Leto LXXU.. i LJubljana, ponedeljek Cena SL0MNSK p ixho|c v$ok dan popoldne izvzemsi nedelie in praznike // Inserati do 80 petit vrst d Din 2* do 100 *rs» 6 Din 2-50. od 100 dc 300 vrsi a Oin 3. večp inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, in $e rat m davek posebei // „Slovenski r4aroć" veljo mesečno v Jugoslavtii Din IZ— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kncrfljevo ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 m 31-24. Podružnice: MARIBOR Graiski tra ». 7 H NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon It. 26 // CEUE celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica I telefon it 65* Stružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon št 190 // JESENICE Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Poštna hranilnico v Ljubljani št 10.351. Kočljiv položaj Finske: Najnovejši sovjetski prit sk na Finsko Rusi zatrjujejo, da so Finci streljali s topovi čez mejo, finska vlada pa demantira te trditve — V Helsinkih menijo, da pomeni ruska nota samo pritisk za nadaljevanje pogajanj — Će bi morala Finska ugoditi sovjetskim zahtevam bi to pomenilo dejansko izločitev finskega trdnjavskega pasu MOSKVA, 27. nov mp. (Tas). Poveljni-Stvo ruske vojske v Leningradu je snočj objavilo naslednje poročilo: Dne 26. novembra ob 15.45 Je 1 km seve-rozapa/Jno od vasi Majnila nenadno s finskega ozemlja začelo finsko topništvo obstreljevati rdeče čete. Oddanih je bilo 7 strelov. Trije rdeči vojaki in en podkoman-dlr so bili ubiti, 7 rdečih armistov, 1 pod-komandir in 1 podporočnik pa so bili ranjeni. V svrho preiskave Je odpotoval takoj na mesto dogodka načelnik i. sekcije generalnega štaba v Leningradu polkovnik Ti-homirov. Preiskava je v teku. Nota sovjetske vlade MOSKVA 27. nov. mp. Ogencija Tass je objavila naslednji Komunike: Komisar za zunanje zadeve Molotov je snoči sprejel finskega poslanika Irilia Ko-skinena ter mu izročil noto sovjetske v.ade giede Izzivalnega napada na rdeče čete na meji v Kareliji. Finski poslanik Koski-nen je noto sprejel ln izjavil, da bo njeno vsebino takoj sporočil svoji vladi. Nota ima naslednjo vsebino: Gospod poslanik! Po poročilu generalnega štaba rdeče armade so bile rdeče čete na karelljski ožini v bližini vasi Majnila dne 26. t. ni. ob 15.45 s finskega ozemlja obstreljevane s topovi. Oddanih je bilo 7 strelov. Pri tem so bili ubiti S rdeči armisti ln 1 pod komandant. 7 rdečih armistov in 2 člana poveljstva pa so bili ranjeni. Ruske fcete so Imele od vsega početka nalogo, da se ne puste zapeljati z Izzivanji ln zato na obstreljevanje niso odgovorile. Zato Je tudi Uključeno, da bi bila krivda na njihovi strani. Ko vam ruska vlada to sporoča, smatra za važno poudariti, da je te v Času posled- njih pogajanj s finskima delegatoma Tan-nerjem ln Paaslklvijem v Moskvi opozorila finsko vlado na nevarnost, ki Je nastala s koncentracijo finskih čet na meji v neposredni bližini Leningrada, ter na okoliščino, da tako postopanje ne more ugodno vplivati na pogajanja. Glede na Izzivalno streljanje finskega topništva s finskega ozemlja na ruske Čete mora sovjetska vlada ponovno ugotoviti, da ne pomenijo koncentracije finskih čet ob meji pri Leningradu samo neposrednega ogražanja Leningrada, temveč da predstavljajo tudi sovražno dejanje proti Rusiji sploh, ker se je sedaj res Izvršil napad na sovjetske čete. Sovjetska vlada ne namerava pretiravati pomena tega dejanja, ki so ga izvršile finske čete morda zaradi nesposobnega vodstva finske vojske, protestira pa proti temn in zahteva, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Istočasno z energičnim protestom proti temu, kar se je zgodilo, zahteva sovjetska vlada od Finske, naj takoj umakne finske čete za 20 do 25 km daleč od meje v Kareliji. da bi se tako odpravila možnost slehernega novega izzivanja. Sprejmite izraze mojega spoštovanja Molotov. Nota sporočena finski vladi Helsinki, 27. nov. i. V svojem odgovoru na noto zunanjega kom'snrja Molotova. je finski poslanik v Moskvi Koskin3n izjavil, da bo takoj sporočil svoji vladi vsebine note in po sprejemu dobljenih navodil da] ruski vladi odgovor. Finski demanti Helsinki, 27 nov s. (Revi ter* Finsko zunanje ministrstvo je objavilo ponoči izja- vo, v kateri pravi, da le pretiskava, ki jo je finska vlada odredila glede dogodkov na finsko-ruski meji, k| jih omenja siročnja ruska nota, ugotovila, da ni bil s finske strani izstreljen noben strel. Ruske čete so se očividno same vadil ev topovskem streljanju na ruski strani meje. Nadalje ugotavljajo, da Finska nima koncentriranih nobenih čet na meji in da se incident ni mogel pripetit: že zaradi tega. ker sc vojaki praznovali nedeljo. Samo ruski pritisk? Helsinki, 27. nov. s. (Havas) Včerajšnji obmejni inc'dent, kakor tudi ruska nota finski vladi sta povzročila med finsk:m prebivalstvom znatno vznemrjenje Ce Finska ugodi ruski zahtevi po umakni t vi čet za 20 do 25 km. bi ostale bre« posadke glavne finske utrdbe zlasti pred mestom Viborg. Nasprotno pa v finskih vladnih krogih zaradi ruske note niso vznemirjeni. Ugotavljajo, da nota n;ma ultimativne oblike in da pušča vrata odprta za nadaljnja pogajanja. Ruska nota pomeni samo pritisk ruske vlade, da bi Finska obnovila pogajanja, ki so bila prekanjena. V kro"ih finske vlade ugotavljajo, da finske čete ob ruski meji sploh niso koncentrirane, ter da so imele včerai sploh svoj redni nedej-ski počitek. Vsled tega bo fincka v'ada tem preje pristala na vsako natančno preiskavo o incidentu, da se ugotovi resnica. Angleška domneva London, 27. nov. s. Londonski radio pri-ii*w*ja incident, o katerem