62. številka
Ljubljana, ? četrtek 16. marca 1905.
XXXVIII. leto.
11 haj a vsak dan zvečer, IzimSi nedelje in praznike, ter veUa po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vae leto 26 K, za pol leta 18 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h.   Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za rae tto 24 K,  za 'pol {leta 12 K, za |četrt leta 6 K, za en meseo 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za tbo leto 22 K, za pol leta 11 K, na četrt leta 6 K 60 h, za cn meaeo 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Daročbe brez [istodobne vpošiljarve naročnine''se ne ozira, — Za oznanila ae plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Se ae se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali  večkrat. — Dopisi saj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah it 6, in sicer uredništvo v I. nadstropja, npravnistvo pa ▼ pritličju. — UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t J. administrativne stvati.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Duhovske plače.
(Dopis slovenskega duhovnika) Slavno uredništvo! Nisem Vas somišljenik, ali vendar se obračam do Vas s prošnjo, da mi dovolite nekaj prostora v svojem cenjenem listu. Do Vas se obračam, ker vem, da bi noben, duhovski list mojega dopisa ne sprejel. Duhovniki ne smemo o svojih potrebah in željah govoriti v svojih listih, nego moramo v takih zadevah prositi milosti svoje nasprotnike. Žalostno je to, ali resnično.
Razložili ste v nekaterih člankih svoje stališče glede zvišanja duhovskih plač, in kdor je pravičen, Vam ne more ugovarjati. „Slovenčevi" ugovori so zvijačni. Duhovniki vodimo res matrike, a ne zastonj. Plačuje nas za to delo občinstvo in to malenkostno delo je dobro plačano.
Kaj je vzrok, da so zdaj nekateri poslanci v državnem zboru sprožili predlog zastran zvišanja duhovskih plač iz državnih sredstev? Lakomnost nekaterih posamičnikov in nič drugega.
Kot pošten Človek Vam povem, da da ni prav nič potrebno zviševati duhovniških plač in da bi bili lahko vsi duhovniki jako dobro preskrbljeni, ko bi biJo v cerkvi kaj krščanske ljubezni in manj požrešnosti.
Danes je v cerkvi tako, da se eni valjajo v bogatstvu, drugi pa morajo beračiti, ljudi odirati in varati, da se prežive.
Dovolite, da Vam to na kratko pojasnim. Cerkveno premoženje je ogrožano in ogromni so dohodki, ki jih ima iz njega cerkev. Ali ti dohodki so nepravično razdeljeni. Olomuški nadškof ima skoraj milijon kron na leto dohodkov, marsikateri kaplan pa ne dobi niti 1500 kron na leto. Olomuški kanoniki imajo po stotisoČ kron na leto dohodkov, doČim marsikak dušni pastir ne bi mogel Živeti, če bi ne drl svojih taranov s svedrom. Znane so mi fare, kjer znaša župnikov dohodek po štiri-uesettisoČ kron in še več, znane so mi pa tudi fare, kjer župnik še 2000 kron ne more skupaj spraviti.
V tej razliki tiči velikanska krivica, to je pa tudi izvor silne korupcije.
DrŽava postopa vse pravičnejše. Okrajni sodniki imajo povsod isto plačo, v Črnomlju ali v Kranjski gori ravno tako, kakor na Dunaju. Ravno tako je z okrajnimi glavarji, s sodnimi svetniki itd. Ko bi bilo v cerkvi kaj pravice in pravičnosti, bi bila že davno duhovske službe tako uredila in to bi lahko sama storila, brez države. Če bi se za vse kaplane določili dohodki, kakor jih imajo adjunkti, za župnike plače, kakor jih imaje sodniki, za kanonike plače, kakor jih imajo svetniki, in za škofe plače, kakor jih imajo deželni prezideuti, bi bilo za vse sijajno preskrbljeno. In to bi se lahko storilo, saj premoženja in dohodkov ima cerkev dovolj, treba je samo, da se tistim, ki imajo preveč, vzame nekaj in da tistim, ki imajo premalo.
Ko bi se to zgodilo, bi se marsikaj spremenilo n bolje. Zdaj je razlika v dohodkih vzrok najgrje korupcije. Kdor je na slabi fari, se peha na vse načine, da bi prišel ua boljšo. Pravioe do boljše fare nima; dobra fara se dobi samo po Škofovi milosti. Kdor hoče naprej priti, se mora škofa prikupiti. O,, ko bi vi liberalci vedeli, koliko je med nami duhovniki hinavstva, lieemerstva in denun-oijantstva samo zaradi tega, da se ta ali oni dokoplje do boljše fare. Kdor n. pr. sedaj ni svetohlinec in agitator, ta je izgubljen. Koliko je duhovnikov, katerim se studi agitacija in ščuvanje in ki obsojajo z vso ostrostjo ta gospodarski žvindel, ki ga uganja katoliško narodna stranka — ali tuliti morajo z volkov?, kruho-borstvo jih sili, da ne zaostajajo za drugimi, čeprav jih je v dno duše sram tega početja.
Tudi iz druzih obzirov bi za občinstvo bilo bolje, če bi se enotno uredile duhovske plače. Za duhovnika, ki ima v sebi kaj časti, je naravnost sramotno, da mora beračiti od hiše do hiše za bero, da mora loviti kronice za maše in blagoslove in se prepirati z ljudmi zaradi pristojbin. Ce bi se uredile plače, bi se lahko vse to odpravilo. Sodnik tudi nič ne sme računati za svoje delo in sodi vsem enako, naj bo kdo
knez ali berač. Tako bi moralo biti tudi v cerkvi. To je sramotno, da ae v cerkvi različna opravila izvršujejo za denar, če kdo več plača, se mu pa eijajnejše napravi. Vse za denar! Maša ne zaleže nič več, če se daruje v kaki revni kapelici ali pa ob veliki asistenci. Molitve pri po-grebu ne zaleŽejo nič več, če jih opravi en sam mašnik ali pa pol tu-c*ta. Ta razloček pri posameznih opravilih je nastal iz same lakomnosti, a je vseskoz nedostojna navada, ki se bo morala prej aH alej odpraviti. Ako ne bodo duhovniki gmotno pri tem interesiram', se bo ta reforma prav lahko izvedla.
Lahko bi Vam še marsikaj poročal, ali naj zadostuje to. Liberalni gg. poslanci naj uvaiujejo ta izvajanja in prepričani naj bodo, da je izraženo v njih mnenje velike večine vse duhovščine. Uredba duhovskih plač se lahko izvrši, ne da bi morala država kaj plačati. Cerkveno premoženje je tako veliko, da ae omenjena uredba plač lahko izvede Cerkveno premoženje je bilo darovano v namen, da se poskrbi za dušobrižništvo, naj se torej porablja v ta namen.
Slovenski duhovnik-
Vojna na Daljnem Vitokn.
Nadaljevanje bitke pri Tielinu?
Kakor ae poroča iz Londona, upajo v japonskem taboru, da bo japonska armada obkolila ruske voje, ki so se umaknili iz Fušunu, približno 20 milj severno od tega mesta in jih prisilila, da se vdajo.
Pričakuje se, da bo bitka trajala še nekaj dni. Boj se je pričel 25. m. m. Drugega dne je nastal ljut snežni vihar, oster veter pa je gnal Rusom oblake peska in prahu v obraz. To je omogočilo prodiranje japonske pehote, ki je osvojila celo vrsto višin, ki obvladujejo vso okolico ob reki Ša.
Gore so bile pokrite z visokim snegom, vladal je ljut mraz, toda Japoncev to ni zaviralo v operacijah.
Ko se je izvedelo, da šteje posadka v Tielinu 50.000 mož, je
nastalo vprašanje, ali bi naj japonska armada takoj prodirala dalje proti severu, ali bi naj začaano ustavila svoje operacije. Odločitev v tem oziru še ni padla. Japonski voji ae sedaj pečajo a tem, da love severno od Mukdena razkropljene Ruse, ki ao popolnoma izmučeni in sestradani ter ne morejo misliti niti na najmanjši odpor.
Dasi se je mislilo, da je bitka pri Mukdenu zopet za več mesecev končala aktivne vojne operacije na bojišču, vendar ae kaže, kakor bi ae hotela vneti pri Tielinu nova velika bitka, v kateri se bosta borila oba nasprotnika na življenje in amrt.
Kakor ae namreč poroča iz Pe-trograda, je poslal general Kuropatkin včeraj tole brzojavko:
Ljut japonski napad na center naših pozicij ob reki Fan smo z uspehom odbili. Več kakor 1000 mrtveoev pokriva bojno polje pred našo bojno vrsto.
Tudi aCentral Newa« je dobila z bojišča tole brzojavko:
Včerajšnji napad japonske armade na Tielin je odbil general Linevič z uspehom. Bojišče pokriva okoli 1000 mrtvecev.
Iz teh poročil je jasno, da bo okolica Tielina v kratkem pozorišče krvavih bojev, kakor jih morda še ne pozna zgodovina.
Kolikor ae da razvideti iz kratkega Karopatkinovega poročila, je sedaj ruska armada razpostavljena ob reki Fan, ki izvira v gorovju Ka-malin, teče proti zapadu in reže man-darinsko cesto in železniško progo kakih 14 kilometrov južno od Tielina. Mesto Tielin leži ob reki Čaj, ki teče paralelno s Fanom in ae izliva kakor Fan v reko Liao, kake štiri kilometre severozapadno od Tielina.
Velika reka Liao, ki teče od mesta Siaotajce proti jugovzhodu, se kakih 10 km severno od Tielina okrene v ostrem kotu proti jugu, da se nato ob izlivu čaja zopet obrne proti jugozapadu.
Kolikor sa da presoditi, se nahajajo ruske utrjene pozicije ob rekah
Fan in Čaj in ae razprostirajo do njih izliva v Liao. Od Tielina ao razprostrte ob železniški prcgi z juga proti severu paralelno z reko Liao in se pri InČutunu, kjer napravi Liao najcstrejši ovinek, okrenejo proti severozapadu.
Ruske pozicije ao torej zelo ugodne, zakaj ščiti jih na zapadu velika reka Liao, na vzhodu pa visoko, skoro neprehodno gorovje Kam ali n in je skoro nemogoče, da bi te pozicije mogli obiti Japonci in priti ruski armadi za hrbet
Nastane pa vprašanje, ako je Kuropatkin še dovolj močan, da bi uspešno brani te pozicije, dasi so zanj vrlo ugodne? Ako je pri Mukdena res izgubil okoli 100.000 mož, kakor ae govori, in ako nima v Tielinu več kakor 50 do 60.000 novih, svežih vo-jev, potem ae pač ni nadejati, da bi ae Kuropatkin odločil za ljut odpor v Tielinu, dasi morda stoje tu šanse zanj vrlo ugodno!
Dasi ae je torej vnel ob reki Fan ljut boj, ga vendar najbrže ni smatrati za pričetek nove bitke, marveč je to samo borba Kuropatkinovih zadnjih vojev, ki ščitijo umikanje ostale ruske armade iz Tielina proti severu.
Ako se je pa dejansko vendarle pričela bitka pri Tielinu, se mora za* vršiti edino — ali z vsaj delnim ruskim uspehom, ali a popolnim ruskim porazom — tertium non dat ur!
Po eventuvalni bitki pri Tielinu, ki bi se završila nesrečno za Ruse, ne more ruska armada niti misliti na umikanje. S porazom pri Tielinu bi bila zapečačena definitivno njena useda
Nadejamo pa se, da ae to ne zgodi!
Kuropatkin med L itko.
Iz Londona se poroča: V japonskem taboru se je izvedele, da je bil Kuropatkin sprva, ko se je pričela bitka na levem krilu pri Fušu mu. Ko pa je izvedel, da je Mukden t nevarnost', je hitel z močnimi voji proti centru. Čim pa je dospel tjakaj,
Japonska narodna cvetka.
Šele odkar se je začela rusko-japonska vojna, so tudi širši krogi dobili nekaj pojmov o Japonski in o Japoncih. Poprej so ljudje Japonce kom^j razločevali od Kitajcev, dečim ve že danes vsak otrok, da so Japonci majhni in se radi kopljejo v gorki vedi, da so hrabri kakor levi in lažnjivi kakor M&rijine device, da stanujejo v hišah iz »papendtkelna« in da jim lsmpijončki a la Šešarek nadomeščajo plinovo petrolejsko in električno razsvetljavo. Bolj izobraženi ljudje vedo potem še, da znajo Japonci izdelovati znamenito lepe škatlje, da imajo namesto kavaren tajnice, kjer so p. n. čestitim gostom na razpolaganje ljubeznive gejše tako kakor pri nas časopisi in da je krizantema japonska narodna cvetka.
