Cena Din 1*—
' ■>
» poo«<WJkttt In dnevih po prtw> alkih. — Pomiuui itcvilka
Din 1—> '*'
ineaečna naročnin« Din 20—, Ml tujin« Din 30'—» Uredništvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva ulica S3. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 10-71
St. 5
Jugoslovan
Ljubljana, četrtek, dne 8. januarja 1931
Rokopisov no Tniin^ Oglati po tarifi in dogovon^
Uprava
▼ Ljubljani, GradiSče 4, tel. 30-68, P o dr u čni ca y Mariboru, Aleksarv flrova cesta it. 24, telefon 29-60, V Celju! Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621,
Leto II.
Obisk predsednika grške vlade v Rimu
VenizeEos je prispel v italijansko prestolnico včeraj predpoldne - Podaljšanje obiska za en dan -Avdijenca pri italijanskem kralju in sestanka z Mussolinijem in Grandijem - Komentarji ital. tiska
Rim, 7. januarja, n. Davi ob 9. je prispel v Rim predsednik grške vlade. Na postaji je bil služben sprejem. V eni/.el osa in njegovo soprogo so sprejeli italijanski zunanji minister Grandi, grški poslanik v Rimu Metaksas in vse osobje grškega poslaništva. V poslednjem času se je program Ve-nizelosovega poseta v Rim nekoliko spremenil. Spočetka je bilo določeno, da zapusti Venizelos že nocoj Rim. Sedaj pa so sklenili, da ostane v Rimu do jutri zvečer.
(Po svojem prihodu se je Venizelos takoj odpeljal na dvor, kjer ga je sprejel italijanski kralj v avdijenci. Ta avdijenca j© bila določena za 10. uro. Italijanski kralj je z ozirom na prihod Venizelosa še sprejel novega grškega poslanika Metaksasa, ki mu je izročil svoja poverilna pisma.
Po avdijenci na dvoru se jo sestal Venizelos z Mussolinijem v palači Venezia. Popoldne ob 18. uri pa z zunanjim ministrom Grandijem v palači Chigi. Nocoj ob 9. uri priredi Mussolini Venizelosu na čast v hotelu »Exoelsior« svečan banket. Na tem banketu se bodo zbrali vsi ministri in državni tajniki Mussolinijeve vlade ter nekateri višji uradniki zunanjega ministrstva in
končno grški diplomatski zastopniki v Rimu.	e
Venizelos se namerava jutri ponovno sestati z Grandijem, opoldne pa priredi v > Grand Hotelu« banket. Zvečer ob 20. bo zapustil Rim in se odpeljal v Brindisi, od koder se bo s parnikom povrn.il v domovino.
Fašistovski tisk pozdravlja prihod Venizelosa, toda se vidno obotavlja ter se brani pripisovati njegovemu posetu globlji pomon. Venizelosovo potovanje v Beograd, Varšavo in na Dunaj je fašistovski tisk zasledoval z veliko napetostjo. Zanimivo je, da so italijanski listi registrirali le deloma izjave, ki jih je v Beogradu, Varšavi in na Dunaju Venizelos dal novinarjem, obenem pa so skušali zmanjšati pomen njegovih posvetovanj v Jugoslaviji, na Poljskem in v Avstriji. Fašistovski tisk v splošnem ni pisal o njegovih izjavah o grških odnošajih napram Mali antanti.
Danes je »Giomale d’ Italiac kot tolmač naziranja zunanjega ministrstva skušal pojasniti namen Venizelosovega prihoda v Rim. List pravi, da ta poset ni nič nenavadnega. Ugledni gost bo našel v teh dveh
dneh svojega bivanja v Rimu najbolj ekla-ktantno potrdilo, da navdajajo vse Italijane pošteno prijateljstvo in simpatije napram njemu, njegovemu političnemu delovanju in grškemu narodu, ki ga on zastopa. Po poslednjih važnih dogodkih, v katerih je bila angažirana grška zunanja politika in ki so pred vsem grško4urški sporazum, poset jugoslovanskega ministra v Atenah in Venizelosovo potovanje v Beograd, je treba, kakor pravi list, proučiti položaj in pri tem dognati ter odrediti smernice italijanske in grške vlade, ki sta še pred kratkim sklenili medsebojni pakt prijateljstva. »Gi-ornale d’ Italia< pravi, da bo na današnjih in jutrišnjih posvetovanjih med Venizelo-som in italijanskimi državniki mogoče z zadovoljstvom ugotoviti, kako grško-itali-janski pakt ni bila kaka konvencionalna pravna formula, nego živ in aktualen instrument za medsebojno sodelovanje. Ta pakt je v skladu s smernicami grško-itali-janske zunanje politike in je učvrstil medsebojne odnošaje na vzhodnem Sredozemskem morju in na Balkanu.
Cilji italijanske politike so vsakomur znani in so neizpodbitni, a je namen itali-
janske politike ohranitev in utrditev miru. Italija je jasno dokazala, da izvaja takšno diplomatsko aktivnost, ki se ji ne da pripisovati dvoličnost. Italija se ne spušča v pustolovščine, kakor to mislijo v inozemstvu, nego želi, da vse države na Sredozemskem morju in na Balkanu konsolidirajo svojo nacijonalno individualnost ter da se gospodarsko in politično razvijejo, ker je vsekakor resnica, da je ta del Evrope v nevarnosti pred raznimi mednarodno-politični mi zapletljaji ali hegemonističntmi poskusi. Italijansko politiko v tem delu sveta označujeta dve pogodbi o prijateljstvu: r Grčijo in Turčijo in pa italijanska podpora pri sklepu grško-turškega sporazuma. S temi tremi sporazumi je Italija pokazala jasno svoje miroljubne namene. Ko Italija ne bi hotela miru in sloge med narodi v tem delu Sredozemskega morja in na Balkanu, ne bi bila ničesar storila za sklenitev grško-turškega pakta. Končno naglasa »Giornale d’ Italia« miroljubnost Italije in kliče za pričo Mussolinijeve izjave ter pravi, da je’ Italija v Evropi resen garant miru.
rašanje novih smernic nemške zunanje politike
Sove izjave voiiielja katoliškega ceniruma dr. Eiaasa - ,,Ako se bomo zaganjali proži _=---------------{m pogodbam, se bomo ob n|ih raztrešči- Ugoden vtis v Pari—
nin	\Tn	»Un.ni.nniil	nnmi	VotTDinilrl	O	OJTAIO	ctpQn!	J/l	ff	I	AH	IHHrO	mfVOtl	lr	J	Ki nnntnl
izu
Berlin, 7. januarja, p. Na zborovanju stranke nemškega katoliškega centruma v Kasselu je imel predsednik te stranke dr. Kaas velik govor, ki je bil posvečen večinoma zunanje-političnim vprašanjem, med drugim tudi vprašanju nadaljnih smernic nemške zunanje politike.
Ni nobenega politika — je rekel govornik —, ki bi bil zadovoljen z razvojem o-svobojevanja Nemčije. Toda nemški narod se mora zavedati dejstva, da se more u-soda Nemčije zboljšati postopno le potom sporazuma z našimi partnerji. Ako se bomo zaganjali proti vcrsaillcskim mirovnim pogodbam — je nadaljeval — se bomo raztreščili ob steni. Le eno sredstvo je, ki nam lahk« pomaga do dosege našega cilja, in to je v tem, da se združimo s pamet Dimi krogi v inozemstvu in da jih prepričamo, da bi bila naša katastrofa tudi njihova katastrofa ter da je naše ozdravljenje tudi njihovo ozdravljenje.
Težka svetovna gospodarska kriza se ne bo mogla premagati, če se sedanja gospodarska anarhija ne nadomesti s sporazumom med posameznimi civiliziranimi državami.
Cilji nemške zunanje politike so jasni, toda metode moramo izbirati objektivno in preudarno, ako nočemo, da se akcija, ki jo bomo začeli, konča s porazom in razsulom.
V	nadaljevanju se je dr. Kaas doteknil k»ijientarjev francoskega tiska k uvodu, ki ga je nedavno napisal za spis nekega nemškega žurnalista. V teni uvodu je voditelj katoliškega centruma primerjal Nemčijo, kot znano, s Samsonom. Če pahne nasprotna stran Nemčijo v obup — je pojasnjeval dr. Kaas omenjeni svoj uvod — bi znal Priti čas, ko bi čuvarji statusa quo lahko bili pokopani pod razvalinami svoje lastne zgradbe. Toda jaz odkrito izjavljam, da 8®W pristaš politike mirnega osvobojeva-^ja.. Ni druge poti do osvoboditve Nemčije razen moralne borbe. Nekatera razdobja zgodovine nas učijo, da nastajajo, če je pravica užaljena na preveč brutalen način, eksplozije, katerih sila je podobna sili naravnih pojavov, proti katerim je vsaka po litika pameti brez moči. Na Rusiji vidimo, Če$a je zmožno tako duševno stanje. Ali ^islijo zares v Franciji, da bodo mogli živeti na blagoslovljenem otoku, ako vzplamti v srednji Evropi boljševiški požar?
Pariz, 7. januarja, r. V članku, ki ga posveča novim izjavam dr. Kaasa o zunanji politiki, ugotavlja »Temps« najprej, da so grožnje z boljševiško nevarnostjo v Nemčiji brez podlage. Katastrofa more priti nad, Nemčijo le tedaj, če jo bodo Nemci
sami hoteli. Zavezniki s svoje strani so stalno'upoštevali težkoče, v katerih se nahaja Nemčija. Samo tako je nastal Dawe-sov in pozneje Youngov načrt in so nastale vse številne koncesije v drugih področjih. Zavezniki so šli pri tem do skrajnih mej, ki jim jih je dovoljevala potrebna previd nost. Kljub temu se v Nemčiji nadaljuje z vihtenjem raznih strašil. Vse to se dela z namenom, da bi se izsilila revizija mirovnih pogodb in sprememba vzhodnih mej. Toda koga mislijo Nemci še zapelja-vati s takšnimi poskusi?!
»Temps< v nadaljevanju pohvalno omenja opomin dr. Kaasa na naslov Nemcev
glede nevarnosti, ki bi nastala zanje same, če bi hoteli rušiti .nirovne pogodbe. List vidi v tem nekako reakcijo proti fašističnim pustolovstvom. Kljub vsem pridržkom glede ciljev nemške zunanje politike kot takih moramo — zaključuje »Temps« — to pot* pohvaliti dr. Kaasa, da je priporočal svojim rojakom metode, ki se lahko dajo spraviti v sklad z ohranitvijo miru. Vsaj v tem pogledu je tu nekak napredek in zdi se, da je voditelj nemških katoličanov razumel nedavne papeževe besede, s katerimi se je obsojala vojna in vsaka pustolovska politika, ki bi utegnila dovesti do novih konfliktov.
Potovanje grofa Bethlena v inozemstvo
Predsednik madjarske vlade obišče Dunaj 26. t. m.
meseca marca p oseti Mussolinija
a v začetku
Budimpešta, 7. januarja. 1. Končnoveljav-no je sklenjeno, da odpotuje madjarski ministrski predsednik grof Betlilen na Dunaj
26.	januarja. Njegovi razgovori z državnim kancelarjem in drugimi avstrijskimi državniki bodo trajali dva dni. Drugega dne bo sprejel grof Bethlen na madjarskem poslaništvu zastopnike avstrijske vlade in tiska. Madjarski ministrski predsednik bo posetil tudi »Collegium Hun^aricum« ter tu nastopil z večjim govorom.
Listi pripisujejo Bethlenovemu posetu
velik pomen. Splošno napovedujejo, da namerava madjarski poslanik na Dunaju končati razgovore, ki jih je započel madjarski državnik v Berlinu v zadevi madjarsko-nemške-avstrijske zveze. Pričetkom marca namerava Bethlen odpotovati v Rim, da poroča Mussoliniju o svojih razgovorih v Ankari, Sofiji, Berlinu in na Dunaju.
Budimpešta, 7. januarja. 1. Madjarska delegacija za Panevropsko konferenco odpotuje v ponedeljek v Ženevo. Vodi jo grof Julij Karolyi.
Odpor proti sovjetskemu dnmpingu v Angliji
Ustanovila se je velika organiza
London, 7. januarja. AA. V Angliji se je p..čela energična akcija proti sovjetskemu dumpingu.
Churchill je objavil v listu »The Tablet< poziv na angleške gospodarske kroge, naj protestirajo proti uvozu ruskega lesa, žita in drugih produktov. Naglaša, da izrabljajo sovjetske gospodarske organizacije izvozna dovoljenja v Anglijo za gospodarsko propagando in da gre denar, ki ga dobiva Rusija iz inozemstva za nakup najmodernejšega \jjne<>'a orožja. Kakor piše »Daily Maik, je bila ustanovljena v. Angliji velika organizacija, ki si je nadela nalogo, da brani angleško trgovino.
V	izvršilnem odboru te organizacije bodo razne angleške odlične osebnosti, med temi lord Brentford, sir Robert Horne, lord Melehett, sir Hilton Young in drugi.
V	Rusiji seka les na stotisoče delavcev.
cija za obrambo angleške trgovine
ki ne prejemajo za svoje delo nikakega plačila. Tako je bilo sovjetski vladi možno, da je vrgla na trg velike množine lesa za pod vsako ceno. Konservativci so pozvali angleško vlado, naj preišče razmere ruskih taborišč, kjer prebivajo lesni delavci.
Dne 20. januarja, ko se sestane angleška zbornica, bo konservativni poslanec sir William Kensington zahteval od ministrskega predsednika, naj informira zbornico o razmerah v ruskih lesnih taboriščih, i
Nova komunistična zarota odkrita v Budimpešti
Budimpešta, 7. januarja. I. V Budimpešti bo odkrili koimuiisliono zarotniško organizacijo. Aretirali so bivšega urednika »Madjarskih rdečili no-vin«, katere je urejeval za časa Kirnovega režima let 1920. Razen tena 60 aretirali še dva člana ruske sovjetske čeke.
Čsl. tisk o 6. januarju
Praga, 7. januarja, p. Povodom 6. januarja se je ves praški tisk bavil z drugo obletnico vlade generala Petra Živkoviea, nazivajoč jo vlado dobre volje ter naglašujoč njeno veliko delo za narodno edinstvo.
»Narodni listi« prinašajo o tem članek 8 sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra, ter naglašajo njegovo reformatorno delo, posebno reforme v Bosni in Dalmaciji. Članek se končuje z besedami, da se boljše služ- demokraciji z delom ko z besedami.
»Narodna politika* ugotavlja, da je jugoslovanska vlada j dve leti po manifestu Nj. Vel. krlja dokazala največji smisel za narodno edio stvo in za mit.
Spomenica DN o Panevropi
Ženeva, 7. januarja, r. Tajništvo Društva narodov je razposlalo vsem evropskim vladam memorandum o pripravah za delovanje komisije, ki naj prouči gospodarsko unijo Evrope in ki se bo sestala 17. t. m.
»Legija smrti« proti Jugoslovanom v Italiji
Zilrich, 7. januarja, v. Dva italijanska protifašistična lista »Libera Štampar in »Avanti«, ki izhajata v Švici, sta objavila daljša poročila o preganjanju jugoslovanske manjšine v Italiji. To preganjanje se je v poslednjih dneh na Goriškem sila poostrilo. Tržaško fašistično glasilo »11 Po-polo di Trieste« je pred nekaj tedni pozvalo fašiste Julijske krajine, naj organizirajo legijo »smrti«, ki naj z ognjem in mečem iztrebi slovanski element iz dežele.
Sedaj so dutovljanskemu župniku prepovedali opravljali molitve v slovenskem jeziku, pa čeprav je prebivalstvo dutovljanske fare do kraja slovensko in italijanščine niti ne razume. Prav tako zlo je doletelo tudi vse ostale župnike l Krasa.
Konec stavke v Porurju
Berlin, 7. januarja. AA. Redarstvo je zatrlo komunistično akcije v Porurju. Zaradi tega je stav-ka končana. Večina rudarjev 6e je vrnila na delo. Pogajanja za ureditev mezdnih vprašanj vodi osebno minister za delo.
Essen, 7. januarja, d. Stavka komunistov v po-rurskem rudarskem ozemlju je že popolnoma pojenjala. Danes so stavkali samo še v 11 rovih, in sicer na ozemlju Duisburga, Hamborna, Cro felda in Hama. Izostali so samo 3% delavcev jutranjega posada.
Recklinghausen, 7. januarja, d. Tu so vsi rudarji v polnem številu prišli na delo in prav tako v okolici.
Gclsenkirchen, 7. januarja, d. Veliko število rudarjev, ki so 6C udeležili stavke, je bilo danes brez Jpovednega roka odpuščeno. Dosedaj je prizadetih 1120 mož.
Essen, 7. januarja, d. Današnja pogajanja med podjetniki in delavci v Porurju so potekla brez uspeha. Odločitev razsodišča še ni bila izrečena. Pomirjevalec je sporočil strankama, naj bosta v petek soboto pripravljeni za nova pogajanja. Stranki sta bili s tem zadovoljni. Med tem pa se državni inister za delo Stegenvald nepr<* stano pogaja naprej.
Potresni sunki v Italiji
Rim, 7. januarja. AA. Snoči so zubeležili ? Melfiju močne potresne sunke.
Pogreb maršala Joffrea v Parizu
Ogromne množice so se ganjene poslavljale od velikega pokojnika žalni sprevod ob religijozni tišini nepreglednega špalirja občinstva — Venci Nj. Vel. kralja Aleksandra in naše vojske — Brezštevilne sožalnice iz vseh delov sveta
Socialna vsebina jugoslovanske misli
Cim dalje se je razvijala jugoslovanska misel, tein bolj sta se šarila tuda njen hori-cont in njena vsebina. V prvih časih nam je bila jugoslovanska misel samo zavest naše slovanske skupnosti, sikoraj pa je iz te zavesti nastala želja po čim intenzivnejšem zbližonju z drugimi Jugoslovani. Iz re-Jogov, ki so nam jih vsilili avstrijski bajoneti, smo takrat sicer govorili, da hočemo le kulturno zbližanje, toda že Cankar je poudaril, da smo pravzaprav za konfi-scirano jugosk vanstvo, to je za politično z jed in jen je vseh Jugoslovanov.
