PoKnlna pligan« v gotovTnf
ejska fcnjilatoa Ljubljana
Maribor, sobota 22. septembra 1928
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. u«. v Ljubljani it 11.408 Vetja mesečno, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavtfao na dem pata Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oeeta št,,13
Oglasi po tarifo
Ogiaee sprsjama totfi oglasni oddoiek .Jutra" v Ljubljani, Praiamova ulic« M. 4
Telefon;
Uradu. 440 Uprava 455
Leto II.
€€
Najprej radlkalija, ootem šele
država
VSE PRIČAKUJE PONDEL.IKOVE SEJE ŠIRŠEGA GLAVNEGA ODBORA RADIKALSKE STRANKE. ACA STANOJEVIČ PREPOVEDUJE UDELEŽBO ČLANOV GLAVNEGA ODBORA NA DANAŠNJI SEJI KLUBSKEGA ODBORA.
BEOGRAD, 22. september. Radikali se z največjo nervoznostjo pripravljajo za sejo širšega glavnega odbora, ki se bo vršila v potideljek dopoldne.
V	zvezi z dogodki v radikalski stranki, je Velja Vukičevič danes dopoldne sklical konferenco svojih ožjih pristašev in radikalskih ministrov, da se ž njimi posvetuje, kakšno stališče naj zavzame do glavnega odbora- Položaj je sedaj že več ali manj jasen in je v glavnem odvisno od Acc Stanojeviča, kako se bodo razvijali nadaljni dogodki.
Pristaši glavnega odbora vztrajajo slej ko prej na tem, da se Vukičevič izključi iz stranke. Prav tako si Vuki-čevieevci prizadevajo z vso silo, da bi rešili položaj v svoj prid. Na današnji
dopoldanski konferenci v radikalskem klubu sta se pojavili dve struji. Glede na to, da je Aca Stanojevič sporočil, da se člani glavnega odbora današnje seje radikalskega klubskega odbora ne bodo udeležili, je zavladalo pri Vukičevičevcih prepričanje, da o kakem kompromisu ni več govora. Zato je ena struja predlagala, naj bi se za danes dopoldne sklicana seja klubskega odbora odgodila in naj se počaka na sklepe širšega glavnega odbora. Druga močnejša skupina pa je mišljenja, naj bi Vukičevič kapituliral in v posebni resoluciji brez pridržkov priznal glavni odbor. Zato je verjetno, da današnja seja klubskega odbora, če se bo sploh vršila, ne bo prinesla nikakih presenečenj.
Kravali u praškem parlamentu
RRAGA, 22. septembra. Včerajšnja seja parlamenta, ki je pričela ob desetih zjutraj, je trajala davi do dveh. Na dnevnem redu je bila novela zakona o soci-falni zaščiti. Pri glasovanju, ki je pričelo ob pol dveh ponoči, je prišlo do strahovitih nemirov v dvorani. Komunisti in socijalni demokrati so med glasovanjem obmetavali ministre s knjigami in zvezki, razbijali po klopeh ter žvižgali in prepevali... Skupina komunistov je prišla pred klopi vlade in tako dolgo razbijala po njih, da se je zrušila klop ministrskega predsednika. Ob dveh zjutraj je bila predlagana sprememba zakona z glasovi večine sprejeta irt seja zaključena.
Zadeua uelihega župana u Zagrebu
ZAGREB, 22. septembra. Dosedanji vršilec dolžnosti velikega župana Petar Zrelec je z ukazom imenovan za velikega župana in pomaknjen v višjo skupino. S tem je vprašanje velikega župana v Zagrebu rešeno.
Kislo grozdje u macečoniji
SOFIJA, 22. septembra- V zvezi z demaršo Francije in Anglije v Sofiji je bolgarska vlada izdala danes ukaz, s katerim so upokojeni vsi okrajni gla varji in višji upravni uradniki vzdolž jugoslovenske meje. Na njihova mesta so imenovani novi uradniki, ki še niso kompromitirani. Tako upa vlada zadostiti zahtevam demarše.
DO ZADNJE KAPLJE KRVI . . . .
BUKAREŠTA, 22. septembra. Skupina bolgarskih komltov je skušala pri Dorosovf prekoračiti državno mejo. Pri tem je doŠIo do spopada med njimi in orožnlŠtvom. Po daljši borbi so komiti pobegli ter pustili na bojišču dva tovariša mrtva in tri težko ranjene.
Francija priznala kraljevino Rlbanijo
BEOGRAD, 22. septembra- Iz Tirane javljajo, da je francoski odpravnik poslov posetil danes albanskega zunanjega ministra in ga oficijelno obvestil, da je Francija priznala albansko monarhijo in albanskega kralja Ahmeda Zogu 1. Pričakuje se, da bo sedaj tudi Anglija priznala novo vladavino v Albaniji.
Uelik uspeh ..Krasina**
MOSKVA, 22. september- Na potu iz Spitzbergov in Franc Jožefove dežele je prodrl ruski lomilec ledu do 88° 44' severne širine- Tako daleč na sever še ni nikdar prodrla nobena ladja. »Krasin« je plul potem še naprej, iskajoč otočje, Giley, ki je zaznamovano na raznih otočjih, vendar je ni mogel najti. Sedaj je zašel »Krasin« v težko burjo.
35.450 hiš porušenih
NEWYORK, 22. september. Komisija, ki je pregledala dosedaj četrtino ozemlja na otoku Portoriku, kjer je razsajal zadnje dni tako strašen tornado, je ugotovila, da je bilo v tem odseku porušenih 35.450 hiš. Število ranjenih znaša 2361, prehranjevalna akcija pa mora vzdrževati jiič manj kot 154.000 prebivalcev, ki so ostali brez strehe in tudi brez vsakih sredstev.
ENOLETNI ODDIH PREMJERJA ŠVEHLE.