poroča ruske uradno poročilo s finske meje, z dozdevne potopitvijo ruske ladje »Metalisk« cb za- četku rusko-estonsk'h pogajanj ter izraža domnevo, da bo Rusija na Isti r-ačin. kakor je svoj čas izrabila ta dogod k proti Estonski, sedaj to storila napram Finski. Nemški nasvet finski vladi Helsinki, 27. nov. s. fExchange Tele-graph.) Nemška vlada je dala po zanesljivih informacijah finski vladi prijateljski nasvet, naj spor z Rusijo ured: na prijateljski način, ker bi sedanje stanje moglo imeti nevarne posledice za Finsko. Pred „Incidentom" Moskva, 27. nov. s Med tem ko so doslej večinoma samo drugoredni ruski listi prinašali napade proti Finski, je objavil včeraj oficielni organ komunist čnc stranke »Pravda« uvodnik v katerem na pada Finsko vlado, zlasti pa ministrskega predsednika Kajandra zarad njegovega nedavnega govora, na način, ki ima pc ostrini in izrazih menda le male primerov v mednarodni političn praksi. ^Pravda« imenule Kajandra in niegovc tovariše izmenoma pajace in lutke, ter jir pri tem primerla z Bečkom ln Moscirkim Ponovno očita finski vladi da ie razbili pogajanja z Rus:jo. List pobiia navedbe iz Kajandroveea govora zlasti ono. da Finska za svoje stališče ni dobivala navodil in podpore iz inozemstva Pravi, dr pisan'e angleškega časopisja, zlasti »Dailv Heralđa«. dokazuje nasprotno »Pravda« zaključuje članek z besedami Ali bo ta politična zmeda §e dnleo trajala'' Upamo da ne. Upamo, da fnski narod takim lutkam kakor ie Kaiander ne bc -Izvolil, df finsko državno ladjo Se nadal.it lilo v ^ogubo. Jutri se prične poostrena blokada Nemčije Zaveznilvi Ho£o skušali z jutrišnjim dnevom onemogočiti vsak nemški izvoz na nevtralnih parnikili Pariz, 27. nov. br Tu so Se sestali državni podtajnik angleškega ministrstva za vojno gospodarstvo Nickel francoski m:n za vojno gosp. Pernot in zastopnik franc vojnogospodarskega ministrstva V Angliji Morand Razgovori so se nanašali na oba dekreta, ki jih bosta angle ka in francoska vlada izdali v torek za ojačenje blokade Nemčije in onemogočenje slehernega nemškega pomorskega izvoza, Nada'je so se obravnavala tudi navodila, ki j h bodo prejeli vsi angleški in francoski konzuli t tujini glede Izvajanja teh dekretov. London, 27. nov. z. Ukrep! o parr-lisacUi nemškega pomorskega izvoza bodo Jutri na vsak način uveljavljeni. Protesti nevtralnih držav »o sicer izzvali v Londonu kakor tudi v Parizu precejšnjo pozornost, toda dejansko niso vplivali na angleško vlado v toliki meri. da bi se odločila n njihovo Irpremembo. Angleška vlada Jih smatra za nujne represivne ukrepe proti najnovejšim metodam v pomorski vojni, ki to takega značaja, da bi mogle nevtralne države povsem ločiti od Anglije. Bržkone je bil to rudi njihov glavni namen. Anglija Je vse doslej v največji meri upoštevala Interese nevtralcev ln se tudi ravnala po določbah mednarodnega prava, nedvomno pa ima pravico do svobodnega postopanja, če nasprotnik tega nI storil. V ostalem so se taki ukrepi podvzell tudi ie v zadnji svetovni vojni in sto Jih tedaj izvajali tudi Italija ln Japonska. Sedaj prav ti dve državi ne bosta mogli oporekati, če se bo Anglija v sili znova poslužila **»klh sredstev za borbo proti NemčlJL Anglija ponudila Italiji svoj premog London. 27. nov. z, p0 informa ijab agencije »Exchange Telegraph« se je razgovor, ki ga je imel italijanski zunanji mirrster predvčerajšnjim z angleškim poslan* kom, nanašal v prvi vrsti na vprašanje uvoza nemškega premoga p eko Rot-terd^ma. Ciano je poslanika opozoril ns to. da bi imela Italija ogromno Škodo, če bi Angpja v resnici on-n-ogočila sleherni nadAlJnji n*m*k| izvoz G'ec"e na to J- angleški podanik italijanskem« zunanjemu ministru ponudil angleški premog pod enakimi pogoji k».k«»r ga Je Nemčja d««lej dobavljala Ital'ji. Prem-g bi mogla Italija prejemati iz walešVh premogovnikov »r o*a Trsta PaHz. 27 nov J. (Havas) Italijank* gospodarski krogi so zelo v skrbeh zaradi poostritve blokade, ki jo bosta jutri začel izvajati Francija in An°lija. Italijanske j^spodarske krogi zlasti skrbi usoda Trota, preko katerega je šlo največ nemške ga eksporte v prekomorske države. Akc izpade nemški promet, ki je šel do?lei skozi tržaško luko, pomeni to za mesto gospodarski polom, ker tržaška luka za interni italijanski promet ne prihaja mnoge v poštev. Težaven položaj nevtralcev Pariz, 27 nov z. Tukajšnji polit'Sni krogi še nadalje razpravljajo o položaju nevtralcev v zvc7| z napovedanimi angle-ško-francoskimi ukrepi za ojačenje blokade proti Nemčiji. Res le. da se bo težko sporazumeti z nevtralnimi državami v tej »tvari ter do kraj« upoštevati nj"h ve Interese, a vendar stvar nJ tako tragična Tudi zadnji protesti v Londonu In Parizu niso bili o tri. Nevtralne drfave se oči no zavedajo, da je vojna z minami najmanj v toliki meri namer jena proti nj m kaker proti Angliji in Franciji. Trenutno ni znano še, kakšna bo japonska reakcija na angleško.francoske okrepe. HolandsM protest v Berlinu Amsterdam, 27 nov. mp. Službena nizozemska agencija sporoča, da je nizozemski poslanik v Berlinu najostreje protestiral pri nemški vladi zaradi incidenta pri Venlu, ko je nemška tajna policija vdrla na nizozemsko ozemlje. Preiskava je nedvoumno ugotovila, da je napad pri Venlu. pri čemer sta bila ubita dva Nizozemca, izvršil šef nem ke tajne policije v Dusseldorfu. Decimiranje v Pragi Pariz, 27. nov s. (Havas) Po novih poročilih, ki so dospela v Pariz o dogodkih, ki so se od'grali v Pragi dne 17. t. m., je bilo tega dne ustreljenih 120 čeških visokosol-cev. Ko ie zjutraj policija zasedla Masarv-kov Kolej, Je odpeljalo 12C0 dijakov na neko