Z osvobcjenjem se je ta osnovna želja t' Li izpolnila, ali jugoslova. -a misel i je razvijala še naprej in vedno dobivala širši horicont in globlji pomen. Prav posebno pa po 6. januarju, ko je odpadlo ono nesiečno strankarstvo, ki je nam vsem zameglilo pogled. In takrat smo spoznali, da ni nobenega interesa, ki bi bil tako važen in tako veljaven, kakor je ozir na jugoslovansko misel. Njeni koristi treba podrediti vse in vsi brez izjeme morajo služiti jugo-slov^ski misli. Vs'eJ te^a pa mora ti tudi vsebina jugoslovanske misli takšna, da služi vsem Jugoslovanom brez izjeme in da se tudi vsi Jugoslovani zavedajo, da pomeni popolno uveljavljenje jugoslovanske misli tudi za vsakega poedinega Jugoslovana edino pot, ki ga pripelje do blagostanja. Ne samo v kulturnem in političnem, marveč tudi v gospodarskem in socijalnem oziru mora zato ustrezati jugoslovanska misel vsakemu Jugoslovanu. In v socialnem predvsem 1
Vsak naš delavec, vsak naš kmetovalec mora vedeti, da je takoj zanj boj za obstanek lažji, če je sila jugoslovanske misli velika. Priznati treba, da se je tudi v resnici že marsikaj storilo, da se je mogel naš delavec prepričati, da je zanj samo jugoslovanska misel rešitev. Takoj z osvoboje-njem je dobil delavec osemurnik in šele v svobodni Jugoslaviji si je priboril delavec svojo zbornico in celo vrsto drugih sccijal-nih ustanov. Prav tako je tudi naš kmetovalec že večkrat mogel spoznati, da mu je zjedinjenje z drugimi Jugoslovani zelo okrepilo njegovo stališče in da je postal v Jugoslaviji tako odločilen faktor, kakor še ni bil nikoli, oziroma že stoletja ne.
Ali ko vse te pridobitve konstatiramo, pa treba tudi naglasiti, da doseženo še ne zadostuje in da treba zlasti našim malim ljudem dati še več. Tako na primer postaja vedno bolj nujno, da ne bo naš delavec zastopan le na slabše plačanih mestih, temveč da bo počasi zasedel v industriji tudi vsa dobro plačana mesta, V ta namen treba skrbeti, da se naobrazba našega delavca vedno bolj izpopolnjuje, na drugi strani pa mu treba dati takšno zaščito, da bo varen pred vsakim izkoriščanjem. Zlasti mnogo Je treba v tem pogledu še storiti za naše izseljence. Tudi v tujini mora naš delavec spoznati, da je na boljšem, ker je član jugoslovanske zajednice. Spoznati mora, da je tu nekdo, ki zanj skrbi in h kateremu se more v sili in stiski zateči. Naša država Je tudi že pričela z raznimi pogodbami eforbeti, da obvaruje našega izseljenca pred prehudim izkoriščanjem, toda to delo se je komaj pričelo in zato ga je treba še znatno razSiriti.
Vse te naloge pa bodo dosežene, če se bo vsak pristaš jugoslovanske misli zavedal tudi svoje socijalne dolžnosti do rojaka. Če plačuje jugoslovanski podjetnik svojega tujega nameščenca dobro, potem bi moral plačevati domačega še bolje baš zato, ker ga veže z njim ista kri. Pri nas pa se le preredko dogaja, da se plačuje tujega nameščenca dobro, domačega pa neprimerno slabše samo iz razloga, ker je domačin. Prav tako se mora vsak jugoslovanski delodajalec zavedati, da mora predvsem gledati na to, da zaposli domače sile in šele takrat, 6e domačih absolutno ne more dobiti, dobro kvalificirane tuje. Ali tudi v tem slučaju bi se moral delodajalec truditi, da domače ljudi tako izuči, da morejo popolnoma nadomestiti tuje.
Enako se mora zavedati vsakdo tudi svojih dolžnosti do domačih industrijskih izdelkov in kmetskih pridelkov. Če je tu zadosti dobrega domačega sira, zakaj kupovati tujega in podpirati tujega kmetovalca 1 In z isto pravico more zahtevati tudi domač industrijalec, da se kupuje predvsem njegovo blago. Svoje ljudi krepiti, je ena prvih zahtev jugoslovanske misli in v njej pogoj za blagostanje nas vseh.
Pari*, 7. januarja. AA. Včeraj se je vrstila pred truplom umrlega maršala Joffrea ogromna množica, ki se je ganjena postavljala od velikega pokojnika.
Snoči ob 20. uri so položili truplo pokojnika v krsto ter ga prenesli ob 21. uri v cerkev »Notre dame«.
Sprevod se je ustavil pod slavolokom m pred grobom neznanega vojaka. Iz vseh delov sveta prihajajo še vedno sožalne brzojavke.
Davi se je vršil v prisotnosti ogromne množice pogreb velikega pokojnika.
Belgijskega kralja je zastopal prestolonaslednik.
Pariz, 7. januarja. AA. Jugoslovanski poslanik dr. Miroslav Spalajkovič je v imenu Nj. Vel. kralja skupno z delegati jugoslovanskh oficirjev, ki se mude v studijske svrhe v Fran ciji, i generalom Veselinovičem na čelu v imenu jugoslovanske vojske položil včeraj vence na mrtvaški oder maršala Joffrea.
Pariz, 7. januarja. AA. V navzočnosti velikanske množice ljudi je v spremstvu vojaštva in of cirjev vozil kamijon s krsto z Joffrovim truplom v polmraku po temnih ulicah. Gorele so sicer vse svetiljke, toda bile so ovite s črnim florom. Kjerkoli je šel sprevod, je že daleč naprej nastajala globoka tišina, polna spoštovanja in bolesti. Samo topot konj civilne garde je odmeval po ulicah.
Tako je mimo groba Neznanega vojaka pod Slavolokom prispelo truplo zmagovalca na Marni pred katedralo Notre Dame. Iz zvonika katedrale so doneli zamolkli udarci največjega zvona in, zvonili na pogreb.
Krsto so postavili v katedrali na oder v desni ladji cerkve. Mser. Chrčtien je blagoslovil krsto. Obred je bil kratek in pretresljiv. Prisostvovali so mu razen rodbine samo mini-
Boj za film »Na zapadu
Dunaj, 7. januarja, d. Proti pričakovanju notranje ministrstvo tudi še danes ni izdalo napovedane prepovedi za Remarquejev film »Na zapadu nič novega«. Ministrski svet je odložil posvetovanje o tej zadevi, ker hoče počakati, kaj se bo zgodilo pri današnjih prvih javnih predvajanjih filma v kinu >Schweden«, in posebno, kako se bodo obnesli varnostni ukrepi. Šele po rezultatu današnjega dne bo vlada končno-veljavno sklepala o prepovedi filma ali o preložitvi predvajanj v delavske okraje. Varnostni ukrepi za današnje predstave so zelo obsežni. Socijalno demokratični umetnostna urad opravlja prodajo vstopnic, in sicer samo članom stranke in strokovnih
Ljubljana, 7. januarja.
Včeraj dopoldne ob 10 30 je otvoril starosta Ljubljanskega Sokola br. Bogumil Kajzelj občni zbor društva in najprvo pozdravil Nj. Vel. kralja in pokrovitelja prestolonaslednika Petra, nato pa navzočega brata Gangla ter zastopnike Sokol I., II., III. in IV. brate dr. Milana Šubica, Podgornika, Šapljo in Zajca ter Kumra. Poudaril je, da je bilo preteklo leto izredno uspešno. Društvo bo začelo izdajati zopet redna letna poročila, ki so prenehala 1. 1902. Sokolska misel je zmagala na vsej črti. Naštel je vse za društvo razveseljive uspehe, obisk generala Petra Zivkoviča, ki je stopil v telovadnico ravno med telovadbo moške dece ter se zanimal za delovanje društva. Zahvalil se je upravi ljubljanske občine, ki je odstopila društvu brezplačno letno telovadišče. Smrt je iztrgala društvu člane Evgena Laha, Ivana Vernika, Jakoba Babnika, Jakoba Drola, Petra Kozino, Vinka Metlikoviča, Jana Ružičko in Avgusta Žabkarja. Smrtno se je ponesrečil br. Tone Malej. Navzoči so vsein zaklicali stoje: Slava!
Po odobrenju zapisnika in imenovanju ove-rovatelja in zapisnikarja je starosta prečital novoletno poslnico SKJ. Sledilo je tajniško poročilo br. Janka Milosta.
Tajniško poročilo.
V	67. letu svojega obstoja je društvo vstopilo v viteško organizacijo Sokola kraljevine Jugoslavije in je nadaljevalo svoje delo za zvestobo sokolske misli z vzgajanjem zdravih, moralno jakih, nacionalno zavednih državljanov. Za velike uspehe v 1. 1930 gre zahvala vsem bratom in sestram, posebno pa br. Rudolfu, ki je do premestitve najlepše vodil tehnično delo in br. Patiku, ki je vestno izvrševal tajniške posle. Upravno je bilo delovanje društva dokaj živahno. Orisal je tudi, kako je letno telovadišče prišlo v društveno last. Za podaritev tega društvu se bo oddolžilo s tem, da bo vzgajalo trdne značaje in dobre Jugoslovane.
Članstvo se je udeležilo prvega vsesokolske-ga zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Vrsta članov v višjem oddelku si je ponovno priborila prehodno darilo Nj. Vel. kralja — Dušanov meč. O zmagi naših tekmovalcev priča tudi prehodno darilo predsednika Masa-ryka — kip nesmrtnega Tyrša. Prvenstvo sta dosegli Engelman Milena in Santel Voja ter naraščajnik Ivo Pustišek in naraščajnica Ružu Pustiškova. Na mednarodnih tekmah je bilo v jugoslovanski vrsti pet članov društva, in to Anto8iewicz Edvard, Ban Rafael, Gregorka Boris, Šumi Peter, Zupančič Gabe in Žilič Stane ter Zupančič Neli kot rezerva.
stri, generali, osebni prijatelji in višji oficirji
generalnega štaba.
Pariz, 7. januarja. AA. Po cerkvenem opravilu za maršalom Joffrom v katedrali Notre Dame se je razvil ogromen žalni sprevod. — Krsto maršala Joffrea so prenesli na lafeto topa 75 mm. Krsto so spremljale zavezniške čete, predsednik republike Doumergue, poslaniki inozemskih držav in druge odlične osebnosti. Sprevod je molče opazovala ganjena množica. Vse trgovine so bile zaprte. Cestne svetiljke so bile ovite s črnim florom in so gorele. Posebno pretresljiv trenutek Je bil, ko je prispel sprevod pred Esplanado Invalidov, kjer so položili na krsto zemljo z bojnih po-jan ob Marni. V tem trenutku so zadonele topovske salve, nakar je govoril Barthou, ko je naglašal hvaležnost naroda do velikega pokojnika, ki ni gojil sovraštva do svojih bivših nasprotnikov in je neskončno ljubil svoje vojake. Govornk je zaključil svoj govor z opombo, da je Joffre rešil svobodo in da bo zavzel večen prostor med služabniki človeštva in domovine. Nato so zavezniške čete pozdravile zadnjič krsto, katero so prinesli v Invalidski dom. Popoldne je ogromna množica defilirala pred mrtvašnico.
London, 7. januarja. AA. Davi se je vršila v westminsterski katedrali zadušnica za pokojnim maršalom Joffrom.
Pariz, 7. januarja. AA. Vdova maršala Jof-fra je sprejela sotrudnika lista »Echo de Pariš« in mu med drugim Izjavila, da postane Louvenciennes hram, kjer bo živel in kjer bodo gojili spomin na maršala Joffra. Tam bo tudi urejen muzej, v katerem bodo hranili vse predmete, ki so bili v zvezi ■ pokojnim maršalom.
nič novega« na Dunaja
organizacij, drugemu pa nikomur. Na ta način je razprodanih že 42 nadaljnjih predstav. V kinu >Schweden« opravlja varnostno službo nele policija, temveč tudi republikanska zaščitna zveza. V okolici kina je bilo popoldne zbranih več kot 300 policijskih stražnikov. Zaradi obsežnih varnostnih odredb se do 7. zvečer mir ni nikjer kalil. Po Taborski cesti in po sosednjih ulicah so se sicer sprehajale manjše skupine Hackenkreuzlerjev, sicer pa se je samo še v bližnjem Pratm vršilo heimwehrovsbo zborovanje, vendar pa vso to noč niso nikjer kalili miru. Varnostne odredbe ostanejo vso noč v veljavi.
Častni starosta dr. Viktor Murnik je prejel od bratske Ceškoslovanske Obce Sokolske po svoji demisiji umetniško izdelano diplomo. Vse društvene prireditve so lepo uspele. Tako tudi propagandni izlet v Gornji Grad. Zastopniki 80 se udeležili 25-letnice Sokola v Domžalah. Društvo je dostojno proslavilo tudi vse slavnostne dneve, kakor 80-letnico predsednika Masaryka, sprejem novih polkovnih zastav, sprejem predsednika Zivkoviča, počastilo je spomin Gortana in tovarišev, državni praznik 1. december. Zahvalil se je br. Reisnerju, ki je dal društvu na razpolago razno telovadno orodje. Preteklo leto je bilo plodno, čaka ga pa še delo, ki ga bo mogoče izvršiti le s sokolsko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo.
O prosvetnem delu društva je poročal nato br. Vinko Markič, omenjajoč, da je društvo osredotočilo prosvetno delo tam, kjer se stekajo vse žile društvenega življenja, to je v telovadnici. Tu se je vršila Masarykova proslava, predavanje br. dr. Debelaka o prvi pomoči, br. Lavrenčiča o smernicah za vodnike vrste dec, prosvetarja o vsesokol-skem zletu v Beogradu, dr. Čermelja o mladini v Julijski Krajini, dr. Oblaka o Luži škili Srbih itd. Vršili so se tudi debatni večeri. Posebno pažnjo je društvo posvetilo lutkovnemu gledališču. Prosvetni odbor je širil tudi sokolski tisk ter poživljal poročevalsko službo. RečUev vprašanja letovanje dece je moral odložiti zaradi pomanjkanja denarja.
Poročilo načelništva je dal podnačelnik br. Vladimir Šuklje. Telovadba se je vršila v 7 oddelkih, od novembra pa v 8 oddelkih. O obisku je sestavljena posebna razpredelnica, ki kaže, da Je bil obisk zelo dober. Podrobno je poročal o društveni javni telovadbi, o župnem zletu 7. in 8. junija, o vsesokolskem zletu v Beogradu, o tekmah za slovansko prvenstvo, o tekmah članov za prvenstvo SKJ, o mednarodnih telovadnih tekmah,
o	tekmah članic in moškega naraščaja ter ženskega naraščaja. Br. Rudolf je naredil lep načrt za izobrazbo novih članov v prednjaškem zboru. Tečaj je zaključil z uspehom po odhodu br. Rudolfa br.. Vrhovec. Ustanovili so tudi smučarski odsek, ki ga vodi tehnično br. inž. Ciril Pogačni. Predsednik je pa inž. Nace Perko. Prednjaški zbor ima svojo strokovno knjižnico z 948 knjigami. Ima tudi zletni fond, kjer zbira denar za omogočitev čim številnejše udeležbe na zletu v Pragi 1. 1932.
Gospodar S. Simončič in blagajnik br. Luce Strauss sta poročala o njunih resorjih, nakar je statistik br. Viktor Treven poročal o gibanju
članstva v 1. 1930. Društvo je štelo koncem leta 1184 članov in 879 članic. Porast članstva je rekorden, znaša 73*/». Največ članov odpade na javne nameščence. Naraščaja ima društvo 235, dece pa 272.
Starosta se je vsem poročevalcem zahvalil za vestno vršitev njih dolžnosti. Revizor br. Tuječ je poročal, da so revizorji našli vse v najlepšem redu in je predlagal vsem absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Predlog za člane upra ve in drugih funkcionarjev društva je bilo so glasno sprejet in ga bodo poslali župi v odo-brenje. Izvoljeni so bili:
Starosta: Kajzel Bogumil, podstarosta dr. Kandare Fran, tajnik Ahčin T., prosvetar Markič Viktor, načelnik Vrhovcc Lojze, I. podnačelnik inž. Kaučič Kajetan, II. podnačelnik Pirc Jože, načelnica Mužina Adela, I. podnačelnica Frolich Jeti, II. podnačelnica Kuhar Ada. Člani uprave: dr. Arko Venče, Čebular Leo, Meden Viktor, inž. Poženel Albert, Rus Viktor, Si-mončič Slavo, kap. Stojanovič Milisav, Strauss Luce, Treven Viktor. Namestniki: Burgstalcr, Germek Boris, Lorger Alfonz, Milost Janko, Mulaček Josip, Pavšič Pero, Sieber U. Pregledovalci računov: Franke Leo, Pehani Oto in Tuječ Evgen. Namestniki: Fink Veličan, Planinšek Egon in Rogi Leo. Praporščak: Žigon Štefan. Namestnik: Grmek Boris. Izvoljeno je bilo tudi razsodišče, nakar je bil zbor po zaključni besedi staroste zaključen.
Občni zbor Sokolskega društva v Celju
se vrši, kakor že javljeno v četrtek dne 8. januarja 1931 v mali dvorani Celjskega doma. Začetek ob 20. uri. Ako bi ob tem času ne bilo prisotno po pravilih zadostno število članstva, se isti vrši pol ure pozneje pri vsaki udeležbi.
Dnevni red: 1. Otvoritev zbora, proglas Sa-veza SKJ. 2. Poročilo tajnika, načelnika, blagajnika, in razprava o poročilih. 3. Poročilo revizorjev in absolutorij stari upravi. 4. Določitev članarine, upisnine, članarine za naraščaj in deco.
5.	Razni predlogi članstva (ki pa morajo biti predloženi odboru najmanj 24 ur pred počet-kom zbora). 6. Predlog upravi župe v svrho imenovanja nove društvene uprave za bodoče leto. — Upravni odbor Sokolskega društva Celje.
Komemoracija maršala Joffrea v Zagrebu
Zagreb, 7. januarja. 1. Danes je bila v Zagrebu svečana komemoracija maršala Joffrea. Ob 8. dopoldne so položili venec na grob francoskih vojakov. Ob 11. dopoldne so sq zbrali zastopniki vojske z generaliteto na čelu, zastopniki banske uprave in mesta. Francoski konzul Boissier je govoril o življenju in zaslugah velikega francoskega maršala.
Dr. Benes bo predsednik razorožitvene konference
Praga, 7. januarja. 1. »Bohcmia« poroča, da so doslej vse države razen Amerike, Turčije in Rusije pristale na to, da «e dr. Beneš izvoli za predsednika svetovne razorožitvene konference. Amerika in Turčija, ki nista članici Društva narodov, sta že polsluibeno sporočili, da nimata sicer ničesar proti izvolitvi dr. Beneša, tako da le še sovjetska Rusija ni t*ala odgovora. Za podpredsednika konference bodo izvolili danskega zunanjega ministra dr. Muncha.
Gospodarska konferenca na Dunaju
Budimpešta, 7. januarja. I. Listi poročajo, da se bo vršila 19. in 20. t, m. na Dunaju gospodarska konferenca, ki se je bodo udeležili zastopniki vseh agrarnih držav. Na tej konferenci bodo razpravljali o nkrepih za pobijanje agrarne krize.
Enajst italijanskih letal je prispelo v Brazilijo
Rim, 7. januarja. AA. V torek zjutraj je poletelo 12 italijanskih letal iz Bolane v portugal-ski Guineji v Južno Ameriko. Enajst letal je dospelo preko južnega Atlantskega oceana do Port-natala na braziljanski obali ob 18'20, Dvanajsto letalo je moralo zaradi motornega defekta pristati na visokem morju in ga je reSil neki parnik. Vodstvo poleta raiuna s tem, da bo moglo tudi to letalo dokončati polet, čim bo škoda popravljena. V Portnatalu so bili italijanski letalci svečano sprejeti. V Italiji je vest o tem poletu zbudila splošno radost.
