122. številka. Ljubljana, četrtek 29. maja. VI. leto, 1873. LOVEN SKINI BO D. Izhaja vsak dan, izvzoniši ponedeljke, in dneve po praznikih, ter velja po posti prejoinan, za avstro-ogerske dežele za celo lotu 16 sfold., za po! lota 8 gobi., «a četrt leta 4 ffirid, — Za Ljubljano brez pošiljanja na đon za celo leto 13 fcold., za č«itrt lota 3 golo. 30 kr.. za en mesec I go\d, 10 k*. Za po.4iij.Hnje na dom se računa 10 kraje, za uuosoc, 30 kr. M četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 golcL za pol leta 10 j?old. — Za gospode učitelje na ljudskih "šolab in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čot.rt leta 2 gold, 50 kr., po pošti prejeman za četrt, leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od eetiri-stopno petit-vrato 6 kr. če |e oznanilo enkrat tiska. 5 ki. če so dvakrat in 4 kr. 06 ■« t;i- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj /.a 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi an ne vračajo. — Uredništvo j.- v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši »Hotel Evropa"1. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Volilni shod v Celji, 25. maja. (.Konec.) G. dr. Grcgorič iz Ptuja: V Ljubljani je bil 20. aprila t. 1. zbor rodoljubov iz vseb slovenskih dežel, kateri je sklenil postaviti s 1 o v c u s k i centralni volilni odbor v Ljubljani, ki ima pospeševati in voditi agitacijo za direktne volitve v državni zbor po vsem »Slovenskem. Tri oveni zboru so bili tudi zaupni možje iz štajerskega .Slovenskega in priznali živo potrebo takega centralnega odbora posebno za slov. Stajer. Nemškutar-stvo tukaj najhuje pritiska na nas Slovence in bodemo morali vso sile napeti, da zmagamo pri volitvab. Zato nasvetujem, da denes tukaj zbraui rodoljubi izrečejo, da se vjemajo s sklepom zbora rodoljubov 20. aprila in odobravajo postavljenje centralnega volilnega odlioi a. s katerim naj vzajemno delajo okrajni volilni o db o r i. V vsakem sod-nijškcm okraji slov. Stajcrja naj se postavi okrajni volilni odbor iz 5 do i) veljavnili mož, katerim pripada agitacija v njihovih krajih, da v kmetskih občinah upljivajo in delajo za izbiro narodnih volilnih mož in tudi v mestih in trgih za uarodue kandidate agitujejo. Od neke strani se nam mislijo iz nemškega Gradca postavljati kandidati tudi za vso štajersko-s 1 o ve ns ke okraje. Proti temu se mi ustavljamo (dobro!) j Slovenci so si .še pri vsaki volitvi sami svoje kandidate izbirali (dobro, dobro!) in so zmagovali. Tedaj tudi pri volitvah za državni zbor ostanemo pri slovenskem centralnem volilnem odboru in pri kandidatih, kateri se bodo po dogovoru z okrajnimi volilnimi odbori postavili. (Dobro !) C. g. nadžupnik A. Z uža govori v imenu duhovnikov in priporočaj da bi se na slovenskem Štajerskem le taki kaudidatje postavili , kateri pripadajo k tako imenovani _Recht8parteiu. Ta stranka ima — pravi — že dosti privrženikov, Slovencev samih pa je premalo na številu, da bi za se kaj opravili v državnem zboru. Liberalci delajo krivico narodu iu cerkvi. Šola je postala brezverna; učitelji imaju V njej vso pravico, duhovniki pa smejo le krščanski nauk učiti. Šolske knjige uijso v krščanskem smislu pisane, še molitev nekateri učitelji hočejo iz šole odpraviti. Se huje pa se godi duhovnikom ; kdor se ne uklanja vladni sistemi, ga vlada preganja, mu zmanjša plačo, v tem, ko se uradnikom plače zmirnj povišajo. Govornik tedaj izreka v imenu duhovnikov, da bodo oni samo tiste kandidate podpirali, kateri so za program državnopravne stranke. (i. dr. J. V o 8 u j a k odgovarja, da imajo Slovenci svoj narodni program, <>d katerega j nc morejo odstopiti. Slovenski