Leto fV., fttcv. 43
V Lfübtfanf, torek dne 27. februarja 1923
rbSrnlna pavSaErana.
Posamezna stav. stana 1 Oln
hh»|« ott 4 tlutwN
Suae mesečno U>— Dia a inozemstvo ZOr— m
Oglasi po tarífu
Uredništvo:
KBíioRicevs ceíl» st. 16/1
Te.'etoa «t Tí
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
UpravnI&tvo:
LJubljana. Prešernova li.il U Telet *L 3&
Podružnice:
Maribor, barvarska oiie*
it. L TeLtt. 22. Celle. Alekaandr.
Rjcub pn pošto, čeke? uvodu *iev. I1.M3,
Ljubljana, 26. februarja V soboto jo|»oldne so gosj»odje Pa-šič, Markovič, Ninčič. Stojadinovič ter Seipel, Griinburger in Iloffinger podpisali konvencije o gosjKKlarskcm sj>ora-sumu med Jugoslavijo in Avstrijo. Danes ie mogoče najiraviti nekoliko bilance predvsem kar se tiče naših kra jev. Glede avstrijskih zahtev sta v jn-vi vrsti prizadeti Slovenija in Dalmacija, deželi, ki sta pred prelomom imeli svoj glavni («olitični in tudi gosi>ouarski center na Dunaju, in ki sta bili torej pri pogajanjih emineiitno interesirani. Značilno za sedanjo radikalsko vlado je, da ni tned pooblaščene delegate postavila niti enega dobrega poznavalca naših razmer in da je tudi med ek.s|>er-ti bila ogromna večina ljudi, ki niso dovolj informirani. Na drugi sirarn se je Pasieu, Jlarkoviču, Stojadinoviču silno mudilo in njihova popustljivost je bila uprav nervozna. Tem trdovratnej-|i so bili, naravno, v tej situaciji Avstrijci. katerim se je na celi črti popuščalo. Delegati našega zadružništva in naših denarnih zavodov zo bili predmet |>opolnega omalovaževanja zlasti s strani ministra Markovi-ca. o katerega nazorih bi se daia napisati cela knjiga. Posledica te brezbrižnosti. površnosti in morda še nečesa drugega je, da plačamo stroške avstrijsko - jugoslovanskega sporazuma predvsem mi Slovenci in Dalmatinci.
Kruto smo oškodovani v prvi vrsti *s3ed relacije, po kateri naj se iz-ravnajo pred prevratni medsebojni privatni dolgovi in terjatve. Naše gos[x> darske korjioracijo so v izvrstno utemeljeni vlogi zahtevale relacijo 100 predvojnih kron za 100 jugoslovanskih. Pu mirovni pogoubi bi nam Avstrija morala plačati za 100 predvojnih kron približno 40 Švicarskih frankov. Sedaj dobimo 8 dinarjev. Izguba je ogromna. Na obujmo vprašanje, kako paj poteui izplačujejo naše male zadruge, ki imajo razmeroma mnogo takih terjatev, svoje vlagatelje, jc gosp. Jfarkovid mirno odgovoril, da jim pač saj odtegnejo primerno vsoto.
Poseben udarec je radel tudi naše ielavske zavarovalnice, ki imajo tirjati od bivših avstrijskih central kakih 20 milijonov predvojnih kron premij, torej delavstvu namenja-nega denarja. Avstrijci niso hoteli pristati na to. da bj tudi za ta dolg veljala relacija 100 : 32. od nosno 100 : 8. Nudijo nam za zlate krone svoje avstrijske. ali z drugimi besedami: za 20 milijonov predvojnih kron — 30.000 naših dinarjev! Uavnotako je skoraj docela izgubljen denar poštne hranilnice, kar znaša okroglo 50 milijonov jircdvojnih kron.
Naše hranilnice, zadruge in drugi denarni zavodi so fwed in meu vojno kupili precejšnje množine avstrijskih vrednostnih papirjev, diuiaj-skih. graških, solnograških mestnih za-dolžnic, raznih deželnih obligacij ter delnic raznih avstrijskih (»odjetij. Ti papirji so bili deloma deponirani v Av-Etriji. Urez vsake pravne f>odlage jih je avstrijska vlada marca meseca leta 1911). zaplenila ter proti določbam mirovne {»ogodbe držala tudi pozneje pod zaporo. Jugoslovanski državljani ž nji mi niso mogli razpolagati v času. ko je avstrijska krona še dobro stala. Nikdo ni sedaj od Avstrije zahteval odškodnine. !>apirji pa so (»ostali deloma res -e !«.pirji. Celovške mostne obligacije se n. pr. izplačujejo po relaciji 100 zlatih kron = 100 aK. ali 11 para! Naša izguba pri teh papirjih ee ceni na 50 milijonov kron!
Celokupna Škoda iz ravnokar navedenih naslovov je torej okrog 200 milijonov kron. Všteto ni vojno posojilo, ki je docela izgubljeno.
Že v nedeljskem listu nmo poudarili, da pada ta udarec na pleča našega malega človeka, ki je vinar po vinarju zbiral ter svoje skromne prihranke nalagal v svoje male zadruge, hranilnice, v premijah pri delavski zavarovalnici. Kadikalska vlada sc je lahkega srca odločila za j>ristnnek na pogodi-o. katera je, kakor smo rekli, re* napisana na kožo Slovenca in Dal-raatinca.
fcoepodje radikali pa se pripravljajo še nadaljna junaštva. Prihodnji mesec se pričnejo z Avstrijo pogajanja za trsrovin>k0 pogodbo, ki naj otvori avstrijski indti-triji svobodno pot v našo državo. Avstrijci zahtevajo predvsem znižanje uvozne carine za svoje ekspertno blago; so to predvsem čevlji in drogi usnjarski izdelki, fina tekstilna roba. konfekcija, }>oIiištvo. železna roba. stroji. Medtem, ko se gosp. Sto jadinovič its^šno trudi, da bi z zmanjšanjem izvozne carine na svinje dvignil cene mesa in masti do nezaslišanih
Avsirijsko-iiigoslovanske konvencije
BILANCA SPORAZUMA ZA NAŠO OŽJO DOMOVINO. (Glej tudi današnji uvodnik!)
Beograd, 26. februarja, d. O konvencijah, ki so bile podpisane v soboto, je izvedel Vaš dopisnik še sledeče: Konvencija o sekvestrih »topi takoj v veljavo. Kar se t'če povračila likvidirane avstrijske lastnine, je ostalo tolmačenje določbe. da se morajo vrniti odnosno plačati odškodnine za likvidirano lastnino avstrijskih fizičnih in pravnih oseb, te odprto. Avstrijci so izrecno izjavili, da sub-sumirajo tudi nemško-nacionalna bojna društva pod to določlio. Prvotno niso naleteli na odpor, pozneje m je naša vla da postavila na stališče, da so Schulve-rein, Sfldmarka, Aljieiiverein društva, ki so bila (kot podružnice) tudi pri nag registrirana. Sporazum glede tolmačenja se ni dosegel in avstrijski kancelar Seipel smatra, da se bo to še v poznejših pogajanjih «razčistilo«.
Konvencija o likvidaciji terjatev stopi v veljavo po sledečem postopku: Avstrij-
ska vlada si je pridržala pravico, da tekom 15 dni izjavi ali definitivuo sprejme relacijo 100 predvoinih kron = 8 Dn, ali ne. Za Jugoslavijo postane konvencija pravno obvezna, čim jo odobri parlament. Kot dan obračuna velja 15. mare 1919 (ne 1. november 1918).
Glede odškodnine za vojno škodo, povzročeno od naSe vojske na Koroškem, bo odločevala posebna mešana komisija, ki določi tudi odškodnino za one oficirje — avstrijske državljane, ki so povodom vloma baje utrpeli škodo na našem ozemlju.
POROČILO AVSTRIJSKEMU PARLAMENTU.
Dunaj, 26. februarja, j. Zunanji odsek avstrijske narodne skupščine je sklican za četrtek k seji, na kateri bo zunanji minister dr. Grtlnberger poročal o beograjskih pogajanjih.
Srdiia borba za mir v Angori
SKRAJNI NAPORI EKSTREMISTOV. _ NADALJNO POPUŠČANJE TURŠKEGA PARLAMENTA.
Pariz, 26. februarja, j. Iz Angore danes ni biio nikakih poročil. V ofieiclnih krogih izjavlajo. da »e morajo sklepi is Amrore pričakovati šele ▼ dveh ali treh dneh. V ostalem so v Parizu ie vedno optimisti in menijo, da bi se mogel položaj poslabšati le tedaj, ako bi *e Turčija povrnila k vprašanjem, ki jih je lau-sannska konferenca rešila končnoveljav-no. Poudarja sc pri tem vnovič, da lau-sanoska konferenca ni prek ;njena. temveč le odgoden». Izmet in Kemal paša srdto svoje intrige ter posknšajo d ose sta pripravljena sodelovati pri dosegi 'či v skupščini sklep, naj se z vojaškimi
ža v turški javnosti nesporazumljcnje glede vprašanja gospodarskih določb, ker si nasprotujejo tozadevne izjave frač coekih in an?!efkih delegatov.
Carigrad, 26. februarja, s. V angorski narodni skupščini se je pod imenos «Skupina neodvisnih» osnovala nova stranka, v kateri so vsi nasprotniBf Lan-sannske mirovne pogodbe.
Ekstremistični elementi v angorski narodni skupščini nadaljujejo vedno bolj
'odredbami pritisne na zaveznike.
ANGLIJA ODPOKLICE SVOJE LADJE IZPRED SM1RNE? London, 26. febniarja. s. AngleSka vls
Carigrad, 26. februarja, s. List «Wahit» poroča, da je angorska vlada sklenila predlagati zaveznikom, naj se rešitev mceulskega vprašana odgodi za ono leto. Nadalje je baje sklenila odreči se da je iz kurtuazije in da pomore turSk1
Kralf Aleksander podpisal konvencije z lialifo
— SUŠAK SE IZ-
NAŠA KOMISIJA ODPOTOVALA V OPATIJO.
PRAZNI DANES? Beograd, 26. februarja, r. Včeraj Je prispel semkaj tajnik našega poslaništva Rimu Milan Stankovlč in prinesel seboj original ratifikacijske listine o san-tamargheritskih pogodbah, ki ga je podpisal italijanski kralj 22. t m. Zunanji minister dr. Ninčič je bil včeraj ob pol 5. sprejet na dvoru in Je kralj Aleksander pri tej priliki podpisal originalno ra-tifikacijsko listino z Istim datumom. Včeraj zvečer se |e posianiškl tajnik Stankovlč vrnil v Rim. da Izroči listino ministrskemu predsedniku Mussolini-Ju.
Jutri se sestanejo v Opatiji naši In Italijanski eksperti. Naši delegati admiral Priča, profesor Silovlč In Rašič so odpotovali že včeraj v Opatijo, kamor so krenili tudi Italijanski delegati iz Rima. Generala Ljuba Milič in Barbarlch se se-staneta v Zagrebu.
Jutri dopoldne prevzame naša uprava Sušak. Po sklepu vlade sc bo okupacija Izvršila brez velikih manifestacij.
Zagreb. 26. februarja, n. Včura) Je minister dr Ninčič Izdal brzojavno naredho članom paritetne komoslje admiralu Prkl, dr. Slloviču in Rakiču, da Je danes
odpotujejo v Opatijo, kjer naj se sestanejo z italijansko delegacijo. Našim članom paritetne komisije sta dodeljena tajnika Ccda Milinovič in Dušan Gjor-gjevič, ki sta tudi danes odpotovala v Opatijo.
Opatija, 86. februarja. L Sinoči Je do-šel sem senator Quartierl. načelnik Italijanske delegacije pariteilčne komisije. Z njim je prišel tudi generalni tajnik baron Casatl Takoj ko sta prttla, sta se sestala • polnomočnlm ministrom Italije na Reki, kom. Castellijem.
Jugos!ovensk| delegati še niso najavili časa svojega dohoda. V hotelu Reglna, kjer je nastanjena Italijanska delegacija, se vrše priprave za plenarne seje In se pripravljajo posamezne sobe za podkomisije. Prva seja bo v sredo, seje pa bodo trajale gotovo kake dva meseca, torej dolgo čez določeno dobo.
Trgovinska pogajanja.
Beograd, 26. februarja, r. Jutri odpotuje v Rim načelnik trgovinskega ministrstva Milan Todorovič z nekaterimi drugimi člani komisije za pogajanja o trgovinski pogodbi med našo kraljevino m Italija
vsem drugim teritorialnim zahtevam v korist Karagača in Zapadne Tracije. V noti. ki so jo earigrajski komisarji poslali zaveznikom, s« izjavlja, da se opa-
vladi. da premaga ekstremiste. sklenila odpoklicati svoje po turškem ultimatu v smimsko pristanišče odposlane vojne lad je, razen ladje «Kallypeo».
Položaj v Poruhríu
NOVE OKUPACIJE. — IZREDNE ODREDBE V BOCHUMU.
Pariz. 26. februarja. L Uradno se objavlja: Francoske čete so brez incidenta oKnp:rale na desnem bregu Rena ozemlje okrog Kflnigswintera (med KOInom in Koblenzom) in ozemlje okrog mosta Kaub (med Koblenzom in Mainz-».n).
Zunanje ministrstvo demantira vesti, da se namerava okupirati tudi Mann-heitn.
Listi javljajo iz Dfisseldorfa, da traja štrajk prometnih uradnikov «'ilje. 1 rar.-cozi so zasegli velike množine urošui in letakov, ki ¡»oživljajo Nemce aa odp«i. Več nemških višjih uradnikov je bilo zopet aretiranih. V Essenu je prepovedan zadnji nemški list.
ganizacije z ukinjen.:em obratov, ker so v soboto proglasili stavko. Z druge strani se izjavlja, da hočejo Francozi • tem zlomiti bojkot trgovcev.
OBNOVITEV PROMETA.
Pariz, 26. februarja, s. «Information» poroča iz DOsseldorfa, da je od davi vpo-stavljena zveza z brzovlaki med Esse-nom in Parizom. Ti brzovlaki vozijo preko DOsscIdoifa in Dilrena. Druga železniška zveza veže Essen t Brusljem.
AMERIŠKI PARLAMENT ODKLONIL PRITISK NA FRANCIJO.
Pariz, 26. februarja, s. Kakor javljaj^ iz Washingtona, je parlamentarna komi-
Nfnfstrski svet
Beograd, 26. februarja, p. Od 10.30 do 12.30 je bila danos seja ministrskega sveta. Dr. Ninčič je poročal o podpisu sporazuma z Italijo in o odhodu našiL delegatom. Minister VurčV je poročal i notranjem položaju in o vol lni kampanji ter o zborovanjih, katere prireja opo-zicija. Poročaj je tudi o Instrukcijnh. ki so bile dane našim organom glede zasedbo Sušaka m tretje cone. Zasedba naj se izvrši skromno, nacionalisti se opozorijo, naj ne prirede nikakih manifestacij. Min:ster pravde dr. Markovič je referiral o kandidatih za predsednike upravnih sodišč. Minister socialne poKti-ke dr. Perič je poročal o prehrani pasivnih krajev. Vlada je odobrila, da se da siromašnim prebivalcem Črne gore na račun vojne odškodnine pol milijona dinarjev. drugim pasivnim krajem pa 2 milijona Din tudi na račun vojne odškodnine.
IMENOVANJA ZA UPRAVNE SODNIJE.
Beograd, 26. fcbruarla. r. Danes, od pol 12. do 13. ure se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je minister dr. Laza Markovič predložil kandidatne liste za upravna sodišča: 12 kandidatov za predsednike In 48 kandidatov za sodnike na podlagi zakona o upravnih sodiščih. Ministrski svet Je danes izbral od tega števila 6 predsednikov in 24 sodnl-
Pa:lz, 26. februarja. «. Kakor javlja- j sija za zunanje zadeve soglasno odklonijo listi iz Bochuma. so Fra.nco?i davi po- ; h predlog, raj predsednik llarding stori
polnoma odrezali od zunaj notranji del mesta. Promet počiva popolnoma. Trgovine in trostilne so zaprte. 0 vzrokih za te odredbe so razširjene najrazličnejše vesti.
Bochum, 26. februarja, j. OJ davi je vse notranje meslo odrezano od ostalih delov. Francozi so pustili skozi kordon le nekaj iensk in deklic. Izgleda, da hočejo Francozi kaznovati strokovne or-
pri francoski vladi nujen korak, da do-se"e izplačilo francoskih dolgov Ameriki London. 2,. februarja, s. Vesti, da nameravajo Zcdinjene države intervenirati v ruhrskom vprašanju, ne odgovarjajo dejstvom. Po informacijah iz uradnega vvashingtonskega vira smatrajo Zedinje-ne države Francid v tem vprašanju za. suvereno ter menijo, da ni povoda za intervencijo v tem konfliktu.
kov In sicer za upravna sodišča v Sarajevu, Zagrebu. Cellu, Skoplju. Dubrov-1 niku in Beogradu. Ker je kralj še vedno bolan, nI gotovo aH bo ukaz o imenovanju upravnih sodnikov že jutri podpisan.
Uradniki dobilo 1. marca le stare plače
Beograd, 26. februarja, d. Finančno ministrstvo je nakazalo za marc državnim nameščencem le dosedanje plače In doklade. Uredba o novih dokladah na podlagi zadnjih sklepov finančnega odbora še ni izdana, baje radi tiga, ker se gospodje v finančnem ministrstvu še niso mogli zediniti glede uvrstitve krajev v posamezne draginjske razrede. Kakor znano, določa sklep finančnega odbora izrecno, da se morajo novi dodatki Izplačati že s 1. marcem.
KONGRES RUMTJNSKIH ŽIDOV. Budimpešta. 26. februarja, j. «Peste? Lloy» javlja iz Bukarešte: Pod predsed-o • • I.	i . „ I stvom poslanca Serna se je včeraj vrši!
Solunsko vprašanje
Atene, 26. februarja, g. Posebna komisija je v gršketn ministrstvu za zunanje
. . ., j • 1	i . _ j * * ki se ie prouvscm bavil z antisemitsko
izjavil, da je ta načrt zelo ugixlen xa	. , .	j .. -	•»
J,	,. ... ,. . ■„ „, ; propagando, ki se je zadnji čas pojavil
našo državo. Grški ministrski svet je od- I	' - !	' ...
redil sejo za torek, da so na njej pre-
DVANAJSTINE V FRANCIJI.
Pariz. 26. februarja, j. Ker francoski proračun za leto 1923 še ni sestavljen. Je zbornica morala včeraj odobriti tretjo letošnjo dvanajstlno za kritje Izdatkov v marcu. Izdatki za marcc znašajo 1870 milijonov frankov. Nadalje je bilo za obnovo, za penzije in za druge Iz mirovnih pogodb izvirajoče Izdatke votiranih za marcc in april 1895 milijonov frankov. Nadaljnih 80 milijonov Je bilo odobrenih za rulirsko akcijo v marcu In aprilu.
trese načrt konvencije, ki so bo potcin | izroč.I našemu poslaniku Ualugdžiču.
Anketa o delovnem
času
Beograd, 26. februarja, g. Danes se
jc v ministrstvu za socialno politiko začela anketa o ureditvi delovnega časa v industrijskih podjetjih. Predposvetovanja so se vršila že včeraj. V Centrali indu-! FAŠISTOVSKA MILICA OB SOČL
v Rumunijl. Kongres je ugotovil, da nova rumur.ska ustava nasprotuje določbam mirovne pogodbe. Sklenilo se js protestirati proti tozadev nim di ločbam ustave In z vsemi sredstvi nadaljevat! boj za politične pravice 2idov v Rumu-niji. Delegacija kongresa je odšla v av-dljenco h kralju, da mu predloži svoje pritožb? radi antisemitizma in oškodovanja Zidov.
kanju denarja še jhjvtIi uganja nekako deflacijsko (»olitiko. se je njegov kolega dr. M trkovič (ministra trgovine so poslali taCas na dopust) potrudil, da prevrne dosedanji sistem skromne zaščite naše domače industrije In obrti. Naše tovarne »e l»odo morale, ako pri do do take |»ogodbc. za|»rcti. naše delavstvo bo smelo zopet v iimi svet, morda na Dunaj, s trebuhom za kruhom. naš čevljar b0 zadovoljno zoi»ct popravljal stare škornje, krojač obračal ponošene obleke, mizar kazal svojo
umetnost v kuhinjskih stolih. Trgovin .višin, in nri vedno rastočem do mani- i ska pocodba. kakor io nameravajo
skleniti radikalski gospodje, bi bila seveda od vseh udarcev najhujši, ker bi iz|>odvezala življenjske žile naše domače t>rodukcije.
Bilanca beop-a jskega sporazuma, gledana :z Ljubljane In Splita, je katastrofalna. Na srečo še ni vse izgubljeno. Vprašanje relacije pride Se i»red [»arlamcnt. trgovin?ka pogajanja se lirično v drogi jtolovlci marca. Medtem bodo morali jugoslovanski državljani opraviti svoj obračun z radikalsko stranko in vlado. |>a '»o pomična in jro-sf>odarska bilanca izgledala drugače neco danos.
strijskih korporacij so zborovali zastopniki industrije cUe kraljevine. V imenu industrije v Sloveniji je zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani dr. Ples ugovarjal proti novemu, po ministrstvu za socialno politiko predloženemu pravilniku z juridičnega stališča ter izpodbijal, da mu manjka pravne podlage. češ da Je zakon o zaščiti delavcev, na podlagi katerega so Izdelani pravilniki, sam bil izdan na nelegalen načini?), iz tehničnih in gospodarskih ozirov pa, ker da pravilniki vsebujejo določbe, ki se ne dajo izvesti in ki nalagajo industriji taka bremena, da Jih ne more prinašati. To stališče je zavzemal tudi zastopnik Zveze industrijcev v Ljubljani dr. Gol'a.
Popoldne se Je vršilo zborovanje vseh j gospodarskih krogov v prostorih beo-1 graiske Industrijske komore. Med drugim Je zastopnik ljubljanske trgovske in ! obrt. zbornice dr. Ples odlično odkl tnil določbo pravilnika, ki prepoveduje nočno delo v pekovski obrti. Anketo v ministrstvu za socialno polHiko vodi radi bolezni ministra dr. Periča načelnik dr. KuželJ.
VODJA IRSKIH VSTAŠEV UJET?
London. 26. februarja. J. Pri srditih bojih v Dublluu (o katerih smo poročali v petkovem «Jutru», ured.) Je bil po poročilu nekaterih listov ujet (udi poveljnik irskih revolucionarnih čet Nlck Patrlc. ki je organiziral in vodil vse krvave vstaške akcije zadnjega časa.
Trst, 26. februarja. L Inšpektorat za ustanavljanje narodnih milic je ustanovil legijo narodne milice za ozemlje ob Soči In je to legijo razdelil na tri kohorte: goriško, krminsko In čedadsko !n Je določil tudi poveljnike.
ANGLEŠKA KRALJEVSKA DVOJICA V ITALIJI. Rim. 26. februarja. 1. Angleški kraljev« j ski par obišče Rim drugi teden maja. Kralj Jurij in kraljica Mary prideta v Rim čez Francijo dne 7. maja. Spremlja! ju bo lord Curzon, ki bo imel pri tej pri-I ki z Mussolinijcm važne politične ras-govore.
ZAČETEK BORBE ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE V AMERIKI. New York, 26. februarja, j. Voditelji demokratske stranke so sklenili odkloniti kandidaturo znanega fabrikania avtomobilov Forda pri predsedniških volitvah, ki se vršijo leta 1924.
OGROMNE POŠTNE PONEVERB? V MONAKOVEM. Monakovo, 26. februarja, s. Policij;» je aretirala poštnega nadinšpektorja, Id je poldrugo leto poneverjal inozemska pisma in vrednostne pošiljke. Pri hišni preiskavi so našli pri njem tuje valute v vrednosti sto milijonov mark. Od skn-cička si je dosedaj že kupil vilo, vredr.e 35 milijonov mark in dve hiši v Mona-kovem
CeSkčKugssiovsnsfce konference m Ljubljani
Ljubljana 39 te dni pozoriafe važne mednarodne konference. Šele sedaj se sklepajo med novimi državami pogodbe. ki urejujejo medsebojne gospodarske, politične in pravne odnošajo. Med najvažnejše take pogodbe štejemo konvencije o medsebojni pravni [»omoči. Naša država je že dalj časa v razgovorih z drugimi državami, pa je gotovo pomembno, da je bratska češka republika ena izmed prvih, s katero pristopamo končni ureditvi teh važnih vprašanj.
Razgovori med obema državama so se vodili že dalj ča«a na podlagi konkretnega projekta, ki tvori tudi osnovo ljubljanske konference.
