permit No. m 1917. on the file at &B1 a «q 9 J filrnio* 4 iti > r - aw Pott Office ot Cleveland, Ohio. By order of the A. S Burleson, Postmaster General American in spirit foreign in language only "Atttfrtttttt 1 IjuratP neodvisen ust za slovenske delavce v ameriki CLEVELAND. OHIO, MONDAY OCTOBER 17th 1921 LETO XXIV - VOL XXIV. Bluff y politiki. so baje za Hincliffa. Ne Vemo, kako je mogoCe toda resnica je, da piše eleve landsko angleško in nemško časopisje, da so "jugoslovan ski uredniki v Clevelandu sklenili podpirati za župana sedajnega councilman« Hln-chliffe". Kdor si je dovolil to šalo v ameriški javnosti, b moral iti k zdravniku, da mu preišče gotova kolesa. V Cleveland sta dva "jugoslovan-ska" urednika, katerih eden je za Haserodta, drugi pa še državljan ni. Baje je sklica republikanski 1 eksekufivnl odbor nekako sejo, pri kateri so se izjavili "navzoči jugoslovanski uredniki" eleve-landskih časopisov, da bodejo delovali proti republikanskemu kandidatu, sedajnemu županu Fitzgeraldu, in za councilmana Hinchlif fe. Kdo je potegnil ameriške časopi se s to raco, ne vemo, na vsak način si je pa nekdo dovolil neumestno šalo, katero bode-mo skušali v javnosti popraviti. 2nano je, da so Slovenci z ogromno večino se izjavili za Haserodta, in bodejo zanj tudi volili. Vemo tudi, da Mr. Hinchlif fe v naši javnosti nima menda 10 pristašev, ker ni prišel nikdar v dotiko z nami. Nekaidru java češkega političnega kluba, ki je naperjen« proti županu Fitzgeraldu. Kot znano je župan Fitzgerald bil precej naklonjen Čehom, in je imenoval za direktorja javne varnosti Ceha Antona Spro-sty, katerega so gotovi krogt letos silno napadli in zahtevali, da se ga odstavi. Toda Župan Fitzgerald se je tedaj odločno potegnil za Sprostya in njegovi napadalci so morali umolkniti. Čehom }e to ja-ko ugajalo toda sedaj se poro ča, se je ohladilo njih prijateljstvo do Fitzgerald*, in da bodejo Čehi v mnogih slučajih glasovali za Haserodta, ali pa drugega republikanskega kandidata. Sprosty baje v City Hall nima uplji va več. Zakaj je nastala zamera med Sprostyem in Fitz-geraldom, se pa ne poroča v javnost. -o~- — Na več rojakov se je apeliralo, da darujejo za Rusijo potom takozvane "Friends of Soviet Russia" organizacije. Mi povemo to: Tej organizaciji ne dajajte ničesar, ker organizacij« ne tira samo dobrodelnosti, pač pa tudi politiko ter absolutno odobrava vse, kar židovski boljševiki v Moskvi ukrepejo. Kdor ima kaj darovati, naj daruje edino skozi Ameriški Rdeči Križ in Hooverjevo organizacijo, potem bo vedel, da pride denar v prave roke. Z lakoto v Rusiji ni treba dela-fireklame boljševikom, ki so lakoto sami direktno povzročili. Menimo, da je bolje zaupati, kdor da kaj, ameriški vladi kot prijateljem boljševizma, ker ti so že a priori strankarski in bodo podporo delili svojim pristašem. Sploh vsakdo kdor kaj daruje, naj se posluži Rdečega Križa in Hooverjeve organizacije, ne pa privatnih in strankarskih organizacij. -o- — V nedeljo proti večeru se je ubil znani slovenski pek FrFank Černelič, ko se je vračal z avtomobilom iz Geneva, O. Podrobnosti poroča- Prestolonaslednik. V Jugoslaviji je oster spor glede kraljevine. « * Dunaj, 16. okt. Napram informacijam, ki so dospele sent iz dobro poučenih virov je prišlo y- Jugoslaviji do ja ko resnega prepira v vprašanju, kdo bo bodoči kralj, v slučaju, da Alexander umre, ali se odpove prestolu. To je eden izmed vzrokov, se poroča, zakaj se Alexander noče vrniti v Beograd. Kralj Alexander zahteva za sebe pravico, da sam odločuje o prestolonasledtvu, dočim pa druga, jako močn« skupina, ki je po pretežni večini mili-taristična, zahteva, da mora biti Alexanjlrov naslednik na vsak način princ Gjorgje. Poleg tega je prišlo na površje še eno bolj radikalno vprašanje. Radikalni pristaši princa Gjorgje zahtevajo pravico, da njih kandidat nemudoma zasede prestol, in sicer, ker je tarejši po letih kot Alexander, in celo grozijo z resnimi posledicami, ako se kralj Alexander vrne iz Pariza in zasede prestol. Poleg tega se poroča, da se Alexander boji vrniti v Beograd, ker baje obstoj med komunisti zarota, da Alexandra nemudoma ubijejo, kakor hitro se vrne v domovino, Ker pa je Alexander, ot se poroča, bolj bojazljive narave, zavlačujejo odhod iz Pariza, dokler se politično in notranje-državno vprašanje v Jugoslaviji tako ne reši, da mu je povratek ugoden, ali pa se odloči vprašanje o nasledstvu. To je tudi eden izmed vzrokov,^ da pada vrednost jugoslovanskega denarja, ker nimajo urejenih državnih poslov. -o- V stanovanju ji« 1099 E. 64th St. si je vzel Življenje Miha Dimenc, oženjen, star 41 let. Že več časa je hodil Brez uspeha. Konferenca proti brezposelnosti se je razšla. okoli zmeden in pripovedo val, da si bo nekaj naredil, co sklical, jako nezadovoljen Washington, 15. okt. Narodna konferenca, ki naj bi se borila zoper brezposelnost je zaključila svoje delovanje, potem ko so se Člani konference zjedinili o nadaljni politiki, ki je potrebna, da se odpravi brezposelnost. ToOa konferenca se lahko vsak čas zopet snide in zboruje naprej. Imenovan je bil poseben odbor, ki naj skliče konferenco k nadaljnemu zasedanju, kakor hitro uvidi, da je to potrebno. Konferenca pozivije vse kroge v Ameriki, d« se zjedinijo v tem, da se znižajo cene blagu, in da se naroča novo blago, kjerkoli se more. Samuel Gompers, predsednik največje delavske organizacije v Ameriki, je obljubil svojo podporo, da bo v tem ozirp upljival na delavske organizacije po Ameriki, Konferenca se je posebno obrnil« na razne mestne uprave, da z javnimi deli in stavbami kolikor mogoče odpravijo brezposelnost. Druge odredbe, ki so bile spreje-' te na konferenci so: Poziv tovarnarjem, da uredijo svoje delo v tovarnah tako, da dobi čim večje število delavcev delo vsak teden, poziv, da vsi industrijalci nemudo-m« začnejo s popravami v svo jih delavnicah, tovarnah, privatnih hišah hotelih> trgovskih prostorhi in mestnih upravah. V Zjedinjenih državah se nahaja javnih del, ki čakajo začetka, v vrednosti nad $2.000.000.000, kar bi mnogo pomoglo k zboljšanju brezposelnosti, če bi se privatniki, mesta in države nemudoma poprijele dela. To so vsi nasveti brezposelne konference, ki se je razšla, ne da bi kaj konkretnega ukrenila zoper brezposelnost. Kot se čuje je predsednik Harding, ki je konferen- železničarjev je odločen na dan 30. okt. Chicago, 15. otyt. Vsa ameriška industrija'bo ustavila poslovanje, ker železniški štrajk grozi narodu. Ameriški uslužbenci ^elcznic so z ogromno večino glasovali, da merce Commission. Tu se je posvetoval nadaljnih 15 minut, nakar je odšel v Belo Hišo. Vlada je pripravljena storiti vse, da prepreči štrajk. Vse sile, oblasti in sredstva 30. oktobra nepreklicno odi- se bodo uporabila. Kaj bo dejo na štrajk, ako vladni od bor za delavske spore in železnice vstrajajo pri zahtevah, da se vsem železniškim uslužbencem zniiajo plače za 10 procentov. Dva milijona železniških uslužbencev je prizadetih. Ediija pot, da do štrajka ne prideje izjava železnic in vladnega odbora, da so slednji ponovno pripravljeni obravnavati z organizacijami Železničarjev. vlada naredila, tega se pa ne more vedeti. Razven da; se pripeti kaj izvanrednega, je železničarski štrajk gotov. Dva miljona uslužbencev odide tekom treh dni po 30. oktobru na štrajk. Stvar je potem v rokah predsednika Hardinga, ki ima glasom postave vrhovno moč odloČiti. Nezaslišano v zgodovini delavskih sporov