Leto VIII, si. 200
Ljubljana petek 26 avgusta 1927
Cena 2 Oin
— Itluja ob 4. gatnj. aa
Stane mesečno Din »5-—, za tao-temstvo Oin ter— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon St. 2072 in >804, ponori tudi it. 2034.
Rokopisi se ns vračajo.
UpravntStve: LJubljana, Prešernov, ulica »t. 54. — Telefon »t. »036.
mTTPf oddelek: LJubljana, Prešernova ulica St 4. — Telefon St. «49«
Podratoid: Mhrtbor, Aleksandrova St. 13 — Cefle, Aleksandrova
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ka&M pri poštne« ček. zavodu j I. lana St 11.84« - Praha Salo 78.180. Wien,Xr. »SJ41 • " «"
Ljubljana, 25. avgusta. Ministrstvo Zaimis v Grčiji je vložilo svojo demisijo zaradi spora med finančnim ministrstvom Kafandarisom. venizelistom in notranjim ministrom Tsaldarisom, voditeljem ekstremne monarhistične stranke. Po zadnjih poročilih je Zaimis znova sestavil ministrski kabinet.
Za grške razmere je v zadnji dobi interes pri nas zelo pojenjal. Zato velja poklicati v spomin, da je na Grškem od prvih dni lanskega decembra na vladi pod Zaimisovim predsedstvom »ministrstvo narodnega edin-stva», ki obsega zastopnike in pred-stavitelje vseh večjih političnih strank, republikanskih in monarhističnih. Kakor znano, imajo monarhisti v sedanjem grškem parlamentu zelo močno zastopstvo, in sicer skupno 126 poslancev, ter ne zaostajajo mnogo za republikansko večino, ki šteje skupno 151 mandatov. Nova zbornica si je nadela za glavno nalogo izvesti finančno konsolidacijo države, kar je bilo po številnih prevratih, vojaški diktaturi itd. zadnjih let najpotrebnejše. Zato se je kljub velikim nasprotstvom,. bodisi med republikanskimi strankami samimi kot med republikanci in monarhisti, sestavila koncentracijska vlada iz pred-staviteljev vseh strank in taborov.
Monarhisti se delijo v dve poglavitni stranki, v ekstremistično, socialistično in konservativno ljudsko stranko (59 mest), ki je poslala v kabinet tri ministre, med njimi svojega šefa Tsaldarisa kot notranjega ministra, ter v zmerno monarhistično stranko (53 mest), ki stoji pod vodstvom generala Metaxasa: ta je zastopana v kabinetu 7. dvema zastopnikoma, med njima sam šef stranke. Ostalih 14 neodvisnih proti-republikancev ne prihaja v poštev. Tsaldaris s svojimi je skrajen monar-hist. Metaxas pa ne in je ponovno izjavil. da je pripravljen sodelovati na osnovi obstoječega režima, tedaj republike; vprašanje vladavine smatra za manj važno zadevo.
Konflikt med predstavitelji Tsaldari-sove stranke in republikanci je izbruhnil v sledeči stvari: Finančni minister Kafandaris in vnanji minister Mihala-kopulos, oba republikanca,, sta bila v juniju v Ženevi. Ministrski svet je namreč sklenil, da v svrho finančne in gospodarske sanacije države išče posojilo pri Društvu narodov; navedena ministra sta potovala v Ženevo ter se tamkaj s finančno komisijo Društva narodov dogovorila o principu najetja posojila v treh obrokih v skupnem znesku devet milijonov funtov šteriin-gov. Prvi obrok naj bi služil za begunske potrebe, drugi za ureditev proračunskega ravnovesja in tretji za stabilizacijo grške valute. Pogoji posojila bi bili za Grško zelo ugodni. Podrobnosti in definitivni sklep posojila bi se uredile na zasedanju Društva narodov v septemberskem terminu.
Ko sta se ministra vrnila v Atene, je zahteval Tsaldaris od finančnega ministra Kafandarisa podobnega poročila o izvršenih finančnih operacijah in storjenih obvezah, ki mu jih pa ta ni hotel dati. Izjavil je, da smatra Tsaldarisove zahteve za vmešavanje v svoj resor ln za nezaupanje, kar je Tsaldaris porabil za demisijo. S svojima dvema kolegoma ni prišel več k ministrski seji, nakar je Zaimis vložil demisijo celokupnega ministrstva.
Za ugoden nadaljni potek pri akciji za grško vnanje posojilo je zelo važno, da se avtoriteta Grčije ne zmanjša z novimi notranjimi zapletljaji. Zato je zavladalo ogorčenje zoper Tsaldarisa, ki je baš sedaj sprožil krizo. Podrobnosti finančnega posojila pa je Kafandaris medtem objavil v časopisju. Sodi se, da ima Tsaldaris posebne načrte s svojo demisijo; morda želi najetje posojila drugje. Vendar je večina zbornice mnenja, da je treba nadaljevati akcijo v dosedanji smeri, zato se smatra za potrebno, da se avtoriteta Grčije ne spremeni. S tega vzroka je Zaimis sestavil znova ministrsko listo, ki jo tvorijo iste politične stranke, po večini celo iste osebnosti, le s to razliko, da Tsaldaris s svojima strankarskima kolegoma v ministrstvu ni več zastopan.
Kriza na Grškem je s tem zaključena; povzročila je le, da se je nasprotje med republikanci in monarhisti znova povečalo.
Grčija razveljavlja pogodbo z nami glede Soluna
Atene, 25. avgusta, d. Zunanji minister Mihalokopulos je predlagal parlamentu raz« veljavljenje grško»jugoslovenske pogodbe o solunski coni. Zadeva je bila izročena v študij posebni komisiji, ki mora do konca oktobra podati svoje poročilo. Zunanji mi« nister je v utemeljevanju svojega predloga naglasil, da predlagano razveljavljenje ni izraz nezaupanja in pomanjkanja simpatij do Jugoslavije, marveč hoče grška vlada s tem korakom Ie čuvati grške interese zlasti še, ker te konvencije ne ščitijo v dovoljni meri grške scverenitete.
Politični položaj v Beogradu
Senzacionalen vtis Vukičevičevega demantija. — Vznemirjenost klerikalcev radi Vukičevičevega položaja. — Davidovič obuja javni kes, da je pomagal spraviti g. Vukičeviča na krmilo
Beograd, 25. avgusta, p. Senzacija današnjega dneva je ponovni demanti Koroščevih ptujskih pripovedk, po vrsti že tretji, in sicer izdan sedaj od samega Koroščevega zaveznika g. Vukičeviča. Zdi se, da so vsled Koroščevega govora nastale razne nevšečne posledice, ki zadajajo vladi mnogo težav. Odtod tudi naravnost brezobziren ton demantija min. predsednika, ki označuje Koroščeve izjave za neresnične in izmišljene. Način kako so nekateri bolgarski listi pričeli eksploatiratl Koroščev obisk v Sofiji, izziva bojazen, da se utegnejo prijateljski odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so bili sedaj na dobrem potu. poslabšati, mesto da bi se boljšali. Dr. Korošec je bil obveščen, da se je s svojim ptujskim govorom spravil v jako težek položaj ih prihaja menda jutri v Beograd, da bi popravil porazen vtis. Drugi vzrok Koroščevega prihoda je. da so kleri-
kalci vsled stališča DS silno vznemir jeni, ker vidijo, da je temelj blejskega pakta že porušen.
Današnji dan je minul brez važnejših dogodkov. Zvečer se je vrnil v Beograd g. Davidovič, ki je svoje stališče napram g. Vukičeviču sinoči v Vranju še podčrtal s ponovno izjavo, da Vukičevič po 11. septembru ne more več ostati na vladi in s sledečo samoobtož-bo: «Kesam se. —'jatelji, otvorjeno Vam priznam, da se kesam, da sem storil pogreško in pomagal Vukičeviču do predsedništva. Prosim Vas javno, da mi ta greh odpustite. Ne bomo ga ponovili.«
Jutri se^vračata Pribičevič in Trlfko-vič. Min. predsednik je danes v Jajcu ter sra pričakujejo v soboto v Beogradu. Pozornost političnih krogov velja jutrišnji seji finančnega odbora, na kateri namerava opozicija znova ostro napasti vlado.
Dr. Korošec službeno poitavlien na laž
Ministrski predsednik proglaša njegove ptujske navedbe za neresnične in izmišljene. — «Novosti» o opasnosti Koroščevih zunanjepolitičnih pripovedk
Beograd, 25. avgusta, p. Ministrsko predsedstvo je izdalo nocoj sledeči komunike:
«Ministrski predsednik kategorično demantira vesti, razširjene v tu. in inozemskem tisku o sestanku Nj. Vel. kralja z Nj. VeL bolgarskim kraljem kot popolnoma neresnične in izmišljene.®
Beograd, 25. avgusta, p. Današnje »No« vosti«, ki imajo ozke stike z demokratskim delom vlade objavljajo uvodnik pod našlo* vom «Ko ste vi gospodin Korošec?«, v ka« terem ostro napadajo dr. Korošca radi nje« govega znanega ptujskega govora. Članek povdarja, da je dr. Korošec s svojim ne« premišljenimi izjavami mnogo škodoval dr« žavi v zunanjepolitičnih odnošajih in po« vzročil državi in narodu veliko škodo. Pi» sec vprašuje, kdaj je obstojala vojna nc«
varnost z Madžarsko in kdaj je g. Korošec to preprečil? Kaka sila je g. Korošec v tej državi, da se postavlja iznad poklicanih državnih činiteljev? Če ima šef kake stran« ke pravico govoriti v imenu celokupnega jugoslovenskega naToda, jc nima sigurno g. Korošec, ki je Ie šef male strančice, ka« tere politična ideologija je popolnoma v nasprotstvu z našim narodnim genijem in koje politični cilji so v očividnem nesoglas« ju z dobrim razumevanjem narodnih inte« resov. G. Korošec je najmanj kvalificiran, da bi imel glavno besedo pri tako usodnih vprašanjih te države. «Novosti» odločno zahtevajo, da se že končno preneha s tem omalovaževanjem države s strani dr. Koro« šca, ki je bil doslej znan le kot notoričen avtonomist.
Nov projekt o komerci'alizaciji železnic
Vsled splošnega odpora je minister prometa umaknil prvotni projekt ter izdelal nov načrt, ki se približuje čsl. sistemu
Beograd, 25. avgusta, p. Vsled splošnega odpora je ministrstvo prometa pustilo pa« sti svoj prvotni projekt uredbe o komer« cijalizaciji železnic ter je sedaj izdelalo nov projekt,' ki se naslanja v nekaterih važ« nih točkah na češkoslovaški sistem. Po no« vem projektu odpade širok upravni odbor (18 članov!) in nadzorstveni odbor (8 čla« nov) ter naj vodi državne železnice uprav« ni odbor, sestoječ iz generalnega direktor« ja, njegovega pomočnika in petih direk« torjev oblastnih direkcij D2. Na ta uprav« ni odbor bi bile prenesene glavne upravne kompetence ministra, kateremu ostane Ie nadzorstvo in odobritev nekaterih najvaž« nejših sklepov upravnega odbora.
Knjigovodstvo in računska služba se bo vršila po trgovskih principih. Predpisi za« kona o državnem računovodstvu ne veljajo za državne železnice, ukinja se preventiv« no pregledovanje računov po mestnih kon« trolah.
Generalnega direktorja postavlja kralj na predlog ministra saobračaja, sporazum« no z finančnim odborom in ministrskim ekonomskim komitetom.
Vsi člani upravnega odbora so državni uslužbenci, ostalo osobje pa so nameščen« c: Uprave državnih železnic.
Budžet se predlaga finančnemu odboru Narodne skupščine, ravno tako zaključni ra
čuni. Absolutorij pa daje upravnemu od« boru minister saobračaja sam.
Naknadni krediti se zahtevajo kakor do« sedaj.
Glavna kontrola ima pravo revidirati vse račune šele po zaključku budžetnega leta.
Državne železnice so oproščene vseh taks tako tudi transportnih davščin. Osobje se izenačuje glede davkov drugim državnim uslužbencem.
Iz brutto dohodkov se morajo dotirati vsako leto razni amortizacijski fondi kakor za proge, za vozni park, za stavbe itd končno tudi za pokritje eventualnih bilančo nih deficitov. Iz fondov si more upravni odbor dovoliti posojila za prometne svrhe.
Od čistega dobička pripade 10 odstotkov osobju kot nagrada, 2 odst v korist penzij« skega fonda osobja, ki naj se še ustanovi, ostanek pa pride v državno kaso.
Penzijski fond naj bi upravljal odbor, v katerem bi bila samo ena tretjina zastopni« kov osobja.
S členom 15. si daje minister pooblašče« nje, da menja uredbo o organizaciji M. S, kakor tudi uredbo o komercijalizaciji z odobrenjem ministrskega sveta in finanč« nega odbora Narodne skupščine, odnosno da more apredložiti novu Upravu uz sa« radnju privatnog kapitala, a na bazi Trgo« vačkog Zakona«.
Mučen incident pred zaključkom kongresa narodnih manjšin
Izstop narodnih manjšin v Nemčiji zaradi neoriznanja Frizov. Pomirljive izjave predsednika dr. Wil!ana
Ženeva, 25. avgusta, d. Pozno sinoči je bil zaključen kongres narodnih manjšin. Tik pred zaključkom je prišlo do incidenta, ki ga splošno smatrajo kot znak akutne krize manjšinskega gibanja. Pri sestavljanju skupne izjave nemških, poljskih, danskih in srbskih narodnih manjšin v Nemčiji je zastopnik zadnjih 3 skupin dr. Kaczmarek znova načel vprašanje sprejema Frizov v Zvezo narodnih manjšin, čemur pa so se Nemci protivili, češ da taka manjšina sploh lie obstoja. Nato Je dr. Kaczmarek v imenu poljske, danske in Iužijsko - srbske narodne manjšine podal izjavo, v kateri jav-Ha izstop omenjenih skupin Iz kongresa.
Izjava dr. Kaczmareka je napravila velikanski vtis. Predsednik dr. VVilfan si je prizadeval, da bi incident poravnal, vendar pa mu to ni uspelo. Poljski delegati so celo naglasih, da je opažati v kongresu politično nasilne tendence in da zato ne morejo imeti zaupanja niti v kongres, niti v njegovo vodstvo. Dr. Wilfan je v daljšem govoru naglasil, da bi bilo vsekakor umest-nejše, da bi izstopivše skupine počakale aa zaključek kongresa, da bi se pokazalo,
ali je njihovo postopanje upravičeno in umestno. Kot predsednik kongresa mora naglasiti, da je ideja, ki Je dovedla do kongresa, zdrava in življenja zmožna in da je tudi taki slučaji ne bodo mogli uničiti. Zaveda se, da ni lahko spravljati v sklad prepričanj različnih narodnosti, ki so prišle iz popolnoma različnih okoliščin v skladno enoto. Vse dosedanje poslovanje kongresa pa v ničemer ne opravičuje sumničenja, da bi bil kongres pristranski. Dr. Wilfan je končno izrazil svoje obžalovanje zaradi neljubega incidenta in izrazil upanje, da bodo nastale ovire in nesporazumi čimprej odstranjeni. V imenu nemških, madžarskih in židovskih narodnih manjšin so podali poedini delegati daljše izjave, v katerih popolnoma odobravajo delo kongresa in njegovega vodstva.
V splošnem razburjenju so bile nato sprejete resolucije, ki se nanašajo na manjšinska prava, na državno suvereniteto in na reševanje manjšinskih problemov v po-edinih državah. Pozno zvečer je dr. Wilfan z daljšim nagovorom zaključil zasedanje.
Pariz, 25. avgusta (pa-be.d) Danes se le slovesno otvorila konferenca medparlamen-tarne unije Za predsednika zborovanja je bil na predlog barona Aletswarda Izvoljen predsednik francoskega senata Paul Dou-mer. Otvoritveni govor je imel mita. predsednik Poincare, ki je izjavil, da bodo delegati našli v Franciji ravno tako navdušen sprejem kakor 1. 1900. Nato je Poincare našteval dogodke tekom zadnjih 27. let in izjavil, da bo Človeška družba po dolgotrajnih in strahovitih izkušnjah zadnje svetovne vojne znala ceniti neprecenljive dobrote miru. Veliki pretresliaj človeštva je zbudil čut silodarnosti držav, k bodo, proste sovraštva in rivalitete delovale za napredek človeštva. Kongres medparlamen-tarne zveze, katere cilji so istovetni z Društvom narodov, vzbuja upravičeno upanje da se bodo vedno bolj združevale pa-trijotične dolžnosti s pravicami človeštva. Na ta način se bo človeštvo medsebojno spoznalo, kar bo pripomoglo k razSščenju medsebojnih odnošajev in nerazporazum.
Otvoritev medparlamentarne konference v Parizu
Zasedanje je otvoril min« predsednflc Poincare, ki je povdarjal potrebo mednarodnega zbližanja« — Zanimiva nemška izjava
Ijenj ter pospeševalo skupno delo, kajti najbolj močnemu narodu je nemogoče živeti v duševni, gospodarski in moralni osa. melosti. Medparlamentarna konferenca nai z nezlomljivo voljo in vero nadaljuje svoje delo. Naj odstrani vse, kar loči narode, in konsolidira vse, kar jih druži. Končno je izjavil Poincare. da bodo franc. narod in javna oblastva šla udeležencem kongresa j. vso presrčnostjo na roko.
Po priliki otvoritve zasedanja medparlamentarne unije je predsednik nemškega državnega zbora dr. Loebe v svojem govoru podčrtal izjave francoskega vojnega ministra, da Je nezaupanje med narodi mnogo hujše, kakor pa odkrito sovraStvo ter naglasil, da bj bilo zato potrebno, da tem lepim besedam sledijo tudi dejanja. Ker se vrši zasedanje medparlamentarne unije baš v Parizu, se vsiljuje vprašanje, ali bi ne bilo dobro, da 1« Francija pri tej priliki javno izjavila, da s prvim januarjem prihodnjega leta ne bo noben francoski vojak stal več na nemškem ozemlju.
Odmevi bostonske justifikacije
V nedeljo sežgejo trupli Sacca in Vanzettija. — Pariške izgrede so organizirali komunisti. — Krvavi spopadi v Belgiji in Nemčiji
in inšpektorje.
Bruselj, 25. avgusta, s. Po zaključku protestnega zborovanja, ki ga je priredil odbor za Sacca in Vanzetija, je odšlo kakih 2000 ljudi proti sredini mesta. Pri borzi je sprevod ustavil oddelek orožništva na konjih z golimi sabljami ter ga razpršil. Na trgu De Brouckere so demonstranti v neki večji kavarni razbili več šip. Neki policijski častnik, ki so ga obkolili, je moral streljati. Več oseb je bilo aretiranih.
Hamburg, 25. avgusta, (be.) Snoči so priredili komunisti velike demonstracije. Ko so skušali prodreti proti ameriškemu konzulatu, ki je bil strogo zastražen, je prišlo med demonstranti in policijo do krvavih spopadov. Demonstranti so nekega stražnika strahovito pretepli in ga končno ubili. Policija je nato z orožjem razgnaia demonstrante in prepovedala do nadaljnega vsa javna zborovanja.
London, 25. avgusta s. »Daily Telegraph« poroča iz Melbouraa, da je avstralski svet delavskih organizacij sklenil bojkotirati iz protesta proti usmrtitvi Sacca in Vanzettija vse ameriško blago.
Newyork, 25. avgusta (pa.) Glavni stan ameriških legijonarjev v Indianopolisu je izjavil, da demonstracije radi Sacca in Vanzettija ne bodo vplivale na nameravani obisk v Parizu.
Boston, 25. avgusta, s. Odbor za obrambo Sacca in Vanzettija je imel sejo, po kateri je predsednik Jackson izjavil, da je program pogrebnih svečanosti definitivno izdelan. Načrt, da bi oba trupla balzamirali in jih razstavljali po raznih mestih Amerike, je odbor opustil. Trupli bosta iz mrtvašnice prepeljani v poslopje italijanske kolonije ter nato v nedeljo sežgani z vsemi svečanostmi. Žari bosta izročeni Sac-covi vdovi, oziroma Vanzettijevi sestri. Na dan sežiganja se bodo vršile po vseh večjih mestih Amerike žalne svečanosti. V Newyorku se bo vršila istočasno konferenca vseh organizacij, ki so delale za Sacca in Vanzettija. Organizacije so odločene doseči obnovitev razprave. Za preostale po Saccu in Vanzettiju bodo prirejene zbirke. V pondeljek bo žara s pepelom Vanzettija razstavljena v Newyorku.
Paril, S. avgusta, (be.) Policijski pred. sednik Chiappe je izjavil, da eo razne demonstracije povzročili komunisti, ki so dobro disciplinirani in oboroženi. Chiappe zahteva, da se čim preje pomnoži policijski motorni park. Tekom nemirov je bilo ranjenih 221 policistov.
Pariz, 25. avgusta, (pa.) Notranji minister Sarraut je odlikoval vse policijske agente
Nasilje čeških fašistov
Napad na ministerijalnega svetnika, ki je vodil preiskavo o Gaj-dovi aferi. — Fašisti so baje ukradli važne listine. — Številne aretacije. — General Gajda pod policijskim nadzorstvom
Praga, 25. avgusta, d. Včeraj so fašisti napadli v njegovi vili ministerijalnega svetnika Jaroslava Borela in se skušali pola-
stiti spisov, nanašajočih se na aiero generala Gajde. Dr. Borel je bil referent disciplinarne komisije, ki vodi preiskavo v znani Gajdovj aferi. Fašisti so ga z revolverji v roki hoteli prisiliti, da jim izroči vse spise, ki so v njegovih rokah. Ko se je dr. Borel temu protivil, so sami vlomili v njegovo pisalno mizo in odnesli več važnih dokumentov. Policija je takoj nato uvedla preiskavo in izvršila hišno preiskavo pri uglednejših članih fašistovske organizacije, v tajništvu direktorja in v redakciji ter upravi fašistovskega glasila Riska Straž. Policija je zaplenila več tajnih povelj generala Gajde in razno drugo koresponden-
co. V zvezi z napadom je bilo aretiranih osem oseb, kojih imena pa čuva policija v interesu nadaljne preiskave še v tajnosti.
»Narodni Listy« poročajo, da so bili po hišnih preiskavah v fašističnih organizaci-jih aretirani general Konopasek, trgovec Beutel in odvetniški konciplst Branzow-sky. General Gajda in Gibis sta stavljena pod policijsko nadzorstvo.
Praga, 25. avgusta s. Z ozirom na časopisne vesti, da so bili pri napadu na poletno stanovanje ministerijalnega svetnika Borela v Sazavi izsiljene listine, ki se nanašajo na Gajdovo afero, objavlja danes ministrstvo za narodno obrambo, da niso bile ukradene nikake listine, ki bi se nanašale na afero upokojenega generala Oaide.
-K3-
Mussolini inspicira našo mejo!
Trsi, 25. avgusta, o. Danes dopoldne si je ministrski predsednik Mussolini ogledal v prosti luki zasidrano prekooceansko mo« torno ladjo Saturnia. Popoldne pa se je v spremstvu generala Cavalero, državnega podtajnika v mornariškem ministrstvu in generala Graziolija odpeljal v avtomobilu na kraško planoto, kjer je prisostvoval vo» j2Škim manevrom. Zvečer se je vrnil v Trst.
Rakek, 25. avgusta, t. Kmetje, ki so opravljali poljska dela na meji pripovedu« jejo, da se je popoldne pripeljal tik do državne meje Mussolini in si ogledoval po« krajino na naši strani. Bil je oblečen v mor« nariško obleko. V njegovem spremstvu so bili visoki italijanski generali. Na obrazu predsednika vlade sc je zrcalila radoved« nost in se je dalj časa razgovarjal s svojim spremstvom.
Nesreča japonske križarke
Tokio, 25. avgusta, s. Pri nekem nočnem manevru mornarice pri Maizuru je zadela križarka Yindzu v torpednega rušilca Va« radi». Rušilec se je v 15 minutah potopil, pri čemer je utonilo 90 mornarjev in 12 častnikov. Od posadke je bilo mogoče re» šiti le 22 mož. Istočasno sta se zadela kri« žarka «rWaka» in ton>edni rušilec «Ashi», pri čem r ie utonilo 27 oseb. Ladji «Yind> dzu» in «Ashi» sta zelo poškodovani
Posvetovanja Male antante v Ženevi
Ženeva, 25. avgusta, (be.) Pred sestankom Društva narodov se zberejo v Ženevi zu« nanji ministri Male antante, da razpravlja« jo o Rothermereovi akciji in o drugih aktu« alnih mednarodnih problemih.
Madžarska delegacija za Ženevo
Budimpešta, 25. avgusta, s. Madžarski delegaciji za septembersko zasedanje Dru« štva narodov bo načeloval grof Albert Ap« ponyi. Tudi zunanji minister Valko in ma« džarski poslanik v Parizu baron Korannvi odpotujeta v Ženevo. Zunanji minister Val« ko namerava ob priliki bivanja v Ženevi imeti zaupne razgovore z raznimi vodilni« mi državniki o vseh vprašanjih, ki zade« vajo ladžarsko. V prvi vrsti hoče stopiti v stik z zastopniki Jugoslavije glede vpra« sanja tranzitnega prometa kakor tudi glede vprašanja madžarske proste loke na Reki. Valko potuje že jutri v 2enevo.
Chamberlain na potu ▼ Ženevo
London, 25. avgusta. (I®) Prihodnji to« rek odpotuje zunanji minister Chamberlain v Pariz, nakar se poda v Ženevo na otvo« ritev zasedanja Društva narodov.
Odprava smrtne kazni tudi na Danskem
Kodanj, 25. avgusta, (be.) Pravosodni mi« nister je naznanil, da bo smrtn* kazen od«
Na razdobju slovenske politike
(Misli tat opazovanja nevtrafca.)
xn.
Kič manj interesantno kakor poglavje o kmetu je v dejanju in nehanju današnje Slovenske ljudske stranke poglavje o delavcu. Kakor za kmeta, tako tudi za delavca SLS vseh teh devet let ni nič efektivnega naredila in dosegla.
Kakor znano, obstoja znotraj SLS posebna organizacija tako zvanega kr-ščansko-sodjalmega delavstva, torej nekaka stradka v stranki. To je Krekova zapuščina.
Ta organizacija, ki je igrala pod Krekom prvenstveno vlogo v stranki, je danes, kakor imamo to dovolj prilike opazovati, potisnjena popolnoma v ozadje in prav za prav stavljena izven akHvitete: to se pravi: dovoljeno ji je samo stanovsko, oziroma strokovno se udejstvovati, politično pa ne; in stoji tozadevno pod strogo kuratelo in kontrolo. Sploh je ta organizacija od sedanjega režima v SLS tako zatrta, da je četo v sami stranki širjim krogom, zlasti na deželi, njena eksistenca nepoznana. Tako so na primer v neki občili, kjer je SLS za občinske volitve iz taktičnih razlogov poleg kmečke postavila tudi »krščansko-socijalno delavsko listo«, kmetje začudeni vpraševali: Kdo so pa ti? O teh nismo še nič slišali. ..
Krekovo krščansko-sodjalno dete je torej po očetovi smrti zadela žalostna usoda uboge pastorke. Temu se seveda nihče ne more čuditi, komur so količkaj poznane današnje razmere v taboru SLS in duh, ki tam vlada. Tam vlada danes duh, ki ga liberabiejši elementi v stranki sami označujejo kot •klerikalno reakcijo». Dejstvo je vsekakor, da SLS morda ves čas svojega obstoia še nikoli ni bila tako klerikalna kot je zdaj. To seveda ne velja za stranko kot tako, oziroma za njeno pri-staštvo na splošno, ampak za strankin režim, za tisto kamarilo, ki danes diktira in komandira v SLS. Ta kamarila reprezentira klerfkalizem v njegovih najtemnejšh svojstvih. In je zelo karakteristično, kar je nedavno izjavil neki slovenski kulturni delavec, ki ga je bil katoliški idealizem pripeljal v tabor SLS, a ga kmalu zopet pregnal od tam: Nikdar nisem poprej prav hotel verjeti v obstoj klerikalizma. Zdaj pa vem, kdo in kaj je klerikalizem. In Je k temu še pripomnil: In nemara je la-jični klerikalizem še slabši od duhovniškega klerikalizma. — Očitno velja tudi tu pregovor, da je poturica hujši od Turka . . .
