HRANE IN PIJAČE « SREČANJE PiKAlNIH ORKESTROV • OtEiJOt II MU liUllf črnomaljski »za« za lepšo __bodočnost ^ črnomaljski občini gla-®valo za samoprispevek .^Sodst. upravičencev — Prebivalci črno-(j0 | e °t>čine se še kako zavedajo, da sa e s Pomočjo denarja, zbranega s lovn°^nS- ev^om’ moč izboljšati de-šolah lril?'v*jenjs^e razmere v njihovih nedpi" *° so dokazali tudi preteklo 'ih n S° na ^ 8*asovnlrtih mes-Drk VSe-i °bčini glasovali za samo-nih ^eVek za program naložb družbe- 1 i. ,^avn°sti, ki ga bodo plačevali od ’ Ja letos do'30. junija 1990. se^h * glasovalnih upravičencev tore g« glasovanja udeležilo 11.994, »I J f odst. Za samoprispevek je viče° 0 ^ °dst. vseh volilnih upra-1^ odstV* medtem ko j'h Je bilo proti ^ ^ črnomaljski občini pripisujejo Suge za USpeh referenduma tudi *adevnim aktivistom, ki so poskrbeli, m so hili občani dobro obveščeni o na-(uj?u samoprispevka. Pripravili pa so k ' vrs‘° zborov občanov ter izdali lepšo prihodnost«, ki sojo ^‘ili gospodinjstvom. prab° sredstev krajevnega samotar V’ d° spremljal poseben od-Pšči' bo 'menovala občinska sku-0,n„a’ 7-a dokončanje pričetih del pri nja vni šoli v Semiču, torej doko« de| je Pdzidka, adaptacijo starega |j 3oln^«nani° ureditev bodo nameni-telou^J JOnov dinarjev, za dograditev acj a ,.lce in potrebnih učilnic ter osnJ, J.° °hstoječe stavbe starotrške d0?,r šole 20 milijonov dinarjev, za Osno aV° ^'rih učilnic ter adaptacijo Za HVnC ^°'e v ^mib Pa 40 milijonov. binp,OZIC!avo g učilnic, ustreznih ka-Žur, °Č!n knjižnice v osnovni šoli v 2 ulici v Črnomlju bodo adanta milijonov dinarjev, za za n f'1° Pros,orov v domu učencev liionn, be 'JUdske knjižnice 10 mi-tv,:*! V’ La ureditev kuhinje v se-Za ern olroškem vrtcu prav toliko ter ^ lzgradnjo doma starejših občanov v rnomlju, torej za dozidavo in adap-cijo obstoječe hiše Pod smreko, 40 m,|‘Jonov dinarjev. Dolenjsko zdravstvo v stiski Manjka mu 260 milijonov dinarjev — Že v prvem trimesečju velike izgube — Pošastna rast materialnih stroškov — Akcija za zagotovitev več denarja menjavi dela z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi povečati vsaj za 90 odst. NOVO MESTO — Dolenjsko zdravstvo je v zelo hudih škripcih. V letošnjem prvem trimesečju sta brez težav poslovala le Zavod za socialno medicino in higieno ter Dolenjska lekarna, v metliškem, črnomaljskem in trebanjskem zdravstvenem domu so poslovali z izgubo, v novomeškem pa niso mogli oblikovati skladov. Še najhuje pa je v novomeški bolnišnici, ki je četrtletje zaključila z dobrimi 60 milijoni dinarjev čiste izgube, trenutno pa ji manjka okrog 150 milijonov za normalno poslovanje. Rešuje j>e z dragimi kratkoročnimi krediti, kar pa je velika materialna in politična škoda. Notranje rezerve? Pravijo, da so že lani povečali materialne stroške le za 41 odst., medtem kosojjh druge bolnišnice za preko 60 odst. Ce naj bi zdravstvo delalo brez izgube, bi morali lanske sporazume o svobodni Metlika: za šesti samoprispevek V nedeljo referendum za uvedbo samoprispevka METLIKA — V nedeljo, 2. junija, se bodo metliški občani na referendumu odločali za novi samoprispevek. V metliški občini se te dni izteka že peti samoprispevek po vrsti, se pravi, da v tej belokranjski občini že 25 let neprekinjeno svoj razvoj najtesneje povezujejo s samoprispevkom, kar to najmanjšo občino v Sloveniji postavlja na prvo mesto. In vedno so se za samoprispevek odločili z veliko večino. Z novim samoprispevkom naj bi v petih letih zbrali skupaj dobrih 94 milijonov dinarjev, od česar je 80 odstotkov namenjenih za sofinacni-ranje del iz programa samoprispevka, petina pa za uresničitev načrtov krajevnih skupnosti; brez sredstev iz samoprispevka bi krajevne skupnosti ostale tako rekoč brez denarja. Za sofinanciranje programa del iz samoprispevka je torej predvidenih 75,4 milijona dinarjev, vrednost vseh del iz programa pa je ocenjena na več kot .421 milijdnov dinarjev. Devize pa kar plenijo Dodatno zmanjšanje razpolagalne pravice z ustvarjenimi devizami, kar je pred časom samovoljno sprejela Ljubljanska banka — in to z veljavnostjo za nazaj! — je močno prizadelo tudi metliški Komet. To, da si bančniki gotovo niso ne mogli ne upali tako usodnega precedenčnega sklepa sprejeti na lastno pest, brez vsaj tihega privoljenja ali podpore oblastvenih struktur, pustimo tokrat ob strani. Kakorkoli že: Komet in seveda druge delovne organizacije so plane za letošnje leto delali s predpostavko, da bodo razpolagali, tako kot lani in, kot je bilo rečeno, tudi za letos, s 46 odstotki ustvarjenih deviz. Za letos so v Kometu načrtovali za 2,6 milijona mark izvoza in tako teh dodatno zaplenjenih 6 odstotkov deviz pomeni za to delovno organizacijo blizu 160.000 mark manj svojih deviz, s čimer bi lahko kupili kakih 20 novih zelo zmogljivih specialnih šivalnih strojev, ki jih nujno potrebujejo, če hočejo še povečati izvoz. Vendar prav gotovo ne bo ostalo samo pri teh 160.000 markah, kajti Komet je celoletni plan izvoza na konvertibilno tržišče že v prvem četrtletju izpolni! 41-odstotno. Poleg tega pa je treba opozoriti še na nekaj: prava cena tega poslulega bančnega ukrepa ni samo resnična vrednost teh dodatno odvzetih 6 odstotkov deviz. To ve vsak. da je devize prisiljen kupovali na tako imenovanem prostem trgu. kjer veljajo zakoni odi-ralskih verižnikov in črnoborzijancev. A. BARTF.LJ • Težave z zagotavljanjem potrebnega denarja za takšno zdravstveno varstvo, kot ga imamo, so že od leta 1980, in to vsako leto večje. Delež sredstev za zdravstveno varstvo v družbenem proizvodu pada in v resnici je denarja za zdravstvo vedno manj. S povprečnimi stroški za zdravstveno varstvo se v dolenjski regiji celo vse bolj oddaljujemo od republiškega povprečja. Pereč je problem iztrošenosti opreme, ki je v zdravstvenih domovih 75- do 90-odstotna, v drugih zdravstvenih ustanovah regijskega pomena pa celo stoodstotna! Po izhodiščih za letošnje sporazume o svobodni menjavi dela manjka v dolenjski regiji za zdravstvo 260 milijonov dinarjev. Zdravstvene organizacije ne morejo pristati na bistveno manjša izhodišča ob taki rasti realnih stroškov, kot je. Edini izhod je, da damo zdravstvu več denarja. Če ga nimamo, je treba s celotno problematiko v široko javno razpravo, pred ljudi, ki naj odločijo ali bodo prispeva- SRECANJE VETERANOV LJUBLJANA — V soboto, 15. junija, bo ob 9. uri v rekreacijskem centru Ježica v Ljubljani (bivši Štern) na Titovi 260 tradicionalno 4. srečanje brigadirjev-veteranov MDB iz ljubljane in okolice, vabijo pa tudi vse brigadirje veterane iz ostale Slovenije. Poskrbljeno bo za kulturni program, ples in razvedrilo. Udeleženci srečanja bodo dobili tudi posebno spominsko značko srečanja in 40-letnice mladinskih delovnih brigad. Vse ostale informacije v zvezi s srečanjem daje Bruno Thaler, Turistična poslovna skupnost Ljubljana, Študentovska 3, tel.: 061/ 325—650. S,.., POD SROBOTNIKOM — Stražani so minulo nedeljo popoldne pripravili tradicionalno, že osmo gai>je pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Udeležilo sega je devet orkestrov, ki so se na koncu zlili v «Vr^a 1 ve^ ko* godbeniki, nato pa pod vodstvom izkušenih dirigentov zaigrali nekaj skladb v počastitev „ik°Pvkega leta glasbe. Združenim orkestrom je prvi dirigiral IvoMatoš iz Trebnjega (na sliki). Srečanje godbe-1 ?v je pomenilo vrh kulturnih dnevov, ki sojih letos v Straži organizirali prvič. (Večna kulturni strani.) (Foto: ‘ 4-Oran) li za zdravstvo več ali pa pristali na zniževanje zdravstvenega standarda. Tretje rešitve ni. Ko so o problematiki financiranja zdravstvenega varstva razpravljali 22. maja predstavniki,izvršnih svetov, zdravstvenih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij dolenjskih in krške občine ter Dolenjskega zdravstvenega centra, je bilo vzdušje hudo mučno. Resnične rešitve namreč ni mogel predlagati nihče. Sprejeli pa so nekaj sklepov in priporočil, da bi vsaj zadušili »požar«'v zdravstvu. Predvsem naj bi v vseh občinah poskušali zagotoviti za zdravstvo dodatna sredstva, zato naj bi imelo zdravstvo prednost pri valorizaciji sredstev za družbene dejavnosti ob polletju. Dosegli naj bi tudi, da za zdravstvo ne bo veljalo z resolucijo določeno 10-odstotno zaostajanje sredstev za rastjo dohodka, kar v drugih regijah že izvajajo. O investicijah zaenkrat ne more biti govora, so rekli, razen v nujno opremo. Za primer, da ta akcija le ne bo imela uspeha, pa bodo v Dolenjskem zdravstvenem centru pripravili »črno varianto« programa, torej predlog, kaj bo iz programa izpadlo, če dodatno zagotavljanje ali združevanje sredstev ne uspe. Sprejeli so tudi sklep, naj bi v zdravstvu vendarle še skušali poiskati možne notranje rezerve ter tudi pogledali svoj odnos do pacient-tov. Z. LINDIČ—DRAGAŠ BERITE DANES! BRIGADIRJI VETERANI NA NEKDANJIH DELOVIŠČIH LESKOVEC — L junijaokoli 10.30 bodo obiskali nekdanja brigadirska bivališča v Leskovcu brigadirski veterani. Tamkaj je bil namreč pred 40 leti glavni štab mladinskih brigad, ki so na Krškem polju pospravljale poljske pridelke. Brigadirji bodo obiskali vasi oziroma nekdanja bivališča, krško Celulozo, vinsko klet Agrokombinata v Leskovcu in kulturne znamenitosti v Kostanjevici. na 2. strani: • še en neuspešen poskus? na 3. strani: • Dobavitelji krompirja odpovedali na 6. strani: • Revnejši dajejo več za manj na 11. strani: • Prisilna uprava v stanovanjskem samoupravljanju? na 12. strani: • Izjemni pridobitvi novomeške bolnišnice na 24. strani: • Na dimniku služijo denar za pot Otroško vtsefe ob Kočevski vrtec slavil 40-letnico dela KOČEVJE — Ob 40-letnici Vzgojho-varstvene organizacije. Kočevje in dnevu mladosti so v kočevski VVO najprej v petek; 24. ■maja, podelili priznanja delavkam, ki so s svojim pionirskim delom postavile temelj vzgojno-varstvene dejavnosti na Kočevskem, naslednji dan pa so na trati za novim vrtcem organizirali še zelo uspelo »otroško veselico«. Veselica, ki je trajala kar štiri ure, je privabila okoli 1000 otrok in še približno toliko staršev. Za zabavo je brezplačno igral ansambel »Aljč in Maj«. Kulturni program sp pripravili cicibani iz vrtcev in male šole. Prvič se je predstavil javnosti tudi pevski zbor vrtca, ki ga vodi Helena Koleta in je začel delovati letos. V zabavnem programu je bila vrsta igric za cicibane in odrasle. Izvedli so tudi tekmovanje za prometno značko, nato podelili 155 cicibanom diplome, cicibanove prometne značke, kresničke in značke AMZS. Ob tej priložnosti so izdali tudi bilten »40 let živžava na Kočevskem«. J. PRIMC PRIZNANJA MLADIM — Najzaslužnejšim mladinskim aktivistom je vodstvo OK ZSMS Novo mesto minuli četrtek v Dolenjskem muzeju podelilo letošnja občinska priznaja. Srebrni znak so prejeli: Anica Kos iz Orehovice, Jože Vidic in Drago Simončič iz Bele cerkve, Ivan Glavan iz Prečne, Mitja Pelko (Valj), Dušanka Weiss in Marko Jasnič, člana predsedstva ZSMS, Marin Zec (CUI), Tanja Škrbec, predsednica centra M DA Matjaž Berger, vodja gledališke skupine, Milan Obradinovič (OŠ Šmarjeta), Kristina Rifelj (OŠ Dragotin Kette) in OO ZSMS: Krka-biokemija, Hipot-Iskra in DSS Comerce-Labod. Dobitnikom priznanja je o današnji vlogi in nalogah mladih govoril Jože Derganc/ Obisk iz 22 neuvrščenih držav Metliko obiščejo predstavniki zdravstvenih usta-nov_______________________ METLIKA — Prihodnji petek, 7. junija, bodo Metliko obiskali predstavniki zdravstvenih organizacij iz 22 neuvrščenih držav, ki se v Zagrebu udeležujejo simpozija o organizaciji zdravstvene službe. V Metliki si bodo najprej ogledali zdravstveni dom, kjer jih bodo seznanili z organizacijo dela zdravstvene službe v metliški občini s posebnim poudarkom na preprečevanje bolezni in zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek in razvoj bolezni. Obiskali bodo krajevno skupnost Suhor, kjer se bodo seznanili z delovanjem KS in z načinom življenja v družinah. Od .delovnih organizacij bodo obiskali Beti in Komet, kjer jih bo prav tako v prvi vrsti zanimalo vprašanje zdravstvenega varstva delovnih ljudi. Za goste iz neuvrščenih držav bodo pripravili kulturni program, v katerem bodo nastopile kulturne skupine iz metliške občine. STARI TRG PRAZNUJE STARI TRG — V spomin na I. junij 1942, ko so belokranjski in kočevski partizani napadli bližnjo okupatorsko postojanko, praznuje starot-rška krajevna skupnost svoj praznik. Letos bo proslava v nedeljo, 2. junija, ob 11. uri pred osnovno šolo. V kulturnem programu bodo sodelovali osnovnošolci, folklorna skupina iz Čakovca, pričakujejo pa tudi učence črnomaljske glasbene šole. Hkrati bodo začeli tudi gradnjo večnamenskega doma in bencinske črpalke v Starem trgu. DELEGACIJA V ARCEVIO RIBNICA — Delegacija ribniške občine bo odpotovala na proslavo v počastitev padlih in žrtev fašističnega in nacističnega terorja, ki bo 2. junija v pobrateni občini Arcevia v Italiji. Ta svečanost je običajno vsako leto 12. maja, letos pa so jo zaradi volitev v Italiji preložili. POKUŠNJA HRANE IN PIJAČE — Krkin tozd Zdravilišča jev četrtek v restavraciji Motel Otočec pripravil 1, pokušnjo hrane in pijače za dolenjske gostinske delavce. S svojimi proizvodi so se tokrat predstavili: Žito Ljubljana, KK Vipava, KK Dobrovo—Brda, Ljubljanske mlekarne, Dana Mirna in KZ Krka Novo mesto. K jedači in pijači je sodila tudi zabava, še prej pa so v kulturnem programu nastopili Ladko Korošec in Milan Stante ter kitarist Tomaž Rajkarič. Morda bo sedaj, po takšnem pokuše-valnem simpoziju, tudi prehrana v naših restavracijah pestrejša in boljša. (Foto: J, Pavlin) V izvoz samo najboljša vina Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je zasedala v Brežicah — Vinogradništvo spet prednostna panoga — Nujna pospešitev obnove BREŽICE — Celovito in za vse dejavnosti do podrobnosti razčlenjeno ter s številkami podkrepljeno poročilo za letošnjo skupščino Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki je bila 24. maja v Brežicah, je spodbudilo prizadeto in živahno razpravo, ki je še dodatno osvetlila razmere v tej panogi ter nakazala usmeritve za delo v prihodnje. Skupščini je med številnimi uglednimi strokovnjaki in gosti prisostvoval tudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Kneževič. Udeležence je pozdravil Mirko Kambič predsednik brežiške občinske skupščine, ter jim predstavil občino in njeno gospodarstvo. O delu izvršilnega odbora skupnosti je poročal magister Julij Nemanič. Omenil je, da so se dolgoletne zahteve po sprostitvi vinskih cen uresničile najmanj leto dnr prepozno. Sovpadle so z obdobjem gospodarske stabilizacije, težav v panogi pa bi bilo veliko , manj, če bi se to zgodilo prej, ko so imeli še polne kleti letnika 1983. Sprostitev cen zahteva še večjo POSAVSKI VINOGRADI MOČNO PRIZADETI • Naravne nesreče že nekaj let zapored siromašijo vinogradnike v posavskem rajonu. Toča in pozebe se kar vrstijo. Letošnja zimska pozeba je vzela 50 do 70 odst. pridelka (na Bizeljskem do 80 odst.), na nekaterih območjih pa je obrala grozdje še spomladanska zmrzal. Vse to pomeni tudi podražitev pridelave. pozornost kakovosti, boljšemu trsnemu izboru in obnovi v hribovskih legah. Slovensko vinogradništvo ima prihodnost v sortno in krajevno značilni specifičnosti vina, ki ga lahko vnovčimo doma in v svetu, to pa zahteva posodobitev kletarske opreme in načrtno vzgojo novih enoloških strokovnjakov. Predsednik Nemanič je nato omenil neprivlačno zunanjost naših steklenic, slab papir za etikete, slaba lepila in (Nadaljevanje na 3. strani) Nadaljevalo se bo toplo vreme s krajevnimi nevihtami v popoldanskem času. Suha krajina čaka brigadirje Prvo desetletje ZMDA Suha krajina — Letos bo v 17 brigadah 650 brigadirjev — Celotna vrednost bo 50 milijonov dinarjev — Tudi letos podobna dela in drugo ŽUŽEMBERK — Še deset dni in v Suhi krajini bodo spet zapeli brigadirski krampi in lopate. Letošnja akcija ZMDA Suha krajina 85 je jubilejna, saj praznuje že desetletnico. V vseh teh letih seje na trinajstih manj razvitih krajevnihskupnostihkočevske, grosupeljske, novomeskelhlrebalijske občine zvrstilo 6316 brigadirjev iz vseh delov Jugoslavije. Upravičenost obstoja brigad je vidna na vsakem koraku. Za brigadirji ostajajo vodovodi, ceste, nova električna napeljava, agromelioracije in druga dela. Veliko dela so opravile tudi brigade Rdečega križa Slovenije »Dr. Pavel Lunaček—Igor.« V letošnji akciji Suha krajina 85, ki se bo pričela v nedeljo, 9. junija, ob 18. uri, bo delalo 650 brigadirjev, združenih v sedemnajstih brigadah. V drugi izmeni se bosta brigadirjem priključili še brigada slovenskih pionirjev in brigada Rdečega križa V dveh mesecih bodo brigadirji opravili delo, vredno blizu 50 milijonov dinarjev. V občini Novo mesto bodo brigadirji letos delali na rekonstrukciji vodovoda Prevole—Pleš v dolžini 900 m in Gradenc-—Malo Lipje. Čistili bodo travnike v MLADOST — IZZIV USTVARJALNOSTI ČRNOMELJ — V počastitev dneva mladosti so črnomaljski mladinci v soboto v Jurjevanjski dragi pripravili prireditev z naslovom »Mladost-izziv ustvarjalnosti«, na kateri so mladi predstavili svoje dejavnosti. Tako so brigadirji skupaj s športnim društvom srednje šole pripravili panoje, radioaa-materji vzpostavljali zvezo s kolegi iz Slovenije in Jugoslavije, brigadirji postavili tabor s tabornim ognjem. Nastopile so domače glasbeneskupine Mostovi življenja, Intervali, duoCamel, ritmična skupina in folkloristi črnomaljske osnovne šole, člani vrste usnovnih organizacij mladine in mnogi drugi, ki jim mladost pomeni tudi izziv ustvarjalnos-. ti. .Trebči vasi in Lopati na površini več kot 50 ha in izkopali jarek za telefonski kabel Dvor—Žužemberk. V občini Trebnje bodo brigadirske roke gradile vodovodno omrežje v dolžini 4500 m (Gor. Podšumberk—Sela Šumberk- • V sredo, 22. maja, je bila v kulturnem domu v Žužemberku I. seja skupščine akcije »Suhe krajine 1985«. Nekaj kritičnih misli je bilo ponovno izrečenih glede sestavljanja programov na deloviščih. Kljub dogovorom, da bodo programi izdelani in poslani v začetku leta, so nekateri to naredili zelo kasno. Delegat iz Sremske Mitroviče seje pritoževal, da brigadirji iz drugih republik ne razumejo gradiv, ki so napisani samo v slovenskem jeziku, *ato niso bili pripravljeni glasovati o programu. Več pozornosti bo letos potrebno posvečati zdravstvenem stanju brigadirjev, saj so nekateri v teh letih hodili v brigade tudi na brezplačno zdravljenje. Nekaj besed je bilo izrečenih na račun slabo organiziranega prevoza in sanitarne urejenosti naselja. —Orlaka—Srebothica), uredili bodo travnike in pašnike v Knežji vasi (Ka-manje) in Zagorici (Dobrava). Pomagali bodo tudi pri kopanju-vodovod-nega jarka za vodovod Korita in Grmada, skupaj z vojaki in krajani pa naj bi pomagali pri urejanju krajevnih cest. V občini Kočevje bodo očistili 32 ha travnikov v Kleču in Mali gori. Pri napeljevanju vodovoda bodo delali tudi v občini Grosuplje. Tri brigade bodo izkopale jarek v dolžini 3000 m za vodovod Lobček—Luče, očistile bodo tudi 40 ha zemljišča Brezov dol. V dodatnem programu občine Grosuplje naj bi brigadirji pomagali pri urejanju vaških poti, pri izkopih sekundarnih vodovodov in pri drugih agromelioracijskih delih. V občini Novo mesto pripravljajo več skupnih akcij, v katerih naj bi sodelovalo 90 brigadirjev. Tako naj bi urejali peš poti v spominskem področju »Rog—Baza 20«, urejali prostor pred pionirskim domom v Dolenjskih Toplicah in naselje brigadirskih objektov v Žužemberku itd. J. PAVLIN GABRCANI PRAZNOVALI VELIKI GABER — V okviru praznovanja krajevnega praznika Veliki Gaber so v tej krajevni skupnosti pripravili bogat spored prireditev. V petek, 24. maja, so predali namenu cesto med Medvedjekom in Gom-biščem, malo kasneje pa so vaščanom Gombišča predali tudi novi vodovod. Naslednji dan je bila v Velikem Gabru gasilska parada, ki šo jo posvetili 50-letnici gasilskega društva Veliki Gber in 40-letnici svobode. Ob tej priložnosti so na stavbi krajevne skupnosti odkrili spominsko.ploščo padlim partizanom in žrtvam fašizma iz Velikega Gabra. Na proslavi, kije bilaposveče-na polstoletnemu delovanju Gasilskega društva Veliki Gaber, pa so najbolj zaslužnim gasilcem podelili priznanja r Denar kroji usodo cest Novomeška cestna skupnost bo s 344,4 milijoni dinarjev komaj zamašila najhujše luknje_________ NOVO MESTO — Občinska skupnost za ceste Novo mesto je lani razpolagala s 187,354 milijoni dinarjev. Od tega je dobrih 41 milijonov namenila za vzdrževanje lokalnih cest, ki jih je v občini 510 kilometrov, od tega le četrtina as- Se en neuspešen poskus? Posavsko zdravstvo še razcepljeno, saj so se vsi dose-_____danji poskusi za združitev izjalovili V lanskem decembru sprejeti družbeni dogovor o merilih za samoupravno organiziranje zdravstva v Sloveniji je ponovno sprožil vprašanje o poenotenju te dejavnosti v Posavju. Dogovor zahteva celovito, učinkovito, ljudem dostopno zdravstveno varstvo s smotrno uporabo prostorskih in kadrovskih zmogljivosti. Zravstveni center v Brežicah je tako analizo že pripravil in sprejel v samoupravnih organih. Gradivo je pred dnevi obravnaval izvršni svet občinske skupščine Breži -e. vendar se ni opredelil za nobeno vatu njo bodoče organiziranosti. ker manjkata analizi iz Krškega in Sevnice. Občinski komite ZKS je prav tako menil, da bi bila vsaka opredelitev preuranjena. dokler ne bosta povedali svojega mnenja sosednji občini. Brežiška analiza naj bi oba zdravstvena domova spodbudila, da bi pripravila za razpravo enako gradivo, nakar naj bi skupaj naročili študijo, da bi imeli v rokah črno na belem, kaj je nabolj racionalno in kakšna delitev dela je najbolj smotrna. V Brežicah menijo, da je najustreznejša oblika organiziranosti posavski zdravstveni center. Taka delovna organizacija bi se najbolj približala zahtevam družbenega dogovora. Druga možnost, ki jo navajajo v analizi, je vključitev posavskih zdravstvenih organizacij v Zdravstveni center Celje, tretja pa povezava v novomeški zdravstveni center. Četrta varianta predvideva organiziranost v Zdravstveni center Brežice kot delovno organizacijo. V tem primeru bi morali lekarniško dejavnost združiti vsaj še z eno lekarno. Dokončna varianta ne bo mogla mimo interesov zavarovancev, odvisna pa bo tudi od mnenja celjske in novomeške bolnišnice, kamor med drugim gravitirajo bolniki iz Posavja. Regija je zdaj razcepljena. Zravstveni dom v Sevnici je tozd celjskega zdravstvenega centra, izvajalci v Brežicah pa imajo svoj zdravstveni center. Obe občini sta vključeni v regionalno zdravstveno skupnost Celje, medtem ko se Krško navezuje na Novo mesto. Krška občina je združevala velike vsote za zdravstvene objekte v novomeški regiji, preračunano v sedanjo vrednost, presega njihov skupni znesek 150 milijonov dinarjev. Sevnica združuje denar za izgradnjo celjske bolnišnice, kljub temu pa obe občini prispevata tudi sredstva za modernizacijo bolnišnice v Brežicah. Za razcepljenost je torej več razlogov, finančnih, organizacijskih in morda še katerih. Vsi dosedanji poskusi za enotno posavsko zdravstvo so se izjalovili, zato je veliko dvomov v uspeh sedanjih prizadevanj, češ da je vlak že zamujen. J. TEPPEJ Pomerilo se je 400 mladih gasilcev ČRNOMELJ — V Črnomlju že poldrugo desetletje poteka ob dnevu mladosti občinsko gasilsko tekmovanje pionirskih in mladinskih ekip. Letos, ko je bilo namenjeno tudi praznovanju 40. obletnice osvoboditve in 30. obletnice črnomaljske občinske gasilske zveze, je bilo še posebno množično, saj je nastopilo 40 ekip, torej 400 mladih gasilcev. Med pionirji A so bili najboljši Stranska vas; Semič in OŠ Semič, med pionirkami B Kot—Brezje, Semič in OŠ Vinica. med pionirji B pa Zilje, Stranska vas in Kot—Brezje. Pri mladincih so bili najspretnejši gasilci iz Semiča, Strekljevca in Vinice, pri mladinkah pa sta nastopili le dve ekipi: iz Adl-ešičev in Doblič. Najboljšim pokale, vsem pa priznanja za sodelovanje je podelil predsednik občinske gasilske zveze Črnomelj Ivan Štrekelj. Na fotografiji predstavnik mladinske ekipe iz Semiča prejema pokal za doseženo prvo mesto. (Foto: M. Bezek) faltiranih, 32,5 milijona je šlo za vzdrževanje 118 kilometrov regionalnih cest, 54,8 milijona dinarjev za večja vzdrževalna dela na lokalnih cestah, pa 10,8 milijona dinarjev za sofinanciranje gradnje cest v krajevnih skupnostih. Po finančnem načrtu skupnosti za letos, ki so ga sprejeli delegati na zadnji skupščini 22. maja, naj bi bilo v te namene na voljo 344,412 milijonov dinarjev. To je res 90 odstotkov več kot lani, toda pri obupnem stanju cestnega omrežja v občini in pri vrsti podirajočih se mostov je še to kot kaplja v morje. Cene so namreč naravnost nemogoče. Za vzdrževanje lokalnih cest je po tem planu predvidenih nekaj več kot 63 milijonov dinarjev. To vsoto pa še del od 41,678 milijonov, predvidenih za vzdrževanje regionalnih cest, bi po besedah direktorja novomeškega Cestnega podjetja namreč potrebovali za sanacijo cest od Novega mesta do Otočca in do Šentjerneja, če naj bi omogočili izvedbo balkanskega kolesarskega prvenstva. Pa sta ti dve cesti, kot še mnogo drugih, nujno potrebni temeljitega popravila, a denarja ni. Za večja vzdrževalna dela na lokalnih cestah je predvidenih 101,558 milijonov, za taka dela na regionalnem omrežju pa 85 milijonov. S tem denarjem se ne bo dalo prav veliko narediti. Z 11,36 milijoni bo cestna skupnost sofinancirala izgradnjo cest po krajevnih skupnostih, z nekaj več kot polovico te vsote v manj razvitih, z ostalim pa še v drugih. Delegati so menili, da je to premalo, toda kje vzeti več? Veliko besed je bilo izrečenih na račun mostov v občini, od katerih je večina v zelo slabem stanju. Sedaj seje porušil še tisti v Zalogu, kandijskega v Novem mestu pa tudi počasi pobira, saj že rekonstrukcija pred leti ni bila opravljena, kot bi morala biti. Zaenkrat vsaj z mostom v Dragi dobro kaže. Pionir kot izvajalec že ima narejene vse nosilce in mostovno konstrukcijo, tako da bo delo hitreje končano. Dela so se uradno začela 25. maja. Obnovili bodo tudi most čez Težko vodo v Novem mestu na Kristanovi,sajgreza manjši znesek, v Zalogu pa bi potrebovali 8 milijonov za vrnitev mostu v staro stanje. Seveda bo denar za izvedbo treba najti. Ob tem je kritika letela tudi na račun milice, češ da bi ob njihovi večji aktivnosti do tega morda ne prišlo. Z. L,—D. Dolenjska v mesecu inovacij Akcija v združenem delu, razstava in seminar za vodilne kadre NOVO MESTO —Od 6. do 16. junija bo v prostorih Ljubljanske banke—Temeljne dolenjske banke v Novem mestu razstava »Inovacije za stabilizacijo 85«, v delovnih organizacijah pa naj bi se junija ogreli za akcijo, kakršno je že lani zelo uspešno vodil Pionir. Odbor za inovativno dejavnost pri smereh: z organizacijo razstave Lju- Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko skuša letošnji mesec inovacij — junij čimbolj izkoristiti, da bi se ta dejavnost veliko bolj razmahnila kot doslej. Akcijo je zastavil v treh Obletnica povratka izgnancev 8. junija bomo na brestaniškem gradu počastili 40. obletnico povratka izgnancev___________________ Vsa svobodoljubna Evropa seje ob 40. obletnici osvoboditve iz zloglasnih nemških koncentracijskih taborišč s pieteto in spoštovanjem spominjala na milijonske žrtve, ki jih je nemški nacizem pokončal v drugi svetovni vojni. Tudi Jugoslovani smo z drugimi evropskimi narodi praznovali to obletnico, zlasti v koncentracijskih taboriščih v Auschwitzu, Buchnetvaldu, Ravensbriicku, Dachauu in Mauthausenu in tam prisegli, da se bomo borili proti vsem, ki hujskajo in se pripravljajo na novo vojno. Vsi tisti, ki so trpeli v nemških koncentracijskih taboriščih, pa so se v sprejetih resolucijah obvezali, da ne bodo dovolili, da bi se kdorkoli spozabil tako daleč, da bi še enkrat zavladal v svetu nacizem in fašizem. Eno takih srečanj, ko bomo praznovali 40. obletnico osvoboditve iz koncentracijskega tabo- rišča na naših slovenskih tleh bo 1. junija 1985 ob 10.00 uri na Ljubelju, kjer je bila podružnica zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. 8. junija 1985 ob 11.00 uri pa bo na Brestaniškem gradu proslava 40. obletnice povratka slovenskih izgnancev v domovino. Nacisti so izgnali iz Štajerske, Gorenjske in deloma iz Primorske preko 60.000 Slovencev in od teh jih je šlo skozi Brestanico 45.000, zato je 7. junij tudi proglašen za Dan slovenskih izgnancev. Občina Krško, ki praznuje tudi svoj praznik, pripravlja skupno z Republiško konferenco SZDL in Republiškim odborom ZZB NOV Sovenije to praznovanje in vabi na čimvečjo udeležbo. Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance RO ZZB NOV Slovenije bljanske banke—združene banke, ki potuje po Sloveniji in bo v času med 6. in 16. junijem domovala v prostorih novomeške banke. Ker pa je praksa pokazala, da je hitrejše uveljavljanje inovacij v združenem delu največ odvisno od razumevanja vodilnih ljudi za to dejavnost, bodo 5. in 10. junija organizirali dvodnevni seminar za vodilne kadre na Dolenjskem. Na seminarju bodo o inovacijski politiki in drugih specializiranih temah predavali strokovnjaki dr. Matjaž Mulej iz Maribora, mag. Peter Stanovnik iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje v Ljubljani in mag. Tone Glavan iz Instituta za trženje v Ljubljani, Ves mesec junij pa naj bi v delovnih organizacijah skušali za inovacijsko dejavnost zainteresirati čim širši krog zaposlenih. Za vzorec lahko služi lan- O INFORMACIJSKIH SISTEMIH OTOČEC — V restavraciji Hotela Otočec je Društvo ekonomistov pripravilo posvet o problemih razvoja računalniško zasnovanih informacijskih sistemov. Uvodno besedo o tej problematiki v Sloveniji je povedal dr. Jože Gričar, o problematiki tega področja za Dolenjsko pa je govoril mag. Janez Gabrijelčič. ska Pionirjeva akcija, ki je dala rekordno število inovacij. R. B. Ne šušmarijo samo obrtniki Dandanašnji je gradnja silno draga, marsikdo pa obupa že pri prvih korakih, saj velja zdaj lokacijska dokumentacija za hišo z vsemi soglasji že J J. 000 din. Obetajo pa se nove, višje cene. pri čemer ostaja dejstvo, da so tovrstni dokumenti v Novem mestu še vedno znatno cenejši kot v Brežicah ali Krškem. Vprašanje pa je. če so dajalci soglasij upravičeni zahtevati nekaj tisoč dinarjev za izdajo soglasja v primeru, da ogled sploh ni potreben, ker imajo vso dokumentacijo že v pisarni, in udarijo tako rekoč le štampiljko. Zasebnik, ki roma od vrat do vrat. da bi dobil soglasja, si seveda ne upa pritoževati se na glas ker je preveč odvisen od »birokrata■« s pečatom. Da pa nekateri hitro dobe lokacijsko dokumentacijo, drugi pa nanjo čakajo in čakajo, je širši družbeni skupnosti tudi znano. Zagotovo niso vsi primeri enako hitro rešljivi, vendar se govori, da naglica ni vselej odvisna od težavnosti primera, ampak od posameznikov na Zavodu za družbeno planiranje. Znani so primeri, ko izdelovalci lokacijske dokumentacije pri ogledu terena stranko vprašajo: Kdo vam pa dela projekt? Če bi ga narediti pri nas, oziroma bi ga napravil jaz popoldne, bi bolo veliko laže. V tem primeru vam ne bi bili potrebno dolgo čakati... R BAČ ER NASA ANKETA Mladost je vedno lepa »Lepo je v naši domovini biti mlad...« poje naša znana mladinska pesem. Ob letošnjem dnevu mladosti smo mlade na Dolenjskem inv Posavju spraševali, če to še drži ali pa so morda pred mladimi tolikšni problemi, da nimajo razloga za optimizem, za veselje nad dejstvom, da so mladi, da nimajo nobene prave perspektive. Mladi imajo težave, čeprav ne čisto vsi enako velikih. Imajo kup velikih problemo v od zaposlitve in stanovanja do izobraževanja in štipendiranja, ki tudi ni povsod in vedno najbolje urejeno. Nasploh se mladi generaciji ne obetajo lepi časi. Kljub temu je biti mlad lepo, pravijo vsi mladi po vrsti v današnji anketi, mladost je vedno lepa, že zato, ker je mladost, pa naj bodo težave še tako velike. RAJKO SKOPORC, učenec železniške srednje šole v Ljubljani, doma iz Šmavra: »Mladost je vedno lepa, pa naj bodo težave še tako hude. Jaz sam nimam problemov. Prejemam štipendijo, tudi zaposlitev kanim dobiti na železnici. Sicer pa ima mlada generacija velike težave. Veliko je mojih vrstnikov, ki nimajo štipendije, ki ne vedo, kje se bodo zaposlili, kje bodo stanovali. Toda nasploh je mladost, nekaj lepega.« JURIJ ŠPEHAR, predsednik OO ZSMS Unior, Stari trg: »Danes je vdiko težje biti mlad kot nekdaj, ko so mladi živeli veliko bolj brezskrbno. Težje je dobiti zaposlitev, včasih pa so se tovarne skoraj teple za delavce. Tudi za stanovanja je težko. Kreditov ni, če pa že so, so visoke obresti. Zatose moramo mladi zelo potruditi in veliko delati, da lahko shajamo. Meni, ki živim na vasi, je glede denarnih zauev nekoliko lažje kot vrstnikom v mestu, sem pa tudi za marsikaj prikrajšan.« JOŽE DERGANC, predsednik OK ZSMS. Novo mesto: »Biti mladje vedno lepo, tej generaciji pa je v primerjavi s predhodnimi težje. Pred njo je zamegljena perspektiva, negotovost. Kako priti do znanja, dela, stanovanja, kako uspeti? De-lavski razred pozablja na tiste, ki so svoj prispevek že dali, predvsem pa na mlado generacijo, ki se na življenje šele pripravlja. Rešitev vidim prav v mladih, saj l mnogimi starimi kadri ne gre več. Toda kolikor poznam obstoječe razmere, se to ne bo zgodilo prav kmalu.« SLAVKO ORLIČ, študent fakultete za telesno kulturo iz Metlike: »Zmerajjelepo biti mlad, samo sedaj so taki časi, da je težko biti mlad. Mladi danes ne vidimo prave perspektive. Jaz sicer imam štipendijo in menda bom tudi službo dobil, samo kako bom živel in si kaj ustvaril s tako plačo? Marsikdo od moje generacije pa sploh službe ne bo dobil. Še huje bo, se bojim, za generacijo, ki prihaja za nami.« MIRAN KAUDEK, občinski sindikalni svet v Brežicah: »Na položaj mladih ne gledam tako črno, kot ga marsikdaj sam1 ocenjujejo. Iz razgovorov s študenti vem. da jih najbolj skrbita štipendiranje in zaposlovanje, pa tudi z vpisi na šole imajo težave, vendar mislim, da bi z boljšim sodelovanjem lahko hitreje in učinkoviteje reševali najbolj pereče zadeve. Pr^ pričan sem. da nastopajo mladi premalo organizirano in da se ne zavedajo, da s skupnim nastopom v okviru družbenopolitičnih organizacij lahko več dosežejo." VIDA BOGOVIČ, delavka v tovarni »Djuro Salaj« v Krškem: »Tri leta sem bila zaposlena v Celulozi za določen čas, zato sem toliko bolj vesela, ker sem zdaj sprejeta na delo za nedoločen čas. Sicer bi se dalo spodobno živeti, tudi če bi ostala doma, ker ima mož veliko kmetijo. Kolikor sem slišala, je dosti dela vsaj med počitnicami, a se mladi ne odzivajo, po čemer sklepam, da pri nas le še ni tako kritično. Bila sem tri tedne na počitnicah v ZRN, a ne bi nikoli zamenjala. Menim, daje v naši domovini še lepo biti mlad.« MARKO GLAVAČ, sekretar OK ZSMS Kočevje: »Menim, da je še vedno lepo biti mlad, če ne upoštevamo družbenoekonomskega položaja mladega človeka. Štipendiranje, zaposlovanje, sta-no.vanje, vse to je žal urejeno le prl manjšem številu mladih. Se pravi, da je lepo biti mlad predvsem zato. kersi mlad. in ne star, in dokler si na grbi staršev.« LILIJANA STRITAR, predsednica KO ZSMS Ribnica: »Mladost je že'sama po sebi lepa. Mladi pa imamo precej težav. Že za šolanje se ne moreš odločiti po svojem interesu, ampak glede na potrebe v občjni, sicer so lahko težave s štipendijo. Težave so tudi s službo. Jaz sem čakala nanjo dobro leto. Sprejeti moraš delo, ki je pač na razpolago, negledenasvoješole. V naši občini je štipendiranje dokaj urejeno in tudi s stanovanjem ni težav, le participacija za stanovanje je problem.« KRISTIJAN JANC ml„ vodja sev-niškega bazena: »Nimam razloga, da nebi bil optimist.. Prenekaterentu mlademu človeku pa splahni veselje, ker ne dobi zaposlitve. Poznam vrsto svojih kolegov i VSTK. ki so še brez dela. Moje delo )e precej samostojno in menim, da bom lahko zastavil na novo. Vsi seveda nimajo take sreče.« DOLENJSKI LIST Št. 22 (1868) 30. maja 1985 kmetijstvo V izvoz samo najboljša vina PRIZNANJE sadjarski SKUPNOSTI ARNOVO SELO SREMSKA MITROVIČA — adružna zveza Jugoslavije je letos Podelila diplome najuspešnejšim skupnostim v katerem se združujejo ^sebni kmetijski proizvajalci. Iz 'ovenije jih je bilo pet, med njimi 11 sadjarska skupnost Arnovo °- Ta je lani požela veliko uspeha na republiški sadjarski razstavi, malo kupčij MIRNA — Na zadnjem sejmu je . ? naprodaj 72 vozil, od tega 8 Pr j0rj.ev» in več kmetijskih strojev. I ani so bili 4 avtomobili, I traktor, [anforna kosilnica, 1 traktorska ‘konca in več manjših priključkov. O ZEMLJI NOVO MESTO— V ponedeljek, km ™a-ia’ Je bila skupščina občinske etijsko zemljiške skupnosti. Naj-(jil^nibnejši točki dnevnega reda sta lansko '5nji Plan. Več prihodnjič. leto5"n"““.u Pos*ovanje skupnosti in IjOVOMESKE TRŽNICI ntest^^ MESTO — V Ponedeljek je na tržnica dajala zelo živahen vi-kuri 2a'0Ženosl Pa je bila dobra in s(T>cev Veliko. Še vedno je bilo največ dik niC Zase<^en'*1 z vsakovrstnimi sa-rad31?' ze'enJave in cvetja, sadike pa-vsak' n'k0V 'n PaPr‘k pa so imeli na 20 d' St°^n'c‘' Prodajajo jih po 15 do dik 'k ^n°' medtern ko prodajajo sa-v ° ra.be- zelja, ohrovta in druge-r , zav“kih iz papirja. Solata je tok-» ■,Veja'a 100 din kilogram, paradi-din P° 450 din, kumare po 180 iti ,CL;Snje P° 200 din in jagode po 450 dln kilogram. P • « V V o e/m is ca NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 315 Prašičev, od tega 115 starih 7 do 10 ednov, 200 pa starih 10 do 12 ^"ov. Lastnika je menjalo vsega P živali, saj je bilo kupcev malo. a mlajše je bilo treba odšteti 5.500 7.000 din, za starejše pa 7.000 do ">•000 din. BREŽICE — Na sobotni sejem s® rejci pripeljali 415 prašičev, sta-h do 3 mesece. Prodali so jih 317, P° 380 dinarjev kilogram žive teže. I (Nadaljevanje s 1. strani) slabo likovno opremo, kar vse odvrača tuje kupce. Steklarska industrija je površna in nima posluha za zahteve trga. Tudi ponudba vina v gostinstvu je na zelo nizki ravni, kar kaže pomanjkljivo izobraženost gostinskih delavcev. Trgovina ne posluje dosti drugače, čeprav zadnja leta proda več vina kot gostinci. Nikjersišenisoomi- ODKUPILI MANJ MLEKA RIBNICA — Kmetijska zadruga Ribnica je v prvih treh mesecih letos odkupila blizu 875.000 I mleka ali kar 5 odst. manj kot v istem obdobju leto prej in tudi za skoraj 4 odst. manj, kot so načrtovali za to obdobje, Letos so odkupili tudi občutno več telet, in , sicer 106 glav (lani-51) 128 glav mlade pitane govedi (lani 84) in 51 glav stare klavne govedi (lani 36). Padec odkupa mleka in porast odkupa živine je posledica pomanjkanja domače krme (zaradi lanske slabe letine) in dragih krmil, ki jih zato kmetje kupujejo manj. Kljub povečanemu odkupu govedi pa strokovnjaki zadruge ocenjujejo, da je stalež krav približno enak, kot je bil lani. TEKSAS NA TRŽNICI NOVO MESTO — Na novomeški tržnici tržna inšpekcija zadnje čase vsak elan kontrolira cene in prodajo. Kljub temu da izrekajo kar naprej mandatne kazni, na nekaterih stojnicah ni cenikov. Ce pa že visi na manj vidnem mestu, so na njem tako majhne in zamazane številke, da jih kupec zagotovo ne more prebrati. Tablice s ceno pa bi morale biti pravzaprav na vsaki gajbi. Ker pa prodajalci inšpektorje že poznajo. se tudi hitro znajdejo, ko prihajajo na tržnico. Takrat potegnejo cenik na vidno mesto ali pa obračajo cenenagaj-bah. Kratko je spet potegnil kmet Servis le v Metliki Kmetje spet bentijo. ker jih je znova nekdo krepko potegni! za nos. Z velikimi težavami so si mnogi na širšem dolenjskem območju nabavili traktorje domače tovarne iz Zemuna, vendar.... Čez traktorje niti ni pritožb, toda zanje je v štirih dolenjskih občinah trenutno najbližji servis edinole v Metliki, tam pa zaradi obilice deta ne morejo sprejemati še strank od onstran Gorjancev. Do nedavnega je bil servis na Mirni, imeli so ga pri Agroservisu v Novem mestu in še marsikje v Sloveniji, ko pa kmetje pripeljejo traktor na servis, ugotovijo, da so s tovrstnimi storitvami firme prenehale. V Sloveniji so v zadnjem času na veliko odpovedovali pogodbe za opravljanje servisnih storitev z zemunsko tovarno, tako tudi na Mirni in v Novem mestu, ker jim uslug niso plačevali. Naj delajo zastonj? V to jih nihče ne more prisilili, ampak z dolgimi nosovi ostajajo kmetje. Vrsta novih traktorjev sloji, ker ne morejo vozila oddali na prvi servis, mnogi pa stojijo tudi zaradi okvar in manjših popravil. Iz lakih razmer se ne more izcimili drueo kot šušmarsko opravljanje uslug. R. B. Kmetijski Žito postaja ranljivejše l ^al je tako. Če je pred leti še veljalo, da žita običajno ne potre-^ Jejo tolikšnega varstva pred boleznimi in škodljivci kot nekatere rau8e bolj občutljive kmetijske kulture, zdaj to nedrži več. lntenzivi-jJ10 Pridelovanje ne prinaša le neprimerno večje pridelke, kot sojih soSe8ali nekdaj, marveč tudi večje nevšečnosti. Že sam nujni gostejši pa°P rastlin omogoči ugodnejše rastne razmere za glivične bolezni, tudi za škodljivce, da o vplivu dušika sploh ne govorimo, (j^^enttakem se je nevarnosti potrebno odločneje postaviti po ro-Slo to Posebej opozarja v svojih navodilih Kmetijski inštitut nj, v.er|ije, z.atrjujoč, da se bosta v nasprotnem primeru občutno zma-al1 kakovost in količina pridelka, pj^ajbolj nevarne žitne bolezni so pepelasta plesen ali pepelovka. Po nLČna ''stna pegavost in rja, medtem ko sneti navodilo ne omenja scbej. Vse te bolezni ie mogoče uspešno zatreti z uporabo 0,5 kg ^'Pravka TILT 250 EC na hektar, s katerim je treba škropiti v raz-Nei *retl tednov, najkasneje pa 35 dni pred spravilom pridelka. . koliko slabše deluje bayleton WP 25, ki je med poljedelci doslej J znan. y0j fjfdje iz. srednje generacije in starejši se še spominjajo, da so po on ,r°čno obirati hlrošče na žitnih poljih, potem pa to zamudno delo v**, saj škodljivci takrat le niso bili tako huda nadlega, zdaj se ne-^ n°st spet povečuje, vendar je treba pred vsakim ukrepom ugotoviti, ukr * g0sPodarsko izplača. Strokovnjaki inštituta navajajo, da je treba Pati, če je 70 odst. klasov takih, da je na njih moč najti vsaj 3 listne Dir' °t' njim zaleže škropljenje z 1,5 lebaycida na hektar ali z 0,5 kg Jttiora ali z 1 litrom actellica 50. Razen uši je nevaren tudi žitni str-50°|'.Prali njegove škodljivosti, pri katerem je treba ukrepati, pa znaša . ''Cink na kvadratni meter. Tudi v tem primeru uporabljamo naštete nst*tieide. Pa so nasveti mišljeni resno in nevarnost velika, potrjuje nemoč, p^kršni so se že znašli nekateri pridelovaci, ko so se srečali s j ePelovko. Nič kaj spodbudna tudi ni ugotovitev strokovnjakov, da vzgoja proti tej bolezni odpornih sort šele stvar prihodnosti. Inž. M. L. slili specializiranih prodajaln, privlačnih vinskih butikov ali vinotek in dostave na dom. Po izvozu vina je Slovenija na drugem mestu v Jugoslaviji, takoj za Srbijo, vendar niti Slovenija niti Jugoslavija nista dosegli tistih količin, ki so jih s tega območja prodali na svetovni trg pred pojavom trsne uši. To pomeni, da je obnova še vedno prepočasna, kar je zagotovo posledica zapostavljenosti in težkih razmer, v katerih se je zadnja leta znašlo vinogradništvo. Razpravljala so izrazili upanje, da bo ta veja končno le dobila enakopravno mesto v kmetijstvu, za pomoč pri uveljavljanju enakopravnosti pase je magister Nemanič zahvalil komiteju za kmetijstvo ter strokovnim ustanovam. Za družbeno organizirano obnovo so se pogoji letos končno izenačili s pogoji za melioracije. Prihodnost slovenskega vinogradništva je v izvozu kvalitete, v izvozu vrhunskih in kakovostnih vin, ker se le z njimi lahko spustijo v konkurenco. Letošnja zimska pozeba je tudi jasno nakazala, da vinogradi nesodijo v ravninske lege, dajihjetreba zasajati na pobočjih in da morajo strokovnjaki izbirati sorte. Količina grozdja ne sme več zapeljati vinogradnikov, prednost morajo dati kakovosti, saj bodo le zanjo dobili ustrezno plačilo doma in v svetu. Celotna poraba vina v svetu upada, narašča pa poraba .kakovostnih vin, predvsem belih sort. V prihodnje bodo na Slovenskem še bolj spodbujali kolektivno zavarovanje vinogradniških površin, saj je povprečna zavarovanost zelo majhna, na celjskem območju 26 odst., na novomeškem 4 odst., v Krškem 11 odst. S tem bi dosegli prostorsko izravnanost, saj niti toča niti pozeba nikoli ne prizadeneta celotne regije. Skupščina je nakazala več poti iz krize in poslovna skupnost jih bo uresničevala na vseh področjih, poglabljala pa bo tudi odnose med članicami od proizvodnje do predelave in prometa z vinom. JOŽICA TEPPEY KRT marljivejši od krta Kmetijski delovni in raziskovalni tabor v sevniški občini — Pomoč kmetijam na terenu ______ SEVNICA — Brigadirstvo ni več zgolj kramp in lopata, temveč tudi praktično preverjanje tistega, kar se mladina v šolah nauči. V sevniški občini 'z zanimanjem pričakujejo v začetku junija posebno brigado. Preden bodo sploh prišli, se jih je že prijelo ime krti, kar je kratica za kmetijski raziskovalni tabor (KRT). Zna- 4 4 4 \ *4 *4 4 I 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 \ Janez Slak: Tovarna nam zagotavlja odkup krompirja in to je največ vredno. Vsa leta zvest Janez Slak iz Knežje vasi že 13 let prodaja krompir Kolinski MIRNA — Janez Sak iz Knežje vasi je že vsa leta kooperant kmetijske zadruge v Trebnjem in seveda tudi tovarne za predelavo krompirja na Mirni. Vendar se je pretekli petek tradicionalnega srečanja pridelovalcev krompirja udeležil šele drugič. A to, da se srečanj ni udeleževal, še nič ne pomeni. Je namreč zagnan pridelovalec krompirja in lani je za to dobil priznanje Kolinske. Povedal je, da imajo doma kar 29 hektarov zemlje, od tega 13 hektarov obdelovalne. Vsako leto je najmanj hektar njiv rezerviranih za krompir, ki je poleg živinoreje tudi glavni vir dohodka. »Reči moram, da sem s sodelovanjem med tovarno in kmeti zadovoljen. Tako nam je zagotovljen odkup in s tem imamo kmetje eno skrb manj. Jaz sem doslej prav zaradi tega še vsako leto izpolnil svoje pogodbene obveznosti. Lani sem ga vtovarnozvozilravnotako 15 ton kot leto poprej. To pa je ravno polovica mojega pridelka. Vendar je treba tudi vlagati veliko. Pri nas zamenjamo vsako leto najmanj tretjino semena. V zadnjih letih se preusmerjamo na sorto dezire, ki daje večje pridelke in je sploh večje povpraševanje po njem. Ker zdaj ne gre več brez strojev, se lahko pohvalim, da imamo štirje lastniki v vasi strojno linijo za pridelovanje krompirja že celih 12 let,« je povedal Slak. J. S. no je tudi, da bodo imeli bazo v stari hiši pri kmetu Pompetu na Križu pod Razborjem, v osrčju prizadevne pašne skupnosti. Vsi, od sevniškega Kmetijskega kombinata, in komisije za kmetijstvo pri RK ZSMS do odbora za mlade zadružnike pri Zadružni zvezi, dobro sodelujejo, tako da bodo mladi, ko bodo prišli, lahko nemudoma začeli s svojim delom V prvi vrsti bo tB študentska brigada, če bo kakšno prazno mesto, bodo vzeli tudi učence srednjih šol. Trideset brigadirjev bo delalo na pašno-košnem sistemu petih kmetij pod Lisco. Delo ne bo enolično. »Krti« naj bi začasno okrepili še desetero drugih kmetij: Tam naj bi spoznali proizvodnjo teh kmetij in vaško življenje. Kot se za vstop v 21. stbletje spodobi, bodo brigadirji imeli možnost spoznavati računalništvo. Tudi to bo usmerjeno v kmetijstvo, saj projekt nosi ime: »Možnost uporabe hišnih računalnikov v kmetijstvu«. Izbrane kmetije po sevniški občini so take, da vsa ta vprašanja živo zanimajo tudi tamkajšnje gospodarje. Strokovna pomoč je obljubljena od Kmetijskega inštituta Slovenije, Biotehniške fakultete, mariborske Višje agronomske šole, celjskega Živinorejskega zavoda, seveda pa tudi od kooperacije pri Kmetijskem kombinatu v Sevnici. A. ŽELEZNIK EN HRIBČEK BOM KURIL- Ureja: Tit Doberšek Vinogradniki so potrebni javne pomoči V tem času že lahko presodimo, kakšno škodo je v vinogradih letos povzročila zimska pozeba, naknadno pa še spomladanska pozeba konec aprila. Na splošno kažejo vinogradi bolj žalostno podobo. V nižjih vinograških legah trte odganjajo v glavnem iz panjev, mnogo trt je popolnoma suhih, enoletni les, ki so ga pri rezi vinogradniki pustili, je v nižjih legah po večini suh. Vinogradi v višjih legah so na splošno sicer ozeleneli, toda nastavek grozdja je slab. V nižjih legah pridelka grozdja sploh ne bo, veseli bomo, če bo glavnina trt ostala in se ne bo popolnoma posušila. V višjih legah bomo morda le pridelali nekaj grozdja, toda največ 50% običajnega pridelka. Zimska pozeba trt je dejansko pokazala, kam sodi trta. Nastane vprašanje, ali naj vinograde v nižjih legah sploh opustimo. Ker so zimske pozebe trt bolj redek pojav (vrstijo se le v večjem časovnem razdobju), menim, da bi vinograde v nižjih legah opustili le na takih večjih zemljiščih, kjer lahko uspešno gojimo poljščine. Na zemljiščih, kjer poljščine ne uspevajo, oziroma dajejo premalo pridelka, pa bomo kljub nizki legi še naprej gojili vinsko trto, računajoč s tem, da je zimska pozeba trt redek pojav. Zato je treba vsako zadevno odločitev dobro pretehtati z gospodarskega vidika. Večina vinogradov je po pozebi več ali manj prizadetih. Mnogi vinogradniki bodo morali naslednjo pomlad trte na novo saditi. Sajenje trt je za vinogradnikevelik izdatek. Zato bi bilo prav, da bi občinski skladi za pospeševanje kmetijstva iz svojih sredstev financirali nakup potrebnih cepljenk, morda tudi rigolanje tam, kjer bo treba vinograde izkrčiti in na novo saditi. Zato naj bi pristojne službe občinskih upravnih organov popisale škodo zaradi pozebe. Zlasti kaže ugotoviti: 1. jakost pozebe v višjih, srednjih in nižjih vinograških legah. Pri tem naj bi komisije poimensko popisale vse primere, kjer bo treba trte saditi na novo, da bi tako lahko pravilno določili sredstvaza nakup cepljenk in za rigolanje. 2. katere sorte so bolj pozebte, katere manj in na kateri podlagi. Po dosedanjih opažanjih je zimsko pozebo še kar dobro prestala sort a laški rizling in žametna črnina, delno tudi game in žlahtnina. Slabše so se odrezale kraljevina, modra frankinja in morda portu- -galka. Vendar to ne drži v vseh primerih. Letošnja točnejša opazovanja naj služijo nadaljnemu priporočanju ustreznih sort na tem območju, • Vinogradnike opozarjamo, da so zelene mladike v vinogradu v tem času še premalo razvite, da bi lahko objektivno presodili, katere mladike bomo pustili, katere pa odstranili pri pletvi ali mandanju trt. Zato s pletvijo trt počakajmo tako dolgo, da bodo grozdiči bolj vidni in zelene mladike bolj razvite. 3. kakšen je nastavek grozdja na trtah, ki so ozelenele. Ta podatek, ki ga naj ugotovijo občinske popisne komisije, naj služi občinskim upravam za družbene prihodke za odpis davkov od vinogradov. Prav tako naj občinske uprave za družbene prihodke v tem letu ne računajo na napovedi o pridelanih količinah vina, saj ne bo kaj obdavčiti. Ta obdavčitev, ki so jo sprejele le nekatere dolenjske občinske skupščine, naj bi prenehala veljati, saj bo posledica letošnje pozebe trt večletna. Sploh je nesmiselno poleg obdavčitve po katastru obdavčevati še pridelek iz vinograda, ko pa ne obdavčujemo posebej pridelkov z njiv (pšenica, koruza, krompir) ali prireje mesa in mleka, četudi je namenjena prodaji. T. DOBERŠEK J Dobavitelji krompirja odpovedali V mirenski Kolinski so v tej sezoni odkupili samo šestino vseh pogodbenih količin krompirja. Se bo tovarna zaradi tega odpovedala nameravani razširitvi? MIRNA — Na tradicionalnem zboru pridelovalcev krompirja, kije bil minuli petek na Mirni, se ni zgodilo nič pretresljivo novega. Predvsem so predstavniki tovarne znova zatrdili, da so še kako zainteresirani za domač, dolenjski krompir, pri čemer pa si žele čim manj slabih izkušenj, kakršnih je bilo pretekla leta več kot dovolj. Radi bi si namreč zagotovili redne dobave krompirja, sicer bodo prisiljeni odstopiti od nameravane razširitve tovarne. Inž. Lojze Metelko iz trebanjske kmetijske zadruge je med drugim navedel podatke o stroških pridelave krompirja in poudaril, da se splača krompir pridelovati, kadar je na hektar vsaj 15 ton tržnih presežkov. Prav za te namene pa je več kot primerna tovarna na Mirni, ki redno odkupuje pogodbene količine krompirja, saj je sama močno zainteresirana za to, da obdrži trg. Seveda je potrebno za dober pridelek izvajati vse potrebne agrotehnične ukrepe. Kmetijska zadruga Trebnje je na tem področju prav gotovo veliko naredila, saj je letos nabavila 350 ton semenskega krompirja in zanj izplačala domala mili jardo starih dinarjev regresa. Kakor je povecfal direktor Kolinske — tozda Tovarne za predelavo krompirja inž. Maks Kurent, jetovarnalani dobro poslovala: izdelali so namreč prek 1000 ton krompirjevega pireja in 1.390 ton otroški- hrane. Dobro je potekala tudi prodaja na domačem in tujem trgu. Najhujše pa je bilo, ker m bilo dovolj krompirja. Lani so ga do- bili le 4.000 ton, v spomladanskih mesecih pa so dobavetoliko dopolnili, da so plan izpolnili z 61 odst. Seveda ob takšnem nespoštovanju pogodbe in špekulacijah ni mogoče računati na nepretrgano proizvodnjo. Dobro so se odrezali v Slovinu v Ormožu, kjer so izpolnili domala vse pogodbene obveznosti in v spomladanskih mesecih dobavili le četrtino krompirja. Odpovedala pa je KZ Stična, ki je dobavila le desetino pogodbenih količin, malo boljši in slabši od drugih so bili Novo-meščani, medtem ko je bilo pri ABC Pomurki očitno, da gre za špekulacije, saj so v spomladanskih mesecih dobavili tri četrt pogodbenih količin krompirja. Za prihodnost ostajajo torej več ali manj enake naloge kot doslej. J. SIMČIČ NA ZBORU VEDNO MANJ KMETOV — Na Mirni se na tradicionalnem zboru pridelovalcev krompirja zbere sicer vedno manj pridelovalcev, a zato zbora še ne kaže ukinjati. Kdor je v resnici zainteresiran za pridelovanje te poljščine, lahko na zborih sliši tudi kaj takega, česar še ni vedel. (Foto: J. Simčič) »Gojišča« koruzne vešče Je to, kar se je razpaslo v Beli krajini, malomarnost ali strokovno neznanje? ČRNOMELJ — Po zakonu o varstvu kmetijskih zemljišč mora biti koruznica pospravljena s polj do 31. marca, ker se sicer iz nje širijo bolezni in škodljivci, a ne le na koruzo, ampak tudi na fižol, grah, htpeij. V Beli krajini pa seje razpasla grda razvada, da pridelovalci koruze, v glavnem nekmetje, puščajo koruznico na njivah d6 pozne pomladi. Nekateri pridelovalci, med njimi je žal tudi veliko kmetov, pa požeto koruzno slamo zmečejo na robove požetih njiv, sosednje njive ali jo odpeljejo na divja smetišča. S tem ravnanjem ne kvarijo le podobe naselij in pokrajine, ampak predvsem okužujejo mlade rastline s koruzno veščo, ki se zaredi v propadajoči koruznici. Zato je kmetijska inšpekcijskaslu-žba poslala vsem. za katere je ugotovila, da niso pospravili z njiv koruznice, bodisi da bi jo uporabili kot krmilo, za kompost, zažgali ali sesekah in zaorali, odločbo o odstranitvi oz. uničenju koruzne slame. Kot je povedala kmetijska inšpektorica Amalija Štefanič. je odkrila v Beli krajini 17 takšnih njiv, od tega 3 v metliški občini, največ pa v okolici Semiča, ker so ljudje marsikje opustili rejo živine. Veliko koruznice je odvržene tudi v jarke in drugam, zanjo pa se ne da ugotoviti lastnik. 9 Štefaničeva opozarja, da sc bo koruzna vešča, če bodo v Beli krajini nadaljevali s takšnim nemarnim delom, tako razmnožila, da bodo morali gojenje ko-' ruze opustiti. Če še aprila oz. maja njive niso pospravljene in preorane, se šteje, da so neobdelane, zato bodo vsi lastniki oz. obdelovalci takšnih polj javljeni pristojnim občinskim službam, ki bodo ustrezno ukrepale. Če namreč zemljišča ne bodo obdelana, bodo ukrepali v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Večjo škodo kot neobdelana zemljišča pa povzročajo nepospravljena polja. Z zakonom o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci je določeno, da so pridelovalci dolžni zavarovati rastline z zaščitnimi sredstvi ali uničiti ostanke rastlin, iz katerih se širijo rastlinske bolezni. B. M. DOLENJSKI LIST ji- 22 (1868) 30. maja 1985 IZ NKŠIH OBČIN IZ NNŠIH OBČIN F* Knjige zahtevajo prostor Izvršni svet podpira zamisel o sanaciji študijske knjižnice v novem srednjeročnem obdobju NOVO MESTO — Študijska knjižnica domuje v stavbi, kije sicer kulturni spomenik, dela pa v hudi prostorski stiski, razen tega poslopje ni ne potresno in ne požarno varnp. Nujna je sanacija poslopja še v tem srednjeročnem obdobju. Da stanje, kakršno je, i\e more trajati, niso spoznali le v omenjeni us- • V novomeški občini je bil v preteklem letu v splošnem sicer spoštovan dogovor o rasti sredstev za osebne dohodke, nekaj delovnih organizacij pa je vseeno izplačalo več. Prekoračitelje so v komiteju za družbeni razvoj pozvali, naj obrazložijo tako ravnanje, njihove odgovore pa so pretekli teden pretresali v izvršnem svetu, kjer odločajo, ali je potrebno poseči po ukrepih ali ne. Vseh pet delovnih organizacij na območju domače občine: Novoles, Labod, Gozdno gospodarstvo, Emona—Dolenjka in Projektivni biro, je za rahle prekoračitve rasti sredstev za osebnedohodke navedlo upoštevanja vredne razloge, zato so v izvršnem svetu ocenili, da za zdaj ni razlogov za ukrepe. tanovi, ampak tudi v kulturni skupnosti in v novomeškem izvršnem svetu, kije problematiko knjižnice uvrstil na dnevni red seje pretekli teden. Za ureditev razmer je na voljo pet različnih možnih rešitev od najskromnejše sanacije objekta dO gradnje prizidkov, preselitev in novogradnje. Po mnenju izvršnega sveta je v današnjih poslabšanih razmerah sprejemljiva le rešitev, ki jo je pripravil še Dominvest leta 1980. Idejna rešitev, za katero je največ možnosti, predvfdeva (po lanskih cenah) za 50 milijonov dinarjev 340 m2 dodatnih koristnih površin za dejavnost knjižnice (čitalnice na podstrešju), centralno ogrevanje stavbe na trda goriva in ostala nujna popravila objekta od elektroinstalacij dalje. Čimprej pa naj bi knjižnica pridobila tudi prostore v pritiličju stavbe, ki jih že vrsto let oddaja. Novomeška kulturna skupnost je v osnutku srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990 že predvidela kot prednostno nalogo prenovo Študijske • knjižnice, toda za vse naložbe bo v novi petletki na voljo le 74,7 milijona dinarjev. S temi sredstvi nameravajo so-t financirati še prenovo Križatije in Sokolskega doma, verjetno pa vsega tega ne bodo zmogli. Izvršni svet je priporočil, naj pri novih naložbah v kulturne objekte v no\(em srednjeročnem obdobju dobi knjižnica prvo mesto. RB / Tri dni slavili praznik KS Stopiče čaka še mnogo nalog — Priznanja OF STOPIČE — Letos so praznovanju pokal. Prvo mesto je osvojil Bogdan krajevnega praznika namenili kar tri Sega (OO ZSMS Stopiče), ekipno pa dni, čeprav to pot niso slavili novih prav tako gostitelji — II. ekipa ZRVS delovnih zmag. Ponosni so na novo Stopiče. Tudi v orientacijskem poho- šolo, na večnamenski družbeni dom in du je zmagala ekipa ZSMS drugo. Tud. v tem letu dokončujejo y s|ovesnostj prjie|j , slavnostno sejp, zatem pa so pri gla-silskem domu pripravili proslavo s podelitvijo priznanj Osvobodilne fronte. Letos so jih prejeli Franc Turk, Feliks Orel, Jože Staniša in Društvo upokojencev iz Stopič, ki je ob tej priložnosti pripravilo svojo prvo veselico. J. P. S I S I s ! s I s I s I s > I I N I S I v I s I s I s I s I s I s I s I N \ \ \ S I s I v I s I s I s I s L ČETRTKOV INTERVJU n Krvi ni nikoli preveč Krvodajalstvo zadnja ieta naglo napreduje, nova spoznanja pa skušajo uveljaviti tudi na Dolenjskem NOVO MESTO —Dr. Ludvika Baraga—Žiberna že deset let vodi transfuzijski oddelek novomeške bolnišnice, ob bližnjem dnevu krvodajalstva pa je povedala več zanimivih ugotovitev iz tega področja. Krvodajalstvo danes ni več tako, kakršno je bilo pred leti. Veda napreduje, občani pa z marsikatero novostjo niso seznanjeni. »Vsako leto je plan oddaje krvi izpolnjen, včasih tudi presežen, krvi pa ni nikdar preveč, temveč je v poletnih mesecih celo primanjkuje. Takrat je odvzemov manj, ker so že dopusti, na kmetih pa imajo več dela. Vsak dan pregledujemo zaloge, in če ugotovimo, da določene krvi skupine krvi nimamo več veliko, obvestimo Rdeči križ, da organizira dodatne krvodajalce, ali pa kri dobimo v drugih bolnišnicah. Ni se še zgodilo, da bi ne mogli dati krvi bolniku, ki jo je res potreboval,« pravi dr. Baragova Občani se večkrat čudijo, da je ki)i v bolnišnici tako draga, ko pa jo vendar ljudje darujejo. Kakšni so stroški? mm Dr. Ludvika Baraga—Žiberna »Samo za primer povem, da ena steklenica s konzervansom za 390 mml krvi stane čez 550 dinarjev. Bolnišnica pa ima tudi nemalo laboratorijskega dela, za katero je tudi potreben material, stroški so s prevozi krvodajalcev in z malico, ki jo pripravimo zanje. Razen tega dajemo iz tega naslova še sredstva Rdečemu križu.