SVOBODNA
SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • STEY. (N°) 50
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 15 de diciembre - 15. decembra 2011
SANJAMO NAPREJ?
Nova vlada še v zraku
TADEJ SADAR
Ko so se bližale tokratne volitve, sem napovedal, da bom komentar v primeru zmage Pozitivne Slovenije končal v dveh stavkih, ki naj bi se glasila nekako tako: »Dragi Slovenci, živimo v demokraciji, v kateri moramo spoštovati večino, ki je izvolila zmagovalca, o katerem je bilo povedano vse. Ko boste s prstom iskali krivca za položaj, v katerem boste že čez eno leto, pa pokažite nase.« ...
Za začetek bi bilo dobro, da vsi razmislimo, zakaj smo tako čustveno vpleteni v zmago ali v poraz svojega kandidata. Odgovor na to sem našel v odličnem članku časnika Finance, ki je pripravil intervju s športnim psihologom Matejem Tušakom. Takole pravi: »Pretirano poistovetenje s kandidati je škodljivo ... Kdor se s svojim političnim favoritom pretirano poistoveti, zlahka spregleda njegove napake in še lažje presliši morebitne tehtne argumente nasprotne strani.«
Ta ugotovitev pravzaprav ne velja samo za nazaj, ampak tudi na splošno. Zdi se, da se preradi osebno vežemo na predstavnika stranke, ki je po navadi predsednik in nato skupaj z njim raziskujemo ozadje zarote, ki je rezultirala poraz, na primer. Da ne bo pomote, ozadja še kako obstajajo, kdor ob tem zamahne z roko, je močno naiven. Na drugi strani pa je tudi res, da sta bili dve desetletji dovolj, da bi se tega lahko naučili vsi, in da bo vedno manj manevrskega prostora za kakršnekoli izgovore.
Ko smo že pri ozadjih ... Spet se je pred našimi očmi zgodil politični umor, ko so postavili povečevalno steklo na zgolj etično dvomljivo potezo enega od kandidatov. Pri tem bi bilo potrebno raziskati prefinjeno povzemanje drugih medijev, ki očitno še vedno delujejo dovolj usklajeno, da zmorejo pridodati tistih nekaj nujno potrebnih odstotnih točk. Kot sem že večkrat zapisal ... tudi novinarji bodo nekoč odgovarjali za tisto, kar so naredili ali opustili.
In še o nečem bi rad spregovoril. Po mojem mnenju gre v primeru tokratnega zmagovalca za Pirovo zmago, saj bo moral v svojem mandatu potegniti veliko zelo nepriljubljenih potez. Čas uspehov, ki so temeljili na posojilih, je dokončno minil. Prihaja čas, ko bomo šparali za nazaj, pa še za sproti, in ne za naprej, kot običajno počnemo. Ob tem so razni vlaki, o katerih se je toliko govorilo zadnje čase, vse bolj iluzija. Države evropske skupnosti bodo vse bolj zazrte same vase. Prejšnji mesec je avstrijska centralna banka na primer naročila, naj banke omejijo čezmejna posojila.
Kako resna je evropska finančna realnost, pričajo naslovi, ki jih zadnje mesece srečujemo v ugledni reviji The Economist; »Kriza v območju evra se spreminja v paniko ... Tveganje, da valuta razpade v nekaj tednih, je zaskrbljujoče visoka ... Evropski voditelji še vedno lahko preprečijo apokalipso, vendar le, če bodo delovali pogumno in hitro.«
Pred nekaj dnevi je evropski komisar za gospodarstvo izjavil: »Območje evra ima deset dni, da se ohrani«, poljski zunanji minister pa je v dramatičnem govoru pozval svojo sosedo: »Rotim Nemčijo. Gre za vaše in naše dobro, da pomagate evro območju preživeti. Zelo dobro veste, da lahko to storite vi in nihče drug. Verjetno bom prvi poljski zunanji minister v zgodovini, ki bo izrekel stavek: 'Manj se bojim nemške moči kot pa nemške neaktivnosti'.«
V	predvolilnem obdobju so redki upali natakati čistega vina, večina je zbujala lažne upe. Seveda lahko razumemo zakaj, ljudje pač volijo s trebuhom in ne z glavo. Od tod tudi tolikokrat slišani stavek ob objavljenih rezultatih: »Danes so dovoljene sanje«, že pa se pojavlja tudi nadaljevanje: »Jutri pa bo čas za streznitev«.
In ta jutri je že danes, ko moramo pozabiti na tisto, kar nas ločuje, in se pripraviti na pojutrišnjem, za katerega se bojim, da je prišel že včeraj, kajti sedanjost se nam sesuva. Pa resnično ne želim strašiti s prihodnostjo, ne morem in ne smem pa molčati o tem, kar na tihem slutimo vsi, da prihajajo težki, zelo težki časi. Toda, če bomo znali stopiti skupaj, jih lahko pričakamo brez strahu in preživimo z nasmehom na ustih.
Samo vezi, ki jih bomo s sodelovanjem spletli med seboj, lahko rodijo nekaj novega. Vez sodelovanja v sebi nosi sporočilo dobrohotnosti, torej dobrega, ljubezni, če hočete. In to je srčika predvolilnih obljub o vrednotah. Zdaj se bo pokazalo, in to zelo očitno, kdo je pri tem mislil resno.
Vseeno je, kje bodo sedeli poslanci, ki so izvoljeni v tokratno sestavo. Če ne razumejo teh besed, bo z njimi pometel čas in to veliko hitreje, kot morda mislijo sami.
Pa še nekaj:
V	knjigi psalmov je vrstica, ki mi vsakokrat pripleše pred oči, ko se srečam z zagreto politično razpravo: »Ne zanašajte se na zemeljske veljake, na ljudi, ker pri njih ni rešitve.«
Pomenljivo se mi zdi, da smo prav na volilno nedeljo v božji besedi brali tudi naslednje vrstice: »Usmiljenje in zvestoba se bosta srečala, pravičnost in mir se poljubila; zvestoba bo pognala iz zemlje in pravičnost se sklonila z nebes. Gospod bo dal blagoslov in naša dežela bo obrodila svoj sad.« Vse to je obljuba Tistega, v katerega verjamemo, čeprav eni tako, drugi drugače.
Že mogoče, da je slišati obrabljeno in nesodobno, nič manj pa zato ni resnično, Skup' držimo, pa bo šlo.
(Radio Ognjišče)
Državna volilna komisija (DVK) je ta torek, 13. decembra objavila končne neuradne izide predčasnih držav-nozborskih volitev, ki so potekale 4. decembra. Izidom glasovanja so prišteli še glasovnice iz tujine, ki pa razmerja med političnimi strankami, ki so se uvrstile v parlament, niso spremenile. Državna volilna komisija je tudi sprejela ugotovitveni sklep, s katerim je ugotovila, katere liste kandidatov so na predčasnih volitvah dosegle najmanj štiri odstotke glasov na ravni države. Sklenila je tudi, katere kandidatne liste se upoštevajo pri delitvi mandatov.
V	državni zbor so se uvrstile stranke Pozitivna Slovenija, ki jo bo zastopalo 28 poslancev, SDS s 26 poslanci, SD z desetimi, Lista Virant z osmimi, DeSUS in SLS s po šestimi ter NSi s štirimi poslanci. Vse ostale stranke parlamentarnega praga niso presegle.
V	končne izide so poleg glasovanja na rednih voliščih zajeti tudi rezultati glasovanja v tujini, po pošti iz Slovenije ter glasovanja zunaj kraja stalnega prebivališča. Po podatkih DVK je na diplomatsko-konzu-larnih predstavništvih glasovalo
Gregor Virant
3925 volivk in volivcev, ki so največ glasov, 29,27 odstotka, namenili stranki SDS. Za relativno zmagovalko volitev Pozitivno Slovenijo je na veleposlaništvih glasovalo 20,60 odstotka volivcev, na tretje mesto pa se je uvrstila Nova Slovenija, za katero je glasovalo kar 20,45 odstotka volivcev.
Nekoliko drugačno sliko kaže glasovanje po pošti iz tujine, saj je 6853 volivcev, ki so glasovali na ta način, Pozitivni Slovenijo namenilo 26,94 odstotka glasov, stranki SDS 19,52, SD pa 12,89 odstotka. Medtem je predvideni novi mandatar Jankovič že začel pogovore za oblikovanje nove koalicije. Na dialog je povabil domala skoraj vse stranke, seveda z različnim uspehom. Začetno položaj ni najbolj rožnat. O kaki veliki koaliciji (ki naj bi vključila Pozitivno Slovenijo in SDS) ni govora, saj
je že glede kraja za sestanek med Janko-vičem in Janšo prišlo do nesoglasja.
