glasilo slovenske narodne podporne jednote HulMcrlpl Itn» Tnrtr STEV.—NUMBER 271 III., četrtek, 18. novembra (Nov. 18), 102«. Drvite ee aaeprotsie veekeme nkr^^Ur,^ j Waahšagton, D. C. - Med organizacije podjetnikov, ki eo pričele poizvedovati, kako učinkuje pet dni tela v tednu. spadi1 tudi Ameriški rudniški kongres. Ubranih je bilo pet eto vodilnih industrijalcev v raznih industrijah, da se jim dostavijo pole i vprašanji, ako delavci ravno toliko produoirajo v petih dneh kot v šeatih, ln če se znižajo produkcijski stroški in poceni produkt. Rudniški kongres nagiaša, da večina blzniških organizacij nasprotuje petim dnem dela v tednu. To je raz umljlvo! f Vupejfu Je poslal aaatopnike a mirovno ponudbo h kanto- Hankov, Kttajeka, 17. nov. dar šal Vupejfu pfoai kuomin-tangske zmagovaloo sa miri Včeraj ao prišli v Hankov trije generali is provinoe Honan in ; «prosili konferenco z generalom Ciangkajšekom, vrhovnim poveljnikom kuomintangske (kan-tonake) armade. Izjavili so, da bi sa radi pogajali za mir in razpravljali o bodočnosti Kitajske, iiangkajšek se nahaja v Klukl-angu. Konferenca, če se bo vršila, se otvori vsekakor v Vučangu. novem stolnem mestu julnokitaj-ske, kuomintangske vlade. Kar so voditelji kuomintanga skleni* i porabiti zimo za konsolldira-nje okupiranih provinc v dolini langtae, ae morda odaoveje in sklenejo ugodno premirje do spomladi. Voditelji bodo zaenkrat zadovoljni, če dobe v svoje roke vzhodno ln zapadno telez» nico centralne Kitajske in a tem dobe sveso s armadami krist-Janakega generala Fengjuhiiau-ga. ki adaj prodirajo čas provinco Honan, da pomagajo K«nten-čanom zaaeati provinci Kiangsu ln Anhai.' Kadar as io zgodi, bode kuomintangovcl v stanju naznaniti velesilam, da so gospodarji treh petin Kltsjske to da je njihova vlada edina, ki ji vredna >rlsnsnjs. Narodno društvo sa aaprtdsk zamorskega IJudetvS se pe» tredi, da kongres sprejme protUinčsreki sakon. New York, N. Y. — Narodno društvo sa napredek zamorske-ga ljudstva je prišlo do prepričanja, da eo vsi speli ns drlav-ne oblasti za odpravo linšanjs bob v steno. Tam v Floridi sta bila uotreljena dva zamoraka fanta, ki sta iskala stare zamer-ko, ki jo odgnala drhal o sek ritimi obrasi. Priletno tono jo iskal njen sla Ia njegov prijatelj. .Ko sta isslodila drhal, ki je odgaala priletno ženo, Jo je drhal uatrallla kot divjo iver. Drhal je priletno zamori» teko pretepla z biči, da ja obletela nezavestna. Narodno društvo sa napredek zamorskega ljudotveoslanka, je bila včeraj krepko zafrknjeha, ko ni mogU drlatl Jezika za zobmi med govori deiavfklh poslancev v zbornici. Astorjeva Je neprenehoma klepetala, ko so govorili George Lansbury, George Buchanan, miss Ellen C. Wilkinson in drugi laboritje. Ko je bilo Lansburyju le preveč, Je adresi-ral Astorieo takole: "Plemenl-U gospa bi imela več spoštovanja, če bi se neočile drlatl Jezik ta zobmi." Meto kasneje, ko aa je Aatorica sopet y mešela v be-aedo Buchananu, jo je U oatrb zavrnil: "Molčite in poelušajte, dokler jas govorim 1 Lahko bi Imeli vsaj malo manire In pame- New York. N- V. - Sprevod-niki zavimši vzhodnih Železnic ao zaradi mezde pred razsodiščem, ki ae ga izvolili, da zasliši njih zadevo. Argumentiranje se Mile h koncu. Obe stranki •ta podali avoje argumente. Razsodišče ima 48 dni časa, da Izreče svoje sodbo, Izvzemši, sko obe stranki pristaneta, da se po-daljša rok. gtnart Chase od' Delavskega biroja zesOopa Bratovščino le-lezniških pisarjev. Frederick N. Motiue. aaŠMriški superintendent pa zastopa kompanljo. Obr izvolita tnatjeaa za predsednl-U^UWzbM pisarji zahtevajo povlšaaše mezde za 10 od-stoikov x . ~ munske kraljice. < U > eland, O. — V develand-mestni abarnlcl je Izbruhnl-* prava civilna vojna redi ru-m,,n*ke kraljice, katera Ima pri-11 prihodnji pondoljek. V krnici je namreč vatala opozi-C'J® proti načrtu sprejema bai-vladarice. Tukajšnji ru-^unski konzul Dimanceacu je "i'topil od sprejemnega odbora r«'knč, da se mu 'gabi caU stvar/ Nl «eji mestnega cveta v to- rJ'k zvečer je bila velika rabuka. Marohall je zagrozil al* ^ rmanu Petru Wlttu. da ga vr-** \i krnica, ko je botei Mtati P^test proti ofidjelnemu spre- J"1«»» kralilee. za od povodnji prizadete V» jugoslaviji. čakaš*. RL — Centralni odbor sa nabiranje darov od po-vodnjl prisade te v Jugoslaviji poroča, de Je do dne t. novem-brsti, poalal skozi mlnlstratve notranjih ddt Jugoelovsnskemu rd^emu krilu I!8,28.22 PROSVETA GLASILO SUlVEN» NARODNE PODPORNI JEONOTR NARODNE PODPOR» JRDNOTR Rokopisi M M ▼«¿•»o. Chicago to Oleero luhfL WU>. RJI ss pol SSM. LASTNINA SLOVBHl tmammm «m^'- ■ 11 C«M OfflMOV PO Narotaiaa: Z*dt*)m» pol ku la $' 26 sa tri teu. 11.66 aa tri wmm, ta JS Naalov sa vs* kar taa stik s TBOSVETA" BSI7-6t So. Lwsfch Imk, """«THE ENLIGHTENMENT" Orsaa «f tka Slov s— Nalloaal Offma by tko Advert iatas SobaeHptioa: Unitod Stotee (oseopt Chkaso) i ; ckteaco aad forajsn MSSalll Št* SST MEMBER of TSR FEDERATED PRESS" 1 " ISS MfichiCMk — Delav ■Ice razmere so tu bolj slabe. Fold Motor Co. jo odslovila več u» povšije svoje borno večerjo in tisoč svojih delavcev in ravno- se m slo odpočije po trudapol tako jih odslavijsjo druge to- nem delu; ps tudi to bo ilo. vame. Sedaj je veliko ljudi brez Vsak naj izpolni svojo deltnoet, dola. V listih pa čitam o enako da postane delničar, in š^ slabih raziherah, ki vladajo po ga pridobi. Seveda nekateri ai drugI* naselbinah. Upom, ds bo tudi mislijo, kako bo pa mogdče Datum r oklepala a. pr. (Oft. SI. ItH) polog vaše*s isana na aa.lovu »«■«•i. da vass i« s Um daovom potekle naročala«. Fmevito ja pravsfaeaa, ds ee vsai s« «stari Mat. —^^— MARIJA PRIKRAJŠA SVOJ OBISK V AMERIKI. _ * Chicago najbrž ostane v spominu Mariji, rumunaki kraljici. V Chicagu niso čdkali nanjo samo ofrakanci in dame posute z dragulji in zavite v dragoceno kožuhovino, ampak nanjo je čakalo tudi preprosto ljudstvo, ki je dalo svojim čutstvom duška. Zunaj na cestah, ki vodijo s kolodvora do Mestne hiše, je čakalo ljudstvo, da sprejme Marijo, kot kronano , zastopnico dežele, v kateri zdihuje več ko dva tisoč političnih jetnikov v ječah, v kateri je delavcem vzeta koalicijska svoboda, v kateri delavci ie izvrie zločin, ako se organizirajo v strokovnih društvih, in da jo počasti tako, kot se spodobi za kraljico, prihaja iz take dežele. Tam v ljudskih množicah so kviško štrlele štandarte z napisi: "Proč z zatiranjem, morjenjem in mučenjem romunskih delavcev."—"Kraljica spomni se Cotzofane-stija r'—"Balkanska tiranka!"—"Doli s kraljico" in "Proč s pod jarmi jevan jem," to te glasili drugi napiti Vmes ilo se pa slišali vzkliki kot: "Cotaofanesti!"— "Spomni se Cotzof anesti ja T Ti vzkliki so bili v romunskem jeziku in policija je mislil/, da ljudstvo Vpije: "Živela kraljica!" Neki mladi človek se je preril skoraj do njenega avta in ji zaklieal "Cotzofanesti" skoraj v obraz. Kraljica je za trenotek pobledela in skuiala sa je prisiljeno smejati, pa ni Ilo, in naslonila se je daleč v avtu nazaj.* Kaj pa je Cotzof anesti? To je ima mesta ali večje vasi v Kumuniji, kjer je Marija imela izredno dobre čase v družbi francoskih štabnih oficirjev ob času svetovne vojne, in kjer je na tisoče ranjenih romunskih vojakov umiralo na gnili slami in brez postrežbe. Ko se je kraljica vrnila iz Mestne hiie in so demonstracije zopet pričele proti nji, je ftele policija nastopila proti demonstrantom. Najbrž je nekdo povedal policiji, kaj besede pomenijo, * katerimi ljudstvo v Chicagu pozdravlja kraljico. Sprejem v Mestni hiši ni bil sijajen. Prav nič slavnostnega ni bilo na ljudeh, ki so bili določeni za sprejem kraljice. Ljudje so bili oblečeni v obleko najrazličnejše barve. Tu je bila siva, Um karirana, tam rojava, tam selena in tupasem je pa imel na sebi kdo frak.. Tudi ženske so prišle v navadni popoldanski obleki in so bile deževnemu vremenu primerno oblečene. » i V fiondeljek zjutraj so listi prinesli novico, da Mari ja skrajša svoj obisk v Združenih državah in da bo že o Božiču doma. Kralj jo kliče domov, ao poročali dnevniki Nihče se ni zjokal in dejal Mariji, ostani med nami. Sprejem v Chicagu je bil mrzel curek vode za one, ki Ao