178. številka
Ljubljana, v ponedeljek 6. avgusta.
XVI. leto, 1883.
—m
Izhaja vsak dan »v»-><-er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti pvejeman za avstrijsko-oger&ke dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Z& Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računale*,
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Čet.n leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. "S*'\ Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. -    Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". D pravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Volilna reforma na Češkem.
Znano je, da pritožbe avstrijskih Slovanov ve Činoma izvirajo iz krivičnih volilnih redov 1. 1861, kateri so deloma veljavni tudi se dandanes. Vsa državniška kariera „ očeta" februarske ustave, viteza Schmerlinga, je sicer nepretrgana vrsta neuspehov in pobed ter daje *"<i.f slabo spričevalo njegovej politične] previdr državniškej nadarjenosti, ali v jednej zade \i se je sedanji „Lord Ober-riehter" vender pravim mojstrom; v tem namreč, da je z umetno volilno geometrijo iz naravnih manjšiu znal ustvarjati parlamentarne večine, da je za cele generacije umel pačiti javno mnenje ter tako ustanoviti ono Čudno bitje, katero se imenuje „avstrijski konstitucjonalize m". Koliko smo mi Slovenci trpeli vsled te sisteme, kaže dovolj jasno gorostasni faktum, da je na Kranjskem 5% nemškega prebivalstva moglo parlamentarno nadvladati 95°/0 zavednih Slovencev. Jednake razmere nahajamo pri Čehih; tudi tu sta 8 pomočjo krivičnega volilnega reda slabi dve petini Nemcev v deželnem 2boru oblastno gospodarili nad slovansko večino, katerej vender po številu in po zgodovinskem pravu pripada prelepa češka dežela.
Naravno tedaj, da se skozi vse parlamentarno Življenje naše državne polovice vlači rudeča uit čeških pritožeb proti voliluemu redu. Stvarno in temeljito, z ono plemenito zgovornostjo, katero rodi notranje prepričanje, dokazal je pred mnogimi leti stari Palackv vse krivice deželnega volilnega reda in od tedaj rastle so vse hibe njegove in nedostatnosti do danes. Krivica, katera se godi češkemu narodu, bila je tako očividna, da ju tudi Nemci neso mogli zimikavati, temveč še 1. 1878 priznavali so po svojih kolovodjih, da so češke pritožbe opra-
vičene ter da se ima volilni red izdatno predruga-fiiti. Ali to priznavanje ostalo je theoretično in kakor drugod, pokazala se je nemška psevdoliberalnost tudi tu v vsej svojej nagoti; kljubu sladkim besedam nemških govornikov uživali so ti plemeniti značaji prav mirno sad svojih krivic in se šopirili z nadvlado, katera je izvirala vender le iz krivičnega volilnega reda. Bila je tedaj jedna prvih nalog no vega češkega deželnega zbora, da se je zopet! lotil te zadeve. Pred dobrim tednom stavil je L a d. Rieger nasvet, naj deželni odbor preiskuje, kako da se ima volilni red -predrugačiti z ozirom na uradne statistične date zadnjega ljudskega števi-Ijenja in na ustavno ravnopravnost obeh narodov. Sklicevaje se na volilno reformo, vsprijeto v državnem zboru, omenjal je volilno pravo takozvanih „petakarjev", priporočal razdelitev velikega posestva na krajevne kurije ter utemeljil vse te nasvete v stvarno-zmernem in formalno dovršenem govoru.
Ni dvojbe, da se Nemci v Praškem deželnem zboru ne bi mogli a priori protiviti Itiegerjevim predlogom, ako bi se v istini kaj brigali za svobodni razvoj avstrijske ustave. Kajti od leta 18G1. zapa zujemo vedno, da si na podlagi sedanjega volilnega reda vsako ministerstvo po svoji volji lehko ustanovi večino v Praškej deželnej dvorani. Vsako mi-nisterstvo upliva kolikor toliko na veliko posestvo in, kakor hitro si tam pridobi peščico udanib privržencev, je njegova zmaga gotova. Riegerjeva reforma pa bode konec storila temu parlamentarnemu škandalu, da je deželni zastop nnjvr.žnejše krono-vine popolnem odvisen od ukaza Dunajskih ministrov in že zaradi tega bi ga moral gorko podpirati vsaki politik, kateremu sta napredek in svobodomiselnost več nego prazni frazi, s katerimi se sle-
parijo nevedni in lehkoverni volilci. Ali tudi v narodnem oziru ne bi trpel nemški živel j, ako se namreč njegova korist ne išče v nepostavnej predpra-vici. Paš s tem, da se veliko posestvo razdeli na več volilnih kurij, bi se za pribodnjost odpravila anomalija, da cela mogočim stranka veleposestnikov v deželnem zboru nema ne jed nega zastopnika. Reforma, kakor jo nasvetuje priznani voditelj češkega naroda, ne bode Nemcem vzela nobenega poslanca, marveč bode celo pomnožila krdelo njih zastopnikov.
Kiegerjev predlog ugaja tedaj načelom ustavnega življenja in vsaj ne nasprotuje narodnim tež-ujam Nemcev na Češkem.
Ali kdor pozna cthično nrav naših liberalnih Nemcev, znal bode takoj, da se za vse te razloge niti ne zmenijo. Njih domišljavi napuh, njih nenasitna lakomnost jim ne dopušča, da bi kedaj poslušali glas pravice in spravljivosti. Nemški „napred-njaki" na Češkem hočejo petrilicirati zastarele krivice; njim ne zadostuje, da se skrbno do pičice varuje njih narodna jednakopravnost; — oni zahtevajo za-se nadvlado ter željno pričakujejo, da jim kak prevrat zopet vrne nekdanje hegenomijo. Zaradi tega glasovali so proti temu, da se Kiegerjevi nasveti izročo posebnemu odseku, zaradi tega izjavil je v njih imenu Mefisto nemške stranke, nestrpljivi dr. Ilerbst, v dotičnej komisiji, da se ne bodejo udeležili odsekovega posvetovanja ter v zbornici z vsemi postavnimi sredstvi se ustavljali nameravanej reformi. In ker je liberalna gospoda svojo dni v lasten prid skovala si volilni red, kateri v g, 56, alin. 2. določuje, da se pričenši od 1. 187G deželni volilni red sme predrugačiti le v navzočnosti poslancev in s privoljenjem */« uavzočnih, je že gotovo,
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisuje Prostoslav Kretanov.) XXVII.
