Dolžnostih i z vod.
Roj	Dolžnostni izvod.
3nw—
Kari	1 P. n. Licejska knjižnica.
$0 4
c*l.
izračunajo po dogovoru; pri vcčkražnan laseriranju primere» popust Uprewüitvo •prejema naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon interurban it 113.
Poštnina plačana v gotovini»
STRAŽA Izhaja v pondeljek, sredo tn petek.
Uredništvo in upravništvo Je v Maribor^ Koroška cesta št 5 Z uredništvom se nore govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban stili.
66.	štev.	Maribor, dne 13. junija 1038.	Letnih XT.
Sporazum — državna ideja!
Podajamo notranje-politični del govora poslanca g. dr. Hohn ječa, da bo še bolj očividna zadnjič označena neslovanska, despotična in lažiparlamentarna mentaliteta, ki jo razkriva odgovor g. Nikole Pašiča.
G. dr. Hohnjec je izvajal:
«Naše notranje razmere so slabe in nezdrave. Treba jih popraviti, menjati, izpopolniti. Predpogoj zato |e pa sporazum. Sporazum je življenska ideja naše države, sporazum je pripravil pot našemu ujedinjenju, sporazum je stal ob zibelki našega ujedinjenja. Evo nekaj dokazov za to: Krfska deklaracija — ta velevažen politični akt — zaključen dne 7. julija 1917 ter podpisan od g. Nikole Pašiča, takratnega ministrskega pred-sendika in ministra zunanjih zadev kraljevine Srbije, ter g. dr. Trumbiča, predsednika Jugoslovanskega odbora, določa, da «se ustav ima primiti u celini u ustavotvornoj skupštini brojno kvalifikovanom većinom.« Ako številno najmočnejše pleme (to so Srbi) ne sme nadglasati (preglasovati) Slovencev in Hrvatov, mora iskati z njimi sporazum. Brez sporazuma ni številno kvalifikovane večine. Znano pa je vsemu svetu, da u-stava ni bila sprejeta s številno kvalifikovano večino, in da je ironija tem večja, določa ustava, da je potrebna od strani narodne skupščine za vsako izpremembo ustave tripetinska večina skupnega števila članov. Tako je bila pogažena krfska deklaracija na Vidov dan (28. junija) 1921.
Še močnejše je idejo sporazumnega ujedinjenja in sporazumnega urejevanja medsebojnih in državnih raz mer povdarila ženevska konferenca, držana od 6. do 3. novembra 1918. V Ženevi so se zbrali: 1. gg. Nikola Pašič, ministrski predsednik kraljevine Srbije in minister zunanjih zadev; 2. predstavniki parlamentarnih grup srbske narodne skupščine gg. Draškovič, Marinkovič in Trifkovič; 3. kot zastopniki narodnega veča v Zagrebu g'g. dr. Korošec, dr. Melko Čingrija in dr. Žerjav; 4. kot zastopniki Jugoslovanskega odbora v Londonu predsednik dr. Trumbič in gg. dr. Gregorin, Nikola Stojanovič in Banjanin. Ti gospodje so sklenili deklaracijo, v kateri so izjavili, «da su sretni, što mogu jednodušno, svečano i pred celim svetom konstatovati svoje ujeđi-dinjenje u državu Srba, Hrvata i Slovenaca.« V resoluciji so sklenili: «Zaključuje se, da kraljevina Srbija priznaje narodno veče kao reprezentanta i vladu i to sve u smislu resolucije narodnog veča od 3. nov. 1918. Ovo priznanje odmah je provedeno notom, koju je g. Pašič kao predsednik ministarstva i ministar inostranih dela kraljevine Srbije upravio dr. Korošcu, predsedniku narodnog veča u Zagrebu, i vladama Engleske, Francuske, Italije i Sjedinjenih država. Čitava kon ferencija obvezuje se raditi svom snagom oko toga, da se postigne efektivno priznanje narodnog veča u smislu resolucije. Osniva se zajedničko ministarstvo za kraljevinu Srbiju i područja narodnog veča u Zagrebu, kome je zadatak, da organizuje zajedničku državu S-HS. U tu svrhu vlada kraljevine Srbije i narodno veče u Zagrebu, ne dirajući u opstoječi upravni sistem, po-veravaju još danas (9. novembra) ove poslove zajedničkom ministarstvu SHS. Zajedničko ministarstvo stojače u vezi sa vladom kraljevine Srbije i sa narodnim većem u Zagrebu. Ovaj poredak može se promeniti samo međjusobnim sporazumom vlade kraljevine Srbije i narodnog veča.«
Sklepi ženevske konference se žalibog niso izvršili, marveč so ostali na papirju. Ako bi se bili izvršili, bi naša država sedaj bila urejena, trdna in jaka ter spoštovana v krogu drugih držav. Potem je narodno veče na svoji seji 24. nov. sklenilo, da proglaša ujedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Črno-goro v eno edinstveno državo. Ta sklep je posebno odposlanstvo narodnega veča dne 1. decembra 1918 v adresi sporočilo g. prestolonasledniku oficijelno in v slovesni obliki. Pomembno je, da je prestolonaslednik y svojem odgovoru na to adreso izjavil: «Proglašavam ujedinjenje Srbije sa zemaljama nezavisne države Slovenaca, Hrvata i Srba u jedinstvenu kraljevstvo Srba, Hrvata in Slovenaca.« Tako se doslovno glasi izjava g. prestolonaslednika in iz tega sledi, da naša država ni bila ustvarjena potom aneksije prečanskih krajev od strani Srbije, niti ne na ta način, da se Jugoslovani biv te avstro-ogrske monarhije podvržejo kraljevini Srbiji, katera bi državnopravno samo razširila svojo oblast in svoje meje na ozemlja preko Drine, Save in Donave. Ujedinjenje se je izvršilo tako, da so se zemlje nezavisne di'žave Slovencev, Hrvatov in Srbov s svojo (▼oljo in odločitvijo zjedinile s Srbijo.
Naše države torej ni ustvarilo samo eno pleme — Srbi. Srbi, Hrvati in Slovenci smo državo ustvarili brez sile v medsebojnem sporazumu in v medsebojnem sporazumu jo moramo tudi urediti, voditi in upravljati, (deja sporazuma je torej eminentno državna ideja. Brez te ideje bi ne prišlo do ustanovitve države, brez te ideje ni pravilne ureditve, ni dobre uprave, ni napredka in razvoja naše države.
Ker se ta ideja že štiri leta tepta v prah, zato smo prišli v hudo zagato, iz katere — kakor piše g. Protič v beograjskih «Novostih« (dne 3. t. m.) — naša državna politika ne more najti izhoda. In tudi odličen Anglež in prijatelj Jugoslovanov g. Seton Watson to vidi, odklanja centralizem ter priporoča vladi in kroni sporazum, ko piše: «Centralizem je bolezen, ne pa ideal. Po mojih mislih je centralizem neizvedljiv in sicer: 1. ker nasprotuje tradicijam, ki so se v dolgih stoletjih globoko uživele v prebivalstvo različnih pokrajin. Te tradicije je bolje gojiti in razvijati, nikakor pa pobijati.
2. Ker za centralizem absolutno ni potrebnega upravnega aparata. Posledica tega je popoln zastoj in zmešnjava, "kar povzroča nezadovoljstvo in silno slabo vpliva na gospodarski razvitek države. Ni v interesu niti ! Srbije niti Hrvatske, a še manj v interesu dinastije, da j bi zmagalo nasilje namesto prijateljskega sporazuma; ! kajti s tem bi bil proglašen politični in intelektualni | bankerot.«
Gospodje, centralizem ni zdravje, marveč bolezen, j Naša država težko boluje od centralizma. Jaz prosim i vse tiste, ki so prijatelji te države, da krenejo na drugo | pot, da krenejo na pot sporazuma. Ako krenemo na pot sporazuma, potem ne gremo v pogubo. Naš klub ima pred seboj jasen cilj, ki ga je označil v svojem ustavnem načrtu. Radič bo določil svoje zahteve. To ni pot teme, to je svetla pot, ki vodi do konsolidacije naše države in do njene lepe bodočnosti. Predpogoj za to pa je revizija ustave. Zatorej glasi naš ceterum censeo: ustava se mora revidirati!
