Ljubljana, sreda 23. oktobra 1929 Cena 2 Din 40 Dia falT« 3132, 1123. MH »25 ki »126. Hwatonm ohU U. Tctofca tt «40 C*He> KoctMor* M.1 T«M» Iter. »0. BokotM m h vro&tfo. . OdMi po lw*m. UpraraUtroi LfaCttau, Pr«*eraov» M 54 Teletoa fe. 1122, 3123. 1124, 312S. 3124 loaeratnl oddeleki Uuhkiana Preieraov obča 4 Feleloo fe 2402 Podružnica Maribor, Aleksandrov« ccct it li Teletu« tt. 45& Podružnica Celje i Kooounra rfca tt & Telefon it. 190 Ka&nri od po it Sefc »vodih. Ljubljana fe. 11 -842; Praha čiste 7S.160j Wles Nr. 105.241 LJubljana, 21. oktobra. V dunajskem parlamentu je danes pričela debata o reviziji avstrijske ustave. Vse vesti soglašajo v tem. da ni pričakovati pozitivnih uspehov od parlamentarne diskusije ustavnega projekta Scboberjeve vlade in da je politična situacija v sosedni republiki bas vsled tega projekta do skrajnosti poostrena. Zakonita sprememba ustave je v Avstriji mogoča le z dvetretjinsko večino, ali konkretno rečeno, le v sporazumu s socijalnimi demokrati, ki razpolagajo v parlamentu z močno, večini se približujočo manjšino. .Socijalni demokrati kar najostreje odklanjajo vsak kompromis na podlagi vladnega projekta. Na drugi strani pa heimwehrovski pokret, ki si je usvojil zelo močne politične pozicije, proglaša Schoberjev projekt za minimum ter grozi z nasiljem, ako bi se v tem pogledu le količkaj popustilo. Heimweh-rovci, ki obvladujejo večino vladine majoritete z isto energijo kakor socijalni demokrati odklanjan) vsak kompromis. ki bi »poslabšal« osnovo vladnega projekta. In tako stoji politična situacija trenutno na prelomu: revizija ustave, kakor jo zamišlja Schoberjev kabinet, se zdi mogoča le potom oktroaja. Oktroa pa bi moeel imeti kar najžalostnejše posledice za notranji mir in s tem za finančno in gospodarsko ravnovesje avstrijske republike. Vlada argumentira svoje ustavne predloge z neobhodnostjo politične pa-cifikacije in oovzdige avtoritete države. Zato Dredvideva nien projekt znatno razširjenje prerogariv predsednika reoublike. ki naj dobi pravico imenovanja in odpuščanja mmistrov (sedaj jih voli parlament), dalekosežno lastno le-gislativo. razpust parlamenta, vrhovno poveljstvo nad armado. Mesto dosedanje volitve v skupni seji obeh zbornic nai bi predsednika volil ves narod za dobo 7 let v plebiscitarnih volitvah in šele eventualno ožjo volitev naj bi opravil parlament. Parlament sam bi bil v bodoče sestavljen po kombiniranem sistemu treh zbornic. Poleg zbornice poslancev, izhajajoče iz splošne in enake volilne pravice. bi v bodoče delovala mesto dosedanjega Bundesrata. v katerem se je po zastopnikih dežel zrcalil federativni značaj republike, »deželna in stanovska zbornica«, razdeljena na dve skupini: na reorezentante dežel, ki bi pa ne bile več zastopane po svoji velikosti, temveč vse enako, in na zastopnike stanovskih organizacij. Ta zbornica nai bi z reformo dobila predvsem gospodarski značaj. Tretja velika sprememba pa je v tem. da vladni projekt, ki ima tudi sicer centralistično tendenco, odvzema glavnemu mestu Dunaju dosedanio enakopravnost z avstrijskimi deželami ter ga v važnih vprašanjih neposredno podreja državni centralni vladi, ki si pridržuje davčno nadzorstvo, vpliv na njegovo šolsko in gradbeno politiko ter vso policijo. In tu leži glavni vzrok socialističnega odpora. Socijalni demokrati zatrjujejo — in objektivna sodba jim mora v marsičem pritrditi — da je ves vladni projekt premišljen napad na njihovo politično moč in da Schoberjeva ustavna revizija v bistvu ne zasleduje drugega cilja, nego trajno osigurati absolutno nadvlado konservativnega dela klerikalne in nemško-nacijonalne stranke. Zato se najostrejše protivijo. da bi Dunaj, kjer je premoč socijalno-demokratske stranke pač še za dolgo dobo sigurna, izgubil položaj federativne dežele, z enako zakonodajno in upravno neodvisnostjo, kakor jo imajo ostale dežele, tudi najmanjša, kakor Vorarlberška, ki je po prebivalstvu štirikrat manjša, po gospodarskem, socijalnem in kulturnem pomenu pa desetkrat. Dočim pa bi bile Dunaju na ta način odvzete pravice, ki jih imajo druge dežele, naj bi obveljalo načelo, da v novi zbornici dežel in stanov dobi le enako število zastopnikov, kakor vsaka druga tudi najmanjša dežela in bi bil torej njegov vpliv in s tem seveda vpliv socijalnodemokratske stranke v zakonodaji tem bolj na minimum reduciran, ker bi v bodoče dežele v novo zbornico ne pošiljale svojih delegatov več po principu proporca, temveč vsaka le svojega predsednika in finančnega referenta kot viriliste, kar pri sedanjem političnem stanju praktično pomeni da bi imeli socijalni demokrati mesto dosedanje močne manjšine v Bun-desratu v novi zbornici dežel le — dva zastopnika. Ogorčeni so socijalni demokrati tudi nad dalekosežnimi prerogativami, ki jih projekt rezervira predsedniku republike. Zlasti je predsednikova legislativ-na pravica po vladnem načrtu mnogo Širša, nego je bila n. pr. v nekdanji Avstriji cesarjeva naredbodajna moč po znanem paragrafu 14. avstrijske ustave. Po Schoberjevem projektu bi imel predsednik republike možnost, da pri zasedajočem parlamentu in celo v isti stvari, o kateri morda parlament tre- Intervencija italijanskega poslanika Italijanski poslanik v Beogradu se je pritožil zaradi pisave našega časopisja povodom puljske tragedije Beograd, 22. oktobra. M. Po dunajskih in budimpeštanskih listih je bila iz italijanskega vira danes razširjena vest, da je italijanski poslanik na našem dvoru GaJLi izročil našemu zunanjemu ministru verbalno protestno noto. O tem ie izvedel vaš dopisnik, da je italijanski poslanik Galij včeraj popoldne res posetil pomočnika zunanjega ministra in ministra dvora Boro Jeftiča ter ga pri tej priliki opozoril na pisanje Jugosioven-skega tiska povodom iustifikacije nesrečnega Vladimirja Gortana. Značilno je. da je italijanski poslanik smatral za potrebno, da intervenira glede pisanja jugoslovenskega tiska, ki je samo objektivno ragpstriral slab utis, ki ga je napravila justifikacija Vladimirja Gortana v vsei kulturni Evropi. Pisanie ioigoslovenskega tiska .ie bilo ves čas zares zmerno in dostojno, tako da se je čudila ne samo domača, marveč tud: inozemska javnost. Nikdar in nikjer ni bil žaljen niti italijanski narod, niti itali- janski kralj, pa niti ne Mussofimi. Gotovo pa ni krivda našega tiska, da sta izzvala puliski proces in justifiikacija nesrečnega Gortana v vsem svetu tako neugoden utis. M/i smo se v naši boli samo pridružili temu splošnemu mnenju Evrope, dočim so italijanski listi girdo žalili in napadali našo državo in naš narod. Italijanski poslanik je tudi omenil nekak incident dveh italijanskih mornarjev. ki se ie baje pripetil v Gromi. Omenjena mornarja sta namreč v neki zakotni giruškr kavarni v pijanosti izzvala prepir z ostalimi gosti in sta v nastalem pretepu dobila par batin. Kljub temu pa so naše oblasti odredile strogo preiskavo. dia se ugotovi, kaj je na stvari. V ostalem Pa temu koraiku italijanskega poslanika ni pripisovati kake posebne važnosti iu seveda tudi ne more biti govora o kaki denrarši kakor se širijo vesti v inozemskem tisku. i «Zadn je mnčeniške minute nesrečnega Vladimirja Gortana Avtentične informacije o usmrtitvi istrskega mučenika in o poteku pu^skesra procesa Trst. 22. oktobra l • Z avtentično informirane strani je izvedel vaš poročevalec naslednje značilne podrobnosti o justifika-ciji nesrečnega Vladimirja Gortana: Vladimirja Gortana so zjutraj okrog 5. odvedli iz zapora v pripravljeni policijski avtomobil za prevoz aretirancev. ki je popolnoma zaprt. Avtomobil ie v počasni vožnji krenil skozi mestne ulice proti kraju, kier ie bil baje izvršen naDad na Ttihtana in kier bi se imela izvršiti iustifikacija. Spremljalo ga je več sto karabinjeriev in ce! bataljon miličnikov v polni bojni opremi Ko so prišli kake tri kilometre iz mesta, jim je prihitela nasproti vojaška štafeta, ki je komandanta eksekucije. nekega kara-binierskega oficirja, obvestila, da vlada med prebivalstvom v okoliških kraiih veliko raz-burienie in da se liudie zbirajo v bližini kraia. kier bi se imela izvršiti iustifikacija. Komandant eksekucije ie takoi ustavil oo-bod in odredil, da se Izvrši iustifikacija kar na odortem doHu v bližini kraia. kjer so se bili ustavili. Vladimiria Gortana so potegnili iz avtomobila in mu ukazali, nai gre v spremstvu patrulje na bližnje polje. Pri tem so ga suvali s puškinimi kopiti Gortan ie proti temu brutalnemu postopanju protestiral. a ko protest ni nič zalege! in so postopali z njim še grše. se ie vlegel na zemljo in ni hotel več iti. Komandant eksekucije pa ie bil na to očividno že pripravljen. Dal ie Gortanu vliti v usta večio količino etra. kar sa ie seveda takoi omamilo, tako da ie bil nezavesten. V tem staniu so ea odnesli na določeno mesto, kier so sa miličniki Drivezali na stol. ki so za pri-oeiiali s seboi v avtomobilu. Nato so sa ustrelili v hrbet. V dokaz duševnega razpoloženja naroda in prilik, v katerih trpi istrski narod, naj služi naslednje dejstvo: Na predvečer ju-stifikacije Vladimirja Gortana ie bilo mesto Puli kakor v obsednem staniu. Po ulicah So švigali oklooni avtomobili, ki so soloh zelo oriliublieno orožie italijanske oo-licije. spremljani od avtomobilov, na katerih ie bilo do 10 do 12 karabinjeriev in miličnikov, oboroženih do zob. V Puliu je bilo koncentriranih naimani 2.000 karabinjeriev. vsa fašistična milica Da ie bila v polni boini opremi. Šolsko poslopje, kjer se je vršila razprava, ie bilo dan in noč obkoljeno od miličnikov in karabinjeriev v polni boini opremi, občinstvo pa sploh ni smelo niti v bližino. Kljub temu so bili drugi dan razprave najdeni na dvorišču letaki z napisi: »Dol Mussolini. dol fašizem!« Dan pred razpravo so se oblasti poslu-žile v največji meri tipične italijanske metode aretacije v masah. Aretirale so vse, o katerih so sumili, da niso zanesljivi. Od 9. zvečer do 7. zjutraj ni smel nihče brez posebnega dovoljenja na ulico. Od razsla-sitve obsodbe in do izvršene iustifikaciie ie bilo kakor v obsednem staniu. Pred hišami Slovencev in Hrvatov so stal! karablnjerll-ki so imeli stros nalos. da ne smelo nikogar pustiti iz hiše na ulico. Naravnost absurdna pa ie kvalifikacija dejanja v obtožnici Kako ie sploh mogoče trditi, da pomeni poskus, ovirati glasovanje pri fašistovskem plebiscitu, »napad na življenje države«. Prva iustifikacija s streljanjem v hrbet na podlagi fašistične »razsodbe« je bila izvršena 18 oktobra 1928 nad Delamattio-rom. Druga taka iustifikacija ie bila izvršena nad Vladimiriem Gortanom 17. oktobra 1929. V obeh primerih ie izreklo smrtno kazen izredno sodišče, sestavljeno od istih ljudi. Predsednik sodišča le koma! 30 let stari general fašistične miljce Cristini. med prisedniki pa je kraljevski prokurator Desni. Splošno i« znano, da je ta sodni senat delegiran vedno samo v onib primerih, kadar zahteva Mussolini smrtno obsodbo. Gortanova ulica v Nišu Niš, 22. oktobra, r-Kakor fe bilo že Javljeno, }e skupina ni&kiifo meščanov postala občinski opravi zahtevo, naj se ena iaroed novih nlac v NSu iime-noiije po nedolžno obsojenem Vladimirju Gortarau. Včeraj j« odbor ndške občine sklepail o tem predlogu in sklenil, naj se v bodoče imenuje z Imenom Vladimirja Gortaoa niioa poleg Niševe, ki }e podaljšek keja Jelene Dimitrije vi6e ve. Ta sklep je bil v občinskem odboru sprejet soglasno. Poljski list o pomenu 3. oktobra VarSava, 22. okt. AA »Messager Polo-naise« priobčuje od svojega poročevalca iz Jugoslavje članek, ki tolmači vsebino zgodovinskega dejanja 3. oktobra. Važnost tega dejanja obstoja v tem, da je bila učvrsčena ideja, za katero so živeli in umirali največji narodni heroji jugoslovenske nacije S tem kraljevim ukazom je bilo storjeno dejanje uprav revolucionarnega pomena, ker je bila ideja pretvorjena v stvarnost ter uresničene želje vsega naroda. Narod je sedaj prišel do imena, ki ga ne bo moči več izbrisati Novi gojenci pomorske letalske šole Spnt, 22. oktobra, n. Včeraj Je M zaključen sprejem gojencev v pomorsko letalsko šoto. Vsega je biio sprejetih leto« 200 gojencev, za 1 več, kakor je bilo prvotno določeno. Ukinjen zračni promet Zagreb. 22 oktobra, n. S 25. t. «n. bo ustavljen zračni promet na progi Zagreb—Dimaij zaradi vremenskih razmer. Zračna promet na progi Za^greb— Beograd se bo vršil še do 3 novembra, nakar bo preko zime ustavljen in na obeh progah znova otvorjen 16. februanja pribodm.}e«a leta. nutno sam razpravlja, torej z izigravanjem zakonodajnega njegovega prava, izdaja naredbe z zakonito veljavo. Seveda polagajo socijalni demokrati na zunaj glavni poudraek na one odredbe vladnega projekta, ki jim z večjo ali manjšo pravico očitajo, da so naperjene proti demokratičnemu ustroju države in da so izliv reakcijonarnih tendenc. Mnogi pojavi zadnjih dni dokazujejo. da na tem terenu niso povsem osamljeni. Močna skupina krščanskih socijalcev. ki jo vodi posl. Kunschak, izraža težke pomisleke proti posameznim določbam vladnega ustavnega načrta in tako vsaj moralično podpira socialistični odpor. Ta skupina se tudi odločno protivi oktroaju, kar v stvari znači odklanjanje vladnega projekta. Tudi iz vrst naprednega meščanstva se množijo kritični glasovi. Reči se more. da je revizijski projekt dr. Schoberja, o katerem so upali, da bo združil vso meščansko fronto v borbi proti socijal- ni demokraciji, ki je v marsičem dala dovolj povoda, da se to zgodi, povzročil še večji kaos, nego je bil v Avstriji dosedaj. Zato se pojavljajo vesti, da sedanja vlada ne bo mogla obvladati položaja in da se bo morala umakniti ali odločno heimwehrovskemu režimu ali pa kompromisni kombinaciji, ki bi na osnovi novega projekta iskala sporazumno rešitev ustavnega vprašanja. Nastop heimwehrovskega režima bi socijalni demokrati, kakor izjavljajo, sprejeli kot napoved državljanske vojne. Za ta primer napovedujejo borbo, napram kateri da je bil »boj komunardov 1. 1871. prava otroška igra«. Situacija je torej resna. Nesporno so oa na delu mnoge trezne sile. ki skušajo v odločilnem trenutku preprečiti usodepoln spopad in sedanjo borbo likvidirati, če ne z mirovnim paktom, pa vsaj z začasnim premirjem, ki bi Avstriji dalo nekaj let toliko potrebnega gospodarskega in političnega oddiha. Nenadna demisijaBriandove vlade V debati o reparacijskem sporazumu in o izpraznitvi Porenja je dobila Briandova vlada nezaupnico - Po seji so ministri podali ostavko na svoje porlfelje Pariz, 22. oktobra s. Briandova vla da je danes popoldne na prvi seji izrednega jesenskega zasedanja v debati o delovnem programu doživela poraz. Ministrski predsednik Briand je izjavil, da vlada nikakor ne more pristati na razpravo o interpelacijah glede zunanje politike, zlasti glede Youn-govega načrta in glede izpraznitve Porenja, dokler tozadevna pogajanja še niso zaključena. Mnogo govornikov skoraj iz vseh strank je zahtevalo takojšnjo razpravo o interpelacijah. Po dvoumi zelo živahni debati, je končno predlagal Leon Blum, naj se razprava o interpelacijah glede zunanje politike določi za prihodnji torek. Ta predlog Je bil. čeprav je Briand odločno nastopil proti nJemu ter stavil vprašanje zaupanja, od zbornice snreiet z 288 : 277 glasovom. Vhda Je torej za 11 glasov ostala v manični ter ie zapustila vladne klooi. Po dasovanhi Je bila seja takoi nrekitijena. Vsi ministri so odšli k predsedniku republike, kateremu so podali demisiJo celokupnega kabineta. Renner smatra ustavni načrt za bo jno napoved Socijalisti bodo sprejeli vsiljeno jim borbo ~~ Goreča baklja v razburjenje - Piihler napoveduje meščansko vojno Dunaj, 22. oktobra, g. Na današnji seji Narodnega sveta je bilo na dnevnem redu prvo čitanje ustavnega predloga. Prvi je govoril poslanec dr. Renner, ki je izjavil med drugim naslednje: Mi vsi čutimo podzemsko bobnenje v našem gospodarstvu. Podani eo vsi simptomi neposredne nevarnosti. Mislilo bi se. da v takem trenutku nobena odgovorna vlada ne bi storila drugega, nego to, da bi rekla: Pustite vse ostalo in storite vse. da se naše gospodarstvo obvaruje škode! Mesto tega pa smo dobili sedanji ustavni predlog, čigar bistvena vsebina je, da bo 43 odstotkov prebivalstva postavljeno skoraj izven za kona. Odklanjamo odgovornost, da se z razpravo o tem predmetu v tem trenutku razburja prebivalstvo. To je vaša krivda. Ustavne borbe niso nikoli brez vsake strasti. Tak ustavni načrt, kakršen je sedanji, je goreča baklja, ki je bila vržena med prebivalstvo. Proti naši volji nam vsiljujete borbo, ki jo bomo sprejeli. Dr. Renner je nato govoril o načrtu 6amem ter je dejal, da onemogočajo ti načrti urejeni napredek. Avstrijski narod je izšel iz svetovne vojne kot nekaka zapuščena lastnina, ki ni pripadala nikomur, kateri ni nihče vladal in upravljal Ni bilo nobene avtoritete, ki bi bila na katerikoli način pozvana, da govori za to deželo Ustava, ki io je izdelala ustavotvorna skupščina, ni nastala pod kakim pritiskom. Sedanji ustavni načrt vsebuje neverjetne napade na kompe-tenco dežeL V bodoče bodo morale dežele dobiti za deželne zakone odobritev zvezne vlade. Ustava pa ima velikansko važnost, da ščiti posameznika proti samovolji oblasti, da celo proti somovolji zakonodajstva. Dunaj. 22. oktobra d. Podžupan Dunajskega Novega mesta Piichler je izjavil na seii socijalistične bojne organizacije Schutz bund med drugim tudi sledeče: Ako nam je bil postavI'en ultimatum, potem ie nanj mogoč samo en odgovor — takojšnja mobili- zacija. Mobilizacijski načrti niso za to, da bi se o njih javno razpravljalo Pri nas se je že dovolj govorilo. Mi nismo nikak političen klub, mi hočemo borbo Mi ne bomo več stremeli za mirom ter se vzdrževali vsake akcije Često smo že nudili roke v spravo. To pot pa ie dovoli. Ustava kakršno nam hoče vsiliti vlada, ne pomeni za nas nič drugega kot državljansko vojno. Ako noče vlada za vsako ceno izzvati z namj borbo, potem nai jo ima. Mi smo pripravljeni, da nastopimo. Ta izjava je izzvala burio ogorčenja med desničarji, ki vidijo v njej napoved socialistov. da se bodo z orožjem v roki postavili proti spreietiu vladnega predloga o reviziji ustave. He:mwehrovski krogi opozarjaj ob tej priliki sociialiste. naj dobro premislijo, preden posežejo po sredstvih, uporabljenih pri napadu na Justično palače na Dunaju, ker ne bodo to not naleteli samo na odpor dunajske policije, orožništva in vojaštva temveč tudi vsega organiziranega članstva Heinrvvehra. ki bo storile vse, da zaključi žalostno dobo avstromark-sizma, ki je prizadejala avstrijskemu ljudstvu toliko zla. Dunaj. 