Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. C/. C/. — sekcife sza dravsko banovino v LJubljani = ■a.^m tvDrACIlotf/I// == UrednUtvo In «prava > Ljubljana, FrmnUikaiukm ulica ti. Rokoplaav nm vračamo. Nefranklranlh pUem nc ¡prejemamo. Izhaja vsak letriek. Naročnina letna 7= "ICaCCIlU puiuyli arš. tISI/CIU» = «O din >• I.«.mir. M «H*. 6/an< »akcija J. V. U. plalaja lUt , ««urino. Oflaal pa «nlb ta dogovoru, davek poseka. Poli. iak. rai. 11.153. Talafon 4S86 + JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo 6. februarja v Murski Soboti. Udeležba 75 % ali 97 članov. Ker je bil tov. predsednik službeno zadržan, je vodila zborovanje tov. podpredsednica. Pozdravila je navzoče in posebno še tov. Hajnška, ki je bil premeščen po službeni potrebi iz Št. Jurija ob j. ž. v Kramarovce ter mu je čestitala, da se mu je krivica že popravila, kakor poročajo časopisi. Tov. K. Kočarju je čestitala k odlikovanju z redom sv. Save V. st. Nato je podala situacijsko poročilo. Naš gmotni položaj se ni izboljšal, marveč celo poslabšal, ker so se od zadnje regulacije, pred tremi leti, cene življenjskih potrebščin dvignile za 30 %„ Človekoljubnim organizacijam, med njimi tudi naši Učit. Samopomoči in Samopomoči učit. otrok, grozi propad. Orisala je prizadevanje našega vodstva, da bi preprečilo ta udarec. Navzoče članstvo je sprejelo sklep, da se pozove vodstvo JUU, naj stori vse, da se naše prepotreb-ne človekoljubne organizacije ohranijo. Vabi k pristopu neorganizirane tovarišice in tovariše. Družijo nas skupni stanovski interesi in odgovornost do našega ljudstva, ki terja zlasti tu na meji skupnega, sistematičnega dela, da ohranimo to, kar je naše. Nato je podala tov. blagajničarka proračun za tekoče poslovno leto, ki ga je članstvo soglasno sprejelo, hkratu tudi sklep, da se krije primanjkljaj iz zaostankov starih dolžnikov. Tov. tajnik je prečital došle dopise. Glede pridobivanja naročnikov na »Naš rod« se vname daljša diskusija. Končno je bil izvoljen za poročevalca za propagando »Našega roda« tov. Fr. Pajtler. V diskusiji o predlogih k fin. zakonu je poročala tov. Merčunova o seji odseka učiteljic pri sekciji v Ljubljani. Omenjala je, da so v Srbiji nekatere prizadete tovarišice vložile prošnjo na ministrstvo, da bi smele ostati po poroki z neučiteljem še nadalje v službi. Znana sta dva primera, v katerih je bilo prošnji ugodeno. Sledilo je predavanje tov. V. Čurmana: »Naloge obmejnega učitelja«, v katerem je pokazal razmere, v katerih dela učitelj v Prekmurju, njegove naloge in način, kako naj jih izvaja. V diskusiji se je ugotovilo, da je največji vzrok narodne mlačnosti gospodarska stiska, ki sili tisoče naših ljudi, da gredo iskat dela v tujino. Problem sezonskih delavcev je naše najbolj pereče narodno vprašanje. Z grenko zavestjo, da domovina nima zanje kruha, gre naše delovno ljudstvo v sosednjo državo, ki je sovražna našim narodnim težnjam in je dovzetno za propagando, ki mu kaže tujino v najlepši luči. Zato je treba ljudstvu pomagati, predvsem gospodarsko. Tov. nadzornik je opozoril na pomen, ki naj bi ga imeli šolski vrtovi. Oglasile so se tovarišice, da je tudi njim potrebna izobrazba v kmetijstva zlasti onim na enorazrednicah. Mlade tovarišice ovira v posečanju kmetijskih tečajev to, da je predpisana za sprejem go-tova službena doba. Pozove se vodstvo sekcije, da podvzame potrebne korake, da bi se sprejemali v kmetijske tečaje učitelji brez ozira na službena leta in prav tako tudi učiteljice. Kmetijski tečaji pa naj bi se vršili tudi na novi kmetijski šoli v Rakičanu pri Murski Soboti. Tov. S. Komac svetuje, naj bi učiteljstvo povabilo sezonske delavce in delavke pred odhodom v tujino nekaj večerov v šolo in naj bi jim dalo na pot potrebnih nasvetov. Z ozirom na težavno delo v obmejnem srezu, je potrebno tukaj nameščati najboljše učiteljstvo, ki naj se honorira s posebnimi dokladami. Tov. knjižničar prosi članstvo, naj izrazi željo, katere knjige naj se nabavijo za društveno knjižnico. Pred zborovanjem je bila seja odseka učiteljic, katerega predsednica je tov. Merčunova, ki je poročala na zborovanju, da bo odsek vodil letošnjo dobrodelno akcijo na obmejnih šolah in je prosila navzoče člane potrebne podpore. Sprejete so bile resolucije o izboljšanju našega materialnega položaja, o stalnosti na mestu, o posebnih dokladah obmejnemu uciteljstvu o rednem napredovanju in o US in SUO. L. Kos., podpreds. Kramberger Jožko, taj. —t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »J a s n i t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejšega pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigoveška dela. Predsedstvo JUU pri predsedniku vlade VSEBINA: Komunike JUU V torek. 21. februarja, ob 14. je v kabinetu predsedništva vlade ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič sprejel zastopnike Jugo-slov. učiteljskega udruženja, in sicer predsednika Ivana Dimnika ter podpredsednika Stje-pana Kranjčeviča iz Zagreba in Todorja Di-mitrijeviča iz Beograda. Zastopniki učiteljskega udruženja so obrazložili ministrskemu predsedniku najvažnejša vprašanja, ki se tičejo ljudskega šolstva, personalne prosvetne politike in učiteljske organizacije. Predsednik kraljevske vlade je z velikim zanimanjem sledil izvajanjem učiteljskih zastopnikov ter pokazal popolno razumevanje za želje tega učiteljskega udruženja. Posebno je poudaril svojo pripravljenost, da se delo na kulturnem in prosvetnem polju izpopolni ter izboljša. Posebno zanimanje je pokazal za vprašanje organizacije in učiteljstva glede pobijanja nepismenosti med ljudstvom ter za socialno zaščito otrok, posebno kmetskih. Zanimal se je tudi za število brezposelnih učiteljev in učiteljic ter poudaril, da je danes v naši državi 1300 oddelkov, na katerih bo treba nujno izpopolniti prazna mesta. Zato je v proračunu zagotovljen tudi nov kredit. Zastopniki učiteljskega udruženja so odšli od tega sprejema pri predsedniku vlade z veliko vero, da bo nastopila lepša bodočnost za vse učiteljstvo in njihovo organizacijo ter se bo učiteljstvo laže bavilo s prosvetno kulturnimi problemi, kar je bila za učitelje in organizacijo vedno važna naloga. Učiteljska samopomoč rešena Komunike stanovskih človekoljubnih ustanov Podpisani zastopniki stanovskih človekoljubnih ustanov iz vse države smo se sešli 12., 13. in 14. februarja t. 1. v Beogradu, da skupno rešujemo vprašanje pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo s preskrbo bolniških in posmrtninskih stroškov, objavljenega v Službenih novinah št. 280 od 6. decembra 1938. S tem pravilnikom je ogroženo nadaljnje delovanje vseh naših ustanov. Na teh sestankih smo razpravljali o našem stališču do odredb tega pravilnika in postopku za zaščito interesov približno 2,500.000 oseb, ki pričakujejo pomoč od naših ustanov. Po vsestranski razpravi o tem vprašanju je bila sprejeta resolucija in sestavljen ekspoze za g. ministra trgovine in industrije. V ekspo-zeju in resoluciji so poudarjene vse negativne strani omenjenega pravilnika, ki bi kvarno vplivale na obstoj in delo naših organizacij in ki bi po sedanjih odredbah tega pravilnika bile prisiljene prenehati s svojim delom, kar bi pač bilo le v škodo članstva, naroda in države. V resoluciji in ekspozeju se zahteva, da se delo naših človekoljubnih socialnih ustanov v ničemer ne omejuje in da se v zvezi z določili pravilnika izvede anketa, sestavi popravek,1 ki naj bo izvršen z novelo, a za ta čas se rok za prijavo podaljša od treh mesecev na leto dni. Deputacija zastopnikov 37 zainteresiranih človekoljubnih ustanov, ki so zastopali približno 1000 takih ustanov iz vse države, je posetila gg. ministre za trgovino in industrijo, za zgradbe, za socialno politiko in narodno zdravje kakor tudi g. Snoja, ministra brez portfelja in je povsod naletela na veliko prijaznost in popolno razumevanje. Z merodaj-nega mesta smo dobili izjavo, da namen omenjenega pravilnika ni bil onemogočati delo naših ustanov. G. minister za trgovino in industrijo je poleg ostalega ustregel tudi naši želji, da se rok za prijave podaljša za leto dni in da se izvede zahtevana anketa, katere namen bodi skupno reguliranje nadzorstva v teh ustanovah, toda to le v interesu obstoja in nemotenega nadaljnjega človekoljubnega delovanja naših ustanov. S tem komunikejem obveščamo javnost in članstvo naših uštanov. Dr. Luka Kravina za Udruženje sodnikov. -Kocijančič Ivan za Učiteljsko samopomoč v Ljubljani. — Kumelj Metod za JUU in Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani. — Tre-ven Viktor za Obsmrtno podporno društvo poštnih uslužbencev »Dobrota« Ljubljana in pogrebno društvo Vič. — Pristovšek Stanko za »Dobroto«. — Dr. Sonc Anton za Zdravniško zbornico v Ljubljani in Pokojninski sklad zdravniških vdov in sirot za dravsko banovino. — Korošec