St, 28S Mtoina platana t gentiBurati cirrati c« 11 prti)
Izhaja, izvzemSi pordel jek. vsak d*n zjutraj. 1 čustvo: ulica sv. Frančiška Asiškega št 20. I. nadstropje. Dopisi naj sr k ciljajo uredništvu. Nefnnkiratit
tu, v soboto 29. novembra 1924.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik XILX
pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n vfj' ćajO. — Odgov. Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna Edi A^^L k tiskarne F ,
zr.a&a za mesec L 7.—, S mesece L	g t 32.— ,
IiiiA-rn m rti n	"i lir UP/V — Telefon " ■; - ištva in

EDINOST
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se rafanaje v Hrokostl cm koto«« (72 mm.) — Ogla« trgovcev !■ obrtnikov mm po 40 cest e—rtalcti zahvale, poslanice In vabila po L t.—, oglasi denarnih aa vodov mm pm L 2. — Mati oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Iv- Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo lmktjučno uprav' Ediaoett, v M*, nUca sv. Frančiška Asiškega Stev. 20» L nadatropla. — Telefon uredniftva In npravs II-«.
Afero senemin Bnnr italijanski jam umit i sastmita
tr__si	on i r f-L'4 JtA XT 7 3 f^n 11 Vi	Siti	.
Dalekoseinost afere Balbo — Soodgovornost vlade
RIM, 28. O aferi bivšega generalnega ralni poveljnik milice) proti enodušni poveljnika prostovoljne milice generala sodbi javnega mnenja do pred kratkim na
V naši državi se vrstijo v zadnjih časih senzacija za senzacijo. Ali samo take, da morajo globoko užaliti vsakega državljana, ki resnično in čisto ljubi svojo državo. So lo dogodki, ki pričajo, da se je v politično in tudi upravno življenje zajedel črv, ki izpodjeda podlage, neogibno potrebne za zdravo življenje vsake države. Te podlage so: morala v javnem življenju, čistost rok vseh tistih, ki kakorsibodi sodelujejo pri raznih državnih upravah, brezpogojno spoštovanje zakona od strani vtsakoigar, vzvišenost koristi države nad vsemi osebnimi in strankarskimi interesi.
Te podlage so se že par let sem jele rušiti. Državnemu življenju so se izpodmi-kali njega granitni temelji. Že dejstvo, da je bil »sedanji načelnik vlade pod pritiskom ogorčenega javnega mnenja prisiljen pahniti od sebe vrsto svojih najbližjih in nafv netepšfh setrudnikerv in da nekateri teh sedijo sedaj v ječah, priča, kako globoko se je v vrste izvestnih ljudi, ki so usodno vplivali na smernice politike sedanje vladavine, zajedlo zlo nemorale, korupcije, brezvestne sebične/sti na škodo države. Brezzakonje je slavilo svoje orgije. Prvotni 'in glavni tizvor vsemu temu zlu je bil v dejstvu, da je državno življenje zašlo na poti, kjer se je mogla ena sama stranka istovetiti z državo, da je megla govoriti: država sem fraz, kdor je Iproti meni, je proti državi, da se je razvila v tej stranki vera, da je nji vse dovoljeno, ne da bi se morala bati, da jo kdo poikliče -la odgovornost, ne da bi si ji trebalo plašiti pred c strino zakona! Ljudi, ki so se postavljali nad zakon in izven zakona, ni plašila — dasi so proglašali sami sebe kot edine zveste in prave patrijote — niti misel kako z crgijami nezakonitosti neizmerno) škodijo ugledu svoje države, kako kompromitirajo pred svetom in lastno pošteno in pametno javnostjo vladavino, kateri so bili — po njihovih besedah — zvesto udana. Vse tiste neštete nezakonitosti in nasilja na osebah in napravah in rijth imetju, ki jsmo jih mofc-ali pretrpeti tudi mi v naših krajih, so prežalostna zgodovina našega življenja v teh povojnih letih.
Ne pridružujemo se sicer zboru, ki vedno bolj narašča in ki trdi, da so se vsi ti zločini godili po volji- in po ukazu načelnika sedanje vlade. Vsekako pa je krivda tudi na njegovi strani v toliko, v kolikor je dopuščal, da sta samozavest in objestnost ljudi, ki so se narinili njegovi vladavini iz nečistih namenov, došli do razmaha, ki ni poznal več nobene meje, niti ne na pragu hrama Pravice, ki je neogiben predpogoj in temelj miru, in zdrave urejenosti v državi.
Državljani čistih rok in čiste duše so s strahom gledali na to lavino, ki je vedno težje pritiskala na življenje v državi. Toda nezdravi in pogubni tok je bil tako silen, da so bili obnemogli proti njemu. Omejevali so se le na kritike v kakih izjavah in v javnih glasilih, kolikor pač dopušča sedajija tiskovna — svoboda. Zadnje čase so se pa opogumili, da so začeli odkritejše in odločnejše govoriti ter aktivno posegati v politične degodke, da bi zaustavili kolo na njegovi pogubni poti.
On. Salandra je menil nedavno v zbornici: Mu s sol i ni naj le živi, ne moremo pa trpeti — več Mussolinijev! S to izjavo je potrdil' gdri fcaglašeniof krivdo sedanjega načelnika vlade. Pokrajinskih mogotcev ne more brzdati in vsr hočejo biti — Mussoliniji. Uresničuje se tiista pesnikova: duhovi, ki jih je izzval in jim pripomogel do veljave, mu rastejo črez glavo.
Zadnja senzacija, afera generala Balbo, je kakcir plamteča baklja posvetila na to žalostno pozorišče. Pismo, ki ga je ta mož pisal v avgustu 1923, prijatelju in zavezniku Beltratni, je dokument nečuvene drsnosti, je zahteva, naj bo tudi justica, -to je: zakon v službi ene stranke, naj se sodniki izneverijo svoji službeni prisegi in svojemu vzvišenemu poslanstvu, naj ne veljajo določbe kazenskega zakona, če je kak piščev pristaš izvršil kak zločin, pa bilo tudi umorstvo. Spričo tega poizkusa zavajanja in teroriziranja sodnikov je poziv v pismu generala Balbo k nasilstvom, pretepanju in nezakonitostim le podrejenega, četudi žalostno-značilnega pomena. Razumljivo je torej, da je objava generalovega pisma kakor strela zadela v vest in zavest italijanske javnosti, kakor da je življenje države iznenada postavljeno na rob temnega propada. Afera generala Balbo kaže šele prav in z grozilno nazornostjo, kako prav so imeli tisti, ki so se upirali tezr, da se more kaka stranka — pa naj je še iako» močna — istovetiti z državo. Zavest o precbi'ici svoje moči za-<vaja vsaj slabiče značaja neogibno na kr've poti.
No, zdi se, da vendar bdi dobri genij nad italijanskim narodom in njegovo državo. Pozno sicer, vendar pa ne pre-pcizno se je vzdramila javna vest iz po-
Baibo (Italo Balbo je ostal še vedno ge neral) piše današnji «Popolo», glasilo po-pojlarske stranke: Mojgoče on. Mussolini misli, da bo lahko likvidiral škandal, ki ga je izzvala objava pisem generala Italo Balbo, z ostavko generala Balbo kot poveljnika prostovoljne milice. On. Mussolini se moti, ako misli da bo lahko omejil škandal v mejah milice. On. Balbo je rekel, da «če je zagrešil napako, je pripravljen to plačati osebno. Tu ne gre za osebe, ampak za sisteme: gre za prakso 'vlade v zadnjih dveh letih».
S «Popolcvim» izvajanjem ise strinja
svojem mestu, pridemo takoj do sklepa, da leži vsaj poetična odgovornost, da je ščitila tako nekulturno organizacijo oborožene nadvlade, kakršno nam odkriva Balbov proces, ravno na vladi sami Ali Mussiodini m vedel za nič ali pa ni bil v stanu ustaviti vsega početja; tedaj je bila šibkost vlade še večja kakor ona ministrskega predsednika on. Facta, ki je zgubil sv<ojj ugled še pred stolcem ministrskega predsednika; tedaj gre za pravo nedostatnost vlade, ki jo zakriva navidezna energija.