letališče v bližini Prage, kjer so morali vsi dijaki do popoldneva stati s d.lgrje-nlml rokami. Popoldne j? bi nato vsak deseti dijak brez sodbe ustreljen. Uporaba motornih vodi v Italiji Rim, 27. nov. A A. (StefanH M:n*«trstvo za kor po? a c je Je tzds'o odlok, da se z 8. decembrom avtomobili in motorna kolesa smejo spet uporabljati kot prometna sredstva pod pogojem, da porabijo avtomobili po 30 1 bencina na mesec, motorna kolesa pa po 12 L Ta ukrep bo v primeri izredne potrebe spet ukinjen. Saradzogiu ne veruje v možnost konflikta na Balkanu Pomembna izjava turškega zunanjega ministra o možnosti oboroženega spora Ankara, 27. nov. k. Znani franoo^kl novinar Jules Sauer\vein potuje po Bližnjem vzhodu :n vodi veliko anketo o položaju v tem de1 u sveta Pred dnevi je dospel \ Ankaro, kjer ga je sprejel turški zunanj minister Soradzoglu. Med razgovorom je Sauervvein hotel vedeti, ali turški zunanj: minister verjame v možnost oborc žen^ga konflik a na Balkanu. SaraJzoglu je pred-očil položaj na Balkanu ter vsa nasprot-stva in kočljivosti, k: vladajo v tem delu Evrope, ter je zaključil svoja izvajanja: Ne, ne verujem v mo*nost takega k on flikta na Balkanu Oboroženega napada na katerokoli državo na Balkanu od katerekoli stkani ne more biti. dokler Rusija nc pristane na tako akcijo Glede Rusije pa ne vidim prav nobenega pravega In vrednega razloga, da bi dopustila napad na katero izmed balkanskih držav in se s t*»rr zapletla v vojno z državami ki so prijateljice Francije in Anglije kaiti s tem b se zapletla tudi v vojno s Francijo in Anglijo. Indija ostane zvesta Veliki Britaniji Zastopnik indijske vlade: navzlic mnogim plemenom, jezikom in veram bo Indija sodelovala pri obrambi svobode in kulture London, 27. nov. br. (Reuter) Snoči se je oglasil po angleškem radiu zastopnik indijske vlade Mohamed Kan, ki sodelute na imperialni konferenci v Londonu. V svojem govoru je zavračal trditve nenvke propagande, da bi Indija ne bila na strani zaveznikov. Indija je dejal med drugim, je ogromna dežela, ki ima to'iko prebiva'cev kakor Franc;ia, Velika Britanija. Nemčija. Italija in Rusija skupaj. Ze v svetovni vojni je h.Jija dala Veliki Britaniji na razpolago poldrug milijon ljudi, sedaj pa jih bo lahko ie več, ker je neizčrpen njen človeški rezervoar. Indija je v zadnjih desetletjih postala tudi ena izmed največjih industrijski držav na svetu. Samo njena produkcija železa in jekla se je od zadnje svetovne vojne poosemindvajsetorila. V času pred vojno je bila Indija v živahnih gospodarskih stikih z Nemčijo. Sedaj bo svoje ogtomne zaloge surovin dala na razpolago zaveznikom. Indija ve, da se bo v tej vojni odločila tudi njena usoda. Za Indijo pomenijo načela svobede in demokracije najvišjo dobrino. Zato je vsa z grozo in ogorčen iem opazovala. k*ko je Hitler uničeval vse duhovne pridobitve nemškega naroda in uvedel režim nasilja, zaradi katerega je izbruhnila sedanja vojna. Filozofija nem'kega narodnega socializma je v nasprotju vsemu, kar je Indijcem drago in sveto. Naii spori so notranjepolitičnega značaja in v nobenem primeru ne morejo biti predtret nesloge, ki bi jo hotela nemlka propaganda zasejati med Indijo in Veliko Britanijo. V Indiji je mnogo plemen, mnogo jezikov, mnogo ver. v enem pa so edini vsi, da je treba podvzeti vse za obrambo svobode in kulture. Angleška letala nad Helgolandom London, 27 nov s. Leta'sVo nvnfatrstvo objavlja nadaljnje podrobnosti o usoešnem izvidni'kem po'etu angleških letal pretekli petek nad Helgolandom m VVrlhelms-hafnom. Letala so \z\ed^a polet kljub slabemu vremenu, snegu in dežju Čeprav jih jc obstreljevalo protiletalsko topništvo, so svoj namen dosegla Enemu angleškemu letalu se je posrečilo napraviti fotografske posnetke WiThetm*hafna. preden |e nem Hco protHetaf«ko topni?tvo stopilo v akcijo. Nizki ob'aki in led. ki se ie delal na krilih letal, so zelo ovirali an^eHca letal* na povratku ki po so se kljub temu vrnila brez izgub. Sorzna poročila. Curih. 77 novembra. Beograd 10. Pariz 9.92. London 17.51. Ne* York 446. Bruselj 73.95, Mian 22.50. Amsterdam 236 70. Berlin 17850. Stockholm 106.25. Oslo 101.37, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.40. Iz notranje politike NASE NALOGE V SEDANJI VOJNI O vojnih ciljih zaveznikov na eni strani in Nemčije na drugi strani pise »Nan dni list«, ki zaključuje svoj članek s naslednjimi besed-iml: »Za nas je glavno, da pridemo iz te vojne neokrnjeni kot država in da se po vojni ustvarijo taki pogoji, ki bodo vsem malim narodom zagotovili pravico do iivLo* nja in sorazmerno njihovi meči pravioe do besede v družbi drugih svobodnih narodov. Ne smemo pa tudi pozabiti, di na« morejo interesi velikih vojskujočih nno. o* proti nasi volji v teku vojne, ki bo gotove trajala ver let. vplesti v vojni ples. Zato se moramo duševno in materialno pr praviti sa vsak slučaj, da moremo z o oi era v roki braniti svobodo našega naroda la meje nase domovine pred v>aMm. brez ozira in brez razlike, kdorkoli bi ogrožal nase meje In naio svobodo.