GLASILO SZDL Velenje 16. junija 1978 Številka 24 (434) Cena 4 din Konkretna in ustvarjalna aktivnost Pred 11. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije »črnska Zveza prijateljev mladine Velenje je skupaj s podružnično šolo iz Zavodenj preteklo soboto i nedeljo v Zavodnjah znova organizirala Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. To je bila doslej že eto tovrstno srečanje mladih ustvarjalcev. Štiriindvajsetim učencem iz osmih osnovnih šol velenjske i drugih občin sta se letos pridružila tudi pisatelj Tone Svetina in kipar samouk Janko Dolenc. Srečanje s slovenskimi pisatelji in pesniki orenje ob srebrnem jubileju zvestobe - Delavec pisatelju nagrado zvestobe V Goreniju so ob srebrnem bileju pos vetili več pozornosti di na področju kulture, ko bodo ta petek, 16. junija, iredili v Domu kulture Vele-! srečanje s slovenskimi pisa-[ji in pesniki. Na literarnem večeru, ki se pričel ob 20. uri, bodo sode-irali Vladimir Kavčič, Andrej »kot, Kajetan Kovič, Lojze akar, Miško Kranjec, Janez (nart, Tone Pavček, Ivan Po-i, Slavko Pregl, Leopold Su-"olčan, Ciril Zlobec in Beno ančič. Kakšen je namen tega sreča-i in nagrade zvestobe? O tem v vabilu na literarni večer za-jfcli: Gorenje je v svojem jubilejni le tu želelo spodbuditi nbolj aktivni odnos delov- V OBČINSKI i KONFERENCI ZK 55 ČLANOV Jlani občinske konference ZKS enje so na nedavni seji sprejeli i statutarni sklep o novi sestavi Sinske konference in komiteja. V lodnje bo imela občinska konfe-ca namesto dosedanjih 74 članov članov, komite pa 11. Poleg se-taija bosta v komiteju dela še dva šna sekretarja in sicer bo eden olžen za delo na področju orga-ranosti in razvoja ZK, idejno de-er kadrovske zadeve ZK - obe-l bo tudi namestnik sekretarja, gi pa bo zadolžen za naloge in ) komunistov v družbeno eko-nskem in političnem sistemu. SEMINAR ZA KANDIDATE ZA SPREJEM V ZK V sredo, 14. junija se je ičel v Velenju seminar za mdidate za sprejem v ZK. t seminarju bodo obrav-ivali temeljna spoznanja arksizma, program ZKJ ter ituta ZKJ in ZKS ter mo-Ini lik komunista — borca nove dlružbene odnose, min ar za kandidate za rejem v ZK organizirata •mite OK ZK Velenje in lenjska dielavska univerza. nega človeka do slovenske pisane besede. Zato je skupno z Društvom slovenskih pisateljev organiziralo med delovno mladino Gorenja posebno akcijo, v kateri delavec Gorenja iz vrste slovenskih literarnih del izbere delo za „nagrado zvestobe". Knjige, ki jih je mladina Gorenja ocenila, je predhodno izbrala posebna žirija Društva slovenskih pisateljev po naslednjem kriteriju: Izmed slovenskih knjižnih del, ki so napisane v zadnih petih letih, izbrati najmanj pet a največ deset najlepših del! Mladini Gorenja je bilo predloženih šest del: Vladimir Kavčič „Pustota", Kajetan Kovič „Labrador", Lojze Krakar „Ne-kje tam čisto na robu", Miško Kranjec ,,Strici so mi povedali", Janez Menart „Pod kužnim znamenjem", Beno Zupančič „Grmada". V Gorenju je naša mladinska organizacija po temeljnih organizacijah združenega dela imenovala žirije, katerih člani so te knjige prebrali in s točkovanjem izrazili, katero delo jim je najbolj všeč. Avtor dela, ki je dobilo največ točk, prejme od delavcev Gorenja plaketo in ,nagrado zvestobe" v znesku 25 tisoč din. Ta nagrada gotovo pomeni, da se je avtor s svojo besedo znal priližati delovnemu človeku. Ali ni to eden prvih ciljev, ki naj vodijo naše literarne ustvarjalce? Zato prisrčne čestitke! Na tem mestu pa želimo poudariti še nekaj: delavci Gorenja so s svojim delom v žirijah aktivno posegli v sam vrh slovenske literarne umetnosti; vseh šest knjig, ki so jim bile predložene, si takšno oznako gotovo zasluži. Prav to aktivno sodelovanje je bilo naš cilj: Saj na ta način se razvija in krepi aktivni odnos delovnega človeka do slovenske pisane besede. In ta aktivni odnos do slovenske pisane besede naj vse bolj predstavlja eno od determinant vsebine in oblike dela slovenskega pisatelja. RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA OK ZK VELENJE V torek, 13. junija je bila razširjena seja komiteja občinske konference ZK Velenje. Na seji, na kateri so sodelovali tudi delegati 8. kongresa ZK Slovenije in 11. kongresa ZK Jugoslavije, so obravnavali predlog resolucije za 11. kongres ZKJ ter poročilo predsednika ZK Jugoslavije in pa statut ZKJ. Na torkovi razširjeni seji komiteja OK ZK Velenje so spregovorili tudi o pripravah za kadrovsko reorganizacijo in zadoložitve v komiteju in občinski konferenci ZK Velenje. SKUPŠČINI OBČINSKE ORGANIZACIJE ZSS VELENJE V Domu kulture v Velenju bo v sredo, 21. junija skupščina občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Delegati bodo najprej poslušali poročilo predsednika Marcela Medveda o delu občinskega sveta in njegovih organov med 8. in 9. kongresom ZSS ter sprejeli delovni program za prihodnje obdobje. V nadaljevanju skupščine bodo izvolili nov občinski svet in nadzorni odbor ter sprejeli začasni statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinske organizacije Zveze sindikatov. Ob koncu bodo izvolili še delegate za 9. kongres ZSS in 8. kongres ZS Jugoslavije ter evidentirali delegate za člane republiškega sveta ZSS ter sveta ZSJ. Le še nekaj dni nas loči od 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ko bosta sprejeta ocena uresničenih nalog 10. kongresa ZKJ in naloge za nadaljnji razvoj naše socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Kongres bo ne• dvomno ploden zaključek izredno razgibane družbene aktivnosti pri nas. V to aktivnost, ki nima kratkoročnega značaja, je pa bila v času pred kongresoma intenzivnejša, je bilo vključeno veliko število delovnih ljudi in občanov. Predkongresno aktivnost usmerjajo osnovne organizacije zveze komunistov v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih in jo zaokrožujemo v občinah. V aktivnosti pred 11. kongresom ZKJ smo se množično vključili komunisti mozirske in velenjske občine in prispevali pomemben delež k njuni učinkovitosti. Za nas velja predvsem ocena konkretnosti pristopa k problemom , s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Celotna predkongresna aktivnost je pokazala solidno idejnopolitič-no enotnost subjektivnih sil in vseh delovnih ljudi in občanov. Razprave pred kongresom in vsa aktivnost komunistov ter drugih delovnih ljudi in občanov so imele značaj ustvarjalne kritičnosti. Ob tem so bile izpostavljene številne napake in slabosti, ki spremljajo prizadevanja za resnično oblast delovnega človeka. Mnoge izhajajo iz naše premajhne aktivnosti in neučinkovitosti. Ob kritičnem pregledovanju uresničevanja nalog zadnjega kongresa in dogovarjanju nadaljnje aktivnosti na vseh področjih pa ugotavljamo velik napredek, dosežen pri krepitvi materialne osnove združenega dela, razvijanju in utrjevanju delegatskih odnosov, v povečanju družbenega in osebnega standarda. Po sprejemu nove ustave pred štirimi leti smo ustanovili vrsto novih temeljnih organizacij združenega dela. S tem smo ustvarili pogoje za hitrejše uveljavljanje neposredne oblasti delavcev v združenem delu. Nova vsebina samoupravnim odnosom je bila dana v naporih za oblikovanje samoupravnih aktov, ki jih sprejemamo na podlagi zakona o združenem delu. V preteklih letih smo veliko naporov namenili uveljavitvi-samoupravnega družbenega planiranja. Sprejeti so bili srednje ročni plani družbenega in gospodarskega razvoja temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občin. Napori za celovito uresničevanje razvojnih planov so sedaj v središču naše pozornosti in aktivnosti. Delavci - likovniki razstavljajo Srebrni jubilej zvestobe bodo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju počastili na svojstven način tudi delavci -likovniki. Poseben odbor je razpisal natečaj za razstavo likovnih del delavcev Gorenja, ki bodo v Velenju, v Lendavi in v Ki-kindi. Prva razstava bo v tovarni Gorenje v Velenju. Na njej bodo sodelovali delavci — likovniki iz velenjskega Gorenja, Gorenje-Fecra iz Slovenj Gradca, Gorenje-Muta iz Mute in Gorenje-M etalplast iz Ruš. Razstavo bodo odprli v torek, 20. junija 1978, v prostorih restavracije Gorenje. Slavnostna otvoritev bo ob 17. uri, na njej pa bodo s programom sodelovali pionirji osnovne šole Miha Pintar Toledo, Velenje. V tovarni Gorenje je več delavcev, ki se v prostem času ukvarjajo z likovnim upodabljanjem. Takšna razstava je bila v tovarni že pred petimi leti, nekajkrat pa tudi še pozneje. Nazadnje so razstavljali pred letom dni. Tedaj so se s svojimi raznovrstnimi deli predstavili: Tatjana Gruber, Alojz Jerčič, Milan Matko, Franc Pustoslemšek, Drago Rutnik, Mario Žbret. Seveda pa je likovnikov v Gorenju še več. Upamo lahko, da so za razstavo pripravili nova dela in s tem prikazali razvoj likov-dejavnosti v zadnjem času. H JERČIČ ne Problemska konferenca Uvodna manifestacija akcije Komunista „Človek — znanje — produktivnost" 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije bomo v občini Velenje obeležili tudi z začetkom akcije Komunista „Clovek - znanje - produktivnost". Akcija bo trajala do novembra, vanjo pa se bodo vključile .vse osnovne organizacije ZK v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Uvodna manifestacija letošnje akcije Komunista „Clovek - znanje - produktivnost" v Šaleški dolini do problemska konferenca o inte-griranosti osnovnega šolstva z združenim delom in krajevno skupnostjo, in sicer v ponedeljek, 19. junija na osnovni šoli Gustav Šilih v Velenju s pričetkom ob 17. uri. Bitka za večjo produktivnost je ena od osrednjih nalog. K temu področju aktivnosti moramo pristopiti z vso