PRAGA, 22. septembra. Ministrski predsednik Švehla odide v kratkem na jug, kjer namerava ostati v svrho zdravljenja leto dni. Politični krogi intenzivno razpravljajo o njegovem nasledniku. Najbrž bo imenovan za njegovega namestnika minister narodne obrambe U-držal»
Celo mesto hotel aretirati
V	Neudarmu na Pruskem so slavili pri uglednem meščanu poroko domače hčerke. Med »ohcetjo« se je sprl nevestin brat z nekimi gosti, ki so mu pred-bacivali nečastne stvari. Mladenič si je to očitanje vzel tako globoko k srcu, da je zapustil družbo in sklenil samomor ter se res takoj utopil v bližnji reki. Samomor pod takimi okoinostmi je vzbudil ne navadno pozornost-. Zadevo je dobil v preiskavo sodni svetnik dr. Thalberg, ki je pričel z najstrožjimi koraki. Najprej je dal zapreti vso družino, kjer se je vršila slava«. Njegova tipkarica je dobrohotno pripomnila, da to vendar ne gre, zlasti ker je vse člane familije zaprl v eno celico. Sodniku se je zazdela punca sum Ijiva in jo je ukazal takoj zapreti. Ječarju to ni bilo prav in se je obotavljal vtakniti uslužbenko sodišča v celico. Sodnik je pozval policijskega uradnika, naj oba aretira, a tudi tu ni naletel na poslušnega organa. Zato je dr. Thaleberg kratkoma-
lo	z izredno fizično spretnostjo zmašil vso trojico, tipkarico, ječarja in policijskega uradnika v jetniško celico ter jih zaklenil. Vrnivši se v svojo pisarno, je izdal nalog, naj policijski organi brez odlašanja aretirajo policijskega načelnika in še neke druge ugledne osebe doma čega mesta. Podrejeni uslužbenci pa so mu odvrnili, da tega ne morejo storiti, ker dobro vedo, da nimajo te osebe nikakih zvez s stvarjo, ki jo preiskuje sodnik. Tu pa se je izkazalo, da ne gre več za normalnega človeka. Sodnik se je tako razburil, da je pričel tekati po vsem mestu in kričati, da je treba zapreti vse mesto, ki preganj-1 samega preiskovalnega sodnika, ki ga nihče več ne uboga. Dr. Thalberga so prijeli in oddali v bolnico.
7. —21.OKI OBRA
SILEN VIHAR POTAPLJA LADJE.
MOSKVA, 22. septembra. V ruskem pristanišču Jenisej je razsajal včeraj strahovit vihar. Trčilo je več ladij, pri čemer sta se dva parnika potopila. Brez sledu je zginilo okrog sto manjših ladij in barčic. Pogrešajo nad dvesto mornarjev.
KAKOR POD CARJEM.
MOSKVA, 22.. septembra. Sovjetska vlada je pristala na to, da bivši komisar Radek, ki je izgnan v Sibirijo in živi sedaj v Tobolsku, spremeni svoje bivališče in se preseli v Kazan.
Kako je mogoča revizija ustave
Danes, ko se na vseh koncih in krajih govori in piše o reviziji ustave, ko se je za revizijo izrekla z vso odločnostjo pred vsem KDK, pa tudi razne druge skupine, celo že odločni predstavniki radikalne stranke, zlasti oni iz okolice njenega glavnega odbora, dalje tudi velik del Da-vidovičeve stranke, ne bo odveč, ako nekoliko pogledamo, kako je mogoče revizijo izvesti. Seveda je danes Še precej v meglo zavito, v kateri smeri se bo revizija ustave izvršila. Kajti vsaka skupina ima glede tega in glede obsega revizije precej različna mnenja. Vendar je gotovo eno, da se mora revizija ustave izvršiti predvsem v tej smeri, da bodo podane jačje garancije za čim večjo upravno in finančno samostojnost samoupravnih edinic, oblasti, ki pa morajo zlasti z južnih delih države dobiti večje okvirje.
Člen 126 ustave govori o načinih, kako je mogoče izvršiti izpremembe ustave. Predlog za izpremembe ali izpopolnitve lahko stavi ali kralj ali narodna skupščina. V predlogu je treba izrecno navesti vse točke ustave, ki se naj izpre mene ali dopolnijo. Ako stavi predlog kralj, ga sporoči narodni skupščini, ki mora takoj biti razpuščena in razpisane volitve v novo ustavotvorno skupščino, ki se mora sestati najkasneje v 4 mesecih. Ta nova ustavotvorna skupščina sme skleptai samo o onih izpremembah in izpopolnitvah ustave, ki jih vsebuje predlog, na podlagi katerega je bila sklicana.
Ako kralj predlaga izpremembo ali dopolnitev ustave, nima narodna skupščina o tem sklepati, ampak mora biti — kakor že rečeno — takoj razpuščena. Vseeno je torej, ali je njena večina za ali proti reviziji. Šele nova ustavotvorna skupščina se mora odločiti za ali proti, zadostuje pa, da glasuje za izpremembe nadpolovična večina, torej navadna polovica in še en poslanec, pri 315 Članih 158 poslancev ustavotvorne skupščine.
Ako pa izide predlog za spremembo ustave iz vrst poslancev narodne skupščine; sklepa ta o predlogu, ki je sprejet, če glasujejo zanj tri petine skupnega šte vila članov (torej 189 od 315). V tem slučaju je nadaljni proces isti kakor zgoraj, voliti se mora nova ustavotvorna narodna skupščina, ki sklepa o spremem bah in dopolnitvah z navadno nad-polovično večino.
Gotovo je, da bi v današnjem težkem položaju bil najenostavnejši izhod ta, da kralj sam stavi zadevne predloge In da se pri novih volitvah že takoj Izvoli nova ustavotvorna narodna skupščina, seveda le v slučaju, ako bi že vnaprej bile podane garancije za to, da bodo večinske stranke na revizijo pristale.
V nasprotnem slučaju bo vprašanje revizije ostalo še dolgo na dnevnem redu. Skoro gotovo je, da se v današnji narodni skupščini ne bi našlo 189 poslancev, ki bi za revizijski predlog glasovali, razen čfe bi se radikali po svoji večini za tak predlog izjasnili. Vprašanje revizije torej ni tako enostavno, kakor izgloda na prvi hip marsikomu, ki ne pozna določil ustave. —
Poizvedba.
