p-ošinfna pav6«lram Leto (I., štev. 115 V Ljubljani, nedelja dne 15. maja 1921 Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K mesečno....... 15 > za zased, ozemlje. 300 , za inozemstvo . . 520 „ Oglasi za vsak mm višine stolpea (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 > 5H n m m m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika Pogajanja z Italijo se še ne obnove VZROKI PREKINJENJA. - Beograd, 14. maja. (Izv.) Vest, da ie naša vlada odklonila italijansko noto, ki ustvarja iunktim med izvršitvijo rapaUske pogodbe in nekaterimi prevoznimi jugoslovanskimi koncesijami za Italijo, se potrjaie. Naš odgovor izjavlja, da vprašanji izvršitve rapaUske pogodbe in gospodarske pogodbe ne spadata skupaj. V svarnem oziru naša vlada ne more dati niti glede Zadra, niti glede ribarstva in kobotaže nobenih izjav, ki bi prejudicirale našemu stališča pri gospodarskih pogajanjih. Kolikor ie znano v Beogradu, italijanska vlada o tem odgovoru naše vlade še ni sklepala. Zgodilo se bo to najbrže šele po volitvah. Evakuacija Dalmacije se pa nadaljuje in BAROŠKO VPRAŠANJE. bo po dosedanjih poročilih izvršena do dne 15. t. m. Do jutri bo končana menda tudi evaknadja druge cone pri Sušaku in bodo mesto zasedle naše čete. Pač pa Italija noče izročiti Baroša. Še vedno vztraja pri svojem prvotnem predlogu, da naj preideta baroška in reška luka pod upravo mešane tričlanske komisije, v kateri bi bil po eden zastopnik Jugoslavije, Italije in Reke. Ta predlog se nahaja v polnem protislovja z rapallsko pogodbo in pomenja, če bi Italija na njem vztrajala eklatantno kršitev te pogodbe. Z ozirom na zgorai označeni položaj ie vest o skorajšnji obnovitvi pogajanj najmanj preoran jena. Avstrija se boji koroškega vprašanja GLASOVANJA1 ZA PRIKLJUČITEV. K NEMČIJI SE OPUSTE. Dunaj, 14. maja. (Izv.) Poluradno se javlja: kakor znano, je zvezni kancelar dr.Mavr odpotoval v Sol-nograd. da bi spremenil stališče ta-mošnjih strank v vprašanja ljudskega glasovanja za priklopitev k Nemčiji, ki je določeno za 29. maja. Vršila so se dolgotrajna posvetovanja med deželno vlado in državnim kan- celarjem na eni strani in zastopniki . . . Koroške na drugi strani. Ti so opo-1 pet na površje tudi vprašanje južne zarjali na to, da bi ljudsko glasova-! Tirolske. Seja ustavnega odbora nje na Solnograškem moglo imeti za Koroško neljube posledice. Pod vtisom teh izjav so člani deželne vlade izvzemši deželnega svetnika Krištofa sklenili, da se ta zadeva še enkrat predložt solnograškemu deželnemu zboru. Obstoji možnost, da se Hud' sko glasovanje ne bo vršilo, ker se vladni krogi boje, da bi moglo glasovanje na Solnograškem spraviti zo- Beograd, 14. maja. (Izv.) Danes je imel ožji ustavni odbor sejo ppd predsedstvom g. Ljube Jovanoviča. Govorilo se je o izpremembah v ustavnem načrtu. . . Po seji ožjega ustavnega odbora je bila plenarna seja odbora, ki jo je otvoril dr. Ninčič ob U. uri dopoldne. Prečitali so se razni predlogi za iz-premembe poedinih členov ustavnega načrta, med njimi predlog drja. Korošca, da se država imenuj Jugoslavija. V imenu svojega kluba je izjavil dr.Matko Laginja, da Narodni J klub ne more sodelovati pri izdelavi ustave, dokler vlada ne sprejme njegovega stališča. Govori o potrebi, da se ustavni načrt korigira po uglednem državniku, v katerega bi imele vse stranke zaupanje, ker bi se tudi komunisti preje spoprijazmli s tako ustavo. Jova Jovanovič je zahteval, naj bi vlada sprejela predloge zemljoradničkega kluba. Marko Trifkovič odgovarja na Laglnjeva izvajanja, braneč vladni ustavni načrt. Ninčič odredi prehod na dnevni red. V imenu države govori Jovan Gjonovič in Pavle Apjalič. Seja je končala ob pol 2. uri popoldne. Pred odločiln v Slezi BOJI SO ZOPET PR Vratislava, 14. maja. (Izv.) Sovražnosti. ki so zadnja dva dni ponehale, so zopet oživele, ker so Poljaki z ozirom na zadržanje antante pripravljajo na odločilen boj. Z vsemi sredstvi ojačujejo svoje sedanje postojanke. Tudi čete nemške samoobrambe utrjujejo svojo črto, ki se na vzhodu razteza do Kozla. Davi ob šestih so Poljaki tam pognali v zrak železniški most preko reke Klodnice. Vso noč se je v okolici Kozla slišalo streljanje iz pušk in strojnic. Izgleda, da hočejo Poljaki dobiti v svoje roke Opole. Vsekakor stoje poljski voditelji na stališču, da morajo do dne 15. maja zavzeti to mesto. Med-zavezniška komisija prepušča priprave za obrambo mesta nemški policiji in četam nemške samoobrambe. Od včeraj popoldne sežiga akte na dvorišču vladnega poslopja. Poizkus Poljakov. zasesti kolodvor v Katovicah, se je Izjalovil. Kake kuje za njih ea Ijek je polka, poslan« jalne č Varšs za zun mu mi; sicer n vini pa sprejeli nile, n: nika V zunanji uradnil od nie stopi. < donu poliskii in da priklop mesta Češki pevci v Prisrčno in radostno je sprejela danes Ljubljana odlične češke goste; mesto se je odelo njim na čast v narodne in državne zastave. Pevska in druga kulturna društva z zastavami, narodno ženstvo in številno občinstvo se je zbiralo na Kongresnem trgu. od koder je odšlo v lepem sprevodu z vojaško godbo na čelu na kolodvor. Posebno in simpatično pozornost so vzbujale kakor vedno tudi danes mične skupine v narodnih nošah. Na peronu južnega kolodvora so poleg društev in tisočglave množice ljubljanskega občinstva dočakali pevce «Hlahola» reprezentanti vlade, mestne občine, češkega društva, general Maister z mnogimi častniki, generalni konzul dr. Beneš in drugi. Ko je privozil mariborski vlak s parmi-nutno zakasnitvijo na kolodvor, je pozdravilo občinstvo med sviranjem godbe navdušeno in burno došle brate in sestre, ki so ravnotako iskreno m vneto pozdravljali skozi okna svojih Vagonov. Ko so Cehi izstopili, jih je pozdravil v imenu vlade poverjenik za uk dr.Skaberne, ga.dr.Tav- vhodifi lo. Ra mnogo šah —■ predse uradi i pozdra impoza gospod ploskai državn «Lepa rodno stoje p izraz r državti ren ap so obi Na to jevo skladb« gospod in slav skladbi rodne sota. t nejših prvovr Ob i Pred odločilno borbo v Šleziji BOJI SO ZOPET PRIČELI. Vratislava, 14. maja. (Izv.) Sovražnosti, ki so zadnja dva dni ponehale, so zopet oživele, ker so Poljaki z ozirom na zadržanje antante pripravljajo na odločilen boj. Z vsemi sredstvi ojačujejo svoje sedanje postojanke. Tudi čete nemške samoobrambe utrjujejo svojo črto, ki se na vzhodu razteza do Kozla. Davi ob šestih so Poljaki tam pognali v zrak železniški most preko reke Klodnice. Vso noč se je v okolici Kozla slišalo streljanje iz pušk in strojnic. Izgleda, da hočejo Poljaki dobiti v svoje roke Opole. Vsekakor stoje poljski voditelji na stališču, da morajo do dne 15. maja zavzeti to mesto. Med-zavezniška komisija prepušča priprave za obrambo mesta nemški policiji in četam nemške samoobrambe. Od včeraj popoldne sežiga akte na dvorišču vladnega poslopja. Poizkus Poljakov. zasesti kolodvor v Katovicah, se je Izjalovil. Kakor se javlja iz Opol. se pričakuje za danes aH jutri prihod nadaljnjih eavezniških ojačenj. Za ponedeljek je naznanjen prihod angleškega polka. Razširja se govorica, da bodo ooslane v Gornje ŠJezijo tudi koloni-jalne čete. Varšava, 14. maja. (Izv.) Komisija za zunanje posle je izrekla zunanjemu ministra Sapiehi nepaupnico, in sicer na ta način, ki je edin v zgodovini parlamentarizma. Nezaupnico so sprejele vse frakcije, ki so tudi sklenile, naprositi ministrskega predsednika Witoša, naj takoj pokliče nazaj zunanjega ministra, ki se mudi v uradnih poslih v inozemstvi! in naj od niega zahteva, da na mestu odstopi. Očita se mu zlasti, da v Londonu ni dovolj enegično zastopal poljskih zahtev glede Gornje Šlezije in da je zahteval samo federativno priklopitev Wilne, ne pa združitev mesta s Poljsko. Češki pevci v Ljubljani Prisrčno in radostno je sprejela danes Ljubljana odlične češke goste; mesto se je odelo njim na čast v narodne in državne zastave. Pevska in druga kulturna društva z zastavami, narodno ženstvo in številno občinstvo se je zbiralo na Kongresnem trgu. od koder je odšlo v lepem sprevodu z vojaško godbo na čelu na kolodvor. Posebno in simpatično pozornost so vzbujale kakor vedno tudi danes mične skupine v narodnih nošah. Na peronu južnega kolodvora so poleg društev in tisočglave množice ljubljanskega občinstva dočakali pevce «Hlahola» reprezentanti vlade, mestne občine, češkega društva, general Maister z mnogimi častniki, generalni konzul dr. Beneš in drugi. Ko je privozil mariborski vlak s parmi-nutno zakasnitvijo na kolodvor, je pozdravilo občinstvo med sviranjem godbe navdušeno in burno došle brate in sestre, ki so ravnotako iskreno m vneto pozdravljali skozi okna svojih Vagonov. Ko so Cehi izstopili, jih je pozdravil v imenu vlade poverjenik za uk dr.Skaberne, ga.dr.Tavčarjeva za narodno ženstvo, dr. Tril-ler za mestno občino, ravnatelj Hu-bad za pevce in kot rojak en zastopnik ljubljanskih Cehov. Ginjeno in vzhičeno se je zahvaljeval za bratske pozdrave predsednik «HIahola» dr. Motejl. nakar se je razvil s kolodvora po Dunajski cesti in Prešernovi ulici tisočglavi. sprevod. ki je spremljal došlece do Prešernovega spomenika, od koder so jih povedli reditelji v pripravljena stanovanja. Na svojem potu po mestu so bili Čehi predmet prisrčnim ovacijam občinstva, ki jili je pričakovalo vkljub dežju, ki je ravno začel nalivati. Da je bil večerni koncert razprodan, ni treba posebej omenjati — vstopnice so že včeraj popoldne pošle Ob osmih' se je napolnila union-ska dvorana do zadnjega kota, pri Ljabljana. 14. maja. vhodih je bil naval, da se je vse trlo. Razpoloženje je bilo slavnostno, mnogo dam je bilo v narodnih nošah — zastopana je bila vlada po predsedniku dr. Baltiču in vsi drugI uradi po svojih zastopnikih. Burno pozdravljeni so stopili pevci na oder* impozanten mešan zbor. okoli 140 gospodov in dam. Po dolgotrajnem ploskanju so češki pevci zapeli našo državno himno, «SIovenec sem*, «Lepa naša domovina* in češko na-rodno himno. Občinstvo je himne stoje poslušalo in je smatralo to faoe izraz našega skupnega narodnega « državnega čustvovanja. Sledil je«* ren aplavz. Gospodične z balkonov; so obmetavale pevce s „ cvetlicami. Na to j c zapel mešani zbor Fdrstee-jevo «Češko pesem*, . veličastno! skladbo, ki je izzvenela pod vodstvom gospoda dirigenta Jirake . mogočne* in slavnostno. Sledili sta dve nežm skladbi Sukovi v duhu slovaške narodne pesmi. Iz obeh je dihala kraj-sota, podajana z občutkom v najfinejših niansah. ki jih more podati prvovrsten umetniški zbor. Ob ogromnem aplavzu in navdtf* šenju so bili podarjeni češkim pe*M cem trije venci. Sledila je »Naša v?* gred», polna spominov na češko pomlad leta 1848. Nato je pevski moški zbor podal "Krojaškega novinca®. ki je poln lepih moravskih narodnih motivov, izborno delo mojstra Križkovsega, ponosno Smetanovo kmetsko pesem. .Vse točke so žele burne aplavze. Po odmoru je zapel «HlahoI» izbran program narodnih, klasičnih in modernih skladb, ki so pokazale vse neizmerno bogastvo češke glasbe. V imenu Zveze pevskih društev sta izročila gg. Dražil in dr. Švigelj «Tila-liolu* krasno spominsko diplomo. Dvorana je spremljala počaščenie bratskih umetnikov s frenetičnirn odobravanjem. Ob slovesu ovacii ni bilo ne konca ne kraja. Bil je res vsestransko lep večer. Današnja številka obsega osem tirani. Ljubljana, 14. maja. Velika večina za ustavo je gotova, že se je pojavila na javnem glasovanju. Ministrski predsednik je poudarjal, kako je vlada želela, da pridobi še večjo večino, vendar demokratski sestoj že sam predpisuje instanco, ki ima odločati, če sklep ni enoglasen. Načelo demokratizma je nemožno brez načela večine. V nekem ljubljanskem glasilu se brez pomisleka pledira za to, da ti morali za ustavo glasovati vsi. Pledira se torej za «liberum veto» Poljske. Morali bi čakati z ustavo, dokler se zanjo ne izrečejo tudi komunisti, ki za enkrat narodne države ne priznajo, in Radidevci, M hočejo velik del iž nje iztrgati. S tem seveda ni rečeno, da veČina ne želi manjšini olajšati sodelovanja. Ustavni projekt, kakršen je zdaj. je že uspeh kompromisa. Ne trdimo, da se ne more iti še korak naprej: in to zlasti glede obsega bodočih oblasti. Tu ne gre za Slovenijo. Hrvatsko vprašanje je merodajno. Nesreča pa hoče, da je hrvatski del naroda zastopan v nad-polovični večini po ljudeh', ki imajo v programu nezavisno hrvatsko republiko. Dolgo se je upalo, da- ta program ni resno mjšljen in da se bode izčistil v agrarno smer. Žal je zdaj jasno, da je naperjen proti obstanku države. Ako bi se oživotvoril, smo Slovenci izgubljeni. Odsekani od Srbov smo dobrodošla žrtev sosedov. S programom Radiča ni kompromisa: ali se mu uklonimo in potem ni Jugoslavije. Slovenci pa smo v zraku, ali pa ga z večino glasov odklonimo in odpor s silo zlomimo. Tretje rešitve ni. Boj države z radičevstvom je eksistenčen boj tudi za Slovenstvo. Kompromis pa tudi nI bil mogoč z drugim, mnogo manjšim delom hrvatskega zastopstva, z Narodnim klubom. Federacija po plemenih pomeni razpad države. Zraven velike Srbije in manjše Hrvatske še mala Slovenija kot tretja država, tega pač nihče reeno_ obravnavati ne more. Preko federativne ideje marastični »Narodni klub» ni prišel. Pač pa. je stopil na izvoženo pot hrvatske politike proti Nemcem in Madžarom. On daje državnopravne deklaracije in rezervacije. Ubogi narod hrvatski, če bo moral jesti mesto sadov realne politike tako kamenje državnopravne opozicije. Vsled te nesrečne napetosti v večini Hrvatskega zastopstva sporazum ni bil mogoč. Vemo. da je ta napetost prehodna- Če bi bili imeli volitve v prvih mesecih osvobojenja, bi ustavno vprašanje ne delalo težav. Mi pa ne moremo čakati, da psihoza na Hrvatskem mine. Mi potrebujemo ustavo ko glad-ni kruha. Zato mora odločiti večina. Poslanci, ki so izbrani v ustavotvor-no skupščino, nimajo le pravic, ampak imajo tudi dolžnosti. Oni morajo prinesti narodu ustavo. Komur ustava v f-seh posameznostih ni po volji, ta zato še nima pravice, da se kratkomalo odkriža odgovornosti s tem, da glasu-jn proti. Kakor iz konklave mora iziti volitev papeža, tako morajo ustavo-tvorci prinesti zrel sklep iz skupščine in se ne smejo strašiti odgovornosti, če ni vsaka poteza vzeta ravno iz njihovega programa. Glasovanje prošli Četrtek' je pokazalo, kje je najti čut dolžnosti do države. Če so demokrati postavili 100% svojih poslancev k glasovanju, se temu'ni čuditi, saj je ustava njihovemu programu še najbližja. Srbski zemljoradniki so v ostrem sponi z vlado. A ko je prišlo do glasovanja o ustavi, se je v teh možeh oglasil Čut dolžnosti napram državi. Ali smo poslan v Beograd, da zrušimo Pažida, ali da damo državi ustavo? In drug za drugim so pristali na to, da glasujejo za ustavo brez novih koncesij. Enostavno kakor možje, ki se ob mobilizaciji odzivajo pozivu domovine! Bilo je občudovanja \Tedno, kako so priprosti kmeti v svojem prirojenem čutu dolžnosti prisilili svojega glavnega vodjo Avramoviča, da pokoplje srd in strast, in da di državi, kar'je njenega- Podobni pojavi pri srbskih socijalistifi so bili za enkrat pokopani od opartunističnlh kolegov iz novih krajev, ki jim je strah pred komunistično demagogijo mero-dajen tudi, kadar gre narodu dati, kar ta hip najbolj rabi in za kar so bili izvoljeni. Srbski zemljoradniki glasov niso dali vladi, ampak državi. Njim gre palma za 12. maj. Še nekaj tednov in naša država pride I redne razmere, ka? ge tjfe zako-. Pregled glasovanja o ustavi Beograd, 14. maja. (Izv.) Rezultat glasovanja o ustavi je sledeči: za: demokrati brez predsednika konstitnante dr. Ribarja 88, radikalci 88, muslimani iz Bosne 22. zemljoradniki Vošnjakove in Avramovičeve skupine 26, skupno 227; proti: komunisti 48, klerikalci 23. soc. demokrati 9, Turki in Amavti iz južne Srbije 8, republikanci 3, narodni socijalist 1, Trumbič 1, skupaj 98. Glasovanja se niso udeležili: Radičevci 49, Narodni klub 11, frankovci 3, Protič 1. Beograd, 14. maja. (Izv.) Sprejem ustave v generalni debati je izzval po vsej Srbiji veliko navdušenje. Ministrski predsednik Pa§<5 kakor tndi mnogo poslancev je dobilo celo vrsto čestitk iz vseh krajev države. Člani Narodnega in Jugoslovanskega kluba so odpotovali v domovino. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 14. maja. (Izv.) Demokratski klub je imel sejo. Posebni odbor je pred-, ložil listo kandidatov za nove člane glavnega odbora, M je bila sprejeta. Nato se je razpravljajo o. tekočih vprašanjih. IZ MUSLIMANSKEGA KLUBA. Beograd, 14. maja. (Izv.) Ob dveh' popoldne je bila seja muslimanskega kluba, ki je razpravljal o organizaciji stranke ter situaciji po načelnem sprejetju ustave. nodajstva Potem pride čas za gospodarsko delo, ki mora zdaj čakati, da se ustava odglasuje. Manjšina mora imeti toliko discipline, da se podredi večini in da v novem okviru doseže v normalni borbi čim več uspeha svojim načelom^ Hrvatsko zanikanje in klerikalno kritiziranje ne prinese ljudstvu nobenega sadu, samo nove boje in trošenje moči. Pokopijimo ustavni boj, ki je že odločen, in tekmujmo v stvarnem delu, da se nam pojavi " 1 v celoti odobril. Istočasno bi sc ' "' ::a konstituanto izvoljeni radičevski poslanci konstituirali kot hrvatski parlament in eksekutivni ko-mitet HRSS bi naj tvorili prvo vlado Radičeve. republike z Radičem kot predsednikom nove države. Vlada je dobila v zadnjih' tednih dovolj dokazov, da ti načrti niso ian-tazija političnih desperadov in le pobožne želje raznih zunanjih in notranjih sovražnikov našega naroda, temveč. da gre za resno prevdarjeno in obširno zasnovano veleizdajniško akcijo, ketero so bili Radičevci pripravljeni izvršiti z orožjem in krvjo. Dognano je, da se je v zadnjem greb.» Sele prihod močnih vojaških oddlekov v Zagreb je Radiča precej oplašil in od včeraj razširjajo njegovi pomagači vesti, da ne bo nič, sam pa protestira in zanika, da bi bil hotel izvršiti kako nasilno akcijo. Položaj je še nejasen. Vsekakor je storjeno vse, da se z največjo energijo odbije vsak zločinski poskus rušenja naše države. Beograd. 14. maja. Naš korespondent se je danes na meredajnem mestu informiral o položaju na Hrvatskem in o stališču vlade napram preteči Radičevi akciji. Dobil je odgovor., da je Radičeva agitacija brezdvomno stopila v kritičen stadij. Vlada je navzlic raznim zelo sumljivim pojavom do zadnjega mislila da ne gre postopati proti Radičevi republikanski struji drugače nego proti ostalim republikanskim frakcijam v državi, ki v okviru države uveljavljajo svoja načela. Politična svoboda. ki je v Jugoslaviji večja, nego v večini evropejskih držav, ne dopušča napram republikanskemu gibanju drugega stališča, kakor napram vsem drugim političnim strujam. Granica je le integriteta države. Radič je to granico prekoračil. Ze njegova zadnja formula, ki zahteva «nevtra!no kmetsko hrvatsko repu bliko v okviru Jugoslavije® je bila sumljiva. Bila je tudi neiskrena. Za binkoštno skupščino je Radič pripravil proklamacijo neodvisne hrvatske republike in je opustil jugoslovanski okvir. To je očitna ataka na integriteto države. Po vseh dejstvih, ki so vladi avtentično znana, so mora reči, da ne gre več za Radičevo stranko, temveč za veleizdajniško zarot niško akcijo. Vlada je v težkem položaju. Ona dobro ve, da je ljudstvo, ki se je dalo zaplesti v mreže brezvestnih iz dajalskih hujskačev, naše ljudstvo, da je kri naše krvi, da je to narod, pošten in dober, priden in marljiv, kakor v kateremkoli drugem delu naše države. To ljudstvo trpi na posledicah strahovite psihoze, ki mu je omračila pogled za realnost in ga izročila zapeljivcem, ki zlorabljajo njegovo lahkovernost in zaupljivost. Kako lečiti to bolezen? Trenutno je eno neizogibno potrebno: preprečiti se mora nesreča. Vse je storjeno, da se to doseže. Upati je, da bo resna volja, ki jo je posvedočila vlada, vplivala pomirjevalno in da ne pridejo do izbruha satanski načrti onih, ki bi radi naš narod znova pahnili v robstvo. Zagreb, 14. maja. Današnje »Novosti* objavljajo in-tervjo z Radičem, ki je med drugim izjavil: Zastavil bom vsa sredstva, da ne pride do oboroženega spopada, kateremu sem odločen protivnik. Za revolucijo je namreč značilno, da se ve, kje se ^rične, ne ve pa se, kje se konča. Prepričan sem trdno, da bo srbski narod ^ri prihodnjih volitvah pokazal svoj svobodni duh in iz-voieval enako večino, kakor jo imam jaz na Hrvatskem. Zato nočem govoriti o borbi, amoak o politiki dela. Upam, da se centralizem ne izvede in da bo zmagala politika razuma. Do sporazuma bo vsekakor prišlo še to leto, kajti mi nismo protivniki Srbov. Ko postane situacija resna, bom izvršil svojo nalogo. Prepričan sem, da ne pride do noža. Vsekakor pa bo treba odstraniti vse kotarske predstojnike, ki so se preerešili nad narodom, da bo narod uvidel, da sc država briga zan.i. Ko se zgodi to, bo tudi na Hrvatskem položa' boljši. janja z izpolnitvijo rapallske pogod be. Tudi v reškem vprašanju bo Italija spoznala, da se jc Jugoslavija žc — znašla. Tako pojde naprej. Med tem pa, ko se mi pripravljamo. da bomo sposobni enkrat za zadnji čin našega osvobojenja. morajo naši neodrešeni bratje voditi boj. da se nam ohranijo. Boriti se morajo, da se nam ne izgubi najsve-tejše. kar imamo. t. j. naša zemlja. Z nastopom na jutršnii volitvi pokaže Jugoslovenstvo v neodrešenem Primorju. da obstoji in da se ne vda nikomur, dokler ne napoči dan svobode. SaSandra na vidiku Čimbolj se približuje dan italijanskih volitev, tem jasnejše postajajo konture italijanske politike v bližnji bodočnosti. Sedanji ministrski predsednik Giolitti. ki ga italijanski so-cijalisti zaradi njegove železne pesti imenujejo apeninskega Bismarka, je, kakor vse kaže. dovršil svojo glavno nalogo s tem. da je rešil Italijo pred boljševiško revolucijo. Pravijo, daje bil razpust parlamenta in razpis sedanjih državnozborskh volitev njegovo zadnje dejanje v sodobni notranji politiki Italije in da se bliža čas. ko pojde mož v zasluženi pokoj. Kot Giolittijev naslednik se imenuje Salandra. Po razpoloženju v fašistovskih krogih sodeč, tudi ni izključeno. da bo Salandra res nadomestil Giolittija v italijanskem ministrskem vodstvu. Evo. zakoj je to verjetno in mogoče: Salandra je imel nedavno v Bori-ju volilno kupščino. kjer je tolmačil svoj političen program. Najprej je govoril o gospodarskem in finančnem položaju države. Voino smatra Salandra za blagodejno sredstvo, ki je naravnost silno pripomogla Italiji do razvoja. Italiji je vojna pomagala do izenače"'* socijalnega položaja. Meščanstvo tega dejstva ne more tajiti. Njegova dolžnost je, če se hoče ohraniti, da se z reformami prilagodi današnjemu času in da pospeši tok legalne revolucije, da se ta ne razvije v anarhijo. Država mora v tem trenutku zaščititi one, ki so šibki ter mora paziti, da se civilizacija ne kompromitira. Delo komunistov je vredno obsojanja, dočim je treba akcijo fašistov v gotovi meri odobravati, ker delajo bojevniki na to, da se razmere urede. življenje primerno reformira ter tako povrne v normalno stanje. Na zunaj je danes Italiji mir zagotovljen. Edinole jadransko vprašanje ni rešeno, kakor bi moralo biti. Italija je v tem vprašanju bila mnogo preveč popustljiva. Odstopila je marsikaj, česar ne bi smela storiti. Sedanja italijanska diplomacija se je odrekla Šibeniku in Valoni ter s tem omogočila sovražnikom, da lahko ogrožajo sadove njene zmage. Vsled tega mora biti Italija oprezna. Ostati mora edinstvena, močna in nepopustljiva glede nalog in dolžnost, ki jih stavi nanjo dedščina očetov italijanskega risorgimenta. S tem je povedano več nego treba, Govor Salandre je zbudil posebno v crogih fašistov največje odobravanje in na dan prihajajo že izjave, da je Salandra edini mož, ki se mu more zaupati krmilo italijanskega naroda. Oče fašizma Benito Mussolini je o Salandrovem političnem programu, izrečenem na skupščini v Bariju, napisal članek, v katerem pravi, da se Salandrov ^ovor lahko smatra za povratek v bojno politično življenje Italije. V imenu fašistov pozdravlja Mussolini Saland-- in pravi, da se lahko vrne na prvo mesto v italijanski politiki. Kdor ve. da kandidirajo na listah nacionalističnega bloka rimske vlade v prvi vrsti fašisti, lahko računa z ministrskim predsedstvom Salandre v doglednem času kakor z gotovim dejstvom. Volitve v Kalili Jutri stopijo naši neodrešeni rojaki v Italiji prvikrat na volišče. Vkljub strašnenvj terorju in volilni geometriji se podajajo r.aši bratje v neenaki boj. Vsa domovina zre nanje in src s nam hitreje bije. ko vidimo, kako naš rod junesko povdarja, da noče kloniti duhom. Naš list je stalno povdarjal potrebo pozitivne nclitiko n-eodrešenih Ju-goslovenov. Četudi so ga kratkovidni sangviniki, ki r.e misli io pet prstov naprej in ki sedeč na varnem dajejo lekcije, zaradi tega napadali, je vz-držai svoje mižijenje. V&llive :n ude- i r>n niiti io rlo- naše lindstvo. Jntašaij dzu Drinsse Ljubljana, 14. maja. krepko afirmacijo Jugoslovenstva v Italiji in v rimski zbornici bo čuti isti glas. ki ga čujemo v Beogradu. Tako je prav in na tem potu želimo svojim junaškim rojakom čim največ uspeha. Jugoslavija že prihaja k sebi. Polagoma se utrjuje na znotraj in zunaj. Se jo sicer razjeda veleizdaja Radiča, blazna taktika komunistov in rovarenje klerikalizma in malkonten-tov, a zdravi temelj je vsak dan krepkejši. Tudi napram Italiji se je naša država že krepko afirmirala. Laško nakano, da nas pripravijo še ob tned-lostnega rapallskega min:, odbih odločno. Zavrnili smo namero. da se vežeio trEovska Dcsra- jejo od nevtralne taktike bavarske ljudske stranke ln neodvisnih soci- jalistov. Fehrenbachov naslednik dr. Wirth je bil v odstopivšem kabinetu finančni minister. Ni se strinjal s politiko dr. Simonsa, kar ga ie omogočilo za Fehrenbacliovega naslednika. Doktor Wirtli je pomembna politična osebnost. Rodil sc je dne 6. septembra 1879. v Freiburgu. Od leta 1908. dalje jc bil profesor matematike na realni gimnaziji v rojstnem mestu, leta 1914. je bil kot kandidat centru- mašev Izvoljen v državni zbor za poslanca. leta 1918. je postal badenski finančni minister. Finančni resort je prevzel tudi v Fehrenbachovem državnem kabinetu. Njegovo strokovno znanje v finančnih vedah je ogromno. Novi berlinski kabinet ni prevzel samo obveznosti, da zahtevam an-tante ugodi zgolj formalno. Njegove dolžnosti segajo mnogo dalje. Kar je obljubil, bi moral tudi izpolniti. To je njegova glavna naloga Politične beležke Nova nemika vlada Sedanja nemška vlada se je sestavila pod pritiskom antaPtinega ultimata. V njej sede pristaši centruma, demokrati in socijalni demokrati. Centrumaši imajo v vladi štiri ministre. Njihov je državni kancelar Wirth, minister za javna dela Bra-uns, minister za prehrano Hermesin minister za pošto in brzojav Gie-berts. Socijalnim demokratom pripadajo vicekancelar Bauer, ki je obenem tudi zakladni minister, notranji minister Gradnauer in minister za gospodarstvo Schmidt. Demokrati imajo iustičnega ministra Scliiiferja, ministra za brambo Gesslerja ter ministra zapromet Gronerja. Dve ministrski mesti sta še prazni: ministrstvo za finance in ministrstvo za obnovo. Iz novega ministrstva sta izstopili dve skupini, ki sta dotlej bili zastopani v viadi: ljudska in bavarska stranka. S tem je postala sedanja vlada vlada manjšine, kajti socijalni demokrati, centrumaši in demokrati nimajo v državnem zboru večine, temveč se morajo zanašati na dobrohotno podporo, ki io Dričaku- ■f" O nadaljnih spremembah v deželni vladi so te dni poročali nekateri listi. Vse te vesti so izmišljene. f Komunistične konference se vršijo na binkoštne praznike v Trbovljah, kamor so danes prispeli komunistični voditelji poslanci dr. Siraa Markovid, Pavle Pavlovič in dr. Milan Lemež. -f- Iz komunistične stranke je izstopil železniški uradnik gosp. Ivan Venca jz, ki je bil, kakor znano, v Ljubljani nositelj komunistične liste pri občinskih volitvah. Svoj izstop je gosp. Ivan Vencajz službeno javil »Savezu železničara* v Zagrebu. h Propadli upiti. V petek bi se imeli v konstrtuanti razpravljati nekateri upiti. ki jih je stavil poslanec Deržič raznih železniških zadevah. Upiti so propadli, ker je bil poslanec Deržič — odsoten. V ostalem bi bil gospod poslanec v parlamentu najbrže slabo na^ letel. Deržičev argument je bil dose daj vedno, da mora vlada podpirati narodno - socijalne železničarje kot državi zvest element proti antidržav-nim komunistom. Sedaj gre NSS skupno s komunisti proti ustavi in tako po svojih poslancih izpodkopava svoje zaupanje. -4- Gospod Brandner proti ustavL Narodno - socijalni poslanec gospod Brandner je v četrtek glasoval s klerikalci in komunisti — proti ustavi. Pri tem se je odigral, kakor nam poročajo iz Beograda, prav značilen intermezzo. Pri prvem pozivanju poslancev (glasovanje je bilo poimensko), se g. Brandner ni oglasil. Pri drugem pozivu je tiho rekel »proti*. Predsedniku Ribarju se je zdelo neverjetno, da bi g. Brandner, ki nastopa dostikrat tudi kot zastopnik koroških Slovencev, glasoval proti ustavi Jugoslavije, zato je prekinil glasovanje ter je pozval gospoda Brandnerja: »Gospod poslanec, menim, da ste se zarekli. Ali sem prav slišal, da ste rekli proti* ?* Vse oči so se obrnile na gosp. Brandnerja, ki je v oči-vidni zadregi potrdil, da je glasoval proti. Komunisti so pozdravili to njegovo izjavo z velikim ploskanjem.. Posl. Deržič se glasovanja ni udeležil. Sklep, da morata glasovati proti ustavi, je bil. kakor se nam poroča, gospodoma Deržiču in Brandnerju diktiran od vodstva NSS, ki ga je sprejelo po precej živahnih razpravah pod vplivom gosp. drja. Rybara. 4- Ti demokrati! Zadnje čase se dogajajo ljubljanski »Jugoslaviji* maler-ji, da priobčuje izmišljene napade na razne osebe, ki jih mora potem »lojalno* preklicati. Seveda so vsega tega krivi ti nesrečni demokrati, ki mistifi-cirajo uredništvo »Jugoslavije*, da bi jo kompromitirali pred javnostjo. Seveda, da bi se o napadih poprej prepričali. tega ne pomislijo gospodje okoli »Jugoslavije*, ker rokopis je rokopis in nazadnje zavzame vendarle nekaj prostora. Za jutri bo pa tudi -lojalni preklic* vzel malo prostora, tako, da ne bodo gospodje v skrbeh. Značilno prijateljstvo. V man-borski »Straži> srečujemo v zadnjih dnevih vse polno poklonov NSS. — »Straža* pridno citira vsak stavek iz »Jugoslavije*, ki količkaj diši po separatizmu in federalizmu, vsak še tako neroden stavek iz »Jugoslavije* je »Straži* dobrodošel, da poveličuje NSS kot sobojevnico za avtonomijo. To prijateljstvo vrača tudi »Jugosla- vija* s tem, da ne odgovarja niti z eno besedo na divje izhruhe stražarje-nja. Vsakemu dostojnemu Slovencu bo pa v veliko zadoščenje, ko vidi, da gresta »Jugoslavija* in »Straža* isto pot. -+- Odkod vladi večina? Glasila opozicije se sprašujejo o velikem čudu, odkod naenkrat vladi tako impozant-na večina pri glasovanju o ustavni predlogi. Zagrebški »Obzor*, ki je še pred nekaj dnevi ponosno javljal iz Beograda, da bodo Protičevi somišljeniki tudi glasovali proti, se sedaj čudi in pravi, da ni zmagala pri glasovanju vlada, ampak strankarska disciplina. »Obzor* se pa lahko čisto potolaži, ker zmagala ni strankarska disciplina, ampak -edinole volja da se razmere v naši državi urede kar najprej, kar pa je mogoče edinole potom ustave. — Eksodus Narodnega kluba je žalostno izpričevalo za zajedničarje; taka politika je politka strahopetstva. Kadič je hotel s svojo abstinenco onemogočiti delo v konstituanti. a dosegel je ravno nasprotno danes mu sledijo Drinkovič, Laginja in Lorkovič. a njih uspeh bo ravno isti. 4- Imenovanje vojnega ministra. 1» Beograda javljajo, da se imenovanje novega vojnega ministra izvrši najbrž že tekom današnjega dne. Ker je kandidatura generala Zečeviča, zadela na težkoče, sta se pojavili dve novi, in sicer polkovnika Zivkoviča, sedaj pol« kovnega poveljnika v Mostarju in generale Ljube Miliča. bivšega komandanta jadranske divizije. Najverjetnejše je. da bo prevzel portfelj ministra vojne general Milic. Glede rekonstrukcije ostalega kabineta, pa se ni ničesar gotovega, ter se v tem smislu še niso vodili med strankami večine nobeni obvezni dogovori. Zato so vsh kombinacije, ki so se pojavile zadnje dni o novi sestavi vlade, netočne in nimajo nobene stvarne podlage, ali so pa tendencijozna poročila. -f- Kislo grozdje. Glasilo fašistov v Julijski Benečiji, tržaški »Popolo di Trieste* prinaša iz Poreča to-le zanimivo poročilo: Fašisti iz Poreča so se te dni podali na volilno agitacijo na deželo. V pazinski okolici pa so naleteli na odpor hrvatskega prebivalstva. Medpotoma so jih kmetje napadli ter nekaj mož ranili. Fašisti so se branili napadalcev, ker pa so ranjeni tovariši potrebovali nujne zdravniške pomoči, so se hitro vrnili na dom. — ludi prav! + Na volilno zdržnost poživlja primorske Jugoslovane znani »Piccolo* s temi-le besedami: »Ce se bodo Jugoslovani odpovedali imperialističnim težnjam, jih bo Italija tako negovala kot ne bi mogli tega nikoli storiti niti v Beogradu. Zagrebu ali Ljubljani.