ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU, sploh po in izven Amerike ^L- ХХХУШ.—LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 1, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 143 Zadnje vesti stvar, o katerem se o več ne govori, temveč le nia. Da, vToče je, vroče! In ; ^5' smo v Clevelandu pravi stopinj. Danes, bo le za nekaj stopinj У У so se začeli razgo- ipl' ameriškim ambasor-son ^ Alexisom John- 2;astopnikom kitajske ЧтМЉе v Varšavi Wangom. ^ ^'^šijo v Palači na-^ imenuje glavni ^ Evropi. JSta diplomat Menon, inti- di Neh^ja, je tu- Da i J Ženevo iz Londona, ^ "gol te?a f je bil nedavno splošiift ^!'*"Stoinu. O njem se ^đtaieb- stoji zelo bUzu bil j! komunistom in da je stolin-^?f^ obisk v ameriški pre-pn ' kar je v veliki meri vlada J- razgovorom med ?%*hmgtmu m plavanje preko An-k^ala, kakor se zove Anglijo in bi j?! ^ Je odprla včeraj. To razen d ^ "ič posebnega, fekora napravljen nov ^Wilvi, 1? let stara ga д, , ® doma iz kanadske-Hiorskn /^^'"onto, je namreč Urab in preplavala v 14 leta, IQ4q ^sti čin je iz Brita _ izvršil neki mladenič let. Ka ^ bU star 18 obče uL ^ ženskega spola v vedno rekord °®»» Brml '''' ki je ^iHoci *v» 1 hilo trkam polnočjo je % na Qftf vratih stanova-Vata Th St., kjer bi- let ,ijj Hramarz, star 69 Га 61 žena Leona, sta- pila šf. oP^la vrata. Vsto-z&htevala T moška in Pokaže k- • stara dvojica ftar. jj' ^ unata shranjen de-"ibnata ef da denarja tto toig- začela neusmilje-bfcati il slavi z revolverji, %daj Д , pretepati. Stari par se ' »««Ча v bobiiSnlci. dmžbe United (M s„\. ' ^ je malo po sedmi чЈГ "" " • - Wir.. ' ji® ^ilo z 29 osebami na AMERIŠKI SENATORJI GREDO V SOVJETSKO ZVEZO WASHINGTON, 31. julija—Po ođgoditvi kongresa bodo prosti tudi senatorji. Šest senatorjev, trije republikanci in trije demokrati, se pripravlja, da gredo na obisk v Sovjetsko zvezo. Med demokratskimi sentorji sta tudi Estes Kefauver in John Sparkman, ki gresta v Rusijo. Sovjetska zveza je postala"' poletu iz Des ustavilo v Cle-^ovq ^ 29 osebami na nI P®^eje prisiljeno о^гц n, . ®"jnostnem letališču Nal ?„ ^ Albany, N. Y. Odpo-jcv. ђц izmed dveh motor-j J" nihče poškodovan. ["SO letalo in vse pot-»«slo naprej v Boston. žvii Cxs na avtobus- ^ј. Хо v veljavo vče- Vseh znaša 5 centov sisf ^^®Srah javnoprevoz-Jo na w Na busih. W vozi-^lina M Shore, je zdaj i kni- višja kot na ProRi- Kljub ^i^Ult, !{• (^oiuicihnan John 32' ^ "testnem svetu za-^'^'Potočai stanovalcem ^N0, jg , ' avtobuse bojkoti-teko na omenjeni "^^^erajšnjega dneva No, ^ " ^Poslenci pa prizna-Л ^n« ^ bilo še ničesar S. in f • ^^raj je bila ne-^*gre ^ ob nedeljah te K Ve(5i- J miueijaii 1» ^•" ki »!. poslužujejo "tu-Be~ zabavišče v parku, bo prava l^jltota Sele tekom Sa dneva. V . ^__ republiki *^^*Woma začela bru privlačna točka za obisk tujih politikov. V prestolici Finske, Helsinki se vrši meseca avgusta konferenca Mednarodne parlamentarne zveze, rekli bi mednarodna konferenca zastopnikov raznih parlamentov. Za ameriški kongres bo šel na to konferenco senator Alben Barkley. Morda bo pot iz Helsinki vedla tudi v sosednjo Sovjetsko zvezo. Ameriški senatorji ne todo potovali v Sovjetsko zvezo skupno z istimi sredstvi, marveč vsak zase, vsak po svojem programu. Vse mednarodne konference zadnjih dni so delale na programu, da se odpravi mrzla vojna, da preidemo v normalne razm'e-re. Značilna je bila izjava demokratskega senatorja Estesa Ke-fauverja, zakaj da gre v Sovjetsko zvezo. Kefauver je dejal: "V zadnjih desetih letih je v vsakem zakonskem načrtu, ki je šel preko senata, nekaj dišalo po mrzli vojni, ali pa smo se morali vedno vprašati, kaj delajo komunisti. Jaz grem v Sovjetsko zvezo po moje lastne infor-r^.acije. Želim spoznati tako rusko farmarstvo, kakor tudi življenje ruskega ljudstva." Dram. zbor Ivan Cankar Jutri, v torek zvečer se vrši redna seja dramskega zbora Ivan Cankar v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek točno ob 8. uri. Prosi se vse člane in članice in one, ki se zanimajo za ohranitev dramatike, da se seje udeleže. Pozdravi Pozdrave s poti na obisk v staro domovino pošilja svojim domačim in prijateljem Mr. John Pire iz E. 123 St. * Z obiska v New Yorku, kjer se nahajata pri hčeri in zetu Mr. in Mrs. Terry in Justine Couch-man, pošiljata lepe pozdrave Mr. in Mrs. Martin in Mary Urbank iz Gowande, N; Y. Pišeta, da se imata dobro in da sta si ogledala več zanimivosti tega velemesta. # Ob Atlantskem oceanu uživata počitnice Mr. in Mrs. Brezo-var, ki lepo pozdravljata vse prijatelje in znance. hati dva vulkana, Nilahue in Bi-ninahue. Na stotine prebival-t stv a je na begu pred lavo, ki jo bruhati ognjenika, noseč male otroke, ki so tekom bega onemogli. Znano je, da sta mrtvi dve os<^bi, 35 drugih ljudi pa je odrezanih od sveta brez hrane na nekem področju, ki je prenasičeno s strupenimi plini. Iz bruhajočih ognjenikov se dviga gost dim 21 tisoč čevljev visoko, poročajo letalski pilotje. Clevelandska policija je zaprla neko 36 letno žensko, ki je pustila svoje novorojeno dete na smetišču. Otrok, seveda nezakonski ,je bil najden in se zdaj nahaja v bolnici. Ženska trdi, da moški, s katerim je živela v div jem zakonu, ni vedel, da je nosno, in da je porodila sama in brez vsake pomoči. Kongres še dela WASfflNGTON, 1. avgusta— Zasedanje kongresa, poslanske zbornice in senata, bi moralo končati s svojim delom z 31. julijem. Obe zbornici imata rešiti celo vrsto zakonskih osnutkov, pa bosta skušali tekom današnjega dne izvesti poslednja glasovanja. Ni iziključeno, da današnji dan ne bo zadnji v zasedanju kongresa. Spodnja zbornica je odobrila predlog, da se povišajo plače članom federalne vlade in glavnim direktorjem raznih oddelkov. Senatorji in poslanci so si že povišali plače za $7,500 na leto. če bo tudi senat odobril povišanje plač članom vlade in raznim federalnim uradnikom, bo državna federalna blagajna obremenjena za eno milijardo in četrt dolarjev za eno proračunsko leto. Najvišja plača raznih direktorjev bo $25,000 na leto, federalni tajniki pa dobijo $2,-500 poviška.' Potovanje na luno... štiri velike prestolice Washington, London, Pariz in Moskva, se te dni oglašajo k vprašanju, kako bodo sodelovale pri znanstvenem poskusu, da pošljemo "žogo" na atomski pogon v vsemirje, ta žoga pa bo malo več kafkor v eni uri in pol obletela zemljo in se s fotografskimi posnetki ter drugimi znanstvenimi izsledki vrnila nazaj, pa pokazala, kaj se godi v prostoru, ki je bil do sedaj človeštvu odmaknjen. Predsednik Eisenhower je napovedal, da se bo ta poskus vršil v letih 1957—1958. Oglasila se je Moskva, ki je enako napovedala, da dela na enakem poskusu in je le vprašanje, kdo je bližje k temu poskusu. V napovedbah nista zaostajala niti London, niti Pariz. Tudi tam se učenjaki iz fizičnega polja ba-vijo z istimi mislimi, pa napovedujejo, da bo polet na luno ali na kako drugo zvezdo v bližnji bodočnosti za zemljane postal prava realnost. Prišla na pogreb Mr. in Mrs. Anton Kaferle sta prišla iz Yukon, Pa., na pogreb pokojne Antonije Wess. Obenem sta se zglasila tudi v našemu uredništvu. ZAKLEPANJE HIŠ IN POGLAVJE O PIŠTOLAH Neki C. E. Hicks se je bil preselil iz Severne Caroline v Arkansas. Postaviti si je hotel nov dom, pri tem pa ostati na lastnih nogah, posebno izogibati se vsakega spora s sosedi. Ko je bila