Leto LXX.   St. 282.                             LtaUiaoa. sobota 1L decembra 10*7                                      Cena Din 1*-

iznaja vsaic dan popolđne. izvzemAl oedeije in praznike — lHBerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, većji inserau petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek poaebej — »Slovenski Narod« vena mesećno v Jugoslaviji Dio 12.—t za inozemstvo Din 25.—. Rokoplal se ne vraćajo.
UREDNIŠTVO fN UFRAVNI&TVO
LJUBLJANA,   Rualljeva ulica »tev. 6
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon At. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Pofttna hranilnlca v Ljubljani St 10.351
Najvecja železniška nesreća na Angleškem:
škotski ekspres zdrobil osebni vlak
Na vožnji iz Eđingbourga v Glasgow je ekspresni vlak zavozil v osebni vlak in ga dobesedno zdrobil — Dosedaj 34 mrtvih in nad 1OO hndo ranjenih — Nesrećo ie zalcvivil sttežffii viliai*
LONDON, 11 dec. z. Vsa Anglija je danes pod \ tisom strahovite železni&ke katastrofe, kj se je snoči pozno zvečer pripetila na škot-skem. Po letu 1915, ko je vlak poln vojakov zgrmel v prepad, v Angliji rte beležijo tako hude železni-ške rosrete, ki bi zahtevala toliko člo-■°%kih žrtev.
i-;kspresni vlak Edinbourg—Glasgou* je bil voeraj nabito poln, ker je mnogo ljudi potovalo na škotsko, da bi tam prežlveli svoj vveeekend, ker je na Š**ot-skem že zapadel dobe! sne# in so lepe prilike za zimski sport. Vlak je vozil z vriikansko brzino skozi snežne \iharje, ki so na mnogih mestih zasuli projro in
zasnežili signale, tako da strojevodja skoraj ni ničesar videl. Ker pa je ie-lezniški red na Angleskem zelo strog in se morajo vlaki točno držati vozne-ga reda, je vozil s pred piša no brzino, računajoč na vestnost železniških prometnih uslužbenrev.
Ko je vlak drvel skozi malo postajo Castle Carrev, je prišlo do katastrofe. Strojevodja je najbrže »pregledaj signal ter se je ekspresni vlak z vso brzino zalete! v osebni vlak, ki je stal na postaji. Več ^gono\ osebnega vlaka je dobesedno zdrobilo, kakor da bi bili Ie škatlice za vžigalice, težka lokomotiva ekspresnega   vlaka   pa  je   zajahala   prt-
Ijažni vagon in ga zmečkala pod seboj. Edino lokomotiva osebnega vlaka je ostala nepoškodovana.
Koliko žrtev je zahtevala nesreća, še ni točno ugotovljeno. r>o danes zjutraj so potegnili izpod ruševin 34 mrtvih in nad 100 ranjenih, izmed katerih se mnogi bore s smrtjo. Reševalna đela zelo otežkoča snežn] vinar, ki skoraj sproti zasipava razvaline. Vrhu tega so železne vagon ske konstrukcije tako okrivljene in medseboj pomešane, da jih morajo razsekavati in rezati, da pride-jo do ranjencev. Izpod razvalio se še vedno čujejo klici in stokanje r&njen-cev. že ponoći so poslali na pomoČ od-
đelek vojaštva. ki pomaga pri reševa-nju. Promet so morali popolnoma ustaviti,  ker je vsa  proga  zatrpana.
Neki potnik, ki je po naključju odnese! ćelo kožo, pripoveduje, da se sploh ne zaveda, kdaj se je prav za prav zgodila nesreća. On je v kupe ju trdno spal. Naenkrat se je znašel v snegu poleg proge in nič ne ve, kako je prišel tja. Ko se je zavede!, kaj se je zgodilo, je skuša 1 resiti svojo ženo in svojo mater, ki sta ostali pod ruševinami. Xi pa mo-gel niti več ugotoviti, kje je njegov vagon, ker je cei vlak Ie en sam kup raz-valin.
Zmagoslavje v Tokiju
Padec Nankinga je izzval v japonski prestolnici velikansko navdušenie
TOKiO, 11. dec. z. Včeraj popolđne so japonske Čete po kivavih borbah vkora-kale v kitajsko prestoLnico Nanking. Ja-ponski poveljnik je že v četrtek stavil po-veljniku nankinške obrarabe ultimat z zali tevo, da mu do petka opoldne izroći me-sto. Ker je kitajski poveljnik na ta ultimat odgrovoril s topovi, so vćeraj opoldne Ja.ponci po poteku Jltimata. izvršili generalni napao m navalili aa mesto z vseh strani. Po krvavih borbah se je japonsktm četam posrećilo zavzeti trojna glavna vrata v mestnem obzitiju in tako so vdrli v mesto, kjer f»o se -še pozno v noć razvijale krvave borbe. Kitajci so branili vsako ped in so na s^vojem umniku rušili hiSe in požig-ali vse, kar je moglo Japoncem nuditi kakršnokoli oporo. Poooči je bilo v*»e mesto v plaznenin. kitajske 5ete pa. so s-\ noprestano boreć z japonsrkimi oddel-ki, mnikale preko Jangceja.
Vest o packm Nankinga so objavili v Tokiu po radiu in s posebnimi i'z^iajajTii listov. Pad^c kitajske prestolnice jo izzval v Tokiu velikartsko navduSeinje. Vso noć so ogromne miiožice manifestirale po uli-cah, vzklikale japonski \x>jski in zahte-vale. raj se iaveUe vojna proti Ivitajcem dc konca.
V uradnih krogih pa naglašajo, da bo sedaj nastal v vojnih operacijah zastoj. Na eni strani t^ to potrebno, da si ja.po«n-ske ćete, ki so sadnje tedne prevalile ogromne dal jave, odpočijejo. na drugi strani pa up i o, da bo med teni prišlo na Kitajskem d* prevrata. Japonska vlada ne prizna već centralne kitajske vlade pod vodstvom   čang-kajšeka   in   podpira   akcijo,
da se sestavi nova kitajska vlada, ki bi bila docela pod vplivcuni Japoncev. S to vlado bi Japonci sklenili mir in uredili bodoće odnošaje me«i K'taisko in .Tapon-ako,
Zvestoba čangkajšktt
gangiiaj, li. dec. AA. Velika skupina ki tajsikih zastopnikov je izjavila dopisniku Reuterja:
PrLsepramo, da borno ohvarovali svo}o Čiiet in da ie borno sodelovali 6 ^ovraŽTiikom niti kupovali njejroviMra bla^a. V šanirhaju žive tri je milijoii Kitajoev. Kategorično Sklanjamo priznanje kakTŠnekoli s'mw,va-ne organizacije, ki jo l>o ©ovra/.nik pK^ta-vil. Obljubi jamo. da lx>mo tuđi nadalje ostali ?vesti osrednji vla<li in i'a ltoino fHxlpi-rali Canirkajska.
Prelom Italije z zenevo
Danes bo objavljen izstop Italije iz DN — Odmev v Aneliji
London, U. dec. br. Vsi današnji londonski listi objavljajo v senzacionalni obliki vest; i/ Rima o skorajšnjem i/stopu Italije iz Društva narodov, ki bo oficielno skle-njen in objavljen na današnji r.očni seji velikega fašističnega sveta v Rimu. Kakor ob vsch sličnih pnlilcah. bo rudi tokrat alarmiran ves italijanski narod Fašistične organizacije so že izdale navodila za velika zborovanja. da bi tako čun večje množice pnsostvovale objavi tega sklepa, ki jo bo-do prenašale vse ltalijanske radijske postaje, kakor tuđi govor, ki ga bo ob tej priliki iniel Mussolini na mno/ico z balkona Be-ncšl^e palače v R.inu. Temu govora pripi-sujejo v rimskih političnih krogih veliko važnost. Ne samo, d? prihaja ta govor neposredno po obisku jugoslovenskega mini-s trske J3 a predsednika, napovedujejo tuđi važne izjave Mussolinija v pogledu bodoče italijansJce zun-anje politike po pristopu Italije k protikomunističnemu paktu in iz-stopu iz Društva narodov. V glavnem pa zanima londonske liste bodoči razvoj od-nošaiev med Angliio in Italiio. Vsi listi iz-r.ižajo mncrije, da predstavlja izstop Italije i/ Društva narodov bre/ dvoma veliko ovim za /bl;žanje med Rimom in Londonom in bo sedanjo napetost še bolj pooštri!. »Daily Tclcgraph« opoz^rja na prizade-%anje ministrskega predse-inika CUamber-laina za dosego neposrednih stikov med Rimom in Londonom, ki nai bi se pričeli z razgovor* angleškega poslanika v Rimu z italijanskim zunaniim ministrom po pred-hodni i/incniavi pišem med Chamberlainom in Mussolinijem. ^\edn-arcdni položaj zadnja dva meseca ni dopu^cal. da bi se ti razgovori natiahevali. s-nričo najnovejie politike It-aiiie pa na take razgovore, ki bi gotovo blasodejno vplivah na razvoj medse-bojnih rninošajev. v dogledni dobi sploh ni več  misliti
Edino izjemo med londonskimi listi tvori »Dailv MaM«. ki pozdravl-a korak Italije rn smatra, da bodo s tem podan' vsi pogoji za neposredna pogajanja med Rimom in Londonom List ob javlja tuđi daijše poro-čilo svojega rimskesa dopisnika, ki zatrju-je. da namerava Mussolini takoi po objavi izstopa Italije iz Društva narodov staviti Anglij' posebno ponudbo. k' naj pomiri angleško javno mnenje. r«iuss*)lini oamera-
va med drugim predložiti angleski vi-adi po-droben nacrt za rešitev španskega problema, pri čemer je pripravljen pristati na zelo dalekosežne koncesije. Ceravno progU->ajo v Rimu izstop Italije kot odgovor na dosedanjo angleško politiko napram Italiji, si vendar /ele z Anglijo prijateljskih od-nosajev. V ostalem pa si žele rimski krogi zavarovati hrbet za primer, da pridejo v razpravo srednjeevrops.ki problem", ki jih toruira zlasti Nemčija.
Premier Chamberlain za demokracijo
London, 11. decambra. b Prenaier Cham berlain je izjavi] v nekem s\'ojem včeraj-šnjem ja\iieni govoru med drugi111: Ni-kakor ni naša želja, da bi drugim drža-vam predpisovali obliko njihovega notra-njejja režima^ kakor jo hoćejo one same imeti. Mi sami pa smo trdno odločeni, da obdržimo tisto demokracijo, ki <5rao jo zgradili v stoletjih in ki najbolji igx>var-ja  značaju našega  naroda.
Zunanji minister Eden je podal snoči daljši zunanjepolitiCni ekspoze pred zuna-njepolitičnim odborom parlamenta. Clani odbora so imeli po Edenovem ekspozeju vtis. da vlada v celoti odobrava njegovo zunanjo politiko.
Nesreća v pribramskem
radniku
Praga, 11. dec. AA. V rudniku srebra v Pri branili še je pretrjral kabel đvigrala. v katereni je bilo 11 rudarjev. Dvi^alo je treš<-iio v rov. £est rudarj^v »e je nevarn-o poško cvalo, ostalih pet pa je odneslo laž-;-e rane.
Nemški letalski rekord
Pariz, 11. dec. AA. Mednarodna letalska /veza }e priznala rekord, ki jra je dosepe! pilot bavai**kih letačkih tovaru Wu«ter, v blizini Hamburga dne 11. novembra, ko je z novim tipom letala ktel 610 km in 950 m aa uro.
štrigova in Razkrižie
Zupnija Štrigova šega skoraj izpod vrat Ljutomera pa do Čakovca in spada pod za~ > gre^ško nadškofijo. Pod to župnijo spada tuđi Razkrižje, ki se nahaja tik pn Ljuto-meru in ki se je že pred vojno borilo za odcepitev od Štngo\*e in za svojo samostoj-no župnijo. Želji Razkrižja je bilo pred leti ustreženo .« tem, da je bila razkriška cer-kev izročena očetom frančiskanom, ki so do nedavna tu opnn-Ijali duhovniške posle. Propoveđi so bile v razkriški cerkvi hrvatske in slovenske. Slo\-enčevci so v zadnjem čašu priče!' ? živo agitacijo, da bi bile v razkriški cerkvi propoveđi izključ-tin v sloven?''mi, kar pa nadrejena cerkve-na oblast v Zagrebu ni dovolila, mar\peč je    napravilo    kratak   proces    in    likvidirala
ruzkriško župnijo, oziroma ekspozituro ter cerkev zopet izročila Štrigovskemu župniku. Zaradi te odredbe je zavladalo v Raz-križiu silno rnzburjenje, ki se obraća proti slovenčevcem, katere se doiži, da so oni krivi, du je Razkrižje izgubilo svojo župnijo Pred dnevi je prišlo ćelo do malih đemonstracij in pobitih je bilo par šip, da so morali posredovati ćelo orožniki. Oče frančiskan ki je doslej opravljat v Ruzkriž-ju dušno pastirstvo, je že zapustil si'oje mesto. Bil je sptošno priljubljen, ker se ni vmešuvnl v ptrtitiko in nw je bil vsak ver-nik tnako mil in drag. Zu njim žutu je vse prebivatstvo, ki je nejevoljno zlasti zato, ker so mu vzeli duhovnika tik pred božič-■   ni mi   prazniki.
Potres v Italiji
Rim. 11. dec. z. Snoči so sJcorai v vsej Italiji občutili precej moćan potres. Naj-huj>i so bili potresni šunki v Toskani, Li-gunji in Benećiji. V Praru in Florenci je potres dosegel osmo stopnjo. v Noveni pa peto. Po dosedanjih vesteh pa potres ni napravil večje škode, pač pa je izzval veliko paniko med prebivalstvom. Ljudje so vso noč prebili na prostem, čeprav je bilo vreme zelo hladno. Potres je spremljalo podzemsko bobnenje. Potres so občutili tuđi   v   Genovi   in   v   Bologni.
Nesreća atneriSkega parnika
Xewyork, 11. dec. /. Veliki ameriš-ki pot-nišJci parnik »Prezident Hoover« se je po-nesrečil v blizini Formosc Vihar je tre-sčil parnik na plitvino, kjer je nasedel. Na krovu je 650 potnikov. kj Cakajo sedaj na rešitev._________________________________
Sorzna poročiJa.
Curih, 11. decembra. Beograd 10.—, Pariz 14.695, London 21.615, Ne\v York 432.125 Bruselj 73.475, Milan 22.72. Amsterdam 240.40, Berlin 174.20, Dunaj 80.70—81.80, Pragra 15.20, Varšava. 81.80, BukareSta 3.25.
■                 —^—           ^^^^"^         ^^^^^^         -^■■^^'        -^^^^-       -^^m^^^         ^^^t^^^       ^^^i^^"^         ^^^»^^"^         ^^^»^^"^         ^^^m^^         ^^^^^^       ^^^^^^^       ^^^^^^^         ^^^i^
Ob 60 letnici dr. J. C. Oblaka
Ljubljana,  11. ilecembra.
Roj^n je bil 10. decembra 1. 1877, po datumu rojutva mu je padel na ramena šteti križ, a tem ni dvoma, čeprav kar ne more-mo verjeti. tako svež, prožen, v najvećjem razmahu v poklienem in lit^raruem delu je ob tej o-bletniei. Priro<ia, ki jo ljubi nad vec, kateri je žrtvo val svoje najlep^e ure, dneve in tedne, £"a je ohiauila. miade^a in delav-ne^a.
Dr. J. C. ObJak je izmed ređkih Slovcn-oev, ki so ostaH zveeti evojemu viSjemm no-tranjemu   poklico   kot   «kal-i   lepote   svoje domovine,  čeprav jih  je  življenje  iz Ciste um etničke sfere epravilp na pot udejstvova-nja in del* ^ta veakdanji kruh v prozaičnem o^ivetniž.kem   pokKcu.   Že   zgoiaj   ee   mu je ojrlaeila žilica  za Timetnoet, ki sra je pripe-IjaJa v kro£ »Zadruge«,   v   kat eri   so   za čeii iskati evoj umetniški obraz Caokar, Zu pančić,   Kette.  OdtJej   je  ostal  zveet  Lcpo in Recnici.
L. 1905 je vfcbudil pokornost v Rloven*' umetniakib in planinskih krogih s prvim sl
venskim  planinskim deloni  ^Golica in Kndil-nikova,  koča«.  Ze   s  peeinimi.   ki  jih   je   ob-javil  pred tem  v  »Plani us ketn  vestuiku-« fie   j je uveljavil. S prozo pa se jt1 uvrstil mcl  i u stanovite i je   naše   planinske   kulture.   Ako   « pretehtamo daues  njegovo  literarno  deJo, te   { moramo   čuditi   spričo   njegove   ;>lt>lovitosti,   j mnojrbtranobti  in  i tejni  ho<ratofiti.    Njegovo doseAlanje   delo,   ki   mkakor   še   ni  doeeg-lo vrhunca, eaj j© ^lr. 0Wak  še ve.:no aktivan »otrudnrk   v   revijah   in   časopisih,   raz/>deva široko in močno o^ebnost z izrazitim estetskim   čustvovanjem.   Naši   mla<li    >laai»iski generaciji   je   zaradi   teera   vodnik   in   učitelj še vedno. Ob veaki priliki ee naši planineki pisatelja  apominjajo   njegovej^a   pionkekotra dela tm področju planinsAejra pisateljevanja" dela na področju planii^kejra p:e atelje van ja.
Dr. Oblak je tur li eden iz.mcd redk ih »lo-verakih izobraženeev. ki se zanima jo za vse domaje kulturne pojave. Njego\e poletuike kažejo oetno duhovitost in gentlemensko dušo, ipričajo, da ima bistro oko za vee i*>n-čne in eenčne strani našega kuLturne^a življenja. Kadarkoli je spoznal, da &e pođi temu ali onemu krivica, ali da je ta ali oni v zino-ti al"i namenoma krenil na napačno pot ki prikazal kultume pro*>leme v napadni kici. je dr. Oblak vedno javno povedal gvoje mnenje.
Globoka Ijuhezen do domovine mu je ve-1 evala, da je v težkih časih branil pravice svojega zariranega naroda. Opozorimo naj samo na njegovo borbo za pravic« sloven-skeera jezika na Koroškem.
Prepotoval je dobršen cteđ Evrope in o svojih potovanjih je napi«al Šf«-1ije, ki jih je treba zanuii umetniv^ke vrednoti šteti med br6ere slovenske planine-ke literat^l^*l. NajHolj mo>5tr*iko je eeveđa obde^al lepote evoje domovine. V zadnjih le^in ilozorevanja je pojrlofrU svoje srleđan:e na svet in življenje in polejr čie*e efiteti«k€ 'i?merjeno*!ti »e uvplvivlja pri njpm filo7oftiko motTPnje in mišljenje. Zjrradi! s\ je svojo filozof:jo o živ-M^nju, katere Temelje tvori spoznanje o ve-:"ini prirode.
Svoje zadnje velike tcse4e o lepoti đomo
ne jubi!ant   še ni  izrek«!. zato mu   želhn^
Iravja in  nov uma tj? -io *«krajnih mej živ
anja, da  ^o 7irrađil o.»  ^iehe impozantao
tavico svojega ustvarjanja.
politični  o6$o\ni&
___                  -     .-.-_,                          - — —j—---
Občinshe votHve v Ljutomeru
Iz Ljutomera nam pišejo: Radi nove komasacije so razpisanr občinske v*o//rw tuđi v Ljutomeru. IVši/t se bodo v nedeijo 19. t. m. Razume se, du se je volilno gibu nje že pričelo in postaffi od dne\rn do dne-va bolj živahno. \7o. do sedai še ni bila vložena nobena volilnu lista. »Slovence« je nedin'no pisal, da se njegovi somisljeniki teh volitev vesele, češ da bo pri teh vo~ litvith odbila žudnju uru Hutomerskim »iz-koreninjencem«. T<xlu kukor se zdi, je tem sedaj že žal, da se je izvedhi komutacija, katere posledica se sedaj volitve. Ze pri šest uvi kwndid utuke liste jim namreč prede doku) hudu, ker se morujo oziratt na raznu Ijubezniva pisma, ki jih dobrvajo prav oni, ki so jih vzeli v kombinacijo 7u kandidate. Xi dvoma, da bi vkljub vsem težavom ta lista vendurle bila sestavijena Takisto gotovo pu je tuđi. da bo tej nasproti postrn*-Ijena krepku gospodarska listu, na kitieri bodo sunv dobri posestniki, obrtniki in de-lavci. V tem pogledu je sporazum že di*se-žen in nudejati se je, da bo rodit nujbolj-si sad. Tuđi v novi občini Razkrižje vlada \*eliko zanimanje zu i'otiti'e, toda tu volit\*e še nišo razpisane, dasi jih občinarii žrvo žele. Položaj tu pa je dokaj zamotan, ker ljudje ne morejo pozabiti, da so izgubili župnijo.
Organizacija JNS v Požarevcu
Pretekla nedeljo je prredilu Juguslo\crt-sku- nacionalnu stranka v Požttrevcu zbor za požurevsko okrožj?. Zboru so se udele-žili številni delegati prcv iz vseh obCm. Zboru je predsedoval bivši pnžarevški župan odvetnik Miodrag Jeličić. Prvi je go-voril nurodni poslanec Hngoljub Jevtić. ki /e obširno ru? pravi jal o političnem pi>lo-žuju in podal o njem najvernejšo sliko Po-slunec Ješa Protić je orisal politiko JNS in podrobna ocrta/ smernice zu vsestrunsko izpopolnitev organizacije Delegati so z napeto pozornost jo poshisah izvajanju obeh govornikifv in jih često prekinili z živahnim odobravanjem Sprejeta je bila resoluctjđ, s kutero se izreku zuupnica strtmkinemu vodstvu in odobruje strank na taktika. Za predsedmkn okrožne organizacije je bil iz-\*oljen bivši župan Miodrag Jeličić. Zboro-vanju so tuđi prisostvovult senator Mil&t Marjanović in nurodna post uncu Jovan Se-nadovič m Mirko L'rošević. lFsi tri je sit bili   takisto  izvotjem  v  okrožni  odbor
Kriiarji in njih prisega
\T zagrebški nadškofiji obstoiu nutćna katolička organizacija »Križorjev«, katerih vrhovni \*odja je odvetnik dr. /v*> Protuli-pac. Ta organizacija je izdali za leto /933. svoj »Križunki kalendar«. Ki>!edur obja\'lja preko ćele strani slik'j dr. Prutulipcu in v posebnem članku besedilo prisege, ki jo mora vsak hnatski kržar položiti svojemu vrhovne mu v<,dju dr Ptotulipcu. To bese-dilo se g!;;si: »Prisegum, da bom z\xst doma in izven doma svoji organizaciji, svojemu križarskemu imenu in svu je mu vrhovne m u v (» d j i d r. Protulipcu* d oki e r b o življenje v meni \e bom nikdar omadeževat s\%oje križarske časti ne z mislijo, še munj pa z besedo ali z dejanjem.K — Zoičitnik in pokrovitelj križar jev je. kakor je znao, sarajevski nudskof dr. Šarić. dočim je sedunji zagrebški nad-ikof dr. Stepinac njih odločen nusprotnik. Dr. Stepinac podpira svoje organizacije — Skome, Krome in Grome, katoliška mladin-ska društvu, ki so bila (psn&vanu sele i&d-nja letu na njegovo pi>budo. Stepmčevo glasilo je »Katolički Li*1<r Zanimivo je, kako to nodškofovo gtasilo sodi o prtnegi rvesto-be% ki je predpi*ana križarjem \-rhovnemu vodji dr. Protulipcu. Takole piše dr. $te-pinčev »Katolički List«: »Apostolaf laika je bistveno odvi^en od hierarhije Zato je tuđi položaj ljika. ki vt*li organizacije Ka-toliske akcije, zasnovan na načetu podre-jenosti in od\'isnosti napram noxitetfu cer-kvene oblasti, a ne na sami volji in volit\H članstva. Oni ostanejo samo tako dolgo na svojih mestih. do&ler imajo misijo s strani h:erarhije. Potemtakem ni v skfudu z osnov-nimi načeli Katoliške akcije, ako se v zgo-raj navedeni prisegi izreka zvestoba oseb-no današnjemu \'odiu križar jev, »dokler bo življenje v meni.« \očelo hientrhijske od-visnosti in podrejenosti škofu mora na tem mestu priti jasno do izraza, da ne bo no-bene zmede v stvareh, ki so jasne in temeljne za praktično življenje in delovanje Ka-toliške akcije. To smatramo za potrebno poudarjati ne glede na vprušanje, te-li zgoraf navedena prisega obvezna za čla-ne križarskih organ'zpc'j uh ne Potrebnu bi bila predhodnu cerkvenu cenzuru!« — Ra-dov^edni smo, kaj k temu poreče organ xa-rajevskega nad&kofa dr Sarica. ki je, kukor smo že naglašali, odločen zaščitnik dr. Pro-tulipca in njegovih križar/ev, — sarajevski »Katolički Tjednik«. Se bolj zanimiva pa stvar se postane, ako bo zagrebški nad ikof sku&al dr.  Protulipca  odstaviti  z  mesta vr-
Jfrovnega voditelja križarjev. Ta grožnja je docela jasno izražena v stavku: »Oni (la-iki) ostanejo tako doigo na svojem mestu, dokter imajo misijo s strani hierarhije«. \7ajmanj, kar se bo zgodilo, pa ho to, da bodo hr\atski križarji morali priseči rve-stobo ne odvetniku dr. Pnrtuiipcn, majrvač
njrfjfrofrr dr. Stepincul
Sfratl   ?                                                                                          »SLOVENSKI   tf&RODc.  sobota, U. decembra 1937.                                                                               Sfav. ?82
Mnogo ]• ljubiteljev iivaU -
kdo pa misli na lindi?