Politični položaj.
Radič o Pašičevem govoru. Poročevalec beograjskih «Novosti« je obiskal Radiča, da izve, kaj misli on o Pašičevem govoru. Radič je rekel, da la govor ni nič novega in da je važen samo radi tega, ker ga je govorila uplivna oseba. Srbska inteligenca krog Pašiča ima danes napram Hrvatom podobne predsodke kot so jih imeli nekdaj hrvatski frankovci napram Srbom. Pa kakor je na Hrvatskem mlada in nova generacija izpodrinila staro, tako bo tudi v Srbiji. Radič na svojem prihodnjem zborovanju sploh ne misli govoriti o Pašičevem govoru, ampak o razmerju med Srbi in Hrvati in bo tudi jasno povedal, kaj namerava z republiko. HRSS je republikanska stranka, toda proti kralju Srbov se ne bo nikdar upirala. Ako bi bilo prišlo v parlament namesto 70 poslancev HRSS le polovica srbijan skih republikancev, bi bila nevarnost za monarhijo še mnogo večja. Sporazum med Hrvati in Srbi bi monarhijo v Srbiji preje okrepil nego oslabil. Zato se Srbom ni treba bati, da pomenja sporazum oslabitev monarhije. Mi hočemo le, naj monarhično formulo okrepi narod z izrekom svoje volje. Zamisel sedanjih srbskih monarhistov pa je, da ustvarijo zelo labilno srbsko mo narhijo. Dne 24. t. m. bo Radič storil odločne korake za sporazum. Takrat bo tudi govoril o slabi finančni u~ pravi na Hrvatskem in povedal, da je Hrvatska utrpela v petih letih nad 100 milijard škode in da so odnesli v Belgrad nad 250 milijonov zlatih kron, ki so izginile bogve kam. Govoril bo tudi istega dne o Svetozaru Pri-bičeviču, ki bo izvedel takrat enkrat za vselej, kdo je. Srbi nam vedno očitajo, da smo se borili do zadnjega dne za Avstrijo. Tudi o tem očitanju je vprašanje sporno. Mi smo se od leta 1870 dalje borili proti Avstriji, Avstrija pa se je naslanjala na pravoslavje, ki je bilo zelo lojalno napram njej, kakor kaže zgled graničarjev. Ako bi Srbi razumeli naše razmerje napram Avstriji in Madžarski, bi bil naš sedanji spor takoj rešen. Tudi tisti prečanski Srbi, ki doslej tolmačijo v Belgradu naše nekdanje razmerje do Avstrije in Ogrske, so bili pristaši nekdanje oficijelne avstrijske politike. Pašičev zadnji govor nima niti glave niti repa. Ta govor je za Pašiča njegov politični samomor. Če bi bil on (Radič) tako govoril Hrvatom o Srbih, kakor je govoril Pašič Srbom o Hrvatih, bi bilo konec njegove (Radičeve) politike. Pašič je nasedel zelo slabim svetovalcem. On je rekel, da bo Hrvate «nivelirah« a oda jaz mu povem, da se niti ena vojska ni končala z niveliranjem. Zahteve po avtonomijah niso nikako leglo protisrbske politike, kakor to smatrajo v uradnih krogih. Glede Davi-doviča pa je dejal Radič, da ni niti Šumadinec, niti Srb niti državnik, dokler se ne odreče Pribičevičevi politiki.
Bleerovo posojilo. Med ministrom financ in Blee-rovo bančno skupino še ni prišlo do sporazuma glede izplačila drugega posojilnega obroka. Minister prometa dr. Jankovič je zahteval, da se izplačilo pospeši, ker bi rad že začel graditi jadransko železnico. Minister financ je radi tega prosil vsaj za predujem od 5 milijonov, Bleerova bančna skupina je pa odvrnila, da da lahko samo enega. Ameriški bankirji so odpotovali sedaj v London, da poskusijo tam dobiti denarna sredstva, ki jih v Ameriki ne morejo spraviti skupaj.
I Razprava o vojaškem zakonu. Pri nadaljni raz-j pravi v odboru za novi vojaški zakon se je pokazalo,
\ da so kmečki poslanci radikalne stranke odločno nasprotni načrtu svojih strankarskih tovarišev ministrov, policajdemokrati pa še bolj militaristični, kakor to zahteva nazadnjaški vojni zakon sam.
Sprememba pri radikalih. Dosedaj so radikali bili kolikor toliko strpni. Zadnji čas pa je stari Pašič svoji srbski radikalni stranki zopet dal znak velesrbstva. Naša država jim je samo Velika Srbija; vsi narodi, posebno Slovenci n Hrvati se moramo posrbiti. Tako je sedaj. Slovenci, ki danes delajo za srbsko radikalno stranko, delajo za raznarodovanje Slovencev, za po-srbljenje. Duh Nikole Pašiča se zopet poraja v srbskih radikalnih vrstah v večji meri. To je ona velesrbska smer, ki ne mara, da bi obstal še kak drug slovanski narod v naši državi! Nas ta preokret v političnem pravcu radikalov ne vznemirja. Nobena sila še ni ostala dol go časa zmagovita.
štiri leta bodo sedeli radikali na vladi in v parlamentu. To je sedaj javno mnenje v Beogradu. Radikal-ski voditelji sami trdijo, da ne marajo novih volitev. Kakor se vidi iz najnovejših dogodkov, utegne sedanji parlament ostati skupaj celo dobo, t. j. 4 leta. Tega je kriv Radič. On je tista mrtva točka, ki je kriva sedanjega položaja. Revizij onistična opozicija (SLS in muslimani iz Bosne) ima sedaj 42 glasov. Ko bi Radič prišel v Beograd, bilo M nas 112 in pridružili bi se bloku še kakih 8 poslancev. To se pravi, da bi blok z lahkoto j razbil sedanji sistem. Tako pa bodo srbski radikali ; lahko varali še naprej na levo in desno.
Jugoslavija in Rusija. Ker je vladna deklaracija j naše odnošaje do Rusije popolnoma prezrla, je posla-I nec dr. Hohnjec tako-le utemeljeval potrebo diploma-I ličnih in drugih stikov z Rusijo: Rusija, kakršnakoli je j sedaj, je največja slovanska država in kot taka prirod-: na protektorica malih slovanskih držav. Velik del mi-i zerije, pod katero trpijo slovanske države po svetovni j vojni, izhaja od pasivnosti Rusije v zunanji politiki. Ako bi Rusija vršila svojo misijo protektorata nad slovanskimi državami in njih pravicami, bi marsikaj bilo bolje in slovanska svoboda in slovansko pravo bi bilo bolje zaščiteno. Zato je v našem lastnem interesu, da storimo vse, karkoli je v naših močeh, da približamo Rusijo Evropi in sebi. V tem oziru je pred nekaj dnevi bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George v listu «Daily Chronicle« objavil članek, v katerem med drugim piše takole: «Z veseljem vidim, da razgovori med Curzonom in sovjetsko vlado kažejo, kakor se zdi, odkrito željo, da pridemo do bolj zadovoljivih razmer med Anglijo in Rusijo. Ako zavzamemo stališče do sovjetske vlade, ne smemo pozabiti, da ne gre toliko za rusko vlado, kakor za ruski narod ter da v tem času boljševiki v Moskvi tvorijo edini most do močnega rus kega naroda. Dokler pa je temu tako, dokler sovjeti e-dini predstavljajo avtoriteto v Rusiji, škoduje vsak sovražen čin zoper nje celi državi.« Lloyd George-jeve besede nam morajo biti opomin, da moramo iskati pri vsaki priliki stik z Rusijo. V to svrho bi bilo tudi priporočali, da pošljemo svojega predstavnika v Rusijo, sklenemo z Rusijo trgovsko pogodbo ter vzpostavimo repatriacijske komisije z Rusijo. V Rusiji je še na stotine Jugoslovanov, ki bi se radi vrnili v svojo domovino, v naši državi pa na stotine ruskih beguncev, ki bi se tudi radi vrnili v rusko domovina
Pašičev napad na jugoslovanski odbor in kipar Meštrovič. Pašič je v svojem zadnjem govoru napadel Jugoslovanski odbor, malo poprej je bil pa napaden v radikalni «Samoupravi« slavni kipar Meštrovič. To dvoje je v zvezi, ker je bil tudi kipar Meštrovič v Jugoslovanskem odboru in ker je on poleg dr. Trumbiča edini, ki lahko najtehtnejše dokaže, da Pašič ni osnoval Jugoslovanskega odbora. Ta odbor se je sestal že koncem leta 1914 v Rimu in osnovali so ga med prvimi Šupilo, Trumbič in Meštrovič, ko Pašiča še poznali niso. Pokojni Šupilo je bil že priznan v Parizu in Londonu, druga dva pa v Rimu, predno sta Šupilo in Trum bič stopila v stik s Pašičem. Zagrebška «Slobodna Tribuna« pravi, da je tedaj, ko je bil v Parizu redigiran program bivše Jugoslovanske demokratske Lige«, poklical Pašič k sebi enega od najbolj strupenih beograjskih žurnalistov ter mu naročil, da naj začne napadati bivše člane Jugoslovanskega odbora enega za drugim. Najprej one male, potem pa velike, enega za drugim, Trumbiča in Meštroviča pa nazadnje. — Tako je tudi bilo. O Trumbiču misli Pašič, da je gotov in sedaj je Meštrovič na vrsti, da se mu za največje umetniško in neplačano delo zlobno in lažnjivo očita koristolovstvo.
