NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stamejtit Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 33 - LETO 52 - CEUE, 21.8.1997 - CENA 280 SIT Številke, ob katerih se zvrti Kolikšno premoženje bomo v Sloveniji vračali po zakonu o denacionalizaciji? Številke, ki so te dni prišle v javnost, povzročajo glavobole. Vroča tema na strani 25. Foto: Gregor Katic Katera najlepša v deželi je tej? ^do pravi, da na našem koncu ni lepih dekleti Vpolfinale izbora za ^iss Slovenije so se konec tedna v Atomskih toplicah uvrstile kar tri lepotice s Celjskega. Morda bo katera od njih srečna izbranka za Sejšelske otoke? Več o njihovih željah in o prireditvi preberite ^JLEetJ£LnaMrani34. Lesene galerije v ledeniški svet ^am manjka idej za nedeljski izlet? Pokljuška soteska je ^^dna ogleda, čeprav je manj znana. Več o njej na strani 35. V Petici še potopisi, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. 2 DOGODKI Vse za zdravo telo Največja naložba šmar- ske občine je celovita pre- nova ter dograditev telo- vadnice v centralni osnov- ni šoli v Šmarju pri Jelšah. V šolski telovadnici, ki bo služila za potrebe več kot 700 učencev, trenutno po- lagajo parket ter urejajo zunanjo okolico. Gre za naložbo v vredno- sti 160 milijonov tolarjev, pri čemer je všteta oprema ter urejanje zunanje okolice. V telovadnici, ki meri po no- vem 1487 metrov, bodo za- čeli učenci telovaditi sredi septembra, slovesno preda- jo namenu pa so napovedali za 10. oktober. S prvimi deli so začeli av- gusta lani, ko so se lotili stare in dotrajane telovadni- ce, ki je merila le 800 kva- dratnih metrov. Šmarski centralni šoli namreč pripa- da po državnih normativih telovadnica v izmeri 1118 kvadratnih metrov, s štirimi telovadnimi enotami. Sicer pa sta jih v stari, dve deset- letji stari telovadnici, motila med drugim tudi uničen parket ter slabo ogrevanje. V šmarski centralni šoli, ki jo obiskujejo šolarji od Gro- belnega do Podplata (med njimi je kar 450 vozačev), novo pridobitev težko pri- čakujejo, služila pa bo prav tako za potrebe šmarskega športa, še posebej košarke. V centralni šoli so se 15. julija lotili še popolne preno- ve centralne šolske kuhinje, ki so jo z dograditvijo pove- čali. V kuhinji, kjer priprav- ljajo za šolarje ter otroke iz bližnjega vrtca dnevno po 1200 obrokov, so bile na- mreč naprave ter notranje izolacije dotrajane, pa še s prezračevanjem niso bili za- dovoljni. Vrednost naložbe v ureditev in povečanje ku- hinje znaša približno 25 mi- lijonov tolarjev, skupaj z opremo. V njej bodo prve obroke skuhali 1. septem- bra. BRANE JERANKO Dars vztraja pri 19« septembru Otvoritev odseka avtoceste Arja vas-Vransko bo tretji petek v septembru - Organizatorji 30. MOS se bojijo prometne gneče Dela na odseku avtoceste Arja vas-Vransko se bližajo koncu. Opravljajo še zadnja dela pri označevanju cestiš- ča, nameščajo ograje, pro- metne znake in smerokazne table. Po zadnjih podatkih naj bi odsek odprli za promet tretji petek v septembru, 19. septembra, kakor so v Darsu napovedali že pred meseci. Organizatorji jubilejnega 30. Mednarodnega obrtnega sej- ma v Celju si zelo prizadevajo, da bi graditelji dela vendarle dokončali do 12. septembra, torej teden dni pred rokom in na dan, ko se bo odprl tudi sejem. To bi bilo vsekakor v veliko zadovoljstvo obiskoval- cem, saj so bili doslej priče velike gneče na magistralni ce- sti. Prometna gneča in zastoji na magistralni cesti med Ce- ljem in Šempetrom so zadnje tedne že ob povsem običajnih dneh domala neznosni, v času 30. MOS pa v Celju glede na podatke zadnjih let pričakujejo okoli 250 tisoč obiskovalcev. Če vemo, da se jih večina v mesto ob Savinji vendarle pri- pelje z avtomobili, sta skrb in strah toliko bolj upravičena. Po besedah direktorja Celj- skega sejma mag. Franca Pan- gerla so se organizatorji sejma za pomoč pri dogovorih z Dar- som obrnili na celjskega župa- na in poslanca v državnem zbo- ru Jožeta Zimska »Že v nor- malnih dneh je promet med Celjem in Šempetrom nemo- goč, za sejemski čas pa se re- snično bojimo, da bo prava ka- tastrofa in bodo ljudje v kolo- nah stali tudi po več ur. Prepri- čan sem, da se morajo odgovor- ni zganiti danes in storiti vse, da bi avtocestni odsek, četudi le poskusno, odprli teden prej,« je prepričan tudi predsednik Po- slovnega odbora 30. MOS in predsednik Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Sta- nislav Kramberger. Delavci podjetja Draga Huša pri postavljanju smerokazne table. Vendar pa po informacijah, ki prihajajo iz Darsa, ni pričakova- ti, da bi prepotreben avtocestni odsek med Vranskim in Arjo vasjo vozniki lahko uporabljali vse sejemske dni. Otvoritev od- seka so napovedali že pred me- seci, takrat pa tudi skrbno načr- tovali urnik del na tem odseku. Celjski župan Jože Zimšek, ki je z direktorjem Darsa Jožetom Brodnikom nazadnje govoril v petek, pojasnjuje, da tudi po- skusno odprtje avtocestnega odseka ni rešitev, saj se odgo- vorni v Darsu bojijo, da bi tako nastale še večje prometne za- drege. Avtocestni odsek med Vranskim in Arjo vasjo bodo odprli za promet šele takrat, ko bodo opravljena vsa dela, po- stavljene varovalne ograje, oz- načeno in očiščeno vozišče, to pa bo tretji petek v septembru. 1. STAMEJČIČ Foto: T. TAVČAR Celjani so z gradnjo poslovnih objektov ob križišču Čopove in Dečkove ceste izgubili blizu 500 parkirnih prostorov na travniku med Aerom in Cetisem. Na tem parkirišču so puščali vozila obiskovalci, ki so v mesto ob Savinji prihajali iz ljubljanske smeri. Parkirne prostore bodo seveda nadomestili z novimi na severni vezni cesti, v Opekarniški jami in ob Mariborski cesti, a dostop nanje je tekoč in neoviran le skozi avtocestno cestninsko postajo na Hudinji. Glede na podatke, da je v času MOS promet v Celju dnevno povečan za okoli 100 avtobusov in 6.000 osebnih vozil, od tega pa se tretjina pripelje iz ljubljanske smeri, je strah pred prometnimi zamaš- ki na mestnih ulicah še kako upravičen. PO DRŽAV Petrol zahtevo podražitev UUBUANA, 13. avfi, (Delo)-Po julijskizavS zahtevka naftnih družb podražitev bencina, je p^,; spet poslal vladi nov p^J o katerem mora odlo^a^ prvega septembra. Naba,! cene bencina naj bi se pq' čale za 12, plinskega oljap,' 8 odstotkov. Poleg tega na,! se zvišala tudi marža, insj. za 14 odstotkov V trdijo, da že od konca delajo z izgubo, saj se jebf cin na svetovnem trgu sa^ v zadnjem mesecu po^^ za 20 odstotkov, dolar pj, dražji za deset odstotkov.^ vlada v tridesetih dneh ne!) odločila o vloženem zahif ku, bodo predlagane pod-; žitve začele veljati. Slovenija protestirali UUBUANA, 18. avgust (Dnevnik) - Na ugotovite ciprskega sodišča, da ni p stojno za razsojanje o li tevku Republike Slovenije zvezi s sredstvi nekdanje N rodne banke Jugoslavijen Cipru, so odvetniki slovei ske strani vložili pritožbo.! sloni na argumentu, dai sodnik priznal ZRJ kot drž, vo, ni pa želel upošteval kako je prišla do denar NBJ. Slovenska delegacija; pogajanja o nasledstvu ne danje Jugoslavije pa jem« narodnemu posredniki/^^/f hurju Wattsu poslala p(es(- no pismo zaradi srbske?,ui- kona, ki naj bi omogočillasi ninjenje premoženja sloven skih podjetij v Srbiji. Romanja zo praznik BREZJE, 15. avgusta (D lo) - Ob prazniku Marij inej vnebovzetja je bila v najve jem romarskem središču naši državi osrednja slov snost. Apostolski nuncij v Si veniji Edmond Farhat je w mašo kot papežev poobli čenec ljubljanskemu nadšk fu in slovenskemu metropo tu dr. Francu Rodetu pod^ palij, znak njegovega mei! politskega položaja in služt Dr. Rode je v svoji pridigi ffl drugim poudaril, da je 5 člen ustave, ki govori o pf^' ci do splava, sramoten in P meni tisoče in tisoče mrt^i nerojenih otrok. Cestna tragikomedii« ČRNI KAL, 15. avgus (Večer) - V znak protesta: radi brezbrižnosti države primorskih problemov stranka Slovenski forum-^ morski forum dopoldne P pravila pohod po črnol' skem klancu in javni shodi spomeniku na Črnem ^[ Pohodniki, ki jih ni bilo veliko, niso povzročili 1^' snih večjih zastojev, med vilnimi mimovozečimi naleteli na odobravanje- u leženci shoda so zahtevali' se nemudoma konča trag' medija z izgradnjo cesi Primorskem in napov^ vsesplošni primorski odp Kdor čaka, dočaka! Minuli četrtek je bil v Celju srečen dan za 52 družin ozi- roma posameznikov, ki so prejeli ključe tako želenih in težko pričakovanih neprofit- nih stanovanj. Celjski stanovanjski sklad je po številu novozgrajenih nepro- fitnih stanovanj na prebivalca v samem vrhu slovenske stano- vanjske gradnje, letos jeseni pa bodo na Dolgem polju začeli graditi še en stanovanjski blok, v katerem bo spet, že v prihod- njem letu, vseljivih 52 stanovanj. Sicer pa so letos spomladi klju- če novih stanovanj v stanovanj- skem stolpiču na Hudinji že podelili prvim devetim upravi- čencem s socialne liste, v mest- nem središču pa so uredili tudi 4 službena stanovanja. ^ Glavnina, kar 31 od skupno 52 stanovanj, katerih ključe so najemniki prejeli minuli četr- tek, je v stanovanjski soseski Dolgo polje, v prenovljenem samskem domu Železniškega gospodarstva v Aškerčevi ulici je 15 novih stanovanj, preosta- lih šest pa v prenovljenem po- slovno stanovanjskem objektu nekdanjega Gradisovega sam- skega doma v Ulici Frankolov- skih žrtev na Hudinji. IS, Foto: GREGOR KATlČ »Kdor čaka, dočaka.« je ob vselitvi v novo, dvoinpolsobno 65 kvadratnih metrov veliko stanovanje v soseski Dolgo polje srečno izjavila Ivica Plešnik. Skupaj z možem Jožetom in sinom Matjažem so doslej živeli na 28 kvadratnih metrih v Kajuhovi ulici 7. veselje ob vselitvi v novo stanovanje pa je bilo še toliko večje, saj so nanj čakali skoraj 10 let. S položnicami zaenlcrat zadovoljni Te dni so Celjani že prejeli prve položnice za plačilo ogrevanja po novem. Energetika Celje je namreč v soglasju s celjskim mestnim svetom s 1. avgustom začela obračunavati porabo toplote po dejanski porabi v blokih in ne več pavšalno. Doslej so Celjani ogrevanje plačevali glede na velikost stanova- nja. Po novem naj bi bili zneski odvisni od porabe toplote v bloku, vendar še vedno preračunano na sorazmerno neto stanovanjsko površino. Naslednji korak k varčevanju pa bo namestitev merilni- kov v stanovanjih, če se bodo lastniki tako odločili. Šele na ta način bi imeli stanovalci pregled nad svojo porabo in motiv za varčevanje. Ker so stanovanjski bloki glede na starost zelo razUčno izolirani, bo zaenkrat predvsem od tega odvisno, koliko bodo stanovalci plačevali za ogrevanje, kar pomeni, da bo treba čim prej poskrbeti za zmanjševanje izgube toplote. Kakšne bodo razlike, naj bi ugotovili z vzorčnim projektom namestitve indivi- dualnih merilnikov toplote v posameznih stanovanjih v Ulici frankolovskih žrtev 5 in 12, saj so prav bloki na Zgornji Hudinji najbolj kritični glede izoliranosti. Vsaj v teh mesecih bodo zneski na položnicah še nizki, saj bodo vsebovali le fiksne stroške, ki znašajo 44 odstotkov cene. Precej višje zneske pa lahko občani pričakujejo v času kurilne sezone, še zlasti, če bo zima mrzla in dolga. Da bo Energetika s tem novim načinom dobila tudi nove neplačnike, ki visokih zneskov ne bodo zmogli, pa je verjetno že jasno. ' TC DOGODKI Izguba se man|ša Do konca septembra bo delo izgubilo 30 zaposlenih za določen čas - Nujni ukrepi na republiški ravni f^ina bolnišnica Celje je imela ob fetju za milijonov tolarjev tekoče ^[je. Vzrok za negativno poslovanje ^"revisoki stroški dela oziroma plač, Jedno pa je preveliko tudi število poslenih. ^ba za šest mesecev bo nekoliko mH, ko bo državna zavarovalnica po- la bolnišnici stroške, ki jih je imela z [j^ilom poračuna razlik zdravniškega (jatka za dežurstva, pa tudi sicer vods- bolnišnice letošnje poslovanje ne jnjuje kot slabo. Leta 1995 je znašala ^ofaizguba 180 milijonov tolarjev, lani tem času pa so bile razmere še bolj 0e in zaradi velikih izgub je odsto- takratni direktor. flovemu vodstvu je z nekaterimi notra- jni ukrepi, predvsem z zajezitvijo viso- ,materialnih stroškov, uspelo zmanjšati p, ki je ob koncu leta znašala 107 jijonov tolarjev, ni pa še rešilo največjega problema bolhišnice, to je velikega stroška dela. Plače za vse oblike dela, to je za redno delo ter za dežurstva, stalno pripravljenost in za nadure, predstavljajo namreč več kot 46 odstotkov vseh odhodkov. Cilj letošnje- ga poslovanja bolnišnice je zato še naprej zmanjševanje števila zaposlenih in boljša organizacija dela, s čimer bi število delav- cev iz ur približali tistemu številu, ki jim ga priznava republiški zavod za zdravstveno zavarovanje. Prvi bodo oziroma so že, na »udaru« tisti, ki imajo sklenjene pogodbe o delu za določen čas. Do konca septembra bo bolnišnica s tridesetimi zaposlenimi takšne pogodbe prekinila. »Sprijazniti se bo pač treba,« pravi strokovni vodja celjske bolnišnice dr. Štefan Tisel, »da bo treba odslej z manj kadra narediti toliko kot prej. Nespremenjena bodo ostala le dežurstva, ki jih nikakor ne moremo zmanjšati, saj bi s tem lahko ogrozili sedanjo raven zdravs- tvenih uslug.« Odpuščanje ljudi in boljša organizacija dela pa še zdaleč nista dovolj, da bi se bolnišnica izkopala iz rdečih številk. Po- trebni so tudi ukrepi na republiški ravni, saj je že nekaj časa znano, da ima Splo- šna bolnišnica Celje izredno podcenjen kvalifikacijski količnik. Zato je potrebna in nujna že nekajkrat napovedana stan- dardizacija in kategorizacija slovenskih bolnišnic, ki bi Celjanom zagotovila ena- kovreden izhodiščni položaj pri financira- nju stroškov plač z ostalimi bolnišnicami. 1 JANJA INTIHAR Po interni intenzivni medicini se bo v začetku septembra v nove prostore preselil še oddelek kirurške intenzivne medicine, 15. septembra pa bo pričel delati tudi nov operacijski blok. Letos bodo v celjski bolnišnici pričeli urejati še prostore za dializo in za lekarno, v stari oddelek interne intenzivne medi- cine bodo preselili kardiološki odde- lek, posodobili pa bodo tudi bolnišnič- no kuhinjo. PO SVETU ^ Razkol v Črni Gori črnogorski predsednik Momir Bulatovič je sporo- čil, da se bo pritožil na odlo- čitev ustavnega sodišča, ki je njegovo kandidaturo za predsedniške volitve oceni- lo kot nesprejemljivo. Bulatovičevi podporniki menijo, da je ustavno sodišče »grobo kršilo pravico voliti in biti izvoljen, ki je z ustavo zagotovljena vsakemu držav- ljanu.« Vendar pa v skladu s črnogorsko ustavo lahko do- ločena stranka za predsedniš- ke volitve prijavi le enega kan- didata, to pa je v primeru Demokratske stranke sociali- stov že sedanji premier Duka- novič. S tem se je še poglobil spor v črnogorskem politič- nem vrhu med frakcijo, ki podpira sedanjega predsedni- ka Bulatoviča, velikega zago- vornika srbskega režima, in frakcijo, ki podpira sedanjega premiera Dukanoviča in ji de- kreti iz Beograda niso najbolj pri srcu. Bulatovičevi privr- ženci so zato pred časom iz vladajoče Demokratične stranke socialistov izključili premiera Dukanoviča. Odsta- vitev Bulatoviča, ki so jo zaku- hali premierovi strankarski privrženci, pa so razveljavili. Poleg tega so Dukanovičevo kandidaturo na predsedniš- kih volitvah, ki bodo najver- jetneje 5. oktobra, razglasili za neveljavno. Bodo zločinci še varni? Ameriška televizijska družba ABC je poročala, da se nekje v Evropi urijo ame- riški, britanski in francoski komandosi, ki naj bi potem jeseni v Bosni izpeljali akci- jo lova na Radovana Kradži- da in Ratka Mladiča, osum- ljena vojnih zločinov. Že dan po njeni objavi so obrambna ministrstva vseh treh držav to novico zanikala. Karadžičeva politična nas- protnica, predsednica Repub- like srbske Biljana Plavšič, pa je poskrbela še za nekaj novih presenečenj. Za nemški Der Spiegel je izjavila, da so ZDA ponudile Karadžiču, da ga ne bodo preganjale, če zapusti državo in se preneha vmeša- vati v politiko. Karadžič naj bi ponudbo zavrnil. Podobne tr- *ditve je Plavšičeva izjavila tu- di za britanski Financial Ti- mes, češ da se je o tem pogo- varjala z ameriško zunanjo ministrico Albrightovo med junijskim srečanjem v Banja Luki. Albrightova je izjave Plavšičeve zanikala z beseda- mi »upam, da se gospa Plavši- čeva bolje spominja dogovo- rov iz daytonskega sporazu- ma, kot najinega pogovora«. Dodala je še, da se mora Kara- džič prostovoljno predati haaškemu sodišču za vojne zločine. Washington Post pa piše, da naj bi obstajal resno pretehtan načrt, po katerem naj bi pripadniki posebnih enot napadli Karadžiča, enote zveze Nato pa naj bi oblikova- le zunanji varnostni obroč. Enote Sforja v BiH so sicer res dobile posebno nalogo, da onemogočijo posebne policij- ske enote v Bosni, ki so neke vrste paravojaške policijske^ skupine. Oborožene so po- dobno kot vojska - s tanki, topništvom in drugim težkim orožjem, njihovi policisti pa nosijo puške in avtomatsko orožje. Tako opremljena gar- da menda varuje tudi nekda- njega voditelja bosanskih Sr- bov Karadžiča. Vprašanje je, če bodo enote Nata tvegale še en lov na vojne zločince, po- tem ko so prejšnji mesec ene- ga domnevnega zločinca izro- čile Haagu, drugi pa je bil ubit med aretacijo. Od takrat so se namreč precej povečale grož- nje z napadi na pripadnike Sforja, ki so pred nedavnim dobili ukaz, da hodijo v po- polni bojni opremi; nepreboj- nem jopiču, s čelado na glavi in vedno s puško. Tudi zadnje raziskave kažejo, da so bosan- ski Srbi izredno negativno na- strojeni proti enotam Sforja. Dobrih 66 odstotkov anketira- nih je proti njihovi prisotnosti, 86 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da je izgubilo zau- panje v Natove enote. Da Sfor ne bi smel aktivno loviti osum- ljenih vojnih zločinov pa meni kar 86 odstotkov vprašanih. 50 let neodvisnosti v teh dneh sta dve državi - Indija in Pakistan - praznova- li 50. obletnico neodvisnosti. Devetega avgusta 1942 je Mahatma Gandhi britanskim kolonializatorjem prvič pred- stavil pobudo naj zapustijo državo. Množično gibanje Quit India je vrhunec doseglo v noči s 14. na 15. avgust 1947, ko je Indija samostojnost tudi razglasila. Meja med Indijo in Pakistanom je ena najbolj spornih na svetu, med drža- vama pa so bile v teh 50 letih kar tri vojne. Prva je izbruhni- la že oktobra 47 zaradi spor- nega himalajskega območja KaŠmirja. Prekinitev ognja je čez dobro leto dni dosegel Varnostni svet ZN. Državi sta se zaradi Kašmirja podali v bojevanje spet septembra 65, le da so boji takrat trajali le 16 dni. Zadnja vojna med drža- vama pa se je vnela decembra 71, zaradi vzhodnega Pakista- na, ki je s predajo okoli 90 tisoč pakistanskih vojakov vo- dila v ustanovitev Banglade- ša. Zgodovino obeh držav so poleg vojn zaznamovali dru- žinski klani; v Indiji so to bili Gandhijevi, v Pakistanu pa Zulfikar Ali Bhuto in Benezir Bhuto. Usoda Gandhijeve tro- jice je bila povsem enaka. Ma- hatmo Gandhija, vodjo boja za neodvisnost, znanega po zagovarjanju nenasilnih pro- testov, so umorili 30. januarja 48. Indira Gandhi, ki je pre- miersko mesto zasedla leta 66, je bila usmrčena oktobra 84. Njeno mesto je prevzel njen sin Radživ, katerega živ- ljenje se je končalo enako kot materino. Med predvolilno kampanjo na jugu Indije leta 1991 ga je ubil pripadnik ta- milskih tigrov, ker je Radživ pred štirimi leti poslal vojake na Šrilanko. Indijo je v njeni samostojni zgodovini prizade- lo kar nekaj katastrof - najhujši je bil ciklon na jugovzhodni indijski obali, ki je leta 77 terjal življenje več kot 10 tisoč ljudi. Vso obdobje do danes pa se Indija sooča z veliko revščino. Obsotelje je privlačno Med nojvečjimi Rogaška Slatina in Podčetrtek v devetih turističnih krajih Slovenije so uspeli v letoš- njem prvem polletju ustvariti po več kot sto tisoč prenoči- tev. Gre za nekaj več kot polo- vico vseh prenočitev v državi. S celjskega območja sta med devetimi najpomembnejšimi kraji Rogaška Slatina (6. mesto), kjer so ustvarili 4,3 odstotka vseh prenočitev ter Podčetrtek (8. mesto), s 4 odstotnim dele- žem. Največ, blizu 13 odstotkov vseh prenočitev so zabeležili v Portorožu, sledijo pa Čatež, Kranjska Gora, Ljubljana, Bled, Rogaška Slatina, Moravske To- plice, Podčetrtek in Izola. V omenjenih turističnih kra- jih so zabeležili več kot sto tisoč prenočitev domačih go- stov le v Čateških TopUcah, najbližje sta Podčetrtek (7 od- stotni delež) ter Portorož, sle- dijo pa Kranjska Gora ter Izo- la, pa tudi Strunjan in Rogla (3,5 odstotni delež), ki ju sicer ni med devetimi največjimi. Drugačni so seveda podatki o številu tujih prenočitev. Več kot sto tisoč so jih našteli le v Portorožu, Ljubljani ter na Bledu, sledijo pa jim Kranjska Gora, Rogaška Slatina (5,8 od- sotni delež), Moravske Toplice in Bohinj. V vseh omenjenih krajih, z izjemo Ljubljane, se je število tujih prenočitev v letošnjem polletju povečalo. Med zadnjimi podatki iz Združenja za turizem in gostins- tvo pri Gospodarski zbornici omenjajo med kopališči v prvih sedmih mesecih tudi povečan obisk v bazenu Laškega (tja je prišlo za četrtino več kopalcev kot lani) ter v Atomskih toplicah (9 odstotkov več kopalcev). Med turističnih znameni- tostmi pa omenjajo za prvih sedem mesecev v lekarni ter cerkvi v Olimju 5 odstotkov več obiskovalcev. ::iHanHHHBBaK^f. B.J. Tovšakova pri žalski SKD Minuli teden je bila seja občinskega odbora SKD Žalec, pri kateri so bili navzoči tudi člani krajevnega odbora s Polzele. Seje se je udeležila tudi glavna tajnica SKD Hilda Tovšak, ki je med drugim povedala, da je parlamentarna komisija za lokalno samoupravo predlagala parlamentu ustanovitev 52 novih občin, namesto 22 kot jih je predlagala vladna komisija. Na razmišljanje nekaterih članov odbora, da v manjših občinah ne bo prihodka je dejala, da pozna primer občine MisUnje, ki šteje nekaj več kot 4.500 prebivalcev, kjer je bilo leta 1994 na referendumu za samostojno občino komaj' 20 odstotkov za, pa so kljub temu dobili svojo občino. V tem času so obnovili veliko cest in drugih komunalnih objektov. Dejala je še, da ne pozna na novo ustanovljene občine v Sloveniji, ki bi se pritoževala, da ima manjše možnosti pri obnovi in vzdrževanju komunalne infrastrukture. T. TAVČAR Movo podoba Olimfa v Olimje, ki je med naj- olj obiskanimi turistični- u točkami v državi, pri- aja vse več obiskovalcev, alo so pred dnevi začeli s mnunalnim urejanjem šjega središča kraja, kadi številnih gostov ^Moline bodo uredili ne- ii) parkirišč, poskrbeli pa isio tudi za odvodnjava- 0)5. Gre za dela v okvirni "»dnosti 5 milijonov tolar- čemer je glavni inve- - občina Podčetrtek, po- pa ji KS Podčetrtek, fcglavitna težava so seveda potrebna zemljišča, saj jih v »tonski lasti ni prav dosti, ^'0 so potrebni dogovori z osebnimi lastniki. Z letošnjimi deli namera- zaključiti pred jesenjo, toladi pa bi po možnosti ^daljevali. Tako imajo, za- ■2divse gostejšega prometa, 'načrtu širitev ceste iz *nija proti občinskemu 'fftlišču ter izgradnjo avto- '^snega obračališča. iJ't:er pa zaradi različnih olimski dolini obisk znamenitosti ni po- oviran. B.J. Milijardi stanovanjskih tolarjev pooblaščenih sloven- '''^ poštah so od ponedelj- 18. avgusta, naprodaj po- 1^ "^i obrazci za prijavo na ^nova razpisa posojil Sta- J^Jnjskega sklada Republi- ^lovenije. r stanovanjska posojila je na voljo 2 milijardi to- prijave za oba razpisa h [>odo v Stanovanjskem in.^^^ Republike Slovenije J^"iali med 1. in 10. sep- ^^^dvidoma milijardo tolar- ja ^^oračunskega denarja bo- Stanovanjskem skladu °^ike Slovenije namenili za posojila, namenjena mla- dim parom in mladim druži- nam z enim ali dvema otroko- ma. V tem primeru se na raz-, pis lahko prijavijo prosilci, kij še niso dobili ugodnega stano-j vanjskega kredita in prvič re-: šujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja ali z rekonstrukcijo obstoječega stanovanja ali stanovanjske hi-; še. Ne glede na starost otrok- starši ne smejo biti stari več kot 30 let, v primeru pa, da otroci še niso šoloobvezni, pa sta starša lahko stara do 35 let. Drug razpis, prav tako v vi- šini milijarde tolarjev, je na- menjen družinam z najmanj tremi otroki. Prosilci, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, bodo lahko s poso- jilom kupili ali gradili stanova- nje ali hišo, tisti, ki bivajo v neprimernih stanovanjih, pa jih bodo lahko nadomestili ali razširili, posojila pa so name- njena tudi rekonstrukciji sta- novanj. V obeh razpisih je višina posojil omejena na največ 40 odstotkov obračunske vredno- sti primernega stanovanja, pri čemer se za obračunsko vred- nost stanovanja upošteva cena 1.200 DEM za kvadratni meter pri nakupu in 1.000 DEM za kvadratni meter pri rekon- strukciji oziroma gradnji. Obrestna mera za odobreno posojilo bo 2,75 odstotka let- no, obračunavala pa se bo na stanje glavnice, ■■■■^■■■■^■■■■i IS Vloge za oba razpisa mo- rajo prosilci poslati med 1. in 10. septembrom s pripo- ročeno poštno pošiljko na naslov Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Po- ljanska cesta 31, 1000 Ljub- ljana. □ DOGODKI Samoprispevek za šole V občini Laško rabijo 600 milijonov tolarjev za ureditev šolskega prostora - Bodo pomagali tudi občani? Vodstvo občine Laško se bo predvidoma še ta mesec sestalo s predsedniki vseh krajevnih skupnosti, da bi se dogovorili o pripravah na iz- vedbo občinskega samopris- pevka. Referendum bi bil hkrati z volitvami za novega predsed- nika države, na njem pa bi se občani odločali o tem, ali so v naslednjih petih letih tudi sa- mi pripravljeni prispevati ne- kaj denarja za izgradnjo nove osemletke v Debru in za ure- ditev najbolj kritičnih podruž- ničnih šol. Poleg tako imenovanega šolskega programa bi v posa- meznih krajevnih skupno- stih, razen v Zidanem Mostu in v Sedražu, kjer že plačujejo samoprispevek, pripravili še svoje krajevne programe. Ali bo referendum uspel, je tež- ko napovedovati, pa čeprav ljudje zadnje čase niso več tako nenaklonjeni tovrstne- mu zbiranju denarja, vendar je dejstvo, da bo občina sama v svojem proračunu težko zbrala toliko denarja, da bo zadovoljila kriterijem za pri- dobitev državnih sredstev. Za novo šolo ter za obnovo ali dograditev podružničnih bi bilo treba zagotoviti preko 600 milijonov tolarjev, od tega bi polovico vsote morali zbra- ti v občini. Razmere na osnovnih šo- lah so trenutno dokaj kritič- ne. V Laškem bodo morali zaradi pomanjkanja prosto- ra preiti z novim šolskim letom na dvoizmenski pouk. zgradba podružnične šole v Šentrupertu pa je že v tako slabem stanju, da je izvaja- nje pouka v njej skoraj poni- žujoče. Po naročilu občine so že narejene analize, kako sanirati stanje, vendar so izračuni pokazali, da bi se bolj izplačalo zgraditi novo stavbo. Najnujnejša obnova stare bi namreč stala 60 mili- jonov tolarjev, izgradnja no- ve pa 100 milijonov tolarjev. Občinsko vodstvo podpira izgradnjo nove šole, pa če- prav jo obiskuje manj kot 30 otrok. Bilo bi jih še več, ven- dar so mnogi starši zaradi katastrofalnih razmer svoje otroke raje vpisali v šolo v Dobju. Na osnovni šoli Primož Trubar v Laškem je letos dokončno odpovedala dva- najst let stara kotlovnica. V občini so se odločili, da jo bodo preuredili na plinsko ogrevanje, kar pa bo stalo 16 milijonov tolarjev. Obči- na lahko zagotovi le 4 mili- jone, preostanek vsote pa bi v dogovoru z izvajalcem plačali kasneje, saj računa- jo na pomoč države. Kotlov- nica naj bi bila obnovljena do začetka novega šolskega leta. Šolo v Jurkloštru so si pred kratkim ogledali predstavni- ki ministrstva za šolstvo in tudi sami ugotovili, da je tre- ba čim prej ukrepati, zato v Laškem upajo, da jim bo dr- žava res pomagala pri reše- vanju težav. JANJA INTIHAR Za trdno grajsko podobo V poletnih mesecih skupi- na delavcev, vključenih v pro- gram javnih del, na celjskem Starem gradu utrjuje obzidje in visoke grajske objekte. Pred časom so dogradili obrambni mostič, s katerega se pod lesenim nadstreškom odpira pogled na celotno me- sto. Obiskovalci se ob priho- du na Stari grad srečajo z urejenim palacijem, tisti, ki grad obiščejo večkrat, pa se glede na hitro napredujoča dela sprašujejo, kdaj bo prišel na vrsto še Friderikov stolp. Javna dela na Starem gradu izvajajo pod okriljem celjske območne enote zavoda za za- poslovanje, RC Inženiringa in Mestne občine Celje, ki tudi red- no pokriva svoj finančni delež. V letošnjih prvih sedmih mese- cih so v prenovo Starega gradu skupno vložili nekaj več kot 11 milijonov tolarjev, od tega je Mestna občina Celje prispevala blizu 2,7 milijona tolarjev za stimulacije delavcev, vključenih v program. Kljub pomanjkanju denarja zaradi nesprejetega dr- žavnega proračuna, programa javnih del na celjskem Starem gradu v času gradbene sezone ne nameravajo ustaviti. Doslej opravljeno delo na Starem gradu so za vse obi- skovalce pred časom skrbno dokumentirali in s pisnim in foto materialom opremiU po- sebno informacijsko tablo ob vstopu na grajsko območje. Vendar v Celju žal ugotavlja- jo, da je nekdo iz table potrgal večino fotografij, skupina otrok oziroma mladostnikov, ki jim je policija že na sledi, pa je razbila in uničila del stalnih sanitarij v grajskih prostorih. V počitniških dneh je bilo nekoliko manj zanimanja za arheološke delavnice na Sta- rem gradu, ki prav tako sodi- jo v program javnih del, ven- dar pa že z začetkom šolske- ga leta pričakujejo nekoliko večji odziv, zlasti osnovnošol- cev in srednješolcev. IS, Foto: GREGOR KATlČ Hudo pomanjkanje stanovanj Veliko Slatincanov težko čaka na streho nad glavo Pomanjkanje stanovanj je v občini Rogaška Slatina še posebej pereče. Po spomla- danskem razpisu slatinske občine za oddajo socialnih stanovanj se je na njihov na- slov prijavilo kar 83 prosil- cev. Potem ko so si pristojni og- ledali, v kakšnih razmerah prosilci živijo, so oblikovali prednostno listo. Na to listo se je uspelo uvrstiti 54 prosil- cev. Občina Rogaška Slatina je namreč aprila začela s preno- vo počitniškega Bjelovarske- ga doma, ki so ga kupili od omenjene hrvaške občine, v njem pa urejujejo socialna stanovanja. Zakaj je v mestu ob Sotli hudo pomanjkanje stano- vanj? Pred letošnjo investicijo so zadnja stanovanja zgradili leta 1991, po drugi plati pa je dodatno prispeval gospodar- ski položaj v zdravilišču. To je zgradbe odsluženih hotelov nazadnje uporabljalo za sta- novanja zaposlenih, v kriznih razmerah pa so začeli hotele prodajati. Skupaj s stanovalci seveda, ki so jih novi lastniki želeli čim prej izseliti (v Sla- tinskem domu je, na primer, živelo kar 32 stanovalcev). To je, po drugi plati, veUko po- trebo po stanovanjih seveda še povečalo. Pri tem je treba omeniti še resne težave sla- tinskega gospodarstva, saj številni zaposleni prejemajo nizke plače. Zato svojih sta- novanjskih težav ne morejo rešiti sami. Občina Rogaška Slatina je za začetek uredila v podstreš- ju Bjelovarskega doma 4 sta- novanja. V času letošnjega praznovanja občinskega praznika, konec julija, so pre- jeli njihove ključe tri matere sainohranilke ter družina, ki je na stanovanje čakala kar dve desetletji. Z letošnjo na- ložbo v urejanje Bjelovarske- ga doma je občina višino sta- novanjskih sredstev presegla, saj je bilo za nakup zgradbe ter ureditev stanovanj potreb- nih 45 milijonov tolarjev. Zaradi številnih upravičen- cev so omenjena 4 stanovanja, v zgradbi nasproti Rogaških vrelcev, tako rekoč le kaplja v morju. Zato namerava občina prihodnje leto tam urediti na- daljnjih 5 stanovanj, preostalih 6 stanovanj pa najpozneje leta 1999. V bivšem Bjelovarskem domu bi torej pridobiU 15 so- cialnih stanovanj, hkrati pa občina pridobiva dovoljenja za izgradnjo Poslovno-stano- vanjskega objekta. Gre za lokacijo v najbližji soseščini, kjer bi investitor (Ratanska vas.d.o.o.) po po- godbi zgradil tudi 12 neprofit- nih stanovanj. Pri tem se re- sno zapleta, saj okoliški sta- novalci gradnji nasprotujejo, zato je prišlo celo do zbiranja podpisov. V Rogaški Slatini je slišati, da želijo stanovalci še vnaprej ohraniti vrtove, ki jih obdelujejo na tej lokaciji. B.J. PO DRŽAl Kiavzura Sk^ ŠKOFJA LOKA, 13 sta (Delo) - Vodstvo skih demokratov je mi vrati usklajevalo pQ[J! izhodišča za jesen. w} dali so, da bodo z^J znižanje državnega p^J na in podprli nezaJ vladi. Še vedno pričal^r da se bodo tri poi^|| stranke dogovorile o ; nem kandidatu za pj-g- nika republike. Eden dveh resnih kandidatovi; s katerim bodo prišli govore, je Primož Rode' Rekord v globin KANAL, 16. avgusta [I delo) - Več kot 4 tisoč Iju; je ogledalo mednarodno; kalno revijo z mostu nad^ čo. Tekmovalo je 29 pog nežev iz Italije in Slove,' Igor Slovenec pa je s;' metra »globokim« skokoj Sočo postavil nov državi: kord. Ljudski tabor SLOVENJ GRADEC, avgusta (Večer) - Nade tem taboru Slovenske Ij ske stranke se je zbralo kot 13 tisoč članov in sin^ tizerjev stranke. Glavni j vornik je bil predsedniki Marjan Podobnik, ki je po dal, da so s svojim dose njim delom v vladi zadov ni, interpelacije na deloi de pa zagotovo ne bodo p prh. Napovedal je, da se stranka še naprej hotilipa korupciji in gospo(i^ffi kriminalu. Wk Za pravici delavceiH UUBLJANA, 18. M (Delo) - Sindikat kovinsta elektroindustrije, ki je i bolj množični panožni sic kat v Sloveniji, je napove radikalnejši boj proti delo jalcem, vladi in parlamer Ohraniti želijo socialne I vice delavcev in prep« namero vlade, da najkasr do marca prihodnjega' zaključi privatizacijo. Sii kat bo 24. septembra pni vil protestni shod pred pa mentom, če bo treba, p3 nadaljeval z zborova^ stavkami. S Zakon ol prevzemi! UUBLJANA, 18. M (Delo) - Začel je veljali kon o prevzemih, ki naj'' uporabljali pri kupova vrednostnih papirjev na ganiziranem trgu in za ce, ki so bile izdane na P lagi zakona o lastnin«' preoblikovanju podjetij' kon ščiti male delničarji' določa, da bo moral m' prevzemnik podjetja, ^ hotel dobiti več kot 25' stotni delež glasovalnih! vic, ponuditi vsem deln'^ jem odkup delnic po4^ mi pogoji. ■ Klavir bo stal na novem odru »s prenovo velike dvorane v Narodnem domu smo za- dovoljni, saj dela napredu- jejo tako, kot smo načrtova- li, in bodo zaključena do sredine septembra,« komen- tira obnovitvena dela ob bli- žajoči se 100-letnici tega znamenitega mestnega po- slopja župan Mestne občine Celje Jože Zimšek. Delavci Remonta so doslej že postavili konstrukcijo za nov oder, saj se je dosedanja lesena različica izkazala za sila neprimerno ob kulturnih, zlasti glasbenih prireditvah v dvora- ni. Dvorani bodo do sredine septembra nadeli prazničen vi- dez, delno bodo preuredili tudi sprejemno avlo v Narodnem domu, še vedno pa ni jasno, ali bo dovolj denarja tudi za na- kup novega pohištva in opre- me. Ob dobrih 20 milijonih to- larjev, kolikor so jih za prenovo namenili iz občinskega prora- čuna, so sponzorji doslej pris- pevali še blizu 5 milijonov tolar- jev, nekaj pokroviteljev pa je svoj prispevek k prenovi dvo- rane dodalo z materialom in brezplačnim delom. Dokončno pa je potrjena tudi novica, da bo na novem odru v dvorani stal vrhunski klavir, vreden 100.000 DEM, ki ga je mestu ob Savinji ozi- roma Narodnemu domu da- roval za zdaj še neimenovan sponzor oziroma darovalec. IS, Foto: GREGOR KATlČ GOSPODARSTVO 5 Nismo glažarji jspesna borba delavcev Steklarne Rogaška za obstoj podjetja - Druga skupščina delničarjev prinesla nekatere spremembe . jteklarni Rogaška so juli- .^jggli svojevrstni rekord. u\i so za 3,5 milijona j^fjev svojih izdelkov, kar Ljvišja mesečna prodaja v j zgodovini steklarne. Pri Jpa ni odveč poudariti, da .trenutno število zaposle- L najmanjše v zadnjih de- Ititile^'''- ^^^^^ 1 uspeh ni izjema, saj jiiia dobro posluje že vse oinje imela ob polletju celo jjifek iz tekočega poslova- iPovisoki izgubi v letu 1996 »frnem« lanskem decem- uinletošnjem januarju, ko je ole vprašanje časa, kdaj bo v (jjetju uveden stečaj oziro- 1 kdaj si bo Sklad za razvoj idobilSl odstotkov lastnine, se razmere v steklarni zelo femenile. Predsednik upra- Davorin Škrinjarič meni, so razlogi za letošnje uspe- 0 poslovanje predvsem v jšiproduktivnosti, boljšem aju dolarja, v večji motivira- Bti zaposlenih in v novih or- Bizacijskih ukrepih. Nepo- |a izguba iz preteklih let in leseni odnos s Skladom za bfoj sicer še ne dovoljujeta ^ofcosti, vendar vse kaže, da se bodo razmere, vsaj s skla- dom, že kmalu uredile. Predsednik svobodnih sindika- tov v podjetju Albin Šrimpf pra- vi, da so pogajanja med steklarno ter Skladom za razvoj in ministrs- tvom za gospodarstvo v zaklj učni fazi. Tako sklad kot ministrstvo želita, da bi se odnosi čim prej uredili in že v začetku septembra naj bi se sklad in sindikat dokonč- no pogodila, kolikšen del neizpla- čanih plač delavcem v zadnjih petih letih bo spremenjen v last- niške deleže. Terjatve so zelo visoke, so izračunali v sindikatu, saj brez obresti znašajo preko 15 milijonov mark. Tako kot poslovanje v zadnjih mesecih, je bila uspešna tudi nedavna skupščina delničarjev Steklarne Rogaška. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi, delni- čarji - 60 odstotkov je tako ime- novanih notranjih lastnikov, 40 odstotkov kapitala pa je v rokah državnih skladov ter petih pooblaščenih investicijskih družb, pa so brez kakšnih po- sebnih pripomb sprejeli tudi poslovno poročilo za leto 1996. Sprejete so bile tudi manjše spremembe v 10-članskem nad- zornem svetu, ki ga sedaj se- stavlja pet predstavnikov delav- cev ter trijepredstavniki notra- njih in dva predstavnika zuna- njih lastnikov. Največ težav in nasprotovanj je bilo pri ustano- vitvi sklada lastnih delnic. No- tranji lastniki so vztrajali, naj se sklad v višini 50 tisoč delnic ustanovi z namenom, da se del- nice ponudijo v odkup zaposle- nim, čemur pa so zunanji lastni- ki nasprotovali, češ da bo to v njihovo škodo. Zaradi večine glasov notranjih lastnikov je bil sklad ustanovljen. Pomembna novost, ki jo je prinesla skupšči- na, so tudi bistveno spremenje- na nekatera določila statuta družbe. Steklarno Rogaška od- slej vodi individualna uprava, to je direktor, nadzorni svet pa bo imel nad njim še več pristojnosti kot doslej. »Zdaj, ko so črni oblaki mimo in je uspela tudi skupščina, lahko zatrdim, da bi delavci naredili veliko napako, če bi se vdali v usodo in ne bi prepustili sindika- tu in nekaterim članom nadzor- nega sveta, da so se v njihovem imenu borili za steklarno in za delovna mesta,« ugotavlja Albin Šrimf. »Dokazali smo, da nismo samo glažarji, sedanji rezultati ter napovedane organizacijske in kadrovske spremembe pa nam vlivajo še več upanja.