Ljubljana, 11. decembra Ko zapad« prvi »neg, dobri Ijudje /aJno misliti na drobn« ptice, poatavljato jim kN Diilnice, tra»tjo Jbn hrano v pafkUi in na vrtovih ter apelirajo na plemenite ljudi, naj bodo UMniljMii do žinUi. Ćelo v listlh »ahko čitate goda: Krmlte u bofle ptičkel To je v raatiici tako lepo, vprav fcinljivo, da človek ne more več dvomiti v »rfcrio omi* ko mežčaoot. Pri nas lahko opasujete v«e ieto neštfto ljudi v parkih. kjer e plera?-nito Ijubeanljo do iive^a stvar*tva ^itajo živali. Z radostjo skrbe žanje, t ^oreftno-stjo in iskrenim Mfcdodeen je>m *e po-*ve*i*t jo ti dobrodelnosti, da jlU moraš oUnidovati. ftkoda ©amo. da ima olovek le eno srce; kt> ga posveti ^ni lj uberu i, pa ne morv vec razdajati. Se vecja nesreća je. da i majo ne-katpri lju<1je srca samo zaee in jih ne od-pirajo niti Ijubeini do ubogih ptiuk. Mnogim ljudom je erčna omika zelo pri t?reu. a misliio, da jim ne more nihe> ofctati tr-riosrČnostL ako poUažeio v»aj Iju bež *n do žirali.
Ce si dovolj naiven. lahko mislit, da z zinio prinaifljo EaloMni dnevi pomanjkanja in mraza samo xa fcivali, saj ne opazi.5 ni-kjer Dohenih napisov: Mislile na uboije ljudi! Postavljaf!e uboirfm liuri>m knnilnlce! Pokaiite ^rfno omiko. milite pozimi na ljudi! — Ne, na tnk*he ap^lo ne nalniš kjerkoli v parkih. v rawpfta.fu ati HrutStvenih pront orili. Zato ?e vpra*uje$. ali liudjesploh ne vedo. da ie z>ina še Mra$nej*n za m«no«*p Ifiidi kakor ta živali, ali so pa rezignirali nad v*em tem i-n se jim inorrln zdi filov^Ska beda  potrebno   ter  neizocibno  zlo
Ne sm^t«4 na* obdolžiti. da morda omalo-▼n£ujemo dPio čtevilnih dohrolelnih dru-fctev, ki ee zla^ti udejstvujojo f>oziini in ifcdai pred boiičem. Dobro v?mo. da mnogi delftvei dobrodrlnib druptev (»nsve^ajo r>le-nionitemu delu vsp svoie najtoli-e sile ter da ee novcem žrtvujejo zaradi berliih in ne*=r?5uih. ČIovtMc ^anto ne more zatajiti predenerenja. da e*e Ijmije #» tak^no radoisrio in vnpnio iKfejatvujejo v skrhi za živali. da je toliko teb volonte-rjev ptičje iobrodelno-Pti. meni tem ko je že ^koraj r-uiiež. če se kdo ponudi sam. da bi pomiifal lai^ati bt>-do ljudi, Dobrodelna dru^tvn so pri na* ne-priljubljcMia — le odkrito priznajmo. Z ae-ievoljo e^orejemamo za<topnike do1>nxielnib drustov. ko nas obiskuioio z nabiraliimi po-lami. Wi č*e izsovarjaiuo: Zaka'i ^te priMi prav k meni? Za kn i «■» ne obrnete na bo-eaterse*? Zakai bi bi! prav Jnz dolZnn rod-piraii \^a5e reveie? Dovolj imam svojih re-vežev! Le po idi te drimam! — Toda dobrodelna društva ni^o ne-p/riljublfenfl ie zaradi zt.'iranja podpor: zdi ^e. da imnjo Ijudje že priroien odpor do jnvn* \(^r ura Ine dobro-delnosti ter da (iobrrnlolnih druStev sploh ne je»mljoio rosno. (K-ilajo >im poeoslo. dd fe vsa umHno^t fifihoveg« deJovan ja — be-radnje r. nabiralniini polaini in prir^ianje boži^nic. To iim oritajo tako. kakor da je sramotno nabirali i>o!pore za rnno ljudi in Uakor da *e dobrodelna društva v dan-danaŠniih razmerah lahko reorganizira io ^Tno<^i  ljw<iio  pa  obraČajo  brbet   dohrodel-
nim društvom tttdl teto, kef v reanlet *ami podpifajo revlt« l|udl Lako, da na va tavica, kar dela deaniea in ker jim na aattpajo povvetn- da bi bU njihov prUp^tk tim «io-bro  uporabijeti.   Sevada   zapai   drtlffi   tjudje
itkori^čajo takšno atnatensko dobfodalno^t za ilgovor. da ee otfaeejo proiileav, 5aprav ne odprejo nikdar nikomur arca ili ne roke. Pfenasilieno bi »odlli ljudi, da M r^kli, da ni med njinu več sooialliaga čuta. Po-tfo«to se iskale« da Je med oaoti se mnogo uemiljenili ljudi, ki bi se radi posvetili laj-£aniu ?r>r« bednih ljudi, ko bi vedaM t&-ue»-Uivo. tla bodo njihovi darovi pri&peli v reisuici v prave roke. Zdi ee, da je veodar dobrodelnost nepopolno. n^smotrno organizirana in da zaradi tega vcasih nehote seje pole« dobrega tuđi kaj elabega. Ljudje *o. ki eicef nk«o o»oi;ateli pri dobrodelnih dručlvih. a ima*o vedar mnogo večjo ^reco P-ri njili kakor nekat?ri drutji revezi. Znak časa je. 1a so nekateri ve^ ali manj beini ljudie FMjstali poklieni prosilci in klienti dobrodelnih druMev. Med njimi so ne-ka-teri. ki se ne morejo drugače, prerlniti eJso-zt življenje kakor za lovom podpor pri do* brod?lnih drustvili — i'esar jim pao ne smemo šteti v zlo. zla^ti ^e. ker po«o*to \Na dv>!)nxielna društva skupa i ne Jajo ene-niu samemu pro^ileu ve? kakor niijno j»otre-buje. Seve^ia je pa tuđi nekaj jvokiieiiih izkoriscevalcev io!>rodelnocsti. Pa! \A bil cu-dež. če hi vprav dobro«lelnih usta nov in dnistev nihče ne izkori^čal in irotj'-jfa). ko cveto »l^paivtvo korupcija ter kraja tako bohotno na vseli po*1ročjili javneca življenja. Moruina ddiiovornost pade predvsetn na   nfeifuotrno   oruanizacilo   dobrcielno^ti.
Povedatj Ie pa tildi treba, ia ni*kat»ra io-broilelna društva ne dele podpor po nafHih ^i*tp provipfiosti. Ne smflt«» micliti. da do* bnodelna dru.«tvfl ne morefo itbirati nif*d pmNilci: nrosilrev \p vedno v*v kakor ob-darovnnr^v. Zlo ce laćue. že pri tPin. da veTvna dobrodelnih druMev ne vodi pravilne evidence o prosilrih in o bedl na ^vo.iPrti l>odrnfiu Radi bi vpipli. ka»-»ro iobrotlebio društvo > ie napravilo natanren r>opi§ revnih -itanoval^ov v te>m :»li mipfii okraju. po-p:e. ki bi bil en^tavljen na po<ll:»ai gradiva, ztra.ieiia po stanovaniih in uradili Po kak šnih vidikih rešetaio pro.-nj^ v dobrodelnih dru^tvih. ne moremo pe^i. Wmo pa. da uj-katera društva nodpiraio rev^že. ne ele«le toliko na njihovo herio kakor na njihovo prepriča-nje ali kakršnekoli simrtariie Približno ?ako. kakor nekatefi Mubitelii riifi1* raje krmijo ^činkavca. /opet druai pa ko^p. NVkatem dnistva daiejo podj*>re «amo ix>-ro?enim nrosib'em. drtura pa predv^prn ženska m. Toda vpraSanja, ki so v zvezi ?, nnAo dr>bro<Jelno«;tm. po tako namotana, da ne mo-remo   r>ove<Tati   v=;effa
Namen tegn članka i> bil predv^em opo-žrarlti na n.akafpre znafilrtp strani poinvov. ki «^ o^ittiieio zinuti ob zafetku rime v zve-7i z bedo lindi. dAbrorlPlnn«t»o in Porinlnup Putom nn.Sih me^finov Vprn^anie. zakaj ljudi«5 raje mteluo na živali kakor na lindi. e»e \*ilin.ie mnnssikomu. ^ko^ia 1p. da nihfe nani   ne  odgovori
I o k o I i ( t o
Jugoslovenško sokolstvo na
X. vsesokolskent zletu v Praci
UvršMni odl»or Saveza SokoUi k'ra'j^^ine Jugoslavije je na s\oji seji t dne V\ novembra t 1. sklenil. da se more y.ieta v Pmjri udeležiti ftiaii^tvo in narašea; oi>d nasiojr rimi pojroji:
I.   da   so   r>olnopnavni   pripadniki   društva ali Čete Save-za J^KJ,
- n«>ver6:opiv"M inorsjo l*iti v pipa ni •■ dru-Stvo  ali   6eto  najka««n-c>e   do   15.  dec.   19J7..
8. člani in Manice dru^tev do 26. leta *ta-fotii. k.tkor Hs:i   ki re>in? ttlova«1:'«.» v S.nn pkih vr^tah, brez ozira na starom, eo obve-za-n\ da se  caučijo zletne proste  vaje  V>?    K" vata   hi  z njimi  naptopijo na  zletu  v   Pra^i
4. člaai čet *o prav tako obvezani do 20. leta atarosu. da «€ naučijo prostiti va> do-ločcnih za oete <>d br. Kovača iii v. njim: na-gtopijo v  l'raofi.
r>. dani. eiari nad 20 Um in ki telovadi}j v vrstak ^tarej^ih bratov. 6*) cio I ž ni, da e* iiAuvijo j>rt*te vaje. ki so predps^une la čla ne čet. Treba pa je paziti na To da lx>do bratje, ki eo izpolnili 26. !eto, nasto; id e prost i mi vajami mla)ših t-lanov. re nirio po-eebiH razlomi za K>. da naFtopijo «» ?tarcj?ihii brati.
6.  Članice nad 5<> let v kolikor €O telovad-ke   naj se nauOijo prohte vaje /a nilajše te-lovadke,
7.  čUni Uruštev in Čet. ki se iKlejstvujejo v  ^o»lbenih  o'eek.h ee   eniatraoo  kot  člani-telovadci,
8.   flani  in članice društev in  čet  nad 20 let starosti pe more.io  ude^iti zle*a  v Pra-gi.   ćetudi   ue   telovadijo.   ako   izpoltiiio   pl^-dece pobroje:
9.   član i  in  članic«  društev   mttrajo imeti V7«»ren sokolski svečani kroj. članice a!i kroj ali  narodno noSo,
10.  člani in Članice čet morajo imeli ftokol-ski kroj ali narodno no^o r no>i oilrovarja-jof'o atuitvijtv
II.   notu je  se   v  civilni obleki.  Kroi   mom Imeti vsiakdo ?eboj v kov<Je«rj,
VI. \-sak udcleženec sleta p<? mora tidele-Žhi ?lavno<«tne  pOTOrke brerp*>aojno.
15. novoprif;t-o.piv*e <*lan#tvo. rxnl točko 2 teh popojev. mora biti prijavljeno žtipi, *v1-liOsno Savmu SKJ cio 15. >unija 1988.
t4. 7Aet& se l»odo moerli udeleiiti eamo po-polnoma zdravi Člani in banice ter nar.nsčaj. Pregled   bodo i^vfiili   župni   zdravniki.
15.   Župni.  dhiWveni  upravni  in  tehnični odl>oti so đolftul. da pflttjo na vee prijavljene, da eo (i*»sciT>imiTani člani eokoli^« organizacije.
16.   vsi   prijavljeni   udeleženri   ^e   morajo podvreoi rx>sebn1 fletni duhovni prinfavi, ki jih bo določil Savez 8KJ.
17 vel urieležcnrf posebno netelova^ci Be bodo moral; urteleževatl redovnih vaj. ker eicer no bodo moaii na zJet v Pra^o.
18. vse prijave žmp «e moraj" poplati Savezu SKJ do januafja lB9ft.
19 definitVene iu pofmenHce prijave f.tip pe bodo morttle poclatl Savezu SKJ do 15 maja 19S8.
20.   tekam  medeca apHla in tnmjh ttiofajo iuptia MfielntMva rzvfftHi t*> svojih ortraii^h tJtejrled prostih vaj.
21.  proste vaje v«ch ođdelkov mcirajo biti nauden© do 1. aprila 1938,
22.  zleta ce bodo mojrli u-dcležiti famo ti-eti.   ki  bcx1o   izpolnili   vse   ijroraj   navedene pokoje.
23.   za narašcaj veljajo  *ti  ooiroji kot  za Članstvo..
24.  zleta ee more u. leležiti nara&Vij r>1  15. do 18. leta.
-?."). 7a\ oidhod. :|K»tovanje in bivanje v Pra-Jji je potrebno sedem dni. Stro^ki po prera-čiHijeni od me je fta Če.^koslovaško 400 do 500 din. Stanovanje j« skupno. V?e podrobnosti in navodila l>o izdalo save-zno načelni 5tvn pravočasno   Zdravo!
„Vdova RošlinKa" na odru Sokola Zg. Slika
Na pravnik 8. t. m. je dramska družina Sokola Ljubljana-Zg Sišk-a Uprizorila v dvorani brata Martinca znano Golarjevo »Vdovo RoŠlinko«. Režijo je vodil brat ftiha. ki je pač storil, k^r je 7 mnosimi no-vinci mogel storiti. Presenefila je s. Vid-marjeva. ki ie kot novinka na odru kar preprićujoće podala vdovo Rošlinko. V pr-vem dejanju je bila sicer se nekatn nesvoja in je preveč bečala po odru — kar velia tuđi za ostale igralce — v drugem dejanju pa je bil« kar dobra. Od ostalih, ki so se dviijnili nad povprečnost, je treba omeniti brata Knžnarja v vloci Balantač-a. vendar maska in obleka ništa povsem odgovarjali — tuđi ni bil dosledno enak v vseh priio-rih. Tuđi pastirček, ki Ca je prav živahno podala sestra Ravbarjeva je bil prav dobef. Manicst s. Koha'I-kove se nekam v\ mogla prav razigrati, Janez brata Marjeka pa je btl   v  prizoHh.  kjer  igrđ  sramežljivega   fan-
ta kar dober. drugjc p^ *c manjka režhef-jevc roke Prvo dejanje je teklo brer mo-tenj, toda brez pfavega tempa in žfvahno-sti. dasi je bilo beganja po odru in krilje-nja ? rokami preveč. Drugo dejanje je bilo mnogo bol.ise.in v celoti kar dobro, zlasti zaključni prizor. Tuđi v tretjem dejanju ata snubca Tomažin in B!azon zlasti v sceni, ko se spopadeta, igrala kar realistično. £ato pa je proti koncu žal nastalo ilokaj mučno plavanje.
V celoti je pri publUo ij?ra dosegla lep u*peh, uverjeni pa smo. da bo do nedelje. ko se igra ponovi popoldne, odpravljen se marsikak nedostatek — posebno pa, dđ bodo vsi  znalt svoje  vloge  les dobro.
Sokol Ljubljana—Moste
Malo se Čuje o nas, vendar he spimo, teniveč prldno delarno. Lani In letos smo s prostvovoljnim delom Članstva splaiiiraJi velik prostor za letno telovađiSće, kl smo ga letos že deloma ogradili ter postavili na njem leseni paviljon. Bilo je to fca naSe razmere ogromno delo. Vsem naSlm prijateljem, ki so nam z denarnitni prlspevki (nakupom kolov) pripomogli postaviti ograjo,  sokolska  sahvala.
ftazvoj naSegra druStva ovira najbolj pomanjkanje lastne telovadnice. Do lani smo uporabljali Selsko telovacmico narodne sole v Mostah. Ko pa je bila za uporabo do-loćena odškodnina, ki je drufitvo ni zmo-
gio, amo bili primorani IsJcati go«£oljiJbja. pri bratakem dntMTii ▼ Atepsnji vam, R*v-
di razznMnMHi dolg« trn r Mnken tmmm tuđi alate peti v Šitpmi)* rm* je prtiti
obisk tčlmmđl* pđdfttl Upoitevajo* a*š* tetave je fenUko drvittu Ljubljana L do-voliio. da radi naSe rt—tr~r nm Tabora. Le za deco, I« JI je tuđi Tftbor pfedal«e, smo zaprosili fl* iolsko  telOVftd&lco  v  MostaA.
Da terrtt* odpomore, jš Uprava društvm sklenila V f»«trovi petl#tkS postavili na l*U nem teloVftdl&ču ieseJM t«loiradnico. R4V čuna pri Um na pomoć ćlanatva in sokol-stvu nakkmjmega oW*tt»«tva. V ta mimen je skleniltt prirediti po»«bno nabiralno akcijo. Pripoffitejamo, ćm po^o«to ap«iJramo na požrt^ovalnost članstva in prijmt«ljev. Upamo p«, da nali potrtvovalnj brmtje, Ki so prevlili neprijatno lialofo zbiranj* pri-spevkov, tuđi to pot ne bodo naletell na gfluna USesa. Vsak naj žrtvuje kolikor pnć more t#r m tem pomaga uresniciti nad nacrt.
Za Miklvaza je đfuStvo obdarovalo nad 100 sokolske flece In naraSč^ja. 44 otrok re\*nejših staršev je bilo obdarovanih tuđi 2 dbleko. Vsem tvrdkarn in drugim daro-valcem, ki so z darovi v denarju ali blagu omogočili obdaritev, v imenu re\-ne naše dece prisrčna zahvala.
—   Sokolsko   drnštTtj   Li«'»ljan«-Vi#   obve-
58a svoff ?!arii5tvo in nar«*^ai. ki §e nnm?-ra\a udeleziti X. včtrokol-ketia zleta v Pra-2i 1938. naj ?p nennirfonin prijarvi v (frti-^t»eni pi^arni vtšak dm* oi li), irr« dalje pr. nam. tai'iika !>r. HorvđV.:, k;er se đo)> \o tudi V9«1 infurmarije «ipde zi^la. Ker je tok za prijav- zelo krat-k io -0. t. m. pono\no opozarjaruo vse tište, ki se bo-lo ii'lele/-ili zleta. da ^e takoj prijavilo. Vo novein letu -e tx>io pricrle priprave 2a organi/.aeijo zleta. zato se wtmuj£n« pfijave ne bodo Uf>o-števale. Ve^rn interesr-ntom tlalje spo>rot'ii-ino. da smo 1*0 tsktppu izrtMine skup^rifte dnp 2~y avi2Ue«tB t. 1. ii**ianovtii zletnt akiai. v katereiia na i vla^ajo i»t«»rp»enti *voje prihrankf. l>en»r /jd zlatni1 fitroJk*1 izroć^ij te br. Pišlerju. ki to vodil U>črio *viiemti vložefiess dniiarja Srbile, dđ si f»o*stf pr*a-vo?asno nahavili <«iavno»ttii kro|. kor hfei kroja bo udeiožlui na zlefu nPinoi£(K*a V«r-rujte i u vlaaajte denar v alehu sklaJ« še ie čas. Slroe»ki *o predviieai za elanstv« Din 70u. za naravi Din 503. Pričnil-* rakoi z varrevalno akrijo. da vas ^^ ne rrehiti Zletni   odbor  Sokola   Ljubljana-Vir.
—   V Sokolskim domu na Vi?« l>onio imeli v rtFdplio 12. t. tti. zoppf večer em&ha in zabave.       (lle-dal^ki   oder   !>o   vprizoril    na sploPno   željo    izvrskno    ko'nP'Jija    *KafF>fd kanrliesta    Vinzi^a*..   ki    ie   ie   Dri    prtini jri <lo^e«ld   velik   tfc*i>€h.   Vlone  -^o f1*?   nekoliko zamenfale.   kpr  je odSel   br.  Tonkli   k  vojakom   Slutro   Prandla   1k>   isnil   br.  GaliČ.   Al-<*alya   dv   Buprto^a   pa   l>r.   Broni   Kattelino.
V»J.^n*o prijatelje nei>risiliene zaiw»'V-3. »io ix>hitijo v nedelio zvečer v «okol?ki dom, ne l»o vam žal. Začetek predstave točno ol» 20.15.
—   Derja   akademija   Sokolu    Ltuhljaua    N.
V  čiol>oto dne 11. t. m. ob l10. prire*1i oboja dera Solio I a  II v telo-vadnici  rt\ilne uinma-z?ije  v   Vezovi   ulici   akademijo  z   novim!   letova« Ini mi   torkami.   VaULmo   sokolsko   članstvo in  prijatelje na5e  mladine  k obiltiennu posetu.  Zdravo!
Pomora? akcija v Marib&ru
Maribor, 11. decembra. Maribor ie industrijsko mesto. Zato je pri nas tudi mno^o i/mozganih delavcev, ki so na stara leta izročeni kruti usodi. Prav zato je bilo v MariHoru treba nekaj ukreniti   v  svrho  omiljenja   socialne   bede
V  največji meri  je to ddala in še dela Po-možna   akcija,   ustanovljena   leta    1931    ob sodelovanju   dobrodelnih   društev   i:i   mest-nih   ustanov.   Posebno   važnost   so   nolaijali na   to.  d&  so  bili  za  delo  vposobtv   brezpo-selni   zaposleni,   dočim   ostale   podpirajo   v naturi.
Ma četrtkovi seji Pomožne akcije je mariborski mesfni župan obširno pornčal o delovanju te velevažne socialne ustanove in   podprl   poročilo   s   statističnim'   podatki.
V  pretekl:  zimi so dohodki   Pomožne  akcije   znašali   v   gotovini   844.088   din,   v   blaiju pa   19.540.  skupno  'orej  863 628  din.   K   tej vsoti  so prispevalt.  banska  unrava   190 (XK), industrijci   200.320    mestn«   občma   348.692 in   ostali   darovale!   99.076  din.   fzd.atkov   je imela Pomožna akcija v letu 1936-37 581 924 din  v gotovini  m   19.540 dt'i  v  naturalijuh. Delavci   so   prejeli   468.416   din    Podpor   iz Pomožne akcije v ob'iki  /aposlttve, prehrane  itd.  je bilo  deležnih  725  družjn  z  2175 družinskimi   člani.   ToUko   f-   deloN^nju   v pretekli  zimi
Nato je župan kratko poroćal o delovanju P. A. v bodoči 7:mi in sejo zaključil 2 zahvalo neumornemu vodji P. A. g. Brand-nerju.
