Oktober, november, december 2020januar 2021 2, 3, 4, 5/83. letnikcena v redni prodaji 22,00 EURnarocniki 17,28 EURupokojenci 14,20 EURdijaki in študenti 13,44 EURwww.proteus.siPohorje Oktober, november, december 2020januar 2021 2, 3, 4, 5/83. letnikcena v redni prodaji 22,00 EURnarocniki 17,28 EURupokojenci 14,20 EURdijaki in študenti 13,44 EURwww.proteus.siPohorje Vsebina 56 75 50 Kazalo 54 Pohorju v pozdravSimona Kaligaric, Jurij Gulic, Tanja KošarStaric 55 Regijski park Pohorje po stoletjuod prvih prizadevanjBoris Podvršnik, župan Obcine Zrece; Bojan Borovnik, župan Obcine Mislinja; Ivan Žagar, župan Obcine SlovenskaBistrica; Marko Rakovnik, župan ObcineLovrenc na Pohorju; Slavko Vetrih, županObcine Vitanje; Srecko Gec, župan ObcineRibnica na Pohorju 56 Pohorje vceraj, danes, jutri Matjaž Jež, Simona Kaligaric, Jurij Gulic 67 98 63 Vizija Pohorje 2030 – kje smo leta 2020in kako do leta 2030 Tanja Lešnik Štuhec, Jurij Gulic 67 Kamnine med Veliko Kopoin Velikim vrhom na Pohorju Mirka Trajanova 75 Mineralno bogastvo Pohorja Miha Jeršek, Mirjan Žorž, Mojca Bedjanic, Zmago Žorž, Viljem Podgoršek 95 Diamanti s Pohorja Mirijam Vrabec 98 Paleontološka dedišcina Pohorja z okolico Matija Križnar, Rok Gašparic, Viljem Podgoršek Vsebina 51 159 204 104 Geografske znacilnosti Pohorja Igor Žiberna, Peter Zajc 115 Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorja Igor Žiberna, Jurij Gulic 123 Vodno bogastvo Pohorja Urša Vilhar, Lado Kutnar 129 Gozdovi Pohorja Ljuban Cencic 139 Podlubniki Pohorja Jan Podlesnik 144 Naravovarstveno pomembne manjšinskegozdne združbe in habitatni tipina Pohorju Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Mateja Cojzer 151 Pohorska drevesa v presežnikih Samo Jencic 159 Barja na Pohorju Lado Kutnar, Matej Tajnikar, Jurij Gulic 172 Pohorska travišca Sonja Škornik, Mitja Kaligaric 180 Glive Pohorja s poudarkom na lesnihglivah in njihov pomen Slavko Šerod 186 O kacjih pastirjih Pohorja Matjaž Bedjanic 193 O kobilicah Pohorja Matjaž Bedjanic 200 Metulji Pohorja Matjaž Jež, Rudi Verovnik 204 Ptice Pohorja in njihov naravovarstveni pomen Matej Gamser 210 Netopirji Pohorja Aja Zamolo, Monika Podgorelec, Primož Presetnik 216 Suhe južine (Opiliones) Pohorja Peter Kozel, Saška Lipovšek, Ljuba Slana Novak, Tone Novak 221 Mrežekrilci Pohorja Vesna Klokocovnik, Dušan Devetak 225 Pohorje skozi cas Andrej Gulic 236 Table of Contents 52 Kolofon ¦ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 O 20EUREUR up EUREUR pro Pohorje http://www.proteus.si Proteus prirodoslovno.drustvo@gmail.com Izhaja od leta 1933 © Prirodoslovno društvo Slovenije, Mesecnik za poljudno naravoslovje 2020, 2021.Izdajatelj in založnik:Vse pravice pridržane. Prirodoslovno društvo Slovenije Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Lektor: dr. Tomaž Sajovic Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletic Uredniški odbor: Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbic Polona Sušnik Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter prof. dr. Milan Brumen Tisk: Trajanus d.o.o. dr. Igor Dakskoblerasist. dr. Andrej Godec Svet revije Proteus: akad. prof. dr. Matija Gogalaprof. dr. Nina Gunde - CimermanNaslovnica: Samcek in samicka dr. Matevž Novak prof. dr. Lucka Kajfež - Bogatajprof. dr. Gorazd Planinšicprof. dr. Tamara Lah - Turnšek barjanske deve (Aeshna prof. dr. Mihael Jožef Tomanprof. dr. Tomaž Pisanskijuncea) sta v paritvenemprof. dr. Zvonka Zupanic Slavecdoc. dr. Peter Skoberne koleslju trenutek predahadr. Petra Draškovic Pelc prof. dr. Kazimir Tarman poiskala na vejici rušja. Gostujoci urednici: Foto: Matjaž Bedjanic. mag. Mojca BedjanicSimona Kaligaric Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.600 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za narocnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna narocnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vkljucena v ceno. Poslovni racun: SI56 6100 0001 3352 882, davcna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 Zadnja stran ovitka: Barje na Javorskem vrhu. Foto: Matjaž Bedjanic. Karta Pohorja Pohorju v pozdrav Pohorju v pozdrav Slovenija je dežela gora, polna alpske identitete, zato se Pohorje, ce ga opazujemoiz zahodne Slovenije, morda ne zdi takomogocno in divje. Povsem drugace pa je, ce Pohorje opazujemo z vzhodne ali južneperspektive. Pohorje je skrajni vzhodni delAlp, v vsej mogocnosti viden dalec s Panonske nižine, vse od Blatnega jezera, inkot takšnega ga dojemamo. Ob tem pa jePohorje tudi posebnost v mnogih pogledih – od ostalih alpskih gora ga ne loci le obrobna lega, ampak predvsem naravne znacilnosti. Stare silikatne kamnine so oblikovane v položne vrhove in globoke doline, porasles temnim plašcem gozda in golimi travnatimi vrhovi. Pohorje je eno redkih pogorijv Sloveniji, ki ni apnencasto, kraško – zatoga povsod prepreda obilica vode, ki napajadivje žuborece potoke, barja z ruševjem injezerci, vlažne barjanske gozdove in obširnemešane ali iglaste gozdove. Goli vrhovi Pohorja, pohorske planje, dajejo videz visokogorja, ceprav so pod naravno gozdno mejo. Ustvaril jih je clovek s svojo tisocletno prisotnostjo in spoštljivim odnosom do narave, ki mu danes pravimo trajnostna raba. Samotne kmetije – celki – in le redka naseljater odsotnost vecje infrastrukture ohranjajoprostor za naravne procese in življenjskeprostore. Zaradi prepoznanih posebnosti so prizadevanja za ohranitev narave Pohorja staraže sto let in segajo v leto 1920, ko je bil vznameniti Spomenici za sredogorski ali gozdni varstveni park predlagan pragozd knezaWindischgraetza nad Oplotnico pri Lukanji. To so bili zacetki naravovarstvenih prizadevanj na Pohorju, kasneje so bila vanjevkljucena še druga posamezna obmocja incelotno Pohorje. Ideja in namera o zavarovanju vecjega dela Pohorja še nista uresniceni. Od zacetkov pred sto leti do danes nista nikoli povsem zamrli. Ljubitelji narave inPohorja, društva, lokalne skupnosti in ustanove varstva narave smo naravo zmeraj boljali manj intenzivno negovali. Želja, ohraniti naravo za nas in zanamce, predvsem paljudem, ki z njo živijo, je danes dozorela vpobudo šestih obcin za zavarovanje Regijskega parka Pohorje. Tudi v varstvu narave je dozorelo spoznanje, da je za ohranitevnaravnih vrednot, biotske raznovrstnostiin krajinske pestrosti Pohorja nujno trebazagotoviti trajnostno rabo naravnih dobrinin vzdržni razvoj na razlicnih podrocjih obhkratnem varovanju posebnih lastnosti obmocja. Pohorski gozdovi, planje, mokrišca, bogastvo naravne in kulturne dedišcine – vse to in še vec se skriva v poglavjih pricujoce tematske številke revije Proteus. Vabimo vas, da pozorno prisluhnete piscem in njihovimzgodbam, ki razgrinjajo znano in manj znano o Pohorju, in spoznate še enega izmedbiserov naše lepe domovine. Simona Kaligaric, Jurij Gulic, Tanja Košar Staric Regijski park Pohorje po stoletju od prvih prizadevanj 55 Regijski park Pohorje po stoletjuod prvih prizadevanj Pohorje je eden od vecjih strnjenih zele-Tokrat iskreno upamo, da smo zrelejši innih biserov v Sloveniji, kjer je najvrednejšimnogo bolje pripravljeni, obogateni z noviovršni del s pohorskimi barji in planjami šemi spoznanji in izkušnjami, ki jih lahko kotrazmeroma neokrnjen, zato kar klice po na-prednosti nudijo številni ukrepi nacrtnejšegacrtnejšem ohranjanju in predvsem nacrtnej-ohranjanja in upravljanja naše najvrednejšešem (sistematicnem, ciljnem) upravljanju innaravne dedišcine na Pohorju, ki zajemanadzorovanju. To pa je tudi bistvo pobude,približno 5.000 hektarjev najobcutljivejših o kateri smo se župani šestih obcin dogovo-in hkrati turisticno najzanimivejših in obirili na skupnem sestanku oktobra leta 2016skanih obmocij. Zato verjamemo, da lahko in ki smo jo v januarju leta 2017 nasloviliz zadostno voljo in sodelovanjem skupaj z na Sektor za ohranjanje narave Ministrstvadržavo, tokrat že v 21. stoletju, korenito za okolje in prostor.(pre)stopimo naprej pri vzpostavljanju in V zadnjih štiridesetih letih poznamo karinstitucionalizaciji, upravljanju ter nadzoronekaj tovrstnih pobud iz strokovnih kro-vanju (ožjega) Regijskega parka Pohorje. Tega gov, ki pa, žal, zaradi razlicnih razlogovpreprosto ne gre izpustiti iz rok, saj se kaže niso uveljavljene. Od takrat je preteklo pre-tudi kot skupno (dejansko in simbolno) vecej casa. Naše intenzivnejše sodelovanje zzno tkivo Partnerstva za Pohorje, ki je bilo Zavodom Republike Slovenije za varstvopred kratkim tudi formalno vzpostavljeno. narave je pristneje steklo z razvojnimi pro-Gre, skratka, za novo energijo, intenzivnejše jekti LIFE in INTERREG: Razvojna vi-in pristnejše sodelovanje v celotnem obmozija in strategija »Pohorje 2030«, Ohranjanje cju Pohorja, kar se nam lahko ponuja kot sladkovodnih mokrišc - Wetman, Ohranja-izredno dobrodošla, nova razvojna paradinje alpskih pašnikov - ALPA, Ohranjanje ingma, ki mora zamenjati naše okorele in v upravljanje suhih travišc v Vzhodni Sloveniji mnogocem preživele vzorce razvojnih mo- LIFE to Grasslands. V vmesnem obdobjudelov, ki temeljijo po eni strani na pretirani smo uspešno sodelovali pod okriljem Za-centralizaciji, ob tem, da nimamo »pravih« voda za gozdove Republike Slovenije tudipoliticno-razvojnih pokrajin, pa hkrati tuv projektu Trajnostno upravljanje Pohorja -di na pretirani atomizaciji in nepovezanosti SUPORT. V kratkem pricakujemo, da bodoširšega prostora. pod vodstvom Regionalne razvojne agencijeZato tudi verjamemo, da nam bo s skuza Koroško zagledali luc sveta tudi ukrepipnimi mocmi vseh dejavnikov, tokrat na projekta Pohorka, s katerim želimo izboljšatitej skupni vožnji, tudi uspelo. Pa srecno in stanje obcutljivih življenjskih prostorov nauspešno pot vam pri tem želimo. Pohorju. Vsi projektni partnerji smo s temiBrez izjeme, kot pravi Vodovnik: »Le na razvojnimi orodji pridobili možnost aktiv-noge, le na noge, vsi ti Pohorci …«. nega, partnerskega projektnega sodelovanja, ki nam je precej razbistrilo naše poglede naBoris Podvršnik, župan Obcine Zrece, vlogo in pomen ohranjanja pohorske nara-Bojan Borovnik, župan Obcine Mislinja, ve. Ta so, v kombinaciji z ustreznim pove-Ivan Žagar, župan Obcine Slovenska Bistrica, zovanjem gospodarskih virov, kmetijstvom,Marko Rakovnik, župan Obcine Lovrenc gozdarstvom, gostinstvom in turizmom terna Pohorju, našo bogato kulturno dedišcino, gotovo na-Slavko Vetrih, župan Obcine Vitanje, ša izredna razvojna prednost in priložnost. Srecko Gec, župan Obcine Ribnica na Pohorju Pohorje vceraj, danes, jutri Pohorje vceraj, danes, jutri Matjaž Jež, Simona Kaligaric, Jurij Gulic O naravi Pohorja in o njenem ohranjanju jeProteus že pisal. To je bila zdaj že znamenita petindevetdesetka, dvojna številka 57. letnika (9 in 10), ki je izšla junija leta 1995. V njej je na 48 straneh, od 331 do 379, poleg uvoda nanizanih še dvanajst prispevkov, ki so predstavili posamezna podrocja narave. Na koncu je bil dodan predlog Naravnega parka Pohorje, ki naj bi bil zavarovankot regijski park. Obmocje parka je bilopredstavljeno tudi na pregledni karti, kiprikazuje predlagani park s površino 40.000hektarov in njegovo ožje obmocje s površino 11.000 hektarov. Na naslovnici omenjene številke Proteusa je zanimiv znak zelene barve: pretrgani rastlinski list, ki je spet s sponko. Znak simbolizira naravo, ki jo je clovek že prizadel, vendar ji zdaj skuša pomagati. To je bil simbol drugega Evropskega leta varstva narave, ki mu je bilo to leto namenjeno, vsebinskipoudarek pa je bil na varstvu narave zunajzavarovanih obmocij. Želja pripravljavcevpohorskega parka je sicer bila, da bi strokovno gradivo v obliki tematskih clankovizšlo v reviji Varstvo narave, vendar to žalni bilo mogoce. Revija je bila takrat v obdobju mirovanja in tako je Proteus rešil njenocast in objavil predlog ustanovitve Naravnega parka Pohorje. V letu 2020 smo obelelžili petindvajsetletnico tega dogodka in hkratistoletnico izida Spomenice, prvega slovenskega naravovarstvenega programa. Ker je bilo o Spomenici ob tej priložnosti veliko govoradrugje, jo bomo v tem prispevku omenili letoliko, kot je potrebno, da povzamemo izhodišce za Pohorje. Spomenico danes poznamo v obliki knjižicena 34 straneh, ki je izšla leta 1995 kot ponatis s komentarjem. Knjižico je uredil Peter Skoberne, spremno besedo pa je napisal Stane Peterlin. Takrat smo obeležili 75-letnico spomenice. Tudi ponatis nosi znakEvropskega leta varstva narave, saj je izšelkot eden od skoraj sto malih projektov, kijih je Ministrstvo za okolje in prostor financiralo v tem letu. Izvirna Spomenica je izšla 30. junija leta 1920 v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo. To je bila prva številka tega casopisa, ki ga je izdajalo Muzejsko društvo. Spomenica je natisnjena na straneh od 69 do 75. Pripravilo jo je trinajst strokovnjakov, clanov Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, podpisal pa jo je dr. Stane Beuk, vodja Odseka. Nastala je že pred objavo, saj jo je Odsek 20. januarja leta 1920 predložil takratni pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani. V oddelku B avtorji Spomenice predlagajo, da se dolocijo trije sredogorski ali gozdni varstveni parki. Na prvem mestu je navedenpragozd kneza Windischgraetza nad Oplotnico pri Lukanji, kar je seveda na Pohorju. Za enak namen so predlagani tudi pragozdni predeli na Kocevskem in Snežnik. Za pragozd kneza Windischgraetza je vnadaljevanju navedeno, da naj ostane še naprej neizkorišcani pragozd, ki postane s temvarstveni park. Danes tega pragozda žal nivec, pa tudi ne vemo natancno, kje je bil inkakšen obseg je imel. Po nepotrjenih ustnihvirih naj bi bil posekan v prvih letih podrugi svetovni vojni, ko so v gozdovih delale posebne frontne brigade. Vsekakor bi bilozanimivo usodo tega pragozda podrobnejeraziskati po arhivskih virih. S Spomenico pa se prizadevanja Odseka za ohranjanje narave na Pohorju niso prenehala. Že v naslednji številki Glasnika (23. decembra leta 1923) zasledimo v prispevku dr. Frana Kosa na strani 64, da naj se na Pohorju za namene barskega prirodnega varstvenega parka poskuša pridobiti zanimive dele mocvirij. Pohorje vceraj, danes, jutri 57 Barjansko smrekovje. Foto: Samo Jencic. Pravo botanicno odkritje pa prinaša Glasnik IV., V. in VI. z dne 24. decembra leta 1925. Na straneh od 56 do 62 lahko v poglavjuSlovstvo beremo prispevek dr. Frana Dolšaka, ki je pripravil obširni povzetek znamenite knjige botanika dr. Augusta Hayekaiz leta 1913 (Pflenzengeographie von Steiermark). Hayek v njej opisuje zemljepisnogeološke, klimatološke (podnebjeslovne) inzgodovinsko razvojne znacilnosti rastlinstvaŠtajerske in pri tem veckrat omenja tudiPohorje. Podrobno predstavlja tudi rastlinske združbe na Štajerskem in kot posebnostomenja šotna barja (Sphagneta) na Pohorju, na katerih uspevata tudi ruševje (Pinus mu- go) in rjasti slec (Rhododendron ferrugineum), ta samo na barjih. Opisuje tudi gozdovePohorja in pove, da je v nižjih legah obdano z mešanim gozdom, v višjih legah pa sona vzhodu krasna bukovja, na zahodu jelovi in smrekovi gozdovi, vrhove pa pokrivajogorski pašniki in tu in tam »šotne grezi zruševjem«. Kot znamenite pohorske rastlineomenja še nepravi sršaj (Asplenium adulterinum) in kijastolistni sršaj (A. cuneiufolium) na serpentinitu ter alpski goltec (Tozzia alpina) in oranžno škržolico (Hieracium aurantiacum) na gorskih pašnikih. V letniku VII. in VIII. iz leta 1927 zasledimo poziv Frana Dolšaka Za varstvo prirode na Pohorju. Tukaj se avtor sklicuje na številne pobude, da bi se tako kot v primeruDoline Triglavskih jezer uredilo nekaj podobnega tudi na Pohorju, »da bi se zašcitili oni deli te gorske pokrajine, kjer se nam prikazuje živa priroda v posebno izrazitih podobahsvoje vrste in katere se bistveno locijo od onihizpod Triglava in v okolišu Sedmerih jezer, kjer prevladujeta apnik in pestra flora južnihapneniških Alp, kamnine pa, ki tvorijo gorsko Ribniško jezero. Foto: Samo Jencic. 59Pohorje vceraj, danes, jutri gmoto vseh pohorskih vrhov, obstoje po veciniiz silikatov«. V nadaljevanju Dolšak podrobno opisujebarja na Klopnem vrhu, pri Ribniškem jezeru in Lovrenških jezerih. Ob tem poudarja posebni pomen ostankovnekdanje glacialne flore, ki jo predstavljajo: ruševje (Pinus mugo), rjasti slec (Rhododendron ferrugineum), panonski svišc (Gentiana pannonica), zlati petoprstnik (Potentilla au- Cerkev svetega Bolfenka v Hudem Kotu. Foto: Samo Jencic. 59Pohorje vceraj, danes, jutri gmoto vseh pohorskih vrhov, obstoje po veciniiz silikatov«. V nadaljevanju Dolšak podrobno opisujebarja na Klopnem vrhu, pri Ribniškem jezeru in Lovrenških jezerih. Ob tem poudarja posebni pomen ostankovnekdanje glacialne flore, ki jo predstavljajo: ruševje (Pinus mugo), rjasti slec (Rhododendron ferrugineum), panonski svišc (Gentiana pannonica), zlati petoprstnik (Potentilla au- Cerkev svetega Bolfenka v Hudem Kotu. Foto: Samo Jencic. Pohorje vceraj, danes, jutri rea), alpski dvorednik (Diphasiastrum alpinum) in islandski lišaj (Cetraria islandica). Obmocje ovršnih trat oznacuje kot subalpinske trate z znacilno travo volk (Nardus stricta), kjer je tudi veliko islandskega lišaja (Cetraria islandica). Dodaja še znacilnice subalpinskih travnikov: zlati petoprstnik (Potentila aurea), alpski goltec (Tozzia alpina), prisekani ušivec (Pedicularis recutita), jajcasti repuš (Phyteuma ovatum), gorska arnika (Arnica montana), navadna gorska locika (Cicerbita alpina), Waldsteinov osat (Cirsium waldsteinii), brkata zvoncica (Campanula barbata) in v najvišjih legah tudi oranžnaškržolica (Hieratium aurantiacum). Kot najvecjo posebnost omenja nenavadni kamnokrec (Saxifraga paradoxa) kot domnevni relikt (ostanek) tople terciarne flore na Vitanjskem Pohorju ob Hudinji. Tako smo imeli že sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja dobro utemeljeno pobudo zazavarovanje Pohorja, ki bi ji z današnjegazornega kota lahko ocitali le to, da je bilaenostranska in da ni ustrezno vkljucevalatudi živalstva. Temu plodnemu obdobju jesledilo daljše obdobje, ko družbene razmereniso bile naklonjene varstvu narave (diktatura Kraljevine Jugoslavije, druga svetovnavojna). Šele s postopnim razvojem naravovarstvene službe po letu 1945 so nastalerazmere, ko je bilo mogoce ponovno obuditiprizadevanja za zavarovanje Pohorja. Leta 1959 je bil ustanovljen Zavod za spomeniško varstvo Maribor, od leta 1965 pa jebil na njem redno zaposlen prvi naravovarstvenik Mirko Šoštaric. Od leta 1978 daljeje bil na tem zavodu zaposlen Matjaž Jež, kasneje pa še drugi sodelavci, ki smo delovali na Pohorju. Leta 1980 smo na tedanjem Zavodu zaspomeniško varstvo izdelali Ekološko študijo vzhodnega Pohorja, ki je postala vzorec zanadaljevanje dela. Leta 1987 smo tako izdelali Strokovne osnove za razglasitev naravnegaparka Pohorje. Še istega leta smo jih predstavili strokovni javnosti na Republiškemsrecanju konservatorjev v Mariboru, nato pa smo jih z manjšimi dopolnitvami leta1988 predložili Ministrstvu za kulturo, kije bilo takrat pristojno za podrocje varstvanarave. Ministrstvo žal ni poskrbelo za zavarovanje Pohorja, ampak je zahtevalo dopolnitev s smernicami razvoja parka. Takoje leta 1993 nastal drugi elaborat, Naravni park Pohorje – koncept razvoja s smernicamiza razglasitev. Takrat je bil ustanovljen tudiodbor naravnega parka Pohorje, v kateremso bili predstavniki vseh pohorskih obcin, zavoda in ministrstva. Leta 1995 je prišlona republiški ravni do vecjih organizacijskihsprememb, po katerih je za naravo postalopristojno ministrstvo za okolje. To je priZavodu za urbanizem v Mariboru narocilo izdelavo Ureditvenega nacrta obmocja bodocega parka, ki je bil izdelan leta 1998 kot tretjiuradni predlog za zavarovanje Pohorja. Sledil je nov krog usklajevanja z vsemi deležniki, ki se je zakljucil leta 2000 s podpisomsporazuma med obcinami in Ministrstvomza okolje in prostor. Žal zaradi nesoglasijmed obcinami in ministrstvom tudi takrat brez napovedanega zakljucka – ustanovitvenaravnega parka. V tem casu je potekala ponovna reorganizacija naravovarstva. Leta 1999 je bil sprejet novi Zakon o varstvu narave, leta 2000pa je zacel delovati novoustanovljeni Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, dotakratni regionalni zavodi pa so postaliobmocne enote novega zavoda. Hkrati sozacele potekati tudi priprave na sprejemevropskih naravovarstvenih direktiv. Takoje tudi ta priložnost zavarovanja Pohorjamorala pocakati, saj je ministrstvo ocenilo, da zavarovanje po takratnih predpisih ne bibilo smiselno, ker bi ga morali že v naslednjih letih spreminjati in prilagajati evropski zakonodaji. In res, od leta 1999 do leta 2004 se je v slovenskem naravovarstvu zgodilo veliko sprememb in dosežen je bil napredek, tako v organizacijskem kot na strokovnem podrocju. Leta 2002 je bil sprejet posodobljeni »rdeciseznam« ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, leta 2004 pa so mnoge ogrožene vrstepostale zavarovane. Istega leta smo dobiliše naravne vrednote, ekološko pomembnaobmocja in obmocja Natura 2000 po Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih. Vse to se je poznalo tudi pri vrednotenju naravePohorja. Potrdilo se je, da je tudi po novopostavljenih, vseevropskih merilih naravaresnicno pomembna, vredna in potrebna zavarovanja in tudi ucinkovitega upravljanja. Po vzpostavitvi novih razmer po letu 2004, ko je Slovenija postala clanica Evropskeunije, so se ponudile nove priložnosti zanadaljevanje priprav na ustanovitev Pohorskega parka. Zavod za varstvo narave jeskupaj z mnogimi strokovnimi partnerji, Pohorje vceraj, danes, jutri 61 Pohorje, Šumik - Trije hlebi. Foto: Samo Jencic. lokalnimi skupnostmi in prebivalci sodeloval v nizu projektov, katerih naloga je biladopolniti poznavanje narave in prispevatik ohranitvi njenih najbolj ogroženih delov. Nekateri izmed teh projektov so bili usmerjeni v obnovo naravnih procesov, habitatov(življenjskih prostorov) ali nekdanjih praks, ki so omogocale obstoj znacilnih pohorskihživljenjskih okolij in vrst v njih, na primerprojekti WETMAN – Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišc v Sloveniji, SUPORT – Trajnostno upravljanje Pohorja, LIFE to Grasslands – Življenje travišcem. Drugi so se osredotocali predvsem na iskanjepriložnosti za lokalno prebivalstvo v naraviprijaznih, trajnostnih oblikah kmetovanja in Pohorje vceraj, danes, jutri drugih dejavnosti, ki prispevajo k ohranja-Upamo, da bo po dobrih sto letih od Spomenju narave, hkrati pa omogocajo preživljanjenice in prve pobude za zavarovanje Pohorja, ljudi. V projektu NATREG - Kako upravlja-tudi koncno ustanovljen. ti varovana obmocja narave, da bodo postalaDa bi predstavili dopolnitve poznavanjapriložnost za trajnostni razvoj, je bila v so-narave Pohorja v slabem cetrt stoletja, od delovanju s številnimi sodelujocimi skupnost-prvega »pohorskega« Proteusa do danes, mi, organizacijami in posamezniki s Pohor-je zdaj pred nami nova pohorska številka. ja izdelana tudi Vizija trajnostnega razvojaPo obsegu in vsebini je veliko bogatejša in »zelene« ponudbe (narava in kulturna dedišci-tudi evropsko naravnana, saj temelji tudina) Turisticnega (projektnega) obmocja Pohorjena uresnicevanju obeh evropskih direktiv, 2030. Prav vsi projekti in tudi ostale aktiv-Direktive o pticah in Direktive o habitatih. nosti pa so imele namen vzpostaviti zaupanje Poleg tega upošteva tudi vse domace varin sodelovanje med sodelujocimi, še posebejstvene usmeritve glede varstva naravnih vrepa med strokovnimi ustanovami, lokalnimidnot ter ogroženih rastlinskih in živalskihskupnostmi in prebivalci Pohorja. Tako so vrst. bile vzpostavljene tudi ugodnejše razmere zaOb tem pa ne smemo pozabiti, da ohranjaustanovitev parka. Leta 2016 je nastala novanje narave pomeni predvsem delo z ljudmi, pobuda šestih obcin o ustanovitvi varovanegasaj jo samo ljudje lahko unicimo in samoobmocja Pohorja. Na tej podlagi se pripravlja ljudje lahko ohranimo. Uredba za razglasitev Regijskega parka Pohorje. Mag. Matjaž Jež je biolog in naravovarstvenik. Posveca se preucevanjunarave ter pripravi predlogov in pobud za njeno ohranjanje. Glavniobmocji njegovih naravovarstvenih prizadevanj sta Mura in Pohorje. Že od mladosti se ukvarja tudi s preucevanjem metuljev in sodeluje prirazlicnih društvenih aktivnostih. Zadnja leta se posveca podrobnemuraziskovanju dnevnih in nocnih metuljev Pohorja, od leta 2012 pa izvajaspremljanje ogrožene vrste borovniceve bledice (Argiades optilete). Simona Kaligaric je univerzitetna diplomirana biologinja, zaposlena naZavodu Republike Slovenije za varstvo narave. Od leta 2013 vodi mariborskoenoto. Poklicno namenja posebno pozornost varovanju vodnih okolij in rastlinv severovzhodni Sloveniji in je avtorica vec strokovnih prispevkov. Vodila alisodelovala je pri številnih mednarodnih projektih varstva narave v Sloveniji. Dejavno si prizadeva za varovanje posebej ogroženih obmocij z medsektorskimsodelovanjem in vkljucitvijo prebivalcev ter vseh, ki jih narava zanima. Dr. Jurij Gulic je diplomiral iz gozdarstva ter doktoriral iz ekologijeprostoživecih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Poklicne izkušnjeobsegajo delo na podrocju ohranjanja narave. Dejavno deluje pri številnihprojektih, pri cemer sta mu aplikativna ekologija in varstvo biotskeraznovrstnosti v ospredju zanimanja. Do leta 2019 je bil zaposlenna Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave. Trenutno delujena podrocju zelenega turizma. Vizija Pohorje 2030 – kje smo leta 2020 in kako do leta 2030 63 Vizija Pohorje 2030 – kje smo leta 2020 in kako do leta 2030 Tanja Lešnik Štuhec, Jurij Gulic Pohorje, pogorje na skrajnem jugovzhodnemdelu alpske regije, predstavlja zemljepisno, krajinsko in ekološko celoto v vzhodnemdelu Slovenije (3 statisticne regije in 16obcin). Obmocje se razprostira med Dravsko, Dravinjsko in Mislinjsko dolino, kjerživi približno 300.000 prebivalcev (LešnikŠtuhec, 2011a). Bogati gozdovi, silikatnageološka podlaga in znacilna šotna barjana gorski planoti z majhnimi jezeri in barjanskimi gozdovi, planinski pašniki – pohorske planje - in samotne kmetije – celki – ter grucaste vasi so posebnost krajinskepodobe Pohorja. Prizadevanja za ohranitevnarave Pohorja segajo v leto 1920 (Spomenica, 1920). Od leta 2004 je velik del Pohorjarazglašen za obmocje Natura 2000. Eden od ciljev ukrepov varstva narave je zavarovanjePohorja kot regijskega parka (Bibic, 2007). Pohorje je ob gozdarstvu in kmetijstvu zelohitro postalo prepoznavno tudi kot prostorza rekreacijo – pohodništvo, kolesarjenjein smucanje ter doživljanje narave. Vzpostavljena turisticno-rekreacijska središca naMariborskem Pohorju, Treh kraljih, Rogliin Kopah omogocajo dejavnosti v naraviin v športnih objektih. Bližina vecjih mestustvarja velike potrebe po rekreacijskih površinah tako v letnem kot zimskem casu. Projekt NATREG (Kako upravljati varovana obmocja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj, Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities) (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 2011) je kljucno prispeval k povezovanjudeležnikov na obmocju Pohorja. Oglaševale so se možnosti varovanih obmocij, izdelale priložnosti za trajnostni razvoj inprepoznavnost narave in okolja kot vrednote ter poslovne priložnosti (Gulic ssod., 2012). Z mreženjem deležnikov se jepricela udejanjati Vizija Pohorje 2030, ki ponuja usklajeni razvoj celotnega Pohorjakot obmocje, ki bi ga ljudje radi obiskovali (Lešnik Štuhec, 2011a). Vizija Pohorje 2030 Vizija Pohorje 2030 (prav tam) se nanašana celoletno ponudbo doživljanja naravein kulturne dedišcine na Pohorju. Vizija temelji v študiji Predstavitev Pohorja inposnetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti, ki je nastala v okviru projekta NATREG (Lešnik Štuhec, 2010), modela upravljanja zavarovanih obmocij spoudarkom na upravljanju vpliva uporabnikov zavarovanih obmocij (Lešnik Štuhec, 2011b) ter prepoznanja potreb in pricakovanj pohorskih deležnikov. Cilj Vizije je ustanovitev Naravnega parka Pohorje s sonaravnim turisticnim razvojem Pohorjav soupravljanju parka ter širše (destinacije) (Lešnik Štuhec, 2011a). Za potrebe priprave Predloga nacrta upravljanja s pilotnim obmocjem Pohorje (Gulic s sod., 2011) je bilo izvedeno tudi infrastrukturno in doživljajsko coniranje za potrebe programiranja doživljajskih aktivnosti (coniranje: dolocanje namembnosti posameznih površin). Razvojno indoživljajsko coniranje Pohorja izhajata izpredlaganega naravovarstvenega coniranjav osnutku Nacrta upravljanja pilotnega obmocja Pohorje. Nanaša se na: (i) parkovno; (ii) informacijsko; (iii) komunikacijsko in (iv) doživljajsko infra- in superstrukturo, upoštevaje dolgo-, srednje- in kratkorocnonacrtovanje, vkljucujeta pa tudi strateškotrženjsko ter koncno operativno nacrtova Vizija Pohorje 2030 – kje smo leta 2020 in kako do leta 2030 nje vsake posamezne infrastrukturne enoteturisticnega obmocja Pohorje (Lešnik Štuhec, 2011a). Ponujanje doživljajskih možnosti naravePohorja naj bi teklo soodvisno s tristransko shemo: (i) Javni zavod Naravni park Pohorje, ki nacrtuje, izvaja, spremlja invrednoti aktivnosti varstva in doživljanjanarave in kulturne dedišcine, (ii) družbaoziroma zadruga Doživeti Pohorje, ki skrbi za trajnostni razvoj Pohorja in povezujevarstvo narave z mreženjem deležnikov innjihove ponudbe ter zanje izvaja kooperativne funkcije, ter (iii) Zveza interesnih skupin na Pohorju, ki povezuje v interesneskupine povezane posameznike, ki družnolažje razvijajo svoje rocne in umetniškespretnosti ter skrbijo za lastni razvoj inosebnostno rast (Lešnik Štuhec, 2011). Zeleni turizem bo temeljil na usklajenemrazvoju treh sodobnih parkovnih centrov(Bolfenk, Rogla in Kope) in številnihmanjših obmocij na Pohorju (slika spodaj), ki bodo družno sooblikovala doživetja za obcudovalce naravne in kulturne dedišcine Pohorja, rekreativce, raziskovalce, udeležence taborov in delavnic, družine z otroki in pare. Doživetja bodo omogocili medseboj prepleteni programi, in sicer: Mreža rekreacijskih in doživljajskih poti z naravoslovno in etnološko vsebino, Mreža razpršenega muzeja na prostem, Mreža vrtov narave, pa tudi Mreži doživljajskih eko- ter »glamping« kampov. Ob tem je izjemnega pomena Mreža ekokmetij na Pohorju, ki boomogocila pridelavo kriticne mase pridelkov in izdelkov s kmetij pod skupno blagovno znamko S Pohorja (Lešnik Štuhec, 2012). Leta 2030 se bo Pohorje predstavljalo obiskovalcemv treh Naravoslovno-izobraževalni centrih (NIC), insicer: Bolfenk, Rogla in Kope, ter dveh Naravoslovnoizobraževalnih pisarnah (NIP), in sicer Trije kraljiin Ribnica na Pohorju. V izhodišcnih mestih bodo informacije posredovanev štirinajstih turisticno-informacijskih centrih (TIC). Vir: Lešnik Štuhec, 2011a. Vizija Pohorje 2030 – kje smo leta 2020 in kako do leta 2030 65 Aktivnosti po oblikovani Viziji Pohorje Leta 2019 tristranska organizacijska shemaše ni udejanjena, ceprav so bile aktivnostivzpostavljanja parka Pohorje naložene dvema ministrstvoma, in sicer Ministrstvu zaokolje in prostor in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo leta 2013. Zavod Republike Slovenije za varstvo naraveje v sodelovanju s partnerji (in obratno) poprojektu NATREG uspešno izvedel in izvaja tudi številne naravovarstvene projekte: Wetman, ALPA, Suport, LIFE to Grasslands, EnjoyHeritage. Deležniki obmocja štirih obcin južnega de- la Pohorja, in sicer Oplotnica, SlovenskeKonjice, Zrece in Vitanje, se od leta 2015povezujejo v Destinacijo Rogla-Pohorje. V ta namen je po številnih srecanjih deležnikovvseh štirih obcin tako na krajevni kot destinacijski ravni nastal strateški dokument Nacrt razvoja in trženja turizma v destinaciji Rogla-Pohorje 2017-2021 (Lešnik Štuhec, 2016). Nacrtovane aktivnosti se izvajajo povsakoletnem akcijskem nacrtu. Med aktivnostmi imata vodilno vlogo povezovanjeponudnikov in celovita gradnja blagovneznamke Okusi Rogle, ki je bila leta 2012 prva tovrstna znamka v Sloveniji. Obcini Zrece je v letu 2019 uspelo pridobitivlagatelja Zážitková Akademie, ki je na Rogli vzpostavil enega od nacrtovanih projektov v Viziji Pohorje 2030, in sicer edinstvenoPot med krošnjami Pohorje – Rogla (slika spodaj), ki k obisku pritegne ob koncih tednavec tisoc obiskovalcev. Na Poti med krošnjami na Rogli je 19 obcin, tri podjetja, šest agencij in zavodov slovesnododalo podpis k ustanovitvi Partnerstva za Pohorje, katerega cilj je skupni razvoj in promocija Pohorja (Vecer, 12. 12. 2019). Pot med krošnjami Pohorje – Rogla. Avtor: Tomo Jesenicnik. Arhiv: Pot med krošnjami Pohorje (https://www. rogla.eu/si/aktivnosti/pot-med-krosnjami-pohorje.) Osnovni podatki: višina stolpa: 37 metrov, višina poti: do 20 metrov, skupna dolžina poti: 1.000 metrov, najvecji naklon: 6 odstotkov, dolžina tobogana: 62 metrov (spomladi leta 2020). Vizija Pohorje 2030 – kje smo leta 2020 in kako do leta 2030 Zakljucek Vizija Pohorje 2030 je organizacijska shemasonaravnega upravljanja Pohorja, ki delujepovezano in soodvisno. Trdimo lahko, daje nenehno komuniciranje z deležniki obmocja južnega dela Pohorja pripeljalo doneprecenljive pripravljenosti k sodelovanju, povezovanju in posledicno zaupanju in deljenju tihega znanja, ki se kaže v povezovanju štirih obcin v Destinacijo Rogla-Pohorje, kjer uspešno tecejo aktivnosti tudi na podrocju blagovne znamke Okusi Rogle. Prav v zadnjih mesecih so ponudniki zasnovali buticna vodena doživetja, ki jih želi podoživetivse vec obiskovalcev. Z novim partnerskimdogovorom je mogoce vzpostaviti enovitodestinacijo Pohorje s skupno destinacijskoin blagovno znamko ter strategijo razvoja in trženja, katerih aktivnosti bodo teklevzporedno z vzpostavljanjem parka naravena Pohorju. Viri in literatura: Bibic, A., 2007: Program upravljanja obmocij Natura 2000: 2007–2013: operativni program. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, 88 str. Gulic, J., Danev, G., Lešnik Štuhec, T., Galicic, M., Štruc, S., Pintar, D., Podvršnik, B., 2012: Povezovanje deležnikov v skupno razvojno mrežo za Pohorje. Zrece: Projektni forum/Mreženje mrež 2012. Gulic, J., Štruc, S., Danev, G., Smajic Hodžic, A., Marega, M., Urataric, N., Koron B., Stare, E., Softic, M., Lešnik Štuhec, T., Tekic, A., Pavletic, L., Bokal, S., 2011: Predlog nacrta upravljanja pilotnega obmocja Pohorje. Maribor: Zavod RS za varstvo narave.(Projekt NATREG Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities/Kako upravljati varovana obmocja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj.) Dosegljivo na: http://www.natreg.eu/ pohorje/nacrt-upravljanja. (20. aprila 2012.) Lešnik Štuhec, T., 2016: Nacrt razvoja in trženja turizmav destinaciji Rogla-Pohorje 2017-2021; Strateški dokumentdestinacije Rogla-Pohorje (obcin Zrece / Slovenske Konjice/ Oplotnica / Vitanje). Povzetek vizije, strateških ciljev inukrepov. Šentilj: ProVITAL d.o.o. Lešnik Štuhec, T., Mumel, D., (mentor), 2011b: Oblikovanjein empiricno preverjanje sprejemljivosti modela upravljanjavpliva uporabnikov zavarovanih obmocij. Doktorskadisertacija. Maribor: [T. Lešnik Štuhec],. XIII, 394 str., [118] str. pril., tabele, graf. prikazi. http://dkum.uni-mb.si/ Dokument.php?id=21325. [COBISS.SI-ID 66966273] Lešnik Štuhec, T., 2011a: Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dedišcina) turisticnega(projektnega) obmocja Pohorje 2030. Strokovna študija, nastala v sklopu projekta NATREG – Managing NaturalAssets and Protected Areas as Sustainable RegionalDevelopment Opportunities / Kako upravljati varovanaobmocja narave, da bodo postala priložnost za trajnostnirazvoj. Maribor. Dosegljivo na: http://www.natreg.eu/ pohorje/publikacije-in-dokumenti/dokumenti. (20. aprila2012.) Lešnik Štuhec, T., 2010: Vizija trajnostnega razvoja zeleneponudbe (narava in kulturna dedišcina) na projektnemobmocju Pohorje (v okviru projekta Natreg, WP 5.3) – Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in sturizmom povezanih dejavnosti. Ljubljana: Natreg. Projekt ALPA »Sonaravno upravljanje planin na varovanih obmocjih« (ALPA / OP SI-AT 2007-2013), dosegljivo na: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_ type=64&id_informacija=777. (10. marca 2013.) Projekt NATREG, dosegljivo na: http://www.natreg.eu/ pohorje/ (10. marca 2013.) Projekt WETMAN, dosegljivo na: http://www.wetman.si/ (10. marca 2013.) Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1 (1920), 1-4: 69-75. Vecer: Partnerstvo za Pohorje, dosegljivo na: https://www. vecer.com/partnerstvo-za-pohorje-za-zeleni-razvoj-pohorja28- partnerjev-10103211. (12. decembra 2019.) Dr. Tanja Lešnik Štuhec ima izkušnje z vodenjem in tvornim sodelovanjem vraziskovalnih in svetovalnih projektih ter projektih z neposrednim ucinkom na gospodarstvo. Preucuje podrocja trajnostnega razvoja družbeno odgovornih destinacijin njihovih deležnikov. Po modelu Izvorno slovensko, katerega avtorica je, posluje vec kot deset kolektivnih blagovnih znamk v Sloveniji. Kot predavateljica naFakulteti za turizem Univerze v Mariboru predava predmete, ki se nanašajo natrajnostni razvoj turizma, destinacijski management ter razvoj podeželja, zavarovanih obmocij in mreženje. S podjetjem ProVITAL dejavno sodeluje v skupini zarazvoj Pohorja in vodi aktivnosti razvoja in trženja ponudbe omenjenih znamk. Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju 67 Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju Mirka Trajanova Pohorje je eno od obmocij, kjer v Sloveniji najdemo najbolj raznovrstne in živopisnekamnine. Zato ni cudno, da že dolgo privablja ljubitelje kamnin in še posebej mineralov. Nastanek te slikovite pokrajine jenelocljivo povezan s kamninsko podlago inprocesi, ki so jo oblikovali. Geološka umestitev Pohorje spada geološko k delu velike geotektonske enote, imenovane Alpinik. Vzhodni del Alpinika je znacilno razvit v velikem delu Avstrije, zaradi cesar je najveckratimenovan Avstroalpinik. Kamnine slednjegaso narinjene na mlajšo enoto Peninik, ki jerazkrit v Turskem oknu. Pohorje je torejeden od tektonskih blokov Vzhodnega Alpinika in predstavlja južni podaljšek Svinškeplanine in Golice iz Avstrije. Pri nas Avstroalpinik zemljepisno obsega še Kobansko, Košenjak, širše obmocje Raven na Koroškem in Strojno, obmocje severozahodno od Slovenj Gradca ter ozek pas v vzhodnihKaravankah znotraj Centralne karavanškecone. Južna meja Avstroalpinika je izrazitaPeriadriatska prelomna cona, ki ga loci odJužnih Alp. Obmocje Avstroalpinika gradijo regionalno metamorfozirane kamnine, v katere so vtisnjene teksture tektonskegapremikanja, ki jih je še dodatno dinamometamorfno preobrazilo. V prispevku so prikazane kamnine, ki jihnajdemo na obmocju med Veliko Kopo nazahodu preko Crnega vrha, Volovice in Klopnega vrha do Velikega vrha na vzhodu. Tuse nahajajo vsa vecja pohorska jezera: Ribniško jezero, Lovrenška jezera in Crno jezero. Okrog njih se razprostirajo zamocvirjena tla, ki so najobsežnejša med Velikim vrhom inKlopnim vrhom ter okrog Lovrenških jezer. Med procesi, ki so botrovali nastanku metamorfnih kamnin, so imeli odlocilno vlogosubdukcija (tonjenje) Evrazijske (Jadranskemikroplošce) pod Afriško plošco in nato Poenostavljena geološkakarta Pohorja z ocrtanimobravnavanim obmocjem. Prirejeno po: HinterlechnerRavnik in Trajanova, 2009. Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju njuna kolizija (trk) ter tektonsko razkrivanje. Pri subdukciji so se prvotne sedimentne in magmatske kamnine progresivnometamorfozirale v veliki globini Zemljineskorje. V najvecji globini so nastale ultravisokotlacne kamnine, kakršne najdemo navzhodnem Pohorju v okolici Slovenske Bistrice. Pri koliziji pa so bile dvignjene napovršje, pri cemer so se deloma preobrazilev obratni smeri, torej retrogradno metamorfozirale. Sledilo je izrivanje enot VzhodnegaAlpinika vzhodno od Turskega okna protivzhodu in njihova rotacija v obratni smeriurinega kazalca. Po intruziji granodiorita jebil pohorski tektonski blok najprej mocnonagnjen in nato po otrditvi plutona tektonsko razkrit. Zgornji del bloka je bil izrinjenproti vzhodu in je danes prekrit s sedimentiPanonskega bazena. Pohorska granodioritna intruzija inokolne metamorfne kamnine V pohorske metamorfne kamnine se je vosrednjem delu v zgodnjem miocenu predpribližno 18,7 milijona let vtisnila granodioritna intruzija. Do nedavna so jo obravnavali kot dve glavni intruziji, starejšo granodioritno in mlajšo dacitno. Nov modelpohorskega magmatizma, osnovan na strukturnih parametrih, petroloških raziskavah, dolocanju paleomagnetnih lastnosti in radiometricnih starosti ter termobarometricnih meritvah na mineralih, kaže, da je glavnomagmatsko telo sestavljeno iz ene glavneintruzije z dajki in apofizami, ki segajo vokolne metamorfne kamnine. Iz globljega, srednjezrnatega granodiorita v smeri od jugovzhoda proti severozahodu zvezno prehaja v plitvejši drobnozrnati, nato heterozrnati(porfiroidni) pa do porfirski mikrogranodiorit (subvulkanski dacit). Doslej ni najdenihneizpodbitnih dokazov, da bi bil dacit mlajšiod glavne intruzije, ceprav sta se ohlajala prirazlicnih pritiskih. To dejstvo nakazuje, daje subvulkanski dacit zgornji del magmatskega telesa. Zanesljivo mlajši od glavnegamagmatskega telesa so redki dajki (rio)daci ta, andezita in aplitno-pegmatitnih žil, starejši pa je cizlakit. Granodiorit je sestavljeniz plagioklazov, kremena, kalijevega glinenca, biotita in rogovace. Malo je akcesornihmineralov, med katerimi so najpogostejšimagnetit, pirit in allanit ter redkejši cirkon, apatit in titanit. Kot produkte sekundarnihsprememb pa najdemo še klorit, epidot, sericit in kalcit. Granodiorit vsebuje pogostetemne vkljucke in trakaste šlire, v katerihje prevladujoca mineralna sestavina biotit, lahko tudi rogovaca ali ponekod oba skupaj. Posebno okrasno vrednost ima manjši vkljucek debelozrnate bazicne kamnine v granodioritu pri vasi Cezlak, imenovan cizlakit. Po sestavi je prehodne dioritnopiroksenitnevrste (kremenov monzodiorit) in je bil vpreteklosti najpogosteje imenovan gabro. Vsestavi prevladujejo svetlo zeleni pirokseniin temno zelena rogovaca, med katerima sobeli plagioklazi z malo kalijevega glinencain kremena. Primarna kamnina je bila spremenjena, najjasneje ob vkljucitvi v granodioritno intruzijo. Tako granodiorit kot tudicizlakit sekajo bele aplitno-pegmatitne žile, sestavljene v glavnem iz plagioklaza, kalijevega glinenca in kremena. Opušceni kamnolom Cezlak II se nahaja zunaj obravnavanega obmocja. Na stiku z intruzijo so metamorfne kamnine v globljem vzhodnem do osrednjem deluPohorskega tektonskega bloka le neznatnokontaktno spremenjene, saj jih je v casu, koje bila vanje vtisnjena magma, že sestavljalamineralna združba, ki je bila obstojna pridanem pritisku in temperaturi. Nekolikoplitveje so bili skrilavci z granatom almandinom spremenjeni v andaluzitno-biotitniblestnik in gnajs. Prvotni granat je bil nadomešcen s kloritom in limonitom, zadržalpa je razpoznavno obliko. Zahodneje, v plitvejšem in zato hladnejšem delu pohorskegatektonskega bloka, kjer se nahajajo sljudniskrilavci z lecami marmoriziranega apnenca, so kontaktne spremembe izrazite. Nastali sorogovci (kontaktno spremenjeni skrilavci) inskarni (kontaktno spremenjeni marmorji). V Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju 69 Parketasto razpokani granodiorit s plošcato krojitvijo na izravnavi okrog Crnega jezera. Spodnji rob motiva meripribližno 2,5 metra. Foto: Mirka Trajanova. prvo skupino spadajo epidotovi in granatoviVzhodnojugovzhodno od Velike Kope prekorogovci, v drugo pa magnetitni in hematitniCrnega vrha in Volovice se raztezajo kamniskarni. Poleg njih najdemo tudi pirit, gale-ne, ki so retrogradno metamorfozirane. Nanit in sfalerit. Take kamnine so najpogostej-stale so pod vplivom dinamicnih procesovše na zahodnem delu Pohorja na obmocjupri dviganju pohorskega tektonskega blokaMale in Velike Kope, kjer so nekdaj kopaliiz velikih globin v Zemljini skorji proti popredvsem železovo rudo (Zoisovi rudniki). vršini in pri izrivanju Vzhodnega Alpinika Granodioritna tektonska krogla s premerom približno dvametra v strižni ravnini v bližini Ošlja na Pohorju. Foto: Mirka Trajanova. Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju proti vzhodu. Predstavljajo strižno cono, ki je nastala v glavnem v biotitno-muskovitnem blestniku in deloma v gnajsu. Polegbiotita in muskovita je v sestavi glaven kremen, manj je glinencev, ponekod pa je pogost še kloritoid. Vzdolž te cone je bil pohorski tektonski blok v koncni fazi razkrit, »odrezan«. Zato je v pripovršinskem delutudi granodioritna intruzija mocno lomnodeformirana. O tem pricajo cone povsemrazkosanega in pretrtega ter skrilavo naluskanega in parketasto razpokanega granodiorita s plošcato krojitvijo in redke granodioritne tektonske krogle, ki jih je mogocenajti na izravnanih površinah. Ta proces jeeden od glavnih vzrokov za nastanek izravnav na obravnavanem obmocju. Pokritostterena nam onemogoca vpogled v kamninsko podlago, vendar je v enem odkopu terob nekaterih vodotokih in redkih vsekih ob poteh mogoce videti njene glavne teksturneznacilnosti. Biotitno-kloritni skrilavci strižne cone imajo na precnem prerezu navadno trakastoteksturo zaradi diferenciacije lažje in težjemigrativnih mineralnih faz. Temne trakoveimenujemo melanokratne, svetle pa levkokratne. V sestavi prvih prevladujeta kloritin biotit, v drugih pa kremen in glinenci. V globino postopno prehajajo v manj deformirani biotitno-muskovitni blestnik z drobnimi granati, ki ni diferenciran, in nato vgnajs. Izvorno so te kamnine povezane s sedimenti, iz katerih so nastale pri metamorfozi. V tej coni so vzhodno od Volovice naobmocju Rakovca lece kvarcita in izlocenedebele žile kremena. V 18. in 19. stoletju sotake lece in žile izkorišcali kot surovino za proizvodnjo stekla (glažutarstvo). Zato navec krajih na Pohorju srecamo imena Glažuta ali Stara glažuta. Blizu izvira Hudinje nakmetiji pri Novaku v Rakovcu hranijo nekatere izdelke in ostanke glažutarstva, ki je tudelovalo skoraj sto let, vse do leta 1874. Gosto skrilavo naluskani granodiorit na obmocju Peska na Pohorju. Foto: Mirka Trajanova. Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju 71 V biotitno-muskovitnem blestniku so pogoste lece amfibolita, kamnine, ki je sestavljena v glavnem iz amfibolov, predvsem rogo- Primer manjše lece marmorja (M) z obmocja Boharine vdinamometamorfno povsemspremenjenima blestniku (S) in gnajsu (G), vidnima nazgornjem in spodnjem delumotiva. V zgornjem delu lecemarmorja je zelenkasto sivapola amfibolita (A). Spodnjirob motiva meri približnodva metra. Foto: Mirka Trajanova. vace. Poleg je še malo glinencev, kremenain biotita, pogosto tudi mineralov skupineepidota in sekundarnega klorita. Vedno vsebujejo titanit in malo železo-titanovih oksidov ter pirit. Amfibolit, ki je sedimentnegaizvora, je, kjer je nastal iz bolj lapornatihvložkov v prvotnih apnencih, pogosto pridružen lecam marmorja. Nekoliko jugovzhodno od Crnega jezerase sredi granodioritnega masiva nahaja obmocje metamorfnih kamnin Velikega vrha. Sestavljajo ga drobnozrnati biotitno-muskovitni gnajs in vanj vkljucene lece eklogita. Kako so se znašle te kamnine sredi plutona, še ni jasno. Po eni razlagi so velik vkljucekv granodioritu, po drugi pa bi lahko pripadale tudi razgaljeni podlagi ali ostankukrovnine granodiorita. Vec kot dva metra debela plast preperine na lomnodeformiranem granodioritu. Na zgornjem delu motiva jelepo vidna povsem ravna površina gozdnih tal. Spodnjirob motiva meri približno 2,5 metra. Foto: Mirka Trajanova. Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju Levo: Podlaga iz sprhnelega granodiorita z oksidacijskimi trakovi, na katerih leži talna morena z ostrorobimi kosigranodiorita. Desno: Morenski drobir je ponekod stratificiran. Verjetno je bil nekoliko premešcen z ledeniškimi vodotoki. Foto: Mirka Trajanova. Na obmocju Razborce najdemosledove delovanjaledenikov v obliki tilitov, to jepešceno-glinastihsedimentov z oglatimi kosi granodiorita. Foto: Mirka Trajanova. Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju 73 saj nas Pohorje razveseljuje z debelo odejopreperine in bujnih gozdov. Tam pa, kjer jepreperina pretrgana, se razkrijejo talne morene, pod katerimi je granodiorit v podlagisprhnel, sipek in preperel vec metrov globoko. Ledenik je za sabo pustil zaglinjeneusedline tilite s kosi svežega granodiorita Potektonska erozijain oblikovanje Pohorja Koncno morfologijo Pohorja je oblikovalledenik. Tu ne najdemo dolin U-oblike, kiso znacilne za karbonatne Alpe. Tudi odprtih profilov, kjer bi lahko opazovali znacilnosti ledeniškega delovanja, je komaj kaj, Lovrenška jezera so z vodozapolnjeneledeniške kotanje, okrog katerih ne uspeva gozd, ampakso mocvirnata tla porašcena znizkim ruševjem. Foto: Mirka Trajanova. Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju ter nesortirane usedline z ostrorobimi odlomki kamnin, ki jih je na kratke razdaljeprenašala voda iz talecega se ledenika. Na neprepustni podlagi granodiorita inmetamorfnih kamnin se nahaja kar do približno deset metrov debela plast, sestavljena iz mocno vodovpojne preperine in zeloporoznega, sprhnelega granodiorita. Skupajpredstavljata vodonosnik, ki na pohorskihizravnavah zadržuje veliko kolicino vode inustvarja mocvirja. Iz tega vodonosnika senapajajo in ohranjajo ojezerjene ledeniškekotanje ter številni izviri potokov, s katerimise voda z obmocja odvaja v doline. Mocvirnata tla so podlaga za posebne življenjskeprostore, kjer ne uspeva gozd, ampak nizkoruševje. Slovarcek: Kolizija. Trk dveh plošc Zemljine skorje. Subdukcija. Tonjenje, podrivanje oceanske plošce pod celinsko (kontinentalno). Akcesorni. Prisoten v manjši kolicini, postranski, dodatni. Sekundaren. Drugotnega, kasnejšega na stanka. Literatura: Fodor, L., Gerdes, A., Dunkl, I., Koroknai, B., Pécskay, Z., Trajanova, M., Horváth, P., Vrabec, M., Jelen, B., Balogh, K., Frisch, W., 2008: Miocene emplacement and rapid cooling of the Pohorje pluton at the Alpine- Pannonian-Dinaridic junction, Slovenia. Swiss Journal of Geosciences, 101, suppl. 