Cena cent« M
Upravtušrvo: Ljub!|ana, Poccmijeva
Telefon « 51-22. 41-23 51-24 U»i.'tatm sddelek: Ljubliana, Pucamjera oboi i - lelefoe U. 31-25. 31-26
Podružnica Nove mesto: Liubl lanska cesta 42 Raiuni: a uubljanskc pokrajino pri pofcno-
čekovnem zavodn it. 17.749, ra ostale krajt Iraliie Servizio Conti Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase a Ki-
Italije io inozemstva m« Unione Pubblictti Italiana s A. MILANO
concessmdnarjla bsclustva bilddt di
Unfame Pnbblidt* Italiana S. A. MILANO.
La lotta In Sicilla
Sestri aerei nel elelo di Messina — Un incrociatcre e tre piroscafi nemici affondati — 16 velivofi abbattuti
Calabro ed affondavano un tncrociatore ! leggero.
[ incursioni sono state compiute su VI-terbo, Novara e nuovamente questa notte su Milano. Ad opera delle artigli.erre con-traeree l'awersario perdeva quattro ap-parecchi a Viterbo e tre a Milano (love i danni risultano pravi.
Un altro bombardiere eadeva n > dinVr-ni di C f gliari eolpito dal tiro dede halt— ri; de te difesa.
Generale A m b r o s i o.
Coinando Suprem<>. - Bollettino di guer-r« nr. 1178:
r.e tnippe tedesehe appoggiate ai monti Prloritani hanno anehe ieri ritardato con a/ioni nianovrate 1'avanzata delle forze avversarie nella zona delto Stretto di Messina. Reparti da caccia del 4o storino e (Jel- 21 o gruppo iiitercettavano varie for-r.iaz oni nemiche. Nel corso dei ripetuti soontri i nostri valorosi aviatori abbatte-vano cinque »Spitfire« e tre »Curtiss«. In audaei attacchi a convogli nel Mediterraneo occidentale nostri aerosiluranti cola-va:io a pieco due piroscafi da 12 mila ton-nellate, mentre un mercantile di medio torinellaggio raggiunto da siluro esplo-deva.
Nelle acque della Sicilia velivoli da com-hattimento danneggiavano gravemente due tronsporti per complessive 9000 tonnellate. Širile attrez.za.ture portuali di Biserta aerei i acque della Calabria ha colato a picco un
Gli aerei siluranti che hanno affondato to i tre piroscafi di cui il bollettino odier-no erano condotj dai seguenti capi equi-paggio: capitano Cimicchi Giuseppe da Orvieto. tenente Terzi Vezio da Aula (Apuania) s. tenente Bernocchi Carlo da Perugia. — La moto silurante che nelle
ita (ianj hanno sganciato numerose bombe. Tre nostri velivoli non sono ritornati alla base. All'alba di ieri nostre motosiluranti, a! comando del capitano di vaseello Francete« Min dclli rta Livomo, si portavano arditamentf- alPattacco di una formazione rvavalp britannica presso capo Spartivento
incrociatore č comandata dal sottotenente di vaseello Scialdone Antonio da Rimini.
N o t i z i a. — Nell'incursione su Novara citata nel bollettino odierno sono stati fin-ora aceentati 14 merti e 10 feriti.
Boji na Siciliji
Letalski spopadi nad Mesinsko ožino — Sovražna kri-žarka in 3 paraiM potspljeni — 16 letal sestreljenih
Vrhovno povej jništvo. Vojno poročilo St. 1178.
Nemške čete so. oprte na Peloritansko gorovje, tudi včeraj z zaviačevalnimi ma-rve^-ri ovirale napredovanje sovražnikovih sil na področju ?.Iess>inske ožine.
Lovski oddelki 4. jate in 21. skupine so prestreči i razne snvražne oddelke. V ponovnih spopadih so naši vrli letalci zbili 5 »Spitfirov« in 3 »Curtisse«. V smelih napadih na konvoje v zapadnem Sredozemlju so naša torpedna letala potopila 2 par-nika po 12.000 ton. medtem ko je neki trgovski pamik srednje tonaže, zadet od torpeda, eksplo-. ral.
v si čilskih rodab so bojna letala težko poškodovala 2 transporta s skupno 9000 tonami. Italijanska letala so obmetavala * bomb Tri pristaniške naprave v Bizerti. Tri naša letala se niso vrnila na svoja opo-rišča.
Včeraj ob zori so naše motorne torpedov k e pod poveljstvom kapitana bojnega broda Francesca Minvellija iz Livorna <ro-eio napadle neko britansko ladijsko skupino pri rtu Spartiventu na Kalabriji ter potopile eno lahko križarko.
Sovražni letalski napadi So bi^ izvršeni na Viterbo, na Novaro in nocojšnjo noč zopet na Milan. V ognju protiletalskega topništva je sovražnik Izgubil 4 letala v Viterbu in 3 v Milann, kjer je ugotovljena zelo huda škoda.
Neki drugi bombnik se je zrušil v okolici Cagliarija. zadet od naših obrambnih baterij.
*
Torpedna letak, ki so potopila tri ladje, o katerih poroča današnje vojno poročilo, so bik pod poveljstvom naslednjih načelnikov posadk: kapitana Cimicchi Giuseppa iz Orvieta. poročnika 7?rzia Vezia iz Aulle (Apuanija), podporočnika Bemocchia Carla iz Perugie. Motorna torpedovka, ki je v kalabrijskih vodah po-topik neko križarko. je bila pod poveljstvom podporočnika bojnega brada Sckdcinea Antona iz Riminija.
*
Pri poletu nad Novaro. omenjenem v današnjem vojnem poročilu, je bilo doslej ugotovljenih 14 mrtvih bj 10 ranjenih.
Zgledna žilavost obrambe na Sidfiji
V preteklih dneh so vojna poročila obvestila o nadaljnjem razvoju obrambne bitke italijansko-nemških čet na sicilski fronti.
Pod sovražnim pritiskom, močnem zlasti ▼ stredini, kjer je bila akcija oklopnih sred-
stev neprekinjena in podpirana z letalstvom, ki je bombardiralo podnevi in ponoči branilce, je padel Randazzo in postro-jitev se je morala nadalje umakniti zaradi nevarnosti obkolitve s postojank Etne in Caronije. Toda bitka še ni končana.
Z žilavostjo. ki bo ostala zgledna in katero so sami nasprotniki ponovno priznali, so branilci zavzeli druge postojanke, kjer zopet v hudih borbah zaposlujejo napadalca. braneč ozemlje.
Po izpraznitvi Randazza še zapirajo pot do Messine italijanski in nemški oddelki, ki, opirajoč se na gore skrajnih severno-vzhodnih vrhov otoka, zaustavljajo 7. ameriško in 8. angleško armado, katerih cilj je Ožina.
Novi prizori hrabrosti in taktične sposobnosti so podčrtavali ostro bitko teh zadnjih dni in potrjevali superiornost manevriranja italijanskih in nemških čet. Oprijeti na skrajnih južnozapadnih obronkih Peloritanskega gorovja branilci še obvladajo po 37 dr?h bitke brez odmora proti vedno obnavljajočim se edinicam sovražnika ter mu povzročajo velike težave na poti. ki vodi v Messino.
Dvojna igra angleške propagande
Rim. 14. avg. s. List »L'avvenire« proučuje v današnjem uvodniku še enkrat dvojno igro angleške propagande, ki danes pozablja na ločitev med fašističnim režimom in italijanskim narodom, kakor je ponovno dekla prej. Nasprotnik, piše rimski dnevnik, ki je strogo ločil Italijo in njen bivši režim po zgodovinskem 25. juliju, zanikuje italijanskemu narodu še sedaj prvi pogcj vsake svobode to je čast. Nadaljevanje vcjne in poraz osnih sil bi preko vsega napravik Stalina za gospodarja evropske celine, in medtem ko bi bik Rusija zdrobljena zaradi vojne, bi bili Amerika in Anglija zaposleni na Daljnem vzhodu. V zvezi s temi razglabljanji navaja list članek ameriškega pisatelja Demarka Besa. ki je izšel v »Daily Mailu« in ki pravi dobesedno: »Sovjetski Rusiji bi se ne bile treba udeležiti vojne na Pacifiku in zaradi tega bi ne imela interesa, da bi napadk Japonsko. Z druge strani pa Rusija dobro ve, da bi Anglija in Amerika, če bi jo Japonska napadk. morali priskočiti na pomoč iz istih egoističnih razlogov. ki so jih privedli, da ji pomagata v boju proti Nemčiji.« Novinar zaključuje v zvezi s temi izvajanji, da bi niti Anglija niti Amerika ne mogli preprečiti razširjenja boljševizma po svetu, če bi bili Nemčija in Italija poraženi, Boljševiška nevarnost je torej slej ko prej grozeča. London in \Vashington bosta torej zaprla oči nad preteklostjo in bodočnostjo krščanske civilizacije?
Indijci ob obletnici aretacije Gandhija
š°nan, 15. avg. . Na velikem zborovanju ob obletnici aretacije Gandhija in drugih indijskih rodoljubov je krajevna sekcija lige za indijsko neodvisnost znova potrdila nepreklicen sklep Indijcev v vzhodtai Aziji, da nadaljujejo borbo pod vodstvom Candre Boseja. dokler ne bo dosežena popolna neodvisnost Indije, in odobrila resolucijo s Čestitkami Birmi ob dosegu neodvisnosti. Resolucja pravi med drugim, da pošiljajo Indijci z zborovanja čestitke dr. Bamawu, članom nove vlade in birmanskemu narodu zaradi uresničenja njih stremljenj po na-rc-dri neodvisnosti, želeč Birmi pravo neprekinjeno svobodo in uspevan je v bodoč, nosti- Po obsodbi politike angleške vlade, ki ie pognala Indijo proti njeni volji v vojno in ki je povzročila z neusmiljenim zapiranjem in izkoriščanjem trpljenje in bedo vsega indijskega naroda, se resolucija zaključuje s ponovno zahtevo indijskega raroda, naj Angleži takoj zapustijo indijska tla. Nepreklicen je sklep Indijcev v vzhodni Aziji, da bodo nadaljevali borbo, dokler Angleži ne bodo izgnani iz Indije in dokler ne bo dosežena popolna neodvisnost države.
Bangkofc, 15. avg. s. Ob prvi obletnici aretacije Mahatme Gandliija in drugih in-diiskih voditeljev je okrožni odbor lige za neodvisnost Indije zboroval po navodilih Candre Boseja in obenem proslavil birman-
ski neodvisnost. Zborovanja se je udele. žilo okrog 2000 Indijcev, ki so zastopali razne kraje v Taju. Predse<Jnik okrožnega odbora lige Amsahay je čestital Birmi ter je v svojem govoru izrazil trden sklep, da bo dosežena neodvisnost Indije. Nato je prečital resolucijo, ki je bila odobrena in ki pravi med drugim, da Anglija še naprej vlada s terorjem v indiji samo zaradi tega, ker hočejo Indijci svebodo im mir. Resolucija opozarja tudi na dejstvo, da grozita indijskemu narodu lakota in smrt zaradi neusmiljenega angleškega izkoriščanja v imperijalistične vojne namero e. Indijci v Taju so odločeni žrtvovati vse in podpirati končno borbo za svobodo Indije.
Kriza v južno-afriški prehrani
Lorenzo Marques, 14. avg. s Kakor poročajo iz Južne Afrike, so naraščajoče težave v prehrani dale ministrom povod za posebno sejo. na kateri so razpravljali o nujnih ukrepih, ki naj bi odpomogli trenutni krizi v dobe vi najnujnejših živil za prebivalstvo.
Neomajno prijateljstvo med Italijo in Madžarsko
Budimpešta, 13. avg. «. V madžarskih komentarjih o dogodkih v Italiji, prežetih z •velike simpatijo do Italije, prevladuje mnenje, da je prisrčno prijateljstvo med Italijo in Madžarsko nespremenjeno, ker ne sloni na slučajnih razlogih, temveč na globokih zgodovinskih tradicijah. »Nemzeti Ujsag«, glasilo madžarskih katolikov, piše v današnjem uvodniku, da se je italijanski narod, ki ga veže z madžarskim neuničljivo zgodovinsko prijateljstvo, povrnil \ obnovljenem duhu k svobodi, katera mu je bila zagotovljena in zajamčena. Italijansko-madžarski prijateljsk; odnosi ostanejo nespremenjeni. ker so taKo zakoreninjeni v tradiciji in zgodovini cbeh držav, da nanje ne morejo vplivati notranje spremembe. Kar se .ie zgodilo v Italiji, je notranja zadeva velike zavezniške države. Madžar sc ne nameravajo vmešavati v italijanske notranje stvari, morajo pa izraziti svoje globoko občudovanje in spoštovanje do osebe Kralja Italije in maršala Badoglia. velikega generala in državnika, ki je prevzel težko in veliko odgovornost.
Sprememba v vodstvu milanske občine
Milan, 16. avg. s. Zupan, senator Gal-larati Scotti je podal ostavko. Vodstvo občine je bilo poverjeno s funkcijami komisarja dr. Giorgiu Boltraffiju, prefektu
Kraljevine.
Izjava komisarjev sindikalnih konfederacij
Rim. 15. avg. s. Komisarji in podkomi-sarji sindikalnih konfederacij so podali naslednjo izjavo:
Podpisani komisarji in podkomisarji za konfederacije industrijskih delavcev, polj edeMcih delavcev, trgovinskih delavcev, delavcev v kreditnih in zavarovalni pou-jetjih in konfederacije profesijonistov in umetnikov, smatrajoč, da so funkcije, v katere smo poklicani, strogo sindikalnega značaja, ki ne dopušča nobene politične soodgovornosti, izjavljamo, da sprejemamo imenovanja v interesu države in naših organ iz irancev. da nadaljujemo likvidacijo preteklosti ter obnovo italijanskih sindikatov, kj upoštevajo tradicije starega sindikalnega gibanja in stremijo po takojšnji napotitvi organizirancev, da imenujejo naravnost svoje predstojnike. Podpisani: Bruno Buozzi, Gi Io de Ruggero, Achille Grandi. Gioacchino Quarello Oreste Liz-zadri, Raffaelo Ferruzzi, Giovanni Roveda, Car'o Casali.
Letalski mp*<d na Borneo
Tokio. 16. avg. s. Sedem sovražnih letal je ob zori 14. t. m. ru^iadlo Balikapapan, luko v japonski oblasti na Borneu. Napad ni povzročil znatne škode. To je prvi polet nad Borneo od dneva, ko so japonske čete zasedle otok. Protiletalska obramba oteka je takoj nastopila in jc naglo razpršila aineri-'ki letalski oddelek.
Ogorčene borbe na vzhodu
Hude sovjetske izgube — 193 sovrainHurv9i tankov
nnžženih

Naročite » DOBRE
KNJIGE
Tanki in okkpnice
Po hrvatskem tedniku »Spremnost« posnemamo naslednjo primerjavo tankov in oklopnic;
Ker pripada v sedanji vojni tankoon nenavadno pomembna in celo odločilna vloga, je prav, ako se vsaj v glavnih obrisih spoznamo z njihovimi bojnimi lastnostmi. zgradnjo njihovih skupin in njihovo bojno taktiko.
Predvsem je očitna nenavadna podobnost med borbenimi lastnostmi tankov in bojnih ladij (oklopnic). Kakor pri oklop-nicah tako tvorijo tudi pri tankih kaliber topov, oklep in hitrost glavna borbena svoj s tv a Kakor Dri oklopnicah se tudi pri tankih razvija tekmovanje v smislu večanja topovskega kalibra, debeline oklepa in brzine vožnje.
To tekmovanje seveda nujno vodi k povečanju teže in obsega tankov, kakor je tekmovanje med oklopnicami vodilo k povečanju njihove tonaže. Ko so bile zgrajene prve okiopnice, so izpodrivale komaj 500 ton. sedaj pa so najnovejši vzorci oklopnic prekoračili že tonažo 50.000 ton. Medtem ko je bila teža tankov najprej 5 ton. je sedaj prekoračila že 60 ton. Sorazmerno s tem se seveda tudi borbena moč tankov meri orav tako kakor borbena moč oklopnic po njihovi teži odnosno njihovem izpodrivanju vode.
Prav tako kakor okiopnice ne nastopajo na bojišču same, temveč v sestavu eska-der skupno z ladjami posebnih tipov, ki opravljajo najrazličnejša pomožna dela. tudi tanki operirajo v skupinah, v katerih je poles njih nekaj lahkih oklopnih vozil za izvidniške posle, za obstreljevanje sovražne pehote, vzdrževanje zveze itd.
Nemci so sedaj dodali svojim tankom še posebna letala, ki se uporabljajo v borbi s sovražnimi tanki. S tem je še bolj poudarjena podobnost z eskadrami in floti-l.jami oklopnic, v katerih sestav že davno spadajo tudi nosilke letal.