Sadjarji na delu
Radeče. 10. deceinbra Sadjarska in vrtnarak^ podružnica je imela na praznik redni letni občni zbor v soli, ki pa je bil prečej siabo oblskan. Podruinica je bila ustanovljeaia leta 1932 po prizadovaoiju takratnegra šol. up;avit£-lja Pe6nika Ivana, ki je a-ainteresiral agil-nejfte »adjarje in Jih Bbral okrog sebe z oatnenom, da v skupnovt) BkuAajo đ^eči boljke uspehe. Podruiolctt je že prav le-po na.prt<k>vala, kap je bren dvoma zaslu-gra agilne<ga odbora, ki Bi pri&adeva z vse-mi sredetvl đrvigniti naAe Se zao3talo sad-jerojo. Delo je težavno. ker so še kmeto-vald. ki noćejo razumgtlt da tudi sadno đrevje potrebu>e nog-e m oskrbovanja in da Je le od dobro orferbovanega in bujno rađtetega «*r^vja prlCakovati oUIo lepih atadeAev^ Trud in »tro*ke, kl jih imamo pri   prttrViltiem   oskrbovanju   »acJneg-a   drev-
ja. nam lito atotero pot>laća i lcpiui sad-jem.
Iz poroCil ^uiivetlih funkckrtiarjev po-anema.mo, da j«e VClanj«Jih v podružnici nad 70 ćlanov. Odbor je imel m.::o^o sej in seetaokov, na kateiih je ob ravna val tekoče zadeve. S podpoiami in prie*pevki je odbor letos kupil tretjo s&mođeino ^a-hrt>tno škropUnico za škropljenje ?adne-ga drevja. Mt<i svoje člaHe je rozpećal knjige o Skropijenju eadnega dre^vja m okrog 600 pasti ea lovljenje voiukar;ev, ki so poieg dolgouhca Ea>a najvećji ekou-Ijrvci mlađega sa dne ga dre v ja in feo l&m-bolj, ker ee voluhar skriva po1 zernijo in obgrizuje korenir.e. Odbor j^ dalje pre-skrbel s\'ojim dlanom arbor/n. k' je iz-bortoo sredstvo za «imskfi 5krop!if?n-c z">-per raame sadfie zaiedavce in ££ner>: ar-zenit za  poletno škropijenje ZJper jabolč-
O4^& Zflin^sAft. tfrnrei vfle đ6l& v l6>toAnJem Utu ja bila akrtmo pripravljen* In organl-2ara«» lartna saartava, ki le dosegla odli-
ftico, kl jo bn^laćao *odl In ojlcrbaj« lam pn<te«teflL Iz to df mulce dobe ^odnitnlćni GmtA  Ini^ilinim  đrevesoa.  iz
b4aga^riik«9R poročila So se 61ani pc«pri-čali, dl trna poAiržnica tudi i* neka] fo-tOT.'tns.
Za prtbodBje Ieto ao Harni pf^dl&galt teta je fla Škroptjmje sa^oaga <fcw)a po Ta-seh, điMie tsfco nudila prflfca opazvvmtl učink« issin ss4^ar>€«n. Prudsedoik je ob-tjubil, da bo r»de\Tolje priredil poziml t«-Caje. Ravno taloo bodo te«a^ aa k>vljonje ▼oluhaij^r.
Pri Ttrfitvab >e bi1 % vSkOkom izvoljen dosedsttli odbor * predseđnflciom Pećnikom Ivanom na ^elu Dobro bi storila podružnica, da bd pozimi org-anlzirala kako vrt-narsko predsjvanrje za nade gospodlnje — tudi (»e W rade po#hiSale dobre nasvete o zboljfemju vrtnartotva.
Nov zdravstveni dom
Metlika.   10.  decembra.
Na praznik 8. t. m. je bil svečano otvor-jen Zdravstveni dom v Metliki Točno ob °. »e je v Teliki »obi novootvorjenega doma rbralo do 100 ljudi da prisostvujejo svpča^cmu  aktu.
Župan m«ta Metlike q M«1eW je uvo-doma po/ciravit navzoče predstavnike: za-•^*opnika bana <2. dr. Kopija, načelnika han-**ke uprave, g. dr. Rfca, ravnatelja Higien-?kf /avoda v Ljubljani, # dr. Bmota in in«. \*raničarja. zastopnika društva Bela Krajina. << Kar'eta. zastopnika lakalnegvi pododbora istega društva, oarodne^a po-slanca «. Mukarja, j*. dr. ing. Dostflla, me-tliikeg-a župnika, župane metlišJcega okolica in druge za^terpnikc. PrcČital je n*tlflljc opfosfilno pismo £j. Ganula ki zadržan pozdravlja novo pridobHev mesta. VT nudalj-njih besedah je krarko ori»«i pomen nove pndobitve za ves metliiki okoliš ter %>e imenoma /ahvalil v»€m ki so pripomogli iio uresničenja te pnmembne zdravstvene ustanove.
Načelnik banske uprave g. dr. Kosi je kot z&stopnik bana po/dravil navzoče. že-leč, da bi novi dom postal res prava blagodat za ves okoliš. Z željo, rraj se ustanaT-ljajo novi domovi celokupnemu narodu v korist, se je v sklcpnih besedah *pomnil mlađega kralja Petra II., kar so mu navzo-Ći   gromko   /akficali   »ŽirJo«!
Ravnatelj Higienske^a zavoda v Ljublj-a-ni «g. dr Pire je obrazložil zbranim pomen zdravstvenih domov in preventivnoga zdrav-Ijcnja. katefega vnet pobornik in rtziir}©-vatelj je bil Tijegov predhodnik dr. Štampar. Će ne hodi ljudstvo k zdravniku, p« ri-aj gre zdravmk med ljudstvo, je načelo najnovejse zdravstvene politike, ki jo posebno vneto siri Higlenaki zavod. Poudafi' je uspehe prvega zdravstvenoga doma v banovini, v Lukovici, čijjar uspeh za ves okoliš je jasno prikazan v statistiki. Osem-najsti zdravstveni dom v banovini, dom v Metliki. bo vodil banovinski /dravnik dr. Omahen, ćigar dosedanjc delo je pokazalo, da mu je mar zdravje ljudstva in bo pod njeuov'm vodstvom dom gorovo izpolnil vse nade, ki jih stavljamo vanj. G. dr. Pire je v 741 četku svojega govora ruiglasil velike zasluge g. župana za ustanovitev dom«, brez ćigar pnzadevanja bi stvar gotovo še bila na mrtvi točki. Prcdsednik občine je v imenu pripravljalnega odbora izročil dom v  upravo  g. dr.  Omahnu.
Ta dan je bila otvorjena tudi obzirna higienska razstava, ki ostane v kraju teden dni. Razstava je vzbudila velAo zanimanje, saj se je v obzirnih prostorih Kons-um-nega društva kar trio ljudi, osobito kmeč-kega prebivalstva \l okolice in to ne samo na otvontvi tem već ves dan. Popoldne je imel ravnatelj g. dr Pire ljudsko predavanje, a skozi ves teden v»ak dan po dve do tri predavanja pa bo ime! uyadnik in prc-davate'j Higienškega /savoda g. Puhar, či-gar predavanja bodo imela glavni cilj, boj najhujši rak rant našega naroda, pijančevanju Teh predavan] se bodo udeležile tudi vse  Sole  v  okolišu
V četrtek, na prvi uradni dan Zdrarstve-nega doma so prihajale trume mater z do-jene-ki. ki so hitele v dom po nasvete in navodila Že to nam je pokazalo veliko potrebo nove ustanove, zato naj izrečemo še enkrat posebno zahvalo vsem t»tim, ki so se trudili za ustanovitev Zdravstvenega doma v Metliki.
Iz Celja
—c Hiiuarjeva »Firiua« v celjskem gi&-dallSč'u. Ljubljanska dr&roa bo goetovaia v torek 14. t. m. v Mestnam gledali^ću v Celju in vprizorila ob 20. Hemarjevo ve-seloigro ^tinna«. Predstava bo za abon-ma,
—c   Zaniroivo   predav»njf.   Znani   \2g0-
jltelj In prtdavatelj univ. docent dr. Stanko Gogala. vz Ljoibljane bo preci a val v po-nedeijek 13. t. m- ob 20. na ljudrtieni vse-učilieću v Celju o novih načiruh V2igajanja. Na to zanimivo in koristno predavanje oipozaijanio  vse starše in  vzgojitelje.
—c Sokolska akademija. SokoLako društvo Celje-raatica bo v nedeljo 12. t. m. >b 16-30 por.oviJo v cedjskem grledališću sokolsko akademijo, ki je 20. novembra 3ijajno uapela. ZunanjS obiakovalei imnyo ugodne zveče 2 vlaki im av to busi. ObiASi-te sokolsko akadennt/o v cim većjern šte-vilu!
—c \'e*er »kladatcJja dr Antona Schviaba bo prireaiio Celjaico pev»ko diru-fitvo v mesi ou februarju ali marcu. ixva-jalo  i>o samo skladbe dr.   Schwuba.
—c O p<^'lj»ki ekspt^li««,}! v Ajh%& Xx> preda., al g. Jan Stolarski dme 11. jaj.uar-ja v risalaici mešćanake sole v Celju. Pre-davatelj tx> tudi pi^eđva^U nmog-o lepih in poučnih skioptićaih »UK Preuavanje bo priredila Sa vinjaka podružnica 3PD v Celju.
—p Umrla je v petek Na okoplh 3 v starost: 5<i let za3ebnWA Jocipina Jurpće-va V celjski bolnici j^ umri v ^etrtfik "5Iotn: ob^inski revež Vrane JamniAek Ie Dresinje vaši  pri Petrovčali.
--c   P«j«kiu   untera   in   Sanio:nOr   zaradi ne»ri»čn©   ijuLrsni.   Vas   Harje   pri   Marij^-grddcu  j:  bila v  Cetrtc k  po3ori5Č?  kn-ave iiy*re*-rTi*ke   žatoi^re.   Okro^  pol   12. dopol-6i-f je  prliel   poso^tnUcov   -sin  Alojz  Debe-iak  ia. *wte- vac*i na 4om 21ietne brezposfl-iič služktaje  M2g^ialeiif  Stro tove  in  na5?! d^fcle   v   ktihinu.   Meoackao   je   i^rvlckel   iz   | žepa   samckre3    g-a   :.a.i>eri\   proti   ćekletu   , I  in sproiil. Kro^Ui je  z«jdela dekle v  Ilno |
stran   pf*l  ftađ   tretm.   MHtd  ^9   DAciul naperil aamodcree proti s&bi  in se Uf&r&U] r grrlo.  Debela-k   se Je  takoj  z^r^dil  le n» OMetu   tođDnrtl     Strotovo   «0   prapDOl  ▼   , 0^>sko   boioloo.   Njen«  poifcodbe  m> atom  | tcžkaga  zn*da0a   a   k   mr*č\   niaa amrta* | oefvanM.                                                           •
—c OasUMU t*y-aj. Prrl stroltovni Ufe-nWni f^aiisld tećaj Gafllkfe« zajednic« •• bo prt6« v nadeJjo 12. t. m ob 8. &juftr»j v m«0tnem gBtfil^kem domu v Celju ta bo trajal iliri dni. Tečaj j# nanienjOD to^'r-*ujod*m ćlanotn gasi lakih cet guttijr^graj-sket laike, asnarske in krike gtuttMce župe.
—c fiočno lekarpfeko Uuibo im« od ao-bole 11. t m. do vitetegm l>* tka 17. t. m. lekame >Pti orlu< oa Glavnom   tryu.
—c Umrla je v iredo v Gospotki ulici 30 v starosti 62 let babica ga. Elizabeta Kertova, rojena Klklova, v čotrtek pa Je umrla na Cesti na grad v starosti 73 let zasebnica gs.. UrSula Hojnikova, 10J. Per-čeva. V celjski bolnici je umrla v četrtek itiriletna najemnikova hčerka Anica Oaeti-Čeva s Proseniškeg:a pri št. Juriju ob 1ui. žel.
KOLEDAR
Dan«: Scbota. 11. decembra katoličani: Dainaz, Hugolin
Jutri: I^edelja, 12. decembra katoličani: Aleksander, DkmLzijri
DANAŠNJE  1'RIREDITVE
Kino Matica: Njena velika matura (N<*-opravićena ura)
Kino  Ideal:  Bajazzo    (Richard   Tauber)
Kino Sloga: Pa ter Vojteh ob 15. in 17. V sedmih nebesth ob 19
Hino rnion: Dobrotiilk olo\*'aitv» — L#ouis   Pastour
Klao Moste: Igra ljubezni in Med d veni a ognjema
Kino Siska: M od oni tedni (Anny Onftra)
^mu^arskt klub L.Jiibljai»a: Miklavžev večer ob 20. v pritlićni dvorani restavraclje Zvezda
>tevez bt.;vHkJli frl/.erftkih |K>niornikov: Miklavžev veC-tr ob 21.  v hotelu Metropol
»Iot. espenintvka zvoza: akademija v proslavo Zamenhota ob 20. v frančiškanski dvorani
ftentjakcrbsko srlednJ!*cV: *Skedenj< ob 20.15
SokoNko druftno Ljubljana II. dečja akademija ob 20. v telovadnicl realne gimnazije v Vezovi ulici
PRIKEDITVG V NEDKL4O Kinr*m»to»rafl  Hti   mpor^l Na razstavi bratov fcubicev ima ob 10.30
vodstvo vnfitrr.   Stiska
iientjakolMko |(le<luhM>: »Skedenjj« ob 20.15
Lutkmno ^ledali^^ Ljubi janHk^ifa Sokola »fia»perfpk med roparjl« v Narodnem   domu
D E 2 f T R N E  LEKARNK
Dane« hi jutri: Dr.Plccoli. Tvr.^va ce!«tA 6, Hočevar. CelovSka cesta 62, Garlus, Moste — ZaloSka cesta.
Gospod   urednik,  ne   morem  si   fcfl/. do  h Vam ne rj&i'edal. kako te  i* tokarski ikrut poiafil .                         ... .     .         -.<-.
kn je poTOčal o novem proračunu in omenjal invalide »Slovence* je 3. t m. po-roćol:
gled upokojencev... Ud. 1 n v n! i d nv v naši državi je 18.007 In sicer na področju finanĆnega   rti\rn&tel]*tva
v Lfublfani                          2217
v Za&ebu                           4002
v Ranfatuki                           80S
v Splitu                               15J4
v Podgorict                         1942
v STr>\'em Sad ti                    226$
v Siiu                                U)47
v Saraje\ii                          2645
v Skoplju                             1047
v Beogradu                           407
če pogledam te &te\>itke. je Slovenija dala vojnih frt*\' takorekoč toliko kakor 7%o-dovinski  V/5.  in  fmo tnhko na  to ponosni. Po statinttkt finančnih dhekcii, so pa iste 1.    iultja   /93.?   izplirćevale   invalidnino  vojnim žrtvam (tm-ntidom, vdcn'am in sirotam) beri in piši 70,788 in sicer: Finančna direkcija:
v  Ljubljani            5.2U \*ojnlm irtv&m
v Raniaiuki          11.713        »            *
v Splitu                  5.4V0       »            »
v  Sarajevu           12.437        •            »
v Podgorici            5.270        »            »
v  Km'em  Sadu       $.411         »            »
v   Siiu                 13 714        *            »
v Skoplju               1.032       »            »
v Beogrinlu            1.375       »            »
Števtfka 70.788, kolikor }e vojnih irtev 1. Juliju 1933 je točna In pomislite, gp&pod urednik, če bi re* bilo, kakor je tiskarski škrat »reduciral« invalide, bi ustregel vsem najbolje in bi ne bilo treba već nobenega novela mvuliđskegu zakona I" štirih tetih ie pobrala kugu mnogo vojnih mvaVdov. Umrlo jih je S2.7V, letnn okrog 13.2W ali mesečno okrogio 1000 C.udei bi *\cer tn ne bil, ker v ruzmeruh, v karkkmh i ve vojni invalidi pud režimom invirlid^kegn zakona iz letu 1929, bi bilo tn razumljivo. .?..'. da je finunčnu direkcija v Ljubljani, kllub \e\ »redukciji* letu 191637 izplučalu invalidnine slovenskim vojnim irtvum 9,3^.61^14 din, letos do 31. oktobri* pu fe ~>,13S.515.18 d'n, a leta 1933 34 ta 5234 slovenskih vojnih  zrttv  tudi  U   12.C60.046M   din.
Kaj mislite, gospod urednik, po&feno *» je ponor.eval ti*kar^ki skrnt U vojnih m-vat'dov, Ce   ie res mislil, no nje
Iz škoŠje Loke
—  Nov js^rob.  Dev^uemu  izvrAilnfcrau organu   v   p.   g    Sufii   >c   umrla   po   dalj£< m trpljenju  noproga. Lep pogreb v neoaijo j# pokažal.  k«k'3 pri Iju bi j«*i*a j<- bila.  ilo.li ji lalikA zemlju!
—  Dela na 6**of jelOH^em kolodvoru  srtal-ao   naj^retujcio.   r.Ti3lili   sn-o,   0~\   ta   ^inia pritkio  1 oka ustavila, pe  jih  ni.  N'h skofje-lofrktm  kolodvoru ^re ne!o povsem po na-čilih,   ki    predvidiva jo    pokrito   peron:\o »treho.     Dobrier.     del     preiUolo^vorsk^ga prostoi^  je   te   tlakov^n   In  se    jAnzti   vidi, kako zelo so  morali ponižn.ti svet —    kar »a   vei   dtv.-inielro\'.   Pei^.ti   proe*or   tla-
I kuie)o nef>c*iedno du tirov. same oj »;be I pa &e kiižejp <5c «iruge yH»trelK* pred do-1 korwčno ur«uitvijo &kofjeloSke postaje kut 1 celgia.
Sfar« 282"^-_____________^-- igcoviHSH w»»ou* mmmuhihi m*______________________                     Sfnm W
I      IClflO   SlOf?«!       ___^* v~e i-JJiiUcIiiik^. ki tega prekrasnega filma           nišo še videli, ga borno đanes predvajati Se  I
I    Telefon 27-\©      I'A K WLw€     VlJtl 1 MLn   Premiera: »v sedmih nebesih« _ v I
General Pero Nedeljković
ođhaja
Polnlh 12 let je preživel v Lfribljani in vsi smo ga radi
imeli
Ljubljana, 11. decembra. V kratketn zapusti Ljobljono eden naj-pri ljubi je nejšifc oficir jev, general Pero Ne-deljković. Jri je bil 12 let zestopnik vojne delegacije pri direkciji državnih žcleznic v  Ljubljani   in  je  bil   zd&j   v  tem  svojstva
prcmeščcn h generalni direkciji v Beograd.
Genem! Petar Nedeljfcovič, ki si je pri-dobil v Ljubljani velik krog prijateljev in znancev in aplošne simpatije v naši javnosti, je iz stare oficirske rodbine. Vojaski Huh fc bil že tradicija pri Nedcljkovićevih, vsi njegovi sorodniki so služili v vojski in tuđi njeqov oče je bil inženirski polkov-nik. Pera Nedcljković se je rodil leta 1877 v osrciu junaske Sumadije, v Kragujevcu, ki nam ie dal že toliko odličnih borcev. Osnovno 3ofo je poseea! v Ćupriji, gimna-rijn je p-j absolvira! v Beogradu, kjer je let;! 1°0> konca! tuđi akademijo in postal podnoroenik 7 pešadijske^a polka kralja Po trn !. Po stirih letih službe v polku je odše! na višjo akademijo na praktični tečaj k nrtiljcrir. Med balkansko vojno je bi! dodeljen tretjemu artiljerijskomu policu. Že takoj v prvih bojih se je i/knzal in v spo-pndu na karauli Nova Kouču-k ie kljub so-vražni promoči v/dr/al. Bil je prvič ranjen in 7a svoje junaštvo je bi! predlagan /<a /lato kolajno 7a hrabrost, ki jo je tuđi prc-jel.
Ko je o/dravel. se je vrnil k polku v Hebar in bi! poslan 7 njim v Albanijo. Bil je med čctnini. ki so bi'e poslane v najju/-nej^c, nopo/nane krajc Albanije kot pred-*Tra/e 30 dri 40 kilometrov pred drudimi K-aj je Albanija, kakšne strahoto so morali vojaki prestajati v povsem neznanih albanskih corah, vedno v borbi s kačaki. z za vratnimi Arnavri — to na ni je !cpo opisal pokojni tlobrovoljec Vitomir F. .Jelene. Za svoje /aslucc ic bi! predbsan za kapetana.
_________^^^^
Ob izbruha bratomorne jibako-faolgarake vojne je moral na fronto v Južno Srbijo in se je s svojo četo odlično boril pri Go-Iežu. Ko je bilo sklenjeno premirje z Bol-garijo, je Nedeljković s svojimi četami za-sedel ozemlje, ki je Srbiji po mirovni po-godbi pripadalo. Takrat je bil za svoje zasluge odlikovan z drugo zlato kolajno. Ko-maj se je polegla bratomorna vojna, že je n-astala vstaja v Albaniji in Nedeljković je mora.1 » svojimi četami »pet v Albanijo. kjer je osfral do junija 1914. Takrat je bil tuđi predlagan za primanje vojaških vrlra, ostalo je pa samo pri predlogu.
Ob izbruhu »vetovne vojne je Nedeljković odrinil s svojim pol kom na srbsko-bo-»ansko mejo. Srbom je primanjkovalo artiljerije in vsa težina borb je bila prenesena na peJioto in 9pet so se odlikovale Nedelj-kovićeve čete. Pri Za vlak i je bil prvič laž-je ranjen od drobea granate, a ostal je v četi. 21. septembra pa je na lastno pobudo napadel sovražnika pri Bileku in spravil na varno mesto o^roženo firbsfcn baterijo, a svoj po^um bi bi! malone pladal r. Življenjem. Bil je težko '•anjen. Predla£»an je bil 7R odlikovanje s Karadjordjevo zvezdo in T^i višji čin in je bi! kasnejc res povijan za kapetana T. kla*c. Odlikovan je bil todi r redom  Be'cca  orla z  meci   \\. s\<ypr\]t..
Ranjenetja NTcdeljkovića so prepcljali v Valjevo, nato v Skoplje. kjer je o-rta! leto dni v postelji. Ko «»o se Nemci leta 1915 približali Skoplju, je moral spet bežati. Tež-ko ranjenega so prepeljali preko Albanije, deloma je moral jahati l zlomljeno nogo ns, konju. Iz Albanije je odšel v Iralijo in odtod v Pariz, kjer je moral v bolnico in je prestal 12 zaporednih tczkih operacij. Izrezali so mu tuđi eno ledvico. Pet let je bolehal in poležaval po bolnicah, a ko je okreval. je bil dodeljen voja^kemu atašeju v  Parizu, kjer je ostal  leto dni.
Let« 1919 je bil povišan v niajorja in n*-slednje leto je prvič pri<el v Ljubljano, kjcr je ostal Ie 15 dni. Ni to je odšel v vojno akademijo v Beograd, po končani soli je pa služil leto dni v generalštabu 1. armije v Novem Sadu, iz Novega Sada je bil premeščen k železniško-plovncmu odseku glavnega generalnega štaba in leta 1925. je bil kot podpolkovnik imenovan za vršile« dolžnosti vojnega odseka pri železniški d;-rekciji v Ljubljani. Pri nas je ostal polnih 12 let. 5? 1. decembrom je bil pa povi san v generala in premesčen h generalni direkciji v Beograd.
Ljubljano zapušča torej eden najhrabrej-ših, v junaških borbah prekaljenih oficir-jev naše vojske. Gospodu generalu želimo na novem službenem tnestu obilo sreće in uspehov, želimo pa obenem, da bi ostale tuđi po njegovem odhodu iz Ljubljane vezi med njim in našo ja\-nostjo enako resne in prisrčne. kakor «n bile vseh 12 let nje-govega bivanja  med  no mi
Nafsvefefša gora na svetu Kailas v Tibetu
Predavanje dunajskega znanstvenika in alpinista dok-torja Tichega pod okriljem SPD
L>ul»ijarja.   U. «ie^etnl>ra.
