Kaj nam bo prineslo novo leto Nedvomno se bomo ob koncu lieta 1982 vsi skupaj spraševailii, kaj nam bo prineslo prihajajoče 1983. leto, katero bo prav gotovo še mnogo bolli] stabilizacijsko, kot je bilo leto, ki se pravkar izteka. Vprašanje, kaj nam bo prinesli» leto 1983 sir bomo zastavi] ali tako v delovni organliza-oi.jii kot tudli doma. Iztekajoče se leto nam je verjetno že tudi dokaj realno dalo slutiti naslednje naloge, ki nas čakajo na delovnih mestih kot tudi doma v družinskem krogu ob planiranju družinskega proračuna za naprej. lin če nas že zanima naša prihodnost, potem moramo ob konou ilota najperj realno oceniti vse tisto, o čemer smo skozi vse illeto tolikokrat razpravljali tar Sklepali z eno samo edino željo, da bi mnogokaj izboljšali tako v našem delu na' delovnih mestih kot tudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah v delovni org arti zaci ji ita krajevni skupnosti kjer preživimo največji del svojega prostega časa. Že stara navada .je, da Ob vstopu v novo leto, ki je pred nami, najprej skušamo pregledati ter oceniti' naše dosežene uspehe, še bolj pa vsekakor neuspehe, ki nam morajo biti resna in odgovorna šola, da se nam to ne bi ponavljalo tudi v letu, ki je pravkar pred nami. Analize o naših uspehih v proizvodnji nam bodo dokaj realno in resno nakazali, kjer se moramo že takoj v začetku leta ilotiti reševanja določenih problemov, ki bi nam morebiti ovirali naša nadaljnja 'prizadevanja za doseganje čimboljših rezultatov našega dela, da bi že na samem začetku prijeli v roke dejansko stanje, ki nam nato Skozi vse leto ne bi smelo uiti iz njih. Kako in kaj in če mam je uspelo se kaj naučiti !iz 'minulih problemov in na- Proizvodnja izparilnikov aluminij Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo ših težav, bomo kalj hitno lahko ugotovi®, če se farno vsak pri sebi! vprašal, kaj smo osebno doprinesli za boljši napredek naše delovne organizacije in uspehov im nato tudli realno ocenili vse Vložene napore in osebni trud, da 'bi res bilo ugodno in koristno. Ko si tako delamo nekak obračun našega dela na prav vseh področjih in pri tem že krepko razmišljamo o naši bodoči perspektivi, se nam že kot rdeča nlilt nehote vpilete v naša razmišljanja misal na predstojeće težave 'in delo ter napore, ki nas čakajo v 1983. letu. Vsekakor bodo morale take obračune svojega delovanja v minulem letu dajati tudli družbenopolitične organizacije ter se že tudi dogovarjati o delu, ki nas čaka v predstojeći prihodnosti. In kot je pač to že ustaljen in običajen način, da nam naše misli uhajajo nazaj v preteklost in na prehojeno pot ter analiziranje našega opravljenega dela, pa se nam istočasno tudi že porajajo novi načrti dela za naslednje obdobje. Desiamo bilanco storjenega, 'istočasno pa delamo tudli plan tistega, 'kar nameravamo storiti v prihodnjem obdobju enega 'leta. In ikot računa ter planira svoje prihodnje delo !iin naloge sleherni posameznik, kaj ter — kako bo opravil svoje planiške naloge, tako delamo tudli mii vsi v okviru naše samoupravne socialistične nerazdružne Jugoslavije — kot delavci, občani iiin državljani SFRJ. In če se za take cilje In naloge botri lin prizadeva čiimveč- je število ljudi, tembolj gotovo bo tak uspeh tudli dosežen. Nekatera dejstva kljub mnogim našim notranjim In zunanjim težavam kažejo, da smo dosegli marsikaj in da bi naj tudli naša orba in prizadevanja bila v celoti realna lin uspešna. V diobi neslutečega razvoja tehnike, je človeku uspelo napraviti ogromne korake za osvajanje še .naprednejše in donosnejše tehnologije, 'ki 'bo nam pomagala pni premostitvi sedanjih gospodarskih ter ostalih težav. V našem povojnem obdobju smo brez dvorna dosegali izredne uspehe — ne sicer pri osvajanju vesolja, ampak pni krepitvi in razvoju našega gospodarstva. Delali srno sicer tudli precejšnje napake (pa kdo jiih danes še ne dela) —■ saj še vedno nihče ni nezmotljiv, toda prizadevali! smo si 'in si še, da jih odpravimo. Če gremo še naprej moramo vsekakor veliko več pozornosti in odgovornosti posvetiti tudi samoupravljanju in sindikalnemu delu, predvsem našim sindikalnim skupinam. Čeprav mi silimo in mnogi še kako poudarjajo napredek v samoupravljanju in samoupravnih odnosih, pa temu irti v celoti tako. V tem letu smo marsikaj slišali o delu sindikalnih organizacij v TOZD im DSSS, predvsem pa tudli o sindikalnih skupinah, ki ponekod ne morejo iin ne morejo zaživeti. Prav gotovo tudi zato, 'ker je premalo moraine pomoči od 00 ZK iin tudi mnogih o'Stdliih dejavnikov, Srečno, zdravo in uspešno leto 1985 želimo vsem delavcem, upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem samoupravni organi d ružb en opo I i ti čn e org ani zaci j e vodstvo delovne organizacije uredniški odbor Franc Leskošek-Luka na proslavi ob 25. obletnici obratovanja TGA VSEMU KOLEKTIVU TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« ŽELIM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO TER VELIKO DELOVNIH USPEHOV! FRANC LESKOŠEK-LUKA precej vzrokov pa je iskati tudi v precejšnji neaktivnosti nekaterih poverjenikov, ki pa tudli niso sarmi itn edini krivdi za precej pomanjkljivo delo sindikata prav tam kjer bi le-to moralo biti najbolj prisotno. Če smo že pred kongresom Slovenskih sindikatov govorili o slabih pripravah na sam kongres pa se tudli po nijem nimamo 'kaj preveč pohvaliti, da smo kaj premakniti v naši dosedanji slabi aktivnosti. Tu niisio krivi le predsedniki im poverjeniki, ampak prav vsi mi, ki bi morali več vedeti o vlogi sindikata In o našem prizadevanju za stabilizacijo in določene uspehe na našem težkem gospodarskem torišču. Premalo je samo tannati In valliti krivdo na druge, ampak je v vseh teh in mnogih drugih težavah tudli' naš doprinos. Toda nič ne pomeni prav nobeno tarnanje in Iskanje krivcev, ampak bomo vse težave čimpreij odpravili sarmi z našim vestnim delom lin zalaganjem tako na delovnih mestih, 'kot tudii v DPO v DO 'iin KS. Težki časi, ki nliiso prizadeli samo nas, nam naj bodo pravo in resino opozorilo, da je vsa bodoča usoda našega della 'in uspehov ali tudi morebitnih polomov (po lastni krivdi) samo v naših lastnih rokah. Ob koncu leta, ki se izteka pa še obenem ostane edino to, da sl zaželimo mnogo sreče im zdravja osebno, kot tudii družinskim svojcem ter prijateljem in znancem ter seveda kar največ delovnih uspehov na naših delovnih mestih v tovarni in v družbenopolitičnem torišču v svojih krajevnih skupnostih. ZARES SREČNO NOVO 1983 LETO! France MEŠKO Tovariš Luka! Ob Vašem visokem življenjskem jubileju vam želi mo vse najboljše. Prav vi imate največje zasluge za izgradnjo naše delovne organizacije, zato smo ponosni, da ste častni član našega kolektiva in želimo, da bi se še mnogokrat srečali v naši delovni organizaciji. 