1: 255-271, doi:10.1007/ s00015-008-1286-9. Hinterlechner - Ravnik, A., 1971: Metamorfne kamnine Pohorja. Geologija, 14: 187-226. Hinterlechner - Ravnik, A., 1973: Pohorske metamorfne kamnine II. Geologija, 16: 245-270. Hinterlechner - Ravnik, A., Trajanova, M., 2009: Metamorfne kamnine. V: Plenicar, M., Ogorelec, B., Novak, M., (ur.): Geologija Slovenije = The Geology of Slovenia. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 69-90. Mioc, P., Žnidarcic, M., 1977: Osnovna geološka karta SFRJ, L 33-55, Slovenj Gradec 1:100.000. Zvezni geološki zavod Beograd. Trajanova, M., Pécskay, Z., Itaya, T., 2008: K-Ar geochronology and petrography of the Miocene Pohorje Mountains batholith, Slovenia. Geologica Carpathica, 59 (3): 247-260. Trajanova, M.. 2013: Starost pohorskega magmatizma; nov pogled na nastanek pohorskega tektonskega bloka. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 183 str. Zupancic, N., 1994a: Petrografske znacilnosti in klasifikacija pohorskih magmatskih kamnin. Rudarskometalurški zbornik, 41: 101-112. Zupancic, N., 1994b: Geokemicne znacilnosti in nastanek pohorskih magmatskih kamnin. Rudarsko-metalurški zbornik, 41: 113-128. Dr. Mirka Trajanova je pred kratkim upokojena raziskovalkaGeološkega zavoda Slovenije. Njeno široko raziskovalno delo na podrocjugeologije je bilo usmerjeno predvsem v uporabno geologijo, v najvecjimeri za potrebe gradbeništva in hidrogeologije, zato ni nobenega vecjegagradbenega posega v naravo, pri katerem ne bi sodelovala. Najvecji izzivpa ji je bilo preucevanje metamorfnih in magmatskih kamnin VzhodnihAlp v Sloveniji. Na to temo je tudi doktorirala. V zadnjih letih se jeintenzivneje posvetila usposabljanju mlajših kolegov in prenosu bogatihizkušenj, da bi jim bili zacetek poklicne poti in strokovna rast cim lažji. Mineralno bogastvo Pohorja 75 Mineralno bogastvo Pohorja Miha Jeršek, Mirjan Žorž, Mojca Bedjanic, Zmago Žorž, Viljem Podgoršek Pohorje zaradi raznolikosti kamnin in pestregeološke zgodovine ponuja minerale, ki jihv vecini drugih delov Slovenije na površjuali blizu njega ni. Minerali kot sestavni delkamnin so od nekdaj pomembna mineralnasurovina. To so vedela ljudstva, ki so ta deldanašnje Slovenije naseljevala v preteklosti, o njihovi dejavnosti pa pricajo opušcenirudniki, dnevni kopi, ostanki glažutarstva ali spomeniki, izklesani iz pohorskegakamna, ki je še vedno zanimiv v gospodar skem, znanstvenem in ljubiteljskem pomenu. Še vec. Pohorski kamen je pomemben delidentitete Slovenije. Na Pohorju so hiše, zgrajene iz marmorja, in strehe, pokrite sskrilavcem. Identiteto številnih slovenskih mest v arhitekturnem smislu zaokrožajo trgiin ceste ter spomeniki iz pohorskega granodiorita z aplitnimi žilami. Tudi poslopje slovenskega državnega zbora krasita pohorskigranodiorit in cizlakit. Skupek kristalovkremena - cadavca, mikroklina (bel) inberila (v sredini) izDonikovega kamnoloma. Višina skupka je 12centimetrov. Zbirka: Vili Rakovc. Foto: Miha Jeršek. Mineralno bogastvo Pohorja Raziskovanje mineralov v deželi Štajerski Zgodovina odkrivanj mineralnega bogastvaPohorja se ujema s casom razsvetljenstva, ko se je zanimanje za naravo in procese vnaravi mocno povecalo. Sistematsko zbiranje in raziskovanje mineralov sta se zaceliv 18. in nadaljevali v 19. stoletju. Hkratis tem so nastale prve zbirke mineralov, kiso se ohranile v muzejih. Pohorje je kot delSpodnje Štajerske (Untersteiermark) sodilo pod upravo v Gradcu. Nadvojvoda Janez(Johann Baptist Joseph Fabian SebastianHabsburg-Lothringen) je zbral nekaj tisockosov mineralov, rudnin in kamnin. Leta1811 je ustanovil Pokrajinski muzej Joanneum v Gradcu (Landesmuseum Joanneum). Pod vodstvom mineraloga FriedrichaMohsa je zbirka pridobivala nove mineraleiz celotne dežele Štajerske. Njegovo delo sonadaljevali Joseph Matias Anker, EduardHatle in drugi. Vecino mineralov so muzejupodarile znane osebnosti tistega casa. Mednjimi so bili baron Wulfen, grof J. Brigidoin cesarica Leopoldina Brazilska. Znanstveno preucevanje in analiziranje kamnin, rudnin in mineralov sta postali zelo priznaniin gospodarsko koristni dejavnosti. V Joanneumu hranijo z obmocja SpodnjeŠtajerske skoraj 400 mineralov. Zapisane jihimajo v 2. zvezku, v katerem je zbirka popisana približno od leta 1850 do 1890. Najvecmineralov je zbral in prinesel Joseph MatiasAnker. V publikaciji Kratke predstavitve iz leta 1835 je opisal svoje potovanje in raziskovanja na Pohorju. Leta 1885 je EduardHatle v knjigi Die Minerale des HerzogthumsSteiermark (Minerali vojvodine Štajerske) opisal vsa do tedaj znana nahajališca mineralov v Deželi Štajerski. Viktor von Zepharovich je v svojih treh knjigah z naslovom Mineralogischen Lexicon für das KaiserthumÖsterreich (Mineraloški leksikon Avstrijskega cesarstva) (1859, 1873 in 1893) opisalvsa znana nahajališca mineralov v takratnimonarhiji in dodal tudi nahajališca s Pohorja. Po prvi svetovni vojni sta se z razpadom Avstro-Ogrske monarhije zakljucili raziskovanje mineralov in znanstveno delov Gradcu, ki sta bili vezani na naše kraje. Baron Sigismondo (Žiga) Zois je bil lastnikrudnikov železa na zahodnem delu Pohorja. Njegovo zbirko hrani Prirodoslovni muzejSlovenije. V njej so tudi primerki mineralovin kamnin s Pohorja. Raziskovanje Pohorja se je nadaljevalo inmocno razmahnilo po drugi svetovni vojni. V zadnjih tridesetih letih se je število mineralov s Pohorja, tako v javnih kot v zasebnih zbirkah, precej povecalo. Veliko najdb jepovezanih prav s podatki iz starejše literature, nova spoznanja o geologiji Pohorja innastanku mineralov pa so še dodatno pomagala pri odkrivanju mineralov. Znacilnosti pojavljanja mineralov naPohorju Vecino kamnin gradi vec razlicnih mineralov. Ti so kristalizirali v razlicnih razmerah, zato so lahko v razlicnih pojavnih oblikah. V pohorskih kamninah so minerali, ki semed seboj razlikujejo po kemijski sestavi, kristalni zgradbi in tudi po pojavni oblikiter mineralni združbi. Obicajno so tesnopovezani s kamnino, v kateri jih najdemo, vendar pa so razlogi, zakaj je prišlo do kristalizacije mineralov znotraj neke kamnine, lahko precej razlicni. Zato bodo mineraliv nadaljevanju predstavljeni genetsko in nesistematicno po posameznih nahajališcih. Velika vecina okolij, kjer so nastali minerali, ki so danes razkriti na Pohorju, je bila nekoc globoko pod površjem. Blestnik, gnajs, eklogit, amfibolit in marmor so metamorfnekamnine, ki jih sestavljajo najstarejši minerali. Starost metamorfnih kamnin je od 40do 400 milijonov let. Osrednji del Pohorjagradi magmatska intruzija, ki je stara približno 18 milijonov let. Metamorfne in magmatske kamnine so razpokale zaradi lastneteže in tektonskih premikov. V te razpokeso se vtisnile hidrotermalne raztopine, ki sodale naslednjo generacijo mineralov. Razpoke so lahko medplastne, alpske, zaprte aliodprte, kar se kaže v mineralni združbi in Mineralno bogastvo Pohorja 77 Porfiroblasti granatov v gnajsu imajo premer do 20 milimetrov. Zbirka: Viljem Podgoršek. Foto: Miha Jeršek. stopnji kasnejših sprememb. Tektonske silein erozija so razkrile kamnine na površjuPohorja. Posledicno so se prikazale številnemetamorfne in tudi magmatske kamnine, ki v razpokah skrivajo bolj ali manj pravilno oblikovane kristale mineralov. Nekateri procesi, predvsem oksidacija mineralov, ševedno potekajo. Oblike kristalov nam povedo marsikaj orazmerah, v katerih so nastali. V nadaljevanju bodo zato predstavljeni najbolj znacilniali pogosti minerali in njihove pojavne oblike v izbranih kamninah. Minerali v metamorfnih kamninah Pohorja Minerali v pohorskem marmorju Marmorji so znacilne, obicajno monomineralne metamorfne kamnine. Na zahodnem delu Pohorja so na površju redki. Nastalinaj bi ob kontaktni metamorfozi ob intruziji dacita v plasti apnenca. Na južnem in vzhodnem delu Pohorja so razkriti predvsemkalcitni marmorji, katerih izvor še ni povsem razjasnjen. Nekateri jih zaradi bližinemagmatskih kamnin povezujejo s kontaktnometamorfozo, drugi menijo, da so nastali obregionalni metamorfozi. Glavni mineral pohorskih marmorjev je kalcit. Kalcitni marmorji so vecinoma debelozrnati, redkeje drobnozrnati. Lahko so beli, zaradi primesi drugih mineralov pa obarvani. Vkljucki grafita in pirita povzrocijosive odtenke, medtem ko vkljucki amfibolov in biotita povzrocijo zelenkaste odtenke marmorja. Mnogo redkejši so dolomitnimarmorji. Akcesorni minerali so kremen, z natrijem bogati plagioklazi, wollastonit, tremolit, rogovaca, diopsid, forsterit, vezuvianit, magnetit, muskovit in biotit, medtemko so granati, grafit in pirit redkejši. Pri retrogradni metamorfozi so nastali še epidot, klorit, klinozoisit, serpentin in forsterit. Vecina omenjenih mineralov je prepoznavna Mineralno bogastvo Pohorja Pohorski marmorji so navduševali že v rimski dobi, kasneje (na sliki) so ga uporabljali za utrjevanje poti, danes pa sopredmet znanstvenih razprav. Vir: Jože Kuzman, 2012: Kamnito bogastvo Pohorja. v mikroskopskih zbruskih, nekateri pa so vromboedrskimi kristali kalcita. Pogostejšivecjih skupkih ali makrokristalih, ki jih vi-mineral v pohorskih marmorjih je diopsid, dimo s prostim ocesom. Posamezna gnezdaki je obicajno temno zelen, manjši primerkiv marmorjih so lahko zapolnjena z do cen-pa so tudi svetlo zeleni ali celo brezbarvni. timeter velikimi, brezbarvnimi ali belimi, Vecina jih v dolžino meri do 20 milimetrov, Diopsid (50 milimetrov x15 milimetrov) v kalcitnemmarmorju z južne straniPohorja. Zbirka: Viljem Podgoršek. Foto: Miha Jeršek. redko pa tudi do 5 centimetrov. Znacilnimineral metamorfnih kamnin in tudi pohorskega marmorja je wollastonit. Je brezbarven ali bel. Lahko je razvit v obliki podolgovatih, do 5 centimetrov dolgih kristalov ali pa tvori radialne skupke s premeromdo 4 centimetre. Poleg epidota, biotita inpirita zaradi visokega sijaja izstopajo medeno rjavi kristali grosularja. Epidot je redkov kristalih, vecjih od 10 milimetrov. So izrazito prizmatski, na posameznih kristalnihploskvah pa so vcasih razvite figure jedkanja. Med kristali kalcita najdemo svetlo rjave do rjave in prozorne kristale vezuvianita. Skapolit je obicajno brezbarven ali bel, velikdo 3 centimetre in precej razpokan. Brezbarvni so tudi kristali kremena, ki dosežejo v dolžino do 20 milimetrov. Nekateri sozdvojceni po brazilskem zakonu in imajovkljucke iglicastega aktinolita. Mineralno Mineralno bogastvo Pohorja 79 združbo dopolnjujejo še kristali magnetita, limonitiziranega pirita in drugi. Marmor sov preteklosti uporabljali za izdelavo kamnitih spomenikov in drugih okrasnih predmetov. Zanimivo je, da je bila nekoc na Pohorju tudi marmorna cesta. Minerali v amfibolitih Amfiboliti so zelene do zelo temno zelene metamorfne kamnine. Glavni mineral iz skupine amfibolov je rogovaca. Medzanimivejšimi minerali so brezbarvni dobeli kristali zoisita in v redkih primerihkristali pirita, ki dosegajo v premeru tudivec kot 10 milimetrov, skupki pa celo do30 milimetrov. Kristale zoisita v amfibolitu najdemo v severovzhodnem delu Pohorja, medtem ko so bili kristali pirita v tej kamnini do sedaj najdeni le pri Pušcavi. Beli kristali zoisita v amfibolitu s prehodom v eklogit. Foto: Zmago Žorž. Mineralno bogastvo Pohorja Minerali v eklogitu Eklogit velja za najbolj plemenito kamninona Pohorju. V obliki lec izdanja predvsemna južnem delu. Glavna minerala v eklogitusta zeleni omfacit in rdeci granat. Njima sepridružujejo modri kianit, rožnati korund, brezbarvni ali beli zoisit, zlatorumeni piritin crni amfibolit, obicajno tudi rogovaca. Zodkritjem coesita, visokotlacnega razlickakremena, so dokazali, da so eklogiti nastali pri zelo visokih tlakih in temperaturah. To pomeni, da so bili pogreznjeni globokopod površje Zemlje, morda tudi 80 kilometrov ali vec. Pri takšnih razmerah pa lahkokristalizirajo tudi diamanti. Ob dvigovanjukamninskih blokov z eklogiti so se omenjeniprimarni minerali spremenili v druge - stabilnejše. S prostim ocesom opazna je spre memba, ko se prvotna svetlo zelena barvaeklogitov spreminja v vse bolj temno, saj sepri retrogradni metamorfozi pojavlja vse vectemno zelenih amfibolov, predvsem rogovace. Eklogit je zelo raznolika kamnina, saj sokombinacije prej omenjenih mineralov zelorazlicne tako po velikosti zrn kot po njihovikolicini. Najlepši so primerki, kjer so enakomerno zastopani živo zeleni omfacit, rdeci granati in modri kianit. Posamezna zrnaomenjenih mineralov so lahko milimetrskihali pa tudi centimetrskih velikosti. Granati, obicajno so rdecih barv, so lahko kot porfiroblasti v omfacitovi osnovi in veliki tudi do 2 centimetra v premeru. Kristali kianitaso obicajno podolgovati, razmeroma tanki inveliki do 1 centimetra, le redko pa vec kot 5 centimetrov. Najvecjido sedaj najdeni kristalkianita je daljši od 9 centimetrov in debelejši od 3 centimetrov. Zoisit je brezbarven alibel in v obliki splošcenih prizmatskih kristalov. Zanimiv je korund, ki je lahko obrobljens kianitovimi kristali. Ce ga osvetlimo z ultravijolicasto svetlobo, fluorescira rdece. Pirit je sicer redkejši mineral v eklogitu, vendar jezaradi kovinskega sijajain rumene barve zlahka opazen. Kianit (55 milimetrov x33 milimetrov) na eklogitu. Zbirka: Viljem Podgoršek. Foto: Miha Jeršek. Minerali v skarnih Skarni so znacilne kontaktnometamorfne kamnine. Na Pohorju so razkriti predvsemna njegovem severozahodnem delu. Nastaliso ob stiku granodioritne magme z marmorji in ležijo ob stiku z granodioritnimporfiritom in dacitom. Glede na prevladujoci mineral locimo epidotove, granatove inhedenbergitove skarne. V njih so ponekodtudi vecje koncentracije magnetita, ki je bilav preteklosti pomembna ruda za pridobivanje železa. Granati so bistveni minerali v granatovemskarnu. Obicajno so rdece rjavi, rdeci, zeleno rumeni, temno zeleni ali skoraj crni. Skladno z barvo granatov se spreminja tudinjihova kemicna sestava, ki pogosto definira posamezne clene iz skupine granatov. Andradit (6 milimetrov x 6 milimetrov) z Malih Kop. Zbirka: Zmago Žorž. Foto: Ciril Mlinar. Mineralno bogastvo Pohorja 81 Redka kombinacija korundain anortita v rožnati barvi, zeleni edenit in temno zelena rogovaca kot del pohorskegaeklogita z Radkovca. Vecjikos meri 60 milimetra x 35 milimetra. Zbirka in brušenje: Zmago Žorž. Foto: Miha Jeršek. Mineralno bogastvo Pohorja Vecinoma pripadajo andraditu in grosularju. Lahko so milimetrskih velikosti ali pamerijo vec kot 3 centimetre. Razvite imajokristalne like rombskega dodekaedra in ikozitetraedra. Epidoti so zeleni in prizmatskeoblike. Obicajno so manjši od 10 milimetrov. Minerali v magmatskih kamninah Pred približno 18,7 milijona let je v metamorfne kamnine prodrlo magmatsko telogranodioritne sestave. Pri ohlajanju je nastala kamnina granodiorit, ki ima enakomernodrobnozrnato strukturo. Granodiorit sestavljajo plagioklazi, kremen, kalijev glinenec, biotit, rogovaca, magnetit, pirit, hematit, Kristali rogovace, dolgi približno 22 milimetrov, v cizlakitu. Zbirka: Viljem Podgoršek. Foto: Miha Jeršek. Stik med granodioritomin cizlakitom, ki sta prepredenaz aplitnimi žilami. Foto: Samo Jencic. cirkon, apatit in titanit. Trakasti vkljuckiv granodioritu so iz biotita in/ali rogovace. Znacilne svetle aplitno-pegmatitne žile v sivem granodioritu imajo drugacen nastanekkot magmatske globocnine. Zelo podobno jetudi s kamnino cizlakit, ki jo odlikuje predvsem visoka vsebnost rogovace. Minerali v pegmatitih Pegmatitne žile v magmatskih kamninah Pohorski magmatski globocnini granodioritin cizlakit sta bili kmalu po njunem nastanku tektonsko razlomljeni. V nastale razpoke se je vtisnila magma, ki je bila bogatejšaz lahkohlapnimi sestavinami. Pri hitrejšikristalizaciji je v razpokah nastala drobnozrnata žilnina aplit, pri pocasnejši kristalizaciji pa bolj debelozrnata žilnina pegmatit. V aplitnih žilah ni kristalov, vidnih s prostim ocesom, medtem ko so pegmatitne žiletiste, kjer so kristali posameznih mineralovtudi do desetkrat vecji kot v okolni kamni- Mineralno bogastvo Pohorja 83 ni. Pegmatitne žile so zapolnjene s kristalikremena, glinencev, granatov in drugih mineralov. Mineraloška redkost so modrikasti kristali berila, ki jih najdemo v pegmatitnihžilah tako znotraj granodiorita kot cizlakita. Obicajno ne presegajo 10 milimetrov vdolžino. V pegmatitih znotraj cizlakita sotudi do 3 centimetre dolgi kristali crnegaturmalina šorlita in do 10 centimetrov veliki kristali rogovace. Pegmatitne žile v metamorfnih kamninah V kamnolomu Donik so v seriji metamorfnih kamnin, ki jih gradijo gnajsi, pegmatitni gnajsi, amfiboliti in marmorji, aplitne inpegmatitne žile ter dajki. Mineralno združbo pegmatitnih žil sestavljajo kristali kremena, kalijevih glinencev in sljud, redkejšiso kristali granatov in berila. Kristali kremena so brezbarvni ali cadavi ter veliki do 6 centimetrov. Med glinenci je najpogostejšiporcelanasto beli mikroklin v kristalih, ki soveliki do 3 centimetre in so lahko zrašceni Kristali granatov in pirita med glinenci in kremenom v pegmatitni žili v granodioritu iz kamnoloma v Cezlaku. Velikost izreza je 14 centimetrov x 8 centimetrov. Zbirka: Viljem Podgoršek. Foto: Miha Jeršek. Mineralno bogastvo Pohorja Beril (22 milimetrov x 15milimetrov) v kremenuiz Bistriškega vintgarja. Zbirka: Franci Golob. Foto: Miha Jeršek. po manebaškem dvojcicnem zakonu. Makroskopsko dobro prepoznavni so skupki listicastega muskovita in biotita, katerih kristalilahko dosežejo tudi do 10 centimetrov. Mineraloška redkost je beril, ki je lahko modrikast ali brezbarven. Kristali so dolgi do 30milimetrov. Kristali granatov so drobni inpraviloma ne presežejo nekaj milimetrov. Sordeckaste barve in imajo visok sijaj. Cadavec in mikroklin iz kamnoloma Donik (6 centimetrov x 4centimetre). Zbirka: Marjetka Kardelj. Foto: Miha Jeršek. Minerali iz hidrotermalnih nahajališc Ko se je v starejše kamnine pohorskegamasiva vtisnil granodioritni batolit, so skozi razpoke in prelomljene ter zdrobljenemetamorfne kamnine proti površju privrele hidrotermalne raztopine. Iz njih so sev razpokah znotraj blestnikov, gnajsev inmarmorjev izlocili številni minerali. Do 10centimetrov debele žile so zapolnjene s sfa Mineralno bogastvo Pohorja 85 Ruda z galenitom in halkopiritom iz Okoške Gore, 8 centimetrov x 5 centimetrov. Zbirka: Marjetka Kardelj. Foto: Miha Jeršek. leritom, galenitom, halkopiritom, piritom, kalcitom in baritom. Nazadnje je kristaliziral kremen, ki obicajno prerašca sulfidneminerale. Lahko je brezbarven ali v rahlovijolicastih odtenkih. Posamezni kristali ametista so veliki do 4 centimetre, nekateregeode pa imajo do 6 centimetrov v premeru. Omenjeno mineralno združbo, predvsemrudne minerale, so našli v rudišcu na Okoški Gori. Kockasti kristali piritaiz Janezovega grabna. Primerek meri 4 x 3 centimetre. Zbirka: Zmago Žorž. Foto: Miha Jeršek. Hidrotermalne spremembe so vidne šemarsikje na Pohorju. V Janezovem grabnuje izkopan rov v zaporedje gnajsev, med katerimi je do pol metra debela plast tremolita. Ta je na nekaterih mestih zaglinjena inhidrotermalno spremenjena. Poleg tremolitaso v takšnih plasteh ohranjeni kristali pirita, ki so lahko veliki tudi do pet centimetrov. Mineralno bogastvo Pohorja Rdeckasti opal v 8 milimetrov debeli žili iz okolice Radkovca. Zbirka: Viljem Podgoršek. Foto: Miha Jeršek. Tektonske razpoke so bile pomemben virhidrotermalnih raztopin, ki so mocno vplivale na serpentinizacijo. To je hidrotermalniproces, pri katerem so se olivin in magnezijevi pirokseni iz primarnih kamnin dunita in harzburgita spremenili v serpentinit. Sestavljajo ga avgit in sekundarni mineraliserpentinitove skupine. Serpentinitni pas naPohorju poteka severozahodno od SlovenskeBistrice preko Tinjske gore do Radkovca innaprej do Gladomeškega potoka. V njemnajdemo številne minerale, med njimi bas- tit, ki je nastal s psevdomorfozo mineralovserpentinove skupine po broncitu. Hidrotermalno spremenjeni serpentiniti so vidni vMarkeževem pruhu - opušcenem kamnolomu serpentiniziranega harzburgita. Serpentinit ima mrežasto teksturo z nekaj centi metrov ali celo do 40 centimetrov debelimi razpokami, znotraj katerih se je iz hidrotermalne raztopine izlocil magnezit. V serpentinitih blizu pegmatitnih žil z vec kremenaje nastal opal. Poleg navadnega opala, ki jelahko bel ali pa rdeckast in lahko vsebujevkljucke manganovih oksidov, je prisotentudi brezbarvni razlicek hialit. Ponekod so hidrotermalne raztopine povzrocile nastanek drobnih kristalov kremena, drugje paso serpentinit nadomestile z lojevcem. Minerali iz medplastnih razpok Foliacija metamorfnih kamnin je plastnatatekstura, ki vsebuje listasto razvite kristale, vzdolž katerih opazimo navidezne plasti. Ponekod na Pohorju so te teksture razvite vblestnikih, gnajsih in tudi amfibolitih. Pri Mineralno bogastvo Pohorja 87 Kremen in epidot izkamnoloma škriljav Koritnem nad Oplotnico(65 milimetrovx 70 milimetrov). Zbirka: Viljem Podgoršek. Foto: Miha Jeršek. Ametist (4 centimetre x1 centimeter) iz kamnolomaškrilja v Koritnemnad Oplotnico. Zbirka: Viljem Podgoršek. Foto: Miha Jeršek. raztezanju in budiniranju kamnin nastane-dejavnega kamnoloma Leva v Koritnem nadjo tako imenovane medplastne razpoke. TeOplotnico so bile razkrite razpoke znotrajso primerno mesto za izlocanje mineralovamfibolita, velike tudi nekaj decimetrov iniz raztopin s povišano temperaturo globokovec. Mineralna združba v takšnih razpopod površjem Zemlje. V amfibolitih nekdaj kah je zelo podobna tisti iz razpok alpskega Mineralno bogastvo Pohorja tipa, ki so opisane v nadaljevanju. Glavniminerali so kremen, sljude, kalcit, granat, aktinolit, epidot, galenit, habazit, klinoklor, phillipsit, stilbit, titanit, rogovaca in natrolit. Iz medplastnih razpok v kamnolomuLeva izvirajo najlepši kristali ametista s Pohorja. Visoki so do 7 centimetrov. Nekateriso bili zbrušeni v fasetne draguljarske oblike. Minerali iz alpskih razpok Pohorje je najbolj jugovzhodni podaljšekVzhodnih Alp. Nastalo je ob trku Jadranskemikroplošce v Evrazijsko plošco, ko so sekamnine nagubale, dvignile in narinile vseod Ligurskega zaliva do Pohorja in ustvarilenajdaljšo gorsko verigo v Evropi. Razpoke nastajajo ob tektonskih deformacijah kamnin v globinah do 10 kilometrov. Tam so tlaki do 3.000 barov in temperature do 500 stopinj Celzija. Pri metamorfnihprocesih nastaja tako imenovana juvenilnavoda, ki v teh razmerah raztaplja kamninev okolici razpoke. Ob zniževanju tlaka intemperature pricnejo iz raztopine kristalizirati znacilni minerali. Ta proces je zelo pocasen, ker sledi dvigovanju gorskih verig obnjihovi hkratni eroziji. Na ta nacin razpokev milijonih let »pripotujejo« na površino. Tatip nastanka mineralov je povezan s tektoniko alpskega prostora, zato jih imenujemoalpske razpoke. Lahko so razvite v razlicnihvrstah kamnin, v Alpah tako v magmatskihkot v metamorfnih. Razpoke alpskega tipa najdemo v delujocem kamnolomu granodiorita v Cezlakuin nedalec stran v opušcenem kamnolomucizlakita. V granodioritu so zapolnjene skristali kremena, ki je lahko brezbarven alirahlo cadav. Kristaliziral je med zadnjimi. Lahko vsebuje vkljucke epidota in bisolita – vlaknatega razlicka aktinolita. Kristali titanita, habazita, adularja in albita so obicaj- Kremen (6 centimetrov x 1 centimeter) z vkljuckiaktinolita iz kamnoloma cizlakita pri Cezlaku. Zbirka: Franci Golob. Foto: Miha Jeršek. no milimetrskih velikosti. Vecji so kristalikalcita, ki so rasli v vsaj treh generacijah; najprej kot listicasti kratkoprizmatski, natokot skalenoedrski in nazadnje kot položnoromboedrski kristali. Omenjene minerale mestoma ali povsem prekrivajo mineralikloritove skupine. Ponekod so prisotni tudilisticasti kristali hematita. Alpske razpoke vcizlakitu imajo podobno mineralno paragenezo, s tem da imajo kristali kremena vecvkljuckov zelenega aktinolita. Alpske razpoke z enako združbo mineralov najdemo tudina severnem Pohorju. Mineralno bogastvo Pohorja 89 Na Pohorju je limonita precej prav v bližinipirita, kot na primer v Janezovem grabnu. Sekundarne minerale najlažje najdemo vopušcenih rovih. Nastali so zadnji in zatoobicajno prekrivajo starejše minerale, pogosto pa kristalijo neposredno na kamninskipodlagi. Tako so na Okoški Gori poleg limonita prisotni še aragonit, azurit, malahit, cerusit, krizokola in sadra. Slednja je bila vdokaj lepo razvitih kristalih najdena tudi vStranicah, ki je znano nahajališce fosilov. Minerali oksidacijske cone Oksidacijska cona je obmocje, v katerem sokamnine in njihovi minerali izpostavljenioksidativnim procesom, ki kemicno spremenijo sestavo primarnih mineralov. Posledicno nastanejo tako imenovani sekundarniminerali. Ti procesi ne potekajo samo napovršju, ampak tudi pod površjem Zemlje. Preprost primer nastanka sekundarnih mineralov je oksidacija pirita, pri cemer nastajajo predvsem oksidi in hidroksidi železa, kijih s skupnim imenom imenujemo limonit. Zdvojcenikristal kalcita iz kamnoloma cizlakita (50 milimetrovx 23 milimetrov), iz katerega izrašcajodrobni kristali kremena. Zbirka: ZmagoŽorž. Foto: Miha Jeršek Sadra (11centimetrov x 3 centimetre) iz kamnoloma v Stranicah. Zbirka: ViljemPodgoršek. Foto: Miha Jeršek. Mineralno bogastvo Pohorja Javno dostopne zbirke Minerale in kamnine Pohorja si lahko ogledamo v javno dostopnih zbirkah. Prirodoslovni muzej Slovenije in Oddelek zageologijo Naravoslovnotehniške fakulteteUniverze v Ljubljani hranita tako starejšekot marsikatere nove najdbe. V Zavodu zakulturo v Slovenski Bistrici je med številnimi zbirkami kar nekaj povezanih s kamninami, minerali in fosili. Njihov avtor je Kristali malahita iz Zgornje Novevasi nad Slovensko Bistrico (višina8 milimetrov) nakristalih kremena, prekritih s tankoplastjo železovihoksidov in hidroksidov. Zbirka: Zmago Žorž. Foto: Miha Jeršek. Franc Pajtler, ki je pri snovanju zbirk sodeloval s številnimi prijatelji in strokovnjaki. Prva je bila leta 1995 Zbirka mineralov in fosilov, sledila je zbirka Kamnine Pohorja in na koncu še Zbirka mineralov obcin Slovenska Bistrica in Oplotnica. V zbirki muzeja Pangea v Dragonji vasi naDravskem polju, ki jo ureja Viljem Podgoršek, so minerali in kristali Pohorja razporejeni v vitrinah po nahajališcih. Ob ogle du razstavnih predmetov spoznamo razlikomed kamninami in minerali, ki gradijoposamezna obmocja Pohorja. Dodatna vitrina je namenjena spoznavanju eklogitov sPohorja, ki jih lahko primerjamo še z nekaterimi razstavnimi predmeti iz tujine. Posebej so razstavljeni tudi fosili iz nahajališc najužnem delu Pohorja. V Hiši mineralov v Velenju, kjer je razstavljena zbirka Jožeta Rihtarja, so primerki sPohorja razstavljeni skupaj z ostalimi razstavnimi predmeti, ki so predstavljeni predvsem po mineraloški klasifikaciji. Nekatere zbirke so zasnovane tako, da sorazstavljeni samo primerki z dolocenegadela Pohorja. Takšna je zbirka kamnin, mineralov in fosilov z obmocja obcine Zrece. Nastala je kot rezultat vecletnega dela raziskovalnih taborov na Rogli, na katerih jebila stalno navzoca tudi geološka ekipa podmentorstvom Viljema Podgorška. Zbirka, kise postopoma dopolnjuje, je trenutno razstavljena pri recepciji hotela Planja skupaj z razstavo o pohorskih glažutah. V sklopu ureditve struge Sopocnice so zgradili vecjo pregrado kot nekakšen zadrževalnik hudourniških voda. V njen vrhnji del so Mineralno bogastvo Pohorja 91 vgradili 15 vecjih primerkov kamnin s celotnega Pohorja in dodali zemljevid z njihovimi nahajališci. V okviru Poti med krošnjami Pohorje so predstavljene znacilne pohorske kamnine in njihove posebnosti. Geološke posebnosti predstavi tudi Škratova pot na Rogli. Omenitivelja še naravoslovne poti na Pohorju, obkaterih so predstavljena tudi nekatera primarna nahajališca kamnin. Geološke naravne vrednote Pohorja Naravna lepota, naravna znamenitost, naravna dedišcina so besedne zveze, ki opisujejo nekaj, kar je v naravi redko, dragocenoali znamenito. Zakon o ohranjanju narave (ZON) te posebnosti opredeli z izrazom »naravna vrednota«. Naravne vrednote podrobneje opisuje Uredba o zvrsteh naravnih vrednot, ki jih opredeli na razlicne zvrsti inmednje sodijo tudi mineral, fosil in geološkanaravna vrednota. Slednja je po omenjenempravnem aktu del narave, ki je z vidika se- stave in oblike Zemljine skorje ter procesovv njeni notranjosti in na njenem površju terz vidika zgodovine Zemlje in evolucije življenja na njej izjemen, znacilen, kompleksno V soteski Bistriškegavintgarja izdanjajoštevilne metamorfne in magmatskekamnine z redkimi in izjemnimiminerali. Foto: Samo Jencic. Mineralno bogastvo Pohorja povezan, ohranjen, redek, znanstveno-raziskovalno ali pricevalno pomemben. V naravise geološke naravne vrednote pojavljajo kotdel narave, nahajališce minerala ali fosila terkot tektonska (prelom, tektonski jarek, tektonska breca, guba), mineraloška (nahajališce minerala), petrološka (izdanek kamnin), paleontološka (nahajališce fosila), stratigrafska (stratigrafsko zaporedje ali meja), glaciološka (ledeniško jezero, morena, balvan), pedološka, hidrogeološka (mineralni izvir) ali sedimentološka (sedimentne teksture, turbiditni tokovi, evaporiti) naravna oblika. Vešnerjeva jama ali Luknja pri Naceku je edino brezno v marmorju v Sloveniji. Foto: Andrej Grmovšek. Gledano z ocmi geologa je celotno obmocje Pohorja v Sloveniji nekaj prav posebnega, ker izstopa po geološki zgradbi in nastankuter si kot tako zasluži posebno pozornost. Kot geološke naravne vrednote pa so razglašene le tisti kraji oziroma obmocja, ki ustrezajo in zadošcajo merilom vrednotenja. Naobmocju Pohorja je bilo do sedaj evidentiranih in v postopku vrednotenja prepoznanih18 geoloških naravnih vrednot: Zgornja Bistrica - nahajališce amfiboliziranega eklogita v opušcenem kamnolomu, Visole - nahajališce serpentiniziranega Mineralno bogastvo Pohorja 93 harzburgita, Bojtina - nahajališce marmorjav rimskem kamnolomu, Mislinjski graben nahajališce metamorfnih kamnin v opušcenem kamnolomu, Lacna gora - nahajališcemetamorfnih kamnin in mineralov v kamnolomu Leva, Okoška Gora - nahajališce svincevo- cinkovih in železovih rudnih mineralov v opušcenem rudniškem rovu, Kopnikov hrib - nahajališce kontaktno metamorfnih kamninin železovih rudnih mineralov v opušcenemrudniškem rovu, Potnikov kamnolom - nahajališce marmorja v opušcenem kamnolomu na Planici, Namerjeve luknje - nahajališceželezovih rudnih mineralov ob potoku Ma- la Polskava, Cinžat - nahajališce miocenskihfosilov na odseku ceste Fala-Cinžat, Cezlak nahajališce cizlakita in granodiorita, Bistriškivintgar, Josipdol - nahajališce granodiorita vopušcenem kamnolomu, Rimski kamnolom - nahajališce marmorja ob potoku Bistrica, Stranice - nahajališce fosilov, Frajhajm - nahajališce serpentinita in rastišce serpentinskeflore, Beli kamen - nahajališce kremena, Luknja pri Naceku, Markežev kamnolom nahajališce serpentinita, eklogita in serpentinske flore. Zakljucek Pohorje je zaradi svojstvene geološke zgradbe in litološke sestave zanimivo za najdbemineralov, ki jih drugod v Sloveniji skorajdani. Zaradi pojavnih oblik, barv in kristalovso pogosto iskani kot zbirateljski predmeti. Ohranjajo se tako in situ kot ex situ. Nekatere varuje zakonodaja. Številne zasebne injavne zbirke hranijo primerke mineralov, ki so prica dogodkov iz geološke preteklosti. Zato so tako zbirke kot nove najdbepomemben vir za znanstvene raziskave, kipomagajo razumeti vec kot 400 milijonovlet zgodovine nastanka današnje podobePohorja. Literatura in viri: Anker, M. J., 1835: Kurze Darstellung der mineralogisch– geognostischen Gebirgs–Verhaltnisse der Steiermark. Graz: Spezielle Darstellung des Bacher–Gebirges als eine ausgezeihnetsten Urgebirgs–Formationen in Steiermark, 30-44. Berginc, M., Kremesec Jevšenak, J., Vidic, J. 2006: Sistem varstva narave v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, 128. Hatle, E., 1885: Die Minerale des Herzogthums Steiermark. Graz: Verlag von Leuschner & Lubensky. Hatle, E., 1889: Beiträge zur mineralogischen Topografie der Steiermark. Mittheilungen aus dem Naturhistorischen Museum am Joanneum. Graz: Verlag des Naturwissenschaftlichten Vereins für Steiermark, 6. Hatle, E., 1892: Fünfter Beitrag zur mineralogischen Topografie der Steiermark. Mittheilungen aus dem Naturhistorischen Museum am Joanneum. Graz: Verlag des Naturwissenschaftlichten Vereins für Steiermark, 15. Jeršek, M., Kramar, S., Jarc, S., Zupancic, N., Podgoršek, V., 2013: Minerals of Pohorje marbles = Minerali pohorskih marmorjev. Geologija, 56 (1): 47-56. Miler, M., Mašera, T., Zupancic, N., Jarc, S., 2019: Characteristics of minerals in Slovenian marbles = Znacilnosti mineralov v slovenskih marmorjih. Geologija, 62 (2): 175-187. Kuzman, J., 2012: Kamnito bogastvo Pohorja: naša naravna in kulturna dedišcina = The rocky riches of Pohorje: our natural and cultural heritage = Der Steinreichtum des Pohorje: unsere natürlichen und kulturellen Erbes. Slovenske Konjice: Samozaložba. Podgoršek, V., Golob, F., Herlec, U., 2006: Minerali iz kamnolomov pri Cezlaku na Pohorju. V: Jeršek, M., (ur.): Mineralna bogastva Slovenije. Scopolia, Supplementum, 3. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 265-270. Podgoršek, V., Kuzman, J., Herlec, U., 2006: Minerali iz okolice Tinjske gore na južnem Pohorju. V: Jeršek, M., (ur.): Mineralna bogastva Slovenije. Scopolia, Supplementum, 3. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 251-256. Podgoršek, V., Herlec, U., 2006: Minerali v Donikovem kamnolomu na Pohorju. V: Jeršek, M., (ur.): Mineralna bogastva Slovenije. Scopolia, Supplementum, 3. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 283-289. Prepis mineralov, nahajališc in donatorjev mineralov iz 2. zvezka zbirke mineralov v Univerzalnem MuzejuJoanneum v Gradcu iz let od približno 1850 do 1890. Vrabec, M., Podgoršek, V., Žorž, Z., 2006: Minerali pohorskih eklogitov. V: Jeršek, M., (ur.): Mineralna bogastva Slovenije. Scopolia, Supplementum, 3. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 245-250. Zepharovich, von, V., 1859, 1873, 1893: MineralogischesLexicon für das Kaiserthum Österreich, Band I., II., III. Žorž, Z., Podgoršek, V., Recnik, A., Mioc, P., 1999: Minerali Pohorja in Kobanskega. Tisk: Koroška tiskarnaSlovenj Gradec, samozaložba, 31. Žorž, M., Podgoršek, V., Golob, F., Dolinar, I., Jeršek, M., 2012: Odbleski iz Leve – prvi del. Proteus, 75 (3): 102-110. Mineralno bogastvo Pohorja Žorž, M., Podgoršek, V., Golob, F., Dolinar, I., Jeršek,Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS, št. 96/04 – M., 2012: Odbleski iz Leve – drugi del. Proteus, 75 (4): uradno precišceno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – 163-170. ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20. Pravilnik o dolocitvi in varstvu naravnih vrednot. https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/. Citirano Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/120. 12. 2019. 5 in 7/19. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot. Uradni list RS, št. 52/02 in 67/03. Dr. Miha Jeršek je muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je vodja Kustodiata za geologijo in namestnik direktorice, terpredavatelj na Višji strokovni šoli v Sežani, kjer uci brušenje plemenitihkamnov. Ukvarja se z raziskavami dragih in okrasnih kamnov terpripravlja razstave in interpretacije s podrocja geologije. Objavlja poljudne, strokovne in znanstvene prispevke s podrocja mineralogije, gemologije ingeomikrobiologije, v zadnjem casu piše tudi o meteoritih, ki padejo naobmocje Slovenije. Dr. Mirjan Žorž je specialist s podrocja razvoja in aplikacij metod plinske in tekocinske kromatografije za dolocevanje farmacevtskih ucinkovin v bioloških materialih ter separacije virusov, monoklonskih protiteles in nukleinskih kislin. Desetletja se ukvarja s preucevanjem makroskopsko kristaliziranih mineralov. Posveca se predvsem študiju simetrij in morfologije kristalov. Na obeh podrocjih je kot avtor in soavtor objavil številne razprave in prispevke, s podrocja mineralogije najvec v revijah Geologija, Proteus, Scopolia, The Mineralogical Record, Rocks & Minerals, La Regne Mineral, Lapis, ExtraLapis in Mineralien Welt. Mag. Mojca Bedjanic je geologinja in naravovarstvenica. Zaposlena je naZavodu Republike Slovenije za varstvo narave v obmocni enoti Maribor. Zadolžena je za geološke naravne vrednote ter za njihovo naravovarstvenovrednotenje in varstvo. Veliko se ukvarja tudi s popularizacijo in interpretacijos poudarkom na geologiji in geoloških posebnostih. Objavlja poljudne instrokovne clanke, je avtorica in soavtorica razlicnih interpretacijskih gradiv, dejavno deluje pri številnih projektih. Sodelovala je pri vzpostavitviKaravanke UNESCO globalnega geoparka, sodeluje tudi pri aktivnostih za vzpostavitev Regijskega parka Pohorje. Zmago Žorž se ukvarja z zbiranjem mineralov že vec kot 35 let. V tem casu jesodeloval ali samostojno predstavljal minerale na vec kot sto razstavah doma inv tujini. Je avtor in soavtor vec knjig ali clankov o mineralih Slovenije. Clankiso bili objavljeni v Proteusu, Konkreciji, Društvenih novicah, Reviji Ruda, Koroškem zborniku, Zborniku obcine Dravograd, Der Steirische Mineralog … Knjiga Remšnik, zgodovina, geologija in minerali pa je bila osnovatudi za nastanek mednarodne geološke poti Oberhaag–Ramšnik ter muzeja naRemšniku in v Oberhaagu v Avstriji, katere pobudnik in soavtor je bil. Je clanDruštva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije (DPMFS) in Društva Univerzalnega Muzeja Joanneum, sekcije mineralogije, v Gradcu v Avstriji. Diamanti s Pohorja Mirijam Vrabec Diamanti v naravi nastajajo v zelo specificnem okolju globoko pod Zemljinim površjem. Za njihovo kristalizacijo so potrebnitlaki vsaj 3,5 gigapascala in temperature, kipresegajo 700 stopinj Celzija. Takšne razmere znotraj Zemlje praviloma nastanejošele v globinah sto in vec kilometrov. In obupoštevanju dejstva, da debelina Zemljineskorje nikjer, niti pod najvišjimi gorstvi, nepresega sedemdeset kilometrov, nam hitropostane jasno, da diamanti praviloma nastajajo le v obmocju Zemljinega plašca. Žesam nastanek diamantov je dokaj zapletenin zahteven, še veliko bolj zapleteni pa sogeološki procesi in mehanizmi, ki omogocijo dvig diamantov iz velikih globin na Zemljino površje, ne da bi se ti pri tem unicili oziroma razpadli. In v cem je najvecji Diamanti s Pohorja 95 problem? Diamant kot edinega med draguljigradi ena sama kemijska prvina, to je ogljik. Ogljik pri dovolj velikem tlaku in temperaturi znotraj Zemljinega plašca kristalizira vstrukturo diamanta. Med potjo proti površju Zemlje se tlak in temperatura neprestano znižujeta, pri cemer diamant prihaja vokolja, kjer ni vec stabilen. Ce je ta procesdvigovanja prepocasen ali pa ce je dekompresija izotermicna (torej, ce se tlak znižuje, temperatura pa ostaja nespremenjena), tedajdiamant dokaj hitro preide v svoj nizkotlacni razlicek grafit. Na obmocju Pohorja imamo potencialno diamantonosne tipe sledecih kamnin: eklogita, harzburgita, granatovega peridotita in gnajsa. Podrobne analize so pokazale, da so tla Številni vkljucki diamantov v zrnu granata. Nekatera zrna diamantov so neizostrena, ker se nahajajo pod površino zbrušene ploskve vzorca. Najvecje zrno meri približno 13 mikrometrov. Diamanti s Pohorja V vkljuckih se diamantom (Dia) pogosto pridružuje tudi moissanit (Moi). Najvecje zrno do sedaj najdenega diamanta meri 32 mikrometrov. Slika prikazuje položaj diamantonosnih gnajsev v toneci plošci v casu krede na obmocju Pohorja. Diamanti s Pohorja 97 ki in temperature med nastankom teh kamnin dosegali 4 gigapascale in vec kot 900stopinj Celzija, kar ustreza globinam vsajsto kilometrov, torej razmeram, ki so ustrezne za kristalizacijo diamantov. Te kamnineso na Zemljino površje prišle z zapletenimitektonskimi procesi. Prvotno smo predvidevali, da bodo diamanti na Pohorju znotraj eklogitov. Po vecletih raziskovanja uspeha ni bilo. Kasnejesmo raziskovanje razširili na druge kamnine. In našli diamante! Diamanti na Pohorjuso se ohranili kot vkljucki v granatih znotraj gnajsev. Nastali so v casu zgornje krede (pred 95 do 92 milijoni let) pri procesihpodrivanja in pri metamorfozi kamnin vZemljinem plašcu na globini približno stokilometrov, pri tlakih vecjih od 3,5 gigapascala in temperaturah od 800 do 850 stopinjCelzija. Diamanti so oktaedrskih in kubooktaedrskih oblik ter rožnati, rumenkasti dorjavkasti. Njihova velikost dosega 32 mikrometrov. Najdba mikrodiamantov v granatih znotrajgnajsev dokazuje, da so bile nekatere pohorske metamorfne kamnine potisnjene doskrajnih globin in izpostavljene ultravisokotlacni (UHP) metamorfozi. Žal so bilerazmere pri dvigovanju pohorskih kamninneugodne, tako da so se ohranili zgolj kotvkljucki v granatih. Zato rudnikov diamantov, ki bi jih uporabljali v nakitu, na Pohorju ne bo. Bodo pa ostali predmet raziskovanja v prihodnje, saj nam širijo meje do sedajznanega o geološki zgodovini Pohorja. Literatura: Janák, M., Froitzheim, N., Yoshida, K., Sasinková, V., Nosko, M., Kobayashi, T., Vrabec, M., 2015: Diamond in metasedimentary crustal rocks from Pohorje, Eastern Alps: A window to deep continental subduction. Journal of Metamorphic Geology, 33: 495–512. https://doi.org/10.1111/jmg.12130. Doc. dr. Mirijam Vrabec je po izobrazbi geologinjain zaprisežena naravoslovka. Doktorirala je na temopohorskih metamorfnih kamnin in po zakljucenemdoktoratu nadaljuje delo na Oddelku za geologijo naNaravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Zelo rada dela s študenti in v okviru študija Geologijana vseh treh stopnjah poucuje kar nekaj predmetov. Njeno trenutno raziskovalno delo se vrti okoli perecetematike porabe in recikliranja odpadnih surovin, krožneekonomije, zajemanja, porabe in skladišcenja ogljikovegadioksida in nizkoogljicne proizvodnje cementa. Paleontološka dedišcina Pohorja z okolico Paleontološka dedišcina Pohorja z okolico Matija Križnar, Rok Gašparic, Viljem Podgoršek Pohorski magmatski vrhovi in metamorfnaobrobja izstopajo in predstavljajo geološkoizjemo v Sloveniji. Najvišje grebene gradijodaciti in granodioriti ter njim podobne kamnine, ki so nastale v terciarju, brez fosilov seveda. Tudi v metamorfnih kamninah Pohorja bomo zaman iskali fosilne ostanke, tako da osrednji del Pohorja za paleontologezagotovo ni zanimiv. Nekaj vec srece bomo s paleontološkiminajdbami imeli na ožjem obrobju Pohorja. Najstarejše kamnine lahko najdemo južnood Slovenskih Konjic in Vitanja, kar strogo gledano ni vec na Pohorju. Za obmocjevelja, da je geološko izredno pestro ter dase na njem stikajo razlicne vrste kamnin izraznih obdobij. Osnovni vzrok za to je, daje tukaj sticišce dveh velikih prelomov, Periadriatskega in Labotskega (ta poteka jugo zahodno od Pohorja), kar ima za posledico, da so kamnine tektonsko zelo zdrobljene. Južno so posamezni pasovi golic zgornjekarbonskih in spodnjepermskih skladov tektonsko vrinjeni med mlajše plasti. Nekateriapnenci ali njihove lece so polni foraminifer in koral, redkeje pa so bili odkriti ramenonožci in celo trilobiti (Ramovš, 1990; Križnar, 2013a). Nekoliko bolj zahodno, priVitanju, so razgaljeni konglomerati, apnenceve brece, skrilavi glinavci in apnenci sspodnjepermsko fuzulinidno foraminiferoSphaeroschwagerina carniolica, torej podobnokot v znameniti Dovžanovi soteski. Podroben pregled spodnjepermskih apnencev pokaže pestro združbo alg, foraminifer in znacilnih okroglih prerezov plošcicmorskih lilij. Triasne kamnine na južnem Mikroskopski vzorec spodnjepermskega apnenca z algami in foraminiferami iz okolice Vitanja. Foto: Matevž Novak. Paleontološka dedišcina Pohorja z okolico 99 Triasni dolomit s kamnotvornimi ostanki alg iz opušcenega kamnoloma Gracic. Najdba in zbirka: Viljem Podgoršek. Foto: Matija Križnar. obrobju Pohorja so pretežno zelo zdroblje-ve zgornjetriasne alge rodu Diplopora bomo ni dolomiti. Razkriti so v kamnolomu prinašli v opušcenem manjšem kamnolomuStranicah, kjer se mestoma na njih pojavlja-Gracic vzhodno od Zrec. Tam so v dolomijo plasti iz zgornje krede, obicajno bogate stu lepo ohranjena kamena jedra omenjenihfosili. Nadalje se triasne kamnine pojavljajoalg, ki so ponekod kamnotvorne (Podgorv okolici Zrec in zahodno od njih. Zanimi-šek, 2013). Kamnolom Stranice pred dvema desetletjema, kjer so na desnem delu razgaljene kredne plasti s koralami. Arhivsko fotografijo je posnel Franc Pajtler leta 2000. Paleontološka dedišcina Pohorja z okolico Najbolj prepoznavna najdišca fosilov na robnem delu Pohorja so nastala v pozni kredi. To so tako imenovane »gossavske« plasti(poimenovane po kraju Gossau v severniAvstriji, kjer so prvic opisane), ki jih sestavljajo apnenceve brece, laporasti apnenci, laporovci in meljevci. Omenjene plasti najdemo na Jesenkovem vrhu, še najvec pa jihje v okolici Zrec in Stranic. Pri Stranicahkredne plasti ležijo na triasnem dolomitu, ki ga izkorišcajo v velikem kamnolomu, kjerso v preteklosti tudi razkrili nekatere dele, bogate s krednimi fosili. V kamnolomu pri Stranicah so znani grebenski apnenci z dobro ohranjenimi lupinami rudistnih školjk (Plenicar, 2005). Najboljpogosti so rodovi Radiolites, Praelapeirouseia (z novo vrsto Praelapeirouseia pajtleri), Hippuritella, Hippurites in Vaccinites. Prav za dnjemu rodu pripadajo najvecje lupine, ki solahko velike tudi vec kot dvajset centimetrov. V nekoliko bolj lapornatih in meljastih plasteh so našli prava grobišca solitarnih in kolonijskih koral, polžev (znanih je 36 vrst), školjk in mnogih drugih organizmov (Mikuž, 2013). Koralna favna najdišca v okoliciStranic je bila temeljito raziskana (Turnšek, 1978) in vsebuje novo vrsto Conicosmilotrochus stranicensis. Veliko pozornosti paleontologov in ljubiteljev fosilov je pritegnilanajdba kosti ankilozavridnih dinozavrov, kar je bilo pricakovano, saj so plasti delnonastajale tudi v bližini kopnega, kar nakazujejo pojavi premoga. Kosti dinozavrov sospodbudile iskanje še drugih vretencarskihostankov in z leti so nabrali nekaj primerkov, ki so jih pripisali morskim psom, ribam Kredne plasti pri Stranicah so polne rudistnih školjk rodu Radiolites (levo) in polžev (desno spodaj). Primerke hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar. Paleontološka dedišcina Pohorja z okolico 101 kostnicam, krokodilom in celo želvam (Debeljak, 2013; Križnar, 2013b). V preteklosti so pri Stranicah in okoliciZrec izkopavali premog v vec premogovnikih. Ob tem so naleteli tudi na ostanke fosilnih rastlin, ki so jih že raziskovali avstro- ogrski paleobotaniki in geologi (Križnar, 2013c). Ceprav so omenjenim plastem s premogom pripisovali kredno starost, danesvemo, da sodijo v zacetna obdobja terciarjain jih imenujejo kar Straniške plasti. Danes so premogovniki opušceni, redke goliceStraniških plasti pa še vedno skrivajo svojofosilno dedišcino (Hazler, 2011). Kose premoga in spremljajoco floro je mogoce najtina nekaterih jalovinskih kupih, ceprav so tiže mocno porasli. Na severnem obrobju pohorskega magmatskega masiva se med Rušami in Dravogradom zajeda pas mlajših terciarnih, predvsemmiocenskih kamnin. Tu so odložene ivniške plasti, ki iz konglomeratov prehajajo v pešcenjake in meljevce. S pogostimi fosilnimiostanki je potrjeno morsko okolje odlaganjateh plasti, starostno pa jih uvršcamo v spo- Med najboljpresenetljiviminajdbami priStranicah so ostanki kosti dinozavrov. Kosti so dinozavrom pripisali obmikroskopski analizikosti (levo). Primerkehrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar. dnji miocen (Gašparic in Hyžný, 2015). Vivniških plasteh se pojavlja tudi premog, kiso ga v preteklosti izkorišcali na nekaterihmestih na severnem delu Pohorja, najdenipa so številni fosilni ostanki nevretencarjevin redki zobje rib in morskih psov. Združba majhnih, do 15 milimetrov velikih rakov deseteronožcev in druga favna kažejona nizkoenergijsko globokomorsko okoljesedimentacije z globino vode vec kot 125metrov. Ti sedimenti so se odlagali v morju Centralne Paratetide (Gašparic, 2013). Izmiocenskih plasti Pohorja je opisana najpestrejša združba fosilnih rakov deseteronožcev v Sloveniji s sedmimi razlicnimi vrstami. Dve od opisanih vrst fosilnih rakovicse pojavljata le na Pohorju, po njem pa jepoimenovana tudi nova vrsta Neopilumnoplax pohorjensis. Za vse fosilne ostanke iz teh plasti je znacilno, da predstavljajo organizme, ki so seprilagodili na življenje na mehkem globokomorskem blatnem dnu, kjer ni bilo velikohranilnih snovi. Rakovice, školjke, polži inmorski ježki so se delno vkopavali v sedi Paleontološka dedišcina Pohorja z okolico Po Pohorju poimenovana nova vrsta miocenske rakovice Neopilumnoplax pohorjensis. Primerek hrani Paleontološka zbirka Roka Gašparica (Prirodoslovni muzej Slovenije). Foto: Rok Gašparic. ment in s filtriranjem iskali hrano, ostanki zob manjših morskih psov Isistius sp. in Galeocerdo sp. pa so na morsko dno potonilivišje iz vodnega stolpca (Gašparic, 2013). Ne smemo pozabiti tudi na najmlajše fosilne ostanke, ki so jih za seboj pustili ledenodobni sesalci. Na skrajnem zahodnem deluPohorja pri Otiškem vrhu so v gramoznijami našli mamutova okla. Tudi reka Dravaje v svojih prodnih nanosih skrivala nekatere ostanke stepskega mamuta Mammuthus trogontherii, ki so ga odkopali pri Vuhredu(Križnar, 2015). Gotovo pa se v ledenodobnih nanosih Drave in Mislinje ter manjšihjamah ali spodmolih skrivata še neodkritapleistocenska favna in flora. Kratek pregled paleontološke dedišcine širšega obmocja Pohorja razkriva, da ta leni tako nepomembna in redka. Dosedanjenajdbe in dognanja so temelj nadaljnjim paleontološkim raziskavam, bodisi paleozojskih apnencev Vitanja, krednih plasti Zrecali miocenskih meljevcev pri Cinžatu termorebitnih novih najdišc drugje pod Pohorjem. Literatura: Debeljak, I., 2013: Dinozavri v kamnolomu Stranice. Konkrecija, 2: 66-69. Gašparic, R., 2013: Rakovice spodnjemiocenskih plasti severnega Pohorja. Konkrecija, 2: 38-44. Gašparic, R., Hyžný, M., 2015: An early Miocene deepwater decapod crustacean faunule from