^no.j.i je Iijia .jvorana Delavtsko zl*»rni<-e rarz\ «?i>eJ|jvo "loliro 7.urc Ima. \ vrstah ulu jURVv in ituAeira «>Ik:in>: va je \ la au» p-e-rffjšnjc z-animaniv /u fnedavanje znanstve-TiikA ju ai^ins.a i >u.'i.ijčaiia ir. Herheria Ti-t'hfhra. k: }z f»ri>«"*I na pova'uio Slovouekejra T<iiininc-kt'u:i liu>tv.t iz Z:«<ircha rudi v Ljub-^jano ;ti''1.-'\ a* ♦» t»\i»ji«m «»o:ovan.:u na naj-p\etej:^ u"io !i;i i<\ etu, to .K' n;< li'uro Kaiias ^' Tihi>:ti, \<\ )e /;» Tp.)e!;i:i»:^ t-vt" Uraj in Nvali>^<- t'jvrov. kakor ]c Thai ?h;m za Ki tjjre a:i  ruji\ama  /a J;:ptn.c»
Dr. T'rliv ?c t»:| t^'ar komaj '2:1 Ic. ku je TTi>oi v \;'{t koi jMjiočevalec nekcun nem-skeira .'-;..-"pi~a. <"M» tej pril:ki jt pr^ po'oval velik ili'i Iniijt' ft] >•» !?,apo;il kot rornrtr tuJi čv.v. lliih.-iia.iit ti.i Tiltoteiko planoro. l"cii:elo nm jt- j»-jiil žar-, t*e uajsvetrjši jrori   FiKTan-
cov. to Lm mui:«l ne |V izdati z;» Indijca. T'u-varji sve i>*-i Ka;!;r> ne )iiir*> Kvrop/f v Kli-žino svo.vjii najsveTejše^a kraja. Prp-lava-tefj JL1 ovrfai < preprots^np" hc^edami l*:iš evnje n manje .[u tron- KmI.-i*. Z ilol>r:mi diaj^/irivi je i>oiia/oril i>< Mtinc/n« va/.ne ■ risro c r« ^vojt•l^:l roni;nij:i :n itokjza! tipiti-r.ostj hiinabj.-ke in rP»t':a;jsk«' pokrajino. Doživci > »its i romnn/ieni mnisikaj /.aaimi-ve-Jra in  za   našo p.-nnt*'   iij-navaJneira  in  ne-
ia/.uniij;vega. /.naiii ^ven He<im je bil p«r\'i Evropec- ki je pred 80 leti stopil na sve.tđ rla Tibetaiif*ev ob eveteni jezeru Man^aro var jk>! iroro Kailas. Po dobrih fototrrafijah Mino iahko podoživljali pre*1avatelja v viaem. kar je -loživel v Tib^t-u. Obcudovali »nii> ti-betan^ko jH>krajino. ka'ero je že Sven Hedin imenoval »najbolj harmon-k*no na svetu«, l'rav »azonio in z-anirnivo je opisal fnreb:-vak*e tiberan6k^ r>!:ino;^, ntih nn\ade in obi-čajo. Dr. Tichv j^ ireolo^-. Najbrže je razi>ki>-val 2"*'ološko eetitavo pokrajine, katero k-obiskal. 0 tem nam nevena ni oovoril. \J.a-uinci so morda pričakovali zaiiimivjlt popi esov vzponov ni Lrore. ki *o ."e/. l^.Kh) m vj_ Koke. rola dr. Tichv je alpinski značnj iro-rovja t>amo minioprrede • rn^nil. \'rim T7(X> ni * ir-oke Ciurle Mandut^ se je eamo pril>ližal. Kakili .XX) m pa-1 vrir:ai se .je moral zaral;
[jvin s >preti:*;vom v rnk.i. NaM planinci bi bili .- prešlavanjem na';!»"že br»]j 7ndovi>!jni. ako bi jim dr. Tichv orisa! b*>li jjOdrobiiD po-^amezne faze vzpona ua Gurlo Mandato. Prav zadovoljni n pr^Vjvaiiem Fn WH pa ^^1. ki c> Tibetu id Til>efanc-ih dot^ej nišo ve-aeli kaj veČ. ker >? pr-^dnvafeli pripravi' predavanje 7.B sirši kro^ poslnšil e.T, ki se vanimajo na *plo<no ?.i ekć^otif-r;^ pokrajine in Ijipii.
Nevarnost hujših poplav tninila
Postalo je hladnejše, sneg je nehal kopneti in vođe pola-
goma upadajo
Ljubljana, 11. uecembra Na Gorenjskem se je zrak že včeraj po-poldne precej ohladil in so jug: izpođrinili cirug-i vetrovi. V planinah je prenehalo pre-hitro kopnenje snega in s tem je zaenkrat odstranjena nevaraost hujših povodnji. Po-noči je upadla tuđi Sava. Dočim. je bila Se vćeraj marsikje razlita čez bregove, se je danes povsod vmila v strugo.
Iz Tacna nam poročajo. da je dosegla Sava največjo visino včeraj okrog 15, ko je narasla za 2.75 m nad normalo. Po 15 je pričela polagoma upadati in je do davi padla na 1.50 ni nad normalo. Na Crnu-čah je upadla Sava od 2 ponoći do 7. zju-traj za 1.20 m in je voda Ie ponekod še razlita   čez bregove.
I-jubljanica, ki je včeraj gro2eče nara-Sčala. je danes tuđi že nekoliko ponižnejša. dasi se na nekaterih mestih na Barju raz-liva Se vedno čez bregove. Kakor Sava je tuđi Ljubljanica dosegla maksimum včeraj popoldne in sicer, kakor je pokaza 1 vodostaj pri hidrocentrali na Fužinah. 2.43 ni nad normalo. Tako visokega stanja Ljubljanica ni dosegla že par let, zato ni čuda, cia so travniki pri Fužinah med Slapami "n Vevčami pod vodo daleč od brega. še hujSe je pri Zalogru, kjer je voda spet pri-
drla do hiš in se razlila čez polje. Do davi je upadla Ljubljanica Ie za kakih 6 cm.
Včeraj popoldne je zelo narasla Išca, ki se je razlila vzdolž struge na široko Čez polje, vendar stvarne škode ni napravila. Zaradi povodnji ao bili Lipljani odrezani od sveta včeraj ves dan, danes pa je tuđi v Lipah voda že odtekla s ceste, tako da imajo spet zvezo z mestom. Kakor druge vode, je tuđi Gradaščica najbolj narasla včeraj popoldne. Pri Polhovem gradcu se je razlila ponekod, zlasti v nižjih legah, čez polje in preplavila tuđi cesto. Že do opol dne va je silno narasla tuđi Mala voda, ki je preplavila cesto pod Setnikom.
V Mestnem logu imajo se danes povo-denj, kajti struga Malega grabna ne more sprejeti tolikih kolićin w ie. kakor jih je prignala vanjo hudournižka Gradaščica. Tržaška cesta pri Dolgem mostu je bila že včeraj dopoldne preplavljena. ra\*no tako tra\Tiiki ter njive za znano Martinovo go-stilno na Viču. Pri Robežniku je vdrla voda na dvorišče in se razlila čez ceste Dveh cesarjev. Deroča voda je napravila precej škode tuđi v regulirani strugi Malega grabna in pridrla skoraj do hišic mestne kolonije.
Nevarnost hujših povodnji je pretila zla-
sti krajem v nižjem toku Save od Rade* dalje proti Kr&kemu in Brežacem, kjer se je voda ie snoči razlila dalec čez obrežne travnike in njive in ponekod pridrla tuđi do hiA. Ni pa napravila znatnejše Škode. Ker je pričelo v planinan aopet snežiti in se obeta hladnejie vreme, torej je minila tuđi nevamoat  hujših poplav.
Barčica po tnor]n plava
Ljubljana, 11. decembra TaXSne prtsrčoe otrodke aBkaoice. kl govori na^nanJJKzn naposređno s beeedo m sHko. kAJbrSaia. je ta, delo Ksesiije Pnm-kor*. najbrž Še nismo imeli Hvaletei moramo biti 2eoaki sekciji krajevne^a odbo-ra JS v LJubijazii, ki > deto isdaAa in Izr vntaemu odboru JS v Splitu, ki gB. je založilo. Znaftitnost sEkanice je. da. na« povede z beaedo — rjubkimi peamicaim, kl jiil Iahko recitirarfO ie prvorazrednJki, pa tuđi manJSL, Ki ae radi oče penuic — in gdiflraiTTVi parijetoDi&u »vežih, a ne lcriOE*ili barv na morje. Ma2a junaka, T^enftioft ki Pranožefk, ae seznanita z tepoto Jadrana, nakar priapeta čudofeno zopet donwv, kjer še vedoo aacjala. o nepocsabnacn morjcL Oprema aJtkanioe je aelo lepa.
Kn^igra je trpežna. <to je mah «Mtate«lji, ki še ne paznajo praveg"a spoštovanja cio poslikanegra in potiskanega. papirja. ne morejo tako kroaiu *zxielati«. Sic-er se jim pa bo preveč priljubila, da bi jo skućall trgati in mazati. Slikanica je najlapće da-rik> malim "2a. božiič. I*r»ed€*n se ©cfločate z^l nakup knjig-e Za otroke. si morate \"&eka-kor ogledati t» slikanioo. ki je tuđi po-ceni.
Obrušiti IfOffe na Ljubi; ::^wn: ijr«iJu. Tv> je prava, sokolska, narodno zavedna družroa. Materi ob tej prebridki izgubi i/rek*mo naše iskreno aožalje!
Pri pogrebu so se vwtiU poslavilni govori za pokojnim ađbm. juriatom Korenom pred hi*> žalosti, predno ao đvignili kr-sU> in ne kakor običajno na pokopatt&črj pri odprtem grobu. Ljud> ae zaćudeno vpraJujejo, zakaj naenkrat to. V pojasai-k> bodi povedano, d& je pokopali^e v oer-kvoDi laflti in oflkrti. V ta namen je po-kopabAki odbor, v katerem ao gg.; l»'^m Anton- župnik, Sotlar Azrtoru trgovec in Novak Anton, poeeBtnik, aestavil pravila o vmn, kar aattevna pokopalidte. Tako ao dbločene prsatoJbtne za vaa3c novi srrob, m rodbhrsico grabcioo, aa ohranjevanjc grabov preko 10 let, doioćila o prekopavanju gToborv, o postavljanju isgrcibnih ^x>-menikov, o odat ran je van ju aabpuAčenih sporrfcenikov itd. Skratka vse, kar ae Oče pokopaHAČ«- Iz nabranih pristojbon se bo-čio krili vael vadrftevalni stroski tjokr.pa-lidća. V posebni toč-ki je, da ao govori na pokopalidCu prepovedajii in t» volja <yd-slej   za,  vwakogar,   ker   pravila   ne   pozoajo
tEJMU.
Letos đe|>tembra meseoa je are^co na-čeistvo v Krškejn potrtJik) ta pravila, ki 3O jlli podpisaG epg". odbornjki in tako bo aevvtedal enkrat potTeđben r*e<l tucR na naši bo** njivi.
Živilski trg
LJubdjfena, ti. dootvrvbra Bbža ae boiie in na trgu je ^da>je ve^ uvožene arienjave iz južnih krajev. Zna-ftitoo }e. da aautoja leta u^'^tžaoio w*Mr>^ zetenjave. ki je prejftnje £ase prtbajftla iz Italije, iz Dalmacija. Pod5ie»tni T>alimatinci so zafteli opud^ati vinograri« tar raje pri-dehijejo aelcnjavo in iKW4yje, ki gTest-a Trmogo bcvlj v der»a.r ka"kor pa naimatiner. Zato zdaj dobivamo iz rvalmaoijo.. pred-vsem iz okolice Splita in Trogira zelo !«-po zelen javo, ki se Ta-hko kana z najboli-štm %talija.tvskim bla^oan, OalmaTinai J"*r> Se mnogr> naučili ori omi$rrantov iz It.iJli-je, In so ae naseliK v Dalmaciji Pa t»idi Bolpari. ki ao amani zelenjii<iarii. »o se začeti urvedja-vljati v Dalmaciji.
Zdaj je nap<roda.j na trgii mnog« !e<po dalmatinske cveta^e, ki je po 10 ain ker. Priarpela. je tu<fi že prva -ajseriri iz Dalmacije. Novost je tuđi cikorija (iz Dalmacije* po 10 din kg. Sptoace aomnftcsra prideDca je Se dovolj po 8 din k^r. Novost sn tuđi artifto-ke, ki Jih prodajajo po 3 dan "komad. Objrovtovo brstifr>e V" po 10 din kp. Rdeči radić jr 5e vpJdno retikosil. saj vra. proctaja sanio en prodajaler. m si-epr po 14 din k#.
Na sadnem trgu še m znatne.fših .^re-mecnrb v conah. JaboLlca s«o nekoliko <.ira*-ja, toda samo boljša. med tem ko <?c> slab-še kakavesti Se ve<ino od 2 do 3 (fin kg. Lepsa ^bofea so po 4 do 5 din kg\ Neko-
KINO IDEAL  —^————^—
^^^^^^^^^^HHHHMMH                                   GLAVNO     VI. OGO     POJE
1^^^^^^^^^^^^^^^^^                                           TENORIST
PREMIERA »                                   PREMIERA !
I^EONCAVALJLOVA    ZNAMENITA    OPEKA    «^JCltflffO    1 đttPCf
IM MM   X*%.   %M    +^>   MA   Mjš   \9          DaJies   ob   16..   19.   in   21.15   uri,
^——m^mmm^■■^m^■■■B      Jutri   v  nedeljo.  ob 15..  17.,   19. ZSSSSSSSS^SSSSSS^SSSSSSSSSSSSSm                 in 21.15 uri
štefku Korenu v spoinin
Radečc. 9. decembra.
Kakor smo že poročali je umri v nedeljo idealni nacijonalist in sokolski delavec Štefko Koren abs. jurist, star komai 26 let. Zavratna morilka jetika, katere kali je nosil v sebi že već let. si je v njem po-iskala žrtev. Strla je zopet mlado življenje in ^a položila v pre^godnji grob.
Kako priljubljen je bil pokojni Stefko, ie bil najboljši dokaz njegov včerajšnji pogreb, katerega se je udeležila kljub sla-bemu in pustemu vremenu velika množica ljudi. Pol ure pred pogrebom so stali Sokoli v kroj ih ob krsti rwi častni straži. Pred hišo žalosti se je v imenu sokolskega društva poslovil od pokojnrka tajnik br. Peč-nik Ivan, ki je poudarjal njegovo marljivo, vztrajno. neustrašeno in nesebično delo pri Sokolu od njegovih otro^kih let. Društvo je v njem izgubilo vzornega in na-vdusenega Sokola, na katerega vrline je polagalo v bodočc najve'jc nade. Za njim se je v daljšem in zelo lepem govoru poslovil domačin — njegov sošolec akademik g. Simoncič štefko, ki je orisal njegovo življenje, značaj in priljubijenost, ki jo je uži-val pokojnik pri profesorjih in sosolcih. Na pogreb so poslala akademska društva iz Ljubljane svoje deputacije / venci — v ka-terih imenu so »pregovorili v slovo v srce segajoče bese^ie in sicer za »Slogo* aload. g. Orožen Milan, za »Jadran« akad. g. L a p a n j e Boris in za slušatelje jur. fakultete pa akad. g. Blajh Avgust. Sokolski oktet je zapel »V^red se po\*rne«, nakar so Sokoii v krojih dvignili krsto m kre-nili v sprevodu v famo cerkev. Pogreba se je udeležilo uradništvo tukajšnjega sodišča s svojim predstojnikom, predsednik ob-^ine, predstavniki drugih uradov in korpo-racij. domala vsi pripadnik: sokolskega društva z društveno upravo, člani NO, člani sT>ortnega društva SK Radeče. mnogo čla-nov sokolskoga društva Zida.ni most in čete Loka  ter množica ostalega  občinstva.
I/ cerkve je krenil žahii sprevod na domaće pokopališčc. Tu se je sokolski oktet poslovi! od pokojnika z žalostinko »T:lovek glei«. V mraku so padale na krsto grude domaće zemlje in svezo gomilo so pokrili nešteti krasni šop>ki in venci. ki so jih poklonili svojci, domaća "društva, deputacije ':/  Ljubljane in  njegovi prijatelji.
Hragi Stefko. bo<li prepričan, da bo ostal spomin nat? časten in svetal v sircih vseh iskrenih Sokolov, nacijonalistov in drugih, ki so Te poznali. Živel si v upanju do po-slednje ure, da T; bo usoda r^aklonjena. da boš mogei pripravljati svoje moći v korist in dobrobit naše domovine, jugoslovenske zemlje, ki si jo tako iskreno ljubi!. N'aj Ti bo lahka domaća zemlja!
N'enadomestliiva je ta i/guba za njegove priletnc star-c. ki so med vojno /aradi narodne   zavednosti   morali   z  družino  vred
liko već je povpraSevanje je po orehovih jedreih, ker ae gospodinje bo>e, da se bo-ck> podražUa o božicu. Beloicranjci. odnosno Hrvati, so jih pirodajali prejSnje tiržne dni po 16 din kg, zdaj pa že po 17 do 18 din. Rob Lepo izbra-no blago prodajajo pro-dajalke na statoem sadoem trgn Po 30 chn kg.
Zaradi oli*ajoeih so praznif;<o\' je nekoliko večje povpraševaunje po penrtninj, lci se pa v spioAnem ni podraiife. Sicer je pa. itak do^odj dra^a. Tuđi jajca ae k areči od preteklega tedna niao podražila. a bo-ja^eđi gospodiiij pre<.i podražiuvijo o božl-ču je ufW"a.viće*ia. Zajiimivo je tu>di, da se nekatere prekirpćevaLke že zdaj ztk> 2a-nimajo za noaslo, surovo in kuJiano. ki ga. prodajajo kmetic^. To se pra-vr, da se že zalagajo za. božić in s tem ai labiko i-aala-grarao, zakaj poidr niaeflo na tr^n nt-kaj tednov pred bo&icem.
Klavirski večer Nade Brankovičeve
L^uMJaiDa, 11. decembra Od časa do čai^a s*e pojavijo na kon<wt-nih odrih tčudežni oiroci-, ki V2bujajo pri ain.biciO!Z2iih starših zavist, pri otiocih pa za^udenje nad nenavadnim znanjeon. Toda količkaj abjckti\rnemu poslušaleu se mora tak otrok samliti, aaj je znano. da. ae morejo čuđežni otroci Ie na i>udt-ioTi naftin otre&ti vseh slabih vptivo%* dresure, ki so jo prestali v najneine^i m! a: I-.-.sli. da morejo dozoreti v zd-rave in ko-rUtn" ljudi. Clovek 3^ zaćud€no vpražuje, ka^o je mogoće, da še niTnam.o društva za za-šćito nadarjenih otrok. saj ima otrok. zlasti če je nadarjen. toliko možnosti, da se raa5Vi>e v polnovieunega človeka. da ga moramo tako prevdno m ski*bno vzq:ajati ter oh rani ti vse njagove dabre lastnosti kakor neprecenijiv 2iaklad. Toda cianee notira čluvo'.<. na svetovni tako nizko. da se nagon po spekulaciji ne ustavi niti pred nedolžninii otioci V«aka spekulacija ?a ima pi*av t?»ko kratke noge kakor laž in svet bi oil modi« in pravično urejcu, čo bi ne bdio tuđi nedolžnih trtev. Ne morem in tuđi nočem preroko*-. ali. vendar dvo-miD, da. bo imela mala Ntula Brankoai-eeva ćez nekaj let Se kaj smisla in veselja za klavir. Njena nariajrjenost je brez dvoma ian-edna in tuđi njena tehnika je vaega spošto<\'anja vredna — manjka ji še Usta posleđnja vzčišćenoet. ki pa jo more dati n.e Ie studij sam. temveč vzgojon in razvit glaabeni čut. Tu je tišti >kamen spotike^: za \"2igx>jo muzikalnosti je potreba mnogo časa, najmanj toliko kot 2a splošen tek«ni in duševni raavoj. Ker pa je čas z^to — in zlato je nekaterim več nego naravni red stvari — opusti -pedagog« aleheino skrb 2a orjranićni razvoj avojefra učenca in postavi pred zaćucleno obćinstvo -čudežn^ga otroka . ki i^ra Ba-fha, Scarlattija. Bf*rthovnq. Webra. Schu-rnanna,   Choplna,   D©bussyja,   Taj^evića   in
0C^draojib
Tvojega otroka spadajo tuđi SARGOV______________
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Oporoka
Nckje na Slovenskom je umrla dobra pobožna ženica Menda je bila v službi pri nekem gospodu. Bila je vs%; življenje delovna in se je rada žrtio-\ala za revne dijakc in za razne po-možne akcije. Ko je umirala, «v punu-jala še UH) Din za katekizme ,»./ /a-moreke. Torej ne 7u tiste itbniie 'lijx-ke, ki je žanje takt> skrbe!u, niti za revne otroke. ki prezebmo kje r dc la\skih barakah. Za katekizme za za morčke! To je važnejsc in mordn rn oni svet boli zaslužno. I o porod, isti »Slovence*, ki tako rad poudnrh. .f.i ne gleimo po srcfii. ker imtimo du^i-i dela dovolj. Pa je res: kdaj je nas pri prosti človek te ali one sitrrnkr n;i smrtni postelji takn mislil n*i '\oi ni-rod kakor ta ženska na znmr*~&ke Tu-kn je naša vzgoja!
Te dni se \-rši nabiranje /j    Zvon čkov fond',  \amen tega fonda je,  dn se omngoCi poši! janje »Z\onck>    v im/ krcije   s\'cta.   kjcr   prebiva to   n/o* enski otroci, du bi vsak slovenski ntrnk ,iri jel  vsak   m.rsec  iz   domovine  pozdrav \- obliki mladinskeiia lis-ta.  ki nit*  >%o    • domaćem  jeziku govorit c dornt'-r    em lji  v   tuiem  svetu.   Spomninto   se    koliko  naših   p jhosnih  dt/i je smitr;.1-*   /u več no zaslugo, ce rvs: cneHa y fiiorćl.i Ali se bo našlo toliko slovenskih rodo liubnih  in  mladinnljubnih   \rc,   da  hn mogočc vsem našim otrokom /x> sve tu postati za božič pozdrav iz domovine,  da  bo  v  dolini tvjini pozvonil s/o-\'enski   *>Z\-onček<r.f .
Liszta   rppaerraan.   ki  zaht^va (^lega   ^lovo ka: >   na  pajne*         I.>o.b*v otrol<  mora  bni
posl*iš«n. saj ttju hoT-ejo JftarAi in u^.it«-!ji Ie ^dobro« in poslu^mi otr^k Srni-* BraiHaovi^ ijrr:i. t^epinv hi jo i*sa.k zilra^'-nik posial v^aj o-b (]evotili zv^-cr spat in čeprav bi ji vsuk človt^k iele] cim Ivpf** in Aimfoohj ja,sjw>, bogato mladosrt. ki je c "-;1!   \^.r moći za  borbo v  življenju.
Vr   Sturm.
Akademski pevski zbor
I-iublia-ia )1 deccmb'.i Kulturno političen proorum AP/Z i<- :?i rcn/ivno in eksfen/ivno prosvetno delo nn rxusamciniku in celoti. usmerjeno ir n.iro-da v narod. N'ihče. ki je kdaj prej sodelo-val ali ki se / /burom dam-s trudi za to vzvišeno naloijo. ne more rt Ci. tla je z.i-man potroši! svoj trud \n Čas. O tem se ie ove rila vs^i slovenska in iuuuslovenska javnost na dosedaniih koncert;h \n podnV«-nih   prireditvah.
APZ **i ie /ostavi! naloge, ila poxLi ha koncertih program, ki je stilno ra/dcl.ien po dnKah in nj'hovm markantnih <>schnf»-stih. Prav posebno pa se ic /adnja lehi '»■ til pod vodstvom pri/nanc«? i °trokovnijkr\ in ra/iskovalca slovenske fi?!klorc gonpiKla .Mjrolta, studija slovenske i'i iugnslove*i->'<e n^rtKinc pc>mi. ki jo na svojih koncer-tih prikazuje v v«?ci svoji ori«j:r*j'ni rnotivt-ki v posebni ohdelavi najboljših slovenskih komponistov, ki /ndnja leta posvečajo ce-!e edicije pes-mi Akademskcmu pevskemu zboru.
V ra/voju slovenske in ju^oi!i*vcnskc vokalne «lasbe pomenijo koncerti APZ važen in tehten di^nos k pravilnomu pojmovaniu naše cjlasbcnc pretcklo^t'. Rekordni obiski in zanimanje občinstva priCajo o vsem na* rodnem priznanju odličneniu zboru. Kon-certni programi APZ so nusičeni kvalitetni del, 4ci <ic^aji» po i/vori; daleč v pretek-lost in o/ivljajo ter bogatv sodobno življenje. APZ si je pribori! simpatije s svojimi programi, ki ntirajo nov^s pot.i slovenski   vokami   glazbi.