9. 12. 1982 Delavci Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« aluminij 2 Rt Kamenjar v luči naših teritorialcev Okrog štirideset se nas je zbralo Ita petek pred zgradbo dbčiine Ptuj. Bi® smo dobro razpoloženi, saj smo se kljub temu, da smo se odpravljati na sedemdnevno vzgojo v Pulo, zavedali, da se nam je izpolnila dolgoletna želja, preizkusiti novo orožje. Po 'opravljeni »smotri« smo se odpravili na železniško postajo, kjer smo vstopili na večerni Vlak za Ljubljano, kamor smo prispeli okrog polnoči. Čakanja na zvezo za iPdto, nas je rešili prijazen odpravnik na železniški postaji v Ljubljani, ki nam je priskrbel prazen vagon, v katerega smo se Vkrcali im tako ni bilo potrebito čakanje v postajni čakalnici. V Pulo smo prispeli zjutraj okrog osme ure. Po (kratki vožnji z avtobusom smo prispeti na poligon itn najprej je bilo potrebno postaviti tabor, kar >nam je šlo kar dobro od rok in popoldne so bila glavna opravita že opravljena, Tako smo popoldanski odmor prespati zaradi utrujenosti, ki jo je povzročita naporno nočno potovanje, nekateri pa so se zaradi toplega sonca poizkusili tudi okopati v me najbolj toplem morju. Popoldanski čas smo izrabi® za pripravo topov, saj nas je nadiednji ,dan že čakalo streljat^ ma zemeljske cilje. Popoldanski zaspančki, ki jih je dežurni zalotil pni spanju v popoldanskih aktivnostih, pa so pridno polagati »ploščice« v novem stranišču. Sonce je kmalu zašlo im hitro po večerji smo vsi, razen tistih na dolžnosti, hitro zaspati. Jutro smo dočakali v jutranjem Zboru im kmalu po sedmi uri smo se odpravi'® na ognjene položaje, kjer smo ta dan opra-vii® streljanje na zemeljske cilje z oceno odlično. Popoldne smo topove prestavil® na novi ognjeni položaj, saj smo naslednji dan opravljati streljanje na zračne cilje. Po večerji se je prva skupina odpravljala za izhod v mesto, bolničar im baterijski, pa sta pridino zbirala naročila za to ali ono, kar so si želeli posamezniki, od revij pa vse do Pipsa za preganjanje mrčesa. Naslednje jutro je za mnoge v enoti bil tisti dam, ko so doživeli svoje prvo streljanje na zračne cilje. Ko smo napeti kot strune opazovali streljanje ostalih enot in čakati, da pridemo tudi mi na vrsto, so stani mački modrovali, kako je bilo tu pred ioti jm obuja® spomine, »vajenci« pa so v glavnem poslušali iin si želeti, da se vse gladko Izteče. Artilerijski 'mojster je švigal 0)d topa, do topa, da postori to ali ono in se s 'komandirji dogovarjal o eventualnih ukrepih pri zastoju. Potem se je pričeto, naenkrat je zavladala tišina in vse oči tistih, ki niso bili na dolžnosti pri topovih so bile u-prte v tarčo, >ki jo je letalo vlekih za seboj. Le ostre komande je prekinilo streljanje in ocena za ta dan — odlično. Popoldne j.n zvečer smo analizirali uspeh in kar zadovoljni smo bill, da smo tako dobro opravil® svoje delo. V času popoldanskega odmora smo opazovala »divjega lovca«, ki je pridno preganjal zajce in fazane z dvema pomočnikoma po poligonu. Beseda, in za njo še dejanje im že se je maš kuhar lotili zajca im dveh fazanov, ki ju je nevestni lovec namenil sebi za večerjo. Sredi obreda čiščenja nas je tudi obiskal divji lovec i:n trdil, da simo mu odnesli dva fazana in zajca. Noben ugovor ni pomagal, saj je nekaj perja od »vrane«, tako je trdil eden od naših, še ostalo. Situacijo, da smo obdolženi za izginotje fazanov in enega zajca je rešil eden od prisotnih, ki je modro lugotoviil, da je sedaj prepovedano streljati zajce im fazane in »divji lovec« je užaljen odšel. Lovski golaž pa nam je teknii naslednji dan, ko so nas obiskali sodelavci iz delovne organizacije TGA, ki so si prišli ta dan ogledat, skupaj s predstavniki OSTO Ptuj, naš tabor in streljanje zračnih ciljev. Žal, pa nam je ta dan zagodlo vreme im tako nismo počeli nič drugega, kot reševali šotore, ki ij.ih je bur-ja, ki je pihala z orkansko močjo, hotela pomesti kar v morje. V sredo smo opravili še drugo streljanje na zračne čilije, tudi to z oceno odlično. Tako se je naša vzgoja Iztekla In drugo jutro smo se lotil® pospravljanja im podiranja šotorov Im se zvečer odpraviti na železniško postajo v Puli. Utrujeni, pa vendar dobro razpoloženi, smo se vračali domov, saj smo vedeli, da smo zahvaljujoč prizadevnosti in resnosti vseh v enoti dosegli zadovoljive rezultate In opravičili odsotnost z dela tim sredstva, ki jih naša celotna družba namenja za usposabljanje na področju SLO in DS. M. K Družbena samozaščita in SLO Ker tudi pri nas v delovni organizaciji, kot tudi v krajevni skupnosti, vseveč pozornosti polagamo splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je skoraj gotovo prav, da se v nekaj naslednjih vrsticah na kratko tudi seznanimo s predlogom zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, saj nam je znano, da je skupščina socialistične federaticne republike Ju- aluminij 3 goslavije že v letošnjem aprilu sprejela novi zvezni zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, medtem časom pa so verjetno že tudi zbori republiške skupščine obravnavali ta predlog, kar pomeni, da je s tem zaključeno več kot triletno obdobje noveliranja pravne ureditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prepričan sem, da smo v naši delovni organizaciji, kot tudi v krajevni skupnosti v tej smeri napravil^ velik korak naprej, kar nam dovolj zgovorno tudi kažejo vsakoletne in vseuapešnejše vaje v okviru akcije nič nas ne smo presenetiti, saj so prav v vasi Kungota v KS Kidričevo v tej smeri dosegli izreden uspeh, kar dokazuje, da se naši delovni ljudje in občani zelo odgovorno obnašajo in se v raznih oblikah tudi pripravljajo na razne akcije. Da je sploh do tega novega zakona prišlo, pa je predvsem pripisati hitremu in nenehnemu razvoju