Blaž za pogrebno podporno društvo železničarjev v Ljubljani. — Ternov-šek Ivan in Vurzinger Ivan za društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. — Štajnbiher Rudolf in Joštl Evstahij za Vzajemnost železniških uslužbencev v Mariboru in Železničarsko podporno društvo Ljubljana. — Kregar Anton za Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani. — Vajksl Vilko za Trgovsko samopomoč in Trgovsko obrtniško bolniško blagajno v Mariboru. — Cej Leopold za Posmrtno društvo električne cestne železnice v Ljubljani. — Klobučar Marjan za Posmrtni fond udruženja zvaničnikov finančne kontrole v Beogradu. — Markič Viktor za Podporno društvo državnih in ba-novinskih uslužbencev dravske banovine. — Čulič Sava za Udruženje carinskih uradnikov. — Nikolič Dušan za Udruženje železniških uradnikov v Beogradu. — Za grafične humane ustanove: Velaj Stepan, Zagreb; Koščec Dragutin, Zagreb; Linhart Julio, Pistotnik Josip in Vujatovič Dragutin, Zagreb; Djuraši-novič Savo, Beograd: Džebič Ante, Sarajevo; Milivojevič Luka, Novi Sad; Kosem Drago, Ljubljana. — Kosem Drago za Delavsko zbornico v Ljubljani. — Lazar Pujič za strokovno udruženje strojevodij drž. železnic v Beogradu. — Stanoje Gojkovič za Humano slu-žiteljsko udruženje. — Mičo Vukčevič za Podporni fond JUU sreza Podgorica. — Di-mitrijevič Vlada za Udružnje monopolskih uslužbencev. — Milorad Motok za JUU, sekcija za dunavsko banovino v Novem Sadu. — Božidar Plavšič za Jugoslovansko profesorsko udruženje v Beogradu. — Velimir Djukič za Posmrtni fond Udruženja P. 1.1, zvaničnikov in služiteljev v Beogradu. Važna vprašanja Vedno bolj čutimo, da postajajo vprašanja vzgoje in pouka kakor tudi organizacija našega šolstva iz dneva v dan bolj zapletena in da bo treba v dogledni bodočnosti nekaj ukreniti. Predvsem mislim tu na zakon o narodnih šolah iz 1. 1929., ki se je sicer dolgo pripravljal, a bil končno le v hitrici narejen. Pomanjkljivosti so se kmalu pokazale in zakon je dobil tekom let mnogo popravkov, ki zmešnjavo še povečujejo. Glavna pomanjkljivost pa je v tem, ker je izšel brez pravilnika. Končno je pa eno desetletje za sedanje spremenljive čase že precej pisana doba in smo imeli v teku tega časa v mnogih primerih priliko spoznavati prednosti in pomanjkljivosti sedanjega zakona. Zato mislim, da je kar čas tu, ko nam bo treba resno in mirno premišljati, kaj je bilo dobro in kaj ne ter delati načrte za boljšo bodočnost. Zadnji čas se oglašajo neke organizacije in dajejo svoja mišljenja, nasvete in predloge, kako naj bi se preuredile razne zadeve našega šolstva. Ne bi omenjal tega, če bi ne imeli članki prozornega namena: ustvariti nekako nerazpoloženje proti šolstvu in uciteljstvu, kot da bi to imelo preveč pravic. Svoje članstvo hoče prepričati, da so le oni tu, ki imajo povsodi odločilno besedo. Pod krinko neke demokracije — kako se po nemarnem izrablja ta pojem — hočejo to izvesti. V resnici pa jim gre samo za to, da bi dobili zopet glavno besedo ljudje, ki imajo splošni javni blagor in demokracijo le za izvesek, da za to firmo lahko služijo svojim zasebnim ciljem. To se pravi, šolstvo zopet vreči v vrtinec dnevnih vprašanj in borb in v roke posameznikov, ki smatrajo sebe za poosebljeno ljudstvo. To pa ne bo v prid ne šolstvu in ne ljudstvu. Imamo že premnogo bridkih izkušenj, s kakih vidikov so se že obravnavala čisto šolska vprašanja. Vpliv staršev na vzgojo svojih otrok je popolnoma upravičen in na mestu, toda res po pravih zastopnikih, ne pa po kakih vsiljivcih, ki jim je vse drugo prej kot šola in blagor mladine. Šola je skupna zadeva vsega naroda, ne pa zakupno polje enega stanu ali kaste, kjer se navadno uveljavijo ljudje močnih komolcev, zlasti če začutijo v bližini dobro pašo. Pri reorganizaciji tako važnih ustanov je treba ljudi širokih razgledov in nesebičnih značajev. Le taki bodo videli samo en cilj: korist naroda in države. Malenkostnih razmer smo imeli že dosti. Spomnimo se samo na čase, ko so se zaradi trmoglavosti vaških mogočnežev bili celi boji za nabavo uboge šolske metle. Takih časov si menda nekateri žele nazaj, ker v brezplodnih prepirih mnogim cvete pšenica, ki je niso vsejali sami. Šola se mora otresti takih klopov, a ljudstvo navideznih prijateljev. Z ljudstvom samim, in to z delavnim ljudstvom, se bo že dalo pametno govoriti. Mešetarji pa imajo pred seboj čisto druge cilje. Flor. Predsedstvo JUU pri predsedniku vlade. Učiteljska samopomoč rešena. Važna vprašanja. Dajmo šolski mladini kruha. Ekonomsko socialna preskrba učiteljstva. Naše šolstvo in prosveta. Učiteljski smučarski tečaj. f Ludviku Varlu v spomin. UČITELJSKI POKRET: Osnutek za slovensko normalo višine in težine otrok. LISTEK: Moj oddelek. Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Učiteljska tiskarna. — Kaj vse pišejo. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na književnem trgu. Dajmo šolski mladini kruha Naše dnevno časopisje se o prehrani ljudskošolske mladine, posebno kmetske, še ni dosti pečalo. Temu važnemu socialnemu vprašanju naše dobe pa je posvetilo precej pažnje tedensko časopisje in nekatere revije. Večkrat je o zadevi pisal tudi »Učiteljski tovariš«, ki je pokazal na problem, katerega nikakor ni omalovaževati, ako hočemo zares doseči dvig ljudstva in zdravje naroda. Tudi učiteljska organizacija se je, kakor znano, močno zainteresirala za to stvar, jo v svojih organih često poudarjala ter zahtevala dejanske pomoči za mladi rod. Zal, da so dejanja le v toliko stopila v življenje, v kolikor je po-mogla privatna iniciativa in pridnost posameznikov. Da bi se javne ustanove temeljiteje bavile s to stvarjo, sicer še nc moremo trditi, gotovo pa je, da pred problemom hranjenja in slabe prehrane slovenske mladine na kmetih nihče ne zapira več oči, kar je le dokaz, da postaja stvar aktualna. Božičnice in humanitarne novoletne prireditve z geslom »V prid naših otrok!« so rodile zanimanje za socialno delo te vrste in zares je obdarovanje utrnilo marsikatero solzo. Za zastorom romantike smo marsikje zagledali neizogibnost bede tudi v našem podeželju, in pač razveseljiv pojav je, da je koristno iniciativnost na tem polju v našem podeželju prav zgledno podprla tudi kraljevska banska uprava ponekod s prav izdatno podporo. S tem je socialno delo zasebne iniciative, v kateri prednjači slovensko učiteljstvo, dobilo nekako potrdilo, obenem pa tudi dokaz, da se za stvar zanimajo tudi uradni činitelji. Socialno pomoč pa je treba izvesti do konca! Organizirati je treba veliko delo, ki naj služi mlademu rodu do solidne zrasti in krepkega zdravja! Iz raznih, čeprav še pomanjkljivih statistik vidimo porazne ugotovitve o slabi prehrani mnogih in mnogih šolskih otrok. Posamezni učitelji bi lahko napisali o bedi našega naroda romane. Pasivnost zemlje in terenske prilike, pa še razni drugi vzroki, vplivajo na telesno in duševno rast otroka v takšni meri, da ni čudno, ako ponekod jedva dosegamo minimalne učne uspehe, drugod pa niti teh nc. Pravir vseh neuspehov je v glado-vanju. Tu pa je tudi iskati vzroke za poznejši slabši razvoj mladostnika. So še drugi vzroki, a vsem prednjačita — pomanjkanje, glad. V obnovitvenem načrtu slovenske vasi bodi prehrana, in sicer dobra prehrana, osnovna točka, na kateri bo graditi stavbo našega močnejšega rodu. Smo med razpravami o važnih narodovih vprašanjih v banovinskem svetu, skupščini in senatu. »Otroško vprašanje« naj tu ne bo eno zadnjih! Enkrat je že treba kreniti z mrtve točke in urediti otroško — šolsko prehrano tako, da bo v korist naroda in države. Zato bi prav želeli, da predstavniki ljudstva povzdignejo svoj glas, ko bodo govorili o socialnem dvigu ljudstva, in da določijo znatne zneske tudi za prehrano otrok. Sosedi okrog nas se »oborožujejo« tudi z dobro telesno vzgojo mladine, a telesni vzgoji služi predvsem vsak dan debel kos kruha. Tudi pri nas ne smemo lenariti ali pustiti stvari mimo. Prihajamo v mesece, ko bo tudi v marsikateri kmečki hiši zmanjkalo krompirja in moke. Vsaj za tc mesece oskrbimo v bodoče primerno hrano, ki bi jo dobivala uboga mladina. Požrtvovalnost učiteljstva je znana. Za sebe ne znamo beračiti, za mladino bi žrtvovali vse! Nobena kljuka ni previsoka, da je ne bi mogli doseči. Na mnogih šolah že delujejo »šolske kuhinje«. Osnovati to važno ustanovo na vsaki šoli, to bodi naš smoter! Ape-lirajmo na vsa slovenska človekoljubna društva, da darujejo večje vsote predvsem za prehrano otrok v pomladanskih mesecih. Toda pri tem naj nihče ne dela razlike med mestom ali podeželjem. Predvsem pa se naj pozanimajo za to stvar narodni zastopniki ter naj store vse. da omogočijo pri nas na vsaki šoli vsaj za 4—5 mesecev osnovanje šolske kuhinje, ki bi ubogim malčkom dajala vsaj malo tople juhe ali mleka in kruha! Goljufiva romantika, ki je prikazovala v našem