127. številka Trst v torek 9. maja 1905. Tečr] XXX, •T Izhajfc Ti&ki dan. "M radi ot> ueoeliah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri ziutnj. PMABi/ar Številke se prodajajo po 3 aovfi. (6 stotink) * »noein tohakarnah ▼ Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Olji. Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani, Nabrežini. Noveinmestu itd. '>flaae Ik aaroebe sprejema uprava lista -Edinost", oilea •ilorrU Galatti it. i*.'— l radne ure so od 2. pop. te % r»e*er. — Cene ociasotn 16 st na rmo petit; poslanice, * mitnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. ^rr^rcssc; TELEFON Itev. 1157. Edinost Glasil« H»tičMga društva „Etfmf1 za Pnmsrsks. V edinomti Je moč I Naročnina znala sa vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na oaročbe brez doposlane naročnine se uprava n«- »žira. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraii«- nna pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraču ju. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na '.^ravo !i*ta UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18- edovkah, ki so iz Vladivostoka sle na pohod, ni došlo več d.kakih nadaljn.h poročil. Sodi te, da so se vrn.le v vlad.vottjiko luko. Poročilo generala Lineviča. PETROGRAD 8. (Petr. brz. agent.) Geaeral Linevič je včeraj brzojavii : Dae 4. t. m. je japonsko konjemštvo j otisnilo nazaj naše -sprednje straža na konjih. Francija i a Japonska PARIZ 8. Japotsai odposlanec di. Montono je prišel včeraj popolu ine v mini-sterstvo vnanjih stvari, kjer se )e dolgo raz govarjal z uia.strom vnanjih stvari, D«sl-ca~ » jem. Neka n.ta »Agence Havae« je izjavila — nasprotno z tid.tvemi, ki jih je neka inozemska ageatura v neki brzojavki iz Hongkonga priobčila — [da Francozka v.ada, ne le da ni kršila nevtalnost', ampak ia je svojim civila.m in vojaškim agentjm, strego naročila, naj pazijo, da se nevtralnost strogo izvršuje. Brzojavne vesti. Grofica Moti k o oso. DRAŽDANE 8. Nasproti raznm ve-em v novina^, javlja »Dresdener Journal«, ia ie dne 22. t. m. na kral evo povelje podal v Floreneo državni minister dr. Ott~, da se z grifieo M )Dt gaoso pogeja. Tamkaj je b;la tudi sklenjena in podpsana pogodba, ki jo mora podpi-ati še kralj. Državni minister se ^e včeraj povrnil v Draždane. O vsebini pr godbe ni možno še ničesar poročati, ker je kralj še ni podpisal. Grški kralj Juriji. ATENE 7. God kraljev so po vsej deželi slovesno obhajali. Kralj je podelil ministru vnanjih stvari Skoujesu v priznanje veliaih zaslug veliki častniški križ reda Is-veličarjevega. CETINJE 7. Povodom godu grškega kralja se je knez Nikolaj podal osebno k grškemu diplomatičnemu agentu ter mu isra-z:l svoje čestitke za grškega kralja. Srbsko posojilo. BELIGRAD 8. 8rbsko posojilo je bilo izdano po 831/«°/0- Kolera. PETROGRAD 8. »Novoje Vremja« poroča iz Zarizina, da je tamkaj umrla ena oseba na koleri. Cre4 princa Jurija. KANEJA 8. (Rsuterjev biro) Gcd princa Jurija bo tukaj praznovali z zahvalno pesmijo v stolnici. Parada čet te pa ni vršila. Cesar Viljem. KARLSRUHE 8. Osar Viljem je odpotoval v Straesburg. Na kolodvor ga je spremila vsa obitelj velikega vojvode. Grof Tisza v avdijenci. BUDIMPEŠTA 8. Ogr. brz. biro poroča z Dunaja : Ministarski predsednik grof Titza je bil dane* o poludne vsprejet od cesarja v avdijenei, ki je trajala pol ure. Grof Tieza se danes ob 3. uri popoiudne odpelje v Budimpešto. Kakor smo zvedeli, ni b.l na daaašoji avdijenci storjen nikak odioč.len tklep v i-tvari r sanja kr za. PODLISTEK. 198 hotel le rogati, marveč da je s tem dajal izraza svojemu uver;ejju, da je izključeno, da bi mogla Rusija poslati še pravočasno v vztočno azijsko vodovje silo, ki bi se mogla spustiti z admiralom Togo v resen boj. Ali s drugimi besedami : pomorsko silo, ki bi mogla izsiliti spremembo vsega skupnega vojnega položaja. Na to svoje uverjenje, da je namreč japonskemu bredovju zagotovljeno gospodstvo na morju in da je definitivno isključena vsaka nevarnost za transporte is domovine na bojišče, so japonofilski littl opisali svoje trditve, da je vojna ie izgubljena za Rusijo, in da nadaljno vojevanje od nje strani nima nika-kega smisla. V tem % s »občem uverjenju je vzrok, da je bilo presenečenje po nenadnem prihodu Rož dest venskega v j užno-ki tajsko vodovje tako veliko. Da, ni jih presenetilo samo dejstvo, da je Rusija mogla poslati na Vztok tako pomorsko silo. ampak presenetilo jih je tudi m menda še najbolj dejstvo, da ni sicer vsemožni in radi njegove podjetnosti toliko hvaljeni japonski admiral Togo vprizorll niti najmanjega poskusa, da bi ruskemu brodovju preprečil pot na skrajni Vztok. Dj, to je bila svetovna senzacija : da je rusko brodovje došlo tjakaj neovirano in nenadlegovano od nikogar. To je osupnilo tudi japonofilski svet, ki je začel razmišljati o vzrokih tej pa-siviteti admirala Togo nasproti bližanju ruskega brodovja. Kmalu so se začeli pojavljati japonofilski list1 z modrovanji in dokazovanji, da admiralu Togo najbolje kaže, ako prestopi v »stretegičn<~» defenzivo«. In tudi »Neue Freie Presse« v zadnji došli nam številai dokazuje, da se admiral Togo gotovo ne spusti v boj drugje, nego v severno-kitajskem morju. Rečeni list opozarja tudi, da bo moral svet še precej časa brzdati evojo nestrpljivost. Kako TRs?T, dne K maja 1905. vse drugače zveni to, nego popred, ko se je Oni visoki nemški general, ki je te dni rusko brodovje pojavilo ob vztočno afrikan-priobčil v »Neue Freie Pre?s»« jako zanimiva j skem obrežju! Takrat so kar pošiljali japono-razm »tr.vauja o