■miw—Hiiil imiiiiiii mu imini umu«« Síanovsko poliiišKo glasilo V JU — poverjenišivo Ljubljana Mesečna priloga »"Prosveta« Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naročnina leino 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. V JU plačajo list s članarino. Oglasi po cenika In dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 Uradniški zakon in naše udruženje« Razne dobe političnega življenja Slovanov sploh, posebno pa nas Jugoslovenov, so najboljši dokument, da je imela naša nacija v svojem duhovnem življenju preveč parti* kularističnih nagnjenj, ki nele, da niso pomagala, ampak so direktno škodila slovanski in jugoslovanski celini in poedincem. Odtod izvira oni, takozvani prirodni slovanski anar* hizem, ki je v prejšnjih časih nekako pesniško prehajal v duše posameznikov in mase ter olepšaval gotovo nedelavnost za resno in dol* gotrajno državno življenje. Toda lekcije stoletij, bogate izkušnje in doba grenke pokore, so bili najboljši učitelji, apostoli in tvorci edinstva posameznih slo vanskih plemen in posebno jugoslovenskega plemena. Dalekovidni državniki, naši izobra* ževalci in preroki, so od nekdaj poudarjali, in se junaško borili za ujedinjenje. Ne samo za politično, marveč tudi za miselno in emo* cijonalno. Končno dožive Slovani, posebno pa Jugoslovani — po večnih tragičnih borbah — tudi politično, državno- edinstvo, kakršno dosedaj še ni 'bilo izvršeno v minulem njiho* vem zgodovinskem razvoju. Med prvimi stanovskimi organizacijami, ki so delovale idejno in stvarno za ujedinjenje, je 'in ostane Udruženje jugoslovenskega učiteljstva. Dvanajstletne izkušnje državnega življenja in naše stanovske organizacije so na žalost pokazale, da partikularizem še ni popolnoma izginil iz mozga jugoslovenske na-cije, in tudi ne iz posameznih delov naše organizacije. Razpoloženje posameznih krajev se je globoko zrcalilo tudi v razpoloženju članstva učiteljskega udruženja. Ako se iskre* no izpovemo pred svojo in narodno- vestjo, moramo priznati, da je partikularizem, t. j. nesposobnost opustiti subjektivno naziranje in ozki okvir svojega okoliša, pokrajine ali stanu, grozil najmočnejši in največji naši za-jednici — državi. Pravi patrijoti so se začu* deni vprašali, ali se ne bo ponovila nad nami zgodovina tujih političnih zgledov, ki jih je strup partikularizma razjedal do skrajnih me> ja, in dovedel do uničenja — od lastnega otroka. Na našo srečo je bil partikularizem presekan s sredstvom, ki se uporablja v skraj* nem in izjemnem slučaju. Toda popolnoma še ni izginil. ¡Obstoja tudi v učiteljskih vrstah, ki se orientirajo na levo, desno, ali po neki ideologiji, ki jo hoče, išče, in ki jo na svoji zastavi izobeša pravo, resnično patrijotično in delavno učiteljstvo. Glavna točka programa jugoslovenske učiteljske organizacije je: jugoslovenski na* cionalizem. Z izpolnitvijo tega programa slu* ži organizacija najbolje in najpopolnejše in* teresom države. Jugoslovenska država obsto* ja, je politično močna kot granit, ki vsem in vsakomur kaže: delaj čim bolje in čim vest-nejše, na čuvstveni in smiselni podlagi jugo-slovenstva. S tem namenom je objavila Jugoslavija novi uradniški zakon e dne l. aprila 1931. 1. Z njim ureja, prvič v svojem političnem življenju, stabilnejše stanje in rešuje na najboljši in za sedaj mogoči način uradniško vpra* sanje. Z njim zadovoljuje svoje splošne državne in narodne interese in interese službe, ki jo vršijo posamezne stroke uradništva, kakor tudi interese vseh državnih uslužben* cev. V tem pogledu ga s svoje strani lahko toplo pozdravljamo! Uradniški zakon pa vsebuje tudi odredbe o uradniških udruženjih, kar zadeva tudi nas, osnovnošolsko učiteljstvo. S temi odredbami se hoče udušiti vsak partikularizem že v kali. Strokovna udruženja — torej tudi učiteljsko — ne smejo imeti plemenskega, pokrajinske* ga ali verskega značaja. Poleg tega se vsaka vrsta organizira v posebno, za vso državo enotno udruženje, z banovinskimi sekcijami. Upokojenci iste stroke smejo biti redni člani, ne smejo pa biti odborniki udruženja. Tudi ne morejo biti^sprejeti, kot člani udruženja, oni upokojeni uslužbenci, ki niso bili člani udruženja, ko so bili še v aktivni službi, če je udruženje tedaj obstojalo. Vse strokovne or* ganizacije državnih uslužbencev stoje pod nadzorstvom resornih ministrov, katerim mo= rajo predlagati letna poročila o svojem delu. Proti državnim uslužbencem, ki se pregreše proti tem odredbam, se bo disciplinsko po* stopalo. Zaključek bi bil v kratkem: vse stro* kovne organizacije naj služijo narodu in dr« ž a vi z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. S tem je samo jasnejše in z izakonom /v bistvu močneje sankcionirana ideologija našega udruženja. Tudi na ta način se apelira na vest in 'zavest vsakega učitelja kraljevine Jugoslavije, da iskreno in častno, aktivno sodeluje pri definitivnem ustvarjanju jugoslovenske narodne duše. Ravno tako naj se prekine, če se je to dogajalo ali se dogaja, stike z vsemi strujami, ki iso nasprotne, ali ne har* monirajo z resnično jugoslovensko ideologijo. Breme dela, breme akcije se prenaša —-na psihološko razumljiv način — od starih in onemoglih uslužbencev na mlajše, ki so tudi sicer zaposleni v državni službi. S tem ni za* konodajalec 'hotel pokazati samo zasluženo spoštovanje miru in pokoja upokojenih tova* rišev, ki so se kot aktivni izrabili v delu za dobrobit naroda, države in stanu, nego tudi dolžno spoštovanje metodam dela, taktiki in ideologiji ostarelih, za katero naj pride nujna izmenjava, ki je živahnejša, vztrajnejša, na* vdušenejša in iznajdljivejša. Vsakdo dobi svoje mesto, ki se ne da zamenjati z drugim. Ni tu ni-kakih tendenc nehvaležnosti, nego le nova izmenjava, orientirana v nov način, ki uvaja v vztrajno delo nove sile, nove ro« doljube, nove bojevnike na polju jugosloven* ske kulture in prosvete. Težavno bi bilo na novo- vzgajati, in prevzgojiti za nove potrebe, Pouk, ki ga tvori golo predavanje, je po* manjkljiv. Pri nekaterih predmetih je brez nazornih učil skoraj nemogoč. V vsakem slučaju pa tvorijo taka učila dragoceno pomoč učiteljevi govorjeni besedi. To, kar je povedala beseda, le prerado brž izpuhti. Vtis pa ki so ga dojeli vnanji čuti, skoraj vedno ostane pa si še pridruži zmisel razlagajoče besede. V tem je pač pomen najrazličnejših zbirk učil po naših zavodih. A ne samo, da so te zbirke v vojni in povojni dobi precej trpele, ne samo, da se niso dopolnjevale. Tudi izpopolnjevale se niso. lili vendar čas teče. Lahko bi rekli, da je napredek enega sedanjih let enak napredku enega desetletja pretekle dobe. Napredujoča tehnika ustvarja poleg najrazličnejših drugih čudes tudi nove možnosti nazornega pouka. Te možnosti čakajo, da se šola nanje spomni, da jih uvede in se z njimi obogati kot še z ničemer doslej. Priznajmo si, da obilica šolskega gradiva zelo narašča. Pedagog, ki zares čuti z mladi* no, bo zato iskal vseh raznih možnosti, kako bi ji učenje olajšal. PoZnam kolege, ki se ne utrudijo, žrtvovati dolge popoldneve za to, da zrišejo in naslikajo skico, podobo, ki jim bo služila pri pouku. Nadomešča jim mnogo govorjenja, katerega uspeh je dvomljiv, za* gotavlja pa nasprotno vse drugačno, plastič* no in trajno apercepcijo učencev. Čemu bi torej še dolgo odlašali z uvedbo učnih pripomočkov kot nam jih je pripravila moderna tehnika? Učni pripomočki moderne šole. Vse učne pripomočke lahko delimo v dve veliki skupini: v vizuelne in avditivne. Vsi dosedanji učni pripomočki spadajo skoraj izključno v prvo, vizuelno (= nazor* no) skupino. Pridružita se jima dva moderna pripomočka, ki hočemo v naslednjem obrav* navati: skioptikon in kino. Avditivno