podeželju same okrogle obraze, je že zdavnaj minila. Tudi tu vladata glad in pomanjkanje. Da obdržimo zadevo na dnevnem redu, bi bilo prav lepo slišati, kako so organizirali pomoč v hrani na drugih šolah; istočasno bi marsikdo iz takega poročila dobil migljaj, ki bi ga z uspehom uporabil pri lastni organizaciji »šolske kuhinje« ali kakor bi že takšno ustanovo imenovali. Predvsem pa bodi dolžnost vseh, ki nimajo »naroda« ali »ljudstva« samo na jeziku, da naše stremljenje podpro in omogočijo nujno potrebno pomoč narodu! Ekonomsko socialna preskrba učiteljstva Vsiljena borba je ovirala učiteljstvo, njegove odbore in udruženje, da se niso mogli v zadostni meri posvetiti snovanju in organiziranju ekonomsko socialnih ustanov, ki bi bile učiteljstvu v nezgodah nujno potrebne. Centrala udruženja je v prvih letih, dokler še ni bila potisnjena v borbo za obrambo samostojnosti organizacije, je pokrenila vprašanje socialno ekonomskih ustanov za učitelje in je imela namen predvsem organizirati učiteljske samopomoči v vsej državi. Njena pobuda je vendarle rodila uspeh, ker so se te akcije oprijele sekcije in jo deloma tudi izvedle. Težko je snovati take ustanove, ker se smisel zanje pri učiteljstvu prebudi šele takrat, ko nekdo teže zboli ali ga doleti nezgoda ter je prisiljen iskati kredit za zdravljenje ali zdravila in zdravnike v času bolezni ali ko mu je treba iti v zdravilišče ali okrevališče, in gleda, kje bi mogel ceneje izhajati. Šele tedaj se briga in izprašuje, če obstojajo učiteljske kreditne zadruge, zdravilišča in okrevališča, ki bi mu mogla priskočiti na pomoč v potrebi. Ko mora poslati otroke v srednjo šolo in drago plačevati vzdrževanje v banovinskem centru, ko otroci nimajo dobre hrane, strokovnega nadzorstva in ko so uspehi otrok v šoli slabi, tedaj se sprašuje, ali obstojajo učiteljski internati, kje so in kje bi ceneje in bolje izhajal s svojimi otroki. Ko mora plačati v mestu drago prenočišče in prehrano po hotelih, se sprašuje, če ne bi mogel dobiti to ceneje v učiteljskih domovih. Škoda, da pri večini učiteljstva ni socialni čut tako razvit, da bi se mogle na osnovi tega izvesti potrebne akcije. Vse to je dovedlo ustvaritelje »Deklaracije o smereh stanovske politike JUU« do tega, da so na glavni skupščini v Sarajevu 1935. stavili v program tudi točko o socialno ekonomski preskrbi učiteljstva s sledečo nalogo: Članstvo je treba prepričati, da niso osebne in materialne ugodnosti edine naloge organizacije. Udruženje bo ščitilo materialne pravice in interese članstva, a osvojiti si je treba tudi načelo samopomoči. Za ekonomsko socialno preskrbo članstva je treba težiti k ekonomski osamosvojitvi stanu in udruženja. Zato je treba z vsemi silami podpirati vse stanovsko socialne ustanove. Treba je omogočiti, da se tudi z obveznimi prispevki te ustanove usposobijo za pomoč članstvu v vsaki težkoči in nezgodi. Ekonomsko socialna preskrba učiteljstva se mora usmeriti na akcijo za učiteljske domove, učiteljske samopomoči, učiteljske kreditne zadruge, učiteljska zdravilišča, okrevališča in letovišča in eventualno nabavljalne in stanovanjske zadruge. Najbolje je razvita akcija za učiteljske domove in internate. Obstojajo že učiteljski domovi v Beogradu, sekcijski učiteljski dom in učiteljski internat, ki sta last vseh sekcij odnosno sreskih društev bivšega poverjeni-štva UJU v Beogradu in centralni dom JUU, Učiteljski dom in Učiteljski konvikt v Zagrebu, Učiteljska konvikta v Ljubljani in Mariboru, Dom JUU v Sarajevu, Učiteljski dom in konvikt v Novem Sadu, Dom JUU v Nišu, Učiteljski konvikt v Cačku, Učiteljski konvikt v Pančevu. Obstojajo pa tudi društva in fondi za snovanje učiteljskih domov odnosno konviktov v Banji Luki, Splitu, Skoplju, Šab- cu, in fond sekcije za dunavsko banovino za zgraditev učiteljskega doma v Kragujevcu. Učiteljski domovi morajo služiti za šolanje učiteljskih otrok, za otroške in učiteljske ekskurzije, za prenočišča in prehrano učiteljstva v večjih centrih, kamor prihaja učiteljstvo po svojih poslih. Med počitnicami bi ti domovi lahko pripomogli k cenejšemu prirejanju učiteljskih skupščin, raznih vrst učiteljskih tečajev in učiteljskih ekskurzij po naši državi. Učiteljske samopomoči so doslej najpo-polneje organizirane v Ljubljani, kjer obstojata Učiteljska samopomoč in posebna Samopomoč učiteljskih otrok; fondi učiteljske samopomoči obstojajo tudi pri sekcijah v Zagrebu, Sarajevu, Banji Luki in Nišu. V Novem Sadu ima fond samopomoči tudi že svoj gradbeni prostor. Pri ostalih sekcijah se ti fondi šele snujejo. Učiteljske samopomoči služijo za pomoč učiteljstvu v bolezni, za cenejše nabavljanje zdravil in plačevanje zdravnikov, za dajanje brezobrestnih posojil svojim zadružnikom, premij ob polnoletnosti učiteljskih otrok in za smrtne primere. Učiteljska zdravilišča in okrevališča se do sedaj nahajajo v sledečih krajih: Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, Zadruga za postavitev obmorskega učiteljskega doma v Omišlju, fond za zgraditev Planinskega učiteljskega doma v dravski banovini, Učiteljski dom v Crikvenici. Centralna uprava JUU ima dve gradbeni parceli za zgraditev Učiteljskega zdravstvenega doma v Banji Koviljači, ki sta ju poklonili udruženju gg. Mara in Milan Rabrenovič in pok. Vojislav Kačavenda. Učiteljstvo dunavske banovine ima srbski Učiteljski dom v Omišlju na otoku Krku. V pogledu učiteljskih zdravilišč, okrevališč in letovišč stoji učiteljstvo zelo slabo in bo treba pokreniti resno akcijo za zdravstveno zboljšanje učiteljstva. Jasno je, da brez žrtev ne bo nobenega uspeha, zato je potrebno, da se po sreskih društvih JUU izvede obširna akcija, ki bi zbudila socialno zavest učiteljstva, ki bi bila najtrdnejša osnova za resno akcijo v tej smeri. Učiteljstvo bi moralo pristati na prostovoljne redne prispevke, ali pa pristati na zahtevo pri oblasteh, da s posebno uredbo izvede uradno obvezno prispevanje potrebnih sredstev pri vsem učiteljstvu v to svrho, kakor je to že organizirano pri nekaterih vrstah državnega uradništva. Osnova za to je podana tudi v § 103. zak. o narodnih šolah. Učiteljske kreditne zadruge obstojajo doslej v sledečih krajih države: Učiteljska kreditna zadruga v Beogradu, Učiteljska delniška družba v Beogradu, Učiteljski kreditna zadruga v Zagrebu, Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani, Učiteljska kreditna zadruga v Celju, a poleg teh obstojajo še učiteljske kreditne zadruge v Nišu, Užicah, Arilju, Užički Požegi, Pirotu in v drugih srezih in banovinah (vsega približno 30). Te kreditne zadruge služijo dovoljevanju hitrega in cenenega kredita učiteljstvu v primeru potrebe. Lahko bi obstojale podružnice v vsakem srezu, ako že ne morejo obstojati samostojne kreditne zadruge. Učiteljstvo se ne zaveda, kašen kapital bi lahko ustvarilo v korist stanu, ako bi se vse denarne ustanove učiteljstva koncentrirale v učiteljskih kre- ditnih zadrugah in ako bi se osnovala zveza učiteljskih kreditnih zadrug ter bi se na ta način izvršila koncentracija učiteljskega kapitala in denarnega prometa. Učiteljske nabavljalne in stanovanjske zadruge so osnovane v sledečih krajih: Učiteljska kreditna zadruga v Celju, v Ljubljani obstoja Učiteljska tiskarna in knjigarna s podružnico v Mariboru, ki nabavlja in izdeluje za učiteljstvo šolske in druge pisarniške potrebščine in tiskovine, v Beogradu se snuje »Bodočnost«, učiteljska stanovanjska zadruga za etažno svojino. Koliko učiteljskega kapitala je vloženega v tem Savezu, se lahko izračuna, ako se seštejejo deleži vsega učiteljstva po 360 din, in to za kakih 10 let nazaj in pa tudi za vsakega bodočega učitelja, ki mora ta delež vplačati. Koliko koristi ima učiteljstvo od teh deležev, se momentano ne da ugotoviti, a gotovo je, da bi se moralo s tem kapitalom nekaj ukreniti za direktno korist učiteljstva tako v mestu kakor na deželi. Centralni upravi JUU se kot najnujnejši vsiljujejo v reševanje sledeči problemi: treba bo urediti pravne odnošaje imovine bivšega po-verjeništva UJU v Beogradu napram lastnikom, to je onim sreskim društvom, ki so bila sestavni del bivšega poverjeništva Beograd. Pri skupnem domu JUU v Beogradu je treba najprej od beograjske občine odkupiti prostor, na katerem dom stoji in nato dvigniti za eno nadstropje, opremljeno z manjšimi sobami in potrebnim komfortom za starejše učitelje in družine, ker je sedanji dom postal pretesen in ne more več služiti svojemu namenu. Pojavlja se tudi vprašanje men-ze za cenejšo prehrano učiteljem, obiskovalcem doma. Reguliranje odnošajev skupne lastnine bivšega poverjeništva UJU Beograd do učiteljstva, ki je solastnik te imovine, je treba rešiti z omogočitvijo odločanja vsem solastnikom. Zato je bilo to vprašdnje pokrenjeno že na pretekli skupščini v Zagrebu. Na žalost to vprašanje ni bilo rešeno in