St. 8. V Mariboru, sobota 20. januarja. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, ali v Mariboru a pošiljanjem na dom. za celo leto 10 gold.. za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila so piačuje od navadne četiristopno vrate 6 kr. čo se oznanilo eukrat tiska. Š kr. če so dvakrat in 4 kr. črt se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempclj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici bife. Štev. 220. Opravništvo, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila; t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hisn. št. 229 II rvatukl Ntibor — J« nizpii^on! Iz Zagreba nam telografira osobcn prijatelj, hrvatsk poslanec tako-le: „Sabor raz p usten, ogorčenje (razdražcnje) neopisivo!" S temi kratkimi besedami se naznanja zopet dogodek, ki dela važen zasek v dobo slovanske borbe za pravico v naši monarhiji. Imeli smo priliko muditi se poslednje dni v Zagrebu in na mestu podučiti se o upanjih in stanji stvari v odločilnih krogih hrvatske narodne stranke. Videli in slišali smo, da kaj tacega, kar nam telegram poroča, ni nihče pričakoval, nihče slutil. Iz spodaj natisnenega našega zagrebškega dopisa je tudi razvidno, da je mišljenje in računanje bilo protivno. Magjari in magjarski državniki so torej Hrvate zopet nesramno prevarili, perfidno zavratno z zastopniki hrvatskega naroda r avn al i. Kakor so Magjari zavratno in po lisičje str moglavili Hohemvarta in nas cislajtanske Slovane, ko smo bili blizu cilja, tako so zdaj vabili hrvatsko narodno stranko k sebi. Hrvatski narodni možje, misleči da imajo govor kot poštenjaki s poštenjaki, so otvoreno roko podali v ponujano roko. Ali Magjar je imel nož za hrbtom, prijazua beseda je bila beseda hinavca in licumcrca, Hrvatje zdaj vidijo, da je „magjarica fides nulla fides." . In prav je, da je to spoznanje zopet prišlo. Hrvatski narod bode spregledal, da azijatski Magjar ne išče v( Hrvatu brata nego slugo in sužnja, da neče pri enem stolu sedeti s „Slavom" nego s „sklavom", — da se torej naj prereže mizni prt med njima, da slovanskemu Hrvatu cvete bodoč-nost samo v eni „uniji" t. j. v uniji z drugimi Slovani, za vsako ceno. In tako se pričenja pri naših jugoslovanskih bratih nova doba boja in odpora. Želimo in preverjeni smo, da se bode narod krepko držal, da bode verno stal za svoje vrle dozdaujc poslance, da si hode za izgled jemal tudi nas Slovence in odgovoril pri izborili vladi kakor smo mi, 1000 let tlačeni Slovenci na Kranjskem svoji vladi odgovorili pri zadnjih volitvah. I u to ime bog pomozi! Zopctna zmaga hrvatske narodne stranke je tudi naša zmaga in zmaga pravde nad tirani Slovanstva. naloge, vse Nemce v eno državo zodiniti, je na to že delala, od kar jo je veliki Fric povzdignil . v velemoč. Prva stopinja do zedinjenja Nemčije je bila — in mi smo še pomagali — 1. 1864 Holsteinska vojska, dve leti pozneje je I'rusija Avstrijo že po-tisnola iz Nemčije, vendar je Avstriji še ostal up 01» aro«! ii novega ii«»inKk«*irt* «'«k*iir**vii. 18. t. ni. bilo leto dni, kar se je dal Pruski kralj izklicati za nemškega cesarja, in tako ponovil veliko državo nemško, ki jo v srednjem veku več ali menj gospodovala po celi Evropi. Vendar dan denes Ima nova nemška država novo lice, in jo našla tudi Evropo z novim licem. Zdi se nam primerno, denes ponovitev novega nemškega cesarstva z našega stališča posvetiti. Staro limsko-ncniško cesarstvo je bilo nekako posvetno pokroviteljstvo katoliškega glavarja v Rimu in nasproti. Dau denes jo Nemčija katolicizmu odpadla, in sc postavila v ostro nasprotje /. llinioin v vuanjem iu notranjem razvijanji, in novo nemško cesarstvo poudarja samo neinštvo in nemško narodno zedinjenje. Nemci so sc že od I. 1848 ozirali bolj na Prusijo nego na Avstrijo, in 1'rusija zavedna si prišla od Nemcev samih tudi izdatna pomoč, kajti okrepila sc jc nemška katoliška stranka, ki želi Avstrijo (»hraniti kot samostalno, iz posameznih dežel zvezano , po veČini prebivalcev katoliško državo in neče, da bi avstrijski cesar postal vazal nckatoliškega prusko-cesarstva. Tn tako je utegnilo biti novo nemSko cesar- wartovo ministerstvo je imelo že nad 9/9 zastopa za poravnanje vseli avstrijskih političnih in narodnih strank in sicer šc po Smerlingovcm volilnem redu, katoliško-konservativni Nemci in Slovani so sc tako rekoč že poravnali in spravo dognali. Nespravljivi so bili samo zastopniki kakih 4 milijonov ljudi po nemških mestih. Ali Hohenwart je padci za zdaj, podrl ga jc pruski upliv, ali očitno jc, da stranke zato ne bodo mirovale, dokler ne premaga ena ali druga. Ce sme prusko-nemška stranka upati nemškega npliva, onda sc bodo narodi slovanskega plemena v svoji narodni