Leto VF„ štev. 8 L?ubl!ana, sooota, tO. Januarja 1925 Poštnina pavšaHrana Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 25-— Din za inozemstvo 40— a neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova uLšt.4 in 54. Tejef. št,36. Podružnici: Maribor, Barvarska ui. L. Celje, Aleksandrova & Račun pri poštn. čekor« zavodu (lev. 11.812. Ljubljana, 9. januarja. Letognj volilni boj na Sloveti-kem Ima svoje posebno obeležje. Pod ne-odoljivim vtisom splošnega prepriča-nja, oa je Narodnemu bioku zasigura-na sijajna zmaga in da se končno bližamo dobi urejenih razmer, te opredeljuje tudi slovensko ljudstvo. Formirata se dva tabora- v enem se zbira vse kar narodno in državno čuti in kar trezno misli, v drugem držijo klerikalni kolovodje nezavedno j maso, smatrajoč jo za čredo, katera nima drugega pomena, nego da jim daje svoje glasove ter politično moč v roke. Med trma dvema taboroma stoji še velika množica neopredeljenih, ki se odloča takorekoč od volitev' do volitev. Pri zadnjih volitvah je ta volilna rezerva kompaktno (Kidala svoje kroglice listam SLS. Nasedla je obljubam političnih avanturi-stov. ki so Slovencem klatili zvezde z neba ter govorili, da se bo vse. kar tišči in tlači naš narod, spremenilo ic odpravilo, čim dobi SLS politično zastopstvo našega plemena v svoje roke. Tako je prišla era 21 tigrov. Po razmeroma kratkih, a za naše gospodarsko življenje ve,ndarle tako dolgih, bridkih dveh letih je nastopila katastrofa tigrovske politike. VsP kar so klerikalni kandidati obljubljali, vse kar je SLS razglašala kot svoj delovni program, se je izkazalo knt brezvestna prevara in goljufija. Klerikalni poslanci ni-o bili niti sposobni, niti zmožni, da v Narodni skupščini zastopajo najprimitivnejše interese naše ožje domovine, a reči se mora tuli. da klerikalna delegacija n.i bila nikdar voljna, da izpolni svoje ljudstvu dane obljube. Iz tega jasno sledi. da so klerikalci pred volitvami zavestno lagali. Niihnva velika laž je postala očita najširšim slojem naroda pret+no takrat, ko je slučaj postavil klerikalne veljake na krmilo države. Niti enega od klerikalnih volilnih gesel ni, ki bi ga klerikalni ministri ne bili postavili na glavo ter s svojimi dejanji naravnost sramotno ne kompromitirali. Še so bila njihova u0(lpor pro(i boij-evizrm!<. aret.ioijo St. sko ni nohenega podpisa ter so iz te Ra(1(ia in energično akcijo Tašičevega stvari napravili posebno serzacijo. VaS , kabineta. Radič je začel svoj bo i v rna-dop'snik se ie obrnil do ministra za no- men:u mnojr-m tj^ne-a avtonomiz- tran^e stvari Maksimoviča. ki mu * iz- ma> ko,.?nr, pa je po.lle-eI moskovskim javil, da take izjave ni dal in da je po. ; „,inm hoijševizma. ki hoče preko Bal-polnoma izmišljen«. _ _ , ksna preplavlti Evropo. Radič in njego- V5era;šnji komunike V-fov onozi-rske- vj pr;vrfenri hwW oW;alovali dan. ko so ga bloka, je v političnih krogih izzval; ,„^,5 ,,n(lke F,nsove j7 Moskve. ločeni razdelitveni ključ se obdrži. 2.5 Velika Britanija prizna principielno repa« raciiske zahteve Amerike v znesku 250 miliionov dolarjev in privoli, da se ta zahteve urede z ude'ežbo na anuitetah Dmvesovega načrta. 3.) Anuiteta za iz» plačilo 250 miliionov dolarjev za stroške ameriške posadke, ki bi se morale plačati v 12 letih, se pokrijejo šele v 24 letih. KONFLIKT Z RUMUNUO. Bukarešta, 9. januarja, v. po« roča, da so strokovnjaki na finančni konferenci izjavili, da Rumunija nima pravice do zvišanja svojih reparacijskih žalitev, ki so bile svojčas določene na 1 odst. repr.racijske vsote, ki je naložena Nemčiji. To poročilo je v v6eb romunskih političnih krogih vzbudilo vznemirjenja in nezadovoljstvo. Strokovnjakom se predbaciva žalilev romunskih čustev in daje izraza upanju, da bodo na protest finančnega ministra Bratiana zavezniki dali Rumuniii zadoščenje. Če se tem zahtevam ne bo ugodilo, je Rumunija odločena zapustiti konferenco. do sledečega sporazuma: 1.) V Spaa do« I ——--- Sestava nove albanske vlade SKLICANJE KONSTITIIANTE. - 7-OGOVl NASPROTNIKI V OBUPU. — BAJRAM CUR SE HOČE UD ATI NAŠIM OBLASTEM. Beograd, 9 januarja, p. Iz Tirane se' Juje. kako obupen je njegov položaj, ako javlja, da je bila definitivno sestavljeno nova rlbanska vlada: Ministrski predsednik in minister za notranje »Iveri Ahmed beg Zogn, finančni minister in zastopnik ministra pro=vete Pilid Lihohov, minister za javne zgradbe in zastopnik ministra pravde Kočo Kota. Vojno ministrstvo se ukine, mesto radi svojih fraz le ironične komentarje, j Beo„rad 9 janUi,ria. p. Korespondenc«' Pa se I™'rvi vrhovna komanda pod Beojrad. 9. januarja, p. Nocoj je imel ni v Budimpešti je izdal po'uslužbe* direktno kontrolo in vodstvom mimstr-izvršni odbor sejo Davidovičeve stran- ni komunike madžarske vlade, ki iziavlja ! «^ega predsednika. Konstituanta se se-. ke. Rnznravljnl je o volilnih skrinh. o povodom aretiranj« članov redakciie su. sl!,ne 15. t. m. .. rt 1 i 1 ..! n O /I11 1 M T -» pr r' • O ■ .... ■ . f>, , —_ .. J A S. volitvi župana v Becradu ild. Iz stranke ! je bil izključen bivši minister Miloje Jo-vanovič, ker ie cenil listo s'ranke v lop-liš'.-pm okrožiu Dalie je bil iz stranke i izključen tudi arhidiiakon Seralin Krstič. ! ki pa je že od vsega začetka eden iz med odličnih člnnnv samostojne demokratske «'ranke v Južni Srbiji in nosilec liste v Bitolju. režimu prihodnjih let zastopani v tej meri. v kateri bedo slovenski volilci izkazali Narodnem« bloku svoje zaupanje. Z na i več iim oeorčen'em mora slovenska javnost sprejeti vest o fri-volnih konspjraeii.ah eosp. Korošca z izdamikom Pa^ičem. Slovenci po svoji osTeimnj večini odločno ngovariairi. Ida bi iih zloči"«ka klerikalna politika spravila v solidarnost s propadlim orotidržavnim pokrovom radidevšči^e. Tudi proti temu blaznemu počet :u klerikalnih de^peradov se dvicn ved-|no jačii od nor. ker ni ga treznega slo-j venskega človeka, ki bi ne videl, d* i nas klerikalni eksperimenti vodi jo v j trajna nasnrotstva proti državi in nas 1 ter na5p živi ionske interese nritisKaio ob ril baš r dobi. ko pričenja končna |Tirod-tev vseli še nerešenih riotranrb iiuravnih ia foaoodarskih nroblemov. botiškega .Ilirlnpa., ki so prejemali od ! Beograd, 9. januarja, r. Bniram Cur. ki I lorthvja denar za protidržavno propa« se je kakor znano umaknil v Krumo. gnndo, da madžarska vlada nima denarja ie našim oblastem zaupno ponudi pogoj-niti za svoje domače liste. Svoj čas pa je no kapitulacijo. Kakor znano ie naša vla-msdžarski list »Vilagos. obiavil podrob. da na Bairam Cura razpisala nagrado ni proračun za liste v proš'em in teko« čem letu ter zabeležil, da se ie vojnemu ministrstvu odobrilo za tisk 30 milijard madžarskih kron. Bukareški poluslužbeni list «Litoru1» pravi povodom aretiranja Radiča, da je 20.000 Din in se že iz tega lalko zaklju- se sedaj raje ponuja nam. kakor predsedniku albanske vlade Ahmed beg Zogu. Redžep Salja, ki je pobegnil v Italijo, je zaprosil Ahmed beg Zoga za pomilostitev obljubljajoč polno pokornost novemu rež'mu. Iz Tirane se javlja, da je na albanskem ozemlju bil ubit zloglasni od-metnik Marko Razpopovič (brat Je ubitega Save Razpopoviča), ki se je bi! stavil v službo Fan Nolija. Ustreljen je bil na poti, ko so ga Albanci nameravali izročiti našim oblastem, a ie skušal pobegniti. Beograd. 9. januarja, p. Iz Tirane s« iavlja, da je bil v Draču aretiran Zija Ihra, boljševiški agent in sotrudnik «Pe-deration Ba!canique». V zadnjem času je bil v neprestanih zvezah z Dunajem in z bolgarskimi federalisti. KRALJ IN KPAL.TTCA ODPOTOVALA ZOBET V PAflIZ. Trsi, 9. januara. a. Kakor javljajo iz gesta naše vlade zelo zdrava in da oni Benetk, jngoslovenski kralj in kraljica del našega naroda, ki želi konsolidacijo |danes nista odpotovala v Beograd, tem-države, odobrava korak vlade. Radič da j veo sta se s mmurakim prestolonaslednike večni zarotnik, ki neprestano dela za . kom vrnila v Pariz, razpad volike kraljevine. Snlošen vtis v GLAVNA SKUPŠČINA PRAVNIŠKE. Ktimuniji je, da bo pri prihodnjih volit« j (j^ UDRU2ENJA. vah zmaga'a nacionalna zavest ter da se AMERIKA IN MIROVNO RAZSODIŠČE. Wa»hington, 9. januarja, s. Resolucija senatorja Willv;a, v kateri se predlogi vstop Amerike v svetovno mirovno razsodišče. je bila predložena kongresu. 9. januarja: CUBIH: Beograd 9.15, New-York 514 -3 Beograd, 9. januarja, r. V nedeljo dne Loudoa 24.(i5, Pariz 27.70, Milan 21-70, 11. t. m. ob 9. uri dopoldne bo v dvora« ........... — bodo zbrali pod eno zastavo vsi oni, ki želijo dobro svoji domovini. NOVE ZVEZE V DALMACIJI. Beograd. 9. januarja, r. Ministrstvo po« šte je izdalo odlok, da se od I. t. m. av« tomobilska proga Sibenik » Obrovac po« daljša do Gračca. Proga je dolga 120 ki« . lometrov ter sc bo promet vršil vsak dan. jah vašega dopisnika se bo konferenca Prevažali se bodo potniki in blaoo. Avto. Male antante vršila sredi meseca marca mobilsk? proga Knin « Cračac se v krat« tega leta v Bukarelti. Minister za m-j Run 1,2.,0, 2,ew-\or. 3390, Curih kem ukine, Ver jc med tema dvema kra« nanje stvari dr. NinČi? riemanlira vesti, 6-AoO jem« že tnosjoč zasilni promet na novo« j nekaterih listov, da se bo z Duco seslal . 5r.KI.IN: Beograd 7.40, ^aa 17.67. zgrajeni žclcznici. T Temesvaru. ni beograjskega sodišča prve stopnje let« ni občni zbor Udruženia pravnikov. De« lepiti iz vse države so žc začeli prihajati v Beograd. KONFERENCA MALE ANTANTR Beograd, 9. januarja, p. Po informacl- Praga 15.525, Budimpešta 0.007125, Bukarešta 2.C9. Sofija 3.75. Dunaj 0.(Vj7250. DUNAJ: Beograd 12G3 do 1207, Budimpešta 97 80 do 98.60, Bukarešta 303 do 8C5, Milan 2992 do 3JU, New-York 70.035 do 71.185, Pariz 3817 do 3833, Praga 2137 do 2147, Curih 13.705 do 15.SI5, dinarji 1251 do 1261, TRAGA: Beograd 59.G25. Dunaj 4.69, i Praga 12.61, Uurih 81.38. „Na vislice z državnimi tatovi PRAVIJO, DA POBIJAJO KORUPCIJO, PA SAMI POMNOZUJEJO VRSTO SVOJIH KORUPCIJONISTOV. Tako kri Si sedaj škofov tednik na Organizacije, katerim stojijo na Selu vse pretege, seveda radi volitev. Ko 'glavni voditelji SLS, hotele državo okrasti in ogoljufati za 4 milijone Din na korist tigrovskega volilnega in osebnega korita? Zakaj tu ne pri-rnete državnih tatov, zakaj jih ne potegnete na vislice, ko sede vsak dan med vami? Razumemo vaM vpitje o državnih tatovih. Po svoji stari nava so bUi tigri tri mesece na vladi in so imeli v rokah državne pravilnike iu policijo in vse pomoč k e državne oblasti, pa niso nobenega »državnega tatu» niti zaprli, kaj šele da bi ga potegnili na vislice. Ce bi klerikalci kateremu svojemu nasprotniku iz narodnega tabora mogli dokazati le i di kričite: »Držite tatu!« da bi odvr- nili pozornost od tigrovskih korupcijo ni stov! Za moralo SLS pa ni le značilno to, kako so kradli državne kase tigrovski kolovodje, marveč tudi to, kaki ljudje se danes prišteyajo med voditelje SLS Ali je mogoče še večjega dokaza, da prevladuje v SLS korupcijonistični količkaj nepoštenega, bi ga zgrabili; saj je znano, da so pridno vtikali nosove celo v stare zaprašene akte, a zastonj. Niti radikalom, o katerih so v svojih časopisih glede korupcije širili cele romane, ni tigrovski režim ničesar nepoštenega dognal, samostojni demokrati so pa ostali v skupščini edina parlamentarna skupina, proti duh mamonistov, kakor je že samo katerim radi korupcije niti en očitek j ta. da je postavljen za kandidata g. ni bil izrečen. Na druoštenja. bi list meni, da so ljudje že pozabili da morala z nožem odrezati koruj>cijoni-je bila v skupščini sestavljena proti;sta Snšnika. Ona pa tega ni storila, ministru Sušniku obtožba radi korup- marveč je sedaj poleg njega za kan- ci je pri nakupu tračnic in dragega železniškega materijala. Mar meni. da bo SLS kdaj spravila s sveta Sušni-kovo korupcijsko afero s prevozniea-mi, moko in žitom, ko so klerikalne didata postavila še inž. Serneca ter s tem dokazila, da je r*e laž in prevara. kar govore in pišejo klerikalci v preganjanju korupcije. Radie io klerikalci Vsa Evropa je bila presenečena, da Je policija Radiča za pete potegnila iz skrivališča. Tako sramotno kot Radič, dosedaj menda še noben demagog ni končal. Dokler je lahko zlorabljal svobodo besede in tiska je Imel na metre dolg jezik. Nobene oblasti, nobenega državnika, nobenega človeka, ki je bil na poti njego-vim prevratnim namenom, ni pustil brez naskoka. Vse je okla! in oslinil. Knmaj pa je začela država in vlada porabljati zakone tudi zanj. prepustil je nahujskano ljudstvo usodi, ssm pa je izgini! iz javnosti ter se potuhnil v skrivališče. Taki kot Radič so vsi demagog!, ker bi sicer demagogi nc bili. Kdor je pošten in prepričan o svojih idealih, ta riskira tudi življenje. Radiču je tamburlca, knmnd mladega prešička ter liter vina več kot pa milijoni onih, katerim je hotel biti predsednik čudotvorne republike. Tudi naši klerikalci so varalice naroda. Zato so tudi oni brezvestni strahopetci. Za časa svetovne" vojne so biii klerikalci plačani vojn! priganjači, ki so gnali slovenske može in fante v strelske jarke kakor živino. Sami so ostali lepo doma za zapečkom. Kmetu so rekvirirali živino, poljske pridelke, vsem ljudem so pobrali po hišah, kar le sploh bilo kaj vredno. Ljudstvo je obubožalo, ne pa politikujo-ča duhovščina. 