Leto LXVL, št. 228 LJubljana, petek 6. oktobra 1933 Cena Din L-
Izdaj* vsak dan popoldne, lsrsemai nedelje ta praznike, — InaeraU do 80 petit            UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO Podrutnlce: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljana** cesta,
a Din 2.—, do 1U0 vrat Din 21*0, od 100 do 800 vrat a Din 8.—» već Ji inaeraU petit             urmiJivA CnafiUf« ntw a* a telefon it. 26 — CELJE: cel jako uredništvo: Stroeamaverjeva ulica 1, telefon it. 60,
vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod«              wuiujai«a, zuuuijeva ura     o podružnica uprava: Kocenova ulica 2, telefon it. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—» sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon it. 8122, 8128, 8124, 8125 In 8128 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.35L.          M Mi
Balkanski pakt na obzorju
Potovanje Nje Vel. kralja po Balkanu predstavlja uvod v veliko diplomatsko akcijo, ki vodi k tesnejši združitvi balkanskih držav
Beograd, 6. oktobra, r. Poset Nj. Vel. kralja in kraljice je v Carigradu izzval ne samo velike simpatije za Jugoslavijo in Nj. Veličanstvi, marveč da je usmeril diplomatske razgovore tudi na novo pot. Balkanski Locarno in crnomorski pakt sta dva izraza, okrog katerih se suče diskusija vseh političnih krogov. Z enim in drugim se označuje bodoči sporazum ali niz sporazumov, ki jih na Balkanu vsi iskreno želijo in nestrpno pričakujejo. Posebno se podčrtava prisrčni komunike, ki je bil objavljen po razgovoru predsednika turške republike gazi-ja Kemal paše z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom. Kot baza, na kateri naj bi slonele bodoče pogodbe, se omenja pakt med Turčijo in Grčijo, ki je bil sklenjen v Ankari. Turški politični krogi smatrajo kot gotovo dejstvo, da bo v najkrajšem času sklenjen balkanski sporazum, čeprav bi se mu Bolgarija ne priključila takoj, kakor menijo nekateri turški listi. Bolgarija okleva zaradi tega, ker se je polotil neke vrste strah pred akcijo Male antante na eni strani ter Grčije in Turčije na drugi. Ce bo ostala bolgarska vlada rezervirana, bo sklenjen sporazum med Grčijo, Turčijo, Jugoslavijo in Rumunijo ter Češkoslovaško kot članico Male antante.
Pakt med Malo antanto in Turčijo
Pariz, 6. oktobra. AA. Nocojšnji >In-transigeant« komentira sestanek Nj. Vel. kralja Aleksandra z bolgarskim kraljem Borisom in pravi med drugim:
V obisku jugoslovenskega kralja Aleksandra pri bolgarskem kralju Borisu In Mustafi Kemal paši smemo videti op-membno etapo na poti do pregrupiranja balkanskih sil. Te sestanke smemo smatrati kot okrepitev politike nenapadal-nih paktov. Ce bodo podpisali tak pakt med Malo antanto in Turčijo, bo to srečno dopolnilo že sklenjenega pakta med Ankaro in Moskvo. — List na koncu izraža mnenje, da bi pakt bližnjega vzhoda bil v glavnem bolj sličen Briand-Kel-loggovemu pakta kakor pa locarnske-mu.
Izmenjava brzojavk med šefi Jugoslavije Bolgarije in Turčije
Carigrad, 6. oktobra. AA. Anatolska agencija poroča: Med Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in predsednikom turške republike Kemalom pašo so bile izmenjane te-le brzojavke:
Njegovi ekscelend predsedniku republike, Carigrad. Prosim Vaše ekscelenco, da Izvoli sprejeti mojo zahvalo za sprejem, ki smo ga bili deležni ter najlepše želje za Vašo osebo in za blagostanje Vaše države. Aleksander.
Nj. Vel. kralju Jugoslavije Aleksandru L, rušilec »Dubrovnik«.