poslauci bodo | pri federalisti!] sedeli v državnem zboru In gotovo pri mnogih političnih vprašanjih skupno delali z državopravno stranko. So pa nekatere točke v programu državnopravne strauke, katere naravnost nasprotujejo narodnemu programu , nekatere pa sploh Človeškemu napredku in svobodnim načelom. In med temi je točka o šolah. Državnopravni program hoče odpraviti, kar je dobrega v sedaj veljavnih šolskih postavah. Šola bi zopet morala priti pod izključivo oblast duhovnikov iu vsakemu bi naj bilo prepuščeno, ali hoče šolo obiskati ali ne. Treba pa je, da se vsak človek uči; ako ueče , pa mora posilno tudi proti volji staršev. Narodi okolo nas napredujejo , mi Slovenci pa bi ostali v nevednosti? Organizacija šolskih oblasti bi se dala nekoliko spremeniti, no pa odpraviti. Ljudstvo se je že vživelo v novo šolsko postavo iu če so v nekaterih krajih bremena za šole neprimerno velika, bode to povračala vednost, ki se bode širila med ljudstvom. Govornik ne more priznati, da bi nove šolske postave bile krivične cerkvi, katera ima tudi po teb postavah primeren upljiv na izrejo šolske mladine. Krivično pa bi bilo za ljudstvo, ako bi se skušal vpeljati stari šolski red. (Dobro!) G. dr. Zamik poprime besedo: Naš še zmiraj veljavni narodni program je z e-d i nje na Slovenija in vpeljava slo-venskcgajezikavšole in urade. Na 17 taborih so Slovenci navdušeno sprejeli ta program in ga ne bodo pustili. (Nikoli!) Državnopravni program pa odločno izreka, da so dežele nerazdeljive; tedaj po njem mi Slovenci nikoli nc dospemo do glavne podlage narodnega razvitka iu blagostanja, do zedinjenja vseh kosov v eno narodno telo. Dalje zagovarja državnopravni program načela, katera nobeden narod ne more sprejeti, ki si želi omike in svobode. (Dobro.) Govornik tedaj predlaga: Zbor vohlcev sklene, da štajerski Slovenci (»stanejo pri narodnem programu iu se iz narodnih iu druzih ozirov ne morejo poprijeti programa tako zvane pravne stranke (,, lieclitspartei"). 0. Vivod, posestnik izslovcnjc-graškcga okra a, želi edinosti vseh strank pri volitvah. V sloveuje-graškem okraji je okrajni zastop in okrajni šolski svet nemškutarsk. Nemci komandiraj o v šoli in to je na veliko kvar. Tudi mi smo za zedinjenje Slovencev. Delajmo vui složni, konservativni in liberalni. G. dr. .Josip Sernee iz Brežic izpod« bija besede , da nas je Slovencev premalo. Samo v Avstriji je zraven nas še 14 milijonov Slovanov iu tudi v dr/.avncin zboru bode precejšno število slovanskih poslancev. Ti so v prvi vrsti naši zavezniki. Od pravne stranke se ne ve , kako močna da je ona. niti kdo je dozdaj izmed avstrijske opozicije tej strauki pristopil. Kolikor vemo, niti Cehi, glavni faktor vse opozicije, niti Poljaki. Ostane samo nekoliko konservativnih Nemcev. Kdo ve, koliko poslancev bode imela ta stranka v državnem zboru? Ccmu bi tedaj mi Slovenci pustili svoj gotovi slovanski program? Od jmslanccv, ki jih bodemo mi na-svetovali in volili, smo prejničani, da bodo v vsakem slučaji v državnem zboru tako govorili in glasovali, kakor je najbolj na korist našemu slovenskemu narodu. Govornik podpira predloga dr. Gregoriča in dr. Zamika. Predsednik daje , ker se nikdo več k besedi ne oglasi, najprej predlog g. dr, Gregoriča na glasovanje: Zbor slovenskih volilcev izreka , da se popolnem vjema s slovenskim centralnim volilnim odborom v Ljubljani, s katerim v zvezi bodo delali okrajni volilni odbori, postavljeni v vsakem slovenskem sodnijskem okraji. Ta predlog je bil skoraj enoglasno sprejet. Dr. Vošnjak naznanja zdaj, da se je že nekoliko takih okrajnih odborov postavilo; kjer še nijso, tam pa se bodo tudi v kratkem