Štajerski Kmetijstvo Nekaj resnično smrdi Stran 2 Ptuj Bolnišnica ni umazana Stran 3 Rače M. Glavar: "Me bodo razrešili tudi kot upokojenca?" Stran 7 Videm Tudi svetniki pozabljajo, mar ne? Stran 7 Sv. Tomaž Kaj bo s staro šolo? Stran 8 Hmeljarstvo Zeleno zlato za Romune Stran 11 Atletika Sluga dvakrat zmagal Stran 25 Ptuj, četrtek, 13. maja 2004 letnik LVII . št. 19 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 ÏO ÏO iO> = 0 ■ sd-= 0 !o iN- I % m' Majsperk . Za 118 zaposlenih gre Ustanovljena družba TVI-Nova V Tovarni volnenih izdelkov Majsperk, kjer so zaradi krize tekstilne industrije in pomanjkanja dela že od 14. aprila v prisilni poravnavi, so ustanovili hčerinsko družbo TVI-Nova. Kaksna bo usoda 118 zaposlenih? Kot je za Štajerski Tednik pojasnila Darja Bratušek, direktorica Tovarne volnenih izdelkov v Majsperku, so že v petek, 7. maja, vsi zaposleni prejeli 60 odstotkov aprilske plače. V ponedeljek, 10. maja, je začela delati več kot polovica od 118 zaposlenih delavcev, ki so bili zaradi pomajnkanja dela na enotedenskem prisilnem dopustu. V torek in sredo je v skladu s povečevanjem potreb proizvodnje nadaljevala delo se druga polovica delavcev in pričakujejo, da se bo do konca tedna lahko vrnila na svoja delovna mesta večina zaposlenih, med katerimi je 90 odstotkov žensk. Predsednik nadzornega sveta Tovarne volnenih izdelkov Igor Tiefengraber, predstavnik zaposlenih, ter Branko Novak, namestnik predsednika sindikata ZSSS zaposlenih delavcev, sta v začetku tega tedna pojasnila, da so v ponedeljek, 10. maja, pri notarju podpisali pogodbo o ustanovitvi novega podjetja TVI-Nova. V tem tednu potekajo prizadevanja za zagotovitev zagonskega kapitala, saj želijo ohraniti čimveč delovnih mest. V kratkem pa pričakujejo tudi sestanek nadzornega sveta, ki se bo moral odločiti o vodstvu TVI-Nove. V prizadevanja za ohranitev delovnih mest v novem podjetju TVI-Nova se je vključila tudi Darja Bratušek, TVI Majšperk. Foto: M. Ozmec drektorica občina Majsperk. Županja mag. Darinka Fakin je potrdila informacijo, da so na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že posredovali vlogo za garancijo kredita, ki ga potrebuje novoustanovljena hčerinska družba TVI-Nova za zagonski kapital. To pa naj bi pomenilo seveda tudi ohranitev čimveč delovnih mest v novem podjetju. M. Ozmec buteli za večepjo 23.5. ob 21.00 v Cirkovcah Režija: Branko Đurić-Đuro Prodaja vstopnic: Ptuj: Menjalnica Luna, Cirkovce: Gostilna Korž Kidrièevo: Loterija Siovenije Kam na servis z vozilom Audi? Odločite se za servis Dominiio. Spet na Ptuju, pri Dominiiu, Vaš najbiižji QQQO Audi SERVIS Dominko d.o.o., Zadniini trg S, 2251 Ptll| 02/7881150, email: donninlm®siol.net Računalniki po odličnih cenah Foto: Martin Ozmec Dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj in istoimenega kolesarskega kluba, je po končani dirki Po Sloveniji v sredo pripravil svojim uspešnim kolesarjem sprejem, kjer je še posebej čestital zmagovalcu dirke Mitju Mahoriču. Ptuj . Pred 35. festivalom domače glasbe V nedeljo festivalska avdicija XXXV. Slovenski festival domače zabavne glasbe "Ptuj 2004" bo v petek, 9. julija, ob 19.30 (znova) na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Foto: OM Utrinek z lanskega festivala na Mestnem trgu: ansambel Pogum je lani prejel Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo, slišali pa jih bomo tudi letos. Pri pripravi in izvedbi festivala ob družbi Radio Tednik iz Ptuja sodelujejo agencija Geržina Vide-oton, RTV Slovenija — Regionalni RTV center Maribor (Radio Maribor, Televizija Maribor — Tele M) ter Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Na festivalu sodelujejo avtorji in ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst in imajo za to glasbo značilne instrumente (uporaba elektronskih instrumentov in računalniških programov ni dovoljena) ter da so njihovi člani starejši od 15 let. Vsak ansambel sodeluje le z dvema novima skladbama. Letos se je na festival prijavilo 24 ansamblov in žirija jih je razvrstila v tri skupine: na tiste, ki nimajo pogojev za sodelovanje, na tiste v manjšini, ki se uvrstijo neposredno na sam festival (to bodo ansambli Pogum, Storžič, Ekart, Rosa in Anita Zore s kvartetom Anje Burnik), in na tiste, ki so izbrani za predizbor festivala — javno prireditev. Ta bo v nedeljo, 16. maja, ob 15. uri v Športnem parku v Prepoljah na Dravskem polju. Tam se bodo predstavili ansambli Krjavelj — Ivančna Gorica, Brežiški flosarji — Brežice, Mi-kola — Arclin, Strici — Turnišče, Hlapci — Stranice, Svit — Šen-trupert, Rubin — Novo mesto, Korenine — Novo mesto, Zreška pomlad — Zreče, Viharnik — Kamnik, družinski ansambel Novak — Sv Jurij ob Ščavnici, Špik — Ljutomer, Gorenjski kvintet — Begunje, Aplauz — Rogatec, Vandrovci — Dolenjske Toplice, Spev — Velenje in Mladi harmonikarji — Podbočje. Ljubitelji dobre domače glasbe, vabljeni! F! DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE! v SOBOTO, 22. MAJA 2004 SaéeM ^ Slovenske železnice gumi VttS na sirani S. izuePLSi ^^^^ Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite «iww.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno. DELO Novice VESTNIK Doma in po svetu SDS in Nsi ne bosta sodelovali s Pahorjem Ljubljana - Poslanski skupini opozicijskih SDS in NSi (koalicija Slovenija) sta se odloćili, da ne bosta već sodelovali pri delu kolegija predsednika državnega zbora Boruta Pahorja. Kot sta na novinarski konferenci v imenu omenjenih poslanskih skupin pojasnila France Cukjati (SDS) in Alojz Sok (NSi), je bilo v zadnjem času kršitev poslovnika in prirejanja poslovniških razlag dnevnopolitičnim potrebam vladne većine preveč, da bi jih lahko še naprej dopuščali. Zato so predsednika parlamenta Pahorja obvestili, da dokler ne bosta vodstvo državnega zbora in parlamentarna večina zagotovili korektnega delovanja, se sej kolegija ne bodo več udeleževali. O primeru Petek se ta mesec Ljubljana - Končno poročilo o delu parlamentarne komisije za primer Petek bo komisija pripravila in obravnavala še ta mesec, državni zbor pa ga bo najverjetneje obravnaval junija, je po današnji seji, na kateri so parlamentarni preiskovalci pripravili osnutek končnega poročila, povedal predsednik komisije Mirko Zamernik (SDS). Tudi če bodo napadalci na novinarja Večera Mira Petka obsojeni, glavni cilj, to je obsodba naročnikov, ne bo dosežen, je bistveni poudarek iz poročila povzel Zamernik, ki delo pristojnih državnih organov v tem primeru ocenjuje kot slabo. SDS predstavila kandidate za evroposlance Ljubljana - Pod sloganom "Slovenija, moja domovina. Tudi v Evropi.' se je danes predstavilo sedem kandidatov SDS za volitve v Evropski parlament, ki jih bo kot nosilec vodil poslanec in podpredsednik slovenskih demokratov Miha Brejc. Rezultata junijskih volitev v SDS ne želijo natančneje napovedovati, ker gre za prve evropske volitve in ker še niso znane vse liste, ki bodo nastopile na volitvah. Kljub temu je predsednik SDS Janez Janša povedal, da je njihov cilj preseči 15,8 odstotkov s parlamentarnih volitev leta 2000. V SDS sicer načrtujejo za kampanjo porabiti največ 37,5 milijona tolarjev. Na volitve tudi Junijska lista Ljubljana - Junijska lista, sestavljena iz predstavnikov različnih socialnih skupin, ki se zavzemajo za moderno socialno državo in razvoj Slovenije, je danes predstavila svoje kandidate za volitve v Evropski parlament. Ti so profesorica na Fakulteti za družbene vede Manca Košir, predsednica predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Černivec, zobozdravnica Martina Drevenšek, nekdanja sekretarka državnega sveta Marija Drofenik, olimpijska zmagovalka v metu krogle Draga Lapornik, redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani Anton Jeglič ter predsednik Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije -Sonček France Prosnik. Nosilca liste še niso izbrali, na volitvah v EP pa naj bi kandidirali z zbiranjem 3000podpisov podpore. Te morajo zbrati do petka, ko poteče rok za vložitev liste kandidatov. Cerkvi vračajo gozdove Radovljica - Upravna enota (UE) Radovljica je 5. maja izdala delno odločbo, s katero bo ljubljanski nadškofiji vrnila v last in posest 3410 hektarov zemljišč na območju Triglavskega narodnega parka (TNP), na katerih je vknjižena lastninska pravica v korist države. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala načelnica UE Radovljica Irena Jan, so ugotovili, da po zakonu o denacionalizaciji za ta zemljišča, ki večinoma ležijo na območju Radovne, Pokljuke in Mežakle, ne obstaja nikakršnih ovir za vrnitev v naravi. Odločba bo postala pravnomočna, če se nanjo v roku 15 dni ne bodo pritožili državno pravobranilstvo, Gozdno gospodarstvo Bled, javni zavod TNP ali ljubljanska nadškofija. V temprimeru bo, po že vrnjenih 2274 hektarih zemljišč zunaj parka, UE Radovljica morala rešiti še zahtevke nadškofije po približno 15.000 hektarih zemljišč, od tega 13.500 znotraj parka, od prvotnih 337 zahtevanih parcel v skupni površini 20.760 hektarov. Vedno nove podrobnosti o mučenju ujetnikov Bagdad - V zvezi z mučenjem iraških zapornikov s strani koalicijskih vojakov v Iraku prihajajo na dan vedno nove podrobnosti. Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je v torek objavila poročilo, v katerem opozarja, da so britanski vojaki v Iraku streljali in ubijali iraške civiliste, med njimi osemletno deklico, tudi v razmerah, ko sami niso bili ogroženi. AI se je zavzela za civilne preiskave vseh ubojev s strani britanskih vojakov, britansko obrambno ministrstvo pa ne želi komentirati tega poročila, dokler ne preuči podrobnosti obtožb iz dokumenta. Unicef pa je opozoril na domneve o slabem ravnanju z otroki s strani pripadnikov koalicijskih sil v Iraku. Okrutno ravnanje ameriških vojakov z iraškimi zaporniki sta s posebno resolucijo obsodila tako predstavniški dom kot senat ameriškega kongresa. ZDA bodo iraškemu sodišču za vojne zločine predale nekdanjega voditelja Sadama Huseina in še okoli sto osumljencev pred 30. junijem, ko je predviden prenos suverenosti na Iračane. /STA/ Evropska unija in mi • Belgija V prestolnici Evrope Tokrat se bomo sprehodili skozi posebnosti evropske prestolnice, 10-milijonsko Belgijo, kjer danes domuje večina institucij Evropske unije. Na Severno morje naslonjena Belgija je dežela treh narodnostnih skupnosti, treh federalnih enot in treh uradnih jezikov ter druga najgosteje poseljena država petindvajsterice. Je država nasprotij med nizozemsko govo-recimi Flamci, francosko govorečimi Valonci, ki jim je zaradi težnje po oblasti v državi federativno državo uspelo vzpostaviti sele pred desetletjem, ter ""obljubljena dežela" številnih evropoli-tikov in evrobirokratov. Bežen pogled v zgodovino Belgije, umeščene med Francijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizozemsko, je primerljiv z večino držav starega kontinenta. Pisni viri navajajo, da so ozemlju v času pred našim štetjem vladali Keltski Bergi, ki jih je leta 57 pr. n. št. "ukrotil" Julij Cezar, osvojeno ozemlje pa priključil k Rimskemu imperiju kot provinco Gallia Belgica. Neodvisnost so na belgijskih tleh prvič razglasili koncem 18. stoletja, z ustanovitvijo Združenih belgijskih držav, a le za kratek čas. Vse dotlej so na ozemlju Belgije gospodarili Franki, Francozi, Angleži, Spanci in Avstrijci, kasneje tudi sosednji Nizozemci, ki so se kot protestanti v 16. stoletju in času vladavine Habsburžanov odcepi- li, tako da danes v Belgiji živijo pretežno katoliki. Vnovični poskus razglasitve samostojnosti jim je uspel štiri desetletja kasneje, ko je bila leta 1830 razglašena neodvisna Kraljevina Belgija, ki je leto kasneje pridobila status nevtralne države. A to ni motilo sosednje Nemčije, saj je nevtralnost kršila tako med I. kot II. svetovno vojno. Državo danes vodi kralj Albert II, ki ima v državi še vedno precejšnje pristojnosti. Kot državni poglavar namreč imenuje mandatarja vlade, sklicuje parlament po volitvah ali odstopu vlade ter ga lahko tudi razpusti. Kralj je hkrati tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Belgijo bi lahko poimenovali za najbolj "evropsko" deželo, izrazito naklonjeno povezovanju evropskih in prekooceanskih držav. Leta 1947 je skupaj z Luksemburgom in Nizozemsko ustanovila carinsko unijo Beneluks, dve leti kasneje pa po ustanovitvi vojaške zveze NATO odstopila ozemlje za sedež zveze v Bruslju in vojaško oporišče v bližnjem Monsu. V državi, ki je tvorno sodelovala pri nastanku Evropske unije, imajo na območju glavnega mesta danes svoje sedeže politične, upravne in gospodarske institucije Evropske unije, v katerih je delo našlo že na deset tisoče politikov in uradnikov iz vse Evrope. Samo Evropska komisija naj bi jih zaposlovala preko 24 tisoč. Kot še kaže statistika, Belgija več kot tretjino bruto domačega proizvoda ustvari prav na področju javne uprave, obrambe ter skupnih in osebnih storitev. Večina prebivalstva — kar 60 odstotkov — in tudi uradnikov živi na območju Bruslja, kjer se je ob starem flamskem mestnem jedru in trgovskem središču razvilo sodobno središče nove Evrope. Medtem ko novejši del Bruslja, kjer se dviga 102 metra visok model železovega atoma Atomium iz leta 1958, živi podnevi, staro mestno jedro z Velikim trgom in srednjeveško mestno hišo iz začetka 15. stoletja ter simbolom mesta — "lulajočim" dečkom — oživi ponoči. V ozkih ulicah tlakovanega starega Bruslja se namreč bohotijo trgovine s čokoladnimi mojstrovinami in najboljše belgijske restavracije ter mikavno vabijo sladokusce na obilne pojedine morskih specia-litet in dobrot tradicionalne kuhinje po zasoljenih cenah, kot se za prestolnico Evrope spodobi, kajpak. Belgijci vam ponudijo v "cilinder klobuku" podobni po- sodi zvrhano mero vročih školjk, flamsko kokošjo kremno ali ci-korijino juho, številne jedi iz svinjine in govedine s suhim sadjem ter kuhano zelenjavo. Ne manjka domačih in uvoženih vin ali piva. Mesto živi tudi takrat, ko se zdi, da so ugasnile še zadnje luči. Turistični prospekti obiskovalcev sicer ne zvabljajo v non-stop odprto "Ulico rdečih svetilk", a domačini vedo povedati, da je v mestu zelo razvita najstarejša obrt, menda prav za vsak žep in okus. Ob Bruslju, ki mu Flamci rečejo Brussel, Valonci pa Bruxelles, je pomembnejše mesto še pristaniški Antwerpen ob reki Schelde, kje je svetovno središče trgovine z brušenimi dragimi kamni in neobdelanimi diamanti. Mesto je 8. najpomembnejše pristanišče sveta in 2. v Evropi, letno pa tam pretovorijo preko 110 milijonov ton raznovrstnega blaga. V okolici Antwerpna najdemo izvozno usmerjeno kemično industrijo, sicer pa je belgijsko gospodarstvo zaradi majhnega trga v precejšnji meri usmerjeno v izvoz. Okoli 24 odstotkov površine države obsegajo obdelovalne površine, kjer Belgija pridela kar 80 odstotkov hrane za domače potrebe, skoraj v celoti po govejem, svinjskem in perutninskem mestu ter mleku, mlečnih izdelkih in sladkorju. Povprečna velikost kmetij je 16,5 hektarja. Belgija letno tudi privabi na milijone turistov, predvsem v Bruselj, ki je tudi pomembno sejemsko središče Evrope, Gent, Antwerpen in Brugge, ki jih komunikativni in trgovanja vešči Belgijci še kako radi sprejmejo. Anemari Kekec Kmetijstvo • Spet kloramfenikol? Zupanič: Nekaj resnično smrdi! Takoj po evforičnem vzdušju dvojnega prvomajskega praznovanja je v javnosti znova, sicer nekoliko manj bučno kot lani, eksplodirala vest o ponovnem sumu vsebnosti kloramfenikola v mleku. Sumljivi vzorci so se pojavili na dveh mlečnih progah, v Jir-šovcih II. in Podgorcih. Odkup mleka z jiršovske proge opravlja ptujska mlekarska zadruga, z druge odkupuje mleko ormoška Kmetijska zadruga, obe pa sta pogodbeno vezani s Pomurskimi mlekarnami. Dejansko vsebnost kloramfenikola v odvzetem vzorcu na jiršovski progi je konec minulega tedna potrdil tudi italijanski referenčni laboratorij Chelab. Po rezultatih analize je bilo v odvzetem vzorcu ugotovljena 0,7 mikrograma kloramfenikola na kilogram mleka. "Takoj po obvestilu o sumljivem vzorcu smo začeli ponovno vzorčenje, proge in zbiralnice pa so bile vzorčene hkrati. Iz devetih zbiralnic je bilo odkupljenega okoli 5500 litrov mleka. Povedati moram, da so bili vsi vzorci iz zbiralnic, pa tudi individualni vzorci s posameznih kmetij negativni, pozitivni vzorec pa je izhajal iz cisterne! To pomeni, da se vsa znana zgodba izpred skoraj točno enega leta spet ponavlja! Sicer pa že od februarja lani nismo imeli na naših mlečnih progah niti enega sumljivega oziroma pozitivnega individualnega vzorca," zatrjuje direktor ptujske mlekarske zadruge Drago Zupanič, ki ob tem ne skriva jeze ter razočaranja zaradi še vedno neodkritega vzroka in krivca za pojavljanje klo-ramfenikola v mleku. "Kako se lahko zgodi, da je vzorec iz cisterne, ki prevaža mleko, pozitiven, vzorci s kmetij in skupnih zbiralnic pa negativni?!" Zaradi takšnih nelogičnosti je Zupanič v imenu zadruge že lani, takoj po prvem maju, podal ovadbo proti neznanemu storilcu, vendar, kot pravi, do danes niso dobili še nobenega odgovora ali informacije o poteku ali rezultatih preiskave. Očitno pa so zdaj začeli nekoliko drugače razmišljati vsaj odgovorni v državnem vrhu, saj se je Simona Salamon, v.d. direktorica VURS-a, ob tokratnem pojavu kloramfenikola vendarle vprašala, ali ne gre za namerno nagajanje. "Mislim, da je že skrajni čas, da se zadevi enkrat pride do dna in se ugotovi krivec ter njegov motiv za povzročanje škode. Ta v primeru afere kloramfenikol nikakor ni majhna in na državni ravni ne predstavlja le tistih 100 milijonov tolarjev, o katerih je govoril nekdanji kmetijski minister Franc But, ampak gre za mili-jardne zneske!" Sum o pozitivnem vzorcu mleka na jiršovski progi je najprej, 21. aprila, podal mursko-soboški veterinarski inštitut, potrdil ga je tudi mariborski, nato pa je vzorec romal še v italijanski referenčni laboratorij Chelab. Enak postopek je 28. aprila sledil tudi vzorcu mleka iz Podgorcev, kjer pa je, za razliko od jiršovske proge, bilo točno ugotovljeno, s katere kmetije prihaja sporno mleko. Skupno je bilo na obeh progah pregledanih 118 vzorcev. Kmet, pri katerem je bil ugotovljen pozitiven vzorec, ima do nadaljnjega prepovedano oddajo mleka, obiskali pa so ga tudi že uradni veterinar in kriminalisti. "Stroka je lani dokazano že enkrat odpovedala. Monitoring s strani VURS-a se namreč ni opravljal tako, kot bi se moral, kar je na obisku ugotovila tudi evropska inšpekcijska komisija. Nadzor nad zdravili, ki so jih uporabljali veterinarji, je bil očitno premajhen in to je najprej privedlo do afere s kloramfe-nikolom, čeprav kmetje najprej sploh niso vedeli, kaj je to! Zdaj je naloga kriminalistov, da raziščejo, zakaj se vsa zgodba spet ponavlja in kako je možno, da so individualni vzorci, govorim za jiršovsko progo, ki je spet na udaru, negativni, vzorec iz cisterne pa ne. Dejansko nekdo nekaj podtika! Kmetje si namreč niti približno ne bi upali namerno uporabiti kloramfeni-kola, saj bi jim sledila trajna prepoved oddaje mleka!" V Pomurskih mlekarnah, kjer so takoj po ugotovitvi suma na vsebnost prepovedanega antibiotika vse mleko s sporne proge predelali v sire, so po potrditvi dejanske vsebnosti klo-ramfenikola že uničili vse sirne izdelke. SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociiaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89. Kmetijstvo • Mlečne kvote letos še brez sankcij Bistveno manjše od želenih! Letos in še vse tja do prvega aprila 2005 bo za pridelovalce mleka veljalo prehodno obdobje pri uveljavljanju mlečnih kvot. Kmetje so sicer že morali oddati vse podatke, v katerih so navedli izbrano leto, po katerem želijo dobiti dodeljeno kvoto glede na oddano količino mleka. Možnost izbire referenčnega obdobja je veljala za zadnja tri leta, torej od leta 2001 do leta 2004. V glavnem so se kmetje odlo~ali za zadnje leto oziroma za tistega, v katerem so oddali najve~ mleka, kar je povsem logično. Zdaj