Prav tako kakor proti oklopnicam na morju se uporabljajo sedaj mine tudi proti tankom. Podobnost med tanki in oklopnicami je torej, kakor vidimo, zares nenavadno velika. Pri sistemu tankov pogrešamo samo oodmornice in torpdeovke, kakor jih noznamo pri oklopnicah. to pa zato, ker sama narava izključuje uporabo torpedov v voievanju na kopnem. _
Ker so torej borbene lastnosti tankov in oklopnic slične. je kajpak naravno, da je zelo podoben tudi njihov način borbe ali taktika. Taktika tankov je v tem, da^ se z osredotočenim udarcem prebije sovražna bojna razvrstitev ali zajamejo oddelki sovražnih tankov zaradi udara z boka in po možnosti tudi zaradi napada iz ozadja. V tej taktiki ima — kakor v bitki med oklopnicami — prednost tista stranka, ki razpolaga s težjimi in boljšimi tanki, namreč s tanki, katerih udarna sila m brzina sta večji od sovražnih.
Ta načela so upoštevali Nemci, ko »o začeli graditi svoje tanke »Tiger« m poeefone tiče tet^l za borbo proti tankom.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na kubanskem mostišču in ob srednjem Doncu so se ponesrečili krajevni sovražni sunki.
V odseka pri Bjelgorodu so bile sovjetske čete, ki so napadale vedno znova v zaporednih valovih, odbite iz bližine od nemških grenadirjev v ogorčeni borbi. Protinapadi oklopnih oddelkov vojske in SS so prodrli globoko v bok sovražnih napadalnih skupin, izmed katerih jih je bilo več obkoljenih in uničenih.
Medtem ko je zapadno od Orla sovjetska napadalna sila popustila, so sovjetske čete podvojile svoja prizadevanja, da bi s podporo oklopnih sil. protiletalskega topništva in močnih oddelkov topništva Drodrle pri Vjazmi. B jeli ju in južno od Ladoškega jezera. Tudi tukaj so se vsi napadi ponesrečili ob odločnem odporu naših pehotnih in oklopnih divizij.
Povsod, kjer so sovjetske čete napadale, so zopet utrpele najtežje izgube moštva in materijala. Uničenih je bilo 193 sovjetskih oklopnih voz. Oddelki bojnih in str-
moglavnfli letal so zlasti ▼ srednjem odseka podpirali ▼ težkih bojih se nahajajoč« vojsko z uspešnimi napadi proti sovražnim kolonam na pohoda in izhodiščnim postojankam.
Medtem ko v južnem odseka sicflskegm mostišča ni bilo bistvenega bojnega delovanja, se je ojačfl sovražni pritisk t severnem odseka.
Nemška podmornica je potopila ob severni obali Sicilije v drznem napadu ameriško križarko tipa »Brooklin«, ki je bila močno zavarovana od rnšilcev.
Pri prodorih sovražnih letalskih oddelkov nad zasedeno zapadno ozemlje so nemški lovci in protiletalsko topništvo v zadnjih 24 arah sestrelili 16 letal, pretežno težkih bombnikov. Nadaljnjih 5 sovražnih letal je bilo sestreljenih v letalskih bitkah nad Atlantikom.
Manjše število sovražnih motilnih letal ie preteklo noč priletelo nad severno Nemčijo.
Mesto in pristanišče Portsmouth so ▼
pretekli noči oddelki nemških bojnih letal napadli pri dobri vidnosti iz nizke višine z velikim številom rušilnih m zažig?1i*ih bomb.
Napad na velik konvoj pri Gibraltarju
I7C.000 ton prevoznih in več vojnih ladij p utopljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. avg. s. Vrhovno povelnjištvo nemške vojske je objavilo naslednje izredno poročilo:
Skupina nemških torpednih letal pod poveljništvom majorja Kliimper.ja je zvečer dne 13. avgusta nenadoma napadla velik sovražni konvoj na Sredozemskem mor. ju vzhodno od Gibraltarja. V napadu, ki je bil izveden s skrajno odločnostjo, so nemške posadke zadele s torpedi 32 sovražnih edinic. Dva rušilca jn 4 do vrha natovor-jene trgovinske ladje velike tonaže, med
njimi ena petrolejska ladja, so se takoj potopile. Nadaljnjih 8 zadetih trgovinskih ladij se je ustavilo s požarom na krovu.
Zaradi nastopivšega mraka in močne akc!je protiletalskega topništva, ni brlo mogoče ugotoviti usode ostalih torpediranih ladij. Izvidništvo pa je vendarle ugotovilo, da je bilo najmanj 170.000 ton (sovražnega konvoja potopljenega ali tako hudo poškodovanega, da se lahko računa z njegovo izgubo. 7 nemških letal se ni vrnilo na svq« ja oporišča.
Izčrpavanje sovjetske ofenzivne sile
Berlin, 16. avg. Sovjetske čete že tri dni napadajo skoro v vseh odsekih fronte od Ledenega do Crnesa morja. Borba se je obnovila tudi na skrajnem severu na področju Louhi in na jugu Ladoškega jezera. To je jasno znamenje, da se je sovražniku oosrečilo zamašiti praznine v svejih vrstah, ki jih je pred nekoliko dnevi omenilo uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljništva. Zlasti silovita je bila ofenziva ra jugu Ladoškega jezera, vendar pa se je po nemškem komunikeju poskus za proboj nemških črt ponesrečiL dasi je bil naskjk pod vzet z ogromnimi množicami oklopnih voz in letal. Središče orjaške borbe je še vedno južnozapadno od Bjelgoroda, boj pa se razvija z menjajočo se srečo, kakor pravi nemško uradno poročilo. Sovjetske čete imajo velike izgube, v približni izmeri kakor v drugih dveh odsekih, kjer že cel teden divjajo krvavi boji na zapadu od Orla in južnozapadno od Vjazme. Nemški glavni stan nima potrebe, pravijo v Berlinu da bi zavračal vesti moskovskega obveščevalnega urada.
Nemškemu glavnemu stanu tega ni treba, kajti nemški narod dobro ve, da se sovražniku ni posrečilo in da se mu ne bo posrečilo doseči tako pomembnih uspehov, ki bi lahko nevarno prevrnili sedanji strateški položaj. Nemški narod ve. da Je zasedba tega ali onega obrobnega kraja brez vsakega pomena, pač pa se pri tem strahovito trošijo sovjetske vojne sile m sredstva. Kdor čita ta poročila z zemljevidom v roki. se bo prepričal, da so uspehi boljševiških vojsk resnično neznatni.
Kaj naj v resnici pomeni zasedba K*otel-ve. Ahtirke, Lebedina. Navlje in Hotinca? Kakšno važnost naj ima v splošnem sklopu operacij osvojitev nekaterih železniških središč zapadno od Harkova. južno od Br-ianska in južnovzhodno od Smolenska. Dokler so osnovne nemške črte nedotaK-njene, so vsi sovjetski uspehi, čeprav se zdijo važni, popolnoma lokalnega značaja. Stalin si nikjer ni mogel zagotoviti pogojev za strateško zmago.
Taktika, ki se je poslužuje nemško vrhovno poveljništvo. pa je vedno bolj učinkovita. Dokaz za to je, da izguba Orla ni izzvala nikjer nikakršnega omajanja fronte, kakor bi kaj sličnega ne moglo povzročiti izguba kakega drugega utrjenega mesta na primer Harjkova. V ostalem je dovolj značilno dejstvo, da anglosaška propaganda niti ne izraža možnosti, da bi bile ruske vojske sposobne predreti in prevrniti vzhodno fronto ter zopet osvojiti Ukrajino in Belo Rusijo in udariti proti srcu Evrope. To je vsekakor najiskrenejša želja Stalina, kar pa ne jemlje niti najmanj sile nemškemu odporu. Nemci se ne ozirajo na to. če sovražna propaganda zasmehuje njihovo taktiko elastične obrambe. zatrjujoč, da skušajo Nemci s to frazo zakriti le svoje neuspehe zadnjih šestih tednov.
V zvezi s tem smešenjem omenjajo nemški politični krogi zlasti izredno strupeno reakcijo, ki je je bil deležen zadnji Gob-belsov članek. Jasno je, da je vedri optimizem nemškega ministra tudi na drugi strani Rokavskega preliva našel velik odmev. Gre za članek v sobotnem »Volkischer Beobachter ju«, ki sta ga DNB in radio razširila v daljšem izvlečku. Minister GSbbels je izvajal; »Dasi sovražnik z vso silo zatrjuje, da smo razočarani nad potekom operacij na vzhodu, je to čista neresnica. Nasprotno imamo dovolj razloga, da smo popolnoma zadovoljni, kajti kljub svojim neStevilnkn napadom in strahovi-
tim izgubam sovjetske vojske niso mogle v ničemer izpremeniti sedanjega strateškega položaja. Mi nadaljujemo borbo na vseh bojiščih, ki so oddaljena na stotine in tisoče kilometrov od nemških tal m smo zavzeli ogromna prostranstva, ki so gotovo odločilni činitelji pri dosegi zmage.
V	Londonu, Washingtonu in Moskvi za-smehljivo zatrjujejo, da letos nismo sovražniku iztrgali niti pedi ozemlja. Nemški odgovor je zelo enostaven. Za zmago Nemci ne potrebujejo nadaljnjega ozemlja ker jim zadostuje vse to. kar drže r svoji pesti in kar je velikega strateškega pomena.«
Kako silovito je članek ministra G^b-belsa razjaril nasprotnike, si je lahko predstavljati po napadih na nemški narod.
V	Berlinu pravijo, da se nemški narod ne zanaša na kak čudež, marveč veruje samo trdno v hrabrost svojih vojakov, v učinkovitost svojega napadalnega in obrambnega orožja ter v vojaški genij svojega voditelja. (»Piccolo«.)
Sovjetska propaganda v Palestini
Carigrad, 15. avg. s. Na pobudo sovjetskih oblasti je bila organizirana v Tel Avi-vu rusko-židovska razstava z naslovom »Sovjetska zveza in Izraelci v vojni«. Na razstavi je predvsem sovjetski propagandni materijal o gospodarskem in socialnem delovanju kolhozov in o komunističnem umetniškem udejstvovanju. Razstava je dala komunističnim organizacijam po večini povod za razne propagandne manifestacije.
Občutne izgube ameriške vojne mornarice
Lizbona, 16. avg. s. Včeraj so v Washing-tonu objavili poročilo o izgubi nekaterih ameriških ladij. Ameriška podmornica »Pickereli se ni vrnila s patrulnih operacij in jo je treba smatrati za izgubljeno. Na Sredozemskem morju so bile izgubljene naslednje ameriške ladje: torpedovka »PC-498«, ki se je potopila 4. junija po eksploziji, matična ladja aa podmornice »Redwing«, ki se je potopila 22. junija po eksploziji, minolovka »SentineU. ki se je potopila 11. julija po izkrcevalnih operacijah pred Sicilijo, rušilec »Mador«, katerega je potapSo neko letalo 20. julija pred Sicilijo.
Na Atlantiku je bila potopljena topni-čarka »Plymouth« dne 5. avgusta, nedaleč od obale Severne Karoline, po eksploriji pod vodno črto.
Podmornica »Pickedel« je pripadala razredu 6 edinic »Perch« m je izpodrivala 1.330. oziroma 1.998 ton pod vodno površino. oziroma nad njo. Oborožena je bila • topom 76 mm kalibra, s protiletalskim topom 50 mm kalibra in s 6 tarpednimi cevmi. Na površini je imela hitrost 17 vozljev. pod vodo pa 8 vodjev. Rušilec »Mador« je izpodrival 1.100 ton in je bil oborožen s 4 202 mm topovi, z enim 76 mm protiletalskim topom in z 12 torpedninu cevmi. Njegova brzina je znašala 34 vozljev.
Buenos /4're«, 14. avg. s. Iz New York* poročajo, da je pri Ventowerju v Otaba padel bombnfc na tovorni vlak. 26 tovomčh
nagonov t Svil je pote
Reka Krka že dve leti stavka
Kostanjevica. 14. avgusta . Lelc za k to m smo culi o poplavah, kj j h
je povzročala reka Krka. Po cede tedne so b la ofcr.žna polja in travniki ob njej, časih tudi večkrat na leto pod vodo. Pri tak:h neprilikab
so zla ti tik roke ležeče vasi močno trpele. Zi-
v	.n. svin.e, peratn na. živež, vst so morali pr.blvalo odmikati pred vodo kar zlasti v p.:av. jeseni aH zgodnji pomladi n; bilo najprijetneje. T:-d posevki so ob tak:h prilikah rr- "no trpeli Zndnja leta se v tej smeri pridno du'a Kopljejo zasti v okolici Št Jerneja cd-
vi	-.'-ie jarke, po katerih naj b; se ob poplavah v;.: a e:mprrje r rodnega pelja zgrnila v glavni- 5tn-;<o. da bi se zemlja hitreje odcedila :n b • - s ton " evki rešili.
Kakor nalašč Krka že dve leti stavka. Ka-kor na ni največje zlo. če se reka razi je po ob .h p:.-'jih in travnikih za kratek čas in r. praven ža 'u. tako se sedaj že čujejo pritožbe .-d vseh 't sn;. kaj bo. če bo Krka kar naprej »-stj-a t-mav.a m ne bo šla več na obisk p - »v:-ji n.:j:'-= nWic. po rodovitnih njivah in travn:klh. Z! i s'cdnj; sn popolnoma opešal1 Pt: vsem v«.':kcm czemUu so se zaradi tega rrrcmnn razmnožile nrsi 'n mramorji, k' d('? :■ rfepr-.T. vo škodo na posevkih in krompirju. Ljudje sc- v velikih skibeh. kako
&e bodo v bodoče branili pred to uimo. ki se bo množila kar naprej in bo vsako delo na polju brez uspeha in samo za miši in mra-morje. Tudi travniki so postali nerodovitni in je letošnji košnji pomagalo do boljših uspehov le stalno deževje. Ali naj bi se izboljšali travniki z gnojenjem? To je veliko vprašanje. Zemlja ob reki je suši zelo podvržena in bi jo napravilo -rodovitno1 le umetno namakanje, ker v suhi zemlji, četudi je gnojena, ne zraste dosti.
Upajmo, da v tem stanju dolgo ne bomo več čakali in da bo Krka gotovo upoštevala naše želje, s a m o n e v pretirani obli-k i in kar za dve leti vkup. Tedaj se bodo mramorji in tudi del miši odpeljali proti Črnemu morju. Se vse preveč miši pa se bo rešilo z begom v višje lege in kmetske naselbine. Tam jih bodo sicer pridne mačke pGŠteno po-kcnčavale, a se miši še vedno skrivajo v takih množinah, da je njih pokončavanje zelo važna gospodarska zadeva. Kadar obrodi bukov žir, takrat je gora vsa živa. Skoraj pod vsakim I:stom se skriva miš. Ko ni več te hrane, navalijo na bližnja polja, kjer pustošijo z največjo vnemo, v škodo našega kmeta, ki je v bitki proti tej golazni ikoraj brez orožja. Ovekcrve-čil hi se oni, ki bi iznašel sredstvo za najuspešnejše pokonča vanje poljskih miši. -/.
Prva matura na IL ženski gimnaziji v Ljubljani
Letos se je prvikrat vršila na H. teuekt realni gimnaziji v Ljubljani matura, ki jo je delalo 58 maturantk. H- ženska gimnazija je naslednica opuščene mestne ženske gimnazije. Ustanovljena je bila L 1936. Iz skromnih začetkov, ko je imela pet oddelkov, se je hitro razvila v velik srednješolski zavod s 26 oddelki, skoro 900 učenkami in 59 profesorji oziroma profesoricami. Njen prvi ravnatelj je g. Josip Breznik.
KULTURNI PREGLED
Pred izidom »Borcev proti smrti"
Pisatelj in zdravnik Paul de Kruif je začel pisiati svojo knjigo, ko mu je bilo 39 let. V teh letih zdrav človek navadno še ne misli na smrt. De Kruif je mislil, prvenstveno zaradi tega, ker mu je bil oče zbolel in umrl za sladkorno boleznijo, ko že ni bilo zdravila zoper njo, pač pa je komaj nekaj let po njegovi smrti odkril B a n t i n g insulin, tako sredstvo, da danes ni več treba nikomur umreti za cu-krovko.
Sepsa po bolnišnicah — umiranje operi-rancev in porodnic za zastrupljenjem krvi
_ je znana tudi na Slovenskem. Proti
njej smo se borili tudi že pri nas. Prvi borec proti smrti, katerega nam opisuje de Kruif, je bil nesrečni Semmelvveis. Boril se je proti smrti, pa nič manj proti neumnosti, neznanju, zlobi in drugim takim zloveščinam, ki so imele svoje leglo in kuhinjo na Dunaju. Tudi on je okusil komisije "in uradno znanost in njihovo modrost ...
Tej dvojici »zdravnikov« se pridružuje tretji, M i n o t, ki s preprosto dieto — z jetri — užene eno najbolj smrtnih bolezni, anemijo pernici oso, nevarno malokrvnost.
»Kolikor vem. je to prva, popolnoma neozdravljiva bolezen v celotni zgodovini človeštva, pri kateri so borci proti smrti našli zares zmerom učinkovito zdravilo.«
Tako se končuje I. del knjige.