zavesti še bolj izbudili, zedinjenje Nemcev čez avstrijsko mejo kliče Slovane v zedinjenje z Rusijo, da si različnost plemen šc politično zedinjenje ovira, kar je najbolj Avstriji v prid. Zato smatramo nemške* cesarstvo v dozdanji velikosti kot novo krepilo narodne in avstrijsko-fcdcralistične ideje. Dejanska izvedljivost federalizma za enotno državo in svobodno ustavo pa jc itak v Ameriki, na Švicarskem, sedaj celo na Nemškem, in po imenitnih osnovnih člankih zadnjega zbora tudi za Avstrijo dokazana. V narodni ideji pa jc tudi velika nevarnost Če se ji vlada upira, potem je Avstrija samo torišče v prepir za nemško cesarstvo in Rusijo. na južno Nemčijo; 18. januarja 1871 pa jc nov^J^^notrajneniu razvijanju Avstrije v prid. Hoben nemško cesarstvo Avstrijo izključilo popolnoma iz Nemčije rekši: nemško cesarstvo sega do avstrijskih mej. Izklicanje novega nemškega cesarstva dednega v pruski vladarski hiši je velika zgodovinska zgodba v razvijanji evropske zgodovine, morda tolike imenitnosti, kolike jc bilo pred tisoč leti izklicanje rimsko-nemskega cesarstva, posebno ker se jc sedaj z izklicanjeni nemškega cesarstva izvršilo tudi zedinjenje Italije in je s tem dobila politika nekako dejansko narodno stalo, ali pa nekako narodno majalo. Ono naravno moč, ki je Italijane v veliko narodno državo zedinila in novo nemško cesarstvo ustvarila, tudi Slovani v sebi čutijo in pangerma-nizem je rodil p an si a v i zem , ki sc pred njim trese vsa Evropa, najbolj pa Avstrija in Turčija Jasno jc, da jc narodna ideja živa moč, in da sc jc z zedinjeno Italijo in ponovljcnjcm nemškega cesarstva šc bolj oživila, pa tudi pri Slo vanili sc jc oživila in okrepila* Da sc turški Slovani rešijo turškega jarma, da dobijo avstrijski Slovani svoje pravice, to jc še samo vprašanje časa Države brez oživljajoče ideje hirajo in propadejo, nove zdrave ideje pa dajo moč, zdravje in življenje. S tem jc ob enem tudi izrečeno, da novo nemško cesarstvo, ako bo hotelo državljanske kreposti na vse strani vršiti, utegne vedno bolj in bolj cvesti v omiki in moči , posebno če bo narodno idejo , ki jo rabi za se, spoštovalo tudi proti drugim narodom in državam. Pa posebno na Avstrijo ima novo nemško cesarstvo neznausko velik upljiv. Pred so bili naši avstrijski cesarji nemški cesarji, habsbužke vlade so bile in so sc vedle kot prva nemška moč, in so vse storile, da bi povečale in poslovile nemški živelj in nemško moč — a na opak zatirale, kar je bilo Ncništvu nasprotno ali na poti. Ta misel jc avstrijsko vlado navdajala sc do leta 1H71. Šmcrlingova ustava jc poveličanje Ncmštva, Holsteinska vojska jo hramba Ncmštva, avstrijsko-pruska vojska je borba za vodstvo v Nemčiji, zanikanje češke krone iu zatiranje slovanske ravnopravnosti kaj je druga nego borba za Nemštvo? Toda žc tri tedne po ustanovijenji novega nemškega cesarstva jc avstrijska vlada proglasila : 1. Avstrijsko politiko (Ilo'ienwart); tedaj jc šc le nemško politiko na klin obesila. 2. Obljubila popraviti volilni red, tedaj Snicrlingove volilne rede priznala kot krivične in neništo-pristrauske. 3. Obljubila izvršiti dejansko ravnopravnost, tedaj izpovedala, da so se prej Slovani tlačili. To so pa bile poglavitne priprave za avstrijski federalizem. Nemško cesarstvo pa jc upliv imelo tudi na avstrijske N^nice in sicer na dvojni način. Veliko-Nemoi so si začeli želeti in zahtevati ožjo zvezo avstrijskih Nemcev z novim nemškim cesarstvom misleči, da one dežele , ki so stale pod nemško zvezo, sedaj imajo priti pod nemško cesarstvo, in so račuuili pri svojih namerah na prusko pomoč. Od druge strani pa je Slovanom v Dopisi. Iz YJlll»ljtlltC, 17. jau. [Izv. dop.J Kakor jc o novem letu že ukoreninjena navada, izdajajo društva letopise in imenike udov. Naj iz tacega gradiva podam slovenskim statistikom in sploh vsaecmu, kogar zanima, nekoliko drobnjave. Čitalnica ljubljanska šteje začetkom t. 1. 312 domačih in 81 vnanjih udov. Vsi dohodki znašajo na leto f)041 gold. 04 kr., stroški pa 4905 gold. 84 kr, tedaj preostaja imetka 135 gold. 80 kr. Pri tem znesku se pa še ni račuuil inventar, ki iznaša 1!HK) gold. Število udov je v primeri k prejšnjemu letu narastlo, dasi je četvorico udov pokosila smrt. Časopisov jc imela čitalnica.v preteklem letu 4H, namreč 2»"> političnih, 23 pa po-dučnib in zabavnih, Izmed krerih jih jo 25 v slo-irna da-ka- vauskih jezikih pisanih, V primeri s čitalnico nemški kazino 5 časopisov in 12 udov manj, siravno sem bil Jako osupnen, ko najdem v zinskem imeniku tudi narodnjake. Malo jih je sicer, pa vsi so odlični iu bolje bi bilo, da jih oudi ni. Število stalnih udov sc je pri kazini zopet zmanjšalo, prejšnje leto za 10, sedaj pa zopet za 7, le število