v Ameriki je, toda zgodi se lahko, da Pivo na domu. Privatne osebe ga ne bodo mogle kuhati. Zadnje čase je bil brez dela, poleg tega je tudi nekaj, popival, kar mu je povečalo nervoznost. Ob času samomora se soproga ni nahajala doma, ker je delala v tovarni. Popoldne je prišla domov ni vedela kje je mož, menila je, menda je šel kam ven. Ko pa je vso obleko opazila dom«, je šele zvečer šla pogledat v klet, kjer ga je vsa pretrašena opazila v krvi prestreljeno glavo. Truplo je bilo prepeljano v Grdino-vo mrtvašnico. Ranjki je bil doma iz Trzina na Gorenjs-cem, tu zapušča 10 letnega sina in 8 letno hčerko. Pogreb se vrši v pondeljek dopoldne. Počivaj v miru! Vladislav Pekol, 1251 Oregon ave. se je pritožil po-iciji, da sta ga dva tujca osleparila za $1600, toda nemara, da pride to v Časopise, aket, v katerem je bilo baje i 55000. Tega paketa pa Pekol ne bi smel pred enim tednom odpreti. Pekol ves srečen je nesel paket na banko, kjer je najel posebno shrambo za paket. Čez en teden gaje šel iskat in odprL Dobil je v njem par starih časopisov. In sedaj pozivlje Pekol policijo, naj mu takoj prinese denar domov, kakor hitro ulovi z njenim delom. o- — Joseph Mustik, 7901 Marble ave. je šel v soboto v neko gostilno na Literary Rd. Tu se je začel prepirati nekako z gostilničarjem, in planili so po njem ter ga do nezavesti pretepli. Šele pozno zvečer se je zbudil, in v svoj največji strah opazil, da so mu medtem neznani lopovi odnesli listnico, v kateri je $900 prihranjenih. Nevrjet-no je, kako nekateri ljudje lahkomiselno nosijo denar s seboj, ko imamo banke za tako stvar. Policija poroča, da zgubijo Clevelandčani v enem letu nad en milijon dolarjev v denarju, ki ga nosijo s seboj. In večinoma, sko-ro v vsakem slučaju so to delavci, ki najtežje zaslužijo denar, katerega ne znajo shraniti. Zakaj imamo neki banke, kjer je vaš denar pol noma varen in ga dobitef kadar ga potrebujete? — Emilia Silberstein j? kar na cesti prodajala rozinovec, katerega je doma skuhala. Dva policista sta jo dobila na 18. cesti in Central ave. s torbico v rokah, v torbici pa se je bliščal jaka v lepih steklenicah. Odpeljala sta jo s seboj, in sodnik Howells je podjetno prodajalko obsodil na $100 kazni. Danes se vrši seja direk-torija S. N. Doma. Pričefek ob a uri zvečer. Pismo ima pri nas Frank Medtem pa posreduje vladnij predsednik postavi vse že-odbor; ki je enako pravičen' leznice pod vojno stanje ter delavcem kot kompanijam.1 razglasi narodno nesrečo, Vladni odbor je prepovedal' nakar bi morali železničarji železnicam delo V njih delav-1 opustiti stavko. Več senator-nicah na podlagi "piece jev je mnenja, da se to mora work", in je za|teval, da se zgoditi, da vlada postavi vo-upošteva flsemurno delo in ! jake v železniško službo, to-plača od ure, kakor so zahte-J da večina senatorjev je pro-vali organizirani delavci. V, ti temu radikalnemu koraku, istem času pa je vladni odbor, Senator Cummins, ki je spra odločil, da imtjo železnice, vil v življenje postavo glede pravico zahtevati od vseh | odnošajev železničarjev na-svojih uslužbencev, da se pram železnicam, se je izja-podvržejo zdravniški preis-;vil: Generalni štrajk žele-kavi. Chicagi se nahaja 100 zničarjev je nepopisna na-predsednikov raznih železni-1 rodna katastrofa. Ako dobi-ških qrganizacij .delavcev, m gSDjtfalni štrajk bo ta de-se posvetujejo o korakih in | žela tako trpela kot še nik-načinu, kako naj se uprizori, dar prej. 2e danes se nahaja-generalni štrajk v Ameriki, mo v skrajni krizi in mizeri-Kolikor se je moglo dosedaj ji, in sedaj naj pride še ta zvedeti, pa ne nameravajo štrajk, potem pa je po nas vsi železničarji naenkrat za-j Kongres sedaj ne more na-štrajkati, pač pa se štrajkov- rediti ničesar. Ako ljudje ho-ni okraji razdelijo v deset čejo imeti štrajk, ga bodo skupin. Uslužbenci železnic | imeli. Nihče jim ne more te-v prvi skupini bodejo prvi ga preprečiti. Toda meni se poklicani na štrajk. Ako že- zdi zločinsko za železničar leznice ne ugodijo zahtevam je, da ne izročijo svoje zade za zboljšanje plač in delav-, ve železniškemu vladnemu skih razmer, bodejo poklica- odboru, in ravno tako zločin-ni na štrajk delavci druge sko od strani upraviteljev skupnine, in tako naprej, železnic, ker se ne ravnajo dokler ne bo vseh dva milijo: po določilih vladnega odbo-na železniških delavcev na ~a. štrajku. Železniški lastniki j Glavni odbor vseh štirih trdijo, da nt morejo znižati i železničarskih organizacij je prevozih cen, ako se ne zni žajo plače uslužbencem. Posledica generalnega štrajka bo ,da nastane deloma ali pa popolnoma lakota posebno v velikih mestih. Clevelandska trgovska zbornica je naznanila, da če pride do štrajka, bodejo mobilizirani vsi avto- v Chicagi v soboto izdal sle deče povelje vsem 2,000.000 železničarjem: I. Po uri, ki je določena za štrajk, ne sme noben železničar delati kakega opravila ali dela pri železnici. Železničarji, ki so na potu, morajo vlak pripeljati tja, kamor je namenjen, mobilski truki, da vozijo hra- (in šele potem pustiti delo. no v mesto. Na vsak način i Ravnotako Železničarji, ki pa prizadene železniški štrajk vse prebivalce Zjedinjenih držav, kot niso bili prizadeti niti v časih sveto-yne vojne. Najnovejše vesti potrjuje- so odpeljali vlak iz postaje pred določeno uro za štrajk, morajo z vlakom pot nadaljevati do konca in šele potem zaštrajkati. Kar se tiče postavnosti tega štrajka, ni jo generalni štrajk železni- j nobene razlike, ali vozite čarjev. Voditelji štirih veli-! pošto na vlaku ali drugo bla-kih železniških unij so izdali go. Nobenemu železničarju povelje vsem železničarjem,j ni treba voziti pošte in naj se da 30. oktobra ustavijo delo. | odreče služba kot za vsako Medtem pa se pripravlja tudi j drugo blago. 2. Vsi železni-vlada. Predsednik : Harding! čarji na štrajku morajo proč je osebno začel posredovati, in videti je, da je vlada pre-cej odločna pri tem. Železničarjem se je znižala plača -1. od lastnine kompanij. 3. Po stave organizacije se morajo spolnovati. Vsako nasilje bo najstrožje kaznovano. 4. Že- julija za 12 procentov, toda lezničarji na štrajku se mo-železnke niso s tem zadovo-, rajo zbrati v za to določeni Ijne, pač pa želijo, da vladni, dvorani v njih mestu, dva-odbor za delavske spore zni-' krat na dan, kjer se bodo kli-ža ponovno železničarsko cala njih imena. Železničar-plačo. Železničarji torej na-i ske unije, ki skličejo štrajk meravajo oditi na štrajk bolj so: Brotherhood of Railroad iz vzroka, ker ne pripustijo, j Trainmen, Brotherhood of da bi se plače še nadalje zni-J Locomotive Firemen ^ and Žale kot iz vzroka, da so se že znižale. Predsednik Harding jc v soboto prišel v urad vladnega delavskega odbora*, kjer se je posvetoval pol ure. Potem pa je šel Interstate Cum- Enginmen, Order of Railway Conductors, Brotherhood of Locomotive Engineers, Switchmens Union of North America. Poleg tega pa pride v poštev še enajst drugih organizacij, ki so tu- Washington, 16. okt. Ako ste mislili, da bodete pod republikansko vlado še dolgo časa izdelovali doma pivo ali druge pijače, se motite. Zve-zini komisar za prohibicijo, Haynes, katerega je imenoval predsednik Harding na to odgovorno mesto, je poslal vsem svojim podložnim uradnikom povelje, da morajo gledati, da se kuhanje pive in druge pijače popolnoma ustavi v vseh privatnih domovih. Do zadnjega časa zve-zina vlada skoro ni mogla nastopiti proti privatnim osebam ki so kuhale doma razne