ZBi. stnilka.
I llrtimt, i torek, 7. dtctibra I9IS.
XLVIII. leto.
.Sfcvenstl Narod« vefj* v &!«blf
na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*—
pol leta     .     ..... 12—
četrt leta   m     . .... 6--
■a mesec   . 2—-
▼ upravništvu prejeman: celo leto naprej • B • • K 22-— pol leta     m     • . • •  . 11*« četrt leta    „    . • • •  • 5-50 na mesec   m     . ■ • •  » 1*90
Dopisi na] se frankiraja Rokopisi se ne vračajo, OredBttfvo: Knallova ulica it 5 (v pritličja levoj telafon it 34.
nedelje 1b _
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insertijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t, d, to je administrativne stvari.
* tevilna velja 10 vinarje*.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Naredna tiskarna* telefon si. 85.
•Slovenski Narod* velja pO pošti s
za Avstro-O grško: t za .Nemčijo-:
celo leto skupaj naprej • K 25*—
pol leta     M „   « • • 13 —
četrt leta   m „    • « • 650
na mesec   » m   • • • 2*30
celo leto naprej   j • « . 3v 3J* — za Ameriko in vse druge dežele i. celo leto naprej • ^ • « 3C3i—'
Vprašanjem glede inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Vpravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), EnaHova nlica ŠL 5, telefon £lb5*
KRIŽARKA »NOVARA« JE RAZBILA PRI MEDUI SOVRAŽNO TRANSPORTNO FLOTILJO; TOR-PEDOVKA »VARASDINER« JE UNIČILA FRANCOSKI PODMOR-SKI ČOLN, NEKA DRUGA FLO-TILJA JE POTOPILA. ITALIJANSKE LADJE.
Dunaj, 6. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Dogodki na morju.
Dne 5. decembra zjutraj je naša križarka »Novara« z nekaterimi ru-šilci s topovskim ognjem potopila v San Giovanni di Medua 3 velike in 2 mala parnika, 5 velikih in mnogo malih jadrnicko so Ukrcavale vojni materijal. En parnik je zletel v zrak. Flotiljo je pri tem zelo ljuto, toda brezuspešno, obstreljevalo približno 20 topov s kopnega.
Blizu tam je uničila Nj. Vel. ladja »Varasdiner« francos. podmorski čoln »Fresnel« ter vjela poveljnika, 2 častnika in 26 mož.
Druga flotilja je potopila ponoči na 23. november s tremi topovi oborožen parnik in neko večjo motor-sko jadernico; obe ladji sta bili italijanski in sta se nahajali natovorjeni na potu Brindisi - Drač. Preostali s parnika, med njimi 4 od vojne mornarice, so bili v je ti, posadka motorske iadernice na čolnih izpuščena.
Brodovno poveljstvo.
Naša slavna križarka »Novara«, ki se je v vojni z Italijo že ponovno odlikovala z občudovanja vrednimi drznimi črni, pripada naši najmodernejši flotilji malih rapidnih križark. Zgrajena leta 1913., ima sicer le 3500 ton prostornosti, razvija pa s svojimi ogromnimi stroji 25.000 konjskih sil do 28 milj brzine. Oborožena je z 9/10 cm topovi. Nj. Vel. ladja »Varasdiner« je torpedovka najmodernejšega sistema, dogotovljena šele tekom vojne. V mornariških izkazih je naveden le denlacement 3R6 , ton in pa armatura 6/7 cm topov. S kako brzino vozi »Varasdiner«, to je očividno tajnost, starejše   torpedov- 1
ke istega sistema razvijajo 32 do 33 milj, smatrati pa je, da jih »Varasdi- | ner« tudi v tem prekaša. — Francoski podmorski čoln »Fresnel« je zgrajen leta 1909. ter pripada tako-zvanemu Laubeuf - tipu. Deplace-ment znaša nad vodo 598 ton, pod vodo 550 ton, nad vodo ga goni para, pod vodo elektrika. Posadka je štela po mornariškem izkazu 25 mož. »Fresnel« je spadal k podmornikom srednje velikosti. Izguba tega čolna je za Francoze gotovo občuten udarec.
*
Italijanska zbornica je dobila sedaj za svoje razgovore izdaten tema, opozicija materijal, da bo mogla vpraševati vlado o gospodarstvu v Jadranskem morju. Sijajno delo našega brodovja, izvršeno na albanski obali, kjer se je obnašala Italija od početka vojne kot gospodarica, podaje bogato snov za živahna izvajanja. Sonnino je obljubil v zbornici, da bo preskrbel ostanke srbske armade z municiio in živili, ali mala križarka našega brodovja, katero so spremljale nekatere še manjše enote, je sestrelila velik italijanski transport, poln tonov, municije in živil, na albanski obali, drugi transport je bil popolnoma uničen na ruti Brindist-Drač, kjer so se Italijani čutili posebno doma in povrh tega je bil pogreznjen na dno moria neki francoski podmorski čoln. To bo za enkrat zadostovalo tudi za znano jako neskromne Italijane.
* w
*
BOMBARDIRANJE    GORICE IN ŠEMPETRA. — ITALIJANSKI NAVALI PRI REDIPULJI. POLAZZU, SV. MARTINU ODBITI.
Dunaj, 6. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bofišče.
Na soški fronti se je nadaljevalo streljanje sovražne artiljerije. Na po- j sameznih točkah, zlasti proti gori- 1 škemu mostišču, je bilo od časa do časa precej živahno. Tudi mesto Gorica in bližnji kraj Šempeter sta bila obstreljevana iz vseh kalibrov. V odseku doberdobske visoke Planote
je pričela napadati italijanska pehota čez dan pri Redipulji In Polazzu, zvečer pa pri Sv. Martinu. Bila je povsedi odbita.
Na tirolski fronti se je raztegnilo proti utrjenemu prostoru pri Lar- j daru naperjeno delovanje sovražne artiljerije sedaj tudi na bližnje pozicije severno doline Ledro. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml.
*
Boji ob Soči.
Ob italijanski fronti se nadaljujejo boji, ali ne z ono ljutostjo kakor v mesecu novembru. »Tagesanzeiger« v Curihu konstatira dne 6. decembra ponovno: Na doberdobski planoti in ob goriškem mostišču so vse višinske pozicije še vedno v posesti Avstrijcev.
Boji pri Oslavju.
Iz vojnoporočevalskega stana: Pri Oslavju na desnem bregu Soče trajajo nadalje boji, ki imajo namen, tukaj predreti naše črte proti Gorici, ker vsi poskusi, da bi predrli na hribu Sv. Mihaela in na podgorski višini, se vedno izjalovljajo. — Na cesti iz Oslavja v P e v m o i z-gubavajo na dan nad 500 mož. Dalmatinci se bore tu časih z golimi rokami in dobi se jih, ki imajo s krvjo podplute nohte. Vrše se bližinski boji, to je borenje moža z možem, divji spopadi z lopatami in sekirami. Italijani se sicer takoj vdajo našemu sfrnku, ali tu so mestoma zadržani spredaj, ker prihajajo za njimi vedno in vedno nove mase, tako da se sploh ne morejo umakniti Znazai in se morajo ali boriti nadalje, ali se vdati. Na Dosameznih mestih je prišlo do bombardiranja s kamenjem. S kamenjem so nagnali savražnika nazaj. V nekih zopet pridobljenih jarkih so našli noši volaka številne spalne vreče italijanskih častnikov in mnogo nahrbtnikov s provijantom. tudi m^ocro orožja in orodja je pustil sovražnik za seboj. Napadi pri Oslavju so se ponavljali vsak dan, samo dva dni ne. ko je ' iha!a burja. Italijane je nreveč zeblo, znot niso napadali. Neki italijanski vjernik je imel na sebi sedem srajc. Drugače si ni mogel pomagati proti mrazu. Z Dalmatinci tekmnfefo Kranjci, Korošci in ogrski polki, ki so se izredno odlikovali zadnje dneve.
Opravičevanje italijanskih neuspehov ob Soči.
Pariško časopisje priobčuje brzojavko iz Benetk, ki hoče opravičiti neuspehe ob soški fronti. Čeprav je Gorica popolnoma razdejana, se je ofenziva ustavila, ker Avstrijci dova-žajo nove čete in ljuto napadajo italijanske pozicije. Kakor se poroča, je došlo 80.000 novih čet, tako da morajo Italijani drago kupiti svoje napredovanje. Tudi so Avstrijci pomnožili svoje topove.
Padli in odstavljeni italijanski generali.
Generallajtnant Trombi, eden najodličnejših italijanskih zbornih poveljnikov, je padel v bojih ob Soči dne 28. novembra. Tudi polkovnik Cimetta je padel. — Kakor poroča uradni italijanski vojaški list, so bili stavljeni na dispozicijo generalma-jorji Lisi, Natoli, Del Re in Foderaro.
Kitchener in Cadorna.
Angleški vojni minister lord Kitchener je poslal Cadorni brzojavko, v kateri izraža svojo zahvalo za prijazni sprejem v italijanskem glavnem stanu in pozdravlja občudovale italijansko armado, o kateri upa, da bo zmagala. General Cadorna je odgovoril z najglobljo zadovoljnostjo glede pripoznanja izrečenega poveljstvu in glede uspešnosti vojaške akcije Italije s srčnim pozdravom vojskovodji, ki je umel ustvariti ogromne angleške armade, ki se bore z zavezniki, v trdnem zaupanju na končno zmago za triurni kulture zoper skupnega sovražnika.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Rim, 4. decembra. Vršili so se spopadi malih oddelkov v tonalskem ozemlju, kjer so se združile sovražne čete pri hospicu Sv. Jerneja in v dolini Ledro, kjer se je izjalovil napad sovražnika na naše pred kratkim za-vojevane pozicije severtfo Preda. Na pobočju Mrzlega vrha so prodirale v noči na 3. decembra po ljuti artiljerijski pripravi iz topov vseh kalibrov, goste množine infanterije vedno nanovo prihajajočih mas proti našim okopom. Kljub uničujočemu učinku našega preciznega hitrega ognja, so vdrle manjše sovražne skupine na nekaterih mestih v naše črte, ali bile so v ljutem spopadu na
nož in pest takoj zopet odbite. Po hudem boju moža proti možu, smo pognali sovražnika v beg, pustil je na bojišču nad 500 trupel. Vjeli smo nekaj mož, med njimi tri oficirje. Tudi v odseku hriba Sv. Mihaela na Kraški planoti so bili sovražni napadalni poskusi zavrnjeni. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen.
Italijanski parlament.
Rim, 5. decembra. Seja zbornice dne 4. decembra se je pričela z izvajanji katoliškega poslanca M e d! a, ki je izrekel, poudarjaje poprejšnje nevtralistično mišljenje, potrebo, da naj se stori vse, kar treba, da se doseže zmaga in skrajša in omeji vojna. Pri tem se ne sme motiti edinosti ljudstva in delovanja vlade in mora se ohraniti zaupanje v bodočnost. Za njim je govoril prejšnji zakladni mi^ nister L u z a 11 i, ki je pozval vlado, da naj ukrene vse potrebno glede izrednih gospodarskih in financijelnih potreb, da bo mogoče izbegniti velikim nevarnostim. Provzročitelji te vojne so vojaško in gospodarsko oboroženi in se niso strašili, Belgijo opustošiti in Srbijo skoro ubiti. Govornik želi belgijskim in srbskim mučenikom takojšnjega vstajenja. Navzlic zahtevi odločnega zastopanja' načel narodnosti in neodvisnosti, je diplomacija četverozveze na Balkanu malo previdno in energično delovala. Pristop k londonskemu dogovoril ne daje popolnega zagotovila, da bo Italija žela svojim žrtvam primerne sadove in bo vojaško, diplo-matično in gospodarsko svojim zaveznikom v resnici enaka. Končno je Luzatti grajal davčne odredbe vlade.
Salandrov govor.
Nato je začel govoriti Salandra, da odgovori predgovornikom. Glede zunanje politike in vojnega položaja podajati daljša poročila, pravi Salandra, ni v interesu dežele. Vlada pri-poznava popolnoma resnost položaja in mero naporov, ki jih treba storiti, ali njeno zaupanje v končno zmago je manj omajano kakor kdaj poprej. Srečni in nesrečni dogodki so vlado prepričali vedno bolj o potrebi in pravičnosti vojne, brez katere bi bila Italija nepreklicno v svojih interesih in svoji veljavi 'oškodovana, kar spoznavajo dandanašnji bolje kot kdaj poprej vsi   sloji prebivalstva.
LISTEK.
it nt: pravi t«.
Angleški spisal M. Mc. D o n n e 11 B o d k i n.
»To je nemogoče!« si je mislil Roderik Aylmer, posestnik dvorca Dunscombe, ko je iz okna gledal na široko s svežim peskom posuto pot; »ta mala pastiričica naj bi bila s sijajnim uspehom prebila vse preizkušnje na vseučilišču in postala doktorica medicine? To bi bilo že kar smešno.«
Po peščeni poti se je bilo naglo pripeljalo kolo, s katerega je skočila mala vitka gospodična in lahkonogo stekla po kamenitih stopnicah.
Ni izgledala prav nič učeno, kakor navadno izgledajo doktorice ;n profesorice in učiteljice. V solnčnem svitu je stalo vrh stopnic živo, cvetoče dekle, po čigar prijaznem licu in veselem izrazu bi vsakdo sodil, da je to dobrovoljna študentka, ki uživa sedaj dolgo časa težko pričakovani pomladanski izlet Močne kite nekoliko kodrastih rjavih las je pokrival nekako izzivajoč klobuček s temno-rdečim   peresom, izpod kratkega
tesno se oprijemajočega krila pa je bilo videti dvoje ozkih nožic v svetlo-rjavih športnih Čevljičkih.
Gospodična je šla v predno dvorano in je pritisnila na gumb električnega zvonca.
»Ali bi mogla govoriti z gospodom Avlmerjem?« je rezolutno vprašala slugo, ki ji je odprl vrata in mu izročila vizitnico, na kateri je bilo zapisano »Gospodična Dora Myrl«.
Roderik Aylmer je šel gospodični sam naproti. Prišel je po širokih stopnicah, šel skozi prostorno predno dvorano, čije zidovje je bilo iz belih in črnih mramornatih plošč in podavši došii gospodični roko, je pozdravil :
»Dobro došli!«
Gospodična ie Roderika Aylmer-ja pošteni in prikupni obraz naglo, a ostro premotriia in je potem mlademu možu krepko stisnila roko.
»Kakor sem vam, gospodična Myrl, že p?sal,« je začel Aylmer brez vsakega uvoda in čim sta se bila vsedla v udobni sobi, »je moja žena jako bolna in je tako oslabela, da je le še nekaka človeška senca. Toda noben zdravnik ne more dognati, kaj ji je, še manj, da bi ji mogel pomagati. Ko se je najin edini sin pred dvanajstimi leti porodil, je moja žena dobila hudo vročnico in ni bila od tedaj nik-
dar več popolnoma zdrava. Potrpežljiva je in morda še preveč mila. Nikdar se ne razburi, a tudi smehljaja že dolgo let nisem videl na njenih ustnicah. Dasi ljubi svojega sina iz vse duše, se mi vendar zdi, da je ravno tedaj najbolj žalostna in potrta, kadar je deček pri nji. Njena žalost in potrtost je vsak dan večja in vsled tega je vse naše življenje neprijazno in mučno. Prav zato sem vam posebno hvaležen- gospodična, da ste prišli k nam. Ne morete si prestavljati, kako neskončno bi vam bil hvaležen, če bi mojo ženo nekoliko razvedrili in s tem pomagali, da bi naše življenje postalo lajše in prijetnejše. Dovolite mi nekaj trenot-kov, da grem svoji ženi naznanit vaš prihod. Vem, ca jo bo ta vest razveselila.«
Toda ko je lepa gospa bledega in iipadlega lica in opiraje se ob roko svojega moža počasi prišla v sobo, je Dora Mvrl na prvi pogled spoznala, da njen prihod to gospo prav nič ne vescii. Dora Myrl je imela celo vtis, da se je gospa njenega prihoda uprav ustrašila, dasi je to poskušala prikriti.
»Pridobiti si moram najprej njeno zaupanje, potem se že pokaže, če se da še kaj storiti,« si je mislila bistroumna  Dora in  je sočustveno
ogledovala bledo damo, ki jo je bila pozdravila z vso vljudnostjo.
Prihodnja dva tedna sta na dvorcu Dunscombe potekla izredno hi*ro. Avlmer se je ves poživel. Družba vesele mlade dame mu je jako ugajala. Čez dan je igral ž njo tenis in kroket, zvečer pa sta se pri svitu električnih svetilk navadno kratkočasila z »granjem na biljardu.
Tudi malobesedni gospe, ki ie imela tako žalostne oči, da se je vsakemu milo storilo, Kdor je vanje pogledal, je družba gospodične Dore Myrl jako ugajala. Tudi če sta sedeli molče druga poleg druge se je gospe zdelo, da je že navzočnost tega svežega dekleta prava tolažba za njeno srce. Dora Mvrl je bila vedno vesela in vedno pripiavljena izpolniti bolni gospe vsako željo, če jo je Ie uganila. Dora je dobro videla, kako nenavadne se ie prikupila bolni gospe, a kaka žalost ali skrb ima gospa, tega Dora še vedno ni vedela in tudi še ni slutila.