115 let je trga, kar je prišla v Evropo japonska narodna cvetka kri-zantema. T   se pravi: 115 let je tega,
kar se je začelo v Evropi saditi in negovati krizantemo. Poznali so jo že prej. Učen c. kr. mož mi je pc-vedal, da je neki francoski trgovec Blancard že 1. 1789 torej pred 125 leti prinesel troje vrBt krrzantem v Marziljo, a ni mogel vzgojiti ne ene cvetke. V neki knjigi naše ltoealne knjižnice pa sem našel poročilo, da je neki trgovec iz Gdanekeg?, Jakob Breyn:us že 1. 1689. popisal šest vrst krizanteme. Toda tedaj ao prekanjeni Nizozemci delali a tulpami in hijaointami tako velikanske kupčije, da se niso ustrašili nobeno žrtve, samo da se ubranijo vsake konku renče in vsled tega ae tudi krizan-tema ni mogla udomačiti. Ves trud Jakoba Brevniusa je bil zaman. Kmalu ni bilo v celi Evropi dobiti človek?, ki bi poznal krizantemo.
Že zgoraj omenjeni učeni c. kr. mož mi je tudi povedal, da je kri-zantema opisana tudi v stari knjigi »Herbarium Amboinense«. Pisatelj te knjige je spoznal krizantemo v Aziji. Na Kitajskem je našel krizantemo z belim cvetom.   Kitajci ao jo
imenovali Čisajzi, to je »pijana žena«, ker se je cvet zjutraj in zvečer globoko n&gnil k tlom, opoldne pa se dvignil proti nebu in se cinoaje obračal po solncu. Pcznejši naravoslovci so pri Kitajcih dobili za razne vrste krizanteme še več različnih imenovanj; tako se imenuje ena beli oblak, druga peneči val, tretja škar-latasti fazanov rep. Ko bi bili Kitajci ttkt čestilci alkohola, kakor Evropoi, bi bili kako vrsto krizantem krstili za rdečo ali vijoličasto kumaro. Kajti dognano je, da so nekatere vrste krizantem prav take barve, kakor gotovi nosovi, ki ae posebno v obilnem številu lahko vidijo pri vinskih pokušnjah.
Japonci poznajo krizantemo Že mnogo tisoč let. Krizantema je njihova narodna cvetlica. V tem oziru jim ni noben narod podoben, ker ga ni drugega naroda, ki bi kako posebno cvetlico smatral za svoj simbol. Tod in tam se dobi kaka stranka, ki ima kako ovetlioo za svoj simbol; dunajaki protisemitje imajo za avojo cvetlico beli nagelj, aocijalni demo-
kratje rdeči nagelj; pangermani ao časih nosili plavioe, a kar je umrl stari cesar Viljem, je ta moda Že precej pozabljena; tržaška iredenta demonstira z marjeticami, ker je italijanska kraljica - vdova krišena za Margareto; ali da bi kje razen Japoncev veB narod častil kako cvetko aot bvojo narodno ovetlioo, to se doslej še nikdar ni čulo.
Krizantema cvete na jesen. Japonci imenujejo spomlad dobo čre-šenj, poletje dobo lotusa, jesen dobo krizanteme in zimo dobo javorja. Na jesen prirejajo velikanake vrtne slavnosti. p* i katerih je vse okrašeno s krizantemami. Prirejajo bo podobe iz narodnega življenja in iz narodne preteklosti. Živali in ljudje bo narejeni iz papirja, a vse je okrašeno s krizantemami. Vidi ae male križan-temake žene jahati na krizantemakih konjičih Čez krizantemake mostove in še mnogo enakih, s čudovito spretnostjo aranžiranih prizorov.
Zlasti znamenite so take slavnosti v oesarskih vrtovih. Ker krizantema z lahkoto  kljubuje japonski
zimi, zato jo smatrajo tudi kot simbol, da bo Japonsko vladajoča cesarska rodovina vedno Živela. Mikado ima v grbu šestnajstperesno krizantemo. L. 1877. je mikado ustanovil poseben krizantemov red. To je najvišje japonsko odlikovanje, ki je dobe samo vladarji in člani vladarskih rodovi n.
Tudi Kitajci poznajo in ljubijo krizantemo in imenujejo deveti mesec kitajskega leta po njej, ali tako kakor Japonc:, je ne časte.
To čeŠčenje kriianteme pa pri Japoncih ni samo idealno, nego ima tudi svojo praktično stran. Meseca novembra nima Japoneo delikatnejše jedi, kot je salata iz krizantemovega cvetja is listja pa napravlja tako de-likaten kompot, da ga zdaj že izvažajo v London in v Novi York.
Bog ve, kako bi dišala kranjska klobasa s krizantemskim kompotom?
Krizantema je tudi pri nas že dobro znana in amo imeli pred nekaj leti oelo prav lepo razstavo krizantem v Ljubljani.
S.
je takoj spoznal kritični položaj ter takoj izdal povelje za splošno umikanje. Tako je Kuropatkin utekel s svojo armado proti severu, še predno je bila odrezana železniška proga.
Obojestranske vojne sile v bitki pri Mukdenu.
»Daily Telegraph« poroča, da se je bitke pri Mukdenu ua obeh straneh udeležilo $50.000 mož.
Rusi so imeli 300.000 mož pehote, 28.000 konjenikov in 1368 topov b potrebnim moštvom, skupaj 3 60.000 mož. Japonci pa so imeli skupaj 490.000 mož, torej za 130.00O več vojakov, kakor Rasi!
Razni listi so doslej vedno zatrjevali, da so imeli Rusi pri Mukdenu velikansko premoč; ker se je splošno verjelo tem zatrdilom, je bil seveda vsakdo, ki je bil prepričan, da mora ruska armada si izbojevati zmago, ako bi pridobi številno premoč nad Japonci, razočaran, da so Rusi vkljub svoji premoči vendarle podlegli in marsikdo je jel že dvomiti o končnem ruskem uspehu.
No, sedaj se je izkazalo, da je bilo govoričenje o ruski premoči navadna laž!
Včeraj Brno že priobčili poročilo vojnega poročevalca Ta b ur n a, ki je zatrjeval, da je bila japonska armada veliko številnejša nego ruska, danes pa smo podali to trditev z natančnimi podatki Rusiji skrajno sovražnega angleškega lista »Daiiv Telegraph«.
Će torej uvažujemo, da so imeli Japonci v bitki pri Makdenu premoč 130000 mož, potem se pač ni čuditi, ako so si izvojevali zmago!
Kuropatkin odpoklican?
Iz Berolina se poroča: Po vesteh iz Petrograda je car odslovil generala Kuropatkina ter na njegovo mesto imenoval za vrhovnega poveljnika ruske armade velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča; za njegovega svetovalca v vojaških zadevah pa je baje imenovan general 6 u h o m 1 i n o v. Načelnik generalnega štaba pa še nadalje ostane general Saharo v.
Vojni svet, ki se je predvčerajšnjim sešel v Carskem selu, je konšta-tiral, da je glavni vzrok ruskega poraza nezadostno poznanje sovražnika. Takisto se je baje tudi konstatiralo, da Kuropatkin ni ničesar odredil, da bi spravil v Harbin provijant, puške in streljivo. Nadzornik topničarstvs,* veliki knez Sergij Mihajlovič se odpravi v kratkem na bojišče, da se pouči o stanju artiljerije.
Rusko brodovje.
Kakor se poroča iz Petrograda, odpošlje Rusija na Daljni Vztok še tele ladje: od baltiškega bro-dovja: oklopnioa »Slava«, »Imperator Pavel I« in »Imperator Aleksander II«, tcpničarki »Hrabri« in »Groz-jači« ter križarki »Pamjat Aiova« in »Admiral Kornilov«; od črne morske g a brodovja pa: oklopnice »Rostislav«, »Knjaz Potemkin«, »Tri Svjatitelja« in »Tavričeski«, križarke
»Gridenj«, »Očakov«, »Kapitan Saken« in »Kagul« ter okoli 20 torpedovk in terpednih rušiloev.
Japonsko ladjevje.
Listu »Star« v Londonu se poroča iz Singapora, da so tjakaj dospele štiri križarke ter se usidrale v luki. Po preteku 24 ur križarke zopet odplujejo, ia sicer kakor se čuje, proti zapadu.
Iz odsekov.
Dunaj, 15 miroa. Proračunski odsek je v današnji seji nadaljeval razpravo o iidatkih za umetnost in zgodovinske namena. Govorili so P er ner storf er, Starzvnski, Malfatti, Sylvester in vitez Gorski, nakar je posl.grof Sttlrgkh zahteval podporo za risarsko akademijo v Gradcu in za popravo razvalin celjskega gradu. Posl. dr. Žitnik je govoril o popravljanju in ohranitvi stavbnih in umetniških spomenikov iz rimska in srednjeveške hrvaške dobe. Opozarjal je, kako se je popačila Dioklecijanova palača v Spljetu, ker so se v njo vzidale moderne hiše, isto je s stolpom, ki se je postavil na baziliko v Šibeniku. Priporočal je državno podporo zgodovinskemu društvu za Kranjsko ter urgiral zakon za varstvo starih spomenikov. Govorili so še dr. Kramar, Mengerin Kienmann vsak za svojo kronovino, nakar je odgovarjal vsem govornikom naučni minister vitez Hartel. — Justični odsek je sprejel danes z ikon, katerim se spremenijo nekatere določbe o poslih upravnega sodišča. Sprejet je bil tudi predlog poslanca Sv 1 ves t ra, naj se zastopnikom Btrank dovoli vpogled v akte upravnega sodišča. — Obrtni podod-sek je uredil obsežni materijal z i spremembo obrtnega zakona ter določil poročevalce za posamezna poglavja. — V železniškem pod-odseku je odgovarjal minister dr. vitez \V i t tek zelo obširno na razna vprašanja glede prekoračenih stroškov pri novih planinskih železnicah. — V poljskem klubu je prosil posl. Stwiertnia za pooblaščenje, da predlaga v zbornici povišanje plač Železniškim uradnikom za eno petino, za dovolitev draginjskih doklad in za ustanovitev trojnega statuta za železaiške urainike, namreč za take z vseučiliščnimi študijami, srednješolsko izobrazbo in brez srednjih šol.
Verska svoboda pred upravnim sodiščem.
Dunaj, 15 marca. Pod predsedstvom grof * Schonborna je danes upravno sodišče zavrnilo dve pritožbi v zadevi spremembe vero-izpovedanja pri otrokib. Prvo pritožbo je vložil neki inženir v Brnu, ki je prestopil s svojo ženo vred iz rimske cerkve v protestantsko ter zahteval, da se mu tudi otroci vzgoje v evangeljski veri. Župni urad pa se je pritožil do upravnega sodišča, ki je izreklo, da do 7. leta starši ni-
majo pravice otroku spreminjati vere. Nedavno pa je upravno sodišče ped drugim predsednikom razsodilo ravno nasprotno. — V drugem slučaju je neki ziravnik v Karlovih varih zapustil židovsko vero ter se proglasil s celo rodbino za brezverca. Cir kvene in politične oblasti do upravnega sodišča pa so mnenja, da se otroci morajo vzgajati v veri, ako to tudi ni prav brezverskim staršem, ker brezverstvo ni sprememba vero-izpovedanja. Pa še naj reče kdo, da v Avstriji ne vlada popolna verska svoboda!
Kriza na Ogrskem.
Bud a peš ta, 15. marca. Današnji dan kot obletnica začete re-voluoije leta 1848 so se po vseh večjih ogrskih mestih vršili politični shodi. V Czegledu je govoril posl. Kossuth, ki je svoj govor zaključil z vzklikom: »Boji pridejo šele sedaj!«
Budapešta, 15 marca. Danes je dotekel obrok, ko so morali liberalni poslanci (večinoma bivši ministri), ki bo dobili po dva mandata, enega odložiti. Zi izpraznjenih pet mandatov bode združena opozicija razvila najživahnejši boj.