zaključeno. Skupščina lastnikov je izjavila, da se mora ta skupna imovina postaviti na zadružno podlago. S pristankom lastnikov bi se mogla delitev čistega dobička prenesti na sekcijske fonde v svrho osnovanja in podpore navedenim socialnim ustanovam za ekonomsko socialno preskrbo učiteljstva, da bi se z delitvijo na sreska društva ne razdelil denar na premajhne dele in da se ne bi uporabil v svrhe, od katerih učiteljstvo ne bi imelo večje koristi. Regulirati bo treba upravljanje zadužbin, ki so v okrilju te imovine in fonda učiteljskih sirot. Ko pregledamo vse gornje probleme, tedaj šele občutimo potrebo koncentriranja vseh učiteljskih moči pri skupnem delu zaradi pravilnega reševanja naznačenih problemov za bodočnost. Pri tem vprašanju naj bi se združili vsi učitelji in vse učiteljske skupine in začeli delovati za uresničenje gornjih smotrov za gospodarsko socialno preskrbo učiteljstva. Ni mogoče, da bi vse omenjene akcije izvedla centralna uprava. Ona je lahko samo iniciator in regulator teh pobud. Delo za snovanje teh ustanov je treba prenesti na vse edinice JUU, predvsem na sekcije, ki so poklicane, da se v prvi vrsti brigajo za snovanje socialno ekonomskih ustanov za učiteljstvo. Iz tega razloga je tudi pokrenjeno vprašanje, da se s pravili odnosno z izpre-membo pravil regulira vprašanje na ta način, da pripada sekcijam naloga snovanja in delovanj za ekonomsko socialne ustanove za preskrbo učiteljstva. Centralni upravi bi se naložila dolžnost koncentracije vseh moči za reševanje šolskih stanovsko političnih in personalno pravnih vprašanj šole in učiteljstva. Centralna uprava JUU je osnovala sledeče fonde za to akcijo: Socialni fond, Podporni fond za zaščito članstva JUU, Fond za zgradbo zdravilišč in okrevališč, Fond za zdravljenje v Banji Kovljači, Fond za dom JUU v Beogradu, Fond za tisk in propagando, Fond za kulturno prosvetno akcijo in Rezervni fond. Ti fondi bodo služili kot osnova za razvoj opisanih akcij. Ivan Dimnik. Naše šolstvo in prosveta Iz poročila za X. redno zasedanje ban skega sveta dravske banovine, ki ga je poda i1* jjuiuv^iia z t» .. s Število oddelkov. temelj, odd. je 103 (od lani „ „ 171 („ „ „ 136 (., „ ............120 („ „ „ „ 115 („ „ „ „ 161 (., „ .......51 (,. ,. ......11 (,. „ - 3); - 5); + 2), + 2); + 5); + 2); + 7); - 2); 2 oddelka ima 172 šol, 3 oddelke „ 121 „ 4 „ 106 „ 5 oddelkov 72 „ 6 108 „ 7 »» 40 „ 8 40 „ 9 22 „ 10 33 „ 11 14 „ 12 " 11 „ 13 10 „ 14 5 15 imajo 3 šole. 16 imata 2 šoli. 17 imajo 3 šole. 18 ima 1 šola, 20 1 .. 21 1 „ 22 1 ,. Skupaj 868 (od lani + 8) temeljnih oddelkov. Na ljudskih šolah je vseh oddelkov 4065. Otroški vrtci imajo 77 oddelkov, zavetišča pa 24. Vseh oddelkov je torej skupaj 4166. Med temi je specialnih oddelkov 50 (za slepe 3. za gluhoneme 11, za manj nadarjene 33, v deškem vzgajališču 2 in v gozdni šoli 1); ambulantne šole imajo skupaj 7 oddelkov, zasilne šole 11, manjšinske šole z nemškim učnim je- „Moj oddelek" Iz razgovora z Milošem Ledinekom, čigar monografija razreda bo kmalu na svetlem. Izda jo zadruga »Pedagoški tisk« v Mariboru. Današnji čas je tak, da v skrbeh za bodočnost naše mladine tipamo po novih potih vzgojnega oblikovanja. Razvoj človeške družbe, njene tehnike in kulture stavlja učitelju neštete nove naloge, ki so mnogo težje kakor so bile pred desetletji. Močne pobude za novodobno delo na vzgojnem polju je dajal zlasti Maribor, kjer so se v »Pedagoški centrali« že v prvih povojnih letih zbirali dela voljni učitelji od blizu in daleč. V bogati knjižnici je pri debatnih večerih vznikla marsikatera misel o preosnovi slovenskega šolstva. Ob dolgoletnem vztrajnem hotenju se je polagoma zbrala skupina mariborskih pedagoških delavcev, ki je s študijem teorije in z lastno prakso širila razumevanje sodobnih pedagoških vprašanj. V svoj krog smo vabili zlasti mlade tovariše. Med prvimi je pred 12 leti prišel tov. Miloš L e d i n e k , ki je posebej poudarjal, da ga pošilja njegov upravitelj tov. Doberšek is Preval j. Z neodložljivo nujnostjo se je lotil študija in — vkljub daljavi 70 km — ni manjkal pri nobenem sestanku ... Skoraj vsako drugo nedeljo sva se našla v knjižnici, zlasti pozneje, ko je služboval v hribovitih krajih. Ko je pred leti prišel v mariborsko okolico, je bilo njegovemu hrepenenju po pedagoški izpopolnitvi najlepše zadoščeno. Miloš je rastel od leta do leta, predlanskim je dobil odličen polet v »U čiteljskem pokre-t u«, ki ga je vsega prevzel. Večkrat je predaval po zborovanjih naših društev, lani celo na ljubljanskem počitniškem tečaju, v »Popotniku« sodeluje že 10 let, zlasti s posrečenimi primeri iz svoje prakse. Lansko jesen mi je zaupal, da pripravlja svoje prvo delo za tisk. Nedavno je prvi del končal. Zato sem ga pred dnevi po debatnem večeru v »Pedagoški centrali« naprosil za razgovor — »intervju«. Vedel sem, da je ob takih prilikah posebno dobre volje, češ da je med pedagogi najsrečnejši. In res! V »Cankarjevi sobi« Nabavljalne zadruge se da kaj prijetno kramljati. Beseda je dala besedo in razgovor s prijateljem Miiošem je dobil takole podobo: 1. Kaj te je privedlo k monografiji »Moj oddelek?« Kako je delo nastalo? Odkrito povedano: delo je nastalo bolj slučajno! Ko sem pred 10 leti prišel med pristaše »delovne šole,« me je najbolj zanimala učna snov, mnogo bolj nego otrok isam. (Takrat sem imel komaj 4 služb, leta za seboj.) V novo smer me je spravilo delo na Teznu pri Mariboru. Delavsko predmestje s težkimi socialnimi in vzgojnimi prilikami mi je odpiralo oči za nove probleme. Delo v najvišjem razredu me je napotilo, da sem beležil razmere otrok, prehrano, pojave v predpuberteti in deloma puberteti; vrednotenje otroka iz novih vidikov mi je dajalo pobude tudi v šolskem delu. Vendar me je v tem času vsega prevzelo mladinoslovje. Iz beležk se je pred tremi leti že razvilo bolj načrtno opazovanje, lani sem se celo »pregrešil« z raziskovanjem inteligenčnega stanja svojih otrok v razredu. V tem času je k načrtnemu delu mnogo pripomogel delovni načrt »Učiteljskega pokreta«. Na prošnjo drugih sem na lanskem počitniškem tečaju podal drobec svojih izsledkov, ki so pokazali uporabnost raziskovanja za šolsko delo v razredu. Sam veš, da je moje prizadevanje takrat naletelo na odobravanje. Na prigovarjanje prijateljev bi naj dal rokopis »Pedag. tisku« v objavo. Meni se ie zdelo to preuranjeno. Ker so mi nekateri obljubili. da bodo pomagali »zoreti«, sem se vdal. Tako bo v nekaj tednih moj prvi »literarni greh« zagledal beli dan. Ce bo kje narobe, ne bom edinj krivec! 2. Kakšen pomen naj ima tvoje delo v slovenskem pedagoškem življenju? Odkar sem se skušal bolj poglobiti v duše otrok, mi je delo v razredu olajšano. Deco gledam z drugimi očmi, ne vidim vsepovsod hudobije, lenobe, pokvarjenosti, laži in pregrehe. Vse to ima svoje globlje vzroke ... Dozdeva se mi, da me tudi deca laže razume. Vsa? Kaj še! Vse je le korak bliže cilju, je le eno izmed mnogih sredstev in pomoči, da uspešneje premostimo ovire. Vesel bi bil, če bi moja brošura mogla pokazati slovenskemu učitelju kos poti, po kateri bo laže spoznal svojo deco, ko bo v zadovoljstvu pogledal majhen del skozi še manjše okence široke otrokove duše. Nič več. Niso pa to nikaki dokončni, še manj pa znanstveni zaključki. Tega ne mislim in tudi ne želim. 3. Poznam nekaj opisov razrednega dela v tuji literaturi. Tvoja monografija razreda se mi zdi vendar povsem originalna. Ali mi lahko v glavnem označiš vsebino svojega dela? Gradivo sem res povsem črpal iz lastnega dela. V uvodu sem nakazal pojave, ki so me silili pred leti, da sem se začel zanimati za otroka. Nato sem nanizal rezultate o proučevanju telesnega in duševnega razvoja, napredka in ocenjevanja. Socialne prilike sem orisal šele pozneje. Zakaj obratno pot, me vprašaš? Tako je raslo v meni tekom let in tako naj bo napisano! Morda bi danes ubral obratno pot. V naslednjem poglavju so se mi pokazali vplivi socialnih prilik na duševna dogajanja. Skušal sem podati nekaj profilov posameznikov, da bo študija nazor-nejša. Končno sledi nekaj misli o vzgojnem in metodičnem delu v razredu v skladu z raziskovanji: sodelovanje otrok, organizacija oddelka, znanje v sodobni šoli in način šolskega dela. 4. Posebno me zanima, kakšno stališče si zavzel glede na strnjeno ali — če hočeš — »celostno« šolsko delo? Trdim, da je celostno šolsko delo možno na vseh stopnjah ljudske šole, torej tudi na višji stopnji — v predpuberteti in puberteti. O tej razvojni stopnji pravi dr. Jeraj, da je nekaka druga sintetična razvojna stopnja, kjer učenec celoto sintetično realneje oblikuje. Isto sem zaslutil tudi sam pri svojem osemletnem delu na višji stopnji. Priznam pa, da ima celostno šolsko delo na vsaki stopnji posebno obeležje. Delo v praksi bom pokazal v drugi knjigi, kjer se nameravam izpovedati glede delovne organizacije (izhodišče, delovni načrti, potek podrobnega dela itd.). Mislim, da se bomo najbolj razumeli, če bom pokazal vse to na eni izmed mnogih enot in na dveh primerih podrobnega načrta za VI.