Jankovič je povabil v vlado tudi Novo Slovenijo, a je Ljudmila Novak to sodelovanje zavrnila. Predsednica NSi je pojasnila, da se z Jankovičem v nekaterih programskih stališčih celo strinjajo, denimo o potrebnosti reform. Ne strinjajo pa se na primer glede gospodarstva, umika države iz podjetij, prav tako glede dviga DDV. Glede zadolževanja države imajo podobne poglede, »vsaj tako pravi Jankovič«. Navzkriž pa so si bistveno glede vrednot.
Prav tako je sodelovanje v vladi zavrnil predsednik SLS Radovan Žerjav. »Naši volivci so preprosto izrazili željo nam, ne komu drugemu,« je dejal Žerjav. »Do teh volivcev, ki so nam dali glas, bi bili nekredi-bilni in neverodostojni, če bi vstopili v to koalicijo,« je pojasnil.
Pač pa o pogojih za vstop razpravljajo v svetu Državljanske liste Gregorja Viranta. Prava pogajanja pa se bodo začela šele potem, ko bo predsednik Türk uradno poveril Jankoviču mandat za sestavo vlade.
Kako do nove vlade?
Po objavi uradnih izidov predčasnih parlamentarnih volitev, ki naj bi bili predvidoma znani do tega četrtka, 16. decembra, se lahko začnejo postopki za konstituiranje novega državnega zbora.
Kot veleva ustava, se mandatna doba prejšnjega državnega zbora konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike, in sicer najpozneje 20 dni po njegovi izvolitvi, torej najpozneje do 24. decembra. Za pripravo prve seje bo moral poskrbeti dozdaj-šnji predsednik Ljubo Germič. Po poslovniku državnega zbora mora predlog dnevnega reda prve seje vsebovati imenovanje predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, potrditev mandatov poslancev in izvolitev predsednika državnega zbora, lahko pa tudi izvolitev podpredsednikov državnega zbora ter imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter imenovanje generalnega sekretarja državnega zbora. Prvo sejo državnega zbora do izvolitve novega predsednika vodi najstarejši poslanec.
Predsednik republike po posvetovanju z vodjami poslanskih skupin državnemu zboru predloži kandidata za predsednika vlade, in sicer najpozneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora, lahko pa seveda tudi prej. Mimogrede, predsednik republike Danilo Türk je že v oktobrskem intervjuju za časnik Delo dejal, da bi bilo lepo, če bomo imeli volitve nekaj dni pred Miklavžem, da se parlament konstituira do božiča, nova vlada pa okrog svetih treh kraljev. Kakor koli že, potem ko predsednik republike predloži kandidata, se v državnem zboru opravijo volitve za novega predsednika vlade,
in sicer najprej v 48 urah in najkasneje v sedmih dneh po vložitvi kandidature. Poslanke in poslanci ga volijo na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46. Običajno predsednik republike za mandatarja predlaga predsednika zmagovite stranke.
Če kandidat za mandatarja za sestavo nove vlade ne dobi potrebne večine glasov, ima predsednik republike na voljo največ 14 dni, da predloži istega ali drugega kandidata. Predlagajo ga lahko tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je vloženih več kandidatur, se o njih glasuje posamično. Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predsedniku državnega zbora predložiti seznam ministrov, nato se začnejo njihova zaslišanja pred delovnimi telesi in šele takrat, ko jih kandidati uspešno prestanejo, o seznamu ministrov glasuje državni zbor. Ko je ta potrjen z absolutno večino glasov, je imenovana nova vlada. Do nove vlade lahko torej pridemo v nekaj tednih ali pa mesecih, odvisno, kako hitro in gladko bodo tekli postopki.
beri...
ANDREJ KOBAL V NUKU.................3
60 LET BALANTIČEVE ŠOLE..............3
MENDOŠČANI PELI UKRAJINCEM .4
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Kobalova razstava v NUKu
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Sporočilo, da je v Narodni in univerzitetni knjižnici zanimiva razstava, ki bi lahko marsikoga zanimala, me je napotilo v to Plečnikovo monumental-no mojstrovino.
Vstopno stopnišče mora presenetiti kar vsakega,ki se napoti v glavno čitalnico. Še preden sem se začel razgledovati, mi je padla v oči vitrina z deli letošnjega 90-letnika Zorka Simčiča. No, sem si mislil, nekaj sem pa le še ujel od NUKovega poklona akademiku Zorku (čeprav sem zamudil najbolj prijetni del: družabni, osebni stik).
Še malo naprej pa spet vitrine, ki so vsebovale knjige in revije založbe Mladika iz Trsta. Tudi zanje je bil razlog okrogla številka, 50 letnica izdajanj del pretežno zamejskih avtorjev. Tudi tu sem pomislil na lepo druženje ob odprtju.
Ko sem končno le prišel do Plečnikovega hodnika, sem zagledal razstavo o dr. Andreju Kobalu (1899-1988; 4 x dr.!). Avtorica Helena Janežič je na osmih panojih predstavila življenje in delo tega zanimivega človeka. Že samo življenje v mladosti je ena sama novela, roman, kaj šele potem, ko je stopil v vojaške enote ZDA. Vse to in še marsikaj je sam popisal; te knjižne izdaje so bile tudi v vitrini (marsikatera knjiga še nosi NUKovo registrsko oznako, kise začenja s črko D - da so jo hranili v posebnem oddelku, ki ni bil dosegljiv navadnim državljanom LRS, SRS ali SFRJ,).V vitrini so tudi tri diplomske naloge, ki obravnavajo enega najznamenitejših rojakov iz Cerknega.
Najbolj pa mi je padel v oči podatek, da je Ko-
balov sorojak Štefan Rutar, po domače Dreškov, namestil marsikaj na svojo spletno stran www.rutars.net (na njej je še mnogo drugih podatkov o Cerknem in njegovih prebivalcih).
Kar mrzlično sem se lotil branja Kobalove avtobiogra-fije Svetovni popotnik pripoveduje. O prvi svetovni vojni in avstro-ogrski armadi, o fašističnih zaporih, o delu med izseljenci v ZDA in študiju na raznih univerzah, pa potem o raznih ameriških vojaških zadolžitvah, pri katerih je prišel na taka mesta, da je lahko vplival na pr. na delovanje zavezniških bombniških napadov ter tako uspel rešiti Ljubljano pred bombardiranjem.
Poštar, računovodja, urednik in pisec v razne publikacije, dramatik, predavatelj in še marsikaj. Med njegovimi deli je vzbudil pozornost naslov komedije, kar me je napotilo k delu Marjana Pertota Slovensko gledališče v Argentini. Res: Denar so v režiji ge. Eme Kessler igrali v Slomškovem domu leta 1981 in ponovili v Hla-dnikovem domu. Takrat bi moral biti navzoč tudi dr. Kobal, ki pa je zaradi zdravstvenih razlogov moral odpovedati obisk. O delu mi je v spominu ostala govorica, v katero je avtor vpletel takratno (1920-1930) mešano slovenščino izseljencev v ZDA. Takrat mi še ni prišlo v zavest, da je bila na pohodu tudi že »slovežanščina«
Iz (do sedaj) prebranega je razvidno, kaj vse lahko človek doseže, če zna uporabiti svoje talente. Dr. Kobal je k temu dodal še dva očetova nasveta, ko je odhajal v Ameriko. Tudi oče je bil več let na delu v Ameriki, zato mu jih je povedal kar v angleščini. V slovenskem prevodu bi se glasila: Obdrži čist nos! (ostani pošten) in Ne šč... proti vetru!
Zadovoljen sem bil: tri razstave na en mah. To pa je »kšeft« (»biznis«, če uporabim manj arhaičen, a prav tako 'slovenski' izraz).
GB
Bariloche v Mojstrani
Mnogi slovenski izseljenci so v preteklih desetletjih po vsem svetu ponesli svojo ljubezen do gora in ustanavljali slovenska planinska društva. Njihov pomen pa je bil precej večji, saj ta društva še danes predstavljajo jedro slovenske skupnosti v posameznih tujih krajih. To velja tudi za društvo v Barilochah v Argentini, ki letos praznuje 60 let.
Ob 60. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva Bariloche in ob 50. letnici slovenske šole Jakob Aljaž, ki ga je ustanovilo društvo, so v slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani odprli razstavo, s katero prikazujejo delo društva. Spremlja pa jo tudi fotografska razstava duhovnika in gornika Franceta Urbanije, ki je leta 1996 s slovenskimi planinci v Barilochah praznoval 45 let njihovega organiziranega delovanja.