« ! JANJA INTIHAR Radečaiti kupujejo Goričaite Posebna komisija Sloven- ske razvojne družbe naj bi te dni odprla ponudbe, ki so prispele na razpis za nakup 80-odstotnega deleža v To- varni papirja Medvode iz Goričan. Med tremi podjetji, ki so se prijavila na razpis, je tudi Radeče papir. Radeška papirnica se za na- kup Goričan poteguje pred- vsem zato, ker se proizvodna programa obeh papirnic do- polnjujeta, kar pomeni, da bi Radečani znali razširiti po- nudbo in tudi prodajati izdel- ke iz Goričan. Koliko bo stala papirnica, v Radečah ne vedo natančno, saj razvojna druž- ba še ni dokončno določila, kaj sploh prodaja. Poleg tega se prava prodaja šele začenja, saj bodo vsi trije kupci verjet- no morali dopolniti svoje po- nudbe. Papirnica iz Radeč se zanima tudi za nakup žage v domačem podjetju Sopota, v katerem so pred nekaj meseci uvedli ste- čajni postopek. JI Uspešno rolanje po slovenskem trgu Pivovarna Laško in Vital iz Mestinja sta po oceni vodstev obeh podjetij uspešno priče- la skupno pot na domačem tržišču. V dveh mesecih sta prodala 920.000 litrov lede- nega čaja Teatanic, kar je do- brih 40 odstotkov načrtovane celoletne količine. Ledeni čaj, ki ga v Laškem polnijo v pločevinke, v Vitalu pa v 1,5-litrske plastenke, je prvi skupni izdelek pivovarne in Vitala. Teatanic z okusom breskve in hruške je na tržišču od sredine junija in kot pravijo v Laškem ga je s pomočjo nji- hove razvejane prodajne mre- že doslej spoznala že prav vsa Slovenija. S prodajo so zlasti zadovoljni v Vitalu, saj so v samo dveh mesecih prodali to- liko te brezalkoholne pijače kot prej v celem letu. Pivovar- na Laško je konec junija dala na tržišče še en svoj nov izde- lek, nizkokalorično mešanico iz piva in limonade z imenom Roler. Tudi ta pijača se dobro prodaja, saj so namesto načr- tovanih 200.000 litrov v do- brem mesecu in pol prodali 250.000 litrov. Seveda pa roler in ledeni čaj še zdaleč ne dose- gata prodaje laškega piva, ki kljub hladnemu in deževnemu poletju ne zaostaja za lansko. Samo v juliju je pivovarna pro- dala 150 tisoč hektolitrov piva, kar je za 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, od ja- nuarja do konca julija pa v Laškem zvarih in prodali 710 tisoč hektolitrov piva. JI Vital Mestinje je v prvih šestih mesecih prodal 2 mili- jona litrov sirupov ter sadnih sokov in nektarjev. Sadni si- rupi Frupi predstavljajo 68 odstotkov prodane količine, letos pa zelo narašča povpra- ševanje po nektarju iz jabolk. Lani so ga prodali 90.000 li- trov, letos pa se je prodaja podvojila. NOVO NA BORZI Rekorden julijski promet Piše: BOJAN GRADIŠNIK Čeprav je julij mesec dopu- stov, je bilo v tem mesecu glede na prejšnje veliko pro- meta. Skupni promet z vred- nostnimi papirji je znašal 33,6 milijarde tolarjev. V ko- taciji A je bilo opravljenih transakcij za 18 milijard to- larjev, v kotaciji OTC pa za 15,6 milijarde tolarjev. Seveda je ta promet podvo- jen, ker se v bistvu šteje pri vsakem članu posebej. Če vzamemo enojen promet pa je bilo skupnega prometa za 16,8 milijarde tolarjev. Do po- večanega prometa je prišlo zaradi tega, ker je Banka Slo- venije omilila pogoje za tuje investitorje, in so se ti inten- zivno vključiU v nakupe. Za- nimivo je, da so 40% prometa opravile tri borzno posredniš- ke hiše, od 45, ki so trenutno članice borze. Med prvimi tremi je največ prometa us- tvaril član borze Creditan- stah, sledi Publikum, na tret- jem mestu pa je Nova Ljub- ljanska banka d.d., Ljubljana. Zanimivo je tudi to, da se za razliko od trgovanja v prejš- njih letih, ko se je na veliko trgovalo z obveznicami, sedaj trguje največ z delnicami. V kotaciji A je bilo od skupnega prometa z delnicami prometa za 96,2%, z obveznicami pa 3,8%. Na kotaciji OTC pa je bilo z delnicami kar 98,8% vseh transakcij. Kljub temu, da je sedaj čas delnic, je to razmerje med trgovanjem z delnicami in obveznicami ve- liko. Seveda pa je trgovanja z obveznicami tako malo tudi zaradi tega, ker novih izdaj obveznic ni, pri obveznicah, ki pa že kotirajo, zapadajo v izplačilo deli glavnic in so zdaj njihove vrednosti že pod nominalnimi. Skupščina družbe Cetis 8. septembra bo druga red- na skupščina družbe Cetis grafičnega podjetja d.d., iz Ce- lja. Sklic skupščine je bil urad- no najavljen preko objave v Uradnem listu Republike Slo- venije 1. avgusta in tudi preko časopisa Delo. Skupščina bo na sedežu družbe Cetis, ob 14. uri. Dnevni red je sestavljen iz 9 točk, še posebej sta zanimivi točki 5 in 7. Predmet teh dveh točk je razporeditev dobička iz preteklih štirih letih. Nerazpo- rejenega dobička je za 159 mili- jonov tolarjev. Družba Cetis predlaga vsem tistim, ki se želijo udeležiti skupščine, da prijavijo udeležbo najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine. Gradivo za skupš- čino je na vpogled na sedežu družbe Cetis. Na sedežu družbe lahko prodate večino delnic, ki ste jih pridobili z vpisom certifi- kata v podjetja, ki so se lastni- nila s pomočjo javne prodaje. To so predvsem delnice serije G. Naj navedemo le nekaj tak- šnih družb: Alpos Šentjur, Cinkarna Celje, Gorenje Vele- nje. Kot novost smo uvedli odkup delnic serij B in D za tiste družbe, ki so svoje delni- ce vpisale v centralni register KOD. Seveda še vedno odku- pujemo amortizacijske načr- te, ki jih je izdala Pošta Celje, sedaj Telekom Slovenije. V Gorenju spet delajo v ponedeljek se je za 4200 zaposlenih delavcev Gorenja končal letošnji kolektivni dopust. Kot vsako leto je med kolek- tivnim dopustom okoli 200 vzdrževalcev opravilo najpo- trebnejša vzdrževalna dela, ki so jih letos združili tudi z večimi pomembnimi in po- trebnimi naložbenimi oziro- ma posodobitvenimi deli. Med njimi je bila najpomem- bnejša selitev dela proizvod- nje pralno pomivalnih strojev na novo lokacijo, kar je pove- zano s proizvodnjo nove ge- neracije teh strojev, ki je zna- na pod imenom Simple&Logi- cal. Sicer pa so v Gorenju zado- voljni s proizvodnimi dosežki iz meseca julija, ko so dnevno v poprečju proizvedli okoli 7660 strojev, med njimi tudi nove iskane pralno pomivalne stroje S&L, novo generacijo vgradnih pečic in nove hladil- no zamrzovalne aparate iz se- rije 600. Laško zdravilišče na sodišču Občina Radeče je prejšnji »esec pri okrožnem sodišču Wju vložila tožbo, s katero Jliteva ničnost vpisa Zdravi- la Laško v register družb z mejeno odgovornostjo, ^tožbo so se menda odloči- zato, ker je odločitev o " 'Oblikovanju zdravilišča iz ''ega zavoda v družbo spre- •saino občinski svet Laško, ^"iečani si namreč glede na '■'iazLaščani še niso opravili *ivene bilance, lastijo pravi- "°(iločati tudi o takšnih zade- i ^'rektorja Zdravilišča Laško "mana Matka je tožba prese- f'^' še zlasti zato, ker je ''avilišče registrirano kot °ožeodjulijal995.Radeča- ""^ je poslal pismo in jim^ predlagal, naj tožbo umaknejo, občini pa naj se o razdelitvi nekdanjega skupnega premo- ženja raje dogovorita brez so- dišča. »Odgovora še nisem do- bil,« pravi Matek, »vendar upam, da se bosta občini konč- no le pričeli dogovarjati o deli- tvi. Naše zdravilišče je tik pred registracijo v delniško družbo in zares bi zeleh imeti jasne lastnike.« Kljub težavam in nenehnim pritiskom glede lastništva pa v laškem zdravilišču nadaljujejo obsežen naložbeni ciklus, ki naj bi ga prihodnje leto končali s temeljito prenovo notranjega bazena. Pred dnevi so v prvem nadstropju zdraviliškega do- ma, v neposredni bližini bolniš- kega oddelka, odprli nove pro- store hidroterapije, stare pro- store pa preurejajo v sobe, ki bodo prilagojene potrebam težje gibljivih gostov. V treh sobah bo osem ležišč, kar po- meni, da se bo skupno število ležišč v zdravilišČLi povečalo na 307. Naložba, ki naj bi jo zaklju- čili v začetku septembra, je vredna 20 milijonov tolarjev. Do konca decembra pa bodo narejeni vsi projekti za preno- vo notranjega bazena, tako da bi z deli lahko pričeli takoj po novem letu. v Zdravilišču Laško imajo trenutno 270 gostov, kar pome- ni 90-odstotno zasedenost zmogljivosti. Podoben obisk pričakujejo tudi v septem- bru. JI Novi prostori za hidroterapijo so bližje bolniškim sobam. 6 GOSPODARSTVO Ogledalo slovenske uspešnosti Med 12. in 21. septembrom v Celju drugi največji obrtni sejem v Evropi - Sejemska tradicija mesta ob Savinji sega v prejšnje stoletje Organizatorja jubilejnega 30. Mednarodnega obrtnega sej- ma, družbo Celjski sejem in Obrtno zbornico Slovenije, tri tedne pred uradnim odprtjem največje sejemsko poslovne prireditve v Sloveniji in drugega največjega sejma v Evropi čaka le še fizična postavitev sejemskega prizorišča. Gre za postavitev 19 montažnih razstavnih dvoran, ki bodo skupaj s šestimi stalnimi dvoranami zaokroževale blizu 90 odstotkov pokritega sejemskega prostora, zaključna dela pri ureditvi nove, 400 kvadratnih metrov velike konferenčne dvorane, ter samo postavitev ter ureditev sejmišča. Priprave na 30. MOS so se kot že vrsto zadnjih let začele takoj ob analizi uspešnosti lan- ske sejemske prireditve, v Ce- lju pa se bo med 12. in 21. septembrom na skupno 55 ti- soč kvadratnih metrih sejem- skih razstavno prodajnih povr- šin predstavljalo 1.765 razstav- ljavcev iz 27 držav. Sejem bo drugi petek v septembru slove- sno odprl predsednik države Milan Kučan, generalni po- krovitelj jubilejnega sejma pa je Kovinotehna d.d. Celje. Po ocenah djrektorja Celj- skega sejma mag. Franca Pangerla bodo na letošnjem MOS doseženi pretekla leta zastavljeni cilji, saj bo sejem tudi po tehnični plati vrh tiste- ga, kar se na omejenem se- jemskem prostoru lahko na- redi. Kot gostitelji se v Celju še posebej veselijo novourejene- ga, približno 1.750 kvadratnih metrov velikega pokritega go- stinskega prostora, ki je zrasel izlanske Pohorske hiše in lah- ko naenkrat sprejme blizu 2.000 ljudi, dodatne konfe- renčne dvorane ter dejstva, da so sejemski organizatorji če- dalje manj odvisni od vreme- na, saj letos na zunanjih raz- stavnih površinah ostaja le še strojna oprema, avtomobili in oprema, oprema za dom, kamnoseštvo, cementni izdel- ki, gradbena in kmetijska me- hanizacija ter blago široke po- trošnje. V Obrtni zbornici Slovenije so nosilci obsejemskih stro- kovnih prireditev, kjer velja po- sebej izpostaviti nosilne teme razprav o delovni zakonodaji ter davku na dodano vrednost, posvet o vstopanju v Evropsko unijo ter zasedanje Odbora za gospodarstvo Državnega zbo- ra Republike Slovenije v Celju. Po besedah predsednika Po- slovnega odbora 30. MOS in Upravnega odbora OZS Stani- slava Krambergerja priprav- ljajo tudi za letos predstavitev strokovnega zborničnega dela, posebno pozornost bodo pos- vetili predstavitvi izobraževa- nja in samih obrtnih poklicev ter delu strokovnih zborničnih sekcij. Le-te so se zvečine odlo- čile za skupinske predstavitve na MOS, posebej pa velja ome- niti kovinarsko in elektro sek- cijo, ki se bosta v dvorani C predstavili na več kot 300 kva- dratnih metrih. »Letos bo na sejmu sicer 25 razstavljavcev več kot lani, a na listi čakajočih jih še vedno ostaja preko 100. Še večji problem nas organiza- torjev pa je v tem, da tudi vsakoletni stalni razstavljavci želijo in zahtevajo iz leta v leto več razstavnega prostora. Že- lje jim ob prostorskih omeji- tvah, žal, ne moremo izpolniti, treba pa bo razmišljati o po- stavitvi nove, sodobno opremljene sejemske dvora- ne,« že pred začetkom jubilej- nega sejma razmišlja za naprej Kramberger. mmmmm ivana stamejčič Sejemska tradicija Celja sega v čase na prelom prejšnjega stoletja, ko so v mestu ob Savinji priredili sicer lokalno, a za kasnejši razvoj zelo pomembno razstavo kmetijskih pridelkov in izdelkov obrtnikov. Poldrugo desetletje zatem, leta 1878 je bilo C^lje gostitelj prve pokrajinske, desetletje zatem pa še druge pokrajinske razstave. Mejnik v sejemski zgodovini mesta pa je zagotovo leto 1922 s prvo obrtno razstavo, ki se je je udeležilo 167 razstavljavcev iz Slovenije in drugih jugoslo- vanskih dežel. Razstavo, kakršne po mnenju ljubljanskega Jutra »v Dravski banovini še ni bilo«, je obiskalo 25 tisoč ljudi, po tridesetih letih od odločitve prvega obrtniškega zbora v septembru 1967 na Dobrni, da postane Celje vsakoletni gostitelj obrtnega sejma, pa bo na celjskem sejmišču nekaj več kot desetkrat več razstavljavcev, pričakujejo pa tudi deset- krat več obiskovalcev kot na prvi obrtni razstavi v letu 1922. Generalni pokrovitelj 30. MOS bo Kovinotehna d.d. Ce- lje, član družbine uprave za komercialo Tomaž Berginc pa pojasnjuje, da pokrovi- teljstvo nad najpomembnej- šo gospodarsko prireditvijo v državi veliko pomeni za imidž Kovinotehne. Čeprav je družba mednarodna, se ven- darle zaveda svoje vpetosti v celjski prostor, sejem pa izko- risti tako za prodajo kot last- no predstavitev ter intenziv- ne poslovne stike s svojimi partnerji na sejmišču sa- mem. bardmeJ Uspešnejši it^ Junija je Slovenija [zj za 744,3 milijona dolarje? ga, kar je za 7,3 od.stoti^; kot v enakem obdobj^' uvozila pa za 838,3 n^' dolarjev ali za 2,8 o J več kot junija lani. \>qU uvoza z izvozom j e bila i odstotna, blagovni kljaj pa je dosegel 93,9 na dolarjev. V vseh šesi; tošnjih mesecih je našal va izvozila za 4,117 i-nii^ dolarjev blaga, uvozilapj 4,764 milijarde dolarjev. Shellhidii, Velenju i Družba Shell, ki je nedj no zgradila na Jesenicahsf prvi bencinski servis v Slo niji, bo v prihodnjih letili, tovrstne svoje naložbe« nas namenila preko 60 oj Jonov mark. Še letos bof prla črpalko tudi v Mariboi nato pa bosta na vrsti k cinska servisa v Velenju i ob cesti med Trzinom ini nučami. Shell bo vse črpal dal v najem. No borzi šele priliodnjeleto Kljub nedavno sprejetenj zakonu o prevzemih, ki n bi varoval podjetja predr, nadzorovanimi nakupi o; roma sovražnimi prevzen v Pivovarni Laško še ne n meravajo vpisati svojih d( nic v Klirinško-depof;: družbo. Pričakujejo, i-.v bodo na borzo uvrs^?t\- hodnje leto, in to v najvftji borzno kotacijo A, do taki; pa bodo delniško knjigo vi diU sami. Že jeseni pat svoje delnice vpisalo v ref ster KUrinško-depotne dm be Gorenje iz Velenja, ta! da je njihove delnice mogo pričakovati na borzi v ^ ku prihodnjega leta. jI Manjši odicur Mlinsko predelovali podjetje Klasje iz Celja je tos odkupilo 4.165 tonpše ce, kar j e za 200 ton manj t lani. Odkup je v glavnem končan, vendar bo treba, sklepu vlade počakati Šei konca septembra. V Kl2i računajo, da bodo v tem' su odkupili le še kakšnih ton pšenice. Do konca a\1 sta bodo tudi še sprejem prijave tistih, ki želijo p^^' cozamenjatiza moko. Delamo, kol hočejo drugi v Komunalnem podjetju Laško napovedujejo nekateri vročo jesen - Plače nižje za 15 odstotkov! Na pobudo sveta delavcev so imeli prejšnji torek v laški komunali zbor delavcev, na katerem je vodstvo podjetja seznanilo zaposlene s sana- cijskimi ukrepi, ki jih je ko- nec prejšnjega meseca sprejel občinski svet Laško. Enega od ukrepov - znižanje izhodišč- nih plač na raven kolektivne pogodbe, so delavci že dva dni zatem občutili v svojih žepih. Julijski osebni dohodki so bih v povprečju nižji za 15 od- stotkov, plačilne kuverte pa so bile tanj še tudi zaradi neizpla- čila nadur, kar je prav tako v skladu s sanacijskimi ukrepi, s katerimi naj bi komunalno podjetje že do konca tega leta zmanjšalo ali celo odpravilo visoko izgubo. Doslej so imeli delavci v komunah vse nadure plačane in so bili glede tega, trdijo nekateri v podjetju, kar nekoliko preveč razvajeni. Od zdaj naprej bodo lahko imeli na mesec največ dvajset nadur, ki bodo tudi plačane, za vse ostale nadure pa bo veljala ta- ko imenovana prerazporedi- tev delovnega časa oziroma jih bodo lahko koristih kot proste ure. Takšen ukrep je, pravi predsednica sindikata v pod- jetju Romana Deželak, delavce celo bolj razburil kot manjše plače, četudi bodo na račun 15- odstotnega znižanja do konca leta dobili eno plačo manj. Marsikdo je napovedoval, da se v komunalnem podjetju ne bodo kar zlahka sprijaznili s sanacijskimi ukrepi, ki poleg znižanja plač ter zmanjšanja nadur in dežurstev predvideva še racionalizacijo nabave in zu- nanjih storitev, vendar za sedaj med delavci ni čutiti kakšnega posebnega razburjenja. Konec koncev za stavko ali kakšno drugo obliko protesta niti nima- jo zakonske podlage, poleg tega pa se tudi zavedajo, da na orga- niziranost dejavnosti v podjetja ne morejo vplivati in da morajo pač delati tako, kot hoče last- nik, to je občina Laško. Zato tudi niso imeli druge možnosti kot da se sprijaznijo z dejstvom, da bo občina oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih voda predala v upravljanje Pivovarni Laško. To, da so se sprijaznili s trenut- nimi razmerami, še zdaleč ne pomeni, da brez dvomov ali strahu pričakujejo razplet do- godkov do konca leta. Mnogi namreč dvomijo, da bo s po- močjo sanacijskih ukrepov ko- munalno podjetje zares splezalo na zeleno vejo in se sprašujejo, ali bodo koncesije podeljene tu- di za druge komunalne dejavno- sti, bojijo pa se tudi odpuščanja delavcev. Občina sicer zatrjuje, da viškov ne bo, vendar delavce zelo zanima, ali bo skupaj z vodooskrbo zares šlo iz podjetja tudi vseh petnajst delavcev, ki sedaj delajo na tem področju. V pivovarni pravijo, da bodo prev- zeli le osem ali devet delavcev, ki delajo neposredno na vzdrževa- nju vodovodov. Bo torej režijske delavce prevzela občinska upra- va? V sindikatu napovedujejo, da bodo vztrajali pri tem, da nihče ne ostane brez zaposlitve. Če bo na cesti ostalo šest ali sedem delavcev, bo to pomeni- lo, da je občinskemu vodstvu več do 23 milijonov tolarjev, kolikor naj bi na leto zaslužila s pobiranjem vodarine, kot pa do socialnega varstva svojih šestih ali sedmih občanov, meni eden od uslužbencev laške komuna- le. Delavci pričakujejo, da bodo že v začetku jeseni dobili odgo- vore na vsa svoja vprašanja in takrat bo, napovedujejo neka- teri, veliko bolj vroče kot sedaj. ■■■■■■■M JANJA INTIHAR Čeprav je svet delavcev že pred sprejemom sanacijskih ukrepov ugotavljal, da vodstvo, ki je pripeljalo podjetje v več kot 20 milijonov tolarjev viso- ko izgubo, ne more uspešno voditi sanacije, za sedaj še ne bo zahteval zamenjave direk- torja. Z nezaupnico direktorju bodo do konca leta počakali tudi v sindikalni organizaciji. Kljub težkim finančnim razmeram se gradnja nove upravno-servisne stavbe Ko- munalnega podjetja Laško v neposredni bližini mestnega pokopališča nadaljuje. Dela nadzirajo občinske službe, za novo stavbo pa je trenutno na voljo le 28 milijonov tolarjev, kolikor je plačala pivovarna za bivšo zgradbo komunale na Trubarjevem nabrežju. V ob- činski upravi pravijo, da bodo objekt zagotovo zgradili do konca, četudi bo gradnja traja- la nekaj let, saj ga bodo potre- bovali ne glede na razplet raz- mer v komunalnem podjetju. Iz zemlje k soncu v soboto, 23, avgusta, bodo na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni odprli 35. mednarodni kmetijsko-živil- ski sejem, ki velja za enega največjih kmetijskih sejmov v osrednji Evropi. Na več kot 45 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se bo do 31. avgusta predstavljalo 1550 razstavljavcev iz 25 držav. Letošnji sejem bo potekal pod geslom Iz zemlje k son- cu...že 35 let, vsebinsko pa bo, podobno kot prejšnja leta, za- snovan v štirih zaokroženih programskih celotah. Poleg razstav - goveje živine, konj, prašičev, drobnice, rib-, perut- nine, nojev, vzorčnih nasadov in sadnih dreves, slovenskega kmetijskega šolstva ter kot no- vost vin sorte chardonnay, in strokovnega ocenjevanja, bo v Gornji Radgoni kar 30 najraz- ličnejših predavanj, posvetov in okroglih miz, organizatorji pa so poskrbeli tudi za bogat profflram spremljajočih prire- ditev in zabavnih večerov. V okviru regijske predstavitve bodo obiskovalci lahko letos podrobneje spoznali občino Ljutomer, med tujimi razstav- ljavci pa se bo podrobneje predstavila Madžarska. V četr- tek, 28. avgusta, bo že tradicio- nalni dan Gorenja, ki bo na sejmu pokazal več novosti. Na področju kmetijstva se bodo predstavile številne člani- ce Evropske unije, na približe- vanje naše države k tej skupno- sti pa bodo naravnani tudi mnogi posveti. Na sejmu bodo predstaviU tudi študijo Sloven- sko kmetijstvo in Evropska unija. JI V času mednarodnega kme- tijsko živilskega sejma bo iz Celja do Gornje Radgone in nazaj vozil posebni vlak. Od- hod iz Celja bo ob 9.36, iz Gornje Radgone ob 17.40, vlak pa bo imel zvezo z vlaki iz Ljubljane in iz sevniške sme- ri. Povratna vozovnica bo stala 1.022 tolarjev, skupine mla- dih, upokojencev in starejših od 60 let pa bodo imele še dodatni popust. rTNOPič DOGODKI ■ v Celju več turistov H^datkih, ki so jih zbrali v Ttirističnem društvu Celje,| mestu ob Savinji več turistov kot lani, tako gre^ « . glilepati iz podatkov o nočitvah v štirih celjskih^ ^^\'\\ ^ jtevilk^ sicer niso zajeti vsi obiskovalci Celja, saj manjkajo;! vni turisti. V primerjavi z lanskim polletjem, ko so v mestu tsavini' "^^^^^^ 5.578 gostov, pa je letošnjih 6.844 gostov kar rejšen porast. Rastoči podatki so tudi v številu prenočitev, ^ P^^g^ lani do konca junija v celjskih hotelih Merx, Turška• ^'(^ka. Celeia in Evropa zabeležili 11.740, letos pa 12.876; "^^itev. Tako med gosti kot tudi v številu nočitev prednjačijo^ "vi do konca junija pa je letos Celje obiskalo 4.652 tujcev, ki ■"'^ celjskih hotelih prespali skupaj 9.450-krat. K tem števil-^ f [11 pa velja dodati še podatkej da je julija v hotelu Celeia j hvalo 360 gostov (468 nočitev), v hotelu Evropa 898 gostov^ ^]3l nočitev) in v hotelu Turška mačka 142 gostov (287| .n^itev). IS I Na Resniku prenavljajo zupnisce v zreški krajevni skupno- ^ Resnik, ki v teh dneh 0.nu}e 600 letni jubilej ob- joja, ta konec tedna odpira- li prenovljeno župnišče. 2 obnovo mežnarije ob tam- ajjnji cerkvi bodo pridobili (epotrebne prostore za po- trebe krajevne skupnosti, v prenovljeni stavbi pa bo pote- kal tudi pouk verouka. Ta in- lesiicija, ki znaša sto tisoč nemških mark, je ena največ- ji v zadnjih letih na Resniku. Del denarja je prispevala obči- la Zreče, večino pa so zbrali lajani sami. Domačini so pavili tudi večji delež del ter a ta način nekoliko omilili iroške prenove. Kupljena bo odi povsem nova notranja iprema prostorov, saj doseda- ijani več uporabna. Ob oblet- Ij^ve omembe Resnika bo. najverjetneje ob koncu leta, izšel tudi poseben zbornik z opisi nastanka in razvoja tam- kajšnjih kmetij in kraja same- ga. B.H. Zaprta vrata v Gosposki v stanovanjskem skladu občine Celje trenutno gospo- darijo s 420 poslovnimi pro- stori, najemnine zanje pa so primerljive z drugimi večji- mi kraji v Sloveniji. Obračun najemnine za kva- dratni meter poslovnega pro- stora je v Celju urejen s poseb- nim pravilnikom, glede na štiri območja pa znaša od 10 do 34 DEM. Ker za območje bivše celjske občine še ni narejena delitvena bilanca, velja poda- tek o 420 poslovnih prostorih za območje celjske, vojniške in štorske občine, največ, okoli 300 lokalov, je v središču Celja. Po trenutnih podatkih je okoli 20 lokalov zaradi dena- cionalizacije zaprtih, številka pa raste, saj je veliko poslov- nih prostorov v stavbah, za katere velja moratorij zaradi zakona o denacionalizaciji. Jubilej župnije Sv. Duha v Celju Minulo soboto, 16. avgu- sta, so s priložnostno slove- snostjo v župniji Sv. Duha v Celju obeležili desetletnico obstoja župnijskega centra. Jubilej so v župniji Sv. Duha v Celju proslavili skupaj s praznikom krajevne skupno- sti Ostrožno. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je v cerkvi Sv. Duha daroval slo- vesno mašo, v popoldanskih urah pa so na parkirnem pro- storu ob cerkvi pripravili še družabno srečanje s kultur- nim programom. IS, Foto: GREGOR KATIC Prevoz ogroženih otrolc s 1. septembrom bodo v šmarski občini začeli s posebnimi prevozi tistih šolarjev, ki morajo pešačiti po najnevarnejših poteh ob regionalnih cestah. Gre za poti, ki so krajše od štirih kilometrov, otroci pa nimajo možnosti prevoza z rednimi šolskimi avtobusi. Šmarska občina bo za potrebe otrok v Šmarju pri Jelšah, Šentvidu pri Grobel- nem, Kristan Vrhu ter Mestinju v prihodnjih dneh nabavila kombi, ki bo omogočil takšne prevoze. Sredstva za redne prevoze otrok ob najnevarnejših poteh bo nato prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport. Gre za približno 80 šolarjev iz šmarske občine. V tej občini so začeli s posebnimi prevozi najbolj ogroženih otrok marca letos, ko so poskrbeli za prvih 8 otrok z območja Hajnskega, ki obiskujejo šolo v Kristan Vrhu ali v Šmarju pri Jelšah. Pri vsem skupaj gre za zakonsko obveznost občin, ki pa je povsod ne upoštevajo. B. J. Bencinska konkurenca v Velenju Konkurenca je zdravilni instrument na področju gospodarskega dogajanja, kdaj pa je pretirano podvajanje neke dejavnosti škodljivo, izvemo po navadi prepozno. V Velenju se močno krepi bencinska konku- renca. Po večletni prevladi Petrolovih bencinskih servisov v Velenju in Šoštanju so v Selu pri Velenju pred dobrim letom izgradili moderen bencinski servis OMV, ki je bil s svojo samopo- strežno ureditvijo in veliko zmogljivostjo za voznike, velika pridobitev. Petrol je zgradil sredi Šoštanja še en samopostrežni servis, že peti bencinski servis pa pospešeno gradi ob cesti Celje-Velenje, tik pred skupino motelov pred naseljem Gorica. Z odprtjem tega bencin- skega vozlišča bo v Šaleški dolini torej več kot dovolj goriva. Vse glasnejše pa so zahteve po modernejši obvoznici proti Slovenj Gradcu in Celju. Ker je omenjena novogradnja bencin- skega servisa ravno na edini možni točki za graditev obvoznice, bi ne bilo odveč o gradnji te obvoznice temeljito razmisliti. JOŽE MIKLAVC NASI KRAJI IN UUDJE Z ukrivljeno palico Tradicionalni ovčarski praznik v Šmihelu pokvaril dež 21. tradicionalni ovčarski praznik, ki ga je v soboto pripravilo Društvo podežel- ske mladine Šmihel, se je za- čel ob 15. uri s prikazom nekdanjega življenja pastir- jev, v osnovni šoli so si obi- skovalci lahko ogledali stare fotografije in kulinarične do- brote, popoldne pa so se v šaljivih igrah ekipno pome- rila društva podeželske mla- dine iz vse Zgornje Savinjske doline. V idilični vasici, pripravljeni za prikaz davnega pastirskega življenja, so meketale ovce, ko je zadonel rog. Veronika Šu- mečnik iz Društva podežel- ske mladine, ki je povezovala program, je najprej opisala zgodovino Šmihela in okoliš- kih krajev. To območje je bilo za kmetovalce skopo, zato so se morali prebivalci ukvarjati z ovčerejo, ker ni zahtevala pri- delovanja hrane in ker so se ovčji tropi od zgodnje pomladi do pozne jeseni pasli po strmi- nah, ki so bile za drugo živino težje dostopne. Poleg hranil- nega mesa so ovce nudile tudi dragoceno volno, iz katere so si pastirske družine izdelovale topla oblačila. Ovčarji, pastirji, ki so gnali ovce na pašo, so bili zelo cenjeni, še posebej starej- ši z bogatimi izkušnjami. Žive- li so v »stanih«, preprostih ko- libah, si kuhali okusno hrano, kmetom pomagali z nasveti ter živeli v sožitju z naravo, kar je dandanes možno raz- brati iz pripovedk in ljudskih pesmi. Obdelava volne je gotovo med najznačilnejšimi ovčar- skimi opravili. Najprej je treba ovce okopati v tekoči vodi in ne v »škafu«, kot na prikazu, je opozorila Veronika, naslednji dan pa so bih kožuhi suhi in pripravljeni za striženje. Za to so uporabljali posebne škarje. ki so v rokah začetnika name- sto v volno večkrat zarezale v kožo. V ta namen so imeli pastirji vedno pripravljen »smolenjak« iz smrekove smole, ki so ga znali priprav- ljati le padarji in ranocelniki in s katerim so premazali rano. Po striženju so volno do zime shranili v vreče in na podstreš- je, pozimi pa jo je družina skupaj rahljala in trgala volne- ne kosmiče, čemur so rekli »cufanje volne«. Na posebni napravi, imenovani »krtača«, so volno očistili še najmanjših smeti, nato pa so jo zlagali v majhne, nežne plasti, ki so jih prevzele predice. Žensko delo Predenje volne je bilo iz- ključno žensko delo, ki je tra- jalo vso zimo, kolovrat pa kar zapletena naprava, ki se je na prikazu pogumno vrtela in predla tanko nit. Ko je bilo vreteno na kolovratu polno, so prejo zvili v klobčič aU pa jo s posebno napravo, »motovi- lom«, zvili v »štreno«. Prejo, namenjeno za pletenje, so »pocvirnali«: skupaj so povili dve niti, tako da so dobili dvoj- no, debelejšo nit. Iz dvojne niti je tkalec izdelal roževino, prid- ne kmečke žene pa so spletle topla oblačila. Pastirji so radi kaj dobrega pojedli, zato so morale njihove žene hitro pripraviti okrepčilo. Pastirica Ančka, ki se je med prikazom v pastirski koči uk- varjala s kuho, je gostom zau- . pala recept za pripravo »ma- sovnika«, med pastirji priljub- ljene jedi. Ne samo hrana, tudi kakovostna streha nad glavo je bila pomembna za pastirsko življenje. Prikazali so običaj cepljenja skodel ali »šiklov«, iz katerih so izdelovali strehe, ki so pod hribovskim podneb- jem, seveda z manjšimi n vili, zdržale tudi do 20 lep Ovčarske igre dobre volje Dobrega pastirja spozn^, videzu njegove črede. Tutjj' zimi so skrbeli za ovce in J vo dlako, zato so jim iz nai, nih smrekovih vejic pripJ steljo, da se kožuhi niso uJ li. Stari pastir Janez je gledaj: povedal smešno zgodbo o ^ ževerju pastirjev, ki se je ve^f izkazalo kot neutemeljeno konec pa je zapel pesem, p^^! ske pesmi, ki so nekoč dru^ pastirje in ki so jih med prg«, mom večkrat zapeli šmihe| pevci, so obiskovalce leta nazaj med ovčarje in njUi, način življenja. Na fotografijah, katerih ranje po šmihelskih donič jah je vodil Jani Sedovše aktivni član Društva pode^ ske mladine, so bile upodi Ijene poroke, svete maše, t me in drugi cerkveni prazni, vojaki izpred 2. svetovne \ ne, prvo kolo v Mozirju, lice, kuharski tečaji, kmm opravila, pa tudi čisto običajij življenje prednikov. Najsta,: ša je bila fotografija Naraloc družine iz leta 1905. Razst- je bila popestrena s kulina: no razstavo. Žlikrofi, ajo žganci, domača skuta, šan in druge dobrote slovensk kulinaričnega izročila so di zovale ustvarjalnost kmec- žena. Pastirsko hrano je d dni pripravljalo 20 žena Društva kmetic Šmihel. Kasneje so za društva ali sli pine posameznikov priprai še zabavne športne in krneč igre: sajenje ostrvi, podajan jajca z leseno žlico, žaganipM da, prenašanje vode s tajo iw vlečenje vrvi. Čeprav je praznik veto zmotil dež, so se obiskoval pozno v noč zabavali ob ovc; in glasbi ansambla Gaj. ANA-MARUA BOSi Ovčico je bilo treba najprej skopati. Cufanje volne, preja in še zadnje čiščenje volne. V znamenju klopolca Tudi tokrat so ga dvignili v Florijanovi gorci Že sedmo leto so se zbrali prijatelji in znanci Florjana Jančiča v njegovi gorci nad Ločami, da so za veliki šma- ren dvignili klopotec v nje- govo klopotišče, kajti grozd- je se je že začelo mehčati. Tokrat se je konjiškemu žu- panu Janezu Jazbecu pri- družil tudi zreški župan Jo- že Košir, vitanjski župan Vlado Kranjc pa se je tokrat opravičil zaradi neodložlji- vih obveznosti in obljubil udeležbo prihodnje leto. Klopotci so slovenska zna- menitost, zlasti v Slovenskih goricah in Halozah. So poseb- no znamenje slovenskih vi- nogradov, ki jih zaradi klo- potcev, lahko tudi slišimo, ne le vidimo. Vinogradnik in kle- tar Florjan Jančič iz Sloven- skih Konjic že sedmo leto ne- guje ta običaj, zadnja leta tudi v družbi in soorganizaciji Vi- nogradniškega in Turistične- ga društva Slovenskih Konjic in podjetja Zlati grič. Letos so se ob dvigovanju klopotca spomnili tudi na sv. Urbana, da ne bi bil pozabljen, ker pač goduje v maju, a kdo se tedaj, razen vinogradnika, spomni na vinsko trto. Ljudje so po- zornejši na sv. Martina, ki že prihaja s pridelkom. Letos so ob dvigovanju klo- potca, ki je potekalo pod ge- slom »Srečno na klopot, da bo jeseni kaj za v sod in Mar- tinu za god!« zapeli tudi iz- brani pevci iz sestava Komor- nega moškega zbora. Drago Medved je tokrat povedal ne- kaj več o tipičnih in netipičnih vinskih svetnikih, ki so razpo- rejeni čez vse leto. Ko je ko- njiški župan snel konjiško za- stavo in jo dal v varstvo go- stitelju, so vsi navzoči z zbra- nimi močmi dvignili kar velik klopotec, ki bo ostal na svo- jem mestu do martinovega. Novost letošnjega klopot- čevanja v Florjanovi gorci je bila tudi pokušina nekaterih vin, ki so jih s seboj prinesli udeleženci klopotčevanja, med njimi tudi konjiški župan Janez Jazbec in predsednik Vinogradniško-vinarskega društva Jože Tominšek. Vina niso ocenjevali s točkami, ker ni šlo za tekmovanje, le vsak kletar je predstavil svoje vino in so o njem pokuševalci izre- kali svoja mnenja. Bilo je za- nimivo in prijetno. Svoje vino je prinesel klopotčev boter Alojz Mikolič, viceboter Šte- fan Strašek, ki je zadnja leta postal tudi eden največjih slo- venskih vinogradnikov, pa to- krat še ni želel javno preverja- ti svojega vinskega pridelka. Drago Horvat je tudi letos us- tvaril žlahtno humorno raz- položenje ob prebiranju tele- gramov. Za imenitne kulina- rične dobrote je tudi tokrat, kot vsa leta doslej, poskrbel gostilničar Ino Marguč iz Dra- že vasi. In če je bilo že skoraj vse tako kot lani, potem je prav, da zapišemo, da tudi letos ni bilo vetra, a je že naslednji dan klopotec veselo zapel, kar pa bo zelo težko dokazati dr. Milanu Žuntarju, ki še nikoli v sedmih letih ni doživel, da bi na tisti dan, ko so klopotec dvignili na klopo- tišče, ta tudi zapel, ker nikoli ni bilo dovolj vetra, da bi ga pognal. Kakorkoli že, klopot- čevanje je lepo uspelo zaradi dobrega programa in spoštlji- vega odnosa do Noetovega vrta v Florjanovi gorci. D.M. Govedorejska prireditev v Brdcali Govedorejsko društvo Celje in Enota za kmetijsko svetovanje sta v petek popoldne v Brdcah na kmetiji Brecl, po domače pri Marovšek, pripravila govedorejsko prireditev, na kateri so se pomerili kosci, grabljice in Žagarji, zvečer pa je sledila veselica. Predsednik govedorejskega društva Brane Brecl je pove- dal, da je prireditev letos prvič javna in da je namen le-te druženje govedorejcev in zbiranje finančnih sredstev, ki jih društvo potrebuje za udeleževanje članov na strokovnih seminarjih in ekskurzijah. Program je vodila Vesna Mazej iz Enote za kmetijsko svetovanje, pri organizaciji prireditve pa je Breclu pomagal Mitja Dimec, strokovni tajnik govedo- rejskega društva. Govedorejsko društvo je na srečanje povabilo tudi društva iz sosednjih krajev, ki so se udeležila ekipnega tekmovanja. ^ A.B. i SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 9 Imeti mora kolesa ^Starina, ki nima koles, me ne zanima,« pravi Karli Leber iz Vojnika ^^^li Leber iz Vojnika se .^jteljsko ukvarja z resta- '"ranjeni kočij, vozov in vo- tkov Po poklicu je šofer. Na Lbenih poteh po tujini je Lraj P""^^ vsako hišo in v Jielih opazil starine, zato je skrb za dediščino zlezla ppzdaj je restavriral 10 kočij, ipudarja, da so vozne sicer ^ da pa bi se sam upal peljati pzdvema, ki ju tudi posoja za oroke, Pivo in cvetje in po- lj[,ne priložnosti. preden je kočija videti kot ^va, je treba mnogo postoriti. 00 naredim sam, sicer pa jarsikaj opravita kovač in mi- jf« Pri delu mu včasih poma- j družina, predvsem sin, če- 0 priznava, da je za težja zavedno sam. Kočije in vozove Karli največ Bpuje v Vojniku in okolici, jateriala je dovolj po vsej Slo- eniji, presenetljivo veliko pa v iiinjski dolini in na Kozjan- tem. Ljubitelju starih prevoz- 1 sredstev ni vseeno, ko vidi [opadati kakšno starino, še Lebrova najljubša kočija, ki je stara okoli 100 let. posebej stare vozove in kočije, ki pod kozolci ali kar na pro- stem propadajo in za katere se nihče ne zmeni mnogo let. »Ve- liko ljudi nima nobenega spo- štovanja do zapuščine naših prednikov, saj zavržejo pred- mete, ki nosijo sporočilo naše zgodovine;« ugotavlja. O staro- sti predmetov, ki jih obnavlja, se posvetuje s tastom in starej- šimi ljudmi, ki se še spominjajo prvotnega videza kočij izpred mnogih let in mu tako poma- gajo z dragocenimi nasveti. Marsikdo je presenečen, ko Karli kupuje star voz, saj v njem ne vidijo dediščine pred- nikov. Večkrat pa mu ponujajo staro pohištvo in druge starin- ske predmete, vendar jih v smehu zavrne, češ da vsega pač ne more zbirati, tudi če bi hotel. »Če starina nima koles, me ne zanima.« V Leberjevi hiši na Preložni- kovi je garaža polna restavrira- nih starih vozil. Kari i želi, da bi mu v domačem kraju namenili manjši prostor, v katerem bi kot muzejski eksponati našle dom vse prenovljene kočije in vozo- vi. Sadove svojega dela je že večkrat posodil, uporabili pa so jih kot podstavke za rože. Karli meni, da bi bile že same kočije vredne ogleda, kot je bilo na primer na razstavi v centru In- terspar pred dvema letoma. Do- daja, da je bil večkrat sam pri- pravljen kriti stroške organiza- cije in prevozov, vendar ni bilo zanimanja za njegovo mojstr- sko delo. Nadvse si želi, da bi zmogli vsi ljudje v prekrasnih kočijah videti tisto, kar opazi sam: kultumo in zgodovinsko izročilo slovenskih prednikov. A. BOSAK Domača dekleta so, med drugimi, prikazala, kako se prede volnena nit. Asfalt V Lokvah in na Planini v krajevni skupnosti Gorenje nad Zrečami v teh dneh obnavljajo nekatere krajevne ceste. V naselju Lokve so pravkar končali z razširitvijo in asfaltira- njem 1200 metrov dolgega cestnega odseka. Denar za obnovo ceste so v večji meri, poleg zreške krjevne skupnosti in krajevne skupnosti Gorenje, prispevali krajani sami. Prav zdaj pa obnavljajo še dva cestna odseka na Planini v skupni dolžini treh in pol kilometrov. Predsednik krajevne skupnosti Gorenje Ludvig Smogavc je zagotovil, da bodo dela na teh dveh cestnih odsekih z asfaltiranjem zaključili še konec tega meseca. B.F. Kmečki praznik na Ponikvi Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline, krajevni odbor Ponikva pri Žalcu, je minulo nedeljo pripravil v sodelovanju s tamkajšnjo KS in gasilci prvi kmečki praznik na Ponikvi. Po besedah predsednice Nevenke Jelen je bil njegov osnovni namen prikazati ljudem kmečka opravila, ki so se opravljala nekoč največ ročno in jih dandanes največkrat poznajo le še starejši ljudje, saj sta jih čas in tehnika neusmiljeno izrinila iz slovenskega podeželja. Tako je bilo ta dan mogoče videti kako poteka predelava volne vse do gotovega izdelka. Vezanje lončene posode, pletenje košar in košev ter priprava oziroma cepljenje viter, ki so poleg raznega šibja eden izmed osnovnih materialov za izdelavo tega posodja. Izdelovali so tudi pehar- je. Predice pa so na roke prale perilo. Drdral je star šivalni stroj. Svoje sposobnosti je kazal tudi čevljar. Tudi obiranje hmelja »na štangi« je bilo moč videti. Le skopuških gospodarjev z goljufivimi škafi za merjenje hmelja, ni bilo nikjer videti. Svoje so prispevali tudi člani moškega pevskega zbora in vse bolj obetavni člani folklorne skupine. M. HRUSTL Veselo v Leskovcu v petek, 15. avgusta, je družina Mimik iz Leskovca pri Ljubečni na svoji kmetiji organizirala že šeste kmečke igre. Prireditev se je začela s povorko konjev in kočij, nato pa so se pomerili kosci, med katerimi sta bili tudi dve tekmovalki. Najboljši je bil Vili Grm iz Socke, ki je v najkrajšem času pokosil označen del travnika. Tekmovalci so se pomerili tudi v žaganju hlodov s »cug žago«. Da je čudežno kolo, ki ga je izumil Branko Soline iz Žepine, tudi nevarno, je pokazalo veliko padcev. Edini ga je ukrotil in se z njim zapeljal enajstletni Matej Mogu iz Žepine. V vožnji samokolnic sta zmagala najmlajša udeleženca Gregor Soline in Janja Mogu. Za smeh so poskrbeli smučarji na travi. Trije pari so smučali na isrih smučeh, vendar to sploh ni bilo tako enostavno, saj so se morali pomikati istočasno, če so hoteli obdržati ravnotežje. Predice iz Trobnega dola (na sliki) so prikazale, kako so v starih časih pridelovah volno. Srečo so lahko obiskovalci preizkusili na srečolovu in kozji tomboli in tokrat se je koza na tomboli podelala na polje znanega kardiologa iz Celja. Po končanem programu je obiskovalce zabaval še ansambel Rogla in dobrovoljcev ni zmotil niti dež. N.G. Slavnostno na Molickipeci h praznik Velikega Šmar- \.\i\bilo živahno in sveča- no amo v cerkvah po niži- mIi,ampak tudi na marsika- leri planini, kjer stoji zna- menje ali kapelica. Skoraj 300 planincev in ro- marjev se je v lepem sonč- nem popoldnevu minulega petka zbralo pri kapelici na Micki peči. Prišli so iz vseh koncev naše dežele.' Razum- ih, da največ iz Zgornje Sa- vinjske doline. Eni zaradi "aznika, drugi, zlasri tisti pri ^terih je prisotna prava pla- ninska zavest pa tudi iz dejs- da je bila ravno na tej planini zgrajena prva sloven- planinska postojanka v "^ših gorah. Njeni žalostni Stanki so vidni še daleč. Na P'^nino so se povzpeli iz raz- "čnih smeri: številni iz Roba- Jvega kota po klinih in je- ''^nicah. Bili so tudi takšni, ki ^ se v jutranjih urah s Kle- ^^^<^Q jame podali po zah- J^'ii Kopinškovi poti na vrh Jstrice in potem sestopili na ''oličko peč. .'