Pismo generala Balbo namreč priznava
danes ves tisk — od najbolj opozicijonal- predvsem, da so v fašistovskih krogih nih do skoro vladi prijaznih listov — ] smatrali politični zločin za bojno sredstvo razen seveda fašistovskega. Tisk, ki stoji proti nasprotnikom in pretepanje za naj-na strani vlade, (seveda poživlja Mussolini- boj ji navadno lin lahko ^obliko tega zior ja, naj energično nastopi proti generalu čina, ki je v neugodnih okolnostih lahko Balbo kakor je to storil proti organizator- I dovedel do slučajev Mmzonaja, Fornija, jem umora Matteottija; češ na ta način! Matteottija; to pismo dokazuje dalje, da bo rešena čast milice in vlade.	j je bilo to, kar se je nevedni javnosti
T-cida opozicij ona lni politični krogi nih j zdelo spontano in impulzivno krajevno kakor ne morejo omejiti afere generala maščevanje, v zvezi s sistemoin, ki so ga Balbo na posamezni slučaj, ampak vidijo vodili iz Rima pod pokroviteljstvom visoi-v teh Balbovih pismih dokument, ki je kih fašistovskih oblastev. Tako so se po-neusmiljeno razgalil vso nagoto fašistov-: šiljaK pretepači z ene strani Italije na skih isistemov, za katere smatrajo odgo- j drugo, ki so bili seveda preskrbljeni
vornega predvsem ministrskega predsednika. Tako piše isti «Popolo»:
Pismo gen. Balbo dokazuje, da niso
vsem potrebnim za pot in... delo. Končno je iz tega pisana razvidno, da je bilo tedaj popolnoma v navadi in normalno, «dati
krajevni «rasd» najbolj odgovorni za nasilja; razumeti prefektom in sodnijskim obla m nezakonitosti, ki so motila vse življenje stvom, da so imela fašistOvska nasilja — v pokrajinah. To pismo dokazuje, da; tudi takrat, ko so imela hujše posledice mentaliteta skvadrizma, kateri pripisujejo j kakor pretepanje po «stiki» — pravico do odgovornost za obstoj nasilij, izhaja ravno popolne fnekaznreoonti.* (O prevažanju fa-od najvišjih poveljstev (fašistovske) stran- šistov iz enega kraja v drugi da tam izvr-ke. To je mentaliteta Muissolinija, to je šija kako nasilje, gej med brzojavkami mentaliteta vseh onih, ki vodijo stranko izjave ravnatelja Bsta «Papo4o»f Donatija, in sindikalne organizacije, mentaliteta, ki pri procesu Balbo-«Voce Repubblicana*'
je preprečila in preprečuje Še danes povrat ek sistemov zakonitih in civilnih vlad.»
«Gioma!e dTtalia» stavi odgovornost, vsaj politično, za metode, katerih se je pod uže val gen. Balibo, celo na vlado. «Spri6o visokega mesta, ki ga je zavzemal Italo Balbo v fašizmu, piše omenjeni list, spričo njegovih nesramnih zagotovitev, da ima zavarovan hrbet (Balbo pravi v pismu: «Ako pišem iz Rima, je znamenje, da vem, kaj vam pravim), nastaja neizbežno vprašanje višjih odgovornosti, ki so krile odgovornost gen. Balbo. Težko je namreč stopiti za eno stopnico višje na fašistoMski hierarhična lestvi v palači Vi-minale, ne da bi pri tem zadeli v precizno odgovornost vlade. In ako pomislimo, da je bil gen. De Borno edini predstojnik generala Balbo in da je ostal De Bono (gene-
PripT ur.)
« Vlada je pokleknila pred zbornico — nadaljuje «Giornale d'Italia* — in obljubila, da bo krenila na dntgo pot; toda zdi se, da na «rasizem« ravno navdušen za te obljube.* List zaključuje, da sedanja vlada njkakor ne bo mogla privesti državo do pomirjenja.
«Mondo» ima v bistvu ista izvajanja kakor «Giornale d'ltatia*; poudarja pa, da je afera Balbo zapet pokazala, kako potrebno je, da izgine že enkrat prostovoljna milica. Poveljnik Devecchi je radi nasilja v Tur inu moral v Somalijo, generalni poveljnik De Bono je bok odstavljen radi Matteottijeve afere, sedaj pa pride še afera generala Balbo. To dokazuje — pravi «Monck*» —, kakšna morala vlada med milico.
Senzacijonalne izjave on. Donatija - Kako je bil pripravljen in izvršen umor Don Minzonija
Tekom procesa Balbo-«Voce Repubbli-cana» so vzbudile velikansko zanimanje izjave, ki jih je podal predvčerajšnjim on. Donati. On. Donati je predstavil v pravi luči fašistovske metolde in odgovornost fašistovskih veljakov pri nasiljih in zločinih, ki1 se dogajajo v raznih pokrajinah Italije Posebno zajnimiva so njegova razkritja glede umora Don Minzonija. Potem ko je navedel vzroke, radi katerih je bil zaslišan kot priča, je opisal položaj v pokrajini Ferrara, kjer je vrvela ljuta borba med
fašistovski pdUtfni tajnik BeHrami ni poslal avtomobila, s katerim sta bila odpeljana na varno. Znano mi je, da sta morilca dva četnika iz krajev Caisumaro in Cento. Zdi se mi, da sta izvršila umor po naročilu svojih voditeljev. Znana so mi tudi njuna imena, ki j9i bom ob svojem času javil pristojnemu oblastvu. Dalfe mi je tudi znano, da so bila poizvedovanja o zločinu vsled posredovanja izveistnih političnih in vojaških činit eljev (fašistovske milice} takoj prekinjena. Last «Awenire d'Italia
fašisti in disidenti. Nekoč je prišla v Fer- ki je sprva obširno poročal o dogodku, je raro četa fašistov iiz Perugie, da nauči de-1 nenadoma popodnoma utihnil; potem sem sidente s palicoi pokorščine. Ta pohod je zvedel, da je bil dopisnik rečenega lista pripravilo poveljstvo fašistovske milice v Arrigo Pctzzi pozvan na prefekturo, kjer palači Viminale, zato — je poudaril on. mu je on. Balbo zabičal, naj neha poročati Donati — je treba smatrati umor Don Min- o tem dogodku. Poročnik karabinijerjev, zonija kot dogodek, ki spada k splošnemu ki je vodSl preiskavo o zločinu, je bil položaju v pokrajini Ferrara. Glede umora kmalu potem premeščen, je on. Donati na podlagi poizvedovanj do-| Preteklega avgusta — je nadaljeval on. gnal, da je par dni prej prefekt poklical Donati — ko sem v svojem listu priganjal k ;sebi fašistovskega pokrajinskega tajni- oblastva, naj izsledijo morilce, sem zvedel ka Beltramija ter mu rekel, da je radi ^ zanesljivih oseb, da zna Bekrami po-nasprotij med fašistovsko mladinsko orga- Vedati marsikaj zanimivega o dogodku, nizacijo «Balilla» in skavti postal položaj Ker nisean poznaJ ^ekran^a, nisem išel prenapet, zato da bi bilo potiebno, da k njem.u, da bi ga zasbšai; imel sem pa nekaj ukrene v tem pogledu. Beltrami se prilika, da sem se sestal z reškim legijo-je nato podal v Argento. kjer je zvedel, narjem on. Morea, ki je bil z Beltramijent da je poveljstvo 76. fašistovske legije v ^	Morca mi je povedal, da mu je
Ferrari že vzelo v pretres delovanje Don Beltrami svog čas zaupal, da sta bila mo-Minzonija ter da je bil o tem delovanju rjfca neka| časa skrita pri Maranu ter da že predložen veliki raport, kar bi potem- ju jc on — Beltrami — prepeljal s svojim takem pomenilo, da -se je glede delovanja avtomobilom m njun doneča kraj, da bi ju Don Minzonija postopalo preko politične tako odtegnil zasledovanju orožnikov, hierarhije ter da je bila zadeva poverjena On Morca mi je pozneje izjavil, da je pre-neposredno fašistovski milici, torej voja- jej ^ Bel trampa spomenico z obširno
škemu oblastvu.
