s koli Te dni pa Je zavrela kri Musarju, ki je vozeč mimo Becove hiše skočil 7. voza, pobral težek kamen ter ga vrgel Becu v prsa s tako silo. da mu je zlomil nekaj reber Beeu Je nudil prvo no-moč dr Jože Pavlin, nakar so ga prepeljali v celjsko bolnico. Zadeva pride pred sodi- Iz Slovenjega Gradca ag— Pevsko društvo ln salonski orkester sta priredila Dietrichovo opereto »Kakor mladi tako stari« v režiji g. Krajnca in pod taktirko g. ftumeja. Opereto so vsi sodelujoči skrbno naštudirail ter Je dosegla prav lep uspeh. Gostovali so z opereto tudi v dvorani Sokolskega doma v Dravogradu, kjer je zvenela pesem ln muzlka mnogo boljše, kakor ▼ dvorani Sokolskega doma v Slov. Gradcu, ki ni primerna za glasbene prireditve. Solistke in solisti so se dobro odrezali. Prijetni in izšolani glasovi gdč. fttru-cove in VVresounigove ter gg. Arnolda ln t Krajnca so se uveljavili, tudi zbora fantov in deklet sta izzvenela v naše popolno za-j dovoljstvo. V Igralskih vlogah sta žela Krajnc in Kavs zasluženo priznanje. Ob uprizoritvi te operete želimo, da bi naštudirail tudi kakšno domačo sodobnejše stvar. Naša dolžnost naj bo. pokazati predvsem dela avtorjev ki so naši po krvi tn besedi. DRAMA Nedelja, 30.: Razvalina življenja. Izven Znižane cene od 20 din navzdol (Predstava v okviru Treenostnega tedna). Ponedeljek. 31.: zaprto. Torek, 1. aprila: zaprto. Sreda, 2.: Protekcija Red B. Četrtek. 3.: Zaprta vrata. Re« četrtek. V okviru Treznostnega tedna bodo Igrali v drami drevi tridejansko dramo Fr. Ks. Finžgarja »Razvalina življenja«. Dejanje slika posledice nesrečnega zakona ln označuje kot eno glavnih vzrokov za konflikt pogubonosnl vpliv alkohola. Igrali bodo Cesar, Mira Danilova, Sever, Gabrijelčlčeva, Presetnik, Kaukler ln Rakarjeva. Režiser M. Skrbinšek. Veljajo znižane cene od 20 din navzdol. Najnovejše delo dramatika Bratka Krefta je komedija iz Linhartove dobe, z naslovom »Krajnski komedijanti«. Zelo obširno dejanje slika krog razumnikov in cvet ljubljanske družbe, ki se je zbiral okrog barona Zoisa, slovenskega mecena. Okoliščine, v katerih je napisal Linhart prvo slovensko Igro »županova Micka«, so prikazane v zanimivih dialogih ln učinkovitih situacijah. Delo bo zrežiral avtor. O P E B A Nedelja, 30. ob 15.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Tri stare škatle. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 31.: zaprto. Gospa Zlata Gjungjenčeva, ki jo je gledališko občinstvo pri njenem prvem nastopu kot Carmen spet pozdravilo z vso toploto ln jo obsulo s priznanjem, bo nastopila v Verdijevi operi »Traviata« danes popoldne. Pela bo partijo Violete. Močna osebna nota, s katero oblikuje to vlogo, Je prinesla na osnovi njenih velikih umetniških kvalitet nedeljeno priznanje občinstva. Glavni moški partiji bosta pela Franci ln Janko, v ostalih partijah španova Flora, Anina, Vloletlna sobarica Ramšakova, baron Dol-ničar, Marki Oblgny Jelnlkar, dr. Grenvil Lupša.-Dirigent N. etritof, režiser D. Zupan. Veljajo znižane cene od 30 din navzdol. Bldermajersko ljubka, melodtozna opereta Walterja Kolla »Tri stare škatle« Ima pri občinstvu zelo lep uspeh poleg komičnega para, kuharice Katre in podčastnika Damijana, ki mnogo "doprinašata k veselemu razpoloženju, nastopa poleg resignlrane Urške, še ljubavni par Lota ln Vidmar. Za-pletljajl, kako se para iščeta in končno najdeta, so deloma komični, deloma resni. Plesni vložek je vreden vse pozornosti ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 30.: Na Trški gort. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 2.: Doroteja Angermann. Gostovanje mariborskega gledališča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 30. ob 15.: Habakuk. Znižane cene. Ob 20.: Dorotej« Angermann. (Re-priza). SOKOL Sokola ka župa Ljubljana. Prihodnji mesec bo v Ljubljani tekma med natbolj-šimi tekmovalci-naraščajniki iz vzhodnih ln zahodnih žup Saveza SKJ. Načelništvo župe bo priredilo jutršnjo nedeljo ob pol 10. uri v telovadnici Narodnega doma izbirne tekme naraščajnikov iz žup dravske banovine in iz žup banovine Hrvatske. Za tekmo se je prijavilo 25 naraščajnikov, ki bodo tekmovali na orodju in v prostih vajah. Vabimo sokolsko članstvo, naj se te izbirne tekme udeleži v čim večjem številu. Za članstvo bo vstopnina malenkostna, naraščaj pa ima proti veljavni naraščaj ski izkaznici prost vstop. Zdravo 1 — Župna uprava. Sokol Ljubljana-Slška, Naše društvo bo priredilo 5. aprila ob 20. uri telovadno akademijo, ki bo letos prvi sokolski telovadni nastop v Ljubljani. Na tem telovadnem večeru bodo nastopili vsi naši oddelki s posebnimi točkami Najzanimivejša pa oo vsekakor orodna teKma med vrsto članov Ljubljanskega Sokola ln med člansko vrsto šišenskega Sokola. Ti dve vrsti, ki sta se na dosedanjih tekmah ljubljanskega okrožja borili za prvi mesti, se bosta sedaj pomerili tretjič, ln sicer na treh orodjih. Da bo cenj. občinstvo laže prifnerjalo uspehe tekmovalcev, bo ocenjevanje javno, rezultat tekme bo pa znan še pred zaključkom akademije. Vse bratsko ljubljansko sokoistvo vabimo na našo telovadno akademijo, ki naj v da našnjih dneh izpriča sokolsko narodno delo. Upamo, da bodo sokolski pripadniki kakor tudi ostalo nacionalno občinstvo razumeli naše težnje in napolnili do zadnjega kotička prostore našega doma. Sokol v Tržiču. Sokolski oder je vpri-zoril preteklo nedeljo v Sokolskem domu veselo sprevoigro »ženska vojna«. Igro je priredil ln režiral prosvetar br. Vilko Kus. orkester pa je s priznano veščo roko dirigiral br. inž. Fran Smolik. Vesela dejanja je spremljalo občinstvo z veselim smehom in odobravanjem. Vse solistične pevske točke so bile izvrstno naštudlrane in podane, Izvrsten je bil orkester, ženski zbor pa je bil posebno v vojnih scenah tako pevlsko kakor Igralsko naravnost odličen. Po prvi pavzl so izročili sodelujoči igralci v *nak hvaležnosti za njihov trud lepe šopke a Olgi Kallngerjevi, ki je naštudlrala vse pevske točke, dirigentu br. Smoliku in režiserju br. Rusu. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, ravno tako tudi na ponovitvi Igre na praznik -»opoldne. Druga ponovitev bo v nedeljo 30. t. m. ob 8. zvečer. I KINO MOSTE Od 28. marca do 81. marca dva izbrana filma: JEZDEC FANTOM PBVI Bučk Jones v tisočerih senzacl;ab I— y - ■ —A ni^ivm DEL skrivnostnega borca za pravico Dl?Cl?fcA CVAISATIIT «ral3 pevcev EDDY NELSON poje r L 3£ JJ1 9 ▼ VDViir krasne romance v tem elitnem filmu PREDSTAVE: ob delavnikih ob 20., ob nedeljah ob 14.30, 17.30 in 20.30. Po zase&bi Berbere Kakor poročajo iz Berbere, so Angleži svoje vojaške oddelke, ki so zasedli glavno mesto Britske Somalije, iz Adena takoj j ojačill z motoriziranimi oddelki. Mnogi So-malci so se po sedmih mesecih zopet sešll i s svojimi družinami ln so bili svidenja zelo ' veseli. Ker Je v Britskl Somaliji malo živil ln obleke, dovažajo oboje v velikih množinah lz oporišč britske vojske v Afrl- ; ki. Štirje otroci žrtve granate Na polju v bližini španskega Burgosa so štirje otroci odkrili granato lz državljanske vojne. Bili so dovolj neprevidni, da so se začeli z izstrelkom Igrati Med Igro Je granata eksplodirala ln je trt otroke na mestu ubila, četrtega pa nevarno ranila. ZVOČNI KINO SOKOL — ŠIŠKA ______telefon 41-79__ Poljski film prikazuje hrabrost junakov, ki so dali življenje za svobodo domovine. V gl. vi.: Irena Ajhlerovna, Vitold Zaharovič. Predstave: danes ob 3., 5., 7. ln 9., jutri ob 7. In 9. url. Prihodnji sppred (v nedeljo 6 IV.). VEČNI ZAKON MUTOI Zbor osrednjega Društvo je kljub težkim časom tudi lani opravilo hvalevredno delo za razmah turizma pri nas Ljubi lana, 29 marca V dvorani Delavske zbornice je bil smo či občni zbor osrednjega Slovenskega planinskega društva k: so se ga udeležili tudi jdiličn' predstavnik' naše cb lasti, med njimi zastopnik divizionaria gentral Lukič. Zborovanje Je vodi' predsedn k dr Josip Pretnar ki je v otvortvenih besedah izrazil globoke vdanost in zvestobo slovenskih planincev mlademu vladarju, Nj. Vel. kraliu Petru II.. ki je v teh težkih in pre-resnih časih vzel krmilo naše države v svoje mlade, a krepke roke V tem trenutku so planinci ki tako ljubijo svojo domovino in so pripravljeni zanjo vse žrtvovati. med prvimi, ki sledijo pozivu mladega kralja da podpremo prestol m da z vero v bog« izpolnimo s*vojo dolžnost do kralja in domovine — Med burnim odobravanjem yta bili sprejeti pozdravni brzojavki predsedniku kraljevske vlade ge-neraflu Simoviču in ministru za telesno vzgojo naroda, generalu Iliču. V srvojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik v naglih obrisih očrtal deflo, ki ga je SPD izvršilo v zadnjih desetih letih, odkar je začela nastopati mlada generacija planincev, ki je pričele iskati v svojem udejsitvovanju nova pota. Zlasti je sprejela v svoj program reorganizacijo društva, preureditev njegovih pravil, smotrno preureditev gospodarstva, gradbe m oskrbe planinskih koč in dornor. pospeševanje strme in zimske alpinistike, prirejanje alpinističnih ekskurzij doma in v inozemstvu, poglobitev kulturno-znanstvenega delovanja, vzgojo naše planinske mladine, izpolnitev reševalne službe in planinskega vodništva toL V vseh teh stremljenjih je društvo doseglo spoštovanja vredne uspehe. Danes znašajo knobiliami dolgovi SPD okrog poldrugega milijona din, vrednost premoženja ▼ nepremičninah pa se je dvignila v tem času za 3 do 4 milijone din. Društvo je iniciativne sodelovalo v Asociaciji slovenskih planinskih društev, dokler je obstojala, posebno uspešno pa je bilo njego»vo udejstvovanje v Mednarodni uniji kjer se v ožjem izvršnem odboru nahaja ko delegat slovanskih držav član osrednjega društva SPD. — čakajo nas težki časi, je ob zaključku rekel predsednik. Ostanimo sitrnjeni v skromnem in tihem delu, podpira j mo se med seboj z dobro voljo, kritično besedo in nasvetoma. Na ta način bo društvo prestalo tudi vse preizkušnje, ki bi utegnile nastopiti, in bo v urejenih razmerah nadaljevalo uspešno delo — pot naprej in navzgor. Podrobno delovno poročilo je podal tajnik dr Arnošt Brilej. L«ni je društvo štelo 3630 redn:h članov, akademska skupina 1007 članov, mladinski odsek pa 1308, take da je bilo vseh društvenih pripadnikov 5945 — za 750 več kakor predlanskim. Da poživi obisk naših postojank, ie društvo priredilo več izletov, ki &o prav lepo uspeli. Tain:k se je spominjal žrtev, Id so jih lani zahtevale naše gOTe in med katerimi sta bila tudi odlični plezalec dr. Jule Gabrovšek in ravnatelj tobačne tovarne Franc Gdkb. Izdatke ze vzdrževanje zgradb je moralo društvo prilagoditi znatno zmanjšanim dohodkom, tako da je bilo za vse koče lani porabljeno samo 20.294 din. Dele v markacijskem odseku se je v splošnem omejilo na popravilo obstoječih markacij in orientacijskih naprav. Literarnoznanstveni odsek je imel največ skrbi z gmotnim ravnotežjem »Plan nsicega vestnika«. obenem pa je sitvamo razmotri-val možnost proslave 50-ietnice društva v letu 1943. Prav take je sklenil dati pobudo za planinsko razstavo