Sporazum med Jugoslavijo in Nemčijo. V ponedeljek je bil v Beogradu podpisan sporazum med delegati Nemčije in predstavniki naše vlade glede reparacij skih dajatev Nemčije naši državi. V glavnem sta se obe via-* di sporazumeli, da Nemčija za leta 1923 in 1924 ne bo dobavljala živine, ki jo Nemčija sama neobhodno potrebuje, nas pa prevoz veliko stane. Zato pa se bodo dobavljali drugi nam potrebni predmeti, posebno polje»
deteti stroji. Nemčija jamči za dobavo teh predmetov z svoto 5 milijonov zlatih mark, toda od svote je odšteti 1 milijon, ker mora naša monopolska uprava za to svoto v gotovem kupiti od Nemčije soli, ki je naša uprava mnogo potrebuje. Glede 400 lokomotiv, katere nam je Nemčija že dobavila in za katere je vsled padca nemške marke zahtevala o dnaše vlade še 17 milijonov zlatih mark, se je dosegel sporazum tako, da se svota po izvestni odstotni meri porazdeli. Nemčija plača Srbiji in Cmigori tudi odškodnino v znesku 1,200.000 zlatih mark za izvestne škode, napravljene med svetovno vojn*.
Po svetu.
Revolucija v Bolgariji. V soboto se je izvršil v Sofiji državni prevrat od strani meščanske opozicije, ki je porabila odsotnost voditeljev zemljoradniške vlade in stranke ter s pomočjo oficirjev in vseh drugih pristašev stare Bolgarske sestavila svojo vlado. Kralj Boris je to vlado potrdil. Stara Bolgarska, to so velekapitalisti, nacijonalisti ali kakor se kot politična stranka imenujejo: demokrati, objedinisti in radikali so bili že itak omejeni samo na Sofijo in še nekatera druga mesta, — ima sedaj z «makedonstvujuščimi«, ki že več let netijo ustajo ob meji, svojo vlado, ki pa iz mesta tudi ne more razširiti svoje oblasti ven na deželo. Nevarno je biti minister te nove vlade, ker kmetske čete že oblegajo mesto in so se na raznih krajih že vršili hudi boji. Sofijska vlada na vso moč prikriva vse nevarnosti svojega položaja in ker se kmetska oborožena sila šele zbira, se položaj še ne da objektivno presoditi, ves dosedanji razvoj nove Bolgarske pa govori za to, da ni misliti na trajno ustoličenje Koburžanov in režima, ki je Bolgarijo vodil v svetovno vojno. Najprej se je govorilo, da je Stambolijski z glavnimi člani svoje vlade vjet, izkazalo se je pa, da to ni res, temveč da je na čelu oboroženih in organiziranih kmetov, ki so na pohodu proti Sofiji. Bolgarija stoji pred meščansko vojno in če zmagajo zemljoradniki, je gotovo, da se stvar ne bo končala z nekrvavo obsodbo, temveč da bodo s kruto silo zatrti in končani vsi ostanki stare Bolgarije in tudi monarhije. — V Parizu so vznemirjeni vsled dogodkov v Bolgariji, ker vidijo pot nove vlade v kršitvi mirovnih pogodb in pa v snovanju kakega bolgarsko-turškega bloka proti aliiranim državam. V Budimpešti, kjer je središče vseh monarhističnih in germanofilskih prevratnikov, so bolgarskih dogodkov zelo veseli in kakor se vidi, so bili na vse to dobro pripravljeni. — Naš zunanji minister je izjavil, da mi nimamo nobenega povoda za vmešavanje v bolgarske zadeve, dokler nova Vlada ne bi kršila mirovnih pogodb.
Pisatelj Pierre Lotti umrl. V nedeljo je umrl v Hendaye slavni francoski pisatelj Pierre Loti v 73. letu svoje starosti. Njegovo pravo ime je bilo Julien Viand, v mladosti je bil mornariški oficir in tako so tudi njegovi spisi polni doživljajev iz te dobe ter jemljejo svojo snov zlasti iz orientalskega življenja. Pokojni pisatelj je znal zapadu posebno živo očrtati tragiko muslimanskih žena.
Evropeizacija Rusije. Ruska vlada je že davno u-vedla zapadni koledar, sedaj se pa vršijo priprave, da se odpravijo tudi stari ruski meterski in utežni sistem ter uvede decimalni. Sovjeti mislijo tudi cirilico zamenjati z latinico.
Zakaj se katolicizem ne more širiti po Rusiji? Z cerkvenimi vprašanji v Rusiji se največ bavijo ameri-fcanski listi in so zadnji čas konstatirali tudi vzrok, zakaj se ne more katolicizem razširiti v Rusiji. Oni pišejo: glavna zapreka katolicizma v Rusiji je ta, ker se tamkaj indentificirata Poljak in katolik. Poljaki so namreč močno osovraženi radi hegemonistične politike ne samo pri ruskih boljševikih, ampak tudi Ukrajincih v Galiciji in pri Belorusih, baš radi tega je razumljivo, da so tudi katoličanom zaprta vrata v Rusijo. Poljska hegemonistična politika je največja zapreka širjenju katolicizma in zbližanje pravoslavne in rimsko katoliške cerkve. Ravno radi ravnokar omenjenega vzroka tudi noče pošiljati Rim v Rusijo poljskih kat. duhovnikov, ampak svečenike drugih narodnosti.
Kako je z ruskim patrijarhom Tihonom? Boljše-viki so v veliki nepriliki, kaj bi naj počeli s patrijarhom Tihonom. Poglavar žive cerkve škof Antonin je poročal radi patrijarha v predsedstvu komunistične stranke in izjavil, da se ne more proti Tihonu postopati sod-nijskim potom, ker ga čisla narod kot svetnika. Predao bi se drznila vlada postaviti patrijarha pred sodišče, naj pošlje poprej v izstradane ruske gubernije najboljše govornike, ki bodo narodu sporočili, kako se je Tihon protivil predaji cerkvenih dragocenosti samo ®adi tega, da je tem več kmetov in delavcev umrlo radi gladu. Kakor hitro bo enkrat po tem receptu vzbujena nevolja med narodom radi patrijarha, potem se ga naj obsodi in požene v kak samoten samostan. Levičarji komunistične stranke niso zadovoljni z ravnokar omen jenim nasvetom škofa Antonina, ampak so zato, da se patrijarha obsodi in izvrši smrtna obsodba. Najbolj sta proti patrijarhu Trockij in predsednik vrhovnega revolucionarnega soaisča Džerženskij.