tozadevno izjavo. Beltrami je tudi zaupal otn. Moren, da je on. Balbo posredoval, da
u;__i.i	tu Ji—	_______
Umor	_________ ______b_______ _
Don Minzoni je bil umorjen v Argenti bi ostal zločin prikrit ter da bi se ne za-zvečer, ko je šel v družbi nekega dečka sledolvalo tistih, ki so btB osumljeni, da so svojo pot. Deček ni spoznal moril- j izvršiti umor, <xu»hm, ki da ao bili sokrivi
sta bila dva, kar pomeni, da nista pri njem. Toicfi to je bita baje omenjeno v
• • •
mirno cev, ki
bila iz Argente.
Na vprašanje predsednika, če je kaj zvedel o vsej zadevi, je on. Donati izjavil, da je bil sprva aretiran neki fašist iz Ar-
gubnejga mrtvila. Oglaša se s plamtečo I gente, po imenu Maran, ki je pa zanikal,
odločnostjo ter zahteva, naj tisti, ki fso 1 ~~	--
odgovorni, neizprosno zastavijo nož na kereniko zla, ki je razjedalo in kužilo
temelje državnega življenja. Zločin bi bil, če bi si tisti, ki so odgovorni za usodo države, hoteli še nadalje zatiskati uho pred tem — glasom božjim! Za toKkimi drugimi, ki jih tu nočemo navajati, odhaja jedaj is presenetljivo naglico general Bal-Jbo, List za listom pada s košatejja dre-
da br se bil udeležil umora; bil je oproščen. Toda jaz vem — je nadaljeval on. Donati — da je Maran skrival zločinca v svojem stanovanju toliko časa, dokler jima
spomenici
Razkritja on. Dnnatija so pofvzrotiia med občinstvom globok utis, posebno porazno ao vplivale na on. Ralha, ki ae je nahajal ves čas v mučni zadregi, kot da bi mu Dooalijeve besede jemale sapo.
On, Belbo prod, dn m i-iniii odgodi
Med aptnftnhn začudenjem ae dvigne t on. Balbo ter iaus, da bi se razprava od-
vesa, ki je rodilo toliko slabega sadu. AB godila ter na| bi m obnorib, ko bo prišla smemo videti v tem tolaži jivo znamenje, j na dan usi i o iVrtl umora Don Min-da se zcipet bližamo časom zakonitosti in zonija. Pri te* oftvv« fm U on. Bafto sUno pravice?! Saj drugega ne zahteva naše bled; tm i—Infra« na fm kniffl trpek na-ljudstvo v Julijski Krajini!	i ameb m aiatfoic ■uittfur kntnfs ao pri-
čale o njegovi notranji razburjenosti, ki jo je razodeval tudi njegov glas.
Razprava se nadaljuje v petek.
Odločno politiko jugosiovenske vlade proti separatističnim elementom
Imenovanje novih državnih podtajnikov Minister Krizman kandidira v varaždin-skem okraju
BEOGRAD, 28. Razgovori, ki so se že več dni vršili v vladi radi s popolnitve in rekonstrukcije kabineta, so fse včeraj uspešno končali. Opoldne so se v kabinetu min. predsednika sestali gg. Pašič, Pri-bičevič, Trifkotvič, Šurmin in Driaikovič, ter je na tej konferenci bilo konstatirano, da slednja dva ministra popolnoma usvaja ta smernice vladine politike in ukrepe, ki jih namerava vlada v bodoče še storiti, da zaščiti bitne državne in narodne interese.
Novi ministri položijo dan©9 svečano prisego.
V najkrajšem času se izpolnijo tudi še nekatera mesta državnih podtajnikov. V agrarnem ministrstvu bo imenovan radikal dr. Momčilo Ivkovič, v ministrstvu za šume in rude pa samostojni demokrat Sretan Vukosavljevič, ki je bil prej državni podtajnik v resortu za agrarno reformo. Najbrže bo tudi za trgovinski resori imenovan državni podtajnik.
BEOGRAD, 28. Včeraj je dospel semkaj novi minister za agrarno reformo dr. Hin-koi Krizman. Danes zvečer potuje dr. Krizman v Varaždin, kjer se udeleži velikega shoda samostojne demokratske stranke za 'varaždinski okraj. Kakor znano, bo pri volitvah kandidiral kot nosilec Kste v .varaždinskem okrožju dr. Krizman, kot okrajna kandidata pa v srezu Čakovec-Varaždin dr. Novak in v srezu Prelog-Lutbreg dr. Janko BarJčevič.
Narodni blok se nadeja popolne zmage
Razpadanje opozicije
BEOGRAD, 28. Narodni blok dobiva iz vse države poroičila o razveseljivem razvoju politične situacije, posebno tudi v Hrvatski in Bosni. Zmaga Narodnega bloka pri volitvah je sigurna. Opozicija se med seboj prepira in cepi. Celo v samih skupinah bivših blokašev so pojavljajo vedno večji notranji konflikti. Silno karakteristično je, da se pojavljajo zelo krepki znaki razpadanja HRSS. V Bosni je v Radičevi stranki nastal delni razkol, ki ga zagrebško vodstvo HRSS skuša spraviti na ta način s sveta, da je cekK vrsto organizacij razpustilo. Džemijet je v razcepu. Keran Zia snuje svojo stranko pod imenom «Bir-lik» ter se nahaja v oistrera boju proti Ferad begu Dragi.
Silno klaverno se razvijajo prilike v Da vidovi će vi stranki. Ljuba Davidović je bil prej nosilec liste v Beogradu. Sedaj je več kot gotovo, da bo v prestolici Jugot-slavije, ki voli dva poslanca, izvoljen koit drugi kandidat tudi pristaš Narodnega bloka. G. Davidović je hotel kandidirati tudi »v» vranjskem okrožju, kjer je bil nekdaj nosilec liste, najmočnejši srezki kandidat pa Žika Raiajlovič. Sedaj so se razmere v tem -okrožju tako izpremenile, da »se je velik del samostalcev in liberalcev izjavil za g. Rafajlovića. Davidclvič je mislil kandidirati tudi v Tuzli, je pa odklonil kandidaturo, ker ni gotov, da ne propade. V Tuzli bo zmagala ideja Narodnega bloka,
G. Davidović se je moral obrniti drugam, da poskusi omahljivo srečo. Šel je v Črno goro, kjer pa ni mogel prodreti, ker so skoraj vsi .demokrati za g. Pribičeviča Ko je nastopil g. Davidović na »shodu, so ga pozdravili klici: «Živioi Pribičevič!» Hotel je prirediti tudi zborovanje v Sarajevu, pa so poslušalci takoj začeli vzklikati Pašiču in P ribičevi ću. Iz raznih kraiev države dobiva glavni odbor demokratske stranke izredno neugodna poročila. V pre-čanskih krajih isploh ni davidovičevcev.
Za 10. december je sklicano v Sarajevu zborovanje delegatov Spahove jugosiovenske muslimaraske organizacije. Kakor se deznava, namerava kandidirati dr. Spaho v sarajevskem in travniškem okrožju.
Razmejitev med It& o in Jugoslavijo
BEOGRAD, 28. Danes je dospel semkaj predsednik jugosiovenske razmejitvene komisije z Italijo polkovnik Draškič. Popoldne je več časa konferiral z zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Posvetovanje fie jutri dopoldne nadaljuje. Bo dosedanjih informacijah gre polkovnik Draškić v Benetke, kjer bo služil kot strokovnjak dr. Rybafu.