obrambnega in samoza ščitnega delovnja v preteklem obdobju, ki je povzročil to, da je praksa že v mnogočem presegla obstoječo normativno ureditev obrambe in zaščite. V glavnem gre pri vsem predvsem za to, da bi dosegli večje možnosti za neposredno vključevanje In prevzemanje odgovornosti ter pobude delovnih ljudi in občanov ter drugih samoupravnih subjektov za neprestano krepitev obrambne, varnostne in samozaščitne pripravljenosti. Čei pri tem tudi analiziramo naše varnostno politične ocene bomo kaj lahko ugotovili, da se sam program samozaščite na vseh področjih prilagaja dejanskemu stanju. Z uresničevanjem novega zakona bomo dosegli tudi večjo mobilnost obrambnega in samozaščitnega delovanja! pri odvračanju vseh vrst nevarnosti, pritiskov ter sovražnih škodljivih pojavov in dejanj, katerim so v zadnjem času vsebolj prisotni, saj nam primer Kosova in drugega sovražnega delovanja pri naši samoupravni socialistični ureditvi to tudi najbolj potrjuje 'in nas hkrati obvezuje, da se prav v smeri SLO in DS vsebolj krepimo in pripravljamo. Ko listamo in beremo vsak dan časopise, poslušamo radio in gledamo televizijo, vidimo, da se naši delovni ljudje in občani še kako disciplinirano vključujejo v vsesplošni obrambni sistem v delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih. Nenehne vaje n izvajanje akcijskih programov v okviru akcije NNNP 82’, nam vse to še kako potrjuje. Predlog zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti prav zato temelji na idejnopolitičnih izhodiščih in usmeritvah, ki so bile v zaključkih tako osmega kot tudi devetega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Tudi javna obravnava oz. razprava o tezah za osnutek in osnutku zakona v letu 1979 in 1980 je dala številne predloge ter mnenja za ureditev posamičnih vprašanj. Z novim republiškim zakonom so vprašanja SLO in DS urejena celovito in predstavljajo ureditev temeljnih pravic in dolžnosti na tem področju za daljše časovno (Nadaljevanje na 4. strani) Vtisi s kongresa ZSMS Poglejmo problemom v oči Ko se vsebolj približujemo le- tu, v katerem nam že v naprej napovedujejo še bolj zaostrene gospodarske ukrepe, je vsekakor prav, da se na take probleme skrbno pripravimo tudi mi, kajti povsem jasno je, da le-ti tudi tokrat ne bodo šli mimo nas —-kot to tudi doslej niso. Vendar pa bo teža problemov v naslednjem letu vsekakor rnnogoi zahtevnejša ter bo od slehernega od nas zahtevala tudi maksimum zalaganja ter res skrbnega gospodarjenja. Čeprav so ali srno, mnogokrat kaj radi rekli tudi to, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, pa tokrat zanesljivo ne bo tako. Vse napovedi za prihodnje leto niso nič kaj spodbudne in obetavne ne za nas pa tudi za druge ne, vsekakor pa moramo le predvsem spregovoriti o nas samih in o našem obnašanju v še bolj zaostrenih po-pogojih gospodarjenja, kot so leti bili doslej, ki pa nam že tako in tako v mnogočem niso prizanesli. Zares se bomo morali krepko spoprijemati z resnimi problemi za našo stabilizacijo, vendar res tako stabilizacijo, v kateri bomo nosili vsak enak delež, tako odgovornosti, kot tudi zalaganja in skupnega reševanja z dogovori in iskanjem skupnega imenovalca. Kajti že dosedaj se je tudi pri nas pokazalo, da nekateri hočejo krojiti usodo in nekako notranjo stabilizacijo po svoje, kar pa nikakor ni v skladu z našo socialistično samoupravo in vplivom družbenopolitičnih organizacij tudi v nekaterih TOZD. Seveda bo take morebitne posameznike, ki bodo še naprej hoteli krojiti usodo po svojih lastnih predsodkih in si s tem uveljavljati nekako avtoriteto, onemogoči pri njihovih ciljih preko samoupravnih organov in predvsem družbenopolitičnih organizacij, ki nikakor ne bi in ne bodo smele dopuščati, da bi se nekdo hotel uveljavljati na račun drugih in tako skrivati za tem svoje slabosti ali včasih celo nesposobnosti, ki bi ga naj vodile do njegovega zastavljenega cilja. V slehernem tozdu mora zares prevladovati enotnost in tovarištvo, kajti le v homogenosti in solidarnosti med vsemi zaposlenimi je moč doseči dobre ter uspešne dosežke tako v produktivnosti dela, medsebojnega tovarištva in podobno. Večkrat smo se srečali z raznimi problemi, ki so nas pestili, tudi po naši osebni krav-di in naši malomarnosti in neodgovornosti. Vsi v kolektivu smo drug drugemu res potrebni in v takem vzdušju oziroma v taki smeri moramo tudi delovati. Ker gredo mnogi delat iz enih tozdov v druge, bi sei tam morali tudi obnašati tako, kot je v tem tozdu pač prilagojeno delo. Že mnogokrat sem poudarjal (in to ne v svojem lastnem interesu), da naj sleherni, ki opravlja neko de- lo v drugem tozdu, po končanem delu tudi delovno mesto, na katerem je delo opravljal, dostojno pospravi, ne pa da pusti za seboj vse mogoče in nemogoče navlake, stare vijake, železo, les, opeko in ne vem kaj še vse, misleč, da to ni njegovo delo in ga naj opravil nekdo drug za njim. Še nedavno sem pisal o tem, kakšne težave imamo v glinici prav zaradi mnogih tujkov v glinici, ko moramo glinico črpati preko puhalke v silose za potrebe elektrolize in nam ta neštetokrat zaglavi in, s tem povzroča resne motnje pri oskrbi elektrolize z nujno potrebno glinico (to velja predvsem pri proizvodnji specialnih glinic). Nekdo sicer misli, da so to malenkosti, žal pa temu ni tako, kajti prav take majhne stvari bi lahko imele izredne težke in hude posledice za našo skupno proizvodnjo. Morali bomo izrdno paziti na sleherno surovino, ki jo potrebujemo za našo proizvodnjo, štediti kolikor je to le kje mogoče, paziti na normative, skrbeti za čimboljše izkoriščanje strojev in čuvanje oz. vzdrževanje istih in podobno. Vsak s svojim zares majhnim trudom in odgovornostjo že lahko ogromno doprinese k večjemu uspehu tozda in celotne DO. Preostane nam torej prav vsem skupaj, da vso zadevo in naše predstojeće obdobje in naše delovne naloge in obveze zares vzamemo za skrajno resne in odgovorne, ter si s skupnimi prizadevanji in močmi pomagajmo drug drugemu v naših skupnih težavah in interesu tudi skupnih uspehov, saj so le-ti kljub različnim delovnim procesom v tozdu pa le naši skupni, ki jih kot take moramo tudi obvladovati in realizirati. Mnogi nepravilni prijemi pod plaščem stabilizacije pa lahko v nekaterih tozdih mnogo