V nemškem mestu Kahl am Main Se je 13. tm. z motorjem smrtno ponesrečil neki Adolf Zeliskar, rodom iz Dravograda. Nemška policija poizveduje sedaj pri mariborski po sorodnikih ponesrečenca. Domneva se, da živi njegova soproga v Mariboru,
sfsrt
rWarf5oritf V E C E I? W f K Mri
'V Mar!Sorti, 3ne '22. IX. 1928.
Nepriznano iunaitvo
KAJ JE BILO PRED PROBOJEM SOLUNSKE FRONTE?
Če primerjamo proslavo lOletnice proboja solunske fronte z lansko lOlet-nico topliškega upora, vidimo, da je pri lanski proslavi režim ali politični Beograd naravnost manifestiral svojo brezbrižnost in omalovaževanje tega junaškega spomina.
Glavni organizator topliškega ustanka ali upora je bil sloviti četnik Kos ta P e č a n a c, mož, ki je že tolikokrat dokumentiral svoje jugoslovansko prepričanje. Radikalom in beograjski čaršiji vsekakor neljuba osebnost! — Dalje: Upora se je aktivno udeležilo dosti pre-čanov, avstrijskih vojnih beguncev, sodelovali so današnji črnogorski federalisti in indirektno so akcijo upora od leta 1917 naprej do končnih sprememb na solunski fronti podpirali tudi mnogi Jugoslovani, ki so bili v avstrijski vojaški službi. Ti ljudje ne hlepijo po kakem priznanju, režimu bi bilo pa že to dovolj neprijetno, če bi moral priznati dejstvo, da se je jugoslovanska ideja udejstvovala nacfjonalno-revolucijonarno.
Dvakrat so se v garnizijah okupirane Srbije puntali češki vojaki. Upornike je krotil preki sod, izvedle so se številne justifikacije... A kedaj so pisali o tem tekom desetih let Jugoslavije beograjski listi? Edino tedaj, ko je češka država počafetila spomin svojih revolucionarjev na zapuščenih grobovih v Srbiji. Kedaj se je pisalo o avstrijskih vojnih beguncih, ki so se pridružili vstašem? — ■Nikdar! — Pozabljeni junaki, pozabljene žrtve niso lepo poglavje, grda in zlobna je pa organizacija tega pozabljenja.
Da, o organizaciji je treba govoriti! — Gotovi politični krogi v Beogradu tvorijo s svojimi pomočniki iz preka, posebno s slovenskimi klerikalci, ki imajo na tem velike interese, pravo organizacijo za omalovaževanje in prikrivanje vsega tega, kar je storila nacijonalna revoluci-jonarnost proti Avstriji in v okvirju jugoslovanstva tudi za srbstvo.
»Ta revolucijonarnost se je izražala -med slovanskim vojaštvom po zasedeni iSrbiji in Črni gori s pasivno resistenco ;in s sobotažo poleg vseh primerov uporov in begov iz prisiljene avstrijske vojaške službe.
j To je gotovo pripravljalo pot solunskemu pohodu, rahljalo je tla za solunski proboj.
rilčast komur čast — prevsem pa resnica! Jugoslovanski svet ne sme pozabiti na preobratno sotrudništvo bolgar-
X'
skih zemljoradnikov pod vodstvom mučenikov Aleksandra Stambulij-skega, dr.RajkaDaskalova, Pet ka Petkova in drugih. Stambulfjski je bil zaprt, Daskalov, Petkov, Dupari-nov in drugi so pa v vojski agitirali proti vojni in povzročili so, da so pred 10. leti bolgarski vojaki zapuščali svoje postojanke na južno-srbskih gorah ter tako povzročili frontno veliko vozel, katere Nemci niso mogli zamašiti.
Teh zaslug v Beogradu Stambulijske-mu in njegovim sotrudnikom niso nikdar priznali. Njegovo vlado so po krivem sumničili. Ko se je vozil iz Ženeve skozi Beograd, ga niso hoteli sprejeti, sprejeli so pa Cankova, katerega so morilci zem ljoradnikov privedli do oblasti. Stambu-lijskega in tovariše so začeli priznavati in celo častiti, ko so bili že umorjeni...
Črnogorskega generala in bivšega voj nega ministra Radomirja Vešovi-č a so hoteli Avstrijci 10. maja 1916 odvesti v internacijo iz njegove rodne hiše v Barah Kraljskih. Na poti se je general uprl s svojim bratom, v kratkem boju je padel oficir, vodja eskorte, jetniki so pa utekli v gozdove. Kot talca so Avstrijci obesili generalovega brata mladega jurista Vlajka, njegovega očeta 78 letnega starca Luko in njegovi hčerki so pa internirali (nekaj časa tudi v Ptuju), Radomir Vešovič, njegov brat profesor Jagoš in drugi so pa komitovali PO gorah in so rabili mnogo vojaštva, da so jih brezuspešno zasledovali po Črni gori, Albaniji in južni Srbiji. General bi lahko marsikaj povedal o oficijel-nem in nepriznanem junaštvu. Koncem leta 1919 so ga v Beogradu — zaprli in dolge mesce je prebil v ječi, predno so ga privedli pred sodišče, ki ga je izpustilo. Zaprli so ga, ker je v Andrijevici med svojimi rojaki dejal, da je beograjska uprava slaba.
Srbski narod ima že iz svojih starih, vojn in trpljenja polnih časov pregovor, ki pravi, r1," :e vojna enim največje zlo, drugim pa m;.'milejša prijateljica. Teh drugih je veliko število v Beogradu. Med vojno so trgovali'z živili, valutami in s čemur se je le dalo, sedaj bi pa radi trgovino nadaljevali z junaštvom in z mrliči. Prisvojili so si oblast ocenjevanja zaslug. Narodna zavednost, ki je premagala toliko težav, bo odstranila tudi take uzurpatorje.
