Murska Sobota, 24. februarja 1955
Leto VIӀ — Štev. 8. — Cena din 10.—
Izdaja časopisno in založniško podjetje »Naš tisk« M. Sobota. — Urejuje uredniški odbor. Direktor in odgovorni urednik Jože Vild. Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500. -Telefon št. 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200 in celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Prvi korak v trasiranju poti
do vsestranskega procvita
pokrajine
Zadnjo soboto, 19. februarja, je bilo v M. Soboti posvetovanje strokovnjakov, gospodarstvenikov, kulturnih in javnih delavcev, ki bodo odslej sodelovali pri izdelavi regionalnega načrta za Obmurje. Prišlo je več strokovnjakov iz višjih šol in znanstvenih ustanov republike. Posvetovanja so se udeležili tudi ljudski poslanci iz Obmurja; med njimi predsednik republiškega zbora Ljudske skupščine tov. dr. Jože Rus in zvezna ljudska poslanca tov. Ivan Kreft in Vanek Šiftar.
Najprej so zborovalci poslušali uvodne referate; ing. Oblak — Sonja Lapajne je govorila o problematiki
urbanističnega in regionalnega načrtovanja, prof. Janko Liška o potrebi izdelave regionalnega načrta za pokrajino ob Muri, ing. Koloman Žibrik pa je v svojem strokovnem referatu utemeljil potrebo po regulacijskih in melioracijskih delih, ki naj bi dobila prvo mesto v regionalnem načrtu. Njihove referate objavljamo v izvlečkih na četrti in peti strani našega lista.
Zatem so se sestale posamezne strokovne komisije, ki se bodo bavile s konkretnimi in specifičnimi problemi; geografsko-geološka komisija, komisija za kmetijstvo, komisija za gozdarstvo, komisija za vodna vprašanja, ekonomska komisija, komisija za prosveto in kulturo, komisija za zdravstvo in socialno skrbstvo, komisija za promet in turizem; imena članov posameznih komisij objavljamo na drugem mestu.
Iniciativni odbor, ki ga sestavljajo naši vidni voditelji, rojaki iz pokrajine, kakor tudi strokovne komisije čakajo dokaj odgovorne naloge in precej zamotanega dela, ki obsega v glavnem tri faze: registracija obstoječega stanja — analiza obstoječega stanja v gospodarstvu Obmurja — ugotovitev možnosti in pogojev za bodoči vsestranski napredek pokrajine. V tem smislu se bo odslej odvijalo delo v strokovnih komisijah, ki so se že resno lotile posla in imenovale Več podkomisij, ki bodo obdelale položaj in stanje v posameznik gospodarskih panogah.
Borba
za vedo rodovitnost zemlje
bo prva naloga poljedelskih odborov v Obmurju
V petek, 18. t. m. so imeli poljedelci murskosoboškega okraja izredno posvetovanje, katerega se je udeležilo večje število naprednih kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov iz raznih krajev pokrajine. Po uvodnem referatu agronoma Šiftarja, ki je na podlagi praktičnih izkušenj nanizal nekaj perečih problemov iz poljedelstva, so podrobno analizirali stanje kmetijstva v Prekmurju. Prevladovalo je mnenje, da večina poljedelskih odborov lani ni bila dovolj aktivna, kar bo treba letos popraviti. Na koncu zborovanja so sprejeli več umestnih sklepov, kako usmeriti delovanje poljedelskih odborov pri kmetijskih zadrugah in doseči večje obdelovalne uspehe na splošno. Odbori se bodo morali potegovati za izboljšavo zemlje. To bo moč doseči z izdatnim gnojenjem, smotrnim obdelovanjem zemlje, predvsem pa z boljšim semenom. OLO in Okrajna zadružna zveza bosta kmetovalcem v tem boju za splošen napredek vzgledno pomagala. Za kmetijstvo so letos predvideli nad 21 milijonov dinarjev, kar bodo uporabili predvsem za regres pri nabavi umetnih gnojil, strojev in zaščitnih sredstev, gradnji silosnih in gnojničnih jam itd.
Beltincih. Vodja selekcijske postaje ing. Šilc je v razpravi navedel več zanimivih ugotovitev in uspehov požrtvovalnega dela njegovega kolektiva. Tako je lani postaja dosegla na poizkusnih parcelah pri domači koruzi (kakršno sejejo kmetje v Prekmurju) 54 mtc pridelka (v zrnu), pri »beltinski trdinki« pa celo čez 68 mtc. Če upoštevamo, da kmetje v Prekmurju pridelajo povprečno 14 mtc na ha, je to vsekakor uspeh, ki ga je vredno posnemati. Pri krmilni pesi so dosegli od 545 do 618 mtc, pri ovsu od 19.5 do 25.3 na hektar itd.
Krompir, to je kultura, ki pokrajini ob Muri veliko obeta. Zato mu beltinski kmetijski strokovnjaki po-
svečajo posebno pozornost. Poizkušajo z raznimi domačimi in uvoženimi sortami. Vsekakor je zanimivo, da so poizkusi dali prednost semenskemu krompirju, ki je bil sajen poleti, to je proti koncu junija ali v začetku julija. Tako so pri sortah »Srednje rani bemovec« in »Merkur«, dosegil od semenskega krompirja, ki so ga sadili junija, od 41 do 175 mtc večji pridelek. Semenski krompir, ki je bil sajen poleti, ima to prednost pred navadnim, da se ne izrodi, temveč je celo boljši iz leta v leto. Lani se je na poizkusnih parcelah posebno dobro obnesel krompir sort »Srednje rani bemovec« in »Merkur«. Največji hektarski donos znaša 388 mtc, kar je skoraj trikrat toliko, kot ga povprečno pridelajo ostali kmetje v okraju.
Pevski zbori
se že pripravljajo
Pevski zbori Prekmurja se pridno pripravljajo na veliki praznik »Obmurje 10 let v svobodi«. Nastopili bodo na zaključni proslavi v M. Soboti. Še pred tem pa bodo tekmovali v občinskih središčih, kjer bodo nastopale tudi druge kulturne skupine.
Te dni bodo dobili od Okrajnega odbora Ljudske prosvete zadnja navodila za vadbo pesmi, da bo tako nastop vseh zborov Obmurja res velika osrednja letošnja prireditev naših pevcev, ki so že nastopili lani na Ostrožnem in na proslavi 20-letnice Ljudske pravice v Lendavi. Tudi pionirji ne bodo izostali, saj so nas lani v Lendavi lepo presenetili. Iz vsega Obmurja bodo sodelovale na teh proslavah tudi združene pihalne godbe.	F. D.
Razdrobljenost parcel — velika ovira,
To je problem, ki že stoletja spremlja prekmurskega kmeta v njegovem boju za obstanek. Zemlja na levem bregu Mure je razdrobljena na številna gospodarstva, ki imajo celo po tisoč parcel in parcelic. Fevdalni gospodi, ki je vse do zadnje vojne vihtela bič nad prekmurskim ljudstvom, je bilo tako kosanje zemlje po volji. S tem, da sp si kmetje delili zemljo, so bile številne družine vedno bolj in bolj odvisne od fevdalne gospode, ki je imela v rokah obsežna posestva. Na ta način so si zagotovili ceneno delovno silo. Ta žalostna dediščina se še danes pozna v pokrajini. Sicer pa se ozrimo na številke! Od leta 1920. do lani je naraslo število gospodarstev za 2000. število parcel pa se je povečalo od leta 1939 za 20.000. Vaščani v Žitkovcih (to je majhna prekmurska vasica) so imeli leta 1870 okrog 508 ha zemlje razdeljene na 530 parcel, sedaj pa je ta zemlja že v 1323 parcelah. V Filovcih merijo parcele povprečno le 17 arov, ponekod pa še manj.
Spričo take razdrobljenosti je težko gospodariti. Večina gospodarstev nima dovolj gozdov in pašnikov, zato zemlji primanjkuje gnoja. Kmetje si sami ne morejo privoščiti strojev. Zato čakajo poljedelske odbore v okraju dokaj odgovorne naloge. Kar namreč ne zmore posameznik, to lah-
ko stori skupnost. Letos bodo kmetje ponovno apnili zemljo, za kar so že predvideli 4000 ton saturacijskega mulja. Stroške prevoza bosta plačala Okrajna zadružna zveza in OLO.
Tudi v Radencih komuna?
Na zadnji razširjeni seji občinskega odbora SZDL v Radencih so razpravljali o formiranju komun in o zvezi komun. Govorili so pa tudi o volitvah v vaške odbore SZDL, ki so bile dosedaj gotovo najboljše in to po udeležbi in po pripravah. Na Kapeli so sklenili, da bodo ustanovili mesnico in pekarno, na Janževem vrhu so pridobili 81 novih, članov.
Po teh organizacijskih problemih je o bodoči komuni in o zvezi komun govoril poslanec tov. Pirher. Prikazal jim je delo okrajne komisije, ki zbira in preučuje številne predloge za teritorialno razdelitev komun v soboškem in ljutomerskem okraju in pojasnil upravičenost Obmurske zveze komun. S tem bo pa danih tudi še več možnosti za formiranje radenske komune. Doslej je že bilo več posvetovanj, na katerih je bilo tudi sklenjeno, da bo v Radencih sedež komune. Volivci so se tega
zelo razveselili. Govorijo pa tudi o tem, da bi v tako radensko komuno naj bile priključene nekatere bilžnje vasi z levega brega Mure, kar bi gotovo ne bilo napačno.	Ika.
UČITELJSKO ZBOROVANJE
Učiteljsko društvo bo zborovalo 12. marca v Soboti. Poleg tekočih zadev bo na dnevnem redu še predavanje profesorja Albina Podjavorška o vplivu okolja na vzgojo otrok.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 24. februarja do 7. marca: Vseskozi nestalno vreme s pogostimi padavinami, deloma v obliki dežja, povečini pa v obliki snega. Tudi temperatura zelo spremenljiva, vendar bo prevladovalo hladno vreme z mrazom ponoči. Izgleda, da bo ves mesec moker s pogostim snegom in hladen.
Teden v znamenju kriz. . . Francija še vedno ni našla osebe, ki bi sestavila vsaj za nekaj tednov kolikor toliko »trdno« vlado (spričo tako pisane sestave o parlamentu je sploh težko govoriti o vladi, ki bi lahko dalj časa v miru izpolnjevala svoj program!). Zato je svetovni tisk še vedno poln komentarjev in ugibanj, toda prave rešitve ne najde. Najnovejšemu kandidatu za novega ministrskega predsednica, četrtemu po padcu Mendès-Frančea, Edgaru Faureju, so prvi dni obetali veliko uspeha, najnovejše novice iz Pariza pa govore o tem, da najbrž ne bo mogel prebroditi oseh težav. Socialistična parlamentarna skupina mu je odrekla podporo. Program bodoče vlade je namreč sestavil tako, da ne odgovarja »minimalnim načrtom« socialističnega programa: Poleg radikalnih socialistov, ljudskih republikancev in »zmernih« bo Faure moral iskati pomoč tudi med degaullisti, a še tu je vprašanje, ali bo parlament zadovoljen z njegovim programom in spiskom bodočih ministrov.
V sredo je poizkusil srečo.
Tudi celotni arabski svet tare kriza, ki jo je sprožila iraško-turška napoved medsebojnega obrambnega pakta. Še vedno se sprašuje, ali bo lahko ohranil dosedanjo najvišjo politično organizacijo — Arabsko ligo — ter vsearabski pakt. Iraška in turška vlada sta trdno odločeni skleniti omenjeno zvezo. Prizadevanje libanonske vlade, da bi na nek način pomirila trenja, ki so se »spričo iraškega izdajstva« pojavila med Irakom in Egiptom, so docela propadla.
Toda diplomatski možgani ne mirujejo. Sedaj se širijo glasovi, da sta si Pakistan in Turčija že dolgo časa prizadevali pritegniti Libanon, Sirijo, Jordan in Jemen v neke vrste obrambno zvezo za srednji Vzhod, ki bi bila seve naslonjena na zahodnoevropske obrambne organizacije. Po tem načrtu bi se vse arabske dežele posredno vključile v zahodni blok in s tem tudi priznale politiko blokov. Egipt in Saudska Arabija pa želita na vsak način ohraniti Arabsko ligo, ki ne išče pomoči niti na Zahodu, niti na Vzhodu.
Ker so notranja trenja takorekoč že uničila enotnost arabskega sveta, iščejo tudi egiptovski diplomati novih oblik povezovanja na srednjem Vzhodu. Tako sedaj predlaga, naj bi vse tiste arabske države, ki se nočejo pridružiti »tujim blokom«, t. j. Zahodu, sklenile poseben vsearabski pakt, ki bi kot doslej Arabska liga ostal povsem nevtralen med Vzhodom in Zahodom. To tezo podpira Saudska Arabija.
Nastane vprašanje, v katero smer se bodo odločile Libanon, Jordan, Sirija in Jemen. Zato se te dni v tem delu sveta bije prava »hladna vojna« za vpliv, ki jo budno spremljajo tudi na Vzhodu in Zahodu. O izidu te bitke je težko govoriti. Prav verjetno bosta obe stranki nastopili še s kakimi kompromisnimi predlogi, da bi »oslabili« svojega nasprotnika.
Tudi prizadevanja, da ustavijo sovražnosti v formoški morski ožini, niso krenila niti za korak naprej. Kitajske enote so zavzele še štiri obalne otoke, ki so jih doslej branili kuomintanški vojaki. Poročajo tudi o manjših pomorskih bitkah, vendar
(Nadaljevanje na 2. strani)
Za slovo — ob kraju februarja — nam je letošnja do kraja muhasta zima,- le natresla precejšnjo plast snega. — Na sliki: pogled na zasneženo središče M. Sobote.
Resneje se bomo morali zavzeti
za dokončno
ureditev vodnega gospodarstva
Z občnega zbora Vodne skupnosti v Murski Soboti
Ponedeljkov občni zbor Vodne skupnosti je privabil večje število delegatov iz vseh krajev Prekmurja Občnega zbora sta se poleg ostalih gostov udeležila tudi zvezni ljudski poslanec Vanek Šiftar in predsednik Gospodarskega sveta OLO Pavel Korošec.
Po izčrpnih poročilih se je v dvorani razvila živahna razprava, v kateri so prisotni delegati podrobno analizirali stanje vodnega gospodarstva v okraju, predvsem pa dosedanje delo Vodne skupnosti. Vendar je
treba takoj pripomniti, da se je večina delegatov v razpravi omejevala na ozke, lokalne probleme, ni pa videla osrednjih problemov, ki so pred Vodno skupnostjo Prekmurja. Kljub vsemu pa so ob koncu zbora sprejeli več umestnih predlogov in sklepov, kako usmeriti dejavnost Vodne skupnosti. Zbor je docela potrdil predloženi delovni program za leto 1955 in izglasoval razrešnico dosedanjemu upravnemu odboru. Novoizvoljeni petnajstčlanski odbor se bo resno lo-
Kdor seje dobro seme, dvakrat žanje . . .
Soboški okraj spada med gosto naseljene predele v Sloveniji. Zemlje je premalo in preskopa je, da bi prehranila vseh 95.000 ljudi, ki žive v pokrajini. Skupnih površin je 94.654 hektarov; na njive odpade 39.026 ha, na travnike 19.000 ha, na pašnike 3261 ha, ostalo pa so gozdovi, sadovnjaki in vinogradi. Na hektar zemlje pride po en prebivalec. Te številke povedo mnogo.
Čeprav prekmurski kmetje skrbno obdelujejo svoje njivice, pridelki niso zadovoljivi. Povprečno pridelajo na 1 ha 11 mtc pšenice, 11 ječmena, 7 ovsa, 14 koruze, 100 krompirja, 28 detelje itd. Kje je iskati vzroke za to? Odgovor je kaj preprost: zemlji primanjkuje humusa, apna in drugih za rast neobhodno potrebnih sestavin. Kmetje pa pri setvi uporabljajo tudi staro, že izrojeno semenje. Da je ta trditev povsem točna, potrjujejo praktični poizkusi strokovnjakov v
til dela, saj dokajšnje naloge zahtevajo mnogo vsestranskega prizadevanja. Delegati so pooblastili novi upravni odbor, da najame za investicijska dela posojilo v znesku od 55 do 70 milijonov dinarjev, izglasovali so tudi sklep o povečanju vodoplavnega prispevka od 100 na 200 dinarjev na hektar zemlje. Posamezniki so imeli sprva pomisleke, češ da je znesek previsok, končno pa so na to le pristali pod pogojem, da bodo lahko kmetje tudi z delom prispevali svoj delež.
Lani oktobra so minila tri leta, odkar v okraju obstoja Vodna skupnost. Če bežno pregledamo uspehe in neuspehe največje tovrstne skupnosti v Sloveniji, ni mogoče trditi, da je bilo njeno delo brezplodno. Nasprotno! Uprava se je trudila, da bi vsaj delno odvrnila nevarnost poplav, kar pa se ji zaradi skromnih sredstev in pomanjkanja strokovnega kadra ni vedno posrečilo. Vsekakor pa je s tem, da je v najnujnejših primerih vzdrževala obrambne nasipe, čistila zarasle struge in izvrševala podobna dela, mnogo koristila gospodarstvu v okraju. Uspehi bi bili brez dvoma še vidnejši, če bi kmetje složno sodelovali in redno plačevali vodoplavni prispevek. Tako pa so plačevali le nekateri, drugi pa so se raje prerekali. Sprva je zajemalo področje Vodne skupnosti ves okraj, to je nad 90 tisoč hektarov zemlje, kar pa se je izkazalo za nepraktično, ker so se gorički kmetje branili plačevanja prispevka. Tako se je pozneje Vodna skupnost omejila le na Ravensko in zajela v delovno področje okrog 11 tisoč članov z 38 tisoč hektarov zemlje. Skupna vrednost vloženega dela presega 30 milijonov dinarjev.
V minulem letu je imela Vodna skupnost 10,257.264 din dohodkov in 9,573.769 din izdatkov.
(Nadaljevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
se je obseg medsebojnih spopadov znatno zmanjšal. Opazimo pa lahko precej živahen diplomatski dvoboj Vel. Britanije in ZDA. V Londonu sicer še niso uradno izjavili, da ne bodo podprli ameriškega oboroženega vmešavanja v spor Kuomintang
—	LR Kitajska, če bi dali povod za to obalni kitajski otoki. Vendar britansko javno mnenje in večji del parlamenta odločno zavračata tako podporo, ker sodita, da so obalski otoki tudi po mednarodnih pogodbah, ki govore o položaju Formoze in kitajskih otokov, že sedaj kitajsko ozemlje.
Zahodno Nemčijo je zajel močan val proti ponovni oborožitvi, ki so ga sprožiil socialdemokrati. Te dni bo namreč Zvezni zbor (Buhdestag vdrugič prebiral londonske in pariške sporazume. Sicer ni nevarnosti, da bi demokrščanska vlada ostala brez podpore večine (tudi brez poslancev koalicijskih strank ima večino), vendar bo gibanje proti ponovni oborožitvi opozorilo svet na resnico, da si ljudstvo, posebno delovne množice, ne žele vojne in da tudi ne pristanejo na kakršne koli nezanesljive vojne kombinacije z Zahodom.
Obeta pa se še ena kriza. Male koalicijske stranke italijanske vlade
—	socialdemokrati, liberalci in republikanci — so te dni zagrozili, da bodo izstopili iz vlade, če demokrščanska večina ne bo pristala na spremembo volilnega zakona. Prvi zahtevajo sorazmernostni predstavniški sistem, po katerem bi tudi manjše politične stranke lahko dobile svoje predstavnike v provincijskih skupščinah, drugi za vztrajajo pri starem, ker jim dosedanji zakon zagotavlja večino. Zadostuje, da v parlamentu del koalicijskih poslancev ne glasuje za vlado, pa je riža že na vidiku.
Kmetijska gospodarstva v Apaški kotlini
se prebijajo skozi težave prvim uspehom nasproti
Po reorganizaciji kmetijskih obdelovalnih zadrug in ureditvi imovinskih odnosov so tudi zadružniki v Apaški dolini postali samostojni gospodarji in začeli več ali manj napredno gospodariti na svojih posestvih. Nekateri pa, ki so vedno iskali le svoje koristi, sedaj zapuščajo zemljo, ki jim je bila dodeljena z zakonom o agrarni reformi.
Iz prejšnjih zadrug so se formirala kmetijska gospodarstva, ki združujejo več ali manj družin. Eno takih gospodarstev je tudi v Žepovcih. Njegov predhodnik je bila KDZ »Franc Rozman-Stane«. Ustanovljena je bila v prvi polovici 1946. leta. Ob razformiranju so nekateri kmetje izstopili, ostalo je pa še 48 družin. Uvedli so delavsko samoupravljanje in nadaljevali z začetim delom. Zadruga ima 353 ha zemlje, ki ji služi za osnovo gospodarstva, katero se je po reorganizaciji precej izpopolnilo. Pospeševati so začeli predvsem živinorejo in sadjarstvo. Lani so na posestvu uvedli akordni sistem, kar je pozitivno vplivalo na delovno disciplino zadružnikov. Zaključna bilanca pa je pokazala večmilijonski dobiček, ki ga bodo uporabili za nadaljnje izpopolnjevanje gospodarstva, nekaj pa bodo razdelili med zadružnike. Izboljšati morajo travnike, ki več ne zadostujejo naglo se razvijajoči živinoreji, poleg tega pa morajo urediti strojni park, kajti le tako bodo lahko povečali pridelek.
Zelo dobro gospodarsko posestvo je tudi v Črncih. Pred kratkim se je od njega odcepilo delovišče Vratji vrh, priključilo se je pa novo delovišče v Spodnji Ščavnici. Posestvo ima sedaj okrog 900 ha zemlje, ki je bila prej last raznih KDZ. Ob reorganizaciji pa so razprodale osnovna sredstva in zato so se po prevzemu te dediščine pokazale mnoge težave. Primanjkovalo je predvsem delovne sile, poleg tega so pa bili stroji v zelo slabem stanju. Nujno je bilo izboljšati travnike, ker so pač pogoj za uspešen razvoj živinoreje, in tudi polja je bilo potrebno bolje ob-
delovati. Zaradi mnogih ovir vsega tega ni bilo mogoče uresničiti in potrebno bo še nekaj časa, da se bo gospodarstvo uravnovesilo in izkoristilo vse možnosti za povečanje pridelovalnih uspehov v kmetijstvu.
