Leto LX1 DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBUAHI Dofcio 7.iX. 1930 L, št 203 _icnrt,_priic V Ljubljani, sobota 6. septembra 1930 Cena Din iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ki praznike. — Inseratl do SO pet« a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 800 vrst a Din 8—, večji Inserati petit vrsta Din 4_, Popust po dogovora. Inaeratai dauek posebej. — >SloveosirJ Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, sa inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračala Uredništvo in upravništvo Ljabljana, Knaflova uL 5 Telefon §L 3122, 3123, 3134, 3125 in 3136. PODRUŽNICE : MARfBOR, Grajski trg št 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190 NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št 36. Jesenice, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. SVEČANA IZROČITEV NOVIH POLKOVNIH ZASTAV Danes dopoldne je Nj. V« kralj ob navzočnosti celokupnega kraljevskega doma, članov vlade, diplomatskega zbora in ogromne množice občinstva izročil polkom nove jugoslovenske zastave Beograd, 6. septembra. Danes dopoldne so bile na velikem vežbališču na Banjici na svečan način izročene vsem jugoslovenskim pehotnim in konjeniškim polkom nove jugoslovenske pol kovne zastave. Že v zgodnjih jutranjih urah so se začele zbirati na Banjici čete vseh vrst orožja, obenem pa so začeli prihajati tudi drugi gostje. Krasno solnčno jutro je še bolj dvigalo svečano razpoloženje. Na Banjici se je zbrala celokupna beograjska garnizija s polki kraljeve garde na čelu. razen tega pa so bili zbrani oddelki vseh ostalih polkov, ki so prišli že pred njimi, da prisostvujejo predaji starih in da sprejmejo nove polkovne zastave. Pogled na strumne vrste postavnih in krepkih fantov Je bil impozanten. K svečanosti so se zbrali na Banjici, na častni tribuni in na drugih določenih mestih vsi člani vlade z ministrskim predsednikom generalom Zivkovićem na čelu, nadalje celokupni diplomatski zbor, vsi vojni atašeii. celokupna generaliteta in ad-miraliteta. vsi člaui banskih svetov z bani na čelu. zastopniki večjih mest, rezervni oficirji in bojevniki, deputacije raznih nacijonalnih organizacij kakor Narodne odbrane. Jadranske straže, strelskih družin itd., skavti, gozdovniki, Sokolstvo in drugi. Razen tega se je zbrala na Banjici nepregledna množina občinstva, ki je živahno pozdravljalo jugoslovensko vojsko. Svečanosti so se pričele ob 8. zjutraj s prihodom Ni. Vel. kralja, kra-Ijire. prestolonaslednika in ostalih članov kraljevskega doma. Na čelu je jahal Nj. Vel. kralj, za njim Nj. kr. Vis. knez Pavle, Nj. Vis. knez Arzen in minister vojske general Hadžič, nato vojvoda Bojovič s komandanti armij in prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Dragomir Stojanovič z dežurnim adjutantom. V gala vozu so sledili N] Vel. kraljica. Nj. Vis. prestolonaslednik Peter in Nj. Vis. kneginja Olga. Ob prihodu članov kraljevskega doma je množica izbruhnila v viharne ovacije, dočim je godba zasvirala državno himno. Komandant parade general Dokič je podal nato Nj. Vel. kralju raport, nakar je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom obšel vse čete in se ustavil pred tribuno. Nj. Vel. kraljica je nato s svojim spremstvom s člani vlade odšla na tribuno, kjer so bili tudi člani češkoslovaške in rumunske vojne delegacije ter člani diplomatskega zbora. Pred tribuno je bil postavljen oltar, ob njem pa pripravljene nove polkovne zastave. Pred oltarjem je Nj. Vel. kralj stopil s konja, nakar so pristopili k oltarju praporščaki s starimi polkovnimi zastavami obenem s komandanti ter adjutanti polkov in zastavonoše za nove zastave. Vojaški svečeniki so nato izvršili cerkvene obrede in blagoslovili nove zastave. Ko so bili cerkveni obredi končani, je imel Nj. Vel. kralj na zbrano vojsko kratek nagovor. Nato so -po določenem vrstnem redu pristopili komandanti polkov z zastavonošami ter oni polki, ki so imeli zastave, izročili stare zastave ter pTejeli iz kraljevih rok nove. Stare zastave so izročili zastavonoše prvemu kraljevemu adjutantu, nakar so prejeli komandanti polkov od kralja nove zastave, s katerimi so se vrnili k novim četam. Stare zastave so bile postavljene pred kraljevsko tribuno, kjer jim je nato vojska pri defiliranju poslednjič izkazala vojaško čast. Zatem se je pričela vojaška defila-cija čet in sicer v smeri od juga proti severu. Komandant parade general Dokič je dal povelje za pohod ob 9. Mnogoštevilne vojaške godbe so zasvirale koračnice in čete so se začele pomikati, viharno pozdravljene od nepregledne množice občinstva. Na čelu paradne povorke je korakala kraljevska garda, nato pa so sledile ostale čete. Ogromna množica je prekipevala navdušenja ob pogledu na strumne oddelke, s posebnim navdušenjem pa je pozdravljala dolge vrste mornarjev, katerih bele uniforme so se najbolj odražate od sapozetenega ozadja. Ves čas, ko so korakali mimo častne tribune, je mornarica vzklikala Nj. Vel. kralju, prestolonasledniku in Jadranskemu morju. Silen vtis so napravili oddelki podoficirske šole in pomorske akademije. Nato je sledila pehota, ko pa je nastopila konjenica, ki je v krasnem galopu pridrvela preko poljan in v strumnih vrstah defilirala pred vrhovnim poveljnikom Nj. Vel. kraljem, je množica v presenečenju utihnila. Široke vrste konjeniških oddelkov kraljeve garde in ostalih konjeniških polkov so drvele mimo v tako vzorni disciplini, da niti najhitrejši galop ni povzročil niti naimanišega nereda. Nič manjše presenečenje ni izzval kolesarski oddelek, ki je enako disciplinirano sledil galopu konjenice. Sledili so oddelki lahkega in težkega topništva kraljevske garde, havbice, metalci min, težko poljsko topništvo, težko gorsko topništvo, motorne baterije, težko trdnjavsko topništvo, daljo-metni topovi in žarometni oddelki. Burno so bili pozdravljeni oddelki tankov, ki so tokrat prvič nastopili javno in se kakor ogromni nestvori valili preko ravnine za ostalimi četami. Končno so sledile tehnične čete, sa-niteteni oddelki, povorko pa so zaključili sanitetni avtomobili. Ko so korakala čete mimo kraljevske tribune, so bili izpuščeni iz dveh specin1"^ avtomobilov golobje pismonoši, ki so med defileiem obletavali kraljevsko tribuno in prostrano vežba-lišče t 'r»s defileja so golobi krožili nad Banjico in tako sodelovali pri paradi. Po končani paradi so se golobi sami vrnili v svoje kletke. Vtrenutku, ko so začele čete v paradnem koraku marširati mimo kraljevske tribune, se je začulo iz daljave tudi brnenje motorjev in kmalu so se pojavila nad Banjico letala. Na če- Manifestacija na univerzi Ljubljana, 6. septembra. Tudi ljub* ljanska akademska mladina je danes na skromen, a tem bolj iskren način proslavila zgodovinski dogodek izro* čitve novih jugoslovensih polkovnih zastav. Opoldne so se zbrali v zbor« nični dvorani vsi ljubljanski akade= miki k zborovanju, na katerem je ju* rist g. Iskra v tempramentnem govo* ru orisal pomen tega dogodka in med drugim izvajal: »Danes, ko so oči vse države in vsega naroda obrnjene v stolni Beo* grad, ko je v njem zbrana pri veliki slavnosti naša hrabra vojska, se čuti* mo tudi mi poklicane, da se v smislu svojih tradicij in svojega nacionalnega čustvovanja vsaj v duhu udeležimo tega zgodovinskega dogodka. V tej slovesni uri želimo, da bi imel nas prestolonaslednik, ko prevzame naj* višje državne posle, iste državniške sposobnosti, kakor njegov veliki oče, kralj Aleksander, ter isto moč in ne* zlomi j ivo voljo, kot njegov veliki ded kralj Peter I. Osvoboditelj. Ob tej oriliki pa se moramo spominjati tudi v^eh onih velikih borcev, ki so pod starimi, s slavo ovenčanimi prapori dali svojo kri in svoje življenje za na* še osvobojen je.« Zborovalci so počastili srxHrrin padlih junakov s triminutnim molkom. Med viharnimi ovacijami so bile nato odposlane pozdravne brzojavke kra* ljevskemu domu, ministrskemu pred* sedniku in vojnemu ministru. Po zbo* rovanju so se zborovalci mirno razšl. Revolucija v Argentini Buenos Aires, 6. septembra. Po krvavih spopadih v četrtek je prišlo tudi včeraj do spopadov med policijskimi oddelki in dijaki. Štiri osebe so bile ubite, 40 pa je ranjenih. Položaj se je zelo poostril. Vsa gledališča m kinematografi so zaprti. Mesto se zdi kakor izumrlo. Ceste so popolnoma prazne. Vladna poslopja so zastra- lu so leteli trije ogromni bombarderji, za njimi pa so po divizijah sledili iz-vidniški, lovski in bombaški letalski oddelki, skupno 128 letal. Preko vse Banjice so leteli v krasnem razporedu, kar je izzvalo navdušeno odobravanje množic. Po končani paradi je podal vojni minister Nj. Vel kralju raport, da je svečanost končana. Nj. Vel. kralj m ostali člani kraljevskega doma so se med viharnimi ovacijami množice vr* nili v dvor, na Banjici pa je vojni mi* nister priredil poljsko kosilo za vse delegacije polkov in za povabljene goste. Po mnenju vojaških strokovnjakov je današnja parada izredno uspela ter je napravila zlasti na vse tuje zastopa nike in delegate silen vtis. Zvečer priredita Nj. Vel. kralj in kraljica na vrtu novega dvora sveča* no večerjo, na katero so povabljeni člani vlade, vsi bani, šef rumunske delegacije general Samsonović, šef če* škoslovaške delegacije general Sirovi, vojvoda Bojović, župani 12 največjih mest, med njimi tudi ljubljanski, na* čelnik glavnega generalnega štaba, vsi komandanti armij, komandanti mor* narice in zrakoplovstva, komandanti kraljevske garde, vseh divizij, inspek* torji vseh vrst orožja vojske, koman* danti tehničnih čet, žandarmerije in ostalih vojaških ustanov ter koman* danti vseh polkov. S tem bodo današ* nje svečanosti zaključene. Drugi del svečanosti se bo vršil v ponedeljek na Oplencu, kjer bodo blagoslovili novo cerkev, zadužbino kralja Petra in kjer bodo nato shra* njene tudi stare, s slavo ovenčane pol* kovne zastave. Tudi tem svečanostim bodo prisostvovali oddelki vseh pol* kov, vsi člani vlade, vsi banski svet* niH in ostali povabljeni gostje. Katastrofa v San Domingu Nad tisoč ljudi ubitih, 4500 hiš porušenih, 30.000 ljudi brez strehe New York, 6. septembra. Po zadnjih v Washington prispelih avtentičnih poročilih znaša število mrtvih v San Domingu 1030, število ranjenih pa 890. 4500 hiš je porušenih, 30.000 oseb je ostalo brez strehe. Vse te številke se tičejo le glavnega mesta. Zveze s provinco so še vedno prekinjene. New York, 6. septembra. AA. Po najnovejših vesteh iz San Do-minga je nov ciklon ponovno opustošil tamošnje kraje. Silni vihar je dosegel hitrost 256 km. Sodijo, da je vihar zahteval nad 5000 človeških žrtev. 1 Za izobrazbo paroplovnega osobja Beograd, 6. septembra. AA. Da se čim bolj dvigne nivo strokovne izobrazbe na* šega paroplovnega osobja v interesu bolj* še paroplovbe na naših rekah pod direk* cijo rečne plovbe kraljevine Jugoslavije, je minister za promet s svojim ^sklepom ustanovil strokovne kurze za strojevodje, kurjače, ladijske strojnike in kapetane od* nosno vodje ladij. Za vsako vrsto tega osobja bodo posebni tečaji, kot in struk* cijsko osobje pa bo poučevalo uradništvo ministrstva za promet. Za strojevodje bo* do kurzi trajali tri mesece, za ladijske kur* jače en mesec, za ladijske strojnike 2 me* seča, l -"aji za kapetane, odnosno vodje ladij pa 4 mesece. Ti kurzi se bodo vršili izključno samo pozimi, ko navadno zaradi atmosferskih razmer ni prometa na rekah. Pariški tisk o Heimvvehru Pariz, 6. septembra. Izvolitev Starhem« berga za voditelja avstrijskega Heimwehra je v pariških političnih krogih povzročilo vmemiTJenje. Pariško časopisje opozarja na ozke zveze med Starhembergom in nem* škimi narodnimi socijalisti. »Echo de Pa* riz« piše, da ta izvolitev nikakor ne bo do* prinesla h konsolidacija notranjespolitične* ga. položaja v Avstriji. »Temps« posveča izvolitvi Starheroberga članek ter pravi, da trdijo gotovi politiki glede na preteklost Starheroberga, da ima namen ustvariti ozko sodelovanje med avstrijskim Heimwehrom in nemškimi narodnimi socijalisti. Prič a ko* vatri je, da Starhemberg ne bo olajšal na* loge onim, ki hočejo Avstrijo obvarovati meščanske vojne. Madžarska demonstracija proti mirovni pogodbi Budimpešta, 6. septembra. Dne 11. septembra se bo vršila nekoliko čudna demonstracija na Madžarskem proti mirovni pogodbi. Madžarski aerokhib bo priredil pocestno zbirko za nabavo letal. Po tri-anonski mirovni pogodbi je Madžarski prepovedano dovoliti iz državnega proračuna denar za razvoj madžarskega le- Zahteve indijskih nacijonalistov Indijski nacijonalisti pripravljeni prekiniti agitacijo na civilno neposlušnost, ne pa za bojkot tujih izdelkov in solnega davka Poona, 6. septembra. AA. Iz objavije* ni h pisem med zaprtimi indijskimi nacijo* nalnimi voditelji in podkraljem je razvid* no, da nacijonalisti niso v nobenem oziru točno formulirali svojih zahtev. V sploš* nem pa je mogoče razvideti iz te korespon* dece naslednje zahteve: 1. pravica, da se umaknejo rz britskega imperija, 2. popolna nacijonalna vlada v Indiji, ki je odgovorna narodu, zapoveduje narodni obrambi ter nadzoruje vse finans ce, 3. britske zahteve in koncesije vštevši indijske javne dolgove naj pretresa meša* no sodišče, 4. takojšnja osvoboditev vseh političnih jetnikov, ki niso zakrivili drugih zločinov, ter vrnitev njihovih posestev, ki so jim bila konfiscirana, ter vrnitev glob, ki so jih morali plačati. V slučaju pristanka na te zahteve naci* jonalisti obljubljajo, da prenehajo z agita* cijo za civilno neposlušnost, ne pa za boj* kot tujih tovarniških izdelkov in proti sol* nemu davku. Protikomunistični kongres v ženevi Ženeva, 6. septembra. Včeraj se je vršil VF1. kongres internacijonalne antante proti IiH. intemacijonali. Po delegatih so bile zastopane skoraj vse evropske države. Več vlad je bilo zastopanih tudi oficijelno. Sprejete so bile resolucije proti sovjetsko - ruskemu dumpingu, na katerega se opozarjajo vlade evropskih držav in Amerike. Na ta sovjetsko - ruski dumping se bo opozorilo tudi Društvo narodov, da skliče konferenco, ki bo sklenila proti-odredbe. Vprašanje sovjetsko - ruskega dumpinga se bo predložilo tudi mednarodnim trgovinskim zbornicam. Polet Costesa in Bellonta po Ameriki Newyork, 6. septembra. AA. Letalo »?