in language only.
-r-
sy if


it^mfm
T
NEODVISEN UST ZA SLCF
DELAVCE V AMERIKI.
fflR'tf |
OffkialOrgan of 85S
37-
CLEVELAND, OHia W]
LY MARCH, 39. 1916.
LETO IX.
Mestne novice.
t:
. Mlado dekle je zažgalo pri poskusu samomora ogromno hiio. Dva mrtva In o-semnajst ožganih.
—V torek .popoldne je M is« Bessie Rieimers priznala pred načelnikom detektivov Rab-sihaw, da je ona zažgala ogromno Foster stanovanjsko poslopje v trenutku, ko je hotela zvršiti samomor. Proti dekletu bodejo dvignili tožbo na umor in ipožig. Ogenj je nastal v torek iz jutra j ob 2. v Foster poslopju tri nadstropja visoko. Ena žena, iflrs. Elizabeth Sim-kins, 65 let stara, je tako ožgana, da je sikoro ni bilo spoznati. Od; opeklin je umrl tudi neki moški, poleg ttega pa leži 18 oseb v mestni (bolnišnici, vsi z nevarnimi, nekateri <s smrtnimi ranami. Ogenj je nastali v kuhinji 2, nadstropja in se je hitro razširil po celi hiši. Naredi je za $50.000 škode. Misis Rjei-mers, ki je stanovala v dotični kuhinji, j« prvotno izpovedala da je .ponoči prišel v njeno sor b6 neki mož, jo zavezal v rju-in jo udaril na glavo z bu-ifiko, nakar jie zažigal njeno tel j. Pet oseb so raditega zaprli* EXekfle je pripovedovalo še različne druge dogodke ponoči z neJkim moškim, a koneč no je pred detektivi dekle pri-nalo, da jie sama zažigala pri poskusu samomora.
—Dr. iMir št. 10. SDZ je radi velikonočnega pravnika pre-tožilo svojo sejo od 23. aprila na 15. aprila ob pol osmih zvečer.
—Dr. Slovenske Sokolice, sit. 62 SfDJPZ prinedi vrtno veseli 00 dne 4. junija na Kastelčevih farmah. Občinstvo se prosi, da ta dan ne prirejajo ntkakiih zabav.
—Dr. Srca Marije (staro) ima 27. maja vzporedni ban ket v JOhn Grdinovi dvorani.
—Društveni tajnikf, katerih društva so člani Slov. Nar. Do-,fuia v Clevielandu, so tem ipo-
t'. tom pnošeni, da pošljejo svoje
<Tkra uiln *» na«1r>v#» .zaramiMnu
—
proti tej neumnosti. Kdor je neumen se vendar ne ibo da goljufati za dobre denarje, da bi "z mrličem govoril". Rojaki pa, ki vedo za naslov dcrtične "coprntce", naj jo pustijo aretirati, da bo tkomiec -skubenja idenarja od strani (preprostega, neumnega ljudstva, kateremu je dotična ženska mnogo denarja ukradla.
—William Miller je zgutbU svojo leseno nogo. V torek je ipov«dal »policijij cfa je pil v več gostylnaih, in da se je konečno

pravilne naslove začasnemu tajniku in isicer takoj, da zamo-začasni tajnik poslati na dru tva 'zapisnitk konvencije, kate ri bo tiskan v par dnievih. Di-resktorij za S. N. D. bo imel v peteik, 31. marca sejo in objed-nem Jbo zaprisega in volitev .predsednika, podpredsednika* tajiiiika, blagajnika in raznih drugih odborov. Odtedaj naprej se prične redno poslovanje odbora zalN&radni Dom. Brat-sfti pozdrav: Frank Hudover-♦nik, začasni tajnik, 1052 E. 62
I st.
.—'Delavci, (ki so uslužbeni jpri iGieneral Ellectric Co, <v Cleveland dobijo (kot "iposebno darilo" 5 procentov svoje letne plače. Delavec, ki zasluži na leto n. pr. $700 dobi $35 kot "darilo". Omenjena »kompanija ima v Clievelandu 5000 uslužbencev. Če se bo to ponavljalo redno vsako leto, tega kompanija ni (hotela reči.
Trgovski krogi, ki imajo iti' s produkcijo gasolina, jo, da ni vrjetno, da bi cena gasolinu dvignila več ot na 30 centov. Mesto Cleve je v toredc kupilo 30.000 gasolina po 23 je galona., »—Slišali) smo, da je med ro-precej razširjeno mnenje, stanuje na West Side neka "coprnica", ki zna vse povedali, preteklost, bodočnost in se-t. Tudi z mrtvitmi zna oriti. Vemo tudi, da jie pre-Ibedakov že romailo na to arsko pot k čarovnici ter ji jo bolj ikot vsakemu- pa-nasvetu poštenega Nekateri ljudje so ž* da
napil, da1 jie zgulbil svojo eno nogb, toda ne ve ipov6* ati, v kateri gostilni je bil.
—nPrsma imajo v našem! uredništvu : Andrej »Kante, Ivan Vol'k, Josifp Travnikair, Frank Jenke, Frank Žagar, Frank 5e-pec, Mary škafar in Metoda Rosa. .Prosimo ponovno, da se vsi Oglasijo v uredništvu po ta pisma.
H- 15 letni William Graibov-ski je v torek utonil v kopalni bani, na 615 Literary Rd. Ko ga je <prišel njiegov prijatelj iz šole obiskat, se je sipomnila nje gova mati, da'je v kopalni 9obi in sicer že precej dolgo. Ker na trganje ni odgovoril, tso uidlr-lt vrata in ga našli mrtvega v bani. Strupeni plini so vhajali iz cevi plinove peči, ga najbrž onesvestili, nakar je padtei v vodo in trtami.
*
—Rojaki , kit iste dobili dr ž a vi j ansk e papirje lansko leto in betoe, vsi učenci, ki pribijate sedaj v večerno šolo za državljanstvo ter prijatelji dlržavlja nov sploh, ste povabljeni!, da se udeležite v Četrtek, 30 marca viecerne šole ob pol osmih zve čer. Ob tej priliki obišče šolo sodnik iManuel Levin e. ki bo spregovoril nekaj hesedij o a-meriškem državljanstvu ter govoril o važnosti večernih šol ža-v državljane. Šola in sprejem sodnika se vrši v Grdinovi dvorani v drugem nadstropju.
GLEDE MIRU V CLEVELANDU.
Javnosti, pa ljubo hočemo sporočiti, da se je dosegel mir rib sporazum mled našim listom in društvom Slov. trgovcev, kjer je vladala nesloga in nes-lporaižum več kot dVe leti. Eni kot drugi smo stali Nasproti, trdeč -vsak svojo pravo. Toda to ni narodu kakor tudi posameznikom prinašalo ne ugleda in ne koristi, pač pa je naiprav-ljalo slab uitis in škodovalo naselbini. Odbor St. Clair Merchant Improvement Association se je zavedal za stvar in zaslišal celo afero, kjer se je prona-šlo, da ni brk) druzega kot med sdbojni nesporazum, rad^ ikate rega so začela slediti sovražna in žaljiva dopisovanja eden proti druigemu, tako proti trgovcem kakor proti našemu1 listu. Dopis je sledil dopisui, psovke so se ralbile na obeh straneh, trgovci, ki so se čutili ipo Ikri vici prizadeti, so obsojali naš 1st, pa tudi mi smo* se čutili prizadete in smo obsojali trgovce s trustijafli itd.
Ker živi vsakdo raje v miru kot v .prepiru, upamo da bo vsakdo vesel sporazuma, kes le v milru in sporazumu je napredek naselbine. Cenjene n-aroč nike pa prosimo, naj nikar v nas ne silijo z žaljivimi in oseb-nmi dopisi bodisi proti kateremukoli, osebam ali društvom. Komur se godi 'krivica, raj se obrne na sodnijo, list ni za prepir, pač pa za mir in nap'redek vselh. Delavec in trgovec eden ibreiz druzega ne*moreta shajati, vsi skupaj ipa lahko napredui-jemo. Priporočamo dr. St. Clair 'Merchants Association, da bi (pristopili tja vsi trgovci, po geslu i Trgovci morajo pomagati dblavc6m, delavci pa trgovcem, da Ibo skupen mir in napredek.
Naselniska postava
V kongresu bo gotovo sprejeta postava, ki prepoveduje an alfabetom prihod v Ameriko.