V času, ko so mladi iz Evrope bežali pred komunizmom, so argentinske oblasti v državo sprejele vse, ki niso mogli v Kanado ali Združene države Amerike. Tako so v ravninsko in pozidano velemesto Buenos Aires pribežali tudi številni Slovenci. Kot ljubitelji gora so se številni raje preselili v hribovite Bariloche, je za STA povedal nekdanji dolgoletni podpredsednik Slovenskega planinskega društva Bariloche Boris Kambič.
Pojasnil je, da se je v Barilochah znašla združba 17 fantov, ki so vsak vikend hodili v hribe. S svojim plezalnim znanjem so zbudili tudi interes med argentinskimi planinci, ki so jih sprejeli za svoje, ovira pa je bil jezik, saj mnogi iz Slovenije še niso dobro govorili špansko. Zato so 22. februarja 1951 ustanovili ločeno slovensko planinsko društvo.
Ko so si izseljenci začeli ustvarjati družine, so se odločili za ureditev šole, v kateri bi se lahko njihovi potomci učili slovenščino in ohranjali slovensko kulturo. Pred 50 leti so tako ustanovili Slovensko šolo Jakoba Aljaža, v kateri so vrtec, osnovna šola, srednja šola in šola slovenskega pouka za otroke, ki ne govorijo slovensko. Tedensko šolo s 15 učitelji obiskuje 40 učencev. Število učencev pa stalno raste, saj je v slovenski skupnosti v Barilochah veliko otrok.
Gorništvo tako danes ni bistveni cilj delovanja planinskega društva v Barilochah. V svoje delovanje je društvo vključilo celotno slovensko udejstvovanje v Barilochah na športnem področju, v kulturi in vzgoji mlajših generacij. Tako društvo ohranja narodno zavest, tradicijo in jezik.
Podobna društva delujejo tudi drugod v tujini, med drugim v Švici in Nemčiji, pa tudi v zamejstvu. »Slovenci smo znani po tem, da imamo radi gore in kjer so bili hribi, smo ustanavljali planinska društva ter se v njih družili, s čimer so društva prerasla svoj prvotni namen,« je pojasnil predsednik Planinske zveze Slovenije Tone Tomše in dodal, da se slovenska planinska društva vzpostavljajo tudi v državah bivše skupne države.
(Po STA)
LUC MIRU IZ BETLEHEMA
SVETim ZA VSE
Potem ko so slovenske skavtske organizacije v soboto, 10. decembra, na Dunaju prejele Luč miru iz Betle-hema, so jo v nedeljo, 11., že začeli deliti po Sloveniji in sicer na treh točkah: v cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Ljubljani, v Lenartu v Slovenskih goricah in v Sežani. Delili so jo tudi po slovesnosti ob začetku jubilejnega leta ob 550-letnici ustanovitve ljubljanske škofije, ko je mašo v stolnici sv. Nikolaja ob somaševanju slovenskih škofov in duhovnikov vodil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres.
POSLANICA SE GLASI
Odkar sem, želim svetiti vsem ljudem, tudi tebi.
Moja svetloba te objema, toplota greje.
Ti je lepo ob meni? Se počutiš domače? Da?
Ne smeš me ohranjati le zase; ne morem in nočem biti dragocena samo tebi.
Če ti je z menoj prijetno, navduši zame še koga; kakor sem pokazala pot tebi, jo želim pokazati mnogim. Kakor si me sprejel ti, želim, da me sprejme vsak človek. Naredi korak naprej, podaj me še komu. Potrudi se.
Na svetu sem, da SVETim ZA VSE.
V naslednjih dneh do božiča jih bodo skavtski stegi razdelili družinam po vsej Sloveniji.
Nastopila je »nova« predsednica. Nadaljnja štiri leta bo vodila državo, in vse kaže, da bo še bolj trdno držala vajeti v rokah. Personalizem njenega nastopa in vladanja nas spominja na staro frazo francoskega kralja: država sem jaz!
vse in nič. Te dni so
se spremenila vodstva tudi po vseh provincah in občinah. A bistveno, razen redkih izjem, figure in položaj ostajajo isti. Ta enakost je tako vidna, da so v državni vladi le trije novi ministri - in še ti po sili razmer. Novi gospodarski minister je Hernan Lorenzino, ker je prejšnji (Amado Bou-dou) postal podpredsednik. Prejšnji šef kabineta Anibal Fernandez je odšel v senat. Nadomešča ga Juan Manuel Abal Medina. In še Nor-berto Yauhar pride na kmetijsko ministrstvo, ker je prejšnji tudi odšel v parlament. In še nekaj: tako polemičen državni tajnik Gu-illermo Moreno, ki so mu mnogi napovedovali zaton, je ostal na svojem mestu, a dejansko nadzira vso trgovino, notranjo in zunanjo. Torej se ni skoraj nič spremenilo? Kar zadeva novega šefa kabineta, povejmo še, da je nečak istoimenskega nacionalističnega ustanovitelja gverilske skupine Montoneros, ki je v letih 60 ugrabila in ubila bivšega predsednika Aramburuja. Novi minister ima tudi polsestro, ki je hčerka ministrice za varnost Nilde Garre. Ni težko ugotoviti, kakšna ideologija prevladuje pod streho Rožne palače.
Prej in potem. Gospa Cristina je nastopila v okviru ljudskega slavja. Nastopni govor v parlamentu, potem, ko je prisegla, pa ni vzbudil posebnih upov. Bil je bolj slavospev »opravljenemu« kot načrt za gradnjo prihodnosti. Ponovno smo slišali, kako je država zrasla v svojem gospodarstvu, in kako da je to ogromno bogastvo prišlo do vseh državljanov. Tako povedano, lepo zveni. A mnogi dejavniki kažejo, da ne živimo v raju. Strokovnjaki si niso edini, katera je največja hiba sedanje argentinske družbe. Nekateri na prvo mesto postavljajo uničenje vzgojnega sistema. Pa ne govorimo le o šolstvu. Gre za vzgojo družbe, kjer, kot poje tango, je isto če si svetnik ali tat, če delaš ali pohajkuješ ... Vzpostavitev neštetih podpor, sicer potrebnih, a brez nikakršne delovne protiusluge, uničuje kulturo dela, ki je temelj napredka. Tudi to povzroča nasilje, ki se izraža v rastočem kriminalu, a tudi v nasilju medsebojnih odnosov, ki se ukoreninja že v mladini in celo šolskih otrocih. In še poizkus ome-
jitve svobode izražanja, uo-kvirjanje privatne iniciative, rastoča korupcija ... To je opazno doslej in ni upanja, da se spremeni v prihodnje. Nasprotno, kaže, da je tudi »potem« teman in oblačen.
Hitra ofenziva. V tej novi dobi je vlada že začela ofenzivo na poti do raznih ciljev. Sklicala je izredno zasedanje parlamenta, da še pred kocem leta potrdi potrebne zakone. Prvi je gotovo predračunski zakon, ki se je zataknil v prejšnji zasedbi. Sedaj se obeta, da bo potrjen, ne da bi »spremenili vejice«, kot je rad zahteval pokojni Kirchner. Seveda bo na vrsti tudi podaljšanje slavnega zakona o »Gospodarski nujnosti« (Emergencia economica), ki je v veljavi že od leta 2001 in dovoljuje vladi, da po mili volji (tudi mimo ali preko predračunskega zakona) razpolaga z državnimi sredstvi in jih preusmerja. To je ključno, da se ogromna sredstva usmerjajo v korist »zvestim«, medtem ko so uporni odrinjeni. Noben guverner v tem stanju ni neodvisen in federalizem postane prazno besedilo okrnjene ustave. Poleg drugih, je pa še en zakon, ki ga vlada poganja z vso silo: z njim bo oklicala, da je časopisni papir »javne važnosti«, s čimer položi v roke vlade nadzor nad proizvodnjo in uvozom. Vlada bo tako lahko odločala, katero časopisno podjetje dobi več ali manj papirja za tiskanje izvodov. Ni čudno, da so se po mestu pojavili plakati z napisom »Chau, Clarrn«. Se bo ponovila zgodna »La Prense« iz drugega Peronovega mandata? Vendar je ta indirektna cenzura izrecno prepovedana po paktu iz San Jose, ki ga je tudi Argentina podpisala. Bo Vrhovno sodišče dovolj neodvisno, da bo tak zakon proglasilo za neustavnega?
