PosanMia ii«viUui Bil 1*W.
st. 90.
V Ljubljani, v torek 15. apriia 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
NARODNI
WfW/K
□
i
»•
| Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. f	Mesečna	naročnina:	f
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. J
Neodvisen političen list.
 —o  ----------------------
Uredništvo: IVoISova ulica St. 1 /I. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
15-...............................................i.............
I	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	I
j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, t I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	I
Fetii.
Eden glavnih argumentov, s katerim hoče strta, in zato potrta opozicija pred narodom diskreditirati sedanjo vlado, je, da je v manjšini, da zastopa le manjšino volilcev. O. Predavec, ki je predajal k verifikaciji radičevske mandate v na-mišljeni perfriganosti tako lepo po dozah in porcijah, je zdaj kar iz sebe in vpije o »državnem puču«, učinjenem baje od radikalne stranke. Gazijo se menda elementarna pravila parlamentarizma, ljudstvo je ob svoje pravice, nasilje in diktatura sta baje zavladali v deželi. Takšen je dnevni refren bivših skoraj-2e - ministrov in malodane — oblastnih
vladarjev.
Zdi
se nam, da ni višek taktične mo-~r°sti, ako »tigri« iznašajo takšno ni-^®vno jokavost v široko javnost. Ali je r^danes zares mogoče najti človeka, 411 bi verjel, da bi bila opozicija v obrat-^leTn primeru zloj zbog spoštovanja par-amentarnih pravil podala iemisijo? V ^tšne neopredeljive širine se razteza "^okratična vest naše SLS o tem go-°ri Vendar vsa njena zgodovina. In Ra-lC> ta malik politično še neprobujenih J11 as. bi se v konkretnem slučaju za par-arnentarne običaje brigal ravno tako malo, kakor se zanje niso brigali mu Sor^dni butci, ki so jih v nekaterih n°vih državah desorganizirane povojne fazmere postavile v ospredje, odkoder 'Zginjajo zopet v nič eden za drugim.
Pa recimo, da je sedanja vlada slu-^3/no zares v manjšini, da po volilni starki zastopa samo manjšino volilcev. Ali sledi morda iz tega, da se mora po dogmatiki parlamentarizma umakniti? *e dolgo ne! Parlamentarni kodeks je že Preobložen z dalekosežnimi novelami in logika sedanjega našega položaja je taka, da je sveta dolžnost sedanje vlade Vztrajati pri krmilu vse dotlej, dokler opozicija ne nudi zadostne garancije za Parlamentarno vladavino.
Mlade države se ne dograde s formulami, ne s poopičenjem odumirajočih ^aprav. Res, pravično in demokratično H da naj vlada, izgubivši zbornično 5?&no, odstopi svoje mesto novi večini. ti&,tern z^a*em Pravilu se je urejalo poli-Življenje v zapsfdnih demokracijah JH ®jSe ob nedzpremenjenih razmerah ne n sec^aj- Le da sedanja doba ni vojn°nna,na' ne več ista kakor pred
Od
naše opozicije hvalisani formali-
f™ Parlamentarne vladavine pohaja iz oe liberalnih večin in policijske drža-en * 80 Me strankarske grupacije še n OSi^V”°’ ideološko lepo opredelje-o, ko je zakonodaja bila takorekoč ® ročna obrt, volilstvo redko posejano in ko je državna uprava J -vedela, kaj ni njena skrb ne ah > • ® storil- v teh skoraj patri-^nalnih razmerah je šlo zaporedno pre-^tnanje vladnega vesla od vsakoksrat-b Večin še gladko po šablonski teoriji
o	Posameznikovih pravicah — svobodah, venskega načela.
Danes je parlamentarna statistika že Premagano stališče, statistična »ecma že dolgo ne pomeni več nesporne pravice do vladnega krmila. Vsemu “Vetu znano dejstvo je, da se je tudi v 'Zornih demokracijah vlada le malokdaj ®oe!a opirati na statistično večino volil-ttva, da vsakratnih vlad ne nosi več Kompaktna zbornična večina, temveč le vetrna, dogovorjena od slučaja do sluča-• Kabineti tudi ne padajo več zbog slučajnih preglasovanj niti v Angliji. Star isticno načelo, izvajano iz posamezni-ve svobode se je umaknilo načelu pr-^istva državne avtoritete ter skupnega m ^ Vsa novejša zgodovina parla-if Polna takšnih slučajev, daj m J1 ši slnčai tvori ravno se-Macdonaldova vlada.
so le parlamen-doot^u	po tradiciji in naravnih
li ^ateresibodi države. Hočemo si
urS i^anJ našim Potrebam primerno 1)0 tudi naš parlamen-ne plati	asoma sv°3e individu^l-
kohot„H • VSem dru£>m narodom, ta-2ein	tre^ naž Parlamentari-
našim razme-
V	trdn1^ T iskati našc rešitve «ih W taem vajaniu Po tujih vzor-iS SS6« *»&*• Ako bi mo-“•»zicionalni blok nuditi garan-
Polifiicnl položaj nespremenjen.
Kriza bo trajala najbrž zelo dolgo.
Radi deloma pokvarjene telefonske proge so izostala najnovejža poročila iz Beograda.
Beograd, 14. aprila. (Z) Politični položaj se ni še prav nič razbistril. Včeraj in danes so razpravljali načelniki opozicijskih skupin o razpletu krize.
V	opoziciji prevladuje mnenje, da se narodna skupščina ne sme razpustiti, ker ima opozicija kompaktno večino. To stališče bo zastopala tudi pri kroni, h kateri upa, da bo pozvana. V tem slučaju gre h kralju Ljuba Davidovič. Opozicija je računala, da bo gospod Davidovič pozvan h kralju že danes kar se pa ni zgodilo. Na dvoru je bil le predsednik skupščine Jovanovič. Pred avdienco je g. Jovanovič konferiral s predsednikom vlade Pašičem, ta pa z ministroma Trif-kovičem in Krsto Miletičem. Ker danes veš dan ni bilo avdienc pri kralju, sklepajo, da bo kriza trajala zelo dolgo, dalje, kot se je prvotno mislilo. Dejstvo, da se namerava krona informirati tudi pri voditeljih opozicije ali vsaj pri g. Davidoviču. smatrajo v krogih bloka, da kralj ni nenaklonjen vzeti v pretres kombinacijo o sestavi poslovne vlade po bloku. Temu nasprotno pa mislijo v vladnih krogih, da bo končno zmagal vendarle g. Pašič, ki je za nove volitve. V radikalnih vrstah so popolnoma prepričani, da je izključena vsaka možnost, da bi mogla opozicija sestaviti vlado. Nevtralni krogi pravijo, da ni izključeno, da se posreči g. Pašiču pridobiti še eno ali drugo skupino današnje opozicije zase, nakar bi bila zagotovljena trdna večina, ki bi mogla delati v skupščini. Nevtralni krogi se opirajo v teh računih na to, da so baje nekatere opozicijske skupine uverjene, da še ni prišel čas za razpis novih volitev in ker ne verujejo, da bi bila preveč srečna kombinacija z g. Davidovičem. Iz vsega tega se vidi, da ta teden kriza gotovo še ne bo rešena.
Beograd, 14. aprila. (Z) Ker se niso izpolnila pričakovanja, da bodo že danes pozvani na dvor načelniki parlamentarnih skupin, da povedo kroni svoje mnenje o razpletu vladne krize, in je bil pri kralju v avdijenci le predsednik skupščine Jovanovič, je potekel pondeljek brez posebnih dogodkov. Položaj je še popolnoma nejasen. Okoli 10. sta prišla na dvomi maršalat ministra Trifunovič in dr. Jantiič, da se informirata o mišljenju dvora. K predsedniku vlade Pašiču je prišel dopoldne poštni minister Vukičevič, da se informira o položaju, pa ni izvedel nič gotovega, ker si tudi g. Pašič še ni na jasnem. Okoli poldne je konferiral g. Pažič z ministroma dr. Srskičem in dr. Kojičem.
Beograd, 14. aprila. (Z) Doznava se, da se namerava kralj Aleksander odpeljati v četrtek na lov, kje ostane par dni. Pred odhodom bo sprejel najbrž ministrskega predsednika Pašiča, da mu pove svoje mnenje o razvoju krize. Vodjo opozicije bd sprejela krona šele po povratku z lova. Ni izključeno, da bodo pozvani na dvoT tudi drugi načelniki parlamentarnih skupin, tako dr. Korošec, dr. Spaho in za' radičevce dr. Maček in Predavec, ki se trudita doseči
avdijenco pri kralju, predvsem zato, da bi ovrgla trditev radikalo, češ, da je hr-vatska republikanska seljačka stranka proti kralju in državi. Načelniki opozicije, ki so imeli danes sejo, so sklenili, da se ima smatrati opozicijski blok kot ena celota. V njegovem imenu naj bi šel na dvor, ako dobi pozivi, g. Davidovič in razložil kroni stališče bloka. Ako bi bili pozvani tudi drugi voditelji, n. pr. dr. Korošec in dr. Spaho, bi samo potr-.dili stališče g. Davidoviča.
informacije krone.
Beograd, 14. aprila. (B) Vse zanimanje političnih krogov je danes veljalo konzultaciji krone o političnem položaju in razpletu vladne krize. Pri kralju sta bila najprej predsednik skupščine Jovanovič, potem pa ministrski predsednik Pašič. Splošno pozornost je zbudila vest, da je bil popoldne na dvoru dr. Korošec in da je ostal pri kralju skoraj eno uro.
Popoldne so imeli opozicijski klubi konference, potem pa je bila seja opozicijskega bloka, ki je veljala novemu položaju, ki je nastal z ostavko vlade in ki se do danes ni prav nič izpremenil. Na tej seji so sporočili radičevci, da bi bili pripravljeni vstopiti v novo vlado opozicijskega bloka in da bi njihovi zastopniki šli v avdijenco h kralju, ako bi jih pozval.
Dr. Korolec pri kraSlu.
Beograd, 14. aprila. (B) Popoldne okrog 4. je šel dr. Korošec ni dvor in je zaprosil ministra dvora Jankoviča, naj izposluje v njegovem imenu avdijenco pri kralju, ako ima krona namen konzultirati načelnike parlamentarnih skupin o položaju, ker se namerava odpeljati v Ljubljano za praznike.
Ob 5. popoldne je bil dr. Korošec pozvan na dvor in ga je sprejel kralj Aleksander v avdienci, ki je trajala skoraj eno uro. Po avdienci ni hotel podati dr. Korošec nikakršnih infomacij o njenem izidu. Ob 8. zvečer je izdal jugosloven-ski klub kratko sporočilo v obliki komunikeja, v katerem pravi, da je krona sprejela danes popoldne dr. Korošca v avdienci in da mu je le-ta pojasnil politični položaj.
Dr. Korošec odpotuje jutri v Ljubljano, kjer ostane za velikonočne praznike.
Telkoče opozksional-neea bloka.
Beograd, 14. aprila. (Z) Radikali naglašajo da stoje opozicijskemu bloku na potu prevelike težkoče, da bi mu bilo mogoče sestaviti vlado. Predvsem je dejstvo, da nima blok večine v parlamentu, dokler se ne verificirajo radičevski mandati. Gosp. Pašič se gotovo ne bo požuril, da omogoči ove-rovljenje, ker ima trenutno on večino v zbornici. Mislijo tudi, da sploh ne pride do verifikacije teh mandatov. Opozicija pa računa s tem, da bodo glasovali za verifikacijo tudi nekateri radikalni poslanci, tako da bi prišli radičevci v skupščino in bi imel blok na ta način večino v skupšjini.
Belgija le sprejela zve-deniško poročilo.
London, 14. aprila. (K) Po neki vesti »Timesa« iz Bruslja sprejema belgijska vlada poročilo izvedencev brez pridržka. Kabinet bo predlagal, da se sestanejo ministrski predsedniki zavezniških dTžav, ki bi razpravljali o določitvi zneska nemškega dolga, o vprašanju razdelitve plačil in o vprašanju sankcij za slučaj, da bi Nemčija poskusila, odtegniti se svojim obveznostim.
cije, da dobi država, kar je njenega, in se ne vnese v za početo državno konsolidacijo največji kaos^ bi bila primera večinskega načela na mestu. Dopustiti pa, da se polasti drž. uprave ain zakonodaje mehanična koalicija, ki jo druži zgolj le negacija in katere' delazmožnost bi bila od dne do dne odvisna od fantasta, odvisnem od
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET.
Rim, 14. aprila. (T) Prihodnja seja ministrskega sveta je napovedana za 24. t. m. in ne za 25., kakor je bilo prvotno določeno. Na tej seji se bo razpravljalo o važnih uredbah upravnega značaja. Jasno je, da se bo ministrski svet bavil tudi z novim političnim položajem, predvsem z volitvami VREMENSKO POROČILO.
Dunaj. 14. aprila. Napoved za 15.
1	april. Nestalno vreme bo trajalo naprej. Malo gorkeje. V severnih Alpah se bo najprej popolnoma zjasnilo. Ze jutri morebiU sledi poslabšanje.
svoje strani zopet od nam sovražnih tu-jezemskih stremljenj, to W pomenjalo najgroteslknejšo karikaturo parlamentarizma, t. j. odvisnost vlade od tujezem-stva.
Ne v parlamentarnem fetišizmu temveč v spretnem oblikovanju vsakokratnega položaja rastejo žive korenine parlamentarne demokracije.	rgn.
Zmaga republikancev na Grškem.
Nemiri v Atenah.
Atene, 14. aprila. (K) V noči na nedeljo je bilo skoro v vsej državi vključno Atene proglašeno obsedno stanje. Ljudsko glasovanje se je včeraj izvršilo. Razburjenje v deželi je veliko. Pristaši realistov so nastopali s takim fanatizmom, kakor se ni pojavil več od povratka kralja Konstantina dalje. Rojalistični vodje javno na cestah označujejo vodje republikanskega gibanja kot morilce šestih državnikov in generalov. Več ministrov je izjavilo novinarjem, da je uspeh republikancev zagotovljen.
Atene, 14. aprila. (K) V teku današnjega dneva je mesto nudilo sliko vojnega stanja. Vsi lokali so bili zaprti, po cestah pa je patruliralo vojaštvo. Ar-
mirani avtomobili so vozili po cestah. Drug promet je bi prepovedan razen s policijskim dovoljenjem.
Atene, 14. aprila. (Agence Athene) Dosedaj so znani izidi ljudskega glasovanja iz skoro vseh okrajev. Povprečno 70 odstotkov se je izjavilo za republiko. Izidi, kj še niso znani, bodo dali najbrže končni rezultat 75 odstotkov. Rojalisti so dosegli večino samo v nekaterih okrajih na Peloponezu in v kontinentalni Grčiji.
Atene, 14. aprila. (Agence Athene) Ministrski predsednik Papanastasios je imel ponoči razgovor z generalom Me-taxasom. Admiral Konduriotis bo najbr-že z dekretom imenovan za intermistič-nega predsednika države.
Organiziranje Davido-viteviS?) demokratov.
Zagreb, 14. aprila. (Z) Tukaj se mudi že tri dni bivši predsednik narodne skupščine, demokratski poslanec dr. Ivan Ribar, ki je stopil v stike s pristaši bivše Starčevičeve stranke, skupino okoli »Slobodne Tribune« in neodvisno narodno organizacijo ter dosedanjimi demokratskimi disidenti. .Namen porazgo-vorov je, privesti te skupine do tega, da se pridružijo Davidovičevi demokratski stranki. Pogajanja so se včeraj končala. Izdan je bil komunike*, ki pravi, da vstopijo vse tri skupine v demokratsko stranko.
Porazgovori se vrše tudi na univerzi z demokratskim dijaškim klubom o razkolu kluba. Odbor demokratskega dijaškega kluba Jugoslavije je izdal danes proglas, v katerem se izjavlja za politiko samostojnih demokratov in obsoja politiko demokratske dijaške omladine, ki drži z Davidovičem. Ves spor pa še ni končan, ker so dijaki večinoma na počitnicah in ne more zato klub sklepati o novi politični orientaciji
V	zvezi s tema dvema dogodkoma se pričakuje, da pride prihodnji teden v Zagreb Ljuba Davidovič iz Beograda, ki namerava nastopiti v Hrvatskem Pri-morjuma shodih.
Princ Roland Bonaparte t
Pariz, 14. aprila. (Agence Havas) Princ Roland Bonaparte je v Parizu umrl.
Princ Roland Napoleon Bonaparte je bil sin Piera Napoleona, čigar oče je bil Lucian Bonaparte, brat francoskega cesarja. Rojen je bil 19. maja 1858. Posvetil se ie vojaški službi; najprej ie služil kot podporočnik v nekem infanterijskem polku. Leta 1880 se je poročil z Blanko, hčerko najemnika igralnice v Monacu, ki pa je 1882 umrla na porodu. 1883 je Izstopil Roland lz vojaške službe ter je bil prestavljen v rezervo; 1886 so ga črtali na podlagi pretendentskega zakona iz vojaških seznamov. Princ Roland se je nato posvetil zemljepisnim in antropolo-gičnim vedam ter je mnogo potoval. Napisal je več del, med njimi »Les habitants de Suriname«, »Notes on ‘ the Lapps of Fin-mark«, »Le fleuve Augusta«, »Le glacier de I’ Aletsch et le lac de Mijrjelen«, »Le premier čtnblissement des Nčerlandais a Mau-rice«, »Une excursion en Corse«.
©emisija danske vlade
K o d a n j, 14. aprila. (Agence Havas) Danska vlada je demisijonirala. Kralj je .poklical k sebi vodjo socijalistov Stauninga.
PRIHODNJA SEJA FRANCOSKE POSLANSKE ZBORNICE.
Pariz, 14. aprila. (K) Prihodnja seja poslanske zbornice se bo vršila 15. junija.
Mariborski občinski svet.
Z zanimanjem pričakovana današnja seja mestnega občinskega sveta je poteka popolnoma mirno v precejšnje razočaranje nabito polne galerije. Župan je takoj uvodoma preklica! žaljivi izraz, ki ga je v zadnji seii rabil proti dr. Jerovšku, ter pripomnil, da so mu segali razni govorniki v njegovo poročilo in je očitek izustil v splošni zmedenosti brez namena, da bi s tem koga žalil. Predlagal je takojšnji prehod na dnevni red, kar je biio tudi sprejeto.
Na zadnji seji predlagana spopo’nitev odsekov se izvede na ta način, da imenuje klub NSS po dva člana v vsak odsek. Daljše poročilo je podal župan o zadevi menjalne pogodbe med mestno občino in društvo za zgradbo Magdalenske cerkve. Določi se poseben odsek, ki naj stopi z društvom v neposredna pogajanja, nakar se bo
o	stvari definitivno sklepalo. — Pisarniškemu uradništvu mestnega električnega podjetja se prizna za nadurno delo o priliki letne bilance takozvana bilančna nagrada v znesku enomesečne plače. — Za županovo sobo je odobri nabava nove preproge in namiznega pTta. — Na predlog pogrebnega zavoda se^ pretvori lansko leto nakupljeno zemljišče na periferiji mesta v travnik ter se za dobavo gnojil in semena dovolj potrebni znesek. — Klub NSS je vložil interpelacijo v zadevi postopanja stanovanjskega sodišča pri oddelku za socijalno politiko v Ljubljani, ki preko mestnega stanovanjskega urada dodeljuje stanovanja v Mariboru k velikemu županu premeščenim državnim uradnikom, dočim starejši prosilci s prvenstveno pravico propadajo. Razvije se daljša debata, v katero so posegli Roglič, dr. Leskovar. Zebot in župan. Sklene se vložiti proti temu postopanju oster protest ter opozoriti vlado na možnost od-pomoči stanovanjski bedi s tem, da se ali prepuste vojašnice mestni občini, ali pa se preurede vojašnice za stanovanja častnikom in podčastnikom.
Nato so posamezni odseki podali poročila, izmed katerih sta najvažnejši zadeva
o	preureditvi mestnega kopališča ter o oddaji mestnega kina v najem. Oddaja del v kopališču se javno razpiše. Oddaja kina pa se bo obravnavala še kasneje v tajni seji.
—	Raznim prosilcem so bile odobrene podpore, med drugim odboru »Dijaške večerje« 10.000 Din, podpornemu društvu državnega ženskega učiteljišča 1500 Din ta Gasilnemu društvu 17.500 Din. — Obračun Ljudske kutiiaie za drugo polletje, ki
zuje 4600 Din čistega dobička, se vzame na znanje. Stavbenima zadrugama »Mojmir« in »Marstan* se zagotovi večja podpora za takrat, ko bo ena teh akcij že zidala prvo hišo. Po rešitvi nekaterih manjših zadev je župan po 11. uri zaključil javno sejo, na kar se je nadaljevala še tajna seja.
Borzna poročila.
Beograd, 14. aprila. Devize; Db-naj 0.1141—0.1142, Budimpešta 0.11—0.125, Bukarešta 42—42.25, Ženeva 1419—1420 London 351.25—351.50, Milan 359—359.40, New York 80.85-50.95, Pariz 484-486, Praga 240.50—242.50, Solun 0—146. Valute: zaključki: Dolarji 80, romunski leji 42, francoski Iranki 485, češkoslovaške krone 240.