* — Če smatra Italija za negovanje Jugoslovanov metanje bomb in požiganja hiš ter ogrožanje osebne svobode, Piccolo* ne pove. -f Tudi dokaz zbliževanja. Vsak dan piše italijansko časopisje v Julijski Benečiji, da se mora med jugoslovenskim narodom doseči zbližanje. Tako na prvi strani. Ce pa pogledaš na tretjo stran, bereš v kroniki poročilo, kako so fašisti onemogočili razpravo, ki se jc vršila pred sodiščem v slovenskem eziku. Izžvižgali so slovenskega odvetnika, ki je moral oditi. Ti Italijani pa so res asimilatorji od fare! * Prihodnja številka «'Jutra» izide radi binkoštnih praznikov v sredo zjutraj. * Nova prodajna cena za «Jutro». Ker radi izmenjave kronskih novčauic izgine papirnata krona iz prometa in nov drobiž po 25 par še ni izdan, bo stalo »Jutro* od srede 18. maja naprej po 30 par ali 1 K 20 vin. posamezna številka. * Časopisna vest. Urednik »Pondeljka* nas naproša objaviti, da izide prihodnja številka »Pondeljka* radi praznikov v torek. 17. t. m. zjutraj. ' Imenovanja v državni službi. Bivši tajnik našega poslaništva v Pragi dr. Anton N o v a č a n je imenovan za tajnika drugega razreda pravnega odelenja v kmetijskem ministrstvu, ekonom tretjega razreda Bogdan Ferlinc pa za asistenta kmetijske kontrolne postaje v Topčideru v činu sekretarja drugega razreda. — V področju po-žtnega ravnateljstva Sarajevo sta imenovana za nad-oficijala prvega razreda Peter J a n e š _ in Fran L e v a r t, doslej nadoficijala ' drugega razreda. Ljubljana, 14. maja. * Odvetniška vest. Odvetnik dr. Kari Tschebull v Mariboru, ki je vsled opcije izgubil naše državljanstvo, je vsled tega črtan iz imenika odvotmkov. * Imenovanje sodnega Izvedenca. Gospod Fran Skerlep je imnovan za u-radnega sodnega izvedenca za knjigovodstvo v Ljubljani. * Volitev župana v Kamniku. Is Kamnika nam poročajo 14. maja: Danes se je konstituiral občinski odbor. Pri volitvi župana so klerikalci in komunisti (9 -f- 2) oddali prazne listke. Za župana je bil izvoljen voditelj kamniških demokratov dr. Rihard K a r -ba. za občinske svetovalce pa demokrati Anton Slatnar, Ernest. Škof, Fra'i Rebernik, Anton Cerar, Franc Stare in Rudolf Debevec. Novi odbor bn imel težko nalogo, da popravi posledice nesrečnega klerikalnega režima, ki je Kamnik zlasti kot cvetoče letovišče popolnoma upropastil. * Odhod «Hlahola» iz Maribora. Ra« kor i prh od, tako je ibl odhod »Hlahoi la* iz Maribora lepa manifestacija češko - jugoslovanskega bratstva. To ogledu mesta so. se odpeljali gosti na kolodvor, kjer jint je »Glasbena Matica* pripravila okrepčilo. Pred odhodom so se poslovili od njih vladni komisar dr. Poljanec, ga. Majstrova, Oskar Deu. za oficirski zbor pa polkovnik Jakovljevič. Ob 11. uri 16 minut se j3 »Flahol* odpeljal proti Ljubljani. >: Uradno pojasnilo. Zdravstveni odsek za Slovenijo nam poroča: Pred kratkim jp objavil v listih gospod dr. F. Gro ver, zdravnik v Ljubljani anonso. s katero naznanja, da se je vrnil iz svojega znanstvenega potovanja in da zopet ordinira. V drugem delu anonse je pa navedenih 23 klinik, med njimi tudi imena znanih učenjakov, ki so že zdavnaj umrli. Ker je možno, da bi osobito nepoučeni krogi bili mnenja, da je imenovani zdravnik specialist za vae te medicinske stroke, daje Zdravstveni odsek na podlagi uradne ugotovitve občinstvu na znanje, da g. dr. Fr. Gtover ni specialist za nobeno teh strok. Kot zdravnik ni on deloval na nobeni teh klinik, temveč se je on samo kot dijak izobraževal na teh klinikah. * Anarhija v Julijski Benečiji. Iz Istre prihajajo poročila o novih italijanskih nasilstvih. Pretečeni torek so prišli v Zrenj fašisti, bržkone iz Buj. Iz Zrenja so se napotili naravnost v Cekine, kjer so navalili na hišo kmeta Antona Tončiča - Cekina, zaupnika .Tugoslovenske narodne stranke pri volilni komisiji. Tončiča v tem času ni bilo doma. Planili so skozi odprto vežo v hišo ter šiloma vdrli zaprta vrata v sobe. Po sobah so razmetavali in razbili vse podobe svetnikov s hrvatskimi ali slovenskimi napisi. Nato so drveli v klet, zaklenjena vrata šiloma odprli in razbili vse sode, da je izteklo 25 hI vina. Razen tega so razbili 200 steklenic starega vina, škoda, ki so jo povzročili, se ceni na 20.000 lir. Pri tej priliki je zmanjkalo tudi nekaj denarja. Pa tudi navzoče osebe so zlo-stavljali. Josipa Tončiča, brata zaupni-kovega. so tepli ter mu grozili z revolverji. Za slovo so obljubili, da se bodo v soboto, dne 14. maja, povrnili ter zažgali hišo, če bodo našli kako glasovnico z lipovo vejico; Če pa bo zmagala lista Jugoslovenske narodne stranke z dvema kandidatoma, tedaj bodo zažgali cele vasi. * Kakšna je volilna svoboda v Mafiji. Čim bolj se bliža dan volitev, tem bolj divjajo fašisti med ubogim našim narodom v 'Julijski Benečiji. Iz vseh slovenskih krajev prihajajo poročila o naravnost divjaškem nastopu te nahuj-skane italijanske sodrge. In državna oblast sc ne gane v obrambo avtohtonega slovenskega izvija. V Dolino je prišla v ponedeljek družba mladih ljudi iz Trsta. Planili so v hišo gostilničarja Pangerca ter grozeč zahtevali, naj se jim izroče volilne glasovnice z lipovo vejico. Po dolgem premetavanju so našli glasovnice ter jih zažgali. Nato so jo ubrali proti Borštu. Preiskali so več hiš in odnesli glasovnice, istotako tudi v Ricmanjih. Pri Sv. Petru v Šumi so fašisti poiskali župnika Slokoviča ter mu ukazali, da mora v dveh dneh zapustiti župnijo. Župnik je moral vsled groženj zapusti Sv. Peter. Tolminskega kaplana Kodermaca so fašisti, ko se je vračal iz šole v Po-ljubinu, pretepli tako. da je prišel domov ves krvav. — In vse to se imenuje v Julijski Benečiji — volilna svoboda! A dan plačila ne izostane! * Razpisano mesto upravitelja. Pri dr-iavnem zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano pogodbeno mesto začasnega upravitelja studenčnega obrata, to je trgovine z mineralno vodo. Pogoj za to mesto je primerna trgovska izobrazba in praktična izvežbanost v tej ali slični stroki. S tem mestom so združeni prejemki 9. činovnega razreda s prostim stanovanjem ter svečavo in kurjavo, kakor tudi primeren delež na čistem dobičku tega obrata. Prošnje je do 26. maja vložiti pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. * Umrla je, kakor nam brzojavno po-točajo. danes v Kočevju gospa Marija Kajfeževa, soproga znanega kočevskega reletrgovca gospoda A. Kajieža. Pogreb se vrši v pondeljek popoldne ob treh. N. v. m. p.! * Umrla je v Mariboru gospa Tonca Golobova, soproga dirigenta Jadranske banke. N. v. m. p. * Slovensko strelsko društvo Ljubljana ima v torek dne 17. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji «pri Levu», Gosposvetska cesta odborovo sejo, h kateri se vsi člani vljudno vabijo. k * Koncert v hotelu «Tivoli» v Ljubljani. V nedeljo dne 15. maja dopoldne od 10. do 1. ure popoldne pa od 4. do 9. ure zvečer; v pondeljek 16. maja istotako dopoldne od 10. do 1. ure. popoldne pa od 4. do 9. ure zvečer. Vstopnina prosta. * Vizum za povratek iz Amerike. Ministrski svet je odredil, da smejo potnico in potniške vizume od sedaj naprej v Ameriki izdajati tudi naši konzulati, dočim je bilo sedaj za povratek dobiti dovoljenje od zunanjega ministrstva. * Vozne liste za spalne vozove na brzih in ekspresnib vlakih prodaja v Ljubljani potovalna pisarna E. Tavčar, Dunajska cesta 31. Listki se na-roče lahko že dan pred odhodom ylaka. * Letoviška stanovanja. Ker število povpraševanj za letovišča v Sloveniji že sedaj izredno narašča, se vabijo vsi imete- Iji vil. hotelov, gostiln in zasebnih stanovanj, ki imajo sobe in rodbinska stanovanja za letoviščarje na razpolago, da čimpreje javijo število sob in postelj ter cene za stanovanje in ondotno prehrano Generalnemu komisarijatu za tujski promet v Sloveniji iTourist-Office) Ljubljar na. Dunajska cesta 18. Na to se opozarjajo vsi interesenti, zlasti oni na ozemlju bivše Štajerske in Notranjske. * Najboljši odgovor. Kot odgovor na lažnive napade v mariborski »Straži* 11. t. in. so darovali dr. Tavčar, Franjo Mlinarič in Martin Rakuša iz Središča za Jugoslovansko Matico znesek 100 kron. Želeti je, da bi našlo tako postopanje čim največ posnemalcev. * Tatvina v železniškem knpeju. Ravnatelju strojnih tovarn v Ljubljani Avgustu Zabkarju je bila v brzovlaku Beograd-Ljubljana ukradena iz žepa listnica z vsebino 6000 kron. V listini so bile tudi listine za potovanje v Avstrijo in češkoslovaško republiko. * Donavski most Novi Sad - Petro-varadin. Novi most preko Donave pri Novem Sadu bo imel dva loka v vodi in dva na suhem. Za gradnjo mostu bo v kratkem razpisana ofertaina licitacija. Temelji se že postavljajo. Železna konstrukcija se bo nabavila v inozemstvu po reparacijski komisiji. Most se zgradi na državne stroške. Denar se mora poslati naprej, o- II. pokrajinski sokolski zlet v Otl- jeku. Vedno bolj se bliža čas. ko poletimo v Osijek. vsled česar poživljamo vsa društva in župe, da se neumorno pripravljajo za zlet, ki bo za Sokolstvo velikega pomena. Poživljamo vsa društva, da zbirajo neumorno zletne fonde, da s tem omogočijo vsem telovadcem udeležbo na zletu. Zupe naj čimprej javijo število udeležencev. Pokrajinski zlet v Osi-jeku je že priprava ze vsesokolski zlet v Ljubljani v avgustu 1922., vsled česar ne sme nihče manjkati. Proste vaje za zlet v Osijeku so jako lahke, zato moramo zahtevati tem večjo točnost. Začetniki jim naj zlasti posvetijo največjo pridnost, ker so predpriprava za vaje vsesokolskega zleta v Ljubljani. Zopet ijubivna tragedija Se vedno se najdejo na svetu in tudi pri na« v Ljubljani mladi moije, ki se jim zdi vredno pretrgati nit življenja radi ženskega bitja. Slučaj, ki Be je včeraj dopoldne pripetil v Ljubljani nam to potrjuje. V šelenbuigovi ulici ima svojo trgovino optik g. Jurman. V tej trgovini je bila uslužbena mladenka Kristina Lav-renčič kot prodajalka. Z Lavrenčičevo je bil že delj časa znan Engelbert Svetlin, ki se je z Lavrenčičevo zaročil. Poldrugo leto ste se razumela najbolje. Približno pred tednom dni pa sta se zaročenca sporekla. Svetlin si je bil namreč poiskal znanje tudi z neko drugo deklico in Kristina je hotela zato ž njim prelomiti. Tega pa zaročenec zopet ni mogel prenesti, zato Je pisal v petek Lavrenčičevi, da bi se rad ž njo spravil. Kristina mu ni odgovorila, ampak se mu je izogibala. Poskusil je zato ustmeno. V soboto zjutraj je prišel takoj po otvorjenju trgovine v Jurmanovo prodajalno in nagovoril zaročenko. Njegov poskus sprave je ostal brezuspešen. Prišlo je do prepira, ki je končal z žalostno tragedijo. Svetlin je ustrelil Lavrenčičevo v bok, nato pa dvakrat zaporedoma v sebe, najprej v prsa, potem v glavo. Bil je takoj mrtev, dočim je rana deklice le lahkega značaja. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je bila že popoldne operiran:.. Oobrouolishi vestnih d Za Jugoslavijo — edino In močno! Načelno glasovanje v beograjski konsti-tuanti o ustavni predlogi je korak naprej na poti k našemu velikemu cilju, si smo si ga postavili, ko smo prisegli na do-brovoljsko idejo. To so dokazali tudi naši tovariši poslanci, ki so brez razlike političnega prepričanja glasovali za u-stavni načrt in s tem dokazali, da jim je ped očmi naš veliki cilj velika, močna in nedeljiva Jugoslavija. Vsi občutimo nad seboj težo današnjih razmer, vemo pa tudi, da je teh razmer kriva edinole notranja neurejenost, zato pozdravljamo načelno glasovanje kot prvi korak naprej! d Nekdaj in sedaj. One težke dni na Jelaku, ko nam je govoril v gromu sovražnih topov predsednik Jugoslovanskega odbora dr. Trumbič o naši veliki in edinstveni domovini, gledali smo v njem prvega svojega tovariša... A danes je glasoval ta naš prvi proti našemu narodnemu in državnemu edinstvu. Mi pa, izpod Jelaka in Dobrega polja smo ostali isti. bojevniki za vse iste ideje, o katerih nam je takrat govoril dr. Trumbič. d Odlikovanje. Tovariš Lujo Lovrič je odlikovan za svoje prosvetno delo v zavodu za slepce v Zemtmu z redom sv. Save V. razreda. d Uverenja o dobro voljstvu. Tovariše, ki še niso poslali podatkov, oziroma prošenj za uverenie. pozivamo, da to store nemudoma, ker sicer se iste ne bodo mogla več predložiti ministrstvu za socialno politiko. d Okrožne klube prosimo, da nam pošljejo kar najprej kratke preglede o svojem delovanju. Softolshi vestnih o- Sokolska legitimacija in znak. Sokolski Savez je razposlal vsem župam in društvom naročene legitimacije in znake. Poživljamo vse brate in sestre, da si pri svojih društvih nalovijo vsaj legitimacije. ker brez teh ne bodo mogli re-flektirati na kakšne ugodnosti pri vožnji na zlete itd. Društva, ki še niso naročila legitimacij, naj jih takoj naroče pri svoji župi. Glede znakov ponovno opozarjamo na pravila o nošnji znaka ter poživljamo vse brate in sestre, da strogo pazijo na izvrševanje teh pravil. o- Spominjska kniiga VIL vsesokolskega zleta v Pragi I. 1920., zvezek 1.. je izšla ter se naroča pri Sokolskem Savezu v Ljubljani. Prvi zvezek stane 25 č. K. Prosveta Dantejev jubilej Letošnje leto 1921. je leto velikega jubileja za ves kulturni svet, za Italijo pa še posebej. 21. septembra poteče 600 let, odUsar je umrl pesnik »Divine Commedie* Dante Alighieri. Vse kulturne države se pripravljajo, da proslavijo SOMetnico smrti svetov nega kulturnega velikana na čim veli-častnejši način. Središče italijanskih svečanosti bo Ravenna, kjer je Dante umrl 21. septembra 1. 1321. Priprave za jubilej so učenjaškega, filozofskega, pa tudi verskega značaja. Prvo inicijativo za veliko proslavo je dal papež Benedikt XV, s svojo bulo ravenskemu nadškofu. Ko je bila ta papeška bula izdana, ni vzbudila posebne pozornosti, kajti tedaj je divjala vojna, in častilci Danteja so jo utegnili brati šele na bojnih poljanah. Toda bula kljub temu ostane znamenita. Rim je oznanil Dantijevo katoliško orto-doksijo. in ga imenoval »Noster Dan-tes*. — Benediktova bula je jubilejske svečanosti posvetila in blagoslovila. Glavne svečanosti v Italiji se bodo vršile v Ravenni, glavnem mestu pokrajine istega imena, ki je nekoč letalo na Jadranskem morju, a je sedaj od njega oddaljeno za 10 km ter ž njim spojeno potom prekopa Corsini. V Ravenni je bil Dante pokopan po dolgoletnem izgnanstvu. V znak posebnega počaščenja se sedaj restavrira cerkev, iz katere so ga Franjevci od nesli na željo Florentincev. Id so ga dolgo ljubosumno skrivali. Polog mrtvih spomenikov postavlja Italija enemu svojih' najboljših sinov tudi žive spomenike. Ena najodličnej-ših italijanskih založb izda celokupna Dantejeva dela, med njimi kritično izdajo »Divine Commedie*, katero oskrbi znani dantolog Vandelli. Tudi Francija se trudi, da ne zaostane za Dantejevo domovino. Francozi premišljajo, kako bi Italijo v tem oziru celo prekosili. Zato izdajajo »Bulletin*. ki je posvečen Danteju ter bo izhajal do januarja 1922. Francozi namreč menijo, da se mora jubilarna proslava raztegniti na celo leto. Pri tem »Bul-letinu* sodelujejo najodličnejši pred-stavitelji sodobne francoske kulture. »Bulletin* ni samo glasilo učenjakov, temveč tudi pesnikov, ki pojasnjujejo zanimive doživljaje iz Dantejevega življenja. Veliko pozornost vzbuja dogovor med Dantejem in Beatrico, katerega je napisal eden najslavnejših sodobnih francoskih dramatikov Paul Claudel. V Belgiji predseduje odboru za pripravljanje svečanosti sam slavni kardinal Mercier, ki je za časa vojne s svojim herojskim obnašanjem napram Nemcem pokazal veliko energijo ter se po pravici prišteva med najslavnejše svetovne svečenike. — V Španiji vodi akcijo za Dantejev jubilej Asin Pala-cioe, ki je skušal dokazati, da korenini Devina Comedia v arabski poeziji, kar je povzročilo med navdušenimi dantofili mnogo razburjenosti. Med častilci Danteja bodo zavzemale odlično mesto tudi Anglija in Holandija, Poljska in Češkoslovaška ter Amerika, ki ima najlepšo dantejevsko knjižnico v Cornell University. Tudi pri nas se pripravljamo, da proslavimo Dantejev jubilej našim skromnim močem primerno. Kolikor smo obveščeni, izide Dantejev zbornik s prispevki naših prvih delavcev na kulturnem polju. NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Sreda 18. maja: »Navaden človek*. Red D Četrtek 19.: »Bobrov kožuh*. Po znižanih cenah. Izven. Petek 20.: Zaprto. Sobota 21.: »Elga*. Red C. Nedelja 22.: »Mrakovi*. Izven. Pondeljek 23.: »Elga». Red E. Opera: Sreda 18.: »Dalibor*. Gostovanje g. Julija Betetta. Red E. Četrtek 19.: »Lepa Vida*. Red A. Petek 20.: »Carmen*. Red A. Sobote 21.: Zaprto. Nedelja 22.: »Dalibor*. Gostovanje g. Julija Betetta. Red B. Pondeljek 23.: Zaprto. VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE! SVETOVNI ŽITNI TRG IN CENE ŽITA PRI NAS. Gospodarski svet se je že začel brigati za letošnjo žetev. Meseca maja sicer še ni mogoče predvidevati, kako bo izpadla žetev, vendar je žitni trg zelo odvisen od sedanjega stanja setve. Ako kaže setev dobro, padajo ce ne, drugače pa grejo navzgor. Iz Združenih držav Severne Amerike se gla sijo poročila glede pšenice precej ugod no. Površina, ki je posejana s pšenico, je večja nego prošlo leto. Poroča se, da eo po nekod v .Amerilri kmetje pripravljeni prodati pšenico po 75 centov za bušel, to je 2% dolarja za metrski stot. Tudi v Argentiniji in Kanadi kaže setev precej dobro in ravnotako ~ Avstraliji. Jako slaba pa je žetev IndljL Po zadnjih poročilih se ceni, bo znašala letošnja žetev komaj 6 milijonov 800.000 ton proti 10 milijonov lanskega leta. V glavnem se more reči. da letošnja setev ne kaže slabše kakor lansko leto. Lansko leto pa je bila žetev splošnem dobra. Cene žita. predvsem pšenice in koruze, gredo na svetovnem trgu še vedno isto pot, to je polagoma navzdol Pred letom je stala pšenica v Chicagu okroglo 280 centov, sedaj pa samo 140 centov za bušel. to je po sedanjem kurzu dolarja 700 j. K za 100 kg. Ravnotako so tudi cene koruze stalno p;v-dale in sicer od lanskih 150 centov na 60 centov za bušel. V Chicagu stane koruza 300 K za 100 kg. Ameriško žito ni moglo priti do sc daj v Evropi tako do veljave kakor pred vojno pred v6em radi previsokih prevoznih tarifov. A ta ovira vedno bolj odpada. Vsled nemškega podmor skega boja se je sicer tekom vojne svetovna tonaža ladij znatno zmanjšala, na durgi strani je pa nastalo toliko ladjedelnic, da so že v prvem letu po vojni nadomestfle vse to. kar so nemški podmorski čolni potopili. Svetovna tonaža znaša že 10 milijonov ton več kakor pred vojno, to je okroglo 56 milijonov ton. Posledica te ogromne graditve je bila, da so prevozni tarifi v Ameriki od poletja pretočenega leta dalje vedno bolj padali tako da znašajo danes komaj tretjino od lanskih. Prevoz metrskega stota pšenice iz Amerike v Sredozemsko morje ne znaša več kakor 1 dolar. Se drugi faktor je Ameriko znatno približal Evropi. Pred letom so namreč eks-porterji težko dobili ladje za prevoz žita iz Amerike v Evropo. Sedaj pa iščejo prevozniki žito. da bi ga prevažali. To dejstvo je velike važnosti radi tega, ker je pripomoglo, da more amerikansko žito priti v Evropo v ogromnih množinah". To dejstvo je tem pomembnejše, ker je še vedno Rusija odcepljena od stare Evrope in ne more zalagati Evrope z žitom, kakor je bilo to pred vojno. Tudi položaj Jugoslavije glede žitnega trga se je radi teh dejstev bistveno spremenil. V zadnjih dveh letih posebno v početku po vojni je imela Jugoslavija več ali manj monopolno stališče, kar se tiče preskrbe obmejnih držav z žitom. Češkoslovaška, Madžarska. Avstrija in deloma tudi Italija so vedno trkale na naša vrata in ns prosile žita. Razumljivo je, da so radi tega šle cene žita pri na= vedno kvišku. Sedaj pa stopa Jugoslavija v nov štadij, kar se tiče izvoza žita. Njeno monopolno stališče spada že v preteklost. Stojimo pred novo dobo. ko se bomo morali boriti z inozemsko, posebno amerikansko konkurenco. Poročali smo že. da ima priti v najkraj šem času japonska in amerikanska mo ka v Trst. Ta moka se ima prodajati po 12 K 50 vin., medtem ko stane pri nas 16 K 50 vin. Radi tega je postal prost izvoz pšenice, oziroma moke iz naše države, ki se je objavil pretečeni teden, več ali manj brezpredmeten. Obče mnenje, je. da ne bo mogoče po sedanjih cenah izvažati žita." Iz Bana-ta poročajo, da so vsled tega cene pšenice v zdnjem tednu že padle od 1020 na 950 K za 100 kg. Pa tudi ta cena previsoka, ako hočemo konkurirati amerikanskim žitom. Da ne padajo pri nas cene žita hitreje. so več ali manj krive nase železniške prilike. Železnica je predraga in vrh tega ne funkeijonira kakor bi morala. Iz Banata nam poročajo, da stane koruza, ako se kupi franko vagon. t. j., ako mora prodajalec sam nabaviti vagon, 400 kron. ako pa ku-povaleč sam nabavi vagon, da se dobi že po 380 kron za 100 kilogramov. Da bom pripravljeni za novo dobo, ki nastopa na svetovnem žitnem trgu, bo treba odstraniti predvsem naše prometne nedostatke. = Ljubljanski trg. Mesa in slanine na trgu no primanjkuje. Goveje meso se plačuje od 28 do 36 kron za kg po kakovosti. Ze sedaj vpliva zvišana zunanja temperatura izredno neugodno na kvaliteto mesa vseh vrst. Prekmurska teleta prihajajo pogosto, vneta, meso je zelenkaste barve. Ljubljanski mesni trg bo imel brez dvoma letos velike težave vsled pomanjkanja hladilnice in celo primernih ledenic, kar zelo neugodno vpliva tudi na ceno. ker se del mesa popolnoma skvari. Mala množina južnega sadja Se je pripeljala z avtom v Ljubljano. Vsled { težavnega transporta in pomanjkanji blaga v Trstu se je cena oranžam, čebuli in citronam dvignila. Oranže stanejo 4 do 8 kron kos po velikosti. Čebula 12 do 16 kron za kg. Povpraševanje po južnem sadju iz drugih pokrajin države je veliko. Zelenjave, posebno domače sala-te je na trgu v izobilju. Dobi se že tudi grah. redkvica in špargiji. Pomanjkanje mleka je občutno. Kvaliteta mleka jo vsled tega posebno slaba. Več strank je prodajalo mleko kar z dvema tretjinama vode. Brez dvoma je izključeno, da bi Ljubljana mogla še nadalje ostati odvisna popolnoma glede kakovosti, kakor tudi glede cene in množine mleka, od današnjega sistema aprovizacije z mlekom. Mlečna higijena je pri nas še daleko premalo razvita, razvijati se pa mora le, ako se naslanja na velike mlekarne, katerim mora biti zasiguran kousum mest. Vpliv na producenta kakor konsumenta postane ugoden, ker konsument dobiva iz mlekarn izvrstno, polnovredno mlekn, producent se pa privadi na produkcijo dobrega mleka. = Cene vinu so na Štajerskem pričele padati. Vinogradniki in vinski trgovci imajo namreč še tako velike zaloge, da so bili primorani znižati cene. = Novo slovensko podjetje v Mariboru. V Mariboru je ustanovil primorski rojak Josip Juh avtodelavnico za popravila avtomobilov vseh vrst. = Na svinjski sejem, ki se je vršil 13. t. m. v Mariboru, je bilo prignanih 362 prašičev. 2 ovci in 3 koze. Cena so bih sledeče: plemenski svinje kilogram živo teže 28 do 30, polpitane 30 do 32. mladi, šest do osem tednov stavi prašiči 210 do 380. jesenski 550 do 900 kron. Kupčija je bila jako živahna. Na trgir je bilo zlasti mnogo mladih prašičev, ki so bili vsi prodani. = Virovltiška in suhopoljska Stediona sta se fuzijonirali. Na občnem zboru sc bo zvišala delniška glavnica na -l.SOO.CKiO kron. = Za ustanovitev elektne borze v Sa-rajevu. Sarajevski trgovci in obrtniki so o priliki bivanja trgovinskega ministra dr. Spahe zahtevali dovoljenje za ustanovitev borze za efekte v Sarajevu, ker prihajajo borzna poročila iz Zagreba in Beograda v Bosno in Dalmacijo veliko prepozno. =- Rečna plovba v Italiji. Italijanska vlada dela že dalje časa intenzivno na načrtu regulacije reke Po in njegovih glavnih pritokov (Ticino) in na izgraditvi potrebnih kanalov, da zveže tako vse glavne trgovske in industrijske centre gornje Italije z morjem in jih napravi dostopne za velike ladje. Pred kratkim je dograjen kanal, ki veže reko Po z be-nečanskimi otoki. Vlada namerava zve-zati s kanalom Milan in Benetke. Kanal bi bil pristopen ladjam do 1000 ton. Ravnotako je vprašanje vodnega pota e in sicer večinoma s pomočjo bosenskih in hercegovinskih doma-' čih denarnih zavodov. Glavnica, ki je znašala dosedaj 2.600.000 kron. se bo na, glavni skupščini, ki se bo vršila 15. t. m. povišal na 20 milijonov kron. Borza 14. mala Zagreb. Danes je poslovala samo blagovna borza. Koruza 450 — 460, koruzni sdrob brez vreče 710. vse franka Zagreb; suho svinjsko meso 100 kg brez glavo in nog franko sremska stanica 2701. Beograd, valute: dolar 32.50 — 32.80. franc. franki 274 — 276. lire 172 — 175. leji 57.25 — 57.50. lovi 42.50 — 43, marke 56.25 — 56.75, češke krone 17 47.75. uapoleondori 115 — 115.50. Devize: London 129 — 129.50, Pariz 278 — 279, Ženeva 600 — 605, Solun 195 — 205. Praga 48.50 — -18.75, Duna; 5.70 — 5.72. Milan 179 — 180. Efekti: Narodna banka SHS. 2880 — 2930. Curih: Berlin 9.85. Ne-svvork 556, London 22.28. Pariz 45.45. Milan 31.15. Praera 8.10. Budimpešta 2.70, Zagreb 4.15. Bukarešte 10. Varšava 0.69. Dunaj 1.325, avstr. žig. krone 1.02. To in ono x Železniška proga od Aijaskc do Patagonije. Na konferenci vseli ameriških držav sc je nedavno sklenilo, da se čim prej prične z gradnjo panameriške železnice, ki bi .vezala polarne pokrajine severne in južne Amerike. Proga bo tekla od Aljaske skozi celo Ameriko do Ognjene jemlje v Patagoniji. Ta ogromna proga bo dolga več tisoč kilometrov m bo, kakor upajo, dograjena v petih letih. Seveda se bodo uporabile tudi žc obstoječe železnice, ki peljejo od severa na juk. Čez panamski kanal se zgradi ogromen most, ki bo mnogo večji in višji kakor znani Brooklinski most v Newyorku. Ta most bo služil ne lc žcleznici, ampak tudi pešcem in avtomobilom. x Največji cvet na svetu. Na otok« Mindanao jc domača rastlina «Bolo», ki ima uprav ogromen cvet. Po svojem obsegu je cvet te rastline gotovo največji na svetu. Cvet sestoji iz petero cvetnih listov, katerih vsak je devet metrov širok, a cel cvet tehta nad 20 funtov. Raste samo v enem kraju, in sicer na najvišjem vrhuncu otoka, v višini 600 metrov nad mor- Telefon it. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana. Ljubljana-Spodnja Siika priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, ki so kot živinska piia zelo priporočljive. 43 52 Prvovrstne 549 10-9 Pfaff šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje e večletno garancijo ter posamezne dele Igle, olje itd. za vsakovrstne šivalne stroje po ngodni ceni priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica T. flameki vssk da" ob 9-uri zvežerl pamsKi^^ kavarni LEON' Ifoncert Ljubljana, Stari trg žt. 30. Jadranska montanska družba Brzojavi: „Monfana". d. Z O. Z. Telefon It. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) a -J«-- I,. «Vse vrsto kovin, rudnin ta kemikalij ter vso tadu-Pročaja in Kupuje atrijsko izdelke, spadajode v radarsko, fužinarsko na debelo: Import. ic ke^jB^1)str°l£0- Eksport. Ravnokar je izšla vetovna volna v pesmi in slikah, I. in II. zvezek. Cena posameznemu zvezku 4 krone. Dobiva se pri kolporterjih, t trafikah in v upravi »Domovine", Sodna ulica 6. Centrala: Dnbljana, Bimska cesta 2. M. Kušfrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. Avtogaražs in avtodelavnioe s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih avtomobilov. 543 26 Podružnioe: Ljubljana, Dunajska a 20, teL it. 470. Maribor, Jurčičeva nI. 9, teL 'št. 133. Beograd, Knez Mihaj-lova uL 3. Naročajte Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaša celo vrsto povesti in člapkov, ki bodo zanimali vsakogar. Izšel je popolnoma novi opremi. 206 25 Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 4Š K Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. /Tam p/q> ' Iz kavčuka v CIRIL SITAR LJUBLJANA A. ^»eira ce^ Moko, koruzo in pšenieo dobite po konkupenčni ceni pri tvTdki B. ŠURJAK & DRUG Zagreb, Gunduličeva ul. 58 Zahtevajte cenike! 816 • 2a tovorne • avtomobile zi kolesa In ivtoMbll« na)c«eja 5% 7 ]. GOREČ, IjiiM Gosposvetska cista 14. s sladkorjem brez sladkorja 660 13-6 nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini Delniška družba,Triglav' tovarna hranil g Sraarei pri Kanalko. Kupa je tndi tozadevne sirovtae. Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tarlstovaki čevlji domačega Izdelka. 631 11 Ant, ln Jož. Br&j er-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. !! Farkete !! Hrastove ln bukove deščloe ima vedno nalogi. Prevzema polaganje in popravila starih podov, kakor tudi vsa mizarska dela. Belo solidno. Cix»il Primožič 753 mizarstvo ta parket« 10-5 Trnovski pristan 4. Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta in želez, postaja Domžale pri Ljubljani V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema v-a naročila in moderniziranje tvTdka Kovačevi« i Tršan v Prešernovi ulloi št. 5, kjer se sprejema 304 v sredo ln v soboto. 20—15 Priporočamo domače tvrdke: j Mali trgovski ln obrtni oglasnik. Izdaja poljubio. Vsaka objavi 4 K. Skladišča i Balkan, d. d., Dnnajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dnnajska c. 33. [d. p.] Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. 21 Derenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. FinI slonokoščeni izdelki, M. Bartl, Gledališka ulica 7/III, Ljnbljana. io—2 Puškarji: Kaiser F. K., Selenburgova ul. 6. špecijalna trgovina raznovrstnega bombaža, športnih čepic, čevljev in gamaš. 63 ' Na veliko In malo.-» LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8. Pravkar je izšel ponatis znamenitega „Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heller, Prigode gospoda Collina. Cena 15 K, po poiti 2 K več. Naroča se pri upravništvo Jutra", Ljubljane, Sodna ulica 6. 99 d. z o. z. 21 101 v7. Liubliana, Dunajska cesta it. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. Pozor, inteMtje! Naprodaj Imam pollrano masivno javorjevo spalnico palho, nenavadno moderno izdelano. Redka prilika. Ogleda se eez praznike pri Avgustu uernetu, mizarju v Zg. Šiški št. 122. 818 Enonadstropna hiša 7 sob, z vsemi pritiklinami, velik trgovski lokal, dve skladišči, poleg farne cerkve, blizu Bleda se takoj proda. Ponudbe pod „E/89" m Anončni zavod DRAGO BESELJAK. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 817 2—1 SzdeSke iz litega železa za stavbinsko obrt, strojno litino i. t. d. po modelih in risbah 713 3 3 izdeluje Kranjska industrijska družba Jesenice-Fuiine (Gorenjsko). prej A. Zanki tj iihhuiv Ea^ssHii sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emailni iaki. Pravi firneš. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastonec (Feder-weifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej. pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. 