« KAJ NAJ TO POMENI? Splitski tednik »Narodni list. pesvreo ob priliki izročitve hrvatske adrese pap to uvodnik pod naslovom »Dux«, v katerem pise med ostali: Na adresi je pođp'san dr. Maček kot »dux populi croatici« t. j. »vojvoda, vedja hrvatskega naroda«. Ce bi bil to oličajnJ plemiSkl na 1<>\ bi se s tem sploh ne bavili. Celo če bi bil za tem na lovom kak državnopravni fakt, bi o trm m rn< j e razmišljali. Mislili bi. da je ta fakt nastal ali po narodni volji ali ok< lisci ah ln tak takt se ne bi tikal državne skup>no«tL Toda na* lov »dux pepuli croalic « ima sa nas globlji in usednejsi smisel. S tem na-slovom se dr. Maček tako rekoč si th ns I proglaša tudi pred vranjim svetom kot a »vojvoda«, »vodja«, »duce«, »Fiihrer« hr-1 vatskega naroda. Simbol:čno se proglasa »fiihrerski« sistem in načelo totali amega režima na Hrvatskem in sa Hrvate. Čeprav dr. Maček in njego\a stranka to službeno zaniknjeta. Ml smo realni 1 ju dir Vemo. da sledo zmagi stranke po 20 letni težki op>zirlj| težke spremembe, ki se silno ra/liku.l ja od običajnih sprememb v demokratsko-parlamentarni državi. Posebno se. ako je ta sprememba izvojevana na nae cnalnl o'novi Toda potrebno nam je bilo to slut« 1 beno potrdilo, da moremo postaviti vod« g stvu Hrvatske seljačke stranke vprašanje* ■ Kaj naj to pomeni? Ali nas mM i Jo na 1 Hrvatskem zares obdariti s totalitarnimi I režimom svoje stranke? ■ Ml smo Iskreno pozdravv1l prihod dr. vi I Mačka na oblast. Tudi sedaj kljub vsemu smatramo, da je bil ta njegov prihod t dr* žavnega sta'išča neogrbno potrebrn. S l!tl ga Se nadalje v opozicijo, bi po m n:lo sll'tl ga v ilegalno borbo ln revoluc jo! Kako bt to moglo biti usodno za na* narod In nišo drfavo, to morejo pre««ditl samo oni, ki so Imeli srečo aH nesrečo, da Oo vsaj z en;m očesrm F' gledali za kulise naše dr-' ivne politike. Predvidevali smo In smo bflt oefo nrl« pravljeni prenašati za del j Časa d k tal ene politične stranke, toda da se b spuščala v »totalitarne« refme In v »fuhrer* ski« sistem, ki naj bi bil eventualno pogoj za pHpadnfštvo k hrvatskemu n-r* da — tega nismo niti pr*č»kovall n ti ne bomo tega nikoli priznali kot zakonsko u temo-Vjeno dejstvo. •SRBSKA RT*AfcA« NA HRVATSKEM Beograjske »Srps*e novine« poročajo o ustanovitvi sres1 ih organizacij »Sr: ako straže« v Sda, Vukovaru. Iloku in V*A-kovcih ter pišejo* V navzočnosti ogromnega Itevfla Srbov iz Sida ter delegatov Is sresov Ilok. Vukovar ln Vinkovci je bila v S'du kor,terenca Srbov za ustanovitev Imenovane organizacije. V Imenu osrednje uprave »Srb* ske straže« je dr. Milan Za ko v svojem govoru poudaril, da je kulturno prosvetni ■ po.'k srbskih narodilh mas v duhu sveto-1 cavskega srbstva utemeljen t prilikah, kf I danes vladajo, in da so baš kraji, ki so Iposlali svoje drlrg te na konference, najzaslužnejši za to delo. kakor so nekoč a krvjo In življenjem ntsarjall v liko Jugoslavijo. Vsi Srbi iz Srema naj pozat IJe na svoje strankarstvo In se p Idruiijo delo, ki pomeni okrepitev velike srbske mi-Mi In naroda. ŽENSKE Z * RTEVE V InienJerrkem domu v Beogradu JO bilo včeraj veliko zborovanje žensk. Kakor znano, so naše ženske postale v zadnjem času zelo aktivne ter zahtevajo za*o enake politične pravice, kakor Jih Imajo moški. Zveza ženskega pekreta Je pr redila zadnje dni večje število manifestacij, pri katerih so sodelovale številne lena**, aN včerajšnje zborovanje so prišle delegati rje Iz rasnih krajev države. Shod Je otvorila in mn predsedovala ga. Alojzija Stcbl rs LJubljane. O zahtevah n* sesa čenslva je govorila tudi Milena Mohorjeva Iz Ljubljane, ki je opirala so Jalni In gospodarski položaj iensk v Juguala-viji ter poudarila solidarnost slovenskih ion s ostalimi v državi v borbi aa nj bova pra» iee. Ob koncu debate Je bfta "pr^JH* resolucija, naj se v novi volilni zakon sprejme določba, po kateri bodo tudi ženske dobilo aktivno ln pasivno vol fino prav oo na pod-lagl splošnega ln tajnega glaso.an/a ▼ vse zakonodajne In samoupravne korporacijo pod enakiMsi pogoji« kakor veljajo za sno- Oran 1 iSlOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 37. uutambia 1980. Štev 70 Vojna za ustvaritev nove Evrope Chamberlain o vojnih In povojnih ciljilt zaveznikov — Anglija bo premagala tudi mine London, 27. nov. sj. Snoči je govoril po radiu •predsednik britske vlade Chamber-lain, ki je rekel med drugim: Ne smemo slediti primeru Nemčije ter prikrivati lastne izgube in si izmišljevati izgub sovražnika, ki jih nI. Vedno bomo povedali odkrito, kaj se dogaja, čeprav Je resnica neprijetna, ter se ne bomo nikdar upirali objaviti novic, razen, če bi bilo to v pomoč sovražniku. Doslej se je vojna razvijala precej drugače, kakor se je pričakovalo. Ne smemo pripisovati obotavljanja Nemcev, da začno veliko ofenzivo na kopnem ali z mncžinskimi velikimi letalskimi napadi na Anglijo, njihovemu človekoljubju. Imeli smo dovolj prilike prepričati se, da jih nobeni razlogi človekoljubja niso odvrnili od nikakršnega načina vojevanja, ki so ga smatrali za koristnega. Zato so morali priti do prepričanja, da bi trenutno več izgubili, nego dobili s takimi napadi, zaradi česar so se tudi rajši odločili za metode, o katerih mislijo, da jim ne bodo povzročile nobene resne škode. Ena izmed teh poslednjih metod je polaganje min v naših teritorialnih vodah brez upoštevanja mednarodnih dogovorov, ki Jih je Nemčija sama podpisala, kakor tudi dan na dan uničevanje nevtralnih in angleških ladij, ki zahteva mnoge Človeške žrtve. S tem barbarskim orožjem nas sovražnik ni odrezal od naših prekomorskih dobav, da bi nas z gladom prisilil h kapitulaciji. Ta poizkus se ne bo posrečil. Premagali bomo magnetske mine, kakor smo že premagali podmornice. Kljub nekaterim izgubam prihajajo naši konvoji se vedno v naća pristanišča in odhajajo Iz njih ter bodo to nadaljevali po zaslugi poguma in spretnosti mornarjev nase trgovske in vojne mornarice. Nas vojni cilj je zelo enostaven: premagati sovražnika, premagati one, ki ponovno poizkušajo zavladati s silo nad drugimi narodi li i } t'lff>lrMt!V'Vttt»,e L Vt L * I .