so na potezi zadruge, ki morajo pristojni agenciji poslati vse podatke o svojih ~lanih in količinah ter kakovosti mleka. Ptujska mlekarska zadruga (MZ) je že pridobila status uradnega odkupovalca mleka za svoje področje, kar pomeni, da je kot takšna tudi že vpisana v register Republike Slovenije. "Za letošnje leto še ne veljajo strogi predpisi glede mlečnih kvot. V prvih štirih mesecih letos so se tako količine oddanega mleka v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za dobrih 6,5 odstotka. Vendar pa se bo treba začeti pripravlja- ti na strogo upoštevanje kvot, ki bodo predvidoma razdeljene do konca avgusta in bodo vsekakor bistveno manjše, kot je sedaj oddana količina mleka," je prepričan direktor MZ Drago Zupanič. Po njegovi oceni bo šlo pri uveljavitvi kvot za zmanjšanje količin v mejah od 10 do 15 odstotkov. Čeprav letos preseganje dodeljenih kvot še ne bo sankcionirano, pa bodo od prvega aprila prihodnje leto kazni precejšnje, kar zna imeti za posamezne kmetije precej grenak priokus; zmanjšati bo namreč treba prirejo mleka. "Upam, da katastrofe ne bo, realni pa moramo biti že sedaj. Razmišljati o tem, da bo kmet dobil dodeljeno takšno kvoto, kot si jo želi oziroma jo je izkazal s količino oddanega mleka v izbranem letu, je nesmiselno. Dodeljene kvote bodo namreč v prvi vrsti odvisne od kvote, ki jo bo dobila država, prednosti pa bodo imele tudi kmetije, ki so investirale v lastno posodabljanje iz Sapardovih sredstev." Kvota, ki bo dodeljena posameznemu kmetu, bo enoletna, ptujska zadruga pa bo za svoje člane vodila mesečno evidenco oddanega mleka ter jih sproti obveščala o tem, koliko mleka lahko še oddajo do izpolnitve kvote. Kaj posebno lepega se torej mlekarjem ne piše. Še posebno ne ob dejstvu, da se pritiski na znižanje cen mleka povečujejo iz dneva v dan: "Konec maja so napovedana pogajanja z mlekarno glede višine cene mleka, veliko pa bo odvisno od delovanja novega tržišča, v katerem smo se znašli po vstopu v EU. Zaenkrat ni znana niti cena mleka za ta mesec, torej za maj. Prav gotovo pa višjih cen, kot so sedaj, niti približno ne moremo pričakovati. Upamo, da ne bodo nižje!" SM Ptuj • O bolnišničnih okužbah V oddaji je dr. Trampuž s konkretnimi podatki skušal pokazati na to, da obstajajo ogromne razlike med slovenskimi bolnišnicami glede bolnišničnih okužb, da posploševanje ni mogoče in da imamo v Sloveniji preizkušeno strategijo, s katero lahko izkoreninimo okužboz MRSA(me-tacilin rezistentnem staphylococcus aureus). Slovenija po občutljivosti bakterij sodi žal med države z najvišjim deležem odpornih mikroorganizmov. S konceptom nadzora so se MRSA ponekod rešili, dodatno k temu pa bi morali zmanjšati tudi zlorabo antibiotikov v ambulantah in bolnišnicah, ker pospešujejo nastanek odpornosti. Ne delujejo samo na povzročitelje okužb, temveč tudi na normalno mikrobno floro. Občutljive bakterije sicer s selektivnim delovanjem uničujejo, ob tem pa se odporne lahko nemoteno razrastejo in prenesejo na druge osebe. Tudi zato so antibiotiki škodljivi za okolico, med drugim poudarja Andrej Trampuž. Rešitev problema MRSA je v rokah Kliničnega centra in Nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb pri ministrstvu za zdravje. Andrej Trampuž je prepričan, da šele ko bo higienska komisija Kliničnega centra uredila svojo higieno in nacionalna komisija sprejela enotna higienska navodila, se bo mogoče sistematično lotiti izkoreninjenja MRSA in drugih okužb. To ni enostavna naloga, vendar druge izbire ni. Iz izkušenj ve, da spodbudne rezultate dosegajo pri preprečevanje okužbe z MRSA v bolnišnicah Golnik, Valdoltra, Izola, Topolšica in Ptuj, verjetno pa jih je še več. "Na Ptuju imate še eno prednost, da ste med prvimi v Sloveniji uvedli razkuževanje rok ter dosledno izolacijo in dekolonizacijo bolnikov. S prim. Majdo Šarman, dr. med., spec., in Bredo Seka, dipl. medicinsko sestro, imate eno najbolj motiviranih in strokovno podkovanih strokov-najakov na področju higiene. V Ta teden Na balkanski strani Alp Z letošnjim praznikom dela je postala Evropska unija slovenska stvarnost, ki nam prinaša veliko sprememb, priložnosti in tudi nevarnosti. Katerih je več, bo pokazal čas. Kljub temu smo v nedeljo že skupaj z ostalimi 454 milijoni Evropejcev, ki živimo na 3,9 milijona kvadratnih kilometrih, praznovali dan Evrope. Slovenska vlada pa je že takoj po vstopu sprejela prednostne naloge za delovanje Slovenije v EU v letošnjem volilnem letu, katerega cilj naj bi bil pravočasno spodbuditi pripravljanje usklajenih nacionalnih stališč za nastop v procesih odločanja znotraj EU, kar naj bi omogočilo učinkovitost slovenskega delovanja v povezavi. Ali bo res učinkovito, kajti vsi slovenski politiki ob bruseljskih dnevnicah pozabljajo, da pri nas še vedno zajamčena bruto plača znaša nekaj več kot 200 evrov, da srednjega sloja skoraj več ni ter da 40 odstotkov ljudi živi v revščini ali na robu revščine? Majhna skupina pa si brez moralnih in etičnih pomislekov mesečno spravlja v žepe težke milijone, ki Sloveniji že manjkajo in ji še bodo. Za ta primanjkljaj pa zagotovo ne bodo krivi sedanji politiki, ampak Evropa. Zadnji spor med opozicijo in pozicijo o domnevni korupciji kaže, da se vse politične opcije pripravljajo na volitve. Kako pa Evropa gleda na razne kadrovske in finančne hobotnice, je že drugo vprašanje. Vsekakor imajo slovenski politiki, tudi po vstopu v EU, težave z razumevanjem evropskega jezika. V preteklosti so tisto, kar v Evropi imenujejo "kraja premoženja", poimenovali privatizacija in s takratnim pojmovanjem je povezan tudi zadnji spor. Vsi ti "izpadi' slovenske politike pa potrjujejo, da Slovenija kljub vstopu v Evropsko unijo ostaja na napačni — balkanski strani Alp. Zmago Šalamun Ptujska bolnišnica ni umazana! Nedavna televizijska oddaja o bolnišničnih okužbah je dobesedno prestrašila slovensko javnost. Andrej Trampuž, dr. med., spec. infektolog, pravi, da naj bi ta prestrašenost verjetno temeljila na slabih izkušnjah, ki so jih imeli ljudje v nekaterih večjih slovenskih bolnišnicah. Foto: Črtomir GozniK Andrej Trampuž, dr. med., spec. infektolog, zaposlen na Kliniki Mayo v Rochestru v Minnesoti, je znova razburil slovensko javnost. Obzorniku zdravstvene nege je študentka Tamara Črnila že pred leti objavila raziskavo z naslovom 'Vloga medicinske sestre pri preprečevanju bolnišničnih okužb', opravljeno v bolnišnici Ptuj, in eno prvih tovrstnih raziskav v Sloveniji. Danes je zaposlena kot sestra trakta internega oddelka. V oddaji sem skušal tudi poudariti, da bolnikov z MRSA ne bi smeli zavračati v domovih upokojencev in zdraviliščih. Zanje bi morali poskrbeti vsaj tako kot za druge bolnike, če ne celo bolje. Tudi na tem področju bo morala Nacionalna komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb pri ministrstvu za zdravje postaviti jasna in enotna pravila," je po oddaji o bolnišničnih okužbah v Sloveniji, v kateri so se gledalci opredelili, da so slovenske bol- nišnice umazane, dodatno pojasnil infektolog Andrej Trampuž in tudi s tem skušal spremeniti zmotno prepričanje o tem, da so slovenske bolnišnice vse po vrsti umazane. Med tistimi, ki so po oddaji odločno protestirali, je bil tudi direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, saj gre pri njih za zanemarljivo majhno število primerov, pa še ti prihajajo k njim iz drugih bolnišnic. Ptujska bolnišnica je čista, odločno poudarja. Število bolnišničnih okužb je eden izmed kazalcev kakovosti dela v neki bolnišnici. Zdravljenje okuženega z MRSA je zahtevno in dolgo, potrebni so dodatni diagnostični in terapevtski ukrepi, nanj reagira samo na en antibiotik. Pri takšnem bolniku se hospitalizacija podaljša za devet dni, kar bolnišnico tudi finančno bremeni, je med drugim v nadaljevanju pogovora povedal direktor ptujske bolnišnice. Če se bolnik okuži z MRSA, pomeni to dodaten strošek za bolnišnico v višini okrog 200 tisoč tolarjev, kar je direkten strošek bolnišnice, ker ji zavarovalnica plačuje samo po primerih, to je za zdravljenje osnovne bolezni, ne pa tudi okužbe. Lani v ptujski bolnišnici devet primerov MRSA Doslej so imeli malo takšnih bolnikov, zato so zaslužni vsi zaposleni, saj so med prvimi v Sloveniji pričeli z razkuževanjem rok. Le-tega dosledno izvajajo, med drugim se na nujnost razkuževanja rok zaposleni medsebojno nenehno opozarjajo. Vseskozi dobro sodelujejo z infektologom Andrejem Trampužem, rezultati, ki jih dosegajo pri preprečevanju bolnišničnih okužb, so tudi njegova zasluga. Lani so imeli na kirurškem oddelku bolnišnice dva bolnika z MRSA, na internem oddelku sedem. Večina jih je bila že okužena, ko so jih sprejeli v zdravljenje, z okužbo so prišli iz drugih bolnišnic, predvsem z nevrokirurškega oddelka mariborske bolnišnice. Veliko nosilcev MRSA ponavadi odkrijejo s presejalnim testiranjem že ob sprejemu v bolnišnico. V večjih bolnišnicah se okuži vsak deseti bolnik; lani je bilo v ptujsko bolnišnico sprejetih na zdravljenje 9869 pacientov, število okuženih predstavlja le 0,1 odstotka. Kakorkoli že, podatek o tem, da v Sloveniji zaradi bolnišničnih okužb oziroma odporne bakterije MRSA letno umre okoli 600 ljudi, je grozljiv in strašljiv. V ptujski bolnišnici pravijo, da pri njih zaradi MRSA ni umrl še nihče. V skrbi za preprečevanje bolnišničnih okužb gredo še naprej: do konca maja bodo uredili posebno sobo za izolacijo bolnikov z okužbami, kjer je režim še strožji. Največ razkuževalnikov imajo nameščenih na intenzivni negi, na ostalih oddelkih pa so nameščeni ob vsakem umivalniku v sobi, na eni od postelj ter na vozičku za posege, prav tako pa tudi pred vsakim WC in umivalnikom v sanitarijah. MG o: Črtomir Goznik Z ustrezno higieno rok, z doslednim razkuževanjem rok pred in po stiku z vsakim bolnikom z alkoholnim raz-kužilom, je možno preprečiti prenašanje bakterij preko rok zdravstvenega osebja v bolnišnicah. Foto: SM Ptuj • S kolegija županov Spodnjega Podravja Zdravstvenega doma ne bodo ukinili Majskega kolegija se je udeležilo 14 županov občin Spodnjega Podravja. V ospredju sta bili zdravstveni temi: začetek izgradnje prostorov za nujno medicinsko pomoč in bodoča organiziranost ZD Ptuj. Po večletnem prizadevanju je projekt izgradnje prostorov nujne medicinske pomo~i in za nujne reševalne prevoze na Ptuju tako daleč, da se bo gradnja lahko pričela. V kratkem bodo objavili razpis za izvajalca del. Doslej so za izgradnjo, ki jo bo financirala tudi država, zbrali 51 milijonov tolarjev, do pokritja celotne investicije jih manjka še 23. Sklepov o pristopu k izgradnji še niso prejeli iz Destrnika, Trnovske vasi, Vidma, Majšperka, Mar-kovcev in Podlehnika, čeprav so gradnjo podprli v vseh občinah. Gradnja prostorov nujne medicinske pomoči je odprla tudi vprašanja ustanoviteljstva, saj bi glede na to, da so lokalne skupnosti odgovorne za zdravstvo na primarni ravni, morale biti usta- noviteljice vse. Glede na očitke nekaterih županov, da si je usta-noviteljstvo želela v celoti prilastiti mestna občina Ptuj, je ptujski župan dr. Stefan Celan še enkrat spomnil, da je bilo ustanovitelj-stvo ponujeno vsem, v občinah pa se lahko odločijo tudi za pogodbeni odnos. Župani bodo v kratkem podrobneje razpravljali o ptujskem zdravstvu glede na dodatne zahteve po koncesijah, ki so na Ptujskem že doslej presegle vse meje. V razpravo bodo prejeli tri dokumente oziroma poglede na bodoči razvoj osnovnega zdravstvenega varstva na Ptujskem: enega so pripravili zdravniki zasebniki, drugega direktorica Zdravstvenega doma s sodelavci, tretjega pa strokovne službe mestne ob- čine Ptuj. Župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Celan je povedal, da je po pregledu vseh treh mnenja, da mora Zdravstveni dom Ptuj ostati v zdajšnji obliki, ker če mu odpeljemo še dva programa (šolsko medicino in zobozdravstvo), svoje funkcije več ne more opravljati. Da bi zdravstveni dom s podeljevanjem novih koncesij dejansko "ukinili", pa verjetno ni želja nobenega od županov. Ob tem pa ni rečeno, da Zdravstvenega dom Ptuj ne bo potrebno dograjevati v vsebinskem pogledu. Žetalski župan Anton Buto-len se je odločno zavzel za to, da se nobena koncesija v bodoče ne sme podeljevati mimo županov; doslej jih je mestna občina Ptuj podeljevala v njihovem imenu, a brez njih. Prav tako pričakuje, da Ptuj • Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Zupani gluhi za probleme slepih Tudi četrta seja občnega zbora Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki je bila 17. aprila, je minila brez udeležbe predstavnikov lokalnih skupnosti s Ptujskega in Ormoža. Vabilu se ni odzval nobeden od županov, niti ni poslal predstavnikov, izostanek sta opravičila le hajdinski župan Radoslav Simonič in videmski Friderik Bračič. bodo končno prejeli poročilo o tem, koliko koncesij je bilo doslej podeljenih. Župani občin Spodnjega Pod-ravja so na ponedeljkovem kolegiju izrazili polno podporo ministrici za kulturo Andreji Ri-hter, da izpelje projek za ustanovitev enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije na Ptuju. Seznanili so se tudi s projektom optimizacije zavarovanja premoženja občin, katerega namen je izboljšati kakovost zavarovanja občinskega premoženja in znižati stroške zavarovanj. Zdaj je tako, da v občinah povečini sklepajo klasična zavarovanja, ki ne pokrivajo vseh rizikov glede na specifičnost občinskega premoženja oziroma njegovo uporabo. MG 112 slepih in 74 slabovidnih. Letos bodo več naredili tudi na družabnem življenju, obudili naj bi tudi pohodništvo, Danica Padežnik iz mariborskega društva je slepe in slabovidne s Ptujskega in Ormoža povabila, da se jim pridružijo na njihovih pohodih, ki jih organizirajo skupaj s celjskim društvom. MG Župani so še enkrat pokazali, da jih konkretni socialni problemi njihovih ljudi ne zanimajo. Ker jim niso pripravljeni prisluhniti, tudi občinske mošnje težko odpirajo. Letos bi moralo v blagajno Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj priti iz lokalnih skupnosti okrog 2,3 milijona tolarjev. Že sedaj vedo, da bo to težko. Za vse oblike dela, letos bodo izvajali 26 posebnih socialnih programov, pa bodo potrebovali nekaj nad 18 milijonov tolarjev. Večino ga bodo dobili iz Fundacije invalidsko hu- manitarnih organizacij. Lani so uspešno delali v okviru 23 posebnih socialnih programov. Lahko so jih izvajali, ker imajo možnosti in pogoje, je povedal predsednik Anton Žerak, ki se trudi društvo voditi po najboljših močeh. Lani so uredili še eno bivalno enoto in s tem še eni članici, ki se je zaposlila na Ptuju, omogočili bivanje. Od 25. julija lani ima Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj status invalidske organizacije. Vseh članov ima v šestnajstih občinah 186, od tega Ptuj • 20 let DU I. Rudolf Dogradili bodo dom V dvorani Doma krajanov mC Breg je Društvo upokojencev Ivan Rudolf Breg-Ptuj pripravilo slovesnost ob vstopu Slovenije v EU, in jo združilo z 20., jubilejnim občnim zborom in priložnostnim kulturnim programom, ki so ga izvedli Mešani pevski zbor DU Ivan Rudolf Breg-Ptuj, recitatorji oS Breg in Uroš Sagadin. Slavnostni govornik Janez Rožmarin, podpredsednik sveta četrti Breg in svetnik mestnega sveta, je pohvalil dosedanje delovanje društva, ki je pred 20 leti začelo iz nič. Dosedanji in novi predsednik društva Viktor Majcen, občni zbor je bil tudi volilni, je na kratko predstavil pomembnejše dogodke iz društvene kronike. V svojih prostorih delujejo od leta 199o. Zaradi utesnjenosti želijo dom dograditi. To je trenutno njihova največja želja. Zelo ponosni so na lani ustanovljeni mešani pevski zbor, ki je pred kratkim imel prvi samostojni koncert, s katerim so proslavili prvo obletnico delovanja. V imenu Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje je prisotne pozdravil podpredsednik Zvonko Črček, predstavil upokojensko problematiko in čestital društvu za dosedanje uspešno delo. Iz mestne občine Ptuj čestitke niso prejeli, prav tako se nobeden od občinskih oblastnikov proslave ni udeležil. Občni zbor je sprejel nekatere spremembe pravil o delovanju, program dela s finančnim načrtom in program dela pevskega zbora za letos. Priznanja za izjemno prizadevnost v delovanju društva so prejeli Vlado Mesko, Štefan Skok in Ivan Erjavec. Priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije pa so prejeli Irma Golob, Anica Pluško in Marija Trstenjak. Janez Rožmarin, podpredsednik sveta mC Breg pa je predsedniku društva Viktorju Maj-cnu izročil priznanje četrti. Clani društva pa so posebno priznanje namenili predsedniku. Od tod in tam Majšperk • Ob prazniku baklava Foto: M. Ozmec Vstop Slovenije v Evropsko unijo so v petek, 30. aprila, svojstveno obeležili tudi v ob~ini Majšperk s prireditvami, ki so potekale na Bregu. Dan pred zgodovinskim dogodkom so se ob 13. uri zbrali na slovesnosti člani čebelarskega društva Majšperk in zaslužnim čebelarjem podelili odlikovanja. Ob 16. uri so pri gasilskem domu na Bregu krajani skupaj s člani majšperškega gasilskega društva postavili eno najvišjih majskih dreves, dolgo prek 30 m. Ko se je zmračilo, pa so uprizorili baklado, saj se je blizu 100 učencev tamkajšnje šole skupaj z učitelji in drugimi krajani s prižganimi baklami v rokah podalo iz šolskega igrišča do Brega pri Majšperku. Tam so ob zvokih godbe na pihala bakle odvrgli na kup vejevja in lesa ter tako zakurili velik kres. Osrednja kulturna manifestacija majšperške občine ob vstopu v Evropsko unijo pa je bila nato pod velikim občinskim šotorom, kjer je zbrane nagovorila županja mag. Darinka Fakin, v kulturnem programu pa so poleg godbenikov nastopili pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, pevci mešanega pevskega zbora Majšperški zvon ter recitatorji. (-OM) Ptuj • Ribiči ob vstopu v EU Foto: M. Ozmec Vstop Slovenije v Evropsko unijo in mednarodni praznik dela so proslavili tudi v Ribiški družini Ptuj, saj so 1. maja ob ribniku na Rogoznici pripravili tradicionalno prvomajsko tekmo. Predsednik RD Ptuj Franc Trbuc je bil nad odzivom presenečen, saj se je povabilu odzvalo okoli sto članov. Tudi ulov je bil dober, po tekmovanju pa je bila okoli 14. ure svečana razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov in nagrad. Popoldne so se jim na tradicionalnem prvomajskem srečanju pridružili še družinski člani, prijatelji in sodelavci. (-OM) Videm • Prva tržnica Foto: JS Videmčani bodo odslej, če bo seveda zanimanja dovolj, po nakupih lahko odšli kar na domačo tržnico. Začetki so vedno bolj skromni in prvi prodajalci, ki jim je treba čestitati za pogum, so svoje pridelke razstavili na dveh stojnicah. Med in medeno žganje, jajčka, solata in sadike rož sestavljajo začetno ponudbo, ki jo je bilo videti v nedeljo na prostoru pred zdravstvenim domom. Prav kmalu naj bi, kot zagotavljajo na občini, dve sposojeni stojnici zamenjali s tremi domačimi, ki jih nameravajo kupiti. Mini tržnica bo odprta vsako nedeljo dopoldne. Ideja je vsekakor vredna pohvale; ali bo res zaživela, pa je v prvi vrsti odvisno od občanov. Kraj pač mora imeti tržnico, če ne zaradi drugega pa zato, ker je to mesto druženja, kjer se izvedo vse najbolj vroče domače novice... Kidričevo • Paulínova in Cimermanova o okoljski problematiki "Živimo v okolju, ki nam ga kradejo!" Pod tem sloganom je konec minulega tedna v kidričevskem domu upokojencev potekala novinarska konferenca, na kateri sta se predstavili nosilka skupne liste stranke Mladih in Zelenih za volitve v Evropski parlament Alenka Paulin (SMS) in kandidatka Melita Cimerman (Zeleni). "Kidričevo smo izbrali iz več razlogov. Predvsem zaradi tega, ker je tukaj okoljevarstvena zavest ljudi na zelo visoki ravni. Kljub temu da so se ob~ani jasno izrekli proti umestitvi sežigalnice v ta prostor, pa aktivnosti za njeno izgradnjo se vedno potekajo in to s tiho privolitvijo nase najvišje politike," je uvodoma pojasnila Alenka Paulin. V nadaljevanju svojega nagovora je kritično ocenila nedodelanost