« je prispelo v Louisville. Costes in Bellonte sta prejela številne ponudbe za nadaljne polete po Zedinjeih državah. Za te polete jima nudijo več milijonov dolarjev. Razstava katoliškega tiska v Bruslju Bruselj, 6. septembra. AA. Jugosloven-ski poslanik v Bruslju Milojevič je pose-tfl dopoldne svetovno razstavo katoliškega tiska v Bruslju. Na razstavi je tudi lepo urejen jugoslovenski oddelek. Naš delegat na bruseljskem tiskovnem kongresu Bruselj. 6. septembra. AA. Jugosloven-ski ataše za tisk v Bruslju Bogdanović je imenovan za delegata jugoslovenske vlade na mednarodnem kongresu tehničnega in profesionalnega tiska v Bruslju. Rumunsko odlikovanje Mussolinija Rim, 6. septembra. AA. Rumunski kralj Karol je odlikoval predsednika italijanske vlade z redom velikega križa. Odlikovanje je izročil Mussoliniju rumunski poslanik v Predsednik parlamenta v Peruju aretiran Newyork, 6. septembra. AA. Po poročilu iz Lime so bili aretirani bivši predsednik poslanske zbornice v Peruju. Marija-teguj, m neki uslužbenci senata, ker so izginili raznih politični, dokumenti. Madžarski socialnodemokratski kongres Budimpešta, & septembra. Policija je dovolila kongres socialno - demokratske stranke, ki je sklican za nedeljo in ki bo trajal tri dni, pod pogojem, da se bo razpravljalo le o strankinih in gospodarskih vprašanjih in da bo izostala razprava o vprašanjih. Odgovor podkralja je bil pos&an jetrn* kom s posredovanjem Tej Sapra in Jaya* karja. Nacijonalisti so odiklonili, da bi raz* pravljali in se pogajarti o podrobnostih, kes* so mišljenja, da tako pogajanja ne bi vo* dila do nikakih rezultatov. Podkralj je dal razumeti, da bodo v slučaju prenehanja c%» vime neposlušnosti abolirani vsi izredni ukrepi, da bo priporočil osvoboditev vseii političnih jetnikov ter da se bo razpravlja* lo z zastopniki kongresa o bodoči ostarvi Indije. K alku t a, 6. septembra. AA. List »Sta- tesman« komentira izjalovljena pogajanja za mir v Indiji in pravi, da je bilo od vsega začetka jasm>, da se bodo pogajanja razbila. Gandhijevi pogoj: so bih" taki, ki jih je mogoče predlagati samo premaganemu sovražniku. List zaključuje svoja izvajanias tem. da bn vsebina pisem, ki so bila tekom pogajanja temenjana, izzvala močno ogorčenje v Indiji kakor v Angliji. Bolgarska ekskurzija na Madžarsko Budimpešta, 5. septembra. AA. 500 bolgarskih izletnikov, ki pridejo na tako zvani bolgarski teden od 15. do 22. t. m. na Madžarsko, bo svečano sprejetih na postaji v Mohaču. Visoko odlikovanje msgra Toma Znpana Minuli teden je iz Rima prispelo imenovanje rasgr. Tomo Zupana za apostolskega protonotarja. Škofovo kapo in druge insignije visokega cerkvenega dostojanstva je š^of dr. Rozman nesel takoj na Okroglo, kjer je odliko-vanca tudi zaprisegel. Tudi to za nad devetdesetletnega starčka pomeni po-čaščenje, ker se drugače tako visoka odlikovanja izročajo le z najsvečanej-šimi ceremonijami v stolnici. Vest o priznanju zaslug velikega narodnega voditelja bo ves narod sprejel z zadoščenjem in najspoštljivejšimi čestitkami. XIV. ZAGREBAČKI ZBOR 13.-22. IX. 19&0. splošni Mednarodni Veliki sejem vzorcev s specijalnimi sejmi l. Stavbarstva, -£.. hotelov, ti i-š in kuhinj. 3. prehranitrene hndnstri)«, 4. tekstili} in konfekcije krzna, 5. usnja. ♦J. papirja. 7. poljedelstva. 14810 Poleg tega se vrši tudi razstava in sejem plemenske živine: DomaČe na dneve 13. in 14. IX. Inozemske na dneve 20. in 21. IX. 1930 Na železnicah in jadranskih parobrodih 50°/0 pop. za posetnike in blago (brezpl. povratek) Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curi h. Beograd 9.12875. — Pariz 20.2375. — London 25.05375. — Newyorl< 515.275, — Bruselj 71.925. — Milan 26.9S5 — Madrid 54.5. — Amsterdam 207.45. -Berlin 122.73. —e Dunaj 72.80. — Sofiji 3.73. — Praga 15.285. — Varšava 57.75. -Budimpešta 90.235. — Atene 6.68. — Čari gsad s Bukarešta 30% f Ljubljana, 6. septembra. Velik dan največjega heroizma, tako velik dan, da bo žaret skozi sto: let j a, kakor skozi stoletja greje kosov: ski heroizem srbski del našega naro* da in ga je vnemal od zmage do zrna* ge, od Karadjordjeve osvoboditve pa do Petrove združitve vseh treh delov naroda. Danes je pa ogenj narodne žrtve taplapolal do najvišjih višin. Tiste s krvjo generacij junakov po* svečene in s solzami mater in sirot blagoslovljene zastave se poslavljajo od svojega naroda in prostovoljno gredo iz neprestane borbe v tihi tem* pel j slave. Simboli srbskega *roda se sami umikajo Jugoslaviji, sami se sežU ga jo na oltarju v plamen nove moči in novega življenja države, ki se je iz njih porodila. Mati žrtvuje sebe za svojega sina in odhaja z blagoslovom, da bo srečen na veke. Za\ edamo se te žrtve, ki n jene mogočne veličine še ne moremo spo-znati in naša ganjena srca niti slutiti še ne morejo izveličujočega blago? slova Samo presunjeni strmimo v ne* mem spoštovanju v zgodovinski dogo- dek, ki je pozlatil današnji dan v zgodovini našega naroda. A solze ločitve se zlivajo s solzami radosti in ponosa, da nam je dobrotna usoda naklonila dan take blaženosti in zaupanja v srečno veliko bodočnost Jugoslavije. Do zadnje preperele nitke slavne zastave — vsaka ta nitka je močna žila srbske krvi — se klanjajo novim jugoslovenskim praporom in jih po* ljubi j a jo. Grenka je ločitev — ali na svoje zaščitnice ponosne nove zasta* vp veselo in DOgumno plapolajo v solncu. Za svojimi vzori naj gredo po potih tako čiste in visoke ljubezni do domovine, kakoršno dolgo pot so pre* hodile njih zmagoslavne prednice. Kralj Aleksander je ustvaril nove simbole, prižgal je novo zvezdo*vod* nico svoji junaški vojski m vsemu svojemu narodu. Tn iz srca vsega naroda vre proti niem.i najčistejša hvaležnost, iz duše se pa dviga vroča želja: Slava starim zastavam! Pozdravljeni novi prapori! ^lava kralju Aleksandru in njego* iu nui Slava Jugoslaviji! Za tujce Kadar kdo kaj v časopisih predlaga, naj si bo to že glede cest, potov, javnih nasadov, razsvetljave, razgleda itd., vselej pripomni, da naj vse to napravi ljubljanska občinska uprava za tujce, kakor da bi imeli ti vse pravice v mestu, a občani nobenih. Ti imajo menda le dolžnost vse to plačati, kar si kdo za tujci izmisli. Temu je storiti konec tako, da občinska uprava, predno kak tak predlog sprejme, dobro premisli, v koliko je to občanom potrebno in koristno, ker le za te je občina dolžna skrbeti in le tem je tudi odgovorna za svoje poslovanje, ne pa tujcem. Kdor hoče čim več tujcev privabiti v mesto ali od njih živeti, ta si naj sam to preskrbi ob svojih stroških in trudu. Občinska uprava more le tedaj kaj takega storiti, če je gotovo, da se bo kako tako podjetje samo rentiralo, ako ne, ni samo nepotrebno, ampak celo škodljivo. Po občinskem redu ima občina sicer tudi za tujce skrbeti, pa le v posebno nujnih primerih, a še tedaj ne na svoje, temveč na stroške njihove domovinske občine. Jasno je, da ne mislim tujcev v tujsko - prometnem pogledu. Duh časa ima vse polno ugovorov proti temu, a tem nasproti stoji pravilo: Samega sebe spoznati je začetek modrosti. Vsak začetek je sicer težak, a tako potreben, da si brez njega nobene stvari prav za prav še misliti ne moremo. Prijatelj resnice. Ke, vendar pa še aaieč ne tako, da Di o.ii ua cesti količkaj sposobni ljudje, ki so j»ri pravljeni delati vestno in marljivo. Na te Domisleke se je pač treba ozirati, kratek. Živalski vrt bi bil za Ljubljano gotovo važna kulturna pridobitev. Mislim živalski vrt v pravem pomenu besede, živalski vrt, kakor si ga dandanes ustanavljajo na-r»braženi narodi n. pr. Praga po Hagen-boekovih načrtih Za tak živalski vrt je pa treba resnih priprav. Ne mislim na dobavo živali. To je zadnji in najlažje izvršljiv moment ki prihaja tu v poštev. 2e kratek apel na javnost bi povzročil, da bi ljubitelji živali žrtvovali, kar bi bik) potrebno za živalski vrt, ki ima na programu samo domočo favno. Prvi in važen pogoj za živalski vrt bi bil pač primeren prostor. In tu ne gre za par stotin kvadratnih metrov, gre za hektarje pripravnega, mnogoličnega sveta. Svet je pa dandanes v pomeriiu Ljubljane in njega najbližji okolici drag. Stotisoče moramo računati samo za svet. V drugi vrsti je treba za živalski vrt mnogo dragih stavb in naprav. Stroški za naprave, ki bi ustrezale modernim zahtevam, bi šli v milijone. Ce se ne motim, se je nekdo ponudil, da postavi na lastne stroške zverinjake. Dotičnik ima o modernih zveriniakih najbrže nejasne pojme, ali pa denarja na vreče. Vsekako bi pa za domačo favno ne potrebovali dosti zverin i a kov. Tretji moment, ki bi se moral upoštevati pri ustanavljanju živalskega vrta, bi bilo vzdržavanje takega vrta. Naj se ne bega javnosti s trditvijo, da b? že neznatna vstopnina krila te stroške. Upoštevati namreč je treba, da bi obsegal naš živalski vrt po načrtih obstoječega Zoo sare-tirano razmnožili dalmatinski vinotoči. Da jih Ima ravno dvorski okraj največ6 in ^Se na kupu, je še posebno zlo. Zato je .ndi razumljivo, da mi bolje vidimo, odkod to zlo naših mest Spominjam se še iz mladih let, ko je bila naša Ljubljana pred kakimi 35 leti preplavljena z italijanskim vinom ali kakor so mu takrat rekli z »lakom« Gostilne, ki so točile to vino, so bide ora ve zastrupljevalne beznice, od koder *e je širilo vse zlo pijančevanja v potenciran: meri. Visok odstotek alkohola v itai:ian skem vinu ni bil za naše ljudi in tako so se ga navadno nacukali čez mero. da so potem razgrajali, tulili in se pretepali. Vlagi stratna oblast je poskrbela da se je lalo število gostiln omejiti odnosno preprečiti odpiranje novih. Zdaj je pa v tem pogledu drugače. SMč ne pojave, kakor pred 35 leti, imamo -zdaj pov sod. kjer se toči močno dalmatinsko vino. Pretepi, poboji in delamržnost kot po sledice pijančevanja imajo svoje leglo večinoma v takih lokalih Te dni so se v f^o lodvorski ulici stepld in okladi štirje pijanci, kar je med neštetimi takimi pojavi nov dokaz, kam vodi pijančevanje. Saj ne mine dan. da bi ne beležila policijska kronika izgredov, pretepov in pobojev. Vse to gre večinoma na račun premočnega dalmatin skega vina, katerega naš človek, posebno še delavec, ne prenese. Večkrat zadostuje majhna količina čez mero, pa je človek popolnoma pijan. V Zagrebu so že spoznali, kako veliko zlo tiči » dalmatinskih vino-točih. V kratkem so zaprli nad 100 vino-točev, ki niso odgovarjali higijenskim zahtevam. Tudi v Ljubljani imamo mn >go .''a-kih vinotočev in tudi pri nas bi bila ^edo umestna slična odredba. Zlo v -ki dalmatinskih vin je od dne do dne hujše. V našem interesu je. da ga čim prej zajezimo če se že ne da docela iztrebiti. Ljubljančan. Iz g!e •VI pisarne Drama Ljubljanska drama. Nocoj v soboto ob 20. uri se vprizori v ljubljanski Drami Lipahova trodejanska komedija »Glavni dobitek«. Dejanje te izvirne komedije se vrši pri vpokojenem profesorju Boštjanu Brvarju. katerega igra g. Cesar. Ostala za--sedba je sledeča: ga. Medvedova, gdčna. Rakarjeva, ga. Mira Danilova, ga Polonca Juvanova in gdčna. BoltaTJeva. Moške vlo= ge pa igrajo gg. Jan, Kralj, Levar :n Plut. Začetek predstave je točno ob 20. uri, ko= nec ob 22. uri. Veljajo znižane ljudske dramske cene. Calderenova drama »Skrivnost sv. maše« se vprizori v ljubljanski drami v ne* deljo popoldne ob 16. uri in v ponedeljek zvečer ob 20. uri. Drama se vprizori ob pris liki misijonskega kongresa^ k» se vrši te dni v našem mestu. Veljajo znižane dramske cene. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi in pred začetkom predstave v dram s skem gledališču. Opera Danes se poje v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika L. Šafra* nek'Kaviča opera »Hasanaginica« z go. Thierrv v naslovni partiji.e Krasna domača opera, ka je imela v pretekli sezoni popoln uspeh, se poje v zasedbi kot pri premijeri Poleg glavne junakinje nastopijo: g. Križaj, g. Vičar g. Grba. ga Ribičeva, gna. Špano* va, g. Perko, baletni zbor itd. Dirigent rav* natelj PoKč. Predstava se vrši pri znižanih cenah. Začetek ob 8. uri zvečer. V nedeljo se poje velika opera nem* škega klasika Wagnerja »Lohengrin« z g. Marčecem v naslovni partiji. Elso poje prs vič na našem odru odlična dramatična so* pranistinja ga. JuTanič. Dalje sodelujejo naši pevci: g. Primožič, g. Betetto, g. Gr« ba, ga. Thierrv itd. Nastopi pomnožen oper; ni zbor. Muzikalno vodstvo hna ravnatelj Polič. V ponedeljek se poje vedno sveža in lepa »Prodana nevesta« z go. Zlato Gjim* gjenac v naslovni partiji. Odlična pevka, ki je lani imela ob priliki gostovanja krasen uspeh ter žeta nedeljivo priznanje, se nam predstavi v popolnoma novi luči Njen partner bo g. Gostič, mladi naš domači te* norist, ki nastopi prvič v tej partiji. Keca--la nam izoblikuje priznani g. Križaj, dalje nastopijo ga. Kogoj. gna. Španova, gna. Ramšakova, g. Grba, Janko, izvrstni Vašek — g. Kovač. Simončič in dragi. Dirigent g. Neffat. Predstava se vrši pri znižanih cenah. Dokaz o nasprotju. — Ugotovil sem znanstveno, da niti dva človeka nimata enakih misli. — Motiš se, dragi moj. Kar spomni se na najina poročna darila. Narodni železničarji za svoje pravice Snoči so imeli narodni železničarji v Mariboru shod, na katerem so manifestirali za svoje stanovske pravice Maribor, 6. septembra, r ski bolniški blagajni, pa če jo to raznim V veliki dvorani Narodnega doma, kjer internacijonalcem prav ah ne. Pač pa yi-so jugoslovenski železničarji že pred 22 le- j goslovenski železničarji odločno protesti-ti bili boj za pravice slovenskih železni- j rajo proti temu, da bi se v razna poklic-čarjev, se je^vršil nocoj pod predsedstvom j na vprašanja državnega prometnega osobja vmeševali neželezničarji. ki prinašajo vedno le zmešnjavo in škodo železničar-skemu stanu. UJNž ima jasno začrtano pot, strokovno in socijalno zboljšati stanje in okrepiti narodno zavest Z vso vnemo bo šlo udruženje tudi naprej, da doseže svoj cilj — boljšo bodočnost jugoslavenskih železničarjev in s tem tudi r slovenskega naroda. Govornik je žel za svoja izvajanja dolgotrajno .viharno odobravanje. Nato je predsednik g. Rudolf Tumpej v ostrih besedah žigosal sramotno dejstvo, da se morajo narodni železničarji po 12 letih obstoja naše države v Mariboru še vedno boriti za pravice svojega materinega, sedaj vrhu tega še državnega jezika. V delavnici in kurilnici poslušajo samn nemščino in samo hujskanje proti narodnim železničarjem, česar mora biti enkrat za vselej konec. Kdor ne zna ali noče znati našega državnega jezika, ne spada v državno službo. Tega se morajo zavedati tudi odločilni krogi in izvajati temu primerne konse-kvence. Končno je bila sprejeta tale resolucija: železničarji, zbrani na shodu udruženja jugoslovenskih nacijonalnih železničarjev v dvorani Narodnega doma v Mariboru dne 5. septembra 1930, v celoti sprejemajo resolucijo, ki je bila sprejeta na shodu 14. avgusta v Ljubljani. Izrekajo ponovno ventralnemu odboru svoje zaupanje s pozivom, da se stalno in smotreno pribore jugoslov. prometnemu osobju vse g. Rudolfa Tumpeja po veličastni manife-stacijski povorki, sijajno obiskan shod narodnih želzničarjev ,na katerem so naši železničarji manifestirali za svoje stanovske pravice. V imenu centralnega odbora je g. Ivan Deržič uvodoma naglasil velik pomen kraljevega manifesta z dne 6. januarja še posebej za železničarski stan, ki je bil preje vse premalo upoštevan, ker so pač igrali vedno glavno vlog-o le strankarski interesi. Osobje se je razdruževalo namesto da bi se spajalo, dohodki železnic so se uporabljali za vse druge namene samo za železničarje in za železnice ne. Po 6. januarju je šlo udruženje nacijonalnih želzničarjev z mnogo večjo vnemo na delo in res je doseglo lepe uspehe. Tz-šel je delavski pravilnik, ki sicer v finančnem pogledu nikakor ne odgovarja stremljenju organizacije, pa ima vendar tudi svojo dobro stran. Tako so odpravljene urnine, čeprav niso bile zadržane enotne plače. Govornik je ostro žigosal demago-ško postopanje v drugi internacijonali organiziranih železničarjev, ki se vedno poslužujejo dvojne taktike in skušajo v pomanjkanju lastnih uspehov smešiti delovanje narodnih železničarjev. Napake, ki so bile storjene v delavskem pravilniku, bo mogoče odpraviti, ako bo železničarsko de lavstvo solidarno in pametno. Enako je tudi z zakonsko uredbo o novih dokladah. s katero železničarji ne morejo biti zadovoljni. Važna pridobitev pa je vsekakor pravilnik o voznih ugodnostih, s katerim so zopet vrnjene prometnemu osobju stare pravice. Organizacija narodnih železničar- pravice, ki mu po važnosti in značaju te jev pa bo ukrenila vse potrebno, da dobe prej ali slej enake vozne ugodnosti tudi želzničarji-upokojenci. Pravično in pošteno se morajo dalje določiti postranski dohodki ter urediti vprašanje službene obleke. Uredile se bodo tudi razmere v železničar- težke službe gredo. Izjavljajo, da hočejo z vsemi svojimi močmi delati za procvit prometne stroke ter napredek jugosloven-skega naroda. Ob pol 10. zvečer je predsednik zaključil zborovanje. Stavbno gibanje še vedno živahno Zida se v Ljubljani toliko, da morajo dovažati opeko iz drugih krajev Ljubljana, ^ septembra. V mestu samem, posebno pa v okolici se toliko zida, da na stavbiščih primanjkuje opeke in celo cementa, ki se rabi za betonske temelje. Opeko dovažajo iz Karlovca in Prekmurja po železnici, v Vrhnike pa v velikih tovornih čolnih (brodnikih) po Ljubljanici. Največji čoln, ki pripelje po 5000 opek na Trnovski pristan, žene motor, kar je še posebno imenitno. V pristanu so cele gore opeke, ki jo nakladajo na vozove in odvažajo na številna stavbišča. V Povšetovi ulici kopljejo svet za temelj visokopritlični, enonadstropni hiši, ki si jo postavita Janko in Mila Adamčič. Letos se zgradi glavno zidovje in pokrije z ravno streho, prihodnjo pomlad pa končajo zidarji, mizarji m ostali rokodelci svoje delo. Stranke se vselijo najkasneje sredi poletja v svetla, solnčna in moderna stanovanja. Zidanje vodi mestni stavbenik Emil Tomažič Tako bosta stali tukaj že letos dve domačiji, prihodnje poletje bo tudi ostali prostor, ki leži med Povšetovo ulico in dolenjsko železnico, zazidan z modernimi poslopji. Svet je po 50 Din km2 ter mu ie cena v zadnjem času zelo poskočila. Dne 28. m. m. so pričeli kopati mehka tla za temeljno zidovje visokopritilčni, enonadstropni stavbi na vogalu Zelene poti in Devfnske ulice, ki je podaljšek Valjavčeve ulice. Zelena pot je tu znatno razširjena in preložena tako, da bo ta hiša stala nekoliko na starem njenem cestišču. Poslopje se letos do zime pač v grobem sezida in spravi pod streho, gotovo in porabno bo pa prihodnjo pomlad. Vsaj v maju, če ne že prej bodo stranke v novi hiši Antona Mahkote. Gradnjo je prevzel stavbenik Matko Curk. V Razlagovi ulici so zrasle letos iz travnika tri hiše. Najnovejša ie visokopritlična, enonadstropna Slovševa domačija, ki jo zida stavbenik Ivan Slokan. Zaradi pre-mehkega sveta ne bo v tej hiši kletnih prostorov, pač pa bodo podstrešna stanovanja. Poslopje zdaj znotraj ometavajo m bodo stanovanja še pred zimo oddana strankam. Odkar so kanalizirali to ul'co, je svet precej boli suh. Samo jarek bi bilo treba zasuti, da se cesta primemo razširi m izravna, zakaj tod je že dokaj močan vozovni promet V mirnem kotičku med Ljubljanico In Gruberjevim prekopom rasejo iz travnikov lične hiše kakor gobe po dežju. O nekaterih novih stavbah smo že poročali na tem mestu, danes pa omenjamo še druge on-detne domačije. Tako bo pleskar Alojzij Gašperšič še to zimo spal pod svojo streho. Te dni je bilo dograjeno betonsko temeljno zidovje. V hiši bosta dve stanovanji in sicer v visokem pritličju in pa pod streho. Zidanje vodi zidarski mojster Zrimšek. Burger, uslužbenec v mestni plinarni, se je ravnokar vselil pod svoj dom. To je ljubka hišica z visokopritličnim stanovanjem. Pozneje si napravi stanovanje tudi pod streho. Zidarja Devetaka, oče in sin, si gradita hišo tik Burgerjevega posestva. V dehi je I betonsko temeljno zidovje. Sobe si napravita v nizkem in visokem pritličju in pa pod streho. V dobrih dveh mesecih bosta že pod svoj d streho. Pred hišo je vodnjak, ki sta si ga izkopala Še preden se je pričelo zidanje. Vodnjak je 7 metrov globok z najboljšo pitno vodo. Svet sta plačala po 10 Din, zdaj pa zahtevajo lastniki že kar po 25 Din za m2 in pojdejo nemara še višje. Nekoliko naprej si je omislil ognjišče poštni uslužbenec Anton Šetina. Hiša je sezidana in pokrita, znotraj tudi že ometana. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju in pod streho, da se stavba kar najbolj izrabi ter izdatki za gradnjo čim prej krijejo. Proti koncu tega meseca bodo vsa dela končana in pridejo v hišo stranke. Šivilja Gostiša si je tudi postavila v tem zatišju vilo. Zidarska dela so bila domala gotova in stranka se je nastanila v hiši, dasi še ni bilo hišnih vrat. Mizar je zavlekel delo menda zato, ker mu je gospodinja vse naprej plačala. Naglica ni dobra. Stanovanji sta v visokem pritličju in pod streho. Sosedna hiša je Jakopičeva. Zdaj jo ometavajo. Obe stanovanji, to je v visokem pritličju in pod streho, bosta gotovi do konca tega meseca. Ivan Krajec iz Kladezne ulice bo tudi hišni posestnik v tem novem predmestju. Trenutno gradijo betonsko temeljno zidovje. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju in pod streho in se že pred zimo stranke vselijo. Zidanje je prevzelo stavbna podjetje Kotoma. V Klunovi ulici na Kodeljevem je zrasla iz gramoznih tal visokopritlična domačija železniškega uslužbenca Pohlevna. Pod njegovim krovom bodo sobe v nizkem in visokem pritličju in pa pod streho. V prv^ polovici tega meseca bodo vsa dela kon« čana in se stanovanja oddajo strankam > uporabo. KOLEDAR. Danes: Sobota, 6. septembra, katoličani Magnus, pravoslavni: 24. avgusta Evtihije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nesmrtni potepuh. Kino Ideal: Tajinstveni znak. Opera: Hasanaginica. Izven. Ljudske cene. Drama: Glavni dobitek. Izven. Ljudske cene. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta 78, Hočevar. Šiška VIL Zamenjava. _ Moja mamica vedno trdi, da sem bila zelo lep otrok. Na kliniki so me pa pri kopanju zamenjali in zdaj sem vsa nesrečna. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" K 41. SKUPŠČINI DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA Naša obrambna organizacija, ki je rušila nemški most do Adrije Vi Ljabljani, 6- septembra. Vi ponedeljek 8. t. m. se sestane jo na veliko skupščino v Ribnici naši nap idealnejši rodoljubi, neomahljivi na* rodni borci naše edine obrambne in* stitucije družbe sv. Cirila in Meioda, velikih mož. Z ne« umorno pridnostjo in vestnostjo se je lo* ril zaupanega mu deia. Pod njegovim I spretnim vodstvom ;e bi! razmah družbi* ■ nega dela tako ogr.-men in plodonosen. da i lahko rečemo, da ni bil sam3 zaustavljen nemški naval na jug. temveč da sraj že zavojevana in le malo je manjkalo, da ni padia kot dedš.*i* na naših pradedov ~>je: v naše roke. Pod vodstvom predsednika g Andreja Senekoviča je imeia C. M družba tik pred vojno 1. 1914. 215 krepko delavnih po* družnic, ki so se kosale v plemenitem tek* movanju. Ustanovi! sc je obrambni sklad, ki je bil protiutež Ro3*».ggerjevemu skladu. Pod njegovim vodstvom so se ustanavljali otroški vrtci vsepovsod, kjer je kazala potreba. Tik pred vojno ]e imela »druž* Sef meteorološkega zavoda uni* verze kraljaAleksandra I. v Ljub* ljani g. dr. Oskar Reva je bil v nedeljo 31. avgusta na Zugspitze, kamor se je povzpel z žično želez* nico, katero so pravkar dogradili. Ta železnica pomeni velik tehni* ški napredek. G. dr. Reva prrpo* veduje o svoji turi: Letos 8. julija je bila otvorjena ena najvišjih gorskih železnic v Evropi in sicer na Zugspitze .najvišji vrh v skupini VVetterstein v Bavarskih Alpah. Ker mislijo tudi pri nas graditi gorsko železnico, misli se predvsem iz Kamniške Bistrice na Velko planino, podajam v naslednjem nekoliko podatkov o predpripravah, zgradbi in otvoritvi te gorske železnice. Najprej par zanimivih, podatkov o turistih, ki so se prvi povzpeli na Zugspitze. Aleksander Hudovernik sedanji predsednik ba* 23 otroških vrtcev, v katere je hodilo 1794 otrok, in 8 osnovnih šol z 52 razredi, katere je obiskovalo 2618 otrok, skupaj 4412 otrok, ki bi brez teh vrtcev in šol utonili v tujčevih valovih. To dobo imenujemo lahko dobo duševnega heroizma in idealizma našega roda. Pokret nacijoname zavesti je rodil sploš* no požrtvovalnost, ki bo odsevala še poznim rodovom po velikih rodoljubih onih dni: Čuček, Fabjančič, Kotnik, Po* lak, Babic, Vilharjeva, dr. Georg, dr. Pir* nat in veliko drugih, ki so v svoji ;>orki ljubezni do domovine položili vse svoje imetje narodu na oltar. Počaščen bodi njih spomin, večna slava njihovemu plemeni* temu rodoljub ju! Potihnil je dolgoletni bojni grom, po* toke krvi je posrebala zemlja in prišel je veliki dan našega osvobojenja. Omamljeni od veselja. so mnogi rodoljubi rekli: »Družbe sv. Cirila in Metoda« ni treba več, konec je napornega dela! Pa to v svoji površni sodbi napačno sklepali Prišlo je do mirovne pogodbe, podpisali so jo veliki gospodje in podpisali so su* Rojstvo skoraj enemu milijonu našega 1 W>da. Prišlo je bridko razočaranje na s^isru, jugu in zapadu. Malone en miKjon nalfh bratov stega roke proseč nas du* ševMga kruha, da ne omaga v sponah ve* ri^^5Qi naj »družba« preneha? Zločin nad narodom bi bU, če bi se to zgodilo. — Na severai meji nam je zapustila stara Av* atrija širok pas ozemlja, kjer sta vršila Sudmarka in Schulverein več desetletij potujčevalno delo s tem, da sta vcepljala v dušo in kri našega ljudstva strup naci* jonalnega sovraštva ter jih učila izdajstva lastne krvi. Široki pas severne meje je Kot prvega, ki je dosegel ta vrh .smatrajo bavarskega oficirja Nausa. Morda so priplezali na vrh pred njim kaki pastirji ali lovci, vendar kroniki o tem ni nič znano. Naus ni bil alpinist, .temveč član topografskega biroja bavarskega generalnega Štaba in kot tak je vršil merenja na pla-j to ju »Am Platt« na južni s t ram Zugspitze. Od tu se je 27, avgusta 1820 povzpel s svojim slugo in nekim gorskim vodnikom na greben in sicer na zapadni vrb. Znano je, da ima greben Zugspitze dva vrha, zapadnega in vzhodnega. Na vzhodnega je priplezal šele 3 leta kasneje zidarski mojster Simon Resch iz Partenkirehna