nestalnih udov, to jc c. kr. častnikov je narastlo, kterili je v istini za celo kasarno, namreč mnogo nad sto. Lchko se računi, da so 3/4 ka-zinskih udov ali c. kr. uradniki ali pa c. kr. častniki, kterih slednjih v čitalnici ni duha ni sluha. Iz imenika samega se vidi, ktero društvo je na boljih nogah, kazino ali čitalnica. Med tem, ko kazina jako malo stalnih udov stoje, kajti c. kr. možje so od dene s do jutri, jih ima čitalnica ogromno večino in kar je jako velike važnosti, ni se jej treba opirati na sablje in bajonete, ampak na narod sam. Upajmo, da se koncem leta in sedanje Število kazinskih udov (vsaj za navcjciia narodna imena) zmanjša, čitalnica pa se pomnoži! Pri tej priliki naj omenim Še nekaj druzega, kar me je jako nemilo dirnulo. V tukajšnjem Alojzjevisči se bo za kapelico napravil nov altar Delo podobarsko in kiparsko je naročeno priznano spretnima umetnikoma, 'altar sam namreč izdeluje dobroznani gosp. Vurnik v Radoljei, kipe pa gosp. Z a j c v LJubljani. To bi bilo tedaj vse v redu. Pa podobo za altar, predstavljajoče Kristusa na križi, hote naročiti pri dunajskem slikarju Plank-u, kakor bi ne imeli izvrstnega domačina Franke-ta v Benetkah, kteri bode sliko gotovo tako dobro naredil, kakor Plauk. Kam pridemo, Če ne bomo podpirali lastnih talentov in umetnikov, ali jih bode mar Nemec? Pričakujemo od gospodov, kterim gre v tej zadevi odločilna beseda, da, ako je še čas, to reč inače ukrenejo ter ne posnemajo voditeljstva naše hranilnice, ktero je celo kovaška, ključarska in mizarska dela za novo realko na Dunaji naroČilo. Utegnil bi sicer kdo reči, ka je to reklama za Franke-ta. Odgovarjam: Da, reklama, v istini reklama, kterc je Franke tudi vreden, kajti vsi ljubljanski slikarji drage volje priznavajo7, da jih je Franke že davno prekosil, in vsak, kdor je videl njegova dela, bode temu pritrjeval. Franke se je edino le umetnosti posvetil, treba tedaj, da ga narod podpira, kajti njegova nadarjenost je tolika, da se bomo njegovim imenom še ponašali. — Iz ljutome I'wl4 torej za 11 kraje, od goldinarja in bi bila potem za 6% višja, kakor na Kranjskem. Da bi se pa ne moglo reči, da bogato Štajersko ima višje procente od Kranjske, se je sklenilo, da se priklada ima naložiti tudi na tre-tjiusko priklado in potem seveda jc za 1. 1872 le 82VaVa deželne priklade, ktera v resnici znaša 40% Zakaj sc ustavoverna „Tagespost" ni tačas oglasila in to dejanje ni imenovala z tistimi priimki, kterc zdaj nadcvlja \Veiz-iskemu okr. zastopu, ki se je ravual po izgledu deželnega zbora V Qnod licet Jovi, uon licet bovi. IZ lailliailU, 15. t. m. [Izv. dop.] Po dolgem počitku se jc tudi tukajšnja čitalnica zdramila z nBesedo" ki jo je napravila v nedeljo 14. t. m. Veliko ljudstva se je udeležilo in dvorana jc bila tako natlačena, da jim ni bilo mogoče sc ge-niti, dokler ni „Beseda" popolnoma se končala. Tukajšnji pevski zbor pod vodstvom gosp. Ivana Sirca se je tudi prav vrlo obnesel. Prva deklamacija „Novo leto" je bila za poslušalce nekaj popolnem nepričakovanega. Komaj osemletna Al-viera Čcrnigoj-eva jc ta dan prvič na oder prav z izvrstnim uspehom stopila. Dalje je pesem „ Zgubljeni sin" deklamoval prav ginljivo gospod Evgeuij žl. Furlani. Veselo igro „Zakonske nadloge" so pod vodstvom omenjenega gosp. E. žl. Furlani-a tukajšnji gospodje in gospodičinc, ki so naloge samo iz rodoljubnosti prevzeli, izvršili prav izvrstno. Po končani igri je bila tombola, in potem skupna večerja, pri kteri so sc brez nehanja vrstile lepe slovenske pesmi, zdravice iu napitnice. Ples je končal še le pozno v jutro veselico. x. Iz %ti;f 1'4'Rks. 16 januarja. [Izv. dop.] Od septembra iu decembra l*>iQ, ko so hrvatski rodoljubi s slovenskimi najprej v Sisku potem v Ljubljani pred vsem svetom naglasili edinstvo našega in hrvatskega plemena in željo ter voljo izrekli, da se ti politično zedinijo, in od maja meseca lanskega leta, ko so naši jugoslovanski bratje v slavni borbi proti magjarstvu na voliščih prve zmage obhajali, — javljalo se je v vseh narodnih krogih po Sloveniji veliko iu živo zanimanje za vse dogod jaje, vse korake, ki so sc godili na Hrvatskem. In gotovo z istim iuteresom gleda denes vse Slovenstvo v Zagreb kjer sc je po dolgih za-pletkah in protivnih ovirah 15. t. m. odprl sabor našega Pijcmonta, kraljevine Hrvatske. Zdanji sabor ima tem večjo veljavo in važnost, ker bode pozvan reševati staro zamotano razmerje med Ma-gjari in Hrvati. Bran ste zadnje dni po vseh nnvinab, posebno nemških, neizmerno mnogo o dogovarjanjih hrvatskih zaupnih mož , z magjarskimi državniki. Tudi iz Zagreba so bili različni dopi i in telegrami, kombinacije in ugibovan;a. Po najboljih virih podučen , morem zagotoviti, da