* — ' J j, J \ J > 4 O* h r it iA ^ « . , x & . j i i i j i ■ . Kadar bo nemški narod prišel do prepričanja, da je ta miselnost prav tako slaba zanj kakor za ostali svet, jo bo opustil, če moremo to doseči brez prelivanja krvi, bo tem bolje, opustiti pa Nemčija to miselnost mora. To je naš vojni cilj in vztrajali bomo v volni, dokler ne bo dosežen. Nas cilj za mir je ustvariti novo Evropo, In sicer ne v tem smislu, da na novo narišemo zemljevid po idealih zmagovalcev, temveč da ustvarimo Evropo z novo miselnostjo. V tej Evropi naj bi narodi dobro voljo odstranjevali težave, strah pred napadom naj bi prenehal, mirovne korekture med sosedi, ki bi se izkazale kot potrebne, nuj bi se dosegle s konferencami. V taki Evropi naj se razvija trgovina med narodi in vsak imed njih naj ima pravico, da si izbere lastno obliko svoje vladavine, dokler ne izvaja zunanje politike, ki bi bila krivična do sosedov. Oboroževanje se mora postopno opustiti kot hrezkorlsten izdatek, razen za potrebe vzdrževanja notranjega reda In miru. Izvršitev tega načrta bo zahtevala seveda mnogo let časa in bo potreben zanjo poseben ustroj, upam pa, da bo tudi Nemčija, prežeta novega duha, med narodi, ki bodo pri tem sodelovali. Ugoden odmev v Ameriki VVashington, 27. nov. i. (Associated Press) Govor ministrskega predsednika Chamberlaina. ki so ga prenašale vse velike ameriške postaje, je napravil na ameriško javnost globok vtis, zlasti glede c:ljev Anglije in Chamberlainove izjave plede povojne ureditve Evrope. Simpatije Amerike, ki so bile že popreje na strani obeh zapadnih demokracij, so bile s tem govorom še povečane. Današnji newyorški listi obširno ocenjujejo ta govor in naglašajo, da se vojni cilji Chamberlaina popolnoma strinjajo s cilji predsednika Roosevelta. zunanjega ministra Cordela Hulla in z večino ameriškega naroda. Ti cilji so pravica svodov, da si sami vladajo, svobodna izmenjava trgovskih dobrin, in splošna razorožitev po vsem BVetu, To so tudi temelji ameriške politike. Likvidirani spori med kolesar]! ntna deteta na izrednem ob mariborske kolesarske zveze Nove žrtve na morju Nemci so torpedirali tudi največji polfski par-nik „Filsudski" — Število človeških žrtev Se ni ugotovljeno Parfz, 27. nov. e. Poljski prekooceanski parnik »Pilsudski« (14.135 ton) je bil včeraj torpediran v bližini severnozapadne angleške obale. Posadka se je rešila. »Pilsud-ski« je bil največji m najmodernejši poljski parnik. Glede števila človečkih žrtev si vesti zelo nasprotujejo. Po prvih vesteh se je glasilo, da je vsa popadka rešena, pozneje pa, da 40 oseb poi*re£ajo. Po najnovejših poročilih je zahtevala katastrofa 7 človeških življenj. Parniku je prihitel na pomoč neki angle-tk.\ rušilec, ki je izkrcal posadko in potnike na severnozapadni obali Anglije, in sicer 67 Poljakov ter 9 Angležev. Kapitan paraika, šef kuhinje in kuharjev pomočnik ladje niso hoteli zapustiti in so se z njo vred potopili London, 27. nov. s. (Reuter) S poljske trgovinske ladje »Pilsudski«, ki j« bila včeraj v Severnem morju torpedirana, je rešenih 171 mož posadke. Sedem jih je bilo pri eksploziji ubitih, med njimi kapitan. Podrobnosti o potopitvi „Pilsudskega" London, 27. nov. AA. (Reuter) Po naknadnih poročilih o potopitvi ladje »Pi4-sudski« je neki angleški rušilec izkrcal na severnozahodni obali Anglije 103 reSence s potopljene ladje, dočim jih je neka angleška ribiška ladja prevzela 68. Poročilo dalje pravi, da je več Poljakov, prav tako pa tudi potnikov drugih narodnosti dobilo pri eksploziji poškodbe. Iz izjav, ki so jih dali brodolomci, so se zvedele naslednje podrobnosti : Nenadno je odjeknila strahovita eksplozija na ladjinem krovu, ki je vso ladjo močno pretresla. Dve minuti pozneje je nastala druga eksplozija, ki je ladjo popolnoma raztrgala. Kapitan Stankiewicz, ki je bil v tem rrenutku na poveljniškem mostu, je dal povelje, da se spuste reševalni čolni Ko so bili potniki vkrcani v čolne, so poklicali tudi kapitana, naj zapusti ladjo, ker je bilo očividno, da bo vsako prizadevanje za rešitev ladje zaman. Kapitan Stankic\vicz je odločno odklonil, da bi zapustil ladjo in je ostal na poveljniškem mostu vse dotlej, dokler se ladja ni potopila. Junaška smrt kapitana je pretresla vse brodolomce, ki so opazovati, kako se ladja potaplja. Najsrečnejši brodolome* s potopljene ladje »Pilsudski« je brez dvoma Kavko. Ko je stopil na obalo, je pripovedoval tole: Spal sem v kabini, ko je odjeknila prva eksplozija, zaradi katere sem se prebudil Sele tedaj, ko sem zaslišal drugo eksplozijo, sem skočil iz postelje in hotel na krov. Krov je bil čisto prazen. Ko sem videl, da se bo ladja potopila, sem skočil v čoln, ki je bil še edini na razpolago, ter sem odrinil od ladje, ki se je začela hitro potapljati V čolnu sem prebil celih pet ur, nato pa so me vzeli na neko ribiško ladjo. London, 27 .novembra. AA, (He-vas). Ladja »PUsudskU je bila zgrajena v Italiji L 1936. Pripadala je družbi >Gdinja-America-Shipin^ Line Limitodc Na ladji, je bilo prostora za 770 potnikov. »Pilsud-skic je odplui lz New Yorka prod napovedjo vojne. Ko se je ladja približala angleški obali, sta jo pričakovali dve hon-tratorpedovki ki jo pospremili v angleško pristanišče. Od tedaj dalje je bila v eluz-bi britanske admiralitete. VM refrani »o watŠMšKM> rizrazili priznanje junaštvu kapitana, ki je utonil. _ London, 27. nov. s. (Reuter) Na pomožni križarki Rawalpindi, ki jo bila včeraj potopljena, je bilo okoli 300 mož posadke. Od teh jih je rešenih samo 17. London, 27. nov. AA. (Reuter) Posadko potopljene ladje »RawsJpindU je tvorilo 300 častnikov in mornarjev. Zanimiva preiskava angleškega cenzurnega urada London, 27. nov. e. Star javlja, da so bili pri torpediranju ttBelfasta« močno poškodovani strojni prostori in tudi stroji sami so bili poškodovani. Mislijo, da je torpedo zadel križarko prav v sredino. Šestim vlačilcem se je posrečilo, da so z velikimi težavami poškodovano kri žarko zavlekli v bližnje pristanišče Rosic. Neki oficir, en podoficir in 13 članov posadke je moralo v bolnišnice. 