nacionalne strategije na področju ravnanja z odpadki, ki po eni strani propagira ločeno zbiranje in reciklažo odpadkov, po drugi strani pa kot končno rešitev izpostavlja izgradnjo ene ali dveh sežigalnic: "Namesto da bi si Slovenija ob vstopu v EU prizadevala za doseganje kvalitetnega vrha glede okoljevarstvene problematike, začenja pri dnu, s preživelimi metodami reševanja težav, ki jih je večina članic EU že označila kot neprimerne in zdravju ter okolju škodljive! To dokazuje tudi trend preseljevanja sežigal- nic iz osrčja Evrope v Azijo in ostale vzhodne države. Ali naj bo tudi Slovenija med tistimi, ki bo sprejemala nekaj, kar drugi že zavračajo?!" Paulinova je tudi povedala, da je Kidričevo izjemno obremenjeno zaradi nepravilne in nedosledne sanacije odlagališča rdeče žlindre, izgradnja sežigalnice pa bi po njenem prepričanju nepopravljivo škodo za okolje in posledično za zdravje ljudi: "Niti ena sežigalnica v svetu danes ne dosega več ekoloških standardov! Se tako sodobna tehnologija se je vedno po nekaj letih izkazala za okolju nevarno in nepopolno, zato je prepričevanje o varnosti in neškodljivosti sežigalnic, pa naj bodo grajene po še tako visokih merilih in standardih, zgolj demagogija in zavajanje!" Mnenju Paulinove se je pridružila Melita Cimerman, ki je ob tem izpostavila tudi vprašanje ekonomičnosti sežigalnice: "Za rentabilno poslovanje sežigalnice s pokritjem investicije so ám - ' hC. Alenka Paulin (SMS) in Melita Cimerman (Zeleni) sta kritično ocenili reševanje okoljevarstvene problematike v Kidri~evem in v Sloveniji nasploh. potrebne ogromne količine odpadkov; temu nihče ne oporeka. Vendar pa tudi če odmislimo vse ostale negativne vplive na okolje in ljudi, nihče nikoli ničesar ne pove o stroških sanacije, ki sledijo zaprtju sežigalnice po določe- nem obdobju. Gre za enormne cifre, ki jih potem odplačujemo vsi davkoplačevalci!" Cimermanova se je tudi vprašala, zakaj se Slovenija ne odzove ponudbi Avstrije o odjemu odpadkov: "Avstrija ima dovolj velike kapacitete za odjem vseh naših odpadkov, ki so jih sposobni predelati, tega pa pri nas še vedno ne znamo. V sosednji državi se zavedajo, da so odpadki surovina, ki prinaša denar, in stopnja predelave odpadkov tam znaša že 70 odstotkov, pri nas pa recikliramo komaj desetino toliko!" Ob okoljverastveni problematiki sta se Paulinova in Cimerma-nova z nekaj besedami dotaknili tudi nekaterih specifičnih težav širšega Podravja, zlasti visoke stopnje nezaposlenosti in majhnih možnosti za zaposlitev mladih, ter se v imenu obeh strank zavzeli za aktivno soustvarjanje demokratične družbe in dosledno spoštovanje človekovih pravic. Srečanje so zbrani nadaljevali še z ogledom halde in simbolično zasaditvijo rož na poti k odlagališču, za občane pa so pred trgovskim centrom Jager postavili stojnico s prospekti in informacijami o prihodnjih evropskih volitvah. SM Zetale • 14. seja občinskega sveta Žetalske smeti ne bodo več ostajale doma Na redni aprilski seji so svetniki žetalskega občinskega sveta dobri dve uri razpravljali o možnostih in načinih celovitejšega sistema odlaganja in odvoza komunalnih odpadkov. V občini je namreč le 9 odstotkov gospodinjstev vključenih v redni odvoz, ki ga opravlja podjetje Cisto mesto. V konkretnih številkah to pomeni, da ima posode za odpadke le 32 hiš v naseljih Cermožiše, Dobrina, Kočice in Žetale, medtem ko v Nadolah urejenega odlaganja in odvoza odpadkov sploh ne poznajo. Poglavitno težavo v neurejenem ravnanju z odpadki naj bi predstavljala težavna cestna infrastruktura oziroma nedostopnost nekaterih domačij, pa tudi pomanjkanje inšpekcijskega nadzora. ^"V prihodnjem obdobju bomo vsekakor poskrbeli za sistematično odlaganje in odvoz komunalnih odpadkov dvakrat mesečno, naš cilj pa je doseči 80-odstotno pokritost občine. Zato potrebujemo točno kategorizacijo vseh cest in seznam gospodinjstev, po praktičnem ogledu terena pa se bomo v soglasju z domačini odločili za postavitev individualnih posod za odpadke ter opredelili zbirna mesta za odlaganje odpadkov za tista gospodinjstva, do katerih fizično ne bo možen dostop z našim avtomobilom. Kasneje bomo začeli uvajati še ekološke otoke, nato pa še skupen zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov," je strategijo dela Cistega mesta v Žetalah pojasnil direktor podjetja Andrija Koter. Svetniki so se s predlagano vizijo vključevanja gospodinjstev v odvoz odpadkov v glavnem strinjali, nekoliko pripomb je bilo slišati le okoli predvidenih zbir- nih mest za odlaganje odpadkov za več domačij, ki ne bodo smela biti preveč oddaljena od posameznih uporabnikov. Zato bodo sestavili posebno komisijo, ki bo sodelovala s predstavniki Ciste-ga mesta pri določanju teh lokacij. Z akcijo umeščanja posod in zbirnih mest bodo v Žetalah začeli v kratkem, predvidoma pa naj bi sistem zaživel do konca letošnjega leta. Nekaj kritike svetnikov je bilo slišati tudi okoli zahtevane velikosti posode, ki bo odvisna od števila članov posameznega gospodinjstva, od česar bo odvisna tudi cena odvoza, vendar je Stanislav Napast svetnikom zagotovil, da se bodo v spornih primerih dogovarjali individualno. Svetniki so nato potrdili 7-odstotno povišanje cen odvoza odpadkov ter soglasno sprejeli spremembo in dopolnitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, po katerem bodo do konca julija uredili podatke o stavnih zemljiščih in jih do konca septembra posredovali davčni upravi. "V naši občini tega doslej nismo storili, saj je uvajanje teh evidenc pravzaprav dražje kot dohodek, ki ga bomo iz tega naslova pridobili. Po državni oceni naj bi namreč iz nadomestil pridobili približno 3,3 milijona tolarjev za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Po dopolnjenem sprejetem državnem zakonu pa moramo zdaj ta odlok uskladiti tudi v naši občini," je pojasnil župan Butolen ter hkrati napovedal, da bo v državnem zboru sprožil vprašanje, zakaj ta obdavčitev izvzema zemljišča v lasti Telekoma. Občinski svet je v nadaljevanju seje podal negativno mnenje k imenovanju kandidata Milana Kumra za ravnatelja oS Žetale, župan pa je svetnike seznanil še potekom predvidene izgradnje vodovodne infrastrukture v občini, kjer je prišlo do časovnega zamika začetka del zaradi manjkajočih soglasij. Kot je povedal Butolen, bodo morale tri sosednje občine (poleg Žetal še Podle-hnik in Videm) z letošnjim letom za pridobitev državnih sredstev pomoči pripraviti skupen projekt izgradnje, nosilec tega projekta pa bo občina Žetale. SM O načinu, pomenu ter nujnosti celovitejšega vključevanja gospodinjstev v žetalski občini v sistem rednega odvoza odpadkov so na seji sveta spregovorili župan Anton Butolen, I uprave Stanislav Napast in direktor direktor skupne občinske upr Čistega mesta Andrija Koter. Ljutomer • Sanacija škode v letu 2003 Za 843 vlog so porabili 630 ur Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč pripravilo program odprave posledic naravnih nesreč. Občine so bile dolžne po tem programu zbrati vloge in jih posredovati do konca marca letos na ministrstvo. Župan občine Ljutomer Jožef Spindler je zbiranje prijav za sanacijo zaupal komisiji v sestavi Franc Jurša, Marko Sla-vič, Branko Karba, Mitja Kolbl in Marija Kavaš. Komisija je zbrala 843 vlog, od tega 693 vlog občanov ljutomerske občine, 150 vlog pa so podali lastniki kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo v občini Ljutomer, lastniki pa pri- hajajo iz sosednjih občin. "Za vse občane naše občine, ki so prijave vložili že v letu 2003, smo pripravili predtisk vloge ter jim ga posredovali na dom z vabilom za razgovor in podpis vloge. Največ težav pri zbiranju vlog smo imeli s transakcijskimi računi, saj nekatere banke svojim komitentom niso odprle novih računov. Občinska komisija je za obdelavo vlog potrebovala okrog 630 ur," je delo komisije predstavil njen predsednik Franc Jur- V večini primerov so vlagatelji upoštevali oceno, ki jo je občinska komisija izdelala v letu 2003; od skupno 843 vlagateljev se le trije niso strinjali z oceno komisije in so želeli vpisati višje odstotke. V juniju bodo z ministrstva občinskim komisijam posredovali podatek, v kakšnem odstotku je suša povzročila škodo na kmetijskih površinah. MŠ Od tod in tam Videm • Stalni zdravnik junija? Videmski svetniki so na četrti izredni seji potrdili za dobrih sedem odstotkov višjo ceno odvoza komunalnih odpadkov, ki bo predvidoma začela veljati prvega junija. Nova cena za gospodinjstva z 240-litrskimi posodami bo tako namesto dosedanjih 2821 znašala 3020 tolarjev. Dogovorili so se tudi za izvedbo okvirnega programa občinskega praznika, ki ga bodo začeli s srečanjem starejših občanov 30. maja, nato pa se bodo raznovrstna dogajanja vrstila do 12. junija. V okvir letošnjega praznika bo tudi otvoritev obnovljene OS v Leskovcu in kulturnega doma v Lancovi vasi, že tradicionalno pa se bodo v praznovanje vključili ribiči s tekmovanjem vJami Tržec, nogometaši s svojim turnirjem, tamburaši, pevski zbor in aktivi kmečkih žena, osrednja proslava pa bo 11. junija v dvorani občine Videm. Svetniki so potrdili še objavo razpisa za podelitev občinskih priznanj ter sprejeli zahtevo po znižanju cene najemnine za zdravstvene prostore, ki jo je postavil ptujski zdravstveni dom. Sicer pa naj bi že junija, kot je povedal župan, v Vidmu začela delati stalna zdravnica. (SM) Sv. Andraž • Pričeli bodo gradnjo šole V četrtek, 6. maja, so se svetniki občine Sv. Andraž sestali na 11. redni seji. Zupan Franci Krepša jih je seznanil z aktivnostmi za nadaljevanje gradnje šole. Za gradnjo šestletne osnovne šole, vrtca in telovadnice so dobili soglasje ministrstva za šolstvo in tudi ministrstva za finance. V proračunu imajo za to privarčevanih 90 milijonov tolarjev. Zaradi sorazmerno visokega deleža pri investiciji bodo sredstva zagotavljali do leta 2007. Povedal je še, da so se že pričeli postopki za izbiro izvajalca. Ce ne bo pritožb na odločitev, računajo, da bi gradnjo pričeli v zadnjem četrtletju letos. Investicijo financira s 313 milijoni tolarjev ministrstvo. Projektantska ocena po investicijskem programu pa znaša 630 milijonov tolarjev. Gradnjo nameravajo zaključiti v letu 2006. Potem pa še vedno nameravajo graditi prostore za tretjo triado, ki pa je v celoti strošek občinskega proračuna. Svetniki so potrdili tudi nove cena ravnanja s komunalnimi odpadki. (ZŠ) Ljutomer • Srečko Pavličič odslej v. d. Clani ljutomerskega občinskega sveta so na 12. redni seji imenovali Srečka Pavličiča iz Pristave v občini Ljutomer za vršilca dolžnosti Zavoda za kulturo in izobraževanje. Doslej je bil direktor tega zavoda, a se mu je iztekel mandat direktorja minulo nedeljo, 9. maja. Ker so prav v tem času v postopku akti, s katerimi se bo delovanje javnega zavoda uskladilo z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Zakonom o knjižničarstvu, ki na novo urejata delovanje javnih zavodov s področja kulture, predvsem s področja delovanja knjižnice, so dosedanjega direktorja imenovali za vršilca dolžnosti. Po uveljavitvi novega odloka o ustanovitvi Splošne knjižnice Ljutomer, ki so ga člani občinskega sveta na tej seji v drugi obravnavi potrdili, pa bo Srečko Pav-ličič vršilec dolžnosti direktorja novega zavoda, v prihodnjih štirih mesecih pa mora pripraviti vse potrebno za delovanje novega knjižničnega zavoda. (MÏ) rULU. SM Lenart • Novi center Ere Petlje Adut z bogato ponudbo V petek, 30. aprila, je v Lenartu odprl vrata Erin Center z novo podobo in s skupno prodajno površino preko 4000 m2. Poleg obstoječega in med kupci priljubljenega hipermarketa na površini 1400 m2 je vrata odprla Erina prodajalna za dom in gospodinjstvo Adut, ki se odlikuje po celoviti ponudbi blaga za dom in gospodinjstvo. Na 1200 m2 je na voljo praktično vse za dom in gospodinjstvo: od bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in akustike, gospodinjskih pripomočkov, go- Foto: ZS spodinjskega tekstila in darilnega programa ter na drugi strani do elektroinstalacijskega in vodovodnega instalacijskega materiala, električnih ročnih orodij, vijakov ... Se posebej omenimo vrtni center in agro oddelek, kjer bo na voljo prav vse za ureditev cvetočega balkona, vrta ali polja. Omeniti pa je treba Erino blagovno znamko Agrina, pod katero lahko kupci izbirajo med več kot 600 izdelki za gojenje rastlin in ureditev površin. V Era Centru Lenart pa je bogatejša tudi ponudba dodatnih programov; na voljo je računalniška oprema ponudnika Intelsat ter tekstilni butik podjetja Freetex. V centru bodo v prihodnje še dodatno razširili ponudbo. Zmago Šalamun Ptuj • V Poetovii delili srečo Ker Janka ni bilo, se je smejal Franc 26 zaporednih sobot so v ptujskem igralnem salonu Poetovio podjetja Me-moria, družbe za gostinstvo in turizem, žrebali zlate kupone. V soboto, 8. maja, so jih ob prisotnosti komisije in igralcev, ki so tudi tokrat prišli po svoj delček sreče, še enkrat pregledali, dali v kroglice in zatem v boben sreče, da bi velika nagradna igra dobila končno tudi zaključek. Napete trenutke je pomagala s svojim nastopom blažiti pevka Saša Lendero, ki je bila hkrati tudi delilka sreče. Po prvem žrebanju je iz bobna Foto: Črtomir Goznik Srečni Franc (tretji z leve) nekaj minut po polnoči ob svojem novem avtomobilu v družbi z lastnikom AvtoPrstec Damirja-nom Prstecem, Martinom Lisjakom in dekletom Renato. prišlo ime Janka Primožiča iz Bukovcev. Ker se v treh minutah po žrebu ni oglasil, so žrebanje ponovili. V drugo se je sreča nasmehnila Francu Kandriču iz Prerada 52. Glavna nagrada - avtomobil fiat punto - je bila njegova. Se dolgo se mu je vse smejalo, saj mu je sobotna noč prinesla nepričakovano darilo. Zadovoljna sta bila tudi lastnik podjetja AvtoPrstec Damirjan Prstec in lastnik družbe Memoria, v okviru katere deluje igralni salon Poetovio, Martin Lisjak. Poslovna partnerja sta že dolgo, zato sta tudi hitro našla skupne interese v tej nagradni igri. Igralni salon se je pri Ptujčanih že dobro prijel, tujci pa ga šele odkrivajo. V letošnji jeseni bodo število igralnih avtomatov povečali za dvajset, tako da jih bo skupaj petdeset. S srečo pa je tako, da se nasmehne le drznim. Do nove nagradne igre se bo nekaterim nasmihala ob četrtkih, ko potekajo stalna žrebanja za 250 evrov. MG Na borzi Prejšnji teden je postregel z rahlimi padci vrednosti pomembnejših slovenskih borznih indeksov. Počitek po večtedenski rasti je bil pričakovan. Vrednost indeksa SBI20 je prejšnji petek znašala 4667 indeksnih točk, do četrtka pa je upadla za 0,8% na 4631 indeksnih točk. Delnice prostega trga so se v povprečju pocenile za 1,6%, vrednost indeksa IPT pa je v četrtek znašala 3889 indeksnih točk. Nič bolje se ni godilo delnicam pooblaščenih investicijskih družb. Vrednost indeksa PIX se je zmanjšala za 1,7% na 4373 indeksnih točk. Že tretji teden zapored so najprometnejši vrednostni papirji obveznice. Tokrat so vlagatelji največ trgovali z obveznicami Republike Slovenije 55. izdaje, s katerimi je bilo opravljenega za 768 milijonov SIT prometa. S Krko, ki je tradicionalno najprometnejša delnica, je bilo opravljenega le za 458 milijonov SIT prometa. V borzni kotaciji so dobičke ustvarili lastniki delnic Kompasa MTS, ki so zrasle za 6,7%, Pivovarne Union, za 5,5% in Salusa, ki so se podražile za 1,5%. Kompas MTS, ki ima v lasti prodajalne ob mejnih prehodih (včasih so bile to brezcarinske prodajalne), že čuti pozitivne posledice vstopa v EU. V njihovih trgovinah se je vidno povečala prodaja, predvsem cigaret. Najpogostejši kupci so Italijani, kjer so cigarete za več kot 50% dražje. Popravke tečajev pa so v preteklem tednu doživele delnice Aerodroma Ljubljane (-5,9%), Luke Koper (-3,7%), Mercatorja (-2,4%) in Krke (-1,16%). Popravki navzdol so bili pričakovani, saj so se te delnice v preteklih tednih najbolj podražile. V torek je podjetje Unior Zreče objavilo ponudbo za odkup 100-odstotnega deleža RTC Krvavec. Odkupna cena je 100 SIT, ponudba pa velja do 31. maja. Trenutni največji lastnik slovenskega smučišča je SKB Banka, ki ima skoraj 95% delež. Med delnicami investicijskih družb so na vrednosti pridobile le Mercata 1 PID, Maksima ID in Zvon ena ID. Vrednosti ostalih delnic so padle, kar je logična posledica padca slovenskih blue chipov, ki sestavljajo večino portfeljev investicijskih družb. V aprilu so vzajemni skladi doživeli rekorden priliv svežega denarja, ki je znašal skoraj 8 milijard SIT. Nekako obrabljena fraza, da ljudje vlagajo v vzajemne sklade in preko njih na borzo zaradi padajočih obrestnih mer za bančne vloge in rastočih tečajev delnic na Ljubljanski borzi, je še vedno aktualna. Vzajemni skladi so bistveno previdnejši pri naložbah v delnice borzne kotacije, kar se kaže v znižanem dnevnem promet v zadnjem tednu, in mnogi upravitelji so se že usmerili v obveznice. Gorazd Belavič Ilirika, BPH, d.d. Gorazd.belavic^ilirika.si Rabljena vozila TIP LETNIK CENA OBUUBA KUPCU: DAEWOO NUBIRAWAG. 1,6 1998 990.000 - Brezplačen preizkus - 105 točk KIASP0RTAGE2,0IVIRDI 1998 1.550.000 MERCEDES Al 60 AVTOM. 