Mim TOŽILSTVO v L)UBL'AN! Poštnina plačana x gotovini Leto XII., štev. 145 <2& Vf. 1931 Ljubljana, petek 26« junija-ifH p: .log. Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon ŠL 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. [ttseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — Tet. 3492 ks 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi ori pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana St 11342 Praha čislo 78 180 Wien It 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 » 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefou št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8l Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Energično čiščenje v ČSR Poročilo preiskovalnega odbora o aferah poslanca Stribrnega — Zahteva po ukrepih za popolno iztrebljenje korupcije — Nova afera Stribrnega Praga, 25. junija, h. Poročilo preiskovalnega odbora v zadevi afer poslanca Stfi-brnega, ki ga je včeraj v poznih večernih urah dobila koalicija, je bilo danes sprejeto tudi v plenumu preiskovalnega odbora. Poročilo pravi m'ed drugim: Dejstva, ki so bMa na podlagi obdolžit-ve ugotovljena v preiskovalnem odboru, posebno pa dejstvo, da so bile za časa uradnega poslovanja poslanca Stfibrnega kot železniškega ministra v premogovnem gospodarstvu državnih železnic zlorabljene dobave za dosego provizij, utemeljujejo neugodno mnenje o njegovi poštenosti. Preiskovalni odbor predlaga torej zbornici naslednje sklepe: 1. Poročilo preiskovalnega odbora naj se vzame na znanje. 2. Poslanska zbornica naj odstopi sp!se preiskovalnega odbora vladi, ki naj uvede nadaljnje« potrebne korake. 3.Vlada naj uvede ukrepe, da bodo zlorabe v državni upravi kakor tudi morebitne nepristojnosti pri izvajanju mandatov članov zakonodajnih korporacij za vsako ceno onemogočene. 4. Vladi se nalaga, naj se v najkrajšem času zedinl za tako ureditev v postopanju z* državne dobave, da bo kršitev čistosti v javni upravi in oškodovanje države preprečeno. V referatu za poslansko zbornico navaja preiskovalni odbor še naslednje: Poročilo odbora 6e opira na pravice ta dolžnosti poslanske zbornice glede ustavne kontrole izvršilnih organov in na avtonom* no skrb poslanske zbornice za lastno čast in spoštovanje. Ne gre za to, da bi poslan« ska zbornica 'zrekla sodbo o krivdi, o kate« ri bo odločalo redno sodišče. Treba pa je pribiti pravico kontrole poslanske zbornice nad izvršilnimi faktorji. Preiskovalni od. bor je mnenja, da naj bi poslanska zbornica sprejela njegov predlog že zaradi tega, da se zasigura. da bodo pristojni vladni orga* ni nadaljevali preiskavo in da bo poslanska zbornica pazila na to, da bodo krivci kaz* novani in bo povrnjena škoda, ki jo je utr* pela država.« Na jutrišnji seji plenuma poslanske zbor* niče bo ta predlog predložil poročevaleo preiskovalnega odbora poslanec Koudelka. Z gotovostjo je računati, da bo predlog tu* di sprejet. Ker je poslanec Stribrny v nedavni tis« kovnj pravdi kot priča podal drugačne iz* jave kakor je bilo sedaj ugotovljeno de® jansko 9tanje v preiskovalnem odboru, ga bo sodišče zasledovalo tudi zaradi^ krivega pričevanja, tako da računajo politični kro* gi celo z možnostjo njegove aretacije. Nova doba v gospodarskih odnosa jih med Češkoslovaško in Jugoslavijo Nova trgovinska pogodba ratificirana v parlamentarnem odboru - Iz referata posl. Sebe Praga, 25. junija d. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je včeraj odobril trgo« vinsko pogodbo z Jugoslavijo, ki je že od 1 .junija začasno v veljavi, kakor tudi no« vo trgovinsko pogodbo s Turčijo. O trgovinski pogodbi z Jugoslavijo je poročal posl. Šeba, ki je opozoril, da so bili gospodarski odnošaji z Jugoslavijo dolgo časa le provLzorično urejeni. Trgovin sko^ politične razmere z Jugoslavijo so bile težavne, ker je Jugoslavija izključno agrar« n;i država, dočim jc Češkoslovaška indu« strijska in agrarna država. Kljub vsem za* prekam je končno prišlo do sporazuma, k: ga smemo s polno pravico označevati za začetek nove dobe gospodarskega so« žitia držav Male antante. Referent posl. Šeba je omenjal v svojem govoru tudi stališče Jugoslavije do avstrij« sko-nemškega načrta carinske unije ter je izjavil, da je bila velika preizkušnja zve* stobe. ko se je pri zadnjih pogajanjih o carinskem bloku Jugoslaviji nudila mož« nost, omiliti gospodarsko krizo s prodajo ž:ta in drugih poljskih pridelkov. Pri svo« jem žitnem uvozu bo zato morala Češko« slovaška v odlični meri vpoštevati Jugosla« vi jo. poleg n je pa zlasti Rumuniio in Ma« d/arsko. ker so te tri države glavne odje« malke češkoslovaških industrijskih proiz« vodov. Sklenjena dodatna pogodba bo Ju« goslaviji olajšala izvoz agrarnih proizvo« dov, ker znižuje carino nanje in Jih delo« ma veže, na čemer je Jugoslavija največ interesirana. Češkoslovaški se je nasprot« no posrečilo znižati tarife, na katerih je interesirana njena industrija. Češkoslova« ška ima največji interes, da prodre njeno tekstilno blago še dalje na Balkan. Zlasti v Jugoslaviji so dane za ČSR velike možno« sti uvoza! Samo ob sebi je umevno, da ho« čemo pošteno skrbeti za to, da bodo naše trgovinske bilance izenačene; zato mora« mo v naših trgovinskih odnošajih, kolikor je mogoče, dajati pre dp os t jugoslovenskim proizvodom pred proizvodi držav, pri kate* rih zaradi naše pasivne trgovinske bilance nimamo tako velikega interesa. Mi more« mo Jugoslaviji pomagati, ne da bi oškodo* vali naše poljedelstvo, na ta način, da po« magamo plasirati jugoslovenske agrarne proizvode. Poročevalec je končno noudarjal, da se ie pred kratkim konstituirala češkoslova« šk au 2 osi oven ska trgovinska pogodba, ki bo imela za svoje poslovanje trdno pod« lago v novi trgovinski pogodbi. Priporočal je čim večje -podpiranje te ustanove od strani oblasti ter je apeliral tudi na indu« strijce v Češkoslovaški, naj na lastno po* budo skušajo doprinesti k okrepitvi go* spodarskih odnošajev med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Spor Vatikana z Litvo Kovno. 25. iunija. s. Kakor se govori, ie TČPrai dobila litovska vlada noto iz Vatikana zaradi izgona nuncija Bartoloniia iz Litve. 0 vsebini note se na uradnih mestih rnva stroga tajnost. Iz dobro poučenih virov se je vendar zvedelo. da je nota sestavljena izredno ostro in da je Vatikan v primeru, če bi Litva ne hotela dati zadoščenja. pripravljen iti tako daleč, da bi odpovedal konkordat- Obnova prijateljske pogodbe med Rusijo in Nemčijo Moskva, 25. jun. d. Poslanik Dirgsen in namestnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Rrestinski sta včeraj podpisala zapisnik o obnovitvi pogodbe o prijatelj* stvu in nevtralnosti med Nemčijo in Sov« jeisko unijo. Glavna izprememba doseda« r> je pogodbe obstoja v tem, da je bila zni* žana doba trajanja od 5 na 2 leti, pri če« mer imata obe pogodbeni stranki pravico do enoletnega odpovednega reka. V uvo* du pogodbe je rečeno, da bosta obe državi tudi nadalje stremeli po ohranitvi obsto* iečih prijateljskih odnošajev in po pospe« sevanju miru. Tragična smrt francoskega senatorja Bruselj, 25. jimija AA. Senator in bivši minister za umetnost Vautier je bil včeraj ob priliki avtomobilske nesrtče hudo ranjen. Dobil je tako hude poškodbe, da je davi umrl. Italijanski intelektualci pred sodiščem Rim, 25. junija č. V soboto se bo pričel pred izrednim fašističnim tribunalom proces proti drugi skupini intelektualcev, članom tajne protifašistične organizacije •Pravica in svoboda«. Prva skupina je bila, kakor znano, že obsojena pred enim mesecem. Nogomet v Pragi Praga, 25. junija g. V današnji nogometni tekmi je DFC porazil Viktorio iz žižkova s 3:2 (2:1). Po odmoru je postala igra zaradi slabega sodnika preostra. Občinstvo se je vmešalo, tako da je morala posredovati policija, ki je aretirala nekaj oseb. Francoska vohunska afera Pariz, 25. junija, č. »Le Journal« poroča, da so prišli v francoskem zunanjem mini« strstvu na sled veliki vohunski aferi. Ne« ki uradnik je izdajal važne diplomatske akte. Z njim vred sta bila aretirana tudi sokrivca zaradi tatvine diplomatskih do« kumentov. Pri aretirančih so našli mnogo prepisov in raznih tajnih spisov. Pričaku* jejo se še nadaljnje aretacije. Pariz, 25. junija g. O vohunski aferi v zunanjem ministrstvu se poroča, da je glavni krivec neki 50-letni podkonzul Cah-noaud, ki je bil mnogo let v službi zunanjega ministrstva. Policija domneva, da je imel še več pomagačev, izmed katerih je bil eden finančno dobro podkovan. Njegovega imena zaenkrat nočejo dati v javnost. Nenavadna nesreča na železnici v Italiji Milan, 25. junija g. Na progi iz Turina v Samono se je pripetila nenavadna železniška nezgoda. Skupina delavcev se je po končanem delu odpeljala s progovnim vozičkom po strmi progi v dolino. Voziček je začel kmalu drveti z neverjetno hitrostjo in je na ovinkih odmetaval materijal in delavce. Na ta način je bilo 5 delavcev ubitih, 9 drugih pa težko ranjenih. Voziček se je končno zvrnil v globok prepad ob progi. Tragična usoda ruskega emigranta Zagreb, 25. junija, n. V. svojem stanova« nju na Savski cesti se je davi obesil bivši ruski polkovnik Konstantin Bergman, ki se je zadnja leta bavil s kotlarstvom in poleg tega študiral mehaniko. Izumil je tu« di dva aparata, ki ju je dal patentirati, a ju ni mogel vnovčiti. Deloma zaradi te« ga. deloma pa zaradi razvoja razmer v Ru« siji, ki mu onemogočajo povratek v do« movino, je šel prostovoljno v smrt. Kongres slovanskih botanikov Varšava, 25. jimija AA. Ta je bil svečano otvorjen kongres slovanskih botanikov. Sodelujejo botaniki iz Bolgarije, češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske. BRUENING IN CURTIUS POSETITA PARIZ Francija Je takoj sprejela Britningovo, po radiju izrečeno ponudbo — Njen odgovor na ameriške predloge priča o velikopoteznosti in velikodušnosti francoskega naroda Pariz. 25. junija s. »L. Intransigeant« in »Pariš Midi« poročata iz zanesljivega vira. da bosta dr. Briining in dr. Curtius sredi prihodnjega tedna prišla v Pariz. Tudi di-našnji razgovor med Briandom in nemškim poslanikom v. Hoschem je bil v zvezi s tem sestankom Briand je izjavil, da z veseljem pozdravlja Briiningovo pobudo Uradni komunike javlja, da je ministrski predsednik Laval obvestil nemško vlado, da bo z veseljem pozdravil poset kancelarja Briininga in zunanjega ministra Curtiusa v Parizu. Komunike ne navaja datuma za poset nemških ministrov, vendar pa menijo, da se bo to kmalu zgodilo, najbrže že pri-hodni? teden. Berlin, 25. junija, s. »Berliner Tageblatt« poroča, da je prejela državna vlada obvestilo, po katerem francoska vlada načelno pristaja na pobudo državnega kancelarja dr. Briininga, da bi se čim prej sestali nemški in francoski državniki. Doslej še ni bilo konkretnega predloga o kraju in času tega sestanka. Listi naglašajo, da želi Nemčija prijateljske in iskrene odnošaje s Francijo in osebna izmena misli med vodilnimi državniki obeh držav bo temu prizadevanju brez dvoma zelo v korist. V tukajšnjih političnih krogih računajo, da bo državni kancelar dr. Briining lahko odpotoval v Pariz, prve dni julija. Na ta način bi nemška ministra obiskala Pariz, preden bi prispela v Berlin angleška ministra Macdonald in Henderson, ki ju pričakujejo za 17. julij. Berlin, 25. junija, g. Francoski minigtrski predsednik Laval je s posredovanjem fran* coskega poslanika v Berlinu oficijelno po* vabil državno vlado na obisk francoske vlade v Parizu. Kakor računajo bosta Brii« ning in dr. Curtius bivala v Parizu od 4. do 6. jul ja ter v tem času stopila v stike z vsemi odločilnimi političnimi osebnostmi. Mellon v Parizu Pariz, 25. junija č. Ameriški finančni mi meter je nocoj ob 6. prispel v Pariz. Takoj po prihodu je qjls=el v zunanje ministrstvo, kjer je imel kratek razgovor Z Briandom. New York, 25. junija s. Več listov poroča, da bo prevzel zakladni tajnik Mellon oficielno ali neoficielno vlogo ameriškega posredovalca pri francoski vladi glede predloga predsednika Hoovra. Kakor menijo, bo imel Mellon v Franciji več razgovorov tudi z vodilnimi funkcionarji Francoske banke. Velikodušnost Francije Pariz,, 25. junija, d. O vsebini francoska* ga odgovora Ameriki, k" ga je ministrski predsedaik Laval včeraj opoldne izročil ameriškemu poslaniku Edgeju in čigar be* sedilo bo objavljeno jutri neposredno pred zbornično debato, se doznavajo naslednje podrobnosti: Nota priznava v svojem uvodu velikopo* težnost in velikodušnost Hoovrovega pred* loga "n poudarja, da je tudi Francija sama že podala dokaze svoje dobre vol'je za ak» tivno sodelovanje pri ozdravljenju Evrope. Že iz pravnih vzrokov pa je potrebno, da se upoštevajo dogovori, kj so bili podpisani z Youngovim načrtom in ki jih je francosk' parlament sprejel kot obvezen zakon. Brez izrecnega pooblastila parlamenta se Fran« cija ne more odreči f>istveiemu razlikova* nju med zavarovanim in nezavarovanim de« lom reparacij. Kljub temu želi Francja 60* delovati pri vseh ukrepih, ki bi mogli olaj« sati gospodarsko sanacijo sveta in Evrope. Da bi pokazala u6trežljivost napram Nem* čiji tudj glede nezavarovanega dela repara* clj, predlaga Francija naslednje: Nezavarovana plačila naj Nemčija nada* Ije nakazuje bankj z mednarodna plačila v Baslu, ki bo te zneske najprej vpisala v dobro držav upnic, a jih bo nato v obliki kreditov zopet vrnila Nemčiji. Washington, 25. junija, č. Francoski po* 6lanik Claudel je izročil odgovor francoske vlade v sredo zvečer v Beli hiši. Takoj nato so se sestali k triurnemu posvetovanju vsi glavni sofcrudnikj predsednika Hoovra, med nj'm drž. tajnik za zunanje zadeve Sti-m* eon in zastopnik zajdadnega tajnika držav« ni podtajnik Milk. Po tej konferenci je bil izdan službeni komunike, kj pravi, da je Huda kriza v rumunski kmetski stranki Za Manijem je odstopilo celotno strankino vodstvo pravljajočem se velikem škandalu Vesti o pri- Bukarešta, 25. junija- p. Ker dr. Maniu kljub vsemu prigovarjanju ni hotel umakniti svoje demisije kot predsednik stranke, so podali ostavko tudi vsi ostali člani vodstva. Odstopil je tudi ves izvršni odbor s podpredsednikom Vajdo Voivodom na Čelu. Vsi so odložili tudi svoje poslanske mandate. Bukarešta, 25. junija, d. Agentura Orient-Radio poroča: V krogih nacijonalne uniie so mnenja, da je povod" umika Mania iz političnega življenja pripisovati nesoglasju v narodni kmetski stranki, kakor tudi kočljivi zadevi, ki bo v najkrajšem času razkrita. To je razvidno tudi iz pisma, ki ga je Maniu poslal glavnemu tajniku stranke Mihalakeju in v katerem pravi, da finančne zadeve caranistične stranke niso spadale nikdar v njegovo področje ter da ni nikdar upravljal blagajne stranke in odločal o njenih nalogah. Na podlagi tega pisma sklepajo, da prepušča Maniu polno odgovornost za eventualni finančni škandal onim. ki so razpolagali z denarjem stranke. 