Nekaj iz boljševiške žive cerkve. Poglavar pravoslavne cerkve v Ameriki metropolit Platon Roždetven-sfeij je proglasil neodvisnost svoje cerkve od moskovske fcive cerkve. Predstavniki boljševiške cerkve so tožili metropolita vrhovnemu sodišču, češ, da si hoče metropolit prisvojiti imetek pravoslavne cerkve. Vrhovna sodišče je razsodilo celo zadevo t prilog tožiteljev, kar. je «do iznenadilo amerikanske cerkvene kroge. In baš. ta UWFQ&* j*	Tihona
in metropolita Platona. Sovjetska vlada je podelila pravico nadzorstva živi cerkvi nad vsemi cerkvenimi inštitucijami v Ukrajini. V neki kijevski guberniji so se pobunili kmetje, ko je hotelo odposlanstvo žive cerkve pregledati ženski samostan. Odposlanstvo je moralo nastopiti z oboroženo silo.
Afera s prodajo habsburških draguljev. Ko je bivši avstrijski cesar Karl pobegnil iz Avstrije v Švico, se mu je posrečilo odnesti s seboj večji del avstrijskih dvornih dragocenosti, med katerimi je zavzemalo prvo mesto drago kamenje, ki ga cenijo strokovnjaki, da je vredno tri milijone švicarskih frankov. Ker so Karlu v Švici kmalu pošla denarna sredstva, je bil prisiljen, te dragocenosti prodati in zastaviti. Radi tega je vodil njegov intendant baron Steiner pregovore z različnimi pariškimi draguljarji, ki so se za cesarjeve dragulje interesirali. Med tem časom pa se je zgodil znani pustolovni polet Karlov na Ogrsko, ki se je za bivšega cesarja slabo končal. Ko se je Karl vrnil nazaj v Švico ; in od tam bil pregnan na Madeiro, je večina njegovih * dragocenosti izginila. Policija je zaprla različne sum-; ljive osebe, katerim pa ni mogla poneverbe dokazati. Pred kratkim časom pa je švicarska policija dobila v svoje roke dokaze o poneverbi dragocenosti in na nje-no intervencijo so francoske oblasti v Parizu aretirale bivšega Karlovega intendanta barona Steinerja in njegovo ženo. Okrivljena sta, da sta prevarila bivšega cesarja pri prodaji njegovih draguljev. Baron Steiner je za to prevaro osnoval posebno delniško družbo pod i-menom «Perlesco«, ki je na videz imela namen, da posreduje med pariškim in dunajskim tržiščem z dragulji, v resnici pa je hotela s pomočjo Steinerja, kateremu je ekscesar neomajeno zaupal, izvabiti iz njega za nizko ceno njegove dragocenosti. To se ji je v polni meri posrečilo. Karl je zastavil svoje dragocenosti pri tej družbi za silno oderuške obresti, ki so znašale nad 1 milijon frankov, ko pa po pustolovščini na Madžarskem ni zastavnine mogel plačati, je večina draguljev pripadla tej družbi. Formelno se je cela stvar izvršila v postavnih mejah ter policija oderuhom ni mogla do živega. Sedaj pa se je dokazalo, da je baron Steiner prejemal visoke nagrade in provizije za to, da je pomagal svojega gospodarja opehariti. Glavni oderuh v tej družbi je štrasburški juvelir Sondheimer, poleg tega pa je zapletenih v afero še več uglednih pariških in madridskih juvelirjev.
Zločin iz pomepnosti Budimpeštanska policija je dovršila 1. t. m. preiskavo radi zločina, ki je menda vsled hladnokrvne okrutosti, s katero je bil izvršen, edini na svetu. Gre prav za prav za celo vrsto umorov, ki so bili izvršeni pred sedmimi mesci, a so bili sedaj odkri-■ ti samo slučajno. Približno pred enim letom je prišel iz j Amerike neki Lachmann s svojo ženo, hčerko in njenim 16 letnim sinom. Kupil si je v bližini Budimpešte ! vilo ter se v njej z družino naselil. Živeli so zelo dobro, ker si je Lachmann v Ameriki prištedil mnogo denarja. Njegova hči pa je strastno špekulirala na borzi, toda j ni imela sreče, ter je mnogo denarja zaigrala na ta način. Oče ji je nekoliko časa denar dajal, nazadnje pa se je večnemu zapravljanju uprl. Ker hčerka ni dobila več : denarja, je sklenila očeta ubiti in nekega dne ga je : ustrelila vpričo svoje matere. Obe ženi sta potem mrtveca pokopali na vrtu. O umoru ni nihče ničesar slutil in hčerka je naprej igrala na borzi. Za njen zločin je slučajno zvedel trgovski 'pomočnik Janoš Toth : ter sklenil to stvar izkoristiti v svoj prid. Spoznal se je z ženami in izvabljal iz njih denar z grožnjo, da ju bo j ovadil policiji. Ker je hči še nadalje denar zapravlja-j la, se je domenil Toth z njeno materjo, da jo spravi s 1 pota. Nekega dne jo je ustrelil vpričo njenega sina. Ko j je ta preplašeno začel klicati na pomoč, je ustrelil še I njega. Potem sta pokopala z materjo oba na vrtu poleg j ustreljenega očeta. Toth je potem živel s staro Lach-j mann skupaj v vili, dokler sta še imela kaj denarja.
I Ko pa je tega zmanjkalo, sta sklenila vilo prodati. Ko I mu je kupec denar izplačal, je prišlo med Tothom in S starko do prepira, pri katerem je Toth potegnil samo-I kres in jo ustrelil vpričo kupca in njegove žene. Potem ! je denar za vilo spravil in dolgo časa razsipno živel, i Kupec njegovega čina ni policiji prijavil iz vzroka, ki I ga policija sedaj še noče navesti. Toth pa je bil tako I nepreviden, da je starko na vrtu preplitvo zakopal in tako so jo našli delavci, ki so vrt prekopavali. Policija je potem izkopala še ostale Tothove žrtve in zaprla zločinca in kupca vile. Proti zločincu se bo kmalu začel proces, za katerega vlada že sedaj v Budimpešti velikansko zanimanje. Toth dejanje priznava ter pravi, da je storil zločin samo za to, da pride do denarja.
Dnevne novice.
Z' redukcija uradništva misli beograjska vlada kmalu začeti. «Politika« poroča v zvezi s tem, da je fin. minister poslal vsem ministrstvom cirkular, v katerem zahteva, da ta manistrstva v najkrajšem roku izvrše reduciranje njim podrejenega, nepotrebnega uradništva. Finančni minister opozarja v tem cirkularju vsa ministrstva na fakt, da bo budget na osebne izdatke znatno zmanjšan. Uradništvo je radi tega odloka zelo kon-sternirano, kajti nihče ne ve, po kakšnem načrtu se bo ta redukcija vršila. Ministrstva sama o celi stvari nimajo pojma, ker nimajo natančnih in nepristranskih podatkov. Eno pa je gotovo, da se bo redukcija vršila V smislu radikalnega programa, to je, da bodo v prvi vrsti odpuščeni uradniki, ki niso prisegli na radikalno ca stavo. Pri nas v Sloveniji in na Hrvatskem se bodo radikalci menda bali preveč zlorabljati to redukcijo f svojo korist, v Srbiji in Bosni se bodo pa gotovo godile
wjm
13.	junija 1923.
gorostasne stvari ter bo vlada gledala da gotovo na vsak način dobe uradniška mesta v roke njeni privrženci.