Kot delegati češkoslovaške vlade so prišteli včeraj v Ljubljano gg. sekcij-ski svetnik Spira in višji svetnik
lEoffnnng ist begründet, daas Belgrad es sich überlegen wird, bisher unbekannt gebliebene unreino (!) Wäsche vor einem internationalen Forum waschen zu lassen. Upanje je torej tu-ker pa garantije ni bilo, so Nemci pač postavili radikalerm strašilo v obliki svoje liste. Sedaj «Deutsches Volks-blatt» radikalom prigovarja, da je pravzaprav tudi to le njim v prid, češ, z lastno listo smo vas nacijonalno razbremenili (eine Entlastung für die radikale Partei), demokrate, ki so trdili, da obstoja pakt, pa blamirali. Toda ta |
i zdravniško slačfco Je ljubeznivo prevzel' eíino zailoinSo v '¿emoVräist! "strinkT. i g. dr. Derr.?ar, ki pa nI Lue! cikakega 1 Kardidat Holy Je v ¡edmaferr tovoru
i opravka.
Prosveia
Ljubljanska drama Torek, 27.: Zaprto. Sreda, 28.: «Idijot». C. Četrtek, I.: «Za pravdo ir. srce». D.
Petek, 2.: «Madame Sans Gene». B. Sobota, 3.: «Vojiček.. Delavska predsta- '¿^	n'0'r7c<kcm
pojasnil vzroke ustanovitve napredna
va po znižanih cenah. Izv. Nedelja. 4. ob 3.: «Za pravdo in srcc», Izv. Ob 20.: «Ugrabljene Sabinke». Izv, Ponedeljek, 5.: «Idijot». B.
Ljubljanska opera,
Gospodje so tekmovali na razdaljo 12 kmečko-obrtne zveze in njene združitve i km, ker sc Je morala prvotno določena z JDS in pozval volilce, naj se strnejo i proga vsled neugodnega terena skrčiti, v eno fronto in vržejo 18. marca kroglice Startali so v Intervalih po 1 minuto. Na v prvo Skrinjica Shod bo rodil obilo sa-; startu je vzbujal pozornost Haškovec du in lep uspeh je zagotovljen. V ta namen pa vsi na delo!
' vzorcu (250 cm dolžine In le 5 cm Siri- STARI TRO PRI LOŽU. Dne 18. t tn. nc), ki so mu dajale precejšnjo prednost je vprizoril naš marljivi dramatični od-pred drugimi tekmovalci. In res je že ta- j sek veseloigro «Vdcturlst», ki Je nudila koj v začetku — startal je kot tretji — številnim gledalcem toliko zdravega in ' prekosil oba tekmeca pred seboj in ostal i pristnega humorja, da Jim nc bo šla ta-
igra, cenjeni «Deutsches Volksblatt», j Torek, 27.: «Madame Butterfly». Gosto- nato ves čas pryl Kot prvi je prispel tu- ko kmalu iz spomina. Glavno vlogo je
je preveč prozorna!
j vanje gospe Ade Poljakove. D.
1 di na cilj in si priboril s tem časten na- mesto obolelega g. Dolinarja Igral naS
-f Župniki !n kaplani Nastop nove i Sreda, 28.: «Gorenjski slavček». V prid slov prvaka Jugoslavije. Vozil je 1:01:32J, vrli režiser in žel splošen aplavz. Sploh
Udružcnju gledaliških Igralcev. Izv. j DrugI ie bil prvak «Skale» V. K a J- so bile vse vloge dobro zasedene in tudi
Susteršičeve stranke je (»ostril po de .
želi nasprotstva med starejšo trezno j Četrtek, 1.: «Vrag in Katra», duhovščino in bojevitimi mladimi ka- j Petek, 2.: «Rigolctto». C. plani ter povzroča uprav tragikomične I Sobota, 3.: «Nižava». B. situacije. Katera stranka je sedaj bolj I Nedelja, 4.: «Tosca». Izv. krščanska: Susteršičeva, za katero se | Ponedeljek, 5.: Zaprto, zavzemajo gospodje župniki, ali Karo-	Mnrihnrckn srlednlišfe.
želj, ki Je vozil Ie eno minuto več (1:02:393) in obeta postati sčasoma — I star Je še le 18 iet — naš najboljši smu-i čar. Tretji je bil zopet «Skalaš» A. Ha-; bih: v 1:04:27.S. proti kateremu pa Je
v
Ljubljai	___________
prideljena sodnika dr. M as t na k ter voditelj "opozicije!" ki je hotela zborova-
dr. R. S a j o v i c.	i nj-e razbiti, (¡a je bil domači kaplan, ki i Gostovanje gospe Ade Poljakove.
Češki delegati so včeraj dopoldnej je župnikovi stranki tudi očital, da Gostovanje sredi sezone ob tako veiikem posetili češkoslovaškega generalnega j ¡10če odpreti cerkev vsem strankam, ansamblu solistov in solistk ni oportu-konzula drja. Beneša ter se nato Jo je očividno strašen greh, ker bi no, toda ge. Poljakove smo vedno vese-predstavili pokraj. namest. Hribar- ■ jme]a cerkev biti rezervirana le za edi- 11 Tudi njena Marinka v «Prodani neve-
kjer jih je sprejel magistralni ravnatelj j kvj zazvonilo k maši, ki jo jc morallgledu idealna, ni treba konstatirati. V dr. Zamik.	j opraviti g. kaplan. Borba v farovžih je : igralskem ozirn jo podaja pevka mojste-
'	.....partijah pred vsem než-
l.Vttbeznivo; v tem se Marink, ki jih rajši gledamo kot jedro in temperamentno : punce, polnokrvno kmetiške resolutnosti. . Ga. Poljakova je žela dosti priznanja, bi ■ la opetovano pozvana pred zastor in je prejela lep šopek. Prav dober je bil g,
scenerija in kostumi so bili prav lepi. Dasi so vsi igralci napravili v polni meri svojo dolžnost, vendar moramo še posebej pohvaliti: go. G. Dolinarjcvo (gdč. F. P.), njeni hčerki Zoro (gdč. A. J.), ki s ! vložen protest, k: še ni rešen. Nato so svojim samozavestnim nastopom nadvse ! sledili: 4.) Zdenko Svigclj (Lj. S. K.) 1: Imponira ter Milko (gdč. P. J.), ki je z I (»9:12-2, 5.) Fedor Svtgelj (LJ. S. K.) 1:09 ljubko žensko naivnostjo žela vsestran-pro_ : 25.2 in 6.) član mlade celjske «Ojstrice» sko odobravanje. Pristno gorenjsko duše j Hinko Kcdcla 1:10:30.8. Med tekmo ie Pa sta dobro podala Janez in Micka j izstopilo 10 tekmovalcev, med njimi tudi: Vsestranski aplavz in nabito polna dvo-i Pogačar, ki je Imel sicer dobre izglede rana sta pač najboljši odgovor «Domo-
Ijubovemu» dopisniku, ki se spodtika nad modernimi Igrami. Pri predstavi je v splošno zadovoljstvo občinstva sviral tamburaški odsek. Naš neumorno delavni režiser g. S. je lahko ponosen na sadove svojega truda, želimo le. da bi nas kmalu osrečil še s kako predstavo.
ČRNOMELJ. Za smeh In kratek čas Vam priobči;:em sledeči pogovor, ki sem ga nedavno čul pri nas. Janko: Tone,
za ugodno plasiranje.
Med damami je odnesla prvenstvo gdč. Milka Bloudkova (Iliriia) v 24:IS.9. druga ie bila gdč. Vida Vučinova (Li. S. K.) v 24:37.9, tretja pa gdč. Mira Viderjeva (Ilirija! v 25:0-1. Med tekmo Je odstopila samo ena. Proga Je bila dolga 3 km. Gdč. Kosicrjeva ni tekmovala.
Tckmovalci in drugi udeležnikl so se odpeljali že z opoldanskim brzovlakjm
v Ljubljano, kjer so se na kolodvoru ugo ¡ kaj praviš, ali imamo v Jugoslaviji in
zui dr. Bcneš. Na tej seji so bila izme- j proklinjati svoje kaplane, da so zape-
ca. ki ima obdelati jako obširen mate rijal. precej časa,
kaplanov, pametni možje pa porečejo:
tovili časi In r.ato razdelila dari'a in diplome. G. Ztnaja jc dobil kot prvak bronast kip smučarja na marmornatem podstavku.	>
O posameznostih te zanimive tekme morda o priliki še spregovorimo.
Nedeljske nogometne tekme. Dunaj: Druga nedelja pomladanske
Rumuniji enake paragrafe. — Tone: Katere paragrafe pa misliš? — Janko: No, tistega, ki Je tudi Tebi napoti: 506 k. z. — Tone: Ah vraga, saj čitaš tudi Ti liste. Rumunsk! princ se je dvakrat oženil, pa ga niso zaprli, Jaz se pa še enkrat nisem hotel, pa sem moral sedeti tri tedne...
: Ne Župnik, ne kaplan se nc motita, oba Kovač kot Janko, ki je nadomeščal bol- |	neoc ,a .f™"5^
Iskreno pozdravljamo odlične za- jmata prav!	i nega tovariša. G. Zathev, ki je pel s j dunaiskih^prvcnstvemh Jckem Je
stopnike bratske republike v naši sre-j	" "
dini ter želimo konfercnci popolnega uspeha.
+ Razmere v radikalski strank; po- ¡Kecalom tekom nekaj dt.i 'že četrto ba- tv"ri,a cn° na'bo!' «njeresatitnlh faz tega '	- - — 1 ... ... ...... 1 srditega boja za točke, stala so si na-
«Gorerjskl slavček».
V	nedeljo so se vršili v ma oblasti številni shodi demo' stranke, ki so vsi izbomo uspeli. Naj le|>ša zborovanja so bila v Rogaški Slatini. Rogatcu in Marenbergu, kjer so z uspehom nastopili kandidati R-v bek, Gumzej in prof. Mravlja k. udeležba je bila krasna in je vladalo živo «1-uimanje za stvarna izvajanja kandidatov. Posebno glo!>ok utis je napravil na ljudstvo shod dr. Kukovca v Rogaški Slatini, kjer je dr. Kukovec razpravljal o pogubnih pogajanjih radikalne vlade z Avstrijci, kojim naj bi vrnili šulferajnske šole in druge narodne pridobitve iz časa po prevratu. V Rogaški Slatini se je prijavil za besedo tudi tamošnji kaplan Gašparič, ki je izjavil, da se popolnoma prilružuje ogorčenim izvajanjem dr. Kukovca glede izdajanja narodnih interesov s strani radikalne vlade. Poleg tega so se vršili veliki shedi demokratske stranke tudi v Rogatcu, kjer sta kakor tudi v Rogaški Slatini /lastopila kandidata Puklavec in viničar Malgaj. Tudi v Ro-ratcu je bila udeležba častna.
Vrh tega so se vršili zaupni sestanki naših kandidatov v Vuhreclu in na Muti. Tu so nastopili gg. notar Kolšik. Gumzej in prof. Mravljak. Na shodu so bili zastopani vsi stanovi, zlasti obilno kmetski stan. Socijalisti z narodno-eocijalističiiim predstavnikom v Ma-renbergu nadučiteljem Lešnikom so nameravali shod motiti, so pa grdo pogoreli.
Isti dan se je vršil shod golouhov-cev v Vuzenici, katerega so pa pristaši SKS razbili.
V	Jeruzalemu je imel v nedeljo Lovro Petovar sijajno obiskan shod, ki mu je predsedoval Vinko Polak. Iz centruma ljutomerskih goric ,je prišlo ziad 200 ¡«amili volilcev, kojim je gosp. Petovar razvijal svoi gospodarski pro-1 /gram, orisal politični položaj ter težavni stan viničarskega vprašanja. Njegov govor so navzoči burno odobravali, ker so čutili, da ie govoril ljudstvu iz srca.
i kalci tudi s s\-oiimi upravnimi uralni-!	.
riborski i ki, ki so jih sami imenovali, ravno za : 28. februarja sc uprizori v ljubljanski vcm mestu. Ki so kratske i volitve, ti nehvaležneži pa mesto da operi priljubljena domača opera «Gorenj- Amateurji. Kapidu
pa
bi agitirali in «delali» za kandidatne ¡ ?ki slavček» v prid Udruženja gledati-liste g. Pašiča, ponekod agitlrajo za — jških igralcev. Ker jo zanimanje za to
Protiča. Od ministra notranjih zadev'oporo še veliko, opozarjamo občinstvo,
pravočur.o.
Vujičiča se je zahtevalo, da te «neliva ležne uradnike» odpusti, česar pa dose-daj ni hotel storiti. «Pravda» pravi. da se bo moral Vujičič vkloniti in — ukazi o odpttščenju in imenovanju upravnih uradnikov bodo zopet deževali.
-j- «Naprej» se seli v Celje? Kakor eujemo, se preseli glasilo Bernotove SSJ v kratkem v Celje, kjer bo uredništvo |hxI nadzorstvom tamkajšnjega socijalNtičnega prvaka g. Korena.
-f Zmeda v socialističnih krogih. Grupa drja. Komna, ki je izstopila iz Bernotove socijalistične frakcije, jo ustanovila svoje posebno glasilo «Rdeči Praj>or», ki izhaja kot tednik vsak torek. Medtem ko se «Naprej» naziva, da je organ «pokrajinske organizacije SSJ», pravi «Rdeči Prapor», da je glasilo «oblastne organizacije SSJ*. Seveda «Rdeči Prapor» že v prvi številki dobro krtači Bernotov dnevnik. Zmeda v socialističnih krogih postaja od dne do dne večja.
-f- No torej! Orjuna poroča, da so med arctiranci radi napada na Cirijovo' tiskarno: 4 radikalci. 1 samostojne?., več narodnih socijalistov in le eden ali dva demokrata. Odkod je torej izšel napad na tiskarno? Logika bo torej rekla, da izhaja inb-ijativa iz onih kro gov. oziroma one strani, kateri pripada največ aretirancev, saj je |>o zatrjevanju radikalov krivda aretirancev baje že dokazana.
V sredo dne za ,0» s' svojo pozicijo na pr-
ki so jo nevarno ogrožali se je posrečilo premagati Admiro s 3 : I (1 : 1) ter s pridobljenima dvema točkama nekoliko omiliti nevarnost, ki mu preti od Amatcur-Jev.
Objave
Celjski šahovski klub ima svoj občni zbor v sredo 28. t. m. v kavarni «£v. ropa» ob pol 21. Dnevni red običajen.
* Jugoslovenum in Jugoslovenkam mesta Celje in okolice' Pripravljalni odbor «Organizacije jugoslovenskih nacionalistov OR-JU-NA» v Celju naznanja vsem narodno zavednim Jugoslovenorn in Jugoslovenkam mesta Cdje in okolice, d^ se vrši v sredo dne 28. februarja 1923 or 20. uri zvečer v veliki dvorani «Narodnega doma» v Celju ustanovni občni zber
da si preskrbi vstopnice Udruženje gled. igralcev.
Mestno gledališče v Celju. V torek dne 27. februarja ob 20. uri predstava:
«Ugrabljene Sabinke», veseloigra v -1 do- i Ijo le neodločene rezultate in sicer Her janjih. Gostuja narodno gledališče is tha proti Hakoah 0 Ljubljane.	Floridsdorf 1 : 1 (1
Mariborsko gledališče. Premiera naj- Proti Amatcurjem 1 : 1 (0 : 0). Admira, j to jc dne 26. in 27. februarja od 17. --novejšo Schttnherrjeve drame «Ono» je Hcrtha, NVackcr in Sportkiub imaio se-; 20- v «Rudeči sobi» Narodnega doma v imela v soboto popolen uspeh. G. Brati-na in ga. Bukšekova kot edina igralca
golov Admiri.
Vendar pa Admira kljub porazu ni Iz- organizacijo jugoslovenskih nacionaliscr gubila tretjega mesta, ker so vsi njeni I li kateremu se vabijo vsi bratje «Sokoli», tekmeci za tretje mesto dosegli v neJe- j člani in somišljeniki. Uddeiba tega občnega zbora ie dolžnost vsjkega zavedne-0, Wacker proti ¿a Jugoslovena iu Jugoslovenke. Pripair-0) in Sportkiub ninio, da se dva dni pred obCnim zboron
v igri sta žela ob polnem gledališču nenavaden aplavz. O igri in predstavi prinesemo še obširnejše poročilo.
Koncert SowllsUI - Kramsr se vrši v petek dne S. marca 1021 ločno ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonije družbe. Naš operni tenorist Marcel So-vvilski priredi ta dan v družbi z go. Hil-
daj vsi po 15 točk, vendar pa ostane tre- I Celju ter med občnim zborom t. j. nspe-tje mesto z ozirom na boljšo difcrcnco; sredno pred volitvami odbora vrši vpisovanje in sprejemanje članov v organiza-Neodločni izid tekme med Amateurji cijo. S tem je torej onim, ki imajo resen
in Sportkiubom je povzročil, da sc je Rapid nekoliko otresel nevarnosti, ki mu
namen pristopiti v organizacijo dana zopet prilika da to tudi store. — Me&ln'
preti od Amatcurjev. Rapid ima sedaj 22 odbor OK-JU-NA v Celju.
točk, torej dve več kot Amateurji. Na-
Jug. nar-r. akad. društvo c J adran* r
XX nepričzkovano porazil Slovana s 3 : ie na dnevnem redu: l.) sprememba
Politične MMk
'-j- O nemško - radikalskem paktu govori «Deutsche3 Volksblatt» v sledečem sramežljivem tonu: Morda (^es mag ja sein») so Nemci v Sloveniji z eni) ali drugo slovansko stranko se pogajali o skupnem nastopu pri volitvah in so kot predpogoj za to označili izpolnitev gotovih zahtev. Pravimo: morda. akoravno bi se moralo šele dokazati, da se je to res zgodilo. Gotovo ¡>a to ni nemogoče . . .» Potem zatrjuje «Deutsches Volksblatt», da pakt ni bil sklenjen, češ, da bi sicer Nemci nc bili vložili svoje liste. (Kako je s to listo, o tem smo poročali. Op. urod.) «Pa tudi če bi bi! sklenjen, bi ga bilo moralo odobriti vodstvo nemške stranke, kar pa je bilo pridržano fantaziji slovenskih demokratskih listov.» — «Deutsches Volksblatt» pa noče izrecno reči, da nemška stranka ni odo brila (>akta. Vse sku[>aj je v ostalem le igranje z btvedami, ker se je z radikali pogajalo baž vodstvo nemške stranke! Koliko je v ostalem vreden ta polude-manti, "je razvideti iz zatrdila: die
— Frederic Masson t. v Parizu 'e
umrl najboljši biograf Napoleona In nic-gove obitelji, dosmrtni tajr.lk Francoske akademije zgodovinar Frederic Masson, 76 let star. Kot upravitelj arhiva franc. ministrstva zunanjih del Je od leta 1878. črpal listine, s katerimi je podajal najboljša dela o življenju, činih, značaju velikega Korza. «Napoleon in ženske». «Napoleon in njegova obitelj», «Cesarica Marija Louisa», «Napoleon in sin» ter «Napoleon na Sv. Heleni» so posamezni
dalje Je bila še tekma med \VAC in WAF Ljubljani. VIL redili obeni zbor se vrši ki Je končala z zmago \VAC 5 : 3 (2 : i v četrtek dne I. marca ob po! osmih zvedo Kramer, bivšo članico ljudske opere 2). — V drugem razredu Je Bevvegung čer v društveni čitalnici. Poleg običajnih na Dunaju koncert, kojega spored smo priobčili včeraj in ki obsega več opernih arij in cclo vrsto pesmi za prvi glas s spremljevanjem klavirja. Gospa Kr.imer-jeva ima izvrstno šolan sopran, ki je posebno v srcdn';h legah r.e!o močan, tako da jo uspnsoblja tudi za največje dramatične parti e. Gospod Powilski pa se v tem koncertu v prvi vrsti posveti pesmi, ter zapo e več slovenskih samospevov, tako Adamiča, Lajovica in Michla ter par biserov iz svetovne glasbene literature. Občinstvo opozarjamo na ta koncert: sedeži po običajnih cenah, so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Spori
S umika tekma za prvenstvo Jugoslavije.
Zmagalec Dušan Z i n a 1 a iz Zagreba.
Nedeljska tekma Jugoslov. zlmsko-sportnega saveza za prvenstvo Jugoslavije v smučanju se je vršila pod skrajno neugodnimi pogoji, kakor je bila sploh letošnja zima smučarjem zelo nenaklonjena. Snega je bilo malo in še ta slab, kar se na kraškem terenu radi skal še prav posebno občuti. Ponoči je deževalo, deli ogromne monografije. Masson jc i da je sneg pokvaril še to tanko plast sne-
2 (1 : 2), Vse tekme so se vršile na z: lo slabih In premočenih Igriščih.
Praga: Sparta : Nurnberger Fussbail Vcrein 3 : 1. V prvi polovici in celo 30 minut po pavzi so Nurtifceržani vodili z 1:0. — DFC. : Vorvviirts (Berlin) 12:0 (4 : 0).
Ljub. akad. športni klub v LJubljani. V sredo 28. t. m. se vrši ob 17.30 scsia-
pravll (tozadevni razglas je v društvenem tajništvu), 2.) odobritev novoizde-lancga poslovnika. Udeležba obveznj, zlasti ker zahtevata omenjena predlog kvalificirano večino. Uljudno vabimo vse gg. starešine. Odbor.
* Člani «Slovenskega lovskega društva». osobito oni iz Ljubljane, se vljudno vabijo na razgovor, ki sc vrši dne I. sušca t. L ob 6. uri zvečer na verand:
nek lahkoatletične sekcije Laska v zadnji hotela «Unlcna» v Ljubljani. Predmc-sobi Narodne kavarne. Za vse čhne La-1 razgovora: prihodnji obCni zbor. Dr. Le-
ska udeležba obvezna; vabljeni pa so tudi akademiki, ki se zanimajo za laitko-atletiko. Načelnik.
imel cel muzej spominov na Napoleono vo dobo. Masscnova dela so vir moder nlh historikov in leposlovcev. Bil Je obo-ževatelj Napoleonov, a vendarle kritičen pisatelj, tako da imajo njegova dcia trajno znanstveno ceno.
— Eksccsarlca Žita se nahaja sedaj v San Sebastianu na Španskem. Prebiva v nekem boljšem hotelu ter uporablja za stanovanje družine in asistence cclo nadstropje. 2 nio so: bivši legaciiski svetnik grof VVestphalcTi, baron Ervin Gudenus, grofica Mensdorif-Pouilly ter grof Hcn-
ga. Med tekmo Je povrhu nastopila še gosta megla, ki se je naposled pretvorila v snežni metež.
Vse to je vplivalo seveda zelo neugodno na tekmo in je zlasti vodstvu zel: otežkočilo delo, posebno ker žal še nimamo na razpolago modernih tehničnih pripomočkov (telefon, dovolj ur za stopanje Itd.), megla in sneg pa sta ovirala kontrolo z daljnogledi.
Udeležba Je bila kljub neugodnemu vremenu prav častna. Sai se Je Javilo ne startu 47 tekmovalcev in 10 tekmovalk.
rik Degenfeld, ki nadzira vzgoio otrok. Skupno pa je prisostvovalo tekmam nad
_	..........' tnn ----. . .	_____-.___-.
Bivšega prestolonaslednika Otona vzgaja neki menih, ki pripada benediktinskemu redu. Častno službo pri Zitl opravlja naizmenoma po en član bivše avstrijske in ogrske aristokracije. Ekscesarica nc živi v ugodnih živlienskih razmerah ter prejema stalno podporo zlasti iz habs-burgofilskih monarhističnih krogov v Ma džarski
100 smučarjev ln še precejšnje število drugih glodalcev. Med tekmovalci Je bilo zlasti omeniti 10 Zagrebčanov (Hašk); iz Ljubljane so bili zastopani klubi: 11!. rila, LJ. S K, Skala in Lask iz Ljubljane, Ojstrica in Atletiki iz Celja in Športni klub iz Tržiča. Tektno je vodil v Ime-; nu JZSS. g. univ. proi. dr. Jesenko, kot j savezai krmar Je fungiral t Badiura,
MEDVODE. V nedeljo se Je vršil v gostilni g. Kolenca javen shod JDS, na katerem sta poročala kandidat za ljubljansko okolico, Josip Turk in ravnatelj Jug. Zbrani zborovaicl so vzeli poročila z viharnim odobravanjem na znanje. Zborovanja se je udeležil tudi socialistični kandidat Zvveiner, ki pa izvajanjem govornikev JDS ni ugovarjal. Le neki komunist je lieiel motiti zborovanje, vendar pa so za naši somišljeniki poučili o nedestojnosti njegovega početja, nakar je utihnil.
BREŽICE. Dne 25. L m. dopoldne sta se nam predstavila kandidata JDS oziroma napredne kmečko-obrtne zveze za volilno okrožje Brežice-Sevnica in Laško, dr. r ran Rcš In Josip rfcly. Za shod jc vladalo veliko zanimanje. Vsi spodnji lokali Narodnega doma so bili nabito polni. Dr. Roš Je v daljšem govoru slikal ncvzdržr.ost sedanjih strankarskih razmer, razkril ogabnost klerikalne politike, onemoglost NSS, razočaranje, ki se pripravlja za SKS in razdrapsnost ostalih socialističnih strank. Opozoril jc tudi na nevzdržnost kmečkega stanu v Sloveniji, ki ga istotako tišči k tlom neznosna draginja. Podporo bodo našli kmetje le v JDS, ki ni razredna stranka, ampak sloni na stanovski skupnosti Omenil je obširne socialne reforme dr. Kukovca, branil solidne naše trgovce In žlgosr.1 na-vijalce cen. Bavil se je obširno tudi z obuonira položajem uradnišiva. ki fo'»
vrenčič.