Zagreb. 14. aprila. Devize: Dunaj 0.113285—0.115285, Bukarešta 41—44, Italija, izplačilo 357.75—360.75, ček 357.125 do 360.125, London, izplačilo 350.25—353.25, ček 350—353, New York, ček 80.35—,81.35, Pariz
485.50-490.50, Praga 239.75—242.75, ček
239.50-242.50, Švica 1417-50—1427.50, čel; 1415-1425. Valute:	Dolarji 79.375 do 80.375, avstrijske krone 0.11315—0.11515, češkoslovaške krone 236.50—239.50, francoski franki 477.50—482.50, švicarski franki
0—1412, Italijanske lire 356.75—359.75.
C u r I h, 14. aprila. Beograd 7.075, Nev," York 569.50, London 24.70, Pariz 34.45, Milan 25.325, Praga 16.90, Budimpešta 0.0080, Bukarešta 2.975, Sofija 4.125, Dunaj 0.008025.
Dunaj, 14. aprila. Devize : Beograd 880—884. Berlin 15.15—15.45. Budimpešta
0.92—0.98. Bukarešta 369—371, London 308.000—309.000, Milan 3144—3156, New York 70.935 -71.185, Pariz 4327—4343, Pra-ga 2113-2123, Sofija 510—514, Curih 12.485 d°_ 12.533. Valute: dinarji 877—883, dolarji /0.460—70.860, bolgarski levi 496—-504, nemške marke 14.60—15, funti 306.200 do 307.800, francoski franki 4310—4340, Ure 3160—3180. romunski leji 363—367, švicarski franki 12.440—12.520, češkoslovaške krone 2097—2113, madžarske krone 0.89—0.95.
Praga,’ 14. aprila. Beograd 42.875, Dunaj 4.845, Berlin 7.80, Rim 154.75, avstrlj-ske krone 4.835, lire 157.25, Budimpešta 4.15, Pariz 212, London 147.925, New York 34.20, Curih 600.50.
Berlin, 14. aprila. Beograd 5.63, Dunaj 6.08, Milan 18.55, Praga 12.46, Paitz 25.44, London 18.205, New York 4.19. Curih 7&tt
Sedanja in bodoža Rusija.
Po najnovejših virih spisal A. G.
IX. Evolucija v — pričakovano Rusijo,
2.
V	prvem delu tega članka smo ugotovili, kako so se razvijale in ustalile po-litiške in državnopravne razmere v Rusiji. Prepuščam sodijo čitateljeni, da-li moremo mirno gledati na nadaljni naravni razvoj ali želeti kak nasilen preobrat po načrtu VVranglovcev —5
Ali zapomnimo si naslednjo veliko resnico:
Da ni revolucija naredila konec carizmu in Romanovcem, bi tudi ne bilo ne Jugoslavije in m Češkoslovaške republike!!
Kako more stan panslavist izreči tako smelo trditev? V to imam dovolj v dejanskemu položaju vtemeljenega globokega prepričanja.
Da je imel car Nikola II. priliko, poslati na mirovno konferenco Sazonova in druge njemu po duhu sorodue kreature, dal jim bi seboj tudi navodila, bolje ukaz mogočnega in tudi zmagovitega imperatorja vseh Rusov, ki bi obsegala ka-tegoriški »veto* proti razkosanju avstro-ogrske monarhije. Tudi Viljem bi ostal v Berolinu z vsemi ostalimi nemškimi potentati in ententni zavezniki bi se morali zadovoljiti z veliko cenejšim mirom. Zmagovita Rusija ob boku zmagovitih zaveznikov bi imela hrez dvoma toliko ugleda, da bi mirovna konferenca uva-ževala predloge ruske delegacije, toliko bolj, ker bi vedela, da je taka odločna volja carja vseli Rusov.
Saj je znano, da ni bilo v načrtih zaveznikov razbitje Avstrije; samo malce oklestili 111 zmanjšali bi jo. Srbija naj bi dobila Bosno in Hercegovino z izhodom na morje, Crnogora bi dobila Boko in Dubrovnik (!), morda Skadar, Rusija Galicijo, Italija Trentino in nič več, vse ostalo pa bi tvorilo novo Avstrijo, ki bi jo vladali Habsburžani..., v katere so bili celo sovražniki zaljubljeni, posebe pa je bila nanje vezana carska rodbina Romanov. Med tema dvema starima vladarskima hišama je obstojala stara tradicijonalna z veta, podprta z rodbinsko pogodbo, da se podpira v slučaju nevarnosti. _ Ako bi grozila nevarnost Habsburžanom, bi to pomenilo bližnjo nevarnost Romanovičem. In že strah pred negotovo bodočnostjo svoje hiše, če ne pogodba in splošno tradicijonalno stališče o potrebi Avstrije za evropsko ravnotežje, bi podprl Habsburžane, da bi se še ohranili z okleščeno državo na vseh koncih.
Ali morda pripovedujem pravljice? Ne, za to imam dovolj razlogov in dejstev in virov, bi mi to trditev naravnost vsiljujejo!
Da svoje trditve še bolj podprem, naj opozorim čitatelje na krvava prizadevanja dr. Masaryk4, dr. Beneša in našega »Jugoslovenskega Odbora« v ino-stranstvu, da bi prepričali Wilsomi in druge odločujoče činitelje: Kako neob-hodno potrebno je, da se Avstrija razbije! Notabene: takrat že ni bilo več carske Rusije in mogočnih ruskih carjev! Da so ti bili še v stari svoji moči, tedaj bi Masaryk in vsi ostali sobojevniki pritegovali gluhim ušesom. Car bi zabrusil svoj: »Ničevo!« in konec bi bilo besedi!
Ne spuščam se na tesn mestu v na-daljna razmotrivanja, kako M mirovna
Današnja Albanija.
konferenca poskrbela za Čehe, Slovake in nas preostale Jugoslovane v okvirju okrnjene Avstrije; hotel sem le opozoriti, da se imamo zahvaliti prav ruski revoluciji za sedanjo Jugoslavijo in Ce-školovaško republiko. — Zato smatram za docela po greš eno in tolikrat nagla-šano mnenje, češ: Kakšna nesreča je za nas, da ni bilo na mirovni konierenci med zmagovalci, ki so narekovali mirovne pogoje, tudi mogočne caristiške Rusije!!
S tega stališča sc moramo posebno mi zadovoljiti s sedanjim položajem v Rusiji. In kdo vč, kako živo se je ruska delegacija s Cičerinom na čelu zanimala za Rapallsko pogodbo in naš položaj nasproti svoji sosedi ob Adriji, ta se celo sprijazni s sedanjim poiitiškim razvojem v Rusiji in poreče: Pomagajmo, sodelujmo kolikor moremo, da nam bo Rusija čedalje bližje in naklonjena; netimo iskrice slovanske vzajemnosti, preostale iz prejšnjih dob, in zlasti ne dajajmo povoda, da nas bodo smatrali za prijatelje — svojih sovražnikov.
Zunanji minister Litvinov je spregovoril težke besede na naslov Male antante o priliki skora z Rumunijo radi Besarabije. Jugoslavije ni imenoval, ali mislil je na njo! — Besarabija je tisto sporno jabolko v katero nam ni prav nič potreba grizti. — Ne vem, če sem točno poučen, ali zdi se mi, da je Nikola Pa-šič v tem nevarnem položaju zelo previden in doslej še ni priznal rumunske aneksije. — Ako je tako, kar upam, potem imamo prav lepo podlago za daljni zdrav razvoj odnošajev do SSSR. Nočem dajati svetov, naj takoj oiicijeino priznamo SSSR itd., rečem le: v Rusiji je izključena danes vsaka revolucija, njena bodočnost je v zdravi evolucii, na kateri bi mogli tudi mi imeti majhen delež, za kar bi o svojem času želi bogato hvaležnost.
Japonska išče v Rumuniji naravnega zaveznika proti Rusiji. Ali moremo, ali smemo biti v taki družbi? — Rumunija, pravijo, išče Bolgarijo. Ali ni to našemu srcu bližja? Ali bomo še vedno uganjali kratkovidno politiko — grde proteklo-sti in ne modre prihodnosti — med brati? Ali tu ni izhoda iz nesrečnega bratomorstva? Moramo ga najti!! Naša korist to narekuje!
Evo težkih nalog naši diplomaciji, našim državnikom; ali naša javnost bodi opozorjena na vse eventualnosti in zlasti imej pred očmi, da: pričakovana mogočna Rusija, nam prijazna, bo najboljši porok tudi naši boljši bodočnosti. Taka zavest nam mora narekovati tudi smernice zunanji politiki!
Sedanji notranji državnopravni položaj SSSR, kakor sem ga podal v svojih člankih, ima v sebi vse pogoje za zdrav daljnji razvoj, ki odgovarja duši vseh onih pisanih množic prostrane Rusije. Zato se moremo mirno sprijazniti ž njim in po tem usmeriti svojo zunanjo politiko — —!
Kam vodi pa nadaljnji gospodarski in socijalni razvoj v Rusiji, si dovolim v prihodnjem članku kratek pregled dosedanjih ugotovitev in kritično oceno.
Da bi spaavila svoje slabo gospodarstvo nekoliko v red, je poklicala albanska vlada lansko leto na priporočilo Zveze narodov Holandca g. Hungerja kot finančnega svetovalca v deželo. Sklenila je z njim pogodbo na 5 let ali odpovedlji-vo že po enem letu. Začetkom letošnjega leta pa je prišlo med člani kabineta in Hungerjem do večjih nesoglasij, nakar se je vlada hitro poslužila omenjene klavzule in 1. marca sporočila svojemu finančnemu svetovalcu želja, naj bi pogodba prenehala s 1. junijem tekočega leta. G. Hunger si je takoj izprosil večmesečen dopust in je odpotoval domov preko Ženeve, kjer je svetu Zveze narodov podal svoje poročilo.
Hunger navaja v tem poročilu svoje predloge za takojšnjo omejitev državnih izdatkov in zvišanje davkov; oboje je bilo potrebno za zboljšanje financ in v velikem interesu Albanijo, katere proračun izkazuje 24 milijonov izdatkov in samo devet milijonov prejemkov. Hunger obtožuje vlado, da je ignorirala in da je brez njegovega dovoljenja predlagala parlamentu gospodarske in finančne zakonske predloge. Eksploatacijo albanskih gozdov je vlada prepustila neki inozemski družbi in na najboljše plačana uradna mesta je nastavila sko-ro same tujce. Na popolno odstranjenje deficita brez pomoči velikega posojila ni misliti; vprašanje je samo, odkod naj se posojilo vzame. Omejitev deficita bi se pa po Hungerjevem mnenju že dala do-
seči z omejitvijo delokroga posameznih departementov (prihrana 4 milijone), z zvešanjem davkov za 20 odstot. (uvedba na avtomobile in kurivo) ter z dovolitvijo petrolejskih koncesij. Zelo se čuti tudi potreba notne banke, za katero se potrebni kapital le počasi zbira. Tri države so že izjavile, da bi se udeležile s 55 odstotki, z ostalimi se še vrše pogajanja in tudi sama Albanija bi lahko nekaj prispevala. Tudi ustanovitev hipotekarne banke je nujno potrebna. Število poslancev (76) se zdi Hungerju previsoko; polovica bi za albanske razmere popolnoma zadostovala. Kralja si niso in tudi ne bodo izvolili radi prevelikih stroškov, s katerimi je taka volitev združena, Ker je politični položaj v deželi po-ponoma nekonsolidiran, tudi vojitev pre-zidenta za enkrat še ne bi bila na mestu. Nerešeno je tudi vprašanje glavnega mesta,' za katero čast se potegujeta centralno stoječa Tirana in gospodarsko veliko važnejši Skader.
Seveda je pri Zvezi narodov našel Hunger mnogo več razumevanja za svoje reforme kakor pa pri albanski vladi. Svetu Zveze narodov, ki je takoj obsodil počenjanje albanske vlade, bi bilo v interesu Albanije najljubše, da bi se finančni svetovalec Hunger zopet vrnil na svoje mesto. Ta je k temu koraku tudi pripravljen, ali samo, ako ga albanska vlada sama pokliče nazaj. Upanje je, da se bo to tudi zgodilo^ ker je prišel na krmilo nov kabinet.
Predstavniki strank o bodočih
volitvah.
Beograjsko »Vreme« priobčuje izjave predstavnikov posameznih strank o izidu bodočih parlamentarnih volitev.
Podpredsednik narodne skupščine, radikal Milutin Dragovič je izjavil: Ne vem, nko bodo kmalu volitve iti kdo jih bo vodil. Prepričan sem, da ie ves naš narod zaveden in da zna presojati o potrebi in ureditvi naše države. Prepričan sem, da bo vsak, brez ozira ali je Slovenec, Hrvat ali Srb, ki ljubi to državo in hoče v njej živeti, na naši strani in da bo pri volitvah glasoval za našo stranko, ki predstavlja pravo narodno razpoloženje in ki je v delu dokazala, da je najsposobnejša, da uredi državo tako, kakor odgovarja interesom celokupnega našega naroda. Naš narod je že leta navajen na neresnične govorice s strani posameznih opozicijonalcev o radikalni stranki. Nasprotniki so se nadali, da bodo dobili pri volitvah večino, toda presenečeni so sprejemali poročila o volilnih rezultatih — in tako bo tudi topot Globoko sem prepričan, da bo doba sedanji režim večino.
Vodja demokratov Ljuba D a v i d o v i č jc izjavil: Še vedno upam. da se bo kriza razpletla na najpravilnejši način in da sc bo vodil račun o pravicah večine, ker je to najzanesljivcjša pot. ki bo dovedla h konsolidaciji naših notranjih razmer. Niti ne mislim na slučajnost, da bi se mogle nove volitve vršiti v znaku nasilja. O. Pašič mora vedeti, da je radikalna stranka svojeeasuo s tako naglo močjo rasla samo zato, ker je bila preganjana, in da je njegov ugled v državi ostal samo zato, ker je bil proglašen za veleizdajnika ter nasprotnika kralja in domovine. Ako bi Pašic in Pribičevič vršila nasilno volitve, se more reči naprej, da nikakor ne bosta zadovoljna z volilnim rezultatom.
Podpredsednik HRSS Predavec je izjavil: V slučaju, ako pride do volitev, ki jih baš mi želimo — nam bi bilo v volilni borbi kakor ribi v vodi — bomo vsled svoje odlične organizacije izšli iz volitev polačani za najmanj 20 poslancev. Ako bi se preprečile svobodne volitve, imamo v tem slučaju proste roke. Volilni zakon nudi. polno garancijo za vršitev svobodnih volitev ter je vsak voldcc na dan volitev v izvrševanju
svoje volilne pravice suveren. Vsak volilec ima pravico, da brani svoje volilno pravo z vsemi sredstvi, ki jih smatra v tistem času za najpripravnejša. Naši volilci bi se v tem slučaju poslužili vseh svojih volilnih pravic. Glede event. skupnega nastopa opozicije Je izjavil, da se o tem še ni oficijelno razpravljalo, vendar pa to ni izključeno v posameznih slučajih.
Predsednik samostojnega demokratskega kluba dr. Edo L u k i n i č ni hotel podati nobene prognoze. Tudi dr. Korošec ni hotel izjaviti ničesar, vendar pa se čuje iz klerikalnega kluba, da mislijo klerikalci, da ni mogoče misliti na nobeno kombinacijo brez opozicijonainega bloka.
Zemljoradniška poslanca Jovan Jovanovič in Miloš Moskovljevič sta izjavila:	Položaj zemljoradniške stranke je
danes boljši nego je bil pred enim letom tako glede simpatij in razpoloženja v ua-rodu kakor glede organizacije in števila inteligence v stranki. Najskromnelša prognoza bi bila: Računamo, da dobimo tudi pod največjo reakcijo najmanj 15 poslancev. V Bosni v najslabšem slučaju 5. v Srbiji 5, v Dalmaciji 1, v Črnigori 1, v Sloveniji 1 in
v	Vojvodini 2. Zelo verjetno je, da bomo iineli okoli 25 poslancev, v najsrečnejšem slučaju pa do 40. Mi sploh nismo nič sklepali o skupnem nastopu opozicije, toda na-prani našemu dosedanjemu držanju, naš: taktiki in razpoloženju naših mas, bomo povsod samostojno nastopili. Jovanovič je še dodal, da volitev ne bo še kmalu, ker bi imela od njih koristi baš opozicija in ne radikali, za Pribičeviča pa volitve gotovo niso ugodne.
Vodja muslimanov v Bosni in Hercegovini dr. Mehmed S p a h o je izjavil med drugim: Mi se ne bojimo volitev, pa če tudi bi se vršile pod nasilno vlado. Z zaupanjem gledamo v nadaljni razvoj politične situacije, prepričani, da bodo tudi odločujoči iaktorji usvojili parlamentarno rešitev krize.
Nemški poslanec dr. Stefan K r a 11 je izjavil: Nemška stranka gre popolnoma mirno na volitve. Zaupanje ljudstva se je vsled zadržanja nemškega poslanskega kluba znatno ojačalo. Vladne odredbe kakor razpust Kulturbunda morejo vplivati samo v tem
J. K.:
Spomini Iz celice.
Zloba.
Kadar te zapro med štiri gole stene 'ui gledaš svet le skozi zamreženo okence, da nimaš drugega pojma o življenju tam zunaj, kakor Če sije solnce ali pada dež, tedaj se pričneš rvati z usodo. Prve dni upaš in pričakuješ od vsakega trenutka rešitve. Najmanjši slučaj, celo koraki na hodniku ti v domišljiji odpirajo vrata nazaj v svet. Pred pre-skovalnim sodnikom si trdno prepri-5an, da se ti bo prijazno nasmejal in ti naznanil svobodo. Govoriš prepričevalno, postajaš mehak, tako enostavno inu naslikaš ves položaj, da ne moreš razumeti, kako da te on ne razume. Značilno je, da krivda, bodisi tudi resnično občutena, prestane biti zate krivda, temveč še kvečjemu slaboten korak na levo, recimo v cestni jarek, ob katerem stoje v dolgih vrstah zasajeni paragrafi. O tem čustvovanju bi rad prepričal preiskovalnega sodnika. Od dne do dne pa se ti vsebolj odpirajo oči. Sodnik je drugega mnenja. Pošilja ie nazaj v celico. Tam šele občutiš, da si predan siH, ki te drži v krempljih, na življenje in smrt Kakor pajk, prede sodnik mreže tam zunaj. Ti si muha, ki si se vjel vanje. Zgroziš se. Kamorkoli se ozreš, le štiri gole stene, nobene pomoči od nikoder, nobenega človeka, ki bi raztrgal tiste mreže, ki postajajo vedno močnejše in številnejše. Pričneš besneti. Odklanjaš jedila, razbijaš po stenah, premišljaš noč in dan, kakor da hočeš s silo svoje volje zmešati sodniku -»1»“*" in njegovo delo. Vse tvoje
početje pa spremljajo le enakomerni koraki zunaj na hodniku. Tvoj upor je vsak dan silnejši. Vsak hip, misliš, sc mora nekaj zgoditi. Toda sodnik pričakuje, da prično delovati one štiri gole stene. Njegov račun je točen. Pravo zasliševanje se pričenja šele tedaj, ko si zlomljen. In preden se približa ta čas, imaio oni tara zgoraj, ki vsak dan lahko samovoljno odpro vrata, ki gredo po končanem delu v kavarno, v gostilno, ki se lahko sprehajajo po cesti med ljudmi, dovolj časa. Ti pa imaš le pot šestih korakov in tri počez, pa si prehodil ves svoj svet. Tvoja vrata nimajo več kljuke. Kdor ni poizkusil, kaj pomeni to malenkostno dejstvo, da ne moreš niti svojih vrat več odpreti, on ve, kako ubija ta zavest človekovo voljo. Zdaj šele pričenjaš čutiti, da si brez moči. Zaveš se tega dejstva v temni noči in groza ti pretrese mozeg. Zjutraj vstaneš pobit in otožen. A v srcu tli še vedno upanje. Ko pa ga ne razpiha noben dogodek več, tedaj povesiš krila, udajaŠ se, udajaš počasi in telesno občutiš naenkrat gotovo dejstvo, da je tvoj upor zlomljen. In potem se prično dnevi pričakovanja in upanja, toda tistega, ki ne računa več z dnevi, z meseci, temveč z leti. Zunanji svet je zate umrl.
Preden pa nastopi ta trenotek, pa te napade zloba, malenkostna, da se bojiš za svojo pamet, ko se je zaveš. Ne veš, kaj bi storil ljudem, ki te drže v krempljih. In takrat je človek zmožen tako nizkih dejanj, da se v temni noči, ko se ti umiri srce in pamet, treseš pred samim seboj.
Spominjam se, kako so prihajali ti trenotki Imeli smo ravnatelja ietnišui-
ce, človeka, ki je užival nad trpljenjem in poniževanjem drugih. Njegove majhne oči so te zlobno rezale, kadarkoli si ga srečal. Prihajal je in odpiral vrata, se postavljal na prag tvoje celice m te s podlim smehljajem opazoval, kaj počneš. Komaj je pričakoval tisti trenotek, da bi te pograbil srd in bi stopil predenj s stisnjenimi pestmi. Tedaj bi zaloputnil vrata in na podboju bi visel drugi dan listek: tri dni poostrenega zapora s postom. In ko se ti v teh dneh, v katerih v tebi samem vstaja brezpri-merna zloba, približa tak človek, tedaj kuješ v svoji vroči glavi nakane, kako bi se maščeval nad njim. Ponižaš se do smešne zlobe.
V	predpisih o obnašanju jetnikov je stalo zapisano, da je treba pred ravnateljem sneti tisto rjavo čepico. Poznal sem ga, bil je častihlepen. In premislil sem načrt, da ga žalira v tem njegovem čustvovanju.