22. oktobra d. Znani dunajski ustavni strokovnjak dr. Kelsen ie objavil daljši članek o vladnem predlogu za revl-zi'o ustave v katerem ugotavlja, da je glavni namen tega predloga, za vedno odvzeti opozicri vsak vpliv na politiko vlade. Temu namenu bodo služili predvsem vsi čle-ni o zasilnih odredbah predsednika republike. ki bodo oropali manišino v zbornici možnosti vsake učinkovite obrambe in nastopa proti vladi. Klofač o delovnem programu svoje stranke Bodoči parlament bo moral vprašanja, zato bo vlada zopet izvolitve Masaryka za Praga, 22. oktobra, r. V češkoslovaški volilni borbi je opažati posebno veliko agilnost narodno socijalistične stranke, koje šef Vaclav Klofač je dal novinarjem daljšo izjavo o izgledih češkoslovaških volitev in o namerah, ki iih ima v zvezi z njimi njegova stranka. V tej izjavi je dejal g. Vaclav Klofač med drugim tudi sledeče: Glavni cilj narodno socijalistične stranke je sedaj priboriti si kar največje število poslanskih in senatorskih mandatov, da bo pri sestavi nove vlade lahko nastopila s kar najmočnejšim ozadjem. Spričo posebnih političnih prilik, ki vladajo v naši državi, je pričakovati, da bo tudi bodoča češkoslovaška vlada koalicijska, ker bo imela mnogo težkega in nujnega dela. Predvsem bo morala spraviti v sklad interese raznih slojev in posvetiti veliko pozornost inte- rešiti najvažnejša gospodarska koalicijska — Naooved zopetne predsednika renublike resom konsumentov, na katere so se doslej le vse premalo ozirali Seveda je treba pri tem upoštevati tudi koristi pridobitnih krogov in poiskati pot. ki bi zadovoljila obe skupini. Narodno-so-cijalistična stranka razume problem krize našega poljedelstva, vendar pa misli, da jo je mogoče rešiti samo v skladu z rešitvijo drugih socijalmh in ekonomskih vprašanj. Sploh bo ena glavnih nalog nove vlade rešitev cele vrste gospodarskih vprašanj, kot sklenitev novih trgovinskih pogodb, pregled carinskih postavk in revizija železniških in paroplovnih tarif. Novo izvoljeni parlament pa bo moral voliti tudi predsednika republike in bo gotovo izvolil na ta visoki položaj zopet našega osvoboditelja, naš ponos in našo-največjo moralno in politično avtoriteto Tomaža G. Masaryka. Bližnja ostavka Bethlenove vlade Povod za ostavko bodo reparacijska pogajanja vzhodnih držav Njegovi vladi bo sledila širša koncentracija Budimpešta, 22. oktobra r. »A. Regel« poroča iz dobro poučenih političnih krogov, da namerava ministrski predsednik grof Bethlen v kratkem podati ostavko celokupne vlade. To nai bi se zgodilo najkasne;e tekom prihodnjega meseca. Kot vzrok tega nepričakovanega koraka se navaia dejstvo da bo že te dni povodom pariške konference o vzflodnih reparacijah padla končna odločitev o madžarskih reparacijah. Ta odločitev bo usodna za madžarsko politiko Grof Bethlen je najodločneje naglasil. da Madžarska ne more prevzeti nikakih repa-racijskih bremen. Če pa bi se kl ub temu zgodilo, da bi pariška konferenca povišala Madžarski naložene reparacije, smatra grof Bethlen. da ne more dal e ostati na krmilu madžarske vlade. Pa tudi ako bo reparacijsko vprašanje rešeno za Madžarsko v ugodnem smislu, namerava grof Bethlen podati ostavko, ker smatra, da bo predstavljala rešitev reparacijskega vprašanja zaključek dosedanje madžarske politične epohe. V političnih krogih smatrajo, da bo ostavka vlade grofa Bethlena samo formalnega znača:a in da mu bo državni upravitelj Horty ponovno poveril sestavo nove vlade. Pri tej priliki bo izvršena samo širša rekonstrukera, pri čemer bodo trije ali štirje ministri odstopili. Budimpešta, 22 oktobra d. V krogih, ki stoje v ozkih odnošaiih z ministrskim predsednikom Bethlenom odločno zaniku-iejo vesti o bližnji demisiii Bethlenove vlade in naglašao. da razširia slične vesli opozicija, ki hoče za vsako ceno zruši« rešim. Vendar pa prevladuie v poučenil krogin mnen:e, da je v kratkem pričakovati demisije vlade grofa Bethlena kljul vsem demantijem Intrige proti naši državi Bober odgovor beograjskega lista na hujskanje m napade fašističnega časopisja Beograd, 22. oktobra r. Pod naslovom »Intrige proti naši državi« piše današnje »Vreme«: »Puljski proces in justifikacija nesrečne žrtve Vladimiria Gortana sta v nenavadno jasni luči osvetlila mučni položaj naših so-rojakov v Julijski Krajini. Vladimir Gortan in njegovi tovariši so bili proglašeni za »upornike«, ker so branili svojo narodnost s tem. da so bojkotirali fašistični plebiscit Brez dokazov, samo na podlagi preiskave, ki lo je vodil puljski kvestor. in na podlagi izpovedi fašističnega tajnika v Pazinu je izjemno sodišče obsodilo Vladimirja Gortana na smrt« »Vladimir Gortan je bil že obsojen na smrt še preden je sodišče sploh pričelo z razpravo. 2e pred razpravo ie namreč general Crfstini. predsednik sodišča, javno izjavil, da bo razprava kratka, ker je krivda obtoženih dokazana. Vladimir Gortan ie bil obsojen in ustreljen, a italijanski tisk pripisuje vso krivdo naši državi, da bi na ta način opral Italijo pred kulturnim svetom. Ni dovolj, da se proti našemu narodu v sosednji kraljevini postopa na tak način, marveč smatrajo za potrebno, da obtožijo našo državo kot element nemira in nereda v Evropi.« »Mi nismo element nemira m nereda. Nikdar se nismo vmešavali v italijanske notranje zadeve, nasprotno, vselej smo bili za prijateljske stike z Italijo, upoštevajoč neposredne sosednje zveze in medseboine gospodarske interese. Toda dočim smo mi vselej bili za ohranitev ne samo korektnih marveč za vzpostavitev prijateljskih odnošajev s sosednjo kraljevino. iz Italije sistematično dela na to. da bi nas ne samo izolirali. marveč da bi povzročili spore in prepire med nami in našimi sosedi. Italijanska politika do Madžarske njeno hujskanje Bolgarije proti nam in njena stalna aktivnost v sosednji Albaniji je vzbudila zlasti v zadnjem času veliko skrf pri vseh prijateljih evropskega miru.« »Zakon z dne 3. oktobra ni z navdušenjem pozdravil samo naš narod in naš tisk. marveč tudi ves svetovni tisk, francoski, belgijski švicarski, španski, nemški, angleški itd. Samo italijanski tisk je smatral to priliko za primerno, da hujska naše brate Hrvate proti Srbom, da jim dokazuje, kako se bo z novo upravno razdelitvijo države še bolj ojačal dozdevni srbski imne-rijalizem. V Zagrebu Hvala bogu predobro vedo. koliko so vredne in kako iskrene so te italijanske simpatije za Hrvate.« »Tako zvano makedonsko vprašanje stalno zanima italijanske liste, ki hujskajo ilegalne bolgarske elemente k nadaljevanju razdornega dela.« »Še več- Neki italijanski list ie te dni celo napadel našo vlado, češ, da se je pre-drznila nazvati Dalmacijo za primorsko banovino. »Dalmacija ie naša zemlja« piše ta list »in bo nosila to ime tudi še v bodoče kljub vsemu naporu srbskih imperialistov. ki hočejo to ime zbrisati in uničiti.« Nesmiselno bi bilo vsako dokazovanje, da je Dalmacija nad tisoč let etnično naša, potrebno pa je to navesti, da se vidi, kako daleč se ie spozabil italijanski tisk in kako sovražno ie razpoložen napram nam. kar je tem bolj značilno, ko ve vsak otrok, da ti listi niso izraz svobodnega javnega mnenja.« Priznanje slabosti fašističnega režima Zagreb, 22. oktobra, r. Zagrebška revija »Riječ« objavlja povodom nuljskega procesa članek, ki pravi med drugim: »Vladimir Gortan je bil 17- t. m. ustreljen. Ustrelila ga je 50. legija narodne milice v hrbet kot izdajalca. Četudi je bila vložena nrosnja za pomilostitev, odgovora ni bilo.. Gortan je umrl kot junak za istrske jugoslovanske ideale in zato mu bo ohranjen v na-5em narodu svetal spomin Puljski proces pa je dokaz velike notranje slabosti fašističnega režima. V konsolidiranih državah se nikdar ne inscenirajo taki alarmantni politični procesi, se manje pa smrtne obsodbe na podlagi nedokazane krivde.« Protokol o sporazumu med TPD in rudarji Besedilo zapisnika o sporazumu, t ponedeljek Ljubljana. 22 oktobra. Včerajšnja pogajanja med .**; lars.kirr. delavstvom in TPD so se i.> S in pol urnem obravnavani končala uspešno. Med zastopniki rudarskega delavstva in TPD je bi! snoči ob 19. podpisan naslednji Protokol sporazuma med TPD in zastopniki delavstva družbe. Pri današnii razpravi se Je sporazumno določilo naslednje: 1. Minimalne mezde ostanejo v veljavi, in sicer: 1. kategorija Din 40, II. kategorija Din 35, III kategorija Din 30, IV. kategorija a) Din 25. b) Din 20. Dosedaj veljavne stalne plače in akord-ne plače ostanejo neizpremenjeno v veljavi. 2. Dodelitev akorda se nai izvrši na kraju delovnega mesta na.idal.ie tri dni po oastopu dela dotične nasadbe. 3. Delavec se ne premesti iz dosežene kategorije v nižjo, razen v slučaju kazni v smislu službenega reda. 4. Jamski les in ves zadevni materijal, ki ga rabi delavstvo pri izvršbi svojega dela se naj po možnosti pripravi v dovoljuj množini na etažah. V slučaju, da se ne more dostaviti pravočasno, pristoja delavcu odškodnina. 5. Odškodnina za izredno uporabo razstreliva se uredi z dotično nasadbo po upoštevanju krajevnih delovnih razmer, s primerno doklado. 6. Za delo na sv. večer od 10. ure zve-čer do 6. ure ziutrai, potem na Božični praznik in Veiiko nedeljo se prizna 100% doklada na minimalne ali akordne mezde. 7. Glede dela pri slabem vremenu veljajo naslednja določila: Vsi de'avci, od katerih dela je nepo srednc odvisno jamsko delo (separacija, prevažanje, lesni delavci, rampe itd.), so primorani delati tudi pri deževiu Izvzeti so samo nalivi, hudourniki ali ploha; takrat namreč delavec prebije pod streho in dobi za isti čas minimalno plačo. To pre-kin'enje dela pa ne sme trajati delj, kakor je to neobhodno potrebno. Pri obratih, ki ne stoje v neposredni zvezi z jamo in dnevnim kooom, n. pr. opekarna, stavbni obrat, različni zunanji delavci, katerim dež ali sneg onemogoča delo, se dodeli delavcem drugo delo; če to ni mogoče, se postopa po § 1154b splošnega drž. zakonika. Za vsako delo pri deževju se bo plačevala doklada, in sicer dobi delavec 50% temeljne plače več. Ta doklada se računa samo za faktični delavni čas. izvzemši hudourja. plohe itd. Ce kak delavec pri dežju ali snegu noče delati, ima družba pravioo, da ga pošlje domov brez odškodnine. Za slučaj, da preskrbi družba delavcem deževne plašče odpade doklada 50%. 8. Vsem onim delavcem, katerim družba ne more nuditi stanovanja, se prizna stanarina, in sicer: oženjenim Din 40, samcem Din 20 mesečno. 9. Uvrstitev in napredovanje rokodelcev v delavske kategorije se izvrši po zmožnosti dotičnega. Naddnevni zmožni delavci se uvrstilo najkasneje po 8-Ietni službi pr] dražbi v kategorijo kopačev. 10. Vojaška vežba se ne smatra za ukinitev službenega razmerja in se da tem delavcem dopust. Pri sprelemaniu novih delavcev se bo v prvi vrsti upoštevalo Iz aktivne vojaške službe vrnivše se delavce pri uvrstitvi v isto kategorijo katero so imeli pred nastt>» pom kaderskega roka. 11. Deputatni premog dobivajo vsi ože-njeni delavci, ki so v kopaški kategori'i in ki stanujejo v rudniškem ali lastnem zaseb-cem stanovanju. Polovico deputatnega premoga pa dobe izjemoma tudi samski ki je bil dosežen in podpisan v Ljubljani delavci kopaške kategorije, če stanujejo s stariši v skupnem gospodinjstvu. 12. Vse spore, ki so lokalnega značaja kakor: vzroki premale storitve radi po-tian.ikan;a vozičkov, slabih prog, vode, sraka, vročine ali radi drugih obratnih razmer, se upoštevajo in ure!ajo v sporazumu dotičnega obratnega vodstva pri zaslišanju prizadetega delavca v prisotnosti župnika II skupine rudarske zadruge. 13. Družba bo tudi nadalje preskrbela zalivačem potrebne škornje. 14. Družba bo izplačala 15. decembra t. L nasiednii enkratni prispevek: 1. kategoriji Din 375. H. kategorij] Din 300, ITI. kategoriji 225. IV. kategoriji pa Din 150, vendar se ta prispevek Izplača samo onim delavcem, kateri so bili že ft mesecev v službi družbe in se bo za vsak neopravičen »blau« v mesecu novembru odtegnilo 26. del tega enkratnega prispevka. 15. Ta sporazum velja do nadaljnega in se obojestransko lahko odpove z 6-meseč-nim odpovednim rokom L;ub!jana, 21 oktobra 1929. Za TPD: Skubec m p. in Heiorich m. p. Za Zvezo industrijcev; Šukl'e m. p. Za delavstvo družbe: Za Delavsko zbornico: J Kopač m. P. Za Zvezo rudarjev Jugoslavlie: I. Arh m. p. Za Nar. strok, zvezo: Kravos Vlad. m. p. Za Jugoslov. str. zvezo: Vilko Sitar m. p Za II. rudarsko skupino: Štruc Jakob. Mariborski pomožni škof v Beogradu Beograd, 22. okt AA Davi sta prispela v Beograd pomožni škof v Mariboru dr. Tomažič in dr. Cukala, ravnatelj mariborskega semenišča Najprej sta obiskala ministra za trgovino in industrijo. Juraja Demetroviča, zatem pa ministra pravde dr. Srškica in ministra za Sume in rude dr. Antona Korošca Popoldne sta se oglasila pri ministru prosvete Boži Maksimoviču Njun prihod v Beograd je v zvezi z zadevami mariborske škofije Dopoldne sta dr Tomažid in dr. Cukala odšla v maršalat dvora, kjer sta 9e vpisala v dvorsko knjigo. Slovanska informacijska agencija Varšava. 22. oktobra AA. Poljski novinarski krogi proučujejo vprašanje slovanske informacijske agencije, češ, da je 80 odstotkov vesti, ki jih priobčujejo slovanski listi, nemškega izvora in da prihajajo preko Berlina. S tem vprašanjem so se pečali že predvojni slovanski kongresi v Krakovu. Pragi. Ljubljani in Opatiji. Takrat ni bilo moči misliti na ustanovitev take agencije, ker io Avstrija ne bi bila dovolila. Sedai so razmere dokaj drugačne in misel o slovanski informacijski agenciji le povsem ustvarljiva. Nova agencij bi imela za slovanske države velik pomen. Priprave za trgovino s Španijo Split, 22. aktobra- č. Priprave za izvajanje nove trgovinske pogodbe s Španijo eo že toliko dozorele, da je špansko poslaništvo v Beogradu poverilo svojemu konzulatu v Splitu pravico in dolžnost izdajanja vseh potrebnih dokumentov za izvoz v Španijo in španske kolonije. Obenem je postal španski konzulat v Splitu pristojen za vse konzularne posle med obema državama na področju primorske in zetske banovine. Zarubljen parnik Osiek, 22. oktobra, n. Na zahtevo neke beograjske banke ie tukajšnje sodišče na podla® pravom«one razsodbe zaplenilo danes parroiik, ki je last kapitana Godesa. Kapitan je daJ svojo bdjo baš te dW renovirati, ker ga je stalo okrog 200.000 Din. Zaplemba Je bila izvršena zaradi nekega dolga v zoesfka 250.000 Dim. švedsko-nemški vžigalični monopol Posopo 125 mšifonov dolarjev Nemčiji — Sovjeti nezadovoljni s postopanjem Nemčije Berlin. 22. oktobra d. Nemški tisk obširno komentira podpis pogodbe o švedsko nemškem vžigaličnem monopolu, ki sta ga včeraj podpisala zastopnik nemške države, državni finančni minister dr. Hilferding in predsednik švedskega vžigaličnega trusta Ivar Kreuger. Dočim ugotavljajo levičarski in zmerni listi, da so pogoji, pod katerimi je bila pogodba podpisana, zelo ugodni za Nemčijo, očitajo desničarski listi vladi, da je izdala interese nemške industrije ter izročila za dolgo vrsto let nemško ljudstvo v izkoriščanje švedskemu vžigaličnemu trustu. Po tej pogodbi dobi nemška država od švedskega vžigaličnega trusta za dobo 50 let 125-milijonsko dolarsko posojilo, ki bo izplačano s 93 %. Vračevanje posojila se prične leta 1939. v letnih obrokih po 12 milijonov mark. Ako bi nemška država najela v tem času ceneiše posojilo, lahko to posoiilo odpove in vrne v enem znesku. Dalje sme švedski trust šele po preteku gotove dobe izdati zadolžnice tega poso- jila. ki pa jih sme prodati samo velikim zavarovalnicam in hranilnicam. Po ratificiranju te pogodbe ima izključno pravico do prodaje vžigalic v Nemčiji nemška družba za prodajo vžigalic, v katero bodo vstopile vse nemške tovarne vžigalic. V to družbo vstopijo tudi zastopniki švedskega trusta. vendar pa le v razmerju 35:65. Cene vžigalicam bo določala nemška vlada in iih bo mogoče spremeniti samo z novim zakonom. Novo določena cena za škatljico vžigalic je 30 pfenigov. dočim so do sedaj stale 25 pfenigov. Moskva. 22. oktobra o. Sovjetski krogi so sprejeli vest o podpisu vžigalične pogodbe med Nemčijo in švedskim vžigalič-nim trustom z velikim nezadovoljstvom, ker sta bili Rusija in Nemčija dogovorjeni, da ne bosta dopustili monopoliziranja vžigalične industrije po švedskem trustu. Kovno. 