Zahvaljujem ae Vašemu Veličanstvu za ljubeznivo brzojavko in ga obenem prosim, naj izvoli sprejeti moje najlepše želje za svojo osebo in za blagostanje svoje države, ter da izvoli sporočiti izraze mojega globokega spoštovanja Njenemu Veličanstvu kraljici. Gazi Mustafa Kemal-paša.
Carigrad, 6. oktobra. AA. Anatolska agencija poroča: Predsednik republike Gazi Mustafa Kemal-paša je poslal kralju Borisu tole brzojavko:
Nj. Vel. kralju Borisu, kralju Bolgarije, Sofija.
Nj. Vel. kralj Aleksander ml je blagovolil sporočiti prijateljski pozdrav Vašega Veličanstva. V trenutku, ko sem ves še pod divnim vtisom, ki sta ga name na-
Danes in jutri ob 14. uri
predvaja ZKD v KINU MATICI
QUO VADIŠ?
velefUm v zvočni izdaji
pravili osebnosti Nj. Vel. kralja in kraljice Jugoslavije, sem z radostjo d oz na 1 o lepi misli Vašega Veličanstva, da mi pošlje svoj pozdrav po tem vzvišenem posredo-
vanju. Na j tople je se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu za to in ga prosim, da izvoli sprejeti izraze mojega iskrenega in zvestega prijateljstva.
Grčija navdušeno pozdravlja poset našega kralja
Vsi listi posvečajo posetu na Krtu največjo pozornost in poudarjajo veliko vlogo jugoslovenskega vladarja na
Balkanu
Atene, 6. oktobra. AA. Vsi atenski listi posvečajo tople uvodnike potovanju Nj. Vel. kralja in kraljice Marije na Krf. Ne glede na politično obeležje, vai listi pozdravljajo Nj. Vel. kralja Aleksandra kot iskrenega prijatelja grškega naroda Najstarejši grški list >Estia< posveča Nj. Vel. kralju dolg uvodnik, v katerem med drugim pravi:
Jugoslovenski vladar plove danes po grških vodah na Krf, da se pokloni manom srbskih herojev na otoku Vidu pri Krfu, kjer so umrli, zrušeni od trpljenja, presta-nega pri pohodu čez Albanijo, ko so morali zapustiti svojo domovino, ki jo je tujec preplavil. V tistem tragičnem trenutku, ko je moral srbski narod, izčrpan po tolikih nadčloveških naporih, zapustiti svojo rodno zemljo, noseč a seboj v tujino v svojem srcu neizbrisno sliko domovine, se srbski narod v Grčiji ni počutil, da je med tujci. Krf ga ga je bratski sprejel in postal začasen sedež nove kraljevine, ki se je postopoma porajala pod žezlom slavnega in legendarnega kralja Petra. Krfsko gledališče je postalo za dolgo vrato mesecev shajališče zastopnikov srbskega naroda, ki je neomajno veroval v končno zmago velike Jugoslavije. Ne samo Krf, vsa Grčija je dom Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Čeprav ima obisk prav za prav samo neuradni značaj, je vendar ta obisk pomemben, ker se bo Nj. Vel. kralj poklonil tistim, ki so dali svojo kri in življenje kot dokaz velike nacionalne vere v zedinjeno Jugoslavijo. Vsa Grčija je izredno srečna, da more pokazati Nj. Vel. kralju Aleksandru in njegovemu narodu najiskrenejša čustva prijateljstva in ljubezen vsega grškega naroda.
Vladni listi »Esperiac, >Ethnos«, >Athe-naika Nea« in drugi prinašajo slike Nj. Vel. kralj Aleksandra, kraljice Marije in kraljevske rodbine z obširnimi življenjepisnimi podatki, pri čemer popisujejo življenje In vojaško kariero Nj. Vel. Aleksandra ter na-glašajo njegovo vlogo pri ustvarjanju združene in zedinjene Jugoslavije.