Službena potovanja uradnikov. Važen vzrok, da \ državi vse ne funkcijonira, kakor bi bilo treba in da pride do čestih zloupotreb, poneverjenj in drugih škandalov, je med drugimi tudi to, da dela uradništvo v manjših provincijalnih mestih, kar hoče in kakor zna, brez vsake kontrole ter višje urade obvešča, kakor s» mu zljubi, samo, da jim nameče peska v oči, da mislijo, da je stvar v redu. Zato pa postaja desorijentiranost in kaos vedno večji. To se dogaja radi tega, ker nobeden državni uradnik neče iti na takozvano službeno p« tovanje ali komisijo. Oni namreč poleg njihove mizern« plače, s katero se ravno komaj preživijo, dobivajo za službena potovanja takšne dodatke, da ne morejo a njimi niti plačati hrane in stanovanja, kaj šele potovä* ja — z eno besedo, popolnoma ničesar. Nižji uradnik, ki potuje po svojem okraju, dobiva za to potovanj» dnevno 20 D, višji pa 30 D. Uradniki okrožja in pokrajinskih uprav dobivajo na dan 35—40 D. S to dnevnico še uradnik kolikor toliko izhaja, če kraj, v katerega potuje, leži ob železnici. Gorje pa uradniku, ki mora potovati po krajih, kjer ni železnic. Ker ne more hodili po 30—40 km peš, si mora najeti voz. Za to so mu tudi dovoljeni potni stroški in sicer 2 in pol dinarja za kilometer. Za ta denar pa noče danes kmet niti z najslabšim kljusetom in gnojnim vozom uradnika peljati, temveč zahteva dvakrat ali trikrat večjo voznino. Do-čim imajo uradniki ministrstev prosto vožnjo po železnici in tam, kjer ni železnice, dobe potnino, s katero si lahko privoščijo avtomobil, povrh tega pa še imajo dnevnice po 180—200 D, dobi navaden uradnik okr. glavarstva, ki gre na prepotrebno komisijo toliko, da bi moral od gladu umreti, ako ne porabi za potovanj« svoje mesečne plače. Potem si pa mora zopet denar iz-posojevati, kajti tudi družina mu mora živeti in ni čudno, da nastanejo razne korupcije. Uradnik ne mor« umreti od gladu, pa si pomaga, kakor sam zna.
Za gostoljubje in čast Beograda se je zahvalil tudi dr. Reiss, šef tehničnega oddelka ministrstva policije. Dr. Reiss je Švicar in je z neko švicarsko misijo prišel v svetovni vojni v Srbijo, kjer je tudi ostal kot policijski strokovnjak in kriminalist. Srbski in sedaj SHS vladi je napravil nešteto uslug in srbski listi so pisali o njem z največjo laskavostjo.' Pri vseh podjetjih, ki jih je podvzelo ministrstvo policije, je bil dr. Reiss prvi in glavni izvedenec. V Solunu so mu ponujali oficirski čin, pa ga ni sprejel, češ, če hočejo, naj ga nagradijo, ko se vrnejo zavezniki. Sedaj je ta mož nenadoma podal ostavko in beograjski listi ne vedo prav, kako bi se lotili te stvari. Enemu novinarju je dr. Reiss kratko izjavil, da lahko gre, kadar hoče, ker ni državni uradnik in služi Jugoslaviji samo iz simpatije, četudi je bila sedaj njegova plača manjša v primeru z ono, katero je nekdaj imel njegov sluga v laboratoriju. Najbrž gre za to, ker njegovi moderni policijski in kriminalistični nauki ne morejo prepojiti in izpodriniti balkanske mentalitete, ki se je vrinila v policijsko službo naše države. Sicer je dr. Reiss vladi na ljubo tudi marsikaj neevropejskega zagrešil, pa končno je le prevee, ker ne more pozabiti, da je prišel od zapada. Tudi z raznimi načelniki in inšpektorji je imel hude spore.
Povsod silijo na površje ter do moči. Po vseh onih krajih v naši državi, kjer niso Srbi v večini, vendar hočejo s časom posrbiti cele take pokrajine, mesta, občine, sodne okraje itd. in pri tem delu še poslužujejo vseh mogočih sredstev, da ustvarijo umetno večino. Pritiskanje žiga srbijanstva čisto hrvatskim krajem lahko najbolj opazujemo po Vojvodini in Bosni. Pred vsel» hočejo dobiti za vsako ceno v svoje roke občine in s« tako povspeti do moči ter oblasti. Kjerkoli po Bosni trdijo Srbijanci, da je ogrožen ali radi manjšine zapostavljen srbski položaj, razpuščajo občine, ne razpišejo novih volitve, ampak enostavno postavljajo najbolj zagrizene Velesrbe kot občinske predstojnike. Za Vojvodino izdeluje občinski zakon dr. Joca Laloševič In edini cilj tega zakona je, da se iztisne srbijanska nadoblast ravno v Vojvodini, kjer je srbijanski živelj v manjšini. Pred vsem se trudijo Srbi za nadoblast po vseh onih pokrajinah, kjer prebiva z ozirom na narodnost mešano prebivalstvo. Ravno potem se Srbi po hrvatskih krajih ne borijo samo proti demokratom, ampak pred vsem za srbstvo v pokrajinah, občinah bi mestih itd.
Nemci in socialisti so v parlamentu poslušni hlapci srbskih radikalov. Gotovo ne zastonj. Ko je minister Ninčič dne 8. t. m. govoril o koroških Slovencih, rekoč, da jim Nemci ne dovolijo niti ene šole, so Nemei vzrojili. Ko je minister izjavil, da imajo Nemci v Sloveniji 47 nemških šol, a 70.000 Slovencev na Koroškem nobene, so Nemci trdili, da to ni res. Nemci so dobili gotovo kake cukerčke za svojih osem glasov. Ko je govoril Slovenec dr. Kulovec 8. t. m., da smo Slovenci narod za se, da se nočemo ne posrbiti, ne ponemčiti, j» vodja socijalistov v SHS posl. Divac zaklical, da Slovenci nismo samosvoj narod in nimamo lastnega jezika. Ali boste volilci v Sloveniji še kaj verjeli socijalistom in Nemcem! V Beogradu znajo samo hlapčevati
Razmejitev z Rumunijo. Ker razmejitveno delo med našo in rumunsko državo v Banatu le ni hotele iti naprej, ko je bilo od obeh strani že vse polno pritožb in zahtev po internacijonalni komisiji, so se konično le vsedli skupaj naši in rumunski delegati ter f* začeli posvetovati o glavnih zaprekah. Končno so dognali in ugotovili, da tvorijo glavno zapreko vedni p0 piri med posameznimi člani razmejitvenih komisij. Sfrl daj se bodo komisijski člani od obeh strani izmenja® in tako 9* »p*, d« se bode » novimi mej* končno Ic IpSil*
Izjalovilo se mu je. Ko je bila Črna gora v mirnih «asih samostojna, je imelo črnogorsko vojno ministrstvo svojo posebno tiskarno. Po «osvoboditve« Črne go-*e pa sta podarila to tiskarno g. Pribičffvič in Andrija Radovič nekemu demokratskemu novinarju, da bi iz-lajal «Narodno Riječ« in propagiral po Črni gori po-licajdemokratsko stranico. Ravno pa, ko je hotel gosp. Radovič materijal tiskarne, ki je bil svojčas kupljen v Parizu podariti temu novinarju, so zaznali za to demokratsko nakano radikalni poslanci, ki so zagnali proti temu krik ter vik m vojni minister je. celo to zadevo preiskal, odvzel tiskarno demokratom in jo prodal komandi zetske divizije na Cetinju. Pri tej črnogorski tiskarni je enkrat g. Pribičeviču prav temeljito spodletelo.
V Studenicah pri Poljčanah je umrl v visoki starosti g. Josip Majhen, nadučitelj v pokoju. Bil je skozinskoz mož stare korenine, glöbokoveren, navdušen narodnjak. Naj v »iru počiva!
Zavod za na steklini obolele osebe v Zagrebu prenapolnjen. Dne 8. junija je bilo v zagrebškem Pasteur -fevem zavodu 280 oseb, ki so jih v Sloveniji in Hrvatski : w zadnjih 14 dneh ugrizi! stekli psi. Dne 9. junija so morali novo došle (49) spraviti v leseni uti pod streho, j Steklina se strašno širi po vseh krajih. V Beogradu je bolnica za obgrizene ljudi prenapolnjena, istotako ona j v Sarajevu. Ker se ta grozna kuga vedno bolj razšir- j fa, svetujemo ljudem veliko opreznost glede psov. Sum- j Ijive pse je najbolje takoj odstraniti. V Banatu so mo- j tali v mnogih občinah vse pse ubiti radi stekline. Le j Hud no, da v Beogradu in Srbiji sploh smejo psi prosto j tekati okoli. Tudi tu se vidi, da centralistična vlada I postopa po svoje.