18. marca 1923. so klerikalci gnati slovensko ljudstvo na volišče in mu rekli, da gre za zadnjo odločitev. SLS ie zmagala. 21 tigrov ie bilo preskrbljenih z dijetami, a slovensko ljudstvo je bilo tepeno in poraženo. Sedai skušajo klerikalci s ponovno sleparijo poganti slovensko ljudstvo v volitve za tigrovske skrinje. Boječ se ljudske sodbe, se tigri skrivalo po župniščih lil društvenih domovih, kjer lahko neovirano hujskajo in ciganijo ljudstvo. Danes govore In pišejo le o ljudski volji, po volitvah bo zopet veljala le tigrovska volja, ki se ne bo prav nič več brigala za ljudske želje in potrebe. K sreči je slovensko ljudstvo bolj pametno kot hrvatsko in se vendarle ne da tako daleč zapeljat!. Ako bi pa prišlo do tega, da bi bile potrebne žrtve, bi seveda tudi pri nas samo ljudstvo trpelo in prenašalo gorje, tigrovski kolovodje pa bi se poskrili v mišje luknje, kakor se je skril Radič. Ako bi bila ljudska volja pri nas svobodna, ki se morala otresti klerikalnih vara-lic, kajti čisto gotovo bo šel v svojo pogubo, kdor bo šel 8. iebruarja zopet volit klerikalce. Pred konferenco baltiških držav Dne IR. in 17. januarja se sestane v Helsingforsu na Finskem konferenca baltiških držav in Poljake; sesta-nejo se vnanji ministri imenovanih držav, da se povetujejo in ukrepajo o mnogih aktualnih političnih problemih. V ospredju se bo nahajal načrt srbitražne konvencije, o katerem se je v baltiških državah že jako mnogo pisalo. O baltiških državah se pri nas malo Cuje. Njihova pozornost, delokrog njihovega dejstvovanja, vse njih dejanje in neha,rje ie t';mereno drugam! ima drmračnp cilje in prta nego na našem jugn. Njihova lega ob Baltiškem morju jih usmer;a na zapad ter jih zapleta v druge mreže nego nas ob Sredei-zemskem morju in srednji Donavi. Toda niihova vzhodna stran se stika z Rusijo in ta kontakt z Rui.b jih stavlja v sredo istih problemov, ki za nimajo tudi nas, zlasti sedaj ob času živahne boljševiške inozemske propagande. Baš predstojefa konferenca v Helsingforsn se bo morala pečati tudi z nekaterimi problemi razmerja do sovjetske Rusije. Lahko se reče. da je baš razmerje de sovjetske Unije ona točka, na katero se koncentrira vedno boli pozornost baltlKkih drŽav. Osobito je to po znanih dogodkih, ki so se odigrali d red nedavnim v Rs- valu. Poskus komunističnega puča v Estonski, za katerim se je pokazala ruska komunistična inicijutiva. je napravil silen vti* po v*eh baltiških državah. Povsod se naglaKa. da so re-va'ski dogodki vnžen memento ta vse nove, a male države, ki so nastale na obrobju Rusije, če£. da se kaže v njih ruska tendenca, po/l red iti si zopet te države. Ob novem letu je imel leton-skj vnanji minister Mejerowiez v parlamentu velik govor, v katerem ie naglašal, seveda v diplomatski obliki, resnost situacije ter rekel, da mora država naprtim svoimu velikemu vzhodnemu sosedu postopati z veiikn previdnostjo in hladnokrvnostjo. Vendar «o baltiške države v svojih odnosa jih i. Rusijo dokaj samozavestne, ne v zadnji meri vsled agresivnega nastopa konservativne angleške vlade napram »ovjetom Mejero^viez je v svojem ekspozčju prav posebno na-elasil dot-.ro razmerje 'lo Velike Britanije. ki se smatra kot naivažne;ša od 7apadnih dr"nv. Tn nrnv isto vel'.'t tudi o ostalih baltiških državah, ki vidno v oiačenju ansleSVe protfco-vjeteke politike hkrati oinčenjc lastno po7?ej?e nnnram vzhodoemu so®" du. Zato pa so baltiške države tuli v zelo dobrih odnošniih s Franciio. ki ie za Anglijo najvažnejša veleeila za Balt;knm. Baltiške države streme po čim te-s^pisth medsoboinih sroeoods^-kih od-noŠaj;h. Najdalie je v tem no?ledu nanredovnli stvar m"d T^at'sko in F.stor.sVo. ki tvorita ocTodte hnlti^kc 7vo7e in sta tik pred popolnim iz"na-fppVrti carin s kih tarifov. vedno živahnost so t-irovski »t'ki med nitma in Finsko. Tndi razmere do T i*av*kc je obodno. vendar s,o v tem 07ini vedne težave vsled nepremostljivih nasprotij med I.itvo in Poljsko, ki se nS«o ?e prnv P1"* nt'!i?i'e Rnš vsled tf".'a ie trk o težko spraviti v pooolni sklad P.-r> Potiske in vsesa Baltika. Kljub temu pa zbliževanje med baltiškimi državami stalno napreduje. fzvrsife're troike Nova bolgarska teroristlčn.-' organizacija na rašem ozemlju. Na starega leta dan vode Stojana Miševiča »redi itipa je naSe eble.sti Je potrdila v tem prepriianru. Na pe^laft številnih aretacij je Stlpska pelielja namreč sedaj dosnala. da obstojajo v Mace-doniii tebe bolgarska Uroriati&M orga- nizacije z imenom »IzvrStelne trojke« s sedežem v Stipu, ki imajo nalog, da pobijejo vse naše četnižke vojvode in druge nacionalne borce na. levi obali Var-darja. Zloglasni vodja tnakedonstvuju-ičih, general Protogeroe, je uvidel. da je vzrok vseh uporov in nezadovoljstev v Makedonskem komiteja in Vojni ligi Iskati v neuspehu bolgarske komiteke akcije na našem oeemPu. Uvidel je, da se je tudi njegov položaj jako poslabšal, odkar se je odkrito pridružil reza-doroljnežem tudi komitski vojvoda Pan-5o Mihajlov. Zato se je odločil, da s finančno podporo bolgarske vlade organizira »Izvršitelne trojke« atentatorjev, da bi po poboju vseh voditel'ev četniške protiakcije na našem oteml-u mogel na spomlad pričeti r.nova krvavo akcijo pri nas in ohnociti komitske organizacije, ki bi po starih metodah, e bombam! in .ločnimi napadi na na*e vasi ustvarjale nezadovoljstvo med našim narodom v Makedoniji in ga nripravile na revolucijo r.a avtonomijo Makedonije. Izvršitelne trojke so ubile med dnirrim tndi bivšega poslanika Daskalnra v Prasi. Petra Csu-Ijevi v Turinu, Mito Pnkolarske-a in še mnotre drugih, t« d* bi se posrečilo priti ateatator^em na sled. Ubijalec vojrede Stojans Mi&eriča j» prijel ne naše 07emlie iz Bol-ed Makedonskim komite-y>tn. Nato ja odVl v Stip. kjer ea je ie pričakovalo več Clfnov beHra^ske taine teroristične organ;*sciie. med druirmi 1^'ar Oaeovič. ki ie prišel iz .*trnmice. Dobra K'ikns in Stoian ?toiča ter Traiče Jevsnovič. 7jin;mivo ;e. da je po*ilvre,;r,in' fe prvi dan po sten'atn ea voivodo Miševiča. doifm se ie at««ita»or u. Pirln Olf-irorijeviču TelpšVoviču. pos-e^jio ubežati in so rs dobili ?»'» čer nekaj dni. Atentator j« pri zaslišanju nod-l Izredno zanimiva izjave o komitski teroristični nrgnni7aePi in posebno o nnčrttl makedonske?!- krmn^eja srlede atenf,-tov r« v«e znsmenlteiše naše vnditelV. ki delujejo 7.1 konsolidncišo r«7mer v .Tu^ni Srbiji. Ciril nii>ror:j"v'č ie med dri!r:m priznal, da 'e bil. predno »e vrnil v j Stip kot em;rTant. pri renersbi Protofe-! rovu v fnfiii. od ksterera 'e dobil vse i potrebne inetrnkeije ?,* izvrtiter rlnfi-j "a. Njesove '-povedi snrnvl"w:o v '"ko slabo bič fed! Pankovljevo vlido samo i in niene Jrvrševalne o'rane v »keiji ma-i kndon»ke™s komite!a. ?eds: domaeo. ! ds i7rori č.»'p;SVe »kcije niso mesta P~ , trič. Džumaja in Perr'k. amnsk 'nflia 'sama. ir. katere IrbfisV» vsj ukazi r.a \ nbo;e ln teror?7iranje nr.'~»r* živlis v T'!*ni Srbiji. >'-nt»tor :e -rievil. di je V! po«'an 17 ®l pa ie tndi še ve? driurih va*nih trta v. o k*ter>h pa vaniVJo oblasti v mtere«n na daljne pre'«t-?re r« strožjo tnfnost. rn'ereca.ntno ie. da so «t-oro v«! čl-ni fz-vr$ite'ne tro®Ve in p-ipni nomrt«--či. katero »o odl-r;,i v Cfnn v b*'7n;em »orod-«tvu 7 ztoft-.pim bolgarskim četniškim roiv^dom. R'lom. Naročnina za »Jutro": Za celo leto ... 300 Din za pol leta .... 150 Din za četrt leta . • . 75 Din mesečno .... 25 Din za inozemstvo mesečno 40 Din Uprava „Jutra" Prešernova ul. 54 aiticne beležke -j- Naprcfovanje SDS v Medjimurju je posebno razveseljivo. »Kijcč« prinaša daljša poročila o tamošnjem volilnem kretanju in resumira, da se samostojna demokratska stranka v Mediimurju ra» pidno širi. Nedavna velika skupščina v Mali Subotici, kjer sta pred številno množico nastopila kot glavna govoru dne v kavarni »Mali slon« za občine Moste. V Stepanjl vasi ob 4. popoldne v so kolski telovadnici (pri »Suržu») za občino Dobrunje. Na vse te shode opozarjamo zlasti na> še pristaše, vabimo pa tudi nasprotnike, da se shodov v člmvečjem številu udeleže. Po svetu — Herrlot okreval. Francoski ministr« ski predsednik Herriot, ki je bolehal že več tednov, je zopet popolnoma okre. val in je v četrtek že predsedoval seji ministrske«.-! sveta. — Ne-nški proračun. Nemškemu drv žavnemu zboru je bil predložen te dni proračun za leto 1925., ki vsebuje med drugim poob!asti'o za najetje posojila v znesku 227,456.749 državnih mark. Med izdatki državne uprave se nahajajo p r« vič obremenitve iz izvedeniškega sklepa, po katerem mora plačati Nemčija v dru« gcm reparacijskem letu med drugim 500 milijonov državnih mark iz državnega proračuna. — Rumunija zahteva \Vranglovo brc« dovje? Po poročilih iz Pariza zahteva Rumunija izročitev v Bizerti nahajajoče, ga se bivšega \Vranglovega črnomorskeja brodovja in sicer kot nadomestilo za ru« munsko zlato zalogo, ki so jo med sve« tovno vojno zaplenili boljševiki in je še vedno niso vrnili. Sicer pa se je boljše, viško odposlanstvo iz Pariza, ki si ;e ogledalo to brodovje, izrazilo, da sploh ni več sposobno za vožnje na odprtem morju, vsled česar je najbolje, da sc lad« je prodajo. — Ameriški kongres za Izročitev nem. gke lastnine. »United Press« poroča iz merodajnega vira. da je večina ameriškega kongresa za izročitev sekvestri-rane nemške lastnine, r.e glede na to. ali pariška konferenca prizna zahteve Amerike glede udeležbe na nemških letnih plačilih ali ne. Pariški listi namiga va:o, da najnerava Anglija na pariški konferenci preiskati problem konfiskacije nemške ladje »Vaterland« (Leviathan) in dru- n<*deijab in pnunifcih ub '/«1 '•« 3., »/A, 6., »/,8. in 9. uri. Mladici je »stop dorol:en samo k predeta am, ki končajo pred 8. uro irerer. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sobota, H).: »Veronika Dcseniška*. B. Nedela, II.: ob 3.: »Mogočni prstan.. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 8.: .Izgubljene duše*. Izv. Ljubljanska opera. Sohota. 1(1.: .Iraviata*. F. Nedelja, 11.: ob 3.: »Goreniski slavček.. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče. Sobota. 10.: »Pri treh mladenkah*. D. Kuponi. Nedelja, 11.: »Trubadur*. C. Kuponi. Zatvorltev razstave v Jakopičevem paviljonu se je dne 31. decembra zaprla. Odprta je bila ves november in december 1924. in je bila za Ljubljano precej dobre obiskana. Poselilo jo je nad lfiOO oseb, kar je zaenkrat neke vrste rekord, tudi če pomislimo, da je obiskalo razstavo korpo-rativno nekaj šol. Vse to je znak, da «e je naše občinstvo začelo zavedati tvojih kulturnih doižnosii in da se mu je začel zbujati čut za umetnost. Gmotni uspehi umetnikov, ki so razstavili, baš niso sijrjni, vendar je skoro J vsak kaj prodal; sedaj po razstavi pa se i še vedno vrše neka pogajanja za nakupe. Mojster P.ih. Jakopi? je prodal slike <()b ! košnji*, cDvorišče* in sliko, ki je tako j ugajala, «0rači*; 5'alija Jama je prodal ' dvoje izmed svojih ljubljanskih slik, cLjubljano v snegu* in '.Spomin na Ljubljano* ter eno izmed nrjboljših del. kar jih je imel I na razstavi Profesor Gcjroir Kos je prodal fKokroz. Anira Ziipaiee pa akvarel (Frančiškanska cerkev>. Kipar Ivan Zajce je prodal svojo »Indijsko idi!o» in cKleopatroi. To so zaenkrat gmotni uspehi razstave, za katere se je zahvaliti mecenom, ki žele ostati neimenovani ter drugim ljubiteljem umetnosti. Reograjska vlada menda tudi namerava kupit i z razstave nekaj del Stvar pa še ni zaključena Narodna galerija in mestna občina bi gotovo tudi kaj kupili, če bi bilo dovolj denarja na razpolago. A denarja ni . . . Razstava beleži poleg čisto ume'nnst-nokuliurne le to zaslugo, da je vzbudila interes časopisja in povzročila nekrj morda zdravih polemik. Razslavljalci so dalje, kar je zelo pametno, poskrbeli za strokovna vodstva po razstavi. Marsikateri, ki moderne sploh ne razume, je zato iz Savla postal Pavel. Vodstva pa bo treba oskrbeti sedaj pri vsaki razstavi. Nedelja t ljubljanskem clfdaliSfn. — V nedeljo. 11. t. m. so v Narodnem gledališču tri predstave, med temi ob? popoldanski kot ljudski predstavi pri znižanih cenah. Drama uprizori ob 15. priljubljeno mladinsko igro . ob 20 pa igro clrtnbljene daše^, ki se je uprizorila koncem lanske sezone v Šestovi režiji z največjim uspehom. Lenormandova igra Ima 14 slik in je v njej zaposlen skoro celotni dramski ansambel — V operi se poje popoldne ob 3. priljubljen« Foersterjeva opera cOo-reciski *IaT?rk>, ki je dosedaj doživela v našem gledališču največ repriz v zadnjih treh sezonah. V nedeljo se poje namreč 87tič. Cene so znižine Predpro-daja,vstopnic pri dnevni blagajni I Gostovanje t opereti in solo-plesi. Z baletom, ki nadaljuje tvojo turnejo po dalmatinskih mestih, potuje dirigent zagrebške opere, skladatelj Krešimir Baranovič. V. slovanski večer 17. januarja (Polzela), kroj. Reberšek (Motnik); na« mestniki: Vinko Praprotnik, Pungertnik Karol, Vincenc Zorko, vsi na Vranskem ter Ivan 2nidar v Podvrhu: preglednika računov: Klenčar Ivan, kroj., Polzela in Lokan Fr. Braslovče. Pred zaključkom se je izrekla javna zahvala g. sedlarske« mu mojstru Attenschlagerju na Vran« skem za 35«!etno trudapolno, nesebično in vestno delovanje kot predsednik splošne obrtne zadruge na Vranskem. Za druga bo imela svojo pisarno v gostilni dri «Pošti» na Vranskem. Št. PAVEL PRI PREBOLDU. Preteklo nedeljo je predava! pri nas višji davčni upravitelj v p. g. Otmar Meglič iz Mari« bora »O davkih in taksah*. Številni nav« zoči možje in fantje so bili g predavate« lju za poljudno obravnavo važnih gospo« darskih vprašanj zelo hvaležni. Znesek 60 Din za potne stroške je g. predavatelj poklonil stavbnemu fondu našega Sokol« skega društva. Iskrena hvala! Zdravo! GROSUPLJE. Tukajšnjemu klerikalne« mu agitatorju Beltramu ne zadostujejo več za njegov« agitacijska potovanja osebni vlaki, temveč se poslužu je tudi to« vornih. Dne S. t. m. ga je opazil pioirctni uradnik v Šmarju, ko ss ie skrit v vago« nu s trami pripeljal iz Grosuplja v Sms« ie, kainor redno zahaia k svojemu verne« mo bratcu in somišljeniku, dekanu Pešcu. Po kaj, si 'ahko mislimo, ker poznamo delovanje g. Pcšca. Opo/.