Washington, 28. marca. Jutri sprejme zbornica poslancev novo naselniško postavo glede naseljencev iz Evrope in drti^ gih krajev po vojni. Ta nova postava vsebuije tudi "literacy test" ali takozvano določbo, da niihbe ne more v Zjed. države, kd"or ni zmožen anglešičine pisati in brati ali pa kakega drugega jezika. Vsak, ki pride v Zjed. države, je primoran, da zna brati in pisati, sicer ne more v Anuerilko. Ne zaihteva se pa tega od naseljencev, ki1 še niso 16 let stari. Tudi osebe, ki so preganjene radi vere,-so izvzete od tega določila. Zbornica je sprejela v splošnem že pri včerajšnem gilasovanju novo naselniško postavo, s tem, da je dovolila z 225 glasovi proti 82, da se debata o pretlogu zaključi in se (glasujie. Kongres-man Humprey iz WaShingtona je tudi zahteval, da se Japoncem prepove naseljevati v Zjed, državah, če prihajajo iz Cana-de. Morajo priti naravnost iz Japonske v pristanišče Zjed. držav. Predlog je bil odklonjen, ko se je kongresman Be-nett iz New Yorlka izjavil, da ravno sejlaj, ko so ameriški vojaki daleč V iMeksMci in Japonska pazno zasleduje idogodlke# v Meksiki, ne smemo (poniževati japonske vdade in naroda.
iPioslanec Copley iz Illinoisa je stavil predlog, da se začne preikava, zaikaj se tiskarski papir tako draži Sumii se, da gre mnogo surovih materijalij, ki pomorejo k izdelavi tiskarskega papirja iz te dežele.
Odbor za sodnijske zadev« je zavrgel predlog, da bi se glasovalo za splošno žensko voliv-no pravico v Ikongfesu1. Izmed 21 članov tega odbora juH je glasovalo za predlog samo 9. Tudi predlog o splošni prohi-biciji jie propadel.
Predlog, da se poveča mornarica Zjed. držav, kakor je zahteval predsednik Wilson in mornariški tajnik Daniels. Najbrž bo kongres dovolil tri nove bojne ladije, dvie aklopni krizarki, petnajst submarinov, pet topničaik, štiri križarke in nekaj drugih ladij. Te ladije bi morale biti gotove v dveh letih.
Sedaj, ko je poslanska zbornica zavrgla predlog, da se stalna armada pomnoži na 220.000 mož, ;bo tuidl senat spremenil svoje stališče in zahteval le 140. 000 mož, ali' 40.000 več kot do-sedaj. Dočim kongres nikakor neae povečati armade Zjed. držav čez potrebo, pa se bo mornarica zdatno povečala.
iColunrbus, O., 28. marca^ Povodenj preti osrednji in južni Ohio, ker reka Ohio River je zopet prestopila svoje bregove kakor preld tremi leti, lco je naredila nad 50 milijonov dolarjev. škode. V iNfewarku je voda odnesla vleč mostov, vasi Larue, Prospect in Greencamp so preplavljene. Kenton, Tiffin in Marino se pripravljajo na povodenj. Mnogo prebivalcev je že zbežalo. Guverner Willis je izdal ofklic ne inženirje narodne garde, da morajo biti pripravljeni za vstak frenutek, da se jih pokliče v sltažbo.
—
Novice iz bojišča.
Rusi in Turki.
(Petrograd, 28. marca. Vojni urad (poroča: V okolici Čoruk rekle, na Kav^ca-ža, naše čete dobro napredujejo. Tunki so pregnani iz vseh strelnih jarkov, kjer so bili dobro utabor-jeni. Naš« čete so tudi nap<re^ dovale južno od Bil tisa, jutžno od jiezera Van m v azijatski Turčiji. Ruska armada se nahaja kakih 35 milj vzhodno od Trebifzonita.
Rusi na nemški fronti.
Petrograd1, 28. marca. Nenadna ruska ofemziva v Dvinsk okolici je popolnoma presenetila Nemce. Rusi so preaej napredovali na dveh frontalis pri Jakob&tadtui in pri jezeru 'Na-roc. Dasi so Nemci pripeljali na bojno polje vse svoje rezier-ve, kateqe so mogli dobiti skupaj, pa se jim ni posrečilo ustaviti rusko oifenzivo. Rusi z vso silo pritiskajo sproti Svetiizany, in če se jim posreči ipotolči tukaj nemško armado, dobijo v roke Vilna-Dvinsk železnico, ki shMŽi (Nemcem, da preskrbujejo po njej svojo armado ipred Dviusflcom. Nemci' so spoznali to nievamost, in so svoja skladišča premestili iz dotične okolice zapadno od Novo Aleksandrov sk, kjer Nemci zajedno delajo v vsej nagliloi nove utrdbe, da se v slučaju potrebe umaknejo na varen prostor.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 28. marca. Vojni urad sporoča: Nemci so obstreljevali mostišče pri Shk*k in Is/ksuk. Pri Jakobstadtu so Nemci pričeli z ofenzivo ^ob Mitau železnici, tOt&No bili vrženi z velikima zgubami nazaj. Zapadno od )0vinska so naše čete zavzele en nemški strelni jarek rn .več ujetnikov. Obupni 'boji se vršijo severo-zapadno od fcPqstavy in jezfera Naroc. Na ostati fronti do Rakitniškilh močvirjev se vršijo artilerijski boji.
Boji v Galiciji.
•Na mestu, kjer se reka Stripa steka v Dnjester so Avstrijci napadli ruske postojanke, toda so bili vrženi nazaj s pomočjo artilerije, Na tej fronti smo ujeli 18 avstrijskih častnikov in 1226 vojakov.
Kaj pravijo Nemci.
Berolin, 28. marca. Nemiško uradno poročilo o bojih z Rusi se glasi sliedeče: Ruska arma da včeraj ni ponovila svojih napadov napram naši fronti pri Jafcobstadtu in Viszy. Več ruskih napadajočih začetnih kolon je bilo ustavljenih od naše aTtilerije, predno so se mogle dovolj približlati žičnim oviram Ponoči je sovražnik z močnimi silami napadel naše čete pri Po-stavy i»n jezeru Naroc, toda napad je bil odbit. Ujeli spio enega častnika in 150 mož.
—"Jaz menim, da je on nemški špijon," je rekla Mrs. Nora Turner v torek na sodniji, ko je izatožila svojega moža. Mož je dobil 60 dnij ječe in $60 kazni.
—fNaš znani rojak, Mike Kos odpne v soboto, X. aprila resta-vrant na 4602 St. Olair awe.
m
Duma in štrajkarji. iPetrograd, 28. marca. Pri zaprtih' vratih je zborovala duma ali ruski državni zbor, da se posvetuje kaj je storiti glede štrajka velike Putilove tovarne v iPetrogradu, kjer so elektri-karji zaštrajkali. Delavci so zar htevaii 70 centov zvišano plačb, kar je tovarna zavrnila. Duma je sklenila resolucijo, v kateri se zahteva od štrajkarjev, da v očigled nevarnega položaja se vrnejo takoj na delo, obljednem se pa svetuje delodajalcem, da naj nemudoma dlovolijo delavcem večje plače, da ne pridie do nepotrdbnih nemirov.
Nemci se ponižajo. IWlaShnngton, 28. marca. A-merišika vlada je dobila naizna-nilo od nemške vlade, da če se do(kaže, da je nemški submarrn torpediral ladijo Sussex, da je nemška vlada pri volji oib&atio* vati to dejanje, kaznovati kapitana, ki je torpediral ladijo, ponuditi od'S'lccKin i no Afi n
............. ...... m
čija ponižala, in vprašanje je sedaj, ali bode ameriška vlada zadovoljna s to nemško izjavo ali bo prekinila vseeno diplomat ične razmere iz Nemčijo.
Amerikanci niso poginili
{Sedaj se je dognalo, da na torpediranem parnilku Sussex ni umrl ali utonil notaen Ame-rikanec, pač pa jih je bilo več hudo ranjeniih. Topa na' stvari ničesar ne spremeni, ker ameriško stališče je, da nemški sub-marini sploh roe smejo napadati potniških parnikov brez svarila. Predsednik Wilson čufti, da je stvar tako važna, da bo sporočil vse skupaj kongresu in kabinetni seji.
Nemci se zagovarjajo.
Nemška vlada je še vledno mnenja, da Sussex: ni bil torpe-diiran, pač pa je bil "uničen od mine, toda ameriška vlada je dobila danes poročilo od svojega konzula v Boulogne, kjer ameriški konzul poroča, da. so dobili na ladiji Sussex kos jekla, ki spominja na torpedo. Poleg tega ima ameriška vlada zapriseženo izjavo trefo aitieriških potnikov, tki trdijo, da so na svoje oči vidieli torpedo, kako je bil izstreljen proti ladiji. Trdi se tudi, da se je nemški sub-marin skrival tza ne'ko jadran-ko, ki je' ibila pozvana na pomoč, ko je 'bill Sussex torpe(H-ran, »toda takoj po torpiediranju je jadranka zginila. Sumi se, da je bila v nemški sluirbi1 in imela namen skrivati manevriranje submarina.
Pet pamikov potopljenih.
Angleška vlada sporoča, da je bilo tekom 24 ur prt pamikov potopljenih. Parnik Cerne, Kihartohm, St. Cecilia, Fenay Bridge in Hebe. Poroča se, da sta bila potopljena dva angleška torpedna rušilca z bombami, katere so Nemci zagnali i>z zrakoplovov. Ena nemška tor-pedbvka je bila potopljena včeraj blizu Sylt. 125 oseb je utonilo na torpediranem parniku Khar town.
if
Bitka na Balkanu.
A teme, 28. marca. Iz Soluna prihaja poročilo, da so se vneli živahni boji med bulgarskimi in nemškim četami ter med zavezniško armado, ki je raztegnila svojo operacijsko fronto. Živahni artilerijski boji naznanjajo splošno ofienzivo na balkanski fronti. Sedem, nemških zrakoplovov je napadlo Solun Ubiti so bili štirje grški vojaki in nekaj civilistov.
Boji pri Verdunu.
[London, 28. marca. Severo-zapadno in severovzhodno od Verduna so se pričeli ponovni in ostri antiileri j ski boji, toda infanterija počiva, ker na obeh frontah je toliko strojnih pušk in žičnih ovir, da infanteriji ni mogoče napredovati. Nemci obstreljujejo Lie Mort Homme in Vaux, kateri dve postojanki ste trn v ,peti Nemcem že več tednov.
Amerikanci se bližajo
Ameriška armada je predrla dosedaj že 284 na meksikansko ozemlje. Meksikanska vlada se voli ameriški armadi, da bi rabila meksikanske leznice. Villa neprenehano beži pred ameriško
(Ponovni Meksikanski napad na Amerikance.
E1 Paso, 28. marca. Oddelek meksikanskih ibanditov je včeraj napadel farmo C. E. Kellya bivšega župana v E1 Paso. Farma se nafhaja blizu mesta Fa-bens, 30 milj vzlhodno od E1 Paso. Banlditje so odipeljali mnogo živine. Oddelek 8. (konjeniškega polka je bil poslan za banditi, da jih prime. Kje je Villa?
General Oavira, poveljnik miesta Jaurez v Meksiki, je poslal generalu, ki zapoveduje meksilkanskim četam proti Villi, sledečo brzojavko: Villa se nahaja v Hl» Oso! Polkovnik Cano se nahaja najbližje ban-dita Ville, Naše in amieriške čete Villo neprestano preganjajo. Zadnje uradne brzojavke ameriškega poveljnika v Meksiki, naznanjajo, da se nathtaja Villa v polnem begu proti ju-go-zapadu in da se nahaja ameriška armada tesno za njegovimi petami. Prebivalci v krajih, kjer je bil Villa svoj« dnij nadvse priljubljen, pomagajo ameriškim 'vojakom pri zasledovanju Ville z dobrimi informacijami. Zrakoplove i (Zjed. drž&v se nahajajo že nad 300 milj od ameriške mej«. Telava z živili.
1 —County Clerk Ed. B. Has-erodit naznanja; da se najbrž že v 'bližnji bodtočnosti zopet odpre večerna sod»nija, tako da bo rojakom zvečer mogoče vlagati svoje plrošnje za državljanske papirje, da ne zgubijo s tem nobenega delavnega dneva. Haserodt se poganja sedaj iz Washingtonom, da se stvar konečno uredi. Kakor hitro bo to gotovo, sporočimo in ponudimo rojakom priliko, da zvečer vlagajo prošnje, kakor se je to godilo zadnja leta. Govori se celo, da sta sodnik Manuel Le-vine in Thbs. Kennedy pripravljeni odjpreti zvečer sodnje obravnave, pri ikaterihi se (bodejo delili državljanski papirji. •
Tisoče In tisoče rojakov bere
Ah ste tudi

ško a
čano, da 'bo preganjanje Ville težavno in dolgo, zato je ponovno prišlo na vrsto vprašanje glede iželeznic. Ameriška vlada se se sedaj ni pobotala z ^ejieralom Carrairzo, da bi srrie-•i ameriški vojaki rabiti meksikanske železnice za prevažanje vojaštva in vojaških potrebščin. Vojni častniki so se izjavili, da imajo silne težave, da vojake na fronti preskrbujejo z živežem in streljivom. Sedaj vozijo vojaške potrebščine z velikanskimi motornimi vozovi, kar se je pa skazalo, da je skrajno nepraktično. Velikanske zaloge živil, obldke, čevljev in streliva leže v vojaških skladiščih ob meji, katerih ne morejo spraviti naprej, dokler ne pride davoljienje od generala Carranze, da smejo ameriški vojaki rabiti meksikansiko železnico. Prve ameriške čete so danes že nad 250 milj delač v Mleksški, in občevanje je vedno bolj teško. Štirinajst vojakov je danes prišlo iz Meksike v Fort Bliis v (bolnišnico.
Villa je porazil sovražnike.
San Antonio, Tlex., 27. marca. Predno se je Villa umaknil iz Namiquippe, je napadel »večji oddelek meksikanskih vojakov, ki so ga preganjali in jih porazil. Melcsikanci so bili poraženi, ker je nastal v njih vrstah spor, in so nekateri vladni vojaki drtžali z Villo, drugi pa z vladno. Villa je s svojimi banditi pobil kakilh 50 Meksi-kancev, njegovih banditov je pa trinajst ostalo mrtvih na bojnem polju. Po tem porazu je Villa pobegnil. Poročila uradnega poveljnika.
General Pershing, ki vodi ameriško kazensko ekspedicijo v Mdksiko, ne poroča nj£esar novega, razven strah, da ameriška armada ne bo mogla dobiti dovolj živeža in streljiva ofo pravem času. IPershiug je tudi prepričan, da se Villa ne bo dal kmalu ujeti. Meksikan-skt čete, ki preganjajo zajedno z Amerikanci Villo, ne naredijo skoro ničesar, in marsikje le ovirajo načrte Amerikanicev. General Pera%fag je prepričan, Villa veliko
kov, ko pride v južni del ve iChihuahua in Durango, se klati mnogo Villovih ženoev. S temi močmi va Villa se posrtaviti v bran meriški armadi.
Nasprotna poročila.
Columbus, 28. marca. G< ral Pershinig poroča, da se Villa zmotil, ko je menil, da s s-vojim napadom na ami zemljo privabil vse Meksikar na svojo stran. Položaj je nes, tak, da 'je Villa prisi s silo jemati 9 seboj razne de ljudij, da jih uvrsti v roparsko četo. Njegovi Ijudj< že čutijo glad in upajo na sko rajšne poletje, ker bivanje gorah v sedajnem času ni kaj prijetno. Ameriško ai no vodstvo pričakuje, da Villa podal v boj z ekspedicijo. Če se to daj ho kmalu konec pi nju, ker zatrdno upajo, Villa v bitki premagaq.
Kako se v Meksiki
Govori se, da je pos« nerala Carranza v mest miqtwppa, odkoder je begnil, zajedno pobegnila > lo in so se meksikanski pridružili banditu. Pc poročilo še ni. Zagotovo da se bliža Vilht le t i stom, kjer ve, da se
pride Villa pri eni strani noter, meksikanski vc na drugi strani bežlijo Meksikanci, ki so videli ^ in njegove bandite, prej jejo, da so Villovi možje cunjah, z jako mrišavimi gladni in napol blazni, pridejo v ikako mesto, kjer vofjaštva, padejo po živežu ^ pijači. Kjerkoli se Villa že, ^povsod grozi Meksiki da se bo vrnil in pobil bodejo kaj povedali o ameriškim četam.
Meksikanci so nevedni.
(Priproste Meksiikance je lahko nahujskati proti kancem, ker ne vedo, amerišika ekspedicija prav nahaja v Meksiki. pripoveduje Meksikanc< ibodejo Amerikanci vse in pomorili v Meksiki ter jim morajo ustaviti, kijer dobijo. Bandit Villa ima do, da v vsakem mestu, pride, zbere vse moške valce in izbere potem naj izmed njih ter jih vtakne v jo armado. Pripoveduje da se morajo boriti za no, katero jim hočejo kanci oropati.
--
—Clerk mestne sodni je, Henry je poslal miestn« gajniku dva računa za no vodo, katero so glavni policijski postaji t< januarija in feforuarija. znaša kakih 20 dolarjev, ni iblagajnik pa neče Izjavil se je, naj pijejo nav no "leko", kakor drugi lji če pa hočejo boljšo vodo, jo plačajo sami.
V gondietljek je bila na peticija iza' javno v 23. vaikli. Mestni svet je pnedloig naznanje, toda ga je zavrgel iz vzroka, ker mesto ja. Na prošnji bilo 6000 podpisov ciimdifiov je naredi kopal nasprotnih, lo mesto
'"'M
se
—— —	T
NAROCNINAi
•l,