slik m fotografij ter po možnost^ otvoritev planinskega muzeja, ki bo zanj dala mestna občina na razpolago prostore v zapadnem traktu Gradu Ker se je izdaja Mlakarjevih Izbranih spisov končala z izrednim uspehom, so zdaj na vrsti Izbrani spisi dr. Mihe Potočnika. s katerim je dogovor že sklenjen. Društvo je izdalo tudj 3 zvezek albuma »Iz naših gora«, ki ga je č1anstvo sikoraj pokupilo že v prednaročbt. kar nam ri-ča o priljubljenosti publikacije. Iz poročila gospe da rja Josipa Cesarja povzemamo, da je imelo društvo lani 21,098.688 din prometa Glavni dohodek je dala oskrba koč v znesku 344.136 din. Skupno so dohodki iz oskrbe padli za 27 odstotkov, a najbolj občutno v »Zlatorcgu« in na triglavskih postojankah & Komno, kjer je zaradi neugodnih snežirb razmer spomladi 1940 trpel obisk, medtem ko so postojanke Kamniških planin ohranil« svoje dohodke. Po vpisnih knjigah je skupni obisk koč lan; znašal 23.865 turistov (za 2087 manj ko predlanskim) — Zboro-valci so soglasno odobrili proračun za novo poslovno dobo, nate pa je "nšpektor Wester v imenu članstva izrekel odbor« toplo zahvalo za uspešno opravljeno dela. Celjski mestni s vet Nov! mestni pror**un potrjen — Posojilo za konvertiranje občinskih dolgov Zavarovalna dela na potoku Ložnici — Gradnja poslopja pokojninskega sklad* odvetniške in notarske zbornice Celje, 29. marca Celjski mestni svet j« imel ▼ petek zvečer redno sejo. Zupan dr. Voršič je sporočil, da je finančno ministrstvo potrdilo proračun mestne občine celjske za dobo od 1. aprifia do 31. decembra 1941. Minisiti^ stvo je tudi potrdMo sklep celjskega mestnega sveta, da bo občina najel« posojilo v znesku 4,500.000 din aa konvertiranje starih dolgov. Licitacij« težakih, zidarskih. betonskih in ielezobetomskih del za gradnjo sodne palače ▼ Celju je billa uspešna. Licitacijo mora še potrditi gradbeno ministrstvo. Občina je izvršil« zavarovalna del« n« potoku Ložnici pod loštovim mlinom v Medlogu Meseni svet je odobril zadevne stroške, ki so narasli od 18.000 na 22.000 din. Za zavarovanje desnega brega Ložni-ce v drugi, 172 m dolg- etapi je mestni svet odobril 23.000 din Občina bo izvršila kanalizacijo v Tkalsk' in Gajcvi ulici pri Sp. Lanovžu: proračun znaša 58.146 din Pevskim društvom ki so priredila lani 1. decembra s<«vno6tni koncert, je mestni svet dovolil podporo v znesku 1.000 din Občana je prodala Ribarskemu društvu v Celju ribarsko pravico v odseku med Boljsko in mostom čez Savinjo pri Petrovčah za 20.000 din. Drž hipotekama banka je dovolila mestni občini posojilo v znesku 4.500.000 dir za konvertiranje občinskih dolgov « 7-ods^otnimi obrestmi in z 10-letno amortizacijo. Mestni svet je odobril zadevne pogoje. Gnoj v mestni klavnici je bil izdražban z« 5200 din. Občina bo odstopila davčni upravi sobo v »Uri gimnaziji za shranjevanje rarubljenih predmetov. Žigosanje mostnih tehtnic n« Krekovi eestfi m Bregu je bilo poverjeno tv Antonu Rtbeku sa 5020 din Prošnja z« posipanje ceste n« Lopat* ▼ dolžini 1.800 in. ki bi stalo okrog ■ 14.000 din. je bil« odklonjen« Ivanu Ae-mami je bil« prodana stavbna parcel« pri Mestnem zavetišču v Medlega po 41 din kvadratni meter. Pokojamifci sklad odvetniške in notarske zbornice v Ljubljani je sprejel pogoje mertae občiae n grad- I njo pocSopj« pokojninskega sklada na bisču poleg Delavskega doma na Vrazovem trgu. Stavbišče je treba zazidati najpozneje do pomladi 194Z Občina bo podaljšala vodovod v Tkalsko lilico. Tvrdka Westen bo morala napeljati vedovod k svoji novi rili na Golovcu n« lastne stroške Ded teh stroškov bo občin« pozneje poračunala pri plačevanju voda rine. Tvrdka Westen bo morala dovoliti tudi drugim interesentom priključek n« vodovod. Tudi cesto k omenjeni vili bo morala tv. Westen zgraditi n« svoj« stroške in sicer v širini najmanj 4.50 kl Po kodavdaciji preide ta cesta v javno last. Sokolsko društvo Celje-matica je pro-siio mestno cbčino m napeljavo vodovoda, nasaditev drevja in napravo stranišč na novem športnem prostoru Sokola in SK Celj« pri Sp. Lanovžu. Občina bo prošnji ugodila, v kolikor se je ob dogovoru z obema zakupnikoma v tem poglodu zavezal« izvesti. Občina bo uredila hudournik nad ribnikom v Liscah, kred t znaša 1.000 din. Mestni srvet je odklonil več prošenj za podporo. Mestni srvet >e potrdil lokalno potrebo z« izvajanje gostilniške koncesije ge. Helene Soligovc v restavraciji »Na-Na« in za izvajanje gostilniške koncesije g. Josipa Zerdoneria v bivši Jun^crjevi gdfctiflni na Lavi Finančni efekt lanske^ ga Uršulinepa sejma v Celju je znašal 2342 din. efekt Andrejevega sejma p* 2337 din. Mestni srvet je dovod.1 prispevek v znesku 1.500 din za izde'avo barvastega filma za propagando kmetijstva. Društvu »Mali gospodar« je bila odobrena podpor« v znesku 1.000 din. Odobrene so bile nagrade za lansko licenciranie bikov ter podpore za nabavo sadnih škropilnic m ureditev vzornih gnojišč. V odbor za popravilo volilnih imenikov je bM namesto odsotnega m. s. dr. Zdravka Kadana imenovan m. a Janko Kramcr. Mestno poglavarstvo bo takoj odredilo, d« morajo zamudniki očistiti jarke na svojih posestvih. Poskrbelo bo tudi za primerno ureditev pešpoti ob Cesti n« grad Seje mestnega srvet« se bodo odslej pričenjale I« ob 18. »Kam pa tečete, gosp. Pop?« »Moram preprečiti dvoboj.« »Kdo pa se hoče boriti ?« Lep primerek kitajske umetnosti Splošno pozornost vzbuja v Izložbi knjigarne Tokovne zadruge v šelenburgovi ulici v Ljubljani krasna starinska ročno slikana porcelanasta vaza. ki je po velikosti (388. cm) najbrže edinka v naši državi. Značilno za tovrstno umetno obrtno kitajsko delo je: da sta taki vazi vedno delani v dveh sličnih primerkih- Dvojčica razstavljene vaze je y vodilni antikvitetni trgovini »Tizian« v Frančiškanski pasaži v Ljubljani. Kako sta priromalj v naše kraje, je prav zanimivo. Za časa proslule boksarske vstaje je bil znani aristokrat poslanik avstrijske vlade na takratnem kitajskem dvoru. Bil je velik ljubitelj lepote in prvovrsten poznavalec azijske umetnosti. Pridobil si je obe vazi z velikimi denarnimi žrtvami. Po dovršitvi svojih službenih dolžnosti se je vrnil v kraj, ki je bil po razsulu Avstrije priključen naši državi. Vazj sta bili zdaj naprodaj in po srečnem naključju sta prispeli v naše mesto. Pravo ceno teh starinskih vaz je danes težko določiti — srečni lastnik se pa dobro zaveda njihove umetnostne vrednote, saj je sam poznavalec umetnostnih predmetov in je mnogo potoval po zemlji njihove izdelave na Daljnem vzhodu. K zaključku naj pripomnim še, da je tako delo po velikem obsegu in obdelavi porcelanaste gline za evropske pojme še danes nekaj posebnega. In prav to razstavljen* kitajsko delo zgovorno dokazuje vso prefinjenost umetno obrtnega pojmovanji starih Kitajcev, ki so že pred davnimi stoletji daleč nadkriljevali današnjo tehnično zmogljivost vodilnih evropskih tvrdk (Meissen). Prav tako delo. pa čeprav v vsej svoji preprostosti, jasno in določno kaže visoko kulturo in svojstven okus malih in vedno zagonetno smehljajočih se kitajskih tvorcev — kak nam tako de .o tudi kaže visoko stopnjo njihovega tvor-Dega duha. saj so bili taki primerki, ka-kršua je menovana vaza, ustvarjeni že v časih ko ni bilo pri nas o porcelanu — tem belem zlatu — ne duha ne sluha. Niti ena vodilna evropska tvrdka za porcelan — delavna ali ugasla — se ne more ponašati s tako velikim primerkom, kakršen je razstavljena vaza. Zato je naša tiha želja, da bi ti dvojčici kitajske umetnosti vendar našli svojega ljubitelja v našem belem mestu ali pa vsaj v okrilju naše ožje domovine — saj sta kakor nalašč ustvarjeni kot resnično lep in razkošen okras za preddvorje kake moderno zasnovane zgradbe. E. JUSTIN, slikar-grafik (—) Mirko Komnenovic f Kakor je »Jutro« kratko poročalo, je v petek zjutraj umrl v Hercegnovem upokojeni minister Mirko Komnenovic. Pokopali ga bodo danes dopoldne ob 9. Pokojnik je bil v vsej Boki izredno priljubljen. Rodil se je 1. 1870 v stari ugledni družini. Iz Ko-tora je prišel v Maribor študirat trgovsko akademijo, potem je v Švici dovršil šolo modernih jezikov. Ko se je konec preteklega stoletja vrnil domov v Boko, se je vneto posvetil javnemu delu in gospodarstvu na široki podlagi. Brž je dosegel stike z uglednimi možmi v takratni Srbiji. Nnoben pritisk od strani avstrijske policije ni mogel vplivati na njegovo odločnost. Ob ustanovitvi Srbskega Sokola v Hercegnovem 1. 1910 je bil izvoljen za prvega starešino, dve leti pozneje pa za starešino prve srbske sokolske župe na Jadranu »Dušan Silni«. Preden je bila napovedana vojna Srbiji, je bil od-gnan v ječo, od koder so ga prepeljali v internacijo, ko je nevarno zbolel. Kljub vsemu mu je uspelo pobegniti v Italijo in ko je ta stopila v vojno, se je Komnenovič stavil na razpolago Nikolaju Pašiču v Ni-šu. Potem je šel v Rusijo, kjer je storil Jugoslaviji velike usluge. Zbiral je dobro-voljce in organiziral tudi prostovoljce med Francozi in Rumuni ter je v Kijevu vse do Masa.rvkovega prihoda zbiral češke le-gionarje. Sredi revolucije je rešil življenje Aleksiju Kerenskemu, predsedniku revolucionarne vlade, ki je na njegovo prizadevanje prispel v Murmansk, odkoder ga je francoska ladja prepeljala v London. Po vojni se je Mirko Komnenovič vrnil v svobodno domovino ln se je zanjo trudil vse do zadnjega. Bil je član glavnega odbora Narodne radikalne stranke, večkratni poslanec, hercegovski župan, potem minister za telesno vzgojo naroda, mini-jrter za socialno politiko in narodno zdravje fn predsednik Narodne Skupščine, dokler se nI 1. 