odgovornostjo. Posebno to velja zaradi vpliva sistema delitve po delu na rast produktivnosti. Izboljšanje sistema delitve po delu moramo zastaviti tako, da bo sistem delitve postal spodbudnej-ši za večje in boljše delo ter nenazadnje za učinkovitejše upravljanje z rezultati tekočega in minulega dela. Delegatske odnose uveljavljamo in krepimo v vseh sredinah. Začetne težave smo marsikje že uspešno premagali. Borimo se za uveljavitev celovitosti delegatskega sistema, vsebovanega v smernicah nadalnjega razvoja političnega sistema, sprejetih na 30. seji predsedstva CK ZKJ ter obrazloženih v študiji tovariša Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja". Novoizvoljene delegacije in njihova prizadevnost potrjujejo, da so naši delovni ljudje sprejeli delegatski sistem, kot edino pravilno usmeritev razvoja neposredne demokracije socialističnega samoupravljanja Zveza komunistov je v preteklem štiriletnem obdobju usmerjala svojo aktivnost v razreševanju številnih konkretnih vprašanj položaja in samoupravnega odločanja delavcev v procesu dmžbene reprodukcije. Uprtost v najbolj pereča družbena vprašanja in odločnost v boju za uresničitev sklepov 10. kongresa ZKJ sta zvezi komunistov zagotovili preobrazbo, ki jo še bolj uveljavlja kot gibalno usmerjajoč o in integrativno moč socialistične samoupravne družbe. V uresničevanju vodilne idejnopolitične sile se je zveza komunistov tudi v občinah Velenje in Mozirje bistveno okrepila. Pomembno se je povečalo število novih članov. Ustanovljenih je bilo veliko novih osnovnih organizacij. To pa je zagotovilo, da bomo oboroženi z novimi delovnimi dogovori, sprejetimi na 11. kongresu ZKJ, v bodoče uspešneje premagovali probleme, ki se bodo pojavljali v procesu razvoja naše družbe. JOŽE RAKUN, sekretar komiteja OK ZK Mozirje 20. JUNIJ -DAN CIVILNE ZAŠČITE V naši državi bomo letos prvič praznovali 20. junij kot dan civilne zaščite. Tudi v Šaleški dolini se bo ob tem prazniku zvrstilo več prireditev.'Na dan praznika se bodo ob 12. uri oglasile sirene, pripravili pa bodo tudi priložnostne razstave opreme civilne zaščite . Osrednja prireditev pa bo 25. junija v Šoštanju z združeno vajo Šoštanj - 78," v kateri bodo sodelovale enote teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne žaščite, milice ter delovni ljudje in občani Šaleške doline. M Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje bo predvidoma do maja prihodnjega leta zgradila v Črnomlju novo tovarno za proizvodnjo kompresorjev za hladilnike in zamrzovalnike. V začetku prejšnjega tedna so že začeli zemeljska dela. Več o tem pišemo na 2. strani Ob koncu tedna bo deloma sončno, v popoldanskem času so možne posamezne padavine. Prve lopate za novo tovarno Gorenje v Črnomlju V, ,PrLZfdevanju za P°sPeševanie razvoja manj razvitih območij pri nas in za odpiranje novih delovnih mest se je vključila tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje z novo tovarno za proizvodnjo kompresorjev za hladilnike in zamrzovalnike v Črnomlju - Nova tovarna, v kateri bodo na leto izdelali milijon kompresorjev bo začela poskusno _obratovati maja 1979 - Veliko zadovoljstvo Crnomaljcev ob začetku gradnje tovarne Gorenje Prejšnji ponedeljek, 5. junija, so začeli v Črnomlju zemeljska dela na gradbišču nove tovarne za proizvodnjo kompresorjev za hladilnike in zamrzovalnike. V petek, 9. junija so gradbišče nove tovarne v Črnomlju obiskali predstavniki skupščine občine Črnomelj ter TGO Gorenje Velenje. Ob tej priložnosti so posredovali več podatkov o pomenu investicije, tako za črnomaljsko občino kot za TGO Gorenje. V Črnomlju so izjavili: Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje Velenje: „Za izgradnjo tovarne za proizvodnjo kompresorjev za hladilnike in zamrzovalnike smo se v Gorenju odločili z namenom, da bi si tovrstne izdelke zagotovili doma, sami. Kompresorje, ki jih vgrajujejo v hladilnike in zamrzovalnike, moramo uvažati. Samo letos jih bomo uvozili za okrog 57 milijonov zahodnonemških mark. Ta naša odločitev bo torej pomembno vplivala tudi na jugoslovansko zunanjetrgovinsko bilanco. Nova tovarna za proizvodnjo kompresorjev, površine 4.600 m2, bo veljala okrog 200 milijonov dinarjev, poskusna proizvodnja pa bo stekla maja 1979. V tovarni bo, ko bodo polno izkoriščene zmogljivosti, zaposlenih okrog 230 delavcev, ki bodo izdelali letno 1 milijon kompresorjev v vrednosti 540 milijonov dinarjev. Zmogljivosti tovarne bodo zadoščale za kritje potreb proizvodnje Gorenja ter servisa po kompresoijih. Načrtujemo pa povečanje tovrstne proizvodnje tako, da bi lahko zadovoljili vse jugoslovanske potrebe, po kompresorjih za hladilnike in zamrzovalnike. Morda se bo kdo vprašal, zakaj gradimo tovarno prav v Črnomlju. Gorenje se je še pred časom vključilo v pospeševanje razvoja manj razvitih območij. Z novo tovarno v Črnomlju zagotavljamo odpiranje novih delovnih mest v tej belokranjski občini ter se vključujemo v napore za pospeševanje gospodarskega razvoja občine Črnomelj!" Niko Požek, dipl. inž., pred- jih je v družbenem sektorju zaposlenih 5.550. Ker naj bi v prihodnjih letih odstotek kmečkega življa zmanjšali od 38 na 20 %, na tujem pa dela okrog 400 naših občanov, je rezervne delovne sile dovolj. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da se je precej naših prebivalcev, ker dela doma ni bilo, zaposlilo v Metliki in Novem mestu. Načrtov za pospešen gospodarski razvoj, ki pogojuje tudi zaposlovanje nove delovne sile oz. odpiranje novih delovnih mest, je bilo v preteklosti že precej. Vendar jih nismo uspeli uresničiti. Poglavitni cilj tega srednjeročnega programa razvoja občine Črnomelj je, da bi v nekaj letih s pospešenimi investicijskimi vlaganji dosegli poprečno stopnjo razvitosti naše republike. In prav z začetkom gradnje nove tovarne za proizvodnjo kompresorjev, katere investitor je Gorenje, je konec bojazni, da srednjeročnih nalog ne bi uresničili, se pravi, da ob dosledni realizaciji srednjeročnega programa razvoja ne bi dosegli razvoja, ki smo si ga začrtali. Prepričan sem, da bo začetek gradnje nove tovarne za proizvodnjo kompresorjev spodbudil tudi druge, da začno čimprej uresničevati razvojne načrte. V Črnomlju računamo z nadaljnjim razvojem Belta, pa živilske industrije in Iskre. Na ta način bomo ustvarili solidno materialno osnovo za nadaljnji razvoj ter dolgoročne možnosti za zaposlovanje delovne sile. Bolj kot kdajkoli prej sem prepričan, da smo krepko zakoračili na pot hitrejšega prihodnjega razvoja in da je naposled resnično odveč kakršna koli bojazen, da bomo tudi v prihodnje zaostajali za razvojem drugih občin. Skratka, navdaja me resnično zadovoljstvo sprčo prepričanja, da bomo črnomaljski občinski razvojni načrt uresničili in se kolikor je najbolj mogoče približali poprečni stopnji razvitosti v Sloveniji!" Med pogovori v Črnomlju smo izvedeli, da bo nova tovarna za proizvodnjo kompresorjev po dograditvi temeljna organizacija združenega dela TGO Gorenje Velenje. Da bi nova tovarna kaj najbolj nemoteno poslovala načrtujejo, da bi vodja investicije Tone Dovšak, dipl. inž., postal po dograditvi tovarne vodja te temeljne organizacije združenega dela. Vse večja odgovornost komunistov Člani občinske konference Zveze komunistov Slovenije Velenje so na razširjeni seji pred dnevi največ pozornosti namenili nalogam komunistov v usmer janju gospodarskih gibanj in razvoju družbenoekonomskih odnosov. Znova so izredno kritično spregovorili o tem, da gospodarstvo velenjske občine, ki je v preteklih letih dosegalo zelo visoko stopnjo rasti, sedaj sta-gnira, saj podatki kažejo, da je bil na primer porast dohodka v lanskem letu v občini pod povprečjem občin celjskega območja in oelo nižji od povprečne stopnje rasti v republiki. Ob tem se soočamo z enostransko rastjo gospodarstva, saj odpada glavni delež na industrijo, medtem ko druge panoge zaostajajo. Prav zato bo treba čimprej sprejeti ustrezne ukrepe, da se takšno stanje preseže, in pospešeno uvajajo novi programi. Ko so člani občinske konference ZK govorili o izgubah v naših organizacijah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela, so še posebej poudarili, da je treba kritično analizirati žarišča izgub in storiti vse, da se njihovi vzroki odpravijo. Na seji je bila ponovno postavljena zahteva za ureditev medsebojnih dohodkovnih odnosov med REK Velenje in Elektorgo-spodarsko skupnostjo Slovenije. Komunisti v organizacijah združenega dela, katere poslujejo brez razvojnih programov, marajo biti glavni nosilci akcije, da bodo v takšnih sredinah nemudoma izdelali srednjeročne razvojne programe. V vsaki organizaciji združenega dela v občini je treba povečati dejavnosti pri iskanju novih programov, hkrati pa analizirati stanje razvojnih služb. V Šaleški dolini je tudi vse bolj prisotno vprašanje ne spoštovanja sprejetih družbenih dogovorov, zato so člani občinske konference zveze komunistov še posebej opozorili, da je nujno aktivno vključevanje vseh dejavnikov za izvajanje nalog na področ združevanja dela in sredste' zapisanih v resoluciji o politiki izvajanja družbenega načrta občine Velenje v letu 1978. Glede na to, da je v lanskem letu izvoz v občini dosegel najnižjo stopnjo, odkar se gospodarstvo Šaleške doline vključuje v med narodno tržišče, so člani konference še posebej zadolžili komuniste v občinskem izvršnem svetu, da proučijo, kje so razlogi a takšno stanje in kakšne ukrepe sprejeli, da bi dosegli načrtovani izvoz. Precej časa so se na seji zadržali pri vprašanju zaposlovanja in stanovanjske graditve. V* organizacije združenega dela, ki presegajo dogovorjeno stopnjo