pozabili, da so se Američani pred sto petdesetimi leti borili proti kronani diktaturi in za odpravo monarhisti^ ne vladne forme. Oikaški bogatini—moški in ženske, ki so že zdavnej |k»zabili, koliko so njih predniki trpeli v revolucionarni vojni,zabavali Marijo. Obiskali so z njo vred cerkva in ninaRoge, dajali obede in večerje, a zdi se, da Marija ni pozabila nprejema, ki ga je priredilo ljudstvo i* čikaških ulicah, ko se je s kolodvora peljala v Mestno hiši). Nepričakovana želja romunskega kralja po kraljid-fce menda ni rodila brez vzroka, govori ljudstvo. Rumunnka je poleg Italije danes najbolj barbaraka dežela v Evropi. Tam delavec in kmet ne štejeta ničesar, lioapodujoči razred tlači z železno peto kmete in delavce. Medtem ko tfo.«podujoči razred v Rumunaki nonti in rnzkošnostl. umirajo kmetje in de Kmetje žive v takih razmerah, da se ne m najc-Hti koruzne kaše do sitega. Razmere, v k delavci, niso nič bolje. Ljudstvo doma umira _ Ijica se pa vozi po Ameriki v sijaju in blišču, piroje in gostuje pri milijonarjih. Od kraljice ni bilo pričakovati da kaj drugega potne v Ameriki, v* Iti če a« odpelje Mhj ija preje domov, kot je mislila ob svojem prihodu v Ameriko, ne bo ameriško ljudstvo prav nič žalovalo za njo. To je pokaaalo v soboto pri njenem prihdu V mesto, , v uclob-i gladu, enkrat rihJtive u, kra- kmalu priiel tisti čas, ko nam bo zasijalo solnce, ker so bomo rešili izpod kapitalističnega jar- ma. Rojaki so se zadnje čase vendar začeli vodno bolj zanimati za dramatiko in dramake prireditve. Vedno opazim kako kratko poročilo iz to ali one naselbine, da ao, priredili dramsko predstavo ali organizirali godbo» pevaki zbor ali klub. Po nekaterih naselbinah so rojaki zelo a* gilni a prirejanjem dramskih predstav. Kakor v marsikaterem oziru, tako tudi v tem dela slovenska naselbina v Detroitu nekako izjemo. Ako bi človek primerjal slovensko naselbino v Detroitu s kako drugo enako veliko, bi nt mogal verjeti, da je taka razlika*. Kajti v Detroitu — bodimo odkritosrčni — se Slovenci take malo, pravzaprav nič ne zanimamo sa napredek in delovanje v kaki kulturni stvari. Poglejmo drugam, ako imajo zaporedoma dramske priifeditve, koncerte in predavanje sli shode. Tu na na-iih prireditvah, ki ao v najbolj-em slučaju veselice, vidimo ta-k ore koč vedno ene in iate obraze. Da bi priredili kaj večjega, tem še mialiti ni. Poprej res ni bilo veliko pričakovati, ko še nismo imeli svojega doma, toda aedaj imamo svoj Delavski dom, zato bi se lahko zavzeli in organizirali dramatiko. V splošnem js pri nas videti iraeej navdušenja, kadar ae kača stvar sproži, toda ko pride Čas, da bi se organizirali, pa navadno ravno onih ne vidimo zraven, ki so se v začetkn najbolj navdušili. Poizkušali smo že več, toda navadno smo ostali na sredi pota. Vsakdo navede za to drugačerf vzrok, vse skupaj pa nam ne dela čaati. Ustanovili smo že pred par meseci izobra-Jevalni klub, ki naj bi bil popolnima brez politike in njega cilj naj bi bil gojiti edino dramatiko brez ozira na to, kaki ao njegovi člani, ki ao vai enakopravni. Rojaki, kateri imate veaeljs do dramatike, pristopite k temu klubu in pomagajte s svojim sodelovanjem. Tak Klub nam je potreben, kajtf rojaki tu ae zanimajo za dramske predstave. To je tudi dobra izobrazba za mladino. Ne Bilo bi čaatno za celo tukajšnjo alovenako naselbino, ako bi se pustili osram*. :lti od drugih alovenaklh naselbin. Najlepšo priliko imamo aedaj, ker imamo avoj delavski dom. Pokažimo drugim alovenskim naselbinam, da nočemo za-oatajati za njimi, ampak hočemo naprej po poti napredka. Zato tudi imamo izobraževalni klub, Kpjfc še precej dobro organiziran. Treba ja še zanimati i sanj. * | Apeliram na rojaka, ki imata količkaj voaelja do dramatike, to je petja in godbe ali igre. ds pristopita k temu klubu. Udeležite ae prihodnje seje, ksters ss vrši dne 28. novembrs v domovih prostorih ob dasetlh do-poldne. To je na 887 So. Artillery a ve. Nikar ne imejte ^rasnih izgovorov. Vsakdo naj as zavzame takoj, da bo ustanovi: tel j. Tako se bomo lahko organizirali in si sbrall to, kar naa bo bolj veaelilo. — Frank Te-hovnik. 