skupino pa ustvarjata dva mo* derna, nad vse važna pripomočka: gramofon* ska plošča in radio. Tudi tema dvema bodo veljala moja izvajanja. S temi štirimi modernimi pripomočki se odpirajo široki pogledi modernemu pouku. Trojen je njihov pomen: še tako živahno pre* davanje bo z'njimi pridobilo, ker ga bodo na doslej nemogoč način poživila; ustvarila bodo za pouk pravilno razpoloženje, ki je neob* hodno potrebno za plodno dojemanje učencev; tretji, snovno glavni pomen pa je, da so kot učila nedosežni. Modernizirajmo z njimi svoj pouk. Predpogoj seveda je, da v tej smeri zainteresiramo in prepričamo merodajne faktorje. Temu naj služijo sledeča izvajanja, ki naj ustvarijo, če mogoče, tudi v širši javnosti zanimanje in razumevanje za probleme modernega pouka. Slika kot učno sredstvo. Nesporno je, da zavzema slika med učili zelo odlično, morda celo najodličnejše mesto. Prirodopis, zemljepis, zgodovina in tudi verouk s pridom uporabljajo obstoječe zbirke slik. V mnogih primerih pa so te zbirke ali zastarele ali pa sploh nedostatne. Vzgojitelji jih rišejo sami, če imajo zato zmožnosti ali potrebno vnemo, ali pa si pomagajo ,s tem, da kažejo od klopi do klopi slike iz zadevnih ilustriranih večjih znanstvenih del. Prvo od vzgojiteljev ni mogoče dosledno zahtevati, drugo pa, bodimo odkriti, občutno vpliva na disciplino v razredu in vrhu tega predstavlja bolj izgubljen čas kot pa taktično korist učencev. Tudi kroženje takih knjig ali zbirk raz* glednic (kakor n. pr. zelo dobra serija E. Ti* getja: Cartes postales classées méthodique* ment pour 1' enseignement de 1' Histoire) ni idealno, ker se s tem odvrača zanimanje po* sameznikov od predavanja. smeri in nova podjetja, staro generacijo, ki je v pokoju in ima drugo vzgojo, ki jo je dala preteklost (dasi slavna, ona ni smoter nego sredstvo sedanjosti). Ostareli naj poči* vajo na svojih lavorikah, naj pomagajo s pri* mernimi nasveti, moralno in materijalno seda* nji generaciji, ki stopa hrabro v areno življenja in dela. Naj pomagajo novim vitezom ustvarjajoče akcije i.n plemenite tekme, ki hočejo s čvrstim, moralnim prepričanjem, vedno dvignjeno glavo in zravnano delati za duhovno preobrazbo drage nam Jugoslavije. Damnjan V. Rašič, predsednik UJU. Uspeh je popoln le, če vidijo sliko vsi učenci hkrati in jo istočasno ilustrira učiteljeva beseda v neprisiljeni obliki. Skioptikon in skioptična predavanja v šoli. Kaj torej storiti? Zdi se mi, da kaže pot način našega ljud* sko*prosvetnega dela, ki rodi vendar lepe sa* dove: skioptična predavanja. Uvedimo skioptikon v šolo, on nam bo nadomestil stare in nepopolne zbirke slik. Ne bojmo se stroškov za diapozitive! Takozvani episkop, oziroma epidiaskop nam omogoča projiciranje kakršnekoli slike — razglednice, ilustracije iz časopisa ali knjige, ki jih uvrstimo metodično v svoje predavanje. Prepričan sem, da bi tako predavanje izredno pridobilo na zanimivosti in bi rodilo vse drugačne sadove nego še tako napeto predavanje brez uporabe učil! Skioptikon, zlasti če je episkop (epidias* kop), ima torej svoje neprecenljive dobre strani Iz ozirom na možnost široke izbire slik. Vendar so te slike mrtve, negibne. Je sicer v njih čar luči, ki jih prežarja in jih skozi temo projicira na steno. A poleg tega je skioptikon nekoliko težko prenašati iz razreda v razred in zahteva poleg sebe člo* veka, ki zna z njim ravnati. Ne navajam tega zato, da bi služilo v oporo njim ki jim uvajanje podobnih reči v šolo principielno ni simpatično. Menim, da sem dovolj podčrtal nad vse dragocene možnosti skioptikona. Ho* čem le pokazati na drugo moderno pridobitev, ki čaka, da se ji odpro vrata v šolo in postane enakovredna vsaj mrtvim zbirkam kabinetov in Pichlerjevim slikam — film. Kinosfilm v moderni šoli. Saj vendar poznate kakšen mali Pathe* Boby aparat? Pa niste nikdar prišli na misel, kako sijajno bi se dal tak aparat uporabiti v šoli? Meni se namreč zdi, da je tak aparat kot nalašč — samo za šolo ... Velikost slik, ki jih projicira, odgovarja namreč popolnoma dimenzijam naših razredov. Za prenašanje in upravljanje je skrajno enostaven. In nfc morem si misliti lepše ilustracije in lepšega posnetka vašega predavanja v zadnjem delu ure nego je odgovarjajoč Pathe*Baby film na narobe obrnjenem zemljevidu.,. Imel sem priliko, urejati nekoč privatno zbirko malih Pathe*Baby filmov. Naravoslo* vec bi bil navdušen nad raznolikostjo in bogastvom teh malih filmčkov, katerih vsak traja tri do pet minut in pokaže v brezhibnem znanstvenem posnetku, o čemer učitelj govori vsaj dvajset minut. Učitelj zemlje-pisja bi našel filme, ki bi jih na vsak način hotel odnesti s seboj. In tudi učitelj francoščine (firma je namreč francoska) bi našel v poživitev svojega pouka tu pa tam fiimano kako zanimivo »Fable« dobričine Lafontainea. Učitelj higiene, ki se danes muči z različnimi učnimi knjigami, bi našel med temi filmi mnogo stvari, ki bi mu izredno olajšale predavanja. In čemu ne bi učitelj zgodovine od časa do časa privoščil svojim učencem kak film kot je n. pr. »Henri IV.«, ki traja menda dvajset minut in izvrstno prikazuje v lapidar* nih potezah dobo, dogodke in osebnosti? Najnovejši Pathe«Baby repertoar mi si* cer ni znan, vendar ne dvomim, da se je, so* deč po starejših filmih, obogatil in izpopolnil. Za naš pouk pa so to vse žal še neizkopani zakladi. Če pa bi postal mali Pathe*Baby ta* ko običajen kot kako drugo učilo *)o naših šolah, ne dvomim, da bi se našli pedagogi, ki bi za svoj pouk sami snemali kratke filme iz narave itd., kakor se najdejo danes taki, ki sami rišejo slike in zemljevide. Podobnih filmskih amaterjev je namreč danes tudi pri nas že toliko, da se to ne smatra več kot ne* mogoč ali ekstravaganten šport. Treba je vsekakor nekaj sredstev, ki pa se bodo za prosvetne namene gotovo dobila. Tudi gramofonska plošča služi pouku. Skrajni čas je, da se naša nazorna učila izpopolnijo s pridobitvami moderne tehnike. Treba je pa tudi potem iti korak dalje in pogledati, ali ta tehnika ne nudi še kaj no* vega. Odkrili bomo na ta način dVe stvari: gramofonsko ploščo in radio. Gramofonska plošča je že davno nehala biti banalno gostilniško razvedrilo, ki ga je označevala nemogoče popleskana jtromba K vreščečim glasom. V tekmovanju z radiem, ki ji je grozil, da jo izpodrine, se je gramofonija tako izpopolnila, da danes celo uspešno konkurira z radiem. Tudi to naj bo povedano tistim, ki imajo proti podobnim »igračam« take ali drugačne predsodke. Plošča predstavlja danes odlično kvaliteto mehanske reproducirane glasbe. Kot ta* ka pa je postala tudi dragoceno učilo. Ustva* rila je prav za prav novo vrsto učil, avditivna učila, in je žc začela svojo zrhagoslavno pot n. pr. v nemškem šolstvu. Njim, ki sovražijo vsako senco senti* menta, seveda ne more biti namenjeno, če povem da vidim v plošči najprej važen pri* pomoček, da ustvarim v razredu tisto, o če* mer sem govoril uvodoma — razpoloženje. In zato si upam izrazitf nezaslišano mnenje, da more n. pr. učitelj literature, verouka, celo zgodovine za ustvarjanje razpoloženja s pri* dom uporabljati skrbno izbrane plošče. Pri razlagi Prešerna — »Mornarja«, pri predava* nju o liturgiji — koral, pri obravnavanju Na* poleona — koračnico iz njegove dobe, kot sem jo v svoje veliko veselje slišal nedavno v^radiu. Ti primeri so kajpak docela slučajni. Mislim pa, da bo vsak, kdor je dobre volje, uvidel, kakšne možnosti plošča nudi in v kakšni smeri se je n. pr. v Nemčiji poslužujejo. »Realnejša« in običajna, dasi v naših šolah še neznana pa je uporaba plošče pri pouku živih jezikov. Pouk živih jezikov, zlasti njihove fonetične strani, se vrši že delj časa s pomočjo gramofonskih plošč. Gramofon v službi jezikovnega pouka. Za francoščino mi je znana izvrstna nemška izdaja serije plošč pod naslovom Poly-dor*Didakt »Französisch für Deutsche«. Vsa serija obstoja iz 26 plošč (120 RMk), ki jim je pridejana tudi odgovarjajoča tekstna knji* ga. Kurz sta priredila pod naslovom »Cinq semâmes à Paris« Franz Joseph Nie mann in lektor Claude Grander, ki sta si ga zamislila kot dialog. Kot primer naj navedem izredno spretno razdeljeno snov po ploščah: 1. La dernière journée d' Ulrich à Berlin. Dialogue: Les nombres, l'heure, les jours de Ja semaine. 