v družbi z nekim pastirjem. Partenkir-chen je danes krasno letovišče na Bavarskem tik pod Zugspitze. Nato so turisti čim pogosteje pričeli posečati oba vrhova in sicer od obeh strani, avstrijske in bavarske. Število turistov je vedno bolj naraščalo tako, da so že leta 1855 zgradili ne daleč od zapadnega vrha prvo kočo Knorrhiite, imenovano po dveh bratih Knorr, ki sta največ pripomogla, da se le ta koča postavila. Radi vedno večjega navala, so kočo večkrat razširili, a kljub temu ni mogla nuditi vsem prostora. Zato so Monakovčani leta 1896 zgradili prav na vrhu še eno kočo in jo imenovali Mun- chner Haus. Leta 1900 so prizidali še stolp, ki ga uporabljajo za vremenska opazovanja. Po vojni je število turistov še bolj narastlo tako, da se je Avstrijcem izplačalo zgraditi leta 1925 žično železnico (Seilschwebebahn), ki je najvišja železnica te vrste na svetu. Dolinska postaja te železnice je v vasi Obermoos in konča 2805 metrov pod grebenom. Toda tudi od bavarske strani je bil poset vedno večji, saj je po otvoritvi avstrijske železnice leta 1925 posetilo Zugspitze v skupnem 28.000 turistov. Izkazalo se je, da avstrijska železnica ne zadostuje vsem potrebam, predvsem ker vozi le po en voziček, v katerega gre le do 25 ljudi. Poleg tega pa se mora na prihodnji voziček dolgo čakati. Ni preostajalo drugega, nego zgraditi še eno železnico. Po dol gib debatah in posvetovanjih z dvema berlinskima velepodjetjema je bavarska vlada sklenila zgraditi sedaj tirno železnico s kolesi na zobe (Zahnradbahnl. Načrte so izdelali švicarski nemški inže-njerji in v avgustu leta 1928 se je že pričelo z delom .Vsa predhodna merenja so se izvršila fotogrametično. Izhodna postaja je Garmisch-Parten-kirchen, 707 m nad morjem, železniška postaja na progi Munchen-Innsbruck. Od tu vodi spočetka še po dolini navadna električna, nato od višine 750 m zobna železnica. Tiri se vijejo med travniki in gozdovi ter ob jezerih Riesser-see, Bader-see in Eib-see proti masivom Zugspitze. Največjo težavo pri vsem delu je delala zgraditev tirov preko severne stene, pri-čenši v višini 1650 m. To nalogo pa so rešili tako, da so zvrtali skozi steno poševen tunel, ki konča na južni strani Zugspitze v višini 2650 m. Od tu pa še grade do vrha visečo žično železnico, ki bo končana drugo leto. Cela proga je dolga 18.6 km, tunel sam 4.5 km. Ves vlak obstoji iz električne lokomotive in treh vagonov. V vsakem vagonu je prostora za 60 oseb. Na gotovih krajih so zgrajeni tudi stranski tiri tako, da se dva vlaka lahko izogneta. Na ta način je mogoče spraviti z več vlaki v eni uri 720 oseb na vrh Zugspitze. Celoten železniški park obsega več lokomotiv in 18 vagonov. Vožnja traja od Garmischa do poslednje postaje Schneefeernerhaus v višini 2650 m 1 uro 48 minut in stane gor in dol 3. razred 26 mark ali 531 dinarjev, 2. razred 40 mark ali 640 dinarjev. Malo predrag je ta špas in mnogo turistov se kljub dvema železnicama raje napoti peš na vrh. Pri tem pa še ni všteta cena za bodočo visečo železnico prav na vrh. Postaj je med potjo ' sedem in vsaki načeluje postajenačelnik. Dnevno vozi 26 vlakov gor in dol in promet bo posloval celo leto. Pri poslednji postaji Schneefernerhaus se razprostira ogromen plato, ki je idealen teren za zimsko smuko. Tu je zgrajen tudi hotel, ki nudi za drag denar bogatašem vse ugodnosti. Za majhno šalico mleka sem plačal 75 pfenigov ali 10 dinarjev. Gledal sem, da sem jo kaj kmalu odkuril. dokler sem imel še kaj dinarčkov pri sebi. Ta železnica predstavlja ogromen tehniški napredek v zgradbi gorskih železnic in Nemci so lahko ponosni na to svoje delo. Kako smo Izdelovali Nesmrtnega potepuha (Napisal Carl Hoffmann vodja fototeh« ničnega oddelka Ufe). Naša karavana je štela 50 članov. Kre* nili smo na pot z namenom za vsako ceno najti slikovito pokrajino, ki bi odgovor* lala vsebini filma »Nesmrtni potepuh«. Naš cilj je bila Tirolska. Tam smo upali najti kraj — miren, sanja v in idiličen. Dolgo smo iskali primerno pokrajino; po* v sod, kamor srno prišli, je bilo preveč hrupa in nemira. Prehodili smo neštete ti* rolske vasi, prepotovali hribe in doline, končo so se pa uresničile besede sv. pisma »Iščite in našli boste!« In našli smo! Toč* no^to, kar smo iskali. Odkrili smo idilično mestece sredi visokih planin. Prebivalstvo nas je sprejelo zelo pri* srčno. Na delo torej! Kot razbojniki smo stikali po lepi vasici in pregledali vsak kot, »zaplenili« vse, kar smo potrebovali. Vse je bilo naše, celo petelini so morali kikirikati po naših navodilih dovolj glas* no in »melodično«. Krave so dobile nalog dobrohotno gibati se pred našimi aparatu* rami, skratka v vasi ni bilo živega bitja, ki bi ne pripadalo L"fi kot »rekvizit« za film »Nesmrtni potepuh«. Vsak otrok je postal čez noč zvezdnik, mi smo pa pridno fotografirali in delali. Pri tem smo doživeli dvoje iznenadenj in sicer nekaj prijetnega, nekaj pa neprijetnega. Nepri* jeten posel smo imeli z živalmi. ki naši kameri niso nič kaj zaupale. Ovce in koze so meketale tudi takrat, ko bi morale biti tiho. Naš režiser l'cicky jih je sicer prav lepo prosil. naj molče, pa se še zmenile niso. Enako so se vedle tudi mačke, pete* lini in psi. Ni nam preostajalo drugega nego, da smo se sprijaznili z njihovimi muhami ali pa smo jih kratkomalo zapo* dili. Tako smo storili zlasti z mačkami, na katere smo naščuvali pse. Prijetno pa nas je iznenadilo veliko za» nimanje kmetskega prebivalstva za film. Tirolci so bili naši najboljši sotrudniki. Vsi. — od najmlajšega do najstarejšega, so nam rade volje pomagali vedno m po* vsod. Delo je bilo sicer težavno, kajti skoro polovica filma je izdelana na Tirol* skem brez ateljeja, v prosti naravi. Toda, ko je bilo delo dokončano, smo bili vsi edini v tem, da lepših delavnih dni kot pri izdelovanju filma »Nesmrtni potepuh«! še nismo doživeli. Ljudstvo nas je vzljubilo, vaški fantje so kar noreli za lepo Liano Ha/id, dočim so se dekleta zelo rada ozi* rala za mladim Gustavom Froelichom. Kmetom je bil prav posebno všeč H. A. Schlettow, ker bi boljšega in pristnejšega krepkega seljaka ne mogel nihče podati. Lepi so bili dnevi na Tirolskem in težko je bilo slovo. Marlene Dietrich piše Slavna nemška igralka je bila po velikem uspehu v fiV mu ^S i n j i angel* angažirana v Ameriki k družbi Pa-ramount in je zdaj v JVfcehikt zaposlena pri filma » M a -r o k k o«. Sem v Mehiki baš tam, kjer je zdaj najbolj vroče. Proti grozni vročini se borim na ta način, da pijem skoro neprestano ledeno oranžado in citronado, katero mi prinaša moj črni sluga — velik in krepak zamorec. Res, strašno vroče je tu. Trenutno delamo zunanje posnetke za film *Marok-ko«, posnet po romanu Benna Vignyia »Annv Jollv. Vsako jutro se peljem v Hol-lywood in zvečer se vračam v San Fer-nando, ki je oddaljen približno eno uro avtomobilske vožnje od Hollywooda. Dolina, v kateri delamo posnetke za film »Marokko«, kar mrgoli legijonarjev in Arabcev. Imenuje se Imperial Valiey in je last Paramount družbe. — Odlikuje se po naravni lepoti in bujni tropični vegetaciji. Ce bi ne bilo tako vroče, bi bila tukaj prav zadovoljna. Tako pa komaj vzdržim v tem peklu. Moja partnerja v filmu »Marokko^- sta Adolphe Menjou in Gary Cooper. Prvi igra vlogo drznega globetrotterja, drugi vojaka tujske legije. Dasiravno leži San Fernando tik ob ameriški meji, je vendar ves njegov milje drugačen, mehiški. Ko sem bila pred dnevi prosta, sem se peljala v mestece Tia Juana. Zanimivo mestece. Videla sem bikoborbo v stari areni. Tudi konjsko dirko sem si ogledala. Vsaka druga hiša v Tai Juana je ali igralnica, ali pa bar. Posestniki igralnic so večinoma Japonci. V obče pa sem silno zaposlena, baš ta trenotek me je prišel zopet klicat moj mali Boy, češ da me potrebujejo k posnetkom. Zato končam s prisrčn'mi pozdravi Vaša Marienc Dietrich, Donebnica. Ribničan: »Slišite, kaj pa bo to, kar le-tu zidajo?« Ljubljanska srajca: »Nebotičnica.« R.: »Glej ga no, spaka! Sem te mar vprašal, kaj ne bo? Jaz bi rad zvedel, kaj bo!« 99 St ran >SLOVENSKl NAROD«, dne 6. septembra 1930. Ste v 20i Manufaktura LjuLi^aa^. ileksandrova cesta 8. vi nas morda še ne poznate? Prijetno pa boste presenečeni s ceno in kvaliteto blaga, ki Vam ga kreditiramo, ako posetite našo trgovino odroma zahtevate potnika. Dnevne vesti — Članom in prijateljem Vodnikove dražbe. Zadnji izjemni rok za prijavo čla* nov — zamudnikov poteče s 30. septem* hrom 1930. Vodstvo Vodnikove družbe pro* si vse člane — zamudnike in pa nečlane, ki še vedno oklevajo s pristopom k Vodni* kovi družbi, da prijavijo svoj članski pri* stop k Vodnikovi družbi še tekom meseca septembra pri poverjeniku svojega okoliša, ali pa direktno po dopisnici centralni pi* sami Vodnikove družbe v Ljubljani. Ne oklevajte, da ne zamudite prilike, da do* bite za mal znesek 20.— Din lep književni dar 4 krasnih knjig tekom meseca novem* bra 1930. Član zamudnik in nečlan, prijavi še dane svoj pristop k Vodnikovi družbi! — Disciplinarni senat je zdravnike. Minister socijalne politike in narodnega zdravja je potrdil sestavo disciplinarnega senata za zdravnike za 1. 1930/32. V disciplinarnem senatu so: Predsednik kasačijski sodnik Andra Dinič; njegov namestnik kasacij-ski sodnik Rade Spasič, člani načelnik ministrstva socialne politike in narodnega zdravja dr. Vladimir Katičič, njegov namestnik, šef higijenskega odseka dr. Ivan Kuhn, dr. Handija Karamehmedović iz Sarajeva, dr. Dragoljub, Djordjević, načelnik ministrstva v pok., dr. Josip Benčević iz Slavonskega Broda, dr. Jerko Matiedo iz Šibenika in dr. Pavel Avramovič iz Ljubljane. Namestniki članov so: dr. Sava Ne-deljković iz Zemuna, dr. Milan Popović iz Starega Bečeja, dr. Fran Jurajski iz Djur-djevca, dr. Filip Lazarević iz Kotora in dr. Anton Klasinc iz Pragersekga. — Angleško brodovje na Jadranu. V četrtek popoldne so priplule v Hercegnovi tri angleške bojne ladje, in sicer j»Cyclop<£, s.Douglaskof>o Loko ob H.OI minuta. V obratni smeri odhaja izletniški (kopalni) vlak št. 923 iz Škofje Loke ob 18.10 minut in prihaja v Ljubljano trk kol. ob 18.58. — Državni izpit iz glasbe. V jesenskem terminu bo na državnem konservatoriju v Liubljani državni izpit iz glasbe. Kandidati naj se prijavijo s posebno vlogo ravnateljstvu državnega konservatorija v Ljubljani do 1. oktobra. Kolkovani prošnji morajo priložiti vsa izpričevala, dalje kratek potek svojega glasbenega študija z aavedbo del, ki so jih v zadnjem času študirali. Izpit bo pismen in ustmen ter se bo vršil nato med 15. in 20, oktobrom. — Sekcijska zadruga »Jugoniontafon« razstavi 13. in 14. t. m. 5 vagonov čistokrvne plemenske montafonske živine, od katerih je tudi nekaj bikov, krav in telic na prodaj. Kmetovalci se opozarjajo, da naj posetijo to razstavo, da se prepričajo o lepoti in mlečnosti teh živali. — Nacionalni javnosti Maribora! Jutri, v nedeljo prihitijo v Maribor jugoslovenski narodni delavci na *voi kongres Ob pol 10. dospe vlak na glavni kolodvor. Pozivamo vso nacijonalno javnost Maribora. da se udeleži sprejema na kolodvoru in se uvrsti tudi v sprevod. Pri sp^eiemu bo sode lovala godba >Dravei. Pokažimo z veliko udeležbo s^oje simpatije narodnemu delavstvu Jugoslavije. Ob 10. bo kongres narodnega delavstva v Narodnem domu. Tudi kongresa se udeležimo vsi, ki čutimo z našim delavcem! — Kongres narodnega delavstva v Mariboru. Narodno strokovna zveza opozarja vse udeležnike, da je odhod iz Ljubljane določen za nedeljo ob 5.12 zjutraj. Za ude* ležence kongresa so določeni zadnji štirje vagoni, v katere naj vstopajo vsi, ki gredo na kongres v Maribor. Tudi član' iz vmes« nih postaj Ljubljana * Maribor naj stopa* jo v zadnje vagone. V Mariboru naj se vsi udeležniki takoj uvrste v sprevod, ki poj* de po mariborskih ulicah do Narodnega doma. — Zgradba občinske ceste Sv Ožbold* Kapla. Okrajni cestni odbor Maribor raz* pisuje licitacijo za zgradbo občinske ceste I. reda Sv. Ožbolt*Kapla. Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku 14 dni 20. t. m. ob 10 v prostorih okrajnega cestnega od* bora Maribor, Koroška c. 26./II. Podrob* nosti o licitaciji se dobe pri okrajnem cestnem odboru Maribor. — Kolo jugoslovenskih sester v Ljubs ljani oddaja sobe v domu Franje dr. Tav* carjeve v krasnem morskem kopališču v Kraljevici; Postelja 10 Din dnevno. Po* jasnila daje g. M. Gašperlinova, Gregorči* čeva ul. 7/1. od 3.—4 ure popoldne. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubs ljani prosi vse one, ki se ne morejo udele* žiti velike skupščine v Ribnici, dne 8. sep* tembra, da pošljejo družbi mesto brzojav* nih pozdravov kak dar. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 30, v Sarajevu 25, v Beogradu 24, v Zagrebu 23, v Ljubljani 22.6, v Maribo* ru 21.2 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.4, temperatura je znašala 12.6 stopinj. — Vsakemu in tudi Vam se izplača ogled dospelih modnih novosti za gospode in dame pri tvrdki NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg 15, ker kupite tam dobro in najceneje. — Gasilno društvo v Škofljici priredi v nedeljo 7. septembra veliko vrtno veselico v prostorih g. Robežnika v Škofljici z bogatim sporedom, na katero vse prijatelje gasilstva vabi odbor. 