zaposlovanja, morajo kritično analizirati to vprašanje kajti ekstenzivno zaposlovanje, katero je značilno za našo občino, teija večje število stanovanj n objektov družbenega standarda, ne prinaša pa tudi večjega do hodka. Kar zadeva stanovanjsko gradnjo podatki kažejo, da t občini primankuje danes kar tisoč stanovanj in prav na področju stanovanjske gradnje se soočamo z velikim neizpolnjevanjem dogovorov. Zato so komunisti še posebej izpostavili odgovornost tistih, ki so posrei no ali neposredno vplivali na to, da imamo v občini danes tolikšen prim anjkljaj stanovanj. Po» darili so, da je treba čimprej do seči usklajeno delovanje vseh dejavnikov na področju stano vanjske graditve. Skratka, pred komunisti velenjske občine so v priho izredno zahtevne in odgovorne naloge v sredinah, kjer živijo in delajo, da dosledno spoštujemo dogovore in uresničimo srednjeročni razvojni program občine, Predstavniki Gorenja in skupščine občine Črnomelj na gradbišču tovarne kompresorjev Šola, vrtec in telovadnica v Topolšici Delo bodo pričeli predvidoma avgusta — Upajo, da bodo poslopje usposobili za delo do konca oktobra. Kako utrditi sistem samoupravne demokracij Zagotoviti učinkovitejše delovanje političnega sistema — Preseči sedanje pomanjkljiv na vseh področjih v občini. .mo- , pr sednik skupščine občine Čr melj: „V občini Črnomelj je še zmeraj 38 % kmečkega prebivalstva. Med 17.000 prebivalci V krajevni skupnosti Topolšica so se pred tremi leti, ko so glasovali za samoprispevek, odločili, da bodo tako zbrana sredstva, namenili za gradnjo šole, vrtca in telovadnice. Teh sredstev pa je za vse to premalo, zato so si močno prizadevali, da bi zgradili vsaj šolo, saj je bilo predvideno, da se bo šolsko poslopje, zaradi eksploatacije premoga porušilo. Sedaj je Rudnik lignita Velenje zagotovil krajevni skupnosti, da se šola do leta 2000 ne bo porušila in zato so se odločili, da šolsko poslopje adaptirajo in v njem uredijo prostore za celodnevno šolo za prve šti- ri razrede osemletke in prostore za otroško varstvo. Ob šolskem poslopju pa bodo zgradili tudi telovadnic^. Za obnovitev šolskega poslopja in gradnjo telovadnice bodo potrebovali 7 milijonov, 500 tisoč dinarjev. V ta namen bodo dali vsa sredstva, samoprispevka, nekaj bosta prispevali samoupravna interesna skupnost otroškega varstva in samoupravna interesna izobraževalna skupnost, obrnili pa so se tudi na telesno kulturno skupnost, da bi prispevala nekaj sredstev za gradnjo telovadnice. M. T. V javni obravnavi v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih je gradivo „smeri nadaljne graditve političnega sistema samoupravne demokracije v občini Velenje." Gradivo je pripravila posebna delovna skupina pod vodstvom predsednika izvršnega sveta občinske skupščine po zadolžitvi komiteja OK ZKS in predsedstva OK SZDL Velenje z namenom, da se postavijo konkretna izhodišča in naloge za razvijanje in krepitev temeljev sistema samoupravne demokracije v občini Velenje. Namen gradiva in javne razprave ni v konstruiranju nekih novih modelov in iskanje novih rešitev za razvoj samoupravne demokracije v občini, ampak predvsem v pri- PINANČNO POROČILO 0 ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA ČAS OD 1/1 DO 28/2-1978 Zap. št. Krajevne skupnosti Zap.obr. up.kmet. SKUPAJ JANUAR 77 - FEBRUAR 78 JANUAR - FEBRUAR 100 % 70 % 30 % 100 % 70 % 30 % 1. Velenje cen. 1. breg 2563 3,786.596,70 2,650.617,70 1,135.979,00 517.385,15 362.169,60 155.215,55 2. Velenje cen. d. breg 3040 4,491.320,35 3,143.924,25 1,347.396,10 613.675,70 429.573,00 184.102,70 3. Šmartno - Velenje 793 1,171.584,55 820.109,20 351.475,35 160.080,55 112.056,40 48.024,15 4. Šalek - Gorica 1238 1,829.031,10 1,280.321,80 548.709,30 249.911,35 174.937,95 74.973,40 5. Stara vas 380 561.415,10 392.990,60 168.424,50 76.709,50 53.696,65 23.012,85 6. Staro Velenje 471 695.859,25 487.101,45 208.757,80 95.079,35 66.555,55 28.523,80 7. Pesje 543 802.232,55 561.562,80 240.669,75 109.613,80 76.729,65 32.884,15 8. Konovo 395 583.576,15 583.576,15 79.737,50 79.737,50 9. Cirkovce 65 96.031,60 96.031,60 13.121,35 13.121,35 10. Pleši vec 96 141.831,20 141.831,20 19.379,25 19.379,25 11. Palca 200 295.481,60 295.481,60 40.373,40 40.373,40 12. Šentilj 442 653.014,40 653.014,40 89.225,25 89.225,25 13. Škale 406 599.827,65 599.827,65 81.958,65 81.958,65 14. Bevče 81 119.670,15 119.670,15 16.351,25 16.351,25 15. Kavče - Podkraj 281 415.151,70 415.151,70 56.724,65 56.724,65 16. Šoštanj 1569 2,318.053,20 2,318.053,20 316.729,35 316.729,35 17. Bele vode 109 161.037,50 161.037,50 22.003,50 22.003,50 18. Skorno - Florjan 383 565.847,30 565.847,30 77.315,10 77.315,10 19. Zavodnje 124 183.198,60 183.198,60 25.031,50 v25.031,50 20. Ravne 445 657.446,60 657.446,60 89.830,85 89.830,85 21. Družmirje - Gaberke 389 574.711,70 574.711,70 78.526,30 78.526,30 22. Lokovica 254 375.261,65 375.261,65 51.274,25 51.274,25 23. Topolšica 632 933.721.90 933.721,90 127.579,95 127.579,95 24. Šmartno ob Paki 573 846.554,80 846.554,80 115.669,80 115.669,80 25. Gorenje 326 481.635,00 481.635,00 65.808,65 65.808,65 SKUPAJ 15798 23,340.092,30 SXB3BBSBBSBa=iZK2==S3S=S= 9,336.627,80 14,003.464,50 3 ;3SSS3SSZ3S33»8 ,189.095,95 :8S3333:S3S3 1,275.718,80 33f3SB3333ŽS=3 1,913.377,15 :s: s 3B2 s 3SS es £s s: SKUPŠČINA OBČINE VELENJE ODDELEK ZA FINANCE zadevanju, da se zagotovi učinkovitejše delovanje političnega sistema in preseže sedanje pomanjkljivosti na vseh področjih v občini. To pa seveda pomeni konkretno dograditi vlogo institucij političnega sistema tako, da bodo lahko delovale svobodno, demokratično in družbeno odgovorno ter, da bomo načela samoupravne in delegatske organiziranosti kot tudi principe tega sistema v večji meri uskladili s prakso. „Ocena uresničevanja delegatskega sistema" in „oceria volitev 1978 v občini Velenje", sta pokazali določene pomanjkljivosti in odstopanje od sprejetih ustavnih in zakonskih principov v naši vsakodnevni praksi. Takšna odstopanja pa pomenijo ne le neučinkovitost družbenopolitičnih institucij, ampak tudi zamegljevanje tiste vloge, ki jo institucije kot so delegatske skupščine, izvrši svet, upravni organi, dnižbeno-politične organizacije, krajevne skupnosti, SIS, samoupravni organi in drugi, morajo imeti in uresničevati v naši socialistični družbi. Iz že povedanega pa lahko ugotovimo, da gradivo v takšnem obsegu, kot je bilo posredovano v razpravo, ne zajema dovolj celovito razreševanja vseh tistih vprašanj, ki pred- s stavljajo bistvene elemente naše samoupravne demokracije ali celo njene temelje. Čeprav je dan v gradivu poudarek predvsem tistim institucijam, preko katerih potekajo izvršne funkcije demokratičnega izvajanja oblasti, še to ne pomeni, da bo dokončni dokument ostal v takšni obliki. Tega se je zavedala tudi delovna skupina, kije gradivo pripravila. Rekli bi lahko, da je v gradivu zajet samo tisti del sistemskih vprašanj, ki so za sedaj v našem političnem sistemu še najmanj dodelana. V dopolnjevanju gradiva v javni razpravi je potrebno posebno skrb posvetiti vlogi in sa- moupravni organiziranosti vlogi in vključenosti SIS v sla ščinski sistem, s poudarkom vzpostavljanju odnosov svotu ne menjave dela, ki ukinj politični monopol države vit DPO predvsem z vidika med bojne povezanosti in vkljul nosti v delegatski - skupščin sistem, odnosom med OZD j sebnega družbenega pomeni SIS. v središči pozornost En del dopolnitev bo < nopolitičnim organiza OZD in krajevnih skupit kot tudi organom družb liričnih organizacij na občine posredovan že v i njem tednu. Te dopolnitve { pripravila komisija za pravne odnose in politični f stem pri komiteju OK ciljem, da se gradivo za j vo kompleti«. Čeprav so v tekstuj je v javni razpravi, poleg i denih pomanjkljivosti tudi d ločene nepreciznosti glede i stave „družbenih svetov", I tudi glede vsebine deli, t' sistema povezovanja nih organizacij posebnega ( benega pomena, je gradivo razumeti kot j se napravi korak naprej prin reševanju tistih vprašanj, ok rih smo v fazi volilnih _ ' rekli, da jih je potrebno i Siti v začetku nove dobe. To je še toliko bolj ] no tudi zaradi tega, ker so ( nami določene samouprav organizacijske spremembe vi TONE ŠEL NAŠI DELEGATI ZA 11. KONGRES ZKJ NAŠI DELEGATI ZA 11. KONGRES ZKJ 11.kongres ZKJ - kongres akcije! ★_______ | Sklepe in naloge, posebej še tiste, ki jih bo sprejel 11. kongres Zveze komunistov $ ★ Jugoslavije, moramo dosledno uresničiti, in to prav povsod, biti pa morajo take, i * da jih bomo lahko tudi uresničili, meni Ivan Atelšek. delegat za 11. kongres Zveze * $ komunistov Jugoslavije * Delegat dveh kongresov * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ i * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * * * * * * * i t i * * * * * * * * $ Na nedavnem 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije so za delegata za 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije izvolili tudi Ivana Atelš-ka, generalnega direktorja sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. »Izvolitev za delegata za kongres Zveze komunistov Jugoslavije prav gotovo predstavlja veliko priznanje slehernemu komunistu, pomeni priznanje za aktivnost ter za pripadnost družbi in Zvezi komunistov," je med pogovorom posebej podčrtal Ivan Atelšek. »Posebno priznanje pa je prav gotovo biti delegat na 11. kongresu ZKJ, ki se bo po svoji vsebini in akcijski usmeritvi gotovo razlikoval od drugih. 