2. Ulrich quitte Berlin. Dialogue: Frais de voyage, bagages. 3. De Berlin à Cologne. Dialo* gue: Le chemin de fer. 4. De Cologne à Paris. Dialogue: Le paysage, la vie à la campagne. 5. ¡L'in* stallation d'Ulrich à Paris. Dialogue: Les repas en France. 6. Une famille française, dialogue: L'art de faire -des oeufs à la neige. 7. Visite te 1' appa» tement et première sortie d'Ulrich. Dialogue: L' entretien de la maison. 8. Les rues de Paris. Dialogue: Comment Ulrich emploie sa journée de Paris 9. Ulrich écrit à ses parents. Dialogue: La manière d' ecrire une lettre. 10. Ulrich déjeune au restaurant. Dialogue: La cuisine française. 11. Visi* te de l'Hôtel des Invalides. Dialogue: A travers Paris. 12. Sur la Seine jusqu' à Saint*Cloud. Dialo* gue: Le rôle de la Seine dans 1' histoire de la France. 13. Ulrich fait des achats dans le quartier. Dialogue: Boutiques et fournisseurs du quartier. 14. Quelques'curiosités de Paris. Dialogue: Le Père Lachaise, la Tour Eiffel. 15. Ulrich fait des achats au Louvre. Dialogue: Le rôle important du con» cierge. 16. Une réception chez les Morel. Dialo* gue: Chansons et rondes enfantines. 17. Une du manche à Paris. Dialogue: Les différents sports. 18. Une partie de campagne aux environs de Pa» ris. Dialogue: La Forêt de Fontainebleau. La na* tation. 19. Ulrich tombe malade. Dialogue: Ce que 1' on trouve dans les journaux. 20. Les plaisirs de la fête foraine. Dialogue: La famille, une parenté compliquée. 21. Une excursion à Versailles. Dialo* gue: L' automobilisme. L' orage. 22. La fête na* tionale à Paris. Dialogue: Fêtes civiles et religio euses en France. 23. Une chanson française, »Ma Normandie«. 24. Ulrich quitte Paris. Dialogue: La France et les Français. Če ste pazljivo sledili razdelitvi snovi, ste opazili, da je razvrščena neprisiljeno lo* gično v zanimivem okviru. Čeprav je zbirka namenjena samoukom, bi brez dvoma kori* stila vsakemu razredu z obilico »leçons de choses« v avtentični francoski izgovarjavi. In baš za izgovarjavo gre pri vsakem tujem jeziku in še posebej :pri francoščini. In v tem oziru bo plošča služila ne le učencem, ampak tudi učitelju v svrho pazljive kontrole lastne izgovarjave. Dve plošči sta namreč še posebej namenjeni fonetiki. Ena podaja vokale, druga konsonante na primerih. Mislim, da je odveč vsako dokazovanje, da spada gramofon vsaj s primerno serijo didaktičnih plošč za francoščino v inventar vsakega našega srednješolskega zavoda. V Nemcih pa najdem ploščo tudi v službi ma* terinščine. V isti izdaji je izšla namreč že se* rija »Deutsch für Deutsch«. Deset plošč nudi v štirih oddelkih kratek tečaj iz 'nemške fonetike, slovnice, prerez skozi razvoj nem* Modernizacija pouka z modernimi tehniškimi sredstvi. Šola mora korakati vzporedno z novimi tehniškimi iznajdbami. — V šole moramo upeljati skioptikon, kino, gramofon in radio. — Ves pouk bo zanimivejši in bolj nazoren. — V Dravski banovini moramo organizirati tudi šolski radio. — Vsi pogoji so dani. — K temu mora pripomoči oblast, radio postaja in učiteljstvo! Darujte od prvih poviškov primeren znesek za „Učiteljska domova" in 5 Din za „Djački dom v Beogradu po sklepu skupščine. Gg. šolski upravitelji! Vaša narodna dolinost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25. in O. M br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v lem-ljepisnem Douku Po naredbi prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana je vsaka šola Imeti vsaj 1 Izvod tega uiila Slike z Jadrana in Primorja 12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovače vitn in Kruilinu. Zniiana cena Din 296"— razume se, da skupno z neno knjigo, zavijanje m in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obeai na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike ▼ okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/2(1 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/24 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. / Mudite otrokom pri nazornem pouku ulitek spoznavala prirodnih lepot našega morja in Primorjal Bodite v otrocih nacionalno znvest ■ dosego ljubezni de jngosiovenskega Jadran*. Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSI samot Banovinfka zaloga Šolskih knjig in učil v Ljubljani škega jezika in glavne dialekte. K temu še vzorne recitacije pesmi. Seveda si .prav ne upaš misliti na kaj podobnega pri nas ... Ne bom se dalje spuščal v vse možnosti, ki jih je odkrila n. pr. razstava »Phonoschau« v je« seni 1930. V Berlinu za pouk v zemljepisju s pomočjo plošč (snemki iz vseh delov zemlje). Organizirati bo treba šolski radio. Vse možnosti plošče pa vključuje in daleč preko vsega sega — radio, ki je že skoraj več nego golo učilo. Problem radia v šoli sem načel že davno. Pisal sem o njem v reviji »Radio Ljubljana« leta 1929. (št. 30. in 33.) ter ¡leta 1930. {št. 31.). Serija člankov, ki so izčrpno poročali o sedanjem stanju tako zvanega šolskega radia, sem priobčil v imenovanem listu začetkom letošnjega leta (št. 5., 6., 7., 8. in|9.). Dva vodilna naroda sedanjosti, angleški in nemški, sta spoznala veliko pomembnost radia tudi za šolo. Pri ogromnem razmahu, ki ga je doživela radiofonija v zadnjih letih na vseh področjih kulturnega življenja, glasbi, literaturi, teatru, znanosti, se je modernim in naprednim pedagogom Nemčije in Anglije porodila misel o uporabi radia tudi v šolske svrhe. Povedal sem že, da je pri tem radio vse več nego golo učilo. Uvršča se marveč kot integralen del pouka Iv celotno šolsko delo. To pa ne zato, da bi nadomestil učitelja, ampak da izpolni tiste vrzeli, ki jih tudi učitelj ne more izpolniti, in pa da v nekaterih slučajih z osrednjega mesta poskrbi za vzorno predavanje. Samo po sebi se razume, da bi se vršile oddaje med učnim časom, upoštevajoč učne ure naših, recimo najprej, srednjih šol. Urni« ki bi se seveda morali ozirati na oddaje šol* skega radia in nasprotno bi moral radio biti na razpolago za dogovorjene ure. V tem Ipač ni nikakih posebnih težav. V čem pa vidim možnosti šolskega radia? Kako služi radio pouku? Predvsem je radio priznan kot neprecen» Ijiv učni-pripomoček za jezikovni pouk in pri tem uspešno konkurira z gramofonom. Njegove prednosti so v tem, da prihrani nabava ra-dio-aparata stroške za nabavo gramofonskega aparata, pri čemer nudi radio kot šolski radio — seveda ga pri nas še nimamo — možnost uporabe še v marsikaterem predmetu. Eno tedensko uro bi mogel izpolniti radio. Važne pri tem niso le recitacije, marveč še bolj di» alogi rojenih in pedagoški nadarjenih pa iz» obraženih Francozov, Nemcev, Angležev, Ita» lijanov, pa tudi Srbov in Hrvatov. Uho se mora privaditi tuji besedi, ki je vsa drugačna v tujčevih ustih nego učenčevi predstavi, kjer je nastala po mofda dobrem učitelju. Seveda mora služiti za podlago tekstne knji» ge, enotne za vse šole. Pa tudi materinščina s svojimi najizrazitejšimi narečji in vzornimi recitacijami odličnih književnih del v odlomkih bi morala pri tem priti do veljave. V tesni zvezi z jezikovnim poukom je pouk iz literarne zgodovine. Vanjo baš segajo recitacije. Sijajen