Popoldne me pokličejo na dvorišče. S paznikom stopava po hodniku. Spusti me na zrak in tam hodim v krogu, kakor da lovim samega sebe za rep. Pri oknu se prikaže ravnatelj. Delam se, kakor da ga ne vidim. Odpre okno. Po-kašljuje. Jaz ga nočem videti: Pride na dvorišče. Postavi se v kot, kjer moram vsakih pet minut mimo. Hitro snamem Čepico in jo pričnem vrteti na kazalcu s tako naglico, kakor bi se vadil za žonglerja. Z belimi oči ga opazujem, kako postaja ves zelen od jeze/Še hitrejše vrtim čepico; on zakašlja in upira vame svoje zlobne oči. čepica se vrti. Odleti v zrak in ko jo poberem, 10 vtaknem v žep. Približa se mi.
»Ne ppsna predpisov? Pozdraviti treba!«
»Gospod ravnatelj!« odgovarjam, »poznam predpise. Tam stoji zapisano, da mora jetnik pozdraviti, če ima čepico na glavi. Kaj drugega ni zapisano.«
Prebledi. Kako mu sikajo majhna očesca. x
»Si bom sajjomnila!« se zadere in odide.
In moje ubogo človeško srce je nekaj doživelo. A še premalo.
Drugi dan so pričeli s treskom odpirati vrata Paznik zarjove pred vsako celico: vizit! Tedaj moraš v pozoru stopiti pod okno 111 pričakovati predsednika, ki pregleduje celice in posluša pritožbe. V moji glavi se je rodila nova nakana.
Obsedim za mizo. V naglici raztrgam ves papir, kar sem ga imel, na drobne kosce in ga razmečem po celici. Iz špranj na tleh zbezam prah, parkrat podrgnem po kosmatem kocu, ki mi je služil za odejo.
2e Je obstal predsednik pred celico.
»Zakaj sedite,«
»Slab sem, gospod predsednik!«
»Kako? Ste bolni?«
»Sem. Poglejte!« pokažem mu nastlana tla.
Vstopi in pregleduje. »Gospod ravnatelj, to ni dopustno, glejte, kakšno je, ali vidite?«
Ravnatelj stoji v pozoru pred višjim. Ustnice mu drhte od jeze.
Po končanem pregledovanju pride ravnatelj pred celico. Z dvema pometačema.
»Ti se pokasala, Se brnela ti bo glava!«
Jaz si zapomnim grožnjo. Ves dan premišljam. Drugi dan se javim, da me naj peljejo k zdravniku.
smislu, da se nemško prebivalstvo še bol/ strne v svojo stranko. Nadalje je kritiziral
viadno postopanje proti Nemcem in končal.' ako bo šla vlada dalje po tem potu. bo morala nemška stranka razmišljati o skupn; obrambi proti eventuelnim nasilnim volilnin. metodam in se pridružiti drugim skupinam ki imajo isti interes in podoben politični pravec.
Džernijetovec Atil H a d ž i a h m e t o -vic je izjavil: Naša mlada stranka je pri prvih volitvah nastopila skupno z radikali. Lani smo dobili 14 poslancev, izgubili po smo v 7 volilnih okrožjih, ker nismo imeii dobre organizacije. Ako se bodo volitve vršile nasilno, bi izšla naša stranka ojačana Ako bodo svobodne, ie verjetno, da dobimo najmanj 14, največ pa 25 poslancev. Tudi ako smo pomagali vladi, nam ni uspelo, da izvojujemo svojim pristašem vse one pravice, ki jim pripadajo po zakonu. Najbrže bo mo nastopili samostojno.
Radičevska disidenta Kordič in Mii-nar e vič sta izjavila: Trudili smo se, Ua bi bili nevtralni tako napram levici, kakor napram desnici ter smo se pri glasovanju v več slučajih vzdržali glasovanja. Naši volilci so bili trenutno nezadovoljni z našim prihodom v Beograd, toda uvideli so, da postopata z nami Hrvatska in Radič kakor s pastorki brez vsake naše pogreške. Na žalost smo izkusili, da je zaman hoditi v Beograd in še bolj zaman pomagati vladi, ki ne želi čuvati mandatov onih poslancev in onih strank, ki so pripravljene žrtvovati se za konsolidacijo političnih razmer. Ako PaSič-Pribičevič nastopi pri volitvah z eno listo in ravno tako opozicija, potem mi v tem slučaju najbrže ne bomo nastopili samostojno, temveč v 2ajednici 2 neko drugo herce-govinsko stranko.
Poziv
na pristop k društvu Rdečega Križa za mesto Ljubljana, si se ima na podlagi novih pravil ustanoviti dne 5. maja letos ob 6. uri popoldne v Mestnem domu z naslovom .Ljubljanski Oblastni odbor društva Rdečega Križa kraljevine SHS v Ljubljani*
Ker je društvo »Slovenski Rdeči Križ v Ljubljani« stopilo v likvidacijo, da napra-
vi	prostora krajevni podružnici enotne državne organizacije »Rdečega Križa za kraljevino SHSv, je treba, da se izvedejo ustanovne formalitete in je treba, da se v krepko društvo združi čim največie število rodoljubnih članov.
»Društvo Rdečega Križa za kraljevino SHS« s centralo v Beogradu je narodno ii neobhodno potrebno društvo, ki dela v naj. širšem smislu z narodom za narod s tem da v mirnem času pripravlja za čas vojne, dalje da pomaga pri vsaki elementarni nesreči, in dela s posebno pažnjo tudi za zboljšanje ljudskega zdravja in pravilno nege bolnikov ter budi, neguje, krepi in širi meo ljudstvom humanitarnost. To dokazuje v polni meri pred kratkim uvedena pomožni akcija za ponesrečence po zadnji poplavi in ustanovitev šolske organizacije »Podmlad. ka« v celi kraljevini.
Društvo more slediti svojemu razsež-neniu namenu le tedaj, če pridobi čim največje število članov — osobito rednih članov — in ž njimi neobiiodno potrebna sredstva.	•
Po členu 15 društvenih pravil znaša letna članarina za redne člane 30 dinarjev, za pomožne člane pa 6 dinarjev.
Stalni člani plačajo enkrat za vselej 500 dinarjev. Pripomniti je. da po členu 17 društvenih pravil pomožni člani nimajo volilne pravice. Dolžnost vsakega je, da postane član društva »Rdečega Križa«.
Nikogar naj ne bo, ki bi ne mogel reči. da podpira materijelno in moralno težnjo najpotrebnejšega in najvažnejšega društva v državi. Nadejati se je, da se bodo domoljubni prebivalci našega mesta rade volje odzvali temu pozivu iu brez razlike v innogo-brojnem številu pristopili društvu »Rdečega Križa«, ki se bo na zborovanju rednih članov dne 5. maja t. 1. v Mestnem domu na novo osnovalo.
Pristop se prijavi in plačuje članarina v društveni pisarni, Ljubljana. Mestni trt štev. 11, 2. nadstropje.
V	Ljubljani, due 10. aprila 1924.
Prehodni odbor Slovenskega Rdečega Križa:
Dr. Viljem Krejči, t. č. predsednik.
Razložim dobremu možu, da mi bru; v glavi in zvoni po ušesih. Pregleduje, pregleduje, ne najde ničesar. Zapiše pa mazilo. Čez tri dni da naj me zopet pripeljejo, naroči pazniku.
Ne vem, kako je že bilo. Menda se nisem javil in so pozabili, da bi me morali čez tri dni zopet peljati k zdravniku.
Zahtevam ravnatelja in mu pokažem predpise, ki vise v vsaki celici Ves togoten me spremlja na tem potu. Ko pridemo pred zdravnika, stopi k njemu in zahteva: »Preiščite tega mosa, kaj mu je.«
»V glavi mi je brnelo in po ušesiii zvonilo.«
»Aha, saj res, kako pa je zdaj?«
Ozrem se počasi v ravnatelja. Vidini da mu je kri zalila obraz od srda.
Cisto počasi odgovarjam: »Zdaj, gospod zdravnik, je hvala bogu dobro. Nifi več ne zvoni po ušesih.«
»No, vidite!«
Gremo nazaj. Ravnatelj z meno*. Pred celico obstane. Stisne pesti in mi zapreti: »Še enkat kaj takega, ga bom dala tepsti. Paznik, tega človeka pasiti, vsako minuto!«
Vrata celice se zapro, jaz pa sem padel čez mizo in se tresel pred samim seboj. Skoro jokal sem od groze nad to zlobo, ki se je rodila v moji človeški duši, odkar sem se pričel udajati in lomiti. Lahko bi se zgodilo, da bi človek v takem slučaju nad samim seboj ponorel.
Drugi dan pa sem že občutil tisto telesno slabost, ki nastopi, kadar t* zlomi samota med štirimi stenami
Dr. Fr. CJnvalkovsky, čsl. poslanik v Združenih državali ameriških.
Kako s@ Je razvilo p@8itilsi@ IšvSjjenJe v ZcBrušenih cirSavala?
Zgodovina današnjih dveh glavnih po-uncnil) strank v Združenih državah, republikanske in demokratske, začenja v drugi Polovici 18. stoletja, to je v dobi, ko so se med Anglijo in s e v ero - ameri škimi kolonijami pojavila prva večja nesoglasja v carinskih in davčnih vprašanjih.
Bogati kolonisti so bili za lojalnost kra-‘iu, siromašni za lojalnost domovini, kar je Ogovarjalo takratni razdeljenosti prebivalstva v Angliji na kralju vdani konservativne Tories in -na ustavi zveste VVhigs. Imeni Tories in VVhigs sta bili prenešeni tudi na snujoče se stranke v Sev. Ameriki.
Revolucija severo-ameriških kolonij proti Angliji je uničila Tories. Ali prebivalstvo •severne Amerike se je kmaiu zopet razde-“° na dve stranki:
Wv'yl. Trgovci iz držav Nova Anglija in w.ew York so se združili s svojimi social-j~®* in političnimi prijatelji, aristokratskimi fRtniki obširnih posestev v južnih državah.
so za mir in red, da tri se jim njih kapital čim višje obrestoval, fleji 2. Proti njim so stali številčno moč-*|Wsi rnali farmarji, ki so v revoluciji in še vai-nii veliko trpeli, in ki so hoteli sodelo-«ti v vladi, da si izboljšajo svoj pobžai. nit' ,ar|ka trgovcev in bogatih veleposest-isan 'zc^e*a'a ustavo z močno federalno ^ ativo, katero so priznali tudi njeni na-Iibb?- ^ so Pravlno spoznali, da je bolje ilst 1?lagari nJih željam ne popolnoma ezajočo ustavo, kakor pa nobene.
«Gi George Wasiiington je bil soglasno iz-etl za prvega prezidenu (1789—1797),
i!
med njegovim državnim tajnikom Tbo-d** •'effersonotn in njegovim tajnikom w«avnesa znHa.-i-
fiom ega za*c'ai*a Aleksandrom Hamilto-Prrt h^‘‘-se kmalu začeli spori, ker je bii avtonomij e posameznih držav, ske?'113 3%Stppnik aristokratskega in trgov-in ^ot ta^ odtočen centralist. raisti pristaši so se imenovali lede-, p’ Jejiersonova stranka pa republikanci. ' ~ rezident Wash;ngton sam se je od-?a Hamiltona; tudi po V/ashingtono-/zstopu iz javnega življenja ie bii za
m
* pu 12 javnega življenja te trn za Adam Izvoljen zopet federalist John
«e *• 1801 ie 13:1 izvoljen za prezi-kot -Jefferson in kmalu nato so federalisti & ^ranJka prenehali obstojali. Do 1 1824 ..edina stranka Združenih držav Jef-
ži vi jenski boj
stvom"*A ln mo2 enak možu, se je pod SpiJP Andrewa Jacksona začelo gibanje škjfj p3no volilno pravico vseh belih mo-‘jikaine™ . tega gibanja sc bili mnogo ra-
Djpfj j.-- kakor Jeffersonovi republikanci, renrSresu’ 0 katerem so bili prepričani, PR?. Jn £eni‘ra sam0 aiistokrate in boga-krati ®c*sonovi pristaši so se zvali demo-' Prvič sp zmagali pri volitvah 1. 1828.
toi« 1^34 se je osnovala proti demokra-flemoifr godnih republikancev in iz južnih Rolitil-I v’ ^ niso soglašali z Jacksonovo Ittni in’ .n?Va stranka Whigov. Med sever-spori 1Uznimi Whigi pa so bili neprestani feritno P0??^no v vprašanju suženjstva in & ra, ‘.tike, ki so privedli 1854 stranko Piri fmtT.e’. Severni VVhigi so sprejeli Vtosrra.ra!*stični in narodno-republikanski rekli i!m4!n se kot republikanska stranka iz-Proti suženjstvu in za zaščitni tarif.
tRepublikanci so imeli vlado v svojih " °d 1. 1863 do 1. 1912, ko je bil izvo-demokrat Woodrow Wilson, z edino iz-\ osmih let (1885—88 in 1893—96), ko - H'1*'Predsednik Grover Cleveland. Zvesta j'JPci&om bivših narodnih republikancev in jj ■ eralistov, je bila republikanska stranka Apovpčanje moči centralne vlade, zaščito jfl$>ače produkcije in zdravo valuto (sound 'ir ' ^>roti Prcveč konservativnemu duhu IJPa^ki so vstali 1. 1912 t. zv. progresisti fcofiet °ne,P Rooseveltom in senatorjem La feterenrt*13 ^e'u’ v svoj program so sprejeli v«3 no?nm’ glasovalno pravico žen, prepo-tarffov inega.dela žen in dela otrok, znižanje k- < C. Vrsto socialnih izboljšanj, kal glasovi* si 1- 1912 pridobili že do-•^.ker je p ^ novih volitvah 1. 1916 so Prenehali oliS^°Se.Ve,t °^bi* kandidaturo — s° se vrnili ^ ko* samostojna stranka in • Današnii in&ma ^ republikancem. i6 težko na* ,p.rogram republikanske stranke tikali 1920 n<'no definirati. Pri zadnjih vo-(Ža, rennhnl so zmaKali z ogromno večino ^mokratp 7?nc? ie kandidiral Harding, za ^ox). Republikanci so vodili vo-
lilni boj v glavnem pod geslom »proti vstopu Združenih držav v Zvezo narodov.« Kakor vedno so republikanci tudi sedaj za visoke zaščitne tarife, za obdržanje suvere-nitete Združenih držav nad Filipini in za čisto amerikajisko zunanjo politiko. So proti stavkam, za znižanje davkov, za omejitev priseljevanja in za stroga izvajanje prohibicije. Progresisti v stranki delajo precejšnje težave in konservativni republikanci morajo stalno z njimi računati.
Tudi program današnje demokratske stranke je težko bližje popisati. Demokrati, stranka juga in farmerjev se bore proti vplivu velekapitala na vlado, so za vstop v Zvezo narodov, za avtonomijo dependenc (glavno Filipinov) in za višje, obdačenje bogatašev. Njihova uprava se je kazala v anti-tiustni zakonodaji in v naklonjenosti k organiziranemu delavstvu. Za časa svetovne voine sta se obe stranki nekako pomirili in Wilsonova napoved vojne se je opirala na skoro soglasno zahtevo" cele dežele; takoj pp podpisu premirja se je pa strankarski boj v Združenih državah razvnel hujše kot kdaj preje, predvsem radi vstopa v Zvezo itarodov, kar so demokrati z Wilsonom zaman zahtevali.
Razven obeh velikili strank, republikanske in demokratske, je v Združenih državah tudi nekaj manjših, ki pa za enkrat še nimajo pomena za notranjo politiko severo-ameriške Unije. Sestavljenost kongresa daje jasno sliko: od 96 senatorjev je 53 republikancev, 42 demokratov in 1 član nove far-marsko-delavske stranke. V poslanski zbornici je 225 republikancev, 206 demokratov, 1 član farmarsko-delavske stranke, 1 socialist in 1 neodvisen.
Socialistična stranka je za razorožitev, ali proti Zvezi narodov in mirovnim pogodbam, je za III. internacionalo, če se ne bo posluževala nasilnih sredstev, in za podržavljeni e železnic, rudnikov itd.
Komunisti v Združenih državah do sedaj niso nastopili kot organizirana politična stranka.
V srednjih in zapadnih državah se snuje t. zv. vFarmer-labour party« (farmarsko-delavska stranka) s programom reorganizacije federalnega sodstva, politična amnestija, kontrole industrije, kmečkih posojil, podržavljenia, odsranjenja tarifov in drugih reforem,
Razvoj obeh vodilnih strank kaže, da so za konservativnimi federalisti prišli na vlado radikalni republikanci, ki so se zopet morali, ko so postali preveč konservativni, umakniti radikalnim demokratom. Ker pa demokrati v vprašanju odprave suženjstva niso šli z duhom časa, so jih radikalni republikanci zopet vrgli z vlade.
V celoti se* lahko reče, da bo Amerika za bližnjo bodočnost še ohranila svoj sistem dveh velikih političnih strank. Program teh strank, oziroma stranki sami bosta pa tudi nadalje podvrženi razvoju, ki ga bo narekovala volja in prepričanje ameriškega ljudstva.	VenkovO
S!
n
kupite samo pri
ji
ESI. rsdigis s&upIfiFia Stela
sester*
V nedeljo se je vršila v Ljubljani v ve- ■ liki dvorani Narodnega doma izredno dobro obiskana 111. redna letna skupščina Kola ju-goslovenskih sester. Zborovanje je vodila predsednica ga. Franja Tavčar. Kot tajnici sta fungirali na zborovanju ga. Mira Engelmane va in ga. Marica Bartolova. Za overo-vateljice so bile imenovane ga. Ela Verbiče-va, gdč. Bajtova in ga. Maša Gromova.
Tajniško poročilo
je podala ga. Mira Engelmanova in je med drugim izvajala: Organizacija je zadnje leto izredno dobro napredovala. Odbor je imel 30 sej, 20 rednih, 7 izrednih in 3 glavne revizijske seje. Velik del organizatornega dela je bil razdeljen na posamezne odseke, kier je šivalnemu odseku načeljevala ga. Zbašnikova, odseku »Kresnica« za slikanje na steklo ga. Baltičeva, odseku za narodne vezenine ga. Vesnerjeva, odseku za pletenje košaric ga. Kruharjeva in odseku za zaščito dece ga. Kraigherjeva.
Organizacija je v preteklem letu ustanovila ferijalno kolonijo v Ribčah pri Kresnicah, kjer je bilo od 16. julija do 20. avgusta nastanjenih 25 deklic, večinoma vojnih sirot. Za kolonijo se je posebno zavzela družina Lovšetova. Poleg tega je bilo v minulih počitnicah 30 vojnih sirot deležnih osvežujočega morskega zraka v Selcih pri Crikvenici. Za nastanitev otrok v Selcih ima posebne zasluge ga. Gruičeva.
Zelo lepa je bila božična obdaritev, katero je izvedlo Kolo jugoslovenskih sester. Pod vodstvom ge. Zbašnikove je bilo 20. decembra obdarovanih 200 otrok z obleko in z obutvijo 100 otrok. Ker je ljubljanska občina prispevala društvu v to svrlio 2000 dinarjev, je Kclo naknadno obdarovalo še 30 otrok. Razen tega je društvo tekom leta obdarilo še^ posebej 104 otroke.
Za poučna potovanja srednješolske mladine je Kolo naklonilo pevskemu zboru ljubljanskih učiteljiščnikov o priliki turneje po Bosni in Dalmaciji 1000.— Din, gimnazijskim abiturijentom 1000.— Din in realčnim 500.— Din. Gluhonemnici je društvo darovalo 1000.— Din za nabavo orodja pri ro-kolvornem pouku. Župi Izvidnikov in planink se je darovalo 500.— Din. Za božičnico je Kolo poslalo po 500.— Din v obmejne kraje Sv. Duh ob Dravi, Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Marenberg, Stanjevce in Fokovce v Prekmurju. Od Sokola I. na Taboru je društvo prevzelo 1 kamen po 1000,— Din. Kolo zbira in pošilja knjige v narodno ogrožene kraje.
Podružnic šteje Kolo jugoslovenskih sester 24. Število članic znaša v Ljubljani 2508, število članic po podružnicah 4658, skupno 6956. V Ljubljani ima društvo 70 ustanovnic in 8 pokroviteljic.
Blagajniško poročilo
je podala ga. Minka Gašperllnova in znašajo dohodki 76.334 Din, izdatki pa 88.413 dinarjev. Primanjkljaj se krije iz lanskega prebitka in izkupila za oljke. Na predlog nadzorstvenega sveta po ge. Heleni Pajni-čevl, je bil tajnici in blagajničarki podeljen absolutorij in zahvala. Posebna zahvala se je izrekla ge. Wesnerjevi in ge. Kruharjevi.
Skupščina ie nato izvolila
novi odbor,
ki je sestavljen tako-le:
Predsednica ga. Franja Tavčarjeva, častna predsednica ga. Stojanovičeva, odbornice: ga. Vida Baltičeva, Ela Berbučeva, prof. Marija Wessnerjeva, Mira Engelman-nova, Marica Bartolova, Tilka Zbašnikova, Vika Kraigherjeva, Antonija Ravniharjcva, Jelena Jankovičeva, Helena Pajničeva, Marija Pogačnikova, Ferdinanda Majaronova, Roža Šantlova. Marijanca Lindtner-jeva, Minka Gašperlinova, Marija Kruharjeva, Dragica Mulečeva, Franja Pristovova, Uršula Rozmanova, Marija Tomažinova, Ana Počkarjeva, Josipina Škafarjeva,^ Maša Gromova, Marija Sičeva. Marija Kokalj-Trškanova, ga. Podkrajšek-Kazimirovičeva, ga. Vodopivčeva, Nikelr.ova, Angela Kravo-sova. Gruntar-Babnikova in Vahtarjeva.