^onudbo za zgraditev koče Hapelice je dal in potem "^i bdel nad potekom del Ntni nadučitelj v Gornjem ^^(^u in načelnik savinjske pružnice slovenskega pla- S^l^ega društva Fran Koc- J^; Obe stavbi je zgradila 5^"^)ska podružnica. Slove- blagoslovitve kapelice, bi- '^5. septembra 1898, sta se u J drugimi udeležila tudi i^^'3vski župnik Jakob Aljaž ^ P^of. dr. Frischauf. Na še Jil nepojasnjen način, je Porušena v zimi 1952/53. Sl^^j^lija 1990 je mariborski tij dr. Franc Kramberger v ^i^^očnosti blizu 2000 pla- blagoslovil sedanjo i;C!i^co. M. HRUSTL REPORTAŽA Ukrajinec v Sloveniji Jaroslav Khrustalenko, mlad nadarjen lončar z izkušnjami modrega starca Jaroslav Khrustalenko se je rodil pred 23 leti v glav- nem mestu Ukrajine, v Kije- vu. Po končani srednji šoli se je s trebuhom za kruhom odpravil na Madžarsko, čez nekaj let pa ga je pot zanesla tudi v naše kraje, v Sloveni- jo. Sedaj živi v Libojah in se preživlja kot delavec v tovar- ni Kili. Rad slika z oljnimi barvami, riše s svinčnikom, najraje pa ustvarja čudovite vrče in druge umetnine iz gline. Njegova največja želja je, da bi nekoč imel svoje lončarsko vreteno. Jaroslav je edinec v družini Leonida in Bogomile Khru- stalenko. Njegov oče, raču- nalniški tehnik, ga je navdušil za glasbo in ga naučil igrati kitaro. Nekaj čuta za umet- nost je Jaroslav gotovo pode- doval od svojega starega oče- ta, ki je bil zelo dober slikar, a kljub temu vedno brez denar- ja. Ob tem Jaroslav pravi, da zdaj razume, zakaj imajo umetniki vedno prazen žep, kajti umetnost je lepota, este- tika, ne pa tekoči trak. Osnovno šolo je do leta 1986 obiskoval v Kijevu, do- končal pa jo je v Užhorodu, kamor so se z družino tega leta preselili. Povedal je, da je bila osnovna šola precej tež- ka, saj so že od 4. razreda naprej imeli ustne izpite na koncu leta, ki so vključevali tudi športno vzgojo. V bivši Sovjetski zvezi je obvezna os- novna šola trajala 8 let, lahko pa si jo obiskoval 10 let, kar je pomenilo, da že imaš srednjo šolo brez usmeritve. Po os- novni šoli je odšel na kohdž, ki je trajal 4 leta in pol. Na kolidžu je bilo več oddelkov in v vsakem so poučevali dru- gačen jezik. Jaroslava so spr- va dah v oddelek, kjer se niso učih angleščine, ko pa je nje- gov oče odšel k ravnatelju, so ga premestili. Tako se je učil angleščino, govori pa tudi madžarsko, slovensko, rusko in malo nemško. Pravi pa, da razume vse slovanske jezike, ker so si precej podobni. Na kolidžu se je učil risanja, sli- kanja, kiparjenja, lončarjenja, narodne, tradicionalne in mo- derne keramike, modelars- tva... V razredu je bilo v pov- prečju od 14 do 15 učencev, predavali pa so jim profesorji, ki so bili med najboljšimi v svoji stroki. Primanjkovalo pa jim je materiala, imeli so nek- valitetno glino... Kljub temu Jaroslav še zdaj z navduše- njem govori o tej dobi šolske- ga izobraževanja, ki mu je dala ogromno znanja za raz- vijanje umetniškega poten- ciala, pa tudi za življenje. Od svojih sošolcev se je naučil madžarščine, ki jo je čez ne- kaj let resnično potreboval. Po končanem kolidžu je namreč odšel na Madžarsko, da bi tam lončaril in se naučil še česa novega. V Ukrajini je bilo zelo malo delovnih mest, zato je bilo zaposlitev težko Lončarska dela Jaroslava, ki jih ljudje ne znajo dovolj ceniti. najti. Ko v Ukrajini dobiš pri- ložnost, jo zgrabiš. To je Jaro- slav tudi naredil, a znašel se je v majhni sobi, sam samcat sredi tujega sveta. Večkrat ga je obiskal oče in skupaj sta ustvarjala. Jaroslav zdaj lju- bosumno čuva slike, ki ga spominjajo na Madžarsko, na svobodno umetniško izraža- nje in družinsko idilo. Na vlak, pa v Slovenijo v Budimpeši je Jaroslavu nekdo povedal za slovensko keramično tovarno Kili v Li- bojah in z vlakom je oddrvel naravnost proti Sloveniji. Nje- gova končna postaja je bila Celje, kamor je prišel 12. maja 1996. Po treh dneh bivanja v Slo- veniji je že hotel obupati, saj se mu je zdela slovenščina pretežka. Poklical je očeta v Ukrajino, toda ta mu je sveto- val, naj potrpi še nekaj dni in se potem odloči. Res ni odne- hal in sčasoma se je naučil govoriti slovensko. Najbolj so mu šle v uho kletvice, ki so podobne ukrajinskim, kasne- je pa so mu predvsem njegovi prijatelji pomagali, da se je naučil tudi drugih besed. Slo- venskega jezika se je učil tudi iz knjige, ki jo je napisala ne- ka ruska študentka. Zdaj te- koče govori slovensko, rad pa prebira tudi slovenske knjige, saj pravi, da je pisna slovenš- čina lažja, ker ima nekaj problemov z naglaševanjem. Prebral je že knjigo Matiček se ženi in slovenski prevod Steinbeckovega romana Vzhodno od raja. Drugače pa najraje prebira znanstveno fantastiko, zanimata pa ga tu- di astronomija in kemija. Trda postelja in težko prislužen kruh v keramični tovarni Kili, kjer se je zaposlil, so mu pomagali najti stanovanje. Živi v Libojah 10, v skromni sobici, ki je še najbolj podobna študentske- mu brlogu. V enem kotu je postelja, v drugem pisalna mi- za in omara. Na postelji leži kitara, po kateri Jaroslav veli- kokrat poseže. Igra tudi v li- bojskem tamburaškem orke- stru, za katerega je napisal note nekaterih ukrajinskih na- rodnih pesmi. Drugače poslu- ša ročk, uživa pa tudi v klasiki. Na steni visi ogromna risba strelca, ki jo je Jaroslav pred letom sam narisal s svinčni- kom. Po naključju je čez nekaj mesecev spoznal dekle, ki je po horoskopu strelka. Podaril ji je večino svojih del, \ poleg lončarjenja JaroslavJ slika na steklo in z voden barvami riše na risalni predvsem motive iz natj' Sprva je naravo opazovaU riše po spominu. Slike je meraval uokviriti, vendar zj vedno zmanjka denarja, p,, kratkim je v mesecu in. naredil vozniški izpit in si pil starega juga. Z njim nau rava obiskati svojo družic Ukrajini. Sla po ustvarjanji v prostem času je zeloj: jezdil konje, vendar se jei mu moral odpovedati, daj lahko naredil vozniški izp Drugače rad igra tenis, od^ ko, plava, teče in hodi vhrili Slovenske vzpetine so muj lo všeč, saj jih upodabljaj večini svojih slik. Bil jej našmohorju, Maliču, Mrzlit Kamniku in Kotečniku. S p jatelji, ki mu v življei ogromno pomenijo, se pol radi kopajo na Šmartinske jezeru in na jezeru Žovnek Od vsega najraje ustvarja glino. Kljub temu da ve, da umetnost beračica, si še vi no želi imeti svoje vreteno katerim bi poustvaril prei kateri čudoviti izdelek iz ^ ne. Še vedno upa, da sehoo našli ljudje, ki jim bodonie^o va dela všeč. Obdobje od takrat, ko je I roslav živel še v rodni Ukrajii pa do danes, je posejano mnogimi doživetji, ki so priji na in neprijetna, predvsem poučna za vse življenje. Jai slav je še mlad, toda njego misel je že prekaljena kot i sel modrega starca. Življen ki je bilo trnovo, ga ni pot) na tla, ampak je v njem prel dilo nepotešljivo željo po' tvarjanju. Ve, kaj poiffl odrekati se nečemu, da lali dosežeš drugo. Od ljudi pn kuje samo to, da bodo zi ceniti njegova dela in muts pomagali razviti njegov tale Takšen potencial, kot ga « bi bilo škoda zavreči, saj lahko še ogromno postoril BISERKA NEUHO »Kitara je moja najboljša prijateljica«. Za lončarskim vretenom je Jaroslav pravi mojster. NASI KRAJI IN UUDJE II Zapornica pred vhodom na tržnico buri duhove branjevk in kupcev. Celjani si zaslužijo boljšo tržnico Razbita streha, dotrajane stojnice, nemogoč dostop z avtomobili, nezadovoljni m I prodajalci in kupci - Vrtnarstvo Celje si želi trajnejšega najema " Močno deževje, ki je v po- nedeljek tudi v Celju povzro- čilo nekaj težav, je zopet raz- krilo vso bedo mestne tržni- ce, Zaradi razbitih salonitnih plošč na strehi so notranjost pokritega dela »krasili« ste- rilni slapovi in manjša jezer- a. Že konec tega meseca bo streha popravljena, obljub- ljajo v Vrtnarstvu Celje, ki upravlja tržnico od letošnje- ,(ga 1. aprila, vendar s tem ležav še zdaleč ne bo konec. .....mmmmmmmm I »Tržnico smo dobili v izred- i^-^islabem stanju,« pojasnjuje Mtor vrtnarstva Franc /dolšek, »saj prejšnji uprav- ). Iiavec, celjsko komunalno I, podjetje, zadnja leta ni skoraj iiii vlagal vanjo. Vemo, da bi ; morali čim prej nekaj naredi- j t!, vendar se sprašujemo, ali se nam to sploh izplača, saj niti ne vemo, kako dolgo bo- mo tržnico upravljali. Za se- daj smo jo namreč dobili le za toliko časa, kohkor bo trajala likvidacija komunalnega pod- jetja.« Kljub nerešenemu sta- tusu in večnim obljubam vodstva celjske občine, kaj vse da bo naredilo za mestno tržnico, bodo v vrtnarstvu tvegali in vložili nekaj denarja v popravilo strehe in obnovo stojnic. S strehe so že odstra- nili odpadlo listje, do konca avgusta pa bodo zamenjali tudi vse razbite salonitne plošče. Uredili bodo zunanje stojnice, prihodnji mesec pa bodo obnovili še nekaj miz za branjevke. »Vse to bo samo začasno,« pravi Zdolšek, »le tohko, da bo prodaja lahko nemoteno potekala. Plačali bomo 5 do 6 milijonov tolar- jev, ki jih bomo zagotovili iz najemnin za stojnice in z last- nim denarjem. Tržnica potre- buje še precej več, nujni so korenitejši posegi, vendar se bomo teh lotili le v primeru, če bomo za objekt dobiU kon- cesijo.« V Vrtnarstvu Celje razmišlja- jo tudi o tem, kako bi tržnico poživili, saj sedaj niso zadovolj- ni z njo ne prodajalci ne kupci. Velika ovira je prometni režim v mestu, ki tržnici onemogoča normalno življenje, zadnje ča- se pa je vse bolj čutiti tudi upadanje prometa. Razmišlja- nja o tem, da bi bilo tržnico zaradi lažjega dostopa z avto- mobili treba prestaviti na obrobje mesta, v vrtnarstvu ne podpirajo. »S tem bi uničili du- šo starega mestnega jedra,« je prepričan Franc Zdolšek. »Po- leg tega je celjska tržnica ena redkih pokritih v Sloveniji. Niti Ljubljana je nima.« JANJA INTIHAR i Foto: GREGOR KATIC Križi in težave z zapornico o slabi prodaji in o težavah, za katere je kriva predvsem zapornica pred vhodom na celjsko tržnico, v en glas toži- jo tudi branjevke. Dobiček bo letos zelo slab, pravijo. Anica, 60 let. upokojenka: »Slabo vreme gor ali dol, na splošno kupcev ni. Vsakdo bo raje sedel za volan in se zapeljal do Interspara, pa tudi če imajo mnogo slabše blago. V mestu je treba avtomobile pustiti za za- pornico. Kdo bo potlej vlačil vse tiste žaklje ven? Za vsak dovoz mora kupec plačati dodatnih 500 tolarjev, kar se mu gotovo ne izplača. Tudi branjevke smo se poskušale dogovoriti, da bi tistega, ki kupi večjo količino blaga, spustili noter, da naloži stvari, pa ni nič pomagalo. De- nar je denar, pravijo, mi pa se lahko obrišemo pod nosom. Zaradi zapornice in Interspara se nam je dobiček zmanjšal za skoraj 100 odstotkov.« Marija, 43 let, gospodinja: »Skoraj nič ne prodamo, pa vendarle vztrajamo. Živim na Ptuju, v Celje pa prihajam zato, da bi vsaj nekaj prodala. Zele- njavo pripeljemo zjutraj, po- tem pa moramo do devete ure z avtomobili ven. Za dostavo plačamo vsak mesec 1000 to- larjev, kar pa glede na to, da dobička skorajda nimamo, ni prav malo. Povpraševanje je pač majhno, zlasti če ga pri- merjamo z lanskim letom. Ne vem, kaj je temu vzrok. Morda dopusti, šola, mnogo pa je kri- va tudi zapora ob vhodu na tržnico. Ne razumem, zakaj ljudje raje kupujejo v trgovinah in blagovnicah, če lahko tukaj dobijo vse sveže, pa še ceneje.« Ana, 56 let, upokojenka: »Najbolj neprijetna zadeva pri vsem skupaj je ravno ta zapornica, zato upam, da bo- do mestni veljaki kmalu na- redili kaj, da ne bomo ves čas plačevali mi, ki že tako nima- mo denarja. Prepričana sem, da bi ljudje mnogo več kupo- vali, če zapore ne bi bilo. Ta- ko pa moramo tako kupci kot prodajalci puščati vozila zu- naj, kar je zelo nepriročno. Že tako vsak dan po več ur stoji- mo za stojnicami in upamo na vsaj minimalen zaslužek, potem naj pa vsak mesec še plačujemo za dovoz. Silva, 66 let, upokojenka: »Kupcev ni, prometa ni, imamo pa zapornico. Toliko kot zahte- vajo za dovoz, se mi zdi mnogo preveč. Najbolje bi bilo, če bi bil dovoz dovoljen od devete do dvanajste ure, potem pa naj ga zaprejo, če že morajo. Veste koliko upokojencev bi raje priš- lo na tržnico! Tako pa se ljudem ne izplača kupiti vreče kumaric ali krompirja, za katerega od- šteje okrog 1500 tolarjev, poleg tega pa doplača še 500 tolarjev za odvoz. To je nesmisel.« Jožica, 65 let, kmetica: »Če že morajo računati, potem naj vsaj znižajo ceno. Mishm, da bi bilo 100 tolarjev popol- noma dovolj za vsakogar, ki bi se želel pripeljati po blago. S tem bi ustregli tako kupcem kot prodajalcem, pa še zaslu- žili bi nekaj. Ali pa naj zapor- nico umaknejo. Do devete zjutraj bi sadje in zelenjavo pripeljali trgovci, po deveti pa bi bil prost dostop za kupce.« BOJANA JANČIČ Veseli spomini v Kompolah v organizaciji Društva upo- kojencev Štore so se v Kom- polah na veselem družabnem srečanju zbrali člani društva, srečanje pa je s svojim nasto- pom popestril sestav Kompol- skega kvinteta, ki letos praz- nuje 40-letnico ustanovitve. Srečanje upokojencev je spremljal pester kulturni pro- gram in tradicionalni srečolov, tokrat pa so štorski upokojenci ■ in upokojenke razveselili tudi razvitja društvenega praporja. Svojevrsten pečat srečanju pa so dodali člani Komoplskega kvinteta, ki letos praznujejo 40- letnico ustanovitve, udeležen- ce srečanja pa so razveselili s poldrugo uro trajajočim pro- gramom dobre glasbe in petja. Na pobudo takratnega predsednika PD Cvetke Jerin Kftmpole Franca Starlekarja st. so Komopolski kvintet us- tanovili leta 1957, prvi javni nastop so glasbeniki imeli pred Gostiščem Špulcer, v ka- snejših letih pa so veliko na- stopali sirom po Celjskem in po hrvaškem Zagorju. Tri leta po ustanovitvi so nastopili na občinski reviji narodno-zabav- nih ansamblov v Narodnem domu v Celju in na republiški reviji v Rogaški Slatini, veliko pa so nastopaU s takrat pri- ljubljenimi ansambli Ota Pe- stenerja st. in Iveka Umeka. Leta se članom Kompol- skega kvinteta, žal, poznajo. zato so na jubilejnem koncer- tu nastopili le trije od prvotne zasedbe, obolela dva člana pa sta nadomestila Ivek Medved in Milek Kroflič, ki sta svojo glasbeno pot ubirala v an- samblu Stari znanci iz Štor. Stari znanci so tudi nadaljeva- U glasbeno pot Kompolskega kvinteta, svojo 30-letnico so praznovali lani, v karieri pa zabeležili predstavitev na RTV Ljubljana, nastope na številnih prireditvah in izdajo plošče pri zagrebškem Jugo- tonu. ■■■■■■■■■i JOŽE KNEZ Na jubilejnem koncertu je sestav Kompolskega kvimeta zaigral dve svoji skladbi izpred štiridesetih let, ostale skladbe so delo Jožeta Kneza, ki je napisal tudi pesmi za pevca Jožeta Vertovška.^ Gobarski piknik Nedeljsko vroče in sopar- "0 vreme v dolini, je marsi- prepričalo, da je odri- nil v zavetje Pohorskih goz- ilov, mnogo na Roglo, kjer ^ pripravili tradicionalni Sobarski piknik. Vendar se je ta dan gobar- sreča nasmehnila le red- •(itn. Največ sreče je imela družina Polutnik iz Celja, ki je ^prijatelji krenila od doma že petih. Popoldan so komisi- ki je organizirala gobarski '''l^nik pokazali nekaj čez osemdeset gramov težkega .^f^ka. To je bila največja tro- ^i^ tega dne. V prtljažniku njihovega vozila pa je našla '^°) prostor še pletena koša- J^^J polna majhnih jurčkov. '*^o so tega dne Polutnikovi Neli tudi nagrado za naj- ^^^jo količino nabranih gob. Gobarski piknik pa ne po- J^i^i samo vsakoletno tek- movanje v lovu za največjim H^om, ampak ima tudi izo- jj^ževalni značaj. Na gobar- ja'"izstavi je bilo razstavlje- f okoli petdeset vrst gob. jj^^ so bile tudi opremljene z ,°'^3čimi in strokovnimi , ^f^i ter z obvestilom o užit- HaK^^^ je tokrat organizirano ^Jiralo štirideset gobark in [^^°^nev. Med sabo so se po- '^'li tudi v poznavanju gob. Tukaj se je najbolje odrezala trojica, ki se je imenovala kar skupina Rogla. Ta trojica je spoznala kar trideset vrst gob, tako njihova imena kot užitnost. Vendar pa tudi tisti, ki so se prišli na Roglo le nadihat sve- žega zraka in si samo ogledat gobjo razstavo, niso bili pri- krajšani za gobje užitke. Pri- zadevni turistični delavci na Rogli so za obiskovalce pri- pravili pravo gobjo pojedino. Gostje so lahko izbirali med praženimi gobami z jajci, pa makaroni z gobjo omako, ri- žoto z gobami, manjkala pa ni niti prava pohorska gobja specialiteta - pohorski lonec, za katerega je vladalo med obiskovalci tudi največje pov- praševanje. J.H. NASI KRAJI IN UUDJE Čas, ki tone v pozabo Luka Grobelšek, kmet in zapisovalec zgodovine, na pragu devetdesetih križev Luka Grobelšek iz Žič, ki bo v začetku prihodnjega leta dopolnil 90 let, velja med kra- jani za živo legendo, saj se rad ukvarja z zgodovino, pa tudi o svojem življenju ima marsi- kaj povedati. »Čeprav sem kmet, je zgo- dovina moj konjiček. Že to, da živiš v nektm kraju skoraj de- vet desetletij, je zadosti, da kraj dobro spoznaš,« je povedal. »Imel sem srečo, da sem poz- nal moža, ki je o Žicah vedel zelo veliko in vse to zapisoval. Tako je tudi mene navdušil za tovrstno delo in začel sem zbi- rati gradivo o svojem kraju. Upam, da njegova hči zapiske še hrani, saj so pomemben do- kument o življenju v času, ki vse bolj tone v pozabo.« Lukova velika želja je, da bi se končno le našel nekdo, ki bi pokazal zanimanje za njegove zapiske, jih uredil in objavil. Pred leti se mu je želja že sko- raj uresničila, vendar je vse os- talo samo pri načrtih. Luka kljub vsemu še kar pridno zbi- ra material in zapisuje vse, kar se mu zdi .vredno iztrgati iz kolesja pozabe. Svojo zgodbo življenja zna Luka nizati kot bisere na ogrli- ci. Luč sveta je zagledal leta 1908 kot edini fant med petimi sestrami. »Rojen sem na kme- tih in kmet sem ostal tudi sam. Imel sem srečo, da so se starši zavedali pomena znanja in so me poslali v kmetijsko šolo v Šentjur, kasneje pa sem se do- datno izobraževal v različnih tečajih. Samo pridne roke, ki jih vodi znanje, vodijo k na- predku.« Tudi sam je hčer in sina po- slal v kmetijsko šolo v upanju, da bosta tam pridobila dovolj znanja za upravljanje kmetije. A usoda je hotela drugače. Sin Ivan, ki naj bi prevzel kmetijo, je uspešen menedžer. »Ne- predvidljiv čas med obema voj- Luka Grobelšek pred domačo hišo. nama, ko so tekla moja najlep- ša leta življenja, je bil vzrok, da sem si ustvaril družino šele z dopolnjenimi štirimi križi,« je žalostno povedal. Leta trpljenja v drugi svetovni vojni je bil Luka najprej mobiliziran v nemško vojsko, nato se je boril v Šercerjevi brigadi, sledilo je ujetništvo. »Jmel sem srečo, da sem preživel in se po osvobo- ditvi vrnil domov. Čeprav sem sam sodeloval v osvobodilni borbi, so se po vojni stvari obr- nile drugače, kot smo mnogi pričakovali. Ker neodobrava- nja komunizma nisem skrival, me je to skoraj stalo glave. Najprej sem bil zaprt v Konji- cah, nato v zloglasnih Tehar- jah,« je povedal Luka s treso- čim glasom in ramena mu je stresel zadrževan jok. »Tam nismo bili ljudje, bili smo le številke, ki smo jih imeli izpisane na velikih tablicah na prsih,« je povedal in za trenu- tek utihnil, kot bi hotel poUačiti spomine, ki so privreli na dan z vso silovitostjo. Še vedno skrb- no spremlja vse, kar se dogaja v zvezi s priznanjem odškodni- ne za povojne krivice. »O tem je bilo že veliko go- vora, toda bojim se, da bo pri tem tudi ostalo. Ljudje, ki smo doživljali povojne grozote, pač nismo vsako leto mlajši. Pre- pričan sem, da tisti, ki posto- pek zavlačujejo, igrajo na karto časa. Lahko nas še enkrat pri- zadenejo in izigrajo, toda zgo- dovina bo nekoč spregovorila resnico,« je rekel in stisnil pesti, da bi zadržal bolečino. »Naj je bilo še tako hudo, življenje me ni zlomilo. Človek mora v še tako težkih trenutkih ohranjati svoje človeško dostojanstvo in se oprijeti dela. Le delo daje človeku moč.« Najhujša je samota Sedaj Luka živi sam, ker je njegova življenjska sopotnica zopet v bolnišnici. Ko se počud osamljenega in pozabljenega, gre med rože ali v sadovnjak, kjer najde tolažbo. »Rože in sadovnjak mi dajejo življenj- sko moč in mi pomagajo pre- broditi najtežje trenutke.« Kljub častitljivim letom se Luka še vedno rad odtrga od doma. »Prepotoval sem že ve- lik del Evrope. Še vedno grem rad na izlete z upokojenci. Ve- sel sem, da me redno vabijo.« Malce ga vleče v Jeruzalem, a se boji dolge poti. Tudi kuha si Luka sam, saj ženi bolezen tega ne dovoljuje več. Zelo pa je vesel vabil so- rodnikov na nedeljska kosila in o njih pravi:«Saj ne gre samo za to, da mi ni treba kuhati. Bolj pomembno je, da takrat ube- žim samoti.« Čeprav kmetija nima prave- ga naslednika, hlev pri Gro- belškovih ni prazen. Za živino skrbi daljni sorodnik iz Tepa- nja, ki prihaja v Žiče zjutraj in zvečer ter postori v hlevu tisto, česar Luka ne zmore več. ■■■■■■■■■■■■■a j.H. Alpe nad Sočo Založba Sidarta iz Ljub- ljane nadaljuje z izdaja- njem planinskih vodnikov. Tako je pred kratkim izšel že 7. vodnik z naslovom Ju- lijske Alpe - Gore nad Sočo, kjer je prehodil poti in pri- pravil besedilo Andrej Stri- tar. Vodnik je ohranil priljub- ljeno tipično zasnovo dose- danjih, v katerem so opisi 60 sprehajalnih, nezahtevnih in bolj zahtevnih planinskih iz- letov od Triglava, Vršiča in Kanina do gora nad Tolmi- nom. Ker to področje leži v ob- močju Triglavskega narod- nega parka, so najprej pred- stavljene zakonitosti, ki ve- ljajo v tem zaščitenem po- dročju naših gora. To ob- močje je izredno zanimivo, polno zgodovinskih spome- nikov in ostankov iz časa Soške fronte med prvo sve- tovno vojno (1914-1918). Že v uvodu so predstavljene v besedi in slikah akad. slikar- ja Toneta Rojca tudi vse pla- ninske koče na tem predelu. Med nezahtevnimi potmi so opisani izleti po ozkih dolinah, ki jih je tod izredno veliko ter obiski številnih stalnih in občasnih pod visokimi gorami. \ zahtevni izleti in vzponi, vodijo na laže dostopne, hove, kot so Matajur, v, Svinjak, Mojstrovka | Zahtevni vzponi na Kan Rombon, Jerebico, Jalovec idr. so primerni ij izkušene planince. Zeloj tevne vzpone po plezak smereh na Triglav, Prisj^j Mangart idr. priporočamo|^ alpinistom in izkušenim pj. nincem pod vodstvom skih vodnikov. V tem pla^jj skem vodniku so opisanei: tri večdnevne gorske ture ' zahtevajo poleg izkušen, tudi dobršno mero kondi^ je. Opisi vseh poti so opre Ijeni z vsemi tehničnimi; datki, kot so nadmorske' šine, izhodišča, ocena tež nostne stopnje ter dol? poti. Poleg lepih fotogr različnih avtorjev je v knj.. pri vsaki poti tudi skica, pj. rorisba Jurija Kolenca, z vri- sano potjo. Za pohodnikeii planince je tako pripravljeni prav vse, kar potrebujejo z; na pot. Torej, pojdite napo čimprej in se srečno vrnite. CIRIL VELKO^ Brez rdečega petelina V Bučah, v občini Kozje, so se v soboto slovesno spo- minjali 70-letnice ustanovi- tve domačega gasilskega društva. Med glavnimi usta- novitelji iz leta 1927 so bili krajevni veljaki Pavlic, Gnus ter Ivane. Pri tem je Franc Pavlic od- stopil celo zemljišče za nekaj let pozneje postavljeni bučki gasilski dom, kmalu so tudi kupili prvo ročno brizgalno. Med drugo svetovno vojno je zaradi izselitve prebivalstva društveno delovanje prene- halo, nato so znova napredo- vali. V šestdesetih letih so ga- silski dom povsem obnovili ter mu dodali prizidek, kupili pa so tudi motorno brizgalno Savica. Konec sedemdesetih let so nabavili večjo motorno brizgalno, ki Bučanom ter okoličanom še vedno služi, kn>alu pa so bili bogatejši še za prvo orodno vozilo. Potem se je izkazalo, da dom znova ne ustreza potrebam časa, saj so v njem uredili tudi dvorano za prireditve. V zadnjem času so prav tako bogatejši za Mer- cedesovo gasilsko cisterno, z zmogljivosti 5 tisoč litrov. V soboto so slovesno preda- li namenu povsem obnovljeni ter razširjeni Dom gasilcev in krajanov ter omenjeno avtoci- sterno. Gasilski praznik so za- čeli s slavnostno sejo društva, ko so podelili več priznanj. Po slavnostni seji so pripravili mašo za gasilce, nato pa je bilo mogoče videti gasilsko povor- ko, v kateri so sodelovali šte- vilni gasilci s področja šmar- ske Gasilske zveze. Slavnostni govornik, župan Kozjega dr. Božo Sok, je opo- zoril na prizadevanja za te- meljito prenovo gasilske^ doma ter njegovo širitev, g( vorila pa sta tudi predsedn/i šmarske Gasilske zveze An- ton Gaberšek ter predse^f KS Buče Mirko Kunst. Vkul turnem programu so nastopi li mladinski pevski zbor Buč (pod vodstvom M« Volavšek) ter recitatorji, i parado pa je za slovesno i položenje skrbela tudi ši ska pihalna godba. V gasilskem društvu Bi ki vključuje 120 članov, i sedanjo opremljenostjo i meroma zadovoljni. Predi nik društva je Albin Bol poveljnik Franc Ivane, f poveljnika pa Peter Kunst Ivan Šket. Na njihovem dročju letos še ni bilo nob gasilske intervencije, pri mer poudarjajo osveščenj krajanov. i V pričakovanju asfalta V KS Blagovna, v šentjur- ski občini, bodo v soboto in nedeljo, 23. in 24. avgusta, praznovali krajevni praz- nik. Spomladi so dokončali vo- dovod iz Primoža v Zgornje Lokarje, nekaj krajevnih cest pa je že pripravljenih za asfaltiranje. V vodstvu KS so v začetku tedna povedali, 3a imajo v Cestnem podjetju preveč dela, zato bodo naj- brž praznovali še brez as- faltne prevleke. Sicer pa na- meravajo asfaltirati ceste v Tanik, v novem naselju na Proseniškem, cesto Prose- niško-Polak, Zlateče-Pod- grad ter odsek na Goričici. Letos še posebej težko ča- kajo na začetek del na zelo prometni lokalni cesti Sele- Bukovžlak-Celje. Gre za po- sodobitev 350-metrskega odseka na Selah (vključno z mostom, kjer je prometna črna točka) ter odseka na Proseniškem, od ribnikov do križišča proti Celju in Vojniku. Pri tem gre za ob- činsko investicijo, ki je ved- no več kot 38 milijonov to- larjev, z deli pa naj bi začeli v najkrajšem času. Sobotno slavje KS Blagov- na bo pri obnovljeni parti- zanski bolnišnici Zima, na Cerovcu. Ob 15. uri bo zače- tek pohoda od šole na Pro- seniškem skozi Šohto do Zi- me, ki si jo bo mogoče ogle- dati. Tam bo nato ob 1^ posebna prireditev, s kuini nim programom. V nedel bodo nadaljevali s priredi jo pred gasilskim doip Lokarje. Tam bo ob 14. gasilsko tekmovanje, ob uri slovesno razvitje skega praporja, po 17. uri družabno srečanje gasil' in drugih krajanov. Tudi Savinja, ki je pri letuškem jezu še dokaj čista, je imela veliko kopalcev. Končno dnevi za kopanje Letošnje kislo poletje nas je minuli teden razveselilo z nekaj vročimi dnevi, med katerimi je bil tudi najbolj vroč v tem poletju. Tega smo bili veseli vsi, posebno pa še lastniki bazenov, ki so imeli poletju primeren obisk. Živo srebro se je dvignilo nad 30'stopinj, zato so se osvežitve želini konalci hladili v rekah in bazenih. T. TAVČAR NASI KRAJI IN UUDJE 13 Pogled, ki se ga ne nasitiš lg(os izdala že dva planin- vodnika. Vodnik po SIo- ■ ijjki Istri, Brkinih, Čičariji '^l^asu je izšel prvič, Planin- t yodnik po Karavankah pa '■'četrtič. Ker pa je ta izdaja ^jdnika zaradi objektivnih in Ijjetivnih težav ponovno L|a šele po 14 letih, smo jo liili tako starejši planinci ka- ^pr tudi nove generacije gor- jikovprav veseli. '"l-udi ta izdaja je terjala od jjtoija dr. Stanka Klinarja ffidela, da je pripravil spre- jjfinbe in dopolnitve, saj se jf v naših planinah marsikaj .premenilo, tudi izboljšalo, še posebej pa na grebenih Kara- vank, ki so do osamosvojitve Slovenije predstavljali nedo- voljeno področje za prosto gi- lijnje planincev. S sporazu- uom s sosednjo Avstrijo in (dprtostjo poti z vrha Stola prek Belščice, Golice, Rošce jndrugih mejnih gora, se nam jeodprl čudovit svet naravnih lepot in razgledov na obe sirani, kjer še prebivajo Slo- venci. Prav ob tem delu pa se je avtorju ponudila enkratna priložnost, da je lahko dopol- nil, korigiral in tudi namesto sicer za to delo poklicanih v geografski stroki prvič določil imena nekaterih vrhov in imena na južni strani meje s sosednjo državo. Avtor se je pritožuje, ko je moral tako priznati 77 let star krivični ko- roški plebiscit, veseli pa se, da je s tem omogočil kartogra- fom izpopolnjevanje obstoje- čih zemljevidov in onemogo- čil nadaljnji prodor nemškega vpliva, v nasprotju s tem naj bralcem našega časopisa le povemo, da na tablici, ki je pritrjena na križ, katerega so postavili in že večkrat tudi prestavili avstrijski planinci na vrhu Stola, piše v nemš- kem in slovenskem jeziku: Gore prijateljstva. V uvodu vodnika avtor opozarja na pomanjkljivosti in različnosti podatkov na ob- stoječih planinskih in drugih zemljevidih. Marsikje smo že zapisali, da bi po izjavi dr. Branka Rojca z Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo popolno ažuriranje obstoje- čih zemljevidov stalo našo dr- žavo prav toliko, kot izdelava nove baze podatkov. Za to pa v naši Sloveniji še nimamo dovolj finančnih sredstev. V vodniku so predstavljena izhodišča na karavanške vr- hove z južne in severne strani, torej na vsem slovenskem et- ničnem ozemlju. Pri tem se je avtor strogo držal uzakonje- nega dvojezičnega geograf- skega poimenovanja. Glavni del vodnika, opis planinski koč, prehodov in poti na vrho- ve pa je pisec razdelil največ skupin od zahoda proti vzho- du. Le te so poimenovane po njihovih najvišjih vrhovih, in to: Kepa (2139m), Golica (1835m), Stol (2236m), Košuta (Košutnikov turn, 2133m), Gr- lovec (v Avstriji, 1840m), Obir (3239m), Olševa (1929m) in Uršlja gora ali Plešivec (1696m). Manjkajo pa opisi poti v okolici Paškega Kozjaka (1293m), Konjiške gore (1014m), Boča (900m), Donač- ke gore (883m) in Macelja (715m), ki sicer tudi spadajo v področje Karavank, predstav- ljene pa so v planinskem vod- niku Petra Ficka Po gorah se- verovzhodne Slovenije, ki je izšel ža davnega leta 1980 pri Planinski zvezi Slovenije. Ob tem se opravičeno sprašuje- mo, če ne bi planinske vodni- ke pripravljali po geografskem in ne po geološkem kriteriju. Knjiga je bogato ilustrirana s perorisbami planinskih koč akad. slikarja Toneta Rojca in barvnimi fotografijami po- krajin, vrhov in skalnih špi- čakov, ki jih je na severni strani pogorja vse polno. Ve- čino fotografij je pripravil av- tor sam tako, kot je sam opravil jezikovno ureditev besedila, skupaj s Francijem Savencem pa tudi vodniko- vo vsebino. Tudi pri tem delu se je izkazalo, da smo Slo- venci zelo pridni za delo, ob tem pa nezaupljivi do drugih, s katerimi se težko spozau- mevamo. Vsaj v tem primeru to ne zmanjšuje kvalitete obravnavanega vodnika, kar pa ne izključuje priporočila drugim avtorjem, ki poleg vsega naštetega vse pogoste- je svoja dela izdajajo še v samozaložbi, da se pri izda- jateljski dejavnosti navežejo tudi na druge strokovnjake. CIRIL VELKOVRH NA DANAŠNJI DAN 22. AVGUST 1647 - Rodil se je francoski fizik Denis Papin, konstruk- tor parne črpalke in po njem imenovanega lonca za kuha- nje pod tlakom (umrl leta 1712). 1862 - Rodil se je francoski skladatelj Claude Debussy. Z drznim zanikanjem klasičnih pravil je odprl nova področja zvoka in barve ter s tem pri- pomogel k nadaljnjemu raz- voju francoske glasbe. Poleg orkestralne (nokturni - Mor- je, Podobe, Igre) in klavirske glasbe (preludijev in etud) je napisal tudi opero Pelleas in Melisanda, ki sodi med mej- nike v razvoju oper (umrl leta 1918). 23. AVGUST 1769 - Rodil se je francoski anatom in raziskovalec Geor- ges Cuvier. Razširil je Linne- jev sistem razvrščanja rastlin- skih in živalskih vrst ter uve- del še štiri skupine, ki jih je imenoval debla. Poleg tega je primerjalno anatomijo napra- vil za podlago zoologije, ute- meljil paleontologijo in po- skušal razložiti nastanek vrst s teorijo katastrof (umrl leta 1832). 1900 - V Zagorici v Dobre- polju se je rodil slovenski sh- kar, grafik in kipar Tone Kralj, med vodilnimi predstavniki ekspresionizma, ki se je pos- vetil monumentalnemu cerk- venemu sUkarstvu (umrl leta 1975). 1962 - Opravljen je bil prvi telefonski pogovor med ZDA in Evropo prek ameriškega telekomunikacijskega satelita Telstar. 24. AVGUST 1869 - Rodila se je sloven- ska gledališka igralka Avgu- sta Danilova, ki je predvsem v karakternih vlogah največ na- stopala v Trstu in Ljubljani. V ZDA je med tamkajšnjimi Slo- venci poživila in vodila ama- tersko gledahško dejavnost. Nastopila je tudi v prvem po- vojnem slovenskem filmu Na svoji zemlji (umrla leta 1958). 1880 - Rodil se je švicarski skladatelj Ernest Bloch, avtor glasbe v duhu judovskega izročila (umrl leta 1959). 1898 - Rodil se je slovenski slikar in grafik zgodnje kon- struktivistične, kasneje kubi- stične smeri Avgust Černigoj (umrl leta 1986). 1530 - Rodil se je ruski car Ivan IV. Vasiljevič, imenovan Ivan Grozni, sposoben držav- nik (pospeševal trgovino in obrt in zveze z zahodno Evropo), hkrati pa samodr- žec, osvojil Kazan in Astra- han; za časa njegove vlade so začeli Rusi osvajati Sibirijo (umrl leta 1584). 26. AVGUST 1814 - Rodil se je slovenski duhovnik in fotograf Janez Puhar, pionir in izumitelj foto- grafije na stekleni plošči, kar je premostilo razvoj od uni- katne k reproduktivni foto- grafiji. Odlikovan na london- ski industrijski razstavi leta 1852 (umrl leta 1864). 1880 - Rodil se je francoski pesnik (zbirka Kaligrami) poljskega rodu Giullaume Apollinaire s pravim imenom Wilhelm Apollinaris de Ko- strovvitski. Sprva je bil sim- boUst, kasneje pa je postal utemeljitelj kubizma v fran- coski književnosti (umrl leta 1918). 1882 - Rodil se je nemški- ameriški fizik James Franck, znan po svojih delih o trkih atomov in elektronov. Z Gu- stavom Hertzem je leta 1925 dobil Nobelovo nagrado za- fiziko, in sicer za dela, s kate- rimi sta potrdila kvantno teo- rijo atoma. Pod Hitlerjevo vla- davino se je moral zateči v ZDA, kjer je sodeloval pri na- stanku atomske bome (umrl leta 1946). 27. AVGUST 1576 - V Benetkah je v viso- ki starosti (rojen 1476/77 ali 1487) umrl eden največjih be- neških slikarjev Tizian - Tizia- no Vecellio, glavni mojster be- neške renesanse; avtor reli- gioznih in mitoloških podob, pretresljivih ali polnih čutne- ga življenjskega veselja, odlič- nih portretov. 1770 - Rodil se je eden naj- večjih mislecev vseh časov, nemški filozof Wilhelm Frie- drich Hegel. Njegova ideali- stična filozofija je vrhunec nemške klasične filozofije in hkrati največji dosežek meš- čanske filozofske miselnosti (umrl leta 1831). 1867 - Rodil se je italijanski skladatelj Umberto Giorda- no. Njegovo najbolj znano delo, Andre Chenier, je zgled opernega verizma, posebne smeri dramatičnega realizma z naravnost oprijemljivimi zvočnimi učinki (umrl leta 1948). 1871 - Rodil se je ameriški naturalistični pisatelj Theo- dor Dreiser, utemeljitelj nove ameriške šole realizma. Nje- gova znana dela so Ameriška tragedija, Sestra Carrie in Jennie Gerhardt (umrl leta 1945). 28. AVGUST 1749 - V Frankfurtu na Mai- ni se je rodil največji nemški pesnik in eden največjih sve- tovnih lirikov Johann Wolf- gang von Goethe. Njegovo književno delo obsega lirsko in epsko pesništvo, romane, drame in literarno teoretične spise. Slavo mu je prinesel roman v pismih Trpljenje mladega Wertherja, najbolj živo pa izpričuje njegovo umetniško moč tragedija Faust, ena največjih umetnin svetovne književnosti (umrl leta 1832). 1866 - Rodil se je znani slovenski zborovodja in pev- ski pedagog Matej Hubad. Zbor Glasbene matice je dvig- nil na visoko koncertno ra- ven, prvi ravnatelj slovenske- ga konservatorija v Ljubljani. 1899 - Rodil se je francosko- ameriški igralec Charles Bo- yer. Vzpon in slavo je doživel v Hollywoodu; igral je v okrog 150 filmih (Bitka, Mayerling, Marija Walewska, Nevihta), od katerih so mnogi doživeli svetovno popularnost - Plin- ska luč in Slavolok zmage (umrl leta 1978). Poceni prevoz - zastonj prevoz? j Na cestah je še posebej poleti opaziti množico mladih, ki z Mgnjemi palci skuša dobiti cenejši prevoz. Se vožnja zastonj {j^&^iplača v zameno za nevarnost, ki so ji izpostavljeni štoparji? Iljudje na splošno radi pobirajo nezavarovano mladino, za kero kot vozniki tudi pred zakonom odgovarjajo? Je stopanje a dekleta nevarnejše kot za fante? In kaj o stopanju nasploh Jienijo naključni sogovorniki na celjskih ulicah? Dušan Žagar, upokojenec iz ,^^lja: »Ko sem bil mlad, še ni ^''o avtomobilov, da bi jih us- l^^ljali. Običajno ne ustavljam farjem, četudi za nevarne %šnje še nisem slišal.« Janja Rebič, dijakinja iz ^'ia: »Stopam ponavadi ne, J,^en ob posebnih priložno- 5. kot je bilo pred nekaj ^^vi, ko sva s staro mamo ^°Pali iz Nove Gorice v Bo- To je bila njena ideja, saj 1 avtobus morali čakati še ^P^as. Pametno je, da štopa- ^^dno dva skupaj.« Igor Uranjek, delavec iz Žal- ca: »Oh, imam veliko slabih iz- kušenj. Vedno sem moral čakati mnogo več časa kot dekleta, ki jim vozniki raje ustavijo kot fan- tom. Dekleta se vedno pritožu- jejo, če morajo čakati več kot 40 minut, jaz sem bil vesel, če sem štop dobil v 40 minutah. Pri pobiranju štoparjev sem pa si- cer previden, saj sem nekoč ustavil nekemu psihopatu.« Alojz Esih, delavec iz Celja: »Nisem še stopal, ustavljam pa, če je treba in rajši vidim, če je to dekle. Stopanje se mi ne zdi nevarno.« _I Mihela Krajnc, delavka iz Nove Cerkve: »Pred časom sem stopala iz Velenja do Dra- vograda, vendar nikoli sama, zato nimam nobenih slabih spominov na stopanje. Štopar- jem ustavim le, če jih poznam.« Janez Špoljer, dijak iz Celja: »Stopanje se mi zdi v redu, vendar sam nikoli ne stopam. Za dekleta se mi zdi nevarno, sploh če izzivajo, ker so po- manjkljivo oblečena. Ko bom imel izpit, bom ustavljal vsem.« Janja Golob, delavka iz Ce- lja: »Nikoli nisem stopala niti ne ustavljam nikomur. Štop je nevaren tako za štoparje kot za voznike, zato sem proti stopa- nju, čeprav moja hči stopa in s tem po moje izziva usodo.« Zvonka Kajba, študentka iz Podčetrtka: »Večkrat stopam, vendar še nisem imela težav, ker vedno stopava vsaj dve. Če bom kdaj opravila vozniški iz- pit, bom štoparjem ustavljala.« A. BOSAK, N. GRADIČ Pomerili so se mladi traktoristi Kmetijska zadruga Šoštanj, Zavod za živinorejo in kmetijstvo Celje ter mladi zadružniki iz Šaleške doline so v Ravnah pri Šoštanju pripravili regijsko tekmovanje mladih traktoristov, ki se ga je udeležilo dvaindvajset traktoristov v enajstih ekipah. Prvih pet mest so zasedli mladi zadružniki iz Šaleške doline, ki so bili najboljši že lani. Prvi je bil Anton Špital iz Šoštanja, sledila sta mu Jože Goršek in Zvone Libek, oba člana šoštanjske ekipe. LO -21.av9ifsl1997 NASI KRAJI IN UUDJE Življenje za gozd Osemdeset let Lovrenca Ogrisa, gozdarja, lovca in ribiča Lovrenc Ogris, doma iz Podvina pri Polzeli, je kleni osemdesetletnik, ki je visoki jubilej praznoval pred dnevi. Seveda se je ob tej priložnosti ob njem zbrala pisana drušči- na najožjih domačih, številni 'prijatelji, tovariši iz lovske bratovščine in drugi. Take priložnosti so kot na- lašč za obujanje spominov in Lovro, kot ga vsi imenujejo, je bistrega spomina in tekoče be- sede, tako da zna mnoge stvari iz svojega življenja pripovedo- vati zanimivo in duhovito. Obudil je spomin na svoja otroška leta v Kotljah pri Rav- nah na Koroškem, kjer ga je mati učila poštenja, strogosti do sebe in drugih ter delavno- sti. Njegov oče, lovski čuvaj, pa ga je popeljal v svet narave, mu vcepljal lovsko znanje, etiko in ljubezen do narave. Že leta 1936 je postal lovec v Kotljah. Med vojno ga je okupator kot jugoslovanskega podoficirja poslal v ujetništvo v Nemčijo, Medvedova glava, ki krasi njegovo lovsko sobo pozneje pa na težaško delo v Železarno Ravne. Leta 1943 se je pridružil partizanom in se z njimi bojevd na Koroškem, na Pohorju in v Zgornji Savinjski dolini. Po končani vojni je kon- čal gozdarsko šolo. Kot gozdar je služboval po raznih krajih Slovenije, povsod takoj stopil v stik z zeleno bra- tovščino in v lovskih družinah opravljal številne funkcije, kot so tajnik družine, predsednik disciplinskega razsodišča, gos- podar lovskega doma, na Pol- zeli, kamor se je preselil leta 1965, je še sedaj predsednik nadzornega odbora LD Polze- la. Dolga leta je tudi ribič in član padzornega odbora RD Šem- peter. Seveda je v vseh teh letih prejel številna priznanja, med drugim ga je Lovska zveza Slo- venije odlikovala z znakom za lovske zasluge in z redom tret- je stopnje. V teh letih se je nabralo tudi veliko lovskih trofej, najbolj pa je ponosen na medveda, ki ga je uplenil 3. novembra 1966 na Menini planini. Medved je bil visok 1,20 m in je očiščen tehtal 212 kg. Kot so ugotovili stro- kovnjaki, je bil star najmanj 30 let. Zanimivo je, da tudi sedaj lovskih stez še ni zapustil in, da je prav v času svojega jubileja uplenil srnjaka. Lovrenc Ogris je opravljal še številne druge funkcije in bil član v številnih društvih, ob vsem tem pa skrbel seveda tudi za družinsko življenje. Družbo mu dela žena, ki mu je vsa zrela moška leta stala ob strani, imata dva sinova in hčerko, vsi pa že imajo tudi svojo družino in dom »V staro- sti lepi spomini držijo človeka pokonci.