hiša končana, je vrata zaklenil z novo ključavnico. Naslednjega jutra so ga obiskali sosedje in to kar po vrsti in se vsi pritoževali, da jim on Hicks ne zaupa Hicks vsega ni razumel, pa so mu sosedje pokazali ključavnico, posebno tisto, ki je zapirala dostop v prostore, kjer ima potrebno orodje in so mu očitali, da se v zgodovini Arkansasa še ni pripetil slučaj, da bi kdo drugega okradel, posebno orodje. * To drži, da v prvih letih naše republike ni bilo ne ograj, ne zaklenjenih hiš. če zahtevajo prebivalci Arkansasa, da drug drugemu zaupajmo, kaj pa drugod v ostalih 47 državah USA? Dejstvo je namreč, da je po Ameriki v privatnih družinah čez 20 milijonov pištol, več kakor v katerikoli drugi državi na svetu. Imeti doma pištolo z naboji je postalo—ameriška tradicija. Ne samo, da so vojaki prve in druge svetovne vojne prinesli 'domov pištolo kot spomin; gre za ameriške občine, ki v obeh vojnah niso žrtvovale svojih sinov, pa imajo pištole doma. So občine, v katerih ima vsaka tretja družina doma pištolo; so občine, kjer to razmerje doseže celo polovico. So ameriške družine, ki imajo celo več pištol doma. In ozadje? Tatvine, ropi in vlomi naraščajo, torej ne moremo več zaupati "sosedu," kakor so zaupali naši predniki. Pištola z naboji pa je tudi nevarna. Ugotovljeno je, da gre dve tretjini neprostovoljnih smrti po raznih domovih na račun napačnega ravnanja s temi pištolami. POGAJANJA MED AMERIKANCI IN KITAJCI SO SE ZAČELA DANES V ŽENEVI V ŠVICI Redne seje V torek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja podr. št. 14 S.Ž.Z. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Prosi se vse članice, da se je gotovo udeleže. Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Slovenske Soko-lice št. 442 S.N.P.J. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Prosi se vse članice, da se je gotovo udeleže, ker je več važnih zadev na dnevnem redu. JULIJ REKORDEN V VROČINI Ne samo v Clevelandu, večinoma tudi drugod po Ameriki. Vročina je prinesla tudi svoje posebne pojave. Sodnik okraja Owensboro, Ky., Norris Vincent, je zasačil v parkiranem avtomobilu dva mlada zaljubljenca v "neprijetnem položaju," pa je izrekel posebno sodbo, ki se je nanašala na vreme, da namreč vroče vreme povzroča, da se mladi ljudje tiščijo skupaj, da se pa starejši zakonski pari kolikor se da držijo eden od drugega , Ruski farmarji so zaključili svoje študijsko potovanje po državi Iowa. Odšli so v državo Arkansas, kjer jih je pozdravila vročina 100 stopinj. Mnogi člani te ruske delegacije so se raje povrnili v svoje hotelske sobe, pa so rekli, da jim bolj ugaja ta soba, ki je umetno hlajena— "airconditioned"—kot pa parjenje na ameriških poljih. Rusom je sicer vse všeč, kar so videli in doživeli, nimajo pa radi ameriške vročine. Julij se je zaključil z vročino 100 stopinj skoraj povsod po ameriškem severozapadu, tudi ob Velikih jezerih. Cleveland sam je imel rekord vročine v mesecu juliju; povprečna je bila 79 stopinj. Leta 1941 je imel Cleveland najbolj vroč julijski dan s 103 stopinjami vročine. NA DNEVNEM REDU: VSA SPORNA VPRAŠANJA ŽENEVA, 1. avgusta—Danes so se začela v Ženevi pogajanja med ameriško in kitajsko delegacijo in sicer bo šlo naj prvo za svobodo tistih Amerikancev, ki so še na Kitajskem in ne morejo v domovino, za tem pa sploh vsa sporna vprašanja med Združenimi državami in Kitajsko. Na čelu ameriške delegacije je poslanik Alexis Johnson, diplomat po poklicu, ki sicer redno predstavlja Ameriko v Pragi. Na čelu kitajske delegacije je kitajski poslanik Wang Ping Na, ki predstavlja Kitajsko pri poljski republiki v prestolici v Varšavi. Razgovorov se ne bosta ude-"*" leževala ne kitajski zunanji ini-nister, ne ameriški državni tajnik osebno. Ameriški senator Walter George, ki je načelnik senatnega odbora za zunanje zadeve, se je izrazil pohvalno o dnevnem redu, kakor ga je napovedal predsednik (kitajske vlade Chou En-lai. George zahteva, da morajo dobiti svobodo najprvo Amerikanci, ki so zaprti na Kitajskem. (Pekinški radio je za zaključek občega zbora kitajske komunistične stranke javil, da je stranka sklenila, da so vojno-ob-vezni vsi kitajski moški od 18. do 40. leta, vojna obveznost pa traja pet let.) Predlogi Chou En Laia: Kitajska komunistična stranka je končala s svojim občnim zborom. Za zaključek je Chou En Lai najavil, da vprašanje Amerikancev na Kitajskem ni tako težko. Težje je vprašanje, kako odpraviti napetost radi Formoze. Ameriško vojno bro-dovje naj se od tam umakne. Kitajska noče vojne z Ameriko. Vprašanje Formoze bo Kitajska rešila na miren način, ne pa z uporabo orožja. HOBBY ODŠLA WASHINGTON, 1. avgusta— Danes se je poslovila od svojega urada za vzgojo, narodno zdravje in socialno politiko Ove-ta Hobby. Včeraj sta ji predsednik Eisenhower in njegova žena priredila prijateljski poslovilni večer v Beli hiši. Marion Folsom je prevzel njeno mesto. Federalno vlado sestavljajo tako samo moški člani. Iz Floride Poznana Mr. in Mrs. Jerry Hafner sta prišla iz New Smyrna Beach, Fla., na obisk k sorodnikom in prijateljem. Nastanjena sta pri sestri Mrs. Hafner, Mrs. , Mary Starman na 18948 Kenwood Ave., kjer ju prijatelji lahko obiščejo. Dobrodošla! Tajnica na počitnicah Mrs. Pauline Tavčar, tajnica društva Camiola Hive št. 493 T. M., se je podala izven mesta na počitnice. V sredo večer ne bo redne seje. V slučaju društvenih zadev, naj se članice obrnejo na uradnico Mrs. Christine Glavan, EN 1-4758. Nazaj v Florido Mrs. Paula Kline, bivša Cle-velandčanka, ki se je nahajala nekaj časa na obisku v metropoli, se je zopet vrnila v Tampa, Fla., kjer biva z možem zadnja leta. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem za izkazano gostoljubnost. Lepo pozdravlja vse in žal ji je, da vsled premalo časa, ji je bilo jiemogoče vseh obiskati, upa, da se prihodnje leto zopet vrne sem na obisk. Strauss v ženevi ŽENEVA, 31. julija—Admiral Lewis Strauss, ki načeluje ameriški komisiji za atomsko energijo, je prispel v Ženevo na čelu številne ameriške delegacije 300 strokovnjakov. Dne 8. avgusta se v Ženevi začne mednarodna konferenca o uporabi atomske energije in admiral Strauss je za Združene države obljubil, da bodo Združene države sprostile svoje atomske tajnosti in jih dale na razpolago drugim državam. 66 držav bo na tej konferenci zastopanih. BELA HIŠA—ZAPRTA WASHINGTON, 31. julija— Bela hiša ni samo uradna rezidenca ameriškega predsednika, marveč tudi privlačna turistov-ska točka. Del Bele hiše je namreč odprt za javnost. Bela hiša je bila v svoji notranjosti obnovljena meseca aprila leta 1952, od takrat je imela 2,992,-704 obiskovalcev. Ta ogromni obisk je imel za seboj gotove kvarne posledice in notranjost Bele hiše bodo znova obnovili, zato pa bo od 15. avgusta do 30. septembra zaprta za tujce. TUJCI IZ AVSTRIJE! DUNAJ, 31. julija — Sovjetska vlada je< obvestila avstrijsko vlado, da bodo sovjetske okupacijske čete 44,000 po številu, odšle iz Avstrije že do 1. oktobra. Mirovna pogodba z Avstrijo določa, da se po ratifikaciji, to je izmenjavi listin o pogodbi, vse okupacijske čete v 90 dneh umaknejo iz Avstrije. Iz Rima poročajo, da bodo ameriške čete iz Avstrije odšle v Italijo na bivše področje Tržaškega ozemlja. Klub društev A.J.C. Nocoj ob 8. uri se vrši redna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se vse društvene zastopnike, da se je gotovo udeleže. JOSEPHINE KAISER Po dolgotrajni bolezni je umrla na svojemu domu Jose-.phine Kaiser, rojena Lunka, stara 67 let. Stanovala je na 1047 E. 68 St. Doma je bila iz Žirovnice pri Cerknici, odkoder je prišla v Cleveland pred 44 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. in podr. št. 25 S.