možnih posled cjh pričako- fileki listi i-dmirala Togo, naj se poda tja do vace velike bitke na morju, je povdarjal Madagaskarja, Daj »poišče« tam Roždestven-uvodoma, kako da ni nikdo vtč prav verjel, skegs, da ga — to se je umevalo že samo da bi Rus ja zamugla v resnici staviti v ob sebi — temeljito potolče. S. daj pa ima vztočno-azijsko vodovje toliko silo, ki bi se j Togo svojega sovražnika tako rekoč pred no mogla z nado do vspeha spustiti v boj za sem — rezdalja mej njima znaša le par dni zopetno pridobitev gospodstva na morju v — in Togo — se izogiblje sovražnika. Kje je, vztoSni Azji. Nemški general pravi, da seje vprašimo še enkrat, vzrok tej puBiviteti, tej v tem pogledu mot 1 ves svet in priznava nedelavnosti, temu ponehanju podjetnosti ad-odkrito, da ee je metil tudi on (s čemer pa miiala Togo? Tudi v tem pogledu bo začeli še ni rečeno, da se je morda »blam ral«, ker japonofilski listi semi dajati pečasi nekoliko tako oČ tanje velja le *a »Edinost*). Naši tr- pojasnila. žaški čitatelji se gotovo spom njajo ša, kako Mi smo ob vsaki priliki svarili čitatelje, je tržaški »Piccolo« vsako not co, ki je go- naj se ne puščajo varati po tir t h poročilih vorila o bdi iški fljti, oziroma o nje oborože- iz japonskih virov, ki so vsikdar natančno vanju, ttivljal pod porogljivi in karakterist čni poznali rusie izgube, svojih lastnih japonskih naslov: »FiOtta fantisma«. Nu, nam se vea- pa nikdar. Ž? zdrava človeška pamet je dar dozdeva, da se tržt iki japonofilski listni pravila človeku, Ha Japonci prikrivajo Bvetu Rusko-japonska vojna. reBnico in da potajujejo svoje resnične izgube. In glejte, danes, ko ne vedo drugače opravičevati pasivitete japonskega brodov;a nasproti ruskemu, danea priznavajo tudi od japonofilske strani, da je japonsko brodovje oslabelo vsled velikih izgub. Berolinskemu »Lokal-Anzeigerju« javljajo namreč z Šdn-gaja, da bo bile izgube japonskega brodovja veliko ve5e, nego sa je mislilo do sedaj. Tako je n pr. izgubljena oklopnjača »Mi-kaBa« — ki je bila menda celo admiralska ladija. To izgubo, ki je pomen jala izdatno zmanjšanje skupne sile admirala Togo, bo Japouci skrbno prikrivali do sedaj. Pa tudi vladivoBtoško brodovje je začelo dajati zopet anake življenja od sebe. In kaka da zna ta mala eskadra postajati nadležna, to je že dovolj občutil admiral Karaimurs. Te dni bo štiri torpedovke vladi-vosteškega brodovja vprizorile vspešea pohod (raid), kajte zažgale so neko japonsko ladijo. Ker ni dvomit', da bodo sledili taki pohodi tudi od strani križarjev, bo siljen admiral Togo obračati svojo pozorno3t tudi temu brodovju in deliti svoje Bile. To bi bil še en vzrok, ki nam pojasnuje, zakaj noSe Togo iskati Roždeatvenakega in Be drži v zavetju domačega vedovja. Oa dobro ve, da je sedaj za Japonca v igri — vse. Kratki čas dveh, treh ur utegne odločiti: Če bo Togo tepen, bo tepena — Japonska. Lahko je umeti torej, zakaj 89 admiral Togo v strahu izogiblje vsakemu riziku. Rob, neverjetno je, kako more tiia na morju, naatopivša nenadoma, h kratu spremeniti ves položaj. Evo vam torej tisti vpliv baltiškega brodovja, o katerem o toliko govoril naš strokovnjaški eotrudnir . Ta sprememba, oziroma ta vpliv odmeva ti dni iz poročil iz Tokija, kjer da vlada neznansko razburjenje — proti Franciji. Nad Francijo stresajo Japonci sedaj svojo jezo in jej očitajo kršenje nevtralnosti. Oni vidijo menda to kršenje v tem, da je rusko br. dovje : moglo priti v nj hovo vodovje. Nu, psihologično je to umljivo, ako iščejo Japonci odduška v svojem razburje-1 nju. Će pa danes poročajo iz Tokija, da hočejo japonske trgovinske zbornice pretrgati vse zveze z francozkimi državljani in da na-obraženi krogi zahtevajo, naj JaponBka pošlje Franciji »ultimatum«, je to tako prazno žu-ganje, da more vzbuditi le smeh pri vsakem pametnem človeku. Narodno-gospodarska važnost Dalmacije. Da. Ravno mi. A zakaj mi ? Zato, ker se vsi Urigajo za nas, za naš blagor, za nešo kožo. Kako smo mi Hrvatje hkratu postali važni ljudje na grudi svoje zemlje ! Tu Ma-djari, tam Italijani, tam Avstrije*, Nemci iz Prokletstvo. &(odoTioski roman Avffuat* ftenoe — Nadaljeval in dovrSil I. E. Tomlć. Prevel M. O—6. — Ne sili v a me. Ti se biješ za Ši-šmana, tudi jar. Ali v tebi so drugačne oči. Ko kane zadnja kaplja Horvatovega plemena, razmišljal bom, kaj je krivo. To je zapis mojega očeta, ali dotlej se ne plašim tudi krivega pota. — Potuj po puščavi ! Prodrl sem va-te, misleč , da ti je srce biser, ali ntšel sem samo kamen. Stara plemenitost je tebi uvel cvet, jaz pm nosim ta svež: cvet pod kalpa-kom. Nismo enako tkani. Ti bij Be za-se, jaz g« hočem za zakon. Z Bogom. Nikola ! Ivanu, jeklenemu branitelju Marijinega prava, ^ skočila kri v glavo, ko je čol, kak v sad je rodila njegova zmaga. Silni knez krški je bil za«tavil ostrino svojega meča, da reši krono Ludovikovi hčeri, ker dotaknil njegovega ramena. Nikola je obrnil se ni nadejal rešitve od s'abe kalabrežke glavo, pred njim je stal Detrik Bubek. rodbine, aii Ivan krški se ni boril samo za — Kaj je, goBp )d Detr.k ? kraljico, ampak tudi za kraljevino in njeca — Kraljica ti sporoča, da prideš v njen prava. Niti na kraj pameti mu zi bilo, da stan, ko ae izvrši Blavnost. — Kraljica ? Ko se izvrši slavnost ? — Da, ima ti reči besedo in slavnost 6e završava ravnokar. — Dobro, Detrik, hvala ti ! Ah, že bi postal podajač Š šmanove samovolje. Pre žiriji ve, otole besede Luksemburgovca so mu šle kakor nož skozi srce. A ko je videl, da s« Nikola Gorjanski posmehuje njegovi pravični jezi, da isti ne misli na