657 ;o MERAKL". Lak za pode. .,MERAKL'-. Linoleum lak za pode. „ MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Brnnoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! ramKmra.', KSEES^SSE ^uHOumu * v« -i i mmi iii sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in prevzema vse bančne poste poS najugaSnajšImi pogoji. IJeograi, Celje, Subrovaik, Mor, Kranj, — „ ljnbljana, Jfaribor, gMžtkovič, Opatija, i arnge vloge pVnljagoSnejšimi 1 Sarajevo, Split Sibenik, ZaSar, Zagreb, 1 9 % £rst, Wien. 9 poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v is- in inozemstva. Majsko pismo iz Prage Letošnji maj je v Pragi izredno živahen. Razmere so se precej ustalile, vpliva vojne kmalu ne bo več opaziti. Ce človek pogleda po mestu, ga obide veselje. Ulice, trgi in javni vrti so polni življenja. Praška ulica je vsa zelem; rudi ta.m se vidi. da se je ljudi prijelo veselje do dela in razmer, ki vladajo v naši republiki. Kdor črpa informacije o razmerah' v kosi o vaški republiki iz podatkov oficirjev v češki armadi, mora zaiti na krivo pot. Častniki so namreč precej nezadovoljni, ker mrzijo posamezne osebe in skupine, dočim javno življenje ljubijo in ga. gojijo z navdušenjem. Da so razmere pri nas čisto normalne fn da ne preti državi nobena, nevarnost, dokazuje tudi dejstvo, da se je prezi-riont Masarvk dofmitivno orli oči 1 okolu :'0. maja odpotovati v Italijo na otok i a pri. To bo prvič, da predsednik Češkoslovaške po več kot dveh letih zapušča. ne I«- Prago, ampak celo državo. Dosedanja uradniška vlada, sicer nepopularna, ostane, sprememba, bi bila. mogoča samo na. podlagi novih volitev. Te pa niso mogoče, ker se jim najmočnejše strank«5 r parlamentu, zlastj socijalni demokrati upirajo, dobro vedoč. da bi bil izid volitev jako problematičen in da bi se kriza s težavo odstranila. Vsled tega so se vodstva naših strank morala zadovoljiti z uradniškim kabinetom in se tudi zadovoljujejo s tem. da čez ta kabinet v javnosti zabavljajo. Raznašale so se že vesti. da, bo uradniški kabinet izpopolnjen z nekoliko parlamentarci: a predlog je padel, ker je bilo preveč kandidatov. ki niso hoteli odstopiti v korist dvojice ali trojice. Podoba je. da vstopi v kabinet samo švehJa kot ministrski predsednik, ker v času odsotnosti prezidenta republike zastopa tega ministrski predsednik, glede katerega pa parlament noče dovoliti, da bi bil uradnik. Govorilo se je tudi, da bi utegnil 7:i ta čas priti na. predsedniško mesto dr. tarnal ali Beneš, vendar pa se zdi. da do tega ne pride ter da, bo parlament predla.gal za predsedniško mesto poslanca Švehlo. Prihodnjo dni, »o svetem .Tanu* bo po stari navadi v Pragi nekaj manife-staeijskih shodov: zborovali bodo zlasti agrarci o priliki gospodarske izložbe. prve po letu 1914., ker se pravilne majniške gospodarske razstave v Fragi za časa vojne niso vršile. Razstava se otvori z veliko manifestacijo. Letos, prvič od l?ar pomni zgodovina. se izložbe udeleže tudi Slovaki; agrarci bodo ob tej priliki pokazali 'javnosti svojo moč, komunistom, ki bodo istočasno imeli shod, pa bodo dokazali, kako trdno stoji ljudstvo z dežele proti komunističnim poskusom. Sveiila bo ob tej priliki skušal udariti temelje svoji »zeleni* internacijonali. katero hoče postaviti proti rdeči internacijonali ^demagogije* kakor sam pravi. H. r- V Pragi, 10. maja. * Komunisti se nahajajo v krizi. Dne 1. maja so sicer imeli v sprevodih mnogo ljudstva, ali sedaj se vidi, da to niso bili komunisti. Na Slovaškem so komunistični sprevodi končali v cer kvi. Komunisti so med Slovaki zače njali govore »z Bogom*, «s Kristusom^, končali pa z molitvijo. To je čisto navadna demagogija. Na shodu 15, maja se bodo komunisti konstituirali kot samostojna stranka. Na desno od njih bo ostala socijalno demokratska »levica*. Med »desnico*, »levico*. »čistimi* in «nekompromisnimi» komunisti se bijejo ljute bitke za prvenstvo hujše kakor so se svoj čas bile me i »buržoazijo* in socija,listi. Ljudstvo vse to opazuje, postaja naveličano, in-diferentno za politiko in začenja zanemarjati stranke. Cele velike vasi in trg; v pokrajinah, ki so bili prej v socijalno demokratskih rokah, zapa.dajo sedaj raznim ekstrpmom. Vidi se. da prihaja iz Rusije predvsem navadna demagogija, ne pa ideja pozitivnega dela. Veliko senzacijo je vzbudila objava boljševiških odlokov o »koncesijah* katerih je pisal najprej v »češkem Slo-vu», potem pa v posebni brošuri I. Ne-čas. Neprijetno je delovalo «sporočilo* Ljenina. in Trockega za shod komunistov v češkoslovaški republiki 15. ■na-ja t. I. V tem sporočilu beremo: »Moskovska Internaeijonala* smatra češkoslovaško republiko za umetno tvorbo, ki ne more imeti dolgega obstanka. Češkoslovaška, je vznikla iz verzajlskega miru in je osnovana na nasilju in na aneksijab. Proletarijat v češkoslovaški republiki mora po tem dejstveno uravnati svojo politiko, mora računati s tem, da je odtrganje Slovaške od Madžarske nevaren akt nasilja. Slovaška spada k Madžarski, po celem svojem geografičnem položaju in po svoji lOOOletni zgodovini, in bo Madžarski tudi vrnjena kadar bo zmagoviti komunistični proletarijat premagal imperialistično moč, ki je Slovaško pridelila češki republiki. Kar ostane od češkoslovaške države, naj se deloma pripoji k Avstriji in deloma k Jugoslaviji, ki pa je po nazoru moskovskih boljševikov tudi obsojena na razpad in pogin. Moskovska Intemacijonala smatra, da je zgoraj označeni razvoj nujen in neobhoden, ker ga diktira gospodarski zakon. Komunistični proletarijat srednje Evrope naj ta razvoj pospeši brez ozira na kričanje buržoazije in so-cijalnih patri joto v.* Če bodo boljševiki nadaljevali s svojim delom v tem smislu, bodo kmalu prišli ob vso popularnost in ob vse pristaše, ki jih danes še imajo na češkoslovaškem. Pollski guverner Go-< renje Slezife Korffanty Vso Evropo zanimajo sedaj dogodk v. Gornji Šleziji, ki jim je s poljske strani dal smer Woiciech (Adalbert) Korfantv. Korfanty je bil v Jugoslaviji do teh dob komaj malo znan; bolje bo, če po vem, da je bil sploh neznan. Evo sedaj nekaj podatkov o njem! Korfanty je bil rojen 1. 1873. v Gor nji Šleziji" od preprostih (delavskih) roditeljev. Gimnazijo je mogel študirati s pomočjo duhovnika Šchmidta ki pa mu je bil pozneje eden izmed naj hujših sovražnikov. Na vseučilišču Vratislavi in v Berolinu se je posvetil finančnim znanostim.* V Šleziji je bila takrat mogočna nemška katoliška tranka (takozvani »centrum* nemškega državnega zbora); proti tej je med drugim nastopala poljska stranka, »narodna demokracija* in z narodno demokratskimi krogi se je Korfantv sestajal že v Berolinu. Ko je ostavil univerzo, je v šleziji zače! politično delovati z nekaterimi tovariši, ki so se zbirali v redakciji »Gornoslazaka*. in sicer proti »centrii*. Posebno strastna je bila borba pri volitvah v nemški dr žavni zbor 1. 1903. Korfantv je kandidiral v okrožju katovicko-zabrskem pri prvem glasovanju je dobil njegov nasprotnik centrumaš 19.709 glasov, on 11.670 glasov, poljski socialist Moravski pa 10.041. Pri ožjih volitvah so socialisti glasovali za Korfantvja in ta ko je bi! izvoljen. Toda centrumaši so se hoteli nad njim maščevati ter so mu — ko se je hotel oženiti — odrekli poroko; šele gališki duhovniki so cerkve no blagoslovili njegov zakon. Nemški državni zbor pa njegovega mandata seveda ni hotel verificirati. Med svetovno vojno je Korfantv stal na. nepomirljivem stališču popolnega poljskega osvobojenja ter je (v nasprotju z znanim primom Radziwillom) odklanjal vse polovične ponudbe nemških krogov; ni bil torej »aktivist* ampak je računal s — koncem rojne. Ko se je na mirovni konferenci Parizu odredil za Šlezijo plebiscit, ga je Poljska, imenovala za svojega plebiscitnega komisarja in kot takemu se mu je »pripetila* vstaja poljskega prebivalstva; kar je bilo potem, to vemo. Dr. Fr. I. * V nasprotju sljivimi podatki s temi sigurno zane-mi je zatrjeval neki gospod iz Varšave, da je bil Korfanty radi nekega nacionalističnega govora v 6. šoli izključen iz vseh srednjih šol nemške države in da je potem bil zo pet delavcev ter organiziral v šleziji poljske delavce. Poleg agrarcev- prirede manifestacijo t nai narodni socijalisti. Pokazati hočejo. koliko velja geslo njihovega voditelja Klofača, o slovanskem socija-liztnu. Tudi zborovanje narodnih soci-•jalcev bo v prvi vrsti naperjeno proti komunizmu. Na shodu bo zastopanih tudi več ruskih socijalističnih strank ter te bo sklepalo o enotni taktiki. Anatole France, Pingvinski otok. Iz- Poljska vstaja je vznemirila tudi če-,dala Tiskona zadruga, cena broš. 42 K. Pingvini so učlovečeni ptiči. Na duhovit način popisuje pisatelj njihovo zgodovino, ki pa ni ničesar druzega kakor zgodovina človeštva. Duhovito se roga človeški neumnosti in njenim napravam. Tako popisuje kako je prišla v navado obleka, kako se prepirajo srednjeveški cerkveni učenjaki zavoljo odrešenja tudi za pingvine, kako so nastale bajke in legende, posveti nekai strani umetnostni in književni zgodovini, predoči plastično srednji vek in preide na sodobnost, govori o zlorabah mUiterizma itd., vmes pa vpleta Ijubavne spletke ministrov. ško javnost. Vidi se, da namere Poljakov' niso naperjene samo proti Nemčiji, ampak tudi proti Češkoslovaški: boji Poljakov so segli že do čeških mej, in vstaši, ki bi se radi umaknili antantnim oddelkom, stopajo na češka tla. S tem hočejo doseči, da bi bila Poljska postavljena pred gotovo dejstvo. Očividno bi radi zapletli Čeble v vojno z Nemci. Koliko opasnosti vsebuje ta poljski poskus za češkoslovaško republiko, je razvidno ie češkega časopisja, ki brez razlike strank kliče k pozoru in na stražo. Iz italijanske politike vprašanje veČine v novem parlamentu. y- Rim. 12. maja. usodi vladne večine odločal čas spro- Parlamentarna večina je tisto, kar neobhodno potrebuje vsaka delazmož na vlada. Ž njo stoji in pade. Radi parlamentarne večine je bil razpuŠčen tudi rimski parlament. V treh dneh bo imela Italija novo zbornico. Kakšna bo? Tako se vpra šujejo med seboj voditelji konstitucijo-nalnih strank. In mesto da bi na vpra šanje odgovorili, se molče obračajo v stran. Prerokovati nočejo, ker so v dvomu. Nič ni namreč težjega nego postaviti definitivno prognozo, kako se bo Italija izkristalizirala pri sedanjih volitvah. V taboru nacijonalistov se je začela širiti skepsa, ko so kandidati pomislili na vladno večino. Pristaše takozva nega nacionalističnega bloka, katerega tvorec je premier sedanje vlade Giolitti skrha, kašen bo novi parlament, ali bo v stanju vlado zanesljivo podpreti ali ne. Da bi se v novi zbornici položaj vlade ojačil. bi moralo število poslancev onih strank, ki so doslej ovirale parlamentarno delo. znatno pasti. Znatno, pravim. Splošno se namreč računa v nacionalističnih krogih, da izgube pri volitvah v nedeljo najhujši protivniki Gio-littijeve vlade, socijalisti in komunisti, eno tretino mandatov. Ostalo bi jim potemtakem še okroglo sto poslancev, socijalistom približno osemdeset, komunistom pa dvajset. In poleg vsega tega bi bilo še vedno nerešeno vprašanje. ali bi petdeset, izgubljenih soci-jalistično-komunističnih mandatov liberalcem in demokratom zadostovalo, da si utrde pozicijo, ki jo potrebuje vsaka delazmožna vlada. Poleg socijalistov računajo s porazom tudi klerikalci. Izgube obeh strank bodo znašale okolu 70—80 mandatov. Ali pa bo to število že zadoščalo, da bo zbornica mogla delati? Dvomljiv:« vprašanje! Časopisje, ki ima dobre zveze z resnimi političnimi strankami, naglaša, da bo po dosedanjih znamenjih! izid volitev takšen, da bo tudi zanaprej o ti. Vlada bo morala venomer razpela, gati s sredstvi, ki bodo potrebna, da si zagotovi večino. K vsem tem težkočam je treba prišteti še eno. Nič ni namreč goltov o, kako močna izide iz volilnega boja Nittijeva skupina. Nitti je kljub' splei-kam in klevetam fašistov in 'Giolitti-jancev. še vedno politično t?,ko vpli. ven mož, da ima za seboj oelo vrsto ljudi, ki v političnem svetu me kaj tehtajo. Ti imajo o razmerah v Italiji precej drugačne pojme nego »edania vlada. In kandidati na Nittjjjevem programu vcepljajo vladnim in fašistov-skim krogom resen strah. Kajti Nitti-jev program bi za Italijo utegnil pomeniti konec sedanjega protizakonitega stanja, ki se je pod potektonuani sedanje vlade razpaslo po celi deželi. Vsled tega se v krogih* političnili strank pojavljajo vsakovrstne kombinacije glede večine v novem parlamentu. Nova vlada, pravijo, naj bi, če ne pojde drugače, sestavila iz kon-stitucijonalnih strank in iz — klerikalcev! Ali bo to mogoče, pa je tudi vprašanje. Če bo namreč ljudska stranka uvidela, da vlada potrebuje njene pomoči, bo od nje zahtevala take koncesije. da bo že cena žrtev onemogočila trajen sporazum in prijetno delo. Socijalisti in komunisti so od sode* lovanja v vladi izključeni. Oni bodo najostrejši opozicijonalci. Tudi, ni verjetno, da- se bo vlada glede parlamentarnega dela spuščala ž njimi v kakšna pogajanja. To postane jasno vsakomur, ki je bral Salandrov politični govor v Bariju. Iu Salandra se imenuje kot dedič sedanjega Giolittijevega mesta v državni upravi. Novemu italijanskemu parlamentu se torej ne obeta rožnat položaj. Poraja se v bolečinah, v bolečinah bo živel. Morda od bolečin tudi kmalu umrl. Tn potem? Razpišejo se nove volitve. Če pa se bodo tudi te vršile v znamenju fašistovskega nasilja, je vprašanje, na katerega bi tžeko odgovoril sam uro-tektor fašizma Giolitti. Izlet v Romunijo Pot skozi »železna vrata* ali Džer dab, kakor pravijo Srbi, je popisovalo že toliko potnikov, da je menda odveč slikati divjeromantično lepoto tega odseka. V pristanišču v Oršovi, kjer izstopimo, nas sprejme romunsld policijski komisar. Idi ima na sebi toliko zlata, kakor pri nas samo general v največji paradi. Hitro in vljudno izvrši formalnosti in ervo nas na romunskih tleh'. Mesto Oršova je napol srbsko, napol cigansko-židovsko. Udari ti v. oči, da izvršujejo tukaj vse poklice cigani: oni so natakarji, kočijaži. železniški uslužbenci in drugo. Umljivo je torej, zakaj Srbi imenujejo Romuna cigana. Na železniški postaji vidiš mnogo vojaštva, prometni pisarni postajajo romunski oficirji in tedaj se takoj spomniš, da je ministrski predsednik Aderescu mi-litariziral železničarje in nadomestil di Vlak, s katerim sem hotel t ftefc« danji »Herkules-Bad*, je imel precej zamude in to priložnost sem izkoristil pomenek z železničarjem — ŠvabCBp, ki je ostal v romunsld službi. Ta mi jfe povedal, da je okolica Oršove čisto ifto* muska, da pa nikakor »e simpatizir?.. s Romuni iz kraljestva. Mož se je pri t in zvesto. Izdal je svoje tovariše in bolj-ševiške sotrudnike. ki so jih Denikinci po-aretirali in postreljali. Ko pa ni bilo ničesar več pričakovati od njega in je ž« vse izdal, so tudi njega aretirali in po rre-kem sodu ustrelili. Nič manj znamenit j je gotovosti oba. Njegova j'.iščeča Kaiije--ra pa se je končala rtvno tako žalostno kakor karijera Masaljskega. K'-: ?id nT mogel premagati izknšnjave po denarju in ni začela, čujemo vendar cigansko I val malo stranko, združil se je s Se godbo iz restavracije jako elegantnega hotela, ki je odprt. Dvorana je polna romunskih višjih oficirjev s soprogami. Generalštabni kurz je tukaj na dopustu. Kopališče je državna last, ki ima letnega prometa okolu 15.000 tujcev, sedaj večinoma Romunov. Kopališče leži v divje romantični dolini Čeme. Je jako luksurijozno opremljeno z lepimi velikimi hoteli. Ima šest ~:opelj, one vrste kakor naš Mipik z naravno ttočo žvepleno vodo. Iskal sem znanstva z domačini in Romuni iz «kraljestva», kakor se imenuje stara Romunija, da izvem, kakšne so tam razmere, ki morajo biti prccej slične našim. Nova i Velika Romu nija» je kakor naša država sestavljeua iz štirih držav: iz Stare Romunije, iz delov Ogrske, Avstrije in Rusije. Takoj se pokaže nekaka napetost med «tu» in «prako», čeprav govore vsi en jezik in so — zlasti vsled enotne vere — še bolj en narod kakor naša tri plemena. Romuni iz novih krajev imenujejo prebivalce iz kraljestva cigane, smatrajo jih za ineriorne, surove, a se .vendar vklanjajo njihovi oblasti, ki prihaja, povsod do izraza. Višji uradniki in oficirji v Sedmograški so skoro -vsi došli iz Bukarešte; nove pokrajino nimajo niti enega pravega ministrstva ,v rokah, ampak imajo samo tri ministre brez portfeja. Eden od teh je minister za. Transsflvanijo, eden za Bu-kovino, eden pa za Besarabijo. Formiranje posebnih strank s kakim avtono-mističnrm programom je vlada v novih pokrajinah preprečila, kandidatne liste je tudi sama sestavila, a na nji so bili sami državljani iz kraljestva. Pač pa je politikom iz Banata in Sedmograške stavila na razpolago kandidature v Be-sarabiji.