*	S K Ilirija v Ljubljani priredi dne I. marca t. I. v veliki dvorani hotela Ti-voii družabni večer z izbranim sporedom: I. Komične točke. 2. Prvovrsten čarovnik. 3. Pevski zbori Mod točkami svira godba Dravske divizije. Začetek ob 8. uri, konec db 1. uri. Vabljeni s-: člani vseh športnih kk-bov ia prijatc! športa.
*	Dijaški kuhinji Domovine je daro\„'. v počaščenje spomina dr. Tavčarja 2UC dinarjev g. Fran Arko. Hvala!
*	Kino Malica v Ljubljani predvsi; oc 26. — 28. t m. krasno filmsko dramo 1 6 dejanjih s pradigro Salto Mortale. V glavnih vlogah so filmske znamenitost Eugen Alepfer, Grite Hegesa, Hcni
in Aibert Stcinruck. Za marc so na pot: znameniti filmi: Brodoloma'. Lumpaciu.-Vagabundus in Lucrecia Borgia.
*	Izgubila se je v nedeljo zve&r v dramskem gledališču v Ljubljani črn.-boa; oseba, ki jo je pobrala. Je znatia ii se prosi, da jo odda na naslov g. O. Cliristof, uradnik pri upravi «Slov. Naroda», ali pa na policiji
*	Jugvslovensko akademsko društve. «Triglav» v Zagrebu sklicuje za prihodnjo soboto, dne 3. marca, ob pol osmih zvečer v društvenem lokalu III. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom-čitanje zapisnika, poročilo odbornikov-volitev novega odbora in slučajnosti.
*	Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja Javna odborova seja v sredo, dne 2S. februarja ob 20. uri v vdiki dvoran! Mestnega doma. Društvena pisarna dai-"-članom informacije Sv. Petra cesta štev. 12. pritličje d esc o.
oxrsace vesti
» Minister Zupanič in ljubljanski mandat »Pravda» poroča: Minister brez port-felja dr. Niko Zopanič je doživel ueču-
üospoöarsivo
-~r, kjer s^ oc	—,— — , .	-
ka dr. Valentekovič in pa predsednik j sitega pravilnika.
ditev liste, je ostal g. Zupan i 2 brez li- dratni kilometer pride torej samo SS me-
kraievne organizacije JD3 dr. Blaža-' * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl 3te_ Zaka: pot0jn g. pa&č potrošil to- trov ielcznice. kar je v primeri x dru-
J. . ___"	t	, ,	nm	i Iß nrnsn »T. _ , . • ■	________.1 •	n..	. . . _	- __»__,_ 1.1-:..
kovič Včeraj dopoldne so položili v;včoraj opoldne na Rimski cesti 16 gosp. Zagrebu Tuškanove zemeljske ostanke i Ivan Jeras, vpokojeni žei. strojevodja, k zadnjemu počitku. Sprevod se je vr- v starosti f.7 let. Pogreb bo jutri ob 16. šil z državjega, kolodvora, kjer so bili «rL — Isti dan je umrl v Čopovi ulici
liko denarja in ali ga mora sedaj dr. Zupanič vrniti? Najbrže je on to sam napravil. da ne bi dno 18. marca pretrpel
„„_______________ ______ . „ __________.	še večjo sramoto: da dobi manj kroglic
zbrani zastopniki državnih in vojaških št. 21 upokojeni železničar g. Anton od 5teviia podpisnikov? Vse to naj g. oblasti, veliko število društev z zasta- IBazarič; pokopljejo ga jutri ob 14. pažič natančno preišče. V vsakem sluča-
gimi državami relo mala dolžina.
Državne lastnine je ed celokupnega jugoslovanskega omrežja 5165 km ali 55 ki se delijo v normrJnotime (3129 km) in ozkotirne (1998 km). Dvo-tirnih prog v državni posesti je le 38 km.
vami in na tisoče občinstva. Cerkvene 'uri. — Dalje so umrli v Ljubljani gosp. ^ pa je po;re^n0, da g. Niko odide iz Državne železnice upravljajo obrat še po
_	_ __T* _ A _	_ _ _ — 1 .. 1	OO frt	-	■ -	.
obrede je opravil nadškof dr. Bauer.!Frane Špacapan, v Celju dne 23. fe-: vlade.
Dobava opreme za razne delavnice. Pri Odclenju za mornarico v Zemn-nu se vTši 17. marca druga oiertalna licitacija glede dobave opreme za moter-
j.V3, no-mehanično delavnico, za mizarsko dc-iavnico in za kovačnico.
iavnico in za kovačnico. Dobava desk In gradbenega lesa.
Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboticl se vrši 13. marca pismena ofer-talna licitacija glede dobave raznih des1-in gradbenega lesa.
Dobava čevljev. V pisarni uprave Zavoda za izradu vojne odeče 1 v Beogradu (Dcnji Grad) se vrši 18. marca cb
2GC0 km privatnih prog, ki so večinoma '1. dop. ofertaina licitacija glede dobav
poiiojn
je predsednik dr. Janiček, imenom de- j P a n c. N. v m. p. mokratske stranke pa predsednik bivše skujiščine dr. Lukinič. V sprevodu bo bili mod drugimi pokrajinski namestnik dr. Cimič, župan Heinzl. armij-ski komandant general Tucakovid, biv-šj minister Svetozar Pribičevič, predsednik na.odne skupščine dr. Lukinič z mnogimi [»oslanci, bivši predsednik hrvatskega sabora dr. Medakovič in na-čelstvo hrvatske organizacije demokratske stranke.
*	Requiem za dr. Tavčarjem. Včeraj dopoldne se je mila v ljubljanski stolni cerkvi svečana žalna maša za dr. Ivanom Tavčarjem, katere so se poleg pokojnikove rodbine udeležili v zastopstvu vlade veliki župan dr. Baltic. za mestno občino ravnatelj dr. Zamik, delegat ministrstva financ dr. Šavnik. zastopniki vojaških in civilnih oblasti in veliko število občinstva, ki je s tem najlp[iše dokumentiralo, kako globoko spoštuje zaslužnega narodnega delavca tudi preko njegovega groba.
*	Zagrebško Sokolstvo In dr. Ivan Tavčar. Upravni odbor zagrebškega so-kolskega društva I. ie na svoji zadnji seji sklenil, da se v počastitev spomina dr. Ivana Tavčarja razobesi v društveni čitalnici njegova slika v vrsto vseh ostalih sokolskih delavcev SIo-vanstva. Za celokupno članstvo pa se priredi predavanje o sokolskem življenju in delu br. dr. Ivana Tavčarja.
*	Kraljica študira našo književnost. Univerzitetni profesor v Beogradu dr. Bogdan Po]>ovič je določen, da predava naši kraljici Mariji srbski jezik in zgodovino književnosti vseh treh plemen troedinega naroda, profesor Tiho-mir Gjorgjevič pa jo bo poučeval o zgodovini, geografiji in etnografiji naše države.
!dat v Titlu. V Šovu je bil neki dr. Popo- V posesti družbe južne železnice se * Žalna seja «Kola jugoslov. sester» jvič okrajni zdravnik. Ob novem letu je nahaja 755 km. od teb le 22.7 km ozko-v Ljubljani za dr. Iv. Tavčarjem se je bil premeščen v Novi Sad, za njegovega ; tirnih prog. zato pa 238 km dvotirnih in
vršila v nedeljo ob 15. uri v društveni dvorani, kjer je bila med palmami postavljena v črno ovita Tavčarjeva slika. Članice so se udeležilo seje v častnem Številu. Otvorila jo je podpredsednica ga. Vida dr. Baltičeva. ki jo imela nato globoko občuten nagovor. V uvodu je povdarjala, da sočustvuje vse narodno ženstvo z boljo svoje predsednice g. dr. Tavčarjeve, ki je bila svojemu velikemu možu vzorna žena in mu .je z vzdržava-njem srečnega domačega ognjišča omogočila. da jo mogel posvečati vse svojo velike zmožnosti javnemu delu. Ga. Baltičeva je nadaljevala: «O slovenski ženi je sodil in mislil dr. Tavčar kot malo kdo. V njeni pridnosti, skromnosti in preprosti dobrosrčnosti je i3kal in našel vso njeno lepoto in vrline; zato ji kliče tako lipo: «Slovenska kmetica, ša vedno te premalo spoštujemo. Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi te ne podrl kak vogel hiše. Malo imaš od življenja, uboga si mučeuica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina skupaj ostala. Te j domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno v slami in pod raztrgano odejo ter ieš, kar možu in otrokom ostane!» Kaj ne čutiš ob tem slovenska žena, kako mehko ti njegova roka z nepopisno lepo gesto gladi čelo?! --In občutek te mehke roke nosi slovenska žena vedno ponosno in zavedno b seboj kot diadem na tvojem čelu in kot biser v tvojem srcu. In ?? mnogo lepega, in vzvišenega je razodel svojemu naiodu, še mnogo dragocenega mu je daroval». — Svoj govor, ki so ga poslušalo članico stoje, je zaključila govornica s klicem: «Plava, spominu dr.
I Ivana Tavčarja!» — V spomin nmrle ge.
Izplačilo tretjega kupona 7odstotne-
naslednika je bil imenovan zdravnik "iz 104 enotirnih prog. Skupno zavzema ??a Investicijskega posojila. Po caredbi Beograda, ki pa jo končno odklonil po- 1 južna železnica 8% celotnega jugoslo- finančnega ministrstva ie stavljena gene nudeno mu mesto. Da bi okraj ne ostal ■ vanskega omrežja.
brez zdravnika, je trgovec Bole nabral Poleg južne železnice je 5e nekaj manj-54 podpisov svojih rojakov za nameSče- I Aih prog, ki so v skupni dolžini 85-1 km nje dr. Gregoreka. ki je kot zdravnik na- vse ozkotirne in last raznih privatnih stan jen v Rajhenburgu ob Savi. Dr. Gre- j podjetij (Guttmann, Steinbeiss itd.). Slu-gorek, rodom Ceh, je bil leta 1919 na- i stanjen v Sovu in je bil med tamošnjim ! prebivalstvom splošno priljubljen. Pod-
ralni direkciji državnih dolgov na rai polago pri Narodni banki v Beogradu vsota 17,500.000 Din zaradi izplačani« tretjega kupona 7odstotnega investicijske ga posojila, Izplačilo, katerega rok jc
ži.io pa obenem javnemu prometu, zato j 15. marca 1923. bodo vršile po pravilni smo jih omenili.	!•) Generalna direkcija državnih dol
*	Potrditev župana dr. Perica. KraljjKohelj so članico nabrale za društvene Aleksander je potrdil izvolitev dr. Lju-: dobrodelne namene 235 Din, nakar >e «levita Perica za Ijubljanskoga župana Ua podpredsednica zaključila dostojno in se bo vstoličenje novega župana vr-¡žalno manifestacijo.
šilo že ta teden.	j * Osebna vest.'iz Ljubljane v Celje je
*	Jugoslovanski episkopat za nova j prestavljen kot telovadni učitelj na drž.
narodno himno. Jugoslovanski katoli Ski episko[>at je. kakor poročajo beo grajske «Novosti», kompetentnim državnim faktorjem predloži! prošnjo, da
1
Državne železnice so upravno razde-pisovalcl so se torej obvezali, da dr. Gre- j Ijene na 4 ravnateljstva, in sicer: Beo-goreku za slučaj nameščenja v Sovu grad, Subotica, Sarajevo in Zagreb. V osigurajo bivališče. Toda na intervenci- 1 splošnem so vse direkcije glede razsež-,io tamofinjega okrajnega zdravnika je ;nosti in dolžine prog zelo velike in okor-policija prepovedala nadaljnjo zbiranje , no urejene, zato pa tudi naš promet ni podpisov, trgovca Boica pa ie novoead- na dni stopnji, kot n. pr. češkoslovaški, ski župan dr. Petrovič postavil — pod j Dolžina prog v posameznih ravnatelj-pollcijsko nadzorstvo. Vsako jutro ob os : stvib je nastopna: Zagreb ima večinoma mih se mora trgovec Bole javiti pri ob- , samo normalnotirne proge v dolžini finskem «notarijuSn» in policijskem vod- '2700 km. Beograd ima 2327 km, Subotica ji in čez dan ne sme zapustiti občine. Po 11728 km in Sarajevo (ozkotirna direkci-licija in orožništvo se lahko ob vsaki Ija) samo 1001 km. Ce primerjamo s temi uri osvedočita, ali nevarni Bole fa ni jdhekcijami bivše direkcije avstrijskih oduesol pet Prr.lv proti tej odredbi pa j železnic, ki niso bile najslabše, potem da se poviša ležarina 10 na 30 Din je nedopusten. Tako mora trgovec Bole I lahko mimo trdimo, da so naše direkcije od vagona na eno uro. Na ta način m: trpeti radika!sko pokoro zaradi zavzema- 'mnogo prevelike in zato nujno potrebne nja za. zdravnika slovansko narodnosti, delitve. Tako bi se morali deliti direkcije in — kar je glavno — ne more kot kan- ¡Zagreb in Beograd ne samo gleda dolžine didat niti med svoje volilce...	i prog, temveč tudi glede pomanjkanja
* 0 razpadu «Grla» v Djakovu smo | rlourega upravnega aparata. S primerno	_
prinesli v «Sokolskom Vostniku» dr.o 13. korekturo in delitvijo posameznih ravna- ! goslavijo, poroča, da je pripravljena ar-februarja notico, posneto po g!a«:lu sa ! teljstev bi se dala mnogo boljže osredo- I jati vsa potrebna trgovinska pojasnih greliške s-okolske župo. Z ozirem na to'točiti uprava v ravnateljstvih Ljubljana, 1 našim trgovcem, ki kupčujejo s Ceske-notico nam pošilja fcedaj djakovaki j Zagreb, Beograd, Niš, Subotica in Sara- slovaško in jim ob njihovem prihodu^ v «Orao> pojasnilo, v katerem izjavija, da !jevo ter v obratnem vodstvu Split za dal- ™ za časa brnskeza izleta društvo ni št/?- imatinske proge, dokler no bodo zvezane !o 45, aaipak 126 čiynov in članic, od : z. ostalim omrežjem, katerih iih je potovalo v Brr.o 52. Vsi j Končno bodi povedano še, iz katerih da so krili potne Etroške sami. kakor so j prog je nastalo železniško omrežje v Juri tudi baje csmi nabavili kroje, fikof ! roelfviji. Bivša Avstrija je prispevala s Aksamovič ni prispeval n'ti za eno niti 143-5 km državnih železnic, bivša Ogrska ^a drugo. Naposled izjavlja odbor, da iz ¡z 1-118 km državnih železnic. Bosna z
993 km bivših deZolnih železnic in 104 km vojaške železnico. Dalje je imela bivSa Srbija že 1616 km prog, v naši državi pa ra socialno politiko je baje posebna ko- jsn ja do ?edaj na r.ovo zgradilo 5922 km. "»'sija priče-a zbirati gradivo v s vrbo | Razen južne (755 km) in drugih privat-podelitve miloščine onim državnim nrad 'nih prog, jo naše omrežje prodobilo od nikom. ki so bili zaradi onemo-rlorti od- ! Avstrije ?e 250 in od Ogrske 2409 km
Orla ni prestopil noben član v separatistični hrvatski «Sokol». * Za onemogle uradnike. V ministrrtvu
gov, 2.) oblastna finančna uprava v Novem Sadu, 3.) okrožne in sreeke finančna uprave. 4.) blagajne finančnih delegacij in davčnih uradov, 5.) postna hranilnic.-, v Sarajevu in čekovna urada v Zagreb: in Ljubljani preko področnih pošt, 6.) občinska sodišča v Srbiji in Črni gori, 7/ banke, ki so vršile vpisovanje tega po sojila.
= Povišana ležarina. Prometno mlr.: strstvo je gleda na to, da mnogi trgovci in uvozniki puščajo iz malomarnosti blago predolgo časa neiztovorjeno po kolodvorih in ovirajo s tem promet skleni!'1.
sli minister prisiliti prizadete, da boč« hitrejše izpraznjevali vagone.
«=> Uvozna In Izvozna družba «Čeho jug» Praga-Ljubljana, ki se bavi z izvo
zom in uvozom med Češkoslovaško in .1«
Praco iti v vsakem oziru na roko. Pisarna družbe «Cehojug» se nahaja v Praji 1. Sta.omestskč ndm. 6, iju". /m-ko zu stopstvo pa se nahaja v novi palači Ljubljanske kreditna banke (vodja dr. V Radej).
= Zlati carinski nadavek v Nemčb'
znaša od 28. t. m. do 6. marca 595.400%.
dne 26 fet.r.
zulatu v Ljubljani, Breg št. 8 in oficiel-
se vprašanje razobešenia državnih za-|škega vzorčnega ve!ese?ma se dobivajo stav in pevania himne po cerkvah ob ;Za ctno 20 Din pri češkoslovaškem kon-
praznikih vendar že končnoveljavno' " ..............
reši. Eniskorat je obenem predlagal, kako naj bi se rešilo to vprašanje. On jc mnenja, naj bi se ob državnih praznikih razobeš-ile na cerkvah samo državne zastave, na župniščih fst državne ali narodne. Glede [»evanjn himen po cerkvah izraža episkopat mnenje,
realno gimnazijo g. Stanko Jurko. Dosedanji telovadni učitelj prof. Gorečan 1 puščeni iz državne služba pred potekom | ;,esebnih prog v državnem obratu. S. je dobi bolezenski dopust. ° Legitimacije za poset šestega Pra-
Jcsetih službenih let
* Zastrupila se je v Gornji Šiški ga. Ambrož:Č8va, ki je imela v najemi gostilno pri «Matjann». Kaj je dobro in radodarno ženo pognalo v tragičro umri.
naj bi se takoj razpiral natečaj za te- nada premestil v Mursko Soboto, ker je sedilo in komjiczicijo nove narodne ;b:i f»o čss — član «Orjune». himne za celo našo ujedinjeno domovi-j * Premeščen !a uradnik obmehie poli no zaradi tega, ker slovenska in hrvat-icije na Rakeku g. Arsen Dr.-.g:čevič \ ska himna ne odgovarjata cerkvenim 'Oroslamoš na madžarski graniti. G. Drn-predpi^om ne po melo<i'ji, ne po vsebini. srbska himna pa po svoji vsebini ne odgovarja državr.opravneinii in političnemu položaju. Episkonat motivira svoj firedlog s tem. da bi se na omenjeni način izognili neljubim incidentom, ki se dogajajo skoraj ob vsakem državnem prazniku, ziasti v prečan-skih Krajih.
* Gosp. Pašic r.e pride v Ljubljano. «Beogradski Dnevnik» javlja, da je g. Pašiča tako razjezilo dejstvo, da dr. Zupanič ni dobil v Ljubljani niti celih 100 radikalcev. ki bi [»odpisali njegovo kandiJat.no listo, da radi toga sploh
nem zastopstvu pri tvrdki Aloma Com- nj znano. Pokopali so jo včeraj v Drav-panv, Ljubljana. Kongresni trg št. 3 ter i Ijali.
njeni podružnici v Beograda, Sremska 1 * Dvaiajstlstni n-.criicc. V Novem Pa-uiiea 9.	j "aru je 12!etni deček Vuk Obradovič v
* Premestitev zaradi prijainištva j prepiru ustrelil s puško svo'ega prijate-«Orjuni». Namestnik Hribar je maribor- j'j» Vukašina Trifunovioa. Dečka so za-
skega policijskega komisarja g. dr. Str- ! P!'i.
ne pride v Ljubljano.
*	Zeboi imun. Danes, v torek, bi se imela vršiti pred okrajnim sodiščem v Mariboru zopet razprava 0 tožbi drja. Reismana in štirih na|Trednih akademi kov proti Zebotu, ker mu je bilo v soboto po sodnijskem slugi vabilo k razpravi dostavljeno; Zebot pa je medtem poslal sodišču dopis, s katerim vabilo s hvaležnostjo vrača, da je kot bivši poslanec in namestnik v finančnem o. I boru še vedno imun. Lahko bo torej še naprej pljuval ¡>o svojih političnih nasprotnikih, ne da bi ga mogla doseči roka pravice.
*	Češkoslovaški sanatorij v Drlma
Drzno razbojnlštvo sredi Beograda.
Krnet Slavko Seljakovič iz vasi Sušice v valjevskem okrožju je šol v Beogradu na kolodvor, da bi se vrni! (lomov. V Bo «maki ulici ga ustavi neki mladenič, ki se mu predstavi kot policijski a^ent in
gičevič ima svojo rodbino že vsa lata pod laško okupacijo. To dni. ko se bo j '-ahteva od njega dokumente. Mladenič vršila evakuacija, so ga pognal: tja da- ■ konstruira, da dokumenti niso v redu in leč v Vojvodino, iz enostavnega razloga, ¡odpelje kmeta v komisariat topedarske
ker g. Dragičevič ni — radikal.
i komisije, kjtr naj bi se dognala kmetova
Za nrv o porotno zasedanje pri okrož- i identiteta. «Detektiv» Je odvede! kmeta nem sodi"ča v Celju so doserlaj razpi- v Topčider in mu v nekem gozdiču ukra >-.ini sledeči porotni slučaji: 5. marca: w 3000 Din. Policiji se je posiečilo še Kar! Pene, umor; predseduje predsed- |!stega dne prijeti razbojnika, vojnega be
-—1:-.a.. p„i.-i.	------ ^npr.i	MilnriAvlPi nn nr>klii.f
nik okrož. sodišča dr. Kotnik. 6. marca: Ivan Suhodolčan in Matija Lapornik, uboj: predseduje višji sodni svetnik dr. Friderik Bračič. 7. marca: Janez Viz ak. umor: Janez Pilili, umor: predseduje višji sodni svetnik dr. Ivan Prcmšak. 8. marca: Valentin flercl, uboj, Martin Petan, uboj; predseduje sodni svetnik Valentin Levičnik. Pred poroto prideta ša dva slučaja: Ivan Ptrgar, umor. ki je bil že lani pred poroto in Alojz Zorčič, uboj.
* Kancelar dr. Seipal pri velepodjetju Arko v Zagrebu. V nedeljo se je avstrijski kancelar dr. Seipel na povratku iz Beograda na Dunaj s svo';ir.i spremstvom
ustavil v Zagrebu in si ogledal nekatere znamenitosti mesta. JTed drug-im je po
gur.ca Blagoje Milanoviča, po poklicu pekovskega delavca Iz Kragujevca. Pred 12 dnevi je zbežal od svojega polka v Kruševcu,- kamor ie prišel ?ele pred ms-secem dni v vojaško službo. Z!oč'nec svoje dejanje priznava in so naili pri njem tudi veča del ukradenega denarja; samo fOO Din je že zapravil.
• Velika tatvina v Mariboru. V stanovanje Franceta Cinka v Mariboru so vdrli doslej neznani storilci ter pokradli obleke in perila v vrednosti 74.000 kron.
H
HJKELJ.
češkoslovaški trg. Iz 2atca poročajo: Na trgu se je plačalo prošli teden 580 — 615 Kč, za prvovrstni hmelj tuui do 659 Kč za 50 kg. Na deželi so cene nazadovale in so bile povprečno 550 Kč za 50 kg. Hmelj predlanskega (1921) pridelka sc je plačal po okoli 370 Kč. (1 Kč je nad 3 dinarje).
TRŽNA POROČILA. /f-^bSkl sejem (24. t. m.) je zopet slabo uspel. Dogon je bil neznaten. Cene za kg žive teže so bile: bosanski voli II. 10.50 — 10.75, 11!. 6.50 — 6.75, teta 14.50 — 15.50, sremske svinje 2SJ5.
Zagreb, devize: Dunaj 0.1465 - 0.1470 Berlin 0.460 — 0.475, Budimpešta 3.46 — 3.50, Bukarešt 50.50, Milan 498 — 50*. London 488 — 491, Nevvyork ček 103JŠ
—	104, Pariz 628 — 630, Praga 309 — 309.50, Švica 1915 — 1960, Varšava 0.22?
—	0235, valute: dolar 101.50 — 102.25. avstr. krone 0.142 — 0.143, češke 304 — 30b, madžarske 3.30, funti 480, iranki 620. lire 490 — 492.25, efekti: Ljubljan. kreditna 210, Slavenska 102 — 103, Pra-štediona 1145 — 1147, Slov. eskomptn? 159, Dubrovniška paroplovna 1400, Ljubljanske strojne 165, Trboveljska premo-gokopna 835 — 870.
Beograd, devize: Bukarešt 51 — 52 Berlin 0.44 — 0.45, Dunaj 0.145 — 0.149. Budimpešta 3.50 — 3.60, Solun 113 — 119, Sofija 60 — 60.50, Praga 305 -305.50, Ženeva 1950 — 1970, Milan 49.'
—	497. Ncwycrk 102 — 104, London 49 1
—	492.
Ctirih: Berlin 0.0236, Newyork 532.2.",
Seno se je tržilo po 175 — 205 dinarjev j London 25.06, Pariz 32.50, Milan 25.br,
za kvintal.
Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Pšenica baška, 2 in pel vagona, po 450 in 452; ječmen baški, ponudba, .312.50; oves baški, prodani 4 vagoni po 290; koruza baška nova, 2 vagona po Rim 164.75, Budimpešta 113.75, Pari;. 235; zaključek za april, 13 vagonov po 207.25, London 160?/„ Newyork 34.10. 260 — 252.50, pariteta Zemun, 1 vagon Curili 644.75, Beograd 33.8750.
Praga 15.7750, Budimpešta 0.18, Bukarešta 2.60, Beograd 5.1250, Sofija 3.10, Višava 0.0105, Dunaj 0.0075, avstr. krone 0.0075.
Praga: Dunaj 4.7250, Berlin 14.8750.
po 262.50; zaključek za april, 27 vagonov po 280 — 2S5; fižol beli baški, prodana 2 vagona po 412-50 in 420; moka baška «G0», prodana 2 vagona po 662.50; «9», ponudba 662.50; «2», ponudba 637.5; «6», ponudba 525; «7», ponudba 455; «8»,
Berlin: Dunaj 32.11, Budimpešta 77 . Milan 109.226, Praga 66.932, Pari.-138.403, London 106.483.12, Newyor' 22.693.12, Curih 425.932, Beograd 21.54;
Dunaj, devize: Beograd 6S4 — 68\ Berlin 3.15 — 3.25. Budimpešta 23.70 —
ponudba 275: otrobi, prodana 2 v-cona 23.80, London 334.500 — 335.100, Miiar
po 165.
DOBAVE. Dobavfi mila. Pri Odelenju za tnor-• Svetlo-reUlama «Saturn», ki predva- i narico v Zemunu se vrši 16. marca ob ia vsak večer več ur javno na prometni d°P- druia oiertalna licitacija glede Aleksandrovi cesti poleg palače Ljub- dobave 10.000 kg pralnega mila.
..........• • -	Prodaja železne strugotine. Pri
avnatcljstvu državnih železnic v Subc-
Ijanske kreditne banke, vzbuja občo po- \ zornost ter je velike koristi za interesen-
3411 — 3419, Ncvvyork 71.075 — 7U25 Pariz 4319 — 4331, Praga 2102 — 210?. Sofija 417.50 — 418.50, Varšava 1.40 — 1.50, Curih 13.345 — 13.375, valute: dc larji 71.000 — 71.300, levi 396 — 400, n. marke 3.15 — 3.45, funti 332.800 -333.800, franc. frank! 4260 — 4290, Ur.. 337.750 — 339250, dinarji 679 — 68? poljske marke 1.30 — 1.60, Icjj 344 —
setil tudi tvornice"včle^djcifs gospoda te. Naročila sprejema tvrdka Aloma Com ticl se vrši 16. marca ob'lL dop. draž-! ^„e^^^rkJSenl?^ Vladimir ja Arkota ter i-razi! svoje ob- - anončna in reklamna diužba t o.," 23- 30 ton strugotine od železa. | ,gr0"e ^	maG2- krons u-yu
Sudovanje nad modernimi tvomiškimi na v I-iublani. Kongtesni trg 3.	Dobava bencina. Pri upravi držav-| __
pravami in vclikopofeznim obratom te
* Cevlii domačih tovern Peler Ko- "'h monopolov v Beogredu se vrši :7.1 0dcovorn, uredni-k Fr Brozovič Ci.fi. Češkoslovaška vlada je podala j industrije. Pri poslovitvi je dr. Seipel ča- ! zina & Ko. z znamko «Peko» so naj- marca ob 11. dop. oiertalna licitacija	trd-iateli KonTorrfi .l,.tr?, pred kratkim 5G železničarskih otrok :~tital lastniku tvonne in obžaloval da boljši in najcenejši. Zahtevajte jih po- zicde dobave 100 tisoč kilogramov ben- j 7, , u .......- ■ • 1 ' vsod. Glavna zaloga na drobno in debelo | cina. 1 Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Ljubljana, Breg št 20 in Aleksandrova ' cesta št. 1.
na zdravljenje na Lapad pri Dubrovni-jmn čas ne dopušča, da bi se še temelj-ku. kjer ustanovi otroški sanatorij. jteja seznanil z napravami tvornic in nji-
* Izprememba pravilnika o stanova-j hov:mi produkti, njih. Kakor poročajo iz Beograda, jc j * Zborovanje mariborskih železnlčar-ministrstvo za socijalno politiko skle-Ljev. V nedeljo dopoldne so sklicale vse nilo. da izpremeni nekatere odredbe strokovne železnič-arske organizacije v
pravilnika o izvrševanju stanovanjske ga zakona, ker so se v kratki dobi praktične uporabe pravilnika [»oknzale znatne pomanjkljivosti, katere je trebi popraviti. Zlasti je treba novih odredb glede odiovedanja stanovanj v Srbiji
Götzovo dvorano zborovanje železničar- i
Frsomtna strolepislia
sanicsfojna pisarniška moč
Vremensko
l.inbljana. 26 frbni rjn t*i-23
poročilo
l.iiit lian* 30f> in n-ifi mnrie.:
in Črn: gori. ker so upravne obla.rtiijo zahtevajo zp. nrsdništvo in delavstvo
jev, na katerem »o poročali posta ienačel-j išče primerne službe. Je sedaj dr-, nik Mohorko, obe. svetnik Krajnik in žavna uradnica izven Ljubljane; ker i
pri današnjih razmerah ne more izhajati, a nima izgleda, da bi prišla v Ljubljano, kjer bi lahko živela pri
drugi o boju uradnikov in delavcev južne železnica vočiiled podržavljenju za svoje pravice. Soglasno sprejete resobici-
tamkaj največ grešile, postopajoč samovoljno pri izvrševanju pravilnika, ilinistrstvo za socijalno politiko je od-
v slučaju podržavljanj», da se ohranijo vsaj dosedanje bonitete. Shod je bil je. <S. V.» na «Dravo «Jutra» v Liub-lo dobro obiskan.	\	Jjoni.
i
rtariših, je prisiljena državno službo « ¡ * ' zapustiti. Cenjene ponudbe pod šifro i, ¡nÖc,«!
Kraj opazovanja	ob	Zrarui tlak	Zračna temperature	Veter	Oblačno O-IO	Padavini.' mn)
Ljubljana .	7.	768 5	1-0	brezvetra	meeia	48
i.jiitujMoa .	14.	7!>Si	32	J ig	obiačoo	—
Ljubljana •	žl	75R-9	-0 7		rneiia	—
/aereli . .	7	'581	•J-O	hr?zvetra		2 0
Beojrad .	7.	7559	2-0	mg. v*h.	več ohl.	2Ü
HBJJ , .	7.	757 4	50	tre? «c it i	ci^ela	—
i raca . .	7.	755 5	1 0	-	dei	1-0
ir.Ottust, .	7.	767 6	ao	-	oblačno	50
V Ljuč-iaa:	Darottettr utsiau. nižja. Snlnee nthiia ct 6 15. za-tais					ob I7 it
_ (
£L Zevaco j
„Krvavi kardi
Zgcdovisski roman
Siije, ki je prifrčalo kardinalu pred r.oge, se sedaj dvigne, vse oznojeno, raztrgano, krvavo, pokrito s prahom, kajti cčividno se je bilo krepko postavilo v bran, sope, pljuva, prska, kašlja, grči, renči brezzvezne besede, nazadnje pa se obrne k častniku in mu zaluča v obraz:
«Tepec!»
«.....!»
«Mir!» ukaže kardinal. «Kje je Trencavel?»
«Trencavel? Pa saj je, da izgubiš glavo! Oni; trdijo....»
«Tiho, Rascasse!.. Govorite, častnik!»
«Rascassc?» zajeclja častnik ves začuden. «Kaj, Rascasse? Oj, pa saj Trencavel...»
«Kje je Trencavel?» vpraša Ri-chelieu s povdarkom strnjenega srda.
Molčanje objame čudno skupino. Oni, ki poznajo gospodarja, se polagoma odmikajo proti vratom in skr-be, da mu pridejo izpred oči, častnik. pa, ves bled, se zravna in se pripravlja na obrambo, kakor ljudje, ki so bili po krivem napadeni Na to poroča na kratko. Rascasse popolni za njim poročilo. Oba potrjujeta: Brez dvoma so torej prijeli Trenca-vela na montmarirskih vratih, in vsak čas ga bodo spravili semkaj. Zadeva z Rascassom je le neprijetna pomota. Corignan pa je padci v boju z vaditeljem Montariolom.
Svršetek tega prizora je bi!, da jc častnik dobil ukaz, naj se javi sam
v zaporu. Rascasse pa trepeta In ča- j
ka, da zadene tudi njega povelje, naj j se poda v Bastilio. Misli si: «Na sre-. čo je Corignan mrtev. Na srečo!» :
Kardinal zares nekaj piše na svoji mizi Tudi pater Jožef piše nekaj. Rascasse bi dal sedaj nekaj dni življenja, da bi mogel pogledati, kaj pišeta.
«V Angersu ste mi napravili veliko uslugo!» se oglasi kardinal čez nekaj časa in Rascasse se mu globoko prikloni, na tihem pa se je še bolj prestrašil: Pa ne, da bi bil tisti Saint-Priac morda izdal...
«In odtlej ste ml še dalje zvesto služili, zato vam ostane glava zdrava, toda...»
In napravi kretnjo, kakor da hoče pozvoniti. Toda pater Jožef ga ustavi in nadaljuje njegove besede, obenem pa nudi Rascassu zapečateno pismo:
«Prijatelj moj, odpuščeno vam je torej, da ste pustili ubiti Corignana in da vam je ušel Trencavel... Njegova ernincnca govori o izkazanih uslugah. Toda odpuščanje jc treba zaslužiti! Zato nosite to pismo pod-priorju kapuešnev in izvršite potem povelja, ki jih dobite od njega.»
Rascasse je ves radosten in zmeden, zato samo poljubi roko sivi eminenci, vzame pismo in oddirja, kakor ukazano. Richelieu vprašujoče pogleda patra Jožefa, ki se samo nasmehne in mesto odgovora pravi:
«Torej počakajva Trencavcla!»
Četrt ure poteče. Potem se naenkrat pojavi iz predsobe slišen trušč, kakor poprej, baš v hipu, ko se oglasi pater Jožef iz svojih misli: «Ti ubogi Corignan ti... nocoj bom dal zanj izmoliti posebne bilje!»
«To pot je on!» prav! Richelieu.
«Auribus!» se dere tačas zunaj znan glas. «Auribus ambol» v pa-roksizmu ogorčenja.
«Kakšen glas?» vpraša nenadoma kapucinski prior in poskoči
Toda vrata so se že odprla In kakor iz topa izstreljen In brez dostojanstva prifrči v sobo Corignan, za njim pa dva trije stražniki, ki ga drže za ušesa.
«Tako delajo z menoj!» se glasno pritožuje Corignan. «Za ušesa! Auribus, auribus ambo! Na kolenih prosim vašo emincnco...»
Novo pojasnjevanje je bilo kratko, viharno, polno bliskovitih treskov. Corignan odhaja v kapucinski samostan s poveljem, da se javi predstojniku, častnik pa odide k svojemu drugu v zapor...
Tako je ostal Trcncavel svoboden v trenutku, ko so ga dvakrat ujeli, enkrat v osebi Rascassovi, drugič v osebi Corignanovi.
«Potegnjen! Osramočen!» vzklikne kardinal bridko.
«Ta mojster borenja je mnogo opasnejši, kakor sem mislil!» pravi pater Jožef ves v skrbeh. «Bori se z orožjem, ki utegne postati smrtonosno !...»
«Mojster borenja je!» zamišljeno pritrdi Richclicu.
«Res, toda še hujše orožje je smešnost! Pazite nanj! Od sunka z mečem ozdraviš, če si pa do kosti osmešen, nikdar več! Francija se vam ne sme smejati! Od dne, ko se bo smejala, bodo njeni gospodarji odstavljeni!»
Stoje posluša Richelieu ta nauk, molče, pozorno. Potem se stresne in sikne skozi zobe:
«Bodite brez skrb!... flokler 6om
jaz živel, se Francija ne bo smejala!...»
Rascasse hiti po ulici Saint Kono-re proti samostanu kapucinov. Vesel je iz dveh razlogov, prvič, ker je Corignan mrtev, drugič ker mu je njsgova ernincnca tako velikodušno odpustila prejšnjo nerodnost. Tako hiti in govori sam s seboj:
«Res je, da mi je zločin Trcnca-vclov odnesel dvesto pištol, ki bi jih bil zaslužil z njegovo aretacijo. Sem torej brez novca. Toda pismo, katero nosim podpriorju, mi bo gotovo napolnilo žep...»
In priliki do podpriorja, ki prečita pismo, se nasmeje in ukaže vohunu, naj mu sledi. Tako korakata po dolgih temnih hodnikih križem kražem ter stopata po stopnicah, ki mciida sploh nimajo kraja. Naenkrat zapazi Rascasse, da mu sledita dva robustna meniha. Toda vkljub temu sledi podpriorju, ki ga vodi po hodnikih vedno nižje, dokler se v vlažnem in temnem hodniku ne ustavi pred obi-timi hrastovimi vrati, jih odpre, stopi v stran ter smeje povabi Rascas-sa z vljudno kretnjo roke: «Vstopite, gospod!»
Rascasse vidi temno luknjo. Strah ga pograbi, da kar zamiži. Napravi kretnjo, kakor da se hoče raje vrniti, toda oba robustna meniha ga pri-meta in z ročnostjo, ki dokazuje njuno veliko strokovno izurjenost, ga vržeta v odprtino. Temina požre našega Rascassa. Vrata se zapro za njim z votlim treskom. Rascasse se nahaja in pace.
Tukaj se spomni, da mu Je rajnki Corignan svoječasno večkrat pripo-
kapucfnov. Čeprav Je besen, d Rascasse vendar le ponavlja v duhu te pripovedke. Spominja se, ali vsaj vedoval o tej poboljševalnicl grešnih misli, da se spominja. Le enkrat se nervozno zasmeje: Osem dni zapora, štirinajst dni, mesec ali dva... kako lep dobiček! Enkrat pa že pridem zopet na svetlo, in ni vrag, da si ne bi iznova pridobil kardinalov©-ga zaupanja, saj vendar preveč vem.
Toda zave se, da se pod to samo-prevaro skriva strah, ki se ga pola-šča. Zave se. da mu šklepetajo zobje in da mu polzi po vsakem lasu znoi-na kapljica. Kajti ječa, v kateri se nahaja, ni prav nič slična oni, o kateri je pripovedoval Corignan. In pace je bila celica brez komodnost! sicer, toda vendar le nekoliko razsvetljena, imela je okence in dovolj prostora, da si korakal gor in do! in razmišljal svoje grehe. Tukaj pa je tema kompletna, prostora nikakršnega. Dva koraka, in zaletiš se v steno, niti najmanjši šum ne prispe semkaj... kakor da si v grobu!
Rascasse sede v kut, glavo nasloni v dlani in se tako skuša borit! proti strahu. Cez nekaj časa se mu zazdi, da so se vrata zopet odprla in da je nekaj priletelo po njih navzdol. Toda v črni temi ne vidi ničesar, in že misli, da se je sploh motil in da mu je razgreto živčevje za-glumilo kakšno nedoločno predstavo, kar zasliši sopenje poleg sebe, da se mu kar lasje naiežijo in da se mu glava zavrti v strašnem strahu. Glas! Neki glas je izrekel poleg njega besede, razločne in razumljive, in te besede so bile: «Rascasse je mrtev!»
«Mrtev? Ali sem mrtev?» vpraša slabotno Rascasse.
(Dalj» prihodnji?}.

iz vse kraljevine, urejene po posameznih strokah ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba
Z o. Z.	M*
imumi Hsnpsni trg 3 BEGU, Imùt ulica 9
Naznanjamo mn sorodnikom in prijateljem, da nam je asi dragi očka, stari očka, strie in Ust gospod
Anton Bazarič
upokojenec Jul. železnice
doe 26. februarja 1933. mirno preminul.
Pogreb nepozabnega bo r m-iio 28. februarja 1923. ob 8. ari po* poldne is hiše žalosti, Ûopora ulica 21, o» pokopališče k Sv. Križu. ▼ Ljubljani, da» S6. februarja 1j23.
Bloto&o fclQjQÎI ostali.
Kvaliteta čežkega blaga
gonfeurira a vsena svetom. Nakup istega je ¡••ljub vaiutni razliki še veilno ceneiši kot iz drugih držav. — Obiščite vsleJ tega VI. MEDNARODNI VZORČNI VELS3EJE32 V P&AGÍ «d II. do 28. marca 1.1. ter se poaluiite ngodnusti, ki se Vam trudijo, t. j 3U*/,»i pu rsast na železnicah, 7o'/„tii pri vizumih, preskrb» stai.«>»atija itd. Informacije in legitimacije ¿3 poeet daje Češkoslovaški konzulat iti velesejmski za-Uopnik AI.OMA CvJMI'ASY, anončna in reklamna družba z c. z., Ljubljana, Kongresni ir? 8.
rtovanje
obstoječe iz dveh do treh sob, ku hinjo in prltiklinami, v sredini mesta, se išče. Posredovalci nBgrado. Ponudbe pod „Takoj proti dobri nagradi" na upravo „Jutra".	296
s»!
M
Iščem prodajalko j
pridno, pošteno, zmožno slovenskpga; in nemškega jezika, katera bi even-1 tuelno tudi sama mogla voditi trgo-; rino z mešanim blagom na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. plač« ' dobra. Ponudbe pod „Samostojna'" j .Jutra*.
od II. do 18. marca 1923.
naj obišče vsakdo, ki želi novih trgovskih zvez.
Ugodnosti za posetnlkei
75 °/o popusta pri vidiranju potnih listov, 33 •/„ popusta pri osebnih in brzovlakih češkoslovaških železnic pri potovanju v Prago in nazaj.
Legitimacije
za ceno a Din 20* — se dobivajo pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, Breg št 8 in oficijelncm zastopstvu, tvrdki
ALOMA COMPANY, družba z o. z.
Ljubljana	Beograd
Kongresni irg 3.	Sremska ui. 9
na upravo „«i
S8S
Brezkonkurenčno, v vsej Jugoslaviji dobro vpeljano
INBITSTIilJSaO PODJETJE
v Sloveniji, dr. z o. z, z rednimi naročili, išče menično in hipotečno posojilo iz privatnih rok do zneska
Vi*» sorodnikom, prijateljem in znancem naiasnjc^c tufac vest, da je naš pre.iragi soprog, oče, »uri oče in tast, gospod
Ivan Jeras
strojevodja v pok.
dne 26. fehrnarja ob 12. nri, po dolgem ia maka polnem hiranja, r ¿7. lita tuiosti, previden i tolažili s», vere mirno » Uo-podu zaspal.
Pogrtb dragega pokojnika bo v »redo .¡ne 2K. februaria 1923 ob 4 nri popoldne iz h-Se žalosti liitnska cesta 16 ua pokopališče k s». Križu.
St. mala ta luiuiea se bo d»r>>tala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja t četrtek dne t. marca 1923. ob 7 uri zjutraj. V LJubljani, dne 26. februarja 1923.
Žslsjoča rodilu: Jeras, Breme, Brocco, Gašnot, P&siotsiK.
®€ pHi€@i
pripravnih za zgradbo vil, hiš in industrijskih objektov, iežečih v sredini in na periferiji Ljubljane
s© proda,
Naslov pove An. zav. Drago Beseijak In drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 286
Le kapitalistom Slovencem, ki želijo svoj kapital sigurno j in plodonosneje naložiti kakor v denarnih zavodih, se nudi | ugodna prilika. — Cenjene ponudbe z navedbo razpo!oi-; Ijivega kapitala in pogoji naj se blagovolijo poslati pod „industrijo«1 na upravo „Jutra".	sdt'
pred i 2 leti zidano enonadstropno trjlo z vrtom, lepim stanovanjem, ki M se dobilo potom izmenjave. Parke-
tirane sobe in električna luč. Ponudbe pod „Mirni dom" na An ravod DRAGO BESKLJAK, Ljubljana, Sodna ulita 5.	289
Francoska linija
Kupim Iokomobilo 35 konjskih sil v oporabnem stanju. — Ponudbe pod „kulno' na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubliana. Sodna ulica 5.
ZAHVALA.
313
Hsjkrajía Italja, «amo
<S dni ees ra ©rje.
G!-too zaítopstTS:
tato Éísií, d. d. » Zagraia.
Vszce listia It iiZifcM« pijas»! t irle
zastopnik 3van Kraker
LJubljana, Kolod.crska slica 41.
Ob priliki izgube naše nadvse ljubljene msraice. ozir. tašče, sestre, svakinje, tete itd, gospe
arije Celarc
gostMnicarke In posestnlce
»e vsem sorodnikom, prijateljem in znancem na j tople je zahvaljujemo ta tolažbe polno obiske za časa bolezoi racjke kakor za krasne darovane vence. č. 6. duhovščini, izrecno pa č g. p. Erostu za tolažilne obiske za časa bolezni, pevskemu drnštvu «Cankar" za genljive žalostinke pri hiši in ob odprtem grobu. sL požari.i brambi Sp. Šiška, ter sploh v«m spremljevalcem, ki so v tako velikem število spremili ranjko M zadnji poti.
Ljubljana-Sp. Šiška dnS 26. svečana 1923.
Mic! In Franc Lah»
Sv. ma=e zadnšnice se bodo darovale v gredo 28 t. m.
In ponedeljek 5. marca v cerkvi ?v. Fracči ka, Sp. Šiška, otedve ob 8. uri zjutraj.

Priloga nJutru" Št. 48, dne 27. februarja 1023.
Josip Holeček
Povodom današnje 701etnice njegovega rcjslva Holeček in Jugoslovani
Pred 25 leti smo bili slovanski novi-Barji le [»o |>oklicu tovariši, po srcu tujci in često nasprotniki, marsikdaj naravnost sovražniki. Vsi smo se zavedali. da smo ne vod noži, da je edini gpas slovanskih narodov v slogi, razumevanju in spoštovanju ter uvažo-vanju drug drugega. Saj so bili med slovanskimi novinarji odlični jotopisci. narodopisci, literarni zgodovinarji, prevajalci lei>oslovja in narodne poezije ter usrledni literati. Toda praktične duševne ujiorabe za dnevno politi čno_ življenje ni bilo ob vseh gomilah čeških, poljskih, ruskih in jugoslovanskih del. Marsikdo je znal pač nemški, francoski. italijanski ali angleški jezik poleg materinščine, a nobenega drugega slovanskega jezika. Novinarstvo se je borilo s problemi vsega sveta, a naj-manje s slovanskimi.
V Pragi sta živela takrat 2 ugledna potnika, ilatelja in novinarja: Josip Kuffner in Josip Holeček. Moža resnično slovanskega obzorja, temeljita poznavalca slovanskih narodov, njih domovih, zgodovine in slovstva.
Usoda je bila zanosla IloieSka že v zgodHji mladosti v Zagreb, kjer jo prj--vzel vzgojo Stjejiai-a pl. Mileiiča, ge-nijahnga dečka, ki je i>ostal kesnejc ustvari telj in dolgoletni voditelj hrv.it-ekega kazališta, pisatelj in dramatik. Koleček je opisal to dobo v «Zlati Pra-hi» in jokazal, da je bil rojen pedagog in psiholog, ki je proniknil dušo Hrvatov in Srbov. Davil se je obenc-m temeljito z tiaro lno poezijo črnog-.rs!- o. srbsko, bosaiisko-mu.slimansko ter bolgarsko.
Ko se na Češkem njegovi rojaki še tiso zanimali za Jugoslovane, je pisal Holeček o njih, prevaja! njih poezija in jih izdajal v debelih knjigah. Nahajale niso niti d osti čilateljev niti pozornih ocenjevalcev. Holeček f» je vztrajal. Leta 1874. je izšla prva njegova knjiga junaških [»osmi i.aroda bolgarskega. Še tirod okujacijo je živel v Bosni in Hercegovini. nato v Črni gori, in dogodki leta 1878.—1880. so mu dali prekrasne ivarine za tri knjige ¡>od naslovom ¿Za svobodo» in |K>lagoma za j>etero zvezkov «Črnogorskih pri[>ovedk». O junaštvih Črnogorcev in Srbov od davnine dotlej je napisal tri zvezke in še rose 1 io j delo «Črna gora v mirni dobi». Že leta 1870. je pre vel iti izdal «Pesmi afitjfcegovske» ter celo vrsto študij o Bosni, Hercegovini in Črni gori. V štirih zvezkih zliomika svetovne [»oezije ja izdajal od leta 1 IKK).—! 920. srbsko narodno epiko in epiko bosanskih muslimanov.
Ži' te knjige tvorijo celo skladalnico. da smemo smatrati Holočka za največjem jugoslovanskega poeta in znanstvenika v češkem slovstvu. In kar nič ne dvomim, da je bil Holsčok mož. ki je vdihnil prijatelju Kuffnerju misel:
Slovanski novinarji naj se shajajo vsako loto. da se seznanjajo in poučujejo ter oklepe slovansko zajednieo. Kkratu pa naj se stanovsko organizirajo v skupni zvezi, da pridobe kot žtan primerni ugled!