1999 2.410.000 kontrole MERCEDES A160 2002 3.490.000 na vozilu R CLIO DYN. 1,2 16V 2003 2.150.000 - Tehnična R CLIO DYN. 1,2 16V 2003 1.890.000 kontrola R LAGUNA 1,8 16V 2001 3.230.000 po 2000 prevoženih kilometrih R LAGUNA 1,8 16V EXP. 2001 3.320.000 R LAGUNA EXP. 1.9 DCI 2002 4.090.000 IVIll/III^LI III - Pomoč na cesti, R LAGUNA PRIV. 1.9 DCI 2001 4.230.000 vleka ali R LAGUNA GT 1,9 DCI 2003 4.450.000 popravilo R MEGANE 1,9 DCI 2003 3.600.000 - 3 mesečna RMEGANEAUT.C0NF1,6 16V 2003 3.290.000 tehnična R MEGANE AUT. CONF 1,9 DCI VW POLO VARIANT 1,6 2003 1998 3.630.000 1.550.000 garancija (za določena vozila) RE\AULT Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 Prodaja vozil Znamka Letnik Cena OPEL VECTRA 1,81 GL PLUS KAR. 1997 1.260.000 KOV RUMZEL CITROEN ZX 1,41 AVANTAGE 1994 470.000 KOV SREBRNA KIASEPHIA1,5 1999 1.080.000 KOVZLAIA RENAUIT MEGANE 1,6 ERN 1997 1.080.000 KOV ZF,I,ENA HA PRIDE 1,3 GLXI WAGON 1999 660.000 KOV SREBRNA DAEWOO NUBIRA 1,6 SX 1998 920.000 KOV MODRA CITROEN XSARA 1,41CUPE BELA 1999 1.190.000 BELA ŠKODA EEUCIA 1,6 LX 1999 920.000 RDEČA VOLKSWAGEN GOLF 1,4 a 1996 790.000 VĚN[A sczun BALENO 1,3 GL 1996 690.000 KOV SIVA FIArTIP01,6SX 1995 450.000 K0V2ELENA FORD ESCORT 1,41 a 1994 480.000 RDEČA DAEWOO LANOS 1,6 SX 1998 850.000 KOV MODRA KIASEPHlAl,5iSLX 1996 580.000 RDEČA FORD FIESTA 1,31 FLAIR 1998 860.000 RDEČA PEUGEOT 307 2,0 HDI 2002 3.180.000 KOV SREBRNA CIROENXSARA 1,41 COUPE 1998 990.000 KOVVĚN[A PEUGEOT PARTNER 1,41 1998 1.070.000 BELA RENAUIT CUO 1,2 RN 1995 620.000 ZEI,F,NA RENAUIT R191,4 RT 1994 370.000 RDEČA RENAUIT TWEMGO 1,2 PACK 1995 660.000 KOVVIJOLA PEUGEOT 4061,8 SL 1996 1.080.000 KOV ZELENA ROVER 416 SI 1996 880.000 KOV MODRA RENAUIT LAGUNA 1,8 RT 1996 1.180.000 KOV MODROZFT, HA RIO 1,3 2002 1.390.000 KOV MODRA FIArPUOT0 55S 1998 780.000 K0V2ELENA HYUNDAI LANTRA 1,8 GLSI 1995 740.000 KOVVIJOLA NISSAN PRIMERA 2,0 TD KARAVAN 1999 1.780.000 KOV SREBRNA FLa'PUNT01,2SX 2002 1.590.000 KOV MODRA FIAT BRAVO 1,4 S 1998 1.020.000 RDEČA www.radio-tednik.si Rače • Marjan Glavar prejel novo odločbo o razrešitvi "Me bodo razrešili tudi kot upokojenca?" Bivši vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Marjan Glavar je uspel s pritožbo na Vrhovnem sodišču Slovenije. Odločbo vlade z dne 22. februarja 2001 o njegovi razrešitvi z mesta vodje Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju je 26. februarja letos razveljavilo, ker je bila pomanjkljiva, ker ima stranka v postopku pravico vedeti za razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določen način. Vrhovno sodišče je razveljavilo tudi izpodbijano sodbo prve stopnje z dne 23. marca 2002, s katero je bila zavrnjena tožba Marjana Glavarja za odpravo odločbe vlade o njegovi razrešitvi, ker je, kot je v pritožbi zapisal, šlo za zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. ""Senat prve stopnje Vrhovnega sodišča RS Slovenije je zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter neutemeljeno zavrnil mojo tožbo. Senat je povsem nekritično sledil dvomljivim ugotovitvam tožene stranke in jih celo priznal za pravilne in zakonite. Nikakor ni možno prezreti, da sta oba zapisnika tožilstva subjektivno naravnana in zaradi pomanjkljive preiskave oziroma kakršnihkoli drugih razlogov ne ustrezata resničnemu dejanskemu stanju. Poudarjam tudi, da nikakor ne gre za moj neprimeren način opravljanja vodstvene funkcije v Okrožnem državnem tožisltvu na Ptuju, saj moja objektivna odgovornost pač ne zadošča za izvedbo ukrepa razrešitve z mesta vodje tožilstva." V odločbi se vlada sklicuje na določbe zakona o državnem tožilstvu, poročilo generalne državne tožilke in pobudo ministrstvu za pravosodje s predlogom za razrešitev tožnika z navedenega mesta. Sklicuje se tudi na dva zapisnika o opravljenem pregledu spisov na okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju, v katerem so bile ugotovljene kršitve, ki naj bi jih storil Marjan Glavar. Vlada ugotavlja tudi, da tožnik na dva zapisnika o opravljenem pregledu in na mnenje personalne komisije ni podal izjave. Kot ugotavlja Vrhovno sodišče, pa so te Marjan Glavar ugotovitve zgolj podatki, ki so razvidni iz spisa, vendar vlada ni navedla dejstev, na podlagi katerih je sklenila, da je pobuda za razrešitev utemeljena, prav tako ni navedla odločilnega dejstva. V novem postopku bo morala vlada v odločbi konkretno navesti, zaradi katerih ugotovljenih dejstev je razrešila Marjana Glavarja z mesta vodje Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, in tudi navesti odločilne razloge za svojo odločitev. Nesporno je, da je odločba vlade iz leta 2001 o Glavarjevi razrešitvi akt z bistvenimi pomanjkljivostmi, pri čemer ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne. Po treh letih nova odločba Marjan Glavar je aprila letos prejel novo odločbo o svoji razrešitvi z mesta vodje Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, čeprav je že od 10. maja 2002 uradno invalidski upokojenec. Zaradi posledic bolezni mu je bila 3. septembra 2001 priznana invalidnost prve stopnje. Glavar pravi, da se bo z novo odločbo vlade postopek znova zavlekel za dve, tri leta in ponovno bodo mediji polni člankov o tem, kako Glavar zavlačuje postopke, v bistvu pa jih sami, tožilstvo, ker nimajo dokazov, pravi. "Nova odločba vlade o moji razrešitvi me je presenetila, prejel sem jo na domači naslov. Prejeli so jo še na Okrožnem državnem tožilstvu in na Državnem tožilstvu, čeprav tam nisem zaposlen, ne pa tudi na SPIZU, kjer sem kot upokojenec. Vprašujem se, kako je možno, da upokojenca razrešijo funkcije. Ce vse drugo ni nesmisel, je ta nova odločba o razrešitvi prav gotovo. Vlada je po mojem imela v mojem primeru dve možnosti: da bi molčala oziroma izdala ugotovitveni sklep o tem, da sem od takrat in takrat upokojen, a je namesto tega izdala novo odločbo z novimi izmišljenimi stvarmi. Trdim, da nikoli nisem podal nobene izjave, nikoli mi niso pri nobenem spisu ničesar dokazali, čeprav naj bi nedopustno počasno obravnaval zadeve, nevestno opravljal službeno dolžnost in bil pri delu malomaren. Zdaj se lahko upravičeno bojim, da me bo vlada razrešila tudi kot penzionista. Na novo odločbo vlade se bom pritožil."" Marjan Glavar poudarja, da nikoli ni imel možnosti, da bi objektivno kaj povedal, da bi aktivno sodeloval v postopku. Vseskozi sprejema le nizke udarce, ki doslej niso bili argumentirani. Postopek je še vedno v takem stanju, kot je bil drugi, tretji dan po are- taciji, od katere je minilo že več kot tri leta, čeprav je že od vsega začetka proglašen za storilca kaznivega dejanja, kar pa mu doslej še niso dokazali. Kot smo pisali, so Marjanu Glavarju 23. januarja 2001 odvzeli prostost zaradi suma kaznivega dejanja podkupnine, ki naj bi ga storil leta 1987, ko naj bi prejel 15 tisoč nemških mark od nekoga, ki še nikoli ni imel v žepu več kot sto mark. Glavar je izračunal, da je šlo za kar dvajset takratnih tožilskih plač. Za ta znesek naj bi umaknil ovadbo zoper njega, ker je nekoga imel za starega komunista. Zadeva pa sploh ni bila v reševanju na tožilstvu, temveč se je politični kriminal takrat že reševal pri sodniku za prekrške. Sodeloval naj bi tudi z organiziranim kriminalom. Pri tem velja povedati, da ga je leto in pol obravnavala skupina tožilcev, ki sploh ni bila pristojna za zadevo. "Z Lončari-čem nisem imel nikoli ničesar!" Iz zapora se je vrnil 20. februarja, s tem datumom je bil tudi suspendiran, 22. februarja 2001 pa ga je vlada razrešila z mesta vodje Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. MG Videm • Še beseda o leskovškem vrtcu Tudi svetniki pozabljajo, mar ne? Tisti del videmskih svetnikov, ki so prepričani, da o ustanovitvi leskovškega oddelka vrtca še nikoli niso slišali ničesar, v občinskih klopeh pa sedijo že drugi mandat, so pred nekaj leti verjetno, kot se reče, "sedeli na ušesih", saj je brskanje po arhivu dokumentov občine Videm dokazalo povsem nasprotno. V začetku junija leta 2001 je bil namreč sprejet sklep o izvedbi druge faze adaptacije OŠ Lesko-vec, v kateri je jasno označena tudi ureditev vrtca v prostorih šole! Dogajanje sicer sega še dve leti nazaj, saj so videmski svetniki v letu 1999 na več sejah od marca do oktobra najprej obravnavali, nato pa sprejeli dvofazno investicijo v OŠ Leskovec, potrdili projekt, investicijski program, finančno skico itd. S sklepom 8. maja in 5. junija leta 2001 so dokončno sprejeli investicijski elaborat, ki poleg prve vključuje še drugo fazo obnove osnovne šole, v kateri je jasno zajeta in opredeljena tudi adaptacija učilnice za vrteško dejavnost. Na njihov sklep se je odzvalo ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za finance, ki je istega leta (18. 6. 2001) izdalo sklep o sofinanciranju, na podlagi katerega se je obnova sploh lahko začela. V obrazložitvi sklepa šolskega ministrstva, kjer je že v podnaslovu zapisano, da gre za sofinanciranje dograditve šole in novogradnje telovadnice (1. faza) ter adaptacijo šole in vrtca (11. faza), v tretjem členu piše: "Za vrtec je predvidena v pritličju ena igralnica za otroke drugega starostnega obdobja s pripadajočimi spremljajočimi prostori. Glede na to, da gradbeno ni mogoče vzpostaviti direktne povezave s kuhinjo v kleti, priporočamo, da se del jedilnice v kleti opremi ustrezno tej starostni stopnji (skupaj tudi za 1. in 2. razred)." V povzetku sklepa je navedena višina državnih soinvesticijskih sredstev, ki znašajo 60 odstotkov vrednosti naložbe in v katere je zajet tudi predviden prostor za les-kovški vrtec, ter točna kvadratura vseh prostorov, po kateri je šola z dogradnjo pridobila 530 kvadratnih metrov novih učilnic in 565 kvadratnih metrov telovadnice. V drugi fazi adaptacije se je obnovilo 1034 kvadratnih metrov šolskih prostorov in 73 kvadratnih metrov prostorov za dejavnost vrtca. Ministrstvo pa s sklepom zagotavlja tudi sofinanciranje opreme za učilnice in vrtec, seveda na podlagi poprejšnjega razpisa, ki ga mora pripraviti občina in potrditi občinski svet. Občina Videm je bila z navedenim sklepom upravičena do največ 238.919.000 tolarjev državnih sredstev pri obnovi šole, v katero je, kot že rečeno, vključen tudi vrtec. Ta ima v skupni investiciji komaj opazen delež, saj naj bi nanj v pravkar zaključujoči drugi fazi obnove odpadlo borih 11,6 milijona tolarjev, pri čemer država zagotavlja 6,6 milijona svojega denarja. Umestitev vrtca v leskovško OŠ torej nikakor ni sporna, izglasoval ga je videmski občinski svet, sprejeli in potrdili pa tudi obe ministrstvi. Prav gotovo pa ureditev učilnice za predšolske otroke ni sama sebi namen, ampak je bila in je predvidena za varstvo predšolskih otrok. Zato trditve nekaterih svetnikov, da naj o vrtcu ne bi vedeli ničesar in da naj ne bi o tem nikoli razpravljali na svetu, nima ravno trdne podlage. Razen seveda, če gre za pozabljivost (ki je sicer čisto človeška lastnost, čeprav naj bi začela prevladovati šele v poznih letih) ali pa za to, da so v prejšnjih letih, ko so se potrjevale investicije v šolo, manjkali na srečanjih sveta oziroma niso dobro prebrali gradiva. Nič od tega pa ni pravo opravičilo za sedanje vztrajanje na tem, da o vrtcu ne vedo prav nič. Sklicevanje na sedanjega župana Friderika Bračiča, ki tudi sam priznava, da vse do letošnjega leta ni vedel za vrtec, je le delno opravičljivo, saj Bračič vse do nastopa županske funkcije ni sedel v svetniških klopeh in tudi ne sodeloval pri sprejemanju sklepov. Res pa je, da bi se kot izvoljeni župan lahko dal podučiti o natančni vsebini tekočih investicij že ob začetku nastopa mandata, čeprav so bile sprejete pred njegovim nače-lovanjem občini, ne pa šele takrat, ko zavre. Po drugi strani pa — župan menda mora zaupati svojim svetnikom, in če so ti nekoč že sprejeli določene sklepe, bi se jih morali spomniti in jih tudi realizirati. Da pa dejansko izvajanje, dejavnost otroškega varstva, zahteva določene stroške, je jasno. Ti bi nastali ne glede na to, kje bi se odprl nov oddelek vrtca. Na to bi morali videmski svetniki računati že takrat, ko so sprejeli sklep o ureditvi prostora za predšolsko varstvo v okviru OŠ Leskovec. Foto: MG Sv. Tomaž • Kulturno društvo F. K. Meško Kaj bo s staro šolo? Minuli teden je predsednica Kulturnega društva F. K. Meško Sv. Tomaž Alenka Čurin Janže-kovič na ogled stare šole pri Sv. Tomažu povabila župana Vilija Trofenika, predsednika KS Mirka Cvetka, pobudnika Boštjana Rihtarja, Suzano Vešligaj iz Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Maribor in novinarje. Ob dogovorjenem času so se zbrali povabljeni z izjemo župana Vilija Trofenika. Ta je z manjšo zamudo privihral po purgi in takoj začel glasno zahtevati sestanek. V staro šolo tako nismo šli, ker bojda nihče nima ključa. Trofenik je nato želel v prostore KS, ki so v bližini, da se pogovorimo, pa je bil tudi Cvetko brez ključev. V bližnjo gostilno, kjer se pri Tomažu uredi in izve vse, Trofe-nik ni želel in je odvihral v OŠ foto vki Kakšno truplo ima Vili Trofenik skrito v kleti stare šole pri Sv. Tomažu, da je "{prical" zasedanje državnega zbora in se je ukvarjal s staro šolo? Tomaž pri Ormožu, katere ustanovitelj je občina. Tam smo v ravnateljičini pisarni slišali, da on zahteva sestanek in naj se novinarji odstranimo. Ob protestu smo zapustili prostor, Trofenik pa je ostalim prisotnim povedal to, kar ni želel, da pride v javnost. Sklicateljem sestanka pa je podcenjevalno navrgel, da potem oni lahko dajejo izjave, kolikor hočejo. In so jih. Član društva Boštjan Rihtar je bil pobudnik zamisli, da se s primerno namembnostjo vrne življenje v staro stavbo nekdanje šole. V mislih je imel kulturni mladinski center, računalniško sobo ali sobo za manjše predstave ali etnografski muzej, razstavo ročnih del in podobne vsebine, ki bi lahko napolnile prazen prostor, da bi služil širši skupnosti. Povedal je, da je dal Vili Trofenik pozitiven impulz, da pa bo treba izdelati program. Stara šola je last Občine Drenovec • Odprli prehod za obmejni promet Naj meja ne ločuje ... V obmejnem naselju Drenovec, na območju občine Zavrč, so v ponedeljek, 10. maja, svečano odprli enega od 27 mejnih prehodov za obmejni promet s Hrvaško, Drenovec - Gornja Voča. T % ill Foto: M. Ozmec Mejni prehod so simbolično odprli (z leve) Miran Vuk, Otilija Medved in Darko Veselič. Foto: M. Ozmec Med številnimi gosti iz Slovenije in Hrvaške je bil tudi namestnik hrvaškega veleposlanika v Ljubljani, Željko Vukosav (prvi z leve). Ob pomembnem dogodku so se v Drenovcu zbrali predstavniki generalne policijske in carinske uprave, številni policisti in cariniki, tudi s hrvaške strani so prišli, poslanec državnega zbora Anton Butolen ter župani sosednjih občin Gorišnica, Moškanjci in Juršinci. Čeprav je Drenovec s svojimi 17 raztepenimi gospodinjstvi in okoli 80 prebivalci najmanjše naselje v završki občini, je pomemben, saj predstavlja povezavo med kraji in ljudmi na obeh straneh meje. Zato pomeni odprtje mednarodnega prehoda olajšanje za tam živeče ljudi, ki jih je nastanek dveh držav razdelil. Mejni prehod v Drenovcu so ob zvokih evropske himne s prerezom traku skupaj odprli završki župan Miran Vuk, komandirka Postaje mejne policije Zavrč Otilija Medved ter vodja carinske izpostave v Zavrču Darko Veselic, domačini in učenci završke šole pa so ob tej priložnosti pripravili kulturni program. Z odprtjem tega mejnega prehoda so zaokrožili povezavo z republiko Hrvaško, saj se je ta pridružil 16 mednarodnim ter 9 meddržavnim mejnim prehodom. M. Ozmec Ormož in po nestrokovni oceni obsega okrog 400 kvadratnih metrov površin. Mirko Cvetko, predsednik KS Sv. Tomaž, je povedal, da šola stoji že skoraj 10 let prazna sredi vaškega središča in da bi bilo treba nekaj narediti. Povedal je tudi, da sredstev za zagon v občinskem proračunu ni, ker so v KS drugi prednostni projekti. Je pa mnenja, da če ne bo težav s statiko, sanacija najbrž ne bi smela biti predraga. Pri Tomažu pa so krajani pripravljeni veliko postoriti tudi s prostovoljnim delom. Etnologinja Suzana Vešligaj je povedala, da so na Zavodu zadolženi za spremljanje vsakega posega na katerem koli objektu, ki je znotraj območja, ki je zaščiteno kot naselbinsko območje. Povedala je tudi, da pozdravlja iniciativo v kraju, da ohranijo svojo dediščino. viki klemen~i~ ivanusa Komentiramo Trupla v kleti stare šole Ne zgodi se ravno vsak dan, da bi na nedolžnem vabilu na ogled stare šole doživeli taksen turbolentni luping, kot smo ga minuli teden pri Sv. Tomažu. Če bi se kdo po-ukvarjal s postopki, ki si jih je ta dan privoščil samoo-kronani glavni akter srečanja, bi imel preveč dela. Zato poglejmo le nekatere. Zanimivo je, da je na sestanku, ki ga skliče kulturno društvo, župan pristojen povzeti glavno besedo, spremeniti kraj srečanja, dnevni red in odpovabiti tiste, ki jih je sklicatelj povabil na sestanek, pa njemu niso všeč. S svojim nastopom je onemogočil ogled šole in naenkrat je tudi misteriozno izginil ključ, tako da ni bilo mogoče videti notranjosti šole. Kaj se skriva v šoli, da nismo smeli stopiti vanjo? Pred leti je krajevna skupnost v njej uredila galerijo, ker pa je imel župan v njej najemnika, podjetje Indip iz Lendave, so zadevo morali opustiti. Gospodarstvo je imelo prednost pred kulturo, kar je povsem razumljivo, vendar je bilo to gospodarstvo na bolj trhlih nogah. Podjetje je šlo v stečaj, grdo vleklo za nos zaposlene in pustilo za sabo veliko, veliko neplačanih računov. Je to tisto milijonsko truplo, ki tokrat sicer sploh ni predmet razprave, pa vseeno moli izpod preproge in ga Trofenik ne želi pokazati? Je zato tako prihitel k Tomažu? Ali pa gre za kakšne druge posle? Je šolo morda že komu obljubil, seveda prazno? Ali pa gre za posle z zemljišči? Rada bi vam postregla s konkretnim odgovorom, vendar župan Trofenik onemogoča delo novinarjev, se norčuje iz zakona o medijih in tudi iz vas, dragi bralci, saj vam odreka pravico do obveščenosti. Zato lahko le sklepamo, zakaj je Trofenik prihitel zaradi ogleda šole v purgo, kamor sicer ne zahaja prav rad, ker ni njegov volilni rajon. Gotovo je zadeva vroča, kajti sicer župan ne bi tratil časa s kulturniškimi zadevami v času izrednega zasedanja državnega zbora, ko bi pravzaprav moral biti v službi. viki klemenčič ivanusa Maribor • Jurij Ferme o varnostnih razmerah V prvih treh mesecih ugodneje Na redni tiskovni konferenci Policijske uprave Maribor, ki je tokrat potekala v poročni dvorani občine Zavrč, je direktor uprave mag. Jurij Ferme varnost v prvem trimesečju letošnjega leta ocenil ugodno, saj je v večini področij njihovega dela opazen upad primerov. Mag. Jurij Ferme je pojasnil, da so na področju kriminalitete v prvem tromesečju obravnavali 2.515 zadev, kar pomeni v primerjavi z lanskim trimesečjem skoraj 56 % porast, sicer pa povečanje pripisujejo tudi večji učinkovitosti pri njihovem odkrivanju. Pretežni del, kar 90 % vseh primerov, je s področja splošne, preostalih 10% pa s področja gospodarske kriminalitete, mladoletniki pa so bili osumljeni dobrih 5% vseh kaznivih dejanj.,Škoda, ki je bila povzročena s kaznivimi dejanji, je ocenjena na 3,1 milijarde tolarjev, raziskati pa jim je uspelo 46% vseh kaznivih denaj ali za 12 odstotkov manj kot predlani. Pozitivno je, da v letošnjem letu ni bilo še nobenega umora, v lanskem tromesečju pa so bili trije. Manjši, 5% porast so zabeležili tudi na področju kršitev javnega reda in miru, v tromesečju so obravnavali 2.185 primerov, število denarnih kazni pa je bilo majnše za četrtino, oziroma za 25%. Za 5% se je povečalo tudi število prometnih nesrec, ki so jih v tromesečju obravnavali 2.098, v njih je umrlo 5 udeležencev, 41 jih je bilo huje, 960 pa lažje poškodovanih. Zanimivo je, da je bila prisotnost alkohola ugotovljena v 182 primerih, to je v 9% vseh prometnih nesreč, za 13% pa je bilo več takih s pobegom. Zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov so podali sodniku za prekrške 3.179 predlogov. Kar za 28 odstotkov je bilo ma- Lenart • Seja občinskega sveta O smeteh na prihodnji seji V torek, 4. maja, so se lenarški svetniki sestali na 11. seji. Na njej so izdali soglasje k imenovanju ravnateljev osnovne šole Voličina in Lenart. Svetniki so soglašali z dosedanjima ravnateljema: za osnovno šolo Lenart Marjan Zadravec in za osnovno šolo Voličina Anton Goz-nik. Svetnikom je bilo dano tudi poročilo o delu komunalne inšpekcije. Sledilo je poročilo o delu Policijske postaje Lenart, ki ga je podal komandir Jože Rožmarin. Kar nekaj časa pa so namenili razpravi o predlogu skupine avtobusnih prevoznikov, da občina Lenart podeli šolske prevoze za obdobje 5 let brez javnega razpisa na os- novi povabila k oddaji ponudb. O tem niso glasovali, saj je župan povedal, da je hotel slišati njihovo mnenje, do naslednje seje pa bo občinska uprava podala svoje stališče do predloga. Sledila je obravnava poročila o notranjem revidiranju zaključnega računa občine Lenart, ki ga je pripravila državna notranja revi-zorka Brigita Ferlin Novak, in na koncu zaključni račun za lansko leto sprejeli. Predstavnica podjetja Letnik — Saubermacher je predstavila nov njše tudi število samomorov; za tak konec življenja se je letos odločilo 18 ljudi. Čez mejne prehode na območju Policijske uprave Maribor je lani potovalo 6,3 milijona potnikov, ali za 8% več kot v lanskem obdobju, bistveno pa se je zmanjšalo število ilegalnih prehodov, saj so v trome-sečju prijeli le 102 ilegalca, kar pomeni 20% manj kot lani. Na meji so odkrili le en primer prepovedane posesti drog, 7 ukradenih vozil, zasegli pa so 18 kosov orožja. Še nekaj o policistih in njihovem delu. Za 17% več je bilo primerov; v katerih so policisti uporabili prisilna sredstva, zoper njihovo ukrepanje pa se je letos pritožilo le 46 oseb, kar je za 13% manj kot lani. M. Ozmec način ravnanja z odpadki in poudarila, da je njihov predlog ravnanja popoln. V primeru, da se občina odloči za odlaganje na začasno deponijo, pa bo s tem zagotovo imela dodatne stroške v prihodnosti. Župan je povedal, da gre za 75-odstotni dvig cene odvoza odpadkov, s katerim se ne more strinjati. Zato bo občina do prihodnje seje pripravila nov predlog, ki bo predvideval manjši dvig cene. Župan je tudi povedal, da zahtevane izredne seje o problematiki vrtca ne bo sklical, lahko pa jo svetniki skličejo sami. Svetnik Saša Tomažič, ki je predlagatelj sklica izredne seje, je povedal, da bo izredno sejo sklical. Več o problematiki vrtca in izredni seji (bila je v torek, op. avt.) pa v prihodnji številki. Zmago Šalamun Kidričevo • 30 let društva upokojencev Ob jubileju razvili prapor Društvo upokojencev Kidričevo, ki združuje 317 članov, je ob 30-letnem delovanju na letnem občnem zboru razvilo nov prapor. Jubilejnega občnega zbora so se v petek, 7. maja, poleg dobre polovice ~lanov udeležili tudi podžupan občine Kidričevo Jože Murko z nekaj člani občinskega