1 šestnajstih urah iz Amerike v Evropo Uspešne prve etape ameriških letalcev, ki hočeta v desetih dneh ob-leteti svet — Nekaj ur za njima sta preletela Ocean dva Danca London 25. junija d. Ameriška letalca Willy Post in Harold Gattv sta pristala včeraj ob 1. popoldne na letališču Sealand pri Chesteriu v bližini Liverpoola. ker jima je zmanjkalo goriva. Ob 2. sta se zopet dvignila in nadaljevala Dolet proti Berlinu. Letalca sta 3680 km dolgo progo iz Amerike v Evropo preletela v 16 urah in 55 minutah in dosegla povprečno brzino 234 km na uro Pri prihodu v Sealand sta bila skrajno izmučena, da sta komai stala na nogah. Berlin. 25. junia d. Letalca Post in Gattv sta snoči ob 20.30 pristala na letališču Tem-pelhofu. Gattv je po svojem' pristanku izjavil: Polet preko Oceana ie bil sprva prijetna zabava, sredi pota pa sva zašla v tako gosto meglo, da sva popolnoma izgubila smer Z naraščajočim svitom je postajalo viharno. Končno sva prišla iz megle in zagledala proti poldnevu kopno. Iskala sva primeren prostor za pristanek ter pristala končno v Chesterju. Pičle zaloge hrane, ki iih vzela seboj, so bile skoro izčrpane in s Dravo lakoto sva planila na zajtrk, kj so ga nama ponudili.« Takoj do pristanku v Tempelhofu sta letalca govorila po telefonu brezžično z New-yorkom Prenočila sta na letališču, davi na sta startala za nadaljnji polet v Rusiio. Njun polet okoli sveta ie finansiral oe-trolejski kralj Frank Hali. Letalo nosi zato tudi ime male Hallove hčerke, ima motor s 445 k s. ter brezžično napravo z dale-kosežno učinkovitostjo. Hali je nameraval že leta 1928. financirati polet preko Oceana. da bi zboljšal Lindberghov rekord, oa je moral svojo namero opustiti, ker ie med tem zaradi napačnih špekulacij izgubil skoro vse svoje premoženje. Ko si je opomogel. se ie zopet lotil svojega načrta ter ga razširil na polet okoli sveta V Moskvi Moskva, 25. junija g. Ameriška letalca Post in Gatty sta danes ob 17.42 vzhodno evropskega časa pristala na letališču v Moskvi. Letalca nameravata danes ponoči odleteti dalje proti Irkutsku, kamor nameravata prispeti v petek zvečer. Polet iz Berlina v Moskvo je bil zaradi viharja zelo težaven, vendar je trajal samo osem ur. Motorji so delovali brezhibno. Še en prekooceanski polet New York, 25. junija d. Včeraq ob 9.24 srednjeevropskega časa sta danska letalca Hillig in Hulris startala v Harbour -Grace v Novi Fundlandiji na letalu *Li-berty« za polet preko Oceana v Kodanj. Ker sta letalca skoro 13 ur kasneje startala kakor Post in Gatty, ne gre za tekmovanje. Zračna proga iz Nove Fundlan-dije do Kodanja znaša okrog 5000 km. »Liberty« ima 300 k. s. ter zato ne leti tako hitro kakor letalo ameriških dveh letalcev. Kuriva ima letalo za 40 ur. Berlin, 25. junija g. Oba danska preko-oceanska letalca Hillig in Hulris, ki sta startala za polet preko Oceana v Kodanj 13 ur po Postu in Gattyju, sta po posrečenem poletu preko Atlantika danes ob 17.30 pristala na letališču v Crefeldu. Letalca sta nameravala, kakor znano, leteti naravnost v Kodanj, vendar sta se nad Oceanom izgubila in prišla nad Španijo. Od tam sta letela preko Južne Francije in pristala v Crefeldu, kjer bosta vzela gorivo in letela dalje v Kodanj. V enem dnevu preko šest držav London, 25. junija AA. Kapetan Neville Stack in J. R. Chaplin sta preletela 2000 milj dolgo progo iz Croydona v Varšavo in nazaj v enem dnevu. V poletu sta preletela Anglijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo in Poljsko. Letela sta z angleškim letalom, s katerim sta pred kratkim dosegla rekord v poletu iz Londona v Kodanj in nazaj. Nesreča italijanskega letala Rim, 25. junija g. Na letališču Capi di Chino se je ponesrečilo vojaško letalo. Oba pilota sta se ubila. ameriška vlada pozvala državnega zaklad* nega tajnika Mellona, ki se mudi v Londoe nu, naj takoj odpotuje v Pariz in prične po« gajanja s francosko vlado. Stimson se je izjavil v razgovoru z novinarji zelo ->ptiai:* stično, poudarjajoč, da so imeli Mellonovi razgovori v Angl'ji velik uepeh in da bodo odločilne važnosti za usodo Hoovrovega predloga. Mednarodno posojilo Nemčiji London, 25. junija, s. Angleška banka. Francoska banka, Federal Reserve Board in banka za mednarodna plačila so skleni« le, da bodo z veljavnostjo od današnjega dneva dale nemški državni banki na raz* polago kredit v višini 100 milijonov dolar* jev. Vsaka izmed udeleženih bank bo pre* vzela 25 milijonov dolarjev. Kredit bo do« voljen za obveznosti državne banke ob koncu meseca. Berlin, 25. junija, č. Politični in gospodar ski krogi so silno optimistični. Ta op tirni j zem se kaže tudi na vseh nemških borzah. Posebno povoljno je vplivala vest, da bo že v kratkem prišlo do sestanka ned nem* škimi in francoskimi državniki, kakor ie to predlagal v svojem govoru kancelar dr. Briining. Mala antanta pristaja Washington, 25. junija, č. Včeraj popol* dne so poslanici Jugoslavije, Češkoslova* ške in Rumunije posetili ameriškega zuna* njega ministra Stimsona in mu v imenu svojih vlad izjavil, da sprejemajo Hoovror predlog. Pristanek Italije Rim, 25. junija s. Italijanska vlada je včeraj obvestila angleško, francosko in nemško vlado, da je sprejela predlog predsednika Hoovra. Po navodilih šefa vlade so se dopoldne sestali v zunanjem ministrstvu zunanji in finančni minister ter guverner italijanske banke k razpravi o potrebnih ukrepih, ki naj bi že s 1. julijem omogočili hitro in popolno izvršitev predloga predsednika Hoovra. Jadranski sokolski zlet zlet Split, 25- junija, n. Sokolski zlet v Splitu bo mnogo večji, kakor pa je bik) sprva zamišljeno. Udeležilo se ga bo nad 10.000 Sokolov in Sokolic. Iz Slovenije jih pride 500, iz Zagreba 1400, iz Beograda o<10, s Sušaka 1000, s Cetinja 350, iz Sarajeva tn Mostarja okoli 1000. V petek bodo imeli sejo sodniki, v soboto se prično tekmova-nja, v nedeljo in ponedeljek pa bodo glavni zletni dnevi. Podpora oškodovancem po zadnjem neurju Beograd, 25. junija. AA. Ker je te dni vladalo v nekaterih krajih hudo neurje in so nevihte napravile veliko škodo, je zahteval minister za kmetijstvo od vseh referentov, naj mu predložijo poročila o povzročeni škodi. Minister se je pobrigal za odobritev izrednih kreditov za nujno podporo prizadetim krajem. V krajih, kjer je to potrebno, se bo dajala prebivalstvu tudi prehrana, v drugih krajih pa podpora v semenu uničenih kultur. Premestitve v železniški službi Beograd, 25. junija. AA. S sklepom ministra za promet so premeščeni k mestni terenski sekciji v Ljubljani ing. Rafael Eržen, pristav direkcije v Ljubljani, Miroslav Urbane, tehnični uradnik 8. skupine 35. terenske sekcije, Miroslav Cehner, tehnični uradnik 8. skupine 3. terenske sekcije, Josipina Rogi, arhivska uradnica 35. terenske sekcije v Celju, Alojzij Furlan in Anton Kavčič, tehnična uradnika 9. skupine ter Silvester Kavčič in Miroslav Cr-kven, tehnična uradnika 10. skupine terenske sekcije v Ljubljani; k 3. sekciji v Ljubljani Milan Lenasi, tehnični uradnik 8. skupine 35. terenske sekcije v Celju in Jos. Puntič, praktični tehnični uradnik 9. skupine 35. terenske sekcije; k 10. sekciji v Mariboru inž. Stanislav Podboj, uradniški pripravnik; k 11. sekciji v Vinkovcih Ludvik Turk, praktični tehnični uradnik 9. skupine 9. sekcije v Mariboru. Wi!kins ni obupal London, 25. junija č. Kapetan Wilkins je izjavil novinarjem, da bodo popravila podmornice »Nautilus« končana do 9. julija, nakar bo takoj krenil na severni tečaj. Namestnik prometnega ministra Beograd, 25. junija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za zastopnika ministra za promet Nikola Preka, minister brez listnice, ker bo bival minister za promet inž. Lazar Radivojevič nekaj časa v inozemstvu. Novf kancelar kraljevih redov Beograd, 25. junija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je razrešen dolžnosti kancelarja kraljevih redov Dušan štefanovič, divizijski general v pokoju; za kancelarja kraljevih redov pa je postavljen Dragoljub Jeremič, brigadni general v pokoju, ki je obenem odlikovan z redom sv. Save L stopnje. Izseljenci in domovina Llubljana, 25. junija. Jutri se bo otvoril v našem mestu prvi izseljeniški kongres, ki se ga udeleži tudi večja skupina jugoslovenskih izseljencev iz Amerike. Ljubljana se je pripravila na dostojen sprejem dragih rojakov. Vsa naša pozornost je danes posvečena njim. ki so prispeli preko oceana, da pozdravijo domovino. Ce tolike goste sprejemamo z iskrenimi simpatijami, tedaj je gotovo, da bodo ameriškim rojakom naša srca naiboii odprta. Iz daljne tujine, iz ameriških velemest, tovarn, rudnikov in plantaž, od 'l ihega oceana s kanadske meje, iz vroče Kalifornije, od povsod nam prinaša-io preko morja dragocen dar: zvestobo. Zvestobo domovini, ki je, kakor pravi pesnik, v daljo kot seme razsipala svoj piod in ki bi jih rada kot lastovke zopet priklicala k sebi. Zvestoba narodu, ki jim je dal svoj jezik, svoje običaje in svojo posebnost in ki jih ne more pogrešati. Zvestobo državi, katero si je ta narod ustvaril in ki jo z ljubez-nijo utrjuje na svetih tleh svojih dedov. Zvestobo tradiciji, vsemu lepemu, kar zapušča rod rodu kot svoj največji testament. Prijatelji iz Amerike, vsi vemo, kako težko" ie izseljeniško vprašanje. Zavedamo se, da je izseljeništvo počasno krvavenje naših narodnih žil, krvavenje naših gospodarsko-socialnih ran. Tudi srečna rešitev še nerešenega problema notranje kolonizacije ne bi mogla popolnoma ustaviti tega odtoka narodne krvi v tujino, kamoli zbrati vse izseljence na domačih tleh. Tisoči in tisoči so že odšli, stotine njih so se izgubile; kot tujci so izčrpani izdihnili med tujimi ljudmi. In vendar! Naš narod je notranje zdrav, naš človek se s svojim bistrim umom in delavnimi rokami vendarle pogosto prerije kvišku. Evo, naše naselbine v Ameriki! Že desetletja se drže; sinovi in hčere naših rojakov so zrasli že na ameriških tleh, celo vnuki se že uče sladke besede svojih dedov in se tako ločujejo od mase anglosaških Američanov in od ostalih kolonizacij-ških otokov v širokem človeškem morju Severne in Južne Amerike. Naši listi izhajajo žc desetletja, naše organizacije zbirajo tisoče in tisoče rojakov, tip-ljcjo po vseli ogromnih ameriških dimenzijah in iščejo raztresene dele na-naroda; naši Narodni domi vstajajo, v senci velemestnih oblakoderov in pričujejo že s svojimi napisi, da naš rod biva tudi tam, da naša beseda še živi v teh krajih in da naših rojakov ni »tuja slava premamila.« Odkar so Zediniene države silno očtfe-jiie dotok izseljencev, so naše ameriške naselbine prešle v stanje nekake stabilizacije. Ljudje, ki so ostali tam, so se po večini že zakoreninili in ne mislijo na skorajšnjo vrnitev v domovino." Imajo tam svoj stalni kruh, svoje hiše in drugo imetje, uživajo izvest-ns udobnosti ameriške civilizacije, ki jih pri nas še ne bi mogli imeti. Morda Je pretežna večina takih, ki ostanejo Američani. V Ameriki rojeni potomci. ki ne čutijo v toliki meri sladke privlačnosti domovine, bodo z nami le toliko v zvezi, kolikor narodne zavesti so jim vcepili starši. Zaradi tega mora- mo tedaj predvsem računati z dejstvom, da imamo v Ameriki stalne naselbine in da vodimo iz domovine smotrno, dobro nacionalno - kolonizacijsko politiko. Domovina, sveti svet očetov, mora izžarevati tudi preko oceana toliko moralne sile, da bo ž njo krepila in nacionalno vzdrževala vse svoje kolonije. Mi ne moremo, kakor Angleži ali drugi veliki narodi, voditi imperiali-stično-kolcnizacijske politike. Naša ko-lonizacijska politika je predvsem moralna: ohraniti in gojiti nacionalne vezi, stike ž domačo kulturo, zavest domovine, ki v tem smislu nima meja. Z radostjo zaznavamo, da se je narodna zavest v zadnjih letih med našimi ameriškimi izseljenci znatno ojačila in razširila. Naši umetniki, ki so v zadnjem času bivali med njimi, nam pripovedujejo, kako ponosni so naši rojaki na vsak vnanji pojav in izraz višje kulture, ki tudi anglosaškim Američanom in pripadnikom drugih kolonij vzbuja spoštovanje pred našim narodom in njegovo avtohtono kulturo v domovini. Pripovedujejo nam, kako zvesto goje naše tradicije in kakšne tesne, res bratske vezi se pletejo v Ameriki med slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi izseljenci. Ugled našega poslaništva in konzulatov med Američani, jugoslovenska zastava na naših trgovskih ladjah, ki se vedno češ-če pojavljajo tudi v ameriških pristaniščih, simpatični glasovi ameriškega anglosaškega tiska o Jugoslaviji vse to približuje tudi manj zavedne rojake tej daljni luči, ki prihaja čez ocean in ki se imenuje: domovina. Dobro vemo, da ne gre samo za to, marveč tudi za vrsto drugih, mnogo konkretnejših vprašanj. Gre za to, kako naj se veliko moralno načelo skupnosti, domovinske