Akademski pevski /bor. pri katerem «o-delujc 54 Jlanov, /anje s svojim prvovrst-nim in res akademskim izvaja^jem nepri čakovanc us-pehe. So to Ijudu:. ki / dirigentom vred delaio / idealizmom in vsem mla-dostnim elanom. Zboru se pv mnenm jujjo-slovenskc kritike ni bati niti naite/je kon-kurence. »Brez dvoma.« pravi v kritiki pok. Emil Adamič, »je to naiboljši slovenski in ju^ostovenski mo.ski pevski ;-bor. ki je vre-den, da  ponese   naso pesem   v  svct.<*
Koncert bo v ponedeljck 13. t. m. ob 20. v dvorani Un;on.a. \"a njem bo zastopala Xj. Vel. kraliivo Marijo dvoma dama gospa Fran;a Tavčdrjeva. Cenjeno ob'instvo prosimo, da do 20. ure zasede svoje prostore, ker bo pričetek koncerta točno oS napovedani uri. Predprc^da.a vstopnie danes ves dan, jutri do 13. ure in v ponede-ljek ves dan pri vratarju univer/c. Pripo-ro-čamo, da si vsak nabavi vstopnico ?c v predprodaji, ker je pričakovat: vclikcjjji navala. Za koncert je izšel obširen koncert ni spored. ki ga ilustrira /borova slika. uvodni članki in točna bcsedila izvajanih pesmi. Ccna aporedu ie din 4.
Strani                                                                                        »SLOVENSKI    NAROOc   sobota. 11. đecembr*                                                                                          gfo*«  28^
Vesela komedija dljaških zmešnjav, mladostnih prešernosti ln prestopkov v filmski opereti smeha in dobre volje             I
j^/^m                                                  ^                                                                  Premiera dane«                     I
vlipnn tiplikn mnfnrn  " """sjsrs"ATICI
t/ •'/**' #££#       f/C £ inU      MMŠlg t ###   M      Rezervirajte si vstopnlce! - Najnovejsi I
M                                                                                                                                            žurnal! — Jutri dopolane izređna pred-  I
v-»r          at« _**   a      «•.«.        ^   -v                                                                   stava ob 10.30 uri                      I
CVnentschuldtgte Stunde)                                                                  i
&                                          ___                   Predigm   »MORNAR    POPA Y« I
HAKS MOftRR                                        GUSTI UUBER                                        THEO LJNGEN                   jjOt  učitelj  plavanja                      I
DNEVNE VESTI
—   Odlikovanje Dri.  oerednjega  zavoda  > Parim.   Na   pravkar   zaključeni   medna rodni raevtairi  v  Paricu  je  bil odlikovan  za svoja raže ta vijena   d<?la,   pr^dvsitni   za   prekrasne fcipke z u«jviijLm  priinanjean  vOrand  [>rix*. Odlikovanja  avetovnih  ra^stav  iniaio  p<>s*.b-zio   vrednost.   ker  jih   JeU   ^elo  kritični   odbori.  Na*  zavod,  ki  se  je  ie  večkrat  oili-koval   na   raznih  razatavah,  ie sedaj  pokaza 1 vee svoj  napradek in dostojno  reprezentir.il nažo  državo   v   niednarodneni  fcvstu.   To   :e zasluženo  patrioUko delo,  ki  zasluzi   gotovo vse priznanje tuđi doma. Ja*no je s tem podana  tista  j>otreba  zavoda,  ki   nas tako  le{.*> za^topa   v   inozemstvu.    Vodstvo   z-iv<>ta    je dobilo § tem  prav  lepo zado^fenje za svoje težko delo vsaj v  inozemstvu, ki ceni  zavidi po  niejjovem   delu.   Kako   je   pa   doma.  t*mo pa   tuđi   videli   in   se  dane«  vidimo.
—   li idravniške *luihe.  V   imenik zlrav-ni^k?   zbornice      aa   dravsko   Lanovi no   sfa bila   vpisana   dr.   Adrian   M»kso   in   <lr.   Ma-sten Marija, z-d ravni ka v Ljublja.ni.  l>r.  Ver-bic   Fra ne    ie   umri    i.i    je   bil    izbrisan    iz imenika.
—   Poručila <»ta se v Mariboru gde. Hedioa Bi>fli«Io\a   in   g.   F?rdo   Tinta.   Ceriti tamo!
—    Iz   »Službeneea   lista«.   Službeni   list kr. banske uprave dravek-*  banovine* §1.09. z dne  11. t.  m. ©bjjavtja  ukaz o  spoji tvi  ob-£in   Draga   in   Trava   v   cabarskem   sr*«zu   v ohK'ino   Dra^a   s   sedežein   v   Draui   navodila za     zbiraiije     dolioikov     iu      poral»o  6»a!;i-da      7a      zidanje         novih        rioslopij      7a gcmlne      uprave     in      loijnn^kib      hiš,     od-lof*'o     o     dotajlnem     kla<*i raniti      zfmiljiŠfS sprememhe   navodila   za  sprei?in   dnevnirar fev na delo pri  oddelku /a gradnjo železnic. odločbo   o   portalima vi    roka    7,:t    predložit ■*v seznamka tokomerov. odločbo o izvozu  <>!ji\ in   oljikovih   trepin   samo   ?,a   platilo   ^   pro-fttirni   dpvizami,   telefonski    promet   dravska banovine   7   Avstriio   in    razne      objave   iz >Sl'.'žbp.iin   Nm-irK.
■**» —  min« i ^wk9—  .«..    m       JeL—X^JL__>!*-?!
Samo še  danes ob  15.   in  17.  uri  pred-
va.ja.mo prekrasni  film
PATER VCMTFH
Ob  19. uri premiera V   SEDMIH   NERESIH
V  glavni  vlogri  Siraone  Simon
NenSki dialog!              Nemški dialog!
Predstave danes ob 15.,  17.,  19   in  21.  uri
PREMIERA!                     PREMIERA!
Vesela komedija dijaških  zn.e^r.jav z:i »meh  in  dobro  voljo  v   filmski  opereti
NJENA   VELIKA   MATIRA
(VnentschuldiEre Stunde)
Hans Moser, Gusti Htil>er, Theo Lingen
Rezer\*irajte  vstopnice!   NajnovejSi  žurnal!
Predigra   ^MORNAR   POPAY«
kot   učitelj   plav« nja
ViSek  filmske umetnosli
DOBROTMK CLOVEftTVA — LOUIS PASTKIR
Film resnićnih življenjskih dramatičnih dogo-dkov, ki so vzbujali |iozornost s\eta. Louisa F'asteurja predstavlja Taul Muni, ki je mojstrsko potial tuđi Zohija v f.l-mu   »Vest   ćloveštva«
Predstave Janes ob lt>., 19.15 in 21.15 uri, Predstave jutri ob 15.,  17..  19. in  21.15 uri
—    V   s>rhn   riizčirjenja   *taj<kr*kih   ko'i«ši
bo kraljevskj Itanska uj)rava tu«:i prilnxl.ijo spoinlad fN|d:!i;ila valilna jajca. Nar orila 7lvrajo Kinetii^kf oreanizacij^. šo!^ka vo*l-pt\a in o!^ine. Vsak, ki želi dobiti valilna iaira. iih mora naročiti iwjUa-»it\ie <*o 20. januarj.i l!*C^ I'o^tifioa naroT'ila t*f no bodo uinj^t^vala .lairn se \ odo oddaiala mes^u marr.-i in H|.rila. Takoi ob naronln mur;i na rojnik plac.u i za vsako fajce r^o 1 di.i. I*o JrobnojSa na vod i hi ?►* <ir>bi|o i»ri sre<lvilj n.-i^ol-tvih in me»t»ih |ioa:b»v:ir<lvih. Kra-V:ov*k:i   l'iTs'jM   'i!riv:i   dr-iv<k»»  b:ir.ovi!n\
!   Danes  ob  20   uri   in jutri,  v  nadeljo.   H
ob  15..   18.   in  21.  uri dva  velefilma  ■
naenkrat: »HiKA LJUBEZNI«   -  Gu-  B
sstnv    Frohlich,   Kima   Bulla,   Tlbor   v.  S
Halmay        »31KU  DVEMA OGNJE    I
AIA«    -    VVilliam   Powell    in   Mvrna   I
Lov         Oba  filma  stji  odlićnr.!       ■
—   7.A   uirhr   pr«rj;la>ei:i.   U^rožno   ^odisc.* v   Maril»oru    j^    uvedlo   po^tononje.   da   ^<? procla'se  Zii   mrtve   jtusestnik   v  dluboki Martin    Cm-nzi.       poljski   delavet*   v    I^rugovicu Franr  ftk^pbu1.   poliHdfler   v   Odraorih   Ste-fan   KoriprT.   zvanimik   državnih   želernif   v pok     v   Mariltor1!    lx>vrenc   »tern.   kolar    v Žhkovrih    U>>i{»   Aalika.   de'.avtv   v   Kainnici A.iton   Kai7.er.   delavec   v   Marenbertju   Ivan Helbl. iK>>+*etnik v Bakovcu Ja.ni*i. Marič, po-se«»cnikov *>in   iz   Hukovnice ^tefan  Lovrenctc. p.roi^volia   v   Mariboru   Blaž  Sulzer.   poi?e^t-nikov  sin  v  Senežicah  Ivan   Podj>1a!nik.  |>o-se^tnik   v   Se! eborcih   Janez   Barbarič.   po-pe>šl i"'k    v   prosecki   vaši   VilrnoŠ   Vereji   Ln zi«1ar   i?   Mtir^čnka    A!o]z   Rajh.   Nekateri   eo iziiinili   na   bojištu,   drugi   so  se   pa   izselili v  Amerike.  odkoiJer  že   vei  let   ni  o  njih nob 'Hfnii   gla^u
_    ?7vonfek<   ni   narnenj^n   »amo   doma?i mladini, ki  i i je ie 38 let najbol'^i  prijatelj zat-avnik   i i   učitelj.   Vsak   mesec  mora  njegov   vabeči   ulas   f   sveto   materino   bese^fo toplo obi*»ti   tuđi   na^o  dero  v   Avstriji.   Italiji,    na    Ma/ižarf-k«i»,    v    NemčifK   Franci ji Beliriii-  na   Nizozen\Ake>in.  v   Ameriki   in   Ar cr.-»rtiniii.   Tretiina   sloven^^ib   otrok   živi   v irio/onififvu.  NaSe  (peal© }e:  11*1  p*l«i!  dar
đrri na oltar. Starci, učitelji, naročite >ZTon-ček« ?vojim otrokoin! Domoljubi, podprite idealno narodno akcijo! Li»*t slan? din HO na le-to. NarotVi se v upravi, Krakovski na-Ai-P št. 2*2. ali v l'rit^liski tiskarni v Ljubljani.                                         t
I/VOCM     KINO    SOKOLSKI    DOM V fei.Uil — TELEFON 33-87 Vesel  iilm u problemu zakonske nadvlade MEDENI TEDNI Annv Ondra.   H.  Sb'hnker, Adeie Sandrock Dopolnilo zrvo^ni te^Jnik in kolor film V deželi igračk Prihoiinjo soboto: SVET KLICE — B. Gigli
—   Ug«tovitev. Novinao: g.  Vladimir Re-gally oa^ pro«i za. objavo pojasnila, cte. ni-ma s priložnostuim  publicistom g.  dr. Josipom   Regalij**m   in   nj ^v?ovimi   nacionalni-mi   t«r   splojšnim:   kulturnimi   nazori   prav nobene  zveze. G.  dr.  Joaip  Regali   (ne  He-galv  ali  ceio   RegaJ!y)   je  najnreć   v   zadnjem   času   napisa]   oziroma   duhovno   so-deloval   pri   aostavi   nekih   ćiankov,   ki   so pri   vseh   nacionalno   poštemo   mislečlh   iju-deih  vzbudilj   apra\*ićeno  ogorOenje   in  aplo-šno   obsodbo.   Ker   premaJo   poučeni   ljudie podtikajo   5xx3elovanje   pri   listu    »Slovenija«,   članke    in   dokaj    čudno    g-leaanje   v svet   g.   dr.   Josipa   rtegaiija   niAemu   ured-uiškemu  toa-arižu  g.   Vladimlrtu  Regrallyju. skJnji  ugot^vlja.   da z g-  dr. Jođtpom R«-galijem     nima     po   na^orih   in    mi^elnosti liić skupne.pa.
Glasnikova „Velika Pratikau za 1. 1938.
je izšia iu se razpjšilja za ceno din 5.— za vsttK komad. Narocila na tiskamo J. Blas-mka nasl., L.jub!.iana, Breg št. 10-12 tn se dobi tuđi v trgovinah. To je najbolj priljubi jen in najbolj razMrjen slovenski ljudski  koledar  že od nekdaj.
—   V br.Hiit'itein mini**trsttu  **a  nie^ia i»-
-»edena. Finan^o ministrslvo obvešr*a interesente. d:i »o vsii mesta po proračunu za tek >?e leto v vst'li r^sorlh finanr-ne uprave zast'd^n:! in da torej nih^e ne more * »i tri Apr^tM v -lu/.bo. Zato bolo v^e prošnjo za $pre>m  v  siužt>o zavrnjene.
—   Smur-arski   kraji   na   Koroškem.   Da   bi nijc.Mi:   i>!:iiV-;«1:   bivanje,   so   v   n^katerib   Uo-roških   srnu barskih   krajih   vpeljali   za   se-
IfnidnevriO bivanje post»bne f»«avšalne ce-ne. v ka»erib *o \Kt\fH stanovanja vračuna-ni tuđi tri'e ot roki hrane dnev.io. knrjava, ra/^vet'invn w*. take«e ln postrt-žnina. Po ten riizkih ct*nah lahko v nekaterih manj-5ih ^niurarAkib krajih prebiiet? 7 diu že 7a 3T>n .}jn. povsod |>a so seveda tuđi dobre >m;^ar<ke sole po znani arlber^ki metodi. f>^'lrobti;i nhvestila <=e dobe v vseh Putni-krvih ni^nmah in pri Avstrijskem turistif-iem uradr v Zagrebu. Praška ulira 9. Od ^raiev.   kj^r t^o rene  pav^aliran^. om on jamo
n^kfii nni'wvl* 7nanih-   (Vo^^ipa (Kanzelhohe)
>.iixna  z^le7nira    p.   c   fiOO   do  9tM)  iiin.  Ma! u,-,   io,^(  „,   ,.   ,,   -,~o fjo -fyft ^jn v  glavni
sotoni od '20. XII. do S. T., «=irer pa wmo ."i?0 do «70 lin. Turrarhhoiie 1400 m. p. c. v ijlavni rezoni 4fS0 do (-50 din. sicer pa -amo "Ff> -^n r^pn .i:n.
—   Gostovanje   ftnprl***kih   ig-raloov   v  Ju-gosiaviji.  Znflji«   -kupina an^leških g-leda-Hških   iprrnlcev.   ki   lo   vodi   lord   Hon2rfOT*d, namer?va   prir**diti   v    zač^bicu   pnhodnje-ga   leta   ve^jo   t'irr*e>o   no   Ju?o«la\-iji.   To potujooe     gfledaliSče     vprizarja    ve^inoma kla?:čna dela 12 z^odovine Irske.
—   Vr*»me.   Vr^nmuska   napoved   pra%i.   da bo oblasno.  hLadnej§.'\ a  nestanovitno vreme ^ iKi'kiv;nanii. Vfer?i  ie  deževalo v Liublja-ni.  Maril>oru  in  Zasjrebu.  Xaivišja  temperatura   je  znn&ala   v   Beoeradu   1*^.   v   Sarajevu in   Splitu   15.   v   Ljubljani    12.1.   v   7a»r^bu 12. v Skopli"  II. v Maril>oru 7. Davi je kaza!   baroniHer   v   Lribljiin;   ~M\~.   temnera-
—   Sesr^r**.   Davi   «,0   prer>eliali   v   bolnico 30-lehi?cw  >!ikarskpcra   moi^tra   Andreia  Ja-nržifa. <t:n\iijocei;a  na  Tvrževi  ee^ti  23   V srbi   ie zjutraj  f^kpplo'i'ral pvetilni   plin.  .Ta-nežič  'e  rio!'fl   teJ:V°  opekline  00  v«ern obra-
j   7.u   ia   po životu.   4^-letne^n   dninaria   Albina ;  Kn5i?n   i7   Pr:pt.ivi   pri   Kaniniku   jp   <ino?i i  povozil neznan avtom^il1'«* in ?a hujsp po-I  c^ko>1oval  r>o slavi  ter no  rc>k;th.   NTesar  Itinpc Rraikov'o.   <t; niiioJ"   v   S!lrtMi5k(»vi   ulici   i**   davi   nn^el   s   koleea:   T>ri   te-ni  ^e   n>u   ie   zaril mctiartski nož. ki 2a i> imel n\ ^kornirm glo boko   v   meso in   mu   prereza!   kit?.   V   bol-nioo  ^^o  davi   T>re>neliali   tuđi   ^radnikovo ženo K^euiio Zaharovo. stanujo?o na Me*tnem tr?u 10.  Doma ie rfldla in po težie poŽko4o-vala   xx) žrvotu.
—   Ohe«i1   se   ie.  ker  $e  ostal   Urei  stanovanja.   V   Zagrebu   <e   je obe^ii   vce-rai  delavec   Vilje-m   Ko^trevr.   Ril   i«^   teiko   bolan   in živ^l  ie v vel?flci bevfi. Nfučila <za je malarija in v Vtrte4c  ie oetal še brez stanovanja. To sa  ie  t;*ko  notrlo.  da   ie ob<iapRl   nad  živl-e-niem.
—  Strašna  ne»r*£a  na  morju. Iz  Splita poroćajo.  da. se je p>r!petila v nofi o<i 28 na 29. novembra na morjii strasna nesreća.  Nastal   ^e hud ' vinar,  v katecrm  se  V potopila   aJbanska   isdrnica   *Rafaelo.r.  ka-teri   *+   2apovedoval   na5    kapetan    Mario Kozulič. Na  fadmici je bil tuđi njegov 13 letni  sinćek  in   10  mol  posadke.  Vse  kaže, da so vsi na^ii v valovth smrt.
—   V  Trst   iu   Gorico  la  Boli? od   24.   do
26. decembra in v Abtazio. Tnsi in Gorico za Xc»vo '.^io od 31. decembra do 2. iajvuar-ja priredi Putnik izlete z vlakom in avtobuei. Cena vožnji za Tr^t din 130. Gorico din 150. Abbazio din 140 z vlakom. V Abbazio z iivtobiif=o;i* din IB.". Zelo ugodni aranžinaii o<i din 1f)0 do 260. Ostale informacije in pri tave pr,< biljetarnah Putnika v Ljubljani i a Tourižrt-Oftieea na Jeseoicah.
—  Na&lm narp^nikooi toplo pripoi jćanio D. Ravljenovo  zr:rko  črtic,  novel  in satir, ki je  pravkar izSla pod naslovom   »Zgodbe brez groze«;. Naroda se pri založbi »Cesti* v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 in velja bro-Siran izvod 3 poStnino samo 11 din. v ćelo platno vezan  pa   s poStnino  16.—  din.
Iz Ljubljane
— }\  Nemiliinljiva komedija * protlajo ino-zemskih   listov.   V   Ljubljani   prodaja   samo ne«kaj  trafik traucoske  li?te  ir.  kv.pci  se ue more-jo  obrniti   karnorkoli   dru«jam,   tako  ne dobe v enj  ali dveh trafikah. S prodak) pariških   li^tov   je  velik   križ.   I'oso^to  ličiti   na lepetn  izo^ta-n^io  za   vei>  dni,   n-^  da   bi   bili prepovedani.   Pri haj a jo  ir  Beourad;i*,   nrola-ia    ie   nHMiopo'i7:;rarm.   Trafikant   mora    poslati   -»akupniku   kavcijo.   re   ho*e   prejemati liste.  Toda  i>ocosto tuli  kavrija  ni  j^m^tvo u-a   bo  liste  v   ree-'Mjf.i   rtNlno  preie-nal.  Tako naka  trafika  u^  i-reje-ma i^ r^i  -.  t.  111.  pariških   li^»tov,   ceprav   je   pku'rJa   kavcijo   in že  ve^krat   iiruirala  za.rje.   Včerai   |e  proda-jalka   brzojaviia   v   Iit*oi>rad   h;   plar-ab   tuđi odeovor,  da  bi  ji  zakupuik  o-ijovoni.  zakai ii   ne   fx>šilia   več   franco^kih   listov.   Ko   jih neka dn.Lra  trnfiUa  redno preiema. toda z-i-kupnik  ni od^o\or:l.
—Ij Anketa o vrom^nsUi porov-evalni siuibl. Zvoza za tujski promet v Sloveniji je že lani 3prožiia nnisei. da bi se vremenska poročevalna služba pri nas uredila tako, da bi bi'a poroOila točna in zaneslji-va. že lani j« njeno prizadevanje. rodilo lepe sadove. Letoa ?ikllcu.ie 2veza novo anketo o vremenski poroćevalni 3lužbi. ki bo v ponexieljek 13. t .m. ob 20. v mali sejni  dvorani Zbornic?  za TOI.
—lj Njena velika matura. Thea Lingena poznate! In Hanra Moserja tuđi! 2e ti dve imeai obeh nedosegljivih nemSkih komikov jamćita za dobro uro vesele zabave in dobre volje. Oba sta zapletena v imenitno komedijo Njera velika matura -. kjer borno spoznali tuđi već cvetočih draiestnih deklet. Vsebina filma je komedija zmeš-njav, zapletena kakor srordijski voz,ol. a čeprav neprestano gro. j temni oblaki, se vendar vse srečno konca. Konec dobei\ vse dobro! pravijo Nemci in tRke^a mnenja so tuđi Američani, ki imajo pač naj?'aje film 3 ihappv endom . Kdor ž^li torej urico smeha in zabave, naj pohitf v Elitni k no Matico.
—lj Irarli so v Kjubljaiii od 3. do 9. t. ni. škoda Anlon. 72 let, posestnik, Kor-nik Ana. roj. Ranz.nger, 49 let, Zo:i& knji-gr>vođje, Rei?nik Franc, 71 let, đr£. usluž-benec v p-, Kozamernik Mihael, 59 let, atrojnik. čup Ludvik. 54 l^t. žel. zvaoio-nik v p. Jelene Marija, roj. Dunnik, 62 let, žana pct.iurad., TomSc Josipt 87 let, podmaršal v p.. Oclina? Andrej. 77 iet, poaestnik, Tome Ivo, 60 let, ra\-nate!j tob. tov. v p., Kr.kin Ivana. roj. Finžgar. 66 let, vdo\a poštnaga sluge, C3lZ*s Roza, roj. Bruner, i>0 let, siiaiiika. t"CLnto:i; Marija, roj. Mašek, 77 let, vdova slikarja, Malo-verh M.arij<a. G9 let. delavka tot>. tov. v P-, Kraljić Ivan, 77 iet, pcsesluik, čroa vas, Strazar Marija. 34 let, ^ivilja. v ljubljanski bolni-ci so umrli: Eržei Katarina, roj. Po renta. 77 let, prevžitkarica, Stuzzi Matilda, roj. Kasper, 62 let. žena trgovca, LiOVCin Janczt 59 let, posestnik, zigr^ajit.?, obč. Sodiažica, Ftirtrer Valter. 30 let, filmski i^-1-aiec, Vengiiđt Franc. 3 leta. sin mizarja, Sv. Vaibuig-a, obć. Snilcdnik, Malis Karol. 24 let, kolars'u pomoćnik, Topli'je pri Zagorju. VVaišel Franjo, 50 let, šofer, 2:iri, KržiSnik Matevž, 45 let. ko-čar, Trata pri škofji Loki, Afner Ivan. 31 iet, Lov. delavec. Petro/če pri Celju, Na-bernik Marija. 13 let, hč: posestnika. Do-bi-ije pri Gužtsjiju, šuštar Pavei. 28 let, mizarski pomoćnik, št. Vid nad Ljubljane
— li   Žflezniski   vpokojeiiti      v   Ljuhljani. ki  so  do 4.  decembra   predložili  ervoje  legitimacije   za   leto   193,s   v   podalj^anje.   lahko ic?te  takoj  dviunejo.
—lj PmlaAanje o cestah. V torek 14. t. m bo predaval v Ljubljanskem klubu ravnatelj TPD dr. Vinko Vrhunec o ce-stah nekdaj in sedaj. Predavanje se prič-ne ob 19.30.