V Samoboru.
Čarobno je lesketal odsev zlatih solnčnih žarkov v zrcalu bodro-Sumeče Save, ko me je drugo jutro nesel lehni brod na desuo obrežje. V divnem plesi objemali so se ondukaj zelenkasti Krkini valovi s prozorno-sinjim Savinim vodovjem, ki blagohotno vzprijtma v svoje krilo mlajšo svojo sestrico, nesoč jo v veličastno počasnem toku doli na jasni iztok, brezkončnemu morju v naročje . . .
In tako stm torej zopet zbežal iz področja nemške kulture, ki ima tu v Brežicah kot v najskrajnejšem dolenje-štajerskem mestu svoj zadnji *abor, ter se vrnil nazaj ua tla izključljivo slovenske zemlje.
Ondu obKrkintm izlivu krenil sem po holmu navzgor v — Čatež, prijazno selce na osojnem zuožji severnega odrastka Gorjancev. Tu sem obiskal g. župnika- Za d ni k a, ki me je bil vzprijel v običajni svoji „Ijubeznivosti" — patrijaihalično gostoljubno ! — Potem sem si ogledal ondotno cerkev
in šolo, ter sel na voz, ki me je čakal doli ob cesti pred gostilno.
Za Brežicami odpira se nov svet in seljanka ima vse drugačno obličje: Savino porečje, doslej sem doli od Litije mej visokim gorovjem stisneno, začenja se širiti že gori pri Krškem in se tukaj na iztočni strani (Jorjancev razgrinja v neprezirno ravan, segajočo tja na sever do pod znožja mogotne Ivančice, in proti iztoku doli do Zagreba in od ondot dalje doli v ne.lozirno sinje obzorje . . . Osta vije se v smelih ravnih potezah ob senčnatih brdih, zdaj mej plodovitirni njivami, zdaj zopet skozi prijazne vasi . . . Sedečemu ugodno v mehkem vozovem naslonjači bilo mi je oko zamakneno v jasno sliko širne seljanke, da početkoma nesem niti opazil, da imajo tod selske hiše drugačno lice nego pri nas: obojane so namreč s temno-rdečo prstjo in prekrivane po vnanjih stenah z belimi črtami, kar je v senci zelenega ovočja obdaje z neko mehko otož-uostjo. In glej — ljudje so tudi drugače oblečeni: po njivah blestele so izmej rumene pšenice nalik golobicam belo-oblečene žaujice in možje, ki so tu ob cesti orali, imeli so košate platnene bregeše in Čez ramo z rdečimi mrežami preprežene torbe: ne-vedoma torej dospel sem bil mej — brate Hrvate! I no, da! premda sem se bil nakanil potovati le mej slovenskimi mejniki, nadaljeval sem ipak
svoj pot ter po dveurni vožnji dospel v — Samobor!
Ondu sem Sel neposredno k svojemu nekdanjemu sošolcu dru. Fr. K—u, ki zdaj čuje nad zdravjem vrlih Samdborčanov. Ker je bil šel mož baši par trenutkov preje naproti nekemu novodošlemu zemljanu, vzprijela me je njegova soproga, krasna in jnko ljubeznjiva gospa. In tu sem videl, da na Hrvatskem v občevanji z damami „UmgangsHprache" nema iste veljave nego v Slovencih: konverzacija tekla nama je izključi j ivo v hrvaščini; k večjemu .tu in tam uplel se je kak neprenesen nemšk izraz. A tu je človeku treba imeti pri rokah" vso frazeologijo laskave udvorljivosti, kajti Hrvati so v galanteriji virtuozi, proti katerim smo mi Slovenci pravi barbari, neokretni nalik lipovim svetcem. Kar mi izrazimo s par direktnimi besedami brez vseh okoliščin, o tem ti tak hrvatsk Seladon naprede cele litanije pleonastičnih fraz, zaradi tega Hrvatu nikdar govora ne zmanjka, v tem, ko smo mi Slovenci, zlasti v ženski druščini, v kratkem pri kraji s svojo modrostjo. —
Tu je .došel moj sošolec ter me z burnim pozdravom rešil iz škripca, v katerega me je bila priškrnila gospe z zvedavim izpiaševanjem o našem narodnim gibanji: zdaj je hotela vedeti, kolikrat na ttden imamo  v Ljubljuui  slovensko  gledali -e,
da se Riegerjev predlog parlamentarnim načinom ne bode dal rešiti.
Kateri pot da bodejo ukrenili bratje Čehi na sproti nemški rabulistiki, do sedaj še ni gotovo. „Narodni Listv" ogrevajo se za to, da se nuj premeni volilni red z navadno večino ali da krona sama oktroira pravičnejši zakon. Ali octroi je v parlamentarnem razvoji zmiraj nevarna anomalij* in vrhu tega: — kako poroštvo imamo za to, da se isti octroi z isto formalno pravico hipoma ne odpravi, kakor hitro sedanja sistema pade in protivno rainisterstvo do krmila pride?! Bolje bode menda vender le, ako se Čehi zanašajo na svojo vztrajnost in plodu -nosno delavnost. Če vsa znamenja ne varajo, bliža se neomejeni Herbstov upliv mej Nemci na Češkem vender svojemu zatonu. Do potrebnih 3/, večine ne manjka Čehom baš dosti glasov in, ako češka večina porabi položaj, ako se zmerno in uspešno poteguje za deželna koristi, je vender le mogoče in verjetno, da se razmere brez nasilstva toliko predrugačijo, da se uresniči srčna želja češkega naroda: pravična volilna reforma!