Budapešta, 15 marca. Včeraj je izšla nemško pisana knjižica »Jezikovno vprašanje v armadi in dua-lizem«. Knjižico je spisal neki liberalni poslanec ter ji je namen, naj se kralju popolnoma zaupa ter se sporazumno ž njim reši armadno vprašanje.
Budapešta, 15 maroa. Predsednik hrvaškega državnozborskega kluba, dr. Nikola pl. Tomašić, odločno in stvarno zagovarja v izjavi v »Bud. Hirlapu« svoj nastop v av-dijenci za hrvaški armadni jezik.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 14. marca. Turška vlada se je pritožila, da bo mohame-dani na Bolgarskem izpostavljeni raznim nadlegovanjem in da se njihove pritožbe, kakor tudi pritožbe turškega zastopnika (komisarja) v Sofiji brezuspešne. Turška vlada pri pravlja v tem oziru spomenico, v kateri bo navedla vse tozadevne podrobnosti.
Carigrad, 15. marca. Od srede februarja se opazuje, da vstaške čete naraščajo po celi Macedoniji. Kakor poročajo konzuli, je bilo v zadnjih treh tednih šest večjih bitk med vstaši in turškimi vojaki, in sicer tri v skopeljskem, dve v monastirskem in ena v solunskem vilajetu.
Sofija, 15. marca. V maoedon-ski revolucijski organizaciji je nastal j delni razpor. Takozvana notranja organizacija si je izvolila ta dni novega načelnika, za njegovega namestnika pa bivšega učitelja R u -jeva, ki je vodil lani vstajo v Mo-nastirju. Sarafov vsled tega ustanavlja s svojimi pristaši novo organizacijo.
Položaj na Ruskem.
Petrograd, 15 marca. Mini straki svet je v današnji seji raz-
pravljal o strpljivosti napram raznim veroizpovedbam, o verskih zadevah Kirgizov in drugih mohamedanskib narodnosti v Kavkazu, o ustanavljanju mohamedanskih šol itd. Na predlog velikega kneza Konstantina se je sklenilo, da se v bodoče sme novi testament tiskati v malo« ruščini, toda vselej se mora dobiti zi to privoljenje sv. sinode.
Krakov, 15. maroa. Naučni minister ni sprejel poljske šolske deputacije ter naročil svojemu pisarniškemu ravnatelju* naj pusti poljsko epomenico glede šolstva ležati brez odgovora.
Petrograd, 15 marca. Bivši min ster notranjih zadev, knez S v j a-topolk Mirskv je na svojem posestvu v Harkovu nevarno obolel.
Varšava, 15 marca. V Poltavi so odstavili več gimnazijskih profesorjev, ker so se udeležili nekega političnega zborovanja.
Nemčija in Rus ja
Bero lin, 15 marca. V današnji seji državnega zbora se je začela debata o proračunu drž. kancelarja. Pri tem je posl. pl. Volim ar (soc. demokra') vprašal drž. kancelarja, ali je ugovarjal prodaji nemških trgovinskih ladij Rusiji. Nadalje je zahteval v posebni resoluciji, naj se takoj odpove pogodba o medsebojnem izročanju zločinoev med Nemčijo in Rusijo, češ, čas je sedaj, da nehamo opravljati Rusiji službo krvnikov. DrŽava mora napram Rusiji zavzeti tisto stališče, ki ga zahtevajo nujno lastna čast in civilizatorični interesi« — Državni kancelar grof Btilow je odgovoril: »Posl. Vollmar misli, da je velesila Rusije pri koncu. Dalekovidni ljudje na Francoskem in Angleškem pa so mnenja, da bo stališče Rusije kot velesile prestalo spremenljivo vojsko in notranje nemire. Ne letamo za Rasi j o, nimamo pa tudi vzroka, da bi ji postali neprijetni. Sicer pa tudi Rusija sama ve, da sedanjih teŽkoč ne bomo po* rabili, da postanemo neprijetni Rusiji. Dosedanje razmerje bomo nadaljevali.« (Pritrjevanje) — Posl. grof Stirum-Limburg je nato naglasih da je Nemčija navezana na dobre razmere z Rusijo.
Seja „Trg. in obrtne zbornice".
V zadaji seji je imel predsednik g. J os. Lenarčič naslednji govor o gospodarskih vprašanjih splošne važnosti, ki so stala preteklo leto v ospredja, ter o delovanja zbornice v preteklem leta:
Trgovinske pogodbe, ki so se sklenile v letih 1891. in 1892. za dobo deset let s tem pristavkom, da ostanejo tudi po preteka desetletne pogodbene dobe še za čas enega leta v veljavi, dokler se pogodba ne odpove od strani enega pogodnika, so veČmoma potekle konec leta 1902. Deloma na poziv osrednje vlade, deloma pa po lastni inicijativi so trgovinske in obrtniške zbornice avstrijske pričele ža leta 1902. s pripravami, da zbero potreben materijal iz vseh strok obrtnosti za poga-
janja o novih  pogodbah.  Ker  se je spoznalo splošno za dobro in umestno, da zastopstva trgovine in obrtnosti ne hodijo ločena pota  ob   oddaji svojih izjav, se je osnovalo  na Dunaja tako zvano osrednje  mesto vseh zbornic in centralne   zveze   avstrijskih industri jalcev, ki si je stavilo nalogo, ob sodelovanju vseh zbornic  zbrati potrebni informativni materijal,   ter na temelju izjav  iz   krogov   interesentov oddati osrednji vladi skupno poročilo, odo breno v skupnih sejah. Potem ko se je deloma v ustmenih anketah, deloma pa po pismenem potn zbral potreben ma terijal in se zvedele želje interesantov glede na uvozni in izvozni promet -posameznimi državami, so  se pričela na   podlagi   referatov  potem skupna posvetovanja na Dunaju o oddaji enot nega poročila ministrstvu glede trgo vinskih pogodb z Nemčijo, Italijo, Švico, Rusijo, Kumunijo,  Srbijo,  Bulgarijo in Belgijo. V razmeroma kratkem času se je zmagalo ogromno delo in se je po dala osrednji vladi tako izborna infor macija, kakor nikdar prej. Na podlagi prejetih izjav in poročil  je osrednj vlada pričela pogajanja s posameznimi državami in dognala z nekaterimi že dogovore glede obnovitve trgovinskib pogodb.
Stvarni   položaj   glede važnejših naših trgovinskih pogodb je dandaiu sledeči. Trgovinska pogodba z Italijo, ki je za naš zborniški okoliš posebne važnosti, se je konec 1. 1902. odpove dala [na vztrajni pritisk agrarcev, ki su dvignili proti pogodbi z Italijo najraz 8ežnejšo   agitacijo   zaradi takozvane vinske klavzule.   S  1.  januarjem bi spričo  enoletnega   odpovednega roka nastopilo v prometu  z  Italijo brezpo-godbeno  razmerje.   Ob izročitvi odpo vedi je nase vlada računala, da se ji v teku enega leta posreči obnoviti pogodbo, oziroma   izpopolniti  staro pogodbo. Vsled znanih zmešnjav v parlamentu  pa ni  prišlo ni  do obravnav-nove carinske tarife, tako da se je rešitev tega pričetega vprašanja trajn< zavlačevala in bati se je bilo, da de jansko nastopi brezpogodbeno razmerje. Naša zbornica se je obrnila v tej za devi med prvimi do trgovinskega mini strstva in obrazloživši velik pomen pogodbenega razmerja za Kranjsko, nujn. prosila,  da se pogodba z Italijo vsaj provizorno  podaljša.   Zadnji trenutek pred potekom pogodbe se je dosegel 9 mesečni provizorij. Ker pa do konca oktobra 1904 ni prišlo do nove defini tivne pogodbe z Italijo iz istih razlogov, se je pogodbeno razmerje provizorno uredilo do konca tekočega leta. Vinska klavzula v  modificirani obliki, je ostala v veljavi do konca leta 1904 od 1. januarja 1905. pa je odpadla. Sedanja provizorna pogodba — in kolikor se je doslej zvedelo, tudi bodoča definitivna pogodba, [dopuščaj brezca rinski uvoz našega lesa v Italijo, ki je naš najvažnejši izvozni predmet.
Z Nemčijo so se pogodbena poga janja, ki so trajala jako dolgo, že dognala. Dogovorilo se je spočetka, da nova trgovinska pogodba z Nemčijo stopi v veljavo dne 15. februarja 1906, v zadnjem času, pa se je določil v to 1. marec 1906. Za prvo imenovani termin je naša vlada odpovedala tud obstoječe trgovinske pogodbe z Rusijo, Belgijo in Srbijo.
Bolgarija je odpovedala Avstriji trgovinsko pogodbo dne 31. decembra 1902, iz raznih vzrokov pa je poslej umaknila odpoved. Odpoved je marca meseca 1904 obnovila tako, da poteče 13. marca 1905 pogodba z Bolgarijo. Pričakovati pa je, da vkljub temu ostane pogodbeno razmerje še 4—0 mesecev provizorno  v  veljavi. Svojo
■T Dalia v prilogi. ~^90
Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem.
Zgodovinska, narodopisna in književna Crtica. Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.)
Slovenci so živeli v vaseh pomešani z MaŽari. Bili so sicer v večini, ali tu se zopet vidi, da večina ne odločuje o usodi naroda. Občevali so z Mažari in tu se je zgodilo, da so se učili in naučili mažar ski. dočim se Mažari niso vdali Slovencem. Šibki so bili Slovenci in so se sprijaznili z novimi razmerami. Nehale so v cerkvi slovenske propovedi, slovenščina se je umaknila iz cerkve, a mažarski župniki so uveli v Šurdansko cerkev mažarski jezik. Le neko-koliko so še bili Slovenci trdovratni in so zahtevali, da se jim varujejo stare pravice. M až ar ski župniki morali so ž njimi moliti slovenske molitve. Ker pa niso znali slovenski, čitali so v cerkvi molitve in očenaš, pisan v slovenskem jeziku. A kdo je to odločno zahteval? Ne možje, ampak žene!
Slovenske žene so se največ protivile mažarskenau jezika v cerkvi in le njim na ljubav molili so mažarski župniki slovenske molitve. Možje so se prej naučili mažarski in zato niso toliko godrnjali; ali žene, katere so varovale dom in domače ognjišče, niso prihajale toliko v dotiko z Mažari, niso Še znale in razumele mažarskega jezika, in zato so zahtevale, da jim je duhovnik Čital v slovenskem jezika pisane formule.
Še precej časa je trajal ta ženski upor, a to je bilo le dotle, dokler ni bila od mažarskega duha prešinjena in premagana tudi zadnja slovenska Žena v šomodski stolici. Še Pavel Szab6, kateri je bil šurdanskim župnikom od 1833. do 1862. leta, je čital v cerkvi slovenskim ovčicam slovenske formule. In tako smemo reči, da se je še pred šestdesetimi leti glasila slovenska beseda v Šurdanski cerkvi, potem pa umolknila za večne čase.
Potihnila pa je slovenska beseda zato v cerkvi, Ler je sploh izumirala v gozdovih, katere so krčili in imeli v njih svoje koče Slovenci. Prvi rod je
bil stanoviten, tudi dragi in tretji rod za Kuzmičeve in BakoČeve dobe se je krepko branil; ko pa je prihajal četrti rod, začelo je omahovati in hirati Slovenstvo. Čudovito, čudovito, kako hitro se je naseljeval mažarski jezik v slovenskih domih, na ognjišču in ob zibeli slovenske matere! Četrti rod je bil že tako šibek, da ni več potreboval slovenskega duhovnika v Šurdu. S1 o-venci so Že znali mažarski takodobro kakor slovenski in zato jim prehod iz slovenščine v mažarščino ni bil težaven. Zdelo se jim je, da v pokrajini, v kateri prebivajo Mažari kot sosedje, ne potrebujejo več slovenskega jezika. Z Mažari so se ženili, oziroma možil i, vezalo jih je Ž njimi sorodstvo, kumstvo in prijateljstvo, a v teh tesnih krvnih in prijateljskih zvezah nehali so biti Slovenci.
Sedanji pastor šurdanski, Aleksij Szalokv, prišel je za župnika v Šurd 1862. leta in ni več našel Slovencev v svoji Župniji. Pripovedoval mi je, da sta takrat, toje 186 2. leta, bila v vasi Liszo le še dva starčka,
katera sta znala slovenski Bila sta torej to dva zadnja Slovenca, katera sta najdalje ostala zvesta slovenskemu jeziku. Ž njima je izumrl slovenski rod v šomodski županiji.