več škodujejo kot pa koristijo. In če bo kje tako tudi do tega prišlo, bo potrebno zahtevati konkretno odgovornost posameznikov ali skupin. Merila pri izrekanju raznih disciplinskih ukrepov bodo morala biti za vse enaka, seveda po teži in pomenu odgovornosti na delovnem mestu, ki ga kdo pač zaseda. Naša situacija v letu 1983 ni niti malo lahka in naj ne bo nikogar med nami, ki bi si kakorkoli delal kakršne koli utvare, da je še dosedaj vedno šlo pa bo tudi v naprej — kajti to bi lahko bilo za nas ne le hudo, morda celo katastrofalno, predvsem še zato, ker nam je vsaj dosedaj še vedno kar v redu in dobro šlo — vsaj do letos. V bodoče pa naj tudi za vsenas velja enotno pravilo, ki pravi, »Ne izmišljajmo si problemov, če imamo že svojih pravih dovolj«. In prav zato bomo tudi v letu 1983 resnično morali ne le mnogim, ampak prav vsem problemom zares odgovorno in realno pogledati v očii France MEŠKO Skorajda presenečeni smo bili ob novici, da je naš delavec Mi-loslav Jankovič, ključavničar iz tozda Tovarna giinice, sicer predsednik ZSMS TGA, že v vodstvu slovenske mladinskei organizacije. Kot tak je bil povabljen tudi na kongres ZSMS, ki je sicer že daleč za nami, drugače pa še vedno blizu, saj se v zadnjem času tudi besede mladih vse odločneje slišijo. Tudi mladinski kongres je postavil, tako ugotavlja Jankovič, prave probleme na pravo mesto. Predvsem! pa ni bil usmerjen v iskanje nekih splošnih opredelitev razvoja in dajanja že večkrat izrečenih ocen. Žal v dveh dneh ni bilo mogoče doseči vsega, kar bi mladi radi. Prvič se je namreč zgodilo, da so tudi take oblike družbenopolitičnega delovanja prilagodili stabilizacijskim prizadevanjem. S skrajšanjem trajanja kongresa so bili delegati manj odsotni z dela, niso jim izplačdli posebnih dnevnic, prihranili so še marsikje, tudi s plakati, ki niso bili dragi. Spomnimo se samo plakata s pripisom — Zakaj zijate tako romantično. Jankovič pravi, da so (Nadaljevanje s 3. strani) obdobje. Nas seveda v tem obširnem zakonu najbolj zanimajo tista' področja, v katerih smo tudi najbolj vključeni oziroma delujemo tako v smeri teritorialne obrambe kot civilne zaščite. Tako je namreč teritorialna obramba v zakonu urejena kot del splošne ljudske obrambe v SRS in kot del oboroženih sil SFRJ ter kot najširša oblika organiziranja in pripravljanja delovnih ljudi in občanov za oborožen splošni ljudski odpor. Vedeti pa seveda moramo tudi to, da teritorialna obramba opravlja tudi druge določene naloge ob morebitnih naravnih nesrečah ter v izrednih razmerah, v vojni pa so pripadniki teritorialne obrambe tudi delovni ljudje in občani, ki v narodni zaščiti z orožjem ali kako drugače sodelujejo v splošnem] ljudskem odporu. Tudi narodna zaščita (ki je dobro organizirana tudi v naši DO in KS) je v samem zakonu opredeljena kot najširša oblika samozaščitnega in samoobramnega delovanja delovnih ljudi in občanov za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite v miru ter za njihovo najširše vključevanje v oborožen boj za druge oblike odpora. Tudi v. naši DO in KS smo že večkrat organizirali akcije v katerih so pripadniki narodne zaščite varovali razne pomembne že s tem mladi hoteli na poseben način poudariti svoj specifični položaj in ključne usmeritve 11. kongresa. Na kongresu je sodelovalo 419 delegatov in 105 gostov. Program je bil natrpan, vendar je potekalo delo s polno zavzetostjo in elanom. Jankovič je sodeloval v komisiji za množično in frontno organiziranost ZSMS, kjer je bilo največ govora okrog statuta, delovanja društev in akcijskega povezovanja. Sam je razpravljal o delovanju in akcijskem povezovanju osnovnih organizacij, kjer se je dotaknil problema mladih v sozdu. Že nekaj dni po kongresu so se člani novega vodstva zbrali na prvem sestanku, kjer so po besedah Jankoviča zelo kritično razpravljali o osnutku plana družbenega razvoja za leto 1983. »Mladi se namreč že na kongresu niso strinjali z vsemi ukrepi Zveznega izvršnega sveta. Na tem sestanku so izvolili komisijo, ki bo zbrala vse pripombe na osnutek resolucije, ker meni, da se si tem planom v nekaterih stvareh krči samoupravno odločanje. objekte in naprave ter se tako izpopolnjevali v svojih obrambnih sposobnostih. Večkrat smo izvajali take akcije in v le-te vključevali čimširši krog delovnih ljudi in občanov. Posebno nalogo ima tudi civilna zaščita pa je zato tudi v samem zakonu opredeljena kot del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih im drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah. V samem zakonu pa se ureja med ukrepi civilne zaščite podrobno le zaklanjanje, ostale ukrepe pa bo uredil republiški izvršni Svet s podzakonskim aktom. Materialnih obveznosti za graditev zaklonišč pa sam zakon ne povečuje, določa pa temeljne okvire, na podlagi katerih občine urejajo gradnjo zaklonišč. O samem delovanjur civilne zaščite v naši delovni organizaciji in krajevni skupnosti pa smo se lahko že mnogokrat prepričali pri izvedbi raznih vaj, ki so sicer tudi pokazale določene slabosti, katere pa smo v naslednjih vajah skušali odpraviti, kar je tudi namen in cilj delovanja civilne zaščite. France Meško aluminij 4 Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 91 z naslovom »PRIPRAVA ZA VARJENJE ANODNEGA PLAŠČA HBE« je prijavil inovator Anton ŠAUPERL, mat. št. 2642, VKV varilec iz TOZD Vzdrževanje že februarja 1977, to je še pred ustanovitvijo službe za inventivno dejavnost v TGA. Inovator je predlagal, da bi izdelali pripravo, ki bi služila za hitrejše im varnejše varjenje anodnih plaščev v hali B. Priprava bi bila vrtljiva tako, da bi bil komad za varjenje pristopnejši v vodoravni legi. Po starem načinu dela je plorai anodui plašč ob varjenju viseti na žerjavu, kar je bilo zelo nevahno. Avtor je po svoji zamisli skiciral pripravo in nakazal prihranek, ki bi bil predvsem na času, potrebnem za varjenje posameznega plašča. V marcu 1978J mesec dni po zasedbi Službe za inventivno dejavnost, je komisija na svoji seji obravnavala ta inventivni predlog. Ocenila je, da je koristen in naročila Sektorju za inovacije izdelavo načrta in ostale dokumentacije. Ta izdelava pa je trajala precej časa. Povedati ie treba, da dokumentacija vsebuje 23 načrtov posameznih delov naprave z