« So med krvodajalci večinoma isti ljudje? »Res so med dajalci krvi večinoma stari znanci, povsem pa razumemo tremo krvodajalca pri prvem odvzemu, saj je strah pred iglo vkoreninjen med ljudmi, pa tudi strah pred neznanim. Večinoma pa novi krvodajalci ugotavljajo, da postopek res ni boleč, in potem še pridejo. Uveljavlja pa se praksa, da ne jemljejo več majhnih količin krvi — 2 del ali 2 — marveč vsaj 3 ali 4 del krvi. Za bolnika je namreč mnogo ugodnejše, če dobi kri od manjšega števila različnih krvodajalcev, znano pajetu-di, da zdrav odrasel človek lahko izgubi brez škode zanj tudi do pol litra krvi.« Koliko vas je na oddelku in s kakšno problematiko se srečujete? »Vsega nas je 10 zaposlenih, (narsikdo pa je v zmoti, ko misli, da imamo delo samo dvakrat v te^inu, ko so odvzemi krvi. Na našem oddelku delamo tudi vse laboratorijske posle in opravljamo tudi redno vsakodnevno delo za potrebe bolnišnice. Prav zato imamo uvedeno stalno dežurno službo. Težave so podobne kot na drugih oddelkih: ni denarja za modernizacijo. Pri nas bi potrebivali večjo centrifugo za pripravo posameznih pripravkov krvi. Nova spoznanja medicine so tudi v tem, da naj bi pacient dobil samo tiste krvne pripravke, ki mu primanjkujejo, in ne yeč polne krvi. V ta namen pa bi potrebovali dodatno opremo.i«. R. BAČER MED KOMUNISTE STOPAJO MLADI — Predsedstvo komiteja ZKS Novo mesto je 24. maja v Dolenjskem muzeju pripravilo slavnostno podelitev članskih izkaznic ZK 43 novim članom, predvsem mladim iz organizacij združenega dela in srednjih šol usmerjenega izobraževanja. O današnji vlogi komunista je novim članom spregovoril predsednik OK ZKS Boštjan Kovačič. Škocjan: v naravi Krajevni praznik so počastili na Zagradski gori, nato še v Zagradu J ŠKOCJAN — V soboto, 25. maja, so počastili krajevni praznik, ki ga slavijo dva dni prej v spomin natadan leta 1942, ko so partizani z uspelim napadom pregnali Italijane iz Škocjana. Popoldne so najprej naslavnostnem zasedanju občinskih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti pregledali napredek kraja v zadnjih 40 letih, kar je v slavnostnem govoru nanizala Joža Lužarjeva. Zatem so na prisrčen način podelili letošnja krajevna priznanja OF, ki sojih dobili Jože Tomažič iz Zagrada, Tanja HočeVar, učiteljica iz Škocjana in Industrija gradbenega materiala Strešnik! za pomoč in dobro sodelovanje. Ob tej priložnosti so se toplo poslovili š^pd Tineta Tomšiča, dolgoletnega furik-cionarja v kraju, ki se je preselil v drugo kmjevno skupnost. Veliko'krajanov iz Škocjana in okoliških vaSi pa seje v kasnejših popoldanskih tjrah z mladino in pionirji udeležilo pohoda na Zagradsko goro, kjer imajo pri spomeniku predvojnemu revolucionarju Francu Majcnu tradicionalno slovesnost ob sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo, nato pa se je krajevno praznovanje nadaljevalo jv Zagradu. Gasilci so ob tej priložnosti predali namenu novo notorno brizgalno, ki ji je kumovala IGM Strešnik, »Komet« z lanskimi cenami Ugodno poslovanje v prvem četrtletju — Upajo, da bodo letos uvozili 70 specialnih šivalnih strojev PRIZNANJE KRAJANOM — Med dobitniki štirih priznanj OFje bil tudi Franc Može, bivši prizadevni predsednik krajevne skupnosti. asfaltne prevleke na cesti Stopiče-— Mali Orehek, v zaključni fazi pa so tudi dela pri razširitvi ceste Sentjošt-—Hrušica. »Tudi v bodočnosti nas čaka še veliko dela. Nekaj vasi je še brez vodovoda, neurejenih je še veliko vaških poti, pa tudi pokopališča so v slabem stanju. V Stopičah bo potrebno zgraditi mrliško vežico, avtobusno postajališče in kanalizacijo. Vsega tega pa se ne bo več moč lotiti samo s samoprispevkom, temvečsebodo krajani morali sami aktivno uključevati v delo. Pričakujemo tudi pomoč delovnih organizacij, ki so nam tudi do sedaj pomagale.« je o delu te krajevne skupnosti v svojem govoru povedal predsednik KS Peter Može. Praznovanje so krajani pričeli že v petek, ko so na osnovni šoli Janeza Trdine pripravili slovesen sprejem pionirjev v vrste ZSMS. Ta dan so organizirali tudi športna tekmovanja mladincev in pionirjev z vojaki garnizije Poganci. Na dan praznika je ZRVS Stopiče pripravil^orientacijski pohod s strelskim tekmovanjem za prehodni SE BO PODRLO KJE? OTOČEC — Ob nedavni porušitvi lesenega mosta čez Krko pri Zalogu, kjer je tovornjak s prikolico zgrmel v Krko, setudi gostinci naOtočcu bojijo podobnega primera. Tudi oni imajo pri gradu dva lesena mostova, primerna le za promet z osebnimi in lažjimi vozili, vendar čez oba mostova vozijo tudi krepko naloženi tovornjaki, ko dovažajo material raznim zasebnikom na drugi strani Krke. Kdo bo kriv, če s? tudi na Otočcu kak most podre in na čigave stroške bo obnovljen? Taka vprašanja postavljajo na Otočcu zlasti prizadeti gostinci, ker bi bili oni v primeru nesreče močno prikrajšani pri prometu in zaslužku. Če ni mostu, lahko hotel in restavracijo Grad zaprejo. METLIKA — Metliški Komet, v katerem je zaposlenih 440 ljudi, v glavnem žensk, je v prvem letošnjem četrtletju posloval v iJkviru zastavljenega plana, čeprav je ta, kot pravijo v Kometu zelo »napet«. Tako na primer načrtujejo, da bo letošnji celomi prihodek za blizu 80odst. večji, kot so ga odsegli v lanskem letu. V prvem četrtletju pa so celotni prihodek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 112 odst., dohodek za 78, čisti dohodek za 77 in ostanek dohodka za 81 odst. Vše to so dosegli z enakim številom zaposlenih in ne da bi letos cene povečali za en sam dinar. Kaže, da se tudi pri eni za Komet najbolj občutljivih točk, uvozu prepotrebnih sodobnih specialnih šivalnih strojev, premika na boljše, saj upravičeno pričakujejo, da bodo letos lahko uvozili okoli 70 teh strojev. Letos so močno povečali izvoz na konvertibilno tržišče, saj so tja izvozili skoraj za tri četrt več kot v enakem PRIZNANJA SZDL NAJPRIZADEVNEJŠIM STRAŽA — Minulo nedeljo so v Straži, med 8. srečanjem pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, podelili priznanja krajevne konference Socialistične zveze najprizadevne-jšim krajanom in eni organizaciji. Priznanja, ki jih je izročil predsednik konference Aleš Kulovec, so dobili: Stane Zupančič, Jože Boh, Franc Kraševec, dr. Vladimir Živkovič in gasilsko društvo iz dolenje Straže. OTOŠKA ŠOLA ŽE RASTE OTOČEC — Iz sredstev zadnjega samoprispevka so že pričeli z gradnjo nove osnovne šole na Otočcu. Na Plu-ski, kjer naj bi v naslednjih letih zraslo novo naselje, so delavci Konstruktorja iz Maribora pričeli z zemeljskimi deli, celotni izvajalec del pa bo Marles iz Maribora, Nova šola, ki bo veljala 250 milijonov din, naj bi bila končana že do konca leta, tako da bi se drugo polletje za otroke teh krajev začelo v novih, svetlih in najsodobneje opremljenih učilnicah. lanskem obdobju, močno pa so izboljšali tudi zanje že prej zelo ugodno pokritje uvoza z izvozom. Za dokaj ugodne rezultate v prvem četrtletju pripisujejo zasluge tudi sorazmerno redni preskrbi s potrebnimi materiali in surovinami ter dobri organizaciji dela. S prodajo svojih izdelkov na domačem trgu Komet nima težav, nasprotno, celo več bi lahko prodali, vendar jim kapacitete ne dovoljujejo večje proizvodnje za domači trg, saj morajo izpolnjevati obveznosti do tujih partnerjev. A. B. PROSLAVA PRI SPOMENIKU — Takole so krajani Škocjana pri spomeniku v mladem hrast ju na Zagradski gori počastili krajevni praznik, dan mladosti in sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. (Foto: Bačer) Pomivalna korita iz Žumberka V Radatovičih je uspešno stekla proizvodnja kuhinjskih pomivalnih korit iz ke-rakrila, ki jih izdeluje obrat metliškega Novolesovega tozda TKO RADATOVIČI — Ko so za lanski dan republike v Radatovičih slovesno odprli novo tovarno za proizvodnjo kuhinjskih pomivalnih korit iz kerakri-la, obrat metliškega Novolesovega tozda, so hkrati odprli prvi industrijski obrat v celotnem Zumberku. Zato ni čudno, daje bilo tudi zanimanje za zaposlitev v tem obratu tako veliko: prijavilo seje več kot 70 ljudi, zaposlenih pa je skupno 35 delavcev. »Sedanje strojne kapacitete in število zaposlenih zadoščajo za proizvodnjo 25.000 korit na leto, v načrtu pa je, da bi bilo do polovice prihodnjega leta zaposlenih 70 ljudi, z dodatnimi potrebnimi stroji bi proizvajali 60 do 70 tisoč korit na leto, s čimer bi bil ta obrat optimalno izkoriščen,« je povedal vodja obrata Peter Henčič. Sedaj teče proizvodnja v Radatovičih v dveh izmenah, na dan pa naredijo 76 korit, izdelujejo dva modela kuhinjskih pomivalnih korit v štirih barvah, kmalu pa bodo začeli izdelovati tudi korita v dveh barvah, točneje povedano, s senčenim robom. Seveda hkrati s povečanjem proizvodnje pripravljajo tudi razširitev ponudbe z novimi modeli korit. Pri. proizvodnji v žumberških Radatovičih gre za v Jugoslaviji povsem novo proizvodnjo, pa tudi v svetu izdelava teh korit izkerakrila ni starejša od štirih let. Surovina za izdelavo je plastično vezivo, polnilo pa je kreme-čev pesek posebne kristalne strukture. Za sedaj še vso surovino uvažajo, kajti edini proizvajalec v Evropi je neka angleška firma. »Prednosti naših izdelkov pred klasičnimi so številne. zlasti kar se oblikovanja pa tudi vzdrževanja in trajnosti tiče, značilnost kerakrila je, da ko se strdi, dobi odpornost in trdoto keramike, barva je povsem obstojna, ker je barvana masa, zelo odporna pa so ta korita tudi proti razenju,« trdi Henčič. • Pri načrtovanju tovarne so zelo pazili, da proizvodnja ne bi kakor koli onesnaževala okolja ali bila nevarna za te ekološko neoporečne in občutljive kraje, v tovarni poteka zaključen tehnološki krogotok s hladilnim stolpom, tako da sploh ni tehnološke odpadne vode, edini odpadek iz proizvodnje so trdi delci od obreza korit, a tudi te vozijo na deponijo v Metliko. Peter Henčič: »Že prihodnje leto nameravamo podvojiti število zaposlenih, izdelovali pa bomo 60 do 70 tisoč kuhinjskih pomivalnih korit na leto.« Doslej so na domačem trgu prodali okoli 1,000 takih korit, precej zanimanja in priznanj so s svojimi izdelki poželi na nedavni veliki mednarodni razstavi kuhinjske in sanitarne opreme v Frankfurtu, kjer so sklenili tudi prve pogodbe za prodajo v Francijo, Grčijo in Avstrijo, ko pa bo proizvodnja optimalna, računajo, da bodo kar polovico proizvodnje izvozili, kajti na Zahodu je po teh izdelkih veliko povpraševanje. A. BARTELJ Novomeška kronika GEOLOGIJA — Učitelje in prof"; sorje zemljepisa obveščamo, da se Šmarjeških Toplicah ponuja oče^ enkraten dokaz, da ta kraj res leži" geološki prelomnici. Cesta do pr* rasnega poslopja zdravilišča je * primer, kaj vse zmorejo peklenskesil iz globin zemlje, nekaj malega PaS najbrž dodali tudi gradbinci. BODOČNOST —Pravzaprav se"' ve, zakaj so novomeške pionirčke P sprejemu v mladinsko organizacij peljali na ogled kavbojskega filma,"*' črtovalci bodočnosti pa domnevaj • da zato, ker bi jih radi seznanili s p0-klicem kravjega pastirja. RADIRKE — Vsi vemo, da je P* nudba v naših trgoviriah zelo osir mašena, težko pa je verjeti, da lan* tako ugledna hiša, kot je Mladina* knjiga, preneha prodajati čisto n vadne radirke. « — ČASI — Gradbena podjetja so S* pred kratkim komaj zbrala peščico ^ dve delavcev, ki bi bili pripravi)" oditi s trebuhom za kruhom na.V^ uvrščena in neuvrščena delovišč' Danes ni več tako, zanimanje za delo na Jutrovem je neznansko poraslo< eno delovno mesto se prijavi tudi P" 40 kandidatov. Ena gospa je rekla, da bo tajnik stavbno-zemljiške skupnosti m°rj‘ izboljšati odnos do strank, sicer spet tepen. fflallfi- S?# V času od 16. do 22. maja riovomeški porodnišnici rodile: da Kastelic iz Podlipe — Petra, Maf|J Pgte iz Primštala — Simono, Nfivak iz Repč — Damjana, Ana Str? gaV iz Črnomlja — Janija, MatJJ Jon tez izŠmalčjevasi — Janjo. Daf f! i Hrastar s Sela — Klemena, Roz"! ka Hrastar s Sela — Klemena, lit- ja Kastrevc iz Stopič — Primoža m oša, Nevenka Petrovič iz Dol. Kaff' nja — Sandro, Marija Stegne 1 Goleka — Mateja, Andreja Borštnat j Mosta — Simona, Anica Kregel > Šentjurja —' Mojco, Štefanija V a rt" jan iz Reštova — Kristino, Zvom® Blatnik iz Sadihje vasi — Renato, V"” rica Strahinič iz Brezovice — olino, Metka Skobe iz Mokronoga"? Ervina, Frančiška Simončič iz Raaei — Davida, Slavica Erpe iz Uršnih s . — Andreja, Suzana Nahtigal iz Ved ;a — Aleksandra, Danica Pečnik ■ Kanižaricev— Vanjo, Dragica GA* bačevič iz Črnomlja'— Dejana, J")*' Kuplenik iz Male Poljane — TjaS^ Stanislava Nemanič iz Božakovega Marka, Danica Lovrekovič iz Gor j5 raže — Danijela, Branka Perkovi" Kanižarice — Simona, Ana Umek Polja — Katjo, Marija Požek iz K nižarice — dečka, Anica Zupanci", Volčjih jam — dečka, Marta Feren^ iz Zaloga — deklico, Karmen Kefle., Brestanice — dečka, Marica Kiri" iz Soldatičev — dečka in Katafl^ Kapš iz Starega trga ob Kolpi dečka. IZ NOVEGA MESTA: . 0 Žabkar — Šerec iz Irče vasi 6 — Tej, Ana Mali iz Lobetove 15 a — ^ Irena Šeruga iz Ulice Marjana KoZ', 49 — Nino, Mojca Sočič iz Ulice udarne brigade 20 — Mitja, Jelka 17 O*1' ojič z Ragovske 12 — Lavro in Ma Dragišič s Partizanske 8 — Danil" Čestitamo! O GOSPODARJENJU V PRVEM ČETRTLETJA METLIKA — Največ pozorno*” bodo na seji OK ZKS Metlika, ki b°^ sredo, 5. junija, posvetili občinske!”^ gospodarstvu. Beseda bo tekla gospodarjenju v tej belokranjski ob ni v letošnjih prvih treh mesecih- Sprehod po MetiiitjJ CESTNO OGLEDALO PRI ^ TL1ŠKI POŠTI je razbito že lep čas^ okvir so prilepili organizatorji Vin* v vigredi dva plakata. Za reklamo !” okras. Podobno ogledalo na sti^ j Vinogradniške ceste in Ceste brats ^ in enotnosti pa je zdelano tako, da ne bi mogla v njem videti ženska, š" ^ ko željna zreti v svojo lepoto. D|)rT,a ni in tujci hodijo ali se vozijo t*1. j-aj J opazijo malomarnost in si 11115 v | svoje. Odgovorni pa svoje. In vsej najlepšem neredu. NIKAR, LEPO VAS PROSIMO'^ niti načrtno niti pomotoma ne zap. Ijite na Veselico, kjer je gostišče, kaj nos sevam bo povesil. No ja, razglej vali se boste lahko po Metliki, P°£j|, vam bo segel do Kleka ali do seIT1nj. goric, ostali pa boste pred zaklenj" mi vrati, če boste želeli kaj spiti- N" daj zelo obiskano gostišče na 8r — nad Metliko je zaprto, a se zavoljo ga nihče ne sekira, na drugi strani paJ slišati vnete razgovore o metliškem1 rizmu. Naj si še kdo upa trditi, daS Slovenci zagoveden in ne humo" tičen narod. DOLENJSKI LIST________________________________________________________________________________________________________________________________ Št. 22 (1868) 30. maja IZ NkŠIH OBČIN (f črnomaljski drobir x PREIZKUS SPRETNOSTI — V Črnomlju so pretekli teden označevali sredino cestišča in prehode za pešce. Pohvalno! Toda marsikateremu voz-niku je prišlo še kako prav, da je ob polovični zapori ceste pri novopreple-skanem prehodu za pešce hotel preizkusiti svojo vozniško spretnost, ki seje marsikdaj sprevrgla v predrznost. Ob vožnji v škarje so cvilile gume, da pa so mnogi šoferji še premalo izurjeni za fally skozi središče mesta, so pričali številni podrti stožci, ki so varovali sveže zebre pred odtisi avtomobilskih koles. HVALA, TELEVIZIJA — Da bi teterendum za samoprispevek v črnomaljski občini čim bolje uspel, so Črnomaljci opozorili krajane, naj se erejo na voliščih, tudi s sporočili pr^ Petkovim in sobotnim TV dnev-mkom. Zal so sporočilo lahko prebrali Povsod po Sloveniji — in morda še kje ■e v Beli krajini ne, ker je mrknil pretvornik na Mirni gori. Mogoče pa le ljubljanska TV s tem hotela pred eterendumom za samoprispevek opo-oriti tudi nase, češ da bi tudi sama Potrebovala samoprispevek za svoje aparature? SLFPPEČA NEŽA ZA gluhe in d , — potem ko so v nedeljo x„ 0 Janjci še vedno sedeli pred rlnm 'mi ekrani, je ljubljanska TV v t eym*u podelila belokranjskemu l l “ 'megrala, Gostinstvu in obema za ° Tnjs^'ma občinama bodečo nežo bil J n. "Prispevek« turizmu. To je S1 j v..“eli krajini moč prebrati šele na-ci s"J' * a.n y Delu. Sedaj se Belokranj-Vi R^ ujej0. Je so se televizijcem z K .j '0 vigredjo toliko prikupili, da so njj, 11111 Hali povedati kritiko na račun nik °Vega prizma, pa so zato pretvor-kva na ^'rn' g°ri pustili raje po-— rlen še za dan dlje, kot so obljubili. Ribniški zobotrebci djn . SEMENJ —Ribniška mla-boišj-6 pre(l kratkim organizirala prvi rahli Semenj. na katerem so prodajali in drne 0',*e*dv Vl.n.° .za lesrto galanterijo itd., so n,li tisti, ki niso nikoli tiho. 22 (186)3) 30. maja 1985,. IZ NKŠIH OBČIN Za razvoj ni dovolj le tovarna Tega se dobro zavedajo v Starem trgu, kjer bodo kmalu začeli graditi večnamenski dom — Premalo denarja — Unior že namenil 5 milijonov dinarjev STARI TRG OB KOLPI — Stari trg tako na področju šolstva kot tudi otroškega varstva po vojni ni bil deležen nobene družbene pomoči razen denarja za tekoče vzdrževanje stavbe osnovne šole. Taje bila zgrajena leta 1844, 45 let pozneje pa so sezidali še gornje nadstropje. Razumljivo torej, da več kot stoletna šola ne zadovoljuje več zahtev današnjega šolstva in da je še kako potrebna adaptacije. Šola ima namensko grajeni le dve učilnici, nekaj so jih preuredili iz nekdanjih učiteljskih stanovanj, učilnico za tehnični pouk pa celo iz kleti. Zbornica meri le 8 kv. metrov. In kar je opoiečno celo s higienskega vidika: šola nima greznice, ampak se odplake iz sanitarij zlivajo kar na pobočje pod šolo. Čeprav je učencev sedaj malo, le 58, še pred dvema desetletjema pa jih je bilo 163, so v starotrški osemletki Ogrevanje nezadovoljivo 16 let čakali na to ugotovitev strokovnjakov, koliko še na odpravo napake? komajda še kos težavam. Toliko bolj, ker se je število otrok začelo zopet večati, saj mnogi mladi zaradi zaposlitve v domačem Uniorju, a tudi Kometu ostajajo doma ali se celo vračajo. S samoprispevkom za naslednje srednjeročno obdobje, ki so ga izglasovali v nedeljo, bodo za dozidavo šole, torej telovadnico in dve ali tri učilnice, dobili 20 milijonov dinarjev. Marko Kobe, ravnatelj šole sicer pravi, da so to vse preskromna sredstva in da se počutijo zapostavljene, saj vsa leta od osvoboditve niso dobili ničesar, vendar vedo, da se ne gradi le z denarjem, zbranim s samoprispevkom, in da bodo pristojni organi gotovo našli sredstva tudi drugje. S tem, ko so mladi ostajali doma ali se začeli vračati, pa je v Starem trgu nastal problem z otroškim varstvom. Sedaj imajo le družinsko varstvo, kjer ena delavka skrbi za 9 otrok, to pa je premalo. Zato so si prizadevali, vendar neuspešno, da bi bili deležni iz naslednjega samoprispevka 5 milijonov dinarjev, da bi zagotovili ustrezno otroško varstvo. V kratkem bodo namreč začeli graditi večnamenski dom za otroško varstvo, zdravstveno postajo in gasilsko društvo. Projekti so že pripravljeni, zaškripalo pa je pri denarju. Unior iz Zreč, ki ima v kraju svoj obrat, je že namenil za gradnjo 5 milijonov dinarjev, tako da bodo skupaj s sredstvi gasilskega društva dom letos spravili pod streho. Kot je povedal Marko Kobe, ki je tudi predsednik gradbenega odbora, računajo na pomoč Kometa, prav tako pa črnomaljske občine, kajti le, če bodo naleteli na pomoč v svoji občini, jo bodo lahko iskali tudi v sosednji, kočevski, iz katere se vsak dan vozijo v Stari trg ljudje na delo in v šolo. M.BEZEK KOČEVJE — Poročali smo, da je Komunalna energetika iz Ljubljane (KEL) opravila v Kidričevi ulici v Kočevju meritve pretokov vroče vode oz. centralnega ogrevanja. Iz poročila KEL, kije bilo izdelano 16. aprila, povzemamo, da so bile meritve opravljene v samopostrežni trgovini v Kidričevi ulici, v stanovanjskem bloku št. 1 in 3 (kjer so se stanovalci že 16 let pritoževali zaradi slabega ogrevanja) in v toplotni postaji kemične tovarne Melamin. Iz poročila je razvidno, daje bilo ogrevanje nezadovoljivo. O tem poročilu je te dni razpravljal irilni odbor, prisostvoval pa mu je tudi predstavnik kemične tovarne. Želja je bila, da bi še pred počitnicami uredili vse tako, da bi bilo ob začetku nove kurilne sezone ogrevanje zadovoljivo v vseh objektih. Po predlogu KEL naj bi to dosegli z zvišanjem toplote v zunanjem krogu, dovajanjem večje količine vode v obtok itd. Predstavnik kemične pa je menil, da gre za napako v bloku I in 3 in da je tam treba preurediti notranjo napeljavo centralnega ogrevanja. Rezultat tega sestanka je bil le, da predsednik kurilnega odbora odstopii. Borci: več moramo delati O delu v preteklem obdobju — Kje bodo stali doprsni kipi narodnih herojev? ČRNOMELJ — Na nedavni volilni skupščini črnomaljskega občinskega odbora ZZB NOV so izvolili vodstvo borčevske organizacije. Predsednik bo še nadalje Anton Dvojmoč, podpredsednik Jože Simčič, sekretar pa Martin Tomc. Kot so borci poudarili v razpravi, so razmere v njihovi organizaciji glede na to, v kakšni situaciji smo, dobre, ter opozorili na različna napihovanja, ki spravljajo le ljudi v strah. Spraševali pa so, kaj je bilo doslej storjenega, da bi ljudi, ki so zagrešili vrsto nepravilnosti, kaznovali ali jim ta dejanja vsaj preprečili. »Tega nismo znali ali hoteli narediti. Na koncu mora reševati probleme delovni človek, krivci pa se mirno umaknejo. Ne smemo dovoliti, da bo šel tisti, ki vzame nekaj dinarjev v zapor, tisti, ki ukrade milijarde, pa v pokoj,« je dejal Franc Košir. Eden od razpravljalcev je dejal, da so borci na terenu premalo delavni in si premalo prizadevajo, da bi njihova beseda kaj veljala. Včasih tudi zato, ker ne razumejo časa, v katerem živijo. Zato je Bogo Gorjan, predsednik republiškega odbora ZZB NOV, poudaril, da morajo borci več delati, da se ne bodo izločili iz javnosti, ki je precej mlajša od njih, kajti ne smejo dovoliti, da bi pri reševanju stali ob strani. To pa bodo dosegli le, če bodo razumeli mlajše in njihove nove poglede. Čnomaljski borci so v preteklem obdobju uspešno opravili mnogo nalog, obsodili pa so to, da se kljub temu, da so že izdelani doprsni kipi štirih njihovih narodnih herojev, ne morejo zediniti, kam bi jih postavili, čeprav bi bil že čas, da se ob 40. obletnici osvoboditve končno poenotijo. B. M. SINDIKALNA PRIZNANJA' RIBNICA — Zaradi slabega vremena je odpadlo načrtovano prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov ribniške občine na Travni gori, na katerem so nameravali podeliti tudi letošnja sindikalna priznanja. Ta priznanja bodo podeljena na svečanosti ob dnevu samoupravljalcev 27. junija, ko bo tudi svečana seja ribniškega kluba samoupravljalcev. Priznanja, srebrne znake sindikata, bodo prejeli: Viktor Blatnik, Mirko Goršič (oba Riko), Janez Arko (Inles Sodražica). Jože Tanko (ITPP), Tone Matelič (Donit) in tozd Rikostroj. V SODRAŽICI NOV VRTEC — Preteklo soboto so v Sodražici slovesno odprli nov vrtec, v katerem bo prostora za okrog 80 malčkov. Moderna kuhinja in jedilnica v vrtcu pa bo služila tudi za osnovnošolce. Ena največjih investicij v ribniški občini je stala 46 milijonov dinarjev, sredstva pa so zbrali s samoprispevkom. Na proslavi ob odprtju vrtca, ki so jo združili s praznovanjem krajevnega praznika, dneva mladosti in 40-Ietnice osvoboditve so petim krajanom tudi podelili bronasta priznanja O F. Kulturni program so izvedli učenci osnovne šole, pevski zbor in tamburaši ter ribniška godba. Na sliki: predsednik družbenopolitičnega zbora Srečko Arko je prerezal vrvico in s tem odprl vrtec. (Foto: M. Glavonjič) Za desetino manjša proizvodnja V kočevskem gospodarstvu letos 11 izgubarjev (lani 13), pri družbenih dejavnos-__________tih pa 4 (lani 3)— Največ izgube v družbenem kmetijstvu___________ KOČEVJE — Industrijska proizvodnja v kočevski občini seje v prvih treh mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala za preko 11 odst., hkrati pa so se zaloge gotovih izdelkov povečale skoraj za 28 odst. Zmanjšala se tudi izvoz (za 14 odst.) in uvoz (kar za 33 odst.). Izgubo je izkazalo 11 organizacij (vsi trije proizvodni tozdi Itasa, tozdi KG Govedoreja, Prašičereja in kooperacija, Veterinarska postaja, Zidarjeva tozda Gradbeni sektor Kočevje in Strojni obrati, tozd Cestnega podjetja Novo mesto in tozd GG Transport gradnje), in sicer skupaj za blizu 227 milijonov dinarjev ali 63 odst. več kot v istem obdobju lani. Skoraj polovica izgube je posledica dejstva, da kupci še niso plačali kupljenega, del izgube pa Kultura ni obrobna stvar S ponedeljkove seje OK ZK Trebnje TREBNJE — Sedanja javna razprava o problemih kulture, ki jo je organizirala zveza komunistov, ne sme biti gola formalnost. Sklepi, kijih bodo komunisti sprejeli, pa morajo poslati osnova za akcijo, so med drugim dejali na seji občinskega komiteja ZK Trebnje 27. maja, koso obravnavali in ocenjevali javno razpravo v trebanjski občini. Seveda tudi komunisti niso mogli mimo ocene, daje vendarle bilo v trebanjski občini na kulturnem področju marsikaj doseženega. Občinske meje prav gotovo presega Tabor likovnih samorastnikov, poleg tega v občini deluje vrsta društev, nekatere krajevne skupnosti se ponašajo s kulturnimi domovi itd. Pomembno vlogo inta v občini tudi matična knjižnica, zlasti pa je pohvalno, da zaradi omejitev pri tovrstni porabi le ni prišlo do zaostajanja. V občini so se namreč odločili, da bodo denar uporabljali kar se da smotrno in da ga ne bodo drobili. Pa vendar je bilo na seji slišati tudi nekaj kritičnih besed. Kakor je dejal predsednik skupščine kulturne skupnosti Janez Gartnar. kulutro v mnogih okoljih jemljejo kot nekaj manjvrednega in manj življenjsko pomembnega. Dogaja se tudi, da je vsa dejavnost prepuščena posameznim zanesenjakom in šolam, medtem ko kultura redko »zaide« na seje delavskih svetov, tudi delegati ne vedo vedno najbolj natančno, za kaj dvigajo roko. Hkrati je poudaril, da je poleg krajevnih skupnosti, kjer imajo naravnost zgledno or-ganizirno kulturno življenje, tudi osem takih; kjer ne poznajo nikakršne kulturne dejavnosti. Čeprav je bil_ na seji sprejet sklep, da komunisti podpirajo ljubiteljsko kulturo, je vendarle res, da brez denarja negre. Tajenujno potreben že za vzdrževanje kulturnih domov, najhujše probleme imajo s tem v Trebnjem, in sploh /a knjižnice in druge kulturne ustanove. • Komunisti so obravnavali tudi rezultate gospodarjenja v občini. Več kot jasno je, da trebanjsko gospodarstvo ne dosega z resolucijo zastavljenih ciljev. Podatki o doseženi akumulaciji