opojne pijače. Določba v Volestead prohibicijski postavi ni jasna, ker ne dovoljuje zvezinim uradnikom, da bi smeli udreti v privatna stanovanja in poizvedovati, ali se kuha v zaseb. hišah opojna pijača ali ne. Vlada tudi ne namerava izsiliti postave, ki bi dovolila zvezinim detektivom udirati v privatna stanovanja, pač pa je ukrenila druge korake, da prepreči ljudem kuhanje pijače na domu. Komisar prohibicije, Haynes, je izdal povelje, da morajo njegovi uradniki u staviti vsako prodajo slada, hmelja, posod in druge priprave, ki se rabi za kuhanje pive. Povelje je prišlo iz Washingtona, da morajo zve-zini uradniki in detektivi nemudoma napasti one trgovi ne, kjer se prodaja materijal za kuhanje pive, ker je to protipostavno. Vlada ima po ročila, da trgovci, ki prodajajo inštrumente in materijal za opojne pijače, imajo krasne dobičke. Vendar se dvo mi, da bi imela vlada polno-moč posredovati v tem oziru, ker ustava pravi, da |e prepovedano izdelovati opojne pi jače, ni p« rečeno, v ustavi, da se ne sme izdelovati materijah za izdelovanje opojnih pijač. -o- — Lepega moža dobimo za župana, ako bo izvoljeYi Mr. Charles H. Hubbell, ki kandidira n« neodvisnem tike-tu. Mr. Hubbell se je izjavil, da bo v slučaju izvolitve, imenoval za direktorja javne varnosti George C. South-well-a, enega najbolj zagrizenih - prohibicijonističnih fanatikov v Clevelandu, ki je zakrivil brezštevilna preganjanja državljanov, ki se ne strinjajo s prohibicijo. Kot direktor javne varnosti je vrhovni poveljnik policije in ognjegascev ter ima odločevati v jako .važnih zadevah. Kdor hoče torej imeti, da se prohibicija spolnuje do skrtij nosti, je vabljen,da voli za Mr. Hubbella kot prihodnjega župana. Mi spolnjujemo postave, spoštujemo ustavo, toda fanatizma ne želimo v nobeni zadevi, ker je proti-ameriško. Prava prohibicija je zmernost, ne pa pogoni v privatna stanovanja državljanov, v največ slučajih siromašnih ljudi j, dočim so bogatini brez skrbi in se lahko vozijo v dežele, kjer je pijače dovolj, in plačujejo ogromne svote tihotapcem in drugim, da jim polnijo kleti s pijačo za najdražji denar. Good luck to you, Mr. Hub' bel! Umorjen duhoven Morilec spoznan krivim umora prve vrste. di odredile štrajk, in ki so več ali manj v zvezi z železničarji. Redwood City, Cal., 15. okt. Včeraj je bil tukaj spoznan krivim umora prve vrste William A. Hightower. Obtožen je bil, da je umoril katoliškega duhovna Patrick E. Hbslina. Porotniki so ga priporočili sodnikovi milosti. Ko so porotniki izrekli svoje mnenje, da namreč spoznajo obtoženca krivim umora prve vrste, se je slednji izjavil: "No, mislim, da se sedaj nekaj časa ne bomo videli." Dne 2. avgusta je bil Rev. Haslin poklican ponoči- iz župnišča k nekemu umirajočemu, da mu podeli zakramente. Spremljala ga je zakrinkana oseba. Dan pozneje pa so v škofijski cerkvi Slin Francisca dobili pismo, v katerem se je zahtevalo $6500 odkupnine za duhovna. Dae 10. avgusta pa je prišel High-tower v stanovanje nadškofa Hanna v San Francisco in zahteval $8000, ki so bili razpisani kot nagrada onemu, ki pripelje Rev. Haslina nazaj živega ali mrtvega. Izjavil je, da se mu zdi, da ve, kje se nahaja Rev. Haslin. High-tower je vodil oddelek policistov in časnikarjev k nekim peSčenim sipinam ob morskem obredju pri SaMw.k)cr so dobili truplo duhovna, z razbito lobanjo in z dvema krogljama v truplu. Pozneje se je pa Hightower zapletel v nasprotja, in hišnica pri Rey, Haslinu je spoznala v njem onega človeka, ki je prišel ponoči klicat duhovna, in spoznali so tudi njegovo pisavo v pismu, katerega je poslal na škofijo, in kjer je zahteval $6500 odkupnine. Aretirali so ga, in je priznal svojo krivdo. , —:—0-- — V torek, ia okt. se vrši v dvorani na Superior ave. in 68. cesta politična seja, kjer bo med drugimi govoril tudi republikanski kandidat za councilmana, Dr. Walter. — Tu podajemo nekaj zanimivih številk zadnje registracije. V 23. vardi je sedaj registriranih 2329 volivcev. Po precinkfih so se registrirali zadnji četrtek sledeče: A — 201, B — 151, C - 114, D — 121, E — 202, F — 192, G — 116, H — 112, I — 88, J 107, K — 141, L — 103, M — 150, N — 76, O — 90, P —99, Q -73, R — 114, S — 80. Iz tega se vidi, da v onih precinktih, kjer Slovenci stanujejo, je registracijska številka najvišja. Slovenski precinkti so: A, B, D, E, F, K, M, R. Te številke nam jasno kažejo, da nameravajo Slovenci pri letošnjih volitvah pokazati svojo moč. — Poroča se nam, da tekom prihodnjih treh tednov se bodete že lahko z mestno karo peljali iz Public Square pa prav tja v vas Euclid, kjer ima Louis Recher svojo grajščino in parke ter zdravilišče. Dosedaj se je prišlo v Euclid le z rudečo karo, odslej se bodete lahko vozili z mestno karo. Kot se poroča, bo.vožnja U centov. Položili so že tir daleč zunaj na St. Clair ave. Starišem Golob, ki stanujejo na 116th St. je umrl sin Ernest, star 5 let. Naše iskreno sožalje družini. — Kot se nam poroča, društvo Ribnica, št. 12. priredilo zabavni večer v N. V- • "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOMB) lm Ameriko Za Evropo Nil $4.00 $5.60 o c M 1 N Ai Za Cleveland po poftti . $6.00 Poeamezna številka - - • 3c Vas pisma, dopisi Hi denar m) m pošilja na "Ameriška Doraoriu" 1119 8t Clair Are. N. E. Clereiuid. Ohle Tel. Cny. Prlacstoa I8t fAUBS DEBEVBC, Publish* LOUIS J. PIRC. Edit* ISSUED MONDAY, W1DNWBDAT AND FRIDAY Read by 23.000 Slovenians ia the City of Cleveland and elsewhere Mvertisiitg rates on reqiest American in spirit Foreign in language only Entered as second-class matter January fitb 1009, at tke pott office ^•velsni. Obio under the Act of March 3rd, 1870. at 83 No. 120. Mon. Oct. 17th 1921 Pravice in dolžnosti. Času primerno je, da spregovorimo nekaj o pravicah in dolžnostih ameriških državljanov v tem času, ko se bližamo volitvam. Ameriški državljani imajo gotove pravice, katerih jim nihče ne more vzeti, niti vlada ne. Večina teh pravic je zavarovanih v zvezini in državni ustavi. Sledeče so najbolj važne pravice ameriških državljanov: Pravica biti svoboden. Suženjstvo je bilo za večne čase odpravljeno po 13. dostavku k ustavi Z. D. Pravica do svobode in vere. V Ameriki lahko verujete in molite kar hočete, pod pogojem, da izvajanje ali vršitev verskih dolžnosti ni naperjeno proti postavam. Pravica svobodnega govora in tiska. Ta člen ustave daje državljanom pravico, da govore in pišejo svoja lastna prepričanja. Toda s tem ni rečeno, da smete lagati o svojem bližnjem, ali da bi svetovali ali priganjati koga, da ne spol-nuje postave. Pravica zborovanja in zahteve. Ljudje se smejo zbrati na shodih, ne da bi zato prosili oblasti, ali da bi oblasti posredovale, razven če nastane pretep. Državljani imajo pravico zahtevati od vlade gotove spremembe in zahtevati javno zaslišanje javnih uradnikov. Kdor je obtožen mu je garantirana hitra obravnava, v javnosti, v pričo porotnikov, ako hoče. Posebna postava prepoveduje sodnijam zadrževati osebo v ječi, brez obravnave. Te pravice so nam priborili prvi Amerikanci, ki so morali prestati krvave boje, predno so kaj dosegli. In te pravice so Se danes odvisne od nesebičnosti in poguma, kako jih zna večina državljanov braniti. Toda nobenih pravic ni brez dolžnosti. Ako živimo mi pod vlado, ki nam garantira in daje gotove pravice, moramo mi dati v zameno našo lojalnost in službo. Le če imamo med seboj državljane, ki so pri volji storiti polno dolžnost napram vlsudi; tedaj