Glasnik SED 24 (1964) 1
Glasnik SED stopa v Štiriindvajseto leto z novimi načrti in s starimi problemi. Skušnja pravi, da je bolje že na začetku nekatere načrte skrčiti in obljubiti manj, da ob koncu leta razočaranje ne bo preveliko. Nekaj pa ostaja jasno: Giasnk je društveno glasilo, zato bo še naprej utrjeval svojo iformativno vlogo. Uredništvo si bo še naprej prizadevalo za strokovno in znanstveno rast časopisa. Že v uvodnikih prejšnjih let smo večkrat poudariti, da so tematske številke in pa obseg znanstvenih Člankov odvisni od denarja. Glede tega stvari letos niso boljše kakor lani, zato zaenkrat lahko napovemo le, da bo Glasnik v letu 1984 po obsegu in zasnovi podoben lanskemu Skušali se bomo izogniti dvojnim številkam. Kljub slabim izkušnjam iz preteklosti pa uredništvo Se vedno goji željo po tematskih številkah, za katere si bomo prizadevali, a jih ne moremo obljubiti. Nekoliko tematsko pobarvana je že prva številka, ki prinaša govore in diskusije prvega skupnega kongresa jugoslovanskih etnologov in tolklorlstov, ki je bil od 5. do 8. 10. 1983 v Rogaški Slatini. Zato so tokrat odpadle vse stalne rubrike in smo ves prostor namenili objavi diskusije. Razgovor na kongresu je bil posnet na magnetofonski trak, za objavo pa smo diskusijo priredili. "Prireditev" pomeni, da je razgovor pisan v 3. osebi in da so srbohrvaške diskusije prevedene v slovenščino. V bistvu pa so misli In besede razpravljal cev ostale nedotaknjene, morebitnim nevernlkom pa so pri društvu na razpolago magnetofonski posnetki. V začetku smo upali, da bomo celotno diskusijo lahko izdali v posebni knjižici, a žal za to ni bilo denarja. Odločili smo se za že uveljavljeno objavo diskusij, kakršne smo v Glasniku že imeli, saj menimo, da je zanimiva za vse naše bralce, posebno, ker je v njej polno novih in svežih idej, pa tudi že starih prošenj in nalog. Diskusija na svoj način kaže stanje v strokah in po republikah, včasih še nazorneje kakor so to storili referati.
Nadaljnl program in zasnova Glasnika se ne bosta menjala, trdimo lahko, da Glasnik ne bo slabši kakor lani. Tudi uredniški odbor in sosvet časopisa ostajata ista, čeprav je dosedanji glavni in odgovorni urednik M. Terseglav že drugič prosil skupščino SED za razrešnico. Lani skupščina ni sprejela uredniškega odstopa, letos o njem (kljub prošnji) sploh ni razpravljala, ker je na to točko, ob nekaterih drugih neslmpatičnih točkah in poiemlkl na skupščini, preprosto pozabila. Ker je po statutu za razrešnico pristojna samo skupščina SED, bo do naslednje skupščine vodil Glasnik še stari odbor. To ni zaupnica uredništvu, ampak le lagoden odmik drugih morebitnih kandidatov za delo pri Glasniku.
Urednik
Nagovor Marka Terseglava, predsednika SED in ZDFJ ob pričetku 1. skupnega kongresa etnologov in folkloristov Jugoslavije v Rogaški Slatini
Spoštovane kolegice in kolegi, dragi gostje
Vsako naše srečanje je vedno praznični dogodek in tak 6 je tudi naše razpoloženje, vsaj na začetku, nagnjeno v hvalospeve in včasih tudi v retorično patetiko. Temu se želimo izogniti, ker želimo ostati realisti do zadnjega dne, ko bomo naredili Inventuro našega kongresa. Vendar pa ne moremo mimo nekaterih izrazito spodbudnih in veselih dejstev, ki se kažejo že zdaj in ki dajejo našemu delu nekaj vznesenosti In prazničnega razpoloženja.