Krvava stavka v Amsterdamu
Amsterdam, 7. januarja. AA. Snoči je prišlo do krvavih spopadov med policijo in stavkujočimi, v katerih je bilo ranjenih več oseb.
Parnik nasedel vsled megle
London, 7. januarja. AA. Včeraj je ležala nad Anglijo silno gosta megla, ki je zelo ovirala promet. Danes je bilo nekoliko bolje in promet se je nemoteno razvijal.
Zaradi megle je včeraj nasedel na pečine pri Dungenessu 6000-tonski parnik »Nurtureton« iz Newcastla.
Strojevodja in kurjač zgorela
London, 7. januarja. AA. V Tottenhamu je trčil neki tovorni vlak v lokomotivo. V tovornem vlaku je eksplodirala zaloga gorljivih tvarin. Pri tem sta zgorela strojevodja in kurjač. Plameni so bili tako silni, da je bila vsaka pomoč izklju-čena.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 7. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Mrzlejše vreme. Tudi čez dan ne prehud mraz. V največjem delu Avstrije suho in precej jasno vreme, le na severo-vzhodu morebiti še pičle padavine.
Vlada filma ni še prepovedala — Zelo obsežni varnostni ukrepi povodom včerajšnjih predstav
Veliki uspehi Ljubljanskega Sokola v letu 1930
Tajinstvenost »kranjsko-hrvaške strupene megle« pred 100 leti zgodovinsko pojasnjena
Zanimiva razprava dr. Mala o zdravstvenih razmerah v predmarčni dobi
roča snažnost v hiši in okrog nje in poudarja zlasti tudi osebno čistočo. V primeri z mnogi-
Ob priliki takozvane smrtonosne megle v nekaterih belgijskih okrajih je g. župnik I. Ša selj opozoril v »Slovencu« na umiranje v Beli Krajini, ki je o njem še živelo med ljudstvom sporočilo, da je bilo vreme takrat megleno in oblačno. Na osnovi mrliških knjig je g Saselj dognal v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja izredno umrljivost med Belokranjci.
Toda smrtni angel se takrat ni oglašal izključno le ob Kolpi. Ker smo slutili, da bo o teh stvareh morda razpravljal tudi dr. Mal v svoji zgodovini slovenskega naroda, smo se tam informirali. Deseti zvezek tega dela, ki ga izda Mohorjeva družba Kot književni dar svojim udom letošnjo jesen, je že skoro ves postavljen in obravnava na str 438—4(5ii naše zdravstvene razmere v predmarčni dobi. Na str. 448 sl. čitamo tam sledeče:
»Mnogo strahu je povzročila med evropskimi narodi azijska kolera, ko se je kmalu po pričeti rusko-turški vojni (1828 do 1829) pojavila tudi v srednji in zahodni Evropi. Ob svojem prvem pojavu je bila to prava šiba božja. Kajti ta nova, nenavadna bolezen Je bila tudi za zdravnike tajinstvena okrutnica, ki je žugala, da bo huje gospodarila kakor v štirih časih kuga sama. S podobnimi sredstvi, ki so jih nekoč 8 pridom uporabljali zoper to, so se skušali obvarovati pred kolera.
Ko je že v Galiciji in na Ogrskem močno razsajala, so na štajerski, kranjski in primor-sko-hrvatski meji postavili vojaški zdravstveni kordon. Nihče ni mogel pr^ko te meje brez potnega lista in ne aa bi se podvrgel prej večtedenskemu zdravstvenemu opazovanju (karanteni). To je posebno hudo zadelo nepre-možno prebivalstvo ter razne potujoče rokodelske pomočnike in berače, ki niso imeli denarja, da bi se mogli preživljati v času, ko so jih kontumacirali. Na Kranjskem sta bili taki dve glavni cestni pregradi na Dolenjskem pr‘ Jesenicah in Metliki. Na obeh krojih se je vršil posebno živahen promet z žitom in s soljo. Ker je iz Hrvatske prihajalo tudi mnogo živine, so ob teh pregradah priredili kopelji za živino, da bi tudi njo razkužili.
Sredi julija 1831. je izdala vlada tudi pri nas posebno »Oznanilo« na prebivalstvo, kjer daje nekaj nasvetov, kako bi se bilo mogoče obvarovati grozeče nove bolezni. V časopisih so priporočali, naj se drgne telo z raskavim suk-nom ali pa s krtačami, noge naj se segrevajo z vročo opeko, okrog želodca naj se polagajo obkladki vročega močnika. Eni so svetovali, naj pije bolnik toplo, drugi zopet pa, da naj pije ledenomrzlo vodo, kurili naj bi samo t premogom, čigar plini da odganjajo nalezljive bolezni.
Ker so angleški zdravniki raznesli iz Indije vest, da se kolera naleze po neki kužni plina sti snovi v zraku, zato so po trgih in vaseh zažigali grmade, da bi prekadili in očistili zrak. Radi tega so se mnogi začeli ogibati bolnikov. Streljali so tudi s topiči in možnarji, da bi pregnali kugonosni zrak.
Predlogov in nasvetov torej ni manjkalo. V Ljubljani je izšla še posebna knjižica, ki v razmeroma dobri slovenščini daje »potrebno podučenje za kmeta, kako naj sam sebe in svoje ljudi te strašne bolezni obvaruje«. Pripo-
rni bedarijami, ki so se takrat pisale in govorile o koleri, se odlikuje ta knjižica a svojimi treznimi in pametnimi nasveti.
Ali vse zapiranje mej na Avstrijskem in Ogrskem ni proti koleri dosti pomagalo. Zato sta bila strah in razburjenje še tem večja. Plašen se je umikal otrok pred starši in 1“ ti so se ogibali svojih otrok, prijatelji so v strahu pred okuženjem pretrgali zveze med seboj in pogosto so prepuščali bolnika brez skrbljive pomoči njegovi usodi. V takih razmerah, ko je trpelo celo občevanje med sorodniki in dobrimi znanci, sta bila naravno tudi trgovina in promet obsojena le na borno životarjenje.
Vlada je v začetku meseca oktobra 1831. odpravila zapiranje hiš in stanovanj obolelih oseb, ker vse to ni moglo bolezni odpraviti in je splošno duševno razdraženost le še večalo. Ker varstvene odredbe proti kugi ob epidemiji kolere niso nič zalegle, je vlada priporočala zlasti snago ter uveljavila obenem predpise proti nalezljivim boleznim iz leta 1800., ko je divjal po Evropi legar. Ljudje naj se varujejo vsake nezmernosti in razbrzdanosti, skrbijo naj za snažnost telesa, stanovanja in hrane, zlasti še pri bolnikih.
Če bi mogle torej oblasti odpraviti kar brž , vse odprte greznice, preskrbeti zdravo pitno vodo in zdrava stanovanja, urediti v mestih kanalizacijo in po deželi povečati zmisel za najnavadnejše higienske predpise, bi z gornjimi odredbami v marsikaki točki postavili učinkoviti jez proti koleri. Vsa ta navodila pa se niso dala takoj izvršiti, ker ni bilo sredstev pa tudi časa ne za to. Primanjkovalo je vrhtega tudi še zdravnikov, ranocelnikom je manjkalo primerne izobrazbe, bolniški strežniki se pa tudi niso strogo držali navodil, marveč je le prerad delal vsak po svoji glavi
Kakor smo že zgoraj omenili, je kolera to pot naše dežele še izpustila. Vendar se je prebivalstvo kljub temu globoko oddehnilo, ko so meseca maja 1832. listi prinesli vest, da je kolera v Avstriji in na Ogrskem pojenjala. Ljudje so hitro pozabili na strah, v knterem so 5e pravkar trepetali pred kruto »bljuvodrisko iz jutrovih dežel«. Kdo bi sedaj tudi mislil na to, da bi se zdravstvene razmere začele zbolj ševati! Vlada ni imela inicijative in ne denarja, zanemarjeno in zapuščeno ljudstvo se pa samo od sebe v svoji revščini in nevednost1 tudi ni moglo dvigniti.«
Prave kolere torej tedaj pri nas ni bilo. Pač pa je nastopala nekaka »febris n er vosa«, ki o njej poroča Upniški župnik Vekoslav ftprin-ger (gl. »Slovenec«, 4 jan. t. 1.)'. Dr. Jos. Mal piše o tem (na str. 446) to-le:
»V povojni dobi so bile bolj pogoste razne vročinske bolezni. V letih 1823., 1827., 1831 so kot majhna epidemija nastopile ošpicc, tudi škrlatinka se. je izza leta 1820. večkrat ponavljala. Leta 1831. in 1832. so zelo porastle razne kronične bolezni. Pri nas sicer tedaj še ni bilo kolere, toda smrtnih žrtev je bilo toliko, kolikor bi jih zahtevala srednje huda epidemija kolere. Leta 1833. se je na deželi in v mestih pojavila hripa, ki pa običajre umrljivosti ni bistveno povečala.«
Iz vsega povedanega je torej tajinstvenost »kranjsko-hrvaške strupene megle pred UK) leti« zgodovinsko dovolj pojasnjena. Zanimivo pri vsem tem pa je, da je g. I. šašelj mogel med ljudstvom ugotoviti spomin na veliko umiranje v času, ko lega že četrti rod v grobove k takratnim žrtvam epidemije.
Kullupct
Koncert pevskega zbora učiteljev
(Dirigent Srečko Kumar, solistka Anita Mezetova.)
Nič manj kakor 27 točk, deloma mešanih, deloma ženskih zborov, delonta pa samospevov smo slišali na učiteljskem koncertu dne 5. t. m. Unionska dvorana je bila dokaj obiskana in kontakt s publiko vzpostavljen že s prvimi tremi točkami, Adamičevi duhovnimi spevi (Jutranja pesem, Kedar pride poslednji čas in Če-Ščena si, MarijaI). Pesmi so pisane v madrigal-nem slogu, so umetniško silno visoko stoječe, zborovski stavek je vzoren. Te pesmi so v naši glasbi povsem nove in za poslušalce trd Oreh. Da so učinkovale tako spontano, je predvsem zasluga prvovrstne izvedbe, nič manj pa zasluga visokega nivdja občinstva, ki je koncert posetilo. Lajovčevi pesmi »Bolest je kovač« in »Spomladni spev« spadata med najboljše zborovske skladbe, zlasti prva je silna. Tudi te dve točki je podal Kumar z mešanim zborom vzorno. Ženski zbor je zapel Škerjančeve >Iskre« in Adamičevo »Sestrico«, obe z obli-gatnim sopran-solom, kjer smo občudovali poleg krasnega organa gdč. Mezetovo, zlasti krepke, voluminozne alte in kontraalte učiteljic. Mezetova je pridobila na konservatoriju pri svoji učiteljici g. Foedranspergovi veliko znanja, njena umetniška potenca pa raste od nastopa do nastopa. Oba moja mešana zbora »Konja jezdi aga« in »Pesem o suhi muhi« so izvajali tako dobro, da se jim moram na tem mestu uajprisrčneje zahvaliti. Adamičevih »Pet otro-ikih« za sopran in klavir je zapela Mezetova s pravilnim povdarkom šegavosti, pri klavirju je diskretno spremljal Pavel Sivic. Adamič je tič, ki mu leži vsak slog. Tudi njegovih pet grotesknih ženskih zborov s klavirjem, ki so pisani popolnoma v narodnem duhu, učinkuje vendarle povsem originalno. Pri Kogojevih treh ženskih zborih je skladatelj sam sedel h kla-
virju in improviziral spremljavo, kar je občinstvo kvitiralo z viharnim priznanjem. Zadnjo skupino sporeda je tvorilo zopet petero mešanih zborov, trije Lajovičevi (Pastirčki, Kropar-ji in Medved z medom), Foersterjev »Z glasnim Sumom s kora« in Hubadov »Potrkan ples«.
Že spored sam nam kaže, kako visok cilj si je stavil pevski zbor učiteljstva. Njegov dirigent Kumar pri izberi sporeda ne gleda na to, ali je ta ali ona skladba efektna ali ne, za merilo si jemlje le globino in umetniško vrednost kompozicij. Predvsem goji moderno glasbo in je tudi na tem koncertu izvajal nad polovico takih skladb, ki še niso bile na koncertnih spo redih. Za napredek naše sodobne glasbe vrši zbor UJU ogromno nalogo, za kar mu moramo biti vsi hvaležni.	Slavko	Osterc.
Werther
(Lirična opera J. Masseneta. Premijera 4. t. m.
Dirigiral M. Polič, režiral B. Kreft.)
Po daljšem presledku smo imeli v nedeljo v operi zopet premij ero, tokrat prav temeljito pripravljeno. O slogu in vsebini opere sem na tem mestu že poročal, preostane torej le poročilo o predstavi.
Dirigent ravnatelj M. Polič je že s tem, da je Wertherja uvrstil v repertoar, storil mnogo. Opere takega tipa v Ljubljani že dolgo nismo slišali in je njena izvedba pri naš že v tem pogledu bila potrebna. Takoj naj pripomnim, da je Charpentierjeva Louisa Wertherju precej sorodna in bi ne smatral za umestno, ako bi jo takoj po Wertherju dali na oder. Orkestralni part Wertherja je bil izdelan nad vse temeljito. Gotovo je. da je godalni korpus številčno nezadosten, vendar so tokrat pokazala pihala tako disciplino v dinamiki kot redkokdaj. Tempa, stopnjevanja, lirična pianissima, dramatski vrhunci, intonacija in splošna dinamična harmonija, vse je bilo prav idealno. Zato smo pa tudi iz odra lahko razumeli vsako besedo.
Kreft »e je kot režiser po Masootf z Wertheir-jeim zopet krepko uveljavil. Sploh si drugega dejanja v naturalistični režiji ne morem predstavljati ta «e mi zdi Kreftova stilizirana edino
O medvedih in div|iEi lovci!)
Divjačina v Gorjancih
Podgorski lovci pripovedujejo, da so v Gorjancih sledili medveda, kar je za tako mil zimski čas tu prava redkost. Tudi divjih prašičev se najde v Gorjancih lotos dovolj. Sicer se vsa ta divjad drži bolj kočevskih gozdov, kjer niso te živali nikaika redkost, zdaj pa jih je zaneslo tudi v Gorjance.
Nekateri lovci celo trdijo, da že več let opažajo v Gorjancih enega samega divjega kozla, sledili so ga po snegu in v mehkih tleh, pa vedno jo je odkuril. Čudno, a ne morda neresnično.
Lisic je tam gori dovolj in tudi zajcev še ni manjkalo, čeravno »o jih dolinci in brežani pobili letos od sile. Ob naših božičnih praznikih so hodili >raubšici« od onstran Gorjancev našim lovcem v zelnik, zdaj pa Vlahi pazijo na tostranske divje lovce.
Z zvražo se ie reSil
Novo mesto, 6. januarja.
Pired dnevi smo poročali o pretepu v Heri-nji vasi, ob kateri priliki jo je skupil Lojze Bučar iz Pahe nad St. Petrom, ko je baje miril vinjenega Alojza Trkaj a.
Komaj je Bučar ranjen odšel ,so padli fantje po Trkaju, ga »pravili na tla ter ga zvrnili pod neko kad, na kar so ga začeli pretepati z vsem, kar je kdo Imel. Trkaj se pod kadjo ni mogel braniti in jih je milo pro9il, naj ga puste pri miru. Fantje pa so le nabijali.
Pa si je Trkaj izmislil zvijačo in je popolnoma utihnil. Nato je tudi natepanje ponehalo. Z besedami: »Ga je že vrag vzel,« so se fantje oddaljiili. Trkaj je še malo počakal, potem pa je prav previdno in tiho zlezel izpod kadi in jo ubral domov, od tam pa v Kandijo v bolnioo, ker je dobil več težjih ran osobito po glavi. Zdaj ležita Trkaj in Bučar pri Usmiljenih bratih.
y vrelo vodo ie padel
Težka nesreča 121etnega dečka na Silvestrovo.
Kočevje, 6. januarja.
Na zadnji dan v starem letu se je zgodila v Mlaki nesreča, katere žrtev bi bil kmalu postal 12letni sin delavca Krša.
Nesreča se je zgodila tako-le: Fantek je bil tega dne pri svoji teti, ki je nameravala klati prašiča in v ta namen grela vodo v kotlu s premajhnim pokrovom. Nečaka je zeblo; da se segTeje, se je naglo vsedel na pokrov, ker ni videl nevarnosti, ki pa je prišla prehitro: padeil je v vročo vodo. Na njegovo obupno kričanje so prihiteli domači in ga potegnili iz kotla.
Njegovo stanje je zelo nevarno, ker je opečen po celem telesu. Zato je odredil poklicani zdravnik, da ga takoj odpeljejo v bolnioo, kar se je tudi zgodilo.
Novo mesto
Kolportaia -»Jugoslovana«. ae bo odslej v zvišani meri vršila vsuko nedeljo in vsak praznik po vsem mestu. Segajte pridno po listu, ki tudi ob nedeljah ne stane več kot 1 l)in številka — je torej najcenejši dnevnik — prinaša pa med drugim tudi vedno vse polno novomeških in okoliških novic ter popis divne naše okolice in njenih ta-jinstvenih gradov. To si izrežite in še vašim vnukom bo marsikaj in mnogokje služilo. Priporočajte list prijateljem in znancem!
Ženska javna bolnica izkazuje v preteklem letu 114 porodov in 56 smrtnih slučajev.
Izpod Gorjancev. V šentjernejski fari je bilo lani 199 novorojenčkov, med njimi 101 moški, umrlo pa je 88 oseb, med njimi le 29 moških. Kako zdravo je podnebje pod Gorjanci, dokazuje orehovška občina, ki ima nekako poldrug tisoč prebivalcev, katerim je lani prirastlo 40 novorojenčkov, v večnost pa je šlo le 9 ljudi.
Kočevski cerkven lat 21-letni Rudolf Kunej je bil prepeljan v kandijsko bolnico. Nima drugih poškodb kot nogo ima zvito in zdaj tudi že naravnano. Doma je po njegovi izjavi iz Lastnič pri Smarju-Jelše, kjer mu živi še mati. V Kočevje je prišel baje iz Zagreba.
Pomladansko vreme, ki smo ga bili deležni v zadnjih dneh, je privabilo že polno zgodnjega cvetja na površja-. Pod Gorjanci cvete teloh, košatijo se mačice, zlate se že trobentice, pordeva-jo marjetice; otroci so našli tudi že vijolice. — Mokro vreme, ki je sledilo tem lepim dnem, bo zgodnjemu cvetju mnogo na kvar, naši kmetje pa 88 vendar tolažijo, da letos ne bo one hude zime, ki so jo nekateri prerokovali.
