Jtev. S9- PoStnlna plaCana * gotovini. V Ljubljani, dne 2». septembra 1927. Mesečna priloga ..Novice v slikah". Leto 40. ni« i!« JnKuslovanskn kmetske ?,veie. Vena 88 Din r,a oelo leto. - Za inoiemstvo ml »in. -1'obv tneina Številka 1 lita. - V inseratnein delti v«aka drobna vrstica atl n)e prostor 10 lun. Izhaja vsako sredo ob ti 7,|utra|. - Spisi In dopisi naj se pošiljajo reklamacije in Inserati pa UpravniStvu ..llonioljuba" v lijnbljanl, Ki Uredništvu ..Domoljuba", uaroOnina. Kopitarjeva uliea Stev. C. Še premisliuitno volilne iz?de! Letos jo volivno loto kakor malokatero. Kar ne pridemo iz volitev. Občinske in državno/, borske smo prestali, sedaj pa so volitve v trgovsko, obrtniško in industrijsko zbornico. Pa dane« ne mislimo pisati o teh najnovejših volitvah, ampak o občinskih. Ne smemo namreč zamuditi prilike, da se ne bi iz volivnih izidov kaj naučili. Volivne številke najlepše •kažejo, kje smo volitve prav pripravljali in jih prav vodili, kje pa narobe. Politika r občinski upravi. F.no najtiolj nevarnih limanic so našim somišljenikom nastavili po celi deželi v geslu, da v občini ne gre za politiko, ampak le za gospodarstvo. V mnogih občinah so bili res tudi naši možje in fantje tako lahkoverni, da eo šli na to in so delali razne kompromisne liste ter sklepali zveze z nasprotniki. Pri postavitvi skupnih kandidatnih Ust naši skoro nikjer niso dobro odrezali. Navadno so nasprotniki naše potegnili in so poleg kompro-mi me v zadnjem trenutku vložili še svoje posebne liste, medtem, ko naši svoje niso več mogli vložiti. Tako so morali naši voliti kompromisne kandidate, liberalci pa svoje in so tako »zmagali«. Po nekaterih občinah se je celo zgodilo, da so naši možje volili nasprotno listo, ker je bil tam kak priljubljen kandidat, češ, saj pri občinskih volitvah gre samo za gospodarstvo. Proč s to zmoto! Vsako gospodarstvo je zvezano s politiko in bistven del politike je gospodarstvo. Toda samo gospodarstvo ni edino opravilo občinske uprave. Občina ima tudi druge ravno tako važne, pa čisto politične, prosvetne in socialne naloge, ki se morejo reševati samo po političnih načelih. Zato bodi vsem dvomljivcem in omahljiv-cein enkrat za vselej odločno povedano: STjS zahteva tudi v občinski politiki uveljavljenje svojega lastnega strankarskega programa in zahtova od svojih somišljenikov, ila volijo samo može, ki so oilločni pristaši tega programa, oil občinskih odbornikov pa, (la v občini po tein programu složno in zvesto delajo. Sodelovanje z nasprotniki v kakem posameznem slučaju je izjema, ki jo sine dovoliti le načel-stvo stranko. Povsod, kjer niso delali tako ali še danes drugače delajo, greše proti programu in pravilom stranke. Škodovati naim hočejo. V SLS smo že dolgo vsi edini, da je odločnost v tem oziru ne le upravičena, ampak tudi potrebna. Naši nasprotniki ravno v oma-janju tega načela vidijo sredstvo, s katerim bodo mogli navrtati in razstreliti naše vrste v posameznih občinah. Zato nastopajo z gospodarskimi gesli in zaničljivo govore in pišejo o strankarski politiki v občini. Pišejo to seveda le za nas, na njihovih lastnih listah pa nastopajo najzagrizenejši strankarski petelini. 2e iz tega vidimo, kam pes taco moli. Bodimo odločni možje! Pa tudi prav navadno načelo možatosti in doslednosti zahteva, da se držimo gornjega pravila. Kajti mož, ki ima vtrjena politična načela, kakršna mora imeti vsak naš zaveden pristaš, ne more teh svojih načel v občinskih volitvah zatajiti, kakor jih ne zataji pri nobeni drugi priložnosti. In le politično zavedne ter načelno trdne naše pristaše smemo voliti v občinska zastopstva, potem bo naša stvar, naš program imel dobre upravitelje in izvrševate-lje; potem bo ljudstvo od občinske uprave imelo korist, ki jo more dati le program, ki je vzet iz življenja in hotenja slovenskega naroda, kakor je to program SLS. Napake strankarsko politike. Res je sicer, da kakor nobeno človeško delo ni brez napake, tako ima tudi strankarska politika v občini svoje senčne strani. Zato je treba paziti, da vsa ta politika, vse delo, služi celotni občinski skupnosti in blagru občanov. Osebnim interesom, stanovskim in drugim posebnim koristim se ne sme pustiti veljava, da skupnost ne trpi. Toda vse te napake, ki vodijo k enostranosti in pristranosti v občinski politiki, niso lastne strankarski politiki, ampak so napake, ki se jih je treba povsod otepati in so ravno v taiko zvanih gospodarskih« strankah zelo pogoste in izdatne. Vsa strankarska politika mora služiti le i skupnosti vseh ljudi, vsem občanom. V tej i službi je strankarska politika tisto blažilno sredstvo, ki na vseh poljih pomirjevalno vpliva med nasprotji, ki se dvigajo med občani. Cirn odločnejša je stranka, oziroma njeni zastopniki v občini v delu za dosego svojega cilja in izvršitvi programa, ki stoji vzvišeno nad vsemi dnevnimi, osebnimi in stanovskimi prepiri, tem blogodejnejši je njen vpliv na skupnost. Vlada ljudstva. Strankarska politika je pridobitev vlade ljudstva v občini in državi. Strankarska politika je danes najboljša in najuporabnejša oblika demokracije. Strankarska politika v občini mora biti ravno protiutež proti gospodarski sebičnosti posameznikov kakor slojev in stanov, ki bi hoteli svojo oblast v občini izrabiti le za člane svojega stanu. Vsaka, posebno pa ljudska stranka, ima člane iz raznih stanov in je že s tem samo po sebi dano, da izravnava nasprotja in boje med raznimi gospodarskimi silami. Bodimo na straži! Vsak poizkus, da bi se vpliv stranke izključil v državi ali v občini, gre v zadnjem svojem namenu za tem, da bi si poborniki »gospodarstva« pod tem naslovom izvojevali neomejeno pot za svoje posebne načrte, ki niso v skladu x ljudsko koristjo in gredo na njoi račun. Kadar propadejo stranke v državi, tedaj nastano nasilje, diktatura, če pa v občini zavlada »gospodarska« stranka, pa gre vse občinsko delo za tem, da služi tistemu »gospo-darskomu« krogu ljudi, brez ozira na druge občane. Ponosni bodimo na svojo stranko! Naši možje so na podlagi čistega programa SLS v slovenskih občinah že toliko koristnega in velikega naredili, da smo lahko ponosni na to svoje delo in se nam ni treba skrivati. »Gospodarske« in razne »stanovske« liste prepustimo tistim nasprotnikom, ki se svojih strank sramujejo. Mi pa vselej nastopajmo in delajmo kot odločni pristaši SLS! Sbvenci zopet v vfadL Zadnji teden, dne 22. t. m., je stopil v vlado zastopnik naše stranke dr. Andrej Gosar kot minister za socijalno politiko. S tem je naša stranka postala zopet član osrednje vlade, kakor je to v svojih volivnih govorih naglasil načelnik dr. Anton Korošec in kakor se je določilo v tako zvanem blejskem sporazumu. Poleg ministra dr, Gosarja bo vstopi* v sedanjo vlado še poslanec Smodej kot državni podtajnik v ministrstvu za pro-sveto. J' Oba poslanca dr. Gosar in Smodej pa na svojih novih mestih nc bosta le opravljala svojo stroko, ampak zastopala v vladi celo našo stranko in bosta uveljavljala vse naše zahteve. Vsa javnost v državi je vstop dveh tako uglednih politikov, kakor sta dr. Gosar in Smodej v vlado, toplo pozdravila, le naši liberalci in samostojneži se jeze. Kot delovni program si je nova vlada določila posebno zakon o izenačenju davkov, ureditev državnih financ in gospodarstva, odpravo korupcije, nepoštenja in strankarstva iz državne uprave. Prvo deio nove vlade. Žc takoj v prvih dneh, ko je dr. Gosar prišel na svoje mesto v ministrstvo, se je V Sloveniji poznalo, da imamo na najvišjem mestu svojega zastopnika. Ministrski svet je na posredovanje našega ministra in na predlog ministra za vojno sklenil, da se smodnišnice preneso z ljubljanskega polja. Smodnišnice so bila vedna nevarnost za Ljubljano in okolico in so se naši poslanci že dolgo borili, da bi jih spravili s pota. Sedaj se je to posrečilo. Nova vlada je dalje sklenila odredbe za pomoč kmetskemu prebivalstvu, ki je trpelo vsled hude suše. Izvolili so poseben odsek ministrov, ki bo napravil podroben načrt, kako urediti to pomožno delo, da bo bolj uspešno. V tem ministrstvu je tudi dr. Gosar. Minister dr. Gosar bo tudi predsednik zborovanja vseh predsednikov oblastnih odborov, ki bodo 28. t. m. v Belgrad'! razpravljali o povzdigi kmetskega gospodarstva. Nova vlada hoče pomagati kmetu iz dr Igov. Napravila je že ukrepe pri Državni hipotekami banki, naj da ona poceni posojila na hipoteke. Ta posojila bi se potem polagoma odplačevala. S tem bi bilo gotovo zelo veliko pomagano kmetu in kmetijsk emu gospodarstvu, ki je po vojni žal zopet zabredlo v dolgove. Delo novega slovenskega ministra ima že lepe uspehe za nas Slovence in za vso državo. SLS ostane zvesta svojim načelom m slovenskemu narodu! ^ V zvezi z vstopom naše stranke v sedanjo vlado so liberalni listi razbobnali laž, da bo naša stranka prešla v radikalno stranko. Kakor smo že rekli, je to laž. SLS ostane to, kar je in bo vztrajno nadaljevala borbo za čim večjo gospodarsko in samoupravno osamosvojitev Slovenije, zraven pa seveda zvesto služila državi in nesebično delala za prospeh naše skupne domovine po svojem lastnem programu. Pač pa bodo naši poslanci stopili z radikalnimi poslanci v delovno zvezo, tako da se bodo oboji med seboj podpirali pri vsem delu. Ta zveza more biti za našo Slovenijo Ie koristna in je posebno v sedanjem položaju v Belgradu nujno potrebna. Proti sedanji vladi in SLS so namreč nasprotniki poskusili združiti vse droge stranke v enotno zvezo opozicije, ki naj bi potem vlado strmoglavila. Kakor se je doslej izkazalo, sc jim to ne bo posrečilo, Zlasti naši liberalci bi strašno radi prilezli v vlado in se zato ponujajo na -vseh straneh, pa se jih povsod otresajo. Za pomoč nezsodrtikom. Letos so razne vremenske nesreče hudo prizadele naše prebivalstvo. Povodnji, toča, suša, drugo za drugim se je vrstilo. Nove \la-de prva skrb je bila, kako pomagati. Že zgoraj omenjamo, da se je izvolil poseben odbor ministrov, med njimi tudi naš slovenski minister dr. Gosar. Ta odbor se je že posvetoval, kako organizirati pomoč, Postavil se je na res pamelno in vzgojno stališče: podpore naj se dajejo ne v prvi vrsti v denarju, temveč s tem: da se znižajo prizadetim davki, da se izvrši »nižanje uvoznih carin, da se znižajo železniške postavke za prevoz hrane, prebivalstvu pa naj se preskrbi delo s tem, (bi se takoj nuno graditi projektirane že-lezoiee in eeste, da se v državnih rudnikih razširijo obrati in da se dobi potrabni denar za zboljšanje icmije. V denarju in živežu naj se pomoč daje le v izjemnem slučaju. Te predloge predloži cdbor ministrskemu svetu. movine«, da bo ob sestanku nar&dnn i ščine ^združitev« že gotova — Dr s'iuP" ★ »Klerikalni poslanci vstopili v m,m . ski klub,« pravi j Domovina _ t . zojjet neumna laž. Da pu bodo bJl štiri leta naši poslanci v tesni zvezi stopniki najmočnejše srbske stranke in? bodo zato v vladi vselej, kadar bo tam r? dikalna stranka, je gotova stvar. Za volk Slov. ljudske stranke ni to nič novega T je vse to povedal dr. Korošec že na%C zaupnikov pred volitvami in ,|..v.n, j ljudstvo je tako zvezo s sijajno z ijfž 1 pri volitvah tudi končnoveljavno po'- Vu — Nekaj drugega pa je, kar žerjavov« rezi Ker bodo poslanci SLS z radikali v trdni zvezi, 110 bedo žerjavov-ko laži in denunci acije, kakor je bilo doslej,, v Belgradu nič več zalegle in naših zastopnikov ne bodo , mogli izriniti iz vlade. Zato žerjavov.-ki |j. sli vpijejo, da je Slov. ljudska stranka lj! j kvidirala . To pa je grda laz, kajti pri SLS o: ta ne vse, kakor je bilo. Na neko tozadevno vprašanje, je rekel te dni dr. Korošec: .Ali ne veste, da so žerjavovski časopisi najbolj lažnjivi listi skoz in >'-.<••< lažnjive Volitve v trgovsko zbornteo. Volivna komisija za volitve v trgovsko zbornico je poslala vsem občirkam vo-livne imenike, V imeniku morajo biti vpisani vsi, ki imajo v tisti občini volivno pravico v kakem odseku; v obrti, trgovini ali industriji. Vsak ima pravico volivni imenik pregledati in prepisati. Vsak volivec ima pravico, da v roku 14 dni zahteva zase ali za I drugega popravek volivnega imenika, to ; je vpis ali izbris kakega volivca. Pozivamo zaupnike, da volivne imenike takoj pregledajo in izvrše vse rekla- | macije. V soboto je izšel »Uradni list -, v katerem so točna navodila, kako je ravnati pri reklamacijskem postopanju. Volitve v trgovsko zbornico bodo dne 30. oktobra. Ka\ pišejo nasprotniki. Žerjavovcem trda prede. Pred volitvami so žerjavovski agitatorji vpili, da bodo dobili 40 do oO poslancev. Na shodili, ki so jih njih govorniki prirejali po državi, je bilo, po žerjavovskih poročilih seveda,' najmanj en milijon ljudi. Toda laž ima kratke noge: dobili so komaj 23 mandatov in med temi jih je več, kakor n. pr. ljubljanski, k, se se ne ve ali bo potrjen ali ne, saj sj Jih dra preveč - sleparije. Zdaj iščejo žer-javovci zaslombe pri Davidovičovih demo krahh, ki so jih svoj čas žerjavovci zapustil, m kru o preganjali in prosijo za sprejem v stranko. Toda Davidolič, ki je pošten človek, korumpirane žerjavov^ dobroS .n se jih otresa. Zato je tudi trditev X S srbskimi liar.iaz:>ui so »vezali« kriči žerjavovski tednik. — Ni točno. SLS se je zvezala z najmočnejšo stranko srbskega naroda. Ne vemo, ali so \si radikalni poslanci »pravoverni« ali ne, vemo pa, da j so od vseh strank še najbolj naklonjeni vsem stremljenjem slovenskega naroda. Sicer ste pa žerjavovci vedno trdili, da vc-ra no spada v politiko«, zdaj, ko ><■ je slovensko ljudstvo, upamo, da za verno otreslo vaše komande,, pa »jokata in imate -»skrb za vero«, ki ste jo in jo še vedno teptate v blato, — O, te mačje solze! ★ Klerikalci so skočili v \lado. da bodo -pet pestili Slovence*, prorokuje žerjavovski tednik. — Nikar ne merite, žerjavovci, vatla po sebi. Klerikalci so stopili v vlado, da pomagajo Sloveniji in državi i i blata, kamor sta zašli, ne po nuili vaši krivdi, Tudi vam, žerjavovcem, se ne bo ničesar hudega zgodilo, ako bodete v vsem v bodoče pošteni ljudje. Za vaše nepoštenosti v Sloveniji ne bo več mosta, v tem »žiru vas bomo res — ^pestili«. Torej, ne grešile in vse bo prav. 0 položaju v Belgradu piše Kmetski list« dno 21. septembra in pravi, da so .trditve ,Slovenca', ki že smatra vstop SLS v vlado za golovo stvar, za enkrat še prezgodnje«. — Pa glej snioio, drugi dan dne 22. septembra je dr. Gosar že prisegel kot minister za socialno skrbstvo in prevzel posle. ★ »Naši najhujši in najmočnejši nasprotniki so klerikalci,« toži 'glasilo tepene samostojne gospode. Ni res. vaš najhujši sovražnik za vaša dela, ki ste jih zagrešili nad slovenskim ljudstvom od sprejetja ustavCj pa vse dotlej, dokler niste bili bacneni iz — vlade. Zato vam slovensko l judstvo n« zaupa in vam tudi nikdar več ne bo. Padičeva moč. Kakor anano, ao naši gamostojneži zvezali svojo usodo z usodo 1 liadica. To je bilo govorjenja in bobne-iiia po shodih pred volitvami. Kaj vse so I pp.ii na dan pucljevski agitatorji! Radie sam je pred volitvami trdil, da bo osvojil tudi nohrvatske kraje in da bo dobil naj-j manj sto mandatov, a jih je priboril skoraj i polovico manj. Bahal se je, da je Vojvodina \ „jim in da bo prodrl v Srbijo in Črno „oro In uspeli? Zs^ibil je eno tretjino do-sci!ii"iih svojih volivcev (186.263), v Srbiji jp ,.,-;iM>r'l 87 .o trebuhu plazijo proti — »sovražniku«. Uvrstili so se v bojno črto in pričeli neusmiljen streljati. In res, sovražnika so ugnali. Ko so zjutraj pregledali ho-jišče, so našli na strani »sovražnika« težke izgube: eno tele je bilo ubito, drugo pa težko ranjeno. ^ Vsaka napadalna vojska prepovedana. Nad 14 dni se že dolgočasijo diplomati dr- žav, ki so članice Društva narodov na zborovanju tega društva. Imeli so dolge in včasih lepo doneče govore o miroljubnosti, seveda namenjene le za svetovno časopisje. Ostalo pa bo seveda le pri besedah, ker močnejše države hočejo še vedno biti povsod prve, če tega ne morejo drugače, bi poizkusile gotovo tudi z orožjem. Male države se tega dobro zavedajo, ker vidijo, da visokodoneča pesem o razoroževanju, ki jo že leto za letom gonijo nekatere velesile, ostane !e pesem, d očim se vse velesile hite oboroževati. Zato ro na zborovanju Društva narodov delegati nekaterih malih držav na račun velesil povedali marsikatero pikro a resnično. Končno je vstal Poljak Kokol in predlagal, >la Društvo narodov, katerega člani toliko govore o miroljubnosti, prepove vsako napadalno vojsko. Nekateri delegati so bili izj*enadeni in so ta predlog odklanjali, končno so pa le soglasno sklenili, da je vsaka napadalna vojna prepovedana in da se morajo vsi spori med posameznimi državami reševati mirnim potom brez vojne. Koliko časa bo ta sklep držal, bomo videli. * Zbliževanje med Avstrijo in Nemčijo. Nemčija in Avstrija sta se po prevratu hoteli združiti v eno državo, vendar so to tedaj zmagovalci preprečili in v mirovni pogodbi sta se morali obe državi zavezati, da se ne bosta združili. Toda kljub tem zaprekam je razmerje med obema nemškima državama vedno tesnejše in prisrčnejše. Promet med obema državama je skoro popolnoma prost. Obe državi delata tudi na to, da notranje zadeve po enakem kopitu urejati. Tako bo te dni v Avstriji sprejet nov kazenski zakon, ki so ga izdelali skupaj z Nemci in ki ga bo sprejela tudi Nemčija. Enako se bo zgodilo z ostalimi zakoni, ki bodo kmalu v obeh državah enaki. Manjkala bo potem še proglasitev združenja, do katere bo kljub vsem zaprekam gotovo prišlo. ¥ Madžari najeli Italijana, da piše za nje. Poročali smo že o Angležu Kothermsrju, ki je najet od Madžarov polil precej tiskarskega črnila, da bi prepričal svet, kakšna krivica se je zgodila Madžarom, ko se jim je za vedno preprečilo zatirati slovanske narode, ki so se združili s svojimi rojaki v samostojne narodne države. Za pisanje najetega Angleža se merodajni činitelji niso dosti zmenili. Sedaj se je pa oglasil še drugi zagovornik Madžarov — Italijan Cirme-ni, gotovo ne iz gole ljubezni do njih. Začel je pisati članke, v katerih razpravlja, kakor Rothermer, o mejah Madžarov, ki da se morajo spremenili na škodo držav Male antante. Seveda bo tudi on zastonj tratil čas in papir. * Pangalos ne odneha Bivši drški državni predsednik Pangalos ima vedno več pristašev. On je sicer še v ječi, toda njegovi prijatelji si prizTadevajo neprestano, kako bi vrgli vlado in jetnika Pangalosa postavili na čelo države Zvezali so sc s komunisti iu drugimi nezadovoljneži za sedanjo vlado. Njihovo gibanje je vedno jacje in ne smerno se čuditi, oe bomo lepega dne čitali, da je Pangalos zopet državni pogla- Anton Pesek pred poroto. Tri dni, 22., 23. in 24 septembra je stal pred ljubljanskim porotnim sodiščem kot obdolženec bivši ljudskošolski učitelj Anton Pesek. Po 12 letnem ljudskošolskem službovanju je postal zavarovalni uradnik, nato je začel izdajati časopis »Slovenski ilustrovani tednik«, ki je izhajal do vojne. Obtožnica državnega pravdnika pripoveduje: Z izposojenim denarjem je začel po vojni kupovati razne tiskarne in izdajati politični časopis »Jugoslavijo«. Da bi lažje dobival posojila, je leta 1919. ustanovil >Jugoslovanski kreditni zavod« in se je pri tem zavodu zadolžil za 9 milijonov dinarjev, radi česar se je moral leta 1922. odpovedati predsednišivu. Nato je kupil Pesek premogokop v Ključarevcih za vsoto 6o0 tisoč dinarjev, izposojenih od >Jugoslovan-skega kreditnega zavoda«. Dolgovi so ga primorali, da je leta 1922. prodal tiskarno in knjigarno, vsled česar mu je ostal, ker so mu razni upniki skoraj vso kupnino zaplenili, le še premogokop, s katerim pa tudi ni imel sreče. Leta 1924. je prišlo Pesku na misel, da ustanovi nov denarni zavod jLjubljansko