«r;.inio železni« ško upravo na Beltramovc vožnje in upa« mo, da ga doleti prime na it -zen. LITIJA. Pri božičmei, ki se je vrSla n« Štefanovo popold"e v prid revni deci pod vodstvom tukaišnjega kons. društva •n »Svobode* ic bilo obdarovanih 88 otrok. Hvala vsem da-ovalccm, ki so omogočili plemenito akc!;o. RADEČE. Dne 3. t. jc priredil S. K. Radeče v hotelu Jadran koncept s pie« ki ga je posetilo številno občinstvo z Sadeč, a trdi iz Lj-ibiiane. Sevnice, Za« jjrrha in Zidanega mo;tu. K uspehu so pripomogle zlasti pevske točke naših rt\k Iskreni hv-iia vseu. damam za nji« h-jv trud pri okrašenju dvorane kakor tudi orkestru g. Friskovica iz Zidanega rrosta, dobrotnikom kluOa in občinstvu, ki je v tako lepem številu posetilo našo prireditev. VUZENICA. Prete!:lo nedeljo je imel g. Pušenjak volilni shod SLS v prostorih svojega adlatusa Lobenweina. ki je prid« po agitiral za shod. Ta novi Pušeniakov kompanjon ima za sehoj še prav pisano preteklost: K. u. K. \Vachtmeister. Frei« vvilligen « Schiitzen Organisator. pri zad« njih državnozborskih volitvah varuh Schauerjeve Skrinjice. Nemci sami ga so« daj nazivajo »Papstlichc Kšimerer* itd. Kie pa tega političnega kalina čevelj naj. bolj žuli, dokazuje deistvo, da morajo njegove hčerkice igrati doma na klavir »Aus den schonen aiten Zeiten* in raz« ne k. u. k. marše žalostnega spomina. O shodu samem, na katerem je mlatil go« vornik slamo o avtonomiji, se ne splača govoriti. Smo pa mnenja, da je za vsako protidržavno agitacijo v javnih lokalih soodgovoren tudi lastnik istega. Opozar« jamo vlado, da imamo v okraju, kjer pre« biva približno 400 duš. kar 9 gostiln in bi zato prav nič ne škodovalo, ako bi imeli eno manj. Tudi nu niši severni gra« niči ie potrehna enkrat temeljita remedu« ri». Prepričani smo. da se bo potem tež« ko našel človek, ki hi pustil v svojih lo« kalih žonglirati razne kričače z »Živela repuVikal* in podobnimi nedopustnimi vzk'iki. DOLNJA LENDAVA. Dne 11. t m. priredi Narodni hlok v hotelu e ne ozdravi. • Smrtna kosa. V ljubljanski splošni bolnici je preminul v četrtek ponoči gospod Rihard Schnmi, računski svetnik. Pogreb bo danes ob 3. popoldae iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. — V starosti 67 let je umrl dne 8. t. m. cadučitelj v pokoju g. Anton Skala. Mrtvaški sprevod se bo vršil dame« ob 3. popoldne iz državne bolnice v Celju na mestno pokopališče. — V to-*ek, dne 6. t. m. je umrl v Celju baron Evgen Martens, konjeniški major belgijske armade v pok. t starosti 88 let. Pokojni je bil belgijski državljan ter je Ibival mnogo let r Celju. V četrtek, dne S. t m. je umrl po dolgi težki bolezni g. Branko Pečovnik v starosti 25 let. — Ohranimo jim blag spomin! • Obsodba in oprostitev bivšega nar. poslanca Ivana Uroka. Z ozircm na na- Velika reSuta ali ples JaSraaske straže v soboto dne 10 t m. Vstopnin« 10 Din. S mammi Ji Spodnji Lipnia pri Kamni gorici. Takih prirodnih zanimivosti, s kakršno se ponašajo občani v Schwarzbaehu na Vor-arlberškem, imamo torej v naših krajih dovolj. * Lep znak bratske Ijobezni. Od Loške doline tja do Rakeka »o se naši državljani brez razlike stanu, za pravoslavne božične praznike spomnili svojih siromašnih bratov, ruskih beguncev v Loški dolini ter jim poslali denarne prispevke, da «o mogli v topli sobici in pri skromno opremljeni mizi poleg molitev odpeti tudi božanstveno božično pesem. V tej gin-Ijivi bratski pozornosti se najlepše zrcali bratska ljubav. Kri ni voda, brat mi mio, ; ma koje vere bio! globo, radi prestopkov žaljenja straže pa | £Ho In v trenotku je fant ležal na tleh se morajo krivci zagovarjati še pred so« diščem, kjer tudi nc poznajo pardona. 2z Maribora a— Koncert Glasbene Matice razpro« dan. Včeraj je bil koncert, ki ga priredi dne 14. t. m. mariborska Glasbena Mati« Ko so pristopil! ljudje, so videli, da 18 oblit s krvjo V panju, po katerem je udaril s sekiro, je bi! namreč skrit na?>ui, ki je Močnika prece.i hudo ranil. * Sovo gospodarsko glasilo pod naslovom »Narodni gospodar* je začeia izdajati slstarska Kiječ«. List. iii izhaja kol ca v proslavo svoje petletnice. popolno« ! recjna pr;i0Ea »Istarske Riječi« ima na- men poročati o vseh aktualnih gospedar- istrske de- ma razprodan in se bo koncert radi tega 1 1 MIWU p^lUkUkl u » .itn iu\ i u u 111 ■ ponovil v nedeljo dne 18. t. m. ob 16. uri. skih vprajarijih, ki se tičejo Za zunanje vabljene goste, kntike, glas« j žeIe jn na(,es:a ljudstva, benike in dr. pa so vstopnice za 14. t. m. še rezervirane. a— Nova aretacij« ▼ Miklovem umom * Komunistična agitacija se je zadnje čase zelo razpasla v Julijski Krajini ia zapbla v svoje mreže tudi slovensko Mariborsko okrožno sodišče je dalo vče« ljudstvo. Agitator i eredo tako daleč, da raj v rvezi z Žlahtičevimi navedbami are. so poneko<3 pripravili svet do tcaa, da tirati nekega gostilničarja, ki je obdolžen se je opekel slovenski šoli. če«. da je Filh ar menična dvorana V pondeljeb 12 'soiur;« ob 8 nri svečer Xouce*t Ma]e Sirozzi Vatopniee t Matični kniigar«i soudeležbe pri Miklovem umoru. a— Veliki ples Orjune v Maribora. Danes, t soboto se vrši ▼ Narodnem do« mu v Mariboru prva večja prireditev tu« kaišnie organizacije jugoa'ovenskih na« cion»'istov. Priprave so končane, prostori »o krasno dekorir.ni, v drugem nadstrop« ju bo nudil kabaret z originelnimi in vseeno, v kakšnem jeziku se uče otroci. To je lep komunizem. Konferenca o stanio- i, Špirit, gorljiv vanjskesru vpra ariu Vsled poziva Pokrajinske zveze dri» JU • •*# IIUUII ABIiaiWl * UIIKlitVIlllUII IU . .. udobnimi ložami izredno zabavo. Sodelu« i bi5llifa Pose*!aikov " Ploven.jo s. ' - — _i.__— ' _ T 1 , n ... ,— ,, I a I. A*i je včeraj t Ljubljani vršila koulerenca ko- še poročilo o obsodbi Ivana Urek v pro- ; * Planinska koča t Logarski dolini Sa- »j.1 vinjsk •sincu lanskega leta in nekoliko poznej- ka podružnica Slovenskega planin- b^ui CKflfi, nviivui ; v — rezullal zadeve: V poletju 1923. se je Ure- • novo enonadstropno kočo z devetimi so-čilo o tatvinah, ki jih je zagre- j bami in « skupnim ležiščem, ki je v su- firnež, pravi kriojiki fin.**. oljnate ia snhe lo naše jugoslovcnske omladine. barve, pl» se udeležili gospodje: inž. A Do-dni kuri in bodo torej zado.tno j lene imenonl »elikega župana za martbor-„_.r...rano. Jugoaloveni Maribora, pose« ! «ko °b,RSt. V- Skaberne in mz. J. tite to prireditev, pokažite, d. cenite de« Cernivec za Gradbeno direkcijo v Ljub- 59 Ravnokar & Derg&co 3?r«d tkofl.lo it. 23. 59/a z Celia Uradsi dnevi »rRov*k* In Ijani, H. Svetel za mestno občino ljubljansko. F Rodošek za mestno občino | mariborsko, nadalje za Trgovsko in obrt-•hrt- tiiško zbornico v Ljubljani gg Fran Ža- aišk« ihnraice t« Olj« se v tekočem letu gar in dr , Jože Pretnar, ta Zvezo in- __^______ _____ — - - nekaj gotovine. Skupna škoda znaša ne bodo vršili vsak drugi, temveč vsak dustrijcev gg. inž. M Šuklje in dr. A. ššil njegov bivši prijatelj Franc Kene. ; rovem stanju že dogolovljena in pod »tre- ! okrog 40.000 Din. Storilcem je orožništvo prvi torek v mraecu. Ker je v januarju Oolia ter za Zvezo društev hišnih po- Osebe, ki so zvedele o teh tatvinah, sn za-j ho- Spomladi se bodo dokončala notra- ^ ^ ,ie tako' ^ 1)0 ko&1 meseca junija tovi obiskali pccastnika Franceta Luk- uradni dnn dne 13. t m. j M. Hrovalin. Zastopnik velikega župana ker pač ne gre, da bi bil tak človek ge- i izr0^n'1 tvojemu namenu Kočo bo stala ; njsrja v Radomeračaku in mu odtMli vo- * Pr&ve »ime b? ho. Dunajski iseteo- priredi jutri, v nedelja, ob 10. uri dopol. e— I.jud»k» vseučilišče. V pondeljek, za ljubljansko obbst je bil službeno za-uri se vrši pre. Na davčni obremenitvi hišne poses'i, oziro-pre-lnvanje »e celjsko ob- ma hišnih najeniSčin. Ugotovilo se je, da sebej opo*»rja. ! je državni hišno-najemninaki davek s pri- Staa»vanjko vprašilnje, ali tlne v zbornični dvorani na univerzi jav. ae ure u sprejem »trenk. ki lele k svt>-! no visok, ker znaša v Sloveniji po deželi dil Ureka. da je s svojim pismom zagre-! ^ pričakovati še hudega mraraj odgove- no, vsakomur pristopne predavanje o jim pis«i«vm »loeam na stanovanjako 25 od »t najemičine. v mestu Ljubljana 5i1 hudodelstvo izsiljevanja. Okrežno so-1rU 1 naslednjo prognoro »Prorokovanje predmetu: »Sestavine in histvo marksiz« eb^at «• do-lati event. potrebna ustmena P« celo 41.fi odst. Na držtvni najemnin-dišče v Celiu je re«. ne da bi bilo za- i ie ,irPr nehvaležen posel, z vso rezerve ma„. Predava g- dr. Ii. Turna. pojasnila, so vsako »redo od 12. do 14 «ki davek pobirajo občine in okraji svojs slišalo priče, obsodilo Ureka na mesec j P« »endar smemo tr',ili- da letos prave dni težke ječe Urek je vloži! ničnostno ! zin,e ne 60 yef- Le,ni f'-s ~ «>lnžn' žar" pritožbo. Stol sedmorice je »odbo raz- ! bf T naraščajočih dneh «o vedno gorkej- u— Keljijaki konzulat v Ljubljani. Do« uro ulinole v stanovanjskem uradu na doklade. ki znašajo t Ljubljani 35 od't., sedanja helgPska konrularna agencija v mestacm »rgiftralu. v posnova'a v belgijski e— !isr?wen»Va |«Bse«!i. Prejali smo: W|0 "dM.. tako da znaša slupna davčna konzu'«t. Konzulat se ie preselil iz do« V Vašem eenj. liitu »te objavili, da je bi- obremenitev hišnih najemščin v Ljublia- sedanjih uradnih prostorov na Kralja Pe« Ia fosilna v Celju, ki je »i 55 odst.. na deželi pa 54 odst. do 107 bila la«l pokornega Martina Kračuna »t. tra t re st. 2. odstotkov. Pri tem niso všteti invalidski veljavi! in naročil prvemu sodišča da if ~ že Preve* napredoval. Morebiti zasliši Urekove priče in potem vnovič ,K) ,e 'uintam pritisnil mraz, izrazile ai- »odi. Pri novi-razpravi dne 81. decembra i me P* ns bo veJ» , ______ ________ ____________ je bil Urek vsake krivde in kazni opro- j * v<,!l!ia delravdacija v Vrpolju. V če-j u— Ruska M?tic« Jetri dne 11. t. m. v Žreča\ liritnrijskim potom prodana,; davek. ni'i posebne občinske pristojbine, Sče.n. Proti Kenetu pa se nadaljuje pre-1 trtek P0""8' je na železniški postaji Vr- se bo v ba";onski dvorani univerze vrši! da «e sedanji posestnik Ivan VVuth kakor vodarina, coslaščina in kanalska iskava radi hudodelstva tatvine. Zadeva ' P0''9 P"'sruonoša Simo Zimič a poštnega ! sestanek, na katerem bo dr. Nikolaj izs°li v Avstrijo. OostPna pa ni bila ! pristojbina, koje znašajo v Ljubljani roje popolnoma politična in nri nss prva te v,nka prevzel poito, v k:deri ja bilo 250 Bubnov, re .ni univ. prof. v p. p.-cčital prodana li-itacPskim potom, ampak je net 24 odst na naiemščino. Konferenca vr»'te. Da bi ee uveljavila praksa in »e 'iso? dinarjev gotovine. Ob treh zjutraj nekoliko poglavij iz svojih memoarov trlavni dedič g Marlin Kračun ml. gostil-j je vzela v vednosti dosedanja v obče brezr kaznovalo poStene budi, če zahtevajo od i® I0Pet prevzel pošlo % b-aovlaka. Ko se »Od Kijeva oo Ljubljane«. Začetek ob no prodal, da more izplačdi sodediče. ' uspešna prizadevanja gospodarskih kor-aepoštenjakov, da izginejo iz javnega živ- ie TrniI- )'e bi!a Prva 1 denarjem pol 3. uri popo'dne. Vatop prost. med kfterimi wm tudi jaz, ki »»m imel porarij v cilju nvžanja te davč~e obre-Ijenja, tega pač ne moremo pozdravljati, izpraznjena Zimič je zadevo prijavil po- u— Zahvala. Udruženje vojnih inv«'i« kot t-' pokojnega Kr-čuna gostilno v na- j menitve. kakor tudi predloge, Jd sn »e po Žato z zadoščenjem beležimo to oprostilno ,icii'- Orožniki so takoj izvršili preiska- dov, vdov in sirot, podružnica v Ljublia« jemu. Tudi m ne rrislim preselili v Av-sofjbo. i v0- ?uru je letel v prvi vrsti na Zimiča. ni, je priredi'a 21. dcccmhra 1924. svojim <*rijo. — Ivan Wuth. Obdarova« . i teh korporacijah in z'asti po Trgovski ia obrtniški zbornici v Ljubljani predložili * in , glasila za go- nriIi v n3e2°vi Peči- Zimič, ki je bil ta- nih je biio 150 članov in članic ter voin. Dobovičnik. ki sta imela doslej dve skup- w bili faki predlogi gotovo upravičeni, jitev treznosti in nravno povzdigo naro- k°j «'-e!';rsn- taji tatvino in trdi. da je sirot. Odbor izreka tcin potom vsem. ki nj trgovini Prvi vodi naprej svojo trgo-' da pa =o bdi v toliko enostranski, ker da, s poučno prilogo tZdravje», ki jo mnrfll kf|o drug skriti denar v njegovi so na katerikoli način, bodisi v blafu ali rino v Prešernovi ulici, drugi pa v G o- 50 inlr-'i predvsem namen omiliti krivico, ureja dr. Ivo Pire "predstojnik higijen- P**'- v denarju pripomogli do fe prireditve, »poski ulici " , kojo trpijo hišni posestniki radi previ- skega zavoda v Ljubljani in kateri je in-! * U?!a «>Por'»T «» tra^e. Iz za po- najprisrčnejšo zahva'o. — Odbor. j e_ Kluh espcrantlstov v Celjn ponov-: »nlf» davčne obremenitve in radi nizke speklor ministrstva za narodno itdravje rov «a"borskega so.lišča je pred ne- u— Ceskoslov. Obec v Ljubljani. Lout« no opozarja svoje člane, da prične pou- r dr. Katičid. nosveti! nrimerea oronafand- ''avnim šasom pobegnila Marija Korošec kove divad'o v Nirod. dome hraje v nc« čuvanje dsr,e» dn« 10. t. m. ob 20. v ru- ; ■in. 11,19 »t(.