sveta, predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Mirko Bernhard ter predstavniki društev upokojencev iz Dolene, Grajene, Sel, Majšperka, Lovrenca, Cirkovc in Hajdine. Foto: M. Ozmec Novi prapor je blagoslovil kidričevski župnik Anton Pačnik. Ormož • Srečanje harmonikarjev Zvonki glas harmonike Harmonikarska srečanja so letos slavila že 12-letnico, kljub temu pa so med ormoško publiko nekoliko manj znana, saj se prizorišče iz leta v leto seli. Poleg Ormoža jih gostita še Gornja Radgona in Ljutomer. Uvodni Slavnostni utrip E. Glavnika sta zaigrala harmonikarski orkester GŠ Gornja Radgona in komorna skupina GŠ Ormož. Ce bi bilo vreme naklonjeno, je bilo načrtovano prizorišče grajsko dvorišče, vendar je 12. harmonikarsko srečanje potekalo v zeleni dvorani GS Ormož. Z različnimi zasedbami so se predstavile vse tri glasbene šole: har-monikarski orkester GS Gornja Radgona (mentor Janez Munda), harmonikarski orkester GS Sla- vko Osterc iz Ljutomera in har-monikarski orkester GS Ormož (vodja Jože Barin Turica). Poleg orkestra sta nastopila še dva tria harmonik pod vodstvom mentorice Darinke Vidovič in skupina diatoničnih harmonik GS Ormož, ki jo vodi Franc Stuhec. vki DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE! v SOBOTO, 22. MAJA 2004 Vabilo vos: ' Slovenske železnice Kot je v krajšem nagovoru povedal predsednik društva Franc Rajh, so v lanskem letu v celoti prenovili svoj društveni dom in v podstrešnih prostorih uredili dvorano, v kateri je prostora za 110 ljudi. Poleg tega so izvedli še nekaj drugih akcij, posebej lepo je uspelo čiščenje okolja, skrbeli pa so tudi za varnost šolarjev ob pričetku novega šolskega leta, skupaj z občino pa izvedli srečanje starejših. Tajnica društva Rozika Premzl je pojasnila, da imajo trenutno 317 članov, kar 40 starejših od 80 let. Poleg rednega dela skrbijo tudi za razgibano kulturno in družabno življenje. V avgustu so vsa tri društva upokojencev z območja občine Kidričevo v Lovrencu organizirala tradicionalno srečanje upokojencev Spodnjega Podravja, udeležili so se tudi srečanja upokojencev Slovenije v Rakičanu pri Murski Soboti, poleg tega pa organizirali pet izletov. Na domu so obiskali 63 bolnih in onemoglih in jih obdarili, pred božičem pa obiskali tudi 114 svojih članov v ptujskem Domu upokojencev. Obiskali so vse tiste, ki so dopolnili 90 let, ter člane, ki so praznovali zlato poroko. Zaradi odstopa enega in bolezni drugega člana nadzornega odbora so izvolili novi 3-članski odbor, ki ga sestavljajo Marjeta Kastelic, Milica Stajneker in Jože Brglez, dogovorili pa so se tudi o programu aktivnosti v letošnjem letu. Vrhunec jubilejnega občnega zbora pa se je zgodil na koncu, ko so razvili nov društveni prapor. To častno dolžnost sta skupaj opravila predsednik društva Franc Rajh ter podžupan občine Kidričevo Jože Murko kot predstavnik pokrovitelja; novi prapor je blagoslovil kidričevski župnik Anton Pačnik. Najzaslužnejšim članom in predsedniku Francu Rajhu so izročili jubilejna društvena priznanja, slavje pa so popestrile Pevke druge pomladi in ljudske pevke DPD Svoboda Kidričevo. M. Ozmec Podgorci • 28. ocenjevanje vina Odsotnost zvenečih imen Minulo nedeljo je bil s podelitvijo medalj in priznanj dosežen vrhunec letošnjih prireditev ob 28. prazniku vina v Podgorcih, ki ga organizirata Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric Jeruzalem. Ocenjevanje 133 vzorcev vin je potekalo že 16. in 17. aprila, izvedla pa ga je desetčlanska strokovna ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval mag. Anton Vo-dovnik. Sortiment letošnjega ocenjevanja je bil zelo pester, saj so bile zastopane skoraj vse pomembne sorte našega okoliša, veliko pa je bilo tudi zvrsti. Geografsko so bili vzorci iz Ljutomersko-Ormoškega okoliša (84), Haloz, (29), Srednje Slovenskih goric (13), Smarsko-Virštanjskega okoliša (2), Varaždinskih goric (3) in Medžimurskega vinorodja (2). Kar 88% vin je preseglo oceno 18,1 točke in so bila uvrščena med vrhunska, 57% pa med kakovostna vina z zaščitenim geografskim poreklom. Zanimivo je, da je bilo letos odklonjenih oz. neobjavljenih kar 8 vzorcev, kar je sorazmerno veliko. Komisija je bila presenečena nad velikim deležem slajših vin z velikim ostankom sladkorja, kljub temu da je bil letnik 2003 zlasti primeren za suha in polsuha vina. Večina članov komisije je bila nad izjemnimi predikati navdušena. Zanimivo je, da sta letos prvič na ocenjevanju sodelovali tudi obe veliki kleti našega območja — ljutomerska in ormoška. Pogrešali pa smo večino zvenečih vinogradniških imen Ljutomersko—Ormoških goric. Pokal krajevne skupnosti Podgorci so prejeli Anica in Janko Marinič iz Bresnice za traminec-ledeno vino Bariq, letnik 2001, z oceno 19,09 točke; Marija in Franc Lah iz Podgorcev za renski rizling, 2003, (18,13) ter Zvonko Dominko iz Cvetkov-cev, za beli pinot, 2003, (18,03). Šampion praznika in prejemnik velike amfore je Bojan Lubaj iz Kidričevega za laški rizling — suhi jagodni izbor, 2001, (19,57), prvak letnika in dobitnik male amfore pa Gustek Janežič iz Velikega Brebrovnika za chardonnay, 2003, (18,71). Podelili so še prvake po kategorijah, sortne prvake ter prvake zvrsti in posebnih trgatev. V vzorno urejeni spremljajoči brošuri ocenjevanja je predsednik vinogradniškega društva mag. Avgust Janežič opozoril, da je bilo letošnje ocenjevanje prelomnega značaja, saj se odpirajo tržišča. "Vsako naslednje leto bo težje in za vsako naslednje bomo upali, da bo bolje. Zato pridelave grozdja in vina ne bomo opustili, bomo pa se prilagodili enako kot vinogradniki drugje po svetu," je zagotovil. Značilnost letošnjega in že nekaj zadnjih ocenjevanj je tudi precej bolj skromna udeležba. Leta 1991, ko so na ocenjevanju izbrali slovenski vinski kozarec, je bilo število vzorcev za 2,5-krat večje kot letos. Mag Janežič vidi vzrok v velikem pojavu številnih ocenjevanj vina, ki so zrasle ravno po vzoru podgroškega, poudaril pa je tudi, da vinogradniki v ocenjevanju očitno ne vidijo dovoljšnje koristi. vki Na Vlak zvestobe so povabljeni: Anton Glažar Hajdoše 34 2251 Ptuj Jakob Majcen Potrčeva 20 2250 Ptuj Aleksandra Ferlič Soviče 12 A 2284 Videm pri Ptuju Marija Reihsss Rucmanci 17 A 2258 Sv. Tomaž Anton Floqanič Moškanjci 65 2272 Gorišnica Franc Kolednik Markovci 24 A 2281 Markovci KarlPungaršek Strelci 8 A 2281 Markovci Suzana Beqak Štra&lova uL 14 2250 Ptuj Uroš Kokot Hra8tovec26F 2283 Zavrč Biserka Jurilinec Dr. Kelemine 3 2270 Ormož Maksi Beranic Lovrenc 81B 2324 Lovrenc na Dr. Polju Angela Potočnik Ptujska c. 13 A 2270 Ormož Drago Radeka Hrastovec22C 2283 Zavrč Elizabeta Pihler Frasova 21 2250 Ptuj Vlado Fridl Kraigherjeva 21 2250 Ptuj Rozina Selinšek Ilčeva6 2251 Ptuj čestitamo! Nagrajeni bralci In poslušalci bodo vozovnice za vlak prejeli po pošti v tem tednu. Vozovnice so prenosljive. BERITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN POTUJTE Z VLAKOM ZVESTOBE! Od tod in tam Ljutomer • 82 let pihalnega orkestra Foto: MS Leta 1922 je bil v Ljutomeru ustanovljen pihalni orkester, ki ob svoji 82-letnici deluje v okviru Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer. Pod vodstvom dirigenta Ignaca Karbe je orkester v Domu kulture Ljutomer pripravil letni koncert. MŠ Ljutomer • Obletnica streljanja talcev Foto: MŠ V nedeljo, 25. aprila, je preteklo 60 let od dne, ko so Nemci pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih v občini Ljutomer pos-trelili 25 talcev. Na proslavi so se s kulturnim programom ter nagovoroma podžupanje občine Ljutomer Darje Odar in podpredsednika območnega odbora zveze borcev NOB Ljutomer Iva [umaka spomnili tega krutega dejanja. Nad skupnim grobom, kjer so pokopani, danes stoji spomenik, na katerem so zapisana vsa imena ustreljenih talcev ter rek: "Padli ste, da domovina večno bo živela." Miha Šoštarič Ptuj • Letni koncert APZ člani Akademskega pevskega zbora Kluba ptujskih študentov vabijo na letni koncert, ki bo v soboto, 15. maja, ob 20. uri v viteški dvorani ptujskega gradu. Ur Ptuj • Zbiranje obla~il in igra~ Ob tednu Rdečega križa bo Mladinski svet Mestne občine Ptuj organiziral zbiranje oblačil in igrač. Projekt bo potekal pred Mercatorjevo blagovnico v centru Ptuja v petek, 14. maja, cel dan in v soboto, 15. maja, med 8. in 12. uro. Ur Benedikt • Kaj ve{ o prometu V četrtek, 22. aprila, je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Benedikt organiziral prvo občinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu^ za učence osnovnih šol odpetega do osmega razreda. Tekmovanja se je udeležilo 16 učencev, ki so se najbolje uvrstili na šolskem tekmovanju. Pred izvedbo tekmovanja je bila krajša slovesnost na osnovni šoli Benedikt. Učenci so pokazali veliko teoretičnega in praktičnega znanja s področja varnosti cestnega prometa. Vsi so prejeli priznanja za sodelovanje, prvih pet pa diplome in pokale. Prav tako je SPV vsakemu tekmovalcu podaril kolesarsko varnostno čelado. Zmago Šalamun Gornja Radgona • 2. sejem lovstva in ribištva Minuli konec tedna — od petka do nedelje — se je na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni odvijal drugi sejem lovstva in ribištva. Na okrog 5000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavilo 110 razstavljavcev iz 15 držav. Sejem si je letos ogledalo 8500 lovcev, ribičev in drugih ljubiteljev narave, prireditev pa so spremljala strokovna posvetovanja ter kulturne in družabne dejavnosti. MŠ Ptuj • Male pevske skupine V petek je bila v Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju območna revija malih pevskih skupin. Nastopilo je sedem skupin s področja upravne enote Ptuj: Vokalna skupina KOR Markovci pod vodstvom Bojana Zelenjaka, Kvartet 2x2 KD Draženci pod vodstvom Uroša Sagadina, Moški kvintet Društva upokojencev Rogoznica, ki jih vodi Irma [krinjar, Oktet iz Dornavepod vodstvom Simone Žgeč Veselič, Ženska vokalna skupina Fortuna z vodjo Lidijo Žgeč, Mladi veseljaki iz Cirkulan pod vodstvom Franca Lačna ter Ptujski Nonet, ki jih vodi Klavdija Zorjan [korjanec. Nastope je spremljal Mitja Reichenberg, ki je bil posebej zadovoljen s pestrostjo programov, ki so jih pevske skupine predstavile. Fl foto vki Ormož • Dve območni pevski reviji Petja polni dnevi Minule dni sta na odru ormoškega doma kulture izzveneli kar dve območni pevski reviji v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož. V soboto se je na območni reviji odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin Kdor poje ... 2004 predstavilo sedem zasedb. Zapeli so po dve ali tri pesmi, ve~inoma ljudske. Svoj prvi nastop na reviji je imel novoustanovljeni Mešani PZ Kapljica, ki deluje pod vodstvom Helene Polič Kosi. Mešani pevski zbor DU Središče ob Dravi se je na reviji predstavil z novim zborovodjem, ki je od nedavnega Jože Barin Turica. Isti zborovodja je na revijo pripeljal še dve zasedbi —Moški pevski zbor Dobrava in Mešani pevski zbor DU Ivanjkovci. Ivanjkovčani radi pojejo in so imeli na reviji kar dva predstavnika, saj je nastopil tudi Moški pevski zbor Ivanjkovci z zborovodjem Brankom Fifnjo. Na reviji je debitirala tudi Ženska vokalna skupina Jua iz Središča Mešani pevski zbor DU Središče ob Dravi je na območni reviji prvič vodil zborovodja Jože Barin Turica. ob Dravi, ki jo sestavlja osem mladih pevk, vodi pa jih Lucija Pocrnja. Z ženskimi glasovi je poslušalce prepričal tudi Kvartet Deteljica, ki je tokrat zapel v kitarski spremljavi Srečka Petka in pod umetniškim vodstvom Darje Žganec Horvat. Strokovni spremljevalec revije je bil Mitja Reichenberg, program pa je vodila Natalija Skrlec. Na letošnji reviji smo pogrešali kar dva okteta, melodične "Oka-rinke", zbore iz Sv Tomaža in Središča ob Dravi. Vodja OI Ormož Tomaž Bolcar je povedal, da tokratno srečanje ni bilo izbirno, saj letos ne bo medobmočnega srečanja pevskih zborov. Za vse tiste, ki pa bi se radi pomerili na tekmovanju pa bo že v jeseni priložnost na državnem tekmovanju, na katerega se bodo zbori lahko prijavili. V ponedeljek pa je na območni reviji mladinskih pevskih zborov Moje pesmi moje sanje _ 2004 zapelo pet mladinskih pevskih zborov. Slišali smo MPZ oS Ormož z zborovodko Alenko Salamon, MPZ OS Miklavž pri Ormožu z zborovodjem Leonom Lahom, MPZ OS Središče ob Dravi, ki ga vodi Dragica Cvetko, MPZ OS Velika Nedelja pod vodstvom Jožeta Barin Turice in MPZ OS Tomaž pri Ormožu pod vodstvom Dalibora Bedenika. Pogrešali smo zbora OS Ivanjkovci in Gimnazije Ormož. Revijo je strokovno spremljala Dragica Žvar, ki je lahko izmed nastopajočih izbrala tudi koga za nastop na me-dobmočni reviji, ki bo v Lenartu. vki Ptuj • Tradicionalno pleskanje vrat Kdaj tudi pročelja? Turistično društvo Ptuj je organiziralo tudi drugo odmevno majsko prireditev - tradicionalno pleskanje vhodnih vrat. Pri tem so se jim pridružili člani gradbene sekcije Območne obrtne zbornice Ptuj, delavci občinske uprave, dijaki Srednje gradbene šole iz Maribora, podjetje Stanovanjske storitve Ptuj in nekateri drugi. Akcijo so z materiali podprli sponzorji. Na obnovo čaka še veliko ptujskih vhodnih vrat, posebno poglavje v obnovi pa je staro mestno jedro, kjer nekatere fasade naravnost kličejo po obnovi. MG V letošnji akciji so obnovili 13 vhodnih vrat. Foto: MG Sedem (ne)pomembnih dni (Ne)spravnost in (ne)strpnost Avstrijsko-slovenski tabloid Žurnal, ki nam ga vsak teden brezplačno pošiljajo na domove, nas v soji zadnji številki (petek, 7. maj 2004) nazorno prepričuje, da odpiranje Slovenije v "svet" in prihajanje "sveta" v Slovenijo ni vselej nujno povezano tudi z odstiranjem zaprtosti in omejenosti, ki naj bi bili naši ne preveč bleščeči spremljevalki. Eno in drugo se seveda kaže v nešteto pojavnih oblikah, predvsem tudi kot nestrpnost in netolerantnost do vsega, kar ni ravno takšno kot si zamišljajo ali želijo (vplivni in glasni) posamezniki ali skupine. Seveda se to ne zožuje zgolj na področje političnih odnosov, ampak pušča vedno nove (negativne) sledi in rane v splošnih medčloveških odnosih in v splošnem stanju duha. Avstrijsko-slovenski "duhovni" izdelek nas tako poučuje o čudni demokraciji, ki naj bi se kazala v nedavnem obnavljanju napisa iz naravnega kamna Naš Tito na hribu nad Novo Gorico, in o ma-lodane nedopustnem zlorabljanju državne proslave (dneva upora) za propagiranje "zlovešče" (svetovne) delavske himne Internacionale. Seveda ni nobene potrebe, da bi kakorkoli špekulirali in kalkulirali, kje so si v večji meri izmislili nevarnost Tita in Internacionale -ali na avstrijskih tleh (kjer so - mimogrede rečeno - sicer zelo to- lerantni do različnih recidivov ne ravno pretirane slavne lastne novejše pretekle zgodovine) ali pa je "zgražanje" izključni produkt domače, slovenske pameti in zgolj še dodatno dokazilo "samobudnosti" in pravilne (idejne) naravnanosti. Pomembno (in po svoje vznemirljivo) je, da vse skupaj ni omejeno zgolj na avstrijsko-slovenski listič in na njegove komentatorje. Po Ljubljani tako menda kroži protest, pod katerega naj bi se podpisala različna slavna imena, ki ni usmerjen zgolj proti igranju in petju Internacionale, ampak nasploh proti praznovanju in proslavljanju dneva upora kot nekakšnega "ana-hronizma" v današnjem času. Slišati je tudi bilo, da je letošnja proslava upora s svojimi partizanskimi pesmimi in vsem jasno in povsem nedvoumno obsodbo kolaboracije z okupatorjem delovala nespravno in potemtakem problematično. To pa so že zadeve, o katerih moramo razmišljati in razpravljati. Morda bi se morali še posebej letos ob vstopanju v Evropsko unijo, v združbo evropskih držav, ki je nastala kot posledica upora proti totalitarizmu in kot dokaz volje in nuje po novem življenju in novih odnosih v Evropi, zavedati in poudarjati, da smo temelje takšne Evrope vzpostavljali tudi z lastno krvjo kot priznani (in pomembni) del protifašistične in protinacisti-čne koalicije. Glede tega pač ni razlogov za kakšno posebno skromnost ali drugačno zadržanost. Ne bi se smeli ustrašiti tudi različnih domačih nizkih udarcev in demonstriranja skrb zbujajočega nepoznavanja (ali namernega prikrivanja oziroma pačenja) novejše slovenske zgodovine. Najnovejši primer tega si lahko preberemo v Demokraciji (6. maj 2004), kjer ironizirajo nastop ljubljanske županje Danice Simšič na ljubljanski slovesnosti ob vstopu Slovenije v EU: "V lično partijsko rdečo obleko oblečena je razlagala, da se slovenski narod zaveda svojih korenin, svojega uporništva in uporništva evropskih narodov. Dejala je, da je bila odločitev za vstop v veliko družino evropskih narodov pravilna, kot sta bili pravilni odločitev za samostojno državo leta 1991 in odločitev leta 1941 za upor proti okupatorju. Dodala ni samo tega, da se je Evropa pravzaprav rodila 29. novembra 1943 v Jajcu in da je bil tovariš Tito prvi evropski demokrat ... " Morda bi bilo res dobro, predvsem tudi zaradi Demokracije, pa ne samo zaradi nje, če bi omenila, da si je Slovenija (tudi) v Jajcu zagotovila federalni status in neodtuljivo pravico do samoodločbe, vključno z odcepitvijo, kar je bilo še kako pomembno tudi pri slovenskem osamosvajanju v začetku devetdesetih let. Boljše poznavanje zgodovine (in povsem konkretnihdo-gajanj v preteklosti) bi koristilo tudi ustvarjalcem avstrijsko-sloven-skega tabloida. Tako bi lahko vedeli, da so geslo Naš Tito na Primorskem izpisali v trenutku, ko se je le-ta po dolgih desetletjih pod zatiralsko in antislovensko italijansko oblastjo znova, predvsem tudi po zaslugi slovenskega narodnoosvobodilnega boja in Titove Jugoslavije, znašla kot sestavni del Slovenije in takratne Jugoslavije. Kar zadeva petje Internacionale pa verjetno samozavestnemu avtorju (Marku Crnkoviču) ne bi pomagal noben argument, ker on pač ve, da je to "ošabna provokacija pomilovanja vrednih starcev ... " in da bomo, kar zadeva spravo, "najbrž morali počakati, da teh ljudi preprosto ne bo več." Seveda si lahko o Internacio-nali, ki je nastajala sredi osemnajstega stoletja, vsak misli svoje, vsekakor pa ne more (in ne sme) biti razlog za nove narodove strese (in razkole) zgolj to, da so jo kot "relikt preteklosti" predvajali skupaj z ostalimi uporniškimi in borbenimi pesmimi. Konec koncev je Internacionala še vedno pesem mnogih socialnih demokracij po svetu ... Če si pa kdo zamišlja, da je pogoj za spravo relativiziranje (in celo oproščanje) sodelovanje z okupatorji, zgodbe zagotovo ne more biti konec zgolj s smrtjo "nesramnih starčkov". Od tod in tam Ptuj t Razstava Rimljani 2004 Pokrajinski muzej Ptuj bo 24. maja v razstavisiu na Prešernovi 37 ob 18. uri odprl razstavo Med nebom in zemljo — lončarstvo in opekarstvo rimske Petovione Z razstavo o lončarstvu in opekarstvu rimske Petovione se je muzej priključil mednarodnemu projektu Rimljani 2004, ki so ga pripravili v Avstriji. Pri pripravi ptujskega dela razstave sodelujejo vsi arheologi, zaposleni v muzeju: Marjana TomaničJevremov, Mojca Vomer Gojkovič, Brane Lamut in Ivan Žižek ter kolega iz Republiškega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije organizacijska enota Maribor Marija Lubšina Tušek in Ivan Tušek. Razstavo bo spremljala bogata pedagoška dejavnost, ki jo bo pripravila muzejska pedagoginja Renata Pintarič. Odprta bo do konca maja. Ivan Žižek Foto: arhiv PMP Ptujska Gora t Dan šole Foto: Stojan Kerbler Dejavnosti ob letošnjem dnevu šole na Ptujski Gori so potekale na temo prijateljstvo. Vse šolsko leto so učenci večjo pozornost posvetili prijaznim medsebojnim odnosom, ohranjanju prijateljstva in sklepanju novih prijateljstev. Učenci so na temo prijateljstvo pisali zgodbice in pesmice, sestavljali križanke in rebuse ter risali in slikali. Vse to so predstavili na razstavi in 23. aprila pripravili kulturno prireditev. Ob dnevu šole so jim čestitali: ravnatelj OŠ Majšperk Rajko Jurgec, županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin, predsednica Društva upokojencev Jožica Jeza in župnik župnije Ptujska Gora paterJanko Ga-šparič. UR Grajena t