« In »Treba se je dva- krat na dan od srca nasmejati in človek ne potrebuje nobenih zdravil,« to sta le dve misli, ki ju je ob jubileju izrekel Lovro. TONE TAVČAR Lovro Ogris Dober zgled je svojim ovčicam dal domači župnik Jože Kovačec. ki je v Petrovški baziliki tudi maševal. saj jo je skupaj z ministranti mahnil na božjo pot peš. Polzelani romajo v Petrovče Med najbolj znanimi slovenskimi Marijinimi božjimi potmi je tudi Marijina bazilika v Petrovčah. Na dan Marijinega vnebovzetja je tja priromalo več kot tisoč romarjev iz vse Slovenije. Že več kot deset let pa hodijo Marijo častit, jo prosit in se ji priporočat Polzelani, ki imajo tam svojo sv. mašo, na predvečer praznika. Velika večina jih v ta 12 km oddaljeni kraj roma peš, nekateri gredo s kolesi, tisti, ki ne zmorejo ne prvega ne drugega pa z avtomobili. T. TAVČAR: Grenke rože bo veliko Vremenske razmere izjemno ugodne za hmelj, zato In letina dobra Med kmetijskimi panogami je trenutno najbolj aktualno hmeljarstvo. Nekateri hme- ljarji so že pričeli obirati, dru- gi pa se šele pripravljajo. V Sloveniji je 2326 ha hmelj- skih nasadov, od tega je 160 ha prvo letnih, ki še niso rodni. Samo v Savinjski dolini pa je okrog 1800 ha nasadov, od tega je 60 odstotkov aurore in B kultivarjev, 40 odstotkov pa goldinga. Letos so hmeljarji s pridelkom zares zadovoljni, saj je bilo vreme naravnost idealno, zaradi tega se je hmelj lepo razvijal, kobule so kako- vostne tako po velikosti in ob- liki, kot po kemijski sestavi. Ker je bilo padavin ravno prav, hmeljarjem ni bilo treba umet- no zalivati, pa tudi bolezni in škodljivci so bili manj nadlež- ni, zaradi česar so stroški pri- delave kar precej nižji. Domači pivovarji porab? samo okrog polovico pridt ka, ostalo Slovenija izvozi Nemčijo, na Japonsko, v An riko in v Anglijo. Zadovoljsr ob dobrem pridelku hmeljč jem greni dejstvo, da je letoš- njega pridelka prodanega It okrog 50 odstotkov, na zalog pa je še tudi nekaj lanskegi Na svetovnem trgu je namrel izredno huda konkurenca, ol kateri bodo preživeli samoti sti hmeljarji, ki bodo po naj bolj ugodnih cenah ponudi najkakovostnejši hmelj. V Savinjski dolini obir hmelj okrog 120 obiraM strojev, ki jim streže otog dvatisoč delavcev, od te^ilV soč sezonskih. Še vedno ima- jo hmeljarji veliko težav z za- poslovanjem teh, kar si u dolgo želijo poenostaviti. T. TAVČAf Vraničevi iz Prekope pri spravilu hmelja s podrte žičnice. V Preicopi padla žičnica Le nekaj dni pred začet- kom obiranja hmelja je v Prekopi pri Vranskem neur- je z močnim vetrom podrlo 9,21 ha velik kompleks žič- nice. Lastniki teh hmeljišč so Albert Pečečnik, Janko Vranic, Jana Jošt, Vojko Oc- virk, Slavko Roter in Marija Florjan, vsi iz Prekope. Kompleks je zasajen s sorta- ma golding in aurora. Škoda, ki je pri tem nastala je velika. Pri- delek so sicer začeli obirati, je pa zaradi nedozorelosti slabše kvalitete in lažji. Največja škoda pa je nastala na žičnici, saj je vprašanje koliko so prizadeti hmeljarji finančno zmožni take investicije. En hektar nove žični- ce stane približno 1,2 milijona tolarjev. Zaradi tega je Hmezad, Kmetijska zadruga Vransko v imenu oškodovancev zaprosila za pomoč Občino Žalec. Po besedah direktorja Kmetijske zadruge Vransko Milana Siršeta, je po pr^ ocenah škoda na oridelK' okrog 10 milijonov tolari^| zaradi česar bo vseh hmeljarjev skoraj brez P hodka od hmelja, ki jii" \ osnovna kmetijska de) nost. T TAVCA' Kot smo izvedeli je v ponedeljek zjutraj padla še žičnica in sicer 5,95 ha velik kompleks na Bregu pri Polz^J Na njem ima hmelj sedem hmeljarjev, nekaj pa je bilo tu^ fižola. Ker je hmelj že zrel, ga bodo obrali, fižol pa ne bo ^ nobeno rabo. Škodo še ocenjujejo, kot smo izvedeli ^ Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarništvo v Žalcu so tuf drugod po Savinjski dolini žičnice zaradi močnega dežejj in vetra poškodovane. Samo v ponedeljek dopoldan je p^''' od 40 do 50 mm dežja na kvadratni meter. Šl.33.-21.avaust199^ [.SNOPIČ ŠPORT IS Družinski Icomplet j lokostrelske kolajne Emeršicevih: Sašo ekipni evropski prvak, Gregor drugi med posamezniki, Jožica tretja na svetovnih igrah Kogramu olimpijskih ^nikoli več kot 30 pa- 2 in zat" P^^^ slabi- dvema desetletjema kot ntiutež pojavile svetovne L Na njih so zastopani '^^^l ki so izločeni z naj- ^je prireditve in med nji- jj 50 tudi lokostrelstvo, pa- ,|jjvo, ples, smučanje na ^i, manj razširjena korf- jlinetball ter drugi. Slovenija je bila na igrah v ] ^tiju zastopana v štirih pa- j ^igah. V lokostrelski repre- ] fiitanci sta bila tudi Jožica j jjeršič (Polzela) in Žare) jjnjc (Gornji Grad), ki je bil J svetovnih igrah že pred jiimi leti v Haagu. Na Fin- ■0 je tekmovanje v pro- dni slogu končal na 7. me- pj, edino slovensko kolajno J je - bronasto - v slogu )inpund osvojila Emeršiče- Polzelanka se je v zaključni ;|uvrstila z enim svojih naj- )Pih rezultatov. V uvod- m izločilnem dvoboju je iova izgubila z evropsko pr- idnjo v tarčnem lokostrels- 1 Ericssonovo (v finalu je li na Brdu pri Kranju pre- lah Zemljakovo iz Gor- 1^ Grada, v osmini-finala w;/av Emeršičevo) in za ^'fflsto kolajno premagala fizzijevo iz Italije, tmeršičevi imajo še dve Uajni. Na mladinskem TOpskem prvenstvu v Tac- 'frtingu pri Miinchnu je Gre- !»r sodeloval pri ekipni zma- ivslogu compound in izbolj- 1" celinskega rekorda na ^8 krogov, Sašo pa je bil po *3zu z rojakom Sitarjem 'fd posamezniki drugi. Veli- kih lokostrelskih tekmovanj s tem še ni konec. V ponedeljek se je v kanadski zvezni državi Victoria začelo svetovno pr- venstvo, na katerem bodo v slogu compoud tekmovali tu- di Gregor in Saša Emeršič ter Bernarda Zemljak. Ž.Z. V tednu dni tri kolajne: Sašo. Jožica in Gregor Emeršič. Študenti V Športu Na Siciliji poteka poletna univerziada, ki obsega tekmova- nja v desetih panogah. Med približno 6000 športniki-štu- denti iz 170 držav je naša država zastopana v petih panogah. V atletiki bo Gregor Cankar 31.avgusta branil bronasto kolajno s prvenstva izpred dveh let v Fukuoki, za nastop pa so prijavljeni še Robert Teršek, Miro Kocuvan, Urban Acman, Anja Valant (vsi Kladivar) in Marko Štor (Velenje). Teniški del univerziade se je začel že v ponedeljek, v štiričlanski reprezen- tanci Slovenije pa je tudi Celjan Boštjan Doberšek. Tenišicolcončnica v nižjih teniških ligah so z rednim delom prvenstva opravili že spomladi, zdaj pa so z dvoboji v dveh enako- vrednih skupinah končali tudi prvoligaši, ki bodo konec tedna odigrali še končnico. Velenjčani bodo v polfinalu igrali z najboljšo ekipo skupi- ne B Branikom, ki je dobil vse dvoboje. Med udeleženci zaključnega dela ligaškega prvenstva bo tudi Žalec, ki se kot prvak Il.lige-vzhod poteguje za napredovanje med najboljše. V polfinalu play-outa bo igral z Domžalami in v primeru zmage še z boljšim iz dvoboja Koper-Malečnik. Miga - skupina A: Triglav 6, Velenje 4, Medvode 2, Koper 0; skupina B: Branik 8, Slovan 6, ŽTK Maribor 4, Domžale 2, Malečnik 0. Velenjčani so premagali Koper s in Medvode s po 6:3 ter v gosteh najtesneje izgubili s Triglavom s 4:5. Sodnilca in delegata so »špica« Na svetovnem prvenstvu v rokometu za mladinke sta Darko Repenšek iz Rečice ob Savinji in Janko Požež- nik iz Celja sodila štiri tek- me: otvoritveno Kitajska-Ja- ponska, v osmini-finala Nor- veška-Kitajska, v četrtfinalu Rusija-Južna Koreja in za S.mesto Južna Koreja-Por- tugalska. V minuH sezoni sta bila na tekmah pod okriljem EHF (evropski pokali, kvalifikacije za EP in SP) s povprečjem natanko 79 točk najbolje oce- njena slovenska sodnika, na- ša država pa je s 77,43 točka- mi za Norveško, Dansko, Nemčijo, Švedsko in Finsko na visokem 6.mestu. Izstopa- jo tudi delegati, saj sta Štefan Jug (te dni je kot član EHF na evropskem prvenstvu za ka- detinje) in Pavle Bukovac na vsakoletnem testiranju iz poznavanja pravil dosegla druga rezultata. Na prvenstvu za kadetinje v Avstriji igrata tudi Barbara Jager (Žalec) in Tanja Rauko- vič (Velenje), v petek pa se v Estoniji začenja še evropsko prvenstvo za kadete. Selektor Igor Razgor je za nastop iz- bral tudi Mitjo Slamnika, Gre- gorja Čudiča, Luko Žvižeja, Igorja Marcena, Aleša Pajovi- ča, Robija Šantla, Mitjo Lesja- ka. Dejana Pinterja, Roka Praznika, Roka Ivančiča (vsi Celje), Branka Tamšeta in Mitjo Gavriloskega (oba Go- renje). Ž.Z. Canicar znova slabo. Po polomu na svetovnem prvenstvu v Atenah je Gregor Cankar nastopil na Grand Prix mitingu v Monte Carlu in s skromnim izidom 748 cm - za zmagovalcem Pedrosom je zaostal za dober meter - zasedel zadnje, 12. mesto. V Monacu je imel prav tako težave z zaletom (z minimal- nim prestopom je skočil 820 cm), čeprav je po Atenah treniral izključno to prvino in si je na stezi postavil še tretjo oznako, ki je na mitingih dovoljena. Ker je bil s podobnim rezultatom zadnji tudi v Parizu, si je uvrstitev v finale GP že zapravil in zdaj ima v načrtu le še nastopa v Bruslju in na univerziadi. Na celjskem štadionu se še vedno ni začel drugi del obnove, polovični del pokalnega prvenstva pa je bil določen že vnaprej. V množici zelo povprečnih izidov je bilo največ razburjenja zaradi diskvalifikacij atletov: delegat Zdravko Malner iz Novega mesta je dosledno upošteval pravila in vsem, ki so zamudili rok za prijavo (najmanj 20 minut pred tekaško disciphno in 30 minut pred začetkom tehnične discipline) ni dovolil nastopa. Ž.Z. Golf za vse Vadbišče za golf v Rogaški Slatini (na sliki) je za jutrišnji nočni turnir nekoliko prenovljeno in razširjeno, tako da je ponudba že razširjena na vse oblike treninga in šole golfa. Rogaška Slatina ima kot druga v državi pitch&put vadbišče, ki omogoča.igro na 9 lukenj s krajšim udarci. Prilagojena je predvsem rekreativnemu namenu in lažje dostopna vsakomur, po profesionalnih kriterijih pa je možna igra 3x3 luknje. Do konca meseca velja posebna brezplačna seznanitvena ponudba golf centra s prikazom osnovnih elementov golfa, jeseni pa bo tudi na travi ob poti na Bellevue možno opravljati tudi izpite. Foto: GREGOR KATIC NA KRATKO Rogaška Slatina: na ob- močnem balinarskem pr- venstvu dvojic za mladince sta zmagala Rednak-Moravac (Vel) pred Špoljar-Simič (Meg) in Zemanek-Oberski (R.Sl). Dečki so tekmovali za posamične naslove. Prvak je Sajko (Meg), sledita Simič in Oberski. (B.K.). MNZ Celje: brez sprememb V soboto bodo z novim nogometnim prvenstvom začeli tudi tretjeligaši (Unior, Dravinja, Usnjar), na območju MNZ Celje pa je start načrtovan za 30.avgUst. Sistem ostaja nespremenjen: dvokrožna liga in nato končni- ca najboljše četverice s preno- som medsebojnih rezultatov. V članski ligi bodo igrali Odred, Krško, Kovinar, Mons Clau- dius. Steklar, Brežice, Šmarje, Vransko in Tim Laško, v mlaj- ših (po enoletnem premoru tu- di mladinski ligi) pa 47 ekip. V višjih ligah je MNZ Celje zasto- pano z 21 ekipami. Za pokal Z Gorico Derbi osmine-finala po- kala Slovenije bo tekma Publikum-Gorica, prvoli- gaški dvoboj bo tudi Ma- ribor-Korotan, preostali klubi Lige 10 pa bodo go- stovali. Pari: Publikum-Gorica, Triglav-Rudar, Dravograd- Primorje, Železničar (Mb)- Vevče, Elan-Potrošnik, Go- ričanka-Olimpija, Lesce- Mura, Maribor-Korotan. Vse tekme bodo 24.sep- tembra, v osmini-finala pa še ni povratnih dvobojev. Najslabša obramba Publikum je lani dobil preveč golov, zato moramo izbolj igro v obrambi,« je ob prihodu v Celje dejal Stank .''^•epovič, toda po 4.krogu je največ žog končalo v mreži Jlikuma. poškodovanega Kamberoviča in obolelega Bauman ponovil scenarij iz Murske Sobote: Celjani so prvi povedi 'zgubili. Že do polčasa so dobili štiri gole, v igri je bil '^nialo hotenja in odločnosti, povrhu pa je Hajdurovič Jemišljeno potezo v zadnjih minutah dobil rdeči karton. Z jj^^ljsko tekmo z Vevčami bo prvič med kandidati tud "^^lia, ki je v začetku tedna končno dobil certifikat. Rudar ni socialni klub • ^^lenjski prvoligaš nadaljuje z neuspešnimi igrami in ' samo eno točko še naprej zadnji. Novo razočaranje je •^^"^esel domači poraz z Muro, ki je zamajal zeleno-črne. , "Odgovoren ^em za rezultat in nikogar ne krivim,« pravi ^^•^er Miloš Šoškič, ki je bil zadovoljen le z igro Balagiča in lll^^^ga kapetana Breznika. »Odnos nekaterih je nesprejem- j 'n vedeti morajo, da Rudar ni železniška postaja, Rudar i^^^cialni klub. Zdi se mi, da se je v Velenju ustalila praksa o j^^'eiT] učinku in velikih vsotah denarja,« je dodal trener, ki n Po uvodni tekmi na Kodeljevem denarno kaznoval štiri §°i^etaše^_„_,„.._.._,.:......... ■^1 - Napak je še veliko Košarkarje s Polzele mučijo poškodbe, v Laškem utrujenost - Oboji izgubili z Beopetrolom, jutri in v soboto na Ikovem memorialu Košarkarski prvoligaši so dobre tri tedne pred začet- kom prvenstva (13.septem- bra) in evropskih pokalov (IG.septembra) že krepko v drugi polovici priprav, zato igre počasi dobivajo novo podobo in ocene trenerjev so že bolj konkretne. »S prihodom Horvata spre- minjamo način igre v napadu. Z novostmi smo na polovici, vendar nimamo sreče z zdrav- jem igralcev. Horvatu so na tekmi s Partizanom na dveh mestih prebili ličnico in je mo- ral na operacijo, tako da bo s treningi začel šele naslednji te- den. Cmer zaradi težav s pre- pono po sredozemskih igrah ni več igral, na turnirju v Laškem pa je dobil močan udarec v glavo in mora počivati. Petra- novič je po operaciji stegenske mišice nared za vse napore in od ponedeljka je z ekipo na novih pripravah v Postojni,« pravi trener državnih in pokal- nih podprvakov Boris Zrinski. Polzela je v lilijah s pol moči opravila s češkim prvakom Opavo in v finalu z Beopetro- lom izgubljala že s 36:57. »Z igro v drugem polčasu sem zadovoljen. S čvrsto obrambo in delnim presingom smo spremenili ritem, vendar pod svojim košem naredimo še preveč napak,« ocenjuje Zrin- ski, ko je Šamanič povsem neoviran izpod koša zgrešil met za zmago na turnirju, za njim pa še mladi Udrih. Začetek sezone bo za Savinj- čane naporen. V evropskem pokalu gostovanje v Den Bosc- hu, doma jih v 2.krogu čaka Olimpija, v tretjem gredo v Laš- ko. »Najbolj pomembno bo us- pešno štartati v Evropi, glede naših prvakov pa je vse jasno že vnaprej. Čeprav bo šlo za domačo premiero, se z Ljub- ljančani ne bomo obremenje- vali,« zatrjuje Zrinski. Goljovicu izpisnica Pivovarna Laško še precej niha v igri. Lisica po pripravah v Mežici ni treniral polnih de- set dni in vnetja vene na ste- genski mišici še ni povsem pozdravil. Bečirovič in Tilin- ger sta bila odsotna zaradi kvalifikacij za mladinsko evropsko prvenstvo, v kate- rih so bili naši uspešni, Goljo- vič (proti Čehom je samo do polčasa brez zgrešenega me- ta dosegel 25 točk) pa je v ponedeljek dobil izpisnico BWC in tudi uradno postal član druge slovenske ekipe, ki nas bo zastopala v evrop- skem pokalu. Na svojem turnirju so bili polovično uspešni: gladka zmaga proti Opavi, s katero bodo v Eurocupu igrali še dvakrat, z Beopetrolom pa poraz. »Igrali smo pod svoji- mi sposobnostmi. Pri vseh igralcih se pozna utrujenost, vse se je nakopičilo ravno na prvi dan turnirja, a smo se vsaj vrnili na realna tla. Poraz ni katastrofa, pač pa so neka- teri uvideli, da je vsako tekmo potrebno odigrati brez prera- čunavanj. Tako napad kot tu- di obramba še nista na želeni ravni in napake bomo od- pravljali predvsem na turneji po Jugoslaviji,« pravi trener Aleš Pipan. Načrt za zadnji del priprav je po začasni odpovedi porto- roškega turnirja nekoliko spremenjen. Laščani bodo ju- tri in v soboto na Ikovem memorialu branili lansko zmago, v sredo pa odhajajo v Beograd. Zagotovljene naj bi bile tekme z Železnikom, Beobanko (oboji prav tako igrajo v evropskem pokalu), Beopetrolom in makedon- skim prvakom Rabotničkim, ki za nekaj dni prav tako pri- haja v Jugoslavijo. ŽEUKOZULE Čakajoč na Zorka Po silovitem prodoru v vrh A-2 lige in celo končni^ napredovanje med prvoligaše, bo Kemoplast zelo te*^^' obdržal visok položaj. Odšel je Kahvedžič, zapleta ^'^ Cerarjem in Zorkom, novincev ni. Šentjurčani so na uvodnem gostovanju v Zreča h izg,. tudi zaradi odsotnosti kar štirih igralcev. »Knez in Mačei^^' se poškodovala na testiranju, Cerarjev status še ni urejen^' bili smo brez playa. Zorko še ni bil na niti enem trening,' ekipa za novo sezono še ni znana,« pravi trener Rudi jp' Vodstvo kluba se nagiba k pomladitvi moštva in si px[2.a1 va, da visoki Škornik ne bi odšel k Olimpiji, zaradi neai^p nosti v prestopnem roku pa se očitno ne namerava spj', v boj za vstop v prvo ligo. Comet stavi na mlade ^ Ideja o pridobitvi nekdanjega reprezentanta Bačarja s« izjalovila in Comet se bo v prihodnje bolj opiral na las, kader, čeprav ostaja nekaj možnosti, da bi Olimpija posod, kakšnega mladega igralca. Konjiška ekipa še ni popolna (Železnikar ima na nogi dej šivov) in se je drugo leto zapored odpovedala klasii;,,; pripravam. Eden vzrokov je tudi manjši sponzorski Cometa, pač pa je za konec meseca zaradi zasedeni^ dvorane v načrtu serija prijateljskih tekem na Notranjskem Primorskem. Vedno močnejša je težnja o ločitvi ženske ekif ki jo je po nekajletnem premoru prevzel Alojz Gosak injf zamenjavo za kapetanko Grolegerjevo (odšli sta tudi Račif^, in Šporarjeva) iz Celja dobil Arbeiterjevo, Petrinačevo Ramšakovo. RoglazBeničem? I z novo dvorano se je Rogla po enoletnem brezdomli vrnila v Zreče in v primeru pridobitve državljanstva a Beniča (207 cm), bo pogumni cilj napredovanje v B ligo Z igranjem sta prenehala Orož in kapetan Miro Šrot, kiji trak predal bratu Stanku. Novinci so branilca Hermai (Celje) in Cigler (P.Laško) ter krilo Petrovič (Duplek).; ekipo trenira tudi Benič, ki je zaigral na tekmi s Kemopli stom (127:90) in zato v Zrečah tolikšen optimizem. Kone meseca bodo odšli na petdnevne priprave na Roglo, začetku septembra pa bo tradicionalni turnir za pokal Zre z udeležbo B ligašev Cometa. Hrastnika in Radenske. Samo S Sovin jčani Plima Prebold ni ponovila lanske napake, ko je s trenin začela šele dva tedna pred začetkom prvenstva in se vseei uvrstila v play-out za A-2 ligo, marveč je ekipa zbrana dober teden dni. Trener bo tudi v novi sezoni Moj mir Benčan, po odho( Gradina (Evropa) in Karlovčca (Litija) pa bo igralski kat povsem domač. Polzelani so sosedom posodili Vrhovca Šarlaha ter z izpisnicami oddali Dediča, Majerleta, Štahla Dejana Zupanca. Preostali del moštva bodo sestavljali dom mladinci (lani so igrali v prvi ligi) in če ne bi bilo Cenclja, bit povprečna starost manj kot 20 let. Predvsem mladi naj trenirali vsak dan in zato imajo obljubljenih več terminov Polzeli, kjer bodo znova igrali vse prvenstvene tekme in prizadevali, da bi si po prvem delu s 4.mestom že zagoto' obstanek. Visoka napetost Elektre Šoštanjčani so med lansko sezono povsem spremeni ekipo. Z izjemo Goltnika in Pečovnika so starejši igral' odnehali, mladi pa z osmimi zaporednimi zmagaD nakazali potenciale. Elektra si bolj kot kdajkoh želi povrniti ugled in zato se) okrepila z nekdanjim reprezentantom Mirtom in Riz"^' nom, ki je končno dobil državljanstvo. »Mladi so delovn toda za pravi uspeh manjkajo izkušnje in zato sem Mif' nagovoril k vrnitvi pod'koša. Rizman je praktično dom^^' in z nami trenira že pet mesecev. Polzela nam je posodi' Medveščka, Ručigaja in Janeza Zupanca, izgubili pa si^ Štahla. Naš cilj je osvojitev naslova prvaka in napredovan' v 11.ligo,« je odločen trener Drago Vezjak. S konji Čez ovire Konjeniški teden se je v Velenju minulo soboto za^^ pokalom Slovenije v preskakovanju ovir, od jutri do ne^^ pa bo na poligonu ob Škalskem jezeru še državno pf^^ tvo. Jutri (od 15.ure) in soboto (od 9.ure) bodo v vseh ^' konkurencah na višinah ovir od 110 do 130 cm kvalifik^'' finalni del pa bo vso nedeljo. Naslov brani domači tekmo^^ Matjaž Čik, ki bo imel hude tekmece v Andreju Ku^^ (Gotovlje, prvak 1994 in 1995), Alešu Pevcu (prvak 1993 Maji Novak (oba Velenje). _ ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 22.8 Atletika Velenje: drugi del finala pokala Slovenije (od 16). Konjeništvo Velenje: državno prvens- tvo v preskakovanju ovir (do nedelje). Kašarica Slovenske Konjice: Co- met-R Laško (18), Polzela- Maribor (polfinale Ikovega memoriala, 20). SOBOTA, 23.8. Košarka Slovenske Konjice: finale Ikovega memoriala (ob 18. in 20) Nogomet Slovenske Konjice: Dravi- nja-Goričanka, Šoštanj: Us- njar-Odranci, Ruše: Pohorje- Unior (l.krog 111.lige, vse 16.30). Tenis Kranj Branik-ŠTK Velenje (polfinale_ končnice l.lige); Domžale-Žalec (play out za obstanek v l.ligi). NEDEUA, 24.8. Nogomet Celje: Publikum-Vevče, Prevalje: Korotan-Rudar (5.krog l.lige), Šmartno ob Paki: Šmartno-Železničar, Ljubljana: Črnuče-Šentjur (2.krogII.lige, vse 16.30). PANORAMA NOGOMET i.iiga 4.krog: Primorje-Publikum 4:2 (4:1); Sivko (13), Štancar (85); Rudar-Mura 1:2 (1:2); Rad (12); Maribor-Olimpija 2:0, Vevče-Gorica 0:4, Beltinci- Korotan 1:1. Vrstni red: Gori- ca, Primorje 9, Behinci, Koro- tan 7, Maribor, Mura, Publi- kum 6, Olimpija 4, Vevče 3, Rudar 1. li.iiga l.krog: Triglav-Šmartno 4:3 (3:2); Mernik (26), Spasojevič (39, 61); Šentjur-Železničar 0:3 (0:0), Aluminij-Elan 0:2, G.opekarne-Drava 1:1, Ja- dran-Črnuče 5:0, Dravograd- Rudar 2:1, Nafta-Koper 1:3, Zagorje-Domžale 1:1. KOŠARKA Laško pivo 97 Polfinale: Polzela-Opava 95:87 (55:41); Šamanič 20, Za- letel 19, Jagodnik 15, Jeklin 14, Cizej 9, Čmer 6, Rituper 4, Kobale, Rovšnik 3, Udrih 2; P.Laško-Beopetrol 69:74 (34:30); Kune 25, Lisica 11, Go- Ijovič, Tovornik 10, G.Čop, Dragšič 5, Jurak 2, Dončič 1. Finale: Polzela-Beopetrol 81:82 (34:46); Zaletel 23, Šama- nič 16, Jagodnik 11, Kobale 10, Cizej 9, Jeklin 6, Ritui^r 11, Udrih 2; za 3.mesto: P.Laško- Opava 88:68 (47:31); G(5ljovič 36, Lisica 21, Jurak 8, Dragšič 7, Kune 6, Tovornik 5, Tomašič 3, Dončič 2. Najboljši igralec: Zaletel (Pol). Najboljši stre- lec: Goljovič (PL) - 46. Prijateljske tekme P.Laško-Kapfenberg 98:68 (46:38); Tovornik 29, Goljovi- č 22, Kune 13, Jurak 11, Dončič 10, G.Čop 7, Šoštarič 4, Toma- šič 2. P.Laško-Croatia line 98:87 (52:48); Tovornik 23, Lisica 18, Kune 15, Dragšič 13, Goljovič 12, Dončič 7, Šoštarič 5, Jurak 3. Polzela-Partizan 73:85 (46:46); Šamanič 18, Cizej 12, Jagodnik 10, Jekhn, Horvat 8, Zaletel 6, Kobale 5, Rovšnik 4, Udrih 2. Ilirija- Ingrad 55:121, Ingrad-Mari- bor 93:50 (46:29). ATLETIKA Pokal Slovenije Celje: moški - 100 m: l.Ac- man (KI) 10,79; 400 m: 2.Kranjc 48,71; 1500 m: l.Bah- tiri (oba Vel) 3:52,94, 3.0šep (KI) 3:56,42; 10000 m: 2.0jster- šek (Šen) 31:27,16; 4x100 m: l.Kladivar 41,90; kopje: l.Ter- šek 72;28, 2.Grosek 67,10; kro- gla: 2.Stepišnik (vsi KI) 14,65; ekipno: l.Kladivar 127, 2.ŽAK Ljubljana 108, 3.Štajerska 52, 4.Velenje 48, 5.Gorica 46 itd. Ženske - 100 m: 2.Valant 12,36, 3.Matul (obe KI) 12,60; 1500 m: 3.0kronek (Vel) 4:42,16; 5000 m: l.Živko 17:34,67,2.Gluvič 18:11,97; 100 m ovire: 2.Čalasan (vse KI) 14,29; 4x100 m: l.Kladivar 49,12; višina: 2.Čalasan 171; troskok: l.Valant 13,30; disk: 2.Dražnik (vse KI) 40,68; ekip- no: l.Kladivar 124, 2.Gorica 77, 3.Olimpija 59, 4.N.mesto 59, 5.Triglav49 itd. KULTUR A ^jlllllllll^^ i3 Zares lepi večeri Atrij Majolice se je letos uveljavil kot eno najbolj prijetnih prizorišč celjskih poletnih prireditev kdaj zaželeli, da bi 'i večer preživeli na "jtein. v prijetnem razpo- 0]u in v manjšem krogu di. svečah in žlahtnem Iltilrnem programu? V Ce- jevain takšne želje lahko LnitUo- Poletje v Celju, Ljem mestu se namreč 0 dogaja tudi v atriju Ma- le, ki velja za edinstveni (imer renesančne meščan- ^liulture iz 17. stoletja. 1^ dosedanje poletne prire- ljyevCelju niso obšle stare- jinestnega jedra in atrija Ma- ij];e, v katerem se je zvrstilo j((aj kulturnih dogodkov. Ar- jekturno izredno zanimiv rpsior se je tako postopoma teljavil kot novo prizorišče, jtršnih bi lahko bilo v Celju [feč. Če bi bilo seveda še več jdjetij, ki kljub gospodarski jzjmislijo na svoje mesto in lini žal dati denarja tudi za ilmro. Prav to so letos storili Gostinskem podjetju Majol- • saj želijo, pravi direktor man Bastič, pomagati pri jtvarjanju nove identitete I esta ob Savinji. (Čigava je bila sploh pobu- jiza Večere v atriju? ^aša. V našem gostinskem ifiju smo si namreč zadali 'i\k atrij Majolke, ki je v m mestnem jedru zares »tiaj posebnega, postane novo feiiurno prizorišče. Pa čeprav j ^prostor razmeroma majhen .Ckomercialno manj zanimiv, ^etju Fit media smo predla- Direktor celjske Majolke Roman Bastič. I gali, naj pripravi program, mi pa bomo prireditve sponzorira- li. Večerov bo kmalu konec in lahko že rečem, da je bila odlo- čitev pravilna. Za prireditve v atriju bi lah- ko rekli, da so precej več kot le »goli« kulturni dogodek. Atrij omogoča izvrstne ko- morne, intimne prireditve raz- ličnih umetnostnih zvrsti ter precejšnjo mero tistega prave- ga, nevsiljenega druženja. Tru- dimo se, da bi temu prilagodili tudi gostinsko postrežbo. Ob vsaki prireditvi ponudimo go- stom ob vstopnici še aperitiv, kanape ali sladico, kdor želi. pa lahko po končanem progra- mu še posedi in si privošči večerjo ali pa preprosto še ma- lo poklepeta s prijatelji. Bilo je nekaj kritik na račun »žvenketanja« vilic in nožev. Obiskovalci večerov v atriju ne sedijo v vrstah kot v kon- certnih dvoranah, ampak se- dijo ob mizah, poleg tega pa ne moremo odreči gostu, če si še pred iztekom programa na- roči večerjo. Res pa je, da vsa- kega nastopajočega vnaprej vprašamo, ali bi ga takšne stvari med nastopom motile in se potem v skladu z odgovo- rom tudi obnašamo. Večeri so se že krepko pre- vesili v drugo polovico. Ste zadovoljni z dosedanjim obi- skom? Do sedaj smo našteli preko 500 obiskovalcev, mnogi med njimi so že naši stalni gostje. Do konca poletja bomo pri- pravili še dva večera in zelo sem zadovoljen, da smo kljub muhastemu vremenu presta- vili v restavracijo le eno prire- ditev. Največja gneča je bila na večeru z Zoranom Predi- nom, ko smo v prostoru, ki lahko običajno sprejme samo 70 ljudi, našteli kar 110 go- stov. Tudi koncerti ostalih umetnikov so bili večinoma razprodani in nemalokrat se je zgodilo, da je bilo več pov- praševanja kot prostih sede- žev. V Atriju Majolke so doslej že nastopili Evgen Car, Meli- ta Osojnik, Celjski oktet. Zo- ran Predin, Kvartet Zven in citrarka Cita Galič, Ervin Fritz, Emil Glavnik, Jani Ko- vačič. Jure Ivanušič, Lidija Kodrič in ansambel Adama Bisckeya. Program bodo do konca poletja izpolnili, vo- kalna skupina Cvet in Iztok Mlakar, ki pa nastopa v Celju še ni dokončno potrdil. Bodo večeri v atriju tudi prihodnje leto? Vsekakor. Ocenjujem na- mreč, da so naši obiskovalci že vzeli večere za svoje, da so večeri pripomogli tudi k boljši predstavitvi naše firme in da niso le trenutna programska osvežitev. Zato sem prepričan, da bo na našem malem odru še naprej veliko prostora za smeh in premislek, za lepo besedo in za privlačno melo- dijo. Moram priznati, da vse do letos nisem vedel, kako lep je naš atrij. Zlasti ob sredah zvečer, ko ga preplavi prav posebno razpoloženje. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC ZAPISOVANJA Zapiranje obrednih prostorov Piše: TADEJ ČATER Pravzaprav nič kaj presenet- ljivo novega. Hja, pa vendar toliko medijske odmevnosti. In žolčnik kavarniških debat. Za kaj gre? Mladinska knjiga je pripravila kot prva izmed slo- venskih založb svojo elektron- sko prodajo. Preprosto. Kliknete zaželeno stran, poiščete knji- garne Mladinske knjige in tam naročite knjigo, ki bi jo zeleh kupiti. Poštah vam jo bodo v dveh do treh dneh. Da bi kupih knjigo vam skratka ne bo treba obuvati čevljev, se urediti, dre- njati po mestnih ulicah, iskati parkirišče, zaklepati kolo s tre- mi ključavnicami... knjigo bo- ste preprosto kupili kar udobno zleknjeni v stol pred svojim ra- čunalnikom. J a, internet to seveda omogo- ča. Kot že nekaj let omogoča nakup kino vstopnice, pa vstopnice za košarkarsko tek- mo onstran Atlantika, seveda, če že niso vse razprodane, pa nakup majice, revije, porno ka- sete... Celo po knjižnicah tega sveta se lahko sprehajate. In tako naprej. Da ne naštevamo nekaj v tri dni, nekaj kar je jasno vsakomur, ki se je vsaj enkrat sprehodil po tem med- mrežnem kolovozu. In nakup knjig ni nič kaj revolucionarne- ga. In pika. Morda je le tukajš- nja novost. Še več. Mladinska knjiga je zgolj prva izmed za- ložb, ki se je odločila za ta elektronski korak. In nič več. Verjemite, še pred koncem leta se boste sprehajah lahko tudi po drugih knjigarnah na Slo- venskem, pa vam za to ne bo treba zapustiti stanovanja. To- da zakaj potem tak direndaj? In takšna odmevnost dogodka? Hja. stvar je bolj kot informa- cijsko, kulturološko zapletena. Slovenci smo pač narod, ki je rasel na knjigah. Ki seje potrdil skozi knjige. Skozi kulturo. In spremembe, novosti, ki potujejo preko hrbta kulture, knjig, so najbolj boleče. Knjigarna je na- mreč še vedno sveti prostor za marsikaterega prebivalca tega koščka planeta. In sprehod po knjigami ni vselej povezan z nakupom določene knjige, mar več že kar svojstven obred. Sveti obred. V knjigami se ljudje sre- čujejo. Tam listajo knjige in revi- je, ne da bi jih potem kupili. Imel sem sošolca, ki je knjižne novosti redno prebiral kar v knjigarnah. Tam je preživel od dve do tri ure na dan. In le redkokdaj seje odločil in katero izmed knjig tudi kupil. In pre- pričan sem, da ni edini. Da takih posameznikov med Len- davo in Koprom ne bi mogli prešteti zgolj na prste ene roke. In veste kaj je pri tem še najbolj zanimivo? Da te ljudi popolno- ma razumem. Da jih razumejo tudi knjigamarji. In jim - pre- prosto povedano - ne težijo. Jih ne izganjajo iz knjigam, kot bi to počeli recimo v kakšni trgovi- ni s športnimi oblačili, kjer bi se kak heroj želel videti kot Mic- hael Jordan ali pa Andre Agasi. Hm, si predstavljate to sceno? Greste v trgovino in se ves dan ogledujete pred ogledalom; ne- kaj časa kot košarkar, potem kot tenisač, na koncu pa nataknete celo kopačke in že ste Ronaldo. Noro. Jasno, ker tega niste še nikoli počeli in ker vam kaj takega niti ne bi padlo na misel, se niste niti najmanj razburjali, ko ste zvedeli, da lahko kopač- ke. šprinterice. drese, trenirke... kupite preko Interneta. Knjige pa so kajpak nekaj povsem dm- gega. Knjigamarji vam s tem zapirajo vaš obredni prostor Kr šijo svobodo veroizpovedi, bi de- jal kakšen fanatičen knjigoljub. Kakšen nacionalno preveč na- pet in zaveden kulturnih pa bi ponorel in knjigarno obtožil celo pomanjkanja nacionalne sub- stance. Iz mojega življenja Dr. Henrik Tuma (1858-1935) je bil velik politik in borec za pravice Slovencev. V svo- jem plodnem življenju je pustil sledi tako v slovenskem pravu, politiki, razvoju sociološ- ke in demokratične misli ter nenazadnje in ne najmanj v planinstvu in alpinizmu. V pravniški službi je pod italijansko in avstrijsko oblastjo dosledno uporabljal le slovenski jezik in se vsakokrat boril tudi za pravice preprostih ljudi. V politiko se ni vključil na lastno željo zaradi materialnih koristi, pač pa na predlog najimenit- nejših političnih veljakov, ki so mu predlagali, naj predvsem zaradi svojega vsesplošnega ugleda kandidira za deželni in državni zbor. Zaradi viso- kih socioloških in demokratičnih misli se je kmalu odločil, da je zapustil politično življenje in se predal le delu v stroki in skrbi za družino. Z alpinizmom in gorništvom se je ukvarjal pred- vsem v času službovanja v Tolminu, s pisanjem zanimivih in tehtno premišljenih člankov pa tudi v Planinskem vestniku. Tako je marsikateri vrh prvi poimenoval s slovenskim imenom. Zelo pomem- bno je njegovo delo pri ustanavljanju slovenskih kulturnih in denarnih ustanov ter pri izobraževa- nju slovenskega kmeta in delavca. Vse to in še več, tudi mnoge pomembne in zanimive podrobnosti iz njegovega življenja lahko preberemo v drugi izdaji knjige Iz moje- ga življenja, ki jo je pred kratkim izdala družinska založba tretje generacije dr. Henrika Tume. Prva izdaja te knjige je izšla že leta 1937 pri Naši založbi z daljšo znanstveno študijo dr. Dušana Kermavnarja o življenju in delu Henri- ka Tume. Letošnji natis pa je dopolnjen z mislimi dr. Branka Marušiča. Knjiga, ki obsega 508 strani, je popestrena še s fotografijami, na katerih vidimo avtorja pri različnih aktivnostih in v različnih okoljih. Izredno pomembno pa je tudi obsežno imensko kazalo oseb, znanih in premalo znanih v slovenskem kulturnem in političnem življenju, kar nam priča o široki dejavnosti dr. Henrika Tume. Tako kot piše v svojih spominih avtor sam (»Kakor je bilo moje vzgojno delo v politiki, gospodarstvu in kulturi premalo vidno in brez priznanj, pa mi daje občutek, da je uspelo tudi v osebno zadovoljs- tvo in srečo.«), ga imamo v spominu tudi tisti, 'ki smo ga spoznali vsaj prek njegovih objavlje- nih delih. CIRIL VELKOVRH TRIDESETA LETA NA CEUSKEM Razvoj avtobusnega prometa je bilo Celje s svojim ^'^•Ijem gospodarsko izjem- " perspektivno, priča tudi ^^•^eroma gosto cestno ^^f^žje in izjemno dobre pro- .^tne zveze, kajti večina več- ^ 'krajev na Celjskem je bila J^^^i tridesetih let poveza- ^ ^ avtobusnimi zvezami. ^^^^k so skrbela tako držav- ^ Podjetja (Državna poštna of^^). kot podjetja v lasti (Avtobus mesta Celja, ^ousni promet trga Voj- nik...) ali privatni koncesio- narji. V tridesetih letih se je bilo tako mogoče z avtobu- som, seveda še vedno po ma- kadamskih cestah in z ne pre- več poceni voznino, peljati iz Celja do Dobrne, v Rogaško Slatino (27 Din), Podsredo (38 Din), Bistrico ob SotU, Vojnik, Vitanje, Vransko in v poletnih dneh celo do Logarske doline (50 Din). Avtobusne zveze so bile sprva vzpostavljene bolj kot dopolnilo tam, kjer te vlo- ge ni mogla opraviti železnica. Potovanje z vlakom je bilo v tem obdobju namreč še vedno enostavnejše pa tudi cenejše. Vozni park so sestavljali avto- busi najrazličnejših znamk in udobja. Pretežno nemške, av- strijske, italijanske in franco- ske znamke bencinskih mo- torjev so nadgrajevale doma narejene karoserije in kar za- mislimo si lahko, kako so po- tekala tovrstna potovanja v »manj obljudene« kraje. ^fcmii.iij.ii[jiu-;jB KULTURA Jagodičeva satira Na Brecljevem nad Šmar- jem pri Jelšah, bodo jutri, v petek 22. avgusta, odprli razstavo satiričnih risb aka- demskega slikarja Staneta Jagodica. Gre za izbor risb šmarske- ga rojaka iz obdobja med leti 1967 in 1984, ki bodo na ogled v Ateljeju Jagodic. V kuhur- nem programu bodo predsta- vili aforizme Staneta Jagodica in Draga Medveda. Prireditev, z začetkom ob 20. uri, bosta povezovala Tanja Jurjec in Igor Habjan. Z njo namerava- jo počastiti tudi letošnjo 650- letnico prve omembe kraja Brecljevo. B.J. Voiniškisvetv utripu časa v petek, 22. avgusta ob 13. uri bo v prostorih župnišča Vojnik ob župnijski cerkvi sv. Jerneja predstavitev knjige Vojniški svet v utripu časa. Knjiga obsega skoraj 300 strani zapisov o verskem, družbenem, političnem in gospodarskem življenju kra- ja, predstavili pa jo bodo av- torji sami. A. B. Grofica Celjska ne bo utonila! Predstava pod milim nebom in oživljeni Stari grad »Resnica o Grofici Celjski še danes kroži med ljudmi. Vsakokrat, ko jo želiš ujeti, se ti izmuzne med prsti. Ne- vidna je, neotipljiva in skriv- nostna... Grofov ni več, a nji- hov duh lebdi nad resnico in jo varuje pred razodetjem...« Resnica o Grofici Celjski, ki je po predlogi in v režiji Mihe Alu- jeviča 27. julija ponovno zaživela na Starem gradu in doživela 12 ponovitev, je ta, da predstava ostaja ostaja živa in da Grofica ne bo utonila v pozabo. Predvi- doma jo bodo v času Medna- rodnega obrtnega sejma v sep- tembru še enkrat ponovili. Medtem bo ekipa mladih us- tvarjalcev zajela sapo na kratkih počitnicah, saj potem večino ča- ka redna sezona bodisi v gleda- liščih ali pri študiju. Pri Studiu design Dan, ki je bil producent tega gledališkega spektakla na gradu, so prešteli ; 2400 obiskovalcev, projekt pa ] oceniU na 150.000 nemških ; mark. Zlasti Celjani so se prito- ževali nad visoko ceno za ' vstopnico (3000 Sit za eno in 5000 Sit dve vstopnici). Vendar ' pa je šlo, pravi producent, za celotno popoldansko ponudbo ' dogodka, ne samo za ogled ' predstave, pač pa tudi prevoz z ■ Glazije in nazaj, vodstvo po gradu, obisk srednjeveške trž- , niče, za sodelovanje s Turistič- ' nim društvom, ki bi lahko bilo : še boljše, pa za golaž po koncu predstave. Skratka - za doži- , vetje grajskega vzdušja, za kar ■ so poskrbele dvorne norčice, j gospoda grajska na konjih, ob j zaključka predstave pa ognje- ) met Tajge, ali bruhalcev ognja* iz Laškega...). i Miha Alujevič z ekipo je za- j dovoljen s predstavo, čeprav ; je bilo pričakovati več Celja; j nov, prihajali pa so gledalci z ] avtobusi tudi iz Ljubljane, Ma- i ribora, celo iz Sežane, da bi ' spoznali mit in resnico o Celj- i skih in obraze mladih igralcev: Tine Gorenjak, Rafaela Vonči- ne. Barbare Cerar, Maria Šeli- ha, Aleksandre Balmazovič in plesalcev Claudie Isaičev-So- vre in Viktorja Isaičeva in delo ustvarjalcev za sceno: - koreo- grafinje Andreje Hriberšek, dramaturginje Tatjane Až- man, scenografinje in kostu- mografinje Ivone Stanič, avtor- ja glasbe Patricka Grebla. Ime- na, ki so v gledališkem prosto- ru že znana, a so še bolj zasija- la pod celjskimi zvezdami in z Grofico Celjsko vred ne bodo utonila v pozabo. Miha Aluje- vič pa je že dobil ponudbo za prihodnje poletje, ko naj bi kaj podobnega ponudil Ljubljan- čanom na tamkajšnjem pre- novljenem gradu. Bo to mor- da zgodba o Uršiki zali in po- vodnem možu...? To je preu- ranjeno napovedati, pravi Mi- ha Alujevič, ki je bolj zavero- van in zagledan v zgodovino o Celjskih. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATlČ Tina Gorenjak kot grofica in Rafael Vončina kot Friderik. Svetovni popotnik Turistični vodniki po evropskih državah Založba Mladinska knjiga je pričela z izdajanjem serije turističnih vodnikov po evropskih državah s skupnim naslovom Svetovni popotnik. Letos sta izšli že dve obsežni knjigi s po skoraj 300 stranmi najpomembnejših informacij, ki bralcu in popotniku pred- stavljajo Francijo in sosednjo Italijo v njunem največjem sija- ju. Obe knjigi sta po vsebinski strukturi sestavljeni povsem enako. Sprva sta obe državi predstavljeni v vseh sedanjih njunih značilnostih od njihovih nacionalnih posebnostih ter politike in od jezika do kulture. Temu sledi zgodovinski pre- gled dogajanj na območjih znotraj sedanjih meja od praz- godovine, antike, srednjega ve- ka do obeh svetovnih vojn ter dogodkov v moderni dobi. V tretjem, najobsežnejšem delu, so opisana največja me- sta in pokrajine, ki v zgodovin- skem in kulturnem pomenu predstavljajo tipičnost teh de- žel. Popotnik lahko najde v teh dveh vodnikih zgoščene opise kulturnih in drugih zanimivosti ter tudi najvažnejše podatke o turističnih informacijah. Vsaka knjiga je opremljena z več kot 350 zemljevidi in barvnimi fo- tografijami izredne kvalitete. Natisnjeni sta bili v Italiji, isto- časno s tujejezičnimi knjigami, kar ni le pocenilo stroškov nati- sa, pač pa je tudi slovenska izdaja izšla istočasno z origina- li. Z veseljem pričakujemo po- dobne vodnike tudi za druge evropske države. CIRIL VELKOVRH Dež pregnal obiskovalce s koncertom avstrijskega kitarista Michaela Langerja so se prejšnji petek v Laškem končale letošnje Prireditve na gradu Tabor. Zaradi slabega vremena je naslov »ubranila« le ena prireditev, saj so morali organizatorji vse ostale prestaviti v dvorano kulturnega centra. Kljub temu so bile predstave še kar dobro obiskane, zlasti musical Nunsense v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane in koncert priljubljene hrvaške pevke Tereze Keso- vije. Na drugih dveh večerih - 8. avgusta je nastopil brazilski duo Pedro Tagliani in Toni Porto, 15. avgusta pa kitarist Langer, je bilo obiskovalcev nekoliko manj, zato v Kulturnem centru Laško, ki je letos prevzel organizacijo prireditev namesto pivovarne, že razmišljajo o še bolj lahkotni vsebini prireditev na gradu v prihodnjih letih. »Predvsem želimo, da bi nam pivovarna še naprej prepustila organizacijo priredi- tev, pa čeprav letos ni vse bilo tako kot smo si zamislili,« pravi direktor kulturnega centra Jure Jan. »Kaže, da klasika širšega občinstva ne zanima preveč in da si ljudje v poletnih mesecih želijo predvsem lahkotnejših vsebin. Prihodnje leto bomo zato program sestavili nekoliko drugače, vendar nika- kor na račun kakovosti.