ČETRTEK,12.novembert 2020/ ŠTEVILKA 1373. leto XXVI / poštnina plačana pri pošti 6310 izola - isola / cena: 1,50 EUR
-----------------------------------------------------------N
D0STAVANAD0M aliOSEBNI PREVZEM
Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
Tudi pot nazaj lahko vodi naprej
Ko seje pred leti Koper okrasil z raznobarvnimi lučmi javne razsvetljave v okolici mandrača in ko seje malo kasneje spremenil v čudolandijo, je marsikateri Izolan ugotavljal, da se sosednje mesto bliskovito razvija in lepša, Izola pa spi. A to ni vedno slabo.
(Mef) Takšno razmišljanje seveda ni nič novega. Če ne segam v daljno preteklost smo mu bili priča tam v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so v sosednjem Portorožu temeljito prenovili celotno infrastrukturo in zgradili večino obstoječih hotelov.
Takrat je bil Portorož simbol napredka, Izola pa sivi, velikokrat smrdeči raček med istrskimi mesti, ki pa je dajal kruh številnim domačinom in priseljencem. Gradnja Livad ni ponudila enakovrednega zadovoljstva, čeprav je res, da se je takrat precejšen del Izolanov iz starega mesta preselil v nove bloke čez Prešernovo cesto.
Ob Kopru, upravnem središču.slo-venske Istre in Piranu ter Portorožu, ki sta bila turistična bisera, je Izola ostajala kot revirji slovenske obale.
Toda čas prinaša in odnaša. In je počasi začel odnašati turistično slavo Pirana in Portoroža, z zaprtjem naj večjih tovarn in onesnaževalcev (dimnik v Argu, peskanje v ladjedelnici, ribja moka iz Delamarisa itd.) pa je Izola nepričakovano dobila svoj trenutek slave. Trajal je skoraj tri desetletja in če upoštevamo cene izolskih nepremičnin, na nek način traja še danes. Takrat smo ugotavljali, da je Izola imela srečo, ker se ni tako nekontrolirano razvijala kot sosednja mesta in je ohranila svojo avtentičnost ter s tem pridobila na privlačnosti. Takrat smo rekli, da se Izola razvijala s tem, da je zaostajala. Seveda to ne velja vedno in povsod, toda v našem primeru je ta izolska počasnost, kljub propadanju industrije, iz zaostalosti prinesla napredek.
Pokazalo se je, da napredka ne moremo meriti zgolj s številom novih stavb in vgrajenih ton betona ali asfalta, čeprav brez tega ne gre. Žal pa to spoznanje nekaterim kreator-jem izolske prihodnosti ne pride do živega. Osvetlitev in preasfalti-ranje obalne ceste namesto odstranitve dela asfalta in ureditve zelenic, ki bi služile kopalcem in rekreativcem, sodi med ..razvojne programe." Vse bolj glasne so ideje o gradnji visokega razglednega stolpa na Maliji (od koder se že zdaj vidi cel severni Jadran) ter celo sedežnic, ki bi prevažale ljudi od morja na Belvedere in od mesta do vrha Šavrinskih gričev, namesto obstoječega muzeja ribištva v man-draču, pa razvoj predstavlja ureditev virtualnega muzeja pri Argu.
Pa tudi to še ne opraviči naslova tega zapisa. Ne smemo namreč pozabiti na ljudi. In tukaj naletimo na problem, ki ga niti medgeneracijsko središče ne bo razrešilo, saj ga je treba razrešiti najprej v naših glavah. Kako mi, sami pri sebi, razumemo napredek?
Bom začel pri sebi. Ali je napredek to, da sem iz urednika na Radiu Koper in odgovornega urednika koprske TV, iz obalnega sekretarja SZDL in direktorja Primorskih novic postal urednik in snažilka lokalnega tednika. Po splošno veljavnih merilih to ni napredek. Po mojih merilih je. Prepričan sem, da danes vem veliko več kot takrat, ko sem bil dokaj visoko na lestvici ta-koimenovane ..uspešnosti" in perspektiven do upokojitve
Ko sem na CNN spremljal ameriške volitve sem opazil, da so bili vsi komentatorji izkušeni novinarji. Ni bilo prostora za najbolj ambiciozne in najbolj brezkompromisne, za tiste, ki so še v obdobju dozorevanja. Pri nas je drugače. Pri nas politika na pomembne položaje v državi kadruje ljudi, ki vedo manj kot vsi tam zaposleni, so pa iz „prave kvote." Hoteti pri nas pomeni več kot vedeti in to razumemo kot napredek.
Tudi po Izoli srečujemo upokojene arhitekte, inženirje, kemike, biologe, šolnike, zdravnike, politike. Pa jih ne vprašamo niti za nasvet, kajti oni so zavora. Indijanci so najpomembnejše odločitve zaupali svetu starcev. Mi tudi modrece pošljemo v Dom za upokojence.
@ 1NTES4 SNMB40IO BANK
NAROČNINA-SPOROČILA-MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si
Država v gulag demokraciji
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, daje vsak vikend "doma" v Izoli, a vendarle, Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja,
Čas je za vrnitev dolgov. Pa je vlada, ne, da bi koga vprašala, vplačala skoraj 30 milijonov [naših] evrov za - stalinistično - trumpovsko - orbanovsko, neevropsko in protievropsko iniciativo treh morij - od Baltika do Jadrana, kar zagovarja novopečeni evropski lider Viktor Orban.
Z njim pa se strinja, še preden je to povedal na glas, tudi slovenski dolžnik, ki je ob tem še predsednik vlade in je globoko zabredel v lastne in Orbanove finančne špekulacije. Da ne omenjamo tudi dogovor vlade države Slovenije, njenega obrambnega ministra, z madžarskim obrambnim ministrom, o možnem nakupu madžarskih več- kolesnikov, spet ne, da bi nekdo, na primer parlament in njegova delovna telesa, o tem razpravljali. Jebiga, ljudstvo mora vrniti tistih par milijončkov madžarskega denarja, ki jih je Or-banova bratovščina investirala, kupila, prodala in preprodala za najbolj demokratične in resnicoljubne revije in časopise naše naj-demokratičnejše vladajoče stran-
ke. Tiste revije in časopise, ki slavijo njenega predsednika in razkrivajo zarote proti njemu. Velja potrošiti 780 (naših) milijonov za orožje, ki bo pokalo po Afganistanu, Siriji in povsod kamor bosta mir, red, demokracijo, ljubezen med narodi prinašala Nato in veliki brat. Tem uspehom lahko dodamo še enega: najboljši smo v regiji po - smrtnosti zaradi covi-da. »Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napredujemo.« Do dna. Tudi ko gre za demonstracije. Če so tiste iz leta 2012 bile dokazano inscenirane s strani takratne vlade in njenega predsednika, s po-
močjo mariborskega župana in ministra za notranje zadeve, in so bili na koncu vsi »gotofi«, so bile petonovembrske demonstracije v Ljubljani uspešno izpeljane v režiji istih ljudi, ki so trenutno na najvišjih položajih v vladi, ko gre za varnost in notranje zadeve države. Preverite, kdo je bil kje takrat, v Mariboru in 5. novembra leta 2020 v Ljubljani. Te nasilne demonstracije pripeljanih nasilnežev so samo dokaz, da se ti ljudje, ki nam vladajo, ne sramujejo ničesar in, da so pripravljeni na vse, samo da ostanejo kjer so, ker jih sicer čakajo sodni postopki in procesi. Lažejo, da iščejo organizatorje nasilnih protestov, objavljajo njihove fotografije in prosijo nas, da jim javimo kdo so. Smešno. Vsaka policija na svetu ima programe za prepoznavanje obrazov in, če je ta, ki ga iščejo, kdaj dobil vozniško dovoljenje, osebno iskaznico ali potni list, računalnik njegovo identiteto izkašlja v nekaj sekundah. Maršal Tvito že preverja ali so skrivna vrata za garažami vladinih avtomobilov dobro podmazana, da ne bi škripala.
L Atitt*.	tv,'.,
V —' yM/V, 9 ‘Os/1	^ £t
^ 'č*
7*'*-	v-.
A*	•—>,
C c—A
/ «y.»	L.
4	v.—#
—■—► r.—w~
(h
—r' VlVL-#- » <1w
A«	'•#-7 ^
t ***■	/ —Z*
-t -7—	^ '•r~
d
Anorpaif mnonopemui •Mu *hbcv, noA co6od hc crpiHU...-, lanHOtiHufl m jonpoce 1 nopu« (UfAAH)
Osip Mandelštam, ruski pesnik, je končal v sibirskem gulagu, ko je napisal in prebral pesem »Epigram o Stalinu.« Vsi vedo, da je tam umrl, a nihče ga ni videl mrtvega. Namenjena je vsem diktatorjem, kjerkoli na svetu.
Živimo brez občutka za zemljo pod nogami.
Naših pogovorov ni slišati deset korakov stran.
A ko se nas nekaj zbere napol-po-govor
Ne gre, da ne bi omenili kremeljske barabe.
Njegovi prsti so debeli kot črvi. Njegove besede so težke kot uteži. Obkrožen v mlaki kurjih tatov uživa v pohvalah pol-ljudi,
Eden žvižga, drugi mjavka, tretji hlipa.
On upira prst, on se razpoči.
Kuje svoje ukaze kot podkve, nekaterim jih zabija v dimlje, drugim v čelo, v veke, v oči. Ukaze za pobijanje kotrlja z jezikom kot bombončke.
Vsaki stih prepoznamo tudi danes. Vsakodnevne vaje v ponižnosti in nasilništvu. Vse se je že dogajalo, vse je opisano, zapisano in - edino, kar nam danes manjka, so gulagi. Ali pa smo vsi že v zaprti v državi gulagu?
Protesti so, protesti bojo. In Klinc jih gleda.
Petkovi kolesarski protesti so se zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije Covida 19 ustavili, a to ne pomeni, da se je ustavilo kritično razmišljanje tistih, ki so vsak teden kolesarili v prestolnici, a tudi v ostalih slovenskih krajih. Prejšnji petek je tako po vsej državi zaživela akcija Upor brez nasilja, ob kateri so svoje povedali spomeniki. Seveda tudi v Izoli, kjer mimo Oresteja Dequela pač ni šlo.
Zoran Odič
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Rdeči val še kar vztraja
Epidemija korona virusa je ponovno spravila na kolena Evropo. In če je bila slika Slovenije v prvem valu vzorna, je v drugem valu vse prej kot dobra. Samo do torka je bil covid usoden za 645 ljudi.
Italijani sprašujejo
Zaprli so kinodvorane pa je umrl Sean Connery. Zaprli so gledališča pa je umrl Gigi Proietti, zaprli so koncertne dvorane pa je umrl Little Richard. Kaj pravite na to, da bi zaprli parlament?
Stanje z epidemijo Covida se je v zadnjem tednu nekoliko umirilo, a ne dovolj, da bi lahko govorili o pozitivnem trendu. Največjo težavo namreč predstavlja vedno večje število ljudi, ki potrebuje zdravljenje v bolnišnicah.