Da se pa tudi mi Slovenci v tej želji strinjamo s svojimi severnimi brati, da jo smat/amo kakor lastno domače pitanje, je po vsem naravno. Kajti tudi pri nas imamo jednake razmere in jednake pr'tožbe; in kar se sedaj godi v Pragi — bode imelo vsekako svoje posledice tudi v belej Ljubljani! . —j.—
1. 1876. izjavil je svoj program tako le: „Republika obstoji, oua je postava in faktum; smoter mojega prizadevanja bo torej jo utrditi, učvrstiti ter braniti jo proti nameram fakcij". Tudi je dejal, da bode pri reviziji ustave glasoval za one nasvete, kateri bi utegnili poboljšati republikanske institucije. — „Mem. Dipl." poroča, da bode sin angleškega premiera, Ilerbert Gladstone, dospel v Pariz, da povzame zopet dogovore z Lesseppem glede Sueškega kanala. Lesseps je baje izjavil, da je pripravljen podati se v novo pogajanje ter da bode tudi nekoliko popustil v svojih terjatvah.
Poiitičiii razgled.
% etra «3 o- • <l eže 3 e,
V Ljubljani (i. avgusta
Iz Trsta se poroča, da je baron Pretiš resigniral na svoja mandata v goriškem in ister-skem deželnem zboru ter da so se nove volitve razpisale v 14. dan avgusta. — „N. Fr. Pr.- pa se piše iz Poreča, da se bode ondu ustanovilo veliko ustavoverno politično društvo, k« terega glavni namen bode prosvetiti (recte pohujšatii narod, iztrgati «a iz rok klerikalcev, ter pospeševati itali jansko kulturo (!) V zadnjo svrho dajale se bodo podpore, da se v najbolj oddaljeni vasi tužne Istre osnuje italijanska šola. —- Torej nitalijanski šulverein"!
V I* ah ■ i u ne zopet gode pr o t iž i d o v s k i izgredi. Takoj, ko se je izvedel izrek sodbe v Tisza-Eszlarskej pravdi, začelo se je ljudstvo zbirati ter javno kazati svojo nejevoljo. V petek zvečer zbralo se je posebno mnogo ljudij na promenadi nasproti gledališču, ki so neprestano klicali: „Eljen Istoiizv!'1 Redarstvo in vojaštvo razgrnilo je ljudstvo ter je potisnilo v Blumentlial, kjer je pobilo okna židovskemu kramarju Stran ssu. Kmalu na to za-doni pet strelov raz grada v znamenje, da izidejo vsi vojaki iz vojašnic, na kar je nastal zopet mir. Ker se je pa le  bati izgredov,  odredil je mestni
glavar Koszehuba vse potrebne naprave, da se hitro udušd. — „Budap. Corr." pravi, da minister notra njih stvarij do sedaj ni še dobil, ne pismeno ne te-legratično, kake uloge, apelacije ali vprašanja od strani podžupana Szabolskega komitata, da naj bi se Moriz Schari še dalje imel pod nadzorstvom upravne oblasti. Zato je Tisza po oproščenji očeta Josipa Scharfa takoj zahteval telegrafičnega poročila. Po jasnih besedah postave imel bi se deček izročiti očetu. — Vsled te konečne obravnave bode se upeljala preiskava proti mnogim organom upravne oblasti, posebno proti komisarjem za javno varnost.
%rn«*nj<* države.
Vlonltov.*«S%i generalni gubernator knez Dol-g oru ko v dobil je vsh:d srečne izvršitve carjevega kronanja od cesarja Frana Josipa I. veliki križ Štefanovega reda. — Moskovski župan prof. Čičerin zapustil je svoje mesto ter se podal na svoje posestvo v guberniji Tambov. Uzrok njegovemu odpuščenju je bila polemika s tajnim svetni kom Katkovom glede nagovora na carja ob času kronanja.
Predstoječa poroka čriiogporslie princese Zorke s knezom Petrom Karageorgjevičem dala je inostranemu časništvu povod k vsakterim komentarom, v katerih se posebno naglasa politična stran te zveze ter se označuje kot rusk cin, naperjen proti Avstriji prijaznej smeri srbske politike. Naši diplomati pa ne pripisujejo tej črnogorskej poroki posebnega političnega pomena, sklicevaje se na zgodovinsk faktom, da je obitelj kneza Karageorgje-vića, izza umora v Topšideru vsled ukrepa skupščine za večne čase oila izključena od srbskega prestola, da torej knezu Karageorgjevića nobena vlada ne more smatrati pretendentom. Ta poroka da je torej j trakovi, katere so mu ob smrti na rakev položili, zgolj privatnega značaja. — „Glas Crnogorca" slavi Na Iepem kamenitem spomeniku so urezane na prvej to poroko,  ki  bode  v  11. dan uvtmsta meseca v   . . ,    x ,  ... r»
r* i.      i \ ii     ii i   • •   i u    u   strani vrstice: Vas, oče! srčno smo liubili, — Pre-
Getmji, kot pomenljiv dogodek v zgodovini obeh srb- I 1 J »
skih knežjih družin.   „Prijazni odnošaji obeh družin j 8refini v sredi VrtSi bi,i smo 5 — ZdaJ »ni Vas več« posveteni so s starodavnimi tradicijami. Ded ženinov, j — premili! — Daj Bog! v nebesih da se suidemo. ! Karageorgje (Črni Jurij), jeden največjih sinov na-!__ Otroci. — Na drugej straui:  „Na zemlji" — hoda srbskega, uzivi.l je prisrčno simpatijo tedanjega j vem  _ Da videla  te več  ne bom; - Pa upat' i črnogorskega vladike,   kateri je smrt „Topoljskoga ~ . • .  xl .   . u
! junaka" obžaloval kot lastno nesrečo, ter jeI to svojo Bmemj ~ Dd *™m 8 teboJ »v neoeškl dom- ~ : žulost izlil bil v vznesene stihe, jedine svojega živ- I Zeua.
i ljenja    Naslednik  mu Peter II. posvetil je „prahu i        Pred odhodom pokropili smo še ozaljšano go -
I očeta Srbije" svojo najboljšo pesen in ta tradicija | milo, obrisali solzne oči in se tužuega srca ločili od ohranila se je tudi pri naslednjih vladarjih, Danilu I. BVOjega najblažjega, a prezgodaj umrlega tovariša — in sedanjem knezu, in se utelesi zdaj v zvezi dveh i     _       ... .  ,     .       .     „„,     „ ...,
I    . . kU  , . . s . • v,      ,     'Bažeta. Mir njegove] dusi in ve^eu mu spomin!