Ž.Z. Tukaj zapušča soproga John, štiri sinove Albin Samsa, Frank Samsa, Stanley in Victor ter dve hčeri Mrs. Josephine Ule in Mrs. Anna Krantz, v starem kraju pa brata Janeza, dve sestri Franciško in Terezijo ter več drugih sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. * JOHN Hiiio2Ui V petek popoldne ob 4.45 uri je nenadoma umrl ko je sedel pri kuhinjski mizi John Hribar, star 74 let, stanujoč na 1213 E. 71 St. Doma je bil iz Moravč, odkoder je prišel v Ameriko leta 1901. Delal je 43 let pri Pennsylvania železnici, zadnjih šest let pa je bil upokojen. Bil je član društva Lunder Adamič št. 28 S.N.P.J. in društva sv. Antona Kat. vitezov v Ohio. Tukaj zapušča soprogo Louise, rojena Novak, pet otrok: John F. ml., Fred, Edward, redovnica Bartholomew pri redu Notre Dame in Victor ter pet vnukov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary. * Pogreb Pogreb pokojnega Frank Turk, o čigar smrti smo že poročali, se je vršil danes zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. 73. rojstni dan Danes praznuje Mrs. Mary Urbas iz 1121 E. 76 St. svoj 73. rojstni dan. Sorodniki in prijatelji ji iskreno čestitajo in želijo, da bi zdrava in vesela obhajala še mnogo srečnih rojstnih dni. AVTOBUS IN STRIŽENJE LAS V Clevelandu se razburjamo radi dveh povišanj—cene voznemu listku na avtobusih CTS in cene v brivnicah. Za striženje las bomo torej plačali $1.75. Vzemimo družino, kjer je več otrok dečkov. Če naj se drži standard, odgovarja temu standardu striženje las enkrat na mesec, pa so se očetje oglasili in priporočajo, da se zopet povrnemo k domači obrti, da se strižemo doma. Povišanje voznih listkov na avtobusih CTS bo odmevalo "pri občinskih volitvah. Župan Cele-brezze, ki je prijavil svojo po- novno kandidaturo, se hoče že sedaj zavarovati pred političnimi očitki, pa opozarja, da za CTS ni odgovoren, ker je to samostojno občinsko podjetje, ki ima čisto samostojno upravo. $1.75 za striženje las se na splošno kritizira kot previsoko. V Floridi stane striženje las— 65 centov. Gre za velike brivni-ce, ki zaposljujejo tudi 40 brivcev. V nekaterih takih velikih brivnicah pa stane striženje las le 45 centov. Nekateri Clevland-čani so prišli do zaključka: "Gor s cenami na CTS in po brivnicah, pa dol z odjemalci!" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndetson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July POMEN SADJA IN SADNIH SOKOV V PREHRANI SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) _______________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_________________________ For Three Months-—(Za tri mesece)__________________________ _$10.0C _ 6.00 _ 4.0f For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)________________ For Six Months—(Za šest mesecev) ^ SCSI mesecev; For Three Months—(Za tri mesece) .-$12.0( _ 7.0t _ 4.5Г Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 POD SOCIALIZMOM-KAKO JE? Cleveland City Transit System je zopet zvišal cene voznim listkom. Mestni avtobusi s kratko označbo CTS so pod javno občinsko upravo. Cilj socializma je ta, da prevzame razne obrate in podjetja družba, praktično kot je to pokazalo življenje, pa se reče, da podjetje prevzame država, dežela, oziroma občina. Prevoz potnikov v Clevelandu je torej socializiran. CleVelandčani se bodo spomnili, da so bili autobusi svoječasno privatna last, spomnili se bodo pa tudi, da so bili vozni listki poceni in so imeli stalno ceno. Še nekaj se bodo spomnili Clevelandčani, da je bil takrat promet točen, kar za potnika pomeni veliko. Pot nik gre na delo; mora prestopiti, pa računati s točnim časom, mora kratkomalo računati na vozni red. Če ne pride pravočasno na kraj zaposlitve, se mu nekaj od plače odtrga, to pa čisto gotovo ne po njegovi krivdi, marveč po krivdi drugih. Clevelandski avtobusi pod sedanjo upravo zaslužijo ostro kritiko, kakor je bila izrečena in celo zapisana v angleško pisanih listih Clevelanda s pozivom: Bojkotirajte CTS. Če je voznik za kake pol ure prepozen, se izgovarja, da je pač prepozen. Zavest pa ima, da bo odbil predpisane ure, pa šel domov. Glavni ravnatelj CTS Hyde ima letne plače $28,000, torej socializirano podjetje s tako kapitalistično plačo! Pa če vzamemo ameriške delavske unije! Kakšne neuslišane visoke plače predsednikov mogočnih unij, kakšne potratne stavbe, kot pisarne teh unij! Opremljene so z vsem najmodernejšim udobjem, nameščenci pa imajo pra yo kapitalistično plačo. Pa recimo, da se oglasi kaka manjšina, ki v delavskem gibanju itak ne pomeni mnogo, če ne prav ničesar, pa to stanje kritizira, pa se zopet vpraša mo, kaj bi napravila ona, če bi imela moč in oblast. Sebi bi si dala iste plače. Walter Reuther je ta boj za večno višanje plač karakteristično označil, ko je šlo za novo mezdno pogodbo v avtomobilski stroki s tem, da je pokazal s prstom na razne ravnatelje, ki imajo že 40,000 dolarjev letnih dohodkov, pa hočejo imeti povišek na $50,000. Zakaj bi delavec ne zahteval povišanje svoje mezde recimo od $4,000 na $5,000! Večni krogotok začaranega kroga, ki pa je v Ameriki precej odkrit, da namreč vse in vsakdo stremi le za tem, da se zemlja izkorišča, da se producira, da se viša osebni prejemek, da se viša standard življenja. Praktično vzeto si vsakdo želi samo več, neoziraje se na skupnost. Tennessee Valley Authority (T V A) je mogočno gospodarsko podjetje pod federalno kontrolo. Morda največje v Ameriki. Tudi v tem podjetju gre za neizmerne razlike v plačah navzgor in navzdol. Toda podjetje kot tako se je izkazalo za splošnost koristno, verjetno mnogo bolj, kot pa če bi bilo v privatnih rokah. Toda osebni lov za materialno srečo se tudi tu bije z isto silovitostjo, kot v vseh drugih ameriških podjetjih! Današnja teknika pa bo po našem mnenju v zgodovini ; Amerike prispevala največ, da se bomo tudi na gospodarskem polju kolikor toliko izravnali. Ta tehnika je svojevrstna, ima namreč tendenco, da postane splošna ljudska last in od nje dobiva vsakdo primeren delež. Današnja tehnika bo namreč zravnala delo in napor človeka, katerega bo postavila pred nalogo, kako ravnati ravno s to tehniko. Morda bo potrebna večja splošna izobrazba, večj? posebna izobrazba. Toda s to tehniko kot je danes, bomo morali ravnati na enak način, pa bo moral biti operator primerno enako plačan. S tem pa ne trdimo, da bo izginil? ameriška gonja za dolarsko srečo. So še nekateri znaki izravnavanja. V Ameriki sme imeli klube, ki so bili namenjeni le moškemu spolu. Ti ki tajski zidovi odpadajo. Izravnavanje gre v družabnem Smislu, namreč, da odpadejo razlike med vlogo moškeg? in ženske. Federalno tajništvo za trgovino je objavilo s tega polja še drugo zanimivo statisitko, ki se tiče ameriških delničarjev. Menda je ni države, katere gospodarstvo bi tako slonelo na delnicah, kot je Amerika. Lastnice delnic postajajo vedno v večjem številu ženske—delničarke ameriškega go spodarstva. L Č Sadje ni postransko niti luksuzno, marveč neogibno potrebno živilo. V