Z izjemo števila aktivnih primerov, ki se je nekoliko zmanjšalo predvsem zato, ker je več ljudi prebolelo bolezen, so se vse ostale statistične številke povečale. Število hospitaliziranih se je tako dvignilo na 1192 bolnikov, intenzivno nego pa potrebujeta 202 bolnika. Število umrlih je bilo prav tako najvišje doslej, 40, skupno pa smo v Sloveniji našteli že 645 smrti povezanih z epidemijo covida.
Sprostitve, ali pač?
Po mnenju ministra za Zdravje Gantarja bomo v naslednjih dneh dosegli višek, kar se tiče hospitalizacij, število le teh pa bi moralo v naslednjih tednih nekoliko splahneti. Zaradi tega stroka še vedno opozarja na to, da je potrebno vzdržati omejevalne ukrepe vsaj za nekaj tednov. O tem bodo sicer odločali danes.
Številno aktivno bolnih se v Izoli v zadnjem tednu nekoliko niža. Od 72, kolikor jih je bilo pred enim tednom, jih imamo zdaj 55, kar pa ne pomeni, da novih primerov ni. Samo v torek jih je bilo osem.
Tedenski prirast je tako tudi tokrat negativen, kar je vzpodbudno. Tudi sicer je Obalno-Kraška najmanj rdeča regija v državi, z indeksom 411,5 aktivnih primerov na 100.000 prebivalcev.
Brezplačne zaščitne maske za samozaposlene in mikropodjetja
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo poziva samozaposlene in mikropodjetja z največ štirimi zaposlenimi k prevzemu brezplačnih zaščitnih mask. Pred oddajo vloge si natančno preberite vsebino javnega poziva. Pet milijonov mask bo na voljo za prevzem tako tako članom kot nečlanom OZS. Javni poziv bo odprt do vključno 15.11.2020. Upravičenec bo osebno prevzel zaščitne maske na tisti območni obrtno-podje-tniški zbornici, na območju katere ima sedež podjetje.
Od sobote v dežurni lekarni znova omogočena 24-urna preskrba z zdravili
Svetniki tudi o Piranu 2025
Občinski svetniki se bodo na četrtkovi seji seznanili tudi s pripravo kandidature za Evropsko prestolnico kulture v drugi fazi. Gre za pobudo Evropske unije na področju kulture, v okviru katere izbrani mesti iz držav članic vsako leto prejmeta ta prestižni naziv. Izbrani mesti imata v letu dni izjemno priložnost predstaviti širšemu evropskemu občinstvu svoj umetniški in kulturni program ter usmeriti pozornost Evrope v svojo regijo in kulturno ponudbo države.
Leta 2025 bosta naziv EPK 2025 osvojili dve mesti, eno iz Slovenije in eno iz Nemčije. Člani mednarodnega strokovnega sveta so v prvi fazi ocenjevali kandidature na podlagi prijavnih knjig in predstavitev mest. Piran s sosednjimi istrskimi občinami je postal eno izmed štirih slovenskih mest, ki so se 27. februarja letos uvrstila v drugi krog kandidacijskega postopka. Vsako izmed mest, ki se poteguje za naziv EPK, je dobilo priporočila strokovnega sveta, kako lahko v drugi fazi izboljša in dopolni svojo kandidaturo.
Prijava Pirana, Izole, Kopra in Ankarana za Evropsko prestolnico kulture 2025 nosi naslov Val sprememb. Kratki, a pomenljivi slogan projekta poziva k temu, da bi s pomočjo umetnosti in kulture sprožili močan val sprememb. Prepričani smo, da ga (že dolgo) potrebujemo, in zdaj je prava priložnost, da ga spodbudimo in da nas poveže: med sabo in z naravo.
Dežurna Lekarna Koper bo od 7. novembra 2020 delovala:
-	od ponedeljka do petka od 19.00 do 7.30,
-	ob sobotah od 13.00 do 24.00,
-	ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 24.00. Pred tem, natančneje od 8.00 do 12.00, bo lekarna odprta tudi za nenujno preskrbo.
Tel. 05 611 00 00
Kolesarska pot po obalni cesti bo zaključena še ta mesec
Trenutno potekajo gradbena dela od meje z Mestno občino Koper do krožišča pri Avtokampu Jadranka. Na odseku obalne ceste (od meje s koprsko občino do t. i. nadvoza ruda) je bil prejšnji teden položen grobi asfalt. Zaključno plast bo izvajalec vgradil predvidoma do konca prihodnjega tedna. Na omenjenem delu bo nameščena tudi nova javna razsvetljava.
Na odseku od nadvoza Ruda do krožišča pri avtokampu je izvajalec odstranil montažno pregrado med voziščem in kolesarsko potjo, ki jo bo nadomestil z robnikom. Vsa dela bodo zaključena v skladu s terminskim načrtom, do novembra letos.
V naslednji projektni fazi bo izvajalec uredil še obstoječe kolesarske poti na delu trase Parenzane ter zgradil manjkajoči del kolesarske poti ob Južni cesti. Vsa omenjena dela bodo zaključena do marca 2021.
Medgeneracijsko zaprto, seja odprta
Prostori medgeneracijskega središča v Livadah so zaradi protivirusnih ukrepov zaprti in tam ne izvajajo niti srečanja manjši skupin, bolj pogumni pa so v občinski upravi, kjer so, vsem nevarnostim navkljub, v isti dvorani, za danes sklicali redno sejo Občinskega sveta,
Vprašanje tedna
V teh dneh Zdravstveni inšpektorji v družbi policistov po Izoli pregledujejo, koliko kupcev je istočasno v trgovinah. Kdo ve, ali bodo prišli preverjati tudi število svetnikov na današnji seji OS.
Med nujnimi zagotovo ni Informacija o vključitvi občine Izola kot destinacije v Zeleno shemo slovenskega turizma in če ne gre ravno za lovljenje kakšnih rokov bi med nujne težko uvrstili tudi Potrditev Istrske kulturne strategije Kultura.PIKA in posledično potrditev kandidature za Evropsko prestolnico kulture PI2025.
Direktor ni nujno zdravnik
Občinski svetniki bodo na današnji seji, med drugim, obravnavali predlog soglasja k Statutu Zdravstvenega doma Izola;
Občinski svet bo najverjetneje podal soglasje k spremembam Statuta Zdravstvenega doma Izola, ki so jih sicer sprejeli že pred časom, a je dolgo trajalo, da so jih dobili tudi v potrditev.
V 25. členu statuta je po novem zapisano, da Svet zavoda šteje devet (9) članov, ki jih sestavljajo: trije (3) predstavniki delavcev zavoda, en (1) predstavnik zavarovancev in drugih uporabnikov in pet (5) predstavnikov ustanovitelja (Občine Izola). Predstavnika uporabnikov, oziroma zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet v skladu s statutom občine, predstavnika delavcev pa delavci po svojem postopku. Mandat članov sveta zavoda traja štiri (4) leta. Člani sveta zavoda so lahko imenovani oziroma izvoljeni dvakrat zaporedoma«.
27. člen statuta pravi, da če je imenovan direktor, ki izpolnjuje strokovne pogoje za strokovnega vodjo, ga svet zavoda lahko, z njegovo privolitvijo pooblasti za izvajanje tudi teh nalog, kar se je v Izoli tudi zgodilo..
V 29. členu pa je zapisano, da mora imeti kandidat za direktorja »najmanj specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi, visokošolsko univerzitetno izobrazbo po prejšnji ureditvi ali najmanj magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja) s področja ekonomije, poslovnih in upravnih ved, prava in zdravstvene stroke«. S tem določilom so občinski svetniki dejansko preprečili, da bi mesto direktorja Zdravstvenega doma lahko zasedel le nekdo z zdravstveno izobrazbo.
Cene pokopaliških storitev
Občinske svetnike čaka obravnava in sprejemanje cenika za pokopališko dejavnost; Sedaj veljavni cenik je bil potrjen na občinskem svetu v letu 2016, v cenik pa ni vključena tržna dejavnost izvajalca, saj jo ta oblikuje samostojno na osnovi elaborata. Nadzorni odbor Komunale je predolg novih cen seveda podprl.
Dve ponovni imenovanji
Na seji bodo občinski svetniki obravnavali predlog odpisa neizterljivih terjatev (zaradi varovanja osebnih podatkov gradivo ni v javni rabi), ter najverjetneje podali soglasje k imenovanju dveh direktorjev javnih zavodov. Javni razpis za delovno mesto di-rektorja/ice Mestne knjižnice Izola je bil objavljen 4. 9. 2020. na razpis se je kot edina kandidatka prijavila dosedanja direktorica Mestne knjižnice Izola Marina Hrs, ki je podala popolno vlogo in izpolnjuje pogoje. Njeno imenovanje predlaga tudi Svet mestne knjižnice..
Verjetno ne bo niti ovir k soglasju za imenovanje direktorja Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola; Svet Javnega zavoda je 20.10. 2020 z dopisom zaprosil občino kot ustanoviteljico za izdajo sklepa k podaljšanju mandata direktorja .mag. Iztoku Škerliču za obdobje ustanovitve zavoda, in sicer do 31.12. 2023.
ur
POKOPALIŠKE STORITVE	Cena	v EUR
1. Izkop in zasutje grobne jame	199,61
2. Izkop in zasutje grobne jame za otroke in za žarne grobove	80,44
3. Enkratna poglobitev groba	46,64
4. Prekop posmrtnih ostankov	331,60
5. Priprava opreme, čiščenje in pospravilo	25,81
6. Najem mrliške veže - mala vežica	59,54
7. Najem mrliške veže - velika vežica	66,94
8. Grobar	16,57
10. Raztros pepela - na pokopališču	26,82
GROBNINE - letno
11. Enojni grob	26,82
12. Dvojni grob	53,64
13. Otroški grob	16,09
14. Grobnica (do 4 pokojniki)	107,29
15. Grobnica (nad 4 pokojniki)	160,93
16. Talni žarni grob	16,09
17. Stenski žarni grob	10,73
18. Obeležja - raztrosi*	13,41
‘Najemnina prostora za napisno ploščico se plača za neprekinjeno obdobje 10 let. Najemnik plača tudi napisno ploščico, njeno izdelavo in postavitev v višini nastalih stroškov. Cene so brez DDV. In veljajo od 1.12.2020.
Občinski prostorski načrt je na spletu
Brez velikega pompa seje na spletni strani in oglasni deski Občine Izola v petek, 6. novembra, pojavilo javno naznanilo o drugi javni razgrnitvi in obravnavi Občinskega prostorskega načrta, Pripombje še veliko, toda dokument je praktično sprejet,
V OPN lahko preberete kakšne pergole, stopnišča in tlakovanja so primerna v posameznih delih mesta. Ta veljajo za staro mesto (+ / -)
Zaradi preprečitve širjenja nalezljive bolezni Covid-tv, je gradivo razgrnjeno le v digitalni obliki, na spletni stani Občine Izola, njegova javna obravnava pa bo zagotovljena na elektronski način in sicer tako, da bo v čas u javne razgrnitve objavljena video predstavitev gradiva. V sklopu te predstavitve bodo Izdani, preko elektronskega obrazca, v času med 25. in 26. novembrom 2020, in sicer med 8. In 18. uro. lahko podali svoja vprašanja, na katera bo pripravljavec oziroma izdelovalec akta odgovoril v najkrajšem možnem času ter odgovore objavil na spletu.