'wrnmmmmm * i^S Delavski dom. Sharon, Patagonia, Pa. — N šs dolgo čaaa, ko je bil kratek dopis is naše naselbine, v kate- ^^■šspodbuja dopisnik, kdaj bomo pa mi, severni Saron-čani izgradili svoj deUvsk dom? Rea naa js maol sloven eev. oziroma Jugoslovanov, pa tudi i delom ne gre preveč dobro. pa vseeno rojaki, sačnimo aamo da enkrat led prebijamo pa bomo gotovo dosegli to. kar večinoma val telimo. Samo dobre volje pa telesno miške js treba, p« bo šlo. Val tukajšnj •lov«.m i vemo. da amo potrebo malega zavetišče, \araor bi ae vtaaih zatekli mi In a. da ee malo razveselimo In kaj stvarnega pogovorimo In kaj izgraditi, ko nas je mala Lep ia velik dom pa veliko stane, Tudi temu se da odpomoči, samo ne predočujmo si tiste pravljice od vola in iabe, da bi ¿aba toliko vode popila kot vol. Kako krasne domove imajo po naselbinah, kjer je veliko Slovencev. V naši naaelbini nas je malo, pa aam tudi mali dom za-dostuje, da bomo vaaj rekli, te je nate, ass vseh Jugoslovanov v severnem Sharonu. Toraj rojaki, komur je ta koristna stvar količkaj pri srcu, naj ss sdsove vabilu. Podpisani vaa vae uljudno vabi na sestanek na moj doa| dne 20. nov. v soboto zvečer obi7. Vaaki naj pripelje tudi svojo soprogo s seboj. Pokažimo tudi mi, ds smo složni. Naj nikdo ne izostane. Po ssstaaku^ in dogovoru bo prost prigrizek kranjskih klobas. *'> Ns svkjsaje kličem vsem v soboto zvešsr dne 2d; nov. ob sedmih. — Jee Paulenleh, R. F. D. &7, Box IS, Sharon, Pa. vaaj Apele avoje zborovanje, da ae treba aellti po teh Jala||M nill J Seveda vsak Vsakdo izmed ae najrajši vaede pismo slovenskega delavca iz francije. < )■. iru (Is Crstawalda v Loreni smo prejeli plsino od Franca Mlakarja, s katerim nam je poslal tudi aliko od društva alovenskih delavcev v tem kr*3u, ki so jo vzeli o priliki razvitja njih društvene sastave. Ns sliki je precejšnja skupina delavcev z zastavo (nad sedemdeset), ki bi se ne dala reproducirstl, da bi bils razločna. Društvo ima svojo godbo in lepo zastavo, na kateri je znak bratsko sklenjenih ,rok z lipovim listom v sredi. Pismo •e gla«M) > Proaim, priobčite v Vašem cenjenem listu par vrstic iz naše zadolžene Evrope. Zahvaliti ae moram mojemu staremu prijatelju Hermanu Drobeachu, tajniku društva št. 668 S/tt. P. J. v Waterfordu, Nova Skotia, ker mi je naročil Proaveto in plačal za pol lata naprej iz svojega žepa. Tako prosim še druge ameriške strice, ki imajo tu okoli aorodnike ali prijatelje, da bi posnemali mojega prijatelja Drobsscha. Nam ja namreč nemogoče naročiti'ai list, ki izhaja v Ameriki. Zakaj nam je nemogoče, Vam je tudi lahko znano. Za oaem dolarjev moram tu delati pol meseca in te J>i lahko dal le, Če bi nMeaar ne potreboval za preživljanje. Torej atrici, pomagajte nam do izobrazbe in ši rita tudi msd nas svoj list Pro-sveto. Mogoče se bo spreobrnil še kak grešnik. jfrpsebno se za Vaš list zani mamo sedaj, ko amo ai ustanovili svoje podporne društvo z imenom "Edinost". To društvo ima enake dlje, kakor jih Ima vsša jednots. Drugače ae imamo v Franciji bolj slabo. Kakor vidimo v časnikih, se tam samo s avti vozita ob nedeljah. To je lepo, ampak ml se Šs s "Šub-karo" ne moramo. x V imenu našega društva "Edlnoat" pozdravim vae strice V Ameriki. — Fraac Mlak (Bar 17 b, Creutwald. MosssN, Lotringen, France. k Kljubtemu be pa trditvi, ■ i vpliva v \ Wsshlagton, D. c. (F. P.) — Zdi ae, da tajnik Kellogg ni ničesar opravil, da bi povzročil rakkol med Ameriško delavsko federacijo In Mehiško okrajno delavako federacijo, ker je naznanil, da* sovjetska poslanka Kollontajeva ne sme potovati skozi Združene države. Razmere mod Ameriško dsisvsko federacijo in strkovno delavsko centralo v 'Mehiki so normalne. Veat, da je Kellogg poslal novo grozilno noto mehiški vladi, ni povzročila menda drugega učinka, kot da postajs sodelovanje delavskega gibanja v obeh republikah še bojj prijateljsko. Tako je mnenje, ld postoji v u-radu Pan-ameriške delavske federacije. Res je da je Ameriška delavska federacija sprejela na zadnji