sadju nahajamo rudnine, vitamine, lahko prebavljiv sladkor, ter razne aromatične snovi in organske kisline. Pozimi nam sadni soki uspešno zamenjajo sadje, ker so vse zaščitne snovi (vitamini in rudnine) v sadnem soku in zelenem delu so-šivla. Največ aromatičnih snovi je y jabolkih, češnjah, grozdju in breskvah, največ organskih kislin pa v limonah, jabolkih, gro-■jdju in višnjah. V sadju, razen močnatega in mezgnastega, je do 12 % sladkorja, v grozdju pa celo do 20'/' . Sladkor je glavna In skoraj edina hranilna vrednost sadja. Smokve in grozdje lajejo 80 kalorij, češnje in maline do 70, v tem ko znaša najpogostejše povprečje kakih 50 kalorij na 100 gramov sadja. V sadju praktično ni ne maščobe, ne beljakovin. Največ tanina je v grozdju in slivah. V sadju je 0.3 do 0.8'/ mineralnih soli, in sicer kalija, fosforja, apnenca in železa. Sadje je najvažnejše za prehrano zato, ker je v njem vitamin C. Ta vitamin ne more nastati v človeškem organizmu, marveč ga mora človek dobivati s hrano. Vitamin C je v naravi najbolj razširjen in človek ga dobi s hrano več, kakor vseh ostalih vitaminov skupaj. V poljskih pridelkih, kruhu, suhem sadju in sočivju vitamina C sploh ni. Vitamin C ni enakomerno porazdeljen ne v človeškem organizmu, ne v rastlinah. V 100 gramih sadja so naslednje količine vitamina C v mili-gramih; v jagodah, ribezu, limonah, pomarančah, špinači, zelju in zeleni solati 30 do 40 mgr, v paradižniku, presnih smokvah, malinah in robidnicah od 20 do 30, v melonah, češnjah, breskvah in jabolkah od 10 do 20, pod 10 mgr pa v slivah, grozdju in marelicah. V človeškem organizmu je največ vitamina C v žlezah z notranjim izločanjem (v nadledvi-čni 140 mgr). Vitamin C je sestavni del vsake celice človeškega organizma. V ženskem mleku ga je 3 do 6 mgr, v kravjem pa 1.5 v 100 gramih. Dnevne potrebe po vitaminu C v prehrani so mnogo večje, kakor so strokovnjaki še nedavno mislili. Otroci, ki še ne hodijo v šolo, ga potrebujejo po 7 mgr na kilogram teže, ko že hodijo v šolo, pa 2 do 3 mgr. Povprečno ga potrebujejo otroci 50 do 70 mgr, odrasli 75, mladina 80 do 100, noseče žene do 120, doječe 150, težaki in bolniki pa 100 do 250 mgr. Pomanjkanje vitamina C spoznamo po naslednjih znakih: krvavitve iz dlesen, majanje in izpadanje zob, manjša odpornost organizma proti nalezljivim boleznim, zastoj v rasti in razvoju otroka, težavnem in počasnem celjenju ran in zlomov ter preutrujenosti in mlahavosti. Če organizmu zelo primanjkuje tega vitamina, se pojavi skoibut, pri otrocih pa tako imenovana Varlova bolezen. Pozimi in na pomlad, ko ni ne iadja ne sočivja, nam sadni soki imogočajo, da pridejo v naš or-i^anizem vitamini in miineralne ioli. Sadne soke dajemo lahko ■)trokom že v prvih mesecih njihovega življenja, ker k repe odpornost proti boleznim. Poizkusi so pokazali, da je v enem letu zbolelo 27.5'., učencev in 49'ž učenk, ki niso dobivali vitaminov, v tem ko je znašal ta odstotek v istem obdobju pri učencih 10, pri učenkah pa 26, če so dob-vali vitamine. Sadni soki so tuli zelo dobra dietna hrana, ker io tekoči in lahko prebavljivi. Pijejo jih lahko vsi bolniki, v vodeni in lahki dieti pa so glavno sredstvo. Vitamin C kaj lahko izgubi svojo moč pri visoki temperaturi in na zraku, torej v odprtih posodah, zlasti v bakreni. Ta vitamin propade tudi pri čiščenju, obdelavi ali če dolgo stoji. V marmeladah, pa tudi v kuhanem sadju, ki ga kuhamo v bakrenih odprtih kotlih, uničimo ves vitamin C. Sadni soki so priporočljivi za vse vrste vnetja ledvic, zlasti važni pa so v primerih, ko človek ne sme uživati mleka. Dr. M. B. M. Nad 300 igel v otroškem telesu Ortona, italijansko ribiško mestece na jadranski obali, je bilo pred 20 leti poborišče enega najgnusnejših zločinov, kar jih pozna zgodovina italijanske kri minalistike. Ko se je takrat ro dil Nicolini Maggi, ga njegovi sorodniki niso bili nič kaj veseli. Roditelja sta ga izročila babici. Ko mu je bilo tri leta, je otroči-ček nenadoma zbolel. Sosedje so ponoči slišali njegove krike, ki so se razlegali po cele ure. Več krat so vprašali otrokovo babi CO, kaj to pomeni, pa jim je od govarjala, da je otrok bolan, da ji je zdravnik naročil, naj mu, daje injekcije in da je pač tako občutljiv za iglo. Prej se je trok zmeraj igral pred vrati, potem pa je ležal noč in dan na slamnjači in sosedje ponoči niso mogli spati, ker je pretresljivo kričal. Naposled so prišli v stanovanje stare žene, da bi videli, kaj se godi z otrokom. Ko so ga zagledali, so se zgrozili. Otrokovo telesce je bilo vse pokrito z gnojnimi ah pa že začeljenimi ranami. Njegova babica je protestirala, vendar pa so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer išo zdravniki rane pregledali in ugotovili nekaj nezaslišanega. V otrokovem telesu je tičalo nad 300 tenkih igel. V rokah, nogah, hrbtu, želocu in celo v vratu so našli zdravniki igle, ki so seveda povzročale otroku neznosne boločine. Celo v podplatih so našli odlomljene čevljarske igle. Ko so otroka rentgeni-zirali, so našteli njegovem telesu nad 300 igel. Nečloveška babica je priznala, da je hotela otroka z iglami počasi umoriti. Vsak dan mu je zataknila v meso dve ali tri igle. Bilo nas je preveč jedcev, je rekla, in zato sem hotela otroka umoriti. Da pa bi ljudje tega ne opazili, sem mu zatikala v meso igle, da bi tako sam prej ali slej umrl. Babica in njegov svak sta se hiorala zagovarjati pred sodiščem. Obsojena sta bila na trideset let ječe. Otrok je ležal več mesecev v bolnišnici in naposled so mu zdravniki rešili življenje. Posledice strašnega mučenja pa čuti še zdaj. Pred nekaj dnevi so potegnili iz njegovega telesa še sedem igel. JKZIK IN ZAKONSKI MOŽ Annemarie Selenko je nekoč predavala švedskim poslušalcem o junakinji svojega romana Desiree, ženi prvega švedskega kralja iz vladarske hiše Ber-nadotte. Pisateljica, rojena Av-strijka, je morala perdavati v švedskem jeziku, ki pa ji je delal velike težave. Srca poslušalcev pa si je pridobila, ko je rekla: "S švedskim jezikom mi gre tako, kakor z možem—oba ljubim, nobenega pa ne obvladam." KRIZA FRANCIJE V SEVERNI AFRIKI DOBEK NATAKAR "Zakaj si pa dal natakarju tako visoko napitnino?" je vprašal Miha Matevža, ko sta šla iz bara. "Veš, fant je zaslužil. Poglej, kako eleganten plašč mi je prinesel namesto moje oguljene suknje." Severna Afrika se vse bolj razvija v novo ognjišče nemira, ki mu nekateri dajejo že vzdevek drugi Vietnam. Francoske vlade so s svojim odlašanjem in neodločnostjo spremenile neizogibne probleme svojih sever-no-afriških posesti ne le v pekoč problem za Arabce, temveč tudi v vrsto čisto notranje političnih kriz v Franciji sami. S Severno Afriko je opozicija izpodnesla Mendesa-Francea, pa tudi za uspeh ali ne uspeh Faurove vlade in njenih naslednic utegne biti vprašanje Maroka, Alžira in Tunisa važnejše kot problem matične dežele. Angleški tednik "Statesman and Nation" je nedavno objavil vrsto člankov svojega sodelavca Paula Johnsona, ki jih odlikuje jasna podoba položaja v Severni Afriki. Iz njih posnemamo glavne misli in podatke. MAROKO Maroko, to je francoski kolo-nializem brez okraskov. Upravitelji dežele se ne trudijo, da bi prikrivali dejstvo, da delajo samo za koristi francoskih našelje-cev-kolonov—in da navodila iz Pariza niso važna. Triumvirat plemenskih poglavarjev, veleka-pitala in izprijenih