Kuffner je to Holečkovo misel uresničil in na kongresu češkoslovaških novinarjev v Prasri prodrl s predlogom. da se naj vrše poslej vsako leto kongresi slovanskih novinarjev iz vsega «vrta. Tako so se ¡»o Holečkovi in Kuffnerjevi zaslugi vršili nato redni kongresi, v Pragi. Krakovein, Dubrov-riku (1U01), Ljubljani (1002). Plznu (1004), Opatiji-Voloskem (1905) itd.
Nepozabni so nam dnevi v Ljubljani od 18.—22. maja 1902. ko smo izleteli
v	Vintgar. na Bled in Postojno, in v Gjatiji, kjer smo 13.—16. maja 1905 izleteli v Senj ter se vozili po morju itd. V Opatiji je bilo prvič zastarano prav takrat ustanovljeno «Družno slovenskih časnikarjev in književnikov», ki se je preosnovalo potem v «Društvo jugoslovanskih novinarjev», a se potem strnilo z ostalimi novinarskimi organizacijami v enoto «Jugoslo-vensko novinarsko udruženje».
Na Ilolečka smo zrli vsi s prav posebnim s)>oštovanjem. Vedeli smo. da je eden najuglednejših čeških pisateljev in novinarjev, poznali smo njegove spise v «Narodnih listih» in «Zlati Prahi», — impoiiiral ja nam je tudi s s v o,jo resno ljubeznivostjo, s katero je govoril globoko in na široko, ter s celo svojo imj*)zantno zunanjostjo. Vi sok, širokih pleč, z dolgo sivo brado in okroglim obrazom, iz katerega je zrlo skozi zlato obrobi .jene naočnike dvoje ostrih sivih oči. je bil HoleSek kakor natrijarh med nami.
Iloleček je bil med tem prepotoval že Poljsko in Rusko ter napisal zlasti o Rusih in Rusiji fundamentalna deia. Toda Jugoslovane je ljubil nad vse. Ko je otvarja! kongres slovanskih novinarjev v Opatiji, je dejal:
«Slovani vodo prav dobro, da so Jugoslovani tisti narod, ki izmeri vseh slovanskih narodov najbolj goje slovansko vzajemnost in jo tudi praktično izvršujejo. Jugoslovani so pač najbolj izj)Ostavljeni sovražnim navalom, zato potrebujejo tudi v največji meri dejanske in moralne podpore in pomoči. «Osrednja zveza slovanskih časnikarjev» je to dejstvo doslej vedno vpo-števala in je zato priredila dva kongresa na Češkem, enega v Galiciji, a tri v Jugoslaviji. Ti kongresi naj ja-čijo vedno bolj naravno vez, ki spaja severne Slovane z južnimi. Naj bi sko-ro nastopila srečna doba, ko ne bo med Slovani ničesar, kar bi jih moglo ločiti!»
Ti kongresi torej so slovanske novinarje učili praktičnega slovanskega dela in slovanskih jezikov. Holečkova zasluga je, da smo imeli že pred veliko vojno prave slovanske kongrese, ki so razširili obzorje naših novin in po teli njih čitiiteljev. Nekdanje romantično pojmovanje slovanske vzajemnosti se je prav po delovanju Holečko-veni porealistilo in rodilo že stoterhe sadove v politiki, ekonomiji in slov-sivu. Poznamo se. uvažujemo in oko riščamo drug z drugim; in zavedamo se, da složni Slovani odole vsem navalom. da |>a razcepljeni lahko vsak hip postanejo igrača sovražnikov.
Iloleček. čegar ciklus romanov «Naši» je prava narodna češka knjiga, sla
vi	danes svoj 70. rojstni dan. Želel bi, da dobimo v prevodu vsaj del njecro-vih «Naših», da ga spozna in vzljubi tudi naš narod! Danes ga poznamo le ožji stanovski tovariši. Na dan. ki bo praznik vsega češkoslovaškega naroda in manifestacija zaslug, ki si jih .je pridobi! Holeček za svojo domovino in slovanstvo, se ga spominjamo tudi Jugoslovani z najglobljo hvaležnostjo!
Fran Govekar
v stožicah pri Vcdnjanu. Zts kot lsrietnj f proslava 70Ietnice Josipa
študent je začel pisati pesmi. Študiral j HoleČka V Ljubljani je v Pisku, Čeških Budjejevicah in v	* J
Taboru. Leta 1873. je prišel v Prago, kjer se je posvetil literarnemu delu, a že leta 1874. je stopil v službo «Sar. Listov» in je tel kot poročevalec v Hercegovino, kjer je bila takrat ona znana vstaja. Ostal je vse svo> življenje novinar in publicist. Kot član redakcije «Nar. Listov» jo prepotoval vse slovanske dežele, spozna! se je z vsemi velikimi slovanskimi možmi in je bil v ospredju novoslovanskega gibanja, k kateremu jo mnogo pripomogel s svojimi spisi. Bil je predsednik udruženja slovanskih novinarjev in se je udeležil vseh slov. kongresov, ki so nas pred svetovno vojno pripravljali na velike dogodke. Sedaj živi v Pragi in dovriuje svoja dela.
Holečkovi spisi obsegajo danes že nad 20 debelih knjig. To je ogiomno delo po notranjosti in zunanjosti, po lepoti jezika in po velikosti misli. Vsa dela bi lahko delili v Štiri kategorije: 1.) dela o Jugoslovanih; 2.) dela o Rusih; 3.) dela o Fincih; 4.) dela o Čeh.h.
nolečkova dela o Jugoslovanih sestavljajo: 1.) popisi dogodkov in doživljajev. ki jih je pisatelj doživel v Hercegovini in na Črni gori v letih 1875. do 1876. in spomini na njegove poznejše izlete na naš jug; 2.) prevodi srbskih in bolgarskih narodnih pesuii: S.) spis «So-kolovič».
Po vrsti so si sledila ta dela tako: «Za svobodo» (tri knjige 1878., 1879. in 1880.); pet zvezkov «Črnogorskih povesti (1880. in s!.); tri knjigo «Risb črnogorskih junakov (1884.. 1888. in 188!).); «Črna Gora v miru» (dva zvezka 1887); «Bosna in Hercegovina za časa okupacije» (1890.), «Črna Gora koncem stoletja» (1809.), «Junaške pesmi bolgarskega naroda» (1874.). «Hercegovske pesmi» (1876.), «Š:bska narodna epika» (1909., 1913.), «Sokolovič» (1922.).
Drugi del nolečkovih spisov Obsega rusko vprašanje z ozirom na slovanstvo. Najvažnejši med njimi so: «RusUočcške kap ¡tole»" (1891.) in «Izlet na Rusko»
(1833.).
Poleg Slovanov se je Holeček zanima! za Fince, ker so bili slovanski sosedi. Poglobi! se je v finsko narodno poezijo in izdal več prevodov finskih narodnih pesmi.
Glavni del spisov jo posvečen Čehom, to je ogromno delo «Naši», (v desetih knjigah), ki podaja temeljit popis češkega ljudstva iz pisateljevega rojstnega kraja: cela vrsta povesti nam razkriva mišljenje in življon.e teh naravnih zdravih ljudij. «Tragedija Jutia Gregra» (1911. in 1912.) je smela v celoti iziti šele po vojni, ker je prej cenzura zadržala tisk tega dela, ki posega globoko v češko politiko. «Narodna modrost» (1920) je nekak resurae pisateljevih razgovorov o dušeslovju narodov in o narodni psihi Slovanov.
Eno zadnjih Uolečkovih del zaključuje njegove spise o Jugoslovanih. Je to velika epska pesnitev «Sokolovič» iz bosanske zgodovine, ki je izšla lansko leto. «Sokoloviča» prištevajo po obsegu in vrednosti med največja dola češke epske poezij«.
Za vsomi pripovednimi in popisnimi
češkoslovaško-jugoslovanska liga v Ljubljani je v proslavo 70letnice češkega pisatelja in publicista Josipa Ilo-
■mrtjo dr. Ritfins ln dr. Taviarja la jfmi zaklical trikiatnl: Slav»! Nato je {¿dal
predavatelj dr. kih obširno in zanimivo sliko o nad vse plodonosnem pisateljskem. filozofskem in publicističnem delovanju Josipa Ilolečka. ki je takoj uvidel.
lečka priredila v nedeljo v dvorani ljub-¡da mora Slovanstvo iz klasične roman-Ijanske univerzo javno predavanje o tem tičnosti preiti v realizem in spoznati velczaslužnem pionirju čistih slovanskih najprej sebe in »voje vrline, ker ima za-idej. Predaval je pisatelj dr. Ivan Lah padnjaštvo na slovanske narode pognbo-in je bila udeležba častna. Navzoči so nosen vpliv. Jubilant je zato prepoto-bil med dru"imi pokrajinski namestnik |vaJ slovanski balkanski jug. Poljsko ic Ivan Hribar.0 veliki župan dr. Baltič, j Rusijo in kot sad svojih stadij napissi češkoslovaški generalni konzul dr. Be- potem celo vrsto krasnih del. v katerih nei in več univerzitetnih profesorjev, opisu.« vrline slovanskih narodov in pe-Dvorana je bila okrašena i veliko sliko ; zivlja svoje rojake, naj se otresejo za-jubilanta»	padnjaštva in se vrnejo raje k svojemu
Predavanje je otvoril predsednik če- narodu. Čisto Slovanstvo ima izvršiti v škoslovaško-jugoslovanske lige. dr. Trll-ler, s kratkim nagovorom, v katerem se je spominjal težkih izgub, ki so zadele češkoslovaški in jugoslovanski narod s
Evropi veliko kulturno misijo, kajti le ono je prav: glasnik miru in sprave meč narodi.
Holečkova dela
Najlepši Holečkov življenjepis so njegova dela. Holeček je izšel iz kmečkega rodu na južnem Češkem, odkoder je prišlo že več čeških velikih mož (Hus. lifezina). Rojen ja b.l 27. februarja 1853.
Ernest Renan
Ob lOOIetnici njegovega rojstva Renanovo življenje in delo ^aJer8tva; inati 66 pnvî ^^ M
Današnja stoletnica Rcnanovega rojstva je kulturen praznik celega sveta, katerega je oplodilo umstve-
Renanovi spisi, zlasti «La Vie de -Té-sus». so vzbudili mnogo hrupa in pohujšanja. Vendar pa jih je pisal moi. ki je
- - ,	sans- »ciiu.u .a. iu, p* pioai u.«-. j--
no bogastvo evropskega zapada.	^^ vzgoje spoštovanj«
E.-nest Renan jo bil univerzalen duh,	do versk' iuv?tvlu Kako bi bil dm-
pesnik in zgodovinar v eni osebi,	° . . - » jezikoslovec in analitik ter obenem borec proti vsein nejasnostim in zla-
sti verskim zmotam. To naravi nenavadno ostroumen je proučeval Sveto pismo, katerega je hotel spoznati do dna. Na ta način je v njem izsledil protislovja, na podlagi katerih je ustvaril vsa svoja poznejša dela." Najvažnejši Renanovi kn i-gi eta: «Življenje Jezusovo» in «Apostoli».
Francija obhaja letos tri rojstne stoletnice znamenitih pisateljev, ki so naredili jezik ugibčen in prikladen za fi-lozof-ke kentroverze in špekulacije. Ti možje so: Blaž Pascal (17. julija 1023.), Arouet-Voltaire (1723.) in Bretonec Renan iz T régulera (27. februarja 1823.). Kakor nam popisuje v prelepi knjigi «Mladostni spunini», je bil Renan po bretonski šegi jako versko vzgojen ter je posečal več semenišč. A r.gubivši vero, je smatral za svojo dolžnost, izstopiti "iz duhovskega poklica, čeprav ga je čakal trd boj za obstoj. Leta 1861. jo n.v stopil profesuro orientalskih jezikov na Collège de France; potem je bil odstavljen zaradi svojega religioznega prepričanja. leta 1870. pa je zopet dobil to službo.
Reuanova mojstrovina je Nastanek krščanstva, ki obsega: Jezusovo življenje (1863.), — v rokopisu poslovenjeno — Apo'toli, ?v. Pavel, Antikrist, Evangelij.. Krščanska cerkev, Mark Avrelij. Nadaljevanja tega obširnega dela pa so zove Zgodovina Izraelskega Ijuistva. Renan je našel svojo filozofijo v gibljivi povestnici človeške misli in skušnje, v podrobnem proučevanju historičnih listin in kaj rad se je imenoval filologa. Vol-tairju bi bil odpustil n egovo «nesramno» Devico, Herriado, Cezarjevo smrt in Fontenoyskl spev, zameril pa mu je. «da ie več škodoval zgodovinskim študijem
z,a vsorn, pnpoveonum " r"" . n8„0 barbarski vpad». «S svojo duho-deu pa tudi za prevodi narodnih pesmi se	, , . . ,	• „„„i:'
r	r	vito lahkomiselnostjo in varl.ivo zgo-
gače mogel pokloniti svoje delo «čisti duši svoje sestre Henriete»? 30 let po njegovi smrti se uvideva, da je zvesteje tolmačiti francoske religiozne težnje nego ortodoksni Chateaubriand v Génie dn Christianisme: vsi današnji misticizmi izvirajo z njesra. Pisal je življenje božanstev, da bi vzbudil lubezen do božanskega, ki ne bo minilo v človeštva nikdar.
Državnikom je svetoval: «Samo z vodo in Čednostjo se delajo velike stvari. Verujte, da je dober rodoljub oni, ki propoveduje resnobo, umsko in nravstveno izboljševanje, ce pa. kdor se igra z usodo domovine, kažoč svojo besodiS-nost ali spretnost. Povzdignili ljubav do resnice; ničesar opustiti, po čemer postaja narod razumen; osnovati možato in ozbl no v/.go.ro. ki ima krepke specialnct študije m podlago; dopovedati ljudem, da postane.'« aristokrati, Ce prezirajo podlost in nizkotnost; zajeziti kričaštva ki preplavlja deželo na vseh koncih; spoštovati verski čut, a ne spajati mrî-ralue usode člove&instva na koufesional-ne oblike, ki utegnejo izginiti: predvsem pa spoštovati svobodo, bistveni pogoj za vse bldgo: to bi bila prava politika». Ako bi iskali gesla za fraiu-oski državljanski katekizem, bi ga našli pri Rena-nu: «Imeti skupne slave v prošiosii in skupno voljo v sedanjosti; imeti za seboj skupne velike čine in hoteli napraviti jih še: takšni so pogoji, da s* ustvari narod.»
De. povzamem: navzlic posamezni?«!
zmotam je malo de!, ki bi se dala primerjati z Renanovo sintezo. Bolj nego kdo drugi ja verjel v znanost in zaupal v bo'.'Ào bodočnost. Ceni! je religiozno čuvstvovanje, pa pokazal relativnost verstev. Onim. ki ne verujejo, pa je s umstveno razlogo verstvenega. p°ïS7S dal trdno podlago nevernosti. Njemu sb vse vere dobre, če ustrezajo svojemu r-menu. Premnogim je Renan onemogočil otroško verovanje, hkratu pa tudi iz-
sknva poseDen namen uoiecKov, aa m	^ vle1 po,,um benediktincem	podnesel tla 73 boj proti verstvu. Kai
pokazal narodno filozofijo. V tem oz.ru	akoJse" je skfrzi 50 let zbirka doma	=e Voltaire omajal, je Renan korenite
nam razkriva zanimive samostojno misli	prodajala pri ftacunarjih po	"	........
o dušah narodov in je v tem ožin, pi- i	■ £ ' . nj knvda!>
sateli posebne vrste: zdi se nam kakor	„.. .	j
■ -	-	-	Popariti benediktince! Zločin zoper di-
hi, zločin zoper božanstvo, višek brez-božnosti! Kajti veda. ne p3 vera. nepre-
osamljen očak sredi slovanskih vnukov, ki jim daje svoje nauke za bodočnost. V teh naukih je mnogo tako krasnega
in resničnega, skoraj preroškega, da bo j"«".« ---------- —	° , . . 1 .	r;, "	c„ ^
njegova postava ostala doljo in daleč neomejeno pretresanje m prerešetavanje, j
porušil; zatrl pa je tudi voltairskega duha; osvobodi! je antiklerikalizma ljudi, katere je za vselej odtegnil krščanstvu: oprostil jih je antiklerikalizma v toliko, kolikor ni ta struja zgolj politična, in
stano iskanje, ne pa dogmatska trditev, danes je to mišljenje prevzelo vso fran-
vidna v slovanskem svetu.
ne pa' disciplinarna pokorščina, so bili |da silno preti Cerkvi; sedaj pa se bolj Renauu viri pravo vere. «Veleti — je ! in bolj čuti. koliko je pripomogel do. dejal — vedeti je prva beseda prirod- ¡strpnosti in miru . . . Spričo teh zaslug
Dr. L L.
Husija in slovanstvo
Največji in najzanimivejši problem za SolečV.a, kakor za vse velike slovanske mislece, je bila Rusija. Poznal jo je dobr»; bil je večkrat v Rusiji, spoznal je od blizu njene razmere, poznal je rusko zgodovino, boj med vzhodom in zahodom, čital ruska dela in si dopisoval s mnogimi odličnimi Rusi. ki so se zanimali za slovansko vprašanje. Doživel je končno svetovno vojno in vse, kar je po nji sledilo v Rusiji. Bilo je v vsem tem mnogo lepega in mnogo razočara-aja. Ni dvoma, da se z ruskim problemom rešujejo vsa slovanska vprašanja. Holeček jo dobro poznal dobre in slabe strani Rusije. V svoji knjigi «Naiodua modrost» ji je odmeril dolgo poglavje, nad 250 strani. Tu skuša razložiti po-Si-bnosti ruske duše in njeno razmerje 5o drugih slovanskih narodnih duš.
O boljševikih trdi, da so bili dobri po-«navalel ruskega naroda. V duši ruskega kmeta je nastal prevrat, ki so ga oni potrebovali. da so napravili prevrat in raz-vrat v državi. Ruski narod se bo moral najprej vrniti sam k sebi, preden bo mogel misliti na reforme. Revolucija je delo tujega duha, vodili so jo tujerodci la tnjevercl Pripravljana je bila od zu-tsaj, lastnosti ruske narodne duša pa so jo omogočile.
Holeček pravi: «Med srbskim in ruskim duhom je velik razloček. Srbski duh »e je razvijal v sosedstvu klasičnih dežel, zato je jasen in iskren kakor blisk, prozoren in enostaven, lahko do-
stopen, s čimer pa ni rečeno, da je brez napak; ruski duh je severnomeglen, zavit kakor klobčič in zelo sestavljen. Misel se iz njega dubi težko in počasi: zdi se, kakor da se ta misel zaveda svojega težkega poroda, zato se boji zleteti. da bi se preveč ne oddaljila in se zopet in zopet vrača v svoj izvor; nerada je sama in šele ko je okrepčana z množico drugih sorodnih misli, sa odloči na boj, od katerega pa hitro odneha, če ne uspe. Srbski duh raste visoko kakor gore Balkana, ruski pa na široko v neskončno širjavo kakor so neizmerne stepe dveh njegovih svetov. Srbska misel je jasna kakor nebo, -uska lo redko doseže tako jasnost, navadno so težko preva-Ijuje sem ter tja kakor mrak na morju in dolgo traja, rreden se jasno soince nad njo usmili, da jo dvigne k sebi in razblini v nič. Ruska misel jo bolestna, hrepeni vedno po nečem. Česar nima. kar je zanjo nedosežno in česar ne more določno Izraziti. Tako neprestano išče. kako bi porodila iz sebe idejo, s katero bi presenetila in odrešila svet, kajti priročna ji je častihlepno« in požrtvovalnost.»
Toda pri tem večnem pričakovanju ruska daša le prerada sprejema tuj« nazore in je pripravljena zanje žrtvovati svoje življenje in imetje. «Za verske skrivnosti nima morebiti noben narod tako odprtega srca kakor Rusi. K misticizmu nagnjena ruska duša zato ni zadovoljna s pravoslavnim krščanstvom in ustanavlja verske sekte. V ruski duJi se druži resnično z neresničnim, naravno z nenaravnim, vidno z nevidnim in ker ne razlikuje enega od drugega; to
je vplivalo na slovansko religioznost tako, da jo je na eni strani zvabilo v nadzemsko mističnost, na drugi strani pa željo po zunanjem blesku in pompozno sti v cerkvenih obredih.»
Dalje: «Vsak narod ima svojega Boga, to je svojo predstavo o Bogu. tako da kal<o božjo lastnost pri svojem Bogu posebno poudarja, druge lastnosti mu pripisuje enako z drugimi narodi. Ni bolj primernega ključa, ako hočemo pronikniti v dušo kakega naroda, nego ga nam dA narod sam s tem, da spoznamo njegovo predstavo o Bogu. Razmerje do Boga se potem kaže v razmerju do ljudi, dajo smer njegovemu čuvstvu in razumu in nazor na družbo in skupno delo od družine do države. Srbski Bog je rodbinski starejšina, ki ga rod spoštuje in posluša kot svojega glavarja, toda vsak član družine so mu čuti blizu ■n ta ljubezen mod srbskim človekom in Bogom dovoljuje človeku nekako zaup nost in Bog mora poslušati ne le molitve, impak tudi očitke, da to in to ni brez napake napravil, kakor bi Bog mogel in moral. Srbski Bog je narodu blizu, ruski Bog je daleč ln visoko. !n iz t« visokosti se zdi ruski Bog grozen. Beseda grozen ima v ruščini nekoliko drugačen pomen: nam pomeni strašen, tam pa veličastno ogromen. Srb hoče od svojega Boga ljubezni in mu zanjo daje ljubezen. Rus pred svojim groznim Rogom trepeta in moli pred njim v prahu, a ne stojč kakor Srb. Pri Srhu prevlada ljubezen (za-upanje), pri Rusu strah.»
Iz te?a sledi: «Razmerje ruskega človeka do groznega Boga se je preneslo tudi u niesrov» rszceris do vladarja.
Tudi car je grozen in mora biti grozen. ! stavil vprašanje, kako si predstavljamo la odgovarja predstavi naroda... Rus i razpad Avstrije, v katere dežele bi se 'ioče imeti groznega Boga in groznega j razdelita. Rusija sicsr ni mir-lila na vojco •arja, samodriavnega Boga in samo- ; — še SO let — ker je nemški cesar Viljem Iržavnera carja, hoče se bat! Boga in tako rekel. OdgovorJ sem — pravi lic-oaria. Tak nazor se je razvil v ruski ;leček — da bi po razpadu Avstrije hm-lružbi. Najvišja prosvetna avtoriteta je irale nastati samristojne državice deloma bil car. Vsled tega jo bila ruska država 1 na zgodovinski deloma na narodni pod--ilna.»
Toda mladina se je navzela zapadnih •ij'h idej. Nastal je boj med staro in •nlado Rusi:o. Prišli eo nihilisti. «Kaj je ■lihilizem? Bastard, kateresra mati je ru-	. -
<ka «skuka» (dolgčas), oče pa evropski Knsperjem v Bohinjski Bistrici po kon-■apad s svojim materijaiizmom in rafi- ^su slov. novinarjev v Ljabljanu t:
uirano civilizacijo.»	I«™ b;.b!a. P^™ ^ ^	?
, »	.. „ . !Madžari, ki 10 nastala po propadu VeL
«Z neskončno naivnostjo so bod:li j „r
nladi Rusi in Rusinje v središča zaprd- ; -orav
ne civilizacije, da hi se je tam naučili. R'tskl korizu' P vpraša!, ali	bi
Videli so tam drugačen red. drugo raz- Čehi sprejeli kakega Romanovea	ca
mere in navade, vse ie bilo drugače svoj prostok n. je odgovoril, da /e	to
lagL Ker Holeček ni verjel na spravo med Srbi in Hrvati, je mislP.. da bosta na jugu dve državi. Mislil je tudi na koridor med češko in hrvatsko državo, o katerem je govoril že lata 1008. z drjem.
ego pri n'ih doma. Vse, kar je ostalo -a njimi v Rusiji, se jim je zdelo slabo. -om slabše, čim bolj je bilo različno od tega, kar so videli v tujini.»
Zapad je imel o Rusi« predsodke, katere »o Rusi sami potrjevali. Niso niti videli, da ima tudi zapad svoje napake in slabe strani Tako je raslo sovraštvo mladih Ruscv do lastne državo, dokler :e niso uničili. Iz teh nazorov se vidi. da stoji Iloleček popolnoma na stališču slavjanofilov. ki so po njegovem mnenju edini podali pravo rusko narodno modrost. Silna carska Rusija je bila poklicana, da izvrši svojo nalogo med «lovanskimi narodi. Glede te naloge so biLi mnenja različna.