Praznovali dan Zemlje V četrtek, 22. april, so se na osnovni šoli Grajena s podpisom Ekolistine tudi uradno pridružili gibanju Eko šola kot način življenja. Učenci so ob tem pripravili pestro prireditev in razstavo najlepših plakatov in izdelkov, ki so nastajali od začetka šolskega leta ob obravnavanju različnih eko tem. Na prireditev so povabili tudi svoje starše. Skupaj z njimi so se po prireditvi in ob pomoči članov Planinskega društva Ptuj odpravili na pohod na enega izmed višjih hribov v bližini, Hum, ter se tam še pozabavali s skupnimi igrami. Ur zavecenj Režija: Branko Đurić-Đuro Igrajo: Bojan Emeršič, Alojz Svete, Dario Varga, Alenka Kozolc, Tom Ban Kostumograflja: Alan Hranitelj Scenografija: Greta Godnič 23.5. ob 21.00 v Cirkovcah Prodaja kart: Ptuj: Menjalnica Luna, Cirkovce: Gostilna Korže Kidričevo: Loterija Slovenije foto vki Hmeljarstvo Zeleno zlato (le še) za Romune čeprav se je hmelja že precej časa nazaj oprijel vzdevek zeleno zlato, pa tisti "zlati" del besedne zveze še najbolj velja za Romune, ki so se pred nekaj leti prvič pojavili v Sloveniji kot najcenejša delovna sila za obdelavo hmeljarskih nasadov. Hmelj (Humolus lupulus) izvira iz Azije, kjer so ga poznali ze pred našim štetjem. V Evropo so ga ob preseljevanju ljudstev zanesla slovanska plemena. Dokaz za to je skupen izraz v slovanskih jezikih, ki kaze, da so ga poznala ze v svoji prvotni domovini. Je zelnata ovijalka iz družine Cannabaceae z življenjsko dobo od 10 do 15 let. Dvospolna rastlina iz korenike vsako leto odžene poganjke, kijih uporabljajo za njeno razmnoževanje. Hmeljarji gojijo samo ženske rastline, ki edine v času zorenja tvorijo storžke. Za en hektoliter piva je potrebnih okrog 150 gramov hmelja. O zlatu v hmelju namreč vse manj govorijo lastniki hmeljišč, saj po njihovem mnenju to naj ne bi bila ve~ ravno dobi~ko-nosna panoga gospodarstva, {e manj pa na hmelj kot zlato gledajo doma~i delavci, ki za uro dela nikakor ne dobijo zlatega pla~ila. Zato niti ni ~udno, da so se {e nekaj ~asa nazaj Slovenci raje odločali za obdelavo in obiranje hmelja v Nem~iji, kjer je bilo pla~ilo za opravljeno delo seveda precej vi{je. Podobno se zdaj dogaja z Romuni, ki jih te dni opaziti na hmelji{~ih v Vidmu. Njihov delovodja Marcello Horvat, Romun, ki govori zanimivo me{anico hrva{kega in slovenskega jezika, pome{ano {e s kak-{nimi tujkami iz vseh mogočih jezikov, pravi, da so v Sloveniji že šesto leto zapored. Najprej so Foto SM Franc Šegula: "Domačini niso zainteresirani za to delo!" delali v savinjskih nasadih, lani pa prvič tudi v hmeljiščih, s katerimi upravlja dornavski župan in podjetnik Franc Šegula. V Romuniji ni dela "Plača okej, hrana dobro," pravi delovodja, medtem ko se njegovi temnopolti rojaki že zbirajo okoli mene in z zanimanjem ogledujejo čudo tehnike - digitalni fotoaparat. Seveda je potrebno posneti nekaj fotografij, fantje se obešajo po žicah in postavljajo v najrazličnejše poze, ženske in dekleta pa so bolj sramežljive. Ko se lahko pogledajo na digitalnem zaslončku aparata, so navdušeni in besede začnejo kar vreti. Marcello poskuša prevajati, kolikor pač gre: "Ja, zadovoljni so, spijo na pravih posteljah. Tam blizu, v sušilnici, pri videmskem pokopališču. Zaslužijo? En evro na uro, dosti je to. Pri nas, v Romuniji, ni dela, ni plače. Če je že, je dobro, če zaslužijo osem do deset vaših jur-jev na mesec, več kot 100 jurjev na leto redkokdo. Nič ne manjka tu, dobimo jesti, ampak delati je treba cel dan. Ne more vsak v Slovenijo delat. Samo najboljši, najbolj pridni, drugi ostanejo doma." Delo se jim ne zdi pretežko, večino zaslužka prihranijo, kakšna malenkost pa gre za pivo ob večerih in seveda za nepogrešljive — cigarete. Izkoriščevalsko? Morda; z našega, slovenskega zornega kota Kljub mehanizaciji je delo se vedno zelo težko. Najstarejše omembe hmelja na ozemlju Slovenije so v urbarjih iz 12. in 13. stoletja. Takrat je bilo hmeljarstvo razširjeno na posesti brižinskih škofov na Škofjeloškem. Pozneje je bilo opuščeno in tudi Valvasor v 17. stoletju pridelovanja hmelja ne omenja. Do 19. stoletja so ljubljanski pivovarji hmelj kupovali na Češkem. V tridesetih letih 19. stoletja se je začela za pridelovanje hmelja zanimati Kranjska kmetijska družba. Prvi nasadi so se pojavili na Dolenjskem. Desetletje pozneje se hmeljarstvo omenja tudi na Štajerskem, kjer se je najprej uveljavilo na območjih Lenarta v Slovenskih goricah, Gornje Radgone in Šmarja pri Jelšah ter okolici Slovenj Gradca. prav gotovo. Za 240 tolarjev na uro verjetno ne bi našli nikogar, ki bi se bil pripravljen cel dan sklanjati, vezati, saditi in ovijati zelene rastlinice. Prosti dan je le takrat, ko močno dežuje. Za Slovence, ki so se pripravljeni spoprijeti s tem sezonskim delom, je urno plačilo enkrat višje in znaša od 450 do 500 tolarjev Kljub temu "prostovoljcev" skorajda ni. Tudi tisti, ki so na borzi, se takšnemu delu, če se le da, izognejo. Zato Slovenija oziroma ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve ter kmetijsko ministrstvo že nekaj let odobrava določeno kvoto za zaposlitev sezonskih hmeljarskih delavcev iz tujine. Slovenci nočejo delati v hmeljiščih Franc Šegula, ki se je lani z delnim odkupom hmeljišč od Perutnine Ptuj začel ukvarjati (tudi) s hmeljarstvom, pravi, da so bili Romune za delo pravzaprav prisiljeni najeti, saj na Zavodu za zaposlovanje niso uspeli angažirati dovolj iskalcev zaposlitve: "Domačini enostavno niso zainteresirani za to delo, ob tem pa so še nezanesljivi. Prisiljevati ljudi v nekaj pa nima smisla, saj je potem delo opravljeno preveč nekvalitetno. Hmelj zahteva polno delovno angažiranost v točno določenem obdobju in v tem času bolniške in drugi bolj ali manj opravičljivi razlogi za izostajanje z dela povzročajo veliko škodo. Lani so Romuni na naših hmeljiščih delali še preko celjskega Inštituta za hmeljarstvo, letos pa smo vso potrebno dokumentacijo uredili že sami." Kvotno pooblastilo za delo tujih sezonskih delavcev je izdalo pristojno ministrstvo, pred tem pa je Šegula potrebe po delavcih prijavil tudi na ptujski izpostavi Zavoda za zaposlovanje, kjer pa se je izkazalo, da je interesentov veliko premalo, zato je tudi Zavod izdal dovoljenje za začasno zaposlitev tujcev: "Obdelati je "Plača? Okej, dobra za nas!" Romunski fantje se radi fotografirajo ... Potrebe po sezonskih delavcih so se močno zmanjšale šele z množičnim uvajanjem sodobne mehanizacije. Ta je olajšala in pospešila predvsem obiranje, saj je en stroj nadomestil približno 600 ročnih obiralcev, s celovito racionalizacijo pa se je število potrebnih ur za obdelavo hektarja hmeljišča zmanjšalo z okrog 4200 na 650. STREHA BRAMAC ZDAJ ŽE OD 1.190 SIT/m2. Cena ne vključuje DDV. BRAMAC STRESNI SISTEMI d.a.o., Dobruška vas 45.8275 Skocjan. Bramac strešniki privlačijo z lepoto in odličnim razmerjem med ceno in kakovostjo. Preverite Bramac ugodnosti pri vašem najbližjem trgovcu in krovcu! Brezplačna telefonska številka: 080 20 30, vvww.bramac.si BRAMAC RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC. treba 125 hektarjev hmeljišč v Vidmu, Dornavi, Moškanjcih in Sobetincih. Višek sezone traja od aprila do maja in nato spet od avgusta do septembra. Poleg Romunov, ki delajo v Vidmu, je delo dobilo še 40 naših ljudi, a jih redno prihaja na delo le 10. Domačini dobijo višje plačilo, delajo osem ur, lahko pa več, kar pomeni, da mesečno lahko zaslužijo okoli 100.000 tolarjev. Menim, da to ni slaba plača in tudi urna postavka se mi ne zdi prenizka v primerjavi s podobnimi poklici oziroma delom." Sicer pa Franc Šegula pravi, da bi raje zaposloval domače delavce, saj bi imel veliko manj dela z urejanjem gore dokumentacije in s tem povezanih stroškov, ki so nujni ob najetju tujcev: "Prepričan sem, da glavni razlog za odklanjanje dela v hmeljiščih ni cena urne postavke; navsezadnje bi se z delavci, ki so se izkazali kot marljivi in redni, lahko dogovorili tudi za drugačno ceno ali dodatek. Po moje je največja težava v tem, da v obdobju, ko mora biti hmeljišče obdelano, ni prostih ur, ampak je resnično treba trdo delati, brez prostih dni ali ur." Kakšna usoda se piše slovenskim hmeljarjem v EU, Šegula na upa napovedati: "Srečujemo se s težavami pri prodaji hmelja. Zaenkrat imamo z nemškim kupcem pogodbeno zagotovljenega odkupa približno 50 odstotkov pridelka, za ostalo iščemo kupce sami. Težave napovedujejo Kitajci, ki z velikimi količinami poceni hmelja osvajajo Zahod. Trenutno je, po mojem mnenju, ta panoga zelo na tehtnici, in dokler bodo tržne cene pokrivale stroške proizvodnje, bo šlo, potem pa - ne vem ..." Seveda je najlepše, če so stroški čim nižji. V to kategorijo spada tudi delo, se pravi delavci. In če so ti pripravljeni delati za nizko ceno, pri tem pa so s plačilom še zadovoljni, potem je težko soditi in razpravljati o izkoriščanju, pa tudi o "nelojalni romunski konkurenci, ki naj bi odjedala delo domačinom". Plačilo je pač takšno, kot je; kdor hoče, lahko dela, kdor ne, pač ne. Ostajajo pa različni pogledi na življenjski standard, in ko bodo Romuni dosegli slovenskega, jih verjetno v hmeljiščih ne bo več. Do takrat pa - ali niso tudi Slovenci, t. i. "gastarbajter-ji", popolnoma na istem? SM Romunski "sef" Marcello: "V Slovenijo lahko pridejo samo najbolj pridni!" Foto SM Trnovska vas • Občni zbor KD Muršec - Zivkov Nova predsednica Suzana Sušnik Kulturno društvo Muršec - Živkov je bilo ustanovljeno leta 2001. V njem delujeta likovna in dramska sekcija. Lani se je odrasla dramska skupina predstavila občinstvu s komedijo Janč, avtorice Sonje Vo-tolen iz Kidri~evega in v režiji Rajka Vrečarja, ki se je te zahtevne naloge lotil prvič. V letošnji sezoni pa se je občinstvu prvič predstavila mladinska dramska skupina z igro Gorana Gluvica Najmlajši zasebni detektiv Zdrave v režiji Romane Breznik in Tomaža Šalamuna. V društvu deluje tudi likovna sekcija, ki ob drugih aktivnostih pripravlja vsako leto počitniške delavnice za najmlajše. Člani društva so se v petek, 7. maja, zbrali na rednem letnem občnem zboru, kjer so pregledali narejeno v preteklem letu in bili z doseženim zadovoljni, saj so člani v veliki meri študentje, ki večino delovnih dni preživijo izven domačega kraja. Izvolili so novo vodstvo, predsednica je postala Suzana Suš- nik, člani upravnega odbora in vodji posameznih sekcij pa so: vodja dramske sekcije Rajko Vrečar, vodja likovne sekcije Danilo Muršec, blagajničarka Tatjana Ma-guša, tajnica Romana Breznik in član Matjaž Kramberger. Izvolili so tudi nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Boris Pukšič, Andrej Murko in Vanja Požegar. V naslednjem letu načrtujejo uprizoritev vsaj dveh dramskih del, organizacijo poletnih delav- Ljutomer • Ob 40-letnici gimnazije Govornik bo dr. Slavko Gaber Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer letos praznuje 40 let delovanja. Sedanje vodstvo šole na čelu z ravnateljem Zvonkom Kustecem je od ponedeljka, 17., do petka, 21. maja, pripravilo bogat program praznovanja tega jubileja. Od ponedeljka do četrtka bodo vrata šole za vse obiskovalce odprta, odvijale se bodo številne delavnice in klubi po predmetnih področjih, slavnostna akademija pa bo v petek. Prihodnji ponedeljek bodo dijakinje igrale odbojko, dijaki se bodo pomerili v malem nogometu, potekalo bo oblikovanje iz gline, ob 13. uri bodo zagovori maturitetnih in seminarskih nalog, med 14. in 17. uro pa bo seznanitev z Lincoln-Douglas debato za slovenske in angleške debaterje. V torek ob 10. uri bo srečanje z afriškim poglavarjem, dijaki in dijakinje se bodo merili v košarki in odbojki, ob 11.30 bo v ljutomerskem Domu kulture gledališka predstava Agencija vročih knjig, ob 13. uri bodo zagovori maturitetnih in seminarskih nalog, prav tako ob 13. uri bo gost, bivši dijak gimnazije, dr. Ivan Štuhec, po 14. uri bo tekmovanje v Lincoln-Douglas debati, ob 19. uri pa bo Literarna vez med Slovenci v Porabju in matični domovini. V sredo se bo ob 10. uri pričelo literarno srečanje z Lenartom Zajcem, dijaki in dijakinje se bodo znova pomerili v številnih športnih panogah, še zadnjim bodo predstavitve maturitetnih in seminarskih nalog, po 13. uri bo dr. Janez Bogataj spregovoril o etnoloških značilnostih maturantskega pohoda, zvečer po 19. uri pa bo v avli gimnazije še literarni večer z bivšimi gimnazijci. V četrtek bo kulturni Skorba • Medobmo~na revija otro{kih folkloristov Dobro delo mentorjev Prejšnjo sredo je bila v dvorani v Skorbi medobmočna revija otroških folklornih skupin. Nastopilo je sedem skupin, ki so bile izbrane na območnih srečanjih. Otroška folklorna skupina Ciciban iz Vrtca Otona Župančiča v Slovenski Bistrici, ki jo vodita Zlat-ka Brdnik in Jadranka Štefanič, je svojemu nastopu dala ime Ptičja ohcet. Vrtulčeki iz Javnega vzgoj-noizobraževalnega zavoda Lenart so pod vodstvom Kristine Petovar zapeli in zaplesali Rdeče češnje rada jem. Skupina Rožmarin iz Do-lene, ki jih vodi Aleksandra Petrovič, so prikazali ob igri in plesu običaj Šip šap, otroci iz Lancove vasi pa so svoj nastop naslovili Jaz sem muzikant; skupino vodi Da-mir Kosi. Skupina iz osnovne šole Ivanjkovci, ki jih vodi Irena Ce-rovič, so se igrali, peli in zaplesali, naslov njihovega nastopa je bil Gremo domov. Iz dornavske šole so prišli Lukarji, ki jih vodi Darin- Ob bistrem potoku je mlin in mladi Kogovčani. nic za mlade, v dogovoru z občino Trnovska vas pa želijo urediti garderobo v kulturnem domu. V razpravi so govorili tudi o ustanovitvi folklorne skupine, slišati pa je bilo mnenje, da kljub dobremu sodelovanju z drugimi društvi v občini in Območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnost Ptuj pogrešajo zvezo kulturnih društev. Zmago Šalamun maraton, v sklopu le-tega pa se bodo predstavili gimnazijci, izveden bo pohod maturantov, odvijalo se bo finale v malem nogometu, odbojki in košarki, ob 18. uri pa bo veliki koncert generacij. Slavnostna akademija ter srečanje vseh generacij gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer bo v petek, 21. maja. Akademija, na kateri bo govoril minister za šolstvo dr. Slavko Gaber, bo ob 18. uri v Domu kulture Ljutomer, srečanje generacij pa ob 20. uri v hotelu Radin v Radencih. Še prej bodo v petek ob 14. uri izvedli športno srečanje generacij — moški bodo tekmovali v malem nogometu in košarki, ženske pa v odbojki — ob 16. uri pa bo sprejem gostov in zbiranje generacij v šoli. Miha Šoštarič ka Žnidarič, nastop pa so naslovili kot Velikonočni ponedeljek. Prireditev so končali šolarji s Koga z nastopom Ob bistrem potoku je mlin; skupino vodi Anica Pevec. Revijo sta strokovno spremljala Nežka Lubej in Bojan Knific, ki sta pohvalila delo mentorjev otroških, saj po najboljših močeh upoštevajo pravila, ki veljajo za folklorne skupine, ki prenašajo tradicijo naših dedov na mlade rodove, pri čemer skušajo na najbolj identičen način posredovati šege in navade, družabnost in zabavo naših prednikov, o čemer imamo na srečo v Sloveniji veliko strokovne literature. Pri skupinah sta v glavnem pohvalila muzikante ter koreografske rešitve nastopov, opozorila pa tudi na pomanjkljivosti, ki se jih da odpraviti z več ali manj naprezanja. Mentorji naj težijo za tem, da so nastopi zanimivi, da se na odru vedno kaj dogaja, tega dogajanja pa po drugi strani ne sme biti preveč, paziti pa je potrebno tudi na izgled nastopajočih glede oblačil, pričesk, nakita in podobnih stvari, ki jih danes na veliko uporabljamo, včasih pa niso bile običajne, vsaj za večino ne. Prireditev, ki so jo pripravili Območna izpostava sklada kulturnih dejavnosti Ptuj, ZKD Ptuj, občina Hajdina in vaški odbor Skorba, je vodila Nataša Petrovič. Franc Lačen Tednikova knjigarnica Drevo, oj, drago mi bitje! Nekoga moraš imeti rad, / pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen -, je nekoč zapisal pesnik Ivan Minatti. Globoko občutim to nujnost radostnega čustva, ki naj bi se razlivala med bitji. Pa se zdi, da je ljubezni, take obče, široke, do vsakega bitja in žitja, tako malo na tem svetu. Kako si drugače razlagati povsem sovražne posege v naravo, kako razumeti vandalizem in svinjanje (naj mi pravi pujski oprostijo), ki dnevno bode v oči po ulicah in vrtovih mojega mesta? Bože mili, koliko oskrunjenih drves! Koliko zlomljenih vej! Koliko zanemarjenih betonskih korit! Koliko nesnage na zelenicah, ob cestah in poteh! Koliko onemoglih dreves, ki jim večno lomljenje vej, strganje po deblih, ognjeni zublji in podobne grobosti jemljejo življenjske sokove! In kako uborno izgleda zamenjava častitljivega, starega, naravno raščenega drevesa z drevci drobnih debel in majhnih, menda človeškim očem dopadljivih povsem okroglih ali elipsastih krošenj! Kam se je izgubilo spoštovanje do najstarejših zemeljskih bitij — dreves? Pozablja človeški rod, da brez dreves ni dihanja, ni življenja? Dokler živimo v deželi, ki se ponaša z najboljšo gozdnatostjo v Evropi, saj več kot polovico države prerašča gozd, je še čas, da spremenimo odnos do dreves v prijazno in spoštljivo obliko, kakor si jo drevesa zaslužijo. Zato, spoštovani bralci knjigarnice, predstavljam izvirno slovensko novost založbe Mladinska knjiga zjasnim naslovom DREVESNE VRSTE NA SLOVENSKEM avtorja Roberta Brusa. V knjigi večjega formata in skoraj štirostotih strani je predstavljenih 186 drevesnih vrst, od tega 71 samoniklih, 115 pa tujih, ki jih najpogosteje srečujemo v slovenskih parkih, vrtovih, drevoredih in drugih nasadih urbanega okolja. Nekatera tuja drevesa živijo na slovenskih tleh že od antičnih časov in so se povsem udomačila (navadni smokvovec, navadni oreh in oljka ...), nekatere pa so se vrasle šele pred desetletji. Vsako drevo je predstavljeno na dveh knjižnih straneh, drevesni rodovi so razporejeni po rastlinskem sistemu. Besedilo in fotografije ter ilustracije so razporejeni nazorno in bralno prijazno, hkrati zadovoljujejo manj zahtevne bralce in poznavalce. Predstavitve dreves so razdeljene na kratka poglavja z bistvenimi informacijami, opisi, zanimivostmi: Opis zajema osnovne morfološke in botanične značilnosti drevea, Cvetenje prinaša nekaj kratkih podatkov o biologiji vrste, o načini oplojevanja in času cvetenja v Sloveniji, Razmnoževanje nudi možnosti gojenja mladih rastlin, Rastišče je rubrika z osnovnimi rastnimi potrebami vrste in opisom razmer, v katerih je drevo primerno vzgajati. Sledi rubrika Splošna razširjenost, kjer so našteti podatki o natančnem arealu vrste s karto razširjenosti (144 zemljevidov). Posebej je izpostavljena Razširjenost v Sloveniji, pri nekaterih vrstah, zlasti domačih, ki močno sooblikujejo naravno okolje, in tistih tujih, ki se tudi pri nas same razširjajo, je dodana rubrika Vloga v okolju z osnovnimi podatki o ekološkem pomenu ali posebnih vplivih na ekosistem. V rubriki Uporabnost je avtor predstavil gospodarski pomen vrste pri nas ali v njeni domovini, lastnosti vrste in uporabno vrednost lesa. V knjigi, ki privablja z imentinimi fotografijami slovenskih dreves (več kot 550 barvnih podob, ki so v pomoč pri prepoznavanju drevesnih vrst), najdete tudi navedena izjemna drevesa, zanimivosti o najdebelješih deblih, najvišjih drevesih, najširših krošnjah..., pa tudi opozorila o strupenosti, zahtevnosti... Knjigo Roberta Brusa prištevam med tiste izvirne domače, ki bi morale najti pot v vsak slovenski dom. Liljana Klemenčič Ptuj • Pravlji~ne urice Povabilo na bralno teraso V sob^^o, 15. maja, vas prijazno vabimo pred knjigarn) Mladinske knjige Ptuj, kjer bo od 10. do 12. ure pripravljena BRALNA TERASA. Tokrat bo obarvana s praznovanjem 30-letnice Sveta knjige, zraven pravljic in predstavitve knjig ter najstarejšega slovenskega knjižnega kluba bo poskrbljeno za knjižna presenečenja. Vabijo vas knjigarji Mladinske knjige in knjižničarji Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Za knjižno in besedno strežbo bo skrbela Liljana Klemenčič, za napitke pa Gostilnica Perutnina. Pridite, veseli vas bomo. Tednikova