so po večini brez temelja, kar se mnogim na prvi pogled vidi, ker eden oporoka, kar drugi trdi. To je gotovo, da konferencije na Dunaji niso bile brez vspeha. Veljavni možje so mi zatrjevali, da je upanje, ka se pomirjenje doseže, in to, da sc je sabor sešel, ne pa razpuščeu bil, kakor so magjaroni z vso silo hoteli imeti, je znamenje, da dozdaj stvari dobro gredo svojo pot. To pa jc samo ob sebi razumno , da nasprotno zaupauje obeh razpravljajočib strank ne more biti srčno. Hrvati so bili žc tolikokrat prevarani , iu njih voditelji so toliko izkušeni možje, da morajo biti na oprezovanju. Ravno tako si zdanjo vlado, magjaronstvo iu magjarsko Časopisje vse prizadevajo seme nezaupanja tudi v ma-gjarskih merodajnib krogih zasejati. Da pravega zaupanja ni, to sc je videlo tudi iz tega, da niso poslanci niti povabil dobili na sabor priti, niti niso pred ta večer vedeli, kdo hode prav za prav sabor odprl ali ban (ki ni inštaliran,) ali pa posebni komisar. Ravno tako niti v vladnih krogih niso vedeli kak bode reskript. Ko je bil pa reskript, ki samo „sabor otvori" in r kraljevsko naklonost" saboru naznani, bran, bilo je začudenje prvi hip splošno , kmalu pa se je v poslanskih krogih vest raznesla, da pride predsedniku konstituiranoga sabora nov reskript. Navada je bila v prejšnjih časih, da so hrvatski zastopniki naperjeni in nakičeni v narodni magnatovski obleki s sabljo in kalpakom prišli na „otvorenje sabora". Letos je prišla vsa narodna večina v prvič demokratično v prostih suknjah k odpretju. Samo nekoliko m a gj ar on o v (Maljevac, Sv. KušcviČ Pogledič, itd.) so bili v magnatovskem odelu. Navada je tudi bila prej, da so zbrani narodni zastopniki izbrali veliko deputacijo, ktera je šla po bana, da je sabor odprl. Letos narodnjaki niso hoteli iti, temuč na Mrazovičev predlog je bilo to prosto prepuščeno kraljevskim činovnikom, ki so v saboru, in višjim cerkvenim dostojuikom. Od narodne stranke se ni nihče tc deputacije udeležil. — Ko je ban prišel, bilo je precej tiho. Ne vem ali se je tresel od jeze ali od straha, a tresel je gospod lledckovič kakor šiba na vodi ko jc bral kratki reskript; bil je pa Zagrebu bon-mot, da je reskript zato tako kratek, ker bi daljega ban niti prebrati ne bil mogel. Prebravši pobegnil je iz zbornice; in voljen je bil kot najstarši deputirec škof Kralj za starostucga predsednika. Je to čcstitljiv starček, poštenje se mu berc na licu in veselje jc videti moža, vedno narodu zvesto ostalega in še na robu groba delujočega za narod. Razume se samo ob sebi, da se Rauch ni v sabor prikazal; tudi zagrebškega nadškofa Mihaj-loviea ni in pravijo, da ga ne bode. V petek mislijo, da sc bode sabor konstituiral. (Kako se je konstituiral — to pove naš prvi članek. Uredništvo.) Politični razgled, O najvažnejšem dogodku v notranji politiki naše monarhije govorimo na Čelu listu. Pred končanim uredovanjem nam je iz Zagreba došel še drug telegram, ki se glasi: „Sabor jc denes raz-puščen. R a z 1 o g r a z p u š č c n j a j c i z j a v a n a-r o d n i h posla n 0 e v od 20. s e p t e m b r a 1 a n-skega leta. Dogovori 80 razbiti." Dunajski državni zbor se od svojega velikega dela, adrese, oddihava. Gospodarji njegovi so še vedno Poljaki. Po poljskih časopisih soditi ni nemogoče, da se Poljaki ne bodo pogoditi mogli z ustavoverci. Vendar dozdaj kupčujejo še dalje, iu se ne brigajo za to, da ves razumen svet posebno vse slovansko občinstvo obsoja njih bratomorno ravnanje. Kar smo poročali o novem finančnem ministru, je resnica. Cesarsko lastnoročno pismo jc imenovalo barona de Pretiš za cislajtanskega, barona II o 1 zge t h a n a za vkupnega ministra f i n a n c. V Pragi sc razveseljuje državna oblast z vodnimi konfiskacijami opozicijonalnih organov in vsak dan nam kteri praških listov izostane. Imeniten! z a ob racaj se opazuje v poljskih novinah. Ker ustavoverci Poljakom vedno samo obetajo tu jim nič ne dajo, ali pa dati obetajo za nemogoče plačilo, začeli so sc tudi usta-vovercem najbolj prijazni avstrijsko-poljski časopisi obračati od Nemcev in sc potegu jejo z a p o-mir j en je med Poljaki in Rusi. En list eelo odločno piše za zedinjenje vseh Poljakov pod ruskim pokroviteljstvom. — Tako spravlja nemško ustavoverstvo, ktero ueče nikomur ko sebi svobodo dati, narode ob patriotizem. Pruski cesarje odpustil mnogo napadenega ministra za uk in bogočastje \filhlcrja, ki jc bil deset let minister. Nemci so ga napadali, ker jim jc bil premalo „ liberalen" to je, v šoli in cerkvi verstvo podpiral. Zdaj kamenje lučajo na njega, češ da je podpiral — Slovaustvo v Pozuanjskem ! Torej bode njegov naslednik imel nalog zatrcti Poljake v Pozuanjskem in ubiti katolicizem v novem nemškem