.CJ JC
30 Vojamtmiuiit+oHKp -
la d«nar naj m poilU* na: "CI«TeUnd»k» Amerika", •11» ST. CLAIR ATE. N. E.t CLEVELAND. OHIO
KAUSH,
LOVIŠ / PtRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
1 by 25.000 Slovenians (Krainen) in the City of Cleveland and tlsewhtrt, American m spirit Foreign in languagt only.
TELEPHONE CUV. PWfNCETON f»
at second-doss matter January 6th 1909, at the post office at Cleveland, Act tf March 3rd, 1879.
No. 37. Wed. March, 29. 1916.
u
KAJ BO PO VOJSKI?

Panika, ki bo nastala po vojni, ne bo dolgotrajna, kajti ev* ropski narodi si ibodejo prizadevali v vsej svoji ubožnosti na vse kriplje, da pridejo zopet do ti^ovine. Zato si pa tudS amc -iiski trgovci ne smejo pred ttavljati* da bodejo živeli v pa radižu, in da se bo trgovina, zlato, bogastvo kar od samo sebe stekalo v Ameriko. Aine reka vlada, banke in vodilni tr ^'jgovski zavodi se •trud'ijo na vse moči, da zasigurajo ipo vojni ono trgovino z južno Ameriko, ki je dosedaj v evropskih rokah, ameriškim trgovcem. Toda ; evropski narodi, sedaj v vojni, J niso slepi in komaj čaka-da se otresejo vojne in zač-znova trgovino, in le t naj-ujšini konkurenčnim bojem bo posrečilo popolnoma iz-niti evropsko trgovino iz Amerike. Evropski na-i imajo že svoje načrte za ino tpo vojski. Tu ni samo ija ampak tudi Anglija in cija, Italija, Avstrija, če še neodvisna in če n>e bo ipo-oma pod kontrolo Nemcev.
je, da Francija, Angli-in Nemčija morajo poskusi-vojski vse mogoče, da do svetovno trgovino v svoje VBi vemo, da se v Ev-jše izdeluje iblago ikot iki, ker imajo drugače kapital in ker so de* V Evropi vieliko v Ameriki, To-si Evropa ne opomo-Amerika stala na vrhun-va in svetovne trgovini mi radi imeli tudi ropo trgovino, toda predse (podamo v podrobnosti, viedeti, na kakšen na* se boita (trgovina razvijala, ti gledati moramo pred-da ne bo kritično upljiva-na naš lastni trig. Gotovo da bodejo v Evropi tudi po zahtevali mnogo naših v. Resnica pa je tudi, da ejo rninogo izdelkov pričeli Evropi sami izdelovati, in iliea teh izdelkov v Amebo prisilila izdelovalce, da o svoj produkt ponujali njih lastni ceni. S tem se bo zvišala oena aktualnim strohni za izdelavo kakega ipred-a. Vprašanje je, ali bodejo v Evropi zvišali aktualno izdelkom ?
lejmo na davke. Vsaka država, ki je danes v boju, je dofbila potreben denar, vsaj v ogromni večini, od svojega lastnega ljudstva. Kakšen upi ji v bodejo imela ta vojna posojila na industrijo in industrijske cene? Nekateri so mnenja, rta *e bo breme davkov pripisalo aiktualni ceni izdelkov, in da bo to podjetnike strašilo, da ne izdelujejo preveč. Dolg je velika težava povsod, toda dolg lalhiko povzroči, da dolžnik če bolj pridno dela. da se čim preje reši dolga, ali pa pusti vse skupaj in obupa. In ravno tako je pri narodii kot pri .posameznikih. Kjer so veliki davki, si mora narod prizadevati, da je 'bolj ekonomičen in se mora veliko huje delati, da se kaj pridela in plača davke. Davki pridejo It žepov delodajalcev in delavcev, in zato se mora na vsak način prodircnrati, če se hoče plačati davike. In kar ameriškega trgovca najbolj zanima, je vprašanje, koliko bodejo -mogli v A-merilki producirati, pod, kakšni-poigoji in razmerami se bo blago produciralo, in koliko bo e eksiportirati po nizkih In v tem ipride vpoštev Pričakovati je, da bo-ogromni diavki prisilili lju-