the Slovenian part of the Styrian Basin, and its palaeoenvironmental and palaeobiogeographical significance. Papers in Palaeontology, 1 (2): 141-166. Hazler, V., (ur.), 2011: Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini. Obcina Zrece, 268 str. Križnar, M., 2013a: Paleozojski fosili Konjiške gore. Konkrecija, 2: 55-57. Križnar, M., 2013b: Kredni ostanki vretencarjev iz Stranic. Konkrecija, 2: 74-75. Paleontološka dedišcina Pohorja z okolico 103 Križnar, M., 2013c: Drobci iz zgodovinepremogovništva in paleontoloških raziskav pri Stranicah. Konkrecija, 2: 70-73. Križnar, M., 2015: Najdbe pleistocenskih mamutov obbregovih Drave. Konkrecija, 4: 17-19. Mikuž, V., 2013: Polži iz krednih skladov kamnoloma Stranice. Folia biologica et geologica, 54 (1): 5-45. Podgoršek, V., 2013: Primerjava med nahajališci fosilovv kamnolomih Stranice in opušcenem kamnolomu vGracicu. Konkrecija, 2: 19-21. Plenicar, M., 1993: Radioliti iz krednih plasti priStranicah blizu Slovenskih Konjic. Razprave 4. razredaSAZU, 34: 45- 103. Ramovš, A., 1990: Svet med Pohorjem in Konjiško gorov karbonski dobi. Zbornik obcine Slovenska Bistrica, 2. zvezek, 435-439. Turnšek, D., 1978: Solitarne senonijske korale iz Stranicin z Medvednice. Razprave 4. razreda SAZU, 21: 67 126. Mag. Matija Križnar je paleontolog, zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kot kustos skrbi za paleontološke zbirke ter raziskuje fosilno bogastvo Slovenije. Ob priložnostih preucuje tudi rudarsko, mineraloško in drugo naravoslovno dedišcino. Svoja najrazlicnejša raziskovanja pogosto predstavlja v clankih in fotografijah. Mag. Rok Gašparic je aktiven raziskovalec in zbiralec fosilov. Zanimajo ga predvsem fosilni clenonožci, posebej raki. Trenutno koncuje doktorski študij paleontologije in je avtor mnogih znanstvenih clankov o fosilnih rakih Slovenije. Je tudi predsednik in aktivni clan Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije iz Tržica. Viljem Podgoršek je gimnazijski profesor, ki vecino prostega casa nameni preucevanju in zbiranju mineralov in fosilov. Je eden od najbolj delovnih raziskovalcev geološke dedišcine na Štajerskem. Za raziskovanje geološkega bogastva je navdušil mnoge svoje ucence in prijatelje. Je ustanovitelj in lastnik zasebnega geološko-paleontološkega muzeja Pangea. Geografske znacilnosti Pohorja Geografske znacilnosti Pohorja Igor Žiberna, Peter Zajc Izbrane naravnogeografskeznacilnosti Pohorja (Igor Žiberna) Obseg Pohorje v tradicionalni predstavi pojmujemo kot hribovje med Dravskim poljem navzhodu in Mislinjsko dolino na zahodu terDravsko dolino na severu in Vitanjskim podoljem na jugu. Zanimivo je, kako so Pohorje nekdaj omejevali med ljudstvom. Za polance Dravskega polja se je Pohorje zacelože zahodno od ceste Maribor-Slovenska Bistrica. V notranjosti so Pohorje omejili le nanajvišje dele hribovja, kjer je prevladovalopašništvo in gozdarstvo. Na južnem Pohorjuso za »Pohorce« imeli le ljudi na severnempobocju, medtem ko so prebivalci Lovrencain Ribnice na Pohorju tako imenovali svojejužne sosede. Gams omenja, da je Pohorjesprva pomenilo le hribovje nad Dravskimpoljem, vendar naj bi se kasneje razširilo nacelotno hribovje (Gams, 1959). V podrobnostih pri omejitvi obsega Pohorja se pojavijo težave, zlasti tam, kjer se vpodgorju nahaja gricevje. To velja za mejos Podpohorskimi goricami na jugovzhodu inPekrskimi goricami na severovzhodu. Drugproblem je povezan z zgostitvijo prebivalstvain gospodarskih dejavnosti v dolinah, kar jenase pritegnilo pohorsko prebivalstvo. Prebivalci Pohorja so bili zato in zaradi ozkihdolin, ki so onemogocale medsebojno komunikacijo, pogosto bolj povezani z dolinokot med seboj. S tega stališca bi lahko dejali, da je prebivalstvo Pohorja že v preteklostitežilo bodisi v Dravsko in Mislinjsko dolino, Vitanjsko podolje ali na Dravsko polje. Pohorje obicajno (Melik, 1957; Gams, 1959; Ilešic, 1979) delimo na Vzhodno in Zahodno Pohorje. Severneje leži na terciarnih sedimentih Ribniško-lovrenško podolje, ki gana severu od Drave loci hriboviti pas Rde cega brega, Janževskega vrha in Orlice, kipa v geografski literaturi in med domacininima skupnega imena. Posebna enota Pohorja so tudi Podpohorske gorice, ki so jihnekateri avtorji (Bracic, 1984) obravnavalipri prikazu Dravinjskih goric. Vzhodno Pohorje je zaobljeno, kopasto in vosrednjem delu planotasto hribovje. V svojem severovzhodnem delu prehaja v Dravskodolino in vinogradniške Pekrske gorice, navzhodu na Dravsko polje, na jugovzhodu injugu pa preko Podpohorskih goric v Dravinjske gorice. Meja v podgorju ni ostra. Valovito vzhodnopohorsko planoto omejujejo Žigartov vrh (1.347 metrov), Klopni vrh (1.340 metrov), Rogla (1.517 metrov) in Veliki vrh (1.344 metrov). Zaradi zmanjšanegaodtoka je površje mokrotno in pokrito s številnimi barji. Na skrajnem vzhodu so se naMariborskem in Bistriškem Pohorju razvilasmucarsko-športna središca (Areh, Bellevue, Trije kralji). Zahodno od Mislinjske grape, Rogle in Planinke (1.391 metrov), na Zahodnem Pohorju, se znacaj površja spremeni. Valovito površje zamenja kopasto sleme, kije nekaj višje (Crni vrh 1.543 metrov, VelikaKopa 1.542 metrov, Mala Kopa 1.524 metrov), vendar se proti severozahodu znižuje. Glavno sleme se na nekaterih mestih tako zniža, da so bile v preteklosti dane možnosti prehoda iz Dravske v Mislinjsko dolino. Poseben del Pohorja tako zaradi orografijekot družbenogeografskih dejavnikov predstavlja Ribniško-lovrenško podolje, sestavljeno iz miocenskih usedlin. Podolje, ki jesicer tektonsko pogojeno, je verjetno nastalokot posledica selektivne erozije pohorskihpotokov. Po nekaterih naziranjih naj bi celopredstavljalo ostanek stare Dravske doline, preden se je Drava ujela v metamorfne kamnine severneje od tod in ustvarila ozkoepigenetsko dolino med Spodnjo Vižingo inFalo. Med Ribniško-lovrenškim podoljem in Dravsko dolino leži hribovito obmocje, ki soga Radoljna, Velka in Vuhrešcica razrezaliv med seboj locene dele. Ti v geografiji inmed domacini niso dobili skupnega imena, pac pa so znani kot Ruta z Lobnikovim vrhom (705 metrov), Rdeci Breg z Jurcicevim(838 metrov) in Hlebovim vrhom (913 metrov), Janževski vrh (915 metrov) in Orlica sCigajnarjevim vrhom (761 metrov). Podpohorske gorice so gospodarsko najboljdejavna pohorska mikroregija. Gostota poselitve je zaradi manjših nadmorskih višin, manj strmih pobocij, bližine komunikacijin nasploh ugodnejše prisojne lege najvecjana Pohorju. Ugodne podnebne razmere soomogocile tudi razmah sadjarstva in vinogradništva. Reliefne znacilnosti Glavni reliefni obliki na Pohorju sta slemein dolina (grapa). Slemenasti znacaj z zaobljenimi, kopastimi vrhovi pride najbolj Geografske znacilnosti Pohorja 105 do izraza na zahodnem Pohorju, ki je tudinajvišje (Crni vrh 1.544 metrov, Velika Kopa 1.543 metrov, Jezerski vrh 1.537 metrov, Mala Kopa 1.524 metrov). Razvodno slemese proti zahodu na nekaterih mestih spustido zgornje meje nekdanje agrarne poselitve, ki je tu segala višje kot na VzhodnemPohorju. Prevali so že v preteklosti postalizanimivi za komunikacije, saj so tod vodile poti med Dravsko in Mislinjsko dolino(Curk, 1978). Med pomembnejše naj omenimo Šiklarico (1.300 metrov), Pungart (1.377metrov), Kaštivsko sedlo (1.190 metrov), Brneško sedlo (1.001 meter) in Dobnikovo sedlo (892 metrov). Promet med podgorjema vDravski in Mislinjski dolini pa so lajšala tudi dolga slemena, katerih povprecni naklonje znašal le od 6 do 7 stopinj, medtem ko jebil povprecni naklon v grapah ponekod tudido 24 stopinj, zaradi cesar so se poti pod Nadmorske višine na Pohorju. Vir: DMV5, GURS 2019. Geografske znacilnosti Pohorja prevalom morale viti v serpentinah (Gams, 1959). Dolga slemena, ki se od razvodnegahrbta cesto vlecejo prav do dolinskega dnain globoke, strme vmesne grape, so boljpospeševale komunikacijo med kmetijo naslemenu in dolino kot med dvema kmetijama na sosednjih slemenih. To je komunikacijam in življenju nasploh na Pohorjudajalo nekakšen radialni znacaj. Vrh Pohorja zahodno od Rogle nenadoma spremenisvoj znacaj. Zaobljene kope in razpoznavnorazvodno sleme zamenja bolj uravnan svet. Ta je razclenjen le s strugami potokov, kiimajo tukaj neznaten strmec. Govorimo o vzhodnopohorski planoti, ki leži med Roglo (1.517 metrov), Klopnim vrhom (1.340 metrov), Žigartovim vrhom (1.347 metrov) inVelikim vrhom (1.344 metrov). Nadmorskevišine planote se gibljejo od 1.200 do 1.300metrov. Planota se na severnemu robu strmo prevesi v doline Radoljne, Lamprehtovega potoka in Lobnice, na jugu pa v dolinoOplotnice. Vodotoki so Pohorje razbrazdali v vse smeri in lahko bi govorili o radialnem vodnemomrežju, ki ima povirje v osrednjem deluPohorja, med Ribniškim vrhom in vzhodnopohorsko planoto. Velika kolicina padavin je vplivala na vodnatost potokov innjihovo erozijsko moc. Tako so nastaleštevilne pohorske grape, izmed katerih izstopa najdaljša (9 kilometrov) in najgloblja(do 450 metrov) Mislinjska grapa. Strminev njej dosegajo celo 40 stopinj. Zahodnejeležeca Oplotniška grapa se je zajedla do 350metrov globoko, njena severna pobocja padosegajo naklone do 39 stopinj. Na jugovzhodnem Pohorju so pobocja najmanj strma (do 15 stopinj), ceprav se v drobnem strmine lahko povecajo (v Bistriškem vintgarjuin ob Polskavi). Severno pobocje Pohorja jena splošno strmejše od južnega. Najvecjestrmine srecamo ob Lobnici na stopnji, ki Nakloni površja na obmocju Pohorja. Vir: DMV5, GURS 2019; Lastni izracuni, 2019. predstavlja stik granodiorita in metamorfnihkamnin, pod Bajgotom. Tu ob 40 metrovvisokem slapu Šumiku dosegajo pobocja naklone do 41 stopinj (Gams, 1959). V bližinista na dveh manjših stopnjah nastala še slapova Mali Šumik in slap na potoku Verni. Podnebne znacilnosti V hriboviti pokrajini z redko mrežo meteoroloških postaj si pri obravnavi spreminjanjatemperature z višino obicajno pomagamoz gradienti meteoroloških parametrov, karsmo storili tudi v našem primeru. Glavnaznacilnost temperaturnih gradientov srednjih letnih temperatur je opazen padectemperature v Slovenjgraški kotlini, saj jeŠmartno pri Slovenj Gradcu za 0,1 stopinje hladnejše od 333 metrov višje ležecegaŠmartna na Pohorju, ki pa leži že zunajtermalnega (toplotnega) pasu. Slednji obupoštevanju razširjenosti vinske trte v Podpohorskih goricah sega do nadmorske višineokoli 530 metrov, vendar pa niha glede naekspozicijo (izpostavljenost glede na sonce, veter in padavine) in oblikovanost reliefa. Med sezonskimi temperaturnimi gradientiopazimo, da je jesen na vseh višinah toplejša od pomladi, da pa so razlike najmanjše vdolinah (v Radljah je jesen toplejša za 0,7stopinje), najvecje pa v najvišjih delih Pohorja (na Ribniški koci je jesen toplejša karza 1,9 stopinje). Temperaturni obrat v Slovenjgraški kotlini obsega tudi jugozahodnapohorska pobocja in je najizrazitejši pozimi, ko temperatura med Šmartnim pri SlovenjGradcu in Šmartnim na Pohorju zraste skoraj za 0,4 stopinje na vsakih 100 metrov. Gradienti srednjih maksimalnih (najvišjih) temperatur kažejo pravilnejše spreminjanjez nadmorsko višino, še vedno pa je opazen obcuten skok med Radljami ob Draviin le 50 metrov višje ležecim Šmartnim priSlovenj Gradcu, pri cemer pa se obe postajinahajata na enaki relativni višini. Pomladin jesen imata v dolinah enake srednje maksimalne (najvišje) temperature, na najvišjihdelih Pohorja pa so srednje jesenske najvišje Geografske znacilnosti Pohorja 107 temperature zopet višje kot pomladanske. Za kulturno rastje, še zlasti za obcutljivejšerastlinske vrste, pa so pomembnejši gradienti srednjih minimalnih (najnižjih) temperatur. Ti najbolje kažejo razlike med dnomdolin in kotlin ter višjimi deli Pohorja, kinastopajo zaradi inverzije. Temperaturni obrat pa se poleg Slovenjgraške kotline pojavlja še v Dravski dolini vsedo Maribora, kjer se pozimi lahko pojavitacelo dve inverziji. Prva, prizemna, se nahaja na višini okoli 350 metrov, druga, subsidencna, pa je izrazitejša, in sicer na višiniokoli 900 metrov, kjer so temperature tudido 6 stopinj višje od tistih na dnu Dravskedoline. Subsidencna ali anticiklonalna invazija nastane na obmocju visokega zracnega tlaka. Na teh obmocjih se zracne masespušcajo proti tlom in se pri tem adiabatnosegrevajo. Zgornja plast spušcajocega se zraka se bolj segreje kot spodnja, zato v takihprimerih temperatura z višino narašca. Taketemperaturne razmere pušcajo v pokrajinivrsto posledic. Za vegetacijo so pomembnidatumi temperaturnih pragov, ki oznacujejozacetek in konec vegetacijske dobe (10 stopinj) ter njeno trajanje. Vegetacijska doba seob Pohorskem vznožju pricne v tretji dekadi aprila, vendar na vzhodnem Pohorju prejkot na zahodnem, na vrhovih Pohorja pa šele v prvi polovici junija. Konec vegetacijskedobe se z nadmorsko višino manj spreminjain v glavnem pade v prvo polovico oktobra. Zaradi inverzije v Slovenjgraški kotlini se vŠmartnem pri Slovenj Gradcu vegetacijskadoba v povprecju konca celo dva dni prejkot v višje ležecem Šmartnem na Pohorju. Na Ribniški koci traja vegetacijska doba ledo sredine septembra. Vegetacijska doba obvznožju Pohorja traja od pet do šest mesecev, v Šmartnem na Pohorju še vedno okolipet mesecev, na vrhovih Pohorja pa le trimesece. Cvetenje cešnje, košnja sena in žetev nastopajo v višinah do 900 metrov le enteden kasneje od tistih na višini od 400 do500 metrov. Hkrati pas na višini od 1.000do 1.100 metrov zaostaja za dva do tri tedne Geografske znacilnosti Pohorja Padavinske razmere na Pohorju so ucinekvzajemnega vpliva nadmorske višine in bližine subpanonskega podnebnega obmocja. Višina padavin se z nadmorsko višino dokajpovecuje, in sicer na vsakih 100 metrov zaokoli 58 milimetrov. Vrhovi Pohorja prejmejo od 1.300 do 1.600 milimetrov padaza tistim na višini od 800 do 900 metrov (Gams, 1983). Nadmorske višine okoli 900metrov predstavljajo torej vidno podnebnolocnico, s cimer se le potrjuje vpliv anticiklonalne (subsidencne) inverzije na tej višini. Tudi zgornja meja agrarne poselitve jeredko segala višje od te višine. Povprecna letnatemperatura naobmocju Pohorjav obdobju odleta 1971 do leta 2000. Vir: GeoportalARSO, 2019. Letna višina padavin naobmocju Pohorjav obdobju odleta 1971 do leta 2000. Vir: GeoportalARSO, 2019. vin. Zaradi subpanonskih podnebnih vplivov prejmejo vzhodneje ležece postaje manjpadavin od tistih na zahodnem Pohorju naisti nadmorski višini. Na celotnem obmocjuPohorja pade najvec padavin poleti (okoli tretjina letne kolicine padavin) in jeseni, najmanj pa pozimi. Za vodno bilanco jepomembna razlika med kolicino padavin inevapotranspiracijo (deficit padavin). Ta znaša na vrhovih Pohorja dobrih 900 milimetrov in je najmanjši avgusta in septembra, kipa sta oba še vedno zelo dobro namocena. Zaradi labilnega ozracja poleti nad Pohorjem zlasti v popoldanskem casu pogosto nastanejo nevihtni oblaki, ki krajevno prinašajo velike kolicine padavin v obliki ploh. Napogosta neurja spominja tudi toponim HudiKot pod Veliko Kopo. Za zimski turizem, ki je predvsem na Mariborskem Pohorju, Rogli in Veliki Kopimocno razvit, je pomembno trajanje snežneodeje. Sneg pade na pohorskih slemenih nekaj tednov prej kot na ostalem Pohorju in vnižini. Vrhovi Pohorja so pokriti s snežnoodejo do približno 150 dni, pri cemer lahko ta zlasti na severnih pobocjih traja še vzgodnjo pomlad. Nižji deli Pohorja so v ob- Geografske znacilnosti Pohorja 109 dobju od leta 1971 do leta 2000 beležili vpovprecju od 50 do 75 dni s snežno odejo. V zadnjih desetletjih se zaradi višanja zimskih temperatur opaža trend nižanja številadni s snežnimi padavinami in posledicnotudi trajanja snežne odeje. Zlasti na nižjeležecih smucišcih se zaradi dviga najnižjihtemperatur pojavljajo celo težave pri umetnem zasneževanju. Na meteorološki postajiMaribor-Tabor, ki leži le nekaj deset metrovpod iztekom smucišc na Mariborskem Pohorju, se je v zadnjih 50 letih število dni ssnežno odejo zmanjšalo za 15 dni. Letni režim trajanja Soncevega obsevanja(insolacije) na Pohorju kaže dvojno sliko. V zimskem casu se na dnu dolin in kotlin redno pojavlja radiacijska inverzija, pogostopa se – zlasti v anticiklonalnih vremenskihtipih – nad njo pojavlja še anticiklonska alisubsidencna inverzija, predvsem nad 900metrov nadmorske višine. Posledica takegastanja je višje Soncevo obsevanje v višjihlegah. Vrhovi Pohorja so tako v treh zimskih mesecih (decembra, januarja, februarja) obsijani s Soncem od 360 do 400 ur, nižjeležeci deli pa še vedno od 320 do 360 ur, medtem ko Soncevo obsevanje na dnu dolin Število dni s snežno odejo naobmocju Pohorjav obdobju odleta 1971 do leta 2000. Vir: GeoportalARSO, 2019. Geografske znacilnosti Pohorja TrajanjeSoncevegaobsevanjapozimi na obmocju Pohorjav obdobjuod leta 1971 do leta 2000. Vir: GeoportalARSO, 2019. nost, ki na teh obmocjih znižuje insolacijo. Vrhovi Pohorja so tako obsijani s Soncem leod 620 do 660 ur, medtem ko znaša Soncevo obsevanje v dolinah in kotlinah vec kot740 ur. in kotlin traja le od 240 do 280 ur. Obratnipoložaj je v treh poletnih mesecih (junija, julija, avgusta), ko zracne mase v hribovjuin visokogorju hitreje postanejo nestabilne(se labilizirajo), kar pospešuje dviganje toplega zraka (konvekcijo), zaradi cesar se žedopoldne lahko pojavi konvektivna oblac TrajanjeSoncevegaobsevanja poletina obmocju Pohorja vobdobjuod leta 1971 do leta 2000. Vir: GeoportalARSO, 2019. Raba tal Raba tal na obmocju Pohorja zaznamujepredvsem velika gozdnatost. Leta 2019 sogozdovi na Pohorju pokrivali 60.559,7 hektarja (72,5 odstotka) vsega površja. Druganajpogostejša kategorija rabe tal so travniki, ki so posledica v živinorejo usmerjenihkmetij (14.382,7 hektarja ali 17,2 odstotka). Te so se tukaj zacele pojavljati v casuvišinske kolonizacije od 13. stoletja naprej. 3.616,7 hektarja (4,3 odstotka) pokrivajopozidane in sorodne površine, 1.576,1 hektarja (1,9 odstotka) sadovnjaki, 1.519,9 hektarja (1,8 odstotka) pa njive in vrtovi. Travniki in obdelovalne površine se pojavljajopredvsem na obrobju Pohorja in v Ribniško- lovrenškem podolju, travniki pa še dodatnona obmocju višinskih kmetij ter na najvišjihdelih Pohorja, ki so poleti namenjeni paši, pozimi pa zimskim športom. Vinogradniškepovršine, ki pokrivajo le 492,0 hektarja (0,6odstotka), se nahajajo predvsem na obmocjuPekrskih goric, Podpohorskih goric v Ritoznoju, Kovaca vasi ter na Škalcah v bližiniSlovenskih Konjic. Geografske znacilnosti Pohorja 111 Raba tal na obmocju Pohorjaleta 2019. Vir: Ministrstvo za kmetijstvogozdarstvo in prehrano, 2019. Izbrane družbenogeografskeznacilnosti Pohorja (Peter Zajc) Nekoc Ceprav se je na obronkih Pohorja obdobjestalne naselitve verjetno zacelo že v kamenidobi, je na današnji videz pokrajine clovekvplival predvsem z dejavnostmi od poznegasrednjega veka dalje. S samotnimi kmetijami, vse do nadmorske višine približno 1.200metrov, naj bi bilo Pohorje poseljeno že v 13. stoletju. Že takrat so živino predvidomapasli tudi na ovršju Pohorja, verjetno sprvana gozdnih pašnikih, pozneje pa na posekanih gozdnih površinah. Fužinarstvo, glažutarstvo in gozdarjenje s sekanjem drevesna golo (fratarjenje) od 18. stoletja do prvepolovice 20. stoletja so temeljila na velikihpotrebah po lesu. Posekane površine se nisoobnavljale naravno, temvec so jih veleposestniki požigali ter sejali z žiti, pomešanimis smrekovimi semeni. S tovrstnim pogozdovanjem so na Pohorju nastali današnji prostrani sekundarni smrekovi gozdovi (Zajc, 2016). Tehnološki napredek v proizvodnji, vkljucno z vedno vecjo avtomatizacijo, nenehne Geografske znacilnosti Pohorja izboljšave organizacije delovnih procesovin s tem povezana povecana proizvodnjaso omogocili vse vec prostega casa. Sedemdeseturni delovni teden na zacetku drugepolovice 18. stoletja se je do šestdesetih let 20. stoletja v razvitih delih sveta skrajšal naštirideseturni delovni teden s placanim dopustom (Jensen in Guthrie, 2006). Razvoj prometne infrastrukture, sprva železniške, je olajšal dostopnost do vršnih delovPohorja, kar je spodbudilo razvoj organiziranih prostocasnih dejavnosti. V drugi polovici 20. stoletja zgrajena Koroška železnicamed Mariborom in Celovcem (Grabner insod., 2000) je spodbudila turisticni razvojLovrenca na Pohorju (Gulic in sod., 2011), ki se je s penzionom Büttner uveljavil kotklimatsko zdravilišce (Obcina Lovrenc naPohorju. Penzion Büttner, 2019). Leta 1901v Rušah ustanovljena Podravska podružnicaSlovenskega planinskega društva je pricela zoznacevanjem planinskih poti, kar ni potekalo brez sporov. Pravda zaradi markiranjapoti cez Roglo v Mislinjo brez dovoljenjaveleposestnika grofa Thurna se je koncala z globo 100 kron za planinsko društvo(Teržan, 1967). Zaradi blagih terenov inodprtih razgledov so pohorske planje, travišca na ovršju zahodnega Pohorja, postaleprivlacne za zimsko smucarsko pohodništvo, kar je spodbudilo nastajanje planinskih kocv tridesetih letih 20. stoletja. Razvoj cestneinfrastrukture, motorizacija ter družbenospodbujeni razvoj so omogocili nastanekprvih žicniških naprav v poznih petdesetih letih ter zacetek oblikovanja smucarskihsredišc v šestdesetih in sedemdesetih letih (Gucek, 2009), na Rogli in v Zrecah tudiv povezavi s termalnim turizmom. Danes Prebivalstvo in delovna mesta so osredotocena v ravninskem dnu dolin, kotlin in polj, ki obkrožajo Pohorje. Turisticna ponudba naPohorju se zgošca na obmocju mariborskegaPohorja, zreškega Pohorja, Kop, Ribnice naPohorju ter Treh kraljev. Pohorje sega na obmocje 16 obcin, sedmihupravnih enot in treh regionalnih razvojnihagencij. Na tem obmocju ima trenutno se- dež sedem skupnih obcinskih uprav (Portal gov.si, 2019). V letu 2019 se je pricel šeeden izmed poskusov ustanavljanja pokrajinv Sloveniji. Po sedanjem predlogu bi obmocje Pohorja bilo razdeljeno v štiri pokrajine(Pokrajine, 2019). Ali bo tokrat prišlo doustanovitve pokrajine, kakšne bodo njihovemorebitne pristojnosti ter geografski obseg, je v tem trenutku nemogoce oceniti. Kljub vec poskusom v preteklosti na Pohorju še vedno ni bilo ustanovljeno vecje zavarovano obmocje, ceprav je bila pred stotimileti v Spomenici Odseka za varstvo prirode inprirodnih spomenikov pri Muzejskem društvuza Slovenijo poudarjena posebnost Pohorja. Danes je sicer zavarovanih 15 gozdnih rezervatov s površino približno 880 hektarjev(Gulic in sod., 2011). Kljucne težave Veliko težavo predstavljata administrativna razdrobljenost (Lešnik Štuhec in Nose, 2010) ter nepovezano sektorsko nacrtovanjena državni ravni, ki ni celovito in je premalo vkljucujoce (Nared, 2011). Slednjo sicersestavlja 14 ministrstev, 12 vladnih služb in33 organov v sestavi (Portal gov.si, 2019). Kljucni problemi so povezani s pristojnostmirazlicnih sektorjev na državni ravni, za katere ni neobicajno, da odgovornost prelagajodrug na drugega (Lešnik Štuhec in Nose, 2010; Nared, 2011; Zajc in sod., 2018). V preteklih letih so se trije izmed štirih najvecjih turisticnih gospodarskih subjektov naPohorju soocili s stecaji podjetij, ki so nakazali na nekatera sumljiva ozadja vodenjapodjetij in naložb – tudi uporabe javnegadenarja pri sofinanciranja izgradnje namestitvene in žicniške infrastrukture (Ambrož, 2018). Visoke temperature v zimskem casuin pomanjkanje padavin sicer vse bolj otežujejo delovanje smucarski središc (Hacler, 2019). Znatni del Pohorja je prepoznan kot naravovarstveno pomembno obmocje na državni in evropski ravni – med drugim sodi vvseevropsko omrežje Natura 2000. Hkrati je Pohorje privlacno obmocje za nabiralništvo in preživljanje prostega casa, tudi zavožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Številni interesi na omejenem obmocjuterjajo dejavno upravljanje in usklajevanje. Pred nekaj leti smo ocenili prostorsko razporeditev, pogostnost voženj ter znacilnostivoženj na podlagi mnenj voznikov motornihvozil v naravnem okolju. Leta 2016 smo jih predstavili na nacionalnem posvetu. Napodlagi pridobljenih podatkov in razprav naposvetu smo oblikovali ukrepe na podrocjupotrebnih sprememb pravne ureditve, neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja obmocij za vožnjo z motornimi voziliv naravnem okolju. Ugotavljamo, da ostajatežava enaka, saj se na podrocju predlaganihsprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanjaobmocij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni veliko spremenilo (Zajc insod., 2018). Zavod Republike Slovenije zavarstvo narave je sicer v letu 2019 v sklopujavnih nalog pripravil strokovne podlage zaustanovitev zavarovanega obmocja na ovršjuPohorja, ki naj bil obsegalo približno 5.500hektarjev. V letu 2019 je bilo oblikovano Partnerstvo za Pohorje, ki je s podpisom pogodbe povezalo 19 obcin, tri najvecje turisticne gospodarske subjekte, tri regionalne razvojneagencije in tri zavode s podrocja razvoja inspodbujanja turizma (Mariborska razvojnaagencija Partnerstvo za Pohorje, 2019). Clani so se zavezali, da bodo usklajevali svoje dejavnosti za razvoj »zelene« destinacijePohorja »s poudarkom na trajnostni rabinaravnih virov«. Samo želimo si lahko, dabodo cez 54 let ugotovitve o stanju na Pohorju drugacne, kot so danes. Leta 1967 jenamrec potekal prvi sestanek »pohorskihin obpohorskih obcin« v Slovenski Bistrici: »Obcinske skupšcine Maribor, Radlje ob Geografske znacilnosti Pohorja 113 Dravi, Dravograd, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica so sprejelesklep o financiranju raziskovalne študije orazvoju turizma na Pohorju. Medobcinskemu odboru za turisticni razvoj Pohorjanaceluje Norbert Jedlocnik, podpredsednikobcinske skupšcine Slovenska Bistrica. Taodbor ima nalogo obravnavati Pohorje kotceloto. Urbanisticni nacrt za celotno Pohorje kot osnovo za nadaljnje enotno reševanjeturisticnih problemov Pohorja bo v dveh letih izdelal Zavod za urbanizem v Mariboru [...]. Odobrenih je bilo 30 milijonov starihdinarjev za študijo.« (Teržan, ur., 1967). Pred 54 leti so dodali, da je treba vse naložbene posege podrediti ohranjanju Pohorja. Lahko bi rekli, da so se poleg vrednostinarave same po sebi zavedali, da ni umnožagati veje, na kateri sedimo. Viri in literatura: Ambrož, N., 2018: Zakaj je ustavljena prodaja Ratajevega premoženja? Vecer, https://www.vecer. com/zakaj-je-ustavljena-prodaja-ratajevegapremozenja- 6594623. (10. 1. 2019.) Arhiv GURS (https://www.e-prostor.gov.si/). (14. 12. 2019.) Bracic, V., 1984: Dravinjske gorice s Podpohorskimi goricami in Savinjskim. Maribor: Založba Obzorja. Gams, I., 1959: Pohorsko Podravje. Razvoj kulturne pokrajine. Ljubljana: SAZU. Geoportal ARSO (https://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/ main/home.page). (14. 12. 2019.) Grabner, V., Rustja, K., Simoniti, J. 1999: Mislinjska železniška proga: 1899–1969 ob stoletnici otvoritve. Slovenj Gradec: Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, 80 str. Gucek, A,. 2009: Brez sape v hrib. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje žicnicarjev Slovenije, 247 str. Gulic, J., Danev, G., Posilovic, Š., Solar, M., 2011: Sklad za ohranjanje narave Pohorje. V: Nared, J., Perko, D., Razpotnik Viskovic, N., (ur.): Razvoj zavarovanihobmocij v Sloveniji. Zbirka Regionalni razvoj. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRCSAZU, 157–163. Gulic, J., Štruc, S., Danev, G., Smajic Hodžic, A., Marega, M., Urataric, N., Koron B., Stare, E., Softic, M., Lešnik Štuhec, T., Tekic, A., Pavletic, L., Bokal, S., 2011: Predlog nacrta upravljanja pilotnega obmocjaPohorje. Maribor: Zavod RS za varstvo narave (ProjektNATREG). Geografske znacilnosti Pohorja Hacler, T., 2019: Zakaj (in kako) bi reševali slovenskaMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smucišca? MMC RTV SLO, https://www.rtvslo.si/(http://rkg.gov.si/GERK/). (14. 12. 2019.) gospodarstvo/zakaj-in-kako-bi-resevali-slovenska-Nared, J., Perko, D., Razpotnik Viskovic, N., 2011: smucisca/511010. (10. 1. 2019.)Razvoj zavarovanih obmocij v Sloveniji. Zbirka https://books.google.si/books?id=HESJLEJlKwQC&printsRegionalni razvoj. Ljubljana: Geografski inštitut Antona ec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#Melika ZRC SAZU, 202 str. v=onepage&q&f=false. (1. junija 2015.)Obcina Lovrenc na Pohorju. Penzion Büttner, https:// Ilešic S., 1979: Pogledi na geografijo. Ljubljana:www.lovrenc.si/objava/150154. (10. 1. 2019.) Partizanska knjiga.Pokrajine. Ustanovitev pokrajin v Sloveniji, Državni Jensen, C. R., Guthrie, S. P., 2006: Outdoor Recreation svet Republike Slovenije, http://www.pokrajine.si/. in America. 6. ed. Champaign: Human Kinetics, 377 str.(10. 1. 2019.) Mariborska razvojna agencija. Partnerstvo za Pohorje,Portal gov.si, https://www.gov.si. (10. 1. 2019.) http://www.mra.si/partnerstvo-za-pohorje.html. (10. 1.Portal Kamra. Zajc, P., 2016: Pohorje skozi cas, https:// 2019.)www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/pohorje-skozi-cas. Lešnik Štuhec, T., Nose, Marolt, M. 2010: Stanjehtml. turizma na projektnem obmocju Pohorje – predstavitevTeržan, J., 1967: Ob 65-letnici PD Ruše. Planinski posnetka stanja, SWOT analize in ocenitve indikatorjevvestnik, 1967 (2): 50. trajnostnega razvoja turizma (Projekt NATREG).Teržan, J. (ur.), 1967: Turizem na Pohorju. Dostopno na http://www.cilj3.mzip.gov.si/uploads/Zbirka Po Jugoslaviji, 7.; 6. Maribor: TD file/428_sl_natreg_turizem_zbirno_porocilo.pdf. (10. 1.Turistbiro »Pohorje«. https://plus.si.cobiss.net/opac7/ 2019.)bib/3057665#full. (10. 1. 2019). Melik, A., 1957: Štajerska s Prekmurjem in MežiškoZajc, P., Berzelak, J., Gulic, J., Štruc, S., Medved, L., dolino. Ljubljana: Slovenska matica. Gradišnik, B., 2018: Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru Pohorja. Gozdarskivestnik, 76 (4). Delo izr. prof. dr. Igorja Žiberne, predstojnika Oddelka za geografijoFilozofske fakultete Univerze v Mariboru, pokriva podrocja fizicnegeografije, varstva okolja in geografske informacijske sisteme. Njegovo ožje raziskovalno podrocje je klimatogeografija, predvsemraziskave mestne klime, topoklime in podnebnih sprememb. Je glavniin odgovorni urednik Revije za geografijo. V svojem delu veliko casanamenja prenosu znanja in raziskovalnih metod na študente zunaj rednihpedagoških oblik. Bil je vodja številnih študentskih raziskovalnih taborovin Študentskih projektov Po kreativni poti do znanja (PKP) in Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK). Mag. Peter Zajc je geograf z znanstvenim magisterijem s podrocjavarstva okolja. Njegovo strokovno in znanstveno delo se osredotocapredvsem na mobilnost v najširšem smislu ter regionalni razvoj. Zaposlen je na Urbanisticnem inštitutu Republike Slovenije terRRA Koroški, regionalni razvojni agenciji za Koroško regijo, d. o. o. Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorja 115 Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorja Igor Žiberna, Jurij Gulic Svetlobno onesnaževanje kot razmeroma nova oblika onesnaževanja okolja je v Sloveniji že od osemdesetih let prejšnjega stoletjavedno vecji okoljski problem. Vir svetlobneonesnaženosti v Sloveniji je predvsem javna razsvetljava ob cestah in ob kulturnihali sakralnih objektih, ki so osvetljeni tudi ponoci. Svetlobno onesnaženje bi lahkoopredelili kot emisijo svetlobe iz virov svetlobe, ki poveca naravno osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroca zaclovekov vid moteco osvetljenost in obcutekblešcanja pri ljudeh, zaradi blešcanja ogroža varnost v prometu, zaradi neposrednegain posrednega sevanja proti nebu pa motitudi življenje ali selitev ptic, netopirjev inžuželk. Seveda pa svetlobno onesnaževanjevpliva tudi na ekosisteme, predvsem na nocne živali (žuželke, netopirje in druge živali). Ce pri ostalih oblikah onesnaževanja okoljalahko s prostorskim omejevanjem vzrokov vplivamo na njihovo širjenje na zavarovanaobmocja, pa pri zvoku in svetlobi tega nimogoce storiti. Svetlobno onesnaženost takozaznavamo v naravnih, regijskih in krajinskih parkih oziroma obmocjih Nature 2000 (Žiberna, Ivajnšic, 2018). Metodologija Stanje svetlobne onesnaženosti na obmocju Pohorja smo analizirali na vec ravneh. Pregledno stanje svetlobne onesnaženosti nacelotnem obmocju smo analizirali na podlagi satelitskih posnetkov Suomi. Prostorska locljivost slikovne tocke (piksla) v nadiru (tocki na površini Zemlje, ki se nahajatocno pod satelitom) je približno 750 metrov x 750 metrov (Jensen, 2018). Vrednosti svetlobnih virov so izraženi v nanovatih na steradian na kvadratni centimeter (nW/ sr cm2). Satelitske podatke smo zaradi primerljivosti analizirali za mesec marec leta 2018, v katerem smo opravili tudi vecino ostalega terenskega dela. Naizbranih mestih na Pohorju smo opravljali tudi meritve sija neba z merilcemSky Quality Meter (SQM) proizvajalca Unihedron, ki v svetu predstavlja standardizirani nacin merjenja sija nebaza potrebe analize stopnje svetlobnega onesnaženja. Vrednosti meritev seizražajo v magnitudah na kvadratno Roža svetlobnega onesnaženja na razglednemstolpu na Mariborskem Pohorju v casu nocnesmuke in po njej (v mag/arc sec2) 8. marca leta 2018. Vir: lastne meritve, 2018. Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorja Panorama z razglednega stolpa na Mariborskem Pohorju v smeri osvetljenih smucišc med nocno smuko (zgoraj) in po njej (spodaj). Vir: Igor Žiberna, 8. marca leta 2018. locno sekundo (mag/arc sec2). Vrednost pomeni sij tocke na nebu, ki je velika 1‘‘ x 1‘‘ v magnitudah. Za urbana, svetlobno mocnoonesnažena obmocja so znacilne vrednostireda velikosti med 16 in 18 mag/arc sec2, medtem ko so za temnejša mesta znacilne vrednosti okoli 22 mag/arc sec2 in vec. Meritve smo opravili ob jasnem vremenu inbrez Lune na nebu. Na obmocjih z nocnosmuko (Mariborsko Pohorje, Rogla) smoizvedli meritve v casu delovanja osvetljenihsmucišc in potem, predvsem zaradi primerjave stanja. Meritve smo opravili tudi ob izbranih osvetljenih sakralnih objektih (cerkvisvetega Lovrenca in svete Radegunde v Lovrencu na Pohorju ter cerkvi svetega Jernejain svetega Lenarta v Ribnici na Pohorju), v katerih prebivajo netopirji, ki so še posebejobcutljivi za ucinke svetlobnega onesnaževanja. Meritve smo izvajali v zenitu neposredno ob objektu ter na razdaljah 50 in 100metrov stran od objekta. Rezultati in diskusija Svetlobna onesnaženost na osvetljenihsmucišcih na Mariborskem Pohorju Meritve in fotografiranja na MariborskemPohorju smo izvedli 8. marca leta 2018. Meritve sija neba na razgledniku na Ciglenicah smo izvedli okoli 20. ure (v casuobratovanja nocne smuke) in ob 22:15 (pokoncu nocne smuke). V zenitu je v casuobratovanja nocne smuke sij znašal 19,83 Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorja 117 Svetlobna kupola nad razsvetljenimi smucišci na Mariborskem Pohorju je vidna celo z razglednega stolpa na Rogli (na levi strani fotografije). Vir: Igor Žiberna, 2018. mag/arc sec2, po koncu nocne smuke pa seje izboljšal na 20,54 mag/arc sec2, torej za 0,71 mag/arc sec2. Da izboljšanje sija nebav smeri razsvetljenih smucišc po koncu nocne smuke ni tako ocitno, je posledica svetlobne onesnaženosti »ozadja«. V tej smerise namrec nahaja svetlobno zelo onesnaženiMaribor, kar lahko prepoznamo tudi na roži svetlobnega onesnaženja, kjer se sij nebatudi po nocni smuki ni povecal na vec kot20 mag/arc sec2 in kot tak predstavlja dalec najbolj svetlobno onesnaženi del neba. Najmanj svetlobno onesnaženi del neba jezahodni, torej v smeri proti osrcju Pohor ja, kjer je v casu nocne smuke sij neba 20,0mag/arc sec2, po nocni smuki pa 20,5 mag/ arc sec2 (slika na strani 115). Vecjo sporocilnost imajo fotografije, posnete z razglednega stolpa v smeri osvetljenihsmucišc med nocno smuko in po njej. Vidnoje, da se nad osvetljenimi smucišci oblikujelokalna svetlobna kupola, ki je zaradi svetlobe, odbite od snežnih površin z visokimalbedom, še intenzivnejša (slika na strani116). Omenjeno svetlobno kupolo smo zaznali celo z razglednega stolpa na Rogli (slika zgoraj). Svetlobna onesnaženost na osvetljenih smucišcih na Rogli Meritve in fotografiranja svetlobneonesnaženosti na Rogli smo izvedli 16. marca leta 2018, in sicer na razglednem stolpu na Rogli ter na osvetljenih smucišcih Košuta in Jasa. Narazglednem stolpu je sij neba v zenitu v casu nocne smuke znašal 20,20mag/arc sec2, po nocni smuki pa 21,04 mag/arc sec2, kar pomeni izboljšanjestanja za 0,84 mag/arc sec2. Še vecjerazlike so nastopile pri rožah svetlobnega onesnaženja v smeri razsvetljenih Roža svetlobnega onesnaženja na razglednemstolpu na Rogli v casu nocne smuke in po njej (vmag/arc sec2) 16. marca leta 2018. Vir: lastne meritve, 2018. Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorja Panorama z razglednega stolpa na Rogli v smeri osvetljenih smucišc Košuta in Jasa med nocno smuko (zgoraj) in po njej(spodaj). Osvetljeno površje na desni strani obeh fotografij v ozadju je smucišce na Kopah. Vir: Igor Žiberna, 8. marca leta 2018. smucišc, to je v zahodni in severozahodnismeri. V casu nocne smuke je sij neba iz zahodne smeri znašal 18,72 mag/arc sec2, iz severozahodne smeri pa 18,83 mag/arc sec2, po koncu nocne smuke pa iz zahodne smeri20,31 mag/arc sec2, iz severozahodne smeri pa 20,60 mag/arc sec2 (razlika kar 1,59 mag/arc sec2 oziroma 1,77 mag/arc sec2). Tudi v primeru Rogle smo imeli opravka ssevanjem ozadja, katerega vir je predvsemrazsvetljena infrastruktura okoli hotela Planja. V delu neba med severovzhodom injugom so bile razlike manjše in so znašalemanj kot 0,30 mag/arc sec2. Tudi po nocnismuki sij neba v nobeni smeri ni bil višji od21 mag/arc sec2 (slika na strani 117 spodaj). Svetlobna onesnaženost v bližini izbranih osvetljenih sakralnih objektov, življenjskih prostorov netopirjev Po podatkih Slovenske škofovske konferenceje samo katoliških cerkva v Sloveniji 2.864. V Registru nepremicne kulturne dedišcine Slovenije je bilo leta 2013 kot kulturni spomenik vpisanih 1.445 cerkva. Vecina cerkva je osvetljenih. Za razliko od javne razsvetljavein osvetljevanja stavb, kjer je prepovedanouporabljati svetilke, ki svetijo nad vodoravnico, je kulturne spomenike dovoljeno osvetljevati od spodaj navzgor, vendar takšennacin osvetljevanja povzroca veliko svetlobno onesnaženje. Umetni svetlobni viri ponoci k sebi privlacijo številne žuželke, te papritegnejo plenilce – tudi netopirje. Nekajvrst netopirjev je zacelo uspešno izrabljatita nacin dostopa do hrane, tako da gredoponekod celo raje lovit k svetilkam kot vnaravni življenjski prostor (Rydell, 2006). Spet druge vrste pa se svetilkam izogibajo. V raziskavi v Veliki Britaniji so v poskusunamestili svetilke na znane letalne poti malih podkovnjakov (Rhinolophus hipposideros) in ugotovili, da so te poti nehali uporabljati. Svetilkam so se ogibale tudi vrste iz rodunavadnih netopirjev (Myotis spp.), medtemko so se k svetilkam prišli prehranjevat naprimer mali netopirji (Pipistrellus pipistrellus) (Stone in sod., 2015). Zaradi namestitve cestne razsvetljave v nekaj gorskih dolinah v Švici so se v te bolj razširili mali Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorja 119 netopirji, medtem ko so mali podkovnjakiizginjali (Arlettaz in sod., 2000). Vendar se, ker umetna osvetlitev negativno vpliva napogostost in raznolikost žuželk, zmanjšujekolicina njihovega plena, zaradi cesar dolgorocno izgubljajo vse vrste netopirjev. Stavbeso zelo pomembna zatocišca za številne vrste netopirjev, kar 24 evropskih vrst je vsajdeloma vezanih na bivanje v gradovih incerkvah (Marnell, Presetnik, 2010). V stavbah imajo številne vrste porodniške kolonije, varstvo teh pa je kljucno za ohranjanjevrst na dolocenem obmocju in v širši regiji. Tako objekti združujejo kulturno in naravno dedišcino, zato mora biti skrb za varstvoobeh usklajena. V Sloveniji je vec kot 130objektov (med njimi 112 cerkva in 11 gradov) vkljucenih v omrežje Natura 2000 zaradi netopirjev (Mohar in sod., 2014). Tudi na obmocju Pohorja se nahaja nekajponoci razsvetljenih sakralnih objektov, kiso bivališca netopirjev. V naši raziskavi smoanalizirali sij neba v zenitu v neposrednibližini cerkve, 50 metrov in 100 metrov odnje. Za meritve smo izbrali cerkve svetegaLovrenca, svete Radegunde (v Lovrencu naPohorju), svetega Jerneja in svetega Lenarta (v Ribnici na Pohorju). Razen v primerucerkve svetega Lenarta, ki se nahaja v neposredni okolici naselja Ribnica na Pohorju, Sij neba ob izbranihsakralnih objektih naPohorju in v njihovineposredni bližini. Vir: lastne meritve, 2018. so okolice ostalih treh razsvetljenih cerkvamocno svetlobno onesnažene. Najslabše jestanje ob cerkvi svetega Lovrenca v Lovrencu na Pohorju, kjer je sij neba 17,10 mag/ arc sec2, vendar se ta že 50 metrov strandvigne na 20,06 mag/arc sec2, 100 metrovstran pa na 20,60 mag/arc sec2. Svetlobno zelo onesnažena je tudi okolica cerkve sveteRadegunde v Lovrencu na Pohorju (19,59mag/arc sec2) in svetega Jerneja v Ribnicina Pohorju (19,49 mag/arc sec2), vendar se vobeh primerih 50 metrov stran od cerkve sijneba dvigne na 21,40 mag/arc sec2 oziroma 21,33 mag/arc sec2 (slika zgoraj). Svetlobna onesnaženost na širšem obmocju Pohorja na podlagi satelitskihposnetkov V analizo svetlobne onesnaženosti (radiance) na širšem obmocju Pohorja smo vkljuciliobmocja, ki jih pokrivajo obcine, ki segajona Pohorje ali se nahajajo v neposredni bližini. Tako smo lahko zaznali tudi vplive zaledja, saj se svetloba v ozracju širi prosto inse ne ustavi na mejah zavarovanih obmocij. Podatke satelitskih posnetkov smo analizirali za mesec marec leta 2018, ko smo tudisicer opravili vecino meritev na Pohorju. Na satelitskem posnetku je mogoce razbrati, da se glavni viri svetlobnega onesnaževanja Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorja na Pohorju nahajajo v neposredni bližini, to je na gosteje poseljenih dolinskih in ravninskih obmocjih (na Dravskem Polju terv Dravski in Mislinjski dolini) ter na obmocju Dravinjskih goric. Pri tem so vpliviizrazitejši na obmocju vzhodnega Pohorja, predvsem kot posledica mocnih virov svetlobe vecjih naselij (Maribora, SlovenskeBistrice, Ruš, Hoc, razpršene poselitve naDravskem polju) in kot taki segajo tudi vvišje nadmorske višine in intenzivneje tudina zavarovano obmocje Nature 2000. Obmocje vzhodnega Pohorja je zaradi teh vplivov svetlobno bolj onesnaženo kot obmocjeosrednjega in zahodnega Pohorja. Polegzalednih virov svetlobnega onesnaženja pastanje na Pohorju slabšajo tudi avtohtoni viri, predvsem vecja naselja, kot so Lovrencna Pohorju, Ribnica na Pohorju, Josipdolin Zrece, opazno pa tudi višje ležeca na selja, kot so Šmartno na Pohorju, Kebelj, Skomarje, Gorenje pri Zrecah in Lukanja. Pomemben vir svetlobnega onesnaženja, kicelo posega na zavarovano obmocje Nature 2000, pa so nekatera turisticna središcana Pohorju (Rogla, Kope, Bellevue in Trijekralji) (slika spodaj). Povprecna svetlobna onesnaženost na celotnem obravnavanem obmocju je znašala 1,46nW/sr cm2, maksimalna pa 55,84 nW/sr cm2 (na obmocju mesta Maribor). Povprecnasvetlobna onesnaženost na obmocju Nature 2000 na Pohorju je znašala 0,59 nW/sr cm2, najvecja pa 8,55 nW/sr cm2, in sicer v tistihdelih naselja Fram, ki že segajo na obmocjeNature 2000. Nadpovprecno visoke vrednostisvetlobne onesnaženosti na obmocju Nature 2000 beležimo tudi na obmocju naselij Ruše(do 5,50 nW/sr cm2) in Morje pri Framu (do 6,50 nW/sr cm2) ter na obmocju hotelov na Povprecna svetlobna onesnaženost (radianca) v marcu leta 2018 na širšem obmocju Pohorja (v nW/sr cm2). Vir: SUOMI VIIRS, marec leta 2018; lastni izracuni, 2018. Bellevueju na Mariborskem Pohorju, ki stojijo na robu zavarovanega obmocja (do 7,83nW/sr cm2). Povišane vrednosti svetlobneonesnaženosti znotraj obmocja Nature 2000 so še v Šmartnem na Pohorju (do 2,65 nW/ sr cm2), na Treh kraljih (do 2,19 nW/sr cm2), na Kopah (do 2,72 nW/sr cm2) in na Rogli (do 1,06 nW/sr cm2). Razporeditev najmanjše, najvecje in povprecne svetlobne onesnaženosti na tistih površinah obcin, ki segajo na obmocje Nature 2000 na Pohorju, je vidno na spodnji sliki. Opazimo lahko, da izstopajo obcine navzhodnem delu Pohorja, pri cemer je najvišja povprecna svetlobna onesnaženost znotrajobmocja Nature 2000 na obmocju obcineMaribor (1,47 nW/sr cm2, najvecja svetlobna onesnaženost 7,87 nW/sr cm2), sledijo paobcine Race-Fram, Hoce-Slivnica, Ruše inSlovenska Bistrica. Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorja 121 Zakljucek Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorjaje rezultat povišane stopnje svetlobne onesnaženosti v neposrednem zaledju, zlasti vsredišcih na Dravskem polju, v Dravski inMislinjski dolini ter v Dravinjskih goricah. Pri tem je vpliv zalednega svetlobnega onesnaženja vecji na vzhodnem Pohorju. K svetlobnem onesnaženju na Pohorju, še posebejznotraj obmocja Nature 2000, prispevajo tudi nekateri avtohtoni viri (naselja, turisticna središca), ki ne ležijo nujno znotrajzavarovanega obmocja, vendar pa se njihova svetloba ne ustavi na meji zavarovanegaobmocja. V zimskem casu so problematicniviri umetne svetlobe, ki izvirajo iz osvetljenih smucišc, kar smo dokazali s primerjavosija neba v casu nocne smuke in po njej nasmucišcih na Mariborskem Pohorju in naRogli. Lokalni vir svetlobnega onesnaženja Svetlobna onesnaženost na obmocju Nature 2000 po obcinah. Prikazane so najmanjša, najvecja in povprecna vrednost svetlobne onesnaženosti. Vir: lastni izracuni, 2018. Svetlobna onesnaženost na obmocju Pohorja predstavljajo tudi neustrezno in s premocnimi sijalkami osvetljeni sakralni objekti naPohorju, ki so tudi življenjski prostori zašcitenih netopirjev. Pri varovanju narave, predvsem zavarovanihobmocij, kot so Triglavski narodni park, regijski in krajinski parki, ni dovolj, daomejujemo vire onesnaževanja znotraj tehobmocij, pac pa bi se morali zlasti pri hrupu in svetlobnem onesnaženju kot tudi prionesnaževanju zraka osredotociti na vire vneposrednem zaledju in razmišljati o uvedbitako imenovanih prehodnih obmocij, za katere bi morala veljati strožje omejitve kot zaostala nezavarovana obmocja. Literatura: Arlettaz, R., Godat, S., Meyer, H., 2000: Competitionfor food by expanding pipistrelle bat populations(Pipistrellus pipistrellus) might contribute to the decline oflesser horseshoe bats (Rhinolophus hipposideros). BiologicalConservation, 93: 55-60. Jensen, J. R., 2018: Introductory Digital ImageProcessing. A Remote Sensing Perspective. 4th Edition. Hoboken, New Jersey, ZDA: Pearson. Marnell, F., Presetnik, P., 2010: Protection of overground roosts for bats (particularly roosts in buildingsof cultural heritage importance). EUROBATS report. Mohar, A., Zagmajster, M., Verovnik, R., BoltaSkaberne, B., 2014: Naravi prijaznejša razsvetljavaobjektov kulturne dedišcine (cerkva) – Priporocila. Ljubljana: Društvo Temno nebo Slovenije. Rydell, J., 2006: Bats and Their Insect Prey at Streetlights. V: Rich, C., Longcore, T., Editors: Ecological Consequences of Artificial Night Lighting. Washington: Island Press. Stone, E., Harris, S., Jones, G., 2015: Impacts ofartificial lighting on bats: A review of challenges andsolutions. Mammalian Biology, 80: 213–219. Uredba o posebnih varstvenih obmocjih (obmocjih Natura2000). UL RS 49/2004. 