« JI Slikarska dela v Rogaški Slatini V razstavnem salonu Zdravilišča Ro- gaška Slatina poteka že drugič razstava slikarskih del z naslovom Slikarji Ro- gaški Slatini, avtorji slik so iz Italije, Avstrije ter Slovenije, razstava pa je postavljena do 5. septembra. Massimo Bazzo je po izobrazbi arhi- tekt, dela pa še na področju grafičnega in industrijskega obUkovanja. V svojih sli- kah se tudi s svojevrstno ironijo odziva na posamezna dogajanja v družbi. Tudi Piero Conestabo se poleg slikanja ukvarja z industrijskim in grafičnim obli- kovanjem, postavljanjem razstav ter gra- fiko, svoje abstraktno naravnane slike pa dela s katranom in barvnimi pigmenti. Kot prejšna dva slikarja, tudi Renzo Grigolon prebiva v Italiji. Kompozicije njegovih slik so narejene s poudarjenim ritmom, narejenim z naslikanimi linija- mi, ki so vzporedno druga ob drugi. Roland Grasser je iz sosednje Avstrije precej pozornosti namenja tehnični iz- vedbi likovnega dela, med drugimi tudi odtiskuje posušene rastline, oziroma nji- hove dele. Slikarka Erna Ferjanič-Fric išče predlo- ge za svoje slike predvsem v naravnem okolju, slika različne rastline, s katerim- mi gosto zapolnjuje likovno površino. Alojz Konec se ukvarja s pedagoškim delom in strokovno publicistiko, motive na slikah pa prikazuje z uravnoteŽ^ linijami in barvnimi plastmi. Krajine, portreti in tihožitja so ' zvrsti, ki Zvonka Mordeja najbolj zanij jo, njegove poteze so natančne, po"^' tudi dokaj sproščene, sicer pa poleg ^ z grafiko največ slika z oljnimi barval Adolf Pen se osredotoča predvse^i krajine, ki jih slika z ploskvami ter p darjenimi linijami, tehnika,v kateri d' pa je prav tako olje. Slikarka Veronika Rakuš tudi slika W ne, v katerih je prisotna še arhitektu''^ tudi figure, poteze s katero nanaša pa so sproščene, kot tudi samo prika^J razpoloženje. BORIS GOR^' PRIREDITME 1*1 mil II11 1 v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri koncert Moškega pev- skega zbora KUD Dobrna, pod vodstvom Emila Lenarči- ča. V Likovnem salonu v Ce- lju do 6. septembra razstavlja Marko Šuštaršič. V galeriji sodobne umet- nosti so do 6. septembra še na ogled slike Jožeta Ciuhe. V Osrednji knjižnici v Celju je do 31. avgusta še na ogled razstava raziskoval- nih nalog celjskih osnovno- šolcev in srednješolcev z na- slovom Radovednost je lepa čednost. V Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah do 29. avgusta razstavlja akadem- ska kiparka Andrejka Čufer svoje slike in unikate na roč- no delanem papirju. V razstavišču Lapidarij Pokrajinskega muzeja je do 30. septembra na ogled raz- stava Libojske keramike. V galeriji Hodnik je do konca avgusta na ogled raz- stava iz zapuščine Avgusta Lavrenčiča. V Galeriji sodobne umet- nosti bo do konca avgusta na ogled razstava slik Jožeta Ciuhe. V avli Telekoma, Ford sa- lonu podjetja Avto Celje in Avtotehniki Celje v sodelo- vanju s podjetjem Švagula razstavlja svoja dela v olju do 1. septembra Vlad^ šak. V gostišču Mihec ijj i lu Merx razstavlja Raji^^J narič in v Etolu ter EcoJ Vlado Renčelj-Ver. ^ V Etolu do 28. avgustj stavi j a Božena Gobec-Bg*' Na Dobrni razstavlja \^ mir Renčelj-Ver. V galeriji Zdravstve„, varstva v Celju do lo tembra razstavlja Janezi protnik iz Ljubljane. v hotelu Evropa v Ce bo v soboto ob 20. urij žabno srečanje samih osamljenih. Union od 21. do 27.8, ( 18. uri ameriški film Prvisi in ob 20. uri ameriški | Prijateljici; Poletni kinoi 21. do 27.8. ob 21.30 amerii film Prvi stik; Metropol 21. do 27.8. ob 16., 18.30in; uri ameriški film Popol oblast, 23.8. ob 10. uriai riški film Prvi stik in ob: uri ameriški film Popo' oblast. Kino Žalec 22.8. ob 20. ameriški film Mars napj 23. in 24.8. ob 20. uri amer film Zelo osebno ter 23. 22.15 in 24.8. ob 18. uri a riški film Sanjsko moštvo, Kino Dobrna 23. ob 19 24.8. ob 17. uri ameriški/ Zadnji preživeli. Kino Šentjur 21.8. ob uri ameriški film Matilda. Jazz na Velenjskem gradu Nocoj, 21. avgusta, bo na Velenjskem gradu koncert Greentovra Jazz Banda, ki iz- vaja tradicionalno jazz glas- bo. Visoka umetniška raven izvajanja omogoča ansamblu redna gostovanja doma, v Evropi, ZDA in Kanadi ter na velikih mednarodnih jazz fe- stivalih in v jazz klubih. An- sambel je izdal tri plošče, osem kaset in štiri zgoščen- ke. Med svoje največje uspe- he uvrščajo direktni radijski prenos koncerta v Sacramen- tu v oddaji Voice of America Jazz Hour. KL flNOPIČ KULTURA 73 Trenutki življenja mladega pesnika jjiej Krajnc se s pisanjem arja pravzaprav že vse živ- ^ Čeprav ima komaj Idvajset let, je doslej do- ji 2avidlj i vo število nagrad tiznanj, največja nagrada Lipa bi bila, če bi ljudje radi Uj njegove pesmi. Po nekaj- premoru bo v septem- J iz§la že peta pesniška z naslovom Trenutki ^Ijenja v organizaciji Zveze jliurnih organizacij Celje, ! jjiaCelje in Novega tednika, j , r ^fprav so pesmi iz zadnje ^ jl(e nastale že pred tremi' j jih zaradi različnih zaple- (Hied drugim tudi finančne (ave, nadarjeni Celjan ni mo- iizdati. S pomočjo sponzor- linRada Krušiča, ki je vse jpaj vodil, se je Mateju ure- ifila še ena velika želja. lisi so težki in če potrebuješ uoi, moraš sam od vrat do jter potrpežljivo čakati, da ti B ponudi roko,« je povedal. Bv zato je pomembno, da iš sam dovolj volje in opti- zma, da vztrajaš. Moj optimi- Dje razviden tudi iz pesmi, irav so nekatere med njimi 6 otožne, odvisno pač od 3oloženja. Nikakor rie gre za astično gledanje na svet, ^ za pozitiven, odprt od- A družbe nasploh. Stvari sba povedati na duhovit Mladi pesnik in glasbenik, Matej Krajnc je izdal svojo tretjo pesniško zbirko in čaka na izid prve plošče. način, ki ga ljudje razumejo. Vse težave^o rešljive^^e je le- volja in upanje, jaz pravim.« Vsak navdih še ne pomeni pesmi Obsežna zbirka je po pesni- kovih besedah nastala precej hitro. Pravi, da navdih dobi povsod, v vsakdanjem življe- nju, ljudeh in naravi. »Opazu- jem stvari, ki me obkrožajo, in če nekaj vzbudi v meni nove občutke, to takoj zapišem in s tem ovekovečim trenutek. Vendar pa vsak navdih še ne pomeni pesmi. Pesem zahteva neko obliko, s katero bralcu preneseš lastne občutke. Pisa- nje križem kražem, kjer avtor še sam ne ve, kaj je s tem hotel povedati, še manj pa ljudje, mi prav nič ne ugaja,« je dejal Krajnc. »Takšen je sedaj na- mreč trend, vendar pa grem sam raje svojo pot.« S pisanjem se je začel ukvar- jati že kot šestletni deček, izdal prvo zbirko že pri dvanajstih, pri trinajstih drugo, 92. leta pa zmagal na natečaju za najbolj- šega slovenskega pesnika na gradu Štatenberg. V tem časi* je začel redno objavljati tudi v literarni reviji Mentor. »Revijo prebira pač le ožji krog ljudi, zato naklade niso velike. Ven- dar pa je tudi to nekaj. Moja pot v literarne kroge se je za- čela počasi odpirati. Leta 1992 sem kot gimnazijec ob pomoči Zavoda za šolstvo izdal tretjo zbirko, ki ji je že naslednje leto sledila nova.« Z omenjenima zbirkama je mladi poet vzbudil kar nekaj pozornosti, čeprav so se njegove pesmi prodajale bolj v slavističnih krogih na fakultetah ter v gimnaziji, ne- kaj odziva pa je bilo tudi s strani časopisov. Pesmi in glasba z rokovrolci »Upam, da me ljudje še niso pozabili in da bodo to zadnjo zbirko radi brali. V njej lahko vsakdo najde nekaj zase,« je povedal Matej in dodal, da so takšne tudi skladbe, ki jih sam izvaja. Igra kitaro, orglice, poje in piše pesmi, konec septem- bra pa bo izdal tudi prvo ploš- čo v soizdaji založb Nika in Atlantis. »Pesmice so hitrejše, prijetne za uho, ljudske, nekaj pa je tudi resnih balad. Vse so razumljive, tako da človeku ni potrebno v njih iskati globoke- ga pomena. Z dobro promoci- jo mislim, da bi se dalo prodreti na naše tržišče,« je dejal. Matej Krajnc pa ni le pesnik in kantavtor. Ukvarja se še s prozo in esejistiko, trenutno piše tudi roman. Pravi, da se bo poskusil na večih področjih. »Moja mama pravi, da v pisa- nju ni kruha, s čimer se delno strinjam. Res je, da ti časi niso naklonjeni prozi, a se da preži- veti, če le nisi ozko usmerjen v eno zvrst. To ni Amerika, kjer napišeš eno dobro knjigo in potem do konca življenja živiš od zaslužka,« je menil Matej, ki je sicer priden študent na Filo- zofski fakulteti, kjer študira primerjalno književnost. Pravi, da od študija sicer ne bo imel večjih koristi, vendar pa je tudi to bolje od študija ekonomije, kjer bi se lahko takoj po diplo- mi zaposlil v pisarni in vse življenje opravljal enolično de- lo.^ Življenje je pač tako, kot si ga ustvariš. Nekomu bodo vse po- menile materialne dobrine, drugi se zanje morda še zmenil ne bo. Matej bi rad le, da ga ljudje sprejmejo in vzljubijo, da bi lahko mirno živel in delal tisto, kar si najbolj želi. In za to potrebuje le list papirja in pero. BOJANA JANČIČ IZGUTENBERGOVE GALAKSIJE Piše: SLAVICA HRASTNIK Črna skrinjica Mnogi izmed naših bralcev pogledajo v knjigo, če se »v njej kaj pogovarjajo«, preden si jo izposodijo. Črna skrinji- ca je svojevrsten roman; po obliki sveženj pisem, ki si jih sedem let po zakonski kata- strofi pišeta ločena zakonca, je bil po besedah prevajalca Jaroslava Novaka prava pre- vajalska poslastica. Pisec romapa je eden naj- slavnejših izraelskih pisateljev Amos Ozr Črna skrinjica je na žalost njegovo edino delo, ki je prevedeno v slovenščino. Pred dvemi leti je to delo izdala založba Mladinska knjiga. liana, lepa Judinja poljskega rodu, bivša žena bogatega pro- fesorja iz Chicaga Aleksandra Gideona, nekoč oficirja izrael- ske armade, piše pismo očetu svojega sina Boaza, ki je nepri- lagojen mladostnik, iščoč sa- mega sebe in svoje mesto pod soncem. Prosi ga za pomoč, prvič po sedmih letih, odkar je molk med njimi. Že iz tega prvega pisma zaznamo zani- mivo življenjsko zgodbo, z od- ločnim pripovednim darom pa nas pisatelj tako pritegne, da smo v želji po razpletu kmalu pri zadnjem pismu. Pisma potujejo med liano, Alekom in Michelom, Ilianinim drugim možem, ki je verski blaznež, sicer pa preprost člo- vek, ki bi rad postal zelo po- memben. Občasno se oglasi še Alekov odvetnik, ki skuša svo- jega klienta in prijatelja obva- rovati pred razsipavanjem bo- gastva. Prej trd, neusmiljen člo- vek, se že na Ilanino prvo pi- smo odzove s čekom; še vedno noče nobenih stikov, nobenih družinskih vezi, vendar vedno odpiše in se odpira svojim zatr- tim čustvom. Mnogo pripomo- re k »dobrim delom« njegova neozdravljiva bolezen; slutimo še vedno živo ljubezen do lia- ne, skrito pod masko trdosti in neprizadetosti. »Če sem jaz Duh, liana, potem si Ti moja steklenica. Ni mi uspelo, da bi se rešil iz nje. Ampak tudi Tebi se to ni posrečilo, Lady Som- mo. Če si Ti Duh, sem jaz steklenica.« Priče smo počasnemu raz- kroju njenega drugega zakona in končnemu zbližanju s si- nom. Zanimiva je Ozeva poteza, da izbira imena junakov po nače- lu nomen est omen in jim tako določa tudi njihove usode. Glede njegovega zanimivega stila je pisec spremne besede Aleš Debeljak med drugim na- pisal: »Pisatelj mojstrsko prei- grava mnoge izrazne načine, od ocvetličenih levantinskih fraz do vulgarnega grgranja, od analitične zadržanosti do las- civnega erotičnega šepetanja: vse je tu, v tej eksplozivni dra- maturgiji intelektualnih dilem, nebrzdane telesne slasti in vi- harnih čustev, kakršne se spro- stijo, ko liana po sedmih letih postločitvenega molka nena- doma piše prvo pismo svoje- mu nekdanjemu možu. S tem sproži naporno in mučno, a tudi odrešujočo rekonstrukci- jo medosebne zgodovine, ki se odigrava na ozadju religioznih, socialnih in kulturnih silnic so- dobnega izraelskega življenja.« Roman je knjiga spominov, ki odkriva človeško zlo, strasti, ljubezni, čustva, upanje in vero v človeško skupnost. Vsekakor dobro branje! Babilon v Rogaški Slatini v Rogaški Slatini je priredi- tve letošnjega Rogaškega glasbenega poletja do konca julija obiskalo več kot 2500 obiskovalcev, avgusta pa pro- dajo še več vstopnic. Prireditve obiskujejo pred- vsem zdraviliški gostje, prihajajo pa tudi obiskovalci iz bližnjih ter manj bližnjih krajev. V tem me- secu je mogoče opaziti največ Italijanov, precej pa je tudi nemš- ko govorečih, Izraelcev ter Ru- sov Za razliko od preteklih let, ko so opažali največji obisk na folklornih predstavali ter revijah standardnih in latinskoameriš- kih plesov, je letos prav tako dober obisk na koncertih ko- morne glasbe. Na teh se je ob- činstvo kar podvojilo, tako da pride na posamezni koncert po več kot sto obiskovalcev. V okviru letošnjega Rogaškega glasbenega poletja bo letos blizu trideset prireditev Danes, v četr- tek 21. avgusta, bo v Kristalni dvorani nastopil slovenski dekliš- ki zbor iz Kanade (pod vodstvom Marije Ahačič-Pollak). Prav tako zanimivo bo v soboto, 23. avgu- sta, ko bo tam Plesna revija v standardnih in latinskoameriških plesih, s slovenskimi plesnimi pa- ri. V prihodnjih dneh bo še več sprernljajočih prireditev. Veliko pozornost zbujajo tu- di slatinski poletni promenad- ni koncerti, ki so dvakrat dnev- no (med 10. in 11.45 ter med 16.30 ter 18.15). Pripravljajo jih od sredine maja, zaključek pa bo konec septembra. V salon- ski zasedbi nastopa deseterica glasbenikov ansambla Musica Camerata, ki se menjujejo. Gre za glasbenike iz domačih in tujih oper, iz filharmonije ter orkestrov, vmes pa so tudi štu- denti glasbe. Zastavo Rogaškega glasbenega poletja so slovesno dvignili 21. j unija, visela pa bo do 23. septem- bra. Rogaška Slatina slovi po od- mevnih prireditvah že od začetka prejšnjega stoletja, ko so gostom začeli nuditi tudi duhovno hrano. BRANE JERANKO Humor je pol zdravja Na anonimni nagradni na- tečaj za izvirne pisce mono- komedij, ki ga je aprila letos razpisal Kulturni center Laš- ko, je do konca julija prispe- lo 41 tekstov. Žirija je prejš- nji teden izbrala tri najbolj- še. Žirija, ki so jo sestavljali Ervin Fritz, Anka Krčmar in Franci Čeč, je sklenila, da bo prvo nagrado v višini 200 tisoč tolar- jev, ki jo daje Pivovarna Laško, podelila monokomediji Čistil- ka Marija (šifra Mojca), drugo nagrado v višini 100 tisoč tolar- jev, ki jo je prispevalo podjetje Kota iz Petrovč, bo prejela mo- nokomedija Ples stresa (šifra Med), tretjo nagrado, ki znaša 50 tisoč tolarjev in jo je prispe- valo podjetje Grosing iz Laške- ga, pa bo prejela monokome- dija Nujen primer (šifra 50 MIN). Kuhurni center bo prvo- nagrajeni tekst poskušal odku- piti in ga naslednje leto tudi uprizoriti. Premiera bi bila na gradu Tabor v okviru poletnih prireditev in bi predstavljala nekakšen uvod v mesec mono- komedije, ki ga bodo v Laškem prvič pripravili že letos. Pričel se bo 6. septembra z monokomedijo Poredušov Ja- noš v izvedbi dramskega igral- ca Evgena Gara. Pred pričet- kom predstave bodo podelili nagrade izvirnim piscem mo- nokomedij, prireditev pa naj bi odprla državna sekretarka v ministrstvu za kulturo Majda Sirca. V septembru bosta še dve predstavi - Dosje z igral- cem Ivom Banom in Rupert Marovt v izvedbi Andreja Roz- mana-Roze. JI (četrtek, 21. avgusta, od 16. do 17. ure - Poletni oder ' 'foškega muzeja - Ustvarjalni pristan; ustvarjalne delavnice z ''iheloJezernik. _ Četrtek, 21. avgusta, ob 20.30 uri - Lapidarij (v primeru ;^^ja v dvorani kina Union) - koncert Zorana Predina in ;^sambla Šukar. Vstopnice po 800 SIT lahko kupite in rezervi- v poslovalnici Kompasa v Celju in prostorih Fit-medie na %ajski 9 oziroma po telefonu 37-234. ' Hota, 23. avgusta ob 10. uri - Muzej novejše zgodovine ,^^rnianovo gledališče) - otroška predstava Jane Stržinar "^'iiJbljeni zmaj v izvedbi Mavričnega gledališča. Jreda, 27. avgusta ob 20.30 uri - Atrij Majolke - koncert l^alne skupine Cvet in citrarja Petra Napreta. Vstopnice po '"'^ SIT lahko rezervirate po telefonu 484-038. 'rireditve, ki jih v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu ^§anizira Fit media v Atriju Majolke, Lapidariju in drugih ^^'^oriščih, so doslej podprH naslednji sponzorji: generalni Nzorji Kovinotehna, Banka Celje, Mestna občina Celje; ^)^ni sponzorji: Zdravilišče Radenska Radenci, Gostinsko °QJetje Majolka, Energetika Celje, Javne naprave, Ceste- ^^IJaliz^cije, Celjski plini. Center Interspar in Cestno podjetje, ''Oovocl-Kanalizacij a ter sponzorji: CHB - Celjska borzno °^^edniška hiša. Cinkarna Celje, Mobitel, Adriatic-zavaroval- . .'družba. Klima Celje Nivo Celje, Weishaupt, Pekarna Geršak [■•[^^ael Brance, Cvetličarna Urška, Reklama Celje, Nova |:^')anska banka d. d. Podružnica Celje, Ingrad Koncem, i ^'^ka. Hotel Evropa, Skladiščno transportni center Celje, Celje, A2S Spektra Orbit, Trgovsko podjetje Center d. d., snine dežele Kranjske, Emonec Kafe Koper, Etol Celje, K^'^' Diskont TUŠ, Zavarovalnica Maribor-podružnica Celje, ^^^'ntrade, Emo Kontejner, Območna obrtna zbornica Celje, p ^d. Velenje, OMV Istrabenz Koper, Trgovsko podjetje kj^šnik Celie. Mediacor Celie. Elektrosienal Celie. 20 NASI KRAJI IN UUDJE - PISMA BRALCEV Stiske drugili fe nosila v sebi Marija Lamut, socialna delavka, je svoje poklicno življenje posvetila delavcem Železarne Štore Pred sedmimi leti se je upokojila, vendar je še ved- no aktivna na različnih po- dročjih socialnega dela. Ma- rija Lamut je bila socialna delavka v Železarni Štore skoraj dvajset let. Svojemu delu je bila ves čas izredno predana ne oziraje se na de- lovni čas. Če je bilo treba, je ljudem v stiski pomagala po- poldan, ponoči, ob vikendih. Še zmeraj jim pomaga. V po- nedeljek, ko smo jo obiskali, je uspela dobiti štedilnik in še isti hip ga je namenila v prave roke. »Zmerdj kaj iščem, preva- žam, nosim, prelagam... Lepo je, ko lahko pri Rdečem križu pomagamo družinam, v kate- rih si ne morejo kupiti tega, kar sicer nujno potrebujejo,« pravi Marija Lamut in dodaja, da v to dejavnost ne morejo privabiti mladih. Vsi se najprej pozanimajo za plačilo. Drugi časi so kot takrat, ko sta La- mutovi sestri že kot majhni deklici vozili s sanmi moko v pekarno, da so lahko v njej spekli piškote za dan žena. Zaupnica železarjev »Ko sem se iz vasi Vrhe pri Teharjah, kjer sem bila rojena, preselila v Štore, sem nadalje- vala, z delom pri Rdečem kri- žu, precej pa sem delala tudi z bolnimi in invalidi,« se spomi- nja svojih prvih socialnih poti Marija Lamut, ki je bila vrsto let aktivna v društvu invalidov v štorski železarni, bila je tera- pevt v klubu zdravljenih alko- holikov v železarni, sodelova- la je komisijah za izgradnjo domov upokojencev, v repub- liških komisijah na področju socialnega skrbstva in repub- liški komisiji za ženska vpra- šanja za slovenske železar- ne... Od leta 1987 je predsedni- ca krajevnega odbora Rdeče- ga križa Štore. »Zaposlila sem se pri petnaj- stih, najprej pri očetu v vrtna- riji,« pripoveduje, »nato sem pričela z delom v Železarni Štore. Prebrali so mojo proš- njo in rekli, da lepo pišem. Najprej sem jim prepisala vse matične knjige in kasneje po- stala tajnica kadrovsko social- nega sektorja. Ves čas sem Marija Lamut je prejela priznanje za življenjsko delo na področju sociale. Nagrade ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je letos prejelo sedem socialnih delavcev v Sloveniji imela v sebi močno željo po izobraževanju, za kar mi ni bilo nikoli žal ne časa ne de- narja.« Opravila je različne te- čaje od stenografije do stroje- pisja in se po opravljeni sred- nji šoli odločila, da ne bo šla na višjo upravno šolo, kot so jo nagovarjaU, ampak na višjo šolo za socialne delavce. Ker ji je študij odgovarjal, ga je zelo hitro uspela zaključiti. Še pre- den je diplomirala, je delala v štorski železarni kot socialna delavka. Železarji so dobili ne- koga, ki so mu lahko zaupali. Bila je uporna in trmasta, ko je bilo komu od delavcev treba pomagati. Tisti na odgovornih položajih so govorili, da je bo- lje, če njenim prošnjam ustre- žejo kar takoj, saj ne bo odne- hala; pri enih vratih bo odšla ven, pri drugih bo že čez trenu- tek nazaj... Razreševala je ma- terialne težave delavcev, pri- sluhnila njihovim razlagam o problemih v družini, pomagala pri razrešitvi stanovanjskih problemov, pomagala je alko- holikom, invalidom in bolnim. »Vse njihove stiske sem ves čas nosila v sebi. Človek ni kot kos blaga, ki ga lahko danes odlo- žiš, da bi se jutri lotil šivanja. Ko je v stiski in prosi za pomoč, jo potrebuje takoj. Doma sem premlevala o ljudeh, delala na- črte, kako bom ukrepala, kaj še lahko storim. Bili pa so boljši časi. Socialni delavec je takrat z vztrajnostjo veliko dosegel. Danes je drugače. Stiske so se zaradi naraščajoče brezposel- nosti pomnožile in veliko je prikrite revščine. Delovne or- ganizacije socialnih delavcev sploh ne potrebujejo več, saj poudarjajo, da niso socialne ustanove. Menim, da to ni prav. Sama sem v železarni veliko delala preventivno. Vsi zapo- sleni so hodili na organizirane preventivne kardiološke, uro- loške in druge zdravniške pre- glede ter v zdravilišča, da so lahko ohranjali svojo delovno sposobnost in zdravje.« Plačilo v besedah Na njeni poklicni poti, ki se je vedno prepletala z vsakdanjim življenjem, so se zvrstile števil- ne človeške usode. Mnoge se ji bodo za vedno vtisnile v spo- min. Nikoli ne bo pozabila veli- ke nesreče pred desetimi leti, ko je v štorski železarni umrlo pet delavcev. Ona je obiskala družine umriih: pod Bočem vdovo z dvema majhnima otrokoma in nedograjeno hišo, drugo vdovo z dvema majhni- ma deklicama, ki je imela tu- mor v glavi, tretjo ženo, ki je ostala sama z dojenčkom... Pretresljiva je tudi tale zgodba. Neki delavec se je po nenadni ženini smrti znova poročil, in sicer z žensko, ki jo je ljubil pred dvajsetimi leti; eno leto zatem mu je pri delu padla rešetka na tilnik in ga na mestu ubila. Užaloščena žena je osta- la sama z njegovimi šestimi hčerami. Ah naslednji primer: žena delavca, ki je umri^ metni nesreči, ko ga je avto, je ostala s petimi 1 najmlajši, danes že od,' fant, je bil še dojenček. Dm je z denarjem, ki so ga dat„! iz različnih krajev Slov/, kupila montažno hišo... ' »Med študijem so nas kolikokrat opozarjali: nejj, tificirajte se s človekom, lq! stiski. Vendar brez tega ne! Socialni delavec ne moren ti prave pomoči, če ne h tistim, ki pomoč potrebuje ni podobne duševne stis sam preživ«! ali je pravkai doživlja,« pravi Marija Lam, Pri svojem delu ni nikoliprjj kovala posebne hvaležno; vendar je bila vsake zahvi ki je bila zanjo najlepše plj lo, iskreno vesela. Ni ji bilo težko oditi k det cu domov, da bi pomagalap biti listje, žagati drva, jihz!^ ti... Organizirala je veliko niških akcij, v katerih nisoj trebovali denarja, ampak lei kaj volje in čas dobrih Iju »Vse to je delavcem in njihot družinam ogromno pom( lo,« meni in obenem ugotav da se časi spreminjajo na si še. Ni več udarniških akcij več prostovoljcev v Rde( križu, še zlasti pa jo boli to se ljudje preveč zapiramo d pred drugim in gledarno pi vsem na svoje koristi. Po upokojitvi ima Vont čas za izlete v planine in na ranje zelišč, kar je njena vel strast. Marija Lamut je odi 1986 tudi predsednica Druš socialnih delavcev Celje, z na po tem, da spodbuja do( no izobraževanje članov dr tva. Posebno skrb name duhovnim temam, ki jih pi stavijo ugledni gostje. Nji velika, le delno izpolnjena Ija so potovanja. Letos je bi; člani društva v Holandiji, s tembra upa, da bo šla v I naslednje leto načrtuje po Švico... Doma pa je ve( znova veliko tistih, ki jii" vredno priskočiti na pomoi - KSENIJA LEl Roclc žur v Zrečah V soboto, 16. avgusta zvečer, je mlade v Zrečah na Ročk žuru zabavalo sedem glasbe- nih skupin. Večer z rockovsko in drugo glasbo je bil letos že drugi, organiziral pa ga je Mladinski servis Kluba štu- dentov Dravinjske doline. Prvi so nastopili domačini Toilet Seat, ki skupaj igrajo šele dober mesec dni, zato se jim je koncert na žuru zdel dobra priložnost, da se pred- stavijo. Sledila je tri mesece stara skupina Plevel iz Sloven- skih Konjic, katere člani niso bili zadovoljni z organizacijo, saj so jim po njihovem prepri- čanju omejili čas nastopa in jim niso omogočili, da bi ugla- siH instrumente. Naslednji so se predstavili Unknovvn, ki so skupaj štiri mesece, bili pa sp med najmlajšimi nastopajoči- mi, pa tudi med najbolj agre- sivnimi, saj so skritizirah tako poslušalce kot organizatorje. Četrta skupina, ki je precej navdušila sicer dokaj nerazži- veto mladino, je bila Delo na črno iz Celja. Skupaj igrajo pet mesecev, vzdušje na ročk žu- ru pa jim je bilo zelo všeč. Naslednji, ki so ogreli občins- tvo, pa čeprav večinoma s sta- rimi hiti, ki vedno razvnamejo množice, so bili 501 Music Band iz Vitanja, ki so skupaj že štiri leta. Pohvalili so ozvo- čenje in se čudili velikemu šte- vilu ljudi, ki so se zbrali pred zreško zadrugo. Za njimi smo slišali dve leti stare Ur'banks iz Slovenskih Konjic, ki so se jezili na organizatorje zaradi skrajševanja časa, namenje- nega njihovemu nastopanju, saj niso mogli odigrati dveh ali treh komadov, ki bi »totalno vžgali«. Zadnji so nastopili do- mačini Zgrešena investicija, ki so skupaj prav tako dve leti, nastop pa se jim je zdela zani- miva izkušnja. Pohvalili so se tudi, da so pomagali pri pri- pravi rockovskega večera. Kmalu po polnoči je bilo koncerta konec, in čeprav so bili nekateri nastopajoči razo- čarani, drugi pa navdušeni nad organizacijo in ozvoče- njem, je o kakovosti in všeč- nosti glasbe navsezadnje od- ločalo mlado občinstvo, ki očitno še vedno prisega na tujo popularno glasbo, med- tem ko jim slovenščina ne gre rada v ušesa. Kljub vsemu je ročk žur uspel, zato upamo, da bomo prihodnje leto spet videli in slišali mlade in pers- pektivne zasedbe. ■■■■■■■■■■■■■H A.B. V Zrečah je bilo veselo, glasno in zabavno. PREJELI SMO J Problem denodonalizadje je en sam Združenje najemnikov de- nacionaliziranih stanovanj je v zadnjem času močno pove- čalo aktivnost. Ne samo zara- di težav svojih članov, temveč tudi zaradi zgroženosti nad hudimi problemi, ki se pojav- ljajo v zvezi z izvajanjem za- kona o denacionalizaciji nas- ploh. Člani izvršilnega odbora Združenja smo obiskali po- slance in predstavnike urad- nih institucij Igorja Bavčarja, Zmaga Jelinčiča, Ivana Krista- na, Izidorja Rejca, Janeza Po- dobnika, Mirana Potrča, Iva- na Kebriča, Jožka Čuka, Du- šana Semoliča. Poskušali smo priti še do nekaterih, pa ni- smo imeli sreče (denimo Mar- jana Podobnika, podpredsed- nika vlade). Neformalno smo obiskali tudi več poslancev v državnem zboru. Namen teh pogovorov je bil slovensko politično javnost seznaniti in soočiti z realno, tokrat že kri- tično dimenzijo problemov, ki jih vsem članom združenja že šesto leto v vse hujši obliki povzroča trmasto vztrajanje pri izvajanju zakona o dena- cionahzaciji. ' Sedaj je že jasno in to je bil namen predstavitve zgoraj imenovanim, da tako sprejet in izvajan zakon permanent- no povzroča celo vrsto novih krivic. Najemniki v teh stano- vanjih trdimo, da bi za posle- dično tako težko izvedljiv za- kon, kot je slovenski zakon o denacionalizaciji, morala dr- žava že pred sprejemom za- kona razpolagati z vsemi po- datki. Če jih ni imela in« njimi seznanja šele zdaj,'' kot vsa javnost, pa bi m"' reagirati vsaj zdaj in pr^^ od nje naše združenje z^l va. Postaja namreč jasno slednje: stanovanj, ki so p' met vračanja ali že vrnjen^ 3.000 do 5.000, kot so izhodiščni podatki. Po ^' nih podatkih jih je skoraj" jon kvadratnih metrov i 947.471 kv m.), kar je' 15.000 stanovanjskih ^' Problematika vračanja st^ vanj pa je zlita tudi z vr' njem stavbnih zemljišč-, slovnih prostorov, p^of kmetijskih zemljišč, itd. Ne le zato, ker stanoV^ pač stojijo na zemlj'^ Predvsem zaradi tega, k^' posledice vračanja v naf^ kar je edinstven prin^^' Evropi - na vseh pod"""' identične. Za začetek jih že to. da so spočetka vs^ JTSNOPIČ NESREČE - PISMA BRALCEV Vodna ujma na Celjskem Po prvih ocenah je neurje povzročilo največjo škodo v občinah Vitanje in Velenje neurje, m v pu- jjljek zajelo šir- ^jeljsko območje, ■povzročilo popla- sprožilo več 'eljskih plazov. Ln naliv je v ze- jfatkem času na- Lji reke in poto- Uoda je prestopi- Ufegove in se raz- jl^po okolici. Po- (^od je zalila ^jnje prostore j„ovanjskih hiš nekaterih podje- odnašala je mo- ,ve, uničevala ce- (in kmetijske po- šine. kšna škoda je ..J, po posa- iznih občinah še enjujejo. Najver- leje bo najvišja v iinah Vitanje in lenje. luda ura v Vitanju \'a območju po- rskih občin Vita- ,Zreče, Slovenske ijice je ponedelj- • vodna ujma na- ;^romno ško- jsebne občin- If komisije škode niso mogle v celo- »ceniti, saj je na m območju nehalo (zevati šele v pone- fljek pozno po- *ne. Na vitanj- oncu se je utrgalo pre- . eljskih plazov z okoli 'kubičnih metrov zemlje, "bankin, porušene so ste- gne škarpe, voda je odnesla ■fžine, nekatere lokalne ce- '*so bile še v torek nepre- ■^ne, tako v bližini podjetja "%r kot v Spodnjem Doli- ^ Voda je v okolici Vitanja "irla in odnesla tri manjše '"stove, poplavila kleti os- Voda je na območju Vitanja odnesla tri manjše mostove, poplavila kleti osmih stanovanjskih hiš. uničevala ceste, brežine... mih stanovanjskih hiš in zali- la gnojno jamo, ki je ogrožala izvir pitne vode. Gasilci in člani štaba Civilne zaščite so imeli polne roke dela tudi na območju Zreč. Deroča voda je spodkopavala temelje znamenite in z nara- vovarstvenim zakonom zaš- čitene stare kovačije Ošlak, podrla dva mostova, močno poškodovala cesto Zreče- Skomarje. udrlo se je osem zemeljskih plazov, v Radani vasi pa je zalilo most in zasu- lo propust. Na območju Loč, kjer je ogrožala razlita Oplot- nišnica, na srečo ni prišlo do najhujšega, čeprav je razhta voda poškodovala precej kmetijskih površin in poplavi- la dve cesti. Kopači še odstra- njujejo ovire na cestah in po- tokih ter zemeljske plazove. Palca je podivjala Ponedeljkovo neurje je pov- zročilo veliko škodo na ob- močju občin Velenje in Šo- štanj. Po prvih ocenah znaša nastala škoda v Mestni občini Velenje, kjer je poplavljala predvsem Paka, od 70 do 100 milijonov tolarjev. Približno 50 gasilcev in 40 članov štaba Ci- vilne zaščite je bilo v ponede- ljek na terenu od 9.20 ure da- lje. Njihovo pomoč so najbolj potrebovali v krajevni skup- nosti Paka, kjer je bila cesta dve uri neprevozna in zaprta, v najhujši stiski pa je bila dru- žina Oštir, saj je njihovi hiši grozil plaz. Proti hiši se pomi- ka s hitrostjo približno pet centimetrov na uro. Gasilske enote so reševale živino pri kmetiji Jevšnik in preusmerja- le vodotok v strugo reke Pake, obenem so varovale mostove in odstranjevale les. V celot- nem vodotoku Pake, od Hude Luknje do naselja Selo, je močno poškodovano korito in obrežje reke. V krajevni skup- nosti Paka je voda odnesla del ceste Vodončnik in spodkopa- la most. Samo za sanacijo tega mostu bo treba odšteti približ- no 10 milijonov tolarjev, za obnovo ceste pa blizu 4 milijo- ne tolarjev. Poplava je sprožila tudi več manjših plazov pri kmetiji Blažič, sicer pa je Paka zalila tudi kletne prostore šte- vilnih stanovanjskih hiš. Ob celjski cesti je voda prestopila bregove potoka Trebušnica, tako da so velike posledice poplave občutili tudi v Vinski Gori. Nadzorovati so morali nekaj manjših plazov na ob- močju Lopatnika, poškodova- nih pa je bilo tudi več krajev- nih cest. Na cestah bo treba čim prej utrditi bankine, uredi- ti odvodnjavanje in propuste, ponekod pa bo potrebna nova asfahna prevleka. V samem Velenju je Paka zalila tudi prostore dveh pod- jetij. V Vegradu Vemont, kjer so bile poplavljene vse indu- strijske hale, velike približno 8000 kvadratnih metrov, oce- njujejo nastalo škodo na kak- šnih deset milijonov tolarjev. V ta znesek niso vračunali stroškov izpada proizvodnje. Le-to so morali zaustaviti, po- noči so očistili niulj in v torek skušali nadaljevati z delom. V poplavi so bile uničene jekle- ne vrvi, ki jih uporabljajo pri betonskih konstrukcijah, prav tako je bila uničena vsa betonska galanterija, ki so jo izdelali še v ponedeljek zju- traj. Paka je ogrozila tudi pod- jetje Martin d.o.o. Zalila je skladiščne prostore do višine kakšnih 80 centimetrov. Do 15. ure je voda odtekla, za njo .pa so ostale debele obloge mulja. Kakšno škodo so utr- peli v podjetju Martin, še ne morejo natančno oceniti. V skladišču so imeli shranjen material v vrednosti približno 40 milijonov tolarjev. V Šoštanju je neurje pov- zročilo poplave v kletnih pro- storih večih stanovanjskih hiš, ki jih je voda zalila pred- vsem skozi odtoke v višini kakšnih 70 centimetrov. V Lajšah je bila poplavljena tudi garaža z avtomobilom vred, voda pa je vdrla v več hiš v Topolšici. Zaradi razmočenih tal so se sprožili plazovi, med njimi sta bila največja pri Mi- klavžinovih v Topolšici in pri Mikuževih v Lajšah. V vodni ujmi je ogroženim krajanom priskočilo na pomoč blizu 50 šoštanjskih gasilcev in članov civilne zaščite. Utihnili so tudi telefoni v Šentjurju je voda zalila več kleti stanovanjskih hiš, vodotoki potokov Pesnice in Voglajne ter pritoki pa so se razhli po kmetijskih površi- nah. V Mozirju je hudournik ogrožal Petrolov bencinski servis, v Nazarjah pa je bila nekaj časa neprevozna regio- nalna cesta Nazarje-Ljubno ob Savinji pri tovarnah MCA in Elkr.oj. V občini Laško, ra- zen poplavljenega podvoza pri železniškem nadvozu, včerajšnje neurje ni povzroči- lo večjih težav. Pozno sinoči pa je zaradi udara strele zajel požar gospodarsko poslopje v Požnici. Gasilci so pravoča- sno rešili živino, zgorelo je nekaj sena in kmetijskih stro- jev. Neurje je močno prizadelo tudi občino Štore. Najhuje je bilo na Svetini. Največ škode je po besedah štorskega župa- na Franca .Jazbeca na maka- damskih cestiščih, ki so na hribovitem terenu. Deževje je močno poškodovalo tudi do- vozno cesto Štore-Svetina v naselju Laška vas, kjer je voda prestopila bregove, zaradi na- sipov kamenja in ostankov le- sa pa je bila cesta Štore-Sveti- na zaprta štiri ure, promet proti Svetini je bil preusmerjen preko Opoke in Kompol. Voda. je naredilo veliko škode tudi ^ na posameznih objektih in \ stanovanjskih hišah v Laški j vasi, zaradi naraslih hudourni- \ kov je voda udrla tudi v garaže j v naselju Lipa. Zaradi neurja so v ponede-j Ijek nastale večje prekinitve tu- ■ di v telefonskem prometu na območju Celja, Laškega, Gor- njega Grada in Dobrne. Vzdr- ževalne ekipe so bile na terenu in so kmalu odpravile največje napake. V Celju je bil zaradi poškodbe telefonskega kabla moten telefonski promet na območju Hudinje in Trnovelj, v Laškem je bil prekinjen na ob- močju Aškerčeve ceste, odpra- vili pa so tudi prekinitev tele- fonskega prometa na območju Dobrne. Na območju Gornjega Grada so v torek vzdrževalne ekipe poskušale odpraviti na- pake v telefonskem omrežju. Gre namreč za poškodbo kab- la na več mestih. Prav tako so se lotili odpravljanja manjših napak pri posameznih telefon- skih naročnikih. '*e minimalizirali, da se re- ''t^a o njih s težavo prebija ''lan, zdaj pa se že da vide- '^^ gre za vehkansko pre- ioženje. spremembah zakona o ^Nacionalizaciji menimo, da Pomembno, da državo in pooblaščene predstavni- državnem zboru opozo- slovensko javnost pa -^fimo o nevzdržnosti |''^'oječega zakona. Nujno J is treba spreme-niti, ker sicer posledice strašlji- Cele generacije ljudi bodo /^2ane k plačevanju od 10 , ^5 milijard DEM; od teh namreč pridemo, če z ^^^'tnalnim realnim obraču- jJJ Opremimo dostopne po- [j o količini premoženja, vrača ali je že vrnjeno v J'^^- V zvezi s tem bi radi {j^onli. da je večina številk, ji,'^''3žajo vrednost v denar- ^^^^zito prenizka, ker po- 1 '^'^ kot i7r;ifzaspal<. Današnje metode so neprimer- ljivo bolj zapletene in varnejše. Imamo sodobne anestetike, elektronsko vodene aparate za narkozo in nadzor življenjskih funkcij, in kar je najvažnejše, z anesteziranjem se lahko ukvar- jajo le strokovno usposobljeni zdravniki-anesteziologi. Eno- stavno narkozo pred to ero so opravljale medicinske sestre, včasih celo spretnejše strežni- ce, pozneje pa v najboljšem primeru zdravniki pripravniki ali specializanti drugih strok. O samostojnih oddelkih nismo niti sanjah. Večino narkoz so dajali mladi zdravniki, kirurgi, onkologi... Spoznal sem, da je treba anesteziološko službo, okrepiti in centralizirati.« Z vztrajnim delom je kot od- ličen strokovnjak in organiza- tor dosegel, da je bil 1. junija 1966 v celjski bolnišnici usta- novljen samostojni oddelek za anesteziologijo in reanimacijo, ki je bil za mariborskim drugi samostojni oddelek v takratni Jugoslaviji. Ta služba je pod njegovim vodstvom hitro na- predovala in omogočala bolni- kom pri operaciji večjo var- nost. Na začetku sta bila na oddelku le dva zdravnika, dvaj- set let kasneje je bilo zdravni- kov sedemnajst in triintrideset medicinskih sester. Uvedli so vrsto novih anestezioloških metod, postopoma posodobili opremo in aparture, leta 1982 pa ustanovili še novo aneste- ziološko enoto za intenzivno terapijo, namenjeno hudim bolnikom po težkih operacijah aH poškodbah. Strnil pred narkozo VeUko ljudi doživlja velik strah pred narkozo, vendar so te bojazni z razvojem sodobne anesteziologije vedno bolj neu- temeljene. »Ko je bila anestezi- ja relativno primitivna, so bile tudi možnosti kirurškega zdravljenja močno okrnjene. Smrtnost pri operativnih pose- gih, tudi pri enostavnejših ope- racijah, je bila dokaj visoka. Odkar se je razvila sodobna anestezija, so se možnosti ope- rativnega zdravljenja neslute- no povečale, smrtnost pa je postala minimalna. »Narkoza je z narkotičnimi sredstvi povzročeno stanje glo- boke nezavesti in neobčutljivo- sti za bolečino. Zato mora ane- steziolog pred posegom bolni- ka natančno pregledati, ga iz- prašati o njegovem zdravstve- nem stanju, morebitnih prejš- njih operacijah in boleznih. Določiti mora najprimernejšo in najvarnejšo vrsto anestezije, med anestezijo pa stalno nad- zorovati življenjske funkcije in po potrebi pravilno ukrepati. Anestezist je v vsakem trenut- ku narkoze odgovoren za bol- nikovo življenje. Le tako je možnost usodnih zapletov mi- nimalna, strah pred narkozo pa postane praktično odveč,« pojasnjuje primarij Jože Četi- na, pri tem pa dodaja, da abso- lutno nenevaren ni žal prav noben medicinski poseg. Zdravje in liotenje »Da bi vsakdo čim manj krat v življenju potreboval pomoč medicine in bolnišnično zdrav- ljenje, mora hoteti biti zdrav,« nadaljuje svoje razmišljanje. »Človeški organizem ni grajen za ekstremne napore, vendar lahko na mnogih športnih po- dročjih brez škode uspešno kljubuje povprečnim napo- rom. Predvsem si mora človek zdravje želeti in tudi v tem smislu mora živeti, ne pa da se pretirano ukvarja z vsakim simptomčkom. Kajpada mora pravočasno ukrepati, če je res kaj narobe.« Želja po zdravju je prvo vodi- lo v njegovem načinu življenja. Oktobra bo napolnil sedemde- set let, vendar svoje starosti ne kaže. Še vedno je v stiku s stroko, ki mu je dala veliko več zadovoljstva kot razočaranj. In če bi moral še enkrat začeti znova, bi se odločil za isto pot. Ve, da je vse, tudi njegovo zdajšnje življenje, odvisno od zdravja. Navdušuje se nad hitrim raz- vojem medicine, obenem pa ugotavlja, da so možnosti, ki jih nudi sodobna specializirana medicina sicer ogromne, ven- dar se veča razkorak s tem, kar družba obljublja in kaj mate- rialno premore: » To opažamo povsod v svetu. Sredstva, na- menjena zdravstvu, vedno tež- je dohajajo potrebe in možno- sti sodobne medicine.« i KSENIJA LEKIČ Z vztrajnim delom je dosegel, da so v celjski bolnišnici leta 1966 ustanovili samostojni oddelek za anesteziologijo in reanimacijo. »Vsak človek ima svoje slabosti in vrline,« razmišlja prinmrij Jože Četina, »za zdravnika pa je izjemno pomembno, da zna svoje zmožnosti pravilno oceniti. Nikoli se ne sme prepustiti strastem, ki so v nasprotju s človeško moralo. Ne glede na to, ali je človek religiozen ali ne, je vsakomur dana neka osnovna morala, le prepoznati jo mora v sebi in se ravnati po njej.