22. oktobra. Litovska vlada se pogaja s švedskim vžigaličnim trustom za posojilo 24 milijonov mark in uvedbo vžigaličnega monopola. Macdonaldovo slovo od Amerike Ponovna manifestacija za svetovni mir — Moralne obveznosti se morajo spremeniti v politična dejstva London, 22. oktobra, o. Angleški ministrski predsednik Macdonald odpotuje prihodnji petek zvečer iz Quebeca in bo prispel najbrže 1. novembra v Li-verpool. Macdonald je govoril sinoči v kanadskem klubu v Montrealu pred 1200 povabljenci. V svojem govoru je Macdonald naglasil. da ga je vodila preko oceana želja, razširiti podlago za svetovni mir. Nadalje se je poklonil Macdonald državniški modrosti Hoo-verja. Brianda in Stresemanna, ki so s svojo miroljubno, ali energično politiko otežkočili vojne zapletljaje in utrdili svetovni mir. Bila je velika nevarnost. da pademo zopet v velike grozote, katerih spomin se nam je vtisnil globoko v dušo. Novo pokolenje ne pozna strahot svetovne vojne in je velika nevarnost. da bi se današnja mladina udala Do-novno idealom, ki bi ogražali težko priborjeni mir. Zato je dolžnost starega Dokolenja. ki je izkusilo strahote svetovne vojne, da stori vse v obrambo in utrditev svetovnega miru. Zlasti mora izDremeniti moralne obveznosti v politična dejstva in to je bil ravno cilj mojega potovanja preko Atlantskega oceana. ■-NŠ*-. žrtev lažnega zdravnika Kovno, 22. oktobra, d. Pred kijevskim okrožnim sodiščem se je vršila obravnava proti »dr. Kolesnikovu«. ki je bil več let ravnatelj in glavni zdravnik v kijevski ženski bolnici ter eden glavnih stebrov komunistične stranke Ker je v toku osmih let umrlo pod njegovim operacijskim nožem 600 žena, so pričeli njegovi tovariši premišljevati o njegovi sposobnosti ter dognali, da nima o medicini in kirurgiji niti pojma. Komisija, ki je pričela preiskovati celo za-de o, je ugotovila, da je bil »dr Kolesni-kov« pred boljševiško revolucijo navaden čevljarski vajenec, ki si je pridobil mesto zdravnika s ponarejenimi listinami. Koles-nikova je obsodilo sodišče na 6 let težke ječe. Nova avstralska vlada Canberra, 22. oktobra, o. Danes je brlo izvoljeno novo avstralsko ministrstvo. Pri volitvah je zmagalo zmerno krilo delavske stranke. Za ministrskega predsednika je bil izvoljen Scullin, za zakladnega ministra Theodore in za ministra trgovine Fenton, ki velja za trdnega pristaša protekcijoni-stične politike. Konferenca za vzhodne reparacije Pariz, 22. oktobra r. Včeraj sta posetila ministrskega predsednika Brianda rumun-ski poslanik v Londonu g. Titulescu in češkoslovaški poslanik v Parizu Osusky, ki zastopata svoji državi na vzhodno repa-raci;ski konferenci. Opozorila sta Brianda na težkoče, ki so se pojavile na konferenci zaradi skrajno odklonilnega stališča Madžarske, ki skuša onemogočiti vsak sporazum in končnoveliavno rešitev repara-crskega vprašanja. Naprosila sta Brianda, naj skuša posredovati, ker bo sicer ostala vzhodna reparacijska konferenca brezuspešna. Absolvirani jurist - glavar ronarske tolne Bukarešta, 22. oktobra d. V okolici Sibi-nja je orožništvo aretiralo roparsko tolpo, ki je izvršila zadnja leta celo vrsto roparskih napadov in umorov po Sedmograški. Roparji so bili zajeti, ko so napadli nekega tovarniškega ravnatelja, ki je hotei izplačati delavstvu za mezde 50.000 lejev. Po aretaciji tolpe se je izkazalo, da je bil njen voditelj absolvirani jurist Pretorijanu Chirilo. Poroka italijanskega prestolonaslednika Rim, 22. oktobra g. Kakor doznava;o se bo vršila poroka italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princezinjo Marijo Jose že meseca novembra. Italijanski prestolonaslednik se nahaja v Bruslju, kier se bo pojutrišnjem proslavila zaroka. Brat Litvinova — ponarejevalec menic Pariz, 22. oktobra. AA. Preaskovateii sodmSk je vložil tožbo proti bratu ruskega ljudskega komisarja Li-tvikiova zaradi njegovih afer. Litvinove®a brata obtožuje sovjetska trgovska agencija v Berlinu, da je kot šef te agencije neupravičeno izdal menice v skupnem znesku 28 milijonov fran/kov, ka jih le nato kast al. R 101 poleti v Indijo London, 22. oktobra, o. Ker postaja vreme vedno bolj viharno, eo 6pravili snoči vele-zrakoplov R 101 v hangar., kjer bodo pripravili stroje za nadaljnje polete. Velezra-koplov bo posetil v kratkem razne angleške kraje in nastopil nato polet v Indijo. Zediinjene države slave Edisona Washington. 22. oktobra. AA. V proslavo oOletnice električne žarnice so priredili v vseh mestih Zedinjenih držav velike svečanosti. Neka mesta so bila pn tej priliki uprav bajno iluminirana. Predsednik Zedinjenih držav Hoover je odpotoval v Detroit, da prisostvuje Edisonovi proslavi, ki jo je priredil Ford. Rekonstrukcija romunske vlade Bukarešta, 22. oktobra AA. Pri povratku ministra za trgovino in industrijo Madge-ara so se vršile na vseh postajah od meje do Bukarešte velike manifestacije. V Bukarešti so ga spre:eli na postaji predsednik Maniu z vsemi ministri, predstavniki finančnih in političnih krogov, novinarji ter ogromna množica prebivalstva. Casopis:e ugotavlja, da si je stekel minister trgovine in industrije velike zasluge za obnovo države. Danes so se vršile med predsednikom Maniujem in ministrom Madgearom dolge konference na katerih sta razpravljala oba državnika o potrebi rekonstrukcije ru-munske vlade, ki bo izvršena najbrže še v toku tega meseca. Popoldanskim razgovorov se je udeležil tudi minister za poljedelstvo Mihalageon. Čicerin opasno obolel Moskva, 22. oktobra, g. Govorice o slabem zdravstvenem stanju čičerina potrjuje oficijelno poročilo četveročlanske zdravniške komisije, ki jo je sovjetska vlada odposlala v Wiesbaden. Poročilo pravi, da je Čičerin neozdravljivo bolan na sladkorni bolezni in poliuriji in da je njegov prevoz v Moskvo sedaj nemogoč. Objava tega komiteja pomeni, da je dozorelo vprašanje Čičermovega nasledstva in da se bo to vprašanje v kratkem odločilo. Kot kandidat za prehodno zasedbo mesta ljudskega komisarja za zunanje zadeve prihaja v po-štev predsednik vlade SSSR, Rykov, za d'e-finitivno zasedbo pa prvi zastopnik čičerina Litvi nov, ki velja tudi za kandidata namesto londonskega poslanika sovjetske Rusije. Tudi velemilijonar Zaharov obolel Pari*, 22. oktobra, g. Znani finančnik Zaharov je resno obolel. Ker je že v visoki starosti, se boje za njegovo življenje. V BerMfcu so ukradli italijansko diplomatsko šifro Berlin, 22. oktobra, o. Ker je izginil tajni ključ za šifre italijanskega poslaništva, je Mussolini odpoklical celokupno osobje in poslanika Aldobrandija, ki odpotujejo v Italijo. Novi italijanski poslanik bo najbrže dr. Cerrutti, ki je 6edaj poslanik v Moskvi. Berlin. 22. oktobra s. O odpoklicu italijanskega poslanika Aldobrandi a in več:ega dela poslaniškega osobja. javlja »Acnt Uhr Abendblatt«, da se je v diplomatskih krogih že več tednov govorilo o tem, da ni v italijanskem poslaništvu nekaj v redu.. Poleg tatvine ključa za dešifriranie so ugotovili tudi poneverbe. Delo za tiho priključitev Avstrije k Nemčiji Frankfurt, 22. oktobra AA. Semkaj je prispela delegacija avstrijskih trgovskih zbornic, ki se bo pogaijala glede izenačenja prava na področjiu trgovinskega prava teT o vzpostavitvi novih pro-metoih zvez med Nemčijo mi Avstrijo, zlasti pa o izvedbi Srednjeevropskega plovnega kanala med Reno, Maino in Dunavom. Fesedovski obtožuje sovfete Pariz, 22. oktobra. AA. »Matin« je začel priobčevati članke, ki jih piše bivši svetnik sovjetskega poslaništva v Parizu, Besedov-ski. Pisec dokazuje, da obstoja tajna organizacija sovjetskih agentov, ki so v službi ko-minterne po vsem svetu in da so v to službo zapleteni uradni zastopniki sovjetske vlade v inozemstvu. Napovedani prekooceanski polet Harbourgrace, 22. oktobra o. Danes je brez vsaktga obvestila startal letalec Dite-man iz Nove Fundlsndije za polet preko Atlanskega oceana. Po startu ie zapustil Diteman pismo, v katerem javlja, da leti v London. Njegovo letalo je monoplan, ki se imenuje »Golden Hind«. Letalec nosi s seboj 165 galonov goriva in Je zapustil Novo Fundlandijo ob 17.15 Greenwichovega časa. Zopet huda avtomobilska nesreča Maribor. 22. oktobra Danes dopoldne se je pri Sv. Petru pri Mariboru zopet pripetila huda avtomobilska nesreča, ki po izrednem naključju ni terjala nobene smrtne žrtve. Ob 9.15 je krenil velečebelar Franc Kirar s svojim avtomobilom proti Mariboru, kamor je hotel prepeljati nekaj medu. Pri cerkvi pri Sv. Petru sta prisedli še Alojzija Fabjanova. žena tamošniega mizarja, in Marija Bau-manova, žena šentpeterskega organista. Komai je avto odpeljal po ozkem kolovozu proti glavni cesti, ki vodi v Maribor, se je Franc Kirar ozrl, ker se mu je zazdelo, da je nekaj izgubil z voza. Pri tem je premaknil volan malce na levo. kar pa je zadostovalo, da je predme kolo zdrknilo s cestnega roba. Avtomobil je izgubil ravnovesje in je med kričanjem žensk strmoglavil v globino. Vzdolž svoje glavne osi se je trikrat prevrnil in treščil z vso silo v mesno prekajevalnico. io podrl in obležal za steno stanovanjske hiše velepo-sestnice Neže Lorberjeve, 20 m globoko pod cesto. Ljudem, ki so bili priča nesreče, je zastala kri v žilah, kajti tri žrtve je vrglo s sedežev po strmini, kjer so obležale nepremično. Toda vozač Franc Kirar je že v naslednjem trenutku vstal in šel pomagat ponesrečenkama. Marija Baumano-va se je močno potolkla na glavi in ima občutne kontuzije na levi roki, vendar ne čuti notranjih bolečin, dočim se je Alojzija Fabjancva nevarno poškodovala ter čuti hude bolečine v prsih in drobovju, nad levim očesom pa ima tudi precejšnjo rano. Kmalu po nesreči je prispel v Sv. Peter rešilni avto. ki ie obe ponesrečenki prepeljal v mariborsko bolnico. Domneva se, da sta obe izven nevarnosti. Pogled na ruševine pol leta starega Forda št 16.324 ie skoro tako strašen, kakor po nesreči na Dravskem mostu, katere poslednjo žrtev, trgovca Vrhunca so šele danes pokopali. Streha je polomljena, blatniki strti, odbijač odtrgan, levo prednje kolo močno poškodovano, dočim sta motor in karoserija zdržala trikratni salto in ostala nepokvarjena. Vest o nesreči je vzbudila v Maribora precejšnje razburjenje in na krai nesreče so hiteli radovedneži peš. na motornih kolesih ter avtomobilih. Ogromna množica si je ves dan ogledovala pozorišče nesreče in ostanke avtomobila. Uboj v Metliški vasi Novo mesto. 22. oktobra V nedeljo popoldne so fantje iz Meniške vasi popivali po raznih krčmah, nazadnje pa v gostilni »Na hribčku« pri gostilničarju Medicu. Od tu se ie prva skupina, v kateri ie bil 25-letni kovaški pomočnik Fran Fifold s tremi tovariši, vračal preko mo-stička. ki meji med Meniško vasjo in Poljanami. To skupino so napadH štirje fanti, izmed katerih ie eden sunil Fifolda s kuhinjskim nožem v trebuh. Napadenec se ie zgrudil takoj nezavesten ter po par minutah izd:hnil. Včerai so orožniki iz Toplic prignali v tukaišnie zanore Ivana Krakarja in Antona Medica, dočim se Je ubijalec Ivan Medic včerai ponoči sam prijavil. Vsi triie aretiranci so precei potolčeni ln se domneva, da je prišlo na mostičku med fanti do pretepa. Včerai popoldne je bila izvršena obdukcija Fifoldovega trupla, pri kateri le ugotovila sodna komisiia. da ie nesrečni fant umrl zaradi rane. široke 6.5 cm, prizadete s kuhinjskim nožem, ki ie bila tako silna, da so mu bila orerezana tudi jetra 4 cm globoko Fran Fifold se je nameraval v kratkem poročiti ter si je že nabavil potrebno kovaško orodje, da bi začel izvrševati samostojno obrt. Napadalci so fanti v starosti od 18 do 20 let Četrti, ki se je udeležil napada, je pobegnil in še ni ugotovljena njegova identiteta. Motiv uboia doslej še ni pojasnjen in raziskuje zadevo še orožništvo v Toplicah. Epidemija samomorov Osjek, 22. okt. n. Snoči je izvršil samomor 16 letni dijak 5. razreda tukajšnje realne gimnazije Stevo Stiefler Pognal si je dve krogli v glavo in je bil takoj mrtev. V pismu, ki ga je naslovil na starše, sporoča, da gre v prostovoljno smrt zaradi nesrečne ljubezni. Zagreb, 22. okt. n. V zadnjem času ni dneva, da bi ne beležila policijska kronika kakega samomora. Tudi danes je poskušala izvršiti samomor neka 19 letna služkinja. Izpila je večjo količino octove kisline. Dasiravno so jo takoj prepeljali v bolnico, kjer so ji nudili zdravniško pomoč, najbrže ne bo ostala pri življenju. Vzrok samomora še ni znan. Iz zdravniške službe Beograd, 22. oktobra. AA Za uradniškega pripravnika Higijenskega zavoda v Ljubljani v 5. skupini II. kategorije je imenovan Dragotin Raljušič. Z istim 6klepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je imenovan za zdravnika Doma narodnega zdravja v Celju v 9 skupim I. kategorije dr. Vidoelav Kutlašid, za zdravnika Higijenskega zavoda v Ljubljani v 9. 6kupini L kategorije pa dr. Oton Baje. Hmeljski trg Zatec, 22. olktofora. Promet prifofežno 230 metrskih stotov. Cene netzpremeaijene 576 beh strani so bile postavljene straže, in ojaštvo, v kolikor ni zadrževalo sovraž-iika, se je pod strogo pripravljenostjo odjavilo h kratkemu počitku deloma v šo-orih. deloma po šupah in kozolcih. Za irano so poslužile konzerve, kruh in dvo-leka. Seveda so marsikateremu »gedži« itolažile žejo tudi jabolka, ki letos niso astonj obrodile in jih kmetje zares rado-oljno privoščijo vsakomur. Sploh je pre-ivalstvo pokazalo napram vojaštvu tako resrčne simpatije, da je bilo slišati samo valo: »Pijačo so nam ponujali, sadje, jed, pre-očišče . . . plačila pa nihče ni vzel niti are!« Noč je nastopila hladna in meglena, a polagoma so se pričele razgrinjati koprene in za-mežikale so drobne zvezde kakor da so tudi one hotele otožno potožiti na nizkem jesenskem nebu: za nami so tople, blažene noči. za nami . . . Brez praska, a ne brez haska je minila glavna maneverska noč. Ni zaiečala nobena puška in topovi so bedeči spali sul. nje pravičnih — le neslišno menjavanjp straž se je vrstilo skozi nočne ure in tu in tam se je zdramil na borni slami kak voiščak. pa se znova prevrgel v spanec, ker ni bilo alarma . . . V Polhovem gradcu je nočevalo vodstvo. Danes zarana se je borba nadaljevala, le nekoliko je megla v dolinah ovirala operiranje. Zopet se je zdramilo pokanje pušk, naraščajoče rez-getanje strojnic in vmes bobneče bruhanje topov. Kmalu so se pojavila tudi letala, in kakor da so ona razgnala meglo, se je počasi začel izluščevati pra^ 'en ipepncfcj dan. Proti poldnevu se ie celo pojavilo solne in ubralo v prostranem oolhovgrajskem gozdovju prekrasno simfoniio barv. kakršnih še sam mojster Jakopič ni nikoli pričaral na platno. Neprestano brenčanje strelov je že od daleč sporočalo: odločilna bitka! Po 14. uri se je razbesnel pravcati peke!. Preko neštetih grap, jarkov in razdejanj po lanski povodnji. ki jih dobro poznajo vsi grmadski turisti, so brezmejno pogumno in Požrtvovalno nastopale napadalne vrste. Ce bi šlo res »za res«, bi stotine in stotine napadalcev gotovo cel teden osvojevale Grmado z neštetimi žrtvami . . . Uvidevno, kakor vselej, je diviziionar Sa va Tripkovič točno ob 14.45 zapovedal konec manevra. Srebrna tromba. znanilka miru, ie razglasila veselo povelje in naglo je sledilo ranžiranie. Čete so se v izvrstnem redu podale preko gorskih poti proti Polhovemu gradcu. kamor so prispele ob 16. Manever je bil zaključen. Uspešno, zelo uspešno. Jutri bo revija trup. a okrog 16. popoldne se zmagoslavna triglavska brigada vrne v Ljubljano. Prihod slovaških gostov Pevski zbor slovaških učiteljev pride v Ljubljano v četrtek, 24. t. m. z osebnim vlakom ob 13.46. Na kolodvoru jih sprejmo ljubljanska pevska društva: »Glasbena Matica«. »Ljubljana«, »Ljubljanski zvon«, »Pevsko društvo Krako-vo-Trnovo«, »Slavec«, »Sloga« in zastopniki drugih narodnih društev. Združeni pevci pozdravijo slovaške goste s pesmijo. Dirigent g. Zorko Prelovec. Pevci naj se zbero ob 13.30 na peronu. Gostje bodo nastanjeni v hotelu »Mi-klič«. Popoldne si ogledajo mesto. Zvečer točno ob 20. koncert. Po koncertu ob J^23. pogostitev v restavr. »Zvezdi«. Nato komerz. Vse narodno občinstvo, učiteljstvo, zlasti pa pevce vabimo, da se udeleže v čim največjem številu ko-merza, da pokažemo s tem tople simpatije našim slovaškim bratom, ki to pot prvič posetijo Ljubljano in Slovenijo. Pri komerz-u bo sodeloval kvartet Glasbene Matice. * Ali naj gremo na slovaški koncert? Dvomom, ki bi utegnili tega ali onega odvrniti od slavnostnega koncerta, ki se bo vršil v četrtek ob 20. uri v Unionu, je treba takoi ugovarjati: Ali ni slovaška pesem ena najlepših in najzanimivejših, ker se še precej naslanja na narodno glasbo? Naše občinstvo je pred leti silno navdušil rumunski pevski zbor. Preverjeni smo, da slovaški koncertni program ne bo ni malo zaostajal za programom najbolj uspelih vokalnih koncertov v Ljubljani. Dočim bo širša publika uživala predvsem v starejših. folkloristično ubranih popevkah, bodo lahko glasbeni izobraženci spoznali moderna glasbena stremljenja simpatičnih Slova- kov. V tem pogledu je program izbran prav srečno. Za njegovo izvedbo jamčita inteligenca in šolani okus bratislavskih učiteljev. Ne glede na narodne momente in na pozornost, ki jo dolguje Ljubljana prvim slovaškim oficielnim posetnikom, je gotovo, da bo nudil slovaški koncert vsem ljubiteljem zborovskega pet.ia velik užitek! Vabimo občinstvo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sreda 3.: Naš gospod župnik. B. Četrtek 24.: Zaprto. LJTBUANSKA OPPTtA. Začetek ob pol 20. Sreda 23.: Car in tesar. Četrtek 24.: Jonny svira. A. MARIBORSKI REPERTOAR. Začetek ob 20. Sreda 23.: Zaprto. Četrtek 24.: Pohujšanje v dolini šentflor-janskL C. Kuponi. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota 26.: Zenitev. Nedelja 27.: Zenitev. Pri fehfJaSu sledii «na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muije izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki - strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz jo-sefova« voda sigurno in prijetno tudš pri kongestijah proti jetrom in danki. ter /pri krarh Mah. hemoroidih, oboleli prostati in mehurjem katarja. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijsikih trgovinah. Srečko Potnik f Zopet nas je zapustil mož neiizprosno-nacijonalne misli in veren naš drug. Včeraj je nenadoma preminul g. Srečko Potnik. V mladih letih odličen pevec v raznih zborih in vedno član mnogoterih narodnih društev je imel pokojnik povsod in vedno mnogo prijateljev zairadi svoje velike požrtvovalnosti in skromnosti. Poln narodnega navdušenja se je Srečko ob september-skih dogodkih leta 1908. znašel sredi naci-jonalnih demonstracij proti avstrijsko-nemškemu terorju in bil zato v sledečem procesu s tovariši vred obsojen na daljši zapor. Ni ga stri zapoT, dvignil mu je le njegovo jugoslovensko zavest. V svetovni vojni je moral kot zrel mož popolne jugoslovenske orientacije v borbo na srbsko fronto. V Trstu pri polku se je naglo znašel s sorodnimi dušami, ki so prisegale kakor on na drugo neavstrijsko zastavo. In ko je moral na bojišče, tedaj je šel v zavesti, da se n« bo boril. Ob slovesu "v Ljubljani sem ga opomnil: »Saj veš, kaj moraš storiti« in odgovoril mi je: »Ne bomo streljali!