1935 vrnil v Hercegnovi. Imel je številna, odlikovanja. Zagotovil si je s svejim delom in značajem trajen spomin. bližine topliškega posestva po hišah m gospodarskih napravah. Zadeva je sedaj dozorela. ker je kr. banska uprava obljubila svoj prispevek v znesku 150.000 Din. Preteklo nedeljo je bil v izlaški šoli sestanek vseh irteresentov. Na sestanku so razpravljali, kje in kako bi čim prej prišli do potrebnih denarnih sredstev. Naprava bi stala približno 460.000 Din. Obljubljena ie občinska podpora in tudi Tujskoprometno društvo bo prispevalo. Seveda bedo domačini kot zadrugarji po svojih možnostih sami prispevali in vodili delo. Po mrzlih dolgih zimskih dneh je pričele sonce ogrevati prijazno topli ško gozdno okolico, ki jo izletniki tako radi obiskujejo. Naš marljivi krajevni Tujskoprometni odbor je letos preobložen z deli, ki jih namerava dovršiti v svojem okolišu. Želeti je, da bi odbor v ta namen dobil tudi dovolj podpore. pa bilo vse lično urejeno. Nedavni večer pa je policija v Crikvenici telefonišno obvestila policijo v Ljubljani, da je prijazna vila postala žrtev zločinske družbe. Kakor kaže preiskava, je večglava vlomilska družba po dobro premiš'jenem načrtu izvršila vlom in je vilo oplenila. V pritličju so razbili okno ln splezali v vilo, kjer so potem pobrali vse. kar se je dalo odnesti. Posteljnina in druga oprema — vse je poromalo z zločinci. G. dr Jemec. ki je bil od ljubljanske policije obveščen o vlomu, je seveda takoj odpotoval v Crikve-nico. Našel je puščobno razdejanje. Kolikor je mogel pri prvem ogledu oceniti, znaša vrednost odaešenega plena okrog 50 tisoč dinarjev, utegne pa biti še kaj več. Po.licija in orožniki v Crikvenici marljivo iščejo zločince. Dr. Jemec je za izsleditev obljubil nagrado 3000 Din. Medija-Izlake dobe vodovod Zagorje, 28. marca Medijske toplice dobe potrebni krajevni vodovod v Iziakah. Dolgo časa je prebivalstvo želelo, da se z o žirom na tujsko-pro-rnetni kraj napelje zdrava pitna voda iz Gost In tat Brežice, 29. marca Jožefa Klavžarja iz Dobrave je sosed povabil na dom na čašo vina. Ježe se je sicer napil opojne pijače že preje, pa se je vseeno odzvaj prijaznemu sosednemu vabilu. Do polnoči se ga je Jože že toliko nabral, da je zaspal kar na sosedovi mizi. Zjutraj, ko se je vino že izkadilo lz njega, je pa presenečan opazil, da mu je zmanjkala denarnica, v kateri je imel 1006 din denarja. Jože ni bil len ln je takoj začel iskati tatu. Kmalu je zvedel, da je M. H. sprejela od Ivana B. nekaj denarja, katerega ji je Ivan že delj časa dolgoval. Prebrisani Jože se še je isti dan napotil do M. H. ln jo prosil, naj mu posodi 100 din. V sposojenem stotaku pa je Jože spoznal neko znamenje in Je tako prišel do prepričanja, da je ta stotak bil pre kratkim njegov. Stvar je seveda prišla tudi na sodišče, kjer se bo moral sosed Ivan zagovarjati. izropana vila ljubljanskega zdravnika v Crikvenici Ljubljana, 29. marca Znani ljubljanski zdravnik g. dr. Edvard Jemec si je pred leti uredil v Crikvenici prijazno vilo, da bi v njej s svojo družino uživaj oddih ob nedeljah, največ pa ob počitnicah. Vila stoji po slovečo Therapijo na zelo lepem kraju in g. dr. Jemec jo je opremil skrbno in okusno. Je to prava weekendska vila, v kateri ni razkošja, je inema togr aSi Sevnica. Zvočni kino predvaja danes film »Beg na Jadran«, ki se odigrava ves na naši divni dalmatinski obali. (—) Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16., 18. in 20.15 češko muzikalno komedijo po Istoimem opereti VVeinbergerja »S cvetjem postlano...« V glavni vlogi: Lida Baarova. Predigra: Foxov žurnal. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. In 20. uri velefilm »Plakajoče gosli«. V gl. vlogah: Bohač, Smolik in drugI. Med dodatki: glavni film »Tajnost zakopanega zaklada« dalje kulturni film in vojni tednik. — Sledi »Kongo Express«. (—) Ribnica. Sokolski zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer ob običajnih urah monumentalno-zgodovinski film »Juarez«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. (—) Bled. Zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer dramo z Luizo Rainer »Zlomljeni cvet« in običajni dodatek. Prihodnjo nedeljo velefilm »Kapetan Blood«. (—) Kranj. Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16., pol 19. in 21. uri Olgo Cehov© v filmu »Avantura o polnoči«. (—) Izjava V nepodpisanem letaku, ki se je te dni širil po Murski Soboti, je navedeno, da je med drugimi tudi: »dr. Bnandieu-Jeva« članica Kulturbunda, da agitira za to orga-inzacijo. da njo in pa Winterhiife denarno podpira. Kot mož oziroma oče izjavljam, da niti moja žena, niti moja hčerka nista in nista bili članici Kulturbunda; da nikoli nista niti agitirall, še manj p* prispevali za Kulturbund, V/in+erhilfe ali v kak sličen namen. Pozivam anonimnega pisca navedenega letaka, da ponovi svoje izjave javno s podpisom. da mu morem dokazatS Hažnjivost njegovih trditev pred sodiščem. Murska Sobota, dne 28. marca 1941. Dr. Brandieu Silvi], zdravnik. (-) Obsodba in contumaciaoi Porotno sodišče v Bratislavi je te dni obsodilo bivšega min. predsednika dr. Milana Hodžo na 18 let ječe, pariškega poslanika čal. vlade dr. Štefana Osuskega na dosmrtno ječo ter izgubo državljanskih pravic, direktorja »Narodnih Novin« dr. Poulinija na 15 let robije in bivšega upravnika Slovaškega tiskovnega urada Prieda-vaka na 11 let robije. Premoženje, kolikor ga navedeni imajo na ozemlju Slovaške, se zapleni v korist države. Nesreča matematika Kakor je razvidno iz pr?vkar objavljene statistike ameriške najvišje šolske oblasti. ie matematiki že mnoga leta tista stroka, ki najbolj povzroča, da mnogi ne izdelajo šole. Medtem ko je za vse ostale stroke povpreček padcev 12 odstotkov, dobiva samo iz matematike skoraj 20 ed-stotkov šolarjev nepovoline ocene. Po vsem videzu se najtežje vžtvljajo v nove pojme geometrije in algebre. Po matematiki so tuji jeziki, in sicer v prvi vrsti grški, ki delajo mladim ljudem največ težav. Ogenj ussičtl dansko tvorasco gume V Horsensu na Danskem je požar v dveh urah popolnoma uničil veliko tovarno gume. Poleg velikih zalog gumastih obročev je šel v Izgubo ves strojni material. škodo cenijo na milijon danskih kron. BOLGARSKI PREGOVORI Tobak, ki ga je kadil očs, dela pogo-stoma tudi sinu grlo hripavo. Zarjavel meč pokvari najboljši sunek. Odpuščanje je pogostoma najboljše maščevanje. če se heče nekdo boriti za vse stvari, mu mora meč rahlo ležati v nožnici. Ni slabšega uboštva od nevednosti. Kdor hoče žeti vrtnice, ne sme trgati popkov. Kdor si smrti želi, je beden; kdor se je boji, je še bednejši. Marsikdo hoče prištediti podkev ln Izgubi pri tem konja. Bodi blagoslovljen, kdor prihaja na obiske — toda v kratke obiske. Ne raziskuj, kam nekdo gr«, raziskuj rajši, odkod prihaja. nizke ln visokodebelne. nudim v najrazličnejših vrstah. — Cene solidne! FRANC JENKO sedlar in trg. usnja, MEDVODE. SAMO PRAVO ORIGINALNO »TIKU« patentno nalivno pero za pisanje, risanje in kopiranje, ima rdeč obroček z vtisnjenim Imenom »Tintenkuli« Din 125«— ' Din 160.- v *> o 1 j š l h trgovinah ali pri firmi r,LOGOS" — BEOGRAD Pošt. pret. 386 Tel. 25-4-59 Dobiva se v vseh stroko vn: h trgovinah. Jekleno blago vsake vrste Poskusite kakovostne kline V I\ Znani SALVAT CAJ proti žolčnim kamenom ln bolez- tnlm žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, Za-m., greb, Kaptol 17. — Zastonj pošljemo prospekte o zdravljenju. O. (.&. bt. Z7870-19J6 &a 5«7 ffl lusedrafS® v »Jutra« ? Sat* PUH OOE JE SEVER RUDOLF Marijin trg 2. TEKSTILNA TVORNICA isše tkalskega moistra absolventa tekst, šole z dolgo prakso, dobro verzlranega v vseh vrstah bombažnega blaga (schaft- in modno blago) kakor tudi v vseh vezavah, ki zna popolnoma v3a pripravljalna dela, katera ob enem vodi. Prednost imajo Cehi — jugoslov. državljani. — Izčrpne ponudbe z navedbo plače poslati na oglasni oddelek »Jutra«. INSERIRAJTE V »JUTRU«! Zahvala Za premnoge izraze sožalja, ki sem jih ob priliki mojega ljubljenega moža, gorpoda BARBiŠ žel. zvan. v pokoju predela, se iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna čč. duhovščini in čč. o. kap., vsem darovalcem lepega cvetja ln vsem dobrim prijateljem in znancem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Bog plačaj! Celje, dne 29. marca 1941. Žalujoča soproga EARBIŠ MARIJA H. Adams: 37 $aisg in <0josemarg Roman »Ne vem,« je odvrnil stric Doran ter pogledal skozi okno v črno temo. »Kako je treba ravnati v takem primeru? Gospodje vlomilci so gotovo imeli voz in so ta mah že Bog ve kje. Če zdaj na svojo pest preiščemo vrt, lahko uničimo sledove, ki bi utegnili biti važni « »Menda imajo v vasi redarja, gospod,* se je spoštljivo oglasil šofer Alfred Smith. »Želite, da ga obvestim?« »To bi utegnilo biti najpametnejše,« je rekel Carter. »Kaj menite, Johnson?« »Sam sem vam hotel predložiti, gospod,« je rekel Johnson, ki ga je šoferjeva naglost jezila. »Redar je jako zanesljiv človek; Burkett mu je ime. Ali naj gre Smith ponj? Sicer bo že v postelji, a gotovo pride s šoferjem neutegoma semkaj.« »Da, pošljite ponj.« »Kaj pa, če bi obvestil policijo v najbližjem večjem mestu?« je predložil Sid Vernon. »Najprej počakajmo redarja iz vasi. Ta utegne biti čez nekaj minut tu, in na njem je, da odloči, kaj naj se zgodi.« Gospod Carter je bil še najbolj miren izmed vseh. Ko se je razburjenost gospe Carterjeve nekoliko ppl^gla, je šla na vrh, pogledat k Daisyji, ki so jo bili v zmešnjavi te pol ure docela pozabili. »Tako se mi smiliš, tetka Amy,« je reklo dekle. »Vlom se je moral izvršiti baš ta čas, ko si bila pri meni. Slišala nisem prav ničesar, in nocoj nisi imela na sebi niti ene svojih dragotin, še obeska V rabini ne. Ali je tudi ta ukraden?« »Na žalost, dete. Skoraj vse je izginilo.« Na ool utajen ihtljaj je povedal Daisyji, kolikanj hudo boli gospo Carterjevo izguba njenih draguljev, posebno pa obeska z rubini. Ko je prišel redar Burkett, ves razgret in zasopel, je bilo razločno videti, kako hitro se je b^l oblekel. Uniformni suknjič je imel zapet po strani, en trak pri čevljih se mu je vlekel po tleh. Skoraj nikoli ga še niso bili ponoči zmotili v njegovem pokoju, in taka se ni bilo čuditi, da ga je tak važen dogodek nekoliko begal. Vendar se je kmalu opame-toval in začel svojo preiskavo. Alfred Smith mu je bil že povedal, kaj se je zgodilo. Skrbno je pre-iskal vrtno okno, si nekaj zapisal v beležnico si nato ogledal omarico, iz katere so bili ukradeni dragulji, vprašal po merah izginule skrinjice in kar razočarano skremžil obraz, ko je dobil samo nedoločne podatke. »Imate kak spisek dragotin?« »Ne,« je Carter odvrnil, »toda lahko vam ga sestavimo.« »Potrebujemo ga, z natančnim opisom vsakega posameznega predmeta in razen tega z navedbo vrednosti, ako je znana.« Carter je obljubil, da pripravi spisek takoj. »Še nekaj vprašanj, gospod. Kdo je opazil vlom?« »Domača služkinja,« se je zdaj oglasil Johnson. »Pravkar je hotela iti spat...« »Počakajte malo. Sama naj ml pove, kako je bilo.« Dekle je boječe stopilo v ospredje, in Burkett jo je predirljivo pogledal. »Kako vam je ime?« »Nora.« »Nora — kako naprej?« »Nora Caudle.« Burkett je obliznil svinčnik ter zapisal ime v svojo knjižico. »Zdaj mi povejte, kaj ste videli.« »Da, gospod Burkett. Hotela sem iti spat in s?m pravkar šla po hodniku, ko je mahoma potegnil prepih. Tedaj sem pogledala, in glej, okno je bilo razdrto. Nato sem šla h gospodu Johnsonu in mu povedala...« »Koliko je bila ura?« »Ne vem natanko. Mislim, da je bilo okrog puli enajstih.« »Niste šli ves večer nič na vrh?« »Ne, po večerji sem odgrnila postelje, potem pa nisem bila več zgoraj.« »Ste že takrat kaj opazili pri oknu?« »Ne. sploh ga nisem pogledala « »Je šel kdo drug zvečer mimo okna?« je vprašal Burkett in spustil oči po navzočih. »Skušati moramo, da doženemo, kdaj je bil vlom izvršen.« »Jaz sem bila zvečer nekaj trenutkov v svoji sobi — imam jo za stopniščem.« je rekla Ela. »Tako natanko kakor Nora tudi nisem pazila na okno, a prepričana sem, da bi bila začutila prepih, ko bi bilo ob tistem času steklo že izrezano.« »Kdaj ^e bilo to?« »Nekaj pred deveto ... preden smo začeli igrati.« »Je šel še kdo mimo?« »Jaz,« se je oglasil Bili. »Okrog pol desetih sli nekoliko kasneje. Precej zanesljivo se mi zd;. da je bilo okno v redu. čenrav ga nisem nreiskal.« »Torej si lahko mislimo,« je odločil Burkett »da je bil vlom izvršen med poldeseto in pol^nai-sto uro.