di k izvanredni delavnosti in trgovce k izvanredni konkurenci, da spravijo svoj« blago na trg. V Evropi se bo moralo izdelovati blago in »prodajati, zunariji trgi se bodejo morali pridobiti če bodejo hoteli Ijifdje plačati davke.
Kaj pa glede evropskih naseljence v Amerilki? O tem so različna mnenja. V Ameriki je človek, ki pozna naselniško' vprašanje bolj kot kdo drugi. To je tyr. Frederick Howe, na-selnišiki komisar v New Yorku, Mir. Howe je mnenja, da bo po vojski v Evropi zahtevanih toliko delavskih močij, da se bodejo nudile lju<liein jako visoke plače, nadalje da bodejo delavci ipo vojski prišli v Evropi do jako velike politične moči, in da bo poleg tega na stotisoče se jih izselilo iz Amerike v Evropo. Toda to se tiče samo An glije, Nemčije in Francije (iz katere dežele itak nikdar ni prihajalo mnogo naseljencev. Toda položaj v Italiji in Avstriji bo tako silno slab in brezupen, davki tako neznosni, <la pričakuje 'Mr. Howe, ki je strokovnjak v tem mnenju, da se bo ljudstvo kar trumoma selilo vz Avstrije in Italije, Naval iz teh držav bo tako silen, da fcodiemo tu izpostavljeni najbolj nevarnem« izselni&kemu problemu, odkar obstoje Zjed. države. Ena stvar je resnična: Kadar je bila vojska v Evropi, vselej so po vojski ljudje 'hiteli ifc Evrope v Ameriko, ker so bili siromašni ali so se pa 'hoteli izogniti ogromnim davkom svojih držav. In isto se pričakuje tudi od današnje vojske. Kljub 'teskim zgivbam v vojni, pa bo toliko delavske rezerve na raz-polaigo, toliko potrebe za produkcijo pri strašni konkurenci za svetovno tržišče in tako breme na davkih, da najslabši delavec sveta ne bi hotel zamenjati z avstrijskim ali laškim delavdem. Je že resnica, ljudje bodejo morda plačevali davke iz patrijotitzma, toda itudi patriotizem ima avoje meje, in kadar ima človek lačen želodec, tedaj se meha ty<li plačevanje davkov. Zato se v nekaterih evropskih državah pripravljajo, da popolnoma ustavijo vsako plačevanje odstotkov na vojna posojila. (Avstrijo n. pr. velja vojska do danes 20.000.000.000 kron.) Obresti od tega znesejo na kito en tisoč milijonov kron. In znano je, <h vsi skupni dohodki avstrijski znašajo na leto dva tisoč milijonov kron, kar se tiče centralne vlade. Polovico tega gre za odstotke vojnega posojila. Kako se bo država vodila brez denarja? Popolcn gospodarski "bankerot mora slediti.
Računati moramo tudi s sledečim dejstvom, JPatrijotično mišljenje ni prav globoko med naseljenci, ki prihajajo v Ameriko. Večina ljudij, ki 'pride i« Evrope, sov.raiži svojo evropsko vlado in skuša postati čimprej ameriški državljan. Ive mala kopica je onih, kr so prfi-šli v Ameriko, da bi tukaj zaslužili ameriške dolarje, potem pa jih nesli cesarjem in kraljem ^ Evropo. Gotovo je to da po vojski ne bo skoro nobenih naseljencev iz Francije in Anglije. Kajti francoska in angleška vlada znajo ipreskrbeti za svoje ljudi doma. Resnica pa je, da se izseljuje največ ljudij iz Avstrije, Italije, iz Rusije (ne pravi Ru<si ampak afu-ti.) Če izvizamertio Italijane, so vsi naseljenci, ki prihajajo iz zgorej omenjenih dežel, zasuž-
in celo prav vojni isto eljevan/e v Zjedinjene kot je bilo pred vojno, kajti ljudska pamet bo že tako velika, da bo teŠko po vojski tlačiti razne narode.
(Koruec "prihodnjič.)
Delavske postave v Ameriki.
Piše Kosto Unkovič, odvetnik.
Evropske držajve na konti-mentu so uredile svoje postave po glaaovitem rimskem civilnem pravu. Razume se, da »e po stave ene ali druge države razlikujejo, toda preko vseh teh postav se vije ena nit, Udi poka-zuje, da imajo vse stfctupaj rim ski itzivor, m postave so izdelane in izpeljane, da odgovarjajo potrebam dotičnr dežele. Edina Anglija ni sledila yajgiedu ostalih evrolpskihi držav; Anglija se pri izdelovanju! postav ni niti najmanje ozirala na veliki rimski zaklad postav, pač pa je šla 6 svojim potem, in weldlila je postave ma svoj način, kakor so se najbolj prikladale potre-ibaim naroda. Anglija' je svoje postaive uredili na podilagi "ljudske pravde" (Common Law.) fa ljludska pravda je prišla iz naroda samega, te angleške postave so osnovane na narodnem običaju.
Razume se samo db sebi, da so se tekom časa te angleške postave izpopolnjevale s posameznimi odločitvami in z odredbami parlamenta. Toda osrčje je ostalb ved-no eno in isto, ljudska pravica je ogrodje vseh angleških postav.
Navadno se reče, da so postave Zjed. dnžav osnovane na podlagi ustave Zjed. držav. Resnica je, da v Ameriki se ne more narediti niti ene postave, ako nima svoje podlage na u-stavi. Toda ameriška ustava je tako ozka in tako urejena, dia je rz nje nemogoče črpati vsak paragraf , številnih (postav, ki jih imamo. Največ imajo s postavami v Ameriki opraviti sodniki, ki ftnajo moč oddočiti ali je postava prava ali ne. V tem so ameriški sodniki pogostokrat ienakega mnenja z angleškimi sodniki,-da namreč oddajajo svoje odfočbe na podlagi ljudske pravice.
Večina držav v Ameriki ima danes svoj ^cide 'Law", in v nobeni ameriški državi se te postave niso mogle odftegniti angleškemu! upljivu. In tudi v naših z ve ziniti -postavah se dobi mnogo odmevov angleške postavodaje. In v teh ameriških zvezinth ;postavah dobimo nekaj prav starinskega/ namreč, dla se nikklar ne najde v nobeni ,postavi določilo, da hi hil delodajalec odgovoren za ipone-srečenje de?aMcia na delu. Ueta in leta so se morale ameriške delavske orgamizacije boriti, da so <fcyseigle vsaj toliko, da se1 je zveizina 'zakonodaja začela zanimati za delavski položaj. In bil je to jako težaven Iboj. kajti veliki in 'mali interesi so se borili /prot delavskim postavam, ki hi zapovedovale delodajalcem, da so oni odgolvorni za nesreče v njih tovarnalfr, ne pa delavec, ki je nedolžna črtev dela. Tako smo imeli v Ameriki priliko cela desetletja gledati. kako so bili delavci na delu poškodovani, ne da bi dobili sploh kako odškodnino za svoje rane ali škode.
In kakor (povsod prodre, v vsatki kulturni zemlji na sveti, reorganizacija socijalnega življenja, ta$ko se tudi reakcijonar-ci in 'bogatini 'te zemlje niso mogli dalje ustavljati duhu časa in ljudskemu napredku. Na visak način se je moralo delavsko stanje zlboljšati, ikajti postave, ki so bile narejene d"av-nej, davnej nazaj, nikakor niso več odgovarjale čimdalje bolj napredujočemu delu. Amerika je postala velikanski delavski tug. kamor so vreli delavci vsega sveta, da si tu zaslužijo svoj kruh in obstanek. Pri takem delavskem napredku je prisilil že sam .položaj postavo^
razne
ali skupin« delavcev, ki
tele in zahtevale korenite ia-premeuribe delavskih postav. Najprvo so posamezne države naredile nekaj postav v korist delavcem, kar se tiče odšfloodni-ne pri delfu, starostno zavarcn vanje in druge nelobhochio potrebne atvari za deJavca. Polagoma se je pa začelo tudi iv kongresu gibati. Najprvo so posrkbeli za varnost tn zfoolj sanje razmer talcih delavcev, ki so uposljeni pri podjetjih, kt poshijejio v večjih državah* V prvem oziru so iprišle v poštev ieJeznice, katerih proge vodijo iiz ene države v drugo, potem ipa ekspresne druižlbe in razna enaka podjetja. IN<aj omenimo na tem mestu, da v Ameriki vsa^a država dela svoje lastne ipostave, ki «e tičejo delovanja notranjih poslov, dolčim kongres v Washdngtonu dela postave, ki so slcuipne vsem državam in ki se tičejo med4držav-nega poslovanja.
Leta 1906 je s(prejel kongres Zjed. držav novo postavo, ki določuje, da pade krivda poškodbe prt dlelu na 'delodajalca, če slenji ni presknbel1 za varnost v tovami. Sprejela se je tudi postava o pokvarjeni mašineri-ji. S to novo postavo so dotak-njene tri najbolj važne točke, kajti z novimi .postavami se določa, da je delavec upravičen zahtevati odškodnino, kadar se ponesreči, dbčim glasom zvezi-nih ipostav poprej dc4avec ni simel zahtevati odškodnine za poškodbo. S tem je iprišlo sel'e nekoliko napredlka v postave Zjed. držav.
Delavci, ki delajo pri železnicah ali pri sličnih podjetjih, ki operirajo med državami, so torej opravičeni do odškodnne, če so se ponesrečili radi krivde delodajalka ali svojega sodelo-vaka. No, v tem sliučajlu imajo porotniki pravico določiti, 'kolikšna je krivdi delodajalca in kolikišna jje krivda' delavca. Čim več je bSPa krivda delavca, tem manj dohi delavec odškodnine. Ako pa je delavec popolnoma sam kriv nesreče ali poškodbe, pa ni opravičen do nobene oldikodnine. V tem tiči še precej zastarelosti postave, ki pa se -ho tudi kmalu spremenila v boljšo zadbvoljnost delavcev.
Po novi postavi je delodajalec dolžam, d,'a je mašinerija in sploh "vse orodje, ki se ralbi pri delu, v popolnem in (dovršenem redu. Ako se delkveti ponesreči radi slabe mašinerije, je delodajalec popolnoma odgovoren.
(Konec prihodnjič.)
Iz stare domovine
Obesil se je v Ribnem pri Bledto 38 let stari posestnik Ivan Mužan. Podatek ranjenega oficirja.
Kakor smo svoječasno poročali, je hil Postojnčan stotnik
bratu t. Petrin na K poletje iz Siumj letnem, trpljenja ipolfcem potovanju skozi Azijo, Perzijo itd,, dospel te dni na IDunaj.
Železniška zveza Dalmacije z notranjimi deželami. Poslancem dr. Ivčevi6u, dr. Dulft>i6u, Biankitiiju in dr. Ziliottu/ je v razgovoru o dahnatinsflcem železniškem vprašanju rekel vojni minister Krobatin, da je pre-ipričan, da bo kar, najhitreje mogoče itzdelana železniška zveza Dalmacije z notranjimi deželami preko Hrvatske.
Krompir iz make Poljake v Dalmaciji. 2upanu v Splitu- Pe-triau se je posrečilo, da sie je pogodil in nakupil v Luhinu v ruski Poljski za "Zadružno zvezo" sto vajgonov krompirja-Guverner v Lmhinu je dovolil izvoz te zaloge.
Iz Kragujevca v Srbiji. Počasi se vrača življenje v mesto. Se Ae dolgo tega je bilo še skoro kakor izumrlo. Sedaj pa se vračajo begutnei in na kolodvoru se nudi opazovalna pestra slika, ko pride vlak in rut-ski vjetnŽki ipotnagajo beguncem pri .razkladanju blaga in Srhkinje ž njimi živahno govore. Tako pomagajo Rusi Srbom. Mesto Krajgujevac samo na sebi ni dosti trpelo, poslopja pa sploh nič, celo znani arzena! je ohranjen. Kaj je 'bilo tu vsega nakopičenega, se ne da (popisati, treba samo misliti ma plen k balkanske vojne. Iz radlovedino-sti sera vprašal Srha, zakaj da so ipuistili arzena^ nedotaknjen. Odgovoril mi je: Hote?i smo pokazati, da smo t>udi mi no-bel! Zvenel je odgovor tako, da sem se nasiraehnii Inr je mog'el čutiti, da mu ne vrjamem. Kakor hitro vidijo ljudje, da kdo zna njih jezik, hoteli bi imeti tisoč uslug. Ženske zahtevajo Ruise za žaganje in druga opravila. Vode še nisem pil, aH kdo mi bo to zameril, ako se pomisli, da ljudje v teh krajih u-mirajo samo na le(garju: V ,mestni štrli t upa tam skozi okno črna zastava, da se človek lahko že od dlaleč ogne nepotrebni smrti. Me-so je v Kragujevou ipo 1 dinar 40 par, to je po avtsr. ker vel|ja srbski denar samo polovico. 70 vinarjev. Prvo prihaja iz Bavarske. — Tu okoli mora biti skritih še kaj bomb. še v decembru je bil "pozahil" neki srbski vjftnik jedno na bel-grajsikem kolodvoru. Neki kmet je bil ustreljen, ker je poskušal vreči hotrpbo na nemškega vojaka. V neki bližnji vasi jie bil ipred par dnevi neki nemški vojak ubit. Tu)di balkanski vlak so že obstreljevali.
Za srbske begunce v Italiji je jpapež, kakor poroča kores-pondleftni urad, daroval 5000 lir, ki so ibile izročene srbskemu pooblaščencu.
Hrvatski učitelj v Belgradu.
Pouk rua novo oftvorjenih bef-grajskih šolah so prevzeli hrvatski učitelji, ki , so bili v to svrho oproščeni vojaške sluižbe.
Predčasne mature na srednjih šolah. "Fremdenhilatt' poroča: Merodajni kroigi ivvažu-
vojašfco služho že z pravico. 'Poduk v ostalih razre)dih srednjih šol bo tra j al, kakor običajno^ do srede julija.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 23. marca. Ruska ar titerija živahno obstreljuje vse točke na fronti. Ob -reki Stripa in pri Korm/inu je ruska infan Dalje na tretji strani.
Pouk v angleifilnl In lopopl«-' ju potom doploovanja.
Denar, ki m žrtvujo u samo Izobraabo, Jo najboljo nalo-ton, In no vzame ga no krizo no vojnau Plllto za pojaanlla na •LOV. K. tO L A. t11» St. Clalr avo. (4t) CL1VKLAND, OHIO. BQDBDEOSDBOBD3BBS3SfeB3DB
FINO VINO
vedno dobite pri Josip Koželu. Belo niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Josip |
Kozely, 4734 Hamilton ave |
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A* A* -
Kalbfleisch,
6426 St Clair Are.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniš-ki urad v mestu, kjer te govori
slovensko in hrvattko.
at" i>	'-^S
Uradne nrei
Od 0i30 do IliSO dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00rrečer
Tdefon urada:
East 408 J.
Telefon oUnoraoja:
Eddy 1856 M.
IMMli
Fmc pijače za dom. Dobro vino in likerji Zmerne cene.
Oglasit« $m pri domačima in bodoto itdorsljoL
Iiimiiii, 4l*ai»HmriiiMHb*
V«l itrawtl itwyH Mnl»rtlT ki«M«iaiMiai
^jfc	ciftf IB il^dhni^
Gnenthers Sloven. Lekarna,
Addbon Rd. Tocml St. Clolr Avo.
National Drug Storil Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdehije-mo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar j« tret najfboljii lekarni.	(45)
8 - Hot** Union
SCRIP TOBACCO
J« delsun is najboljšega duba-na za cigare. Samo najlx^jii tobak te potrebi NajboUii tobak za žvečenje. V vsakem paketu je kupon.
-J:
m
Mat'ko Štefin avgusta 1914 v jejo, ali bi ne (kazalo letos odre-
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOUŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 ST. CLAIR AVE.,
ItttttttlttittHttlMttMIIHtttlllttttHMMtttmr
i
Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi
za mesec februar 1916. Aaesment it. 28.
DOHODKI

<0
1
a
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13 M 16
1;
18
ti
C/i TJ
?
n
736.55[	370.13I •	^308.171	56.25
67.65I	34-8O|	25.25I.	7.35
70.94	35-491	2®'5°l	4-95
365.712)	199-72]'	120.951	35-55
93.88I	45-43]	40.)S°\	7- 95
46.58I	25.881|	17.25I	3.45
106.83I	53-58]	45-001	8-25
58.3if	a8.6i|	24.75I	4-95
176. ioj	83.61I	68.25I	13.05
128.46I	58.01I	53-4S(	10-5°
151.64]	80.19I1	53.10I	13.35
1.11,70	61.3-5!	41-25!	8.10
24.46	17.56!	4-5°]	2.40
137.07	63.67I	60.00]	10,20
20.55	3-oo|	3.45
125.37	68.64I	4523I	8.25
36.11,	24.01!	9-751	2.25
2457.92!$	1264.97!$	948-90)^	aoo.as
mammmm,—m—mmm^mt
I
I .50
I.50 9.00
4-50 3-75 3-75 •75
i-5<>
3.00
39-25
>0
J? 'c
i S
i .00
i'. 50
10
$ 2.60
N
O. t/3
50 25
50
4.OOI
I.20|


■s'
4 >
STROŠKI
I!
50!
280.00
500
133-74
■13.00 9.00
1 • 5°l 1.25I.
1.25!
52.00
1024.57 104.00
•So|
9.00
54.00
.1
IOOO.OO
$ 5.25|$ l684.3l|$ IOOO.OO
t-L. l
i
ŠTEVILO
S 8-
51
230
». .1.
52.00
24.57)-v
104.00! 48
.16
.9.001
54.001
Oi
$ 684.31 904
F. Hudovernik, vrh. tajnik.