Atenski list »Vrdinic poudarja porr n obiska Nj. Vel. kralja Aleksandra v Grčiji in med drugim pravi: Grški narod pozdravlja Nj. Vel. kralja sosedne in prijateljske Jugoslavije s čuvstvi najiskrenejše udano-sti. V njegovi osebi ceni grški narod vladarja in us tvari telja države, s katero ga vežejo neporušljive vezi skupnih bojev in interesov, kakor ceni in pozdravlja vzornega junaškega kralja, dostojnega sina slavnega kralja Petra, vrednega potomca zgodovinske dinastije Karadjordjevičev, ki ji jugoslovenski narod toliko dolguje. Grški narod vidi v tem obisku vladarja in vladarice zavezniške države najboljše znamenje za srečnejšo bodočnost, za zbližanje in solidarnost med balkanskimi narodi, za bodočnost, ki nas bo obvarovala pred vsemi nevarnostmi in nam zagotovila mirno življenje.
Vsi listi prinašajo obširne članke o grobovih naših junakov na Krfu in Vidu ter popisujejo vso zgodovino nepozabne tragedije na Krfu. Popisi zgodovinskih grobov* na
otoku Vidu so opremljeni tudi s slikami iz raznih trenutkov tistih tragičnih dni.
Atene, 6. oktobra. AA. Torpedni ruli-lec >Spece«, s katerim sta snoči odpotovala na Krf jugoslovenski poslanik g. Bo-ško Hristić in grški zunanji minister g. MaksimoB, je najmodernejši tip grške vojne mornarice. >Spece< bo plul >Dubrov-niku< naproti, da pozdravi Nj. Vel. kralja In  kraljico Jugoslavije.
Atene, 6. oktobra. AA. List >Vradlnl« prinaša    poročilo s  Krf a,  da tamkajšnje
prebivalstvo z velikim navdušenjem pričakuje obiska Nj. Vel. kralja Jugoslavije. Z velikim interesom pričakujejo visokega obiska tudi tuji konzularni zastopniki.
V Rimu se boje za Bolgarijo
Rim, 6. oktobra, r. Fašistično zunanjepolitično glasilo »Giornale d'I tali a« je objavil vest iz Ženeve, da je bolgarski ministrski predsednik Mušanov dal Italijanskemu delegatu pri Društvu narodov Aloisin vse zahtevane garancije, da Bolgarija ■ ne bo pristopila k ni kakemu regionalnemu bloku, marveč da bo vodila svojo politiko še nadalje v popolnem skladu s smernicami pakta o sodelovanju štirih velesil in po načelih, na katerih sloni Društvo narodov.
Nov Trenker jev film
Ljubljana. 6. oktobra. Drevi ob 21.15 bo v elitnem kinu Matici prva predstava novega Trenkerjevega filma >Planine kličejo«. Film nam kaže Tirolce t boju z Napoleonovimi četami, glavni junak je pa Severin Anderland, ki vodi tirolske junake v bojih za domovino. 2e iz prejšnjih Trenkerjevih filmov vemo. da ma pričarati Trenker na filmsko platno tako krasne naravne posnetke, da človek kar strmi. Film so izdelali v planinah na sedanji avstrijsko-Svicarskl meji. deloma pa tudi na drugih gorskih velikanih. Trenker ni samo glavni igralec, temveč je tudi pomagal režirati film. Njegova glavna sotnidnika sta Luise Ullrich In Viktor Varconi. V filmu nastopajo množice Tirolcev, boreč! h se za svobodo svoje domovine.
Povsod so sprejeli ta film s velikim navdušenjem, kritike so bile polne hvale o njem. Ponekod so ljudje v kinu navdušeno ploskali, ko je nastopil glavni junak Trenker s svojimi tovariši. Človek ne ve. koga bi bolj občudoval, Trenkerja kot re-* žiserja. ki je pričaral na filmsko platno nepozabne prizore, ali Trenkerja kot igralca, ki zna tako naravno predstavljati glavnega junaka.