II. del nam opisuje pod tj-eml imeni celo vojsko mož, ki so se borili in ukrotili sifilis, zavratno, prav vse človeške organe napadajočo bolezen, terjajočo več žrtev kot jetika in pljučnica skupaj. S c h a u -d i n n odkrije povzročitelja te bolezni, bledega demona. B o r d e t najde način, kako doznamo, dali tiči bledi demon še kje v telesu, dali je torej bolnik ozdravljen oziroma dali se ima bati strahotne usode telesnega pogina v najlepših letih oziroma še strahotnejšega duševnega propadanja in smili za progresivno paralizo, zmehčani em možganov, obolenjem, ki v malo letih človeka pobebi in usmrti, potem ko je živel samo še živalsko življenje, da, bedne jše življenje od katere koli živali.
In to strahotno posledico sifilisa, zmehčan je možganov, ki z rakom vred spada med najhujše šibe človeštva, je premagal borec iz te skupine, dunajski vseučiliški profesor za duševne bolezni, grčavj W a g -ner - Jauregg, ki je v desetletja trajajočem boju prevrgel stoletja staro zdravniško prepričanje, da je bolezenska vročina sovražnica bolnikov, in dokazal baš nasprotno, saj mu je uspelo z bolezensko vročino ozdraviti paralitike, ljudi z zmehčani m i možgani.
ITI. del knjige obravnava »sonce — najstarejšega zdravnika« in njegove vč-like duhovnike: Finsena, iskalca svetlobe; Rolliera, »sončnega zdravnika«; Strandberga in umetno sonce.
Uvod k knjigi je razprava o življenju ln o tem, kaj vse so do zdaj poskusili, da bi ga podaljšali, saj smisel našega življenja je vendarle: živeti čim d 1 j S , se starati čim počasneje in ostati mladosten do skrajnosti tako, »da izčrpam svoje življenje res do konca, zdrav, zagorel, zdrave pameti in pri polni moči«. Dodatek pa nam opisuje boje proti mikroskopičnemu vražičku. kri razkraja-ječemu streptokokusu, imajočemu na vesti nešteto zlodejstev.
Vse skupaj je zbirka, reči smem, devetih romanov, z uvodom in dodatkom, knjiga, »v kateri so opisane preproste stvari za preproste ljudi« — nekako tako, kot je pri nas pred več kot 30 leti opisal slovenske kulturne borce Izidor Cankar v »Obiskih«.
V duhu gleda pisatelj v bodočnost in pravi:
»Imamo celo vrsto mladih borcev proti smrti, ki nočejo delati ne s pilulami, ne
s kompliciranimi kemičnimi sredstvi, dA, nti ne s serumom in cepili, marveč sede z inženirji in tuhtajo, katere umetno pro-izvajane energije bi mogle koristiti našemu telesu.«	Dr. Mirko C e r n i č.
vadiš" kst rzmvn v slikah
»Uredništvo • Slovenskega doma« je _izdal o knjigo, ki je po svojem značaju, edinstvena v slovenskem slovstvu: J. Bera-neka roman v slikah . Quo vadiš ?«, J. Beraneka? Zares je treba v tem primeru postaviti na prvo mesto slkarjevo, ne pa pisateljevo ime. Quo vadiš" ni namreč ilustrirana izdaja znamenitega ^lenKie-vaczevega romana. Njegovo besedno, ki ga je izbral in priredil Edvard Traven, je dalo J. Beraneku samo snov za čisto slikarsko obdelavo, za kompozicijo romana v slikali. Medtem ko je pri ilustrirani knji-gi pivo tekst in šele drugo slika, jc v tem primeru narobe: besedilo je tu samo spremljevalec slike, ki z utiobljeno besedo priooveduje vsebino romana. Zato je besedilo zmanjšano na najpotrebnejše. Uredništvo, ki je slovenski knjižni trg obogatilo s to svojevrstno mikavno knjigo pravi v uvodni opombi: Povest v slikali je podajanje literarne snovi v podobah. To je nova zvrst književnosti, ki so jo rodili najnovejši časi. Pri nas jo ža! poznamo po večini iz slabih in najslabših tujih primerov, če odštejemo nekaj izvirnih slikanic za mladino. Žara č i tega nam velja ta zvrst za neredno reč in za skru-njenje književnosti. Nekaj vzroka za tako sodbo je v našem tradicionalnem odporu proti sleherni novi in živi življenjski obliki in v zagrizeni zaverovanosti v tako imenovano visoko umetnost, ki je prav zaradi neutemeljene ali namisiene visokosti tuja življenju in ljudstvu nedostopna,: O »Quo vadisu pa pravi, da je > kot roman v slikah zamisel slovenskega pisatelja m delo slovenskega slikarja ter je navzlic snovi, vzeti iz tujega romana, pivo tako naše izvirno delo«.
Vsekako je nova zvrst zanimiv in značilen prenes literarne tvarine v slikarstvo. Tako reduciranje književne besede in nje podajanje z oblikovalnimi sredstvi upodabljajoče umetnosti ustreza dušeslov-ni razpoioženosti soaobnega človeka, ki uživa v gledanju; nemara bi se nova zvrst književnosti ne bila. pojavila, če ' i ne bilo filma in njegovega prenosa slovstvene snovi v slike, že zaradi svoje tehnične novosti pomeni slovenski Quo vadiš - izreden knjižni pojav in zasluži vso pozornost.
Medtem ko je Edvard Traven izbral z veščino in okusom dobrega poznavalca Sienkievviczevega romana najznačilnejša mesta iz tega velikega epa. uvažujoč predvsem potrebo vsebinske zaključenosti in slikarjev interes na dejanju, da je dovolj prijemljivo za upodabljanje, je Jože Bera n e k izvršil s »Quo vadisom« svoje dosedanje največje deio. Mislim, da bo o kakovostni stran; njegovega »romana v slikah« morala izreči veljavno sodbo likovno-umetnostna kritika, katere pozornosti je to dejanje nedvomno vredno, ne le kot nova knjižno-ilustrativna zvrst, marveč tudi kot obsežen oeuvre, kakor ga nima v tej panogi menda noben naš likovnik. Kajti »Quo' vadiš?. šteje 420 slik. izvedenih v črno-belo-sivi barvi; že kot delo, kot količina je ta risarski doprinos v našo književnost vreden vsega uvaževanja. Be-ranek je v sorazmerno kratkem času opozoril nase z iiustracijskimi deli, ki kažejo od knjige do knjige vidnejši napredek. Njegove slike k Touiažičevim pohorskim legendam, zlasti »Drvarki Mariji«, so nastale nekako ob istem času kakor »Quo vadiš«, v katerem je ta nadarjeni risar in slikar obdelal mnogo težjo in odgovornejšo snov: življenje starega Rima ob zori mladega krščanstva. In obdelal jo je tako učinkovito, da zasluži pozornost in priznanje. Knjiga je izšla tudi v boljši izdaji (boljši papir, vezava v celo platno).
SpotKinfaffe se slepih!
Najlc^!!! fasaskl gozd
Gozdi- ta g:ra La Verna v Casentinu sc n: spremcaiia, odkar jo je vitez Orlan-do iz CiuusJja podar 1 svetemu Frančišku in njegovemu redu. Izmed mogočnih bukev m siir "1: so stale marsikatere že pred sedem sto !?::. Sredi bolj golega gorovja se pno gozdnata kopa s svojimi skalnimi stenam' nenerredno in daleč vidno v višino. Od frančiškanskega samostana gredo ozke. kamenite stopnice v senčno samoto : brata sokclv. Po tej ptici, ki je Frančiška spremljala in mu sporočala ure, gozd tudi imenuje.
Ncbc-n gozd v Italiji n' temu podoben, piše znani nemški pisatelj Richard Gerlach. če b; ne vedeli, kje smo. bi utegnili nrsliti. da srno nakje v črnem lesu, ne pa v Tcskani. Toda bukve so razvile tu, v višino 1200 m, mogočnejše krošnje nego v severnejših gerah. Nikjer pa ne slišiš ptice tako radostno prepevati kakor tu.
Taščica se oglaša z nizom globokih, hitro minevaj" čih, pršečih zvokov, ščinkavci se poskušajo vsepovsod v medsebojnem tekmovalnem spevu. Po čvrčečem uvodu zaženejo meniščki v glasnj življenjski radost1 svojo pasemeo kakor iz svireli. Neprestano pozvanja kukavica. Brglez je splezal no jesenu navzdol in piska z vabečo naglico. V grmovju nad sotesko »brata voikn čebljajo liščki. Strnad se oglaša s pobočja, vmes zven; temna kosova pe-sem. a iz nebesne modrine odmeva preko dolin kanjin klic.
Odkar so pt:ce v La Verni jjozdravile svetega Frančiška z udarci svojih peruti, so ostale v tem gozdu in nihče jih tu ne lovi in moti. Na gori, ki jim je posvečena, prepevajo danes kakor nekoč v popolni brezskvbnosti in čudoviteje nego kjer koli na svetu.
rjl^e^] «sr3ti etroški paralizi
Vsako leto se v poznem poletju pojavijo mnogi primeri otroške paralize. Bolezen zahteva med mladino težke žrtve. Kjer je zdravniška pomoč takoj pri rokah, se sicer primeri, da je mogoče bolniku ohraniti življenje, vendar pa so okvare, ki jih zapušča ta bolezen pri preživelih," zelo velike in neprijetne. Pri nekaterih bolnikih se posledice bolezn- kažejo v omrtvičenju goto-v,h delov telesa.
Da bi bolnikom prihranili te neprijetnosti. začeli v Nemčiji izdelovati nov serum za rekonvalescente. Serum, ki ga imeni i jejo policmyelitis. pridobivajo iz krvi rekonvalescentov, ki so preboleli otroško paralizo. Osebi, ki je prestala to bolezen, lahko odvzamejo količino krvi celo večkrat v zaporednih presledkih. Takšni rekonva-lescf-nti zaradi tega ne trpijo prav nobene škode na zdravju. V Nemčiji izvajajo prakso za pridobivanje tega seruma v čedalje večjem obsegu in se zaloge seruma stalno večajo. Nemška zdravstvena oblastva imajo v stalni razvidnici vse osebe, ki so srečno prestale otroško paralizo ter jih od prihke do prilike pozivajo, naj žrtvujejo nekaj krvi za zdravje novih bolnikov. V odškčdni-ro dajejo dajalcem krvi priboljške v hrani.
Spsmln pri živalih
Ali imajo živali spomin? Ali se morejo Spominjati gotovih dogodkov, ki pomenijo zanje uspeh ali neuspeh jn se torej ravna^ o po izkustvu? To je vprašanje, ki si ga zastavlja vsak človek, ki ima opraviti z živalmi v svojem življenju.
Duševne zmožnosti so v živalskem svetu zelo različno razvite. Vsak povprečen človek ve, da delimo živali na »neumne«, »pametne« in »inteligentne«. Pes spada n. pr. raed inteligentne živali, prav tako konj. Med neumnimi živalmi gre prvo mesto kokošim in ribam. Opice jn nekateri drugi sesalci. n. pr. slon, slovijo po svoji razumnosti, ki je doma tudi v svetu žuželk. Omenjamo med slednjimi zlasti čebele in mravlje
Raziskovale; so skušali ponovno določiti stopnjo inteligence pri ž^alih in so posvetili zlasti mnogo truda raziskovanju, kako je z njihovim spominom. Poskuse so delali večinoma s hrano. Vrgli so n. pr. kos mesa
Ferene Kormendi:	35
ZMOTA
»Nemogoč položaj je to, da si se izložil taki sumhji, da lahko nekdo poreče o tebi kaj takega!«
j To ni res! To bi bil tedaj nemogoč položaj, ako bi se na krkšen koli način ah s ksršnim koli dejstvom opravičeval pred tem cbr okovan jem! To bi bil tedaj nemogoč poležaj. ako bi se me obrekovanje moglo na kakršen koli način dotakniti. Sam pred seboj bi.se moral sramovati, ako bi kar koli podvzei za svojo obrambo proti temu obrekovanju. Razumeti moraš, da so stvari, preko katerih gre človek, ne da bi se oziral nanje, k?-1 drugega sploh ne more... in zaradi tega sem te s čisto vestjo p'miri! .. .«
»A če bi te navzlic temu prosila, naj to dekle ne p.-lna^a več k tebi v pisarno?«
»Moraš vedeti, da zahtevaš nekaj nemo-mogočega in nesmiselnega.. Pomisli vendar malo, dekle. Saj bo čez nekaj tednov s3mo po sebi končano, ko bo vse odplačano.«
»A če bi te prosila, da bi kljub temu ...«
Janko je trenutek čakal, ali bo Ana končala nedogovorjeni stavek.
»Z eno besedo,« je dejal nato počasi, »ti mi vendarle ne verjameš. Pač pa verjameš anonimnemu, nizkotnemu obrekovanju, in hočeš izpostaviti najin mir nevarnosti zaradi nesmiselne bedastoče.«
»Ilsj pa ti izpostavljaš nevarnosti, ako odsloviš to dekle iz svoje pisarne?«
»Svojo čast!« ji je drzno odgovoril. »Svojo samozavest. Svojo pravičnost.«
ali kakšno drugo poslastico in so potem opazovali, kako skuša žival priti do vabe. Pes je najprej našel najkrajšo pot in si jo je tudi zapomnil. Kokoš pa, ki velja za posebno neumno žival, se bo zaletavala v žično mrežo pred seboj tudi, če je kje v bl:žini odprtina, skozi katero bi lahko hitro dosegla hrano. Po tem izsledku sodijo, da spada kokoš med najneumnejša živalska bitja.
Poskusi te vrste s sesalci, pt'"či, plazilci in žuželkami so pokazali, da pri živalih ni mogoče govoriti o kakšnem spominu. Vsaj ne o spominu, kakor razpolaga z njim človek. Spomin pri živalih se ne nanaša na nobene vnanje vtise, kakor je to primer pri človeku, ampak je nekakšna posledica nagona. če najde pes po nekajkratnih poskusih pot do kosti in mesa prej nego kokoš, nj to posledica njegove »inteligence«, marveč v prvi vrsti posledica daljšega izkustva. Vendar se pes s takšnim izkustvom okoristi, kokoš pa ne pride niti do tega.
Samo živali z najvišje razvito inteligenco, v prvi vrsti sesalci, ravnajo po lastnem mišljenju, če smemo to tako imenovati. Opice so n. pr. zelo iznajdljive in pridejo do nenavadnih zaključkov celo tam, kjer si ne morejo pomagati s spominom in izkustvom. Vsekakor pa velja vrednotiti »spomin« pri živalih zelo oprezno, kajti zamenjava z instinktom je vselej zelo mogoča.
Gospodarstvo
Določevanje vpisnine v Dentistično-tehnično zbornico
Smatrajoč za umestno, spremeniti predpis o določevanju vpisnine pri Dentistično-tehnični zbornici in po zaslišanju prizadetega sindikata in Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov je Visoki komisar za Ljubljarosko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 14. t. m. in je stopila v velja«-vo od dneva objave.
Prvi odstavek § 26. ministrske uredbe z dne 28. novembra 1938 (S. št. 33779) o ustroju Dentistično-tehnične zbornice se spreminja takole: »Vpisnina se določi vsako leto sproti na skupščini, v kateri se sklepa o proračunu.
Izmena sekvestra pri Poštni hranilnici
Upoštevajoč potrebo. <5a se izmen-'a dosedanji sekvester pri Poštni hranilnici v Ljubljani, ki je moral zaradi zdravja zapustiti to mesto, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo odločbo:
Namesto cav. uff. rag. Franja Bullo se imenuje za sekvestra pri Poštni hranilnici cav. rag. Hugo Castellani.
Gospodarske vesti
= Seznami davčnih osnov krojačev bodo ▼ mestnem odpravništvu razgrnjeni do 30. avgusta, seznami davčnih osnov šivilj, kovačev, mehanikov, kleparjev-instalaterjev (vodnih, plinskih, kanalizacijskih naprav 1. t. d.) pa bodo do 31. avgusta razgrnjeni v mestnem odpravnlStvu v III. nadstropju maglstratne hiše za Robbovim vodnjakom.
= Tipiziranje stanovanjskih h 15 v Nemčiji-Nemški državni komisar za stanovanja Je izdal odlok o enotnem tipu za gradnjo vojnih stanovanj. Namen tega odloka je, da se doseže skrajna racionalizacija v gradnji novih stanovanj in štednja z materialom. Enotni tip stanovanja velja tako za enostanovanjske kakor tudi za večstanovanjske hiše. V vseh primerih so dimenzije sob, oken in vrat ter ostalih konstrukcij docela enake. Posamezne dele so že pričeli v serijah izdelovati v tvornicah, kjer bodo pozneje iz lahkega betona pripravili tudi dele sten, tako da bo hišo treba le še montirati. Omet bo zaenkrat odpadel, tako na zunaj kakor na znotraj, pač pa bodo na znotraj stene poslikali. Tipizirana je tudi napeljava električnega toka in vodovoda. Te napeljave so že v stenah vdelane. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo taka gradnja hiš na tekočem traku možna tudi po vojni, ko bodo spremenili le način Izdelave. Take enotne hiše bodo najprej zgradili za nastanitev prebivalstva lz bomfardiranih mest. Za oskrbo tega prebivalstva z raznimi gospodinjskimi predmeti iz železa ln kovin Je državni po-
Oči so se mu temno zasvetile. Ana ga je gledala smrtno bledih lic. V sobi je bflo tiho. Janko se je mahoma obrnil in šel ven.