I.eta 1!)I0. — piše nnlečck — me je obiskal roški konzul Zukovekij in mi io
nemogoče. Končno je podal sledečo izjavo:
«?-elim. da bi bilo razmerje Rusije rie gelde nas Čehov, ampak do vseh slovanskih narodov urejeno normalno, zato nikoli ne izpustim izpred oči svarilnega zgleda rusko-bolgarskega spora. Svetu^ jem, naj Rusija za nolien slovanski narod ne stori ničesar, za kar je ne prosijo priznani in upravičeni zastopniki teh narodov. Sem prepričan o plemeniti slavjanofilskl duši Dostojevskega, to^a ne priporočam Rusiji, da bi — kakor ja on zahtPval — osvobodila Slovane ms. Tari proti njihovi volji. Takega osvobo-jenja bi Slovani nikoli ne priznali. Ako-bi šlo to lahko, bi rekli: Rus'w si je * nami poceni pripomogla do slave — ako bi šlo težko, bi rekli: mislili smo. da il
obtaft gpoaün na T&rrra fgnlj teposlov-fiiRa r nitih iasflj mnoga pristni«*, v t KoreSho «!?. E.» oznaCt:* za fataT- j verskemu ItalHaflSketmi Sotstv« verrma-»vefc nlfl odvisnost!, niti straha. Takih m.
na dela. in drame.
>T. K. • preprostih odkritih srcih zasužnjenih ; rio. da so c-elo akcijo vrel: v svoji ro-1 ak n! odpravil iz Sol. In povrh vsesa se
jproletaicev se vzbudilo hrepenenje j ke tkzv. demokratski disMenti Tom-Renan leži sedaj na montm~rakom po- j po lepoti in svobodi. Odpirala se je v i ijenovič in tovariSi) ter s pikro besedo kopališču r groba slikarja Schefferja. i tistih suženjskih fesih perspektiva no- i obsoja tudi svojega bivgepa šefa drja.
On sam je hotel biti pokopan v samostanu svojega rojstnega kraja Trčguier; na grob naj bi pa napisali po njegovi ielji: »Veritalem dilesi» («Ljubil sem Tesnico»). — Francoskemu senatu je bil nedavno stavila predlog, naj bi se truplo H Gnana preneslo v Pantbeon. Nedvomno se bo to prej ali slej zgrnilo.
Temeljni princip
Krlstovega nasik-a.
Renan pravi, da je bila podlaga vsema Kristovemu nanku vera sres. Pa ne samo Renan, tudi ako prelistavamo evangelije — kjer pač ne smemo prezreti, da
tranje svobode. Ta je bila simbol za. vse J Smodlako. Od «fermentacije». o koii tiste, ki žive brez greha in so upali po j «o toliko gftvorili in risali Tribanaši. njegovem nauku, <la bodo Boga gledali. j da je ostala le fermentacija gnilobe in Že v tistem upa je bila radott in svo- j nesposobnosti profesionalnih kongre-boda in že v tistem trenutku so vsi eu- jsističnih politikov in večine javnih de-tili lepoto Boga, Ta nauk ie bil za ene,; lavcev. Zato grupa okrog «N. E.» ki so že imeli v sebi nc zagrnjeno čev- ¡proglaša svoj desinteres-stvo pravičnosti in lepoto, in to so bili '«eaent na sedanjih skupščinskih ravno oni sloH, ki niso zatirali in ki niso ! volit'/ah in izjavlja, da ii gospodje i la bili degenerirani. Ti ljudje, ki so bili zu- i Tomijenovič ni«o prav nič bližji nogo nanj» zasužnjeni, ro razširjali vero v no- jPažič ali drn-ri strankarski voditelji.
tranje življenje in v življenje po smrti. Prepovedovali so vstajenje v lepše, veli-častnejše življenje, nego je to zemsko. Propovcdovali so vstajenje tzpokor jenih grešnikov. V njih ¿e živela lepota Kri-ečove be-sede in besede apostolov. Krist
eo ga apostoli v veliki ljubezni in iz ¡ ja s svojo smrtjo zanikal vrednost telen-
velikcga spoštovanja opisovali često pre tirano, kar je čisto človeška napaka — vidimo, da je M njegov nauk na dogma, ampak vzgled. Zato je rekel svojim apostolom, naj ljubijo njega, s čimer jih je hotel opozoriti, naj radi delajo to, kar dela on. To jim je tudi večkrat čisto odkrito ukazal.
Likvidacija kongresi? tičnih načrtov je torci pc-T«olns,
FaSIzem in Vatikan
Trst, 24. februarja. «Impenmn romanum» ie geslo in končni cilj fašizma. Mussolini sam je opeto-var» poudaril ta cilj in njegovim prvim
., . , .	,	,am" I oprodam je rimski imperij stalno na je-
nak vernike m boievnike drugega kra. .,	, > . . ..,
,. . ,. ... ;__., 13 .. , z;k:;. Stari R:;n, vladar sveta, je njihov
liestva, ki so nh pomdovah zarad: na-	.	. . ,.,
hovo kratkovidnosti. Pa svoji veri ' vzor.mcgcva veličina je sme ter njtho-j& smatrali pred sodbo božjo enake in |yih stremljenj. Ne Italija Italijanske«
nega in povzdignil lepoto duševnega življenja. To je rastlo tudi v njih. In rimski cesarji niso imeli vsč sužnjev, am-
vsak čas čita v italijanskem tisku o globokem verskem čutu vodje fašizma, ml-nistrskega predsednika.
V sredo, 21. t. m., pa se je vršila v Rimu poroka državnega podtajnika v notranjem ministrstva, fašistovskega poslanca Alda Fiuzija, s hčerko priznanega boloniskega glasbenika Clementlla. Poročil ju je nevestin stari oče, kardinal Vanntrte!'i, dekan kardinalskcga kolegija in primas sv. knnzistorila, in to v Vatikanu! Ženin je nosil generalsko uniformo narodne milice, a prisoten ¡e bil kot priča tud? sam ministrski predsednik Mus-solini. In po poročnem obedu Je ¡zprego-voril kardinal Vannutelli, ki je prvi cerkveni dostojanstvenik za papežem, in opomnil ženinu, da ga je poklicalo na vlado zaupanje »tistega moža, ki je po svojih o-fličnih državniških zmožnostih, po svojem prosvetljcncm umu. po svoji neomajni energiji naravnost določen za člnitelja pri vzpostavitvi države in je že priznana v vsej Italiji kot vzpostavite!) bodočnosti domovine po slavnih verskih In političnih tradicijah naroda».
validov, ki imajo v zakupu zemljo pod agrarno reformo, je bilo že do konca leta 1921. preko 7000. razen tega pa tudi že mnogo vdov z deco. V letu 1922. je še par tisoč invalidov dobilo zemljo v zakup, tako da se lahko računa vsaj 11.000 invalidov, ki Čakajo na ureditev lastninskega vprašanja one zemlje, ki jo ilan»« obdelujejo kot zakupci. Če pomislimo. da pridejo v tem pogledu v po-štev le polni invalidi in polinvaiidi. vidimo, da je približno l/T teh invalidov preskrbi enih z zemljo in je razčlščenie nj:hovega položaja torej velik korak za rešitev invalidskega vprašanja. Ta korak je toliko krepkejši, ker se agrarni reforma razprostira le na pre tonske kraje in južno Srbijo.
Za ostale kmečke invalide, ki bi prišli v poštev za odkup zemlje, ima «Narodni fond :-,a invalide» s pomočjo vseh javnih oblasti posknsiti, da v bližini njihovih bivališč, zlasti od občin, sosesk. vsCjij posestnikov, posebno pa od m rtv« roke. nakupi zembe, s katero bi se invalida, oziroma družini v kateri živi. posestvo
tem je udarila v tedanja cesarstva ¡naroda' tcmvc£ ital"a Caesarjev, Italija j stvenik ccrkvc italijanskemu ministrske Koder je Krist hodil, je učil ljubezen j prva revolucionarna misel. Krist je pro- j *v=čnesamcst.a'!__,	_____ j mu predsedniku na vatikanskih tleh! Jo JInndHoT.
in dobroto, grajal hinavščlno ia krivič- 'povedal s svojim naukom anarhijo, kar i
Tam na eni strani Tibcre, zaprt | se je zgodilo prvič, odkar obstoji seda-
zost Ost svojega nauka je pa mnogo-] bi bilo seveda, ako bi živeli ljudje po ! m°S°imm zidovjem pa sedi «Jetnik», ki I nja lialija, napram kateri se papež smatrat obračal proti farizejem, ki so se de- njegovem nauku, čisto lahko mogoče. s svoi° troobrccr.o srono na glavi, rno- " ——• lali svete, a jim je bila pobežnost, sve-: Po njegovem nauku bi ostalo sicer člo-I soCneiši vsch mcS°tcev". v resnici
tost in pravičnost le suha zunanja oblika. Ne oblike, ki je mrtva, ampak življenje naj rodi vera. Vera naj bo temelj vsakega življenja; vsako dejanje, pa še tako majhno, naj izvira iz nje. Zatorej ni postavil vere v kakšno knjigo, po kateri ge moraš učiti živeti — ampak vero je postavil v centrum človeških dejanj — srce. Treba je ljubili vsakega človeka, pa mu ni mogoče zavestno škoditi. Treba je ljubiti ceio naše sovražnike. Treba jih ljubiti, ker so otroci istega Boga kot mi.
Apostoli. ki so bili prvi Kristovi učenci, oziroma kakor jih je on naziv-lj.il prijatelji, so se učili neposredno od nJega, učiti z vzgledom. Vera, ki jo je Krist potrdi! s svojo smrtjo, ja prido-
veštvo ob primitivnosti, toda bi bilo go tovo manj pokvarjeno.
Tako je bil Kristov nauk oni, ki je iskal povsod človeka, človeka e srcem. Določil je od noša je ljudi med seboj: ljubezen. Ljubezen v najprimitivnejšem stanju čuvstvovanja. Kristova beseda jo dobila odziv v masi — v gospodovalne sloje je zašla, kadar je tem kazalo dobiček in moč. — Duhovščina je začela prepovedovati dogmo, živela je pa izven nje. Cerkev ni bila več simbol Kri-stove dražbe, ampak politična organizacija. Bistvo je zlezlo navrh v — formo. Tako je še danes. Pravo krščanstvo obstoji v dejanjih, njegova vera v srcu, a danes je vera — dogma, krščanstvo — Rim.	Sr. K.
vlada svetu.
AH ne prihaja tu kar sama po sebi mi-sel, da zna priti prej ali slej trenutek, ko si ta imperija se žet a v roko, drug drugemu v oporo In porast?
izpopolnilo, tako da bi tudi on posti;' T . ,,	., . ,	i lastnik nekaterih parce! in bi tako pri-
Tak pck.on je napravil prvi oostojan-j do,,a R3 ?ospodarski vela vi ir, ugledu.
V tem oziru je jako poučna statistika tira s« je izdelala v prt; polovici leta 192-. 05.5% invalidov imr, svojo hišo, 33.5% je brez hiše. Prbi;:. kjer je svobodomiselni in demokratični narodni duh že zdavnaj izvedel agrarno reformo in je vsled tega kmečki stan na zdravem temelju, ima 86.5%. invalidov sede kardinala Vanni:te'Iija napravile j sv0^ hiše. medtem ko je v Slo veni-i najboljši vtisk v Vatikanu, ker Izražajo itako srečnih le 32.7% invalidov. Zemljo točno ideje sv.stolIce.v Uradni list vati- j poseduVo v celi državi 63.1% invall-
tra za — jetnika! Ali r.e samo to.
Sedaj prihaja tudi politični predstavi-telj papeške vladavine, državni tajrnk kardinal Gasparri, k! Izjavlja, da so «bc-
iMussollni ni mož, ki bi ljubosumno \ kanski, «Osservatore Romano», pa do-;d0v, 20.3 ie toroj brez n^. In"zopet skrival svoje namene in načrte. 2e tt - • stavl'a. da se je sedaj pojavita možnost,! izmed srbskih invalidov 91% lastnike
daj, ko se je pripravljal r.a svoj pohod j da glede veskega pouka Izjrlns za vedno! zemlje, medtem ko jih ie v Vojvodiri proti Rimu, ie njegovo glasilo <-11 Pc- j vsak neozdravljivi spor med vero d-j ramo 40-.^. v «ovenUi pa celo samo polo d'Itclia» pisalo, da sta ca, Musso. | vilniml oblastmi.
lini, in pa tajnik popolarske stranke Don ¡ Vse italijansko časopisje beleži ta
,r. v Sloveniji pa ce:o j:"!S%. Te številko kakor bU«k razsvetljujejo kaj pomeni za široke sloje naroda
Sturzo vzpostavila stike med ljudskimi i sodek kot vclcvažen korak k z«i?an;n ! politična svoboda m kam voii politič-masami In «večno aristokracijo», ki io | mod Vatikanom in Kvirinalom. Tisk pri- -už p ost.

:evi.
Likvidacija kongresistov !stvu * idpjo kongresa fi-ofesionalni
j kongresistični politiki (Tribunami, Tom-
Od zagrebškega septemberskega kongresa je prošlo le par mesecev. Vsi >e 6pominiamo, koliko prahu «o po nigo-Blovanskih političnih cestah dvignili tkzv. kongresisti in kakšne široko-tt^tne napovedi je morala javnost lanske jeseni poslušati. Zgodilo so je, ka-
tvorfta vojak in duhovnik. Ko je Musso-lini prevzel vlado, pa so poročali rimski listi, da ie neki visok italijanski državnik sporočil Vatikana željo, da bi bil sprejet službeno. Do sprejema ni prišlo, ker jia le Vatikan smatral še za neeportunega. Poudarjalo pa se je, da je stvar napravila v Vatikanu najboljši vtisk. Da je
pisuie to izprcrnrrr.Vi v stališču ' "tika-i- ; Sicer pa se m prvi poglc.1 deloma it skih krr.gov dejshm, da je iaSzcm s | '.ndovol.ujoči podatki glede obsega zem-
svoilm d'scipünírSnim delovanjem dvi-'lje, ki je lastnina invalidov, skrčijo pte-
gni! duševne to moralne vrednote v ita- i eei, če se pregleduje statistika, koliko Ujanskem narodu, kar more Vatikan tr-'hektarov te zeml.ie pade na posamezne di edino le odobravati. I>/omim pa, da bi; invalide. Od invalidov, ki so Lastniki bil za Vatikan merodajen le ta razlog.! remije, jih je 51.5%, ki imajo najreo
. .... ______ __ .. Citirani odstavek iz vatikanskega glasi- |dv* hektara, 24.57c takib. ki imajo
bil ta visoki italijanski državnik sam I la jc dokaz, da so razlogi vse realnejši I2 5	s 5 do 10 ha. 6% z 10
Mussolini, pač r,: treba šele omenjati. j in konkretnejši. Vatikanska polivka se je ¡do 15 ha. 2.7% s 15 do £0 ha, 1.6c.
_____,_____________ _____________________ _____ Brez pomena gotovo tudi ni, da je i vedno rajše držala realnih tal kot pa ;¡nv.t!"dov ima ?0 do 30 ha zeml.ie 0.7%
Ijenovič) že prcnl kongresom Iskali sli- j Mussolini že večkrat podal izjave, iz ki- j gradov v cblakili In današnji čas je nai- j od 20 do 50 ha. 0.5% pa preko '>0 br-
kov s Protlčem in Hrvatskim blokom, drugi zopet fantazirali o raznih načrtih z demokratsko stranko. Koncčno so vsi skupaj so združili predvsem na en cilj: razcepiti demokratsko stranko, kar jim je bilo važnejše
kor smo od začetka sodili: kongres 3C j nejro pozitivni ideal ustvarjanja novih bd bluff nekaterih ambicioznih politi- i političnih prilik. Edini konkretni sklep kov in v jedru lo intriga proti demo-1 kongresa je bi! storjen po predlogu krntski stranki. Ker se intriga ni po- drja. Smodlake. da se nnj «no vsej dr-bročila. so kongresisti izgubili vse ve-1žavi ustanavliajo jugoslovanski klubi», selje in le Tomica Tomljonovič se sku-, pa kongrosisti iz Beograda so bili mne-
terih |e razvidno, da ni nasproten zalite- i ugodnejši, da Vatikan revidira svolo do- tse t5 Procenti na neugodno zvtša.io
vi klerikalne stranke po svobodi pouka, \ sedanjo neplodno politiko naeram Italiji.; v	Sloveniji, si je lahko misliti. Tu j»
s čimer sc odpro na stežai vrata verski! Oba rimska imperija si podajata reko!	invalidov zeml.uških posestnikov šoli. V novih pokrajinah se vkljub brez- 1 A. F kar.
i rakih, ki imajo zemlje samo do 2 ha
socialna
Novi invalidski zakoss	brezplačno, deloma kot posojilo.
Končno se zakon bavi z izplačilom in-Novi invalidski zakon, o katerem smo i validnine v obliki kapitala, s katerim zadnjič poročali, da ga je bivši minister bi si mogel invalid ali sam ali v zvezi s
ea na «septemberskih trikih» in pred-!nja> f]a je to o[>ortuno le za «prečan- r.a socialno politiko dr. Žerjav po odo- svojo družino utrditi eksistenco. stavlja.ioč_ se kot «demokratski levi- j ske kraje». (Seveda se tudi v prečan- j britvi celokupne vlade in krnila predlo- Zakon se drži načela, naj invalid osta-čar» vlovitj primorski mandat, ^.ieiov | krajih ni ustanovil niti edenižil 30. novembra 1922. Narodni skupščine pri tistem poklicu, za katerega se je nastop je primornl grupo okrog «-ovc. kongresistični klub!)	!tii v razpravo, spravlja, v en «istem ce- usposobil pred svojo nesrečo. Zlasti žeii.
Evrojve», početnico zagrebškega ken-; g pekočo ironijo slika «N. E.» kakojlokupno organizacijo pomoči in zaščite, da naj kmečki Invalidi ne pieh . ajo v gresa. ki pa je letini na ljubo so i :e intri<Ta proti demokratski stranki se ,s katero hoče država oddolžiti i-e vojnim mn=ta in industrijo. k;er ie živPen:e
26% do 5 ha. 10% 5 do 10 ha, 4% 10 do 15 ha. drugo ne pride v poštev.
Z zemljo bi bilo torej pomagati oniw seljakom. ki so ali čisto brez nje. ali p.-, ki imajo manj kakor 5 ha, predvsem s-e-veda enim. ki so pod 2 ha.
Bilo je ze vse pripravljeno, da se ta akcija izvede v prvi polovici leta 192;:. S tem bi bilo veliko invalidov odprav ljenih. prihranjenih bi bilo ogromno p-sarij in invalidi bi imeli mir pred oola--nijami. Zal so radikalci razbili Narodu» skupščino, pri čemur so jim pomagali n." eni strani klerikalci, ki so rta vse nacis-
tičnim ^akcijam, izvirajočim iz zagreb- p-pbškecra kongresa in ne demokrat- validom tudi druge vrste pomoči, če tu-'hotel razčistiti vprašanje lastninske pra- ' ške prireditve. Sodba «Nove Evrope» ! $kim levičarjem ter disidentom — tem- 'di skromne, pa vsaj gotove, tako da jih '\lce one zemlje, katera > dana od «ra- j
je uničujoča.	^več g. Pašiču in mdikalccm, ki so tudi; nihče invalidu vzeti ne more in da se ni agrarno reformnih oblasti v štiriletni. Akcija za zdrave kmečke hiše.
..........treba s trudom boriti. Z zakup invalidom na raznih velepose-tvih. j Zdravstveni odsek v Sarajevu je že lani
aa ti|7apočel dalekosežno akcijo za gradnjo
Bosni in Herce-razne tipe jugoslo-med njimi nek*-•rajo higijeničmr«
Predvsem konstatira grupa okrog i tokrat vso izigrali ter koncčno dobili! mu za nje ni
1	3 _ i _ _____ 1 _____	. *___1f	1 _ 1 J _	___J „„^IA..!	.. !l « A	ln	«Arr% , n T ^
gala pridobiti, «uokier je zbirati moči, razčiščevati ideje, dati dobro ime, so na-s iskali in vpraševali za svet. ko je uspeh (kongres) bil tu, so nas potisnili na stran.» «N. E.» slika nato, kako so povsem v naf-prot-
drja- Smodlake iziavili, da se Evropa» cele akcije ne bo več zevala. Takrat jc bil tudi že po
odnosno upropaščen kapital iz zagreb- ¡Končno urejuje pogoje, pod katerimi do-'odpadla vsa negotovost in mnogo več zdravstvenega odreka za Bosno in Her-Škega kongresa,»	i biva Invalid-seljak poljedelsko orodje, I veselja bi bilo do dela, ker bi ne bilo cegovino je treba pozdraviti z resničnim
Rusi.«i. močnejša in da ne poide s takimi težavami Naj torej Slovani sami prihajajo k Rusiji, ako pa pridejo, jih Rusija ne sme sprejeti hladno, še mani pa odkloniti. Ako pridete med nas, ne kazite se, kakor da bi vara samo po sebi pripadalo prvenstvo, ker ste največji: vedite se kot ravnepravni sinovi matere Slave, čakajte, da vam prvo mesto oni sami ponudijo — m ponudijo za gotovo. Ako bi se jim zdelo, da ga hočete sami sasesti zaradi velikosti, bi se odvrnili od vas,»
Turgenjev pravi, da je v ruski duši silen nagon za to, da se žrtvuje. Če se ne more žrtvovati za nekaj, se žrtvuje za nič. Ta poteza ruskega značaja je zelo zanimiva in nam pojasnjuje marsikaj Holeček skuša pogledati v dno ruske duše. zato pidaves boj med slavjano-fili in zapadnjaki. On veruj« v Rusijo bodočnosti, toda, kar je ruska inteligenca zakrivila, more in mora le ona popraviti. Najprej se mora zavedati, da domoljubje ni greh in da je ljubezen do naroda prva državna dolžnost. Ako poj-de ruska inteligenca k narodu z ljubeznijo, bo to prvi korak, da so razmero izboljšajo.
V ozki zvezi s ruskim vprašanjem je poljsko vprašanje. Holeček razpravlja o poljskem mesronizmu in vabenrodstvu in svari Poljake prod staro romantiko, ki jim je povzročila že toliko zla. V svoji visokosti so le preradi pozabljali na slo-vžnstvo, zato je treba, da puste sanje o i lavni poljski zgodovini in umetnosti in ge približajo preprostim temeljem svojega naroda. S tem se bodo otresli zgodovinskih zmot in spoinali, da eo Slo-
vanom po srcu in duši mnogo bliže nego
Nemcem.
Videli smo. da Holeček odklanja pokroviteljstvo Rusije, ker bi to slovansko naroda odvračajo od nje in od slovan-stva, želi pa. da se vsi razvijamo skupno z njo. Vsak slovanski narod naj živi svojo življenje in naj tvori svojo državo in kulturo iz svojega lastnega jaza. kajti duše narodov so različne in njih sreča je v tem, da so razvijajo po svoji narodni modrosti za svojimi cilji v zmislu svojih idealov. Vsi skupaj pa naj tvorijo ti narodi slovanski svet. Izogib-Ijejo naj se tujim slabim vplivom in izpopolnjujejo svoje dobre file. V tem je bodočnost slovanstva, pa tudi njegov poklic v Evropi. Spraviti duše slovanskih narodov v soglasje, doseči harmonijo v tem, da se razumemo z ljubeznijo in vestjo — kakor pravi Holeček — v tem ja rešitev slovanskega vprašanja.
! Plrnest Renan:
Zivljenfe Jezusovo
(Odlomek iz nvoda k 126. izdaji.)
. . . Zgodovina je znanost kakor ke-mia, kakor zemljeslovjo. Za svoje popolno razumevanje zahteva poglobljenega proučevanja, čigar najbolj vzvišeni učinek je to, da znaš preceniti razliko ' časov, dežel, narodov in plemen. Človek, ki včrttje v prikazni, r čarovnike, s« dane« pri na* ne štc:e več med resne ljudi. Nekoč pa so odlični možje verjeli v vse to in morda je dan današnji v ne-'katerih deželah 8e možno, spajati pristno 'orednost a »ličnimi blodnjami Oseb«, ki
niso s potovanji, z dolgotra'nim štivom ali z velikim bistrcem prišlo do tega, da bi si razložilo te razločke, naletč vse-kdar na kaj spctekljivega v povestih iz preteklosti; kajti preteklost, pa bila še tako junaška, tako velika, tako izvirna, ni imela v possmez.nih jako tehtovitih točkah istih misli kot mi. Celotna zgodovina so ne sme ustrašiti te težkoče, četudi bi utegnila izzvati najhujše po-greška.
Znanstvena odkritost ne pozna previdnih laži. Ni ga na svetu dovolj krepkega razloga, da bi se učenjak omejeval pri izražanju tega, kar smatra za resnico. Toda kadar si že povedal brez najmanjšega pridržka to, kar smatraj za gotovo ali verjetno ali možno, ni li do-voPeno, pustiti v netnar vee predrobna razlike ter se ra -M okleniti zgolj splošnega smisla velikih reči, katere morejo in morajo vsi razumeti? Mar nimamo pravice, zabrisati neskladnosti ter misl'ti samo še na poezijo ter izpodbujo, ki .ie najdemo v preobilici ▼ teh starih pravljicah? Kemik ve. da domant ni nič drugega kot oglje; ve. po katerih potih pri-roda izvršuj« te globoke preobrazbe. Ja li zaradi tega dolžan prepovedati samemu sebi. da bi govoril kakor drugi ljudje, in videti v najlepšem dragulju lo preprost košček ogljika?