svoji konvenciji resolucijo s namenom, ds odvrne vsako razpravo o boju med cerkvijo in državo v Mehiki, ki pravi, da se naj preiščejo fskti o vladni podpori, ki se daje mehiškemu delavskemu gibanju. Ampak ts resolucija ne določa, kdo naj opdvzame korake, da dožene te fakte. Do danea še niso bili pod-vzeti koraki, da se naj pošlje delavska delegacija v Mehiko, da dožene te iskte. Da ta resolucija ne pride v po-štev, je mogoče kriva Zgodovina Ameriške delavske federacije v vojnem $asu. V vojnem času je postala politika Ameriške delavske federacije tako zapletena v Wilsonovo administracijo in toliko njenih voditeljev je posta-lo članov vladnih odborov in komisij, ds je veliko protidelav-skih podjetnikov postalo posor^ no na to dejstvo. Btta je ust* no vi j ena Ameriška aHjanca za delavstvo in demokracijo, kateri je načeloval Samuel Gom-pers in ki je bila «družena f predsednikovim tajutto skladom potom Odbora ss javne informacije. Ta organizacija je pošiljala govornike, ki »o bili odborniki delavskih strokovnih organizacij. Ta organizacija je bila posebno delavna proti gibanju Tjudakega aveta, ki je stre-milo za tem, da dobi od ameriške vlade, odkar je vstopila A merilu v vojno, izjavo glede vojnih ciljev, da povspeši toliko bolj razprave o miru Ameriška delavska federacije smatra stike Mehiške delavske okrajne federacije s mehiško vlado popolnoma zs domačo devo. Ravnotako kot Ameriška delavaka federacija smatra vae avoje akcija za vojno pospeševanje v letih 1817 in 1918 svojo domačo strategijo za pridobivanje člsnov. Ravnotako ne bo poalanka sovjetake Ruaije v Mehiki pognala voditelje Ameriške delavske; federacija v spor z Mehiško delavsko o-krajno organizacijo, ampak federacije vMi v stvari slo, ki je potrebno v mehiških političnih razmerah. Ameriška delavaty federacija ostane pretisovjet-«ka, kljubtemu bo pa nsglašala, da komuniati nimajo vfcriiva v Mehiki, akoravno je tam aovjet-aka poalanka. —— Clkaškl mrlUkl oglednik potre- CMaaga. — Cikaški mrliški oglednik je Isjavil pred clrkuit-nim sodnikom, da potrebuje še aadem pomagačev pri njegovem delu, ker je sadhje Čaaa aelo veliko smrtnih slulajev. IfcJsaŠ jih je pa vsled gangatev fn pa avtomobilaklh aasgod. - Ta dva sla povzročita največ smrtnih slučajev, ki dajo Oscsr Wolfu veliko dela. Stadabsksr kompanija be kupila avto v bombažnem pasu. South Bead, Kad. — Predsed* nik Studebacker avtomobilna drušbe je naznanil, da bo ta komapnija v novembru In decembru kupila sa vsak prodan avto sao balo bombafta. To valja aaveda aamo na jugu, kjer pridelujejo bomba* in ki je kraj znan kot "bombaini pas". Novi čikstt šerif f Chicago. — Patrick J. Olg*, okrajni blagajnik, ki je bil pred dvema tednoMa izvoljen sa šerifa na domokvataki listini, je v torek naglo umrl. . prijateljstvo s Turki. Moskva, 17. aov. — Cičerin. komisar zunanjih eadev. je ano-či na ruako-turlkem banketu v Odeai izjavil, da ao hnperijali-atične dršavs potisnile Ruatjo in Turčijo v polotaj. v katerem sU se našli najboljši prijateljici. Obe republiki sdaj gradita njuno politične in ekonomsko štv-Ijenje na novem temelju. ««M VEDE Oblika bacilov tuberkuloze spreminjajoča. Dr. Sweeney je pronašel, da ae oblika vaeh bacilov, posebno pa še tistih, ki se lih dobi pri tuBerkoluznih ljudeh, spreminja. Pravi, da je njegova iznajdba korak naprej v bakteriolegiji. Bakteriologija jetike bo revo-lucijoSlzirana v bližnji bodočnosti. Ako se to posreči, tedaj bo dolgoletni trud, da se uspešno zatre takozvano^ belo kugo, vendarle uresničen. Dr. Swsfc-ney je objavil tozsdevno poročilo pred departmentom mestnega sanitorija za tuberkulozne. Sicer ni dr. Sweeney podal nič gotovega glede iega. Dejal pa je, da iz dosedanjih poizku-šenj in rezulUtov zgleda, da bo njegovo prizadevanje uspešno. Preiskavanja in rezultati ao mu dali zadostnega povoda, da lahko trdi, da bo njegova metoda zdravljenja jetika uapešna. Njegovi eksperimenti ao glavnem ovrgli staro domnevo, da ostanejo tuberkulozni bacili vedno enake oblike- On je pronašel, da gredo nekateri teh bar cilov skozi veliko