-« v icm. delavka. SO let, radi hudodelstva deli 11. t m. «Kašpi ek princem«. Zači» lo!i. Hkratu se bo pobirala la dan 'reba gle, ki objavlja na prvem mestu čla- i'0^'0' ^ ^"'ibiičarka Matjašič v nek cMotivi pravega planinstva« iz pere- Il]u v *"™™rilnem namenu izpila večji sa urednika dr. Josipa Tominšk«; temu kvan,llm i°*1a v glede zanimive cPlezalne ture v Kam- jo PriP<"!Ja1' » """ nezavestnem staniu »o ▼ Tacen: 9.10, 12.10 in 15.40. Povratek riborsko bolnico. Mo- iz Tacna ob 16.. prihod v St. Vid 16.15 aiSkih-Savinjskih A!pah>, ki jih je spi sai pokojni dr Klemeni Juj, J. Aljažev! i, mL ija nirMa, otujtiiJi a- dni ve- 8-30. H-30, 14 00, 15.00, 18 10. 19.45 in j0 italijanske oblasti, da se prenese ca-jo zgra-l 21.30: prihod v <5t. Vid: 8 55. 11.55. 14.25, rinarntca iz Podbrda v Gorico. Severni klade na državno naiemnino ne smejo znoš-li vež nego 50 odst. in tudi občil* ske doklade največ 50 odst. in le v i» jemnib slučajih, če občino izdatno prispe vajo v omiljenje slar.ovan.iske be«le. pre ko gori označene m?re. Vendar smatra konferenca, da so tudi te smernice za večja m»sta pretrde in da se mora izvr- ir/Ja:n«je . Običajni Kotiček. r,bo- SkociI i9 T mOTi® in - - ..„ ln . „ . .. v.. . ,,, ---- -------- ------- tn hnb in dol. Obzor in Društvene vesti bl1 " "P- ne vedoč. d« ima opraviti '525. 18..->5. /0 10 in 21.55. Iz St. V,d« od. (državni) goriški kolodvor bi na ta na lakiiučuHo lepo št°v;lko Številki sla n'or,' ni,» «/ožuliča pošteno ugriznila v no- j 21L00 in 22.00, ,'Ljuhli.no pa Pnh«i. ob iavne ,eleznice. ' It St«. vendar ribič ni izpustil svojega plena., 10 13o5. 14.55, 18 2% 10.25. 21.25 * OrraBiraciia sfroirih in st.vhaib teh- w rtru^ ribiči P^>kočiIi Božu- ' ..... Bikov v Ljubljeni rasnanj«. da se vrši ',ču na P°mof «*r POlegnili ribo na obalo. dne 1. februarja v gostlni ori , Morskl >° bil do!3 dva metra in P°" Rimska eesta. njen redni občni zbor ob -e,b"!' *reea j*' d" BožuIič Pri borbi 1 S uri — Odbor mladim morskim psom ni ponesrečil. • Lovei, pnior! Ukinjanje lovodonust-' : * Dn" r"P V ,redo Proti re*eru< ko nega časa. Opozarjamo, da je v noči od 1. >na 2. februar t. I. slrogo prepoved.-n lovski čas za krokarje in na Svečnico za in 22.25. Ob torkih avto ne vozi. Cen. od Št. Vida do Tjcna 4 Oin. * Vinska litina na Goriikem. Trjatcv i Zastopniki uradnih mest niso mogli po» na GuriSkem je dala letos sledeče količi- dati v tem po"'cdu olive^re iz:«ve, ven« j nc vina: Urici so pridelali 28 tisoč hI vi-! dar je vsa konfereca sog'»Js!s v tem. da u— Policijske prijave. Od četrtka na na. Vipavci 80.450, Gorlčani 2800, Krašev- naj pristoine pospodarske korporaciie ta •etek so bili priiaviien po'iciji »ledeči cj Pa n.n7n hcktiditrov. Kras'je rodil načela objg.ni-o v pn«f'-ni spomenici lučaji: 2 p esropka piianosti, 2 i.'s'edif< boljše kot lani, ostali kraji pa zaostajajo k°is se predV>ži v'adi in ns^nini tnll : i _____i _.l___ t ..ijl. 1 ... ' ' . . mucke in opice — D. S. L. 51 * Dmšfrom in prereditel;?ra Tpsfllt priporočamo za nakup pred*nistnih predmetov tvrdko M. Tič^r. Ljubljana. 61 * Železniški promet mrd Zafrrbom ia Baragom. Med Belo Cerkvi jo-PanČevom »asi. maiem uvedejo direktni vozovi preko Velikega BeČkereka in Subotice proti Zagrebu. Direktni vozovi se pri-klopijo o«ebnim in brzoviakom. * Kaš rojak ponesrečil v Ameriki. V rudniku EIy v Zedinjenih drž vah je smrtno ponesrečil Slovence Ivan Drob-nič iz Male vasi pri Grosupljem. Vsula sa je nanj množina rude in lesa ter ga pokopala. * Triredno čnio na Dolenjskeni. — Ii je gnal neki posestnikov sin na Tetnu kravo znani Orož tudi sto uro prodali in zapili. Sta to brata ] r,di Postopka pijanosti.^ p • . « v. _ • r- . . | ta \/ vi«'«.« n v.- ■ rranc in S'efan \ uh m Koren Anion, vsi1 petek slu vi, 1 pop a d od psa. 1 najdb« vo!«. 3 pri« zt zadnjo letino za pribllJno 20 tisoč hI. • ur«'nim mestom v 5'oveniji. Spomenic« * Pomlnd v tirni. V Lokavcu pole« Aj- naj izreče, da i*ve oseh, ki vzdržujejo golobe pismono« I ie smatrati za maksimura 0 do cesli. so ga napadli trije nepo-; 5e-5 prestopkov ccstnega po iciis:ega re. 1 moški in mu jo «i!oma odvzeli, j 2 prestopk. prekoračeni« policijske _______ _________________________ ižniki so n-šli kravo v Smarjeti ter i ure in 1 Pnredi4ev godbe brez dovolje. kaj bo z vremenom pozneje, ko so že se- dsvka in prib:tkov ter okrainih in ob^n i izsledili storilce, ki so kravo ie ti-! Aretacija se i« izvršila 1 in sicer daj rinevl topli kakor navadno le spo- skih dok'ad 25 odst., tedai ena četrtip dovščine na Vipavskem že cveto vijolice, i dopustne davčne obremenitve hišnih troiicntice in zvončki. L,udje so v skrbeh, i iemščin in to v s'cur,ni vsoti državnega ! ' I mladi. kosm«tih ni em«rn. In t« sk-a;na iz« u— V vlaku okraden. Varnostnim ob'. . Patrona v pan;„ prnMo Joboto je mr-, „,j bi se dosegla !e v izjemnih »1« iz bližnjega Smihela. Zadnja dva sta j*. ; stim se še vedno ni posrečilo iztrebiti že« kovaški pom< čnik Ivan Močnik iz Idri- i lezniških tatov, ki p'enii« potnike med > na glavnem ko'odvoru odvodi! i vofnio n« vlakih ali pri i«topu na kolo« Vuha so pa dobili dom. ter «pr»-j dvorih. Včerai k :e zgNsil n« policiji tr. !ezn'ška delavca. Korena so sinoči kar is | službe brata _____ r_ _______ _______ ___ vili vse tri v zapore okrožnega sodišča Sovcc Mi!a" RoSa U in prijavil Tudi za srečnega kupe« bo kupčija žalostno končala * Dva vloma. V noči na 8 i. di. h ne- . , znani storilci vlomili v trgovino Milana 1B ,e P° "5hI Jelenk« v Strigovcu pri 6t. Ilju. Vlomilei D"?- P?tmm U?tom so napravili velik plen. Odnesli so 120 d« mu ia nepoznn« tat med vožn>o no i DoVniski žc'eznici dne 6. t. m., ko koliko »dremal, z e sekal drva. Naenkrat je nekaj po- aročito takoj dne 6. t. m., ko i« ne« S ■ I 1 ■ I ■ «W .e: Ljubljanski Zvon i in nek«i binkovci t ' » tuji va'uti, v skupni škodi 1000 Din. u— Pleska šola Sokolake?« društva na s« leto metrov rjavega cajga, 800 m rdečega .,,„ _ ., . barhenta, 80 m flanela, 200 m podloge % lču- pnhodnj« p'esna v«,« m vri, v no Stične nam pišejo: Z orirom na članek 40 » m j IL t. oh po! 3. do 6. ure tPrirodno čudo>, priobčea v cJutru, dn« k°SOV ^MVo P°f* 1 9 2 5. 8. t. m. Vam sporočam, da imatro na Dolenjskem, in siaer v Dragi pri Stični, popolnoma enak slučaj. Vrba, iz katere raste smreka, stoji ob železniški progi in se jo lahko prav lepo onazi iz vlaka na levi strani v emeri Višnja gurn-Slična. Podobni pojavi se čestokrat vidijo tudi na gabrorih štorih in jih je pre-ej v našem gozdu. Podobne zanimivosti pa se vidijo tudi na drugih stvareh. Tako n. »r. »eni opazoval svojča« v Mekinjah pri Kamniku smrekovo dreves*«, ki je rast-lo na slamnati strehi tik pod slemenom. Enak poiav som videl svoiečosno tudi v množino robcev in predpasnikov, 18 parov čevljev, »J parov ženskih negnvi« ia 57 } DP. O atkep-jev 1 | prah za Pudding € Dobi ie nov?od aii |i v tovarni " Jos. Reicb KS^^ -f | v Mariboru a -1«a «1 n— Prihranite si desar! Vse zimsko oblačilno blago, posebno zj suknie ia plašče radi j>awie sezone po o«romna znižanih cenah pri A. Potokar, Liub':an«. po'eg trga pri Zmajskem mostu. Tudi vsa dru«a maaufaktura po priznane aaj« nižjih eeaah. 3619 u— Aretacije radi plj««»eti. Znak, da je priče! že predpustni čas, so razne ve« ; selic« in pa činsdalie pogosteje «retaci:«| ____ radi pijaaotti. PoaeSao v predmestjih LJrtljanikl Zvon. U attstčao vel« imajo stražniki obilo po«'a t ljudmi, ki ««|« ,jie s »elta ae vred 120 0.« (2« le«. čajih. Konferenca je nato razrravljala o 'ik> vidsct'i stanovanjskega z*':on. in o pro hodnih odredbah, ki naj tako likvidaci a omogočijo. Po dal^^m rrrmotrivsniti s» ie sog's«no zakliučilo, d« naj p°drobnc izdelavo zttkonsVega p-oie'-t« izvrši po, sebns Vomtsiia, koio tvorijo zastopniki velikih ž'!r>anov za litibliansko in mariborsko ob'aat. mestnih ohč:n ljubljanske mariborske, celiske in r>tu'ske Gradbeni direkcije ter neposredno prizadetih gt» spodarskih korporacij. Veliki župan liub. lianske oblasti se na i po posebni deputo ciji nsnrosi, da nemudoma »kliče tak« V novem letnikn bo izhajal poleg Kozakovega roman« Senipeter, ki ee komi*i'°-godi v ljubljanskem predme«(iu, še Knnfnr' »f «e obr.vB.v.li predlogi, k Sui.ni namena re»an. mladca pri- 1 ,c n" Pred,r,?'io »'»di radi pri zaaatga pisatelj«; polo^ tega razne povedi, novela ia eseji. spev«n;a države k om;'ieniu aedan-egi i nevzdržnea« po'ožaj«. Konferenc« ie bili ; mnenj«, da ie treba poskrheti državnin v nobeni slovenski družini. LJob^anakl Zvon aa sme man kkli ur"(lom- ki nastanicni v privat ' aih in zlasti v stanovanjskih prostorih oaatan;tev v novih d žavnih stavbah Nemudoma pa naj »e poskrbi za to, di se redno p!ačujeio primerno določeni nsiemščine ra prostore, koie državo iBiajo strazniKi odi o po. . i iju«...u. «si« «jie s po.ui «e vred U0 0.« (2« leo- naiem^čine za prostore, koje d.žavn postanejo v pijanosti tudi čez mero aa« renistv« 14« 01« Narsč« s pri T. ktv«| uradi zavzemajo v privatnih hišah. « teti silni. Opozariamo, d« policij, zadnjo č«. latfruQi v L.sfcf;««!, rretemsv« vile« it. 54. ; da se predvidijo in likvidirajo zadosta I se kaznuje te vrste orestopke s visoko 11 »Tr«_» 1 krediti v tak namen. Papežev dar preds'ciniku pol] ske republike Papež Pij XI. je pred par dnevi poslal po svojem nunciju v Varšavi predsedniku poljske republike Woiciechowskemu dragoceno kolajno, ki je bila kovana v Svetem letu 1900. in je bila takrat vzidana za Sveta vrata v ccrkvi Sv. Petra v Rimu. Ko je papež prebil na Sveti dan ta vrata, je dvignil iz vdolbine škatljo z raznimi listinami in kolajnami. Vzidavanje svetinjic Sv. leta je star. običaj. Vzidavajo se navadno le zlate jubilejne kolajne, dočim dobivajo romarji, ki obiskujejo v Svetem letu sveto mesto Rim, navadne jubilejne svetinjice. Odlikovanje z zlatimi jubilejnimi svetinjicami je izredno redko, ker dobi vsako jubi-3e no leto navadno le po ena oseba tako zlato kolajno. Ko je papež Leon XIII. prebil 1. 1900. Sveta vrata, je poslal takrat zlato jubilejno svetinjo pok. avstrijskemu cesarju Francu Jožefu. To je bila svetinjica, ki so jo bili zazidali celih 75 let prej, namreč v Svetem letu 1S25. Vsakdo se sedaj vprašuje, kdo bo dobil to visoko odlikovanje v prihodnem Svetem letu čez 25 let Obnova Palestine Te dni je mel predsednik svetovne zio-aistične organizacije, profesor dr. V/eiz-mann, v raznih večjih mestih, na Dunaju, Pragi in dr predavanja o aktualnih vprašanjih zionistične svetovne organizacije in zlasti o obnovi Palestine. Dr. Weizmann je najprej nagovoril zbrano občinstvo, ki prihaja v velikem številu k njegovim predavanjem, pred vsem židje, v hebrejščini, potem pa je nadaljeval v nemškem jeziku. Pojasnjeval je sedanje razmere v Palestini, domovini Židov, ki so sedaj razkropljeni po vsem svetu. Palestina naj postane zopet n ihova domovina. Naloga Židov po vsem svetu mora biti, da se v čim večjem številu naselijo v svoji domovini In Jo z delom in kapitalom dvignejo do ene prvih držav na svetu, v prvi vrsti seveda v gospodarskem oziru. Govornik je razpravljal o kolonizatornem, gospodarskem, kulturnem in socijalnem delu zionistične svetovne organizacije za Palestino in ilustriral svoja izvajanja s statističnimi podatki. Odkar je Judom dana možnost, da se vračajo v Palestino, jo kultiviraio in pre-urejujejo v moderno državo, je začelo število izseljujočih se Židov stalno naraščati. Leta 1923. je znašalo priselie-vanje okrog 800 na mesec, prihodnje leto pa že nad 2000, na leto torej nad 24.000 ljudi Od prišel ienccv jih je največ iz Poljske in drugih držav Srednje Evrope, namreč 60 odst., iz Orienta in Balkana, predvsem iz Rumunlje 35 odst., ostanek pa iz Zapadne Evrope in Amerike. Vseh, ki se hočejo naseliti v Palestini, nI mogoče sprejeti. Trenotno se sprejema cd prijavljenih ie 7 do 8 odst. Od priseljencev pripadejo tri četrtine inteligenci, ki opravljajo v Palestini najtežja ročna dela, samo zato, da hi se skupna domovina vseh Židov na svetu dvignila na zaželjeno stopnjo. Je pa tudi precej naseljencev, ki niso zionisti, ako imajo le veselje do dela. pa seveda tudi zmožnost. 