Iz|«
lava
PEN-club, slovenski center Ljubljana, sekcija Mladi PEN je na svojem sestanku dne 5. januarja 1931 sklenil podati naslednjo javno izjavo:
Literarni kritik in esejist Josip Vidmar je ob koncu lanskega leta povzročil v beograjski »Pravdi« (glej »Pravdo« z dne 18. decembra 1930) poročilo o naših kulturnih razmerah, ki je slovenske kulture nedostojno. Josip Vidmar v srbski javnosti te krive informacije o Slovencih doslej ni niti poizkusil popraviti, čeprav »o to nujno pričakovali. Tudi njegov avtentični Tk>-pravek v »Jutru« z dne 31. decembra 1930 poročila v »Pravdi« ni preklical. Pač pa je v popravku proti vsemu pričakovanju skušal podpreti omenjeno poročilo z argumenti svoje ideologije.
PEN-club, slovenski center Ljubljana, sekcija Mladi PEN si šteje v dolžnost, javno obsoditi ravnanje Josipa Vidmarja, ko je podal beograj skemu informatorju svoje z ničimer podprto osebno mnenje, ne da bi se zavedal odgovornosti, ki jo terja vsaka taka izjava. Prav tako pa odločno obsojamo antisocialno ideologijo Josipa Vidmarja, ki deli Slovence v kulturno gospodo in kulture nesposobno ljudstvo, slovensko literaturo pa v beli in »črni kruh«.
Končno obsojamo z enakim ogorčenjem človeka nevreden način borbe, ko skuša anonimni pisec v »Slovencu« (glej članka z dne 28. decembra 1930 in 4. januarja 1931) izkoristiti Vidmarjevo zadevo za nekulturen napad na neprizadete kulturne delavce.
Prepričani smo, da se s to načelno izjavo strinja vsa mlada generacija.
V	Ljubljani, dne 6. januarja 1931.
PEN-club, slovenski ccnter Ljubljana,  	sekcija	Mladi	PEN.
*	To izjavo smo poslali sledečim časnikom in časopisom: Cas, Delavska politika, Delavska pravda, Dom in Svet, Jugoslovan, Jutru, Ljubljanski Zvon, Modra ptica, Naša doba, Slovenec, Slovenski narod in Svoboda.
pravilna. Werther je bil prvotno roman (in je še!). Naslov drugega dela je »Lipe«. V bližini cerkev itd. itd. Ako bi hotel življenje pod lipami pred cerkvijo na glavnem trgu v Wetzlar-ju postaviti na oder naturalistično, bi na vsak način morale nastopiti tam množice ljudstva. i’e množice bi gotovo ne molčale, zlasti nežni spol ne. Ako bi jim zavezal jezike, bi jim storil silo, celo krivico. In s tem bi se naturali-stika sama pobijala. Ako bi pa tega režiser ne storil, bi ne našel niti minute časa in priložnosti, da bi Charlota in Albert, VVerther in Albert, Oharlota in Werther, Zofija in Werther zainogli podati svoje dialoge tako slišno, da bi publika vedela, zakaj gre. Že Craigh je bil mnenja, da narave na oder ne moremo postaviti take, kakršna je — zatorej puščajmo posnemanje in stavimo na oder res teater. Kako silen učinek lahko doseže režija, smo pri Wer-thenju videli zlasti v III. dejanju, ki ga je Kreft navzlic vsej umirjenosti gibov in mimike stopnjevali naravnost v demonstvo.
Vsem pevcem moram priznati, da so svojo nalogo izpolnili idealno. Naslovno ulogo je pel Gostič, ki je bil glasovno na višku. Saksova-Pristovškova kot gost nas je presenetila z izredno kultiviranim glasom, ki ima zlasti nižino naravnost žametno. Ribičeva je Zofijo podala s pravilnim akcentom naivnosti im je prav leno pela. Grba kol Albert me je tako zadovoljil, kakor doslej še v nobeni vlogi ne. Ts‘o moram reči o Zupanu. Tudi Perko in Sancin sta se v svojih vlogah dobro odrezala. V igri so bili vsi sodelujoči prav klasično umirieni, kar je čisto pravilno. Goethe bi veristične vihravosti itak ne prenesel,
Premijera Wertheria je bila razveseljiv dogodek v naši cmeri, edina disonanca je bilo na pol prazno gledališče.
.	Slavko	Osterc.
Uspeh Golieve »Princezka in pastirčka«
Na Sv. tri kralje zvečer se je v drami vršila premijera slovensko novitete — Golieve otroške komedije »Princezka in pastirček«. Dasi je bil komad namenjen pravzaprav mladini, je
vendar predvsem odraslo občinstvo docela napolnilo hišo in delo je doseglo popoln uspeh. Z navdušenim aplavzom in s cvetjem je občinstvo poplačalo avtorja in igralce, lep kos uspe-ha pa so odnesli tudi Adamič kot komponist, prof. Sest kot režiser in dr. Čerin kot vodja glasbenega dela. Izmed igralcev je veljalo zanimanje in hvaležnost predvsem gej. Šaričevi kot prisrčni princeski, gej. Skerlj-Medvedovi kot sijajni guvernanti, veteranom s Cesarjem na čelu, graščaku Levarju, plemenitima pleme-nitasema Sibi in Trebuščku (Kralj, Lipah) in kuharčku gdč. Kukčevi. Dogodek zase je bil mali Mitja kot glavni junak. Bil je lep, zelo skrbno pripravljen večer, ki ga je sijajno povzeliI še čudoviti ples v 1. dejanju.
/, uolievo novo igro je naš repertoar dobil komad, ki bo lahko z uspehom polnil mno<ro veselih, razposajenih nedeljskih popoldnevov ki bo pa poleg tega lahko mnogo dal tudi občinstvu, ki prihaja v teater samo zvečer. O podrobnostih dela in vprizoritvi bomo že govorili ________________________________________ Fri.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBU A NI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 8. januarja: Zaiprto.
Petek, 9. januarja: »Gospa ministrica«. Red D Sobota, 10. januarja: »Mercadet«. Red C. Nedelja, 11. januarja ob 15 uri: »Princezka in pastirček. Izven. — Ob 20. uri: »Glavni dobitek. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 12. januarja: »Razbojniki«. Red E. Opera
Četrtek, 8. januarja: »Čudežni bar«. Gostovanje dunajske operete. Izven.
Petek, 9. januarja: »Werther«. Red A.
Sobota, 10. januarja: »La Masootte«. Red B. Nedelja, 11. januarja ob 20 uri: »Tosf-a«. Ljudska predstava po znižnnih cenah. Izven. Ponedeljek, 12. januarja: Zaprto.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek, 8. januarja ob 20. uri: »Grof Luksen-burški«. Ab. B.
Dnevne vesii
— Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 2 dne z dne 8. januarja 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o notranji ureditvi, osnovanju in popravljanju zemljiških knjig. — Pravilnik zdravstvenega doma v Medvodah. — Pravilnik o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju Dravske banovine. — Razglas o izpre-membi zdravstvenih občin Krško, Cerklje ob Krki, Št. Janž na Dol. in Koroška Bela. — Pojasnilo o največji dovoljeni obremenitvi za mo torna vozila. — Popravek k razglasu o opravljanju občinskih blagajniških poslov v občinah Dravske banovine.
— G. finančni direktor dr. Povalej Josip bo sprejemal stranke v poslopju finančnega inšpektorata v Mariboru v petek in soboto t. j. 9. in 10. t. m. od 10. do 12. ure in ne v četrtek dne 8. t. in., kakor je bilo pomotoma javljeno.
— Junija pride 1000 Slovencev na obisk v domovino. Katoliška slovenska jednota v Ameriki bo organizirala v mesecu juniju t. 1. veliko potovanje svojih članov iz Amerike v Jugoslavijo. Potovanja se udeleži okoli 1000 članov. Potovali bodo z ladjo »Berengaria«, last družbe Cunard Line.
— Redni občni zbor Udruženja invalidov kra jevnega odbora v Ljubljani bo v nedeljo 11. januarja t. 1. ob 8. uri zjutraj v Mestnem domu, na kar opozarjamo članstvo. Vabila je prinesti s seboj. Na občnem zboru bodo izbrani oni siromašni invalidi, vdove in sirote, katerim bo naklonjena božična podpora ministrstva so-cijalne politike in narodnega zdravja. Zato naj prinesejo reflektanti s seboj nova »Rešenja«, ako jih še nimajo, pa potrdilo o podaljšanju invalidnine po starem zakonu. Razpisana je trafika na Tržaški cesti 28-11. Interesenti naj se zglasijo najkasneje do 10. t. m. 1931 v društveni pisarni.
— Šola Glasbene Matice v Ljubljani ima od 7. L m. dalje reden pouk. Na to opozarjamo starše in gojence. Isto velja tudi za konserva-toriste.
— Sprememba radio programa. Danes v četrtek 8. t. m. bo ob 11. uri: Prenos slavnostne otvoritve in blagoslova »Trgovskega doma« v Ljubljani.
— Sadjarska podružnica na Viču ima svoje 6. predavanje danes ob 19. uri zvečer v risal-nici osnovne šole na Viču.
Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna Jos. Reich.
6602
— Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki I. Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra
— Zobni ambulatorij okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Urad je tudi še v zadnjem času prejel nekaj pritožb, češ, da morajo zavarovanci predolgo čakati v zobnem ambulatoriju. Urad je navedbe preiskal in dognal, da pridejo zavarovanci pravočasno na vrsto brez daljšega čakanja, če se odzovejo na določeno uro. — Zato ugotavlja urad, da se vrše v ambulatoriju vsa popravila takoj in brez zamude. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
— Še o koledarju tvrdke Alga iz Sušaka. Dne 81. decembra 1930 je »Jugoslovan« prinesel iz Maribora notico, v kateri je javnost opozoril na škandalozen slovenski jezik na koledarju laboratorija Alga iz Sušaka. Kakor nam poro ča ta tvrdka sama, je nastala ta napaka zato, ker tvrdka ni dobila koledarja pred publikacijo v korekturo in je napake opazila šele po kritiki v »Jugoslovanu«. Ob tej priliki je dala tvrdka zagotovilo, da bodo njeni koledarji za Dravsko banovino točno pregledani in je tvrdki žal, da so letošnji koledarji izšli s takimi napakami. Tvrdka Alga vedno izroči jezikoslovcem profesorjem take prevode navadno v pregled, da se letos to ni zgodilo, je zgolj tehnična napaka in bi bili koledarji sežgani, preden bi prišli v javnost, če bi napake pravočasno opazili. Končno moramo povedati še to, da je dala.tvrdka Alga tiskati svoj koledar v Jugoslaviji, in je torej tudi s tem pokazala svojo dobro voljo, da bo koledar v resnici natiskan tako, da bo v vsakem pogledu ustrezal narodnim zahtevam.
— Nenavadna žena. Pred 14 meseci je kirurg dr. Božovič operiral v Požarevcu neko kmetico. Tej se je naredil čir na maternici. Zdravnik ji je maternico odstranil in ugotovil, da je bil čir zelo velik ter je bil v njem plod, ki je popolnoma okamenel ter povzročil težko vnetje. To pa še ni nič čudnega, čeprav za kirurga nenavaden primer. Zato je spravil maternico s plodom v špirit. Pred dnevi pa je prišel h kurir-gu mož žene, katero je operiral, in mu povedal, da je operirana žena zopet — porodila zdravo moško dete. Zdravnik ni verjel, misleč, da gre za neokusno šalo. Toda z dvema tovarišema zdravnikoma se je prepričal, da je žena res rodila. Ugotovil je, da je imela dve maternici. Pač nenavadna žena.
— Toča v januarju. V okolici Mostara je pred dnevi padala kakor oreh debela toča, ki pa ni napravila velike škode.
— Vreme. Barometer je kazal v Ljubljani 769-2, v Mariboru 7664. Termometer v Ljub-— 34, v Mariboru — 3. In to včeraj ob 7. uri.
V	Ljubljani je pihal vzhodno severni veter, v Mariboru je bilo mirno. Povsod v državi je bilo megleno, razen na Rabu. Deževalo je v Beogradu, Sarajevu, Kumboru in Splitu. Največ padavin je bilo v Kumboru (22 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani — 08, najnižju pa — 48, v Mariboru — 4, v Zagrebu — 3, v Beogradu 0, v Sarajevu — 2, v Skoplju pa 3.
Lovske puške
floberte, pištole za štrašenje psov, lovske ln ribiške potrebščine ima vedno na zalogi
F. K. KAISER 823
puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9
Hjublitma
četrtek, 8. januarja, Severin. Pravoslavni: 26. december, Sab. Pr. Bog.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
■ Žalovanje francoskega konzulata. Ob priliki pogreba maršala Joffra je razobesil v sredo 7. t. m. francoski konzulat zastavo na pol droga.
■ Razobesite državno zastave. Mestna občina ljubljanska bo na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, to je 9. januarja t. 1., razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Vabim meščanstvo, da tudi ono ta dan razobesi na svojih poslopjih državne zastave. — Mestni načelnik in župan: dr. Puc L r.
■ Kapetan g. Milko Vizjak odhaja. Danes bo odpotoval na svoje novo službeno mesto v Beogradu kapetan Milan Vizjak, ki je posebno znan med našimi športniki kot izredno marljiv in požrtvovalen delavec v športu. Kot svojemu članu mu je priredila SK Ilirija poslovilni večer v restavraciji pri Slonu. Vzornemu častniku želimo na novem mestu vso srečo.
■ Udeležencem svečane otvoritve Trgovskega doma. Danes dopoldne ob 11. uri bo svečana otvoritev Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Vse gg. udeležence prosimo, naj se zbero v palači Trgovskega doma najkasneje do pol 11. ure, ker bo svečano blagoslovitev opravil kne-zoškof g. dr. Rožman točno ob 11. uri. Program svečane otvoritve bo oddajala tudi naša radio-postaja.
■ Javna seja ljubljanske občinske uprave bo danes v mestni dvorani. Pričetek ob 17. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, zaprisega novih članov občinskega odbora, odobre-nje zapisnika zadnje seje, poročilo finančnega odseka, poročila gradbenega odseka, poročila osebno-pravnega odseka ter samostojni predlogi.
■ Dobrodelni monstre koncert s plesom pri-rede uslužbenci »Zvezde« 8. januarja 1931 ob pol 21. uri pod Častnim predsedstvom gospoda Frai i Krapeža v prid revnim šolskim otrdkom v veliki dvorani »Kazine«.
■ Sestanek maturantov drž. učiteljišča iz 1. 1920, ki je bil sklican za 11. t. m., se ne bo vršil, ker ni odziva. — R.
■ Jubilej zaslužnega obrtnika. Včeraj je praznoval 40-letnico samostojnega obrtništva čevljarski mojster g. Ivan Rozman, Rožna ulica 3. Čestitamo I
■ Uspel ples Ciril Metodove družbe. Letošnji ples Ciril Metodove družbe v Kazini je bila lepa, uspela prireditev, katero je obiskalo izbrano občinstvo ter se do pozne ure živahno zabavalo ob zvokih jazza. Med gosti so bili tudi banov pomočnik g. dr. Pirkmajer, župan g. dr. Dinko Puc, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva dr. Vladimir Ravnihar in drugi.
■ Koncert Glasbene Matice ljubljanske. V nedeljo 11. t. m. popoldne ob 15. uri ponovi pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice Berliozovo dramatično legendo »Faustovo pogubljenje« popolnoma v istem obsegu kakor na obeh dosedanjih koncertih. Začetek točno ob 15. uri, konec pred 18. uro zvečer. Opozarjamo, da so cene za nedeljski popoldanski koncert malo nižje kakor pa so bile na prvem večernem koncertu. Vse občinstvo, ki namerava posetiti nedeljski koncert Glasbene Matice, prosimo, da kupi vstopnice že v predprodaji. Stroški, ki so združeni z izvajanjem Berliozovega dela, so ze lo veliki in Matica more izvršiti ponovitev le v tem slučaju, če bo dvorana dobro zasedena. Zato prosimo za nakup vstopnic v predprodaji vsaj do sobote zvečer. Zunanji posetniki naro-če lahko vstopnice v pisarni Glasbene Matice ali pa v Matični knjigarni, kjer se vrši predprodaja.
Koncert Zagrebškega kvarteta. Pravkar je izšla dr. Antuna Coglie: Komorna muzika u Zagrebu. V njej piše avtor o Zagrebškem kvar teta: »Deviza tega udruženja -je bila nega in propaganda domače komorne muzike. Te naloge se je udruženje doslej vestno držalo ter je poleg tega gojilo ne le klasično, temveč tudi moderno glasbo. S svojo propagando in reprodukcijo del naših domačih skladateljev si je to udruženje steklo izredne zasluge. Dalje je potrebno naglasiti, da ta kvartet ni nastopal le v Zagrebu, temveč da se je njegovo delovanje raztegnilo na vsa znatnejša mesta naše države.« Zagrebški kvartet bo koncertiral v Ljubljani 12, t. m. v dvorani Filharmonične družbe ter »o vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
■ Drugo gostovanje dunajske operetne skupine. Danes v četrtek 8. t. m. vprizore člani dunajske operete v ljubljanski operi »Čudežni bar« (Di Wunder Bar) z jazz-orkestrom. Za predstavo je še nekaj ložnih sedežev in lož na razpolago. Dramsko gledališče ostane ta večer zaprto.
■ Gledališka uprava prosi p. n. občinstvo, ki je rezerviralo vstopnice za gostovanje dunajske operete, da jih dvigne do 17. ure, sicer se bodo na večerni blagajni prodale.
■ Slavističen klub DSSF priredi v nedeljo 11. januarja 1931 ob pol 11. url evoje prihodnje javno predavanje in sicer predava prof. dr. Ferdo Kozak: »O sodobnem človeku in njega potih. Predavanje je brez vstopnine.
T »Pogrobno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani« vabi svoje članstvo na svoj redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo dne 18. Januarja 1931 ob 8. uri popoldan v dvorani Kri-ževniškega samostana v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Odbor društva vabi svoje članstvo, da se občnega zbora v obilnem številu vdeleže.
I	O zdravilnih rastlinah naših polj in travnikov bo predaval v okvirju pre la vanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v sredo, 7. t. m. ob t ričet rt na 20. g. Janko K a 5 v mineraloškem inštitutu univerze.