Nova opozicija? Da bi danes govorili o kakšni politični opoziciji sploh nima smisla. Vse stranke so trenutno zapletene v notranja trenja, da ugotovijo, kdo je kriv njihovega poraza, in da spremenijo vodstva, ki naj bi bolj uspešno nastopala. Edina izjema je socialistična stranka, ki se je presenetljivo povzpela na drugo mesto, a ki jo vlada snubi za podporo ključnih zakonov v parlamentu. In bolj zaradi ideološke bližine in finančnih potreb izvorne province (Santa Fe), kot pa zaradi politične strategije, je to konkretna možnost. Je pa jasno, da trenutno prostor opozicije zavzema stari peronistični sindikalizem. Previdno a vztrajno poudarja svoje zahteve in Mo-yano stalno poudarja »delavstvo« od svojih zahtev ne bo odstopilo.
BALANTIČEVA SOLA
Praznovanje 60. obletnice in predstavitev igre Pepelka
V soboto 26. novembra, ko se je zunaj že mračilo, smo se zbrali v Našem Domu vsi, ki imamo radi Balantičevo šolo. Praznovali smo 60. obletnico ustanove, ki nosi ime po pesniku Francetu Balantiču, čigar 90-letnico rojstva se spominjamo v mesecu novembru. Ta velik dogodek nam širi srce v veselju in hvaležnosti Bogu.
Najprej je vse navzoče pozdravila voditeljica šole gospa Irena Urbančič Po-
Končna slika vseh nastopajočih
glajen: zahvalila se je Bogu - vir vsega dobrega -, ki že 60 let ljubeče spremlja, razsvetljuje in podarja telesne in duhovne moči, da je lahko šola iz skromnih začetkov vztrajala in ohranila cilj, ki jo vodi še danes. Osvežila nam je glavni namen naše šole, ki ni le napolnjevati glave šo-
Voditeljica gospa Irena Urbančič Poglajen in gdč. Angelca Klanšek z veleposlanikom RS Tomažem Mencinom
larjev z učenostjo ampak napajati mlada srca v zvestobi do vsega slovenskega. Za to starši in učitelji delajo složno, odgovorno in v spoštovanju, v želji vzgajati otroke v ljubezni, v hvaležnosti in srčni dobroti, da bodo rasli v plemenite in odgovorne osebnosti, ki bodo svoja življenja usmerjali k Bogu in vrednotili slovenske korenine iz katerih izhajajo.
Pozdravila je našo drago gospodično Angelco Klanšek, ustanoviteljico šole, ki že polnih 60 let vzgaja mlade rodove v ljubezni do slovenstva.
Zahvalila se je Našemu Domu, saj je šola tu našla stalni dom, ki ji nudi vso podporo in zavetje.
Namenila je nekaj spodbudnih besed novi realnosti mešanih družin, ki morajo podvojiti trud in zavzetost, da se lahko njihovi otroki obogatijo s slovenskim jezikom in kulturo.
Zadnje besede so bile prošnja k Mariji Pomagaj in njenemu Sinu - Učitelju z veliko začetnico - za blagoslov pri lepem in plemenitem vzgojnem poslanstvu.
Sledil je slavnosti govor dr. Katice Cukjati, ki je bil objavljen v celoti v zadnji številki Svobodne Slovenije.
Prišel je, posebno za otroke, težko pričakovani trenutek, ko se je odprl za-stor odra Frida Beznika in se je začela čudovita predstava: igra Pepelka v izvedbi sedanjih in nekdanjih učencev Balantičeve šole.
Prikazala se je speča Pepelka. Njeni prijateljčki ptički
in miške so ji prišli povedat, da je sonce že vzšlo in se pričenja dan. Prikupila sta se nam mišaka Jaka in Gus-Gus ki sta vedno pazila na Pepelko, tudi maček Lucifer, ljubljenec mačehe in polsester.
Srčno smo se nasmejali polsestrama Drizili in Anastaziji, Pepelka pa se nam je v srce zasmilila ob strogi mačehi. Popestrila sta prikaz grajski sel Anželo in Minister. Dostojanstvena botra Vila nas je očarala. Moč njenih sedmih čarobnih besed je priklicala kočijo, lakaje, konje in paže, prelepo Pepelkino obleko in kristalne čeveljčke. Milo se nam je storilo, ko je Pepelka pokazala drugi kristalni čeveljček in tako postala žena kraljeviču in ga za vedno osrečila.
Za tako lepo igro in čarobno vzdušje, ki je nastalo na odru in se razlivalo po dvorani smo se zahvalili režiserki Danici Malovrh in pomočnicama gospe Mariji Zupanc Urbančič in gospe Angelci Podržaj Miklič.
Za sceno je imel največjo zaslugo g. Tone Oblak, ki že 60 let s svojo umetniško zamislijo in ljubeznijo bogati vse šolske predstave. Posebna zahvala tudi g. Clau-diju Selanu in sodelavcem, ki so priskočili na pomoč.
Po igri smo prisluhnili pozdravom. Najprej je spregovoril veleposlanik Republike Slovenije g. Tomaž Mencin. Čestital je vsem sodelujočim, ki se z vso dušo posvečajo posredovanju slovenske kulture in osveščanju slovenskih korenin. Povedal je, da mu je v veliko veselje in ponos prisostvovati pri tem prazniku in nas bodril naj še naprej krepimo narodno zavest.
Izročil je gdč. Angelci Klanšek in voditeljici šole ge. Ireni Urbančič Poglajen priznanje Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga
je poslal minister dr. Boštjan Žekš.
K mikrofonu je pristopil predsednik Zedinjenje SJo-venije g. Franci Žnidar. Čestital je vsem, ki so vpleteni v delovno omrežje Balantičeve šole. Poudaril je, da je slovenska šola uspešna, ker vzgaja otroke z nesebično ljubeznijo in ker že pol stoletja uporablja metodo, ki je sedanji svet skoraj ni zmožen uporabljati: to je prostovoljno in brezplačno delo. Vzpodbudil je starše, ki otroke spremljajo pri nalogah, učenju in tudi pri verouku, ko se pripravljajo za prejem prvega svetega obhajila in na zakrament sv. birme. Kronanje dela pa je, ko otrok postane živ ud slovenske skupnosti ne zakoplje talentov in jih podaja naprej. Poudaril je, da ves ta uspeh ni čudež, ampak je delo idealistov in požrtvovalnih učiteljic.
Slišali smo pozdrav šolske referentke Zedinjene Slovenije ge. Alenke Prijatelj. Čestitala je gdč. Angelci, ki je prva prižgala plamen življenja v šoli in še sedaj bogati otroška srca s krščanskimi in slovenskimi vrednotami. Seme je obrodilo svoj sad, saj
že tretja generacija nadaljuje njeno delo. Želela je, da bi ta plamen še dolgo gorel v korist celotne skupnosti.
V imenu profesorskega zbora Srednješolskega tečaja prof. Marka Bajuka je pozdravila ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Navedla je Slomškove besede, da je slovenski jezik božji dar in je najdražja dota, ki smo jo od svojih prednikov prejeli. Dolžni smo ga skrbno ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti.
Čestitke Balantičevi šoli je izrekel tudi predsednik Našega doma prof. Karel Groznik. Spomnil se je na otroška šolska leta. Zahvalil se je vsem učiteljicam, od katerih je prejel toliko lepega in dobrega, pravo bogastvo, ki ga spremlja vse življenje. Z njihovo pomočjo je vzljubil domovino svojih staršev. V imenu Odbora Našega doma je ge. Ireni Poglajen in gdč. Angelci Klanšek podelil priznanje, v obliki plakete.
Napovedovalka, ga. Erika Poglajen Dellacasa je povabila gdč. Angelco naj spregovori nekaj priložnostnih besed.
Gdč. Angelca se je najprej zahvalila veleposlaniku Tomažu Men-cinu za priznanje. Dodala je, da to priznanje pripada vsem, ki so in še sodelujejo pri učnem delu: kate-hetom, učiteljem in staršem, ki v
svojih otrocih gojijo zavest in ljubezen do slovenstva.
Za zaključek nam je gdč. Marta Petelin predstavila brošuro: unikatno ogrlico iz naravnih biserov. Ti so nastali v srcih naših starih staršev in se naselili tudi v naša srca. Ti biseri, trdno povezani skrivajo v sebi veliko moči. Zgoščeno predstavimo kako otroci poglabljajo vero, kako slovenska pesem doni, kako se pravljice uresničijo na odru ... Tudi razkrijemo pravljične ure, nastope ob dnevu državnosti, Slomškovem dnevu in ob zaključku leta. Naj bo desetletni pregled navdih za nadaljnje delo.