4&3n — Beograjski odvetnik Bogič obsojen. Ves Beograd se je zanimal te dni za izid razprave proti beograjskemu odvetniku in pomočniku beograjskega načelnika občine Bogomiru Bogiču, katerega je tožil odvet* nik Milorad Bogdanovič. Bogič ga je pred meseci razžalil. Razprava je trajala dva dni. Bogič je bil obsojen zaradi klevete in žalitve a 3 mesece zapora in 18.000 Din de* narne globe. — Samomor je napovedala. Manipu* lantka v zagrebški trgovini Maura Ros* nerja Šarlota Kustuvica je pisala te dni svojemu gospodarju in nekemu Pavlu, da namerava izvršiti samomor. Trgovec je takoj obvestil policijo in detektivi so za* čeli iskati dekleta. Doma je dva dni niso našli. V četrtek zvečer je res izpila večjo količino oetove kisline. Našli so jo v pred* mestju onesveščeno na cesti. Ko se je za* vedla, so jo vprašali, zakaj si je hotela končati živlienie pa m" hotela odgovoriti Dr. Drago Svajger specijalist za bolezni ušes, nosa in grla. Beethovnova uL 2. telet. §t. 32-19 zopet redno ordinira 11735 od 10—12. dop in od 3__5. pop. Ve Ltuslfane —lj Proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra je proslavila Ljubljana na svečan in dostojen način. Vsa javna poslopja pa tudi mnoge privatne hiše 90 bile že snoči okrašene z državnimi in ričirodnfnr znstavami. Davi ie bilo oddanih z Gradu 21 strelov V stolnici se je vršila ob 10. dopoldne slovesna maša, ki jo je daroval namesto zadržanega škofa generalni vikar N a d r a h ob številni asistenci duhovščine. Maši so prisostvovali podban Pirkmajer, brigadni general g. Popović z oficirskim zborom, zastopnik mesta dr. Zamik z občinskimi svetovalci ter predstavniki raznih korporacij in institucij. Služba božja se je vršila tudi v pravoslavni kapeti in v evangeljski cerkvi. — Prihod novega prapora Triglavskega pehotnega polka v Ljubljano. V torek 9. t. m. pride z vlakom ob 10.6 dopoidne novi prapor našega domačega polka v Ljubljano, kjer bo pred kolodvorom svečano sprejet od vse garnizije, ki bo postavljena med Resljevo in Dunajsko cesto, od vojaških in civilnih oblastev. Nato ho defilacija garnizije po Bleiweisovi cesti, kjer bo divizijski komandant general g. Tripkovič pregledaval mimohod vojaštva pri Trubarjevem spomeniku. Trupe krenejo potem od banske palače po Erjavčevi cesti na Kongresni trg. v Selenburgovo m Prešernovo ulico, na Marijin trg pred magistrat, od tam pa mimo škofije po Poljanski cesti v vojašnico. Pozivamo naše narodno meščanstvo, da novi prapor pri korakanju garnizije skozi mesto primerno pozdravi in da zlasti ženstvo z oken obsipa nranor s cvetjem —lj Sprejem nove zastave 40. pes. polka ob prihodu v Ljubljano. Mestna občina vabi oblastva, urade in javne korporacije kakor tudi kulturna, nacijonal-na, humanitarna in druga društva, da ae po deputacijah udeleže sprejema nove ju-goslovenske zastave 40. peš. polka ki prispe v Ljubljano v torek 9. t. m. ob 10. uri 6 min. Sprejem se vrši pred glavnim kolodvorom. Deputacije itd. se zbero najkasneje ob %10. uri na licu mesta. —Ij Poročil se je danes g. Danilo K a -1 i n, stavbni tehnik v Ljubljani, z gdčno. Jožico V i d i c e v o. Bilo srečno! —lj Regulacija Ljubljanice. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje po naroČilu ministrstva za zgradbe prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za prev* zem in izvršitev licitacijskih de* na Ljub* ljanici in sicer naprave provizorične za* tvornice s proračunom 320.223.94 Dm, na* prave opornih zidov in brežin na bregu, na Sv. Jakoba nabrežju, na Prulah in na Kra* kovskem nasipu s proračunom 3,318.698.95 Din, ureditev frančiškanskega mostov j a s proračunom 1,359.183.68 Din, regulacija po* toka Gradaščdce s proračun aro 659.994.24 Din, naprave ramp na Cankarjevem na* brežju s proračunom 34.990 Din in regula* cije potoka Mali Graben s proračunom 314.276.20 Din, torej v skupnem znesku 5,989.367.01 Din. Licitacija se bo vršila 10. oktobra ob 11. uri v prostorih teh# ničnega oddelka kraljevske banske urave v Ljubljani, Novi trg St. 1. —lj Umrli so v Ljubljani od 31. avgusta do 6. septembra: Bojan Brinsek, sm viSje* ga fin. tajnika, 8 let, Dolenjska cesta 18; Ivam Čuden, meefcnJ ubogi, 74 let, Japljeva ulica 2; Marija Vovk, žena prodajalca, 52 let, Krakovska uHca 21: Cvetko Feldstein, sin knjigoveza. 6 let, VosnJakova ul. 20; Franc Birk, duhovnik*misdjonar, 64 let. Ta* boT 12: FrančiSka Slamovec, delavka tok. tov. v p., 60 let, Kodezijska ul. 26; Leo Ba* hovec, sin lekarnarja, 5 mesecev, Svet čeva ' uL 6. V bolnici: Jožefa Lamoršek. dninari* ca, 40 let. Svinjsko pri Št. Rupertu, Marija Sovine, hči krojača, 2 leti, Zminec 19; Maks Galetti, onemogli krovec 57 let, Bizovik 14; Adam Čižek, bančni uradnik. 25 let; Ivan Zver, zidar, 28 let, Miklošičeva cesta; Ivan Sesek, sin služkinje, 5 let, Bukovica pri Vodicah: Ignacij Svete, delavec, 53 let, Cehovska c. 34. —lj Zveza rezervnih oficirjev v Ljub= ljani sporoča rezervnim oficirjem, da pri* spe 9. septembra ob 10. uri v Ljubljano nova zastava 40. pešpolka. Ob tej priliki bo na prostoru pred glavnim kolodvorom sve* čan sprejem zastave v prisotnosti vseh čet ljubljanske garnizije. Zveza vabi vse re* zervne oficirje, da se sprejema udeleže. Zbirališče pred kino Ljubljanski dvor. Kolodvorska ul. točno ob tričetrt na 10. uro. Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. —lj Vaditeljski zbor Sokola I. na Tabo* ru vabi vse starejše brate, ki bi imeli ve* selje do telovadbe, neglede na to, ah* so že kdaj telovadili aH ne, na kratek pomenek v petak, dne 12. septembra 1930 ob pol 8. uri zvečer v vaditeljski sobi na Taboru. —lj Izgubljeno je bilo Din 450.— od Jurčičevega do Vodnikovega trga snoči med 7. in 8. uro zvečer. Pošten najditelj se naproša, da odda denar v upravi našega lista. —lj Christofov učni zavod, Ljubljana, vpisuje samo še september vsak dan na Domobranski cesti 7 Vpisnina 20 Din. mesečna šolnina 120 Din. revni in pridni go-ienc? popust. Pouk se prične 1. oktobra Dnevni in večerni tečaji. Zavod preskrbu-ie službe. — Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice najceneje pri Osvald O obe i c, Ljubljana. Pred škofijo 15. 73T r ADVOKAT STERIE RUDOLF je o tvoril odvetniško msamo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 36. Vhod z veže. Telefon 27553. La> *Q Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utririonosti. oobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. lj— Danes je bil pravi tržni dan, živilski trg je bil izredno bogato založen z raznimi jesenskimi sadeži in dobrotami, tako da je prodajalkam primanjkovalo celo tržnih miz za razstavo blaga, živahno je bilo tudi pri mesarjih, kjer je bilo na razpolago meso vseh vrst, od ovčjega do svinjine. Draga je teletina I. vrste brez kosti — po 40 Din kg govedina je vedno enako draga in poceni, po 20 Din, 18 pa tudi 16 Din kg; mnogo je bilo prekajene svinjine kg po 32 Din. Putk na kokošjem trgu je bilo toliko, da bi nasitili z njimi pol lačne Ljubljane. Prodajali so jih od 30, 40 do 50 Dm. Prodajali so tudi lepo ajdovo moko po 6 Din in proseno kaso (pšeno) po 3.50 1. Jajčk je bilo na gore, par po 2.25—2.50. Med sočivjem je bilo na vozove lepih kumar od 0.50 do 1 Din. Mnogo je bilo tudi salate, merica po 1 Din in kumarce za vlaganje po 10 Din kg. Drag je grah, ker ga je še malo, luščen po 2.50 majhna merica, v strokih po 5, 6 Din kg. Krompir se je pocenil že na 1 Din kg. Cele grmade je bilo paprike, šest komadov za 1 Din. Stročji navadni fižol je še vedno po 2 Din kg, »kifeljčar« pa po 5 Din, luščen fižol, nov, po 4 Din merica. Gneča je pri dalmatinskem grozdju, ki se prodaja od 6 do 7 Din. — Mnogo je bilo tudi mlečnih izdelkov, sira, smetane in masla; kuhano maslo kg po 36—40 Din, surovo enako, hlebčki mehkega sira po 1.50 Din, smetana merica 1 Din. Med sadjem je bilo največ jabolk, vendar so še vedno draga po 5—6 Din kg. Kupcev je bilo mnogo. —lj Ljubljanskim zborom sporočamo, da bo v nedeljo 7 t. m. ob 16. na vrtu gosp. Antona Stirna na Jezici vrtna zabava, katero priredi pevsko društvo »Zora« na Jezici. — Uprava Hubadove župe. —lj Pojasnilo. V četrtek smo v notici »Obnova hiš« poročali, da je v Vogelni ulici obnovil svojo pritlično hišo štev. 5 g. Dudolf Banovec. Resnici na ljubo ugotavljamo, da je dotična hiša last g. I. Remsa. Iz Celfa —c Celjski javnosti. Celjsko mestno načelstvo razglaša: V torek 9. t. m. se vr» ne z vlakom ob 9.48 dopoldne iz Beograda zastopstvo celjskega 39. pešpolka z novo polkovno zastavo. Na Krekovem trgu bo slovesen sprejem nove zastave s sodelova* njem vseh vojaških in civilnih oblastev. društev in šol. Nato bo defile čet. Da bo svečanost na zunaj in znotraj dosegla oni sijaj, ki ga ta dogodek zasluži, se vabi vse mestno prebivalstvo, dalje vse organizaci* je m društva, da se svečanosti udeležijo in s svojo navzočnostjo pripomorejo k Čim slovesnejšemu sprejemu. Hišni posest* nik i se vabijo, da v torek 9. t. m v poč a* stitev nove zastave celjskega polka pra> vočasno okrase svoja poslopja z državni* mi zastavami c— Plačilo banovinske davščine od hiš, kf ao po čl. St. t. 15 zakona o neposrednih davkih proste državnega davka (zgradari-ne). Po IS 57 do 63 uredbe o banovinskih davščinah se mora od vseh spredaj navedenih poslopij plačati banovinska davščina. S to davščino so obdavčene le hiše, ki slutijo kmetovalcem in njihovim kmetijskim delavcem za prebivanje. Vsi v poštev prihajajoči posestniki iz celjske okoliške občine morajo prijaviti svoje hiše do 15. t. m. v občinski pisarni na Bregu, kjer lahko tudi takoj plačajo predpisano davščino. Kdor bi opustil prijavo, se mu bo davščina uradno odmerila z 10-odstotnim pribitkom, razen tega pa bo še kaznovan z denarno kaznijo do 1000 Din. Vajveejo. najpopolnejšo filmsko kreac*ito katero je kdajkoli podal največji in najslavnejši igralec sveta EHIL JAXXIXGS je figura profesorja Ratha iz prvega njegovega govorečega velefilma Sin ji augel Premijera pride v »ELITNI KINO MATICA« 9. Kaj je ljubezen? Ljubezen je diktatura potencirane strasti, ki se izraža v spolnem nagonu, katerega vsota je vselej egoizem in ki deklarira objekt ljubezni vedno zase ter je zato ljubezen kot taka laž! Zato Iažemo kadar ljubimo... Lažemo podzavestno in zavestno. Oboje nam je po= trebno, kot pljučam zrak! J. P. 10. Osem odgovorov je bilo doslej na va* so anketo. Vsi ti odgovori so več ali manj odmevi nesrečne ljubezni, prevare in kakor se te ljubezenske storije že imenujejo. Sto* procentna je gotovost, da bodo vsi odgo* vori enaki, to se pravi, da bodo vsi trdili in se zaklinjali, da je v ljubezni brezpo* gojno potrebna laž. Vendar, če izvzamemo prav drastične primere, je potrebno ugoto* viti, da so vse laži v ljubezni več ali manj podzavestne. Ali mislite, gospod urednik, ki ste gotovo mnogo ljubili in gotovo tudi že pogostokrat prisegali, da niso bile te prisege v resnici iskrene, vsaj takrat hip? no. Ljubezen ni večna, v to ne veruje niti današnji petošolec, v hipu blaženosti in opojnega pričakovanja pa je vsaka ljube* z^n resnična. Danes ne premišljamo več, kako dolgo bo trajala naša nova ljubezen, pač pa mislimo samo in edinole na trenu* tek, ki nam bo odprl — nebesa m jih zo* pet zagrnil. Poleg tega je vsaka ljubezen več ali manj dobojevana in vi kot rezervni oficir, gospod urednik, prav dobro veste, ] da je pogoj zmage zvijača, in to ne samo pri ataki, pač pa tudi v borbi v postojan* kah. Lagali so naši predniki in prednice, lažemo mi na vse pretege in lagali bodo na* ši nadobudni potomci in potomke. To je tako gotovo, kakor je gotov obstanek lki* bežni, kajti kadar bo v ljubezni prenehal laž, bo prenehala tudi ljubezen. Fant, ki v ljubezni še nikdar ni govoril resnice. 11. Ne razumem, kako bi mogla lagati fan* tu, ki ga ljubim — ali kako bi mogla imeti ljubavno razmerje s človekom, ki ga ne j ljubim? Lagati se sme samo v profesorjevem pri* meru*a