Ruše. Ponovno opozarjamo na zanimivo gostova- j »je mariborskega Ljudskega odra v Rušah v nedeljo, Äne 17. junija. Ob štirih popoldne bo vprizoril v gledališki dvorani Kmečkega bralnega društva v Rušah pretresljivo delavsko igro «žrtve«, ki je v Mariboru bila sprejeta z velikim priznanjem. Vstopnice za to predstavo se bodo dobile v nedeljo celi dan v gostilni Novak W Rušah.
«Glasbena Matica« v Ljutomer. Petju in sploh vsakemu kulturnemu delu naklojeni gospodje v Ljutomeru so omogočili tržanom in okolici, da še ta mesec slišijo Glasbeno Matico iz Maribora. Dne 24. junija nastopi namreč cel njen zbor, ki šteje danes okroglo 90 članov, v telovadnici v Ljutomeru. Mislila je nastopiti tudi v Gornji Radgoni, a tam ni pravega prostora in baje tudi ne občnstva. Zato samo ▼ Ljutomeru njen nastop. Ni majhna stvar, če grejo taki zbori na potovanje, zlasti danes, ko delajo le za voznino in se v slučaju slabega obiska vse skupaj lahko ponesreči. Navzlic temu riziku pa bo šla Matica pet v Ljutomer. Prepričana je namreč, da bo pri našem ljudstvu, ki si prepeva v trdih in veselih časih, našla dovolj radovednega in hvaležnega občinstva, ki jo bo rado poslušalo. Pelo se bo po večini, kar se je že pelo na koncertu v Mariboru. Če bi pa opustili kako pesem, pa po navadi drugo dajo na nje mesto. Pojejo se moški, mešani in ženski zbori, težke in umetne pa lahke narodne pesmi. Neka posebnost je «Atila in ribič« in «Pod pendžere« t. j. «pod oknom.« Poslušalcem se stori gotovo usluga, če se jim razloži, da je ,T tej pesmi melodija, kakor jo pojejo turški hodže raz minaretov (stolpov), ko kličejo vernike k molitvi. Je pa v resnici ljubavna pesmica, ki se v besedah: «Dušo za tebe, aj« ▼ na tišjem pianisimo izgublja v zraku. Tudi «Moravska narodna«, moški zbor, je vredna, da jo tu omenim. Ona objokuje izgubljeno mladost in ko z najtišjim glasom, ki takorekoč izginja v daljavi, poje «kje si«, kaže, kakor se po nehajoči sili glasu sliši, da je ni več, da je izgubljena.
,Y drugi «Moravski narodni«, ki jo proizvaja mešan zbor in ki opeva hrepenenje in smrt vojakove neveste v Donavi, je brez vsakršnega dvoma najkrasnejše ono mesto, Slo brezupna deva stopa v vodo, da bi jo prebredla. Počasen koral pa že opeva vso nesrečo. Pomenljiva je basova arija, ki nekako divje in brez prave zveze skače enkrat v globoke in spet v visoke glase. Skladatelju Adamiču se je v teh čudovitih akordih očividno posrečila ideja, pokazati j zavzetemu poslušalcu, kako voda premetava mrto truplo ; zdaj na dno in spet gori na površje, neredno, nasilno, ne- I «motreno, dokler se ne vstavi tam kje ob obrežju; melodija j ge zdaj mirna, umirjeno je tudi srce, in mrtve oči gledajo | proti nebn. Ta skladba je že sama na sebi dovolj, da je j gre poslušat človek.
Kako izgleda danes v Banatu. Srbijanski listi sami I opisujejo prilike v Banatu takole; Na žalost moramo j konstatirati, da so se prilike v Banatu po vojni spre- i menile popolnoma in Banat danes ne predstavlja onega ) bogastva, kakor ga je pred vojno, ko je prehranjeval j 17 milijonov ljudi. Vzroki gospodarskega propadanja j le najbogatejše pokrajine v naši državi so različni. — j Pred vsem so vse ceste tako izvožene in uničene, da : seljak ne more svojih produktov voziti na trg. Kanali- j »acija je že zanemarjena dobrih deset let in je tretjina ; saj rodovi tue j še zemlje pod vodo. Po balkansko nerod- j no izvedena agrarna reforma je veliko pripomogla k j propadanju Banata. Izvoz otežkoča dejstvo — Banat »ima nobene direktne železniške zveze. Promet na- j pram Rumuniji še ni vzpostavljen, a proti zapadu je i m napotju reka Tisa, ker še sedaj ni zgrajen niti eden j most, ki bi omogočil hitri promet. Nesposobnost in ko- i rupcija uradništva je tudi poslabšala prilike. Predsed- j adki in beležniki bogatih banatskih občin so razpolagali \ a občinskim denarjem čisto po svoji volji in spravili ; poprej polne občinske blagajne na kant. Zadnji vzrok ! «{abih razmer v Banatu pa je vedni prepir med Srbi in Itumuni. K Srbom se namreč prištevajo sedaj poprej »ajbolj zagrizeni madžaroni in ti sedaj z vsemi silami fojijo in podpirajo sovraštvo napram rumunskemu j üvlju. Tako pišejo o Banatu srbski listi, kaj bi še le : lahko napisali hrvatski. Pa že iz poročila srbskih li- i •tov se lahko vidi, kako sta uničila srbijanski centrali- ; aem tor hegemonizem najbolj bogato pokrajino v drža- ? gk Kakor a Banatom bo s dasoa» pod centralizmom tudi a 4ruf«ni.
žetev v Banatu obeta biti letos zelo bogata. Tako lepe pšenice že dolga leta ni bilo kot je letos. Tudi koruza vsled zadnjega dežja ugodno kaže. Vinska kriza pa je v Vojvodini enako huda kot v Sloveniji. Kmetski vinogradniki prodajajo vino iz kleti po 8, 10, 12 K liter. Sadja pa bo letos menda po vsej državi bolj malo, dočim vinogradi izborno obetajo.
Velesrbska narodna zavest. «Obzor« poroča; V Vojvodini je na železniški progi Pančevo—Bijela Crkva postaja, ki se je dosedaj imenovala «Karlovo.« Pred nekaj dnevi pa je pustilo beograjsko ministrstvo na postaji nabiti novo ploščo, na kateri se imenuje odslej ta postaja službeno «Karlsdorf.« To se je zgodilo pod velikosrbskim železniškim ministrom dr. Jankovičem.
Nevihte in neurja v naši državi. Od vseh strani naše države prihajajo zadnji čas poročila o deževnih nevihtah, matere spremlja gosta toča. Po varaždinski okolici je napravila toča zelo veliko škode, v zapadnih krajih Varaždina so setve uničene popolnoma. Ravno ta ko žalostna poročila glede toče prihajajo iz Vinkovcev, Vukovarja in okolice, Vojvodine, Bačke in j užije Srbije. Naši upi na posebno ugodno letošnjo žetev so najbrž bili prerani in nas bodo varali.
Največjo tvornico cigaretnega papirja imamo v naši državi na Sušaku.
Kupujte manufakturno blago le pri tvrdki Hladiti in Dobovienik, Celje, Prešernova ulica 14 in Gosposka ulica 15, ker tam je dobro blago, najnižje cene in poštena postrežba.
Iz Maribora.
časnikarska vest o imenovanju dr. Karlina lavantinskim škofom se potrjuje. Tozadevno uradno obvestilo je prejel že tudi mariborski kn. šk. ordinarijat.
Vprašanje na magistrat. V našem z raznimi izgredi oblagodarjenem mestu smo imeli že precej Köpenikiad in med temi tudi take, da so nekateri v pijanosti ali razposajenosti igrali vlogo policije ter hoteli vršiti nočno kontrolo po hotelih. To si je privoščil enkrat tudi magistralni tajnik Hojan in če hočejo mestni očetje spoznati bolj natanko svoje ljudi, naj zaprosijo tozadevni spis od policije. Sploh pa vprašamo magistrat še enkrat, kaj misli storiti, da mu razne osebe v uradu ne bodo kratile dela in ugleda.