III. redno letno skupščino Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani je zaključila ga. Franja Tavčarjeva s pozivom, da naj vse društvene funkcijonarke gredo tudi v bodočem društvenem letu z vso intenzivnostjo na delo v prospeh najvažnejše ženske organizacije.
P^-ilSsfe© TOEtL
= Kje je večina? Tajnik narodne skupščine g. St. Kobasica piše pod tem naslovom v »Samoupravi« med drugim: Skupina Da-vidovič-Spaho-Korošec ima v narodni skupščini 75 mandatov. Pri zadnjih volitvah je dobila, ako odbijemo približno glasove g. Pribičeviča, okoli 470.000 glasov. Nasprotno pa ima sedanja vlada g. Pašiča kompaktno in homogeno večino od 133 mandatov v narodni skupščini, ki zastopajo nad 800.000 glasov. Tu ne računamo na 43.886 nemških glasov, ki so bili oddani za vlado, kakor so Nemci povdarjali v volilnem programu in v prepričanju, da bodo nemški .poslanci pomagali vladi. Odbili smo tudi dve tretjini džemijeta okoli 40.000 glasov, ki so še neopredeljeni. Zemljoradniki so se s svojimi
159.000 glasovi obeležili kot nasprotniki Pa-šičeve vlade in vsake druge vlade, seveda tudi vlade opozicijonalnega bloka. To veija v glavnem tudi za socijaliste (dve skupini) in komuniste, ki so dobili pri volitvah okoli
75.000 glasov. Davidovičeva skupina hoče »razpolagati« z denarjem ameriškega strica. Radičevi glasovi 462.583 ne prihajajo niti v kombinacijo, ker še vedno ne priznavajo de jure te države, ki je zanje samo »mednarodno priznan teritorij«, toda sebe še 2. marca niso smatrali za narodne poslance kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč za »hrvatsko narodno zastopstvo«. Ako se odbijejo oni glasovi, ki bi samo pomagali blo-kaški vladi in ki ne bi v njej aktivno sodelovali, bi biio Tazmerje Davidovičeve skupine napram sedanji vladi 75 : 133. v oddanih glasovih marca 1923 pa 460.000 napram 800.000. Glasovalo je vsega 2,176.931, od tega števila je treba odbiti še okoli 300.C00 zemljoradniških, socijalistienih, komunističnih in republikanskih glasov, ki se smatrajo kot opozicija. Ako se odb'ie še 100.000 glasov odvojenih list Maglajličeve skupine dobro-voljcev, Rumunov, Protičevcev, posameznikov, vojne in srbske stranke tei Nemcev, ki niso proti vladi, potem pride od celokupnega števila 2,176.931 v poštev okoli 1 milijon 700.000. Ako od tega števila odbijemo še 462.000 Radičevih glasov, ki ne priznavajo države niti po zapriseg’, dobimo definitivni rezultat: od 1,350.000 glasov, ki pridejo v poštev pri vstvartve vlade vštevši tudi sumljive Spahine »državotvorce« — razpolaga sedanja Pašič-Pribičevičeva vlada s tripetinsko večino ali v okroglih številkah
800.000 : 550.000 oddanih glasov.
= Za razčiščenje položaja. Dr. Prvislav Grisogono piše v beograjski »Reči«, da je netočno, ako se smatra k >rak samostojne demokratske skupine kot vojna napoved radičevcem ali Hrvatom. Samostojni demokrati so nasprotno napovedali vojno onim, ki delajo na tem, da bi državna uprava prišla v roke skupine, ki je odvisna od republikanske separatistične Radičeve stranke. Dobro je, da so prišli radičevci v Beograd, ker to more imeti le dobre posledice. Pričel se je proces streznitve. Od Radičevih poslancev je odvisno, da se otresejo iluzij kot zastarelega balasta, ki jih ovira, da si pridobijo tisti vpliv, ki jih čaka po številčni moči in kulturno-gospodarski važnosti prebivalstva, ki ga zastopajo. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah so dobili ruvizijonisti 113 mandatov, ustavoboritelji pa 170 narodnih poslancev: vsi radikali in demokrati, pa tudi džemijetovci in Nemci niso iziavili, aa hočejo spremembo ustave. Ako se po enem letu izvršijo v raznih parlamentarnih strankah spremembe, ako politiki, ki so bili izvoljeni na programu narodnega in državnega edinstva menjajo svoje stališče, bi bila njihova moralna dolžnost, da stopijo sami pred volilce in položijo mandate, ki so iili dobili vsled drugačnih obljub. Ako oni fuga nočejo storiti in ako narodna skupščina vs’ed tega ne more delati, potem je potrebno, da se apelira na narod v svrho razjasnitve, ali je narod spremenil svoj pravec, ali je ostal zvest onemu, za kar se je izjavil v marcu lanskega leta. Jasno je, dn je za ta apel najbolj legitimirana skupina, ki zastopa politiko, ki je imela na volišču večino in ki znači nadaljevanje politike, določene v ustavnem stanju.
= Zveza slovanske zemljedelske mladine. Na tretii seji pripravljalnega odbora v Pragi se je obravnaval načrt statutov Zveze, ki med drugim določa: 1. Naziv: Zveza'slovanske agrarne zemljedelske mladine. 2. Sedež Zveze je Praga. 3. Poslovni jeziki so vsi slovanski. Z neslovanskimi strankami se bo občevalo v francoščini. 4. Člani Zveze morejo postati organizacije zemljedelske mladine, združene na temelju agrarne idej$. Debata se bo nadaljevala na prihodnjih sejah pripravljalnega odbora.
Siovsnska fcnJ2ga.
Bajka o careviču Ivanu, žar ptici in sivem volku. Izdala Russkaja Pečatj. Krško. Cena 15 dinarjev. Dvna mladinska knjiga, kakršne Slovenci še nismo imeli. Krasne lustracije, visoke umetniške vrednosti in vendar za mladino nad vse razumljive so ponos knjige. Pr vsem tem pa v strogem nacional/-^, slikarstva da zadovoljuje ravno nizko naobraženca ko tudi najbolj preprostega človeka. Knjiga je v resnici v čast ruski mladinski knjigi in še posebej Russkaja Pečatj, ki jo je izdala. Iskreno želimo, da bi izdala Russkaja Pečati še več sličt nih mladinskih knjig ter tako Sovenoem P9-kazala, kako silno so skrbeli Rusi za svojo mladinsko knjigo in na kako visoki stopnji kulture je bila ruska knjiga. Vsaka slovenska hiša bi morala imeti knjigo o careviču Ivanu!
Ruske velikonočne razglednice je izdala Russkaja Pečatj v Krškem. Razglednice so enako mojstrsko delo, kakor so ilustracije »Bajka o careviču Ivanu«. Zato Russkaji Pečatj čestitamo, slovenski javnosti razglednice toplo priporočamo.
Dr. Ivo Šorli, Zadnji val. Roman. — V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Str. 213. Cena broširani knjigi 42 Din, vezani 48 Din, s poštnino 1.50 Din več. Pisatelj dr. Ivo Šorli, ki kot notar živi v bližnjem Šmarju, si je izbral za torišče svojega najnovejšega in brezdvomno najzrelejšega dela »Zadnji val« naše sloveče zdravilišč« Rogaška Slatina. Nekaj nad 50 let stari bivši odvetnik dr. Jakob Košan, ki je bil po preobratu poklican na visoko mesto, se potem preseli v svojo vilo nad zdraviliščem, kjer hoče v miru preživeti bližajočo se starost Toda v kopališče pride bogato in inteligentno mlado dekle, ki se zaljubi v še vedno prikupnega in elegantnega samotarja ter ga navzlic njegovemu odporu spet potegne v vrtinec življenja — tem bumejšf in nevarnejše, ker se za lepo Stano potegujeta še strastni veleposestnik Mordej to mehki dr. Hrast. Kakor žive pa se pred našimi očmi po »odru« romana krečejo tudi druge osebe:	pristni slovenski kmetič
Krumpak, intrigant Goreč, tiha gospodična Marija itd. S posebno ljubeznijo, a tudi dovršenostjo so očrtana razna razpoloženja ter je prelestna narava tega blagoslovljenega kotička naše zemlje v Šorliju našla svojega vrednega pevca. Lepo knjigo toplo priporočamo ter se naroča pri TisKovnd zadrugi v Ljubljani.
Sofokles: Antigone, Žalna igra. Poslovenil C. Golar. Splošna knjižnica Stev. 23,
v Ljubljani 1924 Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Din 9.— vez Din 14. Sofoklej je bil rojen leta 495 pred Kr. Napisal je celo vrsto satirskih dram in tragedij, ki pa se nam niso ohranile. Od vsega ogromnega dela imamo ohranlenih samo 7 tragedij, ki pričajo o velikem ge* J niju svojega mojstra. Med njimi je Antigona najstarejša. Kakor vse Sofokljevo delo, se odlikuje tudi Antigona po umetni zgradbi dejanja in po finem risanju značajev. Antigona, ki jo je svoj čas vprizorilo tudi dramsko gledališče v Ljubljani, bo našla ob zvenečem Golarjevm prevodu gotovo mnogo čitateljev. Vsi oni, ki se žele seznaniti s starim klasičnim slovstvom, pa jim jezikovne težkoče ne dovoljujejo čitanja v izvirniku, bodo gotovo z veseljem segli po temu delu, za kar jim ne bo žal. Knjiga, ki je lepo opremljena v vsakem oziru, je glede cene skromna in torej tudi v tem oziru vsakemu dostopna,
Kino tivoli---
Zadnja gala predstava • •«
J
od 14. do ,16. aprila.
j, Prosveta.
*®ncert Glasbene Matice.
^,D,V5akova »Stabat Mater« v franči-Pfona	To prelestno glasbeno delo
^ fčetrtpt i°! a sera Prvič slišal na veli-Operni ,k eta 1£)16 v Pragi. Izvajali so ga W„Dn5i; ’ °Perni orkester in operni soli-styom ?ega Narodnega divadla pod vod-feViča v nega- Pokojnega Karla Kova-ie koncert ostavil globok, Sl de Jst r‘\.Liub!ianska Glasbena Mati-v ^*aba^.Mater« izvajala prvič že leta atju v j.eoutm dvorani, drugič letos v janu-Unionu in tretjič na cvetno. nedeljo fe konpL. a!’či^kanski cerkvi. Zanimanje za ^Ski iS Je bi*0 vsakokrat veliko: janu-feotak-n v p°P°'noma razprodan, v nedeljo ^■ Pomnil Cerk,vi ie vIadala gneča, kakršne S^l?mp™° P.rl največjih cerkvenih slav-.'/gentskem pultu je topot stal !^dfrk,e , atei Hubad- ki je »Stabat Ma-&*tl; jra t jP^e 31 leti- Sodelovali so so-*«-i* 8|:LovSetoya, ga. Borova, g. Betetto orkestralni part je bil po-^Vskem,! j?	~yske divizije, zborovski
zboru Glasbene Matice, orgelsko Šemrla n? 16 “^e®40 obolelega g. Stanka |-PJ0{- Vedral. -fejivsimn t »Stabat Mater« obsega de-^»pžtiost vrn^ d?1?v’ ki odkrivajo veliko ^Ukost t0-13 ost in Prepričevalno Modeli ini e,;erga ženiia- Niso sicer ^Wco n m • glasbene vrednosti in cene. ^Wla dvricr*	Peta to^a za zbor dokaj
;Cie’na nriLeht ^°sma točka) nekoliko za-**elJvsem	{,e in dni«e slabosti
^Ntvarteta	domisleki uvodnega zbora
CMn tret	miline * melodijoz-
SS>5?5n v (Ela .mater- f°ns arnoris)
sl asm/ih * h in..sl^aino spremljavo v SolosD^ (Fac ,?tVit0,lei)o Pisan basov-z mehkim	a^dea*	cor meum, IV.
?ane 7hnr v.r0£lasnirn ženskim zbo-P del) v ki Vir2inunl ^eelara
J*%*ke vpleteni	t°.med zb°rovske
točka	intermezzi ter
ste? >x°"“k?°cžr "“•*»
Vrtine »Stabat
  za
veličastno ■« so
bogata neizčrpljiva Dvorakova melodična invendja, krepka, izrazita ritmika, bujna harmonika, prozorna kontrapunktika in mojstrska orkestracija. Zborov part je pevcu hvaležen in razven fugata na Amen razmeroma lahek, dokaj težjo nalogo je skladatelj poveril solistom v solih, dvospevih in če-tverospevih, pravtako tudi orkestru. —
Izvajanje dela je nosilo na sebi pečat skrbne priprave, kakršne smo bili pri dirigentu g. Hubadu vedno vajeni. Najbolj se je odlikoval zbor: pel je z zanosom, precizno, dovršeno. Orkester ni bil vselej točen, tehnično sicer dobro naštudiran. Zakasnitve v tempu so nastale deloma zalo, ker je na koru'za tako velik zbor kot je Matični in orkester Dravske divizijske muzike premalo prostora, da bi vsi imeli potreben kontakt z dirigentom. — Izmed solistov gre palma g. Betettu. Vzor pevec, ki pozna razliko med opero in oratorijem. Pel je divno. — Ga Lovšetova je bila za sopranski solo v »Stabat Mater« z daleka boljša kot gdč. Ziko-va, ki je tudi preveč navajena dramatičnega petja. Ga. Lovšetova je pela iskreno občuteno. Ugajal pa ni topot v navadni meri g. Šimenc. Ni bil glasovno dobro razpoložen, ni bii preveč siguren v intonaciji, in tudi njegova deklamacija latinskega besedila ni bila vzorna. Ga. Borova je bila bolna in je le s težavo pela altovske partije. Zaradi tega so morali tudi deveti del črtati. — Orgle so na nekaterih mestih služile v primerno okrepitev.
Iz vsega izvajanja smo razvideli, da so solisti kot zbor in orkester delu posvetili svojo najboljšo voljo, vse svoje moči in vso svojo ljubezen. V posebno zaslugo pa štejemo g. ravnatelju Hubadu, da je vkljub svojim obilnim upravniškim in ravnateljskim poslom z veliko požrtvovalnostjo »Stabat Mater« nanovo naštudira! in jo vodil.
Uspeh je bil lep« vtis veličasten.
Naročajte in širite ..Narodni Dnevnik" I
C. H.:
3.3alen: „Dom“.
(K današnji premieri.)
Jalnov »Dom« je tretja slovenska premiera v letošnji dramski sezoni. Dočim je Pregljev »Azazel« predvsem pesniško-filo-zofska drama in Milčinskijev »Mogočni prstan« pravljična satira, je Jalnov »Dom« skozinskoz kmetska tragedija.
»Dom« je pesnikov prvenec in je izšel letos v knjigi kot ponatis iz »Dom in sveta«. Toda takoj so mu vsi poznavalci dramske literature obetali veliko bodočnost in hvalili talent madega avtOTja. Diči ga v prvi vrsti naravnost klasični gorenjski slog, jedrnat in jasen, lepota kratkega dramatičnega stavka in predvsem neka revolucija oblika naše drame. Jalen namreč nima zunanjega, tako-zvanega teatrskega dejanja, temveč proici-ra vse na notranjost. Zato pa ne smeš misliti, da »Dom* nima pravega dejanja, ne, opremljen je od prvega do zadnjega stavka z napetostjo, razvitkom. kontrasti in z vsem, kar je bistvo vsake drame, v toliki meri, kakor malo naših dram.
Zato so po pravici nazvali Jalnov »Dom« — slovenski »Črešnjev vrt«.
V zelo kratkih štirih dejanjih nam slika ono tipično propadanje mogočne kmetske hiše, ki je zavozila navzdol. Predoči nam tragedijo matere, vdove, ki je poslala z grunta vse otroke v mesto študirat, doma pa ni nikogar, ki bi znal gospodariti. Njen drugi sin. Tine, ki spozna to tragično napako svojega doma, se roko v roki s stricem Tonejem odloči, da oo z delom pomagal zavoženemu gospodarsivu na noge;
»...Rajši se pretrgam na Trati, naj bo potem dom, čigar hoče ... Naš rod bo živel na očetovem domu, ali pa naj izumre!« —
V nadaljnih treh slikah vidimo, kako se bori ta zdravi kmetski človek za svoj dom. Sam stoji v tem boju pioti Krčmarju in lastnim bratom in sestram. Mati, nema in trpeča, gleda to trenje med svojimi otroci, dokler se ne onesvesti.
Toda ljubezen do zemlje zmaguje polagoma v teh napol gosposkih otrocih tako zelo, da se z vso dušo privežejo na svoj dom.
Ko prideta v zadnji sliki celo najmlajša Tončka in četrtošolec Stanko delat na travnik, pravi Tončka materi Ani:
»Doma je danes premalo, doma.« Stanko: »Že spet fantaziraš. Vaš dom je doma, kar ga je.«
Tončka: »Oj, ni, Bratec! Naš dom je tako velik, da ga ne bom ne jaz ne ti in nihče nikdar vsega obsegel. Hiša je samo drobec Trate. Kje je. visoko pod nebom, naša planina? Kje naši gozdovi? In žito na polju, čebele na vrtu; ali jih moreš prešteti? In moje uho, kdaj bo ujelo ubrane neštete glasove, pogovore ljudi in živine, kobilic in murnov v travi, nevidno brenčanje v zraku in druge in druge. Vse to je moj dom in ni ga še konca. Še bolj ste ,mi dom bratje in sestra in oče v grobu in najbolj ti, mama«.
Stanko: »Pa še nisi vsega naštela.« — Tončka: »Daj ti, če moreš.«
Ana: »Edino vidva sta še — samo moja.«
Z »Domom« si je naša drama postavila za nalogo, vprizoriti prvenec enega najmlajših slovenskih dramatikov. A »Dom« je bil pred našo premiero z največjim uspehom že mnogokrat igran in je momentano najpriljub-ljenejša igra naših podeželskih odrov.
In temu se ni čuditi. Saj je »Dom« tako naša drama, da gledaš v njej že znano in že slišano istorijo kmetske hiše, ki propada. Toda, ko se na koncu zadnje slike združijo vsi ti nesrečni otroci^ v ljubezni do matere, do očeta v grobu, v neomajni volji do dela, se ti olajša srce, čutiš v sebi apel na lastno energijo, voljo do dela in ni te več strah, da bi ti odločni gorenjski ljudje ne rešili hiše propada.
Vesel si jih, ko gredo na delo in sam bi jim šel pomagat.
Jalnov »Dom« je trpka resničnost, rezek realizem, ki konča s slavospevom na delo in osamosvojitev samega sebe iznad lastnih osebnih zahtev. Drama kipi zdravja, zanosa in vere v blagoslov dela. Sedanji povojni človek, posebno pa mladina, bo uživala »Dom« predvsem zato, ker bo vplival blažilno in plodonosno na njeno energijo. In zato mi je tudi jasno, zakaj ga tolikokrat igrajo na podeželskih odrih
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Torek 15. aprila. Doni, premijera. Izven,
Sreda 16. aprila. Kamela skozi uho ii vanke. Red B.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Torek 15. aprila. Faust. Red A.
Sreda 16. aprila. Sevilski brivec. Izven.
Premiera v drami. V torek, dne 15. t.
m. igrajo v ljubljanskem dramskem gledališču izvirno slovensko noviteto »Dom«, ki io je spisal inladi in nadarjeni slovenski dramatik Janez Jalen. V glavnih vlogah nastopijo: ga Marija Vera, ga Juvanova, g. Gregorin, g. Skrbinšek, g. Danilo, g. Peček Itd. Režira g. Fr. Lipah. Začetek ob 8. uri zvečer.
Ljubljanska opera. Mladi češki tenorist g. Waisar je na nedeljski popoldanski predstavi v Smetanovi operi »Poljub« kreiral vlogo Luka. Debutant se nam je zdel srečnejši, boljši kot v »Traviati«. V petju lu igri nam je ugajal ter pokazal, da je »Poljub« dobro naštudiral Radovedni smo na pevčeve kreacije v drugih operah. Ga. Le-wandovska, g. Zathey, gdč. Rozumova In g. dr. Rigo kot ponavadi. Obolelo go. Borovo je nadomestovala gdč. Ropasova in sicer ne slabo. Orkester in zbor sta poslušno sledila taktirki g. kapelnika Balatke, gledališče ni bilo polno.
—o—
Nove kompozicije Slavka Osterca. Mladi komponist g. Slavko Osterc, ki je sedaj mesčanskošolski učitelj v Celju, jc dokončal Pred kratkim baletno pantomimo v treh epizodah na lastni tekst ter serenado za tenor in klavir. Skladbi sta se proizvajali tu eni zadnjih vaj mariborske vojaške godbe pod vodstvom kapelnika Herzoga ob navzočnosti številnih komponistov in strokovnjakov, ki so se o Ostrčevl umetnosti Izrekli zelo pohvalno. Želeti bi bilo, da bi baletno pantomimo čimprei vprizorilo kako nate gledal liče.	J
Dnevne vesti.
PLANINSTVO IN NAŠE LJUDSTVO.