  • op]<: ov.ua sva si in parkrat sem jo posetil na njenem domu. Govorila sva jasno o hodo^n >s*"., zatrjevala sri večno ljubezen m masi l >em. da je ni sile. ki bi naju moda ra/drtižiti. Spoznal sem. da je skoro fanatično po* božna in sem si mislil, da bo dovolj, ji v zakonu dam svobodo prep-ičanja Ko sva govorila o veri. sem zagovarja' svob< domiselstvo. priznal, da sem sam svobodo? mislec in kot tak, da ji dam v zakonu svo* bodo, a da zase isto zahtevam Na to pa ni hotela pristati. Po davjsi debati sva spo razumno razdrla najino razmene. se pr:ia» teljsko poslovila in se razšla hrez jeze m razočarani, vendar pa z žalostjo. Tako se je razdrlo najino razmerje radi prepričanja in resnice! Svoje mišljenje hi pač lahko prikril in ona bi me ljubila dalje. Toda ka* ko dolgo? Kajti, kjer je laž, ni ljubezni, nego le prevara, ki vodi v nesrečo enesa ali drugega. Zatorej, kdor resnično ljubi, ne bo lagal. Gorenjski delovski fant. 17. V ljubezni se ne bi smelo nikdar lagati! Ako se v ljubezni laže, jc ni smatrati za prave. Če rma dekle fanta in ga ljubi iz čiste, nesebične ljubezni, ali mu more lagati? Za* upata si drug drugemu, delita si žalost in veselje ter sta si drug drugemu tolažnika in svetovalca. Če pa si lažeta, je to sigurno ljubezen le za kratek čas, ozir. za spremembo Se* veda je vse odvisno od tega, kako se dva človeka ljubita. Če se ona (on) strastno zaljubi v njega (njo), je to pač zabava zanj (zanjo), ki ne občuti ljubezni Tako !ju = bavno razmerje se konča navadno s trage= dijo. Zato naj vsak dobro premisli, preden se spusti v flrrt. Kolikor sem dozdaj spoznala gospodov, nisem našla niti enega, ki mi ne bi lagal. Moje geslo pa je: V ljubezni se ne sme lagati! Ria. 18. Baza moderne ljubezni je laž! Fant, ki menjava ljubice zelo pogosto, ne more go* voriti resnice. S temeljito premišljeno fra* zeologijo, s katero simulira zaljubljenost, si osvaja ženski svet. Mnogo je še danda* nes deklet, ki verujejo v sladke in vahljive obljube, a fantje uživajo in se norčujejo, število ljubic raste, kmalu je doseženo re= j kordno število in čutijo se zmagovalce liki I Don Juan. ITudi jaz ljubim fanta, ki hrepeni po ženskah, toda ne iz ljubezni — samo radi avantur in principov! Niegov ideal je svo* boda in svobodna ljubezen. Ker pa lagati ne morem — zakaj prava ljubezen ne pozna laži — mu ljubezni ne morem zatajiti Vse, kar čutim, povem po pravici, zato trpim, ker ljubim, a za ljubezen se mi vrača — sovraštvo! Stanislava. Nedelja, 7. septembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje; 10.20: Ing. Jože Skubic: O sadjarstvu: 11: Promenadni koncert Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah (prenos); 15: Plošče; 15.30: Ing. Lupša: O kitajski kulturi; 16: Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski; 16.30: Plošče; 17: Pevski kvartet iz Krške vasi; 20: Misijonska akademija (prenos iz Uniona); 22: časovna napoved in poročila; 22.15: Prenos z Bleda (Erich Herse); 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 8. septembra. 11: Koncert radio orkestra; 15: Inženjer Lupša: Na razvalinah antičnega buddhiške-ga mesta Sri Sukhodnav v Siamu; 15.30: Plošče; 16: Iz Murnikovih humorističnih spisov; 16.30: Napoleonov samovar, veseloigra (Ljudski oder); 17: Valčkova ura, izvaja radio-orkester; 20: Rezervirano za internacionalen prenos; 22: časovna napoved človek je hujši od Caruje! Ta je svoje zrt* -n porocila; 22.15: Koncert radio-orke ve rešil vsaj hitrega trpljenja Dekle pa hira počasi — a sigurno. Lazite samo lahko živkam, če ste brez značaja! Izkušena ženska. 15. Da! Laž je žensekga spola. Moški, ki laže, posnema navadno žensko. Ponajvečkrat je tkz. moška koketa«. Laž je nekaj specifič. no Ženskega.Zenska laže vztrajno in trdo* I vratno in prepriča z lažjo tudi samo sebe. j Poizkusite ji dokazati, da laže: vsi dokazi j se razbijejo. ker ženska laž ne priznava | nobene logike. Ni potreba, da ženska laž spremeni ide* alnega moža v cinika. Vsem obupancem naj veljajo besede: Ženska je baš takrat naj* . lepša kadar laže! Ženska sme in mora la* | gati! Dolžnost moških pa je. da ji kavalir* '■ sko odpuščajo. Mlad akademik. 16. Sovražim laž, ker ti pomaga le za hip. tembolj se pa potem nad teboj maščuje. Že iz prvih dopisov se razvidi, da je bila one» j mu, ki jo zagovarja, v nesrečo. Nikdar še ni* Torek, 9. septembra* 12.30: Plošče; 13: Čas, borza, plošče; 13.30: Dnevne vesti; 18.30: Koncert radio-orkestra; 19.30: Prof. Tine Debeljak: Jožef Pilsudski, prvi maršal Poljske; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22: časovna napoved in poročila; 22.15: Koncert radio-orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 10. septembra. 12.30: Plošče; 13: čas, borza, plošče; 18.30: Dnevne vesti; 18.30: Koncert radio-orkestra; 19.30: Tavčarjevi zbrani spisi; 20: Samospeve poje ga. Antonija Kvarča; 21: Koncert radio orkestra; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. V šoli. — Koliko dni je rabil bog, da je ustvaril svet? — Šest. — Dobro. Zakai pa sedmi dnn ni delal? i— Ker je bila nedelja. BSSH Stev 203 >S L O V E N S K I N A R O D<, dne 6. septembra 1930. Stran 5 Zadnji zapiski carja Nikolaja II. V Carskem selu, kjer je bil z rodbino interniran, je pisal zadnji ruski car dnevnik Bilo je Carskem selu, kakih 20 km od Petrograda, v gradu, izpremenje* nem v začasne zapore, kjer je našel car Nikolaj II. po abdikaciji v Pskovu svojo rodbino. V tej poletni rezidenc ci, katero je zgradil Peter Veliki leta 1743, je preživela carska rodbina ne? kaj strašnih dni v strahu pred razjar* jeno množico. Tu je bila zaprta pred izgonom v' Sibirijo, kjer je zadnji ru* ski car s svojo rodbino končal življe* nje. V Carskem selu je Nikolaj II. za* pisoval v notez vse, kar je s svojo rodbino videl in doživel v prvih dneh revolucije. V naslednjem hočemo na* vesti nekaj značilnejših beležk iz carjevega dnevnika: Carsko selo, 24. marca. I>anes sem srečno prispel. Bilo je okrog 11. do* poldne. Toda kolika izprememba! V gradu in parku straže. Pri vhodu stoji na straži rezervni častnik. Odšel sem v grad, kjer sem se sestal s svojo dra* go Alico in otroci. Vsi spe v temni sobi. Vsi so zdravi, razen Marije, ki stoka. Po obedu sem odšel na izpre* hod z Valjo Dolgorukovim. Delala sva za zabavo na vrtu, ker je nam prepovedano hoditi iz parka. Po čaju sem uredil svoje reči, zvečer smo pa posetili vse goste v gradu. 25. marca. Noč je minila dobro. Kljub novim razmeram smo srečni, ker smo skupaj. Davi sem sprejel Benkendorfa. Pregledala sva doku* mente in akte, potem sva jih pa sežga* la. Ostal sem do pol 2 pri otrocih, potem sem se pa izprehajal z Dolgo* rukovim in dvema Častnikoma, ki sta bila zelo prijazna. Pozneje smo kidali sneg. 26. marca. Dopoldne sem sprejel Benkendorfa, ki mi je sporočil, da se bo naše prebivanje tu podaljšalo. Te vesti sem bil vesel. Nadaljeval sem s sežiganjem dokumentov. Anastazija čuti bolečine v ušesih. Popoldne sem se zopet izprehajal z Dolgorukovim po parku, potem sva pa delala na vr* tu. Zvečer smo šli mr'it v grajsko ka* pelico, potem se je pa Aleksej prvič kopal. 27. marca. Dan je dolgočasen. Sneg kopni. Zjutraj sem se izprehajal z Dolgorukovim. Zdaj imam dovolj ča* sa za čitanje, pa preživim skoro ves dan z otroci. Marija ima hudo mrzli* co. Temperatura je poskočila nad 40 stopinj. Navzlic operaciji, kateri se je podvrgla Anastazija včeraj, so nastale v njeni ušesni bolezni komplikacije. Danes sem se izprehajal po vsem par* ku. Častnik me je spremljal korak za korakom. 3. aprila. Danes je prišel nepriča* kovano pravosodni minister Kerenski. Imel je nagovor na osobje, ki se je zbralo na dvorišču. Bil je v vseh so* bah in hotel je videti tudi nas. Pred* stavil nam je novega poveljnika, po* tem je na zapustil grad. Dal je areti* rati ubogo Ano Vvrubovo in Lili De* novo; obe ie odpeljala straža v Petro* grad. To se je zgodilo, ko sem bil na izprehodu Vreme je kakor moj hu* mor. Trpko. Mariia in Anastazija sta spali ves dan. Večer smo preživeli * skupaj z Alico, Tatjano in Olgo. 4. aprila. Spravil sem v red svoje reči in knjige. Položil sem na stran to, kar vzamem s seboj, če bom mo* ral odpotovati v Anglijo. Po zajutre* ku m bil z Olgo in Tatjano na iz* pr Viodu, potem sem na delal na vrt- 8. aprila. Začeli smo ost. Po obe-du je prišel Kerenski pregledat naše sobe in dejal je, da moram sedeti pri jedi na gotovi razdalji od svojih otrok, češ. da zahtevajo to delavci in vojaki. Uklonil sem se, da se izognem repre* sali jam. Olga je morala znova v po* steljo, boli jo vrat. 11. aprila. Danes je bil v parku po* greb žrtev revolucije. Slišali so se zvo* ki pogrebnih žalostink in marseljeze. 15. aprila. Vreme je krasno. Ob 10. sem se izprehajal z Dolgorukovim, ob 11 sem pa šel z Olgo in Tatjano v cer* kev. Po obedu sva šla z Aleksejem v park, kjer sem sekal led na reki. Mno* žica radovednežev se je zbrala pri vratih in me gledala. Po čaju sem pre* gledoval svoje zapiske, zvečer sva pa igrala z Alico domino. 16. aprila. Krasen pomladni dan. Dopoldne sem se izprehajal, popoldne pa zopet sekal led. Radovednih gle* dalcev je bilo zopet dovolj. Danes me častnik ni spremljal, pač so mi pa dali za spremstvo 6 vojakov. 29. aprila. Spomnil sem se, da je danes krstna slava I. in II. strelskega polka. Toda deputacije ni bilo nobe* ne. Da, časi so se izpremenili 30. aprila. Danes praznujejo v ino* zemstvu 1. maj. Naši sanjači so pora* bili to priliko za sklep, da se morajo vršiti po ulicah demonstracije. Prišli so tudi v park z godbo in položili so vence na grobove žrtev revolucije. Ta čas se je vreme nenadoma izpremeni* lo in začelo je snežiti. Po demonstra* cijah je zopet posijalo solnce. Zvečer sem čital otrokom na glas knjigo »A millionaire Girl«. Dnevi minevajo po* časi, nekam nervozni in nemirni smo, ker ne vemo, kaj nam prinese jutriš* nji dan. To je pa carska rodbina kmalu zvedela. Drugi dan je namreč morala odpotovati v Tobolsk. To je bila prva etapa na poti k zadnji, v Jekaterin* burg, kjer je bila carska rodbina ustre* ljena. Raketni topovi Londonski listi poročajo o novem francoskem izumu na polju vojne tehnike, o raketnih topovih. Največji uspeh so dosegli na tem polju Nemci s svojimi topovi, s katerimi so bombardirali Pariz na razdaljo 130 km. Novi francoski izum pa pomeni še mnogo večji uspeh, kajti z raketnimi topovi bo mogoče bombardirati mesta na razdaljo 300 do 500 km. Princip raketnega topa je v tem, da nosi granata v sebi obenem pogonsko snov, ki jo z eksplozijo požene dalje v trenutku, ko bi začela normalna gra- j nata počasi padati. Eksplozije se dajo j tako močno regulirati, da je streljanje • z raketnimi topovi enako precizno, ka- | kor z normalnimi. Poskusi so pokaza- f li, da imajo raketni topovi sijajno bo- j dočnost. Cim bo izum izpopolnjen, ne j bo nobeno evropsko mesto varno pred j bombardiranjem sovražnih topov, ki » bodo oddaljeni od meje lastne države : več sto km. Ker so pa lahko raketne \ granate težke več ton, si lahko misli- ' mo, kako strahovito bo razdejanje j tam ,kamor bodo padale. Pa naj še \ kdo poreče, da ne utrjujemo miru na vse pretege. človek bodočnosti Neka angleška revija opisuje člo* \ veka bodočnosti, ki bo v tesni zvezi z vsemi modernimi izumi in odkritji. Na poedina vprašanja bo odgovarjal človek bodočnosti takole — Znate pisati? — Ne, imam pisalni stroj. — Znate peti? — Ne, imam gramofon. — Ali igrate na kak instrument? —- Ne, imam električni klavir. — Znate šivati? — Ne, imam električen šivalni stroj. — Znate risati ali slikati? — Ne, imam fotografičen aparat. — Morete hoditi peš? — Ne, vozim se z avtomobilom ali letalom. — Vidite dobro? — Ne, nosim očala. — Slišite dobro? — Ne, rabim slušalke. — Imate dobro prebavo? — Ne, rabim umetna sredstva. — Spite dobro? — Ne, rabim narkotične pripo* močke. — Ali mi morete povedati svoje osebno mnenje o političnem, literar* nem ali kakem drugem sorodnem vprašanju? — Ne, ker pripadam politični or* ganizaciji in se ravnam po nazorih njenih voditeljev. Kar se tiče litera* ture in umetnosti, se popolnoma stri* njam z mnenjem, izraženim v novi* nah in revijah. — Ali lahko dihate? — Ne, rabim dihalne aparate. Tako bo torej odgovarjal človek bodočnosti. V nekaterih odgovorih je močno podoben sedanjemu človeku. Od ženinega trupla se noče ločiti Iz Diisseldorfa poročajo, da vlada tam veliko zanimanje za italijanskega veletrgovca z vinom, ki se noče ločiti od trupla svoje žene. Mumificirano ženino truplo je položil v cinkasto krsto, ki je shranjena v večji krsti iz hrastovega lesa. Skozi okence v obeh krstah lahko vidi mož obraz žene, katero je tako ljubil, da se še od mrtve ne more ločiti. Mrtvo ženo ima že 2 meseca v stanovanju. Stanovalci hiše so opozorili na čudaškega Italijana oblasti in zdravstvena policija je pozvala moža, naj da krsto z ženinim truplom pokopati. Mož se pa brani in sklicuje na primere, ko so ostala mumificirana trupla dolgo do ma. Tako na pr. kažejo še zdaj truplo italijanskega skladatelja Puccinija v stanovanju, kjer je umrl. Diisseldorf-ske oblasti se pa ne zmenijo za te argumente, kajti po pruskem zakonu morajo biti vsa trupla pokopana. Italijanu so dali S-dnevni rok, da svojo ženo pokoplje. Če tega ne stori, poskrbe za pogreb oblasti, mož bo pa primerno kaznovan. Robot hoče dopust V Londonu so imeli prometnega robota, ki je dirigiral na trgu pri ka* tedrali sv. Pavla motorna vozila in skrbel, da se niso pripetile prometne nesreče. Svoje delo je opravljal zelo dobro. ČIovek*avtomat je dvigal od časa do časa roko in dajal določena znamenja* stoj, naprej, pazi itd. Čim je dvignil roko, se je prižgala zelena, rdeča ali žolta luč. Robot se je dobro obnesel, visoki gospodje so hodili h katedrali gledat vzornega prometnega redarja in mislili so si: To vam je uradnik! Sama točnost ga je in kako skromen, ponižen zna biti. Po njem naj bi se ravnali naši uradniki, pa bi šlo delo v uradih vse drugače. Toda pregovor pravi: Ne hvali dneva pred večerom. Nekega dne, bilo jc proti večeru, je robot nenado* ma napovedal stavko. Kar na lepem je prižgal vse luči. Šoferji, izvoščki, vozniki in pešci so ostrmeli. Kaj se godi? Kaj je vse dovoljeno? Ali ni j nastala anarhija? Najbližji redar je hitel k telefonu in sporočil policiji, da je prometni kolega, nenadoma od* povedal službo in prižgal vse luči. Ta* koj so poslali komisijo, da pogleda, kaj je z robotom. Izkazalo se je, da je kriva neznosna vročina. Solčni žarki so tako razbelili avtomat, da je začel naenkrat funkcijonirati s polno paro. Prižgal je vse luči, čim je pa solnce zašlo, je zopet normalno dvigal roko in prižigal luči po vrsti. Izumitelja umetnega človeka so opozorili, da ho* če tudi njegov robot imeti dopust in da se prav nič ne ozira na to, ali je to v skladu s pragmatiko ali ne. Čebula sovražnik raka Čebula, ki je med preprostim ljudstvom zelo priljubljena kot sredstvo proti raznim boleznim, je našla v tem svojstvu priznanje tudi v očeh odličnega pariškega učenjaka. Pariški raziskovalec raka dr. Lakovskv je namreč izjavil, da so njegove izkušnje pokazale, da surova čebula ne le varuje človeka raka, temveč učinkuje tudi kot dobro sredstvo proti tej strašni bolezni. Dr. Lakovskv se je prepričal, da ima surova čebula radioaktivne lastnosti. Iz vseh delov sveta je zbral statistične podatke, ki pričajo, da v krajih, kjer jedo ljudje mnogo čebule, raka sploh ne poznajo. V Rusiji in na Poljskem je