knjigarnica 735 ^et (fimciz^e^ Ptc^ Srečanje gimnazijcev in profesorjev: 29. maja ob 14. uri v Moškanjcih. Prijave: http://www.srecanjegimnazijcev.ptuj.com. Prijazno vabljeni! Foto: Fl Pa brez zamere Zgodba Domišljija na sto in en način Domišljija je čudovita stvar. Človek brez domišljije je pravzaprav pravi revež. In vsega sočutja vreden. A z domišljijo je lahko tudi križ. Kajti domišljija je, tako kot tudi vse druge lastnosti, ki jih nosimo v sebi, lahko tudi zlorabljena. Zlorabljena od koga? Od nas samih. Zakaj? Zato, ker v sebi namreč nosimo nekaj, čemur se reče karakter. In čeprav je karakter pravzaprav zbir vseh naših lastnosti, kot so domišljija in podobne, je vseeno prav karakter kot celota tisti, ki lahko posamezne lastnosti (kot je, kot rečeno, domišljija) tudi uporabi oziroma usmeri, zlorabi tako, da sicer načeloma pozitivna stvar ustvari hudo negativne posledice. Oziroma, kot nekako pravi tisti rek, lahko v nepravih rokah vsaka stvar postane nevarna in destruktivna. Ampak načeloma je domišljija okej. Pa se gremo malce uporabljat domišljijo. Predstavljajte si, da niste rojeni tam, kjer ste se pač rodili (za večino je to verjetno Slovenija). Predstavljajte si, da tudi niste rojeni takrat, ko ste pač bili rojeni. Namesto tega si predstavljajte, da ste rojeni pod vročim soncem, sredi vonja nafte, sredi kamel in podobne živine, skratka, predstavljajte si, da ste rojeni v Iraku. Datum rojstva pa si umestite tam nekje okoli leta 1980. Mogoče leto ali dve prej. Ime vam je, recimo, Abdul, Tarik ali Mohamed. Otroštvo preživite v neki zabačeni vasici, kjer ne počnete popolnoma nič drugega kot ves dan s palico motovilite naokoli in se na ves glas nekaj derete, oziroma, če zadevo prevedemo v domači jezik, opravljate idilično delo pastirja prej omenjene živine. Kaj se dogaja okoli vas, se ne sprašujete, saj vas niti najmanj ne zanima. Živite idilično podeželsko življenje. In ste pri tem precej srečni. Potem pa se ata nekega dne domisli, da zadeve več ne štimajo tako, kot so včasih. K vam na vas vse večkrat prihajajo neki čudni tipi v vojaških uniformah ter vso vas polepijo s plakati, s katerih v svet mrko bolšči nek Sadam. In potem ti tipi nekega dne ateju povedo, da se je on (ata) odločil, da bo familijo preselil v Bagdad, glavno mesto države, za katerega ste vi že slišali, a ga videli niste nikoli niti od daleč. In tako se preselite v veliko mesto in stvari nikoli več ne bodo take, kot so bile. V mestu vam ni všeč, vse je hrupno, povsod neka policija, ki te, če kaj narobe rečeš ali koga narobe pogledaš, takoj odpelje na kraj, od koder ni vrnitve, le če si res rojen pod srečno zvezdo, dobiš samo batine. Dela ni, denarja tudi ne, kamel in ostale živine bolj malo, skratka, obsojeni ste na bedno životarje-nje. In tako vam leta minevajo med izogibanjem batinam ali celo izginotju ter postopanjem po ulici. Edini večji dogodek, ki se vam pripeti, je vaša poroka, tuintam pa vas zmoti tudi letalski alarm in kakšna bomba ali dve. Nadalje si predstavljajte, da nekega dne to vašo eksistenco brutalno prekinejo gospodje z drugega konca sveta, o katerih ste do zdaj slišali samo to, da se hočejo znebiti Sadama ter zato vam na glavo tuintam vržejo kakšno bombo. Ker pa so se gospodje odločili, da tokrat Sadama res odstrelijo iz predsedniške palače, se ne ustavijo pri bombah, ampak celo osebno pridejo delat red v vašo domovino. In to vzamejo presneto resno. Tako resno, da te nekega dne, potem ko so te osvobodili, dobijo ob nepravem času na nepravem mestu — ko stikaš za hrano, te pot zanese preblizu njihovega oporišča -, te pograbijo ter vržejo v zapor. Pri čemer se ti niti sanja ne, kaj si storil in česa si kriv. Ker pa si misliš, da če so to tvoji osvoboditelji, bodo hitro spoznali napako, se ti opravičili ter ti morda celo ponudili kakšno delo, da ne boš več moral stikati za hrano naokoli. Napaka. Kajti tvoji novi ječarji imajo domišljijo z napačnim predznakom: namesto da te izpustijo, te slačijo, dajejo na povodec, te privezujejo na kovinski okvir postelje in ti na glavo tlačijo spodnje gate. Pač čudna domišljija, si rečeš. A ko te začenjajo prisiljevati, da s svojimi moškimi sojetniki popolnoma nag simuliraš oralni spolni odnos, tiprekipi. Popolnoma osramočen in ponižan se, ko te vendarle izpustijo, sprašuješ, kaj storiti sam s seboj. In ne vidiš druge, kot da si na svoje osramočeno telo navežešpar kil eksploziva in ga skupaj s svojo dušo in po možnosti še kakim izmed svojih mučiteljevpošlješ v zrak. Bum! Konec zgodbe. Svojo domišljijo lahko sedaj spet odpeljete v standardne vode slovenskega vsakdana. Gregor Attč Radenci • Finale ekokviza srednjih šol Zdrava prehrana Nacionalna koordinacija eko{ol Slovenije je v Radencih pripravila finale drugega državnega tekmovanja v eko-kvizu za srednje šole. Na tekmovanju je nastopilo 13 srednjih ekosol iz celotne države, tema pa je bila Zdrava prehrana ob mednarodnem letu riža. Največ znanja pokazali srednješolci iz pokrajine ob reki Muri, kajti na prva tri mesta so se uvrstili pomurski srednješolke in srednješolci: prvo mesto je zasedla ekipa Ekonomske šole Murska Sobota, ki je osvojila 30 od 40 možnih točk, drugo mesto sta si razdelili Dvojezična srednja šola Lendava in Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci s po 29 točkami, sledijo pa: Srednja šola za gostinstvo in turizem Radovljica z 28, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota s 27, II. gimnazija Maribor in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje s po 26, Srednja strokovna in poklicna šola Celje s 25, Srednja strojna šola Novo mesto in Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor s po 24 ter Srednja zdravstvena šola Juge Polak Maribor, Srednja šola Zagorje in Srednja tekstilna šola Maribor s po 22 točkami. MŠ Ptuj • Vrtec praznuje Obogatili spoznanja o vodi Sedmega maja so v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju odprli že tradicionalno razstavo izdelkov otrok vseh enot ptujskega vrtca, ki je hkrati uvodna prireditev tradicionalnega majskega praznika ptujskega vrtca. V minoritskem samostanu na Ptuju je do 17. maja na ogled razstava ustvarjalnosti otrok ptujskega vrtca pod naslovom: "Varujmo zaklad, ki nam omogoča življenje". Na letošnji razstavi prevladujejo izdelki, ki so jih med spoznavanjem vode pod vodstvom vzgojiteljic, ustvarili najmlajši. Ob likovnih izdelkih na razstavo pod naslovom ^"Varujmo zaklad, ki nam omogoča življenje", vabijo kamnite žabe, race, želve in ribice iz najrazličnejših materialov. Dopolnjujejo jih pesmice, uganke in fotografije. Razstava bo na ogled do 17. maja, vsak dan od 8. do 20. ure. O bogastvu otroške ustvarjalnosti je na petkovi priložnostni otvoritveni slovesnosti, ki so se je udeležili številni starši, ravnatelji šol in drugi (odgovornih predstavnikov mestne občine Ptuj, razen Lidije Radek iz oddelka za družbene dejavnosti, ni bilo), govorila ravnateljica ptujskega vrtca Božena Bratuž. Med drugim je povedala: "Ta razstava priča o sistematičnem in organiziranem delu, ki smo si ga kot Unescov vrtec zastavili, da bi kar se da najobsežneje ozavestili vedenja in odgovorna ravnanja z največjim obgastvom, to je vodo." Jutri otroci iz vseh enot ptujskega vrtca in zaposleni vabijo na osrednjo prireditev ob letošnjem 20. prazniku vrtca "Pravljični spev ob ribniku", ki bo ob 19. uri v dvorani Center na Ptuju. MG Ptuj • Ekonomska {ola obve{ca Se tretji oddelek gimnazije Z Ekonomske šole Ptuj so sporočili, da bodo na osnovi dogovorov z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport odprli še tretji oddelek ekonomske gimnazije, kar pomeni še dodatnih 32 prostih dijaških mest. Trenutno so na Ekonomski šoli Ptuj sredi projektnega dela skupaj s Prvo ekonomsko školo iz Zagreba, kjer so dijaki ustvarjalni pri oblikovanju projektnih nalog na področju prostega časa. Vodji projekta sta ravnateljica Ekonomske šole Branka Kampl Regvat in Evald Mlinarič, profesor sociologije. Vrhunec sodelovanja s Srednjo šolo za gospodarske poklice iz Cmureka iz Avstrije pa se je odvijal 1. maja na proslavi ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Dijaki ptujske ekonomske in avstrijske šole so skupaj spletli slovensko zastavo in jo obesili na most, ki povezuje obe državi. Skupaj so zaplesali in zapeli na bogati kulturni prireditvi ob reki Muri. Vodja projekta sta ravnateljica Ekonomske šole Branka Kampl Regvat in Marijana Rajh, profesorica nemškega jezika. Prav tako so se dijaki Ekonomske šole Ptuj uspešno predstavili na regijskem srečanju mladih raziskovalcev v petek, 23. aprila, na Šolskem centru Ptuj. Ur Avstrijski in slovenski dijaki so na mostu čez Muro, ki povezuje dve državi, spletli zastavo. Miklavž • Podpisali eko-listino Ekološko obarvan dan Konec aprila so v okviru eko-dneva na oS Miklavž pri Ormožu podpisali eko-listino. V njej se vsi podpisniki zavezujejo, da bodo še naprej delovali v duhu varovanja okolja, je povedala koordinatorica projekta Irma Murad. Podpis listine je bil zadnji izmed sedmih korakov, ki so jih učenci morali izpolniti. V imenu učencev jo je podpisala Ana Mun-da, v imenu staršev Mira Lah, za KS predsednik krajevne skupnosti Anton Kirič, ravnatelj Vlado Hebar, koordinatorica Irma Murad, pogrešali pa so župana Vilija Trofenika in nacionalno koordi-natorico Nado Pavšek. OŠ Milavž je v projektu eko-šol šele eno leto, vendar so zelo aktivni in sodelujejo v vseh akcijah. Izdelali so svoj znak, na katerem sta klopotec in grozdje, napisali in uglasbili so tudi himo, s katero so se prijavili na zaključno slo- vesnost ob podelitvi eko-zastav, za katero se tudi potegujejo. Na dan podpisa eko-listine so za učence najprej pripravili delavnice s člani ekološko-kulturnega društva Za boljši svet iz Maribora. Pogovarjali so se predvsem o medsebojnih odnosih, komunikaciji, dojemanju sveta. Kasneje pa so otroci izdelovali izdelke iz odpadnega materiala. Nastalo je več stojal za pisala, mobilne telefone, različne živali, spretnejši pa so izdelali celo maketo nogometnega igrišča. vki Foto: arhiv šole Učenci izdelali zanimive predmete iz odpadnega materiala. Markovci • Koncert mo{kih pevcev "Pesmi glas druži nas!" Pevci moškega pevskega zbora Kulturnega društva "Alojz Strafela" iz Markovcev so minuli konec tedna skupaj s svojimi gosti zapeli na 37. tradicionalnem spomladanskem koncertu. Občinstvu v telovadnici mar-kovske osnovne šole so uvodoma zapeli pevci moškega pevskega zbora društva vinogradnikov iz Šentruperta, ki nastopajo pod vodstvom zborovodje Venčesla-va Zadravca. Kot drugi so mar-kovskemu občinstvu zapeli pevci moškega pevskega zbora Zarja iz Trbovelj z zborovodkinjo Ole-no Novosel. Kot zadnji v venčku zborov pa so pod vodstvom zborovodje Srečka Zavca zbrano občinstvu najbolj navdušili domačini, sicer gostitelji velikega spomladanskega koncerta moških pevskih zborov. Na koncertu so gostitelji svojim gostom poleg spodbudnih besed glede medsebojnega sodelovanja v znak zahvale podarili priložnostna darila. Koncertno prireditev je tudi tokrat povezovala domačinka Milka Liponik. Mojca Zemljarič Središče ob Dravi • Od pomladnega dne do vstopa v EU Od torka do torka Na OŠ Središče ob Dravi so imeli v času od 23. marca - prvega pomladnega dne - do vstopa v EU živahno dogajanje, ki so ga poimenovali Od torka do torka. Za zaključek projekta so učenci s pomočjo računalniške tehnologije klepetali s sovrstniki o Sloveniji in Evropski uniji. Bodi zvezda Evrope Bodi zvezda Evrope je akcija, v kateri so učenci in delavci šole na papirnate zvezde zapisali svoje želje in jih nato razstavili v šolski avli. Na eni od njih piše, da bi rada postala Jolanda Ceplak. Željo je na zvezdo napisala Laura Pajtler, učenka 7. razreda, ki ji celo strokovnjaki priznavajo izjemen športni talent, zato ima veliko možnosti, da svojo željo z veliko dela in pridnosti tudi uresniči. V svoji starostni kategoriji je navajena zmagovati. Doslej je za nastope prejela že 15 medalj in 2 pokala. Teče na 1000 in 2000 metrov, osvojila pa je že Ormoški tek, 2. Blaguški tek, nastopila je na Ljubljanskem mara- Foto vki Laura Pajtler je {portna zvezda sredi{ke {ole, ~e pa se ji uresni~ijo zvezdni{ke sanje, pa bo kmalu med slovenskimi {portnimi zvezdami. tonu in bila 8. Zmagala je tudi na 38. krosu občinskih reprezentanc v Železnikih, kjer je v različnih kategorijah nastopilo 650 tekmovalcev iz 24 občin. Laura si je pritekla kar 70 metrov prednosti pred konkurenco. V šoli trenira pod vodstvom športne pedagoginje Lidije Lukman, popoldne pa trenira pod budnim očesom Ivana Goloba v ormoškem atletskem klubu. Tek imajo Pajtlerjevi očitno kar v genih, saj je tudi mlajši brat Tadej že zelo hiter. Zaenkrat si Laura želi le tekati in še ne razmišlja o prihodnosti. Starša Bojana in Dušan ji pri njenem veselju dajeta vso podporo, zavedata pa se, da bo treba poskrbeti tudi za primerno izobrazbo. V Železnikih je Laura opozorila nase tudi iskalce mladih talentov, ki jo sedaj vabijo, naj nadaljuje šolanje pri njih v Ljubljani. Pričeli so z radijsko oddajo, ki je napovedala začetek dogodkov v okviru akcije Pomladni dan v Evropi 2004. V avli šole so postavili razstavo o Evropski uniji, ki so jo nenehno dopolnjevali. Sestavljena je iz najrazličnejših spominkov, okrasnih in drugih predmetov iz držav članic, ki so jih v šolo prinesli učenci in delavci šole. Vsak učenec, delavec šole in tudi obiskovalec je lahko izdelal svojo evropsko zvezdo in nanjo napisali svoje skrite želje, zvezdo pa nato pripel na razstavo. Na zvezdicah so se znašle različne želje, od tistih po dobrem učnem uspehu, boljših ocenah do svetovnega miru in blagostanja, pa tudi mila želja o tem, da bi komu kakšna punca namenila vsaj malo pozornosti in do tega, da bi bili letos v Strunjanu lepi dečki. Tako kot so se zabavali tisti, ki so jih pisali, je zabavno tudi prebiranje želja učencev. Na šoli so učence želeli za nabiranje znanja o EU animirati tudi s kvizom. Vprašalnik so lahko izpolnili vsi učenci, odgovori pa so bili skriti v evro kotičku, le poiskati jih je bilo treba. Učenci so to kmalu ugotovili, kljub temu pa jim je največ težav delal odgovor o simbolnem pomenu zvezdic na evropski zastavi. Podelili so tudi nagrade — kosila v šoli, pisala, koledarje in druga priložnostna darila. Središki šolarji so se tudi pridružili evropski akciji Dežnik Evrope. Učenci so risali na dežnike, ki so jih razprli in razstavili v avli. Projekt so zaključili z video konferenco Tri dni v EU, ko so s pomočjo računalniške tehnologije klepetali z vrstniki v Sloveniji in EU. O Evropski uniji je tekla tudi beseda pri krožkih tujega jezika, kjer so učenci pisali spise na temo Moj kraj v letu 2040, seveda v tujem jeziku. Najboljše so med drugim objavili tudi v šolskem glasilu. Svoje aktivnosti pa so predstavili tudi na spletni strani. Projekt so vodili Jasna Munda, Andreja Šut in Matjaž Hanželič. vki In memoriam V spomin dr. Jožetu Koropcu Težko verjameš, da umre nekdo, ki ga imaš rad in ga spoštuješ. Tako je tudi s smrtjo prof. dr. Jožeta Koropca, nadvse priljubljenega in spoštovanega slovenješta-jerskega zgodovinarja, kot se je sam imenoval, zaslužnega profesorja mariborske univerze in utemeljitelja mariborske zgodovinske šole ter častnega člana številnih zgodovinskih društev, od katerega so se domači, nekdanji sodelavci ter prijatelji poslovili 3. maja na framskem pokopališču. Jože Koropec je imel neizmerno rad te svoje domaće kraje, pa tudi celotno Štajersko. Njegova navezanost na ta del naše Slovenije se je kazala tudi pri njegovem raziskovanju preteklosti teh krajev. Njegova življenjska pot se je začela 17. marca 1923 na Bukovcu nad Zgornjo Polskavo. Po domači ljudski šoli je šolanje nadaljeval na mariborski klasični gimnaziji ter po drugi vojni na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1948 diplomiral iz zgodovine in zemljepisa. Potem seje začela njegova službena pot srednješolskega profesorja od Črnomlja do Maribora, od leta 1960 pa predavatelja na višji pedagoški šoli v Mariboru, ki je pozneje tudi po njegovi zaslugi prerasla v Pedagoško akademijo in nazadnje leta 1986 v visokošolski študij zgodovine na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Prehodil je pot od srednješolskega profesorja do rednega profesorja mariborske univerze in doktorja znanosti (1970). Krog je sklenil s častnim nazivom "zaslužnega profesorja" mariborske univerze (1990). Njemu gre zahvala tudi za ponovno oživitev mariborske zgodovinske revije ČZN (1963). Bil je profesor tistega kova, ki je imel spoštljiv odnos do dijakov in študentov. Radi smo imeli njegova predavanja iz slo- venske in južnoslovanske zgodovine, kar je pač bilo na urniku, vse od prazgodovine do sredine 19. stoletja, saj je bila vsaka ura "zgodba" zase. Ne samo k študiju slovenske zgodovine, še bolj nas je vzpodbujal k raziskovanju lokalne, domače zgodovine, ki v naših časih še ni bila tako raziskovana. Rad je bil tudi med preprostimi ljudmi, sam zase je vedno trdil, da je kmet, že zaradi tistega vinograda na sončnem Pouperku, kjer je bil bližnji sosed pisatelja Antona Ingoliča, s katerim sta dolga leta prav tam prijateljevala. Ljudje, željni znanja o svojih koreninah in preteklosti, so ga pogosto vabili na razna predavanja, na katera se je pokojni Joža vedno temeljito pripravil. Povsod, kjer je se pojavil, so bile dvorane polne obiskovalcev, pa tudi vprašanj po končanem predavanju ni manjkalo. Njegov zadnjih javni nastop v občini Slovenska Bistrica je bil novembra 2001 v Laporju. Seveda so ljudje še imeli veliko želja, da bi kaj povedal o preteklosti krajev med Pohorjem in Halozami, vendar so ga življenjske moči počasi zapuščale. Je pa še marsikaj delal v miru in tišini svojega doma v framskem Morju. Za njim ostaja veliko bogastvo znanstvenoraziskovalnega dela. Veliko tega je natisnjenega in znanega širši javnosti, mnogo stvari pa je ostalo na papirju in upamo, da bo kdaj zagledalo luč sveta, saj so to raziskovanja zgodovine zgodnjega srednjega veka ne samo bistriške in še katere sosednje občine, temveč celotnega Podravja. Od tod tudi termin "slovenještajerski" zgodovinar. Vida Topolovec Od tod in tam Ptuj • Božo Repe predaval na gradu Prejšnji četrtek je bilo v slavnostni dvorani na ptujskem gradu predavanje, ki so ga pripravili Pokrajinski muzej Ptuj, Mestna občina Ptuj in Zgodovinsko društvo Ptuj. Predaval je priznani slovenski zgodovinar prof. dr. Božo Repe s Filozofske fakultete v Ljubljani. Zanimivo predavanje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo z naslovom Vključevanje Slovencev v različne skupnosti v 20. stoletju je osvetlilo zgodovinski razvoj Slovencev od Karantanije do današnjih dni, poseben poudarek pa je bil dan koncu vladavine avstro-ogrske monarhije, nastanku SHS in Jugoslavije, drugi svetovni vojni in Titovi Jugoslaviji ter slovenski osamosvojitvi in priključitvi Slovenije k Evropi. (Fl) Ormož • Glasbeniki za dober namen Društvo prijateljev mladine Ormož prireja ob svetovnem dnevu družine dobrodelni koncert. Nastopili bodo atraktivni izvajalci, ki bodo gotovo znali pritegniti ormoško publiko: Yo-Zo, Ptujskih 5, ansambel Štrk, Brendi, Domen Kumer, ansambel Kompromis, pevski zbor OŠ Ormož, gledališka skupina iz Velike Nedelje s tamburaši, ansambel Zadnji trenutek, duo Horvat in plesalke Tjaša, Tadeja, Kaja in Anja. Prihodek koncerta, ki bo v petek, 14. maja, ob 20. uri v športni dvorani na Hardeku, bo namenjen počitniškim delavnicam, šoli v naravi in morda celo počitniški koloniji za ormoške otroke. To je že drugi tovrstni koncert, člani DPM Ormož pa bi želeli, da bi postal tradicionalen, je povedala predsednica Saška Bratuša. (vki) Sv. Jurij • Pozdrav Evropi V krajevni skupnosti Sv. Jurij so že od 16. aprila potekale prireditve ob tradicionalnih Jurjevih dnevih in 9. prazniku krajevne skupnosti ter 230-letnici šolstva. Kot zadnjo prireditev ob Jurjevih dnevih so člani kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol v soboto, 8. maja, organizirali prireditev z naslovom "Jurovski kulturni večer — pozdrav Evropi!'. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Sv. Jurij pod vodstvom mentorice Simone Centner, člani Jurovskega noneta pod vodstvom Francija Divjaka, folklorna skupina pod mentorstvom Cilike Neuvirt, plesalci in plesalke plesne šole Samba, slavnostni govornik pa je bil župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Na prireditvi so podelili priznanja tekačem — maratoncem, ki so 27. aprila tekli ob mejah KS Sv. Jurij, priznanja pa so prejeli tudi vinogradniki, ki so sodelovali na ocenjevanju vin. (ZŠ) Benedikt • Slavckov gaj 2004 V četrtek, 6. maja, je Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, Območna izpostava Lenart, organiziral v kulturnem domu v Benediktu v sodelovanju z občinami Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana ter kulturnim društvom Benedikt in zvezo kulturnih društev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana območno revijo mladinskih pevskih zborov iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Revijo je strokovno spremljala mag. Dragica Zvar. Nastopili so: MPZ OŠ Benedikt, ki ga vodi Božo Čobec, MPZ OŠ Cerkvenjak—Sv. Andraž pod vodstvom zborovodkinje Zdenke Bedrač, MPZ OŠ Sv. Jurij, ki ga vodi Jaka Banič, MPZ OŠ Sv. Trojica pod vodstvom Boža Čobca, MPZ OŠ Sv. Ana pod vodstvom zborovodkinje Nataše Komperšak in MPZ OS Lenart, ki ga vodi Marina Zimič. Danes (13.5.) ob 17. uri pa sklad organizira v kulturnem domu v Benediktu območno revijo otroških pevskih zborov iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, na kateri bo nastopilo sedem otroških zborov. (ZŠ) Markovci • Zaplesali na tuje V Folklornem društvu (FD) Anton Jože Štrafela iz Markov-cev deluje več sekcij: kopjaši, plesna skupina, ljudske pevke in pevci ter koranti. Društvo skozi leto zabeleži več kot 50 nastopov po Sloveniji in tujini. Kot je na nedavnem občnem zboru poudaril predsednik društva Milan Gabrovec, so v preteklem obdobju poleg nastopov v domači občini in nastopov v bližnji okolici zabeležili tudi precej nastopov v tujini. V letošnjem letu ima društvo v načrtu kar nekaj nastopov v tujini (Hrvaška, Madžarska, Španija, Avstrija), zagotovo pa se bodo sekcije društva udeležile območnih srečanj in prireditev v bližnji in daljni okolici. 30 let uspešnega delovanja bodo letos zabeležile tudi ljudske pevke, ki so v zadnjem času uspele pomladiti svojo zasedbo. V razpravi se je med markovskimi kulturniki ponovno odprlo vprašanje ustanovitve zveze kulturnih društev. Ustanovitev je ponovno predlagal predsednik KUD Markovski zvon Darko Meznarič. (MZ) Foto: Fl Foto vki Zetaie • Hribovska turistična zgodba Kaj je (haloški) turizem? Podjetnik Marjan Skok, lastnik znanih Gastrojevih restavracij, je skupaj s partnerico Zvezdano Ovčar pred nekaj leti odprl gostišče, skrito med gozdovi in bujnim hribovjem naselja Kočic v Žetalah. Najprej je bilo vse lepo in prav, razvijanje turizma v nerazvitih občinah je vedno pozitivna stvar. Prihajali so gostje, uživali v dobri hrani, pijači, glasbi in lepotah neokrnjene narave, vrstila so se srečanja policije, vojske, lovcev in — tu se je začela lepa zgodba o vedno bolj priljubljeni turistični lokaciji krhati. "Po sklepu o dovolitvi izvrs-be, ki jo je poslal mariborski inspektorat, moramo odstraniti montažno nadstrešnico pred gostiščem. Ta nadstrešek, ki nam je služil predvsem pri tradicionalnih pohodih, raznih sprejemih, prireditvah občine Žetale in pri vajah policijske enote ter vojske, bomo podrli sami," je v obvestilu, ki je priromalo tudi na naše uredništvo, zapisal Marjan Skok. Nadstrešek ni glavni vzrok Skok je 20. aprila, kot je napovedal, nadstrešek s pomočjo skupine prijateljev res odstranil: "Približno 30 kvadratov velik nadstrešek, postavljen na leseni konstrukciji in prekrit s prozornimi, plastičnimi ploščami, je bil očitno v napoto dvema ali trem krajanom, ki so zadevo tako dolgo prijavljali na pristojni inšpektorat, da smo pač dobili odločbo o odstranitvi. Res je, da smo ga postavili brez potrebnih soglasij in dovoljenj, ker bi nas to stalo dodatnih 300 ali 400 tisočakov, poleg tega pa bi bila pridobitev teh soglasij brezpredmetna, saj se s tem številne prijave, ki smo jim bili priča v vsem obdobju, ne bi prenehale. Rešitev bi bila Marjan Skok je snel še zadnjo plastično stresno plosco z nadstreška pred gostiščem. Foto: SM Franc GajSek: "Doživljam grožnje in šikaniranje!" edino v izgradnji dodatnega zaprtega prostora. Nekaj krajanov, morda dva ali trije, ki sploh niso najbližji sosedi gostišča, se namreč neprestano razburjajo zaradi kršenja nočnega reda in miru. Mislim, da je lahko vsakomur jasno, da če se tukaj zbere družba ljudi, ki proslavlja kakšen večji družinski dogodek ali praznik, ne more biti grobna tišina že ob desetih. Včasih je kdo tudi zav-riskal, seveda, ampak vsaka takšna malenkost je strašno motila dva ali tri posameznike. Nemalokrat je tako policija zaradi njihovih prijav morala posredovati že 15 minut čez deseto, to pa je bilo zame in za goste zelo neprijetno!" Marjan Skok v pripovedi ne skriva globokega razočaranj a nad odzivom okolice oziroma nekaj krajanov, ki se, kot pravi, očitno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je gostišče lepo zaživelo. Asfaltiranje ceste da -turizem ne?! Gastrojeva saga o razvoju turizma v Halozah pa ima precej globlje korenine. Skoraj desetletje nazaj, še pred ureditvijo gostišča, je namreč Skok investiral dobrih šest milijonov za asfaltiranje strme lokalne ceste do svoje lokacije: "V zameno za svoj delež k ureditvi prej neprevozne ceste so krajani podpisali izjavo, da me ne bodo ovirali pri razvoju turizma in s tem povezanih dejavnosti. Takrat sem namreč želel urediti tudi moto-kros stezo, pa so se takoj začele prijave. Potem smo poskušali s prireditvijo streljanja na glinaste golobe, za kar sem pridobil ustrezno dovoljenje, pa je spet ta domačin, konkretno lahko povem, da gre za Adolfa Jeriča, s katerim sva bila nekoč velika prijatelja, to preprečil tako, da je Mozirje • S cvetjem v Evropo Milijoni cvetov S sloganom "Sprehodite se v Evropo med cvetjem Mozirskega gaja" so čez praznike v znamenitem naravnem parku tik pred začetkom Logarske doline odprli največjo slovensko razstavo cvetja. In menda bo to kar držalo, saj je na 66 gredicah zacvetelo preko 180.000 sadik tulipanov, vseh ostalih sadik različnega cvetja in grmovnic pa je po besedah vodstva hortikulturnega društva več kot 300.000. Razstava, ki je bila resnično paša za oči, pravi ljubitelji cvetja pa so se med sprehodom po~u-tili kot v raju, je bila sicer uradno odprta le do nedelje, drugega maja, vendar je ogled Mozirske-ga gaja možen prav vsak dan od osme zjutraj do sedme ure zvečer. Morda ga je celo bolje obiskati izven razstavnih dni, saj v času razstave vlada na sprehajal- nih stezicah prava gneča; dnevno organizatorji namreč naštejejo od 3000 do 4000 obiskovalcev. Ti pa nikakor niso razočarani. Poleg vulkanskega izbruha raznovrstnih barv bolj ali manj razcvetelih tulipanov se lahko sprehodijo še ob potočku, jezeru polnem rib, si ogledajo pernate posebneže v kletkah, potegnejo za zvon v kapelici želja, se spoz- najo s tipično hiško vaških reve-žev in starimi žagami, poskusijo in kupijo naravni med ter druge zdravilne domače "zvarke", sprehod pa zaključijo v senci gostišča. V Mozirskem gaju — zanimivo je, da je nekoč prav na tem območju bilo divje odlagališče vseh vrst odpadkov — v bodoče načrtujejo tudi razširitev izgradnje tipične starovaške naselbine, že letos pa bodo obiskovalce presenetili z 18 metrov visokim razglednim stolpom sredi parka. Mozirski gaj bo tudi letos odprt vse do oktobra, med večjimi prireditvami, ki se bodo še zgodile, pa velja omeniti Pravljične kresne noči (v nočeh od 25. do 27. junija), Poletje skozi cvetje (od 12. do 22. avgusta) in razstavo buč (od 17. septembra do 3. oktobra), s katero bodo zaključili sezono obiskov. Tekst in foto: Foto: SM Adolf Jerič: "Če se ne misli ukvarjati z mirno dejavnostjo, je bolje, da gre!" odšel v gozd in s seboj odpeljal še svoje otroke. Očitno si torej on lahko privošči vse, mi pa nič. Mislim, da gre pri Jeriču za osebno zamero, saj ga nisem zaposlil, ko je izgubil službo. Takrat se je namreč začelo nagajanje, ki vsa ta leta ne poneha. Ne vem, kako si on in še dva njegova somišljenika predstavljata turizem. Če bi bilo naše gostišče in prireditve, ki smo jih uspešno Prejeli smo vpeljali in izvajali, res tako hrupne, bi morale motiti tudi druge, bližje naseljene občane, pa se razen teh dveh, treh posameznikov ne pritožuje nihče! Zanimivo in žalostno je tudi, da nihče ni imel nič proti razvoju dejavnosti, ko je šlo za asfaltiranje ceste, zdaj, ko je ta cesta urejena, pa je gostišče nekaterim v napoto?!" Skok pravi, da ga je volja in veselje do nadaljnjega razvoja dejavnosti v tem okolju minila: "Začeli bomo raje kje drugje, kjer ne bo toliko nasprotovanja in nagajanja. Za vložene milijone v cesto pa bom vsekakor sprožil tožbo proti posameznikom, ki so me izigrali. Bojim pa se, da ob takih posameznikih turizem v Halozah nima prav nobene prihodnosti. Velika škoda za kraj!" Druga plat medalje Adolf Jerič in Franc Gajšek, dva od treh krajanov, ki sta po besedah Marjana Skoka kriva za številne prijave in onemogočanje uspešnega dela gostišča v središču Haloz, pravita, da proti gostinstvu in poslovanju obrata sicer nimata ničesar, vendar ob upoštevanju obratovalnega časa, nikakor pa se nikoli ne bosta strinjala s strelskimi prireditvami. Adolf Jerič: "Seveda sem kršenja prijavljal in tega ne skrivam, vendar nikoli zaradi nelegalno postavljenega nadstreška, saj za to sploh nisem vedel. Skok si je razvoj turizma očitno predstavljal precej po svoje in brez omejitev Ko smo podpisovali soglasja za razvoj turizma, celo sam sem jih takrat pomagal zbirati, nam ni povedal, kaj vse namerava delati. Vsi, ki se še upamo javno zo-perstavljati, nimamo nič proti gostinskemu lokalu, seveda pa ne na način, da se zvočniki postavljajo na teraso in potem glasba cele noči bobni in odmeva od hribovja. Naj se gostje zabavajo v zaprtem prostoru! Nikakor pa ne bomo sprejeli strelskih prireditev oziroma nelegalnega strelišča, ki ga hoče imeti. Zato smo lani tudi fizično preprečili streljanje na glinaste golobe, saj ni imel uradnega dovoljenja za to prireditev. O tem smo se prepričali tudi na ptujski upravni enoti, kjer so nam povedali, da tovrstnega dovoljenja niso izdali. Tudi posredovanje policije je bilo bolj 'gledanje skozi prste', saj se je le enkrat zgodilo, da so glasbo utišali, večinoma pa se je tuljenje nadaljevalo pozno v noč. V vsem tem času smo poslali dopise o kršitvah na marsikatero institucijo, zgodilo pa se ni nič. V njegovem gostišču se še zmeraj zbira vojska, policija in lovci iz Žetal. To za nas ni noben turizem, takega turizma ne rabimo! Mi vendar tukaj živimo, zaradi nočnega nemira ne moremo spati, ljudje so zaradi streljanja v življenjski nevarnosti, in če se ne misli ukvarjati z mirno dejavnostjo, je bolje, da gre. Soglasje za razvoj turizma, ki sem ga tudi sam takrat podpisal, sem preklical že pred dvema letoma. Lahko me toži, če hoče, denar pa naj zahteva od tistega, ki za cesto ni dal nič! Jaz sem dal veliko ur prostovoljnega dela in potem izgubil ogromno zdravja! Kdo pa bo meni vrnil škodo za moje psihično trpljenje?!" Franc Gajšek: "Skokova trditev, da njegova dejavnost moti le dva ali tri krajane, ni resnična. Dejstvo je, da moti večino, le da si javno tega ne upa povedati več nihče. Tisti, ki to upamo, smo in še doživljamo grožnje in šikaniranja. Mislite, da je prijetno, ko se mi otroci ob treh ponoči jočejo, da ne morejo spati zaradi preglasne glasbe? Saj čez zimo je mir, priznam, ampak preostali del leta nikoli ne veš, katero noč boš moral prebedeti. Tudi sam sem že preklical soglasje, ker to zame ni turizem!" Resnico bo verjetno treba poiskati nekje vmes. Dejstvo je, da kraj z morebitno izgubo popularnega gostišča, ki jo napoveduje Marjan Skok, gotovo marsikaj izgublja. Turizem v kakršnikoli že obliki ne more biti ravno mirna dejavnost, kje pa so tiste zgornje meje dovoljenega in sprejemljivega, je v prvi vrsti odvisno od vseh vpletenih in prizadetih. Simona Meznarič Starodavnemu Ptuju vrniti sloves, ki mu pripada V Mestnem odboru Slovenske demokratske mladine Ptuj smo izvedeli oz. je do naspri{el idejni projekt, ki govori o Ptuju, o njegovem razvoju, umestitvi v Sloveniji in {ir{em prostoru ter o njegovih vrednotah, ki jih tako malo poznamo. Sestali smo se s pobudnikom projekta Vojem Velićkovićem ter imeli z njim precej dolg in konstruktiven pogovor. Do potankosti nam je razložil vse teze projekta in nas seznanil z do sedaj storjenim. Povedal je tudi to, da bi Ptuj moral imeti tudi nas, vse nas, nas mlade in ljudi srednjih let, upokojence, delavce in intelektualce, premožne in manj premožne, vse Ptujčane. Tak{nemu projektu zares moramo ponuditi priložnost in mu dati podporo. Zato MO SDM Ptuj popolnoma podpira idejo projekta in obenem skupaj z idejnim vodjem projekta Vojem Velićkovićem pozivamo vsa dru{tva, podjetja, slehernega Ptujčana, da se k temu projektu pridruži. Izhodi{če tega projekta je člen statuta mesta Ptuj iz 14. stoletja, ki pravi: "Kdor za mesto ne trpi, naj se z mestom ne krepi." Ta člen, sodobno oblikovan, naj bi bil vnesen v obsto- ječ statut MO Ptuj in naj bi bil izhodi{če za vso nadaljnje delo in dogajanje. Temu členu naj bi bila prirejena tudi zaobljuba ali prisega, ki bi jo ob nastopu svojih mandatov dali vsi svetniki in župan MO Ptuj. Ena izmed začetnih tez projekta je, da se na vseh vpadnicah v mesto, ob cestah, na mesto sedaj ponižujočih, neprepoznavnih tabel z imenom našega mesta postavijo velikanske table s simboli, ki jih vidi, pozna in prepozna vsak Ptujčan in vsak tujec, ki nas je vsaj enkrat obiskal — z grajskim stolpom in ptujskim gradom. Na tabli bi s ponosom zapisali, da trajamo že od leta 69 in da bomo še dolgo v ponos sebi in svoji državi. Še ena izmed glavnih tez projekta je tudi ureditev prometnega režima na Slomškovi in Prešernovi ulici. Predlaga se, da se vsak dan od 18. do 6. ure naslednjega jutra zapre Slomškova in Prešernova. V tem času, ko bi bili obe ulici zaprti, bi ju spremenili v namene gostinstva, turizma in zabave na odprtem, še posebej v poletnem času. Seveda ima projekt še veliko več vsebine, s katero se bo lahko vsak v kratkem času v celoti seznanil in s katero se je seznanil že župan MO Ptuj in mu dal vso podporo. Zato upamo, da bomo dobili podporo tudi od vas, kajti samo tako lahko starodavnemu Ptuju vrnemo sloves, ki mu pripada. Vodi naj nas tudi misel, ki jo je zapisal predlagatelj projekta Vojo Veličkovič: "Nisem jaz v Ptuju, Ptuj je v meni i!" Andrej Korpar, predsednik MO SDM Ptuj Ptuj • Skupščina ribiške družine Pridni, a zaskrbljeni V restavraciji Gastro so se v petek, 23. aprila, ribiči sestali na skupščini Ribiške družine Ptuj in bili kritični predvsem zaradi upadanja števila članov. Še pred dobrimi desetimi leti jih je bilo okoli 1500, danes jih je le še okoli 500. Predsednik ribiške družine Ptuj Franc Trbuc je sicer aktivnosti ribičev v minulem letu ugodno ocenil, saj so opravili obsežno sanacijo in poglobitev športnega ribnika na Rogoznici. Na otok sredi ribnika so napeljali tudi električni kabel, tako da ga bodo lahko osvetlili. Poleg tega so skrbeli za vzdrževanje gojitvenih ribnikov, v katerih so vzgojili okoli 6000 kg raznih vrst rib. Poleg rednega vzdrževanja voda in obrežij so sodelovali v vseslovenski akciji čiščenja nabrežin odprtih in zaprtih voda. Uspešni so bili tudi na športno-tekmovalnem področju, saj so se ekipe RD Ptuj redno udeleževale tekmovanj v prvi in drugi državni ligi v športnem ribolovu ter oktobrske mednarodne tekme. Na omenjenih tekmovanjih so posegali po najvišjih, tudi zmagovalnih uvrstitvah. Tudi na družabnem področju niso bili križem rok, saj so uspešno izvedli vsakoletno družinsko tekmo ter ribiško tekmo za Carja ribiške družine Ptuj, izvedli pa so tudi tradicionalno srečanje pobratenih ribiških družin Šempetra, Maribora in Ptuja. Kljub uspehom pa se soočajo z nenehnim upadanjem števila članov Pred dobrimi 10 leti so bili z okoli 1500 člani med najštevilčnejšimi ribiškimi družina- mi v Sloveniji. Danes jih je več kot dve tretjini manj, le še okoli 500. Skrbi jih tudi dejstvo, da je starostna struktura članstva vedno višja, saj pogrešajo mlade ribiče, zato se bodo tej problematiki letos in v prihodnjih letih še bolj posvetili. Sočasno so lepo uredili okolico obeh rogozniških ribnikov, na novo ozelenili del tekmovalne trase ter zasadili nekaj dreves. Pred sprejemom sklepov skupščine, ki so jih namenili predvsem varovanju voda in življenja v njem, o čemer so pred tem razpravljali že na delnih zborih oziroma posameznih pododborih, Foto: M. Ozmec Franc Trbuc, predsednik RD Ptuj. pa so se dogovorili še o letošnjih aktivnostih na gospodarskem in športnem področju, večjo skrb pa bodo namenili tudi privabljanju mladih ribičev in družabnemu življenju. Poleg že predvidene vzreje toplovodnih rib po gospodarsko gojitvenem planu bodo letos poskusili vzrediti mladice ščuke, večjih investicij pa ne načrtujejo, zato se bodo posvetili predvsem vzdrževanju ribnikov in ribiškega doma v Rogoznici. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Ptujski ribi~i so v svojih gojitvenih ribnikih lani vzgojili okoli 6000 kg rib. V lanskem letu so opravili obsežno sanacijo in poglobitev ro-gozniskega ribnika. Zanimivosti Riiiiiba! 27. aprila je Borut Mlinarič iz Kidričevega lovil v ribniku v Pi-voli, s katerim upravlja Ribiška sekcija Splošne bolnišnice Maribor, in ujel ribo, katere dolžine sploh ne more pokazati z rokami, zato je raje poslal fotografijo. Tolstolobik je meril 120 cm in tehtal 21 kg, ujet pa je bil z vrvico debeline 0,20 mm. Preden je ribo potegnil iz ribnika, jo je utrujal kar 35 minut. jj Sobetinci • Lovsko tekmovanje Razdelili številne nagrade V sklopu tradicionalne prvomajske prireditve pri lovskem domu v Sobetincih je tudi letos potekalo meddružinsko lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Organizator dvodnevne prireditve, ki se je na zadnji aprilski večer pričela s kre-sovanjem, je bila Lovska družina (LD) Markovci. Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, ki je potekalo v sklopu 5. praznika občine Markovci, je bilo posvečeno tudi praznovanju 1. maja — praznika dela in memorialu nekdanjega lovskega prijatelja in odličnega strelca Janka Rožmarina. Meddružinskega strelskega tekmovanja se je udeležilo 22 ekip in več posameznikov, ki so se potegovali v različnih disciplinah. Med ekipami so prvo mesto osvojili strelci LD Cestica in tako osvojili prehodni pokal. Drugouvrščeni so bili strelci LD Tomaž, tretjeuvrščeni pa strelci LD Jože Lacko. V pokalnem delu tekmovanja je med posamezniki prvo mesto zasedel Vlado Zemljarič, drugo mesto je osvojil Franc Meznarič, tretje pa Stefan Leskovar. Memorial Janka Rožmarina je letos osvojil Sandi Petek, dru-gouvrščeni je bil Franc Meznarič, tretjeuvrščeni pa Vlado Zem-ljarič. Sicer pa so se strelci pomerili tudi v streljanju na bežečega zajca (za posebno nagrado — odojka), v disciplini "nagradno" pa so se strelci potegovali za 24 lepih praktičnih nagrad. Mojca Zemljari~ Druga knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti! Od 17. maja do 13. junija. Kot že veste, smo v okviru praznovanja Mercatorjeve 55-letnice za vas - naše kupce, pripravili 55 kuponov z mamljivimi ugodnostmi, s katerimi boste lahko vse do konca oktobra 2004 uveljavljali kar do 55-odstotne popuste. Tokrat vam pošiljamo drugo knjižico kuponov za deset novih izdelkov, pri nakupu katerih boste lahko od 17. maja do 13. junija izkoristili privlačne popuste. Veljavnost posameznega kupona je navedena na kuponu. Ko IVIercator praznuje, svoje kupce razveseljuje. fasadni sistemi notranji in zunanji ometi zal