Nekega toplega popoldne sta sedeli gospa Avlmerjeva in Dora v prostorni sobi, ki je imela razgled na vrt in na vodomet. Dora je čitala novo knjigo, gospa Avlmerjeva pa Je vezla, zatopljena kdo ve v kake misli. A tudi Dora ni posvečala knjigi posebno pozornost, kajti njene misli
so se vedno bavile s skrivnostjo, ki jo je po njenem prepričanju imela gospa Avlmerjeva, kateri pa vzlic vsi pazljivosti doslej ni bilo mogoče priti na sled.
Zaupanje rodi vedno zopet zaupanje, je preudarjala Dora Myrl. Začela bom s tem, da ji bom nekaj povedala o sebi, morda izpregovori potem tudi ona.
»Ali si morete misliti, kako se je meni godilo, predno sem prišla v vašo hišo?« je naenkrat vprašala Dora.
»Ne! A če mi hočete to povedati, ljuba Dora, kar govorite, dasi mi zadostuje, da ste pri meni in da vas poznam za dobro prijateljico.«
»Med pravimi prijateljicami ne sme biti nikakih skrivnosti,« je dejala Dora energično in v njenih očeti je zasvetil vesel blesk. »Seveda, če dobro preudarim, nimam ničesar posebnega povedati. Moj oče je bil star in zelo češčen vseučiliški profesor v Cambridgeu. Oženil se je pozno in — Dori so solze stopile na oči — »svojematere sploh nisem spoznala, kajti umrla je na dan mojega rojstva. Očetu je bilo v začetku malo prav, da je dobil deklico; želel si je dečka; pozneje pa se je s svojo usodo in z mojo eksistenco sprijaznil in si štel v največjo dolžnost, da napravi iz mene omikano damo. Zdrav-
34
Celo prebivalstvo ob obali Adrije, ki ie mnogo trpelo, ve dandanašnji, da se bojujemo v glavnem za to, da bo tako trpljenje v bodočnosti nemogoče. Topografična inferijornost Italije v Jadranskem morju se more ozdraviti le potom zmagonosne vojne Italija more pač pripustiti, da se pojavljajo tudi drogi narodi v Jadranskem morju, mora pa se držati tega, da bo imela Italija radi svojega teritorija, svojih interesov in radi svoje prevladajoče kulture v Jadranskem morju civilno hegemonijo. Ministrski predsednik je govoril potem o dobavnih sleparijah, o vojnih pokojninah in o bodočem gospodarstvu, ki je pogojeno od dosege zmage, ki edina daje svobodo določevanja. Končno je Salandra zastopal demokratično notranjo politiko in izvajanje cenzure, pri čemer je ob razburjenih protestih socijalistov naznanil, d a b o celo popolnoma zadušil liste, ako bodo poskušali iz interesa jemati moč ljudskišoli innaprav-1 j a t i žrtve vojne še mučne J š e. Ljudska duša ne soglaša s socijalisti.
Salandrov govor je poslušala zbornica s spreminjajočo se paznost-jo in brez znakov odobravanja.
Povodom sledečega utemeljevanja raznih resolucij, izmed katerih eno so podali nacijo-n a 1 i s t i, pa so jo kmalu odtegnili, ki je zastopala potrebo, da se mora poleg Trsta in Reke osvojiti tudi Split, je socijalist Mazzoni zasmehoval cenzuro in kult d* An-nunzijev. nakar je začel reformni socijalist C i c o 11 i svoj lirični govor o narodu, domovini, kulturi, disciplini, meščanski hrabrosti itd., da bi spravil zbornico v boljše razpoloženje. Po patrijotičnem govoru poslanca Bosellija, ie Salandra izjavil, d a sprejme Cicotti - Boselli-jevo resolucijo, ki odobrava izjave vlade in smatra zaupanje zbornice, izrečeno domovini, njenemu kabinetu pa le v toliko, kolikor je pripravljen nadaljevati vojno do končne zmage.
Prejšnji zunanji minister Cap-p e II i je izjavil, da bi ne smelo biti vojne, ker pa se ne more zlomiti duha kontinuitete vlade, se mu izdi bolje, da se vzdrži glasovanja.
Socijalist Turati izjavi na featko, da bodo socijalisti glasovali proti kabinetu, ker je hotel imeti vojno in ker treba zavreči z glasovanjem ljudstva ali parlamenta zlagano narodno edinost, pa tndi z-ato, ker ta kabinet zasluži celo od prijateljev vojne ne enkrat, ampak desetkrat izjavo nezaupanja.
Končno se je vršilo glasovanje po imenih. 405 poslancev je glasovalo za Cicotti-Bo-sellijevo resolucijo, proti 48. Med zadnjimi ie bil tudi radikalec Chiaraviglio, zet Giolittiiev. Vzdržali so se glasovanja med drugimi Cap-pelli, Enrico Ferri in državni podtajnik prejšnjega ministrstva Falcioni.
Zaupanje Salandrovemu kabinetu.
»Popolo d' Italia« pravi, da ako bi hotela zbornica presojati politično držanje kabineta,  bi ne izrekla za-
niki pravijo, da si je moi oče samo s svojo trdno voljo podaljšal življenje za dobre tri mesece. Zdravniki niso mogli verjeti, da bi še toliko časa živel. Toda moj oče je hotel doživeti trenotek. ko napravim svoje izkušnje na vseučilišču in šele ko je izvedel, da sem jih prebila vse z odliko, je mfrno umrl. Zapustil mi je dvesto funtov, češ, da si s svojim znanjem in s tem denarjem že pomorem do primernega kruha. Za učiteljico nisem hotela iti, ker je to trudapoln in nehvaležen stan in tako sem porabila očetovo zapuščino, da sem študirala dalje in dosegla doktorat. Toda pacijentov nisem mogla dobiti; nihče ni verjel, da kaj znam, in ker nisem mogla čakati, da ljudje izgube svojo nezaupnost, sem si poiskala drugačnega zaslužka. Bila sem tele-grafistinja in telefonistinja in pisala sem tndi za časopise. Pravzaprav mi časnikarski poklic še najbolj ugaja, toda laz sem nestalnega značaja In iščem v^dno kaj novega. Še vedno nisem našla svojega pravega poklica. Ko sem čitala v časopisu oglas vasema soproga, da išče za svojo družino živahno družabnico z medicinskim znanjem, sem takoj odložila nero in prišla sem.
»Unarn da se tega ne kesate.«
»Nikakor ne! Samo .. * (Dal* nrfbodaHi.K
upanja Salandrovemu kabinetu, »Corriere della sera« pa pravi, da ni mogel Salandra o močeh in zunanjih ozirih Italije povedati nič onega, na kar se je upalo in glasovanje zaupanja bo samo akt nade in izraza narodne solidarnosti in energije.
Podrobnosti Iz italijanske zbornice.
»Avanti« pravi, da je bil Salandrov govor jako nesrečen. Zaman se je trudil, doseči efekt, ne le da se mu ni ploskalo, na nekaterih klopeh se je čulo celo mrmranje, na drugih so se pogovarjali poslanci med seboj. Poslanec Tasca je ploskal, češ, da mu bodo sledili tudi drugi, pa se je blamirah Večina zbornice je hotela z izrazom zaupanja resno posvariti Sa-landro, ki si je pridobil sovražnike celo v vrstah najhujših vojnih huj-skačev.
Salandra je imenoval ministra Barzilaja za gerenta ultrademokra-tične politike ministrstva. Barzilaj je sprejel to vlogo. Zbornica je sprejela to na znanje z živahno veselostjo. — M a z o n i je rekel: Sedaj vsaj vemo, kateri portfelj ima Barzilaj, namreč portfelj odgovornosti za upravo. — Zbornica je po večini odobravala be*-sede govornikove. Ko je Mazoni napadel d' Annunzia radi dragega pa-trijotičnega izleta v Genovo, je odobravala to vsa zbornica, kar je zvenelo kot moralična eksekucija pesnika. _
Epizode iz Mar pri Sap«.
Iz raznih poročil:
S težkimi topovi, s kakršnimi se sicer osvaja trdnjave, so Italijani na nekem mestu popolnoma razstrelili prvo črto. To ie bilo na hribu Sv. Mihaela. Neki četovodja je bil ostal nepoškodovan na svojem opazovali-šču. Videl je, kako dva italijanska častnika s palico gonita četico infan-teristov, da bi zasedli udrti del jarka. Ali nič ni pomagal klic »Avanti!«, nič »Savoja!«, nič ni pomagalo zmerjanje in naganjanje.Četovodja je razmišljal, kaj naj stori? Telefonska žica, ki je vodila do lastne bližnje pozicije, je bila na tisoče koscev raztrgana od strelske toče; ako bi tekel nazaj, klicat svoj oddelek, uderejo tačas vendar Italijani v prazno razvalino jarka. Ni več dalje razmišljal. Pogum. Skočil je par korakov naprej, udaril s puškinim kopitom v vsej naglici oficirja, ga pobil na tla in pre-bodel drugega. In kaj so storili infan-teristi? Ali so morda maščevali smrt svojih voditeljev? Malo so se preplašili, potem pa so zaklicali: Bravo, bravo! Te može so vjeli in kako so bili veseli ti vjetniki. Judež Iškari-jot . . .
Naše drage pokojne, ki so padli ponoči, smo bili pokopali. Še so nam segale v srce lepe besede duhovnika in poveljnika ob svežih grobovih, kar pridejo poročila letalcev, iz katerih je bilo razvidno, da pripravljajo Italijani nov napad. Vse hiti k orožju, pozicije so zasedene. Naša artiljerija prične s svojim ognjenim plesom. Opazovalec v privezuem zrakoplovu je opazil kolone, ki hočejo prodirati po pobočju navzgor severo - vzhodno. Grmi iz neštevilnih topov, vsi glasovi so zastopani, od tenorja do renčečega basa. Dvigajo se oblaki prahu, skale pokajo, drobci skal lete po zraku, pojoče in žvižgajoče, vsak kvadratni meter je posut s streli in drobci. Pekel. Cele lavine skalovja se drobe po pobočju, nesoč smrt sovražniku . . . Bolj v ozadju, v strelskem jarku rezerve, slonita dva častnika in gledata skozi daljnogled, da bi videla na pobočje. Nič se ne vidi, reče stotnik, previdno prodirajo. Hudo bo danes, reče nadporočnik in in . . . jaz padem danes. Ne bodi nespameten! je bil stotnikov odgovor. Letalci so plavali ravno nad Podse-nico, znamenje, da hočejo Italijani napasti s severo - vzhodne strani. Pričel se je že ljut boj. Cele mase so prodrle skozi gozdič, pokajo strojne puške, infanterijske, smrt žanje. Prihajajo v trumah vedno bližje. Na levi in desni padajo tovariši. Nastalo vrzel izpopolni rezerva. Moštvo pograbi za ročne granate, odločni so naši borilci, pogumni, neustrašni, tu stojimo, tu umrjemo. Premoč se bliža, »Avanti!« - klicev brez konca in kraja. Boj valovi. Prve vrste Italijanov omahujejo, zbežali bi radi, ali tega ne trpe za njimi stoječi berzaljeri. Njihova peresa na klobuku vihrajo, divji bojni klic »Savoja!« se čuje že prav blizu. Prederejo žične ovire in prične se boj moža proti možu. prsi ob prsi. Rezerva naoade sovražnika z boka. Siloviti sunek odloči. Zlomljena je moč sovražnika. Oni nadporočnik, ki je napovedoval, da pade, je poveljeval rezervi. Stotnik mu je čestital, nadporočnik se je zahvalil, nasmehnil, pa zooet izrekel slutnjo, da pade še isti dan . . . Povedal je, da je imel lepe sanje. Svojo ženo je videl v sanjah. Približala se mu ie,
svojo lepo glavico je pritisnila na njegove prsi, kar nakrat bolesten vzklik, odskoči, ker v svojih rokah je imela trupla Stotnik je zmajal resno z glavo . •. Štirikrat še so jurišali Italijani z največjo ljutostjo. Rezultat vedno isti. Polje pred pozicijo polno trupel. Pričel je peti juriš. Strašni   spopadi,   bajoneti, kopita,
noži, pesti, zobje, vse deluje. Strahovito borenje. Padajo junaki — padel je tudi nadporočnik. Solze tečejo po obrazih njegovih tovarišev, gori na severu pa sedi v udobni sobi z bolestjo, na licih krasna mlada žena, gleda in gleda sliko v svojih rokah, poljubi jo: da bi ti Bog ohranil življenje!
Niift čete se bližalo Peči.
NAŠE ČETE SO PORAZILE CRNOGORCE V PEŠTERI TER SE BLIŽAJO PEČI.
Dunaj, 6. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Naše čete so prodrle sedaj na črnogorsko ozemlje tudi zapadno in jugo - zapadno Novega Pazarja in ob cesti iz Mitrovice v Peč. V kraškem ozemlju Peštere smo vrgli črnogorske sprednje čete na njihovo glavno pozicijo nazaj.
Vzhodno Peči smo porazili srbsko zadnjo četo. Naši prvi voji se bližalo mestu.
Število v včerajšnjih bojih vjetih sovražnikov presega 2100 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hof er fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 6. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 6. decembra.
Balkansko bojišče.
Južno Sijenice in severo-vzhod-no Peci smo vrgli srbske in črnogorske oddelke nazaj.
Vrhovno armaduo vodstvo. •
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija* 4. decembra. (Kor. urad.) Uradno poročilo o operacijah dne 3. decembra: Po razbitju Srbov dne 29. novembra pri Prizrenu, se umikajo razbitki srbske armade proti Djakovi in ob Belem Drinu proti De-bru in Skadru. Naše čete so jih zasledovale v obeh navedenih smereh. Dne 3. decembra je naša vzdolž Belega Drina zasledujoča kolona ustavila Srbe na neki poziciji na levem bregu Ljume, jih energično napadla, razpršila in prisilila k umiku, ki se je razvil v divji beg. Tu so pustili Srbi v naših rokah 100 poljskih topov in havbic, 200 avtomobilov, ogromno množino vojnega materijala, 150 trenskih voz in take množine obleke in opreme, da je ž njimi zastavljena cesta ob Belem Drinu do Kule Ljume. V smeri na Djakovo so se srbsko-črnogorske čete, čim so se pojavile naše čete, umaknile, izpraznile Djakovo ter pustile ležati 6 havbic. Naša kavalerija zasleduje proti Djakovi. Vjetniki pripovedujejo, da so morali srbski vojaki nositi kralia Petra na nosilnicah, ker ob reki Drinu, zapadno Kule Liume, celo s konji ni mogoče marširati.
ČRNOGORSKO URADNO POROČILO.
3. decembra. Zavrnili smo ljute sovražne napade na naše pozicije ob Čeholinu in pri Plevlju na vseh točkah.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
London, 6. novembra. (Kor. u.) Reuter. Uradno se poroča o solunski ekspediciji. Krajevni boji so bili 3. t. m. zelo ljuti, zlasti v smeri Kostu-rina, kjer smo odbili bolgarski napad. Poskuse Bolgarov prekoračiti Črno, je preprečil ogenj naše artiljerije in infanterije.
Naše čete na albanski meji.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Čete generala von K6-vessa, ki operirajo v smeri Bjelopo-Ije-Rožaj-Peč, se nahajajo na celi črti na črnogorskem ozemlju. Mesto Peč se nahaja pred padcem, Bolgari so zasedli Djakovo. S tem se nahajajo glavni dohodi v Albanijo v naših rokah in zavezniške čete bodo mogle nadaljevati svojo pot na jadransko obal.
Nevtralna  sodba o strategiji naših vojskovodij.
Povodom zaključenja vojne proti Srbiji piše danska oficijozna »Po-litiken«: Komaj dva meseca je trajala srbska vojna. Dne 6. oktobra so izsilile centralne armade prehode čez reke in od takrat so pokazali njihovi vojni stroji krvavo precizijo strategije, kakoršno je dokazal kot prvi Napoleon, in jo pozneje razvil do kolosalnosti Moltke. Moltkejevi učenci izvajajo sedaj to strategijo na prostoru in v razmerah, s katerimi primerjana je bitka pri Sedanu le mala praska.
Djakova od Bolgarov zasedena.
»Berliner Tageblatt* poroča 5. decembra: Včeraj so Bolgari zasedli Djakovo. Srbi mesta niso branili. Zmagovalci so ugrabili velik plen. Srbske čete se umikajo po skrajno slabi cesti proti zapadu.
Pri Bitolju  so Bolgari razorožili 6000 Srbov.