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije bo zagotovo kongres akcije, kongres, na katerem bomo določili konkretne akcijske naloge za prihodnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe." Ivan Atelšek je bil sprejet v Zvezo komunistov pred 31. leti. Pravi, da se večkrat spominja leta 1947, saj so ga ob sprejemu v Partijo navdajali enkratni občutki ponosa in odgovornosti. Biti komunist je takrat pomenilo biti polno angažiran. Pred avantgardo našega delavskega razreda so bile velike in zahtevne naloge — domovino je bilo treba obnoviti, začeli smo utirati našo, lastno pot v socializem. Vse to pa je terjailo akcijo. Pomembno je, kot poudarja naš sogovornik, da so se vseh nalog lotevali takrat, pred desetletji, akcijsko, konkretno. In kaj pričakuje Ivan Atelšek od 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije? »Prepričan sem, da se bo bližnji kongres ZK Jugoslavije zavzel tudi za to, da komunisti in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v prihodnje ------r ------- • I»wiwwiv komunistov Jugoslavije storimo vse, da bo poslovanje še racionalnejše, da se izboljša organizacija ter dvigne kvaliteta. Na nekatere od teh nalog vse preradi pozabljamo, čeprav pogojujejo tudi uspešnost nastopa jugoslovanskega gospodarstva na Ivan Atelšek tujih tržiščih, kar je nedvomno nadvse pomembno. Komunisti bi se morah teh nalog zavedati še bolj, kot se jih. Morda je temu vzrok dejstvo, da se vse prevečkrat pogovarjamo o splošnih zadevah, na konkretne naloge pa pri tem pozabljamo, oziroma, da vse preradi ugotavljamo, kaj je napak druge, lastne slabosti pa so nam tuje itd. Poiskati moramo najoptimalnejše možnosti za dobro poslovanje in gospodarjenje, kar je prav gotovo v interesu slehernega delavca. Zlasti pa menim, da bi morali sklepe in naloge, posebej še tiste, ki jih bo sprejel 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, dosledno uresničiti in to prav povsod. Ne smemo več dopustiti prakso, da bi postalo neizpolnjevanje sklepov pravilo. Seveda pa se osebno zavzemam za to, da sprejemamo take sklepe in naloge, ki jih bomo lahko tudi uresničili!" Med pomenkom so nas zanimale tudi priprave okrog 2.000 članov ZK sestavljene organizacije združenega dela Gorenje na 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Središča ugotovitev oziroma vodilo komunistov Gorenja pred bližnjim jugoslovanskim kongresom ZK je, kot je povedal Ivan Atelšek, da morajo storiti še več, zlasti znotraj temeljnih organizacij združenega dela, za utrditev medsebojnih odnosov ter za sprejem takšnih ekonomskih rešitev, ki bodo v resnično korist delavcem. Seveda pa je akcija usmerjena tudi v razreševanje vseh tistih problemov, ki zavirajo dosego še boljših ekonomskih rezultatov, da bi Gorenje, ki slavi letos 25-letnico, poslej še hitreje napredovalo, da bi lahko še več prispevalo vsej naši družbeni skupnosti ter da bi zagotovili delavcem še višji družbeni in osebni standard. Želja in cilj mora tudi biti, je poudaril sogovornik, da bi se kar največ delavcev Gorenja šolalo, usposabljalo in specializiralo, da bi bila resnično prihodnost in osrednje vodilo Gorenja -znanje in razvoj. To pa so tudi vprašanja, o katerih so v zadnjem času razpravljali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje širom po Jugoslaviji. „S skupno akcijo lahko in moramo dogovorjene naloge uresničiti. Ze večkrat doslej je Gorenje dokazalo, da lahko reši tudi najbolj zahtevne probleme in razvojne naloge, seveda z vključitvijo prav vseh komunistov in delavcev v skupno, najširše in konkretno zastavljeno akcijo!", zagotavlja delegat 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, Ivan Atelšek. ■ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * * + * * * * + * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ♦ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ♦ * * * * * + * * * * * * * * * + * * ******************** *********************** *********************** ★ Še bolj konkretno delo komunistovj ______________ ★ Sodelovanje na kongresu ZKJ je zame veliko priznanje za minulo delo in obenem £ velika spodbuda za bodoče temeljnih področij uresničevanja zakona o združenem delu." Kot delegat si bil v to dejavnost vključen še posebej tvorno. Kako si se na bližnji kongres osebno pripravljal? ♦ Sedemindvajsetletni ROMAN GRUDNIK iz Nazarij bo komu niste mozirske občine zastopal na 11. kongresu ZK Jugoslavije. Roman je po poklicu pleskar in je na mestu vzdrževalca v temeljni organizaciji združenega dela Energetika in vzdrževanje v Nazarjah zaposlen peto leto. Je poročen in oče dveh otrok. To je kratka osebna izkaznica edinega delegata za kongres jugoslovanskih komunistov iz Gornje Savinjske doline. Član ZK je od leta 1972. Je predsednik delavskega sveta svoje temeljne organizacije in sekretar osnovne organizacije v njej, član komiteja občinske konference ZKS M ozirje, sekretar aktiva komunistov - neposrednih proizvajalcev in vključen še na pienekaterem področju. Pred odhodom na kongres je odgovoril na nekaj vprašanj. Kako so se komunisti v mozirski občini vključili v predkongresno dejavnost? „V drugi polovici maja smo po vseh osnovnih organizacijah razpiravljali o resoluciji 8. kon-gresai ZK Slovenije in o doku-menltih bližnjega kongresa ZKJ. Ta dlel predkongresne dejavnosti je sedaj zaključen, celotno raz-pravio pa je zaokrožila torkova seja občinske konference ZKS Moziirje. Na tej seji smo poleg tega dobršen del časa namenih tudi oceni uresničevanja sistema nagrajevanja po delu kot enega Roman Grudnik „Morda sem nekoliko bolj zavzeto predelal dokumente &. kongresa in gradivo za 11. kongres jugoslovanskih komunistov. Poleg rednega spremljanja bogate predkongresne dejavnosti in ostalih pomembnih dogajanj sem aktivno sodeloval tudi na okrogli mizi, ki smo jo na ravni naše sestavljene organizacije združenega dela STIK Mozirje pred časom pripravili v Gornjem gradu in smo jo namenih uveljavljanju dohodkovnih odnosov." Si pri tem naletel na kakšen problem, ki je še posebej pritegnil tvojo pozornost? ..Nedvomno je bil to in je še položaj v naši temeljni organizaciji Iverna. Težave, ki pestijo I vemo in našo delovno organizacijo v celoti so že dolgo znane in njihovo reševanje nadvse zapleteno. Prepričan sem, da je najpomembnejša pot za odpravo vseh problemov prav v resnični uveljavitvi dohodkovnih odnosov. Kako ocenjuješ predkongresno dejavnost, pa tudi aktivnost po 8. kongresu ZK Slovenije? ,,V obdobju po kongresu se je aktivnost vseh osnovnih organizacij znatno povečala, predvsem na področju uresničevanja zakona o združenem delu. Največji zagon tako povečani dejavnosti je bil brez dvoma minuli kongres slovenskih komunistov, kar seveda samo potrjuje pravilnost politike Zveze komunistov po 10. kongresu ZKJ in zlasti po 8. kongresu ZKS. Menim, da se bomo m orali komunisti lotiti svojega dela še bolj konkretno." In kaj pričakuješ od 11. kongresa ZK Jugoslavije? „Zame je to dejstvo seveda veliko priznanje za minulo in obenem znatna spodbuda za bodoče delo. Od kongresa pričakujem veliko, predvsem pa mislim, da bo zaokrožil delo republiških in pokrajinskih kongresov, dopolnil vsa njihova spoznanja in obogatil ter potrdil pravilnost poti jugoslovanskih komunistov. J. PLESNIK * * * * * * * + + * * * * * + * * * * * * * * * * * * * * * * i * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * + * * * * * * * + * * * * * * * * * * + * Alojz Kikec iz REK Velenje je eden izmed tistih delegatov, ki jih je doletela posebna čast, saj bo v razdobju dveh mesecev in pol sodeloval kar na dveh kongresih. V začetku aprila se je udeležil kot delegat 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije, čez nekaj dni pa se bo udeležil 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. »Naša osnovna organizacija Zveze komunistov me je predlagala za delegata na 8. kongresu. Na tem kongresu so me izvolili za člana Centralnega komiteja ZKJ, obenem pa za delegata na 11. kongresu ZKJ," je dejal in nadaljeval: »Seveda je to zame velika čast obenem pa tudi velika odgovornost za moje nadaljnje delo. Zavedam se, da bodo člani ZK v občini v bodoče pričakovali od mene več kot doslej." — Kako ocenjujete sedanje obdobje med slovenskim in kongresom jugoslovanskih komunistov, ki je pred nami? Ce ocenjujem delo 8. kongresa ZK Slovenije, mislim, daje bilo zelo uspešno. Zlasti zato, ker je bila predkongresna dejavnost zelo aktivna ne le med člani Zveze komunistov, ampak med vsemi delovnimi ljudmi. Takoj po 8. kongresu ZKS smo se lotili dela oziroma priprav za 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. V zvezi s tem moram poudariti, da je gradivo za kongres prišlo zelo pozno in je čas za obravnavo tega gradiva zelo kratek." Alojz Kikec Glede na to da ste bih že delegat na kongresu slovenskih komunistov gotovo odhajate na kongres jugoslovanskih komunistov z določenimi izkušnjami? »Na 8. kongresu sem dobil gotove izkušnje za na-dljnje delo. Sodeloval sem tudi v razpravi ter izpostavil problematiko celotnega elektrogospodarstva v Sloveniji. Ne vem še, če bom sodeloval tudi v razpravi na 11. kongresu. Nismo se še dokončno odločili, kaj naj bi bila moja tema v razpravi, ker se moramo najprej po- drobno seznaniti z resolucijo. Če bom razpravljal, bom seveda govoril znova o problemih elektrogospodarstva". In kaj pričakujete od 11. kongresa? . Nalog sprejetih na 10. kongresu nismo v celoti izpolnili. Upam da bomo na 11. kongresu sprejeli takšno resolucijo in se zavestno zanjo odločili, da bomo čez štiri leta na naslednjem kongresu ugotavljali, da smo uresničili vse, kar je predvidevala, Mislim pa, da je resolucija zali. kongres pomanjkljiva, saj ne zajema problematike infrastrukture. Ne omenja, na primer, problemov elektrogospodarstva, prometa itd. Zato bomo morali o teh vprašanjih, spregovoriti na samem kongresu." Po kongresu pa bo po njegovem mnenju treba med drugim še bolj dosledno uresničevati dohodkovne odnose, več narediti na zelenem planu, razmisliti o potrebnosti posameznih naložb. »Bodoča naloga komunistov nas vseh komunistov pa bo seveda, da dosledno vztrajamo za odpravitev vseh dosedanjih pomanjkljivosti in za dosledno uresničevanje kongresnih sklepov," je dejal ob koncu Alojz Kikec. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * + * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ^ ---J I— -----cr------- ""'v --------.nv.iujiu Jr J u nuiivu muji. iua^U ^ Vsa pozornost nagrajevanju po delu Na minuli seji občinske konference ZKS Mozirje so se njeni člani dogovorili o organizacijskih spremembah, o dopolnitvi delovnih programov in največ časa namenili oceni ______uresničevanja sistema nagrajevanja po delu. V okvir začrtane družbenopolitične aktivnosti gornjesa-vinjskih komunistov po 8. kongresu ZK Slovenije je sodila tudi torkova seja občinske konference ZKS Mozirje. Člani konference so najprej obravnavah in sprejeli spremembe v organiziranosti, sestavi in delovanju občinske konference in njenega komiteja. Občinska konferenca bo tako poslej štela 37 članov, ki so se na tej seji dogovorili tudi o stalnih zadolžitvah za boljše bodoče delo. Spremenjena je tudi sestava komiteja, ki sedaj šteje 9 članov. Poleg sekretarja Jožeta Rakuna so to Jože Tlake r, Rezika Plaznik, Ivan Pumat, Ivan Bezjak, Matevž Požarnik, Jožica Veber, Roman Grudnik in Anton Hren. Na seji so člani konference sprejeli tudi dopolnjeni delovni program, kar sodi na področje uresničevanja resolucije 8. kongresa slovenskih komunistov. V programu pokongresne aktivnosti in v priprave na 11. kongres ZK Jugoslavije je našla svoje mesto tudi ocena uresničevanja družbenoekonom skega položaja delovnih ljudi v procesu družbene reprodukcije. Komunisti v Gornji Savinjski dolini so si za prvo nalogo zadali oceno uresničevanja sistema nagrajevanja po delu. Tej temi so na minuli seji namenili največ pozornosti. Gradivo zanjo je pripravila posebna komisija, ki je v ta namen obiskala devet največjih delovnih organizacij združenega dela v mozirski občini. Komisija je ugotovila, da so vse organizacije združenega dela pravočasno sprejele potrebne samoupravne akte in da so jih zaposleni sprejeli konec prejšnjega in v začetku tega leta s povprečno 77 odstotki glasov. Delovna skupina je odkrila še precej pomanjkljivosti. Pri razporejanju čistega dohodka so postavljena različna merila, konkretizacija osnovnih meril, po katerih se masa sredstev za osebne dohodke deli med zaposlene, je povsod precej obširno, vendar preveč teoretično razgrajena. Prav tako so določene slabosti pri merjenju prispevka delavcev na osnovi živega dela, kjer so prevladujoči kriteriji količina in kakovost dela ter gospodarjenje s sredstvi. Pri standardiziranih delih ima največjo težo količina dela, za ugotavljanje njegove kakovosti pa pretežno obstajajo manj natančni kriteriji, kot so komisijsko ocenjevanje ali celo ocena predpostavljenega delavca. Precej nedosledno je še nagrajevanje neproizvodnih delavcev in komisija za to področje ni nikjer našla izdelanih standardov. Kakovost dela se največkrat ocenjuje komisijsko, pri tem pa se bolj ali manj pojavlja težnja k urav-nilovki. Prizadevanja nekaterih organizacij združenega dela, da bi ocenjevanje nadomestili z objektivnim merjenjem, še niso dala rezultatov. Ob teh in ob drugih pomanjkljivostih ne bo odveč podatek o gibanju osebnih dohodkov. V prvem letošnjem tromesečju je povprečni mesečni osebni dohodek v mozirski občini znašal 4.805 dinarjev, kar je za 36 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, pri tem pa je treba upoštevati dvoodstotno zmanjšanje števila zaposlenih. Podatki o porastu produktivnosti dela v obeh obdobjih zaradi sprememb v ugotavljanju rezultatov tekočega poslovanja niso primerljivi, zato tudi ni končne ocene o tem, kako se je gibalo nagrajevanje v primerjavi s produktivnostjo dela. Za večino organizacij združenega dela torej velja ugotovitev, da so se z novimi sistemi nagrajevanja približale nagrajevanju po delu in po rezultatih dela. V pripravljanje in sprejemanje ustreznih samoupravnih aktov so se bolj kot v preteklosti vključile sindikalne organizacije in osnovne organizacije ZK, pa tudi zanimanje delovnih ljudi za sprejemanje in dopolnjevanje sistemov nagrajevanja je v veliki meri poraslo in z njim še stopnja kritičnosti ob sprejemanju posameznih predlaganih rešitev. Uvajanje novih sistemov so in ga še spremljajo nekateri problemi. Sem sodi nagrajevanje neproizvodnih del in nalog, delovni kolektivi premalo razmišljajo o tem, kolikšen del realiziranega dohodka je plod njihovega delovnega prispevka in kolikšen je del ugodnejših pogojev gospodarjenja, šibka je zavest o družbenem značaju dohodka, številni problemi pa se pojavljajo tudi pri razumevanju novega sistema nagrajevanja. Zapletenost posameznih določb in izračunov je vzrok, da znaten del delavcev novi sistem nagrajevanja ocenjuje zgolj po njegovih končnih učinkih. Ob oceni, ki jo je pripravila komisija je tako na mestu ugotovitev, da bo področje nagrajevanja po delu tudi v prihodnje terjalo tvorno delo strokovnih služb in družbeno-političnih sil. Osnovna naloga seveda je, da bodo vsi sprejeti dokumenti zaživeh v praksi. Pomembno vlogo pri tem bo morala odigrati boljša obveščenost delovnih ljudi, predvsem pa bo moralo dobiti več veljave združevanje dohodka za razžiritev materialne osnove dela. S pretehtanimi naložbami sedanjega dohodka bo treba torej ustvariti pogoje za ustvarjanje večjega dohodka v bodoče in s tem zagotoviti večji obseg zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb. Praznik krajevne skupnosti Šalek - Gorica Krajevna skupnost Šalek Gorica slavi jutri in pojutrišnjem svoj krajevni praznik. To je doslej že četrto praznovanje. Prejšnja leta je bilo povezano z tekmovanjem narodno zabavnih ansamblov in gasilskih desetin iz vse Slovenije, letos pa je organizirano nekoliko drugače. Tokrat ne bo tekmovanja narodno zabavnih ansamblov, kljub temu pa se bo v naslednjih dveh dneh zvrstilo več zanimivih prireditev, ki bodo popestrile praznovanje. Krajevna skupnost Šalek Gorica, ki je še pred dobrimi osmimi leti štela le 448 prebivalcev, večinoma kmetovalcev, se je v zadnjih letih razvila v veliko mestno krajevno skupnost, ki šteje okoli 3500 prebivalcev. Letos ob koncu leta pa naj bi bilo v tej krajevni skupnosti že 4500 prebivalcev. Večina zaposlenih dela na REK Velenje in v TGO Gorenje. Krajani v tej krajevni skupnosti se srečujejo s prav posebnimi problemi, ki so povezani s premalo dorečeno gradnjo tega naselja in ki jih še povečuje velik priliv novih prebivalcev. Že nekaj let nazaj ugotavljamo, da smo zgradili na tem koncu Velenja le spalno naselje," kjer ne manjka tudi drugih pomanjkljivosti, ki so bile slabo in pomanjkljivo rešene že v načrtih. Prebivalce moti slaba skrb za prometno varnost, saj najbolj prometne ulice v tem naselju nimajo pločnikov za pešce in je najbrž zgolj srečno naklučje, da___ Pred petimi leti je v Zavodnjah ■fe I I ■ ■ M m m začela delo 1. Mala Napotnikova Dekleta z ramo ob rami s fanti eshs&h v vsakdanjem prometnem vrvežu še ni prišlo do težje prometne nesreče. Nesemafori-zirano križišče pred tunelom, kjer so za nameček še popolnoma zbledele cestne obe-ležbe, je tudi velik izziv prometni varnosti, posebno še, če pomislimo, da prečka na tem predelu cesto, dnevno tudi okoli 1000 otrok. To pa žal ni edini problem, ki tare krajane te krajevne skupnosti. 3500 prebivalcev že dolgo potrebuje trgovino. Narejeni so bili določeni koraki, uresničitev pa se kljub temu iz dneva v dan odmika. Načrtovalci novega naselja so pozabili tudi na prostore za delo družbenopolitičnih organizacij, na gostinske objekte, pošto, banko in še marsikaj, kar sodoben človek potrebuje in tudi upravičeno zahteva. Rast naselja odpira še nove probleme, zahteva nove rešitve. Krajani pa so mnenja, da vse prepogosto ostaja pri obljubah ali neresničnih in neodgovornih izgovorih (napeljava telefona). Nekatere probleme skušajo rešiti tudi sami. V kratkem bodo začeli z gradnjo otroškega igrišča, dokončujejo pa tudi pešpot nad tunelom, ki bo omogočila varnejši prehod med novim in starim naseljem. V jeseni bodo osvetlili Šaleški grad, s sredstvi komunalne in stanovanjske skupnosti pa bodo pričeli gradnjo prepotrebnega pločnika na cesti Veljka Vla-hoviča. Dvodnevno praznovanje krajevne skupnosti Šalek Gorica tako ne bo povezano le z željami in zahtevami krajanov po potrebnih objektih, ampak z določenimi uspehi, ki bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju tega naselja, odprli vrata novim obogatitvam in omogočili lažje, varnejše in lepše življenje prebivalcev krajevne skupnosti. BORIS ZAKOŠEK Prireditve ob praznovanju krajevne skupnosti Šalek—Gorica. Sobota: ob 19. uri - svečana seja sveta krajevne skupnosti in vseh delegatov ob 20.00 uri - nastop Šaleške folklorne skupine iz Velenja, pevcev zbora Flamingo in ansambla Vinka Cverleta iz Šentjurja ob 20.30 uri — kresovanje in zabava s plesom Nedelja: ob 7. uri — začetek gasilskega tekmovanja ob11. uri - gasilska parada po ulici Veljka Vlahoviča ob 11.40. uri — proslava manjši napad, nato pa vadili v streljanju s mblonom. so se tro- Glede na to, da sem sodeloval pri izvajanju vseh obrambnih dni, tako tistih v letu 1976/77 kot v letošnjih, lahko ugotovimo, da so iz leta v leto uspešnejši. Naj še posebej poudarim, da so največjo kvaliteto dosegli na osnovni šoli