postavili iu tako se doseglo vzajemno iu uspešno delovanje. Potem je tudi predlog dr. Zamika bil sprejet z vsemi proti glasovom. Predsednik vpraša, ali hoče zbor precej posvetovati se o kandidaturah. Zbor enoglasno pritrdi. Prvi slovenski volilni okraj je kmetska skupina V e 1 j e, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Laško, Hrežicc, Sevnica, Kozje. Ta skujmia voli enega poslanca v državni zbor. Za kandidata je bil soglasno postavljen deželni poslanec g. dr. Josip Vošnjak, kateri izreka, da je pripravljen, to častno, če tudi težavno nalogo prevzeti , ako pritrde kandidaturi dotični okrajni volilni odbori. Za ostale štiri volilne okraje, namreč: kmetska skupina Maribor, kmetska skujuna Ptuj, mestna skupina Geljc in mestna skupina Maribor se je zbor volilcev tudi zc-dtnil o kandidaturah, katere se pa še le o svojem času razglašajo, kadar so organi/.o-vani okrajni volilni odbori. IVedsednik se zahvali nuvzočuim za mnogobrojno udeležitev in lepi red pri debatah in sklene sejo. Rusi hi Angleži na svetovnem trgu v Aziji. Da'je. V Rusiji je ena žena često mati 15—18 dece. Naj bodo procenti izgub, kolera in vojne tako ali onako, rusko je carstvo vsako leto večje harem za pol milijona duš. Zato je pravo rekel general Fa-dejev, da bode na konci tega stoletja rusko carstvo z matematično izvestnostjo imelo 100 milijonov duš. Kadar na zemljevid pogledate, vidite, da je Rusija posred Evrope i Azije v sredini, t. j. med ."100 in 700 milijoni dna. Že leta 1(573 hotel in predlagal je Rus Na-sčokin : „čtob' Kossija bila sredotočijem tor-g{>vli me/.du EvTOpoja i Azijeju." — To so faktu, katera mora vsak priznati v vsem, osobito v trgovini. Drugi znameniti faktum je to, da ruska trgovina s Perzijo i centralno Azijo s Sibirijo že zdaj na leto iznaša 60—60 milijonov rabljev, to je, skoro 100 milijonov naših pcucz. Tretje je to, da evropska trgovina z Indijo na leto iznaša okolo ene milijarde rubljev na leto, t. j. skoro 5 milijard frankov, ali čislo one kontribucije, katero morajo plačati Francozi Nemcem. Zopet vam pogled na karto pokazuje, da je najkrači, najcenejši in najboljši pot od Londona, Calais-a, Pariza in Berlina z BeČcm vred preko ruskega zemljišča. Za to se že več let projektirajo železnice med Evropo in Indijo. Da so azijatske države bolje ure-djene, naposebno da je centralna Azija z Afganistanom v rokah civilizovanega sveta, bili bi že drugoČ! Ruski general Muravčv, predložil jc že 1. 18G0 ruski vladi Rpccijalno osnovo za železnico med Moskvo in hkutskini, pokraj Bajkal-jczcra v iztočni Sibiriji. S to železnico se je havil „Golos", petrogradski list nedavno pobliže, da sc mnskovsko-kazanjskej železnici mora čem preje približati sibirska proga preko Fkatarinaburga in Urala, Tjumena, Omska i Tomska, Krasno-jarska i Irkutska, pa tod po dolini reke Amura do rus. zaliva Posicta ali llsuri-a, a z druge strani do zaliva Pečeh tja do Pekinga. No še važnoj a za Rusijo in Evropo je železnica, katera bode prej gotova, v Indijo, nego preko Sibirije v Kitaj do Pekinga. O tej železnici ima važno razpravo „Russische Revne" II. Jalirgang, Heft I. 1873, ki jo izdaje carski dvorski knjižničar, II. Schmitz-dorf in Karel Rottger. V tej knjigi proso-jujc, kritizuje kavkazki učenjak iz Tiilisa, N. Seidlitz projekte železnic angleških in ruskih iz Kvrope do Indije. Seidlitz precej v uvodu pravi: „Dic geradeste und leichteste Verbin-dung zvvischen West-Kuropa und Indien, oder dem atlantisclien und indisehen Ocean geht Ubcr Russland, den Kaukasus und Nord-Persien. Dics zeigt ein Ulick auf die Karte, dies zeigt — die Contiguration der Liinder-massen und der von ihnen abhangige, ge-sammte Lauf der mensclilichen Geschicke." Nas Slovence i Hrvate evropsko-indijska železnica v velikem stepenu mora intereso-vati, ker se nas i naše bodočnosti najbliže tiče. (Konec prili.) Politični razgled. Notranjo «l<* >.