posojilnico«. Pesek je Imel v tem zavodu ogromno večino delnic, tako, da je delal, kar je hotel. Posojila ni toliko dovoljeval osebam, ki bi jih bile vrnile, temveč jih je dovoljeval večinoma sebi in svojim podjetjem. .Nabiranje hranilnih vlog je zelo spretno organiziral, ne samo j v naši državi, temveč celo v Primorju in v Ameriki. Ponujal je visoke obresti, j Uspeh ni izostal in so v slabih dveh letih i dosegle vloge v Peskovi i Ljubljanski posojilnici« 2,723.472 Din. Pesek je potom oglasov v Jutru« in z drugimi sredstvi, obljubljajoč raznim osebam službo v svojih podjetjih dobil od 20 oseb, večinoma takih, ki so si denar težko prislužile ali pa si ga same izposodile, skupno vsoto 393.243 Din. Vse lo pravi obtožnica. Zaslišanih je bilo v tridnevni razpravi nebroj prič, ki so silno obtežilno izpovedale za Peska. Skupna iz- var, sedanji ministri pa v ječi. Skušnja uči. da na Grškem tudi slučaji niso izredni. * Hi ndenburg govori: Nemčija ni kriva vojne. Na bojnem polju pri Tannenbergu v Nemčiji so le dni odkrili spomenik padlim. Navzoč j" bil poleg članov vlade in bivših generalov tudi državni predsednik Hi ndenburg, ki je imel pri tej priliki pomemben govor. V govoru je slovesno izjavil, da Nemčija odločno in enodušno odklanja obdolžitev, da je ona kriva svetovne vojne. Nemčiji je bila vojna vsiljena od celega sveta sovražnikov. Boriti so je mor; la, da s* jih ubrani. — l'a govor je zlasti pri Francozih vzbudil veliko ogorčenje. Listi napadajo Hintlenburga ;n mu kličejo v spomin dolgoletne priprave Nemčije za vojno, napad nemške armade na nevtralno Belgijo itd. ter mu očitajo predrznost, da si upa tako govoriti. guba vlog pri raznih zavodih in osebah znaša 3.289.713 Din, vsota onega denarja, radi katerega se jo moral Pesek zagovarjati radi goljufije pa 393.243 Din. Sodniki so stavili po končanem razpravljanju na porotnike 6 vprašanj, ki so jih porotniki deloma potrdili, deloma zanikali. Veliko začudenje je vzbudilo pri večini ljudstva to, da so porotniki zanikali vprašanje o goljufiji, vsled česar je bil Pesek obtožbe goljufije oproščen ter kaznovan le na 10 mesecev zapora vsled malomarnosti pri poslovanju. Ker pu je bil že eno leto v preiskovalnem zaporu, je bil takoj izpuščen na svoobdo. Pesek se ima zahvaliti za oprostitev v veliki meri svojemu advokatu-zagovorniku. Ko je državni pravdnik očital, da je Pesek s svojimi manipulacijami naredil nesrečnih toliko ljudi, je vzkliknil Peskov zagovornik: »Ne pozabimo, da imamo v Sloveniji denarni zavod, kjer so bili vlagatelji oškodovani za več kot sfo milijonov dinarjev in vendar nimamo tu nobenega krivca kot obtoženca. Če se poudarja, da so pri Pesku Izgubili večinoma revni sloji, ne pozabimo, da bodo tudi tam izgubili v glavnem le delavci! Premogokopna družba bo sicer plačala svoj delež 60 milijonov, toda zato bodo njeni delavci pet let stradali in trpeli, da bodo to vsoto izplačali iz svojega truda in znoja.« — Te besede so napravile na porotnike očividno silen vtis. Peska je torej rešila — usoda Slovenske banke. In nauk za nas vse? Zaupajmo denar svojim domačim posojilnicam in ne dajmo se od nikogar preslepiti, ki nam ponuja višje obresti. Izkušnja uči. da tiči pri tnkern »ponujanju višjih obresti . posebno, če jo denarni zavod v našem ljudstvu nasprotnih rokah, vedno nekaj zadaj, kar so prej ali slej mašču ie nad žepom našeca i(ak revnega naroda. Drobne novice. d Naša nova povest V goliških plazovih začne izhajati s prihodnjo številko. Povest bo izhajala približno do konca prihodnjega leta ter bo okrašena s približno 30 slikami (v vsaki drugi ali tretji številki) d Enonadslropna vila, vredna 160.000 dinarjev, je prvi glavni dobitek II. stadi-onske loterije. Srečke so po 10 Din in se dobivajo pri vseh orlovskih odsekih in or-liških krožkih, v Ljubljani po trafikah, pismeno pa na naslov: Orlovska podzveza, Ljubljana, Ljudski dom. d Veliki župan mariborske oblasti jc naslovil na srezke poglavarje brzojavko sledeče vsebine: »Pozovite županstva vinorodnih občin, da vplivajo na vinogradov "'kakor ne vrše vinske trgatve pred 10, oktobrom. Dokler je trtno listje zdravo, zeleno, daje dragocene snovi ki višajo vrednost vinskemu moštu.« d Umeščen je bil 22. sept. na župnijo Krasnja g. Alojzij Brecelnik, doslej žuoni upravitelj v Novi Oselici P d Posvečenje nove cerkve sv t čiška v Šiški. Dne 4. oktobra nan ®0" sv. Frančiška, bo škof ljubljanski d AZ'"'t Jeglič posvetil novo cerkev in dva nit B' škof mariborski dr. Andrej Karlin d tarja. Vabimo vse, da se udeležite" r dnevnice v tej cerkvi, da dostojno zak;?' čimo jubilejne svečanosti velikega svet d Premeščeni duhovniki. Zavod S t a n i s 1 a v a. Za prefekte so bili na£ sceni semeniski duhovnik Stanislav Grim. in novomašnika Ciril Jerina in Jožef Rol man. Imenovani s o župneupravitelje: Adolf Km/ biv Si župnik v Kralnji na Vranji peči; Anto" Crnugelj, kaplan v Starem trgu pri Ložu v Babnem polju; Janez Frančič, kaplan v Kamniku, na Bučki; Franc Krasna, kaplan na Jesenicah, pri Sv. Križu nad Jesenicami-Jožef S t upi ca, kaplan v Šenčurju pri Kranju. začasno na Prežganju. — Preme-ščeni so bili: Jožef Cuderman, župni upravitelj v Št. Lambertu, za kaplana pri Sv. Petru v Ljubljani; Martin Dimnik,župni upravitelj v Fari, za kaplana v Loški po-tok : Jožef Kastelic, župni upravitelj pri Sv, Kiižu nad Jesenicami, za kaplana na Jcs& niee; Janez Spendal, prefekt v zavodu m, Stanislava, za kaplana v Kamnik; Silvester Skebe, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Borovnico; Anton 1'nvlie, benefi-ciut na Vačah, za kaplana nu Kako; Franc Blažič, vikar pri kolegiatnem kapitlju v Novem mestu, za kaplana na Vrhniko; Franc Kek, kaplan v Škofji Loki, za vikarja pri kolegiatnem kapitlju v Novem mestu. — Nadalje kaplani: dr. Janez Ahčin iz Mokronoga k Sv. Petni v Ljubljani, Anton Torkar od Sv. Petra v Ljubljani v sv. Križ pri Kostanjevici, Anton Božnar z Reke k Sv. Križu pri Kostanjevici. Franc Kirariz Sv. Križa pri Kostanjevici v Cerknico, Jožef Košiček iz Cerknice na Jesenice, An-grej Križnian iz Žužemberka na Jesenice, Franc Vavpotič iz Nakla v Šenčur pri Kranju. Jožef Hostnik od Sv. Trojice v Tržiču v Dol pri Ljubljani, Janko Žagar-Sanaval iz Dola k Sv. Trojici v Tržiču. Andrej Ku-šlan iz Stopič na Vinico, Viljem Cunderto Št. Petra pri Novem mestu v Stopiče, Mihael Jenko iz Velikih Lašč v Trebnje, Ivan Veider z Vrhnike v Škofjo Loko, Jožef Poje iz Mirne peči v Leskovec, Anton Ravnikar iz Višnje gore v Mimo peč, Leon Kristane iz Sodražioe v Višnjo goro. Franc Koleno iz Sore v Sodražico. — Nameščeni® bili kot kaplani semeniški duhovniki oziroma novomašniki: Janez Bergant v Starem trgu pri Ložu. Gregor Mali v Žužemberku, Franc Mozetič v Mokronogu, Franc Nahtigal v Velikih Laščah, Anton Švelc v Št. Petni pri Novem mestu. <1 DnliovniJkc spremembe v lavantinsU škofiji. Kaplan v lin šah g. Gregor Z n fo5* n i k pride za drugega kaplana v Konjice, -Anton Medved, ki je bival v začasnem pokoju v Dramljah. je nastavljen za kaplana v Dobovo. — G. Peter Pri božič, provizor v Dohjem pri Planini, pride za kaplaaa v M' Se. — G, Jurij L e b i č , dosedaj drugi W ški kaplan, dobi mesto prvega kaplana. - - ■ — ..........*.. , «j^o« Anton Tomažič, provizor v Žk'al> p" njirah. postane župnik istotam. - 0. Alopl I- e b e u, kaplan v Poljčanah, jc postavile" za provizorja pri Sv. Križu nad Mariborom. — G Jožef Lasbacher, kaplan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, je postavljen za provizorja pri Sv. Rolfenku v Slovenskih goricah. — O. Jakob S a jo v ©c, provi7x>r pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, je prestavljen za kaplana pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. — G. Peter K o v a č i č , stolni vikar v Mariboru, je imenovan za profesorja na gimnaziji v Celju. d Vizum za potne liste v Italijo, Italijanski konzulat sporoča, da mora biti odslej priložena vsaki prošnji za vizum fotografija prosilca in sicer enaka oni, ki je pritrjena v potnem listu. d Obisk srbskih kmetov in zadružnikov. V soboto 24. sept. je dospelo v Ljubljano pod vodstvom predsednika užiškega oblastnega odbora 28 srbskih kmetov in zadružnikov. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopnik velikega župana g. kmet. referent Čcrne, v imenu ljubljanske oblastne skupščine nje predsednik dr. Natlačen, za ljubljansko mesto pa g. komisar dr. Mencinger. Srbski kmetje so si ogledali pokrajinsko razstavo, v pondeljek in torek pa so obiskali razne zadružne centrale v Ljubljani in ljubljanski okolici ter na Gorenjskem. d Ukradene razglednice. Cerkovniku v Novem Lurdu pri Št. Jerneju je neznanec 18. septembra ukradel čez 500 komadov »lurških razglednice in nekaj drugih stvari v vrednosti 1500 Din. Ce bi kdo take razglednice prodajal, naj se sporoči orož-ništvu. d Zvesta služabnica. Dne 22. septembra je praznovala rodbina vodje knjigovez-nioe Katol. tisk. društva v Ljubljani gosp. Ivana Dežmana, redko rodbinsko slovesnost. Minulo ie ta dan 25 let, odkar je prišla v službo "k tej družini gdč. Ivanka Bohinc. — Bog jo živi še mnoga leta, in naj bi bilo v naših družinah veliko podobnih zgledov zveste službe. d Otvoritev nove stanovanjske kolonijo na Viču. V nedeljo popoldne 18. septembra se je vršla v Novi vasi pri Viču slovesna otvoritev nove kolonije »Stan in dom«. Otvoritvi so prisostvovali razni veljaki. Med drugimi govorniki je viški župan g. Petrovčič s toplimi besedami poudarjal velikodušnost knezoškofa dr. A. B. Jegliča, ki je podaril za postavitev kolonije obsežno zemljišče, obsegajoče 10.423 kvadrat uih iaetrov in s tem znatno pripomogel za omiljonjie stanovanjske bede na Viču ter pokazal svoje plemenito socialno čuvslvo-vanje.. Nova kolonija ima že 9 hiš, tako, da bo štela kolonija 15 hiš s 30 stanovanji. Hišice so lične in ima vsaka dvolj prostora