Gustav Šilih Velenje, kjer so s posebnim načinom obrambnega dne v krajevni skupnosti Šentilj dejansko povezali krajevno skupnost in šolo. Podobna ugotovitev velja tudi - kot sem že omenil — za nedavni obrambni dan osnovne šole Miha Pintar Konec prejšnjega tedna smo obiskali enega izmed položajev na območju velenjske občine, kjer je bila ena izmed rednih vaj enot teritorialne obrambe občine. Predstavnik občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje Jože Melanšek nam je o teh vajah povedal naslednje: »Urjenja, ki smo jih izvedli že v aprilu, maju in sedaj v juniju so vsklajena z našim letnim programom. Z njimi želimo povečati borbeno pripravljenost pripadnikov enot teritorialne obrambe ter nadalje razvijati koncepcijo splošnega ljudskega odpora tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih. Vaje zajemajo politično in varnostno vzgojo ter taktično uijenje. Doslej smo opravili nekaj vaj, v katerih so sodelovale večje enote, v tem času pa so na vrsti vaje enot iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela" Kako so pripadniki enot TO opravili svoje naloge? „Moralno-politično stanje naših vojakov je zelo dobro, saj so vsi kar najbolj seznanjeni s koncepcijo splošnega ljudskega odpora. V zvezi s taktičnimi vajami pa lahko ugotovimo, da so zadovoljivo rešili vse zastavljene naloge. Ob tem želim še posebej poudariti, da je komandni kader v celoti uresničil pričakovanja in da se zavzemamo za enakopravnost deklet in fantov v vseh enotah. Na veliko veselje ugotavljamo, da so dekleta v celoti izpolnila vse tisto, kar sm o od njih pričakovali oziroma v nekaterih posameznih primerih še celo več." Kaj bi lahko rekli o sodelovanju s krajevnimi skupnostmi? „Naše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi je bilo dokazano tudi z nedavnim obrambnim dnevom osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje, ko smo sodelovali v krajevni skupnosti Cirkovce skupaj z enotami civilne zaščite, narodne zaščite, krajevnih skupnostih Šmartno, Konovo, Cirkovce in Plešivec ter ob koncu izvedli proti-diverzantsko akcijo, v kateri so pripadniki teritorialne obrambe otrokom prikazali način in sposobnost delovanja v takšnih primerih. V soboto so imeli obrambni dan tudi velenjski gimnazijci. Prišli so na naše položaje, kjer smo jih seznanili z delom TO ter jim prikazali Toledo, kjer so imeli doslej najtežjo predpostavljeno nevarnost, vendar so pričakovanja uresničili v celoti. Krajani Cir-kovc pa so pri tem obrambnem dnevu pokazali svojo veliko pripravljenost in visoko zavest. Mislim, da o tem, da je pripravljenost na obrambo naše domovine od najmlajših do najstarejših na najvišjem nivoju, sploh ni treba več dvomiti. Vaje, ki jih izvajamo vsako leto, dokazujejo, da ljudje v okoliških krajevnih skupnostih v povsem razumejo koncepcijo splošnega ljudskega odpora, saj dejansko ni vaje, v kateri ne bi sodelovali občani vseh starosti ter tako prispevali h celotnemu razvoju in naši bojni pripravljenosti," je sklenil naš pogovor predstavnik občinskega štaba TO Jože Melanšek. S. VOVK Janko Dolenc med delom. V parku pred šolo v Zavodnjah stojita že dve plastiki: Koroška mati (Janko Dolenc) in plastika ffo-ruk v češnje, ki jo je naredil lani Peter Jovanovič iz Žetin nad Škofjo Loko. Razstavo želijo prenesti v Zavodnje Ambrofičevo podelil priznanja skupinam in posameznikom v spomin na letošnjo udeležbo v koloniji. Odkar je zaživelo delo v M ali Na-potnikovi koloniji, so mladi umetniki iz osnovnih šol naredili že veliko izdelkov. Le-te vsako leto razstavijo na osnovni šoli Karel Destov-nik kajuh Šoštanj v okviru prireditve Likovni svet otrok, katerega pokrovitelj je uredništvo Pionirskega lista iz Ljubljane. Organizatorji pa želijo, da bi bili izdelki stalno razstavljeni v Zavodnjah. Zato je že stekla akcija krajevne skupnosti Zavodnje, podružnične šole v Zavodnjah, da bi ob podpori samoupravnih interesnih skupnosti občine (izobraževanja in otroškega varstva) preuredili gornje prostore šole za stalno razstavo izdelkov, ki so nastali med Malo Napotnikovo kolonijo in za delo z otroki v krajevni skupnosti. Pa še to: Kot vse doslej je tudi letošnja Mala Napotnikova kolonija nadvse uspela. Otroci so odšli domov polni prelepih vtisov, navdušeni nad dobro organizacijo in hvaležni domačinom, da so v teh dveh dneh kazali do njih izredno veliko pozornost. Veseli so bili, ker so se srečali in spoznali umetnika samouka Janka Dolenca in pisatelja Toneta Svet- rajo v tej prijazni partizanski vasici, ponesli človeško in umetniško poslanstvo Ivana Napotnika širom po Sloveniji in morda tudi prek njenih meja. Ob začetku te edinstvene kolonije je bila izražena želja, da bi ta oblika umetniškega ustvarjanja mladih postala stalna. Želje izpred petih let so se uresničile. Mala Napotnikova kolonija ne le da je postala stalna oblika likovnega ustvarjanja učencev, ampak je medtem tudi že prerastla občinske meje, saj se je vsako leto udeležijo poleg mladih ustvarjalcev velenjske občine tudi njihovi sovrstniki iz drugih občin. Prejšnjo soboto in v nedeljo je bilo v Zavodnjah, kljub temu, da je drugi dan deževalo, spet zelo živahno. Občinska Zveza prijateljev mladine Velenje je skupaj s podružnično šolo v Zavodnjah organizirala že peto - jubilejno Napotnikovo kiparsko kolonijo. Ko smo jih v soboto popoldne obiskali, so bili mladi umetniki sredi največjega ustvarjanja. Pridno so vihteli kladiva in dleta ter vnašali svoje zamisli v kose lesa. Nastajale so skulpture, v katerih se je odražala njihova domišljija. Letošnje pete-jubilejne kolonije so se udeležili učenci iz naslednjih osnovnih šol občine Velenje: Anton Aškerc, Gustav Šilih, Bratov Leto-nja, 14. divizije in podružnične šole Zavodnje, prišli pa so tudi učenci iz osnovnih šol Radlje ob Dravi, Pre- ino. Svoj delež pa je letošnji koloniji prispevalo tudi Gozdno gospodarstvo Šoštanj, ki je udeležencem kolonije darovalo les, iz katerega so nastale lepe plastike. S. VOVK Jutri »Šoitanjska noč" Mladi združeni v osnovno organizacijo ZSMS Šoštanj so imeli pred kratkim volilno programsko konferenco, na kateri so med drugim ocenili dosedanje delo in si zastavili naloge za prihodnje. Mladinci so menih, da je bilo sodelovanje s krajevno skupnostjo in drugimi družbeno—političnimi organizacijami dobro, vendar so prepričani, da morajo v prihodnjem programskem obdobju storiti še dosti več. Bolj se morajo povezati tudi z drugimi mladinskimi aktivi v občini. Rajko Zaleznik: „Bolj bomo morali sodelovati z družbeno političnimi organizacijami" V preteklem obdobju so šoštanj-ski mladinci delovali predvsem na športnem in kulturnem področju, premalo pa so bili družbeno politično aktivni. Predsednik osnovne organizacije ZSMS Šoštanj Rajko Zaleznik nam je dejal, da so mladi sodelovali v prejšnjih letih na raznih delovnih akcijah, predvsem pa pripraviti vej kulturnih in športnih prireditev. Lansko leto so prvič po dvajsetih letih oživili baklado po šoštanjskih ulicah. Baklado so popestrili še z dodatnim programom, kije pritegnil številne domačine, tako, da je prireditev povsem uspela. Ta uspeh je mlade Šoštanjčane vzpodbudil, di bodo tudi letos pripravili nekaj podobnega. Šoštanjska noč, kot so prireditev poimenovali, bo jutri, s pri-četkom ob 19. uri, na igrišču TVD Partizan Šoštanj. Šoštanjska noč se bo pričela z letalskim mitingom, v katerem bodo sodelovali padalci Aero kluba Velenje, nato se bodo v odbojki pomerili debeli in suhi iz Topolšice. Za humor bo poskrbel igralec Vinko Šimek iz Maribora, bolj znan z ..umetniškim" imenom Jaka Šrauf-enciger. Šoštanjske noči pa se bo udeležil tudi Bojan Križaj, naš najboljši smučar doslej. Ob 22. uri se bo pričela bakladt ki jo bodo pripravili taborniki odreda Pusti grad Šoštanj, nato pa bo ognjemet in zabava do zgodnjih jutranjih ur. B. Z. AVSENIKI V MOZIRJU V splet prireditev ob letu hortikulture v mozirski občini se bodo vključili tudi Avseniki. Člani tega priznanega ansambla bodo v Savinjskem gaju v Mozirju pripravili koncert v nedeljo 25. junija ob 17. uri. Avseniki bodo obiskovalcem predstavili svoj bogat repertoar in bodo prvič izvedli tudi skladbo .JPozdrav iz Savinjskega gaja." bolda in iz Vrunča Celje. osnovne šole Franja Streljanje s tromblonsko mino • Z VELENJSKEGA BAZENA V začetku tega meseca so v Velenju odprli letni plavalni bazen, ki so se ga vsi še posebno razveselili, saj letos prvič v njem vodo ogrevajo in se bo tako kopalna sezona v Velenju precej podaljšala. V predsezoni bodo vodo ogrevali na 28 stopinj Celzija, v vročih poletnih dneh pa bodo temperaturo znižali. Topla voda je že kar prvi dan pritegnila skoraj 900 kopalcev, v naslednjih dneh pa se je v bazenu kopalo povprečno 1700 kopalcev na dan. Velenjski bazen je primeren tudi za tekmovanja, zato so letos vanj montirali startne stebre. Velikost bazena potrebam Velenja ustreza in kot je povedal Edo Vučina, bi bilo potrebno urediti le še okolico. Bazen je primeren za neplavalce, katerim je namenjena globina 110 cm in je dobro označen, plavalci pa imajo na razpolago globino 220 cm, pod skakalnico pa je bazen 350 cm globok. Za predšolske otroke imajo ločen bazen, ki je globok pol metra. Tudi v njem vodo ogrevajo. Zaradi tega ker vodo ogrevajo, so nekoliko zvišali vstopnino, vendar je-še vedno med najnižjimi v Sloveniji. Poskrbeli so tudi za varnost kopalcev. Na bazenu jc vedno reševalec, ki jc ob vsakem času v slučaju nesreče pripravljen pomagati, skrbi pa tudi za red na bazenu. V sklopu rekreacijskega centra Kopališča deluje tudi gostinska enota. V neposredni bližini bazena je bife, v katerem se lahko kopalci odžejajo, na