« Kmalu so ga pogrešili v avstrijski vojski in oglasil se je iz Srbij«, kjer je deloma služil v bolnicah, deloma bil sam bolan. Vse bolezni so prišle nad njcga>: legar, malarija itd. in tudi Golgota srbske vojske mu ni prizanesla. Iz Albanije je prišel domov, odkoder mu k sreči ni bilo več treba na fronto. Imel pa je kal bolezni v sebi. _ Kakor je bij neizprosen v narodnem ozir ru, tak je bil pokojnik tudi pri s\rojem delu. Poln energije in načrtov se je Srečko Potnik zaradi svoje visoke inteligence m pridnosti povzpel od skromnega lekarniškega pomočnika do lastnika velikega podjetja za izdelovanje sadnih sokov itd Neprenehoma do svoje prerane smrti je študiral in zasledoval novosti v svoji stroki. Mož pa pri svojem napredovanju ni nikdar pozabil, da ima tudi dolžnosti nasproti narodu, in je vsikdar podpiral vsako nacijonalno gibanje. Blag mu spomin! g. Vaclava Hejnica zadnja pot Ljubljana, 22. oktobra Popoldne ob 4. se je vršil izpred cerkve sv. Krištofa veličasten pogreb tako tragično preminulega ravnatelja mestnih nasadov g. Vaclava Hejnica. Njegovo truplo je počivalo včeraj in danes na mrtvaškem odru v kapelici poleg mrtvašnice Sv. Krištofa. sredi zelenia in velikanskega števila cvetic. Ljudje so prihajali počastit spomin simpatičnega in zaslužnega pokojnika v ogromnem številu. Danes popoldne, preden pa je moral pokojnik na zadnjo pot so prihajale na pokopališče velikanske množice da je izgledala Dunajska cesta do pokopališča, kakor na dan Vseh svetih. Na obeh straneh ceste pred Sv. Krištofom se ie zbrala do 4. ogromna množica ljudstva, ki je sočustvovala s tragično pokojnikovo usodo ter njegovimi potrtimi sorodniki. Takoj. ko so mestni uslužbenci prenesli krsto iz kapelice na mrtvaški voz. se .ie razvil velikanski žalni sprevod po Dunajski cesti. Spredaj so korakale gojenke Lichten-tumovega zavoda, nakar so sledili nosači 11 prekrasnih vencev, ki so jih poklonili mestni vrtnarji, ljubljanski trgovski vrtnarji. mestna občina, magistratni nastavljenci. češkoslovaški general g. Pečirka, pokojnikov sorodnik ter razne ljubljanske rodbine, pokojnikovi prijatelji in znanci. V sprevodu takoj za sorodniki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti z županom dr. Dinkom Pucem ljubljanski občinski odborniki. g. Josip Turk, direktor dr. Zarnik z magistratnimi nameščenci, češkoslovaški konzul dr. Resi. predsednik čsl. Obce nad-geometer Cermak s češkoslovaško kolonijo. za JCligo podpredsednik ravnatelj Ra-sto Pustoslemšek in odbornika Fran Gove-kar in Rudolf Juvan, mnogo Ljubljančanov in Ljubljančank Sprevod je krenil po Tavčarjevi ulici in dalje v Komenskega ulico ter naprei proti pokopališču Sv. Križa, kier je našel Vaclav Hejnic večni mir v slovenski zemlji, ki jo je ljubil kakor svojo pravo domovino. Sadna razstava v Stari Loki Stara Loka, 23. oktobra Kljub letošnii. v naših krajih dokaj šibki in neugodni sadni letini se agilni prireditelji razstave niso strašili truda in požrtvovalnost' in prikazali v nedeljo. 20. t. m. plod svoiega dela v okusno prirejeni dvorani pri Fortunovcu. kjer je bilo razstavljenih nepričakovano mnogo izbranih jabolk in hrušk iz bližnje in daljne okolice Stare Loke. Razstava, ki ie prirejena sporazumno med okrainim oblastnim nadzorstvom in domačimi sadjarji, ie našla glavnega pobornika v osebi g. P=tra Porente, posestnika v Stari Loki. s pritegnitvijo vnetih sodelavcev Franca Ka'ana iz Suhe in Franca Lo-gondra iz Virbaha. Umevanje za težnje razstavlialcev in napredek sadjarske panoge sta pokazala tudi kmetijski odsek okrajne blagajne v Kraniu in oblastna samouprava z votiraniem denarnih zneskov za kritje nastalih stroškov. Enodnevno razstavo je otvoril ob 10. g. Kalan in kot zastopnik kmetiiskega odseka oblastne samouprave g. Zdolšek iz Kranja s kmetijskim referentom g. Kuratom. Strokovnim in vzpodbudnim izvajanjem g. Zdol-ška je sledil ogled razstavnega prostora, ki je imel tekom dneva dovolj interesentov. Na.i.iač.ii med razstavljala" je bil g. Fr. Ješe iz Stranišča, ki ie razložil 26 sadnih vrst. Sadjarska podružnica iz Smlednika je namestila suhe hruške in krhlje iz tamošnje sušilnice, kakršne Stara Loka, žal, še nima. Poleg že imenovanih krajev so razstavili še iz: Žabnice, Virbaha, Veštra, Crn-groba. Sv. Duha. Kranja, Mavčič, Reteč in Trnja. Uspeh razstave je bil najlepši in želimo le, da prireditelji na začrtani poti vztrajajo in se nam morda že prihodnje leto ponovno predstavijo. H koncu gre pohvala še tamburašem, ki so ood vodstvom Tineta Kalana ubirali po-skočnice in ustvarili prijetno razpoloženje. "NIVEA-CREME dnevna in nočna krema ob enem. Sfiiti vašo kožo pred Skod-ffiivimj vplivi slabega vremena. J« vrh te®a posebno prikladna tooit podJoga za puder kjer prepreči za. mašenje koaniih por s pudrom. Pusti pa, da se puder drži kože in se da pooneje zopet laMco odstraniti Ponoči dtetoje kožonegujočd iucerU, katerega vsebuje sam« Nivea-Cre-me, kot glavno reiditao sredstvo vse tkivo, poru lajajoč, okrepčntjoč in negujoč. Offibe in nuge hitro in po-poinoff^a odstrani. Doee po 3, 5, 10 •n t2 Din. Tube po 9 in 14 Dan. — NTvea-Greme proeilkine v kožo in ne ostaivlja nekakega bleska. Odipresnac skladišče v Maribor«, Meljska c. 56. 12655 Plemenit dar slovenskega pevca Ljubljana. 22. oktobra Baritonist Tone Šubelj, ki se je vrnil iz Amerike v domovino, je priredil pred svojim odhodom iz Amerike v Newyorku koncert v korist fonda za Dom slepcev v Ljubljani. Kakor poroča »Glas Naroda«, je bila dvorana pred kratkim kupljenega Slovenskega avditorija nabito polna. Prvi del programa so tvorile umetne pesmi, dočim je bil drugi del programa posvečen najlepšemu, kar imamo Slovenci — naši narodni pesmi. S pretresljivo tragiko je zapel Šubelj »Slepca« ter vzbudil v poslušalcih iskreno sočustvovanje z onimi, v katerih prid je bila prireditev prirejena. Ploskanje in odobravanje je sledilo vsaki točki. Več pesmi je moral pevec ponavljati. Na klavirju ga je spretno spremljala v Ameriki rojena Slovenka Miss Frances Cerarjeva. »Lepšega slovesa, kakor je bilo Šubljevo slovo od Amerike odnosno ameriških Slovencev. si skoro misliti ne moremo.« Tako »Glas Naroda«. Vsi ostali slovenski listi v Ameriki silno hvaliio plemenito gesto pevca Šublja. Cisti dobiček poslovilnega koncerta v Newyorku je znašal v naši valuti okoli 14.200 Din. Šubelj se je zaradi tega daru že zglasil pri odboru fonda za Dom slepcev v Ljubljani in bo izročil gornjo vsoto odboru te dni. Šubeli se v Ljubljani po svoji izvrstno uspeli koncertni turneji po Ameriki zelo dobro počuti. Kakor znano, je absolvira! 86 samostojnih koncertov, od teh 31 za angleški govorečo publiko. Z velikim navdušenjem pripoveduje o napredku in gostoljubnosti ameriških Slovencev, za katere se po njegovem mnenju v stari domovini vse premalo zanimamo. V Ljubljani ostane Šubelj 14 dni, da se temeljito odpočije od prestanih naporov in dolgotrajne vožnje, nakar odpotuje v Italijo v svrho nadaljevanja študij in morebitnih koncertnih nastopov izbranih programov zamorskih pesmi. V Ameriko se bo vrnil prihodnjo iesen. Sokol Iz celjske sokolske župe V nedeljo 13. oktobra se je vršila v Celju župna tekma za člane v Sokolskem domu v Gaberju, za članice v mestni osnovni Soli. Člani so tekmovali na drogu, bradlji, na krogih in konju na šir z ročaji, v plezanju, skoku v višino, v teku, metu krogle in v prostih vajah. Udeležba ni bila najpovolj-nejša, ker je čas že zelo pozen, a dosti telovadcev ni moglo priti k tekmi, ker so na deželi ob nedeljah dopoldne večjidel vsi zaposleni. V višjem odelku je dosegel I. mesto brat Rudolf Poljšak (Celje), II. Bizjak Mirko (Trbovlje), III. Oblišer Hinko (Celje), v 6rednjem oddelku I. Završnik Albin (Hrastnik), II. Rak Milko (Hrastnik), III. Spar-hakl Josip (Celje), v nižjem oddelku I. Dro-fenik Anton (Celje), II. Kavšek Miro (Hrastnik). V tekmi v šesteroboju je tekmovalo 8 bratov in je dosegel I. mesto Marek Evgen, II. Mlinar Stanko, III. Tkalčič Rudolf, vsi iz Celja, v lahkoatletskih panogah so se izkazali najbolje: v teku Javornik Jože (Celje) 12 ena petina sek., skok v višino Piki Franc (Trbovlje) 1 m 40 cm, v metu krogle Poljšak iz Celja 9.18 m. Na bradlji Prcmiiera dan s ob 4, pol 6, pol 8, 9 Študent plesalec Film plesa, lep:h žen, veselja, razkošja in zabaive. \(WUIy ?rhsch\ ELITNI KINO MAT.CA Telefon 2134 je dosegel vseh 10 točk Poljšak, na krogih Poljšak in Oblišer, medtem ko na drogu ni uspelo nikomur, doseči najvišjo oceno. _ K tekmi članic je poslalo tekmovalke le So-kolsko društvo v Celju. Tekmovale so v prostih vajah, na bradlji, krogih, konju, v teku in v metu žoge. V višjem oddelku je dosegla I. mesto sestra Zorana Luznikova, II. Križmanič Milka, III. Diehl Mira, v nižjem odelku I. mesto Hvalič Marta, II. Rozman Marica, III. Pro6elc Milica. V prostih vajah so dosegle vseh 10 točk 4 članice, najboljše tekačice (B ena petina sek.) so bile sestre Hvalič, Križmanič in Luznik, slednja je dosegla tudi največ v metu žoge. Na bradlji, konju in krogih so dokazale nekatere veliko izvežbanost toda do vseh 10 točk se ni posrečilo povzpeti nobeni. Natančen izid v doseženih točkah in odstotkih vseh posameznikov (ic) bo razglasilo župno načelništvo v nedeljo, 20. oktobra na zboru društvenih načelnikov in načelni c. Spomladi bodo ponovne in glavne župne tekme, kjer se bo konenoveljavno ocenila pripravljenost župe za velike tekme na vse-sokolskem zletu v Beogradu 1930. Sokolsko društvo v Ptuju je priredilo v nedeljo, dne 6. oktobra svoj vsakoletni telovadni nastop na letnem te-lovadišču v Ljudskem vrtu. Kljub temu, da je bil ta datum za letne nastope precej pozen in zaradi vremena nezanesljiv — saj je moralo društvo iz raznih vzrokov kar trikrat preložiti nastop — je bila ta nedelja krasen jesenski dan. Ze ob pol 14. so se zbrali vsi oddelki v telovadnici in nato v spremstvu mestne godbe odkorakali v Ljudski vrt kjer se je začel z malo zakasnitvijo popoldanski nastop. Izmed zunanjih gostov so se udeležili nastopa člani in članice iz Maribora pod vodstvom župnega načelnika Mačusa in z župno načelnico Žiherjevo ter članic iz Ormoža. Župno starešinstvo sta zastopala br. Kocmut in Zorko. Nastop ie otvorila moška deca z Vidmar-jevimi prostimi vajami za L 1927 in jih od-telovadila prav dobro. Drugo točko sporeda ie izpolnila ženska deca z vajami »Ko sem plela len« na petje. Ta oddelek je bil najmočnejši po številu, vodila ga je sestra Jamškova. in je s svojim ljubkim nastopom splošno zadovoljil. Ženski deci je sledil eks-akten nastop moškega naraščaja pod vodstvom br. načelnika Pertota in temu ženski naraščaj tudi z Mačusovimi vajami za 1. 1930 s s. Jamškovo na čelu. Slednje so izvajale proste vaje dobro, po številu pa bi bila lahko ta oddelka močnejša. Mur-nikov »Carmen«, ki ga je izvajala deveto-rica moškega naraščaja z br. načelnikom v sredi, je bil sicer že večkrat izvajan, to pot na višku in žel zato burno pohvalo. Sedma točka sporeda je napolnila vse te-lovadišče. nastopili so vsi oddelki k orodni telovadbi, po številu 10 vrst, sredino pa je izpolnila ženska deca z igrami. Slika je bila prav pestra, posebno pri do- in odhodu s telovadišča. Pri orodni telovadbi so nastopile tudi prvič članice, ki pa. upamq, ne bodo izgubile poguma. Kot posebna točka pa je nastopila izbrana vrsta Mariborčanov na bradlji in na drogu. Med njimi je bilo par zelo odličnih telovadcev: naravnost fasciniral pa ie gledalce s svojimi vrhunskimi vajami br. Primožič in prejel zato burno pohvalo in priznanje. Za to točko so nastopili člani in članice pod vodstvom br. načelnika Pertota in s. načelnice Hin-terlechnerjeve k prostim vajam za vseso-kolski zlet v Beogradu 1. 1930. Izvajanje ie bilo tako skladno in skoraj dovršeno, da ga na letošnjih zletih še nismo videli in je gotovo zasluga temeljitega in marljivega vežbanja. Zaključili so zopet moški naraščainiki z br. načelnikom in izvedli Murnikov »Turški marš« prav uspešno. Nastop je bil v splošnem zelo lep in je dosegel gotovo prvenstvo med vsemi dosedanjimi. Zal. da ie bilo število nastopajočih za naše razmere malo premajhno, saj bi iih bilo nastopilo lahko nad 250. Po nastopu je pozdravil občinstvo in vse oddelke br. starosta dr. Šalamun. Revmatiki! Nabavite si še danes 1 steklenico »ALGA« že Jutri vas bo fznenadi! uspeh. V lekarnah in drogerijah 1 steklenica z navodilom 16 Din. jfaše suknje, dež>ni plašči in toplo trikot perilo so ne-nadikriljivi v kvaliteti im najnižji v cenah. Oglejte povsod in pridite k nam. A. (Premic**, £}uh1fmn Sv. (Petra eeeta 14. Domače vesti * Izpremembe ▼ držami sfažfcL Pomožni knjigovodja Josip Praznik je imenovan za knjigovodjo v 3. skupini H. kategorije v oddelku za državno računovodstvo finančne direkcije v Ljubljani Alfonz Končan je sprejet v državno službo kot računski pripravnik pii finančni direkciji v Ljubljani. * Diplomske Izpite so napravili na višji pedagoški šoli ▼ Zagrebu gdč. Jožica Brežnikova, Milena Pehanijeva in g. Štrbenk. * Diplomski izpit. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je včeraj g. C i r o Arko, sm Franja Arka, podinšpektorja finančne kontrole v pokoju, položil diplomski izpit iz skupine za germansko biologijo. * Najlepše, počastite spomin pok. dr. Gregorja Žerjava, če pristopite kot usta-novniki k Vodnikovi družbi. Lahko rečemo, da ie bila ustanovitev te družbe njegova najbolj srčna želja in da jo je smatral kot vrhunec naše ljudsko prosvetne organizacije. Število ustanovnikov je za naše razmere še vedno premaibno. Laako bi ia bilo vsaj še enkrat toliko. Vemo, da bi marsikdo rad pristopil kot ustanovnlk a ne na.de prilike. Vsem tem velia: počasti-te spomin dr. Žerjava s tem, da pomnožite število ustanovnih članov Vodnikove družbe! * Trg Vlaffimiria Gortana v šftenlku. Kakfl| drugod v Jugoslaviji je krivična smrtna obsodba nesrečnega istrskega omla-dinca Vladimirja Gortana tudi v Šibeniku povzročila veliko žalost med meščanstvom. V traen spomin pokojnega Gortana bo v občinski upravi na prihodnji seii stavljen predlog, da se trg pred mestnim gledališčem krsti na Trg Vladimirja Gortana. * Himen. V ponedel ek sta se poročila g Sander Lavrič iz Nove vasi pri Cerknici in gdč. Ivanka Urbasova iz Ivani ega sela pri Rakeku. Mlademu paru iskreno čestitamo! * Jadranska Straža za volno mornarico. Krajevni odbor Jadranske Straže v Sarajevu je nabavil te dni dragoceno zastavo, ki io bo poklonil naši novi podmornici »Osvetnik«, ki bo v kratkem prispela v naše vode. Zastavi bo kumovala Mileva Jeftangvičeva, rojena Petrinovičeva. Isti krajevni odbor Jadranske Straže pokloni naši mornarici kot dar Sarajeva moderen hidroplan z vso potrebno opremo. Hidro-plan bo izročen dne 31. tm. ob priliki slave naše vo ne mornarice v Divuljah pri Tro-giru in bo nosil ime »Sara;evo«. * Izlet Umetnostno zgodovinskega društva v Belo Krajino. Prihodnjo nedeljo, dne 27. t m. priredi Umetnostnozgodovin-sko društvo v Ljubljani izlet v Belo Krajino, kjer so zlasti v Metliki in pri Treh farah znatni umetnostni spomeniki. Kdor bi se želel izleta udeležiti, nai to sporoči tajniku društva (dr. Vurnik. muzej) vsaj do petka opoldne. * Lepa kupčija na OuMIansketn sadnem sejmo. Sadni sejem je polni meri izpolnil pričakovanja in so razstavlialci prav zadovoljni s kupčijo, saj se je prodala že večina razstavljenega sad a. Jabolka se prodajajo: slabše vrste 3 do 3.50 Din, srednje 3.50 do 4.50 Din, prvovrstna 4.50 do 6 Din in zaboji po 5 kg za 30 Din. Za hruške se zahteva 4 do 6 Din. vendaT pa ni zanje zanimanja. Za orehe se zahteva 10 D za kg. Izredno lepe kutine se nudijo po 6 Din za kg. Doslej se je prodalo na samem sejmu nad 3000 kg sadja, po posredovanju sejma pa 5000 kg pri sadjarjih. Razen domačih kupcev so posetili sejem tudi inozemski iz Avstrije, Belgije in Ho-landske. * Smrtna kosa. Na Mi razanu pri Petrov-čah je umrl po dolgi mučni bolezni g. Adolf Kosi, poštni starejšina, star 34 let. Pokojnik je bil blaga duša, moral pa je dosti prestati v življenju. Na Vranskem je preminula gdč. Dragica Košeninova. dijakinja I. letnika učiteljišča. K večnemu oočitku jo polože jutri ob 10. — V Ljubljani je umrl g. Pavel Kristan. N:egov pogreb bo ;u-tri ob 14. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno so-žalje. * 100.000 frankov dobi kdor najde aeronavta Nougeta. francoska vlada Jo razpisala nagrado v znesku .100.000 frankov za onega, ki najde mrtvega ali živega aeronavta Nougeta, kojega balon le bil. kakor znano, nedavno najden pri Ivan-cu v zagrebški okolici. * Slovenski klub v Sarajevu ima novoizvoljeni odbor: predsednik g. Peter Pust, podpredsednik g. Rasto Zemljič, tajnica gdč. Lujza Šubičeva. tajnik g. ing. Dušan Gabri j an, blag. g. Hinko Jezovšek, knjižn. čar g. France Mušič, gosp. g. Ivan Potočnik, pevovodja g. Jože Podbregar; odbornika gg. Rade Perko in France Hace; namestnika: gg. Ivan Železnik in Anton Blatnik; nadzorni odbor: gg. dr. Ferdo Prenj, Franc Kos in Janko Prodnik. * Sejem na Veseli gori. Županstvo občine Št. Rupert pri Mokronogu javlja, da bo v soboto 26. tm. na Veseli gori pri Št Rupertu običajni jesenski sejem. Kupci in prodajalci vabljeni. * Naša emigracija. Po statistiki. W Jo Je sestavil izseljeniški komisarijat v Zagrebu, se je mesece julija letos izselilo lz naše države v prekomorske kraje 1232 oseb. V dobi od 1. januarja do konca julija t. 1. se izselilo 1945 oseb manj kakor v Isti dobi lanskega leta. Izselijo se je v iuliju iz Hrvatske in Slavonije 505 osb. iz Vojvodine 310, iz Dalmacfe 170, Iz Slovenije 131, iz Srbije 69, iz Bosne in Hercegovine 30, iz Črne gore 7. Največ izseljencev je šlo v Argentino, ln sicer 395. Izseljevanje r Ka- nado se je znižalo za 1292 oseb. V Zedinjene države jih je šlo 346. v Brazilijo 54, v Urugvaj 51, v Avstrali o 10. v ChUe 15, v Peru 4 in v Mehiko 3 osebe. * Grozna smrt v vodnjaku. V Staparu v Bački se je posestnik Radivoi Kovačev spustil v vodnjak na svojem dvorišču, da bi ga očistil. Kmalu je naletel na pesek, ki mu je začel zasipavati noge. Že opoldne je opazil, da ne more potegniti nog iz piska. Na pomoč mu je prišel ključavničar Nikola Ivkov, da bi ga rešil iz nevarnega položaja, a brez uspeha. Pesek je Kovačeva zasul že do trebuha. Uro pozneje je v groznih mukah umrl. Kopali so celo noč in še v nedeljo, a trupla nesrečnega Kovačeva še niso mogli potegniti iz vodnjaka. * Ovomaltine, naravna okrepčevalna hrana, osvežuje telo, krepi mišice in zdravi živce. 45. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Ali ie kajenje škodljivo zobovju? Čeprav s kajenjem ne nastane direktna poškodba zobov — razen pri kadilcih pipe — se vendarle pokažejo posredne poškodbe. Produkti, ki jih vsebuje tobakov dim ob popolnem zgorenju, ležejo v obliki rjavkasto-črne plasti na zobovje (kadilski zobje). Ta kadilski sesedek pa pomaga večati tvorbo zobnega kamna, ki zopet lahko dovede do hudin poškodb zobovja in če Iiusti (alveolar pyrrhoe, parad entose). Tega se lahko obraniš z rednim negovanjem ust Kot specifično zobno čistilo za kadilce se priporoča zobna pasta Pebeco 1724 Danes vesca remij^ra: Tim in Tom kot mornarja Smeh' Zaoava! Veselje' Ob A.. H8„ 9. Kino »DSAC ' Iz Linbliane Zbor slovaških učitelfev je umetniško na višku — melodi joznost slovaških pesmi je znana, za to: udeležite se koncerta! n— Aeroplan »Jutro«, ki je vzbujal toliko pozornost na nedeljskem letalskem mitingu in pri svojih poletih nad Ljubljano in drugimi slovenskimi kraji, nekaterim Tudem ne da miru. Ker so od gotove strani zaradi tega letala obkladali z očitki baje tudi tukajšnji Aeroklub, ugotavljamo na željo Aerokluba, da je on na aranžmanu glede aeroplana »Jutro« docela nedolžen, ker le bil aranžman sklenjen brez oosredovanja in sodelovanja Aerokluba direktno med »Jutrom« in pooblaščenim zastopnikom tvornice Raab & Katzenstein. u— Poslovilni večer ravnatelju g. Chva-talu. Čehoslovaška Obec v Lubljani je imela v soboto 19. t. m. v »Zvezdi« izreden občni zbor. Predsednik g. nadgeometer Cermak je otvoril zborovanje ter naznanil, da je odbor sklenil predlagati občnemu zboru, da izvoli g. ravnatelja Fr. Chvatala, ki je stopil v pokoj in se preseli v Prago, v priznanje njegovih zaslug za Obec in za češkoslovaško jugoslovensko zbližanje za častnega člana. Ko je predsednik na kratko utemeljil odborov predlog in naslikal zasluge, ki si jih je g. Chvata] pridobil za društvo in za slovansko stvar vobče. je občni zbor z navdušenim ploskanjem Dritrdil od-borovemu sklepu. Po občnem zboru se je vršila slovesna izročitev diplome odhajajočemu g. ravnatelju. Diplomo in posebno darilo krasno pokrajinsko sliko, delo mladega Skružnega — sta izročila g. Chvatalu presednik g. Čermak in tajnik g. Klapalek. G. konzul dr. Resi je na to v lepem govo-T-coi slav' enčevo delovanje v Ljubljani in mu čestital k zaslužnemu odlikovanju. V imenu Jugoslovensko- češkoslovaške lige !e čestital ravnateli g. Rasto Pustoslemšek ter se v iskrenih besedah poslovil od g. ravnatelja, ki ga je naslikal kot vzornega Čeha, vzglednega Slovana in plemenitega človeka. V imenu Sokolstva. zlasti Ljubljanskega Sokola je govoril starosta g. B. Kajzelj, ki je slavl'enca proslavljal kot vzornega Sokola. Gin en se ie g. Chvatai zahvalil za priznanje, ki ga je bilo deležno njegovo delo, ter obljubil, da bo ohranil svoje prijatelje v Ljubljani, Ljubljano in Slovence v na'!epšem spominu, sicer pa bo ostal kakor doslej navdušen Ceh in prepričan Slovan. n— Českosloveoskž Obec ▼ Lablanl. Oslava »Narodniho svatku Osvobozeni« spojeni s koncertom Peveckftho sboru slovenskycft učitelu z Bratislavy, kona se ve čtvrtek, dne 24. fijna 1929 o osme ho-dine večerni ve dvorane hotelu UMON. Knihovna otevfena každy čtvrtek os sedmi do osmi večer a vnedeli od iedendctd do dvanactd dopoledne. o— J. n. a. d. »Jadran« nadaljuje danes v sredo 23. tm. »Novinski tečaj« ter poziva vse tovariše - novince, kakor tudi ostalo članstvo, da se ga sigurno udeleže. Predavajo gg. dr. Stane Rape. G Jelene in tov. M. Zajec. — Odbor. n— Premijera Gogolleve tridejfansfce komedije. »Ženitev« bo v soboto 26. tm. na Šentjakobskem odru. Komedija Je polna izvrstnih zabavnih situacij .In besedne komike. Posamezni tipi onih starih ženinov so tako sijajno risani, da že pri na- (Decm sadni sejem Naprodaj je še mnogo lepega in najžlahtnejšega štajerskega sadja stopu Izzovejo smeh. V nedeljo 37. tm. se bo igra ponovila. Vstopnice bodo za obe predstavi od četrtka dalje v predpro daji v trgovini Miloša Karničnika na Starem trgu. u— Iz gledališča. Drevl se bo pela v operi priljubljena komična opera »Car in tesar«, ki ie stalno na repertoarju vseh večjih odrov. Glasba in snov sta kljub temu, da datira opera iz starejšega datuma (premijera ie bila L 1837 v Lipskem) privlačna, ljubka in zanimava. Zadnja vpri-zoritev te opere v Ljubljani je bila pred 25. leti. To pot sta delo naštudirala gg. dirigent Štritof in režiser Povhe. Naslovno partijo poje g. Grba, njegovega tovariša — vojaškega begunca g. Gostič, komičnega župana g. Križaj, dalje nastopijo: ga. Ribičeva, gdč. Španova ter gg. Kovač, Janko« Rumpelj, Sekula in drugi. a— Kdo ima prav? »Slovenski list« in »Slovenec« se tiskata v Jugoslovanski tiskarni. Oba lista izdaajo, pišejo in urejujejo isti ljudje. O nedeljskem letalskem dnevu, ki je, kakor znano, odlično uspel, pa si gospoda ni povsem edina. Dočim je »Slovenčev« ponedel nik napisal ob koncu svojega poročila o letalski prireditvi: »Občinstvo je moglo biti s sporedom, ki ga je videlo, prav zadovoljno,« je napisal torkov »Slovenec« nasprotno: »Občinstvo, več tisoč ga je bilo, je bilo razočarano in prav nič dvaležno za ta letalski dan.« Pa ne da bi bilo ropotanje »Jutrovega« aeroplana tako zmešalo sodbo? b— »Soča«. Pričetek predavanj v soboto 26. tm. Opozarjajo se na to člani in prijatelji »Soče«. b— Plesne vaje akademskega društva »Jadrana« se bodo vršile vsak četrtek. Otvoritev v četrtek 24. t tn. v dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva c. Vabila se dobe lahko naknadno v tajništvu »Ja drana« Toinanova ulica 3. (arena). Tel. 2974. u— Nesreče ln nezgode. Stavbni delavec Muio Mukič je padel v ponedeljek ooio.-d*.e s stavbnega odra no^s niše v Šiški. Poškrdoval se je po vsem te,o»j in fe pelriti so ga morali v boVo. — Težko poškodovanega so prepeija-i v splošno bcir co tudi 151etnega posestn'kovega sina fiana Klemenčiča iz Sidme vasi pri Dctunjah. Klemenčič je bi! v srozdu, kje' se mu je nenadoma spodtakulo in je padel precej globoko naravnost na glavo. Obleži' je nezavesten in je ou-i »veščin leža! nekai časa tudi še v bolnici. — Pomoči v spkšni bolnici je moral 'škafi včeraj tu;.'i duavec v tovarni »Vssia« v Kamniku Ja-n.iz Trojan. Pri dela ga je pigrabiis cirkuška, ki mu ie občutno poškodovala desno roko. b— Nezgoda malega dečka. 7 letni Zlatko Zaje, sin avtomobilskega izvoščka je doživel na Aleksandrovi cesti malo nezgodo. Opazoval je nekaj časa sto eč na hodniku letala nad mestom, nakar je zroč še vedno v zrak. stekel čez ulico na levo stran Baš tisti hip Pa je pripeljal mimo neki avto, v katerega se je dečko zaletel in se močno udaril v blatnik. Obenem ie padel tudi po tleh a so ga pobrali pasanti, ki so ga precej poškodovanega po nogah in na glavi izročili staršem. Nezgode neprevidnih otrok na ulici so prav češče, zato priporočati staršem čim večjo pazljivost. u— Zopet ukradena suknja. Gostilničar Zvonko Smoanovič v Zidcvski stezi št 4 je včeraj okrog 1. ponoči ugotovil, da mu je zmanjkala iz gostilniške sobe 800 Din vredna, črna dolga suknja. — Delavcu Francetu Šeškarju v Rečni ulici št. 3 je neznan tat odnesel iz podstrešne sobe i 00 Din vredno nikelnasto uro z verižico, ki jo ie položil zvečer pred spaniem na reko skrinjo. Kdo se je zamogel -rnnr.či vtihotapiti v podstrešje in se polastiti ure. je pravcata uganka. — V baraki na Grudnovem nabrežju je delavcu Antonu Tribuca n-^nan tat odnesel 150 Din vreden par čevljev in 200 Din vreden suknjič. Tribuc tatvino prijavil siraituka. ki je pirel nekegs potepuha, ki ie že uekdi dni '»prežo val okrog barak. Če je ta Izvršil ta žiro fco pokazala šele orjiskava. Iz Celja e— Opozarjamo že danes na izredni koncertni užitek, katerega nam bo pripravil komorni trio BrandI v celjskem gledališču v četrtek, 7. novembra. e— Zveza Mozirja s Celjem potom mestnega avtobusa. Vodstvo celjskega mestnega avtobusnega podjetja si je nadelo težko, a hvaležno nalogo, da tekom časa zveže vse oddaljene še kraje v širši cel;-ski okolici, ki imajo naravno ali najpri-kladnejše izhodišče v svoj center Celje, toda so brez pravih modernih prometnih sredstev, potom celjskih mestnih avtobusov z mestom Celjem. Nekai prog, tako na pr. Celje — Dobrna, Cel e — Vransko, Celje Št Peter pod Svetimi porami, Celje — Podsreda in sezonska zveza Celja z Rogaško Slatino, prav zadovoljivo uspeva. Mestno avtobusno podjetje je sklenilo, da uvede redni vsakodnevni promet s svojim avtobusom tudi med Celjem in Mozirjem ter obratno. V ta namen se je vršila v soboto dopoldne uradna poskusna vožn.:a z mestnim Mercedes - Benzom. katere so se udeležili zastopniki prizadetih občin, javnih uradov, mestne občine celjske, mestnega avtobusa in časopisja. Določile so se postaje, in sicer bo tekla proga iz Celja skozi Dobrtešo vas, Ločico, Breg, Polzelo, Parižlje. Braslovče, Male Braslovče, Letuš in Libijo v Mozirje. Te dni bo prejelo avtobusno podjetje iz tovarne 2 velika avtobusa znamke Austro-Fiat, od katerih bo eden obratoval med Celjem in Mozirjem. Z rednim prometom se bo pričelo okrog 1. novembra. Na"brže bo odhajal avtobus iz Celja dopoldne, iz Mozirja pa se bo vračal v popoldanskih urah. Preskusni vožnji sta prisostvovala župan mozirske občine g. Gorlčar in župan braslovške občine g. Omladič. ki sta obljubila celjskemu mestnemu avtobusu vso pomoč, ki bi Jo potreboval v tamkajšnjih krajih, tako na pr. saražo. prenočišče za šoferja itd Avtobusna zveza Mozirja s Celjem ni le važna za prebivalce zaradi ugodne zveze s Celjem, temveč tudi zaradi naraščajočega tujskega prometa. e— Odkritje nagrobnega spomenika v marcu t L umrlega znanega in zaslužnega šolskega upravitelja v p. Frana Brinarja bo v nedeljo 27. tm. ob IS. v Gotovljah na svečan način. Učiteljsko društvo za celjski okraj vabi k udeležbi pokojnikove prijatelje in znance. e— Uršulin sejem ▼ Celja. Predvčerajšnjim je bil v Celju običajni vsakoletni kra-marski in živinski sejem, imenovan med ljudstvom Uršulin sejem. Obisk ie bil srednje velik. Občutno se je na se mu poznal vpliv hude gospodarske krize v Savinjski dolini. Na živinski sejem je bilo pripeljanih 119 glav goveje živine, prodanih pa je bilo komaj 40 glav. Prodajali so (za kg žive teže) vole po 10.50, dočim se je gibala cena volov sicer med 9 in 11 Din. telic med 9 do 10 Din, krav med 7.50 do 9 Din in krav klobasaric med 4 in 5 Din. e— Sestanek Korošcev. V soboto 26. t m. ob 20. se sestanemo Korošci iz Celja ii« okolice v rest »Evropa«, da se porazgovo-rimo o ustanovitvi celjskega pododbora, katerega predvidevajo pravila Kluba Koro-rošcev. e— Vlom v trgovinsko Izložbo. V ponedeljek z utraj je opazil službujoči stražnik na Kralja Petra cesti, da je ponoči vlomi! neznan tat v izložbo manufakturne trgovine Franca Rozmana, razbil veliko izložbeno šipo in pokradel iz izložbe razno blago. Zoper vlom je trgovec zavarovan. V restavraciji »Celjskega doma« hotel »Uirion«, danes, hitri hi pojutrišnjem vsak večer koncert ruskih balalajk s petjem. Podaljšana policijska ura do I. popolnoči. 12629 e— Žepne tatvine na sejma. Na Uršulinem sejmu je bilo letos izvršenih 5 žepnih tatvin; vsaj toliko jih je bilo javljenih polici'i. Spretni žeparji so izmaknili na Kralja Petra cesti posestnici Antoniji Žolnirjevi t> Lopate pri Cel:u črno denarnico z vsebino nad 300 Din, sej marki Antoniji Gorenakovi rjavo listnico s približno 3000 Din, posestnici Jožefi Jezerbikovi z Ostrožnega pri Celju črno denarnico z 230 Din ter na kolodvoru posestnici Justini Skazovi iz Vrb-ja denarnico z 80 Din in posestnici Tereziji Koroščevi iz Ponikve robec, v katerem je imela zavitih 900 Din. e— Sleparstva s povečavo fotografij. Na polici o se je zatekel po pomoč zlatar Alojz Bučar iz Gosposke ulice, ki je izročil lani 4. novembra nekemu Ivanu Mezeiu iz Zagreba, ki se mu je predstavil za lastnika podjetja za povečavo fotografij, fotografijo svoje matere, da mu jo poveča. Do danes pa še vedno ni dobil povečane slike, čeprav je izročil dozdevnemu mojstru 100 Din e— Izgubljeni križec. V soboto je bil izgubljen v mestu zlat križec, ki se nosi na verižici okrog vratu. Križec ie za izgubite-lja drag spomin in ima napis: 1892—1912 MDRZF«, na drugi strani pa: »Mamici«. Najditelj naj ga odda na policiji ali pa v podružnici »Jutra« v Celju. e— Javna zahvala g. primariiu dr. E. VVatzkiju in g. dr. Červinki. ki sta s svojim strokovnim znanjem za čas nevarne bolezni rešila moji ženi živTen:e. Omenjena g. zdravnika toplo priporočam vsakomur, osobito vsem bolnim ženam. I. La-pajne. 1321 Diplomirana učiteljica klavirja, absolventlnja zagrebške Glasbene akademije, bi se želela naseliti v Celju, ako bi se ji prijavilo zadostno število učencev. Pouk v hrvatskem in nemškem jeziku. — Naslov v podružnici »Jutra« v Celin. 12586 !z Maribora a— »Jutrovo« letalo v Mariboru. Včeraj popoldne okrog 14.30 je pristalo na Teznu pri Mariboru na tamošniem letališču letalo »Jutro«. Na letališču se je kmalu zbrala ogromna množica, ki je občudovala zračnega ptiča, izdelek tvrdke Raab-Katzenstein. Kmalu po pristanku se je »Jutro« zopet dvignilo v zračne vi*ave ter deli časa krožilo nad mestom. Smeli pilot je med poletom izvajaj tako vratolomne akrobacije, da je marsikomu zastala kri. Na državnem mostu je v hipu nastala taka gneča, da ie bil vsak promet nemogoč. Tudi po ulicah je zastal ves oromet, ker je vse zrlo v zrak in občudovalo »Jutrovo« letalo, o katerem govori vsa javnost že od nedelje sem, ko se je prvič pojavilo ob priliki letalskega mitinga v Ljubljani. Letalo bo sodelovalo na letalskem mitingu mariborskega Aerokluba. a— Bivanje slovaških učiteljev v Maribora. Pevski zbor slovaških učiteljev se pripelje v Maribor iz Ljubljane z brzovla-kom v petek, dne 25. okt.. ob 15. uri. Na kolodvoru se bo vrši! svečan sprejem, nakar odidejo gost e v hotele ter si bodo nato ogledali mesto. Koncert bo zvečer ob 20. uri v dvorani Union, po koncertu pa prijateljski sestanek gostov z mariborskim učiteljstvom in drugimi prijatelji Čehoslo-vakov v Grajski kleti. Odpotujejo pa slovaški učitelji že naslednje jutro, v soboto dne 26. okt., z osebnim vlakom ob 6.35 na Duna'. V zboru je 60 članov, učiteljev raznih tipov Sol. Organizacijo bivanja slovaških učiteljev in koncerta ima v rokah poseben pripravljalni odbor mariborskega učiteljstva in JČ lige ter bo koncert nedvomno lepo uspel, ker so podvzeli mariborski učitelji akcijo energično ▼ svoje roke, tako da bodo gostje tudi s svoje zadnje postojanke v Jugoslaviji nedvomno odnesli najlepše utise. a— Koncert Brandl-trio. OpozaTjamo že danes na izredni koncertni užitek, katerega nam bo pripravil komorni trio BrandI v gledališču v soboto. 9. novembra. a— Proslava češkoslovaškega praznika ▼ Mariboru. Po zgledu drugih mest, kjer prirejajo te dni slovaški učitelji svo!e koncerte, bo združen tudi mariborski koncert slovaških učiteljev v petek 25. oktobra > dvorani »Uniona« z oficijelno proslavo če- DVOR lUBlJAHfKI* ^ Premijera monumentalnega velefilma ppMci carfiiisc" Napeto! Senz^ci < nelno! DOLORES CASTELO! Ob 4, V4 7, »/. 8 in 9. uri škoslovaškega državnega praznika. JČL je povabila zaradi tega k slavnosti tudi zastopnika češkoslovaškega konzulata v Ljubljani konzula dr. Františka Resla in je trdno upati, da se bo pripeljal g. konzul v petek ob 15. v Maribor skupno z zborom slovaških učiteljev iz Ljubljane. Prireditelji koncerta pozivajo vse narodno občinstvo, zlasti pa oficijelne zastopnike in češkoslovaško kolonijo, vse češkoslovaške državljane, naj se polnoštevilno udeleže te svoje proslave in odličnega koncerta. Vstopnice so že v predprodaji pri tvrdki Brišnik in H5ffer. a— Regulacija Grajske ulice. Ko so zidali kavarno »Astorio«, je mestna občana upravičeno zahtevala, da se Grajska ulica razširi in izravna pročelje nove kavarne s pročeljem realčne palače na Jugoslovanskem trgu. Kavarna je sedaj dozidana, ostala pa je za n:o še vedno stara ograja in sicer zaradi tega, ker zahteva lastnik ozemlja, ki prihaja za regulacijo v poštev, popolnoma upravičeno, da mu ga mestna občina odkupi. Ker pa ta ogra:a gotovo ni v okras mestu, bi bilo želeti, da se stvar čimprej uredi, da bi se spomladi lahko že postavila nova, moderna in okolici odgovarjajoča ograja v isti liniji s kavarno m realko. Ob tej priliki pa bi bilo tudi po- DIŠAVE SLON Zdravnik na Vrhniki Dr. Fran fo Zupan se Je vrnil r dopusta in ordinira redno vsak delavnik od 8. do lit. me dop. v 9tulleyevi liiAi nasproti lekarne. t: Obsevanje z višinskim solneem :: Telefon štev. a Telefon Stev. a ACUENTI ki so dosedoS zastopali »Delimo«!« milo naj javijo svoje naslove direktno skladišču, ker Jo^him Šapiro šz Ljubljane, Miklošičeva c. 14 ni več naš zastopnik. »Delmond« Aleksander Pollak, Beograd, Čuburska 18. V treh urah uničite vse podgane in m'ši »Uničevalec podgan« Rattcntoter^ Najmanjša koščefe za» dostuje, da učinkuje smrtno, vendar je neškodljiv ljudeetek, kakor je bilo določeno na sestanku. Udeležba za vse obvezna. — Načelstvo. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob 18. trening v telovadnici Srednje tehnične šole. Treningi so obvezni za vse članice. Po treningu se porazgovorimo o prvenstvenih tekmah 27. X. in 3.XI. Načelnik. SK Svoboda. Jutri v četrtek članski sestanek ob 20. v prostorih Svobode v Delavski zbornici. Prosim polnoštevilno in točno. — Tajnik L Motokolesarski klub »Ilirija v Ljubljani razpisuje me-dikUifbsk.i motooiklnstiSna »Lav na Hsico«, (kateri se bo vrši! v nedeljo, dne 27. oktobra 1.1. Start pred vetesejmom točno ob 3. nri. Zasledovalni se morajo jarroti 15 mimrt pred pričetkom lova na startu. — Prijaive osebno, telefoivdno ali po doirnsmioi na »Motoko lesarska kluib Hmja*. •LjruMiiana, Gosposvetska cesta 14 (telefon 2662). Prjjaivmnna 10 Din. Prijaive se zaključijo v soboto dme 26. t. m db 18. wri. — Sestanek vseh tefcmo-valceiv, toSmi pregled nn razlaga lovžgča. ogled ffisroe, afte k Vodnikovi družbi! VREMENSKO POROČILO Meteorološki eavod ▼ Ljubljani. 22. oktobra 1929. Višina barometra 308 8 m Kra| Orozovanja Ljubljana Maribor Zazreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe Split Barom, j Temper. 7P0 0 /589 760-2 7607 763-5 76C-6 8 8 4 19 13 14 os 90 85 98 90 98 80 I Smer vetra j in brzina r m. in t»lr NE 2 SW 4 mirno W 6 irnrno S 6 e •S 2 si <~1 o 10 9 10 10 10 Padavine Vrsta » irm do 7. 