Eden veselejših dogodkov je gotovo ta, da lahko v naši sredini pozdravimo goste in prijatelje. Pozdrav ne sprejmite kot formalnost, kot davek bontonu, saj tako
tudi ni mišljen, ampak ga sprejmite kot naše In moje iskreno veselje, da ste med nami. Prisrčno pozdravljam republiškega sekretarja za kulturo, dr, Matjaža Kmecla, ki ni tu zaradi službene dolžnosti, temveč preprosto zato, ker rad pride med ljudi, ki poskušajo udejanjati našo kulturo in znanost. Poleg tega pa je tov. Kmecl eden tistih "ministrov", ki jih ljudje radi povabijo medse iz čiste človeške simpatije, ker je razumevajoč in odprt kot človek in kot javni delavec. Zato je bilo tudi nam mnogo do tega, da bi prišel med nas.
Z enakim veseljem pozdravljam med nami predsednika skupščine občine Šmarje, tov. Antona Dimbeka, Ko smo pripravljali naš kongres, sem mnogokrat poudaril, da bi bito pri nas veliko manj težav, če bi vse občine imele takšne župane, kakršen je tov. Dirnbek. V težkih gospodarskih časih smo v šmarskl občini dobili moralno in materialno podporo za svoje delo. Kozjansko nas je kljub svojim težavam sprejelo z odprtimi rokami. Dobili smo več, kot smo pričakovali. Ce smo pozabili na kakšne organizacijske stvari, ki bi lahko obogatile in olepšale naše defo. na to niso pozabili župan, občinska službe in delovne organizacije s tega področja. Zato s posebnim veseljem pozdravljam v naši sredini predstavnika šmarske kulturne skupnosti tov. Antona Kampuša in direktorja spominskega parka Treb-če—Kumrovec, tov. Franca Zidarja, ki sta postala že kar člana našega organizacijskega odbora in imata nemalo zaslug, da smo se sploh lahko zbrali na našem kongresu.
Iskren in hvaležen pozdra izrekam tov, Bizjaku, generalnemu direktorju zdravilišča Rogaška Slatina in celotnemu osbeju. Zdraviiišče nas ni samo sprejelo pod streho, ampak nam je pomagalo pri izpeljavi kongresa. Vsem imenovanim in neimenovanim sodelavcem zdravilišča, družbeno-političnih organizacij občine in predsedniku krajevne skupnosti Kostrivnica, tov. Francetu Butu, pa gre poleg našega pozdrava še globoka zahvala, saj našega kongresa niso sprejeli z ekonomskim računom, temveč z visoko zavestjo o kulturnem in znanstvenem pomenu našega dela, pa z odprtostjo in gostoljubnostjo in denarno pomočjo. V današnjem času, "ko draginja tare in davki tišče", kakor bi rekel Cankar, ko so kultura in humanistične vede v izredno težkem položaju, se zdi taka pozornost celotne šmarske občine pravi čudež. Ta čudež, imenujmo ga — visoka zavest, si zasluži spomenik, ki ga z našo zahvalo seveda ne moremo dati. Vendar tak čudež lahko preseneti le tistega, ki ne ve, kakšni ljudje prebivajo tod, in tistega, ki ne ve, da šmarska občina kljub splošnim in specifičnim problemom odmerja veliko pozornost prav kulturi in kulturnim spomenikom, saj so v zadnjem času na tem območju obnovili precej umetnostnozgodovinskih in etnoloških spomenikov. Zato ni presenetljivo naše veselje, saj smo prepričani, da smo prišli med dobre ljudi in v gostoljubne kraje. Prvič se mi je zgodilo, da mi za našo pozabljeno vedo ni bilo potrebno prositi miloščine, ampak je bila podpora samoumevna. To pa je občutek, ki ga ni mogoče pozabiti,
S posebnim veseljem pozdravljam med nami naše goste iz ZDA, Sovjetske zveze in Madžarske, topli pozdravt pa veljajo Se našim sodelavcem iz zamejstva.
Drugi razlog mojega In našega veselja so naši jubileji. Jugoslovanski tolklorlstl imajo namreč letos že 30. kongres. Iz majhne skupinice etnomuzikologov se je razvilo današnje zvezno društvo z okrog 700 aktivnimi člani. Med nami pa so tudi zvesti sodelavci, ki sodelujejo na naših kongresih že vsa leta, torej tridesetič. Vsem tem članom veljajo naše čestitke.