2'dje so namreč zelo izbirčni. Gledajo na to, da jim tudi drugi pomagajo obnavljati domovino, vendar pa jih ne sme biti preveč, sicer bi jim' utegnili postati neprijetni in hi tudi Palestina lahko na ta način izgubila svoj značaj. Od ne-židov prihajajo večinoma taki v poštev. ki se ne morejo izseliti v Ameriko in ki hočejo živeti burno življenie, kar jim Palestina v svoji deviški zapuščenosti lahko nudi. Morda še preveč. Vs-, ga skupaj je v Palestini 344 kolonij. ki imajo približno 65.000 hektar ev zemlje. Judje so kultivirali nezdrave pokrajine. kjer je še do pred kratkim razsajala malarija, in napravili iz njih lepe in predvsem zdrave kraje. Tekom zadnjih treh let so ustanovili zionisti nad 50 industrijskih in trgovinskih podjetij in v Haifi celo tehnično visoko šolo. Dne 2. decembra I. 1. je bila otvorjena v Jeruzalemu židovska univerza. Edino, v čemer se razlikuje Palestina od kake moderne države na evropskem zapadu, je hebrejščina, sicer pa je ta dežela, do pred kratkim še ena najžalostnejših in zapuščenih krajev na svetu, na najboljši poti, da bo iz nje postalo enkrat še nekaj velikega. Sosedje kolonistov so Arabci, ki ne gledajo vedno z veseljem prihod judovskih mas. Zveza narodov podpira stremljenje zionistov z ozirom na njihovo kulturno delo in na zgodovinske pravice do Palestine. V kratkem se bo dežela tako dvignila, da bo lahko nudila nadaljniim 70.000 Židov kruha in dobrega zaslužka. Dr. Weizmann je pozval na vseh svojih predavantih navzoče jude, naj prispevajo po svojih močeh in vsak na svojem polju h kulturnemu in kolonizatorne-mu delu zionistične svetovne organizacije. Te dni odide v Berlin in potem v druga mesta, k er bo priredil nadalinja predavanja in agitiral za naseljevanje v Palestini. Radi razumemo, da gredo povsod tej svetovni organizaciji na roko. Saj je velika financa in trgovina, posebno v Evropi, v rokah Židov. Priznati je treba, da so zionisti zelo radodarni, kadar gre za podpiranje sonarodniakov, oziroma sovernikov. Je pač med njimi neka vez, za katero jih mi Jugosloveni lahke zavidamo. Na drugi strani pa ie tudi kaj verjetno, da nihče ne dela ovir Izseljevanju Židov v Palestino, nasprotno, da ga na vse mogoče načine podpira io. Vsak arijec — in tu ni razlike med narodi, v tem so si vsi edini — bi se rad iznebil več ali manj nadležnega juda in ga spravil daleč proč. tjakaj, kjer se lahko razvija po svoje in uveljavlja sebi v prid svoje nemaie talente. je habsburškim emlsarjem posrečilo pregovoriti univerzitetnega profesorja dr. Lloyda, da je napisal knjigo, v kateri se neverjetno ogreva za Madžare in pravi, da je bila aneksija »madžarskega ozemlja. od strani držav Male antante ogromna blamaža mirovne konference. Cilj propagande madžarskih politikov v Londonu ie seveda vzpostavitev madžarske kraljevine In revizija mirovne pogodbe. Na tej podlagi delajo madžarski arl-stokrati doma in v tujini ter hočejo prepričati evropske velesile, da imajo prav. Ce bi se jim to enkrat posrečilo, bi bila proklamacija madžarskega kraljestva seveda lahka stvar. Madžarska nsonarhi-stlena propaganda Monarhistična propaganda na Madžarskem zavzema vedno širši obseg. V Budimpešti imajo pristaši mnnarnistične državne obljke pravzato propagandistično centralo in dasi obstoja o razlike giede oseb, se ^koncem koncev vendar vsi skladajo v tem, da mnra postati Madžarska monarhija. Diference med monarhisti so zgolj formalnega značaja Obstojajo pa tri skupine od katerih želi prva prokla-mirati za kralja nadvojvodo Josipa, drugi — legitirnisti — zahtevajo Zitinega sina Otona Habsburškega, tretji pa so za svobodne volitve kralja. Značilno je, da se državni upravitelj Horthy ne nagiba k nobeni teh skupin. On ima pač svoje lastne aspiracije na madžarski prestol in če ne more doseči pozici e monarha, bi rad ostal vsa.i na svojem dosedanjem mestu ki je naposled tudi zelo častno. Skupina, ki agitira za Otona Habsburškega ima največ somišljenikov in madžarska aristokracija dela za Otona velikansko reklamo doma in v inozemstvu. V »Nemzeti Uisagu. je napisal grof Ap-pony karakteristiko mladega kronskega pretendenta. Seveda je Apponyjev članek poln nadute hvale. V njem se n. pr. čita. da Oton že sedaj kaže sposobnosti za vestnega !n pravični ga vladarja. A kaj more pokazati llletni deček! Vendar Appony trdi, da se fant že sedaj intenzivno bavi z vprašan i madžarskih političnih razmer in da mu je ideal vladarja kralj Matija. Habsburški agitator seveda na koncu svojega spisa priporoča Žiti Parmski, naj vzgaja svojega sina v narodnostnem duhu, ki bo lahko pomagal Otonu na rnesto predstavnika madžarske državne misli. Madžarski legitirnisti pa niso na delu za povratek in ponovno ustoličenje habsburške dinastije samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Njihovo glavno propagandistično središče je v Londonu, kjer se Poplave v Holandiji Poročali smo že, da so divjali te dni in še razsajajo na velikem delu sveta strahoviti viharji, ki ima o za posledico večinoma močno neurje. Z raznih strani prihajajo vesti o poplavah, zlasti Iz Anglije in Nemčije. Naravnost katastrofalna je povodenj na Nizozemskem v okolici Oldenzaala. Reka Dinkel je tako narasla, da ljudje kaj takega še ne pomnijo. Prebivalstvo popravlja noč In dan nasipe, ki jih ;e voda na več krajih izpodjedla. Nevarnost ie, da se nasipi ne podro, ker bi bile potem cele pokrajine pod vodo. Saj je znano, da je Holandija večinoma nižja kot morska gladina. Okoli Oldenzaala ie daleč naokrog vse pod vodo. ki stoji do poldrug meter visoko. Na tisoče hiš ie v vodi. Umazani valovi so odnesli mnogo mostov. Zveza med posameznimi kraji ;e popolnoma prekinjena. Ceste so popolnoma nerabne. Deloma so pretrgane tudi telefonske in brzojavne in na več krajih celo železniške zveze. Povodenj je huda tudi v drugih krajih na Nizozemskem. Hudo škodo je napravila strahovito narasla Linge v nižje ležečih pokrajinah. Računajo, da je doslej že več milijonov škode. X Belgijski kralj ne nastopi poto vanja skozi Saharo. Evropsko časopisje je nedavno poročalo, da se pripravlja belgijski kralj Albert na potovanje skozi Saharo z avtomobilom, j Količini cilj potovanja je bila belgijska kolonija Kongo. Ker pa jo sedaj ! nastopila v okolici Konga katastrofalna poplava, je kralj potovanje od-] 'ožil in ga najbrže sploh ne bo nasto-pil. X Zdravniška diskrecija v Aneliji. V Angliji je nastala pred kratkim srdita čssooisna polemika, ki »e suče okoln vprašanja. «me li zdravnik, če ga sili sodna oblast, izdati bolezen i svojega pseijenta. Povo.l ra prepir je j dal samomor nekega bog^te^a trerov-en. Mož. si je prerezal vrat, Zadeva je j prišla radi dedščine pred soli£če_ in sodnik je zahteval izjavo zdravnika, kakšna je bila bolezen, ki je tirala i trgovca v smrt. Sodni dvor je vztrajni na tem. da mora zdravnik imenovati bolezen. Zdravnik je zahtevo naj-i i>rei o " Ion" «!edn;i? n* v i« moral vdati ter izdati bolezen pokojnika. Obenem pa ie protestiral, ker ga je sodišče prisililo izdati stanovsko tajnost. Sodni dvor je nato izrekel ka ni dobil. Pa. d« sem kratek — v dveh urah sem io prečita! nd naslova pa do hudička n« zadnji strani. Sedaj se mi kar vrti v g'avi. Ljubljanski tipi! i P.ej še vedel nisem, da imamo r Liub« ljani tudi tipe, to je posebno pasmo ali vrsto' tiačiteljev ljubljanskih prašnih, ulic. Pa ti jih ne nariše hudomuSnež v obliki, d« sem kar zijal. Vedel sem sicer, da imam* v Ljubljani n. pr. pijance, am« pak da jih imamo kar žtiri vrste ali kate« goriie. kakor jih pisatelj razdeli, tega pa nisem vedel. Pa je res. šmentano si jih jo »izposodil«, kakor pravi nekje v svojr knjigi. «Vodo pijoči gjauri«, to je tudi dobra označba ia — antialkoholika. Po« zor gospod Kalanl Prav vzljubil sem nje« govega »tihega« pijančka. In šele škofe* tarice« z vsemi svojimi četveronožnimi pritiklinamil Da, še celo izumrlih tipov ne pusti pri miru: laški Iajnarji csiiha ro« ba«, žabjekarji« in bogvedisekaj mu jo vse na potu. Da ne prištedi «zapečnia* kom« in »filistrom«, «škri--n» in «fra» karjem«, je po sebi umljivo. Pač pa bo«" i ža »Ljubljančanke«, pravi da je poezija, kako znajo pograbiti krilo in dvigniti ■ nožico. Mhml Kuharice ln novomodne 1 vdove so mu pa preceišen trn v peti. Gle« 1 de p-ve nasvetuje, da naj se ne omalo« vnžuie, drugo pa krtači na način a la ( »žsiluioča vdova iz Efeza«, ki se je takoj ' utolažila, čim je truplo njenega rajnkega zamenjal živ naslednik! V odstavku «Po» ! sledica bojkota«, opisuje zopet, kako so m'ada gospodinja ukvarja s potuhnjeno kašo, ki prekipi. Prav dobra je skica o uživaču. katerega vsaka malenkost našla« ja. In takih tipov je dokaj v Ljubljani. Pri »Fajmoštra« za vodo ie pa pisatelji menda kar doma. Zakai, kako tu minu« ciozno očrtava poedine tipe, je zares za« nimivo. Prav dobra farza je ona vizija o pos'ed:cah stanovanjske mizerije. Naj« bolj so mi pa ugaiale rubrike: Miloatljlva v ekstrasobi; v privatni obednici; ljub« Ijanski t'g: pred glavno pošto; raz okiao predmestne hiše; ljubljanski fijakarji in postreSčki; huppa « huppa in oni epigram cJulki«. — V 41 skicah se pisatelj obregne skoraj ob vsakogar, seveda ne v zlobni obliki, pač p« na prav sarkastičen in humoristi« čen način. Se zameriti se ti ne more. Mislim, g. urednik, da smem končati, ker bi sicer nikdo ne čital knjioe. o ka« teri bi že vse naprej povedal. 30 Din jo več kot vredna. Pozdravljeni! —* Re^etltorii anatomije [II. Drobje. Po Rreitensteinovih re« petitoriih, poslovenil univ. prof. dr. J. i P ečnik. Sp'ošna knjižnica zvezek 42. V : Ljubljani 1924. Založila Zvezni tiskarna j in kniigarna. Cena broš. 20 Din. i V seriji repetitorijev Anatomije je po prvih dveh zvezkih (I. Skelet in II. Miši& jc) izšel pravkar III. zvezek »Drobje« v pri-edbi univ. prof. dr. Plečnika. Ker so zvezki zelo praktični in priročni, poseb« no za medicince in so bili zato v intere« siranih krogih prav hvaležno sprejeti, se bo serija v kratkem spopolnila še z na« daljnimi sistemi anatomiie in sicer: IV. OHtoči'a. V. Živčni sistem in VI. Čutila. Kakor opozarja založb«, bosta k šestem zvezku s edila še skupen prirediteljev uvod in stvarni register, s katerimi vred ho vseh iestero zvezkov vezanih v enot« no kniigo. Zaenkrat opozarjamo intere« sente na pravkar izišli III. zvezek. Drob« •e Knjižice se dobiva io pri založnici • Zvezni knjigarni« v Ljubljani kakor tu« di po vseh drugih knjigarnah. * Vse te knlige ae dobe. oz. naročalo lahko tudi v Tiskovni zadrugi, LJubljana, Prešernova ulica 54. J. Petruševskl; Pujsek (Iz ruščine prevedla K. B.) Novo|>oroč.enca Čibikova sta živela baš tretji mesec v svoji brezmejni «reči. Je že res. da je tupatam kaj malega prišlo vmes, postavim, da je «ta zoperni Dušik poljubil usta, pa pozabil ttšesce«. ali da ni »pozdravil desnega mezinčka, ki je bil zato žalosten. itd. No, Dušik (tudi Vladimir Mihajlovič), ie i dvojno gorečnostjo stvar kmalu zopet spravil v pravi tir in zdelo se je. da nič na svetu ne more in as t»i moglo pokvariti prele p« sadaniosti im bodočnosti Kise in Dušika. Stanovanje je bilo prijetno, denarja dosti, klnbtik ali dežnik, ki je bil Kisanjki všeč. se je na mestu kupil. služkinja je bila delavna in je imela enega -amega «kuma». Dušik je rad jedel, kar so mu dali. tašča je redkokdaj prišla in tudi ni bila ti grinja kakor so druge tašče — mol Bog. kaj pa ie naj bi si želela k Bvoji popolni sreči dva novopornčenca.. Toda vrag. ki noče sreče drtitrib, ne dremlje nikoli in sklenil je porušiti blnženstvo zakoncev Čibjkov. Lepega dne je kupila služkinja Mavra na trgu majhnega pujska, tolikšnega. kakor je preračtiniln, da bo tadosti velik za njenega «kuma», zanjo in za gospodo. 1 kaj neki zato. če je kuharica kupila pujska, ntari se to ne dogaja povsod? Ampak vrag jc v to nedolžno podjetje koj vtaknil svoje umazane prste, in sicer na ta način, da je poslal mlado gosivo v kuhinjo ravno takrat, ko je Mavra prinesla pujska domov in je ta s svojim režnatim rile^m b.-vš tiščal v vs> posode in krulil s svojim presunljivim sopranom. »Dušik, Dnsik. bitro pojdi sem. jej, poglej ga. kako je srfkan. Ve? beJ je. samo rilec ima rožnati. Gospa je val ila prašička k sobi. Mavra pa je razkladala: «.Tutri ga zakoljem in čem ... pet nibljev sem dala zanj. (v resnici je dala samo tri rublje in pel'.. »Kaj.» «e je nstraSila ffo^pa. »tako srčkano živalico boste zaklali? Nik-'dar! Pn*ik čttieš? Jaz hrVcm! 2e davno si želim ktt^ka. pa nai bo sedaj ta namesto njega. Tam v jedilnici za omaro ga bomo imeli in blazinico mu bomo dali.. In tako je bila woda puj*ka in pa Vladimira Mihajloviča zapečatena, i Prvi je spal in užival mir kadar se j mu je polittbilo, drugi pa teh pravic ni imel več. Začelo se je s tem, da je Kisanjka očitala soprogu egoizem in I zatiranje slabih, in s tem. da je so-Iprog izjavil, da ne vidi v pujsku nič ' oboževanja vrednega, ker je prašič [.ač prašič. Pujsek «i pač ni niti hotel i pridobiti Vladimira Mihajloviča za j sebe: tr^kal je po vseh sobah in krulil, z eno besedo: obnašal se je kakor pač i prašiče k. ki še nikoli ni živel pri finih ljudeh. »Čigavo ie to-le u.