04 04 601 25- Najvišja temperatura v Ljubljani 14.2 C, najnižja 8.2 C. bolnce vzhaja ob 6.25, zahaja ob 17.3, luna vzhaja ob 20.13, zahaja ob 1239 Dunajska vremenska napoved za sredo: Malo izpremembo, v južnih Alpah močnejše oblačenje, kasneje padavine. Za sanacijo hmeljske krize v Savinjski dolini Celje, 22. oktobra. Danes dopoldne se je vršila na tukajšnjem sreskem načelstvu širša anketa, ki je imela nalogo razpravljati o potrebnih korakih za omiljenje izredno težke letošnje krize našega hmeljarstva. Anketo je sklical celjski sreski načelnik g. dr. Hubad in so se je udeležili: za Zadružno zvezo v Ljubljani g. prof. Cestnik, za Zadružno zvezo v Žalcu gg Vizovišek in Smodiš, za celjsko Mestno hranilnico g. Korošec, za Oblastno hranilnico g. černelč, za Celjsko posojilnico g. Smertnik. za Savinjsko posojilnico g. Piki, za Zbornico TOI v Ljubljani g. Mohorič, za Hmeljarsko društvo g. Petriček. za Gremij trgovcev v Celju g. Stermeeki, za Sreski gremij trgovcev gg. Cvenkl, Pilih in Vok. za Ljudsko posojilnico g. Jerič ter gg Lorber, Kukovec, Lešn:čar, Mešič in inž. Dolinar. Sreski načelnik g. dr. Hubad je ob 8.15 otvoril anketo in uvodoma izjavil, da je zašla Savinjska dolina zaradi letošnjih in tudi lanskih nizkih hmeljskih cen v izredno težak položaj. Ako računamo, da imamo v Sloveniji približno 25.000 meterskih stotov hmelja, moramo ugotoviti, da je od tega pridelka zraslo gotovo tri Četrtine v celjskem okraju. Ako dalje upoštevamo, da morajo hmeljarji dobiti najmanj 20 Din za kg hmelja, če hočejo kriti produkcijske stroške. tedaj vidimo, da bi morali hmeljarji v vsej Slovenii' letos izkupiti kakih 50 milijonov Din. Tzkupilo pa se je dejansko komaj 10 milijonov Din. Ta račun kaže. da smo izgubili v Sloveniji pri hmelju okrog 40 milijonov Din. Od tega odpade na celjski okraj 30 milijonov. Razume se, da ie moralo zaradi tega priti do hude gospodarske krize v Savinjski dolini. Mnogo hmeljarjev je že zadolženih zaradi investicij, ki eo bile nujno potrebne za hmeljsko produkcijo, deloma pa zaradi tega. ker morajo kupovati celo najpotrebnejši vsakdanji živeš v trgovini, ker ga ne pridelujejo na lastni zemlji Če pomislimo, da je nastalo hmeljarstvo v Savinjski dolini baš zaradi tega, ker zemlia ne rodi toliko, da bi se številno prebivalstvo moelo preživeti nam postane jasno in razumljivo, da je tem Hudem treba na vsak način pomagati Odločni ukrepi bodo potrebni zlasti v tej smeri, da se naprosijo denarni zavodi in kreditne zadruge, naj z obrestmi in drugimi odplačili počakajo. Na drugi strani pa bo treba dati tem zavodom in zadrugam, v kolikor nimajo dovoli lastnih sredstev, primerna cenena posojila. V debati se je prvi oglasil k besedi g. Franc. Piki iz Žalca, ki je iziavil, da bi Sa-viniska dolina brez hmeljarstva gospodarsko težko eksistirala in da je skoro izključno navezana nanj. Zaradi tega ne moremo misliti, da se hmeljarstvo sr>loh onusti. pač pa je umestna primerna omejitev hmeljskih nasadov. Tako bi prišM na predvojno množino pridelka, ki je znašal tedaj okrog 15.000 meterskih stotov letno. To množino pa hi Savinjska dolina s sedanjimi investicijami brez težav zmogla. Sredstva za omiljenje današnje hmeljske krize je zaenkrat težko določiti. Predlagal je, naj bi država odpisala zemljiški davek, odpadle naj bi oblastne doklade pri hmeljarjih, znižale naj bi se visoke občinske doklade. končno pa bi morali priskočiti na pomoč tudi den-vrni zavodi s tem, da bi na eni strani počakali z obrestmi, na drugi pa si izposlovali za primer potrebe izdatnejše cenene kredite. Nato je povzel besedo tajnik Hmeljarskega društva za Slovenijo gosp. Anton Petriček, ki je podčrtal načelo, da si morajo hmeljarji sami pomagati s pridelovanjem kvalitetnega blaga, dalje s pamehrm prodajanjem in vobče z dobrim in varčnim gospodarstvom. V današnjem katastrofalnem položaju pa bi smeli hmeljarji računati tudi na denarno pomoč od strani države, pa tudi na ugodnosti za hmelfeko trgovino glede carin, železniške tovornine, preskrbe vagonov in zadostne subvencije Hmeljarskemu društvu, ki mora sedaj razviti intenzivno delo za pouk v hmeljarstvu, poskusno gnojenje, selekcijo hmelja itd. Gosp. prof. Cestnik je omenil, da bi posamezne posojilnice težko dobile direktna iz-posojila in jih bo potrebno izposlovati preko zadružnih zvez. ki naj bi jih potem razdelile brez dobička posameznim zadrugam v taki meri. da ne bi bile prisiljene zaradi izplačevanja vlog odpovedati posojila. Tsto je izjavil tudi gosp. Smodiš z željo, da bi se naj ta izposoi^la odmerila čim izdatneje. Tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani gosp. Ivan Mohorič je v svojem govoru prvvdaril. da bo treba baviti se najresneje z nastalo gospodarsko krizo v Savinjski dolini, ki gospodari z izgubo, ker ne dobi plačanih niti produkcijskih stroškov. Ker obstoja veliko pomanikanje denarja, je pomoč res nujno potrebna. Čuje se, da je bilo izvršenih v zadnjem času po Saviniski dolini nad t»?oč intabulaeij in da ie pričakovati v bližnji bodočnosti okrog 300 dražb. Ta dejstva sama že dovolj nazorno kažejo vso resnost hmeljske krize. Glede na nuino potrebo kvalitetne hmeljske produkcije, bi moralo dobiti Hmeljarsko društvo izdatno subvenciio. za omiljenje krize pa naj bi dala država in oblasl zadostne brezobrestne kredite za dobo 5 let. Gosp. Janko Leeničar je povdsrjal, da utegne postati situacija okrog Novega leta kritična zaradi plačila obresti, anuitet in obročnih odplačil. Zato je nuino potrebno, da se vsi v poštev prihajajoči denarni zavodi medsebojno dogovore glede č!m bolj prizanesljivega postopanja. Gosp. Rudolf Stermeeki je izjavil, da je treba misliti na to, kako bi se regulirali veliki dolgovi, ki jih imajo sedaj hmeljarji pri trgovcih in obrtnikih. Gosp. ravnatelj Josip Smertnik je izneeel mnenje, da je treba nadnrodukcijo hmelja energično ustaviti. V splošnem pa bo treba počakati, da se Savinjska dolina sama prilagodi produkcijskemu preobratu, ki mora priti. Sicer pa na nadprodukciji ne trpi samo naše hmeljarstvo, temveč tudi inozemsko. V bodoče bi bilo dobro, če bi se denarni zavodi za podobne slučaje pravočasno pripravili. Načelnik gosp. dr. Hubad je pojasnil navzočim. da je že dal razposlati na vse kmečke komo racije, županstva in šolska vodstva okrožnico, v kateri priporoča propagando ca omejevanje hmeljskih nasadov in tem intenzivnejše goienje živinoreje. Gosp. Piki je menil, da leži mnogo krivde na tem, da nimamo lastne razvite trgovine, ki bi prodajala hmelj direktno inozemskim pivovarnam. Letos pa smo imeli tudi le 10 % prvovrstnega blaga, ves ostali pa je imel več ali manj slabo barvo. Obirati ba ga morali vsaj 10 dni prej. Inž. gosp. Dolinar je povdaril potrebo široko zasnovane reklame za naš hmelj, ki kvalitativno dosti ali celo nič ne zaostaja za češkim in drugimi. Obrnil se je na 30 inozemskih pivovarn, katerim je poslal vzorce našega hmelja in skoro večina je izjavila, da je hmelj prav dober in zadovoljiv in naj se jim ga prihodnje leto oferira direktno ter pravočasno. Dočim vržejo Čehi za reklamo svojega hmelja letno nad pol milijona Kč, mi doslej v tem pogledu nismo skoro nič storili. Veliko se greši tudi z napačnim sušenjem. basanjem itd. V debato je poseglo še par navzočih zastopnikov trgovstva in denarnih zavodov, nakar je načelnik gosp. dr. Hubad izčrpno ponovil predloge, izneš^ne v debati in poročilih in ob 10.45 zaključil anketo. Zastopniki denarnih zavodov so se sporazumeli, da se bodo sestali na posebni seji, kjer se bo napravil podroben načrt za preskrbo potrebnega posojila v višini debetnih obresti. Upati je, da bo započeta akcija za sanacijo gospodarske krize v Savinjski dolini na tej podlagi uspela in prinesla vsaj omiljenje ostrin današnje krize. =Seja ožjega upravnega odbora Narodne banke. V ponedeljek se je vršila v Beogradu seja ožjega upravnega odbora Narodne banke, na kateri se je razpravljalo o pripravah za pričetek obratovanja v pravkar zgrajeni tiskarni za bankovce na Tončideru. Med drugim so bili tudi določeni 3 člani širšega upravnega odbora, ki bodo v mesecu novembru kot dežurni člani prisostvovali sejam ožjega upravnega odbora, in sicer gg: Toša Mihajlovič. Miloš Savčič iz Beograda ter Ivan Jelačin ml. iz Ljubljane = Posojilo uprave monopolov. Kakor druga leta namerava tudi letos uprava državnih monopolov najeti večje kratkoročno posojilo za odkup tobaka. Kakor poročajo iz Beograda, je uprava monopolov prejela že več ponudb, in sicer od Jugoslovenske udružene banke (odn. od Anglo-Internatio-nal Bank Ltd v Londonu) za posojilo v višini 800.000 angl. funtov (221 milijonov Din), od Francosko - srpske banke za posojilo v višini 100 milijonov frankov (222 milijonov Din) in od Poštne hranilnice za posojilo v nekoliko manjšem znesku. O ponudbah se bo v kratkem sklepalo. = Povečanje kontingenta tvornie »a Špirit Vladimira Arka in Petra Tesliča. Bosanska industrija špirita d. d. v Brčkem je obvestila finančno ministrstvo, da je odstopila svoj produkcijski kontingent od 7000 hektolitrov v enakih delih tvornicama g. VL Arka v Zagrebu in g. Petra Tesliča v Sisku ter se je odrekla koncesiji. Na podlagi zakona o trošarinah, taksah m pristojbinah je sedaj finančni minister odobril povečanje kontingenta tvornici g. VI. Arka od 11.100 na 14.600 hektolitrov, tvornici g. Petra Tesliča za od 9.700 na 13.200 hektolitrov. = Sanaciia tržaške paroplovne družbe »Cosulich«. Kakor smo že poročali, je imela znana tržaška paroplovna družba 2>Cosulich« zadnja leta težke izgube, ki so bile v zvezi s prevzemom tržaškega >Lloyda« in z zgradbo dveh velikih transoceanskih luksuznih motornih ladij »Saturnia« in »Vulcania«, ki ne odgovarjata stvarnim potrebam prometa. Obresti za dolgove v višini 300 milijonov lir težko obremenjujejo poslovanje in je bilo tudi preteklo leto zaključeno z izgubo. Del-! niče tega podjetja, ki imajo nominalno vrednost 200 lir, so v zadnjem času padle že na 85 lir. Sedaj javljajo iz Trsta o Sklenjeni sanaciji družbe. Za odpis naraslih izgub se bo delniška glavnica reducirala od 250 na 100 milijonov lir, nakar bo z emisijo novih delnic povišana na 400 milijonov lir, tako da bo družba lahko odplačala svoje dolgove. Nove delnice bodo prevzeli Banca Commer-ciale Triestina, Banca Commerciale Italia-na in genovska paropl. družba »Lloyd Sa-bando«. Borze 22. okt. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Prago. Tečaji deviz dalje popuščajo. Deviza Newyork je ponovno nazadovala od 56 51 na 56.465. dev;za Dunaj od 7-9616 na 7.9530 in deviza Trst od 296.45 na 296-17. Razen potrebe v devizah Dunaj in Trst je vso potrebo krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala včerajšnje višje tečaje. Ponudba je bila slaba, zato ni bilo večjega prometa. Za aranžma in kaso je notirala 421 do 423,,trgovala pa se je za oktober po 421 in za december po 427 in 428 (v Beogradu eo bili tečaji za promptno blago nekoliko višji). Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 882.5, v Unionban-ki po 202 in v Jugobanki po 81.5. Nekaj več prometa je bilo v industrijskih papirjih, še-čerana je dalje popustila na 400 in 39.3 (zaključki). Dalje je bil promet v Trboveljski po 465 in 470. v Brodski tvornici vagonov po 125 in 130. v Isisu po 20 in 21 ter v Pivovarni Sarajevo po 205. Devize io valute. Ljubljana. Am6terd. 22.805, Berlin 13.53, Bruselj 7.9112. Budimpešta 9.896. Curih 1094 4 — 1097.4 (1095 9). Dunaj 7.938-7.7968 (7.958), London 275.CS, Newyork 56.365 — 56.565 (56 465), Pariz 222.68, Praga 167-27 -168.07 (167.67), Trst 295.17—297.17 (296.17). Zagreb. Tondon 275 55—276.35, Ne\work 56.365—56 565. Pariz 221.68__22368, Milan 295.245—297.245, Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.775—22 835, Dunaj 7.938—7.968, Praga 167-27—168.07, Budimpešta 9.881 do 9.911. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.18, New-york 516.275, Pariz 30.3275, Milan 27.0375, Berlin 123 43, Dunaj 72.60, Praga 15.305, Bukarešta 3.0775, Budimpešta 90.22, Sofija 3.73375, Varšava 58.c0l Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 430 blago, Celjska 170 denar, LIjubljanska kreditna 123 denar, Praštediona 880 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 denar, Kranjska industrijska 285 zaklj.. Ruše 250 — 260. Zagrih Državna vrednote- Voina Skoda aranžma 421 — 423, kasa 421 — 428, za november 423 — 424, za december 427 — 428, investicijsko 84 — 84.5, agrarne 53 — 53.75; bančne vrednote: Praštediona 882.5—892.5, Union 202 _ 204. Srpska 155 den., Jugo 81.5 do 82. Narodna 8150 den., Zemaljska 125 do 127, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 16 — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 45, Našička 1580 den., Gutmann 180 _ 190, Slaveks 95 — 100, Slavonija 130 den.. Pivovarna Sarajevo 200 — 205, Drava 350 — 360. Sečerana 395 — 405, Brod vagon 130 — 135, Vevče 132 den.. Dubrovačlta ian jlJ Zmagovalka v tekmovanju za obrano zdravih in lepih zob je že 40 leti od milijonov njenih prijateljev zahtevana — zobna krema SARGQV KM0D0NT Lepši zobje do 430, Isis 20.5 — 21, Trbovlje 460 — 470. Beograd. Vojna škoda 424.5, za decembei 427, investicijsko 84.5 — 85, agrarne 53.5. Blagovna tržišča Hmeli -f Savinjski hmeljski trg. (21. L m.) Kakor na zunanjih tržiščih so se tudi pri nas cene zadnje dni nekoliko okrepile. Za prvovrstno blago se plačuje do 7 Din, za izbrano pa se ponuja celo 8 Din. Seveda pa je prvovrstnega blaga le še malo. V zadnjem času je bilo prodano mnogo blaga, predvsem blaga slabše kakovosti odnosno slabše barve, ki pa se je plačevalo le po 2—3 Din. Hmeljarji so doslej prodali že skoro tri četrtine letošnjega pridelka. Opažati je sicer krčenje nasadov, vendar le v manjšem obsegu. Les -f Ljubljanska borza. (22. L m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 7 vag. bukovih hlodov in 2 vag. tramov. Povpraševanje je za brzojavne drogove (smreka, jelka, bor), za merkantilne trame (11X! 13 cm, 5—6 m) in za madrierje. Žito -f Chieago (22. t m.) Pšenica notira 1291/» centa, za marc pa 137 centov. -f Žitni trg (22. t. m.) Glede na včerajšnjo okrepitev ameriških tečajev je bila danes tudi Budimpešta nekoliko čvrstejša (oktober-ska pšenica notira 21.97). Pri nas je položaj ostal v glavnem nesj>remenjen. Cene se gibljejo na stari višini, ker tudi pri zadnjem padcu v inozemskih tržiščih niso skoro nič nazadovale. + Ljubljanska borza. (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška 80/81 kg po 245—247.5, baška, 79 kg po 242.5—245, baška uzančna po 230—232.5, sremska 80 kg po 240—242.5, 6remska 77 kg po 235—237.5; rž: baška, 72/73 kg po 210—212.5; moka: »0« fco Ljubljana, plač. po prejemu po 355—365; koruza: baška, nova, umetno sušena, mlevska tarifa po 197.5—200, navadna tarifa po 202.5—205; oves: baški, 63/64 kg, navadna tarifa po 205—307.50: laneno seme: domače prove-njence, pariteta Ljubljana po 5—6. + Novosadska blagovna borza (22. t m.) Tendenca mirna. Promet: 55 vagonov pšeni-.ce, 5 vagonov moke in 20 vagonov otrobov. ^Pšenica: baška, 77 kg 190 — 192.5; 78 kg 192.5 — 195; banaška 187.5 — 192.5. Ječmen: baški 125 — 127.5. Oves: baški in sremski 145—150. Koruza: baška v storžih 70 — 75; baška in sremska nova 107.5 do 112.5; za december - januar 127.5 — 132.5, za marc, ladja Dunav 145 — 150, umetno sušena za oktober Dunav 1525 _ 155. — Moka: »0< 295 — 305; »2« 270 — 280; »5< 247 — 255; >6« 210 — 220; >7« 175 — 185. Otrobi: baški in banaški 105 — 110. -f Dunajska borza za kmetijske proizvode (21. t m.) Zaradi nazadovanja ameriških cen in prometnih težkoč na Dunavu je zanimanje za kupčije precej padlo. Tudi cene eo nekoliko popustile, vendar se je promet gibal v ozkih mejah. Uradno notirajo: pšenica: domača 32.25 — 33, madžarska potiska 36.75 do 38.25; rž: marchfeldska 26.75 — 27.25, madžarska 25.25; koruza: 26 _26.5. Podrtega srca in v najgiobjn žalosti naManjamo vsean sorodnikom, prijateljem im znancem žalostno vest, tfa je naš I jubilejni soprog, dober oče, svak in stric, gospod pavel Kristan vlakovni preglednik drž. žeL dne 22. oktobra 1929. ob 7. uri zjutraj po dolgi moiom bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu za- Pojfreto prenfragega pokotaika bo v četTteik, dne 24. oktobra 1929. ob 2. nri popoldan itz hše žalosti, Knezova tfl. 39, Ljubljana 7, k Sv. Križa. Bodi nnn ohramjem blag spomin. Ljubljana, 22. oktobra 1909. MarHa Kristan, soproga; Viktor, MIlan, Pavla, Zora, otroci ta vse ostaio sorodstvo. 12640 Do X, letalo za 150 potnikov in samo 10 mož posadke ! se pripravlja na velik polet nad Bodenskhn Jezerom, prvič polno zasedeno. Raketa za polet na Mars in Venero Dalskosežni načrti prof. Oberta — 50 do 100 km nad zemljo — Avtomatična kinematografija— Vožnja za 112 milijonov Din V soboto, 19. oktobra so imeli v Nemčiji izstreliti prvo poskusno rake« to prof. Oberta, kar pa je bilo v zad« njem trenutku odgodeno, ker je skle« nil izumitelj napolniti raketo mesto s premogom, z bencinom in zrakom v tekočem stanju. Odgodeni polet pa je še bolj zainteresiral javnost, zato bo« mo gotovo vstregli našim čitateljem, če se s to stvarjo nekoliko natančneje pobavimo. Problem rakete ni nov, on datira že iz 17. stoletja. Francoski heroj Cyra« no de Bergerac je bil menda prvi, ki se je ukvarjal s fantastičnimi projekti poleta na luno. Pozneje se je bavil s podobno mislijo nemški jurist Ganz« windt, a samo teoretično. Šele v novej« šem času najdemo učenjake, ki sma> trajo problem za resen in rešljiv. Med njimi je ruski matematik prof. Žolkov« skij, ameriški profesor Goddard, o katerem je naš list že pisal, in prof. Obert, ki je prešel naravnost k prak« tičnim poizkusom. Oberta zanima vprašanje že od leta 1907. Postavil je lastno raketno teori« jo, povsem originalne formule za pre« računavanje raketne brzine, porabe goriva, ZTačnega odpora in raketnega plašča. Njegove teorije so morale pre* stati hude boje, preden jih je znanost priznala do neke meje. L. 1917. je pro« fesor Obert ponudil svoje teorije in izkušnje bivšemu avstrijskemu armad* nemu vodstvu (rodom je namreč iz Sedmograške, ki je po vojni pripadla Rumuniji). Toda avstro«ogrski generali so ponudbo odbili. Tudi po vojni so smatrali teorijo prof. Oberta za fam tastično in praktično neizvedljivo. Ko pa je mož letos poleti prejel prvo pri« znanje med tekmovalci za raketni pro« blem v Parizu, je postal nanj pozoren ves svet. Profesor meni, da so izgledi za ra« ketni promet že danes realni. Za za* četek je napravil raketo, ki naj bi seg« np v v« 1 arzanscma V nekem pariškem gledališču so več tednov zaporedoma igrali igro ameri« skega izvora »Kosmata opica«. Ta stvar ni nič drugega nego dramatizira« na zgodba o Tarzanu, ki je, na žalost, tudi med nami znan in razširjen. Igra nima nobene druge vrline nego to, da se v nekaterih vlogah lahko izkažejo igralci. Najhvaležnejša med njimi je vloga Tarzana, ki je tudi s stališča ži« valske psihologije zelo zanimiva. Tolmač te vloge na pariškem odru se je tako vživel v Tarzana, da je kma« lu sam postal to, kar bi moral pred« sta vi jati. Ta enovitost človeka in igral* ca je postala za tega moža usodepolna. Pri petindvajseti ponovitvi je Tarzan tako skakal po odru, da ni moglo ob« činstvo razločiti, če se na deskah pre« tvarja resnična opica ali samo njen človeški posnemovalec. Človeški Tar« zan je tulil in se prekuceval, slednjič je pozabil celo na človeško govorico in je dajal od sebe samo artikulirane glasove. Višek pa je dosegel, ko je za« čel občinstvu groziti s svojimi zdravi« mi, čvrstimi zobmi. Za časa odmora je dobilo tehnično osobje nalog, naj igralca, ki očividno ni bil več pri pa« meti, uiame. Res so ga ujeli in ko je zdravnik ugotovil, da se je nesrečni« ku omračil um, so ga prepeliali v sana« torij za živčne bolezni. Takšen je bil konec tarzanščine v gledališču in tako je zaključil svojo gledališko karijero človek, ki se je preveč vživel v življe« nje opice. Prva univerza za črnce v Afriki V Kompati, ki leži v Ugandi m stoji pod angleško zaščito, so pred kratkim otvorili prvo univerzo za črnce. Za profesorje je vlada nastavila Angleže, ki predavajo