V živinoreji zelo skrbijo za selekcijo živine in za plemenski naraščaj, pri čemer jim pomaga tudi OZZ. Na lanski živinorejski razstavi so se pokazali kot dobri živinorejci in to zaradi velike mlečnosti krav in zaradi lepe rejenosti živine. Lani so z gnojili uspešno preizkušali zemljo, na kateri je rasla koruza, letos pa bodo delali poizkuse z dvema sortama pšenice. Zadruga ima tudi 8 ha vino-
gradov, ki jih pa bo potrebno obnoviti, ker so nasadi že precej izčrpani.
Delavski svet in upravni odbor uspešno vodita zadrugo po poti napredka in dobro skrbita za kolektiv, ki šteje 120 delovnih članov. Aktivni sta tudi sindikalna sekcija in KUD »Oton Župančič«, ki je pa v zadnjem času nekoliko popustilo pri svojem delu. Svoje prostore bo gotovo našlo v zadružnem domu, ki ga misli uprava posestva dokončati in preurediti v stanovanja, kajti tudi pri njih je stanovanjsko vprašanje precej pereče, razen tega jim pa še primanjkuje delavcev.	—jh
Mizarsko podjetje v Lendavi
med najboljšimi socialističnimi podjetji mizarske stroke v Prekmurja
Začeli so pred osmimi leti v domala podrti zgradbi bivše židovske šole. Takrat so bile v podjetju zaposlene le 3 osebe, obratna in osnovna sredstva pa so bila vredna 12 tisoč dinarjev. V letu 1948 se je podjetje polagoma začelo širiti. Uredili so prostore v privatni zgradbi in povečali število zaposlenih za deset oseb. Kolektiv se je po tem iz leta v leto bolj in bolj uveljavljal, tako je delavnica kmalu bila pretesna. Ker v privatni zgradbi niso mogli povečati prostorov, so se leta 1952 preselili v zgradbo likvidirane lendavske metlarne.
Samo nekaj podatkov in številk, kako danes posluje lendavska mizarska delavnica, edini socialističen obrat te vrste na področju lendav-
ske občine in hkrati eden največjih v Prekmurju! Najprej povejmo, da zaposluje 22 ljudi. Med zaposlenimi so 3 mojstri, 2 vajenca in 2 delavca, ostali pa vsi kvalificirani mizarski delavci. V tem času se je v podjetju povečalo tudi število raznih strojev. Od enega v začetku na osem, ki so vredni čez 6 milijonov dinarjev.
Uspehe njihovega dela je videti tudi v tem, da imajo danes že za pol leta naročil vnaprej, med njimi tudi izven okraja. V minuli jeseni so si uredili tudi primerno skladišče, kjer imajo na zalogi razne pohištvene izdelke. V podjetju izdelujejo mnogo koristnih reči — od najmodernejših pohištvenih predmetov pa do izdelkov gradbene stroke.
Imajo tudi lepe načrte, ki jih bodo še letos uresničili. Razširiti nameravajo ročno delavnico, dozidati prostor za stroje in zaposliti Ijudi, ki bodo opravljali tapetniška dela.
Tudi težav ne manjka — pravijo delavci; tu je vprašanje investicijskih sredstev in nabave lesa, ki ga kupujejo pri raznih mariborskih trgovskih podjetjih, ki so v zadnjem času ustavila prodajo. Delavci menijo, da je moč z izdelanimi predmeti doseči mnogo večji denarni učinek, kot pri golem lesu, ki ga ta podjetja izvažajo, kar bi seveda bilo treba upoštevati.	-ce
Kam težijo občani Koga?
Po prvotnem predlogu naj bi se področje zdajšnje občine Kog priključilo bodoči ormoški komuni. Za tako stališče se še vedno zavzemajo okrajni in občinski politični voditelji, za njega pa so se že pred tedni opredelili tudi ljudski odborniki in pretežna večina volivcev na svojih zborih.
Ko pa so od nekod namignili, naj bi ustanovili komuno v Središču ob Dravi, seveda pod pogojem, da se njej priključi tudi področje sedanje kogovške občine, so središki zastopniki začeli na vse pretege propagirati na našem področju za svojo komuno. Pri agitaciji so sc posluževali vseh mogočih dokazov, ki le navidezno govore v prid središke komune; resnično stanje pa je seveda povsem drugačno, posebno kar zadeva gospodarsko moč in pristojnosti, ki bi jih lahko imela tako majhna komuna. Za to stvar vnet Središčan, ki je menda v odboru za ustanovitev domače komune in je celo prosvetni delavec, je na nekem sestanku dejal, da se Središče ne bo nikoli pridružilo ormoški komuni, ker je njeno
središče staro švabsko gnezdo. Takšen postopek je priporočal tudi Kogovčanom. Njegovi izjavi in v osnovi zgrešeni agitaciji menda ni potreben še poseben komentar.
Zastopniki naših organizacij so središkim aktivistom že dokaj razumljivo povedali, da se volivci Koga ne želijo priključiti Središču, marveč da težijo za združitvijo v ormoško komuno. In vneti Središčani so zabrenkali na novo struno; v Vodrancih in Vitanu so za svoj načrt pridobili par večjih kmetov, ki verno zastopajo njihove težnje. Pri svoji agitaciji pa se celo oprijemljejo politično škodljivih natolcevanj: »Mi kmetje se bomo rajši priključili središki komuni, ker se bomo tako znebili viničarjev, ki imajo mnogo dece in katere moramo sedaj vzdrževati. V središki komuni pa bomo sami kmetje na oblasti!«
Dosedaj se je za ormoško komuno izreklo nad 1100 občanov, ostalih 352 volivcev pa bi se moralo odločiti na zadnjem zboru. Vendar pa do trezne odločitve ni prišlo, ker se je zbor spremenil v tribuno za osebno obračunavanje in splošno zmedo, ki lahko samo škoduje enotnosti kogovskih občanov.
Prav gotovo ne bi bilo prav, če bi se zaradi formiranja središke komune morali žrtvovati Kogovčani, posebno pa bi bilo zgrešeno, če bi področje zdajšnje občine cepili na dvoje, saj je vendar to področje gospodarsko in kulturno povezano med seboj že mnoga stoletja. Pri nas pa imamo še mnogo drugih problemov, ki jih bomo lahko uspešno rešili le tedaj, če bomo ostali skupaj in pod okriljem ormoške komune. Razdeliti naše področje tako, kakor si zamišljajo redki pristaši središke komune, bi bilo politično škodljivo in za naše pojme nedopustno, predvsem še zaradi tega, ker so to želje neznatne manjšine.
Agitacija za ustanovitev komune v Središču je pravi nesmisel, saj bi štela le nekaj nad 2000 prebivalcev, s priključitvijo dela kogovške občine
pa okrog 400 ljudi več. Področno tako majhna komuna ne bi mogla uspevati na podeželju in bi bila že v naprej zapisana životarjenju. Odtod izhaja tudi mnenje večine občanov Koga, da je odveč in brezplodna vsaka agitacija za priključitev k središki komuni.	O. K.
Pismo volivcev iz Cankove
Zbori volivcev na področja občine Cankova dosegajo svoj namen. Nanje se vedno temeljito pripravijo, pri čemer imajo precej zaslug tudi člani SZDL. Zato so po svoji vsebini privlačni za slehernega volivca in so vedno bolj prava tribuna naraščajočih stremljenj po vsestranskem napredku v tej volilni enoti.
Tudi časovno se zbori volivcev vedno ujemajo z roki, ki jih določajo naši zakonski predpisi. Odborniki — tako občinski kakor tudi okrajni — redno poročajo volivcem o svojem delu, pa tudi o poslanstvu oblastvenih organov, v katerih zastopajo svoje volivce. Še več: čestokrat volivci želijo slišati tudi poročila voditeljev množičnih organizacij in društev, kajti tudi od njih pričakujejo, da bodo svoje delovanje usmerjali v korist vseh občanov in splošnega družbenega razvoja.
Posebno živahni so bili zadnji zbori volivcev. Naši ljudje so se tokrat pogovorili o vlogi in teritorialnem obsegu bodočih komun v pokrajini in v svoji enotnosti prekosili vsa pričakovanja. Upravičeno so povedali, da niso za delitev sedanjega običnskega področja, temveč da se zavzemajo za enotno komuno v Ledavski dolini. V nasprotnem primeru pa so za priključitev vsega občinskega področja k soboški komuni.
Nekoga pa so volivci vendar pogrešali! Kakor na občnih zborih in občinski konferenci SZDL, tako se tudi sedaj niso mogli srečati s svojimi ljudskim poslanci. Zato se ni čuditi, če volivci proizvajalne skupine ne poznajo svojega zastopnika, medtem ko jih je poslanec Ljudske skupščine LRS samo enkrat obiskal. Na zborih so odločno zahtevali, naj jim povedo, zakaj njihovi poslanci zanemarjajo svoje dolžnosti. Njim je prav dobro znano, da jih zvezni poslanec tov. Miha Marinko ne more večkrat obiskati zaradi preobremenjenosti z delom na odgovornih položajih, ne morejo pa opravičiti izostankov republiškemu poslancu tov. Brglezu in poslancu zbora proizvajalcev kmetijske skupine, saj menijo, da jih ne moreta prav zastopati v skupščini, če jima niso znani njihovi problemi, uspehi in prizadevanja.
Volivci in člani SZDL so zato odkrito izrazili svojo željo, naj bi se prav zdaj, ko se tudi v cankovski občini odvija življenje v znamenju priprav za formiranje komune, oglasili pri njih tudi ljudski poslanci in prisluhnili glasu večine občanov. Ko po našem tisku spremljamo dnevne dogodke po domovini, kaj lahko zvemo, da drugod važnejšim posvetom volivcev ponavadi prisostvujejo tudi ljudski poslanci. Zakaj pa tudi v naši volilni enoti ne bi bilo tako?
K. V.
V Križevcih na Murskem polju -
pa taka šola !
Pred kratkim si je mimoidoči popotnik malo ogledal križevsko šolo in o tem, kar je tam videl, napisal v Večeru. Da bi pa našo širšo javnost še podrobneje seznanil s stanjem, kakršno je v naši šoli, bom o tem zapisal še nekaj besed.
Naša šola je stara skoraj 200 let. Najprej je bil le en razred, potem pa so po potrebi dozidavah, a nekako okoli leta 1890 so z dozidavanjem prenehali in tako je ostalo do danes. Šola ima sedem učilnic, malo zbornico in še manjši pisarni za ravnatelja in upravitelja. V tej zgradbi sta namreč dve šoli: nižja gimnazija in osnovna šola. Na širokih hodnikih pa najdemo še vse mogoče stvari: od kabinetov in knjižnic pa do telovadnega orodja. In tukaj se vsak dan uči okrog 600 otrok  velikih in malih. Vsa predavanja, tečaji, sestanki in prireditve so v teh prostorih. Tudi telovadimo kar v šolskih razredih, kjer je čez dan pouk v dveh ali treh izmenah.
Kaj vse je v naši šoli, bi lahko še našteval. Vprašal bi pa rad, če veste, kako se v taki šoli dela, kako je lahko o takem mizernem stanju delo uspešno, in če veste, kako je o šoli poleti prijetno, ko imamo stranišča, zbornico in malo čakalnico na enem kupu? Ali se vam ne smilijo otroci, ki se morajo v takih pogojih učiti, ali se ne bojite, da si lahko pokvarijo zdravje za vse življenje?
Če vse to trezno premislimo, se nam naravnost čudno zazdi, zakaj prav na Murskem polju, kjer ni velike revščine, ne zgradijo nove šole. Vaščani vedo povedati, da je bila in je njihova šola kamen spotike. Toda treba jim je pomagati! Sami so pripravljeni dati les, voziti, prostovoljno delati, le da bi enkrat dobili novo šolsko poslopje. Nekoliko večje upanje se jim budi sedaj, ko se bodo vključili v komuno, v kateri bo gotovo več možnosti in razumevanja za njihove težnje.	(nb)
Bodonska knjižnica je vedno bolj založena
Bodonski prosvetarji so že zdavnaj dokazali, da gredo s časom in njegovimi zahtevami na področju izobraževanja ljudi. Svojim uspehom so pred kratkim primaknili še enega; na občnem zboru prosvetnega društva so zatrdno sklenili, da bodo uredili svojo občinsko knjiž-
nico. Ta pripravljenost je dobila svoje mesto med vsemi člani množičnih organizacij; njihovo skupno prizadevanje je obrodilo bogate sadove in jih uvrstilo med ljudi, ki znajo svoje besede spremeniti tudi v dejanja. Nabiralna akcija jim je že dosedaj prinesla 11.157 din in 54 knjig, vendar pa še ni pri kraju, zato si obetajo, da bodo lahko letos zares obogatili svojo knjižnico.
K uspehu knjižne akcije so prispevale domala vse vasi v občini; v Bodoncih so zbrali 4580 din, v Vadarcih 3745 din, v Puževcih 1362 din, v Strukovcih 1350 din in v Beznovcih 120 din. Slednja vas se je dokaj slabo odrezala, zlasti če upoštevamo njeno gospodarsko zmogljivost. Morda pa se vaščani premalo zavedajo pomembnosti pridobitve, ki bo utelešena v njihovi skupni knjižnici; naj bo tako ali tako, eno pa je treba povedati: prebivalci ostalih vasi pričakujejo od njih, da bodo še kaj primaknili k sedanjemu skromnemu znesku, prav tako pa je tudi njihova želja, da bi se na seznamu darovalcev znašli tudi Zenkovčani, ki so doslej stali ob strani.
Na kraju je vredno omeniti, da je tudi kolektiv tamkajšnje »Preskrbe« odrinil za knjižnico 2000 din. Njegova hvalevredna gesta je nedvomno vzpodbudna in posnemanja vredna.	A. N.
Poštarji so zborovali
Predzadnjo nedeljo so se zbrali prekmurski poštarji na letnem občnem zboru sindikalne podružnice. V tako lepem številu, kar 75 smo jih našteli, se doslej še niso zbrali. Malce je k temu pripomoglo lepo vreme, veliko več pa sindikalna zavest, ki se iz leta v leto stopnjuje med članstvom.
Po skrbno pripravljenih poročilih sindikalnih odbornikov, ki so nanizali vrsto doseženih uspehov in tudi pomanjkljivosti, se je razvila povsem sproščena razprava, v kateri je sodelovalo domala vse članstvo. Poštarji so vzradoščeni dajali duška veselju spričo dveh pomembnih obletnic, ki sovpadata v čas zbora: 10-letnici ustanovitve ESJ in 10-letnici osvoboditve Prekmurja. Obvezali so se, da bodo v času splošnih proslav prikazali rast in napredek pošt Prekmurja v naši socialistični domovini.
Članstvo se je zavzemalo za nedeljen delovni čas, ki naj bi trajal od 7. do 14. ure. Ta težnja se izraža že dalj časa po vsej Sloveniji. Prehod na gospodarsko samoupravljanje je močno povečal življenjsko raven uslužbencev in delavcev. Počitniške domove, ki so jih zgradili poštarji s svojimi sredstvi in delom, bore malo uporab-
ljajo. Zaradi visokih cen so za poštarje nedosegljivi. Zato se rajši v času dopustov ubijajo s poljskimi deli na svojih krpicah zemlje in se vračajo v službo še bolj utrujeni. Mnogo je bilo storjenega za naš tisk. Pridobili so mu mnogo novih naročnikov. Pisomnoše se tudi kot člani SZDL zavedajo svojega kulturnega poslanstva med ljudstvom. Že vrsto let niso po prekmurskih poštah zabeležili nobenih kraj in utaj. Med članstvom se je poštenje močno udomačilo. Sicer pa se je tudi kontrolna služba izpopolnila v toliko, da je vsako odstopanje od predpisov nemogoče. No, poštarji pa so prisiljeni opravljati tudi dela, za katera niso zadolženi. Neštetokrat morajo seči po peresu in izpisati stari ženici poštno nakaznico, nasloviti paket ali izpolniti čekovno položnico za davek. Stare in neuke ljudi bi bilo brezsrčno odslavljati. Prav bi bilo, da bi finančni odsek dostavljal davkoplačevalcem izpolnjene položnice. Tako bi se lahko tudi to delo na poštah odvijalo brez večjih zadržkov. Večina pošt posluje v zračnih in svetlih prostorih. Opremljene so tudi z novim pohištvom. Za ostale pa so preselitve predvidene v tem letu.	Pijo
LENDAVSKA SVOBODA JE POMNOŽILA SVOJE VRSTE
V lendavskem DPD Svoboda je v zadnjem času zapihal bolj svež veter. Aktivnost se odraža zlasti v tem, da so nekatere društvene sekcije precej pomnožile svoje vrste. Mešani pevski zbor že šteje 52 članov in redno vadi. Skupaj z orkestrom, ki šteje 24 glasbenikov, se pripravlja na samostojen koncert v sredini marca. Pevci imajo v načrtu tudi turnejo po zgornjem Podravju. Obiskali bodo znana delavska središča od Ruš do Šoštanja. Obe sekciji žanjeta lepe uspehe prav zaradi discipliniranosti svojih članov.
Vštric z njimi pa gredo tudi ostale sekcije: madžarska dramatska skupina, godba na pihala in tamburaški zbor, v katerem sode-
luje tudi več lendavskih pionirjev. Z delom je začela tudi slovenska dramatska skupina. 
Premalo pa je zanimanja za splošno izobraževanje — merimo na tisto, kar naj bi s poljudnimi in za preperostega človeka razumljivimi predavanji dosegla Ljudska univerza. DPD bi moralo bolj občutno vplivati - na kmečko okolico in biti tamkaj glasnik naprednih teženj in hotenj.
Društvo bi vsekakor laže opravljalo svoje poslanstvo; če bi dobilo več moralne pomoči od delovnega kolektiva največjega podjetja -Proizvodnje nafte. Samo materialna pomoč ne zadostuje, ko pa gre za vsebino društvenega dela. v katerem naj bi imeli večji delež tudi
beli rudarji; dosedanja bilanca v tem pogledu je dokaj skromna: v DPD »Svoboda« je med aktivnimi člani malo naftovcev. Tako so v pevskem zboru zastopani le s par člani, čeprav bi v tem kolektivu bilo njihovo sodelovanje naravnost zaželeno. Največ so dosedaj storili za godbo na pihala, predvsem v materialnem pogledu. Tudi za predavanja Ljudsko univerze je med delavci vse premalo zanimanja, čeprav so mnoga obravnavala probleme iz delavske in socialne zakonodaje, o Čemer bi moral biti poučen sleherni delavec. Udeležba na predavanjih je bila v večini primerov zelo slaba, kar samo narekuje sindikalni podružnici, da se bo morala letos bolj resno zavzeti za izobraže-
vanje svojih članov — tako znotraj organizacije kakor tudi v merilu komune. Precejšnjo uslugo takemu prizadevanju je že napravila z odločitvijo, da se njena knjižnica združi z vrstnico DPD Svobode. Dosedaj so knjige tičale večinoma na zaprašenih policah ali pa jih je prebiral le ožji krog ljudi, odslej pa bodo koristno služile širši skupnosti bralcev na področju komune.
Z večjo aktivnostjo članov delovnega kolektiva Nafte bo lendavska Svoboda letos še bolj uspešno opravljala svoje poslanstvo, a kar je glavno: vpliv belih rudarjev in drugih delavcev na kmečko okolico bo še bolj občuten in ugoden za rast socialistične miselnosti v tem predelu naše pokrajine.
2
24. FEBRUARJA 1955
KJE PA SMO -
mar ne v socialistični družbi?
Delovni odnosi v soboški Mestni hranilnici so v nasprotju z obstoječimi zakonskimi predpisi, ki urejajo delovne odnose državnih uslužbencev. O tem smo razpravljali tudi na občnem zboru, vendar se odgovorni činitelji sploh ne zmenijo za naš glas.
Uslužbenci te ustanove imajo deljen delovni čas od 7.30 do 12. ure in od 14. do 18. ure — brez kakršnekoli posebne utemeljitve. Naš predlog, naj bi zaradi obsežnosti poslovanja najeli nekaj novih uslužbencev, so obšli in zavrnili, češ da v tem primeru ne morejo doseči planiranega dobička. Uslužbenci mestnih hranilnic in komunalnih bank dobivajo plače po Pravilniku o nazivih in plačah uslužbencev komunalnih bank in hranilnic, izdanem na osnovi temeljne Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov. Vzlic temu, da za te uslužbence veljajo isti predpisi kot za vrstnike v državnih ustanovah, uprava hranilnice tega ni upoštevala, ko je šlo za povečanje plač uslužbencem in delavcem državnih ustanov, marveč jim je še naprej izplačevala prejšnje prejemke. Razen tega prišteva tudi nedeljo med delovne dni, čeprav je z našimi predpisi določeno, da je dela prost dan.
Sodimo, da je tak postopek, samo zaradi dobička, nesocialistično dejanje, ki spominja na odnose v kapi-
talistični ureditvi. Zato priporočamo upravi Mestne hranilnice, naj enkrat že upošteva naše zakonske predpise in opusti tak način diktiranja, ki ima za posledico izigravanje pravic in dolžnosti uslužbencev. Saj je kakor na dlani: če od uslužbenca zahtevamo, da v redu opravlja svoje dolžnosti, potem smo mu dolžni tudi priznati neokrnjene pravice, ki mu gredo po naših zakonih.
Sindikalna podružnica uslužbencev državnih ustanov Murska Sobota.
Križevski čebelarji so zborovali
Pred kratkim so imeli občni zbor člani Čebelarskega društva Križevci pri Ljutomeru. Udeležba je bila kar zadovoljiva. Iz poročil se je dalo razbrati, da se je društvo lani odločno zavzemalo za napredek v čebelarstvu, kar lahko kmetijstvu samo koristi. V 5 družinah je včlanjenih 73 čebelarjev. Lani so priredili srečolov, ki jim je prinesel lep dobiček. Uporabili ga bodo pri nakupu stiskalnice za satje, ki jo že nujno potrebujejo. Tudi letos bodo šli naprej; še posebno pa se bodo borili proti nalezljivi bolezni »nosema«, ki že močno razsaja tudi v njihovih in okoliških čebelnjakih. Bolezen hočejo popolnoma izriniti iz svojega področja, saj se prav dobro zavedajo, da bo drugače zaman ves njihov dosedanji trud.
F. K.
Vaščani Velike Polane
imajo tepe načrte
V zadnjem tednu so v Veliki Polani imeli obračun svojega dela: gasilsko društvo, organizacija Rdečega križa in IZUD »Miško Kranjec«. Na vseh zborih so se vaščani živahno- menili o trenutno najbolj perečih problemih.