30.4.2004, z dopolnitvami. Žiberna, I., Ivajnšic, D., 2018: Daljinsko zaznavanjesvetlobne onesnaženosti v Sloveniji. Revija za geografijo, 25. Maribor. Vodno bogastvo Pohorja 123 Vodno bogastvo Pohorja Urša Vilhar, Lado Kutnar Vodotoki na Pohorju gradijo kompleksnomrežo površinskih voda Na Pohorju se zaradi njegove lege prepletaprehodno celinsko podnebje z vplivi alpskega in subpanonskega obmocja. Kolicina padavin narašca od vzhoda proti zahodu ter znadmorsko višino. V Mariboru je povprecna letna kolicina padavin 1.109 milimetrov, v Ribnici na Pohorju 1.349 milimetrov terv Lukanji 1.374 milimetrov (Arhiv Agencije republike Slovenije za okolje za obdobje 1971-2000). Na ploskvi za intenzivnospremljanje stanja gozdov Tratice Gozdarskega inštituta Slovenije, ki se nahaja vbližini Osankarice, je bilo v letih od 2004do 2013 povprecno izmerjenih 1.327 milimetrov padavin na leto, povprecna tempe- Struga Lobnice v poletnem casu. Foto: Lado Kutnar. ratura zraka pa je bila 4,7 stopinje Celzija(Vilhar in sod., 2015). Padavine na Pohorjuso med letom razporejene tako, da jih padenajmanj pozimi (januarja in februarja) ternajvec poleti (julija) in ne jeseni, kar je sicerznacilnost celinskega padavinskega režima. V pasu nad 1.100 metrov traja snežna odejapovprecno od 120 do 150 dni v letu. Pozimise pogosto pojavljajo temperaturni obrati, kiso posebej izraziti in pogosti v slovenjgraškikotlini. Pogorje Pohorja je v glavnem zgrajeno izzelo slabo prepustnih metamorfnih in magmatskih kamnin in predstavlja posebno hidrogeološko enoto. Osrednji del Pohorja jeplanotast, površje je mokrotno in pokrito zbarji. Najpomembnejša barja so Lovrenška Vodno bogastvo Pohorja jezera, Ribniško jezero in barja na Bojtini. Pod Velikim vrhom je Crno jezero, ki so gaumetno zajezili za potrebe plavljenja lesa polobniški riži, kjer so spravljali les v dolino vletih od 1838 do 1959. Vecina s padavinami prispele vode zaradineprepustne geološke podlage odtece popovršju po številnih hudourniških grapahin potokih, ki ustvarjajo zelo izdatno mrežopovršinskih vod. Med najbolj znanimi potoki so Velka, Radoljna, Lobnica, Bistrica, Oplotnica, Dravinja in Mislinja. Vecina pohorskih voda pripada porecju Drave, desetodstotkov voda iz povodja pa odteka v Savo(Hudinja in Paka). Za pohorske potoke staznacilni enakomerna vodnatost in ugodnorazmerje med nizkimi, srednjimi in visokimi vodami. Skoraj nikoli ne presahnejo. Vecji potoki so bili nekoc pomembni za gospodarsko izrabo. Na njih so stali številnimlini in žage, danes pa ga izrabljajo malehidroelektrarne. Na širokih grebenih Pohorja se v vodonosnikih pod zemeljskim površjem zbirajo vecje kolicine podzemne vode. Predstavljajopomembne potencialne zaloge zelo kakovostne podzemne vode. Gozd je naravni filter za vodo Zaradi velike gozdnatosti Pohorja ima gozdpomembno vlogo pri uravnavanju odtoka, ohranjanju kakovosti voda ter vodnih biotopov za številne oblike življenja na Pohorju. Voda v gozdu je del gozdnega ekosistemain celovito gospodarjenje z vodo je del trajnostnega gospodarjenja z gozdom. Z vidikatrajnostnega razvoja gozdov ter varovanjavodnih virov v spremenljivem podnebju postaja pomen hidrološke in varovalne vlogegozdov vse vecji. Pohorje je eno od obmocij v Sloveniji z najbolj spremenjeno naravno sestavo drevesnihvrst, saj je tam v 19. stoletju in že prej potekalo intenzivno golosecno gospodarjenje Crno jezero, ki so ga umetno zajezili za potrebe plavljenja lesa po lobniški riži. Foto: Urša Vilhar. z gozdom. Spremembe v zgradbi sestoja inmešanosti drevesnih vrst pomembno vplivajo na hidrologijo porecja. Vecanje deležalistavcev v mešanih gozdovih namrec prispeva k vecjemu deležu prepušcenih padavin, vecjemu odtoku po deblu ter vecji infiltracijski sposobnosti gozdnih tal za vodo. Številne raziskave pricajo tudi o izboljšanjukemijskih lastnosti tal, zmanjšanem vnosu dušikovih in žveplovih spojin v tla ternjihovega spiranja v podtalnico v sestojih, kjer je bil uspešno zmanjšan delež smrekein povecan delež bukve. To se zgodi predvsem zaradi vecje filtrirne površine krošenjsmreke, zakisanja tal z razkrojem smrekovihiglic ter znacilnosti bukve, da v zimskemcasu odvrže liste, ki predstavljajo pomemben vir organske snovi ter hranil v gozdnih Vodno bogastvo Pohorja 125 S severnega Pohorja se vodotokistekajo v prodišca reke Drave, ki po ozki dolini tece med Pohorjem in Kozjakom. Foto: Urša Vilhar. tleh. Zmanjšani delež smrekev mešanih sestojih iglavcev inlistavcev prispeva tudi k vecjipestrosti rastlinskih vrst terboljšemu zagotavljanju razlicnih funkcij gozda. Tudi pritalna vegetacija inopad (sveže in delno razkrojeno listje, vejice, plodoviin drugi deli rastlin, ki ležijo na gozdnih tleh) zadržitapomemben delež padavin, kibi sicer izhlapele ali odteklev tla. V opadu ter v mrtvemlesu padlih debel in panjevshranjena vlaga predstavlja zacasni zbiralnik vode za spodnje plastigozdnih tal, ki imajo tako na voljo vec casaza infiltracijo vode. Opad varuje mineralnidel tal pred neposrednim vplivom padajocihdežnih kapelj in s tem povezano površinskoerozijo, hkrati pa zmanjšuje izhlapevanjeiz gozdnih tal. Ucinek gozda na zadrževanje vode je omejen na obdobja, ko tla nisonasicena z vodo. Gozdovi lahko zmanjšajomožnost pojava visokih voda ob krajših inmanj intenzivnih padavinah, a ne morejoprepreciti poplav ob vecjih padavinah na velikem obmocju. Na zadrževalno sposobnosttal za vodo pomembno vpliva tudi zbitosttal zaradi mehanizacije. Pri zbitih tleh jeinfiltracija vode manjša, kar lahko povzrocipovršinsko erozijo tal. Vodno bogastvo Pohorja Intenzivno spremljanje stanja gozdov inraziskave gozdne hidrologije na Pohorju Za ugotavljanje vplivov dolgotrajne (vecstoletne) zasmrecenosti gozdov na Pohorjuter njihove uspešne premene v bolj naravne mešane sestoje listavcev in iglavcev nahidrološke procese so v letih od 2008 do2018 v porecju zgornje Oplotnice potekaleraziskave gozdne hidrologije. Tovrstne raziskave lahko pomembno prispevajo k oblikovanju hidrološko usmerjenih gozdnogojitvenih ukrepov na ravni gozdnatih porecij, skaterimi bi izboljšali hidrološko in varovalno vlogo gozdov (Vilhar in sod., 2015). Po- Samodejna vremenska postaja z vzorcevalnikipadavin na prostem je postavljena na posekiv bližini Osankarice na Pohorju. Foto: Lado Kutnar. membne so tudi z vidika doseganjadobrega ekološkega stanja na vsehvodnih telesih kot del celostnegaurejanja povodij v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000 / 60 / ECEvropskega parlamenta in Sveta o do- locitvi okvirja za ukrepanje Skupnostina podrocju politike do voda, 2000) ter Zakonom o vodah z dopolnitvami(Zakon o vodah, 2002, 2008, 2012; Zakon o spremembah in dopolnitvahzakona o vodah, 2008). Na Pohorju sta osnovani dve ploskvi za intenzivno spremljanje stanjagozdov, in sicer Kladje in Tratice. Namen spremljanja stanja gozdov jepridobivanje informacij o procesih vgozdu in možnih škodljivih ucinkih onesnaževanja gozdov v Evropi. Spremljanje stanja gozdnih ekosistemov poteka v Sloveniji redno odleta 1986 v skladu z mednarodnim programom ICP Forests (International Co-operative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests, ICP Forests; Mednarodni program sodelovanja za ocenjevanje in spremljanje vplivov onesnaževanja zraka na gozdove) (http://www.icp-forests.org/) kot izvedbenim programom Konvencije oonesnaževanju zraka na velike razdalje prekomeja (CLRTAP, UNECE - Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo, 1979). Nacionalna podlaga spremljanja stanja gozdov sta Zakon o gozdovih (Zakon o gozdovihs spremembami in dopolnitvami, 1993, 1998,2007, 2010), predvsem pa Pravilnik o varstvu gozdov (Pravilnik o varstvu gozdov sspremembami in dopolnitvami, 2009), splošna Vodno bogastvo Pohorja 127 Vzorcevalniki padavinv gozdnem sestoju: lijiin žlebici so postavljenina ploskvi za intenzivnospremljanja stanjagozdov Tratice naPohorju, ki ga izvajaGozdarski inštitut Slovenije. Foto: Lado Kutnar. sodelovanju s sodelavci Zavoda za gozdoveSlovenije, Biotehniške fakultete, AgencijeRepublike Slovenije za okolje in s tujimistrokovnjaki v okviru mednarodnih ekspertnih skupin programa ICP Forests. podlaga pa Resolucija o nacionalnem gozdnemprogramu (Resolucija o Nacionalnem programuvarstva okolja 2005–2012 (ReNPVO), 2007). Aktivnosti spremljanja gozdov izvajajo raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije v Parshallov preliv za meritve pretoka na Javorskem potoku v zgornjem porecju Oplotnice na Pohorju: a) normalno stanje, b) po poplavah v novembru leta 2012. Foto: Urša Vilhar. Vodno bogastvo Pohorja Literatura: Anko, B., 1994: Gozd in voda: zbornik republiškega seminarja, Poljce, 11.-13. oktober 1994. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 257 str. Berger, T. W., Inselsbacher, E., Mutsch, F., Pfeffer, M., 2009: Nutrient cycling and soil leaching in eighteen pure and mixed stands of beech (Fagus sylvatica) and spruce (Picea abies). Forest Ecology and Management, 258 (11): 2578-2592. Frehner, M., Wasser, B., Schwitter, R., 2005: Nachhaltigkeit und Erfolgskontrolle im Schutzwald. Wegleitung für Pflegemassnahmen in Wäldern mit Schutzfunktion. Bern: Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL). Gacin, M., Mihorko, P., 2009: Kakovost podzemne vode v Sloveniji v letih 2007 in 2008. Ocena kemijskega stanja vodnega telesa podzemne vode 3013 - Vzhodne Alpe. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 159-166. Máliš, F., Vladovic, J., Caboun, V., Vodálová, A., 2010: The influence of Picea abies on herb vegetation in forest plant communities of the Veporské vrchy Mts. Journal of Forest Science, 56 (2): 58-67. Naravni park Pohorje – koncept razvoja s smernicami za razglasitev, 1993. Maribor: Gozdno gospodarstvo Maribor. Simoncic, P., 1996: Odziv gozdnega ekosistema na vplive kislih odložin s poudarkom na preucevanju prehranskih razmer za smreko (Picea abies (L.) Karst.) in bukev (Fagus sylvatica L.) v vplivnem obmocju TE Šoštanj. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 153 str. Vilhar, U., Kestnar, K., Vidmar, A., Šraj, M., 2015: Meritve in modeliranje odtoka z dveh gozdnatih porecij na Pohorju. Measuring and modelling of runoff from two forested watersheds in Pohorje. Acta hydrotechnica, 28 (48): 49-64. Vilhar, U., Kutnar, L., Urbancic, M., Simoncic, P., 2016: Mikrorastišcne razmere kot pomemben dejavnik premene smrekovih monokultur na bukovih rastišcih. Microsite conditions as a major factor in the coversion of spruce monocultures on beech sites. Gozdarski vestnik, 74 (2): 59-72. Wahl, N. A., Wöllecke, B., Bens, O., Hüttl, R. F., 2005: Can forest transformation help reducing floods in forested watersheds? Certain aspects on soil hydraulics and organic matter properties. Physics and Chemistry of the Earth, Parts A/B/C, 30 (8-10): 611-621. Zakon o gozdovih s spremembami in dopolnitvami. 1993, 1998, 2007, 2010. Uradni list RS, št. 30/1993, 13/1998, 67/2002, 115/2006, 110/2007, 106/2010. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah. 2008. Uradni list RS, št. 57/08. Zakon o vodah. 2002, 2008, 2012. Uradni list RS, št. 67/2002, 57/2008, 57/2012. Doc. dr. Urša Vilhar je raziskovalka na Oddelku za gozdno ekologijo naGozdarskem inštitutu Slovenije. V svojem raziskovalnem delu se posvecagozdni hidrologiji, fenologiji gozdnega drevja ter kroženju vode v gozdnihekosistemih. Velik del svojih raziskav je posvetila ugotavljanju sušnega stresaza gozd ter preucevanju vplivov gospodarjenja z gozdom na kakovost inkolicino vode. V zadnjem obdobju se ukvarja z vplivom velikopovršinskihmotenj na hidrologijo gozdnatih porecij ter dolocanjem kazalnikov zahidrološko funkcijo oziroma hidrološke ekosistemske storitve gozdov. Doc. dr. Lado Kutnar je raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije vLjubljani in docent za podrocje varstva narave in okolja na Biotehniški fakultetiUniverze v Ljubljani. Kot predavatelj sodeluje tudi v visokošolskem programuvarstva okolja v Kranju. V svojem raziskovalnem delu se posveca razlicnimgozdnim ekosistemom, njihovi ekologiji, rastišcem in vegetaciji. Velik del svojihraziskav je namenil preucevanju biotske raznovrstnosti in naravovarstvenihvidikov gozdov. Že v okviru svoje doktorske disertacije je raziskoval redke inogrožene barjanske ekosisteme, med njimi zlasti barjanske gozdove, pa tudidruge smrekove gozdove. V zadnjem obdobju se ukvarja z razlicnimi gozdnimihabitatnimi tipi (Natura 2000) ter z razlicnimi pritiski in grožnjami za našegozdove, kot so podnebne spremembe, invazivne tujerodne vrste in druge motnje. Gozdovi Pohorja 129 Gozdovi Pohorja Ljuban Cencic Pohorje je eden od najvecjih kompleksovstrnjenih gorskih gozdov in gorske gozdnate krajine v Sloveniji. Zaradi orografskihrazmer se je na Pohorju razvila specificnakrajina. Vršna pobocja pohorskega pogorjapokrivajo veliki kompleksi strnjenih gozdov, niže sledi pas celkov, ki se spušca do vznožja. Na najvišjih pohorskih slemenih in uravnavah pa se gozdovi prepletajo s planjami inbarji. Pohorje je razmeroma redko poseljeno, navezanost lastnikov gozdov na dohodek odgozda pa velika. Gozd je tako v vec pogledih (kot vir dohodka, element krajine, naravna vegetacija) bistvena prvina Pohorja. Današnji pohorski gozdovi so rezultat dvehpovsem razlicnih zgodovinskih razvojnihpoti. Zato lahko razlikujemo predvsem dvaglavna tipa gozdov, in sicer nekdanje vele posestniške gozdove, ki so nastali z umetnoobnovo, in bolj ohranjene zasebne gozdovekmetov, ki so nastali s »kmeckim« prebiranjem. Med obema tipoma gozdov je mnogoprehodnih oblik, ki so nastale zaradi razlicnih vplivov gospodarjenja in rastišcnihdejavnikov. V sedemdesetih letih prejšnjegastoletja se je uveljavilo sonaravno skupinsko- postopno gospodarjenje, ki je skoraj povsem izpodrinilo prebiralno gospodarjenjev kmeckih gozdovih in golosecni sistem vnekdanjih veleposestniških gozdovih. V prispevku se bomo omejili na severnostran Pohorja ali Dravsko Pohorje, ki obsega tisti del Pohorja, ki se od glavnega grebena usmerja proti Dravi (Cencic, 2003). Obmocje Dravskega Pohorja obsega popodatkih zemljiškega katastra iz leta 1997 Vršna pobocja pohorskega pogorja pokrivajo veliki kompleksi strnjenih gozdov. Foto: Ljuban Cencic. Gozdovi Pohorja Celki so na severnem Pohorju najpogostejšaoblika zemljiškerazdelitve. Vir: Ortofoto GURS. 31.154 hektarjev, od tega je 30.229 hektarjev produktivnih površin. Ker je ta delPohorja najobsežnejši in najbolj tipicni delcelotnega Pohorja, je v splošni rabi pogostosinonim za celotno gorovje. Struktura rabe tal in oblike poselitve naDravskem Pohorju Za severno Pohorje je znacilno, da ima zelo malo obdelovalnih površin. Njive so leta1997 obsegale le 1.165 hektarjev ali komaj3,9 odstotka produktivnih površin. Delež njiv med kmetijskimi površinami je le 22odstotkov. Gozd je kljucni element kulturnekrajine (gozdnatost je osemdesetodstotna). Obmocje samotnih kmetij, ki je najznacilnejši tip naselja na Dravskem Pohorju, zavzema celotni hriboviti svet od vznožnih dolin do skrajne višinske agrarne meje. Na Dravskem Pohorju je gornja meja samotnih kmetij v pasu od 1.000 do 1.100metrov nadmorske višine (Zgonik, 1970). Gornja meja samotnih kmetij je najvišja vosrednjem delu Pohorja, na nadmorski višini 1.125 metrov. Na zahodnem delu segajokmetije od 850 metrov do 950 metrov nad morske višine, najniže pa na vzhodnem deluDravskega Pohorja, kjer je bilo zaradi pomanjkanja primernih uravnav malo možnosti za naselitev sredi obsežnih, nepretrganihpovršin gozda. Nad gornjo mejo agrarneposelitve je obsežno neposeljeno obmocje. Zaradi hribovitosti Dravskega Pohorja seje oblikovala zemljiška razdelitev na celke. Obdelovalno zemljišce je strnjeno okrog do- ma in je obicajno z gozdnim pasom locenood soseda. Celki so na Dravskem Pohorjunastali v dobi mlajše kolonizacije po 13. stoletju. V ekološko neugodnih razmerah ter vizrazito gozdnatih obmocjih prevladujejozaprti celki, ki so od vseh strani obdani zgozdom. Kjer se obdelovalno zemljišce dvehkmetij stika, so odprti celki. Obdelovalnazemlja obeh kmetij je obdana z gozdom alipašnikom, ki je v lasti obeh sosedov. Tradicionalni, skrajno individualizirani celkiostajajo tipicna oblika zemljiške razdelitvena Dravskem Pohorju (Zgonik, 1970). Na Dravskem Pohorju je dve tretjini gozdovv zasebni lasti, ostali gozdovi so v lasti države. Gozdovi v lasti države ter nekmeckih zasebnih lastnikov, ki so praviloma dobili Gozdovi Pohorja 131 V specificnih ekoloških razmerah se na Pohorju lokalno pojavljajo javorovja. Foto: Ljuban Cencic. gozdove v procesu denacionalizacije, prevladujejo na vršnem delu Pohorja, nad obmocjem samotnih kmetij. Gozd ima pravilomavsaka kmetija, saj je gozd nenadomestljiv zaobstoj hribovske kmetije. Najmanjše zasebnegozdne posesti so v nižjih predelih, kjer sougodnejše razmere za kmetijstvo in je poseljenost gostejša. Gozdna vegetacija na Dravskem Pohorju Obmocje Dravskega Pohorja je vegetacijsko razmeroma enotno. Na silikatni maticni podlagi na Pohorju popolnoma prevladujejogozdne združbe na kislih tleh. Skrajni južniin severni del obmocja – najvišje in najnižjelege – pokrivajo bukovja na silikatnih kamninah. Osrednji del Dravskega Pohorja, med zgornjegorskim bukovjem na vršnem delu Pohorja ter gorskim in podgorskimbukovjem nad Dravsko dolino, pa porašcaobsežen kompleks jelovij na silikatnih kamninah. V specificnih ekoloških razmerahse med navedenimi tremi skupinami lokalnopojavljajo javorovja, vegetacija visokih barijin ostala gozdna rastišca. Oris zgodovine gospodarjenja z gozdovina Dravskem Pohorju Dosedanje gospodarjenje z gozdovi lahkorazdelimo v štiri obdobja, ki pa med sebojniso ostro razmejena: fevdalno obdobje, obdobje zgodnjega kapitalizma, obdobje kapitalisticnega gospodarstva in obdobje podrugi svetovni vojni. Gozdovi Pohorja Steklarski izdelki iz pohorskihglažut. Glažute, ki so porabileogromno oglja, so usodno vplivalena stanje pohorskihgozdov. Foto: Ljuban Cencic. Fevdalno obdobje V predfevdalnem obdobju je bil pretežni delDravske doline nenaseljen, še zlasti pa njenhriboviti del. Od sredine 12. stoletja do 15. stoletja so se pomnožile samotne kmetije, nastali so trgi, na primer Lovrenc na Pohorju. Naselitev hribov – višinska kolonizacija – je dosegla najvecji obseg že do 14. stoletja(Gams, 1959). Za vzdrževanje družine nahribovskih kmetijah je bila potrebna velika posest oziroma se obstojeca kmetija nismela deliti na manjše dele. Od tod izviraše danes prevladujoca oblika kmetij – celek. V fevdalni dobi se je na Dravskem Pohorjuoblikovala znacilna kulturna krajina obsežnih gozdnih kompleksov, sredi katerih sobile samotne kmetije in kulturne jase. Takšna oblika rabe prostora se ni spremenilavse do danes. Na zacetku fevdalnega obdobja je bil pomengozda razmeroma majhen. Gozd je bil boljcenjen zaradi paše in lova kot zaradi lesa. Odrocnejše predele Pohorja so pokrivalipragozdovi. V krajih, kjer so bile prometnein zemljepisne razmere ugodnejše (Lovrenško, Fala), pa so v gozdove zaceli zgodajposegati zaradi komercialnih potreb. Obdobje zgodnjega kapitalizma Izkorišcanje gozdov do obdobja zgodnjegakapitalizma, ki se je na obmocju Dravskedoline zacelo z razpustitvijo šentpavelskegasamostana leta 1782 zaradi reform Jožefa II. na cerkvenem podrocju, ni bistveno vplivalona stanje pohorskih gozdov. Skokovito rastpotreb po lesu predstavljata pojava fužinarstva ter zlasti glažutarstva, ki sta imela daljnosežni vpliv na stanje gozdov. Od drugepolovice 18. stoletja so na Pohorju nastaleštevilne steklarne. V dobi razcveta glažut infužin, ki so porabile ogromno oglja, je prišlo do razmaha oglarjenja in velike porabelesa iz pohorskih gozdov. Vecina pohorskihsteklarn je delovala na severnem pobocju invznožju Pohorja, ker ima severno vznožjeugodnejšo povezavo s tržišci. Ob koncu 18. stoletja so v gozdovih Dravskega Pohorja nad mejo poselitve prevladovali listavci, predvsem bukev. Iglavci soimeli le skromni delež v celotni lesni zalogi. Gozdovi so bili takrat še vecinoma nedotaknjeni. Takratno razmerje med iglavci inlistavci je bilo povsem drugacno kakor danes. Sedaj je delež iglavcev v lesni zalogialtimontanskih gozdov (nad 1.000 metrovnadmorske višine) okrog 68 odstotkov. Gozdovi Pohorja 133 Kljucno vlogo pri preoblikovanju gozdovnad mejo poselitve so imele veleposesti. Falski in drugi grašcinski veleposestniki sodobavljali plavžem, glažutam in fužinampotrebne kolicine lesa ter oskrbovali mesta(Maribor, Ptuj) z drvmi. Zaradi teh obveznosti so veleposestniki v prvi polovici 19. stoletja dopustili kupcem, da so posekaligozdove na velikih površinah. V kratkemcasu so na ovršju Pohorja nastali ogromnikompleksi posek in krcevin (Zgonik, 1970). V poldrugem stoletju delovanja pohorskihglažut, od druge polovice 18. stoletja dokonca 19. stoletja, sta se drevesna sestava insestojna zgradba obsežnih gozdnih predelovkorenito spremenili. Steklarne so za taljenjekremena potrebovale ogromne kolicine bukovega lesa, pa tudi lesa iglavcev za stavbe, vodne drce, pakiranje steklenine in drugo. Vodrocnejših predelih Pohorja so bila obsežnaobmocja ohranjenih gozdov in pragozdov, kiso nudila ugodne razmere za delovanje steklarn. Na pohorskem ovršju so tako nastaleogromne posekane površine – frate. Obnovagozda je potekala po sistemu fratnega gospodarjenja (Miklavžic, 1961). Na fratah sospomladi secne ostanke požgali, nato posadili krompir ali posejali repo. Naslednje letoso posejali rž, jecmen ali oves. Žitnemu se- menu so primešali smrekovo seme, ki so mudodali tudi nekaj borovega in macesnovega. Na ta nacin so nastale na rastišcih jelovo- bukovega gozda in pohorskega visokogorskega bukovega gozda obsežne monokulturesmreke. Pogosto posek niso niti pogozdiliali pa obnova frat s setvijo smreke na pohorski planoti ni bila uspešna, tako da sonastala obsežna travišca ali planje in zamocvirjene površine. Obdobje kapitalisticnega gospodarstva Obdobje kapitalisticnega gospodarjenja jetrajalo od petdesetih let 19. stoletja do druge svetovne vojne. Železniška proga Maribor– Dravograd–Celovec, ki je bila zgrajenaleta 1863, je oživila trgovino z lesom. Leta 1852 je Avstrija izdala državni zakon o gozdovih, ki je prepovedal pustošenje gozdov ter strogo predpisal takojšnjo obnovogozdov. Zaradi poraznega stanja pohorskihgozdov je štajerska deželna vlada napotilana Pohorje prof. Schmirgerja, da pregledain strokovno oceni pohorske gozdove. V Schmirgerjevem porocilu o stanju pohorskihgozdov iz leta 1872 je navedeno, da je bilapri vseh pohorskih veleposestnikih v navadisecnja na golo. V porocilu ugotavlja, da jeimela grašcina Fala ogromne zaostanke pripogozdovanju posek. Mocno je kritiziralgospodarjenje v gozdovih kneza Windischgraetza, ki je v starih sestojih uvedel roparsko »prebiralno secnjo«, tako da so ostala posecnji le še posamezna drevesa. Verjetno jebilo na Pohorju roparsko prebiranje v drugipolovici devetnajstega stoletja kar obicajno, saj tudi Hiltl (1893) ostro graja takratno secnjo ter primerja gozdove po secnji znarodom, ki je izgubil v vojni vse sposobnemoške. Zaradi posredovanja oblastnih organov se jeleta 1878 zacela v falskih gozdovih obsežnapogozdovalna akcija, v kateri je bilo v letihod 1878 do 1889 pogozdeno 1.082 hektarjevgozdnih in tudi nekaj kmetijskih površin. Za ta pogozdovanja obstaja natancna evidenca. O katastrofalnem stanju gozdov poobsežnih secnjah govori dejstvo, da predstavlja zgoraj navedena pogozdena površina kar24 odstotkov površine vseh falskih gozdov. Pogozdovali so najvec s smreko, na drugemmestu je bil macesen, na tretjem pa bor. Gozdove so obnavljali na razlicne nacine, insicer s sejanjem samega drevesnega semena, sejanjem drevesnega semena med žito ter ssadnjo dvoletnih ali triletnih sadik. Kmetje so gospodarili bolj smotrno kot veleposestniki. Z gozdom so gospodarili prebiralno. Hlode iz svojih gozdov so žagali nalastnih žagah venecijankah že od zacetka 19. stoletja in ga prodajali domacim lesnimtrgovcem ali pa vse do Hrvaške in Banata. Zaradi ugodnih cen hlodovine, ki so jolastniki žagali na lastnih žagah, je zaceloprimanjkovati lesa za glažute in oglarjenje. Gozdovi Pohorja V kmeckih gozdovih na jelovjih in gorskih bukovjih so zaradi pospeševanja iglavcev in odstranjevanja bukve danespogosto cisti iglasti sestoji jelke s primesjo smreke. Foto: Ljuban Cencic. Kmetije so se iz poljedelsko-živinorejskedejavnosti preusmerile v gozdarsko-žagarsko dejavnost, ki je nudila višje in trajnejšedohodke (Sgerm, 1991). Hiltl (1893) navaja, da so kmetje bukev sistematicno odstranjevali iz sestojev in jo celo unicevali z obrockanjem. Kmetje na severnem Pohorju so pospeševali jelko, ki je v sestojih že prevladala. Gozdovi, ki so bili v kmecki lasti, so zatole deloma ohranili svojo prvotno drevesnosestavo, saj so kmetje »trebili« bukev in pospeševali »crni les« (jelko, smreko). Gozdovi so bili že zgodaj v 19. stoletjuosnovni vir dohodkov za velike neagrarneposestnike. Za individualne kmecke gozdove pa velja, da se je njihova komercialnavrednost mnogo pocasneje uveljavljala kotpri veleposestniških lastnikih. Do sedemdesetih let 19. stoletja so kmecki gozdovi vglavnem le dopolnjevali kmetijsko proizvodnjo. Od osemdesetih let 19. stoletja pa jenjihova gospodarska vloga tako narasla, da so postali gozdovi primarni vir dohodkov(Zgonik, 1970). Na gozdnih kmetijah so sinamesto cistih bukovih ali mešanih bukovih in iglastih sestojev prizadevali uvesti cisteiglaste gozdove, predvsem jelke. Število žag - oziroma njihova skupna zmogljivost - je od konca fevdalizma naprejtesno odvisno od komercialne vrednosti lesa. V obdobju od leta 1870 do leta 1940je bilo na Lovrenškem Pohorju povprecno76 vodnih žag s skupno vgrajeno zmogljivostjo 20.750 kubicnih metrov na leto, karpomeni na eno vodno žago samo 46 hektarjev kmeckih gozdov. Mocno razdrobljenažagarska dejavnost kaže, da je gozd postalintegralni in nenadomestljivi del celotnegagospodarstva na hribovitem ozemlju Dravske doline (Zgonik, 1970). V zvezi s kmeckim prebiranjem je treba poudariti, da so lastniki obseg secnje prilagajali denarnim potrebam. Ce so bile potrebe male, so sekali zmerno; nastali so gosti Gozdovi Pohorja 135 sestoji z velikim deležem debelega drevja. V primeru vecjih materialnih potreb pa sogozdove mocno izsekali, kasnejše secnje paso imele bolj znacaj redcenja kot prebiranja. V drugi polovici 19. stoletja sta na Pohorjuprevladovala dva glavna nacina gospodarjenja z gozdom: • Pri veleposestnikih se je uveljavilgolosecni sistem (fratno gospodarjenje). Obnovo so izvajali s sejanjem, kasneje pas sadnjo smreke. Veleposestniški gozdoviso na Pohorju prevladovali v pasu nadzgornjo mejo poselitve (približno od 900do 1.100 metrov nadmorske višine). • V kmeckih gozdovih prevladuje koncept »kmeckega prebiranja«. Gozdovi, ki sobili v kmecki lasti, so le deloma ohranilisvojo prvotno drevesno sestavo. Kmetjeso »trebili« bukev in pospeševali »crniles« (jelko, smreko). Kmecki gozdovi naPohorju so v obmocju poselitve (gorskiin podgorski vegetacijski pas). Današnje oblike sestojev na Dravskem Pohorju izhajajo iz navedenih glavnih nacinovgospodarjenja z gozdom. Obdobje po drugi svetovni vojni Že v prvih povojnih letih je v slovenskemgozdarstvu prevladala usmeritev, ki je pomenila solidno podlago za razvoj slovenskega gozdarstva v smeri sonaravnosti ter vecnamenske rabe gozdov s celovitim usmerjanjem razvoja gozdnih ekosistemov. Prepovedana je bila secnja na golo, monokultureiglavcev, zlasti smreke, so nameravali spremeniti v mešane gozdove, postopoma soizdelali gozdnogospodarske nacrte za vsegozdove. Z intenzivnim uvajanjem sprošcene tehnike gojenja gozdov na osnovi nege, ki jo je razvil Dušan Mlinšek po letu 1960, je povojna usmeritev slovenskega gozdarstvadoživela pomembno dopolnitev. Leta 1960 je bil, skladno s povojno usmeritvijo slovenskega gozdarstva, izdelan elaborat Melioracija in konverzija degradiranih smrekovih monokultur na Pohorju na rastišcni, gojitveni in gospodarski osnovi (Miklavžic, 1961). Glavni predmet obravnave tega elaborata so bili cisti ali skoraj cisti umetnismrekovi sestoji. Ugotovili so, da je takihsestojev na Pohorju okrog 10.000 hektarjev. Ocenili so, da so smrekove kulture nasplošno ogrožene, da imajo negativni vplivna rastišce in motnje v naravni obnovi. Nakisli silikatni maticni kamnini ter v hladnih pohorskih vremenskih razmerah s kratkovegetacijsko dobo sta fratarjenje in snovanje smrekovih monokultur povzrocili mocno poslabšanje talnih in mikroklimatskihrazmer, zakisanje tal, mocno zapleveljenje, pojav rdece trohnobe pri smreki ter odsotnost naravnega pomlajevanja. Cilj premenesmrekovih monokultur je bil gozd, predvsem avtohtonih drevesnih vrst s skupinskoraznodobno zgradbo. Do leta 1961 so bili za vse državne gozdove na obmocju Dravskega Pohorja izdelanigozdnogospodarski nacrti. Nacrte za zasebne gozdove so zaceli izdelovati nekolikokasneje. Do leta 1974 je bilo na celotnemobmocju Severnega Pohorja, ki je sodilo vmariborsko gozdnogospodarsko obmocje, izvršeno podrobno gozdnovegetacijsko kartiranje po standardni srednjeevropski metodi. Sistemsko je bilo zagotovljeno financiranje vlaganj v gozdove, kot so obnova, negain varstvo gozdov ter gradnja in vzdrževanjegozdnih prometnic. Sistem financiranja vlaganj v gozdove je bil stabilen in je zagotavljal zadostna sredstva nekako do sredineosemdesetih let. Razen navedenih dejavnikov, ki so pozitivnovplivali na razvoj gozdov, je treba omenitiše pojav sušenja jelke in veliko številcnostpopulacije rastlinojede parkljaste divjadi, kar je negativno vplivalo na povojni razvojgozdov na Dravskem Pohorju. Posledice prevelikih populacij rastlinojedih parklarjev, zlasti jelenjadi, so se pojavile že konec petdesetih let 20. stoletja ter so bile ob hiranjujelke najpomembnejši gozdnogospodarskiproblem druge polovice 20. stoletja. Gozdovi Pohorja Na rastišcih jelovij s praprotmije možno pridobivati hlodovinoizjemnih dimenzij. Foto: Ljuban Cencic. Dravskem Pohorju po letu 1985 znacilen pozitivni razvoj, lesne zaloge se povecujejo, povecuje pa se tudi delež debelih dreves. V preteklosti mocno spremenjena drevesna sestavase s povecevanjem deleža listavcev postopomaspreminja v naravnejšo drevesno sestavo. Na nekaterih bukovih rastišcih se spremenjena drevesna sestava zaradi uveljavitve sonaravnega gospodarjenjapostopoma spreminja v naravnejšo. Foto: Ljuban Cencic. Od šestdesetih let dvajsetega stoletja sta sena Dravskem Pohorju zaradi pojava umiranja jelke in uvajanja sonaravnega gospodarjenja z gozdovi povecevala deleža smreke, ki je nadomestila pešajoco jelko, ter bukve. V splošnem je za razvoj gozdnih fondov na Gozdovi Pohorja 137 Zasmrecena altimontanska bukovja na obmocju Dravskega Pohorja so danes poseben gozdnogospodarski problem. Foto: Ljuban Cencic. Na jelovih rastišcih sta obdobje od leta 1960do približno leta 1990 zaznamovali mocnopešanje vitalnosti jelke in njeno množicno propadanje. V tem obdobju se je deležjelke drasticno zmanjšal. Jelko je v jelovjihnadomestila skoraj izkljucno smreka. Ostaledrevesne vrste, predvsem bukev, ki je bila vpreteklosti zatirana, pa zaradi majhnega deleža niso mogle nadomestiti izpada jelke intako prispevati k naravnejši drevesni sestavigozdov. Po letu 1985 so se secnje v jelovjihzacele zmanjševati. Manjša secnja je hkratiz izboljševanjem vitalnosti jelove populacijeprivedla do izboljšanja stanja v jelovjih, karse kaže predvsem z dvigom lesnih zalog terizboljšanjem debelinske strukture sestojev. Na bukovih rastišcih se je spremenjena drevesna sestava zaradi uveljavljanja sonaravnega gospodarjenja postopoma spreminjalav naravnejšo. Zmanjšal se je delež smrekein jelke ter povecal delež bukve. Ta proces je dokaj uspešno potekal na bukovjih v montanskem in submontanskem pasu. Valtimontanskem pasu nad približno 1.000metrov nadmorske višine, kjer so problemizaradi zasmrecenosti najvecji, pa je spreminjanje drevesne sestave zaradi specificnihekoloških razmer precej pocasnejše. Zakljucki Danes na Dravskem Pohorju zaradi zgodovinskih razlogov prevladujejo iglavci (predvsem smreka), manj je listavcev, ker so jih vpreteklosti zatirali. Kljub temu da zavzemajo bukova rastišca vec kakor polovico površine, je skupni delež bukve v lesni zalogi leosemnajstodstoten. Vplivi na gozdove (paša, glažute, ogljarjenje, fratarjenje) so bili v preteklosti zelo intenzivni ter so zaznamovali sedanjo strukturo in bodo vplivali tudi naprihodnji razvoj gozdov. V preteklosti sta bila na Dravskem Pohorjuznacilna dva glavna nacina gospodarjenja zgozdom. V veleposestniških gozdovih se je Gozdovi Pohorja razvil golosecni sistem, zaradi cesar so nastali obsežni enodobni sestoji smreke. Tanacin se je uveljavil predvsem v altimontanskih bukovjih, kjer so prevladovali gozdoviv nekmecki lasti. Zasmrecena altimontanska bukovja na obmocju Dravskega Pohorja sodanes poseben gozdnogospodarski problem, ki zahteva temeljito in celovito obravnavo. V gozdovih kmeckih lastnikov pa se je zaradi trajnostne oskrbe kmeckih žag s hlodovino uveljavil koncept »kmeckega« prebiranja, ki je pospeševal iglavce, zlasti jelko. Zadanašnjo podobo jelovij na Dravskem Pohorju je pomembno zlasti obdobje od drugepolovice 19. stoletja, ko je porasla vrednostžaganega lesa iglavcev. V jelovjih in gorskihbukovjih so tako nastali cisti iglasti sestojijelke s primesjo smreke. Literatura: Cencic, l., 2003: Znacilnosti gopodarjenja z gozdovi na Dravskem Pohorju v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Gozdarski vestnik, 61 (1): 2–20. Gams, I., 1959: Pohorsko Podravje, Razvoj kulturne pokrajine. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 231 strani. Hiltl, C., 1893: Das Bachergebirge. Klagenfurt: Samozaložba, 195 strani. Miklavžic, J., 1961: Melioracija in konverzija gozdov na rastišcni, gojitveni in gospodarski osnovi razložena na treh prakticnih primerih. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 290 strani. Sgerm, F., 1991: Žage na lovrenškem Pohorju. V: Jože Mlinaric, Anton Ožinger, Zvone Podvinski (uredniki): Lovrenc na Pohorju skozi stoletja. Lovrenc na Pohorju: KS Lovrenc, 197–236. Zgonik, M., 1970: Spreminjanje izrabe tal kot element preobrazbe pokrajine v Dravski dolini. Doktorska disertacija. Maribor, 462 strani. Mag. Ljuban Cencic je zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije. Na Obmocni enoti Maribor se ukvarja z gozdnogospodarskimnacrtovanjem ter posegi v gozd in gozdni prostor. Študiral jegozdarstvo na Gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Študij je zakljucil z diplomskim delom Pragozd Šumik in raziskave v njegovem pragozdu. Magistriral je na temo gospodarjenja z gozdoviin razvoja sestojev na Pohorju. Pomemben del svojega življenja posvecafotografiji, zlasti ga je pritegnila krajinska fotografija. Podlubniki Pohorja 139 Podlubniki Pohorja Jan Podlesnik Podlubniki (Coleoptera: Curculionidae: Scolytinae) so majhni temno rjavi hrošci izdružine rilckarjev (slika spodaj). Slovenskevrste v glavnem ne presegajo velikosti od5 do 6 milimetrov. Vecino svojega življenjapreživijo skriti pred našimi ocmi, saj njihovo prehranjevanje, razvoj in razmnoževanjepotekajo v skorji ali lesu odmirajocih ali žeodmrlih dreves. Še posebej so poznani pogalerijah hodnikov, ki jih odrasli in licinkedolbejo v tkivih svojega gostitelja (slika nastrani 141). Oblike galerij so vrstno specificne. S svojo aktivnostjo lahko nekatere vrste poškodujejo vitalne dele drevesa in takopovzrocijo njegovo smrt, druge pa naselju jejo že odmrla drevesa in pospešujejo razgradnjo lesa. Ceprav je v Sloveniji do sedajznanih vec kot 90 vrst podlubnikov, je skupina širši javnosti v glavnem poznana po enivrsti, zaradi katere prihaja do velikih gospodarskih in ekoloških posledic v slovenskihgozdovih. To je osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) (slika spodaj). Splošno o podlubnikih Odrasle živali so cilindricne oblike, s kratkimi nogami in antenami (slika spodaj). Odostalih rilckarjev se podlubniki razlikujejopo odsotnosti rilcka, kar predstavlja prilagoditev za življenje v tkivih rastlin, kjer se, za Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus). Foto: Jan Podlesnik. Podlubniki Pohorja razliko od ostalih rilckarjev, ne prehranjujejozgolj licinke, temvec tudi kot odrasle živali. Ime podlubniki ali lubadarji, kot jih tudiimenujemo, govori o življenjskem prostoru, ki ga naseljujejo, kar pa je lahko nekoliko zavajajoce, saj nekatere vrste naseljujejotudi zelnate rastline ali druge dele olesenelih rastlin, ne zgolj skorje/lubja. Pri nasso najpogostejše vrste, ki naseljujejo floem, torej skorjo lesnih rastlin, ki je njihov najbolj hranilni del. Pogoste so tudi vrste, kinaseljujejo ksilem lesnih rastlin. Te vrste seprehranjujejo s simbiontskimi glivami, ki jihpodlubniki ponavadi prenašajo kar s seboj vspecializiranih vdolbinah na telesu, imenovanih mikangiji. Med zavrtavanjem v gostitelja z njimi okužijo ksilem drevesa, kjer sete glive potem razrašcajo in prehranjujejo. Pri izbiri gostiteljev so podlubniki navadnovrstno ali vsaj rodovno specificni (mono- alioligofagi), torej naseljujejo zgolj eno vrstoali nekaj vrst, ponavadi sorodnih dreves. Redkeje so polifagi, vrsta progasti lestvicar (Trypodendron lineatum) je polifag na iglavcih. Še redkeja pa najdemo podlubnike, kinaseljujejo tako iglavce kot tudi listavce. Primer je tujerodna vrsta Xylosandrus germanus, ki izvira iz vzhodne Azije. Tudi prostor na enem gostitelju si razlicnevrste podlubnikov razdelijo in tako zmanjšajo tekmovalnost (kompeticijo). Nekatere vrste se razvijajo v obmocju tankolubnihpredelov (na primer na smreki Pityogenes chalcographus parazitira pod skorjo vej), druge v obmocju debla (na smreki najdemo vtem predelu vrsto I. typographus), spet tretjev obmocju koreninskega vratu (na smrekivrsta Hylastes cunicularius). Biologija podlubnikov Podlubniki so precej raznoliki v razmnoževalnih strategijah. Vecina gospodarsko najpomembnejših vrst pri nas je poligamnih. Vtem primeru samcek prvi zavrta v gostitelja. Z izlocanjem agregacijskih feromonov sesporazumeva s samickami in tudi drugimi Številne luknje v skorji drevesa, ki jih podlubniki izvrtajo ob prihodu na gostitelja in odhodu iz njega, so posledicamnožicnega napada na drevo. Foto: Jan Podlesnik. Podlubniki Pohorja 141 samcki. Samcek tako na primernega gostitelja »povabi« vec samick, ki se mu pridružijov paritveni kamrici, ki jo izdolbe v skorji. Poleg tega pa z izlocanjem feromona privabitudi druge samcke in samicke, ki se zacnejov vecjem številu zbirati na primernem gostitelju, kar je še posebej pomembno za vrste, ki naseljujejo živa drevesa (slika na strani140). S svojo številcnostjo jim namrec uspe premagati imunski odziv drevesa, kar jim omogoci kasnejše razmnoževanje, prehranjevanjein razvoj. Poleg poligamnih vrst poznamotudi monogamne, kjer so samicke pionirski spol, ki najprej zavrta v gostitelja in se jisamcek pridruži kasneje, ter solitarne vrste, kjer samicka na gostitelja prispe že oplojena. Po parjenju samicka iz parilne kamrice dolbe svoje, materinske hodnike, vzdolž katerih levo in desno odlaga jajceca. Iz jajcecse razvijejo licinke, ki se prehranjujejo meddolbenjem svojih hodnikov, ki so približnopravokotni na materinski rov. Na koncu larvalnega hodnika se zabubijo in preobrazijo vodraslo žival, ki ponovi razvojni krog. Hodniki, ki jih dolbejo podlubniki v še živihgostiteljih, slednjim lahko zadajo usodnepoškodbe. Rovni sistem osmerozobegasmrekovega lubadarja. Foto: Jan Podlesnik. Podlubniki Pohorja Gospodarsko škodljive vrste Gospodarsko škodljive vrste najdemo medtistimi, ki naseljujejo še živa drevesa. NaPohorju je od teh dalec najpomembnejšavrsta I. typographus (osmerozobi smrekovlubadar). Ta parazitira na smreki, ki je prevladujoca drevesna vrsta Pohorja. V zadnjihletih je odgovoren za obsežna sušenja smreke na Pohorju in drugod po Sloveniji (slikaspodaj). Obsežne namnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja so ponavadi posledica obilicelahko dostopne hrane (na primer žledolomleta 2014) in ugodnih vremenskih razmer(vrocih in dolgih poletij, ki sledijo naravnim katastrofam). Pomemben podlubnik, kiparazitira na navadni smreki, je tudi šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus), ki se ponavadi pojavlja na smrekah, napadenih z osmerozobim smrekovimlubadarjem. Od drugih gospodarsko škodljivih vrst na Pohorju najdemo vrste Tomicus minor in T. piniperda na boru, Pityokteines curvidens in P. spinidens na jelki, Leperesinus fraxini na jesenu, ki pa zaradi manjše zastopanosti teh drevesnih vrst ne povzrocajovecjih gospodarskih težav. Pomembna vrstaje tudi Trypodendron lineatum, ki sodi medksilomicetofage, torej vrste, ki se razvijajo vlesu in tako zmanjšajo njegovo vrednost. Ekološki pomen podlubnikov Podlubnike uvršcamo med saproksilne organizme. To so organizmi, ki so v delu svojega življenja vezani na odmirajoci ali odmrliles. So pomemben clen pri razgradnji lesnebiomase v gozdovih. Podlubniki sodelujejov zacetnih fazah razgradnje lesa. Nekatere vrste podlubnikov namrec naseljujejo šeživa drevesa in so sposobni ta drevesa celousmrtiti. Še pomembnejši pri razgradnji lesapa so podlubniki, ki naseljujejo sveže odmrla drevesa, saj jih okužijo s ksilofagnimisimbiontskimi glivami, ki prav tako sodelujejo pri razkroju. Njihova vloga v ekosistemu pa je še precej širša. S svojo aktivnostjo Sušenje smreke zaradi napada osmerozobega smrekovega lubadarja. Foto: Jan Podlesnik. Podlubniki Pohorja 143 prispevajo h kroženju snovi v ekosistemu, vplivajo na strukturo tal, hidrologijo na vecjih obmocjih ... Nekaj vrst uvršcamo celomed ekosistemske inženirje, ki lahko mocnospremenijo vrstno sestavo in razmere v gozdnih sestojih. Literatura: Breznikar, A., Mlinšek, G., Cehner, M., Grecs, Z., Cater, M., 2006: Strategije sanacije antropogenih smrekovih sestojev na Pohorju. V: Simoncic, P., Cater, M., (ur.): Splošne ekološke in gozdnogojitvene osnove za podsadnjo bukve (Fagus sylvatica L.) v antropogenih smrekovih sestojih. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski Inštitut Slovenije, 129: 143–153. Hofstetter, R. W., Dinkins-Bookwalter, J., Davis, T. S., Klepzig, K. D., 2015: Symbiotic Associations of Bark Beetles. V: Vega, F. E., Hofstetter, R. W., (ur.): Bark Beetles: Biology and Ecology of Native and Invasive Species. London: Elsevier, 209-245. Jurc, M., 2011: Gozdna zoologija. Univerzitetni ucbenik. 2. natis. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 348 str. Pfeffer, A., 1995: Zentral- und Westpaläarktische Borken- und Kernkäfer (Coleoptera: Scolytidae, Platypodidae). Basel: Pro Entomologia, 310 str. Zavod za gozdove Slovenije, 2018: Letno porocilo iz varstva gozdov: Zbirno porocilo o pojavu podlubnikov. Maribor, Slovenj Gradec. Dostopno na: https://www. zdravgozd.si/letna_porocila.aspx. Raffa, K. F., Grégoire, J.-C., Staffan Lindgren, B., 2015: Natural History and Ecology of Bark Beetles. V: Vega, F. E., Hofstetter, R.W., (ur.): Bark Beetles: Biology and Ecology of Native and Invasive Species. London: Elsevier, 1-40. Wermelinger, B., 2017: Insekten im Wald: Vielfalt, Funktionen und Bedeutung. Birmensdorf: Eidg. Forschungsanstalt WSL. Bern, Stuttgart, Wien: Haupt Verlag, 367 str. Doc. dr. Jan Podlesnik je zaposlen na Oddelku zabiologijo Fakultete za naravslovje in matematiko naUniverzi v Mariboru. Svojo raziskovalno pot je zacelna podrocju ekologije in ekofiziologije podlubnikov, predvsem vrste Ips typographus. Ukvarja se tudiz mrežekrilci, in sicer z zaznavanjem plenapri licinkah volkcev. Naravovarstveno pomembne manjšinske gozdne združbe Naravovarstveno pomembne manjšinske gozdne združbe in habitatni tipina Pohorju Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Mateja Cojzer Poleg barjanskih gozdov, ki se pojavljajoNa rastišcih z visoko stopnjo vlažnosti pana šotnih tleh na obrobju barjanskih povr-predvsem na manj stabilnih koluvialnih di- šin in jih uvršcamo v Natura 2000 predno-stricnih rjavih tleh na Pohorju rastejo tudistni habitatni tip 91D0* Barjanski gozdovi, razmeroma redki sestoji plemenitih listavna Pohorju najdemo tudi nekatere drugecev, ki jih uvršcamo v prednostni habitatnimanjšinske, vendar naravovarstveno zelotip 9180* Javorovi gozdovi v grapah in napomembne gozdove. Že na prehodu iz bar-pobocnih grušcih (Tilio-Acerion). Na obrecnihjanskih v trdinska, avtomorfna tla, kjer sotleh ob vodotokih najdemo obicajno zelorazmere še precej skrajne, rastejo posebniozke pasove gozdne vegetacije, ki so zaradismrekovi gozdovi. Zaradi visoke zracne inposebnosti in ogroženosti uvršceni v predtalne vlažnosti tem sestojem dajejo posebennostni habitatni tip 91E0* Obrecna vrbovja, videz mocno razrašceni mahovi, po katerihjelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion in- so ti smrekovi gozdovi tudi poimenovani. canae, Salicion albae). Prednostni habitatni V sestojih gorskega javorja na razmeroma izravnanem ovršnem delu Pohorja na Arehu sta v drevesni plasti primešanatudi smreka in bukev. V pomladanskem aspektu v zelišcni plasti mocno prevladuje pomladanski veliki zvoncek(Leucojum vernum). Foto: Lado Kutnar. tip (angleško priority habitat type) je naravni življenjski prostor, ki je v nevarnosti, daizgine. Zaradi tega je Skupnost Evropskeunije še posebej odgovorna za njegovo ohranitev. Javorovi gozdovi Pohorske gozdove gorskega javora, velikegajesena in gorskega bresta, ki porašcajo razlicne geološke podlage z vecjim deležem silikatnih mineralov, uvršcamo v enotno asociacijo Dryopterido affini-Aceretum pseudoplatani, ki jo uvršcamo v zvezo Tilio-Acerion. Asociacija je poimenovano po praproti nepraviglistovnici (Dryopteris affinis) in gorskem javoru (Acer pseudoplatanus). Sestoji teh združb se pojavljajo na svežihdo vlažnih rastišcih, ki so lahko ponekodprecej skrajna za uspevanje gozda (velika skalnatost in strmi tereni). Uspevajo nabolj ali manj strmih koluvialnih pobocjih, na vznožjih pobocij, v ozkih dolinah in vhudourniških žlebovih na svežih districnih tleh v podgorskem in gorskem pasu. Geološko podlago predstavljajo magmatske Naravovarstveno pomembne manjšinske gozdne združbe 145 in metamorfne kamnine, na katerih so serazvila koluvialna in koluvialno-deluvialna districna rjava tla, pojavljajo pa se tudi rankerji. Koluvialna districna rjava tla se vednoznova osvežujejo s stalnim donosom hranilnih snovi in vode, kar omogoca, da mineralizacija, kljub nižjim pH-vrednostim, potekarazmeroma hitro. V tleh so razmeroma visoke vrednosti kationske izmenjevalne kapacitete, v primerjavi s tlemi na karbonatni maticni podlagi pa je manj bazicnih kationov. Kamnitost ali skalnatost je navadno srednja. Na tako imenovanih aceretalnih, svežihrastišcih je obicajno prevladujocemugorskemu javorju ponekod primešan tudiveliki jesen (Fraxinus excelsior). Slednji jev nekaterih sestojih enakovredno zastopangorskemu javoru ali pa je celo prevladujoc. Pomemben graditelj teh sestojev je tudigorski ali vcasih imenovan tudi goli brest(Ulmus glabra). Glede na položaj sestojevplemenitih listavcev, bližino sestojev drugihdrevesnih vrst in nacin gospodarjenjaso lahko v teh sestojih primešani tudinavadna smreka (Picea abies), bela jelka (Abies alba) in bukev (Fagus sylvatica). Obcasno pa so primešane tudi druge vrstlistavcev, ki jim ustreza višja zracna in talnavlaga. Javorovi gozdovi na Pohorju so porastlinski sestavi precej podobni okoliškimgozdovom, le da je v njih vec higrofilnihin nitrofilnih vrst. Vrste grmovne plastiso poleg podmladka drevesnih vrst tudicrni in rdeci bezeg (Sambucus nigra, S. racemosa), leska (Corylus avellana), malina (Rubus idaeus) in druge vrste robid (Rubus hirtus, R. fruticosus agg.), redkejši pa so navadni volcin (Daphne mezereum), jerebika (Sorbus aucuparia), iva (Salix caprea). Pogostevrste zelišcne plasti so neprava, navadna inširokolistna glistovnica (Dryopteris affinis, D. filix-mas, D. dilatata), Braunova in Profil districnih rjavih tal na granodioritu. Foto: Lado Kutnar. Naravovarstveno pomembne manjšinske gozdne združbe Zasavska konopnica (Cardamine waldsteinii) je razmeroma pogosta vrsta svežih rastišc javorovih innekaterih bukovih gozdov na Pohorju. Foto: Lado Kutnar. luskastodlakava podlesnica (Polystichum braunii, P. setiferum), navadna podborka (Athyrium filix-femina), jelenov jezik (Phyllitis scolopendrium) in še nekatere druge praproti. Rastejo tudi navadna nedotika (Impatiens noli-tangere), velika kopriva (Urtica dioica), kljukastosemenska zvezdica (Stellaria montana), beli repuh (Petasites albus), trpežna srebrenka (Lunaria rediviva), navadni kopitnik (Asarum europaeum), veliki nadlišcek (Circaea lutetiana), zasavska konopnica (Cardamine waldsteinii), navadna pižmica (Adoxa moschatellina), smrdljicka (Geranium robertianum), belkasta bekica (Luzula luzuloides) in velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala). Zaradi prevladujocih sencnih in vlažnih legso prisotne tudi številne vrste mahov, kot na primer Plagiomnium undulatum, Plagiothecium nemorale, Brachytecium rutabulum, Hypnum cupressiforme, Eurhynchium angustirete, Ctenidium molluscum, Conocephalum conicum. Vecinoma so to gospodarski gozdovi z visokim lesnim donosom. Po naravnih ujmah(vetrolomih, snegolomih, žledu) ali mocnisecnji se ti sestoji obnovijo s plemenitimilistavci (predvsem gorskim javorjem, ponekod tudi z velikim jesenom), vendar obnovoprecej pogosto ovirajo razrasle robide (Rubus spp.). Sestoji na vecjih strminah, na izrazito nestabilnih tleh, imajo poudarjeno varovalnovlogo. Poleg pomembne ekološke in varovalne vloge so to lokalno in tudi v širšemevropskem prostoru naravovarstveno pomembni gozdovi prednostnega habitatnega tipa 9180*. Na teh rastišcih je potrebnaposebna previdnost pri vseh gozdnogospodarskih dejavnostih, še posebej pa pri vecjihposegih v obcutljiva tla, kot na primer prigradnji gozdnih prometnic. Obrecni gozdovi Obrecne gozdove, ki pripadajo habitatnemutipu 91E0*, najdemo ob gorskih potokih vvznožju grap in jarkov, ki so vrezani medgrebene. Gorski potoki v svojem razmeroma kratkem in hitrem toku naglo dosežejo dolino. Zaradi živahne vodne dinamikeje vegetacija stalno podvržena vplivu vodein z njo povezanih procesov, kot na primerodnašanju kamninskega materiala, pa tudital. V teh razmerah se nekoliko vecje površine obrecnih gozdov lahko razvijejo šele obspodnjih delih vodnih strug. Naplavine obvodotokih so sestavljene iz razlicno debelihfrakcij nekarbonatnih kamnin. Kompaktna kamnina ali prod sta pogosto prekrita splastmi peska oziroma mivke, ki lahko vsebuje tudi karbonatne primesi. Na bolj zaprtih rokavih, kjer voda miruje daljše obdobje, se odlagajo glinasti delci, ki ustvarjajo boljali manj prepustne plasti obrecnih tal. Obrecni gozdovi porašcajo zelo majhne površine in nimajo posebnega gospodarskega Naravovarstveno pomembne manjšinske gozdne združbe 147 pomena. Sestoji obrecne vegetacije vecinoma pokrivajo le zelo ozke pasove na bregovih pohorskih vodotokov, zato jih pravilomasploh ne najdemo na kartah ali v strokovnihelaboratih, ki prikazujejo gozdove ali vegetacijo tega obmocja. Pogosto so ti ozki pasovi tudi pretrgani ali prekinjeni z drugimitipi gozdne ali obrecne vegetacije. Vecinoma uspevajo na nadmorski višini do približno 700 metrov, izjemoma pa tudi do 1.000metrov. V gorskih obrecnih gozdovih v drevesniplasti prevladujejo siva jelša (Alnus incana), siva vrba (Salix eleagnos) in veliki jesen (Fraxinus excelsior). V nekaterih Razvita obrecna vegetacijana skalnatih bregovihpohorskega vodotoka. Foto: Lado Kutnar. oblikah imata vecji deležtudi gorski javor (Acer pseudoplatanus) in crna jelša (Alnus glutinosa). V gorskihobrežnih gozdovih naPohorju je v drevesni plastitudi precej smreke (Picea abies). V logih sive jelše invelikega jesena je navadnobujna grmovna plast. Precejje podmladka drevesnihvrst. Poleg njih so v tejplasti pogostejše malinain srhkodlakava robida (Rubus idaeus, R. hirtus), iva (Salix caprea) in še nekatere vrbe (Salix spp.), leska (Corylus avellana), svib (Cornus sanguinea), navadna trdoleska ( Euonymus europaea), puhastolistnokostenicevje (Lonicera xylosteum), navadni volcin (Daphne mezereum), crni bezeg (Sambucus nigra), enovrati glog (Crataegus monogyna), navadna krhlika (Frangula alnus) in druge. V gorskih obrecnih list natih gozdovih je zelišcna plast zelopisana in vrstno bogata. Obilno se pojavljajo sinjezelena robida (Rubus caesius), lopaticasta in kosmata zlatica (Ranunculus ficaria, R. lanuginosus), dlakavo trebelje (Chaerophyllum hirsutum), premenjalnolistni vranicnik (Chrysosplenium alternifolium), cemaž (Allium ursinum), velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala), navadna regacica (Aegopodium podagraria), trpežna srebrenka (Lunaria rediviva), navadna preobjeda (Aconitum lycoctonum), gozdna glota (Brachypodium sylvaticum) in brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria), gozdna preslica Naravovarstveno pomembne manjšinske gozdne združbe (Equisetum sylvaticum), navadna pižmica (Adoxa moschatellina), navadni in beli repuh (Petasites hybridus, P. albus), rušnata masnica (Deschampsia cespitosa) in številne druge, kirastejo tudi v okoliških, pretežno smrekovihsestojih. Gorski obrecni listnati gozdovi na Pohorjuimajo predvsem varovalno vlogo, pri nekaterih tudi krajinskoestetsko. Predvsem nekatere oblike tega tipa, kjer je v drevesniplasti vec velikega jesena, gorskega javorja, gorskega bresta, lipovca ali celo smreke(prehodne oblike proti združbam na avtomorfnih tleh), imajo tudi gospodarski pomen in v njih lahko vzgojimo vredne lesnesortimente. Pri posegih v te gozdove moramo upoštevati njihovo varovalno vlogo, zatoje potrebna posebna previdnost pri gradnjiprometnic, secnji in spravilu, saj jih lahkoogrozijo posegi v obcutljiva obrecna tla, velikopovršinsko gospodarjenje z gozdom (goloseki) ter uporaba neustrezne mehanizacijepri secnji in spravilu lesa. Ti gozdovi so tudi življenjski prostor nekaterih zavarovanih, redkih ali ogroženih vrst. Smrekovi gozdovi z mahovi V posebnih razmerah z visoko stopnjozracne in talne vlažnosti se vecinoma na Sestoj sive jelše (Alnus incana) s pestro pritalnovegetacijo obLamprehtovem potoku na Cinžatuna Pohorju. Foto: Jože Mrakic. majhnih površinah pojavljata gozd smrekes trokrpim mahom (Mastigobryo-Piceetum, sin. Bazzanio-Piceetum) in gozd smreke s smrecnim resnikom (Rhytidiadelpho lorei- Piceetum). Ta dva tipa smrekovij sta veckrat prisotnav bližini barjanskega smrekovja (Sphagno- Piceetum). Barjansko smrekovje najdemona hidromorfnih, šotnih tleh, medtem kosmrekovji s trokrpim mahom in s smrecnimresnikom porašcata avtomorfna, najpogostejegloboka districna rjava tla, ki so ponekodtudi opodzoljena. Ti dve smrekovji imataekološki in naravovarstveni pomen, zatojih uvršcamo tudi v Natura 2000 habitatni tip 9410 Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do subalpinskega pasu. Predvsem gozd smreke s smrecnim resnikom ima tudi gospodarski pomen, saj ob ustreznemnacinu gospodarjenja lahko drevesa smreke, ki rastejo zelo pocasi, dosegajo tudi visokokakovost lesa. V drevesni plasti je vecinomaprisotna le smreka. Ponekod so ji primešanaposamezna drevesa bele jelke (Abies alba), evropskega macesna (Larix decidua), jerebike (Sorbus aucuparia) in še nekaterih listavcev. Grmovna plast je slabo razvita, v njej jenajveckrat pomladek smreke. Med zelišci se pojavljajo predvsem razlicne vrste, Naravovarstveno pomembne manjšinske gozdne združbe 149 Mah smrecni resnik (Rhytidiadelphus loreus) je znacilna vrsta združbe Rhytidiadelpho lorei-Piceetum. Foto: Lado Kutnar. znacilne za bolj zakisana tla smrekovihgozdov. V njih pogosto najdemo borovnico(Vaccinium myrtillus), razlicne bekice (Luzula spp.) in škržolice (Hieracium spp.), brinolistni lisicjak (Lycopodium annotinum), brusnico (Vaccinium vitis-idaea), brezklaso lisicje (Huperzia selago). Pogosto se poleg rebrenjace (Blechnum spicant) pojavljajotudi druge praproti. Med mahovi so polegvrst, ki tvorita ime teh dveh smrekovij(Bazzania trilobata, Rhytidiadelphus loreus), mocno, kot preproge razrašcene tudi vrstedrugih mahov, na primer Polytrichum formosum, Dicranum polysetum, Plagiothecium undulatum, Rhytidiadelphus triquetrus, Hylocomium splendens in drugi. Na dolocenopodobnost z barjanskim smrekovjem kažejonekatere vrste šotnih mahov (Sphagnumspp.) Na tleh in na drugih substratih sorazrašceni tudi razlicni lišaji. Literatura: Dakskobler, I., Košir, P., Kutnar, L., 2013: Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji. Združbe gorskegajavorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba, 75 str. Dakskobler I., Kutnar L., Šilc U., 2013: Poplavni, mocvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji: gozdovi vrb, jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega jesena, doba in rdecega bora ob rekah in potokih. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba, 127 str. Košir, P., 2005: Forests of valuable broad-leaved trees on non-carbonate bedrock in Slovenia (Dryopterido affini- Aceretum pseudoplatani ass. nova hoc loco). Hacquetia (Ljubljana), 4 (1): 61-89. Košir, P., Carni, A., di Pietro, R., 2008: Classification and phytogeographical differentiation of broad-leaved ravine forests in southeastern Europe. Journal of Vegetation Science, 19 (3): 331–342. Marincek, L., 1995: Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana), 40 (3–4): 87–99. Martincic, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., 2007: Mala flora Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 967 str. Zupancic, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije (Spruce forests in Slovenia). Ljubljana: SAZU Razred za naravoslovne vede, Dela 36, 222 str. Naravovarstveno pomembne manjšinske gozdne združbe Obrobja pohorskih barij pogosto porašcajo razlicni smrekovi gozdovi, ki so zaradi visoke vlažnosti in kislih districnihrjavih tal porašceni z blazinami razlicnih mahov. Foto: Lado Kutnar. Dr. Aleksander Marinšek je znanstveni sodelavec na Gozdarskeminštitutu Slovenije in vodja Oddelka za gozdno ekologijo. Je tudi višjipredavatelj na Višji šoli za gozdarstvo in lovstvo v Postojni, kjerpredava gojenje gozdov s fitocenologijo. Najvec se ukvarja s pedologijo, fitocenologijo, gozdnimi habitatnimi tipi in invazivnimi tujerodnimirastlinskimi vrstami ter raziskuje gozdne ekosisteme in njihovo biotskopestrost. Doktoriral je iz taksonomske clenitve mezofilnih bukovih gozdovna Balkanu ter ugotavljanja širine ekoloških niš rastlinskih vrstv evropskih bukovih gozdovih od Grcije do Norveške. Dr. Mateja Cojzer je gozdarka. Zaposlena je na Zavodu za gozdoveSlovenije, obmocni enoti Maribor, kjer je vodja odseka za nacrtovanjerazvoja gozdov. Doktorirala je iz znacilnosti zarašcanja in možnostiusmerjanja sukcesijskega razvoja sestojev pionirskih drevesnih ingrmovnih vrst na novonastalih gozdnih površinah v Halozah. Poklicnose ukvarja s tematiko, povezano z gozdnogospodarskim nacrtovanjem, kamor sodijo tudi poznavanje rastišcih razmer v povezavi z gozdnimizdružbami, potek sukcesijskih procesov in v zadnjih letih vse boljaktualno razširjenostjo invazivnih tujerodnih vrst ter možnostjonjihovega odstranjevanja. Pohorska drevesa v presežnikih 151 Pohorska drevesa v presežnikih Samo Jencic Bilo je leto 1995 in skozi gozd na Orlici na Pohorju se je pomikala kolona ljudi. Gozdarji, naravoljubci, naravovarstveniki, strokovnjak za dendrologijo, geodet, kmet – skoraj kakih deset nas je bilo. Ustavili smose pri Sgermovi smreki. Merili smo razdalje, cistili smo koridorje za nemoten pogledna drevo skozi podrast, geodet je postavilsvoj instrument, dolgo casa zrl skozenj vvrh drevesa in v tocko, kjer se drevo stikas tlemi, izpolnjeval obrazce, nekaj racunalin nato važno in z nasmehom oznanil: 61,7metra je visoka. Odpravo je organiziral dr. Robert Brus zgozdarske fakultete v želji, da se preprica, ce so govorice in meritve gozdarjev termariborskih naravovarstvenikov resnicne – kazale so namrec dokaj neverjetno višino drevesa preko 61 metrov. Tako visokihdreves sploh ni v Sloveniji, kaj Sloveniji, šev Evropi ne! No, pa se je pokazalo, da so. Sgermova smreka je bila uradno in strokovno izmerjena in spoznana za najvišje slovensko drevo in eno najvišjih v Evropi. Presegajo verjetno le kak izjemen primerek smrekeali jelke z obmocja osrednjega Balkana. Nad60 let stari in v zadnjih casih nepreverjenipodatki govorijo o dveh drevesih, smreki injelki iz Perucice, ki presegata višino Sgermove smreke. Tudi v osrednji Evropi je biloizmerjenih nekaj dreves, ki so po višini presegala Sgermovo smreko, vendar danes nerastejo vec. Med naravne vrednote, kakor jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave, sodijo tudiizjemni primerki dreves. Njihovo izjemnostopredeljujejo njihova velikost (debelina deblain višina drevesa), starost, redka vrsta, nenavadna oblika, dodatni pomen pa jim dajo šeekosistemska pomembnost, znanstveno raziskovalna pomembnost in pricevalnost (naprimer hišna drevesa, drevesa ob sakralnih objektih, spominska drevesa, drevesa, posajena na posebnih legah v prostoru, in takodalje). To so drevesa, ki so pomembno inskoraj nelocljivo povezana s krajino in življenjem cloveka v njej in jim je treba zagotoviti vso strokovno pozornost. Ce pogledamo karto Slovenije z vrisanimidrevesnimi naravnimi vrednotami, opazimo, da niso enakomerno porazdeljene, ampakso v nekaterih predelih Slovenije zgošcene. Najmocnejša taka zgostitev je Pohorje, predvsem obmocje poselitve v nižjih in srednjevisokih legah. Okoli Pohorja je nanizanihnekaj vecjih krajev (Maribor, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Zrece, Vitanje, Mislinja, Slovenj Gradec, Dravograd, Ruše), nekajkrajev se je ugnezdilo na samem Pohorju(Lovrenc, Ribnica, Primož, Šmartno …), napohorskih pobocjih pa najdemo veliko število kmetij, ki so bolj strnjene na soncnihlegah, bolj samotne in na redko posejane pana severnih. Te kmetije so dom velike vecine izjemnih dreves Pohorja. Od 1.813 drevesnih naravnih vrednot, kijih ta trenutek premoremo v Sloveniji (vir: Naravovarstveni atlas), jih je na Pohorju 290. Ta visoka številka je po eni straniodsev dejanskega bogastva izjemnih drevesna Pohorju in navezanosti Pohorcev nanje, po drugi strani pa dejstva, da so (smo) mariborski naravovarstveniki že od zacetkov osnovanja naravovarstvene službe v Mariboru imeli precej »posluha« za drevesa in smojih v vseh letih delovanja pridno beležili, sepogovarjali z njihovimi lastniki in si prizadevali, da bi jih ohranili. Velik zacetniktega pocetja je bil starosta mariborskega naravovarstva Mirko Šoštaric (1920–1999), kije že v letih 1966 in 1967 v reviji Varstvo narave objavil svoje dokaj podrobne popiseizjemnih dreves Podravja in Pomurja. Kaj lahko na splošno recemo o pohorskihdrevesih? Ker velik del Pohorja pokriva Pohorska drevesa v presežnikih gozd, bi pricakovali, da je med izjemnimipohorskimi drevesi najvec gozdnih. Pa nitako. Razen razmeroma majhne površinegozdov, ki je zavarovana v okviru gozdnihrezervatov, je gozd na Pohorju gospodarski. Lastniki gozdov so vedno poskrbeli, daso drevesa v svojem gozdu uporabili, ko sobila najvrednejša in so še imela dimenzije, ko jih je bilo tehnicno še možno spraviti izgozda in izkoristiti. Zato orjaških dreves vgospodarskih gozdovih ni. Izjema so posamezna drevesa, ki so jih lastniki pušcali vgozdu kot ponos svojega gozda, simbol posesti, »za seme« ali kot »mati dreves«. Meddrevesnimi naravnimi vrednotami Pohorja tako prednjacijo hišna drevesa. To so drevesa, ki so bila sajena in negovana v bližiniobjektov kmetije in imajo poleg estetske šemnogo uporabnih vlog – dajala so senco, zašcito pred strelo in vetrom, plodove, cajin še kaj. Tako je hišnih dreves skoraj 70odstotkov od vseh evidentiranih, dreves vgozdu je nekaj manj kot 20 odstotkov, ostalih 10 odstotkov pa si razdelijo drevesa, posajena ob sakralnih objektih, in drevesa, kirastejo na posebnih krajih v krajini, na primer na razpotjih, razgledišcih, spominskihtockah in podobno. Po drevesnih vrstah jezastopanost taka: v bazi pohorskih izjemnihdreves imamo 181 lip, 79 tis, 23 bukev, 22smrek, 17 pravih kostanjev, 13 hrastov, 9 cemprinov, 7duglazij in javorov, 5 borov inpacipres, 4 jesene in jelke, 3hruške, rumene drene, breste, jerebike in bodike, 2 oreha, macesna, kleka in topola teren zeleni bor, kavkaška jelka, crni bezeg, crni oreh, mokovica in vinska trta – brajda. Ce številke seštejemo, je številka vecja od številadrevesnih naravnih vrednot, saj so ponekod cele skupinedreves zajete kot ena vrednota. Poleg posameznih drevesin njihovih skupin moramoomeniti še pet rastišc tise inosem parkovnih nasadov indrevoredov, ki imajo statusoblikovane naravne vrednote. Lipa pri cerkvi svetega Bolfenkav Hudem Kotu ima obseg debla828 centimetrov. Foto: Samo Jencic. Pohorska drevesa v presežnikih 153 Najznamenitejša in najbolj posebnapohorska drevesa Lipe (tu sta zajeti obe vrsti, velikolistnalipa in malolistna lipa ali lipovec) se pojavljajo predvsem kot hišna drevesa in drevesaob sakralnih objektih. Kot lipe, ki sodijo vsam slovenski vrh, moramo vsekakor omeniti Sedovnikovo lipo nad Primožem nadVuzenico (792 centimetrov – v oklepajih sonavedeni obsegi debel ali druge izstopajoce lastnosti), Lipo pri cerkvi sv. Bolfenka vHudem Kotu (828 centimetrov), Kresnikovelipe na Bojtini (840, 638, 615 centimetrov) in Švajgerjevo lipo na Smolniku (833 centimetrov). Poseben je pomen pohorskihtis. V severovzhodnem delu Pohorja (Lovrencu, Cinžatu, Lobnici, Smolniku, VrhovemDolu in Hrastju) imamo najvecjo koncentracijo tis, opredeljenih kot naravne vrednote, v Sloveniji. Tise so bile tusajene kot hišna drevesa indosegajo izjemne mere. Najdebelejša (tudi v Sloveniji) jeJurševa tisa v Logu pri Bistrici ob Dravi (488 centimetrov). Tis s premerom deblavec kot en meter (en meterdebeline = 314 centimetrov obsega) imamo v tem deluPohorja kar 19! Kot drevesnavrsta je tisa v pohorskih gozdovih zelo redka, imamo paevidentiranih pet manjših rastišc, ki so verjetno posledicasemenjenja posajenih hišnihdreves. Kot hišno drevo se, predvsem v vzhodnemdelu Pohorja, pojavlja tudi pravi kostanj. Omenimo naj Potnikov kostanj na Planici (930 centimetrov), kostanj pri ZgornjemMarinu v Vrhovem Dolu (900 centimetrov), Dolarjev kostanj na Hockem Pohorju (874centimetrov), Gradišnikova kostanja v Loki pri Framu (885 in 687 centimetrov) inŠtrucov kostanj nad Josipdolom (747 centimetrov). Smreka je drevesna vrsta, katere predstavniki s statusom naravne vrednote, z izjemodveh dreves, ki sta sajeni kot hišni drevesi(Jozefoviceva smreka v Framu – 315 cen Švajgerjeva lipa. Foto: Samo Jencic. Pohorska drevesa v presežnikih Jurševa tisa v Logu pri Bistriciob Dravi, obseg debla meri488 centimetrov. Foto: Samo Jencic. Dolarjev domaci kostanjna Hockem Pohorju imaobseg debla 874 centimetrov. Foto: Samo Jencic. timetrov - in Ropiceva smreka na Recenjaku – 390 centimetrov), se pojavljajo lev gozdu. Omeniti moramo najznamenitejšetri: Sgermovo smreko na Orlici, ki je najvišje drevo v Sloveniji (340 centimetrov, višina 61,8 metra po zadnji uradni meritvileta 2006), Cebejevo smreko na Smolniku(480 centimetrov) in Pahernikovo smrekov Hudem Kotu (416 centimetrov), simbolPahernikovih gozdov. Pa morda še smrekoob Radoljni nad Lovrencom, pri »Pruhu« (410 centimetrov), in stebrasto Gracanovosmreko na Cinžatu, ki sicer ni debela (184centimetrov), ponaša pa se z izjemno, ozko, Pohorska drevesa v presežnikih 155 stebrasto krošnjo in redkimi, kratkimi, povešenimi vejami. Velikih jelk je na Pohorju malo. Vsekakor pamoramo na tem mestu omeniti Maroltovo jelko, ki je po udaru strele pogorela 4. septembra leta 2010 in je bila z obsegom debla605 centimetrov najdebelejša slovenska jelka. Ostanke njenega orjaškega debla smo ohranili, ležijo v gozdu tako, kot so padli, pocasitrohnijo in se vracajo v krogotok življenja. Najbolj na oceh nam je trenutno Trbisovajelka, ki raste ob cesto Hoce–Bellevue v bližini Apart hotela (347 centimetrov). Gracanova smreka na Cinžatu s svojimedinstvenim videzom. Foto: Samo Jencic. Pohorska drevesa v presežnikih Bukev je na Pohorju splošno razširjena vrsta. Od izjemnih primerkov moramo vsekakor omeniti najdebelejšo bukev v Sloveniji, Gregornovo bukev v Hudem Kotu (622centimetrov), pa še Hajšekovo bukev ob stari Grofovi cesti nad Lovrencom (466 centimetrov), bukev pri cerkvi svetega Bolfenkana Mariborskem Pohorju (541 centimetrov) in izjemni pas desetih bukev mejašnic nagrebenu Petrovega vrha v severnem deluRdecega Brega z obsegi debel do 446 centimetrov. Gregornova bukev v Hudem Kotu ima obseg debla 622 centimetrov. Foto: Samo Jencic. Izjemne predstavnike ostalih vrst naj naštejemo kar mešano: Mravljakov hrast vŠentjanžu nad Dravcami (465 centimetrov), Hrast v Mislinji (580 centimetrov), Klancnikov hrast na Rdecem Bregu (546 centimetrov), Cemprin pri spomeniku na Klopnem vrhu (234 centimetrov – najdebelejšiv Sloveniji), Brabarjeva brajda na RdecemBregu (83 centimetrov), Šlausov oreh naKumnu nad Lovrencem (426 centimetrov), Štiblerjeve duglazije v strmini nad Falskoelektrarno (do 404 centimetrov), Grizoldov Pohorska drevesa v presežnikih 157 Hajšekova bukvina na Kumnunad Lovrencom z obsegom debla466 centimetrov. Foto: Samo Jencic. Sedovnikov javor z obsegomdebla 970 centimetrov, fotografijaiz petdesetih let. Levo zadaj jeSedovnikova lipa, ki še raste inima obseg debla 792 centimetrov. Foto: družinski arhiv lastnika. Pohorska drevesa v presežnikih jesen nad Rušami (543 centimetrov), Skrbi-so na primer geološke, morfološke, hidrolonjekova hruška na Urhu (525 centimetrov)ške in tako dalje, so drevesne najbolj minin Frtnatova hruška na Planici nad Framom ljive in kratkega trajanja. Ceprav so drevesa(568 centimetrov – najdebelejša v Sloveniji).trdoživa in nekatere vrste lahko doživijoNa Pohorju imamo tudi nekaj nasadov dre-stoletja, je vsakega drevesa enkrat konec. ves in drevoredov. Omenimo naj nasad dre-Tako obstajajo spomini, zapisi in pricanja oves na Ipavcevem v Pivoli, ki je danes delizjemnih pohorskih drevesih, ki jih ni vec. mariborskega botanicnega vrta (mamutovcaMed njimi moramo vsekakor omeniti: že660 in 568 centimetrov, klek 445 centime-prej navedeno Maroltovo jelko, Dravcbahertrov), drevored dvajsetih koprivovcev na Ru-jev rdeci bor nad Vuzenico (ki je bil s 360ti v bližini Falskega gradu (do 203 centime-centimetrov obsega najdebelejši rdeci bortrov), Zoisov park v Mislinji (duglazije dov Sloveniji), Lipo na Covnarci pri Mislinji497 centimetrov).(811 centimetrov), Globokarjevo jelko nadVeliko izjemnih dreves je anonimnih, seRušami (525 centimetrov), velicasten, »gotpravi, da niso evidentirana in nimajo nobe-ski« Josipdolski lipov drevored, ki so ga zanega statusa, so pa vendarle izjemna in spo-radi varnosti podrli in na novo zasadili letaštovanja vredna. To so, na primer, smreke2017, in pa cudo vseh cudes, Sedovnikov jana obmocjih pohorskih barij, ki zaradi iz-vor pri domaciji Sedovnik, ki je imel obsegjemno težkih razmer izredno pocasi rastejodebla nepredstavljivih 970 centimetrov in gain ob skromnih dimenzijah dosegajo visokeje podrl veter leta 1956. starosti (v pisarni imam odrezek približnoMed pisanjem clanka in objavo se je zgodi10 centimetrov debele barjanske smreke zlo, da je tudi Cebejevo smreko treba uvrstitiokoli 180 letnicami), ali pa drevesa, pred-v zadnji odstavek o nekdanjih drevesih: vvsem smreke, bukve in jelke, ki rastejo vpoletnem casu leta 2019je podlegla mocneedinem pohorskem pragozdu Šumiku. Tehmu napadu lubadarja in so jo posekali. ni nihce popisoval, ob obisku pragozda poplaninski poti ob Lobnici pa lahko obcudujemo njihovo velicastnost. In na koncu še odstavek, posvecen drevesom, ki jih vec ni. V nasprotju z naravnimivrednotami nekaterih drugih kategorij, kot Samo Jencic je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva inže vrsto let dela kot naravovarstvenik na mariboski obmocni enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Ukvarja se zvarstvom narave v gozdnem prostoru, posebno nagnjenje pa cutido starih, velikih, debelih in kako drugace posebnih dreves. Rad inmnogo fotografira naravo, z ilustracijami – konjickom, ki se prepletas službo - pa med drugim pripomore k izobraževanju in širjenjuzavedanja o varstvu narave med ljudmi. Barja na Pohorju 159 Barja na Pohorju Lado Kutnar, Matej Tajnikar, Jurij Gulic Barja sodijo v obsežnejšo skupino mokrišc, ki predstavljajo ekosisteme ali habitatne tipe s trajno plitvo površinsko vodo ali visoko podtalnico. Tla mokrišc obcasno alistalno prekriva voda. Tako kot nasploh zamokrišca je tudi za barja znacilno, da imajo vmesni, prehodni znacaj med vodnimi inkopenskimi ekosistemi. Barja so obmocja, na katerih je zaradi posebnih razmer (naprimer zastajanja vode, nizkih temperatur) nastajala ali še nastaja šota, ki je skupekdelno razkrojenih barjanskih rastlin, najpogosteje šotnih mahov (Sphagnum spp.), drugih mahov, šašev (Carex spp.), trav (Poaceae) in ostankov lesnatih rastlin. Pomemben sestavni del šotnih tal so tudi ostanki vrst iz družine vresovk (Ericaceae), kot so jesenska vresa (Calluna vulgaris), mahovnice (Oxycoccus spp.), vakciniji (Vaccinium spp.) in navadna rožmarinka (Andromeda polifolia). Šotna tla so nastala ob visoki vlažnosti in vecinoma v anaerobnih razmerah (brez prisotnostikisika). Glede na razlicne dejavnike, kot so nacinnastanka in sukcesijski razvoj, topografskeznacilnosti, vodni režim, kemijske lastnosti barjanskih tal in vode, rastlinska vrstnasestava in tip vegetacije, obstajajo številnedefinicije in tipologije barij. Ena od najpreprostejših definicij barja je, da je to predels šotnimi tlemi, ki so debela vsaj 30 centimetrov in vsebujejo vec kot 30 odstotkovorganske snovi. Razmeroma poenostavljeno delimo barja vtri tipe: visoko, prehodno in nizko. Ta delitev temelji na oblikovanosti površine barjaglede na okolico in glede na debelino (višino) šotnih plasti. Posledicno pa se tipi barij razlikujejo tudi po vodnem režimu in s tem po Znacilna podoba z manjšega visokega barja v bližini Osankarice na Pohorju. Foto: Lado Kutnar. Barja na Pohorju vezanimi kemijskimi lastnostmi vode in tal. Za visoka barja so znacilne debele plastišotnih tal (na nekaterih delih visokihbarij pri nas so debele tudi vec kot šestmetrov). Njihov edini vir preskrbe z vodoin hranili so praviloma padavine in v njihraztopljene snovi. Šotna tla visokih barij sozelo kisla (pH, izmerjen v vodi, le redkopreseže vrednost 4), zelo revna s hranilnimisnovmi (ombrotrofnost) in imajo nizkovsebnost izmenljivih baz. V veliki meriso porašcena s šotnimi ali sfagnumskimimahovi (Sphagnum spp.). Med lesnatimirastlinami na visokih barij sta pogostejšarušje (Pinus mugo) in smreka (Picea abies). Smreka je zaradi neugodnih razmer za rastpogosto krnjave in pritlikave rasti. Šotnatla nizkih barij so manj zakisana (višjevrednosti pH) in bogatejša s hranili kottla visokih barij. Najpogosteje so porašcenaz razlicnimi vrstami šašev (Carex spp.). Veckrat jih porašca tudi grmovna vegetacija. Za prehodna barja je znacilno, da so kljucnelastnosti (na primer debeline šotnih plasti, kemicne lastnosti tal in vode) vmes medvisokimi in nizkimi barji. Pohorska barja, ki so bolj odprta in porasla z znacilno visokobarjansko vegetacijo zmanjšim deležem lesnatih rastlin, uvršcamov evropski prednostni habitatni tip (Natura 2000) 7110* Aktivna visoka barja in habitatni tip 7140 Prehodna barja. Obmocja barij sstrnjeno in višjo rastoco lesnato vegetacijo, ki jo tvorita predvsem smreka in rušje, vcasih pa tudi rdeci bor (Pinus sylvestris) in šenekatere drevesne vrste, uvršcamo v evropski prednostni habitatni tip 91D0* Barjanski gozdovi. Zaradi malopovršinske mozaicnostiin nejasnih locnic med tipi barij je del barjanskih gozdov in grmišc pogosto uvršcentudi v habitatni tip 7140 Prehodna barja. Vecina barij na Pohorju se pojavljajo kototoki znotraj strnjenih gozdnih površin. Zaradi posebnih ekoloških razmer posrednoin neposredno prispevajo k biotski pestrosticelotnega prostora, v katerem se pojavljajo. Njihov prispevek k pestrosti je lahko v kra jinskem, ekosistemskem, vrstnem ali celogenetskem smislu. So tudi življenjski prostorin zadnja zatocišca rastlin, ki so se v našemprostoru obdržala iz hladnejših obdobij Zemljine zgodovine. Barja so pomembna tudiz vidika zadrževanja velikih kolicin vode inskladišcenja ogljika v šotnih tleh. V nadaljevanju so predstavljene predvsemznacilnosti barjanske vegetacije, ki porašcaoba prednostna habitatna tipa, in sicer 7110* in 91D0*. Visokobarjanska vegetacija Pohorja Praviloma so sestoji posameznih asociacijvisokobarjanske vegetacije na Pohorju vezanina razmeroma majhne površine (vcasih celona površine, manjše od kvadratnega metra) na globokih do srednje globokih šotnih tleh. Sestoji razlicnih asociacij visokobarjanskevegetacije se mozaicno prepletajo, kar je posledica razmeroma razlicnih mikrorastišcnih razmer. Visoka barja imajo razgiban mikrorelief. Na celotni površini se izmenjujejo razmeroma sušnejši sfagnumski hribcki(kupcki) z bolj namocenimi vmesnimi mikrodolinicami. Ponekod so vmes tudi vecjaali manjša vodna telesa (na primer luže, vodna ocesa, jezerca). Na visokih barjih najdemo predvsemštevilne združbe šotnih mahov z razlicnimi nelesnatimi rastlinami (Sphagnetum s. lat.) in razlicna barjanska ruševja (Pino mugi- Sphagnetum s. lat. in Sphagno-Pinetum mugo). Šotna tla visokih, pogosteje pa tudiprehodnih barij porašcajo tudi inicialneoblike barjanskega smrekovja (Piceo- Sphagnetum flexuosi), v katerih pravilomaprevladujejo pritlikave in krnjave smreke, vmes pa se lahko pojavlja tudi rušje. Tlav veliki meri porašcajo šotni mahovi(Sphagnum spp.). Vegetacijo visokih (delomatudi prehodnih) barij zaradi prevladovanjaombrotrofnih f loristicnih elementov (znacilnih za barja, kjer so padavine zraztopljenimi snovmi glavni vir hranil; to sobarja z majhno vsebnostjo hranil v tleh) nadpiceetalnimi (znacilni za smrekove gozdove) Barja na Pohorju 161 uvršcamo v razred barjanske vegetacijeOxycocco-Sphagnetea. Na pravih visokih barjih na Pohorju so drevesne vrste razmeroma redke. Predvsem v barjanskem ruševju se lahko pojavijoposamezne smreke. Na nekaterih pohorskihbarjih se v drevesni plasti pojavljajo tudiposamezna drevesa ali manjše skupinerdecega bora (Pinus sylvestris). Ponekod tudirušje doseže višine nizkih dreves (vec kotpet metrov). Od pravih grmovnic na visokihbarjih na Pohorju poleg rušja redko uspevatudi rjasti slec (Rhododendron ferrugineum). Pogostejši so tudi razlicni grmicki inpolgrmi: jesenska vresa (Calluna vulgaris), brusnica (Vaccinium vitis-idaea), borovnica (Vaccinium myrtillus), barska kopišnica (Vaccinium uliginosum), navadna rožmarinka (Andromeda polifolia). Od vrst z bolj ali manj olesenelimi stebliso pogoste tudi dlakava in gola mahovnica(Oxycoccus palustris, O. microcarpus) ter dvospolna mahunica (Empetrum hermaphroditum). Med vrstami zelišcne plasti se v zelorazlicnih tipih visokobarjanske vegetacijepogosto pojavljajo predvsem nožnicavimunec (Eriophorum vaginatum), kalužni, malocvetni in kljunasti šaš (Carex limosa, C. pauciflora, C. rostrata), modra stožka (Molinia caerulea subsp. caerulea), mocvirska grezulja (Scheuchzeria palustris), bela kljunka (Rhynchospora alba), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), barjanski blatec (Lycopodiella inundata), rušnati mavcek (Trichophorum cespitosum), srcastolistni muhovnik (Listera cordata), barjanskaoblika navadnega crnilca in gozdni crnilec(Melampyrum pratense var. paludosum, M. Na visokih barjih se med bolj ali manj poraslimi šotnimi tlemi pojavljajo tudi posamezna vodna telesa, kot so lužein vodna ocesa. Vcasih so se na barjanskih površinah ohranila tudi jezerca, kot je to v primeru Lovrenškega barja naPohorju. To visoko barje, pretežno porašceno s sestoji barjanskega ruševja, leži na vrhu širokega hrbta in predstavljatako imenovani grebenski tip barja. Foto: Lado Kutnar. Barja na Pohorju sylvaticum), brinolistni lisicjak (Lycopodium annotinum). Med znacilnejše ombrotrofne, visokobarjanske šotne mahove prištevamo Sphagnum fuscum, S. magellanicum, S. cuspidatum, S. flexuosum, S. papillosum, S. angustifolium, S. pulchrum, S. quinquefarium, S. rubellum, S. tenellum in S. warnstorfii. V bolj prehodnihoblikah na obrobjih barij se pojavljajo tudidrugi šotni in drugi mahovi, ki jih najdemotudi v okoliških smrekovih gozdovih. Tako kot na splošno v svetu so tudi visokabarja na Pohorju ena izmed najbolj ogroženih ekosistemov, zato so bila tudi uvršcenamed prednostne (prioritetne) habitatne tipe(v njihovi oznaki se pojavlja zvezdica *), zakatere je predvidena posebna naravovarstvena skrb. Poleg evropske Direktive o habitatih, ki neposredno doloca varovanje barjanskih ekosistemov v okviru obmocij Natura 2000, je varovanje barjanskih površin zapisano tudi v mnogih drugih mednarodnihdokumentih s podrocja varstva narave. Na visokih barjih rastejo številne vrste, prilagojene posebnim rastišcnim razmeram. Zaradi ogroženosti njihovih življenjskih prostorov so posredno in neposredno ogroženi tudivsi organizmi, še posebej ozko vezani na visokobarjanske ekosisteme. Zaradi resne grožnje za obstoj visokobarjanskih vrst pri nasso številne med njimi zavarovane s posebnovladno uredbo o zavarovanih rastlinah iz leta 2004. Zavarovane so vse vrste šotnih mahov (Sphagnum spp.), ki jih je prepovedano izkorišcati (v preteklosti so na nekaterih visokihbarjih rezali šoto). Predvsem na bolj odprtih, z grmovjem neporaslih visokobarjanskih površinah se pojavlja pri nas zavarovana okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia). V celoti je zavarovana tudi družina kuka- Nekatera barja se postopoma izsušujejo in zarašcajo z lesnato vegetacijo. Na njih se lahko z vecjim deležem zacnerazrašcati modra stožka (Molinia caerulea subsp. caerulea), ki lahko povsem prevlada v zelišcni plasti, kot je to v enem izmed barij pod Klopnim vrhom na Pohorju. Foto: Lado Kutnar. Barja na Pohorju 163 vicevk (Orchidaceae), od katerih se na visokihbarjih pojavlja srcastolistni muhovnik(Listera cordata). Med ogroženimi in zavarovanimi vrstami je tudi barjanski blatec(Lycopodiella inundata) iz družine lisicjakovk (Lycopodiaceae). Poleg teh so zaradi izginjanja življenjskih prostorov ogroženetudi mnoge druge barjanske rastlinskevrste. Spremembe barjanskih ekosistemov inživljenjskih prostorov vrst lahko neposrednonastanejo zaradi clovekovih dejavnosti(na primer izsuševanja, izkorišcanja šote, gozdnogospodarskih dejavnosti, pašeživine, gradnje infrastrukture, rekreacije, turizma). Njihove spremembe so lahko tudiposledica spontanega razvoja (na primersukcesije, zarašcanja, degradacije šotnih plasti). V zadnjih obdobjih so ti obcutljiviekosistemi vse bolj pod vplivom lokalnegaali daljinskega transporta snovi (na primer dušikovih spojin) ter vnosa vanje, karlahko povzroca spremembo kemijskihznacilnosti šotnih tal (višje vsebnosti hranil, višje vrednosti pH in tako naprej). Vnosdušikovih spojin (evtrofikacija) vpliva napospešeno razgradnjo šotnih plasti (barjanamesto skladišca postanejo vir ogljika). Tudi vplivi podnebnih sprememb imajolahko zelo negativne posledice za visokabarja. S spremembo padavinskega režima (naprimer poletne suše), višanjem temperaturzraka in intenzivnejšim izhlapevanjem vode(evapotranspiracijo) se lahko zniža gladinapodtalnice oziroma talne vode. Manjšakolicina vode, vezane v šotnih plasteh, innižja (globlja) gladina talne vode lahkopovzrocata postopno izsuševanje šotnih talin razgradnjo (degradacijo) šotnih plasti. Tako barjanske vrste lahko postopomaizgubljajo posebne življenjske prostore. Okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) je ogrožena in zavarovana rastlinska vrsta šotnih barij na Pohorju. Ta žužkojeda rastlina je ena od zanimivejših barjanskih rastlinskih vrst, saj se je z nacinom dodatnega prehranjevanja prilagodila skrajnim razmeram na visokih barjih z nizko vsebnostjo hranil. Foto: Lado Kutnar. Barja na Pohorju Barjanski gozdovi Pohorja Za pohorske barjanske gozdovi so pravtako kot za visoka barja znacilna šotnatla s prevladujocimi blazinami vrst mahoviz rodu Sphagnum. Poleg nekaterih boljinicalnih oblik smrekovja in sestojev visokorastocega rušja, ki tvori razlicne združbeSphagno-Pinetum mugo s. lat., najbolj razvitoobliko predstavlja barjansko smrekovje zGirgensohnovim šotnim mahom (Sphagnum girgensohnii). V Sloveniji je bila opisana posebnageografska razlicica z migalicnim šašem(Sphagno girgensohnii-Piceetum var. geogr. Carex brizoides). Sestoji barjanskih gozdovso po navadi vrzelasti do pretrgani. Smrekova drevesa rastejo v bolj ali manj izrazitih skupinah. Vecino barjanskih gozdovna Pohorju uvršcamo v razred smrekovihgozdov (Vaccinio-Piceetea). Na Pohorju se vecina barjanskih gozdovpojavlja v pasu od 1.200 do 1.500 metrov nadmorske višine, pretežno na izravnanemali rahlo valovitem terenu, veckrat tudina rahlo nagnjenih pobocjih razlicnih leg. Barjanski gozdovi (pretežno smrekovi) sepogosteje pojavljajo na obrobjih visokih barij, kjer so ekološke razmere nekoliko manjskrajne in smreka postane tekmovalnejša(konkurencnejša) drugim barjanskim vrstam, in na razlicnih prehodnih barjih. Sestoje barjanskih gozdov na šotnih tleh lahkonajdemo tudi na majhnih površinah okoliizvirov ali okoli zelo pocasi tekocih manjšihvodotokov. Glavna in splošno prevladujoca drevesna vrsta barjanskih gozdov na Pohorju je smreka(Picea abies), ki se pojavlja v vseh vertikalnih plasteh barjanskega smrekovja. V zgornji drevesni plasti, ki meri le od 10 do 15metrov (redkeje do 20 metrov), se pravilomapojavlja le smreka. Zelo redko, vecinomav zelišcni, grmovni ali kvecjemu v spodnjidrevesni plasti, se pojavljajta tudi jerebika Girgensohnov šotni mah (Sphagnum girgensohnii) je znacilna vrsta barjanskih gozdov. Raste tudi na razlicnih kislih tleh v gorskih gozdovih in resavah. Foto: Lado Kutnar. Barja na Pohorju 165 (Sorbus aucuparia subsp. glabrata) in navadna jelka (Abies alba). V ugodnejših mikrorastišcnih razmerah lahko najdemo tudi posamezne osebke bukve (Fagus sylvatica) in gorskega javorja (Acer pseudoplatanus). Najpogostejša grmovna vrsta je rušje (Pinus mugo). Zelo redko so v sestojih barjanskihgozdov tudi pritlikava jerebika (Sorbus chamaemespilus) in vrste nekaterih vrb (Salix spp. div.). Splošno razširjena in z velikostopnjo zastiranja tal je borovnica (Vaccinium myrtillus). Pogosta, vendar z nekolikomanjšim obiljem je tudi brusnica (Vaccinium vitis-idaea). Znacilni in pogosti vrsti zelišcneplasti sta migalicni šaš (Carex brizoides) in nožnicavi munec (Eriophorum vaginatum). Pojavljajo se tudi druge vrste šašev (Carex spp.), dlakava šašulica (Calamagrostis villosa), dvolistna sencnica (Maianthemum bifolium), navadna zajcja deteljica (Oxalis acetosella), navadna zlata rozga (Solidago virgaurea), gozdni crnilec (Melampyrum sylvaticum), vijugava in rušnata masnica (Deschampsia flexuosa, D. caespitosa), gozdna, dlakava in belkasta bekica (Luzula sylvatica, L. pilosa, L. luzuloides), bela cmerika (Veratrum album subsp. album), bodicasta in slicna glistovnica (Dryopteris carthusiana, D. expansa). Funkcionalno pomembne so številne vrstemahov, med katerimi so najpogostejši šotnimahovi. Med njimi so pogostejši Sphagnum girgensohnii, S. magellanicum, S. capillifolium (= S. nemoreum), S. flexuosum, S. fallax, S. palustre, S. russowii (= S. robustum), S. squarrosum. Pogoste so tudi druge vrstelistnatih mahov, kot na primer Polytrichum commune, Bazzania trilobata, Plagiothecium undulatum , Dicranum polysetum , Polytrichastrum formosum (= Polytrichum formosum), Rhytidiadelphus loreus, R. triquetrus, Pleurozium schreberi. Tudi barjanski gozdovi sodijo v skupino obcutljivih biotopov (življenjskih prostorov), ki so zelo ogroženi zaradi najrazlicnejših Pretrgani sestoj barjanskega gozda na Pohorju z znacilno pritalno vegetacijo. Foto: Lado Kutnar. Barja na Pohorju clovekovih posegov v okolje. Kot posledicanegativnih vplivov nanje so ogrožena njihova rastišca ter posredno ali neposredno tudinjihov rastlinski in živalski svet. Tako kotvisoka barja so življenjski prostor nekaterihvarstveno pomembnih, redkih in (ali) zavarovanih rastlin. Med zavarovanimi so vse vrste šotnih mahov (Sphagnum) in vrste iz družine kukavicevk (Orchidaceae). Med zavarovanimi vrstami so tudi vrste iz družine lisicjakovk (Lycopodiaceae), kot na primer brinolistni lisicjak (Lycopodium annotinum) in brezklaso lisicje (Huperzia selago). Barjanski gozdovi na Pohorju imajo razmeroma majhno gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno vlogo. Les prevladujocesmreke je praviloma slabše kakovosti, še posebej v manj strnjenih sestojih je grcav in nedosega vecje gospodarske vrednosti. Gledena obcutljivost šotnih tal in naravovarstvenipomen teh gozdov secnja in spravilo drevja nista priporocljivi. Le izjemoma, predvsemv robnem obmocju barjanskega smrekovja, je mogoce posegati v primeru prekomernenamnožitve smrekovih podlubnikov. V takih primerih je treba uporabljati secnje inspravilne tehnologije, ki so prilagojene obcutljivim šotnim tlom in drugim posebnostim barjanskih gozdov. Na rastišcih barjanskih gozdov in v njegovi neposredni okolicije potrebna posebna previdnost pri vsehgozdnogospodarskih dejavnostih in drugihposegih v prostor. Posegi, ki bi se morali izogniti rastišcem barjanskih gozdov, sogradnja vseh oblik gozdnih prometnic (gozdnih cest in vlakov). Nevarnost lahko pomenijo tudi neustrezni materiali za gradnjoin utrjevanje gozdnih prometnic. Vnos snoviz vecjo vsebnostjo karbonatov in hranilnihsnovi je lahko nevarnost za spremembo kemijskih lastnosti (na primer zmanjšanje kislosti šotnih tal). Magellanov šotni mah (Sphagnum magellanicum) je pogosta in znacilna vrsta vegetacije visokih barij iz razreda Oxycocco-Sphagnetea. Zelo pogosto je obarvan rdece, rjavkasto rdece do vijolicasto. Foto: Lado Kutnar. Barja na Pohorju 167 Na obcutljivih barjanskih šotnih tleh uporaba težkegozdarske mehanizacije povzroca dolgotrajne poškodbein posledicno vpliva na delovanjein obstoj barjanskih ekosistemov. Foto: Lado Kutnar. Na mehkih, obcutljivih šotnih tleh so neprimerne tudi množicne oblike rekreativnihdejavnosti, ki lahko povzrocijo teptanje inzbijanje tal, poškodbe in unicevanje rastlin, odnašanje ogroženih rastlin in živali, pušcanje odpadkov in tako naprej. Poleg neposrednih vplivov je obstoj barjanskih gozdov ogrožen tudi zaradi podobnihdegradacijskih procesov kot na visokih barjih (izsuševanje, sprememba kemizma tal, erozija šotnih plasti, vnos snovi z daljinskim Z ureditvijo ustreznega dostopa lahko javnosti približamozanimive barjanske površine, hkrati tako usmerjamoobisk obcutljivih barjanskih ekosistemov in preprecimonekatere negativne posledice (na primer teptanje šotnihtal, spremembe hidrološkega režima, onesnaženje, trganjein poškodbe rastlin). Foto: Lado Kutnar. Barja na Pohorju transportom, podnebne spremembe, segrevanja ozracja, spremenjeni padavinski režimin tako dalje). Znacilnosti rasti smrekovih dreves na pohorskih barjih Na izbranih barjih na Pohorju (Klopni vrh, Petinove jame) smo z dendrokronološkimianalizami ugotavljali znacilnosti rasti smrekovih dreves. Rast dreves je zelo pogojenaz mikrorastišcnimi razmerami, ki se lahkohitro spreminjajo v prostoru. Na barjih sorastišcne razmere skrajne, zato drevesa prirašcajo zelo pocasi in pri tem vcasih tudi netvorijo branik na celotnem delu debla. Takopoznamo manjkajoce branike (kadar na po sameznem delu debla na celotnem obodu ni branike) in nesklenjene (izklinjene) branike(kadar se branika pojavi le na delu oboda). Manjkajoce in nesklenjene branike mocnootežujejo dendrokronološke analize in sepogosteje pojavljajo na skrajnih rastišcih. V analizi rasti smrekovih dreves so se nesklenjene branike pojavile kar na 62 odstotkih vzorcev (analiziranih kolutov). Povprecni debelinski prirastki smrekovih dreves sobili od 0,14 do 3,51 milimetra na leto. Povprecni višinski prirastki smrekovih drevesapa so bili od 0,5 do 17,7 centimetra na leto. Kljub visokim starostim so drevesa na barjihmanjših dimenzij. Najstarejše drevo, ki smoga analizirali na Klopnovrških barjih, je bilo Na skrajnost razmer (visoka podtalnica, malo dostopna hranila, nizki pH, skrajne temperature) lahko sklepamo tudina podlagi višine smrekovih dreves. Njihova višina se namrec znacilno zmanjšuje od obrobja proti vlažnejšemu delubarij, ponavadi z najdebelejšimi plastmi šote in najmanj ugodnimi ekološkimi razmerami. Na obrobju (zunaj barja) na razlicnih avtomorfnih (trdinskih) nešotnih tleh smreka dosega drevesne višine (v povprecju vec kot 25 metrov), našotnih tleh na robu barja, kjer so razmere za rast že zaostrene, lahko dosega višine manjših dreves (približno od 10 do15 metrov) in grmov (manj kot 5 metrov višine). Proti osrednjem delu pa se višine smrek v povprecju zmanjšajo namanj kot meter. V najbolj skrajnih, za rast smreke neugodnih ekoloških razmerah lahko dosega le še nekaj decimetrov alipa zaradi skrajnih razmer niti ne more vec uspevati. Foto: Lado Kutnar. Barja na Pohorju 169 pri starosti 227 let visoko le 5,55 metra inimelo prsni premer 9 centimetrov. Na barjuPetinove jame je bilo najstarejše drevo staro180 let, visoko je bilo 2,05 metra in imeloprsni premer 2,2 centimetra. Povprecne višine dreves (v analizo so bila zajeta vsa drevesa, ki so bila višja kot 0,5 metra) na barju Petinove jame so bile 0,8 metra (od 0,5 do5,7 metra), na Klopnovrških barjih pa 2,7metra (od 0,5 do 10,2 metra). Na bližnjihploskvah v gospodarskem gozdu smo ugotovili mnogo višje povprecne višine, ob barjuPetinove jame (17,6 metra) kot tudi ob Klopnovrških barjih (20,5 metra). Postavitev vodnih pregrad vjarkih preprecujeizsuševanje šotnihtal na barjih, kotje to na primer nabarju Petinove jamena Pohorju. Foto: Jurij Gulic. Barja na Pohorju V preteklosti je bilo vec poskusov, da bi pohorska barja izsušili in ogozdili. Uslužbencibarona Kuna von Kettenburga (ki je imel vlasti posestvo v letih od 1860 do 1875) soizkopali nekaj glavnih in stranskih jarkovter površino med njimi posejali z brezami. Na Klopnovrških barjih, na barju Petinovejame in pri Crnem jezeru so jarke kopalitudi v letih pred drugo svetovno vojno. Melioracijski jarki so mocno vplivali na delovanje in obstoj barij, njihov videz in strukturo sestojev. Pred izkopom jarkov so se nateh barjih pojavljala le posamezna drevesa, glavnina dreves pa je vzniknila po izkopumelioracijskih jarkov. Posledicno so se zacela barja zarašcati. Vendar pa vpliv jarkov narast dreves ni stalen. Z oddaljenostjo hitroslabi in se z leti zmanjšuje, ce jih ne vzdržujemo. Sanacija barij na Pohorju Projekt WETMAN (Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišc v Sloveniji), financiran s strani financnega mehanizma LIFE+ Evropske unije, se je osredotocil na izboljšanje stanja Pohorskih mokrišc – barij. Projekt SUPORT (Trajnostno upravljanje Pohorja), financiran s strani financnega mehanizmaEGP (Evropskega gospodarskega prostora), katerega cilj je bil izboljšanje stanja specificnihgozdnih habitatnih tipov, mokrišc, travišcin dolocenih tarcnih vrst ter povecanje sprejemanja upravljanja obmocij Natura 2000 s strani razlicnih deležnikov. Da bi izboljšalioziroma vzpostavili ugodno stanje ohranjenosti prehodnih in visokih barij na Pohorju, so bili izvedeni tehnicni ukrepi na izsuševalnih/ melioracijskih jarkih. Spremembevodnega režima so predvsem posledica preteklega netrajnostnega izkorišcanja gozdnihvirov. Iz želje po povecevanju produktivnihgozdnih površin so bili v preteklosti na mokrišcnih površinah/barjih osrednjega Pohorja izvedeni obsežni meliorativni posegi. Z gradnjo mreže odvodnih kanalov je prišlodo sprememb v vodnem režimu, pospešilse je naravni proces zarašcanja, izgublja se rastlinska in živalska pestrost ter s tem tipicnost barij. Zaradi tega smo na melioracijskih jarkih v obdobju od leta 2012 do leta2016 postavili sistem lesenih pregrad v skupnem številu 120 enot. S tem se je izboljšalahidrologija štirih barjanskih površin, saj sezaradi tega voda na barjih zadržuje daljšeobdobje in v vecjih kolicinah. Literatura: Bragazza, L., Freeman, C., Jones, T., Rydin, H., Limpens, J., Fenner, N., Ellis, T., Gerdol, R., Hájek, M., Hájek, T., Iacumin, P., Kutnar, L., Tahvanainen, T., Toberman, H., 2006: Atmospheric nitrogen deposition promotes carbon loss from peat bogs. Proceedings of the National Academy of Sciences of USA (Washington, DC), 103 (51): 19386–19389. Dierßen, K., 1992: Klasse: Oxycocco-Sphagnetea. V: Oberdorfer, E. (ur.): Süddeutsche Pflanzengesellschaften. Teil I: Fels- und Mauer-gesellschaften, alpine Fluren, Wasser-, Verlandungs- und Moorgesellschaften. Jena, Stuttgart, New York: Gustav Fischer Verlag, 273–292. Direktiva o habitatih, 1992: Council Directive 92/43/ EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora. Kutnar, L., 2013: Visokobarjanska vegetacija v Sloveniji. Združbe šotnih mahov, rušja in smreke. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije: Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba, 63 str. Kutnar, L., Martincic, A., 2003: Ecological relationships between vegetation and soil-related variables along the mire margin-mire expanse gradient in the eastern Julian Alps, Slovenia. Annales Botanici Fennici (Helsinki), 40: 177–189. Martincic, A., 1992: Rdeci seznam ogroženih listnatih mahov (Musci) v Sloveniji. Varstvo narave (Ljubljana), 18: 190 str. Martincic, A., 1996: Barja. V: Narava Slovenije, stanjein perspektive. Zbornik prispevkov o naravni dedišciniSlovenije. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije, 122–132. Martincic, A., Piskernik, M., 1978: Vegetacija inekologija rušja (Pinus mugo Turra) na barjih vSloveniji. Porocilo Vzhodnoalpsko-dinarskega društva zaproucevanje vegetacije, Ljubljana, 14: 237–245. Martincic, A., Piskernik, M., 1985: Die Hochmoore Sloweniens. Biološki vestnik (Ljubljana), Vol. extraord. I: 239 str. Martincic, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., 2007: Mala flora Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 967 str. Barja na Pohorju 171 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeci seznam, 2002: Uradni list RS, št. 82/2002, spremembe: Uradni list RS, št. 42/2010. Skoberne, P., 2007: Narava na dlani. Zavarovane rastline na Slovenskem: žepni vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 116 str. Tajnikar, M., 2016: Rast dreves in struktura habitatnega tipa Prehodna barja na Pohorju. Magistrsko delo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ljubljana: samozaložba, 113 str. Uredba o zavarovanih prosto živecih rastlinskih vrstah, 2004: Uradni list RS, št. 46/2004, spremembe: Uradni list RS, št. 110/2004, 115/2007, 36/2009. Wraber, T., Skoberne, P., 1989: Rdeci seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dedišcine, Varstvo narave (Ljubljana), 14–15: 9–428. Zgonik, M., 1972: Delež falske grašcinske posesti pri razvoju gospodarstva in preoblikovanju pokrajine na lovrenškem in ruškem Pohorju v 19. stoletju. Casopis zazgodovino in narodopisje, 8: 75–99. Zupancic, M., 1982: Sphagno-Piceetum R. Kuoch 1954v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana), 30 (1): 137 150. Zupancic, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije (Spruce forests in Slovenia). Ljubljana: SAZU, Razred za naravoslovne vede, Dela 36, 222 str. Mag. Matej Tajnikar je po koncanem študiju gozdarstvanadaljeval s podiplomskim študijem varstva naravne dedišcine naBiotehniški fakulteti v Ljubljani. Za magistrsko nalogo je preucevalrast dreves in strukturo sestojev na pohorskih prehodnih barjih. Zaposlen je na celjski obmocni enoti Zavoda za gozdove, kjer vodiodsek za nacrtovanje razvoja gozdov. Pohorska travišca Pohorska travišca Sonja Škornik, Mitja Kaligaric Rastlinska sestava (flora) Pohorja je odraznjegove zemljepisne lege, nadmorske višinein geološke podlage. Nanjo pa seveda pomembno vpliva tudi clovek s svojo rabo tal. Pohorje je le malo naseljeno in pokrito z obširnim plašcem gozdov, katere na najvišjihgrebenih in vrhovi prekinjajo travišca, takoimenovane pohorske planje, tu in tam ocesavisokih barij in zabarjenih redkih gozdov aliruševja ter seveda celki, osamljene višinskekmetije z raznoliko kmetijsko rabo. Ko stojimo na katerem izmed pohorskih vrhov, senam zdi, kot da smo visoko v gorah, todagozdno mejo je ustvaril clovek in negozdnepovršine so oblika vegetacije, ki je posledicaclovekove dejavnosti. Cetudi ne presega naravne gozdne meje, paje za Pohorje znacilna znacilna srednjeevropska flora z alpskim pecatom. Prevladujoce so rastlinske vrste evrazijskega, evropskega in srednjeevropskega geoelementa, najdemo pa tudi vrste alpskega (alpinskega, arkticno-alpinskega in alpsko-borealnega) geolementa. Hkrati pa na Pohorju zaradikisle silikatne kamnine skorajda ni ilirskihvrst, ki so v Sloveniji sicer mocno razširjene. Vrhovi pohorskih planot, na primer na Ostrušcici, Mulejevem vrhu ali Crnem vrhu, so odprti in porasli s travišci, ki jihimenujemo planje, tudi frate ali pohorskeresave. Clovek je posekal gozd za potrebepašništva, glažutarstva in fužinarstva. Pla- Planje na obmocju Rogle. V sestoju izstopajo rumeni koški navadne arnike (Arnica montana) in visokorasle steblike Lobelove (zelene) cmerike (Veratrum album subsp. lobelianum). Foto: Sonja Škornik. Pohorska travišca 173 nje na grebenu Pohorja so tako polnaravniživljenjski prostor. Nastajati so zacele v 17. stoletju zaradi potreb prebivalstva po površinah, kjer bi pasli in kosili krmo za živino. V dolgem obdobju tradicionalne kmetijskerabe so se oblikovale znacilne rastlinske združbe, njihovo floristicno sestavo pa polegrabe najbolj zaznamujejo kisla tla na silikatnih kamninah in nadmorska višina. V travni ruši je prevladujoca vrsta volk(Nardus stricta), po njem se ta travišca imenujejo volkovja. To je nizka trava z zelo gostimi sestoji in dobro prilagojena skromnimtalnim razmeram. Seznam rastlinskih vrst, ki se poleg volka pojavljajo na planjah ovršnih delov Pohorja, je precej enoten in zaradi kisle podlage skromnejši v primerjavis podobnimi travišci na karbonatnih tleh, hkrati pa lahko predstavljajo zelo privlacnoobliko vegetacije, kadar so sestoji v poletnem casu pisani od razlicnih cvetlic, katerih številcnost je odvisna od ekološkihdejavnikov. V fitocenološkem sinsistemu jihuvršcamo v asociacijo alpskega planinšcka in volka (Homogyno alpinae-NardetumMraz 1956, red Nardetalia strictae, razred Calluno-Uliceteae). Med najboljprepoznavne rastlinetipicnih sestojevvolkovja uvršcamotudi navadno arniko (Arnica montana), ki je lahko ponekod zeloštevilcna. Foto zgoraj in spodaj: Jurij Gulic. Pohorska travišca Znacilno volkovje Sestoje, ki jih opisujemo kot najbolj znacilno obliko volkovja, bomo našli na soncnih, suhih rastišcih z rahlim naklonom. Poleg volka (Nardus stricta) sta pomembni graditeljici travne ruše še nežni vijugava masnica(Avenella flexuosa) in šopulja (Agrostis tenuis). Prepoznavne vrste teh travišc so navadnaarnika (Arnica montana), brkata zvoncica (Campanula barbata), srcna moc (Potentilla erecta), Lobelova (zelena) cmerika (Veratrum album subsp. lobelianum), alpski planinšcek (Homogyne alpina), navadna zlata rozga (Solidago virgaurea), gozdni crnilec (Melampyrum pratense), oranžna škržolica (Hieracium aurantiacum), rdeca bilnica (Festuca rubra) in švicarski jajcar (Leontodon helveticus). Naletimo lahko tudi na vrste kukavicevk, Brkata zvoncica (Campanula barbata) je znacilna zakisla travišca, kakršna so pohorska volkovja. Foto: Jurij Gulic. ki pa so v tej vegetaciji zastopane z zelonizkim številom vrst, kar pripisujemo kislipodlagi. Na planjah je lahko zelo številcennavadni kukavicnik (Gymnadenia conopsea), ki je opazen s svojimi socvetji intenzivnovijolicaste barve. Zlahka pa lahko prezremobelkaste rocice (Pseudorchis albida), drobnoorhidejo s rumenkasto belimi cvetovi. Redkeje se pojavljajo panonski svišc (Gentiana pannonica), enokoškasti svinjak (Hypochoeris uniflora) in zlati petoprstnik (Potentilla aurea). Vse so znacilne kisloljubne vrste montanskega in subalpinskega pasu. Zdi se, daso nekatere vrste »sestopile« iznad gozdnemeje v ustrezni življenjski prostor, ki ga jeustvaril clovek pod gozdno mejo. Zgodovinski podatki botanika Hayeka s preloma 19. in 20. stoletja govorijo o pojavljanju Kochovega svišca (Gentiana acaulis) na Pohorju. Pricakovali bi ga ravno v takšnih sestojih. Ker pa so ti danes vecinomav zarašcanju, predvidevamo, da je Kochovsvišc kot slabo tekmovalna vrsta zaradi prevlade (nepopasenih) trav v sklenjeni ruši nazadoval in koncno izginil s Pohorja. Do danes so se ohranili najlepši sestoji znacilnegavolkovja na primer na Volovici, Ostrušcici, Mulejevem vrhu, pri Lovrenških jezerih, naCrnem vrhu in na Kopah. Pohorske resave V sestojih volkovja na najbolj sušnih predelih, strmejših pobocjih ali vrhovih prevladuje jesenska vresa (Calluna vulgaris), kijim daje znacilni videz. Ta tip vegetacije jepoznan pod imenom »pohorske resave« in jefloristicno še dodatno osiromašen. Pogostipa sta še dve drugi vresnici, brusnica (Vaccinium vitis-idaea) in borovnica (Vaccinium myrtillus). Resava se razvije tam, kjer sotla plitka in izrazito suha, revna z minerali ter zakisana. Kljub tem za rast in razvojrastlin zelo neugodnim razmeram omogocavresnicam uspevanje posebna oblika sožitja, tako imenovana erikoidna mikoriza. Korenine rastlin tvorijo z glivami nitasti prepletv zgornjih plasteh tal, glive pa pri tem iz Pohorska travišca 175 Oranžna škržolica (Hieracium aurantiacum) je zaradi svoje izrazite barve med najbolj opaznimi rastlinami na planjah. Foto levo: Jurij Gulic, desno: Samo Jencic. tal zelo uspešno pridobivajo hranila, zlastidušik, fosfor in kalij, in so hkrati saprofitske – razkrajajo organske snovi in tudi tako pridobivajo mineralne snovi. Znacilna jeprisotnost lišajev, njihov delež je lahko zelovelik zlasti na mestih z razgaljeno maticnokamnino. Najvec je islandskega lišaja (Cetraria islandica) in jelenovcev (Cladonia spp.). Panonski svišc (Gentiana pannonica) presenetis škrlatnim cvetnim vencem s številnimi temnejšimipikami, saj je predstavnik rodu, katerega vrsteso obicajno modre barve. Foto: Jurij Gulic. Pohorska travišca Resave v okolici Lovrenških jezerso sestoji volkovjas prevladujocojesensko vreso(Calluna vulgaris). Foto: Sonja Škornik. Produktivnejše oblike resav Na površinah, kjer so tla globlja in vsebujejo vec hranljivih snovi, znacilna volkovjaprehajajo v bolj produktivne sestoje. Takšnaoblika je znacilna predvsem za sedla, ravnepovršine ali kotanje in je gospodarsko pomembna kot košeni travniki. Sestoji so višji, med travami poleg volka prevladujeta rdecabilnica (Festuca rubra) in rušnata masnica (Deschampsia cespitosa). Vrste znacilnega volkovja zamenjajo rastline, ki jih poznamo znižinskih travišc. Pogoste so kukavicja lucca(Lychnis flos-cuculi), gola dremota (Cruciata glabra), ripeca zlatica (Ranunculus acris) in navadna ivanjšcica (Leucanthemum vulgare). Evtrofikacijo tal lahko povzroci tudipaša, kadar je obtežba živine (to je številoglav živine na hektar pašnika) prevelika. Obtem se na pašnikih pojavijo še vrste rastlin, ki so prilagojene na intenzivno teptanje inobjedanje, ter vrste, ki izkoristijo mestomaodkrita tla zaradi ritja in kopanja. To sopleveli ali ruderalke, med takšne sodijo naprimer širokolistni trpotec (Plantago major), plazeca zlatica (Ranunculus repens), plazeca detelja (Trifolium repens) in enoletna latovka (Poa annuua). Na pašnikih na Rogli se jev zadnjih letih opazno povecala številcnostcmerike, ki je živali zaradi strupenih snovine popasejo. Zamocvirjanje resav Volkovja se lahko tudi zamocvirjajo. Prvazacne prevladovati trava modra stožka (Molinia coerulea) z modrikasto nadahnjenimiklaski. Postopoma so v travni ruši vednoštevilcnejši šaši, na primer sivkasti šaš (Ca- rex canescens) in obloplodni šaš (C. pilulifera), trava trizobka (Sieglingia decumbens), nato sledijo munci: ozkolistni munec (Eriophoruim angustifolium) in nožnicasti munec (E. vaginatum). Na dodatno zakisani podlagi sezaradi zastajanja vode hitro pojavijo barjanske vrste. Te vmesne oblike med volkovjemin barjem nekateri uvršcajo še med volkovja, drugi med barja. Veliko jih je ob Crnemjezeru. Zarašcanje planj V zadnjih desetletjih so se površine pohorskih planj mocno zmanjšale. Opušcanje pa- še in košnje se je zacelo po drugi svetovnivojni, ko so številne kmetije propadle in sose prebivalci preseljevali v dolino. Danes jetako velik del travišc v razlicnih stopnjahzarašcanja v gozd. Zarašcanje je sicer pocasnejše v primerjavi s tistim iz nižin ali naapnencu, kar pripisujemo predvsem krajšivegetacijski sezoni, nizkim temperaturamin silikatni geološki podlagi. Razlikujemovec tipov zarašcanja. Na tleh z vec vlage in Pohorska travišca 177 sence poteka zarašcanje z migalicnim šašem(Carex brizoides), ki se s svojimi pritlikamihitro širi in tvori goste sestoje, kjer skorajni drugih rastlin. Na suhih tleh se pricnezarašcanje z uspešno kalitvijo smreke ali jerebike, ki ustvarita uspešno mikroklimo zavecanje jedra zarašcanja. Obstaja pa še tretjinacin zarašcanja s širjenjem že obstojecegagozda na planje. V zadnjih letih pa smo prica tudi obratniusmeritvi, in sicer revitalizaciji pohorskihplanj, predvsem po zaslugi številnih aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru razlicnihprojektov ohranjanja narave ali s pomocjofinancnih instrumentov kmetijske politike, zlasti razvoja podeželja. Omenimo samoodstranjevanje lesene zarasti na nekdanjihtravniških površinah in ponovno uvajanjeredne ekstenzivne kmetijske rabe jezer terpašo goveda v okviru Pašne skupnosti Rogla, ki že kažejo pozitivne rezultate in uspešno vzpostavljanje ter vzdrževanje ugodnegastanje na vec hektarjih travniških površinoziroma na planjah v širši okolici Rogle. Celki Ko se spušcamo po nadmorski višini navzdol, pridemo iz okolja, ki je za clovekapremalo gostoljubno, da bi se tam v zgodovini za stalno naselil, v obmocje raztresene Travišca Pohorjaso polnaravniživljenjski prostor, ki ga bomo tudiv bodoce lahko ohranili zgolj zredno ekstenzivno kmetijsko rabo, košnjo in/ali pašo(govedo Pašneskupnosti Rogla). Foto: Sonja Škornik. poselitve trdnih pohorskih kmetij. Ob opazovanju iz zraka vidimo, da je vsaka takakmetija svet zase, ki teži k svojemu središcu: hiši in gospodarskim poslopjem. To socelki. Okrog poselitve se zvrstijo vrt, sadovnjak, na bolj ravnih predelih njive, najboljoddaljeni pa so travniki in pašniki. Nato pazopet plašc zelenih gozdov. Sadovnjaki so praviloma senožetni, z raztresenimi sadnimi drevesi in dovolj svetli, dase vmes razvije travnik, ki ga kosijo dva- dotrikrat na leto. Gre za asociacijo rebrenca intrave visoke pahovke (Pastinaco-Arrhenateretum Passarge 1964, red Arrhenateretalia elatioris, razred Molinio-Arrhenateretea), v kateri uspevajo tudi druge trave, kot so travniška latovka (Poa pratensis), travniška bilnica (Festuca pratensis), pasja trava (Dactylis glomerata) in ljuljka (Lolium spp.). Takšni travniki se pojavljajo tudi zunaj senožetnega sadovnjaka in so prevladujoca ter barvitaoblika vegetacije na vseh južnih obronkihPohorja. Zgodaj spomladi jih »pozlati« regrat, kasneje ripeca zlatica (Ranunculus acris) in travniška kozja brada (Tragopogon orientalis). Za barvni kontrast poskrbijo kukavicja lucca (Lychis flos-cuculi) (pa ne povsod, prevec gnojila jih unicuje!), navadni glavinec(Centaurea jacea), travniški grahor (Lathyrus pratensis), njivsko grabljišce (Knautia arvensis) Pohorska travišca in druge. V zadnjih desetletjih se takšnitravniki intenzivirajo, kmetje jih dosejujejo z bolj produktivnimi travami (na primerljuljko), v njih pa je zato vse manj cvetocihrastlin. Na najbolj suhih in soncnih mestih pa jebila nekoc razvita še ena oblika travnikov: suhi travnik s travo pokoncno stoklaso (Bromus erectus), ki je glavna graditeljica travneruše. Poleg nje so pomembne tudi brazdnatolistna bilnica (Festuca rupicola), navadna glota (Brachypodium pinnatum agg.) in navadna smiljica (Koeleria pyramidata). Redno, vendar z manjšo pokrovnostjo, pa se pojavljajo tudi navadna migalica (Briza media), pasja trava (Dactylis glomerata), visoka pahovka (Arrhenatherum elatius) in zlati ovsenec (Trisetum flavescens). Zaradi ekstenzivne nege (zmernega gnojenja s hlevskim gnojemin neuporabe umetnih gnojil) uspeva tudi vrsta cvetlic. Med stalnimi prebivalci sotravniška kadulja (Salvia pratensis), Bauhinova škržolica (Hieracium bauhinii), panonski osat (Cirsium pannonicum), malocvetna španska detelja (Dorycnium germanicum), gomoljasta zlatica (Ranunculus bulbosus), navadni vrednik (Teucrium chamaedrys), brezstebelna kompava (Carlina acaulis) in primožek (Buphthalmum salicifolium). Travniki sobogati tudi s travniškimi orhidejami, ki jim Na serpentinitnemskalovjugricevnategajugovzhodnegadela Pohorja, napribližno 400metrov nadmorske višine, uspeva redka vrsta praproti, nepravisršaj (Asplenium adulterinum). Foto: Sonja Škornik. ustrezajo vlažna, topla in - kar je bistvenegapomena - negnojena do zmerno gnojena (nez umetnimi gnojili) globoka rjava tla. Razvijejo se na glini, laporju in pešcenjaku, kjervladajo bolj mezofilne razmere. Pogosto srecamo piramidasti pilovec (Anacamptis piramidalis), trizobo kukavico (Orchis tridentata), navadno kukavico (Orchis morio), navadni kukovicnik (Gymnadenia conopsea), ce imamo sreco in dobro oko, pa lahko na teh travišcih obcudujemo tudi predstavnike macjihušes (rod Ophrys). Danes so suhi travniki najužnih obronkih Pohorja že zelo redka oblika vegetacije. Tako kot drugod po Evropi sov glavnem opušceni in zarašceni ali pa so sezaradi prevelikega gnojenja spremenili v boljproduktivne in vrstno siromašnejše travnike. Za hip se zaustavimo na skalovju gricevnatega jugovzhodnega dela Pohorja, kjer jena približno 400 metrov nadmorske višinerastišce drobne praproti, nepravega sršaja(Asplenium adulterinum), ki je zaradi maloštevilnih znanih rastišc v Sloveniji uvršcenav kategorijo redkih vrst. Nepravi sršaj soditudi med evropsko pomembne rastline, zaradi katerih je vzpostavljeno tudi obmocjeomrežja Natura 2000. V Sloveniji se pojavlja le na serpentinitih. Je pionirska vrsta, kiporašca zlasti polsencna mesta na stenah inskalovju z dovolj zracne vlage. Ker je vezana Pohorska travišca 179 na stik z maticno kamnino, jo lahko prica-potokom, naletimo na rastlino, s katerokujemo le na razgaljenih skalah in kamenju,želiva skleniti ta sestavek. Tam v popolniza kar so idealno mesto (opušceni) kamno-senci uspeva eden od najznamenitejših predlomi. Znani sta le dve nahajališci te vrste vstavnikov kamnokrecev pri nas – nenavadniSloveniji, in sicer v opušcenem kamnolomukamnokrec (Saxifraga paradoxa), prav nicnad Zgornjo Bistrico ter v opušcenem manj-podoben kamnokrecem nad gozdno mejo. šem kamnolomu ob Radkovskem potoku priVerjetno gre za star predledenodobni en- Tinjski gori. Kot taki imata nahajališci zademit, ki ima pri Šumiku svoje najjužnejšeohranitev vrste v Sloveniji vrhunski pomen.(in hkrati klasicno) nahajališce, na severu paPoznavanje razširjenosti nepravega sršaja vpreko Mute in Kobanskega sega na avstrij- Sloveniji je sicer še zelo pomanjkljivo. Vzro-sko Štajersko. O biologiji nežne rastliniceke lahko išcemo tudi v podobnosti in zame-s tankimi listi in neznatnimi zelenkastimi njavi vrste z veliko bolj pogostima sorodni-cvetovi še ne vemo prav veliko: ne poznamokoma zelenim (Asplenium viride) in rjavim opraševalcev, kalivosti semen, življenjske dosršajem (A. trichomanes). Po obliki se uvršcabe …, prav gotovo veliko izzivov za prihonekje med obema, kar se najbolj kaže nadnje botanicne raziskave na Pohorju. obarvanosti osrednjega rebra enkrat deljenega lista, ki je na približno treh cetrtinahLiteratura: dolžine temno rdecerjavo (kot pri rjavem sr-Kaligaric, M., Škornik, S., 2002: Contribution to the knowledge of the dry grassland vegetation on the highland šaju), na koncu pa zeleno (kot pri zelenem). areas of the Pohorje mountain (Slovenia). Annales: Predvideva se, da je v okolici že znanihAnali za istrske in mediteranske študije, Series historia rastišc ustreznih mikrohabitatov (serpen-naturalis (tiskana izd.], 12 (1): 53-60. tinitnega skalovja) za uspevanje nepravegaKaligaric, M., Škornik, S., 2009: Botanicni oris obmocja sršaja še vec, zato bi bilo v prihodnosti tre-bistriške obcine. V: Šerbelj, F., (ur.), Gradišnik, S., (ur.): Zbornik obcine Slovenska Bistrica. Slovenska ba intenzivno raziskati celotno obmocje, ki Bistrica: Skupšcina obcine, Kulturna skupnost, 3: predstavlja potencialno rastišce. 423-434. Ko s pohorskih položnih hrbtov zaidemo vUnuk, T., Pipenbaher, N., Škornik, S., 2018: Trophictemne globace pohorskih potokov, lahko vlevel differences in functional composition of the Nardusskalnatih in kamnitih pobocjih nad poto-grassland vegetation. Plant Biosystems, 1-7. kom Lobnico, najslikovitejšim pohorskim Izr. prof. dr. Sonja Škornik je visokošolska uciteljica botanike na Fakultetiza naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. V ospredju njenegaraziskovalno-strokovnega dela so že 25 let ekstenzivna travišca Slovenije, njihova botanicna in funkcionalna sestava, varstvena ekologija, zgodovinain kmetijska raba. Sodelovala je pri številnih projektih, ki vkljucujejo študijerastlinskih populacij in vegetacije: kartiranje habitatnih tipov, varstvene ciljein ukrepe za življenjske prostore ter obmocja Natura 2000. Red. prof. dr. Mitja Kaligaric je profesor botanike na Univerzi v Mariboru. Bil je mentor petim doktorantom in številnim magistrantom in diplomantom. Znanstveno in strokovno se ukvarja s floro, vegetacijo in krajinsko ekologijo. Napisal je vec kot osemdeset izvirnih znanstvenih clankov ter številnestrokovne prispevke. Posveca se tudi varstvu narave in fotografiji. Glive Pohorja Glive Pohorja s poudarkom na lesnihglivah in njihov pomen Slavko Šerod Že od pradavnine so glive gonilna sila evolucije na kopnem. Skale so predelovale vprst in hranile rastline, da je planet lahkoozelenel. Po vsaki svetovni katastrofi so življenje znova obudile glive. Ce ne bi bilogliv, tudi življenja ne bi bilo. Glive so temeljnašega sveta. Glive so tudi utrle pot civilizaciji. Iz nas so naredile to, kar smo. Raziskovanje kraljestva gliv se komaj zacenja innajzanimivejša odkritja so še pred nami. Kratek življenjepis gliv Ko govorimo o glivah, pomislimo na gobe. Toda to so le plodovi, majhen del sveta gliv, ki so povsod okoli nas. Gobe so le zunanjiznak navzocnosti gliv. Glavni del glive jemnožica drobnih nitk (hife), ki skupaj tvorijo podgobje oziroma micelij. Dejansko jeto telo glive. Razpredeno je po prsti in sehrani z vsem, na kar naleti. Micelij, ki rastepod zemljo in je nujna podlaga, na katerirastejo gobe, predstavlja trajno življenjskoobliko in ima sposobnost neskoncne rasti, njegova oblika nedolocene telesne strukturepa se bistveno razlikuje od osebkov rastlinin živali. Trosnjaki predstavljajo le kratko trajno fazo v razvojnem ciklusu glive. Micelij pri iskanju hrane lahko prodre celo v les, bodisi s silo ali pa z encimi, ki razkrajajosnov, v kateri se glive razrašcajo. Lahko birekli, da so encimi zobje in kremplji gliv. Glive niso ne rastline ne živali, ampak sosvoje kraljestvo. Vendarle pa so mnogo boljsorodne živalim kot rastlinam. Podobno kot živali morajo jesti druga bitja. Znani so enocelicni organizmi, bakterije inveccelicni organizmi, rastline in živali. Glive so nenavadne, ker sestavljajo enotno, povezano omrežje. Vsa njihova rast in razvojsta odvisna od dogajanja v okolju. Pri rastlinah in živalih ni tako. Živalim na primerne zacnejo rasti nove noge, ce svoje izgubijo. V nasprotju z živalmi telo glive nenehno spreminja obliko, medtem ko neutrudnoišce hrano. Glive se kar razrašcajo, uporabijo neizrabljeni material, da lahko rastejodrugje. Po okolju se selijo, odvisno od tega, kje najdejo hrano. V vec kot milijardo lettrajajocem razvoju so glive postale mojstricepreživetja. Od tega skrivnostnega kraljestvase moramo še veliko nauciti. Poznamo domnevno le dober odstotek od približno pet milijonov vrst gliv, zato o teh organizmih vemo izjemno malo. Obstajajo tri skupine gliv. Dve skupini sestavljajo gniloživke (saprofiti) in zajedavke(paraziti), ki razkrajajo odmrle in žive dele rastlin. Povezujejo veliko razlicnih virovodmrlih oziroma živih delov. Brez teh razkrojevalcev bi seživljenje v gozdu kmalu zadušilo v odmrlih delih rastlin. Glive se hranijo s smrtjo in Kaj je gliva in kaj goba (trosnjak). s tem ustvarjajo življenje. So smetarji sveta narave. Razkrajajo odmrloorgansko snov in pri tem sprošcajo hranila. Hranila so potem na voljo rastlinam za rast. Sicer bi vsa hranila ostala ujeta v odmrli organski snovi. Glive vso odmrlo snov vracajov življenje. Vse se znova poraja. Mrežo življenja povezujejo glive. Tretja skupina gliv, soživke (mikorizne glive), v svetovno gozdno omrežje (Wood wide web) povezujejo rastline, predvsem drevesa. Nitke podgobja išcejo drevesne korenine. Ovijajo se okoli njih in nekako prodrejo vanje. V zameno za sladkor jim zagotavljajovodo in mineralne snovi. Vendar ne ostane le pri trgovanju. Glive s tem povežejo vesgozd. Po tem obsežnem omrežju potuje vse, kar gozd potrebuje. To je medomrežje narave, informacijska avtocesta, ki drevesomomogoca sporazumevanje in celo opozarjanje na nevarnost. Zdi se, kot da gozd niso le posamezna drevesa, ampak deluje kotnekakšen nadorganizem. Tako se je na planetu razvilo bujno življenje, ki ga povezujeomrežje gliv. Glive so organizem, pri katerem niti ne pomislimo, da so bile kljucne pri razvoju ra- Natura 2000 na Pohorju. Glive Pohorja s poudarkom na lesnih glivah in njihov pomen 181 stlin. S prihodom dreves so se razvile novevrste gliv. Živele so v simbiozi z drevesnimikoreninami in omogocile nastanek gozdov. Te vrste pa so v prsti pocele druge stvarikot prve glive, ki so rastlinam omogocileselitev na kopno. Nad tlemi so te nove glive oznacevali plodovi, gobe. V tleh pa se jerazraslo podgobje, ki mu znanstveniki pravijo kar svetovno gozdno omrežje. Redkejše vrste gliv Pohorja, ki rastejo na lesu Pohorje je bogato z glivami predvsem zaradi dobro ohranjene narave. V Gobarskemdruštvu Lisicka Maribor se resneje z njimiukvarjamo že vec kot petdeset let, kjer jih vokviru številnih gobarskih ekskurzij in projektov natancneje preucujemo, tudi na obmocju Nature 2000. Glive, ki rastejo na lesu, vecinoma sodijomed gniloživke ali pa med zajedavke. Zagniloživke in tudi za dolocene zajedavskevrste gliv je, v nasprotju s soživkami, življenjskega pomena obilje lesne biomase. Njihova pestrost je zato najvecja tam, kjervsa lesna biomasa ostane v gozdu. Pragozdovi in gozdni rezervati so zanje bistvenegapomena. Taka obmocja so tudi na Pohorju. 182 Glive Pohorja ¦ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 LATINSKO IME SLOVENSKO IME Zavarovana gliva, Uredba (UL RS, št. 58/2011) Rdeci se znam gliv (UL RS, št. 42/2010) Zacasni rdeci seznam ogroženih gliv Evrope Artomyces pyxidatus (Pers.) Jülich (1982) cvetoca grmulja DA Bondarzewia mesenterica (Schaeff.) Kreisel (1984) gorska bondarcevka DA DA Fistulina hepatica (Schaeff.) With. (1801) jetrasta cevaca DA Ganoderma resinaceum Boud. (1889) smolena pološcenka DA (sk. C) Grifola frondosa (Dicks.) Gray (1821) velika zrašcenka DA DA DA (sk. C) Hericium coralloides (Scop.) Pers. (1794) koralasti bradovec DA DA Hericium clathroides (Pall.) Pers. (1797) medvedji bradovec DA DA DA (sk. C) Hericium flagellum (Scop.) Pers. (1797) jelkov bradovec DA DA Hymenochaete cruenta (Pers.) Donk (1959) rdeca usnjevka DA DA V tabeli so prikazane nekatere lesne vrste gliv, ki nam jih je doslej uspelo najti na obmocju Pohorja in imajo statusredkih ter naravovarstveno pomembnih vrst gliv. Seveda smo na Pohorju uspeli najti tudi veliko naravovarstveno pomembnih vrst soživk, vendar te niso predmet tega clanka. Na trohnecih deblih poleti in jeseni lahkonajdemo trosnjake cvetoce grmulje (Artomyces pyxidatus), ki je na Rdecem seznamu ogroženih vrst gliv (UL RS, št. 42/2010). Korenine starih jelk lahko zajeda redkejšavrsta glive, gorska bondarcevka (Bondarzevia mesenterica), ki je v Sloveniji zavarovana po Uredbi (UL RS, št. 58/2011). Na hrastih ali kostanjih pa lahko najdemozajedavko, jetrasto cevaco (Fistulina hepatica), ki je na Rdecem seznamu ogroženih vrst gliv. Na starejših hrastih ali bukvah poznopoleti in jeseni lahko najdemo tudi smoleno pološcenko (Ganoderma resinaceum), ki je redkejša vrsta in uvršcena na Zacasni rdeci seznam ogroženih gliv Evrope (Ing, 1993). Pri starih kostanjih lahko poleti ali jeseni najdemo veliko zrašcenko (Grifola frondosa), redko vrsto pri nas in v Evropi. Nekatere vrste gliv so dobri kazalniki cistega okolja. Med take vrste spadajo bradovci(Hericium). Pri nas so bradovci v glavnemzavarovani in tudi v Evropi so bolj redki. Rastejo pozno poleti in jeseni na živih aliodmrlih delih iglavcev, predvsem jelk. Najtinam je uspelo koralasti bradovec (Hericium coralloides), medvedji bradovec (Hericium clathroides) in jelkov bradovec (Hericium flagellum). Ena od zanimivih zavarovanih vrst gliv jevideti kot zaplata na lesu. Imenuje se rdecausnjevka (Hymenochaete cruenta). Na lubjuodmirajocih ali odmrlih jelkovih vej sprvaopazimo slojasti trosnjak hrapave površine, Glive Pohorja s poudarkom na lesnih glivah in njihov pomen 183 Cvetoca grmulja je vrsta glive, ki je na Rdecem seznamu ogroženih vrst gliv Slovenije. Foto: Slavko Šerod. ki je v mladosti svetlece rdece, starejši pazamolklo rdece barve z rumenkastim robom. Uredba o zavarovanih prostoživecih vrstahgliv (UL RS, št. 58/2011) navaja 41 nedvomno ogroženih taksonov, vendar ta seznam Gorska bondarcevka jezavarovana lesna vrsta glive, ki raste na koreninah jelk. Foto: Slavko Šerod. Koralasti bradovec jezavarovana lesna vrsta glive, kinas ocara z nenavadno obliko. Foto: Slavko Šerod. Glive Pohorja Smolena pološcenka je ena od redkejših vrst gliv v Evropi. Foto: Slavko Šerod. ni popoln, saj upošteva nekatere vecje, vpadljive vrste, ki so zanimive za nabiralce inzato tarca intenzivnega nabiranja ali možnega unicevanja. Z varstvenimi ukrepi sozajete tudi neopazne, drobne vrste, ki soogrožene zaradi izginjanja življenjskih prostorov, onesnaževanja okolja in spremembenacina gospodarjenja in ki jih nabiralci navadno niti ne opazijo niti ne poznajo, so pabistveno vecji in pomembnejši del ogroženeglivne biote. Pri glivah ne moremo predvideti, kako sebodo razvijale v prihodnosti. A ce se ne bomo menili zanje, bo to izgubljena priložnost. Danes je zelo pomembno, da razumemo svoj odnos z glivami. Ne moremo jihnadzirati in lahko le upamo, da se bo našemirno razmerje nadaljevalo tako kot doslej. Rdeca usnjevka je zavarovana lesna vrsta glive, ki je videti kot zaplata na lesu. Foto: Slavko Šerod Literatura: Ing, B., 1993: Towards a Red List of Endangered European Macrofungi. V: Pegler, D., (ur.): Fungi of Europe, Investigation, Recording and Conservation. Kew: The Royal Botanic Gardens. Jurc, D., Piltaver, A., Ogris, N., 2005: Glive Slovenije. Vrste in razširjenost. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije. Kraljestvo - kako so glive ustvarile naš svet, RTV SLO 2, https://4d.rtvslo.si/arhiv/tujidokumentarni- filmi-in-oddaje/174602528. Ogris, N., (ur), 2002–2004: Boletus Informaticus. Ljubljana: Mikološka zveza Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Inštitut za sistematiko višjih gliv, Zavod za gozdove Slovenije. Poler, A., Vršcaj, D., Boh, A., 1998: Seznam gliv Slovenije. Ljubljana, Zveza gobarskih društev Slovenije. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeci seznam. UL RS, št. 82/02. Spletna stran Gobarskega društva Lisicka Maribor, www.gobe.si. Glive Pohorja s poudarkom na lesnih glivah in njihov pomen 185 Jetrasta cevaca je vrsta glive, ki je na Rdecem seznamu ogroženih vrst gliv Slovenije. Foto: Slavko Šerod Velika zrašcenka je zavarovana lesna vrsta glive, ki zajeda trdi les. Foto: www.gobe.si. Šerod, S., in sod., 2013: Operativni seznam gliv Slovenije za razstave gobarskih društev. Ljubljana: Mikološka zveza Slovenije. Šerod, S., Poler, A., Šerod, M., Dobrotic, B., 2018: Glive mariborskega otoka. Maribor: Gobarsko društvo Lisicka. Uredba o zavarovanih prostoživecih vrstah gliv. UL RS št. 58/2011. Slavko Šerod je dodiplomski študij koncal na Fakulteti zaracunalništvo in informatiko na Univerzi Maribor. Zaposlenje v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) kotvišji svetovalec 1. Dodatna izobraževanja o glivah si je pridobilv Mikološki zvezi Slovenije. Vkljucen je bil v projekte, povezanez glivami, v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije inMikološko zvezo Slovenije (Seznam vrst in razširjenost makromicetv Sloveniji z analizo stopnje ogroženosti, 2006; Glivetravniških površin kot bioindikator za ohranjanje biodiverzitete, 2010; Seznam gliv Slovenije, 2013 ...). Zupanc, S., Svetel, M. K., 2015: Pot do izvira reke Pake. Seminarska naloga. PD Velenje. O kacjih pastirjih Pohorja O kacjih pastirjih Pohorja Matjaž Bedjanic Pohorje je eden izmed najlepših biserov narave Slovenije. To obsežno silikatno gorovjese v vec ozirih razlikuje od ostalega slovenskega alpskega sveta. Neprepustna kamninska podlaga in posledicno izdatna vodnatosts številnimi izviri, potocki, mocvirji in barjiter nežna zaobljenost ovršja, ki se dviga dovec kot 1.500 metrov nadmorske višine, soustvarjajo svojevrstne življenjske razmere inzelo posebna življenjska okolja. Med raznolikim živalstvom Pohorja sevedane moremo prezreti kacjih pastirjev (Odonata). Njihovi osupljivi letalski manevri nadtemnim zrcalom pohorskih barij in cudovitebarve navdušijo prav vsakega ljubitelja nara ve. Ne vedo pa morda prav vsi, da so kacjipastirji pravcate žuželcje »dvoživke« in da jenjihov življenjski krog, še bolj kot na prvipogled, razpet med vodo in zrakom. Vecino življenja, neredko tudi vec let, namrecpreživijo skrito našim ocem kot licinke podvodno gladino, vse dokler ne zakljucijo larvalnega razvoja, zapustijo vodnega okolja inse preobrazijo v odrasle žuželke. Kacji pastirji sodijo med manj številcne sku- pine žuželk, a marsikoga bo presenetilo, daživi v Sloveniji kar 72 vrst. V zadnjih trehdesetletjih so bili kacji pastirji pri nas deležni precejšnje pozornosti ljubiteljskih odonatologov, združenih v Slovenskem odonatološkem društvu, in danes sodijo med bolje Crno jezero sodi med najpomembnejša življenjska okolja kacjih pastirjev na Pohorju. Izmed vec kot 20 zabeleženihvrst so posebej pomembne mocne populacije barjanske deve (Aeshna juncea) in barjanskega spreletavca (Leucorrhinia dubia). Foto: Matjaž Bedjanic. poznane skupine žuželk. Ceprav izvira prvipohorski odonatološki podatek že iz zgodnjedruge polovice 19. stoletja, pa do devetdesetih let prejšnjega stoletja o kacjih pastirjihPohorja nismo vedeli tako rekoc nic. S takratnimi favnisticnimi raziskavami, katerihplod je bil tudi prvi tehten prispevek o kacjih pastirjih Pohorja, objavljen v tematski »pohorski« številki revije Proteus (Kotarac, 1995), pa je bila splošna odonatološka slikaobmocja že dokaj dobro orisana. Nadaljnjepriložnostne terenske raziskave v naslednjemdesetletju (Kotarac, 1997; Bedjanic, 2009) ter zlasti raziskave izbranih ogroženih vrstkacjih pastirjev na Pohorju v okviru projekta LIFE+ WETMAN so odonatološko O kacjih pastirjih Pohorja 187 poznavanje tega delcka Slovenije še dodatnoin pomembno nadgradile (Bedjanic, 2011; 2014a; 2014b). Ce pogledamo na Pohorje v širšem naravno- geografskem okviru in zajamemo vobravnavo še nižje ležece vznožne predele, lahko za to veliko obmocje sestavimoskupni seznam 40 vrst kacjih pastirjev. Namnogo ožjem in manjšem ovršnem obmocjuPohorja, nekako nad 1.000 metrov, kjer sože bolj izražene razne »neprijaznosti« gorskega podnebja, je bilo doslej najdenih 31vrst kacjih pastirjev. Bolj kot samo številovrst so glavna zanimivost, ki daje odonatnifavni ovršnega dela Pohorja svojstveni car, nekateri barjanski posebneži – barjanska Samcek in samicka barjanske deve(Aeshna juncea) sta v paritvenem kolesljutrenutek predahapoiskala na vejici rušja. Foto: Matjaž Bedjanic. O kacjih pastirjih Pohorja deva (Aeshna juncea), barjanski spreletavec (Leucorrhinia dubia) in barjanski lesketnik (Somatochlora arctica). Slovenska najdišcapredstavljajo skrajni jugovzhodni rob sklenjenega obmocja njihove razširjenosti vosrednji Evropi, kar še povecuje ranljivostnaših populacij in jim daje poseben naravovarstveni pomen. Barjanska deva je izmed omenjene drušcinepri nas najpogostejša in je raztreseno razširjena po celotnem alpskem prostoru, najdenaje bila tudi na Cerkljanskem in na Bloškiplanoti, starejši podatki pa jo navajajo še izokolice Ljubljane. Njen razvoj je pravilomavezan na razlicna vodna okolja barjanskegaznacaja, ustrezajo pa ji tudi bogato zarašceniribniki in mlake na višjih nadmorskih višinah. Pojavlja se po celotnem Pohorju inpoleti tega velikega raznokrilega kacjegapastirja denimo na Crnem jezeru, Lovrenških jezerih ali na Ribniškem jezeru skorajne moremo prezreti. Iz naravovarstvenega vidika velja posebej omeniti, da živijo naPohorju najmocnejše populacije barjanskedeve v Sloveniji. Barjanski spreletavec je pri izbiri barjanskega bivališca bolj zahteven in naseljujes šotnimi mahovi in drugo barjansko vegetacijo zarasla visoka barja, ki imajo vsajnekaj odprte vodne površine. Živi tudi vmaloštevilnih bogato zarašcenih sekundarnih bivališcih z visokobarjanskim znacajem, kot so ribniki in mlake. V Sloveniji naseljujebarja na Jelovici in Pokljuki, nedavno je bilnajden tudi na Solcavskem, najvec najdišc spotrjenim razvojem barjanskega spreletavca pa leži na Pohorju. Tu ga bomo srecaliob Crnem jezeru, Lovrenških jezerih, naPrednikovem barju ter še nekaterih manjšihbarjanskih kompleksih, ki pa jih lahko preštejemo le na prste ene roke. Najbolj poseben izmed treh posebnežev paje v vec ozirih barjanski lesketnik. Njegove licinke živijo v plitvih barjanskih oknih, Barjanskega spreletavca (Leucorrhinia dubia) srecamo le na visokih barjih. Prepoznamo ga pobelem »obrazu«, svetlih žilah na konici kril in znacilnih madežih na temnem oprsju in zadku, ki so pri mladostnih samcihin samicah rumenkasti, pri spolno zrelih samcihpa rdeci. Foto: Matjaž Bedjanic. O kacjih pastirjih Pohorja 189 lužah in zamocvirjenih depresijah, ki so vrazlicni meri zarasle s šotnimi mahovi in drugo barjansko vegetacijo. Kljub posebnemu kemizmu barjanske vode, velikim temperaturnim nihanjem in pogosto surovemugorskemu vremenu lahko preživijo le v natanko takem tipu naravnega življenjskegaokolja. Njihov razvoj do preobrazbe v odraslo žuželko traja med zaplatami mokregašotnega mahu kar nekaj let, v takšnih skrajnih življenjskih okoljih pa lahko preživijocelo poletno sušo in zimsko zmrzal. S ciljnim iskanjem smo ga zabeležili na približnodvajsetih barjanskih kompleksih na ovršju Pohorja med Osankarico in Klopnim vrhomter na Prednikovem, Trtnikovem in Stegnetovem mocvirju nad Bojtino, vendar pa sopopulacije majhne in zelo ranljive. Tudi zaogroženega barjanskega lesketnika velja, daje Pohorje najpomembnejše obmocje v Sloveniji. Ob omembi treh najznacilnejših barjanskihposebnežev, ki jih bomo v najbolj vrocihpoletnih mesecih z nekaj odonatološkegaznanja in srece na Pohorju gotovo srecali, pa ne moremo mimo nekaterih mnogo redkejših vrst, o katerih vemo zelo malo. Ribnik Jezerce ali Jezerska jama ob Radoljni Samcke barjanskega lesketnika (Somatochlora arctica) lahko v neumornem pocasnem letu nad barjanskimi bivališciopazujemo julija in avgusta. Takoj, ko oblaki zakrijejo sonce, se umaknejo med drevesne krošnje in rušje. Foto: Matjaž Bedjanic. O kacjih pastirjih Pohorja Obvodna zverca (Lestessponsa) sodi med najpogostejšeenakokrile kacjepastirje Pohorja. Foto: MatjažBedjanic. predstavlja edino znano »novodobno« najdišce za kriticno ogroženega barjanskega škratca (Coenagrion hastulatum) v Sloveniji, posebno pozornost v drušcinikacjih pastirjev Pohorja pa zasluži tudicrni kamenjak (Sympetrum danae), ki naseljuje mocno zarašcene vecje stojece vode z barjanskim znacajem. Kakorso nas opazovanja omenjenih vrst razveselila, nas po drugi strani zelo skrbinjuna usoda, saj barjanskega škratca naPohorju nismo opazovali vse od preloma tisocletja, tudi crnega kamenjaka vzadnjem desetletju na znanih najdišcihni na spregled. Šele pred nekaj leti je bil na že omenjenem ribniku Jezerce in na Klopnovrških barjih zabeležen tudi zeloredek rumeni kamenjak (Sympetrum flaveolum), ki še dopolnjuje seznamredkih in ogroženih vrst kacjih pa- Najdbe redkega in ogroženega rumenega kamenjaka(Sympetrum flaveolum), ki smo ga tod prvicopazovali šele leta 2014, kažejo, da ovršje Pohorjaskriva še marsikatero odonatološko zanimivost. Foto: Matjaž Bedjanic. O kacjih pastirjih Pohorja 191 stirjev na Pohorju. Med slednje sodita tudi vrsti iz dodatka II in IV Habitatne direktive – veliki studencar (Cordulegaster heros) in kacji potocnik (Ophiogomphus cecilia). Prvi je tako imenovana kvalifikacijska vrsta Natura 2000 obmocja Pohorje, vendar naseljuje pohorske potoke na nižjih nadmorskih višinah, izjemoma vse tja do 850metrov. Ob tem omenimo še njegovega sorodnika, povirnega studencarja (Cordulegaster bidentata), ki živi v manjših potokih, izvirih ter zamokih tudi na višjih nadmorskihvišinah in ga poleti neredko srecamo obpohorskih cestah in robovih gozdov. Zanimivo je, da v potockih na ovršju Pohorjakljub iskanju še nismo uspeli potrditi njegovega razvoja. Odrasli osebki že omenjenegaevropsko zavarovanega kacjega potocnika sona Pohorju le posamicni gostje, saj so njihova primarna bivališca in življenjska okoljalicink dalec v dolini Drave ali Dravinje. Tudi nekatere druge ranljive vrste s slovenskega Rdecega seznama, kot so grmišcna zverca (Lestes barbarus), višnjeva deva (Aeshna affinis) in rjava deva (Aeshna grandis), sodijov kategorijo obcasnih »pritepencev« in jim na Pohorju ne pripisujemo posebnega naravovarstvenega pomena. Raznoliki in prav posebni rastlinski in živalski svet, s katerim se ponaša Pohorje, uvršca ta delcek Slovenije med naravovarstveno najvrednejša obmocja Evrope. Nacrtiza širjenje turizma morajo biti v osrednjemobmocju bodocega Regijskega parka Pohorjeskrbno pretehtani in imeti podrejeno vlogo. Še pomembnejša pa sta po desetletjihodlašanj vzpostavitev nacrtnega naravovarstvenega upravljanja ter izvedba varstvenihukrepov, dodatnih raziskav in monitoringov, katerih cilj je zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja ogroženih vrst. Brez pretiravanja lahko v zakljucku sklenemo, da je Pohorje v odonatološkem ozirunekaj posebnega. Ovršno obmocje, od Ribniškega jezera na zahodu preko Lovrenškihjezer, ribnika Jezerce, Javorskega in Klopnega vrha ter Osankarice s Crnim jezerom vse do Prednikovega, Stegnetovega inTrtnikovega mocvirja na vzhodu, je z vidikaodonatne favne osrednje obmocje, ki ga jetreba zajeti v okvir bodocega Regijskega parka Pohorje. Idilicna podobaribnika Jezerce ob Radoljni. Zakacje pastirjetega obmocja sonajvecje možnegrožnje naselitevrib in izpustivode. Slednjeje na prelomutisocletja ocitnobotrovalo izginotjukriticno ogroženegabarjanskega škratca (Coenagrionhastulatum) na Pohorju. Foto: MatjažBedjanic. O kacjih pastirjih Pohorja Za slovenske razmere zelo obsežni visokobarjanski ekosistemi v razlicnih fazah sukcesije predstavljajo bivališce mnogim ogroženim vrstam kacjih pastirjev in verjetno šekakšni, ki tukaj doslej še ni bila zabeležena. Tudi to daje raziskavam kacjih pastirjev Pohorja svojstveni car in je spodbuda za delo vprihodnjih letih. V odmaknjenih predelih Pohorja so še ohranjenimanjši barjanski biseri, kamor k sreci le redko stopicloveška noga. Prav takšna življenjska okolja so pogoduogroženemu barjanskemu lesketniku. Foto: Matjaž Bedjanic. Literatura: Bedjanic, M., 2009: O kacjih pastirjih obmocja medPohorjem in Halozami (Insecta: Odonata). V: Gradišnik, S., (ur.): Zbornik obcine Slovenska Bistrica III: Svet med Pohorjem in Bocem, 549-577. Slovenska Bistrica: Zavodza kulturo Slovenska Bistrica, 773 str. Bedjanic, M., 2011: Nove najdbe barjanskega lesketnikaSomatochlora arctica in barjanskega spreletavcaLeucorrhinia dubia na Pohorju. Erjavecia, 26: 37-42. Bedjanic, M., 2014a: Projekt »Varstvo in upravljanjesladkovodnih mokrišc v Sloveniji – WETMAN 20112015 «, LIFE09 NAT/SI/000374, Popis zacetnega stanjain raziskave vpliva projektnih aktivnosti na populacijekacjih pastirjev (Odonata): pilotno obmocje Pohorje – koncno porocilo. Braslovce: Elaborat za Zavod RS zavarstvo narave, ProNatura, 76 str. Bedjanic, M., 2014b: Prispevek k poznavanju razširjenostiin ogroženosti barjanskega lesketnika Somatochlora arcticana Pohorju. Erjavecia 29: 24-32. Kotarac, M., 1995: Kacji pastirji Pohorja. Proteus, 57 (9/10): 336-339. Kotarac, M., 1997: Atlas kacjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdecim seznamom: projekt Slovenskegaodonatološkega društva. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 205 str. Siesa, M. E., 2019: Libellen der Alpen: DerBestimmungsführer für alle Arten. Bern: Haupt Verlag, 239 str. Wildermuth, H., Martens, A., 2019: Die Libellen Europas: Alle Arten von den Azoren bis zum Ural imPorträt. Wiebelsheim: Quelle & Meyer, 958 str. Dr. Matjaž Bedjanic je biolog, ukvarja se s favnistiko in ekologijo kacjih pastirjev, kobilic in potocnih rakov v Sloveniji in na Balkanu. Posveca se tudi taksonomiji, zoogeografiji in ohranjanju favne kacjih pastirjev jugovzhodne Azije, zlasti Šri Lanke. Dejaven je pri raziskavah in ohranjanju mokrišc, posebej ga veselita terensko delo in naravoslovna fotografija. Zaposlen je na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Dela na vecletnem integriranem naravovarstvenem LIFE projektu LIFE-IP NATURA.SI. O kobilicah Pohorja 193 O kobilicah Pohorja Matjaž Bedjanic Ko govorimo o žuželkah, takoj pomislimona raznoliko drušcino vsega, kar »leta inleze«, in hitro pozabimo, da nekatere mednjimi tudi izvrstno »skacejo«. Ce k poskocnosti dodamo še cvrcanje, crikanje in najrazlicnejše druge zvoke, ki nas od pomladi Kratkotipalcnicazelena blešcavka (Euthystirabrachyptera) je v Slovenijirazširjena od nižin do gora in tudina Pohorju je zelo pogosta. Foto: MatjažBedjanic. do jeseni skoraj nezavedno obdajajo na travnikih, pašnikih in robovih gozdov, je jasno, da imamo v mislih kobilice. Kobilice (Orthoptera) uvršcamo v sorodstvo ravnokrilcev in so izvorno zelo stara skupina O kobilicah Pohorja žuželk z nepopolno preobrazbo. Delimo jih v dve veliki skupini oziroma podreda: vecje dolgotipalcnice (Ensifera) in manjše kratkotipalcnice (Caelifera). Kot je slutiti že iz slovenskega imena, so pri prvih tipalke mocno podaljšane in lahko kar nekajkrat presegajo dolžino telesa. Kratkotipalcnice so manjše in imajo tipalke krajše od telesa. Mocno razvite zadnje noge kobilic so prilagojene za skakanje, nekatere na krajše razdalje tudi letajo, pri vecini pa so krila slabo razvita in neredko mocno ali celo popolnoma pokrnela. Imajo pa krila zato v življenju mnogih vrst kobilic drugacno, nadvse pomembno vlogo in bi jim lahko rekli tudi kar »kobilicje glasilke«. Samci dolgotipalcnic namrec z medsebojnim drgnjenjem posebnih struktur na otrdelih pokrovkah pro izvajajo najrazlicnejše zvoke in tako privabljajodružice ali pa se rivalsko postavljajo pred bližnjimi sovrstniki. Neutrudno cvrcanje samice zaznajo s »kobilicjimi ušesi« oziroma parnimi špranjastimi slušnimi organi na golencih prvih nog. Pri manjših kratkotipalcnicah so ovalne ali špranjaste odprtine slušnih organov name- šcene bocno na zacetku zadka. Pa tudi samcki se oglašajo na drugacen nacin. Pri njih tvorijo zvocno napravo oziroma »stridulacijski organ« zobci na notranji strani zadnjih stegen, katere drgnejo ob trde letvice na krilih in tako prav glasno osvajajo predstavnice nežnejšega spola. Ce prislovicna poskocnost raziskovalcem kobilic ni ravno v pomoc, pa je njihovo oglašanje izjemno pomembno pri prepoznavanju kobilic – prav vsaka se namrec oglaša s svojim nape- Kratkokrila bilcnica (Metrioptera brachyptera) je znacilna dolgotipalcnica pohorskih resav. Po temenu, zgornjem deluovratnika in pokrovkah je obicajno zelena, redkeje pa najdemo tudi enotno rjavo obarvane osebke. Foto: Matjaž Bedjanic. O kobilicah Pohorja 195 vom in njihovo poznavanje lahko mocno olajša dolocitev zelo podobnih vrst ali razkrije dobro skrite žuželcje pevce kar »na daljavo« … V Sloveniji smo doslej zabeležili približno160 vrst kobilic, vrstno najbogatejša pa sotoplejša obmocja na Primorskem in na Krasu. Favna kobilic Pohorja je slabo poznana, omeniti pa velja, da so prvi podatki o kobilicah na tem obmocju stari kar vec kot 700let! V znameniti Hiltlovi monografiji o Pohorju in še nekaterih drugih virih namrecnajdemo zabeležke o požrešnih rojih kobilicselk, ki so pred davnimi stoletji pustošiletudi v naših krajih. Sicer pa postavljamozacetek ortopteroloških raziskav Pohorja vkonec 19. stoletja. Takrat je znani šolnik, prirodoslovec in pisatelj Janez Koprivnik tudi s pohorskega vznožja izvirno opisal življenje drobnega vinskega cricka (Oecanthus pellucens), v to obdobje pa sodi še bežna navedba Carla Hiltla o pojavljanju navadnegabramorja (Gryllotalpa gryllotalpa) na Pohorju. Kasneje najdemo nekaj razdrobljenih podatkov o kobilicah tega obmocja šele v delihslovenskega ortopterologa Petra Usa in znanega švicarskega ortopterologa Adolfa Nadiga v drugi polovici 20. stoletja. Do prelomatisocletja je bilo tako za Pohorje znanih vsega 16 vrst kobilic. V zadnjih dveh desetletjih se je število znanih vrst kobilic za celotno Pohorje povzpelona 44 vrst, še vedno pa velja, da so dosedanje raziskave zgolj fragmentarne in da jepoznavanje pohorske favne kobilic slabo. Med najbolj prikupne kobilice Pohorja sodi bukova olivka (Miramella irena). Podobno kot pri mnogih kratkotipalcnicah je samica opazno vecja od poskocnega snubaca. Foto: Matjaž Bedjanic. O kobilicah Pohorja Nekošena travišca, malinovje inbogato strukturirani gozdni robpredstavljajo življenjsko okolještevilnih vrst kobilic. Foto: Matjaž Bedjanic. Izmed doslej zabeleženih vrst jih sodi 20v podred kratkotipalcnic, 24 pa v podreddolgotipalcnic, 12 vrst je znanih le z nižjeležecih obronkov Pohorja, 32 vrst pa smonašli tudi na nadmorski višini vec kot 1.000 metrov. Numericni oris zakljucimo še s podatkom, da je 7 vrst uvršcenih na Rdeci seznam in so v Sloveniji ogrožene, 3 vrste paso pri nas zakonsko zavarovane. Pri življenjskem okolju kobilic vsakdo najprej pomisli na travnike in pašnike. Naovršju Pohorja so prevladujoci tip travišcvolkovja. Zanje je znacilna zanimiva, a vrstno dokaj monotona združba kobilic, kise sicer razlikuje v odvisnosti od ekološkihrazmer in floristicne pestrosti, nekaj dodatnih vrst pa se pridruži še na zarašcajocihgozdnih robovih. V ovršnih gozdovih Pohorja kobilic skorajda ne bomo našli, kar pane velja za gozdne jase in bogato strukturirane toploljubne robove gozdov. Tudi rušjein cudovita pohorska barja so zanje povecinineprimerni tip bivališca. Na pohorskih planjah bomo med kratkotipalcnicami pogosto srecali zeleno blešcavko(Euthystira brachyptera), katere telo je sijocesvetlo zeleno z rahlim kovinskim nadihom. Krila so pri obeh spolih pokrnela, pokrovkisamcka dosežeta sredino zadka, pri samici pa sta obicajno rožnato obarvani in precejmanjši ter se luskasto prilegata zadku. Dokaj pogosta je tudi zelena travnicarka (Omocestus viridulus), ki jo pri nas srecujemo nagorskih travnikih in pašnikih. Na redkejeporaslih, skoraj golih ali grušcnatih tlehsrecamo še modrokrilo pešcenko (Oedipoda caerulescens). Zaradi svoje prikrivajoce sivkaste obarvanosti je povsem zlita s podlago injo težko opazimo, vse dokler ne odskoci inmed poletom ne pokaže modrikastih kril scrno precno progo. Še ena zanimiva kobilica, ki sprehajalca nase opozori, ko zleti inpri tem glasno ropota s krili, je mrežastokrila hribovka (Stauroderus scalaris). Samci stakšnim letajocim regljanjem osvajajo samicein po pristanku znacilni napev nadaljujejoše z drgnjenjem zadnjih stegenc ob pokrovke. V Sloveniji mrežastokrila hribovka nipogosta in je uvršcena na Rdeci seznam kot ranljiva vrsta, tudi na Pohorju smo jo doslej opazovali le na nekaj najdišcih v okoliciAreha. Med kratkotipalcnicami ne smemopozabiti še bukove olivke (Miramella irena), ki sodi med znacilne vrste pohorskih resavin je na ovršju Pohorja tudi v drugih življenjskih okoljih razmeroma pogosta. Izmed dolgotipalcnic po številu vrst prevladujejo predstavnice družine cvrcalk. Znacil O kobilicah Pohorja 197 na vrsta pohorskih resav je kratkokrila bilcnica (Metrioptera brachyptera), ki je denimona sprehodu po Kopah skoraj ne moremozgrešiti, ceprav se vecinoma skriva med vreso in borovnicevjem. Drugod po Slovenijijo najdemo tudi v mocvirskih bivališcih, prinas ni pogosta in je uvršcena na Rdeci seznam kot ogrožena vrsta. Najvecja oziromanajbolj korpulentna kobilica na Pohorju jetravniška plenilka (Decticus verrucivorus). Jepretežno mesojeda, zaradi varovalne barvein skrivanja med vegetacijo pa je ne opazimo zlahka. Samcki se v soncnem vremenu Gorska pohodnica (Podisma pedestris) je pri nas razširjenav gorah, na Pohorju se pojavljana Kopah. Njena krila sopokrnela in z njimi ne proizvajazvoka. Oba spola se potihoškrtajoce oglašata z drgnjenjemmocnih celjusti. Foto: Matjaž Bedjanic. razmeroma glasno oglašajo, kar olajša zaznavo te razmeroma pogoste vrste. Še ena izmed vecjih in pogostih dolgotipalcnic je jelenova cvrcalka (Pholidoptera aptera), ki živi v svetlih gozdovih, na gozdnih robovih ter osoncenih brežinah gozdnih cest. Tudi to vrsto najlažje izsledimopo glasnem oglašanju samckov, saj je zelohitra in plašna. Sabljasta, rahlo ukrivljenaleglica samice je dolga skoraj kot njeno telo. Že veckrat omenjeni glasni napevi samckovso pomembni tudi za prepoznavanje obehvrst zelenk – travniške zelenke (Tettigonia O kobilicah Pohorja Nemško ime za travniško plenilko (Decticus verrucivorus) je »Warzenbeißer«, kar naj bi izviralo izljudskega izrocila, da lahko z mocnimi celjustmi odgriznenadležne bradavice. Pri nas uporabav te »kirurškoestetske « namene ni znana. Foto: MatjažBedjanic. Samca vitke lepotke (Poecilimongracilis) prepoznamo poznacilnem sedlasto ukrivljenemovratniku z rdeckasto obrobo. Foto: MatjažBedjanic. O kobilicah Pohorja 199 cantans) in drevesne zelenke (Tettigonia viridissima). Prva je na višjih predelih Pohorja in tudi sicer v hribovitem svetu mnogo pogostejša, oglašanje samckov pa lahkoslišimo tudi sto metrov dalec. Družina srparic je na ovršju Pohorja zastopana s tremi vrstami. Celinska krivocerka(Barbitistes serricauda) naseljuje gozdne robove in svetle gozdove in jo na toploljubnih legah srecamo tudi v višjih pohorskihlegah. Za obe lepotki – prešerno lepotko (Poecilimon ornatus) in vitko lepotko (Poecilimon gracilis) - predstavlja Pohorjeskrajno severovzhodno mejo njune razširjenosti v Evropi, sicer pa se obe pojavljatajužneje po Balkanu vse do severne Grcije. Prešerna lepotka, ki jo je opisal naš znanientomolog Ferdinand Schmidt, je vecja inbolj pisana ter v Sloveniji pogostejša. Obevrsti sta bili pri nas opredeljeni kot ranljiviin sta uvršceni na Rdeci seznam. Morda bo koga presenetilo, da sodi med kobilice dolgotipalcnice tudi vsem dobro znani poljskimuren (Gryllus campestris). Najraje ima toploljubne soncne travnike na južnih pohorskih obronkih, kjer se od sredine maja dojulija njegovo crikanje razlega dalec naokoli. Za konec omenimo le še dve zanimivi ortopterološki najdbi zadnjih let. Na samemovršju Pohorja je bila pri Partizanskem do- mu pod Malo Kopo najdena drobna kratkokrila jagodnica (Pezotettix giornae), ki je vSloveniji bolj obicajna v toplejših nižinah ingricevnem svetu ter je tako visoko v hribihnismo pricakovali. Še bolj presenetljivo paje jesensko opazovanje hrumece poletavke(Aiolopus strepens) na Crnem jezeru priOsankarici ter pri ribniku Jezerce ob Radoljni. Ta toploljubna primorska vrsta so- di med dobre letalce in se v zadnjem casuocitno širi tudi v notranjost Slovenije, njenrazvoj tako visoko na ovršju Pohorja pa jemalo verjeten. Ceprav smo ortopterološki oris Pohorja resda zaceli s historicno omembo požrešnihrojev teh žuželk, pa je treba poudariti, da soti casi seveda že davno mimo in da z izjemo redkih krajevnih prenamnožitev kobilice prinas ne povzrocajo škode. Ravno nasprotno, clovek je v zadnjih desetletjih z razlicnimi »urejevalnimi« posegi, kot so melioracijemokrotnih travnikov in izsuševanje povirij, ter z intenzivnim kmetovanjem in preoravanjem travišc mocno prizadel tudi kobilicein nekatere vrste pripeljal na rob krajevnegaizumrtja. Z gotovostjo lahko trdimo, da Pohorje v tem oziru ni izjema, saj so dosejevane travne mešanice, gnojenje in obdelavaz moderno mehanizacijo zlasti v nižjih legah povsem spremenile znacaj nekdaj bogato cvetocih ekstenzivnih hribovskih travišc v pusto monotono zelenilo. Ovršni predeliPohorja so v tem oziru manj ogroženi, izvedeni ukrepi preprecevanja zarašcanja pohorskih planj v zadnjem desetletju pa so zakobilice v splošnem varstvenem oziru predvidoma