Z brzitni koraki se bližajo solmCni dnevi lepe pomladi ter toplega poletja; naši vrli planinci že komaj čakajo, da pohite na deželo v prelepo božjo naravo.
Slovensko Planinsko društvo ima v glavnem nalogo, da popelje planince po najlepših krajih do najlepših razglednih točk. Pa to ni glavni namen planinstva.
S tem da hodi planinec po naših lepih krajih, se mu vzbuja ljubezen za lastno slovensko grudo. Med potjo spoznava obenem šege in navade našega krepkega slovenskega rodu. uživa njegovo gostoljubnost in s tem vzljubi svoje ljudstvo, svoj narod. Razen tega pa ima vsak planinec neizmerno korist v tem, da si s hojo utrdi svoje šibko človeško zdravje. Pljuča vsrkavajo čist in svež zrak dežele in planin.
Neglede na vse druge velike koristi, ki jih nudi planinstvo človeškemu rodu je jasno, kako važno je gojenje planinstva za zdravje slovenskega in celokupnega jugoslovanskega naroda. Razen tega se pa razvija s turistiko zelo živahen tujski oromst. Le ta je važen v dvojnem oziru za naše, kakor tudi ostale jugoslovenske kraje.
S tem da posečajo tujci našo zemljo, spoznavajo naše lepe kraje ter naše Krepko in dobro ljudstvo. Tako nas zamorejo spoznati razni narodi in vzljubiti. Brez tujskega prometa pa bi to ne bilo mogoče doseči. Iz narodnogospodarskega stališča pa pomeni poset naših krajev po tujcih ve.ik uspeh za naše ljudstvo v gmotnem oziru.
Zato naproša Slovensko Planinsko društvo naše kmetijsko ljudstvo, da naj vpo-števa te važne okolščine našega planinstva.
Dogaja se, da neznani zlikovci markacije, ki jih SPD s težavo in velikimi stroški napravi, v kratkem času popolnoma uničijo. Markirana mesta po drevju se izseka-vajo, markacijske tablice se razbijajo itd. In zakaj? Le iz neke popolnoma neutemeljene nenaklonjenosti napram planinstvu.
Dogodi se tu pa tam, da kak nldninec pozabi zatvoriti leso na planini. Živina uide. Moj — Bog radi enega nepazljivega planinca — se pač ne smemo maščevati nad celokupnim planinstvom in uničiti težko delo marljivih, požrtvovalnih in idealnih ljudi.
—	Markacije so ravno oni kažipot, da po-morejo planincu, da pride po najkrajši poti na mesto, kjer lahko občuduje vso krasoto svoje rodne grude — prelepe slovenske zemlje. Markacija popelje sigurno tuj-ca-turista na točko, kjer lahko presoja te nepoznane lepote naše mile domovine. Ta poroča potem v tujini o lepoti naših krajev. Zato prosimo naše zavedno kmetsko ljudstvo širom Slovenije — ter naprošamo naše občine — zlasti v gorskih krajih, da podpirajo blagonosno delovanje SPD za slovensko zemljo in slovensko ljudstvo in preprečijo po možnosti vsako poškodovanje markacij.
Tudi naše vrlo učiteljstvo in duhovščino naprošamo — zlasti v gorskih krajih, da pouči otroke, da se v kažipote in markacijske tablice ne meče kamenja.
Otroke naj se tudi navdušuje za turistiko. Na ta način bo prihranjeno našim idealnim planincem mnogo truda in nevo-lje, tujci bodo pa videli našo veliko planinsko kulturo.
Osrednje društvo Slov. Plan. društva v Ljubljani.
— Sodniki pri ministru pravde. Minister pravde je v petek sprejel predsednika udruženja sodnikov, ki je prosil ministra, da se spremene nekateri členi uredbe o razvrstitvi in zvišanju sodnijskih doklad. Minister, je zastopniku sodnikov obljubil, da bo na eni izmed prihodnjih sej ministrskega sveta predložil v odobrenje načrt UTedbe o novih dokladah za sodnike in sodnijsko osobje.
— Iz ministrstva prosvete. Ministrstvo prosvete je izdalo to-le objavo: Učitelji in učiteljice, kateri smatrajo, da niso pravilno prevedeni ta žele vložiti proti razvrstitvi prošnjo na državni savet, ne potrebujejo za vložitev priziva formalno rešitev s podpisom ministra prosvete, ampak zadostujejo odloki, katere imajo od svojih neposrednih oblasti v rokah.
— Izčrpan kontingent Izseljenikov za Ameriko. Ministrstvo socijalne politike ponovno opozarja interesente, da ne vlagajo prošenj za izselitev v Ameriko, ker le do
1.	julija kontingent za Ameriko izčrpan. Kdaj se bo sprejemalo prošnje za kontingent od 1. Julija dalje, bo pravočasno objavljeno.
— Poljedelske razstave. Ministrstvo za poljedelstvo bo jeseni priredilo v vseh večjih mestih v državi poljedelske razstave raznih panog poljedelstva, katerih namen je, poučiti poljedelce, kako je najintenzivneje obdelovati zemljo.
— Nova emisija kolkov, Kakor smo že poročali, bo uprava državnih monopolov izdala novo emisijo kolkov. Z novo emisijo kolkov se bodo izmenjale samo vrednotnice po 10, 20, 50, 100, 250, 500 ta 1000 Din, Kolki po 10, 20, 50 in 100 Din oodo v dveh barvah, ostali kolki pa v treh barvah. Izdelava novih kolkov je poverjena grafiku Dragotinu Wagnerju. Novi kolki bodo tehnično veliko bo jše izdelani od sedanjih, tako da bo falsificiranje kolkov onemogočeno.
— Posojilo beograjski občini. Beograjski občini je dovoljeno za tekoče leto posojilo v znesku 39 milijonov dinarjev, 30 milijonov dinarjev dobi občina od uprave fondov, a 9 milijonov dinarjev od države. Z dovoljenim kreditom bo beograjska občina uredila električne in vodovodne in-sLalaci j©
— Prošnja! Vojni invalid star 52 let, bolan, za vsako delo nezmožen, prosi usmiljena srca, da mu priskočijo na pomoč. Preskrbovati ima 8 otrok v starosti od 3 do 14 let ta bi z veliko hvaležnostjo sprejel ponošeno obleko ali denarno podporo. Oddal bi rad tudi katerega izmed svojih otrok dobri družini za svojega. Naslov invalida pove uredništvo »Narodnega Dnevnika«.
Ljubljana.
—	Cvetlični dan Akad. društva Jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani. Akad. društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani prtredi v nedelio dne 11. maja t. 1. cvetlični dan v prid Izpopolnitve svoje strokovne knjižnice. Ker je to edina knjižnica te vrste na univerzi v Ljubljani, ter jo mora omenjeno društvo vzdrževati brez vsake državne odpore, prosimo cenjeno občinstvo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu te akcije. Istočasno prosimo vsa društva, da se ozirajo na naš avetlični dan in ne prirejajo istodobno sličnih prireditev.
Odbor.
Ljubljana, 14. aprila.
— Umri je v garnizijski bolnici v Ljubljani g. Miroslav Polak, polkovnik v pok., bivši komandant mesta. Pokojnik je oil brat gospe Irme Polakove, operne pevke v Zagrebu ta g. Ferdinanda Polaka, bivšega kranjskega župana. Pokojnik je bil tako v vojaških krogih kot med ljubljanskim prebivalstvom izredno priljubljen. Blag mu spomin!
— Umrii so v Ljubljani: Dne 10. aprila: Marko Cimoiini, stavbenikov sin, 9 mesecev. — Smiljana Petek, hči sobnega slikarja, 14 mesecev. — Matevž Bradaška, dninar, 60 let. — Vojko Dolinar, sin uradnega-sluge, 8 dni. — Dne 11. aprila: Slavko Trampuž, kočijažev sin, 7 mesecev. — Josip Pangerc, delavec, 46 let. — Vera Kalčenko, baletka, 21 let. — Mihael Anžur, bivši vratar, 67 let. — Dne 12. aprila: Anton Brodnik, mizar, 65 let. — Ivan Radovan, železničar v pok., 63 let. — Jakob Smerajc, sin krojaškega mojstra, 10 dni. — Karel .Čampa, posestnik, 28 let. — Rudolf Korošec, delavec, 24 let. — Dne 13. aprila: Anton Klembas, bivši strojarski pomočnik, ,70 let.
— Uršula Mozetič, zidarjeva vdova,' 76 let
— Marjeta Pritekelj, bivša postrežnica, 68 let.
— Policijske prijave. V zadnjih 24 urah je bil prijavljen 1 vlom, 1 slučaj kaljenja nočnega miru, 17 prestokov cestnega policijskega reda, 1 prekršaj policijske ure,
2	prestopka pasjega kontumaca, 1 prireditev veselice brez policijskega dovoljenja,
1	radi nedostojnega vedenja.
— Ukradeno kolo. Karel Steiner je prijavil policiji, da mu je bilo v nedeljo ob 15. uri ukradeno izpred trgovine Tičar v Šelenburgovi ulici kolo znamke »Puch«, vredno 2500 Din. Kolo nosi številko 1,927.019.
— Vlom. V noči od 12. na 13. t. m. med 23. in 24. uro je bilo vlomljeno v zalogo starega železa Viktor Panholzer v Praža-kovi ulici št. 4. Vlomilci so prišli preko zidu iz Ciga'etove ulice na streho in od tod skozi odprto strešno okno v podstrešje. Od tu so se spustili po vrvi v pritličje in vlomili v pisarno. Poizkušali so vdreti s sekiro v železno blagajno, kar pa jim ni uspelo. Poškodovali so le spodnji leseni del pri blagajni. Nato so prebrskali predale pisalnih miz in odnesli 30 ducatov črnih trakov vrednih 300 Din. Nato so odšli po stop-njicah v podstrešje, odrezali vrv, po kateri so se spustili v pritličje ter jo pritrdili na tram in se po vrvi spustili zopet na ulico.
V	pisarni so pustili listek, na katerem je bilo zapisano: »V kasl se ne izplača.« Tatvino je opazil nočni čuvaj Avgust Kramer, ki je videl visečo vrv. Za storilci ni sledu.
— Z avtomobilom se je zaletel v soboto okoli 10. ure dopoldne Andrej Figer, šofer pri Rudežu v Ribnici v Frančiško Marinko, posestnico iz Krašne Vasi pri Dobrovi. Ftger ie vozil iz Mestnega trga v Stritarjevo uico počasi. Ko je hotel zaviti v Stritarjevo ulico, je prišla preko ceste Frančiška Marinko in avtomobil je zadel pb njo. Zena ni zadobila nobenih vidnih poškodb in je takoj nadaljevala svojo pot.
— Nepošten trgovski potnik. Z ozirom na notico pod gornjim naslovom nas prosi firma Durjava za objavo sledečega pojasnila: Franjo Klemen ni bil pri nas fiksno nastavljen trgovski potnik, temveč je bil potnik na provizijo in je pri tem zastopal še nekatere druge tvrdke. Oškodoval nas ni za 30.000 Din, kakor notica omenja, temveč samo za 7000 Din, t. j. kolekcijo-, katero nam ni vrnil in za v naprej izplačane predujme na račun provizije. — Marko Durjava ta drug, Maribor,
Maribor.
— Akademija dobrovoljcev. V soboto zvečer se je vršila v Narodnem domu lepo uspela akademija, katero so priredili do-brovoljci v zvezi z Jugoslovensko-češko-slovaško ligo. Spored je otvorila vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Herzoga z Jenkovo ouverturo »Kosovo«, na kar je sledii pozdrav g. dr. Pivka. Dr. Pivko je v toplih besedah pozdravil navzočega ljubljanskega češkoslovaškega konzula g. dr. Otokarja Beneša, knezoškofa dr. Karlina, velikega župana dr. Ploja, župana Grčarja in vse ostale. Pod vodstvom ravnatelja Topiča je moški zbor Glasbene Matice zapel dovršeno »Moravsko narodno«, »Staro ljubezen« in »Malo ja, malo ti«, za kar je žel navdušeno priznanje. Konzul dr. Beneš je predaval o svojem posetu slavne francoske trdnjave Verdun in o strašnih bojih, ki so se vršili zanjo med Francozi in Nemci ves čas svetovne vojne. Predavanje je izpopolnil s skioptičnimi slikami Verduna, okolice, grobišč, posameznih for-tov itd. Zel je splošno priznanje. Sledilo je izvajanje Čajkovskega »Andante cantabile« vojaške godbe in temu zopet predavanje inž. Fedorja Šlajmerja o delovanju jugoslo-Venskih dobrovoljcev med svetovno vojno. Predavatelj je predočil nastanek do-brovo-ljskih čet, korpusov, boje v Srbiji, Macedoniji, Rusiji, Dobrudži itd. ter natančnejše stanje organizacije. Zaključil je s pozivom na sodelovanje pri obrambi, oču-vanju in izgraditvi naše narodne in državne svobode. Vojaška godba je zaigrala Dvo-faleovo »Slovansko rapsodijo« in nato se je razvila prosta zabava s plesom, ki je trajala jmno v noč. Izvajanje glasbenih in pevskih točk je bilo vseskozi prvovrstno, enako lepo zaokrožena so bila tudi predavanja. tako da je akademija dosegla popo-len mora'en in umetniški uspeh. Kakšen je gmoten uspeh, še ni znano.
— Predavanje o slikarstvu. V torek 15. t. m. ob 8. uri zvečer bo predaval aka-demični s ika-r Franjo Stiplovšek v Ljudski univerzi (mala kazinska dvorana) o moderni slikarski umetnosti.
— Aretirana tatica. Policija je aretirala v nedeljo brezposelno Marijo L., ki Ima razne goljufije in sleparije na vesti. Izročena je bila sodišču.
— Nemški napad. Ko sta se v nedeljo zvečer dva Slovenca vračala iz b ižnje Kamnice proti Mariboru, sta ju napadla dva Nemca, katerih eden ju je opsoval z »vin-dišerji« in udaril Slovenca z bokserjem po glavi, da se je zgrudil. Nemca sta jo nato popihala. Ponovno se je že grajalo, da je ravno v Kamnici, ki je znano nemčursko gnezdo ta zbirališče nadutih nemških kričačev, premalo preskrbljeno za osebno varnost. Vse dosedanje opozoritve so ostale brez uspeha.
— Mestno kopališče. Mesino kopališče bo radi velikonočnih praznikov odprto cel teden do 7. ure zvečer, v soboto pa do 5. ure popoldne.
Celje.
— Mestno gledališče. V petek in v nedeljo zvečer se je v našem mestnem gledališču z dobrim uspehom vprizorila Schillerjeva tragedija »Kovarstvo in ljubezen«. Svoje uloge so naši marljivi igralci rešili dobro. Za to predstavo so bile nabavljene po večini nove dekoracije. Danes v torek zvečer ob 20. uri pa se, kakor že javljeno, vrši koncertni in operni večer. Upravi mestnega gledališča se je posrečilo pridobiti znanega tenorista ljubljanske opere g. Šimenca obenem z gdč. Mimi Švajgerjevo, profesorico konzervatorija za enkratni koncertni nastop na celjskem odru. Program večera je prvorsten in obsega arije iz oper Aida, Toska, Gorenjski slavček itd. Pričakovati je, da bo občinstvo tudi ta večer napolnilo naše gledališče.
— Trije novi zvonovi se bodo danes v torek ob pol 3. uri popoldne slovesno prepeljali s kolodvora v mestno farno cerkev.
V	zvonik pa bodo zvonovi potegnjeni na veliki četrtek. Zvonovi so bili vliti v Ljubljani.
Plul.
— »Petovia«, tovarna za izdelovanje čevljev in galanterijskega blaga, na Bregu pri Ptuju, je otvorila svojo prodajalno v l-okalih »čevljarske zadruge«, Panonska ulica št. 3.
— Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri »Zlatem jelenu«, Kremplje-va št 10.
— Salonski orkester v kavarni »Balkan« ostane samo še nekaj dni v Ptuju.
— Samomor. Leta 1906 rojena Marija Šantel iz Ptujske go-re je dne 11. t. m. skočila iz lesenega dravskega mosta v Ptuju in se utopila v deroči reki. Vzrok samomora je kronična in neozdravljiva bolezen.
liPhSiasiski obii^sici
Speri.
OLIMPIJSKI DAN V LJUBLJANI.
V	nedeljo je stala Ljubljana v znamenju športa. Naši športniki so kar najdostojneje in svečaneje manifestirali za športno in Olimpijsko idejo in upamo, da jih je Ljubljana umela in jih bo umevala tudi nadalje. Interes, ki je vladal med prebivalstvom za dopoldansko prireditev, je bil naravnost ogromen. Ljubljana, ki je doživela že mnogo, mnogo manifestacij, je sedaj prvič pozdravila tudi naš mladi, probujajoči se šport. — Prireditev, ki jo je zasnoval naš olimpijski pododbor, je uspela sijajno. Kot prva točka programa se je vršil ob 10. uii propagandni štafetni tek skozi mesto. Udeležilo se ga je devet moštev in sicer Primorje 3, Jadran in I.ask po 2, Ilirija, Slovan po 1. Tek se je vršil po običajni progi: Narodni dom, pošta, kavarna Evropa, hotel Štrukelj, Resljeva cesta, Zmajski most, Vodnikov trg, Škofija, Frančiškanski most, pošta do cilja pri Nunski cerkvi. Proti splošnemu pričakovanju je zmagalo moštvo LASK, ki je nastopilo v postavi: Ljubič, Gruntar K., Hartman M., Umek, Gruntar D., Hartman B„ Kandare B., Kandare L. pred onim Primorja, ki je sicer. nastopilo brez svojega najboljšega tekača' Perperja ter z rezervami za Korošca in Strenerja. Ze pri prvi predaji vodi LASK, ki obdrži vodstvo tudi do konca. V zadnji etapi dobi Kandare 30 korakov naskoka, vendar ga Valtrič v kolosalnem teku dohiti in skoro istočasno pasirata neviden cilj. Sle-' di Jadran L, Primorje II., Slovan, Lask H., Primorje III., Jadran II. Aranžma štafete je bil slab. Proga je bila pri prvi in zadnji predaji slabo zastražena tako, da je občinstvo naravnost oviralo tekmovalce. Cilj sploh ni bil zaznamovan.
Ob 11. uri se je razvil iz sejmišča
manifestacijski obhod.
Aranžma sicer ni bil prav dober, vendar so nudile slikovite barve dresov in skupin prav pestro in zanimivo sliko. Naimar-kantnejša je bila skupina smučarjev, skupno s sankači in turisti. Zelo izrazite so bile hazenašice v belo-modrih krojih in pa skupina veslačev z vesli. Na čelu povorke so vozili kolesarji-dirkačL Za temi je korakal Olimpijski pododbor, predsedstvo Športne zveze, JZSS, LNP, LLAP, LPP in predsedstva športnih klubov. Sledila so nogometna moštva v dresih in vratarji z žogo klubov Hermes, Ilirija, Jadran, Lask, Primorje, Slovan, Slavija, Svoboda. Za temi so korakali lahkoatleti Ilirije, Jadrana. Laska in Primorja s kopji in diski. Nato lahko-atletinje Primorja, Atene in Ilirije ter ho-key-moštvo. Za temi koraka godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika kapetana dr. Čerina. Sledi dovolj močna skupina bokserjev in rokoborcev Slovana, Svobode in Primorja. Bil je to prvi javen nastop naših težkoatletov. Nato pla-vači Primorja in Ilirije v civilu, kojim sledi lepa skupina veslačev Ljubljanskega športnega kluba z vesli in dirkalnim čolnom. Veslačem sledijo igralci ■ Ilirije in Atene v belih oblekah in raketih. Nato najimpozant-nejša skupina zimskih športnikov. Krasna je bila skupina smučarjev Skale in ostalih klubov v temnomodrih nordijskih dresih v poini spremi s smučkami in palicami oreko ram. Istotako lepi so bili sankači s sankami in pa turisti. Kot končna skupina slede zopet kolesarji ter okoli 30 motociklistov motokluba Slovenija in okoli 10 avtomobilistov.
Sprevod se je pomikal med gostim špalirjem občinstva po Bleiweisovi cesti, Rimski cesti, Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Sodni ulici. Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici okrog Kongresnega trga do Dravske divizije, kjer so na balkonu pričakovali zastopniki vlade, vojaštva, konzulatov in mesta. Ravnatelj Jug je orisal pomen in namen olimpijskega dne ter na koncu nazdravil Nj. Vel. kralju Aleksandru. Godba je in-tonirala državno himno in z gromovitim trikratnim »Zdravo« se je sprevod razšel S tean je bil dopoldanski spored izčrpan.
Popoldne se je vršila na igrišču Ilirije nogometna tekma
Iliriia : kombinirano moštvo 2 ; o (0 : 0. Ilirija: Miklavčič-Dolinar, Beltiam-Hus, Gale, Milan-Zupančič J-,	Pevalek,	Učak,
Oman, Doberlet (Pevalek II.). Kombinirani; Jančigaj (Primj-Birsa	(Prim.),	Pečnik
(Jadr.)-Pokorn (Jadr.),	Volkar	(Slov.),
Vrančlč (Prim.)-Baltac (Prim.), Zemljak (Herm.), Pleš (Herm.). Martinak, Jamnik (oba Jadr.). Sodnik g. Hus. Gledalcev 1500.