po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naroČiti
DOBRE IN
POCENI

1M0.
korper. 13.mar
2914. t državi Ohio

Sedež: CLEVELAND, OHIO
VRHOVN I URAON ItKI:
PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 6106 JHT. CLAIR AVHNUHL PODPREDSEDNIK: PffMMOS KOGOJ, 8804 ST. CLAIR AVE. JAJNPK: PRANK HODOVBRNIK, 1063 BAST 6|n<l BT.
Blagajnik: jernbj knaus, 1062 mast »2nd strmet.
VRH. ZDRAVNIK: J. M. SELIfilKAR, 81J7 ST. CLAIR Am
\\t 'i- Q	' ■' L'	■ " ,v. '
ODBORNIKI:
Frank M. JAKilC, 1203 Norwood m, Joe. RUS8, 6712 Bonna ave.-Frank ZORIO, 6906 IFroaaer »ve. Frank OBRNE, 6033 St Clalr ara. Anton ORD1NA, 6127 St. Clalr »ve. I«nac SMUK, 1061 Addlaon Rd. Anton OflTRER, 1168 E. 61»t St 8«0e vrhovnega odbora ae vrtijo raaho četrto nedeljo v meaecu ob 9.30 dopoldne v pksarol vrhovnega urada.
Plaarna vrhovnega urada (1062 E. 62nd St drugo nadstropja, sada J. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R.
Vsi dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice, naj, s« poMlJaJo na mrhomega tajnika.
Zveaino glasilo: "CLBVBLAN09KA AMERIKA"
Nadaljevanje iz a. strani razprave
■■	- Zaljubljena dekleta. Okrajno
teri'ja napadla naše pozicije, to»fso<i^ v ^inCU je obsodilo
da je bila povsod odbita. Na ne
v® j v,	—— —siuizKinjo Alio ociwuwier m i c-
Tci točki v vbodni Galiciji smo rezij0 Aannayer prvo na pet »•ujeli ioo Rusov.	dni 2apora, drugo na osem dni
(^Zborovanje zaveznikov v Parizu \ iPariz, 23. marca. Sem sta do-•ppela laški minristerski predr pednilf Sonino m zunanji mini ^ter Salarwira, ikjer so se zbrali zastopniki vseh zavezniških riav, da se posvetujejo o voj Sh načntih. V Pari'z je dospel sxibski prestolonaslednik ^Ateksander, ki je bil sijajno |/pprejet. Jutri dospe v Pariz angleški ministerski predsedlnik Asqonth.
LETALSKI NAPAD NA / LJUBLJANO.
Veliko zasnovani poskus Lta->v maščevati se za bom-liranje M!ilana h zrakoplo-se je klaiverno ponesrečil. 16. -fefor ob pol 9. zjutraj bilo naznanjeno, da se bliža zna »rakoplovska flotilja. ►j se je dvignilo nekaj avstr. v zrak in obrambni topo-so streljali. Od osmih itali-[anSkith letal se je moralo 5 vr-•fb (prt^Crtclr 5 soizsginili v ti megli tier so hdli šele nad ojno in Vrhniko zopet videti.	.
Ob 9. se je raizletela prva iba v ljubljanskih ulicah ter ipravila luknjo. Tri druge e so imele ravno tako ma-učinka. Dve bombi sploh ni-ita eksplodirali.
I Velika sreča je bila, da bomba, ki so jo vrgli v bližini neke rezervne bolnice, ni zadela poslopja. Sovražni letalci so izginili nato v smeri proti Savlam n Zalogu ter vrgli v vsakem eh ^.raljev vleč bomb, ki pa tudi niW napravile škode. ' Kb so se italijanska letalci ali, so našli nad Vipavsko 9 avstro-ogrsfcih letal v u, namreč 3 letala tipa Fo-m 5 dvokrovnikov. Nais-i tej premoči se je sovraž-flotilja ralakroplla. Po eno lo je skušalo priti na varno .0 Opčine in Postojne. IN!a-so jih in zasledovali. Tre-letalo, za boj opremljen ve-C apron i so pri Mirni zbili tla. Od obeh italijanskih ikov, ki sita se nahajala v je bil opazovalec ubit, a pa so živega vjeli, oti if. dopoldne je dospel
/iča pri Idriji) in Vrhniki ! Ljubljano.
ica. V Gorici je odprtih skuipaj trgovin in lekarn izadnjiem času so poško-italijanski izstrelki skupino Federecis v ulici Vetturini, ničeve hiše v ulici sv. An-1, zadeta je bila zopfet Pav-tva hiša v Gosposki ulici; lali'Ski ulici dvie hi-ši, na hiša Salvaterova, zade-poslopje kavarne Teatro. Stračicah je Ifcil ubit en otrok la žena ranjena, na Kor-starem pokopališču jie bil 11 deček. — Goriški o-glavar je v pogovoru s ilcem 'iPester Llloy-med drugim : Imamo 10 razsvetljavo, vodo-funkcijonira, postni liški promet se vrši sko-i. Vojaštvo poma-tipravam. V uradih hna redne
sluJžkinjo Ano Scltouster in Te-
zapora, ker sta ponoči pripeljali ruskega vjetnika v svojo spalnico. •
Rcmbon sie razsteza severno od> Bovca (proti italijanski meji do višine 21110 rfietrov. Par kilometrov od Bovca, pozicija ja-<ko važna. Rombon varuje Predi! .in jezersko dolino proti napadom' z južne strani, na njegovem izhodkiem vznožju vodi po dolini tKoritnice cesta čez Pnedil v Tnbiiž skozi (KJulže. Tam gori 50 pozicije avstr. vojakov, sredi planinske zime in gori v snegu, ledui in med plazom se vršijo boji.
Na ruskem bojišču je bil težko ranjen in je ranam podlegel Pavel Paternolli iz Gorice, sin znanega tngovca, ki je pred kratkim umrl. Pokojnik je štel 18 let. — V vojaški bolnici na Dunaju je umrl Josip Zdravi je, blagajnik okrajne bolniške blagajne v Gorici.
Letalci nad Ljubljano. Prva bomba je padla na nekem trgu pred hišo, v kateri je nastanjena bolnica. Ta bomba je pač prestrašila občinstvo, ni pa povzročila nič škode. Le ena sama šipa je bila od odletelega kamna razbita. V sosedni ulici sta padli dve bombi na vrt, lena pa je. zdrknila po strehi in potem eksplodirala. Kraj Ljubljanice je padla bomba v zemljo, pa ni razpočila. Skoro ob istem- času je padlo blizu Save šest bomb, nekaj bomb je padlo tudi pri Zalogu. iNekje dirugje sicer hiša ni bila zadeta, a zemlja se je tako stresla, da je hiša precej trpela. Okolu poldneva je padla bomba, namenjena sltari cukrarnu Razbila je nekaj šip stari cukrarni in še onkraj Ljubljanice in ubila konja. Vse te bombe so napravile le malenkostno škodo na dveh m)e-stih. Opomniti je treba, da so letalci metali bombe manjšega obsega, ne takih, kakor jih rabijo na soški fronti. Vobče ge bilo občinstvo prav ravnodušno in se je na raznih javnih trgih, zlasti v Zvezdi, zbralo celo mnogo ljudi, ki .so gledali pred topovi z grada 'bežečega letalca.
Dobrohotni živinski mešetar-

VirtroU
VIII.
XIV
»180
velikonočno darilo
VIKTROLA
za
. ^.
zlatnine
Velikonoc.
Popolna
diamantov
ur
za
in
KRIZI,
ROŽNIVENCI, VERIŽICE, LOVELIERS, URE, PRSTANI.
Umrli. Dne 20. febr. je umrla v Ljubljani v starosti 86. let Marija Kos eon. — Umrl Ije v št. Janžfu bivši trgovski potnik firme Fr. Kavčič, Ivo Sladtč, star išele 23 let.
Ponesrečenje {maničnega komisarja Frana Gollija. Strašna mesreča je zadela 'finančnega komisarja Frana Gollija. Služboval je kot nadiporotnik pri nadzorstvu južne železnice. Kakor znano, je pri Zigornjiih Ležečaih cela vršita tunelov in pokojnik je moral nadzorovati tudi progo v teh tunelih. Proga ima dva tira. Colli je sled po enem tirtr in ž njim prožni monster, nista pa videla, da jima pride vlak nasproti. Ko sta zagledala vlak, se je v železniški službi iakušeni prožni mojster vrgel na tla in vskd: tega ostal popolnoma nepoškodovan, Gol-li pa je skočil na dtuig tir. Ravno tedsy pa je pridirjal po tem drugem tiru drug vlak ter Gollija podrl in imu odtrgal obe nogi. Na potu je potem ta mladi, simpatični, povsod priljubljen uradnik vsled izkrvavenjaj umrl.
Umrl je v Ljutomeru Karel Sponda, bivši dolgoletni ravnatelj celjske meščanske šole, v 73. letu svoje starosti.
Za mrtvega je izikazan v seznamu izgiub št. 340 Jakob Per-tovt iz Gorice, rojen 1892., u-mrl 22. oktobra 1915. Benčič Karol i(z Kopra je umrl 11. novembra 1915; rojen je bil leta 1892. Ivan Sosič z Opčin je umrl 28. oktobra 1915.
Išče se žena ali dekle za hišna dela in da čuiva na enega otroka. 1114 E. 63rd St. (39)
Trije pros* en i fantje se sprejmejo na čedno stanovanje. O-glasijo naj se pri Mrs. J. Jarc, 1358 Marquette Rd. (39)
*	' . .	L/ULJLUIIUUU X1VUISIU 1UCBCUU-
letalec preko Britofa in	na deželi
..'A«	THri 1 in Vrhnilo J	.. . ' ......
se poroča, dia kupujejo živih-siki/ miešetarji krave od kmetov po 1 K 70 v za 1 kg žive teže, pa jih naprej prodajajo po 2 K. Pri kravi imajo rta ta način čez 100 kron dobička. Za nakup pa dobe še povrjb 10 K nagrade.
Zvišanje doklade na davek od žganja. 25. febr. je izšla nova cesarska namedba, s katero se doklada na davek od žganja vnovič poviša in sicer za 40 vinarjev od litra alkohola. Dohodek pisanja dobi izključno država. Po tem zvišanju bo veljal hektoliter obdavčenega ra-finerijskega špirita v vseh avstrijskih dleželah 450 kron. Ta regulacija cen obdavčenega rafinerij skega šlpirita se nič ne tiče denatur i ranega špirita.
Profesor Pran Brunet. Dne 18. febr. je po daljšem boleha-nju umrl realtčni profesor ▼ Ljubljani igospod Fran Brunet. Pofcoljnik je bil pri tovariših in
25AHVALA.
Društvo Danica, št. Lii SDZ se tem potom najpriisrfcneje zahvaljuje vsem prijateljem društva, ker so nas v tako veliktem številu obiskali in s tem pripomogli k splošni zabavi in društveni, blagajni. Na^epša hvala gosppdto Rud. Perdanu za njegovo požrtvovalnost in trud, •ker je toliko zaljubljenih parov poročil. Hvala g. Primož Kogoju za njegov nepristranski govor in starišlem J. Martinčič in Kokoj za trud1, ker so tako lepo hčerke naučili lepo dekla-macijo in s tem trud iin zahvalo povrnile skladatelju, še enkrat najlepša hvala vsem, ki sbe našo veselico posetiii in s tem naši trud1 povrnili. Za društvo Danica J. Jeršan, tajnica
Dva poštena fanta se sprejmeta na ihrano in stanovanje. Tudi kopališče v hiši. Vprašajtie na 1215 E, 6oth St. (^8)
Naprodaj je jaiko čeden saloon, v delavskem kraju zraven tovarne, proda se do 150 kosil opoldne, dela izvrstno trgovino. Cena samo $3500 z vso o-pravo vred'. Posebno pripraven za mlad par. — Naprodaj je tudi lepa hiša s 14 sobami, za 4 družine, cena samo $45°°- Takoj $1500, drugo na lahke obroke. Za vse to se pozve pri Geo. Travnikarju, 1357 E. 55th St.	(39)
Posebno fina zaloga poročnih prstanov
Ako bpite pri nas, vam prihranimo 33 procentov.
Hueter Jewelry Co.
5372 ST. CLAIR AVE.
Odprto vsak večer.
Gotov denar ali kredit.
SLOVENCEM •
želim naznaniti, da sem otvo-ril svojo lastno krojačnico na 6113 St. Clair ave. kjer imam že sedaj trgovino z moško o-pravo- in čevlji.
Obleke, katere naročite pri meni, bodejo vedno narejene po najnovejši modi. Dobro delo in trpežno vam vedno garantiram, kajti dolgotrajna skušnja v tem poslu me je dovolj naučila. Rojakom se priporočam v obilen obisk.
Naznanjam tudi, da sem dobil v zalogo spomladanske čevlje in vso drugo moško opravo. Pošiljam blago v staro domovino zanesljivo in točno. (34)
FRANK GORNIK, slovenski krojač in trgovec z moško opravo.
6113 St. Clair ave.
< NAZNANILO.
Cenjenim gospodinjam in dekletam uiljudno naznanjamo, da imamo sedaj tudi dobro šiviljo, ki vam izdfela obleke po vaši želji in po poljubnem kroju. Delo bo dobro, cene zmerne. Ker je trgovina na novo u-rejena smo si nabavili sedaj veliko zalbgo, krasne vzorce volnenega blaga ter lepo iabero blaga za pomladansko sezono, Ker bo treba novih, lepih oblek za bližajoče se Velikonočne praznike, se vam nudi sedaj Jepa prilika. Se priporočava TOM&IČ ŠTAMPFEL, 6129 St. Clair ave.
(40)
Naprodaj je jako čedna hiša s trgovino, 7 sob. Jako dober prostor za čevljarsko ali grocerij-sko trgovino. Poizve sie na 1130 E. 68tfh St. cor. Blis® ave. (38)
Joseph Trinerjevo
grenko vino, 65^ steklenica. Slivovka, tropimjevec, brinje-vec, $2.50 dn $3.00. galona. A. COHN, 5819 St. Clair ave. Mi pošiljamo žganje na vse kraje Zjed. držav. Pošljite danes naročilo.	(Wed-Ffi.)
♦	Vsakemu, kteri mi poš ♦
♦	Ije naslove svojih prija- ♦
♦	teljev iiro znancev živečih ♦
♦	v Ameriki, ttiu pošljem ♦
♦	lep spomin.	ap+ + HEN. J. SCHNITZER, ♦ + BANKIR. , ♦ + 141 Washington St. + + NEW YORK. ♦
Potrebujem dva izurjena krojača. Dobra plača in stalno delo. Oglasite se takoj pri Fr. Poj.e, slovenski krojač in trgovec, 4015 St. Clair ave. (38)
Takoj dobe delo slovenska dekleta, ki znajo tudi angleško. Služba je v prodajalni. Oglasite, se pri Reimer's "Dry Good's Store, 3423 St. Clair ave. (138)
Stalno službo dobi dečflco, star nad 16 let, da postavlja keglje na kegljišču. John KraJl, 961 Aiddison Rd.	(39)
POZOR!
jNiaznanjam cenjenemu občinstvu, da se sprejemajo naročila, kar se tiče barvanja in pa-piranja na starem prostoru, t. j. na ion k 64th St. ne pa na 6528 St. Clair ave.,dokler se stvar ne ur Odi. (Wed-June 30) FRANK MIHELIČ, ion E. 64th St.
Naprodaj imam dve novi hiši, vsaka za dve družini, jaleo čedl-ne in moderne hiše, na lepem prostoru. Objednem naznanjam cenjenim rojakom,- da sprejemam vsa stavbena in kontrak-torska dela.
FRANK OPASKAR, 1106 E. 64th St.
Rosedale 3595 R-	(40
Dekleta, stara nad 18 let, dobijo takof dobro in stalno delo v tovarni. $1.25 na dan za lahko delo, $1.50 .za delo pri stroju. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63. St. severno od St. Clair ave.
(4i)
ZA VELIKONOC!
»Če nameravate kupiti novo obleko za Velikonoč, tedaj čakajte na veliko odprtijo "Klei-nove" nove trgovine z moškimi oblekami in potrebščinami. $10 in $15 obleke Xlothcraft". Ob otvoritvi bo igrala godba in se bodejo dajala lepa darila. Klein nova tr^ovit^a z moškimi potrebščinami. 6031 St. Clair ave.
(40)
^iviiv^ii