Berolinski listi javljajo: Reuter poroča iz Aten: Bitolj se je moral predati, ker so Bolgari obkolili mesto tudi od jugozapada sem. One srb. oddelke, ki naj bi se bili umaknili na Vodeno na grškem ozemlju, so Bolgari vjeli. Dosedaj so baje Bolgari razorožili pri Bitolju 6000 Srbov. Fronta bolgarskih čet zavzema polagoma vedno bolj obliko klešč, v katerih se nahajajo franco-sko-angleške čete med Vardarjem in Strumico. Reuter napoveduje, da se bodo ententne čete umaknile proti jugu.
Ojačenje francoske fronte v Makedoniji.
Atene, 5. decembra. (Kor. ur.) Reuter. Iz francoskega vira se poroča, da se cela frontna črta od Crne do Krivolaka utrjuje. Utrdili bodo tudi pozicije vzhodno Vardarja, da razširijo ozemlje, ki služi obrambi železnice.
Angleška tolažbe za kralja Petra.
Iz Londona poročajo: Angleška vlada je poslala posebno misijo, ki naj kralju Petru izroči zagotovilo angleškega kralja, da bo Srbija zopet oživela. Preko Amsterdama poročajo, da je kralj Peter popolnoma potrt, da pripisuje vso krivdo na katastrofi Rusiji in da se bo preselil v Pariz.
Srbske čete na drugih bojiščih.
»Tempsr* javlja iz Petrograda: Srbska armada se bo borila sedaj na drugem bojišču za interese zaveznikov. Srbi so svoje topove, katerih niso mogli vzeti seboj, napravili nerabne.
Italijani v Valoni.
Berolin, 4. decembra. »Vossische Zeitung« poroča, da je Italija izkrcala v Valoni mnogo svojih čet.
Pariz, 5. decembra. Kakor poroča turinski posebni poročevalec »Petit Parisiena« so se izkrcale v Albaniji za enkrat tehnične čete, ki zboljšujejo pota in grade ceste v notranjost dežele. Napravile bodo zvezo s srbsko armado, ki se umika deloma na Debar, deloma proti obali.
Grška m immmm.
ODGOVOR ČETVEROZVEZE NA GRŠKO NOTO.
Koln, 6. decembra. (Kor. urad.) »Kolnische Ztg.« poroča iz Aten 4. t. m.: Včeraj izročena nota četvero-zveze je napravila konec pendetne-mu stanju. Nota priznava nevtralnost Grške tudi zanaprej ter zahteva le nekatere za varnost in prosto gibanje četverozveznih čet v Makedoniji neobhodnih ukrepov. Nota posebno podčrtava obljubo, da bo četvero-zveza povrnila Grški vse rabljene pokrajine in vso škodo. Ako Grška na te zahteve pristane, bodo razni prisilni ukrepi takoj preklicani. O podrobnostih potrebnih vojaških ukrepov, ki jih zahteva ententa, naj se takoj pričnejo pogajanja. Grška vlada bo najbrž še danes odgovorila.
London, 5. decembra. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Aten: Angleški in francoski poslanik sta včeraj obiskala ministrskega predsednika Skuludisa. Razgovor je trajal čez eno uro. Namen obiska je bil, naznaniti odgovor četverozveze, ki je spisan v pomirljivem tonu.
Grška in Nemčija.
Koln, 5. decembra. (Kor. urad.) »Kolnische Ztg.« poroča 5. t. m. iz Aten: Poročilo nekaterih listov, da je Grška zahtevala od Nemčije garancij, da nemške in avstro-ogrske čete ne bodo prodrle na grško ozemlje, tudi če bi postal Solun eminentno oporišče Francozov in Angležev, se od merodajne strani označuje kot izmišljotina. Take garancije ni Grška niti zahtevala, niti je ni dobila.
Grška je zaprla mejo proti Albaniji.
Iz Budimpešte poročajo: Grške utrdbe ob grško-albanski meji so
dogotovljene. Meja je popolnoma zaprta.
Romunske priprave.
Iz Bukarešte javljajo: Romunska vlada je rekvirirala vse v romunskih pristaniščih se nahajajoče parnike, ladje in čolne. Izvzeti pa so parniki, ki služijo eksportu romunskega žita.
Romunija  ne  pripusti ruskih transportov po Donavi.
Preko Kopenhagena poročajo: Romunska vlada je v Petrogradu sporočila, da je trdno odločena ostati nevtralna in da radi tega ne more pripustiti ruskih vojaških transportov po Donavi.
Ruske priprave ob romunski meji.
Rusija je zaprla obmejno postajo Ungheni za osebni in tovorni promet z Romunijo, baje radi velikih vojaških transportov v Besarabiji. Ob Donavi pri Tulci gradijo Rusi velika skladišča za vojni materijal. Donavsko pristanišče Reni je za privatni promet zaprto. Novejša poročila pravijo, da je za vrhovnega poveljnika vseh ruskih armad v orijentu imenovan veliki knez Nikolaj Niko-lajeviČ.
Ruske čete v Besarabiji.
»Seara« priobčuje mnenje romunskih vladnih krogov o koncentraciji ruskih čet v Besarabiji, ki da je imela dva namena. Prvi namen je bil, ustrašiti Romunsko in jo prisiliti, da se pridruži Rusom; drugi namen je bil, potegniti bolgarske čete s srbskega bojišča. Vse je bil izrodek domišljije ruskega zunanjega ministra Sazonova, ki je morda mislil, da bo vest o koncentracijah ruskih čet romunski narod razburila, kar bi moglo zopet prisiliti vlado Bratiana, da bi opustila nevtralnost. Na Romunskem pa so verjeli samo naivni ljudje na zbiranje ruskih čet. Preudarni so bili mirni. Vedeli so, da Rusija ne more priti. Danes dvomijo celo, da je bil car v Reniju. Morda je bil načrt za pohod izdelan, piše list, toda izvedljiv ni bil. Zopet je doživel Sa-zonov noraz, saj je Romunska vedela, da Rusija v sedanjih okolnostih ni dosti močna, da bi prisilila Romunsko, poseči v vojno. Na oslablienja Rusije se je njegov namen razbil. Zato tudi ni potegnila Rusiia bolgarskih čet s srbskega bojišča in več kot verjetno je, da se to tudi v bodoče ne bo zgodilo.
SEVERNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA RUSKI FRONTI.
Dunaj, 6. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r, fml. • * *
ODBITI RUSKI NAPAD ZAPADNO RIGE.
Berolin, 6. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 6. decembra.
Vzhodno bojišče.
Ob zori se je včeraj razbil ruski napad z velikimi izgubami pred našo črto jugo - zapadno Babiđskega jezera zapadno Rige. Od ruskega artilerijskega ognja z morja sem zadeto nemško letalo smo spravili na kurlandski obali pri Markgrafen s posadko vred na varno.
Vrhovno armadno vodstvo.
• m
m
Letnik 1917. v Rusiji. Petrograd, 6. decembra. (K. ur.) Poročilo petrogradske brzojavne agenture: Vsled carjevega ukaza je bil vpoklic letnika 1917. za prihodnje leto sprejet.
Iz Varšave.
»Nowa Reforma« poroča iz Varšave, da se je tamošnja mestna uprava obvezala, plačati nemški vojaški upravi 250.000 mark na mesec, da se ohrani nemška garnizija.
Mesto Varšava namerava najeti posojilo 25 milijonov kron. Pogajanja se vrše s holandskimi bankami.
Iz Varšave poročajo, da so dospeli tja vojaški atašeji Argentinije, Brazilije, ChHa, Peruja, Romunske, Švedske, Španske in Zedinjenih držav.
Število slušateljev na varšavskem vseučilišču presega že 1000.
Da je življenje v Varšavi tudi sedaj še neverjetno poceni, dokazuje jedilni list ene prvih varšavskih restavracij: Ledvena pečenka 1 Mk, dunajski zrezek 1 Mk, telečja pečenka 1 Mk. omleta z ananas 65 Pf., kompot 50 PL itd.
Rušila in Poljska. Knez Trubeckoj pravi v »Eho-doIu«» da so interesi ruskega naroda
zvezani z interesi Poljske. Od posesti Poljske je odvisna moč Rusije. Izguba Poljske bi bil začetek razpada Rusije, ker bi odpadle tudi baltiške provincije, Litvinska, Bela Rusija in deli obali Črnega morja. Zato ne sme zamuditi Rusija ničesar, da reši Poljsko za Rusijo.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI.
Berolin, 6. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 6. decembra.
Zapadno bojišče.
Na raznih točkah fronte so se vršili boji artiljerije, z minami in ročnimi granatami. V okolici Bapaume smo sestrelili 2 angleška aeroplana v zračnem boju. Piloti so mrtvi.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
3. decembra popoldne. Noč je potekla brez dogodkov. Poročati ni ničesar.
3. decembra zvečer. Na nekaterih točkah fronte artiljerijsko delovanje. V Belgiji južno od Som-bartzvda smo zopet zasedli neko malo postojanko, ki so nam jo preteklo noč v nenadnem napadu vzeli. Med Sommo in Oiso severno in zapadno od Faya boj z minami. Naša artiljerija je razdejala varnostne gradbe in neko skladišče živil severno od Lancourta. V gozdu pri Apremontu boj z ročnimi granatami. V Vogezih je provzročilo kratko obstreljevanje Thana, ki je je ogenj naših baterij zadržal, le malo škode.
Belgijsko poročilo.
3. decembra. Kljub oviram vsled slabega vremena, je naša artiljerija opetovano preprečila nemška dela, ter je storila, da so sovražne, le malo delujoče baterije, ki so obstreljevale cesto Pvpapgaele-Reninche, utihnile.
Nemška ofenziva na zapadu?
Iz Pariza poročajo: »L* Intran-sigeant« piše: Na celi zapadni fronti se vrše že nekaj Časa artiljerijski boji, zlasti v Champagni, ob Sommi in Oisi. Domneva se, da se pripravljajo Nemci zopet na veliko ofenzivo.
General Foch.
Glasom pariških poročil general Foch ne bo dobil činovnega razreda, pač pa bo prevzel funkcije generalnega inšpektorja francoske armade na zapadni fronti. Na ta način naj se razbremeni general Joffre, ki se zaradi prepogostih službenih potovanj ni mogel popolnoma posvetiti svoji strategični glavni nalogi.
Francosko - angleški vojni svet v Calaisu.
London, 5. decembra. (Kor. ur.) Reuter. Uradno se poroča: Ministrski predsednik Asquith, lord Kitchener in prvi lord admiralitete Balfour v spremstvu vojaških in mornariških svetovalcev so konferirali danes v Calaisu s francoskim ministrskim predsednikom Briandom, vojnim ministrom Gallienijem in mornariškim ministrom Laoazejem ter se zvečer vrnili na Angleško.
Pariz, 5. decembra. (Kor. urad.) O posvetovanju v Calaisu poroča »Agence Havas«, da so se udeležili posvetovanja razen že omenjenih oseb z angleške strani šef generalnega štaba Murrav in zastopnik zuna-niega urada, s francoske strani pa tudi politični ravnatelj v zunanjem ministrstvu Margerie in šef generalnega štaba Graciani. Razgovor je trajal od pol 2. do 6. zvečer ter zadeval najvažnejša sedaj, pereča vprašanja.
Razširjeni vojni svet.
Prvega četverozveznega vojnega sveta v Parizu so se udeležili: Tittoni, general Porro, polkovnik Sormani in major Albricci. Zadnji je bil svoj čas vojaški ataše na Dunaju.
Novačenje na Angleškem.
Iz Londona: Neki list računa: Anglija šteje 47 milijonov prebivalcev. Največje število moških, ki bi jih bilo mogoče nabrati, bi bilo 4,700.000. Do 5. avgusta 1915 pa so bili nabrani že trije milijoni, torej 64 odstotkov.
Zadnji oklic lorda Derbvja, ki je bil objavljen v petek, pravi, da se morajo zelasiti vsi moški od 19. do 40. leta. Če se ne bodo javili prostovoljno, jih bodo po 11. decembru prisilili.
Angleško prisilno posojilo.
Iz Kodanja poročajo: Angleška vlada je sklenila glasom londonske brzojavke »Nationaltidende«, reducirati vse plače ministrov za eno tretjino, da na ta način vsemu naroda da vzgled v varčnosti. Najbrže bo
vlada pozvala tudi vse Člane zbornice, da naj se odpovedo tretjini dnev-nin, ki znašajo na leto 400 funtov šterlingov.
Kanadsko vojno posojilo.
Kanadska vlada je sklenila zvišati znesek vojnega posojila od 50 na 100 milijonov dolarjev. 50 milijonov je določenih za prvotno določene čete, 50 milijonov pa za državni zakladni urad za nakup municije in saniranje meničnega kurza.
Nemški vjetniki na Francoskem.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Ženeve: Francoska zbornica je sklenila črtati pri naknadnih kreditih 100.000 frankov, da demonstrativno prisili vlado, da ravna z nemškimi vjetniki tako, kakor ravnajo v Nemčiji s francoskimi vjetniki.
Eofi na m©r$u.
Podmorski čolni v Sredozemskem morju.
Reuterjev urad poroča iz Mar-seilla: Parnik Ville d' Alger«, ki je dospel iz Tunisa, je pripeljal 11 rešenih pomorščakov nekega potopljenega parnika. Z italijanskim parnikom »Bologna« je dospelo sem 16 mož posadke torpediranega italijanskega parnika »Trentino«.
Neka angleška obrežna topni-čarka je bila v egiptovskih vodah od nemškega podmorskega čolna torpedirana.
Boj za Carigrad.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
Carigrad, 4. decembra. (Kor. ur.) Agence tel. Milli: Glavni stan poroča: Fronta v Iraku: Naše čete so napravile dne 2. decembra 25 km ter še naprej zasledujejo sovražnika, ki se popolnoma razbit umika. Zasedli smo kraj Bagkale neposredno zapadno od Kutulamara. Tam smo vplenili eno sovražno vlačno ladjo in eno šalupo za 250 ton, natovorjeno z municijo, živili in vojnim materijalom ter vjeli nekaj sovražnikov. Število samo tekom enega tedna vjetih sovražnikov znaša 8 častnikov in 520 mož. Zadnjič od nas vrlenjena topni-čarka »F^rikles« je dobila ime po svetniku Selmanu z ozirom na to, da so Angleži v mavzoleju tega svetnika, ki se nahaja v bližini istoimenskega kraja, 6 služabnikov mavzoleja ubili.
Kavkaska fronta: Navadni sovražni ogenj na kopnem in na morju smo obrezuspešili s silnim odgovarjanjem.
Dardanelska fronta: Ena sovražna transportna ladja v Kemi-klik Limanu je bila zadeta od granate m se je potopila. Neka torpedovka ie zbežala. Pred Ari Burnom smo uničili neko sovražno strojno puško v Kanlisiertu. V odseku Sedilbar se je vršil v noči od 2. na 3. decembra silen boj z bombami. Sovražnik je izstrelil veliko število kro</ei proti našemu centrumu in levem krilu. Naša artiljerija je zadela neko sovražno oklopnico, ki je streljala iz Saroške-ga zaliva v smeri na Kavakoprii, s 4 kroglami. Oklopnica je ustavila os:enj in odpiula. STaša artiljerija je nadalje pognala v beg neko torpedovko, ki se je skušala približa ti otokom v tem zalivu. Na tej fronti so naši letalci zadnje dni prekašali drug drugega v sijajnih vojnih činih. Nekemu vojnemu letalu, ki je je vodil letalski častnik Ali Piza s pilotom Orkanom, se je posrečila v odseku Sedilbar zbiti neko sovražno letalo. Isto letalo je prisililo z bombami neko sovražno oklonnico. ki je priŠ!a na pomoč neki ob obali ležeči tornedovkf, da se je odstranila. Potem je začelo letalo s strojno puško obstreljevati moštvo na oklopnici in na torpedovki ter pri-siiilo neko sovražno letalo, ki je hotelo nanasti, k begu. Isto letalo je napadlo dne 2. decembra neki sovražni monitor, ki je obstreljeval naše pozicije ter vidno zadelo, tako da je mora^ monitor ustaviti ogenj.
Carigrad, 5. decembra. (K. ur.) Glavni stan poroča:
Fronta v Iraku: Poraženi sovražnik se zbira v Kutulamari v prej utrjenih pozicijah. Naše čete, ki so se približale Kutulamari 3. decembra na razdaljo dveh ur ter pritiskale na sovražnika s severa in zapada, so prisilile sovraže čete, ki so se nahajale pri Kutulamari na nasprotnem bregu, da so pobegnile na čolne. Med Kutulamaro in Bag Ka-lejem smo vplenili z municijo natvor-jen, popolnoma nepoškodovan sovražni čoln. Vjeli smo tudi nekaj sovražnikov. Na reki Je videti, kako plava mnogo mrtvih.