— 1]   Karijera   kamlista   Vinciga,   izvr^tno kome lijo   iz   uradni&ketja   življenja,   vj>rizori jutri   ob   '20.15.   sokolski   sileđaliski   o»l?r   na Viču   v   reiiii   hr.  Jusstina.   Komedija   ie  že pri premieri in na dru?il] odrih zara<li svojih    koi»»iC.iih    zapletljaj^v    doživeln    popoln urjf^eh,    saj    se    je    občinstvo    nasnit jalo    do solz.   Vabimo   zato   vse,   ki   se   hocek)   nad dve  uri  žaba vati.  naj  pohiti jo  jutri   zvečer v Sokolski đoni na Vič, ne Ik> jim žal. Pre-erkr^it«-   si    vstopnice      že      napr?j   v   pisar-n\   Sokol,   doma  ol   10.   do   V2.   i 11   od   15.   do 17.   t?r   px>!   ure   pred   prii-etkom   prtMutave. Jutri zvec^r v*i v Sokoteki tlom na Vic!
— lj  Ogleite  »<i  labavuu  Kranj^e>«  kome dijjo  >gkke«JeB.i<.   ki   10   porove   ^**ntjakt>!)Pani {»oslednji«*-   da^ieđ   in    F'>tri    zvefer   ob   -20.15. Nasmijali   se   boste   pr^bivak^m       driaitf
Skednia. zlat-Li po^lavarju. zapitemu periku Senici (Ko^ku). ierlavetnu Pe-tru (Lav-riču), temperamentni Jerci (Cafutovi) in dnurim. hira je doseela pri vaeh »loseKianjih vprizoritvsh velik u>.-neh. OWin»tvo. ki je do dol.ra napolnila dvorano, se je iz vrst no zahavaio in nekaikra» prekinilo i?ro pri odprti sceni z navdušer.im aplavzom. Ker Kta to pofrleditj v^rizoritvi, naj 6i vsak do otjle^la to zabavno ko:nedijo in t^ar-mejal ^^ b© od srca.
—lj   Kosr+rt  Del.   !|I»»b.  društv«   >Z«rja< t  Ljubljani   v  ponefle-f»ek.   ine   1S.  d«»<*e-!iit>rn 1937 ob 'JO. uri  v dvorani   lMiv»*e zbornice j van)  bo  rmdU   nailepio 7aUavo.   Na  vforevlu J £0 eama izbrana rielfl   Cene *o nizk?.  Pred prodaja    vštopi:!*-    v    -^trokovni    komisiji    I nadstr.   df-sno   MLkloei^evn   '22 a.   Vabimo   ri-poinoštevilno  udeležbo   Olbor.
—li Propagandna plesna r«vija tnrnir*kt* ^a ple*a in nainove.i^«'2ra ^!i5wing-St^p-i< h« v torek, 14. t. 111. ob 20. uri r veliki <]*«» rani Kaair.^ pri pir*ih vuii *.1enki>»«» i«l»»* Revija bo ob 22. iM*i. Vabljeni vsi ljubit;*!' družabn*"ja tn i>]X)rt.nPJa plt^a. *P. ^. K • _lj V *ia?etniški ple«ni »e*aj< .Ifnko^, sole v Kazini ^e -.i>r^i*"n».ii»i n«»iinit!;irti iii ffosp«»flie v^ak pone^fljek uh 2t). i:ri. I*« sebne ure in informacije vsak dan. D i jaki popuet.
—lj Sw E. A. priredi drevi ob 20. uri pod u«lrr*Tito1)»tT*ni •»♦•■•▼ «ef« M«na St.V %. bana dr. M. Natlafcaa aJcad«mijo v pr«»-slav« dr. Zam^ah^U. Vtlopaiae ni! Ob te i priKki bo podelitev diploai fia^ntm in uata-novnim rlanom S.E.A (SlovenrJie Esperantske Zvete).
— lj NanieiU  vene« oa grob  pok.  podaitar-fcalu JoieJ.ij Ton^etu ie daroval ti.  VkJimir Ferlan.  upravnik obče dri.  bolnice  v   Ljubljani   snesek   din   150   za   božićnico   revnim vojnim  trtvain.   Iskreia   h.-ali.
— li   Miklavžev   veter      s   plesom   priredi Savez   bnv.   frizerskih   pomoCiiikov   danes   v hotelu Mt-troi»ol.  Zat'etek ob 21. uri.
—li Go^tilD.i pri Prijatelju v Mostaii 'ma novo vino la^tn*jfa pridHka in domaje krvavice.
— lj  Kraja  obleke   p«  ^ol:ih.   Kakor  vt;»ko rimo. so ae tuđi sedaj privele ta<vine oble-
ke po Solab. Pri]avlj«uuQ j« biio i« okrofž 10 tatvin svrlnlkov, plaA^v tn <5iik«i]. (7kr». detio obleko *> otrooi pat>da^tli krotajarjem. ki iim  je policija tuđi te na idodn.
— li ZrH plirek v pasti. Za befcjfTaoNotn «0 ini^ t«!<»tili IVl-lem^M f^ 7.nftnt'ifH v^lomil-m Ijfnaca SAl«ya. Z nfim »• bi] tildi a|9«9V lovariž, hreepo^^lni HH-^rotfhnik kA* Bar-tolini. ki je r>r 5« pravoča^no odru«el ptfe. Vlomilca »U nekjd iifuknUt l*ste»v hi tlmU po niei v Ravbarjevo *tarwvan»« okoci okno. Uartolini pa se ^ ktitalu vrnil i> tMAnovanja in •trniil, stoie^ na lestvi, io<%irn je hitftl 5%aley od pirat v stanovanju omare. Bartoltni se f* pTe^aDjalcem ieniumil, S«!©ya p« )9 iztaknil v citajK>vaaju neki ^oe*titni#ki ff(Nt in tra podrl r»o tlt-h. Straiiiik j?a }e odrrnd«) na poln'ijo, kier «*o n«»&li pri njem voft tIo-miLJteira  orodja  Ln MMiokree.
Še o tragediji v Bregu pri Ločah
L|uđje so bili tako ogorčeni, da so hoteli truplo Ruuolfa
Ooresnika raztrcati
lire« pri Ix)6ah. 10. de« ftnif>ra Varira Brea pri I»**ah, lex«-*?a v xa4i*ju siozdii »treliai o<i vaši Ixx\ je i>or*tala v^erij znana <]n\ef naokroi l>d \*sf*b strani \vr\-liajaio v vas Iju^je. jm»»ebm» »it^ltHa in ^e zbiraio okro^ krn^e hi^e. kier *e ie \^e-rai okrot poldneva rviiirraia med ttvaiiia /aliiiblienieiiiii tra^ed'ja. kakr^ne dftloč 11a-okroc liurtje Ae ne tywnuiio IN-Ie'ni Ru<iolf C)prei>nik ie najprej xak'al ©voio izvoljeuko Marijo l^enirnikovo. nato r*a j * ie sebi za-sadil nož v <;rce. NTiht-e ne more r,ov©c^ti. ka' jo mjpotilo mlaJeir« fanta do **»ira etr.i-šne^a »lajanja. Vst^kakor \*k bo v ozaliu liubfHunmo^t.
Dokle in fant ?»ta 8e po'.uiila ie \vt:d mj>\-e?«kih let. Opr^snikovi in P^eniftnikovi tii> ««i naibliii: sosedi. Le p'ot IckN obe hiži. Zato so l)ili v.Mikrat sku;>aj. "^iri uialfnfa (Kh^eerni-ka RuiJolf O. ie zahajnl v-^ik J^J1 v va.^ k I*šenii*niki>vim. l'ose-t-no je ra<1 videl Mkko. kakor so K> klicali loma. Mirka ie bilo It-po knie>eko de-kle- a «>? za fatite ni zmeoitlH. Tuđi do Ku-Iolfa ni lizala nobenejia jX)^el>-neaa natru jenja. r%»'P»rav io je stalno žale zova I Iit««V> iia je ježilo, da *e Mii'ka zanj ne 7rneni. Kori fino j^ v siriti ie/.i. ki K> Je p^i-pihov;iiu ?e liiibo«ijninr>^t zasnoval trro/.en naklep.
Ziir^Io se jf žp prfMi dnpvi. ko rso Tf'\ T*5e-nicnikovih hinili konizo. Takrat je bate Micka nekemu fantu v Sali ieijala- >Ta mi j? f>a rep v^e?. kpr tako pri (Ino Iu-Vk. To ie Kurtoifa UMo razkn^iio. «!a je kar zaUkr'-pal 7. zobnii in kniflhr vvp He^on ot^el. V6e-raj je priki-rela nieeova i*»«i do vrhunoo. Rudolf   jf»   pri^fil   k   Pi?e^ii-?iiikovini  ie  s   trri-
iiiiii ^kl^potii. Buo )• u>ak> \nd 12. uro, ko *o bili v hlevu Miok*, Rudolf in drtkU. I-i'.V'in ao filol. Ko se je d^kl* z& bip odstranila, da bi Un-.a print»sla juimo, •«? )e oiiL'rala  »trajna  tr;tn*Mija.   Kako  tn   Kaj •*»
10   zgodilo  med  njima, serv-tvla  oih£e »» v«. Ko   ie   pri&la   dekla  fr«c  ^edrl  ure  nasaš  je na^La  vrati zapahnjena. kar me ii  je «eve.Ja zileio ču<ino.   l'okluala  }»  MLioko  po anena. .oda odgovora tn  i»iJo.  Z»to j« *W po in«ter, ki   ti   je   rMMA'Hovda.   naj  odpre okato.  Spie-zala   ie skori okno.   V  hl«nm *e> ji  je nudll iiro7»-T» priior   V  m1a<ki  krvi sta lefaVe \*»k na ilrutfi strani, 06a ie mrtva. Rtuioif Je naj-!>rei 7-iibo-iel uvoja <i«kle, n«to p* i*» »odil M se-bi.  Meti  niiniu *m* je moral« odigrati strahovita borba  na življenja  io «iirt. Pobeme-
11   fant   ie zadal  svog i  ne*dolfni  Irtvi  12 rmy s kuhini*kim  nožem. Da *e  ie naereArui  vr tn   \ Tanil«.  w  razvidno  ii  ntn  im  roki  in i>o v>em telt^u. Snirtooomo rano h je iftdal v t»rie.   Tildi «ebi   je  tiSkrat  mIkkM  no^ v prsi.
Kako )e mati vdo**. aprej«4a to ffrosno ;t^»t. hi tetžko mitlimo. Ii^rubihi je rta mah in na ta krrozen iia^in »vojo nai»tR:tjAo h^or-ko, ki je bila p*1 ^*ej okolici manu kot eno riQipri4in«*j5ili »leklet. Na đoni, kjer »e e odigrala tru^edija, romauo t*e<d&\ k nje nenui mriva^kemu odrn procesije ljudi in ob^ojajo iinuseti zlofin inlađeni&L, ki je Wl znan kot d^laniržae* in po«tor»a£. PTeKi«i «šo ii? odne**U v tnrtvnAnioo. so {ja ho4<Mi ra/trsrati, rako ]•» hilo liu<L»tvo opor*cino. Pokojni<x>.   Ba   katero  £ah«je   v-aa   vas,  bodo
Vremensko poročilo
PO  ST\XJr  Z DNE  11.  T.  M
Rateoe-PIanicji:      —1.   jasno,   mirno.   35   cm
srenja Kran:»>ka   gora:     -   1.   barometer   ?e   'iTij?a.
jasno,   mimo   10   cm   o«rwijer>e-k
2a   sne<ja.
Vrvif:       40  cm o^renjene-rj  *neiia. lii^irica-Boh.  i^^ro:     +3. oblasno. 7^ *htwi-
ko  neiiiioilno.
F'ohorje:     <).   juien  nneiz,   -1 robno   !iw»de. Senjorjev   dom:     —2.   »neži.   l'S   cm   južr.«^ra
•ineea   na  20   pod 1 Age.   za   ^nni-
ko npusto« I no. Mariborska   in   KuAka   kv>oa:     —1.   sne*i   10
juznetra   ^nec«    na    pod 1 agi.   za
trunko   n.»u*zo<l.io. lVra:     _i. drobfu) ni'vto. *20 jiižnega «*Hja
na  -X)  ixxila<?e.
Iz Trboveli
—  Rudanko zborovanje. V nedeljo  12. t. m.   ob  0   bo  v  tukajšnjem  Delavskem   domu shod  rudarjev, ki ga sđvlicuje tukajšn)« podružnica   Zveze  rudarjev  Jugoslavije.   NTa sho<iu   bodo   raspravljali   o   organizaciii   in njenem  izobraževa^nem  delu ter o podpori TPD.  Ker  že do!g<)  ni  bilo nikakega  stro-kovne^a   shoda,   utegrtc  biti  nedeljski   shod rudarjev   dobro   obisfean.
—   Sarajevski atentat in  njegove posledi-ce  so  nam   vsem   ie  v   živem  spominu, ko so počili  pred 23 leti v Saraje\ii oni  usod-ni  streli.   ki   so   bili   našim  3toletniin   tlačite-Ijem le dobrodošel  povod, da so mali Srbiji   napovedali   vojno,   hoteč   jo   podjarmiti in   junaški  srbski   narud  popolnoma  uničiti. Toda kolo  zgodovine se  je zavrtelo  druga-će, kakor 50  si  mislili avstrtisJci  moco<!niki. Mali   junaški   srbski   narod   se   je   silnemn navalu  neprij-ateljev  uprl,  padle  so  neštete nedolžne   žrtve,   dokler   nam   vsem   ni   zaari-jalo  solnee   narodne  svobode.   dokler se  ni zrušila Avstrija ir,  na njenih ru>evinah po-roxiiU   naša   velika   Jugoslavija    Mnogo   je že bilo pisanega o »'jrajev^kem  atentatu  in vidovdanskih    herojih,    tv>d3    tako    izčrpno, nazorno   in   iwo,   kaVor   ga   J3   opisa!   pis4-
telj Borivoje Jevnć v svojem najnovejšem delu »Obljubljena dežela«, ga doslej še nismo videli. To delo je dramatizirano in bo prikazano v soboto, 11 r. m. na trboveli-skem sokoiskem odru. Slehernemu Trbo-veljčanu. zUsti pa naši mladin! pri^orota-mo, da si te veliko jugoslovensko nacionalno dramo ogleda, ker je to del na^e nacionalne   zgudovine.
Iz Maribora
—  Odlikovan je bil  z redom Jugosloven-ske   krone   V.   stopnje  ra\*nate!j   tukajSnje VLnarske in sadjarske Sole g. Josep Priol. Čestitamo.'
—  Smrt napredne *©ne. Vest o nepriča-kovani smrt! gospe Marije dr. Fornazariče-ve,   soproge    mariborskega    odvetnika,   je pretresla   ves   napredni   Maribor.    Pokojnica je bila vidno prva v mariborskih naprednih vrstah, vzoraa soproga. bLaga mati   in   plemeiiita   žena.   Globoko   uialošče-nemu   soprog-.,   starosti   Sokola   Maribor-matica, dr. Slavku Fornazariču naie iskreno sožalje!
—   Razgl&s   inestne^a.   pog^lavaxstv&.   Na podlagi §5 1 in 4. točka 3 zakona o zatiranju  nalezljivih  bolezni,  prepoveduje  mest-no poglavarstvo  mariborske nadaljnje pri-oobivanje ledu. ki služi ljudski  uporabi   iz nepregledanih   ribnikov.   bajerjev   in   poto-kov. Eventualno dovoljenje za uporabo na-ravnega ledu  bo  mestno  poglavarstvo  iz-ia!o  le  na   podlagi  ugodnepa   mnenja   stro-kovna  kon^isije. ki bo pregledala vse ribni-'*e in  bajerie.  iz katerih  se pridobiva  led.
—   PoKOjUa   je   ponujal.   Slab*1   razmere. '^i teže danJanes vse sioje. je hotel v svojo korist  izrabiti  brezpocelni   tre;ov3ki pomo«S iik  Franc  P. V gosli!niški sobi neke^a tu-kaižnie.^a   hotela   j°   prisege]   k   posestniku
4  Joaiou Lovrenčiču od Sv. Andraža pri Ptu-|  ju. Prebrisanec se je predstavu kot agent
za posojlla ln ponujai posestniku većje po-sojiio pod zelo ugodnlmi pogo,Jl. L.ovrrnćtft je naaedel in ixrofiil >ager.tu« poaestnl liet in 300 dinarjev za razne »taJc«**. Ko « > posestnik zavedel, da je po#^«i fcrtov sle-parja,  ^e bilo ie  prenoćio.
—   Povitenje   jwe)«ukov   inestnlli   anlul-bencev  je med  drugim   tuđi  pr#dm«t  rwM~ prave na seji mestnega »veta, ki bo v p*-tek,   dne   17. t. m.   ivečer   v   nae«tnl   jK-3Vfe-tovalnlci.   Mentni   ualužbenci   ao   pokreiUli akcijo   za,   poviaanje   preiemkov   ln   u pati je. da bodo % to akcijo lupđii.
Marlbonka drania itudlra «a bofclftne prazn-ke zelo prim?rno IHckenaovo prav-Iji6no komedijo >Cvrček «1 pecjo« v provodu dr. Iva dorlija. Opereta rxi pripravlja ponovitev >Bolart>:e princa««* — !*tos pod taktirkn  vo)nega  kapelnika  %. Jiraj»aka.
Z Brezovice
—  popraveiv.  z  ozlsozii na cksfkle im Brezovice,   ki   >*   bil   j>riobc«n   v   vaAam   HM« z 'Ine 4. t. ni., ftt   277  to  v i*nii«l^ dclofld i^akona o tlaku  vas poetvaan,  Jft prlot>Wte na   U tem   mestu  in  v  prvi   fttarvllla  al&&e<!J pop:uvetlt:   Ni   rea,     da  prirejajo  in   vođijo tako     pi'jalavo    kmet je  saird,     *1ocWn »J za to  nejboli poklloaa^i >vocl\& naroda na vaai*   g.  Solski   upravitelj   niti   icot  rezerv-iii  oficir    -   a  čdmer s*  rad pociaAa —  t» proslave nd  udeležilr,  reo pa  jet  da  »« j^ oficijelna pTt)«lava praznika Zed±nj«n)a ^b-vTši)a    pod    vodatvoin    sol    liprcrvltoija   v aolskerr.   poek>j*^u.   ofo    navrsoAnoerti    dolaSte doce,   u^iteljstv«,   in   zastapoiko-v   obclnflke uprave, ki je z ak^om z dn^ 23. XX   t. L, št.  2419  proglasila dol^ko proslavo za ofl-cielno   proeJavo.   Ni   r«*.   x*a  on,   iri   je   im. dan "edii šolsko  mladino  v  oea*ktt\   v  unl-fonui reze^.-negra o/icirja, kot org«.iiist nd pustil   po   mi«^i   v   cerkvi   z«4jctj   drtavne hinxne,  kaj- se je že ponovno ugodilo*.   r«» pa je. cka se je »luiba božja to^no im'ralia po doloOihh     rezpisa    kraljevske    banđk» uprave   drav«ke   bajiovlnd   z   <inc   2    julija 1931.   Po^^  II-2  NO.   1341/8 in   razpiau  iste banske   ujvra,ve   z   <ine   7.   marca   1921,IV. Xo. 12747/15 l&tf ter ni niti *>i- upravitelj,   niti   kdo   ^rugi    ^r»Jaii    peti  drta.\"n« himxie.   t>r*a.vrxa  ^^r^T* ;■«   s**  j<~  p'tJa.  v sxrkisJ.u predpisoa*   ko*t   zaioj\ic^4v   pro«ia.ve.   SluAba. božje, pa Je samu sefrtaven iei sporeda proslave. Upravltrfj:   tp«Ktrw nečitljiv)
Iz Poljcan
—    Iz   *>bfm^ke   pisarut-       Očinski   ar*d rarjrlaite,  da  se   budo prijave   J&a  zaradarino za   >.   19ftS   spr?iemale   pri   obcii^i   zaILliivSpO
do 15. t. hl Kdoi prij*"* Se ni vložil. aaj to v iiotfib neoatr-'biiih siLiOvti do ficr k>čt*ne«a roka utori. Skupni davak na kla-uje živine s^ odskj fA>bira tuđi ol v-^eh do-marih zakolov in oJ v<eh os^b ražen kme-tovalcev m fiicor ub «led» aa to ^li fo meso nizprodaia na drobno ali pa se uporabi ta lastiio uporabo. Vfei prizaieti, po&ebno Ir-govci, irostilniiarji ter obrtniki so na to novo uredbo opo/arjaio. Kuvetje doEniki, ki že nišo plakali iapadle anuitete kmečkih dolirov- naj to timprei Htore.
Naše gleđališče
DRAMA
ZaCetek ob 20. uri Sobota,   11.  decembra:   Bela  bolezon.   Pre-
mierski abonma. Premiera, Nedelja. 12. decembra: Ob 15. ur!:  Firma.
Iz\*en. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ob 20. uri: Bela bolezen. Irven Ponedeljek,  13. decembra:  zaprt««.
OPERA
Zaćetek  ob 20.   uri
Sobota.   11.  decembra:   Anćka.   Izven. Zivi-žane cene od 30 din navzdol.
Nedelja   12.  decembra*   Ob  i5.   uri:   Ams-conke.  Izven.   Znižar.e   cene  od  30  din navzdol.   O   20    uri:   Pri  treh   mla<len kah. Izvn. Znižune cene od 24 din navzdol.
Ponedeljek, 13. decembra: sapHs^
51rr.   ZO &                                                                     _________fgCOVUNggl HZHODf. mMtk*. XL *mwmWr* Utr.                                                                                          5^,, g
W. CathweU
Jmafc
Dick Woodley Je bramejno ljubll Mabel E&ertonovo in vstrajno d je prls&dtval omehčati njeno srce.
Nekega dne. ko mu je htio naJdjuĆj« naklonjeno, da je ostal sam z nje, je zbral DicK Wood!ey vea pogum in izpregovorll je. Prtpovedoval jl je o »ebt ln svoji bodoč-nosti ln ker je obravnaval svojo ln njeno usodo skupno, je postalo kaj kmata jasno, kam meri.
Mabel se je najprej samo amehljala, po-tem je pa đejala:
—  Nič nimam proti vam, Dick. Nlmam pa tuđi vtisa, da bi spadali med pofrumne moSke. Jaz bi  pa  vzela  samo moškega,  ki bi   lahko  njegov   pogum   obćudovala,   —  to si  dobro  zapomnite.
—  Kaj pa mislite po besedo pogum? — je vprašal    Dick  Wuodley    nejevoljen.    — Mar   naj   grem   v   najbližjo  vae   in   se   spo-rećem z najmo^nejfi.imi fanti?  Ali pa veate za zmaja, ki bi ga pozval na junaški majdan ? — se je zasmejai Dick trpko in brid-ko.  — Sicer pa ni vredno izgubi ja ti o tem besed, je pripomnil samozavestno. — Poj-dite — odpeljeva se ^ez jezero k »teti Ll-diji«.
>Teta Ltdija« je bil priljubljen izletniški kra; na di-ugem bregu jezera. Kdor je hotel priti tja iz mesta, T:jer sta živela MabM in Dick. ie moral krepko vtslatl ćelo uro. In često, ks<far je bilo jezero zelo nemirno. . .
—   Dobro,   —   je   piitrdlla  Mabel   ln  bri skočila iz naslanjaCa. v katerem se je udoo-no  pretr^ovala.
—   Pojdite  domov   in   preoblecite  se.   jaz pa odidem ta fias v nade pristaniflč« ln pripravim  floln,
Cez pol ure »ta se zopet sestala in ko je Dick potiskal čoln z br^era na vodo, mu je kar na lepem šinila v glavo mise!, po nje-grovem mnenju zelo srečna misel. Zajel je vedro vode in jo izlil  v coln.
Ko «ta taDa Ie na pol poti, je Jelo Jeseco naeakrat ralorttL Mabel je tiho kriknite. Vođa je pokrivala ie vm dno čolna ln đe-klieiitl oevlji m> MU poetall neprljetno vla-toL
Dick Woođley Je beno napenjal mišice in vealal na vw> moć. Kri mu Je btta prlti-snila v glavo. To mu je selo dobro pristojalo ln Mabel ga je že aUjubljeno gledala. Toda Dick se je delal kakor da mu Je to deveta brigm in pripomnil Je samo očetov-sko:
—  Ne bojte se nIĆesar, živa in zdrava, priđete na drugi breg. Redim vmi. bocem vas reiitt.  Nikoli bi ne dovolil,  đa bi se vam kaj pripetllo. In C« bi  vas moral na ramenih odnestl i« vođe . . .