. -jr«).,.- I----j V

Pozor, Slovenci 1
Priporoča se slovenska perica, ki (pride (po perilo sama, ga opere na domu in zopet na dom. Lepa in čista ba. Se priporočam v ročila. Terezija Legat, 165th St. Collin wood
Mim^šSM^i'^

ese
na-
POZOR!
Naznanja se rojakom, da se prične pomladanska privatna večerna šob z mesecem aprilom. Sprejeli se bojo učenci pred prvim aprilom, da se stvar vsa v redi ter preskrbi potrebne reči.
Toraj rojaki, kateri se želite učiti angleščine, ne zamudite prilike ter se oglasite ob pravem času.
V tej šoli se bode tudi učilo, kako se mora učenec učiti, da vztraja in dobi veselje do učenja angleščine.
Za pojasnila se oglasite od 7. do 9. une zvečer pri L A. Starce, 6727 Bonna ave. zgoraj (38)
ZOBJE!
Kadar zgubite en zob, zgubite dva. In ali veste, da kadar zgubite dvoje svojih zob, da zgubite takorekoč celo zobov-
Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zglba, ki je do-tičmemu nasproti v gorenji zobni in narobe. In >to vam škoduje na zdrživju, kajti brez po: polnih zob nikakor ne morete biti popolnoma zdravi.
Jaz vam lahko preskrbim manjkajoče zobe in jih naredim da zgleda j o popolnoma naravni.
Dr. F. *J. KENNEDY, * zobozdravnik.
Uraine ure: Od 9. zjut. do 5.30 zvaL Ob pondleljkih, četrtkih in sXptah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se iz-vlečejobrez bolečin. Mi govorimo slovensko.	(38)
Dva mlekarska vozova in avtomobil truck za 1 tono, sta nar-prodaj. Po jako primerni oeni. 5366 St. Clair ave. - (38)
Naprodaj je krasen, nov piano, na ogled pri A. Grdi na, 6019 St. Clair a^e. Vse podrobnosti poizveste v trgovini istotam.
--*- (38).
sažžM-jtei
Pravi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
Imamo najfinejši tropinjevec in
droinik. 1 gal. $2*25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavaie vino 80 in 85c gaL
Viotka posod« ob 5 do 10 gaj. velja $1.00, za 25 gsl. posoda $2.00. Pri večjih naroČilih je sad brezplačen. Te cene so samo za na debelo. Naro- j
cilu naj se priloži denar in natančni naslov.
1 -—
Prva slovanska druiba na prodajo finih pijač.
/
6102-04 St. Clair Ave. - Cleveland, 0.
NAROČUJTE "AMERIKO."
- uuu; a i u; u i n KinM-iuii uu uuuiun:
VABILO.
Mi smo pripravljeni, da vam pokažemo novo in moderno zalogo pomladanskih in letenskih slamnikov in lepotičja. Mi smo edini modni
trgovci te vrste na St. Clair Ave.
J. WARNER,
Sa20 ST. CLAIR AV£. BLIZU E. 55th ST.
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
, Mi iidelojemo vsa društvene, trgovske la privatne tiakovine. Naia tUkarna je najbolj Moderno opremljena izmed vseh alovenaklk tiakaren v Ameriki. Pilite n cene vaake tiakovine nam, predno ae obrnete kam drn-rara. Pri na« dobite lepie, censjie ln boljie tiakovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
#RVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.
—
KRALJ
(ZGODOVINSKA POVEST IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV)
—

■k ...
-

6o mislili, da je dolgi Lab an malo neumen in so se radi tega h njega <norčevaK, v resnici je pa le zategadelj govoril' časih nekoliko zmedeno, ker vsled svoje neomikanosti ni mogel vselej dati svojim mislim pravega izraza. Dolgi Lar /ban je bil Erazmu posebno vdan in zgodilo se je večkrat, da ga je prišel celo v celico iskat in i^praševat v versikiih zadevali. Dolgi Laban se je bil namreč navizel mnogih luteransikih naborov, in j«1 dobro slutil, da se tudi Erazem ogreva za misli, za katere so se neustrašno borili Primož Trubar in deželni stanovi ze sfleoro pol stoletja.
V prostorni zračni soibi je vladal prijeten htaid. Tu- je bilo tiho in mirno, samo iz refdkto-rija se je včasih slišal smeh ali pa je vrhniški sodnik 'Završan zapeP kako fantovsko pesem, kakor vselej, kaidair je bil dobre volje.
—Kaj je to, da si sam, dolgi >am, je vprašal Erazem, ko zaigledaj moža za mizo, na lertf je stal velik vrč. Kje so tvoji tovariši?
—GPuhi Tobija je na straži, je odgovoril doJJgi Lalban, po fe je pai prišel pater Celie-in jih peljal v Bevke. Men-. so šli lovit požiralca. —AK so ga zasledili? se je il Erazem.
Oelestin pravi, da ga ledtt; če je res, tega seve-vem. Saj ga poznate Ce-vrjeti mn ni nikdar. Laiban se je naignil k in z zamolklim glasom
il:
i&slUe, gospod Era pater Cdestin vce-krivem prisegel, prisegel jle ipo krivem, mirno in glasno odgovoril In ker ga je prijor k napotil in imu pri tem po-I, zato, prijatelj, sem jaz len«l, da zapustim samostan. Dotgi Laban je s tako silo skočil pokonci, da se je striesla in se je prevrnil vrč, poln lenite vipavske kapljice: >an, ki je sicer diobro ikap-cenil naid vse, iSe sedaj ni lenil izai iprevrnjeni vrč. —Kaj, gospod Erazem? Samostan ihočete zapustiti. Ali res? Bežite! In meniško haljo hočete sleči?
—Tako je, prijatelj. Ze dolgo časa so mi rojile take misli po glavi. Morda bi jih blii ud\r-šil, višaj trdni namen sem imel, aili kar se je zgodilo včeraj in danes, mi j«e odiprlo oči. Ždaj vem, da mi ni obstanka v samostanu1, da moram ven v svet.
—Jaz grem z vami, gospod Erazem, je zakričal <lV%i Laban in udaril 06 mizo. Če me hočete, grem koj z varni, če me nočete, grem pa k razbojnikom -ali pa k ciganom. Tega klošterskega življenja sem že davno sit.
—Zakaj ? se je čudil Erazem. Tu se ti dobro godi. Nikjer se iti ne H>o tako.
—iRies, dela je mak>, jedi in pijače pa dovolj, je menil dolgi Laban, ali to iklostersko življenje je pusto, najraje bi šel !k ciganom. Gluhi Tobija pravi, da ima cigan vsako leto drugo ženo in glejte, Bog mi greh odpusti, to bi nretni ugajalo.
Erazem ni mogel ničesar odgovoriti, kajti pred vrafrmi je nastal močen šum. Menihi in njihovi gostje so zapuščali re-fek tor i j. Dolgi Laban se je zdaj spomnil, da mora pripraviti voz vrhniškega Supnika m sodnika Završana in je hitel iiz sobe. A odprt je vrata ravno v »trenutku, ko je mimo njih prišel Aha-cij. Videvši, da sta bila Eraizem in dbJgi Lalban sama v sobi, se je prijor ustavil.
—Kake tajne naklepe sta pa zopet kovala, jle vprašal prijor Ahacij porogljivo. Zt dlje čar sa sticata gkve in tičita cele no
: b ■
kaj jako sumijivo.
Erazmu se ni zdelo vredno, da bi Ibil ikaj odgovoril, tem manj, iker jte videl, da je bil' ta dan celo prijor AJiacij nekoliko pregloboko pogledal v čaio. Dolgi Laban pa je imel tak strah pred prijorjem, da se splbh ni upal ničesar odgovoriti. Toda -ta molk je prirjorja še bolj razlbuirik Jezno je stopil čez prag in z ostrim glasom trfca-izal Erazmu.
Povej, kaj sta imela. Spomni se, da si mi dolžan brezpogojno pokornost, in da imam pravfco in moč, te k pokorščini prisiliti.
IPrijor Ahaci j je tako kričal, da so vsi menilha prihiteli v sobo; bil je izredno raizdtaien, a te razdraženosti ni provziročilo samo zaužito vino, nego v še večji meri zavest, da se je Era>-z-euii odvrnil od njega, da ga obsoja, in da je izgubil pred njim vsako spoštovanje.
iPriijorjeva osornost je Erazma »tako užalila, da se je ogor oen dVigniJ izza mize in zplam tečimi .pogledi stopil pred zbrane menihe in njihove gosite.
—Dolžan sem vam brezpogojno pokornost, da, je rekel z redkim glasom, zato skušajte'. Mloja vest mi pravi, da storim neodlpustlj«iv greh, če ne vržem od sebe teh verig. Vedite torej, gospod prijor, kaj fem dolgemu Labanu povedal. INtajznanil sem mu, da zapustim ta »samostan za vedno.
Prijor se je pri teh besedah hipoma streznil. Takega naznanila ni pričakoval. Kri mu je zalila ltee in s tresočo roko se j«e prijel za mizo. Erazem pa je z neko saiditostjo, kakor (bi hotel <Dati du-ška dolgo prikrivanim čustvom, nadaljeval:
—Mesto grobnega mirto vlada v samostanu najgrja posveit-nost. Samostan naj bo zavetišče duš, ki so se odpovedale vsem udobnostim življenja, a j>e samo zavetišče nečistniikov, pijancev in krivoprisežnikov. Samostan naj »bi bil pribežališče onih, iki zaničujejo življenje in hočejo živeti samo Bogu, v resnici pa je zavetišče naj-gršili grehov in bivališče ljudi, 'ki vsaik dan s svojimi deli jo Boga. Ooligo že sem težko nosil verige, v katere ste me vkovali še v mladieniških "letih, ne da bi me bil kdo vpraišal; moje srce je krvavelo in moja vest je trepetala groze, ko sem gledal vaše početje. Po božji milosti pa se je zgodilo, d'a sem začel iskati tolaižbe v svetih evangelijih in da sem osvobodil svojo dušo, kakor Ihočem zdaj; svcfe telo. To je — kar sem po-i ve<flal dolgemu1 Labanui'.
Prijorju je zastajala sapa, tako, da nekaj časa ni mogel ziniti besede. Tetžko je sopeP in se krčevito držal milae. Šele čez nekaj minut je prišel k sebi, potem pa je njegova jeza bruhnila z elementarno silo na dan.
—'Zdaj spoznavanj da sem redil gada na svojih prsih. Ti grdi izdajalec in odpadniki Iz usmiljenja sem te vzel' v samostan, te negoval kakor oče svojega sina in te opsipal z dobrotami. V zahvalo za to si se izneveril sveti katoliški veri in hočeš iti med naše sovražnike. Idi, kiti, in .prokleta naj bo vsa-4ca bilka, na katero stopiš, pro-klet bodi ti in tvoj spomin. AM prej se boš še pokoril za svoje besede. Imenoval si naš samostan zatočišče najgršiih grehov in njegove prebivalce proglasil za nečistnike, 'pijance in krirvo-priseinike. Še imam oblast, da te zato kaznujem, in kaznoval te bodem, db boš pomnil. Primite ga in vrzite ga v ječo.
IKakor psi, če se jih spusti iz verige, so menihi pfaikili na & razma, ga zgrabili in ga zvezali. Erazem se jim ni brandl in ni izrekel nobene besedice. Ponosno in s po vzdignjeno glavo je
t* skupaj. To se mi zdi it ne-'šel med njimi in ko so
(.J.;;
se iza
njim zaprla vrat® ttemne pod-zemske ječe, se je celo rahlO zasmehfjatl, kakor bi se mu pri jorjevo maščevanje zdelo otročje. In vendar j« bil v ječi, katere še nihče ni zapustil živ.
III.
V drhtečih oblakih se je dvigala megla z barja proti nebu, kakor 'bi se hotela povzpeli gori <ib pomladanskega sodnea, ki je raizHvalo svojo toploto na zemljo in ž njo blagoslavljalo delo ižuljavilhi rok. IPo cesti, ki je od Brezovice vodila na Sinjo Gorico in dalje na Vrhniko, je korakal slabo oblečen mož gosposkega stanu. Zapustil je na vse zgodaj gradič, ki je stal blizu Brezovice, ondukaj, kjer sameva damUanes Kušljanov grad in s krepkimi koraki ubiral pot proti Vrhniki.
Pred njim je lOžala narava v vsi svoji jutranji lepoti. Videl je ravno barje, skozi katero sta kakor dva srebrna traka tekli druiga proti drugi Ljubljanica in Bistra ter se se združevali tik prijaiznih Bevk. Na desni so se dvigali z gostimi šumami zarasli griči, ozadje pa mu je zapiral temnozelen, širen gozd', iz katerega sta se bleščali cerkev na Žalostni gori in samostan v Bistri. Svečano tiihoto je le malokdaj motil kak rahel šum, ki se je slišal kakor sopenje pro-bujajoče se narave. Toda tuji mož mi imel smisla za čfudesa, ki so se razgrinjala pred njim. Mračno je zrl v tPa, in korakal kar najhitreje, kakor bi se mu posebno mudilo.
Od Vrnike sem se je naglo približal jezdec in peket konjskih kopit je zbudil potnika iz njegovih misli. Stopil je na stran, da se umakne jezdecu, a videvši, da je to gosposki človek, se je ustavil in sle odkril, sicer spoštljivo, ali vendar ne ponižno, kakor kmetje in popotniki.
Tudi jezdec je bil zadržal svojega konja in prijazno četudi preciej površno odzdravil. Potnik je pristopil k njemu in ga vljudno vprašal v izbrani nemščini:
i—Dovolite, visokospoštovani gospod vprašanje: Ali je še daleč na Vrhniko in na Verd?
-Ne, je odgovoril jezdec, koj ko pridieite okrog ovinka, zagledate Vrhniko. Vi pač niste znani v tem kraju*
-Ne, visokospoštovani gospod, tujec sem. Dovolite, da se Vam predstavim; Baccalaureus iuris utriusque Simon Kozina, bivši pisar in dk^sna roka veliei-možnega, sedaj že v Bogu poči vajocega deželnega vicedoma gospoda Jurija pleni. Hofferja.
Jezdec jie strmel in ni prav vedel, govori li tuji človek resnico ali se iz njega norca dela. Tujec je to zapazil in s trpkim ustmevom rekel:
—>Kaj sle' čudite, visokospOr štovani gospod? Da sem d'anes ulbog, lačen iin žejen potnik brez domovanja? iNikar ne mislite, da imam kaj zlega na vesti! Na meni se je izkazalo, da majhni vzroki rodJei velike posledice. Iz želoda se razvije hrast, iz kapelj n ara se morje, zaradi ženskega krila je nastala trojanska vojna, jaz pa sem zaradi svojih ihlač izgivbil lepo službo in šle lepšo prihodnjost ter postal ubog, Lačen in žejen, zlasti žejen potnik, Baccalau-reu-s. iuris utriusque Simon Kozina je pri teh besedah uprl svoje poglede na torbrco, ki je visela ob jezdečevem sedlu in ni te torbice izpustil iz oči, prav ikakor bi hotel od zunaj uganiti njeno vsebino.
Jezdiec je zapazil ta poželjivi pogled, potegnil iz torbice obširno bučo ter, izročivši jo tuj-cu, rekel;
—Pokrepčajtie se, gospod. Saj isva v nekem, smislu tovariša. Jaz sem namreč pisar m desna -noka trškega sodnika na Vrhniki gospoda Završana.