terasi bazena pa nudijo tudi jedila. Oba dneva je skupaj z učenci v Zavodnjah preživel tudi Janko Dolenc, kipar samouk iz Vuzenice. Njegov oče in Ivan Napotnik sta bila sošolca, zato Janko Dolenc zelo rad prihaja v Zavodnje. Letos je bil že drugič. „Rad delam med mladimi. Prav uživam, ko sem skupaj z njimi," je dejal ob našem obisku. „Ze-lo rad jim pomagam in svetujem pri delu." Pred dvema letoma je Janko Dolenc izoblikoval iz hrastovega debla plastiko „Koroška mati". Plastika je visoka dva metra, stoji pa v parku pred šolo. Letos se je ta kipar lotil se večjega debla. Iz štiri metre dolgega debla bo izoblikoval „Žcno v svobodi", kot je dejal. Ker tako velike plastike ni moč narediti v dveh dneh, je Janko Dolenc obljubil, da bo delo končal v naslednjih dneh oziroma tednih. V nedeljo je mlade kiparje udeležence pete Male Napotnikovo kolonije, ki jo vsako leto organizirajo v okviru Jugoslovanskih' pionirskih iger, obiskal tudi pisatelj in umetnik Tone Svetina. Koloniji je poklonil plastiko Pesnikova zadnja borba in izrekel priznanje organizatorjem te edinstvene oblike umetniškega ustvarjanja mladih. Otrokom pa jc spregovoril o svojem umetniškem ustvarjanju. Udeležencem se jc na slovesnosti ob koncu dvodnevnega srečanja zahvalil za delo predsednik občinske kulturne skupnosti Peter Krapež ter skupaj s sekretarko občinske Zveze prijateljev mladine Velenje Elfrido PLANINSKE VESTI Planinsko društvo Velenje že več let goji tesne medsebojne stike s planinci iz Sarajeva. Bilo je že več medsebojnih srečanj in tako je prišlo v preteklem letu do pobratenja med našim društvom in društvom „PD Tre-skavica' iz Sarajeva. Na srečanju v Velenju smo obljubili, da jih letos obiščemo. Obljuba dela dolg, med planinci pa obljuba dvakratno drži, zato bomo 29. tega meseca vrnili lanski obisk, obenem pa si bomo ogledali znamenitosti Sarajeva, se povzpeli na najvišji vrh BIH, to je Maglič in obiskali prizorišče bitke na Sutjeski, katere 35—letnico praznujemo prav v teh dneh. Planinci Velenja smo prepričani, da bomo tudi to pot navezali nova prijateljstva, še bolj spoznali običaje in hotenja ljudi in ponesli ime Velenja, naše uspehe in stremljenja tudi tja, kjer zanje niso vedeli. Vsekakor so taka srečanja trden kamen v skali naše enotnosti in bratske vezi med narodi. FRANC OJSTERŠEK Planinsko društvo Velenje je odprlo 10. oktobra 1974 Šaleško planinsko transverzalo, kije dolga okoli 130 km in vključuje 21 kontrolnih točk. Od takrat do danes je to zanimivo pot, ki povezuje kar pet občin (Velenje, Celje, Slovenj Gradec, Mozirje in Žalec) prehodilo in prejelo značke že 428 izletnikov in to 48 odstotkov iz drugih občin in 9 odstotkov iz drugih republik in dežel. Mnoge naravne, etnografske, kulturne in zgodovinske znamenitosti pestrijo Šaleško planinsko pot. Zaradi tega čimprej nabavite dnevnik (dobite ga v društveni pisarni) in se sami prepričajte o lepotah naše bližnje okolice. Petstoti izletnik oziroma planinec, ki bo dnevnikom dokazal, da je obiskal vse kontrolne točke Šaleške planinske transverzale prejme značko in lepo nagrado. MIRA GOLČAR koledar Petek, 16. junij : Beno l o. junij : t Sobota, 17. junij: Gorazd Nedelja, 18. junij: Bogdan taiedeljek, 19. junij : Julijana Torek, 20. junij : Nenad Sreda, 21. junij : Alojz četrtek, 22. junij: Ahac dežurstva ZDRAVSTVENI DOM VELENJE: 16. 6. 1978 od 7. do 20. ure dr. jValter Pirtovšek 06. 6. 1978 od 20. dr. Janez IPoles [17. 6. 1978 do 7. ure dr. Janez Pole s |17. 6. 1978 od 7. ure dr. Peter [19. 6. 1978 do 7. ure dr. Peter [Dovšak [19. 6. 1978 od 7. do 20. ure dr. Maj 3. Nstck p. 6. 1978 od 20. dr. Dušan logar ZDRAVSTVENI DOM ŠOŠTANJ: tod 16. 6. do 18. 6. 1978 dr. Peter Lazar Od 19. 6. do 20. 6. 1978 dr. Bogdan Menih Dd 21. 6. do 27. 6. 1978 dr. ■ovan Stupar ZOBNA AIM BUL AN TA VELE V soboto 17.6. in v nedeljo 18. L 1978 dr. Ivana Jevšek, Vele-ije, Kidričeva 17. Od 8. do 12 ure dežurna v zob-ni ambulanti SŠZD Velenje, sicer v pripravljenosti doma veterinarska postaja: Dd 16. do 23. 6. 1978 dipl. veterinar Franci Blatnik, dežuren doma, Velenje, Koroška 48 mali oglasi kino EDNI KINO VELENJE 15. 6. - .četrtek ob 17.30 in ».30 JUNAKI - ameriški barvni, liija: Jerem >y Paul Kagan. Igrajo: miy Wimkleir, Sally Field 16. 6. - pettek ob 17.30 in 19.30 NAM - armeriški barvni 17. 6. - ssobota ob 17.30 in 30 M02 \1L VIRGINIJE - itali-nki vestemi. Režija: Michaele pa Igrajo: Giuliano Gemma, Ra-uid Hirmstoarf 18. 6. - medelja ob 17.30 in 30 MOŽ I2Z VIRGINIJE - ita-nski vestem 19. 6. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 DVOBOJ NA MISSOURIU -ameriški vestem. Režija: Arthur Penn. Igrajo: Marlon Brando, Jack Nicholson, Kathlen Loyd 20. 6. - torek ob 17.30 in 19.30 BIL JE VOJNI CAS - ameriški vojni. Režija: John Ifencock. Igrajo: Jan Michael, - V in cent 21. 6. - sreda ob 17.30 in 19.30 BIL JE VOJNI CAS - ameriški vojni film 22. 6. - četrtek ob 17.30 in 19.30 HDLIVUDSKI FRIZER -ameriški. Režija: Hal Ashby. Igrajo: Waren Beaty, Goldie Hiwn kino dom kulture 19. 6. —, ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE - POZIV NA VEČERJO Z UMOROM - ameriška kriminalka. Režija: Robert Moore. Igrajo: Peter Falk, Alec Guinness kino Šoštanj 15. 6. - četrtek ob 19.30 NORI DNEVI - domači film. Režija: Ni-kola Babič. Igrajo: Zvonko Lepetič, Ilija Ivezič 17. 6. - sobota ob 19.30 POZIV NA VEČERJO Z UMOROM - ameriška kriminalka. Režija: Robert Moore; Igrajo: Peter Falk, Alec Guinness 18. 6. - nedelja ob 17.30 in 19.30 DVOBOJ NA MISSOURIJU - ameriški vestem. Režija: Ar tur Penn. Igrajo: Marlon Brando, Kathlen Loyd, Jack Nicholson Nisholson 19. 6. - ponedeljek ob 19.30 MOZ IZ VIRGINIJE - italijanski vestem. Režija: M ichele Lupo. Igrajo: Giuliano Gemma, Raimund Hir-mstorf 21. 6. - sreda ob 19.30 HDLIVUDSKI FRIZER - ameriški film. Režija: Hal Ashby. Igrajo: W aren Beaty, Goldie Hawn 22. 6. - četrtek ob 19.30 BIL JE VOJNI ČAS - ameriški vojni film Režija: John Hancock. Igrajo: Jan Michael - Vin cent - kino topolšcica 17. 6. - sobota ob 16 uri DVOBOJ NA MISSOURIJU - ameriški. Režija: Artur Penn. Igrajo: Marlon Brando, Kathlen Loyd, Jack Nichol-sin kino šmartno ob paki 20. 6, - torek ob 20 uri MOŽ IZ VIRGINIJE - italijanski vestem. Režija: Michaele Lupo. Igrajo: Giuliano Geima, Raimund Har-mstorf OZD INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Komisija za kadrovske zadeve RAZPISUJE delovne naloge in opravila VODJE KOMERCIALNE SLU2BE Za opravljanje razpisanih opravil se zahtevajo naslednji pogoji: a) višja izobrazba ekonomske, komercialne ali usnjarske smeri, b) najmanj 5 let delovnih izkušenj v usnjarsko predelovalni industriji, c) aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Kandidat mora biti moralno politično neoporečen. Za ta opravila je določena trimesečna poskusna doba. Svoje pismene vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah pošljite na naslov: TOZD Tovarna usnja Šoštanj, komisija za kadrovske zadeve, 63325 Šoštanj Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. KOMPAS JUGOSLAVIJA | TOZD Gostinski obrati v | Slovenj Gradec | objavlja | v šolskem letu 1978/79 prosta učna mesta v vpis v I. letnik ~ in sicer prebifsftitSa ŠOŠTANJ: Smrti: Rafael Škorjanc, upokojenec iz Velenja, Gubceva IX, star 80 let; Alojz Rogovnik, upokojenec iz Hrastovca 17, star 74 let; Frančiška Bukvič, upokojena učiteljica iz Slovenj Gradca, Sejm iška 24, stara 68 let; Viljem Pevec, upokojenec iz Celja, Stanetova 4, star 80 let. 1 3 KUHA RJEV in 7 NATAKARJEV | Pogoji: i končana osnovna šola in zadovoljiv učni uspeh. I Kandidate vabimo, da v 15 dneh od dneva objave pošljejo | | pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: I | Kompas Jugoslavija TOZD Gostinski obrati Slovenj Gradec, | ! Glavni trg 43 - Komisija za medsebojna razmerja. I i iniiiimniiiiiniiiiiiiiiuniiiniiiiiiiNiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiNiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiii PRODAM stanovanjsko hišo l gospodarsko poslopje in 2 la milje. Naslov v uredništvu. UGODNO prodam električni Gorenje 416 GL in reče, enojno, metrsko ivalno korito. Janez r, Foitova 8, Velenje, tel. 1-266. GLOBOK otroški voziček in ibko prodam. Šaleška 2/a, •ahole, tel. 850-958. DNE 11. 6. 78 se je na cesti Hlire - Šentilj našel nov ženski bžnik. Kdor ga je izgubil, ga ihko dobi v Šoštanju, Ašker-leva 12a. UGODNO prodam osebni rto FORD TAUNUS 15 M, stoik 1967. Janko Gorogranc, iul bazenom. zahvala Ob boleči izgubi dragega moža ALOJZA ROGOVNIKA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Velenje in bolnišnici Topolšica, rudarski godbi, vsem govornikom, pevcem iz Konovega ter župniku za cerkveni obred. Se enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Alojzija. ZAHVALA Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, deda in pradeda ANDREJA HLEBA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Kotniku, ki je, kljub svojemu prostemu času in dopustu, vsako minuto priskočil na pomoč in mu lajšal bolečine v zadnjih urah njegovega jesenskega življenja. Zahvaljujemo se REK, rudarski godbi, straži, govornikom in duhovniku za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Vera, sinovi Stanko, Martin, Ivan,Edo ter hčerki Ivanka in Ema z družinami in ostalo sorodstvo. RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE razpisuje za šolsko leto 1978/79 naslednje KADROVSKE ŠTIPENDIJE: DO Rudnik lignita Velenje 1. Na visokih šolah: — rudarska fakulteta, 5 štipendij — elektro fakulteta, 1 štipendijo — strojna fakulteta, 1 štipendijo — ekonomska fakulteta, 2 štipendiji 2. Na višjih šolah: — elektro, 1 štipendija — strojna, 1 štipendija — ekonomska, 2 štipendiji 3. Na srednjih šolah: — rudarska, 10 štipendij — elektro jaki tok, 3 štipendije — elektro šibki tok, 1 štipendija — strojna, 3 štipendije — ekonomska, 2 štipendiji 4. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — elektrikar jaki tok, 12 štipendij — ključavničar, 15 štipendij — strugar, 1 štipendija — mizar, 3 štipendije — tesar, 2 štipendiji DO Termoelektrarna Šoštanj 1. Na visokih šolah: — elektro fakulteta, 1 štipendija — strojna fakulteta, 1 štipendija — ekonomska fakulteta, 2 štipendiji — pravna fakulteta, 1 štipendija — gradbena fakulteta, 1 štipendija 2. Na srednjih šolah: — elektro šibki tok, 1 štipendija — strojna, 1 štipendija — kemija, 1 štipendija — ekonomska, 1 štipendija — administrativna, 1 štipendija — gradbena, 1 štipendija 3. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — elektrikar šibki tok, 2 štipendiji — ključavničar, 3 štipendije — rezkalec, 1 štipendija — strugar, 1 štipendija — vodovodni inštalater, 2 štipendiji — zidar, 1 štipendija — avtomehanik, 1 štipendija DO Elektrostojni obrati 1. Na visokih šolah: — elektro fakulteta, 1 štipendija — strojna fakulteta, 1 štipendija 2. Na višjih šolah: — elektro, 1 štipendija Š. Na srednjih šolah: — strojna, 2 štipendiji 4. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — elektrikar jaki tok, 7 štipendij — elektrikar šibki tok, 2 štipendiji — ključavničar, 10 štipendij — rezkalec, 6 štipendij — strugar, 3 štipendije — za centralno ogrevanje 5 štipendij — vodovodni inštalater, 2 štipendiji — za izolacijo in prezračevanje, 1 štipendijo DO Tiskarna 1. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — grafičar, 2 štipendiji DO Plastika 1. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — rezkalec, 4 štipendije — brusilec, 2 štipendiji * Delovna skupnost Družbeni standard 1. Potrebe po učencih v gospodarstvu: — kuhar, 2 štipendiji — natakar, 5 štipendij DO Avtopark 1. Potrebe po u&encih v gospodarstvu: — avtomehanik, 5 štipendij Kandidati naj oddajo vlogo na obrazcu DZ 1,65 do 1. 7. 1978. K vlogi priložite fotokopijo spričevala zadnje šole ter potrdilo o vpisu. Prijave sprejema Kadrovska služba REK, Velenje, Rudarska 6. v Velenjčani osmi - Člani ZRVS Velenje so se 8. in 9. junija udeležili 7. republiškega taktično-orien-tacijskega tekmovanja ZRVS in ZSMS v Trbovljah. Več kot 60 ekip je svoje znanje preizkusilo v vojaških in drugih veščinah. Prvi dan tekmovanja so opravili preizkus znanja iz vojaške teorije, topografije, taktike ter telesne vzdržljivosti. Tekmovali so v metu bombe, plezanju na vrvi in krajšem pohodu. Naslednji dan so tekmovali v streljanju z malokalibrsko puško. Ekipo RZVS Velenje so na tekmovanju uspešno zastopali: Vili Valand (vodja ekipe), Viktor Brglez in Drago Kremžar. Iz Matkovega kota — Kočnarjev France bo svoja klena hribovska pleča kmalu naložil os križ. Res je, da si pri hoji pomaga s palico, n govim iskrim dovtipom pa se še vedno iz s nasmeješ. Zanimiv je tudi bežen pogovor z nji in prijetno je opazovati spretne prste, ki ga pletenju koša pridno ubogajo. velenip nudi veliko izbiro pohištva vciclljc vseh večjih jugoslovanskih proizvajalcev OPREME ZA VAŠ DOM v blagovnici SODOBNA OPREMA GORENIADA - V Velenju'je bilo peto srečanje mladih delavcev SOZDa Gorenje. Te tradicionalne goreniade, ki so jo letos namenili srebrnemu jubileju Gorenja se je udeležilo nad 300 mladih delavcev iz delovnih organizacij sozda Gorenje. Na slovesnosti, ki je bila v petek popoldne v domu kulture v Velenju, je udeležence med drugim pozdravil tudi generalni direktor sozda Ivan Atelšek, Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje pa je podelil priznanja 44 mladih delavcem Znova požar v kletnih prostorih V 8-nadstropnem stanovanjskem bloku na Tomšičevi v Velenju je v nedeljo popoldne izbruhnil požar — Dim se je naglo širil po stopnišču — Gasilci niso le gasili, ampak so morali biti tudi redarji — Kdaj sodobna lestev za reševanje iz visokih stolpnic Podjetje za vzdrževanje hiš DOM Velenje je v lanskem letu natisnilo brošuro Odlok o hišnem redu, ki v posameznih poglavjih med drugim podrobno določa, kakšne so pravice in dolžnosti stanovalcev. To brošuro so razdelili vsem hišnim svetom. Dobilo jo je vsako stanovanje. Poleg tega mora imeti stanovanjska hiša izobešen odlok o hišnem redu tudi v prostoru pri glavnem vhodu. Zdi pa se, da je še vedno precej ljudi, ki so jim določila iz odloka neznana. V odloku tudi piše, da je prepovedano večje kosovne odpadke ali po domače razno-razno kramo odlagati v kleti, saj je lahko takšna odvečna krama najboljše žarišče požara. V Velenju je bilo že več požarov v kleteh, zadnjič pa je sirena zatulila v nedeljo okrog pol pete ure popoldne. Gasilci so dobili sporočilo, da gori v stanovanjskem bloku na Tomšičevi 25. Goreti je začelo v kletnih prostorih, dim pa se je nato z vso naglico širil navzgor do zadnjega nadstropja. Bil je tako gost, da stanovalci niso mogli na hodnik, ampak so čakali v stanovanjih ali na balkonih, da bodo velenjski in šaleški gasilci pogasili požar. „Slišal sem vzklike: Bežite! gori!" je dejal Alojz Tišler, stanovalec tega bloka. „Ko sem prišel na hodnik, je bilo že toliko dima, da si nisem upal po njem zapustiti stanovanja. Hčerki je postalo slabo, enako ženi, zato sta zapustili stanovanje, v katero je tudi uhajal dim, s pomočjo gasilcev po lestvi. Nato sem tudi sam po lestvi spustil na dvorišče." „Saj ni čudno, da je začelo goreti, ko pa so kletni prostori nekaterih stanovalcev pjave ropotarnice," je pristavil eclen izmed stanovalcev. Medtem pa so gasilci marljivo in vztrajno gasili požar. „Spraznili smo dvanajst dihalnih jeklenk," je dejal po požaru Maks Švener, eden izmed njih. Gašenje notranjih požarov je za gasilce izredno zahtevno pa tudi nevarno delo. Ne le zaradi gastega dima, ampak še bolj zaradi tega, ker morajo gasiti „pod tokom", kot je dejal Maks Švener. Tako je bilo tudi v zadnjem primeru. Ključ od glavne elektro omarice je v rokah dežurnega električaija. „Že velikokrat smo predlagali", je nadaljeval Maks Svener, „da bi nam omogočili, da bi sami iz- V počastitev krajevnega praznika Šaleka in 45-letnice obstoja društva prireja GASILSKO DRUŠTVO ŠALEK v nedeljo, 18. junija medobčinsko tekmovanje gasilcev. Po tekmovanju in objavi rezultatov bo na kateri bo nastopal ansambel Jožeta KREŽETA s pevci! VABLJENI! klopih električni tok, saj so tudi med gasilci električarji. Žal, se doslej nismo mogli sporazumeti. Zavedati se je treba, da preden bi našli dežurnega elektiičarja na domu, je lahko nesreča že tu". Tako gasilcem ne preostane nič drugega kot, da na silo vlomijo v elektro omarico. Tako so storili tudi v nedeljo. Velenjski gasilci že nekaj let opozarjajo, da Velenje-mesto, kjer je veliko visokih stolpnic, potrebuje sodobno raztezalno lestev. Doslej so njihove prošnje za denarno pomoč pri nakupu te lestve v glavnem povsod naletele na gluha ušesa. Nedeljski požar na Tomšičevi, ki pa ni bil prvi v Velenju, je znova pokazal, da v občini takšno lestev nujno potrebujemo. Gasilci imajo sedaj na voljo za reševanje iz visokih stolpnic tridelno ročno lestev, ki seže le dvanajst metrov visoko. Vemo pa, da so v Velenju posamezne stolpnice tudi več kot desetnad-stropne. In kaj če morda izbruhne požar v njih? Kdo bo odgovoren za morebitne posledice!? Na srečo vseh, je nedeljski požar na Tomšičevi povzročil le materialno škodo, v samem objektu. Precej škode je nastalo tudi na zelenicah in okrasnem grmičevju okrog zgradbe. Te pa ni povzročil požar, ki je verjetno nastal zaradi kratkega stika v električni napeljavi, ampak zaradi radovednežev, ki se jih je kljub močnemu dežju veliko zbralo na Tomšičevi. In tako gasilci niso imeli opravka le z gašenjem požara, ampak so precej časa porabili zato, da so prepričevali občane, naj se vendarle umaknejo za kakšen meter in jim ne hodijo po ceveh ter jih naj ne ovirajo pri gašenju. Mnogi so bili gluhi za takšne prošnje gasilcev in so se umaknili šele tedaj, ko so jim gasilci zapretili z vodnimi curki. Po treh urah so gasilci zapustili prizorišče požara. Na srečo so tudi tokrat preprečili najhujše. Kljub temu pa naj ob koncu zapišemo še besede predsednika občinske gasilske zveze Velenje Stanka Hidalesa: „Ob naših vsakoletnih pregledih še zmeraj ugotavljamo, da so v kleteh tudi predmeti (navlaka), ki tja ne sodijo. Skrajni čas bi že bil, da stanovalci vendarle začno strogo upoštevati odlok o hišnem redu oziroma, da se proti brezbrižnežem sprejmejo določeni ukrepi. Zavedati se moramo, da varstvo pred požari ni le naloga gasilcev, ampak slehernega stanovalca." STANE VOVK Gasilci so imeli veliko opravka z radovedneži, ki so jim hodili po ceveh in jih ovirali m ed gašenjem „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstvi, izdaja Center za informira«, propagando in založništvo n lenje, Velenje, Titov trg 2, „NAŠ CAS" je bil ustanov 1. maja 1965; do 1 1973 je izhajal kot dnevnik »ŠALEŠKI kot tednik pa izhj CAS" od 1. januarja prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stim Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamie, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična uredniki). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titovtq 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni nasl Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (a inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskana ..Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvr sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarji 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.