« Spet je nekaj zanisal v beležnico »Zdaj je ura enajst pet in dvajset Kai ste najprej storili, ko ste opazili vlom?« Vprašanje je bilo namenjeno Nori. »Saj... saj sem že povedala, gespod Bu:katt. Sla sem po gospoda Johnsona.« i Jonhnson se je odkašljal. »Vsi smo sedeli v služabniški sobi, in jaz sem pravkar dejal, da gredo drugi lahko spat. Sam sem hotel ostati še malce pokonci, češ, če bi gospoda kai potrebovala. Tedaj priteče v sobo Nora in mi pove tisto zastran okna. Takoj sem se šel prepričat, ali je njena novica resnična, nato pa sem velel gospe Greenovi in služkinjam, naj pogledajo po sobah, ali kje kaj manjka. Sam sem s Smithom obhodil vso hišo in nazadnje sem obvestil gospoda Carterja.« Njegovo govorjenje je bilo takisto natančno in mirno, kakor da bi razlagal kak gospodarski račun. Zdaj je prišlo Bu~kettu mahoma nekaj na misel. Obrnil se je k Smithu. »Vi ste tu novinec? Kaj se je zgodilo z vašim prednikom?« »Ne vem vam novedati. Ko sem nastopil službo, ga ni bilo več pri hiši.« »Evansa mislite,« je pripomnil John9on »Ta je zapustil službo, ko je bila gospa Warraly-'eva na celini, kratko pred prihodom gospoda Carterja.« »Tako, tako! In kje je zdaj?« »Kolikor vem, je nastopil službo pri lady Tyr-wellovi v Dorchestru.« »Hvala. Povprašali bomo.« Burkett je zadal še razna druga vprašanja, nato pa poprosil gospoda Carterja za kratek razgovor v štiri oči. Doran je ponvslil — m<-»rda ne po krivem — da bi se prileglo malce krepčila, in pri kozarcu piva mu je dični redar povedal svoje mnenje o zadevi. Povsem odkrito je rekel, da ima prvič v svojem življenju toli važno stvar v rokah — Puddletown je moral biti v kriminalističnem oziru pravi raj — in da bo neutegoma obvestil svoj pristojni glavni urad, ki bo že jutri ijutraj poslal v Old Friary nadzornika. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi (n ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk !*Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« V\SM i . _ ^.««.1,-», odgovor, priložite UM J* ▼ «WaiWKan Vae pristojbine sa mala oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vpoelati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Korespondentko agilna starejša, (even tuelno upokcvpnkat tser fektna samostojna z znanjem nemškega sr bohrvatskeea in sinven skega lezlka v pisavi in govoru, ki bi obenem vodi.a knjigovodstvo in vsa ostala pisarniška de la, se sprejme Nastop 1. aprila Pismene no nudbe na poaružnico Jutra v Kranju pod ši fro »SiUŽba v Kranju* TT4-4 1 Mizarskega pomočnika sprejme Franc Zaje, Potočnikova 8. 6987-1 Poslovodja za strojno opekarno se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »44«. 6864-1 Strugarski pomočnik ea le« se takoj sprejme pri Bablč, strugar. R°'i-ca, Laško. 6699.1 Samostojna kuharica do 35 let. ki razume vsa hišna dela. dobi staii.o ln dobro službo. Nastopi lahko 1. ali 15. apri.a Družina 4 oseb. Ponudbe pod »Služba stalna in dobra« na ogl. odd. Jutra«. 6637-1 Pekovski Brivskega pomočnika Rorejme takoj Franjo Pire Kranj, Larerjeva 1 6921-1 Kuharica •ea priprosto kuho se sprejme k večjemu obra tu. Plača 500 do 600 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna kuharica«. 6917-1 Dvosobno parke- tirano stanovanje z malo kuhinjo, odaam za rraj za 400 din mesečno. Največ tri osebe. — Fiorjanska 22-1. 6950-1 Natakarico , pridno, pošteno, prijaz-pomcČn5k|"° za postrežbo, mlajšo mlad. mesae\(Misch3r),i^ilnta^esai^a c_ 2 tudi za raznašanje kruha, se sprejme. Pekarna Zamuda, Maribor. 6817-1 sprejme — c. 2. 6777-1 Šiviljo pomočnico sprejmem takoj. Starec Angela, Ljubljana, Kri-ševniška 8. 6957-1 Monterji za vodovod in centralno kurjavo za večje delo v Mariboru se sprejmejo. I Služkinjo Ponudbe z navedbo do- j srednjih let za vsa hišna sedanje zaooslitve in za- j dela, snažno, redno ln htev poslati na ogl. odd. | varčno, ki zna dobro Halo! — Pozor! Ali ne veste, da je vsake nedeljo v gostilni pri »Univerzi«, Židovska steza 4.. koncert na harmonike^, kjei se bodete dobro zabavali, Točijo se izborna vina, kakor štajersko, pristni cvi ček, dalmatinsko črno in belo vino. Za topla ic mrzla jedila ie preskrbljeno po zmernih cenah. Se pri poroča: Rezi Velkavrh. 6241-18 Mesarski pomočnik vojaščine prost, — Išče službo. Nastop takoj. — Naslov v vseh posl. Jutra. 6945 2 Prodam Zopet gremo vsi Gospedična stara 21 let, z enoletnim trg. tečajem, vešča trgo- j ^ ^eSSStSUu vlne in gospodinjstva, z I izat-ovateiju znanjem nemščine, išče primerno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrbna ln poštena« 6894-2 Kuhinjski ekonom na Dunaju diplomiran, 1 Franc Doienc. tesna ln Češke emajlne ploščice za oblogo kopalnic, šte di.nifcov Itid. se zopet dobe pri Antonu Kova pe či. LJubljana. 132 6 Ciprese vseh vrst. amerlkanski bor. japonski mecesen in drugo lepotlčno drev ,1e ugodno dobavlja. — _ ... star 30 let. vojaščine c.ustrija. Preddvor L Prost s pisarniško pra- j - kso, išče nameščenja v trgovskem, živilskem ali gostinskem podjetju. — Poseduje hotelsko koncesijo ln odlična priporočila. Ponudbe na po- so odlična vina, dobra jedača, skrajno solidne cene. 6800-18 Simpatično natakarico Išče planinski hotel. — Ponudbe s sliko. Kavcija din 3000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6789-1 Vsi vabljeni za nedeljo v gostilno Rahne, Most?. Točimo fina vina ln jedila Nizke cene. Krasna zabava. Vabi za obilno udeležbo Rahne. 6893-18 POZOR! Vsakovrstne rabljene stro ie. orodie tei železne, litin-ske in druge kovinske pred- _____________^ ^ ^ mete. cunje, papir, gumit družnlco Julrav Kranju j ln steklovino kupuie po pod šifro »Ekonom«. i naiy:šub dnevnih cenah 6922-2 : mdka Justin Gustinčič Maribor, Kneza Koclja al. št. 14, telefon 21-30, tei podružnica vogal Ptuiske in Tržaške ceste. Telefon 24-94 103-6 Ne pozabite danes obstaati gostilno Tone Huč, LJubljana. Vegova ul. 10. 7005-18 Jutra pod: »Monter«. Iščemo dobrega kovinobrusaea (Metallschleifer) za našo galvanizacijo. Služba stalna, zaslužek dober. Ponudbe ln dopise na: ME-BA d. d., Zagreb, Fi-Janova 10. kuhati. Išče zelo natanč-6319-1 ! na gospodinja. — Samo resne in zanesljive osebe naj se ja1 :jo pod šifro »Bobra plača« na ogl. odd. Jutra. 6905-1 Mesarja Postrežnico potrebujem od 2. do 7. Naslov v vseh posloval-6806-1 niccah Jutra. „ 6904-1 prekaiev* ca Sobarico dobro izvežbano, z letnimi spričevali, zelo sprejmem za pomočnika v stalno službo, oliča . .. , dobra, prednost ima' tisti i snažno, išče mala zdrav-kl ume voziti avto. Pi- i niska družina. Ponudbe smene ponudbe z na- i us ogl. odd. Jutra pod veibo cjosedante službe I »Dotro mesto«. na ,ogl. odd. Jutra pod ; »Zanesljiv prekajevplec«. 6796-1 | Dva čevljarska pomočnika ep-ejmem takoj za 'o-Viča mešana, aeia. Mesto 6t£iIno. 6705-1 6917-1 Elektromonterja nanesljivega in sposobnega sprejmem Ponudbe na ogl. cid. .Tutra pod »LJubljana 9762«. 6763-1 Natakarico BpreJ.Tjem. Ponudbe s s"! ko na ogl. odd. Jutra pod »Strogo pošten?.*. 6779-1 Starejšega Dobro kuharico sprejme tričlanska družina. Ponudbe na 03I. odd. Jutra pod »Mesto v Ljubljani«. 6911-1 Raznašalca peciva mladega sprejmem takoj. Poizve se: Sv. Petra 23 (dvorišče). 6933-1 Postrežnico pridno ln pošteno Iščem Gledališka 14, vrata 16. 6952-1 509 din nagrade tistemu, ki mi preskrbi stalno službo kovaškega pomočnika aH elektrova-rilca bodisi kjer koli. upokojenca i Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6940-2 brez družine iščem za stalno nadzorovanje gostilne. Nudim pro to sta novanje in perilo, hrano pa proti zmerni odškodnini. Ponudbe na Rado Korene v Sevnici. 6782-1 Sodarske pomočnike proti dobri plači in oskrbi sprejme takoj so-darstvo Homan, Stražl-feče pri Kranlu. 6920-1 Starejši možakar samcetojen, vajen vseh kmečkih del in hišnih opravil na mali kmetiji pri dobri preskrbi, dobi službo. Počkaj Franjo, Šmarje pri Jelšah. 6261 -1 Brivski pomočnik prvovrsten, dobi za 14-dnevno lzpomaganje din 800. Nastop takoj Even-tuelno pozneje za stalno zaposlitev pri Ivan Mraku, Radovljica. 6828-1 Mojstra za predpripravo lskušenega, vestnega se sprejme. Prosti vojaščine ln z daljšo prakso v večjem tekstilnem podjetju, naj stavijo svoje ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Predpriprava«. 6822-1 Mojstra za predilnico bombaža Izkušenega, Iščemo. Vojaščine prosti ter z dolgoletno prakso v večjih podjetjih, naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod: »Predilnlškl mojster«. 6821-1 Mlado zdravo dekle vešča meščanske kuhinje ln vsega gospodinjskega dela dobi službo. Naslov v vseh po6l. Jutra. 63S6-1 Brivskega pomočnika »prejme frizerski salon »Rakar«, Ljubljana, Prešernova ul. 9. 6892-1 Gospodična K malo maturo ln trgovsko šolo. zmožna stenografije ln strojepisja ter vseh pisarniških del. Išče službo v pisarni aH blagajni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. ooid. Jutra pod »Delav-6792-2 Sluga pisarniSkl, išče slaižbe. gre tudi kot trgovski sluga ali sllčno zaupno mesto.. Vojaščine prost, ve5č Jezikov in vseh pisarniških poslov, pošten, trezen in zanesljiv v vsakem pogledu. Z najboljšimi referencami —• želi ponovne službe. — Cenj. ponudbe ngi ogi. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 6970-2 Mlinarski pomočnik pošten, trezen, nekadilec, zanesljiv pri delu. želi premeniti službo. — Naslov v vseh posl. Jutra. 6723-2 Iščem stalne ali sezonske službe točilca za 15. april. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Točllec«. 6803-2 231etna natakarica plačilna, solidna, pridna, želi nameščenja v boljšem lokalu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6815-2 Pisarniška moč vešča knjigovodstva ter vseh pisarniških del z enoletno prakso v trgo- Krojaška pomočnica Išče službo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6916-2 Bolniška strežnVa vajena asistlranja. mlal-ša. išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjer koli«. 6985-2 Treovski pomočnik Izučen v trgovini z mešanim blagom, išče zaposlitve kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlajša moč«. 7010-2 Krojaški pomočnik za boljša dela. išče zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiv pomočni1-«. 7028-2 J?r>??>ficiš (ke) Trgovski učenec krepak, 14 iet star, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme. Lastnoročno pisale ponudbe je poslati na ogl. oddel. Jutra pod značko j Po sten učenec«. 6398-S4 Zdrav fant poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo, išče mesto ključavničarskega va;enca. Tehtnico dacimalko do 50 kg prodam za nizko ceno. Rafl Loboda. Rožna dolina c. IX št. 5. 6797-6 Vrtnice plezalke raznih vrst, po ugoani ceni — samo na licu mesta proda Tone Aleš. Ljubljana VII, JerneJe-' va ul. 47. 6708 6 • « ■ -1 M ' —— Otroška postelja aobro ohranjena, z predalom spodaj, naprodaj. V. Korošec, Bezenškova 34 I, Zelena jama. 6735 6 Brušenje britev na AKRA jermenu zajame i vedno dober rez Zahtevajte v trgovini samo vedno AKRA jermen Prospekte pošiljamo brez piačno. Schnur, Zagreb Blažekova ul. 8. 