j potomcev teh družin, katera zvezi naj bi bila v slavo j 1 fe    J 1
jcelej Srbske;." — Knez Peter odpotoval je v četrtek j ' ■
j iz Pariza čez Italijo v Četi nje;  pred osmimi dnevi i        ■« ICraiifa 4.   avgusta.  [Izv.  dop.] Pre-j podal se je bil mlajši njega brat tja, da oficijalno i tekla so ravno tri leta,  kar se je vršila  v metro-I snubi   princeso  Zorko.    Knez   Peter   imel   bode i    ,j Gorenjske, v starodavnem Krauji, velika dijaška i letnega dohodku 40.000 rubliev ter se bode s svojo;      ..       1... ...       .  , ,       . ,
soprogo ustanovil v Parizu. I veselica.   Dijaki iz vseh krajev nase slovenske do-
Prancoalti poslanik na Dunaji postane 8e-,movine so se zbrali takrat tukaj la so slavili spo-nator giof Fouchei de Careil, na političnem min naših slovanskih apostolov Cirila in Metoda, polji doslej malo poznata oseba. Na običajno vprašanje, Tudi letos imamo imeniten uzrok, da se snidemo je-li vladi njegova oseba povšeči odgovorilo se je ! t k takej veaelici Cela kranjska dežeW je nepovoljno. Grot Louis Aleasanuer roucher de Careil , ,, . . ... , . .. ..u ., porojen je leta 1826 ter se ceni kot temeljit po- n0Kar obhajala vehkansk patr.jot.cen praznik — .zna valeč nemškega slovstva in filozofije. Grof Foucher šest^toletnico združenja Kranjske s Habsburško ro-'je republikanec iz prepričanja; povodom kandidature dovino.   In v ravno ta spomin hočejo  tudi dijaki
Dopisi. •
Iz I.JublJaiiwke okolice 8, avgusta. [Izv. dop.] „Slovenski Narod" objavil je mej domačimi stvarmi, da napravijo dne 2. t. m. pri D. M. v Polji učitelji Ljubljanske okolice svojemu preblagomu rani em u tovarišu gosp. Blažetu Kuharju „Requiema. Na ta poziv zbralo se je v omenjeni dan zjutraj ob 8. uri 21 gg. učiteljev iz okolice Ljubljane in trije celo is Kranjskega okraja, ondotna šolska mladina in veliko tamošnjih farauov ter pokazali s tem, kako znajo spoštovati in ceniti ljudi, kakor je bil pokojni Blaže. Pri črni sv. maši, katero je služil ondotni duhovni pomočnik prečast. g. Ivan Kobilica brezplačno (hvala mu !), peli so gg. učitelji, ljudstvo pa molilo za mir in pokoj svojega, nad 20 let tam službujočega učitelja.
Gomila pokojnega b'la je krasno ozaljšana z raznobarvnimi cvetlicami, križ pa so kiučali trije lepi
zdaj zopet, da-li se. sploh v n*ši stolici čuie še kaka
— nemška besi da itd. — same reči,  o katerih se človeku od žalosti obrača v prsih srce.
Zdaj se je naš razgovor zasuknil v drugo strugo. Moj prijatelj, ki se je že po vsem aklimati-zoval na Hrvatskim, videvši, da mu slovenščina, katero sem jaz ob njegovem prihodu privlekel na dan, ne teče več tako gladko kakor tam doma, segnil je kar po — nemščini in v/plavali smo v blažeui raj germanske kulture.
A glej! Zdajci zaleskečejo tu pred nami na mizi „pune čaše" rujnega vina, in ko nam sladka hrvatska kapljica krsti jezike, vrnili smo se zopet v „lepo našo domovino". Mej radostnim pogovarjaujem se nam pridruži sestra doktorjeve soproge in neka druga Samoborska gospica, dve krasni, vitkostasni devi. Po običajnem predstavljenji in vzajemnem pri-klanjanji odjire gospa svoj pianoforte in izpod gibčnih belih prstov privreli so jej sladkozvočni akordi Po kratkem preludiji zapojeti gospici par — slo venskih pesnij z milim laskajočim glasom, ki me je v spominu zanesel daleko proč — na zlate trate mladostnih sauj . . .
V tem je bila prirejena večerja. Ljubezniva „gazdarica" posadila me je mej  omenjeni gospici
— Po večerji se prinese na srebrnem krožniku vitka pozlačena Čaša, nupoluena z bliščečim vinom, tako zvana „dobro-došhea" ali po izvirno hrvatskem (V)
— „bilikum", s  katerim  se  gostu,   kakor znano, podele vse pravice družinskega Slana.   Zdravica se je vrstila za zdravico in odgovarjati ter zahvaljevati se mi je bilo na vse strani „v imenu svoje drugarice in v svojem imenu". Prijatelj mislil je namreč, kakor je to sploh — razvada, spraviti me v zadrego, češ, da sem tujec v Jeruzalemu ; toda, kdor pride mej Hrvate biti mu je opreznemu, da mu ni treba rabiti — orehovega jedrčja! — Sicer pa se ti staro-hrvaški (?) običaji vedno  bolj  umičejo mogotnemu nasilstvu denašu je narodno gospodarstvene bede! — Pozno v noč sedela sva s prijateljem mej na-gromadenim zdravniškim orodjem ter se pogovarjala o blaženih dneh šolske mladosti . . . Od te dobe je že mno^o let preteklo in globoko doli  v mračnem breznu minolosti leži zdaj porušeni vsi  najini zlati gradovi, ki so se nama — tam na   šolskih klopeh mej puščobnimi knjigami — lesketali pred zavzetim duhom ....  No, moj prijatelj   ni bil takov sanjač temveč bil je bolj praktičen nego jaz ter si je izbra boljši del  življenia: zdaj je tu  v Samoboru obče priljubljen mož,  živi  v ugodnih razmerah in brdk otroci so porok nesmrtnosti   njegovega zaroda. Ali moža do te  visoke socijalne  stopinje  ni privedla jedino le marljivost in vstrajnost, temveč ker se je v svoji stroki znal vesti po naročilu Menstofela:
„Ueuomlers lornl dio AVcihur fiihron; Kb ist ihr evvig Woh nud Ach,
So taiiBundfach,
Aus BineU) Punkte zu curiren . .