«Popravek« o Pustu, sedaj orjuncu, prej obč. svetniku nar. soc. stranke v Krčevini. Ko smo mu enkrat očitali sodnijsko kazen radi goljufije, je bil tako predrzen, da se je razkoračil v «Taboru« ter zavračal vse to kot laž, češ, da še nikdar ni bil zaprt. Pustili bi ga v miru, ker je njegova goljufija itak dovolj znana, ker se pa še vedno po orjunsko napihuje, mu pa ne moremo prizanesti sledečega «popravka«; Radi podle goljufije, s katero je izvabil nekje denar v imenu, a brez vred-onsti uboge vdove svojega stanovskega tovariša, je bil obsojen na mesec dni, pa te kazni ni obsedel, ker je bila ravno tedaj izdana amnestija. Torej, da ne bo zamere: Pust je pomiloščen goljuf in gotovo tudi neizpo-korjen, ker je imel tedaj toliko sreče. Posledice njegove obsodbe pa seveda niso izostale. Okrajno glavarstvo je mu vzelo mesto obč. odbornika in tega mesta ne more dobiti nazaj, četudi bi silno rad zastopal Orjuno.
Presenečeni obrekovalci. «Tabor«, «Jutro« in «Marbur-garica« so se trudili na vse moči, da bi potisnili v mla-kužo obrekovanja in častikraje bivšega gerenta v Krčevini g. Inkreta. Zadeva g. Inkreta se je vlekla pri sodišču po zaslugi policajdemokratov skozi dobo dveh let in je bil g. Inkret včeraj pred senatom popolnoma oproščen. G. kronik pri «Jutru« dr. Reisman je kot poročevalec zaman čakal na svojo žrtev in jo je moral odkuriti iz sodne dvorane kot pošteno blamiran. G. Inkretu kot našemu vrlemu somišljeniku k oprostitivi iskreno čestitamo!
Svarilo. Po Mariboru se mati brezposelni orjunec Franjo Bizjak. Ta or j uns... junak je bil pred nedavnim časom zaposlen kot pisac v pisarni tajništva demokratske stranke, a so ga tudi od tamkaj odslovili. Sedaj se klati v brezposelnosti po mestu in seve gleda na to, da se na orjunaški način preživlja z goljufijami in prevarami. Mož ima na vesti več poneverb in dela dolgove, kjer le more. Temu sleparju je že nasedel tudi eden naših pristašev in radi tega svarimo pred to orjunsko brezposelno varalico vse Mariboržane. Element kot Franjo Bizjak spada samo v akcijsko četo Orjune, ki po dnevu spi, po noči se pa za dobro plačo in pijačo pretepava, ropa in izvršuje druga tolovaj s tva.
Zelo nevaren požar. Dne 11. t. m. ob peti uri popoldne je začel na Teznu iz doslej nepojasnjenega vzroka goreti poln voz sena. Prvotno se je mislilo, da se je užgalo seno od iskre iz lokomotive, a je to izključeno, ker je začelo seno goreti na sredini, ne pa od zgoraj. Vagon sena je zgorel kljub gašenju. Pri tem ognju pa je treba omeniti, da je stal goreči vagon samo kakih 20 korakov v stran od skladišča za bencin «Danica«. Res, čudež, da se še to skladišče ni užgalo, eksplodiralo in povzročilo bogzna kako škodo po vsej okolici. Vse opo-zoritve merodajnih krogov na to nevarnost so bile doslej zamanj in bodo ostale po že balkanski navadi brezuspešne, dokler ne bo prišlo do kake večje katastrofe, katero bo občutil celi Maribor.
Mariborskim Orlicam! Redna telovadba mariborskih Orlic se vrši vsak torek in vsak petek od pol 7. do 8. ure zvečer v telovadnici meščanske šole v Miklošičevi ulici. K telovadbi vabimo vse nove članice, ki imajo veselje s telovadbo. — Načelnica.
X.	fantovski večer orlovskega odseka Maribor se vrši danes v sredo, dne 13. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani Lekarniška ulica 6. Dolžnost vseh članov je, da se fantovskega večera vsi točno in polnoštevilno udeleže. — Pred fantovskim večerom se vrši vpisovanje v pevski odsek. Vsak, ki je pevec, se naj vpiše! — Kdor hoče pristopiti V odstk bot član, se naj javi pri br. tajniku.
—Tudi «čebelica« začne jutri delovati. Vlagajte v Čebelico.« — Tajnik.
Razstava risb in ročnih del se vrši v zavodu šolskih sester od 22. do vštetega 26. t. m. Ker se čas razstave ne bo podaljšal, so vabljeni vsi, ki se zanimajo za umetnost mladine, da si v označenem času ogledajo razstavo.
Ljudski oder v Mariboru. Pisarna Ljudskega odra se te dni preseli in je poslej pošiljati vse dopise na naslov: Uprava Ljudskega odra v Mariboru, Cirilova tiskarna, Koroška cesta 5.
Na državni realki v Mariboru prično sprejemni izpiti za I. razred v soboto, dne 30. junija 1923, dopoldne ob pol 10. uri in se nadaljujejo popoldne ob 14. uri. O sprejemu se še isti dan odloči. Priglasiti se je treba v : spremstvu staršev ali namestnikov v petek, dne 29. t.
m., dopoldne od 9. do 12. ure v pisarni. Priglasi se pa ; do istega dne tudi lahko pismeno po pošti. Pogoji za j sprejem so: starost 10 let v teku leta 1923, dovršeni 4. j razred osnovne šole (z obiskovalnim izpričevalom ali j pa s šolskim naznanilom z opombo, da je izdano za ; sprejem v osrednjo šolo). Prinesti je treba tudi krstni i ali rojstni list. Zaradi pomanjkanja učnih sob bodo ; sprejemni izpiti v jesenskem roku najbrže odpadli.
K otvoritvi Legatovega zasebnega učilišča v Mariboru. Z ozirom na to, da se konča pouk na tukajšnjih šolah kon-I cem meseca junija, se je preložila otvoritev tečajev na!
; Legatovem učilišču na 2. julija, ker bo s tem zunanjim obis-! kovalcem omogočeno, da dobe stanovanja, ki jih bo dijašt-vo izpraznilo s svojim odhodom na počitnice. Vpisovanje in pojasnila za tečaje dnevno v trgovini s pisalnimi stroj! Legat, Maribor, Slovenska ulica 7.
Prostovoljno gasilno društvo v Razvanju pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. junija t. 1. na vrtu gostilne Pukl v Razvanju veliko vrtno veselico z raznimi zabavami. Za dobra jedila in dobro pristno vino in sveže pivo skrbi društvo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, so vsi prijatelji in dobrotniki društva povabljeni na prav obilen obisk. — Odbor.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
16
Smeh je dušil navzoče in komaj so se premagovali. Mladi grof pa je trepetal od jeze in razburjenosti. Jecljaje je spravil črez ustnice:
Percy se je bebasto nasmejal in leno povedal:
«Dvoboj —? Glej ga, mladega krvoločneža —! Ali hočete na vsak način narediti poštenemu človeku luknjo skozi kožo? — Sicer pa se jaz nikdar ne dvobojujem«, je mimo pristavil, sedel na klop in z udobnim: «Ah — oh!« stegnil svoje dolge noge od sebe. «Vražje neprijetna reč, takle dvoboj. Tone, kajne?«
«Prosim vas, lord Anton, pomirite mladega Tour-nayja!« je posredovala Margareta. «Fantek bo sicer počil od jeze in —« je pridjala zbadljivo — «bi utegnil mojemu možu kaj hudobnega storiti!« Hudomušno se je nasmejala, kar pa prav nič ni vznemirjalo njenega soproga. «Percy ima danes svoj dober dan«, je pravila. «Vse svetnike, kar jih je v pratiki, bo izzival, pa bo ostal miren in hladen kakor ledena sveča —.«
Brezdušno se je smejal Percy soproginemu «badanj u.