cesarstvu. Rismark spisuje v najnovejšem času di-plomatična pisma na one vlade, ktere mu v jeziku svojih ljudstev dopisujejo, v nemškem, ne več v francoskem jeziku. To se godi posebno v pismih na vlado severno-amerikanskih zedinjenih držav, na angleško, italijansko in špansko vlado ; te namreč pišejo vse note v jeziku svojili narodov. Bazne stvari. * (Okrajni z as t o p v S m ar j i) je imel občni zbor, kteri je enoglasno izvolil za 17. t. m načelnika gosp. Fr. Skaza. Dozdajncmu načelniku g. dr. J. Vošnjaku , ki se je zarad svojega preseljevanja v Ljubljano odpovedal je okr. zastop izrekel svojo srčno zahvalo za njegovo ncutrudljivo delovanje. Končno je sklenil sistemizirati mesto okrajnega tajnika. * (,,/ o r a"). Da vprašanjem naročnikov „Zoro" ustrežemo naznanjamo, da se druga številka tega lepozanskega lista šc lc 24. t. m. more razposlati. Zarad velikega mraza zadnjih tednih papirne fabrike niso mogle delati, in tako nismo bili v tiskarnico ob pravem času naročenega papirja dobili, kakor jc tudi preobilni posel v tiskar-nici tisk zadržal. Kasneje številke izido redno. * (Odgovornemu uredniku „Slovenskoga Naroda") je bilo IS. t. m. dostavljeno pismo c. kr. okrožne- kot tiskovne sodnije v Celji, v kterem se naznanja, da BO tožba planinskega pristava „slavnoga" nemškutarja Deva proti „S1 Narodu" ustavi, ker Dcv ni ob pravem času tožbe vložil. Pravi jurist to! * (N a me š če nj e.) Na mariborski c. kr višji realki izprazueno profesorsko službo jc dobil gosp. Ferdinand Schnabl, profesor ua grško-orien talni realki v Ccrnovici. * (Čitalnica v Sevnici) ima v nedeljo dne 21. t. m. ob Tih zvečer letni zbor, pri kte rcin se bode volil nov odbor in določevalo v več stranih društvenih zadevah ter se uljudno vabijo vsi domaČi in vnenji udje v to skupščino. * (Most čez D r a v o) pri spodnjem Drav-bregu je srež razdrl. Vozovi >,e po brodu Čez reko prevažajo. * (Pevsko društvo v Krške m) jc na pravilo 14. t. m. veselico z zanimivim programom kterega vse točke, jc ne samo iz Krškega, temveč iz vseh krajev v bližini nazoče mnogoštevilno občinstvo z veliko pohvalo sprejelo. 4. svečana bodo društvo napravilo besedo v čast Vodniku * (P red i l ali L o k a-R a z d rt o V) Sedaj sc v novinah bere mnogo o tem, kod bi bilo boljše napraviti železnico iz Gorenjskega in Koroškega do jadranskega morja in se velika večina novinskih glasov poteguje za črto Loka-Kazdrto, ktera nc bi toliko stala in cn vojaški list tndi kaže, da je strategično črta Loka-Razdrto jako imenitna, Predilska železnica pa ne obeta strategičnih koristi in bi bila dražja. * (V Let uši,) v gornji Savinjski dolini na Štajerskem je pri posestniku gosp. Stieglitzu tat mislil v shrambo streti. Hlapec ga včujc in gre najranjat, pa tat ga s polenom po glavi mahne tako, da je zvesti služabnik se zgrudil in še le drugo jutro sc zavedel. * (Klasično.) V Erfurtu je justitiarius Rieh-ter svoje nasprotovanje proti povišanju penz ij za učiteljske vdove motiviral uradno takole: „Pomisliti se mora, da bode povišanje penzij daljše ž i v 1 j e n j o v d o v z a n a s 1 e d e k imelo." fSchulztg.) * (P orno ček proti k on t agi j a m) ali okuž-Ijivim snovom je po nauku prof. Klctzinskcga na Dunaji, kos suhega joda. Kos joda, 1 lot težek, je za celi mesec dosti, da čisti zrak v izbi. Samo treba ga je na tak prostor dati, da ga otroci lic dosežejo in jc sploh previdnost potrebna. * (Kamno olje.) nafta, seje po neprevidnosti dveh delavcev v Galiciji v jami, iz ktere dobivajo, užgalo. Razgnalo je poslopje, ki je stalo nad jamo in nekoliko ljudi v nesrečo spravilo. Ona dva delavca sta se vsa opekla, pa vendar še klin ostala. * (Kurjenje železniških vozov) poskuša zdaj s srečnim uspehom cesarja Ferdinanda severna železnica s plinom. Na oderberški črti sc vozita dva vlaka s kurjenimi vozovi. Toplote sc lahko doseže 20 gradov, pa lahko se kuri do te meje na vsak grad. * (Izginil) je vrtnar StrovŠneškc graščin v Celjskem okraji. Mislijo, da jc v Gomilski, sosednji vasi, preveč pil in na poti domu, kamor sc čež brv gre, v vodo padel in utonil. * (Dva Kranjca,) ki sta delala na želez nici blizo Karlovca, sta ..