za mal vrtiček. d Spomenik padlim vojakom na Črnučah. V nedeljo 18. t. m. so na Črnučah pred cerkvijo dkrili spomenik padlim vojakom iz črnuške fare. — Spomenik izredno učinkovito poživlja prostor pred cerkvijo in so Črnuče lahko ponosne manj. Pri preprosti a prisrčni slovesnosti odkritja sta govorila g. major Colarič in g. bivši vojaški kurat Bonač, ter so domači fantje zapeli pesmi »Doberdob« in »Vigred«. Odkritje spomenika, za katerega je napravil načrt profesor Vurnik, je privabilo tudi mnogo ljudi iz okolice. d Naši ljudje. Kakšne krasne značaje rodi med svojimi najakromnejšimi sinovi naša slovenska zemlja, priča pismo, ki smo ga prejeli te dni. Pismo slove med drugim: »Za časa volivnega boja sem dobival »Slovenca«. Ker ne vem, ali je dotičnrk, ki je list iz lastne volje zame naročil, istega tudi plačal, prosim, da mi pošljete račun in po-ložnioo, da naročnino poravnam. Nočem, da bi uprava imela zaradi mene škodo. Da bi si list stalno naročil, mi žal ne dopuščajo sredstva. — Volitve so se pri nas vršile popolnoma mirno in so za našo stranko dobro izpadle. Nasprotniki niso niti enega plakata obesili, naše pa pustili v miru. Vzrok: Slavenska banka! — Bolan sem in od svojega 19. leta ne morem hoditi, razen le s težavo ob palici, a svojo volivno dolžnost sem seveda zvesto opravil. Nasprotnikom, ki so me pregovarjali, sem rekel: ; Veste, da imam le skromno obrt in ne plačam mnogo davka. Ako bi šlo samo za gospodarske interese, bi me res nihče ne videl na bojšču. Toda tu gre v prvi vrsti za naše slovensko, od mater nam sporočeno prepričanje, zato smo Slovenci dolžni, da se udeležimo volitev in da agitiramo za SLS.« — Bog živi te naše skromne ljudi in zlate značaje! d Visoki gostje v Rogaški Slatini. Pretekli teden .je prispela v Rogaško Slatino soproga ministrskega predsednika g. Velje Vukičeviča s hčerko, sinom in zetom, v ponedeljek pa patriarh Dimitrije na krajše okrepčilo. d Oblastni odbor za ljubljansko oblast je dovolil za popravo električne centrale na Fužinah pri Žireh poldrug milijon dinarjev posojila. Popravo je prevzela družba »Obnova«; z delom prične že ta teden in upamo, da bo do zime dovršeno. d Cešplja v cvctju. Na vrtu Kavčičeve vile pod Rožnikom v Ljubljani cvete češplja, ki je spodaj že brez listja, vrh pa je nanovo zacvetel kakor pomladi. d V čast male sv. Terezije. 30. septembra je 30 letnica smrti male sv. Terezije iz Lisieuxa. Kot lansko leto, bomo obhajali tudi letos 1. oktobra njen god z lepo slovesnostjo v karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani. Ob 4. uri popoldne bo pridiga, nato blagoslovljenje rož v čast mali sv. Tereziji in litanije. V nedeljo, 2. oktobra ob 6. uri tiha sv. maša, ob pol 8. uri pridiga. Ob 8. uri slovesna sv. maša. Popoldne ob 4. uri pridiga, zopet blagoslovljenje rož in litanije z blagoslovom. Rože bodo na razpolago pri karmelski vratarici. d Sodba nemških duhovnikov o Sloveniji. Gosp. župnik Kruse iz Reckling-hauz.ua piše dne 15. septembra: »V sredo opoldne smo se vrnili srečno in polni zado-voljnosti (hochbefriedigt) z našega lepega potovanja; vse se je izvrstno izšlo. Vsak dan živim še v veselih, ljubih spominih na vse lepo in krasno, kar smo doživeli in videli v vaši čudovito lepi domovini; še dolgo bomo o tem govorili. Nepozabna nam je vsem velika ljubezen in navdušenje, s katero so nas sprejemali povsod po vaši deželi. Tega si pač nobeden ni predstavljal. In kako skrbno in previdno je bilo vse v podrobnosti urejeno! Lahko si mislim delo in trud, ki ga je Vas to stalo. Zato me žene, da se Vam za vse to, za ljubezen in požrtvovalnost še enkrat prisrčno zahvalim. V nedeljo sem imel za naše Slovence v cerkvi pridigo o Materi božji v zvezi z našo lepo božjo potjo na Brezje; potem pa sem v Društvenem domu pripovedoval o našem potovanju; vladalo je prav veselo razpoloženje.« Pripominjeno bodi, da ima ta župnik v svoji župniji, ki šteje 6000 duš, dobrih 40 slovenskih družin, izmed katerih jih približno polovica ne hodi v cerkev. Za ostalih 20 ima vsak mesec v cerkvi po-božno3t, pri kaleri ima — ker slovenski ne zna — nemški nagovor, potem pa poje slovenske litanije; *azen tega pa povabi še večkrat slovenskega duhovnika na pomoč. Takih, ki Slovencem govorijo nemško, ker slovensko ne znajo, litanije pa vsak mesec pojejo slovensko, takih je še več. d Slovesna blagoslovitev občinskega križa na Pobrežju. V nedeljo popoldne se je vršila na Pobrežju pred pokopališčem slovesna blagoslovitev prenovljenega in z vrtnimi nasadi okrašenega občinskega križa. Ta križ je postavila občina leta 1888. in bo torej obhajal drugo leto 40 letnico. Blagoslovitve se je udeležila poleg magda-lenske duhovščine, pobrežkega g. župana in občinskih odbornikov zelo velika množica l judstva z Pobrežja in okolice. Slovesnost je povzdignila godba Katoliške mladi-in pevsko društvo »Zarja« iz Pobrežja. d 25 letnica abstinence na Slovenskem. Dne 17. septembra leta 1902. se je zbralo v prostorih nekdanjega Katoliškega do a na l Turjaškem trgu v Ljubljani, kaki' Ci.) mož 6l > DOMOLJUB« 19Z/. z namenom, da začnejo na Sloven.kem sia-ri boj profi pijančevanju z novim sredstvom: z abstinenco, s popolno zdržnostjo c*i alkoholnih p i kič. Shodu je predsedoval pred 25 leti profesor dr. Janežič, govorili pa »o: J. Kalan, I. Kranjc, Jurij Trunk, Jože Kosec in dr. Debevec. Društvo, ta dan sklenjeno, je stopilo v življenje šele leto pozneje. — Mnogim je lilo abstinenčno društvo >kamen spotike*, vendar je doseglo v trdem boju zadnjih 25 let že lepe i pehe na polju treznosti v veliko korist narodovega zdravja in slovenskega gospodarstva. Krepko naprej do popolne zmage in še lepših jubilejev! d Strašen vihar na Štajerskem. Toča. Po. Lir. Preiekki nedeljo zvečer je bil po Štajerskem strašen vihar, ki je povzročil velikansko škodo. Vihar je divjal najbolj od Maribora f reko Dravskega polja. Slovenskih in HaloSkih g ric. Po Dravski dolini je bil grozovit naliv, da je Drava izredno visoko narastla. Nad Ma-r !< rora je bila nevihta z viharjem in gromom, da Je teklo po vseh ulicah v potekih. Hujše je divjal vihar nad Ptujskim poljem, kjer je odkrisal strehe, podiral drevesa, pri čemer je bila posebno prizadeta vas Spuhlje pri Ptuju, nad katero se je zavrtel zračni vrtinec. Med ljudshom je vsled silnega viharja nastala velika razburjenost, kateri se je pridružil strah ta vinograde, ko je začela padati debela in go- ; sla toča. Nad halošklmj goricami je toča c.pra- ; v !a v nedeljo zvečer vso trgatev, ker je zbila J si. ro vse grozdje, da so ga šli včeraj ljudje soi.o še pobirat. Pri Sv. Bolfenku pri Središču : je nastal v tem viharju nenadoma strašen požar. ali cd strele ali po drugem neerečn slučaju. Hiša in vsa gospodarska poslopja p..- j sestnika Mlioariča so bila nenadoma v plame- j nu. Z največjo težavo so rešili ljudje golo živ- ! Ijenje ter živino. Vse drugo je uničeno. Od vseh strani so sicer prihiteli ljudje gasit, ali ' nihče ni mogel blizu, ker je vihar metal pla- 1 mene kar po tleh. Ker §o poslednji nalivi, po- 1 sebno pa še nedeljski vihar, napravili veli- J kansko Škodo našim vinogradnikom, bodo ta- i rnošnji poslanci SLS podvzeli korake, da se ! jim od pomore. Ministrski svet je pfed kratkim • sklepal o tej pomoči za slučaj elementarnih ! nesreč. Upamo, da bo uspelo na kak način od- i pomoči težko prizadetim. d Zopet poplave v Savinjski dolini Vsled petkovih neviht in nalivov je Savinja zopet narastla dva metra višje, kot na- j vadno in se razlila po njivah in travnikih. 1 d Poplava v Pesniški dolini. Deževje ; je napravilo veliko škodo tudi v Pesniški 1 do! ini. Nekateri so imeli še otavo pokošeno Pe sni ca je izstopila, poplavila vso dolino ' in odnesla otavo. Največja škoda pa je. da 1 je voda oblatila pašnike, tako da več tednov ne bo mogoče goniti živine na pašo ali pa bo zopet nastopila nevarna metulja-vost pri govedih in svinjah kakor lani. Letos bo treba več previdnosti in hitre pomoči. d Oblastni odbor v Mariboru je v svoji seji dne 20. septembra sklenil oster protest proti ukinitvi gimnazij, posebno mariborske. ki je stara že 170 let. Odbor je nadalje sklenil razširiti kopališče v Rogaški Slatini in dati za enkrat podeželju naslednje podpore: za regulacijo Mislinje 300.000 dinarjev, za popolno popravo cestne zveze Luče-Soleava 260.000 Din, za najnujnejia popravila na okrajni cesti Prevalje-Črna 15+4.500 Din, ter je končno naročil merjenje (trasiranje) nove ceste Dobje—Št. hu-pert—št. Jur, 9 čemer bo odpadel hud, 3 km dolg klanec na Jepelcah. Naši možje delajo, žerjavovc-i pa zabavljajo! d Spomenik vojnim žrtvam v Polzeli. Dne 25. septembra so odkrili v Polzeli lep spomenik vojnim žrtvam te občine. Spomenik predstavlja ranjenega leva. na približno 3 in pol metra visokem podstavku in je umetniško delo g. L. Dolinarja in g. A. Vodnika. d Srečke tujih driav so v naši državi strogo prepovedane. Kaznovan je celo tisti, ki jih kupi. Zato vrzite take sleparske agente, ki vas hočejo odretj in vas vrhu tega še spraviti z oblastjo navskriž. skozi vrata. d Ljubljanske občinske volitve se bodo vršile v nedeljo, dne 2. oktobra. Skrin.i ra Slovenske ljudske stranke je prva. d Lefni obračun svojega dela je dala v nedeljo orlovska organizacija. Ti orlovski obč-, ni zbori so nekaj posebnega p« svojem čisto parlamentarnem načinu, kakor se vr^e. Prišlo ; je okrog 150 fantov in odsekovnih zast< pni kov. j ki so vztrajali pri zborovanju od 9 zjutraj do ! pol 6 zvečer z dveurnim odmor ni opoldan. Vsi j odborniki predsedstva «0 dali izčrpna p< ročila 1 o orlovskem delu in človek je v re?ni"i vesel, ! ko sliši, kako ta organizacija sicer tiho. tcda ; silno premišljeno, strogo po načrtu (ki ie v j glavnih črtah izdelan za več let nanrej po-j drobno pa vedno za eno leto naprej), izobra-I zuje in vzgaja svoje člane, da