zvestobe, aplicira na zadeve stvarnega življenja. Gre za ožje. praktične zveze med organizacijami v domovini in organizacijami ameriških izseljencev. Za gospodarske stike. Za podporo onim, ki se ne morejo vkoreni-niti in nimajo zadostnih sredstev za vrnitev v domovino. Za naše šolstvo v Ameriki. In tako dalje. To pa ni naloga enega samega kongresa — to je program cele velikopotezne nacionalno -kolonizacijske politike. Vemo, da se v Ameriki take reči ne rešujejo teoretično, marveč predvsem praktično. Zato se nadejamo, da bo prvi izseljeniški kongres takoj prinesel kaj priktičnih sadov. Po vsem tem pa se zavedamo, da so naši današnji gostje v prvi vrsti izletniki. Privedlo jih je plemenito hrepenenje po domovini. Zaželeli ,so si njenih gora, gozdov, polj in trat, njenih vasi, svojcev, ki jih imajo v starem kraju. Hočejo pa tudi spoznati širšo domovino, glavna mesta in kraje v naši državi, nie razmere, njen napredek. V trenutku, ko jim kličemo kar najpresrčnejšo dobrodošlico, želimo, da bi ponesli v naše ameriške kolonije najugodnejše vtise o svoji stari domovini in nam tam preko morja še nadalje in še bolj vneto vzgajali rod v veri v očetnjavo, v toplem pripovedovanju o lepi deželi očetov, v jeziku, ki so nam ga kot dragoceno posodo narodnega duha zapustili predniki. . Živeli, nasi dragi rojaki i z velike Amerike! Ameriški predlog v številkah Pariški finančni krogi, ki smatrajo besedilo Hoovrove ponudbe za premalo pre-eizne, so prišli pri preračunavanju posledic skoro astronomskih številk, kajti nedoločna stilizacija ameriške ponudbe ne dela razlike med pogojnimi in brezpogojnimi nemškimi plačili. V zadnjih dneh pa se je položaj že toliko razjasnil, da so sedaj skoro popolnoma zanesljivo ugotovljene vsote, ki padejo pod moratorij, in one, ki zanje Youngov načrt ne predvideva nika-ke možnosti odloga. Od onih 114 milijard mark, ki jih mora Nemčija v bodočih petih desetletjih izplačati zavezniškim državam kot vojno odškodnino, dolgujejo slednje dobrih 92 milijard Ameriki. Pri tem imajo glavni delež Anglija, Francija in Italija, kojih terjatve nasproti Nemčiji znašajo po Youngo-vem načrtu 21, 59, odnosno 17 milijard in ki morajo s svoje strani plačati v tem času Ameriki kakih 84 milijard. Jasno je tedaj, da je bil moratorij v prvi vrsti odvisen od Amerike. Letna plačila Nemčije, ki bi zapadla v moratorijski dobi od letošnjega 1. julija do 1. julija 1932, znašajo za vse države upnice 1697.5 milijonov mark. Vendar moratorij ne bo veljal za vso to vsoto, marveč je treba od nje odbiti okroglo 178 milijonov, ki se morajo porabiti za kritje obresti iz Youngovega in Da-vesovega posojila. Odloženo je tedaj plačilo 1519 milijonov, za kar bo olajšan nemški proračun bodočega proračunskega leta. Upniki, ki bi imeli prihodnje leto 1931-32 prejeti od Nemčije reparacijska plačila v smislu načrta, so pri tem udeleženi z naslednjimi vsotami: Francija 838, Anglija 362, Italija 190, Belgija 102, Jugoslavija 79, Portugalska in Japonska 13, Rumunija 12 in Poljska z 9 milijoni mark. Kakor je iz teh številk razvidno, je Francija med vsemi ostalimi upnicami daleko največja. Od vsote 838 milijonov bi pa Francija sama v letu moratorija morala plačati Angliji okoli 255, Ameriki pa 228 milijonov. Ob uresničenju Hoovrovega predloga bi tedaj Franciji za leto moratorija odpadla plačila v višini 483 milijonov, sama bi pa morala pogrešati okoli 359 milijonov iz nemških anuitet in Kake 4 milijone od svojih manjših dolžnikov Grške, Rumunije in Jugoslavije. Jasno je, da Franciji z moratorijem ni ustreženo. Razumljiv pa je pristanek Anglije na moratorij, kajti ona ima plačati Ameriki letos 674 milijonov, dobila bi pa v istem letu od svojih dolžnic Nemčije, Francije in Italije skoro isti znesek, Anglije tedaj mo- ratorij ne zadene čisto nič, pač pa je nekoliko čudno, da kaže Italija toliko razumevanja za ameriško inicijativo. Dobili ima namreč od Nemčije 190 milijonov, plačati pa bi morala Angliji 86, Ameriki pa 26 milijonov, iz česar izhaja razlika 77 milijonov. Angleška, ameriška in nemška diplomacija si zato prizadeva na vse krip-Ije, da pridobi za moratorij tudi Italijo in tako spravi Francijo kot glavnega upnika v položaj popolne osamljenosti. Relativno pa bi prinesla največjo žrtev Belgija, ki ima dobiti od Nemčije 103 milijone, oddati pa ji je treba le 32 milijonov. Izpadek okoli 400 milijonov bi morala Francija najbrž kriti z notranjim posojilom, da si ohrani proračunsko ravnotežje, vendar ni v načelu nasprotna Hoovrove-mu predlogu. Pač pa je Franciji na tem, da ta predlog ne bi razveljavil določbe Youngovega načrta, ki pravi, da del nemške anuitete (660 milijonov) ne more biti podvržen kakršnemukoli moratoriju. V interesu Francije je, da ostane ta važna določba v polni veljavi; zato se upira moratoriju za celokupno nemško anuiteto, smatrajoč, da je pomoč, ki jo zagotavlja moratorij za pogojne zneske dovoljna, da olajša nemško gospodarsko krizo. S popolnim moratorijem bi bilo Nemčiji odloženo plačilo 1519 milijonov mark, ako pa prodre francoska zahteva, da brezpogojne anuitete 660 milijonov moratorij glasom Youngovega načrta ne sme zadeti, potem znaša Nemčiji odloženo plačilo še vse eno okoli 900 milijonov. Kakor vse kaže, bo Francija vztrajala na tej določbi načrta. Nova palača OUZD v Beogradu Beograd, 25. junija, p. Danes je bil na svečan način položen temeljni kamen za novo palačo Okrožnega urada za zavaro« vanje delavcev v Beogradu. Svečanosti so prisostvovali kot zastommk kralja polkov« nik Leko. kot zastopnik vlade novi mini« ster socialne politike dir. Kostrenčič ter za« stopniki raznih delavskih in delodajalskih organizacij Cerkvene svečanosti je opravil osebno patrijarh Varnava. Minister dr. Kostrenčič je imel nato da lisi govor nagla« šajoč svojo zadovoljstvo, da je njegov pr« vi javni čin na ministrskem ooložaju po« svečen dobroti širokih delavskih slojev. Zagrebško »Kolo« vstopi v JPS Zagreb, 25. junija n. Na današnji skupščini zagrebškega pevskega društva »Kolo«, ki proslavlja te dni 70-letnico svojega obstoja, je bil med drugim soglasno sklenjen pristop k Jugoslovanskemu pevskemu aavezu. Kako bomo sprejeli ameriške rojake Toplo vabimo vse ljubljansko občinstvo, da se danes zjutraj udeleži sprejema ameriških rojakov in da jim ves čas njihovega bivanja v Ljubljani izkazuje bratsko ljubezen. Spored sprejema je naslednji: Pred Mestnim domom se zbirajo točno ob 8. uri narodna, prosvetna in strokovna društva z železničarsko godbo »Slogo«. Odhod izpred Mestnega doma je točno ob 8.15, tako da so vsa društva ob 8.30 zbrana pred kolodvorskim poslopjem. Sokolska društva s sokolsko godbo se zbirajo ob 8.15 uri pred carinarnico* Sprejema na peronu se udeležijo le posamezni zastopniki društev in sprejemnega odbora ter železničarska godba. Ob prihodu vlaka pozdravi izletnike na peronu zastopnik mestne občine. Glavni pozdrav in sprejem pa se bo vršil pred kolodvorskim poslopjem. Tu pozdravi izletnike zastopnik g. bana, v imenu narodnega izseljeniškega odbora in sprejemnega odbora pa dr. Joža Bohinjec. Po pozdravu se razvije povorka po nastopnem redu: sokolska godba, Sokolstvo z zastavo, pevska društva z zastavami, izletniki, narodna ženska društva in organizacije, železničarska godba, ostala društva, občinstvo. Povorka bo šla izpred kolodvora po Masarykovi cesti na Dunajsko cesto in nato pa Tavčarjevi ulici na Miklošičevo cesto do Delavske zbornice. Zastopniki oblastev in korporacij ter pevska društva odidejo v dvorano, ostala društva pa se razidejo. Popoldne ob 17. uri je zbirališče k odhodu na vrtu kolodvorske restavracije. Pridite številno tudi k slovesu! Pariz, 25. junija. AA. Sem je dospela skupina jugoslovenskih izseljencev iz Amerike, ki bo sodelovala na izseljeniškem kongresu v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Vodi jih jugoslovenski ataše pri poslaništvu v Washingtonu dr. Berislav Angje-linovič. Imenovanja v upravni službi Beograd, 25. junija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je premeščen po potrebi službe za sreskega načelnika 7. skupine v Metliko Fran žmigavčič, dosedaj višji pristav iste skupine v Črnomlju; za banskega svetnika pri kr. banski upravi dravske banovine so postavljeni v 4/1 Leon Graseli, dr. Marko Ipavec, dr. Bronislav Fischer, dosedaj v 4/II; v 4/II dr. Leo Bogataj, dosedaj v 5; za politično-upravnega tajnika v 5. skupini Fran Mramor, dosedaj v 6. skupini; za pomožnega politično-upravnega tajnika v 6. skupini Ivo Metlič, dosedaj v 7.,; za sreskega načelnika v mestu dosedanje službe v 4/TI v Slovenjgradcu Fride-rih Viher, dosedaj v 5. skupini; v 5. skupini v Radovljici dr. Ivan Vidmar; v Krškem dr. Janko šiško; v Ljutomeru dr. Al. Trstenjak; v Kočevju Adalbert Placer; v Gornjem gradu Matko Kandič; za sreskega podnačelnika v mestu dosedanjega službovanja v 5. skupini v Brežicah Fran Maršič, dosedaj v 6. skupini; v Ljubljani Mirko Brezigar; v Kočevju dr. Tino Suša; na Prevaljah Ivan Milač; v Mariboru desni breg dr. Ivan Vrečar; v Kranju dr. Iv. Zobec; v Šmarju pri Jelšah Anton Svetnik; za politično-upravnega tajnika v 5. skupini pri sreski izpostavi v škofji Loki Fran Levičnik; v Mariboru levi breg Fran Vovšek; v Mariboru desni breg dr. Ivan Potočnik; za sreskega podnačelnika v 6. skupini v Logatcu Ivan Bavdek; v Krškem dr. Josip Tomšič; v Slovenjgradcu Leopold Ajlek; za" politično-upravnega tajnika 6. skupine v Dolnji Lendavi Jakob Poč-kaj v Celju Ivan Forčesin. Prekmurski strup »čemer« pred sodiščem Maribor, 25. junija. Pred senatom petorice okrožnega sodi« šča v Mariboru se je danes zagovarjal 24« letni posestniški sin Mihael Horvat iz Gor« nje Lendave zaradi hudodelstva umora in obrekovanja, ker je 23. marca letos v Vi« doncih dal svoji ljubici Veroni Kerec strup (arzenik) za odpravo plodu in je Ve« rona 24. marca umrla. Orožništvu je Hor« vat Mihael nato najprej rekel, da mu je dal strup sosed Josip Rajber, zato da od« pravi Veroni plod. Horvat Mihael je imel z Verono ljubav« no razmerje in je ljubica lansko jesen za« nosila. Horvat se je zagovarjal, da ga je ljubica sama nagovarjala, ko ji je rekel, da ie. še ne more poročiti, naj ji prinese sred« stvo za odpravo plodu. Horvat je šel k Jo« žefu Rajber ju, delavcu v Gornji Lendavi in kupil od njega »čemer«: za uničevanje miši in podgan. Dobil je za 10 Din arze« nika, ki bi ga moral po navodilu Rajber ja zdrobiti v prah in dati na svinjsko kožo, vse to skuhati, ali pa pomešati s koruzno moko, da podgane to pojedo in potem cr« knejo. Rajber je izrecno povedal, da je »čemer« zelo nevaren strup. Mihael Hor» vat je doma kos čemerja zdrobil in razto« pil v steklenici vode ter ponoči zanesel svoji ljubici Veroni, ki je šla po žlico in nato izpila eno žlico tekočine. Ponoči je postalo Kerečevi slabo, začela je bruhati, naslednji dan sploh ni več govorila iti je popoldne umrla. Izvedenci so ugotovili, da je Verona umrla na akutnem zastruplje« nju za arzenom. Ilorvat se je pri današnji razpravi zago» vari al, da ni hotel usmrtiti Verone. čeprav je vedel, da je dobil pri Rajberju strup, o katerem je domneval, da usmrti le miši in 'podgane, ne pa tudi ljudi. Rajberja pa je baje prvotno Ie v svoji prestrašenosti dolžil, da mu je dal sredstvo za odpravo plodu, ne da bi ga hotel resno zaradi tega deHnia ovaditi sodišču. Sodišče se ni moglo prepričati, da je ho« tel obtoženi Mihael Horvat res s strupom usmrtiti Verono Kerec ter lažno obdolžiti Josipa R"iberja hudodelstva. Obsodilo je Mihaela Horvata le v smislu § 173 k. z., da je dal noseči Veroni sredstvo za od« pravo plodu in je Verona Kerec zbog tega umrla, na tri leta robife. Ostalega dela ob« tožbe na je bil Horvat, ki je kazen sprejel, oproščen. Senatu je predsedoval sodni svetnik dr. Lešnik, državno tožilstvo je zastopal dr« žavni tožilec dr. Hoimik. a obtoženega je branil odvetnik dr. Reisman. Jubilejno slavje Tehniške srednje šole Otvoritev učinkovite razstave Je najdostojneje obeležila pomen zavoda — Tehtne izjave pri banketu Ljubljana, 25. junija Jubileji našega šolstva imajo tudi v širo« ki javnosti simpatičen odmev: delo, ki ga opravlja šolstvo, jc brez dvoma ncprecen« Ijiva postavka v našem narodnem in pose« bej še kulturnem življenju. Osobito priku« pen nam je tak jubilej tedaj, če ga slavi toli važen zavod kot je ljubljanska Teh» niška srednja šola. Tehniško šolstvo je izra« zit plod našega časa in ker vsak zdrav na« rod živi tesneje v sedanjosti nego pretek« losti, je ta šola, ki ustreza potrebam našega industrijskega razvoja in načelu racionaliza* cije dela, šč prav posebno pomemben za* vod. Tu se vzgajajo in obogačujejo s ko« ristnim znanjem mladi ljudje, ki so v vseh panogah industrije in obrti pionirji novih delovnih načel in metod, kakor jih nujno zahteva ne samo naš obč; napredek, marveč celo naš obstoj na tleh, kjer nas 6amo »obrt in industrija rodita.