- Vidi Sie, da o kakem pravem parlamentarizmu v Romuniji ne more biti govora. Stari general Avarescu, mož železne roke. je slekel uniformo, osno- fom liberalcev Take Jonescom. izvedel hitro in radikalno agrarno reformo, ki tudi največjemu boljaru ne pušča več nego 250 ha zemlje in pridobil tli četrtine romunskih volilcev za _ svojo stranko »partia popoiar* (ljudski stranka). Skušal sem doznati za stran kin program, toda zaman. Njen program je ime Avaresca. »Prečanskega* vprašanja v Romuniji oficijelno ni: ono malo inteligence, kar jo imajo nove pokrajine je Buka rešt pridobil za sebe, ljudstvo je pa politično še preveč nezrelo, da bi se upiralo uradništvu. ki je prišlo iz kraljevine. Sicer se pa splošno priznava, da je nova uprava bolja nego je bila stara madžarska. Vlada je z maksimiranjem cen dosegla znatno znižanje_ draginje v prehrani. V šestih .mesecih r.o cene v gostilnah in na trgu padle za 40 odstotkov. Varnost je vzorna. Splošno .se tudi priznava energija, s katero Averescu preprečuje vsak bolj-šcviški poskus, ki seveda z ozirom na sosedstvo Rusije ne bi bil šala. Priznava se, da je pristop Romunije k mali antanti letos rešil deželo boljše-viške ofenzive. Povsod je opaziti odkrite simpatije do naše države. Govori se tudi mnogo o bodoči intimni zvezi med našo in romunsko dinastijo. Kakor sem videl, so cene v Romuniji nižje v lejih kakor n. pr. v Beogradu v dinarjih. Krušna moka stane 2 in pol leja, goveje meso 6 lejev kg. Zato pa so tem dražji industrijski proizvodi. Na povratku iz Romunije sem se vstavil tudi v Turn Severinu, mestu s 30.000 prebivalci, ki osupne človeka po svojem srednjeevropskem značaju. Vi-rli se, da je Turn Severin bogato mesto; sicer pa je imelo priložnost da se razvije in tudi potrebne predpogoje, ker leži ob svetovni arteriji — Donavi, na meji Romunije, Avstro-Ogrske, Srbije in Bolgarije. Tiskovna zadruga Med svetovno vojno so prišli za slovensko knjigo težki, kritični časi: delovanje -»Slovenske Matice* je bilo nasilno ustavljeno in slovenski založniki so po večini opustili izdajanje knjig. V teh resnih časih se je meseca novembra 1916 ustanovila «Tiskovna zadruga«. Najprej je prevzela »Ljubljanski Zvon» ter mu zagotovila obstoj, potem pa si je začrtala obširen program za izdajanje raznih publikacij. Koliko od tega svojega programa je mogla kljnb splošnim neugodnim razmeram tekom štiriletnega obstoja izvršiti o tem nam je poročal občni abor Tiskovne zadruge, ki se je vršil 1$. maja. Tz književnega poročila je razvidno, da Je .Zadruga izdala od leta 1917 pa do danes 38 knjig v 120.000 izvodih. Da bi zadovoljila čitatelje najrazličnejših slojev in zadostila različnim potrebam, je zasnovala več knjižnic, oziroma zbirk, v katerih Izhajajo njene publikacije. Najznamenitejša je brez dvoma zbirka ♦Slovenski pisatelj«, ki jo mojstrsko urejuje dr. Ivan Prijatelj in v kateri izhajajo slovenski klasiki v jako elegantni opremi. Nameunjena je širokim slojem čitajo-čega občinstva. Vsak zvezek je opremljen s primernim uvodom in potrebnimi Opazkami ter izčrpnim življenjepisom pisatelja. Do sedaj že izhajajo Jurčičevi zbrani spisi. Dva zvezka sta že izšla, tretji pa v kratkem sledi. Simona Jenka zbrani spisi so že celotni izšli. Tekom le- tošnjega polletja začno izhajati Tavčarjevi zbrani spisi. Prvi zvezek izide za pisateljevo 701ctnico. Nato sledijo še zbrani spisi Podlimbarskcga, Stritarja in drugi. • Po natisu starejših po raznih leposlovnih listih raztresenih in težko dostopnih povesti in romanov je namenjena zbirka Prosveti in zabavi, katero zalaga Tiskovna zadruga za Zvezo kulturnih društev. Ta zbirka jc namenjena zlasti ljudskim knjižnicam. Dosedaj sta izšla dva zvel-ka: Kaš, Dalmatinske povesti ter Stare, Lisjakova hči. Tretji: Dolenc, Izbrani spisi, izide v kratkem. Temu sledi Stritarjeva povest, Sodnikovi. Izven teh zbirk je izšla še cela vrsta drugih slovenskih leposlovnih del: Stritarjeva antologija s klasičnim Prijatelje vim uvodom. Debeljakove pesmi, Solnce in sence,, Golarjev, Rožni grm, Simona Jenka, Pesmi v ljudski izdaji, Novačano-va moderna drama Veleja, Fajglova zbirka humoresk, Tik za fronto. V kratkem izidejo humoreske Milčinskega. Ze dalj časa je v tisku Cankarjev zbornik, ki ga ureja dr. Glonar in še letos izide tudi pesniška zbirka nadarjenega poeta Frana Zbašnika, ki nam ga je ugrabila svetovna vojna. Mladinsko literaturo je pomnožila Tiskovna zadruga s štirimi knjigami: Fran Milčinski: Tolovaj Mataj, kateri je v prvi izdaji razprodan ;er te pripravlja druga izdaja, Sorlijev prevod, Bob in Tedi, Cika .Tova Zmaj, Kalamandarlja ter Jlfca Waschte, Pravljice. Razen Kalamaudari- ja so vse ilustrirane, zadnja celo večbarvno. Tem se pridruži dr. šorlijeva mladinska povest. V deželi Ciribircev. Tiskovna zadruga je hotela iz svetovne literature prinesti v slovensko vsa najboljša dela največjih svetovnih pisateljev. V ta namen je zasnovala provod-no knjižico. Dostojevski j, Besi: Edmund de Goncourt. Dekle Eliza; Cervantes, Tri novele in Anatole France, Pingvinski otok so izšli dosedaj. Ze dalj časa so v tisku Barbusse, Ogenj in Leonida Andrejeva, Povesti. Rokopisi nadaljnjih prevodov čakajo na tisk: Costcf, Tvll Ulen-spiegel: Fogazzaro. Svetnik; Flaubert, Salambo in še več drugih. V svetovno dramatiko nas uvaja krasno opremljena zbirka Shakespearjevlh dramatičnih del, za katero prevaja Oton Zupančič deset najboljših Shakespearjevih del. Izšla sta dva zvezka: Sen kresne noči, Macbeth. Sledijo jima Othello, Kar hočete. Komedija zmešnjav. Poleg Shakespearja se prevajajo tudi Ibsenove drame. Tiskovna zadruga ne goji samo lepo-slovija, marveč tudi znanstvo In poljudno znnnstvo. V ta namen ima zasnovani dve knjižici, ki nudita vsake nu inte.'i-gentu zanesljive kažipote za nadaljnjo izobrazbo ali vsakdanjo potrebo. V zbirki, Pota in cilji, ki izhajajo v okusni o-kusni opremi, ki jo je oskrbel Ivan Vav-potič, sta dosedaj izšla dva zvezka Me-likove Zgodovine Srbov. Hrvatov in Slovencev, dvojni zvezek Webrovega Uvoda v filozofijo ter pravkar Melikov Zemljepis Jugoslavije. V kratkem izide v dvojnem zvezku dr. Prijateljeva študija o Ruskem realizmu. Zbirka političnih, gospoJarskih in socialnih spisov je narastla dosedaj na 8 zvezkov. Prvi trije so socialno-zdravstvene vsebine; dr. Zalokar, o ljudskem zdravju, dr. Drč, Dojenček, dr. Demšar, Spolne bolezni, štirje zvezki so posvečeni jugoslovanskim vprašanjem: Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj, Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Dokumenti 0 jadranskem vprašanju. Čorovič, Rasa 1 vera v srbski prošlošti. Eden je posvečen pravu: Pitamic, Pravo in revolucija. Prihodnji zvezki objavijo za današnje razmere zelo aktualen spis. Nalezljive bolezni ter razprave o liberalizmu, klerikalizmu, komunizmu. Izven zbirk je skušala Tiskovna zadruga zadostiti raznim vsakdanjim potrebam z izdajo Volilnega reda za konstituanto. Volilnega reda za občine ter Zbirke vojaških zakonov SHS. V tisku s? nadalje nahaja Rešičeva Slovnica srbohrvaškega jezika. To bi bil pregled dosedanjega dela Tiskovne zadruge ter načrt za prihodnje mesece, kakor ga črpamo iz književnega poročila, podanega na občnem zboru Zadruge. Iz njega ie razvidno, da je Tiskovna zadruga v polni meri vršila svejo dolžnost ter z ozirom na težkoče v proizvajanju tiskovin in v njega draginji v prvih povojnih letih storila več kakor se je moglo od nje pričakovati. Nobena druga slovenska založba ni izdala v teh letih več ali boljših del kakor Tiskovna zadruga. Pa ne samo vsebinsko, todi kar se tiče vnanje opreme, je st orila »slovenska knjiga po Tiskovni zadrugi dober korak naprej. Ako bo izdajala Tiskovna zadruga tudi v bodoče tako hitro, potem ji dosedanja skromna gmotna sredstva gotovo ne bodo zadostovala. Do sedaj jo štela zadruga 145 članov, ki so vplačali 740 deležev. Komurkoli je mar napredek slovenske književnosti, naj podpira Tiskovno zadrugo z nakupovanjem knjig ali pa s tem, da ji pristopi kot član. Uvod v filozofijo (Napisal dr. France Veber. — Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921. —« Cena 72 K.) Živimo v časih orjaškega razvoja pri- rodoslovnih ved, katerih pridobitve brzo izkorišča moderna tehnika v prospeh civilizacije in kulture. Od dneva do dneva rastejo človeške potrebe, ki silijo tehniko vsestransko izpopolniti svoje metode, kar povzroča nov razmah in poglablanje v razne pojave prirodoslovja. Ni čuda, da nam ta tesni stik s prirodo, nje neprestano opazovanje in večno eksperimentiranje ž njo, vtisne neizbrisen pečat induktivnega mišljenja ter nas navda skoz in skoz z realističnim duhom. Svoboden gospodarski razvoj, svobodno udejstvovanje posameznika na vseh poljih, odkar smo z ujedinjenjem dosegli politično prostost, more realistično življensko in svetovno naziranje le še pospešiti. Kajti zasužnjeni narod ima prosto pot za svojo svobodo Ie v kraljevstvo idej, kamor se k svojim lastnim idealom zateka ter upa na boljšo bodočnost. Naravno, da se tudi v filozofiji zrcali realistično naziranje. Pred kratkim ie izdal marljivi vseučiliški docent dr. Fr. Veber svoj »Uvod v filozofijo, kjer vsepovsod odseva realistični duh. Kar na strani 18 okrca nemško »marburško šolo®, kateri načelujeta prvaka idealizma, globoki, a včasih temni Cohen in gibčni Natorps, oče socijalr.ega idealizma. Da zastopa Vcbcr le kritičen realizem, očiščen po raznih prirodosiovnih vedah, ter zavrača naiven realizem neukega lajika, jc razvidno in samoumevno, ker loči feno-menalni svet, kakor se nam kaže, od faktičnega fizikalnega, brezbarvnega, brezzvočnega itd. sveta. Posebno rad in v največjem obsegu uporablja Veber induktivno metodo, ki je Ie zunanji izraz njegovega induktivnega mišljenja in realizma. Svoj realizem Veber podpira s svojim objektivizmom, ki ga kaže s svojim prvim vedoslovnim zakonom logične prioritete predmeta, kakor tudi z ugotovitvijo enostranske zavisnosti doživljaja od njegovega predmeta. Vebrova aksijomatična trditev, da nI in ne more biti nobene duševnostl brez občutkov, se strinja že s starim geslom senzualizma »nihll est in intellectu, quod non prius iuerit in sensu», ki ga že najdemo pri sv. Tomažu in katerega čvrsto zastopa Locke, ker mu je duša le «tabu-la rasa*. Geslo samo pa popravlja Leib-nic s pristavkom, »nisi intellectus ipse», in tudi Veber povdarja aktivno stran naše duševnosti, posebno v mišljenju in stremljenju. Senzualizem pa tvori vir modernemu pozitivizmu, ki ga zvesto pojo na primer Comte, Laos. Rlehl, Mach etc. Da se Veber jako blizu pozitivizmu postavlja, sklepam nadalje Iz sledečih dveh činjenic: 1.) govori o metafiziki le problematično »morda* in pozitivnemu je bistveno zavračanje vsake metafizike; 2.) Veber priznava le iilozofijo kot zna- nost, kar je tudi ena izmed bistvenih točk pozitivizma. Skoraj skozi ves Ve-brov »Uvod* se vije kot »nit vodnica«: glavni njegov problem: kaj je iilozofija, ki jo končno na strani 325. opredeli: »Filozofija je znanost o duševnosti kot taki in o vseh neduševnih predmetih, ki se tudi kot taki ne dado raziskovati brez raziskovanja duševnosti kot take*. Veber s to definicijo izganja vsak misticizem, vsako teozotijo, vsako diletant-stvo iz filozofije. Doseže pa svoj cilj, da filozofiji ostro začrta njene meje, da ji točno določi predmet, katerega tvorijo vsa duševnost in neduševni predmeti, osnove, dejstva, vrednote in najstva. Doseže pa tudi, da razne osamljene filozofske discipline spravi v organski sestav. Veber ne dviga filozofije kot »kraljice vseh vcd» nad ostale vede, a je tudi ne zasužnji ostalim vedam kot «dek!o», ampak jo postavlja kot enako vredno in samostojno sestro poleg drugih ved. Jasno pa je iz Vebrovih izvajanj, da daje duševnosti kot taki prednost pred ostalimi predmeti filozofije, da tvori celo psihologija pri njem na ta način podlago celi filozofiji. Strinja se Veber tu z na-ziranjem Fr. Brentanoja (umrlega 1917), ki je vzbudil svojčas v znanstvenih krogih občno pozornost in tudi z .Martjjem umrlim 1914). Strinja pa se nadalje y intencilonalnosti in neposrednosti naše duševnosti, glede predstavljanja in vsaj delne klasifikacije duševnih dejev z Brcn-tanovim, oziroma sc opira na »graško šolo* Mcinonga, AV.Taseka, Hoflerja in Tvardovskega posebno glede sodb in dopustitev. Vendar pa Veber daleko ni ni-kak slep posnemovalec svojih učiteljev, ampak kritično presoja in izbira ter ubira samostojno svojo pot. Poleg glavnega problema, kaj jc filozofija, se jc Veber dotaknil raznih drugih' vprašanj; ocenjuje vrednost mnogih filozofskih smeri, zasti temeljito se je lotil metafizičnega vprašanja o bivanju in bistvu duše, kjer se postavlja na stališče dualizma, ki ga na svoj lasten načirt umeva. NI moj namen, s podrobno kritiko na tem mestu presojati vrednosti Vebrovih izvajanj. Hotel sem le ugotoviti, da se Vebrova filozofija sklada z današnjim realističnim duhom v življenju in v znanosti sploh; da je Veber mojster v analizi duševnih dejstev; da nc zaostaja v razsežni sintezi in v sintezi od duševnih dejev predočevanih predmetov, kar jasno izpriča njegov pomemben zakon brezčasne harmonije: da je v svojih indukcijah previden, v dedukcijah siguren, v analogijah pa skromen. Pokazal je do sedaj že veliko tvorno silo filozofiranja in nam more obetati najlepše nade, da se ustanovi na jugu »nova šola*. Dr. Simon Dolar. Priporočamo sledeče knjige: Anton Melik, Jugoslavija, zemljepisni j Naročajte spise o naši državi, ki jih opis naše države. V prihodnjih dneh iz- j je izdala Tiskovna zadruga: Anton Mc-ide v založbi Tiskovne zadruge zemlie- uk, Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovcn-pis in opis naše države, ki nc bo zanimal samo inteligence, ampak tudi širše sloje, ker bodo iz njega lahko črpati popis narodopisnih in gospodarskih razmer, ki so nam zlasti za lažne kraie še zelo t nje. Knjiga izide v dveh izdajah. Elegantnelša izdala na finem papirju in mehko vezana bo vejala 60 K, broširana, na slabšem papirja pa 42 K. cev, 3 zvezki skupaj 63 K. — Sasadin. Naš sadašnlt ustavni položaj, 16 K■ Dokumenti o jadranskem vprašanju, IS K. — Ogris, Borba za lugoslovensko državo, 32 K. — Čorovič, Rasa t vera v srp-ski prošlošti. 16 K. — Rutar Zbirka vojaških zakonov SHS, 36 K. se je dal podkupiti. Vsled podkupljivosti je bil obsojen pred boljševiškim vojnim sodiščem na 12 let ječe. lz njo so ga c fvo-bodili Denikinci, ki so ga pa takoj obsodili na smrt in ustrelili. Tajnik odeške črezvičajke je bil i9ietni miadenič, potomec. francoske emigrantske rodbine de Au-rere. Vsled njegove mladosti so ga 5 val i Benjamina. Bil je visik, vite.k, rdečeličen in nenavadno lep fant'6 črnih las in prelepih sinjih oči. Pod te lepo zunanjostjo, nad kojo je vsikdD strmel, je bila skrita redka brezsrčnost ;n brezmejna krutost, ki priča o popolni pokvarjenosti, meječi že na pateloško bolezev-ko naguenje k prelivanju krvi. Kot tajnik črezvičajke je imel opravljati samo službo zapisnikarja pri obravnavah, toda ambicijozni mladnič se ni zadovoljil s to skromno vlogo. Udeleževal se je obravnave in tako uporno zahteval obsodbe, da se mu je to vedno po-srčilo. S smejočim se naivnim obrazom je zastopal obdolžitev in člani sodišča so mu brez daljnjega ustregli, da ga niso žalili in da razvajeno dete ni zapiakalo. ako bi mu vzeli priljubljeno igračo. Več kot 600 izvršenih smrtnih obsodb je šlo skozi roke tega lepega dečka. Tudi ta deček je prišel v roke Denikincev, ki so ga vsled mladoletnosti obsodili na 12 let prisilnega dela. Ko pa so se morali Denikinci umakniti iz Odese, so vojaki pred odhodom napadli zapor in Benjamina tako pretepli, da je tri dni nato umrl vsled dobljenih poškodb. Zanimivo je tudi seznaniti se z rablji, ki so izvrševali smrtne obsodbe in mučili pri zasliševanju obtožence. Odeška črez-vičajka je imela nad 30 rabljev, ki so umorili v teku 100 dni okoli 3600 ljudi. Na dan in na rablja je tedaj prišla po ena žrtev, pri čemur je pripomniti, da so bili nekateri rablji nastavljeni samo za mučenje, drugi pa za usmrčevanje, bilo pa je nekaj Specialistov, ki so se udejstvovali vsestransko. Rablji so se rekrutirali večinoma iz zelo mladih ljudi oboiesa spola, med nji- mi sta bili five 161etni Zidovki Olga Gerš-kovič in Ida Parh. Med najbolj znanimi so bili: Vanjka. zamorec Johnston in Dora". Predno preidemo na opis njih osebnosti, naj bodo navedene nekatere splošne opazke o sovjetskih rabljih. Znano je, kako težko je bilo svojčas do biti človeka, ki bi hotel izvrševati službo rablja; da so se pa pod boljševiki dobil! ljudje, ki so z največjim veseljem prevzeli ta žalostni posel, in da so med temi aspiranti bili skoro na pol otroci, je pa skoraj neverjetno. Ne more biti kot edino privlačno sredstvo bogata mezda in posebna nagrada za vsako eksekucijo, iskati nam je zato globljih, psiholoških motivov. Predvsem bi to bila popolna amoral nost posameznikov, izrodki sadizma in pa taloško nagnenje h krvoločnosti. Na drugačen način si v nekaterih slučajih teh pojavov ne moremo razlagati. Slučaj rablja črnca Johnstona je sam na sebi zelo razumljiv: ona primitivna, pranaravna krvoločnost prebivalca afriških pragozdov, čegai predniki bivajo šele par generacij md kulturnimi ljudmi in čegar duša še ni mogla shvatiti ideje človekoljubja, pač pa se je med njimi navzela perverznih nagnenj, ki se pojavljajo neredko tudi pri prosvitljenih, kulturno visoko stoječih narodih kot elementaren izbruh in zatrte bestijalnoati. Ta črnec je lahko hladnokrvno moril in mučil bele ljudi, ki so mu bili popolnoma tuji in ki jih je v svoji notranjosti sovražil z vso silo plemenske mržnje. Razumljiva je tudi plemenska mržnja Japoncev in Kitajcev, ki so bili zelo vešči rablji odeške črezvičajke. Ravnotako se da pojmiti mržnja pod-jarmljenega Kavkazca do Rusov, ki misli, da vrši osveto, ko muči in ubija Ruse. Nerazumljivo pa je, da so se našli Zidje, ki se sicer tako boje prelivati kri, in Rusi, ki so se dali izrabiti za pobijanje svojih sorojakov. V tem slučaju gre pač samo za patološke pojave, za slepi fanatizem ali za vero v kako ideio boljševizma. Nagrade za vsako izvršitev smrtne obsodbe so znašale po 5000 rubljev. Crezvi-čajka je tedaj potrošila v treh mesecih, samo za nagrade rabljem okoli 18 milijonov rubljev! V pojasnilo in kot olajševalno okolnost