imamo lahko močno in vztrajno vlado. Dolžnosti ameriških državljanov se ne morejo omeniti v gotovih izrazih. Prvi in zadnji sodnik državljanskih dolžnosti je vselej vest vsakega posameznega državljana. Toda nekaj dolžnosti se lahko našteje, ker so splošno priznane od vseh pravih ameriških državljanov. Dolžnost spoštovati postave. Vi morate postave spolno-vati, Če pa mislite, da je postava slaba, sedaf je vaša dolžnost kot državljana delovati postavnim potom za odpravo slabe postave. Imamo posebne določbe v malajski gorski svet. celo dozofevajoče kosmače. eks mestilo menu je enovih polja-plevel je služil izborno nado-če. Istemu na-ila tudi neka Vr- Dne 23. junija sta Mallory Neki in Bullock z osemnajstimi nah kuliji in štirimi mezgi zapustila Tingri, da proučita metode, kako bi se najlažje približala Gaurisankarju s seve-1 sta kopriva, ki uspeva Še v vi-rozapada. Iz Tingrija se do- šini 5400 metrov, bro vidi vrh gore, kako Štrli Na solnčni- strani gorovja v oblake, znatno višji od vr- raste zlasti brinje, čeSminje hov sosednih gorskih velika- in šipek, na senčnati strani nov. | vrbe, breze in nizka sleč. Pot dementira te vesti kot popol- Največja ovira za nadaljne je peljala končno po: dolini noma izmišljene, prodiranje so deroči potoki, Rokubuk ob severnem pobo-ki pritakajo z ledenikov ter čju Gaurisankarja v Kharta jih v tem letnem času ni mo-jToangpe, kjer si je pripravila ekspedicija novo taborišče. S 1 :• -fSW'lW'f f''V: ' Srp*V Ar > ........I •'!■ 1 , 1 uradno: "Hrvat" je zopet objavil vest, da se baje namerava iz finančnih ozirov iz Zagreba v Belgrad preseliti gozdarska fakulteta, polovica zagrebške tehničke fakultete, ter da se bo popolnoma odpravila celotna medicinska fakulteta v Ljubljani. Kakor smo pooblaščeni objaviti, pro svetni minister kategorično goče prebresti. Domačini v teh krajih poznajo Gaurisan-kar pod imenom Chomo-hungma, t. j. božanstvena mati dežele. To je menda pravo tibetsko ime tega gorskega orjaka. Po večdnevnem poizvedovanju so našli naši planinci pripraven prostor za taborišče na solnčni planoti, visoko nad levim bregom reke Rongbuk. S te planote se nam nudi diven razgled na Gaurisankar. Na zapadu in na severu se razprostirajo grebeni in ostri robovi, dvomljivo je, da-li jih je mogoče doseči, a četudi se nam posre* či; da dospemo na 25.000 do 26.000 čevljev visoke grebene, Čaka nas potem še silno težavno plezanje po pečinah cjo še višjih vrhov, predno je dosegljiv pravi vrh Gaurisan-carja. Naporno plezanje po pečinah pa je v taki višini skoraj nemogoče, ker v močno razredčenem zraku presega človeške moči. Do 7. julija je bilo vreme prav ugodno. Približno do desetih dopoldne je bilo navadno jasno, ko je zahajalo solnce, smo videli gorske vr-love v ostrih obrisih. Zadnji žarki zahajajočega solnca so obsevali še več minut najvišje pečine, te najvišje gore sveta, ko so drugi vrhovi že bili zaviti v večerni mrak. Mallory in Bulock sta u-godni čas porabila za nadaljnje šolanje ktilijev. Raziskovala sta ž njimi bližnje ledenike ter plezala na sosednje vrhove. Dne 5. julija so priplezali na strm vrh nad našim taboriščem, visok nad 23.000 čevljev. Ob polpetih zutraj so se podali na pot ter so ob treh popoldne dospeli na vrh. Ku-poiom za uupravujfjji SQ večillomfl o^gaH ustavi in postavah, I ' IZ DOMOVINE. na težavni poti in niso dose- ki povedo, kako se da slaba postava spremeniti ali odpravi-; . vrha anipak zaostali ti. Volitve o tem odločajo. Toda dokler večina državljanov, nuQ ' . nnTf1 . . ■ padne dohode h Gaurisan-kerju. Mesec avgust pa je na- vzhod-gorske menjen raziskovanja ne in severovzhodne trpi tako postavo, toliko Jasa jo bodemo imeli. Postave so de^vna doba tica sBea n torej odvisne od zavednosti državljanov. S tem, da spolnuje- Hel VidlHvost se ie znatno mo postavo, ne delamo druzega kot ubogamo veUno "aro-1 ^j^^ost se^^znatno Vsak državljan je dolžan pomagati vladi, da se postave ^TresSr'VeVdaTbt spolnujejo. Mi pomagamo postave jolnovati s tem da skr- ^ftSfe do konča bimo n. pr. da je cesta preo naso niso c.sia, «a c.sumo avo- meseca razjskati severoza- rišča, da skrbimo za zdravstvene odredbe. Mnogo je načinov, kako državljan lahko pomaga vladi do boljšega napredka, ki ne more biti, ako ni sodelovanja vseh zavednih državljanov. Pomoč vladi spolnovati postave je ena največjih dolžnosti vsakega ameriškega državljana. , ., . . fi, . . Volitve so ena prvih dolžnosti ameriškega državljana severozipadn! Te svoje dolžnosti se morajo zavedati državljani pri vseh kalcor na severoz«Paanl volitvah. Poleg tega, da državljan voli, se mora tudi prizadevati, da voli razumno, inteligentno, da bo vedel, da njegov glas nekaj šteje. Treba se mu je učiti, čitati, da bo razumel vse probleme, ki pridejo na vrsto pri volitvah. Državljani morajo hoditi v politične šole, čitati časopise, dobre lli11lfl nrA|ftflfnn knjige o državljanstvu, slišati vse strani argumenta, predno Pe- K°ncem >U«J* preložimo se odločijo tako kot jim najbolj razumno veleva njih pamet m na vasi ob izlivu reke Kharta Toangpe, največje iz ledenikov prihajajoče reke, v mogočno reko A run." -Najnovejša poročila, ki so ga, strani. Mogoče je, da najdemo kak prehod, ki vodi z ledenika Rombuk %nreko bližnjih višin v dolino reke Kharta Toang- KRATKE IN KREPKE. , svojim odjemalcem, ima ved-Uspešnost ima svojo lastno no polne roke dela. nagrado. * * • • * * ! Ne samo nizke eene, pač Nekateri ne morejo misli- pa tudi dobro blago je potre- dospela v London, poročajo, ti, drugi pa nečejo. * e * bno, da se obdrži odjemalce. * * • da se poizkus ekspedicije, povspeti se z vzhodne strani Malo je nas, ki smo voljni Kadar nastavimo past za li- na Gaurisankar, ni posrečil, slišati obe plati zvona. , sico, položimo v past vabo, Skalne razpoke, kleči in pre- • • • ; katero lisica ljubi. j padi so nepremagljiva ovira Razporoka je večinoma -o--j za nadaljni pohod. 2e prej je posledica nezmožnosti. POT NA GAURISANKAR. ekspedicija dognala, da je • • • | 4 t glavni vrh Gaurisankarja s Kuharica ki je fino obleče- V London so prispela nova severa in zapada nepristopen na, ne naredi vedno fine ju- poročila ekspedicije, ki z veli- ter je vsled tega svoje opera- he. Čudna stvar je to, toda najboljše delo, ki ga naredimo, je najlažje. pogumne raziskovalce himalajskega pogorja pri njihovem približavanju k najvišje-• • • l'mu vrhu Gaurisankarja ali . Če ste kaj prodali, ne bodi- Mount. Everesta, kakor ga te veseli, dokler niste dobi- imenujejo Angleži po svojem kim trudom skuša premagati cije preložila na vzhod. Dne ogromne težave, ki ovirajo 24. junija sta kapitan Whee- dr. Heron zapustila li plačano. Kadar iščete nove odjemalce za trgovino, ne zanemarjajte starih. rojaku inženjerju Everestu, ki je — če tudi brez uspeha j 8100 metrov višine. ler in I glavno taborišče Tingri-, Dzong, priplezala na 6000 metrov visoki ledenik Khom-bu ter topografično obdelala ! celo vrsto doslej še brezime-nih gorskih vrhov od 7500 do —- prvi skušal prispeti na vrh najvišje gore sveta. Tajnik ekspedicije, polkov-• 99 nik Howald Bury, poroča iz Trgovec,Hci je pošten, pri- Tingri Dzonga dne 16. julija jazen in pravičen napram o nadaljnem prodiranju v hi- Pri raziskovanju raznih prehodov in dolin sta našla v grapah doline Rongša krasne gaje cvetočega šipka, rudeče in rumenkastobele vrste, rumenih trobentic in ponekod Elektrifikacija italijanskih železnic. Italija namerava elektrificlrati čim večji del svojih