Pomemben praznični trenutek gotovo pomeni dejstvo, da smo se za 40. obletnico Avnoja, ki jo delovno obeležuje naš kongres prav v bližini krajev Titove mladosti, in po 30. letih delovanja folkloristov, letos prvič sestali tolkloristi In etnologi na skupnem kongresu-Ne pretiravam, če rečem, da je to zgodovinski dogodek v naših strokah, ki sta se vse povojno obdobje ali oddaljevali ali približevali. Obe zvezi sta delala druga mimo dru-
Glasnik SED 24 (1984) 1
111*182.9
i
ge, čeprav so bili nekateri Člani aktivni v obeh zvezah in so tudi sodelovali na obeh, vendar ločenih kongresih. Po dolgoletnem ločenem delu se danes srečujemo na našem 1. skupnem kongresu, o katerem smo dolga leta le sanjali, zato ne smemo nazaj v ločenost in zaprtost. Res, da je Slovenija imela za tak kongres več možnosti, ker sta letos na vrsti oba kongresa, res pa je tudi, da je logičen nasledek usmeritve SED, ki je od I, 1975 edino jugoslovansko društvo, ki po formalno-pravnl In znanstveni plati združuje v enotnem društvu vse slovenske etnologe in tolkloriste. Spoznali smo namreč, da je bila dvotirnost anahronizem, ki ga je bilo treba preseči. Ni šlo brez krčev, vendar so dolgoletna pogovarjanja obrodila. Krče omenjam zato, ker tudi zdaj ne gre brez njih, vendar so nujni in v primerjavi z rezultati, ki jih daje enotno društvo, zanemarljivi. Zavest skupnega dela, načrtovanja In iskanja prave poti v stroki je večja In močnejša od morebitnih strokovnih trenj, ki pa so spodbuda in rešitev iz statičnosti, saj je v Strokovnih trenjih vedno skrita dobrodošla znanstvena provokacija. Vsa ta prizadevanja so nas skupaj z vašo dobro voljo in pripravljenostjo pripeljala do skupnega kongresa, od katerega želimo, da bi pozitivno vplival na intenzivnejši proces zbliževanja društev v drugih republikah. To zbliževanje je potrebno za rast naše vede. Zbliževanje pa naj v bodoče pripelje tudi do skupnega jugoslovanskega driitva. Različni strokovni pogledi nikakor ne bi smeli biti ovira zbliževanju in združevanju. Da bi se ta cilj kdaj v prihodnosti uresničil, kar globoko upam, je mnogo odvisno tudi od tega kongresa, zato smo se nanj pripravljati z velikim upanjem in z zagnanostjo, saj ničesar nismo hoteli prepustiti naključju. Naše bodoče skupno delo je torej odvisno od nas samih, od naših prizadevanj, pa tudi od znanstvene In čtoveške odprtosti In strpnosti ter bega pred sam o zaver o van ost jo, zato kongres otvarjam z majhno mero bojazni in z veliko mero upanja.
Da bi bilo kongresno delo čim piodnejše.da bi se res lahko posvetili le najvažnejšim problemom in plodni razpravi, za kar nam je na prejšnjih kongresih vedno zmanjkovalo časa, je SED za ta kongres Izdalo zbornik referatov že prej. Tudi predkongresna izdaja zbornika je Pomembna prelomnica v našem dosedanjem delu. Te zasluge pa si ne prilašča samo organizator, saj se zaveda, da zbornik ne bi bilo brez pomoči šmarske občine. Najbrž zastopam mnenje vseh nas, da smo si za naš kongres našli v tej občini najprimernejši kraj, v Kozjanclh pa izredne partnerje.
Poleg tega smo Kozjansko Izbrali, da ob 40. letnici Avnoja Iz strokovnega zornega kota pregledamo nekatere Probleme pokrajine, ki je slovenskemu In hrvaškemu narodu dala bojevite kmečke puntarje in revolucionarje. "Ta ljubilej bomo najlepše proslavili z delovnim pogovorom o krajih In ljudeh tega območja, Čemur je namenjena tudi naša 1. plenarna tema. Po kongresu borno objaviii tudi vaše predloge In strokovne poglede na kulturno dediščino teti krajev in na možnosti za nadaljni razvoj, kolikor k temu seveda lahko prispevata naši stroki. Prihajamo iz različnih okolij in prvič predstavljamo Kozjansko in področje spominskega pafka širši strokovni javnosti z željo, da bi se v pogovoru in na izletu vsi vključili v reševanje in graditev kulturnega značaja in Načina življenja te pokrajine. Prav zato smo vas tudi Povabili v te kraje. To delo nam bo tudi prijetna obveza
vseh znanih in neznanih ljudi teh krajev, ki so veliko Pomagali našemu kongresu.