<-!<>. V LJubljani 28. maja. foiiltti xltn*Ii so bili poslednjo nedeljo razen v Cel ji še tudi v drugih krajih. V Ma riboru je dosedanji državni poslanec Reuter sklical mariborske volilce ter jim razložil svoj program. Sploh Reuter marljivo dela za svojo kandidaturo. Bil je že v Or muzi, kjer so ga nekateri ustavoverneži verno poslušali, in celo v Središči, kjer pa nij našel pravih tal za nemŠkutarijo. Za mariborsko mestno skupino je iz početka, kakor nam je naš dopisnik iz slov. Gradca poročal, tudi baron Rast mislil kandidovati. Zdaj pa slišimo, daje Rast odstopil, vedo S, da mariborski volilci ne marajo zanj. Vendar Reuter ne bode ostal brez nasprotnega kandidata j naš Frice Urandstettcr se hoče podati v boj za kak sedež v državnem zboru, v katerem jc njegova luč že več let prav žalostno brlela. Morebiti zastopa Brandstetter mlado-nemce, Reuter pa stare. Sploh kavsanje med in tit I so zopet obrnene oči celega sveta! — Ako se ozremo še enkrat na zgodovinsko znamenite dogodke 24. maja, kateri je za sedaj končal vlado republikancev na Francoskem, moramo priznati , da sc nijsmo zmotili, ko smo trdili, da so bili monarhisti v zvezi z bouapartovskimi ali sploh monarhističnimi generali in uradniki. Republikanci so to dobro vedeli že v saboto, ker so monarhisti delali ponudbe tudi nekaterim, ki nijso bili njihovih misli. V Bnržu je slabo-glasui general Ducrot že 21. vojakom pravil, da je pripravljen, na prvo povelje marširati v Pariz. Fnako so tudi nekateri prefekti sprejeli ukaze monarhistov, a večina je vendar takoj naznanila Tbiersu to početje. Kako so se monarhisti bali splošne ustaje se vidi iz tega, da je Mac Mabon 24. vsem polkom vcrzajlske armade ukazal, ka naj bodo pripravljeni, da vsak hip lehko planejo v boj. Da nij do tega prišlo, zahvaliti se je le redkemu zatajevanju republikanskih poslancev, ki so za božjo voljo prosili pariške mestjane, naj bodo mirni, da ne pride Črez domovino so hujša nesreča. — 23. maja zjutraj se jc imela razpravljati interpelacija monarhistov. V začetku seje naznani minister Dufaure, da bode Thiers govoril, ker je miuisterstvo spoznalo , da se stvar tiče občne politike vlade. Na to začne razpravo vojvoda li rogi i e. V dolgem govoru očita Tbiersu, daje varovanec radikalcev, kateri odobravajo pariško komuno, ter spominja na odpust ministra (ioularda, Češ, da je bil preveč konservativen. Za njim govori Dufaure, ter dokazuje neresničnost njegovih trditev. Sedaj izroči minister nauka predsedniku pismo, v katerem Thiers naznanja, da želi govoriti. Zarad tega sc seja sklene. 24. maja je bilo že zjutraj v Vcrzajlji živahno gibanje. Zbornica narodne skupščine jc bila natlačena ljudij. Črez 700 poslancev jc bilo navzočnih. Pričujoči so bili v seji tudi vsi generali verzajljskc armade in vsi poslanci vnanjih držav. Ob 9l/i llri 8e se,ia prične. Thiers poprime besedo in izreče, da je on odgovoren za vlado, ter da hoče razložiti načela svoje politike. „Prišel sem na to mesto," pravi Thiers, „v najtežavniših okolščinah, kar se jih nahaja v francoski zgodovini. Sprejel sem je brez dolzega obotavljanja iz golega čutja dolžnosti ; dežela to dobro ve. Vaše glasovanje mi bode postava, .laz spoštujem politično i versko svobodo vesti, a trenutek je slovesen, in govoriti moram odkritosrčno. Dakle tedaj! Politike, ka- tero ste imenovali dvoumno, nijsmo z mojimi tovariši izvolili sami, usilile so nam jo