Gasilsko društvo v primerjavi s prejšnjimi leti ni mnogo napredovalo; njegovo vodstvo ni bilo nikdar popolno zaradi odhajanja posameznih odbornikov na sezonsko delo in v vojsko. Ženska desetina je v pogledu članstva celo nazadovala. Zamujeno hočejo nadoknaditi, zato so pravkar priredili tečaj, v
svoje vrste bodo povabili tudi žene in dekleta, ustanovili pionirsko desetino in zgradili požarni vodnjak.
Rdeči križ je uspešno opravil svoje poslanstvo. Za poplavljence v Celju je zbral nekaj nad 38 tisočakov gotovine in precej živil, v postaji prve pomoči pa je dobilo pomoč 45 ponesrečenih. Mnogim revnejšim družinam so pomagali z obleko in gotovino. Letos bodo zajeli vodni izvir, asanirali več gnojišč, stranišč in vodnjakov, priredili predavanje s prikazovanjem zdravstvenih filmov in pomagali v tečaju za prosvetljevanje ženske mladine. Postaja prve pomoči je dobila novo omarico s sanitetnim materialom in zdravstveno knjižnico.
Vaško izobraževalno društvo je zadovoljivo izpolnilo svoje naloge, posebno še v tednu Ljudske pravice, ko je priredilo kulturni program in odprlo razstavo. Posebno delavne so bile dramatska, šahovska in folklorna sekcija. V knjižnici so povečali število knjig za 175. Nabavili so tudi sobno garnituro novih kulis za oder. Letos bodo uredili čitalnico, izvedli akcijo za zbiranje knjižnih darov, izpopolnili oder in pomagali upravi kina pri izbiranju dobrih filmov. F. K.
Kako dolgo bo še veljalo:
Kaj boš v šoli, ko pa je doma toliko dela
V minulem letu je imel sodnik za prekrške precej posla s starši, ki svojih otrok ne pošiljajo redno v šolo. Mnogi starši se ne zavedajo, da je le otrokom v korist, če redno obiskujejo šolo in se učijo koristnih reči, ki jih bodo nujno potrebovali v poznejšem življenju. Še so ljudje, ki mislijo, da je za otroka dovolj, če zna kolikor toliko brati, pisati in računati, vse drugo pa je nepotrebno. Takšna miselnost je na splošno prevladovala v naših kra-
jih še pred dobrimi petdesetimi leti, torej v prejšnjem stoletju. Takratnim mogotcem, pa naj so to bili grofi, bogati trgovci, veliki kmetje ali kdorkoli že, ne bi bilo prav, če bi se ljudstvo izobrazilo in začelo samostojno misliti. Kdo bi jim pa potem napol zastonj ali za povračilo na onem svetu garal in jim pomagal kopičiti premoženje? Ljudstvo naj le ostane neumno in rado ali nerado dela za žepe bogatašev, ki pa sami niso nikoli delali, tem-
več le umirali v obilnem razkošju.
Sedaj so se razmere bistveno spremenile. V šolo mora hoditi vsak otrok, pa naj so doma bogati ali ne. Šola da otroku vse možnosti, da si pozneje lahko ustvari boljše in lepše življenje. Vrata so vsakomur odprta, če le ima dovolj umskih sposobnosti, ki si jih je lahko pridobil v šoli. V našem okraju imamo po vojni poleg 80 osnovnih šol še 11 nižjih gimnazij, eno višjo gimnazijo, ekonomsko srednjo šolo, kmetijsko in gospodinjsko šolo v Rakičanu, vajeniške šole in še razne tečaje. Možnosti za izobrazbo je torej dovolj.
Sodnik za prekrške pa je moral lani po zakonu kaznovati 136 staršev z manjšimi, a tudi večjimi kaznimi, večinoma z denarnimi do 3000 dinarjev. Prijav je bilo še domala enkrat toliko, a jih zaradi pomanjkanja dokazov, da so otroci res izostajali iz šole iz same malomarnosti ali drugih neopravičljivih vzrokov, po zakonu ni mogel kaznovati. Največ neopravičenih in kaznovanih izostankov je bilo v oktobru, novembru in decembru.
Mnogi starši so se opravičevali, da niso pošiljali otrok v šolo zaradi tega, ker že tjakaj zahajajo sedem let in se jim zdi to dovolj, čeprav dobro vedo, da je šolska obveznost osemletna. Drugi spet pravijo, to velja posebno za starše deklic, da so za šolo preveliki, sicer pa tudi dovolj močni, da lahko doma pomagajo pri nujnem delu. Pri takih starših je vsako delo nujno. V nekaterih vaseh od Črensovec do Lendave morajo menda otroci pomagati pri pletenju cekrov. Saj tako si lahko razlagamo, kajti prav v teh vaseh je pozimi veliko neopravičenih izostankov. Tudi v okolici Grada je precej podobnih.
Učiteljstvo stori po svojih močeh veliko, da bi staršem pravilno prikazalo škodo za otroke, ki nastane, če ne hodijo redno v šolo. Morda pa bi se dalo, na roditeljskih sestankih še več storiti za reden šolski obisk. Tudi SZDL in občinski ljudski odbori se naj na svojih sejah in sestankih temeljito pogovorijo o tem problemu.
Prvo številka ˶Utrinkov˝
Na soboški Srednji ekonomski šoli so dijaki letos ustanovili literarni krožek, v katerem se zbirajo mladi pisci in izmenjujejo svoje izkušnje. Krožek je sicer še mlad in šteje komaj 9 članov. Kljub temu pa so pisoči izbrali nekaj najboljših plodov svojega dela in jih izdali v prvem zvezku Utrinkov za obletnico Prešernove smrti. List je tako po obsegu kakor po vsebini dokaj skromen, saj ima le 12 s strojem natipkanih strani, vendar pa bo opravil pionirsko poslanstvo, če bodo prvi številki sledile še druge vsebinsko bogatejše in zajetnejše vrstnice.
V zadnjem času so člani krožka začeli študirati tudi nemščino.
KI.
Skrbi in želje Dokležovčanov
Občni zbor gasilskega društva je za nami; tudi tokrat se je izkazalo, da so naši gasilci enotni in disciplinirani. Največje zanimanje med njimi in vaščani sploh pa je vzbudila vest; da bodo morda že letos dobili motorno brizgalno. Z njeno pomočjo se bodo še laže zoperstavljali »žarečemu zmaju«. Njihov sovražnik pa ni samo ogenj, marveč tudi deroči valovi Mure, ko reka preplavi bližnjo okolico in se ob hudih nalivih pošastno približa tudi naselju. Predlani je društvo imelo dva čolna. Z njima so lahko gasilci stopili v akcijo, če je bila vas v nevarnosti. Ob poplavi v Lendavi pa je moralo en čoln posoditi tamkajšnjim reševalcem, ni ga pa dobilo nazaj kljub večkratnemu posredovanju. Nadejamo se, da nam bo okraj šel na roko in nam omogočil nabavo potrebnega čolna.
Pod vodstvom učitelja tov, Megliča deluje v naši vasi tudi pro-
svetno društvo. V zimskem času nam pogosto ustreže s svojimi predstavami. Tako je lani uprizorilo dramo »Bele vrtnice«, z njo gostovalo tudi na sosednih odrih, te dni pa so podjetni igralci dali na oder zabavno trodejanko, ki je med gledalce pričarala obilo smeha.
Nimamo pa primernega prostora za take prireditve. Dvorana v zadružnem domu' še ni dograjena in čaka, kdaj se je bo kdo usmilil in jo zavaroval pred divjim vetrom, ki meče opeko s strehe in razdira med golimi zidovi. Kaj bi se dalo na kul-
turnem področju storiti, če bi bili temu smotru namenjeni prostori urejeni?
Pa še nekaj nas žuli! To je pošta. Komaj pet kilometrov smo oddaljeni od Beltinec in večkrat dobimo pošto iz M. Sobote šele po treh dneh. Večkrat je kakšna uradna zadeva, pa je sporočena s takšno zamudo. Morda pa bi se le dalo tako urediti, da bi pošto dobivali vsak dan. Tako bi bili naši ljudje redno seznanjeni z vsakdanjimi dogodki in tudi dnevno časopisje bi v tem primeru prišlo do svoje prave veljave.	F. P.
Lepši obraz Lendave -
zasluga domačega Olepševalnega društva
Kljub samo enoletnemu delovanju je Olepševalno društvo v Lendavi doseglo lepe delovne uspehe, kor je pripisati predvsem članstvu, ki je s stalno pozornostjo organov oblasti in ostalih organizacij mnogo storilo, da je mesto v zadnjem letu popolnoma spremenilo svoj zunanji videz.
Poročilo na prvem občnem zboru je bilo sicer skromno, vendar je bilo iz njega moč razbrati uspešno delovanje društva. Urejeni park pred občino, posajene breze v mestu, očitna sprememba zunanjega lica lendavskih ulic ob proslavi naprednega tiska — to so plodovi prizadevanj Olepševalnega društva. Člani so se tudi zavzemali za to, da bi Lendava dobila boljše železniške prometne zveze, ki jih danes nimajo. Spričo tega so poslali v Varaždin svojega zastopnika, ki se je tamkaj udeležil tozadevne konference. Društvo pa ima tudi mnogo obetajoče načrte za bodoče delo. Urediti nameravajo otroški park in kopališče, se dobro pripraviti za 10. obletnico osvoboditve Prekmurja in povečati propagando z raznimi predavanji, na katerih naj bi se ljudje seznanili z lepotami nase domovine.
Poročilu je sledila zelo živahna razprava. Navzoči so se zanimali za zunanjo ure-
ditev lendavskega gradu, kar bodo predvidoma letos tudi izvršili, saj že imajo pri roki potrebne načrte. Z lendavskega gradu se odpira lep razgled po bližnji okolici in naftonosnih poljanah, zato so predlagali, naj bi okrog zgradbe namestili tudi klopi. Lepa pobočja lendavskih vinogradov naj bi dobila tudi izletniške točke. Zastopnik naselja Nafte je govoril o ureditvi mestnega predela Lendava-Nafta, kjer so v zadnjem letu prav tako mnogo napravili. Da bi oba mestna predela še bolj povezali, bodo letos zgradili ob cesti pločnik, ulica sama pa naj bi se odslej imenovala Rudarska cesta. Govora pa je bilo še o mnogih problemih, ki jih je nanizal tudi zastopnik Turistične zveze Slovenije, ko je dajal društvu vse priznanje za izvršeno delo.	—ce
Beseda  o „vzgoji“
Bil sem priča neprijetnemu dogodku na avtobusu M. Sobota—Lendava. Vsi sedeži so bili zasedeni, na šestih so sedeli otroci od 9—12 let. Neki tovariš je opomnil deklico, naj prepusti prostor njegovi ženi. Deklica je vstala, razburil pa se je njen oče, češ da je plačal tudi za otroka.
Razjarjeni oče je godrnjal oso vožnjo, seveda o navzočnosti otroka. Tovarišica, ki je sedela na dekličinem mestu in ji je že presedalo razburjanje dekličinega očeta, mu je dejala, da se pač spodobi, da otroci odstopijo prostor starejšim. Ta pa jo je zavrnil, češ da bo svojega otroka vzgajal sam, ona pa naj vzgaja svojega moža. Vsi navzoči smo se strinjali z mnenjem tovarišice, kajti res je treba mladino že od prvih let navajati na to, da bo spoštovala starejše, predvsem pa bolne ljudi.
F. D.
Župnik Junci je hotel zamenjati vlogo
V dvajsetem stoletju - pa tak duhovni teror?
Na okrajnem sodišču v G. Radgoni so pred dnevi obravnavali zanimivo kazensko zadeve. 42-letni Rado Junež, župnik od Vidma pri Ščavnici, je bil obtožen, da je v letu 1953 nagovarjal v Okoslavcih študenta tehnike Draga Kolariča, naj zapusti svojo zaročenko zaradi tega, ker je evangeličanske vere, in naj jo prisili, da bi prestopila v rimskokatoliško cerkev. Prav tako je tudi pritiskal na starše Draga Kolariča in tako povzročal v družini prepire in hude spore.
Javni tožilec je Rada Juneža obtožil, da je zagrešil kaznivo dejanje zbujanja verske nestrpnosti. Pred Okrajnim sodiščem v G. Radgoni so bile tri obravnave. Obtoženi Junež je svoje dejanje kajpak zanikal in se izgovarjal, da je dajal le »pravne nauke« za prestop iz evangeličanske v rimskokatoliško vero. Zadeva je bila vedno bolj zanimiva. Zaslišane priče so v preiskavi soglasno obremenjevale obtoženca in docela potrdile obtožbo. Ko pa so na glavni obravnavi zagledale pred seboj obdolženega Juneža, so začele prvotne izpovedi zanikavati, jih omiljevati in se izgovarjati na pozabljivost. Ko pa jih je spet zaslišal preiskovalni sodnik v odsotnosti obtoženega župnika Juneža, so znova izpovedale isto, kar so bile rekle v preiskavi, ih potrdile krivdo obtoženega. Po soočenju z župnikom Junežem pa se je stara pesem ponovila.
■ Na razpravi so razkrili, da ima župnik Vlado Junež vpliv na posamezne vernike. Tako je na glavni obravnavi nastopila kot priča F. K., ki je v svoji neuravnovešenosti hotela prevzeti nase Janeževo krivdo. Posledice Juneževega ravnanja so bile strahotne. V poprej mirni in složni Kolaričevi družini so bili na dnevnem redu prepiri samo zato, ker se je sin nameraval poročiti z drugoverko. Deklici so očitali, da neti v družini spore. Prišlo je celo do resničnih spopadov. Sicer pa je na obravnavi bilo razkrinkano Janeževo delovanje, saj so ugotovili, da je posegal v zadeve, ki mu ne bi smele biti prav nič mar. Posebno sovraži
civilno poroko in nastopa proti njej. Po njegovem žive taki zakonci gnusno življenje. Zanimala ga je tudi vzgoja otrok. Prav rad je večkrat trdil, da je v skrbeh zastran vzgoje otrok, če starši niso cerkveno poročeni, če ne hodijo k maši in spovedi. Človek se mora naravnost zgroziti nad njegovo predrznostjo, saj si upa izvajati močan duhovni teror nad svojo okolico — in to deset let po osvoboditvi in v dvajsetem stoletju!
Za obravnavo so se ljudje v Juneževi fari zelo zanimali. To še posebej velja za lepa in mlada dekleta, ki so se baje kot cerkvene pevke udeležile vseh obravnav v velikem številu in ob zaključni besedi obdolženega Rada navdušeno ploskale . . .
Sodišče se je oprlo na dokaze in verjelo izpovedim prič, zato pa Juneža obsodilo zaradi vzbujanja verske nestrpnosti na šest mesecev zapora.
Po izrečeni sodbi je župnik Rado Junež ogorčen vstal in ob pritrjevanju lepih in mladih deklet iz njegove fare slovesno izjavil, da bo tožil navzočega pomočnika okrožnega javnega tožilca iz Maribora zaradi razžaljenja časti, rekši, da ga je slednji v svojem končnem govoru, v katerem je utemeljil osnovanost obtožbe in razkrinkal njegovo delovanje, globoko užalil.
Zoper sodbo se je Junež pritožil, pritožilo pa se je tudi Okrožno javno tožilstvo zaradi prenizko odmerjene kazni.
Da se bomo prav razumeli
V zadnji številki našega lista smo na drugi strani objavili članek pod naslovom »Kakor gnojni tvori na živem telesu«. Prispevek je zaradi svoje vsebine — v njem je bila izrečena kritika slabega poslovanja in raznih nepravilnosti v posameznih podjetjih, kakor tudi škodljivih pojavov v našem gospodarstvu vobče — dvignil mnogo nepotrebnega prahu med prizadetimi. Posamezniki so celo razglasili naše pisanje za splošen napad na soboško gostinstvo, drugi pa so se obregnili ob naslov, rekoč, da je žalitev za nameščence in voditelje, ki so zaposleni v imenovanih podjetjih. Puščice so letele zlasti proti dozdevnemu avtorju članka.
Da bo zadoščeno resnici, naj povemo, da je bil omenjeni članek napisan v uredništvu našega lista. Vire in podatke zanj smo dobili iz poročila Tržne inšpekcije pri LOMO M. Sobota, napisali pa smo ga zato, ker smo bili prepričani v resničnost podatkov in ker smo menili, da je take pojave treba žigosati tudi pred našo javnostjo. Od tega načela tudi tokrat ne odstopamo. Glede naslova pa tole: gnojni tvori na živem telesu so merili na škodljive in nevzdržne pojave, zaradi katerih je bil članek napisan, ne pa na kakršnekoli osebe, ki so se morda čutile v članku prizadete. Nobenega dvoma ni, da so taki pojavi vredni ostre graje, to pa daje opravičilo tudi citiranemu naslovu.
Toliko o tem, da se ne bi zaradi naslova pojavljali napačni komentarji in slabonamerna natolcevanja na račun podjetij in posameznikov, ki so omenjeni v članku.
Uredništvo
Kaj bo z gradnjo ceste Mačkovci-Šalovci
Po osvoboditvi so začeli pri mačkovskem predoru z gradnjo nove ceste, ki naj bi skrajšala pot do Šalovec in Hodoša, po drugi strani pa povezala cestno omrežje ob naši severni meji s krajšo potjo skozi Stanjevce. Takrat so bila uporabljena precejšnja sredstva, a dela so zastala 7 km pred krajem cestišča. V preteklem letu so na občinski konferenci SZDL v Petrovcih dali pobudo za nadaljevanje teh del. Za dokončno dograditev pa se bo morala zavzeti bodoča gorička komuna, kakor tudi okrajna skupnost o M. Soboti. OLO je sicer že pred leti predvideval manjša finančna sredstva, ki pa jih pozneje ni mogel prispevati. Od takrat je obtičala nadaljnja gradnja na mrtvi točki.
Vsekakor pa bo potrebno o doglednem času dograditi to potrebno cesto.	F. D.
FILM - poživilo kulture
na podeželju
Za uspešno kulturno prosvetno delo je brez dvoma najbolj ugoden zimski čas, ko na podeželju ni posebnega dela. Zato je v tem času čutiti tudi razgibanost v kulturnoumetniških društvih, ki skrbe za primerno kulturno izživljanje podeželskega prebivalstva. Na vasi pa kljub temu pogrešajo priljubljeno razvedrilo — film.
V zadnjih letih vidno narašča zanimanje za film tudi med kmečkimi ljudmi. Toda če si hočemo ogledati katerikoli film, se moramo napotiti v več kilometrov oddaljene kraje, kjer imajo kinodvorane. Razumljivo je, da so naši ljudje na podeželju za ta užitek precej prikrajšani.
Preteklo je več let, odkar nas je zadnjikrat obiskal potujoči kino. Čudi nas, da je bil tak način prikazovanja filmov po našem podeželju ukinjen, medtem ko ima potujoči kino v drugih krajih Slove-
nije precej uspeha. V vaseh se zanj zanima predvsem mladina, pa tudi odrasli ga ne bi odklanjali.
Že več kot pol leta je poteklo, odkar so občani Bogojine izrazili to željo na zboru volivcev. Obisk potujočega kina pa bi brez dvoma V pozdravile tudi ostale vasi. »Želimo« — so mi dejali vaščani iz Bogojine — »da odgovorni ljudje pokažejo več, razumevanja za naše želje in jih kmalu uresničijo«. F D.
GLAS
Čehak, keri je misla, ka ma dober glas, je naproša vičitela, ka bi ga malo preskusa. Dere je heja peti, je pita- »Kaj mislite, ali je moj glas za kaj?«	BHH
»O ja,« si je zmrgota vičitel. »Či bi ge ftegnolo goreti, bi bija fčista dober!«
„Mamˊ zelIe Nitouche˝ tudi v Ljutomeru
Že lani je KUD »Ivan Kavčič« dokazalo, da želi tesno sodelovati s soboškimi kulturnimi skupinami. Z obiskom ob praznovanju občinskega dneva so se jim Sobočani oddolžili. Pred nekaj dnevi pa je bil v prekmurski metropoli skupen nastop godb na pihala iz Ljutomera in Sobote, kar je soboško občinstvo prav toplo pozdravilo.
V nedeljo, 6. marca, bo KUD »Štefan Kovač« iz Sobote uprizorilo v Ljutomeru opereto »Mam’zelle Nitouch«. Predstave bodo ob 15. in 19. uri, zanje pa je veliko zanimanje. Prebivalci okoliških vasi bodo prišli na popoldansko, dočim bodo meščani obiskali večerno prireditev. Društvo »Štefan Kovač« se javno zahvaljuje prosvetnim delavcem iz ljutomerske okolice, ker bodo organizirali obisk za popoldansko predstavo.
Tokrat želimo posebej podčrtati lep odnos DPD »Svoboda« do soboškega društva. Tako je to društvo prevzelo prodajo vstopnic, ki se dobijo pri tov. Štebihu, tajniku »Svobode«. Sobočani se bodo skušali svojim gostiteljem oddolžiti z dobro igro na obeh predstavah.
Od künštnega vina
Franček (hüt kak kača): Našo naravno, pravo vino moremo zavarvati prta künštnemi! Ven gre tu za miljun lidi!
Stanko: Kaj pa je miljun? — Pr künštnen vini gre za miljarde!
24. FEBRUARJA 1955
3
S posvetovanja
o regionalnem načrtu Obmurja
S PRIPRAVAMI SMO ZAČELI
Na pobudo Kluba prekmurskih akademikov — pobudo so dali na svojem delovnem zborovanju, takoj po proslavi 20-letnice Ljudske pravice — je poseben pripravljalni odbor, v katerem so bili člani bivšega in zdajšnjega KPA, pripravil vse potrebno, da je lahko Okrajni ljudski odbor v M. Soboti naročil pri Projektivnem ateljeju v Ljubljani izdelavo osnutka za regionalni načrt Prekmurja. To naročilo je prvo te vrste v državi.
Projektivni atelje je skupaj s člani pripravljalnega odbora takoj pričel z delom in pripravil osnutek za načrt o tem, kako bodo potekala raziskovalna znanstvena dela, ki bi v doglednem času omogočila sestavo dolgoročnega gospodarskega načrta, ki naj bi zajel vse možnosti, ki jih daje narava pokrajini in ljudem, ki v njej prebivajo.