« Tik pod vrhom Nevada Pisca, 5800 metrov visoke gore v Peruju. Več kot štiri desetletja je zdravnik v celjski gorski reševalni službi. Čas, ki ga je preživel v perujskih gorah s prvo jugoslovansko odpravo celjskih alpinistov v Ande leta 1978, mu bo ostal v neizbrisnem spominu. in Mitja Četina rm Mangartu pred dobrim mesecem. Sin je krenil po očetovi poti in postal zdravnik. k. [m TEMA TEDNA Veterani v ponorelem svetu Skupina za samopomoč Mavrica je uporabnikom psihiatrije v veliko oporo - Pripoved Celjanke, ki se že skoraj dvajset let srečuje s psihiatrijo Kaj je norost? Kdo je pri pravi pameti in kdo je nor? Družba spoštuje »normalne« ljudi, vendar so prav ti nor- malni ljudje v zadnjih petde- setih letih pobili več kot 100 milijonov ljudi. Prištevamo se k normalnim in sprejema- mo nasilje kot del življenja, psihiatrične bolnišnice na obrobju mesta razumemo kot neizogiben sistem za vra- čanje duševnega zdravja ubogim, kot pravi prostor za obvladovanje norcev. In ko uporabniki psihiatrije napo- sled pridejo iz norišnice v svet normalnih, je zanje naj- večja težava, ki jo srečujejo v medosebnih odnosih, stig- ma. Ljudje ranljivih duš so zaznamovani za vse življe- nje. Že tako močno prizadeti za- radi svoje stiske, se morajo spopasti še z okoljem. Dobili so svojo diagnozo, nalepko. Čeprav so morda duševno kri- zo doživeli prvič in zadnjič, jim v družini, na delovnem mestu, v sosedstvu vtisnejo novo identiteto. Kriza spet lah- ko nastopi in najlaže jo je uti- šati s hospitalizacijo, z volov- skimi dozami nevroleptikov. Bolnik se bo znašel pod klju- čem, se na psihiatričnem od- delku začasno ogradil od problema, potem pa ga bo spet čakala vrnitev k sebi in drugim. Nina Nina je stara dvainštiridest let. Privlačna ženska, ki se je pred enaindvajsetimi leti v po- licijski uniformi veselo smeh- ljala z Janine naslovnice, že nekaj let kasneje v hudi notra- nji stiski preprosto ni več hote- la živeti. Dobila je svojo nalep- ko: manično depresivna psi- hoza. »V Ljubljani sem imela lepo življenje, dobro službo in svo- je stanovanje. Po poklicu sem trgovka, svoj čas pa sem kon- čala tudi šolo za policiste. V uniformi sem delala štiri leta. Pri enaindvajsetih sem dobila hčerko in zame je postalo tež- je, še posebej takrat, ko sva se z njenim očkom razšla. Bil je ženskar, dolgo nisem niko- mur verjela, da se druži z mo- jimi prijateljicami... Pustila sem službo in se preselila s triletno hčerko k staršem v Celje, v dom, v katerem je, odkar pomnim, vladal alko- hol. Živi obup! Tudi nova služ- ba, zaposlila sem se v arhivu. me ni veselila. Najbolj me .je peklil neurejen dom in spoz- nala sem, v kako grozni situa- ciji sem se znašla. Imela nisem nikogar, zdelo se mi je, da zame ni nobenega izhoda več. Takrat sem bila tudi slaba ma- ma. Stikom z otrokom sem se izogibala, iz službe me je pot vodila naravnost v mojo sobo. Pričela sem se zapirati vase in hotela sem zaključiti svoje živ- ljenje, ki ni imelo nobenega smisla več. Prepričana sem bi- la, da bo za hčerko dobro po- skrbel njen očka skupaj s svo- >imi starši, ki so živeli v zelo dobrih materialnih pogojih. Verjela sem, da ji bo boljše brez mene. Živo se spominjam tistega dne, ko sem skušala narediti samomor. Moja mama in hči sta odšli na tržnico, zaslutila sem pravo priliko, se zakleni- la v sobo in pričela goltati uspavalne tablete. Jedla sem jih, dokler se mi niso pričele zatikati v grlu, dokler nisem padla na posteljo. Pa nisem umrla. Onidve sta se vrnili, v sobo so vdrh in me odpeljali na intenzivni oddelek celjske bolnišnice, kjer so mi rešili življenje. Ko sem se prebudila iz kome, je zame sledilo veli- ko razočaranje: Nočem biti živa! Zaradi poskusa samomora so me po kakšnem tednu dni odpeljali v psihiatrično bolni- šnico v Vojnik. Že od prej sem kot policistka dobro poznala zapore, a zaprti psihiatrični oddelek je bil zame veliko hujši kot zapor. Vse je za re- šetkami, ti si zaklenjen, oble- čen v stare izprane cape. Po- časi sem premagala krizo in se vrnila domov, kjer se.prav nič ni spremenilo. Volja do življenja je spet ugasnila in samomor sem poskušala na- rediti še trikrat. Vedno so me rešili. Svoj problem sem na- posled razrešila tako, da sem se s hčerko preselila v podna- jemniško stanovanje. Imela sem krasen mir, nisem potre- bovala nobenih tablet, Vojni- ka, prav ničesar. Imela sem službo in svojo deklico, ki jo imam rada. Potem sem pri osemindvajsetih doživela nov šok. Posihli so me trije moški. Z avtobusnega postajališča so me zvlekli v avtomobil in odpeljah. Razbila sem šipe, kričala, pričeli so me pretepati, nato so me posilili. Imela sem hude podplutbe, od okrvavlje- ne obleke je ostalo zelo malo. Policisti so pripravili barvni al- bum fotografij za na sodišče, a tam so me še enkrat psihično posilili s podrobnim zasliševa- njem in z vsemi dvomi. Če bi vedela, kako ravnajo, ne bi posilstva nikoli prijavila. Posi- ljevalci so bili mladi privatniki, fino so si plačali odvetnike in barvnemu albumu navkljub so dobili pogojno kazen. Mojo psihiatrično diagnozo so izra- bili sebi v prid. Če imaš enkrat na sebi pečat psihiatrije, si za vekomaj zaznamovan. Celo manj ti verjamejo. Po posils- tvu sem spet pristala v Vojni- ku, z močno depresijo in so- vražnostjo do vseh moških. Bala sem se jih, še posebej mladih. Tudi zato sem se verjetno nekaj let zatem zaljubila v zelo starega človeka, vedela sem, da se mi ob njem ne bo moglo zgoditi nič grobega. Bil je zelo dober, človek, da mu ni para. Z njim sem živela tri leta, vse do njegove smrti. Zbolel je za ra- kom in umrl v nekaj mesecih. Spet sem doživela veliko bole- čino in sledila je samota. Čutila sem potrebo, da ga vsak dan obiščem na pokopališču. Le počasi sem to izgubo prebole- la, a že je sledila nova. Sesulo se je podjetje, v katerem sem imela službo, ki mi je pomeni- la vse. Delala sem pri tovarniš- kem časopisu in skrbela za kulturne prireditve. Po stečaju sem bila na tleh. Pobrala sem se, ko sem spoznala prijetne- ga moškega, ki me je imel rad. Skupaj sva bila skoraj deset let. Do karnevala pred dvema letoma, ko sem zdivjala s ku- renti, on pa mojega veselja, ki je bilo le začetek nove depresi- je, ni mogel razumeti. Neum- no sem upala, da se bo vrnil, a mojega obnašanja mi ni mo- gel oprostiti. Februarja lani, ko je bila obletnica karnevala, sem bila-v bolnišnici zadnji- krat. Približno v tistem času, pozimi, je izšla moja pesniška zbirka, ki sem jo izdala v sa- mozaložbi. Verjetno sem ime- la tremo ob predstavitvi zbir- ke, bala sem se spominov, tudi tega, da bi se mi hči odtujila. In nekega dne sem naenkrat za- čela razmetavati po stanova- nju, vse sem vrgla iz omar. Bala sem se bele barve. Vse, kar je bilo belo (rjuhe, zavese, brisače), sem v pralnem stroju pobarvala v zeleno. Vsega sem se bala. Hči je poklicala pomoč in pred vrati je stala ženska v belem in mi govorila, naj grem z njo. Vse je bilo kot v sanjah. V bolnišnici so me z zdravili v nekaj dneh pomirili.« Od zadnje hospitalizacije, v tistem času je zaradi stečaja znova ostala brez službe, je minilo leto in pol. Obe s hčer- ko, ki ima sicer dva poklica, sta brezposelni. »Trenutno sem psihično dovolj močna, čeprav živiva zaradi finančne stiske na robu družbe. Veliko mi pomeni pisanje, saj lahko na ta način izrazim svoje ob- čutke in se iskreno izpovem. Pripravljam svojo drugo pe- sniško zbirko. Vem, da je sre- ča v majhnih stvareh, v dobrih ljudeh... Zaradi pečata psihia- trije se nočem poniževati. Prav nič nora nisem!« Mavrica Nina je bila velikokrat osamljena, pogrešala je prija- teljske stike. Odkar se je inva- hdsko upokojila, jo je samota še bolj razjedala. Nekega dne so jo povabili, naj se pridruži skupini za samopomoč upo- rabnikov psihiatrije. Poskusila je in srečanja v Mavrici, ki odlično deluje že leto in pol, so zapolnila marsikatero vrzel v njenem življenju. Njena zgod- ba je le njena, uporabnikov psihiatrije, ki iščejo pomoč, pa je zelo veliko. Ravno zato je skupina za samopomoč tako dragocena. Ustanovila sta jo Dragica Polanc, socialna de- lavka na celjskem centru za socialno delo, in Andrej Palir, socialni delavec v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Z vodenjem skupine se ukvarjata v svojem prostem času, pri tem pa do- bro razumeta misel, ki pravi, da dajanje pomoči koristi tako tistemu, ki jo daje, kot tiste- mu, ki jo prejema. »Vedno sem se bala psihia- trije, študij duševnega zdravja v skupnosti pa mi je odprl novo videnje duševnega zdravja in možnosti na tem področju. Z Andrejem Pahr- jem sva ugotavljala, da so ljud- je po bolnišničnem zdravlje- nju vedno bolj osamljeni in hospitalizacija se pri njih hitro ponovi. Živijo.brez cilja in ne znajo ga osmisliti. Odločila sva se, da ustanoviva skupino za samopomoč uporabnikov psi- hiatrije,« pravi Dragica Polanc. »Skupina naj bi prispevala k boljši kakovosti življenja po odpustu iz psihiatrične bolni- šnice, obenem naj bi pomenila dodatno popsihiatrično obliko skrbi za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi stiskami. Va- njo so vključeni tako imenova- ni kronični psihiatrični bolniki z dolgotrajno hospitalno ka- riero, ki jim drugod po J pravijo »preživeli« ali ni«. Njihov socialni poi3 običajno zabetoniran lidsko upokojitvijo ali i9 spoznani kot težje zapy| osebe. V letu in pol je v s^^j sodelovalo 21 ljudi, jedro! pine pa ves čas tvori 6 upj, nikov psihiatrije. Trenutno! je deset in v tem številu k dobro delamo. Srečujem^ vsako sredo ob 17. uri v i štoru centra za socialno j sestanek pa traja pravjj^ do 19. ure ali dlje, odvisna teme pogovora in razpol(] nja v skupini. Teme pogo, običajno nimamo vnaprej pravljene. Po navadi je težj katerih bi se radi pogovo toliko, da smo skoraj ve na tesnem s časom. Včasij je potrebno tudi primerno zivanje, da člani začnejo mišljati in govoriti. Poleg nih tedenskih sestankov h( mo skupaj v hribe, na izlet morje, obiščemo kakšno dališko predstavo ali kon( Pomembno je, da preživ več časa skupaj. Člani s sodelovanjem v skupini za mopomoč izboljšali kako življenja, povečali so svoje cialne stike, bolj intenzi razmišljajo o svojih teža' Posebna skupina ljudi, ki smo v sorodstvu niti ni poklicni kolegi, je ostala si paj več kot leto dni in ob vs kem ponovnem sestanku izi žamo željo po nadaljnje druženju. Med nami sm spletli topli prijateljski stikij se srečujemo kjerkoli, na uli v trgovini, v skupini, s^ srečanja domačih ljudi.<.J V sredo, 13. avgusta,, 21,30 ure, je na dvoJ stanovanjske hiše Dan T. iz Polzele prišlo do ^ nega obračuna, ki bi J ko končal tragično, J sti pa so ga označin poskus umora. ' Andrej K. je s hrbtne pristopil do gospodarja,^ eno roko zgrabil za \ij nožem, ki ga je imel v (k roki, pa ga je porezal po, tu. Med prerivanjem jej), jel uspel izbiti Andreju roke, nakar je slednji poj^ nil. Žalski pohcisti so gj slednji dan izsledili in- kazensko ovadbo prived preiskovalnemu sodniku_ pa ga je po zaslišanju izpJ Po prvih informacijah nI do obračuna prišlo ^ spora v družini. PROMETNE NEZGODE Trčila tovornjak in traktor V sredo, 13. avgusta, je na magistralni cesti izven nase- lja Spodnje Negonje prišlo do prometne nezgode, v ka- teri je bila ena oseba huje telesno poškodovana. V smeri proti Podplatu je s tovornim vozilom peljal hr- vaški državljan Vladimir T. (38). V bližini bencinskega servisa je dohitel traktor, ga začel prehitevali, takrat pa je voznik traktorja Ignac M. (18) iz Cerovca pod Bočem zavil levo. V trčenju je bil traktorist težje poškodovan. Motorist v avto Na lokalni cesti blizu Pla- nine pri Sevnici se je v četr- tek, 14. avgusta, pripetila huda prometna nezgoda. Sandi Z. (27) iz Podpeči nad Marofom je z osebnim avto- mobilom vozil v smeri proti Šentvidu pri Planini. V bližini gostišča Martina je zavil levo proti parkirnemu prostoru, takrat pa je iz nasprotne sme- ri z motornim kolesom pripe- ljal Ciril K. (18) iz Šentvida pri Planini. Med zaviranjem je motorist padel, bočno drsel po vozišču, nato pa s telesom trčil v sprednji del avtomobi- la. Pri tem je dobil posebno hudo telesno poškodbo in se zdravi v celjski bolnišnici. Trčil v tri vozila V soboto, 16. avgusta zgo- daj zjutraj, je na magistralni cesti v naselju Velika Pireši- ca prišlo do hude prometne nezgode, v kateri se je en udeleženec težje poškodo- val, gmotna škoda pa dosega milijon tolarjev. Aleš J. (19) iz Žalca je vozil v smeri proti Arji vasi. V de- snem nepreglednem zavoju v bližini kamnoloma je zapeljal na nasprotno stran cestišča, kjer je trčil v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozil Vinko P (44) iz Velenja. Po trčenju je Alešev avtomobil odbilo še v osebno vozilo Marka G. (32) iz Velenja, ki je peljalo za njim, nato pa še bočno v tovorno vozilo Jože- fa P (46) iz Celja. Aleša J. je vkleščilo, tako da so ga mora- li rešiti celjski gasilci, nakar so ga odpeljali v celjsko bolnišni- co, kjer je ostal na zdravlje- nju. Nezgodo povzročil pes V naselju Loče je v soboto, 16. avgusta, prišlo do nena- vadne prometne nezgode, v kateri je en udeleženec do- bil hude telesne poškodbe. Mirjana T. (19) iz Šmartne- ga v Rožni dolini je z avtomo- bilom peljala v smeri proti Ločam. Na križišču ceste za Šmartinsko jezero ji je z de- sne strani preko vozišča ste- kel pes, zato je voznica moč- no zavirala in se umikala na levo stran. Ob tem je trčila v Jožeta T. (45) iz Dobrove, ki je stal na cesti ob zaustavlje- nem traktorju. Jože je dobil hude telesne poškodbe. Zaprla ji je pot Ob pol drugi uri zjutraj se je v nedeljo, 17. avgusta, zgo- dila huda prometna nezgo- da na regionalni cesti v Slo- venskih Konjicah. Andreja Š. (23) iz Kloko- čovnika je z osebnim avto- mobilom peljala v smeri proti Žicam. V bližnjem križijju je z leve strani na prednost cesto z osebnim vozilom p, peljala Darinka G. (37) izjj ga in ji tako zaprla potj trčenju sta bili obe vozj poškodovani, Darinka tetj Andreja pa lažje, gmot; škodo ocenjujejo na 700 tis čakov. Trčil v drevo in umrl Le kakšne tri ure za tem na regionalni cesti izvem selja Laze prišlo do smrt nezgode. Tonček M. (25) iz Zbeli ske Gore je vozil iz sm Poljčan proti Ločam. V Sp^ njih Lazah je v blagem ^ snem zavoju zapeljal na m protno stran. Takoj nato zapeljal nazaj na desno in i ven vozišča, kjer je silovi trčil v drevo. Poškodbe vozi ka so bile tako hude, da med prevozom v celjsko bi nišnico umrl. Letos je na naših cestah! gubilo življenje že 31 ose lani v tem času pa 36. Najf gostejši vzrok prometu nezgod je še vedno neprila? iena hitrost. ' MINIKRIMIČI Ljubitelj videoiger v ponedeljek, 11. avgusta, so ugotovili, je nekdo vlomil v trgo- vino Direndaj na Cankarjevi v Velenju. Odnesel je večjo količi- no videoiger s priključki in pri- padajočo opremo ter tako pod- jetje Emona obala Koper oško- doval za pol milijona tolarjev. Odnesel telefonijo Približno v istem času je neznanec vlomil v skladišče podjetja MI Lesnina Medlog ter iz pisarne odnesel tele- faks, računalnik in modem. Podjetje je oškodovano za 200 tisočakov. Motijo ga stekla v Laškem je na parkirišču Trga Svobode neznanec v po- nedeljek, 11. avgusta, razbil zadnje in bočno steklo na osebnem avtomobilu Audi 100, last Jožeta S., ki je oško- dovan za okoli 150 tisočakov. Rad ima glasbo v Velenju je nekdo v noči na ponedeljek vlomil v gostiš- če Pri Zajcu. Prilastil si je glas- beni stolp, več CD plošč in kaset, večjo količino cigaret, alkoholnih pijač in gotovine. Lastnik Danijel G. iz Mozirja je oškodovan za 570 tisoč to- larjev. Spet izginil clio... v torek, 12. avgusta dopold- ne, je nekdo s parkirišča na Trubarjevi v Celju odpeljal osebni avtomobil Renault clio 1,2 Parts, kovinsko zelene bar- ve, reg. CE J5-375. Lastnik Ra- dovan Z. iz Zreč je oškodovan za milijon 450 tisoč tolarjev. ...nato Fiat... z Vrunčeve v Celju je nez- nanec v četrtek, 14. avgusta, odpeljal kombinirano vozilo Fiat scudo 1,9 TD, bele barve, reg. GO 15-37A, last podjetja N&B Finance Nova Gorica, ki je oškodovano za 3 milijone 600 tisoč tolarjev. ...in še Ford Isti dan je na kratko brez svojega avtomobila ostalo še ljubljansko podjetje Hipo Leasing. Neznanec je s parki- rišča na Bevkovi v Žalcu od- peljal avtomobil znamke Ford escort 1,8 D, vendar so storilca v Ankaranu prijeli ko- prski policisti. Potrebuje zvočnike Nekdo je s terase gostišča Kolodvor v Žalcu v sredo, 13. avgusta, odmontiral par zvoč- nikov. Podjetje Hmezad Gol- ding Žalec je oškodovano za 60 tisočakov. Telefoniral bo še isti dan je na Šaleški cesti v Velenju neznanec vlomil v trgovino podjetja ERA ter od- nesel 4 mobilne telefone GSM v skupni vrednosti 320 tisoč tolarjev. Tatvina na gradbišču v četrtek, 14. avgusta, so na gradbišču avtoceste v Ločici ob Savinji ugotovili, da jim je nekdo od začetka tega mese- ca izmaknil 4 kolute z alkaten cevmi. Z dejanjem je podjetje PAP Telematika Ljubljana oš- kodovano za okoli 600 tisoč tolarjev. Oskubili dva yuga in katrco v torek, 12. avgusta, je nez- nancema Podjavorškovi v Ce- lju vlomil v osebni avto Zasta- va yugo ter si prilastil avtora- dio v vrednosti 47 tisoč tolar- jev. V vozilo iste znamke so vlomili tudi v četrtek, 14. av- gusta, na Linhartovi v Celju. Tudi tokrat je lastnik ostal brez avtoradija, ki ga ceni na 45 tisočakov. Še isti dan in v isti ulici pa je nekdo vlomil v Renault 4 in s seboj ravno tako odnesel av- toradio, vreden 45 tisoč tolar- 'jev. Vlomili v M-Club Čez praznike so neznanci vlomili v prostore podjetja M- Club na Koroški cesti v Vele- nju. Po prvih ocenah so odne- sli radiokasetofon, fotoaparat ter več ženskih oblačil. Prei- skali so tudi skladišče, zato bodo gmotno škodo ugotav- ljali po izpeljani inventuri. Pol V Šolo na bo varna Glede na zaskrbljuj problematiko v cestnem j metu so se v Občini Žalec ločili izpeljati prometno ventivno akcijo »Varno na v šolo«. Kot pove že samo akcije, bodo skušali šoIai omogočiti čim varnejšo V danjo pot v šolo in dot Akcija bo stekla 1. septeiJ in bo potekala prvi šolsk den. K sodelovanju so pri nili vse osnovne šole in vrt njihovimi podružnicami, jevne skupnosti, celjske in ske policiste ter avtošole. Našli neznan eksplozivo v četrtek, 14. avgusta zv« so iz Železarne Štore obv( policijo o najdbi manjše k' ne eksploziva. Tega so od na zbirni deponiji, zato pr^ devajo, da bi lahko bil prip^ od drugod. Pirotehnik je ^ ploziv zavaroval in 0^^'=^'^^ neugotovljena pa ostajata i^j, in vrsta eksploziva. Otroško mestece v La Plati. Otroška republika Evite Peron v La Plati je Evita ustanovila mestece, ki ga upravljajo šolarji ''odoba Evite Peron se ni ohranila le v mislih Argentincev, )o je moč srečevati vsepovsod. Večina obiskovalcev lenos Airesa se z njo sreča le na razkošnem pokopališču ^coletao, kjer imajo svoje grobnice najpomembnejše ar- ^ntinske družine. Evitino podobo, ki mimogrede mnoge J neverjetno spominja na Madonno iz filma, pa je tudi ^nes mogoče zaslediti še marsikje. Največkrat njena slika ^' na sedežih peronističnih sindikatov in podobno misle- . političnih strank. Pročelja hiš revnejših predelov mesta, . )^ npr. La Boca, so sem in tja pokracane z grafiti »Evita (Evita živi). J^itin lik je mogoče občudo- " ^udi v dobro uro oddalje- ^ niestu La Plata. Na robu mesteca, ki mu je bila nekoč celo namenjena vloga prestol- nice države, se nahaja Otroška republika. Pobudnica zanjo je bila prav Eva Peron in leta 1951 so v La Plati odprli prvi temat- ski park v Latinski Ameriki, mesto, prilagojeno otrokom. Na 52 hektarih se med drev- jem in jezerci dviguje pravcato domišljijsko naselje, v kate- rem naj bi dobil zamisel za Disneyland celo sam Walt Di- sney. Glavna ulica se seveda imenuje po Evi Peron, kateri v čast je pred kulturno palačo postavljen kip. Poleg slikovitih zgradb, katerih podobe izvira- jo iz različnih pravljic in le- gend, je v Otroški republiki poskrbljeno tudi za zabavo, rekreacijo, spoznavanje do- mačih in morskih živali, v eni izmed pravljičnih zgradb pa je urejen muzej lutk. Mestece pa se ne imenuje republika kar tako. V resnici jo upravljajo šolarji iz La Plate. Imajo svojega predsednika, ministre za različna področja, pravcati parlament in vladno palačo, za red in mir pa poleg odraslih administratorjev in prodajalcev v malih lokalih, skrbita tudi »otroška« policija in sodišče. Otroci med šolskim letom pripravljajo različne projekte in skrbijo za predsta- vitev svojega dela prek prvega otroškega radia v državi. Naj- večja nagrada za njihov trud pa je bil gotovo obisk argen- tinskega predsednika, ki se je srečal s predsednikom Otroš- ke republike pred nekaj leti. Mali prodajalec prigrizkov Lakota me je privedla tudi do manjše restavracije sredi Otroš- ke republike. Kar nekaj časa sem opazoval spretnega fantiča za pultom, kako urno vrti med prsti testo, ga oblikuje v trikotni- ke in nanje polaga najrazhčnej- še nadeve: sir, morske sadeže, mleto meso... Pravzaprav sem prvič od blizu videl, kako nasta- jajo empanade, okusni prigriz- ki, ki v Argentini zlahka nado- meščajo hamburgerje. »Dobro ti gre tole od rok,« sem ga pohvalil potem, ko sem naročil že drugo porcijo. Zadovoljno se je nasmehnil: »Saj testo pripravlja mama, jaz samo pomagam zdaj med počitnicami,« je bil skromen. Začudim se, saj je decem- ber: »Aaaa, počitnice so sedaj pri vas? Zato je tako prazno tamle, v Otroški republiki?!« »Seveda, vsi pomembni otroški politiki so na počitni- cah,« se nagajivo zasmeje no- vi znanec, Alberto. »Med šolskim letom gremo s celim razredom večkrat sem. Tu so razne prireditve, če je dovolj toplo se kopamo, včasih pa imamo v otroškem naselju likovni ah tehnični pouk,« je postajal vedno bolj zgovoren, ko sem se moral žal posloviti... IGOR FABJAN REPORTAŽA Katera najlepša v deželi je tej? ^*^ltrale so se najlepše iz vseh slovenskih pokrajin ter obeh velikih mest - Na polfinalu za miss Slovenije v Atomskih toplicah ^ »ženska mora izžarevati tako zunanjo kot notranjo lepoto. Prav tako pomemben je njen značaj, njeno komuniciranje, razgleda- nost...,« je razmišljala Alenka Vindiš. Zadnjo miss Slovenije smo zmotili na sp^hodu z njenim fantom, v Atomskih toplicah. Tam so v soboto pripravili polfinale za miss Sloveni- je za miss sveta 97, lepa Ptujčanka pa je bila članica žirije. mm mmmmmmmmmmmmmmmm Na prireditvenem prostoru, med bazeni let- nih Term, je bilo prelepo. Med umetnimi vod- nimi igricami ter različnimi barvnimi žarometi se je nekajkrat sprehodil cvet slovenske uradne lepote. Prišle so z lentami ovenčane missice Ljubljane, Maribora, Primorske, Pomurja, Go- renjske, Dolenjske, Koroške in Štajerske, vse z obema spremljevalkama. S celjskega konca smo držali pesti predvsem za miss Štajerske, Simono Kotnik s Skomarja nad Zrečami ter za obe spremljevalki, Celjanki Leo Breznik in Bojano Komplet. Kohkor ljudi, toliko razhčnih okusov. Med toliko lepotičkami je lahko moški in ženski svet z najbolj kritičnim očesom presojal vsako posebej. Presojati je bilo mogoče le njihovo zunanjo lepoto, žirija pa je z njimi pred osrednjo prireditvijo opravila tudi pogovore. »Imam vtis, da so precej razgledane, vsaka govori vsaj en tuj jezik ali celo več. To, da lepe ženske niso razgledane, gotovo ni res,« mi je rekla Alenka Vindiš. Med kandidatkami so bile številne dijakinje, študentke, trgovka, ši- vilja, frizerka, modna oblikovalka ter dve eko- nomski tehnici. Uvrstitev med najlepših dvanajst, med kate- rimi bodo septembra v ljubljanskem Cankarje- vem domu poiskah miss Slovenije, je bila v soboto njihova poglavitna želja. »Zmaga mi je odprla vsa vrata, prišla sem v družbo, ki je prej nisem poznala. Nagradili so me z avtomobi- lom, dobila sem veliko priložnosti za delo. Na tekmovanju za miss sveta pa sem sklenila nekaj prijateljstev s kandidatkami iz drugih držav, na primer z miss Bosne in Hercegovine,« govori o poti po zmagi na tekmovanju za miss Slovenije Vindiševa. »Velikokrat sem sodelovala na podobnih le- potnih tekmovanjih, nato sem se ukvarjala z manekenstvom,« mi je pripovedovala Breda Pinterič, miss Slovenije pred natančno tridese- timi leti, v soboto prav tako članica žirije. »Še vedno imam stik s temi dekleti, delam kot visažistka,« Sestra pevke Alenke Pinterič izža- reva danes zrelo lepoto. »Zanjo kakšnega po- sebnega recepta ni, največ zaslug imata mama in ata,« se je pošalila. »Živim povsem naravno življenje, razmeroma skromno, brez velikih želja. Osrečujejo me malenkosti, na primer igra morskih valov.« Pred sijem odrskih luči. Na popoldanski generalki so kopalce v Termah zanimale le še lepotice. Rada ima pasuij v soboto v Atomskih toplicah do zadnjega niso vedeli, ali prireditev, ki so si jo zamislih na prostem, sploh bo. Med popoldansko tiskovno konferenco je še deževalo, potem se je zjasnilo, motil pa je močan veter (ki je ponagajal celo kulisi). Tiste gledalce, ki niso upoštevali, da »velika maša za suknjo vpraša«, je premrazilo do kosti, missice pa so se morale čez mostiček bazena kazati v samih kopalkah. Za lepoto je pač treba vehko potrpeti. Najprej stradati za lepo postavo, nato si ubijati živce na lepotnih tekmovanjih... De- kleta so prišla v Atomske toplice že v petek zjutraj, nato so trdo delala vse do sobotne večerne prireditve, ki se je zavlekla v nedeljsko noč, sledilo je še snemanje. Na prireditvi so se pokazale v poletnih dnevnih oblačilih, v kopalkah in v večernih oblačihh ter še v povorki. VideU smo jih v vsej lepoti, oštevilčene, pred občinstvom pa je (kot vedno) premalo prišla do izraza še njihova osebnost. Od Katje Tratnik in Zorana Tlirka, ki sta prireditev povezovala, smo izvedeli o lepotičkah vse mogoče. Izkazalo se je, da marsikatera rada dobro je ter se mora marsičemu odreči (kar je ne nazad- nje tudi zdravo). Slišali smo, da so med njihovi- mi najljubšimi jedmi čokolada, pommes frites, palačinke, jastog, kalamari, špinača s pirejem, sadje ter celo pasuij. Prisegajo na avtomobile bolj ali manj zvenečih imen, vse od džipa do porscheja. Nekatere imajo fante, druge ne, pri sanjskem fantu pa cenijo vse mogoče, saj so posamezne kandidatke povedale, da mora biti temnolas, latinskega videza, seksi, ambicio- zen, pošten, zgovoren in dobrodušen, veliko žensk pa da najbrž prav tisti, ki je ugotovila, da sanjski moški sploh ne obstaja. Med velikimi življenskimi željami jih je največ omenjalo uspešno pot v svet manekenstva. Žirija, ki ji je predsedoval televizijski novinar Janez Ujčič, je imela zahtevno delo. Vse lepo- tičke so bile stare več kot 17 ali manj kot 24 let, neporočene, brez otrok, visoke več kot 165 centimetrov ter slovenske državljanke, tako kot zahtevajo pravila. Žirija, v kateri sta bila z našega konca Panika Šket (direktorica Hotela Atomske toplice) ter Zlatko Novak (iz Steklar- ne Rogaška), se je na koncu odločila. Lepotice s Cel jsicega Med dvanajst izbrank, ki se bodo 13. septem- bra v Cankarjevem domu borile za naslov najlepše Slovenke, so se uvrstile vse tri lepotice z našega konca. Preostalih dvanajst, ki so bile žiriji manj všeč, je kot ponavadi brž zapustilo kraj dogaja- nja (seveda z unikatnimi brušenimi kristalnimi vazami Steklarne Rogaška, ki so vse skupaj vredne približno 50 tisoč nemških mark). To, da so bile poprej izbrane med najlepše v domači okolici, kar tudi ni preprosto, je ta večer pozabljeno. Tudi to, da se je pred začet- kom tekmovanja prijavilo kar dvesto tekmic. Po naporni prireditvi smo se pogovarjali s tremi najlepšimi s Celjskega, ki se bodo pokazale še v ljubljanskem Cankarjevem domu (ter morebiti celo na tekmovanju za miss sveta). Miss Štajerske Simona Kotnik se je na tekmovanje za miss Slovenije prijavila, ko je prebrala pov^k, časopisu. Pred tem je bila na dveh tekmovaivi! Slovenskih Konjicah in v Zrečah, kjer je 3 miss tega kraja, v Šmarju pri Jelšah pa ji je ^ ^ postati miss Štajerske. »Veliko mi por^^} uvrstitev v polfinale. Sem brez velikih vanj,« je povedala 21-letna šivilja s Skom? »Treme sploh nimam. Rada nastopam.« Pq^ čani srednji tekstilni šoh v Celju je oprj pripravništvo v Šiviljstvu Naomi, zdaj pa^j! predvsem redno zaposlitev ter osebno srečo Z iskanjem rednega dela še nima težavr Ijanka Bojana Komplet, 20-letna študentk^ heologije. Na lepotnih tekmovanjih doslej nastopila, zadnje leto pa veliko nastopal manekenka. Prijavila se je po nasvetu Vladijj re Skale iz Celja. Celjanka Lea Breznik, prav tako prvič na takšnem tekmovanju, s( odzvala povabilu iz ljubljanske modne agen je. «Na začetku sem imela malo treme, n zeblo me je, nato pa sem se sprostila.« Bre^ kova (17 let), ki je dijakinja mariborske Sredi zdravstvene šole, je že predstavljala frizura mednarodnih tekmovanjih v Avstriji. Siceri želi postati fizioterapevtka. Breznikova deluje poudarjeno eleganu, Kompletova intelegentno, Kotnikova športm Od Sotle do Sejšelov Ali bo katera med njimi letošnja miss Sb nije, ki jo čaka 22. novembra svetovno teku vanje na Sejšelskih otokih (leta 2001 bo celof naših sosedih v Opatiji)? Zdravko Geržina, ki ima od leta 1972 slovs sko licenco za »edino uradno, najbolj ugled in po letih najdaljše lepotno tekmovanje miss sveta«, mi je povedal o dolgotrajnih p pravah. V Sloveniji se vse skupaj začenjat cembra, po končanem svetovnem tekmovan ko iščejo pokrovitelje ter lokacije za pdkrai ska tekmovanja. Nato njegova agencija obja razpis, maja, junija in julija se vrstijo pokraji ska tekmovanja, avgusta je polfinale ter se tembra finale. Za našo predstavnico na tekm vanju za miss sveta zatem skrbno iščejo p merna oblačila, jo fotografirajo ter snemajo izpopolnjujejo v angleškem jeziku. Na tekin vanje bo odpotovala mesec dni pred prirediti jo, najprej za teden dni v London, kjer se t znašla med krasoticami z vsega sveta. Na Seji lih bo preživela tri tedne. Tudi na sobotni tiskovni konferenci je bi omenjeno, da imajo naše predstavnice po s« tu premalo sreče, za razliko od odličnih uvis tev deklet iz Venezuele in Hrvaške, na prin« Ali so Slovenke resnično manj lepe? Pri vse skupaj nam ostane v tolažbo nekdanja zina Saše Zaje na tekmovanju za miss Evrope' olimpijsko geslo o pomembnosti sodelovan Morda pa bo letos drugače. Šivilja Simona Kotnik iz Zreč. Dijakinja Lea Breznik iz Celja. Študentka Bojana Komplet iz Celja. pETICA PO DOMOVINI - HUMOR 35] Lesene galerije v ledeniški svet Pokljuška soteska je manj znana kot Vintgar, pa zato nič manj lepa VABILO NA IZLET ^ed 10.000 leti, ob koncu ijene dobe, je odtekajoča vo- f na Pokljuki izdolbla več fot kilometer dolgo in do 40 Lov globoko strugo. Poz- r. se je voda Ribščice Uaknila v globino in nasta- Tje največja fosilna soteska (Sloveniji- Danes se Ribščica jjvlja na površju le ob dol- Jtrajnejšem deževju. Glede na podlago, na katero f naletela voda, je Pokljuška jteska ponekod širša, drugod; ijia, stene ponekod previsne, lanekaterih mestih se zožijo v- [snina le nekaj metrov širine. jzJiritve se imenujejo vrtci. Pokljuška soteska leži v Tri- [lavskem narodnem parku, se- tokilometrovz Bleda. Izho- gče za uro dolg krožen spre- lodjepod cesto Bled - Poklju- a,l,4 kilometra iz vasi Krnica, otje speljana med bukovjem, iinjej nas presenečajo kraški ojavi: naravni mostovi, votli- i Že kmalu se visoki steni loteske zbližata na le nekaj metrov, se spet oddaljita in ta- ko naprej. Kmalu je na levi kratka Stranska soteska. Nato naletimo na razpotje: desno pridemo po 50 metrih do Po- kljuške luknje, levo proti Zatr- niku. Ker je pot krožna, je vseeno, kam gremo. Pokljuška luknja je razširje- na v dvorano, na najvišjem de- lu visoko 15 metrov, v steni ima tri naravna okna. Skoznjo je speljana krožna pot na rob soteske in naprej na ravnejši svet stare Pokljuke. V zadnjem skalnem kotlu se 24-metrski previsni steni tako zbližata, da se zgoraj dotikata. To je najožji del soteske, kjer prehod skozi ozko špranjo omogočajo Galerije kraljeviča Andreja. Lesene galerije na navpični steni vodijo naprej v gozdove Pokljuke. Obrnemo se in odidemo po galerijah na- zaj v vrtec ter po stopnicah navkreber, po poti proti Zatrni- ku. Odcepimo se desno čez tisti del, kjer se steni z galerija- mi stikata. Krožno pelje pot nazaj skozi gozd in Pokljuško luknjo do razpotja, kjer je po- stavljena tabla z opisom sote- ske in oznanilom, da je bila leta 1993 Pokljuška soteska progla- šena za naravni spomenik. Skozi sotesko vodi tudi sloven- ska geološka pot. Prav tako v Triglavskem na- rodnem parku, štiri kilometre z BJeda po cesti skozi Spodnje Gorje, je še ena soteska: Vint- gar, najbolj obiskana soteska v Sloveniji. Reka Radovna se je ob koncu ledene dobe izlila iz jezera med Mežakljo in Poklju- ko, na poti pa izdolbla 1,6 kilo- metrov dolgo sotesko. Odkril jo je župnik Jakob Žumer, leta 1891. Dve leti kasneje so ob strmih stenah že uredili lesene galerije in mostiče, ki omogoča sprehod skozi sotesko do 13- metrskega slapa. Najlepša je spomladi, ko buči velika količi- na vode, jo obkrožajo nežno zelena drevesa in ni gneče kot poleti. Jeseni ji dajejo čar bar- vasta drevesa. Z brvi občuduje- mo ribe v kristalno čisti vodi, ki se ponekod umiri, da je videti globoko dno. Na obeh koncih soteske sta postavljeni hišici z vstopnicami. Za sprehod je tre- ba odšteti nekaj tolarjev. V hiši- ci ob slapu se lahko še okrep- čamo, v obeh pa imajo razgled- nice. Kar tričetrt ure v eno smer si moramo vzeti, da si ogledamo Vintgar. BARBARA ČEH ZANIMM)STI Šest dni po udarcu je bila mrtva Phillippa Everleigh, 49, iz Wiltshirea v Južni Angliji je imela na roki le modrikast madež - šest dni kasneje pa je bila mrtva. Gospodinja je med parkira- njem pred trgovino s komol- cem udarila v ročno zavoro in pojavila se je modrica. Štiri dni kasneje je Phillippa Ever- leigh tožila zaradi slabega po- čutja. Ker jo je bolela vsa roka, je najprej pomislila na prehlad, toda naslednji dan se je zgrudila in padla v komo. Zdravnik je odkril, da je ime- la ženska maščobno embolijo. Pri udarcu so ji počile maščob- ne celice, maščobne kapljice pa so ji zamašile krvne žile. Herzigova povzročala nesreče Lepa češka manekenka Eva Herzigova se je proslavila, ko je delala reklamo za čudežni nedrček. Zdaj se je odločila, da se s tem ne bo več ukvarjala, ker se želi početi še kaj druge- ga. Prometni strokovnjaki pa tako in tako pravijo, da so se šoferji večkrat zaleteli tudi za- radi njenih velikih plakatov, na katerih je bila v izzivalnih polo- žajih, ko je reklamirala izdelek ženske lepote. Moški so si ob avtomobilskih cestah, tako pravijo prometni strokovnjaki, namreč bolj ogledovali njo, kot gledali na cesto pred sabo. Zadela sta 364- krat Robert, 50 inLinda Ray, 49 iz Blackpoola v Angliji sta pri nagradnih žrebanjih v zad- njem poldrugem letu zadela pralni stroj, avto, računalnik, televizor in predvajalnik la- serskih plošč. Poleg tega sta zakonca zadela še dopust na Ibizi, Mauricijusu, v Novi Ze- landiji, Južni Afriki in na Por- toriku, vmes pa sta se za na- grado mudila še na Škot- skem, v Franciji in Londonu. Robert Ray pravi: »Oba sode- lujeva na slehernem nagrad- nem žrebanju in doslej sva zadela kar 364-krat.« Skupna vrednost njunih dobitkov se je povzpela že na zavidanja vrednih 261.000 mark. Na otoku debelih hujšajo s kraljem Kralj Tlipou IV., vladar tiho- morske državice Tonga, je ob svojem 79. rojstnem dnevu spo- ročil, da bo v dobro svoje drža- ve shujšal. To je sklenil, čeprav ni več tako debel, kot je bil svoj čas, saj je prepričan, da mora dati zgled svojim podanikom, ki naj bi tudi začeli hujšati. Na Tongi namreč živijo naj- debelejši ljudje na svetu. Kak- šno petino odraslih moških in celo 62 odstotkov žensk v sta- rosti od 20 do 49 let daje debe- lost, ker na tem otoku z okoli 100.000 prebivalci vsi zelo radi dobro jedo. Obstaja pravcata kultura požrešnosti, zato pri- rejajo prave festivale pojedin. Njihov kralj je svoj čas teh- tal 198 kilogramov, nato je shujšal za 70 kilogramov, zdaj pa pravi, da bo še shuj- šal, zato je že črtal z jedilne- ga Usta mastno hrano. STRANKA ŠALJIVCEV Današnji sodelavci: Jana Kamenšek iz Rogaš- ke Slatine, Alojz Arlič iz Šmarja, Vera Pintarič iz Slovenskih Konjic, Anica Šibanc iz Vojnika in Marička Mavec iz Kranja. Nagrajenca: Marija Kronovšek za šalo tedna in Rok Svetec, Glinsko 7, Škofja vas med kuponi. Na bazenu Hinko je že malce pozabil plavati, zato se je odločil, da bo še pred morjem malce »potelova- dil« v bazenu. Tam je srečal suhega Stanka, ki seje tudi učil plavati. »Stanč, stara sablja. Tebi pa se ne bo težko naučiti plavati, saj treske zmeraj zgoraj plavajo.« »Saj tebi tudi ne, Hinko,« ni ostal dolžan Stanko. »Saj salo tudi zmeraj na vrhu plava.« Po Sloveniji Lojz je izkoristil praznične dni in se zopet odpravil na krajši dopust. Saj ni šel daleč. Tja proti Dobrni jo je mahnil in se zaustavil rm gasilski veselici v Lembergu. Domačini so imeli resno debato, kako bi pokosili travo, ki je že dobro zrasla na vrhu »turna«. Lojz je hitro našel rešitev. »Kako - bika spustite gor, naj jo popase, kaj bi se matrali s košnjo.« »Dobra ideja,« so rekli in ker je bil pri roki avtomobil z visoko »lojtro«, so ga privezah in počasi pričeh vleči proti »turnu«. Najbolj zgovo- ren je takoj komentiral: »Glej ga no. hudiča, kako se mu trave >lušta<. Saj jezik kar ven moli...« Podobnost Direktor velikega podjetja je dobil otroka. Prva je odšla na vljudnostni obisk njegova tajnica. Ko se vrne, vse zanima, kakšen je. »Čisto cel šef. Kar naprej se dere...« odvrne mlada tajnica. Vodaškoduje Potepuh je stopil v kmečko gostilno in potožil, da je žejen. »Takoj vam prinesem kozarec vode,« je rekel birt. »Rajši ne vode. Veste, voda škoduje zdravju.« »Kako?« »Imam železno zdravje, pa se bojim, da bi od vode zarjavelo.« Prekratka koža Lojzka je za vsako najmanjšo stvar pri »doh- tarju«. Zadnjič mu je potožila: »Kaj naj naredim, gospod doktor? Povejte no, kaj je to. da ima moj vedno med spanjem odprta usta?« »Nič ne bo, gospa Lojzka. Prekratko kožo ima. Ko zapre oči, jo pa za usta zmanjka.« Tudi pri »dohtar ju« Pri« dohtarju« se je oglasil tudi Lojz. »No. gospod Lojze. Je mazilo, ki sem vam ga zadnjič predpisal, kaj pomagalo?« »Seveda je. Mojega kašlja ni več, otroci nima- jo več izpuščajev na ritki, bradavica na nosu moje žene je izginila, kobila je z lahkoto povr- gla, kar pa je mazila ostalo, smo ga porabili za mazanje čevljev. Ampak, danes imam pa drug problem. Veste slabo vidim!« »Slabo?« »Ja, ko dobim plačo, pogledam, pa je ni več.« ŠAIA TEDNA Tajnica Tajnica Rezi sevmez dopusta in vpraša Suzi: »Je v pisarni vse tako, kot mora biti?« ^>Seueda!« zažgali Suzi. »Le tvoje delo smo si malo porazdelile. Mici kuha kavo, Štefi kvačka tvoj prt, Mojca rešuje križanke, jaz pa spim z direktorjem.« ZNAMENJA NA PLANINSKIH POTEH Cerkev sv. Vida '/ij\^^enienu pri Zavodnjah pod Uršljo goro je stala cerkev sv. Po^^pred letom 1545. Večkrat je bila obnovljena, saj je tu vodila doj^jf^^bna pot iz Štajerske na Koroško. Tako je nova cerkev svg| ^ ^6^3 1886 dva nova oltarja. To zgradbo so Nemci v 2. Poji ^!^^ vojni uporabljaU v vojaške namene, kar je imelo za da so jo spomladi leta 1945 partizani požgali. Kmalu po alps-°^^0)itvi leta 1991 pa so v njeni bližini postavili novo cerkev v slogu. CIRIL VELKOVRH 36 eUSBA čez ovire do nebes Koncert najpopularnejše glasbene družine Kelly Family v Ljubljani Prodali so več kot 12 milijonov nosilcev zvoka - štiri milijone kopij albuma >^Over The Hump« (1994), 3 milijone izvodov LP »Almost Heaven« (1996). Na njihovih neskonč- no dolgih turnejah jih je dbsedaj videlo več kot 10 milijonov Evropejcev, vmes so pobrali še cel kup glasbenih nagrad, njihov najnovejši single »Nanana« pa se je le nekaj dni po izidu spet zavihtel pod sam vrh večine evropskih lestvic - to je le nekaj uspehov, ki so jih v preteklih treh letih nanizali Američani s irskim poreklom, ki so svojo kariero začeli v Španiji, zadnjih nekaj let pa živijo v Nemčiji. In to kar na veliki jadrnici, ki je največkrat zasidrana v hamburškem pristanišču. Govorimo seveda o neverjetni devetčlanski družini Kelly, ki se je v zadnjih dvajsetih letih z ulic prebila v sam vrh evropske glasbene scene. Kathy (39), John (30), Patri- cia (27), Jimmy (26), Joey (24), Barby (21), Paddy (19), Maite (17) in Angelo (15) so najbolj nesrečni, če jih novinarji pri- merjajo z družino Osmonds, ki je v začetku sedemdesetih os- vajala vrhove lestvic z poslad- kanimi pop melodijami. Kell- yevi trdijo, da tako kot Os- mondsi in popularna nemška glasbena družina Von Trapp niso le produkt menagerjev di- skografskih velikanov, saj za svojo lastno založbo ustvarjajo lastne skladbe, vsak izmed njih poje in igra na več instrumen- tov, večina izmed njih pa govo- ri tudi pet svetovnih jezikov. The Kelly Family sami izbira- jo, kje in s kom bodo nastopah, kdo bo njihov producent in katere skladbe bodo uvrstili na album. So ena izmed redkih popularnih skupin, ki svojo ka- riero kontrolira sama v vseh pogledih. Prav zaradi njihove domačnosti in nenarejenosti ter dolgotrajnega boja za ob- stanek imajo tako številne in vdane privržence. Teh je precej tudi pri nas, zato je večina vstopnic za njihov koncert, ki se bo zgodil v sredo, 27. avgu- sta, na centralnem stadionu Bežigrad v Ljubljani, že proda- nih. Za zamudnike je še na voljo nekaj vstopnic, Celjani in okoličani pa jih lahko kupite v trgovini Lajna v blagovnici T in pa v poslovalnicah agencije Kompas (1950 SIT za otroke do 14 let in 2950 SIT za »odrasle«). Zgodba o uspehu Konec šestdesetih sta brez- poselna zakonca, prodajalec starin Dan in balerina Barbara Kelly, skupaj s štirimi otroki zapustila ZDA in se »s trebu- hom za kruhom« odpravila v Evropo. Po nekajtedenskem tavanju se je družina ustalila v revnem predelu Južne Španije, kjer je Barbara poučevala ples. Dan pa je kmalu zaključil karie- ro prodajalca starin, saj je ugo- tovil, da lahko z enim samim nastopom na lokalni veselici ali poroki njegova nadvse muzi- kalična družina zasluži več kot on sam v celem mesecu s pro- dajo antik siromašnim Špan- cem. Po nekajletnem muzicira- nju po manjših folk festivalih v Španiji je družina Kelly leta 1975 prvič nastopila tudi na španski nacionalni televiziji, le- to kasneje pa so se Kellyjevi odpravili na »turnejo« po ulicah in trgih vseh večjih evropskih mest. Prvi večji uspeh so zabe- ležili šele štiri leta kasneje s skladbo »David*s Song«, ki se je uvrstila v sredino nizozemske in belgijske lestvice. Ko je že kazalo, da so družini končno le odprta vsa vrata na evropsko glasbeno sceno, je za rakom umrla mama Barbara. Oče Dan je skupaj z devetimi otroka ža- loval in životaril skoraj dve leti, šele konec leta 1983 pa se je spet popolnoma neznan bend The Kelly Family posvetil glas- bi. Kot ulični glasbeniki so na- stopali po evropskih prestolni- cah, po skoraj letu dni, ki so ga preživeli z igranjem v pariški podzemni železnici, pa so se sredi osemdesetih vrnili v Ameriko. Spet so ogromno na- stopali po manjših klubih, vpli- vom evropske glasbene kultu- re pa so dodali še pridih ame- riškega ročka in bluesa in si tako ustvarili značilen zvok, ki jih spremlja še danes. Polni optimizma so se leta 1987 spet vrnili v Evropo, kjer so si v njenem centralnem de- lu z neskončnim številom koncertov počasi, a vztrajno pridobivali nove in nove privr- žence. V naslednjih letih so posneli pol ducata plošč, za- polnjenih s priredbami tradi- cionalnih skladb vseh večjih evropskih narodov, še enkrat toliko plošč pa so zapolnili z avtorskimi skladbami. Vse omenjene plošče se še dobro prodajajo, p^^^ po zaslugi že omenjeneo! »Over The Hump« in g^eS uspešnic, ki so jih The i Family nanizali v zadnjiii letih. Lani so The Kelly pj objavili nov album Heaven«, ki mu je spet s| evropska turneja. Njihov dor na angleško in aine tržišče jim tudi tokrat n pel. V Veliki Britaniji bodo Kelly Family, kot vedno ostali drugorazi bend. Tega nikakor ne i mo trditi za Evropo in tit Slovenijo ne, zato bo ljul ski koncert zagotovo p, poslastica za mlade, p, vsem tiste malo nad lOlji so njihovi najzvestejši ob^ valci, število oboževalcev bodo umetno dvignili njU starši, ki jih tja še ne^mof, spustiti brez spremstva. ■■■MNHH STANE ŠPEp Fan klub: Kel-Life GmbH, Kelly Family, Auevveg 173, 51063 Koln, Germany. Jaz sem jaz »Jaz sem jaz, posebno sem dekle, življenja se učim, sa- mo na svoj način.