Nov fiasko
rimske diplomacije
Italijanska spomenica o Podtma v ju, ki naj bi zasigurala Italiji gospodarsko premoč, je naletela na splošno odklonitev
Pariz, 6. oktobra. Današnji listi objavljajo besedilo italijanske spomenice, ki jo je italijanski delegat nedavno predložil v Ženevi zbranim delegatom. Spomenica se nanaša na gospodarsko organizacijo Podunavja. Razdeljena je na 12 poglavij. Prvih sedem poglavij podaje pregled dosedanjih naporov za ureditev Podunavja. Osmo poglavje navaja sklepe konference v Stresi in predlaga, naj bi se ti sklepi razširili tudi na druga gospodarska področja, to je poleg agrarnih na industrijska. Države, ki ne spadajo v Podunavje, naj bi tem državam rezervirale del svojih trgov. Ker bi se kolektivni sporazum težko dosegel, predlaga spomenica sklenitev biletarnih sporazumov. Agrarnim proizvodom podunavskih držav naj bi se za jamčil privilegiran položaj, Avstriji pa dale primerne koncesije za njene industrijske izdelke. Izvoz iz podunavskih držav naj bi se povečal na ta način, da bi vsaka podunavska država del svojega trga rezervirala
oni državi, Id ji nudi preferenčne carine. Končno naj bi se storili primerni ukrepi za izboljšanje plačilnih bilanc podunavskih držav. Konkretnih predlogov italijanska spomenica ne navaja.
Listi naglašajo, da je italijanska spomenica naletela skoraj povsod na odklonilno stališče. Le Madžarska in Avstrija, ki si obetata od take ureditve podu-navskega problema velike koristi, se za njo navdušujeta. Mala antanta italijanske predloge odločno odklanja, ker očituje italijanska spomenica stremljenje, spraviti vse podunavske države v gospodarsko odvisnost Italije in Nemčije. Naperjena je zlasti proti Češkoslovaški, ki jo hoče v pogledu izvoza industrijskih izdelkov docela izločiti s podunavskega trga. Francoski krogi vidijo v tej spomenici poizkus z gospodarsko nadmocjo izpodriniti politični vpliv Francije in zato italijanske predloge prav tako odklanjajo, sklicujoč se na že ponovno inicijativo Francije v istem vprašanju.
Novinarstvo v tretjem carstvu
»Svoboda tiska mora sloneti na pravicah in dolžnostih naroda in države«
Berlin, 6. oktobra AA. Minister za propagando Gdbbels Je ime] predavanje pred zastopniki nemških listov o določbah in Pomenu novega zakona, ki bo v Nemčiji uredil novinarsko vprašanje. GSbbels Je naglasil, da o svobodi mišljenja v njeni absolutni obliki ne diskutirajo samo v Nemčiji, temveč po vsem svetu. More se celo reči. je nadaljeval, da to načelo v njegovi absolutni obliki danes povsod osporavajo. Ne samo Nemčija, ves svet prihaja do spoznanja, ga morata svoboda mišljenja In svoboda nazorov imeti določene meje, In te meje to pravice in dolž-
nosti naroda In držav©. Misel o absolutni svobodi tiska je liberalna misel. Vsak posameznik se mora podrediti volji naroda In države, tem bolj, če sta narod In drža. va v tožkeu Položaju. Vlada ima mnogo dobre volje, je nadaljeval Gobbels, in si prizadeva izdati takšne ukrepe, ki so neobhodno potrebni za blaginjo naroda. Nedopustna je misel, da bi kdo smel Imeti pravico sabotirati njene namene. Novi zakon daje novinarjem neodvisnost glede njihovih nazorov nasproti njihovim gospodarjem; novinarji bodo odgovorni samo državi.
Kongres francoske socialistične stranke
Navdušene ovacije Herriottu in Daladieru - Stranka
je enotno za vlado
Vtebr, 6. okobra. AA. Včeraj le bh tn otvorjen kongres rad kalno socia; stične stranke. Popoldne ob 14.30 se ie pojavil na kongresu burno pozdravljen predsednik francoske vlade Daladier. Otvoril ie oopo-dansko sejo z nagovorom, v katerem ie v imenu vse stranke rzrekel priznanje in spoštovanju voditelju stranke Herriotu m •predlagal, naj se zbrani delegati vzdun©-jo in pozdravijo Herriota kot predsednika stranke. Vsa dvorana je vstala in tačea burno vzklikati Herriotu. Daladier je nato tzvajaU da je radikalna vlada pokaza.a. da je odločena klubovati vsem sedannm težkocam. Te težkoče bo tudi zmogla, ker je takšna  volja naroda.