državnih uradnikov vlada deželi in njihovo zadnje orožje je umor. Maroško osvobodilno gibanje, stranka Istiqlal, čeprav slabo organizirana in negotovo vodena, omejena v glavnem na večja mesta in le mlačno podprta od sultana je bila edina skupina, s katero bi bilo mogoče doseči rešitev odprtih vprašanj. Po odstavitvi sultana lani 20. avgusta, ki so jo izvedli koloni s pomočjo maroškega paše E1 Glaouija in s tihim pristankom Bidaulta, pa je odstranila zadnjo možnost za kompromis. Dežela se počasi pogreza v anarhijo. Nacionalisti sg na nasilje odgovorili z nasiljem. Istiqlal, ki kot politična stranka nikoli ni bil posebno učinkovit, je znal razviti zelo delavno teroristično mrežo po mestih. Začeli so se uboji, dobro premišljeni in ,izvedeni. Nacionalisti ne ubijajo zaradi ubijanja, temveč skrbno izbirajo svoje žrtve med koloni-zatorsko elito. Ta pa odgovarja, ob popolni ravnodušnosti policijskih in upravnih oblasti, s protiudarci svoje teroristične organizacije, ki ima samo v Casa-blanci okrog tisoč članov. Francoska uprava je popolnoma izgubila iz rok vodstvo. Razmere v Maroku so simbol in svarilo za ostalo Severno Afriko. ALŽIR Prvo, kar poudarijo Francozi v razgovoru s tujcetn o Alžiru je: "To ni kolonija. Tu so vsi francoski državljani. LAAlgerie, c'est la France!" V resnici so Alžirci po statutu iz leta 1947 francoski državljani s polnimi pravicami. Volijo poslance v narodno skupščino v Parizu in vodijo svoje zadeve s pomočjo alžirske skupščine. Žal vse to ne daje odgovora na nekaj neprijetnih vprašanj. Zakaj je v deželi dve sto tisoč vojakov? Zakaj je v ječah tri tisoč "banditov," ki čakajo na sodbo? Zakaj je treba bombardirati arabske vasi v gorovju Aures? In nazadnje, odkod tisto neugodje in celo strah, ki ga je danes v Alžirju tako čutiti? Francozi so Alžir zasedli s silo, g^ kolonizirali s silo in ga držijo s silo. Zatrjevanje o sožitju Arabcev in Francozov je prazen mit, če ima milijon alžirskih Francozov v rokah upravo in osemdeset odstotkov vsega gospodarstva, osem milijonov Arabcev pa nima pravega vpliva na politiko in posle. Tej osnovni primerjavi sledijo vsi ostali podatki o razmei ju med domačini in koloni, ki so—po črki zakona —vsi enaki francoski državljani. V deželi, kjer se prebivalstvo poveča vsako leto za četrt milijona in ki ni posebno rodovitna, je hektarski donos na kolonskih posestvih od sto do petsto procentov višji kot na arabskih. Pri tem imajo koloni v svojih rokah petinsedemdeset odstotkov vi-sokovredne obdelovalne zemlje, od tisočtristotih veleposestev jih je arabskih samo petdeset. Rešitev stanja je vsaj načelno preprosta: skrb za kulturni dvig domačega prebivalstva. Toda, pri enakih pravicah do socialnega zavarovanja, ki jih imajo domačini po ustavi, je danes v Alžiru poldrug milijon malarič-nih bolnikov, četrt milijona slučajev trahoma, petdeset tisoč znanih slučajev tuberkuloze. En zdravnik na vsakih deset tisoč prebivalcev. Šolska obveznost je splošna, toda dva milijona in pol arabskih otrok ne obiskuje šole, v arabskih učiteljiščih pa je vsega skupaj tri sto gojencev. V petdesetih letih je Kmetijski in-šitut imel le dva arabska slušatelja . . . Alžir ima v pariški skupščini trideset poslancev, v senatu štirinajst, v skupščini Francoske unije osemnajst. Tu so alžirska skupščina, izvoljeni mestni in občinski sveti. Zakaj ves ta aparat ni mogel ničesar ukreniti za spremembo razmer? Francoska zasedba je, za razliko od Tunisa in Maroka, odpravila vso staro upravo. Tu ni beja ali sultana, s katerim se pariška vlada lahko pogaja. Alžir je Francija in ta se ne more pogajati sama s seboj. Po prvih obetajočih začetkih, ki so kazali, da bo nova ustava, posledica razrahljane francoske moči po drugi svetovni vojni, v resnici dala Arabcem soudeležbo v upravi Alžira, se je vse skupaj izrodilo v burko. Način izvedbe volitev leta 1948 je bil tak, da so glasovali mrtvi in še nerojeni, živi pa so se v glavnem držali navodila svojih strank, naj ne volijo. Kljub temu je bila izvoljena skupščina bogatih arabskih kimavcev, ki so jih skrbno izbrali kolonialni uradniki. Podobno je z mestnimi in občinskimi upravami, ki so poslušno orodje v rokah lokalnih ko-lonizatorjev. V takih okoliščinah je razumljivo, če so se množice zbrale okrog nacionalističnih skrajne-žev in če je končno prišlo do oboroženega upora. V Kabiliji in v Auresu so se zbrale prve čete "felagov." S tem je alžirsko vprašanje prešlo iz politične v vojaško fazo. Stvari so se začele razvijati po maroškem vzgledu. Mendes-France je poskusil z naprednejšo politiko, katere glavni znak je bilo imenovanje Soustella za generalnega guvernerja, toda s padcem njegove vlade je bilo konec resnega obravnavanja alžirskega vprašanja. Nova vlada rešuje položaj s četami in izjemnim stanjem. Osem milijonov Arabcev živi v strahu pred zaporom in mukami, v stanju, ki prihaja v pravo nasilje. Nove volitve, ki naj bi bile prihodnje leto, če bi bile izvedene pravilno in če bi pripeljale v zbornico prave zastopnika alžirskih strank, bi utegnile biti rešitev. Če takrat že ne bo prepozno. TUNIS Kljub mahinacijam, ki so povzročile, da sporazum o avtonomiji Tunisa, ki je star že mesec dni, še zmeraj ni podpisan, kljub izrednemu stanju v deželi in dejstvu, da vlada v deželi samovolja vojaških pblasti in ko-lonov, je Tunis v zavidanja vrednem položaju v primeri z Alži-rom in Marokom. Razlogov za uspeh nacionalističnega gibanja v Tunisu je več. Predvsem so tu koloni v neprimerno slabšem položaju kot tam. Od štirih milijonov prebivalcev je le četrt milijona Evropejcev. Tunis je revna dežela in dohodki kolonov so za petindvajset odstotkov nižji kot v Alžiru. Investicije francoskega kapitala so majhne. Kolonialni interesi v Tunisu nimajo tiste finančne podpore kot jo uživajo drugo • Bolj kot kolonisti so se tu upirali avtonomiji visoki uradni i, prežeti s centralističnim du o® Code Napoleona. Glavni razlog za drugac stanje pa je rastoča moč škega nacionalizma. Po žena] ^ pisnem položaju je Tunis v nepo srednem stiku s središčem ara skega sveta. To in pa poU«cn sposobnost voditelja Desturja, Habiba BurgibCi pripomoglo, da so se združi e niške množice v enotno, organizirano gibanje ne g na razredne razlike. S so e o njem in pomočjo sindika voditelja Ferhata Hašeda in ■ •• TT p T T. gove organizacije u. w- • Vodilno načelo francoske к lonialne politike v Severni _ kije bilo in je: "DeliinvWa^ v Maroku izigrava Berbere ti Arabcem, v Alžiru ji ® -g bogati kimavci, v Tunisu P naletdaimnacmnahwskuP**' ki je znala premostiti g razlike. Francozi so pos ^ podobnimi metodami kot v roku. Odstavili so beja, to a ^ slednik ,ki so ga izbrali sa > ^ je tako kot prednik pove nacionalisti. Dvakrat j,g, vili marionetno vlado ^ y " zentativnih tuniških vodi ^ Ker ju je ljudstvo enotno o nilo, sta morali odstopiti-lani Mendes-France pos nistrski predsednik, je bi brez vlade. Zato se je zac gajati z edinim ^цг- stavnikom Tunisa Neo-i-* jem. Njegov naslednik potrdil, da je to edina rešitev za Tunis. IZID V TUNISU BO ODLOČILEN цј, V Tunisu ima Francija P ^ ko, da postavi svoje odno severnoafriškimi Arabci vo podlago. Kajti, če ška pogajanja uspešno za na—kljub vsem težavam j. da tudi bodo—se bo ^ j tudi za olajšanje v Alžiru . ko da tudi v Maroku. mnenje Severne Afrike џ visno od uspeha ah ne nove politike