železnic. Od srede av gusta 1920 do srede avgusta 1921 je elektrificirala 7 odstotkov km Železniške proge. Do konca tega leta jih namerava elektrificirati Se 434 km. S tem bi se pi ištedilo dnevno 1000 ton premoga ali 70 milijonov lir izdatkov. Vrednost sovjetskega rublja. Svet ljudskih komisarjev v Moskvi je. izdal dekret, po katerem se določa oficijelni kurz rublja, ki je za domačine in inozemce različen. Za inozemce velja 133.000 rut>-Ijev za 1 funt šterlig in 2000 rubljev za en frank, a dobe ruski državljani samo 6000 rubljev za 1 funt Sterling in 100 rubljev za 1 frank. Gre seveda tu samo za fiktiven kurz, kajti v resnici stane n. pr. v Revalu 1 frank 5000 sovjetskih rubljev a 1 funt Sterling preko 200.000 rubljev. Tofeti Vrh pri Guštanju. Tu živi 7 filet star vpokoieni cestar Gregor Pxrevalnik s svojo, tudi že 70 let staro ženo. Njegova pokojnina znaša mesečno reci in piši 21.60 K, doklade pa 39 K — skupaj'k 60.60 K mesečno! Ob tem naj živita oba! - Gradba Jadranske železnice. Ena od najvažnejših del, ki se sedaj vrSi v ministrstvu saobračaja in ki se bo po vpisu državnega investicijskega posojila moglo popolnoma izvršiti, so dela na jadranski progi. Ministrstvo in vlada stoji{p na stališču da je zveza Belgrada s Kotorom življen-sko vprašanje vse države. Sedaj so se definitivno odločili, da bo šel glavni del te nove proge po dolini Drine, Pive in Zete. V terenu so izvršena že vsa pripravljalna dela. Preostaja samo še, da se vlada v detajlu odloči za eno izmed proučenih tras in da se takoj prične z detbm. V glavnih potezah bo ^ Sla proga z Belgrada na Šabac preko Srema (pri Šabcu se bo gradil velik most preko Save), Loznico, Višegrad Fočo, Nik-šič in Kotor. Za prvi del proge od Belgrada do Višegrada obstaja tudi varijanta, ki je že proučena v terenu: Belgrad. Za drugi del proge od grad Za drugi del proge od Višegrada do Kotora se prou-čava še ena varijanta, po kateri bi ta del proge šel od Višegrada na Uvac, Prijepolje, Bjelopolje, Mojkovac, Kola-šin, Podgorico in Kotor. V zvezi z drugo varijanto Više^ grad — Kotor je projektirana tudi zveza z Mitrovico preko Rožaja, Beraha in Bjele-ga polja, torej tudi zveza nove jadranske proge s staro progo Belgrad — Solun preko Mitrovice in Skoplja. Ko bodo tehnična dela za trasi-ranje gotova v načrtu, se bodo načrti predložili vladi in narodni skupščini. V najkrajšem času se bo vlada odločila o definitivni progi Belgrad — Kotor. Prebivalstvo črne gore. Na podlagi zadnjega ljudskega štetja v februarju 1.1. šteje Črna gora 175.000 prebivalcev, dočim jih je imela 1910. leta 240.000! Pozverinjen oče. V bosanskem selu Kločeviku je neki Milan Klačar v prepiru z nožem zaklal svojega sina. Prosvetni minister dementira. Novinski ured pproča Grozna nesreča se je pripetila v Cirkovcih pri Prage?*-skem. 17 letni posestniški sin Jakob Potisk je splezal na drevo v vinogradu, da bi potrgal sadje. Pri tem je stopil na šibko vejo, katera se je pod njegovo težo zlomila ter padel tako nesrečno, da se je dobesedno nataknil na trtni kol. Kol se mu je vdrl od zadaj v trebuh tejr se odlomil ta ko, da mu je ostal 10 em dolg kos v trebuhu. Težko ranjenega so prepeljali z železnico v Maribor, odkoder ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnico. Fantovska posurovelost. Janez Podrkaj, posestnikov sin iz Perovega pri Grosupljem je čakal na tovariše, da bi po vasi zapeli. Mimo prideta dva delavca iz šinkovčeve tovarne in neki "Matevž" udari brez vsakega povoda Podrža-ja za uho. Podržaj jo je ubral v tek, napadalca pa za njim; doma na dvorišču sta ga do-šla, podrla na tla in Matevž ga je začel z nožem obdelava-ti. Vsled kričanja sta pritekla oče in mati sinu na pomoč. Mati je najprvo enega napadalca potegnila raz sina drugi pa se je pognal v očeta, in ga z nožem sunil v levo roko. Napadalca sta bila aretirana ranjenca pa so prepeljali-v bolnico. Deficit v državnem proračunu češko slovaške. "Lido-ve Noviny" prinašajo državni proračun Češkoslovaške za 1922 po katerem znašajo dohodki 17 milijord, a izdatki 21 milijard. Deficit bi znašal toraj 4 milijarde. Za plače državnih nameščencev je vne-šena svota 9 milijard torej nad polovico vseh izdatkov. Oporoka bivšega črnogorskega kralja Nikite. Leta 1917. je napravil bivši črnogorski kralj Nikita zadnje sporočilo svojemu najstarejšemu sinu Danilu. V tej oporoki mu polaga na srce, naj posveti vse svoje sile sreči in slavi domovine, naj ljubi svoje stariše, brate in sestre in naj ne škoduje onim ki so žalili njegovega očeta. V oporoki pravi dalje: "Ne pričakuj od mene bogastva, saj veš da ga nimamo, pa tudi dolgov ne boš podedoval, saj veš, da bi mi to ne bilo v ponos. Mnogo smo pretrpeli v svoje upa-i nje in želim, da zopet vzpostaviš Črno goro, pri tem delu pa se zanašaj na pomoč Rusije in zaveznikov." —- Iz te oporoke je razvidno, dfi je Nikita še vedno sanjal o svojem kraljestvu, in da se do svoje smrti ni mogel vživeti v nove razmere. »;»■. 40.000 K državnega posojila je podpisala ljubljanska Pravoslavna cerkvena občina. Je to vse njeno premoŽenje, kar ga danes premore. Novi ladji. V smislu odločbe arbitra o razdelitvi donavskega brodovja, mora Avstrija odstopiti Jugoslaviji dve veliki moderni ladji VSchon-brunn" in "Budapest". Obe ladji sta popolnoma enaki In zgrajeni leta 1913. v ladjedelnici Donavskega parobrod-nega društva v Starem Budi-mu. Dolgi sta po 36 metrov, a Široki po 8 metrov. Vsaka teh ladij ima 1160 maksimalnih konjskih sil ter prostora za 1200 oseb in 7 vagonov blaga. Idealna slika modernega moža. Angležinja Ana Blound je bila radovedna, ali bo dobila kdaj idealnega moža, kf bi odgovarjal njenemu značaju in njenim zahtevam. Da bi publika spoznala njene zahteve, jih jc objavila v u-glednejših angleških listih. Idealen mož bi moral po nje-naziranju izgledati ta- nem ko le: 30 let star. preve- Ssra&i ma ODrtt. Poteze na morajo biti nekoliko cigan ske, iz temnih oči pa mora se- Važne so tudi roke. Biti morajo čvrste in lepe. Nohti ne smejo biti preveč šjljasti. Ljubiti mora umetnost, sam pa ne sme biti umetnik. Ne sme imeti dolgih las in tudi ne nositi mehkih ovratnikov. Obleka okusna in preprosta. Imeti sme tudi svoje muhe in strast za razne predmete. Dolžnost žene je, da ga pri veže nase in zainteresira. Kadi naj pipo, ne pa cigarete. Glas naj bo ljubek, a moški. Govornik ne sme biti, pa vendar mora znati poslušati. Imeti mora zmisel za dovtipe, včasih naj bo tudi melanholičen. Kadar se mu ljubi, lahko celo "eksplodira", samo da je potem veder in vesel. Ženske muhe naj kroti, kakor se kroti deca. Ženi naj bo prijatelj in naj se z njo često posvetuje.. Za ravnatelja gimnazije v Otll« u tr*J! almi = žene, VJ ki trp« na bo1e£h*h v Imiu, t bokih ui na suanah, na Mnzaciji, ki tlači Človeka k t'.om in dela v spo- ' dnjem teletu težo. ra glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, doba od po moč, ko vzamtjo Severn's Regulator (Soverjav Rttfulator). Priporočan t za zdravljenja Ustih posebnih stnoati neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženska. Dobita ga pri svojem lekarju ie danes. Cena $1.25. W. F. SEVERA ,CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Nehajte plačevati rent Ml gradimo hiše od 4 do 6 aob v dobrem in prijaznem kraju. Hiie gradi Conger Helper Realty Co. Takoj je treba $500, druge pa kot rent in tako pridete gotovo z malim denarjem do avojega doma. Podrobnoeti se poz vedo 8rl zastopniku J. Perkp, 1047 E. 74th t. Lahko telefonirate med S. In 8.30 uro Main 54, Central 54. (xll2) wiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniimiiiiiiiimiii iiiHiiNiiiunniiiiiiiiK -5% S SLOV. DOBRODELNA ZVEZA _Tk* *lovnian Mutual BtnifH Mt$'n. Cltvland, Ohi* BLAGAJNA ZVEZE ZA MESEC AVGUST, 1M1. K XS^^,'!?"1 .............................. 