pozitivni. Zakljucujemo še enkrat s poudarkom, da jefavna kobilic Pohorja vsekakor zanimiva, ažal v favnisticnem, ekološkem in varstvenem oziru slabo poznana. Prihodnje raziskave bodo gotovo prinesle pomembna novaspoznanja in omogocile bolj tehtno ocenoogroženosti te skupine žuželk na obmocjubodocega Regijskega parka Pohorje. Literatura: Bedjanic, M., 2009: O kobilicah in bogomolki na obmocju med Pohorjem in Halozami (Insecta: Orthopteroidea: Saltatoria, Mantodea). V: Gradišnik, S., (ur.): Zbornik obcine Slovenska Bistrica III: Svet med Pohorjem in Bocem, 579-598, Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, 773 str. Bellmann, H., Rutschmann, F., Roesti, C., Hochkirch, A., 2019: Der Kosmos Heuschrecken-führer: Die Heuschrecken Mitteleuropas und die wichtigsten Arten Südosteuropas. Stuttgart: Franckh-Kosmos Verlags- GmbH & Co. KG, 430 str. Gomboc, S., Šegula, B., 2014: Pojoce kobilice Slovenije: prirocnik za dolocanje pojocih vrst kobilic po napevih in slikah. Ljubljana: EGEA, Zavod za naravo, 240 str. Zuna-Kratky, T., Landmann, A., Illich, I., Zechner, L., Essl, F., Lechner, K., Ortner, A., Weißmair, W., Wöss, G., 2017: Die Heuschrecken Österreichs. Linz: Denisia 39, Biologiezentrum des Oberösterreichischen Landesmuseums, 880 str. Metulji Pohorja Metulji Pohorja Matjaž Jež, Rudi Verovnik O metuljih Pohorja je razmeroma velikoznanega, saj prve raziskave metuljev segajov devetnajsto stoletje. Pregled favne metuljev je bil objavljen tudi v Proteusu leta 1995, ko je bilo na Pohorju znanih 718 vrst metuljev, od tega 127 dnevnih in 591 nocnih. Dodatne raziskave so bile opravljene v letihod 2000 do 2010 v sklopu popisov za Atlas dnevnih metuljev Slovenije, ki je postregel znatancnejšimi podatki o njihovi razširjenosti. Nove podatke o dnevnih metuljih zasledimo tudi v clankih o stanju populacij najbolj izpostavljene in ogrožene vrste dnevnihmetuljev na Pohorju borovniceve bledice(Agriades optilete). Pohorje je bilo vkljuceno tudi v projekt Življenje ponoci, kjer smo zaKoritno in Zgornjo Ložnico zbrali velikonovih podatkov o nocnih metuljih. Po letu 2010 so stekle dodatne raziskave nocnih metuljev, ki tokrat prvic vkljucujejo tudimetuljcke (Microlepidoptera). Tako je število znanih vrst metuljev na Pohorju že preseglo tisoc, se pa še vedno povecuje. Nocni metulji (Nocturna) Za opazovanje nocnih metuljev uporabljamosredišcno osvetljene šotore ali »piramide«, kiso danes v Sloveniji najpogosteje uporablje na metoda. V pomladnem in jesenskem casu uporabljamo tudi sladke alkoholne vabe, ki jih nanašamo na drevje. V manjši meriuporabljamo metodo iskanja gosenic in drugih razvojnih oblik. Za dnevno dejavne vrsteuporabljamo mrežo metuljnico. O metuljihin njihovih življenjskih okoljih hranimo tudidigitalno fotografsko dokumentacijo. Dokazni primerki vrst so shranjeni v zbirki avtorjev. Ker tokrat prvic porocamo o metuljckih Pohorja, bomo prav njim dali prednost. Medtravnimi vešcami (Pyralidae), ki so vecinomadejavne podnevi, je za visokogorska travišcain resave znacilna vrsta Crambus ericella s temnim, skoraj crno-belim vzorcem. Družbo jidelajo še obicajne vrste istega rodu, kot so C. lathoniella, C. pratella, C. pasculella in C. perlella. Zadnji dve sta znani tudi z barja Skrbinsko borovje. Na planjah lahko na cvetoviharnike opazujemo vec vrst iz rodu Agriphilla, in sicer A. inquinatella, A. straminella in A. tristella. Med najlepšimi travnimi vešcami jeEurrhypis pollinalis, dnevna vrsta, ki je znacilna za suha in topla travnata pobocja. Fotografirali smo jo 16. avgusta leta 2014 natravniku na južnem pobocju Kremžarjevegavrha na nadmorski višini 1.080 metrov. Za prijetno presenecenje je poskrbela lokva- Kope so najvecje sklenjeno obmocjegorskih travnikov na Pohorju, ki so življenjski prostor ogroženihin zavarovanih vrst metuljev. Foto: Matjaž Jež. Metulji Pohorja 201 njeva vešca (Elophyla nymphaeata), ki smo jopri Jezercu opazovali v velikem številu in jena tej višini (1.227 metrov) nismo pricakovali. Omeniti velja še dve sorodni vrsti, Cydalima perspectalis in Spoladea recurvalis. Obe sta tujerodni in se hitro širita po Evropi. Prvo, pušpanovo vešco, smo našli v Sloveniji leta 2011 pri Ljutomeru, naslednje leto, leta 2012, pa že na Pohorju nad Hocami nanadmorski višini 575 metrov. Leta 2018 smo pri Mariborski koci te metuljcke opazovaliže na višini vec kot 1.000 metrov. Drugo vrsto, Spoladeo recurvalis, smo leta 2014 našli na Brdah na zahodnem Pohorju kot novoza Slovenijo. Najdbe te vrste na Pohorju šenismo ponovili, po ustnih porocilih drugih Travniška vešca vrste Eurrhypis pollinalis je med lepšimi metuljckiiz družine travnih vešc. Najdemoga na suhih travnatih pobocjih. Foto: Matjaž Jež. metuljarjev pa se redno pojavljav toplejših predelih Slovenije. Tudi družina Tortricidae je zastopana s številnimi rodovi invrstami. Znacilni predstavnicitravišc sta Eana osseana in E. argentana. Na življenje v borovnicevju in resavah so vezane vrste, kot so Celypha rurestrana, C. cespitana in Phiaris bipunctana, na travišca z zelišci pa še Celypha lacunana in C. rivulana. Med sovkami (Noctuidae) naj najprej omenimo take, ki so znacilne za gorska travišca: Epipsilia grisescens, Chersotis cuprea, Anomogyne speciosa, Papestra biren, Eurois occulta, Polymixis gemmea in Agrotis clavis. Med novostmi dodajmo jugozahodnoevropsko toploljubno vrsto Cloantha hyperici, ki naseljuje odprta travnata in grmovna pobocja, kjer uspevajo rastline iz rodu krcnica (Hypericum). Zgodaj spomladi leta 2019 smo zasledili še prezimno sovko (Orbono fragariae), ki v alpskem obmocju še ni bila znana. Njena redkost je morda le navidezna, saj radaprileti na vabo, le izjemoma pa na luc. Sovka vrste Orbona fragariaeje toploljubna, znacilna za sonaravnein rastlinsko pestre gozdne robovein grmišca. Ob koncu zime radaprileti na vabo. Foto: Matjaž Jež. Metulji Pohorja Podobne lastnosti ima evroazijska vrsta Xylene exoleta. V topli jeseni leta 2018 smozasledili še dve za Pohorje novi selivki, Mythimno unipuncto in M. loreyi. Za ovršjePohorja so znacilne tudi boreoalpinske vrstepedicev (Geometridae): Perizoma minorata, P. blandiata in P. albulata. Na planjah in vvišinskih smrekovih gozdovih živi tudi Eupithecia veratraria, katere gosenice se hranijos semeni bele cmerike. Dnevni metulji (Papilionoidea) Med dnevnimi metulji je novosti manj, smopa v okviru raziskav pohorskih planj potrdili prisotnost borovniceve bledice (Agriades optilete) na vec krajih med Roglo in Kopami, kar so edina nahajališca te vrste v Sloveniji. Velikosti krajevnih populacij v letihnihajo, vendar je opazno splošno upadanještevilcnosti, kar povezujemo z zarašcanjemplanj in skrajnimi vremenskimi dogajanji vzadnjih letih. Ob obstojecem gibanju podnebnih sprememb bo ta vrsta verjetno medprvimi, ki bo v Sloveniji izumrla, ce njenega življenskega prostora ne bomo dejavno obnavljali. Pohorje je sicer prenizko za vecino gorskih vrst dnevnih metuljev, ki jihnajdemo že takoj cez mejo na Golici in sosednjih Osrednjih Alpskih pogorjih. Izjemaje planinski belin (Pieris bryoniae), ki pa jena Pohorju vezan na vlažne sencne doline ingrape na njegovih pobocjih. Med novostmi velja omeniti še enega belina, bledega senožetnika (Colias hyale), ki seredno pojavlja na ovršnih pohorskih planjahin je drugod v Sloveniji postal že zelo redekzaradi intenzivne rabe nižinskih travnikov, ki so tej vrsti primarni življenjski prostor. Bolj toploljubna vrsta, ki je prej na Pohorjunismo zabeležili, je jagodnjakov slezovcek(Pyrgus armoricanus), ki je verjetno naselilobmocje v okolici Zrec tudi zaradi bolj ugodnih podnebnih razmer. Zaradi gozdnatosti in ohranjenosti gozdnih in cestnih robov, bogatih s cvetjem, jePohorje eno najpomembnejših obmocij zaohranjanje ogroženega gozdnega postavneža(Euphydryas maturna), katerega gosenice se vzacetnih fazah razvoja hranijo z listi velikega jesena. Glivicna okužba, ki povzroca sušenje koncnih delov vej jesena, je žal prizadela tudi populacije tega pisanega metulja. Borovniceva bledica (Agriadesoptilete), ki ima na pohorskih planjahedino prebivališcev Sloveniji, jeboreoalpinskavrsta in je ostanekledenodobnegaživalstva. Na fotografiji jesamicka z znacilno temno rjavo barvoin modrim poprhom. Foto Matjaž Jež. Metulji Pohorja 203 Družbo mu na gozdnih poteh v junijskihdneh delajo tudi naši najvecji metulji veliki trepetlikarji (Limenitis populi) in veliki spreminjavcki (Apatura iris), ki so v Sloveniji sicer bolj razširjeni, vendar se pojavljajo vnizkih gostotah osebkov. Med vrstami, ki poseljujejo bolj toploljubnetravnike na nižjih nadmorskih višinah, velja omeniti velikega mravljišcarja (Phengaris arion), katerega gosenice morajo posvojitimravlje iz rodu Myrmica za uspešno dokoncanje življenskega kroga. Na vzhodnihin zahodnih obronkih Pohorja je na suhih Veliki trepetlikar (Limenitis populi) je med najvecjimi innajlepšimi dnevnimimetulji Evrope. Na Pohorju naseljujeozke doline ob potokih. Foto: Rudi Verovnik. travnikih vcasih živel tudi bakreni senožetnik (Colias myrmidone), ki pa je povsod vSloveniji in tudi v sosednjih državah izginil ob koncu dvajsetega stoletja. Ceprav sospremembe v sestavi vrst del naravnega procesa, pa clovek s svojim delovanjem prispevavec k negativnim spremembam, ki vodijo vsiromašenje krajevne favne. Pohorje je dom29 vrst metuljev, ki so v Sloveniji prepoznani kot ogroženi in so zavarovani, zato lahkoz varovanjem narave Pohorja prispevamo tudi k njihovemu ohranjanju. Izr. prof. dr. Rudi Verovnik je predavatelj za podrocje zoologije, entmologije in naravovarstva na Oddelku za biologijo Biotehniškefakultete Univerze v Ljubljani. S sodelavci raziskuje procese speciacije prirakih, povezane z naseljevanjem podzemlja. Poleg tega se dejavno ukvarjas poucevanjem in ohranjanjem dnevnih metuljev doma in po svetu, karga je popeljalo tudi v nekatere najbolj nedostopne predele Zemljine oble. Že od samega zacetka skuša svoje doživljanje lepot narave bolj ali manjuspešno ujeti v oko objektiva. Ptice Pohorja in njihov naravovarstveni pomen Ptice Pohorja in njihov naravovarstveni pomen Matej Gamser Zlata lisica, smucarija in drugi zimski športi, popoldanska hitra hoja do Trikotne jase, kjer se je treba odžejati, vec sto kilometrovplaninskih poti, gorsko kolesarstvo, nabiranje borovnic, brusnic in gob, adrenalinskeaktivnosti, »beg« pred poletno vrocino, novrazgledni stolp oziroma Pot med krošnjami, zvok motorke, pohorski pisker ... Vsenašteto je okviren povzetek odgovorov navprašanje: »Na kaj pomisliš, ko slišiš besedoPohorje?« ki sem ga postavil petim »povprecnim « Štajercem. Tak tip odgovorov sempricakoval. Skupni imenovalec bi lahko bil »korišcenje naravnih danosti Pohorja«. Pagre res za korišcenje in ne za izkorišcanje? Kje je meja? Za ornitologe je Pohorje, predvsem vršnaplanota, še vedno zelo priljubljeni kraj zaopazovanje ptic. Na vprašanje: »Na kaj pomisliš, ko slišiš besedo Pohorje?« bodo ornitologi zagotovo pomislili na lišajaste staresmrekove gozdove in stereotipne vrste, ki prebivajo v njih: gozdne kure, sove, detli inžolne. Tem bo v clanku namenjene vec pozornosti. Pohorska avifavna nekoc ... Množicno obleganje Pohorja se je zacelo zrazvojem mobilnosti. Danes oziroma že vecdeset let ima skoraj vsaka hiša svoj avtomobil. Kriterij »hitro, dostopno in poceni« jebil na Pohorju kmalu dosežen. Posledicnoje lahko prišel kdorkoli kamorkoli, tudi vnajbolj odmaknjene in divje predele Pohorja. Kako je bilo na Pohorju pred drugosvetovno vojno, ko je tam vladal gorski mir, lahko razberemo iz nekaterih poglavij knjige Die Vögel von Marburg an der Drau (PticiMaribora na Dravi). Leta 1925 jo je napisaldr. Otmar Reiser, sin mariborskega županain priznani avstrijski ornitolog, ki je deloval na širšem obmocju Balkana, na obmocjusedanje Slovenije pa je najvec casa namenilpticam Podravja. Morda najbolj dih jemajoce zapise in za se danje mlajše generacije ornitologov nekaj nepredstavljivega najdemo v poglavju o divjem petelinu. »Divjipetelini so na Pohorju takoštevilcni, da gre za edinopticjo vrsto, ki tekom zadnjega desetletja ni doživeIdilicne pohorske planje in smrekovigozdovi med Roglo in Lovrenškimijezeri. Problematike zarašcanjatravišc (planj) so se dejavno lotiliz naravovarstenim projektomLIFE to Grasslands. Danes so ti ocišceni in bolje prevetreni predeliv interesu vetrnicarjev. Foto: Alen Ploj. la upada v populaciji. Ponekod na Pohorjuje zabeležen porast.« »Rastišca so obicajnona višjih legah, a posamicno tudi nižje, naprimer v Radvanjah.« »Najvecji in najmocnejši samci so bili opaženi na RibniškemPohorju.« »Po gnezditvi številni zapustijogorske gozdove in se premaknejo v nižjelege. Vcasih kakšnega opaziš v vinogradu.« Na Pohorju je bilo nekoc zelo razvito steklarstvo. Glažutarji so posekali bukev, zasadili pa smreko. Nastala je mozaicna strukturiranost gozda, ki je petelinu ugajala. Divji petelin je specialist starih in redkihiglastih gozdov. Z izsekavanjem bukve insajenjem smreke se je postopoma širil iglasti gozd. Nekaj casa je sicer trajalo, da se jegozd postaral in razredcil ter postal primeren. Divji petelin je namrec velika in okornaptica, zato mu gosti gozdni sestoji ne ustrezajo. Za let med debli in krošnjami potrebuje dovolj manevrskega prostora, prav takoje preglednost mnogo boljša, da pravocasnozazna plenilca. Številne novonastale jase in presvetlitve sougodno vplivale na bujno podrast, predvsemborovnice, ki so pomembna hrana za divjega petelina. V gostem in nizkem smrecju paje našel prostor za kritje in tudi za gnezdo. Ptice Pohorja in njihov naravovarstveni pomen 205 Za ruševca omenja, da je na vzhodnem delu Pohorja redek. Gnezdenje je bilo potrjeno na Arehu in Bolfenku. Na koncu zapiše: »Naj se ruševec še dolgo casa ohrani naPohorju,« kar da slutiti, da je bila vrsta žetakrat pod pritiskom. ... in danes ... Vršna planota Pohorja je še danes zelo privlacna med ornitologi. Glede na število najrazlicnejših popisov ptic sodi med najboljeraziskana obmocja v Sloveniji. Žal to nevelja za nižje predele Pohorja, recimo pod 1.000 metrov nadmorske višine. Ciljne vrste ptic znotraj Posebnega obmocja varstva Pohorje so: • crna štorklja (Ciconia nigra), • planinski orel (Aquila chrysaetos), • divji petelin (Tetrao urogallus), • ruševec (Lyrurus tetrix), • gozdni jereb (Bonasa bonasia), • sloka (Scolopax rusticola), • koconogi cuk (Aegolius funereus), • mali skovik (Glaucidium passerinum), • triprsti detel (Picoides tridactylus), • crna žolna (Dryocopus martius), • severni kovacek (Phylloscopus trochilus). V letih 2014 in 2015 so bili znotraj Posebnega obmocja varstva Pohorje opravljeni s stra- Transekti za zimsko sledenje gozdnih kurv letu 2015. Vir: Popis stanjapopulacij ptic naobmocju Pohorja. Koncno porocilo DOPPS, 2015. Ptice Pohorja in njihov naravovarstveni pomen ni Društva za opazovanje in proucevanje pticSlovenije (DOPPS) najobsežnejši in podrobnipopisi na tem obmocju. Danes kaže divjemu petelinu na Pohorju zelo slabo. Na skupinskem popisu leta2014 smo kljub ciljnim popisom na rastišcihzabeležili le štiri samce v osrednjem deluPohorja. Pozimi leta 2015 je bilo izvedenozimsko sledenje gozdnih kur. Na 14 transektih v skupni dolžini 143,2 kilometra, kiso bili razporejeni po vršni planoti, smo beležili morebitne znake prisotnosti gozdnihkur -stopinje/iztrebke/peresa/znake prehranjevanja. Registriranih je bilo 24 znakovprisotnosti divjega petelina. Skupaj s kasnejšimi spomladanskimi opazovanji je bilaizoblikovana populacijska ocena za Posebno obmocje varstva Pohorje od 10 do 15 pojocihsamcev na rastišcih. Obdržali so se na najvišjih predelih, okvirno na nadmorski višininad 1.300 metrov. Ruševcev je na Pohorju še manj. Na zimskem sledenju je bilo registriranih 11 znakov prisotnosti. Obdržali so se na pricakovanih obmocjih, kjer uspeva ruševje, okvirno na nadmorski višini nad 1.500 metrov. Zaradi drugacnih vedenjskih znacilnosti vcasu parjenja je ruševce precej lažje odkritikot divje peteline. Še ena zelo skrivnostna vrsta je gozdni jereb. Na zimskem sledenju sta bila registri rana dva znaka prisotnosti. Ob jesenskempopisu teritorijev pa je bila njegova prisotnost potrjena na 17 tockah. Zakaj takšnarazlika med obema popisoma? Vecina jerebov v jesenskem popisu je bila zabeleženana neovršnih predelih, kjer pa zimski popisisledenja zaradi pomanjkanja snega niso bili izvedljivi. Na podlagi popisa ocenjujemo, da znotraj Posebnega obmocja varstva Pohorja živi od 30 do 50 parov. Zaradi velikih populacijskih nihanj medleti je za koconogega cuka nemogoce izoblikovati populacijsko oceno na podlagi ledveh obsežnih sistematicnih popisov. Greza nomadsko vrsto, ki v posameznem letugnezdi tam, kjer najde najugodnejše razmere. Zaradi tega lahko v posameznih letih na nekaterih obmocjih povsem izgine, medtem ko drugod, tudi vec sto kilometrovstran, tvori izjemne gostote. Že naslednjeleto je lahko bilo cisto drugace. Slednjemusmo bili prica na Pohorju v letih 2014 in2015. Prvo leto je bilo zabeleženih kar 54pojocih osebkov. Z ene tocke je bilo mocslišati tudi po tri ali štiri osebke hkrati. Snega je bilo tisto pomlad (aprila) na Pohorju malo. Na Pokljuki, kjer je zelo podoben življenjski prostor, je bilo istega letaob istem casu zabeleženih izrazito manjkoconogih cukov kot obicajno. Je pa tamvladala zima z veliko snega. Spomladi leta2015 pa je bila slika obratna. Na Pohorju Sled ruševca v snegu. Vir: Popis stanjapopulacij ptic naobmocju Pohorja. Koncno porocilo DOPPS, 2015. Ptice Pohorja in njihov naravovarstveni pomen 207 Pokritost s popisnimi tockami (n= 126) za sove, detle in žolne v letih 2014 in 2015. Vir: Popis stanja populacij ptic na obmocju Pohorja. Koncno porocilo DOPPS, 2015. Koconogi cuk, sicer nocna ptica, je pri Crnem jezeru v invazivnem letu 2014 prepeval sredi dneva. Foto: Alen Ploj. Ptice Pohorja in njihov naravovarstveni pomen so spomladi vladale prave zimske razmere, na Pokljuki pa je bilo spomladansko vzdušje. S popolnoma enako metodo in na istihtockah so bili na Pohorju zabeleženi le štirjekoconogi cuki. Na Pokljuki pa je bilo mocno nadpovprecno leto po številu pojocih koconogih cukov. Vrsto bomo iskali na višjihlegah, v »invazivnih« letih se pojavi tudi nanadmorski višini pod 1.000 metrov. Bolj zvesti svojim tradicionalnim teritorijem(obmocjem) so mali skoviki. Leta 2015 jebilo zabeleženih 51 registracij naše najmanjše sove. Vecino opazovanj je bilo vezanih navršne predele Pohorja, predvsem okolico barij in gozdnih jas, saj malemu skoviku zeloustreza postopen prehod gozda v negozdnepovršine. Populacijska ocena od 30 do 50parov (merilo oddaljenosti 500 metrov) znotraj Posebnega obmocja varstva Pohorje ostajaže dlje casa nespremenjena, kar kaže na stabilnost populacije. Specialist starih iglastih gozdov je triprstidetel. Upraviceno ga bomo iskali v gozdnihrezervatih in drugih obmocjih, kjer je velikoodmrlega lesa iglavcev. Med ciljnimi popisileta 2015 je bil zabeležen na 55 tockah. Na podlagi teh podatkov je nova populacijska ocena za Posebno obmocje varstva Pohorje od 50 do 70 parov. Prejšnja populacijska ocena, na podlagi podatkov iz leta 2001, je bilaod 20 do 30 parov. Sprememba gotovo niposledica porasta v populaciji, pac pa v povecanem naporu in obsegu popisa. Obmocjemed Roglo in Lovrenškimi jezeri ponujaobilo možnosti za opazovanje ledenodobnega relikta. Med vsemi popisovanimi vrstami v letih2014 in 2015 je bila crna žolna najbolj enakomerno razporejena. Zabeležena je bila na39 tockah, kar se ujema s populacijsko oceno od 30 do 40 parov (merilo oddaljenosti500 metrov) znotraj Posebnega obmocja varstva Pohorje. ... ter v bodoce Pohorje je za mnoge prebivalce severovzho- Mali skovik je najbolj dejaven ob zori in mraku. Predstavlja strah in trepet tudi dvakrat vecjim pticam, ki so njegov plen. Fotografija je nastala po spodletelemposkusu lova na krivokljuna v bližini Rogle. Foto: Alen Ploj. Ptice Pohorja in njihov naravovarstveni pomen 209 Za razliko od samcev drugih vrstdetlov in žoln imajotriprsti detli rumenoin ne rdece lise na glavi. Fotografijaje nastala v okoliciOsankarice. Foto: Alen Ploj. dne Slovenije prva resna vzpetina. Pozimi je magnet tudi za tujce. Z razvojem in ponudbo postaja vse bolj privlacno tudi v letnisezoni. Pritisk na pohorski ekosistem postaja prevelik, kar se že kaže v izumiranju aliupadu vrst. Podobe Pohorja iz casa slovitegaReiserja bi lahko obravnavali kot referencnotocko pristnih gorskih gozdov. Kjub temu, da velja Slovenija za gozdnato državo, vsajpribližno tako bogatih gozdnih kompleksovpri nas ni vec. Najbližji so ponekod na Balkanu. Ali lahko pricakujemo, da bo stanjev naravi na Pohorju kdaj bolj rožnato? ... Hmm, pravkar sem se spomnil svojega dvodnevnega precenja Pohorja za prvomajskepraznike, od Maribora do Slovenj Gradca. Vse od Areha pa do Kremžarjevega vrha mipoti niso kazale markacije, temvec dvojnasled motorjev za kros. Tudi po snegu mimoLovrenških jezer, sto metrov mimo rastišcaruševca. Pozimi pa so enak problem neodgovorni ali pa nevedni na motornih saneh. Za dosego bolj rožnatega stanja v vseh naših gozdovih so med drugim nujno potrebnevzpostavitve velikih mirnih obmocij z omejenim gospodarjenjem in dostopnostjo, vecjamera ozavešcanja ter višje kazni pri neupoštevanju pravil gibanja v naravi, na primerodvzem izpita in motornega vozila in visokafinancna kazen. Tako to pocnejo v naših sosednjih državah. Dr. Reiser bi verjetno zmajeval z glavo, cebi videl, kako dramaticno se je v približnosto letih spremenila podoba in avifavna »desBachern-Gebirges«. Viri: Mihelic, T., 2014: Skupinski popis na Pohorju. Svet ptic, 20 (2): 35 Mihelic, T., 2015: Popis stanja populacij ptic na obmocju Pohorja. Koncno porocilo DOPPS. http://natura2000.eea.europa.eu/Natura2000/SDF. aspx?site=SI5000006. https://www.zobodat.at/pdf . MittNatVerSt_61_1_0001-0143.pdf. Foto: Voranc Vogel. Matej Gamser. Oce, ljubitelj narave – še posebejna obmocju »od Gorickega do Pirana«, naravovarstvenikin ornitolog, pri srcu mi je raziskovanje samotnih gora. Omenjeni pojmi v grobem opredeljujejo moj življenjskislog. Delam tudi na promociji slovenske narave – podrocjeornitologije – na Facebook strani Birding Slovenia. Netopirji Pohorja Netopirji Pohorja Aja Zamolo, Monika Podgorelec, Primož Presetnik Pohorje je pogorje z enim od najvecjih strnjenih gozdnih kompleksov v Sloveniji, zato bi zlahka sklepali, da bodo v pricujocemclanku predstavljeni predvsem »gozdni« netopirji. Pa temu ne bo cisto tako, ker so zaradi zahtevnosti raziskovanja netopirji v strnjenih gozdovih ovršnega dela Pohorja podobno skrivnostni, kot so skrivnostni samipohorski gozdovi. Veliko vec je podatkov onetopirjih iz nižjih, poseljenih in posledicnobolj mozaicnih predelov vznožja Pohorja inzato bo beseda tekla tudi o njih. Po podatkih, zbranih v podatkovni zbirkiCentra za kartografijo favne in flore, je bilodo sedaj na ovršju Pohorja z nadmorsko višino od 1.000 do 1.543 metrov zabeleženih 10 vrst netopirjev od 30, ki so prisotne vSloveniji (tabela na strani 211). Bistveno vec podatkov o netopirjih je zbranih iz nižjih in dobro poseljenih predelovvznožja Pohorja na nadmorski višini od 400do 1.000 metrov. Tu netopirji za svoja zatocišca poleg vseh naravnih struktur, kot so naprimer dupla dreves in špranje v skalah, izbirajo še med razlicnimi možnostmi v stavbah in pestrim naborom prehranjevalnih življenjskih prostorov. Manjše komplekse gozda tu mozaicno prepredajo travniki, njive, posamezni vodotoki ali druge vode ter naselja. Na širšem obmocju Pohorja, ki smo gazamejili z reko Dravo na severu, reko Mislinjo na zahodu in vecjimi naselji SlovenskeKonjice, Slovenska Bistrica ter Maribor najugu in vzhodu (reki in naselja niso vkljucena), je bila do sedaj potrjena prisotnost 19 vrst netopirjev (tabela na strani 211). Pri netopirjih kot edinih aktivno letecih sesalcih je pogosto nerazumljena ne lenocno-dnevna dinamika, katero delno razrešimo že s premislekom, da gre za nocnodejavne živali, temvec predvsem letna dina mika, ki pa je zelo zanimiva. Odvisno odvrste, sezone, nadmorske višine in dostopnosti razlicnih zatocišc se netopirji cez letopremikajo iz poletnih zatocišc, tudi kotišc, kjer netopirke kotijo mladice, preko prehodnih pomladnih in jesenskih zatocišc, tudiparišc, ki jih uporabljajo v jesenskem casu, vse do zimskih zatocišc, kjer prezimijo vzimskem spanju (hibernaciji). V prispevkusplošnih znacilnosti iz življenja netopirjevne bomo opisovali podrobneje, temvec sebomo osredotocili na vrste netopirjev, ki sobile najdene na obmocju Pohorja, pri tempa predvsem na njihova kotišca. Vsa poznana kotišca so namrec v stavbah in zato podvržena hitremu unicevanju. Zato soosrednje žarišce trenutnih naravovarstvenihpozornosti in ukrepov. Žal enako potrebnihpodatkov o netopirskih zatocišcih v drevesih pohorskih gozdov nimamo, ceprav jena Pohorju možnosti, da živijo v duplih, všpranjah dreves ali za odstopljenim lubjem, nešteto. Netopirji gozdnega ovršja Pohorja Netopirjev najvišjih in skoraj izkljucno iglastih gozdov Pohorja do sedaj še niso podrobneje raziskovali. Obstojeci podatki sobili v veliki meri zbrani priložnostno na raziskovalnih taborih študentov biologije v Lovrencu na Pohorju (2005), Racah (2013) inDravogradu (2016) ter v sklopu ljubiteljskega, vendar nacrtnega, jesenskega »kartiranja« parišc dvobarvnega netopirja. Vecina podatkov je bila zbrana s poslušanjem z ultrazvocnim detektorjem ali nakljucnimi najdbami, saj je iskanje zatocišc ali mreženje precejzamudno delo, ki terja veliko casovnega napora in se zanj kljub obetajocim zanimivimrezultatom redkeje odlocimo. Trenutno kaže, da višji predeli ustrezajo dvobarvnemu in širokouhemu netopirju, vrstama, ki sta odpor Netopirji Pohorja 211 Slovensko ime Strokovno ime Gozdno ovršje Nižji poseljeni predeli Mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros -+ Navadni netopir Myotis myotis + + Velikouhi netopir Myotis bechsteinii -+ Resasti netopir Myotis nattereri -+ Vejicati netopir Myotis emarginatus + + Brkati netopir Myotis mystacinus + + Obvodni netopir Myotis daubentonii + + Gozdni mracnik Nyctalus leisleri -+ Navadni mracnik Nyctalus noctula + + Mali netopir Pipistrellus pipistrellus + + Drobni netopir Pipistrellus pygmaeus + + Belorobi netopir Pipistrellus kuhlii -+ Nathusijev netopir Pipistrellus nathusii -+ Pozni netopir Eptesicus serotinus + + Dvobarvni netopir Vespertilio murinus + + Rjavi uhati netopir Plecotus auritus -+ Sivi uhati netopir Plecotus austriacus -+ Širokouhi netopir Barbastella barbastellus + + Dolgokrili netopir Miniopterus schreibersii -+ Pregled vrst netopirjev, zabeleženih na Pohorju. ni proti nizkim temperaturam. Znacilni svatbeni napevi samcev dvobarvnihnetopirjev so bili našim cloveškim ušesomdobro slišni na vec vecjih jasah po vrhovihPohorja, na primer v okolici koce na Peskuin spodnje postaje Mašinžage, na Jurgovemter ob planinskem domu na Glažuti. Enkratna najdba te vrste je bila tudi v gnezdilniciza malega skovika pri Koci na Pesku. Kergre za izrazito selilsko vrsto, so zanimivitudi poletni podatki, ki vecinoma izvirajoiz najdb onemoglih netopirjev z vznožja Pohorja (Fram, Urh) in kažejo na to, da je delpopulacije, torej samci, pri nas stalen. Znacilna gozdna vrsta, širokouhi netopir, je bil redno slišan, verjetno med prehranjevanjem, na vec mestih vzdolž gozdne cestemed Koco na Pesku in Lovrencem na Pohorju, vzdolž ceste med Arehom in Šumikom ter v Lukanji. Redno je zabeležen tudina transektu spremljanja stanja (monitorin ga) v Lovrencu na Pohorju. K poznavanju pestrosti favne netopirjevovršja Pohorja so bistveno prispevala raziskovanja v bližini vecjih voda. Pri zajetjupostaje Mašinžage na primer so bili takomed prehranjevanjem slišani pozni, navadni, mali in obvodni netopirji. S preglediredkih stavb sredi gozda, ki so lahko tudizatocišca netopirjev, pa sta bila najdena zapolkni hiše na Jurgovem vejicati netopir inv špranjah na bližnji logarnici na Jurgovembrkati netopir. Netopirji širšega obmocja Pohorja spoudarkom na njihovih kotišcih Netopirji se zbirajo v zatocišcih, katerihpoznavanje in ohranjanje sta varstveno zelopomembni, saj se pogosto zbirajo v vecjih, tudi nekaj sto živali velikih skupinah. Zato so osnovne raziskave obicajno namenjeneprav pregledu razlicnih zatocišc netopirjev. Netopirji Pohorja Podatki o prezimovališcih netopirjev na Pohorju so zelo skromni. Vendar ne gre zalenobo nas raziskovalcev, temvec za dejstvo, da v edinem našem nekarbonatnem pogorju zaradi trdnosti kamnin jam in s temprezimovališc takšnega tipa skorajda ni. Na obrobju Pohorja je znanih le pet krajših jam, ki za prezimovanje netopirjev nisobistvenega pomena. Ob pomanjkanju jampredvidevamo, da mnoge vrste netopirjevprezimujejo v drevesnih duplih ali špranjah, tako na razlicnih objektih kot drevesih. Oteh življenjskih prostorih bo treba zbrati šemnogo informacij, da jih bomo lahko ustrezno varovali. Z mreženjem pred edino jamo v marmorjupri nas, tako imenovano Luknjo pri Naceku Dvobarvne netopirje lahkov jesenskem casu prepoznamopo znacilnih svatbenih klicih. Foto: Jasmina Kotnik. na Planici, pa smo ugotovili, daje okolica sicer redkih jam lahko pomembna v casu jesenskegaparjenja netopirjev, saj smo tu vmrežo ujeli redko, vendar znacilno gozdno vrsto velikouheganetopirja. Stavbe poseljenega vznožja Pohorja nudijo nekaterim vrstam netopirjev pomembna kotišca. Mnoga od njih redno pregledujejo med državnim spremljanjemnetopirjev, zato imamo vpogled vnekoliko vec znacilnosti teh kotišc, na primer mestih zadrževanja netopirjev, njihovi številcnosti, stanju ohranjenosti kotišca inpodobno. Vejicati netopirji so kot druge vrste s poletnimi zatocišci v stavbahnajbolj izpostavljeni prav unicenjuzatocišc bodisi zaradi neustrezne obnove stavb ali pa namernegapreganjanja. Poletnih porodni ških kolonij vejicatih netopirjev jemalo in združujejo veliko število živali, zatoje toliko bolj pomembno ohranjati njihovodobro stanje. V visokem zvoniku cerkve svetega Lovrenca v Lovrencu na Pohorju jeedino poznano zatocišce te vrste na obmocju Pohorja, kjer koti od 200 do skoraj 500netopirjev. Za dolgokrilega netopirja je edino znanozatocišce na Pohorju v cerkvi Device Marijev Pušcavi, kjer redno živita še navadni netopir in mali podkovnjak, vsi pa na cerkvenipodstrehi oziroma zvoniku kotijo. Dolgokrili in navadni netopir tvorita mešano skupino, prvi s približno 60 do 180, drugi pa s450 do 850 odraslimi živalmi. Slednji vrstista tudi kvalifikacijski vrsti obmocja Natura 2000 »Zgornja Drava s pritoki«. 20 do 30 Netopirji Pohorja 213 Vejicati netopirji (cerkev svetega Lovrenca v Lovrencu na Pohorju) se na kotišcih združujejo v vecjem številu in so zatotoliko bolj izpostavljeni neprimernim obnovam stavb, od koder je poznanih vecina kotišc. Foto: Aja Zamolo. malih podkovnjakov ima stalno visišce vlometrov oddaljeni jami Huda luknja sever- locenem delu zvonika. Omeniti tudi velja,no od Velenja. To je ena izmed v Slovenijida smo z obrockanjem netopirjev ugotovili,zelo redko znanih informacij o tem, kamda dolgokrili netopirji prezimujejo v 24 ki-iz nekega kotišca odletijo prezimovat neto- Cerkev Device Marijev Pušcavi – kotišce treh vrst netopirjev: malegapodkovnjaka, navadneganetopirja in dolgokrileganetopirja. Foto: Aja Zamolo. Netopirji Pohorja pirji. Vendar je takšna selitev za omenjenovrsto še zelo kratka, saj se med obicajnimprehranjevanjem dolgokrili netopirji lahkoprehranjujejo tudi do 30 kilometrov dalecod zatocišca. Približno 870 malih podkovnjakov se naPohorju (vkljucno z nižjimi poseljenimi pre- deli) zadržuje na kar 24 kotišcih in 8 zatocišcih na cerkvenih podstrešjih in v eni hiši. Pomembnejša kotišca, ki jih je vredno posebej omeniti, so v cerkvah na Brdih, Brinjevigori (sveta Mati Božja), Ribnici na Pohorju(sveti Jernej), Šmartnem na Pohorju, Vita- Za male podkovnjake je naPohorju znanihnajvec kotišc, vecinajih je na podstrehahin zvonikih cerkva. Foto: Aja Zamolo. nju (sveti Anton) ter že omenjenih cerkvahv Pušcavi in v Lovrencu na Pohorju ter vžupnišcu v Tinju. Ni cudno, da sta kar dveobmocji Natura 2000 »Pohorje« in »Vitanje – Oplotnica« opredeljeni kot posebej pomembni prav za ohranjanje življenjskih prostorovmalih podkovnjakov. Kot zanimivost lahkonavedemo, da je najvišje zatocišce posameznikov te vrste na Pohorju v cerkvi svetegaBolfenka v vasi Hudi Kot na kar 960 metrov nadmorske višine. Izmed vec najdenih zatocišc poznih netopirjev in sivih uhatih netopirjev smo potrdili Netopirji Pohorja 215 kotitev prvih le v cerkvi v Koritnem, kotitevLiteratura: sivih uhatih netopirjev pa v cerkvah v Fra-Presetnik, P., 2007: Register pomembnih zatocišcnetopirjev v severni Sloveniji: razširjenost, ekologija, mu (sveta Ana) in v Planici. Kotišca obvo varstvo (Življenje okoli nas). Miklavž na Dravskemdnega netopirja smo potrdili pod nekaterimipolju: Center za kartografijo favne in flore, 27 str.mostovi v dolini Mislinje in Hudinje. Presetnik, P., Koselj, K., Zagmajster, M., Zupancic, N., Jazbec, K., Žibrat, U., Petrinjak, A., Hudoklin, A., Za zakljucek2009: Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije [Atlas ofObsežno obmocje Pohorja ponuja mnogobats (Chiroptera) of Slovenia]. Atlas faunae et florae Sloveniae 2. Miklavž na Dravskem polju: Center za možnosti za raziskave o razširjenosti, zato kartografijo favne in flore, 152 str.cišcih, ekologiji in številu netopirjev. Le kdoPresetnik, P., 2009: Netopirji. V: Gradišnik, S., (ur.): se bo opogumil, da bo zacel raziskovati tudiZbornik obcine Slovenska Bistrica III: Svet med v njegovih ovršnih gozdovih? Pohorjem in Bocem. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, 600-608. Presetnik, P., in sod., 2007–2020: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. [Narocnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana.] (Vec porocil.) Aja Zamolo je koncala študij ekologije in biodiverzitetena Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Že v casu študija se jeintenzivneje ukvarjala z raziskovanjem netopirjev in dvoživk, s cimer nadaljuje tudi na Centru za kartografijo favne in florev Miklavžu na Dravskem polju, kjer je trenutno zaposlena. Sicer kot jamarka na Pohorju ni imela veliko priložnosti zaraziskovanje netopirjev v jamah, a je kljub temu našla pesternabor možnosti za zbiranje podatkov. Monika Podgorelec je »vseživoljubka«, ki jo je življenje vsvet netopirjev pripeljalo, ko se je po koncanem študiju biologijezaposlila na Centru za kartografijo favne in flore. Tam jebila deset let vkljucena predvsem v terenske popise netopirjevv okviru državnega spremljanja stanja po vsej Sloveniji, sodelovala pa je tudi v vec drugih projektih o netopirjih, dvoživkah, kacjih pastirjih in habitatnih tipih. Vrsto let je tudidejavna clanica Slovenskega društva za proucevanje in varstvonetopirjev. Od leta 2016 je zaposlena na Zavodu RepublikeSlovenije za varstvo narave v Mariboru. Primož Presetnik je univerzitetni diplomirani biolog. Zaposlen je na Centru za kartografijo favne in flore vMiklavžu na Dravskem polju in od študentskih let raziskujenetopirje po ožji in širši domovini. Zastavil je in še vodidržavno spremljanje stanja netopirjev, v katerega so vkljucenatudi mnoga vzorcna mesta na Pohorju in njegovi okolici. Suhe južine (Opiliones) Pohorja Suhe južine (Opiliones) Pohorja Peter Kozel, Saška Lipovšek, Ljuba Slana Novak, Tone Novak V svetu je opisanih vec kot 6.600 vrst suhihjužin, ki so tretja najobsežnejša skupina kopenskih pajkovcev. Med pajkovce uvršcamoše šcipalce, pajke, pršice, pašcipalce in nekatere druge skupine. V Evropi živi okrog 450vrst suhih južin, v Sloveniji smo jih doslejprepoznali približno 80. Nestrokovnjaki suhejužine pogosto zamenjujejo s pajki, ker imajooboji glavoprsje in zadek ter osem nog hodilk. Vendar telo suhih južin ni »osasto prešcipnjeno «, ker sta glavoprsje in zadek široko zraslamed seboj. Poleg tega suhe južine ne izlocajopajcevine, medtem ko vecina pajkov plete pajcevinaste mreže in druge tvorbe. V zmernempodnebnem pasu živijo suhe južine skorajpovsod, tako da naletimo nanje na travnikih, v skalnih stenah, gozdovih, kamnišcih, jamahin drugod. Vecina vrst ima razmeroma dolgenoge, s katerimi se pozibavajoce, vendar zelospretno gibljejo, na primer med gostimi travnimi bilkami. Pohorje je del Osrednjih Alp in je domovanjepredvsem alpskih in srednjeevropskih vrst suhih južin, ki jim naravne znacilnosti Pohorjaustrezajo. Tu živi približno polovica vrst, ki soznane v Sloveniji. V zadnjih dveh desetletjihsmo seznam vrst v Sloveniji znatno podaljšali, kar je posledica novih najdb, tudi na Pohorju, kakor tudi podrobnejše taksonomske obravnave nekaterih že znanih vrst. Ceprav ostajadelež evidentiranih vrst na Pohorju približnoenak, je prva predstavitev suhih južin Pohorjaiz leta 1995 v Proteusu že precej pomanjkljiva. Zato v tem prispevku objavljamo posodobljeniseznam vrst suhih južin, ki smo jih našli naPohorju ali ob njegovem vznožju, in navajamo nekatere zanimivosti ter nova odkritja vzvezi z vrstami tega obmocja (tabela na strani217 in 218). Temne proge na kolckih nog predalpskega dolgina so zanesljivi zunanji znak, po katerem vrsto prepoznamo injo razlikujemo od zelo podobnega skalnega dolgina. Suhe južine (Opiliones) Pohorja 217 DVOSTOŽCI CYPHOPHTHALMI Žametke Sironidae Trdokožno zrnce Cyphophthalmus duricorius (JOSEPH, 1868) PROSTODIHALNICARJI EUPNOI Pravi matije Phalagiidae Jámnik Amilenus aurantiacus (SIMON, 1881) Búnkež* Egaenus convexus (C. L. KOCH, 1835) Navadni velikáncek Gyas titanus SIMON, 1879 Zobati rogljíckar* Lacinius dentiger (C. L. KOCH, 1847) Sedlasti rogljíckar Lacinius ephippiatus (C. L. KOCH, 1835) Strašni rogljíckar Lacinius horridus (PANZER, 1794) Matíc Lophopilio palpinalis (HERBST, 1799) Navadni šírnik Mitopus morio (FABRICIUS, 1799) Navadni trozóbec Oligolophus tridens (C. L. KOCH, 1836) Dinarski matíja* Opilio dinaricus ŠILHAVY, 1938 Pozidni matíja Opilio parietinus (DE GEER, 1778) Sabljasti ali Rúžickajev matíja* Opilio ruzickai ŠILHAVY, 1938 Skalni matíja* Opilio saxatilis C. L. KOCH, 1839 Navadni matíja Phalangium opilio LINNAEUS, 1758 Navadni širokoókec Platybunus bucephalus (C. L. KOCH, 1835) Zóbcarka Rilaena triangularis (HERBST, 1799) Ostrógarji Sclerosomatidae Trnasti zvézdec* Astrobunus helleri (AUSSERER, 1867) Navadni zvézdec Astrobunus laevipes (CANESTRINI, 1872) Alpski dolgín* Leiobunum limbatum L. KOCH, 1861 Okrogli dolgín Leiobunum rotundum (LATREILLE, 1798) Skalni dolgín Leiobunum rupestre (HERBST, 1799) Predalpski dolgín* Leiobunum subalpinum KOMPOSCH, 1998 Navadna dolgonóžka Nelima sempronii SZALAY, 1951 PRIKRITODIHALNICARJI DYSPNOI Veleškárniki Ischyropsalididae Navadni ali Héllwigov pólžnik Ischyropsalis hellwigii hellwigii (PANZER, 1794) Gorski ali Kollárjev pólžnik Ischyropsalis kollari C. L. KOCH, 1839 Kroglolaske Nemastomatidae Srebrna nežka Mitostoma chrysomelas (HERMANN, 1804) Nižinska dvozoba crninka* Nemastoma bidentatum sparsum GRUBER et MARTENS, 1968 Dvozoba crnínka* Nemastoma bidentatum ssp. Žalostna crnínka Nemastoma triste (C. L. KOCH, 1835) Zlatolísa Paranemastoma quadripunctatum (PERTY, 1833) Dvoróžka Paranemastoma bicuspidatum (C. L. KOCH, 1835) Suhe južine (Opiliones) Pohorja Ploski matije Trogulidae Veliki ali gorski plošcek* Trogulus tingiformis C. L. KOCH, 1848 Mali plošcek* Trogulus tricarinatus (LINNAEUS, 1767) Mali romunski plošcek* Trogulus oltenicus AVRAM, 1971 Trogulus sp. 1 Trogulus sp. 2 Trogulus sp. 3 GRABILCI LANIATORES Krempljecepke Cladonychiidae Enobarvni šcítar Holoscotolemon unicolor ROEWER, 1915 Vrstna pestrost suhih južin Pohorja (stanje 2020; *nova vrsta glede na seznam iz leta 1995). V današnjem casu veliko govorimo o vrstnipestrosti, žal predvsem o njenem izgubljanju, to je o izginjanju ali celo izumiranju dolocenih vrst na nekaterih obmocjih. Slednjeje predvsem posledica hitrega spreminjanjaokolja oziroma izgube življenjskih prostorov(bivališc). Da pa se o tej problematiki lahkopogovarjamo, moramo seveda poznati vrstena obravnavanem obmocju ter tam njihovo prisotnost nadzorovati (izvajati ustreznospremljanje stanja oziroma monitoring). Vrstno pestrost nekaterih skupin suhih južin šeslabo poznamo in biologi še vedno odkrivamo nove vrste. Najvec novoodkritih vrst temelji na genetskih in molekularnobiološkihizsledkih, ki so zelo ucinkovita opora zlastipri razkrivanju prikritih (kripticnih) vrst. Teso si na zunaj tako podobne, da smo jih predrazkritjem obravnavali kot eno vrsto, medvrstne razlike pa kot variacijski razpon dolocenih znacilnosti ene vrste. Pred kratkim je bil na primer prepoznan kot skupek vsajtreh kripticnih vrst navadni širnik. Dobriraziskovalci prepoznavajo podobne vrste tudipo majhnih morfoloških razlikah. Avstrijskikolega Christian Komposch je na primer šeleleta 1998 opisal vrsto suhih južin predalpskidolgin (slika na strani 216), ki so jo biologi imeli dvesto let za razlicico vrste skalnidolgin, saj živijo osebki obeh vrst pogostona istih mestih, v istih življenjskih prostorih(sintopno). Na enem od takih mest smo ugotovili, daje sobivanje obeh dolginov pogojeno z izbiromirovališc; osebki obeh vrst sicer mirujejona mestih s primerljivo temperaturo, vendar izbirajo predalpski dolgini hkrati tudiznacilno bolj suha mesta. V seznamu iz leta1995 je za obmocje Pohorja pomotoma naveden tudi rožasti dolgin (Leiobunum roseum), ki živi pri nas le v zahodni Sloveniji. Avtorji tega prispevka smo od suhih južin, ki živijo tudi na Pohorju, poleg favnistikein zoogeografije raziskovali še ekologijo in S citološkimi in histološkimi raziskavami ugotavljamo, kaj se dogaja v celicah suhih južin. Na sliki je precni prerez srednjega crevesa (SC) iz študije o celicnih spremembah jamnika med prezimovanjem. V celicah se pred prezimovanjem nakopicijo glikogen, lipidi (L) in proteini (P). Suhe južine (Opiliones) Pohorja 219 Jamniki so najpogostejšavrsta suhih južinv Sloveniji. Zimo preživijov vecjih skupinahv jamah. potencialni bioindikatorji za ocenjevanjekakovosti gozdnih in grmišcnih tal. Dvepodvrsti živita tudi na Pohorju; na nižinskidvozobi crninki smo med drugimi opraviliposkuse za ugotavljanje ucinkovitosti metode »vroci ples« (slika na strani 219 spodaj). Lahko sklenemo, da taksonomija vrst suhih južin, ki živijo tudi na Pohorju, še niv celoti raziskana, zato si lahko v prihodnjeobetamo še nekaj sprememb seznama. citologijo navadnega velikancka in jamnika(slika na strani 218 in slika na strani 219zgoraj) ter podvrste dvozobe crninke. Skupaj z avstrijskimi kolegi raziskujemozapletena razmerja med podvrstami dvozobe crninke, pri cemer kombiniramo morfološke, biokemijske in genetske raziskave. V eni izmed ekoloških raziskav smo ugotovili, da so te majhne talne suhe južine tudi Ko dvozoba crninka pokrcinoge in obmiruje, je skorajdani mogoce razlikovati od delcev prsti. Z uporabometode »vrocegaplesa«, to jes hkratnim osvetljevanjemin segrevanjemz lucjo, jospodbudimoh gibanju. Suhe južine (Opiliones) Pohorja Literatura: Novak, T., Slana Novak, L., Janžekovic, F., Kozel, P., Lipovšek Delakorda, S., Novak, T., Janžekovic, F.,2016: Hot-Dancing method for extracting thanatotic Sencic, L., Pabst, M. A., 2004: A contribution to the arachnids from a substrate. Entomological News, 126 (2): functional morphology of the midgut gland in phalangiid121-127. harvestmen Gyas annulatus and Gyas titanus duringNovak, T., Slana, L., 1995: Suhe južine Pohorja. their life cycle. Tissue & Cell, 36: 275-282.Proteus, 57 (9-10): 362-363. Lipovšek, S., Novak, T., Janžekovic, F., Leitinger, G., 2015: Changes in the midgut diverticula in the harvestmen Amilenus aurantiacus (Phalangiidae, Opiliones) during winter diapause. Arthropod Structure & Development, 44: 131-141. Novak, T., Lipovšek Delakorda, S., Slana, L., 2006: A review of harvestmen (Arachnida: Opiliones) in Slovenia. Zootaxa, 1325: 267-276. Asist. dr. Peter Kozel, zaposlen na Fakulteti za naravoslovjein matematiko Univerze v Mariboru in Inštitutu za raziskovanje krasa v Znanstvenoraziskovalnem centruSlovenske akademije znanosti in umetnosti, se ukvarjas suhimi južinami ter z biologijo in ekologijo podzemeljskihživali. Izr. prof. dr. Saška Lipovšek raziskuje strukturne znacilnostirazlicnih tkiv in organov vretencarjev in nevretencarjevna celicni ravni. Suhe južine so ena od živalskih skupin, s katerimi se ukvarja. Ljuba Slana Novak sodeluje pri preucevanju suhihjužin Slovenije s Tonetom Novakom od zacetkanjunih raziskav. Red. prof. dr. Tone Novak je samostojniraziskovalec, ki se ukvarja z biologijo inekologijo podzemlja ter s suhimi južinami. Mrežekrilci Pohorja 221 Mrežekrilci Pohorja Vesna Klokocovnik, Dušan Devetak Mrežekrilci (Neuropterida) so ljudem nekoliko manj poznane žuželke. Prvi razlog jepredvsem, da celotni red obsega skromnih 6.500 vrst. Drugi razlog verjetno tici v tem, da so najpogostejši predstavniki tega reduprecej majhni, vecji predstavniki pa pogosto dejavni v mraku ali ponoci, zato jih tudiredkeje vidimo. Odrasli osebki so v veciniprimerov slabi letalci, zato se raje zadržujejo na rastlinju in cez dan le redko poletijo. Najdemo jih povsod po svetu, poseljujejoskoraj vse življenjske prostore z izjemo visokih gora, polarnih obmocij in morja. Njihova prehrana je zelo raznovrstna. Vecina jeplenilskih, med odraslimi pa se nekaj vrstprehranjuje tudi s cvetnim nektarjem, manoali pelodom. Zaradi svoje plenilske narave imajo pomembno vlogo v prehranjevalnihspletih v ekosistemih. So pravi požeruhi, kipospravijo ogromno hrane (plena), pri tempa niso izbircni. Odporni naj bi bili tudiproti številnim pesticidom, zaradi cesar jihmarsikje uporabljajo pri biološkem nadzoruna kmetijskih površinah, kjer uravnavajoštevilcnost škodljivih žuželk, kot so kaparji, listne uši in pršice. Za to so še posebejprimerni predstavniki družin tencicaric inrjavih mrežekrilcev kot tudi vošcenih mrežekrilcev. V Sloveniji najdemo 112 vrst mrežekrilcev. Najstarejši podatki o mrežekrilcih na obmocju današnje Slovenije segajo v leto 1763, koje izšlo delo tirolskega zdravnika in naravo- Odrasli pegasti volkec (Euroleon nostras). Foto: Vesna Klokocovnik. Mrežekrilci Pohorja Lijakaste pastilicink pegastegavolkca v pesku. Foto: Vesna Klokocovnik. slovca I. A. Scopolija Entomologia Carniolica. Med mrežekrilci Scopoli navaja navadnometuljcnico (Libelloides macaronius), rumeno tencicarico (Nineta flava) ter potocnega mrežekrilca (Osmylus fulvicephalus). Zadnjanajdemo tudi na Pohorju. Na Pohorju sozabeležili 44 vrst mrežekrilcev, kar je slabapolovica celotne slovenske favne, kljub temupa so razmeroma slabo raziskani in se pricakuje še kakšna dodatna vrsta na seznamupohorske favne. Med najpogostejšimi vrstami so zagotovotencicarice, ki jih je tudi sicer od mrežekrilcev v Sloveniji najvec. Na Pohorju najdemokar 19 vrst. Pogoste so tencicarice iz rodovChrysoperla in Chrysopa. Nekatere vrste se pojavljajo le v asociaciji z iglavci, takšne sona primer Peyerimhoffina gracilis, bleda tencicarica (Nineta pallida) in debelotipalcna tencicarica (Nineta vittata). Zadnji sta znacilni le za višje predele Pohorja in sta tudinekoliko vecji predstavnici svoje družine zdolžino kril približno dva centimetra, medtem ko dolžina kril vecine vrst znaša približno centimeter. Tencicarice so tudi najboljpoznani predstavniki svojega redu. Z njimise pogosto srecamo ob poletnih vecerih, med preletavanjem ob luceh, ali jeseni, kadar išcejo prostor za prezimovanje. Takratse nekatere vrste obarvajo v rjavo rumeneodtenke, medtem ko je vecina vrst med letom v razlicnih odtenkih zelene barve. Med drugimi najpogostejšimi so rjavi mrežekrilci. S Pohorja poznamo 14 vrst. Pogosto jih najdemo v asociaciji z drevesnimivrstami, nekatere le na iglavcih ali listavcih. So manjši predstavniki, veliki od pol do encentimeter. Splošno razširjen je navadni rjavi mrežekrilec (Hemerobius micans). Nekaj ostalih družin mrežekrilcev je na Pohorju prisotnih le z dvema ali tremi vrstami. Med temi je zagotovo najlažje opaziti dvevrsti volkcev, to sta pegasti volkec (Euroleon nostras) in navadni volkec (Myrmeleon formicarius). Odrasle težko najdemo, saj se cezdan skrivajo v krošnjah dreves in postanejoživahnejši ponoci ali v mraku. Lažje opazimo njihove licinke. Za licinke obeh vrstje znacilna gradnja posebne lijakaste pasti, skatero zelo uspešno lovijo plen. Pasti se pogosto nahajajo pod napušci ob cestah ali nadrugih zašcitenih površinah z zelo drobnimpeskom ali rahlo zemljo. Licinke navadnegavolkca najdemo tudi na odprtih površinah. Na prvi pogled sta si licinki zelo podobni, vendar ju lahko brez težav locimo, saj imalicinka navadnega volkca na zadnjih nogahtemne pege, ki pa niso znacilne za licinkopegastega volkca. Naj vas slovensko ime priopazovanju tega znaka ne zmoti. Pegastivolkec je namrec dobil ime po temnih vzorcih (pegah) na krilih, teh pa ne najdemo nakrilih navadnega volkca. V višjih legah Pohorja najdemo le navadne Mrežekrilci Pohorja 223 Potocni mrežekrilec (Osmylus fulvicephalus) z znacilno oranžno obarvano glavo ter velikimi krili s temnimi pegami. Foto: Vesna Klokocovnik. ga volkca, pegasti volkec je v Sloveniji veci-pasti, temvec živijo v prhlem materialu med noma razširjen v nižini. Na Pohorju zagoto-koreninami dreves ali poškodovanih deblih, vo živi še gozdni volkec (Dendroleon panthe-zato ga je tudi težje najti. Volkci so najvecji rinus), vendar do zdaj še ni bil dokumenti-predstavniki svojega redu, ne le po velikosti, ran. Za razliko od navadnega ali pegastegatemvec tudi po številu vrst. volkca licinke te vrste ne kopljejo lijakastih Med odraslimi mrežekrilci so lahko pre- Jezerska blatnica (Sialis lutaria) je pogosta v spomladanskih mesecih. Foto: Vesna Klokocovnik. Mrežekrilci Pohorja poznavne kamelovratnice. Ime so dobilepo okrepljenem in podaljšanem predprsju, ki spominja na vrat, na katerem je gibljiva glava, ki jim je v pomoc pri lovu plena. Vecinoma so gozdne vrste. Njihove licinkeživijo pod skorjo dreves, kjer plenijo manjšenevretencarje, med drugim tudi podlubnike. Na Pohorju najdemo tri vrste, pogosti stanavadna kamelovratnica (Raphidia ophiopsis) in