Trboveljski dogodki pred sodltfem
Sedem komiu#ito» obsojenih.
CELJE, 28. Včeraj se je zaključila tukaj razprava proti komunističnim omladincem, ki so obdoiženi rovarjenja proti državi ter so se v mesecu juniju udeležili napada na jugosiovenske aacijonaKste o priliki razvitja orjunaškega prapora v Trbovljah. Obtožence je zaslišal predsednik senata po razporedu, kakor jih navaja obtožnica. Kot zagovornika obtožencev sta nastopila dr. Turna in dr. Hod žar.
Po večurnem posvetovanju je predsednik senata ob 1&.45 razglasil sledečo razsodbo:
21 letni Ivan Strojm, rudar v Trbovljah, se obsoja na 2 leti teJke ječ«, 191etni Ivan Berčič, rudar v Trbovljah, na lf mesecev ječe, 27letni Franc Kokalj, rudar v Zagorju, aa 1 leto težke ječe, 20letni Ivan Hlebec, steklar v Zagonu, na 1 leto težke ječe, 311etni Ignac Fric, rudar v Trbovljah, na 8 mesecev težke ječe, 211etni Franc KlopČiČ, vkokoiolec v Ljubljani, na 3 mesece ječe, 231etni Ivan Jane, rudar r Trbovljah, na 2 meseca težke ječe. Razen Klopčiča
in Jančarje bilo vseh pet obsojenih po zakonu o zaščiti države; Jane je bil obsojen samo radi hudodelstva goljufije, ker je napeljeval h kri-; vemu pričevanju. Strojin in Berčič sta bila ra". zun zakona o zaščiti drŽave obsojena tudi radi zbiranja orožja. Hlebec pa poleg zakona o za-šfiiti države še radi goljufije. Od 20 obtožencev je bilo torej obsojenih 7, oproščenih pa 13 (Li> pušek, Hudomai, Marn, E. Weinberger, Siter, Erjavec, Kline, M. Welnberger, Kobilšek, ^luga, Kozer, M. Klopčič in A. Čečova.)
Pri razglasitvi razsodbe je bila dvorana natlačeno polna in je predsednik senata pred razglasom opozoril prisotne, da naj se vzdržijo vsakega medklica in se nato mirno razi-dejo, kar se je tudi zgodilo.
Upor sudanskih vejahov
Napad na vojaško bolnico -1 angleški In 2 sirska vojaško zdravnika umorjena -Nadaljnje aretacije
CAIRO, 23. Danes sta se uprla dva oddelka 11. sudanskega bataljona. Sudanski uporniki so vdrli v vojaško bolnico ter umorili 1 angleškega in 2 sirska zdravnika. Angleške čete so streliaie na upornike. Slednji so utrpeli močne izgube.
CAIRO, 28. V Kairu vlada mir, čeravno nadaljujejo dijaki stavko. Egipčanski voditelji, ki jih je včeraj aretirala angleška vojaška policija, so bili predani sodni oblasti. Tudi egiptovske oblasti so izvršile danes več aretacij.
Strašen vihar na Angleškem
Parnik «Newcastle» se je potopil - Posadka 68 mož utonila - Več ribiških ladij razbitih - Morski valovi porušili železniško progo
LONDON, 28. Včeraj je divjal na morju strašen vihar. Do sedaj ni bilo še mogoče ugotoviti škode, ki jo je povzročil. Vihar je dosegel brzino 60 milj na uro; mestoma tudi 70 milj. Poškodbe v zaledju so bilo jako velike; toda še večje so bile vzdolž obrežja, posebno pa pred Portlandom, kjer se je potopilo več ladij. Parnik «New-castle» se je potopil. Od posadke, ki je štela 70 mož, sta se rešila le dva, kajti morje je bilo zelo razburkano. Neka francoska ribiška ladja, <se je celo noč borila z viharjem. Le po velikanskih naporih se ji je posrečilo pribežati v varno pristanišča.
Tudi ob južni angleški obali se ie vsled orkana potopilo več ladij. Visoki morski valovi so zaliK številne obrežne vasi. V Sofuihamptonu je povodenj porušila železniško progo, vsled Česar je bil ustavljen železniški promet. V Dover>u je bilo pokvarjenih več jadrnic. V Brightonu pa obrežni električni tramvaj. Iz številnih krajev dežele prihajajo poročila o strašnem viharju in o nezgodah.
Razprodaja zemljišč bivših nemških kolonij v Kamerunu
LONDON, 28. Tu se je vršila javna dražba obširnih zemljišč v bivših nemških kolonijah v Kamerunu (zapadna Afrika). Tekom ene ure je bilo razprodanih 140.000 arov za vsoto 150.000 Šterlingov. Na imenovanih zemljiščih rastejo tobak, banani in gumij.	_
Nova člana Francoske akademije
PARIZ, 28. Lecompte Emil Rihard in Albert Besnard sta imenorvana za člana Francoske akademije, ker sta radi smrti Friderika Maisen Freycinet-a in Pierre Loti ostali dve mesti nezasedeni.
Ustanovitev grške kreditne banke za begunce
ATENE, 28. Ministrski svet je sklenii, da ustanovi kreditno banko za grške begunce. Zasliševanje generala Lofas-a, ki je bil aretiran radi širjenja monarhktične propagande, se nadaljuje. V zvezi s to zadevo je bilo zopet aretiranih več oficirjev.
Grška zbornica
ATENE, 28. Zbornica je razpravljala o načrtu glede predaje Albaniji 14 vasi v Epiru. Minister Rossos je o tem vprašanju obširno poročal. Nastopilo je več govornikov in vsi so se izjavili proti imenovanemu načrtu. Razprava se nadaljuje v prihodnjih dneh. _
Imenovanje poljskih veleposlanikov
VARŠAVA, 28. Predsednik republike je podpisal naredbo, na podlagi katere se imenujeta Chlapowski, poljski poslanik v Parizu in pciljski minister Skrzynski pri sv. stolici za veleposlanika.
Nova portugalska vlada in Dawesov načrt
LIZABONA, 28. Danes se je nova vlada predstavila zbornici. Ministrski predsednik je prečital izjave nove vlade, ki pravijo, da bo vlada napela vse sile, da bo deležna v največji meri reparacij, ki jih predvideva Dawesov načrt. Opozicijonal-ni govorniki so nastopili v daljših govorih proti novi vladi._
Volitve zveznega predsednika v Avstriji
DUNAJ, 28. Volitev novega zveznega predsednika je določena za 9. december ob 2. uri popoldne. Vladne stranke so se sporazumele ponovno izvoliti za predsednika dr. Hainischa. d očim bodo socialni demokrati kandidiran dunajskega župana Seitza.
Podpis arstrijsko-čehosloTaike trgovinske pogodbe
DUNAJ, 28. Včeraj se je v uradu zveznega kancelarja podpisala trgovinska pogodba med Avstrijo in Cehoslovaško.
*
DNEVNE VESTI
RlH nt me oiwewti!