drugo, nego odhajajo. na-se, prijela ga je nevolja za srce in je hi- Glasnik je mahnil s srebrno palico, trim korakom izginil iz dvorane. plemstvo se je umikalo na desao in na levo, — Ivan! Ivan! Stoj! je zaklio^J Nikola da bo vladarjema pot svobodna. Mei sab- za njim, videči, kako fenezu rastejo tile na ljami fcumanakih stražarjev, spremljana od čelu, kako odhaja jezen, ali zastonj — Ivan bana Lučenca in kardinala Dmitra, vračala ni obrnil glave. ata Be Š šman in Marija polagoma v svoje Nekaj je zazeblo Nikolo, šala ga je mi- stanove, plemBtvo sa je klanjalo z desne in nola. Stisnivši se v kot okna je začel mo- leve, in tu pa tam B3 je začul vsklik : triti široko savsko ravnico, spominjal se je, — Vivat Sigismundus ! Vivat Maria! da stoji na kraljevskem gradu svoje domo- Nikola j® gledal v to pisano vrvenje, v vine. Oko se mu je zaustavilo na stari sla- to zlato, s7ilo, drago kamenje, ostro, ble- vonski zastavi, nekaj ga je zgrabilo za srce steče orožje — kakor iz spanja; pred nje- in jel je razmišljati o smislu Ivanovih besed, govimi očmi se je tresel ta sjaj, ali njegove Ni se menil za klanjanje pred prestolom, misli so blodile daleč, daleč, niti za p eano množico plemičev. Ćudne misli so mu vznemirile resneo Ivanovih Tedaj mu je prišepnil Moro vi* : dušo, skoro da je umel — Čemu Bi se zaglobil v žalostae besed. Tedaj se je nekdo misli ! Vem, tvoje oči blodijo po sjajni množici in iščejo zastonj glave milega ti očeta. Spominjaš ee krvavega dne pri Gor-janu. Tolaži se, maščevanje dremlje, tli ni umrlo. — Varaš se, brat, je škriknil Nikola, kakor da ga je pičil gad, maščevanje ne dremlje, ampak bdi. Nikolini očesi sta pomotneli, nista videli druzega nego kri. Zadnji odmev besed Ivana krškega je izginil iz njegovega erca, in poti-snil se je naprej med množico, da bi prišel do kraljice Marije. V isti sobi, kjer je pred nekoliko meseci stanoval Pavel Horvat, je sedela Marija na mehkem sedežu kraj odprtega okna. Roki je bila položila v krilo, dvigala je trudno glavo proti odprtemu oknu, da uživa svežega zraka. Bledi obraz jej je bil suh kakor po težki bolezni; iz polumrtvih oči je gledala skrb. Tu pa tam Bta se jej ustnici stisnili, tu pa tam so se jej etresle mišice mrtvega obraza in čudne črte so Be križale po njem, kakor Blab blisk strele na motnem nebu. Sedaj pa sedaj je dvignila glavo, ali jo hitro zopet spustila na prsa, pak si videl, kako v plavih laseh seva po kak Brebrn las. (Pride še.) Geriatnijc... tam vsi govcre o nap... vsi nam žele dobro. Srečni ljudje, mi Hrvatje! Skoro se bosta prelivala med in mleko po naših deželah: po oaši Hrvatski, naši Slavoniji, naš: Dalmaciji, naš Istr;, naši Bosn in Hercegovini. Ti ljubi moj Bog : srečni, presrečni smo ! Ne zamerjacjo nikakor avstrijsko nemškemu poslancu Svlvestru, da je povodom nekega volilnega zborovanja v svojem govoru branil politične in ekonomne interese svoje Avstrije proti oni brezobzirni Madjarski, ki hoče Dalmacijo ee s;lo odtrgati od Avstrije. Prav ima poslanec Sylvester. Kajti, kaj bi bila današnja Avstrija, ako jej Madjarska v resn ci pozoblje odo petdesetorico pomorskih pristanišč dalmatinsk h ? Z Bogom morje Adrijansko za Avstrijo! Z Bigom pomorska važnost Avstrije! Z Bogom avstrijska — velesila ! Avstrijski emporij womarice, trgovine in prometa, mesto Trst, bi bilo za Av-trijo irgubljeto oko razbite glave. Vse se vrti okolo morja, vse pleše okolo — Dalmac je. Dalmatinsko vprašanje peče poki cane in nepoklicane. Peče avstrijske Nemce. B ie avstro-ograke Madjare. Srbi pangf rmanske Nemce. Vznemirja naše italijanske prijatelje v Trstu. Istri, na Goriškem, v Trentinu in Dalmaciji. Tako postaja dalmatinsko vprašanje vprašanjem Evrope. Tako postajajo danes Hrvatje glasoviti, ker je Dalmacija njihova dedovina, njihova domovina, njihova bodočnost. In morda še kaj več.. ! Avstrijski pangermaner Prade, poslanec v državnem zbora na Dunaju, se zanima za politicno-administrativno združenje Dalmacije s Hrvatsko ter povdarja važnost in položaj Besne in Hercegovine. On je uverjen, da je v morebitnem združenju teh pokrajin čarobni kjuč bodočega obstanka avstro-ogrske monarhije in da bi po tem združenju navstal nov mlad činitelj, ki bt, usredotočen v Hrvatstvu, vplival na razvoj politično-gospodar-ekib obstojnosti države Habsburžanov. »Budapssti Hirlap«, s katerim je v pri-ja*e'-kib zvezah znani madjarski profesor dr. H*vtss, pa ekspekt°r ra v državno-pravnem -fcšinju Dalmacije in vindicira pripadnost i« p slednje k Madjarski. Temu madjar-eker ti listu je Dalmacija alfa in ornega m a'j rskih želja Dotični članek je pravi t lit Čoo - gospodarski »confiteorc Košutov-«»egi programa. Med tem torej, ko ee vsa ta gospoda, vreJni naši prijatelji, brigajo za nas, zaČe njatco mi še le razmišljat1 o vzrokih toliki skrbi... Poljedelstvo, vinogradarstvo, šumsko in rti larsko blag «, pak to divno nsše morje Adrijansko — to bo prvi in glavni vzroki, radi katerih nas ljubkajo naši vredni prijatelji ! V j abolko našega na rod no-gospodarskega bogatstva b: hoteli ugrizniti. Pa če so že toiiki egoiBti ti avstri ski Nemci, ti Nemci velike Germanije, ti naši vitežki bratje Madjar", ti naš pomorski sosedje Italijani — e, potem treba, da emu mi še veži egoisti od njih ! Medj araka brez Hrvatske in Slavonije pa!