Tekma sc je odigrala z namenom, da se preizkusi moči, ki pridejo vpoštev za sestavo ljubljanske reprezentance. Poudarjamo pa že vnaprej, da je bil ta način izbire igralcev neprikladen. Veliko več pregleda igralskega tnaterijala bi nudila tekma med teamom, ki bi predstavljal našo reprezentanco proti moštvu,	sestavljenemu iz
ostalih najboljših igralcev, ki so tudi zmožni za team. V nedeljo pa je stala vagrana ce>
Sinoči ob 6. uri se je nadaljevala seja občinskega sveta. G. župan dr. Perič otvori sejo in opraviči odsotnega obč. svetovalca Bonača, nakar se preide na dnevni red.
Sprejem v občinsko zvezo.
Mag. svetnik Govekar poroča obč. svetu, da se, je priglasilo za sprejem v obč. zvezo več prosilcev. Obč. svet večini prosilcev ugodi, odkloni pa tiste, ki svoje prošnje ne morejo utemeljiti z zadostnimi razlogu
Dr, Lemež in policija.
Komunist dr. Lemež zahteva pojasnilo, zakaj so se zbrali policijski stražniki v straž.-nici na magistratu. Župan mu pojasni, da je policija poslala stražo na magistrat radi tega, ker so se baje po Šiški delili letaki, ki pozivajo brezposelne za zvečer pred magistrat.
Pravila Mestne hranilnice.
Obč. svetnik Pirc poroča o izpremembi pravil v upravi Mestne hranilnice ljubljanske. Te izpremembe naj bi omogočile urnejše poslovanje s tem, da se da ravnateljstvu v nakupu vrednostnih papirjev in dovoljevanju kreditov v višini do 100.000 dinarjev proste roke. Tozadevne predloge sprejme obč. svet.
Odklonjen kredit.
Župan nato poroča, da je pokrajinska vlada odklonila zaprošeni kredit 1,800.000 dinarjev za izvedbo nekaterih kanalizacij v mestu. Ker je ta kredit nujno potreben za otvoritev dela in ker želi župan zaposliti brezposelne, vztraja pri zahtevi kredita. Obč. svet. Tokan predlaga, naj se tozadevni sklep obč, sveta ponovi. Predlog obč. zbornica sprejme.
Poročila finančnega odseka.
Obč. svet. Zajc poroča glede podaljšanja pobiranja uvoznine in tržnine za nadalj-no dobo 5 let. Nadalje glede avtonomnih občinskih doklad na nove stavbe. Obč. svet. Pirc ugotavlja, da je šel finančni odsek v določevanju vodarine in gostaščine pravo pot, ker z znižanjem oziroma izjednačenjem davščin razbremenjuje tiste, ki hočejo zidati. Treba je doseči ravnovesje med starimi in novimi stavbami z ozirom na davščine. Odmera vodarine je bila do sedaj krivična ter naj se v tem oziru sprejme načelo, da se vodarina določi po številu sob ali oseb.	..
Obč. svet. Rupnik predlaga, naj finančni odsek ponovno razpravlja o tem. Pri tem naj se uvažuje, da se stanovanja izpod
2	sob n'e obdačijo, da se omogoči stanovanja tudi vagonarjem, med katerimi je dosti takih, ki bi ne mogli plačevati najemnine, kakršna se zahteva danes za stanovanja po novih hišah. K tem visokim najemninam pa dosti pripomorejo ravno davki,
Obč. svet. Zajc omenja, da naredba sama ščiti gostaščino. On sam,•> pravi, ue bo kril interesov hiš. posestnikov. (Veselost.) Predlog glede opustitve povišanju taks na vozila se sprejme.
Davki na nezazidane parcele.
Glede davščin na nezazidane parcele se je razvila živahna debata. Občinski svet. Tavčar predlaga, da ta davek ostane in utemeljuje svoj predlog sledeče: V Ljubljani, in to v sredini mesta, je veliko parcel, ki sploh niso naprodaj. Te parcele pa morajo biti naprodaj, da zamoremo mesto zaokrožiti in preprečiti špekulacije s tem parcelami. Z obdačenjem nezazidanih parcel se bd prisililo posestnike, da parcelo prodado, kar bodo raje storili, kakor pa plačevali davke od parcele, ki jim sicer ne nese ničesar.
Obč, svet. Pirc je mnenja, da se ta davek ne izplača, ker tri četrtine posestnikov parcel niso špekulantje.
Obč. svet. dr. Lemež se strinja s predlogom Tavčarjevim.
Obč. svet. dr. Ravnihar omenja, da je že glasoval proti davkom na nezazidane parcele. Ta naredba je danes neizvedljiva. Umestna je bila tedaj, ko ie špekulacija cvetela, kar danes ni več. Kdor zagovarja v tem vprašanju kakšne teorije, katere je praksa ovrgla, ne pozna razmer In izpreinemb, ki so nastale. V finančnem odseku je nagla-šal, da bi bil za to, ako bi se s temi davščinami zadeli resnični špekulantje. Danes pa je stvar tehnično neizvedljiva. Aparat bi več stal, kakor bi davščine nesle. Je za odpravo davka.
Končno se je sklenilo, da sc zadeva vrne finančnemu odseku v ponovni pretres.
Predlog glede poprave vojašnice kralja Aleksandra se sprejme.
Najemninska pogodba glede hotela Tivoli se podaljša. Najemnina znaša 15.000 Din letno.
Predlogi stavbnega odseka se po večiH sprehnejo. Obč. svet. Tokan poroča, da bi znašali stroški novega merjenja Šiške ter naprave novega regulačnega načrta za bi* ško 65.000 Din. Predlog se sprejme.
Razširitev kopališča ob Ljubljanici.
Načrt in proračun za moderno preureditev in razširitev kopališča ob Ljubljanici znaša 375.000 Din. Se sprejme in sklene, da se dela poverijo Gradbeni družbi.
Zgradba podzemskih stranišč.
Zgradba enega stranišča pod zemljo j* proračuna na 210.965 Din 61 para. V mestu naj bi bila 3 taka stranišča. V šiški je treo# zgraditi nadzemska stranišča, od katerih Dl vsako stalo 70.000 Din, Dela naj se razpišejo ofertalnim potoni. Predlog sprejet. ...
Pravilnik za pomoč brezposelnim.
Občinskemu svetu je bil predložen pravilnik za pomoč brezposelnim. Pri citata« posameznih točk je prišlo do precej živail*-nih razprav glede izpremembe pravil v-nekaterih točkah. Obč. svet. Tavčar pravi, da je najpoprej potreben denar za podporo brezposelnim, nato šele pride pravilnik. DO* kler ni sredstev tu, cela akcija ni resna, v proračunu votirani znesek 150.000 Din n® zadostuje. Treba je tudi ugotoviti točno ste* vilo brezposelnih v Ljubljani. Ker je votl* rani znesek last mestne občine, morejo In morajo odločevati pri odmeri podpor obe, svetovalci.	.	.$
Podpore naj se delijo le v Ljubljano pristojnim brezposelnim. Sicer pa mu-1w dinarjev ni nikaka baza za pravilnik. Kad* dveh točk v teh pravilih smatra praviinia za komuznosL	„	.
Obč. svet. Pirc se razburja. Obč. svat. Rupnik pojasnjuje, da prestaja konfpznos« pravilnika s črtanjem onih dveh točk.
Dr. Ravnihar je v principu za pravilnik« ker moramo imeti neko kontrolo. Veliko **•' opravičencev je prejemalo podpore, rtič* n!*' mi zlasti delamržni elementi. Sicer je^Pra' vilnik glede določevanja podpor in reaey*r nja spornih zadev nejasen, površen, bo imelo za posledico konflikte. Jasno se ]• treba izraziti zlasti o izplačilu in določeva* nju podpor ter o event. pritožbah.
Govorilo je o tem še par govornikovi nakar je	bil pravilnik sprejet.	.	.
Obč.	svetovalec	Čepelnik	(komunist)	J*
stavil nujne predloge glede raznih cest 1» glede preureditve odgonskih prostorov **# magistratu. Dalje je zahteval, da se *zVe3* svoječasni sklep obč. sveta glede o^s‘(®' nitve ruskih dijakov iz Grada. Nnjni predlo* gi so bili	odklonjeni.	.	j.
Gbč.	svetovalec	Fran Rupnik	(NSS/	(3
zahteval, da se uredi in zboljša razsvet"® va Vodovodne in Poljanske ceste. ™ ** predlaga Rupnik, da se organizira trg . vogalu Martinove ceste in na Sv. J#*1 trgu. Predlogi se odkažejo pristojnim ou sekom.	,v.
Obč. svetovalec Ivan Tavčar top / vpraša g. župana, kaj je ukrenil radi Pr*‘° proti sedanjemu odboru Prostovoljnega silnega društva. Župan obljubi, da bo Pre* iskal vso zadevo.
Obč. svetovalec Ivan Orehek (SLS) S* pritožuje, da tržni nadzornik med uradnim* urami posreduje za službe, ki jih oddal* uprava na dvoru. Zupan izjavi, da pritožb# ne spada v razpravo na javni seji.
Župan zaključi javno sejo ob 10. ur* zvečer.	*
IZ TAJNE SEJE,
Sklene se stopit! v stik z inozem*>*(j"j bančnim konsorcijem, ki obljublja ob<?. preskrbeti kredit 10 milijonov š'4cars’ frankov za zgraditev elektrarne in klavn
Na predlog personalnega odseka se k°n cipista Franca Čehuna, stalno namesti s januarjem v IX. čin. razredu, A skupm-cenilcu mestne zastavljalnice Alojziju j® ’ poliču se spregleda strokovni pisarniški ’ pit; licejski suplentinji Milici Ilešič voli dopust do konca šolskega leta; Darm , Gartner, pom. uradnica pri Mestni bran niči se stalno namesti s 1. majem; Pisaz ' škemu ravnatelju Jerneju Boltarju se Pria“ pokojnino VII. čin. razreda, 3. stopnje; možni uradnik mestnega stanovanjsKeg urada Franc Selan se stalno namesti s ■ majem v B skupini X. čin. razreda; J0** Hribar, se imenuje stalnim prejemnikom Ciril Oman, Miha Tomc In Ivan Hrlbflr
imenujejo stalnim paznikom mestnega -ninskega zakupa; upokojita se Valentin tar in Aleš Lukman, paznika mestnega u ninskega zakupa; Manca Koman se *me3, . s 1. majem v C skupini XI. čin. Tazr<s < Sitar Franc se imenuje stalnim slugom stavbnem uradu.
lota nasproti moštvu, ki niso kot posamezniki prav nič zaostajali za prvimi. Podlegli so le vsled nevigranosti napadalne vrste in odpovedi srednjega krilca. Obetanih koristi torej ta tekma ni nikakor prinesla.
Kombinirani so bili Iliriji popolnoma enakovreden nasprotnik in samo navedena nedostatka sta preprečila, da niso uveljavili svoje ekvivalence. Izboren je bil v golu Jančigaj, ki je v najboljšem stilu držal nekaj izredno težkih strelov. Enako tudi branilca Pcčnik-Birsa. Bila sta veliko bolja kot njihov vis-a-vis, ki sta imela napram raztrganemu napadu kombtaiTamcev dovolj lahko stališče. Krilska vrsta je obstojala samo z obeh stranskih krilcev. Volkar kot srednji krilec se je zelo trudil ter igral s požrtvovalnostjo, vendar je bilo vse to veliko, veliko premalo. Pokorn in Vrančič sta bila istotako bolja kot 'njihovi kolegi v Iliriji. Slednji je sicer proti koncu popustil medtem ko se je mali mož Pokorn bil do konca neustrašeno. V napadalni vrsti je pokazal Pleš, da je naš najboljši srednji napadalec. Dobri sta istotako obe spojki, vendar brez vsake skupnosti. Jamnik na levem krilu ni bil povsem na višini, medtem ko je Baline na desnem krilu mestoma prav ugajal, bil pa premalo izrabljen. Ko se je pa preselil vsled biesure Zemljaka v zvezo, je izginil.
Ilirija je bila nadmočna edino v svojem vigranem sistemu. Dokler je pa bil Volkar še kolikortodko na mestu, je bila potisnjena v ofenzivo. Glavno vlogo je igral v nedeljo Gabrijel Zupančič. Dirigiral je celo svoje moštvo. Zelo je ugajal napad z lepimi kombinacijami, posebno notranji trio. Dober je bil tudi krilec Zupančič, ki je igral res z elanom.
Igra se je tudi po svojem značaju delila v dve polovici. V prvem polčasu so imeli kombinirani odločno več od igre kot Ilirija ter so resno ogrožavali njena vrata. Smola in pa blesura Zemljaka je preprečila enkrat že skoraj gotov uspeh. V drugem polčasu pa je Ilirija prišla do besede, podpirana od soinca in vetra ter zabila po Pe-
valek u in Omanu dva gola. Cim bO‘Ji # halfi kombinirancev popuščali, tem boir je uveljavljala Ilirija,, ki le dosegala kot kar celih serijah. V splošnem je bila živahna ter zanimiva.	.	,(i
Pred pričetkom tekme in v pavzi se vršile štafetne tekme.
V	Olimpijski štafeti 200 X 200 X ^ X 800 m zmaga Jadran v postavi Vota* • ZupančičKristan-Kregelj nad Laskom. su 4 : 2 (predtek 4 : 16). Primorje >zP3 v predteku.	.
Damsko štafeto 4 X 60 m dobi Va. morje v rekordnem času 34 sekund. e0i va: Zorec-Šautel Voja-Santel Duša- Pfe ^ Olimpijski dan je torej končal v SP jU<ji zadovoljstvo prirediteljev in deloma .^1 tekmovalcev. Lask je dobil štafeto mesto, Primorje se je potolažilo z. štafeto, Jadran zmaga v Olimpijski m nad »11 igralci«.
Hi pnn in W
dobavlja
Družba Ilirija,
Ljubljana,
220*
Kralja Petra trg 8. Telefon
PBačiBo tudi na
llilliliilliillllillllliliillllllllll
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnev-Glavni |n odgovorni uredn Železnikar Aleksander. ^ Tisku »/vazna tiskarna« V ”
Stran 5.
Gospodarstvo.
H©sarabila.
Gotovo bo zanimalo nekaj podatkov
o	tej pokrajini, ki je vzrok spora med Rusijo in Romunijo in ki more postati še zelo grenko jabolko za Romunijo. Posvetovanja med ruskimi in romunskimi delegati na Dunaju so bila brezuspešna in Rusija je slovesno izjavila, da se Besarabiji ne odpove.
Besarabija meri 44.422 kvadratnih km, torej bi se jo dalo primerjati z našo ttrvatsko in Slavonijo. Prebivalstva je bilo po izkazu zadnjega ljudskega štetja 1897. leta 1,935.412 duš. Rusi so ce-jiili prebivalstvo Besarabije leta 1908 na 2.344.800 in statistična direkcija za Besarabijo leta 1921 na 2,639.000 duš.
Glede narodnosti je dežela silno pobarvana. Naseljeni so Romuni, Rusi, Judje, Bolgari, Nemci, Turki, Poljaki, Tatari. Na podlagi zadnjega ljudskega štetja 1897. je bilo razmerje sledeče: Romuni 47.6 odstotka, Rusi 28.3 odstotka, Judje 11.8 odstotka, Bolgari 5.3 odstotka, Nemci 3.1 odstotka, Turki 2.8 odstotka celokupnega prebivalstva.
Besarabija je povečini ravnina, le severni del je gorat. 61 odstotkov površine so polja, 12 odstotkov travniki in Pašniki, 0.4 odstotka sadovnjaki in vinogradi, 5.5 odstotka pa gozd.
Glavna pridobitna panoga besarabskega prebivalstva je poljedelstvo, ki )e v zadnjih letih precej napredovalo. Agrarna reforma, ki jo izvaja Romunija J“i tu, je seveda produkcijo občutno tanjšala; toda tudi tu velja isto, kar velja za agrarno reformo povsod. S socialnega stališča je bila agrarna reior-tt*3 ravno tako nujno potrebna, kakor n °°muniji sami. Leta 1916 je bilo v esarabiji 1993 veleposestev (nad 100
1-	7 odstotkov vseh zemljiških po-p* ,ov v deželi, ki so imeli v svoji šin ^ ® odstotkov celokupne povr-baVv4'3 ocIstotka vseh Posestnikov je i_ ^ šo zavzemala 30 odstotkov ce-lof-n Srednjevdika posestva (10—100 vseh Površine in 216.563 (74.7 odstotka .jT1 Posestnikov) je bilo malih posestma ,s, Posestvi pod 10 ha; vsa ta lotii*1 ime^a komaj 25 odstotkov cera l *?0vršins. Agrarna reforma pa je _ ziastiia vsa veleposestva in del sred-
njih
Posestev.
.^Poljedelski produkciji zavzema Južnejše mesto žito vseh vrst. Kva-niih i ° Zboljšanje je opažati v zad-v letih, ker se prideluje vedno več 7f:nn1Ce (1923:	10,580.127 hi, 1922:
'>W9.813 hi, 1921: 3,163.677 hi. 1920: rl i i J® M- Leta 1923 je znašal prišlek ječmena 10,925.094, koruze 11 mi-»lonov 48.689 in ovsa 4,287.547 hi. Plojev, ki je bila posejana s pšenico, je Padla od leta 1915 do 1922 od 597.763 ^ na 574.634, v letu 1923 pa je narasla 719.603 ha. V primeri z letom 1915 nazadovala s koruzo posejana plo-ssev leta 1923 od 693.418 na 663.988, z od 247.244 na 232.596; z ovsem 7?^)ana ploskev pa se je^povečala od na 276.616 in z ječmenom od I ^ na 785-978 ha.
i	važna ?®s.arabsko poljedelstvo je zelo
i	Šolnino	rrvvo in nn tpkfsHlnC
solnčna roža in pa tekstilne deželi ni •** .So*nčne rože izdelujejo v -!e’ ki ga v velikih količinah iz-
; rastline. \z ,, _ ie,
;vazajo. Vpih,.,	.	x .. .
j_____veiIKega pomena je tudi vmo-
radi od v
idVe „ °.in sadjereja, vendar obe ti ie 0-pano&i sedaj zelo trpita, ker jima Rusiia Zt n^Un prejšnii najvažnejši trg: in '	*	živinoreja	je	dobro	razvita
^voj1^* zlasti v zadnjih letih lep
I	a£rr?^iov bolj maio in še teh je r 2aSeJeforme večina (197.000 ha ' dr?a, • celotne gozdne površine) Ifoj. vni Posesti. Obrežni kraji Besara-se pečajo tudi z ribolovom. Bf^„rir?,dnih rudninskih bogastev pa
mon a nima- Zat0 se tu tudi ni ona nrazviti večja industrija, izvzemSi ! p	Predeluje poljedelske pridelke,
škn metne Prilike so slabe. Železni-Zeln 0mrežie meri samo 1087 km in je Ig zanemarjeno. Vrh vsega je imela Sa ?r, ^a širokotirni sistem, ki so jati	v zadniem času pričeli preure-
‘oirlr *• norrnalnotimega. Tudi cestno ; irežje je precei s]abo; biio je močno
U marjeno — kakor tudi železniški — ^ Pod Rusijo,
itet °Ka!ania ra<^’ Besarabije so se to-LH^ila. Tudi to dejstvo škodljivo jnan a ”a deželo in ovira gospodarski Živn	1	vedna	vojna	nevarnost
nesia Sn0mmia.®pustošenia> W ie Prida,.,,?. Besarabiji vojna in mrtvi gosposko življenje.
50 ŽJMS "5 varšavski borz! (efektni) o<latotkoV	*■	m'	za	Povprečno 40
!NtaaiipŠ^?5* ?0v,na NemCije v februarju
^lluie t1fnllU,:!(>slabSanje' Uvoz nad'
kovina »aLrf	1)01	mllli°na. Zunanja
i	X 7ntnnllnegaJ,02em!ia "i vSteta.
,V upravf rtr^! p.re ,0R 0 uporabi saharina, i^iekt	monopolov dokončujejo
^ v državo U ' in prenosu sah,v Dalmaciji ie zna-v hi. n t iiP^ini okraji so Lk| 14 lf«P bor, V?ik i3,69’ Hvar 683. Imot-L,31,M^°,r2u < 213°, Kotor 450, Detar JSL1??1' Metkovič 50, Split 979, Su-i« 100°- Šibenik 6096, Blograd na morju
pariške torm
(Od našega stalnega pariškega dopisnika.)
Pariš, 9. aprila.
Takoj po objavi izvedeniškega poročila — važne podrobnosti niso bile znane do poslednjega trenutka — je pričela precej kaotična hausse s frankom, pri kateri je igrala seveda špekulacija glavno vlogo. V splošnem prevladuje na borzi čakajoče razpoloženje; kljub preciznim številkam Dawes-ovih poročil, ki so dozdevno vplivale edinole na politične kroge, je tukaj večina le preveč prepričana o najrazličnejših težkočah, ki se morajo pojaviti z največjo nujnostjo pri vsakem poskusu praktične udejstvitve, tudi v slučaju, če predpostavljamo pri vseh udeležencih najboljšo voljo. Če bi hoteli podati povprečno na-ziranje, nekako aritmetično sredino nazi-ranj, ki jih imajo danes francoski strokovnjaki tako na blagovni, kakor tudi na_ vrednotni borzi, potem bi se dal sestaviti sledeči pregled:
»Tri neizpodbitne činjenice morajo optimistično vplivati z ozirom na nemško plačilno sposobnost: Prvič ima država — edina na svetu — zaklad, katerega celotne obresti bi pri popolnem izkoriščanju že same zadostovale za polovico vseh repara-cijskih stroškov: železnice. Drugič je_ postal radi obrezvrednostenja marke nemški notranji dolg manjši, kakor v katerikoli drugi državi, ki se je udeležila vojne; zato je pravično, da se ta prednost kompenzira s kakim zunanjim bremenom. Tretjič je bilo mogoče producirajočim razredom Nemčije, zlasti industriji, iznebiti se ravno radi obrez-vrednostja marke svojih hipotek in siceršnjih dolgov, radi česar se je njihova pasivna stran zmanjšala za zeio izdatno postavko; tudi tu je potrebno izravnanje, ker bi sicer ne mogla nobena industrija na svetu prenesti nemške konkurence.