TreJbški p*e^ekt je t« dni izdal splošno pre-
Kved slovenskih in hrvatskih predstav. Od
Dca prejšnjega tedna so prihajali taki gia-Stvar se je zdela pregorostasna. Vkijub bridfem izkušnjam nI bilo mogoče verjeti. Ko •o pa včeraj dospela tisio določna poročila iz tacatih krepev, je poslanec Wiltan šel takoj h spoda prefektu, da ugotovi pravo stanje, je potrdil, da je izda! tako prepoved, da so se predstave v mno^rh primerih "trle spioh brez dovoljenja in da so se povrhu Igla so m raznih poročil zlorabljale za iredentistom« namene. Vsebina vsega doigega, skoraj tfve ari traiafočega pogovora našega poslanca 0 gospodom prefektom ne spada v javnost. Podanec je opozoril na to, da se bomo proti ne-zaslteanemu omejevanju naše svobode in kulturne države nevrednemu zaviranju našega fcn^jmega delovanja braniH z vsemi silami, ter da bi te tega utegnile nastali zelo nevSečne posledice. Gospod prefekt je odgovorit da je ukrep potekel iz njegove inicijative, da pa po^linčeve izjave takof sporoči osrednji vladi. Dn^e^e poslanec Wilfan pri prefektu ni opra«
wtL
Da ne bi snela več niti z nalili skromnih vačfctib ođrov odmevati naša beseda, da ne bi naše ifudsivo več smelo gojiti nafbolj ljudske, cjemu v njegovem jeziku najbolj pristojne, za njegovo kulturno napredovanje najpripravnej-le umetniške zabave, — ne, ta pa nc obvelja, gospod tržaški prefekt} Ta vaš ukaz se pridru-tofe dostojno ukazu vašega prednika o dvoje-•eičnoati no vm. s to raeJdko, da se je vaš pre-trik usaj fcW;o izgovarjal, da je svojega izdal proti svoji volji in svojemu bosemu prepričanju, Ugotavljamo, da je, ne Italija, ki je vzvišena. nad narodnostmi in nasilji posameznikov, nego njena državna uprava, njena upravna m« t o da za izdatno blamažo bogatejša.
Zmflmive zgodovinske ugotovitve
Dne 17. t. m. se je mudil na Reki duca d'Aosta, bratranec kralja Viktorja Emanuela. Ob tej priliki je sprejel razne osebe- Na Ada-movičevem trgu je imel tudi govor, prežet italijanskega patrijotizma. Videlo se je pa, da je ta govor, koKkor se je tikal Reke in Reča-nov slonel na enostranskih in izkrivljenih informacijah, ki so mu ph dali poznani reški ipristm Italijani a la Osojnak, Rilbinić, Belašič, Mobović, Grosič itd,
Duca d'Aosta je rekel med drugim, da je reški municipij dostojen sin Venecije {delia Domnante«), Z ozirom na to navedbo vprašuje reški dopisnik ^Istarske Riječi*: ««Za.kaj pa je ta majka (della Dominante) v letu 1509 ople-cila tega svojega dostojnega sinu in ga sled-nifč tako razrušila tudi z ognjem, da je bilo
—	kakor pravi zgodovinar Kobler — Še 100 let za tem venecijansko ime izredno omraženo na Reki?»
Duca je omenil v svojem govoru tudi motto •Indeficienter* (zvestoba brez konca). Rečeni Teški dopisnik pa ugotovlja, da se ta beseda nahaja na grbu, ki ga je leta 1659 odobril reškemu mestu cesar Leopold. V diplomi, ki jo |e izdal ta cesar Rc-čanom, je rečeno: «Ta znak z napisom «Indeficienter» je dan Reki -«per la continua fedelta e devozione, che dimostro senza fine (indeficienter) ed in ogni tempo a Noi ed ai nostri antecessori la Comunita e cit-ta di San Vito.» — Reški dopisnik pripominja: Da so temu geslu *Indenficienter» Rečani ostali zvesti, se je videlo tudi v času vojne, ko je ni bo v župan Vio Izročil avstrijskemu častniku lep šot in to zato, ker je zrušil neki italijanski zrakoplov.»
Dopisnik omenja, da je duca d'Aosta sprejel med drugimi tudi gospo Lavinio de Torri, sestro pokojnega polkovnika Torri, rodom Re-čana. Pripoveduje o njem: « Torri je v svoji mladosti obiskoval hrvatsko gimnazijo, ki se ve tedaj nahajala na Reki. Imel je tudi med Hrvati dobrih znancev in prijateljev. Jako intimen je bil tudi s predsednikom Narodnega sveta na Sušaku, s pokojnim drom Andrejem Bakarčičem. Nekega večera je došel v prostore Narodnega sveta, kjer nas je bilo zbranih kaka desetorica. Brez ene roke, bolehen, ali v razgovoru neutruden, duhovit, simpatičen. Ko je nekdo v razgovoru rekel, da se čudi italijanskemu tisku, ki piše o pokrajinah okolo Kvarnera in nižje proti jugu kakor o krajih, tnaseljenih skoraj od samih Italijanov, se je Torri nasmehnil in rekeh «E, kaj hočete? Ce ti bil kdo pred vojno rekel mojim Italijanom, da v Dalmaciji živijo Crnci ali A rabi, verjeli bi bili tiu* to!!»
Posneli smo te zanimive zgodovinske ugotovitve, ker kažejo, kaki nevedneži so bili Italijani še do včeraj glede narodnega značaja re-&kega in dalmatinskega ozemlja. Posebno pa tudi zato, ker se nam vedno meče v obraz neko pretvezno avtrijakantstvo. Njihov Vio in družba so še pred kratkim prisegali svoj «In-defickmter*! Danes pas o nekateri med njimi
—	senatori, oommendatori in ne vemo, kaj še vse!
— Naroda dom. Včeraj popoldne ot> 4. ni je bila podpisana pred notarjem Zenko-vichem pogodba, s katero je Tržaška
posojilnica in hranilnica prodala svojo zgorelo stavbo Narodni dom druživu «Societa di Rico-struzione» za MOOlOOO lir čistih brez vsakih stroškov za posojilnico, katera svota je bila plačana ob podpisu pogodbe.
Jutri prinesemo natančno poročilo in po-
Proslova Simona Gregorčiča v Zagrebu
Podporno in kulturno društvo «Istra*> v Zagrebu je proslavilo pokojnega slovenskega pesmka, Primorca Simona Gregorčiča. Dvorana je bila nabitopolna. Poznam književnik flihard KataliniČ-Jeretov je razložil občinstvu pomen Simona Gregorčiča. Pevski zbor, pod vodstvom mestnega učitelja E. Dukiča, je odpel Gregorčičevi: --Pogled v nedolžno oko» in »Rože je na vrtu plela®, ki sta tako očarali ob fcinstvo, da so ju morali ponoviti. Končno je di ak I. Lasić deklamiral slavno Gregorčičevo *Soči», v katero je izlil pesnik vso svojo ve-Kko ljubezen do te bistre gorske lepotice in svoie proroške slutnje. Tako so Istrani v Zagrebu proslavili spomin Simona Gregorčiča. Saj je pokojni pesnik Istranom danes bližnji, pego kedaj. Vežejo ga z n imi iste muke in iste radosti. Napadali so njega, kakor napadajo idanes nje. Trpel je, kakor trpijo oni. Ljubil le svoj jezik, svoje planine, svojo Sočo. svobodo svojega telesa in svoje misli. Gregorčič le padel v težki borbi za stvar, ki ne pogine Sn ne more poginiti — za pravico in narodno Svobodo svojega ljudstva. —- Zato ga ravno ičeiri Istrani tako razumejo in blagoslav-njegov nesmrtni spomin.
—	Radi pomanjkanja tovornih voeor je poslanec Wilfan na željo trgovcev iz Baške do-Kne naslovil na prometnega ministra enako vprašanje kakor za železniško progo Gorica-Ajdovščina tudi za progo v Baski dolini, opo-zorjaje na to, kakšne škodljive posledice ima omenjeni nedostatek, ki traja Že tri mesece brez presledka.
—	Zahvala, Podpisana podružnica «Šolskega društva« pri Sv. Jakobu si šteje v prijetno dolžnost se najtopleje zahvaliti «'M!ad. društvu Prosveta«* za naklonjeni znesek od L 390 kot čisti dobiček varijetetnega večera, ki se je vršil preteklo nedeljo v D. K. D, pri Sv. Jakobu. S tem darom je mladina pač podala dokaz, kako visoko ceni delovanje v prid naši šolski deci. Dokler imamo takšno mladino, se nam ni treba bati propasti. — Jos. Durnik, t. č. .tajnik. Jos. Som, t. č. predsednik. Just Maurič t. č. blagajnik. _
Društvena vtsll
—	Športni odsek M. D. P. — Trat, Jutri ob 6.30 zjutraj vaja za žensko in moško družino hazena na igrišču. Navzočnost vseh obvezna. Istotako vaja za nogometaše. — Vodja.