okoliščine. Mi nijsmo imeli druzih zaslug, nego da smo situvacijo dobro razumeli. Veljalo je onda, brez tiuanc, brez armade, tujega sovražnika v deželi, sredi boja raznih strank napraviti vlado. Poglejte sami sebe in raspore med sobo j, in potlej povejte, če je tu lehko vladati. Nečem vas žaliti, a povedati moram odkrito: nekateri hočejo republiko, drugi monarhijo. Obojih prepričanje je pošteno. Grajati ne moremo prijateljev monarhije, pod katero je Francoska skozi stoletja velika bila. Nasproti pa zamorejo prijatelji republike trditi, daje v sedanjem času, ko valovi demokracije visoko kipe, republika ona vlada, katera bode Francosko rešila, Beseda republika naj vas ne plaši. Pravi republikanec je zmeren in samostojen, in trditi smemo, da jc monarhija pri nas nemogoča. To priznavate sami, ker pravite, da se bojujete le za konservativne interese, no za monarhijo. Lc en sami prestol imamo, a trije bi se radi v sedli nanj. Končno svari Thiers pred diktaturo. Z njo je padlo Francosko častno leta 1K15, a kako je padlo leta 1870! Diktatura velikih nas častno pokoplje, diktatura malih nas pa kar pokoplje. Nazadnje sc zavaruje Thiers proti trdenju Broglleja, da jc varovanec radikalcev, ter pravi, da je llro-glie prišel pod varstvo Bonapartov, katerega varstva bi se bil oče njegov sramoval. Thiersov govor jc napravil na poslušalce neizmeren vtis. Monarhisti so se pa kar jeze penili. Ko je šel iz seje, ga jc narod povsod navdušeno sprejel. Nadaljne dogodjaje smo že naznanili. V popoldanski seji so monarhisti zavrgli vse predloge republikancev, izrekli grajo vladi, ter sklenili, da mora biti še eua seja po noči, da sc vlada odloči. 51 poslancev levice jc izdalo manifest, v katerem rotijo meščane, da naj bodo mirni, ker gre za blagor domovine. Poslednja seja se je začela ob 8. zvečer. Dufaure naznani, da so vsi ministri izročili Thiers u svojo demisijo, katero je poslednji tudi sprejel. Nato izroči Dufaure predsedniku Thiersovo odpoved. Monarhisti so hoteli kar naslednika voliti. A vsled reklamacij levico so vendar glasovali o predlogu, da se odpoved ne sprejme. Predlog ta jc bil zavržen s 3GS glasovi proti 839tim. Republikanci so pustili nato monarhiste, katerih število je med tem naraslo že na 895, da so sami volili Mae Maliona. Nasledki 24. maja se že kažejo. Novo ministerstvo jc sestavljeno skoraj izključivo lc iz bonapartovskih kreatur. Kroglic, M agne, Dampierre in C is sey Rede v njem. Ker Mac Mabon baje nij politikar, bosta vladala najbolj Buffet in Broglie, ki je prevzel vnanje države. Francoski diploinatičui. poročniki v Atenah, Bernu i Brusclji so so svojej službi odpovedali. Monarhisti še krtČč, da treba republikansko liste zatreti i uradnike odstaviti. Nazadnje bodo še možje 4. septembra iz Francoskega prognani. Dopisi. ¥z IJul*Ijnift<\ 28.maja. |Izv. dop.] „ W a 1 h a 11 a " — in ljubljanska gimnazija.) V Strasburgn izhajajoči beletri-stični list „Walhalla" seje poslal pred nekaj tedni ljubljanskim gimnazijalcem na ogled. Našla se jc tudi čveteroperesna nemška deteljica, koja si je naročila štiri iztiso tega lista. Tako nedolžnega veselja bi tej nemški deteljici ne kratili, ko bi bilo s samo naročbo žc vse pri kraji. A temu nij tako. Ljubljanski korespoudent „W." je jel čudne nakane in sklepe kovati „mit der begeisterten deut-schen Jugend" v Ljubljani! Dokaz nam jc iz Darmstadta došli dopis, v katerem se veseli nek „Oberprimaner," da je ravno lj ubljanska gimnazija med vsemi avstrijskimi prva naredila „cincn so guten Antang fiir die gute d e u t s c h e Sache." Dalje pravi „Oberprimaner," da mu je ta „gutcr Anfan-r" dokaz, da se jc mladina tudi v