spremembo. Vse to pa je, kakor pravi on, odvisno od bolnika, na katerem se rede. Nekateri bacili se spremene v granularne oblike.' Pričakovati je, da bodo nadaljne študije prinesle zanimive rezultate o teh granulamih oblikah bacilov .ter da se bo dalo v pri-hodnjosfi najti zdravilo, ki bo uspešno pokončalo bacile tuber-kuloze. ■■ Dr. Sweeney je tudi mnenja, da ti bacili večkrat povzročajo drtige infekcije iszhih bolezni. John F. Barry, aplošni superintendent čikatkega sanitorija, je dejal, da so dosedsnje najdbe na tem polju že v rabi, ki bodo, ako se izkažejo učinkovitim, revolucijonizirale ne aamo diagnozo pal pa tudi zdravljenje jetike. Berry je tudi izjavil, da je v tem letii v sanitoriju bilo 86 slu-čajev jetike uspešno zamorjene, 77 slučsjev ustavljene in 282 slučajev pa je bilo sboljšanih. Je priznana po vsem svetu to* največja agrigulturna raz- 18. NOVEMBRA, žmrkomet Kje je rešitev? | Poročila o fašistovskem □ barizmu na Primorskem augsstij«,^ ie treba nek^ storiti za primo?. ske rojake. Pojavlja, se celo 1 ameriški Slovenci veliko pcHnagajo vrimor^ Slovencem - morda celo 08V^ bode, če hočejo. Ker nočejo J leni in brezbrižni, celo hudobni. Neki župnik, ki ni na slovenski fari, se navdušuje za velik« "skupno akcijo", katero naj vodi mr. Grdina. "In če rojaki ns sprotnega prepričanja nočejo ZJ nami, gremo pa samj na delo" Ali right. | Nihče pa ne pove, kaj je tre-ba storiti, da bo res pomagal Skupna akcija ali cela vrsta i* Paratnih akcij se Uhko osnuje^ in kaj potem? Bno je gotovo: ameriški Slo-venci lahko dajo denar, dosti denarja, ali pa bo denar poma-gal? Denar ne bo pomagal! F* šisti denar zaplenijo Čim pride tja^ Fašisti zsplenijo vse, kar pošljemo tja. 'Kako dosežete Primorce in se obenem izognete fašistov? | Samo dve poti sta, ki vodita do rešitve. Vojna z Italijo g po-razom in uničenjem fašizma! Druga pot: revolucija v Italiji, ki raznese fašizem, buržoazijo in sedanje italijanske meje! ■] Tretja pot, ki še ni na vidiku, bi bila eplošna revolucija v Evropi, ki razbije vse aedanje nacionalne države in ustvari federacijo tielavsko-fcmetskitr republik z jezikovnimi in prosvetnimi avtonomijami za vaa ljudstva. I Najbližja in najboljša pot je I revolucija v Italiji. Ali ste pripravljen^ na aodelovanje? Ali ste pripravljeni na vojno? oo«, rl Edina dobra novica iz Jugoslavije. Vse novice iz Jugoslavije so slabe, razen te, da so dobri jugoslovanski Škofje na svoji konferenci, katero so imeli pred kratkim v Zagrebu, sklenili, da 8e vsem ženskam, ki bodo nosile "bubifrizuro" in imele gole roke ter kratka krila, prepove vstop v cerkve. Moderne ženske bi pa storile najboljše, če bi tje tudi ne silile večtako bi škofom tudi to prepoved prihranile. — Sršen iz Ljubljane. 0 0 0 Mednarodna razstava živine, ki je po vsem svetu priznana kot največja agrikulturna razstava, bo odprta v Cikagu dne 27. t. m. ter bo trajala do 4. decembra. To bo Še sedemindvaj seta razstava. Obdržavala ae bo v amfiteatru Chicago Union Stock Yards. Na rasstavi bo veliko zanimivih stvari, ki bodo zanimale vsakega, bil % dežele sli z meats. Dvajset poslopij bo opremljenih v ts namen . Obiakovalci razstave bodo lahko videli rasne domača živali vseh vrat in paaem. Na razatavi pa bedo tudi rasna semena. Nič manj kot 8,000 različnih vzorcev aemen bo ns razatavi. v Folegtega pa bo tudi kfajaka dirka ter druge podobne igre, ld ae bedo bile ss prveaatva in tro- Na tmsatavi bodo tudi zaato-pane rasne kmetijske šole železniške družbe so sniiale cene vosnim listkom, da se bo te razatave lahko udeležilo čim vSČ ljudi. Posebne vrednoeti je ta ras» a tava za naše farmarje, kateri šive v bližini. Tu ae jim bo nudila prilika videti govejo živino vaeh paaem ter ae tako poučiti o reji živine ter o drugih važnih vprašanjih farmaretva. * Posebne sanlmivosti bodo tudi oddelki rasnih univerz, ki «e pečajo t eksperimentiranjem rastlinstva In Jivine. Imele bodo tudi resna žita In pojaanfla, kako ebdelovatl polja, da ae hna lepše pridelke. Včaalh je bilo mnenje, da ni peč treba nikake-ga šolanja sa poljedelstvo, toda