« Ljubljanska Tehniška srednja šola je pro« slavila 20 letnico 6vojega poslopja ,z otvo« ritvijo res reprezentativne razstave, ki je tud' širšemu občinstvu omogočila vpogled v njene oddelke in dclavnice in mu nazor« no predočila vlogo, ki jo ima ta veliki učni zavod v naši obči civilizaciji, ki brez siste« matičnega razvoja obrtn:h in industrijskih veščin ne bi stala na toli trdni podlagi. Pred otvoritvijo razstave se je v foveru in na stopnišču šole izvršila majhna spomin« ska slavnost. Zbrali so se odlični zastopni« ki oblasti, korporac'j in druge ugledne oscb= nosti; poleg bana dr. Marušiča in podbana dr. Pirkmajerja je stal župan dr. Puc. Na« čelnik Marn je zistopal ministrstvo za tr« govino in industrijo, univerzo je predstav« Ijal prof. dr. Kral, ZAOl predsednik Jelačia 6 podpredsednikom Ogrinom, gen. tajnikom dr. NVndischerjem in z drugimi. Navzoč je bil bivši minister Pucelj, jz Zagreba je pri« spel ravnatelj tamošnie Tehniške srednie šole Drag. Sij. Tudi Beograd je poslal 6vo« je zastopnike. Samo ob sebi se ume, da je poleg župana prispelo še več občinskih za« stopnikov s podžupanom prof. Jarcem na čelu in da so bile zastopane razne strokov« nc korporacije, med njimi kmetijska družba po inž. Lahu. Zveza industrijcev po inž. Šukljetu, Zveza obrtn h zadrug po Rebcku, zadruga elektrotehnikov po Mihelčiču, De« laveka zbornica po Kopaču itd. Tudi zasluž« ni organizator našega obrtnštva Franchetti je prispel poleg dolge in častne vrste profe« soriev raznih šol. predvsem pa seveda do« mačega zavoda, poleg zastopnic ženstva in nekaterih drugih uglednih intelektualcev s pisateljem Finžgarjem na čelu. Ta izbrana družba je pozorno poslušala pozdravni govor zaslužnega direktorja za« voda Josipa Rcisnerja, ki se je spom njal začetkov šole in nje razvoja in bana dr. Marušiča, ki je poveličeval požrtvovalnost in idealizem onih, ki so pomagali šoli do njene današje višine. G. ban je sporočil, da je ob jubileju šole kralj Aleksander odi'« koval nekatere njene zaslužne sotrudnike, predvsem direktorja Josipi Reisnerja. Dalje je izpregovoril župan dr. Puc v imenu ljub« Ijanske občine, ki si je pod Avstrijo mnogo prizadevala, da 6e je uresničila ta žgoča potreba našega gožpodyskega razvoja in ki je zgradila monumentalno poslopje. Ob« ljubil je šol', da bo skušal zastaviti svoj vpliv za izpolnitev medtem nastale vrzeli: za dozidavo novega trakta, ki bo namenjen obrtno«nadaljevalnim šolam. Nato je pred« sednik ZTOI Jelačin izrazil zahvalo vsem. ki so si pridobili trajnih zaslug za to šolo: ob pietetn' pozornosti se je odkrila spo« minska plošča nje prvemu direktorju Ivanu Šubicu, ki jo je po naročilu ZTOI izdelai 6 svojo priznano veščino in umetniškim okusom profesor tega zavoda A. Sever. Plo« šča drugega glavnega vodie te akcije, ta« kratnega ljubljanskega župana Ivana Uri« barja, 'se bo vzidala pozneje na nasprotni strani. Po vseh teh govorih, k" so pričevali zli« sti o velikopotezni šolski politiki mesta Ljubljane, pa tudi o izrednih zaslugah pr« vega in sedanjega direktorja in celotnega profesorskega zbora, govorih, prožetih z ra« dostno zavestjo, da imamo toli odličen za* vod. se je gostom nud la prijetna prilika da eo si ogledali razstavo Tehniške srednje šole. . .. Številne šolske sobe so se izpremenile v razstavišče: tu resnobno, s stroji, z modeli, s tabelami, z načrti in zapletenimi mate« matičnimi vzorci, tam zopet ljubko, veselo, razodevaiočo estetska stremljenja, umetni« Ska hotenja v obrti raznih strok, pa naj gre za pohištvo, ali za izdelke ženske obrtne šole — za nežno žensko obleko, za narod« no prožeto ornamentiko na blazin can, zavesah, obleki in drugih potrebah dobre slovenske hiše, ali v naslednjem oddelku za pohištvo, za keramiko — vse, kar živ« Ijenje olepšuje in olajšuje. Preozko nam je odmerjen prostor in prešibko je naše pero, d' bi podrobno opisali, kaj vse vidi poset« nik na tej razstavi, ki obsega vse štev'lne oddelke Tehniške srednje šole in ki je nad vse poučna revija našega strokovnega šol« fitva. Naj povemo širno na splošno: Po« vsod, kamorkoli se obrneš, karkoli pogle« daš, se ti kaže resno prizadevanje profe« sorjev in učencev, da po najboljših in naj« boli sodobnih delovnih metodah dajo naj« boljše, kar morejo in pokažejo čim več ve« ščine. znanja :n skrbno šolanega okusa. Za nas lajike je obisk razstave na Teh« niŠki srednii šolj izredno zanimiva eks&ur« zija na področje modernih delovnih metod v elektrotehniki, gradbeništvu, umetni obr« ti. posebej še v mizarstvu, strugaretvu. žen« skem ročnem delu, krojeniu. keramiki itd. Ekskurzija, ki nam ne zadosti samo rado« vednosti, marveč nas hkrati napolnjuje z radostno zavestjo, da se tu smotreno in ve« likopotezno. čeprav bolj natelja Šubica. (Poročilo o proslavi glej na 2. strani.) Zastava Ljubljane na Jadranskem morju Slovesna izročitev zastave ljubljanskega mesta turističnemu parniku »Ljubljani« Katastrofa dveh čolnarjev na Dravi Obupna borba za življenje — En mladenič je utonit Kriza naših avtobusnih podjetij Vodstvo Jadranske plovidbe se je odlo* čilo, da imenuje svoj novopridobljeni tu* ristični parnik z imenom »Ljubljano«. V torek 2.3. t. m. je nato zastopstvo ljubl/jan* pke mestne občine, ki sta ga sestavljala podžupan profesor g. Evgen Jarc in občin* ski svetovalec g. Ivan Tavčar, slovesno izročilo pamiku «iLjubljani» mestno zasta* vo. Zastava je lepo delo državnega osred* njega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Izvršena je po osnutku profesor* ja g. Šantla. Svilena je in nosi na belo ze* lenem polju krasno vezen ljubljanski mest* ni grb. Prof. dr. Anton Breznik (K današnji oOletnici jezikoslovca.) Jezik očistite peg, opilite gladko mu rjo. Kar je naietega v njem, dajte sosedu nazaj. Krasite ga iz lastne moči, iz lastnega vira. Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel. Teh imperativnih buditeljskih heksame-trov Koseskega iz one mračne predmarčne dobe, ko so rokodelske' »Novice« plaho klicale na okurK razedinjeno slovensko bratovščino. se nehote spomnimo, ko nam je pisati ob jubileju zaslužnega slovenskega jezikoslovca profesorja Breznika, saj zvenijo gornje besede kot njegov osebni živ-Ijenski motto in so zares ves njegov delovni program. Ta program za svojimi predhodniki Janežičem pa Sketom, Valjavcem jn Škiabeem izvaja s tolikšno dosledno zavestjo cilja, da ga po pravici smemo imenovati vrhovnega zakonodajalca in vedno črnečega stražarja našega jezika. Morebiti pride čas, ko ga bomo lahko pisali z malo rbreznik« kot šolski slovnični pojem... Jubilant se je porodil 26. junija 1881 v Ihanu pri Domžalah ter se po gimnazijski maturi 1902. posvetil najprej bogoslovnim, nato pa še filozofskim študijam, ki jih ja z doktoratom iz slovanske filologij-e končal 1910. v Gradca, odkoder je prišel za profesorja slovenskega jezika na škofijsko gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer deluje še danes. Ljubljanska delegacija je posetila parnik »Ljubljano« v ponedeljek 22. t. m. ob 20. Jadranska plovidba je priredila na parni* ku »Ljubljana« večerjo, katere so se po* leg naših zastopnikov udeležili tudi zastop* niki Jadranske plovidbe generalni direktor g. A. Rismondo, direktor g. Durbešič, in spektor g. F. Car, sekretar g. dr. B. Smod* laka in poveljnik parnika kaipetan g. V. Maikoni, dalje sušaški župan g. Gj. Ružic s podžupanom g. Kolaciom, pristaniški po* glavar g. Sbutega, predstavnika »Jadran* ske straže« g. Viktor Car Emin in g. Tu* rina, predsednik Kluba pomorskih kapeta* nov g. Aintič in zastopniki Silovenskega kluba gg. Lavrenčič, Prelovec in Vrhovec. Na večerji izrečene napitnice so izražale važnost najožjega sodelovanja med Suša* kom in Slovenijo v pogledu gospodarstva in turizma. Za napitnice sta se v imenu ljubljanskega mesta zahvalila gg. podžu« pan Jarc in obč. svet. Tavčar. »Ljubljana« je zelo lepo opremljen in vseskozi ličen turistični parnik. Tonaža znaša brutto 936 R. T. in netto 574 R T. Dolg je 68.50 m. Zgrajen je bil 1904 in kr* ščen na ime »Salona« Užival je doslej naj* boljši sloves. Brzina znaša 14 milj na uro. Nosilnost, za blago je 450 ton in za pot* nike 650 ton. Na parniku je 33 kabin I. in Še kot mlad bogoslovec se je mnogo bavil z resnimi jezikoslovnimi študijami, specializiral pa se je za slovenski jezik, ki je čakal in kar klical po njegovih prekrasnih kritičnih razpravah. Objavljal jih je delno v inozemskih filoloških glasilih: Jagioevem Archivu f tir slavisehe Philologie in polj- II. razreda z 87 posteljami. Vse kabine so nad vse udobno opremljene, svetle in iz* redno snažne. »Ljubljana« vozi iz Sušaka vsako sredo in obišče na svojem potu do Kotora vse važnejše kraje Dalmacije, tako: Šibenik, Trogir, Split, Makarsko, Korčulo, Orebič, Dubrovnik itd. Vožnja traja iz Sušaka v Kotor in nazaj šest dni. Ker leži parnik v posameznih lukah po več ur, je dana mož« nost, da si potniki ogledajo vse znamenito* sti obalnih krajev Dalmacije. Cena za šestdnevno potovanje je v I. razredu 1700 Din in v II. razredu 1400 Din. V ceni je zaračunana tudi hrana in kabina s poste« ljo. Kdor si hoče na najudobnejši način ogledati vso dalmatinsko obalo z vsemi njenimi znamenitostmi, ne more bolje sto* riti, kakor da se posluži parnika »Ljublja* na«. Na njem je preskrbljeno tudi z mor«* sko prho in se potniki po večini dneva na krovu solnčijo v kopalnih oblekah. Hrana je prvovrstna. Slovesno je bila na prvem Jamboru na parniku »Ljubljana« razobešena zastava ljubljanskega mesta v sredo 24. t. m. ob navzočnosti najodličnejših predstavnikov »Jadranske plovidbe« s predsednikom g. dr. Edo Grgičem na čelu in ob navzočno« sti predstvanikov oblastev m organizacij 3 Sušaka. Razvitju ljubljanskega prapora sta seveda prisostvovala tudi zastopnika ljub* lianskega mesta. Utrjena in potrjena je bi* Ia bratska vez med Ljubljano in Sušakom v skupnem stremljenju po napredku naše Maribor, 25. junija. Snoči okoli 20. ure. ko je bila najbolj živahna večerna promenada, se je v par trenutkih nabrala na obeh pločnikih držav* nega mostu velika množica občinstva, ki je zasledovala potek žalostnega prizora v va* lovih narasle, umazane Drave. Okoli pol 19. ure sta namreč porinila na Pristanu 36letni Dvorak Josip in 201etni Motzer Ervin v vodo svoj novi precej ve* liki platneni čoln, ki sta ga izdelovala že od februarja meseca. Oba mladeniča sta bila mizarska pomočnika, uslužben a pri mizarskem mojstru Viher ju na Koroški ce* sti. Dvorak je češkoslovaški, Motzer pa nemški državljan. Oba mladeniča sta bila samo v kopalnih hlačkah ter zelo veselo razpoložena, ko ju je zanesel tok Drave že do pobočja pod Hochmiillerievo tovar* no olja. Tu sta se v neposredni bližini znanega vrtinca pričela zibati v čolnu, da bi preizkusila njegovo stabilnost. V tem hipu se je čoln prevrnil in oba fanta sta za nekaj trenutkov izginila pod vodno gla« Zaradi preobremenitve z javnimi ustaviti avtobusni promet — Tov< . poti ... . , .... -- - - s; . -. Ljubljana, 25. junija. Ni dvom«, da je organizacija arvtobusne* ga prometa, ki je v Dravski banovini v pr* vi vrsti z vidika tujskoprometne politike nujno potreben, prišla v težko krizo in zagato. Zadruga avtobusnih podjetnikov Dravske banovine je zato smatrala za nuj* no, da skliče za danes dopoldne v salonu restavracije pri »Levu« članski sestanek, ki naj bi v vseh podrobnostih premotrival pereča vprašanja modernega in dobro or* ganiziranega avtobusnega prometa, da se 'tako razčisti kritična situacija in napravi •remedura odnosno odstrani gospodarska kriza podjetij in se hkratu podajo glavne smernice, kako naj vodi načelstvo zadruge nadaljnjo borbo za olajšanje javnih bre* men, ki silno pritiskajo na razmah te pro* metne panoge. Sestanek je bil prav dobro obiskan. Od 62 članov, zadruge se ga je udeležilo 41 podjetnikov iz vseh važnih krajev banovi* ne. Na sestanku se je manifestirala soli* dam ost podjetnikov v vseh najaktualnej* ših avtobusno prometnih problemih. Pri* šotni so bili člani iz Tržiča, Boh. Bistrice, Kamnika, Škofje Loke, Žirov, Rakeka, Cer* knice, Kočevja in drugod. Mestna občina mariborska je bila zastopana po podrav* •n.atelju g. Neraliču, Celje po g. Možini in Ptuj po g. prof. Zavadlalu. Načelnik zadruge g. Jože Magister je kmalu po 9. otvorii sestanek in pozdravil trg. svet. banske uprave dr. Pfeiferja, za* stopnika Zbornice za TOI g. Žagarja, za* stopnika Zveze za tujski promet g. Vala: ška in zastopnika »Slov. Naroda« in »Ju« skem Roczniku slawistycznem, največ pa spričo pomanjkanja ustrezajočih domačih strokovnih revij v leposlovnem Domu in Svetu ter Času. Po ustanovitvi ljubljanskega slavističnega glasila »Časopisa za slovenski jezik, knjiž. in zgod.c je postal njega stalen sotrudnik 'kakor tudi Razprav Znanstvenega društva, čigar vzpodbuden član je že deset let. Ker so njegove številne študije o slovenskem jeziku tako važne, da ne more mimo in preko njih nihče, ki misli, govori in piše po naše ali vsaj to hoče. in ko so pravopisna prizadevanja baš v zadnjem času z bolj ali manj posrečenimi poskusi dobila nov vzgon, nai tu kratko v opombo navedemo glavne spise in dela prof. Breznika, ki je v njih "nagrmadil in razčlenil toliko gradiva za poznavanje slovenskega jezika, da ostanejo strokovnjaku - jezikoslovcu neusahljiv vir nadaljnjih študij, Ijiiku-piscu pa dragoceno pomagalo in vodilo v pravopisnih m pravorečnih težkočali in dvomih. Zaradi lažje najdbe in uporabnosti naj slede v časovnem redu z navedbo mesta in leta objave. ^Slovarski navržki« (Dom in Svet 1904); >Pogreški pri nekaterih priponahe (Doni in Svet 1904); zlasti tehtna razprava »Slovanske besede v slovenščini« (Čas 1909). ki je izšla tudi kot samostojna knjiga; »Naglas v šoli« (Izve-stje šentviške gimnazije 1911); »Izreka v poeziji« (istotam 1912). Zatein sledi prelepa in vsestransko dokumentirana študija o »Razvoju novejše slovenske pisave po Lev-čevem pravopisu« (Dom in Svet 1913—15), ki je definitivno zaključila dolgo vrsto kritik in polemik o preporni Levčevi knjigi. Hkratu je smatrati ta pravopisni resume prof. Breznika kot zadnjo pripravo za njegovo gotovo življensko delo: Slovenska plovidbe na Jadranskem morju. S presrfi« ne svečanosti je bila odposlana pozdravna brzojavka ljubljanskemu županu g. dr. Din« ku Pucu. Na Jadranskem morju je sedaj v rednem prometu eden najlepših turističnih parni' kov, ki nosi ime »Ljubljana«. Želimo, da bi vihrala na njem zastava Ljubljane v slavo naši jugoslovenski plovidbi, v čast ljub« ljanskemu mestu in v srečo vseh potnikov, ki se bodo posluževali kras-nega parnika »Ljubljane«. dino. Dvorak je kot izboren plavač zagra* bil plavanja neveščega Motzerja ter jepla« val z njim vse do železniškega mostu. Tu pa so mu jele pohajati moči, tako da mu ni