mnogo židovskih vasi, katerih prebivalci se hranijo s kruhom in surovo čebulo. In po teh vaseh bi zaman iskali človeka, ki ga razjeda rak. Čebulo jedo zelo radi tudi Srbi, Bolgari in kavkaska plemena. In zopet vidimo, da je rak med njimi zelo redka bolezen. Kdor se torej boji raka, naj pridno je surovo čebulo. Drugi Andreejev dnevnik Profesor Hagret je izjavil, da An-dreev dnevnik, omenjen v brzojavki švedski vladi, ni identičen z dnevnikom, katerega je našel dr. Horn. Gre temveč za dnevnik, ki je bil najden šele zdaj. Norveški učenjak Hoen je izjavil, da je dnevnik, katerega so pravkar našli, mnogo podrobnejši od onega, ki ga je našel dr. Horn. Pisava v novem dnevniku je razločna, prečitati se bo dalo vse, kar je Andree napisal. Po uradnih poročilih so pri pregledu ostankov obeh polarnih raziskovalcev ugotovili, da so organični deli znatno poškodovani. Pač pa je obleka bolj ali manj ohranjena. Iz monogra-mov na obleki je razvidno, da gre res za zemske ostanke raziskovalcev An- dreea in Strindberga. Okostnjaka sta ohranjena samo deloma. Andreevo obleko so očividno raztrgali severni medvedi. Pri truplu so našli voščeno platno, v njem pa zavito volneno srajco, v kateri sta bila 2 noteza. Eden je popisan samo na prvih straneh, v drugem so pa dnevne beležke o hoji po ledu. To je doslej najvažnejši dokument o usodi ekspedicije. Dnevnik, ki je bil najden prvi in katerega je vzel s seboj doktor Horn, je namreč popisan samo na prvih straneh. Drugi dnevnik, najden pozneje, je pa popisan od prve do zadnje strani in sicer s svinčnikom. Iskanje dokumentov o usodi ekspedicije je biio zelo težavno, ker je bila obleka tako preperela, da so jo morali takoj preparirati, sicer bi bila razpadla. Kje je največ telefonov Pri nas jih seveda še daleč ni največ. Ne sme nam pa biti hudo, kajti tudi tako kulturna država, kakor jo Francija, ima samo 21 telefonskih aparatov na 1000 prebivalcev in je glede telefonskega prometa na devetem mestu. Največ telefonov imajo na Danskem in če je nekaj gnilega v državi danski, kakor pravi Shakespeare v Hamletu, gotovo niso telefoni, kajti Danska ima 92 telefonov na 1000 prebivalcev in je v tem pogledu na prvem mestu v Evropi. V Skandinaviji ljudje sploh radi telefonirajo, kajti takoj za Danci pridejo Švedi, ki imajo 67 telefonskih aparatov na 1000 prebivalcev. Tretje mesto zavzemajo Nemci, ki imajo 44 mikrofonov na 1000 prebivalcev. Slede Angleži s 36, Holandci s 32 in Finci z 31. Na sedmem mestu je Avstrija, na osmem pa Belgija. Na devetem je kot rečno Francija, na desetem Italija, na enajstem pa Španija. Vse to pa ni nič proti Ameriki, kjer pride v Zedinjenih državah na 1000 prebivalcev celih 126 telefonov, v Kanadi pa celo 127- Pa tudi na Novi Zelandiji radi telefonirajo, saj imajo na 1000 prebivalcev 99 telefonov. Kdor odasuje, ta nai?redn?e! A. Kennikov: Gnila Evropa Na včerajšnji čajanki pri Ani Vikto-rovni se je sukal pogovor zgolj okrog stanovanjskega vprašanja. Govorilo se je o raznih gospodarjih, primerjale so se gospodinje raznih narodov — Francozinje, Nemke, Srbkinje, Bolgarke in Čehinje. — Nikakor ne, gospoda, — je zatrjevala Vera Stepanovna. — Najneznosnej-še gospodinje so Srbkinje. Preživela sem tri leta v Jugoslaviji in pravim vam, da si ne morem misliti nič groznejšega od teh srbskih bab. Človek bi mislil, da tri leta niso tako dolga doba, toda veste, koliko stanovanj sva menjala s Kotikom ta čas ? Celih 28! Zagotavljam vas: osem _ in _ dvajset! V Novem Sadu, dokler sva bila tam, sva doslovno romala iz hiše v hišo. Najprej sva dobila stanovanje pri neki vdovi Jovanovičevi. Stanovala sva tam komaj teden, ko je gospodinja izjavila : — Bodite tako prijazni, gospa, in izpraznite mi to sobo do konca meseca. Vaš mož mnogo kadi in uničil bi mi vse zastore na oknih. S Kotikom sva se torej preselila drugam v nadi. da bova imela mir, toda nova gospodinja je začela čez nekaj dni s škandalom. — Gospoda, neprestano mi sedita doma! Mislila sem, da bosta oba služila in hodila domov samo zvečer, zdaj pa vidim, da ne delata nič drugega, kakor da mi ves dan trgata in mažeta naslanjače. Izvolita se preseliti drugam. In tako je bilo povsod nekaj___Kmalu sva se preselila s Kotikom v Beograd, kjer sva dobila službo. Veselila sva se, da bodo v prestolici stanovanjske razmere boljše. In kaj mislite? Čez teden dni nov konflikt: — Zakaj pa ne ostaneta noben večer doma? Moja hiša ni nobeno prenočišče. Prosim, da ostaneta vsak večer doma, kakor vsi pošteni ljudje, ali se pa preselita drugam! Od te čarovnice sva se preselila v Poincareevo ulico, toda tudi tam je naju čakalo neprijetno presenečenje. V najini omari je imela gospodinja svojo obleko, k najinemu perilu so spravljale njene hčerke svoje perilo. Stanovala sva v svoji, najeti sobi, pa nisva nikoli vedela, do kam segajo najine pravice. Končno sva sklenila najeti sobo v veliki, novi hiši, zgrajeni po vseh pravilih evropskega komforta. No, sva si mislila s Kotikom, tu si končno oddahneva... In kaj mislite? Nekoč je naju vrag zmotil, da sva se dvignila z liftom v nadstropje, kjer je bila najina soba. Slučajno je naju opazil gospodar in škandal je bil tu. Kričal je na vse grlo: — Zato sem menda napravil lift, da sje bodo vozili z njim najemniki! Do lifta imajo pravico samo moji otroci in še ti le ob nedeljah. — Ah, Vera Stepanovna, — se je oglasil Dimitrij Ivanovič zaspano, ko je soseda končala svojo povest, — Poslu- šam vas takole, pa si mislim: Kaj so srbski gospodarji v primeri z bolgarskimi! Prave ovce. Le poslušajte, kaj se mi je pripetilo v Varni. Stanoval sem na kraju mesta, v stari hišici. In kar na lepem so se mi pokvarila vezna vrata. Morda so bila vlažna od dežja ali pa so bila že prestara. Če sem jih hotel zapreti, jih je bilo treba dvigniti v tečajih in s tem sem se moral ukvarjati vsakokrat pol ure. Povedal sem gospodarju in ga prosil, naj da vrata popraviti, toda mož je ostal gluh. Poklical sem torej orožnika in mu povedal, kako in kaj. Orožnik se je strinjal z menoj, da to ni v redu, in prigovarjal je gospodarju, naj vrata popravi. Gospodar je obljubil, drugo jutro je prišel, snel vrata in jih odnesel. Sedel sem in čakal; minila je ena ura, minili sta dve, toda čakal sem še vedno. Oditi nisem mogel, ker je bilo stanovanje odprto, čakati pa tudi ne, ker se mi je mudilo v službo. Stopil sem torej h gospodarju. — No, kako pa je z mojimi vrati, Sto jane ? — Popraviti sem jih dal mojstru, kakor si želel. — Kje pa je mojster, kateremu si jih dal popraviti? — Tega še sam ne vem. In verjamete, da sem moral tri dni čepeti na pragu, stražil sem svoje stanovanje noč in dan, ves čas nisem zatisnil očesa. Posebnega bogastva sicer nisem imel, toda v tej sobi je bilo vse moje premoženje. — Ne razumem vaju, gospoda, — je dejala Natalija Vladimirovna skoro užaljeno, ko je Dimitrij Ivanovič nehal pripovedovati. — Vidva nam pripovedujeta storije iz balkanskih držav, toda kaj mislita, da tu v Franciji ni še stokrat slabše? Ali verjameta, da sem plačala predlanskim , ko sem se selila, za oguljen naslanjač 3000 frankov? In vesta, koliko moram pretrpeti, tu v tem stanovanju? Gospodinja pride vsak dan pogledat, če so parketi dobro namazani in zglajeni. In vedno jo kaj zbode v nos. Zdaj vosek, zdaj ščetka, nikoli ni vse tako, kakor bi moralo biti. In čudila bi se, v kakšni grozi žive neprestano naši sosedi Sinicini. Pred koncem vsakega termina, preden pride gospodar po najemnino, se mora vsa družina kot en mož lotiti snaženja. Pohištvo je treba temeljito prezračiti, stopnice pomiti, vrt pomesti. Vidva pa še pravita — Bolgarija! — Nu, Natalija Vladimirovna, če bi živeli nekaj časa v Angliji, bi še vse drugače zacvilili! — se je začul iz kota zaspan glas. — Ali pa v Nemčiji! — Toda izkušnje iz Anglije in Nemčije sploh niso prišle do veljave, kajti ta čas se je oglasil stari profesor Fedor Andre-jevič, ki je v našem krožku navadno molčal. Zdaj pa, sam bog ve zakaj se je naenkrat zganil, se ozrl na nas in začel pripovedovati: — No torej vidite, če že hočete, vam povem nekaj posebno razburljjivega. Pri- spela sva z rajnko Marijo Semjonovno v mesto in napotila sva se iskat stanovanje ... Po dolgem iskanju sva našla hišico čisto na samem. Čedna hišica, toda bila je v strašnem stanju. Podboji prepereli, tla kotanjasta, stene zamazane. Toda to je bilo poceni. Tako sva razmišljala in se posvetovala z Marusjo, kaj početi. Končno sva sklenila hišico navzlic vsemu najeti in jo na lastne stroške spraviti v red. Seveda je bil gospodar s tem zadovoljen. Dala sva torej napraviti nova tla in nove podboje, prebeliti vse stene in popraviti streho. Ko je bilo vse končano, je prišel gospodar. Ogledal si je prenovljeno hišico, rekoč: — Glej, glej, lastne hišice bi skoraj ne spoznal. Bogme da ne. Za takole hišico bi morala plačevati najmanj trikrat tako visoko najemnino ... Bodita tako prijazna, od prvega mi ne bosta plačevala več 30, temveč 80 . .. — Česa? Mark? — je vprašala Vera Stepanovna presenečena. — Ali pa morda celo angleških funtov? — se je oglasila gospodinja, — Kje se je pa vam to pripetilo, Fedor Andre-jevič ? — Kje neki — seveda v Rusiji, Ana Viktorovna, — To se pravi... kako to v Rusiji ? Kdaj pa? —Leta 1903. v Kazani. Takrat, ko sem prišel tja kot izredni profesor. Da ne boste vedno godrnjali in zabavljali na gospodarje in gospodinje ... Namesto trideset je vzel kar na lepem osemdeset« Razstava stanovanjske opreme Razstava pohištva na velesejmu kaže občutne vrzeli — Ne pokaže nam razvoja pohištvene industrije, slabše situiranim slojem ne nudi skoro nič Ljubljana,« . septembra. Bistven dei razstave na velesejmu, ki aazorno kaže pridelavo m predelavo lesa, življenje v gozdu, lov m sploh vse, kar je z, gozdom in lesom v zvezi, je gotovo razstava hišne opreme. Ker torej na velesej-rrra ta razstava ni samo nekak mizarski sejem, temveč del celotne razstave, zato smo od nje pričakovaK več, saj smo celo na minulih velesejmrh videh* boljše in obsežnejše. Gozdarska razstava nam predočuje raz-"voj pridelave lesa od najpreprostejših pa tehnično najdovršenejših modernih pripomočkov in tudi na lovski razstavi se lahko poučimo o zgodovini lova, razstava carju in na škofjeloškem kolodvoru pri starološkem županu Hafnerju ter dosti drugih, krasne letoviške sobe n. pr. v novem Kendovem Parkhotelu na Bledu, sploh imamo že mnogo lepega, praktičnega in potrebnega, a vsega tega na razstavi niti v fotografijah ne vidimo. Zato je na velesejmu tud: sedaj ta razstava le sejem, ki nam sicer dokazuje najvišje sposobnosti naših arhitektov in mizarjev, kar se tiče idejnega bogastva in tehniških zmožnosti, uporabljenih predvsem pri luksuznih opravah, ne informira nas pa razstava o delovanju našega mizarstva na polju splošno potrebnih in praktičnih hišnih oprem za najrazličnejše potrebe vsakdanjosti. Taka A. A man nova soba za gospoda h*Sne opreme, ki je vršek izrafoe lesa, nam pa tega ne kaže, čeprav vsa dobra umetnostna obrt, posebno pa še mizarstvo, sloni na tradidii. RazstaviN bi bili lahko vsaj sobo iz Valvasorjeve dobe, tudi krasen fce-pezjjansfrl m jožefinski slog imamo, lani na jfirsk:* razstavi smo videK, da nismo brez esnpira, bfedermaierja je pa še povsod do-sfi in tudi poskusi narodnega sloga, n. pr. anane oprava v Kranju, ki jo je v devet-deseffti letih izdelal mizar Pintar, in mnogi dragi eksperimenti ustvarjanja narodnega sloga bi bili zanimivi ter poučni. Pa 3*ase rezljane, marketirane. intarzirane in posekane skrinje ter cerkvene klopi in oraare! Taka zgodovinska razstava bi po-kazaia, da so biH tudi v preteklosti naši mizarji pravi umetnostni obrtniki, ki niso zaostajali za obrtniki tujih dežel. Pohištvo tvrdke it* lasteo izdelek — Sastns uačrti In še v eni, mnogo važnejši stvari kakor je zgodovinski razvoj, ta razstava ni popoma. Predvsem nam namreč kaže opremo premožne hiše in opravo, ki si jo lahko privošči le bogataš, za nižje sloje, za delavca, uradnika in sploh za slabše situirane sloje pa na razstavi ni skoraj nič. Že 40 let razpisujejo države konkurence za praktično in ceno opravo delavca, malega uradnika prav tako, kakor za opremo sol, sanatorijev, hotelov, pisarn in drugih prostorov, pri nas smo pa šele pred nekaj tedni čitali prvi tak razpis, namreč razpis banskega prometnega sveta za opremo treh različnih sob za letoviščar-je m za boljšo restavracijsko sobo. Tudi mestna občina je že uvedla stanovanjske kuhinje, imamo že vzorno šolsko opravo v novi šoli v Gornji Šiški in drugod, lepe gostilniške sobe v Tržiču pri županu Lon- razstava bi razen vzgojne koristi imela gotovo tudi za razstavljalce večji gmotni uspeh, saj cenejših in praktičnih oprem gotovo potrebujemo več kakor luksuznih sob za gospodo. Pomislite ob naglem razvoju tujskega prometa samo na veliko potrebo hotelskih in restavracijskih sob ali pa na vzorne šolske opreme; saj nikdar nismo zidali toliko hotelov in velikih šol kakor sedaj. Računajte pa tudi z opremami malrh hišic, ki rastejo povsod iz tal, da so okolice mest daleč naokrog vse rdeče samih novih streh. Že na zadnjih razstavah sta se odlično vpeljala mlada mženjerja - arhitekta Oma-hen in Serajnik. ki sta imela tudi pogum ustanoviti prvi umetnostni atelije v Ljubljani Da je bilo tako podjetje potrebno, nam dokazuje njegov prospeh in pogosto udejstvovanie lastnikov na vseh poljih umetnostne obrti, razstave hišne opreme s» pa brez teh arhitektov več misliti ne moremo. Tudi uspela dela inž. arh. Mihe Osolina so stalno razstavljena na