tem delu domovine, seveda no ni š k c, tako navduši la „fiirdie edlc und gute deutschc Sachc.1' — Te vrstice nam kažejo jasno dovolj, da je ljubljanska gimnazija razupita po Stras-burgn in Darmstadtu in drugod v „rajhu" kot prava nemška odgojcvalnica ponem-čene (slovenske) mladine. — Vprašati moramo torej navdušeno četvorico, kdo jo jc pooblastil, trositi po svetu tako nesramne laži? — doje li navdušila izvrstna, mnogo hvalisana, na ljubljanski gimnaziji vzrast-la nemška gramatika profesorja Ilcinrieha? — So-li „\ValliaIlo" poslali v Ljubljano dijaki iz Strasburga in Darmsfadta sami, ali jc dala morda k temu povod kaka za germanizacijo navdušena vi šj a glava na naši gimnaziji? Omenimo le se obče znani pregovor : Mlado drevesce sc da zravnati in iipogniti tudi, staro ne. — Torej slovenska mladina pozor! Pa tudi starši in šolski svet — bi morali paziti, da se ne skuša trositi med našo mladino — pruska politika. H% ED si c asa.i-a 27. maja. j Izv. dopis.] Ker žc hoČcto tako, bodem tedaj zopet redni dopisnik vedno mi dražega „Slov. Naroda" postal. Ali obljubiti Vam dosta nečem. Posebnega bo malokedaj kaj. Mnogo bo tudi inalokedaj. Poste se torej zadovoljili z navad-nostimi dnevnih dogodkov. (Nam z vsem ustrežete. Ur.) Dencs nekoliko o Slovanih. Na čast bratov Slovanov, ki bodo zdaj prihajali k naši razstavi, bode naše slovansko pevsko društvo osnovalo „besede." 20. t. m. je bila prva , vsak vtorek bode zdaj ena. Lokal je: VIII. Lcrchcnfeldcrgasse, „zum grtlneu Thor" Nro. 14. Pri zadnji jc bil govor in petje, (tudi slovenska „kdo je mar") pesni vseh slovanskih narečij. To sem omenil, da bodo Slovenci, ki na Dunaj pridejo, vedeli kje najdejo bratov in domačega razvescljevanja na tujem. Zadnjo soboto je prišel sem črnogorski knez. V njegovem spremstvu je več črnogorskih vojvodov in Čiuovnikov, vsi v jugoslovanskem narodnem odelu. Na kolodvoru so kneza pričakovali jugoslovanski študentje in ga pozdravili z burnimi „živio !u Drugič kaj političnega in več. Ix II rvu(*l44>;£ii, 26, maja. |Izv. dop.| Vsaki dan, da! vsako uro pričakujemo iz Pešte vest o sklopljcncj novej nagodbi! Za bansko dostojanstvo imenujo sc za ta slučaj trije kandidati. Slavonski vlastelin Dragutin Milialjcvič, grof Arthur Nugcnt in grof Ladislav Pejačevič. Grofa Nugcnta podpira baje baron Rauch, in to ga je pri narodnoj stranki v opravičen sum spravilo, da bi bil kot ban samo liauchova marijoneta, ter da bi on samo po imenu, faktično pa Kauch vladal. Ladislav Pejačevič je sicer zmeren magjaron, pa narodnjaki so kljubu temu njegovo kandidaturo že pred dvema letoma podpirali, in siecr samo zavoljo tega, ker je vsaj osobno pošten mož in čist značaj. Med tem jc pa Pejačevič javnemu delovanju za celo slovo dal. Nj. veličaustvo kralj ga jc, čo jc „Agramcrica" prav poročila, tc dni k sebi pozval, ter mu brž ko ne našo bansko stolico ponudil. Nij pa verjetno, da se bode on iz svojega sedanjega idiličnega življenja zopet v politično areno povrnil. Ostane tedaj samo še Milialjcvič, kateremu je že Lonjaj naše banstvo ponudil bil. Kot njegov prvi doglavnik imenuje se Trnski, in kot minister Živkovič. To vse pa poročam z vso mogočo reservo. — Baron Kauch je baje nevarno zbolel. Pravijo, da se mu mozek v hrbtanci suši. O vojniškej krajini se čuje, da bode gotovo do 1. januarja prihodnjega leta v mater-zcmljo vtclovljena. Vojni minister Kolin sc ne bo skoz našo vojniško krajino in preko Zagreba povrnil iz Dalmacije na Dunaj, ampak neposredno preko lista. Feldmaršal-lajtnant Mollinarv, ki mu je šel že nasproti do Ogulina, je telegrafično na Dunaj poklican. DomaČe stvari. — (Konfiscirani članek ,,S 1 o v. Nar.