6758-6 Otroški voziček rabljen, poceni prodam. Kongresni trg 2-1. 6737 5 vini ln pisarni. Išče ; Rugelj Franc, Zabukovje 10 službo. Gre tudi na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. p. Sp. Rupert, Dolenjsko. 2 para ženskih Nova obleka Mali avto za gospoda, srednje po-1 limuzino, štiri vrata, stave (napol Izdelana), j poraba 8 1, dve novi ln poceni naprodaj zaradi odpotovanja. Kupcu Jo izgotovl po meri modni salon Marjana Cankarja Gosposka ul. 3-1., desno. 6941-6 Pisalni stroj v kovčegu, še popoipo-ma tov, najnovejši model. prodam poceni, ali Pa zamenjam za motorno kolo do 200 ccm. — Kovačič, Cigaletova ul. št. 11. 6959 6 štiri rabljene gume — prodam. Malavašlč. Vrhnika. 6795-10 Na prodaj avtobus 18 sedežen, za ceno din 25.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtobus« 6805-10 Kupim avto .lmuzino Kadett. 01ym-pla, Melster-Super, Tau nus, Skoda ali Mercedes 170, samo popolnoma brezhibnega, pod 10.000 vožen, brezhibne gume Ponudbe s točnim opisom, skrajno ceno pod »Takoj gotovina 9427«. 6710 10 Poltovorni FORD avto z Jekleno karoseri Jo, v odličnem stanju, sposoben tudi za naj-siabče hribovite ceste, prodam. Stanko Rizman Svetinje. 6695 10 BSA motor 500 ccm s prikolico, v najboljšem stanju, z dobrimi gumami prodam. PojasnUa avtomehanika SkedelJ, Novo mesto. 6741-10 Buteljke kupuje po najvišji ceni Medar na. Ljubljana. Židovska ul. 6. 5767-7 Krojaške in volnene odpadke kupujem po najvišjih cenah. R. Vlšnjevec. Ma-sarykova c. 48, nasproti skladišč glavnega koro-dvora, Florijanska ul 37 7773-7 Javorove, orehove črešnjeve, hruševe in brestove plohe suhe, — vseh dimenzij kupi Dra go Višnar, Jesenice. 6755-7 Leica foto kamera rabljena, ali sllčni filmski aparat se takoj kupi. Ponudbe pod »Leica« na Agentura Pichler, Ptuj. 6820-7 Pekovska vratica elegantnih. .. dva ali tri tlnelne, že-cevljev ; lomi podstavek za luč, najmoder- : kupim. Sprejmem pečar DKW 98 ccm kakor nov, nova pnerma tika Taksa 1941 že plačana za din 3900, ter Peugeot 175 ccm v brezhibnem stanju, zelo močne konstrukcije ln kompresije, priporočljiv za hribovite kraje, mala poraba bencina za 1800 cfln prodaja J. Strupeh, Sv. Peter v Sav. dol. 6226-10 m Pohištvo Mizarji pozor! Najugodnlje si nabavite vezane plošče in panele »UKOD. pri tvomič zastopstvu »FURNIR« Frančiškanska ulica št. 4 Telefon 32-49 ZAHTEVAJTE PONUDBE 113-12 Novo spalnico poceni prodam za 3500 din Kladezna ul. 22. 6850-12 Moderno spalnico in drugo pohištvo prodam ugodno. Gregorčičeva 12, I. nacistr. 6946-12 Elegantno spalnico v orehovi korenini ugodno proda Jan. Rozmane, mizar, Podolnlca, Horjul pri LJubljani. 6896-12 Trgovine, trafike, I Kdor hoče denar industrije, hotele <^bro 111 varno ^^ gostilne, bulfete, kavarne. krčme, bonboniere. parfumerljp mlekarne, pekarne, met niče. prodajamo in posracaiiemo nakup uspešno in hitro. Poslovalnica Piviekovič, Zr.greb. Ilica 144. Trgovino dobro in varno naložiti naj posodi trgovki na de želi 40.000 din na prvo -nesto hiše in posestva blizu cerkve ln šole. Ponudbe na cel. cdd. Jutra pod »Večkratna vrednost«-. 6759-16 Iščem posojilo , 15 do 20 tisoč din na ZJ mešanim blagom trg. h:šo na Gorenjskem vknjižba na prvo mesto, obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Jesenice pod šifro: »Varno naložen denar Lepe spalnice Imitacija orehove korenine ln kuhinje poceni prodaja Vidmar, Vodnikova c. 31. 6900-12 Tatra 57 lepa limuzina, tipa 1937, vožena 27.000 km, 6 dobrih gum, poraba 9 litrov bencina, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6823-10 Osebni avto Steyer 200 Llmusina, se proda. Garaža ln meh. delavnica Ivan Kopač, Ljubljana, Frankopsnska 21. 6834-10 Kupim motor 200 ccm, novejši tip. dabro ohranjen. Po-nuube na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod šifro »Dobre gume- 6944-10 6393.44 nejše oblike št. 38. pro- ja za pekovsko peč. J. j dam a 220 din tn novo veliko rjavo damsko Trgovska pomočnica Izučen a v manu fakturi in izvežbana v špecerijski trgovini, vajena tudi vseh go-.podinjskih del, želi namestitve. Ponudbena ogi. odd. Jutra pod /Pridna in poštena pomočnica«. 6706-2 Gospodična trgovsko naobražena. z znanjem srbohrvntskega in nemškega .jezika ter stroic-nisja želi menjati službo. Cenj. ponudbe poslati pod »Delaieljna. 670i-2 Mlada gospa ki živi v skrajni btdi z 2 otrokoma apeilra na dobrosrčne ljudi, ki bi ji hoteli pomagati do stalne službe v tovarni al! stično. Večno I valfž-na. Nasiov v vseh posl. Jutra. 6771-2 i816"2 Vajenka ali vajenec torbico za 250 din. Ma- za brivsko moško stroko rok, Rimska 7. 6833-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Tržaška c. 5. Na vpogled od ponedeljka zjutraj naprej. 6845-6 Posnemalnik %=tinc, Bukošek, Brc-ži ce. Postrežnico pridno ln res čisto, — sprejmem za popoldne od 14. dalje. Predstaviti se od 11. do 12. Pretner, Gledališka 4. 7020-1 Fanta za raznašanje ln obiskovanje strank sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zgovoren«. 7013-1 Zmožen strokovnjak v pozamentrlji, kalkulacije in vzorčenja, dobi mesto za 3 do 6 mesecev v manjše poletje. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Pozamentrlja«. 7011-1 Postrežnico sprejme mala družina. Predstaviti se od 10. do 12. ure. Murnlkova ul. 20-1. 7027-1 Ključavničarja veščega boljšega dela s pločevino, ln elektromonterja prvovrstnega, za dela v delavnici ln montaži, sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 7001-1 Šiviljsko pomočnico res prvovrstno moč, popolnoma samostojno v delu, sprejmem v stalno službo takoj. Atelje Mira škabar, Aleksandrova 5. II. 7002-1 M&slUžek 5000 Din in več mesečnega zaslužka nudi samostojna fabrikacl-ja raznih stalno potrebnih nredmetov. Navodi/o s 155 najnovejših kemičnih receptov pošljemo za 86 din po povzetju. Prospekt in spisek vsebine brezplačen. Kemijski zavod, Pašičevo. Trgovsko pomočnico lzučena v trgovini z me šanlm bagom vajena tudi gostilne želi premeniti mesto. Naelpv v vseh posloval. Jutra 6747-2 Gospodična izvežbana v lesni stroki z znanjem stenografije strojepisja, knjigovodstva .korespondence išče službo btagajničarke ali uradnice. Gre tudi na se zono. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6784 2 Frizerka dobra moč išče stalne službe. Prednost Maribor. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6724-2 Vzgojiteljica s perfektnlm znanjem francoščine. Igra violino, želi službe pri boljši družini tudi izven Slovenije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6325-2 Prodajalka mlada, lzučena v meš. stroki, vešča strojepisja, želi premestitve. Sla bi tudi kot blagajnlčarka kamorkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra moč 222«. 6835-2 dobi mesto takoj ob letu uka. Hrana. — Koren, I Dolenjska c. 48. 6804-44 1 __' 1 Frizersko vajenko z dve leti učne d./03. želi mesta za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 6775-44 Trgovinska vajenka za mleko, popolnoma 0 A ftn lit.rt„ AHA se sprejme v trgovino z i „ .„. , ___... mešanim b.agom. Pridna I za mleko- \ ^njsl poštenih staršev, katera I ^bljen .posnemalnik — ima veselje do trgovine 1 nov k™-'183-"1 Sivaim »trni nov, za 400 litrov, eno s primemo šolsko izo- nov krojaški šivalni stroj — dobro ohranjeno brazbo. Ponudbe na ogl 1 Jamsko kolo, pleteno garnituro za vrt. in razne druge predmete po ugodni ceni prodamo — ABC, LJubljana, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška. 6988-6 odd. Jutra pod »Pridna in razumna«. 6769-44 Frizersko vajenko sprejme takoj salon »Fančl«, Kongresni trg 3 6840-44 Sprejmem vajenca za puškarsko obrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6847-44 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Rozman, Gaje-va 2a IV. 6919-6 Posteljo z omarico, mizo, salon- Brivskega vajenca sprejmem ' takoj. Rudolf om*l\™- Gradlščaj, Poljanska 77. 6934-44 Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji. odde.ki od pol 7. do 3. in od pol 8. c!o 9. ure zvečer za začetnike in izvež.bance. Tečaji od 1 ao 4 mesecev. Pouk tudi po dikta-tu. Novi tečaji prično 1. aprila. — šolnina najnižja. Največja strojepis-nica s 60 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpi so vanje dnevno. Cftristo-fov učni zavod. Domo-branslca c. 15, tei. 43-32. 679j-4 slike, svetilke, Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo, stare cunje Klavžer Ljubljana. Vošnjakova u. 4 Za »Novim svetom« 6879-7 Gospodinje Izdatki za pirhe vas ne bodo skrbeli, če pregledate shrambe, poberete stare neporabne pletenine ln sukno. Po najvišji ceni vam p;ača — Lampret, Ljubljana, Florijanska 30. 6881 7 Nakupovalci Stare pletenine, krojaške odrezke in drugo plačam po najvišji ceni. LAMPRET, Ljubljana, Florjanska 30. 6882-7 Motor Zundapp 350 ccm Šport, zadnji 6830-7 ! model, zelo malo vožen, prodam ali zamenjam za 250 do 200 ccm. — Vinko Jemc, Črnuče 3. pri LJubljani. 6889-10 Puch motor 250 v odličnem stanju naprodaj, rezervna guma. Ciglarjeva 12, Moste. 6903-10 Dostavni avto Chevrolet, ugodno prodam in enotonski tovorni, še malo rabljen prodam. Poizve se: L. Su- j Moravče, šteršič, Frankopanska 21 6928-10 Lepo spalnico orehovo, popolnoma novo prodam po ugodni oenl. Mizarstvo Filip, — Dravlje, poleg šole. 6902-12 Več spalnic ln kuhinj proda radi pomanjkanja prostora mizarstvo Venturlnl, Florjanska 31. Ogled vsak dan od 2.—6. pop.Vdne. 6923-12 Sokoiski kroj nov, kompleten, delavske obleke, letne srajce, čevlje ln galoše prodam. Gledališka 12, priti levo 6935-12 Biedermeier jedilnica skoro nova. češnjeva naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jedilnica«. 7014-12 Dražba drv Začasna državna uprav?, razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29 ok tobra št. 24 1 bo nroaa-Jala na javni dražbi, ki se bo vri i K dne 18. apri !a t. 1. v Ko?r-vju 22G7 rrm izrtnlanih bukovih drv fco obvezna cesta iz gozdov šurnske uprave v Kočevju. Pojasnila, pogoil in ti skovine so na razpola go pri gornjih upravah v Ljubljani in v tro čevju. 606r-15 J^Jševih hlodov na najvažnejšem z&greb škem položaju, brez konkurence, dobro ldočo, prodaia.-rK> po nabavni ceni. Blago, jokal, o oremo in telefon damo v najem. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. Mlekarno in sirarno izvrstno !do"o, v najstrožjem osrednjem po o žaju, prodamo z uporabo obrtnega lista za ain 19.500. Prvovrsten cbrat. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb. Ilica 144. Špecerijsko-kolo-nia^no trgovino na naj prometne j i zagrebški pczici.li na Hici, prodamo s eoletno opremo. svežo in kurentno robo za 75.000 din. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb. Iiica 144. Ekspress buffet in vmoteč najživahnejšega zagrebškega premet?, s celotno opremo v polne-r. pogonu, Izvrstno idočo prodamo za 22 C00 din Poslovalnica Pavlekovič. — Zagreb, Ilica 144. Trgovino kratke in pletene robe najprom-etnejui položaj na Fici prodamo v polnem pogoau, z vro opre mo in zasigurano nizko najemnino po solidni ceni. Poslovalnica Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144 Koncesionirani ženitveni zavod prvovrstno uveden v Slo veniji išče zaraai razširjenja delovanja in ureditve podružnic ali zastopstev v Ljubljani, Ma riboru in Celju, serioz nega, uglednega ln do bro sltuira.nega pospeda ali damo za kompaniona. Seriozne ponudbe naslovite na ogl. od^el. Jutra pod »štev. 6^73^ 6873 19 Mesnica se odda. Poizve se: gostilna pri Raci, Celovška c. 67. Ljubljana Vil. 6907 3 9 št. 99«. 