preostalo drugega kakor izpustiti nesreč« nega tovariša Ervina. Ta se je obupno bra« nil ter se oklepal starejšega in močnejšega Dvoraka ter ga skoro potegnil s seboj v globino. V borbi mu je skoro docela str« gal plavalne hlačke. Slednjič se je Dvorak osvobodil pri je« mov Motzerja ter se približal bregu, kjer ga je potegnil iz valov znani čolnar Ber* daus Ivan, ki je hitel takoj s svojim čol« nom na kraj nesreče. Med tem so dospeli tudi reševalci, ki so nudili zelo oslabljene« mu Dvofaku prvo pomoč. Potegnili so h kraju tudi prevrnjeni čoln, ki so ga valo« vi zanesli že nekaj sto metrov daleč od kraja nezgode. Kljub vestnemu iskanju se še ni posrečilo najti trupla utopljenega Motzerja, ki ga bodo valovi naplavili naj* brže v nižjem delu toka, na kaki sipini. lajatvami nameravajo podjetniki ni avtomobili ne smejo prevažati kov tra«. Poudarjajoč važnost sestanka je go spod načelnik navajal dve glavni točki dnevnega reda, namreč poročilo o dose« danjem delovanju Zadruge in bamovinske dajatve podjetij. Tajnik zadruge g. Vencajz je v dveh re« feratih izčrpno poročal o dosedanjem de« lovanju zadruge, ki je lani razširila svoj delokrog na vso banovino, o rezultatih razprav banovinskega avtobusnega odseka pri trgovinskem oddelku in naposled o ren* tabilnosti avtobusnih podjetij. V zadnjem pogledu je podal g. tajnik podrobno kal* kulacijo o izdatkih in dohodkih avtobus« nih podjetij. Ugotovil je med drugim, da znašajo novnrečni letni dohodki za en av« tobus 365.000 Din. a faktični izdatki z bre* meni vred 407.000 Din. torej imaio pod* jetie pri vozu letno izgubo 42.000 Din Na* vajal je med dru£?im, da plačajo podjetni* ki za en avtobus banovini na d-riatvah na leto 47.834 Din. a za 150 voz 7.175.100 D'n; državi pa tm carini itd. z* en voz 88.950 Din in za 150 voz 13.329.500 Din. torei skupno za 150 voz vseh daiatev 20514.600 Din. Zadruga sama na sebi reprezentiira kapital 30 milijonov Din, ki se mora pač Ne pozabite! Ne pozabite! JUTRI PRIDEJO VAŠI Nežni sorodniki V ELITNI KINO MATICA Pridite z njimi tndi Vi! slovnica za srednje šole (1. izdaja 1916, 2. izdaja 1921, 3. izdaia%1924). Janežičeva slovnica, ki je bila v rabi nad -pol stoletja in jo je v poznejših izdajah oskrboval Sket, je od 1. 1854. do 1911. dosegla deset :zdaj. Radi večkratnih notranjih sprememb je izgubila organicno enovitost ter opravila svoje neprecenljivo delo, ki ga je vršila od čitalniških dvoran in taborskih poljan do zadnjega odmeva artistične Moderne. Novi čts ie terjal moderne slovnice, in to je takrat mogel napisati samo praktični šolnik prof. Breznik. Čeprav ni mogel preko Janežičeve slovni«*, ki je v temeljnih obrisih za vedno organizirala sestav našega jezika, je vendar v svoji slovnici podal toliko novih spoznav in predpisov, da sleherna stran nosi pečat njegovega samoraslega duha in izvirnega dela. Cela poglavja v njej so nova, zlasti čisto samosvoja so poglavja o glasoslovju, sklad nji ter o naglasu, ki je vodilna ideja knjige. Nanovo prinaša bogato zbirko skrbno zbranih paradigem od prvih rudimentarnih sledov slovenščine do najnovejšega umetniško /zbrušenega verza. V zvezi s slovnica in kot nje dopolnilo je izdal prof. Breznik 1. 1920. »Slovenski pravopis« kot posebno knjigo, ki je sedaj predpisana tudi kot učna knjiga na srednjih šolah. . Mimo drugih razprav in del se ozrimo še po naslednjih iz novejšega časa: »Slovenski slovarji« (Razprave Znanstvenega društva III., 1926), kjer kritično pretresa •iaše leksikografe od Megiserja kot utemeljitelja do kompendioznega že polakade-mičnega Pleteršnika. Dalje ie preiskal Do-bovskega vpliv na slovenski jezik v slavnostnem zborniku, ki je izšel ob stoletnici patriarha slavistike, v čigar znamenju se je 1. 1929. vršil Prvi kongres slovanskih fi- trvaževati. Gospodarski položaj je kritičen m se morajo bremena olajšati, kar bo v interesu tujskega prometa v Dravski ba» novim. Razvila se je prav živahna debata, v ka« tero so posegali mnogi člani s stvarnimi pojasnili. Zastopnik banske uprave gosp. dr. Pfeifer je podal pravna pojasnila. Za« stopnik Zbornice za TO'I g. Žagar je po pozdravu izvajal, da je iz ugotovitve na zadnji seji posvetovalnega odbora z avto« busnimi podjetji, da brez avtobusnega pro« meta ni mogoče misliti na razvoj turizma, dana smer vsem gospodarskim panogam, ki imajo interes na tujskem prometu, da podpirajo težnje avtobusnega podjetništva. Težave izvirajo iz stremljenja, da se na naših cestah čim prej nadomesti vse, kar se je v dolgi dobi skoro 20 let zanemarilo. ■ Pri tem pa se ravno le prepogosto ne nudi interesentom prilika, da se o načinu obre* menitve izjavijo, preden se o obremenitvi definitivno sklepa. Zato nastajajo v praksi težave, ki so ravno v pogledu da\sščin, ki obremenjujejo avtobusna podjetja, pred* met ostrih pritožb na današnjem sestan« ku. Zbornica za TOI bo stremljenja avto« busnih podjetij v pogledu davščin rade vo* lje podpirala. Mnogi govorniki so kritizirali postopanje pri vzdrževanju naših cest, za katere se pobirajo tako veliki zneski od avtobusnih podjetnikov. Povsod je le avtobus kriv, da so ceste postale slabe, toda govorniki so pokazali na dejanske prilike, ko so ce* ste. po katerih ne vozi niti en avtobus, še mnogo bolj razruvane. V debato so j>o* segli inž. Goderer s Turjaka, g. Emil La* jovic, g. Hojak, g. prof. Zavadlal. g. Ne> ralič iz Maribora, g. Možina iz Celja, g. Turšič iz Cerknice in drugi. Soglasno je bilo sklenjeno, da zadruga sestavi natančno kalkulacijo o rentabilno^ sti podjetij, da jo s spomenico izroči g. banu in jo objavi v no-.ie sooranistka ga. Štefanija Vukova. A. Forster: »V spominsko knjigo«, gozdn! rog solo s soremljevanjcm klavirja, igra Jože Brdnik. Prelovec: »Moia kosa je križavna« Massenet: »Elegija« in Grečaninov »Jetnik«, poje baritonist Drago Žagar. Škrbec-Šorn: »Dalmatinski šajkaš« in Šorn: »Srbska pesem« kvintet godbe »Zarja« na pihala pod vodstvom kapelnika Dolinarja. Vstop prost. Koncert se bo oddajal tudi po radiu u— Spored zadnje javne produkcije go* jencev drž. konservatorija drevi ob 20. v Filharmonionj dvorani je: 1.) Rameau: Su* i ta v asmolu za klav'r, igra Šivic Pavle, 2. Regcr: Uspavanka in Strauss: P od ok niča, poje Mezetova, pr klavirju Gallatia, 3. Baoh: Arija in Freludij za violino, igra Dermclj, pri klavirju Lipovšek, 4. Mozart: Povsod pomlad 6e smeje, poje Obervalder* jeva, violino igra Libečeva, klav'r Lipov* šek, 5. Novak: Morje, igra na klavirju Ši* vi c Pavel, 6. Gouinod: ar^ja Margarete, poje Mezetova, pri klavirju Galatia, 7. Bach* Kiszt: \Veinen. Klagen, Sorgen. Zagen, va* racije za klavir, igra Šivic Pavel. Solopevki sta iz šole ravnatelja f 1 ubada ;n ge. Foedran* spergove, pianisti iz šole Janka Ravnika, violnista iz šole Jana Sla is a. Prcdprodaja vstopnic v Matični knjigarni in od pol 20. dalje v veži pred Filharmon'tono dvorano Sedeži od 10 Din navzdol, podrobni spored po 2 Din. u— Društvo Učiteljska samopomoč siki i* cuje izredni obon' zbor za ponedeljek 29. t. m. ob 8. uri v telovadnici II. mestne de* ške osnovne šole na Cojzovem grabnu. Spo* red je: 1. razdružitev društva in izročitev imetja zadrugi, ki se ustanovi istočasno z istim namenom, 2. ustanovitev zadruge »Učiteljska samopomoč v Ljubljani«. Če bi za 8. uro sklicani izredni občni zbor ne bil sklepčen (za sklepčnost po § 14. je potreb* na navzočnost vsaj polovice članov), se skliče ob 9. uri drugi izredni oboni zbor. Če bi tudi ta ne bil sklepčen, se skliče ob 10. ur' tretji izredni občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih društvenikov. — Društvena uprava. u_ Udruženje visokošol. nastavnikov v Ljubljani bo imelo izreden občni zbor da* nes ob 18. na univerz: v sobi 69. Dnevni red: izprememba pravil po §§ 76. in 345. zakona o uradnikih od 31. marca 1931. u_Vpisovanje v prvi razred deške vad- uice v Ljubljani bo v torek 30. t- m od 8. do 9 ure. u— Vpisovanje v vse javne in zasebne osnovne šole se bo vršilo v dneh 30. iunija. 1. in 2 julija. Podrobnosti so razvidne na šolski deski v posameznih šolskih poslopjih. u— Sprejem bolnikov v bolnico. Včeraj do 18. je b lo sprejetih v javno bolnico 65 bolnikov. Letos je bilo vsega sprejetih v bolnico že 9260 bolnikov. Vsi oddelki so vedno prenapolnjeni. u— Mir na policiji. Po ostri ofenzivi pro* ti sumljivim in delomržn'm elementom je včeraj zavladal na policiji popoln mir. Ni bilo celo nikake prijave zaradi kaljen ja nočnega miru. Prijavljeni sta bili 2 osebi zarad' nošenja orožja brez oblastnega do* voljenja odnosno zaradi nevarne grožnje. Policiji je bila naposled prijavljena malen* kostna tatvina posteljne odeje, vredne 90 Din. Odeja je bila ukradena 6am?ki šivilji Angeli Čemažarjevi. Hotel Jekler ZA CENJENI OBISK SE PRIPOROČA 6» zopet ^ otvorien u— Smrad po Ljubljanici. Prejeli smo: V mestnem delu od Ambroževega trga do Kodeljevega se smrad ob Ljubljanici stopnjuje od dne do dne kljub neprestanim ori tožbam trpečega prebivalstva. Dobijo se oa še ljudje iz drugih mestnih delov, ki najbr-že ne čutijo vsega blagorja neznosnega smradu in ga no svojih najboljših močeh še povečujejo Dne 23. t. m- se ie nedaleč od šempeterskega mostu pojavilo krdelce ljudi, ki so preizkušali novo motorno briz-galno in v ta namen z vso slastjo zarili vodne cevi v gosto in smrdljivo vodo. Delovanje brizgalne je bik) čudovito: gosti curki smrdljive vode so se zmagovito tik pred okni stanovanjskih hiš razpršili na ti:-o če kapljic in razširili smrad, da so ljudje hiteli zapirat okna. ? u— Izgubilo se je črno pleskano rezervno avtomobilsko kolo, med potjo iz Ljubljane skozi Rožno dolino do Drenovega griča in nazaj- Znamka gume >Englebert<. Pošten najditelj naj ga odda naibližnji policijski stražnici ali orožniški postaji proti nagradi. Iz Celja e— Celjskemu prebivalstvu'. V dneh 28. in 29. t. m. se bodo vršile v Celju prireditve viteške organizacije SKJ, združene z župnim zletom. Na Vidov dan bo ob pol 11. na Glaziji pravoslavni in katoliški obred za padle junake. Dne 29. t. m. ob 11. dopoldne bo skozi mesto prirejena svečana povorka, ob pol 15. pa javna telovadba na Glaziji. Mestna občina bo prihod številnih odličnih zunanjih gostov počastila z okrasitvijo svojih poslopij z državnimi zastavami in vabi vse hišne posestnike v mestu, da razobesijo na svojih domovih omenjenega dne državne zastave. e— Celjsko učiteljsko društvo bo imelo izredni občni zbor v ponedeljek 29. t. m. ob pol 9. v mestni narodni šoli. Na dnevnem redu je sprememba društvenih pravil odnosno likvidacija društva v smislu predpisov zakona o uradnikih. c— Uredništvo »Nove dobe« obvešča občinstvo, da bo izšla slavnostna sokolska številka »Nove dobe« šele v soboto dopoldne namesto v petek popoldne. e— Promet mestnega avtobusnega podjetja. V Logarsko dolino (do Tillerjeve koče oziroma do Plesnikovcga hotela) bo čez poletje vozil avtobus ob nedeljah in praznikih tudi zjutraj z odhodom ob pol 5. 'izpred celjskega kolodvora in z odhodom iz Logarske doline ob pol 21. S to vožnjo se bo pričelo na Vidov dan, zaključilo pa se bo s 15. septembrom. Pri prvi vožnji se bodo že izdajale za vso progo tour-rctour karte po 110 Din in z veljavnostjo za isti dan. Dosedanja vsakodnevna popoldanska vožnja v isto smer ostane neizpremenjena. Celjski dijaki imajo s šolsko izkaznico ali sličnim potrdilom o obiskovanju šole v tem letu do preklica pravico do polovične voznine na vseh mestnih avtobusih. Na progi Celje-Rogaska Slatina bodo vpeljane tour-retour karte po 45 Din in z veljavnostjo istega dne. e— Pod pozo društvenih dajatev. Prejeli smo: V zadnjem času se je razpaslo po Celju takozvano društveno beračenje« čez vso mero. Kot dobro stoječ obrtnik komaj še zmagujem poleg javnih davkov tudi še razne dajatve v korist tega ali onega društva. Ugotoviti moram, da kaj takega doslej kljub svoji dolgoletni praksi nisem še doživel. Za razne tombole in druge prireditve prihajajo pobiralci dnevno kar v množicah. Ali se ne bi stvar Jf>!a drugače urediti? Saj radi damo, pa vendar ... c— Nenavadna toča. Pri katastrofi, ki je zadela 15. t. m. Dramlje in širšo okolico, je toča, pomešana s silnim dežjem popolnoma uničila vse, kar je sploh pognalo iz zemlje. Ledena zrna so postala prave skale. Posestnikov sin Jože Jakopin iz Laz pri Dramljah je pobral s kupa toče kos ledu, ki ni tehtal nič manj kakor 63 dkg. Slični ledeni komadi istega dne niso tamkaj bili redkost. Iz Maribora a— Zažgite kresovo 4. julija zvečer! Moška podružnica CMD v Mariboru opozarja vse oodružnice-posestrlne ter prosi podružnice SPD ob severni meji države, nai kakor lani pripravijo in zažgeio na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda kresove lia vseh obmejnih vrhovih našim v bodrilo sosedom pa v dokaz naše zavednosti! a— Na, Peco pohite mariborski planinci v nedeljo zjutraj ob 5.40 in se vrnejo v ponedeljek zvečer. Prijave za rezerviranje prenočišč sprejema še danes dopoldne pisarna sPutnika«. a— Šolske knjige za deco na Pohorju, n sicer v kraju pri Stari Ulažuti. kjer 17 otrok zaradi oddaljenosti no 12 km ne more obiskovati šol. zbira mariborska moška podružnica CMD. Dobrodošli so tudi drugi učni pripomočki (tablice) Zlasti so potrebne Prve čitanke. Vsi oni. ki imajo kaj na razpolago, nai oddajo ali pošljeio to do_3. julija s svojim naslovom v trgovino rr. Majer. Glavni trg. Odborniki podružnice bodo v nedeljo 5. julija vzeli vse s seboj v dotični kraj na Polmr.iu in porazdelili a— Diplomski izpit na drž. moškem učiteljišču Od 1. do 19. junija so se vršili na tukajšnjem drž. moškem učiteljišču prvič diplomski izpiti. Za predsednika izpraševal-ne komisije ie bil imenovan kot ministrski odposlanec g. Teodor Vidojkovič. profesor realne gimnazije v Beogradu. K izpitom ie bilo pripuščenih 41 kandidatov V. letnika. Napravilo iih je 31. 