Dardanelska fronta. — Anaforta: Naša artiljerija je energično odgovarjala na sovražno obstreljevanje na kopnem in z morja ter je uspešno obstreljevala pozicije sovražne infanterije in artiljerije. —
Ari Burnu: V noči na 4. december je streljala neka sovražna torpedovka na več strani. Dne 4. decembra od časa do časa infanterijski boj in boj z ročnimi granatami. Dva sovražna transportna parnika na višini Ari Burnuja sta vsled našega ognja odpiula. — S e d i 1 Bar: Dne 4. t. m. sta razdejali dve mini pred našim desnim krilom neko sovražno protimino. Nato je pričela sovražna infanterija živahno streljati na to krilo ter metati mnogo bomb ter končno dve uri brez prenehanja obstreljevala s pomočjo monitorjev, ene oklopne križarke in ene križar-ke naše pozicije. — Na levem krilu slaboten infanterijski ogenj. Tam je izstrelil sovražnik prav mnogo zračnih torpedov. Naša letala so neprestano uspešno vršila poizvedovalno službo ter napadala. Neko letalo s pilotom poročnikom Haus-nom in opazovalcem je napadlo z bombami neki monitor in ga prisililo, da je ustavil ogenj in odplul.
Z drugih front ničesar poročati.
Angleško poročilo o bojih v Mezopotamiji.
London, 5. decembra. (Kor. ur.) Reuterjevo poročilo. V uradnem komunikeju o bojih v Mezopotamiji se poroča: Kakor je že poročano, je zasedel general Toumshend bojišče pri Ktesifonu ter odbil vse protinapade, dokler niso bili spravljeni ranjenci in 1600 turških vjetnikov. Nato se je, z ozirom na težke izgube in ker so dospela turška ojačenja, umaknil. Celotne angleške izgube so znašale 4567 mož. V noči 30. novembra se je vršil proti mnogo močnejšemu oddelku boj zadnjih čet. V tem boju smo izgubili kakih 15 mož in dva rečna parnika, ki smo ju morali pustiti vsled sovražnega ognja, prej smo še napravili nerabne topove in stroje. Townshend poroča v svojem poročilu o odločnosti čet in da so se v dobrem redu umaknile. Glasom zadnjih poročil se nahaja general Tovnshend nekaj milj od Kutuiamare, kamor se je ostanek čet umaknil
Angleški poraz v Mezopotamiji.
Iz Lugana poročajo: Uradno priznanje iz Londona o umikanju angleških čet v Mezopotamiji je napravilo globok vtisk, ker je italijansko časopisje že pred tedni naznanjalo zavzetje Bagdada in velike zmage v Aziji.
Velike priprave Angležev v Egiptu.
Glasom poročil turških listov delajo Angleži velike vojaške priprave za obrambo Egipta. Pri Del e Kebiru, zapadno od Ismailaha, so zgradili utrdbe ter poslali tja 90.000 mož. Nove angl. čete pričakujejo, ker se zdi dosedanja vojna sila še premajhna. Pomisleke vzbuja notranji položaj v Egiptu. Zaradi zadnjič odkrite zarote v Kairu trajajo aretacije. Od Angležev postavljeni sultan je v svoji palači vjet. Iz strahu pred atentati se ne upa v Javnost, in če že ne gre drugače, ima s seboj veliko stražo. Opetovano je sultan ponudil angleški vladi svoj odstop, kar pa so v Londonu odklonili ter mu rekli, da mora sedaj še ostati na svojem mestu. Razpoloženje v Egiptu skrbi angleške oblasti, ker te dobro vedo, da je le pomanjkanje organizacije in orožja krivo, da ne izbruhne sovražno gibanje, ki pa bi izbruhnilo, če pridejo Turki.
Iz nevtralnih držav.
Holandska.
Amsterdam, 6. decembra. (K. u.) O aretaciji urednika Schroederja poročajo, da je bila izvršena zaradi članka »Število je polno« v »Tele-graafu«. Članek smatrajo za prestopek § 100. holandskega zakonika, ki govori o ogrožanju nevtralnosti. Najvišja kazen je šest let ječe. Članek očita vladi, da preskrbuje vlada pod krinko nevtralnosti s svojo ne-upravičljivo izvozno politiko Nemčijo z najvažnejšimi predmeti ter da vrši na ta način ne samo na lastni deželi, marveč tudi na vsem človeštvu izdajstvo.
Fordova mirovna ekspedicija.
Novi Jork, 6. decembra. (K. u.) Fordova mirovna ekspedicija se je predvčerajšnjem s parnikom »Oskar II.« odpeljala. V celem se udeleži ekspedicije 140 oseb, med njimi 54 poročevalcev in trije kinooperaterji.
Ameriški podmorski čolni.
Glasom newyorških listov je opozarjal J. Bassett Moore, eden najboljših ameriških poznavalcev mednarodnega prava, v nekem govoru na nevarnost, da bodo morale plačati Zedinjene države veliko odškodnino centralnima državama, ker ameriška vlada ni preprečila, da so se dobavljali aliiranim državam podmorski čolni. Skliceval se je pri tem na primer »Alabance« iz državljanske vojne.
Iz sestreljene Gorice. Profesor Anton Gnirs, c. kr. deželni konser-vator za Primorje, si je ogledal Gorico, katero je poznal poprej že dobro izza svojega službovanja tam, službeno in podaje svoje vtiske do večera 2. decembra. Poroča, da je sovražnik napravil mestu strašansko škodo toliko na lastnini kolikor na življenju meščanskega prebivalstva. Pregledovanje mestnega središča in cest, ki vodijo od tu proti severu, zapadno in jugu, kaže, da je ni skoro več hiše, ki bi ne bila poškodovana. V dosedanjih poročilih se niso dosti vpoštevale škode na strehah, nastale po izstrelkih manjšega kalibra, ki so v nje vdrli in ekskplo-dirali. Na hišah, ki so bile navidezno nepoškodovane, se vidi razdrte strehe in voda vdira v stanovanja že marsikak teden in uničuje opravo, kjerkoli se vstopi v zupusčene notranje prostore. Težke so poškodbe v javni posesti, tako na primer v deželnem muzeju v Attemsovi poalači, v javnih bibliotekah in arhivih. Skoro popolnoma so uničene vse šole. Poslopja sicer še stojijo, ali notranje prostore in medkrove so uničile eksplozije ali sledeči požari. Tako je eksplodirala težka granata v naravoslovnih zbirkah višje realke in v kemičnem loboratoriju pod njimi. Tu je uničena dragocena zbirka naravoslovnih objektov, med njimi posebnosti goriške dežele. Nič bolje se ni godilo mestni hiši in okrajnemu glavarstvu, kjer so treščili težki izstrelki, razbili popolnoma veže in druge kroglje so z eksplozijo razdejale daljše notranje prostore. Enaka usoda je zadela municipij, kjer so vsi uradni arhivi uničeni. Ulica Morelli je razvalina, ali je notranjost hiš popolnoma razdejana, ali pa je strel iz mož-narja raztrgal zidovje in vrgel razbito fasado na cesto. Ponavlja se ista slika razdejanja v Gosposki ulici, na Korsu in stranskih ulicah, zlasti tudi na Placuti. Tam je razbit tudi vodnjak. Prebivalstvo je napačno mislilo, da bo sovražnik pošten in ostal je bil velik del prebivalstva v mestu — bežati je začelo, ko je pred poslopjem ognjegasnega društva veliko skupino civilnih delavcev zadela težka granata in jih raztrgala, in ko so na trgu Sv. Antona težke granate pobile več žena in otrok. Novo mesto nastane na razvalinah Gorice, ali njenih dosedanjih mičnosti, krajevnih slik, o teh se bo pripovedovalo,
da so bile nekoč, pa jih ni več...
Goriški nadškof dr. Sedej, ki se je mudil na Dunaju, je dospel včeraj v Gradec in se ustavil tam kot gost knezoškofa dr. Schusterja.
Jakob Šuiigoj, delavec iz Gorice, je vprašal, kje se nahaja njegova žena. Njegov stric mu na njegovo vprašanje v „Slov. N." odgovarja, da je odšla že meseca maja iz Gorice v Trst k neki prijateljici. Natančnega naslova pa ne ve.
Grof Attems v Boki. Iz Dubrovnika poročajo, da je dospel grof Attems na svojem inšpekcijskem potovanju v Boko Kotorsko z avtomobilom v Novi grad, kjer si je ogledal različne dobrodelne naprave ter nadaljeval nato svojo pot.
Kie se nahaja Josip Maraž iz Števerjana na Povenci, mlekar po domače, in Andrej Ciglič tudi iz Števerjana v dolini št. 185, vprašuje Josip Maraž, k. k. Landsturm Wachabt. Bat. 2 Komp., poljska pošta 330.
Prihaajo vprašanja beguncev iz Gorice, ali je poškodovana ta in ona hiša. Na taka vprašanja ne moremo odgovarjati. Iz časniških poročil pa je razvidno, da je uničen ves notranji del mesta in da se uničevanje razteza tudi na predmestja. Današnje poročilo pravi^da so Italijani obstreljavali močno tudi Šempeter. Mogoče je, da so trpele tudi hiše ob ulicah blizu Šempetra.
Za bsž-fiiieo naStm
zmnuječim beguncem!
»Že sedem mesecev tavamo po tujini, daleč od svojega doma! S seboj smo si vzeli le ono obleko, ki smo jo imeli na sebi; le malokdo je bil tako srečen, da si je mogel v naglici pobrati še drugo, ker še veseli smo, da smo rešili svoje pete iz italijanskih krempljev. Sedaj pa smo tu vsi razcapani in raztrgani, večina nagi in bosi!«
»Velike muke vsled mraza morajo naši begunci pretrpeti. Razun, če bi mi poslali iz Ljubljane kaj malega, da po potrebi razdelil med nje.«
To sta dva odlomka iz poročil, ki jih je podpisana dobila ta teden iz begunskega tabora v Bruku, prvega od nekega revnega begunca, drugega od tamošnjega častitega duhovnega voditelja.
Podpisana posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani se v polni meri zaveda vsiljivosti na račun dobrohotne usmiljenosti slovenskih rojakov, y prvi vrsti Kranjcev. A
za sedaj ne vidi druge pomoči, kot nov apel na usmiljena srca vseh Slovencev, da se tem revnim, mraza trepetajočim revežem, goriškim beguncem v barakah, more odpomoči. Z vsem drugim so naši begunci v Bruku še precej preskrbljeni: s stanovanjem, pa tudi s hrano, a tega kar človeku v hudi zimi zmrznjene ude oživi in ogreje, tople obleke, tega jim popolnoma primanjkuje. Vsako pismo, ki ga podpisana dobi iz taborov, se končuje: Vse bi šlo, a zimske obleke ni, zato nujno prosimo hitre pomoči!
Ne bilo bi v namenu podpisane, da bi ta ali oni vsled svoje darežljivosti trpel niti trohice mraza. A ne-brojno je število takih družin,^ ki imajo v podstrešju kaj ponošene obleke, s kojo ne vedo kam. Z najmanjšim koščkom te obleke izvrši veliko delo usmiljenja oni, ki to po-nošeno obleko daruje podpisani, katera takoj odda isto na najbolj potrebno mesto. Kdor pa nima obleke, naj izkaže svojo ljubezen do goriških rojakov z malim darom, da tako vsaj za Božič najboij potrebnim izmed njimi ogrejemo zamrznjene ude!
Potreba je v teh časih na vseh koncih in krajih velika in siljena. Našim hrabrim vojakom, ki se bijejo za naš dom in našo srečo, moramo skušati to težko borenje lajšati z milimi darovi, revnim vdovam in nesrečnim sirotam padlih celiti grozne dušne in telesne bolečine, a nič manjše podpore niso potrebni oni, ki so bili primorani bežati pred najhujšim sovražnikom naše zemlje, vsi revni in ubožni, brez sredstev in brez obleke!
Novorojenčki in otroci, ti so največji trpini sedaj! Dobesedno bosi in odeti le v lahna krilca in raztrgane hlačice so bežali s svojimi nesrečnimi materami iz ljubljene domovine, iz gorkega juga, tja gori na mrzli sever, kjer jim nedolžni udje trepetajo mraza, ki jim pretresa njih nedolžne koščice!
Smatramo ta nedolžna bitja za sirote naše skupne narodne družine, skušajmo jim lajšati njih neznosno bol, povzročeno po neizmernem do-motožju in ude pretresujočem mrazu. Ustvarimo njim samim in njihovim nesrečnim staršem možnost, da dobe za bližajoče se praznike vsaj senco pojma: blaženi, mirni in srečni božični večer!
Tozadevne darove v oblekah in eventualno v gotovini sprejema pod-pisana:
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
J  Luka Pintar f,
3
Po dolgem in hudem trpljenju je danes umrl ravnatelj c. kr. študijske knjižnice v Ljubljani gospod Luka Pintar. Pokojnik je bil rodom iz Poljanske doline. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, potem je pa v Gradcu študiral slovansko in klasično filologijo. Služboval je kot profesor na ljubljanski gimnaziji, potem pa prišel na mesto, katero je svoj čas zavzemal Fran Levstik, namreč na mesto skriptorja v študijski knjižici ter pred več leti postal njen ravnatelj. — Luka Pintar je bil odličen učitelj in tudi odličen vodja velike študijske knjižnice, posebno mnogo zaslug pa si je pridobil na znanstvenem polju. Ž njim smo izgubili enega najodličnejših jezikoslovcev, neumornega znanstvenika, čigar spise v „Ljubljanskem Zvonu" so tudi nestrokovnjaki z zanimanjem čitali. Zlasti velike so zasluge Luke Pintarja za razlago slovenskih krajevnih imen. — Blagi pokojnik je bil nad vse postrežljiv ravnatelj študijske knjižnice, pospeševalec vsakega znanstvenega dela in ljubeznjiv družabnik. Zapustil je vdovo in dvoje otrok, hčerko in sina - zdravnika, ki je sedaj na vojnem polju. — Zaslužnemu znanstveniku in pisatelju in vnetemu rodoljubu je zagotovljen trajen in časten spomin!
Dnevne vesti.
— Cesar in vojaški zaslužni križ. Vrhovni zapovednik armade feldmaršal nadvojvoda Friderik je naprosil cesarja, da naj nosi kot vrhovni gospod avstrijske vojske tudi vojaški zaslužni križ 1. razreda. Cesar je tej prošnji ustregel, poudarjajoč v posebnem lastnoročnem pismu, da mu je prošnja feldmaršala Friderika dokaz ganljive vdanosti njegovih vrlih vojakov na severu in na jugu, katerim pošilja cesar svoje pozdrave, zaupajoč v Vsemogočnega, ki nam bo pomagal h konečni zmagi.
— Pohvala brigadirja ljubljanskim domobrancem. Sredi avgusta je ta polk zapustil severno bojišče in odšel v kraje, ki so bližji ožji domovini. Kako hraber, in neustrašen.
14
bil ta polk v boju z Rusi, tega ne pričajo samo hrabrostne svetinje, nego še bolj priča to številka, ki je pa ne kaže navesti. Proti dednemu sovražniku se polk v celoti še ni mogel odlikovati, kajti usojeno mu je, da je razdeljen na več delov. En oddelek je na vrhu, kjer je večni sneg, drugi je na pečinah, tretji v dolini itd. Pri taki razdelitvi pridejo tudi posamezni oddelki v druga pod ročja. Navadno želi vsak vojak, da bi ostal v svoji polkovni zvezi, a sedaj, ko je poteklo že nekaj dni, kar smo bili prideljeni (dve stotniji našega polka) tuji brigadi, smo vsi zadovoljni, da se je tako zgodilo in smo dokazali tudi tujim polkom, kaj smo in kaj znamo. Odlični naš brigadir, general..., je izdal posebno dnevno povelje, ko sta dve naši stotniji, ki sta mu bili dodeljeni kot rezerva, odšli od njega nazaj v strelske jarke. Brigadno povelje se glasi tako-le: »Z obžalovanjem gledam odhod polbataljona stotnika ... iz ... planine. Četudi ni bilo usojeno temu pridnemu polbataljonu stopiti ramo ob rami v boj z drugimi četami brigade, tedaj je vendar doprinesel dokaz velikega zvestega in vztrajnega dela. Ta, iz nič ustvarjena zimska prebivališča, ta izborno izpeljana pota in pri četi transport živil v postojanke, vse to je delo tega polbataljona. In sedaj, ko odhajata ti dve kompaniji v drugi odsek, da bosta tam uvrščeni zopet v fronto, jima izrekam svojo zahvalo in priznanje v imenu Najvišje službe in jima želim iz vsega srca vojaško srečo. Na svidenje !c
— Odlikovan? slovenski vojaki Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil računski podčastnik pri 23. domobranskem polku Rudolf Božič. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je dobil oficirski sluga pri 4. pešpolku Iv. BI a ž i č; bronasto hrabrostno svetinjo pa so dobili infanteristi 4. domobranskega polka Metod P i g n a r, Josip G o 1 o'b in Anton M e r n i'k.