Hitro so se pomažarili Slovenci v šurdanski okolici in danes je ondi zopet tako, kakor je bilo poprej, ko še tod ni bilo nabenega Slovenca. Poprejšnje slovenske vasi: Mihald, Siind, Pat, Vese, Szt. Peter, Liszo, Bereny, Buk-kosd, Szt. Pal, Porrog in Szt. Kiraly, to so danes popolnoma mažarske vasi, in to mažarske zato, ker tu ni več Človeka, kateri bi znal slovenski. V današnjih prebivalcih živi še tradicija, da so njih očetje bili doma iz Železne stolice in da so bili Slovenci, a to je tudi vse. Njih tipi, noša in običaji so pač ostali in ne bodo izumrli; a vidi se tudi, da ostanejo njih imena. Kakor so se zvali prvi slovenski naseljenci v šomodski stolici, tako se zovu njih današnji potomci. Ohranila so se v vseh navedenih vaseh slovenska imena, od katerih hočem navesti le nekatera. Še danes Živo: Smodi Č, Berke, Kramar, Lipič, Novak, F lisa r, Kuhar,    Vargovič, Zrimič,
.KreČmar, Lončar, Ivani č, Za-koč, R i t e c, Adamič, F a b i č, BlažiČ, Horvat, Kovač. Še mnogo je slovenskih imen, katera Žive v slovenskih oblikah, seveda z mažar skim pravopisom. Slovenski Smodič je postal mažarski Szmodics.
Nekateri izmed današnjih „Maža rovu so si olajševali izgovarjanje slo venskih  besed, kakor  zahteva ustroj mažarskega jezika. Tako je iz Bla/.iCu nastal Balazsics. Drugi bo zopet hoteli izbrisati spomin na slovenščino in so pogoltnili nekaj slovenskih Črk. Tako je iz slovenskega VargoviČa ostal današnji   mažarski   Varga,  a nekdauji Čahuk se je prekopicnil v mažarske kmeta Csok (Cok)!
To je malone vse, kar so nam ostavili šomodski Slovenci. Verojetuo je, da so prvi naseljenci imeli slovenske nadpise na grobovih. Poizvedaval sem, ali se kaj takega nahaja na kakem po« kopališču, in nisem mogel ničesar najti. Danes ga ni nadgrobnega spomenika i slovenskim nadpisom. Kamenitih spo menikov revni Slovenci niso imeli, a leseni križi hitro trohnevajo.
(Dalje prih.)
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 62, dne 16. marca 1905.
avtonomno carinsko tarifo je Bulgarija v preteklem letu ponovno predrugačiia, kar je povzročilo znatne težave ob se stavi poročila glede na obnovitev po s*odbe z Bulgarijo.
Dosedanja trgovinska pogodba z Rumnnijo ni tarifna pogodba, ampak le   takozvana   pogodba   z največjimi ugodnostmi. Rumunija ima novo avto uomno carinsko tarifo, ob oddaji poro čila, tičočega se sklepa nove pogodbe z Rumunijo, se je mislilo na to, da se v bodoče sklene tarifna pogodba z Ru mansko.
Za obnovitev trgovinskib pogodb ima osrednja vlada, kakor Že povedano, pripravljen potreben materijal. Z Nem čijo je nova trgovinska pogodba že dogovorjena, glede Italije so razmere za sklep nove pogodbe Že toliko urav uane, da se ni nadejati znatnejših ovir pri pogajanjih. Z ostalimi državami so pogajanja že v teku ali pa prično v bližnji bodočnosti.
Pridobitne ustanove v Avstriji iz polnuje soglasna želja,  da  pride do trajne in definitivne ureditve trgovinskih  razmer z inozemstvom,  ker sedanja negotovost napravlja nenavadno velike težave eksporterjem ob kalkuli ranju cen zlasti pri dobavnih pogodbah za več let.  Ali  politične razmere v Avstro-Ogrski  so še vedno  toli neu sodue,  da se ne more  z gotovostjo trditi, da v parlamentu ne bo tozadevnih ovir. — Dogodki zadnjih tednov na Odrskem, kjer je neodvisna stranka, ki stremi za carinsko samostojnost Ogrske dosegla pri volitvah velikanske uspehe, dajejo znatno oporo mnenju, da se v nedaljni bodočnosti bistveno izpremene naši odnošaji z Ogrsko. Kolikor gotovo pa je, da bo gospodarsko občutno zadela carinska ločitev obe državni polovici, si je vendar danes komaj moči astvar.ti  pravilno  sliko o tem, kato daleč bo segal gospodarski pomen carinske ločitve Ogrske za obe državni polovici, koliko gospodarskih žrtev bo terjala.
Prehajajoč na ožje delovanje naše zbornice navajam predvsem, da je imela uaša zbornica preteklo leto 5 plenarnih sej in 10 odsekovih sej. Posebno mnogo se je v preteklem letu pečala z zadevo v Šje trgovske Šole v Ljubljani. Razpravljala in posvetovala se je o njej v petih odsekovih in treh plenarnih sejah. Sestavila je in vladi predložila organi zacijski statut in pa proračun stroškov za šolo in njih pokritje. Upati je, da se bo že letos pečati zbornici z učnim načrtom in končno uredbo in osnovo
Z veseljem mi je konstatirati, da je vladala preteklo leto tudi sicer Ži vahna delavnost v zbornici. Število samostojnih predlogov je preseglo znatno ono v prejšnjem letu.  Tako se je naša zbornica zavzela vsled stavljenih predlogov za izplačilo zasluženih zneskov onim podjetnikom, ki so se udeležili grad tve justične palače:  dvignila je svoj glas  za  zboljšanje poštnega ia brzojavnega prometa na Jesenicah in Savi: pečala se je z vprašanjem, kako pomagati   obrtnemu   stanu   z učnimi strokovnimi tečaji; obrnila je svojo po zornost zboljšanju prometnih sredstev in sklepala o korakih, ki jih je storiti za to,  da se odpravijo nedostatki na raznih Železniških postajah, da se izvede graditev nove  železniške proge Tržič—Kranj, da se sezida v Ljubljani prepotrebno    živinsko * prekladališče. Zboljšanju prometu služečih uredb je zbornica vedno posvečevala veliko zanimanje. V mnogih slučajih je imela priliko priporočati napravo novih poštnih in brzojavnih uradov, deloma na poziv p' itnega ravnateljstva, deloma na pro ŠDJo interesentov. Priporočila in dosegla je uvedbo celonoČne telefonske in brzojavne službe v Ljubljani, zavzela se je za pritegnitev trga Postojne  v telefonsko   Črto  Trst—Dunaj,   izjavila se zoper premestitev poštnega urada iz Zaloga, priporočala uvedbo brzojavne službe v II. Bistrici in Bohinjski Beli ter za uvedbo selske pošte v HruŠici. (Konec prih.)
Dnevne vesti
V Ljubljani, 16. marca. —  Klerikalna agitacija.
Kdc r hoče spoznati, zakaj da ima ki rikalna stranka pri preprostem, slasti pri kmetskem ljudstvu še vedno > zaslombe, ta naj opazuje, ■ *. šoimi sredstvi agitirajo klerikalci vsvrho svojih namenov. Faa& iziranje *e prične že pri otrocih. Strašijo jih kaplani v šoli s peklom in hudičem, •D sramote pred njimi, akoravno otroci tega ne razumejo, liberalce ter fcjih časopise. Neki kaplan v ljubljan ski okolici je med drugim pravil otrokom v Šoli, da »Slovenski Narod« P^ehud.č z mozgom pogubljenih, da ■o starši onih otrok, ki niso v Marijini družbi, pošastniki in da jih bodo po smrti pekli hudiči, pripovedoval je otrokom, da so veselice prepovedane, vendar pa plešejo v Ljubljani
ženske liki hudiči, in imajo pri trn vse prsi nage. Pristavil jp, da bi on t*ke ženske, če bi jih videl, oklcfutal Nt sličen način se vrši verski pouk skoro  po vsth šolah.  V nedeljskih šolah se prične pot?m pravo agiti ranje  za  Marijino družbo.   Ako se otrcoi ne dajo ujeti s pobožnostjr, prično  pi kaplani uganjati burke, a kattrimi  pa  gotovo  pridobijo duše mladih fantov in deklet. Neki kaplan se je nedavno v taki šoli delal pija neg?; povpraševal je otroke po gmot nem razmerju. Ko se je javila potem deklica, češ, da ima dvajsetico, je pričel,   »morebiti«   res  pijan, *piti: »bkrij brž, če ne ti bcm sapil na je ruŠu!« Take šaleotrfci pripovedujejo drugim in nabere se jih kmalu precej v Marijini družbi, a ne radi družbe, ampak radi šegavih in bebastih vzgo jiteljev. V nekaterih Marijinih diuž bih se gojenci  oziroma Člani potem uše pfessti in poljubovati. Še ni dolgo ti?ga, kar je poučeval neki kaplan na Spodnjem Štejtrskdin mladeniče ozi roma mladenke v poljubih. Pravil je, da se mora dvojica najprej pogledati petem   n - žncčut.io   objeti,   nato pa rahlo položiti  ustnica na UBtnice — in  to je poljub.   UMI jih je tudi o dolgem poljubu, ki spoji ljubezen obeh v en žar iti. Moralo famoznoga svet nika Lguarija so ti sladostrastniki kaj dobro študirali!  V vrsto vzgoje-valnih sredstev se mora potem vštevati tuii spoved in pridiga. V Bpo-vednioah  se  mladi ljudje dostikrat silno pohujšujejo, vedno pa terorizirajo s strašio večnostjo, s hudičem in p&klom. Tudi pridige dosti pomo-rejo.  Pri  neki  pridigi se je izr&sil duhovnik, da bo one, ki ravnajo zoper njegove zspovedi, ob novem letu pri maši imenoval in gotovo bo dotični v istem letu umrl. Prestrašili so so verniki   ter se bali o duhovniku sploh kaj pregovorit'. Nekateri so ga imeli za »coprnika«, drugi pa za »vsemogočnega«.  Poleg tega pa preplavljajo kaplani deželo z raznimi ničvrednimi farškimi časniki. Za nuj akajočim   »Domoljubom«  vandra v preproste hiše »Bogoljub«, ki ljudstvo straši s smrtjo in s peklom. Seveda prepresto ijuiatvo, brez prave pameti, brž verjame prave sleparske čudeže in neverjetnosti, in kje si upa potem nasprotovati duhovščini.   Za »Bogoljubom« pa poneumnuje ljudstvo tudi ne dolgo izhajajoči salezijanski list »Don Bouko«, o katerem spregovorimo v nekoliko dneh nekaj več besedi.
— Občinske volitve v Vrabčah. Piše se nam iz VrabČ: Takšnje gonje, kakoršno 80 vprizo rili tukajšnji klerikalci glede občinskih volitev, svet do najnovejšega časa ni poznal: Poslužili bo se sredstev, ki snačajnemu človeku nikdar na misel ne pridejo, pač pa peklen-ščaku. ?.e davno sta bila v akciji prižnioa in pijača, zvitorepi Seražin je lazil od hiše do hiše, od voliloa do volilca ter farbal nezavedno in zaslepljeno ljudstvo na čudne načine; a to ie ni bilo zadosti: najdi ao si še enega agitatorja z Goriškega, koji je delj časa pomagal opravljati težavno službo ter funkoi-jonirati do konca volitve. Zbobnali ao skupaj nezavedne voliloe iz so sadnih občin, plačevali jim pijačo in Bog ve kaj še, zlasti iz ientsvidske občine prišlo jih je kar cela četa, na čelu jim znani šentvidški mokar. Čudimo se zavednosti našega ljudstva, menili smo, da bodo dobili klerikalni kandidatje v primeri a toliko gonjo najmanj devet desetin glasov, a dobili ao jih krog pet in petdeset odstotkov. Ker se je v naši občini za čela izobrazba Šele pred kratkim razvijati, za kar se imamo zahvaliti g Karoiu Škapinu, sedaj pravniku v Gorioi, hočemo započeto delo tem krepke|e nadaljevati; ljudstvo v naši občini bo v kratkem vseskrzi »poz nalo, da ne gre ia vero ampak za bero, ter da 80 nam duhovniki postavljeni, da bi nam delili tolažbo in mir, ne pa da bi ljudstvo hujskali ter vnemali prepir, kar se Žalibog v novejšem času pogostoma dogaja. Toda v svesti smo si, da ai bodo vendar in enkrat dobro zapomnili, da kdor veter seje, vihar ianje! živela napredno-svobodna misel!