■Smučarski odsek »Ljubljanskega Sokola«. Drugo teoretično predavanje br. ing. Pogačnika o smučanju bo danes v četrtek 8. t. m. ob 20. uri v društveni odborovi sobi. Zdravo I
■ Nesreče in nezgode. V bolnico so prepeljali 16-letnega sina posestnika Alojzija Jereba iz Podlipe pri Vrhniki, ki se je pri drsanju precej občutno poškodoval na nogah. — Druga nesreča se je pripetila 10-letnemu Jeršetu Antonu iz Zagradev pri Novem mestu, ki si je pri sankanju zlomil desno nogo. — 14-letni dlak Andro Maks iz St. Vida nad Ljubljano je padel z lestve tako nesrečno, da si je zlomil levo roko.
m Pravoslavni badnjak. Kakor vsako leto, tako je tudi letos priredila tukajšnja pravoslavna cerkvena občina na badnji dan v torek obhod po mestu. Obhoda z badnjakom so se vde-ležili številni pravoslavni meščani v kočijah, častniki deloma na konjih in pravoslavno vojaštvo mariborske garnizije. Obhod, med katerim se je po prastari navadi tudi streljalo, so opazovale in pozdravljale po vseh ulicah in trgih velike množice občinstva. Po obhodu je bila ▼ vojašnici vojvode Putnika slovesna blagoslovitev.
m Rezervni častniki. Mariborski rezervni častniki bodo imeli svoj letošnji redni občni zbor dne 18. t. m. zvečer v lovski sobi hotela »Orel«. Udeležba obvezna.
m Turneja mariborskih dijakov-šahistov. Dijaški šahovski klub je priredil 6. in 7. t. m. pod vodstvom Bogdana Pušenjaka dvodnevno turnejo v Šoštanj in Slovenjgradec. Takoj prvi dan so naleteli Mariborčani na jako močne nasprotnike ter šele po dolgem trudu dosegli zmago v razmerju 5’/i : 2'It. Zvečer ob 17 30 so se po družabnem večeru odpeljali v Slovenjgradec, kjer so včeraj zaključili svojo turnejo.
m Delodajalcem. Davčna uprava v Mariboru opozarja službodajalce, da so dolžni od 1. januarja 1931 naprej pobirati tudi davek na samce. Predpisi o pobiranju so bili že objavljeni.
m Kopalci v Dravi. Na praznik v torek so iznenadili Mariborčane trije kopalci, ki so se v kopalnih hlačkah zagnali v lelednomrzle valove Drave. Opazovalo in občudovalo' jih Je mnogo radovednežev v — toplih kožuhih.
m Ljudska univerza v Mariboru. V petek 9. t. m. ob 20. uri bo v francoščini predaval Parižan, profesor Vincent Lavoix, o Parizu. Govoril bo o duši Pariza, o njegovih prebivalcih in prebivalkah, posebno o poslednjih ter o vsem, česar tujec ne opazi. V pondeljek 12. t. m. pa bo predaval primarij dr. Benčan o vprašanju: Kako preprečimo ženske bolezni?
m Filmsko predavanje. Društvo jugoslovanskih kemikov, podružnica v Mariboru, priredi danes v četrtek 8. t. m. ob 20. uri v kinu »Apo-lo« filmsko predavanje o tehniki avtogenične-ga varenja. Vabljeni so inženerji, mojstri, pomočniki in učenci matalurgične stroke kakor tudi vsi ostali interesenti. Vstopnine ni.
m Poslovanje Borze dela v decembru. V mesecu decembru lanskega leta je bil pri tukajšnji Borzi dela sledeči promet: od novembra Je ostalo v evidenci 535 brezposelnih oseb, v decembru pa se jih je na novo prijavilo 595, tako da je znašalo skupno število vseh, ki so v tem mesecu iskali dela, 1130 oseb. Od novembra Je ostalo 178 prostih mest, v decembru jih Je pa bilo prijavljeinh še 844, skupno 522. Dela je v tem času dobilo 355 oseb, 82 se jih je odjavilo, 718 pa jih je še ostalo v evidenci. V tem času Je borza dala 209 osebam podpore v skupnem znesku 21.654 Din, izredne podpore 25 osebam v znesku 3510 Din., za vožnjo 2 osebama 106 Din, za polovično vožnjo pa 74 osebam nakaznice v skupni vrednosti 4863 75 Din.
m Trg v sredo. Včerajšnji trg je bil precej dobro založen. Okoličani so pripeljali 3 voze krompirja ln čebule, 2 voza sadja, 2 voza lesnih in lončevinastih izdelkov, 8 voze sena in istotako 8 slame. Cene pri mesu in zelenjavi so bile nespremenjene, perutnina je bila draga, prav tako sadje. Jabolka so bo prodajala po 6 do 10 Din kilogram. Na cvetličnem trgu so biir domače, francoske in italijanske vrste. Seno se je prodajalo po 76—95 Din, slama pa po 50 do 55 Din 100 kilogramov.
m Samomor. V nekem gozdu pod gradom Vurberkom se Je v ponedeljek obesil mizarski pomočnik Franc Zelenko. Njegovo truplo so prepeljali k Sv. Martinu ln ga Um pokopali. Vzrok samomora ni znan.
m Teika nesreča pri sankanju. V torek je vedro in solnčno vreme izvabilo zelo veliko športnikov v mestno okolico, posebno v Krčevini nad Tremi ribniki. Tu ee je krog 16. ure tudi dogodila večja nesreča. Sedemnajstletni
srednješolec Radislav Saksida je po nesreči priletel s sankami tako silovito v neko drevo, da Je obležal nezavesten na tleh. Spravili so ga najprej v gostilno »Lovski dom«, nato pa v bolnico, kjer so ugotovili, da mu je vsled udarca v drevo počila lobanja. Dijakovo stanje je resno.
m Aretacja vlomilca. V torek je policija aretirala nekega moškega, v katerem je spoznala onega Rudolfa Vodlaka, katerega iščejo orožniki in sodišče zaradi vloma pri trgovcu Šalamunu v Zbelovem pri Poljčanah. Aretirani odločno zanika krivdo, vendar pa dokazujejo vse okoliščine, da je policija prijela pravega.
Ogenj v tovarni »Vatra«.
Včeraj kmalu po poldnevu so se v tovarni za akumulatorje »Vatra« v Strossmajerjevi ulici zaradi premočno zakurjenih peči vnele lesene police in nastal je ogenj. Gasilci so takoj prihiteli na pomoč in požar do malega že v eni uri pogasili. Zgoreli so pa poleg polic tudi razni gumijasti in drugi izdelki. Škoda znaša 20.000 dinarjev.
Velik požar v černečah pri Dravogradu
Maribor, 6. januarja.
V	nedeljo ponoči je iz še nepojasnjenega vzroka nastal ogenj v gospodarskem poslopju veleposestva Kurta Halbiirta v Cernečah pri Dravogradu. Pozvane so bile takoj požarno brambe iz Dravograda, Guštanja in Libelič, ki pa so se morale v splošnem omejiti le na čuvanje stanovanjskega poslopja in sosednih objektov. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil po vsem gospodarskem poslopju, sušilnici hmelja in sosednji leseni baraki, prešel pa tudi na objekte oskrbnika Franca Kompoša. Gašenje je otežkočala triletna zaloga hmelja, nadalje zaloga sena, gospodarskih strojev itd., kar je vse popolnoma pogorelo. Razen tega sta zgorela tudi dva prašiča in okrog 30 kokoši, ki jih ni bilo več mogoče rešiti. Gasilci so ostali v akciji do 7. ure zjutraj v ponedeljek. Nastala škoda Je, ker so pogoreli mnogi stroji, zaloge itd., zelo velika in je le deloma krita z zavarovalnino.
Celfe
* Proslava badnjaka. Vojaštvo in člani pravoslavne cerkvene občine so letos na izredno lep in svečan način proslavili svoj badnjak. Krasno solnčno vreme je v torek popoldan privabilo na Btotine ljudi na ulice. V mestu je bilo živahno kot že dolgo ne. Mnogo ljudi pa se je zbralo na Dečkovem trgu pred vojašnico Kralja Petra, odkoder je imela kreniti povorka. Točno ob 14. so se vrata vojašnice odprla in prijezdili so oficirji, od katerih je eden nosil veliko državno zastavo. Njim so sledili vojaška godba ter dva okinčena vojaška vozova za badnjak. Vozova in konji so bili okrašeni z državnimi zastavicami. Poleg vozov je korakal častni vod vojakov s puškami. Zaključek so tvorili okrašeni vozovi in avtomobili z ostalimi udeleženci. Sprevod je odšel na Spodnjo Hudinjo, kjer so vojaki vzeli badnjak — mala drevesca, na katerih je ostalo še kaj listja — in se potem vrnil v mesto. Ko je dospel do vojašnico Kralja Aleksandra na Mariborski cesti, so najprej tam odali badnjak, nato so odšli Bkozi mesto na Krekov trg, kjer so se ustavili pred stanovanjem komandanta polka g. Kostiča ter zanj izročili badnjak. Odtod je sprevod krenil na Savinjsko nabrežje, kjer so oddali badnjak še za komandanta mesta g. polkovnika Puriča. Po Gosposki ulici se je nato sprevod vrnil v vojašnico Kralja Petra, kjer so ga 'pričakali vojaki z oficirskim zborom ter komandantom g. Kosti-čem. Dvorišče so napolnili povabljenci, med njimi mestni načelnik g. dr. Goričan ter mestni opat g. Jurak in mnogo ljudstva. Prota g. ču-dič je najprej opravil cerkvene obrede, nato pa je v krasnem nagovoru pojasnil vojakom pomen proslave. Komandant polka je v krasnem govoru bodril vojake, da naj kot velika rodbina, ne glede na veroizpoved, proslave ta praznik ljubezni. Na konju svojega govora je pozval vojake, da naj trikrat vzkliknejo Nj. Vel. kralju. Godba je zaigrala državno himno, častni vod pa je oddal salvo. Gostje so nato čestitali komandantu, ki jih je potem povabil na zakusko v Oficirski dom.
* Triglavski ples. Danes popoldan ob 17. bo v Celjskem domu sestanek vseh dam in gospodov, ki so naprošeni za sodelovanje.
* Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Celju ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 12. t. m. ob 14. v hotelu »Pri pošti«.
* Nesreča pri dolu. V soboto se je v Letušu 28- letni hlapec Gorinšek Vinko s sekiro vsekal v levo nogo in si presekal kite. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je bil operiran.
* Namesto po čaj je prišel po suknjo v gostilno. Pred dnevi je prišel v gostilno ga. Scha-re v Zavodni neznan moški ter naročil čaj. Gostilničarjeva soproga je odšla' v kuhinjo, gost pa je ostal sam v sobi. Ko je na vratih opazil gostilničarjevo usnjeno suknjo, iz katere žepov so štrlele usnjene rokavice, je suknjo pobral in odšel. Gostilničarka se je s čajem kmalu vrnila in tatvino takoj opazila. Za tatom pa zaenkrat še ni sledu.
Marenberg
Kakor povsod, tako se je tudi pri Sokolu Ma-renberg-Vuhred nehalo mrtvilo in začelo s »motrenim sokolskim delom. Sokol Marenberg-Vuhred priredi dne 1. svečana letos v Bruder-manovi dvorani v Marenbergu maškerado, koje čisti donos je namenjen fondu za zgradbo prepotrebnega sokolskega doma v Marenbergu. Prosimo vse zavedne Jugoslovane, da se te prireditve udeleže v čim večjem številu, da se nam bo uresničila želja po lastnem domu. Vsa sosedna društva prosimo, da ta dan ne prirede kakšne prireditve, ker le v slogi je moč. — Zdravo! — Odbor.
‘Ba dnjah v Hiubliani
Komandant 40. polka polkovnik Cvejič blagoslavlja z žitom badnjak
Sežiganje badnjaka v kolesarskem bataljonu
Zverinski umor pri Krškem
Krško, 7. januarja.
V	Malem Mraševcu na Krškem polju je živel 60 let star posestnik Martin Komlanc. Imel je pet sinov. Starejši se je oženil in je upal, da mu bo oče prepustil posestvo. Oče pa tega ni hotel storiti, kar je povzročilo češče prepire v hiši.
Na večer pred Sv. Tremi kralji so kuhali pri Komlancu žganje Oče in sin Alojz sta se zopet sprla. Oba sta bila vinjena, zato so ju spravili narazen. Alojz je še rekel bratu, preden je legel v posteljo: Danes sem ga pa, samo ne vem, ali je preveč ali premalo, mi9lim pa, da bo imel zadostil Bil je precej razburjen, toda brat ni pripisoval njegovim besedam nikake važnosti. Šele zjutraj so našli očeta v sobi mrtvega. Srajco je imel okrvavljeno, na prsih je zevala rana. Alojz je tedaj priznal, da je ožeta v prepiru, preden sta šla spat, zabodel s pilo.
Morilca, ki je jokal kakor otrok, ko je zločin priznal, so orožniki aretirali in ga izročili sr di-šču v Krškem.
Porasi porodov in padanje umrljivost med rudarji
Trbovlje, 6. januarja.
V	področju trboveljskega župnijskega urada je bilo v letu 1930. rojenih 275 dečkov in ‘220 deklic, skupaj 495 (leta 1929. 445).
Nezakonskih je balo 77 otrok, mrtvorojenih 7 in v sili krščenih 12.
Umrlo je v letu 1930. 105 moških in 90 žensk, skupaj 195 (v lehi 1929. 229). Od tega jih je umrlo 84 pod 10 leti in 111 nad 10 Jeti. 7 je bilo starih nad 80 let, najstarejši je bil 88 let — Ignac Zavra S ek iz Hrastnika.
Poročilo se jih je doma 123 (leta 1929. 115), drugam je 24 zaročene v, 73 ženinov pa je poiskalo svoje neveste izven naše župnije.
Ni denarja
0	gostilni, kjer so za praznike prodali samo a/4 litra vina
Denarja primanjkuje povsod, naijbolj pa na kmetih. Družino je treba obleči, kupiti sladkor, sol, olje, pet rale j im Se marsikaj, mošnjički pa so prazni. Kmet prodaja svoje pridelke in živino za vsako količkaj možno ceno, samo da pride do beliča.
Vkoreninjeno posedanje po gostilnah osobito ob praznikih je skoro povsem prišlo iz navade. Ni denarja. Značilno za naše kmečke razimere je n. pr. dejstvo, da je gostilničar Miklavčič v Cerovem logu pod gorjanskim svetim Miklavžem na božični in Stefan dan iztočil vsega skupaj tri četrt litra vina, čeravno Ima priznano dobro kapljico, povsem prenovljeno in povečano gostilno in številne sitalne kmečke goste.
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 7. januarja.
Avtoizvošček Albert Trpin je naznanil, da mu je bila na novo leto ukradena iz njegovega avtomobila, ki je stal pred kavarno »Zvezdo«, v času, ko je bil v dvorani »Kazine«, 1200 Din vredna usnjena avtosuknja. — Stavbnemu podjetju Saksida Rudolf je bilo upradenih raz nove stavbe Ivana Kernca na Dunajski cesti 3 m3 dobro ohranjenih stavbnih desk.
Ponesrečen poskus vloma. Na praznik Treb kraljev so skušali neznani vlomilci vlomiti med 18. in 19. uro v krojaško delavnico modne trgovine Drago Švab na Dvornem trgu. Storilci so najpreje vdrli v drvarnico, kjer so pobrali sekire in z njimi razbili ključavnico pri vežnih vrati, ki vodijo v delavnico. Toda vrat niso mogli odpreti, kjer so bile zapahnjene od znotraj. Vlom je opazila služkinja Gerlica Jožefa, ko je šla po opravku v drvarnico in našla vrata odprta. Vlomilci so med tem že izginili z dolgim nosom.
Nasilen pretepač. Danes sta prodajala v Rožni dolini dva delavca neka oblačila, kar se jo zdelo patrulirajočemu stražniku Pohlovanu sumljivo. Aretiral je oba neznanca in krenil z njima proti policiji. Na cesti IX v Rožni dolini je pa eden aretirancev, Janez Hlede po imenu, nenadoma pobegnil proti mestu. S pomočjo pasantov ga je stražnik ponovno prijel. Hlede, ki mu je šele 18 let, se je pokazal izredno srboritega, menda je še celo jemal nekje lekcije v boksanju, je s pestjo s tako silo udaril stražnika Pohlovana v desno lice, da je ta kar omahnil. Urnih krač je hotel pobegniti, toda na krik stražnika je prihitel mizarski pomočnik Stanislav Prevc iz Rožne doline in pomagal, da so Hledeta ponovno prijeli. — Pomagal je tudi oba aretiranca spraviti na Policijo. Med potjo Hlede nikakor ni bil zadovoljen s svojim položajem in je venomer nagovarjal svojega pajdaša Cirila Paglovca, naj mu pomaga, da premikastita stražnika in Prevca. Rekel je, da jih bo razmetal, da bosta kar plesala, čeprav je šele 18 let star. Ponovno se je poizkušal iztrgati in je postal pohleven šele, ko ga je stražnik udaril z gumijevko. Pri zaslišanju je Hlede izjavil, da je prišel iz Italije in da je stražnika udaril le zaradi tega, ker je bil malo vinjen. Policijska preiskava je dognala, da je bila suknja, ki jo je lllede pro: dajal, ukradena prokuristu Dominiku Bezenšku, ki jo je pri konfrontaciji takoj spoznal za svojo. Zimski površnik, vreden ‘2700 Din, je Policija seveda takoj vrnila lastniku
Kakor vsako leto, tako »o tudi letos proslavila vojaki ljubljanske garnizije po stari šegi badnji dan. Z godbo in okrašenimi vozovi, vsi oficirji na konjih, so odšla naši bratje pravoslavne vere v Tivolski gozd po badnjak. Z bad-njakom so se nato vrnili v mesto v lepem sprevodu, z godbo in okrašenimi vozovi krenili h komandantu dravske divizije, generalu Biču, ki je pred svojim domom pogostil oficirje in vo-
Maribor, 7. januarja.
V	izredno mrzli noči od včeraj na danes so na mnogih mariborskih strehah zamrznili žlo-bovi. Nekateri so se zaradi tega tudi pokvarili in danes dopoldne se voda talečega snega ni mogla normalno odtekati. Tako go zamrznili tudi žlebovi na strehi trinadstropne hiše št. 2 v Gosposki ulici. Hišni gospodar je zato pozval v Volkmerjevi ulici stanujočega kleparskega mojstra Josipa Serjanca, da mu popravi žlebove. Serjanc se je okrog 11. ure lotil dela, splezal je na streho in na rob nad Gosposko ulico, kjer je pričel izvrševati svoj posel. Vsled ledu in snega pa se mu je okrog 11-30 najbrže spodrsnilo in padel je z velike višine naravnost na trdi asfaltni tlak, kjer je obležal negibno in ves razbit. Pasanti, ki so videli groz-
jaike. Nato je krenil sprevod v vojašnico vojvode Mišiča, kjer je na dvorišču blagoslovil prota Jankovič badnjak ter imel na vojake primeren nagovor. Nato so v vsakem oddelku blagoslovili badnjak z žitom še komandanti posameznih edinic. Nato so aranžirali vojaki posameznih edinic zabavo s plesanjem kola. Že itak ozke vezi med oficirji in vojni ki je lepi običaj na badnji dan še bolj poglobil in utrdil.
no nesrečo, so nemudoma pozvali rešilno postajo, ki pa ni mogla ničesar več storiti, kajti Serjanc je bil na mestu mrtev. Namesto’ rešilnega avta je moral priti mrtvaški voz, ki ga je prepeljal v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju. Grozna smrt marljivega obrtnika je vzbudila po vsem mestu iskreno sožalje.