»Iz teh reh neizpodbitnih čihjenic pa izvajajo danes politiki in ostali inožje, ki določajo usodo Evrope, zaključke, ki so silno čudni in zmotni. Še včeraj, to je na dan, ko so prvič izpregovorili pomembno besedo resnični izvedenci, to je niti politiki, niti diplomati, niti generali, smo morali doživeti, d se je izrazila neka politično zelo visoko stoječa osebnost (vtis je bil tak, da je bila ta osebnost (Louis Barthou): »Nepojmljivo je, da niso predlagali eksperti, ko so ugotovili plačilno sposobnost Nemčije v tako velikem obsegu, večjih začetnih dajatev. Če je enkrat ugotovljeno, da prihrani država radi obrezvrednostenja marke pri odplačevanju notranjih dolgov pet do šest milijard zlatih mark, potem ne more uvideti, zakaj ne bi mogla plačevati vSaj polovico te vsoW kot stalno anuiteto Franciju »V zvezi s tem stoji neka primera, ki izhaja iz iste zmerte, ki se je sedaj takoj pojavila: Francija, ki je biia v vojni težko oškodovana, je spravila za obnovd porušenih pokrajin skupaj 80 milijard papirnatih frankov v štirih letih: zakaj ne bi mogla plačati te vsote tudi Nemčija, ki je gospodarsko močnejša?«
»Vsega tega bi morda ne bilo vzeti preveč tragično, ker mora v boju nespameti s pometjo končno vendarle zmagati razum, ker odgovarja nujnosti činjenic. Toda v trenutku obstoja velika nevarnost v volilni psihozi, ki se je polastila vseh političnih strank. Nikdar še ni bila zmešnjava v strankah, med voditelji in med vodenimi tako velika, kakor sedaj. Nikoli še ni boli nedosta-jalo trdnih principov, nikdar še niso igrale imponderabilije večje vloge. Kaj bo dejal j prometni poslanec zunaj v provinci, če ga povprašamo voliJci za račun? Ali se bo spuščal v dolgotrajne, nerazumljive razprave
0 valutnih vprašanjih in o mednarodni trgovini? Gotovo ne. Zvedeniško poročilo more postaiti v duhu omejenih nevarno orožje. »Nemčija kna devet milijard zlatih mark v inozemstvu — Nemčija prihrani na leto radi obrezvrednostenja marke pet ali šest ‘milijard — Nemčija ima železnice, katerih letni donos se more ceniti na poldrugo milijardo — torej mora Nemčija plačaiti, in sicer takoj!« Ponovno se bo servirala bajka o mednarodni zaroti proti Franciji, ponovile se bodo vse napake, ki onemogočajo že od 1919 dalje resnično rešitev velikih problemov: »vojaška pretnja, sankcije, nove zasedbe, gospodarske represalije.«
»Dve fundametitalni resnici bi se morali vbiti v glavo naših državljanov: da je nemogoče. brez nadaljnega prenesti izdatke, k« se prihranijo v notranjosti, inozemstvo, in da se ne dado gospodarska in finančna vprašanja nikdar rešiti enostransko z vojaško silo. Če bi bili prisiljeni. Izročiti samo eno petino izdatkov, ki smo jih napi a vili v notranjosti po vojni, potem bi bi'a Francija danes gospodarsko in politično ruinirana in naši prebivalci berači. Po našem mnenju se niti zvedencem ni popolnoma posrečila kvadratura kroga: Kako se more stabilizirati nemška valuta in gospodarstvo ostati zdravo, če gredo vsako leto milijardne vrednosti čez inejo. Borznotehnično nam je to vse težko razumljivo. Da se mora zgoditi, ni dvoma. O »kako« pa morajo razmišjati še druge glave, če nočemo stati čez pet let zopet pred novo podrtijo, ki bo potem definitivna. Da povdarimo speci-jalno eno točko, ki zanima zlasti borzo:
V	prenosu nemških kapitalnih vrednot vidimo pri nas veliko nevarnost za naše portfelje. Večina francoskih papirjev, iz-vzemši nekatere že davno internacionalizirane papirje, stoji danes na zmrzovališču, ki ga ne smemo prekoračiti navzdol. Francoska borza se ne pridruži politiki katastrof in pustolovščin. Na noben način nočemo biti izročeni milosti in nemilosti peščici spekulantnlh trustov.
Druga resnica je ta: Vojaške ali celo popolnoma gospodarske prisilne mere nikakor niso v stanu, da bi zajamčila trajno gospodarsko rešitev. Ali ruhrski primer res ne zadostuje? Ali moramo odpreti stare rane in spomniti, da je stavil Bonar Law na predvečer vkorakanja v Poruhrje predloge, ki so bili za nas ugodnejšt, kakor pa končni zaključki Dawes-ovega konmteja, ker so vsebovali obenem tudi rešitev vprašanja mednarodnih dolgov? Tedaj smo jih v nadi na zmago zavrnili: ah se je od tedaj izboljšal naš gospodarski, finančni in politični položaj? Ali se je povečala za nas tako važna nemška plačilna sposobnost? Zopet stojimo na izhodišču:	Je-li resnično bilanca
zadnjih 15 mesecev pozitivna?«
»Vlade imajo sedaj besedo. Zavedajo naj se svoje odgovornosti. Rezultati trimesečnega mirovnega dela se ne smejo uničiti s političnim dlakocepljenjem, z diptomotičnimi prerekanji, z zahtevami »prestiža«. Končno pa še en nasvet: Tako tu, kakor tam preko je treba previdnosti in se ne sme pripisovati prevelik pomen in važnost glasovom in-
1 toraseatovi
Tržfta p©r©o!a.
ŽITO.
Tedenski pregled. Slika na žitnem trgu se ni izpremenila. Poslovanje je malenkostno. Inozemstvo se za naše produkte sedaj ne zanima, ker nakupi blago ceneje drugje. Tudi domači kupci odlašajo, ker ni povpraševanja. Tu pridejo v prvi vrsti v poštev mlini, ki delajo le malo radi skoro docela zaostalega prometa z moko. Kljub temu, da je voda poplavila velike komplekse obdelane zemlje, so ostale cene iste, kakor so bile. Važna izprememba na našem žitnem tržišču je dejstvo, da je postala italijanska moka v Dalmaciji in črni gori deloma dražja od naše domače in se je že prodalo nekaj domače moke v Dalmacijo in črno gono. Vendar te izpremembe še ni dovolj čutiti, ker so za'oge italijanske moke v Dalmaciji zelo velike. Tudi je dvomljivo, če sž bo položaj še izboljšal v našo korist, ker Italija v vedno večji meri kupuje rusko žito in je zelo verjetno, da bo povzročila naši žitni trgovini z rusko moko precej težav.
Moko so plačevali po 505 do 525 dinarjev. po kvaliteti. Povpraševanje ni bilo znatno: kar ga je bilo, je prišla v poštev večinoma finejša moka.
Pšenica je notirala 317 do 320 dinarjev in se pričakuje, da bo v ceni še padla. Tega pričakovanja niso oplašile niti silne povodnji, tako da na trgu ni bilo nobenih iz-prememb.
Istotako je minimalen promet s koruzo, ki jo ponujajo v Bački na naložitveni postaji po 230 do 235, v Sremu 240 do 245, v okolici Vinkovca 250 dinarjev. Zagrebška pariteta 270 do 275 dinarjev.
Ječmen ie v prometu slab tudi na mednarodnih tržiščih. Pri nas je bil promet malenkosten: no tiral je 330 do 340 dinarjev.
Oves je v ceni celo poskočil in ie to edina žitarica razven koruze, ki je tudi pokazala še precej čvrsto tendenco. — ki se dTŽi čvrsto. Na bačkih postajah notira 255, zagrebška pariteta je 290 dinarjev.
Povpraševanje po otrobih je precej ž-vahno, toda zaloge so že skoro izčrpane. Notirajo 215 dinarjev. Mesto otrobov se je prodalo nekaj moke za krmljenje po 300 di~ darjev.
O	------
Dunaj, 11. aprila. Pšenica, domača 3300 avstr, kron, jugoslov. 3600, rumunska 2850 avstr. kron. Rž, domača 3150, madžarska 3100. romunska 2850 avstr. kron. Koruza 2800 do 2875, oves 2850 avstr. kron.
Budimpešta, 11. aprila. (V tisočih madž. kroni.) Pšenica 297 do 312, rž 270 do 275, oves 255 do 265, ječmen za krmo 270 do 280, za pivovarne 315 do 340, koruza 235 do 240.
X Obrestna mera češkoslovaških bank. Zveza češkoslovaških bančnih zavodov je s 15. marcem povišala obrestovanje vlog za
1	in 1 in jx>1 odstotka.
X Obtok bankovcev v Franclji je znašal 20. marca 30.905,981.000 frankov (za 23,881.000 frankov manj, kakor je izkazoval prejšnji izkaz.
X Stabilizacija franka in novo francosko notranje posojilo. Protiofenziva skupine bank, ki je imela nalogo, da pod vodstvom Francoske banke odbiie naskok mednarodne špekulacije na frank, je dosegla popoln uspeh že v nekaj dneh, čeprav bi mogla po načrtu trajati nekaj tednov. Frank stopa v taki meri, da je Francoska banka na pariški borzi že morala vreči na trg zadostno množino frankov, da ni nastala panika in da niso trpeli francoski industrijski papirji, lo je pa tudi dokaz, da je kriza franka definitivno premagana in da ie njegova stabilizacija samo vprašanje časa. Vrhovni povelj-1 nik frankove protiofenzive, ravnatelj Francoske banke, smatra za najugodnejše razmerje 75 frankov za funt šterlingov in bo poizkušal polagoma stabilizirati frank na tej višini
Nekaj dni r>o uspeli protiofenzivi se je že začelo govoriti o razpisu velikega kon-solidaciiskega posolila, vendar ie fin. min. de Lasteyrie izjavil, da so vesti o razpisu zaenkrat še prezgodnje.
X Skupno potovanji v Švico. Švicarski konzulat v Zagrebu priredi v mesecu maju t. 1. skupen izlet v Švico. Namen izleta je. da se posameznikom v Jugoslaviji ne glede na veliko razliko v valuti na razmeroma cenen način omogoči poset Švice, z druge strani, da se pri tej priliki seznani tukajšnje industrijalce in finančnike z razmerami v švici in da se tako poglobi go-snodarske stike med našo državo in Švico. Cena za potovanje znaša 460 švic. fr. za osebo. V tem znesku je zapotiadena vozna karta Podrošca-Buchs, železniška karta po Švici, hrana in stanovanje v Švici, švicarski. avstrijski in italijanski vizum, vodiči po švicarskih mestih, prospekti, brošure itd. V ceni pa ni vračunana karta do Podro;šce, obratna karta od Chiassa do doma, napitnine v Švici, nošaci in eventuehie vožnje do kolodvora v raznih mestih. Število udeležencev nrora znašati najmanj 61. Potovanje krene iz Zagreba, a udeleženci iz Slovenije se bodo jjriključili v Ljubljani. Potovanje se konča na švicarski meji v Chiassu, kjer se družba razide. Prijave za potovanje je vpo-slati najkasneje do 5. rnaia t. I. Zvezi za tujski uromet v I-iubliini ali na naikasnejedo 8. maja neposredno Švicarskemu konzulatu v Zagrebu. Obenem s prijavo se naj vpošlje vsoto 460 švic. frankov v frankih ali pa v protivrednosti po dnevnem kurzu v dinar-iih. Vsa podrobna pojasnila daje na zahtevo švicarski konzulat v Zagrebu m Zveza za tujski promet v Ljubljani.
ZBOROVANJE INDUSTRIJSKE CENTRALE
V	BEOGRADU.
Kakor smo že poročali, se je vršilo prejšnji teden zborovanje industrijske centrale. Tajnik g. dr. Čurčfn je podal obširno poročilo o stanju naše industrije leta 1923. Ta položaj je postal leta 1923 radi pomanjkanja gotovine zelo opasen; dalje je velika zapreka razvoju naše industrije, da ni dovoli carinsko zaščitena. Dr. čurčln je omenjal tudi nameravano industrijsko posojilo in je kritiziral poslovanje Narodne banke.
Na zborovanju so ostro kritizirali nepravilno carinsko politiko države ter zahtevali novo carinsko tarifo, ki bo odgo-variala današnjim potrebam. Obširno poročilo je podal drugi tajnik centrale g. dr. Gregorič o osemurnem delavniku in industrijskih podjetjih, v katerem je grajal mnoge nepravilnosti in pa zapreke, ki jih povzroča nepopolnost teh predpisov naši industriji in ji otežkoča razvoj.
Udeležence zborovanja je sprejel tudi minister za trgovino in Industrijo, ki so mu razložiti težave naše industrije v posamez-Blh pokralinalt.
T© In ©gio.
PapuaMf.
Nova Gvineja je med vsemi zemljami na svetu skoro najmanj preiskana. Giok je ogromen, skoro kontinent zase; na njem se nahajajo ogromne močvirnate ravnine pa tudi visoke gore, ki segajo prckO_ 4000 m. Velike reke, pravi veletoki se vijejo po tej čarobni tropični zemlji ter se iztekajo v morje, ki je na mnogih mestih preraščeno s koral jem, ki tvori cele otoke. Skoro vsa Nova Gvineja je pokrita z ogromnimi, mestoma popolnoma neprodirnimi tropičnimi_ pragozdovi, v katerih žive samo domačini Pa-puanci. Papuanci ali kakor jih tudi imenujejo Kartaki, so zamorsko pleme, sorodno prastanovalcem Avstralije, samo da so tu in tam močno pomešani z drugimi tipi, kakor z malajskim, polinezijskim itd. Gosteje pa so naseljeni Papuanci le na morskih obalah in bližinah rek, notranjost je mani obljudena ali pa celo sploh neobljudena. V višini nad 1000 tn se ne naseljujejo, ker so tamkaj noči premrzle in ker ljubijo preveč vodo in čolne.
Papuanci ali Kanaki na Novi Gvineji so znani kot zelo hudobni in krvoločni. Kanibalstvo je pri njih še vedno v polnem cvetju, samo v bližini evropskih naselbin, ki pa se nahajajo samo na nekaterih skalnih mestih, se v strahu pred eksemplarično kaznijo drže izdanih naredb, med katerimi je seveda v prvi vrsti prepoved ljudožrstva. Žene Papuanci kupujejo in je njihovo socijalno stališče isto kakor pri večini primitivnih plemen — suženjsko. Delati morajo najtežja dela in molče prenašati svojo trpko usodo. Večinoma hodijo Papuanci popolnoma nagi, samo v bližini Evropejcev nosijo včasih preko ledij neke vrste pregrinjala, izdelana iz vlaken palmovega listja. V splošnem so leni, jim pa tudi ni treba veliko delati, saj jim narava sama nudi skoro vse, kar potrebujejo za življenje. V nekaterih krajih grade še stavbe na koleh. sicer pa navadne koče, kakor drugi primitivni ljudje. Zelo so neči-muml in se radi krase z raznimi kostmi, izrezljanimi školjkami td. Nosijo obročke v nosu, ušesih in drugod. Zanimivo je to, da so moški mnogo bolj nečtrnurni kakor ženske, torej ravno narobe kakor pri nas v Evropi. Ženske si razen tega često mažejo obraz z orehi in oljem.
Obrežni prebivalci so mnogo bolj inteligentni kakor oni v notranjosti. Tu grade velike čolne, s katerimi se potem vozijo na lov na ribe itd. Spretno znajo izdelovati lončeno posodo, meče, sulice itd., to pa ne vsi ampak so te obrti omejene le na gotova plemena, ki prodajajo potem drugim svoje blago potom zamenjave ali pa za zobe psov in mrjascev, ki veljajo za temelj domače valute. V kolikor se pečajo s poljedelstvom, goje taro (neke vrste repo), jam, banane, kruhovce, betel in tudi tobak. Za prehrano jim skrbe tudi sagove in kokosove palme. Med domačimi živalmi poznajo kokoši,, pse in prašiče. Mladeniče, ki dorastejo, obrežejo na slovesen način in se potem gostijo; k tem gostijam in ceremonijam pa ženske nimajo pristopa. Na obalah v bližini Evropejcev jedo ob takih prilikah pse in prašiče, v notranjosti, kjer se vrše še vedno krvavi boji med posameznimi plemeni, pa dajejo prednost človeškemu mesu. V splošnem pa se ne more trditi, da so to »popolni divjaki«. Res je, da so daleč, daleč za kulturo ka-koršno poznamo mi, imajo pa vendar tudi oni svojo kulturo in svoje zakone. Naravnost umetniki so pa v izgotavljanju nekaterih predmetov, posebno rezbarij. Zal le. da izginja nekdanja pristna domača umetnost odkar uvažajo Evropejci razna orodja, ki so cenejša in kar je za lene Papuance glavno, katerih jim ni treba šele izgotavljati.
Posebni umetniki v rezbarstvu so pripadniki plemena Monurnbo na severni obali Z rezbarijami okrase vse: čolne, ščite, sulice, posode itd. In vse to delajo z najprimi-tivnejšim orodjem, napravljenim iz kamna in školjk, kajti kovin razen na skrajnem iu-gozapadu spoh ne poznajo. Svoje čolne, ki jih izžgo in izrežejo iz debel velikih dreves, delajo včasih po več let, seveda ne vedno, kajti na delo se spravijo samo kadar so »razpoloženi*. Nič manjše umetnine niso njihove lesene trombe. Napravijo jih na ta način, da izdobljejo celo veliko drevesno deblo. Ta tromba, katero ima vsaka naselbina, nadomestuje na Novi Gvineji naše zvonove in do gotove mere celo naš telefon in brzojav. S temi primitivnimi instrumenti oznanjujejo vse važne dogodke svoji naselbini in bližnji okolici in po različnosti udarcev in ropotanja spoznajo potem ljudje milje daleč na okoli, kaj se godi ali kaj se je zgodilo. Take trombe poznajo tudi zamorci v Afriki in Indijanci v Ameriki. Ti njihovi izdelki kažejo po svoji umetniški koncepciji in izvedbi dovolj, da Papuanci niso tako popolnoma »divji«, kakor bi kdo mislil.
Papuanci žive v tesnih zajednicah ali zadrugah. Posamezni člani teh zadrug nimajo svojega zasebnega imetja, ampak je vse kaT posedujejo, razen nekaterih stvari, skupna last vseh. Vsi delajo za vse. V tem oziru so pravi in najpristnejši komunisti Zanimivo pa je to, da na čelu teh zadrug navadno ne stoje poedini poglavarji, ampak nekaki sovjeti. Vse socijalno in gospodarsko življenje Kanakov stoji pod vplivom starih praznovernih in religijoznih idej, katerih sestavni elementi so demoni, duhovi mrtvih itd. Ti ljudje žive v večnem strahu pred čarovnijami, duhovi in krvno osveto, zato njihovo življenje ni baš prijetno, kljub temu, da žive v zemlji, ki ima vse predpogoje za miren in brezskrben in skoro brezdelen razvoj. Večje naseljevanje Evropejcev na Novi Gvineji preprečuje na obalah, posebno močvirnatih nižinah tropična malarija, v notranjosti pa divjost in odljudnost pragozdov, kateri bi se morali najprej iztrebiti in bi se morala zgraditi tudi dobra prometna sredstva. Če bi to bilo, bi našli na Novi Gvineji prostora milijoni in milijoni ljudi.
Skrivnostni iarki.
Epohalna iznajdba.
V	Berlinu se pečajo sedaj z neko epohalno iznajdbo. So to skrivnosti žarki, ki z zemlje onemogočijo pelet vsaKega aero-plana. Novi žarki so neke vrste steza, po kateri se pošlje neka sila »in the form of electricity«. Dosedaj iznajdba še ni preizkušena v vse podrobnosti, ker nimajo_ Iznajditelji na razpolago zadostno nK>cmn električnih postaj. Vendar so pokazali že dosedanji poizkusi, da je omenjena razde-jalna moč novih žarkov samo z možnostjo produkcije dovo!Jne električne energije. F n-meroma so izračunali, da bi zadostova a za obrambo Londona v razdalji 50 milj (polmer) naprava, ki bi jo bilo mogoče zgraditi za tri milijone funtov.
Če se Izvedejo tc naprave, potem bo nemogoč vsak zračni napad, kajti nobeno letalo ne bi moglo v zavarovalno cono.
Zelo zanimivi so rezultati dosedanjih l>oizkusov. Na razdaljo G4 čevljev so ubil' z novimi žarki miš, zažgali smodnik in tudi druse piedmete, vžgali električne sveti ko. ustavili motorje in letala, da so ^uorala brez moči pristati na zemljo. Iznajditelji se nadejajo, da jim bo mogoče na velike_daljave zažigati celo municiiska skladišča aii ubrati ljudi. Tako. je zašel pri teh poizkusih nes asistent v območje žarkov. Dasiravno so imeli ti žarki tedaj komai petstoti del sedanje moči, se je zrušil asistent brez besede na tia in je obležal nezavesten celih 24 ur.