Fant je vealal kakor divji, toda nasprot-ni veter je zadrževal fioln na poti k cilju. Ražen tega je bilo pa vode v čolnu vedno veC in Dick ni ve«*?l. od kod se jtmlje.
Mabel je potegnu!a mokre nožice podae in sedela je sključeno liki Turek na klopici. Minilo je 5e četrt ure in končno se je Čoln vendarle približa! bregu. Dickove roke so delale kakor obsedene. SlednjiC je zavczJl čoln llki puMlca na breg- in 3e zapifiil z nosom v pesek.
Dick je objel Mabel okrog pasu, jo lahno dvignil iz čolna in zafiepetal;
—  Mabel, maTo prej ste trdlU. da bi mogli ljubiti in vzeti za moža samo moškega, ki M lahko obCudcvali njegov pogum. Sem mož   kakrSnega  išč^t^.  FTeđno  ?em odv»-slal  od  bregn,  sem  npvrta!  *oin v upanju, da se bo potopil in da vas bom niogcl re-ši'ii ....
Dick ni mogel uckončati slavospeva na svoje junaitvo ln pogum, kajtl Mabel mu je   ta   čas  padla  okrog  vratu.
—  VI tuđi ? — se je zasmejala od vsega srca. — Tuđi vi ste . . .
Mabel se je privila tesno z vsem telesom k  mladenicu in se Jela izpovedovati:
—  Tuđi  jaz sem vas hotela  preizkusiti in zato sem pred vaJim prihodom navrtala dno ćolna. Mislila »em namreč. . .
Bilo Je dobro, d* ae J» Mafcel tško glmmo •mejala. kajti samo mio ml dHftala, kako Je ves bledi Dick jamrmrjil:
— Zato torej s« Je natoklo toiiko vođe v coln. . •
Ko se Je konteo nehala srne jati. Je bO EHek ie »opet zbral svoje mlati in ace njegove tsvoljenke Je Mio omehtano. ZđaJ Je bil namreC — Junak.
leMK U.* ieeeljia
8: Veael nedtMci povkar (niMrtet fod. be >SIoifa<). — fc Om, pojasa, eoorad. — 9.15: Pevsiđ »tori (ploKe). — ».JSTvenicf govor (e. dr. Roman Tocoioec). — 10: Pre-dob cerkven* KfaHbe i* Ijnbljaneke etelmce. 11: otroika ara: Lutke igraja — 11.30: Koncert Soriefcijeta: BadiHd orkeeter in tt. r>nr>f. Taras Poijaner (violina). — 1S: Cas vreme, upored ,obve«Ule. _ lS^O: Vae UK>ijc^e, kar kdo bo5e (ptoKe po iei|ah). OJdaja praidnjena od 14. <io 10. ure. 10: ftlfteorfe ob epretnlae^aniu klavlria poje tercet Stritar. — 17: Kmat. ura: Readja — kmetova Mretoralk* la prijateljica (ft ing. BovMau Pahor). — 17.90: Stonmkm imiod-ne ob spremljeranju R«đr|BfcefBm oflpa>Ua. Pok>: tra. dpelea Nenlovm. gdfc Mdka Rutrvikova, jr^. Jean Franci hi Roman Pe-trov3i5. — 19: Cas. vreme, pcvofifta. apored, ob\estila. — 1980: Nac. ura. - 19.50: Primit Hose Marie, po*puri tpioS^e). — 20: VeSer Emila Adanuca. S*>deii»i**io: jj. T>ra$?o Zu-pen675 (predavaaiie>, Slovenski volutloi kvtn-tert, pdS. Nuki Kri^t^nova feopran) in Ra-dii^ki orke^ter. — *22: C*i%3, vrema. porpftle, t*oored. — 2*2.15- Za rabavo in za pleg (plo-Š6e). Koaec ob 23. uri.
Poneđeljek,  13.  decembra
12: Pisano polj? (pioece). — 12.45: Vro-me, poro*^L*». — 13: Ces, spo red, ofc^etUila 13.15: Z mskih poljan (ploKe). — 14: Vreme, borza. — 18* Zdravshreoa «r«: Ktiine bolemi   (2.   ir.   Antom   Brec^kj).   —   18.20:
Gabriei Faun: Balada m kltvlr in or^e-ater (pkiaBe). 18.40* Koitaroa kx>o«lfca: O BmOu Aoamaftu (z. pciof. L. 1L ^katiaiic -19: CJte«. VTdoe, pororila, sporco, olve<tiLa. Uiao: N«4L iva. — 19.50: Z^oamrtosU. — 20: Koncert Radi jaketa orkestra. — 30*0: I>elavBka ftoJba >Zarja<. 22: Ca#, w*n*e. po^ roilku «J>ored- — 22.15: Roditski orkestar in ff. Aftrko Premeii. Kooec ob 25. uri.
Terak. 14. deea^hra
Ui doiska ura: Od docmdka do cu*>t>i*a (K* L^mL Mrtei). — Slavni moQ» (f*'^*c). 12.«: Vrome. poro&Va. — 1». Oba, ih jred, nhiagllai. — 1S.15: OpoldanAi *»^c?rt Ha-<tljaketa orkeatia. — 14: Vreme, bona. — 18: !tova priredba Foemtt*r;^ire opere >Go-ranjaki stanpCekc ((Kieteva ravnatelj <>i>ert> (T. Mk*ao Pottč). — 18.40: Problem de»!.H^m-elje  (*s«ok  pnot dr.  A.  Gosar).  —  IO:  uw,
vreme, porožila, spored. oJjv*»«tila. — 19.30: Kac ura. — 19.50: Zabavni zvočni t?d »ik. •0: Zborovaki knocert aVjwwi8kc> cla**oo (obor >Slo«a<. n*r*«ni jsbor dekmta ^ kla-viriem). — 21: \Vutrl»*ke ort?l» fyc*Vpy _ 21.15: Labfca i<lasbA (Fadijeki t>^ke-.ti>r). — 22: Caa, vrome, j>aroi U, spo«r*^ — %S2A~ ' Z-roka v ođdib (BaMiijeki orke«ter). Konec ob 2S«. uri.
Sreda.   15.   decembra
lSi Kar vam u^r&ja, to »e predvaja (vio-ir». — 1T4IS: Vrein?. poroaia. — 1*. Ca . apored. obredttla. - 13.15: OpoWan^ki koncert Radifofcega oHvee^ra. — 14: Vr«np. borza. — 18: Mladinsika ura: GLastn^no otii-koslovje (g. dr. Anton Dolinar). — 18.40: Davene dafSave (g. dr. Vladimir Murko). 19: čas« vrenie, porobi'**. ^por©d, cbvt-rstUa. 19.90: Nac ura. — l*>50: t^o.i v prinos. 20: Predaš opere iz ljubljanakosra iJ^dali-Ka v I. odmora: Glazbeno predavanje («. Vilko Ukmar), v II. ocimom: čten. vreim«, poročila  spored.  Konec ob 23.  uri.
C#trtek,   1U .decembra
12: Posmice z ćarta£nje dobe (ploire). — 12.45: Vreme, porocil.i. — 13: Gas, sport*:. obva>tila. — 13.15: Gpddaniki koncert  Ra-
dijskega orkertr*. — \4i Vimmu bor«. — 18: Zv«ki mdo$ti («wfl|Bkl mtaalac). — 18.40: SAovan^cina ma Vla^anat <«. <4r. »W-oolf Koiarič) — 19: Ca*». vrem«, poro&ka. *purt*j, obvetAla. — 19.30: Nac ura. — 19.50: ZaUivni koii^k — £>: Tavaki kvartet »Fantte na vaaic. — 2U.4O: Vuloki .»o-haaa Si ratišta ^ploaoe). — 21: Rondo-ii sailadateliev: Coupario, Raneau. Dmk4. Ha>tLu kuaUu (K- Sredko *u>^rc polavM, «^ Herta Ssif*»rt irfra mi kla^irju^- 22: Cas. vreuue, poroMU, *poi*d. — 22.15: Fod-okmre  ^lot*V).   Koner ob  2S   uri.
Tatek. 17. dc**»er»
U: ikU^ka ur«: Uljkt, oavt* in ii4eio\auj« olia u. Miroslav Zor). - 12: U oaalh kraiev (I Iv&ck ». — iii.46: Vrt*m*. poirvCaai. — U-^ut^. r^ored. oi»vtj*UUu — 13.16 Olawt>eat, Htlike (i*1 ^Vj. _ 14: \ rani«. Iona. — U» ZiMiv^a ura. lkjLf ^ d*šu* hiijth <0t Ivan ka Vrti-kouja). i».3O: Ud<n'i^eva in LovJo;o-vj pojVU u>*o^e>. — 18.4O: FrraooMuui ^H. dr. S4ajko L^eh n\ — 19. č««, ntoe, ix>roCila, ^tortnl, obv«g»tila. — 19.S0: Nae. ura. — lt*."«0" I^t^et miaut ta piiniooe: Smu-čaivtvo iii. lar»*R Kvt-u*»r>. — 2*0 Rerervi-rjiio ki pre*iot». 4- 52. Cas, \t«jw, porobila %vox**\ — 22.90: Anulf^cp nlo^v Koci« oh 2:1  urt.                                                          *
Stitmt«.   1S.   đrt*ern'*r«
1>: lkr«g.p m v^^vle. ve Sodo r*W] wri%-1r — 1i.4T>: \'hmii*» porobila. — 13: Cas, s|ior«I, obvestil*. - l?.l!V: Brrr o>1«tK»rov, br<*7 ! t st'tl. tak ]t» d.irifs vo/aii nvi! (p»V V^). 1 i. \>oni(*. - IH: Zn delooiiAt' (itrr;, H« dii^ki orkestar. — 1N.-U): Janie r^adbe v okviru "iaMiih »lel v drawki bvwn*ini {j. ii;ii. Hcnnan H^.»s). — lt>: ča^, vvarne, 1*0-nt^ila. BfH/Tf^i, o:»ve>Hl*, — 19 H0: Nar. tk*«. ifiTO: l'-eele»l s;x)ted«. — 20. O fiinanii fK>litiki m. dr. Alojsij Kuhar) — *J0.»>: Koainrient v ^vanio. naro^nikoin v tit uro ollai-imo: ilMsia j* roka radiooiri^av li^ 1*.Milo sastavila po re«mi<>nih <k>c<vikih Jo-žok in Jeiek. Tzvajajo ftlani rad i^r. dru-fine. — 22: ča^. vreme, fK>roT*iLa, *r*orwi. -i?.i3: Vesel konec te.Jna (Radijski ork©-ffter. Kon?c ob 2?.. uri.
V6S€LI PRfiZNIKI
^^^             * *»*■ "t» ■^~"~*"^+*^L^aL_aM_BTi • ■ f-- -f 4 T -1' t-^T^^aa^a^a^BMHa^T^ itJ*liiii iT i
' * T T ■*"»' 1* *-^^K^^m   ^^^^^^^^l^*>                       VMMMMMifMTriTTMr II lili    I
M..........MtMIM.....«..........I...........HKM»lllill>M»—XOMM»W»
MALI  OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Hrekhd, izjave beseda Din 1.—,
davek poset>ej.
Za   pismene  odgovore  glede  malih  oglasov  je  treba  priložiti znaniko — Popustov za male oglase ne priznamo.
Ja*  Ol ^T£%£$£%    vam ohrani sodobna potezna RTLOGO aW#C9 ▼ '^đPfC    naprava. Prodaja in montira
R.    S E V E R   —   Marijin trg 2
jjpf/ ft ]t* m ^E/F jM ft f ^ft\ ^^^H|
iiofiecla  5(J r»ar.  laveK  poaebe). NajmanjSt «De«cK S  OIe
NOVI  MODKl.l
Zimske suknje, nepremo^ljive Hubernis pla^Ce, obleKe, parilo L t. d. prndajarno 6e vedno z znatnim popustom.
P K E S K !<: R Sv.  Petra  r»esta
51»    I'AK    bMLA>4K
a;"'«irirjni;.*.    v^^eni^    rav^«.    [V-   i rila.      nn>MO'»»-ai:ir>v        ^urTfb*iic V  lik«    /'iloii«       !'**rja    p<*   0.75 din.    > iTiliinrr*«.       Hovpnsv^Uka
l4AU\A\:h    L.A*
eperifllno t^vr^oie v v->ch niun •sali Frii»Tbki *aion »Kakarc. l're^ernovi* uMra 7.. ndsprotf slrt.<ri<*.irn -     »k'->A»k<                 4o-2
■"■*   t*- t*-----•iiirriiiiimij.iiimm
Bj&Vir    ^^   ^^^   '   1   Bj   9   ^^Bk   iV^^HBJ
KATEliA   BI   OSK&ćlLA
solirtnjg-a Siletnega moža, ki je nesrećen v zakonu? Pooud-be na upravo iSlov. Naroda« pod   »Hvaležen«.                 2S63
Be«eda 50 par, davek  posetsej. ."NiajrnaajAi   znrseJ«  8   Dio
j           OKE»;O\A   »KI^UCA
in cvtiiić-ni tnetJ nuJi najceneje
1    (VI KN AKT,   J>,.r,iiale         59L
KiiTACM  STRO?
rpbl-en,   v   brezhibnem   stanja,
2   gnimpstimi   /^»ji  ter  žičnimi rauohcardami   »Dmhtrauchcar-d»n\.   širina   80.   vnamke   *R<s-cord«   Luđvik   Griina,   za   motorni  pogon, ugodno napredaj. Vprafcati     Biaća   Hiršler,     Zagreb,  Gajeva 9u.                  2S66
v&6 nase inserente
ln tisiv. Kl asm na o*f»a!*e v na^em listu pof.iljajo pNmftne pon'Jdbe. opo/urjamo. da *mo na nn<Wit pu;»lopjii v KiiArijevJ tilirt 6t. 5 nj»mt*stJH poseban nabir^»;..K nJe^e I»»rvt.1, *• karrreJrt ponudrfk? lahko p*iš£ajo ft%oje panudbt-, pntv tauo pa tuđi *nse-ronti naišle*4 *« o»jla**e-. Inser*nti rutni v primaru. ći> nam oglasne iriluge pu&ćajo \ nabiralniku, mo-rajo <Hl£Ovurjajn£! xn»»ok priložitJ v znarukali, ker   sicvr oglanov  ne bonio  uvrntSitl.
Beseda 90 par, davek posebej. Najmanjftl zneaek 8 Dio
HUA
tristanovattj8ka, z velikiir sad-nlm in zelenjadnim vrtom v S i S k i, blizu cerkve in tramvajske postaje, se za Din 240 tisoć iz proate roke preda. Re-flektanti naslove upravi »Slov. Naroda« pod »Globus«.      2859
DBA2BA
kifle, gospodaiskih potlopij, vrta itd. Vodmataki trg 4, bo 23. decembra ob 10. uri, sodi&če, soba 16. NajnnanjSi ponudek 105.368,50, kavcija 15.810 Tzrahite  priložnost.            2800
BesedA S0 par. davek poeebej. NaJmanjSi zneeek 8 Din
SLUGO AJLI VAZ1SSCA
sprejme — Pohistvo Malenfiek, Dravi je, >Slepi Jane^«, Ljubljana.                                       2868
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanji zneaek 8 Din
DINAMO STROJ
220 Volt 8—12 Kw. za iznie-ničmi tok, eventualno istosmer-ni in odgovarjajoć! >Strora-regler* avtomatrki, kupim. Emil Ea-o!;a, parni mlin, Vinkovci.                                   2865
i  URE—BUDIUCE
I           SREBRNINO
I                       ZLATNINO
I         dobite v naJreCjl IzUrl pri
\ H, Sttttner i
Linbl]ana $
Zahtevajte brezplacni eenlk!
Otrojki vo^ićki               Uvokolesa,                     Sivmlnl
najnovejAih                    motorji,                         strojl
raodelo\                        trici kJji                     pogreaiilvl
PO ZELO NIZK1 GENI — GENIKI FRANKO
»TRIBUNA«    F. BATJEL
LJTJBIJANA, Karlovska cesta 4 — Podružnica MARaBOR, Aleksandrova cesta 26
HERSAN ČAJ
DELUJE
dobro pri obelenju tetedca, Jeter ln ledvic. Pom<jp» pri arteriosklerozi Id hemuroioih.
OLAJSUJE
muke ln boli pri revmati^mu ta bol«Clnih v hoston.
UBLA2UJE
obolenja pri mese&iem periJu in mat
ODSTRANJUJE
motnj« debeUtv© ln vađ d«la vitke.
OoMtb se ▼ ?Mh lelK»rnalL fte»   fi.  tor.  19^3^1833
Nazaduje se veni!ar vsakdo vme ^<^^v                     k meni!
kcmM
/ roita oi 'hidno, kaftl e^JnoIe Nivea vse-tm]c „ F a c e r i t "f akrepoevctilAo sred-stvo za koža in ra-zeu tega ie Nivea pocenl ln koristna.
A iMft>enicD drag Ina rrkliunuln) «rc*l«t>on» ne more te doseli eaa-keg^ aćiuku, t^ikor « ća^optonim offiasota. ftijrnr delakfOfi je 00 onu jen Ca^tpis prlde 9 vsako hifeo in toro« dnevno deset ti^n^em ftitatelH ^. K<yino ogla-ianje v voUicem dnevniku |o najospe^nejto lnv«fttkHJa. kj  prine*e
' korlM trgovca ln kupeu.
1 ^^mm^mm^^m^^^^^^m^—^^^^^^^^^^^^^^m^
Sveže uajflr.ejfie norveifeo
Iz lekarne ĆT.   Picc«»tfjtt   v   LJubljitat
se pripoixM?a oiecllm in 3la-botnim  osebam
SVE2A  4AJCA
720 kom. din 570.— Zaklani oćiSćeni piuani, kokoSke 10 k.g din 125.— Franko podvet ra"-pošilja  G.  Dreclisler,  Tuzla.
2S70
ŠPALNU-O
novo. spern.no 2 orehovc kose-rin   polituro,   prodam   /a  5000 Din. Ponudbe upravi >Slov Na- , roda« pod >GaranciiA«.      2877 j
MATAtKJH II. V6 4 + 1 ccviu *wp«rp<»iCftski P'^.-ztnn'k * okto<!o - regulator zvok^ - osvet-llttu 4uli t ^fuib.m men* putun »etek* tivncSt  ikHt   ■   ffrtiKiie u  v«c  na|>«ai8Ci   • f
^Cattna   conina   fH.ot.*J-«       * vilovna   obmOćia 16.7—51    m.    1W—S<J^   m.    72«—200O   m.
4"f 1 cevsii super ^ «„ v.^.,, i,.mK Din 141— MESEĆNO
., PHILIPS RADIO
zastoprtvu   H» S ^J1 1 MEKj Ljubljana
Aleksandrova 6                              u^odm oknp »iva ni»nu«v:
Stran 8                                                                                             »SLOVENSKI    NAROD«,   sobota, 11. decembra 1937.                                                                                        Ste?« 282
Tyrševo cesto popravite
temeljito!
Pozna sicer, a venđar prodira tuđi k nam spoxnajt}e, c2a brez modernih čest ni moderaeca orometa
Ljubljana, 11. decembra Kakor ye bilo že nešteto pritožb nad namami ceatami brez vsakega učinka, bo »»sala tuđi ta glas vpijočega v puščavi. Vemdar si lasti ni o vs^j pravico javno po-vedati, kakšne so naše ceste in kako jih popravljamo. Pritožb nad naSImi ceetami ne vemo naslavljati na nikogar. Pogosto sicer kritiziramo delo cestarja. ki je prav tako nedolžen kakor vozniki. Tuđi cestni odbori navalno ne morejo prevzeti krivde, da so c-ste <slabe in pogrosto skoraj ne-prevozne, kakršna je zadnje ćase Tyrše-va cesta. Krivda loiLi v sam om sistemu; za vadrževanje čest doslej M bilo sred-stcv. Većino naših banovinskih, pa tuđi državnih čest še vedmo vzdržujejo po istc-m načinu kakor so jih. ko še ni bilo prometa z motorrrmi vozili. Gradivo in delo st.a ostala ista. zahtev«* podobnesra prometa pa so povsem drusračne zdaj kakor so  bi^e  v času    furnianov«.
Preprosti Puuje, ki :>e ćuji;o naši cest-n: mizeriji, ne morejo razumet.i. zjakaj pri nas popravljajo c^ste tako ne~misclno, kakor da se iiorčujejo; ljudje namrej mi-sltjo logično ter ne morejo razumeti. za-kaj ne popravljaju po uspešnejšem načinu, ki bi bil cenejši. kakor vo-čno krpanje razritih cestifć. Višjo modropt je res t<*žko razunifti in ljudem ne boste mos:li dopovedati. da ni srtvistev zn modernizacijo čest in da se Ptari Fistemi ne spre-minjajo čez noč. Ljućem bi bilo treba do-povedati. da modernizacija ce?t zahteva ogromne stroške. Kilomotor moderne betonske ceste velia okro^ milijon dinarj^v To ia prav zaradi Lega bi se ljudje čudili, zakaj modernizacija ccsrt ne napreduje hitro je, t$> se pra^i bolj smotrno kajti ceste bi bilo treba začet: modernizirati čim prej, da bi bili stroški razdrljeni na več let. Toda pu3timo ugibanje, za^aj so pri nas ceste takšne, kakršne peč so. Trebn je samo povedal da so neka te; •■ glavne ceste že tako slabe da promet občutno trpi.
Da to ni pretiravanje. sr> se prepričali tuđi že gospodje, ki so letos zaćeli resno razmišljati o primemejšem financiranju vzdrževanja čest. Tuđi k nam ie začelo prodirati apoznonj^, eprav pozno, da ni modernega prometa brez modernih čest in da  je   vpliv   čest   na   vse  gospodarstvo   iz-
rodno velik. Letos v tujski sezoni smo vendar začeli opažati, da se nas Inozem-
ski avtomo-bdlisti izogibajo zaradi alafcih čest. ter da se vpliv naših čest opaža od leta do lota bolj v našem tujskem pix>me-tu in splažnem gospodarstvu. Od samega spocsnaoja do dejanje J« pa pri nas še da-leč. Cestni fond, ki bo silno obremenjeval iii zaviral motorni promet, namestu da \n služi 1 pcspeševanju domaćega, avtomobi-lizma. bo stopil v veljavo sele spomladi. Tudi od novela financiranja naših čest si ne moremo obetati određenja. Za modernizacijo čest so potrebna izrectna, večja proračunska  sredstva.
Toda. dokler ne bodo modernizirane naj-prometnejše glavne ceste, jih je treba vsaj temeljito popravljati. Tako bi bila zlasti potrebna temeljiteg-a popravila Tyršo»va cesta, v mestnem delu od Sv. KriStofa do Save. Popravljali so 30 sicer sele pred leti.
a   ozirati   se   morajo   na   to.   kakšna   je   in.
ne kdaj so jo popravljali. Priznati je treba, da jo redno posipavajo, toda zaatare-H način posipa van ja j- s-koraj brez pome-na in le tratenje časa ter razmetavanje dojiarja. Motorna vozila sproti raamečejo erranioz, čim ga cestar posuje. Precej dobro se je pa izkazalo posipavanje čest namestu z apnenčevim peskom z vulkanskim porfirnim pskom. Apnenčev pesek se namreč drobi v prah in v vodi naglo razkraja. med tem ko se porfirni pesek drobi v oštra zrna te>r se ne razkraja v blato.
Zdaj bi bilo treba temeljito popraviti Tvrševo cesto, to so pravi cestišče dobro nasuti in ga utrđiti z valja.riem. Pozorni sicer ni najprimernejSi ča? za poor a vi janje čest. a boiimo se. da bo TvrŠeva ce-F-ta spomladi za motorni r>romet «r>loh ne-mojroča. če ie n^ bodo popravili čim prei Velika napaka Tvrševe ceste ie tuđi. da nima obrobnih deponij za gramoz. Kupi gra.moza po^osto segaio na vozišče, kar je zelo nevamo „ voznike ponoći in v megli, ko so kupi zpsneženi. Kljub vsemu. izre<ino slabi cesti, živahnemu prometu in kupom gramoza na cesti doslej Se ni bik) mnogo nesreč. To pa sevrJa ni tolažba, 1:ajti nesreč^ po se že začele množiti. Upo-števati je tr^ba tuđi. kako silno trpe motorna vozila zaradi slabe ceste — toda ne  le vozila,  temv-eč  tikH  lfiK^>  in   živina.