navodili za uporabo. Dokumentacija oz. načrti za izdelavo tudi nekoliko odstopajo od avtorjeve zamisli. Naprava je bila izdelana in dana v uporabo julija 1980. leta, V TOZD Vzdrževanje so ugotovili, da je prihranek na času, potrebnem za varjenje anodnega plašča na navedeni pripravi pravzaprav minimalen. Priprava služi v glavnem kot pripomoček za varnejše in lažje delo. Predlagali so, naj se avtorja za njegovo idejo enkratno nagradi. Komisija za inventivno dejavnost se je strinjala s tem predlogom. Delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje je predlagala, da ob upoštevanju razmerja avtorjevih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga avtorju prizna odškodnino v obliki enkratne nagrade v znesku din 6.384,00. Delavski svet je ta predlog potrdil. Tov. Šauperl je v TGA zaposlen že več kot 22 let. V tem času se je kot varilec pri delu srečal z mnogimi problemi. Na svoj način je često poskušal pomagati pri reševanju teh problemov. Vedno mu ni uspelo. Med inovatorje se je doslej vpisal sedemkrat. Pričakujemo, da tudi v prihodnje ne bo »miroval«! INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 282 z naslovom »PRIPRAVA ZA OBDELOVANJE PRIROBNICE« je predložil inovator Andrej LEDINEK, vodja oddelka čistilnice v TOZD LLBK Trbovlje. Avtor je predlagal, da bi za obdelovanje odlitka »prirobnice« izdelali posebno napravo. Po starem načinu dela je bilo potrebno na odlitku pobrusiti srh na obodu 0168 mm in na izmetačih. Pri tem so se uporabljali brusni trakovi gr. 40 — dimenzije 3800 X 50 mm, in sicer 1 kos na 1.000 odlitkov .in brusni koluti 0 80 mm gr. 80 — 1 kos na 300 odlitkov. Po inovatorjevem predlogu odpade brušenje po obodu in na izmetačih. Prirobnice se obdelujejo na vrtalnem stroju pri 600 do 700 vrtljajih na minuto. Priprava je sestavljena iz zgornjega vrtečega dela, v katerem so vpeti obdelovalni noži ter spodnjega dela, v katerega se polagajo obdelovane!. S to pripravo se prihranijo brusni trakovi, zmanjša se možnost izmeta in poveča se produktivnost. Strokovne službe v TOZD LLBK Trbovlje so ugodno ocenile inventivni predlog. Ugotovile so, da ga je možno realizirati v roku enega meseca in ga tudi realizirale. Komisija za inventivno dejavnost je predlagala delavskemu svetu TOZD LLBK, da sprejme ta inventivni predlog. Za izračun gospodarske koristi in iz nje posebnega nadomestila avtorju se uporabljajo sledeče osnove: — 0,24 min časovnega prihranka pri posameznem odlitku oz. 4 ure pri 1.000 kom odlitkov; —- prihranek 188,50 din po kom brusnega traku (dimenzije 3800 X 50 mm — gr. 40) oz. za 1.000 kom odlitkov; —■ prihranek 45,00 din za 3 kom brusnih kolutov (dimenzije 0 80 — gr 80) oz. za 1.000 kom odlitkov; — od prihranka se odštejejo stroški realizacije za izdelavo priprave v znesku 43.000,— din; — upošteva se korekcijski faktor 0,70. Delavski svet TOZD LLBK je tak predlog potrdil. Koristi iz inv. predloga bomo spremljali 3 leta od dneva realizacije in vsako leto po zaključnem računu izplačali avtorju posebno nadomestilo. INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 283 z naslovom »BRUSNI KOLUTI ZA ČISTILNICO« je prijavil inovator Albert ŠOBA, nabavni referent in vodja ekspedita v TOZD LLBK Trbovlje. Inovator je ugotovil, da v proizvodnji v njihovi TOZD uporabljajo 6 brusnih trakov tipa TBS (tračni brusilni stroj). Ti stroji so v pogonu neprestano v dveh izmenah. Pri obratovanju strojev se brusni koluti obrabijo tako, da miso več uporabni za varno delo. Do realizacije tega predloga so kupovali kompletne brusne kolute, do nedavnega celo iz u-voza, ko pa so jih začeli izdelovati v Jugoslaviji, pa domače, vendar je njihova nabavna cena zelo visoka — ca. 6.500,— din po kosu. Inovator je prišel na idejo, da ne bi več kupovali kompletnih brusnih kolutov, pač pa bi izrabljenim obnovili del, ki je obdan z gumo. Obnova starih kolutov je neprimerno cenejša, kot nabava novih, kvaliteta obnovljenih pa povsem zadovoljuje za normalno delo v oddelku čistilnice v TOZD LLBK. Strokovne službe v TOZD so tudi ta predlog1 ugodno ocenile in ga realizirale. Komisija za inventivno dejavnost je predlagala delavskemu svetu TOZD LLBK naj inventivni predlog sprejme. Gospodarsko korist inv. predloga predstavlja razlika med nabavnimi stroški kompletnih novih brusnih kolutov in stroški za obnovo brusnih kolutov. To bo v naslednjih treh letih osnova, iz katere bomo avtorju izračunavali posebno nadomestilo — vsako leto po zaključnem računu. Pri tem bomo s korekcijskim faktorjem 0,60 upoštevali odnos avtorjevih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga. Tovariš ŠOBA se je s tem predlogom prvič vpisal med inovatorje. Pozneje je prijavil še dva predloga, ki jiu rešujemo. C. P. Vrednotenje inventivne dejavnosti Zahtevnost pogojev gospodarjenja pri nas in splošno v svetu je dosegla raven, ki pogojuje potrebo po spremembah koriščenja razpoložljivih dobrin, posebno pa potencialnega znanja zaposlenih. Logika ekonomike združenega dela bi morala značajno prodreti v vsakodnevno obnašanje, medsebojne odnose, v odnos človeka do razpoložljivih sredstev in potencialnega izvora dohodka. Delati v letih na ustaljen način bi pomenilo sprejeti proces dušenja dejavnosti organizacije združenega dela. Prišel je čas, ko delavec v združenem delu ni samo motiviran z vrečico osebnega dohodka. Motivacija zraven tega postaja vse bolj trajna ekonomska in socialna varnost človeka na znatno višji ravni, kot pa je bilo v kakšni drugi obliki odnosov ljudi v družbeni reprodukciji. Trajna ekonomska in socialna varnost človeka na osnovi združevanja dela predstavlja racionalno obnašanje vsakega posameznika, vseh delavcev skupno v* koriščenju svojega in družbenega minulega dela v obliki sredstev in predmetov dela. Čeprav v mnogih sredinah še ni niti približno doseženo polno izkoriščanje potencialnih učinkov tekočega dela, kateri temeljijo na angažiranju dela v sklopu obstoječih programov in obstoječe tehnologije, moramo že danes poudarjati in zahtevati vključevanje čim širšega kroga delavcev iz združenega dela pni iskanju novih rešitev v tehnologiji in proizvodnji. Brez takšnih zahtev smo resnično v nevarnosti, da zaostanemo v1 razvoju v odnosu napram sodobnemu svetu, v katerem se tehnologija vzpenja