je treba omeniti in konstatirati dejstvo, da so se vsi rablji brez razlike, moški in ženske, otroci in odrasli, pred izvrševanjem svojega posla opijali in so bili v času eksekucij v stanju popolne neodgovornosti za svoja dejanja. Sploh so pili neverjetno noč in dan, in redkokdaj je bil kdo izmed njih popolnoma trezen. Izjema je bila samo Dora, ki je tudi v tem oziru prednjačila vsem. Bila je vedno trezna. Sodišče samo je skrbelo, da so imeli rablji vedno dovolj pijače na razpolago, dasi je bilo ostalim vino in žganje strogo prepovedano in se sploh ni nikjer dobilo. Izmed najsposobnejših rabljev naj imenujemo samo trojico, ki je ostale prekašala v krutosti in iznajdljivosti muk. Omenili smo že rablje Vanjko, kmečkega fanta močnega in robustnega, surovega in zabitega. Ta topoumni kmečki fant je moril iz samega idijotstva in pripovedujejo, da ee je po gostilnah in kavarnah hvalil, koliko buržujev je ubil dotični dan. Govoril je navadno tako, da so ga vsi slišali in zato se je često zgodilo, da so dame omedlevale ob njegovem pripovedovanju. Rabljem so bili sploh vsi ekscesi, poboji in uboji dovoljeni tudi i/ven službe. Za kar bi drugega naravnost obesili, to se je rablju oprostilo in pozabilo. Vanjka je posebno ljubil prepire in poboje po gostilnah. Prisedši iz službe je obhodil vse lokale in povsod izzival na poboj. Tudi v pretepih je ubil marsikoga: odpuščeno mu je bilo vse. da celd uboj Izvršen nad sovjetskim častnikom so mu izpregledali. Končal pa je Vanjka svojo karijero žalostno. Ob prihedu Denikincev ni utegnil zbežati. Bil je aretiran in po potu ga je množica tako pretepla, da se je moral zdraviti dalje časa v bolnici. Ko ie ozdravel in bi bil moral iti pred sodišče. se je sam obesil v bolnici. Enak konec je čakal črnca Johnstona. Tega je po aretaciji množica na cesti tako pretepla, da je spremljajoči ga konvoj vojakov mogel rešiti od aretiranca samo krvavo maso stolčenega mesa in zlomljenih kosti. Ta črnec je prišel v Rusijo na neki amerikanski ladji in je ob revoluciji stopil v sovjetsko službo kot rabelj. Odeška črezvičaika je Johnstona naroČila iz Moskve nekoliko dni pred proglasitvijo rdečega terorja. Naročili soe ga in povabili kakor kakega slavnega ig-ralca-umetnika, da pride gostovat v Odeso. In res se je izkazal. Izmišljeval si je za obtožence med preiskavo take muke, kakor noben drugi rabelj. Dreti kožo s telesa je bilo njemu malenkost, rezati roke, noge. ušesa, nosove in druge ude človeškega telesa je bilo njemu igrača. Pri tem opravilu ni niti trenil z očesom. Vedno jc ohranil smehljajoči obraz črnca. Deloval je vsega pet tednov, toda v tem kratkem času je ubil med mukami nad 150 ljudi. Ostali rablji so ga skušali posnemati. toda nihče ni zmogel tega. kar je bilo Johnstonu igrača. Eden edini rabelj, ki je tega črnca prekašal, v krutosti in zveretvu. je bila ženska Dora. Treba je priznati, da so ženske v mučenju svojih žrtev pred smrtjo v vsakem oziru prekašale moške rablje. Z nekakim posebnim srdom, zlobo in s čudno maščevalnostjo so opravljale svoj posel, kakor da vrše osveto nad kom. ki jih je težko in kruto razžalil. dasi so videle svoje žrtve prvič v črezvičajki. Kakor je bil med moškimi prvi Johnston, tako je med ženskami prednjačila Vera Grebenjukova (z boljševiškim psevdonimom Dora). Vera Grebenjukova. hči polkovnika, rojena v Odesi v eni izmed najodličnejših rodbin stare aristokracije, je pravi fenomen in uganka žene. Bila je zelo naobra-žena. govorila je angleški, francoski in nemški, občevala je v najboljših ari Rt o-krr.*i'ših krogih in ie naravnost neverjetno. da se je lotila tega gnusnega posla. Bližji znanci rodbine Grebenjukovih pojasnjujejo ta korak nesrečne deklice s t m, da se je smrtno zaljubila v preiskovalnega sodnika pri črezvičajki. lepega Masalj-skega. Da mu dokaže, da je vredna njegove ljubezni, se je lotila rabeljskega posla in ga vršila s tako sposobnostjo in gorečnostjo, da je prekosila celo zloglasnega Johnstona. Zaradi tega se je njena rodbina popolnoma odrekla. Vera se je nato preselila k Masaljskemu in preživela vse dni in noči pri njem. Po »uradnem* opravilu sta se vozila v elegantnem avtomobilu, ali pa 6ta se sprehajala po Deri-basovski ulici. Masaljski sam je bil lep mož, Vera pa je bila naravnost prvovrstm krasotica, ki je povsod zbujala splošno pozornost. Hodila je vedno oblečena kot. oficir rdeče armade. O delovanju Grebe-njukove v črezvičajki se pripovedujejo cele legende. Kakor zver se je naslajala nad krvjo in mukami nesrečnih žrtev. Rezala jim je ušese. no?ove, pulila brade in lase. Da se dovolj oceni njena grozodejstva, je treba omeniti, da je ona v času svoje dva-in polmesečne službe ustrelila lastnoročno več kot 700 obsojencev, kojih doberšen del je še poprej mučila na skrajno zverski način. Po odhodu boljševikov iz Odese ni ni« i mislila na beg pred Denikinri. Bila pa je takoj aretirana in ko so meščani izvedeli o tem, so zahtevali, da jim vojaško sodišče izroči zločinko, da jo sami kaznujejo. Sodišče tega ni dopustilo, pač pa sc je morala Vera po parkrat na dan pokazati ljudstvu z balkona hiše. kjer je bila zaprta. Ker so se pa vedno ponavljali poizkusi. odvzeti Vero iz zapora, kjer je bila po dveh tednih pred vojnim sodiščem obsojena k smrti na vislicah. Kazen se je tudi izvršila. Tako je končala deklica, ki je po svoji lepoti, po svoji vzgoji in po prirodni nadarjenosti prekašala vse svoje sovrstnice in ki so ji bili dani vsi predpogoji, da postane koristen član družbe. Zlatorog Svoli k svojim! Poslužujte se ecBinofle domačega izdelka :0G" 717 10-4 kajti to milo prekaia v vsakem oziru sleherno tule milo. Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila. prej C. Bros v Mariboru, za Kranjsko: R. Bum in drug, LiubSiana, Gosposvatska cesta št. 7. Zlatorog Sokol L in njegov dom. (Govor društvenega staroste dr. P. Pestotnika ob otvoritven: sla\mosti gradbenega dela 8. mala 1921.) Sanje in življenska hrepenenja onih bratov, ki so postiljali zibelko Sokolu U se pričenjajo uresničevati. Mala skupina mladih, navdušenih Sokolov smo ustanovi leta 1907. Sokola 1. in takoj pričeli z icciiio telovadbo članov. 2e prihodnje leto smo pritegnili v telovadnico moški naraščaj in leto kasneje moško deco. Leta 1910. smo bili že dosti jaki, da smo mogli raztegniti svoje redno telovadno delo tudi na ženstvo. Ustanovljen je bi! ženski telovadni krožek Sokola I., ki je kaj hitro pritegnil v okrilje Sokola I. tudi ženski naraščaj in žensko deco. V nadaljnem razvoju društva vidimo dve glavni in značilni potezi, namreč vztrajnost in smotrenost. Češka st)kolska organizacija nam jc bila vedno kažipot y telesno- in nravno-vzgojnem pogledu. Prosvetnemu delu in dobri upravi smo posvečali isto pozornost kakor delu v telovadnici. Spretno društveno .vodstvo, pravi demokratski duh bratstva v telovadnici, v odborih in odsekih, ie iačil nase vrste in je blagodejno vplival na razpoloženje za sokolsko delo. Ali nas je bilo treba? Ta pomislek se Je pogosto pojavljal v prvih letih po naši ustanovitvi. Da, treba nas je bilo in podobni pokreti naj se pojavljajo vselej in povsod, kjer nastaja naravna potreba po novem življenju in po udejstvovar.iu dobrih idejnih stremljenj. Troje sokolskih društev je danes v Ljubljani in vsi imamo dela preko glave. Pred ustanovitvijo Sokola I. je bilo v Ljubijani 500 članov Sokolov s približno 60—100 telovadci. Danes se je število organiziranega članstva, tudi telovadcev in telovadk podese-torilo. Sokolstvo postaja velevažen soci-jalen činitelj .v idejni sestavi naše družbe. Sokol I. je bil živahen propagator so-fcolskc stvari. Priredil je mnogo sokolskih predavani in izletov v bližnje in oddaljene kraje, povsod je ustanavljal nove odseke, nova društva. Odločilno je posegel v vprašanja župne organizacije na Slovenskem leta 1909. Naše društvo je postalo matično društvo župc Ljubljana I. in gonilno kolo za vse delo v župi. Moje besede nai zvenijo kot izraz v trdem delu zasluženega ponosa marljivih bratov Sokola 1., ako rečem: Mislili in čustvovali, .verovali in upali smo za vse druge. Iz nas je pohajalo ono globoko prepričanje o resničnosti naših sokolskih teženj, ki je toliko potrebno, da se sprožijo plodne energije v organizirano konkretno delo. Pri izvrševanju sokolskega programa smo prvi zanesli ,v sokolsko delovanje kulturno vsebino. S prirejanjem telovadnih in upravno-prosvetnih tečajev smo vzgojili sebi in drugim novih prijateljev in sokolskih delavcev. Z zasluženim ponosom smemo danes reči: Skrb za splošen procvit je bila Sokolu I. večja in svetejša od skrbi za lastno društvo. Sokol I. je bil župi dober vodja, tudi dober vojskovodja proti našim neprijate-ljem. Danes smo v tem pogledu razbremenjeni. Delovanje župe Ljubljana I. se nahaja v sigurnem in utrjenem koloteku in Sokol I. mora odslej misliti bolj nase kot doslej, da si poskrbi doma svoje var no zavetišče, kjer se neovirano in s pol nim razmahom lahko razvija za sebe in za druge. Društveno delo v tujih prostorih in na tujem zemljišču zavisi od mnogih slučajnosti. Prospeva tam, kjer razvijajo delo v odborih in odsekih bratje odličnih sokolskih lastnosti. Osebe odhajalo, se menjavajo. Zgodovina sokolsKega razvo ja nam priča, da je mnogo nekdaj odličnih sokolskih društev padlo iz višine v večletno mrtvilo, kajti ugodne okolščinc so jih naglo dvignile, neugodne pa naglo upropastile. Stalnost v delu fn v uspehih jc zagotovljena Ie na lastni zemlji, v lastnem domu. Bratje in sestre! Danes stojite prvič na lastni društveni zemlil. Zato itnamo dovolj vzroka, da proslavimo z odkritosrčnim veseljem ta veliki dogodek v našem društvu. Pridite vi vsi, mlatii ln stari boriteiji in boriteljice za sokolsko misel, pridite vi vsi, ki spoštujete požrtvovalnost našega dela, da se kot ena velika sokolska rodbina skupno radujetno dosedanjih uspehov Sokola I. Kot priče drug drugemu obetamo, da hočemo vztrajati pri delu, prisegamo, da hočemo zlomiti vse ovire, ki nam bi jih provzro-čala površnost lastnih ljudi ali pa, ki bi pohajale iz sovražnosti in hudobije načelnih nasprotnikov. Zemlja sokolska, ti si nam sveta. Tu se bo vršilo dan za dnevom veliko delo za ideale naprednosti, demokratičnosti, telesne in moralne povzdige v našem ljudstvu. V bodočnost zrejo naše oči. Tre-notja živijo pod vtisom nebrzdane strasti, sovražijo, razkrajajo, slabijo naraven razvoj človeške družbe, jemljejo polet narodu in državi v velikih notranjih in zunanjih nalogah. Temeljna sestavina sokolstva je bratstvo, ljubezen, človekoljubje, nacijonalnost — zato sokolstvo razkrojene sile združuje, ozdravlja ln krepi, imajoč pred seboj široke, splošne cilje. Trenotia naglo zatonejo v večnosti razvoja, naš sokolski nauk pa Je uteme-lien na osnovlh človeških načelih in ta so večna. Ti mati, zemlja sveta, ki rodiš vse dobro, ki daješ novo življenje, daj da zrastejo na tem sokolskem prostoru tisoči in tisoči najboljših Sokolov in Sokolic, odličnih junakov duševnih in telesnih vrlin. Ti pa zlato solnce, izvor svetlobe in jasnosti, priča naših svetih želja in naše prisege, blagoslovi naše delo. Nesebično osrečuješ milijone; naj tudi naše nesebično sokolsko delo osreči milijone prezrtih, v zmoti in v temi živečih, naj osreči stotisoče zatiranih naših bratov, tam na severu in zapadu. V imenu Sokola 1. pozdravljam naj-iskreneje vse navzoče, ki ste izkazali našemu društvenemu slavju svojo pozornost. Prav posebno prijetna dolžnost pa mi )e, da pozdravim v naši sredi zastopnike Jugoslovanskega sokolskega saveza, sokolskih žup in bratskih ljubljanskih sokolskih društev. Zasajam prvo lopato in proglašam^ da se Je delo za zgradbo letnega telovadišča Sokolu I. pričelo. Ta lopata pa bodi tudi znamenje naše trdne volje, da hočemo vztrajati v delu, dokler si končno ne zgradimo lastnega sokolskega hrama. V to ime sreča Junaška, naše delo in vaša naklonjenost. Zdravo! Žene in znanost. Moški neprestano trde. da so žene malo sposobne za konkretne in pozitiv ne stvari ter da je pri njih bolj razvito čustvo nego razum. Kljub temu mnenju o "ženah so vedno živele žene, ki so pokazale mnogo sposobnosti za razne znanosti in celo za matematiko, torej za znanost, ki je abstraktna in teoretična. Ze v četrem stoletju po Kristusovem rojstvu, v času neoplatonizma in moderniziranja helenske filozofije, be-remo v zgodovini modroslovja o Hv-patiji, hčeri tedaj slovitega matema tika Tbeona. Oče je seznanil svojo hčer z vsemi tajnostmi filozofije, posebno matematike. Hvpatija je odšla v Atene, kjer je svoje študije nadaljevala pri največjih filozofih tedanje dobe. V Aleksandriji se je habilitirala za učiteljico filozofijo in matematike ter je imela javna predavanja, ki so bila zelo dobro obiskovana. Hypatija je napisala tudi več knjig, od katerih pa se ni ohranila nobena. Theonova hči pa ni bila samo učena ženska, temveč tudi lepa in krepostna. Imela je samo eno napako: sovražila je krščanstvo, vsled česar se je tudi zamerila škofu Cirilu, znanemu nasprotniku Julijana Apostate. Leta 415. je vdrla v hišo Hypatije razjarjena množica ter jo je ubila. Hypa-tija je večkrat služila raznim pisateljem za junakinjo romanov. Kingsley je napisal o njej debelo knjigo, znani ruski historični pisec Merežkovskij pa si je Hypatijo izvolil za model pri ustvarjanju Arsione v romanu «Julij Odpadnik*. V srednjem veku sta eksaktna znanost in stara filozofija zbujali manj pozornosti nego prej. Zato v tej dobi ni bilo velikih matematikov, šele tedaj. ko je Galilelo Galilei oživel fiziko, vidimo nastopati Marijo Aguesi (1717. do 1799.) Ta žena je žc v svojem petnajstem letu govorila šest jezikov, a v dvajsetem letu je z velikim uspehom zagovarjala 200 filozofskih tez. Na bolonjski univerzi se je habilitirala s temeljitim spisom o matematiki. V istem času je predavala v Bologni fiziko neka Laura Bassi, žena zdravnika Berazzija, Bila je jako dobra pro fekoriea, poleg tega pa tudi izvrstna gospodinja in mati. V Padovi je tiste čase predavala o fdozofiji Helena Pis-copia. ki je napisala več del o svoji stroki. Na isti visoki šoli je predavala tudi Novell a d'Andrea. ki je bila tako lepa. da je morala predavati za zave sami. da so jo dijaki lahko poslušali brez vznemirjenja. Razen v Italiji je bilo tudi v Fran ciji mnogo žen. ki so se bavile z matematiko. Naj omenimo predvsem mar kizo du Chatelot, ki si je dopisovala s filozofom Wolfom ter prva v Franciji uvedla Newtonov sistem, za kar je dobila od akademije posebno nagTado. Znana je tudi Sofija Germain, ki je korespondirala s prvakom tedanjih matematikov Gausom. kateri ni vedel, da si dopisuje z žensko. Hortenzija Lepaut je bila tako znana v znanstvenem svetu, da so jo imenovali cvet iz Japonske: hydrangea hortonsis. Tudi nekaj Nemk si je steklo zaslug na polju znanstva; imenujemo od njih gospe HeweIko, Karolino Herschel in Zim-mart. ki so se uspešno bavile z astronomijo. V novejšem času so kot znanstvenice na glasu gospe Riikraer iz Hannovera in mrs. Mitchel iz Amerike. Poslednja je odkrila doslej neznani komet. Na observatoriju v Rimu sta danes nastavljeni dve ženski, ki uživati dober glas v znanstvenem svetu: Katarina Scar-pellini in ga. Curie, ki je svetovno znana radi svojih" odkritij o radioaktivnosti. Zanimivo je dejstvo, da se večina omenjenih žena ni začela baviti z znanostjo na lastno inicijativo. Skoraj vse so se lotile raziskavanj in študij šele na poziv in vzpodbudo sorodnikov. Možje so torej tudi v tem oziru dokazali svoje prvenstvo. Boj proti Izumiteljem. Izumitelj spada med najbolj tipične pojave današnjega časa. ki »e po vsej pravici imenuje doba tehnike. Poleg pravih izumiteljev pa živi dandanes nebroj ljudi, ki si domišljujejo, da so nekaj iznašli in se na vse kriplje trudijo, da bi iz možganov izluščili kakšno »genijalno idejo*. Čas«-h sc kouiu kaj posreči* Ko pa pride revež k obla -sti s prošnjo za patent, izve v svojo veliko razočaranje, da je isto novost »iznašel* že nekdo pred rijim. Statistike nam pojasnjujejo, da imajo uradi za patentiranje v rvseh državah obilo posla, ki ga le s težavo obvladujejo. Nemški državni urad za patente je izdal poročilo, iz katerega izhaja, da število izumiteljev po vojni strahovito raste. Izumitelji postajaj > za Nemčijo prava opasnost. Leta 1920. je bilo v nemški republiki več izumov nego kdajkoli. Leta 1913. je bilo n. pr. vseh patentov v civiliziranih dr/živa h na svetu 45.532. a leta 1920. v priglasilo izume samo v Nemčiji okolu 60 tisoč ljudi. Razuma se, -da je l>il večji del teh izumov neznatne vrednosti. Nemški urad za patenti si p<~>-množitev izumov razlaga z gospodarskim razvojem države. Ker število »izumiteljev* tako naglo raste, si je Nemčija postavila za nalogo, da začne proti izumiteljem boj s poostrenimi sredstvi za patentiranje iznajdb. Odslej mora vsak izumitelj natančno opisati svoj izum. Taksa za patentiranje je zvišana od 15 na 60 mark. Vsak izumitelj pride pred strokovno komisijo, kjer mora prestati izkušnjo v svoji stroki. Nemčija upa. da se bo na ta način najprej in najlažje odkrižala velikega števila tehničnih amaterjev, ki nadlegujejo svet z malovrednimi iznajdbami. Pri nas imamo hvalabogu. pred »i/.