— Zbliževanje čeških strank. Politično življenje v čeških deželah je bilo pred vojno jako bujno, pa tudi burno. Boj pa se ni odigraval toliko med strankami, zastopajočimi nasprotujoča si kulturna ali gospodarska načela, kakor predvsem med naprednimi strujami. Med tem, ko se je umaknila konzervativna (staro-češka) stranka popolnoma v kroge visokega plemstva in starejše mestne inteligence in si na drugi strani krščansko-socijalna, oziroma klerikalna stranka ni mogla pridobiti trdnih tal (le na Moravskem ima precej pristašev, je zavladala v veliki češki politični javnosti, ki se priznava povečini k napredni ideji velika razcepljenost in češke napredne stranke so si bile ponekod tako ostre in velike nasprotnice, da so narodni interesi trpeli očito škodo. Vojna nalaga politikom silno mnogo pripravljalnega dela. Ko nastane mir, bo normalno politično življenje zopet pričelo, toda okolnosti bodo v marsikaterem oziru drugačne, treba bo nove orijentacije in novega dela in važno bo, da postane narodna politika Čim najbolj ednotna. Zato se pojavljajo v čeških listih že precej časa razprave raznih odličnih čeških politikov, ki razmotrivajo potrebo in možnosti ednotnega češkega narodnega programa, v katerega okviru naj bi se razvilo strankarsko delovanje in naj bi zlasti omogočil skupni nastop čeških strank v dunajskem parlamentu. V principu so se izjavili reprezentanti skoraj vseh čeških strank za ustanovitev takega češkega bloka, in posebno važno je, da so tudi češki socijalni demokrati pripravljeni stopiti v narodnih vprašanjih v zvezo z ostalimi češkimi strankami. Konkretnega se seveda še ni izvršilo ničesar, saj je politično življenje sedaj popolnoma zamrlo. Važno pa je, da so nekateri odločilni češki politiki, med njimi bivši minister Fiedler kot zastopnik mlado-čehov, poslanec Švehla kot zastopnik agrarcev, in socijalni demokratični poslanec dr. Smeral pridno na delu za ustanovitev »češkega bloka«. Težkoče njihovega dela so seveda velike. Program češkega bloka naj bo prikrojen realnim razmeram in v tem oziru bo treba odstraniti tudi nekatere tradicijonalne principe in historične idejale češke politike. Vsaj tako je razvideti iz raznih razprav v čeških listih.
— V ogrskem državnem zboru se začne danes razprava o proračunskem provizoriju in se pričakuje, da bodo pri tej priliki velike in važne debate. O zunanji politiki bo govoril baje grof Andrassv in mu bo ministrski predsednik grof Tisza takoj odgovoril.
— Hrvati in novi grb monarhije.
Klub hrvatskih delegatov v budim-peštanskem parlamentu je imel v soboto večurno sejo, v kateri je sklenil, poslati ministrskemu predsedniku deputacijo v zadevi novega grba monarhije, Kakor, 3njwo,_&e » novem,
takozvanem malem skupnem grbu ne nahaja grb Hrvatske.
* * —
— Iz ruskega vjetništva piše nadporočnik S t Š i r c a 22. oktobra: »Nahajam se v Ufi (gubernijsko mesto ob vznožju južnega Urala; op. ur.) s še 80 častniki-tovariši, stanujem v leseni hiši. Ob 7. uri moram vstati, potem mi skuha sluga za-jutrek. Od 8. do 10. se sprehajam po dvorišču, nato pa grem zopet v svojo sobo, kjer čakam na kosilo, ki ga kuhajo naši sluge. Popoldan čitam, igram, nato pa zopet na dvorišče ali pa eno uro na travnik poleg naše hiše. Do večerje igramo patience, rišemo, pišemo, ob 7. uri nam pripravijo sluge večerjo in ob 9. moramo biti že v postelji. Mesta skoraj prav nič ne poznam, ker ne smemo ven. V Ufi živi zelo mnogo Tatarjev, ulice povečini niso tlakovane, hiše so ponajveč lesene. Mesto šteje 100.000 prebivalcev, toda z našimi enako velikimi mesti je ne smete primerjati.
— Rad bi se bil naučil ruski, pa ne sme nobeden učitelj k nam in brez konverzacije gre težko. Toliko pa znam, da čitam ruske liste. — Upam, da pridemo kmalu domov, kajti trajno ne prenesem takega življenja... Tu imamo že sneg in mraz.« Pismo je ruska cenzura zelo razmrcvarila.
— Iz ruskega vjetništva. Rezervna poročnika cand. iur. Karel T u r k iz Novega mesta in cand. ing. Anton Kadunec iz Ljubljane, sta se odpeljala z drugimi vjetniki vred iz Kainska v Sibiriji s parnikom 1000 kilometrov južneje v mesto Semipa-latinsk (centralna Azija).
— Vojnega posojila se je do konca novembra 1915 podpisalo na ljubljanskih ljudskih šolah od učiteljstva in učencev, oziroma njih staršev 238.573 kron 69 vinarjev. Te številke povedo več kakor cele knjige!
— Več gospodičen iz trgovskih krogov se je odločilo, darovati svojim kolegom v bojni črti vsaka po svoji moči novoletno darilo. Malemu odboru se povabijo tem potom tudi druge cenjene koleginje, kajti dolžnost naša je, pomagati onim, ki se za nas bore, medtem ko zastopamo me v kolikor toliko njih prejšnja mesta. Prosimo tudi gg. trgovce, kdor ima prazen prostor, da bi ga dal na razpolago za nabiranje blaga. Denarne pošiljatve sprejema in izkazuje upravništvo Slovenskega Naroda«. Poživljamo obenem rodbine naših trgovskih pomočnikov, da nam javijo imena svojcev, ki se nahajajo na bojišču. Naslov za priglasitev bomo objavili v kasnejšem času.
— Božična darila za vojake. Na
ljubljanskih mestnih ljudskih šolah se je nabralo 4879 zavojčkov z različnimi božičnimi darili za vojaštvo. Za tukajšnje razmere naravnost občudovanja vredna požrtvovalnost. Naj bi skromni darovi nase mladine bili v razvedrilo in bodrilo našim hrabrim četam na braniku domovine!
— »Rdeči križ«. Gospod kavar-nar Anton T o n e j e c v Ljubljani, je daroval »Rdečemu križu« 100 kron.
— Gospodu darovalcu najboljša hvala za izdatno darilo.
— Zakaj je premalo živil? To je vprašanje, ki se zdaj pretresa v različnih časopisih in tudi na gotovih zborovanjih, ki se tod in tam vrše. Odgovor ni težak. Prvi vzrok je ta, da je večina avstrijskih kmetovalcev še na precej nizki stopnji in ne zna kmetovanja tako, kakor ga znajo na pr. na Češkem, na Nemškem ali na Danskem. Naša država je sicer predvsem kmetijska država in ima več kakor dovolj dobre zemlje, da bi lahko dosti več pridelala, kakor rabimo, a neurejenost in starokopit-nost, neizvežbanost in nepodučenost kmetovalca ie kriva, da še za lastne potrebe dosti ne pridelamo in smo celo v mirnih časih morali kmetijske pridelke uvažati iz drugih držav. Odkar je vojna, tudi ni .zadosti ljudi na razpolago, da bi kmetijska in gospodarska dela opravljali in vsled-tega se je vsake stvari še manj pridelalo, kakor v mirnih letih. Končno je pa uvaževati. da je bila Galicija dolgo časa v rokah sovražnika in to se zdaj bridko čuti. Galiciia ie nr"-4 lala skoro polovico vse pšenice, kar smo je imeli v Avstriji in pošiljala je le na Dunaj 60 odstotkov vsega mesa, kar ga porabi to mesto. Sočivje je prišlo na Dunaj skoro izključno iz Galicije. Iz Italije in iz Indije smo dobivali riž, žito in sočivje iz Rusije. Vsled vojne ie ustavljen ves uvoz in to se seveda tudi čuti.
— Pomanjkanje moke v Ljubila* nI. Ljubljana je navezana le na dovoz ogrske moke. Vsled ustavljenega prometa po ogrskih železnicah je zadnji čas dovoz moke malone po* polnoma izostal. Kakor se na mero-dajnem mestu poroča, ie vendarle , pričakovati v naikraifa« času. ogr- 1
r ske moke. Mestna občina je ima na-I ročene za okroglo en milijon kron. — Ljudje naj torej potrpe, ker se ni bati, da bi moke sploh zmanjkalo.
— Dobivanje svinjine in masti z Ogrskega. Uradno se razglaša: Nameravane kontrole na ogrskih izvoznih postajah in zlasti vse omejitve prometa pri izvozu živih prašičev z Ogrskega na sedmih izvoznih postajah, se opuste. Ostane samo dolžnost, da se naznani ogrskemu poljedelskemu ministrstvu, da so bile pošiljatve odposlane in dolžnost, naznaniti avstrijskemu poljedelskemu ministrstvu, da so bili prašiči na avstrijskih postajah izvagonirani.
— Prodaja brejih krav. Vojaška uprava prodaja nekaj sto brejih krav in tudi nekaj takih, ki so pravkar storile, in sicer po prejšnji maksimalni ceni, t j. po 1 K 80 v kilogram žive teže. Kdor hoče eno ali več teh krav kupiti, naj se nemudoma zglasi potom svojega županstva ali pa ustmeno ali pismeno naravnost pri deželnem odboru v Ljubljani. Krave se bodo oddajale v Ljubljani in bo svoječasno vsakemu zgla-silcu prijavljeno kdaj in kje. Če bo z Gorenjskega ali Dolenjskega priglašenih dovolj kupcev, se utegnejo te krave oddajati tudi na kaki železniški postaji v središču teh pokrajin. Notranjci lahko dobe nekaj teh krav v Postojni ter se morejo za nje zglasiti vsak dan pri intendanci 5. etapnega poveljništva v Postojni.
— Z Viča nam poročajo: V Rožni dolini trgovci nimajo ne moke, ne zdroba. Glede moke je županstvo na Viču poslalo trgovce v Ljubljano, glede zdroba in koruzne moke pa menda sploh ni nič preskrbljenega. Okrajno glavarstvo pravi, da v tej zadevi nima ničesar opraviti. Kako bo sedaj z aprovizacijo Rožne doline? Tudi otrobov ni dobiti od pristojnih krogov, tako da so ljudje prisiljeni prav neekonomično klati prašiče in zmanjševati svojo perutnino.
— Begunci s Primorskega. C. kr.
policijsko ravnateljstvo v Ljubljani razglaša vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 18. novembra 1915, št. 31.805 sledeče: Begunci iz južnih dežel, to so osebe, ki so vsled vojnih dogodkov, bodisi prostovoljno ali po oblastveni zahtevi, svoje bivališče na Primorskem zapustile, morajo, kakor je bilo že razglašeno, ako nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, Kranjsko, posebno pa ljubljanski policijski okoliš zapustiti in v begunski tabor Wagna pri Lipniri odpotovati. Begunci pa, ki razpolagajo z zadostnimi sredstvim, morajo izrecno prositi za dovoljenje, da smejo v Ljubljani, ali v občinah Zg. Šiška, Vič in Moste prebivati in sicer se morejo dotične na c. in kr. 5. armadno etapno poveljstvo naslovljene prošnje uložiti pri c. kr. policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. Tozadevne prošnje morajo vsebovati : Ime in priimek, rojstni kraj, in starost, pristojno občino, od kod in kedaj se je moral vsled vojnih dogodkov izseliti, sedajno bivališče, (kraj, ulica, hiš. št.) poklic, opravilo, oziroma kje je uslužben, premoženjske razmere mesečni zaslužek ali dohodki, stan, (poročen, samski, vdovljen) pri poročenih, kje se nahaja soprog. Prošnji je priložiti nravstveno izpričevalo pristojnega primorskega okrajnega glavarstva ozir. policijskega ravnateljstva, vojaški dolžnosti podvrženi morajo priložiti tudi dokaz, da so tej dolžnosti zadostili. Prošnje morajo biti vtemeijene in se smejo tikati samo onih oseb, ki žive s prositeljem v skupnem gospodarstvu, in ki spadajo k njegovi družini. Za uradnike in sluge primorskih obla sli j in uradov, ki sedaj v Ljubljani uradujejo, kakor tudi železniške uradnike in uslužbence, se lahko napravi namesto posameznih prošen, od strani oblasti, zavoda aH podjetja seznam, v katerega se mora razun dotičnega uslužbenca, tudi vse ž njim skupno živeče osebe in služab-ništvo vpisati. Ti seznami morajo vsebovati iste točke kakor preje omenjene prošnje. Begunci v Ljubljani prebivajoči, ki še niso v smislu tega predpisa prošnje za prebivanje v Ljubljani vlažili, naj takoj zapustijo ljubljanski policijski okoliš, ali pa naj vložijo tukaj navedenim predpisom odgovarjajočo prošnjo za prebivanje v Ljubljani.
— Uspeh nabiranja volnenine in kavčuga je uprav velikanski,kajti nabralo se je 20.838 kilogramov različnega blaga, s katerim se je napolnilo skoro pet vagonov. Pičlo tretjino je bilo kavčuga, dve dobri tretjini pa volnenine in sličnih tkanin. Nabiranje je torej imelo nad vse pričakovanje sijajen uspeh.
— Kuratorij zavoda za pospeševanje obrti je imel 20. t. m. plenarno sejo v zborovalnici mestnega magistrata, ki so se jo udeležili zastopnik ministrstva za javna dela, dvorni svetnik W. Haas. deželnega odbora dr. V. Petan ter drugi člani kurato-rija. O važnejših točkah seje se nam sporoč? sledeče: Predsednik Ivan
Kregar da splošen pregled zavodove-ga delovanja za časa vojske. Zavodu so začasno prideljeni učitelj državne obrtne šole g. Ivan Tavčar in učiteljica g. Marija Vehar. Zavod je kot ooseben poslovni oddelek ustanovil konfekcijsko centralo za vojaške dobave, ki posreduje vojaške dobave krojačem in šiviljam na Kranjskem. V delo oddaja vojaške obleke, za koje dobavlja potrebno blago montur - depot v Gostingu, oziroma dunajski uiad za pospeševanje obrti. Jamstvo za to blago je prevzel deželni odbor kranjski ter za ljubljansko obrtništvo mestna občina ljubljanska. Da je zamogel zavod sproti izpričevati zaslužke, \*. prevzel deželni odbor garancijo za kontokorent do 20.0f 0 K. Na zaslužkih za delo oddano retom konfekcijske centrale se je še izplačalo 82.321 kron 44 vin., ki bede narasli do konec leta za vse dobave, ki jih ima zavodova korfekc-jska centrala izvršiti na 170.000 K. — Ker je za časa vojske čipkarska industrija v Idriji in okolici skoraj popolnoma propadla, je zavod organiziral pletenje zimskih jopic, pri čemur ima sedaj okoli 500 pletic zaslužek, največ od teh v Idriji, Žirih ter še nekaterih drugih krajih na Kranjskem. Razen tega je zavod posredoval tudi večjo množino dela za šivilje, ki se ga je največ izvršilo v Ljubljani, nekaj pa tudi po deželi. Pri tem je zavod vpošteval tudi goriške begunce, ki so v mnogih slučajih dobili na ta način edini zaslužek. Te vojaške dobave organizirati v tako vel:ki meri je bilo mogoče le na ta način, da je zavod spremenil svoje uradne prostore v strojno pri-krojevalnico, v kateri se prirezuje blago in natančno prirezano izdaja v delo. Zavodova knjižnica je morala vsled pomanjkanja prostora prenehati poslovati. — V celoti se je porabile okoli 400.000 m blaga v približni vrednosti 1,000.000 K. Ker zavod ni iskal pri teh dobavah lastnega dobička, je bilo mogoče izplačevati dokaj večje konfekcijske cene, kakor so sicer v navadi tako, da zamore zaslužiti Šivilja povprečno 4 K do 5 K in krojač 5 K do 7 K na dan. Zavod je sicer moral premagati marsikatere ovire, a danes pa cela organizacija popolnoma v redu posluje. To d?'o zavodovo je posebno za to pomembno, ker se je preskrbel obrtništvu ravno v teh hudih časiii zaslužek. Zavod je po možnosti vršil svojo nalogo tudi nasproti domači obrti. Lončarjem v okolici Komende je izpo-sloval dobavo stekline (glazure), za ribniško domačo lesno obrt pa dobavo cepilnega lesa do znižanih cenah. Poročilo predsednika se je vzelo z odobravanjem na znanje. Uveri-telji sejnih zapisnikov so zapisnike odobrili. Mesto odsotnega blagajnika poda ravnatelj blagajniško poročilo, ki se omeji na splošne podatke. Ravnatelj poda še detajlirana pojasnila o vojaških dobavah, nakar se sprejme proračun za leto 1916 v istem obsegu, kakor za tekoče leto. — Sklene se podpisati iz prebitka rezerv od vojaških dobav 1000 K vojnega posojila, za božićnico sirotam padlih vojakov znesek 500 K ter za brambni ščit v železu v Ljubljani znesek 100 kron. Po razgovoru in sklepanju o nekaterih internih zavodovih osebnih zadevah zaključi predsednik sejo ob 12. uri opoldne.
