vzgojitelj Biti 28 Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 se je najprej predstavil kot podanik Svete- ga rimskega cesarstva nemške narodnosti, nato kot podanik Marije Terezije iz Notra- nje Avstrije in šele na tretjem mestu je pove- dal, da je pripadnik dežele Kranjske (Južnič, 2019). Literatura • A. J. (2020): V Ljubljani spomenik Hallersteinu, ki se je na Ki- tajskem proslavil kot astronom. Ljubljana: MMC RTV SLO, 19. 2. 2020. Pridobljeno 21. 2. 2020 s spletne strani https://www. rtvslo.si/kultura/dediscina/v-ljubljani-spomenik-hallerstei- nu-ki-se-je-na-kitajskem-proslavil-kot-astronom/512069. • Glonar, Joža (2013): Hallerstein, Avguštin (1703–1774). Slo- venska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Pridobljeno 21. 2. 2020 s spletne strani http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi223619/#slovenski-biografski-leksikon. • Južnič, Stanislav (2019): Predavanje o jezuitu Hallersteinu, 14. 11. 2019. Osebni arhiv. Ljubljana: Društvo katoliških pedago- gov Slovenije. • Svetina, Peter (1998): Raba slovenščine v jezuitskem kolegiju v Ljubljani. V: Rajšp, Vincenc (ured.): Jezuitski kolegij v Lju- bljani 1597–1773. Zbornik razprav. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Provincialat slovenske province Družbe Jezusove, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete, str. 235–240. • Škrlep, Janez (2003): Predgovor. V: Hribar, Viljem Marjan (ured.): Mandarin: Hallerstein, Kranjec na kitajskem dvoru. Radovljica: Didakta. • Šmitek, Zmago (2003): Zvezde nad Kitajsko – Avguštin Hal- lerstein. V: Hribar, Viljem Marjan (ured.): Mandarin: Hal- lerstein, Kranjec na kitajskem dvoru. Radovljica: Didakta, str. 11–43. načrt Vzgojni Članek prikazuje in analizira rezultate kvalitativne raziskave slovenskih maturitetnih izpitnih katalogov. Ugotavlja, da slovenski izobraževalni sistem ne omogoča konsolidacije slovenstva na ravni dolgotrajnega spomina. Ideološka ali identitetna oblikovanost družboslovnih in humanističnih predmetov v srednješolskem izobraževalnem sistemu v Sloveniji Branko Koderman, mag. znanosti (sociologija kulture), dipl. psiholog, je zaposlen na Gimnaziji Bežigrad. Ima 30 let delovnih izkušenj na področju programa mednarodne mature (»IB«), kjer poučuje predmeta socialna in kulturna antropologija ter psihologija, in na področju slovenskega gimnazijskega šolstva, kjer je nekaj let poučeval predmeta psihologija in sociologija. Uvod Glavni namen članka je prikazati in razloži- ti odsotnost nekaterih ključnih interpreta- tivnih vsebin in struktur, ki niso navedene niti v formalno uradnih predmetnih učnih načrtih in tudi ne v državnih predmetnih izpitnih katalogih za splošno maturo za družboslovne in humanistične predmete. Slovenstvo in s tem slovensko domoljubje je mogoče privzgojiti in le posledično pri- učiti, kar v sodobnem času dolgotrajno in poglobljeno lahko počno učitelji kulturno- formativnih šolskih predmetov. (Ta posplo- šena trditev bo kasneje utemeljena v okvi- rih simbolno interpretativne teorije kulture Cliforda Geertza (1973), teorije prakse in habituacije Pierra Bourdieua (1972), ko- gnitivnih teorij procesnega dolgotrajnega spomina Craika in Locharta (1973; Bryan- Zaykov, Law, 2013) ter konsolidacijske teo- rije nevronskih mrež Erika Kandela (2000; Crane, Jette, 2012)). Kulturna identiteta posameznika, v našem primeru ponotranjeno slovenstvo srednje- šolke in srednješolca v slovenskem držav- nem srednjem šolstvu, je sistemsko onemo- gočana, saj jo preko ocenjevanja izključuje socializacijski 'ritual prehoda': zunanja in enotna matura. Teoretski