šesce? Čigave so I te očke?. Tako-le povprašuje Vladimir Mihajlovič svojo ženo in jo po | ljubi ja. Še preden dobi odgovor, se razlegne iz jedilnice pretresljiv prašičji krik in kakor bi treščilo vanjo, beži Kisanjka od moža v jedilnieo: ptrisek «e je z noskom dotaknil razbeljenih vratie od peči in se kajpada opekel. Mavra je tekla v lekarno po zdravila. Vladimir Mtha.flovič, ki je s tako težavo dobi! karte za opero, je moral ostati doma. vee večer postavati bolnika in mu men tavati obkladke. Opolnoči jp bolnik nehal kruliti in je malone zaspal, ob treh zjutraj na se mu je zopet poljubilo rjuti. Zakonca sta ea prenesla v spalnice na divan, misleč da ga je strah samepa v jrdil-nici. No tudi tam ni hotel več zaspati in do jutra mn je moral Vladimir Mihajlovič menjavati obklndke, katere je pnjsek venomer hotel sesati Da* je minil srečno, le Mavra je pro-sila za poviSanje plače, češ. da se v preodbi ni omenjala postrežba »otro-čičku». Zvečer takonea zopet nista ni- kamor šla »Otmčiček. je do ene zjutraj mirno spal in le dvakrat «o mu menjali plenice, pa se je potem naenkrat domislil, začel zavijati, kakor da bi ga drli in nobeni obkladki niso pomagali. Kisanjka se ie domislila ma. I rila za otroke, ki jib trebuh boli. in Vladimir Mihajlovič je m^ral po sil nem mrazu ▼ lekarno. Kljub vsemu na je ptiček rini dalje in ko je zjutraj , Vladimir MibaHnvič odhaial v urad. j je lepo prosil ženo. naj da (rajska v i katere drnge »dobre roke. ali pa * zavetišče. Kisanjka pa se ni botfla I podati, češ, samo enkrat naj se žena mo«n nklone. pa bo konec njene vla ! de v hiši za vedno. In tako je bila n*oda rmiskn v gSf. naklonjena. Vladimir Mihailovič pa, ki ie dve noči ni spal. j« dobil v ittradu od onomin radi railrese- jnopt r službi. Mavra je pripovedovala o pujsku naokrog » kr.-tlu je ve? okraj vedel o originnlnem jm^k« vrkt.neev čibiknv. Ko se je Vadimir Mihajlovič vračal h službe, sta g* srečala dva znanca In ga povpraJcvit-la. po zdravju prašiča in mnjhn* deklica. ki se je s svojo mamico Izpre-ih* jah "red hišo. kjer *t» staa .^ala |Či>lkova. je vprašala mamo, je H tu !ht?a tistega strica, ki ima sina puj- iska ... , I Vladimir Mihajlovič je bH jeien In ! prvič je uvidel, da njegova žena ri tak - pametna in lepa. kakor •«? mu ie j sj.rva zdela Ves večer ni niti enkrat povprašal po tišeseu ia vratkn. Kisanjka je nesla prašička spat v spalnici r.n divan hi ko je poa »či 7,»p« t 7*tH na vse pretege rjuti. ga j) bo-jtela vieti k sebi v posteljo. Tti sp je pa potrpi ienje Vladimira Mihajloviča nehalo. Niti besede ni i črhnil. »b^kel »e je, in niti ženine I solze ga niso zadržale. Sel je spat v j hotel. Zjutraj je taSča že vse vedri*. Sla je h Risaniki ia se enerrično zavzela za red. Pujska je rzela k f-"1" in še »isti dan s« ga spekli. Kisanjld r-a. ki ie plakala. je dala tak-le pouk: »VeS. ljuba moja, mož se že zamenja, toda ne za pui«ka . . .» Ko je Vladimir MlhaJUvIS vmH iz služl-e v svoj hotel, je aaSel v svoji sohi Kisanjko. ki sa mu je plakaje vTgia okrog vratu. Tatta ae je zadovoljno smehljala in mir ia »r-5* «a j* vrnila ▼ družino Člhikovfh ln le nadaljnje tri me*oce se je čnlo Iz salona nežno povpraševanje: »Čigavo je vendar te nSesee in čigav ta viatek?» In kasneje? Kasneje, pravijo, je Kisanjka le krat zamenjala Dušika, toda no vo8 za pujska. «JUTRO« št. 8 Sobota 10. L 1925 Ponareja ni e viaa Maribor, 9. januarja. V »Jutruc gt. 4. ie spisal ing. chem. Jakob Turk članek, ki me sili, da razjasnim sči!nm Oode.ra in zato ne relja moja reakci:a. Kot kemik sem prepričan, da je vse eno. katero mineralno kislino vzamem. Dodatek mineralne kisline ima namen spravljati v vino nekaj vodkovih jonov in '"e za potek reakcije čisto brezpomembno od katere kisline so. A ravno g. ravnatelj ve prav dobro, da .ie solna kislina pri navadni toploti najbolj jaka. torej na!bc!j jonlzirana in zato tudi najbolj prikladna za napravo takega preizkusa. Za koračni rezultat analize je vseeno. katero kislino jemliem. ker mi niti Code* ne pove. katera koncentracija jonov je predpisana. Kemija je pozitivna veda in ni nikako dlakocepstvo. Ljubša mi je metoda degustatorer. kakor tiskani predpisi, po katerih niste našli saharina. Komnlicirane metode, ki se izvedejo z vsem znanstvenim rafine-mentoiu so prav lepe, a so prepočasne. Naposled mi očitate, da bi se s takim ravnanjem lahko našel saharin v vinu. ki je bilo močno zažveplano. To jeizkpu-čeno, ker je saharin ravnotoliko iveplov derivat kakor dušikov derivat ali celo vodikov derivat. Benzoe-Uislina 8e ne nahaja nikdar v naravnem vinu. A sul-furacija benzoe-kisline je s pomoč o žveplovega dvokisa teoretično nemogoča. Kaj še-le naknadna amidaciia nasta-le spojine in sklenitev- jedra. Zato so le prazni strahovi ko izpre-gledate kruto realnost, ki je ugotovila saharin. Če ste našli saharin v 300 cc vina. ste to morali javiti sodiščuv svoji svedočbi. Pa mak&r bi pri tej priliki povedali, da se Vam ni posrečila po Po-dexovi metodi. Podniji bi bil prihranjen trud in fakulteta bi lahko imela proste roke za važnejši posel, kakor za preiskavo stvari, ki so že trideset let znane. Če hi sndnra dobila Vaš izvid, bi si znala že sama pomagati, ker hi rekla, če je nekaj v 300 cc, potem je gotovo tudi nekaj v 100 cc. Pode* alimentarius anstriacus naj ostane naš Podex. Če bo kdaj Jugoslavija imela svo.i Podex. katerera vsebina bo le za en procent boljša kakor oni Pode*. ki je vpijal od Kotora do Černo-vic. in ki bo velial ce'o državo od Prekmurja dol do Macedonije pa ne samo na papirju, si lahko čestitamo. Inž. Henrik Mohorčič. Prva inoravnaJna razprava BanVre Adrafca a. Trst, B januarja. Danes donoldne se jp vršila pri tukaišni m trgovinskem sodiSču prva razprava v poravnalnem posto-nniu proTiadletra denarnpea zavoda Ranča Adrintica Razprava je bila napovedana za v navzočnosti fin odvetnikov in številnih oškodovancev. Ker pa v tpm fnsn šp ni Min navzočega nob"ipann po «vo'ih odvptnp iT ravno tako je bila tudi zastopana skupina Feiner iin Poggj po odvetniku dr. Domi.ieriu. Po otvoritvi razprave ip odvetnik Tlom*«! ri v imenu skupinp Feinpr-Pr-ijri 17:nvil. da sp je poravnava na nrodlo? njerovib varovancev izlnlovi-la ker sp dniri ntiroril svetni' j nikakor ni=o odzvali vabilu da bi položili tri mi1i>"pp lir. Poii ' t- in I ip. da so od vseh bivših nnravn'h svetnikov hitj ...".r«viioni • !.'čat'- Rnsenni 500 tisoč. Filipi 100 000. Trnmbacco 25 tisoč. Host-Vpintiiri 5000 in tržaški župan senator Pita^co 20 000 lir Ostali upravni svptnlki sp sploh niso odzvali vabilu Dr. Domiiiori je iz>;t-vil naditip. da ip njprrova skupina, namre-č Feiner-Potri. pripravljena !

0 000 lir. P<-».!tn.Tn1 ip. na i M so v dosp/ro morpb!tnp"-a spora "uma odto 'ila rnzptava na sob"to Zastopnik s|';kov odvpt"?k Volli. jp nnt""p?o no^tent poravnavi in da sta m^ temi zlasti mvnvnrt svofnikn Marnvič in Ram^naTn,-;,* ki rajp ostaia zaprt v Poroneti. kakor da bi ^'-nSii «r»dei.>v"ti pri pošteni ureditvi t".-*ti hriioom. Kričali so; »Panka pni Pro-"adp! Pro,T'asj nai bankrot! V i"Po s Kamenarovičem in dmsnmi krivci!« Svinjski spjpm r Maribom (0 t. m.). Dogon: 123 svinj in 1 kor.a. Povprečne cene so bile: prasci, 7 do 9 tednov st"ri 1(55 do 300 Din. 3 do 4 mesece stari 3O0 j do 4?5 Din, n do 7 mesecev stari 450 do | 700 Din, 8 do 10 mesecev stari R50 do 900 Din. 1 leto stari 1100 do 1400 Din. 1 kg žive »eže 14 do Ifi Din. 1 kg mrtve teže 19 do 21 Din Prodalo se je 41 komadov; kupčija slaba Dnnaiski živinski sejem (8. 1 m). — Goveda: Dogon 212 komadov. Cene noskočile za 500 do 1000 aK pri kg. Kotirali so za ks žive trže v tisoči'" aK: voli 13 do 19. biki 14 do 18.5. krave 12.5 do 16. alaba živina 8 do 12Jk — Svinje: Dogon 1103 komadi Cene mesnim svinjam poskočile za 1000 aK, cene debelim svinjam nespremenjene. Nolirale so za kg žive teže v tisočih aK: mesne svinje 18.5 do 22, debele 21.5 do 23. = Se;em kožuliovlne v LjubljanL le 6kozi dolgo i-rsto let se vsako leto meseca januarja zhira;o v Ljubljani lovci in drugi prodajalci koi; na kožni sejem, težko ohloženi z razno kožuhovino. Ti se.imi ?o se doslej prirejali v prostorih ljubljanskega »Balkana«. Bili pa niso organizirani in zato tudi uspehi niso bili na zaželjeni višini. Letos je ta se'em začela organizirati Lovska zadruga vzajemno z upravo Ljubljanskega velese'ma ki :e v svrho prireditve tega sejma dala brezplačno na razpolago svoie prostore. Posrečilo je zainteresirati inozemske kupce in tako bo leto? moroče. da se bodo za hlago zamosle doseči cene. ki odgovarjajo svetovnemu tržišču. Vsi lovci in drugi prodajalci kož naj s svo:im blagom pridejo na ta sejem, ki se bo 21. t. m. cel dan vršil v prostorih Ljubljanskega veleseima. Naj nihče ne zamudi te nerodne prilike. = Naš Izvoz v Avstrijo. Na pritožbe našera časnp:sja- da so nastale težko-če za naš izvoz v Avstrro objavlja dunajski urad za zunanje posle, da ahso-Intno n<> more biti gocora o kakšnem otežpvan.ju jugoslovenskeira izvoza v AvFtrijo. Spremen:ene prilike so nastale povsem avtomatično iz aplikacre avstrijske carinske tarife, ki je stopila v veljavo dne t. januarja t. I. K temu *e pripominja, da je ta carinska tarifa nai-7mprnpjša od vseh parinskih tarif ostalih nacionalnih držav. Za JuToslaviJo oh-stoia možnost, da nri avstrijsko-uigoslo-vpnskih tnrovirskh porajanjih ki so spdaj v teku dospžp sp-emembo onih stavkov ki so zan;o važni = Omeritev prometa za Vojvodino. Pa di zatrpanosti proire Zajreh — Bmd je ome;en hlaiovni promet v vozovnih tovorih za vsp posta;p ležeče na ozemlju subotiške železniške d-rek^re. v prave?i iz 7,itrreba in sicer dn vkl:učno 12 vi-nuarja. Od te omejitve se izvzamejo: hitro pokvarljivo blnjo »ivila p-eieo?. reži'skp in vojske pošiljke. Usmerjanje pošUk s pemožr m p-avcem ni dovoljeno. dočim se bodo pošiljke, ki so na potu še edn-emile na ''d-ejeno mesfo i = Uilr!TŽ"n'e uirikov v Bos-L I' Sarajeva poroča io dn se ie po vzarledu za-| £rreb5ke?a udrnženja započela akc;ia zn ustanovitev ndnižpnja unnikov 7.n P.osno Z nekaterih strani se želi da hi h:lo sa. r.nievskn itdmžppjp te podružnica zagrebškega upniike"a udni^enin. I — I.:1tvirlac5?a v /a^rebn. .pTpedit« spedirrska d. d. v Zasrebn sklicuje za 25. t. m. izredno irlnvno skupščino na kateri se bo sklepalo o likvidaciji družlv. — Naročita na račun nrmS' lh renara cil. Promcno ministrstvo je naročilo pa ra-v,"n npn'5l.-:h reparacij 20^0 tovornih in 200 o=ebn:b va!ron-iv. Tako s» bo mi"ln 7.adovoI;'t! potrptii na v-07nem ma-teri:a'n ? prometu 7 ino7pm«'vnm. = Zarrrebi' ! veti'-! *e!»m Te dni :e i7Šln prva itevi'k» četrtega le*nika »Časopisa /on-rehrčt.-OT 7hnra«. \r«el>Inj| nastonna: Jos'p RadVovič- Pred čefvrti veti':i silrni. — R- Pri-od^m penaest-"od;!nj:ce 7'cret'ii,, ("r 7l>ora noori. do 1I121.V — /'""•eb.nčki 7hor. erad Zagreb I i srradska ope:na. — Dsn!eh prol:"tno promet za Švico ponovno vpo-1 Stavlen v neonipienem obsegu. I = LikvidaePa dunajske ha^ke. Z Du-i naj?, poroča V), da bo bančna tvrrlka jCola ft Pomp. popolnoma likv:dirala. ' = Končni rezi''t"t nro'ukci'e s!?'.!!-Or-I la v češ' oslovašl'i. Iz Praire poročajo: jPploknpnn množina shdknrne ki I io je nrede'a'a češkoslovaška sladkorna industri'a zn^ša po zadnii cenitvi Pp-i-tralne zveze slndknn»!li irdustr"cev P3 milijonov centov. Prodiikcij;; sladkoria pa se ceni na 14.1 miliVma centov napram 10 mili. centov v preišnvm lefn. =■ Rol^srs' I žit-"! nakupi v Madžarski. Iz Rndtmpcštp poročajo, da bol rr. rek I kupci kupujejo več> količine žita v Madžarski. Zaenkrat /iele nakupiti okrojr (1000 vnronov • laž'); turščica, nova, franko Ljubij ina, 1 vagon 230 do 235 (235) Ponudbe in povpraševanja kakor včeraj. ZAGRF.B. V elekiib je tendenca nespremenjena. Padli so za nekaj točk Etno. Slavonija, Trbovlje, Šečerana, a Pra-Stediona je poskočila. Promet majhen. — V devizah je bila tendenca tudi danes zelo slaba. Po:iudba blaga je bila zelo obilna in so tečaji vseh deviz nadalje zpIo padli. Poslovalo se je danes na cu-riSki bazi 9 25 do 10 30. ker se je računalo. da bo diurr julri dosegel 10. Kakor včeraj je tudi danes Narodna banka nastopila kol kupec Kupila je Prace 1.600.00O. Curiiia IfflOKI in 3000 dolarjev. Promet ie bil drugače jako velik in je dnce-el 13 milijonov dinarjev. Največ se je trgovalo v devizah na Italijo, ftvi-co in Praro Nntirale so devize: Amsterdam 2235 do 2265. Dunaj 0079 do 0.081, Italija izulačPo 233 °5 do 236 25. London 268 10 do 271 10. N'ew-Vork ček 5fi do 57. Pariz 293 do 298. Pra^a 170 6 do 173 6. ^vies 1C95 do 1105: raliHe: aK 0118 to 0. Kč 170 do 172: efrkri: bančni: Trso 28 dn 29. Esi-omptna 112 do 114, IHno 60 do 61. Juto 103 do ia*;. Ljubljanska k rezilna 225 do 0. Slavonska 83 do 85. Prafediona 9fiO do 910. SrpsUa 136 do 137: industrijski: F.ksp'ontarIia 0 do 70 Sečerann 700 do 720. Viha? 35 do 10. P'avon> 57 dn 60. Trbovlje 385 do 890. Vevče 0 dn 1025. Drava 190 do 220: drževni: 7 odst. posojilo 64 do 65. Vojna šk"ta 129 do 129.5. Sokol Gcdberi odsek Sokola I. (pihala) poziva vse člane, da se zanesljivo udeleže ( vaje v pondel ek dne 12. t. m. ob 8. uri | zvečer na Taboru. — Novi člani dobro- j došli. SoUolsko društvo v Šiški. Rffdii letni občni zbor se vrši v nedeljo dne 18. t m. ob 14. v društveni telovadnici. — Udeležba obvezna za vse članstvo. Odbor Izredi'i ot-čri zbor Soko!s':era društva na Viču se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne. — Odbor. SoUolsko društvo Moste opozarja opetovano svo'e članstvo, da se polno-številno udeleži občnera 7bora. ki se vrši jutri ob 10. uri dopoldne v telovadnici na Selu. Sokolsko društvo Stepanja vas ima v nedepo II. t. m. svot redni občni zr.or in zakletpv zaostalih članov v društveni telovadnici. 