Spričo tega je pač razumljivo, zakaj so krščanskemu socijalizmu pota v taboru SLS danes tako s trnjem posuta in s tem tudi delavstvu, kar se ga tam zbira. Klerikalizem je sovražnik krščanskega socijalizma, je rekel neki dunajski krščansko-sooijalni voditelj. Resnica, ki jo potrjuje med drugimi dejstvo, da je tudi klerikalni kapitalizem vedno predstavljal najnesimpatičnejši tip kapitalizma. Če bi moral izbirati med kapitalizmi, klerikalnega bi si gotovo ne izbral, je dejal nekoč Bebel. — In doživeli smo pač že dovolj zgledov kaj nekrščanskega izkoriščanja delavca ravno od klerikalnih podjetij. Pa naj v malo ilustracijo navedemo zgodbico, ki smo jo zvedeH od delavcev v nekem jako cvetočem podjetju, ki ga vodijo duhovniki: Tam so se delavci pritoževali na nezadostne plače, pa se je podal eden častitih gospodov med nje s tolažilom in bodrilom, naj vendar pomislijo, da delajo za dobro stvar, da bo zato pa plačilo v nebesih tem večje. — Ali ni to socijalno genljivo? Bilo bi pa ginljivejše, ko bi častiti gospodje svojim delavcem ravno zato, ker delajo za dobro stvar, dajali boljše plače; zato bi bilo pa plačilo, oziroma dobiček, ki bi ga oni prejeli v nebesih, tem večji. Najgenljivejše pa bi bilo vsekakor to in častitim gospodom prineslo najlepše plačilo v nebesih, ko bi svoje podjetje socijalizirali in z delavci delili dobičekl To bi bil krščanski socijalizem.
Kakor rečeno: klerikalna kamarila, ki danes vlada Slovensko ljudsko stranko in dirigira njeno politiko, stvari krščanskih socijalcev ni naklonjena; zato pa tudi opazujemo s te strani neprestane irikcije, nesoglasja in streslja-je v stranki. Okoli šotorov krščanskih socijalcev se zbira fronda. Kar je mož Krekovega duha, prosvetljenejših gfav, širokogrudnejših ljudi, ki so po srcu antiklerikalni, in kar je naposled neza-dovoljnežev v stranki, se več ali manj nagiblje in išče stika na to stran, zlasti mlajša inteligenca.
Fronderjev je v SLS že veliko, napraviti pa seveda ne morejo nič, predvsem zato ne, ker se ne znajo organizirati in pa ker nimajo nobenega voditelja, ki bi bil — korajžen. Da pa ne bo kakega nesporazumljenja in da ne spravimo koga v zadrego ali neprilike, ali pa izzovemo celo kakih demanti-jev, izjav it<L, kakor jih je bilo vse polno v slučaju dr. Stanovnika, konstati-ramo tu izrecno, da gospod dr. Gosar, ki velja kot oficijelni voditelj krščanskih socijalcev, ne spada med fronder-je. Kar v ostalem dovolj izpričuje že samo dejstvo, da uživa gospod Gosar poslaniški mandat in da je dobil celo ministrski portfelj. Tega bi gotovo ne dosegel ko bi bil kakšen frouder. Ne, ne, gospod Gosar ni nikakršen fronder, nikakršen upornik. Absolutno ne. On je bil vedno miren in pohleven član Jugoslovanskega kluba, discipliniran v duhu potrebne enotnosti, solidarnosti in stožnosti, vreden zaupanja vrhovnega poveljstva SLS, in bo to brez vsakega
najmanjšega dvoma ostal tudi v bodoče, — če bo še izvoljen seveda.
Potemtakem ima klerikalna kamarila s temi nevšečmmi krščanskimi soci-jalci, ki bi se jih najragi odkrižala, ko bi ne bili tako potrebni pri volitvah, kaj lahek opravek. Politično jih drži v šahu s tem, da pusti njihovega oflci-jelnega predstavnika dr. Gosarja igrati neko vlogo (pa da se more SLS obenem postaviti pred delavstvom: Glejte, koliko za vas storimo; še celo ministra vam damo, kadar smo na vladi!), organizatorično jih pa že tudi zna krotiti s primernimi sredstvi; med drugim s tem, da je vtihotapila noter svoje elemente, ki socijalno misel samo kompromitirajo ... in pa da jim je zaprla vse svoje časopisje.
Kako ima gospodujoča klika v SLS krščansko-socijalce popolnoma v pesti in kako morajo plesati po njeni piščalki, se je pač najbolj drastično pokazalo v slučaju dr. Stanovnika. Gospod Sta-novnik je bil eden iz tabora krščanskih socijalcev; četudi ni imel tam nobene funkcije, po svojetn prepričanju, svoj! politični orijentaciji in svojem udejstvo-vaniu je bil krščansko-socijalni sobojevnik. To se ne da negirati. In tisti njegov nastop je bil pač odkrit protest proti današnjim razmeram v SLS, — protest, ki faktično napolnjuje ves krščansko-socijalni tabor. Gospod Sta-novnik je dal pogumno izraza temu,
česar si drugi še niso upali izreči. A kaj se je zgodilo? Ne razmotrivamo tuk«j o politični strani Stanovnftovega koraka; ali ie bil isti pravilen, oziroma taktično umesten ali ne, — po naši sodbi je bila akcija dr. Stanovnika že v tem zgrešena, ker ni bila čisto nič organizirana in zato tudi vnaprej obsojena na neuspeh, — tukaj nas intere-sira zgolj moralna stran. Kaj smo torej videli? Da so g. Stanovnika tedaj njegovi sobojevniki in tovariši po vrsti vsi zatajili!
S to konstatacijo se seveda nikakor in niti najmanje nismo hoteli kako dotakniti gospodov v krščansko-socijal-nem taboru. Hoteli smo s tem samo pokazati njihov položaj. Vemo, da se nahajajo v prisilnem položaju in da v interesu svoje organizacije niso napram dr. Stanovnku mogli zaVzeti drugačnega stališča.
Kakor rečeno: slučaj dr. Stanovnika je poseoej v toliko interesanten, ker nam po svoje ilustrira dejstvo, da je stvar krščanskega socijalstva danes popolnoma navezana na milost in nemilost vladajoče kamarile v SLS. Vprašanje je pa: Ali je krščanskim socijal-cem vsega tega treba? Ali je treba, da so učenci in delavci dr. Kreka, tega največjega moža, kar jih je kdaj imela SLS in ki se mu ima največ zahvaliti, danes zadnji med zadnjimi v stranki? O tem prihodnjič.
Nečuven upravni škandal v Mariboru
Upor velikega župana Schaubacha proti ministru trgovine in industrije. — Nezakonit gerentski sosvet in gerent še vedno gospodarita v Mestni hranilnici. — Žalostna slika iz režima Vu-
kičevičeve zakonitosti
Maribor, 25. avgusta.
Dne 30. julija t. 1. je minister trgovine in industrije vsled pritožbe članov nasilno razpuščenega - upravnega odbora mariborske Mestne hranilnice izdal odlok, v katerem je ugotovil, da je mariborski veliki župan razpustil upravni odbor Mestne hranilnice proti njegovi izrecni naredbi ter s tem prekoračil svoj delokrog in da je protizakonito odvzel pritožbi odložilno moč. Minister je pozval velikega župana na odgovornost, razveljavil razpust upravnega odbora ter odredil, da Se mora takoj vzpostaviti prejšnje, zakonito stanje.
Minister je torej odločil, da je imenovanje gerenta in gerentskega sosveta nezakonito in je odredil, da se takoj zopet uvede v svoje funkcije stari upravni odbor.
Ministrov odlok je bil dostavljen velikemu županu in članom upravnega odbora ter je pravomočen.
Toda kaj se je zgodilo? Veliki župan, ki je v zadevah denarnih zavodov izvršilni organ ministra trgovine, je ministrovo naredbo kratkomalo vrgel v koš ter jo, zanašajoč se na kleroradi-kalsko zvezo, kratkomalo ni izvršil. To je mogel tem lažje storiti, ker se minister Spaho že več tednov nahaja izven Beograda in se je moglo računati, da ne bo zvedel, kako se pod klerikalnim režimom v Mariboru izpolnjujejo njegove v zakonu zasnovane naredbe.
In tako se mariborska Mestna hranilnica še vedno nahaja v rokah gerenta in sosveta, ki nimata noben« pravice
v zavodu gospodariti in katerih ukrepi so strogo vzeto popolnoma nezakoniti ter zavoda niti ne vežejo, ki pa vendar postopata, kakor da bi bila upravičena storiti, kar se jima ljubi. Gerentski sosvet po mili volji odpoveduje kredite, vlaga tožbe in spravil se je celo — na pravila Mestne hranilnice, katera je sklenil spremeniti. Kleroradikali bi hoteli izrabiti ugodne trenutke pred 11. septembrom in dokler je še sedanji obč. svet na krmHu ter se na komoden način trajno polastiti Mestne hranilnice. Cuje se, da bi imel obč. svet že jutri sklepati o spremembi pravil Mestne hranilnice po predlogu gerentskega sosveta!
V gospodarstvu Mestne hranilnice pa je zavladal partizanski duh m s pomočjo tega denarnega zavoda skušajo kleroradikali vršiti pritisk na napredne voliice. Ta teroristični sistem je popolnoma v duhu one «svobode», ki jo s takim cinizmom povdarja današnji režim.
Minister Spaho ne spada med pristaše terorizma. On trdi, da nima ničesar opraviti z metodami Vukičevičevih prijateljev in zato je tem bolj čudno, da ne napravi red. Dr. Spaho tudi ni mož, ki bi trpel, da mu njegovi izvrševani organi odpovedujejo pokorščino. Zato je pač pričakovati, da bo čim preje napravil red, razgnal gerenta in sosvet, velikega župana pa pognal pred disciplinarno sodišče. Mariborski upravni škandal se bo sicer izrastel v pravo sramoto vlade in ministra trgovine še posebej.
. Jeze" uspehi in zasluge SLS
Vloga klerikalne politike v odločilnih trenutkih naše narodne
zgodovine
Pod naslovom »Naše teze« priobčuje »Slovenec« slavospev SLS in dr. Korošcu, v katerem pravi, da »šteje slovenski narod svoja politična leta po dekadah SLS«; L. 1907. zmaga splošne in enake volilne pravice, leta 1917. majniška deklaracija, leta 1927. pa »poseže SLS zopet odločilno v zunanjo politiko svojega in celokupnega jugoslovanskega naroda«. Pri zadnji točki se »Slovenec« sklicuje na potovanje dr. Korošca v Budimpešto ter v Sofijo, kakor tudi na ptujski govor, kjer je dr. Korošec »presenetljivo jasno naslikal« »zunanjo politično tezo SLS«.
Na samohvalo SLS v »Slovencu« je treba predvsem ugotoviti, da zasluge, katere si sedaj laste klerikalci, niso te vrste in take, da bi jih smeli oni samo zase reklamirati.. Splošna in enaka volilna pravica iz 1. 1907. je bila v prvi vrsti zasluga avstrijske socialne demokracije, v drugi vrsti češke parlamentarne delegacije in šele v podrejeni meri zasluga SLS. ki se za splošno in enako volilno pravico ni izrekla iz načelnih, marveč le iz taktičnih in oportu-nističnih razlogov. O manjšinski deklaraciji ne bomo izgubljali besed, le to je treba ugotoviti, da pomenja partizansko zlorabo majniške akcije, ako jo piše SLS samo sebi na rovaš. Deklaracijsko gibanje so po-krenili Cehi, torsirali in v pravo smer spravili pa napredni Slovenci, brez katerih je veliko vprašanje, če bi Slovenija prišla pod Jugoslavijo. Kar se tiče zunanje politične teze SLS in dr. Korošca leta 1927., pa se je »Slovenec« prenaglil v pohvali, kajti razen »Slovenca« ni v državi nobenega večjega lista, ki bi dr. Koroščeve ptujske izjave jemal Tesno. Nobena politična stranka, pa niti g. Vukičevič, niti vlada se niso o njih laskavo izjavila. Blamaža dr. Korošca in SLS je kompletna.
Pa recimo, da bi bile zasluge SLS v zadnjih treh decenljih res take, kakor jih navaja »Slovenec«, potem ie pa treba, da se omogoči pravilna ocena uspehov in tez SLS, opozoriti tudi na vse one dogodke, ki vodstvu SLS danes niso več všeč, a so bili v zgodovini SILS še bolj važni in usodni. kakor od »Slovenca« citirane dekade.
Zakaj ne omenja »Slovenec« v slavnost-Bft dekadah SLS tudi leto 1914. in nadatf-
nih let? Nikdar prej ni slovenski rod toliko pretrpel kakor med svetovno vojno. SLS pa ie bila edina stranka v bivši Avstriji, ki je 5. julija 1914 na shodu v Uni-onu zahtevala vojno in se ustila, kako bodo naši fantje razbijali Srbom glave. Uni-onski shod SLS je bil za avstrijske vladne kroge odločilne važnosti, saj je takatni predsednik Schwarz takoj po shodu brzo-javil na Dunaj, da Slovenci navdušeno zahtevajo vojno proti Srbiji. SLS je bila potem najbolj vneti črnožolti vojni priga-niač, faktični šef SLS, škof Jeglič, je blagoslavljal slovenske fante, jih bodril za strelske jarke in jim pripovedoval, kako srečna, bogudopadljiva smrt jih čaka na bojnem polju. Kolikor ni mogla SLS s svojim vojnim priganjaštvom uničiti Slovencev — Orli so organizirali tudi prostovoljne strelce za mladino in pohabljence — pa je po-mogla z brezobzirnimi rekvizicijami živine, živil, krme, dragocenosti itd., opustošiti še vse imetje slovenske zemlje. Zgodovinska zasluga SLS je, da je stala v začetku svetovne vojne kot krvnik slovenskega naroda v službi habsburškega Dnnaja in nemške soldateske ter Slovence do onemoglosti telesno b materijeino upropastiia. In ne samo to! Zgodovinski madež na čelu SLS ostane, da je SLS leta 1914. etablirala _ v svojem tajništvu zasebno In prostovoljno špUonažno pisarno proti svojim lastnim krvnim bratom.
Zakaj »Slovenec«« vsega tega ne omenja med lavorikami slavnostnih dekad S. L. S.? Zakaj ne omenja še posebej slavni kandelaberski govor g. dr. Natlačena, ki je v imenu občinstva in ljudstva bodril na vojno proti Srbom; saj ie g. Marko Natlačen danes prvi in peslevodeči podpredsednik SLS?
In zakaj »Slovenec«, ko piše o odločilnem vpHvu svoje stranke v naši narodni zgodovini, ne govori tudi o vlogi, ki jo ie igrala SLS kot formalna parlamentarna zastopnica Slovencev pri mirovnih pogajanjih in v Rapallu? Zakaj ne Piše o zaslugah za današnje meje z Italijo In za koroški plebiscit?
V usodnih časih, ki se morda stoletja več ne povrnejo, je SLS deloma s svoio rimsko potftflco, deloma s svojo BesposobUeuostjo
zadala Slovencem udarce, k! jih ne pre-bolimo tako hitro. Stranka, ki je iz dobe in v službi Hasburžanov gonila Slovence v vojno in organizirala špijonažo proti rodnim bratom, bi morala že davno izginiti. Da se to še ni zgodilo, je le dokaz politične nezavednosti pristašev SLS. Žalostno je za Slovence, da se mora napredna javnost še leta 1927. boriti proti taki temi.
Nepoboljšljivi lažniki
Dne 9. januarja t L, povodom volilne kampanje za oblastne skupščine, smo v »Jutru« pod gornjim naslovom objavili sledeči članek:
»Priznati moramo, da sano že nekaj dni čakali, kdaj privleče glasilo ljubljanskega gospoda škofa zopet na dan svojo staro laž o zamenjavi kron, katere se je 2e pred vsakimi volitvami poslužllo. Res je včeraj javil »Slovenec«, ki zopet trdi, da za definitivno relacijo 4:1 ni soodgovoren dr. Korošec in ž njim cela SiLS, temveč dr. Kramer in SDS. Mesto vsake nadaljne polemike naj citiramo zopet eno od opetovanih avtentičnih ugotovitev, s katerimi so bile klerikalne laži menda vsako leto na sveže ovr-žene, seveda brez haska za moraličoo kva-Ieto tistega tista, o katerem pravi g. škof, da služi veri, cerkvi in božji hčerki resnici.
Na »Slovenčeve« laži je dr. Kramer n. pr. 19. januarja 1925 ugotovil sledeča dejstva:
Dr. Kramer se je proti relaciji 4:1 do zadnjega boril in bil pripravljen vsak hip odložiti svoj portfelj, ako ne dobi garancij, da relacija 4:1 ne bo defindtivna. To garancijo je dobil, ker je min. svet na njegovo zahtevo sklenil, da ostane poleg dinarja tudi krona denarna edinica. da se stare krone ji stari dinarji potegnejo lz prometa in da se končna relacija med krono in dinarjem uredi zakonitim potom, torej v Narodni skupščini. S svojim pristankom na provizorno določitev relacije 4:1 ]e dr. Kramer predvsem pomagal zasigurati krono pred stalnim rušenjem njene vrednosti, ki ga je tako mojstrsko podpirat s svojimi uradnimi kurzi poznejši politični intimus g. dr. Korošca, fin. minister dr. Veljkovifi.
Nekaj dni po min. sklepu z dne 13. I. 1920 je prišla takratna demokratsko-socijalistič-na vlada v krizo in 19. februarja je bila imenovana nova vlada »parlamentarne zajed-nice, v katero je vstopila SLS, in sicer na osnovi programa, da je smatrati do sedaj provizoriSno relacijo 4:1 za definitivno. To obvezo so za SLS prevzeli tedanji gg. ministri dr. Korošec, dr. Fran Jankovič in Roškar. Po njihovem pristanku ie vlada v svoji deklaraciji 5. marca leta 1920 prešla preko perečega valutnega vprašanja na dnevni red ter je sprejela v svoj delavni program le zakon o Narodni banki. Tako je bdi zamujen historični trenotek po volji in torej po krivdi ministrov SLS.«
In končno naj še pristavimo avtentično poročilo z dne 5. marca I. 1920, ki pravi: V sej; Narodne banke je bil prečitan dopis finančnega ministra Velizarja Jankovlda. v katerem je le ta dal upravnemu svetu zaupna pojasnila glede valutnega vprašanja. Mnister izjavlja, da sta Jugoslovanski klub in Narodni klub popolnoma odstopila od svoie prejšnje zahteve, da naj se valutno vprašanje nemudoma predloži parlamentu. Kluba sta se zavezala v slučaju, da bi kljub temu prišla relacija pred parlament, glasovati za to, da je relacija 1:4 in končna določitev dinarske edinice defiraitivua.
Sapienti sat!«
Na ta članek je »Slovenec« takrat obmolknil. A prišle so nove volitve in nepoboljšljivi lažnivci so (tokrat men" da že petič) zopet izvlekli svojo staro petkrat ovrženo laž na dan in včerajš" nji »Slovenec« jo znova servlra, kaplan Gabrovšek pa, kakor čujemo, na klerikalnih zaupnih sestankih še ustmeno razlaga . . .
Markov protokol in vojnica
Nov horendni davek vojnice, ki znaša v najboljšem slučaju 50 % vseh neposrednih davkov tn ki bo samo v Sloveniji dosegel velike milijone, pomeni nov Est na Iovor-jevem vencu klerikalnih uspehov, ki si jih je stekla SLS letos pomladi na vladi. Glede tega davka smo ugotovii, da je bil uzakonjen 1. 1923 pod samoradikalskim režimom. SLS je omogočila in podpirala ta režim na podlagi tkzv. Markovega protokola. ki ga je v njenem imenu podpisal ar. Brejc v družbi s posl. Smodejem v Zagrebu 13 .aprila 1923. V smislu tega protokola so naslednje dni, tedne in mesece zastopniki SLS podpirali samoradikalski režim, ki je potem prinesel državi in narodu ogromne nove davščine, poslabšan uradniški zakon in pa vojnico, ki je bila sprejeta 14. julija 1923. Samoradikalna vlada, o kateri govori Markov protokol, je sestavila osnutek vojaškega zakona z vsemi njegovimi bremeni in ga predložila parlamentu. SLS je omogoSla to samoradikal-no vlado, kdo je torej soodgovoren za ta zakon in za njegova bremena? SDS po najnovejši logiki »Slovenca«! A stvar ima poleg te formalne odgovornosti še tole ma-terijalno plat. Vojnica se do letos Se nI pobirala. Če se je odlagala tri, štiri leta. bi bila klerikalna vlada letos pomladi vpričo vsesplošne gospodarske krize stvar lahko odložila še za eno leto. A klerikalci kar nimajo srca za taka odlašanja, kadar gre za to, da se prikupijo radikalom. In tako so tudi tu molčali in omogočili, da se prične letos pobirati vojnica tudi v naših krajih. Pobiranje vojnice je dober izraz režima, s katerim je SLS zvezana »na življenje ln smrt«.
Spor med ČSR in Vatikanom še ni poravnan
Rim, 25. avgusti, d. Li»ti deman tirajo vesti poljskega tisk«, da je spor med Ce. ikoslovaSko in Vatik«nom poravnan ter da Je že imenovan za papeškega nuncija v Pragi bivši avstrijski poslanec in Soriški deželni glavar msgr. Fudutti.
Politične beležke
«Sveta stolica proti nameravanemu preganjanju slovanske duhovščine«
<Sloveneo priobčuje izvleček članka, ki je izšel v službenem glasilu Vatikana <Osser-vatore Romano* in ki zaključuje tako - le: <Sveta srtolica zastopa v zadevi verske oskrbe narodov načela, v katerih ne more popustiti in ki so se izvajala od začetka cerkve in brez razlike kraja po vsem svetu, ker je katoliška cerkev dobila od Kristusa poslanstvo, da propoveduje ne ta ali drugi nacijonalizem, ampak sv. evangelij.* «Slo-venec* svojim bralcem dopoveduje, da je članek službenega glasila Svete stolice brez dvoma naperjen proti <nameravanemu> preganjanju slovanske duhovščine v Primorju. Ker se preganjanje slovanske duhovščine v Primorju vrši že, odkar so pregnali iz Trsta škofa Karlina, je videti, da se je Vatikan zelo pozno spomnil slovanske duhovščine, ako se njegovo glasilo Sele sedaj izjavlja proti <nameravanim> preganjanjem. Če že Vatikan ne vč za že izvršena preganjanja, bi pa vsaj tSloveneo to lahko vedel. V ostalem smo mnenja, da bi bilo za slovansko duhovščino efektnejše, če bi Vatikan za njihovo varstvo ukrenil kaj drugega kot da priobčuje članke ter za slepilo javnosti postavlja <teze», ki za Slovane nikdar niso veljale, kakor kaže baš zgodovina Slovencev, zlasti štajerskih in koroških in zdaj primorskih.
Tudi Mussolini demantira dr. Korošca
Na ptujskem shodu je razodeval dr. Korošec svojo modrost tudi o italijanski poli-tikL Z naivno samozavestjo je pripisal klerikalni stranki tudi zaslugo za — zboljšanje odnošajev z Italijo. Glasom ^Slovenca, ^e dobesedno govoril: cMislim, da ne izdam nobene tajnosti, če povem, da je danes italijanska oficijelna politika že za to, da se med nami vse razčisti ter se medsebojni odnošaji izboljšajo.* Dr. Korošcu je takoj odgovoril gosp. Mussolini: V sredo je dal podreti v Postojni Vilharjev spomenik, včeraj pa je z velikim vojaškim spremstvom in v uniformi generala prišel pri Planini pogledat čez našo mejo . . .
Socijalistična lista za občinske volitve
V sredo dopoldne je SSJ vložila svojo kandidatno listo za občinske volitve v Ljub Ijani. Nosilec liste je g. Stane Likar, tajnik Delavske zbornice.
Cepljenje glasov
Pod tem naslovom bi <Slovenec> rad tudi za volitve 11. septembra lovil kaline za klerikalne volilne skrinjice. Piše, da bo SLS v Beogradu in v celi državi tnekaj pomenila^ če bomo vsi Slovenci cdržali skupaj». cSlovenec» se huduje na socijaliste in ko-muniste, da nočejo več s klerikalci. Pesem, ki jo poje (Slovenec, s tem, da bi cdržali skupaj;., ni nova. Klerikalci jo prepevajo pred vsakimi volitvami, po volitvah pa SLS ničesar noče vedeti, da bi <skupaj držali>. Najboljši dokaz za to je doprinesla SLS v oblastni skupščini, kjer je izključila iz sodelovanja v oblastnem odboru vse druge stranke ter sprejela poslovnik ki jemlje vsem neklerikalnim poslancem važne temeljne parlamentarne pravice. Tudi za dr. Korošca so pri zadnjih volitvah lovili komuniste, socijaliste in pristaše vseh strank, češ, da treba tskupaj držatb. Dr. Korošec se pa kot ljubljanski poslanec ves čas ni brigal niti za vse svoje pristaše, kaj šele za druge, ki so mu metali kroglice v skrinjico. Ako bi imela SLS poštene namene s pristaši ostalih strank, bi rekla, naj vsak po svo-bodnem prepričanju voli svojo stranko, ko pa bodo poslanci izvoljeni, bodo v Beogradu <c skupaj držali>. SLS pa po volitvah o takih stvareh noče ničesar slišati. Ko je zadnjič gosp. Pucelj predlagal, da naj bi vsi slovenski poslanci 6kupej nastopili in skupaj držali radi davčnih zadev, je SLS njegov poziv odklonila, ker njej ni za skupno stvar, marveč le za to, da izvaja načelo: cMi sami in samo mi!» Takih tepcev, da bi tudi po težkih preizkušnjah nasedali na klerikalna lim eskupnega držanjai bo 11. septembra jako malo. Tega ee SLS tudi zaveda in zato tako besni.
Nova redukcija uradniških
plač?
Odtegljaji za penzijski fond
Beograd, 25. avgusta, p. V zvezi z 10% redukcijo vseh proračunskih kreditov, se v ministrstvu financ izdeluje načrt o redukciji izdatkov za pokojnine državnih nameščencev. Kleroradikalska večina je med drugim s členom 328. finančnega zakona dala ministrskemu svetu pooblastilo, da ustanovi za vdove in otroke umrlih državnih nameščencev poseben pokojninski fond. Na podlagi tega pooblastila se pripravlja sedaj načrt uredbe o tem fondu, ▼ katerega naj bi drfavni nameščenci prispevali z zneski do 6 % svojih celokupnih prejemkov.
Govori se pa, da je ustanovitev fonda le pretveza, glavna stvar je redukcija izdatkov po znamenitem vzorcu redukcije draginjskih doklad v prid poplavljencev. Kakor znano, ti odtegljaji nikdar niso prišli v prid po-plavljencem, temveč so ostali kot prihranek državni blagajni in dozdevni provizorij se je spremenil v definitivum.
Amerika in sovjeti
Wa»hlngton, 25. avgusta, d Gospodarski stiki med Zedinjenimi državami in sovjet« »ko Rusijo postajajo vedno tesnejši. Izvoz v sovjetsko Rusijo je znašal samo v prvem poletju letošnjega leta 37 milijonov dolar* jev. Ameriške tvrdke so si zasigurale ob» širne koncesije ruskih petrolejskih vrelcev, dočim se je Amerika v kompenzacijo ob« vezala skrbeti za dobavo bombaža zlasti pa poljedelskih strojev.