6829-16 Posojilo 25.000 din iščem. Vknjižba na prvo mesto večjega poee-sestva v vrednosti 400 000 ain. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Dobre obresti«. 6955 16 Din 200.000 vložim v zdravo podjetje. Ponuabe na cgl cdd Jutra pod »Aktivno sodelovanje«. 6964-16 Mizarji, pozor! Klein & Stiefel FULDA dobavlja mizarske stroj« v najdovršenejši konstrukciji. Zahtevajte ponudbe pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo: Robert Raznnžnik, LMubl.iana. Pražakova ul. 3-1, telefon 40-42. 128 29 Večji lokal v I.jubijan:, iz enega al! dveh prot-torov, cca 1^0 do 200 kv. m, iščemo za obrtno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p^a »Mimo podjetje«. 6953 19 Lokal pripraven za vsako obrt razen mizarsko, sredi mesta, oddam. Pojasnila Takoj prodam skoro nov okrogli stroj za nogavice z vzorčnim aparatom na ročni pogon kot več drugih ravnih št. 8 pletllnih. A. Jeglič. Lesce. 6827-29 Šivalne stroie rabljene in nove dobit® nalceneje pri MILER, Stari trg 11. 6849-29 Šivalni stroj dobro ohranjen, krojaški, takoj kupim. Za-krajšek, Miklošičeva c. 34. 6858-29 Pogrezljiv šivalni stroj najnovejši sistem, p-ce-ni prodam. Poljak. Prisojna ulica 3. 6363 29 prodam za 30 do 50 m3 opekarska cesta 10. Opekarna kupi, dobro ohranjen »Rundbešiker« premera 1.5—1.8 m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Št. 44«. 6865-7 Iščem službo skladiščnika nočnega čuvaja, avtobusnega sprevodnika ali kaj sllčnega. Star sem 27 let. Turman Pavel, Stranska vas 7 p. Grosuplje. 6842-2 čevljarski prekrojevalec modellr. šte par, išče službo za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen 1«. 6872-2 Službo iščem sluge, lnkasanta ali kaj stičnega. Vojaščine popolnoma prost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: 6697-3 »Sluga«. 6869-2 Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni profesorski kandidatje - stro kovnjaki. — Novinarski dom, Gosposka 12: uradne ure oa 10. do 12. Pouk v srbohrvaščini Iščem, zaželjeno od osebe katera zna francosko, angleško ali nemško. — Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten«. 6790-4 Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino, poučuje dipl. učiteljica. Kolodvor ska ul 11. pritličje. Informacije dopoldne. 6788-4 Otroški voziček fotelje, i športni, kupim. Ponudbe vase itd. proda Tribuč, 1 na ogi. odd. Jutra z na-nad Florljansko cerkvijo vedbo cene pod »Dobro Avto poltovorni. skoraj nov, znamke Ford z novimi gumami, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtobusno podjetje«. 6993-10 3 in pol tonske prikolico z in brez gum prodam. Naslov: Spcdlcija Jereb. Maribor, Aleksandrova 6 7506-10 od 15 cm naprej in okrog 70 m jelševih drv. Knez. Vojnidol 7, Peče, 6924-15 6915-19 Mlekarna naprodaj takoj za 5000 Okrogloplclilni stroj z motornim p-gonom sa mo novejše tipe kupim. Ponudbe z detajlni-n opisom in naznačbo cene na A. Fiiipovlč, Novi Ssd. Bulevar 7. 6813 29 Šivalni stroji znamke »JAX« so že >kozi 60 let znani kot najboljši. Rablieni stro-]i vedno na zalogi. Ivan JAX in sin, Tyrševa c. 36. 6878-29 Bukove plohe ln deske ugodno prodam. Kočar Ludvik, Rova, Radovljica. 6980-15 6914-19 6987-6 Prodam diro na peresa in težji voz ohranjen«. 6903-7 Kupim s kasonom ln kmečki | rabljen otročki športni zapravljlvec. Eorcšak, — , v-oz'čck. dobro ohranjen. Ljubljana, Trstenjakova 1 Ponudbe na ogl. oddel. 1, dvorišče. 6938-6 Baraka prometni tečki Jutra poi »Vcziček<. 6954-7 FVktrično črpalko rabljeno za hišni vodo- Ljufcljani za prodajo H-; vod. takoj l-.up.m Po-vll se odda. Pismene po nudbe na F. uršič. — nudbe na oglasni odd. I Kamnik, Perovo 52^ Jutra, podružnica Kranj pod šifro »Baraka«. 6978-6 Računski stroj univerzalni, električni ze lo malo rabljen, takoj ugodno prodam. Ponudbe pod »Računski stroj na odi. odd. Jutra. 6958-6 Otroški športni voziček najmodernejši, skoraj nov, prodam. Slepčevič, Moste, Pokopališka ul. 2. 6861-6 6934-7 Avtogumo 34 X 7, zunanjo, rabljeno, kupim. Pirš Franc kolar, Tesarska ul. 7019-7 Motorno kolo »Ardie« 200 ccm, skoraj novo. — ugnino naprodaj. Lu-kek. Križevniška 11. f995-10 Avto Fiat 509 limuzira z dvema žema^nove gume, v najboljšem stanju, naprodaj za din 90CO. Garaža Volker, Maribor. 7004 10 Učiteljica poučuje nemščino po uspešni metodi. Hodi na dom — cena 10 din. — Informacije o uspehih so na razpolago. Naslov v ogl. odid. Jutra. 6942-4 Učitelja klavirske harmonike Redka prilika! Velik pisalni stroj, zelo lep in ma iven, Jektena konstrukcija, še popolnoma nov. takoj uged-no naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 6960-6 Dve postelji dva lestenca, namizni prt, moški plašč, dva ženska plašča, akvarij, lesene police za rastlir.e, vrtne palice, police za shrambo, prodam. Ogledati od 13. do 16. ure. Ključenko, Novi trg 1-1.. desno. 4629 6 Prodam omaro, nočno omarico, ob 7. zvečer, iščem. Na- posteljo novo belo emaj-slov Malenšek, Celovška lirano. Zadnikar, Milčln- cesta 253. 6994-4 i i skega 20, LJubljana. 7017-6 Avtomobil kabriolet ali limuzino — samo dobro vozilo — kupim. Preonost amerikan-ška znamka. Kapiten ali Admiral in sllčno. A:e-i ksindar R-adanovič. Oku-čani. 631010 Fiat 524 šestsedežni 13 do 14 lit. nove gume ln »Skoda Po pular«. štirisedežna llmu zina. 8 lit. vse v dobrem stanju. radi odpotova nja ugodno naproaaj. — Štefan Boril. Ziri 67. 6799 10 Motorno kolo Puch 200 prešpni okvii 1938 za Din 5.000 v Ce lju naprodaj. Nasiov se izve v vseh poslov. Jutra. 6762-10 »Fiat« avto limuzina. dobro ohranjena, seda) sanitetni voz. pripraven za preureditev v šestsedežno limuzino a'l tovorni avto, naproaaj. Prostovoljska gasiska četa. Celje | 6685-10 i fJL Gospod z večjo kavcijo, želi spre jeti zastopstvo za les zn mizarsko inaustrijo. za drva in za stavbni les in za apr.o — za Srem. Ba nat in Bačko. Ponudbe pod »Putnik« na Uni versa! Reklam. Novi Sad Zeljeznička 36. 6627 5 Potnike za obiskovanje trgovcev sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren nastop«. 6962-5 Koles d Moško kolo Torpedo, novo. prvovrstne gume, pod ceno prodam. Marok, Rimska 7. Restavracijo »Vintgar« oddamo s 1. majem t. 1. v najem. Pismene ponudbe do 15. aprila na Lesno Industrijo »Vint-rrar«. p Gorje p-1 Bledu, kler so na vpogled tudi pogoji. 6718 17 Pekarno oddan takoj v najem. — Naslov v vseh posl Jutra. o756-17 Kovačnico oddam v najem v Lescah na prometnem kraju. — Gerjoii Joče, Lesce. 6780-17 Trgovski lokal s pritiklinami in stanovanjem na prometnem kraju tik cerkve oddam v najem. Naslov v vseo posloval. Jutra. 6726 19 Špecerijsko trgovino dam takoj vnajem, trgovina Je dobro vpeljana na najprometnejšl točki Maribora. Za prevzem zaloge potrebno din 300.000. Ponudbe na Cekado. Maribor Stritarjeva 44. 3599-17 Vinotoč na prometni točki, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6937-19 Kupuje — prodaja hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje pa najupodreišin <-?nah Bančno kom. zavod MARIBOR 127-16 Poceni kupite prvovrstne šivalne stro-din. Nas.lov v vseh po- | Je, kolesa, otroške vozič-slovalnicah Jutra. ke ln razne druge po- trebščine pri »Prometu«, tel. 43-90. (nasproti kri-žanska cerkve). Rabljene predmete Jemljemo v i račun. 6918-29 Šivalne stroje in kolesa kupite še po stari nizki ceni. Tudi rabljene stroje od 300 din naprej. Triglav, Res-ljeva 16. 6930-29 Pritlična hiša dre sobi. kuhinja, predsoba, shramba, dvorišče, vrt, se proda. Pripravno ža obrtnika ali upokojenca. Cena primerna, na=lov v vseh poslovalnicah Jutra. 6979-20 Kratkoročno posojilo v znesku d'n 20.000 po trebu.lem. Porok s posestvom. vrednim 150 0^0 .Obresti ter vrnitev po dogovoru Naslov v vseh t>os'l. Jutra 6745-16 Trgovski lokal tudi s stanovanjem ugo dno oddam. Vodnikova' cesta 71. 6751 19 Prodam kolo »Styrla« ln harmoniko. Topniška ul. 8. — Mlinar. 6862-11 Najboljša češka kolesa Es-ka ln Diamant dobite pri znani tvrdki Ivan Jax in sin. Tyrševp 36 6877-11 Moško kolo prav dobro ohranjeno, *«r otroška posteljica proda. Dobovšek Ivan, Ježi ca 85. — Ljubljana. Več prostorov 6832-11 z industrijskim tokom, takoj na razpolago. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Bližina Tržaške ceste«. 6859-19 Oddam aobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v Zgornji šižkl. Poizvedbe Stritarjeva 7-IH 6961-19 Trgovino z mešanim blagom na zelo prometnem križišču v Mariboru pro dam. Točne podatke dobite v realitetni pisarni »Triglav« v Mariboru. 7005 19 Šlagerji s slovenskimi besedili Vpoštevaie splošno željo bomo odslej izdajali skrbno izbrane najlepše šia^erje s slovenskimi beseaili Pravkar so iz šli: »Sem danes spet za ljubil se...« iz filma ?Opereta-: »čar liuzije« (Signora Hlusione od H Fra/jna): »Rozamunda «. češka fox-polka: »Sici-lijanka plava« itd Z?. ;oži>a muzikalij: Akord Albini Strahov, Zagreb Beograd. 6716 26 Ureditev dolgov izterjavo, msasc in )d kup terjatev, sodne ln tihe poravnave. dobl'ka nosno — varno aanzt-o kapitala, pres^roo oos:1-JU. knjigovods vo, bilai-ce. kalkulacij?, spioti /se trgovsko obrtne zaacv* vam aiskretno uredi konceslonlraua komercialna pisarna ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka ulica 7. Posojilo 125.000 din Iščem. Vknjižba na prvo mesto večjega, lepega vinograetekega in gozdnega posestva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varno 941« 6783-16 Elektromotor rabljen, AEG, 220-380 V 3.9 KW. kratkostlčni s stikalom zvezda trikot poceni naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Elektromotor«. 7009-29 Ilirske ovčarje mladiče, čistokrvne proda Lovšin, Radomlje. 6748-2T Rentabilno podjetje sprejme družabnika aH se odda v najem. Potrebna gotovina din 200 tisoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Donosno«. 6852-16 Mucek beli s tremi temnimi lisami se je izgubil. Prosim kdor bi kaj vedel naj sporoči proti nagradi, Tjrševa c. 41 pritličje. 6838-27 Prodam 8 mes. brejo tellco — Accetto, Brdo 20, LJubljana. 6871-27 Prodam dobrega psa čuvaja, polvolčiaka. — Borošak. Ljubljana. Trstenjakova 1, dvorišče. 6939-27 Prodam enega konja za težko vožnjo, s komatom alt brez, — Konjski gnoj dostavim na vrt. — Se-jan pesek, gramoz, vrtno zemljo, dostavim domov. — Oddam v obdelavo 5000 m2 njive. Bevčar, Celovška cesta 63. 7018-27 Fige za iganjekuho po najnižji c^ni prodaja tvrdfca Ivan Jelačin, Ljubljana, telefon 26-07. 58-3S »JUTRO It Tfc IS IMMfe n. nt VftL, »REAIITETA« PO"»to» posredovalnic« • LJubljani > aajso • PREŠERNOVI ULICI 54 , K« sproti glavne poite Telefon 44 - 20 Vilo enodružinsko, komfort no. solidno zlaano ail PARCELO v okolici Vr tače. Ceste v Rožno dolino ail na Mirju ku pim takoj. Ponudbe s pod -obnl-T opisom m ceno na ogl. odd Jutra pod »Vila ali parcela« 6^02 20 Hišo s trgo"'sktmi lokaJi in trgovskim inventarjem pr: am ugodno zaradi dnižiiji^h ra-mer. Podrobnosti pri Vidicu Jo sip teh. pi.