Odgovorni za brošuro sta bili gdč. Marta Petelin in ga. Alenka Zupanc Urbančič. Oblikovanje brošure je prevzela ga. Veronika Kržišnik Modic, lektorirala pa sta gdč. Angelca Klanšek in g. Tone Mize-rit.
Tako smo zaključili glavni del našega slavja. Izrekli smo iskreno zahvalo Uradu Republike Slovenije in vsem sponzorjem za gmotno pomoč ob pripravi tega praznika.
Povabljeni smo bili na ponovitev igre Pepelka, v ponedeljek 28. novembra, na državni praznik.
Drugi del slavja se je odvijal na dvorišču s pogostitvijo. Skrb zanjo so prevzele mamice. Prikazali so tudi video posnetek o 60-letnem delovanju šole, delo prof. Mirjam Oblak, ge. Lučke Oblak Čop in Marka Čopa, gdč. Bernarde Krajnik in Martina Godca.
Pozno v noč smo se razšli v svoje domove. Dobro smo se zavedli, da kdor je obiskoval ali obiskuje slovensko šolo je bogatejši. V življenje gre lepše in bolje opremljen. Prav gotovo pa nam bo pomen in razsežnost slovenske šole v polnosti viden šele v večnosti.
Alenka Belič Fantini
V letošnjem zborniku je predstavljen kanček 10-letnega šolskega delovanja, ki kljub kratkemu časovnemu obdobju obsega veliko otroškega, učiteljskega in družinskega dela
MENDOZA
Pevski zbor v Bowenu
SLOMSKOV DOM
Zaključek šolskega leta
Po petdesetih letih se je 17. in 18. septembra 2011 Slovenski pevski zbor vrnil v Bowen v General Alvear, na jugu Mendoze. Leta 1961 je pod vodstvom ravnatelja Marka Bajuka, na vabilo patra Bazilija Wynničuka, ukrajinskega dušnega pastirja, sodeloval na njihovem prazniku in blagoslovu nove kapele. Letos je bila obletnica velikega pomena za ukrajinsko skupnost in posebno tudi za nekatere naše pevce ter ukrajinske poslušalce, ki so bili navzoči na obeh prireditvah.
Pred petdesetimi leti so Ukrajinci postavili temelje društvenega, soci-alno-kulturnega in verskega razvoja tiste naselbine. Letos je ponovno naš pevski zbor sodeloval na ukrajinski župniji Marije Pomočnice. Po peti sv. maši in cerkvenih obredih je sledil v kapeli koncert. Vodil ga je mag. Diego Bosquet.
Zbor je zapel naslednje slovenske pesmi: Pomlad, Milka Hartman prir. Marko Bajuk; Meglica , prir. Marko Bajuk; Jnjen čeua jti gna' prir. Pavle Merku; Dajte, prir. Aldo Kumar. Sledile so argentinske: Se equivoco la paloma, Carlos Guastavino in Rafael Al-
berti; Pongale por las hileras, Felix Pa-lorma, prir. Jose F. Vallesi; Trabajos en la vina, Damian Sanchez y Jorge Sosa in Carnavalito quebradeno, Hnos, Avalos prir. Virtu Maragno. Končno, in kot poklon potomcem, ukrajinsko narodno Hej tam na hori.
Po dolgem ploskanju je spregovoril ukrajinski duhovnik, ki je na blagoslovitev prišel iz Buenos Airesa. Zahvalil se je dirigentu Diegu Bosquetu in mendoškim pevcem za lepe interpretacije.
Naslednji dan so gostje obiskali vinarno in druga podjetja, ki mnogo prispevajo vsestranskemu razvoju ukrajinske skupnosti na jugu province Mendoze. Potovanje pevskega zbora je, poleg posredovanja slovenskih vrednot v Argentini, tudi velike važnosti za združenje in nadaljnje delo mladih pri zahtevnem neprekinjenem življenju zbora v današnjih težkih časih.
Potovanje in opisani koncert je omogočila finančna podpora Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Iskrena zahvala.
Anica Grintal H.
Prenovljena ljubljanska Opera
Po šestih letih prenove in številnih zapletih je ljubljanska opernobaletna hiša vrata v vsem sijaju odprla v soboto, 10. decembra.
Čeprav je ansambel v že vadil na novem odru, je, kot je v prenovljeni opernobaletni hiši povedal direktor ljubljanske Opere Mitja Bervar, je bilo potrebno postoriti še nekaj stvari. Sicer pa so po njegovih besedah zasnovali lep uvodni dogodek, ki je bil usmerjen predvsem v samo odprtje prenovljene stavbe. Bervar je spomnil, da so imeli za odprtje prenovljene hiše v načrtu otvoritveno predstavo, ki pa so jo morali prestaviti.
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš, je spomnil, da so se v času prenove opernobale-tne hiše zamenjali štirje ministri, on je na tem mestu peti. Kljub temu, da so prenovo spremljale težave, pa je bil to vesel dan, »trenutek, ko moramo gledati naprej in ne nazaj«. Poudaril je, da se je država, čeprav je sama v težavah, zavedala, da je poslopje ljubljanske Opere pomemben
objekt in je vanj vložila več kot 43 milijonov evrov.
S prenovljeno stavbo je nacionalna operno baletna hiša dobila novo celostno podobo, izšla pa je tudi monografija o ljubljanski Operi z naslovom Zlitje stoletij. Po besedah glavnega urednika Kristijana Ukmar-ja knjiga na enem mestu povzema osnovne podatke o stavbah in vsebinah opernega in baletnega uprizarjanja v Ljubljani od odprtja prvega gledališča leta 1 765 pa do obnovljene in dozidane zgradbe Opere in baleta SNG Ljubljana v letošnjem letu.
Zlitje stoletij je bil tudi naslov otvoritvene slovesnosti. Nastopili so operni in baletni solisti, operni in baletni zbor, orkester SNG Opera in balet Ljubljana ter člani orkestra Slovenske vojske. Med drugim so bile na programu uvertura in arija Minke iz Gorenjskega slavčka Antona Foersterja, odlomek iz predstave v nastajanju Otroci z roba resničnosti na glasbo Igorja Stravinskega, arija Escamilla iz Bizetove Carmen in veliki finale iz 2. dejanja Verdijeve Aide.
Avtorja projekta prenove in dograditve poslopja SNG Opera in balet Ljubljana sta arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc. V prenovljeni dvorani je obiskovalcem na voljo od 526 do 605 sedežev, odvisno od konfiguracije.
V soboto 3. decembra je Slomškova šola sklenila šolsko leto z akademijo. Staršem in starim staršem so otroci pokazali nekaj tega, kar vse se učijo v slovenski šoli. Voditeljica šole prof. Mateja Hribar Šmalc pa je v svojem poročilu predstavila dejavnosti šole v preteklem šolskem letu. Akademijo je odprla tajnica šole dr. Marjana Poznič Mazieres s pozdravom slo-
Učiteljski zbor Slomškove šole
venski zastavi; prinesle so jo najboljše učenke osmega razreda: Viki Kastelic, Marjana Štrfiček in Majda Godec.
Voditeljica je povedala, da je bilo preteklo šolsko leto v siju pomembnih obletnic: 20-le-tnice slovenske države in 50-letnice Slomškovega doma, slovenskega središča v okolišu. Obema so posvetili pozornost pri pouku in z udeležbo ter sodelovanjem pri slavnostih. Ko starejši dajemo pomembnost tem vrednotam tudi otroci začutijo, da jim pripadajo.
Letos je Slomškovo šolo obiskovalo 68 otrok in eden dopisni učenec iz Neuquena. Učiteljski zbor je temeljnega pomena na šoli. Sestavljali so ga: katehet Franci Cukjati, voditeljica prof. Mateja Hribar Šmalc, podvoditelj in učitelj petja cont. Marcelo Brula, tajnica šole dr. Marjana Poznič Mazieres, prof. Mirjam Klemenc Černe, Štefi Bokalič, Luciana Seljak, Tatjana Pustavrh, Monika Vitrih Koželnik, Ana Beltram Aguilar, Veronika Javoršek, prof. Luciana Hribar Podržaj, prof. Monika Svetlin Pregelj in prof. Anka Smole Ko-kalj. Knjižničarka Cintia Seljak; telovadba: Ciril Loboda, lic. Pavle Marolt in Janko Koželnik; odbor staršev vodi Veronika Malo-
vrh Osterc.