« l»i na povsem slaboten stolec. Postala bi človek z en m očesom, eno roko, eno nogo. Srce ne bi Madjarski več bilo tako živo in silovito. V Madjarski bi navstala gospodarska in politična anem^ija. slabost. Na drugi strani pa, ako bi se Hrvatska ;n Slavonija ujediu la z Dalmacijo ter se priključili k cislitavski Astriji, tedaj bi kristalizacija teb treh naših dežel eo ipso atrthiraa k svojemu centrčacmu kristalu tudi I ■»tre, B sn i in Hercegovino. S takim mat«-mit r-nim, p i t čo aa, pomorskim, gospo-dar-si:n in srrategičn m činiteljem imela bi Av^tr: a ustvariti duvalisticne politično gospodarsko državno tvorbo Ker le taka tvorba more rešiti avstro-ogrsko monarhijo neizogibne politične in gospodarske pogube. To bi bila najzasiužneja in najprimerneja ukrotltev madj&rskega šovinizma. madjarske brezobzirnosti, madjarskega nasilja. Adriaticus. doščeni na sestanku med Goluchowskim in Tittonijem, Blavč ta dva državnika v najlepših napevih ; prijateljstvo kažejo kakor najkras-neje pred vs?m svetom ; in radujejo se celo v nadi, da cesar Fran J s p skoro obišče Kvirinal. Poleg vsega t?ga pa je resničnost vender zelo prozaična, rekli bi skoraj, trda. Da je prišlo do tega sestanka,, to ni biio kronanje prijateljstva, ampak je bila pomoč v najskrajneji sili. Diplomatične težave med Italijo in Avstro-Ogrsko so Be tako nagromadile, da je moralo priti do sestanka, ako so se hoteli izogniti budim posledicam. Način, kakor je Italija stopila Avstro-Ogrski na pot v balkanski politiki, ter je hotela odtisniti avstro rusko prvenstvo v balkanskih stvareh, to je moralo dovesti do razgovora, ki pa ni bil prijetno nadaljevanje razprav v Opatiji, in ki ga grof Gjlnchovvski gotovo ni pred-vidjal v Opatiji. V koliko da so bili tedanji razgovori koristni, o tem ni mogoče še soditi. Na vsaki način pa je predzgodovina tega s«Bt9nka karakteristična, Četudi naB ne more navdušiti za razmerje med obema za veznicama. To pa treba gospodu Tittoniju priznati — tako zaključuje dopis iz Benetek da je dobro pogodil uprieoritev sestanka. Sestanek v Benetkah. C tateijein je znano, Kako saaimu mi o se-tac£u tropolijab. O tam vprašiaiu so se že posvetovali dalmatinski akof.e na predhodnem sestanku pri nadškofa Dvorniku v Zadru meseca februvarija tega leti. Kaj da so škcfie sklenili, ni prodrlo v javnost — ali hočemo verjeti, da so se složili v uvaževanju narodne želje, ki je n9Šla izraza na velikem narodnem shodu v Spljetu leta 1902. Opozarjamo jih že sedaj, naj se na kompentnem mestu kakor pravi narodni škofje živo zavzemajo za to pravo., s katerim je ozko združeno versko čutstvo našega naroda. V Baki poskus, da bi se ta pravica kršila, bi mogel dovesti za seboj usodnih posledic, ki ne bi bile koristne ni hrvatskemu narodu ni katoliški veri. Drobne politične vesti. Inozemski dijaki na nemških vseučiliščih. V zadnjih letih se je število inozemsk'b dijakov na nemških vseučiliščih znatno pomnožilo. Minolega leta je v letnem semestru ca Nemškem študiralo 860 dijakov iz RuBije, 536 iz Avstrije, 276 iz Amerike, 2f>3 iz Švice,, 149 iz Angležke, 133 iz Azije (največ iz Japonske). Skupno je bilo 2299 dijakov iz evropskih, 432 pa iz izvenevropskih držav. Hrvatje v južni Ameriki. »Hrvatska Zastava« p šet da si Hrvatje v AntofjgaBti (v južni Ameriki) osnujejo hrvatsko šolo. Pišoč o hrvatski industriji v južni Ameriki, naglasa list, da so najbogateji naseljenci v južm Amer ki Hrvatje, ter da je poleg Nikole Mihanovića v Buenos-Airesu še deset milijonarjev Hrvatov, ki se pa malo javljajo v narodnem življenju. Le par indu-strijiicev dela v tem častno izjemo. Kandidat za djakovBko škofijo. Iz Zagreba javljajo, da utagne biti naslednikom Strosemaverjevim imenovan zagrebški posvečeni šk< i' dr. Ivan Krapac. Gibanje na Kreti. Iz Kaneje po poročajo, da krečanski grški Časniki ostro napadajo italijanskega generalnega konzula Negrija, kateremu se po krivem podtika, da je prepovedal položiti grško zastavo ca krsto tekega kre^anskega orožnika, ki je v tamošnji italijanski bolnišnici umri. V ulicah Kaneje bo l ili v soboto zvečer razdeljeni med občinstvo sramctilni spisi proti Negriju. V petek je b;l v predmestju Neuhora umerjen neki Mokancedanec. Mohamedansko p-ebivalstvo je radi tega Čina silno prestrašeno. ——__ Domače vesti. Srbski gostje t Trstu. V petek večer bo dospeli ie Benetek v Trst ravnatelj kraljeve akademije v Bslgradu, pre fesor Bo-rislav Todorovid, profesorja na isti akademiji Ljubomir Č i r i ?cu take-"vane s dne dneve (Gericbts Tage). — Kakor lp:sit"Hvo sodnije prihajata po navadi po en sodni pr «:av in en zapisnikar, katera sta i j i m zna slovenskega jezika, t. j. jezika, ki se ga zključno p.siužuje naše ljud*t?o v ,l-=gu občina Dolina, kakor tudi sosednih >bS:n O^itla Klanec. To je vse lepo in prav, tzin ma e dolžnost sodnije, da poeilja tako odposlanstvo, ki je tudi zmožno govoriti s strankami. VčfBih pa prihaja vendar tudi tako odposlanstvo, ki ne zna govoriti s stran-k n* in v t im slučaju so stranke primorane, mučiti sa pa laško, in si pomagati Kakor ve^c m znajo, da le odpravijo in da ne odhajajo d mov, ne da bi kaj odpravili. Taki slučaji so sicer redki, a dogajajo se vendar. Javnost še spominja kričečih krivic, že tolikoKrat obelodanjenih v »Eiinost «, ki se dog* ajo večini slov. prebivalstva v okraju koperetjeno. Kdor č ta »Edinost«, ta se torej gotovo -e =poin a a, da bo na sodniji v Kopru sami jan-^si uradniki, ki ne znajo druzega nego jez k, ii.vzemši edino ona dva, ki prihajata nam v Dolino. Da pa ta dva (!!) ne zado- - ujeti t% vtčino slovenskega prebiva stva, to e, s»ve Id, umeje samo ob sebi. Za 10°/o alijaosbega prebivalstva, ki biva edino v •vopru in v Mi jah, torej v 2 mestecih, za te a je ii drugača preskrb jeno : ti nimajo nič nanje cego 20 uradnikov!! Tcrej kakšno dzmerje je to: za 90°/. — 2, za 10°/0 — 20 