bodo kdaj ne sa-: mo dobri in zgledni gospodarji in mojstri, temveč tudi izobraženi in izurjeni javni delavci. Ce omenjamo n. pr. samo prosvetne tek-j me: 1100 fantov se je letos učilo Socialnega j vprašanja in vsi so bili cd :ato določenih ko-! misij tudi vprašani, koliko znajo, In uspphi niso slabi. To je smotrno izobraževalno delo. Na j podoben način se vrši tudi v-e drugo delo. ' Vendar pa v organizaciji ni samo strogo delo, 1 temveč tudi dosti veselja, zabave in razvedrila. ; Vsak fant, ki svojo orlovsko šolo vame rc-no ; | ter je vztrajen, pridobi toliko na <=■■■ ie >i ?na-! Qju. značaju in nastopu, da celo življenje do-| biva obilne obresti cd tega. Orlov«kj orsanhn-1 ciji, kateri žrtvujejo svoj čas in moči nalj najboljši inteligenti. čestitamo l menemu delu. d Orlovski podpredsedniški te?aj. V dneh od 10. do 13. oktobra bo priredila OP v Ljubljani v Ljudskem domu podpredsedniški tečaj za cinu umrl. d Tekmovalni konji v nevarnosti. Dne 23. t, m. je med postajo Breg in Loka pri Zidanem mostu zadnji voz tovornega vlaka skočil s tira ter kolebal po pragih (šve-lerjih) skoraj do postaje Loka. V vagonu so bili štirje krasni in živahni konjiči, namenjeni za dirkanje in razstavo v Ljubljani. Vendar razen strahu in rukanja — ni bilo nezgode. d Živa baklja. Štefan Ljutič, 19 let star mladenič, se je pretekli teden v Mostaru polil po nesrečnem naključju z bencinom ter zapalil. Vsled ognja, ki je mladeniča vsega objel, je izgledal kot živa baklja. Z ve!iko težavo mu je pritekel nekdo na pomoč, ki je težko poškodovanega tudi oddal v bolnico. d Cerkvena loterija v Radovljici. Na številna vprašanja odgovarjamo, da je seznam izžrebanih srečk cerkvene loterije priobčen v 37. številki >Domoljuba«. Dobitki se dobe proti izročitvi zadetih srečk % radovljiškem župnišču do 10. oktobra. Do 1: ga datuma nedvignjeni dobitki zapadejo cerkvi. — Župni urad v Radovljici. d Požar v Šiški. V petek 23. septembra o! < 'i polnoči je pričelo goreti leseno skla-< :>r0 mizarja Bizjaka v Šiški. Ogenj, ki ga povzro. i'a strela, je popolnoma zajel ob-; iino fkiadifč-2e. d Cela vas ni glasovala. V občini Silen-cih v radjevškem okraju v Srbiji ni hotela glasovati pri zadnjih skupščinskih volitvah 1 a vas, ker jim oblasti niso poslale zaprošenega duhovnika in učitelja, dasi imajo vašfani cerkev in šolsko poslopje. Vse prigovarjanje komisije k volivni udeležbi je bilo zastonj. Celo predsednik volivnega odbora ni glasoval, ker se je bal, da bi se vedelo, kdo in kam je vrgel — edino kroglico. Oblast je razpisala nove volitve. d Požar na Ilovici. 24. t. m. ob 11 zve-(cr je strel z ljubljanskega gradu naznanil, da gori v oddaljenih delih mesta. Ognje-j.;asna postaja v Mestnem domu je dobila sporočilo, da gori na Karolinški zemlji. Kakor smo zvedeli, se je na Ilovici vnel senik, ki je pogorel. Od tega ognja so se vnela blizu stoječa druga poslopja. Ljubljansko gasilstvo je hitro odhitelo na lice nesreče, ki je požar omejilo. Ob 11.30 je bil požar že skoro popolnoma pogašen in ni bilo nobene nevarnosti več. d Umrli radi uživanja mesa besnega vola. V vasi Goričice v Hercegovini se je pripetila grozna družinska tragedija. Pred nekaj tedni je poginil stekei vol. Kmetje so ga, namesto da bi vola zakopali, razsekali in meso posušili. Kmalu je zbesnela žena Milka, a takoj nato njen mož Ilija Učakal. Drugi dan sta oba v težkih mukah umrla. d Svatba v Vojvodini. V Temerinu v Vojvodini se je vršila nedavno kmetska poroka. Ženin in nevesta sta bila otroka bogatih kmetskih družin. Na svatbo je bilo povabljenih nič manj kot 400 družin.^ Da ljudje na svatbi niso trpeli lakote in žeje, dokazujejo sledeče številke: pojedlo se je 200 parov kokoši, 3 pitani prasci, 1 govedo, 2000 komadov »kifelcev«, 4 q kruha, popilo 20 hI vina, 14 hI piva, 2000 steklenic kisle vode. Močnate jedi je peklo 15 žensk cele tri dni. Za močtnate jedi se je porabilo 200 kg moke, 3000 jajc, 50 kg orehov, 80 kg sladkorja, 15 kg Čokolade itd. Kot vidimo, se v Vojvodini tudi dandanes ne živi slabo, dasi pravijo, da se taka svatba kot omenjena s svatbami prešnjih časov, ki so trajale navadno po tri ali štiri dni, niti primerjati ne da. — V naših krajih pa ubogi ljudje nimajo niti vsakdanjega kruha. d Roparski umori'. Blizu Soko Banje v Srbiji sta dva neznanca, ki sta se mu izdajala za službe iščoča Bosanca, umorila z revolverjem kmeta Ilijo Matica, ko se je vračal s sejma, kjer je prodal volno, domov. Pobrala sta mu ves denar razon 350 Din. Doslej ju še niso našli. — V okolici Tako-vice v Srbiji sta se to dni izvršila dva umora v enem dnevu. Umorjena sta neki kmet Adem Šaban, najbrže radi krvme osvete, in neki kaeak, katerega ime ni znano. d Petelin izkljuval oko. Čudna nezgoda se je pripetila nekemu hrvatskemu kmetu. Doma je odganjal kokoši, pri čemer se je star petelin zakadil v njega in mu izkljuval desno oko, ki mu je steklo. V jezi je kmet petelina na mestu ubil, sam pa je moral iskati pomoči v bolnici. d Težka nesreča železniškega delavca. Dne 16. t. m. je poskušal železniški delavec Novosel na železniški postaji Ozalj — na progi Ljubljana—Karlovec — skočiti na premikajoči se vlak, pri tem pa mu je spodletelo ter je obvisel na vlaku na suknjiču. Trikrat ga je zavrtelo, nato pa treščilo ob rampo ter strašno razmesarilo po gornjem delu telesa. Napol mrtvega so ga odpeljali v bolnico v Karlovec ter je le malo upanja, da ostane pri življenju. d Šofer brez rok. V Pragi vzbuja veliko pozornost šofer brez rok, František Filip, 26 letni trgovec. František Filip se je predstavil nedavno praški javnosti kot slikar, plavač in artist. Sedaj se prorlucira kot dober šofer. V kratkem času se je naučil tako dobro voditi avtomobil, da ga zavida lahke tudi najbolj spreten šofer. Z dolgoletno vajo si je noge tako iztreniral, da mu nadomeščajo roke. V kratkem hoče napraviti šoferski izpit in tako bo edini šofer brez rok ne samo v Pragi, temveč na vsem svetu. d Strašna letalska nesreča. V petek 23. t. m. bi moral napraviti Dragoljub Vasic pred izpraševalno komisijo v Novem Sadu težko in vratolomno nalogo. Ko se je dvignil z aparatom »Breguet XIV/< in hotel izvesti težko vajo, se je aeroplan užgal. Aparat je takoj padel z veliko naglico na zemljo in pokopal pod seboj nesrečnega Vasica. Pilotovi tovariši so takoj priskočili, a so potegnili izpod letala samo zgorelo truplo. Komisija preiskuje, kdo je nesrečo zakrivil. d Zopet lakota v Hercegovini. 25. t. m. je bila nujna seja oblastne skupščine za mostarsko oblast, ki je pretresala o prehrani Hercegovine. Čeprav je sedaj čas, ko bi morali hercegovinski kmetje najboljše stati, je njihovo stanje zelo slabo, ker je bila letina slaba. Že sedaj je polno gladu-jočih kmetov, pa tudi mnogo takih, ki nimajo ničesar jesti. ' d Veliki nalivi v Italiji in Švici. V severni Italiji je v nedeljo zvečer najprej divjal silen vihar, potem pa je lil dež, ki je povzročil velike povodnji. Železnice so na več mestih preplavljene in pretrgane, voda, ki je hitro pridrvela, je pa po raznih krajih zahtevala več človeških življenj. Mesto Sondrio je voda zali- la, mestna hiša se je porušila, ceste so razdrte, neki tovorni vlak je skočil s tira in se prevrnil, drugi vlak, ki je hitel z delavci na pomoč, je padel v globino ter so delavci potonili. Enaka poročila prihajajo h Švice, kjer se je zlasti ;pri Altelbergu pri Bernu (glavno mesto) začel •pomikati velik ledenik v dolino in ogroža vasi. Ledenik bodo z dinamitom pognali v zrak. d Davek na ostrižene glave. Občina Schoenau na Bavarskem je vpeljala davek na »bubi«-frizure. Davka proste so samo deklice do šestnajstega leta. Od tu dalje do tridesetega leta je letni davek na ostrižene 20 z'atih mark, nad 30 let starosti pa 30 marlc. Katera pa se premisli ter si pusti laso zopet rasti, pa dobi polovico vplačar nega davka povrnjenega. d Starši se iščejo. Januarja 1. 1920, to je pred šest in pol leti je bilo najdeno v veži pred vratmi mariborske javne bolnišnice šest dni staro dete ženjkega spola, povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti od kod ta otrok. Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih starših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru. n Preddvor. Za otvoritev gledališke sezone priredit kat. prosvetno društvo v Preddvoru, v soboto 1. okt. ob 8. uri zvečer znamenito igro s>Quo vadiš«, iz časov preganjanja Kristjanov. Igra se ponovi v nedeljo 2. in 9. oktobra. Začetek točno ob 3. liri, Vljudno vabimo! n Izobraževalno ilruštvo v Dolu pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 9. oktobra tombolo v korist društva. Začetek ob pol 4. uri popoldne. 11 Prosvetno društvo v Št- -luriju pod Knmom otvori letošnjo sezono v nedeljo 2. oktobra t. 1 ob 3 popoldne. 1. Pozdravni govor. 2. Burka »Laži zdravnika«. 