in izgubi pa so dovolj zgovorni. Izgube so v prvih treh mesecih narasle za domala 90 odst. in znašajo že 24 milijard starih dinarjev, akumulacija pa je porasla za 30 odst. in znaša le 18 milijard starih dinarjev. Člani komiteja so sprejeli tudi poročilo o pripravah na volitve v prihodnjem letu. Sklenili so, da bodo do jeseni pripravili še podrobnejšo informacijo. J. S. je tudi sezonskega značaja. Pri izgubarjih je zaposlenih 1,333 delavcev, njihovi povprečni osebni dohodki pa so znašali 32.000 din. Nad polovico vse izgube imata samo dva tozda Kmetijskega gospodarstva, in sicer Govedoreja (preko 77 milijonov) in NAJBOLJŠE TRI KOČEVJE — Pred kratkim je občinsko vodstvo ZSM ocenilo po posebnem točkovnem sistemu delo 15 osnovnih organizacij ZSM. Najboljše tri so: Črni potok (690 točk), Trata (635) in Šalka vas (575), ki so prejele posebno priznanje OK ZSMS in knjižne nagrade. Največ točk prinese delo na ’ področju izobraževanja in razne akcije. Prašičereja (blizu 54 milijonov dinarjev. Zaradi spremenjenih predpisov je otežena primerjava podatkov z lanskim letom. Zato naj ugotovimo le, da je gospodarstvo letos namenilo iz čistega dohodka 60 odst. več za osebne dohodke, 100 odst. več za skupno porabo delavcev, kar 182 odst. več za razširitev materialne osnove dela in 91 odst. več za rezervni sklad. Podatki nadalje kažejo veliko odvisnost kočevskega gospodarstva od posojil za obratna sredstva ter da narašča negativni saldo plačanih in prejetih obresti. V družbenih dejavnostih so izgubo izkazale štiri OZD (srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja, delavska univerza, zdravstveni dom Kočev-je-Ribnica—DSSS Kočevje in dom Dušana Remiha), ki zaposlujejo 89 delavcev. Skupna izguba je znašala 2,095.000 din in je bila za 41 odst. večja kot v istem obdobju lani. „ J. PRIMC Kure pred borci »Iznajdljivost« nekaterih presega vse meje ČRNOMELJ — Kljub temu da je bil za Črnomelj sprejel odlok, ki prepoveduje v mestu rejo živali na prostem, se nekateri zanj očitno ne zmenijo. Kure se pasejo in sprehajajo celo okrog spomenika na Gričku, ki je poleg vsega še posebej zaščiten pas. Kokoši seveda niso nič kriv e. krivi so ljudje. Njihovo malomarno obnašanje pa se ne kaže samo v tem, da se jim ne ljubi poskrbeti za perjad, ampak tudi, v tem, da so »prekrižali« Griček počez in povprek z divijimt stezami, bližnjicami. Nekaterim očitno tudi pešpoti niso več zadostovale, kajti preko zaščitnega območja so spreljali kar pot. Tudi sicer daje okolica spomenika kaj žalostno podobo s poleti površno pokošeno travo, dotrajanimi klopcami, za katere bi se gotovo morala pobrigati krajevna skupnost. Ne moremo tudi mimo lokomotive pred črnomaljsko železniško postajo, ki je, kljub temu da je spomenik in muzejski primerek, postala celo »oglasna deska«. Gorečnežem, ki so razobešali plakate za Vinsko vigred v Metliki, je prišla še kako prav in se niso zmeniti za to, da je na tabli za njihovimi hrbti pisalo, da je lokomoitva pomnik partizanske iznajdljivosti in podjetnosti (torej spomenik), kije v letih 1944.1945 poganjala črnomaljsko elektrarno.... M. BEZEK Sto let ribniških gasilcev GD S. Gregor pa bo slavilo 65-letnico RIBNICA — Občinska gasilska zveza Ribnica je v glavnem zadovoljna z delom gatsilskih društev. Menijo, da delo šepa le v GD Vinice—Zapotok in GD Velike Poljane. Končani so tudi občni zbori društev, začenjajo pa se proslave in praznovanja jubilejev društev. Letos bo slavilo 100-letnico obstoja in dela Gasilsko društvo Ribnica, kije drugo najstarejše v občini, takoj za dolenjevaškim, ki je proslavilo 110-letnico obstoja. Jubilejna proslava v Ribnici bo 23. junija. Takrat bodo hkrati proslavili tudi 30 let dela Občinske gasilske zveze. Ob tej priložnosti bo društvo dobilo novo gasilsko cisterno. Teden dni prej, 17. junija, bo slavilo 65-letnico obstoja Gasilsko društvo Sv. Gregor na Slemenih. Na svečanosti bo predana društvu nova gasilska oprema. ________________M GLAVONJIČ NOVI MLADINCI RIBNICA — V domu JLA v Ribnici so 24. maja sprejeli v mladinsko organizacijo 180 pionirjev iz vseh osnovnih šol v ribniški občini. Ob tej priložnosti je bil izveden bogat kulturni program. Na sam dan mladosti, 25. maja, pa je bila najprej skupna svečanost v kasarni »Mirko Bračič«, zvečer pa je bil v domu TVD Partizan še mladinski ples, na katerem je igral ansambel Čudežna polja iz Maribora. Sociala ni samo stvar stroke Trebanjski Center za socialno delo je dokazal pravico do obstoja_________ TREBNJE — Center za socialno delo je bil v trebanjski občini še kako potreben. Število primerov, ki jih mora obravnavati, narašča. V občini je namreč vse več alkoholizma, ostarelih občanov in otrok, ki potrebujejo pomoč družbe. za osem zaposle- Direktorica centra Anica Miklič je povedala, da je glavna naloga centra pomagati občanom, ki se znajdejo v takih ali drugačnih težavah. Vendar v šoli pridobljeno znanje in z delom pridobljene izkušnje včasih ne zadostujejo. V občini Trebnje je namreč tako, da odgovorni menijo, da je socialna politika samo stvar strokovnih institucij. Dejstvo pa je, da bi se'morali v to področje vključevati vsi dejavniki. »V zadnjem času obseg našega dela narašča. K temu je prav gotovo pripomogel precejšen padec življenjske ravni. Poleg vse večjega števila ogroženih otrok, čemur največkrat botruje alkoholizem v družinah, narašča število občanov, ki potrebujejo oskrbo v domovih. Tudi Romi, ki so že dolga leta veliko breme za občino in smo zanje v zadnjem času veliko naredili, vse bolj iščejo socialno pomoč. Poleg tega moramo skrbeti za izva-hanje zakona o telesno in duševno prizadetih. Skratka, nih delavcev je dala več kot dovolj. Žal pa ne moremo biti zadovoljni z našim materialnim stanjem. Trebanjski izvršni svet smo že obvestili, da smo imeli primanjkljaj v prihodku, kar je prizadelo naše delavce, saj zaradi tega • Osnovna dejavnost centra je opredeljena z zakonom, poleg tega bodo letos posebno pozornost posvetili zagotavljanju socialne varnosti najbolj ogroženim občanom, analizirali bodo vprašanje rejništva in razmere, v katerih žive moteni mladoletniki, izvajanju določil zakona o izvajanju kazenskih sankcij, varstvu invalidov, organizaciji dela v izrednih razmerah, družinskemu svetovanju itd. Še posebno pozorno pa se bodo lotili sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, kjer imajo pri reševanju vseh vprašanj, vključno z romskim, še velike rezerve. nismo mogli formirati sklada skupne porabe v skladu s potrebami,« je dejala Mikličeva. »Letos bodo stroški seveda narasli, saj potrebujemo domala 10 milijonov dinarjev, kar pa bi bilo dovolj za uresničitev programa.« J. S REZERVNI VOJAŠKI STAREŠINE SPREJELI PROGRAM TREBNJE — Na programski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin, ki je bila pretekli četrtek v Trebnjem, so delegati dokaj kritično ocenili delo te organizacije. Poudarili so, da bi morala biti vodilo pri delu rezervnih vojaških starešin predvsem zavest, manj pa grožnja s kaznimi in podobnimi ukrepi. A to velja samo za manjšino, medtem ko se večina članov udeležuje vseh akcij, mnogi pa so nadvse aktivni tudi v krajevnih organizacijah. Hkrati so ugotovili, da seje delovanje organizacije precej izboljšalo v zadnjem času, odkar je na čelu novo vodstvo. DOLENJSKI UST 1 IZ NNŠIH OBČIN J IZ NbŠIH OBČIN Laže do rudarjev Oddelek šole v Krškem KRŠKO — Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje za poklicno usmerjanje si prizadeva, da bi z novim šolskim letom imeli dovolj učencev nov oddelek rudarstva pri srednji šoli kovinske, elektrotehnične in papirniške smeri v Krškem. Zaenkrat deluje v Posavju samo senovski rudnik, vendar so znani načrti za oživitev rudarstva na Globokem in v Krmelju. Rudarji so nadvse iskan poklic, višina štipendij je nad običajnimi kadrovskimi (v najslabšem primeru okrog 9.000 dinarjev). Krški oddelek naj bi zajemal učence tudi za kanižarski rudnik. V Krškem je v gradnji dijaški dom, kamor naj bi učence vselili že z novim šolskim letom. Ta šola bo oddelek zagorske šole. Tudi tisti, ki bi želeli postati rudarski tehniki, bodo lahko ostali eno leto dlje v bližini doma, saj bodo lahko obiskovali prvi letnik v Krškem. Kdo se bo lahko šolal za rudarja? Kratkomalo vsak, kdor je uspešno končal 8. razred osnovne šole. Pri posavski službi za zaposlovanje opažajo, da je še precej mladincev neopredeljenih glede izbire poklica. Ker bo vpis v šole 15. junija, še ni prepozno za vpis. A. Ž. DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI BREŽICE — prijatelji živali bodo odslej lahko delovali organizirano. Ustanovna skupščina društva proti mučenju živali bo 6. junija ob 19. uri na sedežu krajevne skupnosti v Brežicah. Vsi, ki želijo sodeloVati in se vključiti v društvo, so dobrodošli že na prvem organiziranem srečanju. SREBRNI ZNAKI MLADIM AKTIVISTOM IN MENTORJEM KRŠKO — Občinska konferenca ZSMS Krško je podelila srebrne znake Zveze socialistične mladine Slovenije za leti 1984 in 1985 15 mladim družbenopolitičnim delavcem, petim mladinskim mentorjem ter sedmim družbenim dejavnikom, zaslužnim za delo z mladimi in za mlade. Srebrne znake ZSMS so prejeli: Mirjana Ajster, Anica Baznik, Cvetko Bahč, Dpago Fabjan, Helena Hrastnik, Drago Kovačič, Tone Koršič, Slavko Lončar, Branko Mirt, Ivanka Novose-lič, Ivo Ogorevc, Vladimir Podgornik, Franjo Slivšek, Branko Turnšek, Pavel Žnideršič, Stane Bobek, Kristina Božič, Rastislav Florjančič, Jože Kržan, Andrej Zupančič, Delavnice pod posebnimi pogoji Leskovec, Garnizija Cerklje (V. P. 3363), OK ZSM Bajina Bašta, OO ZSM Kostak, Plavalni klub Celuloza Krško, SOP Krško in Športno društvo Podbočje. TISOČ STO DELAVCEV EMONE V ČATEŠKIH TOPLICAH -ČATEŠKE TOPLICE — V soboto je potekala tukaj 12. emoniada,prireditev, na kateri se srečujejo, spoznavajo in tekmujejo delavci sozda Emona iz Slovenije in drugih delov Jugoslavije, od Beograda do Kardeljeva,. Osijeka, Zagreba. Letos je trajalo srečanje iz varčevalnih razlogovo samo en dan. S predtekmovanji so začeli takoj zjutraj, nakar so sezvrstile finalne tekme. Udeleženci so se zvečer po razglasitvi rezultatov vrnili z avtobusi na svoje domove. Odšli so s prijetnimi vtisi. DAN KRVODAJALCEV, LETOS TUDI DAN ZA ODVZEM KRVI BREŽICE — Bližajoča se krvodajalska akcija v Brežicah sovpada z dnevom krvodajalcev, zato občinski odbor Rdečega križa pričakuje večji odziv. Ekipa transfuzijskega zavoda se bo zadrževala v občini 4. in 5. junija. Zlasti prvi, za krvodajalce praznični dan, se nadejajo, da bo prišlo več darovalcev. Potem bi se najbrž le približali številkam, ki jih za brežiško občino planira trans-furizijska služba. Vsak dan bi moralo priti na odvzem po 250 prostovoljcev ali tisoč v dveh akcijah na leto. n j Revnejši dajejo več za manj _________________ Kljub temu so družbene dejavnosti v Sloveniji v neenakopravnem položaju BREŽICE — Različno vrednotenje enakih programov in storitev povzroča veliko negodovanja v občinah s slabše razvitim gospodarstvom, saj zaposleni plačujejo višje prispevke, delavci v družbenih dejavnostih so pa kljub temu prikrajšani. V šolstvu so odvisni od gospodarske moči tudi otroci, in tako so za znanje prikrajšane cele generacije. Iz razprav za nedavno okroglo mizo lahko povzamemo, d se to dogaja pri delitvi na obvezni in razširjeni program, s katero se prosvetni delvei ne strinjajo. Tako neobvezni pouk raču- OTROCI ZDOMCEV NA OBISKU KRŠKO — Stiki med slovenskim kulturnim in športnim društvom Simon Jenko iz Nuernberga in krško občino so vse tesnejši. Dokaz temu je obisk otrok zdomcev, ki sicer .obiskujejo slovenski dopolnilni pouk v Nuernbergu pri svojih vrstnikih iz Krškega, od 26. do 31. maja bodo otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini obiskovali pouk v osnovni šoli Jurij Dalmatin v Krškem. S svojimi vrstniki bodo prirejali družabne igre, izlete in se tako še bolj zbliževali. SREBRO MLADIM BREŽICE — Na letošnji akademiji ob dnevu mladosti so podelili štiri srebrne znake ZSMS. Prejeli sojih Andreja Jesenko za delo v centru za mladinske delovne akcije, Jože Piltaver za aktivno zastopanje mladinske organizacije v DPO in družbenopolitičnih skupnostih, Bojan Rabzelj za uredniško delo pri pripravi mladinskih oddaj na Radiu Brežice in osnovna organizacija ZSMS Artiče za večletno delo in uspešno izvedbo tekmovanja »Mladi in kmetijstvo«. Ekipa Radia Brežice, Dom JLA in srednja šola Brežice so dobili priznanja OK ZSMS za pomoč in sodelovanje. SREBRNI JUBILEJ OBRTNE ZADRUGE METALGRAD, Jesenice na Dolenjskem — 160 kooperantov ima že ta zadruga, kjer prevladujejo obrtniki kovinske dejavnosti, največ pa jih je iz sosednje Hrvaške. Številni izdelki članov OZ Metalgrad nadomeščajo uvoz, precej pa jih najde pot tudi na tuja tržišča. V petek so na slovesni skupščini zadruge v gradu Mokrice pregledali uspešno delo, opravljeno v 25 letih, in še posebno lansko poslovanje. 39 jubilantom so podelili priznanja in praktična darila za 10-, 15-, 20- in 25-letno zvestobo zadrugi. Slednje priznanje sta dobili Marija Srpčič in Jožefa Novosel (na sliki levo prejema priznanje iz rok predsednika zadružnega sveta Srečka Blažinča) (Foto: P. Perc) nalništva in tujega jezika v bogatejših občinah krijejo izobraževalne skupnosti, v brežiški občini pa bi morali zanj prispevati starši. Isto velja za zgodnjejšo uvedbo pouka tujega jezika, ki je prav tako neobvezen. Omejevanje programov na gospodarsko moč občin prizadeva tudi zdravstvo. Prispevki so v brežiški občini med najvišjimi, cene storitev nižje kot drugod, pa tukajšnji tozdi in občinska zdravstvena skupnost ne morejo vplivati. Zaradi omejenih sredstev se zdravstvo ne modernizira in ne opremlja in program se ne razširja. Posledica tega je še večji odliv denarja drugam. V srednjem šolstvu zaradi nizkih osebnih dohodkov ne morejo dobiti strokovnjaka za računalništvo, ker za 28 tisočakov tega dela nihče noče opravljati. Zagotovo se da v občini marsikaj prihraniti in racionalizirati, tudi v šols- POSAVSKA VODSTVA V KRŠKEM KRŠKO — Člani medobčinskega sveta SZDL za Posavje so v ponedeljek v razširjeni sestavi z ravnatelji regijskih srednjih šol in sodelavci strokovne skupnosti za zaposlovanje obravnvali usklajenost tistega, kar potrebuje združeno delo in nudi us-’ merjeno izobraževanje. O zanimivih ugotovitvah bomo še poročali. V regiji, torej bliže domu, se šola leokrog52 odstotkov mladine, ki vsako leto zapušča osnovne šole. Menili so tudi, da je teba nadaljevati z izdelavo projekta o kadrih v regiji za vse tri občine. Medobčinski svet SZDL se tudi pridružuje zamisli, da bi bili sedeži medobčinskih družbenopolitičnih organizacij v enem kraju. Po 1. juliju naj bi bil ta sedež v Krškem v prostorih IS, kjer so že vodstva občinskih organizacij te občine. Predložena inačica za brežiški dijaški dom bi bila dražja, v sevniški občini pa ne premorejo prostorov. Papir prinaša rdeče številke KRŠKO — S poslovnimi rezultati v letošnjem prvem trimesečju v tovarni »Djuro Salaj« niso zadovoljni, predvsem zavoljo proizvodnje papirja, ki je prinesla rdeče številke tozdoma Papir in Les. Izguba bi znašala 160 milijonov dinarjev, ker pa proizvodnjo papirja kot zelo velikega porabnika energije bremenijo še velike obveznosti združevanja, seje skupna izguba pri izdelavi papirja povzpela kar na 276 milijonov. Ob tem so krški papirničarji v letošnjem prvem četrtletju povečali proizvodnjo papirja za 3,7 odst., valovite lepenke in embalaže za 9,3 odst., proizvodnja Papirkonfekcijeje bila za 5 odst. večja kot lani v tem obdobju, medtem ko je bila proizvodnja celul- UMRL USTANOVNI - .ČLAN SEVNICA — Preminul je ustanovni član sevniške obrtne zadruge Bohor, lesni strugat; Šjruclin. Bil je tudi vnet kolesar, pred časom je bil med pobudniki kolesarske sekcije v Sevnici. Zadruga Bohor je namesto venca namenila pomoč delavnicam pod posebnimi pogoji. oze kar za 13,5 odst. manjša. Skupna količinska proizvodnja v delovni organizaciji je bila za 4,1, proizvodnja za prodaja pa za 7,8 odst. manjša. Skupna proizvodnja v prvih treh letošnjih mesecih je bila glede na načrtovano količinsko proizvodnjo v letu 1985 manjša za 3,5 odst. od predvidevanj, blagovna proizvodnja paje bila manjša za 5,1 odst. Da ni razlogov za zadovoljstvo s' poslovnimi rezultati v letošnjem prvem trimesečju, zgovorno pričajo tudi bistveno večji proizvodni stroški v tovarni »Djuro Salaj. Ti so za 194 milijonov dinarjev večji kot v enakem obdobju lani, so pa kar za 380 milijonov večji, kot so načrtovali! V vseh tozdih in delovni skupnosti skupnih služb so komunisti na akcijskih ses- Izumiteljstvo že dobiva krila Akcija Predlagaj inovacijo!: pet predlogov iz krmgljske Metalne_ tankih skupaj s predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij ter vodij in organizatorjev delovnih procesov kritično proučili proizvodne in poslovne rezultate tega četrtletja. Ob polletju se podoba ne bi «mela ponoviti. USPEŠEN REFERENDUM BRESTANICA — Nedeljski referendum za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Brestanica je uspel. Od 1613 vpisanih volilcev jih je glasovalo kar 1493(92,56 odst.), za uvedbo samoprispevka, ki ga bodo porabili pretežno za komunalne potrebe, pa seje opredelilo 900 (55,8 odst.) volilcev. Proti jih je glasovalo 506 (31,37 odst.), neveljavniht glasovnic je bilo 90 (5,58), odsotnih>pal je bilo 107 (7,25odst.) volilcev. Najbolje so se odrezali vaščani Dolenjskega Leskovca II, ki jihjekar73,15odstotka glasovalo za, in volišče v Dolenjeni Leskovcu 1, ki se jih je opredelilo za 63,11. Krajani bodo samoprispevek plačevali od 1. julija naslednjih pet let,' SEVNICA—KRMELJ — Občinska raziskovalna skupnost in sindikati vodijo hvalevredno akcijo s skupnim naslovom Predlagaj inovacijo. V občinskem središču so imeli pozimi seminar o teh vprašanjih (za vse Posavje), * delovni vsakdan pa razveseljivo že prinaša odmeve na te pobude. Znano je, da v Krmelju v tamkajšnji Metalni sočasno z redno proizvodnjo teče zahtevno vlaganje v namenski program. Poslej niso pomembnevečle stotine ton izdelkov, temveč vse bolj prodajanje znanja. Komisija za inovacije v tem tozdu je doslej obravnavala in tudi sprejela pet koristnih predlogov. Jože Lamovšek, ključavničar v predobdelavi, je prispeval dvoje predlogov, dvoje predlogov je pripravil tudi ključavničar Stane Krnc, enega pa delovodja Stane Rcpovž. Eden od Lamoškovih predlogov je bil že posredovan osrednji inovacijski komisiji v Metalni. Lamovšek je opazil ozko grlo v proizvodnji pri vr- • Drugi Lamovškov predlog se nanaša na posebno pripravo za upogib in kovanje ročic. Stane Krncje predlagal pripravo za varjenje pokrova rezervoarja in podobno za varjenje izhodnega pokrova. Stane Repovž je pripravil izdelavo torizijskih vzmeti. tanju in vrezovanju navojev. Po starem je bilo treba vsako matico posebej zamudno vstavljati v primež. Skonstruiral in izdelal je pripravo, podobno nekakšnemu šaržerju. Vanjo je mogoče namestiti 15 matic. Z enim gibom sedaj odmakne izvrtano matico, na njeno mesto pade nova; podobno je pri vrtanju navojev. Po starem, s primežem, je delavec lahko v eni uri izvrtal in vrezal navoje v 15 matic, z Lamovškovimšaržerjem pa seje število podvojilo. V Krmelju so izračunali prihranek: poslej pride na vsako matico le 2,8 minutečasa. Lani so s pomočjo te izboljšave v tozdu privarčevali 168 000, letos 392.000, prihodnje leto pa bodo te 676.000 dinarjev. Več matic, več prihranka! A. ŽELEZNIK ŠLOVINIJADA V s BREŽICAH BREŽICE — Z akcijsko konferenco osnovnih organizacij ZKS se bo danes tukaj začelo šesto srečanje delavcev sozda Slovin. Istočasno se bo zbrala ih začela z delom umetniška kolonija. Za vodstvo Slovina in vodje športnih ekip bo zvečer priredil sprejem predsednik občinske skupščine Mirko Kambič. Tekmovanja so na vrsti jutri in udeleženci bodo v spremstvu hotelske godbe v povorki krenili izpred gradu na otvoritveno svečanost na brežiškem stadionu. Vsobotosebodošenad-aljevale tekme, za isti dan je na-povedan še kviz znanja, igre brez meja in razstava del umetniške kolonije v čateških Termah. tvu in v drugih družbenih dejavnostih. Okrogla miza ni bila prva, ki je opozorila na te možnosti s pobudo, da se nekatere, stvari čimprej izpeljejo, predvsem v šolstvu. Predlog racionalizacije ježe več kot leto dni v razpravi. Predvideva boljšo izkoriščenost šolskih prostorov ih prerazporeditev otrok, da bi se izognili drugi izmeni v Brežicah. V tem primeru tudi ne bi bilo treba ukiniti nobenešole, ki imajo zdaj premalo učencev, saj bi njihovo število lahko uravnavali z medsebojno dogovorjenim izmeničnim vpisom. Načelno so vsi za to, da se stvari izboljšajo, racionalizirajo in obenem spoštujejo tudi pedagoško utemeljene rešitve, v praksi pa to ne gre. » Prenos nadomestil za boleznine nad 30 dni v breme tozdov prav tako ne steče, pri čemer se za zdaj v DO pojavljajo šg* očitki o nečistih računih. ■ Analiza o menjavi dela v občini nadalje kaže potrebo po večji strokovnosti . dela v sisih, kjer so zdaj pretežno de-. lavci s srednjo izobrazbo, zaradi tega je marsikaj šepalo, saj dela niso obvladali. V njihovih vrstah niso imeli ne pravnika in ne analitikov, torej je razumljivo, da ni bilo na voljo podatkov, ki jih je zahtevalo združeno delo. Ostalo je praznih rok, enako tudi delegacije. . J. TEPPEY VODA S PRIOKUSOM GNOJNICE JESENICE NA DOLENJSKEM — Krajani Jesenic na Dolenjskem se še bolj bojijo slabega vremena kol ljudje drugod. Namreč po vsakem nalivu ima voda iz krajevnega vodovoda tako neprijetne vonjave in okus. da skoraj ni užitna niti za pripravo sicer omamno dišečega napitka — kave. Gnojnica pač »diši« močneje, vsak pa tudi nima možnosti, še najmanj pa denarja, da bi si poiskal in uredil izvirček na domačem dvorišču, kakor si lahko privošči kakšen močan obrtnik. Z novimi močmi Za lepšo Sevnico SEVNICA — Minulo zimo je bilo izvoljeno novo vodstvo turističnega društva. Predsednik Franc Drobne sicer potoži, da .verjelno rti najprimernejši človek za to dolžnost. ker je njegovo delovno mesto zunaj občine, na železnici v Zidanem mostu, vendar je prepričan, da bodo skupaj s sodelavci marsikaj izboljšali. »Naša hortikulturna sekcija, predvsem pa marljivi krajani ne- Franc Drobne .< IcAjivU katerih sosesk, imajo precej zaslug, da so razni deli Sevnice že dosti lepši: Tudi krajevni skupnost ti gre zahvala, da je namestila koške za smeti. To potrjuje, daje treba storiti malo, a se takoj pozna. Vsekakor je to bolje kot zaposliti redarja, ki naj bi stal za vsakim kršilcem z listkom za kazen,« sklepa predsednik in našteva, kaj vse še nameravajo storiti za vzgojo ljudi. V sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo in hišno samoupravo nameravajo pritegniti še stanovalec preostalih blokov, ki doslej ne posvečajo dovolj pozornosti okolju. »Sicer pa Sevnica in nasploh občina njma malo zanimivosti, da ne bi bili vredni obiska. Poglejte našo trimsko peš pot po celi občini. Dobro je označena in opisana v posebnem vodniku. Bliža se čas cvetenja encijana na Lovrencu, za naše industrijske prodajalne se zanimajo marsikje po Sloveniji. Dogovarjali se bomo s kolektivi, da jih bo dežurna recepcijska služba v hotelu opozarjala na prihode večjih skupin izven delovnega časa. Skratka, dela ne manjka. Željni smo tudi dobronamernih pripomb in spodbud,« pristavlja Drobne. a; Ž. Novo v Brežicah ZAKAJ NE Z VLAKOM? Letosd« poslovnega vlaka ni več odporov. D- ’ ni so se mnogi še premišljali, če bi*c tudi Posavci odločili zanj ali ne, p8** je nabralo premalo interesentov. ' drugo gre laže in zeleni vlak bo raz«1 tega vozil iz Zagreba, ne le iz Dobove NAJRAJE DO CESTE. Ni * dolgo, ko so ljudje delali z zemljo kot svinja z medom, a zdaj jo nenado?8 isti lastniki tako cenijo, dajo preorjej0 tik do javne poti. Zato ni redkost, da* traktorji in drugimi stroji obračajoča' na cesti. Zemlje potem ne počistijo,10 ni več njihova skrb, čeprav spravljaj0* tem v nevarnost številne voznike. KOGA ŠE KAJ ZANIMA? Tak« so se vprašali redki poslušalci koncerta tamburaškega orkestra iz Artič* katerim je Posavski muzej počastil^ letnico zmage, dan mladosti in praz®1 letalcev. Po koncertu so v galerij1 odprli razstavo Tito v našem spomin0, ‘ ki bi si prav gotovo zaslužila več gk" dalcev. Nastop tamburašev je občinstvo prijetno presenetil. Tokrat so^ poslušalci prepričali, da seje Sloveni)8 z njimi in prof. Križaničem na 0° davnem jugoslovanskem tekmovanj11 v Osijeku dostojno predstavila. SKRITA KAMERA. »Poglejte,k8; ko so zanikrni,« bi zagotovo rekli vi1 po vrsti, ki so pred dnevi v gradu gl? dali dvoriščne posnetke Brežic, če bi bilo tt) njihovo domače mesto. Pra* J je, da je kamera tako nesramežljh0 odkrivala njegove senčne strani, kij? marsikdo sploh opazil ni. Zagotovo f prebudila občutek za boljši odnos d° mestnega jedra, bo bogastva pretek; losti, ki ga zlasti lastniki hiš v družben1 ISstnini ne znajo ceniti in ga obrniti sebi v prid. Od 17. do 24. maja so v brežikk' porodnišnici rodile: Durdica Župap1 s Senovega — Jožico, Grozda Bazi°8 iz Samobora — Suzano, Branka R8' danovič iz Samobora — Mirno, Mi|ca Kalingar iz Slanega dola — Ivico, p10-fica Stiperski iz Dubravicd — Željk0, Nada Rešetar iz Vratnika — Aleksandro, Jadranka Bošnjak iz Klok°" čevca — Petro, Jožica Beuc iz Osredk8 — Mirana, Cvetka Kosec iz Ve1-Malenc — Majo, Stanislava Hictalet Senovega — Barbaro, Nada Supanp iz Dobove — Josipo, Durda Jurčecj Laduča — Nikolino, Anica Kozole11 Viher — Matejo, Jožica Bračun iz Vo-Doline — deklico. Čestitamo! Krške novice PO BALKANSKO — Krški poklf j rji gasilci že vrsto let pričakuj?0 posebno vozilo, ki bi ga nujp0 potrebovali, predvsem za intervencij1 v atomski, neko beograjsko podjef/ pa vedno znova zavlačuje z izročitvi vozila. Krčani, ki so že štirikf j zastonj prišli v Beograd na tehnii8 prevzem vtovarno, ker je manjkal0?; to in ono, ali pa jim vozila niti n? hoteli pokazati, so se naposled odl°° li, da bodo prevzeli še tako skrpuc8 in ga sami spravili v red. O izidu ta» odločitve več prihodnjič! ŠE EN GASILSKI ŽULJ — Vsak0 leto opravi poklicna gasilska enota1; Krškega okrog 110 intervencij rešilcem. Ker gre za raznovrstif poškodovance, bi gasilci radi doscJ usklajeno tehnično in medicinsk reševanje. Ker tega kljub pobudam0, leta 1982 ne morejo doseči, so zadnl1 sami sklicali sestanek, kamor pa, ž8' ni bilo predstavnikov zdravstveni doma, UNZ in občinskega izvršni sveta. Delovne, prometne in drur nesreče zahtevajo takojšnje stroko''0 reševanje, dokler pa se stroko'?’ službe ne bodo uskladile, vemo, k° bo še naprej najbolj »gor plačal." Sevniški paberki J PEVSKI VEČER — Mešana p0*' ska zbora iz Likle pri Zidanem m08, m Jutranjke prirejata v soboto ob uri v TVD Partizanu v Boštanju sk°. pni koncert. Vsekakor pevski večer.!1 ga ljubitelji petja ne smejo zamudit1' REŠITEV V KONKURENCI: TjJ Sevniška delegacija za zbor kraje00 skupnosti občinske skupščine jena2 dnji seji, podobno kot že večkrat 0 svetu potrošnikov, zastavila vpraša0! delikatese v starem delu mesta. gacija je izvršnemu svetu dala fr. budo, da sc pogovori s celjski Merxom, če bi bil pripravljen v tem 0 lu mesta odpreti svojega lokala. BANKAM PROSTA POT — Pr^ časom se je želela sevniška Ljubija ska banka zavarovati, da v starem lu mesta ne bi prišlo do bančne k°° kurence, češ da bo tam sama odpr* svoj lokal in drug ne bi hil potreb?0, Ker bi bila druga banka Beograds"•. banka, preko katere posluje PreC j občanov, se izvršni svet ni m°ff opredeliti. Navsezadnje bo vse odvi*' no od storitev. KOPANJE V SOBOTO — N0*1 sevniški bazen za Kopitarno Dt)d u končno slavnostno odprli v soboto 0 15. uri. Vodo bodo ogrevali 1 Kopitarne. kultura in izobra- ra Vztrajnost rodi uspeh »Če je razumevanje, v kulturi ni težko delati,« pravi Albert Felicijan, predsednik sevniške ZKO, dobitnik letošnjega odličja Svobode L SEVNICA — »S kulturo živim, bi rekel, že kar dolgo, vse od dijaških let, ko sem se ukvarjal z najrazličnejšimi rečmi in napisal prve pesmi, bolj zares oziroma intenzivneje pa, odkaj" sem se zaposlil. V Lisci, kjer si služim kruh, delam v kulturni komisiji, urejam tovarniško glasilo in občasni literarni list Šivi in verzi. Veliko časa porabim za delo v ZKO, kjer sem predsednik, od jeseni pa sem tudi predsednik medobčinske ZKO za Posavje,« Tako pripoveduje o sebi Albert Felicijan, eden od letošnjih dobitnikov odličja Svobode s srebrnim listom, drugega najvišjega priznanja, ki ga podeljuje republiška ZKO. V obrazložitvi so zapisali, da mu to priznanje dajejo za trud, k' ga je vložil v razvoj amaterske kulture sevniške občine v zadnjih sedmih letih. To sicer ne pove veliko, vendar pa Sevničani zat-tjujejo, da bi bila kultura v njihovem kraju in tudi v občini dosti siromašnejša, če si za njen razmah ne bi toliko prizadeval Prav Albert Felicijan. “Če je razumevanje, ni težko deteti,« pravi odlikovanec. »Seveda nspeh ne pride sam od sebe, treba Je biti potrpežljiv, vztrajen, pred-Vsem pa prepričljiv v akcijah. Take s° moje izkušnje, prepričan pa sem, da tudi drugod ne žanjejo sadov, ne da bi prej dobro obdelali kulturno njivo.