15 mornarjev, katerih poškod be so le lažjega značaja, pa je bilo oddanih v mornariške bolnišnice. Reuterjeva vest o nesreči vojne ladje »BelfasU, ki je bila objavljena v Ne\v Yor-^u in ki je bila strogo prepovedana v Angliji, je dala povod angleškemu cenzurnemu uradu, da izvede preiskavo, na kakšen način so te vesti prišle v inozemstvo. Večina angleških listov je prinesla vest o napadu na »Belfast« v torek zvečer ah v sredo, cenzura pa ni pustila v javnost nobeno teh vesti do pretekle noči. Preiskava naj bi ugotovila, kako je bilo mogoče, da so bile te vesti objavljene v newyorških listih v petek zjutraj in malo pozneje tudi po radiu. Po objavi teh vesti so Nemci takoj javili, da so torpedirali »Belfast«. Vsi kab-logrami, ki se pošiljajo v inozemstvo, so pod strogo cenzuro. Kaže, da je bila ta vest iztihotapljena mimo cenzure. Glavm direktor tiska Walter Moston vodi sedaj preiskavo, da ugotovi, kako je ta vest prišla v New York. London, 27. nov. i. Švedski parnik »Gustav Reuter«, ki je bil na poti v Curasau. po zadnjih poročilih ni bil torpediran m tudi ni naletel na mino. Zdi se. da se je ladja morala vrniti v pristanišče zaradi pokvare strojev. Nemški parnik nasedel London, 27. nov. s. (Exchange Telegraph) Nemški trgovski parnik »Erich Fritzen«, je ob nekem holandskem otoku nasedel na dno ter je najbrž izgubljen. Posadko je rešila neka nemška ladja. Bolgarski kralj — častni doktor rimske univerze Sofija, 27. nov. e. Italijanskega prosvetnega ministra Bottaija, ki je predsnočnjim prispeJ v Sofijo, da prisostvuje otvoritvi razstave italijanske knjige je včeraj sprejel v svečani avdienci kralj Boris. Pri tej avdienci je minister Bottai izročil kralju diplomo rimske univerze, ki ga je imenovala za častnega doktorja naravoslovnih ved. Popoldne je kralj povabil ministra Bottaija in druge službene osebnosti v dvor Vrana. Minister Bottai je obiskal tudi predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Kjosehranova ter ostal v daljšem razgovoru z njim. Slavnostna otvoritev razstave italijansko knjige je bila danes dopoldne. Naša trgovinska delegacija ▼ Rimu Rim, 27. nov. mp. (Štefani) Semkaj je {>rispeia delegacija, ki se bo pogajala z ita-ijansko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo ta Jugoslavijo. 300.000 itafilanskih Maribor, 27. novembra Mariborski športni diplomati Imajo troje težave. Komaj so za silo ugladlli homa-tije v mariborskem nogometu, že se je apet porodilo novo vprašanje ln to v športni panogi, o kateri sicer skozi vse leto ni bilo mnogo slišati. To je nas kolesarski sport. Kakor znano obstoja v Mariboru kolesarski podaavez, ki pa že leta sem le životari. Prejšnja leta so se v mariborskem kolesarskem podsavezu tudi porajali razni nedo-statki ln nesoglasja .vendar pa zadnji dve leti ni bilo slišati o mariborskem kolesarskem podsavezu ničesar neugodnega. Nasa športna javnost pa je postala pozorna zaradi sklicanja izrednega občnega zbora Mariborskega kolesarskega podsaveza. Izredni občni zbori so skoro vedno znamenje, da v dotični organizaciji ni vse v redu. Zaradi tega je nada športna javnost z velikim zanimanjem pričakovala ta izredni občni zbor. zlasti ker so se v kolesarskih krogih raznesle nekatere stvari, ki so pač edinstvene v vsej naši državi. Izredni občni zbor mariborskega kolesarskega podsaveza se je vršili včeraj dopoldne v prostorih Kino kavarne. Otvoril ln vodil ga je predsednik g. M. Lešnik, ki je uvodoma pozdravil zastopnike posameznih klubov ter delegata kolesarskega saveza v Zagrebu g. Josipa Horvata. Zatem je g. Lešnik obrazložil navzočim, zakaj je bil sklican izredni občni zbor. Temu je vzrok kolesarska dirka, ki se je vršila dne 3. septembra na stadionu SK Železničarja. Nekateri funkcionarji ln odborniki MŠK so v zvezi z omenjeno dirko predložili predstavko na MSK, iz katere povzamemo naslednje: Pri dirki za prvenstvo Maribora je hotel startati med drugim tudi dirkač Štefan Rozman. Ker se imenovani ni mogel Izkazati z veljavno licenco, je tehnični referent — vodja dirke z czirom na razpis, ki jasno določa, kateri vozači imajo pravico startati. Imenovanega odklonil ter mu ni dovolil starta. Predsednilc sr. Lesnik pa je vztrajal pri tem, da se Štefanu Rozmanu dovoli start ln vplival na teh. vodjo, ki pa je kategorično odklonil Rozmanov start. Nastalo je prerekanje med funkcionarji. Posledica je bila, da so vsi funkcionarji dirke zapustili dirkališče. Ker je po mnenju odbornikov MSK predsednik g. Lešnik kršil pravila, je zahtevala večina odbornikov MSK predsednikov odstop. Ker pa predsednik na zadevno predstavko ni reagiral, je veČina odbornikov MSK podala ostavko in zahtevala sklicanje izrednega občnega zbora. Po referatu g. LMnika se je navila mestoma živahna in mirna debata, v kateri je g. Lesnik spodbijal Izvajanja nekaterih govornikov. Končno pa je g. Lešnik sam priznal, da ae je zagrešil proti pravilom, to pa le zaradi tega, da bi prišlo pri omenjeni dirki na račun tudi občinstvo, Id je gotovo pozdravilo start odličnega dirkača Štefana Rozmana, ki je sta rt al za »Edel-welss< . V teku debate se je tudi izkazalo, da je v arhivu mariborskega kolesarskega podsaveza zapisnik zadnjega rednega občnega zbora pisan v nemščini. Zaradi tega je nastalo med delegati posameznih klu-i bov veliko