nezadržno do popolnosti. Inventivne dejavnosti ni izven skupnega sistema proizvodnje, čeprav se z delitvijo dela menja odnos napram delu, zato se v ta odnos vključuje tudi inventivna dejavnost. Dokler pa se dejansko ne dojame položaj kategorije inventivne dejavnosti v sistemu poslovanja in posebno pomen sistemskega pristopa v vrednotenju inventivne dejavnosti in dokler v posameznih sredinah ne prevlada težnja, da se inventivna dejavnost sprejme kot sestavna osnova povečanja skupne ekonomske kategorije ter da se tekoče delo meri samo časovno omejeno, smo zato vse dotlej izpostavljeni nevarnosti, da se razvrednoti stimulativnost v merilih tekočega dela, katera je več ali manj prisotna v združenem delu. Podati odgovor na vprašanje odnosa »nadomestila« za inventivno dejavnost je sigurno eno od najdelikatnejših področij v zvezi s praktično rešitvijo ovrednotenja inventivne dejavnosti. Vprašanje je samo po sebi razumljivo, na prvi pogled je tudi odgovor enostaven, vendar problem nastaja, ko se poglobimo v analizo elementov in faktorjev vpliva na obseg dohodka oz. prispevek k povečanju dohodka z intenzivno dejavnostjo po eni strani ter elementov za ugotavljanje velikosti nadomestila z druge strani. Ker je inventivna dejavnost sama po sebi posebna vrsta dejavnosti, katere ni mogoče uokviriti v splošne, za vse primere sprejemljive okvire, je zato višina ustvarjenega dohodka odnosno prispevek k povečanju dohodka z intenzivno dejavnostjo veličina, ki je odvisna od mnogih dejavnikov. Število in velikost dosedaj neizkoriščenih kapacitet TOZD ali DO v razmerju do optimalne ravni učinkovitosti lahko sproži odkritje pomembnih rezerv, ki večkrat niso odraz stvarno vloženega napora (invencije, izuma) določenega posameznika ali skupine, temveč je to vložen minuli aliner ealizirani in neobračunani dohodek dosedanjega dela. Taka ugotovitev se lahko argumentira z višino obračuna prihranka določene inovacije, kateri včasih prestopa višino dohodka celotne TOZD z več sto zaposlenimi v večletnem obdobju. To je lahko posebno slučaj v procesni industriji z zelo iskanimi proizvodi. Tu se postavlja vprašanje, ali je tako obračunani prihranek, ki se pripisuje predlagateljem ali realizatorjem idej, dejansko rezultat njihovega prispevka ali prispevka katerega drugega oziroma učinkovitosti, katera ni upoštevana pri primerjanju učinkovitosti inovacije. Določanje prispevka iz naslova inovacij, skozi določevanje posebnega dela novoustvarjene vrednosti (dohodka) izključno za to dejavnost, je' zahtevno delo. Postavlja se vprašanje, ali je dejansko racionalno v okviru skupnega procesa TOZD delati na takšnem posebnem obračunu. To (Nadaljevanje na 10. strani) aluminij 5 V TG A Kidričevo se s problemi človeka ukvarjajo posebej za to usposobljeni strokovnjaki (Pregled družboslovnega raziskovanja v TGA) V 'prejšnjiiih dveh številkah Aluminija smo prikazali delo družboslovcev — sociologov, psihologov in socialnih delavcev v TGA Kidričevo. Predstavili smo opravljena deta s kadrovskega, sociološkega področja psiho!legije dela, socialnega varstva delavcev in kratke razprave kot pomoč samoupravnim organom oz. vodstvom DO oz. TOZD pni odločanju. Pokazali smo tudi, kje smo rezultate opravljenih raziskav ’konkretno uporabili! v TGA Kidričevo {informiranje, uvedba premakljivega delovnega časa, problematika pripravništva, izkoriščenost strokovnega kadra]. PROBLEMI IN OVIRE PRI RAZISKOVANJU Družboslovec v delovni organizaciji. ki sie žeti ukvarjati z analitično raziskovalnim delom, sli mora v prvi vrsti zagotoviti enakopraven položaj z ostalimi strokovnimi kadri. V delovni organi z adijli še zmeraj mnogi menijo, ida se s človekom in njegovimi problemi rti potrebno posebej ukvarjati. V naši delovni organizaciji smo te probleme že skoraj premagali, saj za naše predilioge dobivamo vedno večjo podporo in jih večino že uspemo realizirati: Pri svojem deltu smo nateteli na naslednje težave: 1. Pomanjkanje časa za poglobljeno študijsko obravnavar nje določenih problemov v delovni organizaciji j;e zmeraj prisotna težnja, da moramo rezi# tate opravljenih študij posredlo-so problemi še aktualni. To seveda vpliva na izbiro metode lin načina obdelave ter zbiranje potrebnih podatkov. 2. Nerazumevanje vodilnih delavcev, zlasti takrat kadar se rezultati opravljenih rizikov razli- kujejo od pričakovanih mnenj o nekem problemu. Mnogi predlogi niso biti realizirani v takšni obliki, kot} smo jih predlagali ravno iz tega razloga. Včasih porabimo za prepričevanje in dokazovanje o pravilnosti naših u-gotovitev več časa, kot smo ga porabili! za samo raziskovanje. Vendar moram omeniti, da je takšnih prepričevanj in dokazovanj vedno manj, saj zadnje čase vedno več predlogov dobi ustrezno podporo. 3. Premajhen vpliv na izvedbo predlagane akcije. — Ker morajo večino 'predlaganih ukrepov potrditi samoupravni organi, se nam Včasih zgodi, da se njihove odločitve razlikujejo od naših predlogov. Seveda, pa je mnenje samoupravnih organov pogosto enako mnenju vodilnih delavcev v TOZD. 4. Premajhen odziv delavcev. — Pogosto ali včasih nam je kakšna akcija propadla ravno zaradi premajhnega odziva delavcev. Odziv je velik le takrat, kadar raziskujemo mnenje o problemih, ki delavce zanima. 5. Velike probleme smo imeli pri obdelavi podatkov, saj dolgo časa nismo našli ustreznih sodelavcev v oddelku za avtomatsko obdelavo podatkov, kajti znanje statistike je bilo pri nekaterih programerjih relativno skromno. Sedaj, ko so programerji izdelali več univerzalnih programov, ki jih lahko uporabljamo pri obdelavi naših raziskav so ti problemi manjši. Precej pričakujemo od novega računalnika, ki ga bomo v kratkem dobili, saj bo z njimi dosti lažje opravljati določene statistične obdelave. 