Posameznikom, ki iz upravičenih razlogov ne bodo mogli dostopati do spleta, bodo dodatna pojasnila, v času javne razgrnitve, nudili tudi na uradu in sicer po predhodni najavi in z ustreznimi ukrepi za preprečitev širjenja bolezni Covid-19.
V času javne razgrnitve dokumenta lahko vsi zainteresirani (vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti) podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na posebnem obrazcu.
Nekaj uskladitev je bilo
Kot so zapisali v pojasnilu podjetja Locus, ki je izvajalec tega temeljnega prostorskega dokumenta je Občina prejela skupno 265 pripomb na osnutek dokumenta. Do pripomb in predlogov je pripravljavec (Občina Izola) zavzel stališča in dopolnil dokument. Prostorski akt je bilo treba še uskladiti s Pomorskim prostorskim načrtom (ta je še v izdelavi) glede posegov na morju in skladno pa tudi na podlagi popisov zavarovanih in ogroženih rastlinskih vrst in ptic za območje nekaterih enot v Maliji in Kortah. Po javni razgrnitvi je bila izdelana poplavna študija za območje vodotokov amfiteatra Izola, ki je predvidela tudi umestitve suhih vodnih zadrževalnikov, ki zadržujejo zaledne vode. Dodatno so bili, zaradi zagotavljanja širšega javnega interesa zdravstvene varnosti, usklajeni prostorski izvedbeni pogoji za objekt bolnišnice
Nekaj zanimivosti iz OPN
Prebiranje tega obsežnega dokumenta je lahko mukotrpno delo, toda olajšujejo ga nekatere zanimive ideje in vizije o katerih velika večina Izolanov dejansko nič ali zelo malo ve. Iz dela dokumenta smo izbrali nekatere:
Območje med pomoloma - Med valobranom in carinskim pomolom se predvidi priveze plovil. / Skupaj s pomoli se ureja ustrezna infrastruktura in po potrebi preoblikuje obalno črto. / Predvidi se gradnja točilnice goriva za plovila s pripadajočo infrastrukturo in objektom. / Vzpostavitev točke za pristajanje lokalnega pomorskega potniškega prometa.
Pomol in marina
Uredi se zunanji del zahodnega va-lobrana za potrebe kopališča. Možne so ureditve obale s pomoli in ploščadmi za kopanje, razširitev in podaljšanje obstoječih pomolov.
Uredijo se dostopi v morje za kopalce. / Možna je ureditev novih grajenih obal in ureditev nasutja v morje za potrebe ureditve promenade in kopališč. / Kopenske programe marine se omeji na nujna opravila kot so dvig in spust plovil iz operativnega bazena, dovoz tovornih vlečnih vozil do dvigala in dovoz za urgentna vozila. V tem območju ni predvideno prezimovanje in redno vzdrževanje plovil. / Na območju ni dovoljeno parkiranje za osebna vozila.
Območje Arga
V kompleksu je potrebno ohraniti vhodna objekta v bivši tovarniški kompleks in druge objekte arhitekturne in industrijske dediščine / Pritličja stavb in parterne ureditve ob obali, Dantejevi ulici in glavnih prečnih povezavah naj se prednostno namenja javnim programom/ Površine stanovanjskega programa ne smejo doseči 50% bruto tlorisne površine stavbe.
Vprašanje tedna
V	javnem naznanilu razgrnitve OPN je zapisano, da bodo občanom, ki iz upravičenih razlogov ne bodo mogli dostopati do spleta, s pojasnili pomagali v Uradu za prostor. Zanimivo bo izvedeti, kaj so to upravičeni razlogi. Recimo, starost?
Območje Lonke
Območje Lonke se uredi kot mestni trg, namenjen pešcem, zelenju in različnim prireditvam / Parkiranje na parterju ni dovoljeno / Stanovanjskega programa se ne umešča v pritličja / Lonka in park Pie-tro Coppo sta prireditvena prostora / Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. Višinski gabarit se ne sme spreminjati.
Izolansko brezno (Delamaris)
Ohranjajo se jamske strukture / Načrtuje se očiščenje jam in izboljšanje fizikalnih in kemijskih lastnosti vode.
Območje Punte
Gre za območje prireditvenega prostora / Park naj se ohranja v najmanj obstoječem obsegu / Ohranja naj se vsa drevesa in kvalitetnejše grmovnice v parku, onemogla ali podrta drevesa in grmovnice pa se nadomešča z istimi ali drugimi lokalno značilnimi vrstami / Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb ni dovoljena / Posameznih delov se ne ograjuje / Posegi, vključno infrastrukturnih načrtujejo v zadostnem odmiku od drevesnih debel, krošenj in korenin / Nove, kakovostne ureditve se v največji možni meri ohranja (npr. povezovalna pešpot, ploščadi) / Dovoljene so ureditve obale s pomoli in ploščadmi za kopanje, razširitev in podaljšanje obstoječih pomolov in ureditev dostopov v morje za kopalce.
Območje za pošto
V	UN je predvidena garažna hiša, katere gradnja, obratovanje in razgradnja lahko imajo pomembne vplive na okolje, zdravje prebivalcev ali materialne dobrine, zato se za garažno hišo izvede Presoja vplivov na okolje.
Drevored pinij
Ohranjajo naj se vsa obstoječa drevesa v drevoredu (Pinus pinea)/Infrastrukturni in drugi objekti ter posegi naj se načrtujejo v taki oddaljenosti od drevesnih debel in drevesnega koreninskega sistema in krošenj, da posegi ne ogrozijo obstoja dreves (posušitev, nagib ipd.)/Rastišč dreves naj se ne zasipava ali asfaltira.	ur
Amerika je vlak, kije skočil iz tirnic, Medtem ko je najbolj verjetni izhod iz groteskne povolilne tranzicijske krize v ZDA demokratična umiritev zadev in zaprtje poglavja najbolj sporne vladavine moderne dobe, je za nas, Slovenke in Slovence osrednje vprašanje, ali bo sklepno dejanje Irumpove tragikomedije pustilo v državici na sončni strani Alp nerazčiščeno in ne sankcionirano škandalozno početje Janeza Janše,
Sebe in Slovenijo je brez sence dvoma osmešil in očrnil. Je pa res, da je njegovo brezglavo tvita-nje absolutne podpore poraženemu in zelo čudaškemu slovenskemu zetu v Beli hiši razkrilo vso njegovo preprostost in neukost presoje dogajanj, ki segajo preko miniaturnih ideoloških bojev povprečnežev na domačem političnem prizorišču.
Hkrati smo iz Janševega obupnega poskusa reševanja obraza vojaka Donalda razbrali, da se je do kraja, ne meneč se za izgube, zapisal projektu nove Evrope s težiščem na populističnem in avtoritarnem vzhodu, kot alternative tako imenovani stari Evropi na zahodu celine, kjer še vedno zaupajo vladavini prava in preizkušenemu modelu parlamentarne demokracije.
V Trumpovi bilanci zadnjih štirih let, poleg trgovinskih vojn s Kitajsko, ekstravagantnega odmerjanja moči z ikono severnokorejskega režima, izsiljevanja in podcenjevanja evropskih članic NATO s ciljem, povečati prodajo ameriškega orožja, rušenja krhkega ravnotežja na Bližnjem vzhodu z nepovratnimi koncesijami Izraelu, izstopa tudi njegov projekt sistematične slabitve Evrope. Razdelil bi jo na države ki uveljavljajo tudi svoje izvirne interese in zagovarjajo krepitev EU kot globalnega svetovnega igralca in na skupino držav poslušnega, vazalskega vzhoda, ki je priročno orodje za podporo ameriškemu veliko-državnemu ekspanzionizmu. Preden se je zapletel v zgodbe o ruskih posegih v predvolilno kampanjo, ki ga je pripeljala na oblast, je Trump stavil na tesno sodelovanje in delitev plena s Putinom, potem ko je Rusijo spoznaval kot državo neizmernih možnosti za svoj biznis in neizčrpno možnost za osvajanje lepih žensk, stalnim predmetom svojega neizživetega interesa.
Tri morja interesov
Ko so njegovi politični nasprotniki razkrili ozadje njegovega nepreglednega igranja na rusko karto, so ga svetovalci porinili v konfrontacijo z Moskvo ob sodelovanju poslušnih evropskih držav, tistih od Baltika, do Črnega in Jadranskega morja.
Po zgledu delitve Evrope, ki si jo je pred napadom na Irak omislil tedanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld in zagotovil moralno, politično in vojaško podporo invaziji podpisnic vilenske deklaracije, so Trumpovi strategi lansirali pobudo Treh morij, z istimi igralci in podobnimi strateškimi cilji. Tudi v tem so v nasprotju s tradicionalno usmeritvijo slovenske zunanje politike, dobili podporo slovenske vlade in slovenskega predsednika.
Trump je v Evropo poslal svojega odsluženega političnega stratega Stephena Kevina Bannona, z nalogo okrepiti evropsko desnico. Projekt ameriškega provokatorja so celo populisti zahodno evropskih držav ocenili za brezperspektivnega, Trumpu pa je uspelo mobilizirati vsaj proti evropsko razpoloženje v Veliki Britaniji in ohrabriti zagovornike brexita. Britanija se je poslovila od EU in njen premier Johnson je na polno zaigral na karto partnerstva s Trumpom.
Zakaj podpora poražencu?
Trump pušča za seboj pogorišče ameriške demokracije in vrednot, ki so bile razpoznavna značilnost ameriške družbe. Vzpodbudil je rasno in socialno motivirano poulično nasilje in ksenofobijo. Svojo državo je z evforično parolo America first! pripeljal v mednarodno izolacijo, potem ko je na poti tja porušil mostove do multilateralnih svetovnih organizacij in izstopil iz obvez Pariškega sporazuma o zaščiti okolja.
Zakaj se je Janez Janša ob koncu Trumpovega bivanja v Beli hiši odločil vložiti vsa svoja politična jajca v košaro politika, ki je izgubil. Zakaj se je zapletel v spletne polemike z vplivnimi javno mnenjskimi osebnostmi v zahodnih državah in demonstriral svojo aroganco in amatersko nepoznavanje mednarodne politike?
Najbrž da bi na to vprašanje s precejšnjo težavo odgovoril tudi sam. Njegova podpora Trumpu je prej kot ne izraz slepe kljubovalnosti zdravemu razumu in logiki in želje izzivati domače nasprotnike. Glede na splošno znano neprepoznavnost Slovenije na mednarodnem parketu, ni veliko tvegal, ko je računal, da njegovih nočnih blodenj na twitu itak ne bodo opazili. Pa so. Sebe je osmešil in Sloveniji |. škodoval. Postal je mednarodno | prepoznani samotar, ki je za pešči-“ co popularnosti, pa četudi negativne, pripravljen seči preko interesa svoje države in razpoloženja svoje in mednarodne javnosti.