radnikov, reci: dvajset!! To saco navedli !e v bo\je oznaČenje uradovanja v Dolini. Na - jdnih dnevih, ko pr haja odposlanstvo, ki zna slovenski — se sicer govori ee stransami slovensko, ali zapisniki se pišejo v a s k e m, s ranzam ner&zumljivem jeziku ! ! I a t j velja za tožbe, za izvršilne prošnje, za pogodbe, za razpravne zapisnike, z eno besedo — vse »e piše v italijanskem jeziku in te za;* ke m rajo stranke podpisovati. Potrditi morajo svojim podpisom, da je vse prav napisan > in da se vsebina vjema s strankino željo. Tako je! K*j pa naj začnejo stranke ? A tako, ali pa — nič! Sploh Be gospodje v K pru bojijo slovenskega jezika, ki kor vrag Kr ža ! Bo e se ga, ker ga mrze in ker ga ne znajo. Da bi pisali slovenski, za to niso tmi Ž3i. D i bi narekovali slovenski zapisnik, na to ni misliti niti v sanjah. G spod predseimk dež. sodišča : ali ste ?uli ? ! Odgovarjali taka uredba in taka i raks? v Vašem delokroga principu enako- vnost: ? ! Kaj pravite: kdo je odgovoren . kr v čns razmere, za te neredno3ti ? ! ?i m -1 malo in potem sodite! Kolikokrat stao Vam že poslali prit žbe iz naše občine *er zahtevali, da se na sodn-ii v Kopru ozi-ma na s dnih dneh v Dolini govori in piše v naš«m etian, a kaj smo dc«?gli ? Nič ! Zakaj ne delite slabo in dobro z enako m^ro ? ! F.iaka bodi pravica za vseh tudi v jezi zovnem pogledu, petem bomo molčali, orugače pa ne! I) «f!er ne bo zadovoljeno našim pra-v "*D m rahtewam, trkali b^motudi na drugem mestu n trkali toliko časa, da dobimo, kar nam gre po zakonu in pravu ! Iz (ioriee. Siri se govor ca, da bc go-r is; Si venci pripravljajo na slavljenje 1U0- Ti »nadljudje« postali bo tako drzni, da ke je lopov izsiljeval svitle kronice Da so se čutijo žaljene, da, oelo rabijatni so, ako domačini v domačih krčmah pojo slovenske pesmi. Rod o lj u b. Stoletnica Schillerjeve smrti. Danes je 100 let, odkar je umrl, poleg Goetheja največi nemški pesnik, Friderik Schiller. Iz Ajdovščine. Tukajšnji trgovci so sklenili, da bodo v poletnem času ob nedeljah in praznikih svoje trgovine zapirali točno ob 12. uri opoludne, na kar se slavno občinstvo, vljudno opozarja. Isto naj izvoli toreji svoje potrebščine preskrbovati do-poludne. Radi nevarnega pretenja. Gospod L?opold Steiner je včeraj popoludne sam aretoval in tiral na policijo 21-letnaga kro-šnjarja Josipa Egererja, kateri mu je pretil, da ga ubije. Egerer je bil pridržan v zaporu. Ne moremo pa razumeti kako se strinja Egererjevo nevarno pretenje z njegovo po hlevnostjo, ki je tolika, da se je pUBtil od Steinerja tirati na policijo. Pretep vsled Igre. Včeraj popoludne, okolu 4. ure, je navstal pretep v gostilni »a!l* antico Pzcor«, ki se nahaja v hiši št. 11 v ulici del Solitario. Pretep je bil nav stal vsled igre na karte, katero igro je bil zgubil Ivan Čarmelj, a ni hotel plačati stavljene svote. Bila sta ranjena on in njegov nasprotnik Anton Halupka, in s car Cermelj nad levim očesom in Halupka za desnim ušesom. Halupka je v bolnišnici a Ćermelj v zaporu. Poskus nmora in samomor. — Maščevanje odpuščenega delavca in njegov samomor. — 42 letni delavec Fran Cegler, doma iz Pule, je delal več let v ladjedelnic; sv. Marka. Lini, ko je bila spuščena v morje zadnja dovršena oklopajfeča, je bil pa .Cegler z mnogimi dru gimi delavci odpuščen iz dela v ladjedelnici. Cegler ni bil oženjen, a stanoval je z neko vdovo, ki ima 5 otrok, in on je moral skrbeti za to družino. Ker si mrgel dobiti dela drugod, je bil šsl Cegler večkrat k in ženirju v ladijedelnici bv. Marka, Jorgensenu — ki je doma iz Danske in 4 leta v službi v oni ladijedelnici — prosit ga, naj bi ga vzel zopet na dele. A vse njegove prošnje so bile brezvspešne. — Včeraj v jutro je šel Cegler zopet Čakat inženirja pred hišo št. 18 v ulici PaMjuale Beaenghi, v kateri isti stanuje. Kmalu po 7. uri je inženir prišal iz hiše in Cegler se mu je takoj približal in ga prce 1 za delo. Kakor nam poročajo nekateri, je inženir odgovoril Ceglerju, da zanj — za Ceglerja — ni dela v ladijedelnici Na to da je Czgler petegnil iz žepa revolver in reksi : »Ca ga ni za me, ga pa nit' za te ne oo več« in na to da je začel streljati z revolverjem na inženirja. Vstrelil da je 5'zrat. Inženir se je ves krvav zgrudil na tla, ranjen v glavo in v prsi. Soproga inženirjeva je s.išala strele in takoj pritekla na mesto ne3reče, kjer se je v obupu zgrudila na tla. Z x tem je C?gler pobegnil na neki bližnji travnik :n se tam vstrelil z re volverjem v desno scnce. Inženirja, k: je oženjen in ima 2 otroka so prenfs'i v bolnišn co, kjer so ga zdravniki takoj preiskali in potem iz avili, da se mu reši življenje. Cegler je pa umrl kmalu potem. Truplo tega poslednjega je bilo pre-nešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Inženir Karol Jorgeascn je bil radi svoje strogosti pri delavc h nepriljubljen in je radi tega večkrat dobil pretilna pisma. Samomor. — Včerai zjutraj je Jakob Kos č, stanujoč pri sv. M. M. zgornji štev. 341, našel v neki poBodi, katero rabijo za zalivanje, nekega moža z glavo v vodi. — Potegnil ga je ven, toda bilo je prepozno. Zdravn k se zdravniške postaje je konstatiral smrt utopljenega. Pozneje se je dognalo, da ModerBa vklenili in odpeljali v letovišče Tigor — je stvar razumljiva sama po sebi. — Društvene vesti in zabave. Akademično tehn. društvo »Tabor« v Gradcu priredi v četrtek, dne 11. t. m. ob 7. in pol uri zvečer. I. občni zbor letnega tečaja s sledečim dnevnim redom : 1. čitanje zapisnikov. 2. poročilo odborovo. 3. semestralno poročilo tajnikovo, blagajnikovo, knjižničarjevo in gospodarjevo. 