medicino, živinozdravni« štvo, farmakologijo. filologiio, teolo« gijo in kmetijstvo. Predavan ia se vrše v suaheliiu. iez;ku srednjeafriških do« mačinov. Tudi knjige, ki služi io sluša« teljem, so napisane v tem jeziku. Um« verza ima zaenkrat nekaj nad 300 slu« ša+eljev. Črnci so prišli novečini iz mi« sijonarskih šol v Ugandi in pravijo, da so an deški profesorji z njimi na moč zadovoljni la 50 do 100 km visoko nad zemljo in bi bila previdcna z registrirnimi na« pravami, ki bi po povratku rakete na zemljo povedali, kakšne so razmere tam gori. Po tem stadiju poizkusov ho« če Obert izdelati raketo s krmilom in avtomatičnim aparatom, ki bi kincma« tografiral svojo okolico med vožnjo. Takšni posnetki bi bili za zemljane dragocena pridobitev. Na podlagi teh izkustev bi se potem skonstruirala pr« va raketa za polet v vsemirje. Ta poiz« kus bi bil mogoč v treh do štirih le« tih. Oblika rakete je teoritečno že re« šena. Obert meni, da bi bilo najboljše, če bi poslali prvo raketo na Venero ali na Mars, dočim bi bila odstrelitev na luno mnogo težavnejša. Polet na Mars bi veljal 112 milijonov Din. Da bi dobile te teo-ije čisto realno obeležje, predlaga prof. Obert še ne« kai drugega, namreč poštne rakete za prekomorski promet. Raketna pošta čez Ocean je že zdaj mogoča in rake« ta. ki bi sama tehtala do 20 kg, bi lah« ko v eni uri prinesla čez Ocean do 10 kilogramov pošte. Poštnina bi bila pri tem čisto malenkostna. Uvedba teh ra« ket ima že danes realne izglede. Na ta način ekspedirane brzojavke bi sta« le manj kakor navadni telegrami, bile bi pa mnogo prej na cilju. Poleg tega proučuje prof. Obert možnost, kolikšno brzino bi vzdržal človek v raketi. Doslej prevladuje na« ziranje, da bi raketa s človekom ne smela napraviti več nego 4n m na se« kundo. Vendar je dokazano, da prene« sejo artisti mnogo večj hitrost do 200 m. To vprašanje bo torej še treba proučiti. Raketa prof. Oberta bo letela ~>rvič 40 do 50 km visoko in se bo po porabi go-iva sama vr ila nazaj na zemljo. Opremljena bo z avtomatičnim krmi« lom. Na njene novice iz vsemirja ;e človeštvo nepopisno radovedno. Šestkrat oženjen Policija v Budimpešti je prijela 45« letnega, že večkrat predkaznovanega pustolovca Emila Pserhofferja. Aretira« nec je znan goljuf. Med vojno je pona« redil listine in se na podlagi falsifika« tov vrinil v neko bolnico ter se izdajal za nadzdravnika. Potem pa si je pre« skrbel lažne dokumente in se je z njih pomočjo oženil šestkrat zaporedoma. Pri neki družini, kjer jc imel stanova« nje kot podnajemnik, se je izdajal za profesorja dr. Eichla ter je lečil rev« matizem bolne stanodajalčeve žene, čeprav ni imel o zdravljenju niti poj« ma. Ženske je zapeljeval s svojim laž« mm naslovom. Seveda je šla vsaka z njim pred oltar v domnevi, da bo »doktorjeva« žena. Zdaj pa bo teh »doktoric« konec. Pserhoffer sedi pod ključem in sodniki izpolnjujejo regi« ster njegovih grehov. Medved odgriznil otroku roko V Frankfurtu se je odigrala pred dnevi nenavadna drama. V ondotni zoološki vrt je prišel razred neke šole, da si ogleda živali in tako dobi nekaj konkretnih pojmov o tem, kar učijo mrtve knjige. Otroci so bili seveda ve« seli in razposajeni in so porabili prili« ko obiska v zoolož'cem vrtu tudi zato, da pokažejo svojo radodarnost. Zverine so rade hlastale po ponude« nih jabolkih, orehih in kruhu, ki so ga bili prinesli šolarji s sabo. Ko pa je razred občudoval in krmil velikega medveda, je iz vrst obiskovalcev nc« kdo zastokal. Kajse je zgodilo? Neki učenec je pomolil zverini roko s kru* hom in kosmatin je hlastnil po jedi, pri tem pa ugriznil dečka v roko. Čim je zverina zavohala kri, ji je človeško meso še bolj zadišalo. Hlastnila je to« rej drugič po učencu in mu topot od« trgala roko do ramen. Prihitel je nad« zornik zoološkega vrta in poklicali so zdravniško pomoč, a medvedja mrci« na je požrla roko z nepopisnim tekom in ni hotela pustiti zmrcvarjenega uda niti potem, ko so prihiteli čuvaji z železi. Nesrečnega šolarja so operirali, vendar dvomijo, da ga bodo mogli ohraniti pri življenju, ker je izgubil preveč krvi. Zims/co perilo do najfinejših kvalitet modne potrebščine, priznano najtrpež-nejše nogavice v najveoji izberi pri tvrdki Drago Schvvab, Ljubljana. Za podaljšanje rastlinskega življenja Na zavodu Boyce Thompson v Yon« kersu (Združene države) delajo posku« se, da bi našli kemično snov, ki bi po« daljšala od rastline odtrganim cvetom življenje. Preizkusili so kakšnih 50 snovi in so našli, da kalijev permanga« nat pač podaljša življenje odtrganim steblom raznih cvetličnih rastlin, cve« tom samim pa ne. Razni običajni pri« datki vodi, s katero zalivamo cvctlice, n. pr. kuhinjska sol in aspirin, ne zale« žeio nič. Nekoliko delj živijo nageljni in vrtnice na hladnih prostorih, dalije pa na toplem. 11 let v vojnem ujetništvu V Munkač je prispelo te dni 120 bivših vojnih ujetnikov v Rusiji, ki so jih smatrali že dolgo za izgubljene in mrtve. Prišli so iz rusko«mandžurskih obmejnih krajev, kjer so morali oprav« Ijati najtežja prisilna dela. Samo se« danje vojne zmešnjave med Rusijo in Kitajsko so jim omogočile pobeg. Pripovedujejo, da je v tamošnjih krajih in na japonskih otokih še kakšnih 2000 bivših Avstrijcev, ki živijo pravo su« ženjsko življenje. »R 101« nad katedralo sv. Pavla v Londonu Človek N ga skoraj trne! za nemškega »Zeppelina«, da ni brez velike gondole v sredini trapa na epodnji strani. A baš to ie posebnost aR 101«, da se vozijo potniki v njegovem oboda. Izvleček iz programov LJUBLJANA (572 m). ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m). VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 ra). BERLIN (418 m), FRANKEUR7 (390 m). LANOENBERC (473 m). STUTTGART (360 ra), BUDIMPEŠTA (550 m). LONDON (Daventrj 1533 m). RIM (441 m). STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Sreda, 23. oktobra LJUBLJANA 1230: Reproducirana glasba. — 13: Naipoved časa, borza, reprodoicirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio orkestra. — 19: Uprava tn gospodarstvo v lian® (prod. Kranjec). — 19-30: Francoščina. — 20: Prenos simfoničnega koncerta a Prage. _ 22: Napoved časa in poročila. Zizi Lambrino s sinčkom Zlzi Lambrino je bivša morganatska soproga romunskega princa Karla in otrok, ki ga drži mati v rokah, je sad njune ljubezni. Nedavno se Je vršila v Parizu proti princu Karlu odškodninska tožba. Gospa Lambrino ie namreč zahtevala, da se prizna njenemu sinu priimek hohonzoUeniske rodbine. Hkrati zahteva deset milijonov frankov v gotovini. Sladkor iz lesa Nemškonacijonalna frakcija pruske« ga deželnega zbora je interpelirala via« do, da«li bo ukrenila vse potrebno sa izkoriščanje novega izuma prof. dr. Bergiusa, ki izdeluje na poseben način sladkor iz lesa. Ta izum bi bil za vse nemško narodno gospodarstvo ogrom« nega pomena, saj uvaža Nemčija o zamude časa Učne tečaje 6» lahko oastoo; vsak >1an. Najboljši oletilni stroji »Walter« vedno v veliki Izbiri na zalogi. F Kos, Ljubljana, Židovska št. 5. 191 Prva oblati, koncesljonlrana šoferska šola Camernik. LJubljana (Jugo avto), Dunajska ceata 36. Telefon 223« Strokovnjaški teoretični oouk m praktična vožnje n« različnih moder nih avtomobilih, e pričet kom v * a k e g a prvega 254 Francoščino tudi višješolce poceni in-jštruira akademik. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 3652S Oblastveno koncesionirana šoferska šola L Gaberščik, bivši komisar ia Šoferske izpite — Ljubljana Bleiwetsova cesta štev. 53. Praktični rn teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Prihodnji redni tečaj psične 1. novembra. 36544 Pletilja popolnoma izurjena, prejme stroj na dom ali gre v službo! Naslov I. Bizjak, Brst Boh. Bistrica. 36220 Akviziterja dobrega, za oglase sprejme dobro iooč tednik. — Ponudi« na oglasni oddelek »Jntra« pod »25 % provizije«. 36119 Obrača se pažnja zastopnikom in podzastop-nikom. da dobe najupod nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papir iev in zlatnikov na odpla čilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra ria«. Beograd, Obilidev ve nao b'. 25 206 Šivilja se priporoča družinam na dom, za ženske in otroške obleke ter perilo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.«. 36528 G. Tb Rotmnn: sa Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) »Veš kaj?« je rekla ženiae, »kar t menoj pojdi, ee se ne upaš domov, saj lahko jutri nadaljuješ iskanje.« Kmalu so pri»peli ▼ njeno stanovanje: mati Zajkljica in njena družina so živeli r udobni jami. Cei trop mladih s&jčkov se je labaval s tem, da so skakali čez vrv, in bratec Branko se je moral takoj udeležiti igre. Toda veliko veselja mu ni pripravila, zakaj neprestano je moral misliti na sestrico. A ko so zajčki obljubili, da mu bodo jutri vsi pomagali iskati, se je spet pomiriL Akademik išče instrukcijo za humanistične jezike. Ponudbe na cglas oddelek »Jutra« pod »Jeziki«. 36536 Kontoristlnja začetnica išče brezplačno službo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna 24«. 35921 Odvetniški uradnik z dolgoletno prakso, zmožen v e e b solicitatorskih deL zanesljiv in trezen, išče nameščenja Cenjene ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« ood značko »Soli citator 913«. 85913 Prodajalka izurjena v papirni in galanterijski stroki ter v trgovini čevljev, želi preme-niti službo v ali izven Ljubljane. V prodaji je izredno uspešna — tako *a mestne, kakor podeželske stranke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra' pod šifro »Dobro prodano«. 36352 Žago vodja ki kr.a prakso splošnih del na žagi. kakor tudi na skladišču, zmožen v kubi-turi okroglega rezanega lesa, vajen vsakovrstnega re-zania. želi dobiti stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zagovodja«. 36350 Bivši drž. uradnik išče _ kakršnegakoli nameščenja. Je energičen, zanesljiv in soliden. Zmožen samostojno voditi vse sodne stvari, izterjavo dolgov. Kateri trgovec ali industrijalec riie lahko zaposli nekaj cr na teden, proti primernemu honoraren? Snrej-m.e tudi »pravitel-stvo hiš. Gre za nadzornika, ali pa --Tirejme kakršnokoli ptst-niško delo. ker je verziran v vseh a^inistrativnih delih — Cenjene ponudbe na o£as. Oddelek »Jutra« pod »Bivši državni uradnik« 36290 Učenka želj v trgovino mešanega blaga, kjer b: imela stanovanje in hrano v hiši. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Se 8 mesecev do učne dobe«. 36519 Samostojna gospa išče mesta, najraje v go-stPni ali kaj »ličnega. — Zmožna je samostojnega vodstva. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna«. 36531 Plačilni natakar zmožen več jezikov in kavcije, želi nameščen;«. Ponudbe pod »Plačilni« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 36549 Čedno dekle želi mesto natakarice — najraje v Mariboru. Ponudbe pod »Čedna« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 36550 Peči za žagovino iz močne pločevine, primerne za vsak lokal, goT-ljive 6 in 10 ur z enkratno napolnitvijo, po 200 in 320 Din izdeluje po lastnem sistemu Cizelj, Vransko pri Celju. 86391 Osebno pravico oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Železni štedilnik prodam. Verovškova ulica št. 48, Ljubljana 7. 36210 Puhasto perje kg pc 8% Dit. razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg Pot.-.m člstu belo gosje kg po 130 Din tn čist beli puh po Din 800 kg — L Brozovid. kemička čisti o na perja. Zagreb. Ilica 82. 182 Več zastavnih listkov od perila in blaga prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Listek«. 36487 Rabljen jermen cca. 20 m dolg, 12 cm širok, proda J. Zadravec, paromlin, Središče ob Dr. 36390 Fotoaparat 16 X 34, kompleten poceni naprodaj na Vidovdansk; časti št. 6 36513 Znamke 750 komadov, z • albumom prodam za 150 Din. — Dopise pod »150« na oglasni odd|lek »Jutra«. 36508 7 divjih petelinov nagačenih, za 300 Din proda Gcršič, Gradišče 10/111. 36518 ' ski trg 6. JSS. m I i Žago s polnojarinemkom tal drugimi stroji ter skladiščen, r izmeri 8000 m', tik ob železnici, na Gorenjskem prpdam Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zaga«. S58S3 Kupim hišo 1 a k c j v ceni do 150.000 Din. Dopise pod šifro »Bližina Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra«. 36-198 Hiša % gozdom, vrtom ta njivo. v lepi ravni legi, 3 km od trga Vransko naprodaj »a 38.000 Din. Pojasnila daje Karel Cizelj, Vransko. 86478 20% ne kron. bone kupuje Plitka Kediona. Osijek. 835 Otomane divane, eaionske garniture, fotelje, peresnjce in timni-ce dobite najboljše in najceneje samo pri Sajovicu, t-apetniku na Starem trgu 6 86S56 Pisalno mizo kupim ta k o j. Ponudbe na telet. St. 28-20. 36446 Otomano dobro ohranjeno, jedilno mizo in 4 etole kupim. Naslov pove oglami oddelek »Jutra«. 36433 Omaro za obleko mizo, 4 atole in umivalnik, vse iz trdega lesa, radi delitve proda Gerčar, Olica Stare pravde 3. Ogledati med 10. in 14. aro. SG531 Mizo iz mehkega lesa. rumeno barvano, kuhinjski stolček, aspidistro in tri pri proste elektT. svetSjke prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36527 Umivalnik pleteno garnituro fRohr-mObel), umivalne garnituro in malenkosti prodam. Naslov pove oglasni odd p V1* »Jutra«. 365-T IT; Pozor! Pozor! Primeren prostor za mlekarno iščem v Zeleni jami. Preuredim tudi vse na svoje strožke. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 84«. 36424 Stanovanje •oMee ia kuhinj« ali vetje prazna sobe • štedilnikom, event. da ee ga lahko postavi, išče stranka br« otrok v okolici Tabora aa 1. november. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dve osebi 34«. 36252 Zakonski par brez otrok iiče udobno stanovanje S—3 »ob, 6e mogoče s kopalnico, v centru za 1. nov. ali pezneje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zakonski par«. 3&43S Stanovanje eno- ali dvosobno s kuhinjo išče mirna stranka 3 oseb za takoj aH november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačilo«. 36474 Več poslovnih lokalov pripravnih (lasti za odvetnike, zdravnike, zobozdravnike, razna zastopstva itd bo oddala za februarski termin Delniška tiskarna v najem. Reflektanti naj bla-govolji pismeno sporočiti svoje želje. 86355 Trgovski lokal da v najem Ferdo R o S, posestnik v Hrastniku. 36539 Trgovino s vsem inventarjem, aa prometnem kraju v Graho vem pri Rakeku oddam v najem • 1. februarjem 193C Ponudbe na naslov: Fran čiška Oblak, Grahova 73. 36128 Gostilno v najem event. tod* aa račun iščem za takoj ali pozneje. Posedujem osebno pravico ter sem kavcije zmožen. Pismene ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro idota gostilna 30«. 240 Dalmatinski vinotoč dobro vpeljan, oddam na račun kavcije zmožni najraje starejši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36529 PridtM Krompir hi fižol kupujem. Plačam najbolje Milan Stojčič, Mesnička ul. 19., Zagreb. Telefon 400«. 238 Belo jedilno repo po zelo zmernih cenah, v vagonskih množinah nudi Franc Mastnak, trgov«« v Sv. Jorju ob jul. Železnici 36479 Jabolka namizna in razne vrste razpošilja na vagone in v zabejih Peter Setiaa, Sevnica ob Savi, telefon št. 4. 36192 Vodno črpalko takozvano krilno sesalko na 2 cilindra ter dinam-o 5 HP, istosmerni tok. 220 Voltov, knpiim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjeno«. 36264 Želod divj! kostanj, bukov Sir. seme akacije, javorja, jelo-ve storže, plača najbolje »Fructus«. Ljubljana, Krekov trg 10/1. 216 Mesar izurjen v vseh poeffh. ftče službe Poirvo se v oglasnem odd. »Jut.ra«. 36239 Miaišl sodar d c bro izuren išče fl«)!bo ia takoj. Naslov v oglas, oddelkn ^ Ju tra«. 36408 Planini natakar zmožen kavcije, ki govori »lov.. STbohrv.. nnmško in ne'-«1!!«) italijansko, tšče službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 70fl0«. 35595 Dobra vezalka pre delat za Vse Svete. — 0°tane lahko tudi v službi. Ponudbe na ojrlasni oddelek »Jutra« pod značko »Vezalta«. Tovorni avto znamke Daimler ter bencin-motor, sposoben za žaganje drv, po ugodni ceni proda Štefan Skrbiv.šsit Zgorn:a Hajdina — Ptuj. S5OT1 Motorno kolo nemške znamke, 3 % k. e., e 3 prestavami, prodam ali zamenjam za manjSe 1 % a'i 9 Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 86506 Avtomobile: Chevrolet Touring, model 1928. vožen 8500 km, v brezhibnem stanju, skoraj nov. 32 000 Din; Peugeot, 24 HP. štirisede-žeo. uporaben tudi kot poltovorni. « plačano tak-"o. 15.000 Din; Peugeot, 24 HP Stirisede-žen, v brezhibnem stanju s skoraj novo pnevmatiko. 20.000 Din; Peugeot. 4/15 HP, poltovorni. generalno repa-ri-ran, nove gume, 18.000 D Rolland Pillaln. 85 HP. št:ri*edp}pn Spert Tou-rin«. 35.000 Din; Enfclne Touring, petsede-Jen, v izvrstnem stanju. Din 38.000 _ proda V. M. BARE8IC & Co„ Ljubljana, Dunajska e. 17. 196 Ženski plašč srednje veiikoati, kupim. Ponudbe i navedbo cene na oglasni oddelefe »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen plašč«. 86490 Stare moške obleke in drugo kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje et. 29. 36532 Damski plašč črna seal kužuho vina, zelo dobro ohranjen, za močno damo, ugodno na prodaj. Mestni trg 9/1. 36538 'tfiTfTur Opoldansko hrano domačo, v bližini sodnije išče gospodična. Ponudbe ia oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Domača«. 86401 Avto-garažo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35655 Skladišče lepo, suho in svetlo, primerno za delavnico, kakor a. pr. pletlljstvo aH kaj elitnega. takoj oddaš. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35854 Lepo, suho skladišče v pritličju — primerno sa avto ga.MŽ«, aH delavnico, takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« Na raspo-lago tudi velika soba. Trgovski lokal v strogem centra mesta oddam takoj. Pismene ponudbe na naslov: Hinko Prirfek, Dunajska eesta 7. 36517 Iščem prostor primeren za skladišče stavbnega materiiala. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. Hrastove hlode in hrastove plohe od 55 mm debeline naprej stalno kupuje J. Pogačnik, lesna industrija, Skofja Loka ob kolodvoru. 239 Hlode hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani 198 Hlode Ia gabrove, jesenov« la ja- vorjeve, od 30 cm premiera dalje, vsako množino takoj in pozneje kupi »Drvara«, 4. Kanal 24 — Zagreb. 36470 Bukova drva kupuje tvnfka »Kurivo«. Ljubljana, Dunajska cesta št. 33 — Javna skladišča. 36530 Stanovanje sobe ln kuhinje iščem za 2 osebi Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dve osebi«. 