«Preklicano duhovito, kaj —?« se je prijazno obrnil k mlademu Tournay. «Brihtna, tale moja ženka, eh —? Iznašli bodete to, če ostanete še nekaj časa na Angleškem!«
«Gospod Percy ne more drugače, grof Tournay!« je vljudno razlagal lord Anton in pomenljivo položil roko mladeniču na ramo. «Vedite, da je tu pri nas na Angleškem dvoboj prepovedan! Ne bilo bi dobro za vas, če bi začeli svoje življenje v tej gostoljubni deželi s kr-
šenjem postave —.«
Za trenutek se je Toumay obotavljal, nato pa je j nalahno skomignil z rameni in dejal prezirljivo:
«Ako je gospod Blakeney zadovoljen, sem seveda j tudi jaz. — Vi, moj lord, ste naš dobrotnik, vas bom j ubogal. Ako dovolite, bom pa odšel.«
«E-hm — da, pa odidite! Tamle skozi tista vratarje z dolgim zadovoljnim zehanjem dejal Percy. «Vražje nasajen poba, tale —! Dvoboj mi napove - ! Ha ha ha —! Kar zbal sem se ga —! Kaj misliš, Tone? Bati se ga je bilo, ne —? Ampak prizor je vreden, da se ga zalije —! He, Jelly, kje pa tičiš?«
Dobra volja se je vrnila v družbo. Tudi spoštovani Jellyband se je polagoma pomiril, čeprav mu Je še v vseh kosteh tičal strah pred dogodki, ki bi se bili utegnili razviti v njegovi miroljubni hiši.
«Vina na mizo, Jelly, kuhanega, močnega vina! Pri takem slabem vremenu bo dobro delo! — la tudi moja duhovita ženica tule mora pomagati!«
«Ne bo časa, dragi Percy! Armand mora na krov, ; sicer bo «Zora« zamudila ugodno plimo za v Fw«-
cijo?«
(Dalja prifaöäajie#
Vozni red, veljaven od 1. junija 1923 se dobi v Čiri- j Lovi tiskarni. Cena komadu 1 dinar, po pošti 40 par več. j Poleg južne železnice so objavljene še sledeče proge: j Celje—Dravograd,	Ljubljana—Kamnik,	Ljubljana j
Jesenice—Trbiž, Kranj—Tržič in Jesenice—Bohinjska j Bistrica. Priporočamo ga zlasti turistom, ker zavzema j vsled svoje ročne oblike jako malo prostora.
FOTOGRAF	337
Dolsne, Maribor, leljska testa 18,
se priporoča društvom, ženitvam, primicijam itd.

Zdravljenje z ultravioletnima zdravilnimi žarki, s toplimi žarki in z modro lučjo
Dr. Albert Leonhard 4 ’
Maribor, Aleksandrova ulica št. 14, telefon štev, 178.
Na novo se sprejema vsak dan od 14. do 15. ure (od 12. do 3. ure popoldne).

Naznanilo.
V četrtek, dne 21. junija 1923, ob 10. uri dopoldne, se bo prodajalo v notarski pisarni pri Sv. Lenartu v Sl. goricah Omanovo posestvo, ležeče v Spodnjem Porčiču poleg Čehove gostilne.
Posestvo meri okroglo 16 oralov in obstoji iz prvo-
vrstnih travnikov, njiv in gozda.	335
Rszglas.	3--3
podpisana tvrdka si ..ovoljuje uljudno opozarjati, da so njene v prometu se nahajajoče pivske steklenice in sodčki izključna ter neprodana last pivovarne. Pro daja istih ali njihova uporaba v druge namene je prepovedana ter se kazenskosodno zasleduje.
T lastne minteresu se torej vsak posvari prodajati ali nakupovati pivske steklenice in sodčke.	324
Tomaž Götz, pivovarna Maribor.
Kar je res je res! Testenine «Pekatete«, kakršne se izdelujejo v zadnjem času, so tako okusne in tečne, da se jih splošno hvali. Gospodinje, zahtevajte jih pri tr-govcin!
Najlepše darilo za birmance je lep rožni venec in lep molitvenik. Botre opozarjamo, da ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru veliko izbiro takih molitvenikov in rožnih vencev po primeroma zelo nizkih cenah, zato vsem botrom toplo priporočamo, da si v Cirilovi tiskarni nakupijo la darila. Dobijo jih tudi lahko po pošti.
I Nova knjiga! Gladiatorji. Zgodovinski roman iz * leta 70. po Kristusu. Angleški spisal Whyte Melville. ; L in II. del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Naša tiskarna je izdala Gladiatorje v ponatisu. S tem \ je jako ustregla našemu ljudstvu. Zdaj že skoraj ni več j dobiti poštene pripovedne knjige, starih ni več, novih f pa radi draginje nikdo več ne založi. Gladiatorji so ; krasen roman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne to j povest enkrat brati, je ne odloži poprej, dokler je ne ; prečita. Cela povest obsega dva zvezka. Cena je za na-j še razmere zelo nizka. Prvi del stane s poštnino vred j 9 D, drgi del 11 D. Dobi se v Cirilovi tiskarni, Maribor.
Najcenejše in najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
ANT. RUH. LEGAT0»0 ZASEBNO UČILIŠČE ZA
STROJEPISJE IN STENOGRAFIIO, MARIBOR.
Voršič,
Maribor, Slomškov trg 16.
Pojasnila brezplačno!
Pm lo edini strokovna !s!a za strojepisje In stmosrafijo v Marlboro.
Matek tečaje« die i. jtlija 1923.
Vpisovanje In pojasnila v trgovini s piraMsii stroji
27 starih dobrih
vinskih sadov
cd 7 do 70 hektolitrov proda VOLLER, Trg svobode 8.
3 P 2—1
Ant, Rud. Legat, Maribor, Slovenska ul. 7, telet. 100
od 8. -12. lo od 14.-18. ure.	326 7-2
Sprejme se
vožnjo jesa, z hrano in stanovanjem. Plača 1600 K na mesec. Antolič & Tominz, Slov. Bistrica. 336
Za birmanci S
Velika izbira gotovih oblek po nizki ceni priporoča I. VEZJAK, konfekcija, Maribor, Vetrinjska ulica 7.	27 z
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
Hilli W0RSCHE, Maribor, gosposka ul. 10
S8©*®j© asa, postelj©!
v e tla“
d. d.
PODRUŽNICA MARIBOR Gosposka ul. 20,	Telefon št. 133
Tovarniška zalaga pelnoguuljastih oiroäev, pn&wüatka in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala,
V centrali na razpolago: Stiskalnica m montiranje polnogumijevih obročev,
Velika zaloga elektro-materiiala.
Zastopstvo svetovnih tovarn. CENTRALA LJUBLJANA Rimska cesta 2, Telef. 588 Hilšerjeva ul 5.
PODRUŽNICE:
Dunajska e. 20,	Mestni trg 25
ZAGREB	BEOGRAD
Solidna in točna poaireiba! — Cena brez konkurence!
Največje transportno podjetje sveta EVROPA
CANADA
tlitifM hämerikä
Samo 4 dni na o Wörtern morju. Najh’Lejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, ANTWERPNA in CHERBOURGA z glasovi timi »EM PRESS* parobrodi na dvofne vijake Odhod vsatso nedeljo. Daljna navodila glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, pr 1 age, predpisa useljevanja v Kanado ,n Zjedinjene države daje AGENCIJA
CANADIAN PACIFIC, Zagreb, Petrinjska ul. 40
Sodaijsko zaprisežen strokovnjak.	Sodnijsko zaprisežen strokovnjak.
NAZNANILO.
P. n. občinstvu uljudno naznanjava, da sva otvorila na
Rotovškem trgu št. 3 (Slomškov trg št. 6)
ZALOGO POHIŠTVA
ter lastno delavnico za tapetništvo In mizarstvo
in izdelujemo: kompletne opreme za spalne, jedilne, gospodske, dekliške, salonske sobe; posamezne komade; omare, postelje, mize, kredence, otomane, divane, foitele, garniture, žimnice, odeje, rolete itd., polaganje linoleuma, tapeciranje sob. — Popravila mizarska in tapetniška se okusno in solidno izvršujejo in po umerje ni ceni zaračunajo. — Načrti in vzorci na zahtevo.
Priporočava se za obilna naročila in beleživa z najodličnejšim spoštovanjem
tapetništvo in mizarstvo.	609
Rotovški trg 3. MARIBOR. Slomškov trg 6.
Odlikovan z zlato medaljo.	Odlikovan z zlato mevtelj*.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže«.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,