Naši Kraji in
Pismo »Jutru"
Naša letošnja akcija z letovanjem nanj premožnih, negovanja potrebnih otrok na morju je vzbudila v najširših krogih »Jutrovih« čitateljev mnogo priznanja. Prejeli smo številna pisma, ki nam dajejo pobudo, da v prihodnjem letu Izvedeno človekoljubno akcijo v mnogo širšem obsegu. Zahvale ne zahtevamo, a v naslednjem na izrecno žetjo g. Maroha objavljamo njegovo pismo:
— Ker mi ni mogoče ustmeno, se tem potom pismeno najlepše zahvaljujem vsem cenjenim gospodom pri »Jutru« za vse dobrote, ki jih je uživala mola hčerka Štefka na moriu. Posebno hvaležen sem s svojo hčerko vred g. »Jutrovemu« stricu, ki je sprožil misel in omogočil otročičem našega stanu brezplačne štiritedenske počitnice na morju. Moja hčerka pravi, da bo imela g. »Jutrovega« strica v najlepšem spominu do konca svojih" dni in mu bo vedno hvaležna za preljubezniv sprejem, posebno pa še za pomaranče, ki jih je podaril ob prihodu v Ljubljano. Veliko je razkošnosti, o katerih mi ubogi delavci niti ne sanjamo. Ravno tisti, ki te dobrote tega sveta uživajo, se ne zmenijo za nas, Se manj pa j iin pridejo na tim naši revni malčki. Zatorej so gospodje pri »Jutru« vredni vsega priznanja in hvale, da so se prvi spomnili naših revčkov ta že letos 25tim preskrbeli zdravja in veselja polne počitnice.
Najpresrčnejša hvala tudi gospe Engel-mainovi, ki se je žrtvovala in prevzela materinstvo nad našimi deklicami v dobi štirih tednov. Posebno hvaležni moramo biti gospe tudi zato, ker je vodila naše punčke iz Ljubljane žalostne in slabotne, a nazaj Jih Je pripeljala čvrste, bistre in vesele. To Je dokaz, da so bile pod dobrim vodstvom in so imele tudi v času bivanja na morju svojo najboljšo mamico. Tisočkrat se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k temu, da je moja, prej slabotna hčerka, se» daj zdrava in čvrsta «1 ima poleg tega lep« spomine z našega morja.
Obračam se končno tudi na vse delavce in svoje sotrpine s pozivom, da si vsak naroči list »Jutro«, katerega toplo priporo" čam. Vsakemu delavcu je potrebno dobro čtivo in to je »Jutro«, v katerem se nahajajo novosti in zanimivosti, s katerimi se izobražuješ in hkrati kratkočasiš. Ta ali eni delavec mi reče, da je ta list predrag. Jaz pa, ki sem dolgo naročnik »Jutra«, lahko vsakomur povein, da je »Jutro« radi svoje vsebine najcenejši in za delavca najboljši list, ker ravno delavec potrebuje največ izobrazbe. Mi delavci, ki nismo imeli priložnosti obiskovati višje šole, se moramo izobraževati le, če mnogo in čim več čitamo. Vsak delavec naj bo torej naročnik »Jutra«, ker si vsak, če ima dobro voljo, lahko odtrga od svoje plače 25 Din za list, ki nam je zelo potreben. Ce jaz s svojo skromno plačo preživljam 9člansko družino in še plačujem list, mislim, da se tudi lahko vsakdo drugi nanj naroči. Do sedaj sva imela »Jutro« skupaj z nekim drugom, ki pa je odšel. Jaz bom pa tudi v naprej vseeno zvest naročnik »Jutra*.
Štefan Maroh, rudniški delavec, Senovo pri Rajfaenburgu.
Letalski miting Male antante v Beogradu
Kakor smo že poročali, se vrše te dni na vzpodbudo beograjskega Aero-kluba na aerodromu v Beogradu velike avijatične svečanosti Male antante. Uspeh naših letalcev na mednarodnem teikmovaniu v Švici, posebno še prelep uspeh kapetana Gradišnika, je vzbudil pri nas veliko navdušenje in priznanje naši mladi avijatiki. Zato se z velikim interesom pričakuje njihov povratek iz Švice, kjer so dostojno reprezen-tdrali naša krila. Letalci bi se bili morali vrniti včeraj, a radi slabih atmosferskih prilik je povratek za dva dni odgoden. Potemtakem dospejo naši avijatiki jutri ali v nedeljo. V Beogradu jim pripravljajo svečan sprejem.
Avijatične svečanosti v Beogradu so se pričele včeraj dopoldne. Prisostvovali so Jim češkoslovaški In poljski avijatiki. Češkoslovaški avijatiki so imeli mnogo pretrpeti na poletu v Jugoslavijo. Izmed petifi letal Je dospelo le eno v Beograd ta še to z zamudo nad 6 ur. Njihova žalostna usoda se živahno komentira. Ze na poletu Iz Prage se Je eno letalo razbilo, drugo se Je medpotoma popolnoma izgubilo, tretje se je zrušilo nekje na poletu, a četrto v No-
Kneginja
in
natakar št. 13.
Za obilo smeha in Izvrstno zabavo jamčita : pikantna
Florence Vfldor
In vedno elegantni
Adolphe Menjon
Danes ob: 4., pol 8. in 9. uri.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
vem Sadu. Letalskih tekem se bo na ta način udeleževalo le eno češkoslovaško letalo.
Predvčerajšnjim so člani poljske avijatične delegacije poleteli na Avalo in položili prekrasen venec cvetja iz Poljske na grob Neznanega junaka. Ves čas sta kro-žija nad Avalo dva poljska avijona in s cvetjem iz Poljske obsipavala grob. Zatem je bila prirejena Poljakom v Planinskem restoranu vrh Avale zakuska. Prj včerajšnjem poskusnem letanju na maksimalno brzino in višino se Je posebno odlikoval naš »indijski Junak«, poročnik Leonid Bajdak. Največja dosežena višina je znašala 4000 metrov v 26 minutah.
Glava pesnika Vilharja
z njegovega spomenisa v Postojni, ki so ga Italijani podrli.
Kako bo s stanovanjskim vprašanjem po 1. novembru?
Beograd, 25. avgusta
Kakor izve vaš poročevalec v ministrstvu za socijalno politiko, je ministrstvo te, dni prejelo odgovore vseh v poštev prihajajočih organizacij in korporacij, na katere se je obrnilo v zadevi podaljšanja stanovanjskega zakona. Za podaljšanje so se izjavile organizacije stanovanjskih najemnikov in deloma tudi organizacije državnih nameščencev. Gospodarske korporacije ter oblastva pa so se izjavila proti podaljšanju sedanje stanovanjske zaščite. Radi tega bo stanovanjski zakon s 1. novembrom po vsej priliki ukinjen.
V ministrstvu za socijalno politiko pa se pretresa načrt, kako bi se šibkejši najemniki zaščitili pred izkoriščanjem. Obstoja načrt, da se omejitve pri razpolaganju s stanovanji popolnoma ukinejo, pač pa naj se maksimirajo najemnine, ki v nobenem primeru ne smejo presegati zlate paritete. Osvojen bo bržkone predlog, da se najemnine v vseh večjih krajih lokalnim razmeram primerno maksimirajo. Prekoračenje teh maksimiranih najemnin se bo zasledovalo po zakonu o oderuštvu. Kaznovan pa ne bo samo dotični hišni posestnik, marveč tudi najemnik, ki bi pristal na pretirano najemnino. Po vsej priliki bo tozadevno še sklicana posebna anketa, ki naj bi izdelala primeren načrt, ki bo nato predložen ministrskemu svetu v odobritev.
VII. kongres Ferijalnega saveza v Novem mestu
Novi Sad, 23. avgusta
V dnevih od 21. do 23. t. m. se je vršil VIL kongres Fer. sav., ki naj poživi delo in začrta program za bodoče leto tako važni počitniški organizaciji, kakor je FS., v kateri so poleg dijakov organizirani tudi profesorji in učitelji.
Otvoritev kongresa se je izvršila na svečan način. Kongres je pozdravil župan mesta dr. Borota, želeč FS še mnogo uspeha. Odposlane so bile udanostne brzojavke kraljeviču Petru kot častnemu predsedniku FS in nekaterim ministrom. Po svečani otvoritvi je bil izbran verifikacijski odbor, ki je verificiral 88 polnomočnih delegatov, ki zastopajo preko 100 podružnic.
Popoldne se je kongres nadaljeval,. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da bo treba posvetit) mnogo pozornosti svra-tištom in kolonijam. FS ima 6 oblasti s 145 podružnicami ta 7260 člani. Svratišt je okrog 30 Po zadnjem kongresu v Splitu se je število podružnic pomnožilo za 33 s 1600 člani. FS ima kolonije na Jelši na Hvaru, v Bolu na Braču in Sv. Štefanu v Boki Kotorski V vseh treh kolonijah je bilo v počitnicah preko 500 članov. Glasnik FS »'Naša Domovina« Je prebolel krizo in bo sedaj gotovo v največji meri ustrezal svojemu namenu. Bilanca izkazuje prebitek okrog 10.000 Din, ne vštevši imovine v vrednosti nad 70.000 Din. Po sprejetju »Izveštaja« so bili izvoljeni odbori: finančni, za predloge in pritožbe ter za iz-premembo pravil.
Prvi dan se je zavlekel kongres do 2. ponoči radi burne debate »izveštaja«.
Drugi dan so delovali razni odbori. Ker posebno odbor za spremembo pravil ni mogel izvršiti svojega dela, se je kongres nadaljeval ob 21. Na dnevni red so prišla poročila odbora za predloge in sprejem preračuna. Sledila Je Izvolitev nove uprave, v kateri so tudi rastopniki profesorjev ta učiteljev. Nova uprava brezdvomno jamči, da bo konsolidirala FS. Ker so bili predlogi za spremembo pravil preobširni, je bil novi odbor pooblašSeu, da izdela na prvi se" ji spremenjena pravila v svrho reorganizacije FS.
Učiteljske podružnice FS so se likvidirale, ustanovljeno je »Glavno poverjeni-štvo« v svrho razširjenja ferijalne ideje
med jugoslovanskim učiteljstvoim. Organizacijske posle vodi direktno s centralo V Beogradu.
Delegacija FS je poslala zahvalno brzojavko dosedanjemu zaslužnemu predsedniku FS prof. Kušanu, ki se radi bolezni, žal, nj mogel udeležiti kongresa.
Z želje, naj delegacija podvojeno deluje in naj bo glavna opora, upravnemu odboru, je novo izvoljeni predsednik FS prof. La-pajne, referent v ministrstvu prosvete, ob 3. ponoči zaključil kongres.
Slavko Mrovlje
Dve interesantni tiskovni pravdi v Mariboru
Urednik Eržen oproščen. — Pušenjak se skriva za Imuniteto.
Maribor, 25. avgusta
Dopoldne se je vršila razprava v tiskovni pravdi proti uredniku Viktorju Erženu, ki ga je državno pravdništvo radi objave članka »V senci bajonetov« v »Delavski politiki« obtožilo klevete po tiskovnfem zakonu. češ, da je s člankom izzival s tiskom mržnjo zoper državo in žalil dvor. Za pravdo ie vladalo v novinarskih in pravniških krogih veliko zanimanje. Saj je bila predlagana kazen po čl. 53 tiskovnega zakona z zaporom od 1 leta do 10:let in še na globo najmanj od 20.000 do 200.000 Din. Obtoženi Viktor Eržen je sicer že v svojem tož-benem odgovoru nastopil dokaz resnice, ki pa ga sodišče ni dopustilo. '
Pri današnji razpravi je osebno navzoči urednik Eržen, zastopan po svojem zagovorniku odvetniku dr. Reismanu najprej obnovil svoje dokazne predloge. Senat, obstoječ iz predsednika, nadsvetnika Posege ter votantov nadsvetnika dr. Pichlerja, nadsvetnika Stergarja in okrajnega sodnika dr. Travnerja, je tudi danes zavrnil po-nudeni dokaz rensice. Državni pravdnik dr.
Hojnik je predlagal obsodbo po čl. 53 tiskovnega zakona.
Zagovornik dr. Reisman pa je v svojem zaključnem govoru predvsem opozarjal, da obtožnici manjka aktivna legitimacija, ker Javni obtožitelj ni priložil za obtožbo dovoljenja pristojnega oblastva (čl. 79 t. 2 t z.), kakor ga zahteva paragraf 91b skz. po ministru za notranje posle za žalitve kralja ali člane kraiievskega doma. V ostalem je članek »V senci bajonetov« samo dopustna kritika današnjih notranjepolitičnih razmer. V daljšem govoru se je zagovarjal tudi urednik Eržen sam.
Senat je po daljšem posvetovanju izrekel obsodbo, s katero oprošča urednika Eržena krivde in kazni, ker za prvi del obtožbe javni obtožitelj ni predložil dovoljenja notranjega ministra, v drugem delu pa je idealna konkurenca, tako da ni mogoče ločiti dejanskega stanja po členu 53 in 47 t. z. ter ločeno soditi
Po tej razpravi je prišla na vrsto tiskovna tožba posestnika Antona Koprive iz Pe_ trovč preti članu finančnega odbora in bivšemu poslancu g. Vladu Pušenjaku. Slednji je namreč objavil v »Slovenskem gospodarju« žaljiv dopis proti posestniku Koprivi ob priliki volitev v oblastno skupščino. Odgovornosti za svoj članek pa se je hotel g. Pušenjak otresti s tem, da se je še v času razpusta Narodne skupščine skušal skriti za poslansko imuniteto. Sodišče je to njegovo pritožbo zavrnilo.
Pri današnji razpravi se je izkazalo, da vabilo k razprav; Pušenjaku ni moglo biti dostavljeno, ker ga baje v Mariboru ni naiti. Zastopnik obtožitelja posestnika Koprive dr. Reisman pa je na podlagi najnovejšega »Uradnega lista« ugotovil, da ima Pušenjak stalno bivališče v Mariboru, Gregorčičeva ulica 10, in je zato predlagal, da se razprava preloži samo za kratek čas in vabilo za prihodnjo razpravo dostavi g. Pušenjaku v smislu paragrafa 79 kpr. potom občine, oziroma prj občini nabije na občinsko desko z obtožnico vred. Sodišče je razpravo nato preložilo na prihodnji četrtek.
Češki dijaki iz Prage,
ki so mesec dni bivali na letovanju v Celju in prirejali izlete v razne slovenske po« krajine, so v torek z najlepšimi vtisi odpotovali nazaj v domovino
floti taiinstuen roparski napad na oeštni »oz dolenjskega vilaka
Ljubljančni, ki so snoči zastonj pričakoval; na glavnem kolodvoru prihoda »Ju-trovčkov« in svojih dečkov, ki so bili s »Kolom jugoslovenskih sester« v Omišlju, so bili takoj odškodovanj z veliko senzacijo, da je na dolenjskem vlaku izropana pošta, njen spremljevalec pa obešen in ves v krvi. Telefonirali so takoj po rešilno postajo, ki Je prihitela še v nekai minutah m takoj zopet odšla, ker ni bil potreben prevoz.
Dolenjski vlak je prišel mesto ob 21.33 šele ob 21.47 na postajo. Vrata pri furgonu s kočevsko pošto so bila baje le priprta in pismonoša, ki je prišel po pošto, je takoj opazil na tleh ležečega poštnega podnradnika Frana Bratuša ter poklical policijskega agenta Šavlja, ki je na nogah in rokah zvezanemu Bratušu prerezal vrvice in snel z njegove glave poštno vrežo, ki jo je imel zavezano okrog vratu. Ležal je v vagonu na hrbtu z robcem v ustih in komaj Se dihal.
Ko Je bil Bratuš osvobojen vezi, se Je le težko dvignil, sedel na stol in zajokal.
Po vagonu so bili razmetani razrezani, oropani vrečniki, šipe na oknih so bile pa cele.
Po pripovedovanju Bratuša je nepoznan krepak moški skočil v tunelu pred Škofljico pri levih vratih v vagon in mu zagrozil z naperjenim revolverjem, česar se Je napadeni tako prestrašil, da se mu je pustil zvezati. V LJubljani so se Bratušu na obeh rokah poznale še globoke zareze od vrvice, debelosti tako imenovane »cukro-ve špage«. ki pa ni bila last pošte.
Policijskim agentom je Bratuš izjavil, da ie ropar odnesel
250.000 dinarjev.
Policijska komisija z g. nadzornikom ZaJ-delo na čelu je prispela na .postajo ob 23. in se takoj podala v oropani vagon, ki so ga postavili na stransko progo malo nad izhodom s postaje. Poštni poduradnik Fr. Bratuš, star nekaj nad 40 let, stanujoč v lastni hiši na Vodovodn; cesti, je bil ves čas zasliševanja pobit in se Je neprestano Jokal.
SUčnost z lanskim ropom.
Skoro v vseh podrobnostih sliči snočnji rop onemu, ki se Je izvršil lani 10. februarja med Predosljami in Grosupljem ter je vzbudil v Javnosti ogromno senzacijo. Kakor se čitatelji dobro spominjalo, se Je zagonetni dogodek obravnaval pred ljubljansko poroto, ki ie lani 12. Junija razpravljala o tem, ali se je roparski napad
na poštn; ambulantni voz res Izvršal, ali pa je bil samo fingiran. Dogodek se je od" igral takole:
Ko je poštni zvanionik g. Kalan vozil 10. februarja zjutraj ob 6.20 ambulančno pošto iz Kočevja v LJubljano nazaj, je imel s seboj 5 vrečic in 5 denarnih pisem z vrednostjo 378.285 Din. Ko je vlak odpeljal iz Predoselj proti Grosupljem, Je Kalan med svojim delom naenkrat začutil, da ga Je krepka pest zagrabila za vrat, obenem je dobil po glavi udarec in Je še čul, da je nekdo razbil stekleno pokrivalo plinove luči. Ko se Je obrnil, ga ie stisnil nekdo z levico še bolj za vrat, a v desnici je zagledal samokres. Neznani napadalec je bil visok, močan, širok, temne polti, čez obraz je imel črno krinko. Klečečemu Kalanu je zvezal roke in nato zbasal v svoje žepe 4 denarne vrečice z vsebino 258.000 Din. Drugo, kar je bilo v predalih, je pustil in se umaknil zadenjsko proti vratom in skočil z drvečega vlaka. Kalan je še tekom vožnje do Grosuplja alarmiral vlakovodjo, a za roparjem ni bilo sledu.
Pred poroto je bil g. Kalan po dolgem zasliševanju in zanimivem komisijonalnem ogledu z imitacijo napada oproščen vsakega sumničenja, da bi bil napad fingiral in je občinstvo sprejelo oprostilno razsodbo z odobravanjem.
Zanimivo Je dejstvo, da se ]e nedavno na nek) mizi pri Čušperku našla poštna vrečica, ki ]e Izvirala iz poštne ambulante, katero je vozil g. Kalan. in da ]e bilo v nje] še par tisočakov. Kmet, ki si je lastil to vrečico, ie bil od svoje sestre ovaden ta je cela zadeva v rokah ljubljanskega sodišča.
Zasliševanje Franca Bratuša.
Pozno v noč Je g. direktor poštne direkcije Alojzij Gregorič zasliševal v vagonu Frana Bratuša, k; Izjavlja, da Je v tunelu pred Škofljico prišel v poStni vagon neznan razbojnik, katerega bi se bil lahko ubranil, če bi imel orožje. Razbojnik ga je s pestjo udaril po obrazu in pobil na tla ter mu prevezal usta z robcem in mu vrgel poštno vrečo čez glavo ter Jo zadrgnil s konopcem okrog vratu. Nato mu je zvezal še roke in noge ta v takem položaju sta ga našla v Ljubljani poštna uslužbenca Pavel Marttašek ta Jože 2ni_ deršdč, ki sta hotela od njega prevzet; pošto.
Kako je razbojnik mogel priti v zaprti vagon, ko vendar obstojajo strogi predpisi. da mora biti vagon vedno znotraj zapahnjen? Kdaj je razbojnik skočil iz vlaka?
Samo že danes: ! Grandijozna cirkuška atrakcija ,,PLESI BAJmZZO"
.Nordisk* veletilm s Kaimo Bell in Gosta Ekman Samo Je danes ob 4, '/28,9.
Kino Dvor.	Telefon 2730.
Pozor na naš jutrišnji popolnoma novi progi ara!
Fran Bratuš navaja, da morda šele na dolenjskem kolodvoru pri Ljubljani. Vse to so vprašanja, ki zaenkrat še niso pojasnjena. a je upati, da ne bodo tako dolgo tvorila zagonetke, kako lanski tajinstveni roparski napad.
Naš državljan v Poruhrju umrl gladu
Nemški listi so pred par dnevi poročali, da so ženske našle v Neukirchenu pri Moersu na Westfalskem v gozdu moža, ki je umiral. Nesrečnež je med prevozom v bolnico umrl. Policija je dognala, da gre za brezposelnega jugoslovenskega državljana Šereta, ki je od gladu oslabljen štiri dni ležal v gozdu, ne da bi mogel koga nase opozoriti.
O tem groznem slučaju nam poročajo, da gre za Kocjana Šereta, rojenega 29. aprila 1878 v vasi Poljane (?). Zadnje njegovo bivališče je bilo v novembru 1926 v Dins_ lakenu pri Hamborau v Porenju. Odtod se Je kot brezposeln podal v Poruhrje. Dela ni dobil, podpore za brezposelne pa tudi ne, ker še n; reciprocitetne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. Par dni pred smrtjo je bil pri g. Ivanu Viderju v Meerbecku, kjer je dobil jesti Nato je šel zopet Iskat dela. V Neukirchenu je beračil, nočeval pa v 5u_ mL Tam so ga našle ženske 8. avg. umirajočega. Pokopali so ga 11. avgusta v Neukirchenu. Govori se, da je bil Sere poročen, a žena je ostala doma in živi baje v Marčnem selu (?) pri Brežicah pri svojih starših.
Tako je dognal svoj križev pot na Nemškem zopet en hlapec Jernej. Njegova smrt je v sramoto rojakov, ki najdejo denar za vse možno, a za reveže ne. sramota za državo, ki nič ne stori za brezposelnega delavca v tujini. Odgovornim faktorjem in slepim strankarjem, ki so v Westfalijo zanesli strup iz domovine, bodi Šeretova smrt opomin. Njemu pa naj bo lahka tuja žemljica.
Divji lovci napadli sejmarja
Na Dolenjskem imamo mnogo lovcev, ki love po raznih loviščih, ne da bi imeli dovoljenje za izvrševanje lova. Prostranih gozdov, v katerih se skriva divjačina, je vse polno, in skušnjave prevelike, da bi se iim bilo mogoče ustavljati. Poleg tega tudi ni dovolj razvit pravni čut za pregreške te vrste. Tako se dogaja, da žive divji lovci lepo v miru, ne da bi se kdo nad njimi spodtikal.
Posestnika Jakob Šepic in Ivan Janežič, oba iz Mirne, sta imela o vseh teli stvareh" svoje mnenje in je zato prišlo med njima in med tremi divjimi lovci do navskrižja, ki je postalo na zelo neljub način vidno. Ko sta se namreč oba vračala s sejma v Mokronogu, so Jih omenjeni trije lovci napadli pri Sv. Križu in ju tako obdelali, da sta morala iskati zdravniško pomoč v Novem mestu. Napadalce zasleduje oražništvo.
Bernhard Go'zke
Mady Chrstians,
Aud Egede Nissen.
Po	Die
, .. .. ...	Veprufenen«
doživljajih
Heinr cha Z'lle fž Jutri KINO DVO*
Svečana otvoritev je;enske sezije!!
Spopad s cigani v novomeškem okraju
Ciganske zadeve v novomeškem srezu so postale zadnje čase zelo pereče. Sresko glavarstvo je pred kratkim odredilo, da se morajo zadrževati vse ciganske družine brez izjeme edmole v okolišu občin, katerim pripadajo, sicer bodo protj njim najstrožje postopali in jih celo ostrigli! . . . Ciganov pač ni malo. Izmed številnih občin v področju novomeškega okrajnega glavarstvo jih šteje samo občina Šmihel-Stopiče 75 duš! Zato je drakonični odlok okrajnega glavarstva naletel ne samo pri ciganih, temveč tudi pri ostalem prebivalstvu na največji odpor. Cigani so vsi brez dela. Prejšnja leta so jih zaposlovali pri pripravljanju gramoza za posipanje občinskih in okrajnih cest, zdaj pa jim ne dajejo no-b enega dela več
Poročila o incidentih v okoliških vaseh so že zdaj na dnevnem redu. Večji obseg je zavzel spopad pri lesnem trgovcu in gostilničarju Matku v Gotni vasi. Lačni cigan; so vdrli v sadni vrt, kjer so hoteli obrati sadje namesto gospodarja. Ker ni bilo domačim všeč njihovo početje, so jih prepodili, obenem pa priklenili v sadovnjak velikega psa volčje pasme. V znak protesta so pričeli cigani s kamenjem obmetavati Matkovo družino in pretiti celo s samokresi. Le energičnemu nastopu vaščanov se je zahvaliti, da se ni zgodilo kaj hujšega. Orožniki so še istega dne polovili več najbolj opasnih ciganov in iih prignali v tukajšnje zapore. S tem seveda cigansko vprašanje še davno ni rešeno. Javnost zahteva, da se ciganom v prvi vrsti preskrbi delo, da se bodo mogli preživljati, a obenem da se jih strogo nadzoruje, da bodo izvrševali državljanske dolžnosti.
Domače vesti
*	Shod, k] ie bil sklican v Skaručni za
nedeljo 28. t. m. ob 6. uri popoldne, se preloži na kasnejši čas, ker je ta dan gospod srezki kandidat Jakob Košar nujno zadržan. — Združeni volilni odbor.
*	Zapostavljena Dolenjska. V včerajšnjem našem članku o prometnih neprilikah v Ljubljani smo se dotaknili tudi zapostavljene dolenjske proge, ki ima dnevno samo tri pare vlakov. Ta omemba je na Dolenjskem vzbudila splošno odobravanje, o čemer nas prepričujejo dopisi, ki smo jih prejeli tekom dne. Navedli smo, da je sedaj čas, da se s 1. oktobrom vozni red predru-gači in da tudi Dolenjska dobi dostojne prometne zveze. Zal, da je to že zopet padlo v vodo. Kakor smo informirani, ostanejo tudi še nadalje v zimskem voznem redu na dolenjski progi samo trije pari vlakov, ker je bil zopet pred kratkim predložen Beogradu načrt, po katerem ostane vse pri starem ... Dolenjci se upravičeno zgražajo nad takim zapostavljanjem od strani ma-šinskega oddeljenja pri ljubljanski direkciji, ki uporno vztraja pri dosedanjem zapostavljanju Dolenjske. Nešteti predlogi dolenjskih občin so že romali v koš in za Dolenjce kratkomalo ni pomoči. Najdejo se zadostne garniture za vse mogoče romarske, kopališke, turistovske in izletniške vlake. Njih uvedbi nihče ne nasprotuje, a ravno zato je zapostavljanje dolenjske proge tem bolj očitno. Če se najdejo vagoni in vlaki za vse drugo, bi se pač morali tudi za Dolenjsko.
*	VVestialski Slovenci v domovini. Zveza klerikalnih slovenskih društev na West-falskem je priredila skupen izlet v Slovenijo. Izletnikov je okrog 650 in potujejo s posebnim vlakom, ki je v sredo zvečer prispel na Jesenice. Tam so jih sprejele jeseniške organizacije SLS, v imenu ljubljanskega gerentskega sosveta pa jih je pozdravil g. Pire. Včeraj so si izletniki ogledali Bled in Brezje, danes dopoldne pa prispejo v Ljubljano, kjer bodo gostje mestne občine. Vladni komisar je ob tej priliki izdal poziv na hišne posestnike, da razobesijo zastave.