Nesrečnež se imenuje Josip Serjanc, star je komaj 23 let. Šele nedavno je otvoril svojo lastno delavnico. Zapušča ženo in malega otroka. Z njim na strehi je delal njegov svak Milko Ilešič. Bila sta privezana drug na drugega. Po končanem delu se je Serjanc odvezal, tedaj mu je spodrsnilo in je padel s strehe na Gosposko ulico.
v Mariboru
Škofja Loka
Poroka. V nedeljo sta ae poročila delavni sodelavec Prosvetnega društva, ravnatelj tovarne Se-iira v Škofji Loki g. Alojzij Kmetič iz Trzina in gospodična Anica. Černičeva iz spoštovane narodne obitelji v Škofji Loki. Novoporočenka je bila agilna članica Sokola kot vaditeljica ženske de-ce in kot igralka pri orkestru. Bilo srečno!
Gasilski plesni venček kot prva predpustna prireditev je končal v obče zadovoljstvo. Obe dvorani Sokolskega doma sta bili polni prijateljev gasilskega gibanja. Godba je neutrudljivo ubirala plesne komade vseh vrst. Upamo, da je materi-jelni uspeh lep. Čisti dobiček gre v bolniški sklad škofjeloškega Gasilskega društva.
Tržič
Sokolov občni zbor. V četrtek, dne 8. t. m. se bo vršil ob 8. uri zvečer v kavarni br. Lončarja I. redni občni zbor Sokolskega društva v Tržiču. Pravico glasovanja imajo samo oni člani, ki so poravnali že vse obveznosti pri društvu. Udeležba naj bo polnoštevilna.
Prva letošnja veselica. Agilno Gasilsko društvo priredi v soboto 10. t. m. v predilniški dvorani svojo vsakoletno predpustno veselico s pestrim sporedom. Svira godba Sloga iz Ljubljane.
Vreme se nam je zopet spremenilo. Po deževni nedelji je zopet zapadel sneg, ki nam je ceste spremenil v blatna jezera, po gorah pa ga je nasulo prav na visoko ,v veliko veselje smučarjem.
Zagorje
Tudi pri nas je vzelo prebivalstvo z zadovoljstvom ukrep uprave »Jugoslovana« na znanje, da hoče ista poceniti svoj list s tem, da bo stala s 1. januarja tudi nedeljska številka, ki obsega 16 strani, samo en dinar.
Kakor v prejšnjem, tako bo tudi v tekočem letu vsebina lista pestra in zanimiva ter bo nudila dovolj razvedrila in duševne hrane preprostim in inteligentom.
Ali ne prežene ravno čitanje zanimivega dnevnika ono zimsko nedeljsko dolgočasje na deželi, ki tira mnoge moške v gostilne, da si tamkaj »ubijajo« nedeljski popoldan in jih stane samo ena nedelja več kakor celomesečna naročnina koristnega dnevnika »Jugoslovana«?
Razen tega prinaša nedeljski list »Jugoslovana« tudi zanimive članke in nasvete o gospodinjstvu, o ženski modi in sploh o splošnem razgledu po ženskem svetu ter ga s te strani tudi našim gospodinjam najtopljeje priporočamo.
Proračun zagorske občine je interesentom še nekaj dni v občinski pisarni na vpogled.
1'laninsko veselico so obiskali v pondeljek zvečer poleg domačinov tudi številni gostje iz Zasavja, Ljubljane in Celja; manjkala tudi nista nikdar utrujena planinca gg. dr. Podboj in Tomazin iz Litije. V lepo okrašeni dvorani in ob prijetnih zvokih Jazz-banda so se počutili gotovo gostje med nami domače in upamo, da ni niko-mur žal, da nas je obiskal. — Mnogo smeha je vzbujalo umetno smučkanje, k ga je otvoril poznani zagorski debeluh g. Ranzinger s svojimi bornimi 160 kg — ali še nekaj več; pred publiko je pa pokazal svojo prožnost. SPD Pododbor Zagorje zasluži, da se mu izreče na tem mestu za njegovo požrtvovalno delo priznanje; ne ustraši se dela, ne sitnosti, samo da pripravi gostom za nekaj uric prijetno bivališče in da se uresniči želja — dograditev planinske koče na sv. Gori. — Vsem pa, ki so se pri nas dobro zabavali, kličemo: na svidenje čez 14 dni na enaki veselici v Trbovljah.
Kočevje
Prevoz ujetega cerkvenega tatu v Novo mesto.
V	nedeljskem »Jugoslovanu« smo obširno poroča-
li	o smoli cerkvenega tatu, ki so ga vjeli v cerkvi na Silvestrovo, potem ko je padel z vrvi, po kateri se je spuščal iz podstrešja v cerkev. V nedeljo pa so lopova z večernim vlakom odpeljali v Novo mesto. Pri padcu se je težko poškodoval, tako da so ga morali na nosilih prinesti na kolodvor. Bil je že zelo slab; v soboto je bil pri njem zdravnik; pa tudi obhajali so ga že.
“Radie
Ljubljana, četrtek. 8. januarja: 12.15 Plošči (slovenske pesmi, šlagerji iz zvočnih filmov). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, borza.
17.30 Otroška ura, radio-tetka. 18.00 Plošče.
18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbo-hrvaščina. 19.30 J. Rupnik: Poklicna [»svetovalnica —- organizacija in poslovanje. 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Prenos iz Hamburga: Simfonični konoet. 22.00 Poročila in časovna napoved. 22.15 Lahka glasba. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, petek. ». januarja:	12.15	Plošče
(solo instrument — zbori iz oper). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borzia. 17.30 Radio orkester. 18.30 Dr. Reya: Vremenoslovje. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura (gospodinjska šola v šiški). 20.00 Prenos iz Beograda: Jugoslovanski večer. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek. 8. januarja: 12.20 Kuhinja
12.30 Sneg. 12.85 Plošče. 13.30 Novice 17.00 Pravljice. 18.00 Plošče. 18.30 Novice. 20.10 Poročila. 20.20 Uvod k prenosu 20.30 Tnternac konoert v Hamburgu (Joh. Brahmsov večer)
22.30 Novice, sneg in vreme. 22.45 Plošče. Zagreb, petek, 9. januarja: 9.00 Prenos sve
cajne službe božje ob priliki rojstnega dne Nj.
'u'a^L('e Marije. 11,30 Jugoslovanska glasba. 12.80 Kuhinja. 17.00 Glasba. 20.15 Poročila.
20.30 Jugoslov. večer. 23.00 Novice, sneg in vreme.
8ctrtek. 8. januarja: 11.26 Plošče.
12.30 Radio orkester, 13.30 Novice. 15.90 Otro-u™- 16.00 Plošče. 17.00 Ope retne a n je.
17.30 Harmonika. 18.00 Glasba. 20.00 Komedija. -0.30 Berlin. 22.00 Novtfoe. 22.20 Radio orkester.
Beograd, petek, 9. januarja: 9.00 Prenos f* Sabor,ne cerkve. 10.00 Plošče. 12.90 Opoldanski koncert. 13.90 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.80 Romunske pesmi. 18.00 Narodne s kitaro. 20.00 Radio se-ptet. 20.30 Zagreb. 22.90 Novice. 22.150 Plošče.
Velik vlom
Vlomilec odnesel ročno blagajno s 33.000 dinarji gotovine
Maribor, 7. januarja.
V	noči od ponedeljka na torek je neznanec vlomil v stanovanje inž. dr. Omana na Dvorakovi cesti. Inž. dr. Oman, ki ima poleg stanovanja tudi svojo pisarno, je slučajno odpotoval v Ljubljano, kar je vlomilec moral vedeti in je njegovo odsotnost izkoristil tako, da je s ponarejenimi ključi odprl vrata in prišel v stanovanje. Tu je prebrskal vse in prišel naposled tudi v pisarno, kjer je nasilno odprl predal pisalne mize, v kateri je bila mala ročna blagajna. Ko je našel ta plen, je pustil vse ostalo in pobegnil ž njim zopet neopaženo iz stanovanja in iz hiše. Vlom so stanovalci omenjene hiše opazili šele zjutraj v torek in obvestili
Hrastnik
Po Hrastniku kroži že zopet pola, s katero se pobirajo podpisi, da bi se naj zidala nova šola na posestvu gospoda Logerja. Naše mnenje je, da ne smejo igrati nobene vloge zasebni in teresi in zato pozivamo pristojne oblasti, da čim prej uredijo zaoevo tako, da bo v korist celokupnemu prebivalstvu hrastniške doline. Ako naj odločujejo razne pole, kje naj stoji nova šola, naj bodo izdajatelji že obstoječe pole prepričani, da lahko napiše še kdo drugi tako polo. Ta bo obsegala vsaj tričetrtine lirastniškega prebivalst-a, ki se bo izreklo odločno proti zidanju šole na Logerjevem posestvu.
Kolporterje
(prodajalce časopisa) pridne in vestfne sprejme v službo naša uprava
policijo, ki pa vsled gospodarjeve odsotnosti ni mogla ugotoviti, kaj manjka. Sele po povratku inž. dr. Omana iz Ljubljane je bilo mogoče konstatirati, da je vlomilec zadel izredno dobro, kajti v ročni blagajni, katero je odnesel, je bilo 33.000 Din gotovine. Policija je takoj uvedla najstrožjo preiskavo in zasledovanje in je že našla zanesljivo sled. Vse namreč kaže, da je okrog 12 vlomov, ki so bili konstatirani’zadnje čase, izvršil eden in isti vlomilec, skoraj gotovo pa s pomagači. V interesu preiskave se podrobnosti še ne morejo objaviti. Ta vlom, kakor tudi ostali, so vzbudili v Mariboru veliko razburjenje in strahu. Vse s podvojeno skrbjo pazi na svoja stanovanja in poslovne lokale.
Litija
Silvestrovanje. V poročilu prireditve Silvestrovega večera v Sokolskem domu je pomotoma izostala točka »Mutasti muzikant«, ki je vsemu navzočemu občinstvu zelo ugajala. Mutastega muzikanta je igral g. Franci Lajovic.
Semenj. Na dan po Sv. treh kraljih, dne7. januarja bo v Šmartnem pri Litiji semenj za živino.
Osebne vesti. Težko je zbolela ga. Valči Pečnikova ter je bila prepeljana v ljubljansko bolnico. — V Kočevju premeščeni g. Hubert Zuljan, nadgozdar v Litiji, je te dni odšel na svoje službeno mesto.
Grozna smrtna nesreča v Mariboru
Kleparski mojster padel s strehe trinadstropne hiše v Gosposki
ulici
Gospodarske vesli
X Šesttedenski zimski tečaj r Gornji Lendavi. Na podlagi § 16. zakona o pospeševanju kmetijstva, se bo vršil v Gornji Lendavi Sest-tedenski zimski tečaj za občine: Gornji Slaveči, Kuzma, Dolič, Vidonci, Otovci, Kovačovci, Pro-Bečka vas, Radovci, Kruplivnik, Motovilci, Dolj-ni Slaveči in Gornja Lendava. Tečaj se otvori
13.	t. m. ob 8. uri zjutraj. Najpridnejši obiskovalci bodo nagrajeni. Ker se vrSijo ti tečaji vsako leto v drugem kraju, je potrebno in koristno, da se tečaja udeleži kar največje število odraslih tečajnikov.
X Zagrebški občinski proračun. Novi proračun zagrebške mestne občine predvideva za poslovno leto 1931. najetje novega posojila v znesku 87-5 milj. dinarjev. Tako bodo skupni dolgovi mestne občine narasli v teku letošnjega leta na 268,838.804 Din.
X Povišanje con piva v Zagrebu. Zagrebški pivovarnarji so z novim letom povišali ceno pivu za Din 40-— pri hektolitru. Tako stanejo tri desetinke litra piva v prvovrstnih restavracijah v nadrobni prodaji Din 4-50, v vseh ostalih lokalih pa Din 4'—. Čudno zveni to povišanje s strani zagrebških pivovarnarjev, ko so cene hmelju in ječmenu tako katastrofalno padle. V Ljubljani pijemo seveda tudi znatno dražje pivo, čeravno bi znižanje cen pivovarskih surovin moralo vplivati baš v nasprotnem smislu.
X Prodaja lesa se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 21. januarja t. L pri Direkciji šum v Vinkovcih. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Prodaja. Dne 21. januarja t. 1. se bo vršila pri Upravi I. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu ustmena licitacija glede prodaje starih odej, starih oblek in raznih odpadkov od novega usnja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni upravi.)
X Romunska živina n Češkoslovaško. Češkoslovaško poljedelsko ministrstvo je dovolilo popolnoma prost uvoz goveje živine iz Romunije.
X Znižanje een dušika t Italiji. Zastopniki italijanske kemične industrije so na podlagi razgovorov z Mussolinijem pristali na znižanje cene dušiku za 25 odstotkov.
X Žitna bitka v Italiji?! Generalni direktor carin, kom. Pasquale Troise, je ministrskemu svetu predložil sledeče zanimive statistične podatke o uvozu žitaric v Italijo. V mesecu decembru 1929 je bilo uvoženih v Italijo 415.165 metr. stotov žita, medtem ko se je v istem mesecu lanskega leta uvozilo 1,551.665 metr. stotov, povišek je znašal torej polnih 1,136.500 metr. stotov. V časovnem razdobju julij — december 1. 1929 se je uvozilo skupno 3,361.747 metr. stotov, v istem razdobju lanskega leta pa 10,131.878 metr. stotov, torej več 6,770.131 metr. stotov žita.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 250 m’ eternita, 25 kg žebljev za eternit in drugega materijala za eternit; do 21. januarja t. 1. pa glede dobave 250 omotov krovne lepenke.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. januarja t. 1. ponudbe glede dobave barvarskega materijala (sadra, firnež, barve, klej itd.) ter glede dobave 1000 kg bakrene žice.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. januarja t. 1. ponudbe glede dobave
1	univerzalnega brusilnega stroja na transmi-sijski pogon ter glede dobave 1 »Bendmann« strelovodne naprave.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. januarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv in firne-za; dne 22. januarja t. 1. glede dobave 30.000 kilogramov rebraste pločevine; dne 23. januarja t. I. glede dobave i00 m* borovega lesa; dne
24.	januarja t. 1. glede dobave jelovih gred desk in letev; dne 26. januarja t. 1. pa glede dobave hrastovih podnic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Borzna poročila
dne 7. jan. 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 7. jan.	Amsterdam 22*77, Berlin
13*4475—13*4775, Bruselj 7 8927, Budimpešta 9 8727 do 9 9027, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 79412 do 7'9712, London 274'58, Newyork 56'355—-56'555, Pariz 222 03, Praga 167 28—168 08, Trst 295 89 do 29606.
Zagreb, 7. jan. Amsterdam 22*74—22*80, Dunaj 794125-797 125, Berlin 13*4475-13*0775, Bruselj 789 56—793'56, Budimpešta 987*27—990'27, London 274‘18—27488, Milan 294975—29697, Newyork kabel 56'355—56*555, Pariz 221'03—223 03, Praga 167 28—168 08, Zurich 1094*40—1097*40.
Dunaj, 7. januarja. Amsterdam 28612, Beograd
12	5712, Berlin 16920, Bruselj 9918, Budimpešta 124'20, Bukarešta 4'22, Kopenhagen 189'75, Lon-don 34 5075, Madrid 76'10, Milan 37 2125, Newyork 71070, Pariz 2789, Praga 21 0662, Sofija 515, Stockholm 190 20, Varšava 79*65, Curih 137*75.
Curili, 7. jan. Beograd 9‘1270, Pariz 20'26, London 25 055, Newyork 516125, Bruselj 72, Milan 27 015, Madrid 54*50, Amsterdam 207 80, Berlin 122‘84, Dunaj 72*60, Stockholm 13815, Oslo 137 975, Kopenhagen 137'95, Sofija 3'7325, Praga 15 295, Varšava 57’85, Budimpešta 90 225.
Vrednostni papirji Ljubljana, 7. jan. 8% Bler 92, 7% Bler 80, Tobačne srečke 50, Celjska pos. 160, Ljublj. kred. 125, Prva hrv. šted. 945, Kred. zav. 170—180, Vevče 128, »Split« 350—400, »Stavbna« 40, Ruše 235—255.
Zagreb, 7. jan. Dri. p a p.: 1% inv. po«. 86 do 86‘50, vojna škoda ar. 424—425 (424), vojna škoda kasa 424—425, vojna škoda febr. 416 do 417'50, vojna škoda marc 417—417*50 (418), 4% agr. obv. 5050—51, 7% Bler 79—79*375 (79 75, 79125), 8% Bler 92—92*50, 7% pos. hip. 79 do 80. — Banke: Hrvat6ka 50 n, Praštediona 945 do 950, Udružena 191—192, Ljublj. kred. 125 d,
Medju narodna 67 d. Narodna 8150—8400. — In d.: Šečcrana Osijek 280—289, Trboveljska 350—355, Slavonija 200—201, Vevče 128 d.
Dunaj, 7. jan. Bankverein 16'70, Kreditni zavod 46*75, Dunav-Sava-Adria 13’70, Prioritete 88'50, Ruše 25*50, Trbovlje 42*50.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 7. januarja. 7% Bler 78*25—79*25. Newyork, 7. jan. 8% Bler 90*50—92, 7% Bler 78—78*75, 7% pos. drž. hip. banke 77*50—77*80.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njena, brez prometa.
Budimpešta, 7. jan. Tendenca prijazna, promet neznaten. — Pšenica: marc 14*77—14*80 (14*79 do 14*80), maj 15*19—15*20 (15*19—15*20). — Rž: marc 9*98—10*08 (10*08—10*10). — Koruza: maj 12*40—12*55 (12*46—12*48).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjena, brez prometa.
<$pez?f
Starta se ob 9. uri pri Rli»ki koči.
Prijavnina za tekmovalca je Din 10. Prijave se sprejemajo pri klubovem tajniku v trgovini Stoječ, Jurčičeva ulica 8, Maribor, do 10. januarja. Poznejše prijave proti dvojni prijavnini do ene ure pred startom.
Vodstvo tekme sestoji iz sledečih gg.: Predsednik: ing. Saša Mis, tehnični vodja: ing. Rudi Kudelka, starter: Kocbek,
časomerilec na startu: Zitterschlager, časomerilec na cilju: Pirnat, sodnik na cilju: Dekleva, zapisnikarja: gdč. Pivko in Franko, zdravnik: dr. Furlan.
Prvoplasirani tekmovalci vseh treh kategorij v konkurenci prejmejo darila, drugo plasirani klubske plakete, tretje plasirani diplome. Izven konkurence prejmejo prvoplasirani klubske plakete. Zmugovalec v kategoriji senjorjev v konkurenci postane klubski prvak za leto 1931. Darila so razstavljena v trgovini Bulič, Gosposka ul.
Objava doseženih uspehov in razdelitev nagrad se vrši v Mariboru, hotel »Pri Zamorcu«.
Premog,
drva, koks
prodaja
»Ilirija« d. z o. z.
Dunajska 46, tel. 2820 Miklošičeva 6, tel. 2590
JAVOR“
lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal
za pohištvo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne za1 varovalnice 397
Oglašujta
v
»Jugoslovanu !«
Športne
sanke
dvosedežne, jake, lepe in trpežne po 140 Din. Predprodajalci dobijo popust.