7/<četek oh 14. Udeležba je dolžnost. Zdravo! — Odbor. SoVolsko društvo na I.ru ima svoj redni letni občni zbor 18. t. m. ob 3. po-poldn« v Sokol«! em domu. So' ol Pres?r!e ima občni zbor v ne-.Ielv> 18. 'a n na rja ob pol 8. dopoklne. Udpležlia članstva nhve7tia. Zdravo! Sokotsko dru8'vo v Ceri nlcl sklicuje svoj redni obč.ni zbor v nededo 18. t. m. ob I 1. v salonu br. ?.umra. Zdravo! So'o!s':o društvo v Kranju opozarja »vojp članstvo na nadaljevan e rednejra občnera zbora, ki se nadal uje danes, v soboto ob 7.. v slučaju nesklepčnosti ob 8. v Narodnem d Tnu. 1'deležha olivezna. 0'"Čpi zbor So' ols' ega društva ra JeSe l-rh se vr^i v nedeljo 11. t. m. ob 10. dop. v društveni telovadnici. Občni j zhor 'e zn vse članstvo obvezen. 7.dravo! Soko's':o društvo v Sotraži-I jp na red"p'o letnem občnem 7t>orn ob veliki udeležbi članstva i7volilo sledeči odbor: j S»aros»a Jože Oberstnr. podsfarosta Andrej Pornik. načelnik Venče Drobnič. nočplnira Pavla Ivančeva. tai''ik Fran FaVliia mL. blagajnik F.vgen Ivane, prosvetar Jože Ivane: odborniki' Iran Vesel, Alojz Grnilica. F anc Mikolič. Stanko Vesel: namestniki: Francka Lev-stek. Fiance Lesar: rač. pregledovalca: 1 Franc Košmrlj in Janez Stibenk. Šport SLU Z BES C OBJAVE JZSS. (Iz seje upravnega odbora 8. t. m.) Vsled izredno neugodne zime stavlja savez vse razpisane smuške tekme izvin termina ter se bo vsakokratni termin objavil teden dni pred izvedbo tekine. Prijave za tekmo za državno prvenstvo se že sedaj sprejemajo. — Tekma za prvenstvo Slovenije v smužkem teku verjetno ne bo izvedljiva. Savez vzame na znanje poročilo o izvedeni tekmi za prvenstvo 1. hrv. gradj. kluba, ki se je vršila v Planici 27. dieem-bra, o mladinski drsalni tekmi 25 decembra, ter o ljudski smučarski tekmi Kranjski. gorčanuv 4. januarja. — Sankaških tekem savez letos ne bo izvedel, ker nI na razpolago umetnega sankališča, vsled česat bo pozval klube da izvedejo tekino na posameznih za sankanje Uiposublje-tiih cestah. UgoJi se zahtevi ministrstva trgovine za redno poročanje o delovanju saveza. — Dopisi smuške uprave na bledu. Zdraviliške komisije na liiedu in rlSE se vzamejo na znanje. — Su^ez zapiosi za znižanje članarine pri PISK. — Savez je prejel povabila na mednarodne smuške tekme za prvenstvo Češkoslovaške in Centralne Evrope v dobi od II. do 16. februar.a, tei na mednauidne smuške tekme od 2y. januarja do 1. februarja v Rumuniji. Finančne prilike ne dovoljujejo savezu oficjdne udeležbe, vendar pa se posamezni člani vabilu ialiko odzovejo. Dopis Zagrebškega Zimskosportskega pod saveza se zavrne. Tudi mura savez absolutno izvesti verilikacijo tekmovalcev na novo, ker so vse stare verilik^cije anulirane. Dopisu Srpskega planinarske-ga društva se ugodi tet se vzame z veseljem na znanje njegova odločitev za vstop v savez. Naknadno se odobre sledeči sodniki: za vse tekme dr. Ciril 2iži k. Beogiad; za sankaške tekme Kosmač Fran, Cop la-kob, Cobulj Jakob, vsi Jesenice. — Ve-riiicira se za I K. Skala Ljubi ana 30. T K. Skala Jesenice 10, S. K. fcmja 33. I ask 5. Ojstrica, Ctlje 5 in Primorje 7 tekmovalcev. Hermesu se verificiranje odloži do časa. ko poravna zaostalo članarino. Imena tckinovalcev se objavijo v službenem glasilu «Sport». Prispeli so znaki saveza; nositi jih snuje le tunkcijonarji JZSS ia dobo svoje funkcije in pa one osebe, katere zastopajo savez ali jih savez v to poveri, vendar le za dobo svo e iunkcije. Ctna znakom je 50 Din. Dobe se pri savezne-mu blagajniku. — Radi pi.ni.vne poškodbe postojank SPI) v Alpah sklene Savez stopiti v stik s SPD. za skupno akcijo v pieprtčenje bodočih takih poškodh. ki so v stanu, onemogočiti zimskim športnikom vsako gibanje pozimi v planinah. I Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru J S. K. Primorje. nogometna sekrija. Jutri, v nedeljo ob 10-30 uri predpoldne sestanek v Narodni kavarni, zadnja soba. Udeležite se vsi! Obenem vabim tudi načelnike ostolili sekcij (izvzemši zimsko-sportne). Načelnik. Prvenstvo v umetnem drsanju Av-strije Tekmovanje za prvenstvo Avstrije v umetnem drsanju se je vršilo 6. januarja v Gradcu. Zmagal ie inž. Kacliler (Cottage-Cislaufverein, Dunaii z 274..o5 točk. Drugi je bil inž. Bockl (Wiener-F.is-lautverein), tretji pa dr Preissegger (Cottage-Cislaufverein). Najkrajši matih v boksu. Tomy Fucnte, prvak Kanade v težki skupini, je svojega nasprotnika Jack Lynciia premagal knock-out v 14 sekundah. Pri tein se mora pomisliti, da mora ležati nasprotnik na tleh deset sekund. Fuentu so ostale tore- lc štiri sekunde, da je premagal svojega nasprotnika. Konflikt med češkoslovaškim in avstrijskim nogometnim savezom. V nedeljo sta igrala v moštvu dunajskega Slovana verificirana igralca češkega- saveza Zdarsky in Stepan. Med češkim in avstrijskim savezom pa obstoja dogovor, da noben savez ne sme dovoliti igralcu, ki nima odpustnice od svojega saveza, nastop v klubih drugega saveza. Češkoslovaški savez je zaradi t ga opozoril avstri skega. da bo proti njemu Izvedel bojkot, ako se v tej zadevi ne izjavi in ne da popolnega zadoščenja. Avstrijski nogometni savez bo o tem razpravljal na eni svojih prihodnjih sej Vendar izgleda. d3 se bo zadeva, ki je med dimniškimi klubi, ki so sklenili tekme s češkimi klubi, povzročila precejšnje razburjenje, mirno poravnala. t^ic-luiU iu iz.lajat®!. HunzurrlJ r i 28 m;t /apad ja^uo — Ljuhiiaua . 21. 76.S 6 —00 — /.airreti . 7. 769;» —30 lire- vetra oblačno — Beograd . 7. 77U-7 00 jug reč. ja8au — iMinaj . . 7. -10 — i ''rairi . . 7. 755 6 n — .nonrjst 7. S"!oce Tthiji ob 7 43 »aha a oh K* 31 V Liuhl ani baro-netei nižji tem<»«r nižia Vremenska napoTed za soboto: Pretežno oblačno, mestoma padavine. V nižinah večinrma deževno. Temperatura nad ničio. Živahni severozapadui vetrovi. 1'ozjio-je zboljšanje. Vremenski značaj ie daljespremeuljiv. Proti ugibanju in slepomišenju HRSS KOT KOMUNISTIČNA POMOŽNA ARMADA. ZA NJO VELJA 80LJSEVIŠKI TAKTIČNI PROGRAM, DA JE TREBA KOMUNISTIČNA GESLA VTAKNITI V ŽEP, ČE PLAŠIJO KMETA. ..KOMUNIZEM ZMAGA SAMO POD POGOJEM. ČE POTEGNE ZA SEBOJ KMETSKE MASE.» V svoji brezmejni zagrizenosti in dvoreznosti se je povspel škofov list do absurdne trditve, da je razpust HRSS neutemeljen. To svo;o farizejsko »neuteme-ljenosH »Slovenec* utemeljuje tako-le: »Izjemni zakon o zaščiti države prepoveduje komunistične in anarhistične organizacije, ki imajo namen, da potom nasilnega prevrata izpremenijo obstoječi državni in gospodarski red. HRSS pa nI taka stranka niti po svojem programu niti po svojem delu, najmanj pa še potem, ko je iz abstinence stopila na parlamentarno torišče in podpirala vlado g. Davidoviča na temelju obstoječega ustavnega reda. Le bedak more trditi — je dejal Seaton Watson — da je Radič komunist. Ne samo, da nj komunist, on se proti komunizmu celo bori in ga je v »Slobodnem domu* neštetokrat pobijal tako glede njegovega gospodarskega programa, kakor glede njegovih nasilnih metod. Komunisti sami so Radiča proglasili in ga proglašajo za »kmetskega buržuja*. Radič je dejansko največji nasprotnik komunizma, ker mu je otel hrvatske mase in iih organiziral na privatno lastninski podlagi. Zato se zakon proti komunistom proti HRSS na noben način ne more aplicirati in kdor ga aplicira, krši zakun in njegov smisel popolnoma iz-prevrača.* »Utemeljevanje* škofovega lista je sicer namenjeno čitateijem, ki niti logično niti politično ne znajo misliti, vendar je klerikalna obramba razpuščene HRSS z ozirom na razmere v naši državi tako značilna in važna, da si jo hočemo ogledati še z druge strani. »Slovenec* kliče za pričo Seatona Watsona, da Radič ni komunist, češ da je v svojem glasilu neštetokrat pobijal komunizem in da so ga komunisti sami proglasili za »kmetskega buržuja*. V naše politično življenje se je vtihotapila grda navada ugibanja in slepomišenja. Dvomimo, da bi slovenski kle-rikalizem ne bil toliko orijentiran o ciljih in glavnih principih komunistične taktike, da bi ne poznal razlike med odkritimi kartami in tajnim prevratnim delovanjem. Zato »Slovenec, v predmetnem slučaju namenoma slepomiši in vara našo javnost. Komunist ni samo tisti, ki nosi v žepu strankino legitimacijo, nego tudi vsi oni, ki v zvezi ž njim zavestno posredno ali neposredno pripravljajo temu pokre-tu teren. Res je Radič organiziral hrvatske kmetske mase na privatno-lastninski podlagi, kar na videz izključuje možnost, da bi bil nosilec komunističnih idej, res je pa tudi, da e vse te organizirane kmet ske mase udinjal mednarodnemu organu. ki je po svojem programu in delu izrazito komunističen. Če govorimo r razmerju med komunisti kot politično organiziranimi industrijskimi delavci In kmet-skim ljudstvom, čigar prlviitno-lastn>n«kl interesi se križajo s komunističnim naukom o odpravi vsake zasebne lastnine, naktimo na problem, ki predstavlja Ahilovo peto tudi za rusko komunistično stranko. In ker je pri nas mnogo naivnih glav, ki rade verjamejo, kar jim servira klerikalno časopisje, se hočemo nekoliko pomuditi pri tem najvažnejšem problemu ruske socialne revoluci e s posebnim ozirom na to, da so naše politične razmere zadnje dni spravile na površje vprašanje. v koliko ]e mogoče pritegniti kmetske mase v komunistični pokret Znani boljševiskl Ideolog Baharin Je imel koncem decembra na zborovanju propagandistov moskovske organizacije zanimivo predavanje. Iz katerega hočemo posneti samo najvažneji« točke, da razkrinkamo klerikalne lažL »Moment, kl ga preživlja sedaj naša država*, pravi Buharln, »Je posebne vrste moment Ml se nahajamo tedaj pred zgodovinskim prelomom. Ta prelom nI podoben onim zgodovinskim prelomom, ki jih Je naša revolucija it preživela. Bistvo vsakega notranjega preloma Izvira Iz spremembe v odnošajih med osnovnimi stanovi naše družbe, med delavskim stanom in kmetskim ljudstvom. Tako je bilo In tako bo še dolgo. Spori, kl so bili na dnevnem redu naše stranke, so se sukali večinoma okrog problema o de-lavsko-kmetskem bloku, o zvezi med delavskim stanom In kmetskimi masami, o hegemoniji proletarijata v tej zvezi ali bloku. V osmem letu naše revolucije In naše diktature vidimo jasno vso ogromnost tega problema, kl ga je prvič razločno postavil pokojni Lenin In kl Je postal po tem temeljni kamen teoretičnega in praktičnega boljševlškega ustvarjanja. Sele sedal je vstal ta problem v svoji ogromn' veličini pred nami. Kaltl v bistvu ne gre toliko za problem delavsko-kmetskega kontakta In zbliianla pri nas. v sovjetskih republikah kolikor za največji in v gotovem smislu odločilni problem mednarodne revolucije. Ce se vprašamo, kaj bo v okviru svetovnega gospodarstva, ko prldeio delavci na krmilo, obstanemo tudi pred vprašanjem o odnošajih med zmagovitim proletariiatom in kmetskimi masami... Ce si ogledamo svetovno gospodarstvo, vidimo, da tvori proletarijat v pravem pomenu besede neznatno manjšino vsega prebivalstva. Oglejmo si največje sve- tovne države. To ne smemo pozabit), da obstoje Iz majhnega koščka gosto naseljenih in proletarizlranth prestolic ter ogromnih kmetskih kolonij. Kaj stori angleški proletarijat s svojo zmago, če se ne bo opiral na simpatije kmetskih mas v Indiji in Egiptu? Kal bo z njegovo usodo, te ne dvigne teh mas v bol proti kapitalu, ie si ne pridobi njihovih simpatij in pomoči? MI smo si popolnoma na jasnem, kako stoji ta problem za proleta-rijaL Predno ne pride delavski stan na krmilo, ma je neobhodno potrebna podpora kmetskih mas. Ko pa prevzame vodstvo drtave, si mora zasigurati podporo preteine večine kmetskega lludstva v državljanski vojni dokler se ne utrdi proletarska diktatura. Moramo se dobro zavedati, da proletarilat tu ne more izbirati, da je na poti k socializmu prisiljen voditi za seboj kmetsko ljudstvo. On mora znati storiti to, ker sicer nima izgledov, da obdrii politično moč v svolih rokah. . Lenin je dejal: Bedak je kdor misli, da le stopila naša revolucija v tako lazo. ko lahko takoj vržemo v javnost geslo čiste proletarske diktature, geslo brez carja in z delavsko vlado Zakaj je to glu-post? Zato, ker še nismo preživeli agrar-no-kmetskega pokreta. Kmetske mase niso Se dovršile svoje agrarne revolucije, one še niso uničile v< leposestnika. one gredo Se naprej. Našn naloga le Izkoristiti to revolucionarno silo in voditi revolucijo preko te etape dalje v smeri k socializmu. Poglejte, kako ic operiral s tem problemom Lenin. On neprestano vprašu.e: Kaj poreče kmet? V smislu prehoda od ene etape k drugi v gospodarskem življenju je Lenin zelo oprezno vodil mase v naslednji revolucionarni stan. Zakal je bilo lo potrebno In zakal smo tako delali? Zato, da se ne odtrgamo od kmetske baze, da bi s postopnimi ukrepi vlekli I muiika za delavskim stanom. Kajti Le-! nin ni smatral kmetskega stanu za ne-i izbežnega sovražnika, ki nam sigurno i razbije glavo, temveč kot možnega za-| veznika, ki bo včasih godrnjal in delal delavskemu stanu preglavice, ki ga je pa treba znati voditi na proletarski uzdi tako da postane glavna sila v naši borbi za proletarski gospodarski reiim. Mi smo si sedaj na jasnem, da je treba spraviti za vsako ceno vso komunistično stranko ; pod Leninov prapor, kajti vprašanje de-: lavsko-kmetske ga bloka je centralno vprašanje, to le vprašanje vseh vprašani. Generalni načrt Leninove taktike Je izražen v njegovih besedah — drži se kmetske baze in razvijaj polagoma Industrijo. V vsej svoji gospodarski in dragi politiki se drži neprestano z rokami za mužika. Kmeta je treba preroditi s pomočjo zadrug, ne da bi se pri tem oziralo na to, da le lastnik. Delavstvo ne sme nikoli pozabiti, da le kmet njegov zavetnik, ki ga le treba predelati t preobraziti). Seveda moramo biti v tem slučaju potrpežljivi, ne smemo se prenagliti, ne izpostavljati svojih komunističnih dobrin, ki utegnejo kmeta odvrniti od socialne revolucije. Komunistična gesla je treba včasi skriti tudi v žep, le plašijo kmeta, ki ga je treba zelo previdno voditi za seboj Samo v tem slučaju je delavstva zasigurana zmaga nad kapitalizmom.» Iz citiranih odstavkov je jasno razvid-no, da skušajo komunisti z vsemi silami in sredstvi spraviti kmetske mase pod svoj rdeči prapor. Mednarodna kmetska zveza, ki je štela med svojimi člani tudi HRSS, ni v bistvu nič drugega, nego praktična posledica te komunistične taktike. Zato je vsako utemeljevanje, da Ra-dičev seljaški pokret ni v nikaki zvezi a komunizmom, dokaz duševne omejenosti ali pa politične zarukanostl. Nova hiša lepa. d.