10 iih pa ponavlja iz d it v ieseni. Izpit so položili kandidatje: Agrež Franio (z odliko). Arko Mil.iutin. Cernec Adolf, Brumen Vinko (z odliko). Ernisa Josip. Bežan Viljem. Kavčič Janko. Kavčič Maks. Kerhalanko Franc. Kolar Vilko Kosi Ludvik. Kuharic Martin. Napast Anton, man Ignac. Pacliner Leopold. Pepelnak Ivan. Polič Branko. Rutar Ivan. Schmidt Vlado (z odliko). Senegačnik Adolf, Sene-kovič Alojz, Serajnik Ivan. Šiftar Janez. Švaiger Viktor. Tominc Milan, Tušek Bogdan. Ulaga Emil. Valenčak Anton. Z žek Albin. Zličar Franc in Žurman Janko. a— Mature na mariborskih srednjih šolah. Na klasični gimnaziji so se končali višji tečajni izpiti, katerim je predsedoval inšpektor ministrstva prosvete, g. Ili ja Za-levič, dne 22. t. m. Kandidatov je bilo 50 (49 rednih dijakov obeh letošnjih osmih razredov ter en privatnik). Dva kandidata sta bila zavrnjena za celo leto, trije imajo Jeseni ponavljalui izpit, ostali so bili spoznani zrelim. — Na državnem ženskem učiteljišču so končali maturo 23. t. m. Predsedoval je direktor Jovan Jovanovič iz Beograda. Kandidatinj je bilo 60. štiri imajo ponavljalui izpit v septembru; ostale so bile spoznane zrelim, 52 z dobrim in prav dobrim uspehom. 4 pa z odirčnim (Te-ja Heric, Antonija Horvat, Ema Krammer, Jožica Stegu). a— Letni uspeh na mariborski deški me* ščanski šoli za šolsko leto 1930*31 je na* slednji: učencev je bilo 312 v 4 razredih s 5 paraleMcami; izdelalo j'i!i je 258, med nji* mi 20 z odličnim uspehom; popravni izpit jih bo delalo 36, padlo jih je 18. Vsekakor časten uspeh! a— Na cesti sta obnemogla. Na Bet-navski ulici se je dopoldne zgrudil pred hišo št. 102 brezposelni 221etni hlapec Tratnik Franc in se onesvestil. Ko so ga prepeljali v bolnico, je tožil o bolečinah pri srcu. — Ana Divjakova pa se je onesvestila, ko se je vračala z dela pri tvdrki Hutter v Melju, kjer je uslužbena kot tkalka. mm. a— Odkritje spomenika padlim volakom v Slivnici pri Mariboru bo v nedeljo o. 'lilij in sicer do slovesni maši Dred spomenikom Svirala bo sokolska godba a— Orkan nad Mariborom. Okoli polnoči je kazalo, da bomo Imeli 3ilno nevihto. Po ulicah je vel orkanu sličen vihar, ki je mestoma potrgal elektrovode, tako da je ugasnila električna razsvetljava v območju Tržaške in Linhartove ceste in v sosednih ulicah. a_ Nezgoda kolesarja. Ko je vozil ob 14. delavec Koren Leopold s svojim kolesom preko državnega mostu, so mu nenadoma počile prednje vilice na kolesu. Padel je na tlak ter se precej poškodoval pod desnim očesom. Morali so ga prepeljati v bolnico. a— Avto v jarku. Na cesti med Hočami in Mariborom se ie prevrnil potniški avto trgovskega zastoDnika Herberta Hubra iZ Dunajskega Novega mesta. Lastnik se i3 malo potolkel. Nezgodo ie ooazil neki kmet. ki ie vozil mimo z vozom. Takoj ie iznre-irel konja ter mu pomagal izvleči avtomobil na cesto. Lastnik mu ie za nagrado dal 50 šilingov. v naši valuti okrog 400 D'.n. a— S kolesom v ribnik. Alojzij F. iz Ran-cc pri Pesnici se je vozil s kolesom oo vzvišeni DešDoti orot; Betnavskemu ribniku Menda se je preveč zagledal v brhke kopalke pozabil je na ozko pešpot ter zavozi! s kolesom vred v ribnik. Razen neprostovoljne kopeli in neznatnih poškodb na '.'lavi in po telesu nesreča ni imela hujših posledic a— Sirov napad. V Stritarjevi ulici ie neznanec napadel 34. letno zasebnico Maria-no Maziievo in io na levem očesu težko poškodoval. Na reševalni postaji so naoa-denki prevczali rano. Napadalcu ic policija žc na sledu. a— Kevolta v javni bolnici. V torek je okoli 21. telefoniral dr. Beljanič iz javne bolnice na policijsko stražnico ter prosil za policijsko intervencijo, ker je izbruhnila v veneričnem oddelku javne bolnice pravcata pobuna. Nekatere pacijeDtke so skoro podivjale ter vpile in razgrajale, da .te bilo čuti njih vpitje daleč preko bolniškega ozemlja. Najhujši pa sta bili 16Iet-jia Meta M. in 291etna brezposelna žena B. Obe sta proti večeru zapustili dvorano in se splazili k oknu pralnice, kjer sta pričeli metati skozi odprto okno kamenje r.a perico Trtnjakovo. Potem sta se vrnili v bolniško sobo ter napadli neko tovari-šico, ker je baje pravila po mestu, da sta ppolno bolni. Končno so se celo spoprijele. Razjarjene ženske je hotela pomiriti sestra Cecilija, ki pa je slabo naletela. Vse so planile po njej ter jo pričele psovati, dokler ni prišel policijski stražnik. Psovale in vpile so potem vse do trenutka, ko so jih prepeljali v policijske zapore. a_ žalostna statistika. Po zapiskih ma-, riborske policije jc bilo od 1. januarja pa do danes v Mariboru 16 primerov ncprccL videne smrti. Smrtnih ne6rcč je bilo !9, sa= momorov pa 7. Največ primerov, prenagle .smrti je bilo v juniju in sicer 4 samomori ter 2 smrtni nesreči. a— Tatvine poljskih sadežev so sedai na dnevnem redu do vsej periferiji Maribora. Prizadeti posestniki tožijo, da jim sleherno noč kradejo krompir in mandraio še ostale poljske sadeže neznani zlikovci. Snoči so pregnali z njiv v bližini vojaškega skladišča več takih »poljskih podgan«. a— Tatvine. Ko je bila vdova Margareta Bizjakova, stanujoča v Betnavski ulici št. 18 globoko zatopljena v pobožno premišljevanje v somraku mariborske stolnice, je izrabil to njeno razpoloženje predrzen žepar, ki ji je izmaknil črno usr.jato torbico. —• Josipini Cehovi, stanujoči v Smetanovi ulici pa je ukradel nekdo z dvorišča žensko jopico. e— še enkrat o cesti v Lisce. Svoječas-nemu javnemu apelu Liščanov na obe celjski občini za zboljšanje ceste od mestnega parka do Lise je bilo le deloma ustreženo. Dočim je mestna občina na svojem teritoriju cesto v redu popravila in nasula, je okoliška občina šele pred kakimi 14 dnevi dala navoziti na ostali del ceste pri Seid-lovem studencu, ki spada v njeno področje, več voz grobega, ostrega gramoza, ki ga pa še do danes nihče ni razgrabil in predpisano nasul po cesti in kotanjah. Gramozni kupi leže nerazmetani sredi ceste in pasanti morajo laziti preko njih in trgati drage podplate. Vozovi pa se morajo umikati na skrajni rob oziroma že izven ceste, ker po sredini ne morejo peljati. Prebivalci Lise trdno upajo, da bo cesta v najkrajšem času urejena. Iz Škofje Loke š!— Film o vsesokolskem zletu je pred* vajal Sokol v soboto in v nedeljo. Pri so« hotni popoldanski predstavi, namenjeni šolsk; mladini je izpregovoril društveni prosvetar br. Debeljak. Deca ie ob prika« zovanju filma navdušeno vzklikala presto« lonasledniku Petru ;n vsej vladarski hiši. Bil je v dvorani živ žav, da ne kmalu ta* kega. Večerne predstave so se udeležili vo« jaki, ostala javnost pa v nedeljo. šl— Avtobusni prevozniki vseh smeri v škofjeloškem okraju si vztrajno prizadeva* jo, da ustvarijo vožnjo čim prijetnejšo in udobnejšo. Zadnji čas so prišli v promet zopet novi elegantn5 in moderni vozovi. G. .Teše si je nabavil vsestransko udoben, ši« rok avtobus, znamke Chevrolet. Slične vo« zove imajo tudi Eržen, Bcnedik in Poljan« šek. tako da ie avtobusni prevoz res izpo« polnjen in skoroda na višku. Avtobus« nim podjetnikom vse priznanje! Z enako vne roznani loški pot Ravnihar je pričel na no« vo voz;ti z velikim, pripravnim Fiatom. Vozita pa tudi Linke in g Poljanske doline na novo Ivan Mrak. šl— Tujsko prometne razstave v Ljub« liani se udeleži tudi Škofja Loka. Sestanek vseh interesentov se je vršil v 6oboto v mestni posvetovalnici. Izvoljen je bil več« članski odbor, kf bo stvar za razstavo pri« pravil. K razstavi se pošljejo slike, orožje, cehovske skrinjice, posoda, razno orodje in sploh vse. kar spominja na zgodovinski razvoj mesta. Poudarila se bo Škofja Loka tudi z vidika domačih znamenistosti in njenega položaja za razvoj tujskega pro« meta. Iz Trbovelf t_ Predavanja o zdravju. V ponedeljek zvečer je imel v Sokolskem domu okrožni zdravnik dr. Jenšterle predavanje o jetiki. Predavanje je bilo precej dobro obiskano, pojasnjevale so ga filmske slike. Občni zbor »Protituberkulozne lige« se je preložil na poznejši čas. V sredo je predaval na vodenski šoli šalski mladini rudniški zdravnik g. dr. Cizelj o negi zdravja. Taka predavanja šolski mladini so zelo potrebna in bodo gotovo obrodila dober sad. t— Rezervnim oficirjem. Oficijelna služba božja v spomin Vidovega due bo v soboto ob 8. v farni cerkvi. Zbirališče običajno. t— Kino Sokol bo predvajal jutri ob 8. zvečer dva filma: »Tajna podzemskega »Londona« in »Ton i jev o junaštvo« s Tom Mixom. Iz Novega mesta n_ Vidovdan. Ker pade Vdov dan kot dan spomina na preminule bojevnike na nedeljo, se bo zadušnica vršila v kapitelj« ski cerkvi že v soboto' 27. t. m. ob 9. K tej slovesni službi božji vabi komanda mesta vse gg. rezervne oficirje Obleka službena. Kdor nima službene obleke, naj pride v cu viln". Zbirališče pred kapiteljsko cerkvijo točno ob 8.50 n— Kino »Meteor« bo predvajal film »»Človek proti človeku« v nedeljo ob 6. m pol 9. uri in v ponedeljek ob 6. in 9. uri. Šport Jugoslavija : Rumunija. Na meddržav« no nogometno tekmo v nedeljo 28. t. m. v Zagreb in nazaj pelje modern odprt avtobus. Prijave sprejema do danes pro« dajalna Radio Ljubljana, Miklošičeva ce« 5ta Nogometna tekma na Jesenicah. V nedeljo 28. t. m. ob 16.30 bo na so-kolskem igrišču na Jesenicah nogometna tekma med SK Bratstvom z Jesenic in nogometnim od=> sekom Sokola iz Škofje Loke. Glede na to, da je Sokol iz Škofje Loke v izvrstni for« mi in resen kandidat za nogometnega pr« vaka na Gorenjskem, se obeta zelo zanum« va borba. Pridite! Motoklub Maribor priredi 2S. m 29. t. m. izlet v Maria Zeli (Avstrija). Start bo v nedeljo zjutraj ob 4. v Mariboru na Glavnem trgu. vrnemo se pa v ponedeljek popoldne in bomo zvečer že v Mariboru. Proga gre preko Gradca, Brucka in preKO Seeberga, ki je znan po svoji strmini, za« radi česar bo to eden izmed najlepših le« tošniih izletov. Predpogoj sta potni Ust m triptik! Vabimo člane Motokluba, da se udeleže izleta v čim večjem številu. Poseb« ne prijave niso potrebne. Udeleženci naj se zglasijo pri startu vodstvu izleta in naj se točno držijo navodil, ki jih bo to ii' dalo. Kolesarska dirka za prvenstvo Dravt ske banovine. V zmislu soglasnega sklepa pododborskih predsednikov na seji v Ce« lju, dne 14. junija t. 1. se razpisuje kole« sarska daljinska dirka za prvenstvo Drav« ske banovine za 1. 1931, ki se vrši v ne« deljo, dne 5. julija t. 1. Proga: Ljubljana— Celje—Maribor, km 136.500. Cilj v Maribo« ru pri km 2. na Tržaški cesti (pri mestnem vodovodu). Start v Ljubljani pri km 1.3)0 na Dunajski cesti (pred gostilno Kačič). Start točno ob 6. zjutraj. Skupna proga za juniorje in glavno skupino. Pravico starta imajo vsi člani klubov Dravske banovine, ki so včlanjeni v Pododborih »Koturaške« ga saveza kr. Jugoslavije«. Dirkači se mo« rajo javiti vodstvu dirke točno ob 5.30 na startu. Prijave sprejemajo posamezni Pod« odbori. Prijavnina 5 Din za dirkača. Pod« odbori imajo oddati prijave s točno n«» vedbo številke licence in kategorije prijav« ljenca do i. julija 1931 »Pokrajinskemu predsedstvu« v Ljubljani. Na pozneje do« spele prijave in na prijave brez prijavnine ter brez licenčne številke se nikakor ne bo oziralo. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. ASK Primorje (nogom. sekcija). Drevi ob 20. sestanek prvega moštva pri Kovači« ču. Vsi in točno. SK Svoboda (Ljubljana) sklicuie za da« nes ob 30. članski sestanek v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Volitev ka« petana 1. moštva in rezerve. Vsak igralec naj predloži podsavezno legitimacijo, da dobi novo. Zaradi nedeljskih tekem in vai« nosti dnevnega reda vsi in točno! ZSK Hermes (nog. sekcija). Danes od IS. naprej obvezen trening rezervnega in I. moštva. Točno vsi. V torek dne 30. t. m. ob 20,30 seja nogometne sekcije pri Zvez« d«. . .. SK Grafika naznanja vsem svojem cla« nom nog. sekcije, da se prične z dana« šniim dnem ob 17. reden trening na igrišču ASK Primorja. Dneve v naslednjem ted« nu bomo pravočasno objavili. Igralci, ki nimajo opreme, jo dobijo ob 18. v društve« nih nrostorih. Vsi na trening.. TSK Slovan sklicuje danes ob 19.30 na igrišču važen sestanek vseh igralcev. Vaz« no zaradi nedeljskega turnirja. GOSPODARSTVO Pešanje izvoza jajc iz dravske banovine Po sporočilih večjih trgovcev z jajci se je izvoz iajc iz naše banovine v ^dnjen« letu močno skrčil, in to zlasti zaradi slab* kakovosti našega blaga Svetovni trg, predvsem naši stari odjemalci jate (bvica, Nemčija in druge države) zahtevajo ne samo sveža temveč tudi debela jajca, ki teatajo najmani od 58 g naprej, dočim se pri nas dobivajo jajca, težka le okoli oO g m po večini še manj. S takim blagom seveda ne moremo konkurirati na svetovnem trgu. Z lahkoto nas zaradi tega izrivajo /.navedenih tržišč druge držaye. kakor Bolgarija, predvsem pa Rusija, ki ima prvovrstno blago po primerni ceni. Splošno se tudi opaža, da ?e boljše bla-co porabi doma in razprodaja po domačih letoviščih, zdraviliščih in mestih a manj vreden drobiž ostane za izvoz. S takim blagom bomo seveda izgubili vsa zunanja trži- šča. Izboljšanje kakovosti jajc, predvsem debelosti,' ie nujna potreba, če hočemo obdržati zunanja tržišča in če hočemo, da bo naše perutninarstvo dobickanosno. Msa kmetska reja bo morala gojiti take vrs.e kokoši, ki bodo dobre nosilke in ki nam bodo dajale debela in prvovrstna jajca, kakršna zahteva inozemstvo. V tem pogledu bomo morali navajati naše ljudi k odbili ali selekciji prvovrstnih živali, zakaj samo na ta način je mogoč napredek v tej gospodarski panogi. „ V dru^i vrsti moramo posvečati nasi perutnini večjo pažnjo, kar se tiče prehrane in čistosti kokošnjakov. Da je za naše razmere na kmetm sta« jerska rjava kokoš najpriporočljivejša pas« ma menda ni treba posebej poudarjati. V zadnjih dveh letih se posveča tej pasmi ne samo od pristojnih strani, temveč tudi od posameznih rejcev, zlasti pa od selekcij« ske^a odseka za perutninarstvo pri Kme« ti j ski družbi največja pažnja. Imamo že nekaj dvorcev, ki so raztreseni po vsej banovini, kjer se goji in odbira ta pasma po modernih vidikih. V nekaj letih bomo imeli material za pleme, ki bo zadoščal, da se bo ta pasma razširila na kmetih v taki meri. kakor je potrebno. Naša kmet« ska reja kokoši se mora izboljšati v vseh pogledih, ker le v tem je iskati izhoda iz tega neugodnega položaja. Najbolj občutijo pomanjkljivost te reje naši izvozniki. Trgovina z jajci ni namreč tako enostavna, kakor se vidi na prvi po« gled. Jajca so zelo oodvržena kvari, poseb« no če se toplota in vlaga prehitro menja« ta. Res je. da se jajca lahko konservirajo ali trgovina mnogo bolj ceni sveže blago kakor konservirano. Malo je menda že znano, kako hitro se pokvarijo jajca, Sveža jajca namreč trni« io največ od vlage. Skozi majhne luknjice lupine prodrejo z vlago škodljive bakteri« ie v notranjost jajca in pokvarijo vsebino. Te bakterije povzročajo, da se rumenjak razlije in zmeša z beliakom. Taka iajca se dado še lahko porabiti v industrijske svr« he. če se to pravočasno izvrši. Če pa tako jajce še dalje hranimo, se razkrajanje vse« bine nadaljuje, dokler se jajce ne pokvari popolnoma. Naj omenimo tudi pakovanje jajc, ki se vrši običajno v zabojih z 1440 komadi. V en va«*m gre od 100 do 120 takih zabojev, torej 150.000 jajc po številu. Jaica_ morajo imeti tudi predpisano težo. Sveža jajca ne smejo nikjer dolgo ležati, niti. na trgih, ko se prodajajo. Zlasti v pomladnem in jesen« skem času, pa tudi pozimi je nevarnost zelo velika. Naše podeželje je kakor nalašč ustvarje« no za perutninarstvo. Imamo tudi stare in dobro uvedene tvrdke. ki skrbe za to, da. se blago spravi po dobrih cenah v denar. Na naših kmetovalcih je sedaj, da se z vso vnemo poprimejo izboljšanja perutninar« stva. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. — Trgovinski odseki pri naiih konzulatih. V ministrstvu za trgovino in industrijo je dokončan projekt pravilnika o otvoritvi trgovskih odsekov pri naših konzulatih v inozemstvu. Ti odseki bodo imeli nalogo, da poleg informiranja o naši produkciji ustvarjajo trgovinske vezi z go-gospodarstveniki dotičnih držav. ^ Konstruirajoča seja Udruženja bank v Beogradu. Na seji upravnega odbora Udruženja bank v Beogradu se jc izvršilo konstituiranje. Jz>'oijeni so bili: za predsednika g. dr- Vitda Markovič, za podpredsednika pa gg. ezdimir Djokič in Milivoje Šičarevič. V izvišrvalni odbor, v katerega stopi preda--društvo, sla izvoljena čim« 5« gg. dr. Janko Ilacin in Rudolf Pile — Likvidacijska skupščina Glavne zveze husoslovenskih vinogradnikov v Zagrebu-Izvrševalni odbor Glavne zvejze jugoslovenskih vinogradnikov sklicuje izredno elavno skupščino za 25. julija ob 10. v palači zagrebške borze. Dnevni red: sklepanje o likvidaciji in uporaba imovine in volitve likvidacijskega odbora. Organizacija ie bila ustanovljena 1. 1921 in ie imela največ članov v Primorjil in Zagrebu. Od 1930 obstoji v Novem Sadu Glavna zveza vinogradnikov in sadiarjev. — Promet jugoslovenske svobodne cone v Solunu v letu 1930 je znašal 74.15 milijona kilogramov in 1293 komadov izvoza in 14.34 milijona kg uvoza in 0.78 milijona kg prevoza, kar pomeni proti 1. 1929. precejšen porast. Med izvoznimi predmeti so predvsem: krom, baker, magnezit, svinec, cink. les. kože, mlečni proizvodi in drugo. Uvažali pa so se železniški materijal, stroji, sol in drugo. Prevažal se je pred vsem cement in nekaj vina. — Za pospeševanje ribištva. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 5 milijonov dinarjev za pospeševanje ribo-gojstva in je obenem nabavilo razno orodje za ribolov, ki ga bo razdelilo ribiškim zadrugam. Letos se bodo dala v zakup vsa jezera in lovišča po novem pravilniku. = Nemško zadružništvo v Jugoslaviji. Te dni se je vršila glavna skupščina Kmetijske centralne blagajne za posojila v Novem Sadu. v kateri so včlanjene nemške kreditne zadruge. Ob koncu 1. 1930. ie bilo včlanjenih 134 zadrug s 16.057 Člani. Vloge so znašale 95.6 milijona in posojila 123.1 milijona dmariev. = Sadno drevje po znižani ceni bo letos oddajalo sresko načelstvo v Murski Soboti. Sadno drevje bo prvovrstne kakovosti primernih vrst. Reflektanti naj se čimprej priglasijo pri svoje kmetijski organizaciji. V poštev pri dodelitvi drevesc pridejo samo člani podružnice Kmetijske družbe. = Konkurz ie razglašen o imovini Paleta Zdravka, ticovca v Kranju (pr«i zbor upn'kov pij okrajnem sodišču v Kranju 1. julija ob jO.; ogiasitveni rok do 3. avgusta; ugo.o'itve.ni narok pri Nv-ui sodišču 8. avgusta ob 10.) in o gotovim Peter-šiča .trgovca v Ptuju (prvi zbor upnikov 6. julija ob 11.; ogiasitveni rok do 30. inli-ia; ugotovitveni narok 3. avgusta ob 11.) Borze 25. junija. Na ljubljanski devizni borzi je bil danes velik promet. Največ so se trgovale devize na Curib, Prago, Dunaj. London in Pariz. Potrebo je krila vso Narodna banka; le manj|> potrebi po devizah na Trst je usiregla privatna ponudba- Razen Trsta, ki je popusMl, in nespremenjenih tečajev Cu-riha, Berlina in Budimpešte, so se vsi drugi tečaji malce dvignili Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ponovno oslabela in se je 'rgo-vala za aranžma po 400 in 402, za junij po 400 in 402. za julij po 401.5 in za september po 403 in 404. Od ostalih državnih vrednot so zabeležili zaključke še: investicijsko po 85 in 84, begluške po 62.5, 7% Blair po S0-5, 80 in 80.25. 7% Blair za kaso 80.5 in 80.25 in 7% Državna hipotekama po 81. Od bančnih vrednot so naslednji za-kliučki: Union po 165. Ljubljanska kreditna po 120, Jugo po 67 in Zemaljska po 118. od industrijskih pa: Gutmann po ll5 in Union mlin po 55. De rise. Linbliana. Amsterdam 22.765, Berlin 13 43, Bruselj 7-8805, Budimpešta 9.8767, Curih 1005.3 — 1006.3 (1096.8), Dunaj 7.9335 — 7.0635 (7.9485), London 274.93 do 275.73 (275.33), Newyork 56.36 — 56.50 (5(5.46), Pariz 220.53 - 222.53 (221.53), Praga 167-09 - 167.89 (167.49), Trst 295-297 (296). Zagreb. Amsterdam 22.765 blago, Berlin 13.415 - 13.44-3, Dunaj 793.35 - 796.35, Bruselj 780.05 — 790.05, Budimpešta 9S7.67 blago, London 274.93 — 275.73, Milan 295.05 — 297.05, Newvork ček 56.36—50.56, Pariz 221.53 blago, Praga 167 09 — 107.89, Curih 1095.3 — 109S.3. Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.20, London 35.1025, Newvork 515.9, Bruselj 71-87, Milan 27.00o. Madrid 48.7. Amsterdam 207.62-j, Berlin 122.47, Dunaj 72.48. Sofija 3.735, Praga 15.2725, Varšava 57.78, Budimpešta 90.06, Bukarešta 3.0725. Efekti Ljubljana. 8% Blair 91 bi., 7% Blair 81 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod J95 den., Vevče 120 den-. Stavbna 40 den., Ruše 145 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 400 — 402, za junij 401 — 402, za julij 401 — 403, za september 402 — 403, investicijsko 84.5 — 85.25, agrarne 47 den., begluške 62 — 63.5, S^c Blair 90.5 — 92, 7% Blair 80 — 80.5, kasa 80.5 — 80.75, 7% Državna hipotekama 80.5 — 81, Posojilo mesta Zagreba 72 bi.; bančne vrednote: Hrvatska 50 — 60. Katolička 33 — 35, Po-ljo 53 — 55, Kreditni Zagreb 121 — 126, Union 165 — 167, uco 67 — 67.5, Ljubljanska kreditna 120 — 123. Medjunarodna 68 den.. Narodna 6200 — 6900. Obrtna 36 den., Praštediona 955 — 965, Srpska 191 — 193. Zemaljska 118 — 120; industrijske vrednote: Narodna šuma 25 den., Gutmann lio do 120, Slavonija 200 den., Danica 65 den-. Pivovarna Sarajevo 210 bi., Sečerana 25o do 270, Drava 235 — 236, Narodna mlinska 15 bi., Ljevaonica 210 den., Brod vagon 6iJ bi., Union mlin 55 — 60, Vevče 120 den., Isis 40 — 46, Dubrovačka 300 den., Jadranska 480 den., Oceanija 190 den.. Trbovlje 249 — 254. Beograd. Vojna škoda zaključki 401, S99-5, 399 in 400.5, za julij zaključek 400, za avgust ponudba 402. investicijsko So.o do 86.5, agrarne 48 — 49. 7% Blair zaključek 80.75, 77o Državna hipotekama zaključek 80.5, begluške 63 — 64, Narodna l»o-vpraševanje 6600. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključen je bil 1 vagon bukovine in javorja. Povpraševanja: 4 vagone hrastovih podnic, v debelini od 43 mm, 2.65 m dolžine, od 10 do 28 cm širine, I.—II. kvalitete 50 kub. m hrastovih plohov, 2.30 m dolžine, dolžma 5 m, od 25 cm širine naprej, debelina 7to-Karlovae i«» rezerviran 1 ragon pri vlaku, ki odhaja istega dne iz Ljubljane gl. k. ob 16.15, ki se nato priključi na naš redni brzovlak. Članstvo ponovno opozarjamo, naj vzame seboj slavnostni kroj. SOKOLSKA 21IPA LJUBLJANA. V«* članstvo ljubljanskih in okoliških društev naj se udeleži v čim večjem številu v kroju »prejema naših rojakov iz Amerike, ki prispejo v Ljubljano v petek 26. t. m. ob 8.40 dopoldne t jeseniškim brzovlakom. Po sprejemu je odhod po mest« t godbo Sokola I. na čelu. Zbirališča članstva v kroj« je ob 8.15 dopoldne pred carinarnico na koncu Resljeve in Masarvkove ceste. Prosimo mnogoštevilno udeležbo. širine od 8 cm naprej, vendar čim manj 8 in 9 cm širine (dobava do 20. julija; ponudbe fco vacon nakladalna postaja). Bukovi čisti (netti) testoni (fco vagon Sušak pristanišče)- 4 2ITO + Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za žito nespremenjeno stalna. Brez zaključkov. Nudi se (fco slov. post., mlovska vozni-na, plačljivo v 30 dneh): pšenica: potiska, SO k" po 267.50—270, srbobranska. 80 k? po 265-267-50, okolica Subotica, 79 80 po 262.50—265, okolica Sombor, 79 kg po 252.50-255, baranjska. 79 kg po 242.50—245; koruza: baška, rešetana po 1-55—157-5 (pri navadni voznini po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 225 — 230; moka: banatska »0: po 375 _ 380. baška tO« po 360 — 365 + Novosadska blagovna borra (25. t. m ) Tendenca ijcspremenjena. Tromel: 2 vagona pšenice, 17 turščice, 6 moke, 1 otrobov in 1 vagon ovsa. Pšenica: srednje-baška, 79/80 kg 180—185; okolica Novi Sad 79,80 kg 180—1S5; okolica Sombor, 79/8«) kg 165—170; baška petiska, 79/80 kg 190 —195: gornicbaška, 79 80 kg 190-195; sremska, 78 kg 162.5 — 167.5: okolica In-djija, 78 kg 167-5 — 172.5. Turšcica: baška. Dunav, Sava 9S—100; okolica Sombor 96—98. Moka: baška :0: in »00« 260—280, j>2« 230—260; >5« 240—250; »6« 225—230; >5« 120—130. Otrobi: baški. sremski in banatski 112.5 — 117.5. Oves; baški. sremski in slavonski 160 — 163. + Budimpešta nska terminska borza (25. t. m.) Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica: za junij (14.40 obračunski tečaj). Turščica: za julij 13.31 - 13.32 (13.30), za avgust 13.45 — 13.46 (13.40), za maj 1932 11.42 — 11.43 (11-50), transitna za julij (10.70), transitna za avgust (10.90). ŽIVINA + Zagrebški tedenski sejem (24. t m.) Cene živini v glavnem nespremenjene. Inozemskih interesentov ni bilo. Cene za kg žive teže: biki 5.50 — 6, krave za klanje 3.25 — 4-50, junice za klanje 4.25 — 5.25, voli I. 7 — 8, II. 5 — 6, pitane svinje G -7, nepitane 6 — 6.50, teleta 6 — 7 (zaklana 7 — 8) Din. Konji so se trgovali po 35W do 6500 Din za par in prasci po 53 — 140 Din za komad. Iz življenja na deželi BOŠTANJ. Na razstavi 21. t. m. v šoli smo videli krasne uspehe rokotvornega pouka naše narodne šole tn dekliškega krožka, ki ga je ob nedeljskih popoldnevih poučevalo naše žensko učiteljstvo. — Isti dan popoldne so šolarj' uprizorili ljubko igrico opereto »Čudežne gosli«. Igrali so zelo dobro. Obisk pa žal ni bil v nikakem skladu z lepoto igre in vanj vloženega tru« da. Letošnjemu izvenšolskemu, posebno še sokolskemu udejstvovanju našega učitelj« stva vse priznanje in pohvalal DOBOVA. Čateške toplice posečajo le« t os tujci v velikem številu. Vse sobe so oddane. Zdravilna moč vrelca si je prido« bila že velik sloves. Zarad' naraščujočega obiska bo treba čim preje preurediti vsaj prostor okoli toplic in restavracijski vrt. Upamo, da ee bo vse, kar še manjka, cim prej izvršilo in uredilo. FRANKOLOVO. »Društvo kmetskih fan« tov in deklet« priredi 29. t. m. ob 3. popol« dne v Socki pri Novi cerkvi tekmo koscev. Po tekmi bodo govori o kmetskj prosveti. Vabljeni ste vsi prijatelji kmetskega na« PrGORNJA RADGONA. V torek po Petrovem, 30. t. m. bo v Gornji Radgoni velik živinski in kramarski sejem. — Naš mizarski mojster g. Karel Hojs ima v svoji zalogi precej izdelkov pohištva in drugih mizarskih domačih izdelkov, ki jih bo razstavil v svoji delavnici v Spodnjem grisu v bližini farne cerkve v dnevih 28. In 29. t. m. Gornjeradgončani in okoličani, oglejte si lepe domače izdelke v navedenih dnevih med 7. in -18. uro. Citajte oglas v četrtkovi) številki »Jutra«! KOROŠKA BELA—JAVORNIK. Naše sokolsko društvo si je pred leti zgodilo lep, društven;m potrebam odgovarjajoč dom z lepo in praktično urejenim letnim telovadnščem. Da pa se dom tudi na zno« traj opremi 2 vsem potrebnim. 6e agi.na društvena uprava « starešino br. inž. Su« šteršičem prizadeva, da najde potrebna denarna sredstva. V to svrho je priredilo društvo v nedeljo veliko javno tombolo s številnimi dobitk', ki so privabili toliko ljudstva od blizu in daleč, kakor še nikoli in je na mah zmanikalo tablic ter 60 se ljudje trgali zanje. Glavne dobitke so pre« jeli: Žensko kolo Alojzij Višter, tovarni« ški delavec na Savi, moško dirkalno kolo Tavčar Antonija z Javorn'ka. sobno opra« vo Nadižar Jožef, tovarniški delavec iz Zabreznice, gramofon Pogačnik Antonija z Javornik«, blago za moško obleko Me« žek Jakob z Rodin in zaboj sladkorja Ivan Zoi-man. tovarniški delavec na Ja« vorniku. Finančni uspeh je za cjruštvo vse« kakor zelo ugoden ter si bo društvo lahko izpopolnilo potrebno orodje in oder. Dru« Stvo se najlepše zahvaljuje vsem, k' so pripomogli, di ie tombola tako uspela. LOČE PRI KONJICAH. Gasilno društvo si je pred meseci nabavilo novo motorko. Blagoslovitev dne 14. t. m. je izvršil g. ka« tehet Resm-n iz Maribora, ki je 'mel pri tej priliki prav pomemben govor. Kumica je bila g. dr. Lautnerjeva. Popoldne je bila vrlo uspela veselica, kj je prav zadovoljivo izpadla. Takoj drugi dan je doživela mo« torka ognjeni krst/Gorelo je v sosednjem Podobu. Pogorel je hlev posestnika Roz« mana. Kako je ogenj nastaj, še ni pojas« njeno. Zavarovan je bil za 75.000 Din, kar je vsekako vel'ka vsota pri današnjih ma« lenkostnih zavarovanjih. Motorka se je pri tej priliki izborno obnesla. Ne samo, da je pogasila ogenj, obvarovala je tudi sosednja poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti. Ga« silci so bili kljub utrujenosti prav hitro na mestu. SLIVNICA PRI MARIBORU. V nedeljo 5. julija bo v Slivnici odkritje spomenika padlim vojakom. Ob 10. bo slovesna maša pred spomenikom, nakar se izvrši odkritje. Svirala bo sokolska godba. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. Pokažite čut pietete do padlih, ki so dali svoje življenje za Svobodo domovine, in udeležite se odkrit ia v obilnem števcu? ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. »Slovenec« prinaša dopis iz Št. Ruperti, iz katerega se razvadi, da so njemu in nje« govemu šentrupertskemu dopisniku sokol« ska društva trn v peti. Spodtika se nad lepo uspelo nrireditvijo šentpetrskega so« kolskega društva s pomočjo bratskih dru« štev mirnskega sokolskega okrožja, kakor bi bilo to društvo krivo pretepa, ki so ga blizu prireditve povzročili znani pretepač' iz Gornjih Jesenic, ki so že vinjeni došli iz nekega vnotoča pod vejo. Nihče jih ni vabil niti pričakoval m reditelji eo se takoj prestrašili, ko so jih zagledali v b1i« zini. Iz te vasi prihajajo razni pretepači in kamor pridejo, kaj hitro povzročijo te« pež, če ne tudi pokol. Lan; so na Velikem Cirniku nekega fanta zaklali Sodišče >n sresko načelstvo ima ponovno opravka s takimi sirovinami. Nit5 enegt člana nima sokolsko društvo iz te vasi in bi tud; no» benega ne sprejelo. »SIpvcnČevemu« dop:s« niku je gotovo to dobro znano, pa le vali krivdo na »neko ku1turno«vzgojno dru« štvo,« kakor se hinavsko previdno izrazi, nima pa niti besedice obsodbe nad jese« niškimi nretepač', ki ponovno, tudi na »žegnanjih« sramote vso faro. Kij bi re« kel »Slovenec«, ako bi obveščali javnost o pretepih. poboMh in raznih grdobijah, ki se gode o priliki žegnanj. birmovnj, na božiih not:h itd na način kakor »S'o« venec«?! Ali to želi šentrupertski dopis* nik? POZOR! Izna&el "em nov način kemičnega pranja In barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje tn harvnnie no najnižjih h-avto«, Ljubljana. 30080-10 Kupim Prazne steklenice ampanjske, v vsaki koli-ini kupuje po najvišji dnevni ceni točilnica na Dunajski cesti štev. 37 — blizu lekarne. 33042-7 Rabljeno kolo n p ; Florjaneič, Nunska ulica 3. 30062-7 Mizarske, krojaške in čevljarske obrti M nauče dečki najbolje in se poI?g tega |e vsestransko vzgoje v salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani. Velik popust pri mesečrini za čevljarje in krojače, dosegljive cene tudi pri mizarjih. Pišite na: Vodstvo strokovne šole na Rakovniku t Ljubljani. 30130-4 Chevrolet poltororni, zaprt, dobro ohranjen, pripraven za peka, mesarja, ali kot omui-bus za 10 oseb. radi nabave večjega proda tovarna keksov v Kranju. 30126-10 Crfg dobro ohranjen, kupi m. Pismene ponudbe pod šifro r::tev. 86. 30079-6 »Jutrac. 27772-12 Spalnice iz trdega in mehkega lesa ter kuhinje, ali posamezne kose nudi po najnižjih cenah Vidmar, Zg. šiška. 27272-12 Hotele, gostilne kavarne, restavracije io vino toče prodaja in daje v najem poslovoica za go-stil-niearstvo M. Š. Pavlekovič, Zagreb, Iiica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 25859-19 Skladišče in dve pisarni oddamo na Miklošičevi cesti. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33037-19 Delavnico z betonlranim vodovodnim kanalom, in prostor za vozove iščem s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 27748-19 Lokal za tTgovino ali drugo obrt oddam v Florijanski ul. 22 27690-19 Lokal z dobro vpeljano mlekarno v centru mesta, radi preselitve oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30096-19 Veletrgovina išče lokale v centru mesta Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 30108-19 Sobo za pisarno s souporabo telefona, t strogem centru oddam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 30109-19 Mlekarno dobro vpeljano, na prometni cesti oddam radi bolezni po dogovoru na račun. Prednost imajo samo zmožni 20—30.000 Dn kavcije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30103-19 Bufet zelo lep in eleganten, ter mlekarno na vogaln, v bližini vseučilišča in srednjih šol v Zagrebu prodam radi poroke Vanda Pavlakovič. Zagreb, Prilaz 36. 30120-19 VrideM Okoli 150 hI vina dobrega, namiznega, ©k"-Ii 10 % jakosti, iz vinograda Mandičeva«, po Din 2-50 v kupčevo posodo franko kolodvor Djakovo (Slavonija1) proda Eva Geiger. Djakovo. 26S15-33 Fižola letnika 1930 kupim večjo množino. Cenj. ponudbe z navedbo vrst na oglasni oddelek »Jut«? pod «frn ?Fižol 30«. ' 30061-33 /iUmevan}a Štirisob. stanovanje z vsem komfortom iščem za avgust ali čimpreje. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna in mirna losa«. 27669-21 Stanovanje oddam v štepanji va-si 109 (na gmajni). 30104-211 Štirisob. stanovanje s pritiklinami, v sredi mesta, pripravno za zdravnika. oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30105-21 Dve stanovanji eno z eno sobo. drugo z 2 sobama in lokal za pisarno ali kako obrt takoj oddam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. * 30100-31 Trisob. stanovanji zračni, zdravi in udobni, oddam za Bežigradom za avgust, odn-osno september Kopalnica in pritikline. Cena zmerna. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30094-21 1 ali 2 gospodični prejmem na stanovanje. Ogled samo med 12in 'i- uro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27722-23 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v centru oddam s 1. julijem zakon cema brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 30124-21 RIMSKE TOPLICE radioaisivno termalno kopališče. Dvajsetdnevoo bi vanje pred ali po sezoni — soba, prehrana, kopanje zdravnik in tdravUiščna taksa 1200 Din. V glavni sezo-nl penzijon 80 Din. — Edino termalno odprto ko pališče (Freiscbwimmbad) v Jugoslaviji s solnčnimi in peščenimi kopeljmi. Prospekti brezplačno. 181 Počitniško stanovanje na morju! čez počitnice oddam svoje kompletno opremljeno stanovanje 3 sob in kopalnice Splitu. Cenj. dopise na naslov: Jug. Split, Račkn-ga ulica 3/II. 30066-38 Lepo sobo v vili elegantno opremljeno takoj oddam zakonskemu paru brez otrok, ali dvema mirnima gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 30028-23 Sostanovalca na hrano in stanovanje sprejmem za 150 Din tedensko. Lepa in zračna soba, elektrika in poseben hod. Poizve se v restavraciji »Soča«, Sv. Pptra c. št. 3. 27777-23 Prostorno sobo Gradišču oddam solidni ospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27719-23 ali 2 stalni osebi mirni, sprejmem v čisto in opremljeno sobo s posebnim -vhodom ter električno razsvetljavo, v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27654-23 št. 40 Opremljeno sobo lepo in zračno, b prostim vhodom, v sredini mesta oddam s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 30074-23 Več opremljenih sob takoj oddam v Florijaoski ulici št. 24. 30095-^3 Sobo novooprem! jeno. z 1 aH 2 posteljama, takoj oddam na Ižanski cesti štev. 22. 30083-23 Lepo solnčno sobo v sredini mesta oddam 1. julijem. Po=eben vhod iz stopnjic, parketi. elektrika in balkon. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30075-23 Uvpiti Kdo bi posodil mladi gospe 1000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč nujna«. 30101-24 Oboževateljica z velesejma! Pism-o prejela. 'Petek ob 8. pri bajerju v Tivoliju 30089-24 Katera gospodična lepa iu mlada, želi biti srečna pri gospodu, ki je nesrečen, a dober in lep. Ponudbe po mogočnosti s sliko na oglasni oddolek »Jutra« pod »Nova sreča«. . 30116-24 Podstrešno sobico opremljeno, z elektriko ,in posebnim vhodom tako j oddam gospodu ali gospodični na Napoleonovem trgu št. 6/III. 27589-23 Celje 1931 Pismo prejel. Prosim pošljite čimprej 600 vzorcev. V sredo potujem. Zadrega. 30142-24 V oglasnem oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Autostrokovnjak, Aiberta 1)11, Aiglon, Bodočnost 100 Brez otrok, Boljša eksistenca, Centrum mesta, Dobro vpeljana, Dobiček, Duša iskrene hvaležnosti, Dobra moč, Dobava za jesen, Dober plačnik. Garantirali dobiček, - Harmonija F., Herzig. Inženjer 40, Išče me sreča. I. O. 21. junij, Konfekcija 30, Knjigovodja 100, Kontoristinja 100, Lepi dohodki, Ljubljana 50.000. Miza, Mimo-sa. Merv, Mirna stranka. Mirni dom 1931, Marljiv zastopnik, Nujno 222, Novejša stavba, Xovt-j:a tipa Na prometni točki, Opremljen lokal. Plačam točno 200 Din mesečno, Preroje-nje, pekarna 100, Posestnika. Prvič 32, Prometnik, Plačam točno,' Prijateljstvo Resna ženitev, Rentabilno Radio 35, Resnost 48—59, Sem pridna in poštena. Siguren zaslužek. Stalna voda,. Stara domačnost. Si- stematično in temeljito. Samostojna in varčna, S 1. julijem. Samostojen, Sna žen točen plačnik. Svetlo stanovanje 2000, Stara di ra, Solnčna in mirna lega Skromnost, Solnčno za uči tflja, šaler Zofija, Trami Trg. naobražena. Udobno življenje, Uiano, ^ Udobno 189:5, Ugodno, ' Upanje 55. Učenka. Vodna moč, Varčna, Veletrgovina, Velika hvaležnost. Zadovoljnost. Zavarovalnica,. Za 1. avgust, ali .pozneje.. Zelo po štpna, Ženitev 1931, 3764 500. 301, 100% čistega dobička, 4 cilindre. Novottf NovMtt NajnoveS* »luitnska pa teta« železna zelo prak tična (ložljiva postelja « tapeciranim madracom — praEtična za vsaka h<2u, hotele, za putnjuče dobe in nočne »lužbe. Stane Oii 3W___ Razpoii. liani poStom ia železni com po povzetja^ Tolkala za jazz orkester, dobro ohranjena ugodno prodam. Naslov v ogiasnem -oddelkn 3 Jutrac. -30064-26 Manjši gramofon po<-eni naprodaj v gostilni Martine, Zgornja šiška. 30113-26 Leaena alaZintka patentna zelo praktična iloi-tjiva postela a tapeciranim madracom. — Stane Di. 2M._, Opremljeno sobo zračno in veliko, z elektriko oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30119-23 Zahvala Sobico rpdi mesta, za 250 Din oddam solidni in ves dan odsotni osebi. Ogledati samo popoldne. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30132-23 Povodom težke izgube nepozabnega soproga, očeta, svaka in strica, gospoda Pisarno trisobno, s centralno kurjavo, v mezaninu nove stavbe »Viktoria« oddam s 1. avgustom, event. tudi kot stanovanje. Pojasnila daje L. Kambič, Poljanska c. 18 — med 2. in 3. popoldne. 30134-23 Antona Sobo lepo opremljeno, z 2 posteljama, v mpstu oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30128-23 Sobico parketom in elektriko centru mesta (Židovska ul. št. 3 11) oddam takoj. 30143-: vrtnarja in posestnika izrekamo vsem, ki so se nas spomnili v najtežjih dneh, najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu patru dr. Tomincu za prejeto tolažbo in Zadrugi vrtnarjev za izkazano čast pokojniku. Prisrčna hvala vsem prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in častno spremstvo na zadnji poti. Ljubljana, dne 25. junija 1931. 8562 Globoko žalujoči ostali. Lepo sobo oddam v šiški. Černetova zgoraj. 30114-23 Vež ljudi se vozi gumami Poljstta palentna postefa sloiljiv« praktična za touriste, vojake m za ferijalne kolonije. Stane Dia 35«. LietfcsfuhT pralttičan ia ležanic m sedenje. Slane Dia |M___ Po tem imam fijto ?0-hano perje kg po Dia 48.— čisto belo gosje kg po Dia J3i— in čuti pub kj po Di«. 250___ i. BROZOVIČ. ZAGREB ilica «2. III. »ozor, gostilničarji! Za dobro vino vzamem v zameno vinsko posodo v dobrem stanju, od 200 do 300 1. Zaloška cesta. št. 18 30122-37 Telefon 2059 ^Kfk Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva St. 5 Transmisije 6 m, 15 m, 8 m in to premera 45, 50 in 60 mm. * potrebnimi ležaji prodam. Cena po dogovoru. Povprečno na kg. — Istotam prodam tudi 5 elektromotorjev 220/380 Volt vrtilni tok in to 3, 7, 10 in 14 HP, 2 močna ventilatorja in razne rabljene te&stilne stroje za izdelovanje kocev. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27726-29 Lokomobila za pregreto paro 12 atm. 40 Ks, v zelo dobrem stanju naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 27002-29 Za orožne vaje Vam nudi najugodneje unf-formske potrebščine, kakor sablje, opasače, epolete, čepice itd. A. K a s š i g r Ljubljani, židovska ul. 7. 223 Pletamo dobro vpeljano prodam. — Lep lokal in električna moč. Naslov t oglasnem oddelku »Jutrac. 27624-30 Modroce predeluje in čisti Km-fl prahu na specialnem stioj-a samo Rudolf Sever, Mariiin trg St. 2. 129-30 Črni modri barvasti kam gara. Športni štofi. LenasI & Gerktnan Ljubljana Za dame svila krep Blps za plašče. VI-12694-31-2 8560 Razpis. Mestno načelstvo Ljubljana ra.zpisnje vsa dela za prestavitev lito železnega čevljarskega mostu Razpisni pripomočki se dobe r mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2, II. nadstropje, vložišče med uradnimi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti istotam do torka dne 7- julija 1031 do 11. ure dopoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 22. junija 1931. VI-12G94-31-1 S559 Razpis. Mestno načelstvo Ljubljana razpisuje vsa dela za napravo novega železobetonskega čevljar" skega mostu pod Tranco Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2, II. nadstropje, vložišče med uradnimi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti istotam do torka, dne 7. julija 1931 do 11. ure dopoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 22. junija 1931. L.MIKUŠ Mestni trg 15 Tvormca dežnikov, saloga sprehajalnih — — palic — — Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del i govoren Alojz Novak, Vsi Y Ljubljani.