Ana je trenutek še obsedela, v tišini je mračno zrla predse. Potem je planila po konci, stekla je po stopnicah v nadstropje. Janko je mračnega in negibnega obraza stal v svoji sobi. Ana je obstala na pragu.
»Odpusti mi to... te prosim,« je izpre-govorila z otroškim, jokavim glasom. »Ne jeziš se?«
»Ne.« ji jen šepetaje odvrnil. »Samo jaiko bi obžaloval, ako se ne bi mogla sporazumeti.«
»Ne,« ji je šepetaje odvrnil. »Saimo jako in stopila k njemu. »Kaj ne, da se ne jeziš ? Jeni, ne jezi se ...« in še ponoči, ko sta pomirjena ležala drug ob drugem, je Ana v spanju mrmrala: »Ne jezi se murne ..., kaj ne, da se ne jeziš ? !c *
Naslednji teden je Irma Borbelyjeva poslala svojega ženina z denarjem v Wal-trovo tovarno. Štefan Fiiredi je le mimogrede omenil Iloni Szabovi, da je njegova zaročenka zbolela in da zaradi tega ni mogla sama priti. Ko je Honka kasneje poročala Janku o podrobnih dnevnih dogodkih, mu je tudi omenila, da je bil tu Štefan Ftt-redi, ki je prinesel deset pengov.
Kratko malo, denarja ni prineslo dekle, temveč njen ženin. To se je že tudi prej dogajalo. čudno, da ravno danes ni prišla ona. Kakor da je slutila, da je bolje, ako ne pride. Ko bi poslej vedno pošiljala svojega fanta z denarjem, mesto da ga prinaša sama, tedaj bi se zadeva sama po sebi razčistila.
Janku je bilo nekam neprijetno pri srcu, ko je zdaj razmišljal o »tisti zadevi«. Od
uUt^nr m tehnične ladeike tadal pwb«M
navodila, v katerih je odrejeno, da dobe oškodovanci iz bombardiranih mest za naitnp predmetov nakaznice e rdečim preustom, ki dajejo pri nakupu absolutno prednost. Trgovec mora najprej dobaviti predmete na te posebne izkaznico, tudi v primerih, če Je dotično blago že rezervirano za kupce z navadnimi izkaznicami. Gospodinjski predmeti lz železa in kovin se splon prodajajo izključno na izkaznice, ki se Izdajajo le ob nujni potrebi.
= Mobilizacija rezerv bakra v Nemčiji. V zadnjem času so v Nemčiji izšle razne odredbe; ki Imajo namen, mobilizirati za oboroževalne svrhe rezerve bakra, svinca m njihovih zlitin, ki Izvirajo še iz mirnega časa. Tam, kjer ti predmeti služijo življenjsno potrebnim svrham, se nadomestijo s predmeti iz drugih kovin. Najprej so blokirali vse naprave iz bakra m zlitin v pivovarnah. Pivovarne so že pričele te predmete nadomeščati. Sredi julija je nato izšia odredba o zaplembi kotlov iz bakra in bakrenih zlitin, ki vsebujejo preko 5 litrov. Bok za prijavo je potekel 31. julija. Pomembna pa je zlasti obsežna akcija, o kateri nemški listi sedaj podrobno poročajo. V sredi lanskega leta je bilo odrejeno, da je treba v elektrarnišKih podjetjih in pri daljnovodih nadomestiti — Kjer Je to možno — baker ln svinec s predmeti iz drugih kovin. Kakor poroča »Berliner Borsen Zeitung«, Je bila ta izmenjava Izvršena brez obratnih motenj in je bila do 1. marca pridobljena količina bakra za 20«,• večja, kaitor je bilo prvotno predvideno.
= Obnova kinematografov v zasedenem sovjetskem ozemlju. Da se omogoči obnova kinematografov v zasedenem sovjetskem ozemlju. Je bila že v novembru leta 1941. ustanovljena družba Zentral FUmgesellschait Ost, ki je prevzela nalogo, pripraviti nemške filme za uporabo na zasedenem področju, in sicer deloma z napisi v ruščini ali ukrajinščini ter v jezikih baltskih držav, deloma pa s pripravo sinhronizi ranih filmov v ruskem in ukrajinskem Jeziku. Za obnovo in obratovanje kinematografov sta bili ustanovljeni dve družbi, ena za baltske države v Blgi, druga pa za tfkrajino v Kijevu. Centralna filmska družba za vzhod je sedaj objavila svoje poročilo za leto 1942., ki navaja tudi že nekaj podatkov za letošnje leto. Na področju državnega komisarijata za Vzhodno deželo je bilo vzpostavljeno obratovanje v 173 kinematografih in se nadaljnji kinematografi sproti obnavljajo. Vrhu tega so bili uvedeni potujoči kinematografi. Na področju državnega komisarijata za Ukrajino pa je bilo do marca t. 1. obnovljenih 298 kinematografov. Samo v marcu je bilo v Ukrajini v kinematografih 1.9 milijona obiskovalcev. V kratkem bodo predvajani prvi sinhro-nizlranl filmi, medtem ko se nemške tedenske slike že predvajajo v ruščini, ukrajinščini, belo-ruščinl, litavščlnl, letonščinl in estonščini.
= Koliko stane Ameriko vojna. Ameriški vojni izdatki bodo po pravkar korigirani številki v proračunskem letu 1943/44 (ki se je pričelo s 1. julijam), dosegli 107 milijard dolarjev. Neki newyorški finančni časopis je na tej osnovi (upoštevajoč dobave po zakonu o nakupu in posojanju) izračunal, da bodo do srede prihodnjega leta ameriški vojni izdatki dosegli 198 milijard dolarjev. Pri tem ni upoštevanih onih 12 milijard, ki so jih Zedinjene države pred vstopom v vojno potrošile od jeseni 1940 do decembra 1941 za oboroževanje. Sedanja vojna je za Zedinjene države neprimerno dražja kakor prva svetovna vojna. V prvi svetovni vojni so znašali ameriški vojni izdatki vsega le 32 milijard dolarjev, pri čemer je upoštevanih onih 10 milijard posojil, ki so jih Zedinjene države dale svojim takratnim zaveznikom. Stroški sedanje vojne bodo za Zedinjene države, šestkrat veči kakor stroški prve svetovne vojne.
= Rudnik železne rude na dnu Jezera. V kanadski pokrailnl Ontario so leta 193S. odkrili na dnu Jezera Steep Ročk velika ležišča prvovrstne železne rude. Da se omogoči izkoriščanje te rude, sta vladi Kanade in Zedinjenih držav sklenili to Jezero, ki leži le 40 milj severno od meje Zedinjenih držav. Izsušiti, kar bo omogočilo pridobivanje rude v dnevnem kopu. V ta namen je kanadska vlada dala družbi, ki bo izkoriščala rudnik, 5 milijonov dolarjev kredita, vlada Zedinjenih držav pa prav tako 5 milijonov. Ruda. ki se bo tu pridobivala, vsebuje 61* • železa in 3.41'« silicija, medtem ko vsebuje le malenkostne količine fosforja.
— Naraščajoča Španska proizvodnja bakra.
V Španiji objavljajo zanimive podatke o letošnji proizvodnji bakra, ki je v marcu dosegla 25.300 ton, medtem ko je znašala v prvih dveh mesecih skupaj 27.700 ton. Lani je mesečno povprečje proizvodnje v prvem četrtletju znašalo le 12.800 ton. Kakor v sosednji Portugalski, se je tudi v Španiji razvila proizvodnja volframa. ki je v marcu dosegla 240.000 kg. Po zasedbi birmske ceste je Kitajska kot glavna proizvajalka volframa odrezana od sveta in tudi proizvodnja v Birmi Je pod kontrolo Japoncev. Izven Evrope pa se pridobiva volfram samo še v Boliviji in v Zedinjenih državah.
= Transportni problem v Franciji. V Franciji so objavili podatke o lanskem prometu na francoskih železnicah, ki kažejo, da se je navzlic nadaljnjemu zmanjšanju razpoložljivega voznega parka blagovni promet dvignil od 19.4 na 20.1 milijona ton, kar pa seveda še precej zaostaja za prometom v predvojni dobi. To povečanje prometa Je bilo doseženo navzlic temu, da je bilo v vojni leta 1940 uničeno mnogo železniškega materiala tako da je bilo v primeri s predvojnim časom le 50''i odprtih tovornih vagonov in 43'/« pokritih tovornih vagonov. Da se pospeši krogotok vagonov, so bili Izdani številni ukrepi, ki so omogočili boljše izkoriščanje voznega parka. Potrebni so bili tudi ukrepi za dirigiranje prometa glede na nujnost prevozov. Pri tem Je upoštevati okolnost, da so morale železnice prevzeti tudi del prometa, ki se je prej prevažal po morju v obalnem prometu, vrhu tega pa še oni promet, ki so ga prej vršili tovorni avtomobili. Promet z avtomobili je danes spričo pomanjkanja pogonskih sredstev zelo omenejen. Težave so bile tudi glede oskrbe s premogom. Rezerve premoga so lani v povprečju ustrezale le 10-dnevni potrebi.
= Zunanje trgovinske skrbi Švice. Po podatkih Švicarske carinske direkcije se je v prvem polletju letošnjega leta švicarski uvoz nadalje skrčil. Znašal je le 1.96 milijona ton (lani 2.14) v vrednosti 984 milijonov frankov (1049). Vrednost Izvoza pa je nekoliko narasla na 780 miMjonov frankov (720). Spričo zmanjšanega uvoza se je pasivnost trgovinske bilance skrčila od lanskih 329 na 204 milijone frankov. Uvoz se je zlasti zmanjšal v zadnjih mesecih. Tako je bil v juniju po koliičnl za 12«/. manjši kakor' v Istem mesecu lanskega leta. Zaradi težav pri uvozu prekomor-skega blaga, zlasti živil, in težav pri uvozu premoga je verjetno, da se bo švicarski uvoz nadalje zmanjševal. Nazadovanje pasivnosti zunanje trgovine se mora zaradi tega smatrati le kot posledica težkoč pri uvozu. Ce se izločijo spremembe v cenah, tedaj je švicarski uvoz v Juniju padel pod polovico normalnega uvoza v predvojnih letih. Tehtani indeks uvoza je padel v juniju na 48, medtem ko se giblje indeks izvoza še na 76*/« v primeru z letom 1938.
tistega časa se je niti spomnil m več. Mučna stvar, prav za prav nobeden nima prav, ne Ana, ne on, vsak s svojega lastnega stališča, in v takih primerih težko najdeš višjo, popolno pravičnost.
Naslednji teden je spet prišla Irma Bor-belyjeva v pisarno. Prosila je Ilono Szabovo, naj bi jo prijavila gospodu doktorju, ker bi se rada poslovila od njega. Vzela je iz torbice devetdeset pengov in jih stiskala v trepetajoči roki. Hona je stopila k Janku in mu z začudenjem v očeh sporočila, da je prišlo tisto Borbelyjevo dekle, da se je prišlo poslovit od gospoda doktorja, prinesla da je ves denar, kar ga še dolgujejo. Ves dolg bo plačala!
Janko se je začudil in ko je stranka, ki je bila pravkar pri njem, odšla, je odprl vrata.
»Prosim, gospodična Borbelyjeva, kakšna nova izprememba programa pa je to?« je zaklical v čakalnico.
Opazil je, da je dekletov glas in obraz posebno prijazen, prijaznejši nego kdajkoli prej. čudno, je pomislil, morda je dekle zares zaslutilo, da bo bolje, ako ne bo več prihajala sem.
»Dobra izprememba, gospod doktor,« je mirno dejala Irma Borbelyjeva. »Veste, prejšnji teden sem bila bolna, dva dni sem ležala^ nekega večera pa me je obiskal Pišta in mi je nekaj povedal, da sem takoj ozdravela.«
»Izvrstno! Kaj vam Je povedal?«
»Pišta je bil namreč pri nekem grofu, da bi sprejel neko naročilo; odvedli so ga k grofu, ki mu je pokazal neko staro železno skrinjo, katere ključavnica je bila pokvarjena. Dejal mu je, da ga bo dobro plačal, ako mu popravi ključavnico. Pišta je
ključavnico popravil in grof mu je dal dve sto pengov.«
»Sijajno,« je dejal Janko.
»Tako sem vam torej prinesla ta denar. In zdaj bi se vam rada zahvalila za vse, kar ste storili za nas. Nikoli ne bom pozabila, kako dobri ste bili z nami.«
Janko je vstal in priprtih oči opazoval dekle.
Irma Borbelyjeva je bila v zadregi. Nerodno se je obrnila k okrogli mizici, za trenutek brskala po torbici, v katero je bila med tem spravila denar in z nekam okorno kretnjo je privlekla iz nje devetdeset pengov, jih položila na mizico in spustila roke v naročje.
»Prosim.«
Tišina. Irmo Borbelyjevo je naglo žalil val vročine.
»Gospod doktor... ml gleda roke ? Lepo so zdelane...« ln naglo jih je skrila pod torbico v naročju.
Po teh nenadejanih besedah se je tudi Janko zmedel; odvrnil je pogled od dekleta.
»Ne boste plačali meni, gospodična Bor-belyjeva.«
»Jezus Marija ... kako neumna sem! Kakor da nisem že desetkrat plačevala!« Naglo je vstala, vzela z mize denar, si popravila plašč. »Tako dolgo že zadržujem gospoda doktorja še enkrat se vam iskreno zahvalujiem za vse. Dobro vem, da ne bi bil vsakdo tako velikodušen do nas in kdo drugI bi dal gotovo... očeta zapreti. Tudi Pišta se vam prisrčno zahvaljuje za vašo veliko dobroto.«
»Prosim, dejal sem vam že, da ni vredno hvale.« Trenutna tišina. »Zdaj boste torej že lahko slavili poroko, kaj ne?«
»Da.« Jankov neodločni pogled jo Je znova zmedeL »Da, gospod doktor.«
»Kdaj pa bo gostija?«
»šele o prihodnji veliki noči, ako Bog da.«
»O Veliki noči ... Da. No, obema vama žel"m mnogo sreče.« Podal je dekletu roko. »Ako bi med tem kaj potrebovali, hočem reči, ako bi prišlo do kakih nesporazumov med starši, !e kar pridite. Kako je prav za prav zdaj s tem ?«
»O, nič. Zdaj je na žalost mir, oče ni prišel domov in pred kratkim nam je sporočil, da nam ne da niti toliko, kolikor je črnega za nohtom, dokler mati ne privoli v ločitev.«
»No prav... Ako bi vendarle prišlo do ločitve, mi sporočite, priporočil vam bom svojega tovariša... zaprosil bom enega svojih prijateljev, advokata, da vzame zastonj to stvar v roke.«
»Bog obvaruj! Dovolj me je že sram, da smo toliko nadlegovali gospoda doktorja!«
Janko ie še enkrat ponudil dekletu roko.
»No. ako bi se kaj pripetilo, ako bi potrebovali kak nasvet, kar mirno pridite!«
Z naglo, kratko kretnjo je Irma Borbe-lyjeva oprostila svojo roko iz Jankove.
»Da.« je dejala in šla proti vratom. Janko je trenutek še stal pred vrati, ki so se zaprla za njo. No, prosim, zdaj se ti je želja izpolnila. Prosim, zdaj ne bo več prišla k meni, zdaj si lahko mirna Plačala Je svoj dolg. končana je vsa ta borbelyjevska zadeva. Toda sko bi bilo od mene odvisno —
»Hm,« je dejal na glas.
Iskal Je po žepih cigareto, a je ni našel. Vzel jo je iz škatlice na okrogli mizici ln k; Pr,ž?al. čuden nemir ga je obšel. Ko bi bilo od mene odvisno, ne bi sprejel vsega tega denarja, rekel bi ji. na j si'ga odnese in še naprej plačuje tedenskih deset pengov. ali tudi le po štiri penge, še pol leta. No, in?
Kronska
Žetev sredi Rima
Sc nikoli niso bili meščani tako povezani s prirodo kakor v sedanji vojni. Sama Ljubljana nam nudi zgledov dovolj. KLotler 60 pred leti b:le prazac parcele ali pusti jeziki zemje ob potokih ;n jjmiah. povsod so bile lani in letos na deiu pridne roke. da z vnemo pričarajo iz zemlje, kar se bo dalo Lani je bil marsikdo me tni ^kmetovalec« razočaran, ko mu letina loženefia truda in stro-
|rV,
m povmua v
sc ua
ške v. IV. j vsaka skušnja nekaj stane, zato je letcšnji uspeh v splošnem bolj zadovoljiv.