Drugo jutro, ko je še mamljivi sen objemal Samoborske krasotice, sprehajal sem se jaz po mestu gori in doli.   Najprej sem  Šel gori na grič v pro-štijsko cerkvo,  kjer bi  se bil skoro prestrašil — revščine in nesuage, razodevajoče se po vsem prostranem božjem svetišči. No, ni baš potrebno, da bi bila cerkva vsa natlačena z lesenimi altarji in pozlačenimi svetci; toda golo, odrto zidovje pač človeka ne more navdihovati  k  pobožno it i! — Da pa toli veliko in  precej  imovito  mesto ne  olepša svoje cerkve, ue more biti drug uzrok, nego — verski in-diferentizem, ki se na Hrvatskem baje vedno bolj širi.
Ondu na konci neke ulice vije se ozka steza po hribu navzgor. Tu gori odpira se krasen razgled doli na mesto, ležeče ob osojnem znožji senčnatega hriba, in po vsej širni morju podobni ravani tja gori do Rogačke gore in doli na nedozirni vzhod. Gori na vzvišenem strmolu proti jugu dvigajo se mračne razvaline nekdanjega Samoborskega gradu, prepredene z bujnim robidjem in temnim smreč^ jem . . .
Dolgo sem sedel ondu na skalovitem robu, zroč zamišljen v divno okolico; okrog mene v grmovji pa so žvrgoleli lahnokrili gozdni pevci svoje jutrne pesni. —
prirediti v prostorih Kranjske Čitalnice dne 15. t. m. veliko veselico. Kakor smo se pred tremi leti navduševali za naša slovanska apostola Cirila in Metoda,  tako se hočemo tukaj  sedaj  navduševati za našo slovensko domovino, zraven pa še posebno za slavno rodovino Habsburško in za  presvitlega vladarja Franja Josipa I.  Da bi se pa veselica toliko sijajneje izvršila, so radovoljno pristopili tudi pevci Kranjske Čitalnice pod vodstvom vrlega pevovodje g. Lahajnarja. Ker je sicer tudi program jako mnogovrsten, smemo vesele iu izredne zabave pričakovati, posebno  ker  boste  pri  gledališkej predcstavi sodelovali dve gospici, kateri ste bili že toltkrat ob čudovani zaradi svoje posebne spretnosti in izurje nosti v igri. Da se bodemo vsakako dobro zabavali, skrbela bode posebno izvrstna godba pri plesu. Čist: dohodek je namenjen „Narodnemu domu"  v Ljubljani. Kazaje na vse to vabim vse dijake ne le iz Gorenjske ampak iz vseh krajev nsše slovenske do movine, naj se zberejo 15. t. m. v Kraoji k tej ve selici.   Vabljivo mora biti to za vsacega še toliko bolje, ker je od tukaj blizo tudi si ogledati najlepše kraje naše Slovenske domovine, gorenjsko Švico — Bled in Bohinj. Še uljudneje mi je pa vab ti, da nas počaste pri tej veselici častiti udje Kranjske Čitalnice in druga častita gospoda iz Kranja in okolice ka kor tudi iz oddaljenejih krajev, da bode vsa veselica toliko   povoljneja in   sijajneja.   Tedaj   vsi dobro došli!
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je požarni brambi v Horjulu 50 gold.
— (Nov slovensk list.) Kmetijska družba Štajerska je sklenila odpovedati „Slovenskemu Gospodarju" in „Kmetskomu prijatelju" pogodbi zarad izdavanja gospodarskih prilog in za naprej izdajati zopet svoj list v slovenski prestavi, kakor poprej že več let. S tem odide, imenovanima listoma po 300 gl. podpore.
— (Jour fixe „Sokola") preteklo soboto v vrtu gostilne „Pri južnem kolodvoru" je izborno izpal, kajti bd je tako mnogobrojno obiskovan, da je bil ves vrt pol „Sokolov ■ in občinstva. Zabava bila je jako živahna, nagovori vrstili so se z izvrst nim petjem posebno krepkega moškega zbora. Gosp. podsturosta S. No 11 i spominjal se je v svojih na govorih slavnostnih dnij, pri katerih se je „Sokol" po svojej disciplini in po številu osobito odlikoval. Posebno priznanja vredno sodelovali so trobentači, njim na čelu g. Prdan, kateremu se v dokuz priznanja izroči lepo darilo. G. podsturosta naznani potem ukrepe odborove zastran lažnjivih dopisov v Dunajske liste, omenja slavnostij, katerih se bode „So-
kolu" še udeleževati in občnega zbora, pri katerem bode treba voliti starosto. Vsi nagovori in vse pevske točke vsprejele so se z živim odobravanjem — bil je vseskozi res zabaven večer. Omeniti je še, da je g. Kodrič skrbel za prav dobro postrežbo iu tako jako srečno inauguriral svojo novo gostilno.
— (Umrla) je danes zjutraj ob V28. uri gospa Franja Šupevčeva, posestnica svečarne v Ljubljani, 81 let stara. Ranjka je bila v pravem pomenu besede izredna dobrotnica ubogih in cerkva. Nikdo podpore potreben ni Šel od blage gospe s praznima rokama. Posebno izdatno podpirala je ta mati ubogih sirote, dečke in deklice, otroško bolnico, katoliško rokodelsko društvo itd. Blagej gospej bodi hvaležen spomin !
— (V Trstu) razpočila se je preteklo soboto po 10. uri zvečer v „Via della Sorgente" velika petarda. Ranjen ni bil nikdo. Takoj po gromu jednakoj eksploziji prihitela je policija ter prijela dve šumni osobi.
— (Za Št. Kocijančičev spomenik) nabranih je 84 gold. 50 kr.
— (V Gorici bilo je na višji realki) mej 178 dijaki 123 Italijanov, 24 Nemcev, 28 Slovencev; na c. kr. deški vadnici 254 Slovencev, 255 Lahov, 19 Nemcev in 2 Čeha. Slovenski živelj na obeh zavodih ni zastopan v razmeri s prebivalstvom.