—VIII. šolsko leto. 5. Službuješ v industrijskem kraju in se izsledki nanašajo na proletarske razmere. Ali bo tudi vaški učitelj mogel kaj pridobiti s tvojim delom? Res so moja raziskavanja izšla iz naših tezenskih razmer. Vendar se mi zdi, da bo tudi vaški učitelj (v kmečkem okolju) prav tako našel drobtino ali dve, ki ga bosta opozorili na to in ono. Povedati moram, da sem imel v razredu manjše število otrok, ker bi bila sicer opazovanja otežkočena. Vem, da so danes razredi, ki imajo po 60—80 ali več otrok. Vsem tem lahko služi moje delo kot močen argument, da je mladinoslovno uteme- zikom 28, z madžarskim učnim jezikom pa 4 oddelke. V času od 1. novembra 1937. do 1. novembra 1938. je bilo na novo ustanovljenih 109 oddelkov in ukinjenih 51 oddelkov tako, da je njih število naraslo za 58. Ker je v nerazdeljenih šolah z enim samim oddelkom pouk za učitelja zelo naporen, za otroke pa manj uspešen, zato je treba delati na tem, da se, kjer koli je le mogoče, ustanovi še drugi oddelek. Predvidenih je še nekaj razširitev posameznih šol, kar pa se v smislu zakonskih predpisov more izvršiti le v času od 1. maja do 30. oktobra vsakega leta. Vse ljudske šole in vrtci imajo 2869 (od lani + 53) učilnic, manjka jih torej 1297. V privatnih šolah jih je 65. Zato se mora v mnogih šolah vršiti menjalni dopoldanski in popoldanski pouk. kar močno ovira redno šolsko delo in onemogoča temeljito zračenje in čiščenje učnih prostorov. Pozimi se mora popoldanski pouk zaradi kratkega dneva v mnogih krajih predčasno končati. Učiteljstvo. Dočim je bilo lani 4205 učnih oseb, jih je letos bilo na dan 1. novembra 1938. skupaj 4377, in sicer 1550 moških in 2827 žensk. Letos jih je torej 172 več kot lani. Med temi 4377 je 13 kontraktualcev in 44 dnevničarjev. Sreskih šolskih nadzornikov je 29. Otroških vrtnaric je 70. Dodeljenih je banski upravi 40 učiteljev oziroma učiteljic, sreskim načelstvom 44, gospodinjskim šolam 13, Glasbenima maticama v Ljubljani in Mariboru 4, kaznilniški šoli v Mariboru 1, kralj, konzulatu v Celovcu 1, izseljencem 4, meščanskim šolam 79, drugam 4; v višjih pedagoških šolah študira 38 učnih oseb, a v tečaju za obvezno telesno vzgojo 5. Z ljudskih šol je torej skupaj oddeljenih 233 učnih oseb. Če prištejemo tej vsoti 233 še 29 sreskih šolskih nadzornikov, 17 učnih oseb, ki vrše službo v zavetiščih, 33 državnih veroučiteljev. 60 učiteljic ženskih ročnih del, 12 predmetnih učiteljev (10 za srbohrvaščino, 2 za petje), 10 upraviteljev, oproščenih razrednega pouka zaradi velikega števila oddelkov v poverjenih jim šolah, ter 16 nadštevilnih učnih oseb, t. j. skupaj 177 učnih moči, vidimo, da je 410 učnih oseb brez oddelka, v katerem številu pa niso všteti učitelji in učiteljice, ki so na daljšem bolezenskem dopustu. Potemtakem poučuje v oddelkih le 3967 učnih oseb. Ker pa je v vseh ljudskih šolah 4166 oddelkov, manjka še 199 oddelkovnih učiteljev. Po tukajšnji evidenci pa prosi za sprejem v državno učiteljsko službo še iz leta 1934. — 13 abiturientk, iz leta 1935. — 16 abiturientov in 23 abiturientk, iz leta 1936. — 34 abiturientov in 70 abiturientk, iz leta 1937. — 20 abiturientov in 21 abiturientk, iz leta 1938. — 3 abiturientke, skupaj 70 abiturientov in 130 abiturientk, to je 200 novih učnih moči, torej skoraj prav toliko, kot jih manjka. Ker novega naraščaja z učiteljišč tudi v prihodnjem letu še ne bo, je verjetno, da bodo še čakajoči po večini sprejeti v državno službo in se bo namesto preobilice kandidatov, ki se je toliko govorilo o njej, pojavilo njih pomanjkanje. V času od 1. novembra 1937. do 1. novembra 1938. je bilo poleg 18 bivših učiteljev (6 reaktiviranih, 12 po vrnitvi od vojaščine) sprejetih v državno službo 249 abiturientov in abiturientk; od teh je bilo postavljenih v dravsko banovino 236 (36 moških in 200 žensk), v druge banovine pa 13 (4 moški in 9 žensk). Ostavko na državno službo je podalo v tem času 34 učnih oseb (7 moških in 27 žensk), umrlo jih je 13, upokojenih je bilo 52, skupaj 99. Premestitev po prošnji je bilo skupaj 411, po službeni potrebi 25 (od teh 13 zaradi ukinitve oddelkov), po kazni 3. (Dalje prih.) Učiteljski pokret Osnutek za slovensko normalo višine in teiine otrok Učiteljski smučarski tečaj Če sodobnemu smučarskemu športu odvzamemo edino nesmiselno točko — ,r^or" derstvo, se nam pokaže kot nenadkriljiv v svoji polnovrednosti in klasični lepoti. Dejstvo je, da po plemenitosti vsebine prekaša vse druge, poleg tega pa je tudi življenjsko praktičen. Zato je povsem umljivo, če se zadnja leta med učiteljstvom vedno močneje uveljavlja prizadevanje nekaterih, ki pravilno gledajo na stvar, da bi se smučanje uvedlo kot predmet v šolo, in sicer prvenstveno v planinskih šolah, kjer pridejo smuči v poštev kot prometno sredstvo, ker bi se s tem močno omejili zimski izostanki. Za praktično izvedbo tega načrta pa je nujno potrebna strokovna usposobljenost učiteljev. V tem smislu se je v dneh od 5. do 12. t. m. vršil na Gorjušah prvi metodični smučarski tečaj za ljudskošol-ske učitelje, ki ga je priredil Jugoslov. zimsko športna zveza v Ljubljani. Tečaj je obsegal tudi praktične nastope s šolsko mladino. Prijetna dolžnost mi je, da se v imenu absolventov tečaja Zvezi zahvalim za razumevanje naših nalog, enako tudi kr. banski upravi, ki nam je dovolila dopust. Tečaja se je udeležilo 13 učiteljev. Jugoslov. zimsko športno zvezo je zastopal prof. Vinko Zaletel, tečaj pa je vodil priznani strokovnjak tov. Janko Sicherl iz Škofje Loke. Njemu dolgujemo še posebno hvaležnost, ker se je sam največ trudil, da se je tečaj organiziral. V njegovi osebi se združujeta mojster v smuški tehniki in odličen pedagog. S svojim dobrodušnim in ljubeznivim nastopom nas je povezal v prijateljsko družbo, ki je osem dni preživela v pravem tovariškem delu in veselju. Ob najlepšem vremenu in ugodnih snežnih prilikah se je tečaj brez večje nesreče končal s popolnim uspehom in dvema nepozabno lepima izletoma. Tečajniki so lepo zaključili osemdnevno delo s pevskim nastopom pri nedeljski maši na Koprivniku, kjer je nekoč pel slavospeve našim planinam Valentin Vodnik. Ko se končno ponovno zahvaljujemo prirediteljem za tečaj in ko vsak po svojih močeh odhajamo na delo, izražamo željo, da bi temu tečaju sledilo še več enakih za vse tiste, ki sta jim pri srcu zimski šport in mladina. Ivo Lampič t Ludviku Varlu v slovo Saj še ni preteklo leto, ko si sedel med nami, saj veš tam v tvojem VI. razredu, med drago mladino, ki Ti je, poslavljajoč se od Tebe, od Tvojega dela, še zadnjikrat okrasila Tvojo učilnico - delavnico in jo potrosilo z zelenjem in cvetjem. Ganjeni, s solzami v očeh smo se takrat ločili, ko smo si stisnili roke, ali vendar veselo razpoloženi, saj nismo slutili, da pomeni Tvoje slovo od šole, Tvoje slovo ljeno izobraževalno delo možno le v razredih pod 40 otroki. Sčasoma bo morala tudi oblast priti do tega spoznanja. Vsi učitelji pa bodimo zagovorniki take zahteve! 6. Kaj meniš glede odnošajev med pedagoško prakso in teorijo? Pravijo, da praktik naj ne raziskuje in testira? Še nedavno so bili odnošaji nekoliko skaljeni, k čemer sem baje tudi jaz prispeval izdaten delež. Med teoretiki je razširjeno mnenje, da praktik naj ne raziskuje, ampak samo — uči! Mislim, da je ta ekstremizem že odpravljen. Šušmar je pač oni, ki ne ve, da m o -r a učitelj vedeti, zakaj tako in tako dela, zakaj je otrok tak in tak in zakaj mora tako in tako postopati! Pri vsem tem mora otroka poznati, ne pa samo — učiti! Ravno testiranje je tak dodatek ali kontrola neprestanega učiteljevega opazovanja otrok. »Greh« bi bil res neodpustljiv, če bi kdo od praktikov hotel — brez kvalifikacije! — vršiti taka proučevanja v znanstvene svrhe. Jaz prepuščam tako delo poklicanim in pravim, da je vsak strah neupravičen. Praktiki raziskujemo za podkrepitev lastne prakse — in nič več! 7. Kakšne načrte imaš za bodočnost? Nič posebnega! Rad bi se spet posvetil sebi. Trenutno me najbolj zanima problem kurznega (tečajnega) pouka na višji stopnji. Morebiti bo iz tega še kaj zraslo. Pa še nekaj pogrešamo pri delu v šoli: priročnike za učitelje in otroke. Tudi na to bo treba misliti. Najbolj pa želim, da bi bili starši naših otrok v takih gmotnih in vzgojnih razmerah, da bi se deca mogla vsa posvetiti sebi in šoli ter neovirano rasti; učiteljem pa bi naj bila vzeta dnevna skrb za svoj lasten in družinski obstoj, da bi se vsak lahko posvetil svojim nalogam in ljudski prosveti! ANKETA O TELESNEM RAZVOJU UČENCEV. Anketa o telesnem razvoju učencev naj tvori osnovo za slovensko normalo otroške višine in teže. Vsi, ki so se doslej ukvarjali s telesnim razvojem našega šolarja, so se pri svojih raz-iskavanjih morali opirati ali na dr. Stratzovo normalo, ki pa bolj odgovarja meščanskim razmeram v Nemčiji, kjer je višji življenjski standart, ali pa na Cammerer-Pirquetovo normalo, ki je za naše prilike bolj primerna, vendar pa nam ne ustreza v dovoljni meri. Potrebno je, da čimprej pristopimo k zbiranju točnih podatkov o višini in teži. Kolikor več bo zanesljivega gradiva, toliko točnejša in ver-nejša bo prva začasna slovenska normala. Zbiranje podatkov se bo moralo nadaljevati več let. Potrebujemo material iz vseh krajev Slovenije, dalje od najrazličnejših poklicev in starostnih dob od 7.