Pa ne uspeva samo po ljubljanskih javnih •nasad:h krompir, irso samo ljubljanski spomeniki so?edjc niivic in vrtov Sc vse zanimivejše slike >c nudijo popotniku, ki obišče starinska italijanska mesta. Na javnih trgih poleg .'znamenit h cerkva, palač, muzejev in spomenikov je vsa plodna zemlja obdelana. Prav pc sebno marljivi pa so obdelovalci zemlje v Rimu, kjer so pravkar opravili letošnjo žetev, l isti porivajo o tem: Velik del javnih vrtov in parkov v K'mu je bil letošnjo pomlad spremenjen v vojne vrtove. Med starinsk nu, zgodovinskimi spomeniki, na gredah slavnih vil i", po znamenitih parkih jc z drusrmi pridelki dozorelo žito. Delavci mestne uprave, pripadniki rimske delopustne organizacije in vojaki rmske gamizije so te dni poželi žito in ga povezali v snope. Kajpada jc žito pod rimskim nebom prav dobro obrodilo in zdaj sc že ogla-ši pesem mlatiInic. katerih delo gre tudi že h kraju. Kdor jc motril žctc\, nc bo pozabil slikovitih prizorov, ki so dali rimskim trgom poseben čar. Pridelek vse letine pa bo v znatni meri pripomogel k prehrani množice nepreskrbljenih.
*	Nad Sicilijo je padel v boju letalec nadporočnik Dinger. poveljnik lovskega krdela. Lani je bil cdlikovan z viteškim križcem. Pri Bjelgorodu je padel major Konstantin Rogalla von Bieberstein, poveljnik polka, oklopnih grenadirjev, odlikovan z viteškim križcem. Po smrti je bil odlikovan z viteškim križcem rezervni nadporoč-nik Helmut Pomer, ki je padei na čelu čete ob Doncu. »Volkischer Beobachter« je zadnji čas izgubil dva svoja sotrudnika. Padla sta Werner Fuchs iz Tvl(makovega in Fritz Friedrich iz Berlina.
*	Novo akademsko leto na italijanskih univerzah se bo pričelo 1. novembra. Trajala. bo do 31. oktobra 1944.
*	Novj ravnatelj beneškega »Gazzettina«
je pref. Diego Vafeii. Obenem bo vodil list >Gazzetta di Venezia«.
*	Nemško pisemstvo v Italiji. V letu 1942. je bilo prevedenih v italija<ns3u jezik nekaj nad sto nemških knjig. Med njimi 2?fuvzernaj>> prvo mesto dela znanstvene vsebine, na drugem mestu so zgodovinska dela in šele na tretjem so dela iz lepe književnosti.
*	Sesiena mrzlica je podpdijiva. Iz Berlina javljajo, da so zdravniki, ki so se nedavno zbrali na kongresu za alerbične bolezni ugotovili, da je senena mrzlica, ki nastopa prt posebno občutljivih osebah ob času košnje, podedljiva. Zdaj iščejo uspešno sredstvo, ki bi boinik<>m olajašalo stanje.
*	Za mrtvega progSašen častnik piše iz Rusije. Te dni je prišla v Vicenzo dopisnica, ki je silno razveselila, svojce ujetega poročnika italijanske vojske Oskarja Lo-vata. JLovato se je boril pred meseci na ruskem bojišču, potem pa je izginil. Proglasil so ga za mrtvega in nedavno so imeli za, njim zadušnico. Zdaj se je oglasil iz ujetništva.
*	Reševalna dela v baziliki sv. Lovrenca v Rimu se naglo razvijajo. Predvsem je bilo treba vse preostanke zavarovati pred poškodbami morebitnega neurja. Nad freskami in mozaikj so zasilne strehe. Nepoškodovana stebra v preddverju sta zavarovana Nadaije je treba rešiti freske v pred. dvor ju. kolikor jih je še ostalo.
*	Nadzorovanje bolgarskega uradništva. Bolgarski komisar za vojno gospodarstvo dr. Aladjov .je izjavil, da je bi'a izvedena pesebna kontrola pri višjih uradnikih ministrstva za preskrbo. Pri tem je kontiola ugotovila le nekaj primerov podrcuo jivna V splošnem se lahko reče, pravi dr. Aladjov. da jc bolgarsko uradništvo pošteno in se ne okorišča z državno in zasebno imovino.
*	Knjiga o kretski civilizaciji. Lidio Ci- ,
priani je izdal zelo zanimivo knjigo o »Kre- | ti in sredozemskem izvoru civilizacije*. Za : nas je tem bolj zanimiva ker obravnava i snov. ki jo poznamo iz nedavno izišlega j prevoda Jacobsenove »Borbe z bogovi«. Ci- i priani se bavi zlasti z rasno sestavo kretskega ljudstva, ljudstva, ki je živelo v središču poti, po katerih se je v Sredozemlju širila civilizacija.
*	Bolgarski dijaki smejo le izjemoma v tujno. Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada izdala dekret, ki pravi, da se smejo bolgarskim visokošolcem le izjemoma dajati dovoljenja za, študij na tujem. Dovoljenja izdaja prosvetno ministrstvo.
*	Učitelji naj skrčijo počitnice. Bolgarsko prosn-etno ministrstvo je izdalo odlok, ki priporoča učiteljem, naj po možnosti skrčilo počitnice. Prihranjeni čas je treba dati na razpolago državi* ki bo učiteljem preskrbela primerno zaposlitev v raznih področjih.
*	O umrljivosti dojenčkov v Budimpešti
pišejo listi, da znaša v razmerju s številom živih porodov v splošnem 10%. Proti kancu lanskega, leta je znašala 20«/». v posameznih predelih pa 23%, česar je bila
kriva neka epidemija. Umrljivost dojenčkov v Budimpešti je manjša kakor na Poljskem, v Italiji, Nemčiji, Švici in na Nizozemskem.
*	Brkati ser na otoku Vegliji. Na nekem
izletu po skaiovitem hribovju nad Vrbni-kom na otoku Vegliji je šolski upravitelj Antonio Dalla Vecthia zsglecai na nekem zidu veliko ptico, ki ni odletela, ko se ji je približal. Da.a se nvi >. brez oeloor-a ujeti. Tedaj je opazil, Ja gre za mlaJega. ranjenega brkatega sera, kakršnih gnezai nekoliko na otoku, kjer se pcgusto spozabijo nad jagnjeti. Navzlic svoji mladosti jc ujeda merila z razpetimi krili 2,54 m.
*	Španski visokcšolci na Slovaškem. Na Slovaškem se mudi odposlanstvo šp:n k h visoko~o"cev, ki pioučujejo dij š.<e u stanove in organizacijo Hlinkove garde.
*	Neobičajna tramvajska dogodivščina.
V Viareggiu je našel neki sprevodnik cestne železnice v vezu žensko torbico, v kateri je bilo za 50.000 lir vrednosti v gotovini in draguljih. Zraven je bila tramvajska izkaznica za mesečno vožnjo s ponarejeno številko. Ko je prišla lastnica torbice na tramvajsko ravnateljstvo po izgubljeni denar z vozovnico, so io začudeno pogledali, potem pa so ji povedali, da bo dobila torbico z denarjem sicer nazaj, obenem pa bo ovadena sodišču zaradi ponaredbe tramvajske mesečne vozovnice. Gospo so napotili na policijo, kjer je bil najprej sestavljen zapisnik o izgubljenih in najdenili predmetih, nato pa je komisar napisal ovadbo zaradi goljufije, o kateri bo razpravljalo sodišče.
*	Do smrti se je opekel. V Aidussini je avtomobilski vozač Battista Scarcella. med vožnjo doživel hudo nesrečo. V rezervoarju za bencin je nastal ogenj, ki je Scaicello tako hudo opekel po rokah, obrazu in životu. da je mož podlegel opeklinam kmalu po prevozu v bolnišnico.
*	Med plavalno skušnjo je ut°nil. Fran-
cesco Luppi iz Genove je naprosil svojega prijatelja v Ferrari, da bi ga naučil plavati. Prijaiteij je Luppija povabil v vodo, toda že takoj v začetku vaje je mh-denič zašel v pregloboko vodo in ker ga je obšla sla (bost, je utonil.
*	Predolgo odlaganje pogrebov lahko
škoduje javnemu zdravstvu, zato priporočajo v Nemčiji, da se pokop izvrši čim prej. Dunajski listi objavljajo, da je magistrat sklenil dovoliti odgoditev pcgtefcov res le v izjemnih, vpoštevanja vrednih primerih: dolgotrajno dopotovanje, bolezen ali zadržanost v poklicu najožjih sorodnikov.
*	12.000 žrtev mehiškega ognjenika. V
Mehiki je začel bruhati vulkan Paracutin, ki je opustošil na 10 hektarjev ozemlja ter uničil pri tem 12.000 človeških življenj. ^
*	Fižol ga je zadušil, o-letni Mario Sa'o-gni iz Brescie se je igral na dvorišču okrog žensKe, ki je luščila novi fižol. V trenutku, ko ni gledala ncuij, je vt?knil strok v usta. Kmalu petem se je zgrudil v hudih krčih m je cez nekoliko rninut umrl. Fižol ga ie zadušil.	-
*	Velika tatvina obutve. V Genovi so neznanci ponoči vlomili v trgovino s čevlji Natala Restiva. Odnesli so toliko moSkih, ženskih in otroških čevljev, da ima Restivo za več nego 70.000 lir škode.
*	Otrok z l'i prsti na rokah in nogah se
je redil kmetovalcu Paolu Trebeschiju v Macmi di Castenedolo (Breseia). Na vsaki roki ;n nogi ima po 6 prstov. V ostalem pa je otrok z materjo popolnoma zdrav.
*	Gozdni požari v Francoskih morskih Alpah. Iz Vichyja poročajo, da so nastali na ozemlju Francoskih merskih A'p gozdni požari, ki so napravili občutno ško io. Med prizadetimi gozdovi je tudi imenje maršaa Petama v Villeneuveu Loubetu.
*	Smrt v 30 cm globoki vodi. 461etna Roža Vara tella je donua »ayad fco^a&ti m je padla v pesodo. v kateri ri bilo več k kor 10 cm vode. Vendar se je ženska v vo,.i zadušila, ker ji ob napadu nihče ni pomagal.
*	Pobeg iz zaporov med letalskim n vpadom. V Nesplju so aretirali dva mo ki ki sta izrabila pri'iko letalskega ala.ma, da sta pobegnila is jetnišnice. Oba so poznem aretirali na neapeljskih ulicah Pri beguncih so našli, ko so ju aretirali, več bankovcev po 1.000 lir.
*	Smrt starega ribiča, v Var^zzi ie umrl najstarejši ribic, 95 letni Antonio Narizano Od rane mladosti je lovil ribe ij prevezi! z jadrnicami mnogo morja. Bil je prijatelj raziskovalca oomorskega sveta kanit ana G. V. Cerrutija. Pokojnik je bifnajbolj patriarhalna prikazen v svo.em krt.ju.
*	Zastrupljena družina. Iz vicenzo poročajo, da je postala družina Scantabiulo žrtev zastrupljenja s pokvarjeno jedjo. 10-letm sin je umrl takci po prevozu v bolnišnico. starši in bratje pa tudi še niso ir-ven nevarnosti.
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 17. AVGUSTA 1943: 7.30: Slovenska glasba. — 8.00: Napoved rasa. Poročila v Italijanščini. — 12.20: Ploš-e — l? 30-Poročila v slovenščini. — 12.45: Napoiitanske" pesmi. — 13.00: Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Manno. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. sijanec. Pisana glasba. 1. Arlandi: Predigra in al-legro: 2. Schubert: Dunajska suita: 3. Gnecchi: Pavana; 4. Doiinar-Bernard: Mlada pota. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Plošče »La Voce del Padrone — Columbla«. — 19.30: Foročila v slovenščini. — 19.45: Lahka glasba. — 20.00: Napoved časa. Poročilo v italijanščini. — 20.10: Pucclni: Tosca. Po končani operi: Poročila italijanščini. — 23.00: Orkester vodi dirige Rizza.
v
;ent
• Vodovodna dela v Malih Ligojnah, občina Vrhnika se dobro razvija jo. Iz Velikih
Ligojn. ki so imele vodovod že pred vojno, bo omrežje razširjeno v MaJe Ligojne in porabijo okoli 400 metrov cevi. Dela vodi vodovodni oddelek Visokega komisariata, domačini pa so prispevali potrebni delež.
IZ LJUBLJANE
Vročina, mrk ia letina
Letošnji Veliki Šmaren je bil jasen, sončen in vroč, da ne vsaxo ieto tak6. te
.zgodaj zjutraj je pripekalo sonce in nam je pošteno kurilo ves dan, vmes pa je zdaj pa zdaj potegnil veter in osvežil czračje. Kar odveč ponavljamo frazo, da so bila polna vsa kopališča. Ne samo polna, skoraj nabita so biui ln življenje je bilo razigrano, kakor da šele gremo v poletje, ne pa jeseni naproti. Takerekoč le za las je manjkalo, da ni živo srebro spet doseglo rekordov prejšnjega tedna. Zabeležili pa smo 29.8» C, Kar je za Veliki šmaren vsekakor zelo spodoben obrok.
In ko je prišel večer so se gruče Ljubljančanov svežile po ulicah, še zlasti na bolj odprtih prostorih, da so z večernim niaciom uživaie prelepo in zanimivo nebesno igro. Bilo je vse natančno tako, kakor smo vnaprej povedali. Vsa nebesna predstava je bila tanorekoč odlično pripravljena in izvrstno režirana, vse se je godilo po računih zvezdogledov. Da, če bj bil France Prešeren to videl, gotovo ne bi več pošiljal zvezdogledov »rakom žvižgat« ... Samo proti koncu jc bilo na kvar, ko je Luna, ki se je komaj izbav-Ijala iz Zemljine sence, naenkrat morala vdrugič mrkniti, kajti zagrnili so jo oblaki.
Noč na ponedeljek je bila soparna, zato ni bilo čudno, da je znašala jutranja temperatura 15.4° C. Pooblačeno nebo je napovedovalo spremembo vremena, toda barometer je vztrajal na svoji stanovitnosti. In res so se oblaki kmalu razblinili in spet smo dobili krasen sončen dan. Perice iz Bizovika so vedele povedati o veliki škodi, kj jo je neurje v četrtek prizadejalo vrtovom, njivam in sadovnjakom okrog Fužin, Bizovika. Dobrove in Sostrcga. Mnoga drevesa leže po tleh, mnogo vej je odčesnjenih, ajda pa zbita v tla. Ugodnejša so poročila z Dolenjskega. Naliv je napojil žejno zemljo, toča pa je prizadela le nekatere vinograde. V splošnem je dosedanja letina na Dolenjskem prav zadovoljiva. Mlačev gre h kraju, in sicer brez nekdanje romantike, kajti le malokje se še oglaša pika-pok, v pogonu so mlatil-i niče. Kmetje izkoriščajo ugodno vreme za spravilo letine in za nove posevke.
u— rogreb blagopOkoJnega dr. Att>!ia
de Cecca, Kr. tiskovnega atašeja pri Visokem kornisariatu, bo danes, v torek, cb 17. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče pri sv. Križu
u— Diploma, Pretekli teden so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze diplomirani naslednje clušateljice in slušatelji: Ilešič Meta, roj žužek, Jamnik Majda, Vad-njal Ivo, Zupane Frarc in žabksr Ivo.
u— Novi grobovi. Pretekli petek je umrl nagle smrti g. Finnc Majcen, višji konti clor v pokoju. Včeraj popoldne so ga na 22lah položili k večnemu počitku. Zapustil je vdevo, sina in hčerko, številno spremstvo za pogrebom je pričalo o veliki priljubljenosti pokojnega in o globokem vtisu. ki ga je njegova smrt zbudila med Ljubljančani. — V Ljubljani je umrla ga. Albina š o s s Laaarjeva, soproga elek-tromenterja državnih železnic. Soprogu je zapustila dve hčerki in sina. Pogreb bo da. nes. v torek, ob pol 15. uri iz kaoelice sv. Andreja. — Uro prej bo nastopila zadnJo pot iz kapele sv. Artona gdč. Vida Oceri-kcva. za katero žaiujejo tri sestre in širok lcrcg znancev. Pokojnim blag soomin, žalujočim naše sožalje!
u - Umrla je v nedeljo 15. t :. v splešni bolnišnici gdč. Presen M a Ivina Pogreb bo v terek cb 3. popoldne z žal iz kapele sv. Petra k Sv. Križu.
u— Za slepe daruje 100 lir družina Kramberger
v počastitev spomina inšpektorja Franca Majcna.
u— Železniškim upokojencem se sporoča, da lahko zovet piejmejo premog in sicer pod istimi pogoji ko lani. Zato se naj zglase : nabavnimi knjižicami za kurivo pri sv <j;h edinicah.
u— Maša zadušnica za blagopokojno gospo Heleno C a n d o 1 i n i , soprogo podpolkovnika Candolinija. bo na njen godovni dan lo. avgusta ob 8.30 v stolnici pri glavnem oltarju.
u— Drž. tehniška srednja šola obvešča učenke zavoda, da dvignejo v d:rekci.iski pisarni med 9. in 11. uro osebne izkaznice do 25. t. m. Po tem roku bodo nevročene izkaznice vrnjene mestnemu poglavarstvu. — Za učenca, ki so vložili prošnje za popravni izpit iz italijanščine, se vrše obvezni počitniški tečaji po razporedu, ki je objavljen na šolski deski.
u— Spravljanje smeti in ostankov je na dnevnem redu gospodinjskih skrbi v Ljubljani. Po novi odredbi jemljejo smetarji le prah in pepel, odklanjajo pa razne odpadke. Gospodinje, ki kurijo v štedilnikih, odstranjujejo nadležne odpadke kakor vedo in zna.io. marsiK-; > p-i -i coni aga kratkomalo na tuj račun. O tem Riiio prejeli iz vrst občinstva naslednji dopis: Zadnja jutra se je zgodilo, da smo našli na tla.t.i pied hišo kupe raznih odpadkov. Jih je pač ponoči Kdo vrgel na p' >čuik, samo da se Jih j* rešil. Nekdo drugi pa 'e razne cdpadke	jpra--
ljati po kotanjah na bližnji parceli ta hišo. Kajpada se od tod ne razširjajo prijetni vonjt. Muhe. miši in podgane pa se lahko kar pripravijo na veselico, če bo šlo tako dtlje. Nujno or >-simo zdravstveno oblast, naj stori primerne ukrepe, ca bo vsa nesnaga sproti odpravljena iz Ljubljane.
u— Bogato se Vam povrne izdatek, če si nabavite Sičevo »Knjigovodstvo«. Knjiga je enako primerna ea obiskovalce tečajev, konor vft samouke. Izdala jo je Knjigarna Tiskovne zadruge,
šelenburgova 3; dobite pa jo tudi v drugin knjigarnah.
a— Mamina mleko, doza 14.60 Fr. Kham.