« Tako pra- vi Moni v naslovni skladbi kasete in CD Jaz sem jaz. Posebno in drugačno dekle je Simona, oz. Moni. Pod tem imenom se namreč predstavlja na glasbeni sce- ni. Od avgusta 1996 do mar- ca 1997 je snemala kaseto in CD ploščo Jaz sem jaz, nov album pa je izšel pri založbi Mandarina. Koliko časa nastaja tvoja skladba? Od začetka, ko jo dobiš, vadiš, morda malce preurediš in seveda posna- meš? »Snemali smo v studiu Amadeus. Viljem Herženjak mi je napisal glasbo, zaigral jo je na kitaro, me vprašal, če mi je všeč in ker so mi bile sklad- be zelo všeč, sva jih vadila. Koliko časa potrebujem, je odvisno od tega, kako težka je pesem.« Vadiš doma pred ogleda- lom? »Ja, še vedno. Še posebej pred nastopom.« Kaj imaš raje, nastope pred množico ljudi ali sne- manje v studiu, kjer te nihče ne vidi? »Mislim, da je oboje zani- mivo. Vsako na svoj način. Na nastopu spoznaš veliko ljudi, fino je, ko nastopaš, obenem pa je fino tudi, ko snemaš pesem.« Imaš tremo? »Pred nastopom vedno, ampak ne takšne, kot na za- četku.« Kaj pa pri snemanju? »Pri snemanju pa treme ni- mam.« Tvoja sploh najljubša skladba? »V bistvu so mi vse skladbe všeč, čeprav mi je najbolj všeč Ne pozabi me in pa Sladek si kot čokolada.« Imaš kakšne posebne na- črte za prihodnost? »Upam, da bom imela veli- ko nastopov, tudi v Celju, da bom čim bolje promovirala svojo novo kaseto in da bo poslušalcem všeč moja glas- ba.« SIMONA BRGLEZ Popmart v Wiener Neustadtu Približno 70 tisoč oboževalcev irskih megazvezdnikov U2 je v soboto, 16. avgusta, uživalo v spektakularnem koncertu na zapuščenem letališču v Wiener Neustadtu. Po treh mesecih v Ameriki so U2 pred tremi tedni začeli evropski del turneje, ki se imenuje Popmart in vsebuje največji video zaslon na svetu, en velik in en manjši oder, ogromno limono, nadevano olivo in velik polkrožni lok, podoben McDonald'Sovemu. Na koncertu so U2 ob navi- jaškem vzdušju pubhke zai- grali večino pesmi z novega albuma Pop in cel kup nepo- grešljivih starih hitov, kot so Pride (In The Name Of Love), Where The Streets Have No Name, New Year's Day, 1 Will Follow, I Stili Haven't Found What Fm Looking For itd. Vsako pesem so spremljale različne podobe na orjaškem videozaslonu, ki so med dr gim prikazovale umetne znanega popart umetni Andyja Warhola in animac Keitha Herringa. Za dodatek so U2 priprav pravo presenečenje, saj so na oder pripeljali v orja: limoni, ki je bila podob neznanemu letečemu pr' metu in na manjšem odigrali nekaj uspešnic. hžno dveurni koncert so^ ključih z balado One in Elv« vo Can't Help Falling In L"' LUCIJA MEDVl Občinstvo izbralo Simona Plazh Kulturno društvo Graška gora s predsednikom Dra- gom Plazlom je že dvaind- vajsetič pripravilo srečanje narodno zabavnih ansamb- lov na planoti Graške gore. Dvanajst ansamblov je spremljalo blizu štiri tisoč obiskovalcev, ki so bili sko- raj z večino vseh nastopajo- čih zadovoljni. Predstavili so se Fantje z vasi, ansambel Ervina Pušnika iz Gaberk pri Šoštanju, Gaj iz Mozirja, Vasovalci iz Semiča v Beli Krajini, Šaleški fantje iz Velenja, Fantje z Graške gore. Bobri, ansambel Mikola, an- sambel Simona Plazla z Graš- ke gore, ansambel Zupan z Vranskega, Fantje dveh dolin in Igor in Zlati zvoki. Čeprav tokrat ni šlo za pravo tekmo- vanje, pa je občinstvo vseeno izbralo tri najbolj skupine, ki so jim bile najbolj všeč. Tretje mesto so prisodih ansamblu Bobri, drugo Igorju in Zlati zvoki ter prvo domačinu, mla- demu Simonu Plazlu. Celotno prireditev je posne- la TV Primorka in bodo po- snetek predvajali na vseh lo- kalnih televizijah, na dan pri- reditve pa je izšla kaseta, na kateri so vsi nastopajoči an- sambli predstavljeni vsak s svojo melodijo. Organizator se je resnično potrudil, saj je pri- reditev popestril s prikazom starih ljudskih opravil, pa^'' kom, drvarjem in kuhanj' žgancev na »lesenem štedil ki«. Žal je lepo prireditev P| na koncu zmotil močan ki je razredčil vrste tistih, 1^' kasneje še vztrajali na pni^J tvi, kjer je igral ansambel ji in Zlati zvoki. TVR^ pETICA GLASBA 31 GLASBENI EX-PRESS Pfjjga omembe vredna novost iz založbe Crdatia, ki jo v ,|ygniji zastopa Nika, pa je debitantski izdelek »hrvaških En Le« - Divas (na sUki). Četverica poskočnih lepotic (Ivana, jarija, Maja in Martina) je kompaktno ploščo »Ladies« zapolni- jo dvanajstimi solidnimi funky-pop kreacijami, med katerimi ftudi že pri nas dobro znana pesmica »Sexy Cool«. To je radio tance International že lani uvrstil tudi na svojo promocijsko ,onipilacijo. ki predstavlja nove potencialne evropske zvezde. ]^ay Manzarek, Robbie [fjeger in John Desmore, jojjca še živečih članov le- ffldarnega ameriškega ročk «nda THE DOORS, bo po (zoru liverpoolske četverice flie Beatles, ki je predlani losnela skladbo »Free As A lird«, v kateri prepeva leta 1580 umrli John Lennon, po- lovno obdelala ljubezensko j EDio »Orange Country Sui-| ft, ki jo je že pokojni Jim] Mornson v začetku sedem-] desetih posvetil svoji ženi. Na srečo je Jim omenjeno pesem ob spremljavi klavirja tudi posnel, Ray, Robbie in John pa bodo te dni, več kot četrt stoletja kasneje, dosneli še ostale instrumente. Kaj bo iz te Morrisonove dediščine nastalo, bomo lahko slišali že sredi jeseni, ko bo izšel kar četvorni retrospektivni album »The Doors Anto- logy«, na katerem bo cel kup do sedaj še neobjavljenih po- snetkov te kultne kalifornij- ske zasedbe. JOHN FOGERTV, kitarist, pevec in nekdanji šef slavnih CCR, se svojim novim albu- mom »Blue Moon Swamp« ni uvrstil niti med prvih petdeset na angleški lestvici Top Al- bums, zato pa je s svojo staro- rockovsko godbo navdušil Skandinavce. Njegov že ome- njeni LP je na vrhu švedske lestvice kraljeval kar šest ted- nov, nič kaj slabše pa se ni obnesel na Norveškem in Fin- skem, kjer se je odlično proda- jal tudi single s skladbo »Wal- king In A Hurricane«, katere- mu bo na tem v tujini še ^edno priljubljenem formatu kmalu sledila pesem »Blueboy«. Ameriški country zvezdnik DWIGHT VOAKAM je ta me sec objavil kar dva albuma. Prvi je v celoti zapolnjen s pri- redbami božičnih skladb, dru- gi, »Under The Covers«, pa je zapolnjen s priredbami neka- terih Dvvightovih najljubših skladb (Train In Vain« - The Clash, »Things We Said Today« - The Beatles, »Claudette« - Roy Orbison, »The Last Time« - Rol- ling Stones...). Eno izmed skladb bo skupaj z 41-letnim Dwightom zapela tudi Sheryl Crow, bivša ljubica Erica Clap- tona in sedanja Dwightova spremljevalka. V začetku septembra bo iz- šel tudi prvi samostojni studij- ski podvig Simona Raymon- dea, sicer kreativnega vodje znamenitega škotskega art pop tria COCTEAU TWlKS. Z albuma »Blame Someone El- se« se je te dni na angleško lestvico že uvrstila njegova ver- zija skladbe »In My Plače«, ki jo je v zgodnjih šestdesetih po- snel pred nedavnim umrli igra- lec Robert Michum. Po skoraj dveletnem studij- skem premoru se bo v začetku prihodnjega meseca na glasbe- no sceno spet vrnila avstralska pop princeska KYLIE MINOGUE. 29-letna bionda je za založbo deConstruction po- snela pesem »Some Kind Of Bliss«, ki jo je produciral James Dean Bradfield, šef popularne britanske alter-rock zasedbe Manic Street Preachers. Ome- njena pesem se bo seveda znašla tudi na njenem tretjem albumu »Impossible Princess«, za katerega je mična Kylie pris- pevala večino besedil, prvič pa se je pod nekaj skladb podpisa- la tudi kot avtorica glasbe. Te dni se je na policah slovenskih trgovin z nosilci zvoka znašel novi album angleške skupine KATRINA&THE WAVES. Gre za LP »Walk On Water«, s katerega je založba WEA na single format že lansirala istoimensko skladbo, ki pa zagotovo ne bo ponovila uspeha njihove letošnje evrovizijske zmagovalne po- pevke »Love Shine A Light«. Slednja se še vedno zadržuje na' nekaterih evropskih letvicah, čeprav je od letošnjega Eurosonga^ minilo več kot tri mesece. STANE ŠPEGEL Udarni nemški tehno trio SCOOTERjeod leta 1994, ko je posnel prvo uspešnico »Hyper, Hyper«, pa do danes prodal že skoraj štiri milijone plošč. Vsi njihovi dosedanji singli so v Nemčiji presegli »zlato« naklado (250.000 pro- danih izvodov), hyper štance »Back In The UK«, »Let Me Be Your Valentine«, »Rebel Veli« in »Fire« pa so postale vehke uspešnice tudi na največjem evropskem glasbenem trgu - Veliki Britaniji. Scooter (H.R Baxxter, Ferris Bueller in Rick Jordan) so v svojem lastnem studiu v Hamburgu pred krat- kim posneli že četrti album »Age Of Love«, z njega pa prihaja tudi istoimenska us- pešnica, ki jo spremlja tudi eksplozivni terminatorski vi- deo-spot. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 38| GUSBA Dvajset let od smrti kralja Mnogi so se spomnili sobotne obletnice smrti Elvisa Presleya M Kako se pokloniti kralju? V starih časih so to počeli prefinjeno: prinašali so mu darila, prirejali zabave... Mu dali vedeti, da je vsega spo- štovanja vredna osebnost. Letos se je bilo zopet treba pokloniti čisto posebnemu kralju. Kralju rock&rolla, glasbene zvrsti, ki je v skoraj petih desetletjih od svojega nastanka spremenila svet glasbe in kulturno podobo sveta nasploh. Pokloniti se je bilo treba spominu na največje ime' rock&rolla in zabavne glasbe nasploh, spominu na Elvisa Presleya. Nekateri znanci so me že pred dvema letoma in pol, ko je preteklo 60 let od njegove- ga rojstva, nagovarjali, naj kaj napišem. Vzrok: dandanes je v Sloveniji in povsod po svetu toliko takoimenovanih »Elvi- sov«, ki se pojavljajo povsod, v časopisih, na televiziji, celo plošče izdajajo, ko pa jih slišiš in vidiš, zaslutiš, da o Elvisu pravzaprav ne vejo kaj dosti. Včasih ti postane tudi slabo. Tako je postalo slabo meni, ko sem pred časom, nedolgo tega, v eni osrednjih sloven- skih zabavnih oddaj videl ne- kaj zelo neokusnega na to temo. Nič več ne bom pove- dal. Odločil pa sem se, da bom res nekaj napisal. Z Elvisom sem se prvič sre- čal pred štirinajstimi leti, ko sem bil star osem let, v eni večjih glasbenih trgovin v Ce- lju. Teta mi je kupila četvorno ploščo 50 Worldwide Gold Award Hits, Vol. 1. Pravzaprav sploh nisem vedel, za kaj gre. Teta mi je povedala, da je Elvis »en ameriški pev'c« in da je za mojo splošno razgle- danost dobro, če imam vsaj kakšno njegovo ploščo. Doma sem sprva bolj gle- dal album s slikami, priložen plošči. Tip se mi je zdel feno- menalen: njegov način obla- čenja, drža, videz. Glasbo sem odkril malce kasneje. Vendar dovolj hitro, da je za vedno spremenila moje živ- ljenje. Spoznal sem, kaj po- meni imeti občutek, kako podati pesem, da nekdo drug začuti njeno sporočilo in da občuti to, kar si občutil ti, ko si jo pel. Vse to je Elvis znal najbolje. Zato danes, po štirinajstih letih, v katerih sem večkrat preposlušal vse njegove ploš- če, večkrat videl vse njegove filme in napisal nekaj razprav o njegovem delu, še vedno trdim, da je svoje najboljše ustvaril šele v zadnjih letih svojega življenja. Kdor res do- bro pozna njegovo življenje in delo, ve, o čem govorim. Govorim o skladbah kot so My Boy (1974), Pieces Of My Life (1975). Bitter They Are, Harder They Fall (1976), Ifs Easy For You (1977) in o še nekaterih, ki jih je posnel po ločitvi. Če kdo v tem obdobju pogreša pravi rock&roll, ga dobi s skladbami, kot so Tve Got A Thing About You Baby (album Good Times, 1974), Promised Land, T-R-O-U-B-L- E (obe 1975, albuma Promi- sed Land in Today), For The Heart (album From Elvis Pre- sley Boulevard, Memphis Tennessee, 1976) in Way Down (istoimenski album, 1977; tudi njegov zadnji stu- dijski). Sicer je res, da je podobo zabavne glasbe spremenil z zgodnjimi uspešnicami, da se je po prihodu iz vojske prepu- stil pop-hollywoodskemu mainstreamu in da se je zares ponovno našel šele leta 1968,- ko je nastopil v posebni odda- ji za TV mrežo NBC, res pa je tudi, in to neizpodbitno, da je po ločitvi od Priselile dosegel svoj izpovedni vrhunec in od- pel svoje najboljše skladbe. Poiščite albume iz obdobja 1972-1977 in se prepričajte sa- mi. Elvisu krone ne bo mogel nihče nikoli vzeti, to je skoraj- da gotovo. Zdaj so enostavno drugačni časi, dobre glasbe in dobrih izvajalcev je premalo in še tisti se skrivajo. Na les- tvicah z redkimi izjemami os- taja tisto, kar nam zagotavlja slabo glasbeno prihodnost. Vsemu navkljub pa ne po- zabimo, da je 16. avgusta pred dvajsetimi leti umrl člo- vek, brez katerega danes svet zabave ne bi bil to, kar je. ■■■■■■i MATEJ KRAJNC Ansambel Primoža Kelenca (harmonikar, ki je dvakrat osvojil zlato na Zlati harmoniki na Ljubečni) je v Šentjurju presenetil z dobrim igranjem in simpatičnim nastopom. Fantje so letos tudi uspešno nastopili na enomesečni turneji po Švedski. Od leve Tomi Cvetko, Primož Kelenc, . Lea Kelenc in Bogdan Meglic. Veliki šmaren po gasilsko Gasilci Šentjurja so tudi le- tos na veliki šmaren pripravi- li 2. srečanje narodno zabav- nih ansamblov, ki je bilo to- krat v telovadnici osnovne šole v Hruševcu. Več sto po- slušalcev je dobri dve uri uži- valo v nastopu številnih sku- pin, ki so bile sicer različne po kvaliteti, vendar vse pre- žete z željo po solidnem igra- nju domače zabavne glasbe. Med že dobro uveljavljeni- mi skupinami (Hmeljarski in- strumentalni kvintet iz Velike Pirešice, Rosa iz Slovenj Grad- ca, Cvet iz Radeč, Dan in noč iz Velenja) smo ponovno srečali tudi nekaj hitro napredujočih skupin, kot so trio Primoža Založnika in ansambel Bratje Slatinek iz Vitanja ter ansam- bel Marjana Drofenika s Slad- ke Gore pri Šmarju pri Jelšah. Posebne pozornosti je bil de- ležen ansambel Primoža Ke- lenca iz Formina, ki je od zad- njega srečanja močno napre- doval in se tako ne gre čuditi kpemu sprejemu pri občins- tvu. Pevka Lea Kelenc je ob treh fantih instrumentalistih opozorila nase z izjemno le- pim glasom in dobro interpre- tacijo obeh pesmi, še posebej pesmi Prinesi mi rože. Šentjurski muzikantje so dokazah, da so na področju klasične domače zabavne glasbe izjemni mojstri (Franci Šuster, Franci Jazbinšek, Be- fio Pečar in tokrat namesto Dušana Štarkla Ivan Ulaga, si- cer kapelnik znamenite Sve- tinske godbe), izjemno dolge- ga aplavza pa je bil deležen Franci Zeme, ki je pripravil program srečanja, skrbel za dobro ozvočenje ter ob kon- cu še zaigral s svojim an- samblom, ki ima že skoraj polnih 34 let dela. Šentjursko srečanje pa je bila dobra šola ansambloma Celeia in Izvir z Dobrne. Z dvema zabavnima pesmicama se je predstavila vedno prikupna domačinka Laura Pešak, uvod je pripadal Šentjurskim godbenikom s kapelntkom prof. Francem Zupancem (decembra bo godba pripravila koncert ob peti obletnici obstoja) in ma- žoretkami, ki jih vodi Danica Kocijan, za humor pa sta po- skrbela Marjan Herzog in Fer- do Medved. Občinstvo je med poslušanjem tudi »telovadi- lo«, saj je pod stoli iskalo 25 nagrad, ki jih je prispevala Avtotehnika. Šentjurski gasilci so priredi- tev imenitno pripravili in prav je, da bodo z njo nadaljevali ter tako razbijali sicer mono- tono kulturno-zabavno polet- no življenje v Šentjurju. T.VRABL Faraoni z Zlatim petelinom v roki. Od leve prodi desni: Enzo, Nelfi, Piero, Ferdi in Slavij^ Prvih trideset let Forooni so rojstni dan proslavili z velikim bncertom I Primorska skupina Faraoni se je na slovenski glasbeni sceni uspela obdržati cela tri desetletja. Ves ta čas jim je uspelo ostati v samem vrhu popularnosti in žeti zveneča priznanja. Kar trikrat so bili zmagovalci po ocenah občins- tva na Melodijah morja in sonca. S skladbo E tristemente so navdušili leta 1992, s skladbo Mi ljudje smo kot morje leta 1994 in letos s skladbo Kar je res, je res. Tako so letos postali tudi skupina z milijon tolarji. Naj med mnogimi uspehi omenimo le še letošnjega Zlatega petelina za najbolj- šo pop skupino. Faraoni so 30. rojstni dan proslavili na način, ki bo ostal še dolgo v spominu. Ob 30. obletnici so včeraj pripravili slavnostni koncert na travniku plaže v Simono- vem zalivu. »To je bil pravi dogodek, srečanje generacij, na katerega smo želeli ob prostem vstopu privabiti čim več naših prijateljev.« Prireditev je dišala tudi po primorski fešti, saj je bil na voljo izbor tipične primorske hrane in pijače, na prizorišču pa je bila tudi dovolj bogata ponudba CD plošč, kaset, ma- jic, nalepk, razglednic, poster- jev. Celotno dogajanje so raz- delili na dva dela. V prvem, ki ga je vodil D.J. Lovro, so od 18. do 20.30 ure nastopili šte- vilni glasbeni gostje. Med nji- mi Tomo Jurak, Anika H: vat, Tinkara Kovač, Malib Easy, Kalamari, Bakan, 1 Baruca, Velenjčanka S Mlinar, Milan Petrovič, M Zadnik, Eva Brajkovič in vilni drugi. Drugi del pa je bil na njen koncertu skupine Fa ni. Le-ti so nastopili v ok Ijeni postavi z dodatnimi strumentalisti in vokalisti. loten koncert je posnela Slovenija in ga bo v dvei?d predvajala v Sobotm r hkrati pa bo ZKP RTV S nija kasneje na nosilcih! izdala avdio posnetke' certa. i V drugem delu koii slavljencev - Faraonov ! predstavili tudi nekateri danji člani skupine: Tulj( lanič, Marjan Malikoviči jan Družina, Gianni Ko Roberto Buljevič in C\i Krmac. Posebni gostje pa so iz h pesmi Faraonov v s priredbah. Le-te so ni Avtomobili, Avia band, Plestenjak in Irena Vri nik. Faraoni so tudi letos zervirali ladjo Zlatope na kateri so se skupaj z vinarji in predstavniki kroviteljev poveselili še go v noč. - -i pETICA PO SVETU 39 Morje in zimzelenje Marimurtra - eden najlepših botaničnih vrtov Evrope ■f starodavnem pobočju San Juan v najjužnejši Vki španske Coste Brave, v Blanes, stoji eden naj- ^ 0 botaničnih vrtov v JJopi- Njegovo ime Mari- ^^^tra izhaja iz besedic Jorje in zimzelenje. 18. stoletju je Blanes že jijgl botanični vrt, ki ga je oblikoval Bonos Palau Verde- rojen v Blanesu leta 1734. pjj je doktor prava, botanični profesor v Madridu in prvi Jfevajalec del znanega šved- .|;jga botanika Linnausa v španščino. Botanični vrt, ki ga je ustanovil, je propadel kma- lu po njegovi smrti. Vrt Marimurtra je življenj- sliodelo Nemca Karla Fausta [1874 - 1954). Botanični vrt je if vedno v fazi razvoja. Samo jel površine je spremenjen v iotanični vrt, ostalo je še ved- jo v prvotnem stanju. Ni siste- matično organiziran kot veči- na ostalih botaničnih vrtov. Kari Faust ga je gradil posto- poma po svojem okusu. Dela se nadaljujejo po njegovih za- piskih. Vrt je namenjen razi- skovanju in mednarodnem iiudiju botanike. Seveda pa piivablja tudi veliko število jjl^valcev iz najrazličnejših^ koncev sveta, da bi spoznali lepoto in raznolikost narave. Do parka je mogoče priti iz Blanesa z avtomobilom ali peš. Glede na to, da je park na vzpe- tini, se nam na cilju razprostre čudovit pogled na turistično mesto Blanes. Na začetku poti po parku je plošča s pesmijo. Opisuje številne usluge, ki jih Jezero z vodnimi rastlinami v vrtu Marimurtra. rastline nudijo ljudem in naj jih zato spoštujejo in čuvajo. Obiskovalci lahko občudu- jejo okoli 3500 vrst rastlin iz najrazhčnejših koncev sveta: Kanarskih otokov, Afrike, Av- stralije in Amerike. V vrtu so tudi majhna jezerca z vodni- mi rastlinami. Poleg rastlin- skega bogastva pa naletimo tudi na druge zanimivosti, kot je na primer »Goethejev krog«. Pri majhnem ribniku ob krožni poti je plošča s pr- vo kitico Goethejeve pesmi Mignon v nemščini, španščini in katalonščini. Na najjužnej- šem delu vrta je tempelj, pos- večen Linneausu, kjer lahko uživate ob pogledu na Medi- teran. Ob vodnjaku želja se vam bo morda uresničila kak- šna skrita želja. V parku se nahaja tudi doprsni kip usta- novitelja parka Karla Fausta. Obiskovalci zapustijo vrt prav gotovo zadovoljni in ta- ko izpolnjujejo življenjski moto Karla Fausta: če želiš srečno živeti, potem prispe- vaj k sreči drugih. Sreča, ki jo boš dal, se ti bo povrnila. SUZANA SUHOLEŽNIK Meteoriti so padli na zemljo Kmetijska pokrajina Tesa- lija v osrednjem delu dežele je ena najbolj obiskanih tu- rističnih točk v Grčiji. Tru- me ljudi ne odromajo nekaj sto kilometrov iz Aten zara- di velikih žitnih polj in bom- baža, sadovnjakov ali zaradi pogleda na visoke hribe, ki obrobljajo pokrajino. Ne ho- dijo si ogledovat ovac, ki se pasejo po gričkih. Razlog za gnečo je Meteora: sredi zele- ne pokrajine se dviguje okrog 60 stolpom podobnih do 300 metrov visokih kam- nitih sten, na katerih so zgrajeni samostani. Njihovo ime nam da vedeti, da so se ljudje že od davnih časov spraševali, kako so se te velike skale, ki se s strmi- mi, prepadnimi stenami dvi- gujejo do 300 metrov visoko, znašle na sicer gričevnati, ze- leni pokrajini. Obdržalo se je ime Meteora - meteoriti, ki so padli na Zemljo. Četudi na njih ne bi bil zgrajeni samo- stani, bi bili vredni obiska za- radi svoje geološke posebno- sti. Množico modernih ro- marjev privabljajo urejeni muzeji in umetnine, narisane na stenah samostanov. Na vr- hu so si menihi izborili tudi koščke zemlje za vrtičke, si- cer pa se preživljajo z mini- malno vstopnino in prodajo spominkov. Puščavniki so živeli tod že v 9. stoletju, v 11. stoletju so se prvi menihi naselili v okoliš- kih votlinah. Večino samosta- nov na vrhii stolpov so zgra- dih v 14. stoletju, do konca 16. stoletja jih je bilo že 24. Dan- danes je dobro ohranjenih šest samostanov, menihi in redovnice živijo v petih. Na začetku so bile edini dostop do njih mrežaste košare, pri- vezane na dolge vrvi; za me- nihe in pošiljke hrane. Kasne- je so kot dostop služile dolge lestve, dosti kasneje so izkle- sali še stopnice. Le dva samo- stana še danes zahtevata ka- skaderske sposobnosti, da priplezamo do njiju, do osta- lih se da priti tudi z visokimi petami po mostičkih in izkle- sanih stopnicah. Samostane so s freskami in ikonami okrasili znani grški umetniki, vsekakor pa so občudovanja vredni arhitekti in delavci, ki so zvlekli material za gradnjo na kamnite stolpe. Če se boste napotih do Me- teore in če ste ženska, še nas- vet. Stlačite v prtljago vsaj eno krilce, lahko dolgo ali predrzno kratko, sicer boste imele težave z improvizacijo krila iz brisače ali pa si boste ogledovale samostane v spal- ni srajci in držale pesti, da tega ne bo nihče opazil. ■■■■■■K BARBARA ČEH Vsaka mora biti popolna Prava cigara je edinstvenega okusa, predvsem pa »dobro potegne«, trdijo pravi poznavalci cigar in tisti, ki jim je cigara še vedno nenadomestljiva. Cigare izdelujejo ročno, s toliko natančnosti in truda, kot ga zahteva izdelava umetniškega dela. Niti dve si nista med seboj enaki, vendar vsaka mora biti popolna. Na Karibskih otokih ni težko zgrešiti delavnice cigar. Umet- niški duh je čutiti tudi v delavnici cigar v Santiagu na Domini- kanski republiki. Naravnost z ulice lahko vstopiš v delavnico, kjer temnopolti umetniki skrbno zvijajo liste tobaka, ki so jih prej sortirali po velikosti in kvaliteti. Vsaka cigara je zvita iz treh hstičev - notranji je polnilo, sledi ovojni in nato krovni list. Prav tako, kot so skrbno zvite, so tudi lepo zložene, najprej po kupčkih, nato pa v lesenih škadah, ki privabljajo tudi kupce, ki običajno ne segajo po tobaku. MARIJA DEMŠAR Knnewala-sirotišnica slonov ^elo težko si je predstav- i^t' Sri Lanko, ne da bi ome- "'1' slone. Prisotni so prav- ^*Prav povsod. Lahko jih vidimo na števil- ".'^ verskih budističnih proce- ^'i^h, med katerimi je največja J najbolj znana v mestu ^."dy v osrčju Šri-Unke. Ta J^redUev se imenuje Perahe- g poteka v bhžini templja J^^inega zoba. Sloni so praz- 'J^o okrašeni in njihovi last- kar tekmujejo, kateri bo ? 'Mnenju gledalcev najlepši. ° ^^rist potuje po vaseh in }y plantaž, pogostokrat vi- oelovne slone, ki pa le boga- (^j*.,domačinom pomagajo pri j^^Hh opravilih, saj je cena tak- udomačenega slona do- le redkim. Poseben ^ deželi pa dajejo divji slo- ni, ki živijo v džungli ali pa v nacionalnih parkih. Skoraj 2000 let se ljudje že trudijo, da bi ulovili in udomačili divje slone. S prihodom Evropejcev pa se je zaradi množičnega lova na trofeje, posebno v dru- gi polovici 19. stoletja, število slonov drastično zmanjšalo. Eden izmed britanskih lovcev je v 12 letih službovanja na Šri Lanki ustrelil 1200 slonov. Danes na otoku živi le še okoh 2500 divjih slonov in oko- h 500 udomačenih. Divji sloni živijo v manjših krdelih. Dobro so zaščiteni v nacionalnih par- kih,'kot sta na primer Willpatu in Vala. Ostali pa so zaradi krče- nja džungle na račun širjenja plantaž vse bolj omejeni v svo- jem življenjskem prostoru in jih je iz leta v leto manj. V Pinnewali v bližini Kand- ya je šrilanška vlada ustanovi- la prvo sirotišnico slonov v svetu. Tukaj živi okoli 50 slo- njih mladičev, ki so jih našli zapuščene na različnih krajih otoka. V sirotišnici odrastejo in jih ponavadi uporabljajo kot delovne slone. Trikrat dnevno mladiče hranijo z mlekom. Posamezni slonček pri vsakem obroku popije 6 do 7 litrov mleka. Okoli pold- neva privedejo vodniki krde- lo na kopel v bližnjo reko, kar je velika atrakcija, še posebej za turiste. Sirotišnica slonov predstavlja enega izmed nači- nov ohranjanja ogrožene vr- ste. Sloni so namreč bili in bodo ostali simbol te lepe tropske dežele. MILAN RAJTMAJER 40 ZA AVTOMOBILISTE Južna Amerika vse pomembnejša Med novimi trgi, ki jih vedno znova iščejo avtomo- bilske tovarne, postaja v zadnjem času vse pomem- bnejši tisti v Južni Ameriki. Brazilija, Argentina in Čile, pa seveda tudi druge manjše države, naj bi bile po novem prostor, kjer bo mogoče ure- sničiti marsikaj. Po sedanjih napovedih naj bi bila letna rast povpraševanje po novih avtomobilih v omenjenih dr- žavah vsaj 10-odstotna, kar je veliko, še posebej v primeru Brazilije, ki ima 100 milijonov prebivalcev. Prav zaradi tega so tri francoske tovarne, Peugeot, Citroen in Renault, v zadnjih štirih mesecih za prenovo in povečanje zmog- ljivosti v svojih tovarnah v Urugvaju investirale 15 mili- jonov dolarjev. Kia enterprise v višjem razredu Južnokorejska avtomobil- ska hiša Kia, tretja na Korej- skem polotoku po obsegu iz- delave, se v zadnjem času sre- čuje z nekaj problemi, ki do- kazujejo, da tudi južnokorej- ska avtomobilska industrija ni imuna pred krizami. Znane so ambicije te indu- strije, ki se hoče do leta 2000 preriniti med največje nacio- nalne izdelovalce avtomobilov, zdi pa se, da pri tem noče upoštevati realnih okoliščin. Kakorkoli že, Kia se sedaj v javnosti pojavlja s fotografijami novega avtomobila z obetav- nim naslovom enterprise (pre- senečenje). To bo luksuzna li- muzina, ki naj bi se primerjala z beemvejem serije 5, pa z mercedesom razreda E in po- dobnimi avtomobili. Avto so razvili v razmeroma kratkih 35 mesecih, poganjal pa ga bo 3,6- litrski bencinski motor, ki bo zmogel 230 KM, navor pa bo 325 Nm. Na voljo bo tudi nekaj šibkejši 3,0-litrski motor, ki bo ponujal 205 KM (navor bo 271 Nm). Po dokaj skopih podatkih tovarne naj bi avto v obeh izvedenkah zmogel več kot 230 km/h, razumljivo in tudi priča- kovano pa je, da se bo skušal uveljaviti tudi z dolgim sezna- mom serijsko vgrajene opre- me. Priznanfe prvemu človeku Porscheja Nemški Porsche je očitno iz najhujše krize, pri čemer je levji delež posla opravil seda- nji prvi človek Wenelin Wie- deking. Pred nedavnim pa je Wiedeking od ameriške revije oziroma publikacije Automo- tive News dobil priznanje za najboljšega menedžerja v Evropi. S tem je samo potrje- na pravilna strategija te tovar- ne, ki ji gre dobro predvsem zaradi zelo ugodne prodaje modela 911 (ta bo letos nov oziroma povsem obnovljen) in še boljšega posla z boxster- jem, najcenejšim in najmanj- šim porschejem. Ligier 142 L Francoski izdelovalec avtomobilov Ligier, ki ga poznaj predvsem ljubitelji formule 1, v Franciji pa je tovarna dob znana po svojih majhnih oziroma mestnih avtomobilili, predstavila novega malčka. To je ligier 142, ki ga lahko vozijo tudi otroci od starosti 14 naprej. Avtomobilu so namenili motor z gibno prostornino I kubičnih cendmetrov ter močjo 5,4 KM in največjim navor 15,1 Nm. Komaj 247 centimetrov dolgemu vozilcu so ob t namenih še avtomatski brezstopenjski menjalnik, kar pomeni, je upravljanje res lahkotno. Za sedaj še ni znano, koliko naj bili stal. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na procj, avtomobilov. Prodanih je bilo 6 vozil. Organizatorji so izdali 35 korn^l- i kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev. Julij doicazuje poletno zatišje Julija so na slovenskem tr- gu prodali oziroma prvič re- gistrirali 5519 novih osebnih avtomobilov, kar je bilo za 9,5 odstotka manj kot julija lani. Skupaj, se pravi v letošnjih sedmih mesecih, so pri nas registrirali 43.016 novih oseb- nih avtomobilov oziroma za 4,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Julijska pro- daja je bila druga najslabša v letošnjih sedmih mesecih. Juli- ja je največ avtomobilov po pričakovanju prodal Renault, in sicer 1235, letos pa 9013. Na drugem mestu je korporacija Volkswagen z julijsko prodajo 679 avtomobilov (letos 5290), na tretjem pa se že dolgo časa drži Fiat, ki je v letošnjem sed- mem mesecu prodal 523 avto- mobile, doslej pa 4079. Sledi škoda s prodajo 410 škod in letošnjo prodajo 2759 avtomo- bilov, na petem mestu pa je južnokorejski Hyundai, ki je julija prodal 196 avtomobilov (2532). Med japonskimi tovar- nami je še naprej najuspešnejši Suzuki (123 oziroma 984), m« južnokorejskimi pa že omej ni Hyundai. | Kaže omeniti še posle z »ui lednimi avtomobili«, denim beemveji in mercedesi. Let( so pri nas tako prodali 3f beemvejev in 273 mercedeso Lestvica najbolje prodajani vozil se seveda ni spremenil clio (letos 4116 vozil) je zanest vo pred VW polom (lej 2830), na tretjem mestu m renault megane (2721 avto J bilov). Ob tem je treba omeni' da je renault clio julija dos« zanimiv rekord, kajti zanj i odločilo kar 804 ljudi, kar meni, da je bil vsak šesti oi ma sedmi avtomobil prav< Zelo dobro je šla po dol| času v promet Oplova co saj so julija prodali 209 avtoi bilov, letos pa 713. • Zanimiva je tudi proda posameznih razredih. V nižjem so prodah julija lU tomobilov ali dva ods« vseh, v nižjem 2199 ali odstotka vseh, v nižjem s njem 2042 ali 37 odstol vseh, v srednjem 779 ali odstotka, v višjem srednjeifl 136 ali 2,4 odstotka vseh- suznih avtomobilov, po merilih, pa si je julija omisl''^. pet kupcev ali 0,09 odsto' vseh. Mercedes Benz: težave s sistemom BAS če je bilo lansko leto leto ponovnih pregledov že izde- lanih vozil, je očitno, da letos ni nič bolje. Tako je pred nedavnim nemški BMW na pregled poklical nekaj tisoč motociklov, sedaj pa ima po- dobne težave veliki konku- rent Mercedes Benz. Pred nekaj meseci je namreč začela tovarna za doplačilo vgrajevati zavorni sistem BAS (brake assist system). Gre za mehansko-elektronski doda- tek, ki v kritičnih situacijah po- veča zavorno moč oziroma učinkovitost zavor. Pri tovarni so namreč ugotovili, da bi bilo nesreč manj, če bi vozniki v takšnih kritičnih situacijah bolj odločno pritisnili na zavoro. Se- daj pa se je že nekajkrat zgodilo, da so ugotovili pri avtomobilih, opremljenih s sistemom BAS, premočen učinek zavor. V to- varni so ugotovili, da težave povzročajo senzorji na zavor- nih pedalih. Zaradi tega so se odločili, da pregledajo vse avto- mobile s sistemom BAS, in sicer razred S in SL, ki so ga začeli izdelovati decembra lani, k pa razred E, ki je v proizvodnji od marca letos ter avtomobile raz- reda C, CLK in SLK, ki so jih naredili po letošinenijuiiiiu. Pri AC Intercarju, ki je uradni pred- stavnik tovarne Mercedes Benz pri nas, pravijo, da bodo vse te avtomobile, opremljene z ome- njenim sistemom, brezplačno pregledali in vgradili nove sen- zorje, če bo to potrebno. Na sliki: mercedes razreda C. piiTcA ZA MOTOCIKLISTE 41 V krempljih mačke YamahaYZF 600 Thunder Cat TEST 'pncept. globoko v smer jn)e postavljenega štiri- : Ijnika z vertikalno postav- .nimi uplinjači sega v leto '5 (FZ 750 Genesis). Leto jjajši okvir, imenovan Jltabox. Genialna geneza ^j^a in okostja« se je ohra- do danes. Razred 600-kubičnih šport-' ^ov se je tržno razcvetel v ^^niemben ponudbeni seg- - nt, ki pogosto ponuja nove 'jdele. Edina stalnica so ime- ■:pa še tu se rojevajo izjeme, iaha FZR je po osmih letih -aslaiz 91-konjske, skromno 'jmetene (39 mm vilica) in jzl(0 obute (zadaj 130 mm) ;ocevlepo 100-konjsko mač- b, Ob predstavitvi so jo po izoru 750-kubičnega modela preimenovali v YZF in ji pri- laknili ime Thunder Cat, kar bšesom in spominu prija bolj loi težko izgovorljive črkovne fgoščenke. Mačka se bohoti z iboljšano aerodinamiko okle- lain z všečnim prednjim de- oniz vstopnikom zraka pod žarometom. Vamaha je po- hoto uporabila sistem pred- /laiijanja sesalnega zraka. Ce- vi so iz vstopnika speljane skozi okvir v predkomoro, od lampa v uplinjače. Luknje za te cevi in ojačan podsedežni lifl so edine spremembe ok- flria, vzetega iz modela '94. Wnja Monocross nihajka in »kvirnista iz aluminija. Jekle- m pločevina je cenejša za iz- delavo ali pri popravilih. . j^ruga pesem je štirivaljnik, \i se kot eden redkih na svetu ponaša z valji, prevlečenimi s •^^ramičnimi kompoziti, ki 'tnanjšujejo trenje med bati in valji (manj hladilne tekoči- ne, tanj še stene valjev, manjša poraba goriva). Tehnologija izdelave kompozitov je preiz- kušena že v zadnjem modelu izpred treh let in se je izkazala za zanesljivo. Štirje povečani (od 34 na 36 mm) uplinjači so opremljeni s TPS sistemom, ki s pomočjo elektronike nadzira kot odprtja ročice plina in ga usklajuje z motornimi vrtljaji, temperaturo hladilne tekočine in sesalnega zraka. Hitrejša odzivnost pri pospeševanju, čistejša emisija izpušnih pli- nov in manjša poraba goriva so prednosti tega sistema. Osnovna ciklistika (medo- sna razdalja, kot glave okvirja, hodi vzmetenja, dimenzije pnevmatik) je ostala nespre- menjena. Več pene v sedežu pomeni več udobja in centime- ter višje sedenje. Sopotnik za- daj se (končno!) lahko obdrži na motociklu (ročaja). Na klju- kice pod sedežem lahko vpne- mo raztegljive trakove. Pod se- dežem je prostor za U-ključav- nico. Varčevalni prijemi so zgolj na točkah, ki vplivajo le na opazovalčeve oči, ne na vozne lastnosti. Izpušne cevi in lonec niso nerjaveči, klasič- na in dobro pregledna kontrol- na plošča je taka že nekaj let, napenjalnik verige je resnično neugleden, zvari pod plastiko niso tako gladki in vzvratni ogledali sta premajhni. Sledi varčevanja ni na novi šti- ribatni zavorni čeljusti z novo namestitvijo le te na teleskop- sko vilico. Zadnja kolutna za- vora je stara znanka. Zavorni cilinder z ločeno posodo za olje in nastavljanje kota odmi- ka zavorne ročice na krmilu so standard v tem razredu. Nad povprečjem je od prejšnjega modela uporabljeno nastavlja- nje vzmetenja z možnostjo spreminjanja trdote vzmeti in parametrov blaženja raztega ali stiska spredaj in zadaj. Uglašenost med naštetimi komponentami je na cesti za- vidljivo dobra. Tistih nekaj več kilogramov v primerjavi s kavvasakijem ali novim Suzu- kijem GSX 600 bi bilo motečih le na dirkaškem asfaltu. Uporabnik bo bolj cenil do- bro, še dovolj udobno vzme- tenje, ki ga lahko prilagajate kakovosti cestišča in zahtev- nosti vožnje. Na motociklih razreda superšport neutru- dljiva lega sedenja in mehko vzmetenje vedno potegneta krajši konec na račun šport- nega karakterja. Dobra vetr- na zaščita in zmerno udobno sedenje na yamahi pomenita več kot izguba dveh ali treh desetink pri pospeševanjih. Nespregledana ostaja še ena yamahina lastnost. Občutek varnosti. Moč v štiri valj niku ne prese- neča z nekontrolirano brutal- nostjo, kar pa' ne pomeni da, če vi tako hočete, ne pokaže krempljev v območju od 9000 vrtljajev navzgor. Gromovniš- ki mački (Thunder cat) je us- pelo združiti športen karakter in lastnosti širše uporabnega motocikla. Na račun manj ek- sotičnih materialov (izvzame- mo štirivaljnik) pa motociklist dobi dovolj adrenalina za ce- no, ki je najmanjša med četve- rico 600-kubičnih Japoncev. Za konec si bom privoščil malce pristranskosti s trditvijo, da yamahina mačka ne prene- se naknadno vgrajenih ropota- jočih glušnikov. Keramično predenje štirivaljnika je prele- po, da bi ga pokvarili z decibeli. fmgmmm—gm TEODOR JESIH S^^ši del nove yamahe ostaja preizkušen 100-konjski klinik s cilindri iz keramičnih kompozitov. Deltabox okvir je še vedno iz jeklene pločevine. V sprednjem delu novega aerodinamičnejšega oklepa je vgra- jen vstopnik za ponovno uporabljen sistem prednabijanja sesalnega zraka. Tehnični podatiii: štirivaljni štiritaktnik * vodno hlajenje * 599 ccm * 100 KM pri 11.500 v/min * 16 ventilov * 4 uplinjači * digitalni brezkontaktni vžig * večploščna mokra sklopka * 6-stopenjski menjalnik * veriga. Okvir Deltabox iz jeklene pločevine * Vzmetenje spredaj: 41 mm teleskopska vilica * hod 130 mm * zadaj: jeklena nihajka Monocross * hod 120 mm. Zavore spredaj: dva koluta premera 298 mm, pnevmatika 120/60- 17 * zadaj: kolut premera 245 mm, pnevmatika 160/60-17. DxVxŠ: 2145x1190x725 mm * medos. razdalja: 1415 mm * višina sedeža: 810 mm * suha teža: 187 kg * rezervoar: kovinski, 19-lit., 95- okt. neosv. bencin * najv.hitrost: 240 km/h * pospeški: 3,8 s (0-100 km/h), 12 s (0-400 m). Poraba na testu: 5,48 do 7,45 1/100 km, povprečje: 6,59 lit. Registracija in zavarovanje AO: 2.600 SIT in 42.861 SIT. Cena: 15.042 DEM, Delta Team, Krško * garancija: 2 leti. Enostavna in pregledna kontrolna plošča je enaka kot na modelu izpred treh let. NASVETI mam KULTURA BIVANJA Piše: DARJA HUGHES Sladke sanje Najbolj intimen prostor vašega doma - spalnica - je prostor, v katerem zaprete vrata pred celim svetom in kjer vsaj za nekaj časa poza- bite na vse zemeljske skrbi... m Spalnica naj bo samotno zatočišče, ljubezensko gnez- do ali za nekoga drugega de- lovna soba, morda celo do- datni dnevni prostor. Najbolj pomembno pa je to, da naj ostane nadvse sproščajoč in prijeten prostor. Zapomnite si: vaša spalnica je vaš najbolj oseben kotiček in zato naj bo takšna, kot to želite samo vi. Seveda ne gre pozabiti, da je primarna funkcija spalnice spanje, počitek, vendar pa je lahko tudi večnamenski pro- stor, ki služi sekundarnim funkcijam, ki so lahko prav tako pomembne. V kolikor je spanje edini namen spalnice, potem je lahko postelja osrednji in dominantni ele- ment v prostoru. Postelja naj bo takšna in v tistem kotu, ki je za vas najbolj ugoden. Vsa ostala dekoracija je lahko mi- nimalna, saj ne gre pozabiti, da je to v glavnem nočni pro- stor, kjer bo prevladavala umetna svetloba. Prostor z dvema funkcijama v primeru, da boste spalni- co želeli uporabiti še v druge namene, če je to tudi delovna ali dnevna soba, lahko pou- darek prenesete na ostale ele- mente, morda boste hoteh posteljo celo popolnoma za- kriti. Če je to torej prostor z dnevno in nočno funkcijo hkrati, to pomeni, da boste morali dobro premisliti o bar- vah in dekorativnih dodatkih. Postelja, pa čeprav izven sre- dišča fokusne točke, je še vedno najbolj pomemben del vašega pohištva! Manjši kot je prostor vaše spalnice, bolj pazljivo ga boste morali načr- tovati, še posebej, če bo služil še v druge namene. Kakršnakoli naj je že, majh- na, velika, z eno ali več funkci- jami, spalnica je atmosferični prostor, ki vam omogoča, da hitro zaspite. Ko se prebudi nov dan, naj z njim zaživi vaša spalnica v kar najlepši luči. Za vzdušje v spalnici Za nekatere ljudi je jutranje vzdušje v spalnici velikega pomena. Sončni žarki - ali po- manjkanje le-teh - lahko vpli- vajo na naše počutje, ko se prebudimo. Zato je občutek svetlobe lahko poudarjen z barvo, ki jo uporabimo v spalnici. Topli odtenki rume- ne in kremno roza, na primer, bodo spodbudili še tako os- labljeno zimsko sonce; zele- ne in modre bodo naredile ravno obratno, saj bodo nav- dale sobo s hladnim, svežim občutkom. Bela odbija svetlo- bo in je dobra podlaga in ozadje za pisane in razno- barvne dekorativne dodatke. Če je vaš cilj zelo komfort- na in sproščujoča spalnica, boste to najlažje dosegh z mehkimi naravnimi barvami prsti, zemlje, vse od toplih odtenkov rumenih, rjavih oker in podobno. Pazhe, da dekor in barve ne bodo pre- več živahni, saj se v takšnem okolju morda ne boste mogli sprostiti. Pollištvo Spalnice zelo hitro dobijo razmetan izgled. Posebno v majhnih sobah je bistvenega pomena varčno in maksimal- no razpolaganje s prostorom. Vgrajene omare ali police so zato vedno pomembna reši- tev. Čeprav so to ponavadi po meri narejeni elementi, ki zahtevajo nekoliko več načr- tovanja na začetku, bomo dolgoročno enkrat za vselej rešili problem shrambe, pa še prostor lahko izkoristimo od tal do stropa. MIKROVALOVNE PEČICE Hitra priprava hrane Mikrovalovne pečice ku- hajo z mikrovalovi, ki sodijo k elektromagnetnemu valo- vanju z nižjo frekvenco, kot so svetlobni valovi. Mikrova- lovi prodirajo skozi steklo, porcelan, keramiko in druge snovi, ne prodirajo pa skozi kovine. V hrano prodrejo ne- kaj centimetrov globoko in povzročajo trenje molekul vode, zaradi česar se hrana segreje. Posoda se segreje sa- mo zaradi hrane. Glavni del mikrovalovne pečice je magnetron, ki proi- zvaja mikrovalove, ki se odbi- jajo od notranjih sten pečice in nato prodirajo skozi pri- merno posodo v hrano in jo globinsko segrevajo. Kuhanje oziroma pečenje v mikrovalovni pečici prinaša številne prednosti v primerjavi s klasičnim kuhanjem na šte- dilnikih ali s pečenjem v kla- sičnih pečicah. Z mikrovalov- nimi pečicami zelo skrajšamo čas kuhanja ali pečenja in pri- varčujemo veliko energije, po nekaterih izračunih celo do 65%. Razlikujemo navadne in kombinirane mikrovalovne pečice. V navadnih pečicah lahko pogrevamo, kuhamo, odmrzujemo, steliriliziramo. V kombiniranih pečicah pa lahko tudi pečemo. Priprava hrane v mikrovalovni pečici ne zahteva uporabe maščob in začimb, pa je kljub temu oku- sna in hranljiva. Načini priprave Kuhanje: v mikrovalovni pečici se toplota ustvarja v sa- mi hrani, brez posrednikov. Mikrovalovi vzpodbujajo mo- lekule v živilih k hitrejšemu gibanju in tako nastaja toplo- ta. Mikrovalovi prodirajo v hrano iz vseh strani in od zu- naj navznoter hrano ogrevajo. Ker ni suhega zraka, se hrana ne izsuši in s tem obdrži svoj okus in izgled. Dolžina kuhanja je odvisna od količine. Pri tem velja pra- vilo: dvojna količina je dvojni čas. Pred kuhanjem živila raz- delimo v enako velike kose, da se bodo enakomerno sku- hala. Zelo suho zelenjavo in meso navlažimo z vodo in jo kuhamo pokrito. Med kuha- njem živila večkrat premeša- mo, da se temperatura enako- merno porazdeli, večje kose pa enkrat obrnemo. Po kuha- nju je hrana pripravljena za takojšnje uživanje. Serviramo jo lahko kar na krožniku, na katerem smo jo pripravili. Pogrevanje: za pogreva: jedi je mikrovalovna pečia posebej primerna. Jedi za p grevanje naložimo na krožni ki ga nato pokrijemo. Za pog vanje ene porcije zadostuješ 40 do 100 sekund. Jed jedo^ii ogreta, ko je dno krožnika i plo. Za kratka pogrevanjala ko uporabimo tudi papirna ali plastično posodo. Odmrzovanje: tudi za c mrzovanje je mikrovalov pečica zelo uporabna. Ghh ko zamrznjena živila W damo v pečico kar v plasti! vrečki, odstranimo pa moii bitne kovinske dele. Tekoi jedi med odmrzovanjera b krat premešamo. Taljenje s taljenjem v i krovalovni pečici dosežem da so pregloboko zamrznjei jedi v njej odtaljene oziroJ mehke v nekaj sekundah. Kombinirano kuhanje mikrovalovi in žarom: p bej je ta način priprave prin ren za meso, perutnino, ki base in narastke. S kombin« jo žara dosežemo, da soji lepo zapečene, česar mikro' lovi sami ne zmorejo. Uporaba vročega zrat vroči zrak je lahko v kombi rani mikrovalovni pečici o( malno dopolnilo. S pomo' ventilatorja kroži v njej v« zrak. To kroženje vročega z ka poskrbi, da se toplota komerno porazdeli v pečic Kombinacija vročega ^ ka in mikrovalov: s koinbi' cijo kroženja vročega zrak^ mikrovalov dosežemo "! malni izkoristek mikroval' ne pečice. , BOJAN SES KMETIJSKI NASVET Za lepši travnik se je treba potruditi Kmet Jože Počivalšek je imel na svojem malem po- sestvu v Podčetrtku grenko in kislo rušo, na kateri se še konji niso hoteli pasti. S po- močjo škropljenja pa je pri- delal bogato spravilo. »Nekaj let sem opazoval, kako se po travniku razrašča plevel. Živali so se ga izogiba- le, po košnji pa je razpadel in spravilo je bilo skromno.