vznemirjenje. Takšno postopanje je ostro grajal delegat Kluba slovenskih kolesarjev v Celju, ki je dejal, da je to sramota za Slovence, da se mora zapisnik po 20 letih svobodne Jugoslavije pisati v nemščini. G. Lešnik je pojasnjeval, da Je zapisnik pisal Kurt Hausmaninger, ki je bil zapisnikar zadnjega občnega zbora. Debati je napravil konec savezni delegat g. Horvat, ki je pomirjevalno vplival na navzoče, tako da so zatem prišli na dnevni red, to je k volitvi novega odbora. Na predlog g. Glaviča je bila naposled soglasno Izvoljena naslednja nova uprava: A. Hlebš. predsednik, Mirko Fajs, podpredsednik. Josip Janko tajnik in blagajnik, Vinko Glavič tehnični referent, njegov namestnik Ke-brič. Razen tega pridejo v odbor zastopniki posameznih klubov, ki bodo svoje delegate naknadno imenovali. Tako se Je končno rešil spor v Mariborskem kolesarskem podsavezu. Naposled pa so navzoči delegat! klubov izrazili tudi zahvalo bivšemu predsedniku g. Lešniku, ki je po lastnem zatrjevanju postal žrtev drugih za svoje požrtvovalno delo v prid kolesarskemu sportu. Mariborski kolesarski podsavez mu bo izročil častno diplomo. Tako se je spor v kolesarskem sportu lepo likvidiral. Novo vodstvo MSK pa dale jamstvo, da bo mariborski kolesarski sport krenil drugra pota in da bo za mariborski kolesarski sport nastopils nova in lepSa doba. Navzoči deleeatl klubov so ob tel priliki obravnavali tudi ustanovitev slovpnske kolesarske zveze. Podrobna navodila je podal savezni delegat sr Horvat, ki 1e menil, da je napočil čas, da si Slovenci ustanovimo lastno vrhovno kolesarsko oreaniza cijo. Po mnenju posameznih zastopnikov klubov se bo ustanovni občni zbor slovenske zveze vršil v najkrajšem času. Ni pa še rlnločono. kje bo sedež slovenske k< sarske zveze. Maribor brez vođe in elektrike šlo je za poskusno gasilsko vajo, kakršnih bo Se več Maribor, 27. novembra Včeraj dopoldne so bile tradicionalne jesenske gasJske vaje mariborske gasilske čete. Vaje so §e vršile po izredno zanimivi predpostavki, da so se nad Mariborom pojavila sovražna letala, ki so vrgla na 40 krajev v mestu zažigalne bombe brez plinske primesi. Zarad- učinka teh bomb se je vnelo skladišče v Melju, v poslopju sreskega načelstva v Ciril Metodovi ulici pa so plameni zajeli arhivske prostore. Nadaljnja predpostavka včerajšnjih gasilskih vaj je bila, da je v mestu pokvarjen vodovod, zaradi česar ni mogoče črpati vode iz vodovodnega omrežja in da je odpovedala tudi električna napeljava. Spričo teh predrpostavk je bil izvršen alarm s pomočjo kurirjev. Alarm je -bil izveden precej h tro. Tudi so morali posamezna gasilska orodja porazmestiti po vsem mestu, kamor so domnevno padle zažigal ne bombe. Precej več gasilskega orodja pa so morali spraviti v Melje. Vodo so dovažali s tanki, črpali so Jo iz počehovskega potoka in drugih potokov v bližini določenih mest ter Iz Drave. Mariborski gasilci so v 34 minutah Izvedli svojo vajo z lepim uspehom. Poveljstvo bo moralo pri nadaljnjih sličnih vajah in predpostavkah upoštevati dragocene izkušnje te vaje, zlasti glede čim hitrejšega in čim brezhibnejšega alarma, rezerviranja potrebnih količin vode in drugih po-drobnh vprašanj, ki so v organični zvez: z ugodno izpeljavo predpostavk v navedenem smislu. Poveljstvo mariborske gasilske čete bo organiziralo še več sličnih gasilskih vaj z namenom, da se posamezni nedoetatki glede na nove predpostavke odstranijo. Za včerajšnjo vajo mariborske gasilske čete je bilo v vseh strokovnih gasilskih krogih živahno zanimanje. Mariborske in okoliške novice A*fm, 27. nov. a (Reuter) V Italiji je bilo poslanih na dopust 300.000 rezervistov, ki so bili doslej na orožnih vajah. Med njimi _ Zameglitev. Včeraj dopoldne so bile na Teznem zamegli t vene vaje s pomočjo posebnih zameglitvenih naprav, ki imajo obliko košarice za sadje. Te naprave so izdelek te ženske tvorn ce »Kovine*:. Delovanje teh naprav je v zvezi s funkcijo specialnih kemičnih sestavin in kislin, ki proizvajajo umetno meglo. Zameglitvena naprava stane okoli 3000 din. _ Učiteljska vest. v Maribor je premeščena učiteljica Matilda Kosutnlk. ki Je službovala doslej pri Sv. Martinu pri Vur-bergn. — Lepa včerajšnja nedelja je izvabila številne Mariborčane v bi žnjo okolico. Navdušeni smučarji pa so se že zjutraj odpeljali s posebnim avtobusom na Pohorje, da si poiščejo primerna torišča za veselo in razgibano smukarijo. _ Dvonadstropno stanovaojs^o hišo zada v ulici Kraljeviča Marka Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev. _ Mariborska seKclja združenja gledaliških igralcev je imela svoj redni občn. zbor. Izvoljen je bil sledeči odbor: P. Ras-berger predsednik, E. Verdonik tajnik, M. Zakrajskova blaga jnič arka. Odborniki: Kraljeva Grom, Standeker. Nadzorni odbor: Jože Kovic in L. CrnoborL — Domači-a je pogorela. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnika Erne-sta Kuharja v Sena-ski pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Ogenj je nastal najbrže zaradi tega, ker ie bila petrcleika. ki je vigeia v hlevu priblizu stropa. Vnel se Je strop nakar je ogenj prešel na bližnje predmete, škoda ni točno ocenjena. _ Marib. društvene novice. Sokol Maribor m. ima dne 9. dec. svojo telovadno akademijo v Narodnem domu. — Drevi ob pol 20. pa bo v mali dvorani Narodnega doma predavanje v okviru društva »šola in dom«. Predava prof. dr. J. Kotnik o učenju tujih jezikov. __- - — Odprta noč in dan »o groba vrata... Umrl znani mariborski krojaški mojster Stanko Vldovič. star 65 let. Preminila je žeJeznicarjeva vdova Matilda KopiČ, stara 56 let. žalujočim naše globoko so-žalje! — Lep« uspehe žanje v Italiji naša odlična sopranistka gdč. Sonja Skapinova, hčerka tuk, odvetnika dr. škapina. Maribor želi, da bi jo po končanem glasbenem študira čnm preje slišali na kakšnem mariborskem koncertu ali v kakšni operi. _ pivkova sokolska družina. Pripadnike Sokola Maribor L obvešča uprava da bo proslava praznika zedinjenja ter zaprisega novega članstva v soboto 2. dec. točno ob 20. v prostorih vojašnice kralja Petra Osvoboditelja. Bratje in sestre, ki imate kroje, v krojih, ostali pa v crviiu a ana-fcMB« Po proalAvi ^nj^^n ključno za članstvo. Bratje in sestre, proslavimo čim slovesneje svoj narodni in sokolski pra" nik. Prid te oolnoštevilno — Uprava — 10 letnico umetniškega ustvarjanj* slavi naš odlični slikar prof. K. Jirak Preo 10 leti je prvič razstavil svoja dela v Ptuju. Za spomladi 1940 pripravlja kolekt vno razstavo svojih umetnin v Mariboru in Ljubljani — Obrtniški učni tečaj. Tuk. posloval n:ca zavoda za pospeševanje obrti zbornice TOI zbira prijave za sledeče tečaje: za knjigov. tečaj, mojstrska izpitna predavanja, avtogeno varilni tečaj itd. Prijaviti se je v poslovalnici v Vetrinjski 11-1 med dop. uradnimi urami. — Zaščita otrok v Maribora. V sredo 29. t. m. ob 18 bo v mestni posvetovalnici seja širšega krajev, odbora Jugoelov. unije za zaščito otrok v Mariboru. Dnevni red je sledeč: Nagovor predsednika, poročilo o sestavi širšega odbora po izvršenih pri javah. poročilo odseka za zaščito otrok v primeru vojne in potrditev oz. izmenjava odseka. Poročilo delegata banov, sekcije Unije iz Ljubljane, delovanje krajev, odbora in predlosi Članov. — Lovski blagor. Hotelir Rudolf Ko-mauer iz Meže je ustreli v Libelicah neverjetno težkega srnjaka. Lovski blagor. — Slovenjegoriške novke. Sokolsko društvo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah bo priredilo v nedeljo 3. decembra telovadno akademijo. Na sporedu so izbrane točke. Med odmori sodeluje društveni orkester, kar bo podvojilo pestrost sporeda. Okoliška društva bodo ta dan nedvomno polno-številno pohitela v Sv. Lenart. — Razne noviee. V Dvofakovi uhci je neki kolesar podrl 241etnega ključavničarja državnih železnic Ivana Konečnika, stanu jo če ga v Beograjski 23. Konecnik je obležal s težjimi poškodbami na glavi. Reševalci so poškodovanca odpre mili v bolnico. — Na Glavnem trgu so se splazil; konji, ki so z vozom vred zavezi li na srednji prometni otok, kjer se je voz prevrnil. Pri tem sta tudi konja obležala Hujše nesreče nI bilo. — Delavki Marjeti Lorberjevi iz Pivol je odpeljal neki zlikovce kolo znamke »Rhamlador« z evkL it. 2—196794. — V Racah je padla s kolesa 47Letna posestnoa Marija Klenova, ki si je pri padcu zlomila levo nogo. Zdravi se v bolnici, kamor so pripeljali tudi aoietno preužitkarico Terezijo Hlebovo iz Zgornje Kungote, ki je na domačem pragu tako nesrečno padla, da al je zlomila več reber in levico. — I« dvorišča poslopja Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu je neznani zlikovec ukradel dve kanalski rešetki, vredni oko* 100 dm. — Tekstilnemu podmojetni Alojziju Vatovou, stanu-jočemu na Kralja Petra cesti v Studencih je izginila a kolega 100 0a fiedna eitk- trtene luč. — V bolnico so prepeljali 80-letno mestno ubogo Ljudmilo Hrimanovo, ki se je na cesti zgrudila na tla. — poslovilni večer &ol*lcega upravitelja Faganelija. S noči je bi »Pri Orlu« poslovilni večer na čast šolskemu upravitelju Antonu Faganeliju, ki odhaja na novo službeno mesto v Ljubljano. Poslovilni večer so mu priredili mariborski Matičarji, a katerimi je dolgo vrsto let sodeloval kot solist-bari t onist. Pr srčne poslovilne besede so spregovorili načelnik matičnega šolskega odseka dr Crnek ter matična člana Arnuš in spari. Hkrati se je poslovil dr. Sernec tudi od Matičarjev Antona Mari-jona in Matilde Močnikove. k odhajata na novo službeno mesto Izročil je Faganeliju lepo spominsko darilo, šolski upravitelj Faganel se je prisrčno zahvalil za iskreni poslovilni večer Na večeru s<> de lovali še moški zbor Mat carjev s samospevi Faganelija, mešanj zbor. moški kvintet in gdč. Sušteršičeva z dvema sa-mospevima. Večer je pokazal priljubljenost g. Faganelija med Matičarji želimo mu čim lepšega uspeha na novem službenem mestu. — Nočno lekarniAko Hlužho imata tekoči teden Minafikova lekarna pri Orlu na Olavnem trgu 12, tel. 25—85, ter Remsova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste tel. 25 32. — !Maribor »edez vrhovne spOrtn«- organizacije. Te dni se Je vršil ustanovni občni zbor Slovenske težkoatletske zveze in je bila izvoljena naslednja uprava: dr A_ VVankmuller predsednik. Štefan Knišee, podpredsednik. Leopold Mate 1 a l tam k, Friderik Sapee II. tajnik. Ivan Picher blagajnik, Jože Viva na tretjini lovišča, Sresko načelstvo je obvestilo vse lovske zaikupnike občanskih lovišč o predlogu občinskih uprav, da je v vsakem revirju zabranjeno loviti na eni tretjni lovišča. Ta ukrep je izdan na osnovi lovskega zakona, ker poteče letos zakupna doba vseh lovišč. Prepoved velja do 31. marca 1940. — Podražitev bučnega olja. Res čudno je, da stane liter bučnega olja že 20 din, Saj to ni industrijski produkt, ko imamo vendar pr*. nas mnogo bučnega somana ter polno manjših prazarn za olje. Kdo tedaj dvifa tu ceno? Nujna potreba je, da se tudi na podeželju uvede kontrola cen v svrho pobijanja draginje. Kako pa bo živel nas delavec, Obrtnik in nameščenec, če stane olje že sedaj 20 din. Saj se plače m mezde niso nikjer dvignile. — Divja lovce so polovi!*. Na Razkrižju so nedavno prijeli 3 divje lovce, ki so imeli polno plena. Zgrabili so jih orodmik^ lovakl paznik ln tartrtk lovutta,