— (Vojaške vaje in manevri.) Vojaške vaje 17. pešpolka  baron Kuhn pričele  so  se že 25. julija t. 1. in je,  kakor smo poročali,  prišel v ta  namen   drugi   mobilni batalijon   tega  polka iz Kopra. 10. t. m. prideta dva eskadrona  ulancev iz Celovca in  konečno  k  divizijskim   manevrom, ki pričuo 1. in traje jo do 12. septembra : 7. pešpolk baron Dahlen iz C dovca, 97. pešpolk iz Pulja, re-servisti 17. pešpolka, reservisti 9. in 27. strelskega batalijona, skupno 5100 vojakov in 300 konj. Vsi ti vojaki imajo se ukvartirati v Ljubljani in v okolici do jedne ure daleč.   Od omenjenega števila spada  jih na Ljubljano okolu 3000  mož iu 170 konj.   Mestni magistrat je mislil te vojake ukvartirati v lesenih barakah,  ki  bi  se imele postaviti v ta namen. Vojaški erar je dovolil, da se v poslopje bivše sladkornice smejo vojaki nastaniti te do tretjega nadstropja, tedaj ima mestni magistrat za dva-najstdnevno bivanje mej  manevri  ukvartirati 2200 mož.   Zgradba lesenih barak se je opustila zavoljo prevelikih stroškov, kajti hišni posestniki bi morali plačati za vsacega možu 5 do G gl. Da se ti ogromni stroški prihranijo, sklenil je mestni magistrat v prid hišnim   posestnikom   ukvartirati   vojake po hišah v predmestjih in bode v kratkem hišnim po sestnikom naznanil, koliko bodo imeli preskrbeti vojakov.   Opravljenih  sob za častnike pa manjka še
nad 50 in, kdor bi hotel katero oddati,  uaj to prijavi magistratu.
— (V mestnej klavnici) je bilo meseca julija t 1. pobitih 287 goved, 223 prašičev, 861 telet, 591 koštrunov in kozlov in 2 kozlička. Jeden ikrasti in jeden na unetici v grlu bolni prašič oddala sta se konjaču, da ju zagrebe.
— (V poštne  hranilnice) uložilo je na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem meseca julija 8110 strank 50 620  gold.   10 kr., izplačalo  se je 1075   strankam  22.891 gold. 86 kr.   Z 31. dnem julija bilo je v prometu   191.485 nemških, 85.321 uemškočeskih. 18.497 nemško poljskih, 2 884 nem-ško-rusinskih, 5140 nemško-s I o v en s k i h, 382 nera-ško-hrvatskih, 7069 nemJko-italijanskih,  1593 nem-ško-rumunskih hranilnih knjižic.   Vseh poštnih uradov, ki že opravljajo posel poštnih hranilnic, je 3971, uložene glavnice pa je 4,844.982 gold. 82 kr. Od 100 izdanih knjižic jih ostane v porabi: 90 98 nemških, 94*12 nemško čeških,  86 96 nemško-poljskih, 86*5 nernško-rusinskih, 94*74 nemško s 1 o v e n s k i h, 98 5G nemško-hrvatskih,  9539 nemško-italijanskih in 89.80 nemško rumunskih.
— (Razpisane službe.) Podučitelja na deškej ljudskej šoli v Ljubljani. Plača 500 gold. in postavne doklade. Prošnje do 31. t. m. na mestui šolski svet v Ljubljani.
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Lizbona 6. avgusta. Govori se, da je v Hadajoz-u nastala mej vojaki republika-nična revolucija. Telegratne in železnične zveze so pretrgane. Ustaši deli so vse uradne osobe v zapor.
Casamicciola 6. avgusta. Razglas generala Gcnala določuje, da morajo počcuši od (i. t. m. vsi sposobni možje udeleževati se dela, za kar dobivajo mezdo od poveljništva ženij-skcga oddelka. < )d torka naprej s<* bode živež delil samo nezmožnim možem, ženskam in otrokom.
Meteor«logično poročilo.
! J	Ćua opazovanj si	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
\1	7. zjutraj 2. pop. i), zvečer	7.'J7 1 2 mm. 786*70 nim. 737-4*2 mm.	-f- 15*9 '0 -f- -JI O1 C -f 15*8» 0	hI. sev. j»tf si. jug	obl. (1. juh. obl.	0*00 m« dežja.
j hi) Ti	7. zjutraj 9. pop. 51. zvečer	788*98 M*. 7 .'17 liO mm. 7MS-20min.	+ 16*4*0 4- 21-8° C -j- 16*8*0	l~~ hI. luir. hI. bor. hI. bur.	jas. j an. j j aH.	0 00 mM. dežja.
Z razvaliue šel sem po hribovem grebenu proti iztoku in dospel na Samoborsko pokopališče. Tu sem si ogledal krasui Perkovčev nagrobni spomenik, ki mu ga je iz belega marmorja sklesal slavni hrvatski kipar Ren d i ć. Brdka deva v hrvatski noši, sloneča ob spomeniškem kamnu, je proizvedena toli uzoruo-realistično, da se nje človek ne more nagledati! . . .
Vračaje se s samotnega precej zanemarjenega grobljišča, obstojim doli pri cerkvi pred železnim nadgrobnim križem, z naslednjim napisom:
„Ovdje počiva .lulijana, rodjena Cuntillv, udata Englor, umrla 22. svibnja 1812 u 29. godini života svoga, i njezina k<;i Helena, umrla 22. kolovoza 1848. Hog im daj vječni mir!" —
Stal sem torej na gomili, v katere naročji po čiva Stanko Vrazova — Julija, ki ga je bila navdihnila s svojo lepoto k toli sladkozvočnim pesnim. Julija, rojena koncem 1812. 1., bila je hči Samoborskega lekarja Cantilly-a in Gajeve sestre Vraz jo je prvič videl v Gradci, kjer se mu je užgala iskra ljubezni do vitke SamoborČanke. Njeno rojstno hišo v Samoboru obiskal je Vraz prvič leta 1836, ter v prvem plumenu svoje ljubezni zložil (5. septembra) pesen: „Prepirka". Due 31. avgusta piše pobratimu Vukotiuoviču: „Ljepoto prekrasnih okolica Samoborskih, navlastito pak nebeske veruge dvoje crnih očiju suzdržavaju me, te nisam već u tvojem naručju . . .u   V svojih „Djulabijah", ki so
se prav iz te ljubezmi porodde, nazivlje jo pesnik „Ljubico". kakor je i menda nastalo ime teh pesnij iz njenega imena. Da je ta Vrazova l)ubezen bila vzvišeno platonična, prava pesniška ljubezen, pričajo nam v vsaki kitici njegove pesni; in da je onu bila nedo3ežna — njemu, brižnemu „pevcu brez denarja", to se razodeva takoj iz prve kitice njegovih „Dju-labij" :
„8ried zemljo slovinske bio se grad vidjeva, U tom bielom gradu ponositu diova . .