... Ne bom v dvajseti? pobijal očitka, ki ml oponaša, da vero izpod kopnem. Mislim, da ji strežem. Nekatere osebe si domnevajo, da bodo » plahim zamolča-vanjam narod «vlrale, da ne bi izgubil vere v nadnaravno. Tndi ko bi bila taka opreznost poštena. M b;la prav brez-olodna. To vero je ljudstvo i« izgubilo.
; Ljudstvo, etrinjajoč se v tem s pozitivno ' znanostjo, ne priznava posebne nad-naravnostl, čudeža. Naj se li iz tega vklepa. da jc tuje vzvišenim verovanjem, ki tvorijo človeško plemenitost? To bi bila huda zmota. Ljudstvo je po svoje i verno. Kaj je bolj genijivega n^go njegovo spoštovanj* smrti? Njegova hrab-i rost njegova vedrost. njegova želja po naobruzbi, njegova nebrižnost za smeš-nost, njegov veliki nagon po heroizmu, ! njegov smisel za umetnine in pesništvo, ki vzbuja'© rosne emocije obračajoč se na plemenita čuvstva, ta vekovečna mla-|dost. ki se blesti v njem. kadai gre za
i slavo in za domovino, vse to je vera, :in sicer najbol;ša. Ljudstvo ni materija-; llstično. Z idealizmom mu ugajamo. Nje-j gova hiba. če je to hiba. leži v tem. da rado žrtvuje vse koristi, ko gre za idejo.
Zlcnosno bi bilo, če bi mu propovedo-,va!i nevero: brezplodno bi bilo poizku-; Sati, kako bi ga zopet privedli k nadnaravnemu verstvu. Preostaja nam edini j izhod, namreč povedati mu vse. Ljudstvo kaj naglo doume po nekakšnem ¡globokem nagona najvišje izsledke znanosti. Vidi, da med verskimi oblikami, kar jih je bilo dosehkrat. si ne more nobena lastiti neomejene vrednosti: čuti pa tudi dobro, da se zaradi tega ne ruši ' osnova religiji. Navdihniti mu epoštova-; n.^s do oblik, ki minevaio. mu pokazati ¡njih veličino v zgodovini, poudarjati to, ;kar so te starodavne oblike imele dobrega in svetega, ali se ne pravi to oprav-l;ati boroslužen posel? Ja* sem uverjen, da bi ljudstvo obrnilo hrbet svojemu odrešenju, brž ko bi smatralo kot izmislcke 1 vero, zaujevanje, irtvovanje. Ako
i se svoje dni mešale prevare in omame med vse velike bodisi politične bodi; Versko pokrete, ni to še razlog, da b: tem pokretom odrekali simpatijo ter občudovanje. Lahko si dober Francoz. p.> da ne včrujcš v sveto stckleničic-o. Lahko ljubiš Ivano d'Arkovo. pa da ne pripc-rnaš istinitosti njenih prikazni. (Opomb::: Sveta steklenka, shranjena v Reimsu, j vsebovala olje. s katerim so mazilili cb kronanju francoske kralje, baje vse <:;• "emigija, ki v izpreohrnil vladarja F!l-dovika h krščanstvu in ga krstil L 40-Prekucuh Riihl jo je razbil s kUdivc.o 1. 1793. na tigu pred stolnico.) — fOdV-mek iz Uvoda v «Vie da Jisus», 12(5. izdaja.]
701etrJea rojstva Vrchlickega. Dae
18. februarja so v Pragi slovesno praznovali 701etn"lco rojstva češkega pesnika Vrelilickega. Svečanosti sta protežirala češki prosvetni minister in praški žnpan pri slovesnosti v Narodnem divadlu je pelo društvo «rilahol, pesmi na teksie rainkerra pesnika, nakar je pisatelj Seka-nir.a obrazložil pesnikov pomen kot pesnika. kulturnega zgodovinarja in prevajalca. kateremu se narod šele po smr'."i oddolžuje z ljubeznijo, po kateri je vse življene zaman hrepenel.
lOOletnica Branka Ratficeviča. Srp ska Knj:žcvna Zadruga v Beogradu pripravlja proslavo Sopotnica rojstva slavnega srbskega pesnika, ki naj bi ga 25. marca 192-1 proslavil ves naroi Matic» Srpslca in Književna Zadrug« priprav-i;ata tmli novo celotno izds.:o lUbče»;-ičorik d*l.
veseljem voja Eti
Invalidsko Državni podtajnik v strstvu za socialno politiko je sestavil načrt za preureditev invalidskih pokojnin. Načrt temelji na načelu, da pokojnina ni pravica, temveč dobrohotna milost od strani države. Temu tolmačenju jo se invalidi uprli ter nastopili pri Mus-soliniju za rešitev invalidskega vprašanja na tak način kakor ga zasluži dostojnost njihovih žriev. Obenem so invalidi proti vladi priredili demonstracije.
Kriminalna statistika iz Hrvatske in Slavonija. Na ozemlju Hrvatske, Slavonije in Medjimnrja se je leto6 januarja mc-
vnra Sanje v ItalijL ¡ječo je bilo med njimi
italijanskem mini- j oseb. dočim «o ostale svoje kazni že odslužile.
Prisilno zdravljenje spolno bolnih na Češkem. Češkoslovaška vlada nedavno tega izdala nova odredbe za pobijanje kožnih bolezni. Glasom teh odredb je zdravljenje spolno obolelih	prisil
no, v kolikor se bolniki ne podvržejo zasebnemu zdravljenju. Sumljive osebe obeh spolov se bodo pregledovala tudi ua klinikah. Zdravniki v čsl republiki morajo poslej voditi registre spolno bolnih ljudi, za katere se otvorijo posebne ambulance.
J
!U1
Prerlia jaški tečaj sokolske župa Ljubljana I
Pretekli teden se ic vršil pri župi Ljubljana I v Ljubljani letošnji prednjaški tečaj. ki je trajal S dni. Tečaj je poseíalo
24	članov in 26 članic, kar je jako častno število z ozirom na to, da ima župa
25	društev. Predavanja so se vršila v društvenih prostorih Sokolskega društva Ljubljana 1 na Taboru, telovadba pa v šolski telovadnici na Ledini, ker župa ni mogla dobiti drugod telovadnice. Tečaj je vodil župni načelnik br. Miroslav Am-brožič, ki je imel tudi predavanja. Njemu ob strani so stali bratje Drenik, dr. Jamar, Kuščer, Miklavc, dr. Pestotnik, Ryška, Smole, Svetlič in sestra Cigojeva. Disciplina v tečaju je bila vzorna, tečajniki so z veseljem in hvalevredno pazljivostjo sledili predavateljem, tako da so bili oboji jako zadovoljni in veseli, ter je uspeh tečaja zasiguran. Izpiti konccm tečaja se niso vršili, ampak se vrše šele črez mesec dni, da Imajo tečajniki čas predelano tvarino ponavljati in se vanjo poglobiti. Udeležniki so imeli skupno prehrano, za katero so morala skrbeti društva, ki so poslala članstvo v tečaj, stroške za prenočišča, ki so bila v hotelu, pa je krila župa iz svoje blagajne.
V nedeljo dne 25. februarja po končanem tečaju so imeli posetniki in njih prijatelji poslovilni sestanek v društvenih prostorih na Taboru. Ta sestanek je bil dokaz kakšna zadovr'jnost in bratska ljubezen je vladala med tečajniki in predavatelji za časa tečaja. Na sestanku je opozarjal vodja tečaja br. Ambrožič tečajnike, da bodi znanje in spretnosti, ki so jili dobili na tečaju podlaga za nadaljnjo sckolsko izobrazbo, ker le s sa-moizobrazbo potom sokolskega tiska st je mogoče prisvojiti ono stopnjo naob-razbe, ki jo potrebuje vsak dober sokol-ski vaditelj. Naše razmere nam ne pripuščajo vzdrževati daljše tečaje, zato je dolžnost tečajnikov, da sami skrbijo za višje in temeljitejše znanje. Govornik se }e zahvalil tudi bratom predavateljem za r jih trud in vestno delo. Br. dr. Pestotnik je podal udeiežnikom metodična in organizatorična navodila za vodstvo so-kolskih društev in za praktično delo v društvih ter se končno zahvalil vodji tečaja br. Ambrožiču v imenu predavateljev za bratsko vodstvo. 2upni podstaro-sta br. Svajgar pa je pozdravil vse v imen» župnega starešinstva. V imenu tečajnikov se je v toplih besedah zahvalil vodstvu, predavateljem in župi za obile nauke in dobro uspeli tečaj. Ob živahni
I V'
oi
»¿S i
zabavi je nc.k in s
ki ima slavo v Beogradu, rep pa je na-; poljan po tel) drogih sem v Berane. Ti vščipneš psa tu v Beranih v rep, — in tam v Beogradu bo zatulil! Ali sedaj razumete?» — In so razumeli.
Skupščinski sluga. «Kaj ste. gospod?» «Stalen član narodne skupščine!» «Kdo pa je potem začasen član?» «Vsi gospodje poslanci in ministri!» «Kaj pa ste pravzaprav Vi?» «Jaz ... jaz sem . . . «skupščinski sluga.»
Non seholae, sed vitae discimus.
Dvajset let, odkar smo maturirali v
Celju. Zato smo se lani zbrali, da pro-
. . , : i ¡davimo spomin. Takšna je dobra rtara hitro poteke! poslovilni sesta-, , '
vja
mM
•tan»:» iS» SO besad! Clm S"—, mlcln aadalMIh B bsasdi t E.n. — TrçsviH o-t!a»\ darl-»«r>ie, it» pro-ilčnca to SO b«eál i Oln., »takih nadallnnh 6 bstedl 3 Din. — Pilil ■> naprst. (Lahko to« » n--iunkjh.! Ht »piiUr. a as o<¡;ovar a la, aVo 'a vpraian!« prlloiana «namka la ot,;o»or. - - ■■ »
trdno voljo, delovati za razvoj
navada...
Sprejem, slavnostna skupna večerja.
Trgovska pomočnica,
marljiva io vestna, iznêena v >peceri ski stroki, išče mesta j garantirano «iobro zaraSfeue. če mogote v kaki večji trgo- ' ~ '	'"*"
Cepljene trte,
Drvovrstne, vseh vrst, na podlagi Kip. l'or ta lis, Goetlie št. y '•i Uio. Saloni-i, izv nredne. a meter dolnm korenjem
vini v Linliljani. Veiča tuui knjigovodstva. Cenjene ponudba Dod «Marljiva» ca upravo «Jutra». ' 638
Sckclstva, so odšli mladi Sokoli v svoja j ¡^ J(]ai^skunna " maša, in skupni
društva na delo.
2upa Ljubljana I Je s tem zadovoljivo! ~ izpolnila svojo dolžnost, ki ji jo je naložila sokolska organizacija za tekoče leto.
• obisk starih šolskih prostorov, ki služijo dar.03 že drugim namenom. Potem obisk v novi gimnaziji, da se vpišamo v spominsko knjigo, s paimeraim latinskim rekom.
Dogovorimo se na rek: «Ne učimo se
Sokol i, v LjubijanJ sporoča, da so - --------- -- -
društvene uradne ure razun nedelje in. za/olo. ampak za »vljenje.« praznikov vsak dan od 16. - 19. ure I" fflej, med nam,,!m.n, kitat tnal to (4. - 7. ure popoldne) na Taboru. _{yi*tico pravilno najesti m povedati r« Vabimo vse članstvo, da v teii urah po-
Trgovekl pemočetk
izvcžlian manufakturist in
¿peccrist ieli premeniti svojo d'isüdanjo službo. Ponudbe je poslati pod «Vesten» na upravo «Jutra», Celje, sss
Dva trr. pomočnika
dji nadomestitev ¡/.umrlih trt v vinograda naipripravuej e, ima več tisoi v založi Društvena trtuica invalidske orga uiiaeiie T Cvetkovcih pri Vel. Nedelji, Slovenija. Cene pr> dogovoru. 657
Vila pri Mariboru, nekaj krasnega, v. malim gozdom ob Pohorju ; goittina, ua deželi, tri orale
posestva ; posestva r.d 3 do 150 oralov med temi tndi manjše mešane rtroke za veetrgo- i 'n veeie graiSčine; vin » na deželo se sprejmi ta. j kiša v Mariboru, z prostim
Ponudba pod «Afilen» upravo «Jutra».
ravna članarino in prispevke za žnpo in savez. Članarina znaša mesečno 2 Din, ustanovnina l&kratni zr.csek letne članarine, vpisnina 3 Din; župr.i, saveznl prispevek in upravnina letno 4 Din. Na-raščajnina 2 Din četrtletno.
Sokcisko društvo «Ljubljana II.» priredi v nedeljo 4. marca 1923 v Narodnem domu akademijo. Nastopijo vsi oddelki. Začetek ob 7. zvečer.
Jugoslovensko Sckolsko Kolo. Znani sokolski delavec br. Pero Lazare-vič v Beogradu je izda! skladbo za klavir pod gorenjim naslovom. Skladba ie prav primerna za narodni ples Kolo in se dobiva v pisarni Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Ljubljani. C-era 6 Din. Toplo priporočamo!
JtiRoslovensko Sokolstvo in Poljaki. Poljska javnost so vedno bolj zanima za razvoj jugoslovenskcga Sokcl-stva in so poljski listi dosti dobro poučeni o stanju in delu našega Sokolstva. Tako varšavski «Kurier Polski» povsem pravilno poroča o razvoju jugoslovanskega Sokolstva, ko trdi. da se preureja na podlagi narodnega ujedinjenja. Da jc list tečno informiran, kaže s tern, ker piše, da sokrifka ideja v Jugoslaviji ni utrpela z:. škode s političnim separatizmom, I'.: i;a je zanesel v Sokolstvo hrvatski del našega naroda in s tem povzro čil delno odccpitev iz skupne sokolske organizacije. List ostro obsoja ta pokret. — Jugosiovensko Sokolstvo skuša v zadnjem času dobiti čitn tesnejše zveze s poljskim Sckoistvcm, da se polagoma zopet strnejo sokolske zveze med vsemi Siovani.
Rnsko Sokolstvo. Boljševizem v Rusiji je izprva sokolska društva zelo oviral, vendar pa so se sedaj društva pričela zopet obnavljati. Tako Je obnovljeno predvsem sckolsko društvo v Pe-trogradu, ki mu načeijuie sokolski delavec Ped;a Doimklontov. Delovanje tega društva jc tako živahno, da ie že pri
latinski...
Radikaici.
Srezki načelnik v Karakratovem izza Sarplanine dobi od «guvernmana» iz Skcplja depeSo, naj po možnosti prepreči vso demokratsko propagando v svojem srezu, zlasti naj zabrani vsak shod.
Nekaj dni pozneje pri Je načelnik sam v Skopi je, po opravkih, in se javi: «Vse v redu. zbori so že zabranjeni.»
«Iz zakonitih razlogov?»
«Radi nr-praven. go?.[XKline okrožni!»
Okrožni načelnik se oddahne. «Res r.a to sem pozabil, saj imamo v svojem okraju hvala bogu pegavca!»
Sodaj se pa srezki načelnik ponosno zravna:
«Oospodine okrožni načelniče,» pravi. «dokler uživam vaše in Pašičcvo zaupanje, in dokler bom jaz srezki načelnik v Karakratovu, tako dcl<ro bomo hvala bogu vedno imeli toliko pega vca. kolikor ga rabimo...»
Creseite et multiplicamlnl...
Prijatelj Žolna je 2e čez petdeset, pa je še korajžen. Sedaj se jo v drugič
Xr^07Jl£t pa.nîJillï,
30 let etar, te sprejme v tr-aoviao z me!»nim blagi m pri Albiuu Peiarju, Inieao, pošta ToJčetrtok. 633
stitiovanjem ; c7! žiga in m in, preša za olje, brez konkurence, bogat kroj
lesa ;
trgovska hiša, vila, gostilna. — Prodaja pisarna
Pozor, lesni Indnstrljoi ln drcžbal
Inteligenten 30 let star, ne-
ofcnjen mladenič, sedaj posio vodja v i¡e trgovine z le^im m apnom, želi premen iti službo sol prejomaiec, na-lrur>ovalec it.!., najraje na dežili, govori ia piše sla vensko, nem ko, italiiaoiko ter doloma lirvattko. Nastopi lahko tekom 15 <Uii. Cenjene ponnube z navedbo pbčo in ■.'OgOjer je vposkti pod «It. I J., ztnesijiv», pcatnoležefe; Kiimnik. 6o4
«Brezplačno stanovanje» na
opravo «Jutra». 6íj
Klada poiačanca
iîéeta sobo pri boljši dra-žini, eventueino ( brano. — Fouudbe pod «Sol« 50» nn □pravo «Jut a». 691
10.0C0 kron nagrado
dobi, kdor mi preskrbi do:.m vpeliano gostilno kje na železniški postaji, kjer bi til iira:, primaren za lesu« irco-vino, v najem za daljio dohn. 1'onudlie pOJ «Nagrada 64r> na upravo «Jutra».
Soba	€80
z dvema posteljama se oàùs s 1. marcem. Zahteva: plača šest mcseccr n:ipre;. Naslov pove upravi «Jat a».
«Zagorski»
Soros."ec-üenoe
ISaribor, Baivarska nlica 3
želi t sirho tenitfce z bol ji
Vitalna vrvica
(Zün'scbnur) naicene e pri tvrdki 1. Razboršek, Šmarluo-Litija. P.inü.ibe na tvrdko I. Razi oríek à J uc, Ljnh ljaiia, Sv. Petra ceRa št 33.
Zob&n s čincli
za manjšo roùIio dobro npo-ralieu, se poceni proda. Naslov pova uprava «Jutra».
Sironcts, 683
ne-žerijeu, ki je dovršil kmetijsko fcoia ter srednjo vinarsko in sadja rtko folo, ie s t roleta 0 prakso, želi prem 6-I niti siužbo n.i kako večje I trospo<L?rs:vo vs!e<i m'.delitve oženil, in siecr to pot s sedemnajstletno | aosedcajcga rofestva. — IV 1 potico! Kar je res, jc i nudbo ped «Ekonom 1011»
devojko. Kej. z lepotico res. Tolikega okusa mu nisem pripisoval! — Zolnove srečam pet tednov j pozneje. «No, gospa, kako pa...» jc nagovorim.
Žolna je menda mislil, da se hočem neslano "šaliti, kakor jo pri na* v navadi, oe govorimo z novoporoeenci, in napi o mi prišepeta:
«Za božjo voljo, molči,... elle ne sait rien» ...
ca upravo «Jutra».
Priûa. sa
hiše, okro-
posestvo obstoječo iz gospodarskih poslopij, sin* 11 oralov njiv in travnikov. pol oraia vinograda, 3'j oralov gozda ter pvšnika. Ponuillie n?tj se pofliejo V&-1 titšuu ¿liklave, po-est iKu v £'_ Pariti eb Prebuluu — Gorica.	601
Sajigovcdja- 'silanoist,
do sedaj pri večjem iudustrij-podjetju, želi piemeniti rae"to. — Genicte ponuil!>c prosi pod «Trcitn ia zsnes ljiv» ca upravo «Jutra». 6b-
Htâai paseatniki, poser 1
IIšSo (vilo) v Ljubljani 3 pre-6tiin stanovanjem najmanj 3 sob, tudi ne do^otovljcn« I
ïac© se ^ZIT^SL^tzs, if C!
v najbližji okolici i.juliljnne. if.cn aî.itni^-t'kega oi'ctr.ija. Evcnmeh;o te prevzame i nea inventarjem. — L'eu ¡ene ponmib- pod - ! .X'ristaa, v ns." n^ uprav» «.iuirz», Liui>-ii	iji.na, i rešeriir.Ta u'ica 54.
gpmiično sli vdovo otceTui ključavničar, izpraš ini stro.iar iî Maribora do l. aprila. Se-daj je na Hiratskem; post-duie nt kaj premoženja. Srečna i odočoost- Pismene ponudi« prosi pod «Verleger K..» re-tf ate, BrwJ '-asovi, ?:u-mižte.	6P 3
Dve gospodični
inteltgentui. n^-adi. premožni, lepe zunutiiosti :n č^dne pie-teklosti. žc'i'a znanja z cn.v sima goeooui'ma v starosti od 24 do 3ü ¡et.. Akariemi&a naobraženi ¡maio prednost. L» resno pí¡na.lhe e siiko ali lires p.ti šifro «Blonáiuka .a Bruuctkn« poštnolfžeč« Ljui -ijana. Tajaost euogo isjam-čeaa.	CK-S
Ea-.ore.
b.' '
inteligentna g <pcdi£us au vdora s trgovino, o'.rtjo a;i nekaj premoženjem žoii znsnia v sviho žemtve z cliu'a vdovcem (dri. uradnikom), Li ima meiile.v^no	s'a.1
vanje? Polsoc slo:sa dopise
ped «Ljubazeu
do otrok »
uprivo «jutra».
hišo pol ure od Ljubljane proti dopiaCiln. i'onndbo pod "osestnikc ao. upravo «Jutra».	€C5
bobermc.n,
l
LlUn
tíiS
policijski pc?, tabii, čisto-1 krvno pesme, jako lop, črn, ¡ z rlavia.; o^ftkami, ki je
prvem javnem nastopu telovadilo 2000 i Sokolov in Sokolic.
Preklic.
Naznanjam občinstvu, da
dt

i nar:
.» U:piom». se ) niiii preselit
::roda t¡: Cítia SODO Din. C. Markovi Dravlje bt. 3C,. 6.0
F r odam
nts^m i pet Tsjjfjnev bukovih, dibro ; Kdor bi zametijsl ! plačnik za"dolgove moje žene Vide j p^0'1* kîaoi'n l!rvr0 ^-»«u c najmanj
Etiski carski dragulji in mornarjev grob
V skrivnostni in dogodkov polni zgodovini velike ruske revolucije in nesrečnemu koncu dinastije Romanovih igrajo med narodom veliko ulogo tudi kronske dragocenost! zadnjega carja Nikolaja 11. Vedno iznova se pojavljajo pripovedke o čudni usodi teh draguljev.
Tako so po eni najbolj razširjenih pravljic ruski tihotapci dragoccnc carske dra-gulje spravili v Zedinjene države in po-kopali zaklad v krsti nekega mornarja na mornariškem pokopališču v Brooklynu.
Mornar, čigar smrt in grob sta spletla cclo vrsto legend, se je pisal James Jo-nes. Umrl je v Sibiriji in je bilo njegovo truplo že spravljeno v krsto, da bi bilo prepeljano preko Vladivostoka v Zedinie-ne države. Na krovu ladje, ki je peljala s seboj krsto, so se nahajali, tako pripoveduje ruska govorica, trije moški, ki so se po umoru carja Nikolaja in njegovih j krasnih hčerk polastili vseh carskih dragocenosti. Radi razdelitve plena pa se je kmalu razvil med njimi hud prepir. Najstarejši med njimi, ki je imel spravljene dragocene kamne, je končno skril iste v krsto mornarja Jonesa. Zgodila pa se mu je nesreča, da jih ni mogel vzeti več Iz krste in tako so bili pokopani skupno z mornarjem na pokopališču v Brookljnu.
Pravt.iica pravi dalje, da so že pcnovr.o fazni predrzni in pretkani zločinci skušali odpreti krsto, kar pa je policija vedno preprečila. Da se prepriča, koliko je res-nice na teh bajnih pripovedkah, ki so se iz Rusije razširile tudi v Ameriko, je policija pred kratkim z dovoljenjem ameriškega mornariškega ministra odprla grob. Ko je ljudstvo izvedelo za akcijo, so drvele ogromne možice na pokopališče. Naval ie bil tako velik, da so morali mornarji zapreti vse dohode k imenovanemu grobu in je moralo ljudstvo čakati pred pokopališčem na rezultat izkopanja groba. Sledilo pa Je silno razočaranje. V (usti so našli le mornarjeve zemske ostan-
ke in niti najmanjšega sledu, da bi bila krsta kdaj že nasilno odprta, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da je kdo dragulje pokradel.
Sicer pa oblasti tako niso pričakovale nobenega drugega rezultata. Odločile so se za svoj korak le, da napravijo konec med ljudstvom razširjenim govoricam in da preprečijo nevarnost, da bi bilo pokopališče opustošeno. Pokopališče je moralo biti radi «skrivnostnega zaklada» že dolgo časa policijsko zastraženo, a se tudi ta služba, ki je povzročala velike stroške državi, ni mogla trajno vzdržati. Pravljica o krsti mornarja Jonesa in kronskih draguljih carja Nikolaja je bila s tem zaenkrat odpravljena. Pripominjamo pa, da le začasno, kajti pravljice imaio žilavo življenje in nedvomno bodo še čez več stoletij v Brocklvnu iskali po grobovih tajinstvene carjcve diamante, kajti vera v take romantične pripovedke ne izi::nrie nikdar.
Binoïiear.