Konsresni trg 8.
Zadržanje civilnega prebivalstva
v primeru let^skega poplaha
Dovoljenje za kretanje
Med letalskim poplahrm sc meSč ni ne smejo kretati brez poscbnrga dovoljenja, ki ga izda odbor za protiletalsko zaščito. Kršitelji bodo taknj aretirani. Brez takega. dovoljenja se smejo kr:tuti src istv-a in esebe Oboroženih sil po navodilih vojaških oblastev ter cigani javne varn:sti. Avtomobilska vozila, ki imajo dovoljenje, bodo Lmela na hladilniku čmebelj deščico. Av-tomobilisti pa bedo morali vedno imeti predpisano dovoljenje, da sc izkažejo po potrebi obenem z osebno izkaznico vojaškim ali pclici:skim crganom. ki bedo vršili nadzorstvo.
Starešine poslopij, ki jih ob znaku poplaha ne bi bilo v poslopju, kjer vrše svojo funkcijo, se lahko kretajo v prvih deset h minutah po znaku pcplaha z nama:cm. da čimprej dosežejo svoje poslopje. Vendar pa morajo biti v stanu, da se izkažejo nadzornim crganom z lastno izkaznico kot starešine poslepja.
Avtomobilna vozila, ki nimajo dovoljenja za kretanje, morajo v primeru letalskega pcplaha Ugasniti svetilne ter se ustaviti na svoji desnici in to na kraj-h, kjer ne ovirajo prometa.
Vozila z živalsko vprego
Vozniki morajo izpreči žival in jo privezati na zadnje osišče voza; ako je voz težak, sicer pa za kako moč o ograjo, za brzojavni dreg aii 7«x kandelaber. tako da se žival ne more odvezati. Sami pa sc morajo zateči v kako hišo ali v najbližje zaklonišče.
Z Gorenjskega
Oddelek koroških vojakov s fronte ob Ledenem m°rju je prišel na Koroška, kamor jih jc povabil v goste gaulelter dr. Rainer. Zaaj obiskujejo razne znamenit^ in lepe koroške in gorenjske kraje.
S S|>i>g«iega štajerskega
Ptujska mladinska godbena in pevska skupina se je odpeljala na obisk na Gornje štajersko m v Salzkammergut. V E;senerzu in Gmundnu je ranjencem igrala in prepevala štajerske pesmi. Priredila je razne izlete.
Na Dobrni je bil pokopan krajevni kmetijski vodja Vincenc Jamnikar, žrtev komunistov. Igrala je tovarniška godba iz Šoštanja, ob grobu pa je govoril okrožni vodja iz Celja.
Smrtni sunek z rogom. 161etni kmečki sin Alojz Poglič iz okel ce Gradca je dobil v levem očesnem kotu neznatno ranico, ker ga je sunila krava z rogom. Nekaj dni pozneje'pa so se pojavile usodne jjosledice in jc moral biti ranjenec prepeljan na graško kliniko. Pretekli petek je izdihnil.
Na smrt obsojena vlomilca. V začetku leta so bili izvršeni v Gradcu veliki vlomi v trgovine in skladišča. Naposled sta bila prijeta 34-letni monter Vladan Marunkič in 31-letni natakar Peter Predjelič s Hrvatskega. Priznala sta 14 velikih vlomov in dva noizkusa. Zločine sla izvršila v času zatemnitve in sta nabrala za 6000 mark plena. I osebno sodišče v Gradcu je oba obsodilo na smrt.
Dvojna smrt zaradi opeklin. Pri Apačah je nastal požar- pri posestniku Brezniku. Ob gašenju sta se 47-letna hčerka Jožefa in njena sivolasa mati tako opekli, da sta kmalu nato izdihnili. — lOletni posest n-kov sin Ješko Aselj iz Razvanja je padel 6 metrov globoko s parne in dobil globoko rano na glavi ter hude notranje poškodbe. — 81etna paznikova hčerka Marija Pelko je bila na postajališču avtobusa v Trbovljah od nekega nerodnega potnika odriniena v trenutku, ko se je avto premaknil. Padla je skozi vrata na stopnico in na cesto, kjer jo je zsrabilo zadnje kolo :n jo od.frlo. Dekle ie obležalo v nezavesti s pretresenimi možgani in zlomljeno nopo. Smrtno nevarno poškodovano dekletce je bilo prepeljano na kliniko v Gradcu.
Iz Hrvatske
Najnovejši podatki statističnega urada
v Zrgrehu nava ajo, da obsega hrvatska država 110.2C0 štirijr.ških kilometrov in di šte-'e okroglo 6 in pol milijona prebivalcev. Upravna območja se imenujejo velike žu-paniio, koterih je 22. ter so razdeljene v 141 okrajev. Zsgreb šteje zdaj 350.000 prebivalcev.
Nemška samouprava. Nemška delovna zajednica je priznana za obvezno organizacijo vseh nemških delovnih sil na Hrvatskem. Izven te organizaci e ni treba Nemcem na Hrvatskem pripadati nobeni hrvatski strokovni organizaciji.
Hrvatski domobranski častniki iz prve svetovne vojne so med 2Q leti ustanovili v Zagrebu svoje društvo. Vsako leto 29. julijo imajo spominsko svečanost, kajti 19. julija 1917 se je za°rreb.šk; domobranski polk št. 25 prvi soopadel z Rusi pri Snya-tinu. Tudi letos je bila taka svečanost.
Za zagotovitev prehrane v prihodnji zimi je bilo d:slej na pobudo ministrstva za r.arcdno gospodarstvo predelano okroglo 1500 vagonov sočivja v konzerve.
V Vvaždinu so bili 10. t. ni. zapriseženi častniški mrnestnki, ki so bili p:višani v praporščake. Obenem so bili zapriseženi do-mobranei-dijaki. Iz Zagreba je prišel gene-rv* vitez štancer.
Za napredek morskega ribelova sta bili ustanovljeni poizkusni ribarstveni postaji v Dubrovniku in Kraljeviči, ki sta pod
Ant. Adamič:
16
šsla v predmestju
Drug za drugim smo vse dopoldne prihajali domov, veselih lic, toda notranje vendarle nekako poteptani: spričevala nikakor niso bila sijajna. Oče se ni ravno jezil, ampak dopoldne ni rekel nobene, šele popoldne nam je očital lenobo in lahkomiselnost v šoli. »Kakor si boste postali. tako boste ležali.« je končal svojo pridigo. Mati se je vdajala nemi žalosti. Najstarejša sestra, Angelca, se je potegovala za nas: »Mama, "kar sami preberite spričevala, pa boste videli, da imajo vsi »prvi« red, nihče »drugega«. Res, da ni nobeden odličnjak, vendar..Mati je iz-pregovorila tehtno in odločno: »Ali jim česa manjka ? Lačni ravno niso, oblečeni so, lahko bi se učili, če bi se le hoteli, toda nočejo in nočejo. Ne in ne, tega veselja mi noče nihče napraviti.« Zbežali smo iz sobe.
V osnovni Soli smo še izdelovali, v gimnaziji in v realki je pa predla bolj trda. Ah, kako je mati jokala, če je prinesel ta ali oni domov »cvek« ... Z očetom sta se posvetovala, tudi pričkala, toda vedno za zaprtimi vrati. Dobro, toda vedno še ne dovolj temeljito, sem se zavedal, kako težko in s kakšnim srcem sta se roditelja odločila. da sta plačala šolnino, ki je bila straSco velika: Dvajset goldinarjev! Bila |}e tretjina očetove bedne mesečne plače...
Toda — kako naj trinajstletni frkolin pošteno oceni žrtev svojih staršev! Tudi pozneje nisem dosti razmilšjal o njih. ostal sem zakrknjen grešnik. S svojo zashplje-rostjo sem zopet sprožil plaz, ki me je skoraj pokopal. Nastal je prelom v vsem mojem življenju. Takle fante, ki ni nič več otrok, toda še davno ne mež, resnično rjkdar ne ve, kaj bi prav za prav rad. Zamišljen je in vase pogreznjen, toda v presojanju hudo površen, plitek. Ni mu še dano. da bi si belil glavo z vprašanji, ki jih takoj ne razume. Hitro se pobota tudi z nesrečo in nenehoma živi v trdni veri, da bo jutri že boljše. Pred žalostjo beži; namesto da bi se razjokal, se zareži. Koliko jih je, ki ostanejo vse sveje življenje taki otroci.
Komaj smo se zavedeli, da smo se sprostili šolskih spon, že nismo znali nič več prav ceniti zaklada zlate prostosti, čez teden dni spanja, in postopanja se mi je zdelo, da živim že od nekdaj kakor ptiček na veji. Ali smo res še pred tednom pohajali šolo? Seveda smo. toda zdaj smo se prebudili iz ne kajsi lepih sanj. Kljub porazu in ponižanju smo vendar nekakšni gespodiči, ki pa letamo še vedno bosi in goloroki po svetu ... Kaj čč. oh, saj te ne bo pohrustala tista dvojka iz matematike!... Ne. to so res samo grde sanje. Kar proč z moro; kdo bo vedno mislil na tisti mali cvečiček ... Okrenil sem se. zažvižgal. Ah. kaj bi se ubadal in trapil s
premišljevanjem in očitki, ko dond vse okoli in okoli ena sama lepa pesem ... Živela lahkomiselnost!
Vsako jutro in najprvo sem krenil k Ljubljanici. Lovili smo ribe in kapeljne. S prižgano žveplenko sem segrel buciko, jo z oslinjenimi prsti ukrivi] ter potem privezal na črn sukanec, če drugačne palice ni bilo, jo je bezgova veja prav tako p'h-nila. Hujša težkeča nas jc mučila zastran škatlice, velike redkosti za nas v tisih časih, kaji ževeplenke so devali v pap rnate tulce. V papirnate škrniclje smo spravi a-li muhe, ki smo jih bili nalovili po kuhinji. ter jim zmrvili glavice, črve smo pa devali kar v žep.
Voda je bila bogata z ribami; posebno mnogo je bilo tistih, prst dolgih, ki sino jim rekli »usranci«. Tcda čisto majhnih — iinele so zgelj oči. telesa pa ne — je bilo na tisoče in tisoče. Višnjevkast. nepremičen oblak zaroda se je v plitvini skoraj pogrezal v glibu brega. Metali smo nanje skale ter jih pobijali; voda je kar zašumela, ko se je oblak razprSil.
Nešteto muh je končalo svoje nadležno življenje, krpanca smo potrgali polne tuljave. plen pa ni bil v nobenem sorazmerju z žrtvami. Le kadar sem zagnal odico v sredo med višnjevkast, begajoč trop. mi je na nji tu ali tam obvisela ko mczlnec dolga ribica, ki pa se Je vsekdar ujela za trebuh. Bolj uspešen, toda hudo utrudljiv je bil lov na kapeljne. Vsepovs:d si videl, kako so jih lovih. Ribič je v levici držal
lonček, v desnici pa kuhinjske, rjavičaste vilice. Pri obračanju velikih, joj. koliko-kiat že prevaljenih kamnov in skal, jc potrebna velika pazljivost ter ročnost. 2e kar preneumno je, da ti debcloglavec nikoli ne pobegne mimo nog v plitvino, ampak šine vedno v še večjo globino. Kdo naj gre za njim. ko so pa visoko nad koleno zavihane hlače že davno vse premočene! — Aha, tamlc vidim ploščnato, veliko pešče. no skalo . .. Previdno, počasi jo premaknem — glej ga! čukasti. črni glavač se niti ne zgane, pač pa hudo nezaupljivo samo poškili name. — xDober dan, gospod, saj ne bo nič hudega, samo majhno potr-pite«.. . Osti se nižajo, pečasi bližajo, kajpak tudi brada k vodi in — sek! Joj. prav preko rame mi je segla ta varljiva, čudno dišeča vodica, šla mi je v usta in Se više, do krhljev, do oči... roka pa je privlekla Iz nje prazne, pokvečene vilice. Ušel Je. Toda kam? Nikjer ga ni več. Poiščimo drugega!
če je šlo po sreči, sem jih vse popoldne nalovil tudi po deset, petnajst. Preden pa sem jih odnesel domov, jih Je bilo treba cčistiti odvratnega sluza. Kdor pozna to monganje, že ve. koliko je treba potrpljenja. Spečeni so bili prav okusni. Ta lov se je obnesel. ribji pa nikdar. Toda ni me bilo moči ugnati. Vsak dan sem b'l že ob Šestih zjutraj pri vodi. Ukrivljena bucika je bila zanič, kajti vsaka nanjo vjeta ribica sc je zmazala z nje. Kmalu sem spoznal pravi trnek. -In tudi takega sem
Križ "ča, cestna ustja in tramvajski tir
morajo biti presti.
Potniki, ki prihajajo na postajo in železnice
V teku k' ''kesrti pcplaha ne smejo oditi s postaj«. marveč se morajo zateči v pošteno zaklonišče ter se v vse r. ravnati po navodilih železniškega osebja. Železnice nadal ujejn svojo normalno službo, rasen, ako gre za letalski napad, pri katerem se mečejo ofenzivna sredstva-
Potniki v tramvajskih vozovih in cestna železnica
šele dve minuti po znaku letalskega po-plahf bo izključena struja za cestne železnice, tako da bodo vozovi v kretanju lahko de segli širše dele cest izven cestnih križišč, kjer ne bodo ovirali kretanja službenih avtomobilov. Potniki smejo izstopiti iz tramvajskega voza šele- ko slednji dospe na določeno mesto, ki ga vsak sprevodnik dobro pozna.
Javna zaklonišča na razpolago občinstvu
so: magistrat, Mestni dem, Kresija, hotel Metropol«, hotel -Slon«1-, palača Bate in palača TPD čim prej bodo tudi dovršena javna zaklonišča na Kongresnem trgu. Rimskem trgu, Valvazorjevem trgu. prostoru pred Dramskim gledališčem, na Bregu. na T"boru. v Tobačni tovarni in na Rožniku.
nadzorstvom ministrstva za narodno gospodarstvo. Njun namen je izpopolnjevati morski ribolov v hrvatski državi z znanstvenim raziskovanjem prirodnih pogojev in tehn:čnega napredka. Sredstva so zagotovljena z državnim proračunom.
Tečaj za kinoeperaterje bo trajal v Zagrebu od 15. t. m. do 15. septembra. Priredi ga glavno ravnateljstvo za film.
Novo šolsko leto na hrvatskih gimna-ziiah. učiteljiščih in nižjih srednjih šel ah se" bo pričelo 9. septembra. Dan prej bodo šolske maše. Popravni Izpiti sc bodo pričeli 30. avgusta.
Iz Srbije
Letina v Južni Srbiji je letos kljub vročini zadovoljiva. Generalni tajnik kmetijskega. ministrstva prof. Ilijev se je te dni pripeljal v Skoplje.
šahcv-ska igra je v Beogradu zeio razš r-jena med nemškim vojaštvom. Pretekli petek zvečer je bilo v Vojaškem domu predavanje in simultanka šahovskega mojstra Fcllenberga iz Essena. V soboto je bi) brzo-turnir. v nedeljo pg splošni vojaški tum:r.