Priprave za tako obsežen gospodarski načrt zahtevajo sodelovanje znanstvenikov in praktikov kaj raznih strok, zato je potrebno, da delo opravljamo najprej v posameznih strokovnih komisijah, ki morajo seveda sodelovati med seboj. Komisije bodo morale najprej ugotoviti lastnosti pokrajine, znanstveno raziskati lastnosti zemlje in voda, poiskati, kje so skrita zemeljska bogastva, proučiti lastnosti vodotokov, podnebja in prebivalstva, šolske, zdravstvene in druge razmere, skratka: ugotoviti vse, kar je potrebno vedeti, da bomo lahko kar najbolj smiselno odločali o tem, kam in v kaj se bo splačalo vložiti velike vsote, ki bodo potrebne za preobrazbo naše pokrajine. Kolikor bolj bodo lastnosti Obmurja preiskane toliko več bomo o njem vedeli, toliko laže bomo načrtovali, to-
liko laže bomo dajali prednost tej ali oni dejavnosti in toliko laže bomo zagovarjali potrebe in načrte naše pokrajine.
V času, ko v vsej državi naglo narašča prebivalstvo in ko naraščajo tudi njegove potrebe, zlasti pa še sedaj v času ustanavljanja komun in njihovih skupnosti, se bo vse bolj
javljala iniciativa posameznih okolišev in pokrajin. Laže bo kajpak uspela tista pokrajina, ki bo imela za svoje predloge in zamisli bolj tehtno in prepričljivo dokumentacijo. In tako je tudi prav! Sicer bi bilo težko odločiti, komu prej nakloniti sredstva (zvezna in republiška) in kateri pokrajini bi bilo treba prej pomagati. Razen tega bi lahko znova zapadli v napake, ki niso bile redke v prvem desetletju socialistične graditve, namreč da ta ali ona investicija ni bila najbolje preračunana.
Projektivni atelje je na svoje razgovore povabil vrsto naših znanstvenikov, geografov, geologov, kmetijskih strokovnjakov, strokovnjakov za vodna vprašanja, zdravstvenih in prosvetnih delavcev in strokovnjakov za promet. Reči je treba, da so z velikim razumevanjem in veseljem sprejeli zamisel o regionalnem načrtovanju. Saj je tak način planiranja našim znanstvenikom in strokovnjakov najbližji, mnogo bolj blizu kot pa administrativno birokratsko načrtovanje, ki je včasih premalo upoštevalo utemeljene predloge in pripombe.
liko študija, mnogo denarja in tudi določen čas. Od današnjega dne pa do uresničitve te zamisli bo preteklo še mnogo vode v strugi Mure in treba bo premagati številne težave. Pripravljalni odbor in strokovnjaki, s katerimi smo se dosedaj menili, pa kljub temu predlagajo, da je treba z delom takoj začeti, kajti tista pokrajina, ki bo sama pokazala več iniciative in pripravljenosti, bo laže dobila sredstva za investicije. Zavedati se moramo, da je spričo težav, ki so nam jih povzročili suša in razmeroma slabi pridelovalni uspehi v. kmetijstvu, na široko prodrlo mnenje, da je treba nujno investirati občutne vsote v naše kmetijstvo. Naposled so se naša vodstva odločila za velikopotezen načrt kanala Donava—
Tisa—Donava, ki ga bodo zgradili v razdobju dvajsetih let. Menimo, da govori cela vrsta činiteljev za to, da je treba v Sloveniji dati prednost melioracijskemu objektu Obmurja. Škoda, ki jo povzročajo suše in povodnji, je vedno zelo občutna, dežela je pretežno agrarna, doslej zapostavljena, želo gosto naseljena, prebivalce lahko štejemo med najbolj napredne. delavne in zato za nadaljnji napredek najbolj dostopne in naposled je dala pokrajina vrsto izobražencev, vidnih in uspešnih v znanstvenem in javnem delovanju. Oni so pripravljeni kar največ prispevati k skupnemu prizadevanju za regionalni načrt, vsekakor pa mnogo več, kot to lahko zahtevamo od ljudi, ki delajo samo po službeni dolžnosti.
Pripravljalni odbor tudi meni, da ne bi bilo prav, če bi leta in leta opravljali samo raziskovalna dela in zanemarjali uresničevanje tistih gospodarskih in kulturnih nalog, ki jih
lahko začnemo uresničevati že letos, čez dve ali tri leta in za katere lahko predvidevamo, da ne bodo navzkriž z gospodarskimi dejavnostmi, zlasti še s kmetijstvom, ki se je izkazalo za najbolj donosno že po dosedanjih melioracijah in raziskavah tal. Vsako leto bi morali doseči kakšen viden rezultat za napredek obmurskega gospodarstva, rezultat, ki bi povečal narodni dohodek pokrajine kot celote. Znanstvene priprave za gradnjo tovarne za predelavo zemeljskega plina so končane. Ljudski poslanci naj bi se z vsem srcem zavzeli za uresničitev tega predloga. Ne bom našteval in utemeljeval, kaj vse naj bi v prihodnjih letih storili za izboljšanje kmetijstva in za industrializacijo Obmurja. To bodo storili drugi tovariši iz pripravljalnega odbora. Prepričan sem, da bodo prišli na dan z vrsto predlogov in opozoril, ki so nam jih že dali strokovnjaki, ki delajo v pokrajini.
Prof. Janko Liška
GRE ZA VSESTRANSKO PREOBRAZBO ŽIVLJENJA V POKRAJINI
Opozoril bi še na dvoje važnih stvari.
1. Nobenega dvoma ni, da to leto ne bo na razpolago tako velikih vsot za raziskovanja, da bi lahko začeli reševati ose, sicer aktualne probleme. Zato je tem bolj važno, da damo čimprej priporočilo, čemu naj bi dali letos prednost.
2. Šolsko in tudi izvenšolsko izobraževanje naj bi bilo kar najbolj tesno povezano s perspektivnimi gospodarskimi načrti. Prav gotovo se bomo odločili za obnovo sadjarstva v pokrajini. S tem delom smo že začeli. Prav bi bilo, da bi prizadevanje za napredek v tej gospodarski panogi zavzelo čimširši obseg in zato se mi zdi samo po sebi umevno, da bi morali prosvetni delavci storiti kar največ, da bo s sadikami rasel tudi nov rod naprednih sadjarjev. Prepričan sem, da bodo taka prizadevanja čez leta rodila pomembne rezultate.
Po regionalnem načrtu naj bi dosegli vsestransko preobrazbo življenja v pokrajini, a tako preobrazbo spremlja nebroj težav, če ljudje niso nanjo pripravljeni. Naša država, posebno pa še jug, je en sam velik dokaz, kako težko je graditi socializem, ki ne more biti uspešen brez večje proizvodnje, če so ljudje zaostali in je njihova izobrazba premalo usmerjena o delo, ki ga opravljajo. Zato je docela napačno stališče, da je regionalno načrtovanje le
stvar strokovnjakov. Tako načrtovanje je stvar vseh prebivalcev v določeni pokrajini. Pri melioracijah ne bo sodeloval samo gradbeni inženir ali inženir za vodna vprašanja, marveč bo sodelovala vrsta drugih strokovnjakov in naposled osi, ki bodo na tej zemlji kmetovali in vrtnarili. Zato ne bi bilo napačno, če bi že sedaj pošiljali najbolj dovzetne sezonske delavce na tista polja o Bačko, ki bodo že deležna prvih rezultatov graditve kanala Donava—Tisa—Donava. Zakaj ne bi bil naš kmetovalec tudi kvalificirani delavec, kateremu ne bo zadoščalo samo tisto, kar se je naučil od svojih staršev?
Ena najtežjih nalog pri preobrazbi pokrajine in življenja v njej čaka prosvetne delavce, kajti marsikaj bodo morali znati, česar se niso naučili o šolah, če bodo hoteli prav izobraževati in vzgajati mladino in jo usposabljati za dejanja o prihodnosti.
Prekmurje je doživelo od razpada Avstroogrske monarhije velike dogodke, osvoboditev izpod skoraj tisočletnega fevdalnega svetoštefanskega kraljestva in osemdeset let zakasneli skok iz polfevdalnih razmer o kapitalistično dobo. Čeprav je bilo o stari Jugoslaviji Sibirija, obrobna pokrajina, vendar se je spričo nastalih reform miselnost ljudi mnogo spremenila — in to v dobrih dveh desetletjih mnogo bolj kot prej v stoletjih. V tem času je zrasel rod prekmurskih izobražencev, ki se je ne-
obremenjen z malomeščansko tradicijo o veliki večini usmeril v levo. To je dokazal skupaj s tovariši z desnega brega Mure z vrsto dejanj, od Novega časa, Ljudske pravice, bojev za soboško gimnazijo pa do Mladega Prekmurca pred vojno, to je dokazalo ljudstvo z obeh strani Mure s svojimi najboljšimi predstavniki v času osvobodilnega boja. Zato smo prepričani, da je pobuda ob 20-letnici Ljudske pravice vredna teh dejanj, da utegne biti v letih, ko bo naposled zajela ose delovno ljudstvo Obmurja, odločilnega pomena za napredek pokrajine. Če ne bodo posegle o dejanja sile, ki niso v naši oblasti, bo gospodarski in kulturni napredek Obmurja o bodočih desetletjih neprimerno večji kakor o oseh 36 letih po prvi osvoboditvi. Zato so dani osnovni pogoji: ljudska oblast, delavno ljudstvo, nov rod izobražencev in akademikov, ki so z veseljem obljubili svojo pomoč pri izdelavi regionalnega načrta, in naposled konec časov, ko je bilo Prekmurje zgolj pokrajina za grofovska posestva, ko je bila Sibirija in dežela tisočev sezonskih delavcev, ko je bilo o tej ali oni državi nekje tam, kjer se končajo poti in železniške proge. Z združitvijo krajev na obeh bregovih Mure bo delovno ljudstvo združene pokrajine doživljalo skupne napore in uspehe o svojo korist in v dobro vse naše skupnosti, ki mu bo brez dvoma pomagala, dokler bo pokrajina tako pomoč potrebovala.
Osnovne zamisli načrta
Pri dosedanjem delu in pripravah pa smo zadeli na nekatera načelna vprašanja, za katera menimo, da jih je treba takoj rešiti, če hočemo doseči ,da bo delo dobro zastavljeno in tudi uspešno izpeljano.
1. Ali ne bi bilo bolj smiselno sestaviti regionalni načrt za vso Obmurje, tudi za tiste kraje na desnem bregu Mure, ki spadajo o porečje te reke?
2. Katera je osnovna misel regionalnega načrta?
3. Vprašanje zaporednosti investicij.
Glede prvega vprašanja smo prišli do prepričanja, da je pri gospodarskem načrtovanju in tudi pri raziskovalnih delih treba vzeti kot enoto ose Obmurje, t. j. ose tisto ozemlje, odkoder tečejo pritoki o našo reko Muro. Za to misel ne govorijo le politični razlogi, da je treba Prekmurje čimbolj navezati na ostalo Slovenijo in tako za vedno izbrisati poslednje spomine na umetno mejo, ki je nastala o zadnjih desetletjih Avstroogrske, o času dualizma, zato govore tudi gospodarski razlogi. Mura dela prav tako škodo desnemu kot levemu bregu in zato ne bi bilo pametno, če bi o obrambi proti poplavam ne združili prebivalcev obeh bregov, ki ju veže polno sorodnosti — od narečja in ljudskih običajev pa do načina preživljanja. Oba bregova sta pretežno agrarna. Na obeh bregovih se ljudje sprašujejo, kako se o kmetijstvu izmotati iz zaostalosti in doseči višjo stopnjo v kmetovanju, do katere so se že dokopali o najbolj naprednih kmetijskih pokrajinah na svetu. Oba bregova sta gosto naseljena, na obeh bregovih žive delovni ljudje, ki jih mirne duše lahko štejemo med najbolj skrbne in napredne kmetovalce v naši državi: Naši ljudje se bodo lahko z ozirom na njihovo izobrazbeno stopnjo in kmetijsko kulturo povzpeli v nekoliko desetletjih na stopnjo najbolj naprednih kmetovalcev — seveda pod določenimi pogoji. In najti pot za uresničenje teh pogojev je ravno osnovna zamisel regionalnega načrta.
S tem smo že odgovorili na drugo vprašanje.
Dejstvo je, da so velika ovira za razvoj kmetijstva o Obmurju poplave in suše. Domačinom tega ni treba posebej dokazovati. Dejstvo je, da vode o Obmurju še niso tako ukročene, da jih ne bi bilo nikdar preveč in nikdar premalo. Povodnji in suše ne prinašajo samo neposredno škodo, marveč še večjo posredno škodo. V pokrajini ne moremo razvijati živinoreje, za katero imamo sicer lepe pogoje. Nobenega dvoma ni, da bi Obmurje mnogo pridobilo, če bi se že enkrat rešilo teh nadlog. Kdor na stvari tako gleda, temu ne more pasti nikdar na pamet, da bi nasprotoval zamisli o Obmurski skupnosti komun.
Mislim, da je odločitev o združitvi obeh okrajev ob Muri zgodovinskega pomena, ne samo zato, da dokončno izbrišemo sledove, ki jih
je pustila zgodovina in so služili za razdvajanje Slovencev, marveč predvsem zaradi tega, ker bo Obmurska skupnost komun tudi naravna tvorba. Mislim, da se moramo danes odločiti za to, da bomo odslej pripravljali regionalni načrt za vse Obmurje. Do takega načrta bi moralo priti, četudi se ne bi združila oba okraja o eno upravno enoto.
Zamisel o preobrazbi porečja Mure z melioracijami in ustvarjanja potrebnih osnov za naprednejše kmetijstvo je dokaj obsežna, zato bo zahtevala mnogo znanstvenih priprav, ve-
Ing. Koloman Žibrik:
Ukrotitev  voda - obmurski problem št. 1
Pod pojmom Obmurje razumemo pokrajino, ki se razteza od Cmureka pa do hrvaške meje in ki je tudi zaključena vodnogospodarska celota, kjer se pojavljajo ista vodnogospodarska vprašanja.
Osrednja problema, ki ne zadevata samo kmetijstva, marveč ovirata tudi napredek in razvoj vsega gospodarstva v pokrajini, sta:
Suša v sušnih in tudi normalnih letih,
poplave, ki so domala vsakoletni pojav in nastopajo spomladi in v jeseni.
Zato menim, da bi moral sleherni delovni človek Obmurja pobliže spoznati vzroke in izvore teh škodljivih naravnih pojavov, proti katerim se bori že več desetletij, a jim vendarle ni kos kljub svoji požrtvovalnosti in pridnosti.
*
Vemo, da ima Obmurje panonsko klimo z vročimi poletji in ostrimi zimami. Prevladuje suha klima s pičlimi padavinami spomladi in v jeseni, dočim jih primanjkuje prav v dobi rasti, ko potrebujejo rastline največ vode.
Ce primerjamo povprečje letnih padavin z ostalimi predeli v Sloveniji, ugotovimo, da je v zadnjih dvajsetih letih najnižje prav v Prekmurju (800 mm) in na desnem bregu Mure (800 do 900 mm), kar še zdaleč ne zadostuje rastlinam za njihovo normalno rast.
Ne smemo pa prezreti drugega važnega povzročitelja suša — izparevanja. Pojavlja se zlasti v poletnih mesecih zaradi suhih vetrov, ki pihajo iz Panonske nižine in pridejo do izraza zaradi nezadostnih zaščitnih gozdnih pasov.
*
Ko smo že spoznali te osnovne vzroke in izvore suše, potem se nam nehote vsiljuje vprašanje, odkod potem vsakoletne poplave, ki so večkrat celo katastrofalne.
Izvor poplav je v nesorazmerni razdelitvi padavin čez leto. Največ
dežja pade v kratkih časovnih razdobjih spomladi in v jeseni.
Padavinsko področje levih in desnih pritokov Mure izredno slabo zadržuje vodo zaradi slabo propustnih tal, skromne vegetacije in deloma strmih pobočij.
Padavinska voda v kratkem času zdrči v doline najbližjih potokov. Preozke, plitve, zelo vijugaste in
zarasle struge Ledave in Ščavnice jo ne morejo dovolj hitro odvajati v Muro.
Odvajanje voda v veliki meri ovirajo tudi jezovi in vedno manjši padec v srednjem in spodnjem toku omenjenih vodotokov.
Ob nekoliko višjem vodostaju tudi Mura poplavlja precejšnja področja obeh bregov, odnaša plodne površine in ogroža naftna polja pri Lendavi.
Mura je niže od Veržeja že tipično nižinska reka z majhnimi padci, mnogimi stranskimi rokavi, nizkimi in neodpornimi bregovi, predvsem pa z vijugasto, preozko in preplitvo strugo.
Obravnavani škodljivi naravni pojavi so torej vzroki poplav, ki jih je treba enkrat za vselej zaje-
ziti in odpraviti, da bo pokrajina lahko krenila na novo pot intenzivnega kmetijstva.
*
Takoj po osvoboditvi je ljudska oblast uvidela, da je treba nujno rešiti ta življenjska vprašanja Obmurja.
Začeli so izdelovati idejni projekt za melioracijo Prekmurja. Projektiral ga je tov. Branko Bartol iz Ptuja.
Že leta 1948 je bilo sklicano strokovno posvetovanje, na katerem so resno razpravljali o nujnosti in pomenu melioracij v pokrajini in kritično pregledali izdelani idejni projekt.
Sad tega posvetovanja ni izostal. V Prekmurju so takoj začeli z melioracijskimi deli prve faze.
V prvi fazi so predvideli obrambo pred poplavami. Začeli so graditi objekte, ki bi jih pozneje vključili v sistem celotne melioracije v Prekmurju.
1. Zgraditev visokovodnega obrambnega nasipa vzdolž Mure na levem bregu, oddaljenega 350 do 400 m od osi bodoče regulirane reke v dolžini 13 km od Hotize pa do približno 4 km niže od Petišovec.
2. Zgraditev razbremenilnika nad M. Soboto. Razbremenilnik naj bi odvajal visoke vode Ledave in tako ublažil poplave niže od M. Sobote do izliva Ledave v Muro.
3. Zgraditev zemeljske pregrade na Bukovnici. Z njo naj bi ustvarili umetno jezero, ki bi služilo za namakanje poizkusnega polja pri Žitkovcih.
Na žalost ti objekti še niso dovršeni in zato ne služijo svojemu namenu — razen visokovodnega nasipa.
S prekinitvijo melioracijskih del so prenehali tudi z nadaljnjimi raziskovalnimi in študijskimi deli, tako da še do danes nimamo niti vodnogospodarske osnove za pokrajino, osnove, ki bi lahko služila za reševanje konkretnih in najbolj perečih vodnogospodarskih problemov
— kot osnova za nadaljnja detajlnejša raziskovalna in študijska dela.
Nekaj na boljšem je ljutomerski okraj, ki že ima izdelano vodnogospodarsko osnovo za Ščavniško dolino z Murskim poljem na desnem bregu reke. Projekt vsebuje tudi rešitve najbolj perečih problemov vodnega gospodarstva na tem področju.
Imamo že tudi projekte za regulacijo Ščavnice nizvodno od Ljutomera, zato jih bomo lahko začeli uresničevati, če bo na razpolago dovolj potrebnih denarnih sredstev.
Apaška kotlina nima tako perečih vodnih problemov, kot jih imata Prekmurje in. Ščavniška dolina z Murskim poljem. Ta vprašanja bo v tem predelu pokrajine moč rešiti s smiselnimi in pravilnimi agrotehničnimi ukrepi in z ureditvijo lastninskih odnosov.
*
Delovni človek Obmurja ima vso pravico zahtevati, da naposled začnemo reševati tako pereča in življenjsko važna vprašanja, kot so prav suše in poplave.
Dokončati bo treba objekte, ki še niso dograjeni, pričeti z regulacijskimi in melioracijskimi deli, ki so že projektirana, in nadaljevati z raziskovalnim in študijskim delom, katerega dognanja bodo služila pri izdelavi regionalnega načrta za Obmurje.
Znanost in tehnika sta toliko napredovali, da je moč rešiti tudi tako zamotana in težka vprašanja, kakor so prav problemi okrog uravnavanja voda in vodnega gospodarstva v pokrajini.
Pred nami so obsežne naloge. Njim pa bomo kos, saj vemo, da bomo z njihovo uresničitvijo ustvarili boljše življenjske pogoie našemu delovnemu človeku v Obmurju in ogromno koristili vsej skupnosti v naši socialistični domovini.
Motiv iz Obmurja — Mlin na Muri
Berite in širite
ˏObmurski tednikˊ
4
24. FEBRUARJA 1955
Tri leta Vodne skupnosti v Prekmurju
(Nadaljevanje s 1. strani) Redni dohodki so znašali 2,902.325 din, kar pomeni, da so kmetje prispevali komaj eno četrtino sredstev v proračun dohodkov. Ostala sredstva so dobili iz okrajnega in republiškega sklada za urejevanje voda, 250 tisoč din pa je prispevala tudi mestna občina Murska Sobota. Dohodke so razdelili po sledečem ključu:
upravni stroški . . . 1,405.981 din
za investicije ....	5,833.501	„
vzdrževalna dela . . 2,008.561„
nad. osnov, in obratna
sredstva.... 37.161,,
neporavnane obveznosti .................. 288.965	„
Skupaj 9,573.769 din Zaradi skromnih sredstev se je uprava omejila v glavnem na sledeča dela: za osuševanje ivajnskega polja so dali 568.832 din, za regulacijo potoka Popovnjak 269.756 din, za izsuševalna dela na področju občine Črenšovci 73.568 din, za melioracijo filovskega in dob. polja 67.590 din itd. Skupaj znašajo sredstva za investicije nad 1 milijon din. Nadalje so porabili za vzdrževalna dela pri potoku Ledava 1,330.000 din in pri Kobiljskem potoku 135.638 din, skupaj torej 1,496.600 din. Razen tega so ponovno nadaljevali z deli pri raz-
bremenilnem kanalu Ledava—Mura, za kar so porabili 5,833.501 din. Skupno so očistili blizu 10 km potokov, izkopali 18.634 m3 zemlje in opravili 78.982 ur. Stroški za izkop 1m3 zemlje znašajo 152 din, za vsa dela z materialnimi stroški vred pa 161 din. Iz teh številk lahko sklepamo, da je bilo delo Vodne skupnosti kljub nekaterim upravičenim očitkom dokaj uspešno. Rezultati pa bi bili brez dvoma še večji, če bi v upravo redno pritekali dohodki. Med največjimi zaostankarji so člani v Tišini in okolici. Dolgujejo čez milijon 163 tisoč din vodoplavnega prispevka iz prejšnjih let.
NAJPREJ RAZBREMENILNIK, POTEM PA OSTALO. . .