M. Fajfar, koianivo Ljubljana Trnovska ulica 23. Telefon 10-34
Zeleznato vino
lekarnarja dr. G. PICCOLl-ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 324
Prvenstvo Dravske banovine v table tenisu za leto 1931.
Na praznik Treh kraljev in v sredo se je vršil v areni Narodnega doma table tenis turnir za prvenstvo Dravske banovine za leto 1931. Prireditev je izvedel akcijski odbor za Dravsko banovino. Bilo je to prvo prvenstvo te vrste v naši banovini sploh in ni čuda, da je vladalo veliko zanimanje. Dvorana je bila oba dneva polno zasedena. Prvenstvo r table tenisu je doseglo popoln uspeh in je poteklo brez vsakega najmanjšega incidenta.
Turnirja so se udeležili vsi klubi v banovini, ki so vereficirani člani zaveza in to: SK Mura iz Murske Sobote ter SK Ilirija in LSKis Ljubljane. Levji delei zmaj in prvenstev je odnesla ekipa SK Mure, razpolaga z izbornimi igralci. Predvsem je treba omeniti brata Nemec, ki sta danes najmočnejša igralca v državi, mlajši Janez je državni prvak. Igra obeh bratov Janeza in Ludvika se skoro prav nič ne razlikuje od igre, ki smo jo videli ob priliki gostovanja madjarskih svetovnih mojstrov. Ista razanca, kolosalna tehnika, manjka pa ona sigurnost, ki jo je imel Szabados. Janei Nemec operira predvsem ■ bombami iz vsake lege. Njegov brat Ludvik igra bolj defenzivno, je pa izredno nevaren zaradi neprijetnih reznih žog. Poleg tega lovi tudi ie tako ostre žoge. Ljubljančani so imeli spričo take konkurence izredno težko stališče, vendar moramo priznati, da so se dobro držali. Premagati ju sicer niso mogli, vendar se je nekaterim posrečilo, da so jima odvzeli kak set.
Od ljubljanskih dam smo pričakovali malo več in smo upali, da ostane damsko prvenstvo v Ljubljani. Nežni spol iz Murske Sobote pa je pri-jeUio (za nag sicer neprijetno) iznenadil. Prvakinja gdč. Kardoševa je sprva igrala precej bojazljivo, boljšal pa se je od igre do igre in je prvenstvo sigurno zaslužila. Premagala je vse svoje protivnice. Ugajala je tudi igra obeh ostalih igralk SK Mure ge. Brodarjeve-Jonas in gdč. Cimpermanove. Slednja nam je prav dobro znana kot reprezentančna hazenka vratarica — poleg tega je tudi ljubljanska srajca, ako smem rabiti pri damah ta izraz.
Od domačih igralcev je pokazala Ilirija očivi-den napredek, manjka ji le turnirske rutine in igre z močnimi nasprotniki.
Ko pišemo te vrstice, je turnir še v teku. 16. ure so se odigrale naslednje konkurence: prvenstvo moštev, damsko prvenstvo poedink in damski double. Pri moštvih moramo pripomniti, da je Mura nastopila mesto s 3 igralci samo z dvema ter je doseženo prvenstvo radi tega tem večji uspeh.
Prvenstvo Dravske banovine za leto 1931 so dosegli:
V	moštvih: SK Mura s 3 točkami in zmagami nad Ilirijo I. in II. ter LSK s po 5 : 3. Drugo mesto Ilirija II. z 2 točkama in zmagami nad Ilirijo I. in LSK s po 5 : 0, 3. mesto Ilirija I.
1 točko in zmago nad LSK s 5 : 0.
Damski single: 1. gdč. Kardoš (Mura) 5 točk,
2. gdč. Worm (Ilirija), 3 (razlika setov 12 : 6),
3. ga. Brodar (Mura) 3 (10 : 6), 4. Gerzinič (Ilirija) 3 (10 : 11), 5. Cimperman (Mura) 1,
6.	Tratnik (Ilirija).
Damski double: 1. fPom-Gcrzinič (Ilirija), 2. Brodar-Cimperman (Mura). Tekmovala sta samo dva para. Ilirijanki sta zmagali s 23 : 21, 21 : 17, 20 : 22 in 21 : 14.
O turnirju spregovorimo več, ko bo končan.
Tečaj za alpinsko tehniko v smučanja na Peci.
Mariborski smučarski klub priredi od 25. do 31. t. m. na Peci pri Uletovi koči (1640) tečaj za alpinsko tehniko v smučanju pod vodstvom gg. inž. R. Koudelka in V. Forstneriča, katera sta absolvirala Bilgerjev alpinski tečaj za smuške u-čitelje. Namen tega tečaja je izvežbati smučarje v alpinski vožnji, v smuški telovadbi in v orijen' taciji v alpinskem terenu. Prijavljajo se lahko izvežbani, kakor tudi inanj izvežbani smučarji. Vsak udeleženec naj ima popolno turistovsko opremo, specijalko Pece in po možnosti Bezard-kompas. Za hrano in prenočišče je dovoljno preskrbljeno, vendar je število udeležencev omejeno ter se priporoča vsakemu, naj Be čimpreje prijavi, najkasneje do 20. t. m. na naslov Fr. Vetrih, trg. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Prijavnina za člane je Din 10, za nečlane Din 40. Dnevna oskrba s prenočnino in kurjavo za vsakega udeleženca Din 40’—.
SK Ilirija — smuška sekcija. Sestanek sekcije se vrši danes 8. t m. ob 20. uri v klubski sobi kavarne Europa. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna radi nedeljske klubov« tekme na 18 km v Planici. — Smuk!
Klubska smučarska tekma na Pohorju.
Mariborski smučarski klub priredi dne 11. ja' nuarja 1931 svojo klubsko tekmo na Pohorju s startom in ciljem Ruška koča.
Tekmuje se v treh kategorijah in »icer: »en-jori, junjori in dame v konkurenci ter senjori in junjori izven konkurence.
Dolžina proge je: za senjore km 18, h junjore km 8 in za dame km 5.
Tekme se lahko udeleže člani Mariborskega smučarskega kluba v konkurenci, člani ostalih klubov JZSS pa izven konkurence. Vsak tekmovalec mora biti verificiran pri JZSS.
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
mizarskih Jel
za palače ob Dunajski cesti in Gajevi ulici v Ljubljani.
Načrti, proračun, splošni in podrobni gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem uradu od 10. t. m. dalje, med uradnimi urami za Din 50—.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 19. januarja 1931., do pol 12. ure dopoldne, pri Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica 8, v Ljubljani.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
Zahvala
Ob pretežki izgubi naše nepozabne, nadvse dobre in skrbne ženke, mamice, =1 stare mamice, tetke, svakinje in tašče, gospe
Ivan
ke )
roj. Rebolj
uvanc
so najtopleje zahvaljujemo prečastiti duhovščini in vsem, ki so ji v zadnjih urah stali ob strani, dalje vsem darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so jo počastili s poslednjim obiskom in s spremstvom na njeni zadnji poti.
Svečani requiem se bo daroval v četrtek, dne 15. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Mariiinega Oznanenja.
V	Ljubljani, dne 8. januarja 1931.
Žalujoča rodbina Juvane
in ostfalo sorodstvo
liaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiHiiiiiuiiiiii miiiiiiiimniiiiinniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii»ll
			
,-i'i--x'- •<?•* i-v--'-'
v ■ rV* r-’*'*>*• .:v-'‘
VA
Zahvala.
Globoko pretreseni povodom prerane smrti nam nad vse dragega našega soproga, očeta, gospoda
Ivana Tokana
smo prejeli toliko izrazov sožalja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakomur posebej. Zato izrekamo s tem našo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so ga za časa njegove težke bolezni obiskovali ter tolažili in mu tako lajšali trpljenje, vsem, ki so ga poslednjič obiskali ob mrtvaškem odru, vsem darovalcem prekrasnega rdečega cvetja in vsem, ki so ga s svojo prisotnostjo v tolikem številu spremili k večnemu počitku.
Prav posebej izrekamo našo najtoplejšo zahvalo Delavski zbornici za njeno naklonjenost in uradništvu iste, vsem delavskim strokovnim, kulturnim organizacijam in ustanovam, delavski godbi »Zarja«, pevskemu zboru »Cankar« ter žalnim govornikom, ki so počastili delo in ideje pokojnika, za katere je delal in živel vse svoje življenje. Hvala!
V	Ljubljani, dne 6. januarja 1931.
Žalujoča rodbina Tokanova.
Službene objave
Razglas! kraljevske banske uprave
I.	No. 11288
23-3-2
Razpis.
Na temelju § 18. »Uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin v Dravski banovini« (Službeni list z dne 20. XII. 1930 štev. 44) se razpisujejo mesta zdravnikov v združenih zdravstvenih občinah in sicer:
Srez Brežice:
1. v združ. zdravstveni občini Bizeljsko s sedežem na Bizeljskem,
2. v združ. zdravstveni občini Brežice s sedežem v Brežicah,
3. v združ. zdravstveni občini Planina s sedežem v Planini,
4. v združ. zdravstveni občini Rajhen-burg s sedežem v Rajhenburgu,
5. v združ. zdravstveni občini Sevnica s sedežem v Sevnici.
V srezu Celje:
6. v združ. zdravstveni občini Polzela s sedežem na Polzeli,
7. v združ. zdravstveni občini St. Jurij ob juž. železn. s sedežem v Št. Jurju ob j. ž.
8. v združ. zdravstveni občini Sv. Pavel pri Preboldu s sedežem v Sv. Pavel pri Preboldu,
9. v združ. zdravstveni občini Teharje, s sedežem v Teharjih,
10. v združ zdravstveni občini Vojnik, s sedežem v Vojniku,
11. v združ. zdravstveni občini Vransko, s sedežem na Vranskem,
12. v združ. zdravstveni občini Žalec, s sedežem v Žalcu.
V srezu Čabar:
13. v združ. zdravstveni občini Cabar, s sedežem v Cabru
V	srezu Dolnja Lendava:
14. v združ. zdravstveni občini Beltinci, s sedežem v Beltincih,
15. v združ. zdravstveni občini Dobrovnik, s sedežem v Dobrovniku,
16. v združ. zdravstveni občini Dolnja Lendava, s sedežem v Dol. Lendavi.
V	srezu Gornjigrad:
17. v združ. zdravstv. občini Gornjigrad,
■	sedežem v Gor. Gradu,
18. v združ. zdravstv. občini Ljubno, s sedežem v Ljubnem,
19. v združ. zdravstv. občini Mozirje, 8 sedežem v Mozirju.
V srezu Kamnik:
20. v združ. zdravstveni občini Domžale, e sedežem v Domžalah,
21. v združ. zdravstveni občini Kamnik,
•	sedežem v Kamniku,
22. v združ. zdravstveni občini Brdo, s sedežem v Lukovici.
V srezu Kočevje:
23. v združ. zdravstveni občini Fara pri Kostelu, s sedežem v Fari pri Kostelu,
24. v združ. zdravstveni občini Kočevje, s sedežem v Kočevju;
25. v združ. zdravstveni občini Ribnica, s eedežem v Ribnici,
26. v združ. zdravstveni občini Sodražica, s sedežem v Sodražici,
27. v združ zdravstveni občini Velike Lašče, s sedežem v Vel. Laščah.
V srezu Konjice:
28. v združ. zdravstveni občini Konjice s sedežem v Konjicah,
29. v združ. zdravstveni občini Loče, 8 sedežem v Ločah,
30. v združ. zdravstveni občini Oplotnica, s sedežem v Oplotnici,
31. v združ. zdravstveni občini Vitanje, s sedežem v Vitanju.
V srezu Kranj:
32. v združ. zdravstveni občini Cerklje, 8 sedežem v Cerkljah,
33. v združ. zdravstveni občini Kranj, 8 sedežem v Kranju,
34. v združ. zdravstveni občini Preddvor, s sedežem v Preddvoru,
35. z združ. zdravstveni občini Škofja Loka. s sedežem v Škofji Loki,
36. v združ. zdravstveni občini Trata nad Šk. Loko, s sedečem v Škofji Loki,
37. v združ.. zdravstveni ohčini Tržič, s sedežem v Tržiču,
38. v združ. zdravstveni občini Železniki, s sedežem v Železnikih.
V srezu Krško:
39. v združ. zdravstveni občini Kostanjevica, s sedežem v Kostanjevici,
90.	v združ. zdravstveni občini Krško, 8 sedežem v Krškm,
41. v združ. zdravstveni občini Mokronog, s sedežem v Mokronogu,
42. v združ. zdravstveni občini Radeče, 8 sedežem v Radečeh.
43. v združ. zdravstveni občini Raka, 8 sedežem v Raki.
V srezu Laško:
44. v združ. zdravstveni občini Laško, 8 sedežem v Laškem.
V srezu Litija:
45. V združ. zdravstveni občini Litij*, s sedežem v Litiji,
46. v združ. zdravstveni občini Višnjago-ra, s sedežem v Višnji gori,
47. v združ. zdravstveni občini Zagorje, s sedežem v Zagorju.
V srezu gatec:
48. V združ. zdravstveni občini Cerknica, s sedežem v Cerknici,
49. v združ. zdravstveni občini Logatec, 8 sedežem v Logatcu,
50. v zdTUŽ. zdravstveni občini Lož, s sedežem v Ložu,
V	srezu Ljubljana - okolica:
51. v združ. zdravstveni občini Dobrova, s sedežem v Dobrovi,
52. v združ. zdravstveni občini Dobrunje, s sedežem v Vevčah,
53. v združ. zdravstveni občini Zdr. Barjanske občine, s sedežem na Igu,
54. v združ. zdravstveni občini Grosuplje, s sedežem v Grosupljah,
55. v združ. zdravstveni občini Št. Vid nad Ljubljano, s sedežem v Št. Vidu,
56. v združ. zdravstveni občini Vrhnika, s sedežem na Vrhniki.
V srezu Ljutomer:
57. v združ. zdravstveni občini Apače, s sedežem v Apačah,
58. v združ. zdravstveni občini Križevci, s sedežem v Križevcih,
59. v združ. zdravstveni občini Ljutomer, s sedežem v Ljutomeru,
60. v združ. zdravstveni občini Radenci, s sedežem v Radencih,
61. v združ. zdravstveni občini Sv. Jurij ob Ščavnici, s sedežem v Sv. Juriju ob Ščavnici.
V	srezu Maribor - desni breg:
62. v združ. zdravstveni občini Maribor -okol, d. br., s sedežem v Mariboru,
63. v združ. zdravstveni občini Poljčane, s sedežem v "'oljčanah,
64. v združ. zdravstveni občini Pragersko, s sedežem na Pragerskem,
65. v združ. zdravstveni občini Ruše, s eedežem v Rušah,
66. v združ. zdravstveni občini Slov. Bistrica. s sedežem v Slov. Bistrici,
67. v združ. zdravstveni občini Sv. Lovrenc na Pohorju, s sedežem v Sv. Lovrencu,
68. v združ. zdravstveni občini Fram, s eedežem v Framu.
V	srezu Maribor - levi breg:
69. v združ. zdravstveni občini Maribor -okolica, levi breg, s sedežem v Mariboru,
70. v združ. zdravstveni občini Sv. Jurij ob Pesnici, s sedežem pri Sv. Juriju,
71. v združ. zdravstveni občini Sv. Lenart v Slov. goricah, a sedežem v Sv. Lenartu,
72. v združ. zdravstveni občini Sv. Trojica v Slov. goricah, s sedežem pri Sv. Trojici,
73. v združ. zdravstveni občini St. Ilj v Slov. goricah, s sedežem v Št. liju,
74. v združ. zdravstveni občini Velka, s sedežem pri Mariji Snežni.
V	Srezu Murska Sobota:
75. v združ. zdravstveni občini Cankova, s sedežem v Cankovi,
76. v združ. zdravstveni občini Gornja Lendava, s sedežem v Gor. Lendavi,
77. v združ. zdravstveni občini Križevci, s sedežem v Križevcih,
78. v združ. zdravstveni občini Murska Sobota, s sedežem v Murski Soboti.
V	srezu Novo mesto:
79. v združ. zdravstveni občini Novo me-sto-okolica, s eedežem v Novem mestu,
80. v združ. zdravstveni občini Toplice, 8 sedežem v Toplicah,
81. v	združ.	zdravstveni	občini	Žužem-
berk, s sedežem v Žužemberku.
V	srezu Prevalje:
82. v združ. zdravstveni občini Cma, 8 eedežem v Črni,
83. v	združ.	zdravstveni	občini	Dravo-
grad, s sedežem v Dravogradu,
84. v	združ.	zdravstveni	občini	Maren-
berg, s sedežem v Marenbergu,
85. v združ. zdravstveni občini Guštanj, s sedežem v Guštanju,
86. v	združ.	zdravstveni	občini	Ribnica
na Pohorju, s sedežem v Ribn'ci,
87. v združ. zdravstveni občini Vuzenica, s sedežem v Vuzenici.
V	srezu Ptuj:
88. v združ. zdravstveni občini Breg pri Ptuju, s sedežem Breg pri Ptuju,
89 v združ. zdravstveni občini Muretinci, s sedežem v Muretincih,
90. v združ. zdravstveni občini Ormož, vzhodni del, s sedežem v Ormožu,
91. v združ. zdravstveni občini Ormož, zah. del, s sedežem v Ormožu,
92. v združ. zdravstveni občini Ptuj, -okolica, s sedežem v Ptuju,
93. v združ. zdravstveni občini Ptujska gora, s sedežem na Ptujski gori,
94. v združ. zdrav, občini Središče, s sedežem v Središču,
95. v združ. zdravstveni občini Sv. Urban, s sedežem pri Sv. Urbanu.
V	srezu Radovljica:
96. v združ. zdravstveni občini Bled, s sedežem na Bledu,
97. v združ. zdravstveni občini Boh. Bistrica, s sedežem v Boh. Bistrici,
98. v združ. zdravstveni občini Kranjska gora, s sedežem v Kranjski gori,
99. v združ. zdravstveni občini Radovljica, s sedežem v Radovljici.
V	srezu Slovenjgradec:
100. v združ. zdravstveni o jinj Mislinje, s sedežem v Mislinjah,
101. v združ ilravstveni občini Slovenjgradec, s sedežem v Slovenjgradcu.
102. v združ. zdravstveni občini Šoštanj, 8 sedežem v Šoštanju,
103. v združ. zdravstveni občini Velenje, s sedežem v Velenju.
V	srezu Šmarje pri Jelšah:
.. v združ. zdravstveni občini Kozje, 8 sedežem v Kozjem,
105. v zdriz, zdravstveni občini Podčetrtek, s sedežem v Podčetrtku,
106. v združ. zdrav, občini Rogaška Slatina, s sedežem v Rogaški Slatini,
107. v združ. zdravstveni občini Rogatec, s sedežem v Rogatcu,
108. v združ. z^avstveni občini Sv. Peter pod Sv. Gorami, s sedežem v Sv. Petru,
. v združ. zu.avstveni občini ^	3
pr. Jelšah, s Fedežem v Šmarju pri Jelšah.