« Veliko spodbudo za svoje delo dobiva Felicijan že v lastni delovni ® Abert Felicijan veliko pričakuje od medobčinske ZKO. Vpra-sanj,"hkjih morajo skupaj razrešiti, U' malo. »Najprej moramo obuditi Go zamrle medobčinske pevske JVeze in ponovno organizirati medobčinske pevske revije, potem pase “ogovoriti za oblike izobraževanja * še za kaj. V kulturi smo kadrovsko šibki, manjka strokovnjakov, ki bi nam kazali pot do kva-'•ete. Čeprav moramo še vedno odpravljati tako imenovane bele lise, mora biti naša glavna skrb pred-Vsem dvig dejavnosti nad povprečje.« “tganizaciji. »Moram reči, da ima -isca velik posluh za kulturo, zato unko tudi veliko naredimo,« zadovoljen ugotavlja. »Kulturna komisija dobi od tovarne namenska sredstva (letos je odobrenih 190 tisočakov) za organizacijo najrazličnejših prireditev. Tako se v Lisci vrstijo gledališke in lutkovne predstave, pevski koncerti, nastopi zabavnoglasbenih skupin, likovne razstave in podobno. Zadnja leta je izredno zanimanje za prireditev .Pokaži, kaj znaš. Največ tega je v naši jedilnici, ker lahko sprejme največ obiskovalcev. Seveda moram omeniti, da vzdržuje Lisca tudi svoj pevski Albert Felicijan zbor. Pri nas kulturi ne gre slabo, ker pa ne bi bil rad krivičen do drugih, naj poudarim, da je podobno še v nekaterih delovnih organizacijah, še posebej v večjih.« ZKO pod Felicijanovim vodstvom se trudi, da bi bilo kulturno življenje razvito tudi v krajevnih skupnostih. Sledovi tega prizadevanja so opazni in kaže.dasebodo dosedanjim kulturnim društvom in skupinam priključila nove. Prebujajo se na Studencu in še kje. Letos je ZKO dobila kar 1,9 milijona dinarjev za ljubiteljsko kulturno dejavnost. »To je v primerjavi z lansko vsoto zelo veliko,« pravi Felicijan, »sam sem bil sprva tako presenečen, da sem mislil, da bomo s tem denarjem lahko rešili vse probleme. Pa se je pokazalo, da vendarle ni tako. Resda smo dve tretjini te vsote namenili društvom, ker pa je društev veliko, s šolskimi kar osemnajst, se jim bo to bolj malo poznalo, z denarjem, ki ga dobe, morajo namreč plačati tudi najrazličnejšo opremo za dejavnost, vzdrževati prostore in pokrivati druge stroške, tako da jim za živo kulturno delo neostane kaj prida.« 1. Z. Prvi Straški kulturni dnevi V soboto so se na literarnem večeru predstavili štirje pesniki, v nedeljo pa je na tradicionalnem, osmem srečanju pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine nastopilo devet godb — Prvič videli marjoretke iz Kočevja_ STRAŽA — Dve prireditvi prvih Straških kulturnih dnevov sta za nami. To sta literarni večer, ki so ga pripravili minulo'soboto v dvoranTkrajevne skupnosti, in tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, ki je bilo v nedeljo. Mala kiparska kolonija, na kateri bosta ustvarjala dva kiparja, pa se bo začela predvidoma 10. junija. Na literarnem večeru so sepredsta- tavilo devet orkestrov. To so pihalni vili štirje besedni ustvarjalci, ki so do- orkestri iz Črnomlja, Novega mesta, ma iz Straške krajevne skupnosti. To so: pesnik in pisatelj Jože Dular, pesnik Franc Šali, pesnik in prevajalec Severin Šali in pesnik Ivan Zoran. Po krajšem recitalu so povedali nekaj več o svojem ustvarjanju in svojih pogledih na poezijo. Njihovo ustvarjalnost • Dirigenti sodelujočih orkestrov so za darilo dobili nove dirigentske palice. Podelil jih je Jože Koporc, predsednik Zruženja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, sicer član Novolesovega orkestra. so mogli obiskovalci spoznati še z manjše razstave knjižnih in drugih objav. Na večeru seje predstavilo tudi nekaj mladih literarnih ustvarjalcev iz osnovne šole v Vavti vasi. Na 8. srečanju pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, ki je bilo v nedeljo popoldne na posebej urejenem prizorišču pred gasilskim domom oz. novim poštnim poslopjem, sejepreds- PRI SLONU V GOSTEH MARINČEVI »KONJI« NOVO MESTO — V galeriji Pri slonu v gosteh bodo ves junij na ogled likovna dela akademskega slikarja Jožeta Marinča. Gre za vrsto risb, na katerih je mladi slikar, ki poučuje na kostanjeviški osnovni šoli, upodobil konje. Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri. FILMI NVANDERSA LJUBLJANA — V kinu Komuna se bo prihodnji ponedeljek, 3. junija, začel teden filmov nemškega režiserja Wima Wendersa v organizaciji revije Ekran in filmske redakcije ŠKUC, V 7 dneh si bodo ljubitelji lahko ogledali naslednje filme: v ponedeljek ob 21. uri Stanje stvari, v torek ob 21. uri Hammett, v sredo ob 21. uri Napačen gib, v četrtek ob 19. uri Vratarjev strah pred enajstmetrovko in ob 21. uri Ameriški prijatelj, v petek ob 18. uri Summer in the city, Alabama — 2000 svetlobnih let in ob 21. uri Aliče v mestih, v soboto ob 21. uriNickijev film in Svetlikanje nad vodo, v nedeljo ob 21. uri V teku časa. Šentjerneja, Trebnjega, Kočevja, Ribnice, Loč, Kamanja(SR Hrvatska) in Straški orkester. Nastopajoče godbenike so številni obiskovalci pozdravili s prisrčnim aplavzom. Posebnega zanimanja je bil deležen nastop marjoretk iz Kočevja, saj so prvič nastopile na Straškem srečanju. Spet dolenjski knjižni sejem tradicionalna prireditev, ki bo letos že osmič, bo od ponedeljka do petka prihodnji teden v razstavni avli novomeške Krke v Ločni — Gostje sejma bodo: Janez Vipotnik, Vojko Duletič, Slavko Cerjak, Bojan Štih in Ferdo Godina 420 godbenikov Toliko jih bo nastopilo in tudi skupaj igralo na nedeljski reviji gasilskih orkestrov v Sevnici SEVNICA — Največji pihalni orkester, kakršnega v Posavju še niso videli igrati, bo v nedeljo, 2. junija, popoldne nastopil v Sevnici. V orjaški orkester se bo namreč združilo kar 420 godbenikov in izvedlo zaključno točko na šesti reviji gasilskih pihalnih orkestrov, ki bo omenjenega dne v tem kraju. Na tradicionalni godbeni revijo bo nastopilo dvanajst gasilskih pihalnih orkestrov. To so orkestri iz Vuzenice, Predgrada oz. Starega trga ob Kolpi, Stične, Novega mesta. Kapel, Loč pri Dobovi, Spodnje Polskave, Maribora, Tolmina, Moravč — Zeline (SR Hrvatska) Nabrežine — Trsta (Italija) in seveda iz Sevnice. Pred glavnim nastopom bo parada sodelujočih orkestrov. Začela se bo ob 14.30. Obiskovalci bodo nekatere orkestre, ki prihajajo od daleč, lahko videli že prej, in sicer na gostovanjih po okoliških krajih. Tako bodo Nabrežinci na obisku pri vaščanih Šmarčne, Tolminci v Lončarjevem dolu, Ze-linci v Dolnjem Brezovem, Stiče-nčani na Impolci, Mariborčani pa v Loki pri Zidanem mostu. Sevniški godbeniki kot organizatorji te revije imajo obilo dela. Med drugim se pripravljajo tudi na prvo mednarodno srečanje gasilskih pihalnih orkestrov, ki bo v .soboto, 8. junija, v Avstriji, na . njem pa bodo sodelovale godbe iz šestnajstih držav. B. H. NOVO MESTO — V ponedeljek, 3. junija, bodo ob 19. uri v razstavni av'i Krkine poslovne stavbe v Ločni odprli 8. dolenjski knjižni sejem. Na Pfodajni razstavi bo nad 700 knjižnih novitet, ki so jih slovenske založbe 'zdale od lanskega do letošnjega maja. Obiskovalci si bodo do 7. junija, ko Se bo sejem končal, ogledali tudi razstavo tiskov v letu 1945, Id jo bo v ®mcnjenem razstavišču novomeške tovarne zdravil pripravila Studijska mižnica Mirana Jarca. Gost je otvoritvene slovesnosti na Gošnjem knjžnem sejmu bodo: knji-yn>k, prvoborec in družbenopoliti-T" delavec Janez Vipotnik, režiser °jko Duletič, ki te dni končuje film P° motivih Vipotnikovega romana JUTRI V KRŠKEM HUMANITARNI glasbeni VEČER KRŠKO — Jutri ob 19.30 bo * v«liki dvorani Delavskega kulturnega doma Evarda Kardelja v Krškem glasbeni večer z na-s,°vom »Ljubezen je močnejša ~~ Posavje za Afriko«. Vstopni-jte bo 200 dinarjev, v celoti pa jo °do namenili lačnim v Afriki. «Doktor», glavni igralec v tem filmu Slavko Cerjak in direktor Viba filma Bojan Štih. V sredo, 5. junija, bo gost knjižnega sejma pisatelj FerdoGodina. V dopoldanskih urah bo podelil bralna priznanja tistim osnovnošolcem iz novomeške občine, ki so vseh osem let us- pešno tekmovali za bralno značko. Podobno kot vse dosedanje tovrstne prireditve tudi letošnji dolenjski knjižni sejem pripravljata mladina in kulturno-umetniško društvo novomeške tovarne zdravil v sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana Jarca in seveda z novomeško Mladinsko knjigo, ki bo, kot rečeno, na sejmu predstavila in prodajala knjige slovenskih založb izšle v zadnjem letu. BREŽIŠKI LIKOVNIKI SPET RAZSTAVLJAJO BREŽICE — Člani brežiškega likovnega društva bodo spet razstavljali, tokrat v novi galeriji, ki so jo uredili v tukajšnjem Domu JLA. Na razstavi, ki jo bodo odprli jutri ob 19. uri in bo na ogled do 10. junija, bo okoli 25 del, ustvarjenih v najrazličenjših tehnikah in slogih. Z njimi se bodo predstavili: akademska slikarja Blaž De Gleria in Anton Miklavžin, absolvent likovne akademije Ljubiša Milič, Davor Grgičevič, Bojan Horvatič, Anton Ivančič in Nikola Miljano-bič. Godbenike in obiskovalce je med drugim pozdravil Janez Bajuk, predsednik KPO Novolesa. Med drugim je poudaril, da imajft Straški kulturni dnevi, letos razširjeni z literarnim večerom fn kiparsko kolonijo, tudi vso podporo delovnih organizacij v tem kraju. Tržaški koncert Minuli četrtek v Kozinovi dvorani v Novem mestu nastopili izvajalci Glasbene matice iz Trsta NOVO MESTO — Prejšnji teden je Dolenjsko obiskala skupina gojencev in učiteljev Glasbene matice iz Trsta, slovenske ustanove, ki slavi 75-letnico ustanovitve V četrtek so gostje v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šolepriredili koncert. Na prireditvi, ki sojo ljubitelji glasbe počastili z dostojnim obiskom, jih je v imenu prireditelja, republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, pozdravil prof. Jože Škufca, predstojnik novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo. V kakšnih razmerah deluje glasbeno šolstvo na Tržaškem, pa so poslušalci zvedeli od predstavnika gostujoče Glasbene matice. Naslednji dan so si gostje iz Trsta ogledali Bazo 20 in druge znamenitosti Roga. Ob vrnitvi so se ustavili v osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah in se udeležili zaključne slovesnosti ob koncu kulturnega dneva, ki so ga pripravili na tej šoli. Obkolpski zbori na 8. srečanju Tradicionalna prireditev bo 2. junija v Gribljah GRIBLJE — Gribeljsko kulturno umetniško društvo »Niko Zupanič« jn Zveza kulturnih organizacij Črnomelj sta pripravila za v nedeljo, 2. junija, 8. srečanje obkolpskih pevskih zborov. Prireditev bo na že ustaljenem prostoru v Gribljah nasproti gasilnega doma, privabila pa bo v to vasico ob Kolpi preko tristo petdeset pevcev. Poleg belokranjskih zborov bo nastopil tudi zbor upokojencev iz Karlovca, skupne pesmi pa bodo vsi sodelujoči zapeli ob spremljavi črnomaljske godbe na pihala. Posebnost letošnjega srečanja bo šest pesmi, ki bodo prvič izvajane v Gribljah, napisane pa so bile nalašč za 8. srečanje. Glasbo sja prispevala Slavko Mihelčič in MatijaTomc, besedila pa belokranjski pesniki, med njimi Dragatušec Evgen Cestnik. Slavnostni govornik bo Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, scenarij za celotno prireditev pa je napisal Toni Gašperič. Po končanem »uradnem« delu bo v Gribljah prijateljsko srečanje vseh, ki ljubijo zborovsko petje, za dobro razpoloženje pa bo skrbel ansambel Tonija Verderberja. Bolj ubrano, a ne brez hib V brežiški občini veliko zborov premajhnih BREŽICE — Že desetletja se zborovsko petje v brežiški občini uvršča med najbolj množične oblike ljubiteljske kulturne dejavnosti, žal pa vse večjega števila zborov ni spremljala rast kakovosti njihovega petja, zato se — z izjemo dveh ali treh zborov — tudi ni bilo moč predstaviti na odmevnejših pevskih prireditvah v Sloveniji. Razkorak med množičnostjo in kakovostjo je bil dokaj opazen na nedavni občinski pevski reviji, na kateri je nastopilo štirinajst moških, ženskih in mešanih pevskih zborov ter po en oktet in nonet. Ob tem seveda ne smemo zamolčati tistega, kar pa ob razkoraku vseeno razveseljuje. In kaj je to? Povečuje se število zborov v združenem delu (Orlica in Slov in v Brežicah, PPV v Dobovi), ob strokovnem sodelovanju zborovodij je porasla kvaliteta, zlasti pa je pestrejši in sodobnejši izbor skladb. Nekaj bistvenih slabosti še <%vtaja. Večina zborov je številčno premajhna. da bi lahko kvalitetno izvajala zahtevnejše pesmi, zaradi nesorazmerja med glasovi pa tudi ni prave zlitosti v zborih. V krajih, kjer deluje več zborov, bi bilo smotrno, če bi vse združili v enega. S tem ne bi dobiti le močnega zbora, ampak bi razrešili tudi pereče pomanjkanje zborovodij. Zdaj se dogaja. da en zborovodja vodi celo pet zborov, kar je nedvomno preveč. V brežiški občini sicer manjka mlajših strokovnjakov, zlasti takih, ki bi bili sposobni slediti sodobnim tokovom slovenskega zborovskega petja. Na nekatere od omenjenih dobrih in slabih strani zborovskega petja v brežiški občini je ob koncu revije opozoriI znani skladatelj in glasbeni pedagog Radovan Gobec, ki si je veliko prizadeval za repertoarni napredek brežiških zborov. To velja še posebej za moški, ženski in mešani zbor kulturnega društva bratov Milavcev. ki ob strokovnem mentorstvu preraščajo v močna pevska telesa z natančno določenimi cilji. Sicer pa so na reviji presenetili še mešani zbor iz Artič ter moška zboru iz Dobove in Cerkelj ob Krki. VLADO PODGORŠEK ŠOLARJI RAZSTAVLJAJO RIBNICA — V izložbi blagovnice Mercator v Ribnici razstavljajo svoje izdelke učenci osnovne šole »Jože Petek« iz Ribnice, ki ima pouk po prilagojenem programu, prikazani so lični izdelki, predvsem tapiserije in makrameji, obeski, broške in odlitki iz mavca ter nekateri drugi izdelki. LUTKE ZA ODRASLE NOVO MESTO — V torek jenapo-vabilo tukajšnje Zveze kulturnih organizacij gostovalo v Novem mestu lutkovno eksperimentalno gledališče iz Pionirskega doma v Ljubljani z igro »Palčki in sedem Sneguljčic«. Tokrat so lutkovno predstavo, ki seje začela ob 20. uri, namenili odraslim obiskovalcem. Pionirji gojijo ^ folklorno dediščino ^ Dragatušu nastopile šolske folklorne skupine iz «^Bele krajine — V Ljubljano gredo Semičani ^Ragatuš — 19. maja je bila v Dragatušu 2. revija pionirskih folklornih ni Pln Bele krajine, na kateri so sodelovale folklorne skupine osnovnih šol iz Vi-Pr a ^em'ča, Črnomlja (mlajša in starejša) in Dragatuša. Vsaka skupina se je Sat ijlav'te s spletom belokranjskih ljudskih plesov, vmes pa so pionirke iz Dra-Usa recitirale belokranjske ljudskepesmi. Nastopilojenekaj nad 100 pionirjev Pionirk. p. Se . Icdalci so bili navdušeni nad njihovim nastopom in prijetno presenečeni, da Up V naših šolah tako razmahnila folklorna dejavnost. To nam daje tudi veliko nJa. recimo kar poroštva, da naša kulturna dediščina ne bo pozabljena. So ° R°n^ani reviji so se mentorji teh skupin pogovorili o svojem delu. Odločili junflU^'- c*a se tetošnje slovenske revije pionirskih folklornih skupin, ki bo 7. 'Ju v Ljubljani, udeleži skupina semiške osnovne šole KSENIJA KHALIL Kali pevskega napredka že vidne Prof. Mirko Slosan »Letošnja revija pevskih zborov iz novomeške občine je bila kvalitetnejša od lanske — Glavna hiba je intonacija.«_ NOVO MESTO — Z nastopom mladinskih in otroških pevskih zborov minuli teden v tukajšnjem Domu kulture se je končal še drugi del spomladanske, tradicionalne manifestacije zborovskega petja v novomeški občini. Odrasli zbori iz kulturnih društev, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij so, razdeljeni v dve skupini, nastopili mesec dni prej, in sicer v Dolenjskih Toplicah in Novem mestu. Pregledni reviji je pozorno spremljal prof. Mirko Slosar, priznani slovenski strokovnjak za zborovsko petje in umetniški vodja pevskega zbora »Obala«, ta čas prav gotovo enega najkvalitetnejših zborov v naši republiki. Naprosili smo ga, naj pove, kako je on kot izkušen zborovodja videl in slišal prepevanje zborov na topliškem in novomeškem odru, seveda še posebej odraslih zborov, pa tudi, naj oceni, koliko seje žeobrestovalo znanje, ki so ga zborovodje dobili na jesenskem seminarju v Novem mestu, na katerem je sam sodeloval kot glavni predavatelj. »Najprej moram povedati, da je bil seminar, kisosegapolegpevovo-dij odraslih zborov udeležili tudi učitelji glasbenega pouka na osnovnih šolah, zasnovan bolj na praktičnem kot na teoretičnem delu. Glavna tema je bila oblikovanje zborovskega zvoka s poudarkom na intonacijo, dirigiranje, interpretacijo, umetniško vodenje pevskega zbora. Nekajtega, karsmoobravna-vali, se je na letošnji reviji že odrazilo. kar vsekakor štejem za napredek. Izboljšanje sem opazil pri samih zborovodjih, ki so poznali, da so pevsko tehnične vaje neobhodne za dvig kvalitete zborovskega petja. (Seveda vsi tega spoznanja še niso sprejeli!)« Kakšne pomanjkljivosti ste ugotovili? »Prevladujoča hiba je,bila intonacija, kar pomeni, da glasovi še niso bili čisti in enotni, da med njimi še ni bilo pravega sozvočenja. Zatem je bilo opaziti, da zborovodje z dirigiranjem še ne znajo pokazati tistega, kar bi radi od zbora. Z drugimi besedami povedano, neobvladajo še tehnike dirigiranja. Žal se to kaže tudi pri šolanih zborovodjih. Zato nekateri, ki tega ne obvladajo, poudarjajo v skladbi prav tisto, kar sicer ne bi smelo biti poudarjeno, to pa se najbolje vidi pri skladbi kot celoti. Večjo pozornost bi morali posvetiti enotnemu oblikovanju vokalov, izgovorjavi. Napredek pa vsekakor je! »Če primerjam lansko revijo z letošnjo, moram to ugotoviti. Vendar pa bi se morali vsi zavedati, daje to šele začetek, da so nujni novi, če hočete, nadaljevalni seminarji. Poleg tega bi morali zborovodje obiskovati pevska tekmovanja v Zagorju, Celju in Mariboru, da bi videli, kako delajo kvalitetni zbori. Šele potem bo tudi v novomeški občini in na Dolenjskem kvaliteta začela naraščati. Napredek je v glavnem odvisen od zborovodij. Zanimivo je namreč, da tako imenovani pevski material drugod ni nič boljši od tukajšnjega, to pa velja tako za odrasle kot za mladinske oziroma otroške zbore, zato je odgovor na vprašanje, kako do boljšega, v že povedanem. Mislim, da bi bilo z doslednejšim delom Prof. Mirko Slosar: »Z doslednim kvalitetnim delom bi se lahko tudi Dolenjci usposobili za pevska tekmovanja.« tudi zbore s tega območja pripraviti za tekmovanja.« Prof. Mirko Slosar meni, daje napredek pevstva nemalokrat odvisen tudi od boljšega ali slabšega razumevanja okolja. V šolah od šolskih vodstev in učiteljskih kolektivov, v tovarnah od nadrejenih in sodelavcev. »Če namreč okolja, iz katerih so pevci in zbori, ne razumejo, da je treba vaje redno obiskovati in pogostokrat, potem ne more biti želenih rezultatov ali pa so ti dosegljivi z nekajkrat večjimi napori,« pravi. Prepričan je tudi, da bi za strokovnost na pevskem področju lahko veliko koristnega naredila tu--di pevska zveza, ki pa na Dolenjskem ne more zaživeti. I. ZORAN DOLENJSKI LIST POPRAVEK Če tiskarski škrat nagaja, potem nagaja kot se spodobi! V opravičilu, ki smo ga objavili prejšnji teden, ker je bila v Naši anketi v 19. številki Dolenjskega lista k izjavi učiteljice Nade Kovačič prilepljena slika učiteljice Dragice Gornik, je spet naredil napake. Dragico Gornik je preimenoval v Fornik in Nado Kovačič v Kavčič. Za vse napake se obema učiteljicama in bralcem iskreno opravičuje- Uredništvo PREVEČ BESED O GLASBENI ŠOLI Oglašam se na pisanje v Dolenjskem listu o glasbeni šoli v Trebnjem. Zakaj o tem toliko besed, saj niobvez-na? Obiskujejo naj jo tisti, ki imajo veselje do glasbe. Tudi v Krmelju imamo glasbeno šolo, poučuje pa v članku omenjeni Martin Strel. Vsi starši in učenci smo zadovoljni z njegovim delom. Sedaj bodo učenci imeli že izpite za prvi razred glasbene šole. Vsak bi lahko vedel, da ne morebiti vsak otrok dober glasbenik, če mu starši kupijo instrument. Treba je imeti veliko veselja, vztrajnosti in posluha, ki ni vsakemu prirojen. Kako lepo bi bilo, če bi človek kupil npr. violino in kar postal violinist. Potem glasbena šola mogoče sploh nebi bila potrebna. FANICANDELLAR1 Krmelj NEVARNOST ZA OTROKE NA DRSKI Med Cesarjevo ulico in stanovanjskimi bloki ob Šegovi ulici v Novem mestu nastaja nova soseska atrijskih hiš. Okoliški prebivalci opažajo v zadnjih tednih, da se v teh nedograjenih stavbah ig-rajovOtroci izjb.lokov na Drski in ob Šegovi ulici, hodijo po nezavarovanih balkonih, mečejo v hiše kamenje in opeko ter delajo še drugačno škodo. Pred kratkim so opazili več šolarjev, ki so hodili po strehi ene izmed atrijskih hiš. Hiše v gradnji so odprte in ne morejo biti zavarovane tako, kot so zavarovana -gradbišča velikih blokov in druge javne gradnje. Zato opozarjamo starše in vzgojitelje, naj prepovejo igre in stikanje otrok po hišah, ki so zaradi zasilnih stopnišč, nezavarovanih balkonov, odprtih oken in drugih razmer zelo nevarna priložnost za različne poškodbe otrok. Za morebitne nesreče v teh hišah graditelji ne prevzemamo nobene odgovornosti. Graditelji atrijskih hiš vzdolž Cesarjeve ulice M timcl/roittoo' lu&Ot ZA SEBOJ NAJ POČEDIJO Brali smo v našem listu, da so se pla-katerji zadnje metliške Vinske vigredi spozabili celo nad zgodovinsko zaščiteno staro lokomotvivo pred črnomaljsko železniško postajo. Enako neodgovorno pa so se lotili tudi novih čakalniških top na avtobusnih postajališčih in jih na gosto prelepili z lepaki Vinske vigredi, čeprav niso namenjene za tako plakatiranje. Zalo bi bilo prav in pošteno, da tisti, ki so to storiti, čimprej vzamejo v roke vedra z voda in krtače in do zadnje krpe papirja odstranijo sledi svojega neodgovornega početja. Otrok je naše zrcalo še enkrat: »Žoga je skalila veselje« Še marsikdaj in marsikomu bo kaj kalilo veselje in večalo nesporazume med ljudmi, če bomo na tak način obravnavali prestopke svojih otrok. Takih Novakov in malih Novakov je med nami kar veliko. Prijazno opravičilo iz otroških ust v vsakem primeru ohladi še tako jezo, popravi škodo in poravna nesporazum. Vendar kako naj se otrok opraviči, če tega ne zna, ker nikoli ne sliši? Glavni krivec za skaljeno veselje je lastnik vrta, ki mu otroci v svoji igri povzročajo škodo. Ker je otrok naš, zlahka oprostimo za razbito šipo, kričanje, preklinjanje, uničevanje okrasnega grmičevja in še za kaj. Švoje-mu otroku pač vse oprostimo. Ob taki vzgoji, potuhi, se otrok pač ne zna drugače obnašati. Svoje vedenje bo samo še stopnjeval. Temu tečnežu z vrtom pa bodo že pokazali. Otroci kasneje najdejo nov vrt, novo žrtev in preizkušajo potrpljenje, dokler ne zrastejo in jim žoga ni več zanimiva. Dobijo pa svoje otroke in ti nad- Rudi Kralj aljujejo. Otroci so namreč dobri opazovalci in posnemovalci našega dvoličnega obnašanja. Otroci se v družbi pokažejo pač s tistim, kar najbolj znajo, večkrat tudi z nagajanjem, preklinjanjem, predrznostjo, delanjem škode. Število mladoletnih prestopnikov raste. Bližnjicdote-ga je veliko. Našega zlatega otroka že od nekdaj vzgojiteljice v vrtcu ne marajo, učitelji mu delajo krivico, profesorji ga imajo na piki, sosedje so tečni in nasploh so vsi okrog njega grozni. Zamenjali boste vrtec s šolo, šole, morda tudi sosede, otrok pa bo ostal vaš do smrti, tak, kakršnega ste vzgojili. Tov. Novak se priduša, da se ne bo opravičil. Nikar! Cez nekaj let bo vaš otrok nad vami preizkusil svojo nesramnost in brezobzirnost. Takrat boste sami tožnik, sodnik in obtoženi. Boste našli pravega krivca? Otrok je naše ogledalo, ogledalo našega odnosa do ljudi, dela, premoženja, do vsega. Če njegove nerodnosti, nagajanja ne znamo ustaviti, bo svoje postopke le stopnjeval in postal problem v družini, SITNA SOSEDA Z VRTOM SPREJEM V ZSMS Učenci sedmih razredov smo bili 24. maja sprejeti v ZSMS. To je bil za nas pravi praznik. Najprej smo imeli kratek kulturni program, nato pa so nam podelili mladinske izkaznice, značke in rdeče nageljne. Zavedamo se, da smo s tem sprejeli nase veliko odgovornost. Naše glavno merilo bo delo. Stem bomo najboljše izpolnjevali Titov nauk. Poslovesnostismo imeli športni dan. LIDIJA MURN; 7.a OŠ Mirna peč SPREJEM V RK Od 13. do 20. mja je potekal teden RK pod geslom »Sodelovanje, mir, razvoj«. Ob tej priložnosti smo n a šolo povabili Vlasto Krhin, dolgoletno mentorico RK na šoli. Podelila nam je izkaznice, slikanice in značke. Prvošolci so postali mladi člani RK sedmošolci pa člani RK. Veliko nam je povedala tudi o razvoju in delu organizacije RK ter o pomenu krvodajalstva. Sklenila sem, da bom tudi jaz krvodajalka. BETKA RODIČ, 7,a OŠ 29._oktober Šmarjeta OB DNEVU ZMAGE 9. maj je bil za nas slovesen dan. Učenci višjih razredov smo dan zmage počastili s pohodi k spomenikom v našem šolskem okolišu. Petošolci so šli na Ruperč vrh, šestošolci so obiskali spominsko ploščo na Cerovcu, sedmi in osmi razredi pa smo odšli na Gornje Laze, v rojstni kraj Milke Šobar-Nataše. Obspomenikihsmo imeli proslave. Nižji razredi pa so imeli kulturni dan: ogledali so si lutkovno igrico in kratke filme, nato so risali po asfaltu prizore, ki so se jim najbolj vtisnili v spomin. MATEJA RAVBAR, 8.a OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto ULAGA PODELIL BRALNE ZNAČKE — Učenci osnovne šole 7. korpusa v Žužemberku se lahko pohvalijo, da skorajda vsi sodelujejo v tekmovanju za bralno značko. Letošnje slovesne podelitve značk in priznanj seje minulo sredo udeležil tudi dramski umetnik Dare Ulaga. (Foto: J. Pavlin) \ ponedeljek, 27. maja, jt; množica prijateljev, znancev, poslovnih sodelavcev, lovcev, šoferjev, gasilcev in delavcev SGP Pionir spremila na zadnjo; pierano pot 53-letncga Rudija Kralja, vodjo Pionirjevega avtomobilskega servisa. Kako priljubljen, spoštovan in cenjen med delavci in krajani je bil pokojnik, so povedali predstavniki krajevne skupnosti Mestne njive v Novem mestu, delovne organizacije SGP Pionir in lovci iz Mirne peči. Kot zaveden, socializmu predan delavec je Rudi Kralj veliko pripomogel, da seje Pionirjev avtomobilski servis v zadnjih dveh desetletjih razvil v eno najuglednejših delavnic, kamor prihajajo Ss. - nf -a ♦ *»* • Jr*. IN VODA BO STEKLA... — Vendar ne brez velikega truda! Krajani zaselka pr. Sv. Roku v Regerči vasi so morali krepko pljuniti v roke, da so izkopali približno 350 m jarka za cevi, po katerih bo pritekla težko pričakovana tekočina do njihovih domov. Kjer pa so bile v skalnem terenu njihove roke le premalo, so jim s kompresorji priskočili na pomoč vojaki iz kasarne Milana Majcna v Bršljinu. Krajani upajo, če jim bo šla tako na roke tudi Komunala, da bo njihov trud poplačan že 26. junija, za krajevni praznik KS Regerča vas. (Foto: T. Jakše) Upokojenci še ob morje? Zakaj zaplet z Domom upokojencev v Izoli, kjer je letovanje še drago — Radenska vabi upokojence servisirat vozila tisoči avtomobilistov z Dolenjske, Slovenije, Hrvaške in še južnejših republik. S strokovnim delom je vzgojil dolgo vrsto sposobni h mehanikov, vedno pa so ga cenili tudi v upravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah našega največjega gradbenega podjetja. Prosti čas je pokojnik rad namenjal naravi, gojitvi divjadi in lovu, saj je bil vrsto let predsednik in odbornik mirnopeške lovske družine. lik pred zimo ga je zahrbtna bolezen prisilila, daje zapustil avtomehanično delavnico. Več kot tisoč ljudi ga je spremilo k zadnjemu počitku na ločenskem pokopališču. Tudi s tem so se mu kot komunistu, človeku in tovarišu še enkrat zahvalili za vse. kar je v svojem plodnem življenju napravil dobrega in naprednega. L. GOŠNIK KOČEVJE — Več upokojencev iz Kočevja nam je potožilo, da letos ne dobe prostora za letovanje v Domu upokojencev v Izoli, hkrati pa v ta dom sprejemajo celo tujce. Za odgovor na ta in druga vprašanja smo zaprosili predsednico Društva upokojencev Kočevje Milko Cilenšek, po telefonu pa tudi vodjo recepcije v Domu upokojencev v Izoli Katjo Ogris. Milka Cilenšek nam je povedala, da je imelo do lani kočevsko DU v izolskem domu na rapolago 5 postelj. Vsi interesentje so tudi dobili v domu prostor za letovanje. Na odobritev so čakali mesec dni do 6 tednov. Decembra lani pa je bilo na posvetu tajnikov DU Slovenije sklenjeno, da s sobami ne bodo več razpolagala posamezna občinska DU, ampak odobrava sobe za letovanje le vodstvo izolskega Doma upokojencev. Na prijave za dopuste posameznih up- kojencev pa zdaj kočevsko DU tudi do 4 mesece ne dobi odgovora. Dobili so tudi obvestilo, da je dom zaseden do konca septembra. Katja Ogris iz Izole pa je na vse to dodala, da je zdaj Dom upokojencev odprtega tipa, se pravr, da oddajajo zmogljivosti tudi drugim, če dom ni zaseden z upokojenci. Od upokojencev samih pa smo zvedeli še, da od tega meseca, ko so v domu v Izoli cene povišali, ni več toliko interesentov za preživljanje letnega dopusta v tem domu. V juniju velja na primer oskrbni dan v tem domu preko 2.000 din, v juliju in avgustu celo 2.650 din. v septembru pa 2.100, kar je preveč za marsikateri upokojenski žep. Te dni je kočevsko DU dobilo tudi sporočilo Zdravilišča »Radenska« iz Radenc. da v njihove hotele v Ljutomeru. Murski Soboti in Gornji Radgoni vabijo upokojence. oskrbni dan zanje pa je od 1.080 do 1.300 din. J. PRIMC TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 31. V. 8.45 TV V ŠOLLTV koledar. Veselim se šole. Glasbeni pouk. Francoščina, TV gledališče. Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Zaključneoperacije in konec vojne v Evropi, Risanka, Stroji in orodja, Mali program. Risanka, Desanka Maksimovič, Gasbcne minute 12.30 POROČILA 17.15 — 23.45 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka 17.50 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 V SENCI KRAŠKIH ZNAMENITOSTI, izobraževalna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Govor, 3. del angleške dokumentarne serije 20.55 NE PREZRITE 21.10 A. Marodič: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST: Poravnalni svet, 4. del humoristične nanizanke 22.15 DNEVNIK 22.25 JUTRIŠNJI OTROK, ameriški film To je televizijski igrani film, nekakšna sodobna medicinska grozljivka, v kateri je mlada poročena žena v žarišču zelo tajnega medicinskega poskusa. DRUGI PROGRAM 16.10 Test — 16.25 Dnevnik - 164 V osemdesetih — 17.15 In tudi Id®' 17.45 Košarka (ž) Jugoslavija : Z"1 — 19.00 EP v boksu — 21.00 VM danes, jutri — 21.15 Janika Bala*1' blizu — 22.05 Atentat (francoski fi|nl TV ZAGREB 15.20 Video strani — 15.30 TVvi«1 — 16.30 Poročila — 16.35 TV kole^' — 16.45 V osemdesetih — 17.151"1 di letos — 17.45 Košarka (ž) Jug«1: vija : ZDA — 19.30 Dnevnik Mike Hammer — 20.55 GlasbetiaP rada Radenci 85 — 21.40 Dnevni*'' 21.55 . Kulturni magazin in Krn"1, Sterijevega pozorja SOBOTA, 1. VI. 7.45 — 12.20 in 15.40 — 00.05 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O treh kraljevih sinovih 8.20 EN DVA TRI, KDO SE VODE NE BOJI 8.35 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka 8.50 MITI IN LEGENDE — Antični miti: Heraklej, nanizanka 9.05 NIHČE KAKOR JAZ, nanizanka 9.35 PERISKOP 10.05 NAŠA PESEM — MARIBOR 84 10.35 ČUDEŽI NARAVE: Skrivnostni svet plazilcev, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.05 RAČUNALNIŠTVO, ponovitev 8. dela anuleške serije 11.30 ČLOVEKOVI MOŽGANI: So-min, ponovitev 2. dela aVigleške dokumentarne serije 12.15 POROČILA 15.55 POROČILA 16.00 BOJ ZA OBSTANEK: Skok iz veselja, angleška poljudnoznanstvena serija 16.30 RETROSPEKTIVA FILMOV FRANCETA ŠTIGLICA: TISTEGA LEPEGA DNE, slovenski film 17.55 Sofija: NOGOMET JUGOSLAVIJA : BOLGARIJA, kvalifikacije za SP 19.45 RISANKA 19.57 ZRNO DO ZRNA 20.00 DNEVNIK 20.20 VREME 20.30 NAŠE 38. SREČANJE 22.05 ZRCALO TEDNA 22.30 VOHLJAČ, ameriški film Pod krinko kriminalke se skriva delo, ki presega okvire tega žanra, predvsem zaradi duhovitih dialogov, ki tako izstopajo, da je sama zgodba drugotnega pomena. Prav zato je film o privatnem detektivu, ki mora izslediti bogato dedinjo, zabaven in duhovit. 00.00 POROČILA DRUGI PROGRAM 13.45 Test — 14.00Oslo: EPv*.-- , tiki (m) — 17.55 Sofija: nogo"1' Jugoslavija : Bolgarija — 20.00 V »J! žbi z — 20.30 Živeti na vasi —2* Poročila — 21.25 Športna sobota' 21.50 Bes angelov (1. del ameriš*e? filma) — 23.20 Kronika Stenje«?' pozorja TV ZAGREB 8.40 TV v šoli — 12.45 KritičnatočD — 13.15 Z narodnim orkestrom n* Novi Sad — 13.45 Poročila — I3:'; TV koledar — 14.00 Oslo: EP v g"” nastiki (m) — 17.55 Sofija: nogo"1; Bolgarija : Jugoslavija — 19.45 D11^ nik — 20.15 Užitek (francoski filnV 21.55 Dnevnik — 22.10 Od našega« pisnika iz Nairobija NEDELJA, 2. VI. 8.00 — 13.10 in 13.40 — 22.25 TELETEKST 8.15 POROČILA 8.20 ŽIV ŽAV: Risanke, Pravljice z vseh vetrov 9.15 GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke 9.40 ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE N1CHOLASA N1CKLEBYJA, zadnji del angleške nadaljevanke 10.40 625, oddaja za stik z gledalci 11.00-Celje: MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL, prenos množičnega koncerta 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.05 POROČILA 13.55 MOSTOVI 14.25 KAM GREDO DIVJE SVINJE, ponovitev 6. dela nadaljevanke 15.25 POROČILA 15.30 FRANCOSKI ZALIV, franco- ski film Junakinja filma, pripadnica visokega angleškega plemstva, z otrokom odide od nadvse dolgočasnega in omejenega moža na počitnice na deželo, kjer sreča lepega, razgledanega Francoza, gusarja, ki pleni trgovske ladje in je trn v peti angleški gospodi. Med njima se vname ljubezen, ki je pravo nasprotje sterilnih plemiških konvencij... 17.20 8. MEDNARODNI FESTIVAL TV ŠPORTNIH PROGRAMOV — Portorož 85 18.25 PROSLAVA OB 40-LETNICI OSVOBODITVE ISTRE IN SLOVENSKEGA PRIMORJA, reportaža iz Ilirske Bistrice 18.50 KNJIGA 19.05 RISANKA 19 26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME , 20.00 V. Nedeljkovski: PO NASt Osebni spor, 2. del nadaljevanke ; 20.55 SLOVENCI V ZAMEJSTVU j 21.30 ŠPORTNI PREGLED 22.20 POROČILA DRUGI PROGRAM 9.00 Oddaje za JLA in jugosl. ^ Užiška republika — 14.00 Oslo: t ^ gimnastiki (m): finale na orodjih | 14.25 Avtomobilske dirke formU>£^ za VN Belgije — 14.55 EP v boksu 18.10 Glasbena oddaja— 18.40 Ne0^ vezno II (oddaja iz kulture) — |’-J Prometni krog — 19.30 Dnevni* 20.00 Neznana Kitajska (1. del es 34, 3. Ajdovščina 31,4. DVZ Ponikve 21. 9. Krško 15 točk. Pari predzadnjega kola: Krško — Astra Jadran. Termopol — DVZ Ponikve, Minerva — Inles. SRL, ženske, 20. KOLO: 1TAS KOČEVJE — VETA 26:23 (13:12) ITAS KOČEVJE: Filipovič, Klarič, Fajfar 2, Vuk, Križman, M. Jerič 8, S.vJerič 6, Bejtovič 7, Saftič, Zalar, Štefanišin. MLINOTEST — ISKRA 17:17 (9:8) ISKRA: Bolte, Gorenc 3, Dolar 2, Simončič, Turk 5, Rangus 4, Vide 2, Kovačič 1. Kos. LESTVICA: 1. Ferrotehna 35, 5. Iskra 24, 11. Itas Kočevje 12. Pari prihodnjega kola: Branik — 1 tas Kočevje, Iskra — Ferrotehna, itd. nogomet SNL, 23. KOLO: BREŽICE — KOVINAR 2:3 (0:0) Srelci: 0:1 — Jevšenak. 0:2 Pig-nar, 1:2 Barbič, 1:3 Jevšenak, 2:3 Lazanski. BREŽICE: Veble, Kranjc. Kos, Brduk, Predanič (Ratkajec), Mi-rkac, Golubič, Horvat, Kmezič (Povh), Barbič, Lazanski. LESTVICA: 1. Koper 36, 10. Brežice 19 točk. V naslednjem kolu potujejo Brežičani v Ljubljano k Slovanu. Rekorda Primca in Simuniča Igor Primc že drugič izboljšal državni mladinski rekord — Topliškim atletom kar 5 medalj — Šimunič prek šestnajst metrov 48 UDELEŽENCEV | ^ »teku mladosti« v TREBNJEM 2stmrebnje — Občinska konferenca DrirJr, bnie Je 22- maja 2? četrtič ,j.e ja “Tek mladosti« od Šentlov-cado Trebnjega. Udeležilo se gaje 'kat .Žencev, ki so se v posameznih ^gor’jah uvrstili takole: pri mladin-bi| pC,znia8al Bojan Vidmar, drugi je . de Saje in tretji Jože Mikec. Pri j'anJb Je zmagal Franci Gotlib ji bl1 Srečo JUr Gierek in drugi tretji Jože Nled veterani je bil najboljši Piv » encelj, drugi pa je bil Bogoljub v vmoV'^’ ,bilasta edina udeležila teka kah an konkurenci. Pri mladin-nio ^ zma8a'a Damjana Šalehar. za »M sLa se uvrstili Mojca Stare in )a nav,na.'ebar' NIed članicami je bi- lr. Jb°ijša Ženka Miklič, na drugo in Je mesto sta se uvrstili Mojca Lavrič ežili tarV?^a Salehar. Teka so se udel-Jože ol paraPieg'ki. najboljši pa je bil ;..l ■ Dkorn. najboljši v vseh kategori- 1 Je.bil mladinec Bojan Vidmar. _ Delavske športne igre končane ČRNOMELJ — V Črnomlju so zaključili z delavskimi športnimi 'Utami v sezoni 1984/85, najboljše avrščeni pa so prejeli priznanjfob . nevu mladosti. Na tekmovanje se s? Prijavilo 81 moških in 19 žen-*!« ekip, vendar se vse niso udeležile tekmovanj. V rokometu in osarki so sodelovale samo po tri (j-JP®* v malem nogometu, kjer je 0 ekip 14, pa je tekmovanje P°tekalo kar 4 mesece, kar je bilo sni i?l®°’ nekatera moštva niso odigrala vseh tek*.., ■ Jnolj množično je bilo smučanj pa »j niso odigrala vseh tekem. l»ajbolj mno" ' ' " streljanje, kegljanje pa zaradi Žal itve kegljišča ni bilo. Pa še n>mivost: ekipa Pekarne je vse 0ČProtnike v malem nogometu-api!a s svojimi izdelki. V c .. namiznem tenisu je bila naj-odh ?^ipa IMV Črnomelj, pri tu nK' Gorenje, malem nogome- ®elt I košarki Iskra, ter s. ^nnietu in šahu Belt. Prvo mesto .N Prismučala Iskra, v posamezni razredih pa sta bili med ženil, f?* najboljši Breda Lah in rjeta Štajdohar (obe Iskra), pri Igo pa Dušan Štukelj (Iskra) 8a/ Čtmerman (kmetijska zadru-Ja V *one §tajd°har (Gorenje), vi;"*0 Gladek (Belt), Bogdan Pa-(Iskra). V streljanju so se sk'h00 ta^° Pr' mo^Lih kot pri žet-lav najbolje uvrstili Iskrini de-paJ?* posamezno pa Milojko ter ,vita Rajgclj ŠOLSKI ŠPORT IN REKREACIJA • v ^ — Za at,t°vcm mestu je bilo pred dnevi občinsko tekmovanje pionirjev in pionirk 'eku n P°^a' Slovenije. Poglejmo najprej zmagovalcev konkurenci deklet: v K^t | a metrov je zmagala Renata Štimfel iz. Šmarjete, na 300 metrov skoku CVa pfm, tek na 600 metrov je dobil a Radovanova iz Šentjerneja, v V * daljino je zmagaja Mitrovičeva z Grma, v višino je najbolje skakala ■Uvan i °Va 1 Člfma, njena kolegica iz ekipe Ulčnikova pa je bila najboljša v Kauk«11 Up. V teku štafet 4 krat 100 metrov so zmagale mlade Šentjerne-Mar(j Pred Grmom in Dolenjskimi Toplicami. Še ekipni vrstni red: OŠ Grm, OŠ % j 'a ^otarja Šentjernej, OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice, OŠ Milke Šobar itd. Orp,v pionirski konkurenci so bili v skupnem seštevku najboljši učenci OŠ JOo’ P<)samično pa so zmagali: \ teku na 100 metrov Božič iz OŠ Grm, v teku na Toplj etrov Kramar iz OŠ Katja Rupena, na 1.000 metrov Turk iz. Dolenjskih kalcal v skoku v daljino Stojanovski iz OŠ Katje Rupena, v višino je najbolje “ek j. aJeSov sošolec Zupin, medtem ko je kroglo najdlje sunil Kastelic iz Grma. s5šte. ,a,t‘t 4 krat 100 metrov ie dobila OŠ Grm, kije zmagala tudi v skupnem * u pred OS Baza 20, OŠ Katja Rupena, OŠ Šentjernej itd. h | *>art'z4n iz. Straže obvešča vserekreativce kolesarje, da predvidena dirka H p Krke«, ki bi morala biti na programu 2. junija, odpade. Hkrati pa l'1tožjxart'zan obvešča vse ljubitelje tega športa, da bodo 23. junija organizirali Not>., Cn° kolesarsko prireditev »Maraton po dolini Krke«. Start bo ob 8. uri, P<* bo dolga 70 kilometrov. f MARIBOR — Letošnji novomeški atletski junak je mladi metalec diska Igor Primc. Vzaključnem tekmovanju za Atletski pokal Šovenijejev nedeljo v Mariboru ponovno, kar za 66 cm izboljšal svoj državni mladinski rekord. Novi dosežek je 54,62 m, Igor pa je z njim presegel tudi mejo, ki pomeni naslov športnika zveznega razreda. Primc je tako od lani napredoval za več kot 4 m in lahko z optimizmom pričakuje evropsko mladinsko prvens-trvo v Čottbusu. Tudi njegov drugi najdaljši met je bil precej boljši od starega državnega rekorda in od rezultata, ki pomeni zvezni razred — 54,38 m. Z rekordnim metom je seveda zmagal, drugi pa je bil Boris Okleščen, ki se tudi pribjižuje svojim nekdanji rezultatom. Tokrat je vrgel disk 48,60 m. Letošnje finale APS je bilo za Novo-meščane sicer uspešno, ker je vrsta mladincev prodrla med dvanajst najboljših seniorjev, poznalo pa seje, da sta v JLA Cujnik in Šikonja, poiegte-ga je ostal brez točk Gabrijel, ki je nastopil poškodovan in prav zato ni končal teka, precej manj pa je zaradi poškodbe dosegel tudi Lapanje, ki je preskočil 2 m. V troksoku je zaradi poškodbe manjkal Zupančič, v teku na 3000 m z zaprekami pa Žužek, ki bi se zanesljivo uvrstil na eno od prvih treh mest. Mladinec Fabjan zaradi državnega mladinskega prvenstva, ki Športna srečanja pobratimov V soboto in nedeljo bo v trebanjski občini 8. srečanje ________________športnikov pobratenih občin________________________ košarki, rokometu, odbojki, šahu, streljanju in kegljanju. Srečanja športnikov štirih pobratenih občin so se začela pred sedmimi leti in so bila nadaljevanje prijateljskih stikov med pobratinimi. Čeprav je bilo nekaj časa slišati tudi precej kritike na račun teh srečanj, češ da so zaradi gospodarskih težav vse predraga, je na koncu le prevladalo prepričanje, da denar ni vse. V organizacijo so se namreč vključile tudi trebanjske organizacije združenega dela in je vsaka po svoje pomagala, da je zdaj za prireditev vse pripravljeno. Veliko dela pa je imel tudi organizacijski štab, v katerem deluje 60 ljudi. Ker letošnje srečanje pobratenih športnikov sovpada- s 40. obletnico osvoboditve, bodo Športna tekmovanja še posebej slovesno obeležena. Tekmovalci se bodo pomerili v nogometu in košarki na Mirni, v rokometu v Trebnjem^ v odbojki v Mokronogu, v šahu v Šentrupertu, v streljanju v Prapročah in v kegljanju v Ivančni gorici. 1. junija se bodo tekmovanja začela ob 15,30 uri. Tega dne bo tudi tovariško srečanje športnikov na mokronoškem gradu, kjer bo hkrati »Igraj kolo«, folklorna prireditev. Naslednji dan Se bodo tekmovanja začela ob 9. uri, slavnostni zaključek pa bo v telovadnici trebanjske osnovne šole ob 12.30 uri. Preko dvesto nastopajočih na teku ob Krki Uspela množična rekreativna prireditev v Kostanjevici . KOSTANJEVICA — 1.9. maja je ŠD Partizan iz Kostanjevice na Krki organiziralo I. množični »Tek ob Krki«, ki se ga je udeležilo 223 rekreativcev iz vseh krajev Slovenije. Progi , sta bili dolgi 10 ih 21 kilometrov, po izjavah nastopajočihpa‘sodita med najlepše in najbolje pripravljene v Sloveniji. Rezultati — trimski tek na 10 kilometrov* pionirke: 1. Geršak (SK Krško), 2. Andlovič (Maraton), 3. Škoda (Kostanjevica); pionirji: 1. Rejc-(SK Olimpija), 2. Berus (Mirnapeč), 3. Mervar (Partizan Straža); mladinke: I. Geršak (AK Brežice), 2. Peterčič (Podbočje), 3. Hribar (ŠD Podbočje), mladinci: 1. Lazar (ŠC Krško), 2. Omerzel (Maraton Leskovec), 3. Milat (AK Brežice); ženske od 20 do 35 let: 1. Rotar, 2. Polončič (obe Ljubljana); 3. Žerovnik (Medvode); ženske od 35 let naprej: 1. Tihole (ŠD Ježica), 2. Bedanršek, 3. Raušl (Obe Krška); moški od 20 do 40 let: 1. Borak (Šiška), 2. Kranjec (Rožno), 3. Strgar (ŠD Podbočje), moški nad 40 let: 1. Horvat (Ljubljana), 2. Srpčič (Brežice), 3. Škrapin (Celje). Mali maraton na 21 kilometrov — ženske do 35 let: 1. Kosec (Color Medvode), 2. Lovrič (Trebnje), 3. Petrovič (Color Medvode), ženske nad 35 let: Rozman, 2. Erzetič (obe Partizan Kranj), 3. Filipčič (Dolga pot), moški do 30 let: 1. Kitrpljug (Novo mesto), 2. Križman (Ljubljana), 3. Žagar (Mirna peč), moški od 30 do 40 let: 1. Umek (Donit), 2. Dečman (Ljubljana—Polje), 3. Martinčič; (Maraton), moški od 40 do 50 let; 1. Gregorčič (Partizan Kranj), 2. Kovač (Partizan Vič), 3. Klemen (EŠ Celje); moški nad 50 let: 1. Rant (Partizan Kranj), 2. Bergant (Gameljne), 3. Peternel (TVD Partizan Ljubljana). Posebno nagfado, umetniško sliko akademskega slikarja Jožeta Marinča, je za najboljši rezultat v teku na 21 km prejel Janez Umek iz Medvod. TREBNJE — Od 1. do 2. junija bo trebanjska občina že drugič gostiteljica srečanja športnikov pobratenih občin Ilijaš, Obrenovac in Velika Gorica. Osmič se bo zbralo okoli 200 športnikov, ki se bodo pomerili v nogometu, ZMAGA PAPEŽA V ZAGREBU ZAGREB — Novomeški kolesarji so se v soboto in nedeljo udeležili dveh dirk v Zagrebu, pridružil pasejim je še vojak Sandi Papež. Slednji je prav na nedeljski, 139 kilometrov dolgi dirki v spomin na osvoboditev Zagreba prepričljivo ugnal vse tekmece, njegov uspeh pa je z drugim mestom dopolnil še Novak, medtem ko je bil D. Papež 9. V sobotni dirki za veliko nagrado Jugo-rapida pa je bil S. Papež 4., Robič 11., Novak 16., Bojane 23. in D. Papež 26. Bojane je bil v točkovanju na gorskih ciliih drugi. ELAN — PIRAN 1:2 (0:1) NOVO MESTO — V nadaljevaju prvenstva II. SNL so nogometaši Elana imeli v gosteh enajsterico Pirana in nepričakovano ostali praznih rok. Gostje so povedli že v 14. minuti po strelu iz kota, izenačili pa so Novo-meščani preko Dujakoviča. V obdobju velike premoči gostiteljev pa so gostje dosegli zmagovit presenetljivo znjago. zadetek in MEDNARODNA SPEEDWAY DIRKA ZA ZLATI ZNAK KRŠKO — V počastitev občinskega praznika občine Krško bo v nedeljo, 2. junija, ob 15.30 na stadionu Matije Gubca v Krškem že tradicionalna mednarodna speed-way dirka za zlati znak občine Krško. Obeta se zanimiva prireditev, saj bodo nastopili nekateri najboljši tekmovalci iz Avstrije, Čehoslovaške, Italije, Madžarske, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. V SOBOTO ŠAHOVSKI TURNIR STARI TRG —Ob 25-letnici organiziranega šahovskega dela v KS Stari trg priredijo v soboto, 1. junija, veliki nagradni hitropotezni šahovski turnir. Nanj so vabljeni vsi dolenjski šahisti in tekmovalci iz hrvaških občin sOzalj in Vrbovško. bo 2. junija v Zagrebu, ni pretekel vse petkilometerske proge, ampak je opravil le test na 2000 m, manjkal pa je tudi drugi Novomeščan v tem teku, ■Saje. Šesto mesto v moštvenem pokalu SRS je zato bolj podoba trenutnih zdravstvenih težav nekaterih tekmovalcev in odsotnosti zaradi služenja vojaškega roka kot pa realne moči novomeške moške atletike. Poudariti moramo rezultat, ki gaje mladinec Matjaž Zupančič dosegel v teku na 110 m z ovirami, s časom 15,1 s je za dve desetinki sekunde popravil svoj osebni rekord in dosegel letošnji najboljši slovenski mladinski rezultat v tej disciplini. Pohvaliti moramo osebne rekorde Mojce Vidmar na 800 m (2:23,0) Bojana Vidmarja v teku na 3000 m z zaprekami (9:45,2) in štafete 4x400 m. kjer so dekleta (Zupančič, Gorenc, Eržen in Vidmar) s časom 4:12,3 za 4 sekunde izboljšale dolenjski rekord. V teku na 400 m je Žulič izenačil osebni rekord, 50,3 s. Drugi rezultati: 100 m: Jeriček 11,6 s, 400 m: Žulič 50,3 s, Jeriček 52,2 s, krogla: Primc 14,10 m, 4x100 m moški: 44,7, 200 m: Žulič 23,2 s, kladivo: Malnar 44,74 m, Gačnik 43,12 m, troskok: Kranjčič 13,73 m, 4x400 m: Škedelj, Jeriček, Tekstor, Žulič 3:29,2. Ženske: 100 m: Eržen 15,4 s, 4x100 m 52,7 s, 400 m: Eržen 68,8 s, kopje: Hribar 35,68 m, Derganc 34,04 m. ŠIMUNIČ PREKO ŠESTNAJST METROV! Sobotno in nedeljsko finale atletskega pokala SRS v Mariboru pa je bilo nadvse uspešno tudi za atlete iz Dolenjskih Toplic. Najbolj je presenetil Milan Šimunič z dvema zares odličnima predstavama. Prvi dan je v skoku v daljino po vsega dveh poizkusih z rezultatom 725 cm osvojil 2. mesto v SRS, vse svoje sposobnosti pa je pokazal v nedeljo v troskoku. Kot prvi Slovenec je na prostem preskočil mejo Metličani takoj za Rogom Velik uspeh na dirki v Kranju — Skupna posamična zmaga Novomeščanov Erženu, ekipno metlika druga KRANJ — V počastitev dneva mladosti je bila minuli vikend v Kranju etapna pionirska kolesarska dirka, ki so seje udeležili tudi mladi kolesarji iz Metlike in Novega mesta. V konkurenci 85 tekmovalcev iz sedemnajstih ekip so dolenjski kolesarji zabeležili velik uspeh, še posebej to velja za skupno posamično zmago Novomeščana Eržena in ekipno 2. mesto metliških pionirjev. V prvi etapi je novomeška prva ekipa zasedla 2. mesto, Metličani so bili 5., Novo mesto II pa osmo. V drugi etapi so bili najuspešnejši Metličani, posamično pa je bil Eržen drugi. Najtežja je bila zadnja, 38 kilometrov dolga etapa iz Kranja do Jezerskega. Novomeščani so imeli v tej etapi veliko smolo, saj je kmalu po startu padlo kar 15 kolesarjev, med njimi pa tudi Fink, Pavlič in Smajdek, tako da ZA DAN LETALSTVA BREŽICE — V počastitev dneva letalstva je bil prejšnji teden v Brežicah ekipni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 11 moštev. Zmaga je pripadla novomeški vrsti Krke, za katero so igrali Istenič, Milič, Picek in Božovič. Za Novomeščani so se uvrstili igralci novomeškega doma JLA, sledijo pa ŠK Milan Majcen Sevnica, ŠK Krško, Hudelja športnik leta v Črnomlju V soboto proglasili najboljše športne delavce ČRNOMELJ — Preteklo soboto so predstavniki črnomaljske telesnokul-turne skupnosti podelili plakete in priznanja najzaslužnejšim telesnokul-turnim delavcerfi v Občini v preteklem letu. Za najboljšega športnika leta so proglasili Jožeta Hudeljo, igralca rokometnega kluba Partizan iz Črnomlja, plakete za najbojjšo športnico niso podelili, najprizadevnejši športni delavec v preteklem letu pa je bil Vlado Radovič, delavec v rokometnem klubu Partizan. Najprizadevnejše športno društvo je bil nogometni klub Bela krajina, najboljši mentor šolskega športnega društva pa Brane Adl-ešič, mentor športnega društva na srednji šoli Edvarda Kardelja Črnomelj, kije prav tako prejelo plaketo kot najuspešnejše tovrstno društvo. Poleg tega so podelili še posebna priznanja za udejstvovanje na telesno-vzgojnem področju. Prejeli so jih: Slavko Grahek, ki je pripomogel k ohranitvi dragocenih dokumentov in pričevanj o razvoju belokranjskega nogometa; Janez Kocjan, član državne košarkarske reprezentance gluhonemih, in Alojz Kuzma, lanski ribiški državni prvak. je ekipna zmaga Novomeščanov splavala po vodi. Zato pa so toliko bolje 16 'metrov (16,02 m)in seveda postavil nov rekord SRS, hkrati pa drugouvrščenega preskočil kar za poldrugi meter. Obenem je Šimuničev dosežek v troskoku letos najboljši v državi. Šimuničev uspeh sta v mariboru dopolnili še včerajšnji mladinki, ki sta se tokrat prvič preizkusili v članski konkurenci, Greta Hren in Cilka Križe. Slednja je navzlic poškodbi, ki jo je staknila v Novi Gorici ob rekordnem skoku 187cm(tarezultatji zagotavlja tudi mednarodni razred, ki sta ga lani v Sloveniji dosegla le dva atleta: Lapajnetova in Apostolovski), v Mariboru preskočila letvico na višini 183 cm, kar je bilo dovolj za odlično 2. mesto. Vsega 18-letrta atletinja torej še veliko obeta, v Mariboru pa je nastopila še v metu kopja, kjer je s 37,52 m osvojila 6. mesto, in v teku na 100 m z ovirami, kjer je bila s časom 16,1 deseta. Ob Križetovi si je dvojno srebro priborila še Greta Hren. V teku na 100 m z ovirami je bila druga s časom 14,6 medtem ko je v daljino skočila 574cm, kar je bilo prav tako dovolj za srebrno odličje. Zelo verjetno pa je, da bi bila njena medalja še žlahtnejša, ako ji ne bi bilo treba teči še teka na 400 m z ovirami, kjer je bila šesta. Od Hrenove, Križetove in Šimuniča lahko podobnih razveseljivih vesti pričakujemo tudi iz Beograda, kjer bo 15. in 16. junija zvezni atletski finale. V SOBOTO TEK PO LESKOVCU LESKOVEC — V počastitev obletnice vrnitve izgnancev iz okupatorjevih taborišč pripravljata KS Leskovec in AS Maraton 6. tek pu ulicah Leskovca. Tek se bo pričel v soboto, 1. junija, ob 17. uri, zadnji rok prijav pa je jutri. Tekmovalci se bodo pomerili v enajstih kategorijah. Minn METLIŠKI KOLESARJI DRUGI — Na etapni dirki »Dan mladosti — Kranj 85« so pionirji metliškega kolesarskega društva dosegli največji uspeh v sicer kratkem času, odkar tekmujejo. Igor Vajda, Rpbi Čadonič, Oti Šturm in Borut Nmerzel (z leve proti desni) so med 17. najboljšimi slovenskimi pionirskimi ekipami osvojili 2. mesto. (Foto; M. Bezek) vozili mladi Metličani, saj so bili v tej etapi povsem pri'vrhu. Končna razvrstitev je takšna —, ekipno: 1. Rog, 2. Metlika, 4. Novo meslol 12. Novo mesto II, posamično: 1. Eržen, 6. Puš (oba Novo mesto), 7. Šturm, 8. Čadonič, 10. Omerzel, 12. Vajda (vsi Metlika), 18:.: Hančič, 20v Pavlič, 33. Kavšek. 46.: t Fink, 47. Šmajdek, 49. Mrak Novo mesto). . .. .. >' , B. M.. F. B. 4 Balkansko kolesarsko prvenstvo Championnat balkanioue de cydisme Črnomelj, Metika, Novo mesto 4.-7 VIL 1965 Prve ekipe že kmalu v Novem mestu Grški in jugoslovanski kolesarji bodo v Novem mestu na pripravah • Ena letošnjih največjih športih prireditev Sloveniji, balkansko kolesarsko prvenstvo za člane in mladince, je tako rekoč pred vrati. Na eni svojih zadnjih sej seje prejšnji teden sestal tudi organizacijski odbor Bakopa, po poročilih predsednikov posameznih komisij sodeč pa zastavljeno delo poteka brez večjih težav. Sicer pa poglejmo nekaj najbolj svežih novic. V Vse kaže, da bo Novo mesto kolesarsko zadihalo že veliko pred pričetkom 18. balkanskega prvenstva. Že v juniju je namreč napovedala svoj prihod reprezentanca Grčije, ki se bo tod pripravljala za prvenstvene vožnje, že štirinajst dni pred pričetkom Bakopa pa bo v Novo mesto prispela tudi jugoslovanska reprezentanca, v kateri bosta zagotovo tudi Sandi Papež in Jože Smole. • Spored prvenstva je sicer bolj ali manj znan, na zadnji seji organizacijskega odbora pa so ga še dokončno potrdili. Tako bb 3. julija ob 17. uri na novomeškem Glavnem trgu promenadni koncert godbe milice iz Ljubljane, ob 18. uri svečana otvoritev prvenstva, , govornik pa bo Marjan Rožič, član predsedstva zvezne konference SZDL. 4. julija ob 16.30 bo v Metliki start ekipne vožnje mladincev, ob 20. uri pa bo na Pungartu nastop artistov in igralcev ciklobala iz ČSSR. 5. julija ob 14.30 bodo v Novem mestu startali člani v ekipni vožnji, zvečer ob 20. uri pa si bodo lahko Črnomaljci na športnem igrišču ogledali predstavo čeških artistov na kolesih. Start posamične vožnje mladincev bo 6. julija ob 9. uri v Metliki, v novomeški športni dvorani pa zvečer nastop skupine čeških artistov s ciklobalom. Posamična članska vožnja se bo pričela 7. julija ob 9. uri v Novem mestu, ob 13. uri pa bo na Glavnem trgu svečan zaključek prvenstva. • Reklamni material, ki ga je ob Bakopu izdal organizacijski odbor (gre za majice, trakove, posterje, značke, kape, nalepke)? je moč kupiti v vseh dolenjskih poslovalnicah Gobtoura. SODRAŽICA NA ČELU RIBNICAV 5. kolu občinske lige v malem.nogometu so bili doseženi naslednji'rezultati: Hrast — Slemena 8:2, Madi lončar — Divji jezdeci 2:8(Č^W£kahF—'Kot 7:3. Sodražica — 'GiCfiščiPRitVntead 5:0, Stock 84 — Ve-iikV l'ifšSo9)5! Vodi Sodražica z 10 točkami, na listi strelcev pa Stupica s 14 zadetki. M. G-č. Žoga se kotali nazaj Kje iskati vzroke za neuspeh dolenjskih rokometnih in nogometnih ekip? Povsem na dlani je, da bo letošnja pomlad za dolenjski rokomet in nogomet ena najbolj črnih doslej. Pravzaprav je le odbojka tista, ki nam po zaslugi novomeškega Pionirja V igrah z žogo še zagotavlja mesto v zveznih ligah, medtem ko je pri vseh ostalih ekipah, izjema so le rokometašice šentjernejske Iskre, nazadovanje več kot očitno. /z vsem bolj ali manj znanih razlogov je bilo slovo Novomeščank iz II. zvezne lige sicer pričakovati, nikakor pa ne, da bodo šle po zlu tudi pričakovane uvrstitve v republiških ligah. V prvi vrsti velja to za Inles pri moških in kočevski Itas pri dekletih. Slednje so še leto, dve nazaj veljale za četrti rokometni klub v Sloveniji, za Olimpijo, Velenjem in Novim mestom, danes pa se ekipa, ki je bila pred dvema letoma v vrhu medrepubliške lige, bori za obstanek v republiški ligi. Vsega dve koli pred koncem prav nič ne kaže, da se bodo Kočevke rešile najhujšega, !e velika sreča jih lahko reši selitve v II. republiško ligo. Veliko razočaranje so tudi igralci ribnišk ega Inlesa. Še ne tako dolgo nazaj so trkali celo na vrata I. zvezne lige, lani so se preselili iz U. zvezne lige s trdnim ciljem, da se letos vrnejo v drugoligaško družbo. Obljube so ostale neizpolnjene, na kaj takega bo potrebno počakali vsaj še eno leto. Ob lem pa je najbolj zanimivo, da imajo Ribničani zanesljivo najkvalitetnejše moštvo v ligi, zato gre vzroke neuspeha iskati drugje, morda v podcenjevanju nasprotnika. neresnosti. - In še nekaj o nogometu. Resda imamo po zaslugi Brežičanov še predst av-nika v SNL. vendar je nekaj zadnjih neuspehov tudi brežiško enajsterico pripeljalo v nevarne vode. Da pa o jalovih poskusih Novomeščanov. da se vendarle prebijejo vsaj do prve republiške lige, ne govorimo. Res vsa sreča, da imamo na Dolenjskem še kolesarje in atlete. ^ BUDIi 1868) 30. maja 1985 DOLENJSKI LIST 19 rasica tovarna pletenin Ijubljapa n. sol. o. ra Rašica, tovarna pletenin, n. sol. o. Ljubljana Gameljne tozd Konfekcija Vltava Šentvid pri Stični vabi k sodelovanju več šivilj Pogoji: — 3-letna šola tekstilne smeri — tekstilni konfekcionar — 1 leto delovnih izkušenj ali — 2 letna šola tekstilne smeri — — 2 leti delovnih izkušenj — 2 meseca poskusnega dela tekstilni konfekcionar I. Za objavljena dela se sklepa delovno rezmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidate, ki bi želeli podrobnejša pojasnila o objavljenih delih in nalogah, vabimo, da se oglasijo v pisarni tozd Konfekcija Vltava Šentvid pri Stični. Prijave lahko prinesete osebno ali pošljete po pošti v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po dnevu objave. 369/22-85 Krojaško podjetje T rebnje Komisija za razpis objavlja prosto delo in naloge: individualni poslovodni organ — direktor z naslednjimi pogoji: — da je kandidat državljan SFRJ in da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori — da ima izobrazbo tehnološko-tekstilne ali druge sorodne stroke (upošteva se le višja ali ustrezna srednja izobrazba) — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj — da ima aktiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja in drugih vrednot naše samoupravne socialistične družbe, skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. kandidati naj vložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Krojaško podjetje Trebnje — za razpisno komisijo. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem vlog. 368/22-85 Konfekcija Lisca Sevnica — tozd šivalnica Senovo razpisuje na osnovi sklepa DS dela in naloge direktorja tozd (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev, ki jih določata zakon o ZD in družbeni dogovor o kadrovski politiki, morajo kandidati imeti — višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri — najmanj 4 leta prakse na ustreznem delu v gospodarstvu Razpisano delo je reelekcijsko, s 4—letnim mandatom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi razpisa Razpisna komisija Konfekcije Lisca Sevnica — tozd Šivalnica Senovo. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 25 dneh po zaključku razpisa. 372/22—85 Sozd Revirski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja Trbovlje Rudnik rjavega premoga Kanižarica Delavski svet razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili za dobo 4 let: 1. tehnični vodja tozd 2. vodja komercialnih opravil 3. tehnični vodja jame Pogoji: Pod 1. — visoka, višja ali srednja izobrazba rudarske smeri ter opravljen strokovni izpit — delovne izkušnje pri opravljanju podobnih vodstvenih del v rudarski delovni organizaciji Pod 2. — višja ali srednja izobrazba ekonomske oz. komercialne smeri — 5 oz. 8 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del Pod 3. — visoka, višja ali srednja izobrazba rudarske smeri ter opravljen strokovni izpit — delovne izkušnje pri opravljanju podobnih vodstvenih del v rudarski delovni organizaciji. Poleg navedenih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — smisel za organizacijo in koordinacijo dela — aktiven odnos do razvijanja samoupravne socialistične ureditve in odgovoren odnos do sodelavcev in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Rudnik rjavega premoga Kanižarica, 68340 Črnomelj, s pripisom: »Za razpisno komisijo«. Razpisni rok traja 15 dni po objavi, kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15. dni. 375/22—85 Tobačna tovarna Ljubljana tozd Tobak, n.sub.o. Ljubljana Tobačna ul. 5 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge prodajalca za OE Novo mesto Pogoji: šola za prodajalce 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 60 dni Delo je za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na organizacijsko enoto Novo mesto, Zagrebška št. 5, v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh od sprejema sklepa komisije za delovna razmerja. 379/12-85 SGP »Pionir« — tozd Projektivni biro razpisuje prosta dela in naloge — projektanta strojnih instalacij v sektorju strojnih instalacij Novo mesto Pogoj za sprejem je dokončana tehnična strojna šola. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem poskusnega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave razpisa na naslov: SGP »Pionir« — tozd Projektivni biro, Cesta herojev 70, Novo mesto. 386/22 Razpisna komisija pri svetu Osnovne šole Janez Trdina, Stopiče, razpisuje dela in naloge ravnatelja tozd Osnovne šole Janez Trdina, Stopiče, (poslovodnega organa) Za ravnatelja lahko kandidira delavec, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje: da ima višjo ali visoko šolsko izobrazbo pedagoške smeri,;vsaj 5 let delovnih izkušenj pri vzgoji in izobraževanju; daje družbeno-po-olitično aktiven delavec in moralno—politično neoporečen. Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Janez Trdina, Stopiče. Na kuverto napišite: »Za razpisno komisijo«. 373/22—85 Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt DOM — notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge nakladanje in razkladanje blaga v Poslovni enoti Sodražica Pogoj: osemletka 3-6 mesecev delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Proizvodno in trgovsko podjetjeza domačo in umetno obrt DOM — notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih objave v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje ponudb. 367/22-85 DOLENJSKI UST OGLAS DOLENJSKEM LISTU— ZANESLJIV EKONOMSKI USPEH Odbor za Pohod po poteh partizanske Ljubljane POROČILO o javnem žrebanju dobitkov loterije 29. Pohoda po poteh partizanske Ljubljane, ki je bilo 21. maja 1985 v Ljubljani Srečke, ki se končujejo na številko so zadele dobitek din Srečke, ki se končujejo na številko so zadele dobitek din 10 200,— 64 300,— 530 400,— 904 500,— 140730 200.000.— 094554 500.000,— 141060 10.000,— 146655 10.000,— 701 500 — 196 1.000,— 781 500,— 8066 . 3.000,— 061791 50.000 — 2697 4.000 — 091501 50.000,— 7007 2.000,— 108881 30.000 — 012197 20.000.— 113911 10.000 — 096787 20.000,— 141531 10.000.— 112497 10.000 — 152152 1.000 — 318 400.— 8862 5.000,— 022608 30.000 — 110562 30.000,— 59 200 — 080803 100.000,— 019 400 — 094513 20.000,— Vse dobitke izplačuje odbor za Pohod po poteh partizanske Ljubljane, Ljubljana, Grego- rčičeva 15, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 12. ure,do 30. junija pa še vsak torek od 16. do 18. ure. Izžrebane srečke lahko pošljete v izplačilo tudi priporočeno po pošti odboru za Pohod po poteh partizanske Ljubljane. Izplačevanje dobitkov zapade 26. julija 1985. Komisija za loterijo 370/22—85' Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Metlika razpisuje javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč Na osnovi 14. člena odloka o oddaji in razpolaganju s stavbnimi zemljišči razpisujemo oddajo delno komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš v v soseski »Breg revolucije« Lokac. Površina Cena za zemlji- Stroški kom. Skupaj št. m2 šče din opreme 2 1060 110.240 757.211 867.451 5 1030 107.120 735.781 842.901 10 1100 114.400 785.785 900.185 11 1090 113.360 778.642 892.002 12 1100 114.400 785.785 900.185 13 930 96.720 664.345 761.065 14 970 100.880 692.920 793.800 15 930 96.720 664.345 761.065 21 970 100.880 692.920 793.800 22 1080 112.320 771.498 883.818 23 1360 141.440 971.516 1.112.956 24 1000 104.000 714.402 818.402 25 1060 110.240 746.555 874.795 35 1080 112.320 771.488 883.808 36 940 97.760 671.489 769.249 V stroške za komunalno opremljanje je zaračunan prispevek za izgradnjo kanalizacije, vodovoda in ceste v makadamski izvedbi. Cena je postavljena na dan 1.7.1985 in se revalorizira v skladu z rastjo cen v gradbeništvu po indeksih za obračun razlik v ceni Biroja za gradbeništvo. Prednost pri nakupu imajo: _ 1. lastniki stanovanjskih hiš, ki se jim zaradi izvajanja urbanističnega reda odstranijo njihove stanovanjske hiše in niso izkoristili določil za nadomestno gradnjo, 2. borci NOV, ki nimajo primernega stanovanja, '3. osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom, 4. družine z manjšimi dohodki, 5. občani, ki opravljajo dela in naloge, pomembne za družbeno ekonomski razvoj občine Metlika, 6. družine z večjim številom otrok, 7. .mlade družine. Način plačila prispevka za komunalno opremljanje in način izvajanja del nqobjektih komunalne opreme je predmet posebne pogodbe, ki jo skleneta investitor in Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Metlika. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo na sedežu Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Metlika. Prijave se zbirajo do 31. 7. 1985 na naslov: Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Metlika, CBE 23, 68330 Metlika. 382/22-85 MLADINSKA mtp TURISTIČNA jL POSLOVALNICA i^P$P NOVO MESTO m ZASTAVA LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja tozd.Zastava Ljubljana, Celovška 150 objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: zahtevna avtomehanska dela v OE Servis Krško Pogoji: — KV avtomehanik — 1 leto delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije — 1-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko-pravna služba DO Zastava avto, Ljubljana, Celovška 150, 8 dni po objavi oglasa. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku roka za zbiranje vlog. 380/12-85 m metalna 280.000 din 150.000 din 40.000 din 60.000 din 20.000 din 3.000 din 2.000 din - 1.260 din 1.260 din 940 din 337 din 690 din v prostorih me- Pozd Elektromontaža Abram Matko, p.o. Rožno, 68280 Brestanica Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge ^ KV elektromonterjev Poleg zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: , -t' — da ima srednjo strokovno izobrazbo elektro shiferi — jaki tok in eno leto delovnih izkušenj. . Kandidati naj pošljejo pismene vloge o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Pozd Elektromontaža Abram Matko, p.o. Rožno. 37, 68280 Brestanica. Kanidate bomo obvestili o izbiri najpozneje v 8 dneh po končanem zbiranju vlpg. 383/22-85 Razpisna komisija Vzgojno-izobraževalne organizacije T rebnje objavlja prosta dela in naloge Direktorja VIO (reelekcija) Kandidat mora poleg pogojev iz511.členaZakonaozd-ruženem delu izpolnjevati še naslednje pogoje: ~~ da ima visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri — da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj — da je družbeno-politično aktiven. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: VIO T rebnje, Kidričeva 2, s pripisom na kuverti: »Za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 leta. Nastop dela: 1. julij 1985. 384/2-85 Metalna, strojegradnja, konstrukcije in montaža, n.sol.o., Maribor, tozd Tovarna gradbene opreme, n.sol.o. Senovo objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta tozda licitacijo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1- stružnica Tes 3 prvomajska 2. stružnica Tes 3 prvomajska 3- stružnica D-40 4. stroj za plamensko rezanje 5. kombi IMV 1600, nevozen 3. računalnik Decitron 7. računski stroj Facit 3- risalna deska 9. risalna deska risalni aparat ^1- pisalna miza '2. pisalna miza hanskega obrata. Licitacija bo ustna. Pravico do licitiranja imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odstotno varščino od začetne cene. Navedena osnovna sredstva je treba plačati in prevzeti v Petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen pred začetkom licitacije. 378/22-85 Mladinska turistična poslovanica 10-dnevno letovanje za mlade v Pulju, Zadru in Šibeniku Julij in avgust od 9.000 do 11.000 din Izkoristite izredno ugodno priložnost! Prijave in informacije: Mladinska turistična poslovanica, Novo mesto, Novi trg 4, telefon: (068) 22-555 ljjZ Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n.sub.o. L/ubbbno KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto TOZD OSKRBA n. sub. o. Cesta komandanta Staneta 10 Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge vodja tehničnega sektorja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo organizacijske, agronomske ali ekonomske smeri ter 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako »Za razpisno komisijo DSSS«, ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema splošni sektor Mercator-KZ »Krka«, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10, 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po • končanem zbiranju ponudb. Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n.sub.o.Ljubiibns KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto TOZD OSKRBA n. sub. o. Cesta komandanta Sfanefa 10 dodatno razpisuje za šolsko leto 1985/86 naslednje štipendije: Poklic oz. program x Stopnja zaht. Število Štipenditor štipendij — diplomirani inž. strojništva VII 1 tozd Agroservis — diplomirani inž. živilske tehnolog. VII 1 tozd Oskrba — diplomirani ekon VII 1 tozd Oskrba — diplomirani inž'. računalništva VII 1 DSSS — diplomirani inž. agronomije VII 1 TZO Agrooskrba — kmetijski tehnik V 4 TZO Kmetovalec TZO Agrooskrba tozd Krmila Kandidati naj pošljejo prošnje na predpisanih obrazcih do 15. 7. 1985 v splošni sektor M—KZ »Krka«, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10. 377/22—85 Razpisna komisija osnovne šole Otočec razpisuje dela in naloge poslovodnega organa Osnovne šole Otočec Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu, izpolnjuje tudi pogoje iz zakona o osnovni šoli in ki s svojo poklicno in samoupravno dejavnostjo uveljavlja humane medčloveške odnose in socialistično samoupravljanje ter ima vsaj pet let vzgojnoizobraževalne prakse. Prijave sprejema komisija 15 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Razpisna komisija Osnovne šole Otočec,68222 Otočec ob Krki. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 389/22-85 NOC NA KOLPI GRIBLJE — Letošnja Noč na Kolpi oo nagribeljskem kopališču 20. julija. Nestrpnežem, ki že zdaj sprašujejo, kdo jih bo to noč razveseljeval, sporočamo. da bodo to: ansambel Toneta Klepca, ki bo priletel v Griblje iz Združenih držav Amerike. Zagrebški pajdaši, pevka Višnja Korbar, pevec Toni Kljakovič, humorist Petriča Kerempuh, plesna skupina Arruba z modno revijo Beti pa še kdo. LETOVANJE NA CRESU METLIKA — Metliški zdravstveni dom je na Cresu kupil počitniško garsonjero s 4 ležišči in kuhinjo. Tako je 40 zaposlenih v zdravstvenem domu dobilo možnost za organizirano letovanje. kajti dom prej ni imel svojih počitniških kapacitet in so se morali zaposleni za letovanje znajti, kakor so vedeli in znali. Sindikat-že pripravlja prednostno listo za letovanje na Cresu. JLl&CGL Konfekcija Lisca Sevnica — tozd Blagovni promet uvaja v svoji novi poslovni enoti Ines proizvodnjo izdelkov s področja elektronike, zato vabi k sodelovanju delavce, ki imajo ustrezno znanje in delovne izkušnjeza delovna opravila elektrotehnika, elektrikarja in mehanika Interesenti, ki imajo opravljeno pripravništvo in urejeno vojaščino, naj dostavijo pismene prijave v Konfekcijo Lisca, kadrovki oddelek, 68290 Sevnica. Prijavljeni kandidati bodo vabljeni na razgovor, kjer bodo dobili podrobne podatke o delu in možnosti za kasnejšo zaposlitev. 381/22-85 sozd Mercator -Kmetijstvo Industrija TrgOVina n. sub. o. Ljubljana Mercator — Kmetijska zadruga Krka tozd Oskrba n.sub.o. Novo mesto Cesta komandanta Staneta 10 Po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodja bifeja na Ruperč vrhu — pogoj KV natakar 2 leti delovnih izkušenj 2. natakar za bife na Ruperč vrhu — pogoj KV natakar 1 leto delovnih izkušenj Prednost pri zaposlitvi imajo družine, katerim nudimo družinsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo vloge na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni objavlja dela in naloge: 1. svetovalca za komercialno področje 2. vodje skupine za analize in načrtovanje 3. vodje nabave 4. predmetnega učitelja matematike in fizike 5. vodje izmene obsojencev v skladišču materiala 6. vodje izmene obsojencev v ročni obdelavi in montaži r 7. vodje izmene obsojencev pri tlačnem in kokilnem litju ter kovanju 8. vodje izmene obsojencev tehnične kontrole v livarni 9. vodje izmene obsojencev v strojni obdelavi 10. kuharja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1.: — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, znanje tujega jezika (nemški ali angleški) in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Pod 2.: — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, organizacijske sposobnosti in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Pod 3.: — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, organizacijske sposobnosti, znanje tujega jezika in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pod 4.: — da ima višjo izobrazbo ustrezne pedagoške smeri, program za usposabljanjeali izpopolnjevanje, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj. Pod 5.: — da ima srednjo (štiriletno) izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in eno leto delovnih izkušenj. Pod 6.: — da ima srednjo (4-letno) izobrazbo strojne smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. «* Pod 7.: — da ima srednjo (štiriletno) izobrazbo metalurške ali strojne smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Pod 8.: — da ima srednjo (štiriletno izobrazbo metalurške ali strojne smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Pod 9.: — da ima srednjo (štiriletno) izobrazbo strojne smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Pod 10.: — da ima srednjo (triletno izobrazbo kuharske smeri, izpit iz higienskega minimuma in 18 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralnopolitične lastnosti, znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in intervjujem. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaobjavljena dela in naloge pod4, 5, 6, 7, 8 in 9 je povečana zavarovalna doba 12/16 mesecev. Kandidatom nudimo po dogovoru samsko ali družinsko stanovanje. Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 Mirna v osmih dneh po objavi. -L 22 (1868) 30. maja 1985 DOLENJSKI LIST 21 tedensK6led, Četrtek, 30. maja — Ivana Petek, 31. maja - Angela Sobota, I. junija — Justin Nedelja, 2. junija — Evgenij Ponedeljek, 3. junija — Karel Torek, 4. junija —Frančišek Sreda, 5. junija — Valerija Četrtek, 6. junija — Zdenka LUNINE MENE 3. junija ob 4.50 — ščip BREŽICE: 30., 31. 5. in 1. 6. bocuanski film Bogovi so padli na glavo. 2. in 3. 6. ameriški film Smoki je razbojnik.'4. in 5. 6. ameriški film Jezdec skozi čas. ČRNOMELJ: 30. 5. francoski film Zeljnata juha. 31. 5. italijansko-španski film Gangsterji nežnega srca. KOSTANJEVICA: 1. 6. ameriški film Edini moški nasvetu. 2. 6. ameriški film Pirati avtostopa. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 30. 5. francoski film Za naju dva. 31. 5., 1. in 2. 6. ob 18. film Začnite z revolucijo brez mene. Od 31.5. do 2. 6. ob 20. uri film Zkonsko potovanje na švedski način. 1. in 2. 6. matineja Rjovenje — ameriški film. 3., 4. in 5. 6. ameriška grozljivka — Petek 13. — II. del. 4. in 5. 6. ob 18. in 20. uri Policijska akademija. NOVO MESTO — DOM JLA: 31. 5. ameriški film Šarkijev stroj. SEVNICA: 30. 5. hongkonški film Prihaja krinka. 31, 5. in 1. 6. nemški film Resnične zgodbe — 6. del. 2. 6. hongkonški film Kantonški kung-fu. 5. in 6. 6. hongkonški film Zmaj iz Arizone. SLUŽBO DOBI KV ali NKV natakarico in kuharico takoj zaposli gostilna Zupančič, Žužemberk. Stanovanje v hiši, plačilo po dogovoru. Tel. 84-107. TAKOJ ZAPOSLIM avtokleparja, osebni dohodek okoli 47.000,00 din. Avtoličarstvo Janez Stepan, Nova Loka 37. Črnomelj, tel. 51-389. FRIZERKO sprejme frizerski salon »MILKA« Novo mesto, Partizanska 3. STANOVANJA ODDAM dvosobno stanovanje v Trebnjem za eno leto in pol (garaža, kopalnica) družini ali samcem. Telefon (068) 44-429. Motorna vozila PRODAM dobro ohranjen 126 p. let-1980. Informacije tel.: 25-909. ZASTAVO 101 ugodno prodm. Peterlin, C. herojev 30, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1977, nujno in po zelo ugodni ceni prodam. Cesta herojev 20/26, Novo mesto. AVTOMATIH, star dva meseca, prodam. Telefon 22-263. MOTOR 15 SLC prodam. Toni Rudman, Vrh 2, Novo mesto. ŠKODO 120 L, oktober 1982. ga-ražirano, prodam. Telefon (068) 71-428. W, letnik 1976, tip 1200 prodam. Kaplan. Pristavica 5, Šentjernej. PRODAM ZASTAVO 750. Martin Mežnar, Veliki Slatnik 20. PRODAM Z 750, letnik 1984. Tel. 26-612, Slavka Gruma 18/7. PRODAM Z 750, letnik 1977. Tel. 56-329 od 19. do 21. ure. PRODAM DIANO 6, letnik 1978. Gorazd Smrekar, V Brezov log 59, Novo mesto. PRODAM Z 750, letnik 77, generalno obnovljen, Pečjak, Črmošnjice 49 pri Stopičah. PRODAM Z 750 SC, letnik nov. 1979. Srebrnjak, Vel.'Slatnik 21. PRODAM LADO, staro eno leto. Jakše, Ob Težki vodi 21, Šmihel. PRODAM 126 P, letnik 1981. in šotor za 4 osebe. Tel. 24-591. POCENI PRODAM WARTBURG, letnik 76, limuzina. Tel. 21-959 popoldne. Ž 750, novo, prodam. Anton Nagelj, Smolenja vas 34. Z 101, Jetnik 79, dobro ohranjeno, prodam. Šuštaršič, Dobravica 3, Šentjernej. PRODAM R 4, letnik 1978, registriran do maja 1986, 52000 km. Tel. 21-705 vsak dan od 19. do 20. ure. R 4, letnik 84, prodam. Tel. 22-431 od 16. do 21. ure. TAM 2001 kiper, traktor IMT 558 (900 ur ter BCS djesel, malo rabljeno, prodam. Tone Jordan, Mihovica 25, Šentjernej. POCENI PRODAM R 4 TLS, registracija 11. mesec, 1978. leto. Cena 110.000,00, možno tudi na kredit. Zdravko Robek, Dobruška vas 29, Škocjan. PRODAM Z 750, letnik 1981, v odličnem stanju. Tel. 75-740. PRODAM DIANO 6. Tel. 22-011 popoldne. PRODAM obnovljen R 12. Hrastar, Kristnova 49 b. Novo mesto. FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Telefon 22-441. interna 276. R 4, letnik 1979, prodam. Ida Pucelj, Dol. Stara vas 4, telefon 32-083, popoldne. ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam. Ogled po 15. uri na Slakovi 2 a. Novo mesto. DIANO 6, letnik 1977, registrirano do marca 1986, prodam za 13 milijonov. Marjan Pevec, Grič 11, Šmarješke Toplice. MOTOR za Z 101 prodam. Vojko Pedišič, Jerebova 8 b, Novo mesto. UGODNO prodam FIAT 750, letnik 1976, >n brako prikolico. Telefon 23-829, popoldne. OSEBNI avto R 18, star dve leti, prodam. Informacije na tel. 49-045, v večernih urah. OSEBNI avto R 18, star dve leti, prodam. Informacije na tel. 44-378. R 4, letnik 1974, prevoženih 74000 km, za dele ali popravilo, prodam. Karol Koncilja, Rumanja vas 8, Straža. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je diužbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodjatoz-da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. OSEBNI avto R 8 v voznem stanju prodam. Jakljič, Dol. Straža 17. RENAULT 4, starejši letnik, v odličnem stanju, registriran do leta 1986, prodam. Informacije po 16. uri na telefon 22-340. NVARTBURG, letnik 1977^prodam. Cena 140.000 din. Jože Kic, Škocjan 6 a. - MOTOR TOMOS 15 SLC prodam. Vse informacije na tel. 85-920. DIANO GL, letnik 1979, v nevoznem stanju, poceni prodam. Dušan Bijec, Mokronog 47, telefon 49-085. TOMOS 15 SLC, odlično ohranjen, prodam za 13 SM. Telefon (068722-018. || Kmetijski stroji | TRAKTOR Tomo Vinkovič 21. škropilnico, plug in voz prodam. Marjan Rangus, Dol. Brezovica 27, Šentjernej. PUHALNIK G rič, .nov, prodam. Franc Novak, Blato 4. Trebnje, telefon 44-193; TRAKTOR Štore 502, nov, prodam ali zamenjam za manjši traktor. Pavlič, Kladje 1, Blanca. - SAMONAKLADALNO prikolico SIP 16 ali 19 prodam po ugodni ceni. Jože Slak, Jablan 1, Mirna peč. MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta (8 KM) s prikolico prodam. Riz-vič. Sp. Stari grad 60, Krško. KOSILNICO Rapid 101, dobro ohranjeno, grablje Xeks kombi Gorenje, rabljene eno sezono in sivo kravo po teletu prodam. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista (2952/85) PRODAM frezo Tomo Vinkovič, plug in prikolico za osebni avto. Alojz Dragman, Dol. Kamence 2 a. Novo mesto. PRODAM nov vinogradniški plug za konjsko vprego. Telefon (068) 61-770. OBRAČALNIK s kardanom za »Tomo Vinkovič«, Jirina 180 cm, prodam. Jože Zoran, Šmarjeta 20. PRODAM gumez obroči 8,25-15za traktorsko prikolico Tehnostroj 315.1. Jablan 15, Mirna peč. TRAKTOR Univerzal in puhalnik Tajfun prodam. Jerman, Hrastulje, Škocjan. SUŠILEC sena Vihar prodam. Kotar, Jordan kal 2, Mirna peč. TRAKTORSKE VILE za nakladanje sena, malo rabljene, ugodno prodam. Vinko Grilc, Selce 18 , 68 283 Blanca. ŽITO KOMBAJN, širine 2 m, primeren za hribovite kraje, prodam. Alojz Staniša, Konec 13, Novo mesto. OBRAČALNIK za motokuhivator Rex combi prodam. Stane Škrbec, Ratež 26, Brusnice. PRODAM traktorske zračnice 8 x 32. naslov v upravi lista (2953/85). PRODAM traktor (60 KM), nov, traktor (35 KM) in štore 402. Anton Pezdirc Grm 8, Gradac. PRODAM traktor torpedo (75 KM) s pogonom na vsa štiri kolesa, žitni kombajn Zmaj, slamoreznico Speiser in mlatilnico na popolno čiščenje. Kalan, Zapoge 11, Vodice nad Ljubljano (61217). ORIGINAL Fergusonovo (Mortel) bočno koso v odličnem stanju prodam. Janko Petan, Oktjukova gora 13, 68256 Sromlje. BOČNO kosilnico za traktor Ursus 35 ugodno prodam. Ivan Borse, Polhovica 4, 68310 Šentjernej. TRAKTORSKO PRIKOLICO za manjši traktor ugodno prodam. Anton Kuhar, Orešje 37, Sevnica. TRAKTORSKI obračalnik SIP Šempeter prodam. Rafael Zupan, Gorenja vas 13, Šmarješke Toplice. KOSILNICO BCS 127 prodam. Bučna vas 6, Novo mesto. PRODAM enoosno traktorsko prikolico in kosilnico IMT za traktor za priključitev odredi, še nerabljeno. Jožefa Kodrič, Veliki Podlog 39, Leskovec pri Krškem. PRODAM POCENI PRODAM šotor za tri osebe, gume 175/70-13 Semperit, zimskegume 165-13. gumeza 126Pter prtljažnik za R 18. Prodam tudi zvočne skrinje »Bose«. Telefon 25-179. PRODAM močnejšo traktorsko kiper prikolico in šotor za štiri osebe, vse po ugodni ceni. Kočjaž, Vrhovo, Mirna peč. DISKO APARATURO znamke GITACORD; 2 gramofona, mikser, mikrofon, night sltovv, zvočniki 2x70 W, ter nekaj plošč prodam. Cena 8,5 M. Dragan, Družinska vas 90, 68220 Šmarješke Toplice. POCENI prodam rabljene kuhinjske elemente, mizo in 6 stolov. Nad milini 41/5. PRALNI STROJ in otroško kolo prodam. Tel. 22-847. PRODAM opeko BH 8 3500 kosov in 10 betonskih mrež. Fanika Gazvoda, Črmošnjice 28 Stopiče. PRODAM športno kolo Maraton. Darko Dragaš, tel. 24-968. PO UGODJNI ceni prodam zelo dobro ohranjeno športno kolo Senior na 5 prestav in športno kolo Rog na 12 prestav, v odličnem stanju. Alojz Može, Srebrniče 4 a. LESEN ribiški čoln prodam. Informacije na tel. 25-092, Novo mesto. INKUBATOR ZA 1600jajcprodam (8,5 SM). Zdravko Pavlovič, Križev-ska vas n.h,Metlika. UGODNO prodam komplet dnevno sobo z raztegljivim kavčem. Naslov v upravi lista (2954/85) PRODAM 2,6 m kuhinje Gorenje. Informacije na tel. 24-517, zvečer. PRODAM elektromotor Rade Končar (8,5 KW 1500 ob/min). Troha, Brezovica, 68220 Šmarješke Toplice, tel. 84-993. PRODAM rabljen grušt in opeko 14 x 8 m ter kosilnico, primerno za hribovite kraje. Mrgole, Zure 5. VINO — šmarnico v bližini Krškega ugodno prodam. Naslov v upravi lista (2955/485). BOJLER (80 I) prodam. Alojz Pelko,vDol. Gradišče 12, Šentjernej. MEŠANA DRVA prodam ob cesti na Dobravi pri Kostanjevici. Gorenc, Dobrava 7, Kostanjevica. KAMP prikolico 'Skif-1 prodam. Tel. 24-977. PRODAM barvni televizor Gorenje, za 7 SM. Mirana Jarca 35. MOTORNO ŠKROPILNICO, staro dve leti, prodam. Marija Ucman, Gabrje 106, Brusnice. ZAMRZOVALNO SKRINJO, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 43-790. PRODAM travniško travo" n a rast i-lu. Prvo in drugo košnjo v izmeri 2 h a. Delo je možno vse s stroji. Interesenti naj se oglasijo pri Jožetu Lileku, Jerneja vas 17, Črnomelj. BARVNI TV Iskra Azur, nov, prodam za 14SM.Telefon 22-767, interna 94. PRODAM skoraj nov hladilnik Gorenje, garnituro — kavč, dva fotelja in mizico ter starejši šivalni stroj. Mešič, Gor. Straža 75. NEMŠKE OVČARJE prodam. Vinko Hrastar, Gotna vas 31, Novo mesto. PRODAM 4-in 10-kanalni lightsch-ow, bass kitaro Kavaji in 70-basno harmoniko. Informacije: Matjaž Kovačič, Šentjernej 179. UGODNO prodam stereo radiokasetofon znamke Teleton SPR 310. Telefon 25-368. MOTORNO škropilnico, rabljeno eno sezono, ugodno prodam. Telefon 25-908. PRODAM belo poročno obleko številka 40. K Roku 81, Novo mesto. ŠTEDILNIK (vgradljiv) rabljen 1 leto (plin, elektrika, rostfrei), za 20.000 din, globok otroški voziček za 3000 din prodam. Darinka Slane, Dol. Toplice 161, vsak dan popoldne. PRODAM zakonsko splanico Meblo, furniran les, komplet 7 kosov z jogi vložki, solidno ohranjeno. Informacije od ponedeljka do četrtka od 13. do 16. ure na telefon (061) 822-091. GUMI VOZ (12 col), nov, železen, ugodno prodam. Telefon (068) 82-490. HRASTOVE DESKE, suhe, prodam. Alojz Kastelic, Vinja vas 12, Stopiče. PRODAM 500 kosov strešne opeke rdeče barve. Iljaš, Pangrč grm 16, Brusnice. KRAVO, sivo, brejo 8 mesecev, 600 kg težko, prodam. Cena po dogovoru. Antonija Drobne, Žigrski vrh 13, 68290 Sevnica. ZELO poceni prodam manjšo peč za centralno kurjavo (25.000 kalorij), potrebno manjšega popravila. Telefon (068) 24-009, popoldne. KUPIM KUPIM dobro ohranjen starejši WV. Drago Vuica, Straža 163. ZA 125 P 1500 kupim zadnje blatnike, steno in odbijač. Telefon (068) 81-356. TRAKTOR Ursus (35 KS) kupim. Branko Kolenc, Dol. Kamence 61/b, Novo mesto. POSEST PARCELO (26 arov) naSenušah pri Leskovcu prodam. Senuše 39, 68273 Leskovec pri Krškem. HIŠO z vrtom na Veliki Lahinji 15, Črnomelj, prodam. Cena 140.000 din. Lipovšek, Novo mesto, Trdinova 5 b, tel. 24-020. PO UGODNI ceni prodam parcelo (30 arov) na Radoviči ob asfaltni cestni, primerno za vinograd in graditev, voda in elektrika v bližini. Vse informacije dobite pri Antonu Gršiču v Bojanji vasi 11 pri Metliki ali po telefonu 58-343, do 8. ure zjutraj. VINOGRAD, opuščen (18 a), v Ručetni gori — Semič, prodam. Telefon (068) 56-221, po 21. uri. PARCELO (900 m2) v Podzemlju pri Metliki, blizu Kolpe, primerno za vikend, poceni prodam. Telefon (061) 486-620. PRODAM hišo, gospodarsko poslopje in velik sadovnjak na Igleniku pri Veliki Loki. Joži Urbančič, Gornji Podboršt 8, Mirna peč. TRAVNIK v Čučji mlaki prodam. Terezija Zalokar, Šmarje 1, Šentjernej. STANOVANJSKO HIŠO (delno opremljeno z njivo in sadovnjakom v Orehovcu št. 54 pri Kostanjevici na Krki prodam. Ogled po 5. juniju 1985. Frančiška Krištof, Orehovec 54, Kostanjevica na Krki. V ČRNOMLJU ugodno prodam manjšo kmečko hišo in gospodarsko poslopje. Možnost dozidave in novogradnje. Ponudbe na naslov:^Avgust Žitnik, 61210 Ljubljana — Šentvid, Prušnikova 30. PARCELO (3600 m2) na Gorjancih,-nad Krškim poljem, primerno za vikend, prodam. Informacije po telefonu (065)54-272, od 19. do 20. ure. VIKEND. nov, z elektriko in vodo, ob asfaltni cesti v Semiču, ter vinograd ugodno prodam. Informacije na telefon 51-888, ob delavnikih po 15. uri, v soboto in nedeljo ves dan. RAZNO STAREJŠI FANT, lažji invalid,želi spoznati dekle srednjih let, lahko ločenko, otrok ni ovira. Oglasite se mi na naslov, ki je na uprav* lista (2956/85) ali na telefon 43-828. ULIČNI LOKAL v Brežicah vzamem v najem ali kupim. Prednost C.P.B. Telefon 62-904. V PONEDELJEK,27. maja.semna cesti od Lešnice do Mačkovca izgubil kardan krožne kosilnice. Najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne. Franc Vovko, Mačkovec 4, Novo mesto. IŠČEM starejšo zanesljivo medicinsko sestro, ki bi negovala bolnika z lažjo obliko multiple skleroze na njenem domu. Ponudbe pod šifro: »SOČA«. JIKUCNs LD P-ADEŽ preklicuje vsakršno vožnjo in kakršnokoli uporabo ze- mljišča za zasebne namene na parceli št. 1135 na strelišču Trate pri Škrjančah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. ALOJZ KOVAČIČ, Gabrijele 59, Krmelj, opozarjam družino Brlogar, Gabrijele 57, naj preneha širiti neresnične govorice o meni in mojem priimku. Če tega preklica ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal. Dragi in nadvse dobri mami, stari mami in tašči MARIJI ŠULC iz Prečne, želijo mnogo sreče in zdravja ob njenem dvojnem praznovanju njenih 6 otrok z družinami, II vnučkov pa ji pošilja 59 poljubčkov. HELENCI RAJK iz Gabrja iskreno čestitajo za 15. rojstni dan—vsi njeni. floEVESTILAl KOMBI 850 luks — nudim prevoz-oseb ali materiala, tudi prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Pravkar registriran, z novimi gumami. Janko Belca, Elektrarniška 12, 68280 Brestanica. , SEJEM KNJIG Cankarjeve založbe bo od 22. maja do T3. junija preo hotelom Metropol. , OPRAVLJAM instalacije centralnih kurjav. Franc TRAMTE, Obrtni ška ulica 17, Trebnje. OBVEŠČAMO stranke, da ima1”0 5 tednov stare piščance, bele in Sta' haste. Dobijo se od 20. ure dalje- Jablan 23, Mirna peč. FRIZERSKI salon »MILKA« Novo mesto. Ponedeljek — petek od 2. 