Kakor znano, omožila se je Julija z Ljubljanskim trgovcem Euglerjem. Ginljivo je, kako se nje pesnik spomina, zroč jo v duhu pri poroki:
„U zemlji si«»vinskoj
grud se vidi jedan, Kano grad od pčel.i
krasan i uredan.
U tom gradu stoji
moja duša Hadu, l)rli<:u(: k<> na drievu
list, k im vjetar vlada.
Tvoja ljuba plače, ali kaže: „11 oe u!**
In da je Vraz ljubil svojo Julijo do njene (rane) smrti, izpovedal je v divni apoteozi o njeni bolezni v IV. delu svojih „Djulabij:
Već so crkvi sprema ud svatova kita,
Udje pop Hiialui čeka i ovako pita:
„IloćeS li ga ljubit 1 dunju i noejuV*
„Eno na zapadu
nebo plamti u žuru, Nalićuo na skrlet
i zlatom pretkanu;
I tu se ukazu (■udesno vidjelo:
Ženski lik, odjeven u ruho prebielo.
Vicnae ružmarinu ćelo mu obavi,
Nad Selo se zviezda živu mu postavi:
II liovoj mu ruci /.latim krst. počiva,
hesiuiiii na nebeska Vruta pokazivu . . .
Dva jasna poletna dneva preživel sem tu v Samoboru, utopljen v slastno-otožne spomine na slavnega pevco miloglasnih „Djuhbij", ki se je tiste srečne dni često tukaj bavil; tretji dan pa som se poslovil pri vrlem prijatelji in ljubeznivi njegovi soprogi in legak voz odnesel me je tja doli po širnem polji na — Su vino obtežje.
V soboto zjutraj in zvečer oblačno, po dnevi precej jasno. Včeraj zjutraj jasno, a vetrovno; popoludne nekoliko oblačno, zvečer celo jasno.
Srednja temperatura jc bila -f- 17 4%. in -f- 17-8°, torej   za 2-4°, oziroma 2 0° pod normalom.
Tržne cene v I,inUljani
dne 4. avgusta t. I.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, , ...
Ječmen „ Oves, n ...
Ajda, n ...
Proso, „ ...
Koruza, „ ... Leča n ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
»peh frišen n      . ,
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
SvinjBko „ „
KoStrunovo     „ „
Kokoš........
Golob.......
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „        . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
n    mehka, „   „ „
gld. i kr.
7 4 4 2 4 5 5 8 8 10
80 87 6 92 39 53 40
96 88 72 78 85
»Vi
8 60 52 62 30 35 17 16 78 40 20
dne 6. avgusta t. L (Izvimo telegrahčno poročilo.;
Papirna renta.......... 78 gld. 90
Srebrna renta .... ....
Zlata renta ........       . .
5% marčna renta.........
Akcije narodne banko . .....
Kreditne akcije...... .
London . .....
Srebro . . ........
Napol. ...........
C- kr. cekini. ...... . .
Nemško marke .... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečko iz 1. 1864.         100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/u......119
n       i*' • .    - 88
„     papirna renta 5"/,,.....87
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V»°/0 z hiti zast. listi . Prior, Oblig. Elizabetiiio zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfovu srečke  .... 10 „
Akcije anglo avstr. banke .        120 „ Tnimmwuy-dru8t. volj.  170 gld. a. v.
78 gld. 90			
79		65	h
99	r	70	n
93	i	60	
838	1>	—	n
29fi	R	40	Ti
119	It	70	n
9	D n	48	n n
5	D	65	r
58	n	30	n
120		75	n
170	n	50	n
99	n	80	n
119	n	80	n
88	n	80	n
87	it	20	ti
108		—	j>
114	_	75	n
118	n	—	n
107	n	80	n
105	n	50	n
172	n	—	TI
20	n	75	n
109	n	25	
222	1	—	n
Zahvala
najtoplejša slednjemu, ki nama je kakor bodi, z besedo ali pismom, za času kratko u mučne bolezni najinega nepozubljivega jedinom jenea
ADOLP-a
izražal svojo pomoti In tohižilno sočutje'
Posebe pa bodi najiskrenojia zalivala vsem p. n. darovateljem petnajaturih prekrasnih vencev, o duhovščini, gg. pevcem, šolske j mladini, gg. osnovateljem in vsej obilne) množici zalega pogreba.
Takima vsestranska podpora, taksno vsestransko odkrito sočutje nama je jako hladilno delo na nezuceljivej rani 0 nenadoinestljivej izgubi pre-drazegu sinčeka Adolfu.
Varuj Bog v sae oga jednake nesreče in nama daj potrebne tolažbe!
Nu Kakeku, v 3. dan avgusta 188.3,
(525— 2)
Matilda in Lovro Sebenikar.
Št. 4932.
Oklic.
(527—1)
Na ljudskem veselišči pod Tivoli bode v četrtek O. avgusta t. 1. ob O. url clopolu-
dne javna dražba za sledeče lesene stavbe, namreč: 2 paviljona, I kavarna z (jostilnico. I plesišče, 2 kegljišči, 3 stranišča in 3 mlaji.
Natančneie o tej dražbi se izve pri pomoćni pisarni deželnega odbora vsaki dan od 10. do 12. in od 4. do G. ure.
Št. 4843.
Hazglas.
Od c. kr. okrajne sodnije v Črnomlji se naznanja, da bode na proSnjo pospe Beti Rothel iz Kočevja prostovoljna dražba njenih, v knjigah Bu-torijske občine pod uložno štev. 15. in IG. upisanih nepremičnin, obstoječih iz lU zemlje, mlina, žage in zraven tega jedne njive, v dao
»O. avgusta leta ob 10. uri dopoludan na lici mesta, to je v Bu-torji, h kateri dražbi se vabijo vsi, ki imajo na to kupčijo veselje s tem prijavkom, da se zamorejo družbeni pogoji pri tukajšnji sodniji ali pa na dan dražbe pri taistej poizvedeti.