Prosilci naj vlože svoje po določilih čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in § 18. uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin — opremljene prošnje najkesneje
do 1. februarja 1931. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 31. decembra 1930.
Razne objave
25
Razid društva.
Društvo za vzdrževanje in zgradbo Sokolskega doma »Telovadnemu društvu Sokol«, Moste pri Ljubljani, se je po sklepu občnega zbora v letu 1923. prostovoljne razšlo.
Moste, dne 31. decembra 1930.
Anton Elsner, e. r., tajnik.
Bojan Novak, s. r., poslevodeči podpreds. *
29
Poziv upnikom.
»Rokavica«, družba z o. z. v Ljubljani, je prešla v likvidacijo. Vsi upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve, oziroma da se zglase v teku treh mesecev od dneva tega razglasa pri likvidatorju: Rudolfu Guliču, Ljubljana, Cigaletova l/pr. (Telefon 3362).
likvidator.
*
81
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od okrajnega glavarstva Maribor, desni breg, pod št. orož. lista 125 na ime Škrabi Ignac, in ga proglašam za neveljavnega.
Škrabi, Ignae, s. r., Maribor.
Ouida:
Kneginja Zurova
27
Roman.
11.
Med zalivom Villafranča in Eza se je dvigal na prisojnem mestu bel, v gorskem slogu zidan gradič z vrtovi, v katerih so cvetele vrtnice in zorele oranže v najmrzlejših mesecih leta. Po teh razkošnih vrtovih se je izprehajala s počasnim, utrujenim korakom mlada, lepa, toda bleda gospa. Olivkasto zeleno krilo ji je segalo do tal. V njenih lasnih zavojih je tičala zlata puščica, težki nizi biserov so ji viseli okrog vratu. Vse ženske so ji zavidale bogastvo. Bila je Vera Herbert — zdaj kneginja Vera Zurova. Loris je hodil poleg nje, usmerjajoč svoj korak po njenem, sicer pa ni bilo nikogar, ki bi ji mogel brati s prepadenega obraza bolest in stud. »Samo teden!« je pomislila. Samo teden je preteklo, odkar se ji je bila naredila omotica v ruski kapeli. Bilo ji je jedva šestnajst let, toda njena mladost je šla za vedno. Sleherni dan si je ponavljala: »Kako mi je mogla to napraviti? Kako mi je mogla to napraviti?« In materin greh se ji je zdel najhujši zločin na tem svetu.
Čutila je, da je izgubljena brez rešitve. Kar se je zgodilo, se ni dalo več predrugačiti. Ni je bilo stvari na svetu, ki bi ji mogla vrniti veselje do življenja in samospoštovanje. »Bog sam me ne more rešiti,« je pomislila z bridkim občutkom. Počasi je hodila gori in doli po terasah in se vpraševala, koliko časa utegne po
vsem tem še živeti. Sovražila je obdajajoči jo blesk, darovi, ki jih je prejemala na kupe, so jo žalili, častitke ljudi so se ji zdele posmehovanje. Smatrala se je za žensko, ki se je prodala.
In minil je šele teden dnil
Ko je tako razmišljala, je zaslišala na marmornatih stopnicah za seboj težek korak. Njen soprog je prihajal.
»Pokvarili si boste polt, pojdite rajši v senco,« je rekel in namršil obrvi, zakaj zapazil je, kako se je zdrznila, ko jo je ogovoril.
Ni rekla besede, ampak stopila takoj s solnca v senco visokega grma, za katerim je stal sredi dišečega cvetja brezročni kip vatikanskega Kupida.
»Bledi ste. Ta obleka je pretežka. Kako vam ugaja
tu?«
»Meni?« Presenečenje in obup je izražal njen glas.
»Da,« je rekel. »Poznam ženske, ki bi dale svoje izveličanje, da bi tu živele. Vi pa, kakor da ste v ječi. Ali bo vedno tako z vami?«
»Kraj je lep,« je rekla tiho. »Saj se nisem pritožila?«
»Vi se nikoli ne pritožujete. In baš to je, kar me draži. Tako ste mutasti kakor onile mramornati kip. Včasih se me v vaši bližini poloti strah, strah, da bi se vas ne lotil dejanski —«
Molčala je, toda mislila si je: »Tisočkrat rajši bi prenašala vaše sirovosti kakor vaša božanja!«
Uganil je njene misli. »Ljubim vas,« je rekel 8 pritajenim, toda razburjenim glasom. »Vi to veste. Napravil sem vse, da vam to dokažem!«
»Bili ste velikodušni, gospod.«
»Uospod! Vedno gospod. To je že smešno. Vaš soprog sem, lahko bi našli ljubeznivejše besede zame. Kaj pa je na poti vaši sreči? Imate vendar vse, kar si morete želeti, in če imate kakšno še tako izredno željo,
vam fu izpolnim, ker vas ljubim — vas, otroka iz kamna.
Sklonil se je k njenim ustnam. Zdrznila se je, toda ni se premaknila. Utrgal je vrtnico ter jo dvignil za trenutek do njene biserne ogrlice in njenega nežnega vratu, nato pa jo je z jezno kretnjo vrgel od sebe v morje.
*	»Vrtnice se vam ne podajejo. Vi ste kip. Ta kraj je dolgočasen. Odpotujemo v Rusijo. «
»Kakor želite —.«
»Kakor želim! Ali bom vse življenje samo to od vas slišal? Kakšno veselje naj ima človek, če ne zadene nikoli na ugovarjanje? Recite mi, da sovražite led in sneg in jaz vam prisežem, da sta led in sneg v primeri s temi bolehnimi palmami in grobimi cvetkami paradiž. Ali vam je poslal ogrlico z metuljem in plameni?«
»Ne vem.«
»Tudi ne sumite, kdo vam jo je poslal?«
Molčila je.
»Kaj naj to pomeni?«
»Mislim, da ima ta pomen, da kdor visoko leti. utegne nizko pasti.«
»Ali mislite, da ste padli ali pa se dvignili?« je vprašal šaljivo.
»Padla sem!«
Srdito se je zasmejal. Njegova užaljena nečimernost se je uprla.
»Ah, kaj še,« je izustil. »Zaliti me hočete, lepa Vera.«
Hladno in mirno ga je pogledala. »Cernu me vprašujete?« je rekla. »Nisem vas mislila žaliti. Žalitev je bila kvečjemu proti meni naperjena.
Nekaj časa je molče hodil gori in doli, trgal rože s stebel in jih metal v morje. Nenadoma je začel govoriti o drugem.
■
s":
Akrobatika na smučeh Smučar Pavel Dampke (v ovalu) je prvi izvršil »salto« na smučeh.
Sleparski »ženini«
V znanem dunajskem dnevniku »Neues Wie-ner Journal« pripoveduje dr. Robert Schreier o sleparskih »ženinih« to-le:
»Kriminalisti opazujejo v najnovejšem času, da se zelo množe zločini, katerih žrtve so ženske. Ne gre pa tu toliko za zločine nad ženskim telesom, ampak sleparji računajo predvsem na ženske prihranke in vedno več je slučajev, da se morajo zagovarjati pred sodišči moški, ki so z brezobzirno brezvestnostjo pripravili lahkoverne ženske ne samo ob njihovo čast, ampak tudi ob vse njihovo premoženje.
Sleparski »ženini« delajo po dveh metodah, da dosežejo svoj cilj. Po stari in preizkušeni metodi delajo navadni sleparji. Dandanes je upanje na možitev zaradi velikega prebitka žensk nad moškimi jako majhno; še toliko manjše, ker je zaradi slabih časov in zaradi splošnega pomanjkanja denarja in zaslužka vedno manj takih moških, ki bi se lahko oženili in si ustanovili svoj dom. Moški, ki ima resen namen se oženiti in ki ima tudi potreben denar za to, so dandanes vedno bolj redki in zato stariši za možitev godnih hčera take moške silno visoko cenijo. Ravno to okolnost pa znajo sleparski »ženini« prav spretno izkoriščati, da spravijo moža in možitev željne ženske ob njihov denar. Za moškega brez vesti sicer še nikdar ni bilo posebno težko zapeljati to ali ono žensko pod obljubo zakona, toda dandanes se vedno bolj množe slučaji, da ženske na take obljube ne žrtvujejo le svoji časti, ampak tudi ves svoj denar.
Vlogo sleparskih »ženinov« igrajo navadno moški, ki jih odlikujejo kakšne vnanje in še večkrat duševne prednosti. Duhoviti moški igrajo v ženskem življenju vedno veliko vlogo. Včasih pa se sodniki naravnost čudijo, kakšnim bebcem in tepcem nasedajo tu in tam celo visoko izobražene ženske. Običajno pa postanejo žrtve sleparskih »ženinov« ženske, ki niso ravno več posebno mlade in lepe, ki pa vendar še upajo, da se bodo vsaj zaradi svojega denarja le še omožile in ki se vsled tega kar naslajajo ob sladkih mislih, da jih bo ta ali oni moški ljubil zaradi njih samih in jih peljal pred oltar iz gole, čiste in nesebičn* ljubezni. V takih slučajih imajo sleparji lahko delo: ženska z veseljem žrtvuje sebe in svoj
denar, dokler — navadno prepozno   ne
spozna, kako zelo je nasedla.
Nevarnost, da prid.; pred sodišče, za take »ženine« ni prevelika. Ti možakarji ženske silno dobro poznajo in vedo prav dnhro da bo večina žrtev rajši molčala kakor pa tožila, ker jih je sram, da bi prišla njihova zadeva * v javnost.
Druga metoda pa Je modernejša. Moderni »SerVini« petičnim Ženskam no obljubljajo ve*
»Večne« vžigalice
Nobena reč ni tako neizprosna in neusmiljena kakor je napredek — vedno prihaja nekaj novega v svet.
Tako je tudi z vžigalicami. Komaj 50 let je minilo, da se je iz navadne vžigalice razvila takozvana »švedska« vžigalica, o kateri smo mislili, da je že višek popolnosti, pa se je že
Poštena ciganka
Jako redek pojav med cigani je baje poštenje in cigani so že od nekdaj razvpiti, da so zelo premeteni sleparji in tatovi. Tam nekje pri Varaždinu pa živi baje ciganka, ki je kastna izjema v tem oziru. Kmetica Lenka Kralj iz Ključa je gnala, kakor pripovedujejo, nedavno svojo kravo na sejem v Varaždin, kjer ]o je prodala za 1720 dinarjev. Ko pa je prišla domoy, je opazila, da je ob ves denar, ni pa vedela, ali je denar izgubila ali pa so ga ji okradli. V svoji zadregi se je obrnila na omenjeno ciganko za pomoč. Ciganka ji je položila svoje roke na glavo, potem pa ji je rekla: ti nisi šla s sejma naravnost domov; le spomni se, kje si šla nekoliko s ceste proč. Km-tica je
Kapelica v pariški vojni Soli
V tej kapelici je ležal na mrt-taškem odru maršal Jotfre.
zakona, ampak jim obljubljajo visoko obresto-vanje njihovega denarja. Le tako mimogrede omenjajo tudi možnost zakona, pa že na tisti »mimogrede« cepne skoro vsaka ženska kakor muha v močnik. Taki sleparji radi pripovedujejo, da so nekaj posebnega iznašli, da pa nimajo kapitala, da bi svojo iznajdbo mogli izkoriščati, ali pa iščejo potom časopisnih i.gla-sov »kompanjonke«, ki jih čaka sijajen zaslužek; »zaradi lepšega« pa še dostavljajo, da mora biti bodoča »kompanjonka« blondinka ali pa velika in stasita itd. Take opazke, ki vzbujajo v zapuščenih in žalostnih srcih osamljenih žensk najslajša upanja, redko zgreše svoj namen. Taki manevri se ponavljjjo tako dolgo, dokler gospoda »kompanjona« ne spravijo pod varno zaščito v zapor.
Pred dunajskim sodiščem se je moral nedavno zagovarjati že precej prileten ženin, ki je osleparil kar osem še precej lepih in mladih žensk za vse, kar so imele. IzJajal se je za »barona« in šlo je. Neki 20 i^tni fant pa je moral v zapor, ker je preživlja) vse svoje noči v nočnih zabaviščih v družbi lepih prijateljic na račun treh že dosti nad 50 let starih žensk!«
Tako je na Dunaju. Kdo v6, kako je pri nas?
Sestra au,.	x Alojzija Viktorija
Sestra angleškega kralja Alojzija Viktorija je umrla te dni v starosti 64 le'.
ljiva, ni pa nič težja kakor so švedske vžiga lice.
»Večna« vžigalica se prižiga tako kakor šved ska na posebno pripravljeni ploskvi. Ena vži galica se da okoli 600 krat prižgati. Za navadno porabo jih bodo izdelovali v obliki »lipen-štiftov«, za kuhinjo pa v nekaj večji obliki; ne bo pa nič dražja kakor so švedske vžigalice, ampak bržkone bodo še cenejše.
Izumitelj »večnih« vžigalic dr. Ferdinand Ringer
oglasil neki dunajski kemik — dr. Ferdinand Ringer —, ko je iznašel novo vrsto vžigalic in ki jih imenuje »večne« vžigalice.
Dr. Ringer je po rodu Dunajčan in na Du naju se je tudi šolal. Kasneje je bil asistent na tehniški visoki šoli v Curihu, potem pa je delal v Parizu, po vojni pa v Nemčiji v raznih labo-ratorijah.
»Večna« vžigalica mu je prišla na misel na neki konferenci. Prižgati si je hotel cigareto, pa mu je vžigalica trikrat ugasnila.
»Večno« vžigalico je hotel spočetka izdelati iz iste snovi, iz katere je narejena glavica švedske vžigalice. Težava pa je bila v tem, da je ta masa gorela kar naprej, čim se je užgala. Po dolgih poskusih pa se mu je posrečilo najti snov, ki jo je švedski masi primešal, ki je mo-gočila, da se je dala »večna« vžigalica tudi ugasniti. Primešana snov razvije namreč mnogo dušika, vsled česar »večna« vžigalica ugasne sama, če pade na tla. Mešanica, ki jo je izumil dr. Ringer, ima pa še to prednost, da je nezlom-
ReSitev na morju
Grški parnik »Theodoros Bul-garis« je prišel med vožnjo v biskajskem zalivu v veliko nevarnost. Parnik se je začel že potapljati, ko je v zadnjem hipu nu njegove brezžične znake za pomoč privozil do njega parnik »Viceroy of India« in rešil posadko. — Na sliki vidimo potapljajoči se parnik, poleg njega pa rešilni čoln z grškimi po-> morščaki.
Kako je v Kana Ji in
Na božič se je vrnil iz Amerike v Ženevo podravnatelj mednarodnega urada dela g.
H. B. Butler. O svojih vtisih in študijah v Kanadi im v Zedinjenih državah je izdal kratko poročilo, iz katerega posnemamo sledeče zanimive podatke o današnjem položaju na delovnem trgu v Kanadi in v Zedinjenih državah.
»V Kanadi brezposelnost ni posebno velika, ker je Kanada manj industrijska kakor so Zedinjene države. Največ brezposelnih je med onimi delavci, ki so se z ozemlja Zedinjenih držav vrnili v Kanado. Vsega skupaj jih je mogoče 1 milijon.
Število brezposelnih v Zedinjenih državah pa samo približno cenijo, ker ni uradne statistike o tem. Cenijo jih na 3 do 0 milijonov, splošno pa smatrajo zadnje število za točneje. Poleg teh pa je tam še precej milijonov moških in žensk, ki so sai m o delno zaposleni v raznih industrijah.
Posebno visoko je število brezposelnih nameščencev (»white oollar«) t. j. bančnih uradnikov, trgovskih pomočnikov in sploh ljudi z mesečno plačo. Med njimi se nahajajo ljudje, ki so zavzemali še pred krizo visoka in odlična mesta, danes pa so popolnoma brez sredstev. Vidi se pa povsod tudi. kako malo ljudje kupujejo — vse trgovine so skoro od jutra do večera prazne.
Zedinjenih državah
Ljudje kupujejo le to, kar morajo. Delavci, ki imajo še dela, hranijo vsak oent, ker ne vedo, kaj jih še čaka.
Veliki trgovci in industrije! pa kljub temu ne mislijo na znižanje delavskih mezd, ampak se še vedno drže načela visokih mezd, kajti samo dober zaslužek omogoča ljudem nakup blaga. Res so tu in tam mezde nekoliko znižali, ampak taki slučaji so redki. Delavski tedenski zaslužek pa je kljub temu majhen, ker so število delovnih ur povsod skrčili. Na drugi strani je pa tudi res, da cene blaga vedno bolj padajo, kar ljudi vabi na nakup blaga.
Precej žalosten je tudi položaj malih kmetov (farmerjev) v Zedinjenih državah in v Kanadi. Mnogo farmerjev nima zaradi slabe letine nič drugega kakor le še nekaj svojega žita za hrano, tako da so jim morale razne pomožne akcije priskočili na pomoč. Za male farmerje pa je neugodno tudi to, da ne morejo tekmovati z velikimi podjetji, kjer delajo les stroji. Pozna pa se tudi konkurenca ruskega žita.
^Razmere v Evropi opazujejo Amerikanei prav pazljivo. Splošno so prepričani, da bi se dalo Evropi zelo pomagati z ameriškimi krediti, toda dokler bo trajalo sedanja politična negotovost v Evropi, ne dajo denarja na razpolago.
nekaj časa premišljevala, potem pa se je spomnila, da je res šla nekje s ceste na stran, da »i popravi svojo obleko. Šla je tja nazaj in res je našla tam svojo listnico z denarjem.
Zanimivo je, da omenjena ciganka ne berači in da tudi za svoje nasvete in prerokovanja ne jemlje nobenega denarja, ampak se pošteno preživlja kot vezilja in z drugim resnim ženskim delom.
Kazni za ponare|eva!ce surovega masla
Neki znameniti pariški zdravnik je v pariških listih ostro nastopil proti ponarejalcem surovega masla, kakor ga rabijo zlasti v gostilnah in restavracijah in to ne saino v kakšnih predmestnih beznicah, ampak tudi v najfinejših lokalih. Pri tej priliki je pozval vlado, naj zopet uveljavi ukaz iz časov kralja Ludvika XI., ki je odredil, da se mora vsakogar, kdor prodaja ponarejeno surovo maslo, postaviti v najhujši vročini na solnce na sramotni oder, na glavo pa naj se mu položi velik kos njegove ponarejene mešanice; na sramotnem odru naj stoji tako dolgo, da se bo mešanica na njegovi glavi stopila. Takrat pa ponarejanje surovega masla še ni bilo tako posebno nevarno, ker so mu pridevali kvečjemu repo, danes pa kvarijo surovo maslo z raznimi kemičnimi produkti, ki jih človek niti ne raz-loč' z jezikom. Pariški zdravnik zahteva, naj se s ponarejalci surovega masla danes ravno tako postopa kaor za časa kralja Ludvika XI.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Hihalck. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.