štimala" oba eno dekle Po nesreči sc snideta na starega leta dan v go stivnici, se stepeta in eden zahode svojemu sovražniku nož v trebuh, tako da je nesrečnik pri priči umrl. Morilca so pa zaprli. * (Velikansko podvzetje), vredno i« danjega stoletja, ktero je Sueško zemsko ožin prokopalo in Mont-Cćnis prevrtalo, se zopet namerava. Napravili bodo namreč brod čez tako imeuovani „Canal la Manchc" med evropskim kon tinentom in južnoizhodnini koncem Anglije. Ta brod bode sopuh gonil in se bodo na njem celi železniški vlaki v 4 minutah prevažali. FO* Iti II O. Gospodu Matiji Gerberju, bukvovezu v L j u b 1 j a n i. Ker jc jako težko, meni celo nemogoče dobiti v roke zapisnik ljubljanskih volitev. Vam še le denes odgovarjam na Vaše „Poslano" v št. 151 „Slov. Naroda." Da Vi liberalnih kandidatov niste volili,je res, ravno tako resje pa tudi, da sploh n i k o ga r v o li 1 i niste, tedaj tudi naših kandidatov ne. Po znanem pravilu: ..Kdor ni z nami, je zoper nas", se narod v nobenem slučaji na Vas zanašati ne more, dasi iz-ključivo le z narodnjaki tržite in ste vrh tega odbornik katoliškega društva. Kolika jc tedaj vrednost Vašo značajnosti v narodnem oziru, prepuščam sodbi občinstva. V Ljubljani 15. januarja 1872. Ljubljanski dopisnik Dunajska borsa 19. januarja. Enotni drž. dolg v bankovci!« . G3 gld. 10 kr. JKljO drž, posojilo .... • 100 „ — „ Akcije narodno banko . . • 8 „ 83 „ . llf. g '20 „ Srebro ........ 113 . 75 C. k. cekini...... • -r> „ 47 „ • 0 n M n Listnica uredništva. Oddelek listka „Vinogradnica" ki jo bil v zadnji Številki tiskan, prišel jo v liat v od-sočnosti glavnega urednika ko je bil na Hrvatskom. Kerjo mnogim neugoden, nadaljevanje sistiramo. — Gospodoma J. II. Kuinerer in J.Mosor v Ptuju: Mi vas no poznamo in vaših i m o n zastonj iščemo v našem listu. Sicer pa vas domišljamo, da poiščete in preberete znano fabulo o volku, ki jo sam prišel pravit, da ni teleta jedel. llazuine so da je Vaš dopis đbbil V papirnem košu svojo mesto. številki je priložen „vabilo k naročbi" Pajka „Izbrane spise". Tej na Janko P. T da sem s 1 s tem preudarni naznanjam, občinstvu t. m. od gospoda F. Holletiiljcn tukaj prevzel in da jo na svoj račun naprej vodim. S prošnjo, me s prav obilimi naročili počo-stiti, družim ob onem zagotovilo, da se bodem trudil z največjo skrbljivostjo in reolniin vodenjem v meno BtavjjenO zaupanje opravičevati. Z visokim spoštovanjem (20—1) JUL. Jl4*vU\ Epilepticni krč (božjast) zdravi pismeno z zdravilom, ki jo Žo več ko sto ljudem pomagalo A. Witt, (G0—10) Linclen-Strnsse 18, Berlin. Jožef Potatski, trgovec v Gorici, (20—1) priporoča svojo zalogo niirnberskega in galanterijskega blaga, kakor tudi drobnine in trakov, otroških igrač vsake vrste, parfumerij in dobro sortirano zalogo za darove p'iprovnib reči, storjena oblačila za gospodo iz prve privilegirane fabrike v Avstriji, dalje bvoJo znano zalogo reči za vrt, setev, semena po najnižjo stavljonib eenali. tukaj javno izrekam da som kot udova ranjk. dra. iti* »i že osem let edina in sama izdolovalka prave in nepokvarjene original* paste P 4» ■■• |» i« «l «► •■ i*. ker le jaz poznam skrivio• pripravljanja, s tem torej naznanjam, da se odsebmal omenjena pasta Pompadour ne popačen a dobiva lo v mojem stanovanji na Dunaji, Leopoldstadt, gro.sse Molirou-gasse 1 i, 1 Stiego Tbiir 02; svarim, naj se nikjer drugje no kupuje, ker zdaj nimam ni depota ni filiale in Prava Km bi ne imela zasoljenega vspeba, bode se denar brez ovir nazaj poslal. faSi/jft sc po pov-ze.mi (Nachnahme). sem vso depoto razpustila zarad ponarejavanja. Moja prava pasta Pompadour, tndi rohiiu pasta imenovana, nikdar ne ostane brez vspeba, ki jo vzvišen nad vsako pričakovanje edino Kii nI o % a ii<» sredstvo za hitro in nezmotljivo odpravljanje vseli mozoljev na obrazi, sajevcev, peg, šinj in ogoroev. Garancija Je tako gotova, da so denar retour pošlje, ko bi vspehi izostali. PiskerO te izvrstne paste s podukom 1 gld. 50 kr. a. v. (10—15) 'v. >yw«y—'—i'—';'—' — »,- iKom na znanje Pri zadnji svetovni razstavi v Parizu je bila med veliko množino različnih razstavljenih vi uhitili Nt u i«' ona K O- * l«-lliti*ll4- MiMt«klll4- (Kniehebelprcsse) za najizvrstnejšo spoznana. Heiiirich Marth mi Dunaju ijdeluje take stiskavniee najsolidnejše. On jih je že veliko število v različne vinske dežele razposlal, in povsod jih zarad velike ročnosti, pripravnosti in trdnosti jako hvalijo. Ker se je zgoraj omenjeni tovarnik namenil, svojo tovarno povečati, razprodaja zgotovljene stiskavniee do poletja t. 1. N °/0 ■»olji Kup kakor dozdaj. Pri njem se dobivajo tudi tako zvani jSTOZdllli III I i It i. za maščenjc grozdja, katerih sc dandenes J že vsi umni viuorejci najprvih vinskih dežel, z najboljšim vspehom & poslužujejo. Ker spada ta dobra stiskavniea in ndiu med najpotreb- $ nejšo kletarsko opravo, hitim našim vinogradnikom gorko priporočati take izdelke gosp. Martha in jih opomniti, naj udobne prilike nc Zamude. Vsakemu, kdor želi kako stiskavuico ali mlin kupiti, pošljem rndovoljno natančen s podobami razjasnjeu zapisnik cen irauko na dom. .1i.ilin.iHl l>oloii«o (11>—1) v Klostornouburgu pri Dunaju. - ■,_ ■ . ... :i 'ittmi-.ATiiifLt:'ifi'»t.l»;':»i:»rt»i^iY,ii'>S^i 231715 491 * U h o -i * J* P >s 6C o a K, a o o. ' H «) 3 - s ti . S-* 3 -------- . - 1 S -D cđ a «j 'S n «« « ^ -• - ri — — M ^ c3 a) 2 g« _ * ,3 8 3 |3 •* ti M _ a *o _ — JS ^ <^> ■ ^ h s* g «>+š53— ! a H g «13 ,2 - > .J* a f* 2 S? o o> s" .5 in S >y 8*3*9 > * 3 2 -° "> S S i "Ji il 8 t» o o o © = ž V ! 