*	Mussolinijev jarem je težak. V poslednjem času je pribežalo iz Italije v našo državo, večinoma z Reke na Sušak več političnih emigrantov. Večina odpotuje v Fiancijo, da se pridruži protifašističnemu odboru, ki iz inozemstva pobija fašistični teior. V torek je dospel na Sušak neki ugledni trgovec iz južne Italije, član prostozidarske lože v Rimu, ki jo je Mussolini razpustil. Zbežal je radi neprestanih zasledovanj. V Franciji se snide z Nittiiem in vstopi v protifašistični akcijski odbor.
*	Smrt starega novinarja. V Beogradu je v visoki starosti 85 let umrl g. Luka Bo-iovič, menda najstarejši med sodobnimi ju-goslovenskimi novinarji. Okrog leta 1880. je Bojovič pokrenil satirični list »Brka«, ki ie dosegel veliko popularnost, a leta 1892. ie pričel izdajati »Večernje Novosti«. Zadnja leta se je umaknil popolnoma v zatišje in za njim ostane samo spomin na vrlo uspešno "m plodovito novinarsko karijero.
*	Prenapolnjenost blaznice na Studencu. Blaznica na Studencu je do skrajnosti prenapolnjena. Število bolnikov, ki jih iz splošnih varnostnih razlogov nj moč odsloviti, je tako veliko, da v celem zavodu ni več praznega kotička in je vsak nadaljni dotok bolnikov v blaznico nemogoč. Ker so tudj vsi drugi zavodi za duševno bolne prenapolnjeni. je za enkrat vsak sprejem psihično bolnih tudi na opazovalni oddelek splošne bolnice ukinjen.
*	Kdo je kriv bede tobačnih vpokojen-cev? Na moj dopis v »Jutru« odgovarja v »Slovencu« »Strokovno društvo tobačnih vpokojencev«, ki pa ne pove ničesar drugega, kakor da se nahajamo vpokojeni tobačni delavci in delavke še vedno v tako mizernem položaju, da ni ne za živeti, ne za umreti. Strokovnemu društvu tobačnih vpokojencev in vpokojenk pa odgovarjam, da sem imela večkrat sama priliko ugotoviti, kdo nam je šel na roke in kdo ie pokazal socijalni čut, da naš bedni stan olajša. In ravno g. dr. Žerjav je bil oni, ki je deputaciio vkljub napadom strokovnega društva tobačnih vpokojencev in vpokojenk nanj prijazno sprejel in napravil tudi vse korake, da nam pomaga. Pet let in pol smo prosili poslance SLS, da nam pomagajo, a dobili smo samo obljube, uspehov pa niso dosegli nikakih. Imeli so ti gospodje dovolj prilike in dovolj časa, da "bi se za nas zavzeli in nam naš nesrečni položaj zbolj-šali. Lahko je valiti krivdo na posameznika, strokovno društvo tobačnih vpokojencev in vpokojenk naj se pa zaveda, da bi Slovenska ljudska stranka prj tolikem številu poslancev, ki jih ima, ako bi resno hetela pomagati, to lahko storila, osobito v zadnjem času, ko je bila v vladi in pa sedai, ko je sklenila prijateljski pakt z Vukičevičem. Ker pa tega ni storila, je prazno vaše pisanje. Naimani pa bodete dosegli pomoči, ako napadate one, ki se trudijo, da bi vsled naših prošenj naš položaj zbolj-šali. — Tobačna vpokojenka.
*	Tiralica za Josipom Schollerjem preklicana. Iz Zagreba sporočajo senzacionalno vest, da je sodišče preklicalo tiralico za Josipom Schollerjem, izdano 19. t. m. Ker ne vsebuje odlok sodišča nobene motivacije, komentirajo zelo živahno, zakaj je tiralica preklicana. Nekateri so mnenja, da je poneverjena svota že povrnjena, drugi pa. da se ie tvrdka Scholler odpovedala svoiim terjatvam napram ravnatelju Josipu Schollerju. Kakor znano, je Josip Scholler poneveril okrog 600.000 dinarjev.
* Še o fantovskem punta pri D. M. v Polju. Nedavna notica s tem naslovom ie vzbudila precej veselostL Saj je opisala dogodek, ki ga je povzročila običajna fantovska objestnost in pri tem ni bila v ničemer žaljiva. Navzlic temu pa resnici na ljubo prinašamo še naslednji opis očividca,
ki nam sporoča: V nedeljo popoldne se je poročilo dekle iz Slap pri D. M. v Polju z nekim Gorenjcem. Po stari tukajšnji navadi so fantje zagradili cesto na njeno zahtevo. Za odškodnino so stavili ženinu predlog 10.000 Din, ki so jih pa seveda pri pogajanjih spustili na 600 Din. Ženin ie privolil na 400 Din, česar pa fantje niso sprejeli in so odprli pot brez zahtevane vsote. Po neprevidnosti prvega voznika, ki je privozil v polnem diru in podrl mizo, ki je stala ob kraju pota, bi se bila lahko prigodila večja nesreča, ker je bilo zbranih pri ograii poleg fantov tudi polno žensk in otrok. Radi tega so ljudje zagnali velik vrišč. Fantje so se obnašali mirno in so pustili nevesto mirno naprej, le za vsem svatbenim sprevodom so podrli mlaje, ki so jih postavili sami, a otroci so zažgali snop slame. Da so fantje naipadli ženina in da se je nevesta onesvestila, ni res. Fantje so bili iz Slap, ne iz Vevč.
*	Regulacija Drave in Mnre. Kakor poročajo rz Beograda, je minister za poljedelstvo odobril kredit v znesku 2 in pol milijona dinarjev za regulacijo dela na Dravi in Mori.
*	Svojo hišo je zažgal v pijanosti. Premožni posestnik Gavrilov od Sv. Ivana pri Novem Sadu je v nedeljo popival v domači gostilni. Kmalu je zapil ves denar. Gostilničar mu je odrekel nadaljno postrežbo, kar je Gavrilova močno razburilo. Okoli 20. zvečer je odšel domov in zahteval od žene denarja, da bi še nadalje popival. Žena mu denarja ni izročila. Pobrala je ves denar in zbežala. Pobesneli mož je nato splezal na svojo hišo in streho iz slame vpalil. Gasilcem je kričal »če jaz zažigam svoje, ne smete vi gasiti!« Vendar so ogenj še precej hitro pogasili, Gavrilova pa so zaprli.
*	Živa baklja. V selu Briesku pri Mo-starju ie izvršil kmetski fant Vlado Ilič prav nenavaden samomor. Že dlje časa je bolehal na sifilidi in je popolnoma obupal, ker mu nobeno zdravilo ni več pomagalo.
V	torek ponoči je vzel steklenico petroleja, se z njim polil in nato zažgal. Drugo jutro so sosedje našli ostanke njegovega vpepeljenega trupla. Daleč stran od njega je ležalo pismo z besedami: »Življenje sovražim in sem se usmrtil, ker nočem zastrupljati še drugih.«
*	Angelski sejem v Krškem se bo vršil v soboto, dne 3. septembra t 1. 1274
*	»Edinost« v Pristavi pri Tržiču priTedi v nedeljo dne 28. avgusta t 1. mladinsko proslavo, na kar se opozarjajo vse mladinske organizaciie »Edinosti« Sirom Gorenjske ter se vabijo, da proslavo skupno z ostalimi naprednjaki polnoštevilno posetijo. Podrobni program bo še objavljen.
*	Ljubljanska župa Jugoslovenske Pevske Zveze. V nedeljo, dne 4. septembra t. L se bo vršil ob 10. v dvorani Glasbene Matice v Ljubljani sestanek pevovodij in predsednikov, oziroma zastopnikov včlanjenih zborov. Želimo, da bodo zastopani vsi zbori, ker so na dnevnem redu važne razprave. Natančneje v okrožnici, ki jo zbori prejmejo v prihodnjih dneh. — Odbor.
KUŠAKOV1ČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Skupščina žive skavtov v Sloveniji.
Radi preložitve prireditve Zmajevega stega se bo vršila skupščina župe šele v septembru.	1276
*	Ruška koča bo obhajala 8. septembra svojo 201etnico, ki se bo priredila na »planinski«, to se pravi na bolj skromen način. Natančnejši spored se bo še naznanil.
*	Pri naduhi in boleznih srca, pri bolečinah v pljučih ln prsih, skrofulozi in rahi-tisu, povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne gren-čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franz-Josef«, ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobi se v lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
*	Tkanina »Eternum, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
*	Starejši brat strelja na mlajše brate. Te dni se je odigral v Potporavju pri Vrš-cu nenavaden dogodek. Bratje Gvozdenovl so živeli v neprestanem prepiru. Vzrok je bil neki dolg, ki ga morajo plačati v banki Banka je terjala plačilo zapadlega obroka, kar je dalo povod za ponovni prepir.
V	razburjenosti je najstarejši brat Toša pograbil revolver in izprožil na svojega mlajšega brata. K sreč; se mu je tresla roka in ni pogodil brata, marveč se je krogla zapičila v zid. Bratje so začeli klicati na pomoč sosede in orožništvo, ki je pobesnelega Tošo razorožilo in zaprlo.
*	Gladovna stavka komunistov v zagrebških zaporih. Zagrebška policija je izvršila po rafinirano izvedenem begu črnogorske hajdukinje Stoje Markovlčeve številne aretacije komunistov. Ker policija javnosti o aretacijah ne informira, se ne ve, če so aretacije izvršene v zvezi s Stojinim begom alj zsolJ radi komunistične propagande. Po informacijah »Riječi« se nahaja v policijskih zaporih 14 komunistov, ki so pričeli z gladovno stavko v znak protesta, ker jih še vedno ntso zaslišali. Za areti-rance je interveniral dr. Dragan Šafar. Uspeh njegove intervencije ni znan.
*	Na progi Zagreb - Sušak se ukinejo s 1. novembrom pri večernih vlakih spalni vozovi.
*	Nezgoda potnika brez voznega listka.
Na postaji Darosavi pri Valjevu so našli na strehi železniškega vagona neznanca v delavski obleki, ki je ležal v popolni agoniji. Iz dokumentov, najdenih pri nJem, ie bilo ugotovljeno, da se piše Jurij Simič, doma iz Vlačke v kragujevski oblasti. Slmlče-
vo stanje je brezupno. Domneva se, da ponesrečenec ni imel denarja za železniško vožnjo, radi česar je splezal na vagon in se med vožnjo ponesrečil.
*	Ženska v moški obleki. V Orehovici pri Sušaku so finančni organi včeraj ustavili sumljivega moškega. Natančnejša preiskava pa je dognala, da gre le za v moškega preoblečeno žensko, neko Terezijo Novak. Pri njej so našli pisma, iz katerih je razvidno, da je nameravala izvršiti samomor.
*	Morilca Ljudevita Talana pobegnila.
Radičevca Nikola Rustan ln Stjepan Miču-daj, M sta do smrti pobila pristaša HP5 Ljudevita Talana, sta neznano kam pobegnila. Državno pravdništvo je izdalo za njima tiralico.
Iz Ljubljane
u— Odhod ravnatelja Draga Poliča iz Ljubljane. Prihodnje dni odide iz Ljubljane v naših gospodarskih krogih splošno priljubljeni ravnatelj LKB Dragotm Polič. Nestrpni šovinistični krogi na Reki so pognali tudi ravnatelja Poliča, kakor mnoge druge Rečane, v svobodno domovino, kjer so po prevratu kmalu zavzeli vidne položaje jn se z vso vnemo in ljubeznijo posvetili svojim poklicem. Ravnatelj Polič je najprvo služboval v bivši Eskomptni, pozneje Trgovski banki, kjer si Je stekel radi svoie ljubeznjivosti in kulantnosti najširše simpatije gospodarskih krogov. Po prevzemu Trgovske banke od strani Ljubljanske Kreditne banke je ravnatelj Polič prešel v LKB, ki mu je sedai poverila mesto dirigenta v novo se snujoči podružnici v Šibeniku. V ljubljanskih nacijonalnih in družabnih krogih si je ravnatelj Polič pridobil iskrene simpatije. Želimo mu tudj na njegovem novem mestu kar največ uspeha! Prepričani smo, da bo tudi v Šibeniku deloval za čim tesnejše gospodarske stike med Dalmacijo in Slovenijo.
u— Proslava Tomanove lOOletnice. Jutri ob 20. proslavi ljubljanska »Edinost« stoletnico dr. Lovto Tomanovega rojstva. Slavnostni govor bo imel brat Dolfe Prešeren. Na sporedu je nekaj deklamacij. Vabljeni so vsi člani in članice. Točnost!
u— Jutrovčki in dečja kolonija Kola jugosiovenskih sester se vrnejo z Omišlja v Ljubljano glasom sporočila gospe Gašper-Iinove nocoj ob 21.33 zvečer. Ljubljanska postaja je že v sredo poslala poseben vagon, da se bodo mali letoviščarji po lepo prestanih počitnicah tudi udobno vrnili v Ljubljano.
u— Dobrovoljce v Ljubljani vabimo, da
se udeleže pogreba pokojne gospe Maru-šičevfc, soproge našega tovariša in člana dr. Draga Marušiča, kl bo danes ob 9.30 iz hiše žalosti, Ažbetova ulica 1. — Odbor.
n— Turistovski blagor. Po štiridnevnem pešpotovanju sta prispela sinoči ob tričetrt na 19. z vrha Triglava v Ljubljano znana naša turista gg. Jos. Jakopič in inšpektor v pokoju Jos. Wester. V nedeljo dne 21. avgusta sta bila krenila iz Mojstrane v Vrata in čez Prag na Triglav, naslednji dan preko Velega polja in Koprivnika v No-menj, nato preko Ratitovca, Blegoša, Pasje ravnine, Tošca v Ljubljano... V pobudo mladini naj omenimo, da štejeta oba turista 115 let starosti in se po končani turi počutita izvrstno.
u— Pes ga je popadel. Ko je šel deček Rasto Čvetko, sin železniškega uradnika, po cigarete v neko gostilno, ga ie popadel velik domač pes in ga podrl na tla. Pri tem mu je strgal srajco in mu zadal lahke telesne poškodbe.
u— Zastonj na hrani In stanovanju. 25-letni slikar Hans Gorjanc se je nastanil v »vagončku na konjskem sejmišču« pri čevljarskem mojstru Roku. Bil je pri njem dalj časa na hrani in na stanovanju, tako da je znašal njegov dolg že 450 Din. Ko ga je Rok opozarjal na plačilo, ga je slikarček tolažil, češ da mora prejeti večji zensek od serodnikov v Novem mestu in da mu bo vse pošteno plačal. V ponedeljek si je še izposodil od čevljarjevega sina srajco, nato pa neznano kam izginil.
u— Motociklist povozil mizarskega vajenca. France Kališnik, 15Ietni mizarski vajenec, se je v torek popoldne napotil peš po Celovški cesti proti Zapužam. Hodil je po desni strani tik obcestnega jarka, ko je v bližini tovarne Štora pridirjalo za njim motorno kolo s priklopnim vozom. Vojak, ki je šofiral, ni zadostno krenil na levo in tako je zadel priklopni voz z vso silo v Kalinška Butnil ga je v obcestni jarek, kjer je obležal v nezavesti. Motorno kolo s priklopnim vozom, v katerem sta sedela dva vojaka, je brezbrižno drvelo naprej. Kallšnika so malo pozneje prenesli v delavnico mizarskega mojstra Rožanca, od koder so poslali po šentviškega zdravnika dr Arka. Zdravnik je ugotovil, da Ima Kališnik zlomljeno levo nogo ter ga je dal prepeljati v ljubljansko bolnico. Priče dogodka izjavljajo, da je motorno kolo vojaško, ki dnevno prevaža golobe-pismonoše iz Ljubljane v Št. Vid in obratno in da zadene krivda edinole motociklista - vojaka, ki se ni dovolj izognil, čeprav je bila cesta popolnoma prosta.
u— »Edinost«, dramska sekcija, ima svoj II. redni občni zbor v soboto 27. t m. ob 20. zvečer v društvenem lokalu. Oni, ki hočejo nanovo pristopiti, naj se zglase istega dne v društvenem lokalu v Gajevi ulici 2-1. — Odbor.
u— Nov, velik plesni oder postavi v Narodnem domu Obrtniško društvo v Ljubljani ob priliki svoje vrtne veselice, ki bo v nedeljo 28. t. m. Na programu je godba, ples, srečolov in še druge izredne zanimivosti. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica v notranjih prostorih Narodnega doma.	1272
u— Pešizlet ob zaključku pre&ijačkega tečaja "JSS. Za zaključek IV. prednjačkega tečaja JSS se bo v nedeljo 28. L m. vrši! pešizlet iz Ljubljane. Udeležili se ga bodo vsi tečajniki (27 po številu, iz vseh krajev naše države), pridružijo pa naj se jim tudi člani vseh ljubljanskih sokolskih društev,
ki lahko dovedejo s seboj tudi svoje rodbinske člane. Zbirališče ob pol 8. zjutral pred Narodnim domom v crvilu. Cilja ne izdamo, hoje pa bo skupno štiri ure tja in nazaj. Jestvine je treba prinesti s seboj. Povratek v Ljubljano ob 20. uri.
n— Pozor! Radi tlakovanja Slomškove ulice je vhod v avtogaražo Stupica z Res-ljove ceste, oziroma Čopove ulice. 1273
u— Policijska kronika. Tatvine na Savi pri Tomačevem se nadaljujejo. Ko se je v sredo kopala tam kontoristinja Rafaela Šorn, Je okoli 17. s presenečenjem opazila, da ji je neznan tat odnesel usnjeno aktovko, v kateri Je imela shranjene razne drobnarije, bele platnene čevlje in svilene nogavice. Šornova je oškodovana za 200 dinarjev. Tekom včerajšnjega dne sta bila aretirana dva postopača radi beračenja. Policija je prejela 1 ovadbo zaradi neplačane hrane in stanovanja. Nadalje sta prijavljena 2 primera kaljenja nočnega miru, 1 nedostjno vedenje, 1 prestopek zglaševal-nih predpisov in 6 prestopkov cestnopoli-cijskih Predpisov.
u— Štajerska jabolka po nizki ceni se dobijo v trgovini Zupan, Sv. Petra cesta štev. 35.	1267
Iz Celja
e— Celjsko porotno zasedanje. Pri jesenskem porotnem zasedanju, kj se prične v ponedeljek dne 29. t. m., pride pred porotnike pet porotnih slučajev in sicer dne 29. t. m. Franc Kozole zaradi uboja in Anton Mlaker zaradi posilstva, dne 30. t. m. Anton Jevšenak in Vinko Jerala zaradi tatvine in dne 31. t. m. Josip Hrovat - Kiš zaradi goljufije in Martin Sušeč, Rudolf Hriberšek ter Pavel Martine zaradi goljufije.
e— Tujski promet v Celju je še vedno precej živahen. Tujci po raznih bližnjih letoviščih in zdravilščih so se sicer že večinoma vrnili domov, zato pa prihaja zopet promet med domačini do večje veljave. Tudi na celjskem trgu se pri cenah in pri množini razpoložljivih življenskih potrebščin pozna, da je glavna tujsko - prometna sezija že pri kraju. Hmeljarji širom Celja in Savinjske doline imajo svoj pridelek, s katerim so letos zadovoljni, po večini že pod streho, pričakujejo samo še boljše cene. Nabiralci in nabiralke hmelja, katerih je bilo prejšnji teden na tisoče po raznih hmeljskih krajih, so prišli tudi do lepega zaslužka. Teden dni nas ločj še od onega časa, ko se vrne v mesto zopet učeča se mladina ter se prične normalno življenje.
e— Iz poslovnega sveta. Na Slomškovem trgu v Celju je otvoril novo trgovino s pleteninami g. Ženko Hribar, sin tovarnarja Dragotina Hribarja iz Ljubljane.
e— Mohorjeva družba v Celju opozarja že sedaj, dasi njeni poslovni lokali še niso zagotovljeni, na svojo veliko zalogo raznih šolskih potrebščin. Zagovorniki lokalne potretoe za četrto tiskarno v Celju so o priliki tozadevne debate v občinskem svetu sicer zatrjevali, da se namerava Mohorjeva družba v Celju bavlti edino le z izdajanjem družbenih knjig. Huiskali so po svojem časopisju celo slovenske pridobitne kroge, češ, koliko dobička bodo imeli od nje slovenski obrtniki in trgovci. Ako pa premotrivamo samo dosedanje njeno delovanje v Celju, moramo ugotoviti, da je vodstvo tiskarne izročilo stavbna dela nemškim obrtnikom, otvorila že sedaj občutno konkurenco slovenskim poklicnim trgovcem, vrhutega pa z nakupom Kosove hiše spravila ob stanovanje celo vrsto strank. Pa bodo še vseeno trdili klerikalci, da imajo socijalno skrb edino Ie oni v zakupu.
Iz Maribora
a— Renoviranje parka. Večkrat smo opozorili na razpadanje struge potoka v mestnem parku, ki je silno kazilo lepi mariborski park. Te dnj pa je začel polagati mestni gradbeni urad, ki se sploh vztrajno trudi za olepšavanje mesta, novo strugo, ki bo vrnila zelenim nasadom zopet prejšnjo ljubkost. Trate v parku so pravkar pokosili in prijetno diši na očiščene stezice posušena otava. Zeleni obronki ob cestah pa so letos tako pohojeni, kakor še nikdar niso bili. V parku ne bo reda, dokler ne bo prevzel stalnega nadzorstva kak odbornik Olepševalnega društva ali občinskega sveta, ki tudi sam stalno hodi v park in bi ga na ta način imel vedno pred očmi ter sproti odpravljal nerednosti, ali pa bo treba nastaviti boljše čuvaje, ki bodo kazali res zanimanje za svoj posel. Stavba paviljona pri Treh ribnikih bo kmalu tudi v malenkostih dovršena. Sedaj bo treba gledati, da bodo drage investicije tudi res služile razvedrilu, športu in higijeni občanov ter s tem donašale tudi dohodke mestni občini. Zato pa bo moral biti v redu predvsem ribnik za čolnarenje, snažen in pozimi vedno uporabno drsališče. Tudi za to ie treba oskrbeti pravočasno zmožno vodstvo, drugače se bo lahko zopet zgodilo, da bomo imeli ves koirfort za drsalce, ne pa drsališča.
a— Zopet posredovalnica poslov? Po prevratu je naša država poleg drugih so-cijalnrh naprav vpeljala za posredovanje služb tudi borze dela, da se delojemalci rešijo pijavk. Borze dela so posredovale službe brezplačno, med tem ko so morali hlapci in dekle in drugi ročni delavci posredovalnicam drago plačevati njihovo delo. Čeprav ima Maribor svojo dobro vpeljano borzo dela, ki je tudi potrebna radi državnega nadzorstva radi dovoljevanja zaposlitve inozemcev, je vendar občinski svet nedavno dovolil novo otvoritev posredovalnice služb ženi nekega klerikalnega občinskega svetnika, torej celo konkurenčno podjetje občini, ki sedaj večinoma sama vzdržuje mariborsko borzo dela. Na dnevnem redu petkove občinske seje pa sta zopet kar dve taki prošnji za obrt delovne posredovalnice m še za koncesijo zastavljalnice, ki bi jo tudi morala otvoriti občina sama, ker se v zasebnih zastavljalnicah revno ljudstvo samo oškoduje. Upa-
Na glavobol |
sem že pazabill Našel sem sredstvo, katero ■ zvesto uporabljam. Čim začutim predznake glavobola, takoj zaužijem neprekos-IJIve
In me glava sploh ne prične boleti. Kupujem pa samo pristne .Bayerove-tablete* v originalnih zavitkih z modro-belo-rudečo garancijsko znamko.
mo, da občina takšnih nesocijalnih ustanov ne bo več dovoljevala.
a— Z nožem v glavo. Iz Maribora hodi vsak dan domov v Ruše trgovski pomočnik Stanko Mohorko, zaposlen pri trgovcu Guzlu na Koroški cesti. Ko se je sinoči z večernim vlakom pripeljal v Ruše, se je na kolodvoru pogovarjal s svojim prijateljem, železniškim uradnikom. Nenadoma ie pristopil k njima neki Skrlovnik in sunil železniškega uradnika v prsa. Ko se je Mohorko zavzel za svojega tovariša, je napadalec potegnil nož in ga bliskoma zasadil Mohorku v levo sence. Mohorko se je takoj zgrudil ln so ga nezavestnega prepeljali v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je zelo opasno, Skrlovnika je orožništvo kmalu aretiralo in oddalo v sodne zapore.
a— Pijan zločinec. V mariborsko bolnico so prepeljali iz Kamnlce 191etnega gosti!-ničarskega sina Josipa Cvirna. V nekem fantovskem prepiru je hotel pomiriti svojega ■ pijanega tovariša viničarja Peklarja, ki pa je v zahvalo pograbil sekiro in mu presekal žilo na roki. Drugič Je zamahnil naravnost na prsi, vendar pa se je Cvi-ren toliko umaknil, da je bB le malo poškodovan.
Odlikovanje slovenskih gasilcev
S kraljevim ukazom z dne 7. t. m. so v znak priznanja za državljanske zasluge odlikovani naslednji slovenski gasilci:
z zlato medaljo:
Anton Guštin v Metliki; Janko Švaj-ger, Mihael Švajger, Janez švajger, Janko Fugina in Jože Jerman v Črnomlju; Alojzij Ceglar, Anton Puš, Jakob Porenta, Franc Grabljevic in Ignac Kvas v Št. Vidu pri Stični; Anton Sto-par, Rudolf Smola in Josip Ilovar v Novem mestu; Ivan Koprivnik v Radečah in Simon Mramor v Cerknici;
s srebrno medaljo:
Ferdinand Doktorič v Metliki; Martin Stezinar in Matija Cerar v Semiču; Anton Vardjan, Ivan Korže, Anton Jung Mihae! Mihelič, Franc Kambič. Josip Skubic, Josip Švajger in Janko Krama-rič v Črnomlju; Franc Lužar. Ivan Klančar, Josip Semič in Anton Gornik v Blokah; Ivan Brinovic, Jakob Ule in Ivan Stražišar v Novi vasi; Tomaž Sterle, Ivan Sterle, Karol Kovač, Ivan Benčina in Anton Lekan v Starem trgu; Matevž Zaviršek v Račni; Anton Gaberšek, Valentin Gostič, Franc Lončar, Valentin Jeretina, Lovro Rak in Matija Sušnik v Brdu; Ivan Mihelič in Peter Prosek v Dolskem: Valentin Šli-bar v Stobu; Kristjan Premru v Kranju; Ivan Kralj v Tržiču; Jernej Legat v Naklem; Franc Kuralt in Matevž Štefe v Št. Jurju; Fran Lajovic, Josip Štok, Srečko Koklič in Fran Janša v Litiji; Anton Hauptman, Ivan Zupančič, Anton Line, Franc Anžlovar, Alojzij Ro-vanšek in Josip Krištof v Št. Vidu pri Stični; Anton Kadunc in Tomaž Kavčič v Ljubljani; Anton Zorman v Mostah, Josip Jeršič in Andrei Jeršič v Rovtah; Edvard Peterlin, Štefan Kumar in Franc Kajbič v Mokronogu: Alojzij Apej. Franc Stare in Franc Od-lazek v Št. Rupertu; Franc Resnik v Škocjanu; Fran Falkner, Josip Jereb, Josip Bergman, Josip Ogorevc, Franc Lumpert, Josip Petrič, Karol Suhi, Ivan Adam, Jakob Preželj in Fran Bernard v Novem mestu; Ivan Receli in Fran Grebene v Kandiji: Ivan Jerman. Ivan Dime, Martin Pečnik in Martin Kastelic v Krškem; Franc Butkovič, Aiojzij Arh, Franc Lavrinšek, Franc Vovk in Alojz Giolesa v Leskovcu, Ivan Bol-ber in Anton Zupančič v Lokah pri Zidanem mostu; Franc Koritnik v Vidmu: Franc Perovšek. Josip Adamič, Ivan Gorjup, Franc Adamič, Ivan Levstik, Franc Zgajnar in Ivan Marolt v Sv. Gregorju; Franc Skunovc v Dovju; Vinko Jan, Jakob Jan in Jakob Koc.an-čič v Gorju; Josip Jane v Hlebcah; Ivan Kavaler v Hrušicah; Rok Bohinc, Valentin Arh. Matija Mikelj, Marko Pogačnik, Franc Vari. Ivan Kralj in Urh Bevc v Kamni gorici; Josip Ven-gar in Miha Noč v Koroški Beli, Lovro Drmota. Ivan Lazar in Jurij Legat v Kropi, Franc Bohinc, Peter Kocjan, Andrej Mokorel in Franc Bešter v Glešali; Ivan Kokalj in Lovro Jane v Mošnjah: Franc Dolžan v Radovljici; Franc Po-točar. Ivan Prhne, Jurij Sašek, Franc Novak. Franc Pevlin, Franc Sine, Josip Radešček in Franc Turk v Oraho-vici; Josip Kajten, Štefan Koren in Ivan Jazbec v Radečah. (Imena so vzeta iz •Službenih No vin« 197 in za njih točnost ne jamčimo.)