Letošnji proračun Vodne, skupnosti predvideva nekaj nad 12 milijonov 300 tisoč din rednih dohodkov, izdatkov pa do 100 milijonov din. V proračunu dohodkov predvidevajo 20 milijonov din kot dotacijo republiškega sklada in 4 milijone din iz okrajnega sklada za urejevanje voda. Skupaj torej 36,315.762 din. Primanjkljaj — od 53 do 70 milijonov din — bodo skušali dobiti v obliki posojila za dobo 50 let. Dela bodo v glavnem usmerili na dograditev razbremenilnega kanala Ledava— Mura, za kar bo potrebno okrog 80 milijonov din. Za dovršitev zemelj-
skih del predvidevajo 8 milijonov, za gradnjo štirih železobetonskih mostov 34 milijonov, za gradnjo enega lesenega mostu 4,200.000 din, za gradnjo cestnih ramp 5 milijonov, za gradnjo vtočnega objekta in praga 4 milijone 800 tisoč, za gradnjo odvodnega sistema 10 milijonov in za regulacijo Dobla in prekopa Dobel— Mokoš 7 milijonov din — skupno torej okrog 80 milijonov din. Nadaljevali bodo tudi z deli pri obrambnih nasipih, čiščenju in vzdrževanju krajevnih potokov, za kar je predvideno več milijonov din. Obseg predvidenih del pa bo v marsičem odvisen od članov Vodne skupnosti in njihovega prispevka. Zadnji čas je, da tudi tisti posamezniki, ki še vedno ne pojmujejo važnosti predvidenih načrtov, končajo z medsebojnimi prepiri in primejo za delo. Tam, kjer je dobra volja, se da mnogo doseči!
Kakor hitro bodo dokončana dela pri razbremenilniku, se bo treba lotili vozlišča pri Lendavi. Vse tri potoke — Ledavo, Črnec in Kobiljski potok — bo treba združiti v večjo odvajalno strugo, kar bo odvrnilo nevarnost pogostih poplav v okolici Lendave. Če bo šlo vse po sreči, bo mogoče v desetih do petnajstih letih urediti vodno gospodarstvo v Prekmurju, s čemer bomo občutno povečali narodni dohodek in blagostanje.
-st-
Urbanistično načrtovanje zasleduje važen smoter
Ing. Oblak — Sonja Lapajne
Urbanistično načrtovanje je danes povsod po svetu zelo razvito. Pod tem pojmom razumemo načrtno urejevanje prostora in življenja v njem. Smoter urbanističnega načrtovanja je boljše in lepše življenje, kar pa je tudi smoter našega socialističnega razvoja in ena najvažnejših nalog, ki jih moramo uresničevati zato, da si bomo načrtno uredili našo deželo in življenje v njej. Pod pojmom urbanizem — prevzeli
smo ga od drugih držav — razumemo urejevanje vsega prostora, tako dežel, pokrajin, mest, vasi in drugih naselij. Zato imamo z ozirom na obseg obravnavanega področja regionalne načrte za države, dežele, pokrajine in ožja gravitacijska področja, krajevne načrte za mesta in druga naselja, dozidalne načrte za posamezne predele mest, stanovanjskih naselij, trgov in ulic, in situacijske načrte za posamezne objekte.
Kako je drugod po svetu?
Ena najbolj značilnih potez razvoja urbanizma v začetku tega stoletja je bilo postopno obravnavanje vedno večjih področij, ki naj bi jih urejeval urbanistični elaborat. Pri obravnavanju prostora za nova stanovanjska naselja, trase novih cest, drugih komunikacij in naprav ter pri asanacijah starih že obstoječih predelov mest so urbanisti ugotovili, da so njihovi načrti, ki so obravnavali samo to malo enoto, pomanjkljivi in nezadostni. Ugotovili so, da ta mali prostor, ki so ga obravnavali njihovi načrti, ni bil nikdar izoliran, marveč tesno povezan s svojo okolico, tako da so bile meje obravnavanega področja vedno umetno narejene. Ureditve v načrtu so vplivale na sosedna področja in jih ni. bilo moč pravilno izvesti, ne da bi poprej preštudirali in uredili zemljišča v soseščini. Tako so ozki zazidalni načrti sčasoma bili povod za urbanistično ureditev celotnih stanovanjskih in drugih predelov, slednji pa dalje povod za
urbanistične načrte mest in slednji spet za regionalne načrte mestnih gravitacijskih področij, pokrajin, dežel in države.
Regionalno načrtovanje pokrajin in dežel je sedaj že močno razvito v tehnično naprednih deželah. Še bolj pa je razvito regionalno načrtovanje pokrajin in dežel kot pa načrtovanje za področje vse države.
Za to delo skrbe državne uprave, razni instituti, korporacije, znanstvene ustanove in visoke šole. Skoraj nikjer niso te ustanove pri resornem ministrstvu, ker vidijo v tem nevarnost, da bi v regionalnem načrtu prevladala težnja po enostranskem razvoju. Vse družbene panoge se morajo namreč enakomerno razvijati.
Celo v kapitalističnih državah so spoznali, da brez načrtnega urejevanja dežele ne morejo preprečiti ogromne škode ih nazadovanja posameznih gospodarskih panog.
V Angliji so zaradi intenzivnega razvoja industrije, ki je prinašala neprimerno večje
dobičke, popolnoma zanemarili kmetijstvo. Hrano so dobivali iz kolonij, kmečko prebivalstvo pa se je naseljevalo v mestih kot industrijsko delavstvo, vrednost zemlje je bila vedno manjša, njeno obdelovanje pa ni bilo več intenzivno in rentabilno.
Po letu 1930 sta jih osvobodilni boj v kolonijah in velik porast prebivalstva privedla do spoznanja, da je taka zemljiška politika popolnoma napačna, da je zemlja eden izmed glavnih nacionalnih bogastev. Od tedaj so izdali nešteto zakonov in uredb, ki urejajo uporabo zemlje v določene namene.
V Ameriki so v sredini preteklega stoletja zaradi krčenja velikih gozdov in uničevanja travnikov nastale stepe in puščave; poplavljene zemlje je bilo vedno več in nastopilo je poslabšanje klimatičnih razmer. Spričo tega je vlada imenovala komisijo, ki je klasificirala zemljišča na vsem področju ZDA in določila ukrepe za izboljšanje. Se leta 1935 je 75 % kmečke zemlje trpelo zaradi vplivov vetra in vode, 25 % zemlje pa sploh ni bilo več mogoče uporabljati za poljedelstvo. Sestavili so obširen načrt, po katerem mora biti dosedanja škoda odstranjena do leta 1970. Temu načrtu se morajo vsi podrediti.
Teh nekaj primerov kaže na to, kaj je pripeljalo posamezne države do tega, da so se nad usodo kmetijstva resno zamislile in se odločile za regionalno načrtovanje, ki je odslej pri njih državni problem.
Za enakomeren razvoj vseh panog in predelov v deželi
Razvoj urbanizma zahteva temeljito prikrojitev delovnih metod. Čim večje je področje, ki ga obravnavamo, tem bolj prehaja povdarek od arhitektonskega načrta na povezovanje in preglednost interesov. V svetu je že danes odstranjeno pojmovanje, da je urbanizem le del arhitektonske dejavnosti, uveljavil pa se je pojem, da je urbanizem vzajemno znanstveno sodelovanje raznih strokovnjakov. Urbanistični načrt ne prikazuje le grafično, marveč tudi vsebinsko ureditev prostora in življenja, njegov smoter pa je izboljšanje življenjskih pogojev.
Postopek pri izdelavi regionalnega načrta je neprimerno bolj težaven in terja več časa kot pa izdelava urbanističnega projekta za določen kraj. V načrtu mora biti zagotovljen enakomeren razvoj vseh pokrajin ene dežele. Za to pa je potrebno sistematično znanstveno raziskovanje ne le iz gospodarskih vidikov, marveč morajo hkrati biti obdelani vsi družbeni faktorji. Na istih zemljiščih morajo biti izenačene različne koristi po potrebah splošnega blagostanja. Regionalni načrt je potemtakem rezultat vseh medsebojno povezanih koristi in mora biti izdelan na osnovi temeljitih in vsestranskih analiz. Napačno je delati neke zaključke na osnovi le nekaj podatkov, na hitro roko in takrat, ko je stanje že zelo kritično. 
Od obsega obravnavanega področja je odvisna tudi izdelava načrta. Čim večje in gospodarsko močnejše področje obravnava načrt, tem bolj detaljno bo obdelan. Regionalni načrt pokrajine ali dežele bo določil v glavnem samo smernice in najvažnejše elemente, ki vplivajo na njen razvoj (uporaba zemlje, razvoj prometa, porazdelitev in razvoj industrije, gibanje prebivalstva,
zaščita naravnih vrednosti itd.). Te smernice so potem obvezne pri izdelavi vseh regionalnih in krajevnih načrtov na obravnavanem področju. Zato je pri izdelavi načrta za pokrajino zelo važno sodelovanje raznih strokovnjakov in vsklajevanje koristi vseh delov pokrajine. Še posebej važno pa je, da tak načrt ni statičen, marveč morajo biti v njem vsebovane razvojne možnosti no osnovi pobud od spodaj. Te pobude moramo na vsakem koraku podpirati.
Regionalno načrtovanje premaguje meje držav
Veliko je ugovorov proti temu, da bi izdelovali regionalne načrte za države, vendar je danes tudi v tem pogledu marsikaj storjenega v tehnično razvitih državah, seveda v različnem obsegu in no različne načine. Razlogi, ki nas silijo k načrtovanju na vsakem urbanističnem področju, se pojavljajo tudi v mednarodnem merilu, brž ko je doseženo tako stanje v merilu neke države. Prvi korak k temu smotru so leta 1952 napravile države Belgija, Nizozemska in Luxemburg. Ustanovile so meddržavni komite za urbanistično načrtovanje. Poslovanje tega komiteja je bolj načelnega značaja, toko primerjalno proučevanje urbanistične zakonodaje, raziskovalnih metod, načel in ukrepov, ki vodijo urbanizem v teh državah, kakor tudi poenotenje in medsebojno sodelovanje urbanistične službe v teh državah. Pri teh državah je bilo to lahko storiti, saj imajo mnogo skupnih koristi in že sodelu-
jejo na mnogih področjih, vendar pa je to le nov korak, ki kaže rast urbanistično obravnavane enote.
Pri nas je urbanizem zaostal za družbenim razvojem, čeprav imamo v naši družbeni ureditvi vse pogoje, da bi lahko vpli-
vali na pravilen razvoj naših naselij. Priznati moramo, da smo v tem pogledu ena izmed najbolj zaostalih držav v kulturnem svetu.
Pred vojno o kakem sistematičnem urbanističnem načrtovanju sploh ni bilo govora pri nas. Nekateri arhitekti so izdelovali urbanistične načrte za naša mesta, vendar pa večinoma brez urbanističnih analiz in programov, brez sodelovanja ostalih strokovnjakov. Po osvoboditvi se je to delo v republiškem merilu sicer začelo, vendar pa je prenehalo, preden je prišlo do kakih rezultatov. Posamezni resori sicer analizirajo in izdelujejo načrte za svoja delovna področja; toko ustvarjamo osnove za promet, gozdarstvo, kmetijstvo, šolstvo, kulturo,
ljudsko prosveto, zdravstvo in drugo, vendar pa jih trenutne naloge toliko zaposlijo, da pozabijo na njihovo kompleksno uresničevanje. Njihovo delo pa ni povezano in tako vsak resor daje prednost svoji dejavnosti. Spričo pomanjkanja temeljnih analiz je težko v naprej ugotoviti, ali je podpiranje ene panoge pravilno z ozirom na ves družbeni razvoj. In tako se pokažejo napake šele po izvršenem dejanju.
. . . ima velike prednosti pred administrativnim načrtovanjem
Tudi po osvoboditvi so se naši urbanisti bavili večinoma le z urbanističnimi načrti mest in le v nekaj primerih tudi z regionalnimi načrti gravitacijskih področij. Vendar pa niti regionalni niti urbanistični načrti mest niso vsklajeni z regionalnimi načrti pokrajin ali republike. Teh načrtov še nimamo. Iste težnje kot pri republiških resorih se kažejo pri večini ljudskih odborov; vidijo le sami sebe in terjajo nagli razvoj, ne vidijo pa, ali je ta razvoj mogoč in koristen v okviru družbenega razvoja vse skupnosti, v kateri živijo in za katere pravilen razvoj so tudi odgovorni. Tega zasledovanja koristi in razvoja skupnosti pa ne moremo zahtevati samo od njih, marveč moramo imeti republiški organ, ki bo sistematično zasledoval in povezoval težnje in koristi posameznih resorov, ljudskih odborov in bodočih komun. Tega republiškega organa dosedaj še nismo imeli, vendar se prizadevamo, da ga bomo v najkrajšem času dobili, za kar je tudi Izvršni svet LRS pokazal polno razumevanja. Koliko laže in bolj temeljito bi bilo delo pri formiranju komun in njihovih skupnosti, če bi imeli izgotovljene republiške, bazenske in pokrajinske načrte! Na osnovi takih vsestranskih analiz bi z večjo gotovostjo zavračali nekatere lokalistične težnje. Temeljito delo bi bilo potrebno zlasti sedaj, ko se bo druž-
beno upravljanje v komunah še poglobilo in razširilo.
Mnenja, ki so bila proti urbanističnemu načrtovanju, so izvirala predvsem iz napačnega pojmovanja načrtovanja. Pod tem pojmom si še vedno predstavljamo administrativno načrtovanje in ga istovetimo z diktatorskim vmešavanjem in odstranjevanjem osebnih pobud. Vse naše življenje pa se razvija po prirodnih in ekonomskih zakonih, ki jih moramo poznati in tudi upoštevati. Spoznavamo jih na osnovi temeljitih analiz obstoječega stanja in tako določamo perspektivni razvoj. Pri tem igrajo pobude zelo koristno vlogo, seveda le toliko časa, dokler ne škodujejo skupnosti. Načrtovanje razvoja skupnosti pa obravnavajo urbani-
stični, regionalni in krajevni načrti, zato so tudi koristni in potrebni.
Pri posameznih objektih imamo perspektivno načrtovanje gradenj urejeno z uredbo o izdelavi in potrditvi investicijskega programa. To uredbo so rodile izkušnje, ker investitorji pri lokaciji svojih tovarn in objektov niso dovolj upoštevali rentabilnosti, ekonomičnosti in upravičenosti gradnje investicijskega objekta. Še važnejši pa sta ekonomičnost in upravičenost gradnje mesta, njegovih predelov ali naprav, za kar so potrebne neprimerno večje investicijske vsote. Zato je treba tudi za izgradnjo mesta predpisati izdelavo investicijskega urbanističnega programa, s katerim bi mesta opravičila svoje gradnje in dosegla sistematično urejevanje.
. . . in blagodejno vpliva na urejevanje mest, naselij in pokrajin
Napake, ki jih beležimo zaradi pomanjkanja urbanističnega načrtovanja, srečujemo vsak dan. Urbanistične načrte imajo le posamezna mesta, sprejetih in odobrenih načrtov pa je še manj, v nekaterih mestih pa se teh načrtov sploh ne drže in usmerjajo razvoj po svoji presoji. Nekatera industrijska naselja se »divje« razvijajo, stanovanjska stiska pa je vedno večja, ker graditelji niso mislili tudi na investicije za stanovanja, če pa so le zidali stanovanjske kolonije, pa so pozabili, da bi sezidali tudi prostore za trgovine, obrtne delavnice in druge ustanove, tranzitne ceste pa so obzidali, čeprav so bile zgrajene z velikimi investicijami. Zato izgubljajo svoj pravi značaj. Najbolj plodna zemljišča zazidavajo z malimi in raztresenimi hišicami in tovarnami, vedno več imamo novozgrajenih poslopij brez komunalnih naprav — kanalizacije, vodovoda, elektrike . . . V večjih mestih naletimo tudi na napačne lokacije industrije, na podeželju pa kulturnih domov in drugih objektov— kar vse ovira izdelavo pravilnih načrtov. Takih napak bi lahko še mnogo našteli, ne samo pri nas, marveč tudi v kapitalističnih državah, zlasti v času, ko se je industrija razvijala z veliko naglico in ko so človeka imeli le za robota. Gospodarske škode in napredna gibanja pa so te države prisilila, da so začele temeljito študirati urbanistično problematiko in urejevati svoja mesta in pokrajine. Njihova dognanja na tem področju nam lahko mnogo koristijo, če jih prilagodimo našemu družbenemu razvoju in razmeram.
Dobrovnik  v Prekmurju	Foto: Kološa
Za Obmurje -
prvi v državi
Regionalni ali pokrajinski načrt Pomurja, t. j. najsevernejšega predela Slovenije in države sploh, je prvi regionalni načrt v naši republiki, načrt, ki ga nameravamo sistematično izdelati in z njim usmerjati razvoj pokrajine. Nekaj takega nameravajo storiti tudi v drugih okrajih, vendar je njihovo delo šele v začetku. Zdi se mi značilno, da prav v Pomurju prednjačite v tem in da ste tako načrtno začeli s tem delom, vendar pa menim, da je za to potrebna velika razgledanost, kompleksno reševanje vseh nalog in istočasno velika ljubezen in predanost svojemu narodu, ki si želi ustvariti lepše in boljše življenje.
Izdelava regionalnega načrta pokrajine zahteva ogromno sistematičnega dela in veliko število različnih strokovnjakov, ki bodo pri tem sodelovali. Skupaj z obema OLO smo predvideli, da bo pri tem delu sodelovalo čez 80 strokovnjakov, največ iz pokrajine same. Z veseljem so ob1jubili svojo pomoč naši znanstveniki in univerzitetni profesorji, kar seveda pričakujemo-tudi od vas, ki ste povabljeni, da prispevate svoj delež k uresničenju te velikopotezne zamisli.
Iniciativni odbor za regionalni načrt Obmurja
Ing. Obiak — Sonja Lapajne, prof. Janko Liška, ing. Karel Andrejč, ing. Koloman Žibrik, ing. Berden, Štefan Mesarič, predstavnik KPA Vlado Sagadin, predsednik OLO M. Sobota Franc Rogl in predsednik OLO Ljutomer Bogomir Verdev.
Geografsko-geološka komisija
Predsednik: prof. Svetozar Ilešič.
Člani: prof. Kolenko, asistent Klemenčič, asistent Kokole, prof. Baš, prof. Matija Maučec, štud. geograf Ludvik Olas.
Geološka podkomisija
Predsednik: ing. Koloman Cigit.
Člani: prof. Kolenko, Ciril Šlebinger, geolog Piškur, ing. Ferjan, ing. Roša Vodušek, ing. Kerčmar, ing. Vlado Škerget.
Komisija za vodno gospodarstvo
Predsednik: ing. Burja.
Člani: ing. Lojze Kerin, ing. Karel Pupis, ing. Stojan Guzelj, ing. Žibrik, ing. Šerbec, ing. Tanzig, prof. Kolenko, ing. Kerčmar, teh. Ivo Slekovec, ing. Bartol.
Komisija za kmetijstvo
Predsednik: ing. Skledar.
Člani ing. Tone Škvarč, ing. Mikuš, ing. Petkovšek, vet. Samec, vet. Marija Laštrikova, štud. agron. Štefan Horvat, ing. Ivo Pejnovič, ing. Tibor Titan, agr. Imre Šiftar, kmet. teh. Pavle Korošec, Koloman Korpič, teh. Franc Stanjko, ing. Franc Zadravec, viš. teh. Edvard Kralj, ing. Erik Eiselt.
Komisija za gozdarstvo
Ing. Funkel, ing. Svetličič, ing. Sevnik, ing. Bogdan Žagar, ing. Vra-
bec, ing. Franc Jaušovec, ing. Dušan Deškovič, ing. Milivoj Sabo, ing. Žarko Bernetič.
Komisija za ekonomska vprašanja
se bo bavila s problemi v industriji, obrti, trgovini in gostinstvu in šteje 28 članov, katerih imena pa bomo objavili v prihodnji številki našega tednika hkrati s sklepi, ki jih je sprejela na svoji prvi seji.
Komisija za prosveto in kulturo
Predsednik: Bela Horvat.
Člani: Franc Rogl, Franc Kimovec - Žiga, Vanek Šiftar, Miroslav Kokolj, Aleksander Pirher, Manko Golar, Franjo Baš, Tone Novak, Vlado Sagadin, Franc Zadravec, Karel Barbarič, Franc Mohorko, Bogomir Regoršek in Miha Veršič.
Komisija za promet in turizem
Predsednik: dr. Ivo Murko.
Člani: ing. Funtek, ing. Pilih, ing. Leskovšek, ing. Gašper, dr. ing. Žnidaršič, ing. Jenko, Karel Barbarič, Hugo Kemrl, ing. Viktor Kladnik, teh. Jože Plaušteiner, Jože Velnar, Štefan Antalič, Dušan Petrovič. V to komisijo bodo naknadno imenovani še zastopniki turističnih organizacij Obmurja.
Komisija za zdravstvo in socialno skrbstvo
Predsednik: dr. Jože Tivadar.
Člani: dr. Marijan Ahčin, Vanek Šiftar, načelnik Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS tov. Piškur, dr. Nikolaj Lanšček, dr. Jože Pečan, dr. Franc Starc, dr. Horvat, ing. arh. Feri Novak, dr. Ivan Pintarič, Sida Podleskova, dent. Ciril Rajh, dr. Ivan Kaukler, dr. Erik Kline in dr. Jože Toplak.
24. FEBRUARJA 1955
5
Leto 1955
in prekmursko kmetijstvo
Znano je, da apno ni važno v kmetijstva samo kot hrana za rastline, marveč tudi za rodovitnost zemlje na splošno. V Prekmurju je apno iz orne plasti večinoma izprano, zato je zemlja zgubila precej svojih dobrih lastnosti. Zaradi splošnega pomanjkanja apna je apnenje zakisanih tal umestno z žganim apnom (apnenčev prah), zmletim apnencem in saturacijskim muljem.
Ce pobliže proučimo činitelje, ki ugodno vplivajo na večanje pridelka, tedaj pridemo nesporno do zaključka, da je prav od dobrega semena največ odvisno, kakšni in kolikšni bodo pridelki. Z uporabo kakovostnih semen (semenski krompir, semenska rž, semena krmnih rastlin, semenska koruza) prikladnih sort bomo najhitreje izboljšali in povečali pridelek.
Proti pešanju ali izroditvi krompirja se bomo borili zlasti z izločevanjem bolnih rastlin na njivi (negativna odbira), z odbiro najboljših rastlin za seme (pozitivna odbira), z ranim izkopavanjem in s poletnim sajenjem krompirja v toplih krajih.
Semenski krompir bomo najbolje shranili v posebnih zabojčkih. V njih lahko krompir vsak čas pregledamo in bolne gomolje takoj odstranimo, ne da bi bil ostali krompir v nevarnosti, da bo segnil.