in pojmovni okvir vsebine prispevka Razumevanje prispevka vključuje poznava- nje simbolne teorije kulture, teorijo družbe- Foto: Petra Duhannoy načrt Vzgojni Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 29 ne prakse, psihološko teorijo in empirijo na področju spomina ter metodologijo kvali- tativnega raziskovanja. Inkulturacija Inkulturacija je izraz, s katerim opisujemo razvojni proces posameznikovega ponotra- njenja kulture neke skupnosti. Prenos kul- ture je večinoma določen preko družbeno in simbolno kodirane institucije. Sam pre- nos je relativno dolg, začne se v otroštvu, v poznem otroštvu ali zgodnji odraslosti pa se zaključi z ritualnim in merljivim preiz- kusom. Institucionalno okolje inkulturacije v Slo- veniji je državno osnovno in srednje šol- stvo. V osnovnem šolstvu so 'kulturno' pomembne vsebine precej razpršene, na srednjih šolah pa dobijo dokončno 'in- kulturacijsko' obliko pri naslednjih pred- metih: filozofija, psihologija, sociologija, zgodovina, slovenščina (predvsem njen literarni kanon), umetnostna zgodovina in glasba ter telovadba. Kultura in slovenska kultura Kultura v vsebinskem smislu vključu- je etos (čustvena izkušnja, občutek za stil), vrednostne usmeritve (vztrajnost, osebnostna predanost) in pa pogled na svet (usmerjenost v stvar, usmerjenost v človeka) (Geertz, 1973). Kultura, kot jo opredeljuje Clifford Geertz, vključuje tudi simbolni, zgodovinski in interpre- tativni vidik. Posamezniki prepoznajo in interpretirajo javni zapis ali delujoči govor kot zgodovinsko določen sistem, ki je simbolno posredovan in prenašan z generacije na generacijo. Od tu tradicio- nalnost in konservativnost kulture. Slovensko kulturo v vsebinskem smislu poimenujemo z besedo slovenstvo, ki vključuje etos ali identitetno subjektivnost (čustvo ponosa do domovine, občutek lepega, ki ga izkusimo v povezavi s slo- venskimi ljudmi in stvarmi), vrednostne usmeritve ali medosebno identiteto (pre- danost zakonskemu partnerju, otrokom, profesionalna poštenost) in pogled na svet ali identiteto slovenske skupnosti (v sredi- šču je slovenska družina, nato država kot materialnost, na koncu slovenski duhovni in sveti cerkveni občestvi). Slovenska kultura in državni izpitni katalogi V sodobnih družbah in tudi v Sloveniji poteka inkulturacija predvsem v kultur- nih poljih družboslovnih in humanistič- nih predmetov, v katerih vsebine predsta- vljajo kulturni kapital (Bourdieu, 1977: 72). Merilo tega kulturnega kapitala, ki je tudi merilo prehodnosti maturitetnega preizkusa, določajo državni maturitetni izpitni katalogi. Ta javni zapis, katalog in dokument določa meje govora v učbe- nikih, na predavanjih in v raznovrstnih šolskih testih. Govor je jezik kulture in istočasno smisla; je interpretativno in epistemološko simbolno jedro, struktu- ra, ki spoznavno določi red (slovenske) Kulture nasproti nereda Narave (Levi- Strauss, 1958). Te simbolne strukture so paradigmatski oziroma interpretativni kanoni na različnih predmetnih podro- čjih, ki se nahajajo v jedru avtorskih del velikih ustvarjalcev zahodne in sloven- ske kulture. Če teh velikih avtorjev ni v spoznavnem in interpretativnem sredi- šču državnih maturitetnih katalogov, se na njihovem mestu pojavlja veliko malih imen velikih ideologij. Habituacija, konsolidacija nevronskih mrež in procesni dolgotrajni spomin Inkulturacija je le možnost, ne pa tudi nuj- nost. Socializacijski prehod v odraslost, ki ga izvaja zunanja matura, lahko nagrajuje tiste dijakinje in dijake, ki natančno in po- drobno, skorajda dobesedno, ponavljajo in zapisujejo besedila iz učbenikov in