Proces marginalizacije ZDA se bo z izvolitvijo ne karizmatičnega, toda zelo izkušenega J. Bidena verjetno ustavil, ali vsaj upočasnil. Čeprav se ameriške prioritete v mednarodni politiki ne bodo oddaljile od tistih, ki se jim Washing-ton posveča zadnjih deset let. Daleč od Evrope, v Aziji in na Bližnjem vzhodu, bo Biden poiskal pot do okrepljenega partnerstva z Evropo. Ta mu je v minulih dneh -z izjemo Janševe Slovenije in še nekaterih razvpitih populistov, ki se zgledujejo po dosedanjem prebivalcu Bele hiše, poželela srečo, čestitala izvolitev in ponudila roko sodelovanja, hkrati pa zelo jasno spregovorila o njegovem problematičnem predhodniku. Janša pa do nadaljnjega zmore sam proti vsem.
Ivo Vajgl
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje
-	zakoličenje objektov
-	evidentiranje stavbe
-	vpis stavbe v kataster stavb
-	nadzori in legalizacije objektov
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija -pravno svetovanje
-	cenitve nepremičnin
tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.si
Topli obrok bo za vse šolarje
Ni dolgo trajalo, Osnovnošolci so se po le nekaj tednih vrnili v „pomlad" in s tem na učenje na daljavo. Izzivov ne manjka, a so rešljivi, pod pogojem, da ta rešitev ne traja predolgo, Za začetek pa je menza OŠ Vojke Šmuc priskočila na pomoč s toplimi obroki,
Šolsko leto se je začelo na tisti klasičen način, a strah, da se bo ponovila pomlad 2020 je bil med starši in šolskimi delavci še kako prisoten. Šolsko leto seje sicer začelo spodbudno, a kmalu je postalo jasno, da dolgo ne bo trajalo.
Prvi so se iz šolskih klopi „vrnili" pred domače računalnike srednješolci in učenci višjih razredov osnovnih šol, nato pa je dodatna zaostritev omejitvenih ukrepov padla ravno v čas enotedenskih krompirjevih počitnic, ki jih je dotično ministrstvo podaljšalo za dodaten teden v upanju, da bo ta čas dovolj za delno zajezitev epidemije. Danes vemo, da smo še daleč od tega.
Zato je ob koncu prejšnjega tedna padla odločitev, da se bodo šole zaprle tudi za najmlajše šolarje in šola na daljavo se je tako lahko ponovno začela za vse.
A čeprav je od samega začetka tlelo upanje, da bo šolsko leto potekalo normalno, so se odgovorni za šolstvo dlje časa pripravljali na trenutno situacijo. V ta namen so čez poletje usposobili Arnesove spletne učilnice, ki kljub začetnim težavam danes nudijo nadgradnjo pomladni internetni improvizaciji.
S tem se strinja tudi ravnateljica OŠ Vojke Šmuc, Irena Sivka Horvat, ki pravi, da so vsekakor bolje pripravljeni na šolo na daljavo zdaj, kot je to bilo pred pol elta. ..Predvsem smo poenotili vstopne platforme. Učenci prve triade dostopajo do učnega materiala preko šolske spletne strani, medtem ko imajo ostali na razpolago spletne učilnice, ki sojih učitelji zelo pohvalili', pravi ravnateljica. Spletne učilnice omogočajo poenoten dostop do gradiva in povezave preko vedno bolj priljubljene aplikacije Zoom. „Učenci višjih stopenj imajo v sklopu spletnih učilnic točno določene urnike in pri pouku morajo biti prisotni, tako, kot če bi hodili v šolo. Pouk poteka preko Zooma, a ne vedno.
Naprimer, če imajo na teden štiri ure matematike, opravijo dve uri na Zoomu, ostali dve pa rešujejo naloge. “
Težave s tehnologijo
Irena Sivka Horvat se Arnesovih težav zaveda, čeprav zdaj vse poteka tako kot mora, a so se kljub temu odločili, da pripravijo tudi interno rešitev, če bi bila nuja. ..Seveda pa upamo, da šola na daljavo ne bo dolgoročna rešitev. Opismenjevanje na daljavo je težko, o tem ni dvoma. Ravnatelji smo ravno te dni imeli spletno srečanje, na katerem so nam Ministrica za šolstvo Simona Kustec in generalni direktor za predšolsko vzgojo Anton Baloh povedali, da se dogovarjajo z NUZ-jem, da bi najmlajše čimprej spet poslali v šolo. A vseeno mislim, da se to ne bo zgodilo naslednji teden. Verjamem pa, da se bo prva triada vrnila za šolske klopi pred ostalimi. In mislim, da šola na daljavo ne bo trajala pol leta. “ Ena večjih težav spomladi je bila ta, da nekateri otroci niso imeli možnosti dostopanja do gradiva, bodisi zaradi tega, ker nimajo računalnika, ali povezave na splet. ..Težav z računalniki nismo še povsem rešili, čeprav smo na dobri poti. Potrebovali bi še 19 računalnikov, s tem, da tam, kjer imajo po več otrok preprosto ne moremo zagotoviti več kot en računalnik. Je pa dejstvo, da je računalnik danes, bolj kot kadarkoli prej, postal nujni učni pripomoček. Na srečo so nam priskočili na pomoč tako na ministrstvu in na Občini, kot tudi nekateri zasebni donatorji.
Šolska prehrana
Če je bilo najprej govora, da bodo otrokom, ki so upravičeni do subvencije šolske prehrane omogočili topli obrok, se je ta možnost razširila na vse šolarje, vključno s tistimi, ki obiskujejo OŠ Livade. Zanimivo pa je, da pobuda ni prišla s strani staršev, ampak s strani učiteljev, ki so opozorili na to, da bi možnost nudenja toplega obroka tudi ostalim učencev močno razbremenilo starše ali stare starše, ki v dopoldanskem času skrbijo za varstvo otrok. Po besedah ravnateljice se je na pobudo odzvalo kar veliko staršev.
Kje, koliko in kako?
Spoštovani starši in skrbniki učencev Oš Vojke šmuc Izola. Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport ter Občina Izola bosta v času šolanja na daljavo omogočila brezplačni topli obrok za učence, ki bi tak obrok potrebovali. Šola bo nudila učencem možnost prijave in prevzema toplega obroka.
Do brezplačnega obroka so upravičeni učenci, ki imajo subvencionirano šolsko kosilo.
Ostali učenci imajo možnost naročila na obrok po ceni šolskega kosila, ki je zvišana za 0,30 € za-| radi stroškov nepovratne emba-| laže.
1 Cena obroka z nepovratno emba-f lažo za učenca 1. do 4. razreda je ° 3,lleur. Cena obroka z nepovratno embalažo za učenca 5. do 9. razreda je 3,41eur. Cena obroka z nepovratno embalažo za odrasle pa znaša 5,00 eur.
Prevzem obroka v nepovratni embalaži bo možen med 12.00 in 14.00 uro na vhodu predmetne stopnje.
S prijavo učenci in dijaki privolijo, da občine in šole podatke uporabijo za organizacijo priprave in prevzema toplega obroka.
Prijave sprejemamo po elektronski pošti na: prehrana@osvsmuc.si
Prijave: prijave za obroke od 16.11. 2020 dalje, sprejemamo do četrtka do 8.00 za naslednji teden.
AM
Lionsi in Rdeči križ na pomoč
Akciji nabave računalnikov so se pridružili tudi v v društvu Lions Izola in Rdečem križu Izola. S pomočjo donatorjem so v zadnjih dneh pridobili že nekaj računalnikov, ki so jih že predali v uporabo osnovni šoli Vojke Šmuc.
Zavedati se moramo, da je posebej v teh časih jračunalnik postal nujni učni pripomoček za šolarje, brez katerega šole na daljavo preprosto ne morejo ..obiskovati". Zato je vsaka pomoč še kako dobrodošla.
Rokomet
V	Izolo prihaja Ribnica
Po prvenstvenem premoru bodo v soboto - če ne pride do nepredvidene odpovedi, rokometaši Butan plina Izole doma odigrali dvoboj 9. kroga z Ribnico. Dolenjci znajo biti tokrat še posebej nevarni, saj so nazadnje doma izgubili s Koprom in od njih lahko pričakujemo intenziven lov na točke.
Če ne pride do sprememb, bi morali naši fantje nastopiti v kompletni sestavi. Točke potrebujejo še bolj kot Dolenjci, tako da lahko pričakujemo kakovostno, predvsem pa enakovredno rokometno predstavo.
V	1. A ligi za ženske so igralke TRGO ABC IZOLE zaradi zdravstvenih razlogov prestavile tekmo z Velenjem.
Nogomet
Pogovor z Igorjem Božičem
Facebook stran MNK Izola je v letošnjem letu veliko bolj aktivna kot doslej. Med drugim so objavili tudi kratek pogovor s trenerjem Igorjem Božičem, ki je bil z ekipo v lepem naletu vse do prekinitve tekmovanja, za katero upamo, da je samo začasne narave. Škoda, a zavedati se moramo, da so vse ekipe v isti ..godlji",
-	Kako "lockdovvn" vpliva na igralce in njihovo pripravljenost?
-	Vsi vemo, da trenutna situacija ne prinaša ničesar dobrega, to pa velja za čisto vse športe med katere spada seveda tudi nogomet. Kljub vsemu ostajamo pozitivnih misli, predvsem pa strpni in dosledni v spoštovanju ukepov.
Žal nam je, da nas je "Covid” ustavil prav v našem dobrem trenutku, vendar bomo slednje vzeli kot temelj za nadaljnje delo. Nekaj bomo sigurno izgubili, nekaj pa tudi pridobili. Glede na to, da smo kolektiven šport, bomo najbrž stagnirali ali celo malček nazadovali pri vseh skupinskih oz. skupnih točkah - tu pa lahko naštejem predvsem uigranost in sicer kot posledico dobre taktične informiranosti in dobre tehnične izvedbe. Ni pa za prezreti niti za javnost manj poznanih točk kot je kolektivna samozavest, ki vpliva na dobre rezultate in dobro igro oz. predstavo večine posameznikov.
-	Imajo fantje v tem času individualne treninge in kako zahtevno bo ekipo vrniti nazaj v proces treningov?
-	Pričakujem in veselim se, da nam bo ta premor saniral vse poškodbe, čeprav jih ni veliko, a dejstvo je, da nam je vsak posameznik pomemben. Na tej točki bomo zagotovo pridobili. Čas, ki ga ne moremo porabiti za skupinske in skupne vaje, bomo namenili individualni vadbi. V tem premoru želimo fantom ponuditi dobre individualne programe, dobro kontrolo, možnost interakcije, obenem pa tudi individualni pristop. Seveda vse skupaj z željo po izboljšanju naših fantov in ekipe nasploh. Izkoristil bi rad priložnost, da jim čestitam za dobre igre in dosežene rezultate.