—	M. D. P. — Trat Športni odsek priredi jutri ob 13.30 popoldanski izlet v Bane. Sha-
g" ilfšče ob že navedeni uri pred cerkvijo pri v. Jakobu. — Vodja.
—	Društvo «Zora». Jutri ob 6.30 trening vseh nogometašev. — Tajnik TL K.
Od 10—13 običajne plesne vaje (Modugno, Gbiozza 7).
—	D. K. N. Tom mase o: Jutri ob 9h zjutraj reden sestanek s predavanjem. Točnost! — Odbor.
—	S. D, «Adria» poziva vse člane, da pridejo v nedeljo zjutraj na igrišče. Popoldne izlet v Trebče kakor Že objavljeno.
—	Gospa Bonivarjeva. «Citalmca» uprizori v nedeljo popoldne ob 3.30 v dvorani IX K. D. pri Sv. Jakobu zadnjič to velezabavno burko trodejanko, ki je bila igrana že dvakrat pri popolnoma razprodani dvorani. Na željo tistih, ki niso mogli dobiti sedežev niti pri prvi niti pri drugi predstarvi, bodo vstopnice v pred-prodaji že danes v soboto zvečer od 7-10 in v nedeljo od 10-1 v gostilni D. K. D. Igro režira g. Marij Sila. Vglavirih ulogah nastoppo še zraven Marija Sile tudi g,a Silova, g. Terčič in g. Celestin in drugi. —Opozarjamo na predstavo predvsem okoličane.
Nocoj ob 20.30 glavna skušnja za M.me Bonivard. Prosim polnoštevilne in točne udeležbe. — S.
—	V otroški vrtec pri Sv. Jalcobu pride pri-hodn:o soboto, 6. decembra t. L ob 2 popoldne Miklavž, ki bo po svojih dosedanjih močeh obdaroval pridne otroke. Kdor želi kaj darovati, naj prinese svoj dar najkasneje v petek
otroški vrtec.
—	Podružnica «Šolskega društ.» pri Sv. Jakoba opozarja na glasbeno-dramatični večer, ki se bo vršil v nedeljo dne 14. decembra t. L v dvorani DKD. Sodelovali bodo poleg pevskega društva «IKrije>» razni umetniki na glasbenem in dramatičnem polju. Natančnejši spored se bo pravočasno objavit
—	PrednnflEnanSo. Vkorist št. jakobske podružnice «Šol. dr.» se priredi na pustni torek, dne 24. februarja 1925, velika pustna zabava v vseh prostorih «Del. kons. društva pri S»v. Jakobu*.
po-
N*da^e Akne odbc~ sfcmcev vse frirfr^it obtestž na ne asreSesib sekmov t dsvčnik zadevah, doSm morafo davkoplafisvnfci plakati brez odloga davke, ki ss neopravičeno izterjale jo.
Iz tržaškega iivllenla
Nesrečen skok z vosa. 60-letni kmet Anton Pan^os, stanujoč na Vrdeli-S. Ciliao št. 406, je sinoči, kljub svojim šestim križem, skočil z nekega tofcvornega voza, s katerim tse je peljal po ulici Cologna. Pri skoku je pa<Jel in se ni mogel več pobrati, ker ga je zelo bolel« leva noga. Voznik je Pamgosa položil na voz ter ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da ima starec nogo zlomljeno »v členku. Radi nesrečnega skoka bo moral Pangos mesec dni varovati posteljo.
Še o nesreči pri Sv. Soboti. Stanje angleškega mornarja, ki je — kakor smo včeraj poročali — predpreteklo noč pade! s svojim tovarišem v morje, se je nekoliko zboJjšalo in ako ne nastopijo kake komplikacije, bo mož v par dneh okreval. Utopljenec je 57-letni kurjač Williani Warren iz Liverpoola. Nesrečo je zakrivil alkohol; mornarja sta bila namreč pijana.
— Poskušen samomor bolnice. Radi neozdravljive bolezni je bila 391etna zasebnica Giorgma Svara, stanujoča v uHci Raffineria št. 5, že več let priklenjena na posteljo. Domači so jo sicer skrbno negovali, kljub temu je ženska obupala nad svojo usodo; sklenila je, napraviti konec svojemu trpljenju. Včeraj opoldne je vzela iz nočne omarice brivno britev ter se porezala po desnem zapestju in po obeh komolcih; nato je zavžila še nekoliko morfina, ki ji je služil kot zdravilo. Domači so poklicali J na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je dal nesrečno Žensko prepevati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je precej nevarno.
V nedeljo 23. i. m. sta se poročila g. Iv. Ukmar in g. Albina Bodal. Novo-poročencema želimo obilo sreče. — Sorojak.
—	Prometne težave. Z odrom na mnogoštevilne pritožbe, ki so bile vložene v poslednjem časa na razna pristojna mesta radi pomanjkanja vagonov, je prejela goriška trgovsko-obrt-na zbornica od generalnega ravnateljstva državnih železnic brzojavno obvestilo, da so' bile pod vzete vse mogoče mere za preskrbo postaj Vitla Vicentina, Ajdovščina, Gorica in drugih z zadostnim številom vagonov za prevoz lesa in opeke.
—	Italijanska kritika videmske obmejne po-
litike. Pondeijkova številka goriškega tednika «L*Isonzo», katerega izdaja fašist Vittorio Gra-ziani, je prinesla pod naslovom «Realta» članek, v katerem prihaja člankar do zaključka, da je tekom deoraj dveletne dobe, odkar obstoja nova furlanska pokrajina, Videm dokazal svojo nesposobnost upravljati tako asimilacijo drugorodnefga življa, katero je toliko obl;'uboval 4n radi katere je bila goriški deželi odvzeta njena samostojnost. Odkar je prevzel Videm vodstvo obmejne politika, se ni po člankarjevem mnenju položaj v tem pogledu prav nič zboljšal, ampak ravno nasprotno, od tega časa se je položaj znatno poslabšal in tudi za bodočnost ne obeta ničesar dobrega. Ne more se še namreč govoriti o asimilacij i, če se župani drugorodnih občin vsako toliko časa poklanjajo prefektu afe kakemu poslancev, ali pa če se nekateri dmgorodci vsako toliko časa vozijo v Videm, noseč tja in nazaj kupe obljub. Ne, resnica je, da so se od onega časa dalje drugorodci še bolj spojili ter še krepkeje strnili svoje vrste. Saj je pri poslednjih volitvah v neki občini (Kanal), katero je upravljal nek drugorodec, prijatelj Videmčanov in protislovenski propagandist (Peternel), državna Ksta doživela popoln in nepričakovan poraz.
Tako presoja goriški list dosedanje «uspehe» videmske obmejne politike, s katerimi se toliko baha posL Pisenti, Goriškemu listu moramo priznati, da je njegova sodba popolnoma pravilna in da odgovarja popolnoma naši sodbi, ki smo jo že večkrat izrekli v tem listu. Vi-demski obmejni politiki so hotel* in še hočejo; s pomočjo korupcije razediniti slovensko ljudstvo, ust-weriti so takozvano -državno* stranko, v 'katero so prisilili vstopiti vse, ki so količkaj odvisni od države alt vladnih organov, potom vitezov so hoteli izpodkopati zaupanje ljudstva do njega voditeljev m <k> inteligence sploh, s šušmarskšm glasilom, ki se imenuje 1 «Nova doba* so hoteli izpodriniti Širjenje slovenskega časopisja med ljudstvom, po inicija- i tivi tedanjega furlanskega prefekta je bil izdan oni zloglasni odlok o dvojezičnosti sloven-skih listov, preganjali so naša društva in ovi- | rali njihovo delovanje, kakor to delajo še vedno, največ po njihovi zaslugi je bil slovenski jezik izgnan iz Šole in usadov, pod njihovo zaščito sta zdravila in še vedno zdravita zdravnika DDttone in Dr. Delpin z garjačatni in klofutami slovenske glave Hd.