domislek je n. pr. mikrore-portaža antične drame, kot so jo uprizorili nedavno v nemškem šolskem radiu. Napovedovalec sredi fiktivne antične množice opisuje gledališče, vrvenje ljudstva, ureditev teatra, nastop igralcev, govori o pisatelju (slučajno Aischil uprizorili pa so se njegovi »Peržani«), nato pa s svojimi opombami spremlja potek vse igre, ki se prenaša ... Radio pa bo mogel služiti tudi pouku iz zemljepisja, zgodovine (znamenite zgodovinske scene v obliki slušnega prizora) in zlasti glasbe. Glavno je seveda invencioznost in pedagoški čut organizatorjev in izvajalcev. Z vsako novotarijo so težave. Vem, da bo misel o šolskem radiu našla mnogo ne le nevernih Tomažev, ampak raje odkritih na» sprotnikov. Tem naj v kratkih potezah orišem nem; ški in angleški šolski radio. Mesto vseh argu» mentov naj govori visokonapredna tujina. Šolski radio v drugih državah. Nemški šolski radio je zaživel leta 1927. Izšel je iz učiteljstva, ki si je osnovalo svojo »Funkpädagogische Arbeitsgemeinschaft«. To delovno občestvo mladih učiteljev je našlo razumevanje pri vodstvih postaj in nastala je preoblika nemškega šolskega radia: »vad-niški« vzorni razred z vzornim pedagogom pred mikrofonom. Razred pred mikrofonom se ni mogel vzdržati. V pojem šolskega radia se je vneslo tudi samostojno predavanje vzgojitelja. S časom se je oblika šolskega ra» dia docela izpremenila in se približala tisti, ki sem jo podal popreje kot nekakšen obris delovanja šolskega radia pri nas. Vsa priza» devanja za razmah in uvedbo šolskega radia so tudi v Nemčiji izhajala samo iz privatne strani. Bilo je spočetka vse skupaj le poskus nekaterih idealistov, ki so znali v ta namen dobiti dovoljenje šolskih oblasti. Vsem na čelu pa so bile nemške oddajne družbe, zlasti »Deutsche Welle«? Od privatnih korporacij naj omenim društvo za šolski radio, od dr» žavnih radio»oddelek osrednjega zavoda za vzgojo in pouk ter državni osrednji urad za prirodopisni pouk pri pruskem prosvetnem ministrstvu. Radio pa kljub temu še ni bil integralen del pouka, dasi ga je uporabljalo n. pr. na Pruskem že do 17.000 zavodov. Pač pa je bilo ustanovilo prusko prosvetno ministrstvo pedagoški delovni odbor za vprašanja šolskega radia, ki je bil predvsem študijskega in posvetovalnega značaja, a je pomenjal prvo obliko državne sankcije šolskega radia. V poletju leta 1930. pa je končno'prišlo do centralizacije in podržavljenja šolskega radia, ki je na ta način postal integralen del šolskega poukà v Nemčiji. Upravlja ga »Zentralstelle für Schulfunk« pod vodstvom stud. svetnika Frebela. Urnik šolskega radia. Morda bi vas zanimal tak urnik šolskega radia v Nemčiji. Imam sicer pri roki samo primer privatne dobe, pa menim, da bo tudi izpolnil svojo nalogo. Primer za zemljepis: Ponedeljek, pouk od 11-15 'do 11-55 »Južna Amerika«. Torek, umetniška prireditev v zvezi s ponedeljkovim poukom: »Kot farmer v Argentiniji« ali »V brazilskem prago» zdu«. — Primer zî poetiko: Ponedeljek, pouk: Bajka — Bajka a labudjem vitezu, kot tip bajke in kot narodna bajka. Torek, umetniška priredi« tev v zvezi s ponedeljkovim predavanjem: Iz Wag« nerjevega »Lohengrina«. 1. Overtura, 2. Glasba, III. |dejanje in svatbeni zbor. 3. Pripovedka o Graalu. Izprememba učne oblike z radiem. Sedanja oblika pouka bo pač močno drugačna in vse »bolj praktična. Anglija se je brez dvoma okoristila z nemškimi izkušnjami. (To mi kaže angleški urnik, ki ga bom kasneje navedel). Angleški šolski radio preživlja namreč šele prvo šolsko leto obstoja. »British Broadcasting Corporation«, ki upravlja vso angleško radiofonijo, je ustanovila »osrednji svet za šolski radio, ki ga tvorijo predstavniki prosvetnega mini» stra, raznih oblasti, vzgojnih organizacij in učiteljskih ter profesorskih sindikatov. Cela vrsta pododborov se bavi s tehničnimi vpra» šanji, :s stiki z vzgojitelji, z vsako posebno panogo programa. Ti pododbori predlagajo učitelje in profesorje, ki naj vodijo tečaje, izdelujejo z njimi te tečaje v podrobnostih ter prirejajo učne načrte, oziroma učbenike. Tu sodelujejo trije vzgojitelji, ki imajo prak» so pri sprejemanju radijskih oddaj pred učenci. Vsak učenec ima pred sabo na vpo» gled ilustrirani učbenik, kjer lahko zasleduje načrt lekcije ter glavne misli iz nje. Nato pa pridejo vprašanja, ki mora nanje odgovoriti. Učbenik glasbene ure nudi note in besedilo pesmi, ki služijo kot vzgled. Učbenik za po« ljedelstvo vsebuje navodilo za celo vrsto lahkih poizkusov, ki jih more učenec napra» viti doma. Cela vrsta shem in fotografij oživ» lja otroku pouk iz biologije in higijene. Naj* mlajšim pa ilustrirajo stare slike zgodbe iz preteklosti. In v kakšno veliko pomoč so profesorju zemljepisja, ki predava o britskem imperiju, slike od povsod, ki predstavljajo učencu mesta in pokrajine, ki o njih čuje razlagajočo besedo! Programi šolskega radia. Šolski radio je namenjen takô srednješolskemu, kakor osnovnošolskemu pouku. Pri tem se ozira na starostno dobo. (Pri rokah-imam urnik angleškega šolskega radia iz prvega tromesečja letošnjega šolskega leta). Upošteva se pri tem izključno popoldanski pouk. Ponedeljek: ,14-10 srednja šola: francosko čtis vo in dialogi (profesor — Francoz). 14-30. osnovna šola (10 do 12 let): Zgodovina •— otrok v starih časih. 15-05 .osnovna šola j(najmlajši): .Mitološke in mednarodne ljudske legende. .— Torek: 14-10 srednja šola (nižješolci): Prirodopis. 14-30: Glasba za začetnike. 15-00: Koncert 15-15: Glasba !za na» prednejše. 15-35 osnovna šola (starejši): Franco« ščina. 16-05 srednja šola: Razni poklici, ali (izme» noma) Napredek znanosti. _— Sreda: 14-30 osnovna šola (starejši): Biologija in higijena. 15-30 Angle» ška 'književnost. — Četrtek: 14-10 srednja šola: Nemščina, ,čtivo in dialogi (profesor ■— Nemec). 14-30 Angleška izgovarjava. — Petek: 14-30 Po« ljedelstvo. 15-00 Narodi in kraji britskega impe» rija. 15-25 Zgodbe. 15-45 Dramske recitacije :n koncert. , Izbera kvalificiranih specialistov za te tečaje zagotavlja nesporno avtoriteto. Lek» cije tujih jezikov vodijo tujci zadevne narodnosti. Pri tečaju o izberi poklica govori mornariški častnik o svojem opravilu, aviatik o svoji službi, inženjer o industriji. Isto ve« lja za tečaje o napredku znanosti: najslav» nejši angleški učenjaki podajajo dijakom pred mikrofonom zadnje izsledke svojih la» boratorijev ... Take stvari more nuditi šoli le radio in v tem je njegov velikanski pomen zanjo. Mladino bomo priklenili k šoli. Vsak izmed štirih predmetov, ki sem o njih govoril, bi zahteval podrobnega študija vsaj v posebnem predavanju. Pomanjkanje časa mi zaenkrat ne dopušča, da bi se takemu študiju posebej posvetil. Menim pa, da sem dal pobudo. Vem, da je vedno dolga pot od zamisli do realizacije. A prej ali slej bomo tudi to dočakali. Zakaj sila razmer ¡nas bo v to prisilila. Menim, da šola bržčas nikdar ni predmet lju= bežni učeče se mladine. To je sicer napak in baš nasprotno od ideala. Gotovo pa je, da je današnja mladina prav zelo daleč od genera» cije, recimo, Vzorov in bojev... 