9 CT=J ca S s H i Si r2 ■ ■ •9 SV i 1 e si rt':=, cd L ^ Sb 5 te 8 i « Ti S M •» X ć5 t: S < IS rti1 .s *> k*s4 rt ~ M 1 S i B * o rt t; tog i-o g s rt rt -ti e «0 M) "C a. rt Neverjetno, pa vendar resnično je, da se spodaj zaznamovane regulirane UflIrI 10 prav angleška (rebrna ellindrasta ura s kristalnimi stokli, ka-yitf. Iv zalom minut, a fino verižico vred iz pravega talmi-zlata, z medaljonom in garantilnlm pismom ; boU flne «1(1. 12, 14. Lfl fljff IQ SO l'r,v anrlrik, prnflno v o^nji pozlačen arnbprn kronomc-■»« ||IU« lwiJU ter z dvojnim ]il:iiči-in, preti no ornailiran, z fino verižico vred iz talmizlata, mcduUon in (carantiino pismo. Lfl fllff IR IO ',rav anglcik, preflno v oarnji pozlat'in srebrn kronometnr H1**" V z enojnim plaičem z vuriiico vrctl, medaljon in frurantiliio pismo. I *» fllff IA. l>rav anfrleika ilobra ura iz talmi-zlatn, cilindrastn, najuovojil M Sflt«« l"T fason, z dvojnimi kriotalnimi stekli, kjer so tudi zaprto kolesje vidi, z veriZIco, medaljonom in garantilnlm pismom. i a filfl t A ura v talml-ziatu z dvojnim plaičem, aavoneto, skakalcem in ■~° kristalnimi stekli, z veriiivo vred iz pravega talmi-zlata, inc- (lAljonom In garantilnlm pismom. Lfl fllff 1*5 ali IP Pruv anKlcšk remontonr a la Prince of \Vales, naj-■>« ||IU> ■** Ml IO močnejše vrnte n kristalnimi stekli, kolesjem iz nikla V pravem čistem tal m i-zlatu -. te ure imajo prednost, da so lahko brez ključa Ur6 po tako nizki ceni prodajajo. navtjejo; k takim uram dobi vsaki vcrlZlco iz talmi-zlata z medaljonom in garantllnim pismom vred zastonj. filfl IR ali IH l'ist0 n,ajbna ura za gospe, iz pravega srebra in yiU. I«J ail IO prav pozlačena, z verliico vred iz talmi-zlata za okoli vratu In garantilnlm pismom. I II filfl 13 srebrna eilindrnsta ura s Bkakalcem In močnim kristalnim JJIll« IO steklom, z vcri/.ieo in medaljonom vred iz talmi-zlata. nreflna srebrna siderna ura na 15 rubinov z preflno verižico in medaljonom iz talmi-zlata. srebrna remontoarna ura, ki so da brez ključa naviti, z verižico iz talmi-zlata in medaljonom vred. zlata cilindraata ura it. 3 z veriZIco Iz talmi-zlata, medaljonom ln gnrantilnim pismom, zlata hltlcrua ura t. verižico iz tnlini-zlata, medaljonom in garantilnlm pismom, zlata ura za gospe z veriZieo iz talmi-zlata, medaljonom in garantilnlm pismom. Le Le gld. Le gld. Le gld. Le gld. Le gld. 22 24 30 do 36 40 do 70 24, 26, 28 kakor tudi Srebrna cilindrasta um a 4 rubini . . od gld. „ dotto z zlatim robom, na skok od K rubinov . od gld. , detto, bolj flne, s srebrnim plaičem ......... od gld. „ s sidrom z dvojnim zaporom . od gld. „ s sidrom, bolj Dno.....od gld. , angleike s sidrom s kristalnim steklom........od gld. n vojne ure s sidrom, dvojni zapor ..........od gld. tO dO 12 remontarno uro s »idroin, iira-vo, ktero so dajo z obodom m do 14 13 do 18 od gld. n do 30 iS do 17 roinontarno uro z dvojnim za- 14 do 17 od gld. 85 do 40 ni do 19 remontoaruo ure s kristalnimi od gld. ao do 30 SO do 2!l vojno remontoarne uro , . . od kM. 3H do 4.'» 1H do 23 Zlate na cilinder, zlato il. X z R rubini od gld. do r.«i 24 dO •JH uro za gospe s 4 in 8 rubini . . od gld. >r> do 30 _ od gld. 30 do 3« 1H do 25 J! detto z zlatim plaščem , . . . od gld. X, do 40 (letto emajlirane z diamanti . . od gld. 3H do 4K lfl do 10 n detto s kristalnim steklom . . . od gld. M do 45 „ detto dvojni zapor, 8 rubinov . . od gld. „ detto emailirane z diamanti . . od gld. „ siderne ure s 15 rubini . . . . 01I gld. „ detto bolj flne, zlat plaifi . . .od gld. „ s sidrom in dvojnim zaporom . od gld. n detto z zlatim plaičem gld. 65, 70, 80, !>0, „ detto s kristalnim steklom . . .od gld- „ ure s sidrom za gospo .... od jrld. „ detto h kristalnimi stekli . . . od gld. „ detto z dvojnim zaporom . . .od gld. „ remontoarne ure . . , . od gld. 70, 80, „ detto z dvojnim zaporom od gld. 100, 110, Zlute remontoarne ure, ploinate, s steklom gld. „ detto, dvojni plaoe .... gld. 100, 110, 40 do 48 fiO do 05 35 do 44 45 do llo 55 do 58 100 dO 120 45 do 75 40 do 48 45 do (10 50 do 50 M do 100 120 do 150 80, 00, 100 120 do 100 Srebrne urne verižice po gld. 3.50, 4, 5, G, 7, 8 do gld. 10. Verlžioe ii talmi-zlata, kratko, po Kui l, 1.30, i.iio, 2, 3, 4, dolge, * m 1.00, 2.50, B, 4, r>, u I re Ne meiij tijejn. z*e- vso uro so iz blaga prvt; vrsto in so 110 suiojo zamenjavati z drugimi navadno sorto. daljo D, 6. in 7. Za naprej poslan denar ali za poitno povzetje