1 «4,987« 1.) Bolniški sklad ................................. M.M8.27 3.) Uprava! sklad ................................. 2,263.71 4.) Bolniška reserve ............................... 2|633 48 5.) Onemogli sklad .*.........................!..... 2,369.34 SKUPAJ ......... ..$148,482.33 ^lllllffllHIlllllUHUaaillfllllllllVIfllllfllltlHIlUHlIlNIllllllllItlllllllHIlItfliniMIIIIII Zveza ima 18 krajevnih dru&ev po državi Ohio. Sprejema člane (ice) od 16 do 55 leta starosti, število članov je 1600 članov in 830 članic. > ASESMENT*M-AUGUST 1921 SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH. A) Prvi mesec suspendirani: Louis Pirnat, Joe Somrak, John Rakovec, Louis Pate — 1. Mary Fridhofer, Veronika Pečjak, Fr. Šinkovec, Karolina Golob, — 2. Leo Champa — 3. Mary Kurent, Jennie Kandare, Mat. Wahčič, Mary Avsec, Ant. Vadnai, Ivana Koprivec, Ang. BaSkovič, — 4. Anton Zabukovec — 5. Jak. Gleščič, Anton Skulj, Zofi škulj — 6. Josip Vidrich — 7. Ivana Savs, Mike Barba, Leopold Rov-tar, Josip BiSčak, And. Valenčič, Tonny Evančič, Mary Gross, John Vglenčič, Ignac Gross, Joe Raver, Ernest Slo-kar,M. Baskovich — 8. Jakob Speh, Josef Vavtar — 99. Michael -Hrovat, Jos. Kuhelj, Mary Papež, John Legan, Ana Legan, Ant. Ferfolja, Josip Novak, John Ferfolja — 10, Joe Tomažin, Fr. Lenarčič, Jos. Lunder, Fr. Kisovec, Vine. S. Savnik — 14. John Kikol — 18. John Peteline, Ig Kora-čin, Frank Frank — 20. Ciril Jejčič, Frank SeSek, Frank Seražin, Fr. Rešek — 21. Pasivni člani! Erhešt PiSle, Adolf Petrich — 3. Mary Zabukovec — 4. Peter Modronich — 5. Joseph Kobal 8. John Gerbeck — 9. Anton čeme, Ig. Dolenc — 10. Anna Garbas — li. Frank Hrovat, Ant. Kleindinst, Josip Kirbifi, John Modic — 14. Josip Jamnik — 17. John Boben — 20. Ana Kedmenec, Andrej Kedmenec — 21. Izobčeni: Št. 3132 Louis Geržina, 3296 Anton Šinkovec — 1. 3005 Mary Andolšek, 3276 Angela Mihelčič — 4. 2563 Frank Fidel, 3360 Milka Vadier — 8. 2652 Jakob Tomažin — 9.1623 Anton Grgič, 853 Louis Ferfolja - 10. 2431 Louis Mežnar, 2681 Florijan Kuhar — 14. 272 Frank Rebolj — 16. 2858 Matevž Turk — 18. 2237 Fanny Erjavec, 2474 Louis Škufca, 2040 Anton Erjavec — 20. D.) Umrli Clan: Št. 237 Anton Celhar — 1, E.) Novi Člani(ce): St. 3435-2 Ivana Palčič, 3436-2 Ivana Zele — 2. 3437-2 Joe Urbanič — 3. 3438-4 Rosie Zni-darSič, 343M Mary Poles, 3440^3 Mary Kaučič, 3441-3 Amalija Ratajc, 3442-2 Marija Ruparčič, 3443-2 Agnes Lau-rich — 4. 3444-4 Jossip Miklavčič, 3445-2 Joe Koželj — 7. 3446-2 Jožef Prah, 3447-2 Jožef Krnc — 9. 3448-2 Aloizij Kramar — 12. 3449-2 Frank Krašovec — 14. 3450-2 Steve Zadrovitc — 18. 3451-3 Rozalija Erjavec, 3452-3 Jennie Zupančič, 3453-3 Aloiz Erjavec, 3454-2 Angela Sulen — 20. F.) Rznoterosti: Slovenec, št. 1. Mike Jalovec je ases-ment zvišal za 15%, ker dela v Battery. Frank in Vinko Vlasich, sta vzela potne liste za državo Michigan. John Maček je vzel potni list za 6 mesecev v Jugoslavijo. Svob. Slovenke, št. 2, Antonija Irvnik se je vrnila iz potnega lista države 111. Sv. Ana, št. 4. Mary Presečen, se je poravila starost iz 36 let na 33 let. Pomota pri vstopu. Glas CL Delavcev, št. 9. Alojzij Russ, vzel potni list za državo W. Va. John Ivanšek, zviSal smrtnino iz $300 na $1000. Mir, št 10, Johan Škerl prestopil od dr. Bled — 20. Danka, št. 11. Emma M. Drobnich vzela za 6 mesecev potni list v Jugoslavijo. France PreSeren, Št 17. Viktor Drobnich vzel potni list za v Jugoslavijo za 6 mesecev. Sv: Ciril In Metod, št. 18. list za drŽavo Iowa. Dominik Hribar vzel potni Cleveland, Ohio, 30. septembra, 1921. Frank Hudovernik, tajnik. ■ ... » vKjp' The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. II. NOV. 1910. ▼ DR1AVI OHIO V DMAVI OHIO Sedel Cleveland, O. Tel. Pr. 2587 1064 E. 82. St. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 8217 St. Clair Ave. I. podprede. ANTON GRDtNA, 1053 East 82nd St. H. podpreda. JOHN IVANCIC, 3061 ElyrU Ave. Lorain, Ohio Tajnik: FRANK HUDO VERNIK. 1073 Addison R Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 82nd Street NADZORNI ODBOR: 1) LOUIS J. PIRC, 8119 St. Clair Avenue, 2) IGNACIJ SMUK, 6220 St. Clair Avenue, 3) LEOPOLD KUSLAN, 1001 Addison Road, POROTNI ODBOR: 1) ANTON OSTIR, 1158 East 81st Street, 2) HELENA PERDAN, 933 East 185th St. 3> FRANK ZORICH, 0217 St. Clair Avenue, FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKSIC, 8111 St. Clair Ave. 2) PRIMOŽ KOGOJ, 8518 Edna Ave. 3) FRANK CERNE, 8033 St. Clair Avenue. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JAMES M SELISKAR, 8127 St. Clair Avenue. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 8119 St. Clair Avenue. Vse denarne xsdeve in stvari, kar se tiče upra-nega odbora, naj se polilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki lih }e rešil društveni porotni odbor, se pošiltajo na predsednika porotnega odbora Anton Oštir, 1223 E. 80th St. v,v; - - W3 lili5 " >**. ■ i* • T" : * '..g jj Ti" ^'""L..- b4 w je r na istem zavodu dr. voj Skerlj. v Gradcu. Kakor roča iz Beograda, je terski svet sklenil, da ustanovi v Gradcu rednt [jevski konzulat. Obenem g. Vladimir Budlsavlje-imenovan za konzula v deu. Nova častna občana. Z poročajo, da je tam-i občinski odbor v seji ^.jc 20. septembra izvolil namestnika ministra Ivana Hribarja In g. profesorja vseučilišča v Novem Yorku Mihala Pupina, ki si je pridobil za Bled veliko zaslug in kot zaveden Slovan reSil naš gorenjski kot, zlasti Bled in Bohinj. Istočasno s temi imenovanji je bil prekliqan dr. Ivan Susteršič kot častni občan Blejske občine. Požar v Golobovi tvornici kemičnih Izdelkov na Glin-cah. 26. sept. okoli 10. ure dopoldne je v laboratoriju tvornice kemičnih izdelkov Golob & Komp. na Glincah, nenadoma buknil mogočen plamen, ki je mahoma objel ves lokal. Delovodja, g. Avgust Debevec, je ravno kuh^J čistilo za kovine. Najbrže je bil lonec prepolen in ga je odmaknil, pri čemer se je čistilo razlilo in vnelo. Ogenj je nato takoj objel lonec in Švignil mogočen plamen po prostoru. Delovodji Debevcu se je pri tem vnela obleka. Pridrvel je ves obupan iz delavnice in klical na pomoč. Z največjo naglico so pogasili na njem gorečo obleko, nje-pa težko ranjenega odpe-ali takoj z avtomobilom v :elno bolnico. Imel je mo-*ehnn nadziram vse svoje bolnike. Mi govorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "specialist" ^S^S^SP Uradne ure od 9:30 do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1. popoldne. — CLEVELAND, O. CENIK KNJIG Prvič med Indijanci .... Tri indijske povesti . Kraljičin nečak ... Marijina otroka ... Korejska brata .... Praški Judek ............ Zvesti sin .................... Prisega huronskega glavarja .... Boj in zmaga ................. Maron krščanski deček ft Libanona25c Angel sužnjev................. 25c Zlatokopi ..................... 25c Preganjanje indijskih mlslonarjev 25c Mlsda mornarja ............... 25c Rdeča in bela vrtnica .......... 25c Angleščina brez učitelja ........ 35c J os. Jurčič, Cvet in ssd ......$1.00 Jos. Jurčič, Sosedov sin ......$1.00 Jos. Jurčič, Doktor Zober .... $1.25 Gozdarjev sin ................. 