—15. leta. Podatki v zdravstvenih listih so preveč približni, zato se moramo lotiti dela na novo. Za to anketno polo si razvrstite vse učence po teh vidikih: 1. po poklicnih kategorijah staršev, 2. po starosti učencev, 3. po spolu. Dečke obravnavajte na posebni poli, deklice na posebni. V rubriko 1. vpišite poklic staršev. Vse poklice grupirajte v naslednje skupine: mali kmetje, srednji kmetje, veliki kmetje, poljski delavci, industrijski delavci, obrtniki, nameščenci, ostali poklici. Za oceno, v katero grupo kdo spada, naj vam služijo pojasnila k oblačilni anketi, priobčeni v 17. številki »Učiteljskega tovariša« od 24. novembra 1938. Ko razvrstite vse učence v eno grupo, ločite to grupo od naslednje z debelejšo črto. V rubriko 2. zapisujte imena učencev, ki so že grupirani po poklicni pripadnosti, po starosti, pričenši z najnižjo starostjo v tisti grupi. V rubriko 3. vpišite učenčevo starost ob času merjenja. Leta ločite od mesecev s podpičjem, n. pr. 7; 8. Mesece ocenjujte tako: kar je pod 15 dni štejte kar k prejšnjemu mesecu, nad 15 dni k bodočemu, n>. pr. nekdo je star 7 let, 8 mesecev in 9 dni, — vpišite mu kar 7; 8. Rubrika 4. a vsebuje stojno višino v centimetrih. Učenec naj se bos postavi tesno ob merilni drog ali ob tablo, nakar mu s pravokotnim trikotnikom, čigar ena kateta naj drsi ob merilu, določite višinsko točko in nato odmerite, koliko centimetrov ima nad enim metrom ali pod njim. Rubrika 4. b pa naj pokaže sedežno višino, ki bo važna za računanje pelidisov za določitev prehranjenosti. Na stol postavite meter, otrok naj se vsede zravnan tesno ob metru, nato pa odmerite tako kot pri stojni višini. Pazite, da se ne bodo otroci zgrbili! Rubrika 5. bo pokazala otrokovo težo. Tehtajte na decimalni tehtnici. Dečki naj imajo na sebi samo spodnje hlače, deklice samo srajco ali kombinežo. Težo vpišite tako: 34,7, natančneje ni potrebno. Prilagamo vzorec anketne, pole, da oni, ki pole slučajno niste prejeli, lahko sodelujete pri anketi. Na vzorcu je tudi praktičen primer, kako se podatki vpisujejo, da ne bo. nejasnosti. Izdelajte si sami toliko pol, kolikor jih potrebujete. Rezultate pošljite zanesljivo do 1. aprila. Ako vam je še kaj nejasno, vprašajte takoj tov. Martina Menceja, učitelja v Šoštanju. Ponovno prosimo, da se lotite tega posla z vso vestnostjo. Vzorec: Števila Šola: anketirancev: Razred: Razrednik: Višina 'E t O s •ot.Si ¿ž 3'j « o i i,£ O. c 1. ju Priimek in ime ti P o c rt aj cr¡ o (cm) 4. a 4. b -o ; nt •m 5. m. kmet Pire Matija 7;- 112 63 21,4 sr. kmet Jankovič Anton 7;2 115 59 19,7 ind. del. Martinovič Vasja 7;- 121 65 22,3 Normala višine in težine po Cammerer-Pirquetu Teža Višina Starost: v kilogramih v centimetrih let dečki deklice dečki deklice 7 23 21 115 113 8 25 23 120 118 9 27,5 25 125 123 10 30 27 130 128 11 32,5 29 135 133 12 35 32 140 139 13 37,5 37 145 146 14 41 43 151 153 15 45 157 M. P. Splošne vesti od mladine tudi slovo od življenja. Toda žal je prišlo tako, neizbežna usoda je hotela tako. Dragi tovariš. Tudi ob Tvojem slovesu od življenja, ob Tvojem grobu, kakor ob slovesu šole, je bila zbrana okrog Tebe šolska mladina. Toda to cvetje, te bele cvetke, ki Ti jih je poklonila mladina na Tvojo krsto, na Tvoj grob, niso bile cvetke veselja, kakor tedaj, ko je želela svojemu učitelju vso srečo v zasluženem počitku — te rože včeraj so bile izraz pekoče boli, so bile izraz globoke žalosti mladine, ki se je sklanjala nema in začudena nad prezgodaj odprtim grobom svojega vzgojitelja. Pa ne le mladina. Mi vsi, mi Tvoji tovariši, mi Tvoji prijatelji in znanci, ki si nam bil mnogim vodnik in kažipot v življenju, mi vsi strmimo nad črnim grobom in se žalostni vprašujemo: »Kaj res ni več Varla, kaj res ni več tistega našega tovariša, ki je znal z svojo vedrino in humorjem razvedriti še tako čemernega filistra?« Da, ni ga več, čeprav še ni dopolnil 54 let, čeprav še ni dovršil kar bi rad. Ni bil še upokojen, kje še, da bi užival počitek. No, dragi prijatelj — užival ga boš zdaj. Preveč bi zavzelo prostora, če bi našteval in ocenil Tvoje nad 33-letno učiteljsko delovanje v Poljčanah. Najlepšo oceno je dalo ljudstvo samo. Ko so namreč zazvonili zvonovi in oznanili Tvojo smrt, smo slišali samo in vsepovsod: »Škoda, škoda ga je, škoda.« Da, škoda ga je. Škoda ga je mladini, škoda nam in kako škoda, ga je ženi - vdovi. Težko je pisati in govoriti tolažilne besede ob svežem grobu... Toda, ko neutolažljivo stojimo ob grobu svojega dragega in ostajamo sami, nam bo v tolažbo, da je naš Ludvik, da je naš Luce rešen trpljenja in da je bolje se preseliti v večnost, kakor živemu umirati. V uteho nam je ob tej žalosti, da je njemu, ki je že dotrpel — dobro. In ko ne boš več hodil — dragi prijatelj — tod okrog Boča, v katerega si prav v tem času, ko Se prebuja priroda, tako rad pohitel, boš vendar še med nami. Kakor takrat, ko si se poslavljal od šole in ne od življenja, prav tako veljajo danes in na večno, Tebi takrat izgovorjene besede: Ne zemlje moč, ne moč neba in ne pekla ognjena sila vezi ne bode razrušila: Naša srca zvesta kakor zdaj, [groba. ostanejo Ti vekomaj, vekomaj tudi preko UČITELJSKI TABOR V soboto, 18. t. m., so se sestali v Ljubljani predsedniki društev, katera se bodo udeležila Učiteljskega tabora. Sklenili so, da se bo tabor vršil dne 11. marca t. 1. v filharmonični dvorani ob 9. uri dopoldne. Popoldne se vrši ob 15. uri v ijub-ljanski drami predstava »Hlapci«, ki jo bo uprava dala po globoko znižani ceni. Opozarjamo že sedaj vse tovariše in tovarišice na to predstavo, za katero bo mogoče vstopnice tudi vnaprej rezervirati. Za vsa nadaljnja navodila glede tabora pazite na poročila v »Učiteljskem tovarišu«. — Poziv voditeljem mladinskih zborov. Že pred leti smo zbirali podatke o mladinskih pevskih zborih. Ti podatki so sedaj zastareli in ne ustrezajo faktičnemu stanju. Zato se obračamo na vse voditelje mladinskih zborov, da pošljejo Učiteljskemu pevskemu zboru naslednje podatke: 1. Ime kraja, v katerem ima zbor svoj sedež, ev. ime zbora. 2. Leto ustanovitve. 3. Število pevcev. 4. Ime pevovodje. 5. Kraje in število nastopov. 6. Nujne potrebe zbora. 7. Eventualni predlogi in nasveti. Te podatke potrebujemo radi evidence in radi načrta kako pospešiti delovanje mladinskih zborov. Podatke je treba poslati na naslov Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. — Pedagoški tisk v Mariboru naproša vse poverjenike in šolske upravitelje za sledeče: Vračajte sezname naročnikov Ledine-kove knjige »Moj oddelek« v odprtih pismih kot »Poslovni papir« ter nalepite znamko za 75 par. Mnogi so namreč pošiljali v zaprtih kuvertah z znamko 1,50 din, kar ni potrebno. — Lep vzgled naročila je nudil tovariš Š. P. s Ptujskega polja, ki je za Ledinekovo knjigo zbral 60 naročnikov. — Veliko zanimanje za knjigo vlada tudi v Srbiji ter smo samo iz Šabca prejeli že 46 naročil. — Niso redke tudi slovenske šole, kjer jo je učiteljstvo 100 % naročilo. Vsem se upravni odbor iskreno zahvaljuje za zaupanje in požrtvovalnost. Kdor še naročilnice ni odposlal, prosimo, da to stori do 25. t. m. — Upravni odbor. — Poverjenike Mladinske matice v zapad-nem delu ljubljanskega sreza prosim, naj pošljejo svoje naslove takoj na: Nataša Župančič, učiteljica v Tomišlju, p. Ig pri Ljubljani. t Umrl je po kratkem trpljenju komaj 33 let star Savo Zupančič, sodni uradnik v Ložu, sin Janeza Zupančiča, šol. upravitelja v pokoju in brat Vide Hribovšek, učiteljice v Motniku, in Nataše Zupančič, učiteljice v Tomišlju. Učiteljski družini naše sožalje. AKCIJA JUU ZA ČEŠKOSLOVAŠKE UČITELJE. JUU — sekcija za dravsko banovino .........din 3.000,— Učiteljsko društvo Split ... „ 100,— Učiteljsko društvo Gnjilane . „ 410,— Učiteljsko društvo Mionica . „ 360,— Učiteljsko društvo Štip..........112,— Učiteljsko društvo Ohrid . . „ 200,— Učiteljsko društvo Nevesinje . „ 100,-i-Učiteljsko društvo Studeničko- Raška......................540,— Vsega..........din 4.822,— Prej zbrano in objavljeno . . „ 12.647,50 Skupaj ............din 17.469,50 — Sreska učit. društva, ki še niso poslala »članskih seznamov« 1938./39. v