(UeHk uspeh našega uiolintsta •*'	Rupla
^Ljudska univerza je otvorila letošnjo glasbeno sezono na izredno primeren nači.i s tem, da nam je predstavila našega violinista Karla Rupla iz Ljubljane. 'Spominjam se ga, kako se je še kot [otrok izkazal na javnih nastopih bivše 'tržaške Glasbene Matice in že tedaj s mnogo obetal. Leta 1919 je odšel v Lju-jbljano, kjer je tako uspešno nadaljeval Ssvoje glasbene študije, da je presegel j.vse naše nade. Njegov nastop v četrtek ■je bil pravo presenečenje. Popolna sigur most v loku, naravnost mojsterska spretnost v tehnično težkih pasažah, krasno ‘izpeljan ton, ki je faktično stopal po dvo rani in te objemal; pa kar je glavno: vse -je bilo občuteno, v prvi vrsti to, kar je igral na pamet. Pa pravzaprav čital je le Brahmsovo sonato, vse drugo in sicer IGlazunova Koncert a-mol, Kogojev An-dante, Sukovo Ljubavno pesem, Nin-)Kochanskega Saeto in Sarasateve Cigan ^ske napeve je igral na pamet, dovršeno, V:S fino, včasih čudovito interpretacijo (ki • ji je instrument le v momentih silnega '.stopnjevanja odrekal službo), zvesto, tu pa tam morda preizrazito spremljan od [.vrednega mu druga pianista Fr. Lipovška, tako da se nismo nahajali pred samim solistom na goslih, marveč pred 'dvojico, ki je v tesni duševni skupnosti .Izvajala program, da se je uho varalo :in včasih slišalo le v en instrument zlito 'glasbo. Tudi sestava programa priča o ,finem okusu naših mladih umetnikov.
^ Rupel je doživel burne aplavze in bil jtudi počaščen z dobrim obiskom. Moral splošno zahtevo z dvema dodatko-
ma še zadovoljiti občinstvo, ki se je le težko ločilo od njega. V Ruplu utegnemo imeti svojega propagatorja za našo glasbo v tujini; sam je tudi nenavaden talent, podjeten in dobre volje tudi: naj mu merodajni faktorji pomagajo, da se uresničijo njegove in naše želje!
Mariborski	in
Splavarji na Dravi pozor!
Vsled delne regulacije Drave pri Ptuju in zgrajenih odbijačev na desnem bregu Drave se najsilnejši tok vode spreminja ter se premika proti sredini struge. Ker se je zgodilo že več nesreč in več splavov razbilo, opozarjamo splavarje na to stanje ter jim priporočamo, da svoje splave zgradijo manjše in krajše in da so zelo previdni pri lesenem mostu pri Ptuju, ter naj tirajo splave proti sredini struge in plovejo pod mostom pri srednjih odprtinah, kjer je v sredini mosta postavljen visok lesen križ. Kdor hoče biti o stanju vode in toka dobro informiran, naj se obrne na hidrotehnični oddelek v-Ptuju, ki da vsakršna pojasnila.
Nesreče.
V	Pekrah je padel 261etnemu hlapcu Alojzu Valenku na nogo težak hlod ter mu jo strl. — V Slov. Bistrici je pa 18 letni mesarski pomočnik Stanko Kalan Padel tako nesrečno, da si je zlomil desno ključno kost. — Ivanu Pircu, Dietnemu ključavničarskemu vajencu v Mariboru je pa padel na roko večji kos železa ter ga ranil. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici.
Pri delu |e ponesrečil 511etni delavec Franc Kobale v opekarni
v	Lajteršbergu. Dobil je notranje poškodbe in odpeljali so ga v bolnišnico«
Spominu dr. Ulačimirja Serneca
Danes je minilo 5 let, odkar smo sprem Ijali na njegovi zadnji poti dr. Vladimirja Sernca. »Kakor malega kralja smo ga pokopali,« je dejal tedaj dr. Milan Gorišek. Čut hvaležnosti mi veleva, da je spominjam pokojnika z nekoliko vrsticami.
Ne bom ponavljal njegovih življenje-pisnih podatkov — v Sok. Glasniku 1. 1923 in pa v političnih listih onih dni, ko je pokojnik zaprl za vedno svoje oči, jih najdete! Le toliko naj opomnim, da je bil baš zlokobni 20. september oni dan, ki ga je iztrgal iz naših vrst.
Kdo izmed Mariborčanov ni poznal tega moža krepke postave, ponosne hoje in bistrega pogleda, dasi je moral nositi ščipalnik? Ni ga menda bilo, kdor se je količkaj zanimal za javno življenje v našem mestu, ki bi ne zrl s spoštovanjem nanj, pa bodi tudi politični nasprotnik lastnega naroda ali pa tujerodec. Dr. Ser nec je bil trden, neomahljiv značaj, »neizprosen, mož jeklen«, a vedno odkrit in iskren; prav tako napram Nemcu ali drugemu političnemu nasprotniku kakor napram svojemu somišljeniku. In prav to je bilo, radi česar je imel prestati sicer marsikak trd boj, ali osebnega sovražnika (razen morda v najzagrizenej-ših narodnih odpadnikih) pač ni imel. Kako tudi? Saj ga je bila sama dobrota, saj je imel »zlato srce«. In če o kom, tedaj velja o njem poslovica, da »levica ni vedela, kaj dela desnica«. Prepričan sem, da celo njegova dobra zakonska družica ni zvedela za marsikatero dobroto, ki jo je sprejel ta ali oni v njego-
vi	odvetniški pisarni.