St**-
Tour in Vuelta sta naša, manjka le še Giro
Piše: Vito Divac
Da bo Slovenija druga kolesarska država sveta v enem izmed najbolj globalnih športov (115 držav je osvojilo točke UCI) in imela dva šampiona sezone - Primoža Rogliča na prvem in Tadeja Pogačarja na drugem mestu, je bila do lani misija nemogoče. Pred 24 Slovenci je samo Francija, za katero je točke osvojilo kar 90 reprezentantov. O izjemni sezoni Slovencev pa ne priča samo 22 zmag (12 Roglič, 9 Pogačar in eno Tratnik, na zmagovalnem odru pa so bili 53 krat), ampak tudi to, da so bili najboljši etapni zmagovalci na vseh treh velikih dirkah - z devetimi zmagami - po štiri na Touru in Vuelti in eno na Giru), pred Francijo (8) in Veliko Britanijo (4).
Toliko o statistično vrhunski sezoni, v kateri so Slovenci prehiteli Belgijce, Italijane, Avstralce, Špance, Britance, Ruse, Nemce, Kolumbijce in Dance, ki so bili dolga leta za Slovence nedosegljive sanje.
Ne glede na zmago Pogačarja na Touru, je prvo ime vendarle Roglič. Zmagi na Vuelti in drugem mestu na Touru je dodal še prvo slovensko zmago na Liege-Basto-gne-Liege, eni izmed petih največjih klasik.
V Franciji je doživel bridko razočaranje, ko je do predzadnje etape nosil rumeno majico, na kronometru oziroma uri resnice, ki je sicer ena njegovih močnejših prvin, pa ostal brez zmagoslavja na Elizejskih poljanah. Za Slovenijo je bil to, naj se sliši še tako čudno, najslajši poraz, saj ga je prehitel mladi rojak ...
Na Vuelti je zmagal zahvaljujoč pridobljenim sekundam oziroma bonifikacijo pri treh etapnih zmagah in treh drugih mestih (v kronometru bonifikacije ni). Najbolj pomembno je dejstvo, da napak s Toura ni ponovil. Prepričan sem, da bi tudi, če ne bi bilo 48 sekund pribitka (Carapaz jih je dobil 16), zmagal. Seveda z drugačnim pristopom moštva, ki ni naredilo tako težkih napak, kot na Touru ... Ob tem kaže poudariti, da Roglič ni imel višinskih priprav kot večina Špancev in drugih tekmecev, ki so formo osredotočili za Vuelto.
Roglič in Pogačar sta tako kakovostna kolesarja, da bosta zagotovo nekaj let krojila Tour, Giro in Vuelto. A ne samo njih, ampak tudi klasike. Če se jima bosta seveda posvetila. Roglič je bolj kot Liege-Bastogne-Liege pokazal kolesarsko popolnost in zrelost na Vuelti, kjer je zmagal na štirih etapah, ki so bile kopije klasičnih dirk. Ima moč, eksplozivnost predvsem pa verjetno najmočnejšo kolesarsko inteligenco oziroma premišljenost in logiko med vsemi aktivnimi kolesarji. Enak na tej ravni mu je tudi Pogačar in to je tista prvina, ki ju je ob vsej telesni pripravljenosti pripeljala na vrh.
Roglič zgleda navzven popoln, ima pa težave, ko so strmi klanci nad 20 odstotki, kar se je videlo na Touru in Vuelti. V mrazu in dežju ni tako popoln, kot tudi ne v zadnjih dneh tritedenskih preizkušenj. Zaradi tega ne bi smel bistveno spreminjati priprav niti taktike, kakršno je ubral na Vuelti - vrhunsko pripravljen za kronometre, ki veliko bolj odločajo o končni uvrstitvi, kot pa kratki ekstremni vzponi.
Ko sem pred desetimi leti, po zmagi Janeza Brajkoviča na Critčriumu du Dauphinč, ko je premagal Alberta Contadorja napisal, da bodo slovenski kolesarji tako dobri, kot so bili v osemdesetih alpski smučarji z Bojanom Križajem, Rokom Petrovičem in Matejo Svet na čelu, so me kolegi na Delu zbadali z naslovom, ki ga niti sam nisem napisal- "Manjka jim samo še Tour”.
Francoska pentlja je zdaj že naša. Tudi Vuelta. Manjka le še Giro. Slej ko prej bo, četudi ni pričakovati, da bi Roglič in Pogačar izpustila Tour zaradi "italijanskega kroga”.
Roglič ima moštvo s katerim lahko zmaga na vsaki dirki. Pogačarju bo veliko težje, če ne bo imel podobnih pomočnikov oziroma "gregarijev”. Je pa narejen za klasike, svetovna prvenstva in olimpijske igre.
Roglič in Pogačar nista sama v slovenski kolesarski uspešnici. V naslednji sezoni je pričakovati prodor v zmagovito serijo tudi nesrečnega šprinterja z vrhunskimi izidi, a brez letošnje zmage, Luko Mezgeca, Mateja Mohoriča in Jana Polanca. Ter seveda plejado mladih.
Slovenija je tudi med kolesarji do 23 let prva na svetovni lestvici. Zahvaljujoč seveda Pogačarju ter Niku Čemažarju, Kristjanu Hočevarju, Žigi Jermanu, Jaki Primožiču, Žigi Horvatu in Martinu Lavriču. Tudi preostale reprezentance, ki so za Pogačarjem & co imajo pomembne mladce prihodnosti - Belgija Evenpoela in Philipse-na, Švica Hirschija, Portugalska Almeido in Costo, Italija pa Bagiolija.
Tudi slovenski mladinci so zelo obetavni - tretji na svetu je Matic Maček, sledijo pa mu Štefan Kovač, Jernej Hribar in Fabijan Kralj.
Duševno zdravje v času koronavirusa
Nadaljujemo z objavami nasvetov Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola o tem, kako lahko s pomočjo odpornosti obidemo koronavirus, Tokrat je poudarek na ohranjanju duševnega zdravja v negotovih časih.
Trenutno smo v situaciji, ki je za celotno družbo stresna. Mogoče za nekatere bolj in za nekatere manj. Potrebne so prilagoditve na veliko področjih našega življenja. prihodnost je negotova, naše ravnovesje seje zamajalo.
Celotna situacija traja že dalj časa, dolgotrajna izpostavljenost stresu pa je dokazano škodljiva za naše fizično in duševno zdravje. V času epidemije je zato ključno, da se s stresom naučimo bolje spoprijemati.
Uspešno spoprijemanje s stresom ne pomeni, da ga ne občutimo več, da smo ves čas trdni in močni. Pomeni, da se ga naučimo znižati na tako raven, ko ne ovira našega vsakodnevnega delovanja. Mogoče občutimo tesnobo, strah, negotovost... ta čustva so v trenutni situaciji čisto normalna in imajo svojo varovalno vlogo, saj nas vodijo v boljše upoštevanje varnostnih ukrepov. Hkrati pa je normalno, da občutimo tudi jezo, razdraženost, žalost in nemir. Če želimo svoja čustva bolje obvladati, je najprej pomembno, da se zavemo, da so prisotna. Šele kadar prepoznamo svoje čustveno stanje, lahko ugotovimo, kaj nam čustvo sporoča da potrebujemo. Morda v tem trenutku potrebujemo ravno to, da svojo stisko izrazimo in si dovolimo biti ranljivi. Vprašanje, ki nam lahko pomaga pri obvladovanju stresa je: »Na kaj lahko vplivam in na kaj ne moram vplivati?«.
Na kaj lahko in kaj ne
Poglejmo primer. Sandra je anksi-ozna, saj jo skrbi, da bo izgubila službo.
Na katere dejavnike lahko Sandra vpliva? Lahko se potrudi v službi, ter s svojim delom pokaže svoj interes in zagnanost, hkrati pa tudi prispeva svoj delež pri ohranjanju podjetja. Lahko začne z iskanjem nove službe. Mogoče lahko vodstvo povpraša, kakšne so realne možnosti za odpuščanje.
Na katere dejavnike pa Sandra nima vpliva? Svetovni trg se je spremenil, podjetje deluje z izgubo. Svetovnega trga Sandra ne more spreminjati, lahko pa vpliva na to, da čim bolje poskrbi zase in se poskuša izogibati neprestanemu ponavljanju skrbi, kot so npr. »Kaj pa če začnejo z odpuščanjem? Kako bomo pa potem?...«. Seveda se bodo te skrbi občasno pojavile, kar je čisto normalno.
Ob takih trenutkih naj Sandra izrazi svojo stisko. Morda skrbi podeli s prijateljico ali sorodnikom, morda se zjoče, zapiše skrbi v zvezek, stisko lahko izrazi s plesom, preko glasbe ali pa tolče v blazino.
Za Sandrino duševno zdravje pa je pomembno tudi to, da se čustveni stiski ne predaja ves čas in zato naj poskuša svoje misli preoblikovati v bolj spodbudne in realne (npr. »Država poskuša narediti vse, da bi obdržala gospodarstvo. V primeru odpovedi bom iskala novo delo.«). Koristilo pa ji bo tudi to, da svoje misli preusmeri in jih zapolni z drugimi vsebinami.
Svojo stisko lahko zmanjšamo z omejitvijo spremljanja novic o epidemiji. Poskrbimo, da nismo novicam izpostavljeni čez celoten dan.
Stiki so še kako pomembni
V stresnem času je pomembno, da ohranjamo socialne stike, saj nam občutek povezanosti zmanjšuje doživljanje stresa. Pokličemo lahko sorodnike, napišemo pismo, elektronsko sporočilo, pogovarjamo se lahko preko različnih spletnih aplikacij.
Lahko si poiščemo tudi nova poznanstva preko interesnih spletnih skupin.
Čas si zapolnimo s prijetnimi dejavnostmi, morda se pričnemo učiti novega jezika, plesti, risati, programirati, morda preberemo knjigo.
Poskrbimo in podprimo tudi svoje telo in mu privoščimo sprehod v naravi, uravnoteženo prehrano, trebušno dihajte, 8 ur spanja, izogibajmo se zlorabi tobaka, alkohola in ostalih psihoaktivnih snovi.
Če je stiska, pokličite ali se obrnite k svojemu zdravniku
Bodimo pozorni nase in na svoje bližnje. Če smo v preteklosti že zboleli za duševno boleznijo, se lahko bolezen ponovi oz. se stanje lahko poslabša. Vsekakor pa je možno, da se bo kdo v trenutni situaciji prvič srečal s simptomi duševne bolezni. V primeru duševne stiske se obrnite na svojega osebnega zdravnika ali druge specialiste s področja duševnega zdravja, ki vas bodo podprli. Pokličete lahko tudi v Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola, kjer vas bosta podprla psihologa Ela Brecelj in Domen Hartte.