Poizkusi se še vedno nadaljujejo. Ravno sedaj poizkušajo iznajditelji, če bo mogoče vžgati granato v njenem letu v zraku. Ce se vsi ti j>oizkusi obnesejo, potem bo prihodnja vojna izgledala pač precej drugaži, kakor vse dosedanje!
Paiciti in velikani v
vserctErju.
Narava je pri ustvarjanju bitij in teles zelo muhasta; enemu da prikupljivo, krasno obliko in ga okrasi z vsem mogočim naličjem, drugemu pa odmeri le skrajno skopa svoje darove. Ravno tako je glede velikosti. So na svetu raztline, ki jih s prostim očesom niti ne vidimo, na drugi strani pa so orjaška drevesa, napram katerim je celo primeroma velik človek le neznatna muha. Pa vzemimo n. pr. komarja in slona; kakšna velikanska razlika — in vendar sta oba živi bitji!
Prav tako kakor med rastlinstvom in živalstvom na zemlji, je tudi med svetovi v vsemirju. Poiieg ogromnih velikanov, katerih velikost si naš človeški duh niti ne more pravilno predstavljati, se nahajajo tudi tako majhni, da nam izglodajo kafcor igračke in bi bilo, seveda če bi imeli vodo in ZTak, na njih prostora komai za eno družino. Vzemimo samo nam najbližji svetovni telesi nenavadno malenkostne veličine
—	oba Marsova meseca: Phobosa in Dci-mosa!. Prvi. ki je najbližji Marsu, meri v premeru 9.5 km, drugi pa še manj, namreč samo 8 km. Kaj sta ti dve mali svetovni telesi napram svojemu planetu Marsu, ki meri v premeru 6750 km? Ali pa napram naši zemlji, ki meri 12.760 km? Toda tudi naša zemlja je napram našemu solncu le igTačka, saj meri solnce v premeru 1 mili* jon 390.000 km in je njegov vsebinski prostor 1,390.000 večji kakor naše zemlje.
Velikanske so tu navedene razlike; od premera 8 km smo prišli do orjaškega števila 1,390.000 km! Hudo bi se pa moti?., kdor bi mislil, da je naše solnce orjak med vsemirnimi telesi. Samo en primer nam ie treba navesti in solnce se nam bo zdelo prav tako smešno majhno kakor Marsov mesec Deimos. Napravimo na papir drobno piko in narišimo potem zraven krog v premeru C cm in 4 mm. Taka je razlika med našim solncem in strašnim solnčnim telesom v Ortjonu! Premer so-'nca v Orljonu meri 450,000.000 km. Iz tega ogromnega telesa, katerega si naš duh niti ne more primerno predstavljati, bi napravili lahko 200 milijonov naših solne.
Primerjajmo sedaj Deimos z S km premera z Orijonom, ki meri kakor omenjeno •150,000.000 km! Ta majhen svet bi veljal na Orijonu lahko za makovo zrno. In če bi solnce v Orljonu bilo mrtvo, oziroma ne-goreče in tako kakor naša zemlja in bi na njem živeli nam podobni ljudje, ali bi sploh kdai mogli preiskati svoj svet? Generacije za generacijami bi se iahko vozEe tisoče in tisoče let z najhitrejšim brzovla-kom okrog njega, pa bi ga še ne obhodile. Tako ogromne so razlike v vsemirju! Sprl^ čo njih postane razlika med komarjem m slonom naravnost smešno malenkostna.
: Mokri Ku-kluks-kian. V Lilly v Pcnn-sylvaniji so hoteli prirediti člani Ku-^luks-k ana neko slavnost na prostem. Ko so dne 7. aprila korakali v lepih vrstah po ulicah, jih je nekaj meščanov napadlo z vodo iz hidrantov. Vrste Ku-kluks-klana so bile sicer takoj zmedene, toda člani so odgovorili z revolverskimi streli In štiri meščane ubili, enajst pa težko ranili. Policija je nato napravila konec bitki in aretirala 40 Ku-kluks-klartovcev.
: Umor iz radovednosti Dvanajstletni Pavel Rapkowsky je zabodel v Ne\v-Yorku neko triletno dete iz radovednosti. Mladi morilec je šel s svojim očetom po cesti. Zagledal je nekega triletnega otroka, ki je capljal ob cesti. Rapkowsky se je očetu skril, nato pa se je splazil za omahujočim otrokom in ga sunil z nožem v hrbet. Po dejanju je mirno obstal In gledal otroka, kako je umiral. Na beg sploh ni mislil in je izjavil na policiji, da je zabodel otroka samo iz radovednosti kako globoko se bo za. dri nož v meso.
: Koliko ljudi stanuje v velikih mestih? Na zemlji štejemo tačas 409 mest, ki imajo po več kot 100.000 prebivalcev. Po vseh teh mestih stanuje skupaj 137,000.000 ljudi, ali približno 13% vsega človeštva, ki se je ie-ta 1920 cenilo na 1829 milijonov duš. Sicer pa zadnja številka ni čisto točna, ker so statistični podatki iz mnogih dežel nezanesljivi in kolebajo n. pr. pri Kitajski med 320 in 445 milijoni.' Od kulturnih in gospodarskih razmer raznih pokrajin je seveda tudi močno odvisno razmerje števila naseljencev v velikih mestih k številu vseh prebi-vaicev. Tako živ v Afriki od 132 milijonov prebivalstva samo 3 milijone ljudi v velikih mestih, dočim je razmerje v Ameriki 211 miliionov k 37 milijonom in v Evropi 451 miiijonov k 65 milijonom.
: Nov vulkan v Sibiriji. Irkutska rnete-reologična »postaja je prejela vest. da so se v Saianskem pogoriu blizu mongolske meje 200 vrst od Irkutska iz neke gore začeli dvigati dim in dušliivl vulkanski p?ini. Pokrajina okoli gore Ima vulkanski značaj in je pokrita s strjeno lavo.
Za kratek čas.
Kolosalna akcija opozicije. Vsa dTžava
je zelo vznemirjena. Pričakovali so se dogodki nedogledne va?.rvčfetl Končno je napočil usodepolnl 7. apil. Opozicija ie Izdelala edinstveni, kokc-alni In nad vse energični memorandum, namenjen radikalskl Vadi„ da jZVoH predsedstvo parlamenta čimprej sklicati parlamentarno sejo. (Koprive.)
V	novih časih. Zagorac: »Kaj kumek, tedaj so vaši vendar prisegfi v Beogradu?« Radičevec: »Ha, to ni prvikrat, da smo morali krivo priseči!« (Koprive.)
Opozlcijonalni blok. Doslej je bila naia največja skrb, kako se bomo konstWvrtraM, sedaj pa nastaja težko vor&Saaje: kako M . bomo razšli?! (KopriveJ
)
RT
ivMvMMViV
»MtfODNT DOVNIK«, 15. aprila 1WL
Uenry Mur*er	SO
La Boheme.
Prizori iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
Marcel ni vedel, kaj bi rekel k svetlemu deliriju tc£a bitja, ki je imelo, kot je samo reklo, grobne črve v sebi.
Čez eno uro se je Rudolf vrnil. Z njim sta prišla Schaunard in Gustav Colline. Glasbenik je bil v poletnem površniku. Ko je bil izvedel, da je Mimi bolna, je prodal svoje volnene obleke, da je mogel posoditi Rudolfu denar. Colline pa je bil prodal knjige. Če bi bili hoteli kupiti od njega eno roko ali eno nogo, bi bil prej privolil, kot da bi prišel ob svoje ljubljene knjige. Toda Schaunard ga je bil opozoril, da bi ne mogli ničesar napraviti z njegovo roko ali njegovo nogo.
Mimi se je potrudila, da bi veselo sprejela svoje stare prijatelje.
»Nisem več hudobna,« jim je rekla, »in Rudolf mi je odpustil. Če me hoče obdržati pri sebi, bo n nosila lesene čevlje in ruto, to mi je vseeno. Svila gotovo ni dobra za moje zdravje,« je z groznim nasmehom pristavila.
Ker je Marcel silil, je poslal Rudolf po enega svojih prijateljev, ki je bil pravkar postal zdravnik. Bil je isti, ki je bil nekoč zdravil malo Francko. Ko je prišel, so ga pustili samega z gospodično Mimi.
Opozorjen vnaprej po Marcelu, je Rudolf že vedel, v kaki nevarnosti je njegova ljubica. Ko je bil zdravnik pregledal Mimi, je rekel Rudolfu:
»Ne morete jo obdržati. Če se ne zgodi čudež, je izgubljena. Poslati jo morate v bolnišnico. Dal vam bom pismo za Pitie; poznam tam nekega asistenta, gotovo jo bodo dobro negovali. Če doživi pomlad, jo bomo mogoče pripeljali ven; toda če ostane tu, je v osmih dneh ne bo več.«
»Nikdar si ji ne bom upal dati tega nasveta,« je rekel Rudolf.
»Jaz sem ji rekel,« je odgovoril zdravnik, »in strinja se s tem. Jutri vam bom poslal sprejemnico za Pitič.«
»Dragi prijatelj,« je rekla Mimi Rudolfu, »zdravnik ima prav, ne mogli bi me tu ■ negovati.
V boI*$*ici me bodt mogeče ozdrtvili; morate me tja peljati. Oh! vidiš, sedaj toliko hrepenim po življenju, da bi pristala na to, da preživim ostale dni življenja z eno roko v ognju, z drugo pa v tvoji. Sicer pa me boš obiskal. Ni se ti treba žalostiti; dobro me bodo negovali, kot mi je rekel ta mladi mož. V bolnišnici jedo piščance in imajo zakurjeno. Medtem ko se bom zdravila, boš delal, da zaslužiš denar in ko bom ozdravela, bom prišla stanovat k tebi. Sedaj imam veliko upanja. Vrnila se bom lepa kot nekoč. Bila sem že enkrat bolna, ko te še nisem poznala; rešili so me. Kljub temu pa nisem bila takrat srečna, bila bi morala umreti. Sedaj, ko sem te zopet našla in ko sva lahko srečna, me bodo že rešili, kajti močno se bom branila proti bolezni. Pila bom vse slabe stvari, ki mi jih bodo dajali, in smrt me more pograbiti samo s silo. Daj mi ogledalo, ker se mi zdi, da imam lepo barvo. Da,« je rekla gledajoč v ogledalo, »se mi že vrača lepa barva; in moje roke, glej,« je rekla, »so še vedno lepe; poljubi jih še enkrat, to ne bo zadnjič, daj, moj ubogi prijatelj,« je dejala in se mu privila okoli vratu in mu potopila obraz v svoje spuščene lase.
Preden je šla v bolnišnico, je hotela, da ostanejo njeni prijatelji, cigani pri njej in prežive z njo večer. »Dajte, da se bom smejala, veselost je moje zdravje! Radi vicomtejeve nočne čepice sem zbolela. Pomislite, hotel me je naučiti pravopisa; kaj naj z njim počnem? In njegovi prijatelji, kakšna družba je to! Pravi kurji dvor in vicomte je bil pav. Sam si je zaznamenoval perilo. Če se kdaj oženi, sem prepričana, da bo on rodil otroke.«
Nič ne more biti bolj pretresljivega, kot je bila skoraj posmrtna veselost te nesrečne deklice. Vsi cigani so se morali strašno truditi, da so zadrževali solze in se še naprej pogovarjali v šaljivem tonu, ki ga je bil začel ubogi otrok, za katerega je usoda tako hitro predla platno za zadnje oblačilo.
V jutro naslednjega dne je dobil Rudolf od bolnišnice sprejemno dovoljenje. Mimi se ni mogla držati na nogah; morali so jo nesti na voz. Med vožnjo je strašno trpela, ker se je voz tresel. Ne-čimurnost, stvar, ki umrje pri ženskah zadnja, pa je še preživela te muke. Dvakrat ali trikrat je dala ustaviti voz pred prodajalnami novosti, da si je ogledala izložbe.
Ko j« vstepik Mimi v sobo, naznačeno na sprejemnem listu, Je čutila, kalco se ji je močno stisnilo srce; nekaj ji je reklo znotraj, da se bo med temi gobavimi in žalostnimi stenami končalo njeno življenje. Porabila je vso voljo, kar ji je še ostalo, da je prikrila tožen vtis, ki jo je bil oledenil.
Ko so jo položili v posteljo, je poljubila Rudolfa zadnjič in mu rekla zbogom, naročujoč mu, naj jo obišče prihodnjo nedeljo, ko bo vstop dovoljen.
»Tu je zelo slab duh,« mu je rekla, »prinesi mi cvetlic, vijolic, še jih je nekaj.«
»Da,« je odvrnil Rudolf, »zbogom, na svidenje v nedeljo!«
In strnil je zaveso pri postelji. Ko je Mimi slišala korake svojega ljubimca, ki je odhajal, se je ie naenkrat lotila skoraj nezavestna mrzlica. Naglo je odgrnila zaveso, se napol nagnila s postelje in je med solzami zakričala:
stev. s*r:
»Rudolf, pelji me nazaj, oditi hočem!«
Usmiljenka je prihitela na njen krik in jo je skušala pomiriti.
»Oh!« je rekla Mimi, »tu bom umrla.«
V nedeljo zjutraj, na dan, ko je moral obiskati Mimi, se je Rudolf spomnil, da ji je bil obljubil vijolic. Radi neke poetične in zaljubljene vraže je še! v strašno slabem vremenu peš iskat cvetlic, za katere ga je bila prosila njegova prijateljica, v oni Aulnayski in Fontenayski gozd, kjer sta se bila tolikokrat skupaj sprehajala. Ta v solncu lepih julijskih in avgustovskih dni tako prijazna, tako vesela narava se mu je zdela mračna in ledena. Dve uri je brodil po grmovju, pokritem s snegom, s palčice privzdigoval grmičevje in praprot in je končno našel nekaj poganjkov, in sicer baš v delu grada, ki meji na Piesuški ribnik, in ki je bil obema najljubse zavetišče, kadar sta šla na kmete.
TTIODNI SALON
TR. SEDEJ-STRNAD
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3
priporoča
francoske in dunajske modele
Prvovrstno domače delo! — Solidne cene!
is
Peter Kozina & Ko
Najnovejši izdelek ORIGINAL Goodyear WeItshoe za gospode.
Za dame lahke galanterijske čevlje najboljših kvalitet v najmodernejših oblikah. Izdeluje sedaj tudi higijenične čevlje za otroke.
Prodala na malo in veliko:
LJUBLJANA, Breg 20, Aleksandrova c. 1, Prešernova ulica (Seljak). Podružnica: ZAGREB, Raikoga ulica 3.
!!§!
96®
»se
•82
Diletantskim odrom
»Splošne knjižnice”:
priporočamo sledeče zvezke
St 3. I. Rozman . . 6. L. Novak . „ 11. P. Golia . . .12. Milčinski . ,18. J,Vrhlicky.
Testament, ljudska drama v 4 dejanjih.....
Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju......
Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih . . .
Oporoka lukovškega grajSčaka, veseloigra v 1 dejanju . 19. G. Hauptgiann Potopljeni zvon, dramalska bajka v 5 dejanjih . . .
,23. Sophokles , . Antigone, žalna igra  ...........  .	•
In Andrejev. . Gaudcamus, komedija v 4 slikah...........10'
ZVEZNA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Marijin trg št. 8.
brol.	tea.
Din 12—	Din 17—
. 6—	. 11—
. 12—	. 17—
. 12—	. 17—
. 6-	. 11—
. 16—	. 22—
. 9—	. 14—
10--	
\o*MW
moderni % površniki #
po zelo nizkih cenah
v oblačilni industriji
k. Konc, Ljubljana
Gosposka ulica štev. 7.
oo;
94
Najokusnejše darilo za Veliko noč
so brez dvoma Tagorjeve pesnitve
„VRTNAKM.
Izšle so v lični luksuzni izdaji, usnje z zlato obrezo, in stanejo izjemoma samo Din 50 —.
ZVE ZNA KNJIGARNA Ljubljana, Marijin trg 8.
zoo
to
OVl			r/6
oo			oo
	
Kje se najbolje kupi, je brez dvoma znano.
„Pri Nizki ceni“
ur
fp. ZeF§if Ljubljene
SV. Petra cesta 3.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje, velika izbira nogavic in raznih površnih ženskih voln. jopic ter razno moško, damsko in otročje perilo in svilene samo-veznic itd.
Najprimernejši
velikonočni pirh za mladino so
III
katere so izšle v ..Splošni knjižnic!" zvezek 7. Cena: broš. Din 12‘—, vez Din 17*—.
Lioiiiiaoa, Marijin irs Štev.
PHEosnost!
Kozarci za pivo
čisti, beli, z ročaji ■/,, lit, Din 66--
t'»	- 0a"T..
en ducat franko skladišče Beograd.
Pri odvzemu nad 50 ducatov prosto embalaže.
Bož. Petrovič,
Beograd, Balkanska ulica 16/a
Lepo posestvo
blizu Maribora, 2 hiši, ena kmetska, dr^S8 boljša, 10 oralov zemlje, vinograd, njive, s&‘ dovnjak in gozd, se proda. V vseh stavbah vodna napeljava. Nahaja se poleg glavneg® izvoznega kolodvora sadja. Cena 300.000'-Din. Vprašati pri gostilničarju „Prešernova klet“, Maribor, Gosposka ulica štev. 26.
Oblastveno dovoljena
popolno razprodaja
...
Za tisme
našega oddelka za pletenine, trikotažo In perilo:
Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še ve5je množine različnega blaga kakor:
perilo, bluzo, predpasniki, nogavice in rokavice.	•
triko perilo, sviterji, srajce, ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gamaše in dokolenice.
5!fi nfilfiltP *n dojenčke perilo, osobito znamke „Te- \ uU UH Ullu tra“, pat. nogavice, sviterji, čepice idr. \ Brisače, različna galanterija in kosmetika. J
Vse to blago prodajamo pod tržnimi cenam1
samo dotlej, dokler traja zaloga.
\ BJ E. laiJBPRG, Ljubljana
#	Mestni trg 10.
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 2!» para z davščino vred.
m
m
m
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
od 5000—10.000 dinarjev se išče pioti dobri garanciji. Ponudbe z navedbo plačilnih po gojev in obiesti se prosi na upravo lista pod „Jamčevina“.
2000 dinarjev posojila, katero bi vračal v mesečnih obrokih. Ponudbe z označbo obresti pod „Nujno potrebno" na upravo lista.
Sonja 24
Prepozno ste prišli, Vas je druga Štajerka prehitela, dasi bi mi bila Primorka bolj všeč.
skoro popolnoma nov se ceno proda Naslov v upravi lista.
uma
poučuje nemščino, francoščino in klavir po nizki ceni, Noslov v upravi lista.
želi vstopiti V kako trgovino gospodična v starosti 16. let Najraje gre kam izven .Ljubljane, kjer bi imela popolno oskrbo. Ponudbe pod »Marljiva« na upravo lista.
dobro vpeljana z mešanim blagom v Mariboru se radi selitve proda, Plača se samo inventar. Nastov pove ogl. zavod Sušnik, Maribor.
v sredini trga Laško v najboljšem stanju z 9 sobami in 3 kuhinjami, velike in snažne kleti, pri hiši ograjen vrt, v bližini trga ob poti v Rimske toplice 4 njive — tudi za stavbišče se ugodno proda. Poizve se pri Blaž Zupanc v Laškem.
Mie ivetlice
kakor prave; krisanteme, vrtnice, nageljčki v vseh barvah, lilije itd, za cerkev, salon in vence izdeluje po naročilu in nizki ceni Josipina Špan, učiteljeva soproga, Slovenska Bistrica.
2uja želi
samski gospod, vsestransko izobražen In prikupljive zunanjosti z inteligentno gospodično v starosti 17—28 let. — Tajnost zajamčena. — Ceni. dopise na upravo lista pod »Športnik«.
Valentina Vodnika v masivnem pozlačenem okvirju se pftida po nizki ceni. Na ogled in naslov v upravi lista-
tričetrtinske, stare več let, dobro zveneče, na prodaj. Naslov v upravi lista.
za Veliko noč priporoča
knjigarna, trg št. 8.
Ljubljana,
moško kolo v (jobrem * 0d Ponudbe na upravo llsl* »Dobro«
se
z inteligentnim, mladim gospodom istotaka gospodična v svrho skupnih izletov na planine. Ponudbe na upr. L pod; „Ljubi-teljica naravo".
dobro ohranjeno, ugodni ceni. — upravo lista pod i
2a
v mestu ali v okolici Ljubljane se kupi. Ponudbo z' navedbo lege in cene na upravo pod »Takoj prazna«.
Izlet po Dalmaciji išče 8 družabnika ali družabnlc®- ^ mo taki veselega zn®48) gio] sb javijo pod „Vsak n® račun" na upravo lista.
Mični
0X12 na prodaj. Naslov: Sp. Šiška, Celovška cesta 13.
krompirja, llžola se kupi po dnevni ceni. Ponudbe na upravo lista pod »Zdravo blago«.
se tvornica suhomesnate robe na prometnem kiaju Slavonije v centrumu za nakupovanje iivln. Naslov nove uorav* lista.
carsko kupim. Ponudb*
vedbo cone lista.
in gozdov, obsegajo*-- - do ju nikov posestvo. bc°‘ or*šič*v' glav živine ter 0 — 8 P ga*1® Poizve so pri Leopold«^