velesejmu. pogreša pa javnost razburjajočih Kraljev, mirnega Podkrajška ter drugih borcev za napredek naše stanovanjske kulture, ki so se pojavljali na velesejmu, posebno nam je pa žal, da nam mojster Plečnik ne pokaže svojih del na razstavi nikdar. Omahen in Serajnik sta napravila to pot kar pet oprav, ki so jih z vso preciznostjo izdelale tvrdke Rok Beriič v Zapu-žah, Franjo Vehovar v Celju in Anton Za-lokar v Št. Vidu nad Ljubljano. Pri ibeh spalnih in pri vseh treh jedilnih sobah, kakor sploh tudi pri vseh drugih razstavljenih opravah pa moramo pri cenitvi oprave glede oblik in materijala vedno računati tudi s tem, da sta morala tako arhitekt, kakor obrtnik upoštevati želje naročnika -nestrokovnjaka in zato oprave niso vedno take kakor so si jih zamislili dobavitelji. O, naši arhitekti in mizarska podjetja bi nam lahko naredili stvari, ki jih vidimo le na največjih razstavah inozemstva, če bi Omahen-Serajnikova obednica bili sigurni, da bodo take stvari tudi spravili v denar, saj so že dosedanje razstav« neovrgljiva priča, da brez strahu uspešno tekmujemo z vsakim konkurentom. Zaupanje v stalnost domačije in občutek miru, ki nas tako neprisiljeno prevzame v patricijskih hišah, da se že pri prvem obisku počutimo domače, vzbuja zaradi svoje teže in zaokroženih oblik Omahen -Serajnikova jedilna soba. delo z velesej-mov že znanega mojstra Roka Berliča v Zapužah. V taki sobi ne čutimo drvenja modernega časa in lagodno «edimo ter počivamo kakor v varnem zavetju. Ura nas ne preganja s stola in samo zato stoji v kotu, da kramljanje zadovoljne družine in njenih gostov rahlo in nevsiljivo poboža s svojimi mehkimi akordi. Ne strese nas, če bije. iz zatopljenosti v toplo domačnost, samo kakor oddaljena muzika to d^bro-dejno toploto še osladi. Nikdar več SLO VENSKI NARO D<, dne 6. septembra 1930. Stran 7 KOLINSKA TOVARNA CIKORIJE D.D. § Ljubljana Ustanovljena je leta 1909. V letu 1923 je bila opremljena z novimi stroji. Parni pogon 170 HP, letna kapaciteta iznaša 180 vagonov. — Izdeluje vse vrste ka vinih pridat-kov, posebno so znani Kolin-ski »Zabojčki«, Redilna kava s srčkom, kakor tudi figova kava in razne žitne kave. Min m a i prodaj* po najugodnejših cenah samo na debelo Premog domači In inozemski za domač« kurjavo in industrijska svrhe Kovaški premog Koks Brikete avamiikt plav-iarsid io plinski Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 15/1 ROK BERLIČ pohištveno mizarstvo BLAGO ZA JESEN KONGRESNI TRG 15 NASFKOl N u.NiK h CERKVE na vele-11879 Razstavni paviljon »E« štev. 23—25 sejmu Naslov: ŽAPUŽE ŠTEV. 22, ŠT. VID NAD LJUBLJANO. V VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE PRI TVRDK1 NO VAkTl JUBUANA PUŠKAR ALBIN ŠIFRER, LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA STE V. 12 (poleg" restavracije »Novi svet«) ima svoj razstavni prostor na LOVSKI RAZSTAVI paviljon »H« štev. 172. Kranjske klobase, pravi kraški peršut m pristni kraški teran v paviljonu _K. Jare na Velesejmn REGISTRIRNE BLAGAJNE NAJNOVEJŠEGA MODELA POSAMEZNE DELI ČEKOVNE IN KONTROLNE ZVITKE VSEH VRST DOBITE PR/ SELENBURGOVA UUCA 6. TEL. 29-90 >mM.aH og1asi< Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tuđi v Za odgovor znamko I » Na vprašanja brez znamke i nđ&ovarfama. - Kfafmanf& o£lns Din — « KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdke A. & E. Skabemš, Ljub liana Iftlcttiuiaturni p upit Šeg a ;*b 4T— ytodaja uprava t&iovenhke%a flatodu. Od dnevne svetlobe bleščeče napise (sistem Verrphos) izvršuje tvrdka Brata EberI nasK •MarCftfCjr Seme & So«, ef. m *>• m* črkoslikarstvo JLfabfjana, Vosniakova ulica S. Največji reklamni učinek. DVE SOBI lepi, v I. nadstropju Miklošičeve ceste 14 — se oddasta takoj za pisarno ali stanovanje. 2364 TRIKOTAŽE vseh vrst po meri. — Aleksandrova cesta 3, pritličje. 2370 KUHARICA katera je perfektno izvežbana v dobri kuhi — se išče. — Pismene ponudbe poslati: Vera Tomić, Petrinja, Hrvatska. 2365 STANOVANJE oddam v Grosupljem, oddaljeno pet minut od kolodvora, z električno napeljavo. Pripravno za zobotehnika. Valentinčič, Brinje, Grosuplje. 2373 HIŠO z malim vrtom v sredini mesta v Tržiču prodam. Pripravna za trgovino, v hiši je vodovod in elektrika. Več se izve v trgovini Logar in Kalan v Kranju. 2371 TRGOVINA 3 špecerijo in železnino, na najprimernejšem kraju, pripravna ;udi za manufakturo, dobro ido-ča, se odda v najem. Obstoji nad 60 let. Naslov pove uprava -Slov. Naroda«. 2349 Orožje m municijo za lov, sport in obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah priporoča puškama Fr. Sev-čik. Ljubljana, Židovska ul. št 8. 61/T Planine »DaHbor« dobite na obroke po Din 400.— pri tvrdki ALFONZ BREZNIK, LJUBLJANA, Mestni trg 3. 2359 Pozor! adaptacije, posestniki novih hiš zahtevajte brezplačne ponudbe — proračune za insta-sacijo elektr. napeljave direktno pri konce«, elektr. podjetju HAVLIčEK Fran, Sv. Petra cesta št. 5. telef. 3421 (hotel Soča, dvorišče). 2297 TRGOVSKI PORTAL z dvemi izložbenimi okni (rolete), sredina portala vhod, celotna ploščina meri 8m3, ugodno prodam. Poleg tega prodam dvoje oken 95X180 cm in vhodna vrata 80 X 250 cm, vse z za-klopnimi mrežami. Mežik Riko, Jesenice, Gorenjsko. 2372 Pozor! Obiskovalci velesejma? Obiščite paviljon »E« št. 78—80 in oglejte ai razstavo pohištva, gosposka soba, krasno izdelana od domače tvrdke 11877 Franc Vreček, ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Posetite paviljon »E« štev. 89 — 93, kjer je razstavljeno krasno in moderno izdelano pohištvo jedilnica in spalnica, domaČe tvrdke 11SS2 mizarstvo, št, Vid — Vižmarje. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Dvokolesa, motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „Tribuna46 F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ŠTEV 4. Klavirje in pianine „Dalibor" (ĆSR) opetovano razstavljamo na Ve-lesejmu v Ljubljani, paviljon E od 31. VIH. do 15. IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 72fT ČOLNI na Ljubljanici se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2333 VELIKI UMETNI MLIN pripraven tudi za vsako tovarniško podjetje testenine itd., velika poslopja, dobra vodna moč na postaji za brzovlake, na glavni progi, eno uro od Graza, z ekonomijo ali brez, je na prodaj ali se odda v najem. Dopise je poslati pod šifro: »Anzah-[ung S. 80.000-803« na Rastei-ger, Graz, Jonanneumring 6. 2366 Strojepisni pouk se vrši vsaki dan zvečer od 6. are dalje. Tečaji za začetnike in Izvežbance. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsaki dan od 6.— y2%. ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c 7AL 2294 Uradnik večleten pisarnovodja v odv. pisarni in trg. podjetju, per-fekten slov., nemški in srbo-hrv. korespondent, knjigovodja, stenograf, strojepisec Išče službe. Ponudbe pod »Perfek-ten« na npravo >Slov. Naroda«. 2211 Ako želite kupiti NA OBROKE obrnite se na Kreditno vađrugo detajlnih trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani IBBBBBBBBSB Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32. Ljubljana. BBBBBBBBBB Išče se perfektna KUHARICA in SOBARICA ki zna samostojno in dobro kuhati (z dobrimi spričevali) za malo obitelj. — Pismene ponudbe: Zofija Simonovič, Osijek L, Vječnićki trg 3. 2368 PEKARIJA dobro idoča, sredi Graza, se odda. Večletna pogodba. Pismena ponudba pod »Cena S. 20.000-801« na Rasteiger, Graz, Joan-neumring 6, Avstrija 2367 GOSTILNA PRI UNIVERZI Današnja večerna specialiteta: Rižot z jeguljo, polenta z brodetom. Izborna dalmatinsko vino. 2380 KLAVIRJE pianine in harmonije prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev, Ljubljana, Simon Gregorčičeva cesta 5 — Rimska cesta 2. 2325 DIJAKA sprejmem z vso oskrbo sredi mesta po nizki ceni. A. Hutten, Tavčarjeva ulica (poleg sodnic je) 11-11. 2385 KREPAK VAJENEC za ključavničarsko obrt ae sprejme, Ivan Zorko, Glince. 2387 Žagar in lesostrugarji zanesljivi in trezni, z večletnimi spričevali — se sprejmejo. — Zglasiti se imajo osebno na. velesejmn, paviljon »I« — lesna industrija Milan Modie, Nova vas pri Rakeku. 2375 L Mikuš LJUBLJANA Mestn trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajal ni o palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — 0254 >SLO VEN SK1 K ARODc, dne 6. septembra 1930. tev 12f;3 izdeluje I LIIIIJI juli vse potrebščine iz kovine in je tudi letos v paviljonu »F« št. 305—306 izložila svoje izdelke, med katerimi se nahaja lepo število novih predmetov, kakor: aluminijasta kuhinjska posoda, opreme za prodajalne in izložbe, kotli novega sistema za destilacijo, žganjarski kotli, aparati za desinfekcijo, črpalke za higijenične vodnjake, toplodarji ter vse vrste posode iz kovine in pločevine. Ne zamudite tudi Vi te prilike ter si oglejte res vse praktične izdelke tega podjetja, da si v slučaju potrebe morete kriti iste le s solidnim domačim izdelkom. •Va^nt()i/eriie;s€ pohištvo za spalnice, iedikmce. gosposke sobe itd. kupite po najnižjih cenah pri tvrdki d7. Jlepse, £ * ubijana, (Dvcmi trg 4 l: I> O B i\ I * T 1 It 1 * K 1» K Ž \ 1 AVTO, kakor si ga Vi želite — je novi 20 HP KANOMAG model 1931 Udobni, široki sedeži, za 4 odrasle, lepa, elegantna oblika, nizka, močna šasija s centralnim mazanjem, neverjetna akceleracija — v nekaj sekundah doseže 75 km in več — zmožnost za hribe - 20 HP Vam premaga s 4 osebami vspone do 21% in več. - Jako elegantna in bogata oprema — v ceni vključena. Poraba bencina 7—8 litrov na 100 km. To so svojstva novega kvalitetnega 20 PH HANOM AGA. ki je eden najboljših precizijskih avtomobilov Nemčije. Hm im-j 4^ 1WM Jm\ d~^1 ' sedežni Cabriolet ^ im 1^1 V 1TM im fjf * sedežna Cabriolet limuzina franko Ljubljana Din 48.500. 4 sedežna limuzina j Pred nakupom novega štirisedežnega avtomobila napravite v last. interesu poskusno vožnjo z novim HANOM AGOM. Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica ste v. 11. 1 t i M m m r 4& Cj^J;^«zAto o za osnovne, srednje in meščanske šole KNJIGARNA TIHKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI. PREŠERB! OVA C LICA ŠT. 54 nove vrste lovske patrone, napolnjene z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom in »GECO« patrone z nemškim 2>Rothweil~ skim« smodnikom — ima vedno v zalogi puškama F. K. KAISER, Ljubljana sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo. XA DROBNO! xa debelo: in motvoz nudi po znižanih cenah Prva kranjska vrvarna in trgovina » konopu ino IVAN jfi/ali^ona, &x>. (Petre* c Telefon st. 3* Telefon '445-4 ^£etfc &Cratf€M (Petre* cesta 33 aQQlTlQBElQElE Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po 1cnnkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBŠ družba z o. z. pleskarstvo in so bo slikarstvi Ljubljana, Sv. Petra c 33. GH3GJE3C3[3G]C3r3C5 I. Stjepušin MM. Joiimta 57 priporoča najboljše tam bore. tiče. škdle, partiture i ostale potrebščine za iva glazbala. . Odlikovan mm pariškoj izlofbf Cjenid Iranko Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. Ceniki franko. — »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 (postaja cestne železnice). 2342 Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATE K & MIKEŠ, Ljubljana (poteg hotela Štrukelj) Entlajrje, ažuriranje, predtiskanje takoj! Podružnica parobrodarskih družb: »Cunard Line«, > White Star Line« in »Red Star Line« si usoja p. t. pasa-žirjem kakor tudi ostalim interesentom za Ameriko naznaniti PRESELITEV iz Kolodvorske ulice št. 41 a v novo zgrajeno palačo Vzajemne zavarovalnice na MASARY-KOVI CESTI ŠTEV. 19. Radio-paroplovna zveza med Evropo, Ameriko in Kanado s svetovno priznanimi najboljšimi in največjimi parnimi 12652 Vsa pojasnila daje radevolje vedno brezplačno RAVNATELJ STVO. Poceni in vendar najboljša je SEVERJEVA OTOMANA s 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijali RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 tPracetšcom lis£s&cqct Četa imajo starši velike izdatke za šoloobvezne otroke in dijake, zato opozarjamo že sedaj starše, da si ogledajo našo bogato zalogo narejenih oblek in zimskih sukenj znamke TI V AR«, katere prodajamo po originalnih tovarniških cenah. Kdor kupi pri nas obleko, si prihrani ogromne izdatke, ker so cene »TTVAR« oblek sledeče: Oblekce za otroke od 3—6 let . . od Din 110.— Oblekce za fante od 7—10 let . . » > 130.— Oblekce za fante od 11—15 let . . » > 200.— Obleke za moške vsake velikosti . > > 2t0.— Obleke za moške vsake vel., boljše . > > 290.— Raglani za fante .......> > 290.— Raglani za odrasle .••••>> » 450.— Zimske suknje > 2> 300.— Posamezne hlače > 89.— Modne hlače......•••> > 150.— Volnene struks hlače......> > 150.— Razen tega opozarjamo, da imamo vedno v zalogi fine črne in modre kamgarn obleke od Din 690—790 . Izvrstna izdelava. Blago dobro. Cene brez konkurence. Postrežba solidna. Samoprodaja »TIVAR« oblek 1YAS KOS, družba z o. z , LJUBLJANA Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63. 2306 itni zavod za trgovino in industrijo IJI BLP4NA Prešernova ulica štev. 5© i\ lastnem poslopju) ===s5=- Ohrestovanja vlog, naknf iu prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, devit in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsak* rrste, eskompt in iakasa menic ter mm\n lila t tu in inozemstvo sale depoMi> itd. itd itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telelon št 2040. 2457. 2548 Internrban 2706 t&tt 37 L Urejuje Josip Zupančič. Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in Inseratni del Usta: Oton Christof. — .Vsi v Ljubljani. 6OB 017585 35