— Ekaerciranje pred al-
t a rje m. Prijatelj našega lista nam
piše: Predpreteklo nedeljo sem bil v stolnici pri   poldvanajsti maši, hoteČ opraviti svojo versko dolžnost. Sprva se za mašujočega duhovnika nisem dosti zmenil, ko pa so se posamezni deli maše vlekli kot trakulja in ko so ljudje godrnjali nad to  dolgotrajnostjo, ozrl sem   se  proti altarjn  in  motril ondi službujočega semeniščnika. Skoraj me je smeh posilil. Mladič se je sukal pred altarjem, kot bi bil na kakem vojaškem vežbališču pri najstrožjem ekserciranju. Vojaka pred deželno vlado Še nisem nikoli videl tako „stranim* stopati po deski gori in doli in delati tako pravilne pravokotnike na konceh, kot je ta božji namestnik stopal pred altarjem, čeprav vojakom pred c. kr. deželno vlado ne more nihče kaj očitati v tem oziru. Po mojem ponižnem mnenju se mora mašnik  pred  altarjem obnašati spodobno in dostojno, kar se o kakem ekserciranju ondi ne more trditi. Menda se lemenatar — in naj ima že s tremi leti novo mašo — že lahko nauči prestavljati pred altarjem svoje kosti tako, da ne  bo  povzročil med občinstvom mrmranja in razmišljenosti.
— V boj za pravice slovenskega naroda. »Eiinost« piše pod zgornjim naslovom: V ultra-montanskem Celju se nahaja pr(fe sor, ki slovenskim dijakom prepoveduje v gimnazijskih prostorih govoriti slovenski, v svojem materinem jeziku. V C lovcu je pred kakimi 4 leti celo bogoslovcem v bogoslovju bilo prepovedano slovenski govoriti. Letos ta prepoved več ne obstoji. Na postaji državne železnice v Htr-peljah je neki uradnik vnovič zagrozil uslužbencem z denarnimi globami, ako bodo med službo med sebsj slovenski govorili. To so slučaji nezaslišanega naBilstva nasproti slovenskemu narodu, ki mora iskati zadoščenja za tako žaljenje. Kdor je v javni službi in izdaja tako prepoved: proč ž njim s slovenske zemlje! To ni zahteva narodnih šovinistov, to je zahteva pravice, zakona! — Izjavljamo, da se docela strinjamo s tem član kom in njegovo vsebino.
— Duhovniške   plače. S
Štajerskega se nam piše: Nekaj dni po obsodbi kaplana Slsmbergerja mi je bila dana priložnost, poslušati in izvedeti mnenje kmetskega ljudstva o zvišanju duhovniških plač. V neki alovenjebistriški gostilni so sedeli štirje kmetje, eden izmed teh je dobro poznan kot klerikalen pristaš, ter se pogovarjali o članku »Slovenskega Naroda«, zadevajočem duhovniške plače. Radoveden, kaj bode eden ali drugi pametnega povedal, sem pazno zasledoval njih pogovor. Ia glejte, ravno klerikalni kmet jo je pogodil, ki se je nekako tako izrazil: •če ne bi naši kaplani in župniki imeli takih plač, in to naj si bo na Kranjskem ali Štajerskem, jim ne bi bilo možno zapeijavati naših deklet, tako pa, ker imajo dosti denarja in vsled tega dobro jed in pijačo ter nimajo nobenih gmGtnih skrbi, imajo tudi veliko huišo poželjivost, kakor mi kmetje, ki leto in dan le krompir tolčemo. Lepi zaslužek je bil tudi Šiambcrgerjeva poguba«. Tako mislijo nekateri naši kmetje o gospodih. Sdveda izjeme se najdejo tudi tudi tu, toda v taki manjšini, da se sploh ne mor jo vpoštevati.
— Odlikovanje. Cesar je od likoval tajnika društva »Rdeči križ« za Kranjsko, g A 1 o i z i j a M e r 1 a k a , z zlatim zaslužnim križcem.
— Šolske vesti na Štajerskem. Nova dvorazredntoa (2. plač. razred) se ustanovi v Pernovu pri Ž*lou, zato pa se ne razširi za sedaj šola v Galiciji. Stalna učitelja sta postala gg. Ferdinand Spranger od Sv. Bolfenka v St. Ilju in Makao Hočevar iz Bizeljskega v Šoštanju. V stalni pokoj je šel nadučitelj pri Sv. Križu pri Slatini gosp. Simon Skrabl. — Provizorični učitelj gosp. Fran Zrimšek v Loškem potoku je nastavljan kot ufitelj v St. Jerneju pri Konjicah na Štajerskem.
— Repertoar slovenskega gledališča. Smetanova narodna opera  nPoljubu, ki se poje pojutra
njem, v soboto dne 18. t. m., v korist kapelniku slovenske opere g. Hilariju Benišku prvič v tej sezoni, pela se je poslednjikrat na  slovenskem odru pod istim dirigentom leta 1894. G. ka pelnik H. Benišek, ki je bil isto leto prvič angažiran kot kapelnik slovenske opere, praznuje tedaj s to predstavo nekako  desetletnico svojega delovanja pri slovenskem gledališču. V tem Času naŠtudiral je marljivi g. kapelnik okoli 50 oper, ki so se proizvajale na slo venskem gledališču, ia njegove zasluge za procvit slovenske opere so neopo rekljive.  Uverjeni smo,  da slovensko občinstvo v soboto z mnogobrojnim po-setom zaslužnemu kapelniku izkaže svoje priznanje.* — V nedeljo, dne 19. t. m. na praznik sv. Jožefa, sta dve pred stavi: popoldne izven abonementa kot dijaška predstava, pri znižanih cenah, Schillerjeva klasična drama: „Devica Orleanska z gdč   Spurno v na slovni vlogi; zvečer pa v drugič in po-slednjič v tej sezoni Smetanova narodna opera „Pol j ubu.
— Ljubljanska kreditna banka imela je včeraj popoldne v gornjih bančnih prostorih svoj peti redni občni zbor.   Navzočih je bilo dvajset delničariev, ki so zastopali 1507 delnic s 147 glasovi. Zborovanje je vodil predsednik g. Ivan Hribar, državno nadzorstveno oblast je za-siopal vladni svetnik  markiz G o -z a n i, zapisnikar pa je bil notar g. D r u k a r.  Predsednik naglašal je v svojem ogovoru, da je kreditna banka tudi lani storila zopet znaten korak naprej, da se nje delokrog širi in da raste od leta do leta tudi zaupanje v banko, ki vestno vrši svojo nalogo napram trgovini, obrtu in industriji južnih dežela.  Kakor posnamemo iz poslovnega poročila ravnatelja gosp. P e č a n a e , končalo je lansko leto s čistim dobičkom 92 807 91 K ter vštevši ostanek dobička iz leta 1903 pr. 14.824 12 K s skupnim dobičkom 107 632 03  K,  kar   pomeni  10 75% obrestovanje      delniške glavnice 1,000 000 K.   V vseh oddelkih bančnega poslovanja dosegel se je v primeri s prejšnjim letom večji promet. Splošni premet v preteklem poslovnem letu je znašal 503.138 110 kron 80 b, torej v primeri s prejšnjim letom več za 139447 633 K 88 h. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je poslovanje banke znatno razširilo. Intenzivno povekšaoje vlog, stopnjevanje eskompta ter s tem tesno združenega reeskompta menic, pridobitev novih komitentov in druge godne okolnosti so napotile občni zbor, da je po nasvetu podpredsednika Špitalskega sklenil zvišati delniško glavnico od 1000000 K na 2,000000 K.   Emisijski kurz določil so je za dosedanje delničarje na 420 kron,  za druge rtfljktante  pa po 480 K za vsako delnico.   V upravni svet kreditne banke so bili po glasovnicah izvoljeni gg.: Ivan Hribar, župan ljubljanski; Josip 8 p i t a 1 -aky, ravnatelj dunajske podružnice »Zivnostenske banke«; grof Miroslav Kulmer, predsednik I. hrvatske štedionice v Zagrebu; Fran A r n o 1 d , predsednik hrvatske komercijalne banke v Zagrebu; Mili-voj Crnadak, ravnatelj I. hrvatske   štedionioe   v  Zagrebu; Ivan Knez in Fran Kollmann, ve letržca v Ljubljani; Fran KrdsnJ arhitekt   na  Dunaju;   Jan  O t to, podpredsednik »Zivnostenske banke« v Pr. gi; dr. Ivan Tavčar, odvetnik, poslanec in deželni odbornik v Ljubljani, in Urban Zupaneo, veletržeo v Ljubljani. Končno so bili v nadzorstveni svet per aoclamatio-nem izvoljeni gg.: Gabrijel Je-lovšek,   Josip Lavrenčič, Fran M a 1 y , Fran Pavlin in DragotinVabič.   Po zaključku cbčnega zbora sestal se je novci z voljeni upravni svet k seji, da se konstituira. Predsednikom bil je zopet izvoljen g. župan Ivan Hribar, prvim  podpredsednikom g. Josip Š p i t a 1 s k y , drugim podpredsednikom pa   gospod  Miroslav grof Kulmer.
— Komorni koncert kvarteta iz Prage s sodelovanjem gespice Mira D e v o v e se vrši jutri, v petek, 17. t. m. v dvorani »Mestnega doma« na kar slavno občinstvo posebej opozarjamo. Dvo-r-na »Mestnega doma« ja za take intimne, fiue komorne produkcije vsled boljše akustike veliko bolj primerna, kakor velika dvorana v »Narodnem domu«, kjer bi se ti r o i t predavanja zaradi velikosti dvorane nekoliko pogubljala. Da bo slavno občinstvo vsebino Smetanovega kvarteta »Ia mojega življenja« bolje razumelo, podamo v sledečem njega vsebino, kakor je jo Smetana leta 1878 v nekem privatnem pismu sam skiciral. I. stavek. Allegro vivo apponio-nato: »Ljubezen k umetnosti
društvo. Deželno potrdilo pravila dru-književnikov in ča-
od-
dr križ
▼ mladosti, neukročena ielja in stremljenje po nečem, kar se ne more izraziti, pred slutnja  bodoče  usode.« II. stavek. Allegro moderato a la Polka: »Radostna mladost, veselje za potovanje   in   ples.«   III. stavek. Largo Bostenuto: »Blag počete k prve ljubezni k dekletu« IV. stavek. Vivaoe: Preobrat glasbenega  skladanja skladateljevega k  narodni smeri in radost nad  doseženimi uspehi. Nakratno zazvenenje čvetero črtanega   E   v   prvih goslih znači prvi znak in pojav bolezni,  katera je  skladatelju vzela popolnoma sluh. (Smetana je bil v zadnjih letih svjega življenja popol noma gluh.) Bolestni spomini na    srečo    mladosti, slabo vzplameneče, nade, k o n e č n & popolna udanost v žalostno-svojo usodo. (Umrl je  Smetana v blaznici)
— Novo predsedstvo je štva slovenskih snikarjev.
— Akademija. G jsp. profesor Reisner je predaval preteklo nedeljo v telovadnici motne realke v Idriji o zračnem tlaku. Občinstvo je poslušalo z napeto pozornostjo velezanimivo predavanje, ki ga je oživljalo mnogo eksperimentov. — Prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m., predava gosp. prof. Pire. Začetek ob polu 3. uri popoldne.
Vodstvo ,,Z\exe slov. štajerskih učiteljev in učiteljic11 ima dne 25 maroa t. 1. ob polu 11. dopoldne v okoliški deški šoli v Celju svojo sejo. K isti so vsi člani vljudno vabljeni!
Mariborski župan likovan. Mariborski župan, Sohmiderer, je dobil viteški Fran Josipovega reda, toda ne za uzorno županovanje, temuč zato, ker nabira kot blagajnik denar za »Rdeči križ«.
— Potrjena sodba. Kasa-cijsko sodišče je potrd to razsodbo, s katero je bila Jakobina Stanonik, bivša poštna manipulantinja v Ren-čab, oproščena obtožbe poneverjena eraričnega denarja.