3. Kuplet »Župana«. d Pri želodčnih in jetrnih bolečinah, žolčnem kamnu in zlatenici ureja naravna »Franz - Josef« - grenčica prebavo skoraj na brezhiben način. Izkušnje po klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josef«-vodo, če se vzame zjutraj na tešče zmešana z nekoliko gorke vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. d Pomnite! Z »Žensko hvalo« čez noč namočeno perilo se s Schichtovim milom posebno lahko izpere. PREKLIC. Franc Česen, posestnik v Gradišču štev. 20, preklicujem žalitve, ki sem jih govoril o g. Jožefu Poznfču, posest., obč. svetovalcu In oblast, poslancu iz Gradišča št. it, kot neosnovane In se zahvaljujem, da je tfosp. Poznič odstopil od tožbe. FRANC ČESEN. NsjpopolnalS1 $toewer Šivalni stroji It ilvilje, krojače in ftvljaria tw ta tiu dom. Pred« ti nabavite fftroj, oglejte li to izredaoat prt trrdki L. Baraga, Ljubljana Selenburg. ul. 6/1. BratplaSon pouk. 18 latno tuutTO. Rariovan Hrastov: Popotna pisma. VI. Poldne zvoni. Najprej v Selcih, potem še pri Sv. Miklavžu, ki gleda z leve strani v dolino in so ji smeje v opoldanskem solncu. Pri tistem sv. Miklavžu, ki ga je izmed vseh gričev okoli Selc najbolj ljubil veliki Evangelisti Odkrije se vsa verna srenja v senci jablan cb poti in orlovske čete pod lipo zeleno v dvoru... in duhovnik moli in ljudstvo moli za njim: »Oče naš, kateri si.. .t Silen je občutek človeka tu med samimi hribi, kadar vsenaokrog zvonovi zvone... Kadar v sen;! lipe v dvoru in jablan ob poti, moli vsa vas in z njo bratje in sestre v Gospodu in duhu Evangelija. Po kosilu sem in tja po Selcih. Skoraj bi rekel: trsr. Pa niso. Le iz hiš se ti sprva tako razodene; kakor piščance najdeš čedna poslopja, stisnjena ob cesti, pod klancem, rtk pod cerkvijo. Pa greš mimo njih, ogledal se komaj — in že do veš, kani bi. — Naprej hočeva. Do meje. Vsaj pogledal bi rad v deželo slovensko, ki jo tujec v imenu prastaro kulture tlači, in zatira naš i od, ki je rastel sto-le'ja v okovih, a toliko mučen še nikdar in nikoli ni bil... Pogledal bi rad tja, vsaj z enim očes->ji b! rad pogledal kraje, kjer ravno zdaj preživlja mš rod najbolj žalostne dni. Vem: dni, ure, mi-r.uie, sekunde, — v tisočerih obupnih zdihih gre do neba tožni klic: »Pomagaj, Gospod It Ko so v teh dnevih že pohojene grede in nasadi vseh dvanajstih tisočev mladine, ki je iskala svoje besede in poštene zabave in duševnih moči v svojih društvih po tolminskih brdih in goriških poljanah in vse doli čez Kras v tužno Istro našo.., vraj Ti. o Gospod, še ostani v naših altarjih in ne pojdi od nas z našo besedo. Trdno verujemo v Tvoj« razodetje in besed«, ki so povedale, da je T\oj nauk namenjen vsem narodom. Taki skoraj slišim tam onstran Katitovca, kamor ne irorem in ne smem. O Selška dolina, kako si prijetna in lepa — kako pa trgaš bridka čuvstva ln bolest iz srca, kadar se človek spomni, kam gre tvoja poti Edina tvoja bridkost je v cesti, ki pelje v deželo naših zasužnjenih bratov... * * * Jaka ve in jaz verjamem: dež bo! Namesto proti neji, poženeva kolesa nazaj v deželo, v belo Ljubljano. Z Bf.gom Selca in Krekov dom. Pozdravljena bodi lipa v dvoru in cerkev vrh klanca 1 KLEČE PRI LJUBLJANI. Žalostno je po vsaki povodnji pogledati savsko strugo. Tudi pri zadnji je odnesla voda nekaterim posestnikom precej zemlje. In ker je tok Save zdaj čisto predrugačen in teče v obliki vijuge, z ene na drugo stran in spet naza;, obstoji zopetna nevarnost, da bo ob prvi priliki spet trgala na obeh bregovih: Kle-čenskem in Gameljskim. Včasih je tekla Sava v ravni črti od Šmartna proti hribu Straža, zdaj orje prečudno krivo. Od tega imajo škodo vsi obsavski posestniki, tudi naši vaščani. Regulacija bi bila na vso moč potrebna. In to skozi od Tacna pa vse doli do Zaloga. Ker pa v današnjih razmerah ni misliti na vse to, bi se dalo to stopnjema izvršiti. Saj bo Sava drugače še po par povodnjih pridrla kar neposredno pod našo vas. Nasproti Savclj že prestopa strugo in teče potem po polju in njivah. — Fc. JEZICA. Odkritje spomenika padlim vojakom. Priprave za odkritje spomenika padlim žrtvam iz svetovne vojne so v polnem teku. Kamnosek g. Novak bo s postavljanjem spomenika t« dni gotov. Kot dan odkritja je definitivno določan 9. oktober. Slavnost se prične popoldne ob 2 z litanijami v farni cerkvi na Ježici. Nato se vrši žalni sprevod na pokopališče v Stožice. Sprevoda se udeleže vsa tukajšnja društva, občinski odbor, šolska mladina, rezervni oficirji, svojci padlih in ostali farani. V počaščenjo mrtvih bodo društva, vasi, svojci in drugi položili vence. Pri slavnosti sodelujejo združeno vsi tukaj-nji pevski in moški zbori. Na predvečer in dan odkritja zjutraj in opoldne bo v obeh cerkvah zvonilo. Vaščani se naprošate, da ob tej priliki izobesite narodno razslave s florom ali črne zastavo. Podrobni program bomo pravočasno objavili. — Odbor. DOBER NIC. Srečala sta se v Trebnjem Pucelj in [S rod ar. »Kam si namenjen?c, ga ogovori Pucelj. Brodar: >1, v Dobernič.c Pucelj: »Nikar ne hodi, saj tam sem jaz že vse kroglice polovil, tam sem jaz začel pTodirati.i Brodar: »Da, ti si začel, jaz bom pa končal.c In voz je izginil. — I)a, klaverno je začel Pucelj, jo pa toliko sijajneje končal g. Brodar, tako sijajno, da se kmertijci drug na drugoga jezijo — radi svojega poraza pri volitvah v državno zbornico. AJDOVEC PRI ŽUŽEMBERKU. V zadnji šte-vilki >Domoljuiba* je bilo svetu oznanjeno, di< iinamo pri na« za občinske volitve dve listi, od katerih da se ena nagiba na liberalno stran. To pa nikakor na odgovarja resnici. Kandidati prve liste srno vsi zavedni pristaši Slovenske ljudske stranke. Listo smo sestavili na poziv volivcev. V polni meri priznavamo sposobnosti sedanjega župana, pač pa dopisnik zadnjega >I)o-moljubac zelo slabo poxna in še slabše ceni ajdovske f a rane, ko (rdi, da je v ajdovski fari samo en mož, ki je zmožen voditi županske posle. Odločno si prepovedujemo, da bi nas spravljal v zvezo s ka-kršnimikoli liberalci. Volilcem občine Sv, Gregor. Smešno sicer, a resnično je, da se drzne 66 »kmetijcev« pri prihodnjih volitvah dne 23. oktobra t. 1. naskočiti močno in dosedaj nepremagljivo trdnjavo SLS ktera je štela pri zadnjih volitvah 261 bojevnikov, pa ima za prihodnje občinske volitve se neka, rezerve. Teh 66 kmetijcev se je razdelilo v dva tabora in vabi svoje vo-hlce z vehkolaške župnije, da bi, v nasprotju volilcem gregorske župnije, sestavih lastno listo SLS. Sleparij naših na-spi otnikov smo že vajeni, zato nas ta ni prav nic presenetila. Pri nas sta samo dve ri'nStran,k?' ki ie z°Per ^potrebno solo v Dvorski vasi, to je Slov. ljudska s ranka in stranka, ki je za to šolo! Naša stranka je zoper milijonske občinske stro- JtavjO. ške, vse druge z gospodarsko vred „ „„ »„ ___... , vrea so pa >tie ___________u vrgli nič. Vedite, ako" zmagajo »kmetijci« °H ^ Drvi teden no izvolitvi ?a i« * »«» L gospoaarsko vred za te velikanske, pa za enkrat nenntr Va izdatke. Pazite torej, kam boste ^ svojo kroglico, po toči zvoniti prvi teden po izvolitvi župana s„la Dvorski vasi potrjena. Obč. odbor je m -zoper katerega je težko ugovarjati Sai v°' dite kako sameva v Dv. vasi stavba šole, nedodelana in sicer za to, ker je T činski odbor občine Sv. Gregor ni Dri™ i Volilci, ali boste to, kar ste dosedaj s?" jimi deputacijami dosegli, z volilnimi krn' glicami zavrgli)? Na dan volitve vse bo" glice v skrinjico poštenja in pametnega" občinskega gospodarstva) Tudi vi mladi volilci, se ne dajte s praznimi obljubami premotiti in premislile, da bodo morali vaši očetje, nepremišljeno oddane krogce odtehtati s težkimi stotaki. Vsi skupno v boj za zmago naše Slov. ljudske stranke! ST. JUKIJ OB JUŽN! ŽELEZNICI 2. oktobra t. 1. obhaja tukajšnje Kat. slov. prosvetno društvo 251etnioo svojega obstanka. Pri ustanovitvi druStva je govoril g. dr. Korošec, lil je tudi sedaj povabljen k proslavi. Na sporedu je ludi igra »Mlada Bredac. Prijatelji društva,pridite! ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. Našo vinske gorice — Trška gora in G rtov-je — so bile zadnje dni vse žive. Letošnji pri. delek bo prvovrsten, četudi ga ne bo veliko. Upajmo, da bo izborila kapljica privabila mnogo vinskih kupcev v naše kraje. — Pri trgatvi v Gr&vju se je dogodila mala nesreča. Ko so v nekem vinogradu vse grozdje obrali, je 2 tlel ni Janez Gotlib iz Harinjevasi, vesel nad lepim uspehom trgatve, hotel dati svoji radosU duška s tein, da je ustrelil 7. možnarjem. Pri prižiganju pa je bil nei-revidon in dobil je precejšnje poškodbe po obrazu. — Zadnjo skupščinske volitve so prinesle v naši občini SLS lepo zmago NaSa stranka je dobila 353 glasov, vse druge stranke skupaj pa samo 48. »Jutro« je poročalo, da je dobila SLS v Št. Petru le fciS glasov, torej sto glasov manj. kakor smo jih v resnici dobili. BUČKA. Letina je pri nas na splošno dobra. Sadja je bilo naravnost obilo in ljudstvo jc prejelo zanj lepe denarce. Tudi vinogradi boijato kažejo in prihodnji teden se prične trgatev. Popravila pri župni cerkvi so v polnem teku. TesarsKa dela, ki iih vodi mojster Jurgalič iz Št. Jerneja, bodo skoro končana. Pohvalno je, da smo se župljani odločili za tozadevne žrtve brez konkurence. Kot slišimo, so ljudje samo v lesu doslej darovali nad 100 voz. — 11. t. m. je tudi pri nas dobila SLS največ glasov, 2. oktobra bomo imeli pa občinske volitve. Imamo štiri liste. Naši nasprotniki seveda že zdaj silno agitirajo zase in groze, da je kar groza. No, vsak zaveden in odločen bučenski občan bo vrgel kroglico v drugo ali četrto skrinjico! Ti dve skrinjici ste namreč SLS. NAKLO. Dne 25. t. ui. smo imeli ganljivo cerkveno sfavlje. Po popoldanski službi božji je g. župnik J. M. Seigerschmied blagoslovil mrtvaški zvon. Napis na zvonu je sledeči: Kojakoin, padlim v 3VO-tovni vojni 1914—1918 za spomin napravili župljani 1927. Niže doli stoji prošnja: Večni jim i*>koj in mir daj, Gospod, ki žrtvovali so so za svoj rod. Ob njegovih milih glasovih se je pomikala proce-sija proti pokopališču. Tu je g. župnik blagoslovil Radio v službi vere. Največja pridobitev človeškega duha je zmaga naravnih moči, ki jih človek postavi v svojo službo. Brez dvoma je to v zadnjem času ta, da je mogoče električne valove prenašati in razširjati preko nevidnega ozračja, kar z eno besedo imenujemo radiotelefonija. V kratkih štirih letih se je ta moderna iznajdba že razširila po vsem svetu. Iz Holandskega poročajo, da so katoličani prvi izrabili to novo iznajdbo in tako prvi prišli do vseh njenih pridobitev in niso prav nič odvisni od drugih. Amerika je seveda v praktični izrabi radija mnogo j red Evropo. Vsak nekoliko premožnejši Amerikanec ima svoj sprejemni aparat. V New Yorku samem pa je ducat in pol oddajnih postaj. (V naši državi sta dve oddajni postaji, najnovejša bo za Ljubljano v Domžalah.) Zlasti v verskem oziru je