— Svarilo pred kupci v Inozemstvu. V zadnjem času se množe slučaji, da prosijo občine in organizacije dovoljenja za uvoz riža in masti pri ministrstvu za notranje zadeve, katere blago pri privatnih tvrdkah loco Švica kupijo in deloma plačajo. Opozarja se, da je za sedaj popolnoma izključeno, dobiti taka izvozna dovolila; radi tega se svari delati kup-čijske sklepe za inozemsko blago, za katero ni izvoznega dovoljenja. Obljubam, da se bodo izvozna dovolila naknadno izposlovala, ni verjeti. Kupno pogodbo, in oferte je samo loco tuzemske postaje skleniti, in to le tedaj, če je kupčija za uvoz nedvom-ljiva in če se dogovori plačilo še le po dokazanem uvozu v tuzemstvo.
— Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran doktorjem filozofije kemik g. Salvi J e n -čič, sin g. deželnosodnega svetnika Alojzija Jenčiča v Ljubljani. — Čestitamo!
— Iz ljudskošolske službe. Bivša učiteljica na privatni osemazredni dekliški šoli v Mekinah Cecilija S t e I e je imenovana za provizorič-no učiteljico v Tujcah. — Za suplen-tmjo v Metliki je imenovana Marija Breznik, ker je odšel učitelj Leopold M o r e 1 a v voiaško službo. — Za suplentinjo v Žužemberku je imenovana Julija B a n t a n, v Loži-cah pa kandidatinja Josipina B1 u m a u e r.
Umrla je v Novem mestu gospa Marija Tomažič, vdova višjega poštnega kontrolorja. N. v m. p.!
Umrl ie v Cerknici pri Rakeku gosp. Leopold Sveti-, bivši meščan, gostilničar  in posestnik v
Kamniku, oče g. Frana Svetina, vodje trgovine A. Schuster v Ljubljani, v 81. letu starosti. Pokojnik je bil zvest pristaš narodno-napredne stranke. Prizadetim rodbinam naše srčno sožalje!
Kurijozum. Dne 4. t. m. je povila žena nekega posestnika v Jeličnem vrhu nad Idrijo dečka, ki ima dve usti, dva nosa in štiri oči, čelo eno. Drugače normalno razviti deček se nahaja v tukajšnji deželni bolnici. Krstili so ga za Nikolaja.
Koncert v Kranju. Piše se nam iz Kranja: Takšnega užitka in uspeha polnega koncerta, ki ga nam je priredil dne 2. t. m. naš g. okrajni sodnik Oskar D e v v prid božičnici našim v Kranju nahajajočim se vojakom ranjencem, Kranj še ni videl. Ljudski dom je bil svečano preoblečen, spremenjen v bujni gaj cipres in palm, izmed katerih se je spoštljivo dvigal cesarski kip. Ko je zaorila mogočna cesarska pesem iz odra, se je yse občinstvo, ki je do zadnjega kotička dvorano napolnilo, raz sedežev dvignilo. Sledile so vesele in prisrčne vojaške pesmi, ki so za-okvirile spored. Moški zbor, v to svrho sestavljen, jih je predaval blagoglasno in z iskrenim občutkom. Z občutkom in jasnim, lepo donečim tenorjem nam je zapel gosp. Leopold Kovač pesmice dr. Kreka, Parme in Pavšiča, seveda je »Pogodba« najbolj ugajala. Trije gospodje zdravniki so nam predavali posamezne stavke II. in III. Bethovnovega tria na godalih s skrbno šolano tehniko, finim razumevanjem. Dražestna gospica Olga Rakove je globoko občuteno deklamirala S. Gregorčiča pesmi »Dekletova molitev« in »Odlikovanje«, ki tako živo v sedanjo bojno vihro vrežeta. Žarišče večera je bil nastop koncertne pevke gospe Mire Costaperaria. V tretje je ta lepa umetnica posvetila v Kranju miline svojega glasu dobrodelnim smotrom, a še nikdar ni razvila svojih glasovnih sredstev tako polno in s tako podkupljivim bleskom, kakor to pot. Ko nam je odpela Hildachovo pesem: »Pomlad je tu,« smo čutili pomladno prerojenje, pomladne dihe, in to razpoloženje nas je objemalo do konca predstave in še naprej. Vsi mlajši slovenski glasbeniki so prišli do mala do besede in kako živo, sa-njavo, ljubko in strastno je znala njih misli razodevati in povedati! Poslovili smo se od nje z burnim ploškom in srčno željo, da jo v Kranju kmalu zopet pozdravimo. Prireditelj koncerta je lahko zadovoljen s tem prvovrstnim uspehom, ne samo z umetniškim, temveč tudi v gmotnem oziru, kajti čisti dobiček znaša okrog 630 kron. Med navzočimi smo opazili gg.: okrajnega glavarja Schittni-ga, dekana Koblerja z duhovščino rz mesta in okolice, g. župana Polaka, podpolkovnika Milavca, polnoštevil-no gospode častnike, vojaške zdravnike in uradnike, prideljene tukajšnjim vojaškim poveljništvom, deputacije častnikov iz Škofje Loke in mnogo drugih.
Iz Jesenic se nam poroča: Podružnica Rdečega križa je poslala od svojih mesečnih prispevkov naslednja božična darila: 200 K za 10 čajnih kotličev z nadpisom: »Dar podružnice Rdečega križa, Jesenice«; 100 kron za darove vojakom na južno-zapadnem bojišču v roke vojnemu ministrstvu, vojnooskrbovalni zaklad, Dunaj; 100 K istemu za vojake na severnem bojišču; 100 K za cigarete, cigare in tobak za bolnico v Podmelcu; 100 K za cigarete in tobak za bolnico v Boh. Bistrico; torej skupaj 600 K; nadalje večjo množino čaja, ruma in sladkorja imenovanima bolnicama.
Himen. V Gradcu se je poročila dne 25. novembra gospodična Kristina Kol ene iž Novega mesta z gospodom Ivanom Lenarčičem, c. kr. poštnim praktikantom, sedaj rezervnim poročnikom na Dunaju.
Umrl je v Zagrebu v visoki starosti 94. let odličen meščan in trgovec Franjo Sollar. Pokojnik se je svoj čas živo udeleževal ilirskega gibanja in je pripadal Gajevemu krogu. 2 njim je legel v grob pač zadnji Ilirec.
Nov gospodarski mesečnik prične pod imenom »Jadro« izhajati z novim letom v Sarajevu. List bo ilustriran in posvečen predvsem pomorskim interesom.
Mariia Carmi-VollmSHer v kinu „Ideal14. Danes se bo predvajal tretji film Carmijeve serije »Spin ob zadnju prikazen*. Fantastična tragedija v petih dejanjih. V tem filmu se mora poudariti, da so tudi ostale vloge v najboljših rokah in da je krasno insceniranje. — .Kaj takega pride od kaj takega .. .* Posrečena veseloigra z Herbert Pa ulmflller • j e m, v glavni vlogi. Ta spored se bo predvajal od danes do četrtka 9. decembra. — Mladini ni primerno.
Zgubljene reči, priglašene c kr. pol. ravnateljstvu, 1 črna denarnica z 4 K, 1 rjava torbica z 24 K, 1 črna denarnica z 80 K 1 knjižica s 132 K
/SI. Stev
„ćtOVCNSKI NAROD* dne 7. decembra 1915
stran 5.
i/ bankovcih 1 zelena torbica z 22 K, 1 črna rokavica z 8*12 K, 1 črna torbica z 30 do 35 K, 1 zlata verižna zapestnica, 1 zlat prstan z modrim kamnom, 1 črna torbica z 5 K, 1 rdečkasta denarnica z 80 K, 3 bankovci po-2 K, 1 črna denarnica in zlat prstan, 1 rjava denarnica z 1776 K, 1 zlat prstan z briljantom, 1 črna možka pelerina.
Najdene stvari, ki jih je dobiti pri C kr. pol. ravnateljstvu, 1 perjanica 1 črna denarnica z 2 K, 1 zelenkasta torbica z 372 K, 1 bankovec za 20 K, 1 bankovec za 10 K, 1 črna denarnica z 44 h, 1 črna denarnica z 3*82 K, 1 črna denarnica z 13*90 K, 1 dolg rjav dežni plašč, 1 bankovec za 20 K, 1 ovitek medenine.
Na ljubljanskem kolodvoru je bil zgubljen ali pa pomotoma odnesen zavoj s knjigami. Dotičnika se prosi, da te knjige odda v trgovini g. M. Gerberja v Ljubljani, Kongresni trg-
Književnost
— Učiteljski ročni zapisnik za Šolsko leto 1915/16, ki ga ie sestavil L. J e 1 e n c, je izšel tudi letos v založbi »Učiteljske tiskarne«. Zapisnik ima običajno vsebino in stane brez kataloga vezan 1 K 20 vin., s katalogom za 100 učencev 1 K 40 vin. in za 150 učencev 1 K 60 vin.
* Plače nemškega vojaštva. V
vojnem odseku nemškega državnega zbora je bil podan predlog, naj se vojakom začenši s 1. januarjem 1916 zvišajo plače za 50 odstotkov.
* Zasedeno sovražno ozemlje. Od centralnih držav zasedeno sovražno ozemlje obsega že 470.000 štirjaških kilometrov z okroglo 33 milijonov prebivalci.
* Število srbskih vjetnikov je naraslo, kakor poroča »Berliner Zeitung« iz Sofije, na 160.000. Zavezniki so vzeli Srbom tudi vso artiljerijo.
* Izdelovanje malega peciva je bilo sedaj tudi na Ogrskem prepovedano. Do zadnjega časa so jedli na Ogrskem še vedno rogljičke in žemlje.
j * Za novega predsednika švicarskega Narodnega sveta (zbornice poslancev) je bil izvoljen dosedanji podpredsednik Eugeter (naprednjak), za predsednika stanovskega zbora (senata) pa stanovski svetnik Pvthon, pristaš katoliško-konzerva-tivne stranke.
* Senzacionalna aretacija. V Amsterdamu je bil 4. t. m. aretovan urednik Schroder, ki je v listu »Telegraf« očital vladi, da pod krinko nevtralnosti preskrbuje Nemčijo z najvažnejšimi potrebščinami. Ta članek obsega kršenje § 100. nizozemskega kazenskega zakona, govorečega o varstvu nevtralnosti. Najvišja kazen je šest let ječe.
* Legija smrti. Pariški listi poročajo znova o legiji srbskih žen in deklet, ki so izgubile v vojni svoje može ali očete ter sklenile, vstopiti kot posebna »legija smrti« v armado. Poveljnica te ženske čete, ki je oblečena in oborožena kakor ostala srbska pehota, je vdova po poročniku Marinkoviču, ki je padel pri Šabcu.
* Koliko stane na Francoskem reklama za vojno posojilo. »L Oeuv-re« prinaša razkritja o zneskih, ki jih je izdala francoska vlada za reklamne članke za novo posojilo. Glasom teh razkritij je dobilo časopisje potom pariške »Societč Generale des Annonces« najmanj 50 milijonov frankov, torej vsak list kakih 7500 frankov. Poslanec Besnard bo tozadevno interpeliral finančnega ministra Ribota v zbornici.
* Živila iz Romunije. V Bukarešt so bili poslani posebni delegatje iz Avstro - Ogrske in iz Nemčije, da se dogovore z romunsko centralo za živila glede nakupa pšenice, koruze, ječmena in ovsa. Poroča se, da se je sklenil dogovor, po katerem da Romunija za sedaj 50.000 vagonov omenjenega blaga. Od teh 50.000 vagonov odpade na pšenico 20.000, koruzo 10.000. ječmen 7500, oves 5000, grah 2500 in fižol 5000 vagonov.
* Strah stoletne milijonarke.. V Zempelburgu pri Draždanih na Nemškem je seda? umrla 102 leti stara vdova, ki je bila najbogatejša oseba celega okraja. Samo na obrestih od svojega premoženja je imela letnih 150.000 mark dohodkov. Vzlic svojemu bogastvu pa si je žena domišljala, da s svojimi dohodki ne more izhajati. Prebivalci Zemnelburga so jo po vrsti vabili na kosilo; seveda so potem sorodniki skrivaj plačali stroške tega rednega pogoščenja.
* Pomanjkanje papirja v Italiji. »CHomale d' Italia« zahteva od Vlade nujno pomoč, ker sicer za približno tri tedne ne bo mogel izhajati noben list več, ker bo zmanjkalo papirja. Italijanske tovarne Danjtfa na do<
bivajo potrebnih surovin, ker manjka železniških vozov, tako, da ni mogoče izdelovati papirja. Neka tovarna je potrebovala za dovoz surovin 200 vagonov, dobila pa jih je komaj 15 po 20 dneh. Omenjeni list vprašuje vlado, kaj poreče k temu, ako listi ne bodo več izhajali.
* Morilec grofa Potockega aretiran. »Dziennik Poznanski« poroča iz Amsterdama: Morilca gališkega namestnika grofa Andreja Potockega, Miroslava Siczvnskega, ki se je mudil po svojem begu iz ječe v Stanislavovu v Ameriki, so sedaj na Ellis Islandu aretirali. Na podlagi pogodbe z Zedinjenimi državami ga Čaka deportacija v Avstrijo. Z obeh strani so bili že storjeni uvodni koraki diplomacije in Avstrija je glasom poročila istega lista že protestirala proti podelitvi ameriškega državljanstva Siczvnskemu.
* Vojno tetoviranje na Angleškem. Običaj tetoviranja se je na Angleškem do sedaj v splošnem omejil na mornarje in zločince, vojna pa mu je odprla novo polje. Zlasti žene se dado kaj rade rz patriotizma tetovirati. Vrezati si dado grbe in znake na bojišču stoječih polkov v kožo, seveda zlasti onih polkov, s katerimi jih vežejo osebni stiki. V Londonu imajo specijalista za tetoviranje, dr. Southa, ki je zlasti priljubljen v boljših krogih. Sedaj ima dosti dela z ženami, ki hočejo biti patriotično tetovirane.
* Bivši poslanec obtožen zaradi izsiljenja. Bivši državni poslanec Adolf Wedral je bil na dunajskem zapadnem kolodvoru nastavljen kot pisar. Koncem leta 1914. je bila izdana odredba, da pisarji ne bodo več dobivali posebnega plačila za delo ob nedeljah, ko so sicer prosti. Uslužbenci so ugovarjali in zahtevali, naj se odredba prekliče. Ker se to ni zgodilo, je Wedral pisal železniškemu svetniku Kobornu pismo, v katerem mu je grozil, da izda posebno brošuro proti njemu. To pismo je dalo povod, da je bil Wedral obtožen zaradi izsiljevanja, a je bil oproščen.
4 Ogrska tovarna topov. Ogrska vlada zahteva od državnega zbora, naj ji dovoli 13 milijonov kron za daljnjo izpopolnitev tovarne topov, ki se nahaja v Gjuru. Svetovna vojna je, kakor pač naravno, izrabila tudi mnogo topov in bo v prihodnjih letih treba skrbeti za nadomestilo. Vrhu tega je vojna tudi pokazala, da igrajo poleg osebnih sposobnosti vojaštva prav topovi največjo vlogo. Kaliber in dalekosežnost topov sta posebne važnosti. To so spoznale vse države in ker se bodo gotovo potrudile, da v tem oziru izboljšajo svoje topništvo, bo seveda tudi Avstro - Ogrska storila kar je treba. Z ozirom na potrebno dalekosežnost topov, se napravi na Ogrskem tudi primerno strelišče. Vsega skupaj bo potrebno 40 milijonov kron, a za sedaj bo dala država le 13 milijonov, ostalih 27 milijonov pa se bo dobilo s povišanjem delniške glavnice.
* Diakova. Mesto Djakova, ki so je zasedli Bolgari, leži kakih 30 km severozapadno Prizrena, ob reki Kremi, pritoku Belega Drina. V normalnih časih je štela Djakova okrog 24.000 prebivalcev, večinoma Albancev, katoliške in muzlimanske vere. Albanska plemena, ki žive v okolici Djakove, so najbolj divja ter so igrala v raznih vstajah za turških časov odlično vlogo. Tudi Srbom so dali djakovski Albanci v balkanski vojni mnogo opravka. V londonski konferenci veleposlanikov je igrala Djakova odlično vlogo, naša diplomacija se je trudila ohraniti mesto Albaniji, pa je končno privolila, da je nekako v zameno za Skader pripadlo Črni gori. V ostalem je Djakovo tipično, zanemarjeno balkansko gorsko mesto brez vsake kulture.
* Obsojeni goljufi. B e r o 1 i n, 6. decembra. Po tri tedne trajajoči razpravi proti Ar tur ju Jakobvju in tovarišem zaradi goljufije pri dajatvah za avstro - ogrsko armado, je deželno sodišče pozno popoldne izreklo sledečo obsodbo: Artur Jakobv, lastnik tovarne čevljev, je obsojen na pet let in dva meseca ječe, izgubo državljanskih pravic; Karel Kohn, lastnik firme Mandelbaum & Co. v Monako-vem je bil obsojen na pet let in Šest mesecev ječe in pet let izgube državljanskih pravic; trgovec Ernest Schmidt iz Mariendorfa je bil obsojen na poldrugo leto ječe; skladiščar VVolfgang Urban iz Monakovega na štiri mesece; skladiščar Franc Epple na tri mesece, dočim je bil potnik Josip Kohn iz Monakovega oproščen. Sodba poudarja, da so obtoženci goljufali avstro - ogrsko vojno upravo in se je pri odmeri kazni upoštevalo, da se bori Nemčija s svojo zaveznico Avstro - Ogrsko za samostojnost in svobodo.