List za listom odpađa...
Iz svetovne vojne Sive sitnio še štirje vojskovodje i^ devet delegatov, ki so podpisali versajski mir
.vlalokomu je zaiano, da žive zdaj. 19 let   T po   sve tovni  vojni,   samo   še  štirje  vojskovodje. ki so igrali v tej vojni vidno vlogo. To   so   nemški   general   Liiidendorff,   zdaj nevarno bolan, ameriski grenera.1 Pershing. franeoski   maršal  Petain  in  ruski  general Denikin.  Xasprotno  pa pravijo,  «ia živi iz-
JLudendorf
med 22 milijonov vojakov, ki so se ude-le-žili svetovne vojne, najmanj S? li milijonov. Izmed vodilnih politikov iz svetovne vojne žive samo še trije in siuvr Lloyd George, Francesco Nitti In Nevvton D. Baker. Enako je z vladarji. Iz^\\ed teh živi Še nemški cesar Viljem, Ferdinand bolg-ar-aki in italijanski kralj Viktor Kmanuel. Sr :lnji je edini vladar, ka vlada od svetovne  vojne  do danes.
Izmed  še  živeeih   vojskovođij  j«  najsta-rcjSi   naaršal   Petain.   On   je   star   zdaj   81
f let in je član vrhovnega franeoskega voj-nega s\reta. Tragična usoda je doletela zdaj 65 let starega ruakega gpeaaerala De-nikina. Moral je zapustiti svoto domovino, ker so boljševiki pregnali njegovo vojsko. Denikin se je zatekel v tujino in zdaj živi
Persking
v Versaillesu. Izmed petih delegatov, ki so podpisali pnamirje, ne živi nihee već. Izmed tistih, ki so podpisali versajsiko mirovno pogodbo, jih pa živi še devet. To so Lloyd   Georg-e,   polkovnik   House,   Tardieu.
Smuts,  Botha   Hyznan«,  Vaadevveide,  Pa-dexvwski in dr. Bene£.
I&ned vidnih vojricovodij ao umrli Foche, Joffre, Nivelle, Uautey, Mangin, Hindeaburg, Moltke, KJug, Ttrpitz, Diaz, Haig, Bin^, Beatty, JeUcoe, Kitschener, AUeoby, French, Pilsudski, Hotzendorf, Vraagel, Bruailov in Nikolaj Nikoiajevič. Lznned uglednih politikov iz »vetoaiie vojne  ao  umrli  \Vii3oo,   Clamencoau,   Poinca-
Petain
re, Bonar Law, Asquith. Balfour, Orlando in Masaryk, izmed vladarjev pa ruski car Nikolaj II., jugcslovenski kralj Aleksau-der I . avstrijaki cesar Karei, angleški kralj Juiij V.. be'srijski kralj Albert in ni-munski   kralj   Ferlinand.
Kult 7el9đcev
Iz Londona poročaio. d:i pripravlja mi-ristrstvo narodnes2-ii zdravja v okviru kampanje 7.3 telesni prenorod in zdravje an-j!lc:kc«-i Mudstv.i v-liko akcijo za zboljša-ni»» pr^hr-mc Anijlc/ev in za ozdravljenje niihovih ž^'^dcev. v knlikor so se jim že pokvarili. Zdravniki so namreč prišli do SDO/rnanUi. da bi anole^ko ljudstvo v pri-meru voine ne moq!o uspešnn kliubov^ti velikhn naporom in da je treba dopoiniti kuU  telesi s kuUom  želodca.
Pomanjkanje žensk. ki znajo dobro ku-^°ti. ie v Analni /cio veliko. Većina de-klet gre iz ^ol nuravnost v pokliče in tako hitro poznhijo na kuho. ki so se je učile v soli. Treba bo tore i ustanoviti javne ku-hnrske ^oic. ki-^r se Ko lahko vsakdo na-učil kuhati dobro in tečno hrano. Državi ne more biti vsceno. knko se ljudje hranijo, ker je v rirvi vrsti od prehrane odvisno narodno  zdravje.
Poroke s primami
V an.gleški T^diii. ki steje zdaj nad 350 nnili;onov prebivalcev. sklone vsako leto nad 70 000 žensik poroko z drevesom. To je v zsvezi s starim indijskim o-bičaiem. po ka tereni se m<vra v rodbini om^žiti naj-prej naistare'ša h^i. Da pa to vedno ne prre. vemo tuđi iz izkušenj pri nas. Toda kako r>ride potem do te^a mlaj^a hM. ki bi se morala porobiti, pa ?e ne more. ke,r ji ie starej^a na poti ? Tndl so uredili to zadevo v spoi-azumii z duho\Tiiki kaj eno-sta\*r»o. če naiatareiša hči ne more najti Člo^veškeea ženina,   io cmožo  z drevesom.
Nam Se zdi ta izhod iz 'kocliiveg-a položaja neikoliko -Fimešen. ]>omisl'ti pa moramo, da je po indijskih nazorih v drevesu tu-di nekaksna duša. tako da to ni zakon z nečem, mrtvim. Je pa tuđi razlika v đrevesih. ki si jih morajo dekleta izbrati za ženine, će si nevesta izberp recimo to-pol, je to znamenje, da na človeškegra ženina ne misli već. ker se zakon s topolom ne da ločiti. Pač pa je lahka ločitev. če se đekle omoži s pa tono. Zato si većinom a deđclet iz.bere palme, ker upajo pač. da se bodo mogle prej ali slej pošteno orao-žiti.
0 podaljšanfu pariške razstave
Skupina, dermoitratične levice neodvisne radikalne frakcije se je sestala v torek v parlantientu pod predseđstvom poslanca Capipedelaina. ki je v svojeim g"o\'orri ame-nilf <ia ao znašali stroeki za letošnjo sve-tovno razstavo v Parizu najananj i rnili-Jardo in StiiT^rto milijonov franko^,- in da je njen primauijkljaj znaten. Zasedanje obeh skupin je po dolgi debati sprejelo predloig" komunističnegu poslanca Ge»n,rein-ta, ki se izreka proti ponovni otvoritvi svetovne razstave v Parizu leta 1938 in zahteva, naj dobe kredite, namenjeme po-daljšanju razstave. okraji in ot>cine v ko-ristne javne investicije. Obe skupini sta istočaano poz^"a!i vse člane finančne^a odbora, naj nastopijo proti pono-vni ot\x>-ritvi razstave.
O podaljaa-Dju pariSkd ra»z3t-a.ve je raspravlja! v torek tuđi trgovinski odbor parlamenta. Trgrovinski aunisrter ChapsaJ. je poročal odboru o vladnem nacrtu po-daljšanja pariške razstave. Pojasni! je narodne in niednarodne razloge, govorene za podaljšanje. Vari stroški za razstavo ao znaSali 1.380.000.000 frankov. OJ teg^a je pa treba odžteti 418,000.000 /a iuzsta\Tie pavUjooe in palače, ki bodo po raLzstavi ostali. Dohodki od razsrtave se cenijo na 160,000.000. K temu pa je treba prUteti še znaten dotok denarja iz inozemstva in vse Francije, ki se je atekal v Pariz med razstan'o. Iz inozemstva je ^>osetilo raz-stavo okrog 1,000.000 gx>stov, dotok de-narja iz inozemstva v Pariz je j>a znašal blizu 3,000.000 frankov. Ob koncu je mi-niaiter izjavil, da si lahko Francija obeta od podaljsanja raa»tave lepe uspehe tem-bolj, ker ae je vlada obvezala. Ja kredit za ponovno otvoritev ne bo prekoračil 450 milijonov frankov. V torek se je parla-menttanii odbor :zrckel z 9 :4 glasovom proti ponovni otvoritvi razstave, v sijedo je pa isti odbor s 13 : 12 g-lasovom zavr-nil po ročilo o tem, zakaj naj bi bila raz-atava    podaljšana.    Po tej    odklomtvi je
imenoival     nove ga     poroćevalca,      pristala akrajne   deanioe   poslanca   M^rtina,   lu   je proti   pono\-ni   otvoritvi   razstave.   Zdi   se toraj,  da  niti  odibor  sam  ne  ve,   kak>jno
stališče bi zavzel.
Ledolotnilci obtičali v ledu
Ce pravijo o prof. Šmidtu. sla\-nem usta-novitelju kolonije na severnem tečaju, da je prvi prezident severnega tečaja, lahko trdimo o prof. Samojloviču, ki je rešil No-bilovo ekspedicijo in mnogo drugih bro-dolomcev, da ie vladar severnega polar-neefa  moria   Ob  koncu  oktobra  se je na-
potil ta slavni raziskovalec s tremi ledo-lomci :>Malyginom«, sSadkom« in »Sedo-virri'« v svoje kraljestvo ledenih pustinj arktičnega morja nad Novosibirskimi oto-ki, da bi se prebil po tej severni poti do najvzhodnejšega dela severne Sibirij^. Vre-me je bilo pa tako neugodno, da je jelo na ledolomilcih primanjkovati premoga. 216 mož broječo posadko je ćakalo težilo delo, kajti treba je bilo pripraviti ledo-lomilce za prezimovanje v ledenih pusti-njah Zanimivo je zadnje poročilo prof. Samojlovića s krova ledolomilea. »Malygi-na«:
Vse delo, zahtevajoče mno^o energije in inicijative vseh Oianov posadk, je srečno končano. Komaj nekej dni je tega, ko smo Še lahko izkorišČali veter in morske toke, da smo pluli v določeni smeri. S smodni-kom in drugimi razstrelivi smo si utirali pot skozi ledene gore. Zdaj smo pa za-mrzli   v   ogromnem   ledenem   polju.   Nova
55 cm debela plast ledu je pokrila vso staro ledeno ođeio in tako so se znatno zvi-
šale ledene gore, držeće naa v objemu. V pičlem mesecu so napravili ledolomilci dolgo pot. Opetovano so morali kreniti iz glavne smeri in tik predno so zamrznili, so   morali   zaviti   čim   bolj   proti   severu.
Zđaj smo na TO1^0 severne širine in 132° vzhodne dolžine. Ogromne ledene plošče nas zanašajo naprej. Ledolomilci lahko iz-preminjajo smer samo v me.jah 10°. Toplo-ta se griblie okrog" 28° pod ničlo, kar ni baš najhujše. 2e od 2. novembra je vse pogrez-njeno v polarno noč in samo polna luna nam nadomestuje solnčno svetlobo. Fantastične oblike nakupičenih ledenih gora ustvarjajo čarobno pokrajino in tišino noći, ko utihne delo na ledoTomilcih, moti samo fantastično škripanje in pokanje ledu.
Iz Stidne
— Nov ffrob. V petek amo poknyali g:. Mehteta Antona, posestnika is Spodnje Dragre Lep pogrc* je pokazal, da Je bU pokojnik priljuWj€ii in ^»Štovan poae«t-nik. Ugledni rodbini oa&e iakr«no so&alje nad  rz?ubo dobrega in skrbnega. očeta!
—   Na   tukaj4iijl   i«4ezni&ki   postaji   »o naložili   Ze   već   vagocov   amrekic   za   božična  drevt-eca,   ki   bodo  krasila  sobe  pre-moznih Banaćaoov.  Morda  bi bik> potrebno, da se sekanje mlađega gozdnega drev-ja onieji, ker preti nevarnoet,  da bođo nastale   golicave.    Ako    bo   šio   tako   naprej. bodo   naši   smrekovi   gozdovi   opuAceni   in mesto   njih   bo   ra&lo   le   gnnovje.   Rea  je potrebno   čuđenje   v   mladih   nasadih,   ali vse posekati bi se pa ne sinejo. Ekanes p»-dajo p<xi  sekiro  mladi  nasadi.  Le« se  po-rablja za celuloeiani izdelek.  žalo*tno je pogledati golicave   Izkjipićek pa tudl  ni tako  velik.  OddaljenejSi   pose»tnik  dobi  plaćano   sajno  delo   in   vošnjo.   les   pa   mora dati pod ceno. Ali kaj si hoće, ko pe mora   prodavati   le«t   da.   lahko   poravna,   svoj« obveznosti napram državi in  svoji družini. Doievno  poletje je povzroćtko,   da ye  tukaj-šnji  poljeeklec  pridelal  malo  larompirja in tuUi   malo   oka<x>vin.    in   tako   mora,   peti sekira  v  grozdovih.
Iz Ljutomera
—  Nov j;rob. V Noršincih je ucnrl v 84. letu  starosti   preužitkar  g.   FVanc  Vaupo-tić,   ki   je   že   već   tednov   bolehal.   Bil   j« znnoi   po\*sod   k»t   dober   6!ovek,   marljiv irospo-iar in žaljivec. Udejstvoval se je vne-to pri gasilcih in grodbi   ki sta gra sprern-ljala tuđi na njeirovi zadnji poti.  Bodi mu uhranjen   čiisten    s-pomin.    preostalim    pa .naše sožalje!
—  Osebne ve*»ti.  Z  ljutome rake m>e6ćan-ske    sole    je    preaneščen   v   Sloven;gTatlec ućiteljica  g-dć.   Elma Scheithaue>r.  Odlićni in marljivi   sokolska   delavki   želimo   na   nj*-nem   norv-eoii  službenam   mestu   ćimveć.  2!a-dovoljstva.
—   Selitev.   Ljutomerski   tr^ovec   z   ie-leznino g\  Veno Vilar je preselil svojo trgovino v hi£o bivštopa trgovca Seslerja na Cerkjvenl t.g.
—  Miklavž  sokolski   de<*i.   V  ponedelj-ak popoldTLe  je  obiakal  a>kot=«ki   Miklavž   ;ju-toimersko  so^kolako deco  in ji prinesal   !e-pih daril.
—   l>ramat^ki   sokolnki   od^ek,   ki   >e   v Ljutomeru odlićaio uspel s komedijo >Glav ni dobitek«, boziato gostoval  v  Beltincih v nedeljo 12. t, m. ob 15.30 v telovadnici Sokola.
—  Frepovedan  ^ izvoz svlnj. V  lendaiv-skesn areeu se je  pojavila »vinjaka  bole-2ian  slinavka   in   parkljevka.   Zato  >e  pre-povedan uvoz in ia\x>z svinj za 1 jutom er-aki  sr^x.  Prepovedano  je  svinje prevažati  preiko  Mure   Za-prt  je   proonet   s   svinj-skimi koiami.  Zaradi  bolezni in   prepovedi u\x>za im izvoza so precej ožikodovani na-Si kmetje, ki so baš za praznike pripravili dobro re^jeine svinje, ki bi )ih bili prodali,   a   morajo   ća*kati   z   njimi,   ćera\no   ao poraibili povećini že V30 klajo, ki je Iniajo v tejn leUi zaradi pop lav zelo malo.
—  Pritoibtt. Cmjemo, da ao se naroćmki dnevnikov   obmoćja   pošte   šafarako   pnv -žili na poAtno direkcijo radi  zelo nerednt-ga.  dostavljanja  dnevnikov.   Radi   tega  ae vrši sedaj preiakava, da dožene vzrokc te-g"a zavlačevanja dostave.
—  Lepe  knjige.  Letošnje   knjige  Vodnikove družbe so prišle ter se dobe pri vseh poverjenikih   Vodnikove   družbe.   Kdoi    še želi knjige naročiti, naj se tuđi takoj oglasi, ker se je še javilo precej zamudnikov. Knjige  so Čitatelji toplo pozdravili,  saj so jih že težko prićakovali,
—- lx. naših lovifcć. LetoSnji lovi nišo kaj prijetni. ker je manj divjačine kakor prej-šnja leta. Povodnji po hudem deževju so namreč pokončale mnogo divjacine zlasti mlade.
—  Spreniemba pose*»ti.  G. Janko CiriC v Gornji Radgoni  je prodal svojo hi§o z go-stilno in kavamo za 300 000 din ge. Ivanki Rozmaničevi,   gostilničarki   pri   Ix>vcu.
—   Dajte   nam   primerao   fttet\*llo   postnih uslužbencev.   Z   vpokojitvijo   dveh   poštnih uslužbencev   pri  pošti   v   Gornji   Radgoni opravlja jo sedaj  isto delo ostali   trije  nižji uslužbenci, ki ga le teiko zmagrujejo. Nujno potrebna je namestitev dveh manjkajoćih nižjih uslužbencev.
__K   »neredu  na  *Hk"*nlci«.  V   >Slo>ven-
cu vzjđ'Jiuje ljoitomeraki dopijacvlk. da je* na želesnici neied. kpr morajo potniki, ki potujejo iz Ormoža proti Radgoni, čakati v Ljutf>meru pol ure radi zveze proti Radgoni. Kaj pa, fe bi đe bil dopisnik z^laail taJtrat, ko je bila radi voznega i'edi anketa v Ljubljani, kjer naj bi naj bil za*ta-vil svojo  vplivno  besedo.
—  Z orožjem je treiia previdno ravnati. V   Hrast ju  je   pc ^stni^ki  sin   Alojz   Vau-potic   pregledoval  oćetovo   puški^,   ki  je   bila nabdta.  Pufika  se  je sprožila  in  g"a   ranila v prsi in desno roko, da so ga moiuli spraviti v bolnico.
HOLF tREMUST;                                                    19
Sgei_p ra%nalinah
^,:..,----=r:-r.T" "..        .'_-~.—i^' ...        —Puatalnvaki   romr'
Takrat se ie govorilo navdušeno o tem, da je bila končno rešona stara uganka. s katero so si belili glave tisoči mislecev — perpetuum mobile naj bi bil slednjič odkrit. Grozila je nova revolucija, stare teorije so se majale. Toda temu ni bilo tako in istočasno proučevanje pojavov v zvezi z elektri'nimi naboji v raznih plinih je pojasnilo radioaktivne pojave naravnim potom tako, da so izgubili  v  fiziki  svoj   revolucionarni  značaj.
Zato je pa nastala nova doba za kemijo, kjer so ta odkritja porušila staro stavbo, slonečo na te-meljih nauka o prvinah. Kmalu se je izkazalo, da dozdevna prvina radij ni prvina, temveč spojina večih neznank.
Genialni poskusi Crooksa, Laplaca, Bequerela, Flammariona in še ćele vrste drugih so dokazali, da je bil odkrit tu vir nove ogromne energije, ki pomeni prevrat v vsem dosedanjem naziranju o gmoti.
Ce pomislimo, da meče elektron radija nepretr-goma iz sebe svoje drobne, s hitrostjo 20.000 km v sekundi premikajoče se de!ce in pri tem zelo težke, kajti atomska teža radija znaša 226; leži na dlani misel. da bi se dala ta energija na povratku porabiti za izvestno delo, čigar trajanje bi skoraj sploh ne bilo omejeno, kajti hitrost radijskih del-
cev   ostaja  skozi   dolga  tisočletja   neizpremenjena.
Iz poskusov Fernanda Laplaca je znano, da iz-žari en gram radija na uro 7.3 X 19* mikrokalorij toplote. Istočasno pa 0.9 dyn* mehanične energije Ln sicer za upoštevanje vredno dobo 19.200 let v tako zvanem termalnem polčasu radija.
Iz tega sledi, da bi dosegli z znižanjem polčasa — kar bi se lahko zgodilo s primernim kataliza-torjem — zvišanje po radiju izžarevane energije tako, da bi lahko recimo skozi tisoč let svetili z gramom radija v dvanajstih polvatnih žarnicah po 50 sveč.
Toda tako pridobljena neizmerna energija bi nam še sijajneje služila kot gonilna sila.
S 50 grami radija bi lahko poganjali tako skozi tisoč let poljuben stroj s 60 HP. tisoč gramov radija bi pomenilo podlago obratovanja ogromne tovarne, elektrarne ali največjega prekooceanskega par-nika.
— To je sijajno!— je vzkliknila Evelina radostno in zaploskala z rokami liki otrok. — A kaj potem? Pripoveduj hitro, oče, saj vidiš, kako sem nestrpna.
—  To, kar sem vama povedal, mi ni dalo miru. Instinktivno sem čutil, da tajna ogromne energije v  radiju,  skrite tako dolgo človeškemu  geniju, Še ni    povsem   odkrita.   Prečul    sem   ves   vznemirjen mnogo noči in presedel pri mrzliČnem delu mnogo dni boreč se z neznanimi naravnimi silami, ki tako ljubosumno čuvajo svoje tajne, da jih je treba iz-trgati  iz njihovoga naročja z neumornim žilavim
* Dyna je sila, potrebna, da se dvigne 1 kg 1 cm visoko.
delom  liki  zaklete princese iz pravljićnih  gradov, kakor so nam pripovedovale nekoć naše pestunje.
—  Poglejta tu razvojno lestvico urana in radija, —je nadaljeval Benson čez nekaj časa,  ko je bil privlekel iz predala pisalne miže sveženj listov. go-sto popisanih z raznimi vzorci, številkami. risbami in računi.
Arthur in Evelina sta se željno sklonila nad enim izmed listov.
—  Nekaj   besed   je  treba  tu  v  pojasnilo,   draga moja, je nadaljeval  Benson.  S svinČnikom  je po-kazal na poedina imena in številke. rekoć:
—  Čudovita medsebojna sorodnost vseh radije-vih elementov, še ne do dna preiskana, nam obeta že zdaj, da se bodo stare in drzne sanje alkimistov o  izpremembi  gmote slednjič  vendarle  uresničile.
Arthur je takoj pomisli! na neda\-ni razgovor in ozrl se je na Evelino. Mar ni zvenelo to kakor potrdilo njegovih takratnih besed in nad?
Evelina je prikimala. Zdaj ni već dvomila o resničnosti Bensonovih trditev, kajti dobro je poznala zanesljivost njegove sodbe.
Benson je pa nadaljeval:
—  Ta vrsta je čien za členom spojena v trdno verigo z  analogijo  in  vendar  raznolikostjo,  o  ka-teri še nismo povsem poučeni. Od urana preko njegovih izrodkov in leta  1907. odkritega jonija vodi do   radija.   Tu   se   zopet   pričenjajo   izrodki   radija, nazvani s črkami A do G, kjer se konca doslej znana vrsta z radijskim svincem. V čem se razlikujejo poedini členi te verige, snoznata iz ostalih stolpcev Zanimivi so datumi polčasa,   to se pravi  časa,  v
katerem pade razpadanje atomov sprcmljajoče iz-žarevanje na polovico svoje sile.
Ce je izražen polčas pri uranu s 4.5 X 10* ali s stiri in pol miljardami let, pri joniju z desetimi tisočletji in pri radiju s 1.600 leti, moremo pri radiju G zaenkrat samo ugibati, da prekorači njegov polčas te meje v nesluteni meri. In tu se prav za prav prićenja moje delo. Iskal sem nove Člene verige, po mojem mnenju še nezaključene. Neš'.eti poskusi so tuđi pokazali, da se ne motim, toda tajna, ki sem iskal njene sledove, je ostala skrita. Največje težave so mi delale neizmerno majhne količine, ki sem lahko z njiim delal svoje prve poskuse.
Samo stotinke in tisočinke gramov, to je bilo vse, kar mi je moglo služiti - i poskuse. Kmalu sem dognal. da izpremtmba toplote med 300 sto-pinj pod ničlo do 2 000 stopinj nad ničlo niti naj-manj ne vpliva na radioaktivne izpremembe. Enako brez moči ostanejo tuđi drugi zunanji činitelji. Pravi čudež lahko imenujemo, da se javljajo s svojim izžarevanjem ter kemičnimi in fizičnimi učinki tuđi najmanjiš delci, rrcimo okrog 0.00003 mg rad*ja B ki ga moremo pridobiti iz enega grama radija. Troina vrsta žarkov alfa, beta, gama dela vse te čudože. Žarki gama, sorodni Rontge-novim. prorlirajo naigloblie. N;*i več palcev debela jeklena plošča jih ne zadrži. Žarki beta nišo niČ drugega. nego negativni elektroni, razlikujoči se od katodnih žarkov samo s svojo hitrnstjo 300.000 km v sekundi, torej s hitrostjo, približujočo se hi-trosti svetlobnih žarkov.
">^J| Thirifc Umii^TT     T* >Narodno tUfauaoc Ftan Jeamn — ?a opravo in inaeirntni dd UHa Oton CbrUtof — V«l v hfabljfuA /