36343 Stanovanje štirih sob, kopalnice in pritiklin, v centru mesta, išče dobra, mirna stranka treh oseb za februar pod poštni predal il. 36248 Stanovanje S sob, tuhinje in pritiklin iščem aa Dolenjski cesti, ali v bližini sv. Jakoba. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutira« pod šifro »Plačnik« 36491 Stanovanje obstoječe i« lokala, eobe in kuhinje, zamenjam e stanovanjem S sob, ali tudi 1 velike sobe in kuhinje, v bližini glavnega kolodvora ali Tabora. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zamena november 4«. 36395 Stanovanje v Celju obstoječe i« 2 eob in kuhinje, ali i 1 sobo in kuhinjo iščem e 15. novembrom ali 1. decembrom. — Ponudbe pod »Mirna stranka« na podružnico »Jutra« v Celju. 36547 Dupiri Posestnik in trgovec popolnoma neodvisen, vesele in simpatične narave, e 150.000 Din premoženja — sprejme v skupno gospodinjstvo intel. vdovo ali ločenko, staro 25—35 let. s primernim kapitalom Ponudbe • sliko in navedbo preteklosti na oglasni oddelek »Jutra« ped »Lepa prihodnjost«. 36201 Zatišje! D. D. prosi sestanek kot prvič določeno — toda v četrtek. 36473 Ivo Srčna hvala. — Osi teden bolna, drugo vse v redu. Ne dvomi in zaupaj kakor jaz. Vroče poljube — M. 36483 Samostojna šivilja stara 3B let. mirnega značaja, iSče znanja * gospodom primerne izobrazbe — starim 35—50 let. Vdovci niso izključeni, prednost imajo drž. uslužbenci. Dopise. če mogoče s sliko na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Srečen dom 25«. 364S1 Iščem gospoda treznnga in mirnega, v starosti od 50 let dalje, v dosmrtno prebrano, z vso oskrbo in stanovanjem — ki bi mi bil tudi družabnik v življenju ter da bi T?n po možnosti pomagal postaviti lasten dom. Doni«? na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lasten dom 152«. 3648» Stanovanje enosobno oddam v novi vili ob Dunajski eeeti s 1 novembrom — e 1. decembrom pa dvosobno, pripravno za osebo, ki bi lahko imela vinotoč z delikatesa-mi. — Krajevna in osebna točilna pravica že pridobljena. Naslov pove oglvni oddelek »Jutra«. 36554 Stanovanje 2 sob in pritiklin, v nagih hi?ah na Brinja, Dunajska cesta 1 oddamo s 1. febr. 1930. Ponudbe na Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. 36542 Mesečno sobo poleg nunske eerkve, v pritličju, z elektriko oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36400 Lepo, veliko sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 36397 Sobico išče akademik-d-iplonat. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijetno« 38373 Sobo in hrano e klavirjem v centru išče g06p0ditna. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gospodična«. 36253 Sostanovalca sprejmem v celo oskrbo, istotam se sprejme abonen-te na dobro hrano, dnevno 15 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36234 Mesečno sobo zračno a verando, s separatnim vhodem, se odda s 1. novembrom aH oozneje v vili blizu gl. kolodvora. Kj«, pove ogl. odd. Jntra. 36431 Opremljeno sobo a posebnim vhodom išče akademik, stalno bivajoč v Ljubljani. Ponudbe na naslov: L. P., Gajeva ul. št. S — »Domovina«. 36495 Prazno sobo v pritličju oddam za pi samo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36469 Sobo z 1—S posteljama oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36510 Opremljeno sobo t souporabo kuhinje oddam takoj zakonskemu paru v Jenkovi ulici št. 13/1. 36520 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam eni ali dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36003 Stanovanje 3 sob. kuhinj* in poselske sobe, z selenjadnim vrtom 28 minut od pošte, na lepi razgledni točki lepo letno letovišče, oddaa a 1. novembrom. Pripravno u te-belarja la ljubitelja vrta Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. Stanovanje 9 «ok, kuhinje ta prittklin oddam s 1. novembrom v Vodmatu, Ciglarjeva ulica 14. 88497 Stanovanje sobe in kuhinje, v mestu oddam z novembrom za 300 Din. Pismene ponudbe b anaslov: Hinko Privšek. Dunajska eesta 7. 36518 Prazno sobo veliko > elektriko, ev. s souporabo kuhinje, oddam takoj »a S 1. nov. na Celovški cesti. Naslov t ogl oddelek »Jutra«. 36467 Sobico oddaa goapedu aH gospodični • 1. novembrom. — Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 86534 Gospoda •prejmem v centru mesta v preprosto stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36535 Opremljeno sobo • prostim vhodom is stopnišča, sko mogoče v pritličju in v eentru mesta iščem aa november, event. • vso oskrbo. Pismene po-»Jutrac pod značko »Višji uradnik«. 35674 Klavir za vaje lep. prodam n 2500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 36499 Posestnik in trgovec iz Savske banovine, z višjo trg. naobraibo, zdrav, simpatičen, velik, star 25 let, pravoslavne vere, dobro situiran, želi poročiti Slovenko, staro 18 —22 let iz dobre hiše, čedne zunanjost: in neomadeževane preteklosti, po mogočnosti f trg. naobrazbo in primer-sim premoženjem. — Samo resne ponudbe s sliko pod značko »Zvesta žena« na oiiasni oddelek »Jutra«. — Tajnost s častjo zajamčena. slika se vrne. 36382 Prileten vdovec želi znanja s žensko nad 40 let staro, z nekaj prihrankov, v svrho poreke. Delavne imajo prednest. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod ~ »Zapuščena«. 36477 Kupim psa mladega, čistokrvnega Boik-serja ali Stallpinsche-rja (Rattler). Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 88485 F. Čuden (potočni pntani Ljubi ana Prest rnova 1 Več šivalnih strojev dobro ohranjenih, v brezhibnem stanju, primernih za krojače, šivilje, tapetnike in čevljarje, ugodno prodam. Na ogled v trgovini moške konfekcije K. De-renda. Ljubljana. Gradišče št. 4. Zanesljivim s primernim jamstvom na ebroke. 36501 9 pletilnih strojev raznih, navijalni stroj na 12 vreten, kosmatiini in t)berwendlich stroj. 4 m transmisije s 3 ležišči in jermenicami ter motor 2 HP prolam posamezno ' skupno. Informacije daje Križanič v Celju, Polnle 4. 36555 Venecijanka (Venezianer - Gatter) nova, še nerabljena, različni stroji za obdelavo lesa in nova hidra'ična stiskalnica za olje poceni naprodaj. — Ivan Sirak, Maribor. Po-brežka cesta 15. 36551 Praktična novost! Vaša stara oblačilna garderoba. mo5';a in damska bo 6trokovnjaško popravljena. zlikana, da bo kot ncv.a ako jo pošljete v Wallet Eipress, Stari trg št. 19. levo. Izgotovitev na željo takoj- Cena lika nju 25 Din. Stalnim abo-nentom znižano. Na deželo z obratno pošto. Po obleko se pošlje na dom. 36496 Sodna dražba gostilniškega posestva, obstoječega iz hiše z gostilno ia trgovino ter več stavbnih parcel v Zgornji šiški pod vi. št. 101 in 601, k. o. Zg. Šiška, bo dne 31. oktobra 1929, pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15. 36402 Modistinja Anica Puhek Selenburgova 6./I. nudi najcenejše in najlepše damske klobuke le od Din 60.— naprej. Preoblikovanje Din 28.—. S5438 Požar, industrijalci in trgovci kateri imate dolžnrse. nudim se v svrho izterjave dolgov, dnevne po potrebi, proti primernemu honorarju. Cenjene ponudbe pod »Dolžniki 364« na oglasni oddelek »Jutra«. 36413 Preklic Jaz, Marija Rotar, posestnica in trgovka v Tržiču št. 54 i-zjavljam, da nima moj mož Franc Rotar iz Tržiča št. 54 nikake pra^ vice do gospodarstva ne na mojem posestvu v Tržiču št. 54. ne v trgovini istotam. torej ne sme ne prodajati s posestva in trgovine. ne denair za me sprejemati. Nisem plačnica ne za njegova naročila, ne račune. ne dolgove. — Trž'8, dne 21. oktobra 1929. — Marija Rotar, Tržič št. 54. 36472 Otomane od 550 do 850 v različnih vzorcih, prvovrsten lastea izdelek, vzorkovana, plišasta pregrinjala ss otomane a 600. Ia 750. saloa-sk« garniture, divane mo-droce, zanesljivo najboljše blago kupite pri Rudolf Sever tapetoištvo II Marijin trg St. i 47/1 Modni časopis se je izgubil od Gubčeve ulice do Krajcerjeve hiše v Sp. Šiški. Najditelj naj ga odda v trgovini Krajcer 36511 Pisalni stroj star. poceni proda Verbič Stritarjeva ulica. 36290 » CONTINENTAL« najboljši pisalni stroj nad 400.000 v rabi. Samoprodaja: IVAN LEGAT, Maribor, Vetrlnjska ulica 30 Telef. h*. 2434. Več pletil. strojev št. 6, dobro ohranjenih kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35862 Šivalni stroj Oberlock, s separatnim motorčkom, pletilni stroj 10/60 ia stroj za krtačenje pletenin, vsi stroji maio rabljeni, brezhibni, poceni naprodaj. Lojze Kristan, tovarnar, Zapuže, p. Lesce, Gorenjsko. 35861 Dinamo 20 HP istosmerni tok 220 Volt ter vefi motorjev prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35768 Pletllni stroj »Dubied« 70-8 poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36489 Šivalni stroj 800 Din prodani. Naslov v oglasnem oddelku Jutr-». 36500 Šivalni stroj »Anker«, skoro nov po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36204 Šivalni stroj popolnoma nov po ugodni ceni namrodai v Rožni dolini. cesta IV, hiB. št. 3/1. 366<12 0.& K. VAG0NETI čvrati in praktični, zelo lahen tek s ležaji na valjce O. & K. Enostavno in zanesljivo sMopljanje, korita in vsi drugi posamezni deli popolnoma dovršeni. Stotisoče komadov v dolgoletnem prometu. Orenstein i Koppel d. d. ZAGREB, Samostanska 2/0. Telefon 50-54. Telefon 50-64. Tesarje za betonski opaž sprejmemo takoj. — Obrniti se na tvrdko Ing. F. Tavčar, Ljubljana, Dolenjska cesta 26. 12634 15.000 Oin in več mortjo zaslužiti mesečno spretni serijozsM aeenti s prodajo državnih premijskih obligacij (državnih srečk) na obrokt : lakojšnio pravico 00 igranja in s prodajo raz-rtdtu loteiije. Naslov: Bank, Krakov, Pošt predal 368 Donald Keyhoe: Gusar t oblakih" 99 Letalski roman tn zdajci je planil pokonča. Bila je Mary. Tudi ona ga je zagledala. Njene oči So se splašile in pogledate ▼ stran. Pozdrav, ki ga je zamrmrala, je bil dokaj hladen. Sedla je na drugi strani čakalnice. Oba sita molčala. Postajna ura je enolično tikala sekunde. Napeto sta pazila na vsako najmanjšo kretnjo drug drugega, obenem pa sta se delala globoko zamišljena... A minute so bežale in Dick je mahoma začul z njene strani tiho hfipanie. Bila je obrnjena proti njemu in ihteia, da bi se je bil ka-tnen usmilili. »Oh, zakaj site tako okrutni z menoj?« je zajedjalai. Še tisti mah je bil pri njej. »Okruten, pravite, da sem z vami? Okruten? Ali, Mary, dragica, saj me niti niste hotela pogledati — komaj ste md privoščili besedico!« »Lahko bi bili vedel, zakaj sem tako ravnala! Saj menda niste tako neumni? Morafi U bS ogonafi, da sem t zadregi zaradi tega, kako sam se vediia predsnočniim. V svojo obrambo sem mo-nalla... Oh, Didk, odpusitirtie nri! Bila sem vsa iz uma. Prav gotovo!... In tako nesrečna, sem, tako nesrečna.« A že so jo iznemada objele njegove Toke in njegov glas i je mrmral na uho, da sama na vedela kaj: nič in vse, kar je bilo važno zanjo... Nato 'je pritisnili svoje ustmoe na njena usta. Tako jo je dmžal nekaj časa. Čez minuto aH dve mu je naslonila gflavo na ramo in Sepn^ai s slabotnim gilasom: »Oick, nikoli več me ne zatpmtstft, r»3č se ne menS za to, če sem grda s teboj!... Rada te imam, Dick.« Ta premor sreče ma žalost ni dolgo trajal Vzdramiia Jn je misel, ki je preganjala oba — miseil nanj, ki 'je za zšdovfi tki železnimi vrati potrpežljivo čakal odločitve. Dick ji je poročal o svojem razgovoru z očetom. Njene oči so dobile 'bolesten izraz. »Nekaj morava storiti zamj! Morava, naj stane kar hoče. Vem, da je nedolžen. A sama sem. Nikogar nimam, da bi mi pomagal Tommy je 'kakor iz uma. Ves ta čas samo pije in pije. Strahota je, tako ti povem.« »Tudi jaz bi rad kaj stori, le on mi je vzel pogum,« je rekel Dick. »Nikogar ne mara, da bi mu pomagal — to je najtežje v vsej stvari.« »Naj mara ali ne mara, pomagati mu je treba!« Dickova odločnost se je vnuiila. »Pnarv imiaš, Mairy. Ne smel bi se meniti za to, kar on pravi Midva veva, da ni storil tegai. Najina naloga je zdaj, da doženevai, kdo je morilec.« »Če bi le mogla!« »Zakaj ne bi mogla? Storila bova vse, kar je v najinih močeh. Ne vem zakaj, a v to zaupam, da bova imela uspeh, če mu posvetiva vsako minuto in sleherno misel.« Njene oči so se širile. Enkrat ali dvakrat je pesno poUdmala z glavo. »ObrabriJ si me, Dick. Kar nekaj junaškega s« oglaša v mena, ko te poslušam. Alti mi boš res pomagal?« »Mary! Nikar ne vprašuj.« »Vam, Diak, vem. Tako md je, kakor da je nekaj svetega v zvezi, Id sva jo sklenila.« »Dal sem ti besedo, Mary.« Pomolila mu je roko in on je segel vanjo. Skoro slovesno sta pogledala dirug drugemu v oči Mladenka se je oddahnila. »Nič več nisem žalostna, Didk. Rešila ga bova.« Žvižg vlaka jiima je udaril na uho. »Mislim, d)a jfe moj,« je rekJa Mary. »Jaz se moram odjpeljati v drugo smer. Vrnem se z letaken, bakor hitro me bodo pustili, ki ko pridem —« »Da?« »Noj, sam ne vem. Todia dvoma nI v meni n?c več.« *Z Bogom,* je dejala odhajjaje. Čakala te bom.* »Tudi v meni ne.« Vlak je p-rigrmd po tračnicah. Prostor pred čakalnico se je napolnil s svetlobo, hrupom in ljudmi. »Z Bogom,« je dejala odhajaje. »Čakala te bom.« Nato je vzdignila obraz iin Dick jo je poljubil, že drugič testi dan.., 15. poglavje. A tisto, kar je bil rekel zastram dvoma, ni Mo prav nič res. To je bili dejal samo z namenom, da bi ji dia! poguma. In zdaj se je vpraševal, kaj je mislila orna, ko mu je odgovorila, da tu-di sama ne dvomi. Vso pot v vlaku, k! ga je vozli nazaj proti zapadnemiu letališču, se je vpraševal, kdo bi utegnili biti eni, ki ga ima Mary na sumu. Zakaij na tem ie bilo vse. Ako je bil stari Rand nedolžen, je moral biti krivec nekdo drugi Diok je mislil na vsakogar posebej. Prerešefcaval je najbolj neverjetne možnosti in zametaval drugo za drugo. Pozor trgovci! Gramofone in šivalne stroje svetovnoznanih znamk, lahko kupite direktno iz tovarne, oziroma tovarniških zalog — Ugodni plačilni pog jji. Pri večjih naročilih originalne tovarniške cene! Kolosaina zaloga. »Tehnik" J. Ran j a i LJUBLJANA, 1'RAŽAKOVA 1» ::: Palač« ..Ljubljanski dvor4' s {fCa$ enje fe strup, Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodujočega kajenja z našimi „fcXu etabletami. Tekom 14 dni preneha kaditi tudi najstrast-nejši kad lec, če je uporabljal „EXU tabiete trikrat na dan. So absolutno neškodljive. 1 omot 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 omotov 145 Din franco. Razpošiljamo po povzetju. 11454 Aurora" sekt. 16. Novi Sad, Željeznička 38. Pozor! JOAHIM ŠAPIRA iz LJubljane, Miklošičeva cesta 14, na nedovoljen način izkorišča in zlorablja mojo zakonito zaščiteno in protokolirano znamko mila »Delmond« Opozarjam vsakega poedinca, da se čuva te prevare, ker prinaša on v promet milo sumljive vrednosti in kakovosti. Kazenska ovadba proti gornjemu je že vložena pri policijskem komisarijatu v Ljubljani. Aleksander Pollak, Beograd, ©(Eni lasfmk zaščitene in prctoikolkane znamke »DeJmoeid«. — Pazite na znamko »Delmond« z viteškim mečem ▼ roki. Ure, %latniHQ in sreirnino kupite najboljše in najcenejše pri stari, priznani tvrdUd H. SUTTNER, Ljubljana, Prešernova ulica 4, poleg frančiškanske cerkive. Največja ln najsolidnejša razpoffi-SJabrica. Razpošiiiia v vse kraje tn-in inozemstva. Zahtevajte brezplačni cenile H. SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, znamk IKO, OMIKO, AXO Cihina srebrno Jedilno orodje s 50-tetno pismeno tovarniško garancijo. Razpis. Društvo Trgovski dom v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih del za zgradbo Trgovskega doma v Ljubljani. Proračun se dobi v tajništvu gremija trgovcev v Ljubljani, Beethovnova ul., od dneva razpisa dalje imed »raditimi urami za Din 50.—. Zatpečaten-e in praivitao opremljene ponudbe h vložiti do 9. novembra i. i. pni taboriš tv«u gremija trgovcev v Ljubljana do 12. ure opo-l-dn-e. 12639 Za ručokop srednje proizuočnje sprejmemo mlačega, diplomiranega rudarskesa inženleria kot uprauitelja obrata Refflektanti morajo imeti nekoliko let prakse in razpolagati z dobrim geološkim in rudarsko-merilnim znanjem ter morajo biti vešči administracije in radarskega zakona ter imeti sposobnost za samostojno vodstvo obrata. V ozir prihay'ajo samo jugoslovanski državljani, ki obvladate srbdhrvatski in nemški jezik. Ponudbe z životopisosn, fotografijo in navedbo referenc pod šifro »516« na oglasni oddelek »Jutra«. 12635 I Lisičje, polhove kože 'O rseb drueih dlrjib U »ali koiujf (talno tkoci nelo l«to D Zdravit trg usnja. Ljuhljans. Flonjan oUea 9 IggO • Blagor kurjih očes »CHOME« Miljonfcra* najboljše preizkušen nemški fabrikat. Kurja očesa, roženica, bradavice, bule izginejo brez sledn. Nikak obliž. nikaika obveza, torej tudi nobeno spotee-nje obloge! Nikako rezanje! Nikakšno vnetje! Nilkak pritisk! Nik ako lepljenje na nogavice! (Tudi v najhujših slučajih brezpogojno zanesljhr učinek!) Tuba Din 10— (predplačHo). Po povzetju najmanj 1 tubo »CHOME«. pet nožnih kopel ji ia pršilni puder (prod potenju nog) za dva meseca, vse skupaj 54 Din in porto. »AURORA« sekt. 16. Novi Sad, Zelezmčka 38. Hvaležen predme* za vsakega tr-^^^ govca, brrvca, čevljarja, prodajalca ia oikrajnega zastopnika itd. Najpopolnejši in najcenejši aparat ^a množenje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Con Beograd, ObiUčev venac br. '5. Telef. 33-01. 201a Radi nakupa išče vezo z izdelovalni«) smučk veletvrdka Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod .Velekonzum" Prva jngoslavenska tvornica vagona, stro-Jeva i mostova d. d., Brod na Stavi sprejme 12647 modelne mizarfe, kotloi§ke kovače In strugarje z najmanj 3-letno prakso. Ponudbe na gornje podjetje t 126o8 Bogiu vsemogočnem« se tJe dopad3o (po dcftgi in zavratni bolezni poklicati k sebi v večnost našo hčerko in sestrico Dragico Košcnina učenko L razreda državnega učiteljišča dne 22. oktobra t L t 16. letu starosti, prevedeno s tolažili svete vere. Pogreb blagega otroka bo v četrtek 24. oktobra ob 10. uri Vransko, dne 22. oktobra 1929. Globoko žalujoči ostali lire« posebnega naznanila. Mestni pogrebni tarod ^ Obilna LJubljana Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem, sorodnikom, prijateljem ta znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog oz. oče, stari oče, brat, tast, stric in svak, gospod Srečko Potnik tovarnar dne 22. t. m. po dolgem, muikapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 24. oktobra 1929 ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Metelkova ulica št. 13, na pokopališče k Sv. Križu. direktno is Tovarne 07. tov skladišča lAHTEVUJT.C BREZPLAČNI K t\TA LOG \JfieinefčJ{ervCd I I Staribor it 101-A V LJubljani, dne 22. oktobra 1929. Globoko žalujoči ostali.