4.) poročilo preglednikov. 5. sprejem Dovib članov. 6. volitve novega odbora za letni tečaj 1905. 7. slučajnosti. Piostor: Restauracija »Zum Avilden Mann« (Jakominigasse 11). Dunajska borza ob 2. uri pop. danes Državni dolg v papirju n n n srebru Avstrijska renta v zlatu n „ kronah 4 Avst. investicijska renta S1/,0/, Oprska renta v zlatu 4°/0 „ „ kronah 4V n ° h Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 30 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini predvčeraj 100 90 I00.t5 119.45 100 50 93.35 11S.10 97.95 89.40 1615.— 666.— 239.95 117.35 23.45 19.07 95.3 ll.*6 Razne vesti. Gledališčni davek. Na Francozkem je na gledališčne vstopnica uveden 10 odstotni davek, ki donaša na leto 50 milijonov frankov. Ta denar se porablja za podpiranje ubogih. emice gchileijm, in to v nekem zavodu, v j* bi utopi ene e 44-Ieten Anton Norbeio, Kater*-tra zihajajo sami Slovenci in Italijani z mihm; z tmimi. V ta namen boio dekla-m va « Schillerjeve pesmi. < > Prešernovi 100 letnici fa se nihče še i ej l n za to. Slovenci, vtb id te se vendar enkrat ter ne boi t) p >dlaga Nemčevi p»ti! Uar. - • on- »-laviii našega slovenskega pesnika reeer^a?! <> kajpada! Si žaljene se čut jo, a. t d- enačim kako slovensko zaporo na do* mač.li t Is Solkana p"i Gjr ei nam poro-ajo namreč to le pr g >dbo : >Pr nas -o pretepi na dnevnem redu. Provzročujejo jih železniški delavci Nemci, ki delajo kakor t?sir)i na žsiezniškem mostu čez Sočo. ^a^tipauje teh hadovcev nasproti djmačinom m dela veta drugih narodne-.;j je ezrajno izzivajoč«. stanujoč pri sv. M. M. zgornji št. 379 Lopov in nasilnik. Antjn Moders, večkrat kaznovan ter izgnan iz Trsta, se kakor navadno vsi izgnanci vedno povrača nazaj na tržsška tla. Predvčerajšnjem je šel ta uzmovič v stanovanje Marije Mrak pri sv. Mariji Magdaleni zgornji ter vzel iz omare srebrno uro z verižico in — tri jajca. Pri Vincenc Jazbicevt hiši je razbil eno šip«, ker fo pa prišii d< maČini je lopov zbežal. Pozne e je ta nenasitnfž prifel nazaj v Jazbicevo hiš", ter tam pobral razne obleke v vrednosti 70 K. Vse to pa ni bilo dovolj. Š.-l je še v neko bi žnjo h šo ter tam cd žensk zahteval .">0 K. Mrakova je bila med tem obvestila redarje, kateri so prišli na lice mesta, ravno, Književnost in umetnost. Br. 115. »Tršćanskog Lloyda« lista za narodno gospodarstvo, izlazedsg svake subote u Trstu donosi u svom posljednjem broju od 6. B?ibnja t. g. bogati i zanimivi sadržaj. »Tršćanski Lloyd«, preporuča se sam po sebi. On dono« članke u svim strukama narodnog gospodarstva. S tega nijedan otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, pomorac, na bi smjeo biti bez njega. I svratišta, kavane, gostione, čitaonice, ofcćine, banke, obitne i vjeresijske zadrug?, jedaom rieči, svi bi morali držati »Trčćanski Llovd«, kojemu je zadača, da ore i radi na onom polju naše budućnosti, našeg dobrostenja, koje je jedino sredstvo našeg uzkrsnući. A tD je polje : narodno gospodarstvo. Predplata na »Tršćanski Lloyd« ieno»i na godinu K 12, a na pol godine K 7 u cieloj monarkiji au str o ugarskoj. Izvan Austrougarske. gdje godj bilo, godišnja predplata izno:i 20 franaka u zlatu. Novci i pisma šalju Be vlastniku i glavnom uredniku »Tršćanskog Lioyda«, g. F r. K u čini ću, Trst, Via Fabio Severo, br. P. 104, T. 246 (vlastita kuća). Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta ^9.05, italijanska renta 10o.30, Španski exterieur 9j 95, akcije otomanske banke 6J5—. Menjice na London 251.75. Pariz. (Sklep.) Avstrija*« državr;a žele-722 — Lombardi 96 — onificirpina tnrSka rects 88 85 »vatri]. zlat» rer 100 30. ogrska 4*/, ziat- renta 1C0 50 Llnđerbai.. ---tnrSke srečke 135.— paHžkP bcDfcs. 13.38, italijanske m=»ridi-jonake akcije 781.—. akcl e Kio Tinto 16.01. Mlačna. London. (Sklei^ Konsoiidlrar dole 897, Lombardi 33/4 Rrebro Španska rent* 90l/4 ita lijanaka renU 105l/,! tržni d s roni. 2 x\ rneajioa aa Dnnajn —.— doViodfci banke —.— izplačil* b • »t -rage er tek. mesec po 50 k? 44.l/s frt ta julij 45.—. New-York. (Otvr>- e.- Kava Rio bo.l^fe dobave, stalno, nespremenjeno, 2COO vreč H am b n r v. 'Skle -op.> Kava tca good avnrage 7- r»i 361/, « aeftenber 37li. dec. 373/4, za marec 381/,. Bio nfvsdrr loco 37—39. □avadefl doVr*, 42—44. Hamburg, fčk'ep% SJadkor maj 24.45, za iun j *24.45, z* julij 2150, eb avgust 21.90, za september 23.—. ra oktober 21.—. Trdno.-- Vreme: oblačno 8 1 a d k o r tnsetnaki ^fintrifn^B1 r—. -- K 74 50 do 75.50 e> maj-avgust K 71.c0 do 75.50. Concar-' Melfaplb orompeao K 75.50, za maj-avguot Iv 75.50 do 76-—. London. Sladkor i* repe aarov »2'/ib Sb. Java —.— Stalno. Pariš. Rž za tekoči mesec 1 tf — rl junij 16.40. za julij-avguat 15.50, za aeptioaber-de-cember 15.-25 (mlačno.) — Plenica za tekoč, m^ sec 24.35, za junij 2*9.), za julij - avg ist 24.05 za aept.-december 22.-- (trd >o). Mora za te koči mesec 31.70, za unij 3195 ju ij-avgua; 31.90, za s pt. - december i9 50 (trdi >1. Repično olje za tekoči mesec £0 — za juuij 50.25 sa julij - avgust 5i.25 za septembe* - december 52 25 (mlačno . 6 jirit tekoči dib^c b0.7 ». za i unij 5 ) 50 z' iulij-avgust 49.2i ?a september-december 42 75 (trdno . Sladkor auro v 88" n*o nov 30t/4-"'0l/4 (mlačno bei za tekoči meneč 31% za julij-avgust 3S1za oktober-janu ?ar 32-, za januvar-°pril 32»/,, vzburjeno in neredno, rannirHf 6U1/,—70 Vreme : jasno. —.