« Ta- ko je začel svojo zgodbo kmet Jože Počivalšek iz Pod- četrtka, ki smo ga obiskali na njegovi kmetiji. Preveriti smo želeli učinkovitost pripravkov za uničevanje plevelov pri uporabniku. »Zdaj mi je žal, da nisem dojel, da je travnik preprosto treba očistiti.« Poslušal je strokovni nasvet agronomov iz Cinkarne in uporabil kemično sredstvo - pripravek Duplosan KV. V traktorsko škropilnico je nalil mešanico 2,5 1 koncentracije pripravka in 300 litrov vode na hektar. Tega opravila se je lotil lanskega septembra, ko so bili Pokošen travnik, očiščen ščavja. pleveli visoki do 20 cm in je bila temperatura zraka do 20 stopinj Celzija. Ščavje se je zelo hitro sušilo in travnik je izgledal, kot da ima požgane predele. Čez nekaj dni se je začelo slabo vreme, prišla je zima. Spomladi je na praznih mestih, da bi preprečil ponov- no zaraščanje plevelov, dose- jal travno detelj no mešanico in uspeh prve košnje je bil prese- netljiv. Košnja je bila obilna in čista, travnik je lep. »Šele po tej izkušnji sem opazil, koliko je še ščavja na naših slovenskih travnikih. Kmetje travnike leta in leta obilno polivajo z gnojevko. Zato se zeli rade razraščajo, tem bolj, ker se jih živali izo- gibajo. Če bo slovenski kmet hotel imeti dobro mleko in zdravo meso, bo moral bolj poskrbeti za kakovost travni- kov,« meni Jože, zadovoljen ob pogledu na svoj travnik. MIRAGORENŠEK pgTICA 43 NEDEUSKO KOSILO Piše: sestra VENDELINA fl^ierabična juha z rižem ^^^oČji fižol po ljubljansko, ^ratinirani makaroni, opečen krompir, solata 0l(vitne rezine z brusnicami' plerablina juha z ik rižem potrebujemo: bO dag kole- 10 dag riža, sol, skodeli- J graha, 5 dag maščobe, 1 m moke, sesekljan peter- Ijušna kocka. priprava: kolerabice olupi- jo narežemo na kocke ali fzance in jih kuhamo v oso-' jenem kropu, dodamo riž, i ^edčeno prežganje. Grah j jjo posebej kuhali in doda-' jjo odcejenega. Okus izbolj-J jjjioz jušno kocko in preden jjuio juho na mizo, zameša- jo peteršilj. Strocji fižol po i Ijubijansico Potrebujemo: 1 kg stročjega ižola, 40 dag svinjskega me- a,2 žlici olja, 3 žlice seseklja- iiehnk, 5 paprik, 5 paradiž- lov, 1 žlico moke, 2 stroka Itega česna. Priprava: stročji fižol opere- 10, narežemo za 2 prsta na olgo in ga kuhamo do meh- [ga. Stročji fižol solimo proti kuhanja. Papriko prerežemo, odstra- nimo seme in rebra, operemo in narežemo na rezance. Para- dižnik operemo, olupimo in narežemo na rezine. Na olju steklasto spražimo čebulo, dodamo na grižljaje narezano meso, osolimo in dušimo. Ko je meso napol mehko in ko izpari mesni sok, ob strani kožice spražimo mo- ko, dodamo papriko, paradiž- nik in na manjšem ognju duši- mo do mehkega. Po potrebi prilivarno v manjši količini krop in večkrat premešamo. Nazadnje zamešamo odcejen fižol in peteršilj. Gratinirani maicaroni Potrebujemo: 20 dag maka- ronov, sol, 2 jajci, 3 dl mleka, 3 žlice smetane, 2 žlici nariba- nega sira. Za pokapanje 4 dag masla in nariban sir. Priprava: makarone skuha- mo v slanem kropu, jih odce- dimo, splaknemo z mrzlo vo- do in odcejene damo v skledo. Posebej žvrkljamo jajci, mle- ko, smetano, sol, sir in zmeša- mo z makaroni. Stresemo jih v namazan pekač ali namazano narastkovo skledo. Po vrhu jih pokapljamo z maslom, potre- semo s sirom in rumeno zape- čemo v na 200 stopinj ogreti pečici. Opečen icrompir Potrebujemo: 1,5 kg krom- pirja, sol, sesekljan zelen pe- teršilj, maščobo za pečenje. Priprava sveže nakopan krompir operemo, kožico zdrgnemo z grobo krpo ali nožem. Bolj drobne krompirje pustimo cele, debelejše prere- žemo in jih kuhamo v osolje- nem kropu 15 minut. Odcejen in osušen krompir stresemo na vročo maščobo, premeša- mo, kožico pokrijemo in jo večkrat potresemo, krompir previdno premešamo. Mehke- ga damo na ogret krožnik in potresemo s peteršiljem. Bisicvitne rezine z brusnicami Potrebujemo: biskvitno te- sto iz 3 jajc, 9 dag sladkorja in 9 dag moke Nadev: 3 dl brusnic, 8 dag sladkorja, 2,5 dag želatine, za okras 2 dl stepene sladke sme- tane. Priprava: vtepemo trd sneg beljakov, dodamo sladkor, ru- menjake in še stepamo, da se spenijo. Zamešamo moko in testo razravnamo na namazan in z moko potresen pekač za prst na debelo. Pečemo pri 200 stopinjah največ 15 minut. V liter vrele vode damo slad- kor in brusnice. Kuhamo jih 7 minut in napol ohladimo. Odli- jemo toliko kompotove vode, da nam ostane 3/41 brusnic z vodo vred. Brusnice in vodo po želji dosladkamo, dodamo limonin sok, rum. S kompotovo vodo navlažimo ohlajeno biskviUio te- sto. Med brusnice zamešamo v vodi namočeno in ožeto želati- no. Ko se želatina v brusnicah stopi, jo hladimo v narzli vodi in mešamo. Ko začno brusnice že- lirati, jih namažemo po biskvit- nem testu. Če so premalo ohlaje- ne, popije tekočino testo, če so preveč ohlajene, je kompot na testu grudičast. Pred uporabo rezine nareže- mo in posamezne kose okrasi- mo s spenjeno sladko smetano. tzA DOBRO POČUTJEjI Mikroklimg v stanovanju v zaprtih prostorih so naj- boljši pogoji bivanja pri tem- peraturi 18 do 22 stopinj Cel- zija in pri relativni vlažnosti zraka okoli 50 odstotkov. Temperatura človeškega telesa je glede na spremem- be temperature v okolju stal- na. V človeškem organizmu se zaradi metaboličnih pro- cesov (razgradnja sestavin hrane) stalno ustvarja toplo- ta. Zato je zelo pomembno, da vzdržujemo ravnotežje med »proizvodnjo« toplote v človeškem organizmu in iz- gubo toplote. Vsako človeško telo greje prostor, v katerem se nahaja. Zaradi tega je pomembno, da v stanovanju stalno vzdržuje- mo optimalne vrednosti mi- kroklimatskih dejavnikov - optimalno temperaturo in re- lativno vlažnost. Na vse te pogoje vpliva tudi delo, ki ga opravljamo v zaprtih prosto- rih. Vpliva predvsem na opti- malno temperaturo, ki naj bi bila v prostoru. Tako je, na primer, za lahko delo (sede- nje, občasno gibanje) naju- godnejša temperatura prosto- ra med 22 in 25 stopinj Celzi- ja, pri srednje težkem delu (npr. lažja hišna opravila) pa je primerna temperatura od 20 do 22 stopinj Celzija. Če je temperatura okolja visoka, kot je to slučaj v poletnem času, človeški organizem za- radi težkega fizičnega dela proizvede veliko toplote, zato. se človek pred pregrevanjem brani tako, da s svojo toploto segreva prostor. Pri težkem delu v poletnem vročem času mora biti temperatura v pro- storu zato znatno nižja. V to- plem vročem obdobju se za bolj razgibano delo v prosto- ru priporoča temperatura od 17 do 20 stopinj Celzija. Za gospodinjo v kuhinji bo pri- mernejša nižja temperatura kot je npr. v dnevni sobi, kjer se pretežno sedi. Zgrešeno in dosti razširjeno je mišljenje, da prostorov, v katerih se zadržujemo krajši čas, ni potrebno ogrevati. Če pridemo iz ogrevanega prosto- ra v neogreto, organizem ne more takoj s termoregulacijo izravnati velike razlike med temperaturo telesa in nizke temperature okolja, zato pri- haja do prehladov. Enako je v poletnem (vro- čem) obdobju, če je prostor klimatiziran (razhlajen), ozi- roma če je razhka med zuna- njo temperaturo in temperatu- ro prostora večja (manjša) od 6 stopinj Celzija. Vlažnost zraka je pomembna Zelo pomemben je tudi medsebojni odnos med tem- peraturo in relativno vlažnost- jo zraka. Smatra se, da je v stanovanjskih prostorih po- trebna relativna vlažnost zra- ka med 40 in 50% (maksimal- no 60%). Če je temperatura v prostoru 20 stopinj Celzija, je za ligbdnd ^»bčutje potrebna vlažnost zraka okoli 40%. Pri večji vlažnosti v prostoru, npr. 55%, bi se nam ob isti tempe- Za vsa obdobja se priporoča relativna vlažnost zraka v mejah od 60 do 40%. LEPOTA IN ZDRAVJE Stopala poleti v vroči sezoni so stopala izpostavljena radovednim po- gledom in vsakodnevnim na- porom, zato jih velja obravna- vati s posebno pozornostjo. V poletnem času, ne glede na modo, ki ljubi vrtoglave vi- šine, vsaj sem ter tja pozabimo na visoke pete in si čimvečkrat obujmo udobno odprto polet- no obutev, najbolje pa je, da na plaži in v naravi, pa tudi doma, hodimo bosi (zdravilna je ju- tranja hoja po rosni travi, po toplem pesku in v nizki morski vodi na peščeni obali). Pri tem pazimo na zravnano držo tele- sa in na čimbolj pravilno ena- komerno hojo. Radi plavamo in telovadi- mo v vodi, obenem hodimo tudi po prstih, po petah in izmenično po obeh robovih stopal (naprej, nazaj in vstran). Poleti bolj skrbimo tudi za nego nog in stopal. Slednjim privoščimo izme- nične slane kopeU, jih okopa- mo v vodi z dodatkom sode bikarbone ali limoninega so- ka, nato jih dobro obrišemo, s plovcem odstranimo razmeh- čano kožo na petah in pod- platih, nato pa jim privošči- mo osvežilno oblogo iz meša- nice olivnega olja, žlice medu in par kapljic limoninega so- ka. Pustimo učinkovati pol ure, nato izperemo, dobro otremo, namažemo z mastno kremo in čez noč obujemo lahke bombažne nogavičke. raturi 20 stopinj Celzija zdelo, da je v prostoru pretoplo. Da lahko kontroliramo ome- njene parametre, se v stano- vanjskih prostorih priporoča namestiti merilno napravo (ta- koimenovani polymeter), na kateri lahko istočasno odčita- mo temperaturo in relativno vlažnost zraka v prostoru. In- strumenta ne smemo namesti- ti na zunanjo steno in tudi ne v bližino večjih virov toplote (ob pečeh, štedilnikih, radia- torjih). Ne smemo jih name- stiti tudi ob oknih in vratih, kjer je večja izmenjava zraka. Instrument ne sme biti izpo- stavljen direktnim sončnim žarkom. Najugodneje ga je obesiti na steno na višini od 1,5 do 1,8 metra od talne povr- šine. BOJAN SEŠEL ALTERNATIVNA MEDICINA Qi gong Oi gong je tradicionalna, ^w tisoč let stara kitajska metoda ohranjanja in obnav- ljanja zdravja. Njeno bistvo je kroženje življenjske ener- sije qi (či) po energetskih l^analih oz. meridianih zno- ^ telesa. Življenjska ener- kroži enakomerno in ^^(iržuje ravnotežje med ele- "^nti janga in elementi jina. '^"se to ravnotežje poruši, je '^l^sni sklop ogrožen in člo- ^«Mahko zboli, 'zibanje energije med dve- "'^poloma, med jinom in jan- f"^. je približno podobno na- ^J"^" razumevanju pozitivnih '''negativnih, oz. moških in ^^iskih sil. Če je človek zdrav, '"tem morajo biti sile j in in H v popolnem ravnovesju. '^3§em telesu so jang organi '^'i- ki so votli in sodelujejo '"absorpciji in izločanju (že- mehur, debelo črevo, ^°'^nik, tanko črevo). Organi "^^0 kompaktni, dobro prekr- ot npr. srce, pljuča, J^nica, ledvica. Sili jin in jang ^^■^ehno delujeta druga na ^§0- Kadar se poruši njuno Jotežje, skušajo praktiki p^Jodnjaških terapij popraviti (j.^''to ravnotežje in vzpodbu- J Ponovno pretakanje ener- 2 redno vadbo qi gon- Pq °^^gamo harmonično raz- J^i^nje energije po telesu in nastavitev ravnotežja med in jangom in s tem sta- "favja. ž3ovni medicinski in fi- V °^ki mehanizem zdravil- delovanja vadbe ai gon- ga pa je uravnavanje in izbolj- šanje delovanja vegetativnega živčevja ter hormonskega in imunskega (obrambnega) si- stema, ki neodvisno od naše volje določajo stanje in funk- cioniranje celotnega organiz- ma. Pri tej vaji samozdravlje- nja, ki jo lahko vsakodnevno izvajamo doma sami, ne gre niti za telovadbo, niti za obli- ko meditacije, saj je telo med vadbo pri miru, vse se odvija v notranjosti telesa, skrito očem, vsak pa naj bi občutil energijo, ki kroži po meridia- nih znotraj telesa. Metoda je stara že več tisoč let, posebno pa se je razvila v 20.stoletju na Kitajskem, kjer jo danes vsakodnevno uporablja okoli 60 milijonov Kitajcev. Tam je tudi okoh tisoč in več učite- ljev in terapevtov, ki posredu- jejo svoje znanje tako bolnim kot tistim, ki želijo ohraniti svoje zdravje. Qi gong se pou- čuje tudi na medicinski fakul- teti tradicionalne medicine v Pekingu. Najvišja institucija na Kitajskem pa je Razisko- valna akademija qi gong zna- nosti. Osem vrst bolezni Glede na khnične podatke se je qi gong uveljavil pri zdravljenju nekaterih kronič- nih bolezni (povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, bronhialna astma, kronični bronhitis, razjeda želodca, kronično zaprtje, motnje srč- nega ritma, revmatizem, mot- nje delovanja ščitnice, išias, nespečnost, depresija in stres). Prav tako pa naj bi vad- ba qi gonga omogočala boljšo koncentracijo, uspešno hujša- nje ter ohranjanje vitalnosti. Kitajski terapevti pravijo, da s to tehniko ne zdravijo bolezni oz. simptomov, temveč člove- ka kot posameznika. Pred pri- četkom zdravljenja terapevt temeljito pregleda bolnika in se z njim pogovori o težavah. Pri diagnostiki se po staroki- tajskih izročilih poslužujejo tudi pregleda barve in morfo- logije jezika ter kvalitete oz. tipa arterijskega pulza na ro- kah. Kitajska medicina pozna osem vrst bolezni in to so: - na površini telesa (vzrok so zunanji vplivi); - v notranjosti telesa (vzroki so nepravilna prehrana, stres, depresija); - bolezni notranjega »mraza« (vzrok je primanjkljaj janga); - bolezen notranje »vročine« (vzrok je primanjkljaj jina); - oslabelost zaradi dolgotrajne bolezni; - sindrom zaradi predolgega in prevelikega zbiranja energije v telesu; - zadnji stadij bolezni notra- njega »mraza«; - zadnji stadij bolezni notranje »vročine«. Ko je znana diagnoza bolni- kovih težav, mu terapevt da ustrezna navodila, kako izvaja- ti oz. vaditi qi gong. Tako lahko bolnik vaje samozdravljenja iz- vaja samostojno na domu en- krat ali večkrat dnevno, odvi- sno od njegovih potreb. Qi gong je v zadnjem deset- letju poznan tudi v Evropi in ga lahko spoznamo na števil- nih tečajih, ki so organizirani v Sloveniji. MILAN RAJTMAJER 46] FEUTON - ROMAN Kralj je bil v zgodovini daleč najbolj dramatična institucija. Bil je utelešenje najvišjih bo- žanskih moči, skratka neiz- merno svet. V marsikaterem templju ima kip kralja po- membno mesto takoj ob kipu Bude in je deležen enakih ča- sti kot sam Buda. Današnji kralj je neprestano prisoten na časopisnih straneh, televizij- skih dnevnikih, predstavljen kot modrec in dobrotnik. On je največji element povezova- nja in trdnosti Tajske tako za bogate in revne sloje. Še danes je on tista božanska moč, ab- solutna avtoriteta, ki ima zad- njo besedo pri uspelem ali pa neuspelem udaru. Odkril pa je še nekaj, tako iskano rastlino večne mladosti. Z ramo ob rami s kraljico zreta na svoje podanike s številnih panojev tako mlada, kot da se je čas za njiju ustavil pred mnogimi, mnogimi leti. Ko sem hodil po samostanih mimo kipov Bude različnih ve- likosti, različnih materialov, ti- sti v templju Treimitr je iz 5,5 tone čistega zlata, praviloma pa so vsi pozlačeni, mimo ki- pov različnih stilov in obdobji, ki polnijo samostanske hodni- ke, ko sem opazoval menihe pri njihovih obredih, pobož- nost ljudi, veličastnost stup in vihar, se je v meni porajal dvom. Črv sumničenja mi je govoril, da Buda ni dosegel nir- vane, ugasnitve, pozabljenja, saj je danes na Tajskem bolj živ kot kdaj koli prej. Buda iz zada - največja svetinja Gotovo največja znameni- tost Bangkoka je VeUka palača s templjem Wat Phra Keo. Tu na otoku, ki sta ga naredila reka in kanal, se je mesto rodi- lo in začelo širiti. To je danes srce glavnega mesta in srce Tajske. Ime palače in templja, ki je v bistvu kraljeva kapela, obsega številne stavbe na ograjenem dvorišču, katerih začetki segajo v leto 1782. Vsak novi kralj je nekaj dodal in dozid4 in ker so kralji tu V Bangkoku cveti trgovina povsod. prebivali od samega začetka pa do srede 20. stoletja, je to sklop palač in templjev različ- nih obdobji in stilov vse od tajskega pa do italijanskega. Kraljeva družina je palačo za- pustila leta 1946 po tragični smrti kralja Ananda, ki je bil umorjen v njenih sobanah. Danes služi palača svoje- mu namenu le ob posebnih priložnostih in pa seveda vsakodnevno vedoželjnim popotnikom. Palača je danes muzej, polna kraljevske oprave in orožja. Največjo svetinjo in dragocenost, re- likvijo in simbol Tajske hrani tempelj. Visoko na zlatem ol- tarju, ki ga stražijo mitološki stražarji, sedi 75 centimetrov visoki Emaraldni Buda iz enega kosa zelenega zada. Ta spremlja Tajsko in njene vla- darje v dobrem in zlu od leta 1464. Sam kralj osebno za- menja njegovo obleko, stka- no iz zlata in draguljev, tri- krat na leto ob menjavi letnih časov. Vsak tempelj posebej v me- stu je kakor poldragi kamen, lep in svetal, vendar pa nji- hova svetloba enostavno zbledi, ko mednje postaviš dragulj - Veliko palačo. Po- gled nanjo, na njene različne obraze podnevi, ponoči, ko se zlati v soju umetne svetlo- be, v sončnem zahodu, ko se poslavljajoča luč dneva odbi- ja in lomi na številnih površi- nah obdanih z zlatom, ste- klom in porcelanom, napolni srce še tako naveličanemu popotniku. Trgovine na vsalcem Icoralcu Vendar pa templji niso edi- na znamenitost Bangkoka. Za vedoželjnega popotnika, ki uspe premagati ubijajočo težo soparnih dni, nudi že sam potep po mestu, spozna- vanje njegovih četrti (stari predel, turistični center, rezi- denčni predel, kitajska četrt, naselje ob reki...), opazova- nje ljudi, slovesnosti, poiz- kušanje hrane, sadja.... do- volj snovi za zapolnitev f stičnega delavnika. Pq ^ dneh, ko me je pritiskv^' neprestano opozarjal, h bo zadela vročinska \ sem se počasi naučil racionalne hoje, počasi^ sajočih korakov. Celodj^: hoja po mestu je tako navkljub neprestanemu, tikanju, tajski pločniki, preveč ravni, znosnejša razgledovanju, Bangkol^'« poleg templjev tudi nej pih palač, muzejev, sp^ nikov...., sem opazil, (jj skozi te različne obraze, sta vleče skupna rdeča n trgovina. Prodaja se vvel blagovnih centrih, trgovj in trgovinicah, ravno tako je ob cestah, na premij!] stojnicah bogata pon^ blaga, sadja, pijače... Po^^ ba je različna glede namo, bitne kupce. V turističr predelih je več kiča, spoi^. kov, pijače, tudi hrana je p lagojena zahodnjaškemu;, lodcu, spet drugje je trgov: namenjena domačinu. ]]\ se zvečer spremenijo v pn ne vrtne restavracije. Ste ce z vsakovrstno kramo; menjajo majhne, kadeče r bilne kuhinje, kjer po; nooki spretneži, v soju jenk in baterijskih sve kar pred teboj v nekaj m tah pričarajo kitajsko, ta ali pa evropsko specialiit: Pospešil sem hojo, pospešilo jo je tudi tisto za menoj. Rad bi pričel teči, toda čutil sem, da bo tudi ono začelo teči. Lasje so se mi naježili, prevzela me je groza. Obstal sem, groza se je nekoliko polegla. Opogumil sem se in pogledal nazaj. Ničesar nisem videl. Ko sem se podal naprej, je občutek, da mi nekaj sledi, izginil. Preden sem prišel do stričeve hiše, sem že pozabil na doživeti strah. Za Sadražjem je vzhajala velika, okrogla luna. V hiši je bilo že vse temno, vrata zaklenjena. Potrkal sem. »Kdo je?« Po glasu sem spoznal teto. »Jaz sem, Mirko!« Prišla je, odklenila vrata in vprašala: »Kje pa je oče?« »K Pižorluje pohitel, ko je izvedel, da tam gori.« Da je gorel velik Pižorlov kozolec, se je od stričeve hiše moglo prav dobro videti, saj je bila Pižorlova domačija le dober streljaj desno pod stričevo. Vstopil sem v hišo. Moral sem z njo v kuhinjo in sesti za mizo, na katero je postavila lonček mleka in kos kruha z vmeseno meto. Tetin kruh je čudovito teknil - sam cesar bi ga jedel. »Pri nas je treščilo v češnjo. Razčesnilo jo je na dvoje; polovica krošnje leži na strehi. Vsi smo mislili, da je treščilo v hišo. Kaj pa vaju ni bilo na poti tja strah? Molili smo, da bi se vama ne zgodilo nič hudega,« je povedala. »Strah me je bilo. da še nikoli tako. Po vsem životu sem drgetal; zdržal pa sem. Zdi se mi, daje bilo strah tudi očeta.« »Korajšen si in požrtvovalen,« me je pohvalila. »Ne vem, če sem. Korenjak se ne trese kot šiba na vodi.« »Kajne, da imaš Ivanko rad?« »Kako pa to veste?« sem se neumno izdal. Bilo mi je nerodno. »Mirko, to se hitro spozna.« »Tudi vas imam rad. Tako dobri ste!« sem rekel, da bi majčkeno zakril prejšnjo nerodnost, se ji zahvalil za večerjo in odšel. Tiho sem se odpravil v posteljo. Mati pa se je kljub temu zbudila ali pa sploh še ni spala, in me vprašala po očetu. Povedal sem ji, kam je šel. »Kaj pa sta delala tako dolgo pri Blajevih?« Povedal sem ji. kako je bila Ivanka prestrašena. Pogovor z njeno materjo pa sem zamolčal. Bilo je pusto decembrsko popoldne - malo pred božičem. Oblaki bolj podobni meglam, so se spustili zelo nizko. Iz njih je že ves dan pršelo in sproti zmrzovalo. Drevesa so bila kot prevlečena s steklom. Z mrakom je pršenje prešlo v droben suh sneg, lahen kot puh. Sestri in jaz smo sedeli za mizo in se vsak zase učih iz knjig ah pisali domače naloge. Pogosto sem pogledoval skozi okno, kajti prave volje do učenja nisem imel. Gledal sem strica, ko je šepaje nosil koše sena v hlev. Drobne snežinke so opletale okoli njega kot roji sitnih muh. Hitro se je popolnoma znočilo. Nisem ga videl več, le slišal sem ga, ko je gnal kravi h koritu, potem pa še osla. Obenem, ko sem zagrnil okno z malo rdečo zaveso, sem zaslišal pred hišo zategli ehaaa, razburjeno govorjenje in po veži nekake drseče korake. V kuhinjo sta vstopila Pižorl in njegov hlapec, med njima pa oče. Vsak s svoje strani ga je podpiral, da se skoraj ni dotikal tal z nogami. »Kaj za božjo voljo pa se je zgodilo?« je mati zavpila. »Najprej hitro pripravi posteljo!« je velel oče. . Ko je mati pripravila posteljo, sta ga previdno položila nanjo. Pižorl je izmenjal z očetom še nekaj besed. Ko je že držal za vratno kljuko je še rekel: »Janez, bodi brez skrbi! Še pred prazniki ti bom v celoti poravnal račun. Tudi k župniku bom stopil in ga opomnil, naj ti čimprej pošlje dolžni del plačila. Ti pa, če se v nekaj dneh ne boš pozdravil, pošlji pome, da te odpeljem k zdravniku!« Voščil je lahko noč in odšla sta. Takoj za njima sta prišla teta in stric. Vsi skupaj smo odšli k očetu in obstopili posteljo. »Kaj se je zgodih?« je mati še enkrat strahoma vprašala. »Dopoldan je prišel k Pižorlu sedraški mežnar, tisti krevljasti Gašper, po katerem mu je župnik poslal pošto, naj se čimprej oglasim pri njem. Mislil sem si. aha, izplačal mi bo še del plačila, ki mi ga dolguje za ostrešje zvonika. In ker smo bili s kozolcem pravzaprav že včeraj gotovi, danes smo ob jedači in pijači samo še razpravljali o opravljenem delu, sem menil, daje najbolje, če grem pri priči kar z mežnarjem k župniku. Tjc prišel ravno ob južini. Moral sem čakati, da je pojužinal le prišel, meje peljal v cerkev. Pri glavnem oltarju je pokaz desno stran, kjer je visel velik lesen križ s Kristusovo podo rekel, da se mu zdi, da ježe nekoliko preperel. Preveril naj je obesna plošča še dobro pritrjena, da se ne bi snela in b padel na tla. Pri mežnarju sem dobil lestev. Ko sem se vzp skoraj do križa, se je nenadoma zlomil klin in takoj za tudi tisti pod drugo nogo. Menda zaradi sunka je še h spodneslo in padel sem navpično na kamnita tla. Pete sfl strašansko zabolele, moral sem poklekniti. Župnik mijev vznemirjen prigovarjal, naj grem hitro iz cerkve. Poskusil sn vstati, a ni šlo. Zaradi bolečin v petah se mi je stemnilo p« očmi. Spet me je pričel naganjati iz cerkve, češ naj posknsiJ''^^ enkrat vstati, v cerkvi da ne morem ostati. Hudo me je pop> in krepko sem zarobantil, s čemer sem se mu najbrž za zameril. Iz cerkve sem odšel kot žival; po kolenih in d/anel mežnarije. Vrata je odprla mežnarica. Ko me je zagledaM zavreščala kot jesihar Mislila je, kot je pozneje omenila, M pred vrati medved. Ko je prišel iz hiše mežnar in sta spoznd da sem jaz, sta me spravila v hišo in me posadila na klop^ peči. noge pa položila na podstavljeni stol. Gašpar je nemd ma odšel po Pižorla. kajti v Sedražu ima konja le Koren, fcij ga ni bilo doma. Prej kot bi si mislil, se je pripeljal Pi^^ hlapcem in Gašperjem. Položih so me na voz in odpeljal Jti domov.« ' Stric je poslušal z napol odprtimi usti in tu in tam potresi brki. Ko je oče končal s pripovedovanjem, je začel materi M nasvete, kako ga naj zdravi s kisovimi obkladki. I Menda še ni minilo teden dni po očetovi nesreči, ko se P večer prikazal Pižorl, prikupno nastopaški in nasmejan^ obraza. m »Bog daj dober večer vsem skupaj!« je pozdravil in očeta, I sedel za mizo z nogami na stoku, povprašal po počutja. I »Bolečine so občutno popustile. Uramškov recept je čudodel^ Mati mu je ponudila stol. Široko je sedel za mizo. Iz prs^^ žepa, že nekoliko ponošenega usnjenega površnika, je bah potegnil veliko in močno ogoljeno listnico, jo poudarjeno p^^ razgrnil in začel premišljeno vleči iz nje bankovce. V5fl^^ posamič je čvrsto polagal na mizo tako, da so dajali neka'^^ šelesteče cmokajoč zvok. Na mizi so ležali eden poleg drugega dva tisočaka in ^(J stotaki. Listnico je prav tako počasi prepognil in jo v^'^^ nazaj v žep. Zatem je segel v zunanji žep, položil kovanec za deset dinarjev, pred sestri pa celofanski vrečki, F. pisanih bonbonov. Gledali sta jih kot v privid. »No, Janez, ^ sva pa bot. S tvojim delom sem zadovoljen - lep kozol^A Upam, da si tudi ti zadovoljen s plačilom. Župnik mi j^ 1 omahovanja izročil znesek, ki ti ga je dolgoval« I V MODNEM VRTINCU pel minut do modne jeseni Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK , ^(1.1 i le udobno zleknjeni Jj^piškem ležalniku nek- W dišečimi borovci (,fda le na domačem vrtu povsem odpreti oči, tu- 0, Vendar, tudi s polod- jLj očmi veste - naš poletni j; je počasi približuje zad- . postaji. In tam nas čaka IL, s svojo mehkobo dalj- J jenc in belih jutranjih Jic nam prinaša tudi de- Jjejša, toplejša oblačila. i^^sže k.ij tlcije radovednost, 0i bodo, oziroma ali bo jesensko-zimska moda drugačna od lanske? Kar ^0 spijte svojo kavico, če [fravno pri njej, kajti kakšnih jesnih novosti na modnem ^2orju ni opaziti. Nekateri flo menijo, da bi se morah jdilni kreatorski mogotci (jj vneto zakopati v svojo jtvaijalno dušo, saj je iz skla- jvnice novih trendov težko [brskati kaj posebno sveže- a,novega in še nevidenega. Kdo ve, morda so res mimo jjsi, ko smo ob začetku nove- jj letnega časa staro gardero- lualučali v najtemnejše kote mre in navdušeno vzdiho- li nad lepoto ali zgroženo iieyali nad predrznostjo novih zamisli. No, malce bolj natančno brskanje po tej skla- dovnici vendarle lahko odkrije tudi kakšno zanimivo reč. Udobnejši Icroji Po poizkusimo, za nekaj prvih jesenskih modnih utrin- kov: Zaradi gospodarske nesta- bilnosti v evropski modni in- dustriji se tendence vse bolj obračajo k »nosljivejšim«, udobnim oblačilom, kar je novica in pol za vse tiste-pred- stavnice ženskega spola, ki so se naveličale tesno oprijetih oblačil ali pa si jih zaradi - saj veste česa - niso smele pri- voščiti. Mehka, dolga, ohlap- na pletena jopica iz kašmirja je že ena takšnih prijaznih novosti, ki ne le greje, temveč tudi marsikaj prikrije... Med hit-volnene nitke se je privr- tinčil tudi stari, dobri bukle ter nam napletel maksi kardi- gane, kar prave jesenske plašče, ki se zapenjajo z enim ali tremi velikimi gumbi, vča- sih pa le v stilu kopalnega plašča prepasajo s prav tako volnenim pasom. Svetleče usnje Posebno pozornost name- nja prihajajoča moda usnju. Poleg mnogih drugih, je po- vsem »obsedlo« tudi ambi- ciozno in vse bolj proti mod- nemu vrhu prebijajočo se juž- nonemško modno kreatorko Marke Strenesse, ki s prepro- stimi in čistimi kroji sodi med prave minimalistke. Njenim kreacijam slovita modna poz- navalka Gabriele Strehle, ki se izogiba vsakršnemu preti- ravanju, pravi razkoške. Če vas torej mika biti to jesen »in« , si čimprej omislite svetlečo usnjeno jakno in jo kombinirajte z ozkimi hlača- mi. Barve? Črna, temno mo- dra, vijolična kot barva jajčev- ca, bordo, siva, medena in mat-zelena. Za vročekrvne pa - vroče rdeča! Kaj pa hit kombinacije? Jeans in svetleč žamet, saten in volna, lak in čipka... Pose- bej novih slogov se tudi iz tako nenavadnih druženj se- veda ne da pričarati, saj se kreatorji še vedno pridno ozi- rajo v preteklost. Med značil- nostmi iz osemdesetih let so se denimo pri Gucciju odločili za široka ramena (vendar previdno, drage dame, saj ena lastovka še ne prinese pomladi...). Pokrivala se vračajo Mnogi se navdušujejo nad romantičnimi naborki, kon- trastnimi obrobami, včasih okrašenimi s folklorno figura- liko in drugimi detajli iz dvaj- setih let v art deco vzorcih. Ko smo že pri dvajsetih le- tih tega stoletja - takrat je bil modni greh ne nositi klobuka na glavi. Tega sicer za prihaja- jočo modo ne moremo trditi, vendar, po dolgih letih zapo- stavljanja se vračajo na žen- ske glave pokrivala in njihov kralj - klobuk. Prvi jesenski megli naj bi kljuboval razigran športni klobuček fedora imenovan, ki si ga na glavo poveznete postrani. Pa tudi atraktivna oblika melone bo gotovo nav- dušila samozavestne mlade dame. Morda bi se bilo dobro z besedico dotakniti še ene iz- med najbolj svežih dolžin le- tošnjih hlač - pastirska ji pra- vimo, sega pa od 10 -15 cm pod kolena. Vendar, naj vam ob tem dobrohotno prišep- nem - če veljata vaša rojstna letnica ali številka na tehtnici za skrivna podatka, ostanite raje pri klasični dolžini. O najbolj aktualnem, na- mreč o dolžini kril, se bodo lahko ženske v prihodnjih mesecih odločale same. Če- prav bodo najbolj v modni milosti dolžine do gležnjev in malce čez kolena, tudi vrto- glavo visok mini na vrtoglavo visokih in kot svinčnik zašilje- nih petah se ne da. Dovolj za prvo pokušino? Do prihodnje jesenske modne »degustacije« pa le še uživajte v svojih najljubših poletnih cunjicah! Prihajajo klobuki! Mladi kreatorski talenti za poletje '97: Iva Tratnik iz Celja. Kontrastne obrobe so včasih okrašene s folklorno figuraliko. In - ste opazile? Jeseni ne bomo hodile okrog bledolične, saj so znova v modi rdeča lička. Svetleče usnje bo velik hit Nagrajenci meseca julija: Darilni bom v vrednosti 7.000 Sit podjetja Prometej iz Celja prejme Suzana Košir, Lipovec 6, 3211 Škofja vas. Parfum Que Viva ESCADA, podjetja Weitnauer iz Ljubljane dobi Gašper Trotovšek, Šmiklavž 15 b , 3211 Škofja vas. Darilni bon podjetja z metražnimi tkaninami Papillon iz Celja dobi Renata Benegalija, Cankarjeva 2, 1270 Litija. Polletna naročnina na modno revijo Glamur: Helena Navr- šnik. Hrenova 22, 3202 Nova Cerkev. Anketno nagradno vprašanje avgusta: KUPUJETE NOVO TORBICO. S ČIM SE VAM MORA NAJBOU SKLADATI? a) s čevlji, ki jih že imate; b) s stilom in barvo vaših oblačil; c) če vam je všeč, jo kupite, ne da bi razmišljali o tem; d)_- ^^^etni pozdrav jeseni - z jesenskim sadjem na obleki. na obleki - pa ne po nesreči J zraku se že sluti vonj po 1 Jol) bogatem letnem času - ^'^i- Bogatem z darovi nara- u' seveda. Zato morda ni na- ■fi^' da je vonj po slastnih s>skih sadežih zapeljal tudi iiil^^ rnodno kreatorko So- .^^%kiel. Kar na obleko ga je ' ^^'la - pa ne v obliki kakšnih po nesreči ali nerodnosti dob- ljenih pack, ki jih jagode črnega grozdja ali rdečega ribeza tam skoraj za vedno pustijo... Šopek umetnega sadja, pa še kakšen list zraven - in po- letni majčki »pripnemo« za ščepec razigranega jesenske- ga vzdušja... 4d RUMENA STRAN TRAČNICE MastodoiiliinKRS Ko je pred kratkim podjetje Kabelsko razdelilni sistem (KRS) Velenje na velenjskem gradu obeležilo 10. obletnico delovanja, je največ pozornosti zbudila postavitev ob vstopu v mastodontov muzej. »Mi ne bomo izumrli«, so prepričani in tako samozavest- no so to zapisali ob svojem znaku, čeprav je znano, da je med TV mastodonti moderne dobe veliko odkritih bojev za prestiž, denar in obstoj. Deset let sicer ni veliko (še zlasti v primerjavi z mastodontom), razlog za ponos pa kljub temu. Strokovnjak brez primere Celjski župan Jože Zimšek-Pianist predsedniku svoje stranke Janezu Drnovšku: »Povem ti, predsednik, pa ne da bi se hvalil, če boste v stranki potrebovali strokovnjaka za klavirje, sem jaz pravi mož za to...« To je zdaj vprašanje! Katera lepotička je na polfinalu za miss Slovenije najbolj navdušila Zlatka Novaka iz Steklarne Rogaška ter Paniko Šket iz Zdravilišča Atomske toplice, oba člana stroge žirije? «Glasoval sem za tisto, ki so seji svetile oči kot rogaško steklo,«trdi Novak. »Jaz pa sem za tisto, ki bo v naše Terme privabila še več radovednežev,« je razmišljala Šketova. Dijaki ali divjaki Trgovina Pinocchio s Polzele je te dni s svojimi propagand- nimi letaki opozarjala šolarje, študente in »divjake« na svojo ugodno ponudbo. Ne vemo, ali je šlo za tiskarskega škrata ali pa so lastniki trgovine pred počitnicami videli razdejani celjski park in so zato temu ustrezno preimenovali dija- ke... Dišave Med missicami z vseh slo- venskih vetrov je bila tudi ti- sta, ki ima najrajši pasulj. Med vsemi mogočimi dišava- mi in dišavicami tega dejstva ni bilo mogoče zaznati. Prvi vrček piva v Laškem se že več kot dve leti ne morejo dogovoriti, kate- ri datum bi si izbrali za občin- ski praznik. Najbolje bi bilo, če bi prisluhnili predlogu svoje- ga rojaka Toma Korošca in občinsko slavje pripravili na dan, ko je bil pred mnogimi, mnogimi leti zvarjen prvi vr- ček piva. Praznovanje bi bilo veliko bolj veselo, poleg tega pa si pivo, ki kroji usodo Lašča- nov, takšno čast tudi zasluži. AMADEUS POROČA Neusklajeni koraki Bomo slišali usklajene izjave prvakov^ Bo kdajjenjal medstrankarski gnev? Prej se slon bo naučil plesnih korakov in v Evropi aplavze bučne požel DEKLE IZ OBJEKTIVA Jelena iz Nove vasi. Foto: GREGOR KATIČi VELIKADREVESACEUA Trobiševa bukev Marsikdo, ki hodi na Celj- sko kočo, jo pozna. To je tista velika bukev, saj veste, iz ka- tere teče voda. Poimenovali smo jo po njenih lastnikih in skrbnikih - družini Trobiš, ki že desetletja vztraja tam pod Grmado, v odročnem, a lepem Zgornjem Pečovniku. Mogočno drevo z razraslimi koreninami raste ob planinski poti, ki vodi iz Zagrada na Celjsko kočo. Obseg debla meri 401 centimeter, premer pa 124 centimetrov. Bukev je sicer že zelo stara, tam okoli 200 let šteje, a je še vedno trdno zasidrana in polna živ- ljenjske moči. Na pobočju nad drevesom je več izvirov in vo- da enega izmed njih je po cevi domiselno speljana skozi ko- renine drevesa, tako da je vi- deti, kot da teče iz samega debla. Drevo in hladna voda nudita osvežitev in počitek številnim izletnikom, ki priha- jajo tod mimo. Trobiševa bukev je s svojo prisotnostjo in obliko eno od dreves, pri katerih začutimo tisto »nekaj več«. Ko smo v raziskavi odnosa ljudi do dre- ves in gozda vprašali Celjane, ali jih ob pogledu na vehko, staro drevo prevzame poseben občutek, jih je od dvesto vpra- šanih pritrdilno odgovorilo kar 93 odstotkov. Očitno ne gre le za zunanjo, fizično raven, am- pak imamo ljudje do dreves svojevrsten notranji odnos. Občutkom spoštovanja in ob- čudovanja bi lahko rekli tudi doživljanje svetega. Drevesa imajo že od nekdaj močan sim- bolni pomen. S svojimitera nami, deblom in krošnjo drevo na primer predstavljal kot simbol povezave kozmos in zemlje, duhovnega in mati rialnega sveta. Za prihodnost »bukve, izt tere teče voda« se glede i zavzetost in skrbnost Trobiš vih ni bati. Skupaj z lastniki na Zavodu za gozdove prizad vamo urediti in polepšati oko co drevesa, pri tem pa seobf tudi materialna podpora Me: ne občine Celje. Namen je en staven: ohraniti drevesu dob pogoje za rast in omogof' mimoidočim popotnikom, i si odpočijejo in ga doživijo. ROBERT HOSTN Foto: FRANCI HORVi VITEZI BELEGA MESTA