* Nadškof Kohn. Dne 3. t. m. je na svojem gradu pri Mariboru umrl bivši olomuški nadSkof dr. Teodor Kohn. Za nadškofa je bil izvoljen 8.
novembra 1892. Ko je takratni ministrski predsednik dovtipni grof Taaffe dobil v parlament brzojavko, da je dr. Teodor Kohn izvoljen za nadškofa, je vzkliknil: „Kohn? Lepa reč! No, upam, da je mož vsaj krščen!" Židovsko pokoljenje je bilo za nadškofa velika ovira. Ko je bil Kohn še kanonik, je pokazal, da je v denarnih stvareh jako izveden, in ker je nadškof grof Fflrstenberg zapravil ogromno mnogo premoženja olomuškega kapi-telja, je bilo treba po njegovi smrti postaviti na njegovo mesto moža, ki se razume na denarne stvari. Tako je postal Kohn nadškof. Zavzemal je to mesto 12 let. V teh letih je imel neprestane pravde posebno z različnimi kmeti. Zlasti mnogo prahu je vzbudila nadškofova pravda proti kmetu Dabjaku, ki je bil obdoižen, da je posekal dve smreki, ki sta bili baje last nadškofije. Kmet se ni dal ugnati in je po osem let trajajočem boju zmagal. S tem je bilo nadškofovo stališče omajano. A šele dve leti pozneje je Kohn odstopil. Dne 12. marca 1912. se je odpovedal in že dva dni pozneje je papež njegovo odpoved sprejel. Sodi se, da je olomuški kapitelj sam zahteval, naj se Kohn umakne. Kohn se je preselil na svoj grad nad Mariborom. A s tem še ni bilo vse končano. Njegov naslednik, nadškof dr. Bauer, je zahteval, naj dr. Kohn vrne olomuški nadškofiji dva milijona kron, češ, da je za toliko oškodoval nadškofijsko premoženje. Pogajanja so trajala nekaj let. Končno je dr. Bauer znižal svoje zahteve in dr. Kobn je plačal. Maščeval se je za to s posebno, štiri dele obsezajočo knjigo, ki je izšla 1. 1913. v Gradcu. Nadškof dr. Bauer je umrl pred nekaj dnevi; sedaj mu je sledil v večnost tudi dr. Kohn.
3235.
U VI. 1286/15-2.
I mm Hieg. Veličanstva uiti
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtoži-telja zoper
Ivano B"giez,
rojenoga leta 1876 v Utiku, na Dobrovo pristojnoga, r. k. omoženo, posestnika ženo v Utiku št. 16, radi prestopka po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zak. v navzočnosti drja. Pavlina kakor javnega obtožitelja, obtoženke Ivane Br-glez po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje, tako:
Obtoženka Ivana Brglez je kriva, da je dne 15. novembra 1915 na Glincah izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodne reči, namreč za 1 liter mleka po 28 h, očitne čezmerne cene in je s tem zakrivila prestopek draženja po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zak. ter se radi tega obsodi po § 14 citirane cesarske naredbe z uporabo §§ 266, 260 k. z. na 24 ur zapora, poostrenega s poštenjem in na 20 kron denarne globe, v slučaju neiztir-Ijivosti pa na nadaljnih 48 ur zapora ter po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov, in se izreče, da se bode sodba v smislu § 19 rit naredbe po pravomoćnosti objavila na stroške obtoženke v obeh slovenskih dnevnikih.
Izrek o stroških temelji na določbi § 389 k. p. r.
Ljubljana, 23. novembra 1915.
Nagode, m. p.
3236.
U VI. 1285/15-2.
I in lfi% W?m\u česana!
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper
Franc ško Kožuh,
rojeno 10. novembra, 1879 v Češnjici, pristojno v Zgornjo Šiško, r. k., vdovo, posestnico v Zgornji Šiški št 33, radi prestopka po § 14 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915 št 228 drž. zak. v navzočnosti drja. Pavlina kakor javnega obtožitelja, obtoženke Frančiške Kožuh, po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje, tako;
Obtoženka Frančiška Kožuh je kriva, da je dne 25. oktobra 1915 v Sp. Šiški, izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodne reči, namreč za zeljnate glave, od kterih je 1 tehtala 1 kg 5 dkg, po 22 h, očitne čezmerne cene in je s tem zakrivila prestopek draženja po § 14 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zak. ter se radi tega obsodi po § 14 citirane cesarske naredbe z uporabo §§ 266, 260 b k. z. na 24 ur v zapor, poostrenega s poštenjem in na 20 kron denarne globe, v slučaju neiztirljivosti pa na nadaljnih 48 ur zapora ter po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov.
Nadalje se izreče v smislu § 19 rit cesarske naredbe, da se bode sodba po pravomoćnosti objavila na stroške
obtoženke v obeh slovenskih dnevnikih.
Izrek o stroških temelji na določbi § 389 k. p. r.
Ljubljana, 23. novembra 1915. Nagode, m. p.
3237.
U 198/15/11.
¥ imenu Ifleg. TelKaflstva tesana!
C. kr. okrajna sodnija v Vipavi je o obtožbi opravitelja drž. pravd-dištva zoper Jakoba Fajdigo zavolje prestopka po § 14 ces. odredbe z dne 7./8. 1915 št. 228 drž. zak. v navzočnosti opravitelja drž. pravdništva nam. Alojzija Črni go j a, prostega obtoženca Jakoba Fajdige, po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, da se uporabi zakon, razsodila takole:
Jakob Fajdiga, roj. 27./4. 1858 v Hraščah, kat vere, oženjen trgovec v Vipavi, nekaznovan
je kriv,
da je kot trgovec dne 20./9. 1915 v Vipavi zahteval od Franceta Počkaja za par čevljev, kupljenih za 40 K, sprva kupnine 56 K, ki jo je potem znižal na 53 K in s tem zahteval, izrabljaje izredne razmere, združene z vojnim stanjem, za Čevlje, kot neobhodno potrebno reč, očitno čezmerno ceno, storil je s tem prest, po § 14 ces. odredbe z dne 7./8. 1915 št. 228 drž. zak. in
se obsodi
po § 14 cit. ces. odredbe z uporabe § 261 k. z. na 300 K globe, v slučaju neizterljivosti pa na 10 dni zapora in po § 389 k. p. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja.
V Vipavi, dne 16. novembra 1915.
Koz na, 1. r.
3255.
U VI. 1007/15-4.
I in lim. Veličanstva tesana!
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI., je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Janeza Kocjančiča, leta 1865 v Studencu rojenega, v Marijo Devico v Polju pristojnega, kat., vdovca, posestnika v Studencu štev. 29, nekaznovanega, zavoljo prestopka draženja po § 14/1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 drž. zak. štev. 228 v navzočnosti c. kr. avskultanta dr. Pavlina kot javnega obtožitelja in obtoženca gore-njega po danes dognani glavni razpravi, po predlogu javnega obtožitelja na uporabo zakona, razsodilo tako:
Janez Kocjančič je kriv, da je v drugi polovici meseca avgusta 1915 v Studencu, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebno reč, namreč krompir, očitno čezmerno ceno, namreč za 1 cent več kakor 14 K — zahteval: zakrivil je s tem prestopek draženja po § 14/1 cesarske'naredbe z dne 7. avgusta 1915 drž. zak. št 228 ter se po tem §u z vporabo § 266 k. z. obsoja v štiri dni zapora in 30 K — globe, v slučaju neiztirljivosti te globe v na-daljne tri dni zapora in po § 389 k. p. r. v stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
Ljubljana, 5. oktobra 1915.
Nagode, m. p.
Darila.
— Bož'ćnica na bojnem polju: Pri c. kr. deželni vladi so došli dose-daj naslednji zneski za božična darila za vojake na bojišču. Tvrdka Benedikt & dr. v Ljubljani za darila za naše vrle vojake na južnem bojišču 50 K. Gospa Marija Prašnikar, pol-kovnikova soproga v Ljubljani 20 K. Gospod Peter Spazzapan 10 K. Gosp. Hans Gerstner, koncertni vodja filhar-moničnega društva 10 K. Gosp. Franc Kurant, nadstražnik v Ljubljani 5 K. Gospod Lukas Pestator, vojaški računski svetnik 10 K. Gospod šolski svetnik Fridrik Žakelj v Ljubljani 5 K. G. Toni Peternell 20 K. Gospod okrajni šolski nadzornik Fr. Lavtižar v Ljubljani 5 K. Gospa baronica Rozalija Codelli - Taufferer za vojake 3. kora na bojišču 20 K. G. prof. dr. Josip Marinko v Mavčičah 10 K. Gospa Pavlina Žižkovskv 10 K. Delniška družba jeklenih izdelkov v Beli peči 500 K. Gospod Peter Šterk, trgovec v Ljubljani 50 K. G. Janko Dežman, eksposit v Harijah, darila „Marijskih žen" za ranjence 25 K 70 v. G. baron in baronica Lichtenberg v Hablah pri Trzinu 100 K. Gospa Selma Ter-dina 10 K. Gospod profesor H. Pod-krajšek za pešpolk št 17., mesto nagrobnega venca za umrlega prijatelja Ferd. Stegnerja 10 K. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko 200 K. Gospod Viljem Pfeifer v Krškem podaril dva zlata prstana. Gospod dekan Hoenigmann na Vrhniki 57 K 54 vin. Župni urad Stara Oselica 25 K. Gospod dr. Jos. Dolenec, profesor teologije v Ljubljani 20 K. Župni urad Trnovo v Ljubljani za vojake 3. kora 23 K. Trgovska tvrdka Jos. Bruss v Logatcu 100 K. Rekonvalescentni zavod Zagorje za vojake na južnem bo-
jišču 100 K. Društvo svete Marte za vojake na južnem bojišču 30 K. Vodstvo pomožne šole v Oselicah 5 K. Zbirka c. in kr. vojaške cenzure 125 kron 50 v. Občinski urad v Metliki za vojake na italijanskem bojišču 286 K 57 v. Gospod Anton Tonejc, kavar-nar Europa v Ljubljani za božična darila 50 K; nadalje iz nabiralnika nekega štabnega zdravnika stalnega gosta kavarne Evropa za čajni kotel na južnem bojišču 40 K. Gospa Annie Bihlmeier, soproga finančnega tajnika za južno armado 5 K. Gospa Antonija Kaučič pri Sv. Jurju ob južni železnici za vojake 3. kora 10 K. Župni urad v Velesovem pri Cerkljah 78 K. Župni urad v Ajdovcu pri Žužemperku 10 K. Mestni magistrat v Ljubljani s štev. 17.660 z dne 27. februarja 1915. Zbirka družbe „nemških dam za vojne namene* 8480 K. Zbirka družbe „slovenskih naprednih dam- 7024 K 92 v. Mestna občina v Ljubljani, prispevek 2000 K. Zbirka mestnega magistrata glasom zamamka 226 K, skupaj 17.730 kron 82 vin. Župni urad v Rogu 5 K. Šolsko vodstvo v Velikem trnu 36 K. Poštni urad v Toplicah pri Rudolfo-vem 30 K. Poštni urad v Stopičah pri Rudolfovem 40 K. Poštni uradov Sv. Mihaelu pri Rudolfovem 20 K. Šolsko vodstvo v Nadanjem selu 3 K. Gosp. profesor teologije dr. Jos. Janežič 5 kron. Gospa Helena Suyer za spomin po njenem umrlem očetu 300 K. Župni urad Struge pri Dobrepoljah 19 K 39 vin. Občinski urad Sv. Katarina pri Tržiču 43 K. Magistrat v Ljubljani II. zaznamek zbirke „družbe nemških dam za vojne namene4* 285 K. Deželni odbor v Ljubljani štev. 17.391 z dne 29. novembra 1915 darila glasom zaznamka 6936 K. Gospod Nikolaj vitez pl. Gutmannsthal 100 K. Županstvo Veliki Gaber 62 K. Župni urad Radovljica 40 K. Župni urad Polica za vojake 17. in 27. pešpolka 16 K 37 v. Gosp. grof in grofica Rudolf Chorin-sky 50 K. Gospa Ivana Rebek 10 K in Krainz-Spazzapan 10 K mesto nagrobnega venca za umrlo gospo Amalijo Schaffer, za vojake na južnem bojišču 20 K.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za božićnico sirotam padlih kranjskih junakov: G. dvorni svetnik Dobida v Ljubljani, 10 K.
Za bednega slovenskega pisatelja: Gosp. dvorni svetnik Dobida v Ljubljani, 10 K.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. decembra: Atanas Mas-sanyi, pešec, 38 let, v mestni vojaški bolnišnici za silo, Pokopališka cesta št. 19.
Dne 3. decembra: Josip Krause, poddesetnik; Velimir Relija, honved; Fran Rapič, črnovojniški pešec, vsi trije v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Peter Zubel, pešec; Juri Felsnik, topničar; Juri Drexler, Črnovojniški poddesetnik; Nikolaj Dropuljič, korporal, vsi štirje v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Rora Nrzika, honved, v re-? zervni vojaški bolnišnici v Marijanišču.
Dne 4. decembra: Karel Lebe-ničnik, dninar, hiralec, 56 let, Ra-deckega cesta 9. — Marija Jesih, po-sestnikova žena, 78 let, Hradeckega vas 62. — Nikolaj Jasprica, domobranski pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Josip Podlaj, črnovojniški četovodja, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli.
Dne 5. decembra: Lucija Peter-nel, mestna uboga, 55 let, Japljeva ulica 2. — Marjeta Žen, služkinja, 32 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnišnici
Dne 1. decembra: Blaž Burnik, dninar, 35 let.
Dne 3. decembra: Ivan Juvan, občinski ubožec, 62 let.
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj In odgovorni urednik: • Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ako naročite
_ in to nemudoma storite, __
Morili *-rok za utk
pctsrtfkoz. dekitiih litin 5 km.
1 srclfcB mtiijnm ritfega bili
1 OTfti grcktgi rttftia križi
1 irttti bičaptitarti bgfltfct
1 dofcirni list 3°/o nm% srečk 'g lita 1180
1 Mirti lat 4°/o ml kit snft j L Igj
—— 12 žrefenj vsako lete. glBnd Mitki 63rfi0tl I.
dobite igralno pravioo do dobitkov ene turške srečke v znesku
do 4.000 frankov popolnoma zastonj!
FoJuaUa te Igralni aairl piHTte !■
Srečkovno zastopstvo L, liab^jufc.
I»m+rw se Je eemeele za Jake ▼ vejeld ln sploh mm vte> kect kot najbolji«
bol eblažajoče mazanja
pri prenlnjanjn, reumatizmu, gihtn. fnlhieni, prani, mtni in bolejti ▼ hrbtu Dr. Ricater-Jn
capslel
CĐ1B0S.
Sidro-Liniment.
SsSsn» Sidre-Palo-apellar
StekJenloa kron. -80, 140, . Dobira m ▼lekarnah ali
▼ Dr.
direktno
Bichter-j zlatem
lekarni
levu*
Praga, L, Eliaabetna cesta i. Dnom« respošlljenje.
Zahvala.
Povodom britke izgube svojega iskrenoljubljenega brata, gospoda
Josipu Bodlejn
izrekam tem potom vsemu cenj. osobju v obrtni šoli, kakor tudi si. vojaštvu za oskrbo in spremstvo rajnkega presrčno zahvalo.
Ilirska Bistrica 7./12, 1915.
Prodajalka
izurita* v trafiki 3247 r        taliofl spi^fate.
Vpraša se Pad Trente it Z/IU.
xport
žepnih električnih
svetiljkioboteril
K. A. Kregar,
Ljubljana, S?. Petra cesta št 21/23. — Trgovci velik popust. —
Prina svinjsko mast
sveže scvrto, zajamčeno čisto, okoli 4*5 kg v poštni škatlji franko za 40 K prodaja
zasteni,
Cenovnik 3251
Internacionalna špedicijska pisarna
BIX & CO.f
Dnnaj VM Keticobrnckeng. 5. Telefon 4181.
ima za komisijonalno prodajo na Dunaju v zalogi
ISa zabole« veleiirima čaja Cejlon ln Ora^ge Pekoe,
400 sodov prima grozdja Alme-ria,
1 vagon prima holandsklh slani nov 700/750, škotski savof,
200 zabojev kakao v akatlfah. ho-lands^e znamke kakor Bcns-dorp, SaratCa, ln drage,
500 zabojev rozin Malaga (Boy-anz) v Vi ln lh za bo] t a.
Veliki prostori v lastnih skladiščih za vskladiščenje.
vsake vrste sa kupi po visokih cenah.