Iz Kranja
r— Tatinska zakonca. Zakonca Fajdiga, dasi sta bila v raznih tatinskih podjetjih enotna in složna, sta vendar živela ločena. Qn vodi v nekem mariborskem predmest« ju mesarsko obrt, ona pa je bila nastavlje« na v gostilni «Pri stari pošti® v Kranju že od februarja za kuharico. Dogoditi se je morala cela vrsta tatvin, preden so ji pri« Sli na sled. Najprej je pred tedni zginila guknja nekemu gostu, ki jo je pozabil v kuhinji, nato je bila izmaknjena zlata ura domači hčerki, slednjič je gostilničar go. spad Blagne pri pregledovanju knjig o na« bavi živil našel precejšen primanjkljaj. Orožništvo je izvršilo hišno preiskavo ter našlo v podstrešju skrite večje količino raznih živil in suknjo, kamor jih je kuha« rica skrila. Njo pa je pogosto obiskoval njen svak iz Ljubljane, ki je ukradene predmete odnašal k svaku, v SJivno pri Radečah na dom njenih staršev in v Mari« bor k njenemu možu. V Mariboru sta orož nika končno našla pri preiskavi ukradeno uro, devet garnitur jedilnega orodja in večjo količine jedilnih potrebščin, ki jih je spoznal g. Blagne za svoje. Celotno pre« iskavo, ki je bila zelo otežkočena, ker je Marija Fajdiga vse tajila, je izvršila orož« niška patrulja iz Kranja pod vodstvom podnarednika g. Senice. Ko so je patru« lja vračala domov, jo je na mariborskem kolodvoru počakal mož aretirane kuharice in izzval kra vale. Doletela ga je aretacij« in sedaj čaka v mariborskih prostorih ka« zen radi soudeležbe pri tatvini in radi ža« ljenja organov. Njegova žena pa se naha« ja v zaporih tukajšnjega okrajnega sodi« ŠČ2L
r— O gradbeni delavnosti zadruge ni donu>. Na obsežnem stavbnem zemlji« gču članov gradbene zadruge »Lastni dom» za kranjskim pokopališčem vlada že dalje časa prav živahno vrvenje. Devet zadru« garjev namerava postaviti že letos lastne stanovanjske hiše. Vsi očitujejo občudovan nja vredno inieijativnost v načrtih in vztrajno podjetnost v ročnem delu. Na večini parcel se že kopljejo temelji hiš, nekod sc že dvigajo stene. Povsod pa de« la od jutra do večera kompletna družina vsakega člana, bodisi državnega nameščen« ca, obrtnika ali trgovca. Smisel za. zadruž« no samopomoč in delo je globoko voeplje« na! Dve hiši gg. profesorja Kmeta in nad« upravitelja Tajnika bosta še ta teden pod streho. Hitro in energično raste in se obli« kuje nova kolonija vil v Kokrskem pred« mestju.
r— Poglavje o vajencih in o gospodarje» vem blagu kaže često žalostno lice o po« manjkanju poštenosti marsikaterega vajen« ca, da potem zaide na opolzko pot do sodni je. O tem pričata tudi naslednja pri« mera: Pri tukajšnjem juvelirju in zlatar« ju Rangusu se je komaj teden dni učil 15Ietni M., doma iz HuJ, ko je že izmak* nil gospodarju denarnico s 500 Din goto« vine. Pretečeno nedeljo se je odpeljal v Ljubljano, kjer si je kupil od krošnjarja uro, asaojske bukve* in druge malenkosti. Tatvina je bila takoj prihodnji dan raz« odeta. Orožniki so napravili pri učencu hiš« no preiskavo; to je fanta tako prestrašilo, da je zbežal iz hiše naravnost proti Kokri, v katero je hote! skočiti, da se utopi. Orož nika sta ga pravočasno zadržala. Našli so
Sri njem še denaT in kupljene predmete. — irugi primer se je pripetil mesarju Jam« r.iku v Savskem predmestju. Imel je va» jenca Franca B. iz Dupelj, ki ie v gospo« darjevi odsotnosti vsak pondeljek zala« gal brezplačno brata S. stanujoča v Mlaki z mesom, klobasami in drugim. To zala« sanje je trajalo že dva meseca in ie doseg« fo že lepe količine. Pretekli pondeljek pa ie gospodar to opazil in naznanil orožni« Ski postaji, M je vso zadevo temeljito raz« čistila.
Iz Trbovelj
t— Javni volilni shod v Trbovljah. Kra« jevna organizacija SDS v Trbovljah prire« di v soboto 27. t. m. ob 20. v Fortejevi dvo« rani na Vodah javni volilni shod. Govori« ta narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko in srezki kandidat dr. Joža Bohinjec. Dr. Piv« ko bo poročal o splošnem političnem po« loža ju, dr. Bohinjec pa: 1. o delavskem zavarovanju; 2. o gospodarskih potrebah obrtništva in trgovstva; 3. o zakonodaj« nem delu v bodoči skupščini. Ker bo dr. Bohinjec govoril tudi o novoizdelanem pra vilniku Bratovske skladnice, vabimo de» lavstvo in posebno še staroupokojence, da se shoda v velikem številu udeleže.
t— Sokolsko gledališče v Trbovljah skli« cuje danes 26. t. m. ob 19.30 v mali dvo« rani Sokolskega doma sestanek, na katere« ga vabi vse bivše igralke in igralce. Ob« enem so vabljeni vsi oni gospodje in go« spodične, ki imajo veselje do dramske umetnosti.
t— Volilni sestanki radikalov. Tukajšnji radikali, ki jih pa lahko seštejemo na pn stih ene roke, prirejajo volilne sestanke. En tak sestanek je bil v torek zvečer v Roterjevi gostilni na Posetju. Radikalski program je razvijal g. Staudeger, ki je po« polnoma nova zvezda na političnem nebu. Navzoči bernotovci, kristanovci in kleri« kalci so njegova izvajanja uspešno pobija« h Sicer pa je ves čas sestanka vladal ve« lik špas.
t_ Volilni shodi SDS v Hrastniku. V nedeljo 28. t. m. se vršita pri nas dva vo« lilna shoda, in sicer prvi po prvi maši na Dolu v prostorih g. Petra Sentjurca, a dru« g: ob 14. na Brnici v gostilni g. Avg. Do« finška. Govorita kandidat <rZdružene go« spodarske liste® za srez Laško g. dr. Bo« hinjec in namestnik kandidata g. dr. Roš.
t— Nesreča pri delu. Rudar Jože Jesen« šek, zaposlen pri podjetju Dukič i drug, se je pri delu težko ponesrečiL Zlomilo mu jc menda več reber. Zdravi se v tuk. bol« niči.
Iz Novega mesta
n— Lov na volkove, Id ga je priredil gozdni urad v Radohi, je ostal kljub do« vršeni organizaciji brezuspešen. Volkovi so se umaknili v neprodime šume, kamor jim lovci zaenkrat še niso mogli slediti.
n— Kmetijsko predavanje. V nedeljo 28. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršilo v prostorih Kmetijske podružnice v Novem mestu kmetijsko predavanje o razkuževa« nju žita, o pripravi žita za seme in o sad* ni in kmetijski razstavi v Ljubljani oz. v Novem mestu. Kmetovalci se vabijo, da se udeleže predavanja v čim večjem števi« lu. Predaval bo okrajni kmetijski refe« rent g. Fran Malasek
n— Občni zbor hišnih posestnikov. Dne 23. t. m. se je vršil občni zbor hišnih po« sestnikov. Udeležba je bila tako pičla, da se občni zbor ni mogel vršiti Pač pa je
spregovoril g. FrShlich iz Ljnbttaae o aki» nttvi stanovanjskega rakoma. Vnela se je debata, katere so se živo udeleževali sko» raj vsi prisotni
n— Sejem za živino se bo vršil v torek 30. t. m. v Novem mestu.
n— Osebna vest. Vladni svetnik g. M. Kaki, dosedanji okrajni glavar v Črnomlju, je 24. t. m. prevzel posle okrajnega gla« varstva v Novem mestu. Dosedanji okraj« ni komisar Orožim pa je bil na lastno pro« šnjo premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kamnik.
n— Obrat na parni žag na Gorjancih, katere velik dej je upepeKl požar, se bo v kratkem nadaljeval. Dospeli so novi stroji, ki so jih že zvozili na Gorjance.
n— Nov železobetonski most bodo zgra« dili čez potok Težka voda pri šmihelu. Ker meji most na občino SmihekStopiče in ob« čino Novo mesto, si bosta delili stroške imenovani občini.
n— Znani pater Akvin iz tukajšnjega frančiškanskega samostana je premeščen ▼ Nazaret. Novomeščani ga bodo ohranili v najboljšem spominu; zakaj, bo pač vsem znano.
n— Pouk mednarodnega Jezika esperan» to. One dame in gospodje, ki so se že pri« glasili in bi morda še želeli pristopiti k esperantskemu tečaju, so tem potom vljudl« no vabljeni na prvi sestanek, ki se bo w šil v svrho dogovora učnih ur v pondeljek, 29. t. m., v SokoLskem domu (soba mladin« skega odra) ob 18. Kdor bi ne utegnil priti, more svoj pristop do tedaj tudi pismeno javiti Esperantski tečaj (in pozneje klub) se otvori ne glede na število udeležencev z mesecem septembrom istotam.
Hrti onstran sranic
Fašistični lov za slovansko mladino
c. d. — Trst, sredi avgusta.
Fašizem je pač uvidel, da asimilacija odraslih ljudi našega naroda na Primorskem vse prepočasi napreduje, da jo toliko odpornosti v njih, da je ne morejo premagati niti najhujša nasilja, da se ljudje pač pokore ukazom, da pa v svoji notranjosti ostajajo, kakor so bili. Zato pa se je vrgel z vsemi sredstvi na našo mladino, katera je seveda sprejemljivejša za fašistične nauke in je tudi laglje ravnati ž njo, kakor z odraslimi.
Glavno sredstvo za raznarodovanje naše mladino je seveda in tudi ostane šola. Toda šola sama ne zadostuje, ker 6e otrok, ko pride iz šole domov, vendar nahaja pod vplivom staršev in vobče starejših ljudi, ki so in ostajajo nepoboljšljivi v svojem narodnem prepričanju. Zato je treba otroka tudi v izvenšolskem času kolikor le mogoče odvračati od domačega vpliva in ga uvajati v italijanske življen6ke navade in običaje, predvsem pa skrbeti za to, da otroci ne govore med seboj svojega materinega jezika, temveč v šoli priučeno italijanščino.
Nalogo, da odvaja naše otroke od domačega ognjišča, domačih navad in običajev, od materinskega jezika, je prevzela fašistična organizacija <balilov> za dečke in {malih Italijanka za deklice.
Te dve organizaciji sta bili doslej itak že precej razširjeni po naših krajih, ker je vendar vsak italijanski učitelj obenem tudi organizator <balilov» in cmalih Italijankv, toda po mnenju voditeljev fašizma stvar še ni šla tako, kakor so si oni želeli, in se je zato sklenilo, da 6e mora izvršiti kar naj-doslednejša organizacija po posameznih občinah s sodelovanjem občine same ter vseh v posameznih občinah delujočih fašističnih činiteljev. Doslej je imenovanih na Krasu osem takih občinskih tbalilovskih* odborov, in sicer so oblagodarjene ž njimi naslednje občine:
Sežana z občinama Povirjem in Štorijami, kjer predseduje oni zloglasni tenente Gra-zioli;
Tomaj z občinama Avber in Štjak, kjer predseduje tomajski podeštat in sta v odboru tudi Slovenca Anton Kosovel in Alojzij
Žvokelj;
Dutovlje z občinama Skopo in Kopriva, kjer predseduje dutovski fašistični tajnik Teodoro, prej Božidar, Kompare in. sta v odboru tudi učitelj Siligoj Ivan in neki Oskar Pegan;
Divača z občinam Naklo, Lokve in Rodik, kjer predseduje neki Pietro Palandra in je v odboru tudi divaški podeštat Ludvik Leskovič;
Repcntabor z občino Zgonik, kjer je predsednik neki Giuseppe Coscio, a med odbornikoma podeštat Ludvik Mahorčič in tajnik fašističnega delavskega sindikata Julij Ter-
cinovič;
Št. Peter na Krasu, kjer je odbor v čisto italijanskih rokah, če naj bi neki dr. Luigi Peteln ne dišal po slovenskem rodu;
Doberdob, kjer je predsednik neki Cale-botta Ildegardo, odborniki pa Josip Cucič, Egon Andrijančič, Germano Rebula in Andrej Frfolja.
Ti odbori imajo predvsem nalogo, da skr-be za fašistovski kroj, ki ga morajo imeti •cbalili» in vobče za to, da je vsa šolska deca v <balilovsM> organizaciji. Seveda je tudi treba denarnih sredstev za razne prireditve, za izlete, vaje in druge take stvari. Ta denarna sredstva bodo ti odbori seveda izmozgavali iz prebivalstva, pa naj gredo iz občinskih blagajn ali pa naj izvirajo iz zbirk med prebivalstvom. Tako ima torej ljudstvo zopet nov davek, ki ga mora plačevati za to, da se njegova mladina čim prej raznarodi, čim prej poitalijanči.
Taki odbori, kakor so imenovani za navedene občine, se bodo seveda v najkrajšem času imenovali tudi v vseh drugih občinah, in seveda v vseh primorskih provincijah. Za sedaj prvači v tem pogledu tržaška pokrajina, kajti po Goriškem, v Istri in v reški pokrajini doslej še ni bilo čuti o takih odborih. Zato pa tudi tržaško provindjalno fašistično tajništvo venomer dobiva priznanja iz Rima za svojo neumorno delavnost in se postavlja v zgled vsem ostalim.
Kras je potemtakem prvi cilj najtemelji-tejčega poitalijančenja naše mladine in v kratkem boste lahko videli vso našo mladino v črnih srajcah in s črnimi fesi. Da bi se ji le ne počrnile še — duše!
p— V Postojni so hotelirji znižali me« seca maja t. L do tedaj običajne cene, se« daj so pripravljeni znižati cene za vse je« d; in pijače še za 20 odst. O Postojni se raznaša v inozemstvu, da je predraga. Fa» šisti bi radi pa hotelih jedli in pili pol za« stoni, zato zahtevajo posebno znižanje cen za «Postojnčane, ki so navezani na gostil« ne». »Boj proti draginji* v Postojni zašle« duje popolno uničenje domačih podjetni« kov. Kadar bodo na njihovih mestih tujci, bo končan boj proti draginji, katera se bo potem lahko poljubno šopirila po Postojni
p— Znižanje davčnega bremena je M&> sklenjeno med kratkim v seji ministrsko« ga sveta. Sedaj je izšel doti čini kr. dekret. ZemljiSki davek in davek na stavbe se zni« žata za 25 odst., davek od kmetijskih do« Aodkov za 50 odst. Znižanje velja od 1. ju« lija dalje. Davčne izterjevalnice odmerijo znižanje came. Kdor je plačal že za celo leto, se mu mora prebitek vrniti. Kdo ve, kako se bo to izvajalo v Julijski Krajini?
p— V Lonjerju pri Trstu jc hotel neki neznanec vzeti 12Ietnemu pastirčku Lovru 2erjalu eno izmed krav, ki so se pasle na gmajni in so last kmeta Ivana Čoka. Ne« znanec je grozil pastirčku z revolverjem. Ker je Žerjal klical na pomoč, ga je pogra« bil lopov in vlekel v potok, kjer ga je z revolverjev im ročajem bil po glavi. K sre« či se je približal poljski čuvaj Gombač ln napadalec je zbežal.
p— ^Liberalno in velikodušno postopat nje s slovansko manjšino v Italiji»... Ne« katere privatne slovanske šole so ostale odprte, po drugih se poučuje prva leta slo« vansko, potem sukcesivno prihaja italijan« ski pouk, tako da se gojenci do končanih študij priuče jezika, ki ga govori 50 mili« jonov njihovih sorojakov. Pouk vršijo šte« vilni slovanski učitelji, od katerih se je zahtevalo samo znanje italijanščine. Izpra« Sevalne komisije so postopale pri izpitih ž njimi skrajno obzirno... Tržaški «Piccolo» navaja gorenje odstavke iz članka beograj« skega dopisnika graške «Tagesposte», kise bori za nemško manjšino v Jugoslaviji. Laž o osnovni šoli med primorskimi Slovani ne bo mogla dobro služiti nemški manjšini v Jugoslaviji, pa tudi «Picoolo» s to lažjo ne bo nikogar varal, ker je dandanes v vsem kulturnem svetu dovolj znano nekul« turno ravnanje Italijanov z manjšinami.
Šport
Hermes : Slovan 2 : 1 (1 : 0)
Zmaga odločnejšega napada
V boju za pokal, podarjen Slovanu za 151etnioo od mestne občine ljubljanske, sta se včeraj srečala semifinalista Slovan in Hermes. Usoda je hotela, da je moral ju« bilant že pred finalom zapustiti areno. To je tembolj bridko, ker njegove sile v splo« Snem niso bile slabše od nasprotnikovih. Vendar pa si je prodornejši in tudi tehnič« no nekoliko boljši napad Hermesa malo pred koncem zagotovil zmago. Igra je nu« dlla prvovrsten šport in pokazala, da so nižje uvrščeni klubi L razreda na jesen v prav dobri formi.
Moštvi sta nastopili:
Hermes: Novak, Sernec»Klančnik, Dra* ksler»Marinko«Habiht II, Ložar II, Kos, Za« lokar, Svetic, Ložar I.
Slovan: Škofic, Fkk«Kernc (Bdgel), Ska« lar«Marchiotti I«Marchiotti H, Hirschmann, KoscheJI, Bucik, Rakuš, Novljan.
Hermes je nastopil z nekaterimi mlajši« mi močmi ter se v celoti obnesel prav do« bro. Izreden dan je imel Novak v golu, ki je početkom drugega polčasa rešil par brez« upnih situacij. Izmed branilcev je daleko boljši Sernec. Krilska vrsta je dobro pod« pirala napad; Draksler, ki je bil defenziv« no boljši, je igral preostro. Habiht je na« domestil pomanjkanje rutine z elanom. Na pad si je ustvarjal — posebno v drugi po« lovici — krasne situacije pred golom. Trio, ki je kombinatorno dobro vigran, je dal branilcema Slovana mnogo utrudljivega de« la. Tudi desno krilo je podajalo zelo ne« varne žoge.
Slovan je bil na slabšem le v napadu. Vratar je opravil svoj posel, dobljenih go« lov ni bilo mogoče držati. Branilca sta bi« la gotovo vredna nasprotnikovih V kril« ski vrsti — dasi brez Volkarja — je do« volj funkcijoniralo. Izmed napadalcev je bilo opaziti le obe krili, Novljana in Hirsch manna, dočim trio ni znal držati žoge. Ra« kuš pa je kljub temu zastreljal par šans.
Igra je bila ves čas odprta in — fair. Tempo je bil oster. Tik pred pavzo dose« že Hermes po Sveticu vodstvo 1 : 0. V drugi polovici pritisne Slovan, a ima smo« lo. Šele po polurnem prizadevanju se s krasnega strela Novljana nudi Hirschman« nu prilika za izenačenje 1 : 1. Dve minuti kasneje je Hermes pred vrati Slovana in Zalokar placira iz neposredne bližine 2 : 1. Sodnik g. Vodišek je bil povprečen. Gledalcev ni bilo mnogo.
Zahvala JNS>a NJ. Vel. kralju za po* kroviteljstvo. Kakor smo že kratko poro« čali, je Nj. Vel. kralj prevzel pokrovitelj« stvo nad našim nogometnim savezom. JNS je na svoji izredni seji odposlal zahvalno brzojavko in obenem zaprosil za avdijen« co na Bledu, da se osebno zahvali visoke« mu pokrovitelju.
Ilirija povabljena v Zagreb. «Novosti» poročajo, da je Hašk povabil ljubljansko Ilirijo za prihodnjo nedeljo na prijateljsko tekmo. Ker mora Ilirija nastopiti v finalu s Hermesom v Slovanovetn turnirju, se naj brže pozivu ne bo odzvala.
Službeno iz LNP. — Seja upravnega odbora se vrši danes, v petek ob 21. v po« sebni sobi kavarne »Evropa®. Prosi se pol« noštevilne udeležbe. — Predsednik
ASK Primorje poživlja celokupno član stvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba pokojne gospe Jeanne Marušič, soproge na« šega člana g. dr. Draga Marušiča, ki se vr« ši danes ob 9.30 iz niše žalosti Ažbetova ulica 1. — Odbor
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v petek točno ob 18. trening I. skupine, ju« tri v soboto II skupine. — V soboto 6e vabijo na trening ob 16. uri tudi seniorji, ki hočejo nastopiti za Ilirijo v tekmi 8. septembra. — Načelnik.
SK Krakovo. Seja poslovnega odbora se vrši danes ob 21. v posebni sobi Na« rodne kavarne. Istotam ob isti uri se vrši sestanek L moštva radi tekme v Novem mestu. Sestanka naj se udeležijo: Malič, Marjetič, Novak I, Jeršek, Koser I, Marin« ko, Kotar, Bončar, Kalaš, Grabrijan I, Win« diš.
SK Svoboda, Ljubljana. V nedeljo 28. t m. se vrši prijateljska tekma s SK Sliv« nico v Cerknici. Odhod ob 14. z glavnega kolodvora. Določam naslednje moštvo: Starčnik, Novak, Sušnik, Potrato, Gaber« šček, Baggia, Skapin, Jesenko, Kovač, Se« me, Breznik, rezerva: Boncelj Za moštvo odgovoren in kapetan: Novak. Opremo mora dvigniti vsakdo pravočasno v gar« derobi! — Načelnik.
Medklubske kolesarske dirke. Danes zadnji dan prijav za medklubske kolesar« ske dirke, ld se vršijo v nedeljo, dne 28. t m. Ustmene prijave sprejema g. Brumat do 20. v kavarni »Zvezda®. — Naknadne prijave proti dvojni prijavnini. — ASK Pri« morje.
Gospodarstvo
Usoda trgovinske pogodbe z Nemčijo
Trgovinska pogodba z Nemčijo, ki Je bila pred dobrim tednom v Berlinu parafirana, do danes še ni podpisana. V krogu beograjskih izvoznikov se je medtem pojavilo neko nerazpoloženje proti tej pogodbi. Kritizira se predvsem dejstvo, da naši delegaciji ni uspelo dobiti dovoljenje za uvoz naše žive in zaklane živine v Nemčijo. Kakor smo že poročali, so v tem pogledu našo delegacijo izdatno podpirali nemški industrijski krogi, vendar pa je nemška delegacija odbila vse tozadevne predloge naše delegacije, ker so nemški agrarci naziranja, da bi uvoz živine iz vzhodne in jugovzhodne Evrope povzročil veliko škodo nemški živinoreji.
Beograjski cPrivredni pregled* je naziranja, da bi, glede na rezultat pogajanj, lahko ostali pri starem provizoriju iz 1. 1921. in da so bila pogajanja nepotrebna. Slično mnenje zastopa tudi beograjsko <Vreme». Zdi se, da zavlačevanje podpisa izvira iz nerazpoloženja beograjskih izvoznikov proti tej pogodbi.
Gotovo je obžalovati, da naši delegaciji ni uspelo zasigurati našim izvoznikom možnost izvoza živine in mesa v Nemčijo. Prav tako pa ni verjetno, da bi naša država mogla v doglednem času dobiti neposredno koncesije v tem pogledu. Nemški agrarni krogi imajo močan vpliv na zunanjetrgovinsko politiko Nemčije, zato tudi nova pogajanja zaenkrat ne bi mogla prinesti boljših rezultatov. Pomisliti pa je tudi treba, da bodo v kratkem pričela pogajanja med Nemčijo in Poljsko, pri katerih bo vprašanje uvoza živine v Nemčijo igralo važno ulogo. Ni torej izključeno, da bodo Poljaki v tem pogledu dosegli gotove koncesije, katerih mi nismo mogli dobiti, ker je naša zunanja trgovina z Nemčijo razmeroma majhna. Na podlagi klavzule o največjih ugodnostih, pa bi bila teh koncesij deležna tudi naša država.
Zanimivo je, da tudi nemški industrij« niso zadovoljni s to pogodbo. Ze za časa pogajanj je cBerliner Tagblatt. kritiziral ne-popustljivost nemških agrarcev, češ, da ta nepopustljivost ne sme iti tako daleč, da se reducira izvoz nemških industrijskih proizvodov v Jugoslavijo na najmanjšo mero, ker ni dobre volje, da bi se za izvozno blago te dežele dale primerne carinsko - politične koncesije.
V eni zadnjih številk pa poroča omenjeni list, da je mogoče, da bo naša vlada na pritisk interesentov sploh odklonila podpis pogodbe. Potem pa pravi: <Ce bi to, po zavrnitvi pomislekov z agrarne strani, pozneje privedlo do nove obširnejše pogodbe, na podlagi katere bi se nemški industriji dejansko odprlo važno jugoslovensko tržišče, potem takega sklepa (beograjske vlade) niti ne bi bilo treba obžalovati, pa naj bi bil tak neuspeh nemške zunanje trgovinske politike še tako neprijeten.*
= Nova zunanja posojila. Pred kratkim smo poročali, da namerava naša vlada, po doseženem sporazumu o ureditvi vojnih dolgov v Angliji, najeti v Londonu posojilo v svrho končne stabilizacije dinarja. Tozadevna predpogsjanja so se baje že pričela. Inozemski listi pa poročajo tudi o projektu novega jugoslovenskega posojila v Ameriki, ki naj bi služilo za izgraditev naših pristanišč, za kar bi bilo potrebno 20 milijonov dolarjev. Pogajanja se baje vršijo z newyorško banko Seligman & Co, ki je nedavno izdala posojilo Državne hipotekarne banke v znesku 12 milijonov dolarjev. Domneva se, da bo banka Seligman, če 6e sklene to posojilo, skušala plasirati posebno tranšo v Londonu. Vest o pogajanjih naše vlade za novo posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev je bili že pred tedni javljena iz Newyorka.
= Sodelovanje inozemstva pri proslavi 751etnice zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice. Kakor je iz dosedaj došlih prijav soditi, bodo proslavi 751etnice zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice prisostvovali številni predstavniki inozemstva. Poleg poslanikov tujih držav v Beogradu, bodo pri proslavi navzoči zastopniki 23 inozemskih zbornic (Katovice, Krakov, Praga, Pl-zenj, Opava, Olomuc, Hradec Kralove, Ban-ska Bistrica, Bratislava, Brno, Češke Budje-jevice, Gradec, Dunaj, Monakovo, Reka, Trst, Stockholm, Bukarešta in Sofija).