Ela Brecelj, univ. dipl. psih Domen Hartte, mag. psih.
Vaja za zmanjšanje stresa:
Moja skrb:
Kaj lahko naredim, da vplivam na situacijo?
Na katere dejavnike ne morem vplivati?
Kako lahko prispevam k svojemu boljšemu počutju?
>r
ra
X
NR LRDJI SED/JO /M/ZJ O KAVO Š/AJ //^s?
VOLK / VftU /P£0B£KTO, SOŽ/č
Govmiiv -Sj/f/9£//#A/£>0^ l£/& /965 ££J5G/At?/9//70LOVtč
OO/OC/C, l>ft	/ Z Aevž/svo A' /9K£7)e/9L//C3 j00
±01£7///S£J5W?/W/_ //SOPLOČ/L. Pff 6/rs//SMTO /W£KOn/ //GLfie///<?/eLrc> Zft 5£sWL /£7/9. £/?£Č0U? S¥9 š£J/GL0t>J/ /sVL:po&OyO/eO/f5£^/'sS///L/!/ £#£/
šr/ejEL /a£&»K#/č-/for pr</c>/	/sr,
MlM/n/ /terj‘<?C£*//e&///:/srO/?/, //ases/so. ^7£Laea
&emo 7£ te v&em,# raere Ccs/ses+s, c&s/ c os/	/#/>&
£,**
Leta 1965 se je Gino Antolovič odločil, da se preseli z družino v Avstralijo. Po desetih letih se je vrnil in šel k bratu Marku na ladjo Primorka za feralista.
Ko sva se srečala na barki mi je predlagal, da bi prevzel njegov kaič kot drugi feralist. Nato je bil par mesecev moj mentor.
„Marino, se te šara bravo te gavra la parte come mi. Gosi, coci me vado in penzion, go un poco di reuma e me fa mal anche la sciena. Vara che con Cabak (Nevio Ipsa) non si scerza come con mi. Ala butemo una briscola, mi e ti
contro Gesu (Alojz Gašperut) e Levteri. Tako sva zmešala karte, da sva zmagala, nato Marko najde jato sardel tam pri Umagu in ukaže:
„Marino, mola il caičo di Cabake prontite con il caičo e buta il fero”. Takoj sem prižgal luči in svetil, dokler se na Primorki ni prižgala rdeča luč. Počasi sem dvignil sidro in zaveslal do ladje, ki je bila oddaljena kakšnih 300 metrov. Zjutraj smo z mrežo obkolili drugi kaič na katerem je bil Nevio Ipsa. Zadovoljni smo prišli v Izolsko pristanišče s 500 zaboji sardel.
Kapitan Gino Antolovič na ladji Zarja leta 1960. Zraven so še: Mario Kavo, njegov sin, Berto Ipsa, Federico Ipsa z ženo, Ivan Volk, Gio-vani Božič in sin Armando.
Posadka "moje" ribiške ladje Primorka leta 1976. Ivan Volk, Gino Antolovič-Marko, Nevio Ipsa, Levteri o Beštjak, Alojz G., Vitono Gergeta.
Otroci in igrače v MKI
Izola seje pred osamosvojitvijo lahko pohvalila z eno med najbolj produktivnimi in naprednimi tovarnami igrač v celotni regiji. Danes ostajajo le še spomini, zbirateljem pa izzivi.
Pri otrocih ne veš, kaj je prav in kaj ni, saj je vsak otrok svet zase. Tisoče vrst vzgoje - in z razvojem se še vedno odkrivajo nove. Razstava starih fotografij s prizori otrok in igrač iz tistega časa pove več, kot pa bi lahko sam opisal.
V Izoli smo imeli tovarno igrač, ki so bile kvalitetne, opremljene s katalogi, litografskimi tiski, lepo zapakirane. Ne vem, ali je bila napisana kakšna knjiga o tovarni igrač Mehanotehnika, s katalogom in opisom igrač, z letom izdelave in drugimi podatki. V svetu so take knjige in katalogi poznani, objavljene so fotografije in popisi igrač in serij igrač, opisane so tovarne in obrtne delavnice.
Igrače iz izolske tovarne Mehanotehnika so se prodajale na trgu po vsej Jugoslaviji. Ker so bile res kvalitetne, so jih kupovali tudi v Trstu in drugod po Italiji. Po osamosvojitvi Slovenije so tovarno zaprli. Zlobni jeziki so raznašali zgodbe o tem, da se je Mehanotehnika preselila na Kitajsko. Me-hanotehniki so očitali, da je spremenila ime iz Tehno mehano v Mehanotehnika Izola. Pravili so, da lahko prodaja svoje artikle samo v samostojni državi Slovenija, za druge države pa, da rabi licenco, kar pri Kitajcih to ni problem.
Tovarne v Izoli ne bi smeli zapreti. Razvoj gre naprej. V Izoli so izdelovali tudi elektronske igrače.
Igrače, to je znanost, odkar je človek! Otroci in mi jih potrebujemo, saj so igrače vsem v veselje.
Nemci in Čehi so bili in so znani po izdelavi mehaničnih igrač. Izdelovali so gibljive igrače, ki so izražale nek pomen. Vlakci in avtomobili so vozili na vzmeti, lutke so se premikale, punčke so jokale.
Električne, digitalne, tablične igrače otrokom odtujujejo klasično igračo, siromašijo tudi njegov miselni in domišljijski svet. Digitalna, programirana igrača sili v hitro razumevanje programirane igre.
Igrače na razstavljenih fotografijah so danes že umetniški eksponati in manj kot jih je, dražje so. Zbiralci iščejo igrače, ki imajo dobro, recimo raje odlično ohranjene originalne oznake izdelovalca. Na trgu je ogromno plagiatov. Te kopije prihajajo največ iz Kitajske in Hongkonga, so cenene, plastične in škodljive.
Klasične igrače, kot jih vidimo na fotografijah, se vedno vračajo, v različnih materialih, barvah, oblikah in velikostih.
Vsebina, vrednost, govorica igrač, to je nekaj posebnega. Fotografije so dokumenti, ki vsakega nagovorijo na drugačen način.
O igračah je napisanih veliko knjig. Strokovnjaki preučujejo igrače z različnih vidikov. V času, ko ima že skoraj vsak zemljan svojo tablico ali telefon, preučujejo, kako elektronika in digitalizacija vplivata na otroke in odrasle. Je ta vpliv pozitiven ali negativen? Ugotavljajo, da elektronske video igrice na zaslonu povzročajo zasvojenost, umikanje
iz družbe vrstnikov, psihološko občutljivost.
Svetujejo, kako v svetu, ki je preveč nasičen z informacijami, pametno uporabljati sodobno tehnologijo. Računalniški programi so že prepolni informacij. Otroke je treba učiti samocenzure, da bodo znali izbrati samo tisto, kar jih zanima. Doba računalnikov je še mlada, čas nam bo pokazal, kje in kako se konča. Zaradi računalnikov se čas ne bo ustavil, ampak drvi. Otroci bodo posegali in uporabljali tehnologijo današnjega in prihodnjega časa. Kaj bo z njimi?
Naj se vrnem k razstavi. Postavljena je v sedem vitrin in na stene knjižnice. V vsaki vitrini je ena igrača, fotoaparat in fotografije otrok z igračami. Na stenah so povečane fotografije iz družinskih albumov, ki prav tako prikazujejo otroke z igračami. Najlepše igrače pa so tiste, ki jih otroci izdelajo ali narišejo sami, z domišljijo, ki je neizmerna in iskrena.
Janez Janežič
Zdaj je cas za nakup slike
V galeriji Plač Izolanov je še do nadaljnega odprta razstava slik Bogdana Sobana z naslovom Barkolana. Gre za zbirko generično pripravljenih in izdelanih slik jadrnic v Tržaškem ali pa tudi v našem zalivu. Prav gotovo so slike odlično božično ali novoletno darilo ljubitelju morja ali pa morda kar samemu sebi v spomin na velike, množične regate, ki smo jih še nedolgo tega gostili v našem delu Jadrana. Do petka 20. Novembra jih lahko rezervirate po prav posebni promocijski ceni. Informacije boste našli v galeriji Plač Izolani.v Ljubljanski ulici št. 32.
Kul
Galerija Insula
Vabimo vas na ogled razstave RADKO OKETIČ Zgodbe na Krasu ki si jo lahko ogledate v galeriji Talaso Terme Krka v Strunjanu do 3. februarja 2021.		
Galerija Salsaverde		
ROB ZBADLJIVI POET V STRIPU IN GLASBI Avtor stripov in kantavtor Martin Ramoveš se je v zadnjem obdobju posvetil raziskovanju življenja in dela satiričnega pisca Ivana Roba. Rezultat njegovega dela je album Rob -zbadljivi poet v stripu in glasbi. Gre za stripovsko biografijo Roba v knjižni obliki, pospremljeno z desetimi uglasbitvami Robovih pesmi		—1... "A 'KJ
Galerija Plač Izolanov		
razstava Bogdan Soban Barcolana računalniško generirane slike	; ^ r,	- ' S-	htm	
Kulturno življenje se ni ustavilo
le potek je prilagojen trenutnim razmeram. V želji, da se kmalu znova srečamo, vas lepo pozdravljamo.
Objave lahko spremljate tudi na naši FB strani JSKD Izola in Koper https:// www.facebook.com/JSKDIzola/
OBVESTILO UPORABNIKOM KNJIŽNICE
Spoštovani, od ponedeljka, 2. novembra 2020, je knjižnica skladno z novim odlokom spet ODPRTA, vendar v omejenem obsegu. Omogočali bomo izposojo gradiva - prevzem naročenega ali rezerviranega gradiva ob izposojeval-nem okencu glavnega vhoda, prav tako tudi vračilo gradiva.
URNIK Od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Sobota zaprto. Glede na epidemiološko sliko v državi je možna sprememba urnika.
IZPOSOJA IN NAROČANJE GRADIVA Pred obiskom knjižnice gradivo predhodno naročite oz. rezervirate: preko spletne aplikacije COBISS storitve Moja knjižnica, ki deluje 24 ur/dan, ali preko elektronske pošte: knjižnica.izola@gu-est.arnes.si, ali telefona: 05 66 31 284 oziroma 031 369 283, (ob delovnikih od 10 -15). POMEMBNO: naročeno gradivo, ki vam ga pripravimo, lahko prevzamete šele po našem obvestilu, da vas gradivo čaka in ga bo mogoče prevzeti v času odprtosti knjižnice.
Ostaja možnost pošiljanja gradiva po pošti (plačljivo); če želite, da vam gradivo pošljemo, to izrecno navedite v e-pošti ali povejte ob naročilu po telefonu. VRAČILO Gradivo lahko vračate v voziček pred izposojevalnim okencem glavnega vhoda ali preko knjigomata. Izposojevalni roki so podaljšani do 2. decembra 2020.
PRIREDITVE Do nadaljnjega so odpovedani vsi dogodki, otroške prireditve, predavanja in izobraževanja.