v Ameriki prinesel radio mnogo novega. Mnogo prote-stantovskih cerkva v Združenih državah je zvezanih z oddajnimi postajami. Protestan-tovski pridigarji govore svojo pridigo v aparat, ki jo potem raznese po celem svetu. Na ta način so mislili, da bo mogoče pritegniti vernike, ki so se odtujili cerkvi, zopet nazaj; pa zgodilo se je baš nasprotno. Cerkve so vedno bolj prazne, ker je vsakemu prijetnejšo poslušati pridigo doma s cigaro ali cigareto v roki in skodelico čaja na mizi. Pastor pa stoji v cerkvi pred praz- Se spominsko ploščo. V zlatu leekečftjo imena naših padlih mož /n fantov. Vroči spomini na drago rajne, iskreni g<>vor g. župnika in ganljive žalo-sti/ike — vse to je privabilo marsikomu solzo v oko. Globoko zamišljeni smo se razšli. KRŠKO. Občinske volitve bodo pri nas v nedeljo, dno oktobra ln ne, kakor je bilo zadnjič v -vDomo-Ijubu«. Vsi v boj za zmago Slovenske ljudske stranko! ZAGORJE. Umrl je 21. t. m. na Orleku upokojeni rudn. strojevodja g. Jernej Bregar, 801etni naročilih »Domoljuba!;. Bil jo zelo jg.?den, krščanski mož, znan daleč po okolici. Lep pogreb v petek dopoldne Je pričal o njegovi priljubljenosti. IZ KRŠKE OBOL41S. Občinsko volitve bomo Imeli v nedeljo 2. oktobra t. 1. Vložene so žtlri liste, in sdcer lista SLS, ki ima drugo skrinjico, lista samostojnežev ln demokratov iz Leskovca, ima prvo skrinjico, lista demokratov in samostojnežev iz Krškega, ki ima tretjo skrinjico ter lista samostojnežev in demokratov od Sv. Duha, ki ima četrto skrinjico. Torej za tri »gospodarske« liste so se skrili naši demokrati in samostojni, Si pač ne upajo s pravo barvo na dan. Pa no bo nič pomagalo. V občinski odbor, kakor tudi v občinsko hranilnico morajo priti možje poštenjaki, ki se zavedajo, da je hranilnic za to ustanovljena, da koristi vsem občanom. Liberalci, ki so doeedaj gospodarili, so pokazali, da imajo o občinskem gospodarstvu gotove svoje pojme, ki jih kmetako ljudstvo ne more odobravati. Zato kmetje, obrtniki In delavci — če hočemo pravi red pri posojilnici, 5e hočemo občino gospodarsko povzdigniti, če ho-5emo župana iz svoje kmetske sredo — tedaj gla-lujmo vsi kot en mož za listo SLS ta vr»imo kroglico dne 2. oktobra v drugo skrinjico. nimi klopmi in tudi cerkvena zbirka, na katero so navezani duhovniki vseh vero-izpovedanj v Ameriki, je vedno manjša. Tudi s katoliške strani uporabljajo radio, toda ne za razglašanje pridig, ker je sv. maša središče katoliškega bogoslužja, pač pa kot propagandno sredstvo. Na katoliški univerzi v St. Luis je bila radio oddajna postaja že od leta 1910. Leta 1921. pa so jo opremili z večjim in močnejšim aparatom. Na teološki fakulteti te univerze je bilo takrat vpisanih 26 patrov iz Družbe Jezusove, ki so vsako nedeljo predavali v oddajne aparate največ apologe-tična predavanja, povečini kako katoličan loči katoliško vero od protestantske. To je za katoličane velike važnosti, da dobe v sredi drugovercev prave in pravilne pojme v temeljnih verskih vprašanjih. Vsako nedeljo še zdaj odhaja od tam serija (skupina) za serijo takih predavanj v svet. Vsakega izzivanja se ogibljejo. Tisoč vprašanj prihaja potem med tednom v pismih, ki jih prav tako tudi v pismih odgovore. Posebno važna vprašanja, ki bi mogla koristiti tudi splošnosti, pa obravnavajo javno prihodnjo nedeljo. Gotovo je, da je ta način propagande za katoliško stvar pravilen. Številne zahvale prihajajo v časopisju, ki nehote in nevede s tem tudi d. Tri večje oddajne postaje so za prihodnje v načrtu, ki bodo obsegale velikanske razdalje od Mehike do Alaske. V ospredju katoliškega misijonskega gibanja pa stoji vprašanje, ali ne bi kazalo — bolje: ali bi ne bilo dosegljivo, da najbolj oddaljene misijonske postaje, ki so mesece in mesece od vsakega prometa, dobe zvezo, t. J. sprejemno radio-postajo. Čujemo, da bodo praktični in odlični Ameiikanci tudi to nalogo kmalu rešili. Zrna. še kontu padec se primeri četudi ima noge štiri. * Taka danes so korita, lačni revež site pita. * Mravljinček veliko hišo zgradi* ko nima orodja, le malo modi. Dolgo se je modro vedla, a naposled mu nasedlp * Tudi iz smeti se včasih kaj dobi. Meh m smeh. Kakor hočete. Nekdo se je prišel trgovcu ponujat za knjigovodjo. Ta je bil zadovoljen s prikupljivim mladeničem. »Seveda se razumete tudi na dvojno knjigovodstvo?« »Kaj bi se ne. Na zadnjem mestu sem moral poznati celo trojno. »Ker kaj takega v knjigovodstvu ne poznajo in se je vsled tega odgovora trgovec čudil, je knjigovodja razložil: »Eno knjigo sem vodil, v kateri je bil vpisan resničen dobiček trgovca. Druga knjiga je bila za družabnike, katera ni izkazovala nobenega dobička, a tretja knjiga je bila za davkarijo, v kateri je bila vpisana izguba.« ★ Ivanček: »Mama, ali je res, da sem jaz prišel dol z nebes?« Mati: »Seveda si.« Ivanček: »To je pa moralo zabobneli, kio sem priletel na tla.« * Načelnik vaške požarne brambe (ko je stopil v gostilno): »Osem vrčkov pive, toda hitro se obrni, v Novi vasi gori, gremo gasit.« ★ »Končno, draga moja,« je dejal ženini nevesti, ko sta prišla iz cerkve, »končno sva vendar eno.« »Teoretično pač,« je odvrnila nevesta, »toda iz praktičnega vidika bo pa le najbolje, da naročiš kosilo za dva.« * Ljubezniva tolažba. »Kaj pa, da si tako nabrskan?« »I kaj ne bom, stara mi je re* kla star osel.« »Kaj se boš jezil, saj še nisi tako star.« * Skopost Škotov je splošno znana. James Robertson je ponesrečil na ulici in S tiolnici so mu morali nogo odrezati. Todia mirno je prenašal bolečine ln nič ni tožil> Nekega dne pa je poklical ženo k sebi Y bolnišnico ter ji izročil listek, da ga nese v tiskarno krajevnega časopisa. Naslednje jutro je v časopisu izšel inserat te-le vsebine : »Neki Škot, ki je zgubil levo nogo, išče enakega, kateremu manjka desna in ki ima čevelj številka 41.« ★ Štibrnik je zbolel in poklical je zdravnika. Ta mu je zapisal neke kroglice in naročil, da naj po vsaki jedi vzame kozarček žganja. Čez štiri dni je zdravnik zopet prišel, a bolnik ni bil še nič bolji. »Ste pa jemali zdravila redno kot sem naročil?« Da^ gospod doktor, s kroglicami sem nekoliko zaostal, z žganjem sem pa že za šest tednoff naprej.« ik Izobrazba. »Verujte mi, potovanje 5tO-veika izobrazi. Ako kaj v nJem tiči, prhfo na dan.« »Da, to sem opazil ob priliki svoji zadnje morske vožnje,* M Težak položaj. Pozno ponoči je prišel »loki možakar k policaju, ki je stal na Mestnem trgu: »Oprostite, gospod stražnik, ali mi morete povedati, kje je Mestni trg. t; Policaj: >1 saj na njem stojite.« »A-a-a, zato ga nisem mogel najti.« Gostilničar pri Jaku je naročil natakarici, da za Dobernika ne sme več zapisati, kar bo spil, ker ima že itak preveč dolga. »Nič več ne zapišem, Dobernik,« mu je rekla natakarica, ko je prišel. »Tako? Meni j" vseeno, oe si boš tako zapomnila.« Prepričevalen zagovor. Mlad ml prvič kot zagovornik pred sodiščem™!* varja prostopek svojega klijenta radi X nost.: »Visoki sodni dvor, spoštovani 2" spodje porotniki, vi Vvsi veste iz lastne -t • njo, kaj se pravi biti pijan.« ' s" Franjo Strah: VENCL Tistih večerov eden, ki so kakor božja milost: polni toplote, vse obsegajoči. Še zrak razodeva milino in boža tistega v srce, kdor se poglobi vanj, v ta eanjavi večer. Kakor žametna so tedaj pota, kakor neizbežen vrt se razprostira nad poljem vonj cvetočih in dehtečih rož. Nad vasjo nalahko piha veter, le toliko, da daje melodijo. Iz hiš pa veje pritajen smeh, sem in tja vesela govorica. Okna rdeče zastrta, da pada medel sij luči nanje in reže v tihi mrak noči svojo svetlo 6enco. v V takih večerih se pletejo venci. Včasih za novo mašo, včasih za nove zvonove, potem za balo, za »šrango«, za veselice — kdo bi naštel vse namene, za katere je potreba vencev. Hiša stoji poleg pota, ob kateri se vleče živa meja, priča vseh preteklih in prihodnjih dni. Luč stoji na veznem oknu, pred hišo pa lezi kup akacije-vih in smrekovih vej, poleg kupa sameva in čaka nekaj praznih stolov. * Vencev je napletenih že precej; fantje podajajo, dekleta pleto. Polno je razigranih besed, polno razposajenega veselja. Tone lomi vršiče z vej, pa jih podaja Cilki. »Lej, koliko sva že. Ti znaš, Cilka!« »Misliš! — Pa poskusi še ti; boš že znal, saj nI težko.« > 0, kako da nI težko, ko se jaz priučiti ne morem ln ne znam.« »Kako si smešen, Tone; kakor da je to umetnost.« >0. vence plesti je umetnost. Saj ga pletem že tako dolgo, Cilka... venec okrog tvojega srca.« Tih je bil glas, tak, kakor ga govori ljubezen ... Boječ in proseč obenem. >Glej, Cilka! Ko sem te prvikrat vprašal, si me odbila. Rekla si, da je še čas. Ali ni že prišel, Cilka? Jaz ga že tako težko čakam in ga ves truden iščem v tvojih očeh. Ti pa nič ne razumeš tega trpljenja, Cilka! Venec ti spletam iz samih prelepih rož, vse so sama ljubezen in vem, da vse to veš. In vendar mi le trnja polagaš med te rože, s samim osatom me oklepaš in venec bolečin gradiš. Ali je ljubezen zato v srcih, da trpimo radi nje, Cilka?« »Tudi za to je ljubezen, Tone. Pa še prav zato, da trpimo radi nje, trpimo...« »Ali nimaš nobene besede zame, Cilka? Besede, ki bi bila mehka in topla, da bi božala in grela?« . »Ce jo imam — vprašaš! Kako naj ti jo povem, ko jo nočeš. Saj ta venec ni prav nič lep, ko ga gradiš, prav nič, Tone! Zakaj drugo je venec, ki se vseudilj vleče za teboj in ga kažeš, drugo je spet vonec tihih besed, nikoli izgovorjenih, komaj na očeh spoznanih: tisti je ljubezen! Tvoj pa je oduren, vsiljiv — kako naj rože delite iz njega?!...« »Cilka!...« »Moram Tone! Da boš vedel. Zakaj rada bi te ljubila, pa ne najdeš pota do mojega srca. S svojimi venci, ki jih spletaš iz vsiljivih besed in poželjivih pogledov, si zagradil stezo, po kateri pelje ljubezen v srce. In tako vidim samo vence — tebe pa ne vidim. Sani si kriv, Tone! Saj me odbijaš s tvojimi besedami, ki so vedno za menoj, na vsakem koraku me zalezuješ in me mučiš, ko misliš, da mi ugajaš. Iščem te včasih v skrivnih kotičkih srca, pa povsod je le tvoja senca. Tebe pa ni...