Ratzeburgova kamelovratnica (Puncha ratzeburgi). Ob potokih Pohorja na nižjih nadmorskihvišinah najdemo za vecji del Evrope edinoznano in splošno razširjeno vrsto, potocnega mrežekrilca (Osmylus fulvicephalus). Ta seponaša z oranžno obarvano glavo in velikimi krili, na katerih so izrazite temne pege. Licinke te vrste so amfibijske, vecinoma jihnajdemo na vlažnih mestih ob potokih ali vvodi. Odrasli so vsejedi (omnivori), licinkeplenilske. V spomladanskem casu, nekje od aprila domaja, so pogoste blatnice, ki se množicnopojavljajo na rastlinju ob vodi. Licinke sovodne in plenilske. Od treh vrst, ki se pojavljajo v Sloveniji, na Pohorju najdemo dve, jezersko blatnico (Sialis lutaria) ter recno blatnico (Sialis fuliginosa). Zagotovo najmanjši predstavniki svojega redu pa so vošceni mrežekrilci. Slovensko imeso dobili po vošcenem poprhu na telesu inkrilih. Veliki so najvec do pet milimetrov. Tudi izkušenega entomologa pri iskanju indolocevanju ne pustijo povsem ravnodušnega. S Pohorja poznamo štiri vrste. Med pogostejšimi je pritlikavi vošceni mrežekrilec(Coniopteryx pygmaea), ki ga najdemo predvsem na iglavcih. Na smrekah živi kratkokrili vošceni mrežekrilec (Conwentzia pineticola), ki ima zadnji krili znatno krajši odprednjih. Doc. dr. Vesna Klokocovnik je docentka za zoologijona Oddelku za biologijo Fakultete za naravoslovjein matematiko v Mariboru ter podpredsednicaMednarodnega združenja nevropterologov. Njenoraziskovanje sega predvsem na podrocje vedęnja žuželk. Preucuje plenilsko vedęnje licink volkcev, interakcijemed razlicnimi vrstami ter plenom in plenilcem. Red. prof. dr. Dušan Devetak je upokojeniprofesor fiziologije živali, clan Mednarodnegazdruženja nevropterologov ter Slovenskega, Hrvaškega in Avstrijskega entomološkega društva, preucuje vedęnje žuželk in njihovo ekofiziologijoter favno mrežekrilcev jugovzhodne Evrope. Piše znanstvene razprave, poglavja v knjigahin poljudne clanke. Pohorje skozi cas 225 Pohorje skozi cas Andrej Gulic Najstarejše znanilke o clovekovem poseganju v pohorski svet in njegov neposredniokoliš predstavljajo številne posameznenajdbe raznih kamnitih orodij iz obdobjapozne mlajše kamene in zgodnje bakrenedobe (od približno poznega 5. do 4. tisocletja pred našim štetjem). Sledimo jimskoraj po celotnem Pohorju: Visole, Zgornja Ložnica, Turiška vas, Tinje, TinjskaGora, Hocko Pohorje, Areh, Zreško Pohorje, Ruše, Cinžat, Legen pri SlovenjGradcu, Trbonje in tako dalje. Iz tega casa imamo ob vznožju vzhodnega Pohorjav Zgornjem Radvanju raziskano najzgodnejšo naselbino vecjega obsega, kjer sobili odkriti vkopi delov lesenih objektov shišnim inventarjem, predvsem raznim kamnitim orodjem in loncenino. Med arheološkimi izkopavanji je bilo odkritih skoraj400 kosov razlicnega kamnitega orodja indelovni prostor za njihovo izdelovanje inobdelovanje. Raziskave so pokazale, dagre vecinoma za kamen krajevnega izvora - serpentinit, tudi kremen in pešcenjak. Tradicija izkorišcanja pohorskega kamnase je torej zacela. Marmorna nagrobnaplošca Otokarja IV., prvega štajerskegavojvode in zadnjegaTravngavca, ki joumetnostni zgodovinarjidatirajo v sredino 13. stoletja in je bila iz Žickekartuzije v letih od 1756do 1848 preseljenav cerkev svetega Areha, kjer je še danes. Foto: Andrej Gulic. Podobna zgodba je povezana tudi z najzgodnejšim izkorišcanjem kovine. Pridobivanje rud in metalurška obrtna dejavnoststa domnevno pripomogli do poselitvenespremembe pohorskega okoliša ob koncu 3. tisocletja pred našim štetjem z nastopombronaste dobe, ki jo zaznamuje izum zlitine bakra in kositra – bron. Južno Pohorje jetakratnemu cloveku nudilo svincevo-cinkovo rudo z bakrovimi sulfidi, ki jo je nedvomnouporabljal, ceprav mesta izvora surovine inležišce rud ne moremo natancno dolociti. V tem obdobju posebej omenjamo, poleg posameznih depojskih najdb na Pohorju (naprimer Hudinja nad Vitanjem ali pa Slivniško- Hocko Pohorje) in obpohorskih ravninskih poselitev (Radvanje, Hoce, Slivnica, Rogoza, Orehova vas, Pobrežje, Bistrica obDravi, Ruše), naselbino na Brinjevi gori nadZrecami. Prav tukaj je bil najden kamnitikalup, najverjetneje za izdelavo bronastihzapestnic. V starejši železni dobi (od 8. do 4. stoletja pred našim štetjem) se pojavijo utrjenagradišca z mogocnimi zemljenimi nasipi, ki še danes zaznamujejo pokrajino: Poštela Pohorje skozi cas nad Razvanjem, Creta pri Slivnici, Kotnikovo gradišce v Turiški vasi, Brinjeva goranad Zrecami, Gradišce na Legnu pri Slovenj Gradcu. Ponovno ne smemo prezreti, da so na železnodobno poselitev teh krajevpomembno vplivala tudi nahajališca železove rude na pobocjih Hockega Pohorja, Tinjskega in Mislinjskega Pohorja in v okoliciRibnice in Vitanja. V casu rimske kolonizacije je na rodovitnidravski ravnici pod vzhodnim Pohorjem odSlivnice, Hoc preko Bohove, Betnave, Radvanja, Peker do Ruš nastala vrsta velikihposestev (villae rusticae) in zaselkov s središcem v Hocah ob rimski trgovsko-prometnipoti kot hrbtenici naselitvenih teženj. Naobmocju jugovzhodnega Pohorja so cloveka privabljala predvsem njegova južna pobocja z zaledjem v Slovenski Bistrici, kjerje skoraj v celoti raziskan naselitveni prostor tik južno ob trasi rimske državne cesteCeleia–Poetovio. Rimski živelj je poseljevaltudi višje ležece predele: v Kalšah, v Šmartnem na Pohorju, v tinjskem in kebeljskemokolišu, na Brinjevi gori in na Dobravi pri Zrecah. V zaledju zahodnega dela Pohorjaje imela vlogo osrednje poselitve poštna postaja Colationa (današnji Stari trg pri Slovenj Gradcu). Po prikljucitvi Norika k rimskemu imperiju (leta 46 po našem štetju), kamor je verjetno sodil vecji del Pohorja, je z lego ob zelo pomembni rimski državnicesti Celeia–Virunum bilo središce romanizacije domacega keltskega prebivalstva. Z zacetki rimske kolonizacije so zaceli izkorišcati beli pohorski marmor, po kateremje bilo najvecje povpraševanje iz bližnjih, patudi nekoliko bolj oddaljenih rimskih mest. Marmor so lomili v porecjih Šmartna naPohorju–Frajhajma–Bojtine–Zgornje Novevasi ter v soteski Dravinje ter Hudinje nadVitanjem. Kamnoseki so surove marmornebloke verjetno že na licu mesta oblikovali vpolizdelke, ki so jih nato s težavo pritovoriliv officine ali delavnice v dolini, kjer so jihdokoncno izklesali. Da so s tem marmorjemtrgovali tudi širše, so pokazale nedavne analize anticnih marmornih najdb v panonskihmestih ob Dravi in Donavi, na Lipniškempolju, v Savinjski dolini in drugod ter po- Stavbni temelji na znamenitem Ancnikovem gradišcu nad Bistriškim vintgarjem. Foto: Andrej Gulic. Pohorje skozi cas 227 trdile pohorski izvor. Kasneje, od srednjegaveka dalje, so marmor uporabljali predvsemza notranjo opremo bližnjih gradov in cerkev v obliki tlakov, svetniških podob, razpel, oltarnih plošc, pa tudi nagrobnikov, vratnihokvirjev in stopnic, kasneje pa tudi za pridobivanje apna in za potrebe glažut. V tem casu je na Pohorju ob porecjih potokov Bistrice, Velike in Male Polskave, Brunika, Framskega potoka, Hudinje, Locnice in Dravinje verjetno nastalo vecještevilo kamnolomov marmorja. Nekatera mesta v Bojtini, v okolici Šmartna, Planici nad Framom, Frajhajmu, Skomarskem inVitanjskem so nam znana še danes, za nekaterimi pa se je izgubila vsaka sled. Zadnjikamnolomi so nehali delovati v desetletjihpo drugi svetovni vojni (Vitanje, Planicanad Framom, Bojtina). Tudi po metalurškidejavnosti ne smemo prezreti plodnega rimskega obdobja. Zelo lepe sledi so nam dalena primer arheološke raziskave Ancnikovegagradišca na Bistriškem Pohorju, kjer so meddrugim odkrili ostanke kovacije s takratnimorodjem. O naselitvi Slovanov na Pohorju in njegovihobronkih so arheološke sledi zelo skope, šenajbolj zgovorni so grobovi na Brinjevi goriin v Radvanju, stavbne in bivanjske ostalinev Spodnjih Hocah in Slivnici ter nekaj slovanske keramike na Ancnikovem gradišcu. Ohranilo pa se je izpovedno ustno izrocilo, ledinska imena (na primer Gradišce, Tinje, Gomilce, Boc, Cadram, Visole, Devina, Bistrica) in znacilna imena protipoganskihimen cerkva: sveti Mihael, sveti Miklavž, sveti Martin, sveta Peter in Pavel, svetaMarjeta, sveti Jurij in druga. Zanimivo je, da so zacetki fevdalnega srednjega veka na Bistriškem obmocju prepoznavni prav na Pohorju, s prvimi plemiškimi postojankami, kot so Rep, Gromberk, morda Babicevo in Ancnikovo gradišce priVelikem Tinju ter dolinski Crešnjevec terŽabljek. Omeniti velja slovensko posebnost, da je imel lastnik bistriškega gradu pod seboj na 18 žup razdeljeno Pohorsko županijo, kar je nedvomno ostanek neke slovanskefevdalne tvorbe in ni nakljucje, da v nekaterih pohorskih vaseh še danes imenujejo Kmetija v Ribnici na Pohorju. Vir: razglednica, lastnik Andrej Gulic. Pohorje skozi cas predsednika krajevne skupnosti kar župan. Obdobje visokega srednjega veka (od 13. do 14. stoletja) je na Pohorju sprožilo trajnoposelitev (do višine približno 1.000 metrov). K temu je pripomoglo vec dejavnikov: nemirni casi turških vpadov, intenzivna politika fevdalcev in pomnožitev prebivalstva. Najbrž je spodbujala k poselitvi tudi živinorejska panoga, ki se je na tem obmocjunamensko kazala v obliki švajg - skupnih alisamostojnih ovcjerej, namenjenih izdelovanju sirov. Najvec švajg je znanih na obmocjuvzhodnega Pohorja, med Falo in Framom, obstajale pa so domala povsod. Takšna oblika kmetovanja se je ponekod na Pohorjuobdržala še dolgo v 19. stoletje. Švajg nemoremo enaciti s planinami - skupnimi pašniki, ki pa jih je bilo na Pohorju, v primerjavi z bližnjim alpskim svetom, razmeromamanj. Skupno pašo so tako imela predvsemrazlicna gospostva nad Ribnico (današnjaPlaninka), na obmocju Kop in Rogle, na Bistriškem Pohorju in nad Framom. Nazadnje Terice lanu. Vir: Steiermark in Wort und Bild. so jih uporabljali v 18. in 19. stoletju, natoso jih zamenjali pašniki in travniki, ki sojih povecini opustili v prvih desetletjih podrugi svetovni vojni in jih šele pred kratkim ponovno oživljajo. Srednjeveška slikaposelitve je bila torej pestrejša, kot se je donedavnega mislilo. Poleg prevladujocih švajgso obstajale (ali pa so se kasneje razvile iznjih) še samozadostne in osamljene kmetije, tako imenovani celki, ki so se obdržali marsikje do danes in kar daje kulturni krajiniPohorja še poseben pomen. V obdobju od 13. stoletje naprej se pocasiomenja vecina še danes obstojecih vasi inzaselkov. Od 16. stoletja dalje se zacnejoomenjati tudi prvi poklici, vezani na razlicne gospodarske panoge, ki jih je nudilotakratno Pohorje (smolar, kamnosek, tkalec, mlinar, krojac, cevljar, kovac in podobno). Ljudje so prebivali v lesenih in delno iz kamna zidanih hišah z znacilno porazdelitvijoprostorov, kot ga je narekoval standard alpskega sveta. Povecini so se ukvarjali s po Pohorje skozi cas 229 ljedelstvom in živinorejo, samozadostnost paso omogocali naravni viri Pohorja - pridobivanje lesa, kamna ter uporabljanje vodnihvirov za namene mlinov in žag. Najstarejši zapisi iz urbarjev vuzeniške okolice (17. stoletje) omenjajo naslednje kulture, ki sojih gojili pohorski kmetje: rž, pšenico, ajdo, oves, jecmen, ber, lan, proso, grah, fižol, leco, bob, v 18. stoletju pa še koruzo inkrompir. Na prisojnih legah so se že v 12. stoletjupojavili vinogradi, presenetljivo tudi tam, kjer danes velja, da trta ne uspeva (na primer v Mislinjski dolini, v okolici Vitanja, vLovrencu na Pohorju in v okolici Dravograda). Obcasno uporabljanje naravnih virov, ki jihje dajalo Pohorje, je s potrebami dolinskega sveta in razvojem razlicnih gospodarskih panog spremenilo tudi sliko Pohorja. Zacetke industrializacije lahko najdemo vintenzivnem fužinarstvu v 18. in 19. stoletju, privabila jo je železova ruda, ki so jopridobivali s preprostim rudarjenjem pod Sedlarjevim vrhom pod Kopami, na Bezjakovem vrhu nad Lovrencom, ob Oplotnici, na Vitanjskem in Mislinjskem Pohorju. Posledicno so se v dolini razvile fužine (obrati s talilnimi pecmi ali plavži) na Muti, vMislinji, Oplotnici, Lovrencu na Pohorju, v Svetem Primožu in tako dalje. Ker je bila ruda slaba (vsebovala je le približno 25odstotkov železa), konkurenca pa velika, soplavže kmalu zamenjale kovacije oziromaželezarski obrati, ki so se razvili povecini vtovarne poljskega in ostalega orodja. Fužineso med svojim delovanjem dajale zaslužekširši okolici, ki je služila s kopanjem rude, plavžarstvom, kovaštvom, oglarstvom, prevozništvom, drvarjenjem, pridobivanjemapna in peska in tako dalje. Danes nas na 180 let pohorskega rudarjenjana Kopah še spominjajo opušceni »rovi« innanosi jalovine, ki pa so težko dostopni. Nata cas nas spominja tudi cerkev svete Bar- bare na Legnu pod Kopami, ki velja za zašcitnico rudarjev. V 19. in zacetku 20. sto- Notranjost drvarskega zavetišca. Vir: Steiermark in Wort und Bild. Pohorje skozi cas Notranjost kovacije pred prvo svetovno vojno. Vir: Steiermark in Wort und Bild. letja so zaceli na Pohorju poskusnoizkorišcati tudi druge rude, kjer soponekod še vidni rudniki in poskusni rovi, na primer pirit v ZgornjiPolskavi in na Ogljenšcaku, grafitv okolici Lovrenca na Pohorju inOtiškega vrha, razlicne kovinskerude v Okoški Gori in celo premogv okolici Stranic in Radane vasi priZrecah. Gospodarski vzpon in razvoj trgovine sta v 18. in 19. stoletju povecala povpraševanje tudi po steklenih izdelkih. Pohorje je s svojogozdnato pokrajino, nahajališcikremencevega peska in ne nazadnjetudi zaradi dokaj ugodne logistikepostalo zanimivo za zelo donosnoin pomembno panogo gozdnegasteklarstva ali glažutarstva. Prvasteklarna, ki je uporabljala les pohorskih gozdov, je že v 17. stoletju Pohorski drvarji pri zimskemspravilu lesa s sanmi. Vir: Janez Koprivnik: Pohorje. Pohorje skozi cas 231 obratovala v Žickem samostanu in jo štejemo za predhodnico pohorskih steklarn, kijih je bilo v 18. in 19. stoletju že vsaj petnajst. Na vrhuncu proizvodnje so nekatereglažute zaposlovale tudi po vec sto ljudi. Vecinoma so bili domacini, prihajali pa sotudi iz najrazlicnejših krajev Italije, Ceške, Nemcije, Turcije in Male Azije. Ljudje soživeli v napol zidanih, k steklarnam pripadajocih hišah, ponekod so celo imeli organizirani zasilni šolski pouk in svojo cerkev(na primer glažuta pod Arehom). Življenjeje bilo zelo težko, delale so cele družine, tudi otroci, zaslužek je bil majhen. Najpomembnejše steklarne so bile steklarna Josipdol, Gornji Limbuš, Benediktovdol ter Langersvald. Lastnik zadnjih dvehje razstavljal svoje steklo širom Evrope, spohorskimi izdelki je sodeloval na razlicnih industrijskih razstavah, med drugimtudi na svetovni razstavi v Londonu (1851) in v Parizu (1855). Njihovo steklo, pa tu- Pohorska glažuta. Vir: Steiermark in Wort und Bild. di steklo drugih glažut, je bilo na vrhuncuproizvodnje znano po vsej Evropi. Najvecso ga izvažali v Italijo, Nemcijo, na Balkan, celo v vzhodno Sredozemlje, Egipt, Indijoin Ameriko. Izdelki so bili raznovrstni, odpihanega, kalupiranega, brušenega, graviranega in poslikanega ter barvanega stekla donavadnih steklenic, kozarcev, vaz, svecnikovter vrhunskih spominskih in umetniških izdelkov za razlicno rabo. Poleg Pokrajinskegamuzeja Maribor in zasebnih zbiralcev hraninekaj vrhunskih izdelkov tudi Tehniški muzej na Dunaju. Glažute so se z nastankomkrize konec 19. stoletja zacele preusmerjativ razlicne donosnejše panoge - fužinarstvo, lesno industrijo, kamnolome in tako dalje. Z opustitvijo zadnje steklarne v Josipdoluleta 1905 je glažutarstvo na Pohorju popolnoma zamrlo. Stavbe obratov so opustele, edini kraj, ki spominja na glažute, je na novo postavljena steklarska pec v Josipdolu, kije vkljucena v turisticno ponudbo kraja. Pohorje skozi cas Konec 19. stoletja sta na Pohorju zaživelakamnoloma, kjer so zaceli lomiti granodiorit ali po domace kar »pohorski granit«. Prvi je pri Cezlaku, v dolini Oplotnišcice, drugi v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju(bili so tudi drugod, vendar ne tako veliki). Intenzivneje so ju zaceli izkorišcati vzacetku 20. stoletja, saj je mocno narašcalapotreba po obstojnem materialu v gradbeništvu. Oba delujeta v drugacnem obseguše danes. Iz teh kamnolomov med drugimpoznamo znacilni proizvod in še danes izredno spoštovani tlak - granitno kocko. Dokonca 50. let prejšnjega stoletja so jih izdelovali rocno in prav zanimivo je, kakšen postopek je morala prestati posamezna kocka, preden so jo položili na cesto, plocnik ali dvorišce. Kocke so izdelovali v posebnemobratu kamnoloma, imenovanem cepilnica. Lomljeni kamen so moški z vecstokilogramskim cepilnim vzvodom ali kladivom, ki so ga sprožili z nogo, izoblikovali v kocko. Nato so jo ženske (pa tudi starejši otroci) z rocnimi kladivi obtolkle in izravnale vpravilne oblike ter shranile v leseni zaboj. Ssamokolnicami so jih nato prevozili do skladišc za kocke ali »bunkerje«. Od tam so jihnaložili na vagone in jih odpeljali v Oplotnico, naprej pa z vozovi proti SlovenskimKonjicam; iz josipdolskega kamnoloma sojih vozili z gozdno železnico do Podvelke. V josipdolski muzejski zbirki in muzeju naprostem si lahko ogledamo zbirko kamnoseškega orodja in spoznamo težaško življenje »pruharjev« na Pohorju. Tretji glavni predstavnik izkorišcanega kamna na Pohorju(poleg granodiorita in belegamarmorja) je povsod znani sljudni skrilavec ali »pohorski lomljenec - škrilj«, vecnispremljevalec kritin cerkvain kapel, v novejšem casu patudi ograj, napušcev, škarp, mostov, tlakov in podobno. Najdemo ga povsod po južnem in zahodnem Pohorju, zaceli so ga lomiti konec 19. stoletja, uporabljajo ga še danes. Poleg navedenih gospodarskih panog seveda ne smemoizpustiti še danes najbolj zastopane na Pohorju - pridobi- Spravilo lesa po vodi. Vir: razglednica, lastnik Andrej Gulic. Pohorje skozi cas 233 Lesna industrija na mislinjskem Pohorju pred drugo svetovno vojno. Vir: razglednica, lastnik Andrej Gulic. vanja hlodovine in lesa. Gozdove so na Po-v dolino, razmah splavarjenja po reki Dravi, horju zaceli intenzivneje izkorišcati sredi 19.žagarstvo (ter tesarstvo) in ne nazadnje tudistoletja, ko je zacelo narašcati povpraševanjetrgovanje z lesom, furmanstvo in gostilnipo lesu v vsej Evropi. Ljudem je postal gozdcarstvo. vir velikega zaslužka, razvijati pa so se za-Predvsem splavarjenje in kasneje še izgracele še vzporedne panoge, kot so splavlja-dnja Južne in Koroške železnice (ter odcepanje lesa po drcah (plovnicah) ali rižah (medPoljcane-Slovenske Konjice-Zrece ter Dranajvecje so sodile tisti ob reki Lobnici invograd-Slovenj Gradec-Mislinja-Velenje-Ce- Bistrici, pa tudi ob Oplotnici in Radoljni) lje) sta zelo povecali narocila lesa. Zanimiv je podatek, da je v gozdarsko-žagarski dejavnosti bilo v letih medvojnama zaposlenih ponekod do33 odstotkov vsega pohorskegaprebivalstva, obstajalo pa je kar300 žag. Gozdarji in žagarji soživeli v namensko postavljenihzaselkih ali pa v posebej narejenih gozdnih brunaricah, obcasno Drvarsko naselje v Lokanji. Vir: razglednica, lastnik Andrej Gulic. Pohorje skozi cas Prva avtomobilska cesta na Pohorje v smeri Hoce- Mariborska koca. Vir: razglednica, lastnik AndrejGulic. so prenocevali tudi v zasilnih iz lesa inlubja narejenih bivališcih - škorjankah. Znacilna takšna »žagarska« naselja sobila nekoc Lukanja nad sotesko Oplotnice, Bajgot pod Areškim vrhom, Klopnovrško zaledje, Hudi Kot pri Ribnici, Mislinjski graben, obmocje Hudinje intako dalje. Poudariti je treba, da so takrat po Pohorju nastale mnoge cestne povezave (od Rušpreko Bajgota do Klopnega vrha in daljena Pesek in Roglo, na Rakovec ali v Mislinjski jarek do Komisije, od Oplotnice v Lukanjo in tako dalje), ki so jih uporabljali tako fužinarji, glažutarji, gozdarji, furmani in kasneje tudi prvi izletniki inpohodniki iz bližnjih mest. Prav slednji so uporabljali tudi lesenepohorske riže ter uhojene romarske poti, dostop pa jim je kaj kmalu omogocila tudi »obpohorska« železnica. Konec 19. stoletja so se na Pohorju pojavile prve markacije, pocasi zrastejo tudi prva letovišca(Bolfenk nad Mariborom, Tommasi-Hube Vodno kolo na Dravi za pogon male elektrarne, okrogleta 1950. Vir: HE Vuzenica. Pohorje skozi cas 235 pri Pisniku nad Ribnico) in gostinski obratiz možnostjo prenocevanja za planince. V zacetku 20. stoletja nastanejo tudi prva pravaplaninska zavetišca (Klopni vrh in zavetišcePri Samcu v bližini Kop) ter planinske koce(Ruška koca ter Mariborska koca). Po prvisvetovni vojni doživi turizem na Pohorju velik zagon, priljubljeni postaneta smucanje inpreživljanje prostega casa v naravi. Svoj vrhdoživi v tridesetih letih z zidavo penzionov, novih koc ter ponudbo za peticne goste (naprimer Bittnerjev penzion v Lovrencu na Pohorju). Današnjo podobo pohorske planinske turisticne ponudbe je izgradilo povojno obdobje, nastala so smucarska središca, sindikalni domovi in hoteli. Kot zanimivost lahko navedemo še nekaj »pohorskih« poklicev, ki so ljudem omogocalivir zaslužka. Ce smo že prej omenili smolarje, ki so nabirali smolo iglavcev predvsem zamedicinske namene, pa je le malo znano, daso na Pohorju vse do konca 19. stoletja »zbirali « creslovino. Ta je bila - tradicija njeneuporabe izvira še iz srednjega veka - potrebna za predelavo usnja in kož, manjši obratiso obstajali skoraj v vseh mestih ob Pohorju. Drugi takšen zanimivi vir prihodka je bilo »mravljinanje«. Znacilna žival gozdnih talna Pohorju je rjava mravlja, ki si predvsemv smrekovih gozdovih gradi ogromna mravljišca, ponekod velika do dva metra. Iz tehmravljinjekov, kot jih imenujejo Pohorci, so v preteklosti ljudje, imenovani mravljinarji, nabirali mravljicna jajca oziroma bube, ki so jih po visoki ceni prodajali v Maribor kot hrano za ptice. Mravljicne bube so se uporabljaletudi kot kadilo, za zdravilne kopeli in obcasno tudi za potrebe lekarništva. Letno so tako zbrali od 40 do 50 hektolitrov bub, doklerniso mravljišca skoraj izginila. Kulturna dedišcina Pohorja z njegovim vplivnim zaledjem velja zaradi dolge nepretrganosti bivanja cloveka v tem prostoru za pravozakladnico prepletov tradicij, obicajev, navadin znanj. Kljub naglemu razvoju je pohorskisvet do neke mere ohranil svojo samobitnostdo današnjih dni in šele v zadnjem casu jozares prepoznavamo in cenimo. Literatura: Arheološka najdišca Slovenije. 1975. Ciglenecki, S., Strmcnik – Gulic, M., 2003: Ancnikovo gradišce pri Jurišni vasi. Djuric, B., 2004: V Saksanovem svetu. Rimljani steklo, glina, kamen. Gams, I., 1959: Pohorsko Podravje. Gulic, A., 2006: Zgodovinska podoba Slovenskobistriškega Pohorja od prazgodovine do 20. stoletja. Gulic, A., 2018: Pohorje in Kozjak. Gulic, A., Crešnar, M., 2012: Arheološka pot po Mariboru. Gricnik, A., 1997: Janez Koprivnik in njegovo »Pohorje«. Juvan, I., 1986: Plavljenje lesa in splavarjenje po Dravi, Savinji in Savi. Melik, A., 1957: Štajerska. Mišic, F., 1934: V žaru in caru šumovitega Pohorja. Mlinaric, J., Ožinger, A., Podvinski, Z., 1991: Lovrenc na Pohorju skozi stoletja, 1091-1991. Ramšak, M., 2019: Zdravje in bolezen na Pohorju. Varl, V., 2006: Pohorsko steklo – steklo z dušo. Zborniki Obcine Slovenska Bistrica (I do III), 1983-2009. Andrej Gulic je zaposlen kot projektni vodja v zasebnem Zavoduza raziskovanje in promocijo naravne in kulturne dedišcine Gremo na Pohorje, Maribor. Pri svojem delu se vecinoma srecuje zvrednotenjem posameznih krajevnih dedišcinskih enot, ki jih prekorazlicne produkcije in pristopov skuša popularizirati in vkljuciti vširšo zgodbo turizma in osvešcanja javnosti. Je avtor vec prispevkov, razstav in terenskih del na tematiko Pohorja, med drugim Arheološka pot po obronkih Pohorja in Maribora, Interpretativna gozdnaucna pot Crno jezero, muzejska ureditev centra Kope, urednik knjigeSchlosserjeve Pohorske pripovedke ter avtor obsežne monografije Pohorje in Kozjak. 236 Table of Contents ¦ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Table of Content Introductions Greetings to Pohorje Simona Kaligaric, Jurij Gulic, Tanja KošarStaric Regional Park Pohorje - a Century after theFirst Efforts Boris Podvršnik, Mayor of Municipality of Zrece; BojanBorovnik, Mayor of Municipality of Mislinja; Ivan Žagar, Mayor of Municipality of SlovenskaBistrica; Marko Rakovnik Mayor of Municipality of Lovrenc na Pohorju; Slavko Vetrih, Mayor of Municipalityof Vitanje; Srecko Gec, Mayor of Municipality of Ribnicana Pohorju Pohorje Yesterday, Today, Tomorrow Matjaž Jež, Simona Kaligaric, Jurij GulicProteus wrote about the nature of the Pohorje Mountains already in 1995, when wepublished the proposal for the Pohorje Nature Park, which was to be protected as a regionalpark. The year 2020 marked the 25th anniversary of this initiative and a centennial ofthe release of the Memorandum (Spomenica), the first Slovenian nature conservation programme. The authors of the Memorandum proposed three mid-mountain or forest protection parks. The first on the list was the virginforest of count Windischgraetz on the PohorjeMts. This marked the beginning of conservation efforts to protect Pohorje. Staff at thethen Institute for the Protection of Cultural Monuments took over the expert groundwork and laid the foundations for the projectwith the Ecological Study of the Eastern Pohorje Mountains. However, despite the Expert groundwork for the proclamation of the PohorjeNature Park (1987) the area was not protected. The result of renewed efforts of local communities, nature lovers and conservationists was the Expert proposal for the protection of the Pohorje Regional Park, which was submitted to the Ministry of the Environment and SpatialPlanning in 2020. Vision Pohorje 2030 – where are we in 2020 and what is our course of action until 2030 Tanja Lešnik Štuhec, Jurij GulicVision Pohorje 2030 dates back to 2011 when it was drafted in the framework of the NATREG project, and offers guidelines forclose-to-nature management of Pohorje bysystematically integrating all stakeholders increating attractive natural and cultural heritage stories. Networking – establishment oforganised local chains of service providersthrough effective marketing and comprehensive presentation of Pohorje under a joint destination brand – can have a huge multipliereffect. The synergies of integrated creativeefforts are usually reflected in boutique, guided green adventures tailored to the needs ofidentified target groups. Rocks between Velika Kopa and Veliki Vrhon Pohorje Mirka Trajanova Have you ever walked across the domed summits of the Pohorje Mountains? When you do, you will be greeted by mighty forests offeringsoothing cool in the summer and a wealthof flora and fauna that never run out of water and peace. If you pay attention, you willbe welcomed also by a plethora of rocks andminerals, some of which can’t be found anywhere else in Slovenia. Pohorje boasts someof the oldest rocks in Slovenia. Their source rocks, whose age was determined on similarrocks in Austria, are more than 1.6 billion years old. But this is only the beginning oftheir development. They have changed quitea few times through their geological history, first due to subduction to the depth of morethan one hundred kilometres, followed by uplifting and finally through thrusting and tectonic exposure. Pohorje with its rich naturalheritage is part of the Natura 2000 network Table of Contents 237 and once you’ve visited these mountains theyare sure to leave a lasting impression. Mineral wealth of Pohorje Miha Jeršek, Mirjan Žorž, Mojca Bedjanic, Zmago Žorž, Viljem Podgoršek The Pohorje massif is the eastern extensionof the Alps with a characteristic rock composition and unique geological history that ledto the evolution of various minerals. The Pohorje Mountains are composed of tectonicallymodified igneous and metamorphic rocks andskarns that formed as the result of magma– carbonate/marble interaction. Some of themost characteristic minerals in the PohorjeMountains are garnets formed in gneisses, skarns, eclogites and marbles as well as inaplite and pegmatite veins. These rocks alsocontain zoisite, kyanite and corundum. Fine- grained igneous rocks granodiorite and cizlakite may comprise larger crystals, such ashornblende (in cizlakite). Sulphide ore minerals that crystallised from hydrothermal solutions are the source of secondary oxidationminerals such as azurite and malachite. Wellcrystallised minerals develop mainly in inter- layer in veins Alpine cracks, which are associated with so-called Alpine paragenesis. Theyfrequently feature epidote, titanite, feldsparsand zeolites as well as quartz varieties rockchristal, smoky quartz and amethyst. Pohorjeminerals can be seen in public collections, and some of them have been proclaimed valuable natural features pursuant to the Nature Conservation Act. Pohorje diamonds Mirijam Vrabec Diamonds have excited people’s imagination since time immemorial, either with their beauty, when they shine in their splendour, orvalue. Today, we can find rocks in the Pohorje Mts. whose mineral composition, micro- structural properties and conditions of formation completely correspond to diamond-bearing rocks elsewhere in the world. They wereformed at great depths in the Earth’s interior at pressures higher than 4 GPa and temperatures exceeding 900°C. Such conditions correspond to depths of more than 100 km andextend to the region of the Earth’s crust. Inthe Pohorje Mts. we found tiny diamonds inthe form of microscopic inclusions in garnets. As the rocks were uplifted towards the surface, garnets protected them from degradinginto graphite. Paleontological heritage of Pohorje withvicinity Matija Križnar, Rok Gašparic, Viljem Podgoršek Below Pohorje and its outskirts we can findmany interesting fossils. The oldest are fossilsfrom the Late Paleozoic, while Mesozoic fossils are represented in Triassic and Cretaceousbeds. The richest fossil-bearing are the Cretaceous rocks in the vicinity of Stranice, where rare dinosaur remains have also been found. In slightly younger strata, even coal wasdiscovered and exploited. An interesting Miocene crustacean fauna was discovered from the Neogene strata on the northern edge ofPohorje. The youngest ice age fossils were found in the gravel deposits of the Drava River. Geographical characteristics of Pohorje Igor Žiberna, Peter Zajc The article presents the basic geographicalfeatures of the Pohorje Mountains. It beginswith the description of the relief, in particular altitude and slopes. These are slightly different from most other hilly regions of Slovenia on account of their specific lithologicalcomposition. Also presented are the climateand soil use as well as human activities that shaped the landscape that we know today. Pohorje is an attractive tourist destinationand recreational area. The biggest obstacles toits development are administrative fragmentation and uncoordinated planning at the statelevel. Pohorje extends over 16 municipalities, seven administrative units and three regionaldevelopment agencies. Key issues usually fallunder the competence of different sectors atthe state level. The efforts for integrated de Table of Contents velopment in the region started already in the1970s, and in 2019 we finally saw the establishment of the Partnership for Pohorje. Light pollution in the Pohorje area Igor Žiberna, Jurij Gulic Light pollution is a relatively recent form ofpollution and an increasingly pressing environmental problem in Slovenia since the 1980s. The article discusses light pollution in thePohorje area, one of the areas protected underNatura 2000. We analysed the situation basedon field measurements and analysis of satelliteimages in the night channel. We focused onthe light pollution caused by night skiing inMaribor Pohorje and Rogla ski resorts. We also measured the effect of selected illuminated religious buildings in the Pohorje area (whichserve as habitats to bats) on the current stateof light pollution in the direct vicinity of thesefacilities and in their wider surroundings. Water riches of Pohorje Urša Vilhar, Lado Kutnar The article looks into the water riches of Pohorje and the role of forests in water conservation. The climate in the Pohorje Mts. is transitional continental climate with influences of Alpine and sub-Pannonian regions. The precipitation level increases from the east towardsthe west and with altitude. The central partof the Pohorje is a plateau, largely covered bybogs and surrounded by predominantly spruceforests. Because of the impervious geologicalbedrock most of the water from precipitationruns off down torrential gorges and streams. Most of the Pohorje waters come from theDrava river basin, with about 10% of these waters flowing into the Sava River. Pohorjewatercourses hardly ever dry up and maintaincharacteristically even water levels throughout the year. In the past, people built numerous mills and sawmills on bigger streams, andmore recently small hydroelectric power plants. Aquifers under the Earth’s surface collect largevolumes of high-quality groundwater. Owingto Pohorje’s extensive forest cover the forest plays an important role in regulating the water flow, maintaining the quality of water andwater biotopes for many life forms in thesemountains. Pohorje forests Ljuban Cencic Managed forest is a result of natural forcesand human activities in more or less recent past. Pohorje forests today are a result of economic and social circumstances that dictated the manner of forest management in the past. Characteristically, the processes started in thepast have a delayed effect on the forest ecosystem. In the past, man cleared large forestareas, and changed the natural structure offorest stands and species composition of forests that remained. An analysis of forest development in view of past impacts gives us aninsight into the present functioning of forestecosystems and allows us to plan their development more adequately. Past managementshould be regarded as an experiment and theresulting experience wisely used. Forest management is becoming increasingly complex asit must ensure both economic viability andpublic benefits. Income from Pohorje forestsis decreasing as the conditions deteriorate alsodue to negative environmental impacts on forests and their vitality. The doctrine of close- to-nature forest management with so-calledfreestyle silviculture, which has become anestablished practice in Slovenia, is the mostmodern forest management practice. It impliescomprehensive forest management and measures that take into account the individualityof specific forest areas. Spruce bark beetles in Pohorje Jan Podlesnik Bark beetles are small, dark brown beetles from the weevil family. They feed and reproduce on host plants, in Slovenia mostly on trees. They are known for their tunnel galleries, which they excavate in the wood or bark oftrees. Some bark beetle species use living trees as hosts and kill them in the process of coloni Table of Contents 239 sation and reproduction. Other species colonisedead trees and play an important role in wooddecomposition. In Slovenia, where forests arean important public asset, some of the bark beetle species also have an economic impact, asthey can cause significant economic and ecological damage in the event of an outbreak. Inthis context, the most important bark beetlespecies in the Pohorje Mts. is the Europeanspruce bark beetle (Ips typographus). Minority forest communities and habitattypes of conservation importance in thePohorje Mountains Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Mateja Cojzer Among the predominantly secondary spruceforests in the Pohorje Mountains are forestremnants that have maintained some of the characteristics of the original primary forests. These include mainly beech, fir-beechand fir forests. On more limited areas we can find also several forest communities and habitat types of conservation importance, amongthem individual noble hardwood stands with dominating sycamore and European ash. Asthey are rare and endangered they are classified as the European priority habitat type 9180* Tilio-Acerion forests of slopes, screes andravines (Natura 2000). Individual forest standswith riparian vegetation occur also in verynarrow belts along Pohorje watercourses. Rareriparian forests are exposed to various pressures, but have a significant ecological andnature conservation importance, so they areclassified into the priority habitat type 91E0* Alluvial forests with Alnus glutinosa and Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae). Also of conservation importanceare some of supposedly primary spruce forests. These can be assumed to have remained more or less the same in extreme site conditions, frequently also in the immediate vicinity of bog forests. Bog forests as well as thesespruce forests feature different moss speciesthat thrive in high humidity and acidic soils, and give these forests their characteristic ap pearance. Supposedly primary spruce standsare classified into the habitat type 9410 Acidophilous Picea forests of the montane to alpinelevels (Vaccinio-Piceetea). Pohorje trees in superlatives Samo Jencic Pohorje is one of the largest forest complexesin Slovenia. At lower elevations on its outskirts, the continuous forest areas of mid- and high elevations blend with farms and the rural landscape mosaic. The tradition of planting and growing »house« trees dates centuriesback, and the same is true of conserving single mighty trees in forests. Not only for thesake of their beauty – trees have always serveda practical purpose, to block winds and lightning, provide flowers and honey, shade in thesummer and greenery in winter – in foreststhey used to be saved »for seeds«. And theywere the pride of their owners. Today, thesebenefits can be secured otherwise, such trees are no longer a life necessity and many peoplefind it easier to live without a »dangerous treeand its litter«. We are witnessing a gradualdecline in the number of giant trees. Still, quite a few of these unique trees have beenpreserved in the Pohorje Mountains and someof them really stand out from their peers inSlovenia. Pohorje bogs Lado Kutnar, Matej Tajnikar, Jurij Gulic Pohorje bogs are special ecosystems, and water is one of the key factors ensuring theirlong-term survival and functioning. Water isalways there in the peat soil and even on theground surface. Organic peat soils form fromplant remains, especially peat (Sphagnum) and other mosses, sedges, grasses and ligneousplants under the influence of water, relativelylow temperatures and other ecological factors. Wetlands are divided into raised bogs andfens, depending on special ecological conditions, the depth of peat layers and vegetation. The peat soil layer in bogs can be severalmetres thick. In special ecological conditions Table of Contents these bogs serve as habitats of some relativelyrare, threatened and protected species. Pohorje bogs are some of the more threatenedecosystems as they usually cover smaller areasthat are subject to numerous pressures, aboveall global warming, changes in the water regime, pollution and intensive land use. Withso many adverse impacts and threats theyhave been included among the Natura 2000 sites, which are part of the European networkof special protection areas. Bogs with theircharacteristic vegetation dominated by mossand herb layers are classified into the priority European habitat 7110* Active raised bogs. Bog areas with more or less continuous andtaller ligneous vegetation, especially spruceand dwarf pine, are classified into the priority habitat type 91D0* Bog woodland. Pohorje grasslands Sonja Škornik, Mitja Kaligaric We describe different grasslands in the Pohorje Mts., which developed as secondaryvegetation on silicate bedrock. The summit areas are covered with so-called planje(plains), matgrass swards rich in colourful flowers. These include species belonging to the alpine geoelement, which usuallyoccur above the timberline. Pohorje heathswith cranberry and bilberry developed onvery shallow stony soils and are dominatedby common heather, which gives them theircharacteristic appearance and name. Where matgrass grasslands (called ‘volkovja’) turninto wetlands they are accompanied by purplemoor-grass, numerous sedges and cottongrass. Additional acidification leads to the formation of bogs. Abandonment of pasture andmowing that started after World War I hascaused afforestation of plains. In recent yearsthere have been efforts to stop afforestation. The forest cover on Pohorje is interrupted also by isolated farms, settlement nuclei wheremore productive meadows with tall oat-grasshave developed. Silicate rocks of the PohorjeMountains boast two rare plants – the fernLadder spleenwort and Saxifraga paradoxa, a Styrian endemic, whose classical locality is inŠumik. Fungi of Pohorje with a focus on wood- decay fungi and their significance Slavko Šerod Since pre-historic times fungi have been thedriving force of evolution on land. Theyturned rocks into what would become soil and provided nutrients for plants, allowingthem to spread and turn the planet green. After every major catastrophe on earth fungiwere there to bring back life. If it weren’t for fungi, there would be no life. They form thefoundation of our world. They paved the wayfor civilisation and made us who we are. The exploration of the kingdom of fungi has onlyjust begun and the most fascinating discoveries are yet to come. On the Dragonflies of Pohorje Mts. Matjaž Bedjanic Pohorje Mts. are a group of domed summitssouth of the Drava valley. Rising only slightlyover 1,500 m altitude, this south-easternmost part of the Central Alps is peculiar by consisting of silicate rocks. Due to the impermeable ground the water frequently stagnates inshallow depressions of broad crests, formingnumerous small peat-bogs and transitionalmires surrounded by bog woodland. A listof odonate fauna of Pohorje Mts. as a wholecomprises 40 species. Above the 1,000 m altitude, 31 dragonfly species have so far beenrecorded, among them are strong populationsof peat-bog specialists Aeshna juncea, Leucorrhinia dubia and Somatochlora arctica. These Slovenian localities represent the extremesoutheastern edge of these species’ range incentral Europe, which further increases thevulnerability of populations and gives themspecial conservation importance. Two critically endangered species, Coenagrion hastulatum and Sympetrum danae have not been found on Pohorje for over a decade and might beextinct. A conclusion is given that Pohorjerepresents a unique odonatological treasure. Table of Contents 241 Appropriate nature conservation managementin the frame of planned Regional Park Pohorje, with additional research and monitoring, is needed. On the Grasshoppers of Pohorje Mts. Matjaž Bedjanic Pohorje Mts. ridge rises only slightly over1,500 m and is covered by mostly secondary coniferous forest and extensive grasslandscalled »planje« on the top plateau. All together 44 Orthopteran species are known fromPohorje, which has hitherto been only occasionally surveyed. Among them, 7 speciesare included on the Red List of endangeredanimal species in Slovenia and 3 species arelegally protected. Above the 1,000 m altitude, 32 Orthopteran species have so far beenrecorded. Typical and most common speciesof the silicicolous grasslands, heats and forestedges at high altitudes are Euthystira brachyptera, Omocestus viridulus, Miramella irena and Oedipoda caerulescens among Caelifera andMetrioptera brachyptera, Decticus verrucivorus, Tettigonia cantans and Poecilimon ornatus among Ensifera. Interesting from faunisticpoint of view are the records of Pezotettix giornae, Stauroderus scalaris, Aiolopus strepens and Poecilimon gracilis. Future orthopterological faunistic and ecological research is badly needed and additional interesting speciesrecords are expected. Only new surveys canprovide a more comprehensive assessment ofthe threat status of this insect group in theplanned Regional Park Pohorje. Butterflies of Pohorje Matjaž Jež, Rudi VerovnikProteus reported on the butterflies of Pohorje already in 1995 and since then severalnew species have been identified, primarilyfrom the Microlepidoptera group. More than1,000 species are known here today and theirnumber is increasing. The article focuses onthose characteristic for dry montane grasslands, heaths and wetlands. One such example from the family Pyralidae is Crambus ericella, whereas Eana osseana and E. argentana come from the family Tortricidae. Celypha rurestrana and Phiaris bipunctana are characteristic for bilberry habitats. Also prominent are speciesfrom the family Noctuidae: Xestia speciosa, Papestra biren, Eurois occulta and Syngrapha interrogationis as well as character species from thefamily Geometridae: Perizoma minorata, P. albulata and Eupithecia veratraria. From amongdiurnal butterflies we discuss two montane species, Pieris bryoniaea and Agriades optilete. The latter is threatened and its only distribution area in Slovenia is on Pohorje. Phengaris arion is characteristic for warm slopes and Euphydryas maturna for stream valleys. Birds of Pohorje and their role in natureconservation Matej Gamser How do people today perceive Pohorje? Dowe think about nature at all? Well … What are the consequences of constant, excessiveand uncontrolled burdens of human activityon the Pohorje ecosystem? Eurasian capercaillie, the iconic bird of Pohorje, is retreatingfrom these pressures to the last remainingpeaceful districts. Come to think of it – there aren’t any such places left on Pohorje! Thehistorically best region for the species has become the worst. This article gives a chronological overview of Pohorje’s avifauna with afocus on species of conservation importance. It comes with photographs of feathery Pohorje inhabitants. The conclusion offers somenature conservation guidelines. If we don’t take them seriously, the situation won’t getany better. Bats of Pohorje Aja Zamolo, Monika Podgorelec, Primož Presetnik In the given article we present bat species recorded on Pohorje. The emphasis is on maternity roosts in buildings in lower-lying populated areas, which are in comparison to summitareas better surveyed. According to our datathere are 10 bat species living in higher and Table of Contents more mysterious parts of the Pohorje Mountains, whereas in the wider area 19 out of 30 bat species present in Slovenia were recorded. Weknow, for example that higher elevation suitthe parti-coloured bat and western barbastellebat, which are »forest« species and can withstand low temperatures. Many records of batsare concentrated along large forest clearings (e.g. in the vicinity of the huts on Pesek, Jurgovo, Glažuta) and near water reservoirs (e.g. at the lower station of Mašinžaga), but we donot know bat roosts in the vicinity. At thefoothills of Pohorje important bats roosts oflesser horseshoe bats, Schreibers’ bent-wingedbats, greater mouse-eared bats and Geoffroy’s bats are known in buildings, where big maternity colonies are formed. We hope this article will encourage new research of bats in themore secretive parts of Pohorje Mountains aswell as continuation of the efforts for conservation of already known roosts. Opiliones of Pohorje Peter Kozel, Saška Lipovšek, Ljuba Slana Novak, Tone Novak Opiliones are the third largest group of arachnids. Of more than 6,600 recorded speciesSlovenia hosts about 80, and half of them live on Pohorje Mts. The authors provide an updated list of these species, which is a resultof intensive research in recent years and moredetailed analysis of known species. Given theincomplete taxonomic knowledge of certainspecies, we expect further updates of the Pohorje list in the future. The authors also offera brief presentation of their contribution intothe taxonomy, cytology, molecular biology, genetics and ecology of Central-European Opiliones. Lacewings (Neuroptera) of Pohorje Vesna Klokocovnik, Dušan Devetak The article presents lacewings (Neuroptera) of Pohorje, net-winged insects that undergocomplete metamorphosis. They are a smallorder of insects, comprising about 6,500 species, of which 112 species are known for Slo venia. Many of them are predators and playan important role in food webs within an ecosystem. Because of their predatory nature andtolerance to pesticides, they are often used inpest management control. In Pohorje, 44 lacewings have been recorded, which is almosthalf of the Slovenian lacewing fauna, but weexpect to find more, as they are relatively poorly researched. Some of the most common species are the brown and green lacewings. The latter can be seen on summer evenings when they fly around lights or in autumnwhen they seek shelter in our houses. Pohorje through time Andrej Gulic The Pohorje cultural landscape that we knowtoday was shaped by its settlement in the lastcenturies of the Middle Ages. People who hadpreviously lived on the plains settled in themore favourable and sheltered aspects of thePohorje Mountains, and most of the villagesand hamlets reported from the 13th century onwards still exist today. In the 18th and 19th century the development of different industries and the growing needs of the people inthe valley led to more intensive exploitation ofPohorje’s natural features, from ironworks andglassworks to timber and stone harvesting. All this has shaped the Pohorje Mountains, leaving a mark on this area that is still visibletoday. With the growing popularity of hiking, skiing and tourism Pohorje became alsoa space of leisure and recreation. Owing tothe centuries-old history of human settlementin this area the cultural heritage of Pohorjeand its hinterland is considered a true treasure trove of traditions, customs, habits, knowledgeand skills. Despite rapid development this area has preserved its identity (at least to somedegree) and originality to this day, and it isonly recently that we are beginning to trulyrecognise and value them, while investing ourefforts in their preservation.