C. kr. okrajna sodnija v Črnomlji,
dne 30. julja 1883. (525) De v, okr. sodnik.
Št. 4772.
Razglas
^510-3)
zastran izpraznjenih deželnih sirotinskih ustanov.
Začetkom šolskega leta 1883/84 bodo zopet na deželne stroške neki dečki in deklice od dopolnjenega 6. do končanega 15. leta v tukajšnjo .sirotišnico sprejeti, oziroma tudi kake sirotinske ustanove na roko podeljene.
Prosilci za te ustanove naj dokažejo, da so na Kranjsko pristojni, daljo bvojo starost po rojstnem listu, uboštvo, način sirotinskega stanu (ali popolnem sirote ali na pol, po očetu ali po materi), bivališče, telesno in duševno zmožnost za sprejetje v sirotišnico po zdravniškem spričevalu; potem naj dokažejo, ali že kako Solo obiskujejo; tudi je navesti, kdo da je siroti postavni ali od sodnije nastavljeni zastopnik (jerob).
Nekolekovane prošnje naj se ulože po dotičnih c. kr. okrajnih glavarstvih, v Ljubljani po mestnem magistratu, «■<> 20. avgusta
Za tiste sirote, za katere se je že v teku tega leta deželni odbor naprosil, da naj se v sirotišnico sprejmejo, in odlok dotčnim osebam še ni došel, ni treba sedaj prošenj ponavljati, ker se bode pri prihodnjem podeljenji na taiste po mogočosti jemal primeren ozir.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 27. julija 1883.
Deželni glavar: Thurn.
NO.        tSl   m O 0Q
»s m      s= ir u ca
S4 B • o
Cji S".
CD
a> o
g e<3 °3 rj/l
p ~
«1  S r*
H w Vr
»5  C«   B        t3   Hrt _
o. iS. .
g ... ?
to
iT B *
B » c
O
"a % a c g aq P  i S M
Ki KAH
—i v — H —.
-   .       r v v- .
0 o
B
O esj    i TJ 3. r c 3«
t »i*
*o" S. c I K
«2. =- i
3-5 r
I II
I o. ft
c n g
0 c »
a <t C bt o
i i
n   i N
¥ * a p ••
I S
B
WB
g. g
Bul c r
J
Bi   N B1
cr P°
II
g I
B »3
H
5
Nova, elegantna, jako majhena
kočija (landauer)
stoji na produ j v l-ii^Uih ulicitli nI. H.
(.r»17—2)
3 S
l
e
cr
121
o
s
I ^
S.
C/D rV
Najbolje ter najceneje naročajo se
priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji
Gospod Fragnerl
Prosim Vas, račite mi p« pošti poslati za priloženih 10 gld. zabojček z desetimi steklenicami Vašega dr. Kosovega zdravilnega halzama. Ob jednem mi dovolite Vam ohjaviti, da je to zdravilo izredne dobrote, kajti izza treh mesecev, kar ga uživam, ne čutim nikakeršnih bolečin v želodcu, dočim sem jih prej 10 let trpel. Nadalje ozdravil je tudi inojo soprugo bolečino na jetrih, katero jo prej mnogo let trpela in ohrani uii sedaj tudi moje otroke po polnem zdrave, obvarujoč nas posebno mrzlice, ki jo tukaj tako pogosta. Vzprejmite, gospod, zatrdilo mojega visokega spoštovanja, s katerim so znamenovam
Kazimir ^luNiilski,
nadzornik železničnih gradb v Aloksincu, v Srbiji.
■litra iii g-otova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavijenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše ttttmačv sredst»?«», da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč juko skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenjiosobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči r želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojiduh, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost, prebave, napravlja kri zdravo in čisto iu telesu dd zopet prejšnjo moč iti zdravje. Vsled tega svojega izvrši nega upliva je zdaj gotovo in priznano I j tnt.%•§»•<• «#«»#««/«■«' .»■ *•«'«#.•■/!«» postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljeuib. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti' poštnemu povzetju svote.
za točno plačilo in tudi na obroke
v najstarejsej tukajšnjej ter po vsem Kranjskem najbolj poznatej zalogi
pri A. Debevc-u v Ljubljani,
Marij«' TereniJ«- <'«-wta w|. IO. pHllieuo.
ifiOH—9)
Da se i/.ogno neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg, naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Ko'mov x<lra%iliii balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, uko so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. RoBOvega zdravilnega balzama.
Prnvl
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se  samo v glavne j  zalogi izdelovuleu  lt. Fragm>rja, lekarna „k črnemu orlu" v 1'rugi, Eeke der Spornergusse Nr. 20fi—3.
V Ljubljani: O. Piooo^i, lekar; VIj. Mayr, lekur; Eras. Birschitz. lekar; Jos. Svoboda, lekur: J. p". Trnkoozv, lekar. V Postoj mi: Fr. Baooaroloh, lekar. X K ran ji: K. Savnik, lekar.  V Novem Mestu: Dom. Rizzolt, lekur.
V K umniku: Jos. Močnik, lekar. V (S o rici: G. Christof'o'etti, lekar; R. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V 0 glivi i: Delia Damaso, lekur. V TtBtU: Ed. de Lcitenburg. lekar; G Picndini. lekar; G. B. Foraboschi,
lekur; Jak. Serravato, lekar. V Zagrebu: C. Arazim, lekur. hftP" Vse pekarne in večje trgovine z mater Ji janiiu blagom v Avatro-:Og-rskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam:
Praško vseobčno domače mašilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane iu ulena.
Dobro rabi zoper prisad, ustuvljunju mleku in če postujejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstuvi; zoper nbseese, krvava ulesu, gnojne inozoljčke, črmasti tur; zoper zanohtnieo ali tako/.vanegu črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost.
Vsak prisad, oteklina, ukoAeenje. napihneiije se kmalu ozdravi; kjer sejepu pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem iu brez bolečin ozdravi.
V ihutlji< ah pa 2.i in        kr. (144—9)
flSalzam za ulio.
Skušeno in po mnozih poskusih kot nujziinesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. I sklenicu 1 gld. av. velj.
l/datelj in odgovorni urednik Makao Armic.
Lustnina in tisk „Narodne tiakarne".