In kakšen je bil in je uspeh te modre obmejne politike? — Naše ljudstvo, ki je gledalo z zaupanjem v to državo m ki se je ie znatno oživelo v nove razmere, se je prepričalo, da ga hočejo nekateri smatrati le za nedobrodošlega gosta, katerega bi se radi čim prej iznebili s tem, da mu napravijo nasilni konec. Na mesto prejšnjega zaupanja in porajajoče se ljubezni se je vkra^lo v njegovo dušo nezaupanje in strah. Toda bolj kot kedaj prej se je strnilo v krepke vrete okrog svojih resničnih voditeljev, s katerimi skupno pričakuje onega trenotka, ko mu mesto sedaj gospodiročega videroskega megalomana ponudi italijansko, plemenito ljudstvo roko k lepšemu, svobodnemu in bratsko-enak op ravnemu življenju, medtem ko dosedanjo ponudbo suženjskega bratstva s ponosom odklanja.
—	Hlapec se pere pred gospodarjem. Z dr-
žavno-faSistov&ko stranko med Slovenci ne gre in ne gre. Se onih par pristašev, ki jih je imela ta stranka med Slovenci, — pa ne morda pristašev iz prepričanja, ampak iz osebnih in dobičkarskih interesov ji je pričelo obračati hrbet ravnotako kakor zapuščajo podgane po-tapliajočo se ladjo. Videm to vidi in čuti ter daje s svoje strani zopet to čutiti slovenskim vitezom. Vitezi se pa « svoje strani zopet perejo v «Novi doba« pred videmsko gospodo, češ da niso oni krivi teh neuspehov, ampak kriva da jih je slovenska masa, kateri so najboljši nameni fašizma nedostopni in ker je ta masa sestavljena iz ljudi, ki gledajo v svet skozi oča^a lastnih interesov, kateri jim zagrinjajo vpogled v svet m lastno vest.
Kakšni so ti nafboijši nameni m hotenja fašizma napram slovenskemu ljudstvu, tega nam ni potreba posebej pojasnjevati in to deloma radi tega, ker smo te najboljše namene in hotenja že navedli v gorenjem članku, največ pa radi tega, ker te najboljše namene m hoten a čuti nale ljudstvo vsak dan na lastna koži, seveda z izjemo onih. ki imajo oslovsko kožo ter tega ne čutijo. Kar se pa vesta tiče, stavimo
«29bvf dobi* fz tisočerih vprašanj, ki bi jih lahko stavili, samo eno vprašanje; sli smejo sploh o vesti govoriti oni brezvestneži, ki odobravajo postopanje vlade, s katerim je bila slovenskim starišem odvzeta pravica do vzgoje njihove dece v ljudski šok v njenem, materinem jeziku, pravica, katero priznava cel kulturni svet in v teoriji tudi italijanski učenjaki in tudi sam generalni ravnatelj ljudskih šol v Italiji?
S takimi hinavskhm zavijanji lahko slepite vašo videmsko gospodo, ki sploh ne pozna duše našega naroda, pred njo se lahko pere te in tudi operete, toda pred slovenskim ljudstvom svojega izdajalskega madeža ne boste nikdar oprali.
—	Današnja predstava «Golgote». Po raznih veseloigrah in burkah, katere je v poslednjem času uprizorilo dramatično društvo bomo danes imeH priliko videti na odru «Trgovskega doma» igro z resno m globoko pretresujočo vsebino, kakor je ravno Tučičeva «Golgota*. Ker je ta igra splošno znana po svoji lepoti in globini smo uverjem, da bo danes zvečer goriško občinstvo napolnilo do zadnjega kotička dvorano «Trgovskega doma*.
V pondeljek, na trg sv. Andreja, ponovi dramatično društvo Moličre-jevega «Namišljene-ga bolnika«, ki je že pri premieri bal deležen burnega uspeha vsled šaljivega dejanja ki dobre igre.
Tudi pondeljkova predstava se bo vršila v «Trgovokem domu« in prične ob 3h pop.
—	«Sploš. slov. žen. društvo v Gorici* je otvorilo v četrtek svojo razstavo žen. ročnih del. Mnogo |e bilo posetnikov koj prvi dan, in vsi so izrazili svoje veliko dopadajenje nad lepimi izdelki pridnih rok in nad okusno razdelitvijo. Tudi prodaja srečk je dobra, saj vsakogar mičejo lepi dobitki. Dobitkov so poslali še: G. Koren - Leb an 2 koška, g. Lukežič 1 črnilnik I dnevnik, g. Povšič 1 blazino, g. Mar-molja 1 torbico za servijete, g. Sketova 2 sličici, 1 torbioo za ščeti, 1 prtič, g, Zalka Me-dvešček 1 čipkan ovratnik, g. Makuc 1 blazinico, g. Lepovšček 1 plet. oblekico, g. Ćukova 1 blazino, g. MedveŠček Milica 3 prtiče, g. Dragica Kralj 2 prtiča, g. Toroš 1 sten. košek, g. Kerševani 3 pomiznike, g. Mušič t slik. škatljo, 1 ovratnik, Ant. Trebše 1 čepico, Rud. Knez 1 čepico, 1 par rokavic, 3 kose blaga. Srčna hvala vsem darovalcem!
—	Drvarjev« nezgoda. V četrtek popoldne
L351etni Perkon Ferdinand iz Avšja-Kala pri
nalu sprejemal na spodnji postaji spuščalni-ce hlode, katere so mu spušča H njegovi tovariši iz gorenje postaje. Poslednji so morali prenehati z delom, ker dolenja postaja ni več funkcionirala ter so se začudeni podali vniz, da dožeoejo vzrok rušitve. Ko so prišli na spodnjo postajo, so našli Perkona ležečega v nezavesti na tleh. Najbrže ga je zadel vsled njegove neprevidnosti kak hlod v glavo ter ga erulil na tla. Perkona so takoj odnesli v najbližjo hišo ter ga nato odpravili v goriško bolnico, kjer se nahaja še vedno v smrtn one varnem stanju, ker ima pretresene možgane.
HIŠA s fciiridi prostori, hlevom in njivo, dv^ ma vodnjakoma, 700 klf. zemlje. Naslov, VU Pane bianco 663, Škedenj.	1341
SABICAf avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na ranpolago- Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla-, vec. Via Giulia 29.	1459
SLOVENEC iz reške doline, srednja starosti« agilen, mirnega značaja, uljudnoga veslen^ar izučen v trgovini delikates, z večletno prak* so kakor tudi vešč trgovine z mešanim blagom in kožami, vešč slovenskega, italijanskega, hrvatskega in nemškega jezika v gc^ voru in pisavi, in češkega v govoru, seiaj W v službi, želi premestiti se v drugo trgovino/ skladišče, aH bufet Nastopi najdalje do 15. decembra, na željo tudi takoi. Cenjene po-' nudbe pod «Pc5ten» Pošta Trnovo 121 II Bistrici.	1536-
PONUDBA. Prva mlekarska zadiuga v Vol-, čah prodaja svoje odlikovano ccntrifughrana (čajno) maslo najboljše vrste, katerega izde-* luje od 25—30 kg na dan skozi celo leto* Ponudbe za leto 1925 se sprejemajo do ?Q. decembra t. 1. Prva mlekarska zadruga Vol-če —Volzana.	153")
ŽENA, za kmetijska dela in molžnjo krav, si išče. Scorcola — Cordarob 272, Toroš,
154*
HARMONIKA, nova, dve vrsti, iz basov, vio-violina 3/4, se prodata. Via della Fornace št. 3/1.	1543
ZLATARNA BUDA
Trst — Corso Garibaldi 35
(Podružnica Via T alinata 1)
Kupuje krone, goldinarje, staro zkuo, briljante in plačuje po najvišjih cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, bnljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah.	(24)
Borzna porofila,
DEVIZE. Amsterdam od 920.— do 930. -; Bel-
Sb od 111.— do 111.— ; Pari« od 1*2 75 do 123 2 ndon od 10«.75 do 105.95; New Tork od 23.— do 23 10; Španija od Sli.— do 31?.— ; Švica od 444.— do 447.— ; Atene od 4 >.— do 42.— ; Berlin od 547.— do r>54 —; Bukarest od 11.75 do !2.2=>; Praga od »J9.I0 do 6o.ri0; Ogrska od 0.0310 do 0.0017; Dunaj od 0.03*20 do 0.0330; Zagreb od 33.rt5 do'33 75.