smislu okrožnice štev. 731/38-39, prosimo, da to nemudoma izvrše. —i Upokojeni so z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 2. februarja 1939. učitelji(ce): Randl Roza iz Ljubljane, Jeraj Katarina iz Ljubljane, Kržiš Janko iz Loč, Čenč Ana iz Polj-čan, Vari Ludovik iz Poljčan, Lukman Milica iz Pobrežja^ Jaki Josip iz Ljubljane, Beljan Josipina iz Št. Petra. Jelene Ivana iz Trebnjega, Lupša Franja iz Male Nedelje. Učiteljska tiskarna —t Najnovejši Brockhausov Atlas z zadnjimi razmejitvami kupite v Knjigarni Učiteljske tiskarne že za din 260,—. —t Važno je, da veste, da lahko nakupite v Knjigarni Učiteljske tiskarne knjige na obroke. —t Ne mučite šolarjev s suhoparnim poučevanjem brez učil! Danes dobite za majhen denar vse, kar naredi šolsko delo zanimivo. — Zgodovinske in zemljepisne sličice so idealno učilo! —t Knjiga je najcenejša zabava in naj-prijetnejša prijateljica. —t Šolskim upraviteljstvom Ljubljane in ljubljanske okolice priporočamo zemljevid Ljubljane in ljubljanske okolice. Zemljevid ne sme manjkati v nobeni šoli. —t Zakaj si ne naročite zgodovinskih in zemljepisnih sličic? Zakaj si ne olajšate šolskega dela? S sličicami boste dosegli, da bo zgodovinski in zemljepisni pouk zanimiv. Naročite in poskusite, kar bi morali že davno napraviti, ne bo Vam žal. Uspeh bo boljši! Kaj vse pišejo o učiieljstvu. šoli, prosveti in JUU —1 Pohvalna odredba predsednika vlade. Zagrebški listi ponatiskujejo vest sarajevske »Jugoslovenske pošte«, da je ministrski predsednik Cvetkovič naročil vsem ministrstvom, naj v roku osmih dni popravijo morebitne krivice, ki so bile storjene državnim nameščencem, ker so volili dr. Mačka. Postavijo naj se nazaj na mesta, na katerih so bili pred volitvami v državni, banovinski in samoupravni službi. Vsi listi pozdravljajo to odredbo predsednika vlade kot prvi korak k pomirjenju in rešitvi naših notranjih vprašanj. (»Jutro« 22. II.) -—1 »Delovna preobremenitev kmečke mladine« je daljši članek, ki ga prinaša »Ve-černik« z dne 18. februarja 1939. in ugotavlja med drugim: Anketa, izvršena med 1249 otroki, je pokazala, da je zaposlenih s težkimi deli 55 odst. otrok malih kmetov (teh je 39 odst.), 56,3 odst. otrok srednjih kmetov (26,6 odst.), 53,8 odst. velikih kmetov (9,5 odst.), 49 odst. poljedelskih delavcev (16,5 odst.), 42,5 odst. obrtnikov (4,3 odst.) in 44,4 odst. otrok staršev drugih poklicev (3,6 odst.). -—1 »Za preosnovo našega šolstva« je naslov večjega članka v »Slovencu« z dne 17. II., v katerem poroča o vzgojnem tednu, ki ga je priredila Slomškova podružnica v Novem piestu. V poročilu prinaša tudi resolucijo, med drugim: Vzgoja v vseh šolah mora biti v duhu narodne preteklosti, slovenske katoliške skupnosti in na tak način prispevati k skupni jugoslovanski misli. Učitelji in profesorji morajo spoštovati verske in narodne svetinje, zaupane jim mladine; kdor bi žalil ta čut in delal proti verskemu in narodnemu temelju, se mora poklicati na odgovor. Učenci srednjih in osnovnih šol morajo biti med seboj tova-riški; vsakršno žalitev verskega in narodnega čuta svojih sošolcev je treba kaznovati in zatreti. Pri prenosu poslov od centralne uprave na pokrajinske samouprave se naj da banovinam v prosvetnem oziru največja samostojnost, da bodo mogle v soglasju z narodnimi predstavniki razviti vso delavnost v korist mladine in šole. —1 Iz seje finančnega odbora. Končno se g. Gabrovšek odločno zavzema za vse one profesorje in učitelje, ki so bili v prejšnjih jeenesarskih režimih politično preganjani, to je prestavljeni ali upokojeni. Gospoda ministra naproša, naj krivice jeenesarskega režima popravi in omenjenim profesorjem ali učiteljem vrne službo. Glede izvenšolskega delovanja učiteljstva, o katerem se je mnogo govorilo pri razpravljanju, izjavlja g. Gabrovšek, da naj v Sloveniji izvenšolsko deluje med ljudstvom ono učiteljstvo, ki čuti z narodom, ki med njim živi, pozna vse njegove potrebe in težave ter spoštuje njihova čustva. Bolje je pa, da med ljudstvom ne deluje učitelj- stvo, ki je član kakšne organizacije, ki med ljudstvom vzbuja zasovraženje. (»Slovenec«, 22. II.) —1 Zadoščenje preganjanim nameščencem. Te dni smo slišali po radiju in čitali v domačih listih vesele vesti, da se neke stvari vendar obračajo počasi na bolje. Zlasti vesti iz Sarajeva so tolažilne. V drinski banovini se je namreč dogajalo, da so uslužbence in uradnike preganjali med drugim že samo zavoljo tega, da so na decembrskih volitvah glasovali za listo dr. Mačka, odnosno ker so bili pristaši Hrvatske seljaške stranke. — Zganili so se najprej politični in kulturni činitelji v Sarajevu. Na njihovo posredovanje je predsednik vlade Cvetkovič telefonski obvestil pod-bana Krečkoviča, potem upravnika državne bolnišnice dr. Šarca in ravnatelja zdravstvenega zavoda dr. Kaunica, da se morajo vsi odpuščeni namešečnei zopet vrniti v svojo službo. To odločbo predsednika vlade so dobro sprejeli v vseh sarajevskih krogih in mnogi upajo, da bodo popravili krivico, ki so jo prizadejali iz prav tako nestvarnega razloga tudi drugim uslužbencem in uradnikom z mučnimi preganjanji. Nadalje so prejela upravna oblastva naredbo, da ne smejo pozvati na nastop kazni nobenega od tistih, ki so bili kaznovani zaradi volitve. Skupina narodnega sporazuma v Sarajevu je v teh dveh mesecih izplačala odpuščenim služabnikom in uradnikom, ki jih je bilo samo v tem mestu dobro stotino, nad 80.000 dinarjev podpore. Nekateri nabiralci teh sredstev so bili kaznovani, zdaj pa jim kazni po najnovejši odredbi ukinjajo. Upamo, da se tisti hudi časi, ko so neki politični mogotci — pravilno: politični slabiči — neljube jim nameščence toliko preganjali brez stvarnih razlogov, ne povrnejo nikoli več. Premestitve, upokojitve in odpustitve iz službe so bile občasno — tu bolj. tam manj — na dnevnem redu. Napravljali so državljane druge, tretje, da, nikake vrste, narodne izobčence, včasi kar na debelo... Bo prišel čas, ko bo pošteni svet javno s prstom kazal na ljudi, ki so preganjanja predlagali, zahtevali in odobravali. Kdo more preceniti škodo in gorje, ki so jih povzročili preganjalci nedolžnim posameznikom, družinam in deželi z nesmiselnim početjem!? Kakor kaže razveseljivi sarajevski primer, se je zganilo srce in zbuja se jim vest. To je dobro znamenje za našo bodočnost. Človeška vest in državljanska modrost naj povsod zmagujeta! Zavedni narod bo blagoslavljal tiste, ki bodo vse take krivice odpravili in popravili, za bodočnost pa odločno preprečili in onemogočili! (»Edinost«, 18. II.) —1 Za obmejno šolstvo se je na banskem zasedanju zavzel banski svetnik dr. Miler iz Maribora. Ta je v svojem govoru zahteval več pažnje za obmejno šolstvo, ki predstavlja važen narodnoobrambni steber. (»Večernik«, 16. II.) Učitelfski pravnik —§ Vrnitev odtegljajev, vplačanih za »Zvezo nabavljalnih zadrug v Beogradu«. K objavljenim navodilom v zadnjih dveh številkah »Učit. tovariša« smo slednjič do-znali, da zahteva »Zveza« poleg mrliškega lista tudi listino sodišča, da je zahtevalec povračila pravni naslednik umrlega vplačnika. Vlogi po vzorcu v 27. štev. »Učit. tovariša« je torej priključiti overovljen prepis mrliškega lista in sodno listino — izjavo. —§ Vprašanje K. Z. Čl. 2. uredbe o višini nagrade dnevničarjem se glasi: »Po vsakem dovršenem drugem letu službe se sme nagrada zvišati, in sicer: c) dnevničarjem pod zap. štev. 3 razpredelnice (tu sem spadajo učitelji-dnevničarji) za 60 dinarjev. (SI. 1., kos 13. in 31. iz 1. 1932.). —§ Vprašanje G. P. — Kakšne olajšave je odredilo ministrstvo vojske in mornarice učiteljicam, ki se poročijo z oficirji, pri polaganju kavcije. Odgovor! Po § 93/a zakona o narodnih šolah prestane po 1. avgustu 1937. služba učiteljici, ki se poroči z osebo, ki ni učitelj narodne šole, zato ne pride za učiteljico po 1. avgusta 1937. v poštev ugodnost, ki je veljala poprej za drž. uradnice, če so se poročile z oficirji. — Olajšava za uradnice, ki ostanejo lahko tudi po poroki v drž. službi, je ta, da jim ni treba polagati kavcije, če znaša njihova mesečna plača dvakrat toliko, kolikor znašajo obresti od kavcije 50.000, odnosno 80.000 din. Naša gospodarska organizacija —g Učiteljskemu domu v Mariboru je daroval Neimenovan v spomin nepozabnega učitelja in tovariša Hrena 100 din. V poča-ščenje spomina blagopokojnega tov. Adolfa Pacherja pa Franja in Šima Vodenik iz Kranja tudi 100 din. Prav iskrena zahvala! M. Kožuh, blagajnik —g Zadružnikom Učiteljske samopomoči v Ljubljani. V četrtem četrtletju 1938. leta (oktober, november, december) je umrlo 7 zadružnikov: 469.