veste kaj po » o mojem bratrancu vrh-iku Juriju Kozina, katerega mislim obiskati.
bi vam> povedal marsikaj, je mwnil Zaviršanov pisar, ali zidaj se moram požur riti. Todia zvečer se lahko vidiva, če ostanete na Vffihniki. V gostilni pri sv. Trojici me lahko vsak večer dobite. Tam se toči lizborna kapljica in te se gotovo ne branite.
Nkidar, je zaklical Simon Kozina itako prepričevalno, da se je Še iZavršanov pisar moral smejati. -Moje geslo je: danes pttjan, jutri zopiet pijan!
Smeje se, sta si moža segla v roke in se razšla. Nobeden od njiju pa ni zapazil, da je izza grmovja ob cesti prežalo dvoje črnih bleščečih oči in je star cigan vlekel na ušesa vsalko besedo, ki sta jo izpregovorila.
Simon Kozina, katerega so bili debeli požirki iz buče kar vidno Okrepčali, jie nadaljeval svdjo pot proti Vrhniki. Tod in tam je bilo no poljih že videti ljudi na delu. iMetgla se je bila razpršila; ptice so se oglašale veselo in brezskrbno in od tod in od tam sfe je čut tudii £e kak sveži dekliški glas.
Ko je prišel Simon Kozina okrog ovinka, se je pred njim odprl nov raizgled, obenem pa je čul iz gozdiča i*ritajeno kli can je :
—4PstI 'Gospodi! Gosp<>d Simon ? Pst!
Simon Kozina se jie' ustavil, ves presenečen, da je slišal svoje ime.
—:Ko 'je Gospod odpeljal Lota iz Sodome, mu je rekiel: Reši svojo dušo in ne glej nazaj -—je šefetal Koziina sam sebi in niti očesa ni maknil na tisto stran, od koder je prihajal klic.
'—Gospod Simon! Pst! se jie zopet slišalo iz goščave. Kaj ste gluhi?
—'Hudič naj me v zraku lasa, če se premaknem, dokler ne vem, kdo meklioe, je zdaj glasno rekel j Kozina. Povej, kdo si Ali si človek ali si duh?.
—Kralj David kliče vse svoje sinove, je zdaj zadonel resen glas iz gozda.
'Kozina je stisnil glavo med rameni, kakor da je nad' njim zažvižgala krogla. Previdno se je ozrl in videvši, da v bližini ni nikogar, je krenil v gozd. Šel je naravnost naprej, a nikogar ni bilo videti šele 'ko je postala šumrf gostejša, se je pri plazil k njemu star cigan v raz drapani obleki. Kar naenkrat je stal poleg njega.
—Ali me še poznaš Simon? je vprašal cigan.
Simon Kozina ni ničesar od govoril. Samo prebledel je, ikakor smrt, ko je zagledal ciga na, in roka se mu je tresla, ko jo je položil v ciganovo roko.
—Ne boj se, mu je rekel cigan. Sicer si nas zapustil in odnesel seboj vrečico suthih cekinov, ali kralj David ti to odpusti, če mu zdaj zvesto pomagaš izvršiti težavno delo.
—Ali ti je to sam rekel, je vprašal nezaupno Simon Kozina. Lej, Miško, midv* sva bila vedno dobra prijatelja, povej mi po pravici, kaj hočie kralj David in nikar me ne pahni v nesrečo.
—Bodi brez skrbi! še davi je rekel kralj David, da bi dal sto cekinov, če bi vedel, kje si ti. Nekaj se je zgodilo, nekaj strašnega. Davidovo hčer so odpeljali menihi v Bistro in jo imajo v ječi, in da bi jo rešili, potrebujemo tdbe. Zato si nikar ne delaj skrbi. Kralj David' te bo tako vesiel, da ti bo še roko poljubit
•Simonu se je zjasnilo lice in prešinilo 'ga je tako veselje, da je cigana Miškota stisnil k sebi in potem radostnega srca šel ž njim napiioj.
6006
It. S.
pred«. Martin Son, 111» Addlwp Rd. taj. Josip Skupek, 1119 Addleoo Rd. bl«g. Rad. Perdea 6024 St. Clalr are. »drav. P. J. Kani, 6204 St. Cl&lr ave.
Zboruje reako četrto nedeljo v me-eecu ob 9. dop. t Joe, Btrkovl dvorani, 6006 pt. Clalr ave.
"SV. ANA" ftt. 4 pred«. Ivana Gornik, <1076 B. 61»t St. taj. Gfloovefo Supen, 5422 Staaard ave •bla«. IfePttUa Ogrinc. 6124 Glass ave zdrav. J.M. SelUkar, 6127 St.Cl«lr av<?.
Zboruje vsako drugo aredo v mete-cu ob 8. »večer v John Grdftoorl dKo> rani, 6026 |0t Clalr ave.
"NAPREDNI SLOVENCI" «t 6
pred«. IY. Cvar, 8867 Lakeside ave. taj. Prank Welw, 6926 Hecker ave. blag. Pr. Butal«, 6410 St Clalr ave. adrav. P. J. Kern, 6204 Bt. Clalr ave.
Zboruje vaako dru«o nedeljo v me-aeou ob 2. pop. v John Grdlnovl dvorani, 6026 St Clalr ave.
"SLOVENSKI DOM" It. 6. -pred«. L. Rechar, RPD. 1. Euclid, O, taj. J. KorenčK, Box 126 Euclid, O. blag. John Pabec, 766 E. 200th Bt. zdrav. p. J. Kern, 6204 »t. Clalr ave.
Zboruje vaako prvo nedeljo v me-aecu ob 9. dop. na 876 E. 200th St.
"NOVI DOM" M. 7. preda. Ant. Cugel, RPD. 1. Euclid, O. taa L. J. Safran. 4803 8L Clalr ave. blag. Jo«. Berkopeu, 1090 E. 66th St. zdrav. P. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje veako pifvo nedeljo v me* aecu ob 10,80 dop. v Joa. Birkovi dvo-r«nl, 6006 St Clalr ave.
"KRAS" it S.
preda. Prank Leg an, 676 E. 160th St taj. Ignac Medved, 15726 Saranac Rd. blag. Ferd. Ferjančlč, 986 Ivanhoe Rd. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v cerkveni dvorani na Holmea ave.
"GLA8 CLEV. DELAVCEV" it. 9. prede. Frank Bittenc, 1042 E. 61th St. taj. John Brodnik, 6515 Junlatta ave. blag. Jos. Lunder, 974 Addison Rd. zdrav. F. J. Kern, 6204 Bt. Clalr ave;
Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Leo Schwalbovl divoranl, 6131 St. Clalr ave.
Je v«
secu ob L popoldne ▼ •v. VJda.
"FRANCE PREŠEREN" It 17.
pred«. Pr. flodnlkar, 6218 St Clalr taj. Jo«, stiimpfel, 6129 fit Clalr ave. blag. A. AnUovar, 6111 St Clalr av«. zdrav. J.M. Selttkar, 6127 StClalr ave.
Zboruje vaako prvo arede v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovl dvorani, 6025 St Clalr ave.
"SV. CIRIL IN METOD" It 18. preds. J. Zakrajiek, 6218 St Clalr ave, taj. John Vldeifvoll, 1153 BL 6lat Bt blag. Apton Bašca, 1016 K 61»t St zdrav. J.M. Sellikar, 6127 StClalr ave.
Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne t iolskl dvorani sv. Vida
OPOMBA: Vsako apremsmbo našlo, va teh uradnikov as mors takoj naznaniti na vrhovnega tajnika.
Samostojno žensko podporno dr.
SRCA MARIJE (staro.) (Predsednica Mary Ulftar, 11 »7 E. 61st St tajnica Fannie Trbeftnik, 1177 Norwood Rd. blagajni oa Mary Posh, oor. E. 45th to Hamilton ave.
Drultvo zboruje vsak drugi četrtek ob 8. zvečer v Grdlnovl <*vo-ranl. Dru&tvenl zdravnik dr. P. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
DR. SV. JANEZA KRST. ST. 37.
J. S. iK. J. preda. A. Branlselj, 1046 E. 61, St taj. a Perdam, 6024 0t Clalr ave. blag. Al. Zakrajiek 1016 E. 62. Bt saatop. Pr. Mllaveo 1031 E. 61, St zdrav. F.J. (Kern 6204 St Clalr Av.
Druitvo zboruje vsafco tretjo ne-del jo v J. Grdlnovl dvorani 6026 St Clalr ave.
"MIR" it 10. preda. Louls Vrček, 3684 E. 78th St. taj. Flori Jan Cesar, 3559 E. 82nd St. blag. John Vintar, 3514 E. 81st St zdrav. F. J. Kuta, 3726 Broadway S. E Zboruje vaako četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Jos. Smrekarjevl dvorani, 3627 E. 82nd St
"DANICA" It 11. preds. Agnes Zalokar, 899 Addison' Rd. taj. ivanta Jerfian, 987 E. 76th St blag. Ana Blatnik, 6304 St. Clalr ave. zdrav. P. J. Kern, 6204 St Clair ave.
Zboruje vsaki drugi torek v mesecu ab 8. zvečer v John Grdlnovl dvorani 6025 Bt Clair ave.
Dalje (pri'hodnjic.)
IMENIK DRUŠTVENIH URADNI-KOV S. D. Z.
"SLOVENEC" It 1. preds. Al. Stemfberger, 863 E. 137. 8t taj. Frank ZorlČ, 6909 Proeser ave. blalL Frank Oaredkar. 1063 B. 68th Bt zdrav. J.M. Selilkar, 6127 StClalr ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovl dvorani. 6026 St Clalr ave,
—
ti- ftt f. 6101 St Clalr si
"RIBNICA" It. 12. pred«. Fr. Vlrant, 969 Addison Rd. taj. Frank Lunka, 5523 Carry ave. blag. Nlcki Vidmar, 1145 E. 60th St. tdrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr ave.
Zborute vsak drugI četrtek v mesecu ob 8. zvečer t John Grdlnovl dvo-ra<ni, 6025 St Olalr ave.
"DOBR. •LOVENKE" it 13.
preds. I. Vidrlkj 19704 Shawnee ave. taOniOa M. Jalovec, 6424 Spllker ave. blag. A. Mevžek, 18704 Arrowhead av zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Jos. Drugo-vlčevl dvorani, 19508 Keewanee ave.
"CLEV. SLOVENCI"' it 14.
preds. Frank Laurlč, 6011 Glass ave. taj. JOBip OaSper, 1145 E. 60th St. blag. Frank Bran cel J, 5616 Carry ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.
Zboruje vaako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne v John Grdljnovl dvorani, 6025 St Clalr ave.
401LAD. DR. 8V. ANTONA PAD.
pred«. D. (Blatnik, 3541 E. 81st St. <1 tail. Joe. Lekam, 3568 E. 81st St. II. taj. Joa. Papei, blagajnik Jos. Lekan at 3656 E. 80th St, načelnik Alojz GILha, 3552 E. 80th St. pod-načelnik Josip Hribar.
Druitvene seje ae vrie vsako 4. nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani na 3611 B. 81«t St.