Mož, ki bi mu bila v politični areni, kjer se je bil že nahajal — in z uspehom, morda zasigurana lepa bodočnost, ako bi ga bela žena ne bila prezgodaj iztrgala iz naše srede in ako bi ne bilo prišlo drugače, se je ločil sam iz nje: prišlo je baš drugače. Lastnosti, ki jih je pokojnik imel, so ga postavile na čelo Sok. društvu v Mariboru kot starosto. Dosleden, kakor je bil, je po načelu, da se ne eksponiraj politično, kdor zavzema vidno mesto v Sokolstvu, opustil politiko, doprinesel torej najbrž veliko oseb no žrtev ter se posvetil popolnoma Sokolstvu, v katerem je zazrl svojo živ-ljensko nalogo. In ta njegov sokolski duh je prešinil tudi njegovo družino ter jo preveva še danes. Kaj je. bil dr. Sernec mariborskemu Sokolu, se da danes težko povedati; ko se bo pisala zgodovina društva, mu bodo šele prisojene one zasluge, ki jih je imel in ki so napravile Pokojnikovo ime v Sokolstvu nesmrtno. In sredi iz tega plodonosnega dela je odšel. Če se ga danes spominjam, se ne morem lepše razstati od blagega pokojnika, nego s starim, a vedno lepim pozdravom: Ave, anima candida! — M. Kovačič.
Kraievna organizacija SDS za V. okraj
ima drevi ob 20. v »Mariborskem dvoru« odborovo sejo.
Seja širšega odbora Jugoslovenske Matice v Mariboru
bo v pondeljek, dne 24. trn. ob 20. v Sokolovi dvorani v Narodnem domu, prvo nadstropje. Člani odbora so vabljeni, da se je udeležijo polnoštevilno. Na dnevnem redu so med drugim tudi važni pred logi za sejo pokrajinskega odbora v Ljubljani.
Ljudska univerza — koncert Splller.
Po vsestransko uspelem koncertu ljubljanskega violinista Rupla, bomo imeli priliko, jlišati v petek, 5. oktobra zagreb škega violinista Ljerko S p i 11 e r j a, ki je sedaj na uspešni turneji po naši državi.
Za graški jesenski sejm
od 29. tm. do 7. oktobra se dobivajo izkaznice, znižane vozne karte ter vsa Pojasnila v pisarni Tujsko-prometne zveže v Maribor, Aleksandrova cesta št. 35. Vožnja tja od 25. sept. do 7. oktobra in nazaj od 29. septembra do 11. oktobra je z veljavnim potnim listom brez avstrijskega vizuma dovoljena. Otvoritev telefonske centrale Vitanje. Dne 16. septembra je bila pri pošti Vitanje otvorjena telefonska centrala.
Trgovska nadaljevalna šola Gremija trgovcev v Mariboru.
Vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede trgovske nadaljevalne šole v Mariboru se bo vršilo v nedeljo, dne 30. septembra od 10. do 12. dopoldne v prostorih državne trgovske akademije na Zrinjskem trgu št. 1, I. nadstropje, v sobi št. 31. Pri vpisovanju je predložiti zadnje šolsko izpričevalo in dve izpolnjeni rodovniei, ki se dobita pri trgovskem gremiju ali v trgovini V. Weixl. Novinci morajo imeti razen tega še potrdilo gremija, da so tam vpisani kot vajenci. Sprejemni in ponavljalni izpiti se prično v pondeljek, dne 1. oktobra točno ob 15. uri. Ustmeni izpiti bodo v torek 2. oktobra in eventuelno še v sredo 3. oktobra, nakar se razglasi definitiven sprejem novih učencev. Pouk prične 4. oktobra ob 15. uri.
S steklenico po glavi
je dobil v neki gostilni 371etni strojni monter Karl Kostler iz Studencev. Mož, ki je dobil težjo rano, napadalca niti ne pbzna. Zdravi se v bolnišnici.
Obstrelil se ie
v Vrtičah 241etni dninar Konrad Špan. Po nesreči se mu je sprožila puška ter mu prestrelila desno nogo. Ranjenca so odpremili v bolnišnico.
Težka nezgoda,
V Sv. Marjeti ob Pesnici je 541etnl vpokojeni železniški poduradnik Ivan Puklavec padel doma tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad kolenom. Vzdigoval je nekaj težkega in mu je pri tem spodrsnilo.
Ukinitev električnega toka.
V nedeljo, dne 23. tm. bo prekinjena dobava električnega toka od 7. do 12,
Odkod so vlomilci?
V noči od pondeljka na torek je bilo, kakor smo že poročali, vlomljeno v skla dišče mehanika Gustinčiča v Tattenba-chovi ulici. Vlomilce so sledili proti Sv, Petru. Sedaj je pa prišlo iz Gornje Radgone obvestilo, da se je v smeri, od Radgone proti Cmureku vozilo po' noči pet sumljivih kolesarjev. Ko jih je orožniška patrulja hotela ustaviti, so pometali kolesa proč ter skušali zbežati. Trem se je to tudi posrečilo, dva so pa ujeli. Zaprta sta sedaj še na orožniški postaji, kolesa je pa shranila carina, ker je mogoče, da so vtihotapljena preko meje. Kolesa so nova in bi bila prav lahko plen vloma pri Gustinčiču. Preiskava bo sedaj to dognala.
Prireditev Jugoslovenske Matice v Mariboru.
Jugoslovenska Matica v Mariboru je sklenila prirediti v soboto, dne 6. oktobra vinsko trgatev, v nedeljo, dne 7. oktobra pa otroške športne tekme. Že sedaj se tudi opozarja, da priredi isto društvo v sredo, dne 5. decembra Miklavžev večer v širokem obsegu. Podrob nosti se bodo objavile pravočasno, društva pa se naprošajo že sedaj, da uva«. žujejo napovedane prireditve Jugoslovenske Matice, ki ima zlasti sedaj, ko se naš rod v Primorju uničuje do iztrebljenja, zelo veliko nalogo.
Sokoli in prijatelji Sokolstva iz Maribora
se opozarjajo na sokolsko prireditev, ki jo priredi jutri v nedeljo 23. tm. Sokol v Sv. Marjeti na Dravskem polju ob 2. pop. v gostilni Finžgar. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo novega Sokolskega doma!