Neprimerno sušenje krme na tleh povzroča slabo kakovost pridelane krme, zlasti detelj. To napako bomo odstranili s sušenjem na ostrvih.
Če hočemo koristno uporabljati dognanja kmetijske znanosti v naši praksi, potem moramo poprej ugotoviti prikladnost novih poljedelskih ukrepov ozir. sort za naše razmere le po široko razpredeni poskusniški mreži. Sodimo celo, da je poskusništvo najuspešnejši način propagande boljših metod dela v poljedelstvu.
Uspešna in hkrati hitrejša pobuda za izboljšanje pridelovalnih rezultatov je tudi v nagrajevanju naprednih kmetovalcev, ki s svojim delom krčijo praktično pot k napredku v poljedelstvu.
Kljub vse bolj vpeljanemu osemenjevanju bomo še nadalje posve-
čali vso skrb reji in vzreji dobrih plemenjakov. Z ugodnimi pogoji Bomo pri živinorejcih vzbudili zanimanje za rejo plemenskih bikov. V bodoče bomo za pleme priznali le take bike, ki so potomci rodovniških roditeljev z znanimi in dobrimi lastnostmi. V okraju Murska Sobota je treba vsako leto izmenjati vsaj 150 plemenskih bikov.
Tudi v bodoče bomo nabavo plemenskih merjascev subvencionirali, ker so v Prekmurju podani vsi pogoji za uspešen razvoj prašičereje.
Letos bomo kupili in razdelili vsaj 20.000 valilnih jajc in piščancev, pa 500 petelinov čistokrvne štajerske pasme. Omislili si bomo valilnico za umetno valjenje jajc. Poleg že obstoječih rejnih središč bomo organizirali še štiri središča, skupaj za 6000 kokoši. Misliti moramo tudi na selekcijo v perutninarstvu.
Številčno stanje konjev je zadovoljivo; prednost bomo morali dati reji konjev lažjega tipa; nabava vsaj 5 žrebcev toplokrvne pasme bi bila priporočljiva in zagotovo tudi potrebna.
Pri izvajanju selekcije bomo posvečali največjo pozornost ukrepom za povečanje molznosti goveje živine. Razen ugotavljanja količine mleka bomo ugotavljali tudi količino in kakovost tolšče v njem.
Leta 1955 je predvidena velika okrajna razstava goveje živine, prašičev in konjev. Na njej nameravamo razstaviti vsaj 200 goved, 50 konjev in 30 prašičev. Poleg tega so predvidene še tri razstave živine pri kmetijskih zadrugah, kjer naj bi bilo razstavljenih še 200 goved.
Ker nimamo urejenih gnojišč in gnojničnih jam niti zgrajenih silosov, bomo s posebnim odlokom, denarno pomočjo ali s cementom postopoma pospešili zidavo teh potrebnih kmetijskih objektov.
Ameriški kapar je v preteklih letih v precejšnji meri uničil sadno drevje. Zaradi tega moramo čuvati in varovati sadno drevje in opravljati potrebno asanacijo (čiščenje, škropljenje, gnojenje) v še obstoječih sadovnjakih. Podpreti moramo drevesnico pri Gradu in z regresi pomagati naprednim sadjar-
jem pri nabavi sadik in rigolanju zemlje. Že letos spomladi in v jeseni nameravajo kmetovalci zasaditi 50 ha zemlje z novimi plantažnimi nasadi.
Opravljali bomo tudi poskusna zimska in poletna škropljenja sadnega drevja, da bi se sadjarji na svoje oči prepričali o uspešnosti naše akcije v borbi proti ameriškemu kaparju.
Da bi mogli razkužiti tudi kamionske in še manjše pošiljke sadja, bi bilo umestno zgraditi ciankomore na dveh ali treh mestih. Misliti moramo tudi na sadjarsko in vinarsko razstavo, ki naj bi v M. Soboti prikazala v pravi luči gospodarske koristi, ki jih prinaša sadje v goričkih predelih pokrajine.
V okraju Murska Sobota so izrazito vinogradniške lege (Lendavske gorice, Dobrovnik, Tešanovci, Sebeborci), kjer je bila nekdaj doma žlahtna trla. Danes so ti nasadi
stari, izrojeni in pomešani s šmarnico. Zaradi tega menimo, da je nujno potrebna obnova teh vinogradov.
Da bi imeli zadostno število cepljenk za nove nasade, je zagotovo prav, da smo na lendavskem kmetijskem gospodarstvu uredili trsnico. Njej moramo tudi vsestransko pomagati.
V bodoče moramo posvečati več pozornosti selekciji trsov na kmetijskih gospodarstvih v Lendavi in v Mačkovcih, ker bomo le tako prišli do kvalitetnejšega trsnega materiala.
Kakor v prejšnjih letih, tako bomo morali tudi letos energično uničevati škodljivce na polju in na vrtovih, kakor tudi v sadovnjakih in vinogradih. Za uspešno zatiranje ameriškega kaparja, koloradskega hrošča, ameriškega prelca, gobarja, in poljskih miši morajo biti na razpolago zadostne količine zaščitnih sredstev, popravljene stare in nabavljene nujno potrebne nove škropilnice, zato pa si moramo zagotoviti dovolj proračunskih sredstev za kritje že določenega regresa.
Inž. Lado Jerše
Dajmo zemlji dovolj apna
Apno ni važno v kmetijstvu samo kot hrana za rastline, marveč tudi za rodovitnost zemlje na splošno. Kjer je zaradi obilice dežja apno iz orne zemlje izprano, se zemlja kaj naglo zakisa in zgubi dobre lastnosti: po vsakem dežju, ko je mokra, se rada obda s skorjo, se težko suši, suša ji hitro škoduje in rastline slabo uspevajo. Slabo rastejo predvsem tiste rastline, ki zahtevajo zemljo z dovoljno količino apna:	lucerna,
sladkorna pesa, koščičarji in lupinasto sadje; nekoliko manj apna zahtevajo črna detelja, pšenica in koruza, najmanj pa rž, proso, ajda in krompir.
Na lahkih zemljah ponavadi uporabljamo kot apneno gnojilo zmlet apnenec. Z njim gnojimo po malem, toda večkrat. Na težkih glinastih tleh gnojimo z žganim apnom (apnenčev prah). Trosimo ga pred setvijo, kajti sicer lahko ob suhem vremenu poškoduje koreninice mladih rastlin. Žgano apno plitvo zaorjemo.
Saturacijski mulj je odpadno apno sladkornih tovarn, vsebuje l%
fosforne kisline, nekaj kalija in organske snovi.
Koristi, ki jih imamo od apnenja zemlje, so: znatno in trajno povečanje donosov, posebno na travnikih; večji in trajnejši učinek hlevskega gnoja; težke hladne gline so bolj rahle in tople, puhlice bolj vezane; izboljšana struktura (sestav) tal zmanjšuje vpliv suše, prevelike mokrote in mraza; učinek traja od 3 do 5 let in tudi več, kar je odvisno pač od dajatev.
Podjetje »Agrotehnika« v Ljubljani dobavlja naročnikom saturacijski mulj po 750 din tono — franko železniška postaja kupca — v odprtih vagonih.
Ing. L. J.
Vinogradniki lendavskega okoliša za napredek vinogradništva
Vinogradništvo je v lendavski občini ena izmed glavnih panog kmetijstva. Mnogi vinogradniki se tega dobro zavedajo, zato tudi težijo za tem, da bi dosegli kar največje donose v tej panogi z moderno ureditvijo vinorodnih nasadov. Tako prizadevanje je že rodilo konkretne rezultate v vinogradu lendavskega kmetijskega gospodarstva, začelo pa se je uveljavljati tudi pri zasebnikih.
Da bi se lastniki vinogradov v strokovnem pogledu izpopolnili in pridobili potrebno znanje, so lani organizirali v okviru Ljudske univerze več predavanj. Bila so v Lendavi. Lakošu, Čentibi in Dolini. Gotovo, da so dosegla tudi svoj smoter, saj so mnogi kmetovalci izrazili željo, naj bi taka predavanja bila tudi v letošnji zimi. Povsem razumljivo je, da so predavatelji pripravljeni tudi letos predavati, vendar bi bilo potrebno, da bi zadovoljivo rešili vprašanje honorarja, ki ga še niso dobili niti za lansko leto od Okrajnega odbora Ljudske univerze.	-ce
Motiv s Prlekije — Temnar pri Miklavžu, kjer je sedež znanega vinogradniškega gospodarstva »Jože Kerenčič«
Motorko in večji gasilski dom
v Gor. Petrovce!
Ni dolgo tega, ko so zborovali gasilci Gor. Petrovec. Na svojem letnem občnem zboru so dokaj kritično ocenili svoje lansko delovanje in si napravili ustrezen delovni program za letos. Grajali so predvsem društvenega predsednika, ki se je vse premalo zanimal za društvo. Ni se mu zdelo niti potrebno, da bi kdaj sklical sestanek društvenih voditeljev. Manjkal je tudi na občnem zboru.
Lani je društvo z uspehom izvedlo delovno akcijo in si tako pridobilo 50.000 din dohodkov, s katerimi so pokrili zgubo na predlanski tomboli. Imeli so 14 skupnih vaj v društvu, se udeležili področnih vaj v Šulincih, tekli so v Titovi štafeti in bili kolektivno prisotni pri polaganju temeljnega Kamna na gradbišču poslopja nižje gimnazije.
V razpravi so se člani zavzemali za to, da bi društvo kar najprej dobilo večji dom, v katerem bi lahko varno shranili motorno brizgalno in drugo orodje; prizidati bi mu bilo treba tudi manjšo dvorano, v kateri bi se gasilci zbirali, izobraževali in imeli tudi kulturne prireditve. Temu smotru ne bo težko krčiti poti; nekaj gradbenega materiala že imajo, domača Kmetijska zadruga jim bo pomagala s prispevkom, pa tudi vaščani so pripravljeni nekaj odriniti za svoj gasilski dom — bodisi v denarju, materialu ali pa s prostovoljnim delom na gradbišču.
Društvo bo letos slavilo 30-letnico svojega plodnega delovanja. Na proslavo, ki naj bi bila v maju, se že zdaj 
pridno pripravljajo. Letos pa bodo vsi člani opravili izpite za izprašanega gasilca.	Š. 
Kritika naj bo objektivna
V zadnjem času smo priče širjenju raznih neresničnih govoric na področja naše zadruge. Nekaj takih vesti smo zasledili tudi v časopisja. Tako je Pavliha 8. januarja objavil šaljivi prispevek s sliko, na kateri je videti poslovodjo, kako streže svojim strankam kar v predpasnike, ker nima pri roki papirnatih vrečic.
Zadeva okrog vrečic pa ni smešna, marveč dokaj resna. Dopisnika prav gotovo ni bilo znano, da je poslovodja obiskal več sosednih mest in iskal vrečice, pa jih nikjer ni mogel kopiti. Zato bi brez dvoma storil bolj pametno uslugo, če bi stopil k poslovodji in mu svetoval, kje si naj poišče to potrebno embalažo. Ne trdimo sicer, da v naši trgovini ne zmanjka kakšnega predmeta, ki bi ga morda lahko dobili v Ptuju ali Maribora, toda treba je računati tudi na stroške, ki so dokaj občutni pri nakupu takih drobnih predmetov v oddaljenih krajih.
Pa o nekem primanjkljaja se mnogo govori!
Zelo daleč smo od tega, da bi karkoli prikrivali. Res je prišlo do neke pomote, ko je Peter Megla nakupoval jabolka. Imenovani pa pri svojem poslu ni napravil nobenega primanjkljaja, niti nima manjka ali viška pri količini odkupljenega pridelka. Sicer pa si je v zadrugi s svojim delom že toliko zaslužil, da bi lahko vse povrnil, če bi se že tako glasila odločba sodišča ali kakšnega drugega organa. Ostale novice o predsedniku in poslovodji zadruge pa so iz trte zvite.
Vnetim raznašalcem neresničnih vesti priporočamo, da se najprej oglasijo v knjigovodstvu, kjer se bodo lahko prepričali, da je lani imela zadruga čez pol milijona dinarjev dobička. Torej le ni tako slabo gospodarila! Drugo pa je, zakaj vse to počenjajo? Po vseh znakih sodeč točijo solze za onimi časi, ko so lahko nemoteno izkoriščali in bogateli na račun preprostih ljudi, zdaj pa, ko jim je naša oblast to preprečila, se hočejo revanžirati s tem, da širijo take vesti in ubijajo pri ljudeh zaupanje v zadružno organizacijo. Nikar tako! V kalni vodi se ne da več ribariti! Naši člani pa naj bodo prepričani, da bodo na občnem zboru lahko marsikaj slišali o lepih dohodkih in dobrem gospodarjenju zadruge.
Upravni odbor
Kmetijske zadruge Tomaž pri Ormožu.
Nerednosti v KZ Sebeborci
Še vedno se najdejo poslovodje, ki mislijo, da lahko svoj položaj izrabljajo v svoje osebne koristi, da lahko nemoteno poneverjajo denar, ponarejajo podpise in da lahko na tak nepošten način pridejo do denarja.
Takšen primer imamo tudi pri Kmetijski zadrugi v Sebeborcih. Zadružni poslovodja Š. J. je že dalje časa poneverjal večje vsote denarja. A to mu še ni bilo zadosti. Mimo knjigovodstva je opravljal razne trgovske posle, ki so bili le njemu samemu v korist. Delal je lažne, izmišljene pogodbe za žitarice na ime kakega kmeta, dvigal na te pogodbe denar pri Agromerkurju in ga vtaknil seveda v svoj žep. Podjetje Agro-
merkur je poslalo kmetom, ki bi naj bili sklenili pogodbe, opomine, ker niso izpolnili pogodbene obveze. Kmetje so se iz razumljivih vzrokov silno razburjali, ko so dobili opomine, ker pač niso nobene pogodbe podpisali. Nekaterim je v pogodbo napisal še enkrat večjo količino, kot so sploh pridelali. Poslovodja zdaj v preiskovalnem zaporu razmišlja o hitri minljivosti sleparske špekulacije.
Naj bo ta primer spet resen opomin vsem upravnim odborom, članom zadrug in prebivalstvu, da budno zasledujejo delovanje zadružnih uslužbencev.
Sotina
Tudi naše gasilsko društvo je poslalo v podčastniško šolo enega svojih članov, ki je po uspešno opravljenem izpitu poživil delovanje društva. Organiziral je tečaj za izprašane gasilce. Obiskovalo ga je 38 članov. V semestralnih počitnicah so se pridno učili tudi pionirji. V društvo je nanovo vstopilo 77 vaščanov, med katerimi je tretjina mladih. Prostor za tečaj — z njim so imeli največ težav — jim je odstopil tov. Dajč. V društvu je tudi skupina\ mladink, ki so po svoji aktivnosti lahko za vzgled ostalim vrstnicam v občini.	G. K.
Kmetijske gospodarske šole
v  ljutomerskem okraju
Kakor lani, tako so tudi letos v ljutomerskem okraju organizirali kmetijsko-gospodarske šole, ki jih obiskuje 907 mladincev in mladink. Letos pa se je domala 130 mladincev manj vpisalo v šole kot lani. Iz tega lahko sklepamo, da sta se
pri njih zmanjšala zanimanje in volja za učenje, čeprav so letos predavanja bolje organizirana in tudi strokovno na višji stopnji.
Obisk v posameznih šolah je dokaj različen in odvisen od tega, kako delajo vodstva šol, občinski odbori in množične organizacije. Ker je tako delovanje šol odvisno od več činiteljev in zato tudi ovirano, je potrebno, da jih uzakonimo. Tako bodo dobile značaj splošno obveznih kmetijskih šol. Potem bo delo laže in uspehi večji. K temu bi znatno pripomogel tudi dober strokovni kader. Zato bo letos v poletnih mesecih SPK pri OLO Ljutomer organiziral štirinajstdnevni tečaj za prosvetne delavce, ki se bodo tako pripravili za strokovno delo v teh šolskih ustanovah.	(nb)
Tudi v Beltincih so pridni
Letošnjo zimo imamo tudi pri nas tečaj za predvojaško vzgojo deklet. Obiskuje ga 27 mladink, ki si tamkaj nabirajo koristno znanje iz higiene, prve pomoči, prehrane in drugih, za življenje koristnih poglavij. Predavanja so trikrat na teden. Tečajnice se že pripravljajo na zaključne izpite. So zelo disciplinirane.
Uspešno deluje tudi kmetijska gospodarska šola. Žal obiskuje pouk vse premalo kmečkih fantov in deklet. Številčno so najbolj zastopana dekleta iz Melinec. Med slušatelji je tudi nekaj fantov, ki si zaslužijo vso pohvalo. Pouk bo trajal do prihodnjega meseca.
Šola ima dva letnika. V drugem letniku so sama dekleta, ki so že lansko zimo obiskovala pouk. Uspešno jo vodi učitelj tov. Šadl s pomočjo predavateljev z gimnazije, kmetijskega posestva in vaške ambulante.
Obiskovalci dobivajo koristno
znanje iz kmetijstva, živinoreje, sadjarstva in splošnoizobraževalnih predmetov. Praktično gospodinjsko delo imajo v kuhinji, kjer jih uspešno vodi tov. Tončka. Dekleta iz drugega letnika bodo ob zaključku pouka opravile izpite iz teorije in praktičnega dela.	H. š.
Dolga vas
To vas imajo za podaljšek Lendave. Človek, ki pride s severne strani podnevi v mesto, tega niti ne bi opazil, če ga na to ne bi opozorili cestni napisi. Zvečer in ponoči je ta razlika vidnejša, kajti na koncu Lendave se neha tudi cestna električna razsvetljava, za katero pa se potegujejo tudi v Dolgi vasi. >Pri nas bi bilo treba še marsikaj narediti« — pravijo vaščani. Če namreč človeka zanese pot z glavne ceste v zahodni smeri, kjer je večina hiš, le težko pride do konca vasi. Zakaj? Blato, blato. . . skoraj do kolen. Kot da se temu res ne bi dalo pomagati! To se ponavlja ob vsakem najmanjšem nalivu. Cesto skozi vas bi bilo treba nasuti z dobrim gramozom. Tega pa so vaščani imel dovolj na železniški progi, ki je vodila v smeri proti severu. Zgodilo pa se je, da so ga lani rajši zvozili v sosednjo Banuto. Kdor prej pride, prej melje! Mar v Dolgi vasi res ni ljudi, ki bi zastopali vaščane na merodajnih mestih, kjer razpravljajo tudi o popravilih poti?
Mladina v Dolgi vasi se zadnje tedne pripravlja na kulturno prireditev v madžarščini. Imela jo bo v kratkem.
Budinci
Tudi v naši vasici, ki čepi tik ob državni meji, nismo držali križem rok v zadnjih zimskih mesecih; sredi decembra so se naše žene zbrale okrog podjetne kuharice Irene Ferčakove, se resno oprijele učenja in s polno žlico zajemale iz njenih bogatih izkušenj v kuharski spretnosti, vse zato, da bi v svojih domovih napravile življenje kar se da najbolj prijetno. Obiskovali so jih tudi razni strokovnjaki in jim predavali o koristnih stvareh, ki jim bodo dobrodošle v gospodinjstvu.
Ob zaključku tečaja so priredile kuharsko razstavo, ki je bila deležna zaslužene pozornosti vseh vaščanov. Tokrat so z radostjo pozdravile v svoji sredini predsednika okrajnega vodstva SZDL tov. Voljča in svojega ljudskega poslanca tov. Korpiča. Izročile so jima šopek cvetlic in izrazile svojo željo, naj jih še večkrat obiščeta. Težko so se tudi poslovile od svoje voditeljice Irene. Segle so ji v roke z občutkom hvaležnosti za vso podarjeno znanje.
NAŠ SVETOVALEC
M. Š.. ORMOŽ. Sem v trgovini Kmetijske zadruge v Ormožu; lani sem končala drugi letnik vajeniške šole v M. Soboti in dosegla dober uspeh. Okrajna Trgovinska zbornica v Ptuju pa mi letos ne dovoli, da bi obiskovala šolo v M. Soboti in zahteva, da obiskujem šolo v Ptuju poleg praktičnega učenja v trgovini. Zaradi oddaljenosti od železniške postaje pa mi je to težko.
Prosim, da mi sporočite, kam naj se obrnem, da bom dobila dovoljenje za obiskovanje tretjega letnika trgovske vajeniške šole v M. Soboti.
ODGOVOR: Priporočamo vam, da se obrnete na šolski odbor vajeniške šole trgovinske stroke v Ptuju in da v prošnji ob-
razložite vaše potrebe in želje. Šolski odbor je kot organ družbenega upravljanja pristojen, da odloči o vaši zahtevi. Poleg tega pa imate seveda tudi možnost, da se zaposlite v M. Soboti, kjer boste imeli vso pravico, da obiskujete tudi šolo.
VINSKI HANDLAR leži na smrtni postelji pa pozove sina k sebi: Dragi moj sin, za slovo ti moren povedati veko skrivnost.
Sin (radoveden): Kako pa, lübi oča?
Vinski handlar: Veš, vino se ne da samo nareti, lehko ga tudi pripovaš.
6
24 FEBRUARJA 1955
Stavešinčani v Radgoni
Delavni stavešinski člani SKUD so nas v Radgoni prijetno iznenadili z igro Črni križ pri Hrastovcu. Pričakovali smo jih precej skeptično, ker je naše občinstvo zelo strogo in ker nismo vedeli, da je v teh igralcih toliko delovnega poleta, sposobnosti in požrtvovalnosti.
Kljub nekaterim napakam je igra dobro uspela. Grofico je doživeto zaigrala Hanika Zorgerjeva. Tudi Friderik, ki ga je na odru upodobil Matija Štrakl, ni bil slabši. Oskrbnik Franc Kur bi moral biti nekoliko živahnejši. Agato je nežno zaigrala Manika Rojsova, toda včasih je bila njena igra premalo poglobljena. Zelo sta nam bila všeč sluga s svojo vdanostjo (igral ga je Kaučič) in župnik, kjer pa je Matjašič nastopal včasih preveč pridigarsko. Prav tako so se potrudili tudi ostali igralci in pokazali vso svojo ustvarjalno sposobnost.
Tokrat bi rad opozoril na nekatere po-manjkljivosti, ki jih je čutiti pri vseh podeželskih odrih. Ena osnovnih slabosti je premala skrb za doživeto, živo igranje. Paziti je treba, da se igralci zlijejo z vlogo, da je njih glas, nastop in mimika v skladu s položajem in značajem osebe, ki jo upodabljajo. Zato pa je potrebno najprej dobro znati tekst, poleg tega pa skrbeti za gibanje, ki bo izpopolnilo mučne »prazne trenutke« in poživilo dogajanje. Režiser mo-
ra skrbeti, da bo nekaterim prizorom dal več povdarka in da bo igra kolektivna, ne pa raztrgana z neenakomernim povdarkom in nepovezanostjo med posameznimi prizori.