Letos zapušča šolo 13 osmošolcev: Majda Godec, Klara Aguilar, Luciana Petkovšek, Viktorija Kastelic, Mikela Osterc, Marjana Štrfiček, Tomaž Kokalj, Tomaž Marolt, Tomaž Jakoš, Luka Ferreira, Andrej Kavčič, Matija Kočar in Sebastijan Žnidaršič.
Učiteljski zbor je izbral kot najboljšo učenko Majdo, Viki in Marjano, v vedenju pa je nagradil Se-bastijana.
Otroci 4., 5. in 6. razreda so predstavili zborno deklamacijo Stari Polde ima kmetijo, vsi otroci pa so sodelovali pri pesmi Ko si srečen pod vodstvom Marcela Brula.
V imenu staršev se je učiteljskemu zboru zahvalila predsednica Odbora staršev Veronika Malovrh Osterc, v imenu osmošolcev pa se je zahvalila Majda Godec. Pri predaji slovenske zastave sta jo sprejeli nastopni osmošol-ki Veronika Brula in Alenka Štrfiček. Po izročitvi spričeval je tradicionalna pesem Zahaja sonce naznanila zaton šolskega leta.
miklavževanje
V večernih urah, po prireditvi ob koncu šolskega leta je Dom zajelo pričakovanje Miklavževega prihoda. Slomškova šola mu je pripravila slovesen sprejem, več skupin angelcev pa je s prikupnim rajanjem ustvarilo vzdušje Miklavževega večera, v veliko veselje in pričakovanje številnih darov željnih otrok.
J. T.
G. JOŽE RAZMIŠLJA Poslušanje
je gotovo ena velikih umetnosti. Pustiti, da govorijo drugi in jih istočasno tudi poslušati. Potrebno je oboje, čeprav navadno poslušanju ne dajemo velikega pomena.
Zelo važno je druge poslušati, pa četudi govorijo samo o sebi, o svojih problemih in težavah. Gotovo potrebujejo, da jih kdo posluša in prav zato radi in veliko govorijo. Tako vsaj nekoliko razbremenijo težave, če jih poslušamo.
Iz poslušanja se človek veliko lahko nauči. Sam molči, posluša pa druge ko oni govorijo.
Lep zgled poslušanja in to
same božje Besede, nam je dala Marija, Lazarjeva sestra, ki je sedela pri Gospodovih nogah in Ga poslušala. Prenesla je to Njegovo učenje v življenje in Jezus jo je pohvalil, ker si je izbrala boljši del.
Namen poslušanja je ta, da dobre nasvete, ki jih slišimo, prenesemo v življenje, se jih držimo in po njih živimo.
So ljudje, ki niso vajeni poslušati in tako sami trpijo škodo. Mislijo, da sami že vse vedo in da se od drugih nimajo kaj učiti. Pa ne vedo, da nihče ne ve vsega.
Starši naj poslušajo svoje otroke. To jim vzbuja zaupanje in utrjuje med njimi potrebno prijateljstvo.
Mladina pa naj posluša starejše. Oni so jim lahko kot učitelji, ki jim govorijo bolj iz
izkušnje kot iz znanja. Naj ne mislijo, da viejo ničesar ne ve. Še el diablo ve več por viejo que por diablo. Starejši vedo več in bolj kot mladi, pa smo eni kot drugi dolžni in potrebni iskrenega poslušanja. Prav je, da svoje mnenje povemo, a verjetno je še bolj prav, da druge poslušamo in jim damo možnost, da svoj pogled na življenje in na stvari primerno nakažejo.
Včasih ne pustimo, da bi drugi govorili, ker jih nočemo poslušati in ker sami radi govorimo. Pa nam ni všeč, če oni isto napravijo z nami.
Poslušanje je lepa človekova lastnost. Bolj nas povišuje kot ponižuje. Na to pomislimo in bomo videli, da je res. Potem pa poglejmo, kdo ima bolj prav in v korist vseh.
NOVICE IZ SLOVENIJE
SPET V LJUBLJANO?
Nizkocenovna letalska družba Ryanair se z Aerodromom Ljubljana pogovarja o vnovičnih poletih v Slovenijo, in sicer na ljubljansko letališče, a pod pogojem, da letališče zniža takse oz. letališke pristojbine.
V	Aerodromu Ljubljana so poudarili, da nizkocenovi letalski prevozniki za razvoj vhodnega letalskega turizma v Sloveniji nedvomno predstavljajo velik potencial, vendar pa ljubljanskega letališča ni moč enačiti s sekundarnimi letališči, ki jih uporablja Ryanair.
osmi slovenski predstavnik
V EVROPSKEM PARLAMENTU
Državni zbor je potrdil izvolitev Zofije Mazej Ku-kovič (SDS) kot osme poslanke iz Slovenije v Evropskem parlamentu. Za je glasovalo 63 od 65 navzočih poslancev, proti ni bil nihče. Mazej Kukovičeva je po glasovanju v DZ povedala, da jo je posebej razveselila enotnost v državnem zboru. Napovedala je še, da si bo kot evropska poslanka prizadevala na področjih, ki jih pozna, torej gospodarstva, varstva okolja in zdravja.
ŠE EN KARAVANŠKI PREDOR
Minister za promet, ki opravlja tekoče posle, Patrick Vlačič in koroški deželni glavar Gerhard Dörfler sta podpisala pismo o nameri za gradnjo druge cevi karavanškega predora. S tem sta okrepila že septembra sklenjeni dogovor, da se skupaj zavzemata za uveljavitev nadgradnje predora z drugo cevjo.
DANES POBUDA;
KDAJ PA IZVEDBA?
Ministrstvo za okolje in prostor je javno naznanilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za železniško progo Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo na letališče Jožeta Pučnika. Začetek gradnje proge je po besedah ministra za promet, ki opravlja tekoče posle, Patricka Vlačiča, časovno težko opredeliti. Pobuda bo do konca leta 2011 objavljena na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor, v tem času pa bosta koordinator ter direktorat za železnice in žičnice organizirala posvete po občinah, kjer bi lahko tekla proga.
V	omenjenem obdobju lahko javnost poda predloge, priporočila, usmeritve in mnenja.
V ČEM STA SI PODOBNA TEATRO COLON IN LJUBLJANSKA OPERA?
SNG Opera in balet Ljubljana je po dolgotrajni prenovi pričakala prve obiskovalce. Osrednje glasbeno gledališče je svoje ponovno odprtje zaznamovalo z opernimi in baletnimi odlomki, v katerih so se predstavili vsi umetniški ansambli in nekateri najvidnejši solisti.
PO SVETU
BORZA PO SVETU
Azijske borze so se v ponedeljek na petkov dogovor voditeljev Evropske unije o fiskalnem paktu odzvale pozitivno. Indeksi v Tokiu, Seulu in Sydneyju so se zvišali. Pakt, ki zahteva uravnotežene državne proračune in predvideva avtomatično ukrepanje ob krčenju fiskalnih pravil, pa ni opogumil evropskih vlagateljev.
ITALIJA
Večja italijanska mesta so v ponedeljek preplavili stavkajoči delavci zasebnega sektorja. S triurno stavko v organizaciji treh največjih sindikalnih združenj želijo izraziti nezadovoljstvo z varčevalnim paketom vlade Maria Montija. Po ocenah sindikatov bodo ob varčevanju znova najbolj prizadeti delavci in upokojenci. Ukrepi 30 milijard evrov vrednega paketa bodo namreč povprečno italijansko gospodinjstvo v prihodnjih treh letih stali več tisoč evrov.
EVROPSKI PARLAMENT
Z Lizbonsko pogodbo se je Evropski parlament razširil za 18 dodatnih sedežev. Španija je dobila štiri, Avstrija, Francija in Švedska po dva, Slovenija, Bolgarija, Italija, Latvija, Malta, Nizozemska, Poljska in Velika Britanija pa po enega. Poslanci so na plenarnem zasedanju med drugim razpravljali o enotnem dovoljenju za priseljence. Nov evropski zakon naj bi zakonitim priseljencem omogočal, da zaprosijo za enotno dovoljenje za delo in prebivanje v kateri koli članici Evropske unije. S tem želi pritegniti tuje delavce in onesposobiti črn trg, z odpravo birokracije in zagotavljanjem enakih pravic, kot jih imajo delavci EU-ja.