Program CKŠP Izola na spletu Ta teden ne spreglejte na: facebook.com/kulturnicenter.izola in na kanalu ELTA TV
> KONI STEINBACHER
Pogovori V sredo
Povezuje: Neva Zajc
Program CKŠP Izola na spletu.
Ta teden ne spreglejte na: facebook.com/kulturnicenter.izola in na kanalu ELTA TV
CKŠP Izola na:
facebook.com/kulturnicenter.izola in kanalu TV ELTA
9	^
tov f	|RI	REPUBLIKA SLOVENIJA
IZOLA-1S0LA	XX	^	M,NISTRSTV0ZAKULn
*
EUROPA CINEMAS
emirivi iu»o»i - ■ioi*sue v»oo»*'«"i
Časi se spreminjajo
Vsa kultura je na psu, ne samo glasba. Tako pravi Rudi Bučar in na žalost ni daleč od resnice. Korona je močno udarila po marsičem. Gospodarstvu ni lahka, zdravstvo je pred kolapsom, družbeno življenje životari. Kultura pa je, preprosto, na psu.
To je dejstvo, a ne sme in ne more biti tudi izgovor. Rudi je tako čas sa-moizolacije izkoristil, da je pripravil, posnel in izdal svoj šesti solistični album, Kambiale so čase, vmes pa se še preoblekel v gospodinjo in v pedagoškega delavca. Ja, časi se spreminjajo.
-	Kako doživljaš ta brezkulturni čas?
-	Vsi, ki imamo stik z občinstvom čutimo to pomanjkanje, vključno z občinstvom samim. Vseeno pa sem mnenja, da prihajajo dobre štorije, ki nekoliko uravnovesijo to uvodno trditev. V zgodovini ni redkost, da so bili umetniki najbolj plodni ravno takrat, ko so bili „tepeni“.
-	To velja tudi zate? Kdaj si posnel material za ploščo?
-	Prvi single s te plošče je izšel aprila 2019, naslednji proti koncu lanskega leta. Ostalo pa smo posneli v času prvega vala covida. A ni bilo lahko. Zadnja leta smo se namreč navadili, da snemamo vsi skupaj, lahko bi rekli v živo, z izjemo določenih inštrumentov, ki niso sestavni del glasbenega grušča in smo jih nasne-mali kasneje. In tako sta naprimer Otroci tistega časa in Dolgo nisva pila nastala po „koronskem“ načinu
snemanja, torej sem napisal note, poslal demo posnetek in po telefonu smo se dogovorili, kako naj bi snemanje potekalo. Nato je vsak od doma poslal svoj del in smo nato vse to združili in moram reči, da se je na veliko srečo vse to potem dobro po-klopilo. Lahko se tudi ne bi. Je pa bilo zaradi tega veliko preprostejša postprodukcija, saj sem zaradi tega načina dela moral že takoj na začetku, ko sem poslal note glasbenikom, pomisliti, kako se bo vse skupaj „zmiksalo“. Pač, ima svoje prednosti in pomanjkljivosti.
-	Si moral tudi sam nasnemavati svoj lasten „demo“ posnetek?
-	Kot kje. Pri „Otroci tistega časa“ smo obdržali tisti prvi posnetek, ker se nam je zdelo, da dobro funkcionira. Pri „Dolgo nisva pila" pa sva se morala s Hamotom dobiti in skupaj posneti vokale, saj gre nenazadnje za interakcijo med dvema sogovornikoma in če bi vsak posnel svoj del doma, ne bi izpadlo dovolj prepričljivo.
-	Snemali ste malo povsod.
-	Ja, ravno zaradi epidemije smo se morali prilagajati vsem možnim situacijam, ki pa so obrodile določene sadove, ki jih sicer verjetno ne bi, če gledamo na to pozitivno. Moral sem se prilagajati. Posneli smo pretežno preko domačih študijev, končni miks in mastering pa v enem drugem studiu. In moram priznati, da me je ta vrsta ustvarjanja na svoj način tudi privlačila. Primoran si reagirati drugače, tudi določene aranžmaje sem prilagodil temu, da jih nismo odigrali bendovsko, ampak
samo jaz z glasom in klavir.
In ni šlo za kompromise, ampak sem imel možnost iskati varianto, ki mi je najbolj ustrezala.
-	Če prav razumem si bil nekako svobodnejši pri aranžiranju?
-	Ja, in morda celo bolj prisoten pri produkciji, saj sem moral nenazadnje pripraviti notne „parte“ tako, da se sami vmešajo v komad. Pomemben je bil tudi vrstni red inštu-mentov, ki sem jih pošiljal. Zaradi tega je bilo toliko manj dela s post produkcijo.
-	Zakaj praviš, da so „kambjale čase"?
-	Rad imam konceptualne albume, a nisem šel vedno v to smer. No, tokrat pa, ko se imel že skoraj posnete vse skladbe, sem našel nek skupni imenovalec, in to je bil čas. In ker se v naslovu rad poigravam z istrskimi besedami, ki so mešanica italijanskih izrazov in slovenskega zapisa, sem prišel do Kambjale so čase. In prvič se je zgodilo, da ima album ime po skladbi. Ta naslov pa je tudi navdih za platnico, ki jo je ilustriral Bojan Ceglar, z nonotom, ki drži v roki tablico, vnukinja pa zraven koplje njivo.
Kako do speštanke?
Rudi se zaveda, da je do albuma najlažje priti na koncertih, a zaenkrat še ni jasno, kdaj jih bo spet mogoče imeti. Promocija albuma se bo vsekakor zgodila, tudi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
A ker je zdaj nove albume v bistvu nemogoče kupiti v fizični obliki, nam ostane splet. Album Kambjale so čase lahko naročite na spletni strani resetiraj.se. Kultura na dosegu klika, če že drugače ne.
POTISKamo nove knjige
Zdaj, ko ne moremo v gledališče ali kino, ne moremo na koncerte ali na literarne večere, je pravi čas za knjige. Knjige niso prenašalke virusa, prinašajo pa lahko veliko zadovoljstva. In zato smo v naši založbi, v sklopu zbirke POTISK pripravili tri nove knjige, do konca leta pa morda še dve.
Je bil na Rexu zaklad?
Knjiga z naslovom Štiriperesna deteljica in zaklad z ladje Rex pripoveduje zanimivo zgodbo o skupini osnovnošolcev, ki pred Izolo iščejo zaklad s potopljene ladje Rex. Avtor je naš someščan Robert Šabec, ki je sicer avtor že treh otroških slikanic in dveh leposlovnih del za odrasle, tokratno zgodbo pa je likovno opremil izolski umetnik, Martin Zelenko. Po ceni 12 Eur jo lahko že naročite na 040 211 434 ali na mail urednistvo@mandrac.si
Nabrana dela Roberta Pišeta Fiša
Na željo nedavno umrlega Franka Hmeljaka in ob podpori sestre Lucije Čok, je tik pred dokončanjem knjiga Nabranih del koprskega drugačneža, svobodnjaka in popotnika Roberta Pišota. Ta je v sedemdesetih in osemdesetih, pa tudi v devetdesetih letih, v samoizdaji ustvaril kar nekaj drobnih knjižic svojih spominov, ki mu jih je ilustriral pokojni slikar Slavko Furlan. Cena knjige še ni dorečena, lahko pa jo že naročite na 040 211434 ali na mail urednistvo@mandrac.si V delu so še tri zanimive knjige. Ribiške zgodbe Marina Sinkoviča se bližajo še zadnjim poglavjem, že zdaj imamo kar nekaj naročil zanjo, upamo pa, da bo nared pred koncem leta. To pa ni vse. Pripravljamo še zbrane kolumne pokojnega prijatelja in kolumnista Franka Hmeljaka z naslovom Viharno leto 1968 in malo čez, izdali pa bomo tudi zbrane in prebrane kolumne Zorana Odiča, našega dopisnika z glavnega mesta.
Kaj vse je nekoč letalo po zraku
Obdobje med dvema vojnama je bilo tudi obdobje številnih odkritij in obdobje hitrega napredka znanosti. Človek seje vedno bolj oziral v nebo, kjer so cepeline zamenjala motorna letala. Največje tistega časa je letelo tudi nad Izolo..
Nekako ob tem času je pred devetinosemdesetimi leti po zraku čez naše kraje iz Pule prihrumela ogromna leteča mrcina z dvanajstimi motorji in pristala na morju pred bližnjim Trstom.
Šlo je za politično-propagandni let potniškega hidroletala Do X, enega od treh, ki jih je v Švici zgradilo nemško podjetje Dorni-er. Do X je bilo za tiste čase res ogromno, saj je imelo razpon kril 48 m, dolgo je bilo 40 m, visoko 10 m, težko 56 ton, z zmogljivostjo do 150 potnikov. Italija je kupila dve taki letali in ju opremila z velikimi 560 - konjskimi Fiatovimi motorji. Letalo je upravljalo 17 članov posadke, predvsem motoristov.
Dornier Do X je bilo največje, najtežje in najmočnejše letalo zgrajeno med dvema vojnama. Prve načrte so pripravili leta 1925, dokončali pa so ga leta 1929. Takrat so Sovjeti sicer izdelali letalo Tu-poljev ANT-20 Maksim Gorki, ki je bilo sicer po površini večje a je bilo težko 53 ton oziroma 3 tone manj od nemškega Dornierja, ki je sicer požel veliko zanimanja, toda zaradi premalo zanimanja potnikov in nekaj, sicer ne usodnih nesreč, so zgradili samo tri takšna letala.
NAŠA IZOLA [skrivalnica]
Njen nastanek sega dobro tisočletje nazaj in od takrat je v sebi in navzven spreminjala svojo podobo. Nekaj zanesenjakov, kot sta Srečko Gombač in Jože Bolha, vztrajno brska po njeni bogati zgodovini in nam v Mandraču odstira utrinke preteklosti. A teh je še veliko, zlasti na objektih.
Zdaj, ko smo ujeti znotraj občinskih meja, vam skozi skrivalnico ponujamo ne le priložnost, da pretegnete noge, pač pa tudi svojevrsten izziv iskanja neopaženih zanimivosti Izole. Takih starejšega datuma, pa tudi novodobnih hudomušnih domislic. Avtor skrivalnice Branko Vuga vam ponuja prvi preizkus vašega detektivskega čuta.
Pa nam je virus pripeljal uravnilovko
Uravnilovke se cel svet boji kot hudič križa. Celo v socializmu je nismo marali, čeprav je naša idealna družba temeljila na enakosti med ljudmi. Kardelj jo je prevaral s samoupravljanjem, v komunizmu so jo po-ignorirali funkcionarji, v kapitalizmu pa kapitalizem.