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. tujka za škatlo, odmerjena količina. 3. priprava za sedenje, 7. ital. spolnik. znak za prvino, 8. abesin-ski odličnik 10. panj. 11. srab. 12. oblika nikalncga glagola. 13. tujka za prvak, mojster, 14. oblika glagola biti (nasprotje št. 12.1. 15. klica, mlaka. 17. znak za težko kovino. 18. znak za lahko kovino, 19. latinski vezn k. 21 nikalnica, 23. predlog. 24. bedeča rastlina, 25. odprtine v stenah.
Navpično: 1. predel Kranjske. 2. znak za prvino. 4. kakor 7. vodoravno. 5. svetopisemska dežela. 6. izbrana vojaška edinica, straža, 8. znak za prvino. 9. začetnici slovenskega pesnika fObujenke, Obrazi, domoljubna lirika). 15. običajno podzemeljska shramba, točilnica. 16. krasno, 18. žensko ime, 20. struga.
Rešitev križanke od 12. t. m.:
Vodoravno: 2. Peter, 6. alt. 8. »r, 10. di. 11. oko, 13. no, 14. os, 15. Ra(dij), 17. aha, 18. ena, 20. M. O. L. (Mestna občina ljubljanska), 23. ona, 24. leo, 25. pat. 27. kepa. 28. Alma.
Navpično: 1. Lada, 2. p. t. (pleno titulo — polnonaslovno), 3. tik. 4. rž. 5. ki op. 7. Li(tij) 9. in. 11. osam, 12. orel, 14. oh. 16 an-, 19. polk, 21. osa, 22. voda, 25. pa, 26. Tacntal).
Vsak narcčtsik TTJ«itrau je zavarovan!
dobil, potem še pravo, močno vrvico, ki smo ji rekli »šmis«.
Poslej sem lovil na črva in vjel nekoč že dve, ped dolgi mreni, ko se mi je zgodila majhna nesreča. Pri iskanju vade pod rušami se mi je zapletla vrvica s trnkom ob gleženj in pod boso stopalo. Potegnil sem s palico, a že se ml je zabodla ostra konica trnka med prsta na nogi globoko v meso. Poizkusil sem in tudi tovariši so se trudili, da bi mi izdrli trnek, toda bilo je zaman: pregloboko se mj je bil zapičil. Najstarejši brat. Dore, je z ribnice odvil motvoz, na katerem je bil trnek z menoj vred. mi ga dal v roke ter dejal prepirljivo:
»Domov pojdi! Otroci bi morali ostati za pečjo, ker se ne znajo varovati.«
Doma sem počepal po vseh stolih teir se mučil, da bi si izdrl cdico. Nekdo je svetoval, naj si šmenta za h jem s petrolejem, ki da Zmehča kožo ter jo napravi voljno. Zaradi neprestanega cukanja in trganja se je meso razbolelo, trnek pa je bil vedno daljdi, debelejši in vse bolj in bolj razbeljen. Tudi mati se je vsa zaskrbljena ukvarjala z menoj, a me ni mogla reSItl ujetništva. »Zalust zadržuje; treba bo meso prerezati,« je vzdihnila. Po kratkem premisleku sem se odločil: »Mama, kar dajte!«	(Nadaljevanje prihodnjič.)
a in dom
■iiMiiiiiiiuniiiiiKKiiiiiiiiiib :!in!ii!njiiiititonif[HHiHa(iiinwiiuitBm»i;iiiiiirii!iUii>
Umetnostna obrt sodeluje pri novi modi
Nič novega ni pod soncem, Ivo ste dejali. In vendar se moda neprestano trudi, da bi iznašla kaj novega, včasih samo kako malenkost, in se pri tem poslužuje najbolj ra-finiranih drobnih umetnij. Zlasti umetnostna obit je že od nekdaj zvesta pomočnica mode pri izmišljanju najrazličnejših okraskov, ki utegnejo ustvariti iz stare prepro-
ste obleke nekaj novega«. Tako je umetnostna obrt prav pred kratkim izumila za novo modo nad vse okusne pasove iz klobu-čevine s priključenimi drobnimi tt»bicami za robčke. Takšen pas l<phko nosimo na lahki poletni obleki, prav tako pa ga bomo nosile tuck r.a jesenskih in zimskih oblekah Novi klobučevinasti pasovi so okusno izvezeni in pešiti z raznobarvnimi gumbi, prav tako po okrašene priključene torbice.
Dvobarvna moc*a
Še večino najdemo v omari kak ostanek enobarvnega aH vzorčastega blaga, s katerim lahko prenovimo aJi tudi samo okrasimo staro obleko. Droben bolero iz impri-
kavni žlički sur ovega masla,
Emilio Salgari:
Ijkratmi ekstrakta za juho. Kožico pokrijemo in dušimo v pečici kakih 35 minut. Jed serviramo v kožici, zraven pa damo nekaj osoljenega krompirja.
Ragu iz melancanov. 8 malih melancanov olupimo in narežemo na drobne kocke. V 1—2 žlicah vročega olja lahno prepražimo 1 nasekljano čebulo, nato dodamo melan-cane. jih posolimo in potresemo z 1 jedilno žlico moke. Ragu zalijemo z 1 skodelico juhe, dodamo 1 žlico paradižnikove mezge ter 1 žlico nasekljanega peteršilja in ga kuhamo kakih 20 minut. Preden serviramo, začinimo z limonovim sokom. Tudi to jed serviramo z nezabeljenim slanim krompirjem.
Za bolezen so zdravila
meja in spretno vstavljen vložek v krilo niajpravita iz stare obleke popolnoma novo; s široko oivgo iz barvaste klobučevine pa zanimivo "osvežimo navadno volneno jopico, ki jo lahko oblečemo preko sleherne obleke.
Sodobne večerje
Naglo prirejena juha iz prepečenca (10 minut). Za štiri osebe pripravimo 2 1 vode, 10—15 zdrobljenih kosov prepečenca, 2
i, nekaj
limono-
vih olupkov, malo cimeta in ščepec soli ter vse skupaj prekuhamo. Nato pretlačimo juho skozi sito, 1 rumenjak pa pretolčemo z nekoliko sladkorja, oddajamo temu malo po malem 1 kozarec belega vina in legi-ramo s to mešanico že gotevo juho. K tej sladki juhi serviramo za večerjo kompot.
Prepečene nadevane kumare. 4 ne preveč velike sveže kumare dobro obrišemo in pre-režemo po dolgem čez polovico, ne da bi jih olupile. Nato izrežemo koščice in nekoliko mesa, da dobimo prostora za nadev. Notranjost vsakega dela dobro posolimo, da izstopi voda. Nadev pripravimo iz nekoliko suhega kruha, ki smo ga namočile v juhi. ožele in dobro zmečkale, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 drobno nasekljanega stroka česna, nasekljanega peteršilja, soli in popra. Vse to dobro premešamo, nato pa napolnimo z nadevom dobro osušene kumare in jih položimo v dobro namazano kožico. 2 žlici paradižnikove mezge premešamo s kavno žličko moke in vse to raztopimo v mali skodelici surovega mleka ali vode. Nadevane kumare potresemo s kruhovimi drobtinami in zalijemo s pripravljeno omako, ki smo jo začinile s soljo in nekaj kap-
Manica Romanova:
Teta s cekar Jesti
»O — teta! Dobro došli! Radi vas imamo, prav radi. A vendar ste se nam zadni čas nekoliko zamerili. Le nič tako poredne ne po-mežikujte!«
Teta hrkne:
»Khm. khm Zamerila? S čim pa? No, na primer?«
»S čim — še vprašate? Zakaj pa nos'te cekar s seboj? Ali ga ne mislite kar nič z-prazniti? čakamo!«
»G!ei jih, glej! Cekar vidite, samo cekar kajpada Mojih ovir. težav pa ne opazite.«
»Kakšnih ovir? Kakšnih težav, teta?«
»i — saj veste da sem bila na potovanju Sicer v tujin: navadno napolnim cckar. Toda na zadnjem pohodu sem imela smolo Hodita sem skozi goščo Pa se mi je cekar raztrgal. Vsa tista pisana roba. ki io imate tako radi. se je porazgubila. Ostal mi ie samo cekar. prazen, raztrgan . .«
»O. teta! Ubož'ca! Ne zamerite! Mlade bu-tičke nismo mislile na to.«
»Ve~> vem Da bi vam zamerila — kje ne-k" * ostanemo prijatelji. Sicer pa tako na pri nem spet nisem kakor morda mislite O. tisto pa ne. Cekar se mi je raztrgal in izpraznil, res je. r takoi sem t. Vala raznega *ibja in bilja in g .-i koren>to zakrpala Potem sem pa urno začela na novo iskati in metati vanj. In tako bo že nekaj malega za vas. Kaj pa hočete?«
»Teta. teta, kako ste dobri ..! Kar vržete iz cekarja. vse hvaležno sprejmemo Pi;vestico ali uganko, kar hočete!«
»Danes sem se trudna. Naj bo torej uganka, ki je k. ijša. Čujte! Zgodilo se je v mestu. V neki visoki palači. Služkinja je stala na okna pete??, nadstropja in umivala šipe Naenkrat je omahnila in — joj — padla z ckna dol. Kaj se je zgodilo z njo? Kaj mislite, otroci?«
Malčki hitijo vsi vprek:
»Ubila se je re\<i, jelite! Gotovo Se je ubila.«
»Ni bilo tako hudo, kričački moj;, natca' Niti ranila se ni. Služkinja se je znašla na tleh čisto zdrava.«
Poslušalčki na široko odpirajo usta:
»Teta, to ni mogoče. Pasti iz petega nadstropja in ostati nepoškodovan — ne. ne! Takšna visočina in potem trdi mestni tlak —«
»Hahaha Otroci, saj nisem trdila da ie služkinja padla navzven, na cesto. ne. ne Rekla sem, da je omahnila in padla dol Ampak ne na cesto, marveč v sobe na tla. ki sc bila komaj en meter pod oknom.«
»Hihihi, hehehe,« je zadonelo iz otročkih ust. Tud; teta se je namuznila zgrabila cckar in palic^ ter odpetala dalje
Pred leti sem imel na poštnem uradu nekje na Dolenjskem priliko spoznati prav posebnega človeka, ki je opravljal službo poštarja. Ljudje so trdili o njem, da ni čisto pri pameti in da je že marsikomu takšno zagodel, da je vse svoje življenje ne bo pozabil. Zlasti proti ženskam je čutil hud odpor, ki si ga uiso znali razložiti. Malo je bilo ljudi, ki jim je kaj zaupal. Polagoma sva postala prijatelja in je petem postal zaupljivejši tudi proti meni.
Nekega dne je prišla v vas zdravniška ko Iona. Vse je vršaio po vasi, ko so dospele zaščitne sestre v svojih značilnih oblekah in dva zdravnika. Otroci so se zbrali okoli avtomobila, se muzali in šepetali med seboj. V šoli so zvedeli, da bodo naslednji dan zdravniško preiskani. Na vseh domovih se je pričelo veliko umivanje. Pri uglednih Šimnovih so imeli veliko kad, ki so jo uporabljali samo za kopanje otrok. Le-to so si ves dan hodile izposoje vat sosede. Iz domačij se je slišalo hkrati smejanje in jokanje otrok, ki so se morali prepustit materinim rokam. Povsod je dišalo po svežem perilu in dišečem milu. ki so ga uporabljali le za posebne prilike.
Drugo jutro so se zbrali otroci v nedeljskih oblačilih v šoli. pridružilo pa se jim je tudi nekaj žensk in moških, ki so hoteli presiti zdravnika za pomoč proti bolezenskim nevšečnostim. V ketu je sedela mati Polona, ki io jc bolela noga. Bosa je bila stopila na keso in se močno urezala; rana se ji ni hote'a zaceliti. Šepetaje se je pogovarjala z debelo sosedo, ki je čutila od zadnjega prehlada notranje težave. Ko jima je zmanjkalo besed, sta se zazrli v mlado sestro z belo ruto na glavi, ki je pripravljala in urejala listine v čakalnici.
»Poglejte, mati Polona, kako kratko krilo ima gospodična«, je dejala soseda. »No. vse kar ie prav. Naš župnik bi ji že povedal, kar ji gre. Še kolen nima pokritih. Po ustnicah se je tudi namazala z neko rdečo barvo. Jojs. jojsa. kako so postale današnje punce sprijene! Le kaj bi rekel moj stari, če bi se jaz takale prikazala pred njim; krilo nad kolenom pa vsa našmirana po obrazu. Še ust bi ne imela časa odpreti, pa bi že bilo po meni.«
»Pst pst. da vas ne bo slišala!« je posvarila mati Polona sosedo.
Počasi je prišla vrsta tudi nanju. S strahom sta vstopili v sobo. Zdravniku, k; jima je prišel naproti, sta zaupali svoje bolečine in težave. Stara mati Polona je pri pregledu sramežljivo pomolila zdravniku nogo izpod krila. »Hudega ne bo nič,« je dejal gospod dokter, ko je pazljivo motril rane. »samo mazati bo treba z zdravilom, ki Vam ga bom zapisal.« Ime je bilo res nenavadno, mati Polona ga še nikoli v svojem življenju ni slišala. »No- saj je vseeno! Študirani lekarnar bo žc vedel, kaj in kako mislijo gospod doktor«, se je oddahnila žen;ca. ko je odhajala. Na trgu je počakala svojo sosedo, ki sc je nemudila pri zdravniku nekoliko dalje časa. Slednjič jo le ugledala in hitro stopila proti njej. Vzhičcni sta si pripovedovali pravka> doživete občutke
»Ti ljubi Beg.« je dejala Polona, »še sanjalo se mi ni. da znajo biti talo učeni ljudje tako prijazni z nami. Zdi sc mi, da ne čutim več bolečin. Tisto zdravilo, ki mi ga jc zapisal zdravnik mi bo gotovo pomagalo.«
Ker sami nista dogli ;t daleč v sosednji trg pc, zdravila, sta se spomnili domačega poštarja. ki ga je po* mnogokrat vodila tja. šli sta na pošto, kjer sta na:li poštarja pri deljenju r"cm. ki so nravkar prispela
»Kaj b' radi. ljubi botri? Mogoče pisemček iz Amerike?« ju ie ogovoril poštai. ko sta se boječe drcni:il: ob <4c<vjku
»I ku.i na« h s'c dražili. gospod poštar, saj veste da n umva mkosar v Ameriki«, se jc
ŠPORT
Dotrpcla je po težki bolezni naša ljubljena soproga, teta in svakinja, gospa
!ata <r<-n-.;ca, sestra,
rej. LAZAR
soproga elektromonterja drž. železnic
dne 15. t. m., previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti bomo spremili blago pokojnico v torek 17. avgusta 1913 ob uri popoldne z žal, iz kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, 15. avgusta 1943.
Žalujoči: KAROL, soprog; JELKA, BREDA, hčerki; BOŽO, sin; ANDREJ, oče; FERDO, MILAN, bratje; BERTA, IDA, ZORA, sestre; rodbine: ŠOSS, LAZAR, ČEKAL, TAVZES, SMOLE — in ostalo sorodstvo
W

40
KRALJICA KARIBOV
Slišati je bilo, kako so možje znova krenili po stopnicah navzgor. Nato je spet vse utihnilo...
»Menda so opustili misel, da bi vlomili vrata«- se je oddahnil Carmaux.
»Toda bombardiranja niso opustili!« je rekel kapitan. »Evo, poglej!«
Carmaux je pogledal skozi strelnico na dvorišče. Pil svitu plamenic je videl množico "ojakov in dva topa, namerjena na stolp
»P .kleto!« je vzkrik ni'
»N .7 j Saj vidiš, rk pihajo na netila!«
»Mo?-:<- no bodo!«
Mornar j 9 odskočil.
Trojica flibustirjev je. jela čakati vzbu-ha, a topa sta ostala nema, namesto da bi bruhnila svoje izstrelke v stolp.
»Kaj je spet to ? Ali Španci nočejo poškodovati stolpa, ali nas hočejo dobiti žive v pesti?«
»Najbrže zadnje!« je rekel gusar, ki je bil znova stopil k strelnici.
Nevarnost, da ga raztrga topovska krogla, ga ni plašila.
»Glejte, vojaki se pogajajo! Res je videti, da so opustili misel na obstreljevanje! Tam... nekaj častnikov... morda je celo poveljnik med njimi!«
»Nemara se hočejo izogniti izgub, ki bi bile združene z uporabo sile? Ali pa morda upajo, da se bomo predali?«
»Saj vedo, da nimamo živil!« »Ne vedo pa, da nas bodo jutri zjutraj
tovariši rešili!« je zmagoslavno rekel Car-maux.