-« umitelji* nekoliko več miru; manjka nam pa zato žal tudi pravih izumiteljev. A £ ►Ti m Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih JUTRO" Primarij dr. Hugon RobK mnogoletni asistent univerzitetske klinike za kožne in spolne bolezni prof. dr. Matzenauerja v Gradcu ordinira v Mariboru, Prešernova ulica 2, li, nadstr. Od 14. (2) dO 16. (4). 826 3—i I. SANDRIN LJUBLJANA 244 26-11 Velika zaloga P°dplatov, gonilnih vsakovrstnega jermenov in boksa na debelo Mestni trg 6. Nove knjige! Nove knjige! SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42-—, po pošti K 2-60 Teč. Anatole France, PIngvinskI otok. Roman. Broš. K 42—, Tez. K 52—, po pošti K 2-40 Teč. Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarlja. Pesmi za otroke. Vez. K 16'—, po pošti K 1-40 Teč. 209 15 I t H. 6. ^r.i mirni iiiiii imunimi »mirnimi i »i ?rr ■H k O a £ Trgovina z Nemčijo! TRIGLAV, G. m. b. H. DRESOEN-A, ZinzendorferstraBe 2b. Brzojavni naslov: Triglav, Dresden. Telefon št. 10.510. 379 Največje ugodnosti! 6-6 'Hmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiii »ttt n r « "8 O n Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru"! SL občinstvu nljudno naznanjam, da sem svojo specialno 823 urarsko delavnico na noro preuredil. Popravila se izvršujejo točno pod jamstvom. Cene zmerne. lepa Izbira švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. Edvard Škopek, Mestni trg 8/11. strokovni urar, absolviran urar tehniške šole v Karisteinu Gradbeno podjetje B.Tonnies, družba z o. z. naznanja, da se je preselila stavbena pisarna iz Dunajske ceste št. 35 Bajeve ilics na MM Ljubljanske kreditne banke Telefon št. 563. 0 Ali ste že poslali na-: roenino za „Jutro" Trinadstropna hiša v Ljubljani na prometnem kraja v sredini mesti se proda. Podrobnosti pove pisarna dr. Otona Fetticha, Sodna ulica itev. li v Ljubljani. 824 V neizmerni nesreči, t katero je naja pahnila pretežka izguba najinega preljubljenega, nepozabnega, edinega sinčka nama je doilo toliko izrazov resničnega sočutja, da je nama nemogoče vsakomur posebej izreči svojo zahvalo. Izrekava tem potom najprisrčnejčo zahvalo vsem. Osobito se zahvaljujeva g. dr. Dereaniju za požrtvovalno pomoi t bolezni, g. dr. Karbi za začasni prepust grobnice, posebno za-hvalo sva dolžna uglednemu ravnateljstvu tovarne na Perovem, rodbinam gg. inž. Weinlicha, Prezelja, Šlegla, Penka, Šijanca za pomoč in tolažbo, gg. pevcem za ganljivo žalostinko, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem onim, ki so spremljali najinega predragega otročička na poslednji poti, zlasti njegovim malim prijateljčkom. V Kamnika, dne 10. maja 1921. 828 Neutolažljiva: Dr. Fran Trampnž, odvetnik oče. tfiljutlaa Trampni mati. intedFJirosloi^sil «9 U je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! t 6. F. luraseb nglaževalec glasoTirje? v Ljubljani Wolfova ulica 12 f^mijem nglaševacja ter popravila glasovirjcv in harmonijev specijeliio strokovno, točno in ceno. 435 52-27 Zdraviliiie 813 LJUTOMER. o« vos* j« od 1. Junija do 15. septembra Naravne ogljikovo-kisle kopeli Prospekte raspoiilja in pojasnila daje ravnateljstvo ali osebno Anontna ekspedicija »JADRAN", Maribor. Hugh Conway: Iz teme 56 v luc Roman. Za trenutek se je obotavljal, nato pa je iztegnil roko. Vrata so bila zdaj odprta. Skozi nje sem mogel videti množico odurnih, lupežni-ških obrazov — obrazov njegovih sojetnikov. Slišal sem glasove radovednosti in začudenja. Duhal sem ostudne vonje, ki so prihajali iz tega strašnega brloga nabito polnega z umazanimi ijudmi. In na takem kraju, v taki družbi je bilo olikanemu in izobraženemu -človeku usojeno preživeti poslednje dni svojega življenja. Grozna kazen! in vendar je bila zaslužena. Ko je z iztegnjeno roko stal tam na pragu, sem to čutil. Ta človek je bil mori-ec. Čeravno me je njegova usoda genija, mu nisem mogel podati roke. Moja zavrnitev je bila morda osorna in kruta vendar mi tega ni bilo mogoče storiti. Videl je, da se mu nisem odzval. Rdečica od sramote se mu je prikradla na obraz, sklonil je glavo in se obrni! proč. Vojak ga je prijel surovo za roko ter ga sunil čez prag. Tedaj se je obrnil in se ozrl name s pogledom, ki me je še dolgo časa strašil. In tako je gledal, dokler se težka vrata niso zaprla ter ga za vedno skrila mojim očem. Skoraj slabo mi je bilo, ko sem se obrnil proč; morda mi je bilo žal, da sem mu povečal sramoto in kazen. Poiskal sem prijaznega stotnika, ki mi je zastavil častno besedo, da bo vsak denar, ki ga mu izročim za jetnika, tudi zanj potrošen. Dal sem mu precejšno vsoto denarja in upam samo, da ga je vsaj en del prišlo do njegovega cilja. Nato sem našel tolmača ter mu naročil, da naj takoj preskrbi konje in napreže. Hotel sem brez vsakega odlašanja odriniti nazaj na Angleško in k — Pavlini! t »j? t- * * Čez pol ure je bilo vse pripravljeno. Stopila sva z Ivanom na voz in jemščik je zavihtel svoj bič; konji so se zagnali v tek, zvončki so za-žvenketali in izginili smo v temo začenši pot, ki je bila tisoče milj dolg-ga. Šele zdaj, ko sem zaioprnel, da bi bil zopet doma, sem občutil strašansko razdaljo med seboj in svojo drago. Cestni ovinek je kmalu skril mračni ostrog našim očem, ampak šele, ko smo bili milje in milje daleč, se mi je duh zopet nekoliko zavedal, in cele dneve je še trajalo, da sem nehal vsaki hip misliti na oni grozni kraj, kjer sem našel Cenerija in kamor je zopet moral, ko je bil moj opravek ž njim pri kraju. Ker pričujoča knjiga ni potopis, ne bom ponavlja! opisovanja svojega potovanja. Vreme je bilo malone ves čas ugodno, ceste so bile v dobrem stanju. Vsled svoje nepotrpež-Ijivosti sem potoval malone noč in dan. Strašil se nisem nobenih stroškov; moj izredni potni list mi je preskrbe! konje, ko so morali drugi potniki nanje čakati — z velikimi nagradami sem dosegel, da je bila hitrost konj kar največja. V petintridesetih dneh smo zavozili pred Motel Rusija v Nižnjem Novgorodu s tarantasom, ki je bil tako razbit, da bi še ena postajna razdalja prejkone končala njegovo delo na tem svetu. Podaril sem ga vodniku, ki ga je, menim, na mestu prodal za tri rublje. Iz Nižnjega po železnici v Moskvo, iz Moskve v Petrograd. V glavnem mestu sem se le toliko ustavil, da sem posetil lorda — ter se mu še enkrat zahvalil za vso pomoč. In vzemši prtljago, ki sem jo pustil tam, sem odrinil proti domu! Na povratu iz Irkutska sem dobil Priscilina pisma v Tomsku, Tobol-sku in Permu, in prav zadnje dni pisane v Petrogradu. Priscila mi je sporočala, da je vse dobro- in v redu; vzela je svojo varovanko v De-vonshire. Ker je bila iz tega okrožja doma, je veliko dala na njegove vrline. Bivali sta v nekem mirnem, pa prijaznem kopališču ob severni obali in Priscila je zatrjevala, da je Pavlina zvetela kakor roža in je bila videti tako razumna kakor gospod Gilbert. Ni čuda, da sem po teh poročilih še bolj koprnel priti zopet domov — hrepenel ne samo zopet videti svojo ženo, ampak videti jo tudi tako, kakor je še nikdar nisem videl, s povrnjenim duhom. Ali se me bo spominjala? Kakšen bo sestanek? Ali se me bo naposled naučila ljubiti? Ali je mojih križev in težav konec, ali se šele prično? Na taka in enaka vprašanja sem mogel dobiti odgovor samo doma. Navsezadnje zopet doma! Kako bo prijetno biti zopet med svojimi rojaki. Ves zagorel sem od vetra in solnca, brada mi je mogočno zrast-la, tako da sta me eden, dva znanca, ki sem jih srečal ob prihodu v London, komaj spoznala. S tako zunanjostjo se pač nisem mogel nadejati, da bi vzbudil v Pavlini kake spomine. S pomočjo britve in nove obleke sem se kmalu izpremenil v prejšnjega človeka, nato pa sem pohitel k ženi, ne da bi obvestil Pavlino o vrnitvi. Kaj je vožnja preko Angleške v primeri s potjo, ki sem'jo pravkar dovršil? In vendar se mi je tistih borih stoinpetdeset milj dozdevalo tako dolgih kakor tisoč pred mesecem dni. Zadnje milje sem se moral peljati s pošto, in akoravno so me vozili štirje iskri konji, se mi je vsaka posamezna milja videla malone tako dolga kakor pot od ene sibirske postaje do druge. Ampak pota je biio navsezadnje vendarle enkrat konec. Pustil sem prtljago na pošti in sem se z utripajočim srcem podal iskat Pavlino. Napoti! sem se na naslov, ki mi ga je podajalo Priscilino pismo. Hiša je L/šla mirno, majhno poslopje ob zaraščenem drevju, z zložno se na-gibajočim vrtom spredaj, polnim po- znih poletnih cvetlic. Kozji parkeljci so se ovijali po verandi, velike soln-čnice so se dvigale iz gredic in vrtni nagelji so oslajali zrak. Ko sem čakal, da mi odpro vrata, sem imel čas odobravati Priscilino izbero kraja. Vprašal sem po gospej Drew. Ni je bilo doma — odšla je pred nekoliko časa z doma z mlado gospico, in se ne povrne do večera. Obrnil sem se in jih šel iskat. Bila je že rana jesen, pa listje ni kazalo nobenih znakov venenja. Vse je bilo še zeleno, sveže, lepo. Nebo je bilo brez oblaka in rahlo balza-mičen zrak mi je pahljal lica. Postal sem ter se oziral, kam bi šel. Daleč pod menoj je ležala mala ribiška vas; hiše so se gnetle ob ustju šumeče reke, ki je pritekala po dolini in se veselo izlivala v morje. Na obeh straneh je bilo strmo skalovje, za njimi proti notranjščini pa hribi, pokriti z gozdovi. Pred menoj se je razprostiralo mirno, zeleno morje. Prav lep je bi! prizor, a sem se obrnil od njega. Videti sem hotel Pavlino. Dan je bil prekrasen in senčnati gozdovi in šumeča reka so morale zamikati vsakogar. Pod2l sem se po strmem hribu navzdol ter hodil po bregu navzgor; vesela reka je plesala mimo mene ter gnala krasno rjavo šotasto vodo v tisočerih malih slapovih, ko je hitela in se penila okrog velikih skal, ki so ji ovirale pot. Hodil sem ob vodi malone miljo daleč, zdaj stopajoč čez mahovito skalovje, zdaj bredoč skozi prapret, zdaj si delajoč pot skozi vitke leskove veje — kar sem vzrl na odprtem kraju na nasprotnem bregu dekle, ki je sedela in skicirala. Hrbet je imela obrnjen proti meni, ampak tako dobro sem poznal vsako kretnjo one zale postave, da sem bil prepričan, da je bila moja žena. Ako bi bil potreboval še nadaljnjega potrdila, mi je bilo samo treba pogledati njeno spremljevalko, ki je sedela v njeni bližini in očividno dremala nad neko knjigo. Tisto ovojno Priscilino ruto bi bil spoznal na milje daleč — zakaj podobne nisem še nikjer videl. Akoravno mi je težko delo, sem vseeno sklenil, da se jima ne pokažem. Predno bi se sestal s Pavlino, sem hotel govoriti s Priscilo, da se po njenem sporočilu ravnam za naprej. Vzlic sklepu pa sem se udal skušnjavi, da bi se bolj približal — z mesta, kjer sem stal, ji nisem mogel videti obraza — in plazil sem se korakoma, dokler nisem prišel sli-karici malone ravno naproti. In tam sem na pol skrit od grmovja obstal in jo po volji opazoval. Barva zdravja ji je prevevala lica, zdravje je bilo videti v vsaki kretnji in ko se je obrnila ter spregovorila nekaj besedi spremljevalki, sem videl pogled in nasmehljai, da mi je srco. od veselja poskočilo. Zena, h kateri sem se povrnil, je bila vse drugo bitje kakor dekle, ki sem se ž njo poročil. Ozrla se je ter pogledala čez reko. Prevzet od radosti sem stopil docela iz svojega skrivališča. Najine oči so se srečale preko reke. Na en ali drugi način se me je morala spomniti. Moj obraz ji je moral biti znan, četudi samo iz sanj. Izpustila je svinčnik in skicovno knj-žico ter skočila pokonci, predno sem slišal Priscilin vzkiik iznenade-nja in začudenja. Stala je tam in me gledala, kakor da bi pričakovala, da jo ogovorim ali pridem preko, stara služabnica pa mi je pošiljala pozdrave čez šumečo reko. Ako bi se hotel umakniti, je bilo zdaj prepozno. Našel sem prostor, kjer sem mogel čez vodo, in v dveh treh minutah sem bil pri njima. Pavlina se ni ganila, Priscila pa mi je prihitela naproti ter mi malone odtrgala roke. «Ali se kaj spominja — ali m; pozna ?» sem zašepetal, ko sem se ji izvil ter stopal proti ženi. «še ne, ampak bo. Prepričana sen da bo, gospod Gilbert». (Dalje prihodnjič.) I IS Mali oglasi, i _!* poštena, ki zna tudi nekoliko 11 kuhati se sprejme. Plača (lobra. F. Batjel. Ljubljana, Stari trg štev. 28. 821 2-2 Ure, zlatnino in srebrnlno 161 kupite najcejene pri tvrdki 62—33 losn Pafiiž, Lioisljisns, Stari trg ZO. PiBSfeHFSlia !l) 1&- ska delavnica n^fS; se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 55 52—36 Švicarske ure, zlatnine ln srebrnlne uudi strokovni urar F. Korošec, Ev. Flo-rljana ulioa 31. Vsako popravilo se izvrši restao z garancijo. Staro zlato in srebro se name v zameno. 227 52—34 Sncnnri izurJen »trojeplaeo, išče UuUUUj za popoldan posla v kaki pisarni »li kaj drugega primernega, tadi vzame na riom pismena dela za pisalni stroj. enjeue ponudbe pod „Vesten" na upravo tjutra». 791 2—2 io imlofi© mut-tovarne MOOT! sa predais na drobno ima JEŠi \tSCS-SAVA. 814 -Naistarejia ipesSiešfs&a tvrdka v Sloveniji- BHSSEZižžSSHiiEIHSaBOB J Uubliana GER špgfflcjjska plssroa Jesenice Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni a promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. j-3 Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. H Brzojavi: Ranzinger. 781 52 In teror ban telefon 60. Več rabljenih i, sivaiii strojev in jnbnii v dobrem stanu se IbnllV eeno proda: Ljubljana, Karlovška oesta 4. Ogleda se lahko vsak dan od 12,—2. pop. 773 10-3 ft. Za gonje dni z motorjem £16 se priporoča po najnižji ceni. 3. Pucitar, Poljanski nasip ZZ/I. Velika zaloga in po ceni: DioholBsa, otrošhi in razni PBMfifea vrstaldell F. Ljubljana, Stari trg Z8. Zt ilrokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroii vpopraTO. Slebanldsa delavnica, Karlovsfea cesta 4. 774 10—3 COSUUCH-LINE (prej Austro>Amerikana) TRST-AMERIKA prevaža potnike v New-York redno trikrat, _______ v južno Ameriko po enkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov Simon Kmettec, slavni zastopnik za Slovenijo v LlnlljSnl, Kolodvorska olica it. 26. P. t. potniki, ki se žele voziti z brzoparnikom »President Wilson» na dan 18. junija v New-York, sprejemajo se še do 10. junija 1.1. 714 37-4 DELNIŠKA TISKARNA d.0. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. tn ts—12 Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce ln obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva Umetniške tiskovine, barootiske vseh vrst Izvršuje tiskarna, ki je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materija-lom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško os LASTNA KNJIGOVEZNICA izvršuje knjigoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrste M ■ H Kupujte nove ?! a a Tiskovne zadruge: D. Fajgel, Tik sa fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstiijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2 K reč. A. Novačan, Vele j a. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 1-SO ved Shakespeare - Župančič, Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 1-80 več. lika Waschtetova, Pravljioe. Z večbarnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti K 1-80 več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ui. 6, Gramofone, plošče, gotibene avtomate, igle, peresa, posamezne dele edino pri tvrdki 562 45 Ljubljana, Sodna, ulioa S. delavnica za vsa popravila io droge precizne rceftaiiita t Moja nenadomestljiva, preblaga ženka me je po kratki, nekaljeni zakonski sreči za vedno ostavila. Nepozabno mojo družico prepeljemo v pondeljek 16. t. m. ob po! II. uri iz hiše žalosti Ciril-Metodova ulica št. 12 na Glavni kolodvor v svrho prepeljave v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v torek dne 17. t. m. ob 16. urS na pokopališče k Sv. Križu. V Maribora, dne 14. maja 1921. Karel Golob dirigent Jadranske banke 826 in ostali sorodniki.