30c Kako sem se jaz likal I. *v.....50c Kako sem se jaz likal II. zvez. ...OOc Kako sem se jaz likal III. zvez. . -50c Hudo brezdno ................ 35c Prihajač ...................... 60c Patria ........................ 30c Znamenje štirih ............... 75c Darovana ...................... 80c Jernač Zmagovač .............. 35c Dedek je pravil................ 40c Malo življenje................. 85c Bob za mladi zob.............. 30c Pravila za oliko .............85c Romarica ..................... 80c Dve sliki (Meško)..............45c Zadnja kmečka vojska.......... 75c Povesti v poduk in zabavo...... 45c Slato e sesto .................. 30c Slike in povesti ................ 35c Vesele povesti ................. 35c Vojnimir...................... 35c Zvonarjeva hči ................ 40c Pod svobodnim solncem L zv. ..$125 Pod svobodnim solncem II. zv. .$1.25 Ne v Ameriko ................ 85c Juan Miseria .................. 75c Cirilica ....................... 25c Ljubljanske slike......i......$1-00 Mladeničem I. zv............... 80e Mladeničem II. zv.............. 80c Dekletom ..................... 50c Knjiga o lepem vedenju ......$1.00 Varčna kuharica ...............- 75c Gospodinjstvo................$125 Hitri računar ................. 30c Nasveti za hišo in dom........$1.00 Slava Bogu, cerkvena pesmarica $1.50 DOBE SE PRI AMERIŠKI DOMOVINI 6119 ST. CLAIR,AVE. Skozi New York Pot v stari kraj In iz starega kraja drži skozi .New York. New York tvori takorekoč prehod med Ameriko in Evropo. Potnik, idol v domovino, ne ve pri čem je, dokler nima aa seboj New Yorka in tudi novi pri-seljenlk ne, dokler njegove usode ne odloči New Yrfrk. Za oba je torej velevalno, da imata točno in zanesljivo pomoč In postrežbo v New Yorku. Naša tvzdka je v čas« dosedanjega obetoja dokazala, da je voljna in smožna nuditi najboljšo službo v New Yorku. Poslu-žite se je torej pri potovanju v stari kraj ali is atarega kraja, pošiljanju denarja v Jugoslavijo, Italijo ali kamorkoli in pri drugih poslih v zvesi s. starim krajem. Zakrajsek & češark, SLOVENSKA BANKA 70 —19th Ave., New York N. Y. OBLEKE IN SUKNJE $39.50 Zimsko in jesensko blago. Vsaka obleka ali suknja izdela-na po meri je grantirana po BftlaJ &Mssaik 6205 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O. Hočete prodati vašo hišo 1 $1000.00 ali $1500.00 na nakup, drugo pa na Mortgage aH uiesečna odplačila aa znanite nam. Pišite ali pokličite na telefon Princeton 048 R. Urad 6108 St. Clair ave. Kallsh in Na' igal. X DVA~FANTA DOBITA HRANO in stanovanje, 5808 Bonna ave. (120) IZVANREDNA PRILIKA! Naprodaj imam nekaj hiš za eno in za dve družini, pod zelo ugodnimi pogoji. Ne zamudite te ugodne prilike. Nič vas ne stane, ako si jih ogledate A. P. LUČIČ, Really Co. 1174 Rd. (*) V NAJEM. V najem se da stanov elektrika. Vprašajte na II St. ■ I 3 sob, E. Slst (121) V NAJEM se ds čedno st družini, elektrika, kof> be, tudi klet za pranje za 1 Fanta, na razpolag* 4 šota E. 121) poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja drage bančne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarja glejte list "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER STATE BANK Frank Sakser, predsednik iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JOHN CENTA GROCERIJA 6105 St Clair Ave. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiii W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna po- .trežba. t C'air Ave. & Addison Rd. JOHN K0MIN, lekarnar (x) Dr. H, 0. Stem, zobozdravnik 1355 L 55tk St vos.St Clair Vstopu 55. cesti id lekarna Ure od 9. »jntraj do 8. zvečer. Govori'h« 8loven«ko. Za zanesljivo delo in točno postrežbo uh plumberaka In enaka dela pokličite BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE. Roaedale 3280 Res. Nottinghsm 238 M Odprto med tednom do 5. zvečer v soboto do 8. zvečer. (f.m) POZOR JUGOSLOVANI. Vam vaem .skupaj priporočam mojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga. Imam veliko zalogo lepih oblek za žene in dekleta in za otroke, kiklje, bluze in obleke z žeketom in lepo izbiro sukenj za žene in dekleta in otroke. Sedaj, ko je j začel že mrzel "sever" pihati sem čez jezero, si je treba omisliti dobre in gorke suknje, ko-] žuhovinaste in druge, katerih imam veliko zalogo in po zelo nizki ceni. Posebno se priporočam ne-ves tam, ker imam veliko zalogo lepih poročnih oblek poj zelo nizkih cenah in na dan, poroke vas lepo okinčamo in opravimo brezplačno. Imam veliko zalogo odej in blanketov vsakovrstne barve in veliko zalogo sweaters za žene, za, moške in otroke. Se vam ie enkrat toplo priporočam Anton Anzlovar, 6aoa St. Clair Ave. ~ (2f. 2 mo.) Naznanilo preselitve. Dr. 2upnlk se \t preselil z csbo-zdravnilkim uradom od 0127 St Clair Ave. na S1S1 St. Clair Are. ns vogal 62. ceste, nad novo slovensko bsnko, glejte vhod ns 62. cesti Clel-te ns napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obižtite dr. 2upnika. ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira že sedem let v tej okolici. UradM are: od 8:30 zjutraj do 8:30 z veter. Ob nedeljah od 8:30-12. Nuinl slučaj! vsak čaa. Pokličite Crest TO« L. JOS. DEMSHAR, slovenski stavbenik in kontraktor. 643 EAST 108th ST. Tel. Eddy 9140-W. Frank ZAKRAJŠEK, nos NORWOOD RD. Princeton 1738 W Rosedale 4083 V NAJEM še da stanovanje, 5 sob, s VonuliAčem. 6815 St. Clsir sve. rent (lit) Avtomobili zs krst«, pogrebi In drage A. F. STOK CO. 15230 Saranac Rd. Prvi sloVenski pogrebni zsvod v Collinvoodu. Avtomobili za vse slučaje. Bolniiki voz. — Se toplo pripo* ročamo. Tel. Wood 44 National Drug Štor«: SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair av«. k bi. testa. S posebno skrbnostjo izdelujemo ztfTavmilce prri-. '» zalogi imamo vs«, kar je tre^i v nsjboljit lekarni Priporočam se Slovencem za izvršitev vseh plumberskih del. Garantirano, trpežno delo po vedno nižjih cenah kot drugje. Nick Davidovich SLOVENSKI PLUMBER 7013 ST. CLAIR AVE. Randolph 1828 . Princeton 1852-W CENJENEMU OBČINSTVU naznanjam, da bom odprl malo tovarno za vae kar se tiče elektrike in mo- torjev, na 1222 E. 61 st St. !! Slovenski phimberji!! MILAVEC ft BUNOWITZ CO. % 1043 E. 6ist St. Izvrlujemo vsa plumberaka dela, napeljavo kopališč, sinkov, strsniič in drago, nspeljsvo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstne In cene so Jak zmerne. (x> Tel. Princeton 1278-W. g rfrrariA rta- i.- i M , : I i "i" " ii . Homestead Sheet Metal 8 & Roofing Co. A. J. SMIECHEWICZ, poslovodja. Postavljamo nove furnese. Točno popravilo 1 novih furnesev. Pokrivamo strehe, popravljamo žlebove ter 8 strehe. Točno delo po najniijlh cenah. 