'S tem ho* čem reči, da se je bogastvo mladostne vital» nosti zaobrnila od duhovne aktivnosti v te» lesnost ter si poiskala sprostitve v športu. To je nekaj, kar je popolnoma nasprotno pojmovanju starejših vzgojiteljev. Vendar je tu prav zaman strogo dvignjeni prst resnega profesorja, zaman so upori in stalno zabavljanje nad sedanjo mladino! Sila silo rodi in bo mladini šolo še bolj odtujila. Mirpa moramo skrbeti, da jo prive-demo nazaj — še več, mi moramo delati na to in ne smemo odnehati, da mladina šolo — vzljubi. Pojdimo ji ¡nasproti! Reformirajmo v tem smislu način pouka! In v tem je smisel in namen mojih izvajanj. Moj predlo je ta — če hajde kdo boljšo pot, čast mu! Zakaj za tisto gre, čemur ves svoj trud posvečamo in kar nam je narod kot svoje najdražje zaupal — za našo učečo se mladiho! Jaz verujem v nova učila in sem prepri» čan, da nas uspehi ne bi razočarali! Prof. Niko Kuret. SploSne vesti. VABILO. Poverjeništvo UJU, Ljubljana vabi vse tovariše in tovarišice, ki imajo na skrbi svoje otroke, na ustanovni občni zbor novega sa* mostojnega društva »Samopomoč za otroke učiteljev (profesorjev) in učiteljic«, ki se bo vršil V nedeljo, dne 17. maja 1931. ob 9. uri dopoldne v sobi odsekov UJU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 (sprednji trakt) s slede* čim vzporedom: 1. Uvodno pojasnilo. 2. Čitanje novih pravil. 3. Volitev društvenega odbora. 4. Slučajnosti. Poverjeništvo UJU, Ljubljana. — Ministrstvo prosvete o pevskem zboru učiteljstva pov. UJU — Ljubljana. Ministra stvo prosvete je izdalo sledeči odlok: »U Ljubljani postoji Pevski zbor učiteljstva Udruženja jugoslovenskog učiteljstva sa za» datkom kulturno»nacionalne misije i da, u duhu manifesta Nj. Vel. Kralja od 6. januara 1929. godine, širi narodnu pesmu i propagira u narodu ideju državnog i narodnog jedin-stva. — Osnivanje i održavanje ovoga Zbora treba da služi na čast ljubljanskom učiteljstvu. — Več po svom zadatku potrebno je da ova učiteljska ustanova što pre stekne priznanje i glas prvoklasnog pevačkog društva. Ona to po svome dosadanjem radu obe-čava, a i biče, ako je svi ljubljanski učitelji i učiteljice svesrdno pomognu. Toga radi niko od nastavnika narodnih škola u Ljubljani i bližoj okolini, ko ima glasa i sluha za peva-nje, ne treba da dopusti sebi i da ne bude član ovog pevačkog zbora. Oni pak, učitelji i učiteljice koji nemaju glasa i sluha za peva» nje treba na drugi način da doprinose, da se ova učiteljska ustanova za narodno prosve» čivanje pomoču vokalne muzike održava i napreduje. Oni pre svega, treba da su sami članovi pomagači, a osim toga, da rade na prikupljanju članova pomagača, utemeljača i dobrotvora medju svojim kolegama i u gra» djanstvu. Sve su ovo učitelji, i jedni i drugi, dužni činiti i po § 78, Zakona o narodnim školama, koji im nalaže da rade na narod* nom prosvečivanju. Sem toga, oni su po § 82. istog Zakona obavezni potpomagati svaki rad van škole, koji se preduzima radi prosveči-vanja širokih narodnih krugova. A u takav se rad, prema odredbi 2. stava § 157. Zakona o narodnim školama, ubrajaju i pevačka dru* štva. — Daibi Pevski zbor učiteljstva u Ljub» ljani postao brojno jači i da bi mu se dala mogučnost da dobi je što veči broj dobrih pe» vača, preporučuje se učiteljima i učiteljicama iz okoline Ljubljane da u vanškolsko vreme, ali bez ikakve štete po rad u školi, mogu posečivati časove pevanja ovoga Zbora. — Izvolite prednje saopštiti svima učiteljima i učiteljicama grada Ljubljane i okoline i pre-poručite im da «svesrdno pomognu rad Pev-skog zbora učiteljstva UJU u Ljubljani.« — Ob izplačilu novih plač so darovali za Učiteljski dom v Mariboru: Ludvik in Tončka Šijanec v Razvanju 60 Din; učiteljstvo deške oisnovne šole v Studencih pri Mariboru 150 Din. Darovalcem najiskrenejša zahvala! To* variši, tovarišice, posnemajte jih! -— Blagajnik. — Vsa učiteljska društva UJU, poverjes ništva Ljubljana naprošam, da pravočasno in najkasneje do 5. junija t. 1. izterjajo od svojega članstva vse zaostanke, vštevši me» sec junij, in skupni znesek nakažejo glavni blagajni točno do določenega dne. Nobeno društvo ne sme izkazovati dolga za tekoče poslovno leto. Ob določenem terminu naj bodo tudi vse mesečne prijave na svojem mestu. Zadeva je nujna in prosim, da so vsa društva v tem slučaju točna. — Glavni bla= gajnik. — Predavanje univ. prof. dr. K. Ozvalda o pedagoškem tečaju v Ljubljani, je privabilo dokaj poslušalcev v soboto zvečer 2. t. m. v risalnico učiteljišča. Obilo so bili zastopani sreski šolski nadzorniki iz Dravske banovine, akademiki, člani učiteljskih zborov učiteljišč in učiteljstvo. Predavanje je otvoril poverjenik tov. Andrej Skulj. Predsedovanje načelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. dr. Drag. Lončar. Profesor dr. Ozvald je očr» tal dobrine in delo »stare« šole napram »no» vi« šoli ter svetoval v svojih tezah preudar» nost glede prenašanja in uvajanja pedagoške novosti. Po predavanju so se mnogi oglasili k debati, ki je trajala skoro eno uro. — Čitajte! Na drugem mestu citate va» bilo na ustanovni občni zbor samostojnega društva »Samopomoč za otroke učiteljev (profesorjev) in učiteljic«, ki se bo vršil v nedeljo dne 17. maja 1931. v Ljubljani. Od» sek, ki se je bavil b tem vprašanjem, je vso zadevo premotril vestno in temeljito ter sestavil društvena pravila, ki jih je banska uprava tudi že odobrila. Od Vas, tovarišice in tovariši, zavisi procvit in razmah novega društva, ki je bilo za osamosvojitev učiteljskega stanu zelo potrebno. Pridite vsi na ustanovni občni zbor in priglasite takoj vse otroke! Društvo prične redno poslovati 1. junija 1931. Do takrat bodo prejeli vsi, ki so se do zdaj priglasili, potrebne tiskovine in položnice za nakazilo sprejemnih pristojbin. Po ustanov» nem občnem zboru bo priobčil »Učit. Tovariš« zneske za sprejem pristojbine, posmrt» nino in odpravnino ter vse druge važnejše sklepe, ki si jih bo osvojil ustanovni občni zbor. Na svidenje na občnem zboru! — Odstopimo vsi delnice »Priv. agrarne banke« Učit. domovoma! Iz zadnje številke »Učit. Tovariša« posnemamo, da imamo še vedno premalo denarnih sredstev za naš bo» doči »Učiteljski dom«. Časi so res težki in denarja primanjkuje. Mislim pa, da sedaj, ko bomo v par mesecih končali s plačevanjem delnic »Priv. agrarne banke«, bomo lahko kratkomalo te delnice odstopili našima do» movoma — brez bolečin. Na ta način lahko pridemo do lepe vsote. Podpisani od moje strani odstopam svojo delnico »Učiteljskemu domu« Maribor. — Karel J a k o p e c , šolski upravitelj, Sladki vrh. — Ob spominih na umrlega tovariša Frana Oberžana. Hrupnega septemberskega dne sva se srečala v; zaprašeni mariborski ulici. Ropot težko naloženih vozov je monotono udarjal na vse strani. Njegovo lice je bilo bledikasto, kakor ga ne bi nikoli obsijalo solnce. Nadaljevala sva pot. Plahe so bile njegove slutnje; beda in trpljenje sta božali njegove bolne misli... Iskal je zatočišča, za dolge, trpljenja polne noči... Zdaj — zdaj je vse telo vztrepetalo — pobesil je oči in v dlan sklonil svoj obraz. Ulica polna radoved» nih pogledov je strmela vanj. Nenadoma je dvignil glavo in z razbitimi besedami dejah »Kje bi dobil vsakdanji kruh?« In še: »Kje matura — kje vrnitev v — življenje?« Za-ihtel je, kakor, da bi hotel izprazniti vse svoje bolesti, preden bi vstopil v najbližjo gostilno. Šla sva zamišljeno naprej. Ločila sva se. Bolno in motno je gledal v prazno, vstopil in prosil... prosil... V valovih pozabljenja je utonilo trpljenje in beda in prišla je — vrnitev. In glej! Tihega in toplega jesenskega dne, sem ga po enem letu zopet srečal: učiteljeval je v Cankovi. Sleherna njegova kretnja je oznanjala blagostanje in srečo v — življenju. In! Kako se ti godi? »Da, srečen sem, srečnejši...