Mariborska ženska podružnica C. M. D.
priredi v nedeljo 23. tm. »Dan bonbončkov« v počastitev spomina narodnih žrtev Lundra in Adamiča. Dasiravno je od takrat minulo že dvajset let, vendar je še vsakemu posamezniku ostala v spominu težka narodna borba, ki smo jo preživljali in izvojevali. Vendar naša zmaga še ni popolna, dokler bo le ena sama družina nacijonalno ogrožena. Zato darujte radevolje malenkostni prispevek 1 Din v družbine namene.
Vse šolske knjige in šolske potrebščine prodaja najugodnejše knjigarna Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13.
Ure, zlatnina na obroke
brez poviška —^Jlg^.#M^iti!SkGo mo-ska ulica 15, j*-	tflC,1
V Mariboru, 3ne 22. TX 1928.
Mariborski V E C E P N T K Mri
Slran Jt
Literatura In aristokracija
OB 50 LETNICI SLAVNEGA PISATELJA UPTONA SINCLAIR-A.
Slavni ameriški pisatelj Upton Sinclair je obhajal te dni svojo 50 letnico. On, njegov rojak Jack London, Gorkij in Zola podajajo kot umetniki-pisatelji najboljše slike življenja.
Upton Sinclairova dela so prava slika Amerike in mnogi dogodki in okolščine iz 30 letnega delovanja tega velikega pisatelja so nad vse značilne za ameriške razmere.
Pred dobrimi dvajsetimi leti — davno je že to, ke»- so med tem časom divjale po svetu vojne in revolucije, — je zapadla industrija mesnih konzerv v Chicagu v resno krizo. Oblasti v posameznih ameriških državah so se začele ba-viti z metodami te industrije, publika Amerike in Evrope je pa začela bojkotirati izdelke chicaških tovarn. Najbolj čudno pri celi stvari je bilo pa to, da kritičnega stanja in gnusa pred mesnimi konzervami ni izzval kak agent konkurence, temveč mladi pisatelj Upton Sinclair.
V	svojem velikem romanu »Močvirje« je tako živo, nazorno in vestno opisal metode dela v chicaških klavnicah in tovarnah za mesne izdelke, da se je svet zgrozil nad strašnim mučenjem živali in tudi ljudi, nad vso brutalnostjo, in da so bile oblasti prisiljene k zanimanju za razmere v ogromnih klavnicah, nad katerimi do tedaj ni bilo nobenega nadzorstva. Razumljivo je, da so podjetniški trusti storili vse mogoče, da bi ugonobili smelega in tako silno neprijetnega pisatelja. Listi so prinašali nanj silne napade, poskušalo se ga je pa tudi podkupiti, da bi umolknil, Ker se ni ustrašil napadov in se ni dal podkupiti, so se lotili taktike molka in bojkota. Listi, ki so sta-
li	pod uplivom trustov, niso niti z be-
sedico registrirali njegovih novih knjig in organizirale so se vse mogoče ovire in zapreke proti njegovemu delovanju.
Vse to pa ni zlomilo pisateljske sile in Upton Sinclair-jeva dela so se naglo raz širila po svetu. Sinclair je nepremagljiv kot umetnik in kot boritelj. Rodil se je 20. septembra 1878 v Baltimore kot potomec stare mornariške rodbine. Določen je bil za mornariškega oficirja, a se je sam posvetil umetnosti ter prevzel na sebe vse težave siromašnega življenja. Kot delavec je delal v vseh tovarnah, katere je pozneje opisoval. Bil je tudi reporter in se je preko časnikarstva po-vspel do velikega literata. Vsa njegova dela so socialnega značaja. Najznačilnejši je njegov roman »Jimmie Higgins«, ki razkrinkava pseudo-patrijotizem, pokvarjenost denarne aristokracije ter predstavlja v vrtincu nasilja, laži in sebičnosti. dobrega in požrtvovalnega malega človeka. Boje med podjetniškimi trusti in delavci opisuje roman >100%«. Veliki roman »Metropolis« je slika življenja v miljonarskem delu Newyorka. Sedaj dovršuje pisatelj svoje največje delo »Boston«, kojega središče tvori tragedija Sacca in Vanzettija.
Velikega pisatelja bi nasprotniki še sedaj radi zamolčali pred svetom. Ko je Georg Brandes prišel v Ne\vyork ter izjavil, da smatra Franka Norrisa, Jack Londona in Upton Sinclaira za tri največje ameriške pisatelje, je večina listov pri objavi njegovih izjav izpustila Sin-clair-ovo ime. Začudenemu Brandesu je pisatelj to pojasnil, takole: »To je njihov princip. Moje ime .tiskajo le tedaj, če sem zaprt, cenzuriran ali če se mi kaj hudega pripeti«.
Sptrf
GAK v Mariboru.
V jUtrišnjem srečanju GAK—Rapid na stopijo gostje v naslednji postavi: Her-gesell; Wicher, Keckstein; Fasching, Stany, Lamot; Sinkovitsch, Reiter, Pta-ček, Gaber, dr. Reintaler. Vsa enajstori-ca nam je več ali manj že znana. Zlasti je omeniti obrambni trio, ki je igral že neštetokrat v reprezentančnem teamu. Iž krilske vrste se spominja naša publika gotovo še Stanya in Lamota iz reprezentančne tekme Maribor—Gradec. Napad je v tej postavi najboljši, kar ga trenutno premore Gradec. Ptaček ga premišljeno vodi ter ima v levi zvezi in krilu najboljše moči; vsi trije so stalna nevarnost za nasprotni gol. Tudi desna stran je dobra in ima v Reiterju izbornega eksekuterja. — Rapid nastopi v običajni postavi.
V predtekmi se srečata rezervi ISSK Maribora in SK Rapida. Obe moštvi sta v svojih igrah dajali doslej še vedno lep in zanimiv šport.
MOLNP — službeno.
Klubi se ponovno opozarjajo, da se morejo tudi mladinske tekme predpisano prijaviti. V slučaju, da se ta predpis ponovno krši, bo tekma zabranjena. Službujoči odbornik mladinske tekme Rapid —Železničar ob 9. na igrišču Rapida bo g. Ilovar. Mladinska tekma Maribor— Svoboda je odpovedana.