Ozira se le na pismene ponudbe, ki jih je poslati na upr. „S1. Nar.u
Legenda »Kjer je ljubezen, tam I je Bog" v filmu.
Cndovito krasni prizori!
Čudovito krasni prizori!
3252
Oroslav Bodle]
brat.
Prešernove slike
prodala ia pošilja po poštnem ponotjo Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron. 872
Sprejme se
ob dobri plači, stanovanju in kurjavi.
Sprejme se tudi
navadna ženska
z majhnimi dohodki, za negovanje cvetljic oa neki grad. Prosto stanovanje, kurjava in dei polja.
Naslov: A. C. Tauzher, Ljubljana, On-najslta cesta. 3248
nO
CN
= Najboljša in naj zdrav ejša _
barva
za lose in brado
je t dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in por de čeli m lasem d jih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah s navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
Ljubljano, Pod Trančo št. 1
Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledališčue in toaletne == potrebščine itd. ,
Spozii
Legenda po Tolstolevlh motivik v 3 deianfib.
Po splošni sodbi Je to  klnematograHčno mojstrsko delo!
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, star; oče in stric, gospod
Leopold Svetio
bivil gostilničar ia posestnik v Kamniku,
včeraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 81. letu,
udano in mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil jutri v sredo dne 8. decembra t I. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Cerknici št. 37 na ondotno farno
pokopališče.
Bodi mu ljub spomini
Cerknica pri Rakeku, dne 7. decembra 1915.
Žalujete rodbina Svetle, Strmele, Sostiša-
Brez posebnega obvestila. 3253
3254
Angel Mihael je spoznal, kaj je v človeku, kaj je ljudem skrito in kaj ljudi ohranja žive-
V glavni vlogi Lo VaSlis. ~^Bg
Galerija prednik
Izvrstna veseloigra v 2 dejanjih.
,Kino Central"
v deželnem gledališčih
Brez posebnega obvestila.
V globoki žalosti naznanjamo ia oče, gospod
;orodnikom, prijateljem in znancem, da je nas srčno ljubljeni soprog
profesor
LUKH
c kr. ravnatelj študijske knjižnice
po dolgotrajnem, silnem trpljenju danes zjutraj, 7. decembra, previden s sv. zakramenti za umirajoče,
mirno izdihnil svojo dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši 9. decembra ob 3. in pol uri popoldan iz hiše žalosti,
Francovo nabrežje 5, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice čitajo se v stolni cerkvi.
LJUBLJANA, dne 7. decembra 1915. 3259
Dr. mod, Ivan Pintar
taČas na severovzh. bojišču, sin.
Marija Pintar roj. Kobilca soproga.
Mira Pintar
hči.
Po iolli poholnlka sa venci hvaleine edManJaie.
SlrcOMI^TRoche
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje Siralin f
****** '   J * J   i Vadušljivi .katerim S.rolin *na*no
t Vsak. ki trpi na frajnem ka£l)u,
Lalie le oDverova« se boiezm.nego p idravt«. X Osebe a kroničnim kafarom bronkijev. ki s Strolinom ozdrave.
olenča naduho- . • e» ■•
H. Skrofurniofroc^prikafenh uankujeSirolin * ugodnim vspehom na splošni pocufek.
Sa dotđ*
vseh iekarnob
Priporočamo naSim z  gospodinjam z |
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske > tovarne v Ljubljani
Kupim celo
garniture
ali več foteljev. 3246
Naslov pove upravni št vo »Slov. Naroda«
Kupi m tako| ~
po najvišji ceni, — vsako množino
Jesenovega lesa
Ia, bodisi okrogel (še stoječ) ali deske.
Orehovega lesa
L, IL, HI. vrste, vsake mere,
Domačego, kostanjevega lesa
vsake vrste. — Sprejmejo se
Pismene ali ust m ene ponudbe, prosto vagon, je pošiljati tvrdki:
J. Pogačnik,
Ljubljana, Marije Terezije c 13 (Kolizej). I
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se U vplačili.
99---------«
Vzajemno  zavarovalna banka v Pragi. nescrvoi fondi B 71,e46.392'28. — Izplačane odškodnine in kapitalife K 149,150.178-29.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
-■- Vsa pojasnila daj« s--
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceni   takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Generalno zastopstvo v Mani
čigar pisarne so v lastni ban-==   čni hiši ,
t GosnasKi uliti štev. 12.
Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
Izgubil se fe
črn pndeli
ki sliši na ime »Sapi«. 3249
Pripelje se naj nazaj k Seljaku, Wolfova ulica št. 8.
Iščem za takojšnji nastop izprasanega
kurjača
(Heizerja) za parni kotel. Ponudbe pod
„Parna žaga 500/3207" na uprav.
»Slov. Naroda*. 3207
Št 18.129.
325S
Preveiange rremoga s iuinega in obeh državnih kolodvorov v centralo mestne elektrarne, k vodovodni sajemaloicl v Klecah, v mestne šole in druga mestna poslopja za leto !010f se bode oddalo ponudbenim potom«
Pismene, propisne kolkovane ponudbe, katerim je priložiti dvesto (2C0) kron varščine, naj se vlože zapečatene v vložni zapisnik mestnega magistrata do
20. decembra 1915.
Na dobro vidnem prostoru zavitka naj se zapiše besedo »ponudba«.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 6. decembra 1915.
Posteljno perje in puh
v
: izberi : ia po jako nlzkiSa cenah
priporoča tvrdka
A« & E Skaberne, fisblfana, jKestni trg 10.
- Sedal v vojna fin najbolj Mtem ii vMm
l darilo za božič in novo leto
so samo
« ,Gritzner'£n,Jlfrafta'
" š.vafsi! stroji
S najnoliši, dosedai nedesežni v trpež-2.    nosti za rodbinsko rabo in obrt* n
i o   Prednost: krogljičen tek, biserni ubod (Perlstich). Pouk
v vezenju brezplačen v hiši. Cenj. občinstvu se rade-volje razkažejo naši stroji in so v poizkušajo na raz--        polago, brez da bi se sililo h kupčiji. -■■   a =
Edina tov. zaloga šivalnih strojev in njin delov (za šivalne stroje vseh sistemov).
Josip Peteline. Ljubljana«
za vodo — blizu frančiškanskega mosta, levo — 3 hiša.
Ie Kil 3 ailfjooe bvaleftib odjenalcev
i
--*&sm**\» —-=^r—z^^*^=---v
Ba jec
umetni in trgovski vrtnar
tazu>ja si. p. b. chćicst¥L*. da se uhaja ojejav 127
cvetlični salon
samo pod Jrančo štev. 2.
poleg Cevlfarskaga mesta.
zde lovanje šopkov, vencev, trakov itd
Zunanja naročila točno.
500 Kron!
Vam plačam, ako Vaša k ar j a očesa, bradavice, obii&čanci v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Ria balzamom« Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4 50. Eemeny, Bočice (Kassa) I Posttach 12 22, Ogrsko. 2-84
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje naj bolj ie prtzn»n»
TaoBO-cbinin Mtara
katera  okrepcuje  laeiiče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanja laa.
I ateklenleaz na % o d ocu f brone.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh, pre'zkušenth zdravil, madlo. mil, medicina!, vin, epeoHali-tetf najfir.elSSh parfumov, klrurgiskih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarno MIlana Leasteko
vLiubISan! Reslieva cesta it. I.
pole? novozgrajenega Fran Joiefovega
i ubit. mostu. IS
V te*, lekarni doblvafo zdravila tndi člani bolniških blagajn fazne železnice, c. kr. tobačna tovarne in okr. bolniške blasrsSaa v LiablJanL
drogerija in jotoaianufakinra
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veSiko zalogo
desinf ekci jskih   preparatov   kakor: Lyso1, Lysoform9 Kreolin, Formalin, FormaHnove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno.
Potrebščine za postrežbo bolnikov   in ranjencev,
ob^ez  ln gumastega blaga,
konjaka, ruma in čaja. ^ero/orn.    fi-htinin. perolin.
Gonokteinn 5
Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d.
GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicfaa. Toplo ga priporočajo: vseuč. profesor dr. J. Bukovskv, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil i. t. d.
Vereinsrekonvaleszen-tenheim des patriotisehen Hilfevereins vom »Roten Kreuzea na Dunaju, šef MU. dr. F. Barach piše: Pošljite mi kakor zadnjič Gonokteina.
P. S.: Ne morem si kaj, da ne bi Vam izrazil svoje pohvalno mnenje o rezultatih Gonokteina.
MU. dr. Ign. Kanders v Lincu piše: Naznanjam, da sem z Vašim preparatom dosegel izvrstne uspehe in da sem z njim popolnoma zadovoljen.
Dobi se po vseh večjih lekarnah. — Škatljica K 5-—.
Zahtevajte literaturo in prospekt!
Ljubljana: Lokama Trnkčzej. Zagreb: Lekarna „Sclvator". S. Kit-
te neon, .JelaClcev trg. Split: Lekarna >fZ OospeJ Slajsmo!", J. Butan.
Proizvaja: FarmakoloŠko-kemični laboratorij „HERA", Prara-Vrsoflce 552.
neba vitel« vojnega ntfnistrstvo in Vofno - zdravstvenega zarniemfa.
Mlad mož
zmoten več jezikov gsv ižče
postranskega zaslužka
kot potnik ali zastopnik.
Ponudbe na upravn. »Slov. Na-rods« pod ,gPofnik/3240".
Išče se za takojšnji nastop za manufakturno trgovino
prodajalka
P
Si G © SI kil 31
Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „št. 3250". 3250
sposobne za napolnitev kupuje po najboljših cenah in plačuje naprej.
dobavlja
na cele vagone in v delnih pošiljatvah in najboljše
kakovosti proti gotovemu denarju naprej, veletrgovina
JOSIP PICK, GRAOEC
dobavlja točno proti gotovini veletrgovina
JOSIP  PICK, 0RADEC.
K št 28.
3238
Zakup ribolova.
Dne 13. grudna 1825 ob 10. uri dopoldne se ođda v najem na
daljnih 10 let v nekdanji komendi n. v. r., iste lastni ribolov revir it« 45
Ljubljanica-Vevče (Laibach - Tosefstal) t j. Ljubljanica od Sv. Petra mostu do Vevške papirne tovarne z Gruberjevim prekopom od železn. mostu na Kar-lovski državni cesti do utoka z nekaterimi dotoki na levem in desnem bregu.
Natančneji pogoji se zvedo pri dražbi dne 18. grudna 1915. (Dosedajna najemnina ie znašala letno 368 K.)
Oskrbništvo n. v. r. kotnende Ljubljana,
V Metliki! dne 2. grudna 1915.
več kakor 400 kron cenefšl in opravlja isto đelo kakor vsak drug dragi stroj — v marsikaterem ozira še ve8.
FR. MULEC, Ljubljana,
poštni predal 131. „
t    i_ *__
■TaS*HSDBVamH>HHHHOHHk^BmBB.BHlBHH^BH9^BHHHHHBa
Velika božična prodajal
Kljub naraščajoči draginji splošnega blaga, se bodo radi ogromne zaloge in konca sezije vsi predmeti prodajali po čudovito nizkih cenah in sicer:
Za damo ia deklice. Kostumi v najnovejših barvah in oblikah. Paletoti, plašči, bluze, krila, gumi ie vi plašči in vse vrste kožunovine i. t d.
Za gospode la dečke. Modne in športne obleke, suknje, črne in bari vane, dolge in kratke, kratici rekelei s kožno ali volneno podlogo, mestni kožuhi, hlače, klobuki, cepiče Ltd.
Za vojaštvo« Plašči, bluze, Breeches-hlace, gumijevi plašči, rekelei iz usnja z kožno ali volneno podlogo, čepiee i. t. d 3257
ljubljansko prej Angleško skladišče oblek
0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št 5.
94
OX
Telefon štev. 16.
Telefon ote«. IS. 129
Leta 187S. uetanovlj e
delnlekn družba
dražba i
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeč: in v Opatiji« — == Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. =====
Prodajo se dobro ohranjena
okna, vrata, table za firme iz
trdega lesa, mize, stoli, pOŽl, postelje, svetilke, pnltlv stelaže,
pisalne mize. 3225
Poizve se v Kollzefn vrata itev 8.
Učenec
z dobrimi Šolskimi izpričevali, iz poštene   hiše,  zdrav  in   močan, 86 sprejme za takojšnji vstop
v  trgovini  mešanega blaga
Anton Vodenik, Žalec.
3234
}/[odni saion
/Ljubljana
v
2idov$\a ulica št. 3  Dvorit trg t
===== Osebno tjerane
novosti 5 Dunaja.
Priporoča: največjo tebero klobukov
?a dame in deklice f^a^or tudi bogato
zalego iamih klobukov, zunanja naročila na izbiro 3 obratno pošlo.
Solidno b*ago.
&ocravi!a točno in vestno
tPrvsnano nhfe cene.
Tardko Zaler & Co o UuMJan!,
Franca Jožefa cesta štev. 5, kupuje orehe, sobo češplfe,
krhlle, sohe hruške, gobe, kašo
oziroma proso. 3105
Ponudbe se prosi z vzorci in navedbo cen.
lilmonov
esenca 1 steklenica 1 krono.
Odgovarja 10 limonam. 2196
Lekarna Trnkoczy Ljubljana,   zraven rotovža.
IILepa božična darila!!
NOVOST! Zavarovalna mrežic«, katera je pripravna na vsako nro za na roko brez vsakega predelovanja, po nizki ceni a K 1-50 kom.
Lepe zelo trpežne
! vojne are !
Nadalje priporočani novo patrijotično prilogo s koledarjem za leto 1916, katera se pošilja brezplačno in poštnine prosto.
Za obilni obisk najvljudneje vabim
Ijnbljaaa P. ČUDEN, Prešernova uiica it. 1 t]vb\)m
delničar švicarskih tovarn „Union" ur.
p,
3
L
ZA-NOTRANJE IN-KjFHJRGICNE -BOLEZNI. £ LJUBLJANA KOMENSKLGA ULICA h ti
sef-zdr^^ prbwqj43R.fr. derganc \1
v največji izberi priporoča
A. & E SKABERNE
Ljubljana, Mestni trg 10
F^el
Ja Zsmlie
čevljarski mojster
v Iifablfanl; Središče 4
izvršnje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve, kakor tuđi prave gorske in telovatske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera
priposlan čevelj.
128
specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila
priporoča svojo veliko zalogo, kakor:
Športno En vojaško perilo in sicer: nogavice. gamaSe, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža.
Perilo za dame in gospode iz sifona, celina, barhenta in flanele.
Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plasCi, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
w
p
Pi d
□I
t"
■
p
M INKA H©RYAT, modistka
~| LJUBLJANA, Stari trg štev. 21.
J Popravila najcer.ee.
h
2465
Popravila najceneje
in
HafbolJ zanimiv In sn|boifšl slov. Ilustrovan! tednik 10 9
m
krojač proe vrste
Ljubljana j 282
v hotelu ,prijftaliču'
(I. nadstropje)
(nasproti glavne poŠte)
s: se priporoča.::
Božič
3
W
w rt
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem osebno prvovrstnih tovarnah različne predmete za
božična darila.
Imam sedaj bogato zalogo Invelov, zlatnine, sr obrni ne in nr, J dalje raznovrstne vojno -spominske predmetni lastne patentovan ^ in druge različne spominske prstane in vsakovrstne znake. Zastopstvo „oficijelnih vojnih kozarcev11. Solidna in točna postrežba. Hafalije cone.
VelespoStovanjem
LUD. CERNE, Ljubljana, Wolfova ulica 3.
rt 4
ki priobčujejo vsak teden n 11030 zaaimivih slik z bofišč in o drugih važnih aktup.nih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, fako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in Črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
„TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte ..TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— In celo leto K 10—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in ASkcrca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
LJubljana, Frančiškanska ulica 10/L
Specialni oddelek platna
A. ŠARČ
v trgovini
lastnica
JADVIGA ŠARC
LJubljana Seknburgova ulica 5 Ljubljana
nudi še priložnost k dobremu in cenemu nakupu
rjuh odejnih rjuh
brisalk S •      ■_ blazin
brisače« Švicarska vezenina. s?™? *ih b,"in
prtov pernic
prtičev žepnih ruta
Za vojake zimsko perilo
hlače
jopice
sviterje
rokavice
žilogrejce
šerpe za vrat
nogavice
dokolenice
kolenogrelce
gamaše
snežne avbe
ušesogrelce.
Ljubljansko kreditna banka v Ljubljani
., D.lnUk. gl»nio» 8,000.000 kron. m 2530 St l»ita l*j e Va  UllCa StOV. 2. Boaonml fondi okrofllo 1,000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Priporoča nakup grafik ia L razred V. c kr, atetrljeke razredao letenje.     |        Si*«iem» vlo«e na i*** tekoči račun in jih obreatuje po
4^2  /O listih. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Žrebanje aa Ia razred daa 14. Ia 18. deeezskra L L Cena m Vi srečka k 40-—, 'it srećka k zo—, v« srečke ■ 10«—, v« srečke x