« Prišla je blaga pomlad in narodno popisovanje! Ni še dokončal svojega dela, ni še pregrebel vseh zagonetk živ» ljenja in moral se je poln optimizma, idea» lizma, dejanstvenosti in spoznanja vrniti... Danes leži v rodni grudi, rešen vseh Življen» skih spon in zopet čaka: vrnitve... Pokojni tovariš je bil rojen v Loki pri Zidanem mo= stu. Študiral je v Ljubljani in Mariboru. Zre» lostni izpit je položil v šolskem letu 1928./29. Po dovršenem šolanju je služboval v Can» kovi, kjer je zbolel in umrl. Počiva v Loki pri Zidanem mostu. — Fr. Kolar. — Ponesrečil je v Ljubljani g. A. Likozar, sin tov. Ant. Likozarja in brat tovarišic Jožice in Anice Likozarjeve v Ljubljani ter podlegel poškodbam. Rodbini pokojnika naše sožalje! — Gg. upraviteljem litijskega okraja! Nujno prosimo za slike glasom poslane okrožnice. Čakamo še na 7 zamudnikov. Pošljite takoj predsedstvu. — Odbor. — Materi. Zbirka krajših recitacij in de-klamovank o materi, zbral in za mladino priredil Alojzij Bolhar. Ker se na vseh šolah prirejajo proslave materinskega dne bosta našla v tej knjigi i mladina i vzgojitelj do» volj lepega in hvaležnega gradiva na izbiro. Tudi voščil za god ali materinski dan je mno» go. V zbirki so zastopani naši najboljši mla» dinski pesniki (pesnice) in pisatelji z res prvo» vrstnimi deli, ki v njih povečujejo slovensko mater — mučenico. Zbirka je idejno urejena tako, da bo v njej lahko našel vsakdo takoj to, kar želi in hoče. S prebiranjem te knjige si bo mladina gojila in večala ljubezen do matere, zato ni ta knjiga samo koristna, am» pak tudi vzgojna — torej vsekako potrebna. Knjiga obsega skoraj sto strani; je tiskana na finem papirju, vezana in na naslovni stra» ni opremljena z lepo in primerno sliko ter stane s poštnino skupno 18 Din. Založila ti» skarna brata Rode & Martinčič, Celje. Pravilniki k zakonu o narodnih šolah, ki zadevajo vse zakonite zdravstvene predpise in predpise o maloletnikih izidejo v kratkem v založbi UČITELJSKE TISKARNE. Izdaja bo opremljena z obširnim kazalom. _ Dr. Josip Čerin je izdal zopet tri or* kestralne skladbe: »Naša vojska«, marš; »Škrjanček poj!«, marš po narodni pesmi; »Solnčni dnevi«, pesmi za dobro voljo. Upa* mo, da bo s temi skladbami mnogim orke* strom ustreženo in da bodo izdaje kolikor* toliko občinstvu všeč. Litografijo je izdelal Čemažar in drug. Utiteliski pravnik. —§ Vštetje vojnih let onim, ki zaradi vojne niso mogli po maturi dobiti službenega mesta. Zakonodajna rešitev štev. LXXVIII. z dne 20. julija 1922., ki je bila objavljena v »Uradnem listu« štev. 110/87 iz dne 24.)oktobra 1922. in v »Službenih Novinah« štev. 229 z dne 14. oktobra 1922. ostane po določbi § ,297. uradniškega zakona iz leta 1931. še nadalje v v e 1 j a vi. Ta rešitev, ki jo objavljamo spodaj v celoti, je bila izdana,v času, ko je veljal za učiteljske prejemke dopolnilni zakon o narodnih šolah z dne 23. julija 1919. in so se vštela vojna leta v leta stalne službe za napredova* nje in pokojnino. Po tem rešenju z dne 20. julija 1922. je vštel že bivši višji šolski svet skoro vsem učiteljem vojna leta v službeno dobo in jim odmeril temu primerne prejem* ke. Nekaterim zamudnikom, ki so se porajali še celo v letu 1930., t. j. S let potem, ko je sto* pila citirana rešitev v veljavo, je vštelo mi* nistrstvo prosvete vojna leta in upamo, da ni nobenega več, ki bi še ne bil zaprosil za vštetje vojnih let. — Če bi.bil pa kljub temu še kdo, naj zaprosi za to vštetje in prošnji v dvojniku priključi uverenje o vojni službi, izpričevalo zrelosti, dekret o prvi postavitvi in izvod iz »Uslužb. lista« ter rešenje o pre* vedbi po uradniškem zakonu iz leta 1923. Zakonodajni sklep (rešitev) se glasi: Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov Hrvatov in Slovencev, proglašamo, da je sklenila narodna skupščina v LXXVIII. redni seji dne 20. julija 1922. in da smo Mi potrdili in potrjujemo: 1. Učiteljem, ki so dovršili učiteljišče v času od dne 1. maja 1912. do dne U. januarja 1919.-v tuzemstvu ali v inozemstvu, pa niso bili postavljeni za stalne učitelje po dovršeni šoli, bodisi, ker so stopili v vojsko in potem v vojno, bodisi iz drugih vzrokov, ustvarjenih z vojno — se priznava ves pretekli čas, od zvršetka šole do postavitve, v leta stalne službe za pokojnino in povišek po odbitku časa obvezne službe v stalnem kadru, a brez pravice do odškodnine za pretekli čas, samo da morajo vplačati za ta uvažena leta pri* spevke v pokojninski fond; 2. učiteljicam, ki so v času1 od dne 1. maja 1914. do dne 1. januarja 1919. dovršile učite* ljišče v državi ali v inozemstvu, pa niso ¿no* gle biti iz raznih vzrokov, ustvarjenih z vojno, takoj postavljene za stalne učiteljice )— se všteva ta čas po odbitku 6 mesecev v leta stalne službe, a brez pravice do odškodnine za pretekli čas, samo da morajo vplačati za ta čas prispevke v pokojninski fond; 3. .'začasnim učiteljem in učiteljicam in učiteljskim namestnikom in namestnicam ali vršiteljem ali vršiteljicam učiteljske službe, ki so opravili učiteljski izpit za stalne ali ga napravijo do konca leta 1922., se priznavajo za pokojnino in povišek, a brez pravice do odškodnine, vsa ona leta, prebita v službi, v kateri so bili ocenjeni najmanj s povoljno oceno, samo da morajo vplačati na ta njim priznana leta prispevke v pokojninski fond. Našemu ministru za prosveto priporočamo, naj razglasi ta zakonodajni sklep, ter skrbi za njegovo izvrševanje. N a B 1 e d u , dne 30. julija 1922. Aleksander, s. r. —§ Ali se štejejo v plačo s periodičnimi povišicami tudi leta priznana z zakonskim rešen jem z dne 20. julija 1922., ki je po § 297. še v veljavi? Po odredbah § 52.!so merodaj* na za periodske poviške samo leta, ki jih je prebil uradnik v skupini prejšnje položajne plače, .odnosno v sedanji Skupini. Leta, ki so bila komu všteta samo za pokojnino, ne pridejo torej v poštev za periodske poviške, temveč samo za pridobitev in višino pokoj* nine. —§ Napredovanje v višjo skupino. Urad* niki X. in IX. skupine, ki so v isti skupini nad 4 leta, in oni, ki/so v VIII. in IV. skupini nad 3 leta, imajo takoj pravico za napredo* vanje v višjo skupino po § 49. — \Ker se iz* plačujejo poviški ob napredovanju šele po 1 letu, je v interesu prizadetih, da takoj za* prosijo za višje skupine po novem zakonu, če ne bo odrejeno drugače na katerikoli način. —§ Tožbe na državni svet se vlagajo direktno s protirecepisom in ne po uradni poti ter vedno v dvojniku. Paziti je na rok, da ne bo zamujen. Mladinska Matica. —mm Knjige Mladinske Matice so v ti* sku ter se bodo v ¡prvi polovici junija razpo* slale po šolah. Ekspedicija se bo izvršila ka* kor lani, to se pravi: po železnici za vse šole, ki leže v okolišu železniške postaje, z avto« mobili za kraje, ki imajo avtopromet ter dU rektno po pošti za vse ostale naročnike. Da se bo mogla razpošiljatev izvršiti v redu, se obračamo na vse cenjene poverje* nike(ce) \z (nujno prošnjo, da nam 1. pošljejo deveti obrok 2 50 Din takoj po prejemu osme številke »Našega roda«, najpozneje pa do 25. maja t. L in 2. da (nam pošlje vsaka šola na dopisnici število naročnikov, ki prejmejo knjige 'Mladinske Matice in resnično vsoto, ki jo je šola nakazala tekom celega leta. Opozarjamo ob tej priliki ponovno, da prejmejo knjige Mladinske Matice samo tisti naročniki, ki so plačali celotno naročnino, t. j. 22'50 Din. Kdor bi želel imeti vezane knjige, naj doplača 13 Din. Naročil na vezane izvode »Našega roda« uprava ne more več sprejemati. Naša gospodarska organizacija. —g Za »Dom učiteljic«'.je darovala 50 Din naša zavedna tovarišica Erna Schottova, uči* teljica v Ljubljani, mesto venca umrli tova-rišici Pavli Hribarjevi. Tovarišice posne* maj te jo! Pokret učiteljic Velikonočno zborovanje članic društva učiteljic, ki je postalo že tradicijonalno, je bilo letos izredno dobro obiskano; udeležilo se ga je veliko tovarišic iz vseh krajev naše banovine. Predsednica je podala kratek pregled o delu društva od zadnjega širšega sestanka o božiču ob priliki občnega zbora: prosvetni upravi smo izročile predloge, sprejete na občnem zboru; glede pogojev za službeno nameščanje učiteljic smo zavzele tudi v listih stališče z namenom, da opozorimo tovarišice (in javnost), da se je potreba zavzemati za ono, s čimer se moremo strinjati z vidika stanovske morale, kajti samo s tem bomo dale našemu gibanju etično podlago. Z ozi* rom na to smo objavile članek, čigar osnovna misel je, naj bodo pri nameščanju merodajna službena leta in kvalifikacija, a glede družin* skih razmer naj se upoštevajo tudi prilike samske učiteljice. Odpade naj vsaka protek* cija in naj se z ozirom na današnje težke življenske prilike ozira na socialne razmere prosilca. Družinski oče ali mati s kopico šo* loobveznih otrok naj ima prednost pred uči* teljico, ki je poročena z dobro situiranim možem, brez ozira na vse druge okoliščine. — To ponavljamo, ker smo z začudenjem doznale, da se s tem člankom nekatere tova* rišice niso strinjale, kar pripisujemo nespo* razumljenju. •— Da bi se tovarišice večkrat sestale in bi se tako poživila zavest skupno* sti, smo proglasile naše seje kot javne, h ka* terim imajo dostop vse tovarišice. Z zado< voljstvom ugotavljamo, da je bila udeležba vedno prav lepa. Začele smo tudi s preda* vanji. Odsek za dom je živahno na delu in se trudi, da čim preje uresniči iskreno željo vseh nas. Glavna točka zborovanja je bilo preda* vanje tov. Čuokove »o vzgoji deklet med šol* sko dobo«. Izvajala je približno sledeče: Naš cilj pri vzgoji ženske mladine mora biti, da vzgojimo pravo ženo, duševno močno, telesno krepko. Toda mnenja o smeri ženske vzgoje so različna: eni hočejo za ženo prosto pot, isti študij, enako udejstvovanje v jav* nem in zasebnem življenju kot ga ima mož; drugi zopet trdijo, da bodi žena samo za ku* hinjo, družino in dom. Bodisi bodoča pot dekleta taka ali taka, vzgoja mora skrbeti, da kljub vsemu ne krene žena, oziroma dekle s poti prave ženskosti. Predvsem naj se vzgaja pri dekletu čut za dom in domačnost, ki naj bo vse življenje ženi nekako svetišče. Vzbudimo zgodaj tudi čut do trpečega bliž* njiika ter smisel za prostovoljno delo v prid drugim. Vobče privzgojimo deklicam vztraj* nost in ljubezen za vsako započeto delo. Pri vsem poudarjanju čuvstvene strani pa ne smemo zanemariti izobrazbe, ki jo potrebuje danes vsaka žena. Važnost polagajmo tudi na duševne vrline, ter zatirajmo zlasti one hibe, ki so često značilne zlasti za dekleta. Nikakor bi ne bilo prav, če bi se zanemarjala nega telesa ter higijena, ki je zlasti za ženo tolike važnosti. Predavanju je sledila jako živahna in iz* črpna debata. Nekatere tovarišice so bile mnenja, da je predavateljica premalo pouda* rila potrebo po vzgoji za poklicno udejstvo* vanje, kajti danes se more le prav malo — celo kmečkih deklet — s sigurnostjo zanesti, da se bodo tako omožile, da bodo samo go* spodinje in matere. Torej se mora pri vzgoji upoštevati v prvi vrsti pripravo za gospodar= sko osamosvojitev dekleta — kar so zboro* valke soglasno sprejele. Ker je danes zlasti za ženo eksistenčni boj silno težak, je treba že dekleta pripravljati na to borbo s tem, da jim vcepljamo predvsem za življenje prepo* trebno samostojnost in samozavest, da jim pokažemo življenje v realni luči ter jih kolikor mogoče obvarujemo pred preveliko sentimentalnostjo, ki je ženi v resničnem živ'.je* nju samo na poti. Popoldne smo imele prijateljski sestanek, kjer smo se pogovorile o marsičem potreb* nem. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila: = DRUŠTVO UČITELJIC V LJUBLJANI vabi vse članice na sejo dne 14. maja 1931. (to je na praznik Vnebohoda) ob K10. uri v sobi odsekov poverjeništva UJU. Na programu je razgovor o nekaterih točkah uradniškega zakona, ki se tičejo specijelno naših zadev. — Tajnica. = PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v porfedeljek dne 11. maja v Mladiki v Ptuju ob 9. uri po naslednjem dnevnem redu: 1. Poročilo tov. predsednika. 2. Dopisi. 3. Referat: Računanje v nižjih razredih. Tovarišica Kafol Ljudmila. 4. Volitev delegatov za državno in pokrajinsko skupščino. 5. Slučajnosti. = \UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA bo zborovalo v soboto dne 16. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne v Turnišču. Spored: 1. Situacijsko poročilo. 2. Hospitacija. 3. Predavanje tovarišice Pav* line o vzgoji sokolskega naraščaja. 4. Preda* vanje tov. Drekonje o filozofskem idealizmu. 5. Tolmačenje novega uradniškega zakona. 6. Slučajnosti. — Odbor. = ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO. Pri zborovanju dne 9. t. m. je na dnevnem redu tudi volitev obeh dele* gacij, kar je v vabilu pomotoma izostalo. = BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 16. maja 1931. v Semiču. Na dnevnem redu je: 1. Predava* nje tov. J. Jurančiča »Poduhovljenje vaške* ga življenja z delovno šolo«, kot nadaljeva* nje zadnjega predavanja, in 2. predavanje tov. L. Zupanca »Perspektiva manuelnosti v moderni šoli«. 3. Člen 76. in 345. uradniškega zakona in 5. Učit. dom. Pričetek zborovanja ob 11. uri. Po dnevnem redu si ogledamo novo šolsko poslopje. Zaradi kosila javite udeležbo tov. Riglerju. — Poravnajte člana* rino do 1. junija 1931., ker mora društvo po* ravnati vse obveznosti do izstopa iz ljub* ljanskega poverjeništva. Poročila: + KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO je zborovalo v Domžalah dne 14. fe* bruarja 1931. 'Navzočih od 109 članov 85 to* varišev(ic), t. j. 78%. Tov. predsednik otvori zborovanje, kon* statira rekordno število navzočih, kar je na* vzlic visoko zapadlemu snegu pač pripisati resnemu položaju, v katerem se nahaja naš stan. — Pozdravi navzoče, zlasti 7 novih to* varišev(ic) in sreskega referenta Lukežiča. Ta nato nadaljuje svoje predavanje o stvarnem pouku po načelih delovne šole. Po kratki rekapitulaciji prejšnjega izvaja sle« deče: Učitelj upoštevaj pri pouku vedno otroško naravo. Tako njegovo nestalnost, veselje do gibanja, do barve in upodabljanja; dalje zanimanje za lepo, živahno, psihološko in jezikovno odgovarjajoče mu pripovedova* nje, kakor tudi njegov zmisel za primeren dovtip in lepo pesem. Stvarni pouk naj stopi v ospredje. Jezik pa naj se ob njem pili in spopolnjuje počasi in previdno, tako da se otrok vadi veliko in kar možno samostojno govoriti. Največjega pomena je skrb za raz* položenje k samostojnosti. O predavanju se razvije živahna debata, ki se je udeležijo tov. Horn, Koman, Grad, Hrovat in Arri^ler. Nato poda predsednik komentar k spo* menici ljubljanskega poverjeništva povodom neutemeljenih izpadov na naš stan pri prvem zasedanju banskega sveta. — Odobri se so* glasno stališče, ki ga je zavzel predsednik v zadevi spomenice na seji širjega sosveta in njegov podpis na njej. Glede spomenice se sprejme soglasno sledečo resolucijo: Na podlagi statistike dela v kamniškem srezu, ki nam kaže, da je učiteljstvo preko* memo zaposleno v šoli in izven nje, zavra* čamo napad gotovih članov banskega sveta na naš stan, ker je krivičen in nima nikake podlage. — Tak način kritike je stanovskemu in službenemu ugledu v škodo in s tem tudi uspehu pri šolskem in izvenšolskem delu; zato ne služi v to, da bi vodil do kakega po* zitivnega uspeha. — Strinjamo se popolnoma s spomenico širjega sosveta in prosimo, da vztraja poverjeništvo v boju za naše pravice in naš ugled. Pozivamo vse tovariše(ice), ki niso or* ganizirani, da se v tem resnem času priklju* čijo skupni organizaciji. Da izve širša javnost, kaj vse stori tu* kajšnje učiteljstvo v prid naroda, se določijo poročevalci za delo učiteljstva tega sreza na prosvetnem in gospodarskem polju, in sicer za vsak določen del sreza po dva. Vsak naj stavi pod dopis začetno črko svojega rodbin* skega imena. (Za moravško dolino: Bertot in Grad. Za domžalski okoliš: Urbančič in Hro* vat. Za Kamnik in okolico: Primožič in Rus. Za Vodice s sosednimi šolami: Ostanek in Inkret). Nadalje poroča predsednik o poteku seje širjega sosveta. O posameznih točkah se razpravlja. Za obveznega se smatra sklep pokrajinske skup* ščine, da se priključi pevski zbor kot odsek organizacije in soglasno se sklene, izplačati zaradi turneje prispevek tekom šolskega leta za ta odsek takoj naprej. Tov. Mayer prečita statistiko o izven* šolskem prosvetnem delovanju učiteljstva tega sreza po stanju koncem pretečenega šolskega leta, da se bo vsakdo lahko prepri* čal, kako je to učiteljstvo tudi v tem oziru storilo v polni meri svojo dolžnost. Prihodnje zborovanje bo v Domžalah. Posoiila dale, petletna, državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem /. najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače ali pokojnine in zavarovalne življenske police, BEOGRADSKA ZADRUGA, banka in zavarovalnica — zastopstvo „TEHNA", družba z o. z.— Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SRE= ZA MARIBOR LEVI IN DESNI BREG je imelo svoje redno zborovanje dne 7. febru* arja 1931. v Mariboru. Od 135 vpisanih članov je bilo navzočih 92, t. j. 68%. Tov. predsednik Mirko Vauda je uvo* doma iskreno pozdravil tov. poverjenika A. Skuilja, oba sreska šolska referenta tov. Ko* ropca in Tomažiča, predsednika mariborske* ga učiteljskega društva tov. Lukmana, novo* vstopivše člane: Ungerjevo iz Ruš, Ferenčak* Alešovo in Bevkovo iz Št. illja in iv lepem šte* vilu zbrano članstvo, katero je prihitelo vkljub skrajno silabim vremenskim prilikam, ki so onemogočile ta dan skoro ves promet. Poudarja: je to svojevrsten dokaz! Z obema rokama podpisujemo spomenico, izdano pri seji širjega sosveta dne 1. februarja t. 1. (Burno pritrjevanje!) ) Naše gospodarske institucije. (Poročilo posebe v »Učit. Tovarišu«). t »Prosveta«. Najvažnejši dopisi so bili prečitani, izvoljena sta bila poročevalcem za »Prosveto« tov. Vilma Kožuh iz &t. Illja in tov. Šeško iz Ruš, zapisnik zadnjega zboro* vanja pa je bil sprejet. Situacijsko poročilo je podal tov. pover* jenik, naš agilni in priljubljeni Andrej Skulj, ki je ¡v njemu lastnem, prijetno tekočem go* voru nasilikal razmere, zadevajoče naš stan po 6. januarju, ki so učiteljstvo strgale iz po* litike, ga strnile in ojačile, da bo močnejše v najtežjih časih poborstva za izboljšanje gmotnega položaja. — Razmere po glavni skupščini so ugodne, odnošaji s centralo in poverjeništvom iskrene. — Obširno je raz* praviljal o pavšalnih izpadih na učiteljstvo pri zasedanju banskega sveta. Grajal je oseb* ne intervencije pri oblastih in zlorabljanje z upoštevanjem izvenšolskega dela pri name* stitvah, česar se poslužujejo »novi« na škodo in s spodrivanjem »starih« delavcev, ki so poznali svoje posilanstvo že takrat, ko jim je to celo škodovalo, pa so ga vseeno vršili. Po* verjeništvo pa si je stavilo nalogo, zlasti mlajše moči upeljati tako daileč, da bodo po* polnoma na svojem mestu. — Po pojasnilu o gmotni strani naših pričakovanj in o izidu pravilnika k osnovnošolskemu zakonu je sle* dila debata, odnosno informativen razgovor, v katerega so posegli tovariši: Sardoč, Pod* gornik, Firm, Lazar, sreski šoilski referent Tomažič, Hren, Vauda in Petrovič ter je za* deval razna razjasnjevanja izvajanj situacij* skega poročila tov. poverjenika in o drugih nejasnostih, na katere naletimo v naših sta* novskih zadevah Tov. poverjenik je žel za svoja izvajanja zasluženo priznanje. Predavanje o kmetsko in gospodinjsko nadaljevalni šoli je moralo biti zaradi pozne ure preiloženo na prihodnje zborovanje. Zborovanje je pokazalo pravo pojmova* nje koristi in ,potrebe vzajemnega in skup* nega dela vsega članstva, ki edino jamči za uspeh celokupnega našega prizadevanja. Mirko Vauda, t. č. preds. Iv. šeško, t. č. tajnik. Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"! MAlTOGlASi mmmmmammamgmmmmmmmmmmmmmmmmm- Mali oglas!, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstvo, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'— Stanovanje opremljeno 2 sobi, kuhinja, pritikline se odda za dobo počitnic v podna-jem v Ljubljani. — Ponudbe na upravo pod »Opremljeno stanovanje 101«. FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno I Za časa majniških izletov nudim šolski mladini kosilo obstoječe iz juhe, govedine in dveh prikuh za 6 Din. — Restavracija »Soča«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3. P. n. šolskim vodstvom daje znaten po* pust ob priliki majniških izletov hotel »Tis voli« v Ljubljani. Kompleten obed 8 Din. Krasni prostori za otroke! — Slavko Dolničar. Šolskim vodstvom se priporoča za časa izletov HOTEL „CENTRAL" na Bledu. Hotel leži tik jezera. - Cena obeda je 7 do 12 Din. Celodnevna prehrana^ s prenočiščem Din 28"— do 32"—. Čolni po najnižji ceni. — Se najtopleje priporoča HOTEi. „CENTRAL" BLED Svoja domova lahko zgradimo s pomočjo Učiteljske gospodarske poslovalnice! — Zakaj? Ni lepšega dekleta, kot je Slovenka v narodni noši Svila za krila, kakor tudi svileni robci z resami so pravkar došli. Vzorci so posneli po starih narodnih nošah. eime C//IC/ Na prvem mestu so: „Pffafff" šivalni stroji posebno za šolsko uporabo vsled lahkega teka. - Pi.uk v vezenju in krpanju perila brezplačen. Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke. Šolska vodstva cobe popust. IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7 D E Ž N i K ! MIKUS » LJUBLJANA Meslnl Irg šiev. 15 Na malo Na veliko Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini „PRI SOINCU" l mm L JE Glavni t'9 & mr Prodaja tudi na obroke I Za o It i I e n obisk se priporoča ALOJZ DKOFENIK Majniški izlet na Bled. Hotel na blejskem gradu nudi vsakemu izletniku višek zadovoljnosti! Romantična lega, očarljivo lep razgled na jezero, Triglavsko pogorje in Karavanke, zanimivosti starega gradu, velika terasa za igre na prostem! Omogočiti hočemo vsakemu, še tako skromnemu učencu udeležbo izleta na Bled, ki mu ostane v trajnem spominu. Spoznal bo biser Gorenjske, poletno rezidenco naše kraljevske rodbine. Hotel na blejskem gradu Vam nudi prvovrstno kuhinjo toplih in mrzlih jedil, kakor tudi vsa okrepčila, v prostornih zračnih sobah pa udobna prenočišča. V to svrho navajamo izletnikom naš cenik in smo prepričani, da nas tudi Vi počastite s svojim cenj. obiskom. Cenik Zajtrk ali juzina: Kava, čaj ali mleko z 2 kruhoma......Din 3'— Kosilo (obed): I. vrste: Juha, pečenka, 2 prilogi, močnata jed . . „ 16'— » II. „ » govedina, 2 „ ......• . . „ 10'— » III. ,, » in 2 prilogi.............6'— Večerja I. vrste: Pečenka, 2 prilogi, močnata jed ali desert ... „ 10"— „ II. „ Rižoto s solato ali golaž s krompirjem ....,, 8"— Okrepčila: malinovec, limonada ('/4/ kozarec)........ „ 2'— Prenočišče: Ležišče s perilom za osebo..........„ 6"— „ na žimnicah za osebo..........„ 4"— Pri udeležbi 30 učencev in naročilu obeda ali večerje I. vrste dobita dva učenca gratis! Kuhinja izb orna! Porcije velike! Postrežba točna! Na željo preskrbi Uprava skupno vožnjo po jezeru za osebo a Din 3' — Vljudno prosimo pravočasnega naročila glede prihoda in hrane. Se priporoča z odličnim spoštovanjem Uprava Hotela Grad, Bled Hotel ZAKA na Bledu pod kolodvorom Bled-Jezero s 35 sobami nudi šolskim izletnikom celodnevno prehrano s prenočiščem od Din 30"— do 35 —. Kosilo Din 8'— do 15 — Večerja Din 6*— do 12"—. Izletniki v grupah imajo znaten popust. Kompletni pension v predseziji Din 50"— do 55'— . Gostilna Režem Ljubljana nažabjakušt.3 * Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek'in nedeljo sveže morske ribe Krsnj, Glavni trg 140 Podružnice Novo mesto, Glavni trg -.,}■;/ •i;.- v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!