v Tunisu. Francozi tokrat izdajo, bo ^ nilo zadnje upanje na j.g}i šitev." Rešitev bomo ђ " iskati v Kairu in pri "f® V Tunisu Je odbila dvan ura. Kazalec ni več mogoc makniti hazaj. NIKAKOR NE . pri- V neko pariško bolnišnic^^,g^ peljejo žrtev prometne n® krepkega, dokaj zdelanega ža. Dežurna bolničarka ^ koj nudi prvo pomoč. obveže, pristopi druga . gove ka, da bi si zapisala po osebne podatke. Vpraša Imenu, starosti in stano J . v ip J nazadnje pa se, ce je " џд-"Nikakor ne," odgovori P 1 . t podoben slepcu, in kadar ® ]e Ustavil pred oknom—zunaj v v ^^evalo ,sivo nebo se je spu-70^- tal—je obstal in _ , Morebiti pa bo deževalo in ^ sedem noči skupaj Voh ° naokrog zalila kalna a, kakor je nekoč zalila pre-J® ostal živ en človek s svojimi živalmi? . - se mu je zazdelo, da že slemenu lastne hiše in z so njegovi kunci, kokoške, kanarček, pes, golobje jaaček Ne, si je rekel, Ka-spt>^! "f vzamem s seboj, naj stp' se že premika, ie ^^§3, od zidov, kamor plove^ pripeta, in že V40 površini sivih voda. na svetu je ostalo vse ie "J™' v nepovrat. Nad oljčno vejico, njim jv ^P^^ntajo ediAo beli golobi vejico, zname-' a bo konec vesoljne groze. štorkljal po stopni- sluhn 1 se je in sedel. Pri-' je in za nič na svetu ne ^ogel uganiti, kdo prihaja. nial je nekdo zagodr- telj Josip. P"i^- do y je vstal in oddrsal s kan^ ' jG res stal Josip, ie ti- teklo in pod roko radensko steklenico, hrina^' kako si kaj? je ^0 vprašal. P^sje, je odgovoril sip lah/* umaknil, da je Jo-yahko vstopil. Sedi! • j® postavil steklenico na ®^izico v kotu sobe. sem iztaknil, je za- kokd • ^r^P°vedoval. Kako red- ®takne takega spila P si: tole bova hudiA, pa če vse skupaj ftiu K Nesrečen je, dobro "00 delo. Val i ^ Ј^ začudeno opazo-kai p T je vinjen ali iz J je vzel dva kozarca ta primaknil atol. P«sie Sovorll Josipe,— Vej s -akor da se svet potaplja T . sesti in popiti kaza-V ^^^je-sence. človek nima človek, če hoče ostati pameten. Zmeraj sem bil spodoben. Zdaj, na starost, imam zato pijanost v hiši. Katarina in Filomena ga pijeta na mile žlake. —Jaz, je rekel Josip, sem ga udušil nekaj. Če se je le dalo. Hudič, sem si rekel, zakaj ga ne bi pil? Če delam, naj še pijem. Pa nisem bil pijanec. Ne. Pil sem ga pa, madona, da bi bil lahko bogat, če bi mi ga zdaj kdo vsega skupaj stočil. —Res, je rekel Kajfež, in če bi ga bil jaz pil, bi bil zdaj ravno tak revež, kakor sem. —Ja, prav gotovo, je rekel Josip in natočil. Pij, starina! —V vjnih časih smo se rodili, je rekel Kajfež, in v vojnih bomo pomrli, kakor vse kaže. —Tudi živeli smo v vojnih časih. Spet sta pila in Josipove oči so postale kalne in izbuljene. S hrbtom roke si je brisal brke in sleherna beseda, ki je imela r, se mu je zataknila. Če je rekel riba, je Kajfež sližal iiba, in če je rekel Peter, je Kajfež sližal Petee. —Hčer so ti ostrigli kakor re-kruta, je rekel Josip in ga sočutno pogledal. Potem ga je prijel za roko. —Nikar se ne jezi. Moralo je biti tako. Kajfeža ni niti malo ganilo. Zagledal se je nekam v prazno. Znova je videl Noetovo barko. Potem je zamrmral: —Svet se podira. —Svet se podira, res. —V nekakšno črno brezno. —V kri. Pij Peter! —Otroci so me zapustili. —Moje bodo pobili. —Žena me je že zdravnaj izdala. —Moja je znorela. Dva pogrebna IBvoda Zrn zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH. KI JIH VI DOLOČITE pokličil* —Tudi moj svet jemlje vrag. —Nikoli ga nisem imel. —Navsezadnje ubijejo še mene. —O naj le poskusijo! Jaz vem nekaj o vojskah. V Karpatih . . . —Ljudje so znoreli. —Saj niso nikoli bili čisto pravi... —Nihče ni več pri pravi pameti. —Jaz, je odločno rekel Josip in se zvravnal, jaz sem še zmeraj! Nesrečen sem, ampak ni se mi še zmešalo. Brki so mu štrleli vsaksebi in jezik se mu je valjal po ustih. —Jaz, je ponovil, in moji otroci tudi. Prav imajo. Ali naj bo življenje takšno, kakor se ljudem spodobi, ali pa je bolje poslati vse skupaj k hudiču. Zato se ženejo. Zato so ga ubili. Drugega iščejo. —Jaz nisem več pameten, je zavzdihnil Kajfež. —Zapojva je predlagal Josip in nalil kozarca. —Katero? je vprašal Kajfež. Nikoli nisem pel. Nisem znal. Nisem utegnil. Nisem hotel. Hudič! —Zapojva tistg o soldaškem bobnu! Pogladil si je brke in zavil oči. Potihem je začel brundati: —O j, ti soldaški boben . . . Kajfežu so solze stopile v oči. —Josip, je zastokal, lepo te prosim, nehaj, nehaj peti; Srce mi bo počilo! Josip je umolknil, si otrl oči, ko da so se njemu zasolzile, in vprašal: —Bi kakšno drugo? Bolj veselo? In je začel: Zabučale gore, zašumeli lesi .. . —Nehaj! je Kajfež zakrilil z rokami in zahlipal. Tako žalostna je, da ne morem poslušati. Josip je znova obmolknil in jezno zarobantil: —Hudiča, katero pa naj za-pojem, da ti ne bo počilo? —Kakšno veselo. —Veselo? Tisto: Ko so fantje proti vasi šli ... , ne, ta je žalostna ko sto hudičev. Tisto Oblaki so rdeči . . . , ne, tudi ta je žalostna ko sto hudičev. Tisto АГ me boš kaj rada imela . . . , ta je ravno tako žalostna ko sto hudičev. Madona, kaj so vse žalostne? Žalosten narod smo, Peter, same žalostne pesmi imamo. Ko nas pa zmerom kakšen hudič martra. Pa zapojva tisto, zdaj sem se spomnil, tisto o Kani Galilejski! Pogladil si je brke in hripavo zapel: Smo v Kani galilejski, na Mojzesovi ohcet bli, smo pimpapumpapumpali, smo pimpapumpali. —Ta, je rekel Kajfež, ta je prava! Ampak to je samo pripev. —Ja, je rekel Josip in natočil, ta je prava. Pesem brez črke r. Si opazil? —Nisem, je odgovoril Kajfež. Saj čisto dobro izgovarjaš rrr. Res? se je začudil. Kako sem vesel. Nisem si mislil, da si tako... tako . . . rahločuten. Drhte ga je prijel za roko in mu jo nerodno pobožal. —Saj ,nisem, je sramežljivo rekel Kajfež. —Si, samo nesrečen si. Življenje te je teplo. Tako tepe tudi mene. Tako tepe vse po vrsti. Vsakega po svoje. —Ne vse, je zmaja! z glavo Kajfež. —Ne vse enako, res je, tepe pa le vse. Tiste, ki jih, še ni, še bo. Časi so pasji ,ti pravim, za vse. —Zapoj še enkrat, je poprosil Kajfež. Josip si je popravil brke, za- QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS CO. lAMES; Ц. STAKICH. Prop. ' IVanhoe 18288 16305 Waterloo Road STORE HOURS: Monday# Thursday, Friday—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. tp 12 Noon — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT vil oči navzgor, tako da je gledal samo z belim, in s hripavim glasom zapel: Smo v Kani galilejski. . . Mrmra je ga je spremljal. Ko sta končala, mu je rekel: Ne smeš zavijati oči. Potem se mi zdiš, ko da si mrtev. Kakor da so te obesili ali ustrelili. —Ali zavijam oči? je osuplo vprašal Josip. —Zavijaš. Ne morem te videti takšnega. Vame glej! Josip si je znova potegnil z roko čez brke in zapel. Pri tem je strmo gledal Kajfežu v oči. Sredi pesmi je utihnil in potožil: —Ne morem tako peti. Madona, ne vem, kaj je to. Glava me boli, če gledam tebe. Moram pogledati malo tudi navzgor. Začel je znova in spet zavil oči. Kajfeža je ledeno streslo. Ves nestrpen je zavpil: —Nehaj, Josip! Na svetu tako je, ko da bi kakšen mrlič po-peval. Josip se je užaljeno našobil in umolknil. —Ti nimaš čisto nič posluha, stari! —Nimam. Imam pa oči in te so še kar dobre. Popraskal se je za ušesi in še natočil. —Ga bova zdelala, stari, kaj? —Bova. —Še sva korenjaka, stari? —Še. —Še bom kaj storil, preden crknem. —Nehaj! Utrujena sta umolknila. STANOVANJE SE ODDA 4 sobe, vse ugodnosti in nanovo dekorirano, se odda v najem. Pripravno za novoporočence ali odrasle. Vpraša se na 6513 EDNA AVENUE 3 NOVE ZIDANE HIŠE, vsaka za 2 družini (duplex). 