-a:na. Ljub ljana VII Jernejeve 24 5752 20 2 hiši v Ormožu o'o? s trcrovsklir.l lokali ter posestvo v Ivanjkov-cift obsegajoče 50 oralov bllau žele-ini/k? po erv je. proda Okrajna po-60j:'mica v Ormožu. 6618 20 25 oralov posestva n iv, travnikov tn gozdj po?!op;e v dobrem stanju, prodam. Redim S glav živine. Oddaljeno ie poi urs od glavne ceste Blance. — Cena 18C.C00 din Kodr:? Jožef, čar.je 21. p. Bianca 6245-2C Enodružinsko hišo ali vilo. a nekaj vrta, ob Tyrševi. Tržaški. Ce-lo-ški ali Dolenjski c za cca 200 (XX) din kupim. Pcnudbe poa »Plačam takoj« na ogl. odd Ju tra. 6997-20 Hiša 15 minut oddaljena lz središča Celja. 4 sobe s kuhinjo, podkletena. — balkon, krasen vrt. zasajen z drevjem tn vinsko trto. se prooa. Na e: iz prijaznosti Kro-noviak, Celje, Glavni trg 6. 7003-20 Kupim parcelo ali hišo (vilo) v bližini LJubljane. Ponudbe s ceno Je poslati na: Mll-kovič, Sol. upravitelj — Homec pri Kamniku. 7022-20 Smrekov gozd v rasti 37 let, lepa. lega, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. • 7000 30 Vile in hiše prodaja: 3 vlie na Bledu, v bližini Jezera, odnosno kolodvora Bled - Jezero za din 400.000. din 450.000. aln 270.000. Hlfa. tristanovanjska, vtsokoprltilfna* nova, pet mir.ut od tramvaja, ne severni strani LJubljane za din 190 000. Hiša. tristanovanjska. visokoprltllčna, nova, 3 minute od tramvaja, na vzhodni strani Ljubljane. za din 180.000. Hiša v Vižmarjih. eno-stonovanjska z 2 soba ma ln prltikllnaml. Hiša. dve trosobni stanovanji s kopalnico, eno nadstropna, nova v nai lepši lepi v Meavodah. Hiša v Kranju, eno nadstropna. 120 kv m .■zazidane ploskve. 700 kv. m vrta. ograjenega V hiši sta dve trisobni stanovanji s kopalnico. Hiša v šiški. dvoje dvo sobnih stanovanj s par ketom in kopalnico za din 420.000, Hiša z gostiino ln tr govski.-r, lokalom. eno-nadstropna. 2000 kv. m vrta v bližini LJubljane, 20 minut oa tramvaja za -lin 450 000. Hiša. enostanovanjska z delavnico. v bližini črnuškega mosta za din. 70.000. HiSa, dve dvosobni stanovanji, 1200 kv m vrta, v Dev Mar v Polju za 290 000 din. Zajec Andrej, posredovalnica nepremičnin. — Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10 telefon zaiseno 35 64 . 7024 20 Hišo v Ljubljani v dobrem stanju, do enega milijona din. kupim. Denar takoj. Ponudbe na Pr. Vrhovnik. Ljubljana, Aš Hišo b gostilno pri farr.l cerkvi 1 uro od Zagorja radi bolezni poceni proaam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6776 20 Hišo pet sob, in vrt za cesto med postajo ln Kmetijsko aolo v Sv. Juriju ob Juž žel. zaradi preselitve p:odam. Vpraia se: Biiiovje 1, p. Sv. Jurij ob juž. žei. 6760-20 Hiša v Brežicah enouau^oropnti z enajsti mi kompletnimi st-ano vaji j i in vrtom priprav no za manjšo industrijo ugodmo prodam. Pojue- 1 Penafau na Golniku, enonadstro-pen, a 20 popolnoma opremljenimi sobami ter ca 2000 m2 zemljišča, dobro vpeljan, radi selitve po ugodni ceni naprodaj. Pismene in ust-mene informacije daje Djordje Irenovlč, čevap-čičar pri Figove«. 6390-20 Vilo ali parcelo kupim. Plačarr. 200(100 din. Ponudbe ns ogl. o^.d. Jutra poj »Kupim ta\oj:. 6363 20 Tristanovanjska hiša z vrtom v Ljubljani — Vilo ob Savi s velikim sadnim vrtom prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6891-20 Kupim parcelo ali malo hišo od 5* 000 do 65.000 na periferiji. Bledu ali v bližini Ljubljane. — Pisati: ZvegelJ Jože, kavarna Emona, LJubljana 6889-20 Prodamo trlnadstropno, v surovem doišajeno stanovanjsko hrso v severnem delu LJubljane, dvosta-novanjsko vilo na Kodeljevem. enonadstropna vila pri Domžalah, dvo- nila daje A. Kaplan.^ j usodno »aproda0_Potave j stanovanjska^ vili pri ško 7o. Dvosob. stanovanje ■a 1. maj. odda P. Pristav ec. Gosposvetska 3. 6857-* Stanovanje Komfortno trisobno, v ■sredini mesta oddam 1. maja Informacije telef. 35-10. 6991-21 Vila s 4 sobam- parket, kopalnica, vrt. 4 minute od postaje Dev Zemljišče M v Polju, mirna lega. I «00 m2 v 8Užinl se ugodno odda z apri- ! ^^T?11™ LUibHfna. rr,!™, iprodrit, tx> 14 din iti?. lom mirni stranki, ev. se proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6320-20 Hišo z vrtom na Brdu št. 75 nad VI- čem pri Ljubljani, prodamo. Ponudbe s točno navedeno kupno ceno naj se pošljejo Zadružni hranilnici v Ljubljani. Dalmatinova ul 6341-20 se: Podlimbarskegn uiica j Dev. Mar. v P., več po-™ • 6897-20 sestev raznega obsega in primerne, za razne namene v vseh predelih Slovenije, zemljiško parcelo ob 3ori, parcelo v Guncljah. več parcel v okolici Kamnika, parcele na Kodeljevem, za Bežl-eradom. na Mir ju, proti St Vidu itd Na vprašanja vam sporoči podrobnosti le ponudi po želji LUDVIK KUNAVER. rea lltetna pisarna. Ljubita Telefon 45-56. 6982-20 Naprodaj H1Š8 z velikim gospodarskim posloplem, trista-novanjska. 3 delavnice. komnteks 2.1(V> m? Cena ; na Miklošičeva cesta 34 Kupim parcelo do 40 tisoč din ne pre- ' ena 100 onn daleč od LJubljane >7a-slov v vseh poslovalnicah Jutra SG44-2C PRODAM: VILO. 3 stanovanjsko novo z garažo za 600 tisoč, HISG, 5 stanovanj, popolnoma novo, Bežigrad za 500 tisoč din. PARCELO v Trnovem, krasna leea po 170.— din kv m. Poleec navedenih imam kerčeva 42. Posredovalci j ▼ prodaji Se večje Ste- izključenl. 6791-20 Parcclo ali vilo, hišo na Tyrševl cesti v LJubljani, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela — Tvr-ševa«. 6818-20 Realitetna pisarna Jager, Celje Naprodaj prvovrstni 80-letnl gozd (lgiasti les) ob banovinski cesti din 2 600 000; obširno termalno kopališče 850.000 din; krasna vrtnarija; prvovrstne trgovske ln in stanovanjske hiše. vile. stavbiSča: v bližini Cp j a krasno ležeč vinograd z lepo vilo; lesna industrija; zelo lepe kmetije z velikimi sadovnjaki- gostilne. 7007-20 Hišo z 2 do 3 stanovanji in enim lokalom v mestnem okolišu ali pa stavbno parcelo kupim takoj — Ponudbe na Prane Plster Ljubljana. Zaloška c. 10 6772 2C Novo zidano hišo z ieplm vrtom v izmeri 1715 kv. m ob banovinski cesti. 15 minut od postaje, po nizki ceni orodam. Žerjav Marija. Brezi na 80, p. Brežice 6778 20 Prodam hišo z vežo, dve sobi, kuhinjo hlev. travnik, dva gozd« z njivami 10 mernikov posetve 15 minut od po staje Stična, za 70.000 din. Jože Lavrič, Spod nja Draga št. 14, 8tlčna. 6746-20 vilo hiš, vil, parcel, posestev ln gozdov P. PRIgTAVEC, realitetna pisarna. LJubljana. Gosposvetska c. 3-1. Telefon 23-81. 6S5G-20 Posestvo ob morju v zdravem kraju Dalmacije cirka 200 metrov plaže 3.750 kv m zemljišča, hiša z 11 sobami, dvorana za goste, dvorišče in vsemi postranskimi prostori na prodaj. Na zemljišču ob plaži se nahajajo tudi kabine za kopalce. Pripravno za okrevališče ln podobne ustano.ve Vsa pojasnila daje lz prijaznosti Josip Krek, Ljubljana. Tyrševs 36. 6S53-20 Parcela na prodaj. Ižanska ce- 300 nori Ljubi lana H3ŠA. novozidana crl-^tn»iovfin1skq komfort-. Cena rm din Hir>o-t-eka tooor/i _ s*v»rn« I.i"h' *am> T-TT-^a ->nvor!dana. št tri-stanova" 'sira Vomfort i CAna o on PTimt»ka f^foo. -stška HT5A stano^a.r Tjottn H o - no« c?. Oflf1 ,1'n Ceia 4in nno ^rpminčnc- !n- mlča G975-20 Parccle naproda* oo i-=!.Tdni ce ni. v mo-t r<,m'T ir1 p^^citsk^ Zo\-> lena ega ob r-ra-1*! vaiu Ptvn-ele v St. Vidu ln Vidmarjih narce!e na v bli- ;in: tovarne Pekate^ Parce p ob Celovški cp sti nri remizi Predaja Zaj^c Androj. -V^S^PiorvT-E !rt'Pfl npr:rva hiša. oddam 79 takoj ali za mai. 6846-21 Enosobno stanovanje odda 1 maja zakor cema brez otrok. Pred nost Imajo oni. ki so čei dan odsotni Naslov ' oel rdd Jutra 6956 21 Solnčno dvosobno stanovanje s kopalnico oddam čl mirni stranki Trgo vina Ambrotii, Celovška 144, Tratnvaj.ska po staja »Kosovo . 6910 21 Stanovanje xa Bežigradom v vili. poapritiično. 1 soba ln kuhinja, se odda s 15 aprilom aH 1. malem. Informacije Flor lanska ulica 20. "0925-21 Stanovanje soba ln kuhinja s prltikllnaml se odda mirni .stranki za maj v Mencingerjevi ulici 59 (bližina Kolezije). Ogled od 9. do 11. ure. 6973-21 Dvosob. stanovanje udobno ln prijazno, tft-f-cm Ponudbe na ogl. add Jutra pod šifro: »Sončno« 6874-21a Dvosob. stanovanje v centrumu ali neposredni bltžlm event celo hišo, iščem v najem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ne d?!eč«. 6883-21« Veliko sobo a?i dve manjši sobi c kuhinjo 15?em za l. maj v mestu ali šiškl v hližin! tramva!a Ponudbe na og! odd. Jutra pod »2 osebi«. 6385-21» 3—4-sobno stanovanje komfortno, solnčno lž-:e trlč.an.sk'a rodbina, visokega drž. uradnika za avgust 0.1! preje Naslov v ''t«h pesi. Jutra 692C 21a Cnosob. stanovanje s kabinetom tš-:em Ponudbe na ogl. odd Ju- j tra po« »Sem sama«. 6895-21a NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNO-VEJSI CEI«K! Srečke državne razredne Soteriie za novo 4 2. ko I o so dospele Prodaja srečk L razr. 42. kola se prične v torek 1. aprila, žrebanje pa bo dne 8. maja t. L Kupujte in naročajte srečke v glavni, najsrečnejši Planinškovi kolekturi »VRELEC SREČE«. Posebno važno je to sedaj za one igralce, ki Se niso imeli prilike zadeti večjih dobitkov. »VRELEC SREČE« v pravem.pomenu besede Vas sedaj vabi. Veliko igralcev je bilo srečnih in zadovoljnih, ker so dobivali največje dobitke tn tudi milijonske in dvomilijonske premije. Državna razredna loterija bo v novem 42. kolu izplačala srečnim igralcem okroglo Stanovanje 'dve sobll Išče uradniška družina brez otrok :"a ma; aH pozneje. — Ponudbe na ogl. oddelek -Jutra pod »Suho ln mirno«. 6S74-21a Enosob. stanovanje event. s kabinetom tudi na periferiji Išče državna upokojenka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »April ali maj«. 6990-21 a Iščem sostanovalko v lepo sončno sobo. — Vprašati v gostilni »Bavarski dvor«. Tyrfeva c. 31. 6875-23 Sostanovalko iSčem za takoj v center mesta. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6867-23 Stanovanje 2—3 sobe. kopalnico in druge pritlkine vzamem v najem v Ljubljani. ne predaleč od centra s 1. junliem. Ponudbe takoj na og!. od. Jutra poa »1. junij«. -21 a Izjava Podple&na Minka Grum tz Pečovnika obžalujem svojo neresnično obd-ol-žltev. katero sem izrek ia o Hedvlgl PungerSek. natakarici v Celju ln se Ji zahvaljujem, aa Je odstopila od tožbe. 6730 31 65,000. Teh milijonov morete biti tudi Vi deležni, ako kupite srečke v Planinškovi kolekturi. Priporoča se Vam najsrečnejša kolektura Drž. razredne loterije v Sloveniji mm SREČ ALOJZIJ PLANINSEK Ljubljana, Beethovnova uL 14. TeL J5'W. Ona Vas najkulantneje in hitro postreže in obvešča po časopisih in radiu. Vse dobitke izplačuje takoj brez odbitka. V najsrečnejšem slučaju je možno zadeti na eno samo srečko 3,200.000.- din UJiJTKrrilL Oddam boljšemu upokojenemu gospodu krasno opremljeno 3clrčno sobo v me stu na Dolenjskem. — Elektr. razsvetljava, tekoča topla in mrzla vo da, parna kurjava. Cena z zajtrkom ln postri-ž bo din 400 mesečno. — Ponudbe poo »Mir 11188 na ogl odd. Jutra. 