Marksistična misel -kompas in orožje mladih
V dneh pred novim letom je končala delo mladinska po-Htična šola, ki jo je organizi-rala Zveza sooialistične mladi-ne^v občini Ljubljana Center.
To je že štirinajsta šola po ¦vrstd, vsaka je trajala teden dni, v katerem so se zvrstile teme tako s področja marksdz-ma, samoupravljanja, informi-ranja kat splošnega Ijudskega odpora itd. V treh letih, koli-kor se MPš organizdra, je v, njih sodelovalo že nad 350 slu-šateljev, povečdni iz delavskih vrst.
Ob svečanem zaključku, ude-ležilo se ga je 250 bivših slu-šateljev, ko so bila podeljena priznanja je spregovoril slu-šateljem predsednik občinske SZDL Vojko Novak. Iz njego-vega govora smo izbrald nekaj temeljnih misli, ki izražajo to-plo tovarištvo, hkrati pa na-kazujejo prihodnje naloge te poldtične šole.
Mladi so bili in bodo kos nalogam
»Mladina je stala v prvih vrstah naših brigad in divi-zij med vojno, mladina je ti-sta, ki je skupaj z delovndmi ljudmi prva zgrabila krampe in lopate ter začela obnavlja-ti porušeno domovino. O tem pričajo številne akoije, naj spomnimo samo progi Brčko-Banovičd in šamac—Sarajevo. Tudi danes se večina mladih zaveda nalog, ki jih ima naša samoupravna družba, zaveda se težav, s katerirni se ubada ta družba na poti do cilja, da bi delovni človek odločal o de-litvi vsega, kar je ustvaril. To ni samo vizija, marveč stvar-nost, za katero je vredno žive-ti, se zanjo boriti in če. bo po-trebno, tudi darovati življenje. Kajti samoupravljanje v da-našnjem času pomeni za vse nas svobodo naše revolucije, našega dela, snovanja in us-tvarjanja«.
Revolucionarni spopad se zaostruje
»Bazumljivo je, da mora 61o-vek poznati zgodovinske in družbene tokove v svetu, če noče, da hote ali nehote zapa-de pod vpliv filozofije, ki je bila prisotna že v pripravah na II. svetovno vojno, še po-sebej rned njo, hoče pa biti dominantna tudi v sedanjem zmaterializiranem svetu. To je miselnost, ki odvrača člo-veka od pripravljenosti, da bi se boril probi nEizadnjaškim tx>kovom in proti tistim silarn, ki hočejo odločati v imenu delovnega človeka in mimo de-lovnega človeka. To je misel-nost sodobne svetorae tehno-kracije, ki hoče doseči s ta-kimi ali drugačnimi sredstvi popolno dehumanizacijo civi-lizacije. Toda zgodovina je že dokazala, da taka filozofija, ki se je vsiljevala med vojno od okupatorjev, danes pa se vsi-ljuje  s   strani   kapitaltetičnega
sveta, ne more zmagati, pa naj bo z njo v spopadu še tako majhen narod — da se le srč-no bori za svojo nacionalno in socialno svobodo. To potr-juje naša zgodovina, to potr-juje boj vietnamskega naroda, to potrjujejo boji drugih naro-dov proti kolonializmu in so-dobnemu imperializmu. Misel-nost, ki je zrasla v kapitalistič-nih odnosih in hoče s proda-janjem reklamnih resnic za-sužnjiti človeka ne samo na de-lovnem mestu marveč v vsem njegovem življenju, ni bila ni-koli in ne bo nikoli vzornik za narode, ki hočejo živeti svo-bodno in neodvisno ter razvi-jati svojo misel, jezik, kulturo in vsestransko blaginjo.«
Dragoceni   postulati   marksizma
»Socialistične revolueije se rojevajo iz notranjega človeš-kega bogastva... Marx je verjel, da se samo proletariat lahko osvobodi nečloveških razmer v kapitalizmu — s tem pa, bo bo osvobodil samega se-be, bo osvobodil vse človeštvo, počlovečil življenje vseh ... Iz življenjskih izkušenj.in iz spo-znavanja marksistične misli je tudi mladini že znano, da brez revoluoionarne teorije ni revo-lucionarne prakse. Teh dveh ni mogoče obravnavati ločeno, ni ju mogoče razdružiti. Gre za tisto medsebojno poveza-nost, ko teorija ' deluje na spreminjanje stvamosti in ko vsakdanja praksa deluje na oblikovanje novih teoretidnih in praktičnih izhodišč za ak-cijo. Sama misel za spreminja-nje obstoječega še ni dovolj! Kjer   se   revoluoionarna   teori-
ja in praksa ne dopolnjujeta, ni napredka, delavsko gibanje slej ali prej trpi škodo, priha-ja do odstopanj v že doseženih pridobitvah. Zveza komunistov Jugoslavije je do sedaj kljub poskusom raznih »izumiov«, da bi jo odvedli na st,ransko pot, znala povezati teorijo in prak-so in ju medsebojno oplojeva-ti, da sta se vseskozi potrjeva-11 kot najgloblje marksistično revoluoionarni.«
Naša samoupravna pot
»Vsa naša pota, če sino pre-prioani v socializem, gredo v isti smeri. čeprav so naše ose-bne poti stamostojne, so ven-dar povezane v tej zgodovin-ski nuji. Spreminjamo ždvlje-nje, delo, svet, da bi btil bolj-&i v vsakem pogledii, pred-vsem pa y oloveških odnosih. Iz revolucionamega slovenske-ga patriotizma v oboroženi re-voluoiji se je v povojni gradi-tvi rodil socialistdčnd patrioti-zem, ki danes preveva večino naših delovnih ljudi. To ie patriotizem, o katerem sta pi-sala Prešeren in Cankar. Ta patriotizem je od vsega začet-ka nosil obeležje internacio-nalizma in solidarnosti delav-skega razreda: na teh temeljih se je pozneje razviia naša ne-uvrščena politika, skovalo se je naše prijateljstvo z vsemi narodi, ki se borijo za svobo-do in neodvisnost, nastala je naša samonikla sooialistična samoupravna pot. Ves naš raz-voj priča, da smo se dosledno ravnali po naukih klasikov marksizma, ko smo se borili za novo obliko vladavine de-lavskega razreda.«           Z. K.