6. Pomanjkanje sodelavcev v TOZD — v delovni organizaciji si še nismo uspeli izšolati določenega števila anketarjev, ki bi sodelovali pri 'izvajanju naših anket. Poskusili smo s sindikalnimi poverjeniki, mladinci, praktikanti, vendar smo zmeraj naleteli na težave. V pripravo lin izvedbo naših raziskav bomo poskušali Vključiti čim več sodelavcev iz našega sektorja ter iz TOZD im jih izšolati za anketarje, tako da ne biomo izgubili preveč časa z zbiranjem podatkov. ZAKLJUČEK IN NAČRT Pred družboslovci je v delovnih organizacijah še veliko dela. S slabšanjem gospodarskega položaja večine naših delovnih organizacij {tudi naše] se bo povečalo število (notranjih konfliktov lin nasprotij, ki jih bo po, trebno učinkovito in hitro reševati, če bomo hoteli redno pro- izvajati’. Vodilnim delavcem in samoupravnim organom, ki se bodo s temi konflikti ukvarjali, bo seveda v veliko pomoč strokovno pripravljen predlog, kako te konflikte reševati. To :bo edini način, da ne bodo sprejete odločitve, ki bi probleme reševale ile kratkoročno, pozneje pa bi se ti problemi ponovno pojavljali v ostrejši obliki. Družboslovci v TGA predvidevamo, da bomo v tem srednjeročnem obdobju opravili! še precej nalog, ki bodo pomagale reševati probleme v -naši delovni organizaciji. 'Predvidevamo, da bomo izdelali sistem napredovanja kot enega od motivacijskih dejavnikov za boljše delo Žalimo opraviti kompleksno analizo socialnega položaja zaposlenih, kakor tudi raziskavo o delu in obnašanju naših delavcev — lastnikov zemlje. Posebno pozornost borno med drugim posvetili tu# Ipriobllemiu 'alkoholizma, ki je eden večjih problemov naše delovne organizacije. To so le nekatere naloge, ki jih imamo pred seboj. 'Pričakujemo tudi, da si bomo s svojim delom utrdili položaj v delovni organizaciji da ne bo sprejeta nobena odločitev v zvezi s problematiko, s katero se 'Ukvarjamo, brez nas. Upamo tudi, da se bo število zaposlenih sociologov, psihologov in socialnih delavcev povečalo tudi v drugih ptujskih delovnih organizacijah, da bomo skupaj reševali probleme in vplivali ina razvoj naše občine. B. Glazer s es pm# še&ula JPtWos VRSTA Jedi trovo KLETJE KoŠRjE MESTO ✓ SZ &TR0K0/H-JFHC zO &oS?ODfi- RSTVo liter AMEfiJaj kalcjj ilovica vmjEvftv KfLEf/T/ SRSkì ÒOG> vojv E RAZtfEfijE fOJMcM ffi-K/' . nitrósi zfli&nJii SLIKAR ■zMAK TZM Tkje daleč proč od svojega vsakdanjega bivališča. Lepo je tudi obiskati svoje sorodnike, znance, prijatelje iin sodelavce. Vsi ti so povečini bliže im obisk ne zahteva preveč časa lin materi alni h stroškov. Tako sem se tudi jaz odločili, da bom en dan naših praznikov izkoristili za obisik svojega dobrega sodelavca — mojstra, ki je že lep čas v zasluženem pokoju. Odločitev je bila pravilna, saj je bill obisk pravo presenečenje in veselije vsem. Z ženo sva se odpeiljdla mimo Ptuja proti Ormožu. Ne preveč lep jesenski dan nama je pričaral Dravsko polije v vsem bogastvu, še posebej sedaj, ko so polja, zahvaljujoč lepi jeseni, sikrbno obdelana in pripravljena za prezimovanje. Pot ni bila dolga, saj sva že po nekaj Idiom etri h vožnje zavila ina stransko pot v vas Zamušane, kjer živi na malem posestvu z ženo maš upokojenec. FRANC ŽOHAR. S svojo ženo naju je z velikim veseljem sprejel1 in povabil v topel prostor, da smo ob kozarcu dobrega vina iin značilne »MICINE« gibanice obujali stare spomine. Zaradi zdravstvenih razlogov FRANC ne prihaja pogosto v Kidričevo. Dve lieti ga že irvi bilo v Kidričevem, miti na dan pogostitve lupokoljenoev. Letos pa se kar dobro počuti iin sam ne ve, kako lje bilo s pošto iz TGA, saj ijo je dvadni po praznovanju odkril1 v kredenci. Ni se preveč razburjal, saj je odkrito priznal, da mu je doma najboljše pa tudi Mica je pripomnila: »Kaj se zdaj izgovarjaš na pošto, ko pa vem, da tako in tako me bi * v je samo Maribor potrebuje letno nad 0 imiiJiiijionov mil ali. povedano v tonah kar 5 ton krVi. To pa je že številka, ki nekaj pove, zato je več kot nujno potrebno, da se čimveč dellavoev in občanov vključi im e d vrste dosedanjih aktivnih dolg oli etn,ih krvodajalcev. Vedeti je treba, da dajanje krvi ni škodljivo, da pa bi po drugi plati bolje reklii, da je dajanje krVi tudi naša državljanska dolžnost, ki vsi vemo, sloni le na humani im prostovoljni Vključitvi v krvodajalske sekcije. Prav bi morda celo bilo, če bi včasih o tej problematiki spregovorili tudi na sindikatih, delavskih svetih in podobno. In če hi to tudi uresničili, bi že tudi prispevali določen delež k hitrejšemu razvoju našega krvodajalstva, to pa seveda naj tudi velja za krajevne skupnosti. Zatorej se pridružimo v čimvečjem številu našim dosedanjim krvodajalcem v TGA.! France MEŠKO šel, iker si pač najrajši ob menii.« Klepet je zajel šitrolko paleto vprašanj. Žoharjev!, če lahko tako rečem, so mnogo prispevati in pustiti vsak svolj trudi za našo delovno organizacijo. V tovarni glinice In aluminija sta mnogo let delala tudi njegova diva sina Frainc in Manjam. Nil lahko pozabiti toliko let kot jih je Franc starejši preživel v TGA, zato so anekdote bile tako številne pa seveda tudi vesele im žalostne. Njegov prihod v Kidričevo sega daleč nazaj v 'leto 1948, ko Smo pravzaprav bill v najbolj težki situacijii-ekonomske blokade in iresoluoije limfonmbiroja. Moral sem mu tudi marsikaj povedati, kako živimo in delamo sedaj,, ko on že tako dolgo mi več med mami. Tako sem mu pač skušal opisati sedanje razmere im težave, ki jiih preživljamo v naši delovni organizaciji. Radovednost ni čednost, je stari pregovor ali mislim, da ob takšnih slučajih ta pregovor ne pride v poštev. Tudi jaz sem bil pošteno radoveden in sem hotel marsikaj, vedeti, molji gostitelj pa mli je kair sam odkrivali mojo radovednost. Dolga leta sva živela v delovni skupini strugam,e in predobro poznam njegove navade In nagnjenja. V tovarni je bil zvesti delavec, na svojem domu pa dober gospodar. Moral pa ml je le priznati, da je njegovo največje zadovoljstvo stopiti v gorice iin tam preživeti največ časa lin uživati tisti pravi hribovski mir, ki je tako očarljiv in nepopisen, pa naj bo to v kateremkoli letnem času. Sam sem bil že neštetokrat gori v njegovih goricah im tako malo iz ,ptičje perspektive (vrgel pogled na Dravško polije lin TGA lin si miši#: »Res, dragi Franc, daleč si hodil v službo pa naj ti bo dano, da boš dolgo užival ta gorski mir.