6641 ?3 Opremljeno st-bo lepo s posebnim vhodom čisto in sončno, blizu Taborla oddam. Ftigner-jeva 13.-II nadstronle 16 6798-23 Sobo oddam Svetlo, sončno f posebnim vhodom, gospodu ali gospodični s 1 aprilom Mirje. Vrstovšhova 18. 6807-23 Opremljeno sobo 'epo, s posebnim vho dom. «e odda botjšemu gospodu Na«l. Vrhovče-va 11 prit!, levo. Ogleda v ponedeljek 01 10. aalje 6709 23 Opremljeno ali prazno sobo s kopalnico, sončno ln mirno, oddam starejšemu solidnemu gospodu. Ev. z vso oskrbo. Kerberstel-nova 22-1. <831-23 Prazno sobo oddam Langusova ul. 5 6843-23 Sobo oddam d vem gospodom. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 6851-23 Opremljeno sobo poseben vhod, kopalnica oddam s fino hrano 2 uradnicama ali uradnikoma v centru Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6854-23 Opremljena soba svetla z električno razsvetljavo se s hrano al! brez takoj odda. CigoJ, Gosposka ul. St. 10.-I. 6868-23 Sostanovalca spi-eJ.T.em v lepo solnčno f;mljeno sobo « elefc-o za HO din mere'-Zel.lareka 11, H. nadstropje, vrata 6t. U. — Trnovo. 6905 23 Opremljeno sobo mimo ln soinčno. s souporabo kopalnice, oddam takoj. — Naslov v vseh posl. Jutra. 6927 23 Prazna solnčna soba se odda takoj. V. Korošec, Zelena Jama, Be-zenškova 34-1. 6951 23 Sobo lepo, zračno, oddam v Gradišču. Naslov v vseh posl. Jutra. 6949 23 Sobico opremljeno, podstrešno, oddam gospodu Naslov v vseh poslov. Jutra. 6929-23 Opremljeno sobo strogo separaten vhod. oddam. Razpotna 6. Trnovo. 6976-23 Dve sobi lepo opremljeni oddam takoj solidnemu gospodu. Frančiškanska ulica 8-1. 6977-23 Soba strogo separlrana, se odda. Poijtnaia c. 53. 6948 23 Opremljeno sobo solnčno, oddam takoj. — Ilirska ulica 29-1.. desno 6896-23 Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama ln souporabo kopalnice oddam. Bleivei-sovn c. 46. levo, nizko priTllčle 6912-23 čedna sobica s prostim vhodom se odda solidni osebi Naslov v vseh poslov. Jutra. 6981-23 Opremljeno sobo s eouDoraibo kopalnice, ae odda solidnemu stal ns-rfu gospodu. Prule 27 6965 23 Veliko, svetlo sobo orarno ali opremljeno, oddaljeno 10 minut od Zvesade, oddam — Trnovski prtetan 14 1. »67 23 Opremljeno sobo s poisebnjm vhodom, od dam. Gradišče 14. priti levo. 6868 23 Prazno scbico v bližini nove šole na Viču. iščem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vič«. 6866-23a Mlad zakonski par išče v sredini mesta za 15. april lepo, mirno ln komfortno eobo s kopalnico. Dopise na: Liubo Slamič. kavarna Nebotičnik. 6932-23a cmmm Prodam glasovir radi selitve. kavkaški oreh, krasen glas. skoro nov za 1000 din. Dobrajc Maribor. Aškerčeva 16. C814-26 Gospodična želi znanja dobrodušnega gospoda od 40 let dalje v svrho prijateljstva. Dopise na ogl. oddel Jutra pod »Zvesta«. 6839-24 Dve gospodični sestri iz boljše kmečke hiše želita boljšo službo ali partijo za idealen nemoten zakon. Starost nama je 35 ln 36 let. Slike zaželjene — tajnost zaupna. Dobri vdovci niso izključeni. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Večna ljubezen«. 6848-24 »Dve smernici B. in A.« Prosiva natančen naslov. — »Cvetoča pomlad« 6417-25 6882-24 Opremljeno sobo oddam v neposredni bližini sodišča, kolodvora ln učiteljišča samo boljšemu gospodu. Naslov v vseb posloval. Jutra. 6912-23 Oddam sobo s posebnim vhodom go i podu ali coBpodičnl. Srecina mesta. Lahko tudi sostanovalca ali eo--'tB.novn.Ik'} S hrano ali brez Ka«tellc. Cesta 29. oktobra it 2 6971-23 Sobo veliko, lepo, opremljeno e 2 posteljana, • svojo predsobo ln souporabo kopalnice, event. > dobro domačo brano, oddam la boljšim ljudem. Ogleda se lahko od 1«. do 18. ure pop. P. Martin. Gallusovo nabrežje »t. 11*1 ob Čevljarskem mosta. 9931-23 Opremljeno sobo oddam v arediMa mesta Naslov v vseb poslovalnicah Jut«.. 6938-23 Veliko, lepo opremljena soba v bližini kolodvora se odda takoj boljil osebi. Kot vr.ica na razpolago. Kolodvorska 2811. levo. •966-23 Oddam kabinet eventuelno z vso c*>kr-bo. Naslov v vseh posl. Jutra. 8ff72-23 Opremljeno sobo poceni oddam solidni go spodi čl. 1. Ogled od a do 14. ure. Kavškova 13-1, desno. Sp. Alžka 0909-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice, — oddam. Turnograjska 4, III. nadstr. 6999-23 Opremljeno sobico oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 0083-23 Prazno sobo oddam. Jamlkova ul. 3. 7015-23 Sobo moderno opremljeno tn prazno sobo s Štedilnikom takoj oddam v Gajev! ulici. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 7013-23 Sprejme se gospoda ali damo na stanovanje, kl Je V službi ali tma pokojnino.. — Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 7038-23 Opremljeno sobico s hrano, oddam. Naslov t vseb poslovalnicah Ju- 7025-23 Opremljeno sobo ■ vso oskrbo s telefonom oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 7028-23 Lepo, solnčno sobe novo opremljeno, s dvema posteljama la souporabo kopalnice oddam boljšima osebama Naslov v vseh posl. tn- Kromatitno harmoniko . , , na 120 basov, z enim re- LePa Pomlad glstrom, popolnoma no- st. 6245-24 vo. prodam Na ogled Prosim da,te anonimno PV. Jf 'rar,kaT ,G°r?nJ- adroso poete restante. kolodvor. Ljubljana »poa oa VII. 6901-26 _____ Cm klavir kratek, ugodno prodamo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. C989-26 5t Trajno kodranje s 6mesečno garancijo ■ Vam naredi za din 50.— | salon MIlan Turk, Trn- | barjeva 2 pri mostu Sv. ! Jakoba. 6836-30 i Drf^ocenifst Vsakovrstno zlato Kupuje pr najvišjih cenah CERNE — juvelir. LJubljana IVolfova ulica 8-34 Javna dražba V neposredni biižlni FrevalJ v MežlAki dolini (okraj Dravograd) ee proda na dražbi one 5. apri.a 1941. lepo kmeč ko posestvo - Cenilns vrednost Din 321 000 -Najmani6l ponud^-k Din 214 000. - Vsa podrobna pojasnila daje Hranilni ca ln posojilnica Preva IJe. 6757 32 Dražba cca 4100 kub. m jelovib hlodov lz Mestnega go sda na Frldrlhštajnu pn Kočevju. ,ast Mestne hranlnlce ljubljanske Se bo vršila i. aprila 1 1941. v Kočevju. Poj as nila daje lastnica ln uprava njenih posestev v Kočevju »t. 188. 0750-31 Razno Brezplačno vsakomur knJISloo ■ aa vodili aa flzlčni ln živčni preporod Vpraiatl: Beograd, lfamiTtova 9, MUoi Markovi*. 1932-40 Vdovec starejši, železniški uradnik, večja vsota premoženja. želi dobro gospodinjo za mater trem otrokom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobra mati«. 6787-25 Vdova srednjih let brez otrok dobrorrčna ln skrbna gospodinja, želi spoznati starejšega gospoda v stalni službi ali upokojenca. Dopise na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra žena«. 6808-25 Vdovec star 56 let, upokojen žel. usiužb., s srednje-vellkim posestvom. z družino, poroči skrbno, dobro gospodinjo, vajeno kmetskih del, neoporečno. staro 40 do 50 •et. Dopise na ogl. odd. Jutra pod ;> Gorenj ka 40« 6593 25 Mlad gospod samski, urar. z/atar, lepe zunanjosti s premoženjem želi poročiti gospodično z nekaj gotovine. zaželeno s trgovino ali "vllčno. Reene ponudbe na ogl. oda. Jutra v Mariboru pod šifro »Srečen zakon«. 6764 25 Mlad obrtnik želi tx>ročltl dobrosrčno gospodično. Imetje ni važno. Naslov v vseh posloval . Jutra. 6711-25 Gospodična čedne zunanjosti ln lepe preteklosti, išče znanja s starejšim dobro situl-ranlm gospodom aH vdovcem z enim otrokom. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zaželje-na sreča«. 7021-2S (NSERIRAJ V „ JUTRU"! Električni aparat za suho britje! Brez mila - brez vode - brez čopiča! Brez britvice in — brez bolečin! V boljfiih trgovinah ali pri tvrdki nLOGOS" — Beograd PoŠt. pret. 386. Tel. 25-459 Bolni na pljučih! Tisoči že ozdravljeni! — Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ld je že marsikoga redila Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje ln kaSelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Besni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode ln jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehrane, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik s a m o 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se poste mogli tudi vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: Pannonla-Apotheke, Budapest 72 Postfacb 83, Abt. Z. 490 Zahtevajte nov«w>d britvico A L CO S O Klobuk HiNKO nosi očka in sinko! Največja Izbira na Gorenjskem! HiNKO Kranj Moderne kauče m fotelje nudi solidno m po nizki ceni R. RADOVAN tapetni k Mestni trg 13. /trrtaroe** pfiu* * t^ra^/u, 6. la*> tavajte Anrzp/ifen m/tj HELVEL* HEROLD -oj to/. /ronttct o/asA MARIBOR* to* Od Vas ie ivisno da imat« obleko vedno kot nov« sato jo pustite redn. cemlčno čistiti ai oarvati v tovarn) JOS. REICB LjuMjtns PoljanaKi a&jsip t-t Pralnic* tvetiolikaimo URADNIK s dolgoletno prakso v tekstilni Industriji, VODILNA MOC, VSESTRANSKO VERZIRAN in popolnoma samostojen, išče ZA. TAKOJ primerno stalno mesto kot knjigovodja, korespondent in kalkulator. — Cenj. dopise je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv uradnik«. Večje podjetje kemične stroke ISCE za takojšen nastop mlajšega organskega kemika magistra(o) z dovršenim visokošolskim študijem in odsluženim kadrskim rokom. — Ponudbe naj se pošljejo na Aloma Oompangr d. z o. z. Ljubljana, Čopova ul. 1, palača Delavske zbornice pod št. >2174«. OKAMA MAZILO iz zdravi.zilh zeittč Čudovit uspeh prt ranah, ripekiman, ožuljenjih, solini, turih ta rnetjm itd z* nego dojenčkov, pri ke&neaa vnetju tzpu 6ča)lh ln br&ttah oa ta- j menu. sa raspokane or- | sne bradavic« Dobi m i t rseh lekarnah ln dro-FerlJ**. 2 9 5 1 DOBRA OBUTEV Strojno podjetje Ing. Borštnar štev. 18 IZDELUJE VODNE TURBINE žage - milne - trans-misije - dvigala itd. ^zdSlovanj^ HMD '»'"i, 2405—46117 Is rjavega ali črnega govejevega boksa z usnjenim podplatom. 2605—66232 Iz črnega, rjavega a!i plavega telečjega boksa, z usnjenim podplatom. m 5261—04802 Otroške sandalioe iz rumenega predanega usnja, r usnjenim podplatom. Od štev. 20—25 . Din 69^— Od štev. 26—29 . . din 89.— Od štev. 30—34 . . din 109.— Od štev. 35—38 . . din 129.— 4444—64603 Dekliški čevlji lz rjavega ali črnega govejevega boksa z usnjenim podplatom. 0635—67740 b črnega, rjavega ali plavega tele6-jega boksa, z usnjenim podplatom. 284)4--b-ibv/u Otroški lakirani čeveljčki z usnjenim podplatom in gumasto peto. Od štev. 26—29 . . din 119.— Od štev. 30—34 . . din 139.— 9937—«4821 lz črnega ali rjavega govejevega boksa z usnjenim podplatom. 2306—66149 2enskl čevlji Iz semlSa, kombinirani e lakom, s nsnjealm podplatom. 6682—44710 Otročki čevlji iz telečjega boksa s usnjenim podplatom. Od štev. 26—29 . . din 119-— Od štev. 30—34 . . din 139.— Od štev. 35—38 . . din 169.— 9629—44628 Iz rjavega ali črnega telečjega boksa z usnjenim podplatom. 2625—66158 Is črnega la rjavega čokl-boksa, i usnjenim podplatom. '4 4425—6542 Iz diftina, z okrasom na nartu (ristu) lz kroko-usnja in usnjenim podplatom. r>A Moška nogavica »Neven«, Moške nizke nogavice »Jadran«. 3995—45156 Iz rjavega ali črnega govejevegn boksa z usnjenim podplatom. Mestn >ottrreo