—
DR. Z. M. B.
Nač. F. H. Mervar, 1361 B. 55. St. podnačelnik Andy Sadar, podna-Četolkd/ namestnik Jos. Vesel, preds; J. Megllč, 6614 Schaefer A v podpredsednik; Mike Sele,
I.	ta). L. Mrhar, (1146 B. 61st St.
II.	tajnik Jos. Glavič; blagajnVk Math Glavlch, 6305 Glaas ave.
Druitvo nboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri ipop. v Knauaovi dvorani.	aug. 16.
li-
V-
E D I N O 8 T. 8lov. Nar. Pev. Pod. Sam. druitvo preds. Mih. Kos, 1420 B. 49th St faaj. John Jadrič, 1426 B. 40th St blag. A. Zavtršek, 3332 St Clair Av. sdraiv. F.J. Kprn, 6204 StClalr Av.
Druitvo zboruje drugo nedeljo ▼ mesecu dop. na 3044 St. Clalr ave. Sprejema rojake in rojakinje od 16—10. leta Pevske vadb vsafk torek in četrtek zvečer na 6026 St Clalr ave.
Telovadno In podporno druitvo
"8L0VEN8KI SOKOL" star. J. Kalen, 6101 St Clalr ave. taj. F. Hudovernik 1062 B. 62. St blag. John PekolJ 1197 E. 61. St. zdrav. F.J. Kern 6202 St Clalr AV. Druitvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v mall Schwalbovl dvorapl dec.-16. dvorani.	avg. 16.
ifr-
Dr. JUTRANJA ZVEZDA NEWBUR0, O. proda. I*. Kofcotec, 8103 Marble taj. Jak. Voloanftefc, E.82dn " blag. J. Simončlč, 1722 E. 77th St Dr. W. Hopkins, 8013 Jones Rd.
Druitvo Js vstopnino (pol Ista ter, zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v To malin dvorani 8112 Mantle ave.
"SRCA JEZUSA", zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. popol. t Knauaovi dvorani. Sprejema člane od 16—16 leta. Bolnlika podpora je |6 na teden, $300 smrtnine sa f 1.00 na mesec.
Preds. J. PekolJ, 1197 B. 61at Bt\ I. taj. M. Oblak, 1286 E. 60th Bt \ blag. Prank 0<*, 1031 E. 61st St \ zdrav: J.M. SBLISKAR, 6127 Bt Clalr ave.
SAM. POD. DR. 2U2MBERQ preds. R. Maver, 4220 Superior, taj. John Roje, 1292 B. 47th St Mag. Pr. Marailč, 4831 Superior zdrav. P. J. IKern, 6204 St. Clalr Zboruje zadnjo nedeljo v mosecu ! ob 2. uri popoldne, nn ;J04"4 St I Clalr ave. Druitvo <I*le »7 bol-nlike podpore na teden in za $150 plačuje ae |L00 na mesec. Rojake se vabi k obilnem pristopu.
raarc. 17.

DRU8TVO CAR N IS L A iT. 493
L. O. T. M. M. preds. Fr. Babnlk, 1382 E. 43. St taj. Jul. Brezovar, 1173 B. 60. St. finančna tajnica in blagajpdoa: Mary Doles, 1692 B. 27th St zboruje vsaki prvi In tretji torek (v mesecu ob 8. zvečer v John Gr-ddnovl dvorani, 6025 Bt Clalr ave.
aep. 16.
th
DR 8L02. 8E8TRE, 120 88PZ.
preda. A. Lunder, 1372 B. 47th St podpredsednica Agnes Prevdnftek. taj. Ang, Marklč, 1363 B. 53rd St. blag. Fr. Veael, 4030 St. Clalr ave. zdrav. F.J. Kern, 6204 St.Clair Av.
Druitvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob po] 8. zvečer v Grdlnovl dvorani.
-4$

SLOVENIJA
zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih na 3044 St Clalr ave. Predsednik Frank Spelko 3504 St. Clair ave. tajnik Frank Rusa, 6104 St Clalr ave. blagajniki'; John Fortuna, 1976 East 43rd Street Zdra(vnlik za sprejem novih brAtov: Frank J. Kern, 6202 St Clalr ave.

SAM08T. KRANJSKO PODP.
DRUITVO SV. ALOJZIJA, preda. J. Vidmar 3566 B. 81. St taj. J. Trček 3596 BL 78. Bt. B. E. blag. Ant Fortuna 3595 E. 81. St Nadzorniki (obrednem zaatavqno-ia to spremljevalci) Fr. Maver, Jo«. (Papei in John Perko. Vratar Alojzij Gliha.



8LOV, NAR. ČITALNICX
ima svode prostore na vogalu 61«t St. to! Glass ave. To je e nI slovenski kulturni zavod Clevelandu, katerega član in članica bi moral /Mm vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Mesečni-na Riada samo 25 centov, in zafco lahko dobKrate vse boljie ak>v< ake knjige in čitalnica razpolaga z vsemi slovenskimi, deloma hrvatskimi to angleiktotl časopisi. Seje se vriijo vsaki četrti četrtek v mesecu v Čitalnici. Vpile vaa lahko vsak zaveden Oitatol-čar.
Preda. A. Peterlto, 6307 St Clalr taj. Ignac 0*411, 6029 Glasa ave.
blag. John Oebular, 1207 E. 60.
SV. J02EPA Sam. K. K. Podp. druitvo zboruje četrto pedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v J. Grdlnovl dvorani. — Vstopnina od 18—26. leta prosta, od 25—35. leta $2.00, od 35—40. leta $2.50. Rojaki ae vabijo k obilnemu pristopu. Predaed. F. Koren, 1583 B. 41 Bt. I. taj. F. Koš meri j, 455 B. 152 Bt U. taj. J. Stampfl, 6127 St Clair. blag. John Germ, 1089 B. 64th St Zastopnik za zapadno stran, Geo. Kofalt 2038 W. 105 St. za Newburg John Lekan, 3514 E. 80 St
aHIlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllHIllllllIHlIllllllHlllllllllllinilllilllllllllllH
JVox)i model stroj epu
K*
i
KUPITE GA SEDAJ!
Da triumf strojepisa je tu.
Pravkar je iizšel — prišel je leta prej, predno so eksiperti <to pričakovali. Izdelovalci so s*e trudiili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver , je zopet zmaigal ikot je zmagal tedaj, ko 'je prišel prvi Oliver strojepis na 'trg. Nobenega strojepisa >ni na isivetu ikot Oliver št. 9. Prit i sik igum/bov na stroj je tako lahaJk, da mačka s tačkami lahko pregiba gumbe.
POZOR!
Vae novosti, ki Jih dobite pri Oliver stro-jeplsu so kontrolirane od Oliverja. Celo nail pre jim! modeli, kakor 00 bili slavni v istih časih, niso imeli dvojnega pritiska za spremembo Črk.
Vaa kontrola 84 črk to znakov je v malem prstu desne in leve roke. In vse te črke ln znake pliete z 24 gumbi, najmanj kar jih je sploh na kakem strojeplau.
Pisal vseh strojev lahka nemudoma pile-jo tudi na OlVver in sicer hitro to lahko.
SVARILO.
• Ta briliJamtnl novi Oliver strojepis ae prodaja po starih cenah. Ne velja nič več kot drugI modeli, ki so danes ie starinski.
lin dočim so nove iznajdbe pri tem »trojje pisu dragocene, pa amo olajiall (konstrukcijo, kljub temu, da smo s tem sami zvišali sebd atroMce.
Sklenite takoj, da dobite ta strojepis, predno potrošite kak dolar za drug strbj. Ce Imate kak drug strojepia, bodete gotovo radovedni, kako se dela s tem fetrojepiaom.
v	17 CENTOV NA DAN.
Pomnite, da popolnoma .novi št. 9. Oliver s>trojepis je največje vrednosti v strojepisu. Ima vse naše posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko v dveh Ibarvalh in v>se druge iznajdbe.
Kljub temu smo se okllbčili, da prodamo ta stroj vsajkomur za 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dobi ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, fcalkor želite.
DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA
in bodite eden izmed prvih, ki se »seznanijo s tem (krasnim stnojem. (Prepričajte se, zakaj skoro vsakdo najraje itn a Oliver. Pošljite nam dopisnico. Nič se vam ni trdb% zavezati. Nam je v največje veselje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi.
THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prospect Ave. Cleveland, Ofo
Vi laWoo dobite Oliver v najem za 3 mesece za $4-<x>.
. V. L_______« „	.	j*