-) v lista ll<». se deželni sodniji — kakor v Laib. Ztg." razglaša — zdi tak, da je kriv zločinstva kaljenja javnega miru po §. 65 lit. a. — — — (Vabilo k večerni zabavi) v čc-titck 2J>. maja 1S7.">, katero napravijo pevci čitalnični in dramatičnega društva s pripo-močjo c. k. godbe 46. polka pešcev vojvode Sachsen-Meiningen v vseh prostorih čitalnične restavracije , na čast gospodom delničarjem „prve občne zavarovalne banke Slovenije." Program: 1. Ouvcrtura iz opero „11 conte di Fsscx," od Mercandante-ja. 2. Nedvčd. „Domovina," zbor, besede Praprotnik-ove. 8. [pa-vic Bcnj. „Danici," bariton-solo z zborom, -t. „ Popotnica," osiuospcv. 5. Fabijani. „Zelje," čveterospev. <>. Ipavic. Ljubici", osiuospcv. 7. A. Conradi. ,,Pri meni bodi," bariton-solo z zborom in orkestrom. — Med posameznimi pevskimi točkami igra slavna vojaška godba. Začetek ob H. uri zvečer. V Ljubljani dne 27. maja 1S7.J. Odbor za večerno zabavo. — (Vabilo) k „besedi", katero napravijo tržaški dijaci v soboto dne 7. junija t. 1. v mestni čitalnici v Trstu. Program: 1. Pozdrav. 2. Dijaška, napev Lcbanov; poje zbor. 3. Govor. 4. Nezvesti, samospev; napev K. Mašeka. 5. Rodoljubja zmaga, dvogovor iz ,,Viljem Telia," po F. L. (i. Domovina, Ipavčeva; poje zbor. 7. Deklamacija. 8. Deklica, čveterospev; napev Hajdrihov. 9. Strast in krepost, igra; spisal A. Kos. Začetek ob pol 8. zvečer. Odbor. — (Društvo poštarjev za Kranjsko in Primorje) bode imelo 2.'». junija v Ljubljani npri slonu" občni zbor. — (Iz Postojne) se piše „L. Ztg.", da jc tam umrl graščak A. (i a r z a r o 1 i v 74. letu. — (Iz Notranjskega) se nam piše: „Laibaeherica" mora biti slabo podučena, ako trdi da sc po železnici St. Peter-Reka že materi jalni vlaki gibajo, ker še le 2*i. t. m. črez noč jo bil sklcucn velikanski nasip pri Bi-tinjah. Dokler ne bode on povsod najmanj 12 črcvljcv širok, nc sme hlapon preko njega drdrati; v 2 dneh dobi pa potrebno širjavo, ker na najbolj ozkem kraji je črez 5 čevljev širok, potem še le bodo sc materijalni vlaki po novi črti vozili in nadejati seje, da bode ona konec prihodnjega meseca prometu oddana, ker uajveče zapreke so zdaj tudi odstranjene. — V našem kraji so sc zopet koze prikazale; čas bi bil, da bi bili rešeni mnogoterih kužnih bolezni, katere nas žc tako dolgo nadlegujejo. — (Iz m a r e n b e r š k e g a okraja) se piše v „N. Fr. Pr.", da nemškutarska ali ustavoverska agitacija tam prav slabo stoji, da narod nemških agitatorjev nc podpira. „Pred nekimi dnevi bi bil imel biti nek volilen shod, ali prišlo jc tako malo ljudi vkup, da nij bilo mogoče skupščine odpreti.". Tako toži nemški dopisnik. Vse to naj narodnjakom da pogum, da oni tem bolj delajo za narodne volilne može. — (Pogorelo) je 28. t. m. v Suhem dolu, kamniškega okraja več poslopij. Skoda znaša 2000. gl. Pogorelo! so bili zavarovani. — (Požar.) Iz Metlike se nam piše: Včeraj popoludne zgorele so v Roiavnicab blizu Metlike ."» hiše s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Škodo cenijo na -l£j;,&iii od JI. iId 20. maja. Uršula Jer&ln, uboSica. 80 I. in Marija Etankelj, dekla, 60 I«. ot)8 na ostabyonjl, — Prano Zabjeic, šolskega strežaja sin, T I., na onepnicah. — Jož. Ku-žar, inokarak otrok, 2*/i na piemiji. — Andrej Cunpertnan, tobakar, na mrtndu hrbtnega mozga. — Matevž Zdraiba, delavce, 2U I., na lesarji. — Jak. Remc, berač, .ri4 let, volod poškodovanja — Jan. Dobnikar, berač, r>.'