moderno kmetijstvo je dokaaalo drugače. Ne koliko polja ae ob-dala. temveč kako sa ga obdela, da bo pridelek napel, da ne bo vsa trud zastonj. Moderno kmetijstvo ss aelo razlikuje od «taroki je v rabi še sedaj v Evropi. ▼ Ameriki je Dva ekstrema. S aevera piha mrzla burja, ^ z juga piha gad ... * e e Pravljica. Bil je pater-Časnikar, ki je najel pisanega fajmoštra za svojega sotrudniks. Fsjmošter je pisal in pisal, pisal in pisal, pisal in piaal leto in pol, nato pa mu je rekel pater-Časnikar: "Dobro ai delal. Na, tu imaš sto dolarjev nagrade, zdaj se po spočij. brate lM s, ail o e o Le naj čakajo! Oh, vi ponižni, ki boste dediči božjega kraljestva na zemlji, le zanašajte se! Ko pride vsš dan, boste lahko spravili dedščino, ki vam ostane. • • • P Velika razlika. Drsfi K. T. B.l Pred kratkim Se je nekdo od kutarske bsnde ponorčevsl iz upepeljenjs Eugens V. Debaa. Piaal je, da so Deb-aa "spaHli". Radovedna sem. kako kutarji imenujejo tisto paljenje, ki se je vršilo zs isss svete Inkvizicij«. Takrst so sps-1U1 žive ljudi. AU je bolj krtfsn-sko paliti žive kakor mrtve? -Vernica v svete dolarje, Woodward, Iowa. « o « Pertlnentna vprašanja. - Kdaj pa ameriška kraljic* obišče Rumunijo o e • Ne peeabite! Zahvalni da» se blil. se boste zshvslili zs Zahvsim dsn? v ' e e e Dobro znsmenH' Matthew Woll je zopet o*tel Rusijo. To je znamenje, ds sij« še ni propadU U redu. Vse j« K. T. B. eejšnjo v hitrico. Mje^^ stroji so nadomestili skom ^ « sUre navade, ki so bile poč««* poljedejstvo šlo aaprej s pre- la neokretne. Nova bolnišnica n« m verni Wellaovi centi. ( hieago, 111. Štirinedetrop-no boinilnico bodo tideli ne se-vernem delu Wellsove oeete. Bolnišnica bo atala $300.000 ln x> znana kot Lincoln Memorial boepital. Imela bo 160 aob ta parijente. Postavljena bo na 1731 North Wclla atreetu. Prvi: Ali te včasih mučijo skrbi? DrugI: Nikdar. Prvi (tačudeno): Kako to 7 Drugi; Podnevi nimam čaaa, ponoči pa aem pretaspan, da bi me mučile akrbi. DIJAKINJA DOLŽI DIJAKI NJE "SLABIH NAVAD**. Pravi, da ao po večini'aame dijakinje krive ljiibeaenakih aa-hlod, ker aame napel Ja vajo študente v to. i New Yeriu — Današnje mesto je preraaio evojo pravo uporabo, je rekel Thomas Edieon v intervjuvu s Bdwardom Mar-ahallom, ki je priobčen v tekoči številki nekega ananatvenega magaalna. Bodoča mesta bodo vladana poveem drugače kakor eo danea. V meatu bodočnosti, pravi slavni ianajditelj, bo glavno, ka-io hraniti čas. Prometna kriti-Šča in ceate bodo uravnane po matematikih, kateri bodo iapod-rlnili ali nadomestili sedanjega prometnega policaja. Zločini bo-; do tnitant Še predno dobimo ananatvenega prometnega policaja. Davki bodo postali neverjetno nitki. Mesta bodo vladali eksperti in ne več polftikantje. Toda hrup in šum današnjega mesta pa ostane in se bo Še povečal, kakor trdi Edison. Ampak človeka pa bo narava ob i-s tem času dovolj oglušlla, tako da bodo ajagovi živci lahko prenašali povečanje šuma. Ediaon ima dva prometna načrta. Eden je ta, da bo treba napraviti ceate širše, po katerih ae bo odvzelo prometne tovore. Drugi pa je ta, da bo treba o<* praviti križišča na prometaih cestah. Toda. kako to storiti? Oa pravi, da morajo to vprašanje rešiti edigp le Matematiki, katerim pa morajo končno prieko-čiti na pomoč arhitekti. Ianajditelj je tudi mnenja, da bodo v prihodnja nebotičniki o-me jeni na. yeükoat in višino, ker bo toliko ljudi naenkrat hotelo vetopiti, da bo aastavljen ves promet. Nebotičntki so doslužitt, pravi Bdieon. Bili ao časi, ko eo bili potreba! in ko ae jih je smatralo, da nam hranijo čas, toda v bodoče ae bode ajcatkli nepraktičnim in valed tega jih bo tre* ba kontrolirati gMe njih-višine in obsežnosti. Strehe poslopij so sedaj, po veČini nerabne. V prihodnjost! ne bo tega opažati. Vse strehe bodo rabljene. Večina jih bo rabljenih sa »rakoptove. Zrakoplovi bodo toliko apopolnjenl, da se bodo lahko spuščali v srak kar nardvnost v višino. Istotako bodo tudi lahko pristali. On pri-tnava, da bo ta doba prinesla nove katastrofe, toda te ne bodo preprečile zrakoplovetva. Kar