Nekatere teh napak je bilo opaziti tudi v igri Stavešinčanov. Potrudili so se pa, da so govorili v lepi knjižni slovenščini, ki je že pokopala mnoge igralske družine. Tudi tehnična izvedba je bila dobra. Lepa scena in kratki odmori, ki se pri diletantskih nastopih tako neprijetno vlečejo, so še povečali ugoden vtis.
Njihov nastop je potrebno pravilno vrednotiti. Zato se je potrebno ozreti na težavne okoliščine, v katerih so delali. Niso imeli izkušenega režiserja in ne pripravnih prostorov, saj ni v Stavešincih niti šole, niti kakih uradov, zato so se morali vloge učiti sami kmečki ljudje.
Ob koncu želimo, da bi nas še večkrat obiskali in da bi začeli tudi misliti na gradnjo svojega kulturnega doma.	F. K.
Opereto Mam zelle Nitouche je soboško občinstvo zelo toplo sprejelo. V minulem tednu so jo igrali štirikrat. Dvorana je bila vsakokrat polno zasedena. Občinstvo z aplavzom ni štedilo, kar je znak, da je opereta, ki je Šla preko vseh evropskih odrov, zelo ugajala. V pustnem tednu jo igrajo še trikrat.
Z lepim petjem, ki ga orkester diskretno spremlja, ter z brezhibnim znanjem Vlog, ki omogoča, da dejanja gladko tečejo, in z dobrim igranjem je občinstvo posebno zadovoljno. Večina si želi opereto Vsaj dvakrat ogledati, to tembolj, da lahko posluša, gleda in primerja naslovno vlogo v obeh zasedbah.
Z opereto namerava KUD »Štefan Kovač« gostovati tudi v drugih večjih krajih Obmurja.
Opereta
Mam҆ zelle Nitouche
ODLIKOVANJE
Profesorica na soboški gimnaziji, Zlata Cafuta, je bila na predlog Filozofske fakultete v Ljubljani nagrajena s Prešernovo nagrado II. stopnje za odlično znanstveno razpravo iz Prirodopisne vede. Čestitamo! 
Okrajna Gasilska zveza v Murski Soboti obvešča:
Peti podčastniški tečaj: Obveščamo vsa PGD Okrajne gasilske zveze M. Sobota in Ljutomer, da se prične pouk v V. podčastniškem tečaju dne t. marca ob 8. uri zjutraj. Društva naj nemudoma pošljejo prijave kandidatov upravi tukajšnje šole.
Tečaj za izprašane gasilce: Priporočamo vsem društvom, da izvedejo predavanja Snovi za izprašane gasilce. Ona društva, ki še niso izvedla tečaja, naj - to store čimprej. Društva, ki še niso ali pa ne bodo izvedla tečajev za izprašane gasilce, ne bodo mogla biti deležna pri delitvi gasilskega materiala, ker bomo sodili, da ne nudijo dovolj jamstva za njegovo vestno upravljanje in uporabo.
Prešernova družba:	Priporočamo vsem
društvom OGZ, da se naročijo na knjige »Prešernove družbe«. Prav tako naj se čimveč članov naroči na zbirko knjig. Naročila zbirajo poverjeniki PD v vsakem kraja.
Iz pisarne OGZ
Tedenski koledar
TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 27. februarja — Gabrijel Ponedeljek, 28. februarja — Zdravko Torek, 1. marca — Albin Sreda, 2. marca — Milena Četrtek, 3. marca — Marin Petek, 4. marca — Kazimir Sobota, 5. marca — Janez
Gibanje sonca: Sončni vzhod 28. februarja ob 6.44. Zahod ob 17.46. — Dolžina dneva 11.02 ur.
Lunine mene: v torek, 1. marca ob 13. uri in 40 minut prvi krajec.
SPOMINSKI DNEVI
27.	1880 — Izročena prometu železniška proga Čez prelaz St. Gotdhard v Švici, ki veže severno in južno Evropo; 1893 — Ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Predhodniki SPD so bili »piparji«, ljubljanski mladeniči, zbrani v planinskem klubu s pipo v klubskem znaku.
28.	1944 — Primorski partizani so minirali progo Trst—Tržič.
1. 1942 — Osnovana II. proletarska brigada; 1945 — NOV in POJ se preimenuje v Jugoslovansko armado.
1.—5. 1944 — Razbita nemška ofenziva v Benečiji.
2. 1943 — V lički vasi Pohor je bil ustanovljen iniciativni odbor Zemaljskega antifašističnega vijeća Hrvatske.
4. 1866. — Ustanovljena v Zagrebu Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti; 1879 — Rojen v Ljubljani pesnik Josip Murn-Aleksandrov.
DROBNE Z MURŠČAKA
Milo zimsko vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo že pričeli delati v goricah. Uspešno napreduje tudi obnova vinogradov, posebno na področju kapelskega posestva. Zrigolali smo precej zemlje in spomladi bomo stare nasade spremenili v mlade vinograde.
*
V	naši vasi in okolici je precej starih vodnjakov, ki so že v takem stanju, da se mora človek resno zamisliti, ali je še v njih zdrava pitna voda.
Za asanacijo teh vodnjakov naj bi se odločneje zavzela organizacija Rdečega križa, prav pa bi tudi bilo, če bi že enkrat pregledali nekatera stanovanja, predvsem tista, ki v higienskem pogledu sploh več ne odgovarjajo za prebivališče ljudi, pa vendar v njih stanujejo in doraščajo mladi ljudje.
*
V zadružnem domu na Rožičkem vrhu je bila Prešernova proslava. Učiteljica tov. Pisaričeva je spregovorila nekaj besed o velikem možu in pomenu njegovega dela za naš narod, nato pa so mladinci recitirali nekaj Prešernovih pesmi.
Proslava je bila v neprimernem času, zato so jo obiskali v glavnem le šolarji. V bodoče bi take proslave bilo treba prirediti v večernih urah,
da bi lahko prišli tudi odrasli ljudje.
*
Pri nas so dekleta imela večdnevni kuharski tečaj. Obiskovale so ga rade in tudi učile so se z veseljem, le škoda je, da še tega, kar so se
naučile, niso praktično pokazale.
*
Precej skrbi nam povzročajo naše blatne ceste, ki bi jih že bilo po-
trebno popraviti. Ko smo se priključili k radenski občini, smo bili zelo veseli, ker je občinski odbor do lani skrbel za ceste. Toda lani so prenehali z delom. Niso čistili jarkov, niti navozili gramoza. Zato lahko upravičeno vzdihujemo nad blatom.
*
Cesto, ki pelje od Mure skozi Hrastje-Moto do Dragotine, so začeli razširjevati, da bi bila uporabna tudi za avtomobilski promet. Povezala bo pa Videm in M. Soboto in tako nam ne bo potrebno delati velikih ovinkov, kadar bomo hoteli priti v M. Soboto.
»Vili«
MALI OGLASI
HIŠO, GOSPODARSKO POSLOPJE, elektrificirano, s 5 ha zemlje na ravnini, v bližini glavne ceste prodam. — Vogrinec, Stavešinci 16, pošta Ivanjci pri Radgoni.
PISALNI STROJ znamke »Olimpia« v prav dobrem stanju, naprodaj. — Kupci- naj se odlasijo v Turnišču Štev. 98 — pri Görkešu.
NOVO HIŠO z dvema hektarjema zemlje (gozd, vrt, sadonosnik) — primerno za obrtnika — prodam po zelo ugodni ceni. — Vera Majcen, Križevci pri Ljutomeru št. 36.
STABILEN MOTOR, 6 do 8 KS, prodam. — Na ogled pri Žaligu, mehaničarju v M. Soboti.
KAKOVOSTNA VINA Prodajamo v Murski Soboti na Titovi cesti na dvorišču slaščičarne Pauko. Vino je prvovrstno in brez kisline. Po želji potrošnikov! Vina niso dražja od najcenejših vin tukajšnjega okoliša, čeprav sodijo med najboljši pridelek iz Srbije, od koder smo prišli, da omogočimo potrošnikom v Prekmurju, da pridejo do pristne kapljice iz Negotina. — Skupina pridelovalcev iz Negotina.
PREKLICUJEM vse dolgove, ki bi jih morebiti povzročila moja žena Rozalija Gaber v gostilnah, trgovinah ali pri posameznih kmetovalcih, ker bi to storila proti moji volji. Ona namreč nima nobene lastninske pravice do moje lastnine. — Viljem Gaber, Grad 200.
REGISTRIRNA BLAGAJNA »National« 399.99 poceni naprodaj. — Matko Seršen, Ljutomer.
KOVAČNICO s stanovanjem in vrtom v prometnem kraju prodam ali pa dam v najem. — Oglasite se pri Jožetu Stavku, Babinci št. 11, p. Ljutomer.
MLIN IN NEKAJ POSESTVA naprodaj. — J. Miklošič, Videm pri Ptuju.
LEPO POSESTVO, 3 do 5 oralov zemlje, lepa hiša in nov hlev, vse v dobrem stanju, nedaleč vstran od velike ceste, prodamo zaradi selitve. Prodamo tudi doge in vino. Marija in Viktor Perko. Drvanja 44, p. Benedikt v Slov. goricah.
PISALNI STROJ, portabel, kupim. — Ponudbe z opisom in ceno poslati na oglasni oddelek lista pod »Dobro ohranjen«.
VAJENCA za sodarsko stroko Sprejmem. — Jože Benkovič, sodar, Ivanjci Štev. 56, p. Bogojina.
TRGOVSKI LIST — slavnostno številko ob 1. Prekmurskega tedna leta 1938 kupimo.
KOMPLETE Ljudskega glasu in Obmurskega tednika do leta 1953 kupimo. Oboje ponudbe je poslati upravi lista.
ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE s dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva t. 7.
SEJMI
Okraj Murska Sobota: Beltinci v sredo, 2. marca živinski sejem; Grad v sredo, 2. marca živinski sejem; Križevci v sredo, 2. marca živinski sejem; Lendava v torek, 1. marca živinski sejem; Mačkovci v petek, 4. marca živinski sejem; Odranci v torek, 1. márca živinski in kramarski sejem; Puževci v torek, 1. marca živinski sejem; Šalovci v sredo, 2. marca živinski sejem; Tišina v sredo, 2. marca živinski sejem; Turnišče v torek, 1. marca živinski sejem in v četrtek, 3. marca svinjski sejem.
KINO
RADGONA — 26. in 27. februarja angleški film »Kapitanov raj« — 2. marca francoski film »Taras Buljba«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 26. in 27. februarja avstrijski zabavni film »Eva podeduje raj« — 2. marca ameriški kavbojski film »Aretacija«.
RADENCI — 26. in 27. februarja avstrijski film »Irena v zadregi« — 3. marca ameriški film »Njim pripada slava«.
GRAD — 27. februarja ameriški film »Veselo in brez skrbi« — 6. marca ameriški film »Tramvaj poželenje«.
ČEPINCI — 27. februarja nemški glasbeni film »Maja v tenčici« — 6. marca angleški kriminalni film »Rumeni metulj«.
LENDAVA — od 25. do 27. februarja ameriški pustolovski barvni film »Divji sever« — 1. in 2. marca ameriški vohunski film »Hiša na 92. cesti«.
»PARK« M. SOBOTA — od 25. do 27. februarja švedski film »Zaradi moje ljubezni« — od 1. do 3. marca belgijski film »Banket tihotapcev«.
VELIKA POLANA — 6. marca ameriški letalski film »Hitrejši od zvoka«.
Čez 1500 ljudi na Kondorjevi razstavi
Naš rojak in karikaturist Ladislav Kondor je na svoji zadnji razstavi v M. Soboti zabeležil nepričakovan uspeh; naštel je Čez 1500 obiskovalcev, kar je že rekordno število, če ga primerjamo z obiskom podobnih prireditev v preteklosti. Zanimivo je da je biio med obiskovalci največ podeželskih ljudi, kar po svoje govori o tem, da preprosti Prekmurci znajo pravilno ceniti stvaritve svojega rojaka. Mnogi so mu tudi pozirali in dobili od njega v spomin lepo izdelano karikaturo. Tov. Kondor je, kadar nanese pogovor na zadnjo razstavo, vidno zadovoljen z uspehom, njegove besede pa izražajo hvaležnost vsem tistim, ki so bili še pred dnevi njegovi gostje.
Beltinčani pred lepimi prireditvami
V Beltincih bosta v kratkem dve prireditvi, »KUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote bo uprizorilo dne 27. t. m. ob 15. in 19.50 uri opereto »Man҆ zelle Nitouche«, ki je dobila v Soboti veliko priznanje. Ker je društvo vsako leto gost Beltinčanov, upamo, da jih bo tudi letos zadovoljilo.
Poleg tega pa tudi domače KUD »Ivan Cankar« pripravlja spevoigro »Kovačev študent«, ki jo bo uprizorilo že marca.
Že zopet mazaštvo
Organi Tajništva za notranje zadeve v Soboti so pred kratkim aretirali 67-letno nepismeno R. T. iz Radmožanec, ker se je bavila z odpravljanjem telesnega ploda. Da bi svoj tajni »poklic« lažje nemoteno izvrševala, se je preselila iz Radmožanec v Soboto, kjer je dobila služba pri nekem podjetju. Verjetno je bila prepričana, da bo v Soboti svoj posel neopazno opravljala in pri tem mastno zaslužila. Zasnovala si je široko mrežo svojega mazaštva. Rada in pogosto je hodila v oddaljene Motvarjevce, kjer je menda iskala nove žrtve.
S svojim početjem je resno ogražala življenje nosečnic, ki so prišle v njene roke. Zadnja žrtev leži sedaj v soboški bolnišnici, kjer je za las ušla smrti. Le izredni požrtvovalnosti zdravnice in bolniškega osebja gre zahvala, da je ostala pri življenju.
V bolnišnici so iskali pomoč
17-letni kmečki sin Anton Kouter iz Melinec se je pri delu po nesreči s sekiro vsekal v desno koleno.
Ko je 28-letni tesar Ivan Zorko iz Gančan skočil na kolo, mu je spodrsnilo in je padel. Pri tem si je težje poškodoval levo nogo.
Mesarski pomočnik Saša Ribnikar iz Sobote je v Tovorni mesnih izdelkov prenašal cele polovice zaklanih svinj. Pri tem poslu je po naključju udaril ob nož in si prizadejal težjo poškodbo desnega kolena.
Otroško pustno rajanje
Maškeradi, ki jih je Društvo prijateljev mladine v Murski Soboti priredila v nedeljo popoldne za predšolsko in šolsko deco v Domu Partizana, sta prav dobro uspeli. Maske otrok iz vrtca in druge predšolske dece, bilo jih je preko 50, so bile zelo lepo napravljene. Mamice so pokazale, da imajo zelo dober okus, sijajne domisleke ter da se da tudi s preprostimi sredstvi marsikaj napraviti. V prijetnih igrah, zabavnem rajanja in pestrih tekmovanjih je le prehitro minil deci odmerjen čas.
Pri drugi maškeradi za učence osnovne šole in nižje gimnazije, ki je Sledila takoj
IZ APAŠKE KOTLINE
Na področju Apaške kotline sta bila letos dva zdravstveno-prosvetna tečaja za mladinke. Najboljši je bil v Stogovcih in ga je uspešno končalo dvajset deklet. Slabše je bilo v Apačah, kjer so bile nekatere tudi negativno ocenjene, izpit pa je napravilo dvaintrideset deklet.
*
Pred kratkim so povsod izvolili vaške odbore SZDL. Na sestankih so so mnogo govorili o formiranju komun in o bodočem delu organizacij, ki bo še nadalje usmerjeno v prirejanje raznih strokovnih in prosvetnih predavanj. Lani je bil tak način dela precej uspešen, saj so po vaseh imeli že številna predavanja, ki jih je prišlo poslušat mnogo ljudi.
-jh
Smrt v potoku
Pred kratkim so našli mrtvega 41 let starega Kraner Janeza iz Bačkove, občina Drvanja, ki je napravil samomor in to zaradi živčne neuravnovešenosti. Po daljšem tavanju je zašel v potok Drvanja, se po vsej verjetnosti vlegel v pol metra globoko vodo in utonil. Našli so ga Čez nekaj ur.
Kraner je bil zelo mirne narave in dobrosrčen. Živel je samsko s prav tako samskim bratom in dvema sestrama. Nikoli se niso sprli, niti v zadnjih dneh pred tako žalostno smrtjo.	-jh
Gorelo je
Kerčmar Geza iz Ivanovcev ima v Kukeču nekaj nepremičnin. Dne 14. februarja je nenadoma izbruhnil požar, ki je upepelil njegov goveji in svinjski hlev. Škoda je precejšnja. Kako je nastal ogenj, se ne ve, sumijo pa, da je bil podtaknjen.
Vanča ves
Prostovoljno gasilsko četo v Vanča vesi bo treba razgibati. Četa je bila ustanovljena že leta 1931 in se je takrat vanjo vključilo 21 članov. Bili so zelo delavni in pri vsakokratnih vajah zasedli prvo ali drugo mesto. Vsi člani so imeli uniforme, četa pa svoj prapor.
Po osvoboditvi so stari člani odstopili in prepustili svoja mesta mladim, ki pa za napredek in delo svoje čete niso mnogo skrbeli, niti niso imeli rednega občnega zbora, ker je prišlo premalo članov. Nedelavnost sedanjih ljudi se kaže tudi v tem, da jim je zapadla predvidena lanska občinska podpora v znesku 15.000 din, ki bi jim sila prav prišla in še premajhna bi bila, če bi hoteli popraviti gasilski dom, nabaviti cevi ali napel jati elektriko v gasilski dom. Vsega bi ne zmogli, a nekaj bi se pa že dalo napraviti. Studenčne cevi že čakajo polnih pet let, da bi jih namestili tja, kamor spadajo, to je v gasilski studenec. Mnenja smo, da bodo morali tudi bivši starejši člani s svojimi izkušnjami pomagati in dajati mladim pri delu dober zgled.
Zenkovci
Naša vas leži na ravnini, za katero se dviga goričko gričevje s slikovito zunanjostjo. Vaščani so znani kot pošteni in pridni ljudje, saj se vztrajno potegujejo za napredek svojega naselja. Radi se večkrat sestanejo in imajo uspehe tudi na prosvetnem področju.
Pred kratkim nas je obiskal agronom tov. Šiftar. Ko je izstopil iz avtomobila in se podal v hišo, kjer naj bi bilo strokovno predavanje, se je presenečen zagledal v zbrano množico. Hiša je bila do zadnjega kotička polna ljudi, prišlo je Čez 100 ljudi.
Za pust smo imeli priljubljeno Borovo gostüvanje«. Cisti dobiček smo namenili za gradnjo gasilskega doma. V vasi pa je tudi vedno bolj živa misel na elektriko. T. P.
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j.
SELO — VUČJA GOMILA razpisuje mesto UPRAVNIKA Pogoji: zaželjena srednja kmetijska šola in enoletna praksa v zadružnem gospodarstvu. — Zaželjeno tudi delno znanje knjigovodstva.
KMETIJSKA ZADRUGA GRADIŠČE razpisuje mesto UPRAVNIKA
Pogoji: nižja kmetijska šola in dve do pet let prakse v kmetijstvu. Plača po dogovoru.
»ŽELEZNINA« LJUTOMER razpisuje službeno mesto za mlajšega trgovskega pomočnika,
verziranega v železninski stroki. — Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Kolektiv
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »SOGRAD« — MURSKA SOBOTA
sprejme v službo VERZIRANO STROJEPISKO
Ӏ. razreda z daljšo prakso v administrativni službi. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. marcem 1955. Prijave je vložiti pismeno na upravo podjetja »Sograd«, Murska Sobota.
Na osnovi določila 12. člena pravil podjetja upravni odbor Trgovskega podjetja »Prekmurski magazin« v M. Soboti razpisuje službeno mesto
knjigovodje (bilancista)
(za glavnega računovodjo)
Pogoji: Popolna srednja šola in večletna praksa v trgovskem podjetju. Plača po dogovoru. Stanovanje za samca je zagotovljeno. Nastop službe s 1. marcem 1955 ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 1. marca 1955.
KOMISIJA ZA RAZPIS SLUŽBENIH MEST DIREKTORJEV pri OLO v M. Soboti
razpisuje službeno mesto
poslovodje za Obrtno podjetje
Mizarstvo »JELKA« v Beltincih
Pogoji: Mojstrski izpit iz mizarske stroke in najmanj petletna praksa v vodstvu zasebnega ali socialističnega obrtnega obrata.
Prošnje z življenjepisom in dokumenti je dostaviti najpozneje do 1. marca 1955 na Tajništvo za gospodarstvo pri OLO v Murski Soboti.
24. FEBRUARJA 1955
7
za prvo, je prišlo tudi okrog 50 mask, enako lepih in domiselnih kot poprej pri malih. Komisija je imela težke muke, ko je morala izbrati osem mask za nagrade, saj bi morala biti velika večina nagrajena. A ker ni bilo več nagrad, so se druge maske morale zadovoljiti s pohvalnim priznanjem. Prireditev je pokazala, da večletna vzgoja v estetskem oziru le ni bila zaman.
IZ TIŠINE
Pred dnevi so imeli na Tišini odborniki SZDL skupaj z občinskimi odborniki sestanek, ki ga je obiskal tudi naš zvezni poslanec Vanek Šiftar. Govorili so o ustanovitvi komun in o morebitni priključitvi krajev na levem bregu Mure k radenski komuni. V poštev bi prišle vasi: Sodišinci, M. Petrovci, Tišina, Petanjci in še morebiti Tropovci. Največje dohodke bi ta komuna imela od radenskih slatinskih vrelcev. Lani so je prodali za deset in pol milijona dinarjev. Odborniki, bilo jih je 45. se še niso mogli odločiti za radensko komuno — nekateri so bili namreč za njo, nekateri pa proti.
Dijaki tišinske gimnazije so nas prijetno presenetili s svojo kulturno prireditvijo. Dvakrat zaporedoma so pri polno zasedeni dvorani pod vodstvom tov. Križmana lepo zapeli nekaj pesmi. Sledila je pravljična igra »Sneguljčica«, ki je mladim in starim zelo ugajala. Mislili smo že, da je na naši šoli tudi vse zaspalo, kot tišinski mešani pevski zbor, a smo se zmotili.