Prav dobre volje sem postal potem, ko sem nekje prebral, da se je leta 1979, najnovejši ameriški predsednik, takrat kot senator, v imenu ZDA udeležil pogreba Edvarda Kardelja. Obisk v naši deželi mu je ostal v lepem spominu. Kdo ve, morda mu je celo nek ambiciozni mladinski funkcionar, ki je še vedno funkcionar, le mlad ni več, takrat pomagal nesti venec na grob očeta samoupravljanja. Kakorkoli že, pred vsem slabim, kar nam je nekdanji mladinski funkcionar naredil s svojim prelahkim dostopom do družbenih omrežij, nas lahko obvaruje le Edvard Kardelj in Bi-dnov lep spomin na takratno gostoljubje naše dežele.
Uravnilovka je postala družbeno zlo, ki ga izganjamo od povsod. V službi, v šoli, na počitnicah, zaželena ni niti pri upokojencih, ki so skoraj zrasli z njo, bankirji je niti ne poznajo. Uravnilovka je bila obsojena na izginotje, vse do prihoda tega malega virusa, ki se na svojem osvajalskem pohodu ni prav nič oziral po tem, kdo je kdo in koliko ima, oziroma koliko pomeni. Napadel je vse po vrsti: nemočne oskrbovance domov za starejše, učitelje in zdravnike, pa tudi politike in filmske zvezde, celo kronane glave in znanstvenike. Covid 19 je v naš svet spet pripeljal uravnilovko.in če smo pošteni, nihče ne ugovarja zaradi tega. Sprejeli smo jo kot dejstvo in Kardelj ne bi bil nič kaj zadovoljen.
Uravnilovka je postala celo orodje v boju proti posledicam tega globalnega virusnega napada. Lepo število evropskih držav že preizkuša tako imenovani Univerzalni temeljni dohodek, ki ima znake uravnilovke, saj je enako odmerjen pridnim in lenim, uspešnim in zgubam, lepim in grdim, pametnim in bedakom.
Resnici na ljubo, uravnilovko že imamo na vsakem koraku, le da tega ne priznamo. Imamo jo pri denarni socialni pomoči in pri socialnih transferjih nasploh, imamo jo pri plačilu cestnine za hitre ceste, imamo jo pri vseh nakupih, saj so cene enake za vse. Skratka, Covid nas je le spomnil na to, da cel naš svet temelji na uravnilovki, Seveda je ta uravnilovka zelo socialna kategorija, kajti lačni smo lahko vsi, siti pa ne.
Ljudje sicer radi govorimo, da bi bilo lepo, če bi vsi imeli enako, ampak v praksi pa nam to ne gre tako zlahka od rok. V resnici si uravnilovke sploh ne želimo in Kardelju si ni bilo treba nič izmišljati. Samo opisal nas je.
Mef

Glede na to, da je ta ogromni hi-droplan priletel iz Pule v Trst so ga zelo verjetno slišali in videli tudi Istrani, saj bil s svojimi 12-ti-mi motorji prava zračna zverina. Iz Trsta je letalo nadaljevalo do Benetk. Razen močnega prvega vtisa pa letalo ni zmoglo kaj posebnega, saj se ni moglo dvigniti več kot 500 m visoko, bilo je okorno, počasno, predrago in premalo zanesljivo za uporabo na rednih progah. Po nekaj letih prekladanja iz enega konca Italije na drugega sta letali končali na odpadu.	(Srečko Gombač)
Kriminalije
Hudo seje razburil
Policisti so intervenirali v domu upokojencev Izola, kjer se 80-le-tni varovanec ni strinjal z novim sostanovalcem in se je zaradi tega razburil, vpil in grozil zaposlenim v domu. Zoper kršitelja so policisti izreki globo zaradi kršitve javnega reda in miru.
Kraja skirojev ne pozna karantene
Neznanec je iz zaklenjene garaže na Južni cesti ukradel električni skiro, črne barve, E-Goni, model CHIC S03, in izpred gostinskega lokala odklenjen električni skiro XIAOMI M365 PRO. Skiroja sta bila vredna po 400 evrov. Sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Dobili so ga na ukradenem kolesu
Policisti so obravnavali tatvino gorskega kolesa znamke Focus, modro-bele barve, vrednega 1000 evrov, ki je bilo zaklenjeno s ključavnico na Morovi ulici. Izolski policisti so naslednji dan po prijavi tatvine na območju Žusterne pri Kopru ugotovili identiteto 42-letnega Izolana, že obravnavanega za kazniva dejanja, ki je imel v posesti ukradeno kolo. Policisti so zasegli ukradeno kolo in ga vrnili lastniku. Osebo so zaslišali in sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Koronaglobe
Policisti so v preteklem tednu izvajali naloge v zvezi z upoštevanjem Odlokov o prepovedi zbiranja, uporabo zaščitnih mask, prepovedi prehajanja med občinami, obratovanja gostinskih lokalov in ostalih ukrepov za obvladovanje širjenja bolezni Covid-19. Opravili so nadzor in večkratne kontrole na območju Izole ter pri tem izrekli več opozoril in plačilnih nalogov zaradi kršitve Odloka o prepovedi gibanja med občinami in neuporabe zaščitne maske.
Potujoča diskoteka
Policisti so bili v večernih urah obveščeni, da se sliši zelo glasna glasba od Prešernove ceste proti Kampusu. Na kraju so ugotovili identiteto 17-letnega fanta, ki je preko zvočnika na svojem kolesu z motorjem navijal glasno glasbo, ki je motila občane. Policisti so o postopku obvestili starše mladoletnika in bodo zoper njega podali Obdolžilni predlog na sodišče za prekrške.
Hitro, prehitro
V Izoli so ustavili 35-letnega voznika osebnega avtomobila, ker je prekoračil hitrost v naselju. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje zaradi kršitve ZPRCP 46/6-6 (hitrost), sledi obdolžilni predlog.
Policija obvešča
Več težav s pasom kot z alkoholom
Policisti Postaje prometne policije Koper so včeraj, 10.11.2020, izvedli poostren nadzor, ki je temeljil na kontroli hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola in droge, uporabo varnostnih pasov med vožnjo ter uporabo mobitelov med vožnjo. Nadzor so izvajali na območju Obale ter hitre ceste in avtoceste.
Vzpodbudno je, da pri kontroli ni bilo ugotovljenih izjemnih prekoračitev hitrosti, prav tako ne vožnje pod vplivom alkohola in nespoštovanja odloka o omejitvi oz. preprečevanju nalezljive bolezni Covid. Izvedli so 39 alkotestov, ki niso pokazali prisotnosti alkohola v izdihanem zraku.
Kljub temu pa so ugotovili 16 kršitev hitrosti v naselju, 21 kršitev upo-tabe telefonov med vožnjo in 9 kršitev neuporabe varnostnega pasu med vožnjo. Med nadzorom so ugotovili še 4 kršitve nepravilnega prehitevanja tovornih vozil, 2 poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ter 2 kršitvi odloka o preprečevanju nalezljive bolezni. Dan prej, torej 9. 10. 2020, pa so prometni policisti izvedli poostren nadzor nad spoštovanjem omejitev hitrosti in pri tem ugotovili 21 kršitev: 19 v naselju in 2 na avtocesti.
Najvišja izmerjena hitrost v naselju je bila 87 km/h.
Z odra na splet in ekran
V izolskem Centru za kulturo, šport in prireditve so ob drugem valu pandemije hitro ugotovili, da bo njihovo delo v naslednjem obdobju izredno omejeno in zato so se odločili za selitev na splet.
Na oder kulturnega doma vabijo različne ustvarjalce, ki v prazni dvorani, brez občinstva, govorijo o svojem delu in ga tudi predstavljajo. Res da na specifičen način a vendarle. Začeli so s pogovorom s scenografom Dušanom Milavcem, nadaljevali s predavanjem Iztoka Ostana o virusih, potem so pripravili stand up večer z Alešem Novakom, v soboto pa kar lutkovno predstavo gledališča Makarenko. V nedeljo je Drago Mislej Mef gostil znanega dramatika, scenarista, pesnika in glasbenika Roka Vilčnika.
Glede na to, da je spremljanje preko Facebooka omejeno na tiste, ki so vajeni te tehnologije pa so se v Centru dogovorili z domačim kabelskim operaterjem Elta, ki bo pomagal pri prenosu dogajanja tudi na lokalno televizijo, oziroma kanal na katerem je stalna kamera nameščena v Mandraču. Torej, če vas zanimajo njihovi programi poglejte, kdaj so na programu in prižgite televizor. Ni v živo, a je bolje kot nič.
Začelo se je tradicionalno decembrsko okraševanje ulic in trgov starega mesta. Nekateri Izolani dvomijo, da bodo novoletne lučke lahko odgnale težave, ki jih doživljajo te dni, drugi pravijo, da bodo prinesle malo več optimizma med nas. Bomo videli. Upamo, da res.
MALI OGLASI
RAZNO
-	Opravljamo mala in večja zemeljska dela. Košnja, obrezovanje drevja, posek dreves, mala in večja rušenja, izkopi... Miha Debevec s.p. 051-494-105
-	Oddam garsonjero v centru Izole za 1 - 2 osebi do konca maja 2021. Tel 040 89 65 34 ali 040 24 08 30
-	Prodam pasaro Elan brez kabine, dolžine 4,79, obnovljeno in dobro ohranjeno. Tel. 040 457 731
-	Prodam izvenkrmni motor TOHAT-SU MFS5C, moči 3,65 kW, število ur obratovanja: 400. Motor vsako leto redno servisiran pri pooblaščenem prodajalcu. Tel. 040 457 731.
-	Prodam tri plastične kadi za grozdje, 500 litrov in 2 krat 700 litrov, flaškon
(steklen, 54 litrov) in 2 bazena za vodo na kovinskih stojalih (1000 1). Tel 041 721 220
-	Po polovični ceni prodam popolnoma novo, večjo kletko za ptiče (64x35x55 cm). Tel. 031 872 203
NAJAMEM
-	Najamem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru od oktobra 2020 do pomladi 2021. Sem mlajša zaposlena, nekadilka, brez domačih živali. Ponudbe na telefon 069 733 085 (Joži)
-	Najamem boks ali garažo za motor v Izoli. Tel. 041686 551 (Dušan)
PODARIM
-Podarim odlično ohranjeno masažno kad. Info. 041 692 389 v popoldanskih urah.
-	Podarim dobro ohranjen otroški voziček. 041 607 821
B1

e.

s
+386 (0) 41 858 473
Osebni prevzem
t'|, 041858 473
Saj veste kje?
Dl Med parkom in Lonko.
ra
.

aostavMna^aofirr
05i6M5S0
4 „
Redarji z novim
Videti je kot zelo futuristično vozilo za rally, ki ga sponzorira Občina Izola oziroma njena redarska služba. V resnici pa gre za novo vozilo redarjev. Informacij sicer še nimamo, a glede na to, da se je zapeljal mimo v popolni tišini, verjamemo, da gre za korak Občine v smer trajnosti.
Stiskama fflandrač »366 040/43-29-43
splet: stiskama.mandrac.si
fb: LULULU.facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
Novembrska kopalna sezona
±Zr
KEBPAT C MAHE it majice MOLAT
IT,	nalepke za avto
puzle	nalepke za računalnik
itd.	stenske nalepke
m
urnik nalepke