Športnim klubom.
Vodje nogometnih odsekov mariborskih klubov naj blagovolijo vzeti na znanje, da ne moremo sprejemati in objavljati — zlasti ne ob sobotah — raznih pozivov posameznim igralcem, postav Itd., razen če gre za reprezentance in podobno. — Uredništvo.
Hazena.
Po sklepu LHP se bo vršila jutri prvenstvena tekma ISSK Maribor—Ptuj, in sicer na igrišču ISSK Maribora ob 10.30. O izgledih obeh družin smo pisali že pretekli teden. Maribor je sicer favorit, ni pa rečeno, da je tekma gotovo dobljena. Pivjčanke imajo v napadu najboljše moči. Tudi vratarica je izvrstna moč, ki se je že izkazala v več težkih bojih. Poslednje srečanje v Ptuju je končalo s sigurno zmago Mariborčank. Ako izvojuje Maribor jutri zmago, nastopi njegova družina 30. trn. v Ljubljani proti prvaku ljubljanskega okrožja SK Iliriji.
Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu.
Neprimerno igrišče Železničarja.
Sekcija nogometnih sodnikov je izjavila v sporazumu z zastopnikom pod zveze, da novo igrišče SK Železničarja ni v skladu s predpisi in da se ne smejo igrati na njem prvenstvene tekme tako dolgo, dokler se ne odstranijo nedostat-ki. Predvsem gre za preblizu igrišča na^ meščene sedeže in ograje. Naši železni čarji se bodo gotovo potrudili čim prej primerno izpopolniti svoj nov športni prostor.
Novost!
. 'V ' ■ r-'-' ..SSVRV ‘ $•
L '' . Tv J;* ■ - i'' 'vkv
Zakrit temeljni šiv
pri Karo lovskih in štrapac čevljih iz kromjubtenusnja »Olaf*. Radi takozvanega usnjatega plašča ostane temeljni šiv v nespremenjenem stanju. S tem šivom se dvigne trpežnost in nepre-1782 močljivost za 100%
KARO
Maribor, Koroška cesta 19
V	Long Ithingtonu na Angleškem se je poročil te dni izredno zanimiv parček. Ženin je imel 74 let, nevesta pa nič manj. Oba sta bila v najmlajših letih dolgo časa dobra znanca. Njegov oče je bil krsten boter njej, njen oče pa je ku-moval njemu. Hodila sta skupaj v šolo in ko sta doživela 20. leto, je vedela vsa vas, da se bosta vzela. Pa se je nekam čudno primerilo, da sta se razšla... Po dobrih 50 letih pa sta zopet prišla po naključju skupaj in si povedala, da je njemu umrla žena, njej pa mož. Vnela se je neverjetno silna ljubezen med nekdanjima znancema in pred tednom dni si nista mogla kaj, da se ne bi poročila, čeprav lezeta že oba pod osmi križ. Tako je! če je človeku usojeno, se zaman u-piraš. *
a
s
i
i
m
&
sr
„ Veselite z
S"
pravi mlada gospa Mica. »Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam.**
RADION
pere sam !
Varuje p
MALI OGLASI
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor. Gosposka ulica 15. X
Vsakovrstno angleško,
češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg._______________________________
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Mirna družina
brez otrok išče za takoj sobo s štedilnikom ali sobo in kuhinjo. Plača dobro. Ponudbe na upravo lista pod »št. 1774«.
Iščejo se
v bližini koroškega kolodvora ali Studencev 3 stanovanja po 2 sobi, event. 2 stanovanji po 4 sobe. Ponudbe pod šifro »Takoj« na upravo lista.	1784
Jesenski izlet
k »Wolfzettlu«, 1 uro hoda na izvrstno domače vino. Se priporoča I. Kovačič.
1772
Sobo v sredini mesta
oddam s 1. oktobrom 1.1. Naslov pove uprava lista. ___________________________ 1793
Sobo z vso oskrbo	4
oddam po zmerni ceni. Aleksandrova e* 51/1, dvorišče.	1792
Pietilni stroj	jj
v dobrem stanju poceni na prodaj. Maribor, Vojašniška ulica 2.	1791
Omara	;
na prodaj. Naslov pove uprava lisia. ^
1790
Ekonom, .	S1,
absolvent vinarske in sadjarske šole, star 28 let išče primernega mesta. Gre tudi v kletarstvo ozir. vrtnarstvo v okolico Maribora. Cenj. ponudbe poslati n« upravo »Večernika« pod »Ekonom«. _____________________________________ 1779
Inženir	j
brez otrok išče stanovanje s tremi so« bami za november ali december. Uspešno posredovanje se plača. Ponudbe pod »Inženir« na upravo lista.	1796
Leseni svoj dom od 15.000 dalje preskrbi Kreditna-Stavb-na zadruga »Mojmir«, Maribor, Koroška 10. Le pismena pojasnila proti 3 Din znamke.	1781
Opremljeno stanovanje
dve sobi in kuhinjo z vsemi pritiklinami oddam mirni stranki v najem. Naslov pove uprava »Večernika«.	1778
Gospodična ki je radi telesne nezgode navezana na dom, želi resnega dopisovanja pod »Razvedrilo v mrkih življenjskih in naravi-nth dneh« na upravo lista.	1797.
Pot k sreči in blagostanju potonr nas!
Iščemo zanesljive zastopnike za ipro-dajo dobroidočih lukrativnih predmetov, na letna odplačila. — Kavcija nepotreb^ na. Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta.	1798
Praktikantinjo,
zmožno strojepisja, slovenskega bt nens-škega jezika v'govoru in pisavi, pofnaaž« nosti stenografinjo začetnico, inteligentno, zanesljivo in vestno, sprejme odvetniška pisarna v Mariboru. Ponudbe % prepisom zadnjega spričevala in z navedbo zahtevkov je nasloviti na npcamrij štvo tega lista pod šifro »Odvetniška pl-sarna št. 14« najpozneje do 26. tm, t79C
Sobo-In črkosSkanje Izvršuje po ceni, hitro in okopao Pranjto
Ambrožič, Grajska ul 2.