— Povišanje delniške glavnice Zadružne banke v Ljubljani. Upravni 6vet Zadružne banke v Ljubljani je sklenil predlagati povišanje delniške glavnice te banke od 4 na 5 milijonov Din, in sicer z izdajo 10.000 novih delnic po 100 Din. Izredni občni zbor, ki bo sklepal o tem predlogu, se bo vršil 12. septembra t. 1. v bančnih prostorih v Ljubljani.
= Hmelj. NOrnberg 23. t. m. Dovoz 5 bal novega hmelja. Prodanih je bilo 12 bal (10 bal starega in 2 bali novega hmelja). Tendenca mirna. Novi hallertauški in wtirtem-berški hmelj se je trgoval po 270 mark, badenski pa po 240 mark za 50 kg.
= Zastopstvo za razpečavanje fižola v Tr. stu bi prevzela tržaška tvrdka. Naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
= Živinska razstava v Grahovem pri Cerknici. Kmetijske podružnice sodnih okrajev Lož - Cerknica bodo priredile 1. septembra t. 1. živinsko razstavo za vse občine omenjenih okrajev. Na razstavo bo pripušče. no najlepše govedo domače reje, plemenska živina. Vsak živinorejec se mora izkazati z živinskim potnim listom in ootrdilom žu-
panstva, da je živina, ki jo razstavlja, doma vzrejeoa. Razstava se otvori cb 8. zjutraj na sejmišču v Grahovem. Živinorejci in tudi kupci, ne zamudite ugodne prilike ter pridite si ogledat najlepšo govedo tukajšnjega okoliša. Kupčije niso izključene.
= Znižanje diskonta v Avstriji Avstrijska Narodna banka je znižala diskontno obrestno mero od 7 na 6.5 %■ Kakor znano, je bil šele nedavno po krvavih dogodkih na Dunaju, povišan diskont od 6 na 7 %.
25. avgusta.
Na ljubljanski devizni borzi je bil danes promet slab. Ponudba v devizah je kakor na ostalih jugoslovenskih borzah znatna. Deviza na Trst je popustila na 909.5 (v Zagrebu 99 je trgovala po 310), dočim je deviza na Berlin mednarodno čvrsta. Narodna banka je malenkostno intervenirala v devizah na Curih in London.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri manjšem prometu nekoliko popustila. Promptna se je trgovala po 353.5, kasa po 354, za oktober pa po 358. Investicijsko je bilo zaključeno po 86. V bančnih papirjih je bila tendenca nekoliko prijaznejša, dočim je bilo tržišče industrijskih papirjev zopet zanemarjeno. Trbovlje je popustilo na 455 — 470 (pretekli teden se je trgovalo po 480).
Devize in valnte.
Ljubljana. Berlin 1352 — 13.55 (13535), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.99 do 8.02 (8.005), London 27555 — 276.C5 (276.25), Newyork 0 — 56.78, Praga 168.15 do 168.95 (168.55), Trst 308.5—3105 (309.5).
Zagreb. Dunaj 7.988 — 8.018, Berlin 13525 — 13.555, Italija 309 — 811, London 275.85 — 276.65, Newyork 56.55 — 56.85, Pariz 221.65 — 223.65, Praga 168.14—168.94, Curih 1093.5 — 1096.5; amertSki dolar 56.15 — 56.35.
Beograd. Pariz 222 — 224, Newyork 56 65 do 56.85, Milan 308.5 — 310.5, Praga 168.05 do 168.85, Dunaj 7.9778 — 8.0078, Budimpešta 9.935 — 9.965, Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 34.75 — 35.25.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 12351, London 25.21625, Newyork 518.65, Pariz 20.335, Milan 28.2575, Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.20, Dunaj 73.075.
Trst. Beograd 32.10 — 32.60, Dunaj 253.50 do 263.50, Praga 57.15 — 57.65, Pariz 71.70 do 72.20, London 89.10 — 89.60, Newyork 18.275 — 18-375, Curih 351.875 — 355.875.
Dunaj. Beograd 12.46 in pet osmink <lo 12.50 in pet osmink, Berlin 168.66 — 169.16, Bukarešta 4.3825 — 4.4025, London 34.442.1 do 34.5425, Milan 38.61 — 38.71, Newyork 708.25 — 710.75, Pariz 27.7650 — 27.S650. Praga 20.9825 — 21.0625, Curih 136.53 do 137.03.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0 — 90, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 56 — 0, Šešir 104 — 0, Dušik Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 0 — 352.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 86 — 86.5, Vojna škoda 353 — 353.5, 353.5 do 354, za oktober 357.25 — 358, agrarne 50.25 — 51; bančne vrednote: Eskomptna 91 — 93, Poljo 155 — 17, Kreditna 91 do 92.5, Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 92, Narodna 4775 — 4800, Praštediona 850 — 860, Ze-maljska Sarajevo 125 — 140; industrijske vrednote: Gutmann 240 — 245, Slavonija 15.5 — 16, Drava 565 — 575, Šečerana Osijek 500 — 505, Vagon 35 — 50, Vevče 135 do 142.5, Isis 46 — 47, Dubrovačka 375 do 380, Trbovlje 455 — 470, Našice Union 1700 do 1900.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (25. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključen je bil 1 vagon tramov, po noti kupca, fco vagon naklad postaja po 250. Povpraševanje je za hrastove hlode, 3—4 m dolžine, od 28 cm srednjega premera naprej, fco vagon nakl. post. po 320. Nudijo se bukovi plohi neža-mani, od 2.25 m naprej, 38 — 100 mm, od 16 cm šir. naprej, fco vagon naklad, postaja po 400. Deželni pridelki: Tendenca mirnejša. Cena pšenici se je nekoliko dvignila. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (alov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 78/79 kg, promptna po 344.5 do 347.5, za september 3475 — 349.5; sremska, 78/79 kg, promptna 337 — 342; slavonska, 78/79 kg, promptna 332 — 337; turščica: baška, slov. postaja, plač. 30 dni, navadna tarifa po 260 — 262.5, mlevska tarifa pa po 255 — 2575.
Dunajska borza za kmetijske produkte (24. t m.) Tendenca na ameriških borzah in na budimpeštanskem terminskem tržišču se ni znatno spremenila. Na dunajskem tržišču je temeljna tendenca za pšenico čvrsta. Povpraševanje sicer ni znatno, vendar je ponudba s strani producentov nazadovala. Na tendenco vplivajo tudi visoke cene na jugoslovenskih tržiščih. Madžarska pšenica notira 50 grošev višje. Tudi rž je zaradi slabe ponudbe dalje čvrsta. Uradno notirajo vključ no blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40.5, madžarska Tisa (80/82 kg) 44 _ 44.5; rž: marchfeld-ska 39.25 — 39.75, madžarska 39 — 39.25; ječmen: L 38 — 43; turščica: rumunska 28.55 — 29.25; oves: domači, džarski in rumunski 30 — 30.25. Moka v trgovini na debelo: domača 67 — 69, madžarska 64 — 67, rumunska 61 — 63.
Vremensko noročilo
Meteorološki zarod « Ljubljani 25. avgusta 1927.	Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
pazovanj-
Ljubljana (dvorec) , • .
Maribor , , . Zagreb . . • . Beograd i . » Sarajevo , , , Skopi je .... Dubrovnik , >
Split .....
Praha . . . . ;
7. 14. 21.
&
7.
	o 5. B	Ol s	Smer vetia Ir brzin«
a 00	a F-	1*	» metrih
/560	193	84	N 2
75*13	209	56	N 4
7592	194	65	E 3
756 0	200	7o	NE 8
7"6'5	23-0	72	NNE 2
„75v5 7558	28 0	53	SE 5
	250	54	mirno
7570	/50	43	mirno
?57'3	22 0	74	mimo
'562	50	79	WSW 2
7-79	130	■ —	SW 1
o ■i2 v-
2 0 10 10 10 o o
0
1 2 10
Padavine
Vrsta
dež
t mm do ?. on
10.0
Solnce vzhaja ob 5.12, zahaja ob 1851, luna vzhaja ob 2.7, zahaja ob 18.35. Najvišja temperatur« danes * Ljubljani 222, najnižja 16.9.
Dunajska vremenska napoved ia petek: Sprva še negotovo vreme, pozneje zboljšanje.
Hladno, zapadni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahki zapadni vetrovi. Nebo pretežno jasno. Temperatura od 22 do 27. stopinj. Morje nekoliko razburkano.
Iz življenja in sveta
Pred devetdesetimi leti
Kako so Francozi sprejeli prvo železnico.
24. avgusta t. L je poteklo devetdeset let. kar je v Franciji stekla prva železnica s parno lokomotivo, in sicer med Parizom in Saint Germainom.
Kakor pri nas in povsod drugod so tudi Francozi sprejeli prvi hlapon z visokomernim prezirom in skepso. Zanimivo je, da so v tem pogledu učenjaki naravnost tekmovali z neukimi preprostimi ljudmi. Slavni Thiers se n. pr. ni sramoval izraziti se tako-le:
^Izključeno je, da bi se železnica mogla obnestL Promet z vlaki, ki jih bodo vlekle parne lokomotive, bo povzročil neštete katastrofe, ki ne bodo donašale nikakih dividend.*
Veleučeni astronom Arago je videl še hujše strahove:
»Noben vlak ne bo mogel skozi predore, zakaj vlaga, ki se nabira v tunelih, bo izpremenila tračnice v drsališča in lokomotive ne bodo mogle ne naprej ne nazaj.»
Praksa je seveda pokazala drugače in črnogledi skeptiki so morali priznati, da je vožnja v vlaku varnejša in prijetnejša kakor v neokretnih poštnih vozovih po razdrapanih cestah. Še več; prejšnje nezaupanje se je malone čez noč umaknilo brezmejnemu navdušenju, o čemer pričajo patetična poročila o poskusni vožnji, ki so izšla v francoskih listih. Za primer navajamo dvoje panegirikov; prvega je priobčil »Journal des Dčbats», drugega pa «Temps».
»Dovršeno je,» je pisal <Journal des Debats. »Vsa dolina je zasuta, vse hribovje izravnano. Para nas odnaša čez presenečeno bobnečo pokrajino, suhe nas vede čez reke in skoro da bi se lahko dotaknili z roko konice visokega stolpa. Vse se nam smehlja, vse nas zove in nas ljubkuje. Prezirljivo zremo na cestni prah in niti solnca nam ni mar v objestnem zanosu. Škoda, da je tako hitro minilo: jedva smo se odpeljali, smo bili že na cilju.® Še poetičnejši je bil »Le Temps»: «V tej uri», je pisal Emile Barraut, «ko so videli prvo železnico, bodo vsi pravi prijatelji napredka in civilizacije zapeli z velikim duhovnikom Simeonom: «Sprejmi, gospod, v miru, svojega služabnika, zakaj moje oči so videle odrešenje.®
Kaj bi danes porekel glavni urednik, če bi mu poročevalec poslal tako poročilo?	_
Velikopotezen slepar
Čedne afere bivšega člana italijanske vojaške misije na Dunaju.
V Mehiki je policija prijela in zaprla italijanskega državljana markija Ales-sandra Valdettara, člana znane italijanske vojaške misije, generala Segreja na Dunaju.
Valdettaro je potomec ene najslavnejših patricijskih rodbin iz Genove. Poročen je z bogato Genovežanko markizo Julijo Couti. Približno pred letom dni jo je pobrisal iz Italije. Že takrat se je govorilo, da je izginil radi škandala. Oblasti so začele poizvedovati in so prišle na sled velikim goljufijam. Marki, ki je imel sijajne zveze z družbo, je prisleparil milijone, pobegnil iz Italije in ni dal več glasu od sebe.
Slepar, za katerim so izdale oblasti tiralico, je bil prej aktivni kavalerijski častnik v italijanski vojski. Dodeljen je bil svoječasni vojaški misiji generala Segreja na Dunaju. Ta misija je, kakor znano, končala precej neslavno. Valdettaro je popival in zapravljal denar z malovrednimi ženskami v nočnih zabaviščih. Na Dunaju je postal kmalu popularna pustolovska prikazen. Prodajal in kupoval je blago na račun italijanskega erarja, toda govorice so zadušili in Valdettaro se je vrnil kot »poštenjak® v Italijo. Sodišče je sicer dobilo več prijav, pa jih je vrglo v koš in s papirji podkurilo peči
Ko se je poleglo prvo ogorčenje, si je Valdettaro izposloval koncesijo za trgovanje z majolikaml Kmalu pa se je
pokazalo, da je to dovoljenje zgolj pretveza za nove goljufije. Mož je kupoval blago na ponarejene menice, ki niso bile niti izplačljive niti iztožljive. Prevaril je več tovarnarjev in podjetnikov. Ko se mu je zdelo, da ima dovolj grehov na vesti, je prosil za potni list ter izginil čez lužo — v Ameriko.
Šele sedaj, po njegovem nestanku so se pokazale Valdettarove sleparije v pravi luči: mož je falsificiral čeke na ime svoje žene in je ponaredil celo njen testament, da je lažje prevaril upnike. Dolgove in kredite je kril zelo spretno z izmišljenim imetjem. Prisleparil je težke milijarde, veseljačil leto dni po svetu, naposled pa je le prišel v pest pravici, ki bo v kratkem sodila njegova dejanja.
Sazonov,
bivši ruski zunanji minister, je pravkar iz« dal svoje spomine, v katerih obravnava v giavnem vzroke in momente, ki so dovedli Rusijo, da je posegla v svetovno vojno.
Evropske vladarske hiše
V usodah evropskih vladarskih hiš se križa toliko paradoksov, da jih je vredno zabeležiti
Burboni, kj so francoskega porekla, vladajo na Španskem; en član burbon-ske dinastije pa je na luksernburškem prestolu. Napoleonova dinastija je malone izginila, edinole Bernardoti so se obdržali in sede danes na švedskem prestolu. Potomec rodbine Polignaco-ve vlada kneževino Monaco. Italijo vladajo Savojci, na Angleškem, v Belgiji in v Bolgariji so se vstoličili kralji nemškega porekla, deloma Koburžani, deloma iz Gothe. Hohenzollernci vladajo še na Rumunskem, potomka rodbine Mecklenburg-Schwerin kraljuje na Nizozemskem, dočim vladajo na Danskem in v Norvegiji Schleswig-Holl-steinci in Sonnenburgi ter Glucks-burgi.
čisto narodne dinastije v Evropi so tri: Karagjorgjevičeva, ki vlada našo državo, Savojska v Italiji Li Lichten-steinska, ki rezidira v Lichtensteinu med Tirolsko in Švico.
Sistem enega otroka na Madžarskem
Na Madžarskem je sistem enega otroka že dolgO udomačen. Mali kmetje se branijo otrok zato, da jim ne bi bilo treba deliti posestev, ki bi se ob obilnem otroškem blagoslovu razkosala ter šla v nič. Aristokracija pa ne mara de-ce zategadelj, ker ji je preveč potomstva v nadlego.
Število porodov pa se je posebno močno skrčilo po vojni. Dejstvo je, da so županije Somogy, Baranja in Tolna danes skoro brez naraščaja. Zakonca imata kvečjemu po enega otroka —
mnogokje pa manjka celo ta. Ljudje so vsega siti in smatrajo potomstvo za nadlogo.
Ima pa Madžarska to srečo, da upravlja resort njenega socijalnega ministrstva gospod s talarjem, prelat doktor Josef Vasz. Ta mož je spoznal pretečo nevarnost in je dal najprej raz prižnice oznaniti, da je nerodovitnost greh napram državi in narodu. A podoba je, da so cerkvena priporočila malo zalegla. In gospod prelat je našel novo propagandno sredstvo.
Pridobil je za svojo idejo zdravnika in napol pisatelja dr. Ladislava Erdosa, ki je po prelatovih navodilih napisal igro »Dete*. Dr. Vasz je angažiral najboljše madžarske igralce ter jih je poslal na propagandno turnejo po kmetih. Skupina je potovala od vasi do vasi, igrala je zastonj — a pred prazno dvorano. Korist od igranja je imel edini pisatelj, ki je vlekel visoke tan-tijeme.
Molčeči sladkosnedeži
Pariz ima že od nekdaj veliko slad-kosnedežev. Med njimi so taki. ki stopnjujejo občutke ugodja pri dineju tako rekoč na umetniško višino. Obstoja že več klubov, ki omogočajo svojim članom kulinarične užitke, kakršnih jim žene ali navadne kuharice ne morejo pripraviti. Nedavno se je osnoval nov klub te vrste. Za razliko od drugih klubov se novoustanovljeni imenuje »Klub molčečih gurmanov«. 2e iz francoskih romanov in n. pr. Maupassantovih novel vemo, da pariški sladkosnedeži pri svojih pojedinah radi kramljajo, docela v smislu rimskih in grških izročil, saj se je tudi takrat spajal duhovit razgovor z izbrano jedačo, vse skupaj pa je dobilo sintezo v kozarcu finega vina. Klub molčečih sladkosnedežev je zdaj prelomil tradicijo in zahteva pri svojih pojedinah kar najmanj besedovanja. Uživaj molče, da imaš večji užitek. Poslušaj rajši neslišno »godbo« svojega okusa, ki ima celo skalo občutij in odtenkov od sladkega do nebeško sladkega itd.
Vsekakor pravilo svoje vrste. A klub je upeljal tudi iz drugega vzroka med gurmane navado očetov trapistov. Vanj se sprejme samo 99 članov; število se bo izpopolnjevalo le tedaj, če kdo umrje ali ga izključijo zaradi kršitve svete gurmanske molčečnosti. Njegovi ustanovitelji menijo, da je profanacija dobre jedi, če pride v želodec človeka, ki nima popolnega čuta za njeno dobroto. Zaradi tega bo klub izdal knjigo najboljših kuharskih receptov samo v 99 izvodih. Knjiga bo najpopolnejša kuharska knjiga na svetu. Člani pa se morajo že v naprej zavezati, da je ne bodo nikomur posodili. Izšla bo v razkošni opremi ter bo srečnim imejiteljem tolažilo in bodrilo; tcflažilo potem, ko mine-
jo pojedine, in bodrilo v dneh. ko se bližajo. Po vsakdanjih kosilih bodo lahko čitali recepte in si vzbujali slast, ki se jim bo napasla šele na prihodnji klubovi pojedini.
Generalova vest
Italijanski general Caviglia je poveljeval 1. 1917., po umiku italijanske vojske, ki je bila strašno tepena pri Kobaridu, oddelkom, ki so se ustavili na Piavi. V svojih spominih, ki so pravkar ugledali luč belega dne v Rimu, pripoveduje:
Bilo je sivo, megleno jutro 1. 1917. Poraz pri Kobaridu nas je skelel in bolel. Šel sem se sprehajat in sem izkoristil priliko, da sem pregledal sprednje straže na Piavi. Našel sem predstražo in sem vprašal moža: «Kaj je novega?® «Nič novega.*
Približal sem se infanteristu: «Kaj sodiš o našem položaju?*
»To je prava sramota!® je odvrnil vojak. Morali bi biti na Soči, a vi, stari ljudje, niste znali ravnati kakor bi bilo treba.*
Po teh besedah, pripoveduje general, sem začel izpraševati svojo vest, da bi se še enkrat prepričal, če sem ravnal pravilno. Pomislil sem nekoliko, potem pa sem se obrnil k vojaku: «Jaz sem poveljnik armade, kateri si dodeljen v službovanje. Bodi prepričan, da sem storil vse, kar sem mogel. Kar se mene tiče, lahko nosim glavo pokonci. Hvala za tvojo iskrenost. Zbogom.*
Leto dni pozneje, nadaljuje general, je italijanska armada prekoračila Sočo. (Brez dostavka, da se je to zgodilo šele potem, ko je šla avstro-ogr-ska vojska narazen . . .)
Sovjetski krvnik
Nasrula Izmajlov opravlja službo krvnika v Kavkazu. Po ukazu Čeke in G. P. U. je doz daj justificiral z revolverjem 3854 obso« jencev.
Navodila za pešce
so v velikih mestih, kjer vlada velikanski vozni promet, neobhodno potrebna. V Pa« rizu so jeli postavljati tablice z napisi »Prehod za pešce® (v medaljonu), po neka« terih ulicah pa markirajo pasažo, ki je pešcem dovoljena za prehod čez cesto.
Da boste popolno leoi.
V kopalni obleki ali v dekoltirani haljini pokažete tilnik in roke. Lepo je, če imate belo kožo brez vidnih dlak in mozoljev. Ker je nemogoče uporabljati britev, ki razdražuie- kožo, povzroča bubuljice in tudi ostavlja črne pikice, ali pa komplicirano sredstvo za odstranjevanje dlak, ki neugodno diši in povzroča rdeče lise.
Poskusite takoj Taky. To parfimirano kremo uporabljajte kakor prihaja iz tube ter uniči nepotrebne dlake in mozolje, kjer si že bodi v teku 5 minut. Taky uniči dlako do korenine in povzroči, da koža postane bela, mehka, brez rdečih pikic. Taky je uspešen, neškodljiv in se ne suši. Ako Vas ta poskušnja ne zadovolji, vrnemo Vam denar. Lahko poskusite brez na-daljnega. Zahtevajte torej samo Taki7 (patent S. G. D. G.). Uobite ga v vseh boljših drogerijah m parfumerijah.
Zastopstvo in glavni depot za Jugoslavijo: HENRY H. NEUMANN — ZAGREB, Boškovičeva 42.
Preiskava glede umora
pod Tatro
Senzacijonalni umor Markete Voros-martyove, o katerem je naš list obširno poročal, še vedno vzbuja na Češkem živahno zanimanje. Obdolžence dr. Kle-petafa, novinarja Michalka in M. Sikor-skega je policija izročila sodišču, ki z vso vnemo nadaljuje preiskavo. Kakor znano, je priznal umor samo SikorskL Michalko in Klepeta? še vedno trdovratno tajita in pravita, da v kritičnem času sploh nista bila na Slovaškem, čeprav ne moreta dokazati alibi. Med tem so oblasti izsledile železničarja, ki je dan pred umorom govoril z Michal-kom na Slovaškem. Našla so se tudi nekatera pisma, ki jih je pisal Michalko Vorosmartyovi in ki ga kompromitirajo glede izvabljanja denarja.
V najkrajšem času se pričakuje prihod nekega newyorškega milijonarja, pri katerem je bila Vorosmartyova zaposlena, preden se je šla v domovino omožit. Le-ta bo baje dal sodišču na razpolago materijal, ki Michalka zelo obremenjuje. Američan je na lastno roko organiziral preiskavo in dognal nekatere indicije. Tudi umorjenkin brat, ki živi v Ameriki, je razpisal visoko nagrado onemu, ki pojasni umor pod Tatro.
Galantni Američani
Decembra lanskega leta se je v neki banki v Budi (Texas, USA) pojavila lepa mlada dama in je prosila, da bi smela natipkati na stroj kratko pismo. Dovolili so ji. Ko je pa trenutek ostala sama z dvema uradnikoma, je do blisko-vo potegnila revolver in jima zapretila s poginom, če se zganeta. Nato je mirno izpraznila blagajno in je pobegnila s 4000 dolarji.
Drzna vlomilka pa se ni dolgo veselila svojega plena. Nedolgo po izvršenem vlomu so jo aretirali. Pri zaslišanju je dama — po imenu Rebeka Roggers, žena odvetnika Roggersa iz Amarilla, Te-xas — izjavila, da je izvršila rop zgolj iz zabave! Toda v Ameriki, in zlasti v Texasu, se s takimi stvarmi ni dobro šaliti: predvidena je zanje smrtna kazen. če bi torej porota spoznala mrs Roggers za krivo, bi lahko sklenila račune s tem svetom.
Verjetno je, da bi se drzni vlomilki ne godilo baš prijetno, če bi v žiriji sedele — ženske. Na srečo velja v državi Texas zakon, da ženske ne morejo biti imenovane za porotnike. Tako ima gospa Roggers mnogo nade. da bo odnesla zdravo kožo. Kajti doslej niso mogli najti porotnikov, ki bi bili voljni izreči nad njo smrtno obsodbo. Vsi so izjavili predsedniku sodišča, da tako lepe dame, kakor je mrs Roggers, ne morejo poslati na mo.rišče.
Pierre Adornier:
Radio
—	Svoboden si, dragi moj, svoboden! je vzkliknila gospa Manceaujeva in vsa navdušena zavihtela v roki modri papir, ki ga je bila prinesla od odvetnika.
Njen sin je malce prebledel, nehal piestavljati retorte inpruvete in s trudnim glasom vprašal:
—	Ločitev zakona?
—	Da, vendar že ločitev zakona, je odgovorila stara gospa, odlagaje rokavice in klobuk. More sva se rešila. Nič več ne bova čula govoriti o tej...
—	Ali. mama, prosim te! jo je prekinil sin.
In spet se je spravil s sključenim hibtom na svoje delo. Gospa Manceau je skomignila z rameni in odšla iz laboratorija. rekoč:
—	Kaj bi bilo, da nisem vzela zadeve v roke!...
*
Stara gospa je bfla rekla resnico, čeprav morda ni ravno hotela točno reči resnice.
Če ne bi bila ona vzela zadeve v
roke?	.. , _ . „
Nu, tedaj pač njen ste Reoe Man-
ceau ne bi bil vložil tožbe za ločitev zakona zoper svojo soprogo Lavro Perrinovo; morda tudi nikoli ne bi bil imel vzroka za to.
Ko je Lavra Perrinova poročila »sina gospe Manceaujeve«, je bila še zelo mlada, lepa, vesela in koketna. Namestu dote ie prinesla v zakon glavne lastnosti dobre gospodinje in velik zaklad ljubeznivosti, ki ga je hotela trositi izključno le svojemu soprogu v korist. On je bil že prekoračil trideseto leto in je bil še vedno samec, ali bolje rečeno, ni še prestal biti »veliki dečko« svoje mame, ki ga je uprav divje negovala. Čeprav je bil izumil že več farmacevtskih preparatov, ki so proslavili njegovo ime daleč na okoli, je bil vendar skromen, boječ, miren in prijazen. Bil je pa dovolj lep dečko, da je moral ugajati mladi ženski. Svojo ženo je ljubil kar strastno. Gospa Manceaujeva je zadovoljno sprejela Lavro v hišo. čeprav je bila sirota^ in brez imetja. Upala je, da bo ponižna in se ji bo pokoravala.
Toda ko je Lavra poročila Reneja in mu je svečano pred oltarjem prisegla zvestobo, ni mislila na to, da se poroči tudi s staro damo. ampak je menila, da ji ne dolguje drugega kakor spoštovanje.
Tako je prišlo že v prvih dneh do nastopov in kasneje do sporov, ki so postajali čedalje bolj resni: dobra volja mlade žene se je kmalu utrudila v boibi z očitnim sovraštvom tašče. Med mlado gospo Manceaujevo in njenim soprogom je neprestano stala stara gospa Manceaujeva, ki ji je bila sicer »dala« svojega sina, a ni niti za trenutek mislila na to. da bi se odrekla svoji popolni nadvladi, ki je trajala že dobršnih trideset let, zakai njen soprog, ki je bil zdavnaj umrl. ni imel nikoli besede v hiši. In sin se ie pokoraval, kakor se je pokoraval oče.
Lekarnar je bil v tem boiu med pokorščino do matere in ljubeznijo do žene zelo nesrečen. Lavra se je pa večnega boja hitro naveličala. Ker je bila mlada in lepa, ji ni nedostajolo oboževalcev, kojih uspehi so bili tem lažji, ker je v malem mestu vsakdo vedel. kako ji tašča greni življenje. Napravila je najprej nekaj majhnih neprevidnosti. ki jih je stara gospa Manceaujeva povečala v zločine in jih, bolj z veseljem nego z zgražanjem natro-bila svojemu sinu na ušesa. Nerodni Rene si je pod materinim vplivom rano še bolj zastrupil, namesto da bi io bil ozdravil. Tako je naposled moralo ->riti do neizbežnega konca.