»Počasi, prijatelj, počasi!« ga je opomnil Ventimiljski. »Do solnčnega vzhoda so še tri ure, in dotlej se lahko marsikaj izpre-meni!«
»Česa se bojite, kapitan?«
Da nas ne bi Španci prisilili k predaji!«
»Nekaj skrivnostnega nameravajo!« se je oglasil Moko, ki je stal dotlej za železnimi vrati in vlekel na uho. -.Zdi se mi, da vale sode po stopnicah!«
»Pa ne sodov s smodnikom?« je vzkliknil Carmaux in prebledel. »Menda nas ne mislijo pognati v zrak?«
»Mogoče!«
»Tega ne smemo dopustiti, kapitan!«
»Kaj naj storimo, da jim ubranimo?«
»Vrata odprirno in padimo po špane:h, preden utegnejo zažgati podkop!«
»Misel ni slaba, a mnogo s tem ne bi dosegli!«
»Rajši umrem z orožjem v roki. kot da bi zletel v zrak kakor sveženj cunj!«
»Dobro!« je rekel Ventimiljski. Preden pa je dal povelje, je še enkrat pritisnil uho na vrata in pazljivo prisluhnil.
Na njegov migljaj je črnec mahoma odprl težka vrata. Sredi stopnic so zagledali štiri vojake, ki so pod narednikovim vodstvom valili sod nizdol.
Gusar je planil k njim in z mečem pre-bodel tistega, ki mu je bil najbližji. Toda narednik mu je pogumno zaskočil pot in ga napadel.
Ostali trije so med tem zbežali po stopnicah nizdol:
»Flibustirji!« so kričali. »K orožju! ... K orožju!«
Sod je z velikim truščem zropotal v globino.
»S poti, ali pa te ubijem!« je kapitan zaklical naredniku.
»Sebastiano Maldonado pade na svojem mestu, bežati pa ne zna, gospod!« je odvrnil Španec in spretno prestregel njegov sunek.
Tudi Carmaux in Moko sta bila priskočila, a stopnice so bile tako tesne in narednikov odpor tako nepričakovan, da sta morala obstati.
Carmaux je vzel ništolo izza pasu in že hotel ustreliti po hrabrem naredniku, ko se je ta z vzkrikom sesedel na tla.
Gusarjev meč mu je bil prebodel srce.
Tisti mah se ie pokazalo zgorai na ovinku stopnic krdelo Špancev. Več pušk je počilo. Ena krogla je gladko odbila gusarju dolgo črno pero, druga pa je oprasnila Moka no desnem licu in mu pustila krvavo progo.
»Nazaj!« je kriknil Ventimiljski svojim ljudem in s pištolo opalil po strelcih. Nato se je skokoma pognal po stopnicah nizdol. Težka vrata sobe v stolpu so se spet zaloputnila.
Dve puški sta počili za njim. a krogli sta se odbili od železnih plošč.
»Pripravimo se na na«jjjujše!« je rekel.
Tedajci so zagrmeli preko morja topovski streli.
Gusar je planil k strelnici. ki je gledala na pristanišče. Radosten vzklik se mu je iztrgal.
»Naši flibustirji!«
In res je bila »Folgore« zaplula v luko ter ustrelila s svojimi topovi proti stolpom in branikom trdnjave San Juan de Luz!
miflfcnov ljudi hodi ra tekme
Kljub vojni in njenim nevšečnostim sta prav do zadnjega šport in telesna vzgoja razen tiso-čev aktivnih pristašev pritegovala tudi velike množice gledalcev. Pri nas doma te številke nikoli niso šle v tisoče, toda vendar se je prav v letošnji scnni pokazalo, da je začelo zanimanje za sp<. .e prireditve od nedelje do nedelje naraščati in bi bilo s pogoji lahko doseglo šc višino, kakršne nismo bili vajen' mti v prejšnjih časih. k0 je bilo "pc-rtno življenje vse bogatejše po medkrajevnih in mednarodnih prireditvah.
Tako torej drži. da v statistiki, ki io mislimo objaviti, naše domačo športne občinstvo nima nobene pomembne vloge, toda pri vsem tem ie le zanimivo vedeti, da hodi na športne prireditve — in sicer so tu mišljene samo nogometne — letno nič manj kakor 20 milijonov gledalcev. Podrobnejši podatki, po katerih je «Cf tnvljcna ta ogromna skupna številka, so približno taki-le:
V	Nemč'ji so v zadnji neokrnjeni sezoni našteli na nogometnih tekmah okrog 6 milijonov gledalcev, od katerih jih ie ena šestina prisostvoval prvenstvenim tekmam po' raznih okrožjih.
V	Italiji je vse nogometne tekme ene sezone gledalo okrog 4 milijone glcdalcev. od katerih jih je bila najmanj polovica navzočna na pr-vcrrtvavh tekmah posameznih divizij.
Na Madžarskem so zabeležili v eni sezoni okrog 2 milijona nogometnih obiskovalcev, med katerimi jih jc odpadlo več kakor polovica na itcviine prvenstvene nastope med tamkajšnjima prcfesio-ali.
Na Španskem it- nogometne tekme obiskalo poldrugi milijon gledalcev, v Francij pa je (,b;sk vseh nogometnih prireditev dosegel en nvlijon ljudi -n prbii/no toliko i'h ie bilo tudi v Češkc-morjvskem protektoratu
iz ostalih držav kaže pregled naslednje: V Švici 500.W)0. na Švedskem 4lK).(H)0. na Danskem ter Nizozemskem 300.000, na Portugalskem in v Rumuniji 250.000. v Bolgariji 180.000, na Slovaškem 160.000. na Hrvatskem 150.000, v Turčiji 150.000 td Po gornjem res ni pretirana trditev da hodi v Evropi na nogometne tekme letno skoraj 20 milijonov gledalcev.
Izmed vseli teh prireditev je doživela rekord nogometna tekma za prvenstvo Nemčije, ki ie bila v berlinskem olimpijskem stadionu in na kateri se ic letos zbralo nič manj kakor 100.000 gledalcev naenkrat.
23. poglavje Zavzetje San J liana de Luz
Ko je Stiller priplezal do znožja stolpa, ■je takoj skočil v čoln. ki so ga bili pustili ob bregu, in odveslal proti glavnemu nabrežju mesta, kar so mu dale moči.
Ker je pihai veter z morske strani, so valovi sami ponesli čolnič na kopno. Brez lega srečnega naključja bi bil potreboval
ki ie veslal za njim:
»Pa ne. da bi me Španci zasledovali?« jc pomislil.
Tedajci je začul klice: Hej! Stoj; Ce ne, ustrelim!«
Sriller je glas spoznal in pritegnil vesla.
Lus^rni! je zaklical. Ohej! S ,Folgo-ra" ste, kaj ne?«
»Tako je!« se je odzval prejšnji glas. »Morski pes naj me požre, če to ni Ham-buržan!«
Velika šalupa, v kateri je sedelo dvanajst mornarjev, je zaplula k Hamburža-novemu čolnu, in eden izmed njih je z izrazitim lugurskim poudarkom zaklical: »Si res ti. Stiller?«
»Da, mojster Luserni!«-
■»In naš kapitan?«
»Najbrže ga bodo prijeli!«
»Kaj praviš?«
»če mi ne zavzamemo trdnjave, pade gospodar Špancem v roke!«
Tisti mah je počil na vzhodnem stolpu trdnjave San Juan de Luz toplč.
»Carmaux razganja Špance!« je vzkliknil Stiller in prisulhnil. »A kaj, ko so samo trije in imajo samo en strel. Daj ml dva
oglasila mati Polona. »Za uslugo sva Vas prišli prosit, pa brez zamere že vnaprej « Razložili sta mu zadevo, oddali listke in se veseli nad dobro opravljeno potjo vrnili.
Poštar je ostal mož beseda. Ze drug. dan je ženicama izročil zdravila, po katere sta ga poslali.
Minilo je nekaj dni od tega, ko pem šel na poštni urad. da dvignem pošiljko, ki sem ju žc dalj časa pričakoval. Ob tej priliki sc.n se zapletel v pogovor s po-tarjem. Iz njegovega vedenja sem sklepal, da mi hoče povedati nekaj veselega. N sem se zmotil. Da bi ga šinent. tega poštarja. Ženskama, ki sta ga pos.ah po zdravila, je le-te zamenjal, tako da si je muzala mati Polona nogo s kapljicami, ki sc bile namenjene njeni sosedi, a njena soseda je za-uživala mazilo, ki jc bilo določeno aj^celjenje Polonine noge. Prestrašil sem se. Naravnost & pošte sem jc mahnil k materi Poloni in njeni sosedi, da ju opozorim na pomoto odnosno prevaro.
Ko sem dospel do nizke kmečke niše. sem že v vrtu zagledal mater Poleno s sosedo, ki sta pripravljali lan za obdelavo. »Kdo bi si mislil! Kar obe muhi na en mah!« sem si dejal. Umiril sem korak, da bi bilo videti, kakor da sem tod mimo prišel po sprehodu
»Dober dan«, sem pozdravil in se približal ograji.
»Beg ga daj. gospod!« sta odgovorili obe hkrati. »Ste na sprehodu, kajne? To se prileze in vsakdo si ga ne more privoščiti. Mi kmetje moramo garati od jutra do večera- pa še nam zmanjka časa.«
»No. no! Menda ne bo tako hudo«, sem pripomnil. »Kako pa kaj zdravje pn vas?« sem speljal vodo na svoj mlin in ušesa so se mi napela, da bi ničesar ne preslišal
»I nu. kaj hudega ni več. Pred tednom dni pa sva morali obe k zdravniku, da naju ie po-cajtal Mati Polona so dobii' še nekam milo sredstvo za svojo nogo. samo malo peklo je«-se je oglasila soseda. »Jaz pa sem morala jesti neko mazilo, da me je hudo ?nalo. Težko sem ga požirala, ker je boli in bolj raslo v ustih. Koristilo jc na le Sedaj sem zopet zdrava. Pa tudi materi Poloni se jc že skoraj zacelila rana. Zdravnikom nisem nič kaj zaupala, no pa le vidim, da se razumejo na svoje stvari.«
Namuznil sem se in obenem oddahnil, da se zadeva ni končala bolj tragično. Še malo smo pckramljali, nato pa sem odšel po svoiih opra-[ vilih.	G"č.
Drobne zanimivosti
Bankovci so deževali. Ob progi lapon-skega ekspresa na švedskem so te dni našli mnego bankovcev, ki so ležali ob tiru v dolžini 20 km. Bankovci so imeli vrednost po 10 švedskih kron. Med vožnjo ekspres. nega vlaka se je namreč razbil vagon, v katerem je bi'o za 900.000 švedskih kron švedskih kovačev«.
Koze v Carigradu. V carigrajskem vila.] e tu se je pojavila epidemija črnih koz. Doslei je razsjjal v Carigradu pegavec. ki je zanteval že mnego žriev.

J*-
Henrik ]e čutil nemir v duš; in ker je bil mladenič brez vsake domišljije, se je bal, da bi utegnil biti bolan. Pogledal je na uro; še tri ure — je pomislil, — še tri ure — potem pa podpišem pogodbo in prost bom. Ta misel pa ga ni veselila. Ustavil se je pred izložbo ženskih klobukov. čeprav dotlej ni nobenega pogledal in pod vsakim klobukom se mu je zdelo, da vidi nasmejan Marijin obraz. Obraz Marije, ki ga je kiicala. Mariie. ki mu je pošiljala z roko poljub. Marije, ki ga je s plamtečimi očmi nepremično gledala.
—	Tako ne gre več. — je dejal Henrik glasno, a neki gospod, ki je slučajno prišel mimo. je potrdil to z resignirano melanholijo.
—	Jaz vedno trdim, da so ti klobuki napad na zdravo pamet. — je zamrmral gospod. Toda Henrik se ni zmenil zanj.
—	Marija, — je pomislil, — morda se ji je pravkar pripetila nesreča.
Kar se je zgodilo potem, se mu je zdelo kot sanje. Henrik je ustavil avtotaksi in se odpelje' na kolodvor. Tam je stopil v vlak. namenjen v Milan. In še preden se je prav zavedel, kaj je storil, mu je izginil Neapelj izpred oči in steber dima. dvigajoč se iz žrela Vezuva, je postajal malone neviden.
Drugi dan je prispel Henrik v Milan in se takoj odpeljal na dom svoje neveste. Stopil je v sobo in zagledal dekle, sedeče v naslonjaču nasproti matere. Objel jo je in poljubil.
—	Kaj se je zgodilo ? — je vprašal, komaj prikrivajoč svoj nemir.
Marija ga je vprašujoče pogledala, ker ni vedela, za kaj gre.
—	Nič — je odgovorila končno. — Sicer pa, — zdaj se spominjam. Mačka mi je požrla desni rokav volnenega telovnika, ki ga pletem. Ali misliš, da ji bo t-o škodovalo ?
Navadno človek ne skače kakor norec na vl3k in se ne vozi skozi vso Italijo, da bi ga obvestili o mački, telovniku in volni. Henrik je odkimal z glavo.
—	Govoril sem o tebi, — je izpopolnil svoje vprašanje. — Ali se ti ni zgodilo nič hudega?
—	Nič. Kako pa prideš do tega vprašanja?
Čuj. Bil sem v Neaplju in naenkrat se mi je zazdelo, da slišim tvo glas, kako me kličeš. Videl sem te povsod, v izložbah, v ogledalih. Skratka nisem se mogel premagati, skočil sem v m v; vlak in evo me tu.
Mati in hči sta se spogledali in iz njunih oči ie odsevalo znagosla ,- c
—	Draga! — je vzliknila mati!
—	Draga! — je ponovila hči in sramežljivo povesila oči.
Zdaj je razumel Henrik še mani kakor prej.
—	čuj, — mu je pojasnile. Marija končno, — hotela sem napraviti telepatski poskus. Mislila sem osredotočeno nate. Zbrane sem imela vse misli. Klicala sem te v duhu in želela, da ki prišel k meni. Ti si me slišal in prihitel sem. Oh, dra-gec, kako lep 'dokaz ljubezni sva doprinesla drag drugemu, čeprav sva bila več sto kilometrov narazen, sva se razumela in celo govorila sva lahko.
—	Srečen človek! — je dejala mati in sklenila roke.
Tisti hip se je pa zazdelo Henriku, da je postal plinska steklenica. Ves je kipel in zdelo se mu je. da ga je nekaj stisnilo v grlu. Planil je ookonci. nasilno požrl slino in kri mu je zalila obraz bolj' kakor se spodobi to Evropcu.
—	Torej tako je bilo ? — je komaj spravil iz sebe.
—	Da, dragi, tako je bilo.
—	In ti misliš, — je poskusil z največjim naporom pogoltniti kroglico, ki se mu je zdelo, da mu tiči v grlu, — in ti misliš, da bi mogel to prenesti? Mar verjameš. da sem pripravljen poročiti se z dekletom, ki more uveljaviti svojo voljo celo na daljavo 700 km?
Bil je globoko užaljen in zdelo se mai je, da mora zd^ebiti vse okrog sebe.
—	žena, ki je kriva, da sem ob najboljši posel v svojem poklicu in to zaradi njenih bedastih telepatskih poskusov! Draga, motiš se. poročim se z normalnim dekletom, ti si premočna zame. Ponovi svoje posKuse s komur hočeš, jaz pa nočem več atrpeti škode v svojem poslu.
Mati in hči sta osuplo molčali. Henrik ie pa ves gorel sredi sobe, podoben poletnemu solncu ob zapadu.
—	Telepatija! — je ponovil zaničljivo in po glasu se mu je poznalo, da je silno razbui jen. In že je izginil ob silnem tresku. Treska pa ni povzročil orkan, temveč vrata, ki jih je zaloputnil za seboj v svoji mladeniški ognjevitosti.
svojih ljudi! Prevzemi mojo nalogo, da obvestim Morgana o kapitanovi usodi!«
»A kam greš ti?«
»H gospodu de Grammontu! O prvem svitu mislijo flibustirji naskočiti trdnjavo!«
»Prav gospod Morgan me pošilja h kapitanu po njegove ukaze!«
»Kje je zdaj .Folgore'?«
»Pred luko križari!«
»Reci nadporočniku, naj napade trdnjavo z morske strani, ko se je bo Grammont loteval s kopnega! Ostani zdrav in nikar ne izgubljaj časa!«
»Dva moža k Stillerju« je ukazal višji podčastnik.
V naslednjem trenutku je Hamburžanov čoln, ki je imel zdaj dva krepka veslača, zletel proti pristaniškemu pomolu, velika šalupa pa je obnovila svojo borbo z valovi in odplula proti peščinam .
Ko so bili na kopnem, se je Stiller obrnil k flibustirjema:
»Pojdita neutegoma h guvernerski palači in javita gospodu de Grammontu, da črnega gusarja oblegajo v vzhodnem stolpu. Kmalu pridem za vama!«
Nato je zdirjal po ulicah mesta, ki ga skoraj ni poznal.
Težko je bilo najti hišo markize de Ber-mejo, a nazadnje se mu je vendar posrečilo.
Ko je stopil na vrt, sta pravkar odhajala dva moška na lepih, šilih konjih.
»Kje je markiza?« je vprašal enega Izmed njiju.
»Odpotovala je!« se je odrezal Španec.
*.Kdaj ?«
»Pred dvema urama!«
»Prevariti me hočeta!« je nejevoljno vzkliknil Hamburžan. »Nekaj važnega ji imam sporočiti!«