21. ure, sobota od 7. do 14..ure. 5 priporočamo! SERVIS GOSPODINJSKIH AP*' ratov. Čenjene stranke obveščan); da sem 4 km od Trebnjega(nareiadJ Mirna peč — Novo mesto) odprl se visno delavnico za popravilo Pra!.nl strojev, električnih štedilnikov, bojljf jev, električnih peči in ostalih elekt čnih aparatov. Delovni čas od 16; 20. ure. Po naročilu pridem tudi n dom. Informacije v dopoldanske času na telefon 21-740. Priporoča Alojz KASTELIC Dol. Ponikve e>-Trebnje. m OBVEŠČAM stranke, da bo z dne" 3. junij odprt nov frizerski salon »A« Alenka Smrekar, Ljubljanska uliea b. Salon obratoval nonstop od 6. 0 20. ure, v soboto od 6. do 12. ur'" Cenjenim strankam se priporočanj OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — ZANESLJIV USPEH ZAHVALA V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric MIHA KUPLENIK st. z Vrha pri Pahi Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala kolektivom PTT, Novoteks, Ljubljanske mlekarne, Dolenjka, Žito ter obrtniku Jožetu Novaku. Posebej se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto, dr. Janezu Kramarju, pevskemu zboru, ZZB ter g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Preljuba naša mami. prezgodaj si odšla od nas, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi. čeprav te več med nami ni. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mamice, mamike, sestre in tete JOŽICE MAROLT roj. Žagar, K Roku 2 >e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se govornici za občutene poslovilne besede, pevcem ter gospodu kaplanu za opravljeni obred. Hvala UNZ Novo mesto, Kremenu, VVO Novo mesto, TOZD PTT Center, Novoles-TOZD BLP, kolektivu samopostrežne trgovine Dolenjki Šmihel. Posebej se zahvaljujemo dr. Edmundu Bohmu in dr. Sonji Steklasa za nudeno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Slavko, hčerka Jožica z družino, sinova Slavko in Miro ter ostalo sorodstvo 22 DOLENJSKI LIST Št. 22 (1868) 30. maja 19^ ZAHVALA ob mnogo prerani izgubi naše ljube hčerke, sestrice in tete POLONCE KRAŠEVEC Vedno smo radi te imeli, skupaj živeli v slogi in veseli, a prišel je kruti dan, o ljuba hčerka, tvoje življenje je ugasnilo kot dan. študentke, Majde Šilc 20, Novo mesto Kruta usoda nam je v 21. letu življenja iztrgala iz naše sredine našo drago Poionco. Nemi od bolečine ne najdemo besed, s katerimi bi se zahvalili vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomaga-K pismeno ali ustno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. "osebno se zahvaljujemo Zavodu za socialno medicino in higieno Novo mesto, DO Novoteks, kapiteljskemu g. proštu za obred in poslovilne besede ter vsem, ki ste nam stali ob strani. V globoki žalosti neutolažljivi vsi njeni najdražji Novo mesto, 27. 5. 1985 ZAHVALA 23. maja 1985 je v 61. letu dotrpel naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak HENRIK HREN upokojenec z Ragovske 14, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, njegovim sodelavcem, prijateljem, vsem, ki so ga poznali in imeli radi, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnjbpoti. Posebna zahvala internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za vso pomoč, ki so mu jo nudili, lepa hvala sosedom in krajevni skupnosti za sočustvovanje v najtežjih trenutkih, kolektivu Novoles TPP in TDP. Hvala obema govornikoma za poslovilne besede, pihalni godbi in župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ljubil si življenje in zemljo, ljubil si dom in v tem tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 51. letu starosti po dolgi in mučni bolezni zapustil dragi mož, oče, brat, svak in stric MIHAEL MORITZ iz Kočevja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožaije in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Maroltu iz Onkološkega inštituta, kakor tudi osebju za trud, da bi bolezen premagali, prav tako dr. Velikonju iz bolnice Petra Držaja ža skrb in nego v zadnjih dneh. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi in ga boste z nami pogrešali. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA VOLFA — KOVAČA s Stražnega vrha 27 pri Črnomlju se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Planinc z Rožič vrha, osebju ZD Črnomelj, soborcem ZE-VPV-NOV-PO Slovenije, ZK in ZZB Stražni vrh, GD Moverlen, Rožič vrh, Talčji vrh in Dobliče, govornikom Alojzu Gabrovcu, Jožetu Blažini in Janku Mehletu za poslovilne besede, godbi na pihala iz Črnomlja in moškemu pevskemu zboru iz Dragatuša. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena Frančiška, sin Branko s hčerko Sonjo, sestri Slava in Francka ter nečaki in nečakinje Ljubila si polja, ljubila si dom in v tihem pomladnem dnevu odšla si v večni dom. ZAHVALA V 58. letu starosti nas je še mnogo prezgodaj zapustila naša draga, dobra in skrbna mamica, žena, sestra in teta MARTINA BAČAR _ . iz Petelinjka 4 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki stenam v najtežjih frenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje, kakor tudi vsem tistim, kistepokojni darovali vence 'n cvetje ter jo tako množično spremili na njeni zadnji poti na pokopališču v Smolenji vasi. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Emone Dolenjke, SGP Pionir, vaščanom KS Mali Slatnik in učencem ter tovarišici 8.a razreda OŠ Katja Rupena. Posebno zahvalo smo dolžni Beceletovim, Mihaličevim in Jelki Klevišar ter govorniku Stanetu Mavsarju za besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala patru Niku za lepo opravljeni obred in ganljive besede ter pevkam za zapeto pesem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, hčerki Jožica in Marija, brat Miha'z-družino, sestre Marija, Zinka in Anica z družino ter ostalo sorodsfvd1 ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila naša draga žena,‘mama, stara mama, sestra in teta FANI KASTREVEC roj. TRAMTE Sred. Laknice 11 Ne moremo najti besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v času njene bolezni, kakor tudi ob smrti, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, prijateljem in znancem, najbolj pa družinam MIKEC, LOŽAR, STRITAR in ŠPELIČ. Iskrena hvala sodelavcem Iskre iz Mokronoga za pomoč in potrpežljivost v času bolezni, kakor tudi za cvetje in sveče. Zahvala Litostroju, Temenici in Metropolu, kakor tudi župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke ter zdravstvenemu osebju iz Mokronoga in Trebnjega za lajšanje bolečin. Vsem iskrena hvala za kakršnokoli pomoč. Žalujoči: mož Tone, hčerke Zlatka ter Milena, Zvonka in Fani z družinami ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi in dobri mož MARTIN LINDIČ iz Stare vasi pri Škocjanu Žahvaljujemo se vsem, ki so nam karkoli pomagali v teh težkih renutkih, izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste Pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi ?adnji poti. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA KUNCIC iz Bršljina Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA GRŠIČ iz Bojanje vasi pri Metliki Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo Kristini Kočevar za lepe poslovilne besede pred domačo hišo, pevskemu društvu iz Metlike, duhovnikoma za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in stari oče EDVARD FUX • iz Metlike - < borec XV. belokranjske brigade ^ajlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, de-avcem osnovnih šol Sevnica, Brežice in Metlika, ZB NOV Metlika in Brežice, Društvu upokojencev Brežice in moškemu pevskemu zboru planina Cerklje ob Krki za pomoč, izrečeno sožalje. Podarjeno cvetje in vence, govor, za zapete žalostinke ter sPremstvo pokojnika na zadnji poti. Žalujoči: sin Stane z družino ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame LJUDMILE ŠTERBENC Srednji Radenci 1 se iskreno zahvaljujemo požrtvovalnim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in nesebično pomoč, darovane_ vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Šmihela za občuteno zapete žalostinke in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite. 73. letu starosti nas je zapustil ljubljeni mož, oče, ata in stric MARTIN ERJAVEC iz Gabrja 62 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo tov. Luzarju za poslovilne besede, pevskemu zboru za zapete žalostinke, ZZB Gabrje za vence, DO IMV in sodelavcem iz proizvodnje III za vence ter župniku za opravljeni obred. Vsi njegovi ^ 22 (1868) 30. maja 1985 DOLENJSKI LIST 23 * I Na dimniku služijo denar za pot ANGELA Za seboj ima poldrugo desetletje, dela v Jutranjkinem tozdu Orliča v Brežicah, va čas za šivalnim strojem in od prvega dne v dveh izmenah. S tem kolektivom je rasla in dozorevala', se zavzemata za izboljšave, za nove prostore in opremo ter osveščala sodelavke, da so velik del svojega truda vlagale v dograjevanje in' posodobaljanje tovrne. Danes se Angelca Jaklič z zadovoljstvom ozira na to, kar so dosegle od pionirskih časov v S i I I vlažni kleti in neudobnih prostorih starega dijaškega doma, ki za konfekcijsko industrijo sploh niso bili primerni. In ko v utemeljitvi za podelitev zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije (prejela ga je letos) prebira naštevanje družbenopolitičnih in drugih dolžnostih v kolektivu in zunaj njega, kar ne more verjeti, da je vse to zmogla ob poklicnem delu in družini. Najbrž zato, ker je vsako funkcijo sprejela kot sestavni del svojega deta in zato, ker so imeli v kolektivu razumevanje, saj je bilo njeno odsotnost na delovnem mestu treba večkrat nadomestiti. Ob prihodu v Jutranjko si Angelca ni mogla zamišljati, da bo kdaj z veseljem opravljala poklic konfekcionarke. Takrat je bilit stara šestnajst let in doživljala je veliko razočaranje. Načrti za življenje, za šolanje so se ji podrli in to je težko prebolevala. Doma v Črešnjicah pri Cerkljah je bila najmlajša od treh otrok. Najprej se je šolal samo starejši brat. Obe dekleti sta zaradi očetove bolezni morali ostati v bližini doma in pomagati mami na kmetiji. V Jutranjki je najprej dobila delo pet let starejša sestra Cvetka, za njo še Angelca. Cvetkajename-ravala v srednjo medicinsko šolo, Angelca pa je bila že sprejeta v vzgojiteljsko šolo v Mariboru. Potem se je vse obrnilo in obe sta uspešno končali konfekcijsko šolo. Angelca je vzljubila ta poklic, in danes si težko zamišlja, da bi delala kaj drugega. Spretna je, na stroju brezhibno obvlada vse operacije, zato dela, v skupini, ki šiva samo za izvoz. Nemški kupci zahtevajo vrhunsko kakovost, ki jo zmorejo le najboljše delavke. Zdaj šivajo plašče in bunde za otroke od prvega leta naprej. Serije so zelo majhne, zalo le kratek čas opravljajo enako delo. Jakličeva zelo rada izdeluje otroška oblačila. Tudi doma pogosto sede za šivalni stroj. Desetletni Blaž in osemletna Polonca komaj čakata, da bosta dobila kaj novega iz maminih rok. Manj izkušenim sosedam Angelca rada svetuje, če želijo same sešiti kaj za družino. Zadnje čase jo bolj kot šivanje zaposluje delo pri gradnji hiše v Črešnjicah. Z možem delata največ sama, zato prebijeta tam večino prostega časa. Bodoči dom je zdaj pod streho. O njem imata že celo otroka zelo natančno predstavo, saj imajo v stanovanju maketo iz stiropora. Naredi! jo je oče, po poklicu strojni inženir, sicer pa ves zagret za arhitekturo. Načrt za hišo je zrisat sam, ker je to od nekdaj njegov priljubljeni konjiček. Angelca ima v možu razumevajočega življenjskega tovariša in to ji omogoča, da ni le dobra delavka, ampak tudi zgledna samoupravljalka. delegatka in družbenopolitična delavka. JOŽICA TEPPEY I I * Prva dolenjska alpinistična odprava se pripravlja za pot na Norveško, na Lofotsko otočje — Največ denarja bo »prispeval« Krkin dimnik NOVO MESTO — Desetletnico svojega delovanja bo alpinistični odsek novomeškega planinskega društva dostojno proslavil. Resda je bilo v tem obdobju že sestavljenih nekaj manjših odprav na jugoslovanske in tuje gore, omenimo le Durmitor, Prenj, Prokletije, vzpone v francoskih gorah, prvič v zgodovini društva pa bo tokrat na pot krenila dolenjska alpinistična odprava. Njen cilj je Lofotsko otočje NEDELJA BREZ VODE NOVO MESTO — Večina prebivalcev Novega mesta je bila v nedeljo, 26. maja brez vede. Kljub obvestilom po radiu, so v mnogih gospodinjstvih to preslišali in ostali brez kaplje vode. jeza je bila huda, nesreča pa tudi: počila je namreč glavna cev, ki vodi iz zajetja v mesto. Delavci Komunale so Okvaro popravljali v nedeljo ves dan in vso noč, tako da so v ponedeljek zjutraj lahko vodo spet priključili. Dela pa so se v ponedeljek nadaljevala še ves dan. ZMAGALA BREZ NAPAKE NOVO MESJO — Na novomeški družboslovno-ekonomski srednji šoli so minulo soboto pripravili slovensko stenografsko in strojepisno tekmovanje, v katerem se je pomerilo 45 deklet, zmagovalk pokrajinskih središč. Novomeščanka Marija Starič je svojo stenografsko nalogo opravila brez napake (160 do 200 zlogov na minuto), ostali novomeški predstavnici Barbara Skušek in Nevenka Čeh pa sta se uvrstili na 13. in 14. mesto. V strojepisju je zmagala Celjanka Teodora Glušič, »Novomeščanka Sonja Baškovič pa je »odtipkala« peto mesto. KINOLOŠKO PREDAVANJE Kinološko društvo Novo mesto priredi v četrtek, 6. julija, ob 1B.30 v mali dvorani doma JLA predavanje z naslovom »Najpogostejše bolezni pri psih in njihovo zdravljenje«. Zbranim ljubiteljem psov bo govoril dipl. vet. Drago Hadl. KARIKATURE NA OGLED CELJE — V celjskem razvojnem centru je bila od 15. do 28. maja razstava karikatur karikaturista Milana Alaševiča, Videodisko za vse Kočevski disko Alča Babiča vabi tudi starejše občane KOČEVJE — Komaj leto dni je preteklo, odkar ima Alč Babič v Salki vasi pri Kočevju odprt videodisko A. Lokal se je priljubil domačinom, tudi kakšen tujec kdaj pa kdaj zaide vanj. Toda Alč še vedno ni zadovoljen. Iz diska bi rad naradil središče kulturnega in družabnega življenja. Zalo bo že v kratkem v svojih prostorih organiziral likovne razstave, gostovanja znanih glasbenih skupin itd. Pot do diska pa ni bila niti kratka ni lahka. Z ženo Magdo seje na to pripravljal kar tri leta. V hišo in opremo, ki je v resnici lična in prikupna, je vkržil sleherno prosto minuto, vsak dinar. Obiskovalci vsega tega seveda niti nevedo. Tudi ni potrebno. Pomembno je, da se v disku dobro počutijo, da poslušajo najsodobnejšo glasbo in uživajo podobno, kakor bi v ljubljanskih diskotekah Valentino ali Li. »Mnogi si predstavljajo, da je disko samo za mlade. To pa seveda ni res. lnpravto bi rad dokazal. Pri nas je vsak dan videoprogram, ko si obiskovalci lahko ogledajo dobre akcijske filme pa glasbene oddaje. Ob petkih je program namenjen mladim plesalcem. V soboto naj bi se oglasili malo starejši. Ob nedeljah dopoldne so na vrsti risanke za otroke. V nedeljo popoldne pa vabim v disko starejše občane, ki radi pojejo. Že v bližnji prihodnosti pa bom organiziral obiske glasbenih skupin in tudi razstave,« zagotavlja Alč. Žal je Kočevje zelo slabo izkoristilo dejstvo, da vodijo skozenj poti proti morju. J. S. Komu je bila napoti njiva? Trije prizadeti lastniki njive na Mirni še zdaj ne vedo, kdo jim je uničil zemljo in pridelek MIRNA — Košček zemljeob železniški progi na Mirni, malo naprej od Mercatorjeve železnine, ni dosti večji kot dva ara. Toda lastnikom, zlasti pa Antonu in Jožeti Gorenc, je veliko pomenil. Na njem sta posadila krompir, nekaj fižola in ostalih vrtnin, da sta se lažje preživela s skromnima pokojninama. 7. maja pa je bilo konec njune sreče: na njun vrt so kamioni navozili zemljo in kamenje in pokrili tudi nasad krompirja. Gorenčeva sta povedala, da so štirje lastniki zemlje: mirenski župnik in dekan trebanjske dekanije Janez Petek, Hubert Dukovič in onadva. Dukovič je zemljo že preoral, Gorenčevi pa so posadili krompir. Potem pa je prišel 7. maj, ko so začeli s trebanjske železniške postaje na parcelo voziti material od nekakšnega izkopa. »Ko,smo spraševali, kdo je odredil nasutje zemlje, nam ni znal nihče nič odgovoriti. Predstavnik železnice je trdil. daje dobil pismeno potrdilo, da so lastniki dovolili zasipanje. Vodstvo krajevne skupnosti tudi ni nič vedelo o tem. Direktor mirenske Kolinske Maks Kurent pa je prizadetim zatrdil, da jim bo povrnil vso škodo. Skratka, nismo izvedeli niti zakaj so ta dela opravili niti kdo jih je naročil. Sumimo pa.dajedela naročila Kolinska, prav pa bodo prišla tudi mirenskemu sejmu rabljenih avtomobilov, saj je za obiskovalce sejma že zmanjkovalo parkirnih prostorov,« so povedali priza-' deti lastniki. Mimogrede je, treba omeniti še to, da je inšpektor medobčinskih inšpek- cijskih služb Marjan Žnidar kaj hitro prepovedal pritlehno ograjico, s katero so želeli Gorenčevi zavarovati njivo pred avtomobili, medtem ko inšpekcija ni bila tako uspešna, ko je šlo za zavarovanje pridelka. »Hudo nama je bilo, ko sva videla razdejanje. Že 40 let obdelujeva ta košček zemlje in vsega, karsvazdaj izgubila, nama ne morejo povrniti z nobenim krompirjem, pa čeprav nam bi ga dajali do konca življenja zastonj,« sta povedala Anton in Jožefa Gorenc. Naj dodamo še, da Jožefa prejema 10 tisoč dinarjev pokojnine. Anton pa 16 tisoč dinarjev. Torej sta bila od njivice tudi življenjsko odvisna. Dejanja, ki so ga zagrešili za zdaj še neznani storilci, ne gre pripisati drugemu kot birokratski brezdušnosti in vandalski brezbrižnosti. J. SIMČIČ GLASBENIKI POSAVJA ZA AFRIKO KRŠKO — V veliki dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem bo jutri, 31. maja, ob 19. uri glasbeni večer pod naslovom Ljubezen je močnejša — Posavje za Afriko. Nastopili bodo Novi prijatelji, Dobovških pet. Sc-plan, VIS Mladi. Orkan, ansambel Tonija Hervola, ansambel Jožeta Rusa, Vikend. Pred remontom in humorist Toni Gašperič. Nastopajoči so se v prid lačnih v Afriki odrekli honorarju, vstopnina pa je 200 din. na Norveškem, kjer bodo od srede junija pa do srede julija opravili več težavnih vzponov. Trebanjca Stane Horvat, kije tudi vodja odprave, in Danilo Flis, Krčan Arno Košto.maj, Novomeščana Stane Motokar in Roman Mihelič ter Jože Ručič iz Maribora se za bivanje na norveških gorah že nekaj mesecev temeljito pripravljajo, kar precej časa pa jim jemlje zbiranje denarja. Odprava naj bi namreč veljala milijon in 150 tisoč din. »Za pomoč smo zaprosili delovne organizacije Dolenjske, ponudili smo jim propagandne usluge in lastno udarniško delo. Pokroviteljstvo nad našo odpravo je prevzel ribniški Riko, medtem ko so nekaj sredstev prispevale druge delovne organizacije ter trebanjska in novomeškaTKS. Največ denarja bomo zbrali prav s prostovoljnim delom. Doslej smo že opravili nekaj delovnih akcij, omenim naj le lansko pogozdovanje, nabiranje gob, čiščenje zunanjih delov oken v novomeškem in trebanjskem zdravstvenem domu. Vsak dinarje dobrodošel.« V nedeljo šmo dolenjske alpiniste zalotili pri največjem in najtežjem opravilu doslej — barvanju 55 metrov visokega dimnika v novomeški tovarni zdravil Krka. »To delo opravljamo že od prejšnje nedelje, upamo pa, da ga bomo če nam bo vreme naklonjeno, končali že MLADI TEHNIKI TEKMOVALI RAVNE — V Ravnah na K oroškem je bi lo 24. in 25. maja 9. srečanje mladih tehnikov Slovenije. Dolenjsko in posavsko regijo je v 14 panogah zastopalo 27 tekmovalcev iz osnovnih šol Stopiče, Krško, Metlika, Sevnica in iz treh novomeških: osnovne šole Katja Rupena, Milka Šobar-Nata-ša in 15. divizje. Na razstavi so z izdelki sodelovale osnovne šole Mirna peč ter Katja Rupena, Dragotin Kette in 15. divizije Novo mesto. Matjaž Kranjčevič in Branko Hartman iz Krškega sta na srečanju postala republiška zmagovalca v tekmovanju mladih elektronikov, Gregor Blatnik in Andrej Bregar iz osnovne šole Katja Rupena sta zasedla drugo in tretje mesto v kategoriji škatlastih zmajev, dve drugo mesti sta zasedla Sevničana Beno Zajc in Lovro Hren, prvi v sestavljanju zbirke Fischer, drugi pa pri radijskem go-nimetriranju. Mitja Pleterski iz Krškega je tekmoval z zbirko »Dobro jutro, elektronika« in se uvrstil na tretje mesto, Alenka Pezdirc iz OŠ Katja Rupena pa je bila tretja v fotografiji. Mladi tehniki in mentorji se bodo srečanja še dolgo spominjali. Poučna je bila tudi ura zgodovine v Poljani. Jamarji treh dežel v Kočevju Skušali bodo poenotiti jamarski jezik in znake za risanje načrtov koncem tedna. Prav to delo nam bo navrglo domala polovico vsega denarja, potrebnega za pot na Norveško,« pravi Stane Horvat. Nič čudnega, kajti alpinisti bodo na vrveh ob dimniku presedeli polnih 500 ur, prepleskali pa okoli 650 kvadratnih metrov betonskega in okoli 150 metrov kovinskega dela dimnika. Dobra vaja pred vzponi v stenah Lofotskega otočja, ki slovijo po težavnosti, nekaj terena pa je tam še neraziskanega in prav nič neskromno ni, če zapišemo, da bo skušala prva dolenjska alpinistična odprava raziskati tudi doslej še nepreplezana območja. > B. BUDJA KOČEVJE — Srečanje jamarjev treh dežel, Slovenije, Italije in Avstrije, ki bo potekalo pod geslom »Trikotnik prijateljstva«, bo 8. in 9. junija v Kočevju. To je že peto tako srečanje zapored, udeležili pa se ga bodo jamarji šestih društev iz Italije, treh iz Avstrije in devetih iz Slovenije. Organizator letošnjega srečanja je Društvo za raziskavo jam Kočevje. Jamarji se bodo za okroglo mizo pogovorili o svojih problemih in novostih v jamarstvu. Poseben poudarek bo dan praktičnem delu v jamah, kar bodo preizkusili tudi v eni izmed kočevskih jam. Pri tem bodo praktično preizkusili, kako bisejama-rji lahko najbolje sporazumevali glede na to, da govore v treh jezikih: nemščini, italijanščini in slovenščini. Dogovarjali pa se bodo tudi o poenotenju znakov, ki jih uporabljajo pri risanju jamarskih načrtov. J. P. NE VE SE ŠE, KDO V PTUJ SEVNICA — Pri taborniškem domu je bil konec tedna v znamenju rock, pop in zabavnih ansamblov. Prvi dan posavske revije jih je v skupini rock in pop ansamblov nastopilo četvero, več zanimanja je bilo za sobotni nastop tako imenovanih narodnozabavnih skupin. Strokovna komisija, ki pripravlja izbor za ptujski finale, je morala izbrati med sedmimi ansambli. Komisija bo svojo odločitev sporočila naknadno. KVINTET LESJAK V HILDENU HILDEN v ZRN— V petek, 14. junija, bo od 20. do ene ure zjutrj v Fes-tzelt Ecke Klotz — Hofstrssev Hildnu plesna prireditev »Veseli večer« ob 1000-letnici mesta Hilden, na kateri bo igral kvintet Ota Lesjaka. Vsi rojaki iz Hildna, Dusseldorfa, Wupperta-la, Kolna, Remscheida, Essna in drugih krajev vabljeni! TRADICIONALNI ROCK ŽUR V GRADCU GRADAC -— V soboto. 1. junija, se ob 19. uri obeta v kulturnem domu v Gradcu tradicionalni rock koncert, na katerem naj bi nastopili belokranjski skupini Indust bag in Mama Dolores, novomeški skupini Free 48 in Goga band ter glavna atrakcija večera, skupina Parafz Reke. Za jedačo, pijačo in zabavo tja do poznih ur bo poskrbljeno, organizator OO ZSMS Gradac pa seveda obljublja še kup presenečenj, kot je morebitni nastop belokranjskega Band Aida, r v. PLESNI VEČERI V VRHPOLJU V petek, 31. maja, se pričenjajo na vrtu priljubljenega lokala Kosov hram v Vrhpolju pri Šentjerneju plesni večeri ob izbrani glasbi najrazličnejših glasbenih žanrov, od narodnozabavne glasbe do najmodernejših diskotečnih uspešnic, country in rock glasbe. Plesi bodo vsak petek in soboto od 20. ure dalje tudi v primeru slabega vremena, za glasbeni program pa bo skrbela potujoča diskoteka Sraka. V okviru akcije DolenjskegaJis^ ta in sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri novomeški občinski konferenci SZDL za nakup inkubatorja za novomeško porodnišnico, v kateri rojevajo Dolenjke iz vseh štirih dolenjski« občin, pa tudi del žensk iz krške občine — akcijo smo poimenovali »Za Dolenjce tretjega tisočletja^ smo se to pot pogovarjali s Kristino Plut, predsednico omenjenega sveta pri OK SZDL Novo mesto.’ »Že v okrožnici, kako počastiti dan žena, ki so jo dobile vse delovne organizacije in krajevne skupnosti, smo članice sveta predlagale, naj bi sredstva namesto n čestitke, rože in podobno ob tem prazniku prispevali v sklad za drage instrumente pri OK RK in W namensko za inkubator. Zakaj ravno za inkubator? Članice sveta smo menile, da je to najbolj potrebno težke." saj so tam razmere i I Kristina Plut Namer akcije je zbrati 1,5 milijona d'" nariev, kar bo zadostovalo za nakup inkubatorja z vso potreba0 opremo. »Upamo, da to za vso Dolenjsko ne bo prevelik zalogaj, da bodo delovne organizacije odzval in prispevale za ta zelo potrebe^ aparat. Doslej se je na posebnem računu že zbralo več kot 200.p»-dinarjev in to le s prispevki' novomeške občine. V ostalih tre dolenjskih, trebanjski, metliški i. črnomaljski, pa še v krški, se ak3’" ja začenja šele sedaj. Upamo, 3 bodo toliko pripravljenosti kot n OK SZDL v teh občinah, pokaza', tudi delovne organizacije in A drugi in da bodo pomagale zbf3 potrebno vsoto za inkubator. M slim, da bodo pripravljene P0**18, gati tudi vse skupnosti otroškeg varstva,« meni Kristina Plut. - BO SIROTA PREŽIVELA? — Človek vse bolj posega v svoje okolje in ga unl včasih z malomarnostjo, drugih spet z nerazumljivo krutostjo. Se bodo otroci učil* »| napakah odraslih in gradili nov, skladnejši odnos med človekom in naravo? GoJ® Tj va otroka, Biba in Aleš iz Stranske vasi, st a se po sv Oje srečala s problemom. kB .. naš svet, in se odlučila, da bosta pomagala. Našla sta mlado sovo, kateri Jj brezvesten storilec pobil vso družino. Ostal je le mladič, paše ta poškodovan od< • • kozerija* la v glavo, postavila sta mu stojalce, na katerem ga pridno hranita. Še vedno P3 ^ moreta razumeti, komu je mogel biti prijetni puhasti mladič sove, ki je poleg vseg3 redkost v naših krajih, napoli. (Foto: T. Jakše) •••••••••••••••••••••••••• •••••••••• Ne prenesem jih. Na bruhanje KAPITALNA ŠČUKA — Tudi v Novem mestu, kjer je Krka iz dneva v dan bolj onesnažena, so še možna presenečenja. To je dokazal novomeški ribič Karel Žužek, ki je prejšnji teden iz vode med ragovskim mostom in sodiščem sam potegnil 5,5 kg težko in 91 cm dolgo ščuko. Kot kaže fotografija, je bil z osebnim rekordom kar zadovoljen. Ime? Anton. Očetovo ime? Janez. Matejino? Stanka. Starost? Štirideset let. Kje živite? Ob Krupi. Ob rečici Krupi. Saj veste... Poročeni? Ne. Imate otroke? Ne. Kadi jeste mastno, slano, močno poprano? Tega se načrtno izogibam. Lahko bi rekel, da jem dietno hrano. Kadite? Cigarete mi smrdijo že od nek- daj. Vaši konjički? Ribolov, lov, sprehodi v naravo, zbiranje značk. Še enkrat vas vprašam: kadite? Celo kajenje drugih mi gre na živce. Pijete vino, pivo? Kozarček, dva. Žgane pijače? mi gre. Ponavljam vprašanje' pijete žgane pijače in koliko n3 dan? Ne pijem ne podnevi ne ponoči-Povedati vam moram kruto re* snico: vaša jetra so fuč. Kje ste rekli, da bivate? Ob Krupi. Ob rečici Krupi- Saj veste.... Že prav, že prav, a kljub vsemu bomo zapisali: alkoholik. TONI GAŠPER^