Nekega dne — komaj dve leti po poroki — je Lavra, popolnoma izgu-bivši glavo, »ostavila zakonsko^ bivališče«, kakor pravijo juristi; zbežala je v Pariz in se je vrgla v odprto naročje oiega, ki se je zanimal zanjo.
Tedaj pa ie stara dama — »gospa mati«, kakor so jo nazivali hudomuš-neži — z uprav divjim veseljem hitela k odvetniku in na sodišče. Z besno strastjo je vodila pravdo za ločitev zakona. med tem ko se je sin v svoji boli zapiral v laboratorij in prihajal iz njega samo, če ie bila neizogibna potreba.
Od ubegle soproge ni bilo vesti. Dobre tri mesece pozneje so ljudje govorili, da nastopa v nekem kabaretu na Montmartru in predava pesmi. T<j je bilo možno, zakaj imela ie občudovanja vreden spomin in je že na marsikateri slavnosti že predavala stihe.
Toda do lekarnarjevih ušes te govorice niso prišle, zaka.i »gospa mati« ga je čuvala bolj od punčice v svojem očesu. Vsak dan je čakala pismonošo in natančno pregledala pošto. Ko je enkrat prišlo iz Pariza pismo z žensko pisavo, ga ie skrila, skrivai prečitala in sežgala. Stražila je tako^dobro, da sinu niso prišla pred oči štiri pisma, ki so priromala v teku treh mesecev.
Ko je bila ločitev zakona sodno iz-
rečena. se je v Manceaujevi hiši spet naselil mir. Lekarnar se ie ukvarjal z novim izumom in je neprestano tičal v svojem laboratoriju. Naporno delo ga je kar uničevalo. Mati pa ie gospodovala v hiši kakor poprej in je bila vsa srečna.
*
Stara gospa ie pa končno le opazila, da se sin s svojimi raziskovanji preveč ubija in da postaja od tedna do tedna bledejši in boli molčečen. Treba mu je bilo razvedrila. Toda kakšnega?... Družbe?... Bog ne dai, aa bi se spet ženska približala hiši. Takoj ji je prišel radio na um. Nič ni bolj enostavnega. Kupila bi lepo omaro z aparatom in okvirno anteno ter bi jo postavila v kot. Vsak večer bi imela nemoteno zabavo z vseh koncev sveta. Uživala bi jo s sinom sama in nič .ii ne bi motilo materinske ljubezni.
Tri dni pozneje je bil aparat že v hiši. Lekarnar je na materino povelje tisti večer prvič pustil laboratorij in sedel v naslonjač, ki ga je čakal pred zvočnikom.
Mati si je izbrala koncert Eiffelove-ga stolpa ob osmi uri zvečer; dajale so ga razne umetnice, ki ni poznala njihovih imen. Komadi, ki so sledili drug drugemu, so se izborno slišali
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obratovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de-viz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in in-kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Brzojavke: Kredit. Ljubljana. Telefon St. 2040, 2457. 2548; interurban: 2706. 280fi
Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža Glonar.)
xra.
Andelkorie M. S.: Ilmra&e o npaaoimcy
cpn. wm xpB. jeamca asa KpHBOtmc A. Beraka. Beorpaa 1926. (43.501).
Asmus P.: Das Ich und das D ing an sieh. Ilalle 1873. (44.135.)
BarlS J.: Moj put na Vola jako jezero. Zagreb 1910. (44.285.)
Benedetto L. F.: II Roman de la Roae e la letteratura italiana. Halle 1910. (43.462— Bh. 21.)
Bezenšek A.: Pjtkobojictbo 3a ynoTpe6.se-H>eTo Ha oTeecHOTo macMO. ILtobjihb 1892. (44.140).
Brosniti Fr. P h.: Ein halbee Jahrhundert
osterreichiachen Staats- und Hoflebene. Le!p-zis 1899. (43567.)
Cloeter H.: Wanderungen durch Wien und den Wienerwald. Berlin 1912. (43.121.)
Denksehriit, betreflend die Kataloge der preussischen Bibllotheken. Leipzig 1925. (II 43.387.)
Diseorsi accademici di varj autori viventi intorno agli studj delle donne. A Padava 1729. (44.304)
Dumont L.: Vergnflgen und Schmerz. Zur Lehre von den GefOhlen. Leipzig 1876. (44.343.)
Edvards M.: Religion in Wales. Wrexham 1926. (44.164—3.)
Fredenhagen H.: ttber den Gebrauch des Artikels in der franzosischen Prosa des XIII. Jahrhundert s. Halle 1906. (43.462—Bh. S.)
Fuehs Th: Der Zusammenbruch der 5st. Verfassung und ihre Wioderaufrichtung. Pressburg 1914 (44177.)
Gieditsch K. K.: Aschehougs Lommeatlas over Norge. Kristiania 1911. (44310.)
Griindling P. & Fr. Hannemann: Theorie und Praxis der Zeiohenkunst. Weimar 1883. (41.158.)
Heinemann M.: Der Process Graef und die deutsche Kunst. Berlin 1885. (44088.)
Held I.: Die politischen und socialen Wir-kungen der verschiedenen politischen Wahl-svsteme. Leipzig 1864 (44351.)
Italienisch fiir Offiziere und Mannschaften. Stuttgart 1918. (44.352.)
Jazbera Fr. L: Zžkonnlk samcstatntch Cernohorcfl. V Praze 1864 (44397.)
Joanneg Anagnosta: Monodia de excidio urbis Thessalonicensis. Venetiis 1733. (III 43.301.)
Khull F.: Die Geschichte des Skalden Egil Skallagrimeson. Wien 1898. (44144)
Klavžar E.: Pred 125 leti Zanimivosti iz prve dobe c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Gorica 1891. (44.283.)
Kriegsberichte. Oest.-ungarische. Wien 1915. (43.935.)
Lanovič M.: Vjerozakonske zaklade. Zagreb 1927. (44.303.)
Maeanlaj Th. B.: Geschichte von England seit dem Regienmgsantritte Jacobs II. BraunschTveig 1852—6. (44.259.)
Mey 0.: Frankreichs Schulen. Leipzig 1901. (43549.)
Miiankovie J. D.: VcaoMeae B3 Cnoiipa 1918—19 h nyt okeahom y a0m0bhhy 1920 Eeorpaa 1926. (44.039).
Minafik Fr.: Vom altlranzosischen Apo-thekergewicht. Wien 1925. (H 44003.)
Naudieth Fr.: Der Trobador Guillem Ma-gret. Halle 1914. (43.462—Bh. 52.)
Pajk J.: O slovenskih narodnih pesmih. V Gorici 1863. (41.162.) Pharmakopoea serbica. Ed. 2. Y Eeorpaay
1926.	(44 095).
Popovič J. M.: 3HaMeHHTH x>yw iexocao-BaiKor Hapoaa. Beorpaa 1927. (44.086).
Priče Cr.: Serbias Part in the War. London 1918. (44.138.)
R&stovean P.: Moral, dobri običaji i zlopo. raba prava u gradjanskom zakoniku. Zagreb
1927.	(44014.)
Rieb) W.: Un cri de dčtresse de la mino-ritč allemande en Slovčnie. S. 1. t. a. (1925.) (44.108.)
Rohrbach P.: Der deutsche Gedanke in der Welt. Dueseeldor! 1912. (44.335.)
Sainean L.: La crčation mčtaphorique en francais et en roman. Halle 1905. (43.462— Bh. 1.)
Schuberth H.: Illustriertes Hand- und Htilfsbuch fiir den praktischen Metallarbei-ter. Wien 1883. (44.055.)
&humann t. Majmsegg I.: Gesch. des Le-bens Augustin Grubers. Salzburg 1836. (43.744.)
3idney Ph.: The Complete Works. Cam-bridge, 1919 — (44281.)
Silio P.: Carminum libri tres. Venetiis 1726. (II 43.332.)
Spomenica npBe cpncte aofipoBOjtaiKe m-BBsnje 1916—26. Beorpaa 1926. (B 43.316).
Sfidsteiennark. Ein Gedenkbuch. Hg. v. Fr. Hausmann. Graz 1925. (II 43.953.)
Thomas L. P.: Le lyrisme et la prgciositč cultistes en Espagne. Halle 1909. (43.462 Bh. 18.)
Ulriei H.: Compendium der Logik. Leipzig 1872. (44842.)
Vossler K.: Die gottliche KomSdie. Heidel-berg 1925. (43.460.)
Wagner M. L.: Lautlehre der siidsardi-schen Mundarten. Halle 1907. (43.462—Bh. 12-)
Willebrandug ab Oldenburg: Itinerarium Terrae Sanctae. Venetiis 1733. (III 43.301.)
Worte, Deutsche. Monatshefte, hg. v. E. Perneretorfer. Wien 1881— (44.111.)
Zimmermann R.: Die Naturphotographie. Eine kurzgefasste Antedtung zur Pflanzen-und Thlerphotographle. Stuttgart 1910. (44.341.)
Začetek šolskega leta
Na drž. realki v Maribora se bo v letu 1927/28 vršil pouk v smislu odloka ministrstva prosvete S. N. br. 24731 od 18. avgusta 1927 kakor doslej, to se pravi v L—IV. razredu do načrtu realnih gimnazij, v V.—VII. razredu po načrtu realk.
Na dekL mešč. šoli 2. v Mariboru (Cankarjeva uL) se bo vršilo vpisovanje v četrtek dne 1. septembra od 8. do 12. v I. nadstropju. Ponavljalni in sprejemni izpiti bodo 30. in 31. avgusta od 8. do 12. Vse dotične učenke morajo priti v torek. 30., ob 8. v svoj razred
Mestna deška in dekliška osn. šola v Celju. Dne 1. septembra t 1. bo vpisovanje novincev in novink v obeh voditeljskih pisarnah od 8. do 12. ter pd 13. do 17. Mladini, ki Je že lani obiskovala te dve šoli, se ni treba zglasiti, ker je že itak vpisana. Novince in novinke naj pripeljejo starši, ter prineso s seboj otrokov rojstni izpisek, a to samo v slučaju, da ie bil otrok rojen izven celjske župnije. Dne 2. septembra bo otvoritvena služba božja ob 8. v farni cerkvi. Mladina se zbere ob pol 8. na šolskem dvorišču. Dne 3. septembra ob 8. je že reden pouk.
Vpisovanje v deško okoliško šolo v Celju. Novo šolsko leto se prične dne 1. septembra ob 8. s sveto mašo v župni cerkvi. Vsi učenci in novinci se zberejo v stari okoliški šoli v Razlagovi ulici ob tričetrt na 8. Po maši dobe vsi učenci v telovadnici stare okoliške šole nadaljna navodila. Vpisovanje novincev se vrši od 1. do 3. sept., ln sicer od 8. do 12.. vse tri dneve pa tudi popoldne od 4 do 6.
Drž. realna gimnazija v Murski Soboti. Vpisovanje učencev v I. razred bo 1. sept., v II., III.. IV in VI. razred pa 2. septembra od 9. do 12. Pri vpisu mora vsak učenec predložiti izpričevalo prejšnjega šolskega leta. za vpis v I. razred poleg tega še rojstni list. Učenci, bi bi hoteli nadaljevati Studii v V. oziroma VII. razredu na tukajšnjem zavodu, naj pošljejo oziToma predlože najkasneje do 3. septembra pismene Izjave, potrjene od svojih staršev da se bodo vpisali na tukajšnjem zavodu, ako bo ministrstvo orosvete tekom tekočega šolskega leta dovolilo otvoritev V. oziroma VII. razreda Vsi ostali podatki so razvidni na uradni deski.
Drž. strokovna šola za ouškarstvo v Kranja. Končno vpisovanje učencev-novin-cev v. I- letnfk kakor tudi dosedanjih učencev v II., HI. in IV. letnik tega zavoda se bo vršilo dne 9. sept t. t. od 8. 3o 12. in od 14.—16. ure. Redni pouk se prične v pondeljek dne 12. septembra t. 1. ob 8. uri. Sprejemni pogoji v L letnik so: Absolvira-na vsaj 5. razredna ljudska šola, starost 14. let (to staTost mora učenec doseči v tekočem šol. letu) in da je učenec zdrav ter normalno razvit. Učenci se Imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpustnico ljudske šole, rojstnhn listom ln domovnico. Vpisnine in šolnine ni. Pouk traja 4. leta. Za praktični pouk dobijo učenci ves mate-
Rene se je zamišljeno igral z velikim bronastim nožem za papir, materinim darilom iz davno minulih dni.
Nevidni govornik je končno povedal. da bo gospodična Marfa. članica kabareta 01ympia, deklamirala sonet »Radio«, ki ga je sama zložila. In v tišini, ki je sledila, se je začni jasen, nežen ženski glas:
»Svoje skrivne boli nikomur ne zaupam, Povedala na polju sem Jo rožam, Ki iih v obupu svojem nežno božam. Bojim se pa, da slednjič ne obupam...«
Pri teh besedah je Renč Drebledel kakor zid. Čuden svit mu je zažaiel v očeh, ki so se naravnost vsesale v zvočnik, nato Da so se obrnile proti materi. Govorila je Lavra...
Poskočil je. zakaj mati je vstala in stopila k aparatu, da bi obrnila gumb in prekinila koncert.
— Pusti to! je dejal hripavo, s tako odločnim glasom, da ie prestrašena odstopila. Toda nevidna govorica je med tem že nadaljevala:
»Dragi moj, ni bilo pota do tebe.. .<
Tu je mati spet stopila naprej, rekoč:
—	Rene, zapovedujem ti...!
—	Molči! ie zatulil kakor ranjena zver. Zardečilo se mu je pred očmi... S težkim nožem je udaril mater po glavi, da se ie zrušila pri tisti priči.
Ko ie preparator začul strašne krike in prihitel, je našel gospo z razklano črepinjo mrtvo na tleh — poleg sina, ki je klrčal poleg nje ter blazno stiskal v naročje polomljeni aparat...
(Prevel P. V. B.)
„KLJ Dt
naj bolfse,. najt r p atrvzj se zato najccncjsc
rijal in orodje brezplačno od zavoda, za teoretični pouk i. s. knjige, risalno orodje itd pa morajo prinesti seboj. Vsa nadalina podrobna pojasnila daje ravnateljstvo drž. strok, šole za puškarstvo, ki je nastanjeno v II. nadstropju drž. realne gimnazije v Kranju.
Na drž. dekliški meščanski šoli 1. v Mariboru (Miklošičeva ul.) se bo vršilo vpisovanje učenk v I. razred v četrtek, 1. septembra od 8. do 12 in od 15. do 17. ure, vpisovanje rednih učenk v petek, 2. septembra od 8. do 12. Otvoritvena maša bc 3. IX. ob 9. uri, začetek rednega pouka v pondeljek, 5. ESC. ob 8. uri. Ponavljalni in razredni izpiti se bodo vršili 29. in 30. avgusta od 8. ure dalje. Tozadevne prijave je vposlati ravnateljstvu do 28. t. m. Na» tančnejše določbe so na razglasni deski.
Na meščanski šoli v Ljutomeru se bodo vršili ponavljalni izpiti dne 31. t. ia. ob 8. istočasno tudi razni sprejemni izpiti Dne 1. septembra ob 8. vpisovanje za vse raz« rede.
Začetek šol. leta na drž. moškem uči* teljišču v Mariboru je 1. septembra. Vpi« SGvanje v 2., 3. in 4. letnik in v vadnico je 3. septembra od 10. dopoldne dalje. Vse drugo je na črni deski v vestibulu drž. moškega učiteljišča.
Dekliški zavod Vesna v Mariboru. Vpi« sovanje v žensko obrtno« in v gospodinjsko šolo se vrši 10. septembra od 9. do 12. ure. Ponavljalni izpiti za I. in U. letnik obrtne šole se začnejo 12. septembra ob 8. uri. 16. septembra je redni pouk.
Na ljubljanskih osnovnih šolah se prične šolsko leto dne 1. septembra. Vpisovanje učencev in učenk, v kolikor se že ni iz« vršilo ob sklepu šol. leta 1926/27, bo dne 1. in 2. septembra. Roditelje opozarjamo, naj vpišejo svojo šoloobvezno deco le na šolo v okolišu, kamor po svojih stanova« njih spadajo, ker sme sprejemati vsaka šo« Ia le učence svojega okoliša. Podrobnejše je razvidno na šolskih deskah na posamez« nih šolah.
Na meščanski šoli v Mežici se bo vršilo vpisovanje v I. in II. razred v četrtek dne 1. septembra od 8. do 12. ure. Novinci naj predložijo pri vpisovanju šolski izkaz osnovne šole, drugi pa letno izpričevalo. Vse nadaljnje o pričetku pouka bo razglas šeno pri vpisovanju.
Na novo!
Konkurenčne cene!
Na novo!
Sokol
Otvoritev Sokolskega doma pri D. M. v Polju
Naše agilno sokolsko društvo se pripravlja na velik praznik. Dne 8. septembra otvori sokolsko dvorano in letno telovadišče. Po mnogih trudapolnih letih 6e mu bodo uresničile srčne želje, da bodo sokolske vrste vkorakale v svoj dom, pod lastno streho. Mnogo je bilo truda in napora, pred-no je dospelo društvo do tega cilja. A če pomislimo, da 6e je društvo osnovalo šele po vojni leta 1920. in da si je v kratkih sedmih letih {»stavilo lastni krov, skromen, a ličen, in kar največ velja, plačan brez dolga, je to zasluga vrlega članstva, ki nesebično dela za vzvišeno sokolsko idejo.
Koliko ovir in težav je moralo društvo prestati! Brez telovadnice, odvisno od vremenskih neprilik, je članstvo pokazalo vsako leto, kaj zmore vztrajnost in volja. Leto za letom so se vršili javni na6topi, akademije, koncerti, predavanja in dr. Da so bile vežbe izvedene lepo in pravilno, pričajo vsakoletna pohvalna priznanja župmih funkcionarjev. S čistimi dohodki teh prireditev, darovi in prispevki članstva in prijateljev se je po starem reku: cKamec do kamna palača> zbrala vsota, s katero se je zgradil <.Sokolski dom». Le kdor je delal vsa leta v društvu, v6, kolikih žrtev in žilave delavnosti je bilo treba. V kraju, kjer pred 10. leti še ni bila napredna misel utrjena, se je Sokol rodD, rastel in zgradil gnezdo, čeprav so mu že ob rojstvu nasprotniki obetali skorajšnjo smrt. Niso prišli na svoj škodoželjni račun, ker sila <Sokola Polje, je bila jaka. Kako bo še sedaj napredovalo društvo, ko bo imelo varno zavetje!
S srčnim veseljem in radostnim ponosom pričakuje tukajšnja sokolska družina dan, ko se bodo odprla vrata Sokolskega doma in bodo sprejela vase vrste Sokolov in Sokolic, starejših in mlajših. S solzami radosti v očeh ga pričakujejo. In vi, prijatelji Sokola, vedite, da <Sokol Polje* pričakuje. da navdahnjeni sokolske ljubezni pri-hitite v Polje, da v bratskem objemu prisostvujete slovesnemu trenotku, ko bo starešina Sokolov otvoril in <Sokolski dom» izročil javnemu delu in napredku.
Jubilej Sokolskega društva v Stražišču
Bilo je pred petimi leti. Takrat je bilo, ko je zvenela v srcih nas vseh, v vsej svoji razkošnosti, vesela in nad vse lepa pesem o svobodi. Kakor je bila ta pesem opojna, ni nas omamila! Ne, zavest svobode nas je navdala z mislijo o delu za naš narod . . .
30. marca 1922 so se sešli naprednjaki naše vasi k prvemu sestanku z namenom, da ustanove Sokolsko društvo. Na tem sestanku so si izvolili iz svoje srede pripravljalni odbor s predsednikom br. Matajcem in mu poverili nalogo, da pripravi vse potrebno za krst najmlajšega Sokola. Prevzel je ta odbor sveto mu naloženo nalogo in se je, nje v polni meri zavedal, saj ga pri tem ni vodila ne sebičnost, ne kaj podobnega — ampak je imel pred seboj en sam cilj: nuditi svojim sovaščanom in deci moč, zdravje in izobrazbo. Lep je bil ta cilj in oklenil se ga je z vsem srcem tako, da je 29. avgusta istega leta sklical vse dobro misleče na ustanovni občni zbor. Tu je izročil pripravljalni odbor svojo vzvišeno nalogo v roke novoizvoljenemu odboru, ki eo ga tvorih bratje: L. Matajc, J. Bajželj ml., F. Benedik, VL Rojina, A. Križnar, Fr. Haf-nar, J. Benedik, F. Ješe, T. Kavčič, K. Werk, P. Smid in P. Rozman. Kakor pri-
Ho novo otvorjeno
Mino pletenin
ŽENKO HRIBAR,
CELJE, Slomškov trg št. 1
(pri farni cerkvi)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov kot:
nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst itd.
po dnevni konkurenčni ceni.
Na debelo!.
Postrežba prvovrstna!
Na drobno!
pravljalni, tako se je v polni meri izkazal tudi ta odbor vreden zaupanja vseh dobro mislečih. Dne 22. avgusta je vzidal temeljni kamen za dom, ki je bil leto nato, dne 5. avgusta 1923 slovesno otvorjen. Največ zaslug za ta hitri razvoj si je pridobil takratni starosta br. Matajc, ki je odstopil društvu brezplačno prostor za stavbo, dalje gospodar br. Križnar, podstarosta br. Bajželj in drugi.
Glavni korak je bil s tem storjen. Postavljen je bil hram, v katerem, naj bi si pridobila naša mladina moči in izobrazbe, da bi vzrasli iz,nje vzor - žene in možje, Ki bi bili v ponos naši lepi domovini . . .
V tem smislu je delal odbor vseh pet let. Ni pa bilo delo tako, ne sad tako obilen, kakor bi lahko bil v tej dobi. A če upoštevamo zapreke, če upoštevamo težak položaj, v katerem se je nahajalo društvo od začetka do konca, je sad obilen in vreden trudapolnega dela v nič manj kot 142tib prireditvah. Najbolj agilen je bil prosvetni odsek, ki je pod dolgotrajnim vodstvom br. Mirka Rojine uprizoril z 48 deli 82 predstav. Poleg tega je društvo gojilo poučna predavanja, ustanovilo tamburaški in pevski zbor in ima bogato ter mnogo obiskovano knjižnico. — Veliko je bilo storjeno delo, še večje čaka. Da bo v polni meri izvršeno, zato nam jamči odbor, s starostom br. Jankom Bajžlom na čelu . . .
Pet let je, odkar je prišel k nam Sokol in začel sejati v naša srea svoje vzvišene ideje. Ta jubilej proslavimo na slovesen način v soboto 27. avgusta ob pol 9. zvečer s ^slavnostno akademijo ln v nedeljo, dne 28. avgusta ob 3. popoldne z javnim nas pom. Na to našo prvo proslavo vabimo vse brate in sestre, da se v čim večjem številu poklonimo visoki sokolski misli
Sokol v Kamniku priredi v nedeljo, dne 4. septembra na letnem telovadišču društveno javno telovadbo. Ob pol 4. popoldne se vrši sprevod s kolodvora na telovadišče, nato javna telovadba vseh oddelkov. Zdravo! — Odbor.	1271
Izredni občni zbor sokolskega društva Koroška Bela - Javornik se bo vršil v nedeljo, 28. t m. ob 9. dopoldne v telovadnici na Javorniku. Ker je dnevni red važen, je dolžnost udeležbe za vse članstvo obvezna. Ako v določenem času ne bi bilo zadostno število članstva navzočega, se bo vršil uro pozneje isti občni zbor z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočih. Zato naj 6tori vsak svojo dolžnost in pokažimo, da smo res pravi Sokoli!	1275
šibeniško - Zadarska sokolska župa priredi 18. septembra 7. župni zlet-v BiogTadu na morju. Zlet je v zvezi s proslavo osnutka prvega Sokola na Jadranu v Zadru pred 40 leti in 201etnice Sokola v Biogradu na morju, ki je po vojni šele letos pričelo z delom v telovadnici, ko je dobilo svojega načelnika iz Slovenije br. Ražma. Ob priliki 201etnice razvije to agilno društvo tudi svojo društveno zastavo, kateri kumuje Nj. Vel. kralj Aleksander I. Za zlet vlada že sedaj veliko zanimanje. Za polovično vožnjo po železnici in parobrodih je preskrbljeno. Legitimacije in vsa navodila se dobe pri župi in pri društvu Biograd. Zdravo! Na svidenje!
Sah
Šahovski turnir v Karlovcu
Senzacija XI. kola: šuštarski mat v peti potezi
Včeraj se je doigralo XI. kolo nacijonal« nega turnirja v Karlovcu. Najhitreje je končala partija Agapjejev : Abraham, ki je vzbudila pri številnih kibicih salve sme« ha. Abraham jc hotel, zanašajoč se na to, da hodi Agapjejev v otvoritvi vedno svoja pota, že v začetku4 ustvariti dominantno pozicijo. Nasprotnikove poteze ga nikakor niso spravile iz ravnotežja. Tem večje pa je bilo njegovo začudenje, ko je Agapjejev v peti potezi napovedal — mat...
Tri partije so končale remis. Prva sta si delila točko Nedeljkovič»Ačimovič. Tudi dr. Singerju kljub vsem naporom ni uspelo doseči proti Jonkeju več kot remis. Vidmar je igral proti Tothu zelo slabo. Imel je že popolnoma izgubljeno pozicijo. V končnici je pa igral tako izvrstno, da se je moral Toth zadovoljiti z remijem.
Kurdjukov je moral pred Pircem kapi« tulirati po kratki igri.
Bošan»Grenčarski še nista končala igre, ko je voditelj turnirja Vukovič ugotovil, da je Grenčarski prekoračil čas ter ga je radi tega kontumaciral. Bošan jc po tej odločitvi kljub temu nadaljeval nartijo in jo dobil. Ima še vedno sigurno drugo me« sto — samo pol točke za Pircem. Partija Filipčič»ing. Fritz je prinesla prvemu zma« go. Zidovec je radi slabe igre v otvoritvi
| zašel proti Rupniku v veliko stisko, iz ka« ' tere ni bilo videti izhoda. Rupnik pa ni znal izkoristiti šans in stoji celo v preki« njeni partiji slabše.
Stanje po XI. kolu: Pire 8 in pol, Bošan 8, dr. Sdnger 7, Filipčič in Toth 6 in pol, Jonke in Nedeljkovič 6, Ačimovič in Agap« jejev 5 in pol, Vidmar 5, Židovec 4 (2), Rupnik in ing. Fritz 4 (1), Abraham 4, Kur« djukov 3, Grenčarski 2 in pol.
Aljehin : Capablanca. Glasom vesti iz Pariza je odpotoval slavni šahovski šampi« jon Aljehin v Južno Ameriko, da se po« skusi s svetovnim šahovskim prvakom Ca« pablanco v dvomatehu za svetovno prven« stvo. Borba obeh šaho Vih ženijev bo vzbudili pozornost šahistov vsega sveta. Aljehii. slovi kot najboljši k ibinacijski igralec, a Capablanca ima sposobnost igra« ti tako, da nasprotnik nima možnosti kom« binirati. Vse!:akor bo boj obeh izredno z -nimiv.