« Hoteli smo tudi tokrat gor v gotice ali noč in dež sta nam to onemogočila. Čas je nepopisno hitel. Ure so mW le kot blisk, tako da nlisem mogel verjeti, da se najin obisk končuje. Še 'bii bilo o čem govoriti, ali vsi smo v sebi čutili, da se bo naše snidenje še kdaj ponovilo. Gostitelj 'Oi imel nobene kritike v odnosu do naših upokojencev, jaz pa le mislim, da st)i'k med njimi iin DO le ni čisto pravi. Res je, da so povabljeni vsako leto ob tovarniškem prazniku na pogostitev, kjer jim pripravilo tudi kulturni program. Morda bi bilo prav in lepo, da bi v vsaki številki Aluminija obiavili kratke intervjuje z njimi, saj bi jih tako še bolj obdržali v spominu. Lepo je bilo na obisku pri mojem nekdanjem sodelavcu, saj ije nadvse prijetno tako obujati stare spomine, prijetno pa ni, ko se moraš posloviti,. Stisk roke ob Slovesu so spremljale tudi premnoge najboljše želje. V imenu skupine strugame sem našemu nekdanjemu mojstru zaželel še mnogo vedrih in zdravih let, on pa nam je želel mnogo delovnih uspehov in prijetno praznovanje Novega leta. Janez Horvat Da izposojena fotografija ne bi ostala brez besed, vas vabimo, da nam pošljete svoj komentar v Uredništvo Aluminija do 10. januarja 1983. Tri najboljše prispevke bomo nagradili. PRAVICE DELOVNE SKUPNOSTI Njen delavski svet samostojno imenuje delavce s posebnimi pooblastili LJUBLJANA, 14. decembra — Vodje posameznih sektorjev v delovnih skupnostih skupnih služb imajo enake pravice kot drugi delavci teh služb. O sklepanju delovnega razmerja z njimi odločajo delavski sveti v delovnih skupnostih. Delavski sveti temeljnih organizacij sicer lahko dajejo mnenje, kdo naj bo imenovan ali razrešen za opravljanje posameznih del in nalog v skupnih službah, če gre za delavce s posebnim pooblastili. Ne morejo pa poleg delavskega sveta delovne skupnosti o tem soodločati. Tako je stališče slovenskega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidri« Kidričevo. V tej DO so namreč doslej tudi delegati delavskih svetov tozdov neposredno vplivali na imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili. To pa ni v skladu z zakonom o združenem delu, so poudarili danes na javni obravnavi na ustavnem sodišču. DELO 15. 12. 1982 KARAVANA ZA CIRKUS CIRKUS, CIRKUS, ni važno ali jej sovjetski ali svetovni, važno je, da je prišel v praoem trenutku. Združili smo se delavci 5 TOZD in DSSS ter z 8 avtobusi poromali v naše prelepo glavno mesto Ljubljano, da si ogledamo cirkus. Matineja — to pomeni oirku-ška predstava za najmlajše, to smo tudi naredili in jim za Dedka mraza omogočili cirkus. Ni nam bilo žal, predstava je bila kvalitetna, gledalci zadovoljni. Vse organizacijske cirkusije so pozabljene, saj nas je ta cirkus tudi združil. Žal nam je, da nam je vreme ponagajalo in sij nismo mogli ogledati znamenitosti našega glavnega mesta in Cankarjevega doma, no pa bo to priložnost za novo kulturno srečanje. ANA ZAHVALA Ob. boleči iin mnogo prerani izgubi dragega moža STANKA KRUMPAKA se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Hvala sindikatu TGA za izkazano pomoč, godbi na pihala, pevcem in govorniku za ganljive besede v slovo. Vsem še onkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Metka aluminij 15 NOVICE KRIŽANKI sestavil ■ SESULA JANKO Z- SLOVENSKI REVbUJCio- NAfL VcAfeSfc/ .STRAN KE MESTO v ZDA SESKA ČRKA DUSK IZUMRLI ELfLVONOŽst. Podoben SIP/ MESTO V ZDA ZORANA Njiv A KRAJ NA PAŠMANU NOBELOV nexiMjanc Z!1 HiR (hvsutre) STARI . SLOVAN/ SLA UNO HESTOj NoRVESKE KotANjA STOJEČO VODO fosfor. PTIČJI OAG Ah/ ĐAK. i D ARILO f-IHSKA &OOÌNJA JEZE TESTAMENT Nobeu J ZADETEK ZRI KOŠARKI NULO L. A J TARASOV oPi S, ■pp.ix.AZ avt a*N. Švedska OSVBEilNE fi JAČE LEVA UK) KA K.IS/JC ! TAJ J A tropska Rastlina p Bodičast lis ri OTOČJE V TIHEM OCEANU strop&a KAČA """"""" VRTINČAST TROPSZi VIHAR. iVAN erjavec MES.TO v sz: AVAR. DEL • SAPN/KA MNfOL.UA OMEJITEV UŽIVANJA MESA VLADARJEVO " avAliŠce ČLAN , SAHOSTWS- nega REDA LITER LOVLJENJE Rib UČENJE logAR. TINE TELIČEK ELEMENT V HHNAsm cMovNo DEJANJE, ČAtpVN/jA TONA Pomol, ^ MOVSTXZ SESTAVI’ ŠEGULA JANKO i. £*//K TEŽKA KOVINA BELL MRVE REKA V SRBIJI MESTO V SLOVEN. PrìmoRju STROJNI DEL FOSFOR KRAJ PRI OPATIJI VEL obLEKE vnetje ŠA REMICE DUSiK ZDRAVILO PROTI V ROČ/'N> SUŠICA HRòTNE&A Mozga z CERKVENI Z&oR. ZOLAJEV Poti A N ZENÌH OČE POtobEN VR.A&! PREDMETI Mi K- PREDMET . ZA I&RANJE OC.KA AVT.dzN SAKOJA E MESTO V TAJSKI otoku JADRAN MORJU NEWTON TONE NOV G K DRzAvft V. . Aziji AVT- ozjnAKA sputa POTREBNO BO SPREMENITI SS O SKUPNEM PRIHODKU V decembru je bil sestanek v zvezi s skupnim prihodkom v delovni organizaciji TGA. Družbeni pravobranilec amoupravljanja Slovenije Ludvik Golob, namestnik Mitja Švab in strokovni sodelavec Jugoslav Dukić so na osnovi analize prihodkovnih odnosov v naši DO dalj napotke zal spremembo samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku. Opozoriti so na odnose v skupnem prihodku in na nepravilnosti, na katere sklepajo iz stalnega povečevanja deležev storitvenih tozdov v skupnem prihodku. To vprašanje je še posebej zaskrbljujoče, ker niso izdelani normativi živega in minulega dela. Poudarili so, da se podobna razmerja pojavljajo tudi v večjem številu slovenskih delovnih organizacij in so tudi nakazali rešitve, ki jih zagovarjajo tudi politične avtoritete na tem področju. Za začetek bi morale storitvene TOZD, dokler ni standardov živega in minulega dela, pridobivati prihodek v odnosih svobodne menjave dela. Tovariš Švab je opozoril še na vrsto pomanjkljivosti pa tudi nepravilnih formulacij v sedanjem sporazumu. Sestanek se je iztekel v ugotovitev, da mora tema za izdelavo sprememb sporazuma izdelati teze, ki bodo v razumljivi obliki predstavile osnovne smeri sprememb. Pravobranilci so prijazno ponudili svoje sodelovanje še naprej. Sestanka sta se udeležila tudi oba ptujska pravobranilca samoupravljanja in predstavniki izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij. B. R. OBVESTILO Obveščamo vse delavce, katerih otroci se šolajo na visokih in višjih šolah, da lahko vse zadeve okrog zdravstvenega varstva študentov urejajo le na Občinski- zdravstveni skupnosti Ptuj, Trstenjakova 9 (nad lekarno). KSS REBUSOID REBUSOID aluminij i6 Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Albin Kopše — predsednik, Hedvika Pulko, Anica Majcen, Janko Krapša, Albina Ocepek, Franc Širec, Anton KurilIč, Jožica Sabath, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tiska In tehnično urejuje: Ptujska tiskarna, Ptuj — člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo — Nak'ada 3.150 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije it. 421-1/172.z dne 24. oktobra 1975.