$ I., na slabosti. — Franca Suha-ilovnik, posest, vdovo liči, 'M I., na pljuč, vnetji. Ltatefea uredništvu. A. B. K. iz P. O. S poročili, i** 11 prav kratkimi, o raznih dogodjajili va- iega okraja in soseščino nam l>oij nstrelete nego /. obljub jenim. — Dr, It. Hvala. — (J. T. na R. Pride na vrsto. — (i. 11. Izvirnega deta se loti, bboč Imaš, Is zaupaj v njo nekaj, pridemo izdavanja posebnih zvezkov romanov in nov I, kakor nekoliko nameravamo, pride tvoja prestava na dobro. T rasno ct'iie v Ljubljani L'S. maja t. 1. Pšenica 6 gl. 90 kr. ; — rož -i gl. tO kr.: — ječmen 3 gld. 20 kr.; — oves 1 gl. 1» 1 kr.; — ajda 3 gl. f)0 kr.; — prosd 8 gl. — kr.; — koruza 3 gld. .'JO kr.; — krompir 1 gl, SO kr.; — fižol 6 gi, — kr. — masla funt — gl. :VJ kr.; — ni.ist — gl. i)S kr.; — jpeh frišen — gl, 32 kr., — apeh povojen — gl. 4-J kr.; — jajce po kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedina funt 20 kr.; — t letino funt 'J7 kr.; — svinjsko meso, foni .'JI kr.; — sena rent 1 gl. 2"> kr; — slame oent —gl. 90 kr.; — drva trda 5 gld. 60 kr.; — mehka -t gld. To kr. lDunajska borni* 28. maj.*. (Izvirno telegraHČi o poročilo.) Bnotnl drž. dolg v bankovcih 66 g.il 26 BnOtni drž. dolg v srebrn i HtfO dri. posojilo . . . Akcij« narodne banku Kreditni) akcijo .... i ondon ....... Napol........ ol»ilki n«' v zlatu uli Ni*el»ru nu VNfll uiostili i / t>Io< n j ,;i». 1'hmIii jiiu-i fioiM' !»■•»« i/.ijo. Vendar morajo ti pravno ime imeti. /apiMiiKi h** uši l>la.o\oljni ruz-Kle vnhU Ufcfw«jXi liaiuliuršKi trgov«*«. Naj «o obrača zaupljivo na (1U8—o) Brate Lilienfeld, *".///•«/./<# s ha i: t.nt m i iu iit'žiuiiittii pa jn'*;ji, v Hamburgu. Pojasnila o vseh državnih srečkah za3tonj. 28. m a j a. Lviojoi: lloldinger \z Idnbna. — Pibernik — Laserbach. — tlegern iz Dunaja Pri I.letuiit u: Handler iz Kočevja. — Scliitter iz Moravč. — Lomberg, Gospa pl. Oberelgner iz Snežnika. — tlospa Dolenc iz l.oža. — VVernor, Kamor iz Pileč. — Knalit iz Dunaja. Pri Miler, Olarioi, I.ntz, I.indner iz Dunaja. — (Jospa Miinzel iii hči. Pesjak iz Celovca. — Komitzer iz llroda na Kulpi. Pri Kuiiiorvi: Kaueny iz Kaposvara. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast B>r. O. JailliMcIi. Berlin, Lonisenstrasse 45. (255—5i>) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. v Ljubljani, v Tiivnn-jcvi hi.ši, hote] Kvrona, 11.1 celovški cesti, v Mariboru, v Urniki ulici. ITisrhl-imvi liiši. n!iiv. tlX si dovoljuje s tem čestitemu občinstvu naznanjati, da jc popolnem z najnovejšimi pismenkaimi in olep-šavanji, kakor tudi / najpopolnejšimi ročnimi in br^otiskalnicami ter drugimi stroji oskrbljena, in da j«1 v stanu, vsa prejeta naročila hitro, elegantno in po t***nl /.vršiti. Tiskarnica sc priporoča posebno za: časopise v vseh velikostih. letna sporočila, literarna dela, koledarje, brošure, računska poročila, zapiske blaga, zapisnike cen, zapisnike društvenih udov, kataloge, račune, fakture, glave na pismeni papir, cirkulare, nienjice, jedilne liste, vstopnice, diplome, vabilne liste, izkaznice, mrtvaške ali parte-liste, vizit-karte, — dalje vse sorte formulare in tabele za c. k. urade, advokate, notarje, zelezno-cestne in cestno-vozne liste, oznanila za prilepljenje na ogle, v mali in največji obliki, kakor vse tu ne naštete v strok tiskanja spadajoče stvari, Končno si dovoljuje č. p, n. občinstvo in posebno li'^. advokate in notarje pozorne storiti na zalogo tiskanih formularov in priporoča: velilce dnevne napisne knjige, 31crcttne in 2Jti*a.tne e7cspenatat*ef oglavljene in vlo&ne pole, intevi/mske tiste, slovensko in nemško, pooblastila,, na celi ali pol poli, slovensko in nemško, eTtsekuttvshe prošnje, pvotohole, certifikate, konsignacije, notarski repet*toriani in druge formulare. Mm ^^^^ Jzdatclj in za uredništvo odgovoren: Ivan »Semen. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne*'. 1