„Narodna prosveta" v Gorici. Društvo »Narodna prosveta« v Gorici otvori v četrtek, dne 16. maroa t. m. javno ljudsko knjižnico v »Trgovskem domu« (v prostorih na levo vboda v dvorano). Knjige se bodo izposojevale samo na izkaznice vsak četrtek in ponedeljek od 6—71/!- ure zvečer. Izkaznice dobijo člani brezplačno, nečlani proti pristojbini 20 vin. Nečlani plačajo vrh tega Še za vsako izposojeno knjigo 4 vin. Izkaznice se dobivajo v društvenih prostorih ob gori navedenih urah, članom se do-pošljejo po pošti. Nečlani, ki odboru niso znani, se morajo legitimovati. Obenem s knjižnico otvori društvo tudi bralnioo za društvene člane, ki bo odprta od 17. marca dalje vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. V bralnioi bodo na razpolago vsi znamenitejši časopisi in revije, naši in tuji.
— Z nožem Je lovil sestro in brata neki 19intni Alojzij G. v Gorici; sestro radi tega, ker ni bila poslušna njegovim ukazom, brata pa zato, ker se je potegnil za sestro.
— V tržaškem starem mestu so aretovali 22tetatnega pisarja Henrika Premroua iz D.vač-.', ki je bil zasledovan zaradi tatvine in goljufije. Pri našla delavska knjižica movinska 1 sta, kar je narejeno.
— Vlom v klet. noči so vlomili neznani stu v klet Marije Zulin veliko mesa in slanine, pa spili   šest steklenic
njem se je in dva dobilo vse po-
po-Tr
V torek tatovi v in pokradli Na mostu so šampanjca,
steklenico maršale in pol litra ruma.
— Zanimiva vest. Hrvatje v   Pazinu so  kupili   lepo obširno zemljišče na pripravnem kraju, kjer postavijo »Narodni dcrr.a. ki bo ure jen vsem potrebam primerno.
— Vojaški begun ponare-jalec poštnih nakaznic. Sinoči okoli 8 ure zvečer je prišel k prodajalki kruha Katarini E*yjevi na Sv. Petra cesti št. 35 prostak o. in kr. 27. pešpolka Jcsip Oaermajer ter nakupil nekaj slaščic Začel ji je pripovedovati, da bode imel danes cel polk hudo vajo in da je hotel dvigniti na pošti s nakaznico denar, pa je bilo ie zaprto. Ponudil je nakaznico, na kateri ie bilo razvidno, da ima dobiti 15 K, E>iy;evi, češ, naj mu da nanjo vsaj 4 K, da ne bode na vaji brez denarja. Po drugi denar bode pa že prišel, kakor danes zvečer. Ezvjeva bo ga je usmilila in mu res dala 4 K. Ko je pa danes zjutraj poslala slikarskega pomočnika Franc ta Perkota po denar, so mu na pošti povedali, da je cela nakaznioa ponarejena in da tega denarja sploh ni nihče na pošti nakazal. Zadeva se je takoj na-
cnanila policiji in ko je ta v vojaš niči poprašala po Obermajerju, bo ji povedali, da je ta že pobegnil. Falti-fikator je po poklicu kamnosek in si sam izkleše poštne štampilije, sedaj tega, sedaj onega kraja, jih odtiskuje potem na nakaznice in 1 udi na ta način goljufa. Obermajer je komaj prišel iz garnizijskega zapora zaradi ravno takega zločina, katerega je lansko leto v Ljubljani v par s!učajib izvrši), a so ga slednjič vjeli. Govori samo nemško in bode poskušal gotovo tudi sedaj, kot begunec, koder bo hodil, stranke goljufati. Torej pozor!
— Strah pred vojsko. Da nes ponoči je prišel na policijsko stražnico tapetnik Ladislav Grabow ski, 19 let star, iz Lublina na Rusko-Poljskem. Prosil je, ker je bil bret vseh sredstev, da so ga pienočili, in rekel, da je zato odšel od doma, ker se boji iti v rusko-japonsko vojno Pravil je tudi, da sta njegova starejša brata bila v vojni na ladji »Gromo-boj«, kjer Bta utonila.
— Orožništvo na Grosupljem je včeraj aretovalo Francišfco Matjažičevo, kateri je bila dala Aloj z*:ja Janežičeva pred odhodom v Ame riko 680 K, ki jih je bila skupila za UrbanČevo blago. Tudi ta se bode morala zagovarjati zaradi soudeležbe hudodelstva goljufije.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Slovencev in 20 Hrva tov. — V H*b je šlo 100, v Meran 70, na Weatfalako 40 na Jesenice 50, v HruŠico pa 90 Hrvatov. — Na Du naj ie šlo 120 Lahov, v hrvatske šume pa 60 Slovencev. — Z Dunaja je prišlo 80 Kočevarjev.
— Hrvatske   novice. —
Umrl je v Zagrebu dež. nadzornik srednjih šol v pok. g. Martin Jelov-še k, 67 let star. — Profesorja so nagnali iz šole sedmoŠolci spodnje mestne gimnazije v Zagrebu. Profesor — neki dr. Schevdela — je nadut Nemec, ki je pri vsaki priliki žalil narodno čustvo hrvaških dijakov. Zaradi odpora je bilo sedem dijakov izključenih vsi drugi pa so dobili po 16 ur karcerja. _
* Najnoveise  novice. —
10 01 e t n i c o obhaja te dni iznajdi telj zrcala za grlo, bivši pevec Garcia. NemSki cesar mu je pri tej priliki podaril svetinjo za umetnost in znanstvo.
— Predrzna tatvina. Zastopnik neke avstrijske tvrdke, neki Glat-tanzer, je v Birminghamu vstopil v neko lekarno ter za trenotek, da je kupil neko zdravilo, odložil kovčič, v katerem je imel 10.000 dijamantov, na Btol tik sebe. Tedaj je vstopil v lekarno eleganten gospod, brž nekaj kupil ter pri tem naglo zamenjal svoj kovčič, ki je bil popolnoma enak Glattanzerjevemu, ter neopaženo odšel iz lekarne.
— Morilki Klein in njegovemu možu se je izročila včeraj izgotovljena obtožnica.
— U m r 1 j e v Szatmaru škof Meszlenvi, ki je zapustil nad 1 milijon kron za dobrodelne namene.
— Ženska dijaška zveza se je ustanovila v Bonnu. Imenuje se „Hi« laritas*.
— Hudi viharji razsajajo ob angleških morskih obalih. V CornwaIu so je potopila ladja s 23 možmi.
— Trebušni legar se Širi po Petrogradu.
• Bolgarski knez — kurjač. Med vožnjo iz Londrna v Pa riz se je bolgarski knez Ferdinand, najbrže vsled dolgega časa, preoblekel za kurj&ča ter je prebil več ur pri lokomotivi. Njegov salonski vlak je prišel točno v Pariz, toda kako bo se začudili dostojanstveniki, ki so ga prišli sprejemat na kolodvor zagledavši ga v umazani obleki kurjača, vrhutega pa še do kože premočenega, ker je močno deževalo.
Telefonska in brzoja?na poročila.
Dunaj 16. marca. Vlada namerava pretrgati zasedanje parlamenta za kake tri tedoe, da bo mogoče sklicati deželne zbore.
Dunaj 16. marca. 'Tiskovni odsek je brez premembe odobril pododsekove sklepe glede kolpor-taže.
Dunaj 16 marca. Nenadoma je prišel danes grof Tisza sem in je bi dopoldne v avdijenci pri cesarju. Zatrjuje se, da je cesarju poročal zgol o tekočih upravnih stvareh in da njegova avdijenca ni v zvezi s krizo. Tistih, ki to verjamejo, ni mnogo.
Rusko-Japonska vojna,
London 16. marca. Londonski večerni listi poročajo, da so bili Japonci priTielinu po-
raženi. Podrobnosti o dogodkih pri Tielinu ni, to pa je gotovo, da je Kuropatkin porazil sprednje voje japonske armade.
Petrograd 16. marca V Car-skojem selu je imel včeraj vojni svet sejo, na kateri se je skle nilo nadaljevati vojno Na bojišče se pošlje nova armada 4 00.000 mož, in sicer z rezervisti pomnoženih aktivnih polkov, ma bojišču že nahajajoči polki pa sa kompletirajo.
Petrograd 16. marca Petro-gradska brzojavna agentura de-mentuje vesti „Daily Telegrapha", „Central Newsaa in „Daily Ex pressa", da je bil 16. ruski kor obkoljen in uničen, da so se posamni oddelki ruske armade udali, da sta desno krilo in centrum uničena in da so Rusi izgubili 200.000 mož. Vse te vesti so popolnoma izmišljene.
London 16. marca „Daily Telegraph" poroča: Japonska armada je dospela do pet milj južno od T i el in ga in zavzela več važnih pozicij, vsled Katerih je v pelo žaju, polastiti se Tielinga.
London 16. marca „Morning Post" poroča iz Šanghaja, da so Japonci že zavzeli Tieling.
Pariz 16. marca. „Figaro poroča, da izda car v kratkem nov manifest, v katerem napove nadaljevanje vojne proti Japonski.
London 16 marca. Iz Tokia se brzojavlja, da pcstane pristan v Vladivostoku okoli 21. t. m prost ledu ia da se tedaj začno operacije japonske mornarice preti tej trdnjavi.
London   16   marca. Ruski vojni ujetniki se prepeljejo na Ja ponsko in se razdele tam na 20 različnih mest, kjer se zanje že pripravljajo stanovališča.
6-1
prane 3©žef
grenčica
„pravzaprav reprezentant grenčio".
V. medic. odd. splošne bolnice na Dunaju )
Form
proti
Skatljica 4 0 vin.
Po vseh lekarnah.
Učinek presenetljiv. Ob pričetku nahoda skoro nezmotljiv uspeh. ___681-4
Na tisoče zahval-
nih pisem iz vsega sveta ffiČA*. obsega  pojasne valna in
podučna knjiga kot domači svetovalec o lekarnarja A. Ttilt*rryjR balzamu In eentlf. ihh/IIii kot nenado-mostnem sredstvu. Po stnine prosto dobe to knjižico naročniki balzama in tudi sicer na zahtevo gratis. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic balzama stane K 5, 60 malih ali 30 dvojn. steklenic K lfV~ franko z zabojCkom itd. 2 lončka centifo-hjskega mazila franko K 3 60.
Lekarnar A. THIERRT v Pregradi
pri Kogcaskl Nlfttlnl.
Naznanite mi ponarejal o in prodajalce po-naredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-20
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
Camii l M
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica R 5*—, ■/, iti klanlco K 2*60. — Na prodaj v boljših trgovina 5J7
Zahtevajte
ilustrovani cenovnik
podjetja za žarnice „Ideal"39
Hugo Pollak
NAJ, ¥1., Wallgass« 34.
Meteorologično poročilo.
/iiinm aatl morjem 806-9.    Srednji xr»ćnJ tUk 786-0 mm
Oena lepa svetloba brez inštalacije innevaro8ti. Poraba IV4 kr na 1 uro.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
o-uhi tiiistor
katera okrepeuje laaldee, odutra-njujc luske in preprečuje Izpadam e las«
I Mteklenlea z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pcSto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil! medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resijeia cesta št, 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega
labiL mosta 21—11
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. marca. Vinceccij Grund, tesarjev sin, 2 meseca, Poljanska cesta fc6 Gastro.
Dne ia. marca. Ju'ij Stanger, stavbenik, 48 let, Franca Jožefa cesta f>. Pljučna tuberkuloza.
V hiralnici: Dne 14. marca. Jakob Strehar 21 let. Sekundarna bebost. — Berta Sustersič, delavka 80 let. Marasmus. — Ana KoSak, delavčeva žena, 65 let. Dementia post apo-plexia cerebri. Marasmus.
V deželni bolnici
Dne 1*2. marca Josip Makovec, gostač* 60 let. Umirajoč* pripeljan.