990
MARIBORSKA TISKARNA
GENTRAE&: JURČIČEVA UlilCA 4
PODRUŽ.: STROSSMA]ER]EVA 5
KDlskamn vdeluje vse tiskovine za industrije, trgovce, obrtnike, gostilničarje, urade, Šole, zasebnike i.'t d. '	Najnižje cene, okusna izvedba, solidna in točna postrežba.
jjfncrrnHin ^e{uJe reklamne tiskovine, eno- in večbarvne lepake, letake, slike, etikete, delnice, diplome,
°	-'J jedilne liste, vinske karte, ilustrirane cenike in dr.
ŽKniieOVeZnica °Prfm^ena z najmodernejšimi stroji in se priporoča za trpežno vezavo trgovskih m lepo-  J o	slovnih	knjig,	zvezkov, blokov i. t. d. od enostavne do najpopolnejše izdelave.
ŽBlakaterski zavod Kioski in ajiine table na najprometnejših krajih v mestu. Plakatira se po najnižjih
cenah-; za v lastnem podjetju izdelane lepake se daje še poseben popust.
*'-»• . • • * » . >
PL S V Ofl E PRVOVRSTNE IZDELKE VEČKRAT ODLIKOVANO
NAJ VEČJE IN N A SoiJeSn EJ.S E GRAFIČNO PODjSTJ^BIVSESPODNJ^STAIERSKE
r-LjHbJiani;* Rccdstavnik Izdajatelja. In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tisk« Mariborska« tiskarnai(L;d..iDcedstavnik
$»5t;*-n*k,o D e t c 1 a ▼ Maribor«
Ni Vam treba kupiti
Oglejte si le največjo, iz 150 različnih vrst sestoječo zalogo k F Z fl 21
pri tvrdki
L. Ornik, Koroška c. 9
in našli bodete to kar rabite. Začudile Vas bodo izredno nizke cene in ugodne plačilne olajšave 1787
Le urno!	Le	urno!
V	Mariboru, 3ne 22. IX. '1928.
RM21	OjSggggogMg
25. septembra do 2. oktobra 1928
Svetovni velesejem, na katerem so zastopane vse države in narodi.
ZniZana vožnja
za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25 °/o> čehoslovaška
33 °/„. Avstrija 25 %.	1776
Pojafnil.i in legitimacije daje: Čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Aloma Company, Ljubljana Aleksandrova c., Mariborska tiskarna, Maribor
Primarij
Dr. HUGON ROBIČ
specijalist za kožne in spolne bolezni ordinira sedaj v Mariboru, Kamnlika ul.2
(Trubarjeva 13) ob delavnikih od pol 1. do pol 3. pop., ob nedeljah od 9. do 10. dop.
Mariborski VEČERNI K ,Infra
ZEISS
PUNKTAL STEKLO SAMO NE ZADOSTUJEI
Temeljni pogoj dobrih očal in zboljšanje vida je pravilno-sedlo. To uvidite ‘takoj; če>sl'naba vite
Petelnova očala 2 Zeltf-punktal steklom.
Ta najnatančnejšaumer-Jena očala so najpopol-nejSa opora. Specijalna delavnic« za očalno optiko pod vodstvom diplomiranega optika E. PETBLN, absolventa strokovne visoke.Sole ra optiko v Jeni.
I. PETELN
Maribor, Gosposka 5
V KAVARNI
EVROPA
dnevno krasen spored
V slučaju slabega vremena bo jutri v nedeljo 23. t. m. ob 16. uri
velika družinska predstava s koncertom.
1794
GLAVNO ZASTOPSTVO: STAVBENO IN UMETNO MIZARSTVO
JL ROŠ& COMP.
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 16
TELEFON 2480
TELEFON 2480
Naznanilo prevzema!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzel^ staroznano in priljubljeno
kavarno in restavracijo promenada
Tomšičev drevoredi
Vneto si bova prizadevala, da bodo cenj. gosti naglo in solidno postreženi s prvovrstno pijačo in okrepčili. Najboljše jamstvo izborne posttežbe je najina dolgoletna strokovna praksa. Na razpolago so dober biljard ter vsi dnevni in ilustrirani časopisi. Prosita za dober obisk in se priporočata	1786
Pavel in Regina Nemec
/TAJER/KA
POLJEDELSKA
RAZSTAVA
29. SEI
Razstava mesta stari in novi GRAZ OD 30. SEPTEMBRA DO 7. OKTOBRA.
VELIKO ZABAVALIŠČE1
1767
Park kavarna
na novo renovirana. Dnevno koncert. Priporoča pe
nos Marija Faninger
Halo RADIO Uubllana!
Ali slišite v glasilniku z znanim
Reinarzt- Radio aparatom ? ?
Velika izbira aparatov in njih sestavnih delov
RADIO - ŠTARKEL
Maribor, Trs Svobode 6
Zastopstva:	1783
SpruiehTna, Ptuj. Kvae, Slovenjgradec. Tratnik, Dravograd
Naznanilo.
Podpisana tvrdka „Farli d. z O. strojno ključavničarsko podjetje v Mariboru, Levstikova ulica 9, naznanja slavnemu občinstvu, da sta samo g. knjigovodja in polnomočni pooblaščenec g. Mirko Farič, hišni posestnik, opravičena za zgoraj navedeno tvrdko prevzemati naročila, izplačevati, izstavljati račune in prejemati denar.
Maribor, dne 21. septembra 1928.
FARIČ, d. z o. z.
strojno ključavničarsko podjetje Maribor, Levstikova ulica 9	i780
Novi vinski m@ini
tirastovi sodi
a 300, 400 in 7001, po ugodni ceni na prodaj pri
Petru Tomališi-ii
sodarju, Cvetlična ulica. 1785
LOURIE
VEZANE PLO/ČE (tPERRKIAPPEN)