—475. smrtni primer. Ti so: Thurnher-Kovač Anica, Višnja gora; Marn Josip, Ljubljana; Kenda Matija, Goričane; Sivka Anton, Št. Jurij ob juž. žel.; Vrbič Mihael, Ljubljana; Jarc Franja, Ormož, in Jevni-kar Edo, Kamnik. Svojcem teh zadružnikov je izplačala uprava US 91.000 din posmrtnine. Učiteljski pevski ¿zbor JUU Emil Adamič —pev. Prošnja. Tajništvo Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« prosi vse člane in članice — posebno alte in tenorje — ki še niso poslali svojih izjav glede udeležbe na turneji, da store to takoj. KDOR UČITELJ TA ČLAN UČITELJSKE TISKARNE! Šolski radio —r XX. Torek, 28. februarja: Naš skladatelj Emil Adamič; glasbeno predavanje. G. Vinko Rupnik. Razpored: 1. Emil Adamič — slovenski narodni pevec. 2. Njegova narodna in umetna pesem za mladino. 3. Nekaj njegovih mladinskih zborov in solo točk na ploščah. II.—III. Petek, 3. marca: Marec doma in v prirodi: dialog. Vodi g. Miroslav Zor. Pomladanska dela v malem gospodarstvu. Izprehod po loki in gozdu. Zvonček, žefran in trobentica — zakaj tako zgodaj cveto; opraševanje. II.—III. V dialog bomo vpletli nekaj slušnih kulis in prosimo cenjene poslušalce, da nam poročajo, kako so slišali in če je treba kaj predru-gačiti. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 26. februarja, ob 17. uri, predaval g. dr. Jože Ba-saj: Kreditne zadruge, temelji narodnega gospodarstva. zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 I Pralnica — Svetlolikalnica Stanovska organizacija JUU Iz društev Vabila = JUU SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI bo zborovalo dne 11. marca ob 9. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. Z ozirom na 20-letnico smrti našega največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, predava g. profesor Liška o Cankarju. Ker so na dnevnem redu še važne stanovske zadeve, prosimo, da se učiteljstvo zborovanja polno-številno udeleži. Pol ure pred zborovanjem je sestanek odseka učiteljic. Prosimo tudi, da poravnate članarino za prvo polletje. Poslužujte se učiteljske knjižnice, ki posluje na dan zborovanja od 8. do 9. ure v stari ljudski šoli na Aleksandrovi cesti. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo zborovalo v soboto, dne 11. marca, v Št. Vidu pri Grobelnem. Poleg običajnih točk je na sporedu nadaljevanje predavanja g. sreskega kmetijskega referenta Bračka o gospodarskih problemih sreza in poročilo tov. Pogačnika o učiteljskih gospodarskih ustanovah. Radi važnosti obeh predavanj pričakujemo polnoštevilno udeležbo. _ JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR-DESNI BREG bo zborovalo dne 4. marca 1939. ob deveti uri na deški ljudski šoli v Studencih z naslednjim dnevnim redom: 1. »Gozdarstvo«, predava sreski šu-marski referent (s filmom). 2. »Sodobna šola v bistvu in načinu«, predavata tovariša Ciril Drekonja in Ernest Vrane. 3. Situacijsko poročilo. — Zborovanje se prične ob deveti uri. Prosimo točnosti. Ob tej. priliki naj šolski upravitelji javijo sreskemu šumarskemu referentu, če bi bili pripravljeni gojiti na šolskem vrtu gozdna drevesa. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ bo zborovalo dne 4. marca t. 1. ob 12,30 najverjetneje v Črnomlju. Dnevni red in kraj bosta pravočasno javljena. Odbor. , Poročila + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA-ZAH. DEL je zborovalo dne 11. februarja 1939. v Ljubljani. Navzočih je bilo 75, odsotnih pa 20 članov. Predsednik tov. Vrhovec je orisal razmere v naši organizaciji ter napore vodstva, da doseže na merodajnih mestih ugodno rešitev vprašanj glede učiteljskih premestitev, napredovanj, zvišanja prejemkov, novih postavitev in dodelitev ter glede razpisov službenih mest. Obvestil je člane o razsodbi drz. sveta, da pripadajo učitelju, če je dodeljen, dnevnice in potni stroški, da se smatrajo staroupokojene učiteljice ženskih ročnih del kot uradnice in ne kot zvaničnice ter da pripada učiteljicam, ki so poročene z neučitelji in živijo ločeno od svojih mož, stanarina. Tajnica je objavila članom dopise, ki jih je prejelo društvo. Tov. Angela Vodetova je v svojem predavanju: Učitelj v službi naroda, pokazala velike in važne naloge, ki čakajo zlasti učiteljstvo, da ohraniio naši ljudje ob mejah in izven meja čut, da so deli našega narodnega telesa. Ta naloga zahteva požrtvovalnih delavcev in urejene propagande, kakršno imajo naši močni sosedje. Kako potrebno je to delo, je pokazala predavateljica, ko je opisala žalostne razmere na obmejnih šolah in s statističnimi podatki o izgubi nar. posestev ob mejah. Za poglobitev propagandnega dela je nasvetovala akcijo, kakršno vrše že nekateri srezi in šole v Ljubljani. Po predavanju je bila daljša razprava. Sprejet je bil predlog, naj bi banska uprava blago, s katerim obdaruje vsako leto nekaj učencev, poslala obmejnim šolam. Društvo se bo udeležilo v marcu skupnega zborovanja v Ljubljani. Na dan naslednjega zborovanja pa si bodo člani ogledali premogovnik in steklarno, v Hrastniku. Sprejet je bil tudi predlog, naj bi sekcija posredovala pri gledališki upravi, da bi znižala vstopnino k predstavam članom našega društva za 50 %. 5. Vrhovec, preds. Lenarčič Ana, tajnica. Novosti na knjižnem trgu —k Prešeren 1880. do 1838. Življenje pesnika in pesmi, spisal France Kidrič. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani 1938. Cena obeh v platno vezanih delov 300 din. V Tiskovni zadrugi je izšla pred kratkim tudi druga knjiga velikega dela »Prešeren«. Že prvi knjiga, ki je izšla 1. 1936. in ki vsebuje vse Prešernove pesmi in tudi njegovo ko-respodenco, nam priča o temeljitosti in natančnosti, s katero pisatelj obravnava in opisuje Prešernovo življenje. V drugi knjigi pa je priobčena povsem natančna in vse podrobnosti obsegajoča Prešernova biografija in to od rojstva do njegovega 38. leta. Nad 420 strani obsegajoče delo je razdeljeno v sledeča poglavja: »Razgled«, ki služi namesto uvoda. »Gradove svetle zida si v oblake« poglavje, v katerem je zapopadeno življenje našega velikega pesnika od rojstva do 1. 1821. Podrobno je tu podan opis njegove otroške dobe in srednješolskih študij. — »Ko bi bil od konca to vedel kar sedaj vem«. V tem poglavju je zajeta doba Prešernovih študij na juridični fakulteti na Dunaju. Podano je v njem življenje pesnika in tudi njegova težka borba za življenjski obstanek od 1821. do 1828. leta. — »Kjer hodi mu je s trnjem pot posuta« (1828. do 1838.). Tu so orisana leta po pesnikovem povratku z Dunaja in začetek njegovega dela v Ljubljani. Do natančnih podrobnosti so opisane težave, ki jih je imel naš veliki pesnik France Prešeren preden je dobil službo. Zajeto pa je tudi njegovo začetno pesniško delo in prizadevanje ustvariti novo slovensko poezijo. — »Vse misli zvirajo z ljubezni ene« (1833. do 1838.). V tem zadnjem poglavju je podana doba Prešernove ljubezni do Primče-ve Julije in njegovo pesniško ustvarjanje v teh letih. Iz tega monumentainega Kidričevega dela spoznamo potek Prešernovega dela in vstvar-janja, njegov življenjepis in povsem natančno dobo, v kateri je Prešeren živel. V tej knjigi so opisane vse književne, kulturne in tudi politične razmere tedanjega časa. Prav ta doba, ki v njej nastopa Prešeren ne samo kot vodnik, marveč tudi kot reformator slovenskega pesništva, je za slovensko literaturo in tudi kulturo velike važnosti. Ni čuda, da so doslej skušali v raznih oblikah opisati Prešerna in njegovo dobo razni pisatelji, tako Vaštetova in Slodnjak, a popoln pregled Prešernovega ustvarjanja, vsega njegovega dela in tudi natančen popis tedanje dobe spoznamo šele iz omenjenega Kidričevega dela. Oba dela te knjige predstavljata dragocen prispevek naše književnosti. Vsakdo, ki hoče spoznati vse okoliščine, v katerih so nasta jale Prešernove poezije in ki hoče spoznati dobo in razmere, v katerih je ustvarjal Prešeren novo slovensko poezijo, mora preštudirati to delo. Zelo potrebno in prav bi bilo, če bi to res lepo delo nabavile vse šole za svoje knjižnice. Pripomniti je treba, da z drugim delom te knjige še ni zaključena Prešernova biografija, kajti manjka še doba od 1838. do 1849. Zaradi preobsežnosti gradiva bo moral iziti še tretji del Kidričevega Prešerna. S tem bo delo popolno, a Slovenci bomo imeli vsaj o enem izmed svojih velikih mož popolno biografijo. _____ FR. P. ZAJEC izprašan optik in urar U^mM^J LJUBLJANA sedaj Stritarjeva ulica 6, • • pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, barometri, toplomeri, hygrometri itd. — Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. Kvalitetna optika. MESTO NA VEČRAZREDNICI v industrijskem kraju ob železnici Ljubljana—Zidani most, se zamenja z mestom na večrazrednici na Gorenjskem ali Notranjskem. Dopisi na upravništvo pod »LJgodno«. Največji slovenski pupilarnovarni zavod MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Stanje vlog preko din 420,000.000-— Lastne rezerve nad „ 26,000.000 — Dovoljuje posojila proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA K Na Vas je ležeče da imate obleko vedno kot novo