3 Spalnice in obednica. Na 18912 Neff Rd., od E. 185 St., in na 753 Babbitt Rd. Za 'podrobnosti pokličite ROBICH CONSTRUCTION CO. RE 1-6230 Zunaj pa je še zmeraj padalo. Sivi zastori \apelj so zastirali pogled. Kakor bi se že delal mrak. Vrt in cesta sta bili kakor narisana na razpokano gledališko platno. V Trnovem je tenko zazvonilo. Oba sta prisluhnila. —Nekdo je umrl, je rekel Kajfež. —Nekoga so ubili, je zamrmral Josip. Zdaj skoraj nihče več ne umrje kar tako. Spet sta molčala. Čez čas se je Josip negotovo dvignil in začel iskati vrata. Hotel je odpreti tista na balkon. Kajfež ga je ustavil in mu poveznil na glavo kapo. Kapo s pločevinasto številko 77. Ko je že stal med vrati, se je Josip hipoma zmedel. Zasukal se je, razširil roke, mu padel okoli vratu in ga cmoknil na lice. —Srečno, stari, pa brez zamere! —Hvala ti, Josip, je rekel Kajfež. Pazi, da ne padeš! —Ne bom, je rekel že na hodniku. Potem se je zamišljeno ustavil. Obrnil se je in se počasi vrnil: —Ti, je vprašal in mu čisto od blizu pogledal v oči, ali sem bil res mrliču podoben, ko sem pel? Ali je bilo res, ko da bi kakšen mrlič popeval? Kajfež je osuplo zamežikal in ni našel besede. —Ne, je izdavil čez čas, to sem samo tako rekel. Veš, tako se je bolj pesniško slišalo. —Hvala, srečno stari! Odmajal se je. Kajfež je stopil k oknu in pogledal za njim. Šel je po vrtu čokat, pogrbljen in negotov. Morebiti je celo pel. Kajfežu se je zdelo, da spet sliši Smo v Kani galilejski ... in da še zmeraj vidi belino njegovih oči. Tedaj pa je prišel po cesti sergente Carlo, spoznal ga je po klobuku, in z Josipom sta trčila ravno na vrtnih vratih. Kajfež Ei je nevede šel z roko čez oči. Presunilo ga je kakor spoznanje in nenadoma je bil bister, ko da ni niti poskusil Josipovega žganja. Videl ju je, kako sta si stala nasproti. Melo se mu je celo, da sliši vpitje. Potem je Josip dvignil desno roko in Carlo se je—bil je precej manjši od Josipa—zvrnil po tleh. Hitro se je pobral in odskočil. Trenutek pozneje je zamolklo počilo. Nato še enkrat. Kajfež je zaprl oči, jih spet odprl in videl, kako je Josip sunkoma dvignil obe roki hkrati in z vso težo telebnil na hrbet. Carlo je kakor maček skočil čezenj in stekel proti hiši. Ves trd od groze so Je odmaknil od okna in se splazil do postelje. Sedel je nanj), se naslonil na zid in se nepremično zastrmel v Josipovo steklenico. Še vedno je stala na mizi, kakor malo prej, in se v mraku temno in skrivnostno svetlikala. ROJAKI pozmi! v stari domovini je v nekaterih stvareh še vedno precejšnje pomanjkanje. Sorodniki in prijatelji vam bodo zlasti hvaležni za—SLADKOR - MOKO - MAST - KAVOl Veselje jim boste napravili, če jim pošljete RADIO APARAT, BICIKEL, PRALNI STROJ in podobne stvari, ki nam olajšujejo življenje. Denar je potreben tako v Ameriki kot v Jugoslaviji. 600 DINARJEV za $1.00! Za nas je en dolar majhna stvar, tam pa 600 dinarjev ne zasluži vsak delavec v enem dnevu! Rodna domovina nam je draga! Kdo je ne bi rad obiskal? Jesen je tam prav prijetna in lepa. Na razpolago so še vedno mesta tako na ladjah kot letalih za konec avgusta, september in oktober. Sprejemamo prijave tudi že za spomlad in drugo poletje! AUGUST KOLLANDER Б419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148 ACKDINAtrsONS PUHgRAJI^PlMCTpRS »AM# ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 tec dičt uas huH'« —<^3 Sarde^^-je stare —da bi jih hu-bi jo tri sto . zanič. Pei! V.,dvignil • cil. steklenico in nato- ћо, g f'^oria je rekel razburje-nikamor več ne Vei^ca tičim in berem Slo- ti. C ' ^ kaj pametnega bra- .v^ Včeraj so mi ubili ftek-ia ^ Drugi, Aleš, se skriva. Sam ne vem, kje. Sta; ra slepa tako in tako na pol ko na pol nora. žal ђ kozarec in ga podr-vijiQ oknu, kakor da pije tale s 80 se mu zaleske- fežu 80 se zdele Kaj- ° sive. ^aif sedmino! Hiritiraf^ j® srknil in nekaj za-in Л ^o^galo ga je po grlu delo. je pa se res prileze, v žiyf.' ^^ko se mi zdi, da sem l^ikoij marsikaj zamudil, fee g iiisem privoščil koza-Znai Nikoli nisem po- rel, y^^^osti. Nikoli nisem zno-^ or mora znoreti mlad TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU -Cene so zmerne-—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEY FOLKS WISH YOU COULD AFFORD FANCY VACATIONS LIKE JERRY AND ME? GET IN THE SWIM WITH ME AND TOM I BUY U.S.SAVINGS BONDS! ThedOui^bv Enjoy the great vacations you've dreamed 0f..thr0ugh the payroll savings plan! A MONTH in Bermuda, a European tour, a trip around the world—what's ihe vacation you've always thought you couldn't afford? Whatever it is, now you can afford it, just by doing one simple, easy thing: Join the Payroll Savings Plan. It's the best way in the world lo quickly accumulate big sums of money jor vacations, for education, for homes, retirement—for whatever you want. Here's how Payroll Savings works: You name an amount to your company's pay office—a few dollars or as much as you like. Then each week, before you get your pay, this sum is saved out. (That way you're never tempted to spend money you really want to save.) And as they're set aside, these amounts are constantly invested for you in United States Series E Savings Bonds. The Bonds are in your name and are turned over to you. Because Savings Bonds earn good interest—3% when held to maturity—they're soon worth more than the money you ve invested in them. And how your savings mount up! Sign for as little as S3.75 a week and in 5 years you'll have Bonds worth over S1,000 cash value! In 9 years, 8 months, you 11 have $2,137! So why not start saving and investing today—in the Payroll Savings Plan? Or, if you're self-employed, invest in Bdnds regularly ivhere you bank. The U.\S. Governmcrn doe, not pay lor this advertising. The Treasury Department thank,. ! for their patriotic donation, the Advertising Council and ENAKOPRAVNOST ILKA VAŠTETOVA UPOR ZGODOVINSKI ROMAN (nadaljevanje) Na videz brezbrižno je stopil Grošl počasi mimo mize in ujel besede: "—če bi le imeli več pušk—" Zdajci pa so se fantje spogledali in umolknili. Na drugem koncu sobe je zagledal pisar trojico, ki se je je kar razveselil: posestnik Andrej Cesar iz Muhabera z ženo in sinom Martinom. "Bog daj dober dan!" je prijazno pozdravil. "Buh dej!" sta odzdravila stara, njun sin ga je le od strani sobe, se nasmehnil, vstal in pri-sedel k četvorici pri peči. "Kar pustite ga!" je Grošl miril očeta, ki je hotel poklicati sina nazaj. "Bom pa jaz sedel na njegov prostor. Mladina vkup, mi stari vkup." In—meni nič, tebi nič, je dvignil poln Martinov kozarec in ga izpil na dušek. "Kako je ,oče?" je vprašal kmeta. Ta je preložil čik vtiho-tapljenega bosanskega tobaka iz enega kota ust v drugega in zamomljal: "E, taku no, pr dohtarji sma bli." "Kaj pa vam je?" "Sej nejsem jest bulan. Je muj sin Martn. Taku se mu pre-peluje po telejs, kadar se h dežje prpravla." "Aha! To so posledice tega. CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 FEMALE HOUSEHOLD HELP WOMAN — To live with elderly lady with broken hip, nice home. Accept D. P. 417 W. Wood St. Palatine 1612-J BUSINESS OPPORTUNITY By owner — DELICATESSEN — Well established. Doing good business. Cannot handle alone. Will sacrifice for quick sale. Ideal for couple. Living quarters in rear. Call — ESsex 5-5043 Good chance to buy MACHINE and TOOL SHOP — Centrally located near Loop. Well established trade. Selling, leaving city. See to appreciate. SEeley 3-0443 REAL ESTATE INVESTMENT OPPORTUNITY in West Side Property. Priced for immediate sale by owner. 