Nagovor dr. Slavka Kremenška, predsednika Zveze etnoloških društev Jugoslavije
Dragi kolegi, dragi gostje
Dovolite mi, da v imenu ZEDJ pozdravim ta strokovni sestanek, ki bi lahko Imel ali tudi ima prelomni značaj. Pri tem naj Se posebej Izrazim veselje, da je končno le uspelo združiti za kongresno delo etnološke in folklori-stične sile tudi v jugoslovanskem okviru, V Sloveniji smo namreč to storili tudi v formalnem pogledu, ne le delovno, že pred leti. Spričo tega veselja je seveda razumljivo, da izražam željo, da bi ta naš prvi kongres jugoslovanskih etnologov In folkloristov ne bil tudi zadnji, naj bi se za njim vrstile Se nadaljnje tovrstne prireditve. Spričo svetovnega kongresa etnoloških in antropoloških ved I. 1986 v Zagrebu bi zelo rad podprl zamisel, da bi se nam na naslednjem kongresu pridružili Še antropologi. Morda ni docela primerno, da svečano otvoritev izrabljam za predloge, ki jih bosta morali obravnavati obe skupščini. Tuda za resno in odgovorno izpeljavo svetovnega kongresa je predhodno združevanje vseh sil, ki bodo pri tej prireditvi neogibno udelženi, več ko potrebno. Zato želim, da bi bil naš kongres v Rogaški Slatini prva, vendar pomembna etapa takega prizadevanja.
V ničemer ne bi rad prehiteval delo kongresa, vendar moram že zdaj izraziti zadovoljstvo, da nam je za kongresno delo uspelo vnaprej pripraviti gradivo za teme o katerih bomo govorili, še zlasti pa za eno centralnih tem pogovora — Težnje v povojni jugoslovanski etnologiji in folkioristiki. Zelo sem vesel, da bomo o teh težnjah, ki smo jih povezali s 40. letnico Avnoja, govorili prav v Rogaški Slatini. Mislim, da je to dejstvo simbolično, kajti z območjem občine Šmarje pri Jelšah se pokriva spominski park Trebče, Tu je občina, v kateri se je rodila Titova mati, v Trehčah je Josip Broz kot otrok in še kasneje nekaj časa živel, obiskoval je šolo v Bistrici. V letih pred vojno se je sem vračal in imel pomembne politične sestanke, tukaj je delal. To pomeni, da je to območje nadvse intenzivno povezano s pripravami na revolucijo in na avnojsko Jugoslavijo.
In končno, za naše delo so potrebni določeni pogoji, med katerimi sta zbornik referatov In študijska ekskurzija itn. Rad bi se pridružil že Izgovorjenim besedam, da smo giede tega naSli pri gostiteljih in domačinih v Šmarjah, RogaSki Slatini in pri vodstvu spominskega parka vse razumevanje, kakršnega smo si lahko le želeli. Zato naj jim izrečem toplo zahvalao. S svojim delom, vezanim na to področje, se jim bomo skuSali v času kongresa in po njem oddolžiti po svojih močeh.
Besede dr. Matjaža Kmecla, republiškega sekretarja za kulturo
Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi gostje, dragi kolegi in prijatelji
Mislim, da je 1. skupni kongres jugoslovanskih etnologov In folkloristov pomemben dogodek. Že program izraža odprtost novih pogledov na obe stroki, kaže odpiranje novih obzorij, predvsem pa odpiranje obeh strok (ali obojne stroke) današnji družbeni stvarnosti oz. problemom, v katerih vsak dan živimo. Ker delam tudi na fakulteti, imam vsak dan priložnost videvati mlade rodove slovenskih etnologov, In moram reči, da zmeraj znova napravijo dober vtis S svojo strokovno agresivnostjo, ki pa je karseda simpatična zaradi svoje znanstvene radovednosti In organizacijskih sposobnosti. Prav zadnje dni sem si ogledal nekatere publikacije slovenske etnolo-