Dne 13. marca. Andrej Tepina. kajžar-jev sin, 2 leti. Pneumonia loburalis. — F.an Koz'evčar, gostač, 47. lat Jetika. — Ivan Remic, delavec, 60 let Emphyd=mi pulm.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni knrzi dan. borze 15. marca 1905. SaložbenJ papirji
4°/, majeva renta
i srebrna renta . . . 1° , avstr. kronska renta
4°/o
„ zlata t°/fi ogrska kronska „   . . *•/„     i    zlata      ,   . . 4°/0 posojilo dežele Kran'i-.ke 4*/t% posojilo mesta Spllet
Zidar
*V»#/j bos.-here. žel. pos. 1902 i     češka dež. banka k. o.
*°/0
»V/.
it' o/ * It 10
•V/t
••/«•/•
t1/.0/, •v/.
*■/.•/.
zst pisma gal. d. hip. b. pest.   kom.   k.   o. i.
10°/0 Pr.......
zast. piBma Inneret. hr.
„      „     ogrske cen.
dež. hr.......
z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
obl. češke ind. banke . Trst-PoreS lok. žel.
4*/0 pnor 4°/0 prior. dol. žel.   .   . . go/o    „   juž. žel. kup. ViVi **/■*/• *Tflt* P08- ** *el« P* °-
Srečk«. Srečke od 1. 1860.   . .
1864 ....
n it
„ tizske.....
„    zera. kred. I. emisije
R fl 1» B
„ ogr. hip. banke . . r     srbske k frs. 100'—
„ tnrške.....
Sasilika        arečke. . ,
Kreditne           B   • • •
InomoSke „    . .
Krakovske         „    . . .
C^ub^anske        B    . . .
Avht. rud. kriŽa   „    . . .
Ogr.    „     „      0    • • •
Sudolfove          a    . . .
BalcbnrSke          „    . . .
Onnajske kom.    m    . , .
Delni««.
Jnžne železnice .... Državne železnice . . • a.T8tr.-ograke bančne delnie« A v«tr. kreditne banke . . Ogrske „ B . . Zivnostenske n . . Premogokop v Mosta (Brfiz) Aiptnske montan .... Praške žel. indr. dr. .   . .
Rima-Mnranyi.....
Trbovliske prem. dražbe • A vstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . .
Denar
100-40 10035
100- 55 120*05
9840 118-90 99-50
loo so:
100*—
101- 65 100 15 10015 101*50
107rJ5
100- 10
10050 100 —
100 — 100*75 99'— 99-60
31950
101- 20
189 25 280 — 173*50 30850 307---285 — 114-144 26 90 490-— 79--88-67 — 58 — 39-65 — 76-— 641 —
91 75 661 5(
1643 --
678 — 797 -X60--666 -523 50 12642 — 541 50 257'-674 — 167 —
100*60 100-55
100- 7: 120-25
96-60 11910
101- — 101*50 100--
102- 65 100-65 100-65 102-50
108-65 101 —
10120 101 —
101*-101*76
100-— 32125 102-20
191-J5 284- -175-50 318 — 317-289 -118 — 145'-2890 500 — 83-92 — 71 — 60 — 42 — 69-81 — 651-
93 — 66250
1652 — 679-— 798 -26026 670 — 624 50
2652 — 642-50 260 — 676 50 171 —
Valute.
0. kr. eekin ....... 11*32
80 franki........ 1906
20 marke........ 28-46
Bovereigna....... «3*90
Marke......... 117*22
Laski bankovei...... 95 36
EtnbUi......... 263
Dolarji......... 4*84
Žitna oene v Budimpešti.
Dne 16. marca 1906. Termin. PSeniea za april .   .   .   . sa 100 kg Pšenica  „  maj   .....  100 „ Pšenica , oktober .  .   . 0 100 Ki        „ april ..... 100 Koruza   „ maj    •   .   .   .  a 100 Oves      „ april   .   .   .   . s 100 Efektiv. Neapramenjano.
11-36 1908 23'64 23 99 117-42 96-5 S 263 60 6 —
1926 1906 16-96 16-42 16-42 14-30
1 Marec	čaa opazovanja	Stanje barometra v mm	is*	Vetrovi	Nebo
15		730 8	70	si. jvzhod	del. jasno
16	7. 7).	729 8	35	si. svzh.	jasno
■	2 pup.	727 2	112	sr. jzah.	oblačno
V najem se da takoj
gosp. Jos. Jesiha v Medvodah pod zelo ugodnimi pogoji.
Informacije pri dotičnikn. 798—3
Srednia včoraiSnja temperatura: 8 4° lormaJe  3 5°.   - Padavina 0 0 mm.
Trgovski pomoči
mešane stroke, zmožen obeb deželnib jezikov, lice službe.
Naslov  pove  upravniŠtvo „Slov. Naroda". P41 —1
Učenec »~
Hiša naprodaj.
Prostovoljno se proda hisa v Krakovskih ulicah dt. 22 a
6 sobami, 2 jedilnima shrambama iu 2 kuhinjama. Cena 6000 gld.
Ponudbe M. Š ( Na Mivki št. 4 v Ljubljani. 778—3
Dobro ohranjena
za jermenarsko in torbarsko obrt, se takoj sprejme v Ljubljani
na Poljanski cesti št 24.
Malo stanovanje
obstoječe iz sobe, kuhinje in jedilne shrambe, se odda mirni stranki na Gruberjevi cesti štev. 1.
Vpraša  naj se v L nadstropju, ravnotani. 8:2-1
Zahvala.
Podpisani se tem potom iskreno zahvaljujem slavni zavarovalni družbi , DUNAV 1 za korektno in točno odškodnino za pogorelo delavnico ter naj-topleje priporočam omenjeno zavarovalnico.
837       Simon Praprotnik
mizarski mojster v Ljubljani.
s  stanovanji  t Ljubljani  s čist*.
letno najemščino K 2700 se odda pod ugodnimi  pogoji.    —   Vprašanja pod ,,Zinshaus 3555" na naslov Haasen stein A Vogler, Dunaj I. 811-4
7š£e se dobro idoča manjša
gostilna
v Ljubljani v najem.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda-. 783—3
Vrtnar1
samec ali oženjen, vajen cvetličarstva in sadjarstva, dobi dobro trajno službo. Več pove posredovalnica za službe
T. Novotny v Ljubljani
na Dunajski  cesti  štev. II.
tigrast.  «»«3   f«*   aasgramla>lE* Pred
Dakupom se svari Kdor ga pripelje nazaj, aii pa pove, kje je, dobi primerno nagrado.
čar Stenografa
Maks Zinnauer
(Reinlnghaus) Spod.
4*7
morske ribe
okusno po italijanski šegi pripravljene se dobe fsak petek
v gostilni „Miramar"
Stari trg štev. 14
kjer se točijo tudi pristna bela in črna istrijanska vina, kakor tudi izvrsten bizeljec. 840-1
Jtaznanito.
0 ogib vsakršnemu nesporazumi jenja izjavljam, da s ^Ferdinandom 3(eršičem v Šiški ki je sedaj v konkurzu, nisem niti v sorodu pa tudi ne v kupčijski zvezi.
Peter 3(eršič
tvornica za vozove, Ši§ka-Cjubljana.      «36 -i
V veCjem industrijskem kraju na Koroškem se odda dobro situiranemu trgovcu v zakup
mlin
z dolgoletnim, najboljšim obratom, s pe-karijo za bel kruh vred in pa s prostori za trgovino z mešanim blagom na ugodnem prostoru.
Cenjene direktne ponudbe pod MD. H. 1905* na upravništvo „Slovenskega Naroda44. 807—3
CUNARD LINE.
Prva direktna parobrodna vožnja
TRST-NEW TORK
lil nazaj. 3633-14 Vozna cena v III. razreda
Ljubljana-NewYork 186 K
s prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg. prtljage že od Ljubljane. Najpripravnejsa in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. — Poiasnila in vozne karte pri
JF. NOWY, agentu v LJubljani, Dunajska oe ti 32
poleg južnega kolodvora.
veščega   slovensko - nemškega jezika išče pisarna 842-1
dr. Mateja Pretnarja
odvetnika v Trstu Via Cassa di Risparmio št. 13, M.
Pozor!
Pri premogovniku (Kohlen bergbau) pri Velenju v Šaleški dolini se takoj sprejme do
812-2
Bolni na pljučih in rratu. v grlu, nadušljivi!
Kdor bi se rad enkrat za vselej iz-nebil pljučnih in bolezni v grlu, celo najtrdovratnejših, dalje naduhe, Če je še tako zastarela in skoro neozdravljiva naj se obrne na naslov A. WolfTsky v Berlinu N., Welesenburger-strasse 79. Na tisoče zahvalnih pi sem jamči za veliko zdravilno moč nje govega zdravljenja.   Brošura zastouj.
_636 T
s kožo, kilo po 1 i brez kesti po gld 11 pleCeta brez kosti po 90 kr., slanina in suh meso po SO kr., pre&ićevi in goveji jezik; po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. C o lam** dunajske po 80 kr, alakr-OdldlllO kovske, ti ne po I gld., iz šunko zelo priljubljene po gld. 120, Žila ogerslv trde po gld 160, ogrske fine po gld. 1*80 kilo. — Velike klobase ena '20 kr.
UTifilaa rona kil° po 7 kr, od 50 ki! r\l^ld I Opđ naprej. 266-5
Qliwowl/Ck   brlnovrr, pristen, h:
OIIVUVIVCl! p0 gid. l 20. — To priznan,
dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej prekajevakc in razpoSiljalec živil
Janko Ev. Sire v Kranju.
Iščeta neko pisarno v
Ljubljani
kc^irioaristinja in knjigovodinja.
^0&°j P" Prvi atenografija, strejepiaje. popolno znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi* pri drugi znanje dvostrokega knjigovodstva in vseh dru gin komptoarskih del. Obe gospodični naj bosta iz dobrih hiš. Vstop s 1. aprilom 1905.
Pismene ponudbe s prepisi izpričeval na upravništvo „Slor. Naroda" podšifro   Merkur 100'1. sao 8
^^:./.+A
Večja, dobro upeljana
prodajalna
5 špecerijskim blagom in železnino na glavnem   trgu   v   Rudolfovem se
proda. 797-3
Pojasnila pri lastniku A. Pauser v Rudolfovem.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ff
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaji*
vso vrste rent, zastavnih pisem, pri j uri tet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 14 1,000*000.
Zamenjava Ia akskomptuje Da]a predujme na vrednostna papirja,
izžrebane vrednostne  papirje in    SSa vevr-uLle srečlee proti vnovčuje zapale kupone. larcLrzril lzgro/lol.
Vinkuluje in  devinkuluje   vojaško žen it ninske kavcije.
(KjT   Eakonipt In inkauo me u i o Ik^T   Bonu« naročil*. TfcJO
Podružnica v SPLJETU.
Denarne   vlojre sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—31
Promet 8 Čeki in nakaznicami.
V najem se odda s 1. aprilom letos
dobro znana
ostilna „pri Levu."
na Marije Terezije cesti štev. 16.
Natančneje pove Puntigamska zaloga. 846—i
Veliko izbiro
raznovrstnih
VOZOV
in ekvipaž
priporoča 835—1 tvornica za vozove
PETER KERŠIČ
Šiška-Ljubljara.
'Sob v Scstrem se bo zidala.
Bela  so   cenjena  na  17.380 K,  katera  se bodo oddala na posamezne
obrtnike.
!      Načrti, proračun in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavbnega od-Franc Lipahu v Dobrunjah št. 67 od 5. do 20. t. m.
Zapečateni oferti bodo poslati predsedniku
do 20. t. m. Stavbni odbor za zgradbo nove Sole v Sostrem
Franc Lipah.
10° n varščino.
714-6
Za razsvetljevanje
vil, gradov, hotelov, tvornic, kavarn'itđ., povsod kjer ni plinarne ali električne centrale je najbolj pripraven in od [strokovnih avtoritet priznan
aparat za zračni plin
i rius".
Obrat absolutno brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Najcenejši obratni stroški. Postavi se brez koncesije v vsak prostor. Na stotine referenc, 565 -9
=====   Cenovni It i ajratla. ===========
F, BO THE & Cie., Dunaj IV., Schaffergasse št. 13
a.