« »Jaz sem mislil... mislil sem Cilka ...« Naprej pa ni mogel. BefiHa mu je sama zaslala v grlu. Veja mu je zdrknila z rok-, kakor brez moči se je dvignil in se poslovil brez besede. Tistih večerov eden, ki so, kakor roka božja: nekatere boža, druge tepe... Nad vasjo nalahko piha veter, le toliko, da daje melodijo ... Ob poti stoji živa meja, ki hrani spomine preteklih, sedanjih in prihodnjih dni. V takih večerih se pletejo venci... BEG V EGIPT. (Selma Lagerlof. Poslovenil F. 0.) Daleč v neki pustinji Vzhoda je rasla pred mnogo mnogo leti palma, ki je bila zelo stara in zelo visoka. Kdor je potoval skozi puščavo, se je moral ustaviti in jo gledati; kajti bila je mnogo višja kot druge palme, uovorilo se je, da bo gotovo še višji kakor obeliski in piramide. Ko je torej ta velika palma v samoti stala in gledala po puščavi, je zapazila nekega dne nekaj da je zasumelo od začudenja med listjem mogočnega vrha na tenkem deblu. Ob robu puščave sta stopala samotno dva človeka. Bila sta še tako daleč, da se vidijo velblodi tako majhni kot mravlje, pa bila sta gotovo človeka. Bila sta tujca - saj palma je poznala judstvo pustinje — mož in žena, ki nista imela ne kažipota ne tovorne živine, ne šatorovo ne mehov z vodo. »Resnično,« pravi palma sama pri sebi, »tadva sta prišla, da umreta,« ln se ozre hitro okrog sebe. Plavanje. V Ameriki h na meji mod Kanado ,, med Zedinjenimi država mi jezero Ontario. »i av gusta so priredili v'tem jezeru plavanje na 21 an-KleSkili milj ali na '!3|,m m 7% m. Za nagrede je bilo razpisanih 50.0(10 dolarjev Priglasilo Be je 287 plnvačev in plavalk, prišlo jih je k plavanju ~'20, na cilj jih je prišlo samo par. Večinoma so zato nehali plavati, jo bilo tako mraz, samo 14 stopenj. Prvi jo „rj. plaval do . cilju 'Vj.rnao Vierkotter in so mu'dali zn to 80.000 dolarjev; ,> bil je 11 ur 42 min. in 12 sekund Za njim je priplaval do cilja iran-t'0> ;\iir!iel in so mu dali 15.000 dolarjev. Se torej splača iti v Ameriko, h »i dober plnvač. Imona otrok. Večkrat se starši težko odločijo, kakšno ime bi dali otroku pri rojstvu. V Londonu si pomagajo s tnei?it„ J «bJ,0„'L', ""i1 llo"> ,lllJft'" sodat ..Energin'. to kori«m0, o čomir Vaj obvestlnif Gotova sem. dami bo tudi S spoštovanjem hvaležna h. GRAIIOVAC. jčudno,« govori dalje, »da ni še levov tukaj, da bi zgrabili ta plen. Nobenega ne vidim nikjer. Tudi nobenega roparja pustinje ni. Bodo že še prišli. Sedmera smrt ju čaka. Levi ju bodo požrli, kače opikale, roparji pobili, žeja posušila, vihar zakopal v pesek, vročina sežgala, strah uničil.« Skušala je obrniti misel na kaj drugega, ker jo je žalostila njuna usoda. Toda v vsej okolici puščave, ] Šu sten je v mojih listih je vedno močnejše,« si misli palma. »Tem ubogim beguncem bo kmalu odbila zadnja ura.« Razumela je, kako se bojita puščave. Mož je rekel. da bi bilo morda bolje, da bi bila ostala in se borila s hlapci, kakor da sta bežala. Tako bi bila umrla lažje smrti. »Bog nama bo pomagal,« odvrne žena. Palma je slišala, kako je vedno močnejše šuštelo v njenih listih. Tudi žena je morala to slišati, ker se je nenadoma ozrla na drevo. Hkratu je nehote dvignilo roki in zaklicala: »Dateljni, dateljni!« Tako hrepeneč je bil ta glas, da 3i je želela stara palma, da ne bi bila višja kot bodičevje, njeni dateljni pa tako nizko kot trnove jagode. Dobro je vedela, da se njen vrh šibi pod dateljni, toda kako naj doseže človek tako visočino? zato se zdaj niti ozrl ni na nje, samo prosil je ženo, Mož je ž o prej videl, da so dateljni nepristopni; zato se zdaj niti ozrl ni na nje, samo prosil je ženo, naj ne želi tega, kar ni mogoče. Toda otrok, ki je sam kcracal okrog in se poigraval z bilkami po travi, je slišal materin vzdih. Ni si mogel misliti, da ne bi mogla dobiti mati vsega, kar bi želela. Ko sta govorila o dateljnih, se je začel ozirati na drevo. Mislil je, kako bi dobil dateljne. Čelo se mu je nagubančilo pod svetlimi kodri. Slednjič so mu je nasmehnil obraz. Stopi k palmi, jo poboža z ročico in pravi s sladkim otroškim glasom: Palma, pripogni se! Palma pripogni se!« Toda kaj je to? Kaj je neki to? Listi šume, kot hi pribučal vihar mod nje, in deblo se stresa od groze. Palma čuti, da jo otrok močnejši kot ona. Ne more se ustavljati. Pripogne se z visokim deblom pred otrokom, kot so pripognejo ljudje pred kraljem. V velikem loku se skloni k zemlji, da se je dotaknil visoki vrh s tresočimi se listi prahu. Otrok so ni prestrašil no začudil, ampak veselo vzklikne in trga grozd za grozdom iz vrhov stare palme. Ko si je otrok dovolj nabral, drevo je pa še vodno ležalo ra tleh. stopi zopot k njomu, ga objame in pravi z ljubkim glasom: Palma, clvigni se! Palma, dvigni sc!< Tn visoko drevo se dvigne tiho in spoštljivo na prožnem deblu, listje je pa igralo kot harfa. »Zdaj vem, komu igrajo listi smrtno pesem,« pravi stara palma sama zase, ko stoji zopet pokonci. : Ta pesem ni za to ljudi Mož in žena sta pa klečala in slavila Boga: »Ti si videl najin strah in naju rešil. Ti si Močni, ki upogiba« palmovo deblo kot šibek trst. Pred katerim sovražnikom naj trepetava, če naju varuje Tvoja moč?« Ko je šla prihodnjič karavana skozi puščavo, so videli potniki, da je vrh velike palme suh. »Kako je to mogoče?« pravi neki popotnik. »Ta palma se ne bi smela prej posušiti, dokler ne bi videla kralja, ki je večji kot Salomon. Mogoče ga je videla pravi njegov sopotnik. Duh morskih rib odstraniš, če osnaženo ribd segreješ v vodi, a voda ne sme zavreti. Vodo nato odlij in skuhaj nato ribo v drugi vodi. Ce hočeš ribo speči, jo najprvo osnaži in jo nato pobriz-gaj z jesihom ali z limoninim sokom; vdrgni jo z drobno sesekanini j.a-teršiljem in soljo. Angleška banka je glede denarnega prometa največja banka na svetu. Sedaj bodo zgradili za banko novo poslopje, ki bo stalo okoli 1000 milijonov dinarjev in kolega gradba bo trajala okoli deset let. Uporabili bodo najnovejše iznajdbe za varstvo pred tatovi. Oboki, kjer bo shranjena zlata zMoga, bodo nad 15 m globoko v zemlji; njih zid bo 2 in pol metra debel in bo obstojal iz posebno močnega jeklenobetona. Okoli obokov bo širok hodnik, kjer bodo hodile noč in dau oborožene straže sem in tja. Pohodna vrata bodo 2400 kg težka. Tudi Amerika ima svoje piramide. V Srednji Ameriki je polotok Ju-kataii. Sedaj so odkrili lam piramide, v pragozdu skrite. Njih starost cfi-nijo na 3000 let. Goljuf. Pisali smo, da se je dvignil Francoz Cal-lizo v aeroplanu 13.000 m visoko. Sedaj se je izkazalo, da jesleparil. Skrili so mu v letalo drugo višinsko merilo, barograf imenovano. In ta barograf je pokazal 4000 m ln ne 13.000 m Notranjost zemlje. V devet desetinah notranjo, sti naše zemlje je neprestano vročina 1700° Celzija. 2e v globini 40 km znaša toplota 1200°. PoTcžalna stekla. Napravili 90 povečalna stekla, ki ti pokažejo vsako stvar 2M.OOO krat večjo kot je. Najbolj oddaljeni oddaljeni predmeti so naenkrat čisto pred teboj. Ljubitelj znamk. Bogat kmet v Južni Afriki si ie dal prelepiti vso svojo delavnico z več kot pol milij. pisemskimi znamkami. Slroj solučne moči. Večkrat so že poskušali ujeti solnčno moč, In se jim bo slednjič tudi po>-srečilo ter jo bomo not sili v žepu s seboj, kar kor nosimo sedaj v električnih baterijah električno moč. Kako v tem ožini napredujemo, nam kaže stroj švedskega astronoma Atrhenija, ki je nedavno spravil skupaj 8000 do SCflO stopenj toplote. Dre leti na kolesa. Neki švedski stotnik je odpotoval pred dvema letoma od doma in je na kolesu prepotoval ves svet. Te dni je prišel nazaj. Čudne reči je doživel; lovili so ga kot tatu, zaprt je bil, bolan je bil ito, 2' StisS-.aSnice In miin; za sadje čw ' grozdje, kotil za agame j,o najnižjih cenah pri FR. STU^fCU, I.Jf fflosnor ""tska cesta ?»ev, 1. TVORNICJI KIN.ia OllBMVtAKOV/IRNtiA ihSTIKJUCA n okužba 1.01. ljubljana L Lw\w-^ff^MŽ^&r Pozor! Polhove kožice. Pozor! in vse druge kože od divjaCin, kupujem za inozemstvo po najvišji ceni. Prepričajte se v Vaše dobro, preden prodaste prekupccm svoje blago. Film Ri7iak - Ljubljana, rilljl DILJ0IV šelenburguva ulica Ster. 6. Najcenejše in najboljše modroce, spalne divane, zofe, otomane, žimo dobite pri tvrdki Fran Jaser, tapetnik, Ljubljana, St. Petra nasip 29 pri ZmajBkem mostu. Kmetovalci! Gospodarji! Slamoreznice, mline za sadje, reporeznice, posnemalnike za mleko, kotle za žganje dobite najboljše in najcenejše pri znani domači narodni tvrdki r». STIIPICA. 1HIBIMM Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „I)omoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svojo pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. HmiHO dBhlB^n in pridno s e i š č e v trgovsko hišo, k trem osebam, poleg kuharice. /a pospravljanje sob. Prednost ima ona. katera zna nekoliko šivati na roko, in tla ima veselje do vrta. Ponudbe na upravo pod šifro ,,1'HIDNA IN PO-ŠTI5NA" St. 7 >83. Sadno dreuje no,samo priznane vrsto nudi za jesensko in pomladno sajenje JOSIP ZAKRAJŠCEK. šolski upravitelj v Blatni Brezovici pri Vrhnik:. ^ HIŠO njivo v Mavčičah prodam. Cena 18.000 Din. FRANC ŽITNIK, Mavčiče 36, p. Smlednik pri Medvodah. Več izurjenih piefilh sprejmem. - Hrana in stanovanje v hiši. Piane Miklavčič. ST. VID .0 nad Ljubljano. Žipkarice, prevzeti v izvršitev klekljarska dela, naj se obrnejo na Osrednjo čipkarsko zadrugo -Ljubljana, Kongresni trg 2. Ilov.^hi učenec se takoj sprejme. -Naslov pove uprava Domoljuba pod 7381. V vsako hišo Domo^ufra Vesela dvojtika. Mlinar jo vprašal jatelja Smoloja, kateri je pred kratkim a!' bil dvojčka: »Ti, kaj ne, da se strašit dereta in Imaš vedno vrišč v hiši?« , tako hudo. Poglej, edon vpi je tako,