7^ room home; 2 baths. $8,500. 4 bedrooms, gas heat, remodeled, fenced lot. KEdzie 3-9282 5 APARTMENT BRICK FLAT — 4-3's and 1-4. Income $300.00 monthly. Steam heat, 2 car garage, enclosed back porch, — $21,000. 6644 S. Union Ave. WEntworth 6-4578 FOR SALE by owner — 3 floor brick apartment building, 3-6 s; 3 car brick garage; oil heat; 50x205 ft. lot. Near schools, churches, good shopping center. Call LAfayette 3-6777 ST. LEO'S PARISH — 2-3 blocks school — High school — Church. 2 flat, 6-7 rooms, 3 bedrooms up and 2 down. Hot water oil heat, full basement, cabinet kitchen. Vicinity 81st & Peoria. $23,500. Call owner. VIncennes 6-1978 BY OWNER — Leaving city, will sacrifice for quick sale, 6 spacious modern rooms, expandable; 1 room finished; full basement, enclosed porch, face brick, tiled bathroom, bulit-in tub, new boiler. $16,500. A value unchallenged. — 7246 South Rockwell Call PRospect 6-7861 or DEarborn 2-3179 ker ga je Lukman takrat na lovu obstrelil. Veste kaj, oče? Jaz bi na vašem mestu Lukmana tožil. Naj plača za sinove bolečine." Kmet je zmajal z glavo. "Na-a; na bom ga še ankat to-žu. Sej m'je že takrat vse pla-čou." "Plačal vam je za drugega sina, ki ga je ustrelil. Za tega pa je plačal samo zdravljenje, za bolečine nič in nič za to, kar morate še zdaj plačevati zdravniku in za zdravila. In za to, ker sin ni sposoben za težka dela "I, naa, tu pa že nej rajs! Sej dejla anu jen drugu, kuker nas aden," se je vmešala kmetica. Nande Grošl pa ni odnehal. Še in še je živo slikal kmetu vso škodo ,ki jo je utrpel po meščanu Lukmanu in krivično malenkostno odškodnino, ki jo je bil prejel za ustreljenega in obstre-Ijenega sina. "I, nu! Ta rejč je zdej v maj-stu že pazablena. Sitnu be blu, spet akul gespuode huodet," se je branil kmet. "Saj vam ni treba nikamor samemu hoditi! Ne bo se vam treba pravdati z Lukmanom. Pismo mu napišem namesto vas in v njem razložim kako in kaj, pa pošljete sina s pismom k njemu. Rad bo dal stotak ali dva. Vam bi pa prišla še kakšna kra-vica v hlev ali kos nove zemlje k vašemu lepemu posestvu." Kdo ve, če bi se zakotnemu pisarju ne posrečilo ujeti tolste ribice, da se niso zdajci odprla vrata: Rorman! Prihuljeno kakor tepen pes se je pisarček pomaknil okrog mož po sobi naokrog, vedno s hrbtom proti gostilničarju obr- njen, prežeč na priliko, da se kolikor mogoče dostojno umakne skozi vrata. "Hej, Miha! Sem pojdi!" je klical Rormana od mize pri oknu kmet, podolgovatega obraza in modrih oči; Mramor z Vinjega vrha. "Glej ga!" je pristopil mesar in s šapasto roko prijel polno čašo, ki mu jo je bil natočil tovariš izza otroških let. Skupaj sta pastirjevala in se podila po domačih pašnikih tam na Vi-njem vrhu. Miha je izpil čašo, jo zopet napolnil in porinil pred kmeta. "Kako je, stari prijatelj?" je vprašal Mramor. "Saj je staro prijateljstvo med nama, ali ne ?" "Kaj bi ne bilo! še starejše, kakor se tebi zdi!" "Nu?" Rorman je prisedel na klop, kjer se mu je odmaknil Mra-morjev sopivec črnih kodrastih las in črnih oči, kmet po imenu Barborič, prav tako kakor Rorman potomec nekdanjih srbskih Uskokov. "Moj oče, Jožef Rorman, so mi pravili, kako je njihov stari oče, torej moj praded Matevž Rorman—tega je že več kakor sto let—hodil s tremi prijatelji: Matijo Mramorjem, Štefanom Barboričem in Blažetom Papežem kot sogornik v vinogorski zbor klevevške graščine. Graščinski so hoteli potegniti zbor z gorice v graščino, ker jim je bila gorica predaleč in je bil oskrbnik prelen, da bi kot gornik hodil v imenu gorskega gospoda na zbor. Pa se je moj praded s prijatelji postavil na pot do graščine in nikogar niso pustili dalje. Ko so bili vsi sogorni-ki zbrani, so odšli na goro, v grad pa so poslali fantiča, mojega starega očeta Antona Rormana, s poročilom: Vinogorski zbor je in bo zboroval po stari pravdi na gorici in nikjer drugod." "In tvoj praded se ni bal gra-ščaka, vinogorskega gospoda?" je vprašal Mramor. Rorman je sprožil črno kodra- sto brado med prsti in zaničljivo skomignil z rameni. "Kaj bi se bal! Saj je bil svobodnjak in baje močan in velik kakor gora—" "Ali: kakor njegov pravnuk Miha—hehe!" se je smejal Barborič. "Moj oče pa so mi pravili, da je oče tistega Rormana kot uskok prinesel s seboj tri velike pištole, ki jih je imel zataknjene za pasom in s katerimi je znal streljati kakor nihče drugi. Zaradi tistih cevi so mu grajski ljudje dali priimek Rorman. Bali so se ga vsi, ker je bil tako močan in nagle jeze—prav kakor ti." Gostilničar je vstal in se vzravnal do vse svoje velikanske višine. S samozadovoljivim nasmehom je zaril prste svoje lopataste roke Barboriču v črne kodre, ki so mu v čop zvezani izpod širokega klobuka viseli na vrat. Nemilo ga je pocukal in dejal: "Imaš prav. Stari oče so mi nekoč rekli, da sem pradedu zunaj in znotraj podoben. Hm! Stara puntarska kri skoškega rodu. Hohohoho! Kakor tvoja in tvoja!" je stresel z drugo roko še Mramorja za zgodaj osiveli šop. Pristopil je k drugi mizi in se oprl ob stol, na katerem je sedel mlad, bledoličen mož, poganški mizar Jurij Oblak. "Fantje, kar dobro prilivajte, da pridete hitreje do .moči! Jo boste kmalu potrebovali." In njegove velike temnorjave oči so zvito pomežiknile. Fantje so ga razumeli. Cesarjev Martin je zardel in povesil pogled. Mizar Oblak pa je dvignil kozarec. Le najstarejši med njimi, Gašper Nadluga, je pozorno pogledal v mesarjeve oči: Kaj se skriva za njegovimi besedami? Ali se morda že bliža čas "Kaj je novega, oče Rorman?" "Nič takšnega. Mi smo dobri mirni ljudje, Kaj nam mar, če so tirolski kmetje že tretjič vrgli FYancoge iz svoje dežele!" "Kaj so, kaj? se je zanimal Papež, ki je odprl stranska vra- rf brale za mir in pokoj njegove duše. Prav lepa hvala onim, ki so darovali v dobre namene. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Srčna hvala vsem, ki so ga prišli pokropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na miro-dvor. Iskrena hvala Mr. Ciril Urbančiču za lepe in ganljive besede pokojniku v slovo v imenu društva Nanos št. 264 S.N.P.J., katerega je bil pokojnik član dolgo let. Hvala lepa nosilcem krste od društva Nanos. Enako tudi lepa hvala Shuster pogrebnemu zavodu za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Hvala čst. g. Magvar za tolažilne obiske in opravljeno sv. mašo zadušnico in za cerkvene pogrebne obrede. Bodi vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način ko nas je zadela kruta usoda, da smo izgubili dragega pokojnika, izrečena naša topla zahvala. TI, preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dobri oče, počivaj v miru v ameriški grudi. Ostal nam boš vedno v blagem spominu, a v naših srcih boš živel za vedno. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni. Žalujoči ostali: ANGELA, rojena VIDRIH, soproga MARY PICHA, hči GEORGE PICHA, zet DOROTHY in WILLIAM, vnuka MAX in JOHN, brata in sorodniki tu in v stari domovini Cleveland, Ohio, dne 1. avgusta 1955. ji ЈШ