udarne slogane iz 'power pointov'. Odlični odrasli pomaturantski državljani so lahko vrhunski ponavljalci zarotitvenih obrazcev in govo- rice, ki prinaša prestiž, oblast in družbeno moč. Tovrstno ideološko (v vsebinskem prevodu: obsedeno od ideje) govoričenje ima vseskozi en sam dokončni smoter: za- tiranje in izničevanje govora slovenske na- rodne istovetnosti – slovenstva. Slovenstvo kot spoznavna shema, kot moti- vacijsko in družbeno pozitivne »avtomatske misli« (Beck, v Popov, 2018: 296) se v pro- cesnem dolgotrajnem spominu posamezni- ka shranjujejo kot vedno bolj konsolidirane nevronske mreže, ki omogočajo spontano čustveno in spoznavno organizacijo realno- načrt Vzgojni 30 Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 sti, v kateri se lahko ta ista oseba prepozna kot samostojen, delujoč in odgovoren člo- vek, kot Slovenka in Slovenec. Ponotranjena slovenska kultura, slovenstvo, je pri posamezniku najbolj trajno konsoli- dirana kot etos v čustvenem implicitnem dolgotrajnem spominu, vrednostne usme- ritve v implicitnem ali nezavednem pro- cesnem dolgotrajnem spominu in celostni pogled na svet v eksplicitnem ali zavednem dolgotrajnem spominu, ki vključuje osebne izkušnje in doživetja. Bistveni del dolgotraj- nega spomina je nezaveden; spontano in nezavedno določa človekovo spoznavanje, odločanje in delovanje (Kendal, v Crane, 2012). Najbolj neorganiziran in relativno neobsto- jen je semantični dolgotrajni spomin. Pojmi in dejstva o stvareh so na ravni dolgotraj- nega spomina in priklica najbolj negotove in za posameznikovo eksistenčno držo naj- bolj neuporabne informacije. Te pojmovno nevezane abstrakcije o dejanskih stvareh so takšne narave, da sicer inteligentnega posa- meznika silijo, da za njihovo »uporabo in uporabnost« vedno znova in znova povpra- ša za nasvet gospodarja. Zato na koncu predstavimo tezo naše raz- iskave v obliki vprašanja. Kateri del ali dele dolgotrajnega spomina so naši učitelji – in- formatorji zaradi učnih načrtov in maturite- tnih izpitnih katalogov prisiljeni 'proizvajati' v možganih naše mladine? Ali tudi – katere habituacijske prakse naši pedagoški agenti uporabljajo v dolgotrajnih institucionalnih poljih inkulturacije (Bourdieu, 1977)? Metodologija raziskave in vzorčenje Metodo analize vsebine smo povzeli po metodološkem priročniku za statistič- ne metode v psihologiji (Coolican, 2019: 276–297). Ciljana enota naše kvalitativne raziskave so bile tematsko interpretativne vsebine, interpretativno-epistemološke paradigme, ki določajo posamične aka- demske stroke. Vzorec pisnih virov oziroma dokumen- tov je vključeval izpitne maturitetne ka- taloge za časovno obdobje od leta 2014 do 2019 za naslednje srednješolske pred- mete: filozofija, psihologija, sociologija, zgodovina, slovenščina, umetnostna zgo- dovina in glasba. Rezultati in ugotovitve Pregled enot, ki jih v dokumentih ni ali so v izrazito podrejeni vlogi glede na dominantno enoto • Filozofija. V izrazito podrejeni vlogi so paradigme avtorjev filozofije družbene pogodbe (Hobbes, Lock, Kant …), pov- sem obrobne ali odsotne pa so paradi- gme sodobne politične filozofije (Strauss, Arendt, Hayek …). Paradigme, ki misel in um naslavljajo na drugega človeka in ne v sebe in s tem ne v neskončnost seb- stvenega izničevanja. • Psihologija. Psihologije smisla, kot Fran- klova logoterapija, sodobna psihoanaliza, psihologija subjekta želje nimajo mesta v programskih dokumentih, s tem pa tudi človek z avtonomnostjo lastne subjektiv- nosti in lastne odločitve ter izbire. • Sociologija. Paradigmatske teorije člove- ške skupnosti (predvsem Geertzeva in- terpretativna teorija) niso zaznane v do- kumentih in katalogih. Kot da obstaja le možnost človeške združenosti v organski, materialni in mehanicistični tvorbi. • Zgodovina. V uradnih dokumentih ne obstaja zgodovina slovenstva in sloven- skega naroda kot osrednja in izvorna ter enkratna zgodovinska človeška izkušnja. Slovenski narod naj bi bil uradno viden le kot slučajnost velikega zavezujočega evo- lucionističnega kolosa zgodovine. • Slovenščina. Tu je stvar grozljiva. Iz slo- venskega literarnega kanona je izvrženo in zavrženo epsko in mitološko sloven- stvo zdomske literature, ki jo najbolj zastopa trojka Simčič-Jurčec-Mausser; predvsem po njeni zaslugi so mitemi slo- venstva sploh preživeli. • Umetnostna zgodovina. Slovenske podo- be lepega so le inferiorni dodatek velike svetovne umetnosti. • Glasba. Slovenska izvorna ljudska, zboro- vska, skladateljska in še posebej narodna glasba je le skromna variacija 'velike glas- bene partiture'. V dokumentih in katalogih ni mesta in po- gojev za možnost, da bi slovenske dijakinje in dijaki ponotranjili slovenstvo, in ni mo- žnosti, da bi prenašali slovensko kulturo na naslednje generacije. Možnost, da bi njihov izkustveni, spoznavnoprocesni in čustveni dolgotrajni spomin zapolnilo utrjeno slo- venstvo, so sistemsko in habituacijsko mi- nimalne. Interpretativno spoznavne enote, ki so prisotne v uradnih virih Vsa predmetna področja implicitno dru- ži ena sama klasična evolucionistična velika ideja utemeljitelja materialistično funkcionalne in organsko mehanicistič- ne podobe Človeka Herberta Spencerja (1820–1903), evolucionističnega antro- pologa, ki je postavil organsko mehani- cistične epistemološke temelje človeka, njegove psihologije, misli, motivacije, družbenosti in civiliziranosti (Bohan- nan, Glazer, 1988). Modeli te ideje so raznovrstni in tudi zelo sodobni, vendar vedno povsem logično in razumsko ne- konsistentni in empirično nepreverljivi. So pa zelo uporabljani v vsakovrstnih ne- demokratičnih in oblastnih ideologijah družbene moči. Kaj ostane za kratek čas v možganih – v plitvem semantičnem dolgotrajnem spo- minu naših maturantov, dijakinj in dijakov? Ogromno 'hitro pokvarljivega' in neupo- rabnega znanja? Literatura in viri • Bohannan, Paul; Glazer, Mark (1988): High Points in Anthro- pology. New Y ork: Mc Graw-Hill. • Bourdieu, Pierre (1977): Outline of a Theory of Practice. Lon- don: Cambridge University Press. • Bryan-Zaykov, Christian; Law, Alan (2013): Psychology. Har- low: Pearson. • Coolican, Hugh (2019): Research Methods and Statistics in Psychology. London, New Y ork: Routledge. • Crane, John; Jette, Hannibal (2012): Psychology, Course Book. Oxford: Oxford University Press. • Geertz, Clifford (1973): The Interpretations of Cultures. New Y ork: Basic Books. • Gross, Richard (2010): Psychology: The Science of Mind and Behaviour. London: Hodder. • Levi-Strauss, Claude (1958): Anthropologie structurale. Paris: Libraire Plon. • Maturitetni izpitni katalogi. Pridobljeno 1. 9. 2019 s spletne strani https.//wwwric.si.splosno. • Popov, Alexey (2018): Psychology. London: Oxford University Press. Prispevek je objavljen v: Koderman, Branko (2019): Ideološka ali identi- tetna oblikovanost družboslovnih in humanistič- nih predmetov v srednješolskem izobraževalnem sistemu v Sloveniji. V: Ašič, Erika (ured.): Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Zbornik. Ljubljana: Društvo katoliških pedagogov Slove- nije, str. 105–109. [Elektronski vir]. Dostopno na: https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/ MK_2019_zbornik.pdf.