794« BROADWAY. $ Union 330-W. Povest: Spisal dr. Fr. Detela. Mati pa je doma barantala podoba križanega Zveličarja. s kupcem za kravo. Sicer se Ta pogled ji je vdehnil drugih je težko kupovalo od oje, a misli. Pred dušo ji je stopilo sedaj je prodala blago pod ce- vse prošlo življenje, in bli-no, da sta se budila kupec in skoma se je vrstila doba za mešetar. | dobo. Kako naglo je vse mi- A kaj je to izdalo! Ni Še nulo! Kako ničemumo se ji preteklo štirinajst dni, in v je zdelo vse! In za to minlji-enaki zadregi je bila žena. vostjo se je razprostirala Hlapca sta se pridušala po j večnost. Pokleknila je Minl-dvorišču, da ne ostaneta več, ca in molila goreče in lahko, da bi ju mlada nadzorovalaj kakor davno ne, in prosila in starka oštevala. | odpuščanja, če se je kateri- "Saj pojdeta, jutri," je de-, krat pregrešila zoper četrto jala gospodinja, "in ne vza- j božjo zapoved. Vstala je mir-mem vaju več nazaj, če bi(na in šla po svojih opravkih služila zastonj, ker škodujeta: in pozabila vse, kar je bilo in desetkrat več nego koristita, | kar se ima zgoditi, lenuha grda!" | Zvečer pa je prišel po stari "Jezik za zobmi!" je kričal (navadi Stržen. "Nocoj vpra-vinjeni hlapec. "Že zopet je, šajte Minico!" se mu je na buje mnogo, le nekaj malega. "To Vam nič ne pomaga,'* je odvrnil oni; "to je, kakor bi pljunil na razbeljeno železo. Veste, mamka? meni se zdi, toda brez zamere! da Vam gre gospodinjstvo nekako narobe, ker malo pregloboko gledate v kozarec. Pa recite, da ni res! Kaj? Ali se Vam prilizujem?" "Oh, gospod Stržen!" je dejala ona osramočena, "kako morete reči kaj takega! Ali ne delam od zore do mraka, in za koga? Za Minico in mamkc Mejačeve. Zamišljen no še je hodil okrog in govoril sam s seboj: "Tristo medvedov, kako bi se bil kmalu natek-nil! Tako glcrijo so gnali, kakšna bogatija da je to in kako bom ogrenil. In sedaj: tu nič, tam nič. Treba bode pogledati drugam. In kako se je branila punca !A starka ta pa je vedela, koliko je ura. Kar hitro je hotela vse urediti. — O, mamka Mejačeva, ne mudi se še." In res se mu ni mudilo. Do tistega dne, ko bi bili imeli delati pisma, ga preveč pila, da ne ve, kaj govori. Plačaj nama, kar si dolžna!" Kar bežala je gospodinja pred njima. Tresoč se od jeze in žalosti se je zaklenila v sobo, sedla na stol in jokala, ker ni imela s čim plačati potepuhoma. Skrita je jokala tudi Minica. Kako trnjeva je bila pot njene mladosti! Videla je le hudobne in sovražne obraze krog sebe in mater tako, da se je morala večkrat Bilno premagovati, da ji ni rekla prehude besede. Od dela in bridkosti je bila vsa shujšana, in umiralo ji je že upanje, da se vrne Peter, ali, Če se vrne, da bode, katerikrat njegova. Nje v pismih ni ome nil nikdar, in Frančine besede so bile pač le nagajanje ali domnevanja; saj je gbvo-ria tolikrat že s Čedinom, in še v misel ni vzel nikoli, da je bila ona nekdaj njemu za sneho izbrana. O, res je, kar je bil rekel rajni očef da so že bili iskali druge neveste ona čaka zastonj. Kadar so jo obšle take misli, se ji je zdelo življenje doma Še neznosnej-še, in misila si je, da bi pač zdaj vzela vsakega, kdor bi prišel snubit, samo Stržena ne. smehnila krčmarica; in ko je prišla Minica, ji je skočil Stržen naproti in jo zgrabil za roko: "Kako je, Minica? Kdaj napravimo svatbo? "Kadar hočete, gospod Stržen," je odgovorila mirno. "Tristo medvedov, moška beseda!" je rekel Stržen. "Če Vam je prav, mamka, naredi-v pondeljek. nog daj srečo!" je potrdila mati in mu segla vsa vesela v roko. XIII. Drugega dne dopoldne pa si je opasala MejaČka predpasnik po perilu in stekla i štacuno. Zaupljivo je položi la roko na ramo Strženu, ki je v županskih opravkih sedel za pisalno mizo, in se nasmehnila pomenljivo okoli stoječim možem. "Vi tukaj, mamka?" je kriknil Stržen. "S čim Vam morem postreči? — Odstopite vi drugi; jaz imam opravka z Mejačevo gospo." "Ne, ne!" je branila ona. "Jaz lahko čakam." "Vi da bi čakali? Tristo medvedov, tega pa ne! — Torej kaj Vas je dovedlo k meni?" Mettila je ona, da ni nič | posebnega, a da bi rada govo- Hlapca sta prišla razgrajat rila sama z njim. Takoj je od- " " ..... je teki materi hiSo, in Minica je tekla k t pri on stransko sobo in posa-prosit, da naj dovoli, dil Mejačko na divan. Bila je da gre k Čedinovim, da .jim malo v zadregi in pričela go-kaj posodijo. Mati jo je divje voriti, kako bosta kmalu pogledala. "Kadar jaz umr-j združeni obe rodovini; kako jem," je dejala, "potlej pojdi, težko je ženski gospodariti, kamor hočeš, poredno dekle, ko se je posli tako malo boje, ki komaj čakaš smrti!" Jela malo slušajo; koliko nesreč je vzdihovati po sinu in mo- da jo je zadelo v tem kratkenj žu, ki sta jo Imela tako rada. času po moževi smrti; in ka-"Ti pa me črtiš," je dejala; ko je zabredla v denarno sti-"ti nisi moja hči. Ciganje so sko, iz katere bi ji nemara te zamenjali. Vidiš, v kaki pomogel Stržen. stiski smo, da se moramo sra- Strženu je bil že uvod zbu-movati pred vsem svetom, in dil neprijetne sumnje; bobne da bi pomagala. Le poča- nal je nepotrpežljivo ob mizo, kaj! Utepalo se ti še bode, ka- in mračilo se mu je čelo. MoK dar mene ne bo več i" čal je, ko je končala, gledal "Oh, mati," je ihtelo dekle, po stropu in potihoma žvi-"saj delam kolikor morem, in žgal. "To so sitnosti," de na-storim Vam, kar hočete." posled, "sitnosti, tristo med-Mati pa ji je začela iznova vedov! Lejte, mamka, k Vam očitati, da je ona kriva vse sem bil namenjen z ravno ta« nesreče in stiske, ker se brani ko prošnjo, zakaj, da govo-Stržena, ki edini bi jima mo- rim resnico, meni se ne god gel pomagati, in zlomila je nič drugače. Ta vrag, ta Roza voljo uboge hčerke, ki se je me goljufa spredaj in zadaj. za Vas, ki bi morali biti ven- ni bilo še k hiši. Vsa bleda je dar malo bolj na našo plat." j bila Mejačka od jeze, a raz-"Ha, Bog js ustvaril brado (lagala si je lahko, zakaj ga sam sebi najprej. — Toda,1 ni; Minica pa skoraj že mi-mamka, jaz se ne utegnem slila ni več na to, kar se je bi-zabavati tu z Vami. Možje lo dogovorilo. Toda prišel je bodo hudi, ki so prišli odda- Stržen zopet in se smejal in leč zaradi neke vražje ceste.1 norčeval in si dal streči, se Tristo tisoč milijonov medve-1 dal hvaliti od krčmarice. Mi-dov naj me požre kosmatega,1 nico je puščal na miru, dasi če se dam še voliti za župa- je mati rada napeljevala go-na." Mejačka je odšla potrta vor na ženitvanske reči. Le in ponižana; kaj takega ni kadar je bila ta že docela pričakovala od gospoda Str- zmešana, je začel sam obde-žena! Kaj bode počela sedaj lavati ta predmet. h hlapcema* na to še mislila 1 "He, mamka, kdaj bo svat-ni več. |ba?" Ona ga je zavzeta po- "No, kako je mati?" jo je gledala in pomislila, ogovoril doma Janez. Ali "Ali se nismo že dogovori-naj bi šla?" Mejačka je vide- H? Saj Minica je pri volji." la, da sta fanta bolje volje, Hotela je poklicati Minico, geslo, odkar so se p vezi vzajemne ljubezni, jemnega zaupanja. A z ljubeznijo vred je izginila tudi dO! zadovoljnost, mir in veselje, in ostala je puščoba. O, kako se je tožilo marsikomu po prejšnjih časih, ko se je črez teden tako lahko delalo in ob nedeljah tako veselo počivalo! (Nadaljevanje.) -0- — 150 članov državne mili- zato je porabila priliko. "Vesta kaj?" je dejala "Danes sta pametnejša ko včeraj. Kar ostanita še in pojdita na delo. To bode naj-.'lCeri' bolj prav." | "Gospod Stržen," je deja- "No, če Vi bolje veste," je la> "s ne ponesem nič. menil Matija, "naj pa bode Vsc b°de nJsn°; vse. k»r tako. Ampak polič vina boste imam- a branil je Stržen: "Pustite jo; midva se bo- ^ T**]1 ted®n ™;b,\,k<> * r skušal dospeti na tla. V ce bodejo v kratkem zaprli, ker so kradli kot srake. Iz vojaških skladišč so ti lopovi pobirali blago in ga prodajali svojim znancem in prijateljem. V zvezi s tatvino so baje tudi nekateri častniki. — Mrtvega so našli 41 letnega Mihaela Dinenc. Našli so ga v kleti njegovega stanovanja s strelom v telesu. Ran j ki že dalj Časa ni delal in se sumi, da si je sam vzel življenje. Zapušča soproga in dva otroka. Truplo se nahaja v Grdinovi mrtvašnici. — V Detroitu imajo zanimivo obravnavo, ki je pravi narodni škandal. Dvignila se je namreč obtožba, da so v vojaških zrakoplovih vozili žganje iz Ganade v Ameriko. En tak vojaški zrakoplov je i: o