*
Na prostor pred zadružnim domom navažajo gramoz, da bomo lahko hodili Vsaj v trgovino. Sedaj to skoraj ni bilo mogoče zaradi blata. A tudi drugače urejujejo okolje pri zadružnem domu, da bo imelo prijetnejši in lepši izgled.	J. G.
DOSEDANJA VSEBINA:
»Titanic« je plul iz Southamptona v New York. To je bila prva vožnja tega velikana, ki so mu nekateri prerokovali, da je nepotopljiv. Hkrati je bila to njegova zadnja vožnja. Delničarjem družbe, katere last je bil »Titanic«, je šlo predvsem za to, da bi si »Titanic« priboril modri trak, da bi bil torej najhitrejši parnik na svetu. Zato je imel »Titanic« s seboj le polovico rešilnih čolnov, da bi bil lažji in zato hitrejši. Generalni direktor družbe, kateri je pripadal »Titanic«, lord Ismay, ki se je vozil z ladjo čez ocean, je prepovedal ladji zmanjšati brzino, čeprav so jo druge ladje, ki so vozile v bližini, opozarjale na nevarnost, ki preti drvečemu »Titanicu«. Na tem področju je bilo namreč polno ledenih gora. Preden je dežurni oficir lahko dal povelje, naj ustavijo stroje in zmanjšajo brzino ladje, je »Titanic« zadel ob rob ogromne ledene gmote, ki je odprla velikanski kovinski trup kot konzervno škatlo. V boju med dvemi titani je zmagala pošast arktične narave.
Murdock je še vedno okleval. Kaj storiti? Njegovi prsti se nervozno igrajo s tastaturo, s katerim ima zvezo s strojnico. Naj da povelje, da ladja zmanjša brzino?
Z jambornika se spet oglaša straža, ki javlja:
»Ledena gora se pomika naravnost proti nam. Oddaljena je komaj še sto metrov.«
PREPOZNO
Preden se je Murdock zavedel, je bilo že prepozno. S polno paro drveči parnik je treščil ob velikansko ledeno goro, katere ostri robovi so presekali jekleni trup ladje.
Trčila sta dva titana! Čudo tehnike — nepotopljivi Titanic in skozi temno noč se pomikajoča pošast arktične narave.
Titanic je podlegel. Zmagovalec je ostala ledena gora.
V trenutku je postalo Murdcoku vse jasno. Toda kaj, ko je bila bitka že izgubljena. Signaliziral je v strojnico:
»Ustavite stroje!«
Povelje so hitro izpolnili. Srce Titanica se je ustavilo. Vsak član posadke je bil na svojem mestu in delo je šlo hitro od rok. Le delavcev v strojnici se je polastilo malodušje. Le-ti so najbolj občutili udarec in so si zato najlažje ustvarili sodbo o položaju ladje. Položaj pa je bil brezupen.
Trčenja v kabinah prvega razreda skoraj niso občutili. Vendar je prišel nemir iz strojnice in medkrovja tudi med te ljudi, ki so se še vedno zabavali v salonu in v baru. Nekdo, ki je stal v baru pri oknu, je naenkrat vzkliknil: »Moj bog, neka temna senca je švignila mimo. Verjetno je bila
to ledena gora!« »Kaj še,« je pristavil drugi, ki mu je vinska kapljica že nekoliko zameglila pogled, »to je bil le kit.«
Ladijski častniki so s prisiljeno smehljajočimi se obrazi poskušali vzbuditi pri teh ljudeh spet občutek varnosti.
»Nobenega vzroka ni za vznemirjanje, gospoda moja,« so ponavljali vsevprek, »le neznatna okvara na strojih, ki pa bo vsak čas popravljena.«
Vendar pravega razpoloženja ni bilo več. Ta nenavadna tišina je napolnila vsa srca s strahom. Ušesom je manjkalo tisto, čemur so se bila med vožnjo privadila. Pogrešala so ropot strojev in lahko tresenje skozi valove drvečega velikana. Vsi so zdrveli na krov, ki je bil razsvetljen z žarometi. Z grozo so opazili, da parnik nepremično stoji sredi morja.
Kapitan Smith, ki se je prerival skozi gruče od strahu in mraza trepetajočih potnikov, je mimogrede miril:
»Nobenega vzroka ni za vznemirjanje. Vrnite se mirno v salone. O vsem boste pravočasno obveščeni.«
Kapitan se je preril do poveljniškega mostička. Čeprav zaskrbljen je z mirnim glasom poveljeval prvemu častniku:
»Spustite vse zapornice, Murdock!«
»Se je že zgodilo, kapitan!« je dejal smrtno bledi Murdock.
Takoj po trčenju se je ladja nagnila le za 5 stopinj. Tega nihče niti opazil ni. Kapitanove oči so nepremično zrle na kazalec indikatorja — naprave, ki kaže lego parnika. Potne kaplje so mu stale na nagubanem čelu. Ali bodo varnostne naprave zdržale? Bo kazalec še padal? Morda še za 10, 20 stopinj, morda za več, morda. . .
Kapitan je poklical strojnico. Oglasil se je inženir Kean, ki ni čakal, kaj mu bo povedal kapitan, marveč je takoj s trepetajočim glasom javil: »Kapitan, voda vdira v pekel. Zapornice so zaradi trčenja popustile.«
»Takoj spustite v pogon parne črpalke!«
»Smo jih že, kapitan. Toda voda naglo narašča, še nekaj čevljev in kotli bodo pod vodo. Ljudje se upirajo. . .«
»Potrpite, pošljem pomoč.«
Kapitan je takoj poklical k sebi vse oficirje in naročil, naj na vsak način poskrbe, da ne bi nastal na ladji preplah. Prvemu častniku pa je naročil: »Pojdite v strojnico in naročite inženirju Keanu, da nihče pod nobenim pogojem ne sme zapustiti strojev; Mimogrede stopite k mr. Ismayu in mu povejte, da je parnik v resni nevarnosti. Ker ne smem zapustiti svojega mesta, ga
prosite, naj se potrudi on k meni.«
Ko se je vračal iz strojnice je Murdock potrkal na vrata direktorjeve kabine. Precej časa je preteklo, preden so se vrata odprla. Z nejevoljnim pogledom je ošvrknil mogočnež častnika.
»Kaj se je zgodilo? Zakaj so stroji utihnili? Ste mar pozabili, da gre za rekord?«
Mladi kot, ki ga je hotel Ismay odsloviti kot nadležnega služabnika, je mirno odgovoril:
»Povelje kapitana, mr. Ismay. Parnik je v resni nevarnosti. Ledena gora je prebila ladijsko steno. Kakšna je okvara zaenkrat še ne vemo. Vsekakor pa — Titanic se potaplja.«
»Človek, vi ste ob pamet. Titanic da bi se potapljal?«
»Tako vam sporoča kapitan, ki vas pričakuje na poveljniškem mostu.«
Ismayu so se začele tresti ustnice. Preplašenih oči je motril častnika, kot da bi z njegovega obraza hotel razbrati vso resnico. Ko je odhajal proti poveljniškemu mostu so tisti, ki so ga opazili, mislili, da je znorel.
*
V strojnici in kotlarni je bil položaj vse resnejši. Nejevolja med kurjači in nosači premoga se je stopnjevala in vsak čas je
bilo pričakovati, da se bodo uprli. Olje za ogenj upora je prilil nek nosač, ki je začel kot obseden vpiti:
»Reši se, kdor se lahko, voda je vdrla v bunker za premog!«
V splošni zmedi, ki je nastala, se je prvi znašel inženir Kean. Potegnil je izza pasu pištolo, jo naperil proti uporniškim kurjačem in nosačem, ter zavpil:
»Prvemu, ki se bo protivil povelju! K delu, ljudje! Ladje ne smemo zapustiti.
črpalke morajo delati! Dečki, gre za življenje nas vseh!«
»Ja, za življenje sitih mogotcev v luksuznih kabinah,« so zamrmrali nekateri,« vendar so spet prijeli za delo. Kmalu pa se je spet oglasil nekdo:
»Tu na dnu ladje smo kot v pasti. Poginili bomo kakor podgane.«
Kean, ki se je zavedal kritičnega polo 
žaja, je dvignil revolver in oddal nekaj strelov preko glav upornikov.
»Na delo, ljudje! To, kar počenjate, je upor!«
V tem trenutku so se odprla vrata dvigala in izstopil je Murdock. Tudi v njegovi roki 
se je bleščalo orožje. Z ostrim pogle, dom in z odločnim nastopom se mu je posrečilo zadušiti nemir vsaj za nekaj minut. 
»Kako je?« zavpijejo kurjači, ko zagledajo prvega častnika. »Se potapljamo? Človek, govori resnico, sicer ...«
Ne da bi se zmeni! za grozeče dviganje železnih drogov v rokah upornikov, je Murdock odgovoril:
»Dokler imamo električni tok in luči, še ni vse izgubljeno ...«
»Ja, da si prenasičeni milijonarji ne bi stopili na lakaste čevlje,« je zaničljivo pripomnil nekdo iz gruče.
»Od vašega dela zavisi vse,« je mirno nadaljeval Murdock. »Brezžična telegrafska postaja še deluje. Pomoč bližnjih parnikov bo vsak čas tu. Dotlej pa moramo vzdržati. Zato črpalke morajo delati. Rešitev je torej v vaših rokah, zato se ne upirajte!«
Besede častnika niso dosegle zaželjenega ; uspeha. Sikorsky, kurjač poljske narodnosti, se hoče vreči na Murdocka. Strel v glavo mu je preprečil nakano. Vrata dvigala so se spet odprla. Izstopili so štirje možje z napetimi revolverji. Uporniki so se z godrnjanjem vrnili na delo.
Medtem, ko na dnu ladje — v peklu — smrt žanje svojo žetev, ko voda zaliva spalnice služinčadi in ko oboroženi oficirji le stežka držijo v šahu kurjače in nosače, se potniki na krovu še vedno zabavajo obl penečem šampanjcu.
Skozi temne hodnike pa se previdno plazi neka ženska. Ko se je priplazila do rešilnega čolna, je previdno pristopila k čolnarjem, ki so dotlej še vedno brezskrbno kramljali. Po zaupnem pogovoru so se ji čolnarji spoštljivo priklonili in zagrabili za vrvi. Kako tudi ne! Saj je stal pred njimi v žensko preoblečen generalni direktor »White Star Linea« J. Bruce Ismay.
Radiotelegrafist Plihips je medtem neprenehoma oddajal signale na pomoč. Zaman! Naenkrat pa se zgane. Z dvignjeno roko da znak za mir, si popravi slušalki in z zaprtimi očmi posluša. Dobil je zvezo. Namesto tolažbe pa mu zadoni v uho porogljiv smeh radiotelegrafista s »Karpathije«: »Ali brijete norca? Kako naj verjamemo, da se potaplja največji parnik sveta!«
»Da, potapljamo se! Ne izgubljajte časa! Orisal vam bom točen kraj nesreče.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
Grah Drago:
Bledi lunin sij je kresal na snegu tisočero isker, ki so starčku mežikale ob vsakem njegovem koraku, kakor da se kosajo z živahnim lesketanjem na nebu. Pod nogami mu je škripalo in lahni veter, ki je vel preko oblih gričev, počivajočih pod belo odejo v težkem snu januarske noči, ga je božal po obrazu s svojo ledeno roko.
»Zopet sem se zakasnil,« si je očital starec. Tak samoočitek se mu je vsilil sam od sebe skoraj zmeraj, ko se je spomnil, da bo doma sprejet tako, kot že mnogokrat, odkar je v hišo prišla snaha. »Spet bo vpitja in sršečih pogledov.« Grenko se je nasmehnil in zdelo se mu je, prav nenadoma, da ga zebe mnogo bolj, kot je to čutil doslej: noge so ga ob vsakem koraku zabolele, kot da stopa bos po ostrem kamenju, in kolena je vse teže pregibal, kot da mu zamrzujejo.
»Ne bom smel sesti k peci, morda me celo brez večerje zapode v mrzlo in mračno kamro,« je tožil. »Krivico mi delajo, meni, ki si vendar sam zaslužim, kolikor potrošim! Eh, hudo je pri nas, hudo . . .
Pospešil je korak, znova zavihal ovratnik in potisnil oguljeno torbo na hrbet.
»In noge me zapuščajo. . . Nikamor ne morem priti . . . Tistih nekaj kozarcev mi že ni moglo škodovati. Prilegli so se mi, prilegli,« je zadovoljno momljal. »Tam imajo koline. Toplo jim je, smejejo se in povabili so 
        me k mizi, mesa so mi ponudili in mi prigovarjali, Le jemljite, oča! 
Vsega je na pretek. Pijte tudi! Vsa ta prijaznost za tisto drobno kartico.«
Tedaj se je nenadoma zdrznil in obstal. Spomnil se je na pismo, ki ga je dobil iz Amerike. Z drhtečimi rokami ga je na pošti spravil v žep in ne v torbo, kamor je navadno vtikal druga, kajti zanj je imelo največjo vrednost: poslal mu ga je sin. Toda ni ga odprl, kakor tudi ne prvega, čeprav bi to tako rad storil. Ni hotel, da bi mu doma očitali, češ: ,Kaj smo pa mi?'
Kje je tisto svetlo in neskaljeno življenje, ko je bil on, mlajši, še doma! Imel ga je rajši, čeprav mu tega ni nikoli pokazal. Toda prav njega je moral izgubiti! Starejši se je bil spečal z neko deklino in, ko je pretila sramota, jo je poročil ter zasedel mesto, ki je bilo namenjeno mlajšemu. In ta je moral v svet, od njega, ter prvič spoznati, kako ga oče ljubi. Da, takrat ga je objel. Snaha pa je rekla: »Kako ste mevžasti, oča!« Tistega dne je zaslutil, kaj ga čaka v njegovi lastni hiši. Sama sreča, da ima službo! Oba mlada, ki sta se mu vse bolj odtujevala, je videval poredkoma in pritajeno sovraštvo je le tlelo, a Čutil ga je dovolj.
Ko pa je prišlo prvo pismo, je vzplamtelo. Ni ga smel prebrati, on, ki ga je bolelo srce vse od sinovega slovesa! Vzkipel je:
»Ali nimam jaz največ pravice do njega? Ali nisem njegov oče?« Vsa jeza, vse solze so bile zaman. Odprla sta pismo, preštela denar, ki si ga je sin morda z muko prislužil, in mu rekla: »Pozdravlja vas, oča.« Tudi to sta rekla le mimogrede. . .
Pisma so prihajala redno. Sprejemal jih je z velikim veseljem, toda nikoli ni zvedel niti besedice o svojem sinu. Prvega ni odprl samo zaradi miru v hiši, ostalih pa več ni smel. 
Tudi onadva sta bila vesela vsakega pisma. Z veliko ihto sta ga odprla in — začela šteti denar! Tako se je zgodilo zmeraj. Nista ga niti
pogledala, starega poštarja. Umaknil se je v svojo sobo in večerjat ni prišel. Tudi klicala ga nista . .. Saj je bil le poštar, ki prinese pismo in zopet odide. Čemu bi se naj še ozirala nanj, ko pa je vendar prispel denar!
Starca je stresla misel, da mora domov. »Kaj, če me več ne čakajo? In če so vrata zaprta? Hmm . . . Tako se bo zgodilo,	kot	takrat. . .«
Znova je obstal. Zazdelo se mu	je, da zopet	stoji	pred vežnimi
vrati, kot tiste noči. Takrat se je vrnil zelo pozno. Vsi so že spali. Čez dan so želi in zvečer so opravili le najnujnejše ter legli. Ko je videl, da kuhinjsko okno ni razsvetljeno, mu je postalo tesno. Ali jih naj zbudi? Kaj, ko bi legel v senik? . .. Neodločno se je pomaknil na dvorišče. Pes je zarožljal z verigo, zarenčal in utihnil. Spoznal ga je. Toplo je zavelo v starčevi duši, ko je pomislil nanj. »Sprejemata me kot psa, ta me pa pozdravi kot takrat, ko sva se s sinom ponoči vračala s polj. Sedaj je v tujini. Morda ga več nikoli ne bom videl. . .« Na pragu je obstal z morečo tesnobo v prsih. Dvignil je roko, da bi potrkal, a jo je brezmočno spustil. »Ne bosta se oglasila, ždela bosta pod blazinami in čakala, da odneham.« Že se je obrnil, da bi odšel preko dvorišča v senik. »Ali nisi ti postavil tega doma?« je jeknilo v njem. Ustavil se je. »Koliko sem pretrpel, preden je na mestu vegaste bajte zgradil trdno in	svetlo hišo! Vse poletje sem	prespalskoraj	pod	milim nebom.
In zdaj,	ko bi moral poležavati na samih pernicah,	naj	grem v seno?
Ne! Nikoli!« Skočil je k durim in udaril. Nič se ni zganilo. Zamahnil je znova in ni čakal odgovora. »Že zdavnaj bi mi morala odpreti. Toda molčita. Morda sikata kletvice pod blazinami, morda se celo hihitata! »Odprita!« Z redkimi in težkimi sunki je udarjal po izrezljani hrastovini. Naenkrat so se vrata sunkovito odprla, pokazala se je bela postava in zavpila z zaspanim ter od besa spačenim glasom: »Proč, stari! Ven!« Potem je zaloputnilo in zaškrtal je ključ. Spet je bilo vse negibno kot prej. Le črički so se poredkoma oglašali iz sadovnjaka in nekje v grapi je zavijal pes. . . Starec je stal mrtvo kot kip. Lasje so se mu bili prilepili na mokro čelo in poštarska torba mu je bila zlezla na trebuh. Roke so mu drgetajoč visele ob bokih in prsi so se mu sunkovito dvigale. Počasi se je umiril. Obrnil se je proti seniku in utonil v njegovi senci. Zašumelo je seno in zopet je vse utihnilo . . .
Tudi zdaj, ko je stal v snegu in podoživljal tiste težke trenutke, je vse molčalo. Veter je vel kot dih dolgo pričakovale smrti in tudi oblak je negibno visel na nebu. Zganil se je, da bi šel dalje, toda bilo je prijetno stati tam na prostem in razmišljati o svoji usodi. Ni ga več zeblo v noge. Niti jih ni čutil. V glavi mn je šumelo in spreletavala ga je čudna toplota. Misli, zbegane in razpršene, so se le s težavo združevale in kot črne vrane utripale v praznini starčeve duše.
»Sovražita me . . . Mrzita me . . . Brez doma sem . . . Dva sina imam. Eden me črti, drugi pa je tam daleč, daleč . . . Morda je pozabil name?
Ne! Ni! Saj mi piše! Na moje ime prihajajo pisma! ... Bereta jih pa onadva . . . Ne vem, kako je s teboj, moj sin. Iz tvojih pisem ne zvem ničesar. Ali si zdrav? Si! Si! Saj mi drugače ne bi mogel pisati!. .. Ali ti gre dobro? Da! Saj mi pošiljaš denar! Hmm, da, pošiljaš ... Štejeta ga pa onadva!«
Misli so se mu znova pretrgale. Stal je togo kot razčesnjeno deblo v nevihti.
Čez čas je zopet začel mrmrati:
»Da, štejeta ga onadva — Moj denar! Meni ga pošilja, ker ve, da ga le jaz zaslužim. Oh, moje drago dete! Tako si dober! Ne veš, kaj počno z menoj. Zapuščal si me z besedami: ,Pazita nanj! Zaslužil si to! Tako si jima dejal. Ničesar nista rekla . . . Smehljala sta se . . . Sedaj se smehljata, ko odpirata tvoja pisma. In potem štejeta! Ali jima pripada? Moj denar! Tvoj težko prigarani denar si prilaščata! Ne pošiljaj jima ga več! Sam ga ne dobim, onadva pa sta tatova! Ne daj jima ga več, ne daj!«
Zadnje besede, ki jih je skoraj zavpil, so se porazgubile nad zasneženim pobočjem brez vsakega odmeva. Nihče jih ni slišal. Toda v starcu so donele, kot da ga hočejo zbuditi iz temačnih misli.
Res se je neadoma zganil. Trudoma je premikal noge kljub temu, da je celo iz njegovega obraza odsevala divja odločnost, ki sta jo bili rodili jeza i zapostavljenost. Toda to je bila le trenutna sprememba T- omotični enoličnosti, ki se ga je vse bolj lotevala . . .
»Štela ga bosta . . . in se smehljala, škodoželjno in zlobno se bosta režala . . . Kopičila bosta denar, sin jima ga bo pošiljal, jaz bom pa ostal zmeraj praznih rok . . . Ničesar ne bom dobil! Niti besedice ne bom zvedel o njem . . . Ne? Res ne?«
Z viharno kretnjo je potegnil pismo iz notranjega žepa, toda padlo mu je na tla, čim ga je izvlekel. Roke so mu bile trde kot iz lesa. Stokaje se je sklonil, ga prijel z obema rokama- toda izmikalo se mu je iz otrdelih prstov. Bil je ves mlahav in mehak. Sesedel se je v sneg na robu ceste. Oddahnil si je: »Tako sem utrujen ... In to se mi tako prileže!« Znova je tipal za pismom. Našel ga je, ga pobral in se s hrbtom naslonil na sneg, nakopičen ob cesti. »Sedaj ga bom pa jaz odprl! Končno! Prvi ga bom prebral!« Začel ga je trgati. Ker ga s prsti ni mogel držati, ga je z levico stiskal k prsim in ga z desnico cefral. Lotevala se ga je vse večja nestrpnost, pohajala mu je sapa in v očeh mu je žarela ognjevita neučakanost.
Odvrgel je raztrgani ovoj in odprl preganjen list. Šele tedaj je opazil, da je tema. Roke so se mu povesile in pogreznile v sneg. »Tudi denarja ni. Denarja? . . . Eh, čemu mi bo? ... Saj bi mi ga odvzela. . . Toda ne morem brati! Oh! Ali slišiš, moj sin? Ničesar ne vidim. Vse bolj se temni. . . Lepo je, ker mi ni treba domov. Kar tukaj počakam jutra. Onadva lahko mirno spita. Pisma pa ne bosta dobila! Ne bosta ga dobila!« Res ga je stiskal počasi in trudno, brez moči, ne da bi se tega zavedal. »Tudi denarja ne bosta videla. Ne bosta ga štela!« Na posivele ustnice se mu je prikradel bolesten in škodoželjen smehljaj.
Skrčil je kolena, potisnil roke pod suknjo in povesil glavo. Zaspal je ...	t
V pisma, ki so mu ga drugega jutra iztrgali iz stisnjenih prstov, je sin sporočal, da pride na obisk . . .
8
24. FEBRUARJA 1955