(»J* stanov-sn! In ob sežeo teijlščnl tri, < najbližjem predmestju, se ugod-no proda. Naslov po.* upr „J utra". <85 Trgovec Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda EO par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din —. Najmanjši znesek Din 10-—. Dobro idoča pekarija c h 1 i o, se vsled starosti lastnika proda. Potreben k a pital 300.000 Din. Naslov t upravi ..Jutra" v Mariboru pod značko „300.000 Din ". 695 Pekarija s« proda ali se Bprejme družabnik s 75.000 Oln. Garancija na sigurni vknjižbi. — Naslov - tvan O ž I r, Uačje št. 115 pri Mariboru. 697 Brivnica dobro Idoča. na lepem !n pro-racinetri prostoru, se radi selitve proda po izredno nizki ceni (22.000 Din). Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro »Brlvnlca". 453 Pouka iz španščine Celi začetnik Ponudbe pod ..Španščina" na upr. ..Jutra" 352 (dobe) Kuharica in hišna kl opravljate vaa domala dela. ae sprejmete takoj. — Naslov pove uprava . Juth" 603 Natakarico »prejme takoj Valjavec v Sp. SlSkl 87. 459 Vajenca za krojaško obrt. Išče splošno krojaštvo Ivan RemB, Gaje-va ulica štev. 2, Ljubljana. 399 Gozdarski pristav a srednjo gozdarsko golo la nekaj prakse, zdrav, trezen, oeoženjeu, vajen hribovitih krajev, se I ž č e za vulepo sestvo Jurklošter pri Laškem — Prepise spričeval In opis življenja naj se pošlje do 25. januarja na graščinsko oskrbništvo v Jurkloštru. 363 Dobro, starejšo moč deta 11 no I S 4« tvrdka 1. M. Schmltt. 15 Koloorterje imožne manjše kavcije, za razpečevanje zelo Idnče stva rl v mestu In na deželi, se sprejo.e. Ponudbe na Aloma Companjr. Ljubljana — pod tnačko ..Slike". 635 Dekle dobi službo v trgovski blil ! (brez otrok) na deželi, kot ; hišna in poatrežntca k bo-leiinim ljudem. Zaliteva se snatuoat in značajnost. — Prednost Imajo izkušene. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Puatreiljlva". 851 Vzgojiteljica ali učiteljica, kl le zmožna slovenskega, nemškega In po mogočnosti enega svetovnih jezikov In klavirja, se sprejme k 2 otrokoma (5 in 7 let). Vsa oskrba v blšl. plača po dogovoru. Ponudbe s I sliko pod šifro „ U. K. " na j upravo „Jutra". 668 Služkinja zvesta, pridna In poštena, vajena vsega hišnega [Kisla, se sprejme s 15. t. m. — Naslov pove uprava ..Jutra" 626 Gospodična se sprejme za popoldan k otrokom v svrho IzprehodoT, nadzorovanja In pomoči pri učenju. Ponudbe z navedbo zmožnosti pod ..Vzgoja" na upravo „Jutra". 66D Gospodična Izvežbana v špecerijski lo oiituufakt-urnl stroki. Išče dobrega mesta v kaki trgovini na deželi. Pouudne na upravo ..Jutra" pod značko „SL B88". 478 Gospodična Izučena steklarske obrti, želi spremeniti mesto v trgovini. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Poljubno". T16 Motor D. K. W. s kolesom, proda za 2750 D 1. Zobne. Sp Oauieljne 17, pošta St. Vid nad LJublJunn. «;b Starine: pristan perzijski tepth. sta rln.ka vložena taberuačos omura. starinska stoječa ura to dve majollki, so naprodaj oo primerni ceni. Naslov v upravi ..Jutra", 708 Več stavbnih parcel ležečih poleg tesarskega mojstra Kregerja In Mladinskega doma na Kodeljevem. se proda. Po l z v» »• v upravl-teljatvu graščine na Kodelje v srn, Most« pri Ljubljani. «17 Hiša s trgovino a mešanim blagom v večjem kraju oa Štajerskem. pri pravna tudi .a vsakvaa obrl nlka ss radi selitve po nizki cen i proda Dopis. J. poslati pod ..Dober prostor" oa upr. ..Jutra'. 82« I I e • v centru cneeta. blizu glavne pošte, lepo opremljeno sobo v parterju, s po.eb-ulm vhodom s stopnjlšca. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Trgovec 238". 46» Sobo opremljeno ali neoprsmljeno s posi-iiultn vbodom. event. tudi s hrano. Iščeta 2 mirni gospodični uradnici. Ponudi,t pod šifro ..Spomlad" na upr. ..Jutra". «48 On-"ti|jena soba s« odda s 15 januarjem bol Išemil gospodu Naslov v uptavl ..J-uira", 636 15 letno jamstvo aaUQ39la«|slST9EWEB iintiii stroji s psgrez-Ijivia Transporterjem (grat'8ljc); z enestsrnii premika* |« priprav* Her> zs Stopanje, vezenja aH iivaa]e i iub. mm ? LJUBLJANA foeiSorgova »lica 8/1 So ha Perje Gospodična pridna In pošten a. Irvežba-na v gostilni, zmnina kavcl-: je, se sprejme. da hI samostojno vodila gostilno. Na tarifni pogoji se iavejo pri lastnika. Naslov pove upr ..Jutra", 622 (iščejo) Deček star 15 let, želi vstopiti kot v a junec v mehanično ali elektrotehnično delavnico. Ima 2 razreda realke. Naslov : Ro bert Datisto. II. Bistri« a, Julijska Benečija. 605 BlagajničnrUa * z dolgoletno prakso, samostojna In zanesljiva. želi mesta v hotelskem podjetju, najraje v kolodvorski restavraciji, event. tudi v večjem trgovskem podjetju, no možnosti v Celju, Ljubljani, Mariboru a!i Zajrrebu. Ponudbe na ..Publlcltas", Ljubljana, šelenburpo\ ii ulica pod šifro „Takoj 14.018". 630 tokošje gonje to «oa)t pub ter račje td<1aia ««akc itiiii 11 oo pi »mertitb enati »vrd ka B V a) d a Cakovec. 188? Pozor! Pozor! Prostovoljna razprodaja se vrši dne 9.. 10., 11. In 12. januarja 1P25. na Cesti oa Rointk št. 29. Prodal se bo ves tvorniškl inventur sk.tp 00 ali posamezno: motor 16 do 18 k. s. za surovo olje, (do sedaj v uporabil, 1 velika stiskalnica ( Kk-s/enter-prpsse), ena velika stiužulca za telezo. 1 vrtalni stroj. 1 vtiskuloi stroj t Slckenina-S'blne>, 1 brus (Sihmlr-ei scheibe), 1 seknč za moCuo železo lu nastka vanje žag. 1 dlnaino za luč, vne na po gon. pet ročnih večjih in mnniSlb stiskalnic (Si-imlH presse). 1 vpla 10 m dolga, razuo orodie Itd. — Začetek prodaje ob 8 url. — Refiii kupci so vabljeni. 608 Avtomobila 5/15 HP Wanderer 8 sedežni Bos h. električna ra**vetlja va. moderno opremljen, nova pntMiriHtlka in v pruv dobrem *'anjti. 25 HP l»aim ler 4 sedežni Bosch. elfktr razsvetljava, aamoposrnn. do hre pneuinatlke, moder n. ka kor nov, poceni naprodaj. -Na ogled in posku&uto Jugu Auto, družba Ljubljana, Du nalska cesta 36. 476 Sr-mot opeko In moko (češko), priporoča F. Hoče v a". i»uuajhka cesta 36. Ljubljana. 442 Pisalna m?7.a, nizka omara In stol za pisarno ter oirofcki voziček, se ugodno proda. — Kje, pove uprava „ J utra". 728 Pisalni stroj ..Remlngton", se proda — Naslov pove uprav« .Jutra' 719 Prodani motor na sesalni plin. 16 HP. s generatorjem In cevovodom, kompleten v obratu pri K. t R. Ježek v Mariboru. Meljska cesta 103. 702 Fotoaparat 9 X 12. Oorrz-Pnenr, 6*8/135 tva ..Ihan", kot n'»v krunun usn!. torbi.-a, 12 kaset, 3 fctcrall In drugo, prodam «a 25"o Din. Naslov pove upr ..Jutra". 721 Sest stolov dobro ohranjenih, ? staro-nemšk^m sl"&u, k-.iplm, -Naslov pove uprav« ..Jutra" 481 Razne sode železne In lesene za trans port ipliHa. sanio dobro ohranjene in vporaMjiv«, iščemo. Detajlne ponudb« t označbo cfi'8 In natančnimi povoj t na j se tpn&1e)o na upravo .Juira pod tuačko ..Promet špirita". 110 j?1va!m ctroj dober, malo rahlten kapi Kumer. Rlbuica 50. Dolenjsko. 641 Dve hiši Radi preselitve se proda sredi velikega, zelo prometnega trsu ob železnici na najugodnejšem kraju, lepa enonadstropna trgovska hišs s trgovskim lokalom. 6 ita no* aotsklml soham! In dni glml prostori zu 150 OOO Din — Pripravna bi bila rudi za knvnrrio. Ravnotam se proda tudi pra* lepa In za vsako obrt pripratna vlsokopml. hlla s prostornim gospodarskim poslopjem, njivo In vrtom za 110.000 Din Vse po slople Je v najbol J*em *ta nju Pri lave na upr. ..Jut'a* pod ..Dve hiši". 857 s električno razsvetljavo, se odda • hrano f Gosposki ul. It. 10/1. «'8 Stanovanje v novi hiši. 2 sobi. kuhinja in drugo, lepo opremljeno j ali prazno, se inlda v najem bol j š i stranki brez otrok — I Naslov po v a uprava ..Juira" | 463 ! POZO&! PBODAia PRODAM polnojarmenik 65 rm z 20 žalnimi listi; po-ravnnlnik 50 cm (Ahrichtmaschiue); pisalni stroj tvrdko Rola; 3 stavhnp parcele a okoli ti oo m'; 10 vagonov raznega fa^anega lesa. Vse takoj na ra/polago proti gotovini. Naslov pove upiava ^Jutra". 62/» Lepo opreniljena soba • s s 15 JunuarJetp odda. najrale zakonskemu pnru. -Naslov pov, uprava ..Jutra" St>2 novo, pripravno zb trgovino alt obrt, v prvi vrsti tu peke In stnščlčarle. delikatesno tr govlno nit UHltrkovstnlco se proda. Hiša stoji na brez-konkurenčnem prostoru In najbolj prometnem mesti) v Trhovlluh Naslov proda lal* ca pov, uprava ..Juira" 654 Gostilno a'i restavracijo v prometnem kraju vzamem v najem ali na račun. - Po nuilb. pod zns* ko ..Reslav racija 227" na upr ..Jutrs" «1« Manl?i treovskl loka' r sredini l.lubilane se Išč. za takoj ali pozneje Poi, :dl.e pod ..Promet 804" aa upr. ..Jutra". 62» 22!et-ia gospodična Iz bolite hiše, teli rasnega znanju t boljšim gospodom. ne nud 28 let startni. Dopise pod Sreča DUO" na upraio ..Jutra". «46 Sobo t električno razsvetljavo, p« motnosti v siedlui umi a. »e Išče. Ponudbe pod ...študent na upravo ..Jutra". 68* ! Mlada gospodična želi resnega znanja s Izobraženim gospodom, v stsrostl od 30 4 5 let. - Dopise pod šilro ..Reauoal 297" na upr. ..Jutra". 647 Štiri maske fplerotl). se poaodljb. — Naslov pova uprava ..Jutra" 335 j - Maskaradne oblek« | Izposodi J. Kvaa, Florljan-ska ulica 3. 671 Stanovanje obstoječe Iz 1—3 sob. kuhi uje in ptlllkllu. .v odda . 1 (ebroarjem v noti blšl -Naslov pove uprava ..Jutra' Suo Mlada. in'a ffdt želi resocg, znanje z akad. iiuobralfiilin gospodom, starim od 28 —40 let. Dopise pod šifro ..lutell^eotna 2:l(i" na upravo ..Jutra". 645 Strojno pletenje Prod Škofijo l/I, prevzemu v delo vsakovrstue nogavica kakor tudi podpletanje. — Cena nizke. 6«S Izobraženo dekle išče mesta pri majhni, bol.lšl rodbini. Vsjena Je kuhanja in šivanja. Govori sloven skl. nemški In arbohrvutakl le/.lk. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava „Jutra" 637 Plet:!ni stroj 8^50 cm nov. se r-reda Naslov pore uprava ..Jutra". 234 I mrVttra dobro ohrsnjena, se proda aa 3000 nta. Naslov pove upr ..Jutra". 51 efef"'-?'-,' moHer dober, trezen ln zanesljiv, kl je zmožen samostojno voditi delavnico In prručevati vaieooe. se sprejme Nastop s 15. Januarjem t. 1. - Hra na. stanovanje ter sploh vaa oskrba v hiši. Prei!::opt Ima Jo neoženlenl. — Pon"dl-e na upravo ..Jutra" pod znamko Mojster". 659 Izvežbana šivilja Išče dela po hišah. Naslov pove uprava ..Jutra". 684 Tr mn '« n'p<»nya psmptm ženi hr^pt in "de nfidrjn Im s FEI.LERIEV1M BOLEČINE <>i,A ISA ID IM ELSAFI UIDkM. Imate bolečine » udih? sahocl? Glavnimi? /oholioi? Grče? Trpile na sl.ilmsti? Sl.liem spau u? Kert g B uvojnat an cli 2 snec ultrm:) steklen rama z za voinino in poIodena. 58 a Traovina v manjšem mestu ali na d?ž:ii za mešano streko Ponudbe na upravo .Jutra" pod ,,Z inventarjem". Ga a Hi -vem m notMii (isdrnjit padi Amm »r»m»» M»ff»i»»fftrTmtTf»TfTifviTVTttT7T»rfrTTTri»TWTfTr ker sedij lahko dobite vsakovrstno blago ia olilcke in perilo pri tvrdki M, ŠOŠTARIČ, Maribor Aleksandrova cessa št. 13 ipo salo znižani osni n. pr suknn po O, 70. 90. 100 Dir, itd : platno po 11,14.16 20 D n itd ; i/.gntovl enp srajc« p> 4 1, f>0 53 I »i n itd.; spolne Ii! iče po 32, 31, 4U Um itd ; iz^ot ivlj^n« oblek--, pla$r-t* in druju /a »sako ceno. Ž ležali a ji djba blago tali na obroke. 'i i j a Potiti "d eloboke žalosti na-nan amo »«fm sorodnikom, prijateljem 111 »naneem, ila e » retr ek dne 8. januana ob II. uri ponori. po ilnlifotia ni mueni lmleiu preminul naš nadvse ljuhl.eui cče, sin, bral, snic iu srak, gospod ihard Schumi rauEski svetnik. P> ereh ni pojrab iejra pokojnika bo t gnhoto dne 10. jannarja nh 3. uri |»>polm« iz turtvašuice Uržavue spl.iiue liuUiico ua pokopališče k šc. Križu. V Ljubljani, diie 9. januarja l'.'2o. Ed ta, N£lty, Viktor, Alice, otroci Starši, brat o ln sestra. 6S/a 7tM )r preilrapeea pokoiniki ho v snhoto dne 10. t m. oh 15. uri iz držame b -lmeo t ('e-|U ua ui-stuo pokopališče. S». ma;e gadn-nice ie bodo brale t raznih cerkrah. Csljs-Topoli, ca, d ne i), jauuar^a 1925. 71 a Zalifoči ostali. PBSBBHHiPS i! 3*d | Zadružna hranilnica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. 1853a