VALUTE Avstrijske krone od 0.0315 do 0 0325; dinarji od 332t do 33.*»; dolarji od 22.95 do 23.05: novci po 20 frankov od 91.— do 92.—; funt Ster-ling od 105.70 do 106.90.
Poslano)
S Zlato, srebro, krone, g S platin, zobovje 12 g
lP	kupuje	%
I Zlatarna ALBERT POUHf
f Trst, Via Ma zini 46 5
f
dPftdPSbif1%dh9
PREDLO KUPITE
POHIŠTVO
se Vam izplača v vsakem slučaju, da obiščete tudi
velika skladišča pohištva
:: 14. SfEINER s
d. i o. Xn
12
TRST, Via Geppa 17 — Via Pauliana 1
(Vogal Piazza Stazione)
Poživljava vse one, ki lahko kaj dokažejo, da sva midva podpisana, Ivan in Josip ina Muha, lastnika hotela v Sv. Petru na Krasu, protidržavna elementa ter, da ne spoštujeva državnih institucij, da takoj nastopijo dokazno pot proti nama.
V vsakem nasprotnem slučaju smatrava vse, ki bodo nadalje ruvali proti nama, za brezznačajneže in škodljivce javne avtoritete.
Ivan in Josipina Muha (713)	Sv. Peter na Krasu.
ALOJZIJ POVH
urar In zlatcr
Piazza Garitsaltii 2,1, n. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
*] Za ftlaek* pođ tem naslovom odgovarja or«d* aiitro 1« toliko kolikor mu zakon veleva.
Mali oglasi
DEKLE vešoo vseh domačih del išče mala družina v predmestju. Naslov na upravni-štvu Edinost.	1447
Najvišje cena plačujem za
v
HIŠICA (vila) s 4 do 6 prostori se kupi takoj. Ponudbe z navedbo cene in lege po<i «Hi-šica* na upravništvo.	1544
PIANINO, s križanimi strunami, mehanizem Renner, Struttgarth se proda v ulici Solita-rio 25/111.	1545
kun9 zlatic, lisic,
dihurjev, vider, jazbece v, mačk veveric« krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WI*SDSPACH
Trst, Via Cesare fiattisti št. 10 IL nadstr«, vrata 16 (17>
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
PODLISTEK
W. ColUaa:
£REZ IMENA
079>
Vesti z GoriSkega
IZ SEJE GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA ODBORA POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDI-NOST- DNE 43. NOV. 1924.
Odbor sprejema na znanje dosedanjo akcijo pokrajinskega odbora glede otvoritve zasebne ljudske šole v Gorici in glede pouka slovenščine v dodataih urah. Sklene «e pozvati vse zaupnike, da aporoče, se li poučuje na ljudskih iolak slovenščina t dodatnih arah.
Odbor opozarja nadalie, da so izpostavljeni na vpogled volilni imeniki za leto 1925. in da traja reklaaacijska doba od 1. do 15. dccf bra 1924. V tem času naj se torej vsak volilni opravičenec prepriča, je li vpisan v volilnem imeniku in je li morda kdo vpisan, ki nima volilne pravice. Napravijo naj se vse potrebne reklamacije v zgoraj navedeni dobi.
«NiČ boljšega niste mogli napraviti in tudi fedaj ne morete napraviti nič boljiega, gospod Noel. Gospod Jurij in njegovi sestri so vaši edini sorodniki; sestri imata kolikor potrebujeta, Juriju pa bo prišlo to premoženje prav, ko bo podedoval zanemarjeno premoženje po svojem stricu. Tako boste zadostili rodbinskim in prijateljskim dolžnostim.«
«Da, je rekel in zopet je v zadregi grize! pero, *Jurij ima največ pravic. — Ah, Le-count, premoženje je tako veliko! Pustite da še malo počakam, nredno ga zapišem.*
«Dobro,» je rekla. «Ne glede na to, vas moram opozoriti še na neko prejšnjo težavo, ki jo moramo odstraniti, predno boste dalje pisali.»
»Kakšno težavo?«
Gospa Lecoun se je odmurnila na tihem k durim ter jih naglo odprla: nibče ni prisluškoval, hodnik je bil prazen.__
«-Ne zaupam nobenemu poslu, vašim pa po- j sebno ne,» je rekla, ko je prišla na svoje j prejšnje mesto. «Pridite bliže, gospod Noel, kar vam imam povedati, ne sme nobeno živo j bitje slišati.»
TRETJE POGLAVJE
Ko jc gospa Lecount vnovič naglo prebrala drugi papir, ki je ležal pred n;o, je začela s pritajenim glasom: «Zelo mi je žal, da moram zopet omeniti vašo ženo. Kaj vemo o njej? Da bi bila vašega očeta okradla, če bi ne bil umrl, da boce vas okrasti in da manjka samo še vaša smrt, pa je dosegla svoj namen. Vemo, da je mlada, odločna, brezobzirna ter da poseduje lastnosti, ki morejo zmešati moškim glavo. To veste ravno tako dobro kakor jaz.»
On je pritrjujoč prikimal, nakar je ona nadaljevala: «VJbxanite preteklost v spominu in pretehtajte bodočnost. Upam, da boste še dolgo živeli, toda vzemimo v poštev vašo smrt. Rekli so mi, da je v Londonu neki urad, kamor se mora shraniti prepis vseh oporok in kjer morejo tu;ci za majhen denar prebrati katerokoli oporoko. Ali veste, kaj hočem s tem reči? Vaša razdedmjena vdova vplača tiste vinarje ter prečita vašo oporoko. Videla bo, da je dedščina Combe-Raven prešla na vašega nečaka Jurija Bartrama. Kaf sledi iz
tega? Da bo on podedoval tudi maščevanje in sleparstva te ženske. Po svojem ponesrečenem načrtu bo ona še bolj odločna na vse, on pa, kot plemenit mož in nič hudega sluteč — no da, končno ga bo preslepila, in pride do denarja vkljub mojemu in vašemu trudu.»
Zadeva je bila jasna.
«Razumein!» je vzkliknil v največjem strahu, razumem, Lecount. Niti vinarja ne dobil Povejte rni, kaj naj napravim! Ali naj vse admiralu zapustim? Nc!» je rekel po kratkem premisleku, -potem bi bila nevarnost ista, kakor če zapustim Juri,u.»
«Ni nobene nevarnosti, če sledite mojemu nasvetu.»
In kakšen je vaš nasvet?®
-Zapišite premoženje admiralu, gospod. Le pišite; čuli boste, kakšen cilj imam pred očmi, toda po vrsti.»
In narekovala je dalje:
•Vse ostalo premoženje po odbiJku pogrebnih stroškov in morebitnih dolgov /.apuščam kontr-admiralu Arturju Everardu Bartramu, svoiemu imenovanemu izvrševalcu moje oporoke.*
«Podpisano, zapečateno in izdano 3. novembra 1847. po Noelu Vanstoneju v navzočnosti.«
i bol" i Gorici v 1.