so vsako naročilo v 24 urah stori in čo Idugo ni po volji, radovoljno bo zamenja. — Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — Naznanila cen zastonj, fjrarjl, linp<-«»t Hlrl se uri« nt I najdejo veliko zalogo vsakovrstnih ur pripravljenih; lo ker ure iz prve roke iz Angležkega dobivamo in ker jih mnogo prodamo, nam jo mogoče, jih tako po coni prodajati. M. CvlAttail*. Uhrmacher, Wion, KUrntncrtrsasse Nr. 51, Palais Todesco. Praktično občinstvo zdaj le redko še kupuje in nosi lišp iz pravega zlata, kterl lilo denarja požre, ker za prenidno dober kup imamo, kar pravo zlato popolnem namestuje —o\ Pravo le tulanj novo iznajden motal T a I m i - X I a t o ! (5(5—ii) Pravo lr t ii U h J ¥Mnt4'lt>t v. fmittllftlftt. Garantira so, da se ta lišp tudi po dolgoletni noši no spremeni, da so ne da ločiti od prav zlatega in pripraviti zamore. 6, l krasna hroia, kr. Ko, gld. 1, 1.20, 1.80, pld. 2.50, 3, 3.50, 4, 7, 8, 9, 10. 1 par uliuimv m kr., gld. 1, um), 2, 2.5n, :i, n.Mt, 4, 1.:.". I Karnitura broia in uhani po enem okusu gld. 1, 1.50, 2, 2.50, :i, H.fiO, 4, 4.50, fi, 5.50, «;, ii.50, 7, 7.5H, K, BM\ !•. 1 Uličen ovratnik za gospe, h križcem ,s;, kr., lin gld. 1, pretiti KM. 1.541, mirliiifjii gld. 2, 2.">o. 1 teiek zupestnik gbl. 1.50, 2, 2.50, 0, 3.;.o, -t, l.r.o, 5. 5.50, 7. 1 krasen medaljon, kr. 50, 80, gld. 1, 1.20,1.50, 2, 2.50, 3, nartineji KM. :vr.u, .1, 5. 1 eleganten prstan s kameni ali brez njih kr. ".o, So. pld. t.5«i, L', 2.50, :i. 8*60, t, t.r.o, 1 tolči.-n liip za okoli vratu z medaljon«..0 ^U\, 2.KO, 3, 3.50, 4, 4.BO. I.i*»|i %ii fro«|MMkV: 1 elegantna, Dajmodernlia vi'riiica za uro gld. 1, 1.80, 1.60, -', 130, il, 3.5(1. 4, z medaljonom, gld. L'.5i», 3, :i..r.o, t, l.r.o, '., SJS0, <■. 1 didga rerilioa m okidi vratu, naloAJJiva ođ prav alate, gld. 1.80, 2.80, 150, 4, 4.50, 5, 5.50, «, 7. 1 tlim igla za iale ali vratnike, kr. 50, su, gld. 1, 1.50, 2. 1 prefln liieiliiljoti za na urno verižico za gospode, gld. 1, l.r.o, 2, 2.50, 3, 3.r. kr. 1 par n; 111■■ • I i modemih gnmb za matlloU! z emailirnnimi kameni ali brez njih itd, kr. 5o, so, gld. 1, 1.50, 2, 2,50. 1 garnitura prodarajčnih in niatuetnih gumb p4i enem okusti kr. 50, 70, 85, gld. 1, 1.50, 1.80, 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50. ■ t ■•■I lit II t<* II llH 88 luk" llP«U**»i k" pravi, tako *" ,.(.|0 poznat.Ue prekuni. Ta Hip jO iz pravega kineikega sretira ali iz pravega talmi-zlata, kamini iz gorekega kristala. /. dlainaulovim prahom lirukenega, tak.41 da nikdar Živega bllioa '"' zgubijo. Najllucjio sorte ho v pravO sroliro vkovano. 1 brola gld. 1.50, 2, prav lina gld. L'.r.o, b, 3.50, l, 4.50, 5, 0. 7, K, !», 10. 1 par uhanov gld. 1.50, 2, popolnem fllllh gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5, <>, 7, k, ;i, 10. 1 par prodsrajčuih gumb gld. 1.141, 1.50, 2. 1 tiar mauietnili ginuli, gbt. 1.k0, 2.80, 3, 3.50. I igla za ovratnik gld. 1, l.r.o. a, ■>.50, :i. 1 liriljantcii prstan, pretiti, gld. 1, 1.50, 2, 2.50, 3, I, 5. 1 zapestnik /. briljantnintl kameni uastavlJ4'ii, gld. 2, 2.50, 3.50 1.50, 5.50. da so po sledeči nizki ceni prodaja, zato da si ga vsakdo 9C» Lišp za žalost in črni modni lišp v najclegantiMJiiii 1'asonili iz Jeta, lave, bivolovega rogu in ponarejenega jeta. 1 garnitura, bmšu in uhani po enem okusu le kr. 30, 4o, 00, 80, gld. 1, 1.30. 1.50, popolnem lina, gld. 1.80, 2, 2.5o, 3, s.r.o, 1. 1 braseleta kr. bo. .'.o, so, gld, 1, i..-,o. I verižici za okoli vratu s križcem v bivolovem rogu kr, 15, v kavčuku kr. 05, 80. 1 garnitura predsraji'uo in manietne gumbe kr. 25, 35, 50, 80. 1 urna verižica kr. SO, 30, 50, ko. 1 dolga urna verižica kr. 30, 50, 80. i gumba za ovratnik 5 kr. 1 eleganten obcoS m lase gld. 86, 50, 80. \Iarnn riiwori liwn »tiravno indiike rastline, ki na-V cOIIU Ul>C^I ll!">|J ravno vonjavo vedno obdrži in je po najnovejši modi naret. Blegantnttfiega ko ta Ulp ni j in savojo vonjave je zelo priljubjeii Č4> gospa garnituro (4'gii liipa nosi in v kak sah.n pride, ga v malih miiiulab partumira. 1 broia kr. ko, gld. 1 1.20, l.r.o, 2, 3. 1 nar u liano v kr. so do gld. 1, 1.20, 1.50. 1 Drasleta kr. 50, 80, so, gld. 1, 1.50, 2, 8, 1 ovratnik kr, 60. 80 do gld. 1, 1.50, 2, 2.50, 3, 3.50. 1 urna vcriZIca za gospode, ilikeča gld. 1 lo. dino na Kdor to reči hoče, naj se obrne pismeno ali osebno samo in e N. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dunaji, \ uro« i I nit pirtitui .se lithko pišejo v vsakem jeziku, cen so zastonj pošiljajo, čo se žele. Pošiljanju v pitivincijo so godi |»ti»/.elje ali /a |»re«l iiomChss «leiai«r. Popolna kazala lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jclovšek. Tiskar: F. 8kaza in drugi. EL