Izvod iz Trozr^egra reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jul. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn »lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monakovo, Ljubno, tez SeJzthal v Anssee Sohograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m ijntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal t Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine /are, Heb, Iraucove vare, Prago, Lipsko. Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 64 m dopojdne osobni vlak » Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ijubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, bomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 60 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-leifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, direktni voz I. in II. razr.), Lip&ko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni rlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Sovo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Sovo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in U. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var:, leb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregene, nomost, Zeli ob Jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ur! 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inr> posta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Ino mosta, Solnograda čez Klein-Reifling, iz Stevra' Jinca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ SJOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ic Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m »večer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči wmo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM-KIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen do srednjeevropskem času. ki 'e za 2 min. vred krajevnim časom v Ljubljani 1
Z
Voda!      Voda! Voda!
-e> (d-
e) S
Prva inedina domaČa ^M^^ME^MM!^:.
Inzer ir in vodni tehnik stavbeni podfetnlk
Fran Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ul ce 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbltev
kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah.
= Tehnične izjave so brezplačne. -
Tudi načrti so brezplačni, ako se izviSitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih L.pravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnik" tvrdke, so vsakočasno
na razpolago. 3366—19
Sprejemanja zavarovanj dobro vajene osebe dobe
Po dokazani zmožnosti se nastavijo lahko dotičniki proti kavciji kot glavni zastopniki.
Za učitelje, uradnike in obrtnike se priporoča to zastopstvo kot postranski zaslužek.
Pismene ponudbe je pošiljati na Nižje avstr. deželno življensko in rentno zavarovalnico na Dunaju I., Lovvelstrasse 16. 788-2
Varuj ženo!
Za vsako rodovino važno iluatrovano kijigo o premno Lem blagoslovu z otroki ras-polilj« s prepisi več tisočev zsbvalnik pisem tajno za
te h ▼ •▼•tr. iD»mk»h goapr A. kil i .4 Berilu 8. Vf.
Linduv.traaM 60. -
______
F
Stoj!
T Stoj!
500 komadov za samo gld. 1*80. Prekr. pozlač. 38nrna preciz. ura na sidro z veriž., gre natančno, za kar se jamči 3 leta, mod. sviln moška kravata, 3 rini žepni robci, moški prstan z imit. drag. kamenom, jantarjev ustnik za smodke. eleg damska broša (novost), prekr. žepno toai. ogled, usdj. denarnica, žepni nožek s pripr, par manš. gumbov, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s pat. zapono, micen album s 36 najl. slikami sveta, 5 šaljivih predm. ▼ veselje mladim in starim, prav koristen spisovnik, 20 koresp. predm. in še 400 različnih predmetov pri hiši neutrpljivih. Vse skupaj z aro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 1 80. Razpošilja po po* povzetju ali denar naprej 833
lnrinđl&ch, izvoz ur
P-Fach 16, KRAKOV št. Z 75.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Vabilo
k
i
Notranjske posojilnice v ===== Postojni =====
ki bo
v nedeljo, 26. marca 1905
ob 2. uri popoludne
t pl,
DNEVNI RED:
1. ) Nagovor ravnatelja.
2. ) Poročilo blagajnikovo.
3. ) Poročilo nadzorovalnega odbora.
4. ) Volitev ravnateljskega odbora, in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) dveh namestnikov, e) volitev 6 Članov v nadzorovalni odbor.
5. ) Predlogi društvenikov.
K polnoštevilni udeležbi vabi častite deležnike najvljudneje
813 ravnateljstvo.
V Postojni, dne 6. marca 1905.
Vabilo
na
enajsti redni občni zbor
Posojilnice za ilir. bistriški okraj
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bo vršil
v uradnici v Trnovem, dne 26. marca 1905
ob 3. uri popoludne.
DNEVNI RED:
1. ) Poročilo načelstva.
2. ) Poročilo in nasveti nadzorstva.
3. ) Odobritev letnega računa za leto 1904.
4. ) Volitev načelstva in nadzorstva
5. ) Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode l uro pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno.
V Trnovem na Kranjskem, dne 15. marca 1905
844 Načelstvo.
Predhodno naznanilo.
Hotel ..ILIRIJA".
Na čast vsem
in Jožefom
bo v nedeljo, dne 19. marca 1905 I.
velik koncert.
834
Z odličnim spoštovanjem
FRIC NOVAK.
feirna J. (jOTTIIARD v Ljubljani
na Starem trgu štev. 6
priporoča 838
za godovanje sv. Jožefa
najfinejše torte in razne slaščice po najnižjih cenah. Nadalje priporočam izborne, vsak dan sveže pince, ob nedeljab pa pustne krofe, V zalogi imam vedno razne fine bonbonlere, grška vina, konjak, šampanjec itd. f Xa rotila po |io«tl se Izvršujejo točno. ~^M£ Blago za prekupovalce po nizkih cenah.
pri
|JV Mnogo prihranite
novih zgradbah in prezidavah
•e rabite patentovant*
malčevocementne stene in strope.
Prednosti: varno pred ognjem in gobami, ne prepušča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz ni treba. Uvedeno že po vseh večjih mestih.
'   .   V Ljubljani pri hotelu „Union" ==
(okoli 4000 m9).
K a razpolago so svedočbe vis. kr. deželne vlade, kr. ogrskega drž stavbnega urada, mestnega magistrata zagrebškega in zagrebškega kr. gozdnega ravnateljstva. Zaradi pojasnil in preračunov se obračajte na imetnika patenta
arhitekta HOENIGSBERG & DEUTSCH
c. In kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu.
261—16
Inteligentnega gospoda
ki ima mnogo znanja, nastavi najprvo kot potovalnega uradnika za stalno plačo in diete, pozneje pa kot glavnega zastopnika za Kranjsko, stara zavarovalna družba za življenje.
Prosilci naj naslavljajo prošnje pod „Izpre-menitev poklica" na upravništvo „Slovenskega Naroda
Ljubljanska kreditna == banka. z=
V. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke, ki se je vršil dne 15. sušca
t. L, je sklenil izplačevati kot dividendo za leto 1904. 6°/0, to je:
24 K za vsako delnico.
Vsled tega sklepa se vnovčuje kupon št. 4
pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani
ter pri njenih podružnicah v Spljetu in CeloVCU
od 16. marca 1905 naprej
S K 24"— za vsako delnico. Ljubljana, dne 16. suš ca 1905.
845 Upravni svet.
& ^) '
29
Naprodaj jo lopo
posestvo
na Veliki Loki tik deželne ceste ob vodi preko mostu, 4 minute oddaljeno od žel. postaje in pošte. Hiša je zidana ima 5 sob, kuhinjo in klet, dva zidana hleva za živino, v je z opeko krito in pod prav v dobrem stanju na novo prekrit s slamo. Pri posestvu je tudi njiv za 10 mernikov obsevka in pa gozd. j Na željo tudi več njiv in gozda.
Več se poizve pri lastniku Alojziju Šlajpahu, posestniku v Veliki Loki na Dolenjskem. 8is—2
se dobe sveže
morske ribe
Pristna naravna vina, sveže pivo in okusna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Marija Rozman
763—2 gc stilničt rka.
i i i i I I
poman j kanje slasti, gorečico, slabo probavljanje in druge neprilike želodca se rabijo z najboljšim uspehom
Brailyjeve želodične kapljce
(preje Marijaceljske)
zaradi svojega tek pospešujočega in želodec ojačujočega učinka. Steklenica z navodilom vred K —-80, —
dvojnata steklenica K 140.
Pozor! Da dobite pri nakupu res samo te, pri občinstvu že desetletja kot »Marijaceljske« znane želodčne kapljice in ne kakih ponaredb, zahtevajte izrecno samo Brailvjeve želodčne kapljice v rdečih vpognjenih skatljicah, in imajo sliko Matere božje kot varstveno znamko tudi še podpis
f\/lhau^        3142—&
Naprodaj v vseh lekarnah. Kjer ni v zalogi, tja pošilja centralni depot C. Bradv, lekarna Dunaj I., Fleisch-markt proti povzetju ali Če se posije denar naprej. K 5 — sest malih, K 4 05 tri veUke steklenice tranko.
I66e so
mesečna soba
s popolno hrano pri dostojni obitelji za mladega uradnika.
Ponudbe naj se blagovoli poslati pod Mesečna soba", poste restante glavna pošta, Ljubljana. 829-2
a*r Pijte
Klauerjev
„Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
(i
NOVO!
Ivan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu „Hi&a Marije Pomočnice 4 in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove .,Nove pi-sarije* ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni t.reba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—30
Cena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po pošti 3 K 30 v.
> Založništvo
£• Schuentner
v/ Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
y gostilni „pri zlati ribi". H i I ****** Hi&i i £
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvor-nic za okna in prodajalnice.
a. SEKBIC
Zagreb, Ilica 40
priporoča 505-3
svoje priznano solidne, točne In cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
IVAN ORAZEN
otvorll
daje na znanje, da je
na Turjaškem trgu št. 4 .1. nadstr.
% «» I laNliil
ortopedicno-ziravilni zavod
v katerem se bode zdravilo: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, skrivljene, ploske in čokaste noge, neenaka ledja itd Telovadili bodo tudi zdravi otroci, da se pri njih zabrani j o taka 334-9 pohabljenja. (Proste vaje in vaje na aparat'h.)
^^asaža za odrasle.
Vse to se bo izvrševalo pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9.—10. dopoldne in od 2.-3. popoldne
v Wolfovih ulicah št. 12, I. nadstr.
Izdelovanje oprem za neveste.
Ustanovljeno lota 1870.
Lastni izdelek
Lastni izdelek
o
>
o •
>- o
as —
« »-
■» z
>
(0 o
M
o s p o d t?,   cl o m o   1 n   otroke c<-
zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne eene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča
trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme
C. J. HAMANN
dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd
Ljubljana. # Mestni trg štev. 8. # Ljubljana.
Perilo po meri se prav brzo zgotavlja.
Napravljanje oprem za novorojence.
Svarilo.
Podpisani izjavljam, da odslej za dolgove svoje žene nisem več plačnik.
V Ljubljani, 15. marca 1
Franc Grintal 825-2 Prisojne ulice št. 3
j preizkušen na deželnem kemičnem pre-izkuševališču za živila v Ljubljani.
; Razpošilja v vsaki množini
IVAN MALI
v Škofji Loki.
236 -23
I Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Govekar  Fr.: Rokoirnjac* uglaabil Viktor Parwn99 kom pletu.) K 10-70.
Pob amezno:
1. Onvertura za klavir    .   .   K 260
2. Kuplet za moški glaa s klavirjem......„ 1-
3. Zora vstaja, za sopran s klavirjem......„ 1—
4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran), z mešanim zborom ob spremijo vanjo klavirja   .   .   .  M 2-
5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje .  .  .  .  „ 120
6. a' Oj zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom.
b) Povsod me poznajo, samospev iz ..Zdravic'*
Govekar   Fr.: Legijonar uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11-20.
Posamezno:
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, peseir za sopran s klavirjem   . Ki
2. V petju oglasimo, mo&ki zbor s klavirjem   .   .  . 180
3 Kuplet za moSki glas s
klavirjem........T—
4. Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom ob spremljevanju klavirja   . „1
5. Ptička, pesem za sopran 8 klavirjem.....„ 130
6. Skoz va$, koračnica. Po besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem ad libitum) „ 1*9C
7. Sezidal sem si vinski hram, Bamospev z mo&kim zborom. Za petje in klavir iz „Zdra*ic".....
Dalje:
3-J268—19
Viktor Parma: Mladi vojaki, koračnica s petjem ad libitum. Že 3 daja.........K 1:
Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre......„ 1 -
Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih napevih   .   .   .   .   „ 250
Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih Dapevih.......„ 2'5u
Viktor Parma,: Zdravice, za petje in klavir.......3-
Žirovnik Janko:  Narodne pesni1
z napevi,  I. zvezek K 1 20, pc
poŠti K 1 30. Žirovnik Janko :  Narodne fmm
z napevi. II. zvezek K 1* po
poŠti K 1 10.
Največja zaloga muzi kalij v Ljubi jh: Katalogi gratis in franko.
Izposojevalnica mnzikalij obsega 10.000 Številk. Mesečni abonement s premijarv . Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z niuzikalijatni v Ljubljan
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Ono je D^F" zajamčeno čisto "^Mfi m brez vsako škodljivo primesi. — Poro izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime]
,SCHICHT" in varstveno znamko yf JELEN". 1082-68
ir
Dobiva se povsod!
Ustje (Cesto)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu,
Ustje
)
Izdajatelj in odgovorni irednik: Dr. Ivan Taviar.
Laitnina in titk „11 aro dne tiikamc*
07236113