— Mirno. — Kava navadna realni 40 —41 Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Zahvala. Bliža se nova velika bitka v Mandžuriji ? PARIZ 8. »Petit Journal« poroča iz Petrograda : Vesti iz Mandžurije označajo, pozabno hčerka da ee 5im dalje bolj množć [japonski napadi na rusko desno krilo. Vojaški dopisnik lista »Novoje Vremja« meni, da utegne eredi meseca maja priti dj spioSne bitke. Brodovje Roždeatvenakega PARIZ 8. »Agence Havaa« poroča iz Saig^na : O^afovalae ladje admirala Jcu »juiere«a, so ntš.e t rodovje Rožiestvenskega v nekem zalivu, ki Be nahaja južno od zaliva Honko . Rožd.stvenski j3 izjavil, da kmalo odpluje. Dementi. BELIGRAD 8. (Iz uradnega srbskega vira) Ves^, ki je »azs.rjeua v imoieasivu, češ, da odpotire kralj Peter v inezemstvo, je popolnoma neosnovana. Trlje turist! ponesrečili. GRADEC 8. Glasom neke iz AHanza danes zvečer dospele breojavke so včeraj na Folzsteinu padli v prepad i32-letni profesor cerkvenega prava ca graškem vseu-6 liiču dr. Viktor VVolf, potem dr. Leon Petritsch privatni docent na graškem vseučilišču in d ž lni računski oficiial Stoppa. Truplo dr. \V.» f 1 so že našli Oata'a dva iščejo. Podpisana izrekata presrc-no zalivalo darovalcem vencev, ter vsem onim, ki so spremili k večnemu počitku najino ne- Gabrijelo. Trst, 8. maja 1^05. Karolina in Avgust Grbec. Sprejemajo se vsakovrstna dela i u po -posebnih načrtih. . , . = Jliistrovaii cenil HrezDlafino in franto. -m Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. :*»r»Ms pvrojila da« 8. maja Trinška Horza. Napokeoui h 1!+ 07— 19-f 9 »nglefke lire K —.— do —.— Lood r irsT**V termin K 239.45—240.40 Francija K 9f) >5 9f G) Italija K 95 30—95.55 italijanski hanCovci b. —.— - —• Nemčija S 117.20—117 45, nemški bankovci — — *-- avstrijska eanotna Tf*^ K 100 40 100 70, ogn*k«. kronska renta K 97 90 98 20 Ualiiansk^ re:»- — —trtniitiK. ar"«)«- K »i67.— — t 6o — državne železnice S tftfii čO — • G5 50 Lcmba' 89.— 91.— Llojdov saciie 650 — — 65"» — Srečke: Tisa K 241---345— redit 485 — do 495 —, Bodenkredh 1880 K 3C9.— 317.-, Bf-denkredit 1888 K 3j7.— 316 —. Tnrike K 14*2.50 do 144.50 Srbake —do —.—. W Tovarna pohištva * Aleksander £evi JVJinzi ulica Tesa 5tv. 52. R (lastna hi5a), ZALOGA: PIBZZR ROSRRIO (šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po vc= posebnih načrtih. lina t rovan cenik brezplačno ln franko lOHOiiOiiOiiOnO iiOiiOiiOnO'lOii Tržaška posojilnica = in hranilnica MALA OZNANILA Prva trt. kuMca razpisuje mesto kontrolorja oziroma uradniško mesto. Plača po dogovoru po enoletnem provi/. službovanju, stalno nameščenje s pravico do pokojnine. Le dobro kvalificirani, trgovsko na-obraženi reflektantje naj vlože prošnje z opisom življenja do 15. maja. F.PertOt urar TRST - ul. Poste nuove št. g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. V novi prodajaln:?! jestvin in koloni jal Peti a PetKUCl v nlici Gnlia St. 76 »dobiti vsakovrstna jestvine kakor: kavo. rit, wswniDe I napeljske), sladkor, turano in belo moko. naravno maslo, »reče, milo, jedilno olje prve ▼ime po 36 novć. — Biairo vedno sveže. — Tomasoni Uto =]{ova zaloga= Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. Pe-korarije »oh s papirjem. Slikanje in napisov v slogih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohifttva. podov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulioa Ligo Fosoolo itev. 19. ooooooooooooooc Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul Cavanatuhod ulica Ca-vazzeni št. 3 k. COOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦ Cenik Brezplačno m fraaio. ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. _ na električno moč = Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. 6nerino JUarcon aliea Tivarnella štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Po ftUjanJ« na dom. — Telefon itev. 1664. — Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 {vogal nI. Ruggero Man na) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 st.. belo briško po BO st.. opolo iz Visa po 72 st.. vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONEI. Pekarna in sladčićarna z lastno tovarno biškotov vdobiti pri npravi Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. Tovarna kisa BrascMna & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurentne cene. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. 19- Cene zmerne, -^a Sprejema od 8—6 pop. Prodajalnico jestvin založeno z vedno svežim Dlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETRONIO 2 (vogal ul. S. F. Podpisani priporoča svojo ■v- NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO pri Sv. Jakobu Istrska ulica 12 (zrarei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijer trg 11. - Trst. Zastopnik: tovarne koles in lnotololes „Pncti". Napeljava in zaloga električnih zvorčkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofoncv in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. "V6 Velika zaloga pripadkov po tovarniških conah —. TELEFON štev. 1734. Karlo kouvier zlatar in draguljar Trat - v nlici Barriera vecchia. 10 - Trst. Prodaja in zamenjava zlata, srebra in d rasu I j ter izvršnje vsakovrstne poprave. /farodni kolek je Jran Campe TRST -t krat •rr«kih mlinov, line vina v buteljkah, sladeiee Itd Sprejema naročbe za sladeiee. ulica Mol in Grande št. 32 - TRST na dan svež kruli, raznovrstne moke prvih .ttiaost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Oi RISPARMIG 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. ■«4 3 f Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril na Opčinah CD < CD O O cu to CO Velika zaloga , __________ ID Prosi se za obisk. — Obširno dovoljenje kredita. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica di Torre hianca 45. Kis. milo. sveče in soda. Za bolne na želodcu. Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolneujem želodca, vživanje pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko probavljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let pre-skušeno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo vino. Jedilno olje po 2n nove. Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) i== pivo == v M>dčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reintngh&ui Steinfeld pri Gradcu. Zaloga JUattonijeve giesshnbler vedno sveže kisle vode po smernik cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. To zelično vino Je aestavjeno od izvrstnih, zdravinomočnih zeliič in dobrim vinom, jači ln oilvlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh in denje vspešno novo napravo zdrave krvi. mm^ S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. 7oilil*Qnio plnuoclro nntrohp in nie neprijetne posledice kakor: stiskanje, £.dpil dlljc UIUtCoKC |JUli CUC ščipanje, bitje srca, nepanjein tudi strme-nje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu sistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, slal>e preba\e, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. g^"* Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči sveŽD vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuiii moćno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju Miljah. Kopru. Sežani, Tržiču, Konkah. Fiumičelu, Ogleju, Giadežu, Izoli, Piranu, Pazinu. Buzetu, Postojni, Vipavi, Ajdovščini. Gorici, Gradišču ob Soči, Kormiuu, Romansu, Camplungu, Cervinjanu, l'magu, Bujah, Vižinadi, Montoni, Lovranu, Opatiji, Voloskem, Keki. BukaSru, Sušaku, Cabaiju, Ribnici, Vrhniki, Idriji, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Morteljanu, Palmanovi, Izrisani, Portogruaro, Vodnjanu, Pulju, Labinju, Cresu. Cernomblju, Metliki, Novemestu, Trebnjem, Litiji. Ljubljani. Kamniku. Skotjiloki. Kranju, Tolmiu, larcentu, Štanjelu Codroipo, St. Vidu ob Tagliamentu, Pordenone, Motta di Livenza. Treviso, l^ošinju, Arbe, Novi, Cirkvenica, Ogulin, Vrbovsko, Karlovac. Jaška, Samobor, Brež.ce, Krško, Podčetrtek. Pregrada. Rogatec, Celje, Pli-berk, Radovljica. Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, Serarolo, Longarone, Bellun®, Co-negliano, Padovi, L'hioggia. Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije, cele Avstro-Ogrske in sosednjih deželah. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zbhteva uaj se izrečno ■S" Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. po originalui ceni Podpisani priporoča svoj iskušeni w železni plug s kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev, zasipanje, zrivanje itd. samovodilen, preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znan škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. ŽIVI C, inženjer - Trst Skladišče — trgovinska ulica 2. Kestavrant Haeker| % opremljen po zahtevah, preskrbljen s sloveeimi vini in najboljšim kraškim ^ teranom. S Vodstvo poverjeno je g. Angelju Palma, bivšemu voditelju ,,Grand Restavranta Hacker' tako, da slavno občinstvo dobi tudi na Opcinah vso tisto w udobnost, katero sme danes zahtevati. Q Uverjen, da ga bo ugledno meščanstvo podpiralo kakor do sedaj, EMIL HACKER. Drogerija GUSTAV MARCO ulleti Oiulia st. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin.-- F1LJALKA c. kr. privat. AVSTK. KREDITNEGA ZAVODU za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH da blagajniške nakaze na naslovljena Izplačilna prinoscu ; pisma proti 4 dnevni odpovedi 2", 70 > 39 > > 3°/o proti 4 dnevni odpovedi 21 ( > 8 • > 2V > 30 • > 3\ v z atih napoljonili na Izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 3 mes. n 21 fi 21' 0 -> " n n - * u N"a blagajniške nakaze in izplačilna pisma .*topi nov-, obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarj^ bodočega leta in sicer po dotičnoj odp »vedi. Bancoglro v kronali z 21,'i°;0 takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napoPoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, kiji se stavijo oil časa < 1 ■ časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu limpešto, Brno, Karlove vari, Keko Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomost. Celovec, Ljubljano, Line, Oiomuc, Jfaaz, f5oIn. gra>-prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema izt i rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi v*eb drugih iztirjevanj. Daja predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih Krediti na karikacijske listine ae otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pismu se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema ae v pohrano vrednostne listine, zlat iu srebrni denar iu bančni listki. Pogoje daju blagajn« zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' ltaliaa v italijanskih lirah ali v kronah .,: ci uo dnevnem kurzu. Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENBINI (od ogolunjene sladke skorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomanti na prvih mej na rodni h razstavah. Počaščene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfc čist in svež glas. XB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. „SLAVIJA"* sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let ese pravico do dividende. „S I a v i j a u izjemna mamama banka t Pragi. — Rezeirni M 29.217.69446 K, izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼ml pojasnila daj«: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obćnok jristne - —; namene.