Dopisi
DOLNJ ALENDAVA. Z ozirom na dopis iz Dol. Lendave, ki ste ga priobčili v št. 198. od srede t. L prosim za objavo nastopnega popravka: V Dolnji Lendavi sploh ni bilo Radičevega shoda: prvič, ker ni bil niti najmanj objavljen ljudstvu, drugič, ker ni triio niti mogoče, kajti se je g. Radiču mudilo na vlak za Bosno. Incidentov ni bilo nobenih. Da ie mene kdo »obmetaval s papriko in škropil z neko zamazano vodo« spada v kraljestvo domišljije. Resnica je samo ta da se je pri mizi g. Radiča, tik pred njegovim odhodom zglasila neka de-putacija »disidentovc, ki je naglašala, da je g. Radič o nji napačno poučen. G. Radič jim ie odvrnil, da ie vsakemu prosto, da dela kar lioče in voli kakor misli, da je prav. da pa kmetska stranka ne lovi kroglic. Preden smo sedli v avto je nekdo v primerni oddaljenosti — po dijalektu so" deč, nek »prišlek« — zakričal: Abcug Radič, doli Prepeluh! To ie bil ves »incident«. Vse drugo so bajke. Koliko pa bo kroglic 11. septembra to prepustimo volilcem! Z zahvalo, da ste ta popravek, ki je istinit. priobčili, beležim z odličnim spoštovanjem Albin Prepeluh.
Objava.
Na osnov u odluke Upravnog Odbora Sa-mostakie Monopolske Uprave M Br. 10.922 od 30. juna 1927 god. i rešenja Gospodina Ministra Finansija Kom. Broj 201 od 8. ju-la 1927 god. Uprava Državnih Monopola održače na dan 15. septembra 1927 godine prvu ofertalnu licitaciju za oabavku mašina radiiica (Werkzeugmaschtne) za Upravine Fabrike Duvana.
Svaki ponudjač je dužan položiti kavciju u Depozitnoj blagajni Uprave Državnih Monopola najdalie do 10 časova dana od-redjenog za licitaciju. Kavcija iznosi za državljane SHS 5%. za straoce 10% od ponudjene cene.
Uslovi. kao 1 sva ostala obaveštenia moja se dobiti svakog radnog dana od 8—12 časova u kancelariji Mašinskog Odseka In-dustrijskog odelenja Uprave Državnih Monopola.
Iz kancelarije Industrijskog odelenja Uprave Državnih Monopola I. M. Br. 9186 od 20 jula 1927. god.
XDOO©6)6©68G88Q6»
X O. Curwood:
45
preganjana žena
Roman.
»Nu — tedaj izvolite — premaknite gumb!«
Janina desnica se je počasi iztezala, me tem ko so prsti njene levice počasi oklepali Aldousove roke. Dotaknila se je gumba — in ga je premaknila' na drugo stran. Šibki vzkrik, ki ji je planil s krčevito stisnjenih ustnic, je naznanil, da je izvršila svojo nalogo. Nad vsemi čakajočimi se je razpela grobna tišina.
Pol minute — morda tri četrt — in zemlja se je zamajala pod njimi, toda ne v nepretrganem sunku; nato se je zazdelo, da vstaja iz gore črn, razklan steber, temnejši od same noči; še trenutek in začula se je eksplozija. Bilo je grmenje in bobnenje, kakor bi se zemlja tresla pod nogami; oblaki gostega, črnega dima so buhnili kvišku; ti valeči in vijoči se črni oblaki so se mahoma izpremenili v bledo žolte — in vzbuh je raztrgal ozračje kakor strel iz tisoČev velikih topov namah, Naglo, tako brzo, da oči niso dohajale, je šinilo iz poplav dima morje plamenov, dvigajočih se visoko, čedalje više, v žarkih bliskih, dokler ni vsa pokrajina četrt milje daleč zasršala od umazano žoltih jezikov, ki so nad ogromno pustinjo nepretrgoma lizali v zrak. Vzbuh je sledil vzbuhu, ta z votlim, raz-legajočim se bobnenjem; oni treskoma, kakor da prihaja z neba. Ne da bi bili gledalci opazili, se je ozračje napolnilo s padajočimi skalami; masivne, deset črevljev debele granitne gruče je metalo po sto rn sto črevljev daleč; skale, ki so tehtale tono in več, je neslo še delj, kakor da se igra velikan in jih luča z roko; kosi, ki bi bili prebili nebotičnik od strehe do temeljev, so padali četrt milje daleč od kraja razstrelbe. Cele tri minute so trajali strašni stresljaji in
ognjeni jeziki so plapolali v noč. Nato so jeli žolti odsevi ugašati, mrki gromovi so bobneli čedalje redkeje in spet je počasi zavladala tišina.
Jana, sama ne vedoč, kaj dela, se je v teh groznih trenutkih tesno privila k Aldousu, tako da je čutil nežni dotik njenih las in naglo dviganje njenih prsi. Blacktonov glas jo je spet poklical v življenje.
Smejal se je s smehom moža, ki gleda dobro opravljeno delo.
»Dinamit je storil svojo dolžnost,« je dejal. »Jutri pojdemo pogledat. Svoj namen zastran coyota številka osem in dvajsel sem pa izpremenil. Nadzornik Hutchins se je peljal danes popoldne tja; rad bi preje govoril z njim.« Obrnil se je k človeku, ki je bil stopil iz teme. »Gregg, pripravite osemindvajsetko za jutri ob štirih popoldne — točno ob štirih!«
Nato je pripomnil:
»Prah in smrad se bosta kmalu začela spuščati na nas. Pojdimo domov!«
In ko so se v temi vračali k vozu, je John Aldous še vedno držal Janino roko v svoji, ne da bi mu jo bila le enkrat poizkusila izviti.
XVIII.
Drugo jutro ko se je Aldous spodaj v obednici pridružil inženje ju, je kar osupnil, videč, da je zajtrk pripravljen samo za dve osebi, ne pa za štiri. Peggy Blacktonove in Jane očividno ni mikalo, da bi si zaradi njiju dveh utrgali najslajše spanje.
Blackton je opazil prijateljev radovedni pogled in se je pritajeno namuznil.
»Mislim, tovariš, da bova morala danes prebiti brez njiju dveh. Bog pomagaj — ali ste ju culi snoči, ko ste se spravljali spat?«
»Ne.«
»Bili ste predaleč,« se je nasmehnil Blackton. »Jaz sem bil v nasprotni sobi onkraj hodnika. Vidite, prijatelj, Peggy je tukaj časih kar gladna primerne družbe in tako ni čudo, da sta snoči bedeli do
polnoči. Gledal sem na uro. Lahko da sta bili v postelji, a čul sem ju, da sta brenčali kakor dve čebelici; vsak trenutek sta se zahihi-tali, nato pa je iznova sledilo brenčanje. Tega vam ni bilo konca ne kraja! Ko je ena prestala, je začela druga, katerikrat pa menda tudi obe namah. Zato zdaj spita.«
Ko sta pozajtrkovala, je Blackton pogledal na uro.
»Sedem,« je dejal. »Pustiva dekletoma naročilo, naj bosta ob devetih pripravljeni. Kakšni so dotlej vaši nameni, Aldous?'
»Poiskal bi Mac Donalda.<
»A jaz pohitim doli, da vidim, kako je z delom.«
Ko sta stopila iz hiše, je inženir pokimal proti cesti, kakor nekomu v pozdrav. Mac Donald je prihajal.
Prihranil vam je napor,« je rekel Blackton. »Ne pozabite, Aldous — točno ob devetih!«
Trenutek nato ie stopil Aldous staremu gorcu naproti
»Izginili so, Johnny,« — tak je bil Donaldov prvi pozdrav
»Izginili?«
»Da. Vsa tolpa — Quade, Culver Rann, De Bar in ženska, ki je jahala na medvedu. Izginili so kakor kafra in zdi se, da niso nikomur povedali, kam.«
Aldous je osupnil.
»Mimo tega,« je počasi nadaljeval stari Donald, »mimo tega je izginila tudi vsa Culver Rannova karavana — dvajset konj s šesto-rico sedel. Tudi živali ostalih so izginile, samo da ne morem dognati, kam.«
»Izginile!« je ponovil Aldous.
Mac Donald je pokimal.
»In to pomeni —?«
»Da ni odlašal Culver Rann niti trenutka, ampak se je neuregoma odpravil po zlato,« je rekel Mac Donald. »De Bar je z njim in nedvomno tudi tista ženska. Gotovo ga spremljajo še kaki trije morilci, drugače ne bi potrebovali toliko sedel. Pripravili so se na boj.«
Maroaia, in, vsa. dopisa, LLcoitssa. malih, oglasov, ja. poslati, na. Oglasni od, dalak -Jutra,', Iiubljasia,. Vr^irtiovaf.Jal it. 2fg2	9 \ / f / /	V j t, pristojbin.jt. vpada, ti obtnsun. z naročilom,, so • c*r st, oglasi,n* priobčilo. £ (kovtu, raču/i, pošUs. kra rulnic« fjjtbljnna.šl tt&4i
JLcdi, oglasi, ki sluiyo f posr~tAs>ualna m. rodjaL žmuIo*,, doptsozran^a, ul, oglasi brgourksspa, alt, na. ru^muuim. občinstva,; vsaka, basasla, pas-. —Naj rnklasnsulga. isulčaja, ■ vsaka, bistdas Din, r*. — Naj• manjši zsvasak Vin, 5-. Pristojbina, za, šifro Din,3- tnanjrt. zsi&sak. Vin, "Pristojbina, za, šifro Vm,		
CfH+t
Delavnico
odda v najem Anton Lovšin v Ljubljani, Karlovska c. it. 22.
Fiat 501
skoraj nov, bogato opremljen. prodam. Ponudbe pod «55.000» na oglasni oddelek »Jutra*.	24144
Avto A. Fiat
prodam za 18.000 Din. Napi ov pove oglasni oddelek «Jutra*.	"
«Fiat» avto
509, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>.	24324
ICnji&e
Ruske note
in knjige
Zahtevajte cenik. N. Serpo-krilov, Krško.	23713
Trg. pomočnika
z dobrimi spričevali, sprejmem. Pismene ponudbe na modno in konfekcijsko trgovino Jakob Lah, Maribor 24361
Ključavničarja
zmožnega montaže, ki bi nam popravil stroje, sprejmemo takoj v Ljubljani. — Reflektanti, ki imajo lastno orodje in znajo vpeljati električno luč, imajo prednost. Ponudbe z zahtevki tedenske plače pod značko »Spreten ključavničar 54» na oglasni oddelek »Jutra*.
23954

Kuharico
samostojno, pridno in skrbno, z večletnimi spričevali, sprejme proti dobri plači večja trgovska hiša na de-ieli. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj na oglasni oddelek »Jutra. pod fifro .Samostojna in pridna 150..	24130
Vajenko
ia strojno pletenje sprejmem Pred Škofijo št. l/I.
24229
Za kolarsko obrt
sprejme pomočnika in vajenca Franc Pogačnik, ko-lar. Srednja Dobrava št. 4, pošta Podnart.	24206
Trg. sotrudnika
prvovrstnega — popolnoma verziranega v manufakturi, kakor tudi v špecerijski stroki, izložbenega aranžer-ja. sprejmem v večjo trgovino z nastorom 1. leptem-bra. event. pozneje. Pogoji: večletna praksa, absolutna neoporečnost, starost ne pod SO let. Istotam sprejmem takoj zdravega in močnega
učenca
dobrega računarja, iz poštene hiše ter s primerno folsko naobrazbo. Ponudb« s prepisi spričeval na ogl. oddelek »Jutra, pod značko »Manufaktura 204». 24204
Vajenca
15 let starega, krepkega in poštenega, sprejme z vso oskrbo takoj R. Jakelj, konces. instalater in kleparski mojster, Slovenjgra-dec.	24202
Služkinjo
po-teno in pridno, ki zna pol^g hišnih del tudi kuhati/ sprejme družina dveh oseb za Bar v Dalmaciji. Predstaviti se osebno pri M. Slibus, Dunajska cesta »t. 17,TV.	24269
Trg. pomočnika usnjarske stroke
ki ima veselje voditi skladišče usnja, išče Industrijska tvrdka. Ponudb« n» oglasni oddelek <Jutr&» pod šifro .Trgovski pomočnik u-njar.-ke stroke.. 24271
Pletiljo
sprejmem takoj. Tista, ki dola autobundmuster, ima prednost. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24334
Natakarico
na r a 6 u n, ki položi 2000 Din kavcije, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	24343
Pomožnega pisarn, uslužbenca (ko)
; popolnim znanjem slov. in nemščine ter strojepisja, sprejmem 1. septembra 1927 Ponudbe z referencami in navedbo zahtev na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pisarna 36».	24336
Kontoristinjo
z znanjem slov. in nemške stenografije ter strojepisja, sprejme tehnična pisarna v Ljubljani. — Ponudbe pod »Tehnična pisarna* na ogl. oddelek »Jutra>. 24277
Strojni mizar
kvalificiran, dobi trajno delo. — M, Gogaia, strojno mizarstvo. Bled 1. 24284
Pipmčarja
(Schankbursch) sprejme hotel »Slon* v Ljubliani.
24291
Vsakemu
spretnemu je pot odprta, da si izboljša svojo eksistenco. Javite se! Nudimo vam visok zaslužek s prodajo švicarskih ur in drž. srečk. — Zumbulovid. Ljubljana. Aleksandrova 12. 24172
Zastopnike
za brezkonkurenčni predmet iščem po vsej Jugoslaviji. Ponudbe na oglasni oddtlek »Jutra* pod »Novo* 23715
Vrtnar
samostojen in neoženjen, želi kjerkoli službe. Naslov pove oglasni oddelek • Jutra..	24311
Za natakarico
v bližini Celja,	bi šlo rado dekle. Ponudbe	pod značko .Začetnica* na	oglasni oddelek »Jutra*.	24189
Plačilni natakar
z dobrimi referencami ter kavcijo, zmožen, želi službo premeniti. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »G. K.»	24114
Bančni uradnik
perfekten knjigovodja in ko-respondent, z večletno prakso, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi primerne službe pri kaki banki ali lesni tvrdki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro ♦Sveža moč..	24348
Trg. pomočnik
mlad, želi službe v mestu ali na deželi. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod «Prva služba..	24313
Mladenič
z nekaj razredi gimnazije, trgovsko naobražen. vešč tudi nemščine, želi službe, najraje v Srbiji Dober delavec pri vsem in za vse. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	24297
Gospodična
vajena samostojno kuhati, gTe s 1. septembrom v privatno službo ali gostilno. Vajena je vsega dela. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra, pod »Pridna 24».
24299
Izurjena pletilja
išče dela. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 24304
Mlajša natakarica
išče službe — gre tudi na deželo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra». 24305
Trg. pomočnik
začetnik, ki se je izučil v večji trgovini meš. stroke na deželi, išče službe v kakem prometnem kraju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Dobra moč*.
24302
Učiteljica
sprejme nekaj novih učencev za klavir. Vpisuje od 1.—1 ure. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 24331
r*i#
Tvornica bate
Vasa Cičanovič, Beograd, nudi vse vrste bate za kov-tre najceneje v Jugoslaviji Vzorci na željo brezplačno.
24184
Črnega kamna
za terase, vsako množino proda Franc Kucler, Drenov grič pr Vrhniki. 24085
Bukovih in gabrovih drv
20 vagonov suhih, nudi za takojšnjo dobavo Drago H a d 1, Novo mesto. 24082
L'ui>ljan*
Mamice!
* otroških vozičkov raznih vzorov prav po-•eni naprodaj v tovarni Tribun«. Karlovska c 4 159
Dečka
sina poštenih kmečkih staršev. s primerno Šolsko iz-ohrazbo. ki bi imel veselje do trgovinp. in poleg tega bi se tndi izučil steklarske obrti, sprejmem z vso preskrbo v hiši. Naslov r oeL oddelku «Jutr»*. 24S74
Blagajničarka
vestna in priznano točna ter dobra pisarniška pomočnica, ki bi event. tudi pomagala v trgovini in je kot taks tudi izvežbana — ieli primerne službe. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Strankam prijetna*.
Kuharica
samostojna, z dolgoletnimi spričevali, želi premeniti službo, najraje h kakemu boljšemu gospodu. Nulov v oglassem oddelku »Jutra..
24356
Kolesarji!
Dvokolesa » ceni teio padla Pnenmitike Michelin. Dud-lop Ceniki franko Prodaja u obroke F BatjeL Ljubljana. Karlovska eest» 4.
159
Svinčene cevi
za vodovod, malo rabljene, za .visok pritisk. H cole, ca 700 kg in mehki svinec poceni proda K. Jakelj. Slovenjgradec.	24207
Moško kolo
prodam za 550 Din. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
Rožnat krompir in seno
r vagonskih množinah ku->im. Ponudbe na naslov: faso Cičanovič, Beograd.
24183
Vrtalni stroj
z gornjim zamaškom. na 2 prestavi. 60—80 kg težko nakovalo in poljsko kovač-nico kupi Golja Franjo. p. Preserje.	24150
Stekleno steno
za pisarno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stena..	24255
Hlače
nošene, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24355
Bukovih drv
gorljivih, lesnih odpadkov pri žaganju, franko vagon Postojna, kupim vsako množino. Ponndbe z navedbo cene v nemškem ali italijanskem jeziku na naslov: Silverio Basilio. Udine. Via dei Campi No. 9. 24287
Hrastov želod
in laneno seme
kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 24275
Žgano apno
Razpisujemo dobavo 1 vagona žganega apna. Ponudbe prosto 2alec, do 7. septembra t. I. Direkcija državnega rudnika Zabukovca. pošta Griže.	24295
Zidna opeka
Razpisujemo dobavo 7.500 kom. zidne opeke. Ponudbe je vložiti do 7. septembra t. 1. Več se izve pri Direkciji drž. rudnika Zabusov-ca, p. Griže.	24294
Pesek
Razpisujemo dobavo 50 m* prodnega peska. Ponudbe je vložiti do 7. septembra 1.1. Več pri Direkciji državnega premogovnika Zabukovica, pošta Griže.	24296
Premog in oglje
vseh vrst, franko vagon Postojna ali Pedicolle, kupi Silverio Basilio, Ddine — Via dei Campi 9. 24326
Železno peč
srednjeveliko. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod značko »Lutz*.
24317
Lepo posestvo
naprodaj v Rogaški Slatini, 10 minut od kolodvora. Leži ni lepi solnčnati legi tik glavne ceste. Toleg posestva gospodarsko poslopje, njive in travnik. Cena Din 200.000. Cenjena vprašanja s prilogo znamke za 1 Din na oglasni oddelek «Jutra» pod »Hiša 15*.	24057
Hišo in trgovino
z inventarjem, ob državni cesti odda takoj v najem
ic, St.
Nova vila
z več stanovanji, moderno urejena, v Ljubljani, Jegli-čeva (Ahacljeva) cesta 1, naprodaj. — Pojasnila daje Ivanka Boh, Zg. Duplice 4,
p. Grosuplje.
24283
Dvodružinsko vilo
z vrtom, v Rožni dolini, zamenjam za enodružinsko hišo ali vilo v centru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».	24319
Hišo s trg. lokalom
in inventarjem, v prometnem kraju na Gorenjskem prodam ali oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24301
Penzijonisti!
Podpisani imam 5 stanovanjskih hiš, ker ne potrebujem vseh, prodam eno mojih najboljših, in sicer enonadstropno s 6 sobami, 3 kuhinjami, 3 kletmi in vrtom za zelenjavo; poleg hiše tudi večji sadni vrt. Posestvo je v prijar.nem kraju ob okrajni cesti, mimo teče potok Brestanca, par korakov od trgovine, 20 minut od šole ter farne cerkve. 1 Vz ure od kolodvora. Zraven hiše je cerkev, podružnica Sv. Martina. Hiša je zelo pripravna za več penzijonistov, prostora za več družin. Slika hiše na razpolage, plačilni pogoji zelo ugodni. Povprečna cena 125.000 Din. — Ivan Serbec, veleposestnik, Veliki kamen, poŠta Raj-henburg — (postaja Savski Brestovec).	24303
V Lescah kupim
ali vzamem v zakup
hišo
ali večje prostore za
m rno industrijo Obširne ponudbe z navedbo cene na Publi-c tas, Zagreb Gundu 1 ceva ulica U pod .Za 13.101«
l)4%at*m
Hlev in 2 šupi
s podstrešjem za seno ter zraven spadajoče
stanovanje
v Šiški na CelovEki cesti oddam g I. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	24341
Solidno trgovino
železne stroke ali mešanega blaga, z mesečnim • prometom 60—75.000 Din, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Soliden 272».
24272
Gostilno
lepo urejeno in -dobro idočo v Karlovcu, z velikim vrtom, dvoriščem in hlevom ter lepim stanovanjem (nizka najemnina in pogodba za več let) radi bolezni odstopim onemu, ki prevzame kompletni inventar. Potrebno 40.000 Din. Franjo Mahrir, Karlovac. Rakovac št. 13.	24308
Marija Tomic, Dolenjsko.
Jernej, 24201
Hiša
na Ižanski cesti štev. 57
naprodaj. — Pojasnila daje Ivanka Boh. Zg. Duplice 4. p. Grosuplje.	24281
Dvodružinska vila
enonadstropna, z lepim vrtom, 20 minut od gl. pošte naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 24318
Manjši lokal
za pisarno ali delavnico oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24339
Brivski lokal
brez konkurence, oddam na deželi. Nahaja se sredi trga Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Brivski«.
24292
Primeren prostor
(loka.; ca 100 m!, suh in svetel, rabim. Event. istega preuredim na lastne stroške Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Nujno*.
24231
Gostilno
na račun prevzamem s 1. ali 15. septembrom. Zmožna sem kavcij«. Ponudbe do 3. septembra na podružnico Jutra v Marboru pod šifro »Izvežbana moč». 24359
Stanovanje
komfortno. 5—6 sob, želim v centru mesta za oktober ali november. Ponudbe na odvetniško pisarno dr. A. Vrtačnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7/1.
24136
Stanovanje
sobe in kuhinje ali sobo b štedilnikom išče mirna stranka (1 oseba). Naslov z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Stanovanje 11». 24243
Dijaško stanovanje
Dijaka
iz boljše hiše sprejmem na hrano in stanovanje blizu realke in srednje tehnične šole. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24106
Dijake
sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano, oziroma tudi samo z zajtrkom Soba je lepa, solnčna in zračna. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 24256
V Celju
iščem za takoj za desetletnega dečka stanovanje in hrano. Prednost imajo učiteljske. rodbine. Ponudbe na podružnico »Jutra, v Mariboru pod »Navedba cene..	24358
Dijakinj
iščeta stanovanje s hrano pri dobri družini v okolici učiteljišča. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Boljši dijakinji.. 24300
Dijakinja
išče stanovanje b popolno oskrbo pri boljši družini Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Marljiva dijakinja..	24322
Dijakinjo
sprejme boljša družina v prav dobro oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
24309
'2*1
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24357
2 opremljeni sobi
event. s predsobo iščem za takoj, ozir do 15. septembra na Aleksadrovi. Miklošičevi cesti, Selenburgovi. Prešernovi. Wolfovi ulici ali na Marijinem trga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Cen-trum 105».	34350
Parketirano sobo
z 2 posteljama in elektriko, v I. nadstr. oddam na Taboru 5.1, desno. 21330
Opremljeno sobo
oddam zakonskemu paru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24333
Sobo
išče gospod za september. Ima lastno perilo, plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod Efro »Zračna soba 1927.. 24337
Prazno sobo
v centru želim s 1. septembrom. — Ponudbe na poštni predal 154.	24293
Tridesetletna izkušnja dokazne, da io čaše <n aparati znamke WECK za vkuhavanje naizanesljiveiši in rad tega najcenejši. Zelo ugodne cene1 Tovarn'ška zaloga ,WECK Ljubljana, Krekov trg 10 1. nadstr. (tvrdka Fructus).
CELJE: Josip Jagodic.
MARIBOR: Carl Cotz.
Pazite na znamko!
Sobo
s separatnim vhodom, iščem Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gospodična..
24278
Sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24276
8—10 %
obrestuje denarne vloge na tekoči (žiro) račun na trimesečno odpoved. Na daljšo odpovedno dobo po do-covoru. — Efektna banka, Ljubljana, Kongresni trg 9.
24196
Pletilja
sprejme po zelo nizki ceni na dom delo nogavic. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	24314
HEHHHHB
50—75.000 Din
posodim na zdravo podjetje z vknjižbo na prvo mesto. Event. grem s sodelovanjem v večje čeiljarsko podjetje kot družabnik z isto vsoto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24306
«Raša»
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra.. 24351
M--a
Ako mogoče petek na istem kraju, toda malo kasneje. Poljub, Zdravo.	24338
Slavoj
Z dušo ljubim — trepečem, ali ostaneš res večno še v grobu samo moj. Poljube M.	24312
Grajska cvetlica 3333
Dvignite pismo. — »Hrepenenje 4*.	24307

Dober klavir
prodam. Naslov oddelku »Jutra*.
oglas. 24235
Klavir
(Stutzflagel), dobro ohranjen. vzamem v najem, oz knpim. Ponudbe takoj na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Nujno glasovir*.
24353
Pianino
v zelo dobrem stanju, radi selitve poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	24345
Klavir
prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24332
Klavir
dubro ohranjen, prodam radi selitve. — Na ozled pri firmi Warbinek, Hilšerjeva ulica.	24340
Preselitve
izvršuje najceneje »Slove-nia-Transport*, sped transportna družba v Ljubljani. Miklošičeva 36 — Tel 27-18 23101
Kngoiiie
za ležišča
s primezijo 20°/o. 4( c/o in 60° o cinka bronaste sipke in puščice vseh d menz i dobavlja najceneje .Ca^n* k. d. Zagieb Mandalčna I
sezone plošče
(Sperrplatten) zopet dospele v vset" d menii ah. Dobe se pri
Ignaciju Repše, Ljubljana, Tesarska u ica 3

Magistra pharmaciie
ki bi mogel v svojem prostem času posečati strokovne kroge v Ljubljani in okolici v svrho propagande kemij-ko-farmacejskih preparatov sprejmemo. Obširne ponudbe s zahtevami plače na Publicitas d. d., Gunduličeva 11 Zagreb pod „Za — 13110".
Čevljarski pomočniki!
Sprejme se takoj več dobrih čevljarskih pomočnikov za stalno službo.
J:drans<o-posa ska čevi'arna
9194	Kranj.
Malo stanovanje dveh sob
in pritiklin išče mirna stranka. Ponudbe s ceno na upravo «Jutra» pod ccDve sobi*.	50
L Mikuš
Mestni trg štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
GlOVANi BOCCACCIO:
DEKAMERON
Prevel Dr. ANDREJ BUDAL.
1. knjiga. Broš. Din 56—, platno Din 72—, luksuzna iz daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100—• z ilustracijami.
fl. knjiga. Broš. Din 56-—, platno Din 72-—, luksuzna izdaja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100 — z ilustracijami.
III. knjiga. Broš. Din 56-—, olatno Din 72—, luksuzna izdaja na boljšem papirju, polfranc. vez. Din 1C0-— t ilustracijami.
Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadruge
v Liubljanl, Prešernova ul. 54.
Razpis
službe občinskega tajnika Sv. Krištof pri Laškem.
Jodpisano t jpanstvo občine Sv. Krištof pri Laškem razpisuje v smislu ,klepa ocč nskfga odbora z dne 22. avgusta 1927, službo občinskega
tainika.
Prosilci morajo dokazati naslednje:
1.	da s 3 državljani države SHS,
2.	da obvladajo cr avni jezik,
3.	svojo do nevinsko pravico
4.	svi jo sposoa.iost ra vods'vo tajniških poslov občine. Pridnost pri podelitvi službe imajo prosilci, ki zna o dokazati, da so že daljšo dobo >iu bovali kot tajniki pn ka-i občini. Prošn am imajo prilu žiti poleg -pričeval, s katerim dokazu ejo gornje lastnosti tudi nravstve spričevalo. Prošnje se morajo vložiti najkasneje do 15. septembra I9?7
Županstvo občine Sv. Krištof pri Laškem. Župan: Jo>>ip Sluga, s. r
9215 ,
Urejajo dr. Jomp Btm. Izdaj* za Konzorcij cJutra* Adolf Ribnik ar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskamarja Frao Jezeriek. Za taseratnJ del je odgororea Alojzij Novak. Vaj « Ljubljani.