PISALI SMO PRED 50 LETI
SKLEP POUKA V SLOVENSKIH ŠOLSKIH TEČAJIH
TEČAJ A. M. SLOMŠKA V R. MEJII
Zadnji dan pouka so imeli 28. novembra. Ob tej priliki je bil v Slomškovem domu blagoslovljen nov prenosni oltar, ki ga je izdelal in daroval g. Pintar. Prav tako je g. direktor A. Orehar blagoslovil križ, pateno in ciborij. Nov kelih pa je že preje posvetil moronski škof msgr. Raspanti. Pateno sta darovala Lojze Mali in Drolc Vinko.
Zaključna šolska proslava je bila v nedeljo 3. decembra. Ob lepi udeležbi je vse navzoče pozdravil predsednik Slomškovega doma g. Janez Brula. Sledila je prisrčna proslava. ... Za skrbno delo in trud se je katehetu in učiteljici zahvalil predsednik šolskega odbora g. Pergar. ... Gdč. A. Šemrov je nato vsem dala navodila za počitnice, nakar so učenci prejeli spričevala, osem najboljših učencev višje skupine pa je bilo nagrajenih.
TEČAJ JOSIPA JURČIČA V CARAPACHAYU
Zaključek smo imeli dne 8. decembra z lepo uspelo zaključno proslavo. Otroci so dovršno podali svoje točke. Na sporedu so bile deklamacije, pri-zorčki in petje. Po proslavi so najboljši dobili nagrade, vsi pa spričevala.
Po akademiji nas je obiskal sv. Miklavž s svojim spremstvom.
ŠOLSKI TEČAJ V SAN MIGUELU
Slovenski šolski tečaj v San Miguelu, kjer biva prav malo Slovencev, je številčno sicer eden najmanjših, saj šteje le 13 učencev in učenk.
Proslava, katero je z otroci naštudirala učiteljica gdč. Mija Markeževa, je bila po skupni maši pri Kogovškovih, kjer imajo otroci tamkajšnjega tečaja svojo šolsko sobo. G. Rupnik se je zahvalil g. katehetu Stanku Škrbetu in gdč. učiteljici za njuno delo. Nato pa je sledila blagoslovitev slovenske zastave.
Proslava, pri kateri so vsi otroci prav korajžno sodelovali, je obsegala petje, deklamacije, simbolični vaji, recitacijo in prizorček.
TEČAJ FRANCETA BALANTIČA V SAN JUSTO
Na praznik Brezmadežne so imeli v San Justo proslavo ob zaključku letošnjega šolskega leta. Začeli so jo otroci s pesmijo »Mi slovenska smo mladina«, tej pa je sledila zborna deklamacija. V naslednji točki je predsednik šolskega sveta Rudi Bras naslovil na vse zbrane besede zahvale v preteklem letu ... Po govoru je gdč. A. Klanšek, voditeljica tečaja, razdelila nagrade najboljšim učencem. Otroci so nato zapeli pesem »ko so tkali naše trate«.
V drugem delu pa so se otroci poslovili od svojih šolskih tovarišev Marjance in Petra Jenka, ki s svojimi starši odhajata v ZDA.
SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Pavla Belec in njegove žene ge. Ivanke roj. Rupnik v Jose L. Suarez se je rodila hčerka ter je pri krstu dobila ime Ma-rija-Ana. Krstil jo je g. France Grum, botrovala sta pa ga. Marija Rupnik por. Hrovat in Vida Belec. -Družino Ivana Breclja in njegove življenjske družice ge. Pince roj. Legiša je 8. decembra razveselil sinček Ivan-Marijan. - V družini Franca Perka in njegove žene ge. Marije del Carmen Candenssus v San Miguelu se je rodila hčerka Marija. Otroka je krstil g. Stanko Škrbe, za botra sta bila gdč. Marija Ris in Anton Rovan. - Srečnim družinam naše čestitke!
NOVA SLOVENSKA UČITELJICA
Prejšnji teden je končala učiteljišče in napravila učiteljski izpit gdč. Marica Urbanijeva iz Slovenske vasi.
Svobodna Slovenija, 14. decembra 1961 - št. 49
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - Argentina Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Alenka Belič Fantini, Lučka Oblak Čop, Anica Grintal, Miha Bajda, Jernej Tomazin in Lu-cijana Hribar Podržaj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
RESUMEN DE ESTA EDICION
EXPOSICION
Nuestro corresponsal en Eslovenia estuvo de recor-rida en la Biblioteca nacional y universitaria (NUK) de Ljubljana. El objetivo era visitar la exposicion presentada por Helena Janežič sobre la vida del cuatro veces doctor, Andrej Kobal (1899-1988). En el camino hacia el pasillo Plečnik, donde estaba la muestra, encontro otras exposiciones muy interesantes, entre ellas: los 90 anos de Zorko Simčič y su obra; los 50 anos de las publicaci-ones de la editorial Mladika de Trieste. Volviendo al Dr. Kobal, se podna decir que es un hombre de multiples vidas. Fue cartero, contador, editor, escritor en diversas publicaciones (cuentos que se desprendfan de sus anec-dotas o como experto debido a sus cuatro doctorados), dramaturgo (escribio 12 obras teatrales; "Denar" la re-presentaron en la Argentina en Slomškov dom y Hladni-kov dom), profesor y mucho mas. Incluso, escribio su propia autobiograffa en dos partes. (Pag. 2)
60 ANOS DEL CURSO BALANTIČEVA ŠOLA
El sabado 26 de noviembre en el centro esloveno de San Justo se festejaron los 60 anos del curso de idioma esloveno que lleva el nombre del poeta France Balantič. La directora Irena Urbančič Poglajen saludo a los presentes, especialmente a la Srta. Angelca Klanšek que educa a los ninos en este curso ya 60 anos. Prosiguieron las palabras centrales a cargo de la Dra. Katica Cukjati. Finalmente llego el momento mas esperado. El telon se abrio y todos compartimos la historia de Cenicienta (Pe-pelka), interpretada por alumnos y ex alumnos de Balantičeva šola, bajo la direccion de Danica Malovrh y la escenograffa de Tone Oblak. Tras la obra de teatro se su-cedieron los saludos y las felicitaciones por los 60 anos. El embajador Tomaž Mencin entrego un reconocimiento de la Oficina para los eslovenos por el mundo, por el aniversario del curso esloveno. Tambien se presento la publicacion donde se expone el trabajo de los ultimos 10 anos del curso. La segunda parte de la celebracion tuvo lugar en el patio del Centro con un servicio de catering y con la proyeccion de un video que mostraba los 60 anos de funcionamiento de la querida "Balantičeva šola". (Pag. 3)
FIN DE CURSO
El curso de idioma esloveno de Slomškov dom en Ramos Mejfa finalizo el ciclo lectivo el pasado sabado 3 de diciembre. Los alumnos mostraron - a los padres, abuelos y demas familiares - parte de lo que aprendi-eron durante el ano. Durante 2011 asistieron al curso los sabados por la manana, 68 chicos y un alumno fue a distancia desde Neuquen. Su directora es la Prof. Mateja Hribar Šmalc. Trece alumnos egresaron y se despidi-eron del curso. En horas de la noche, despues del cierre del ano escolar, el Centro se lleno de expectativa por la llegada de San Nicolas. (Pag. 4)
EL CORO MENDOCINO EN BOWEN
Luego de cincuenta anos, el coro esloveno men-docino volvio a la localidad de Bowen, en el depar-tamento de General Alvear al sur de la provincia de Mendoza. En aquel entonces, bajo la direccion del director Prof. Marko Bajuk fueron invitados a la ben-dicion de la nueva capilla ucraniana. Esta vez, el 17 y 18 de septiembre de 2011, el coro esloveno partici-po de los festejos del medio siglo en la iglesia Nuestra Senora del Perpetuo Socorro. Luego de la misa siguio en la capilla el concierto del Coro, dirigido por el Lic. Diego Bosquet. Interpretaron canciones en esloveno y castellano. El broche final fue una cancion popular de Ucrania, en reconocimiento hacia la comunidad ucraniana por tal importante aniversario e invitacion. Al dia siguiente los coreutas visitaron la bodega y otras em-presas que contribuyen en el desarrollo de la comunidad ucraniana en el sur de la provincia de Mendoza. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko po^to. Z navadno pošto 135.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
OBVESTILA
Maribor in kultura
EM
TURIZEM TURISMO bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265
zdravniki
Dr. Klavdija V . Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordini-ra ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
SOBOTA, 17. decembra:
Božični koncert v priredbi pevskega zbora »Ex-corde« Slomškovega doma in zbora Slomškove šole v
Slomškovem domu.
ZSMZ iz Slovenske vasi predstavlja igro »Plešasta pevka«, ob 20. uri.