se tiče posluha,«o katerem pravi Edison, da ga bodo rjudje po velikih mestih delno tgubili vsled velikega šuma, bo ta ljudi pravi blagoslov In ne na-potje. Toee pa v jirvl vrati tiče tistih, kateri sek> natančno slišijo. On to lahko trdi, ker je on sam skoro popolnoma tgubil posluh in sedi/ trdi. da mu to pomaga, da so njegovi Živci uravnani povdtyfto in da delujejo e-nakomernö.' Njemu ne pritade-ne prav nič niti največji šum velemesta." Vlade ameriških mest po ekspertih bodo samo aledi|e načrtu, ki je sedaj v rabi v Nemčiji že več let. On tudi podaja mnenje, da, kadar bodo ameriška mesta vladana tako, kakdr danea vladajo managerj! velika podjetja, tedaj bodo vsa mestna vprašanja Ixginila, bodo rešena. j ... m - Duhoven poatal advokat; tago-ver Je bot leger ja. , bogsnspart, Ind. — Presbite-rijanski duhoven George Psrrjr je danes takaj sprejel imenovanje advokata, ko ga je okrožni sodnik imenoval, da naj ta-govarje pilotnega Walker ja, kateri je obdolšea, da je tržil t ne-postavno pijačo. Ker obdolženl al imel denarja, da bi najel evo-jega advokata, ae je eodaik obrnil k omenjenemu duhovnu, kateri bo tapevarjal mladeka Oče, kar podpišite. Sin: Oče, ali vi lahko podpišite avoje Ime s zaprtimi očmi T Oče: Gotovo! Sin: Potem pa saprlte oči in podpišite moje šolako spričevalo, e Laakaaje. On: Najlepše ženake vaelej poroče največje bedake. Ona: Poskusite vaše laskanje kje drugje. Ali vam je anano, da — Ako ai prihranite po en dolar vsak teden, tedaj al boste prihranili milijon dolarjev v tsku 80,000 let? Ga pogreša. Janes: Gospa, takaj ste vendar vrgli ven pljuvalnlk?—Jas ga pogrešam. Gospa: Nehajte godrnjati; vi ste ga pogrešali še predno sem gs vrgla proč._ SEVERA'8 1 COUGH BALSAM Poeluftlt* ae kampanje m nove čl—e In pridobite si raapieane nagrade! A DIRECT SUBTRACIÜR jmobtmotnmMviimim Adding Llitlog'Figuring Machine _ Varšava, 17. nov. — Ves kaže, da se bo uporns večina poljske zbornice podala vladi. Maršal Pllsudski js včeraj fgprrill socialistom In drugim radikal-cam, da ratpuAl parlament, če ne umaknejo svoje sehteve ta odpravo novega tiskovnega zakona. Razpust zbornice pomeni, da Pllsudski vlada eno leto brez vsake zbornice. aarjev. Berlin, 17. nov. It Bukarešte javljajo, da je ruski pemik "Skandinavija" eksplodiral In zgorel na Črnem morju. Poročilo dostavlja, da Je 44 oeeb izgubilo življenje. Italljanakl .pamlk je rešil U oseb. . Četrtek, i«, novembra izlet v JUGOSLAVIJO Kuomintasg Pod pokroviteljatvom s. M £ Vukovitcha uradnika Cunari Linije, bo pnrnik "Carmania1 tm peljal izletnike v Jugoslavijo u boiič, * njeno vote jo, ki odpluj, g. decembra iz New Yorka. Mr — VukevHck je vodil ie več enakQ iti izletov v oeredno Evropo, taki al je njegova navzočnost na parni, r, ku kot vodnik izletnikov rajam, aj čena a popolnim zadovoljstvom in sonofo nabava. (Adv.) NAZNANILO ZAČETEK VESELICE TOČKO OB L UM POPOLDAN. Igrale bode TasiSaraHu ia CisiMSarga. Pa^ ia afesr pat accu«-ffiavsaki s iasiii Kak*. Uljudno vabiaso vaa araartaa draitn, poaesaspaa tajska in rojakinja domače ia it bUinjih naadbin, da asa poanta v eMlgcm tovilu. Za točno in dobro postreibo bo »«eekibel ODBOR! ii ■ tiH n Ti T «jr I I II S H I II mm — nadjivn knjiga sa učenje angleščina, s dodatkom rasnih koristnih informacij, stane aaam---i—J2.00 fekan IHagonoglJo tolmači naravne zakone tn sploini razvoj, knjiga Is katere zamoreta črpati mnogo naukov «aafanfoa povest iz Hv-in dothrijaji rojaka, iz- ........................ii llJI a flnatredja doslej skri kl Jo Ja spisal sloviti ir, poalevanfl pa Ivan -11.00 P« J* S82 strani mehko KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri nailh društvenih tajnikih In drugih zastopnikih, namreč doeedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih Pravi čaa za aanbitev. On: Kdaj naj Reziko zasnubim? Ona: O Boiiču, seveda, ker takrat je najbolj pripraven čas ta to, in pa navadne ena takrat sprejme svari, ki Jih drugače nemara! NAROČITE 8f KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI SJ.P.l,MTI«(»niEMIOt« * to Ii je nkknil ogoljufati