Štefsn Bizovičar
3"4	avtooiontcr.
s ron lic za 100 k», I frank« vs^oo Pt. J.než na
J Dolenjskem. Dobava takoj, ! Franc Knez, pošta. Tižiii-e
najnovejbC konstrukcije, r valjarji in svilenimi reSeti, • sa domačo eporabo proden ; Več pove Fraw K«vaé, Zgoia, i poši* Hejronie pri Lescah.
i ' trrTCe ITo f rl [i i
j Zasebniki, cpaïojenelî
iscdernn treh sob v Licbl ani, tudi na periferiji c.csta, mu ris m brezplačno
popolnima sjodern» sta no-vaii a v ljubljanski okolh';
Totaik, 6S2
dobro npolj 'ii, ki pot.;;a p t celi ïloveni^i, vastan še tiîksj predmetov v prodajo, ozirorri tuiii v nakup seboj. t'cn<:dbi3 se pošlje o «ilirhir zuücsl'iv na upravo' «Js'^tî»,
Dižavr.i u?a£n!k
(mlad rùoTcc), soli	i»
od 5C00 do 1'JO'JO Dn -r pobištro. Dopise pod «Lop « pohištvo» n i upravo «3¡iír£>.
Ilemška ctúaogr&flje
so poučuje r popoiianskih tirali. Učna doba ¿ mescc^. Ugniino 7.1 one. ki si ¿e!;.-o r.boij'ati SToia dohodke. !'t ;avc n^ po tui predul št. 6-
B SFiSiRl 1SS5Í1 mh
okoli S00m; pove Anončni
à Din 120 — Naslovi zavod Drago Beseljak
in drug, Ljubljana, SoJaa ulica 5.
trgovina z iesem iti kurivom
Sislsàclîsce: Streliška ul.
Pismena Dftrocila je nasloviti na Sv. Potra costo 17 sprejemajo ustna naročila.
ujiz'.yjr.* '.Iga» ' t
Epizodice
Bivši Sandžak.
Iz Bijelega polja v Berane postav-Ijajo telc!rraf. Muslimani male vasice iz-nod Plevija se vprašujejo: «Čemu bo ta žica kavrom, evala?» Srezki načelnik jim razlaga: «To je telegraf. Po njem lahko pošiljaš brze vesti od tod do Beograda.» — Toda muslimani le kimajo in stresajo glave. «Kako je to.
za 5J3ÎÎ1S, gcspcîss is esrsKc ¡
p zmmh trna i pri fi. Šinkjvk assl & Ssss
EjuMjana, Jiteski ln št. 19.
t i'iii ^iiiHiHbiiiiiiiiiiiiiinii—iiiHiiiiniii i'i m n m iiiiiimiiiíTnirinmiT.....T
zeIo dobro vpeljana
vsîke vrste, tudi zajčje, kupaje trgovina s us- | j njem D. Z¿rav¡5. Uuti! a^a. Sv. Fioriana al. 3
Cašica tega delikatnega likera je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Daltnatla Pilsdlclna! in druge I izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destiiacija
V. MORPURGO, SPLIT
Zastopnik: Adolf Kordin. Idubljana. Zrinjskega cesta 7. '
v večjem mestu Slovenije, na najboljšem prostoru, s 15 letno najemn. pogodbo.
Promet leta 1922. nad K 14,000.000-—. Potrebni kapital: Din 50D.C00-—.
Ponudbe pod „Izredna prilika" na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni
trg št 3.

Odprto pismo
gospodom i ministru za agrarno reformo, referentu Tašnerju, agrarnemu direktorju dr. Lukanu !n okrožnemu poverjeniku dr. Pfelferju.
Ker več mojih dosedanjih prošenj ostaja nerešenih, ali se ml lih pa vrača brez rešitve, oziroma, kakor se je izrazil sekvester Darle. da še v okrožnem agrarnem uradu enostavno raztrgajo, sem prisiljena po tej poti čuvati svojo pravico in klicati po zakoniti pomoči.
Z dopisom okrožnega agrarnega urada v Mariboru z dne 13. Ja-auarja 1923.. št. 102. se me obvešča, da je moje posestvo vsled nerednega gospodarstva postavljeno pod državno upravo in da je v emislu rešenja ministrstva za agrarno reformo z dne 11. novembra 1922.. št- 40.0f>6, imenovan za sekvestra mojega posestva Danko Barle, oskrbnik veleposestva kneza Windisciigraetza v Konjicah.
Strašno me je zadela ta nepričakovana novica, to tcin boli. ker sem bolna starka že v svojem bridkem življenju doživela toliko nesrečnih doživljajev, kar me je itak skoraj že pognalo v obup in mi zdo greni kome življenja. Tem boli me boli. da se je moje posestvo stavilo pod sekvester. ker ni postavnega vzroka za to.
Zakon z dne 28. decembra 1921. in 3. septembra 1920.. 5t. 14.082. o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev, člen 7, govori: V državno upravo se vzame veleposestvo:
a)	katerih lastniki ne bi hoteli ali ne bi mogli poslovati Intenzivno gospodarsko na svojih posestvih:
b)	katerih lastniki ali njih uprave bi hoteli s kakršnimkoli postopanjem preprečiti izvedbo agrarne reforme ali bi ovral to izvedbo:
e) ako bi bila državna uprava potrebna v javnem državnem interesu neoviranega izvajanja agrarne reforme.
ad a) Ni resnično, da se nahaja moje posestvo v slabem gospodarskem staniu. Hitro in površno opazovanje stanovanjskih in gospodarskih poslopii napravlja sicer vtisk. da ni vse v redu. Ako pa opazujemo gospodarske razmere zadnjih deset let. dobimo dober vtis o mojem gospodarstvu. Poslopja mojega posestva so bila že pred vojno zaradi stoletni ga obstanka potrebna popravila. Vojna in nasilna oddaja stanovanj in poljedelskih pridelkov za vojaštvo, slabe povojne razmere gospodarskega značaja, slabi gospodarski dohodki in pomanjkanje poljedelskih delavcev je oteževalo voditi gospodarstvo.
Vkljub visokim izdatkom sem začela v jeseni 1922. s prenovitvijo gospodarskih poslopij na svojem posestvu, ki sem jo deloma že izvršila, samo zaradi zime sem delo ustavila in ga bom ponovila spomladi 1923. ter tudi dokončala. Vsak poljedelski strokovnjak ve. da se najmani denarja nalaga r.a poslopja, ker se ta mrtev kapital najslabše obrestuje. Tudi ako se je zanemarjalo poslopja ter ograje in vrtove okrog poslopja, je to odpustijivo. ker se je porabilo vse moči, da bi se drugo gospodarstvo izven poslopja povzdignilo, kar za to ni bilo niti časa, niti sredstev.
Poljedelski obrat mojega posestva je z ozirom na zemljiščne in splošne gospodarske razmere zadovoljiv in ima relativno zelo dobre čiste dohodke. Moje posestvo, ki obstoji iz približno 130 ha polja In 100 ha gozda, ni v eni arondirani parceli, po večini Je raztreseno in sestoji iz približno 300 majhnih parcel, ki se raztezajo na deset katastralnih občin. Da je obdelovanje takih raztresenih parcel neverjetno težko, zamudno in drago, to bo razumljivo vsakemu poljedelskemu strokovnjaku. Poljedelski delavci v okolici mojega posestva so težko zadovoljivi, delamržnl in jih je težko dobiti, in imajo sedaj, ker jim je dala agrarna reiorma zemljišča, na svojih posestvih dovolj dela. Nepričakovane skorajšnje nasilne odredbe agrarne reforme so prinesle popolno razrušenie dosedanjega gospodarskega reda. Agrarna reforma ie dala prebivalcem največje in najdoblčkanosnejše parcele ?nojega poststva in te naredbe delajo silne težkoče In škodo dosedanjemu obratnemu vodstvu. Medtem, ko plačujem davke točno In pravočasno, nisem do danes od onih parcel, ki jih je agrarna reforma nasilno oddala v najem, dobila najemninskih obresti.
Ko se ie po vojni hotelo povzdigniti moje oslabljeno gospodarstvo, moj oskrbnik zbolel In po enem letu bolezni — v poletju 1922. — ■rsrl. Ker mi je skozi 23 let dobro gospodaril, ga nisem hotela žaliti s tem. da bi med njegovo boleznijo vzela drugega oskrbnika. Za moj gospodarski obrat ie bila oskrbnikova bolezen posebno v denarnem .*rtru velik udarec. Hotela sem povzdigniti svoje gospodarstvo kot vsi oaljedelci. pa so me vremenski pojavi lanskega leta močno oškodovali š tem, da ¡e bila strašna suša. kar je posebno škodovalo živinoreji, 4rer ie bila uničena vsa kiaja. V času žetve ie deževalo skoraj dva meseca in je žetev izgubila večji del dobitka.
V takih razmerah ni nobeno čudo, da začne gospodarstvo padati ••n inene ne zadene nobena krivda, kakor tudi ne mojega oskrbnika, temveč samo vremenske rrezsode.
Ako je moie posestvo tudi malo nazadovalo, ni bila to niti moja krivda. niti nanten. temveč so to zakrivili nepredvideni nesrečni slu-f.jni in prirodni pojavi. «Vis major» pa ne morem zvati na odgovor-rost radi tega in tako odpade vzrok a) člena 14. zgoraj omenjenega zakona.
' Ni resnično, da ie prišlo moje gospodarstvo v slabo stanje v tej ¿teri. kakor so to poročali nekateri meni slabo želečl gospodom od agrarnih urad »v. Kljub težkim nesrečam in slabemu vremenu, je v mojem hlevu 22 glav goveje živine. 6 konj. 20 prašičev, drugih do-rnačih živali in zalosa pridelkov, kakršne nima nobeno gospodarstvo
• Za vsebino uredništvo ni odgovorno.
i raro T^tx^z TOseFi. v EAV.I, TO W yoif aaj&aa.f	SU.USUO. TS-
: '.ajá rr.oje «jsaBesnarisno» posestvo vso ckcüco ... sircrr.aàr.è prebivalce z mlekom, kakor tega r.e bi storila desetkrat večja posestva z lepim zunanjim licem, ki pa imajo prazne hleve in prazne zaloge in se hočelo rešiti s tem. da sekajo cele gozdove in naooltijujejo žage z lesom, s katerim zalagajo naše sovražnike, ki iiin s stavbnim lesom polnijo žepe in s tem uničujejo državno bogastvo.
Da moje posestvo ni v popolnem redu. me bdi bel', kakor si to predstavljajo gospodje pri agrarnem uradu In zato sem napel2 vse sile, da svoje gospodarstvo povzdignem, tako. da bo drugim gospodarjem za vzgled. 2e po smrti mojega starega oskrbnika od meseca oktobra 1922. se nahaja na mojem posestvu akademsko izobražen strokovnjak za poljedelstvo, ki ima že dolgoletno prvovrstno prakso, na katerega se agrarni uradi lahko popolnoma zaneseio. da bo stro-kovnjaško izvrševal poverlcno mu delo. Kot dokaz mojega resnega stremljenja, da svoje gospodarstvo povzdignem, naj služi dejstvo, d* sem namestila strokovnega oskrbnika že takrat, ko agrarni urad niti mislil še nI na to. da bi prevzel posestvo pod državno upravo. Oskrbnik. ki ga imam v službi od meseca oktobra 1922- ie gotuvo boljši oo onih s svojimi pomočniki, ki jih je Imenoval deloma agrani urad in deloma sekvester sam. brez zakona in brez znanja ministrstva agrarne reforme. Četudi se moj oskrbnik radi protizakonitih omejitev po se-kvestru ne meša čisto nič v gospodarstvo, ga je przval sekvester Barle z dopisom od 10. februarja 1923. št. 52/53. da Ima zapustiti moj grad in občino Zgornja Poljskava. ker sicer ta bo Izgnal on po orožnikih!
Z dopisom okrožnega agrarnega urada z dne 14. februaria 1923. št. 388 je pozval dr. Plelfer moicga oskrbnika brez vsakega razloga, da takoj zapusti mol grad In občino Zeornlo Poljskavo. ker sicer ga bo dal izgnati iz občine po politični oblastL Ali odgovarja to nasilje čl. 12. zgoraj omenjenega zakona ad a) in c) ?
Postavljanje mojega posestva pod državno upravo, da bi se baie izvedli predpisi agrarne reforme, tudi ni v zakonu utemeljeno, v oči-gled temu. da je že moi oče In tuJI Jaz mnoga desetletja dajala najboljša zemljišča v najem po najnižji ccnl In prodajala potrebnim in dostojnim državljanom po najnižji ceni zemljišča svojega posestva. Z radostnim srccm in oreko svoje moči rada pomagam revežem ter najpotrebnejšim celo darujem poslopja In zemljišča, kar gotovo povzdiguje blagostanje državljanov in sem za sebe pridržala le zakoniti maksimum, boječ se. da se posestvo popolnoma ne razlasti.
Agrarna reforma ie bila torel na mojem posestvu Izvršena že pred desetletji, po moji inicijativi v najidealnejšem smislu in ko se odstrani sekvester. bom tudi v bodoče revežem rada dajala zemljo.
Ravnanje sekvestra ie bilo že pri prvem njegovem nastopu tako. da sem dobila živčni napad da se tresem po vsem telesu in ne morem ne jesti ne spati. S svojim nestrokovnjaškim nastopom ie pokazal, da nima pravega pojma o gospodarstvu. Namesto da bi se uvedel v razmere na gospodarstvu In sploh v življenske razmere gospodarstva in skrbel za to. da bi sc mala denarna sredstva porabila za najpotrebnejša popravila starega živinskega hleva, za popravljanje starega inventarja itd., je otežkočil vsa ta potrebna dela z zavarovanjem starih poslopij na večmilijonsko svoto. S tem Je pokazal svoio nezmožnost. ker stavbe so iz kamenja in njihovo strešno popravilo bi veljalo komaj kakih 100.000 kron. če bi Jih uničil požar in stara zavarovalna svota 500.000 kron je bila dovolj visoka, posebno ker teče preko gospodarskega dvorišča potok in bi se lahko gasilo.
V mesecu januarju Je prišel na posestvo pomočnik sekvestra. Konec Bartolomé!, ki je vedno spal in se toliko z vinom zalival, da ni mogel na nogah stati.
10. februaria je prispel sekvester še z drugim pomočnikom na moje posestvo, hoteč odstraniti mojega oskrbnika brez postavnega vzroka, in sicer s pomočjo tukajšnjih orožnikov ter nekega finančnega svetnika. katerega identiteta še ni dognana. kakor tudi ni znan namen njegovega nastopa. Drugi pomočnik sekvestra se imenuje Josip Zdovc in se podpisuje kot oskrbnik mojega veleposestva ter je absolviral ljudsko in n žio poljedelsko šolo.
Ali so ti ljudje znani gospodu ministru In a!l sc oni postavno opravičeni nadlegovati me In z nepotrebnimi izdatki obremenjevati moie gospodarstvo?
Pomočnik sekvestra nastopa proti metli kot pravi nasilnež m ravno tako tudi proti mojim uslužbencem. On ščuva moje uslužbence k nepokorščini ter jim zapoveduje da moicga oskrbnika nimaio ubogati ter da se morajo zopcrstavliati vsakemu njegovemu ukazu. On n. pr. pravi: Ce oskrbnik ukaže delati, takrat naj delavci posedalo. V nedeljo II. februarja le ta človek napadel mojega oskrl nika osebno in ga hotel oklolutati. On je mojemu oskrbniku prepovedal baviti se na mojem posestvu in uisponirati z mojimi uslužbenci.
Moje vsled j>omanjkanja krme slabo rejene konje izrablja In se vsak dan brez mojega dovoljenja vozi zdaj v Maribor, zdaj v Bistrico ali kam drugam, vkljub temu. da so železniške zveze zelo ugodne. To bo Imelo za posledico, da bodo konji do časa obdelovanja polja na spomlad popolnoma uničeni.
Mojega čistokrvnega edinega bika le proti moji volji prodal mesarju in ko ga je moj oskrbnik opozoril na člen 14. zakona z dne 3. septembra 1920.. mu ie rekel, da on vse boljše zna.
Ali nimam nobenih pravic več na svojem itak malem posestva?
Ali sme sekvester s svojimi pomočniki tako brez ozira na zakon gospodariti in cli odgovarja to postopanje postavnim predpisom in redu v moji ljubi domovini?
Ali ni več pomoči za mene. za tako izmučeno slabo stvar?
Gospod minister agrarne reforme ie bil slabo poučen v zadevi mojega posestva in to je imelo za posledico, da se me ie postavilo pod sikvester. kar zelo ovira napredek mojega gospodarstva in povečuje moie izdatke. Poznam natančno prave vzroke, zakai sem pod sekvestrom in jih hočem tu le deloma omeniti. Ko bom imela zbran ves nečisti materijal. m podlagi katerega nastopajo moii sovražniki proti meni. ga prepustim Vam v oresoio. Tu Igrajo ulogo ljudje, ki ' Jim ni do dobrobiti države in tudi ne do pravično izvršene agrarne i
j ifiuime. to so ui rjvi iijsiuutiii vamRnt, nesTervam — tmer. n cerj
, preko mrtvih ir-pe! dobrih slovanskih patriotov kočijo, ca bi oropali poSter.o pridobljeno dostojnih jugoslovanskih državljanov in to potom nasilja, omejitve Itd. Njtli namen le okoristiti se na račun mirnih
državljanov.
Gospod minister, čudili se boste, kake visoke osebe so tukaj :a-drle svoje prste v moje meso in igralo svoto ulogo.
Lahko bi se na mojem posestvu postavilo za sekvestra mojega akademično izobraženega oskrbnika, kakor se le to zgodilo z nižje kvalificiranim oskrbnikom \VinJiscligratzovega posestva in to prof moji volji. Moj oskrbnik bi gotovo v vsakem oziru postavno postopal ter bi njegovo postopanje gotovo bilo korektno In manj občutno in tudi jaz nc bi pripuščala nobenega protizakonitega čina molita oskrbnika.
Oblasti se radi mene ne morejo pritožiti niti radi mojega gospo-darsko-socijalnega. niti političnega naztranla.
Jaz ljubim svojo jugoslovansko domovino in v nlej bivajoči narod In moia ljubezen je iskrena.
Nahajam se v silvbranu in iščem pomoči. Nikdar ne bom trpela. J da bi se mi uničevala eksistcnca omejevala osebna prostost ln moje ! gospodarstvo otežkočalo z varuhi — in če bi bila primorana ošabno | apelirati na Njegovo Veličanstvo, našega kralja.
Gospoda ministra agrarne nforme prosim, da moie posestvo reši sekvestra. Potem bom mogla s pomočjo svojega vestnega ta zve-! stega oskrbnika porabiti svoje sile za povzdigo gospodarstva, medtem ko se sedaj naše moči Izgubljajo v boji proti repostavni sekve-sturi.
V prilogi so dokazi ljudstva, občin in agrarnih občinskih odbore*, ki so mejaši mojega posestva, da sem dobra In vredna soobčanka in dobrotnica svojih domačinov. Priloga tudi dokazuje, da se izvedti agrarne relorme nikdar nisem protiviia. temveč sem že več desetletji v njenem smislu postopala.
Brezobzirna sekvestura me žene v obup ter ml vzbuja misli na samomor in goji v nienl duševno bolezen zasledovanja, tako. da =e morem ne lesti ne spati.
Prcslm. gospod minister, da se mi vsaj nekoliko olajšajo zadnji dnevi mojega življenja in okrepčajte moje srce z odstranitvijo more — sekvesture.
Baronica VllieJmlna Post,
vcleposestnica v Zgornji Poljskavl. okraj Maribor.
Ker se proti posestvu, kakor tudi proti baronici Villelmini Post v Zgornji Poljskavi. neprestano od brezsrčnih in neznačainih grabežljivih oseb vseli stanov brezobzirno postopa, katerih nečedno deic-vanje se bo v kratkem času v raznih časopisih objavilo In bo ta javnost gotovo osupnilo. Naša dolžnost je. da ščitimo našo soobčankc.
Postopa se ne samo tiničljlvo oroti nieni lastnini, temveč se s ter* tudi njeno življenje oereujuie in skrajšuie.
Z njeno izgubo bi bili prizadeti vsi mi soobčani in mejaši njenega posestva finančno in gospodarsko, ker ona Je bila v vseh momentih naša dobrotnica.
Usoiamo si gospoda ministra opozoriti na nasilje, ki se vrši nzd našo poscstnico in nad nami ter prosimo za sigurno zaščito.
Istina ie, da je nje-> oče kakor tudi baronica Post svoje posestvo po možnosti, odgovarjajoče kraievniin razmeram, dobro obdelovala, neresnica je. da bi se posestvo zanemarjalo.
Istina ie. da je baronica l'ost jeseni 1922. sprejela oskrbnika, ki iev vsakem oziru zmožen posestvo povzdigniti in ki je obenem vrl Slovan in človckoiiubcn mož.
Ni res. da bi baronica Post. oziroma njen oskrbnik, hotela preprečiti agrarno reformo ali ovirati nično izvedbo.
Resnica je. da se le na tem posestvu že desetletja v smislu agrarne reforme f>ostopalo. Oče. kakor tudi baronica sta vedno potrebnim sc-občanom dajala zemljišča deloma po najnižji ceni v zakup, delom» sta j h pa tudi prodajala in do potrebi tudi darovala.
Istina ie. da si naša baronica od ust pritrguje. živmo In zemljo prodaja, da zadosti svojim državnim dolžnostim gloJe plačevanja davka in terjatev.
Ona ni taka. kakor so mnogi drugI kričavi graščaki. ki so državi sovražni. Ona je v resnici dobra In lojalna državljanka kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki Ima najboljše namene in dobro srce za vse.
Velika predrznost njenih sovražnikov je. da hočejo to gospo nasilno potisniti pod varuštvo. ko Je pa duševno popolnoma čila ra zdrava.
Smešno ie trditi, da bi nasilno postavljanje baronice poč varttSfvo pospešivalo izvedbo agrarne reforme na tem posestvu. Ta eroeni namen leži le v tem. da bi nam vsem priljubljeno gosor. storilo nezmožno. pošteno pridobljeno svoje posestvo braniti pred grabežljivim: rokami.
Mi vsi občani stojimo trdno na strani naše seobčanke. baronic* Pest in ne bomo nikdar pripustili, da bi se to odlično in človekoljubno gosno vrglo na cesto in zato kličemo gospoda ministra na odpomoč.
Ml ne pripuščamo, da bi posestvo kupil, oziroma da bi ono prišlo v roke kakemu državi in narodu nasprotnemu plcmenitažu. to terr. manj. ko ga zdaj oskrbuje njen dobro izurjeni oskrbnik. In £e bi se deli cosistva prodali, smo mi tisti siromaki, ki smo najbolj potrebni da si z nakupom eraščinskega posestva povečamo naša mala. slabs posestva.
Ker ie naša gospa pod sekvestrom In ml s to vlogo dokazujemo, da bi sekvester v iavnem Interesu moral odpasti. potrjujemo. Ca js vsa vsebina njene prošnje istinita ter podpiramo nično prošnjo da gospoda ministra, tičuco ss popolne opuslitve sekvestra.
Sledijo podpisi: šolskega vodstva, iurniiskega araaa. žapansiev, občinskih odborov in občinskih agrarnih odborov Zgornje Poljakov e. Bukovec. Črešnjevee. Gcbernik. Ogljinščak. Pokoše. Šentovee Ud.




P. n. občinstvu ter znancem, prijateljem in gostom z dežele vljudno naznanjava, da otvoriva 28, februarja opoldne v novi palači Ljubljanske kreditne banke
nasproti glavne pošte
S? S -t
arno
goste


opremljeno z vsem komfortom. Sklicuje se na najino dolgoletno prakso, upava ccnjene s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti, ter se za naklonjenost priporočava
JAN IN KATI FIALA. ¿si paznejs, Hup sb bo
288
hrastove in bukove, prvovrstni slavonski les, kakor brodarski pod, v vsaki množini, s polaganjem ali brez, po najnižji ceni dobavlja tvrdka
paphetap
Beograd. Strahinió Bana uîîca 43,
Dvonadstropna hiša 1X7
pred 10 leti zidana, v Sp. Si*ki. na prometni i piki. s dobro vpeljano gostilno ln kletmi ter trgov*k>mi lo»aU, * te-
likiui vitom iu smvbeuo parcrlo, ne uradi selitve proda. Kuneti i sobi in kutiinj» pu dogovori na razpoligo- Nezazidan prostor je pripraven vsako indu»trij». l'o-nndlie p<>d «Selitev» na Anom ni zavod Drago Beseljdt & drug, Ljubljana, Sudca a lici 5.
dr. Kari Tržller in dr. Dragotin Treo naznanjata, da preselita združeno odvetniško pisarno s 1. marcem t. L v zgradbo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Dunajska cesta žt. 1a,

Bukova, borova In brezova, prodaja na drobno in debelo v vsaki mnoilnl, na dom postavljena
Drago Sčekič, Maribor, Rajčeva ajj
Telefon ¿tev. 355
»5
EUN. družba za električna indastrijo
M - — •
EIsIH
SLIH Src.il elektrone central«.
proizvaja ia dobavlja vae elcktrlfiae »troje ln elektrotehnične aparate ln Izdelke.
projektira brezplačno v*e naprave la obrate, ki S9 v zvezi & elektrotehniko.
Tehnične pisarna in zaloge: LJUBI*JS.KA. Dbai Jaka cesta, piUča Lj ¿bljauake kreditne banke KARIEOS, Vetrlnjska ulica 11.	11
;
I i H