NEDELJA, 18. decembra:
Poldnevna duhovna obnova za može in žene. Začetek ob 7.30 uri v Slovenski hiši.
Božično kosilo za upokojence in prijatelje, ob 13.
uri v Našem domu San Justo.
Božični koncert pevskega zbora San Martina ter skupini otrok in deklet, ob 19. uri v kapeli Presvetega Srca (nasproti sanmartinskega Doma). TOREK, 20. decembra:
Informativni sestanek za otroško počitniško kolonijo, ob 20. uri v Slomškovem domu ob 20. uri. SOBOTA, 24. decembra:
Božična polnočnica, ob 20. uri v cerkvi Marije Pomaga
TOREK, 27. decembra:
Božični koncert ob 20.30 v Moronski stolnici. Prireja Luka Debevec Mayer in prijatelji, SOBOTA, 31. decembra: Silvestrovanje na Pristavi ob 21. uri NEDELJA, 8. januarja: Misijonska tombola v Slovenski vasi
OSEBNE NOVICE
Rojstvo
V ponedeljek, 5. decembra se je rodil Matej Ignacij Štrubelj, sin Matjaža in Nevenke roj. Pa-vlovčič. Srečni družini iskreno čestitamo!
Nova diplomanta
5. decembra je na fa-
17. BOŽIČNI KONCERT
v Moronski stolnici - 27. decembra ob 20,30
v izvedbi Luka Debevec Mayer in prijatelji
Prav prisrčno vabljeni! Vstop prost. - Zaželeni prostovoljni prispevki.
BOŽIČNO KOSILO ZA UPOKOJENCE IN PRIJATELJE
v Našem domu - San Justo
18. decembra ob 13. uri
Prijave pri Mici: 4441-5528 ali Pavli: 4658-6157
Vsi prav lepo vabljeni!
V okviru evropske prestolnice kulture (EPK) bodo v Mariboru zaživele tako imenovane kulturne ambasade, v okviru katerih se bodo s svojim kulturnim programom predstavljale različne države. Ekipa zavoda Maribor 2012 je v mariborskem Vetrinjskem dvoru pripravila sprejem za predstavnike sodelujočih držav, kjer jim je podrobneje predstavila projekt.
Kot je v nagovoru poudaril vodja programskega sklopa Terminal 12 Aleš Šteger, so kulturne ambasade v takšni obliki, ko druge države soustvarjajo program, novost v zgodovini EPK. »Potrjenih je že več kot 100 dogodkov, od razstav, gledaliških predstav, glasbenih nastopov, simpozijev do cirkusa,« je dejal.
Glavni namen tega projekta je spremeniti podobo mesta in ga narediti mednarodno prepoznavnega. »Skupna misel je, da se vzpostavi čim več trajnih povezav med institucijami in umetniki iz Maribora in partnerskih mest s tujimi umetniki in institucijami. To je investicija za prihodnost, ne le za 2012. Na ta način želimo Maribor odpreti svetu in ga narediti zanimivega za tujce,« je še dodal Šteger.
Kulturne ambasade bodo odprli 13. januarja 2012, dan pred uradno slovesnostjo ob pričetku EPK. Odziv je bil večji od pričakovanega, saj se je za sodelovanje odločilo kar 22 držav. Prvi se bosta predstavili Finska in Estonija, ki nosita naziv EPK v letošnjem letu.
SLOVENCI IN SPORT
kulteti za arhitekturo, bue-nosaireške univerze UBA, dokončala študije Silvia žnidar in prejela naslov »Disenadora grafica«.
16. septembra pa je na univerzi v Buenos Airesu (UBA) dokončal dodatne visokošojske študije dr. Darjan Šifrer, ter postal univerzitetni profesor ju-ridičnih, političnih in socialnih ved. Tezo je dovršil z odliko na temo: »Vzgojni primerjalni sistem v Ameriki in Evropi ter njih vpliv na razvoj pubertetnikov v dobi novih tehnoloških komunikacij in globalizacije.
Čestitamo!
Diplomska nagrada
1. decembra je naša argentinska rojakinja Gabrijela Qualizza Špeljak
prejela Prešernovo nagrado naravoslovno-tehnič-ne fakultete univerze v Ljubljani za leto 2011 za diplomsko delo: »Otroška igralna podloga kot tekstilna pokrajina«.
Čestitamo!
Smrt
V Tabladi je umrl č. g. Langus Primož (75); v Slovenski^ vasi Marija Ber-čič roj. Šilar (92); v Slovenski vasi Pavle Koprivni-kar (47).
Naj počivajo v miru!
KRATKI BAZENI ZA DOLGE APLAVZE
Slovenski plavalec Peter Mankoč je na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Szczecinu v svoji paradni disciplini 100 m mešano osvojil že deseti naslov v tej disciplini, skupno pa 11. zlato kolajno z EP v malih bazenih. Mankoč je s časom 52,70 ugnal Nemca Markusa Deiblerja (53,04).
Na istem prvenstvu je Damir Dugonjic osvojil dve srebrni medalji: na 100 metrov prsno in tudi na 50 m prsno, kar je v skupnem seštevku tudi jubilejna 50. kolajna za slovensko plavanje na evropskih prvenstvih v 25-metrskih bazenih.
USPEŠNI ZAČETEK NA SNEGU
Norveški smučarski skakalci so zmagovalci mo-štvene tekme svetovnega pokala v češkem Harra-chovu. Norvežani so zbrali 993,7 točke. Na stopničke so se prebili tudi Slovenci (888,6) Jernej Damjan, Jure Šinkovec, Peter Prevc in Robert Kranjec, ki so osvojili tretje mesto.
Najboljši slovenski slalomist Mitja Valenčič je odlično odprl slalomsko sezono svetovnega pokala alpskih smučarjev. Valenčič je bil na slalomu v Beaver Creeku peti, kar je njegov drugi najboljši izid v karieri. Zmagal je skupni zmagovalec svetovnega pokala minule sezone Hrvat Ivica Kostelic.
USPEHI TUDI V JUDO
V Tokiu se je končal grand slam za judoiste.
Adroguejčan bod' pripravljen:
aprila 2012 bomo praznovali
„BISERNI JUBILEJ"
za več podatkov pišite na: nitobol@arnet.com.ar
Zadnji dan tekmovanja so svoje nastope končali vsi trije slovenski predstavniki, ki so vsi vknjižili lepe uvrstitve. Lucija Polavder (nad 78 kg) je bila tretja, Matjaž Ceraj (nad 100 kg) in Ana Velenšek (do 78 kg) pa peta.
SPET PRI OLIMPIJI
Nogometni klub Olim-pija Ljubljana je sporazumno prekinil pogodbo s trenerjem Dušanom Ko-sičem, ki je že dobil naslednika. Na klop se vrača stari znanec in tudi nekdanji igralec zeleno-be-lih Bojan Prašnikar, ki je s klubom podpisal pogodbo za leto in pol in bo tako še tretjič v karieri sedel na trenerski stolček pri zmajih. Prašnikar je po lovorikah najuspešnejši trener Olimpije v njeni zgodovini, saj je z njo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja dvakrat osvojil naslov državnega prvaka.
Otroška počitniška kolonija sporoča
da bo informativni sestanek v torek, 20. decembra ob 20. uri v Slomškovem domu. Ne pozabite prinesti podpisane avtorizacije.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
14. december 2011
1 EVRO 1,32 US dolar 1 EVRO 1,35 US dolar 1 EVRO 5,67 ARG peso
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
31. decembra ob 21. uri večerja
V prijetni in veseli družbi se bomo poslovili od starega in sprejeli novo leto. Ob ognjemetih in orkestru Zlatorock bomo preživeli lep večer.
Vas pričakujemo!
Prijave: Helena (tel. 4629-4879 - e-mail: elenadol@hotmail.com) in druž. Kenda (tel. 4627-4935).
58. MISIJONSKA VELETOMBOLA »VSI ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE«
V NEDELJO 8. JANUARJA 2012
v Hladnikovem domu v Slovenski vasi
Ob 12.00 sveta maša
Po maši na razpolago kosilo
Ob 16.00 uri začetek klicanja številk
(na igrišču bo prostor za parkiranje avtomobilov)
Dobitke lahko oddate odbornikom krajevnih domov. Tablice so že na razpolago pri društvenih predsednikih po 6 pesov. Vsakih pet - ena zastonj. Mladina vseh domov je naprošena da pripravi igre za otroke. Priporočamo se za pecivo.
Lepo je, da se enkrat na leto na poseben način spomnimo naših misijonarjev!