Potem je predsednik seinske organizacije stranke Pernet rrečital v imenu vseh organizacij izjavo, v kateri Izraža tlerrio-tu priznanje in spoštovanje ter HJubezen radikalno socialistične stranke ter zagotavlja Daladierju podporo stranke.
Daladier se je zahvali in s posebnim poudarkom dejal, da hoče vlada izpolniti vso svojo dolžnost in vso svojo nalogo. Vladi se je že sedaj rosrecilo ohraniti lice Francije mirno in   harmonično.   Ce bo
francoski narod hotel doprinesti žrtve, ki ga jih prosimo, se mu bodo odprte vse možnosti. Vsi veliki problemi se dado re-Siti, ne da bi bilo treba zatekate se zato k diktaturam. Ce ste odločeni trdno držati skupaj, boste za leta jn leta vtisnili svoj pečat usodi Francije in človeštva.
Generalni tajnik stranke Milhaud j« nato prečita! kratko sporočilo Herriota, ki poziva radikalno stranko, naj se zgrnt-okoli vlade in njenega šefa.
Predsednik vlade Daladier se je vrnjl iz Vichvja snoči ob 18. uri. Izjavil je, da je zadovoljen s svojim potovanjem in $ prisrčnim sestankom s Herriotom. Najbrž se bo Daladier v nedeljo z letalom spet odpeljal v Vichy, kjer bo imel velik politični govor, kakor je običajno pred jesenskim sestankom parlamenta.
Pariz, 6. oktobra. Vsi Usti obširno poročajo o radikalno socialističnem kongresu v V*xhyju, ki se ga udeležujejo mnogi ministri, člani radikalno socialistične stranke. Listi naglašajo. da vlada v stranki enotnost in da je včeraj kongres navdušeno pozdravi! Da'adierja in Herriota, kar je najboljšj dokaz, da je stranka enotna.
Zopet močan potres v Italiji
Rim, 6. oktobra. V preteku noči je bil ▼ Abruzzih zopet nov močan potre«. Mnogo hiš je poruftenih ali pa tako poškodovanih, da so se morali ljudje izseliti. Človeških žrtev po dosedanjih poročilih ni bilo.
Novo hujskanje proti Avstriji
* Dunaj, 6. oktobra AA. Vzllc ogorčenju, ki je vstalo po atentatu na kancelar ja DollfuBsa, in vzllc protestom medna rodne radiofonske konference, monakov-ska radijska postaja se zmerom nadaljuje radijsko kampanjo prott Avstriji Tej kampanj! pripisujejo avstrijski listi vellV del odgovornosti za atentat Tako Je vče raj bivši voditelj avstrijske nacionalne so claltstične stranke Prokscb obnovil svojo •ijo  protiavstrijskih  govorov  s novimi
lažnivimi vestmi o finančnem ln gospodarskem položaju Avstrije, zlasti pa o avstrijskem notranjem posojilu.
Nova italijanska podmornica
Pariz, 6 oktobra. AA. Is Trsta poročajo, da so včeraj spustili v ladjedelnici v Tržiču (Monfalcone) v morje novo italijansko podmornico >Galatheo<. Podmornl. ca je dolga 61 m.
LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2307.07 — 2318.43 Berlin 1359 86 _ 1370 66. Bruselj 797 46 dc 801 40, Cunh 1108 35 _ 1113 85, LondoD 175.86 177 46. New York 3669 38 dc 3697 64, Pariz 223 86 _ 224 98 Prag? 169 79 170 65, Trst 299 90 _ 302 3C (premija 28 5%) Avstrijski Šiling v pri-vatnem  kliringu 8.75.
INOZEMSKE BORZE Curlh.  Pariz 20 19.  London  15.90, New York  333 50.   Bruselj   ?1 95.   Milan   27 10 Madrid  43 10   Amsterdam  208 15. Berlin 122.90. Dunaj 57 25, Praga 15.32, VarSava 57.70. BukareSta 3__.
Kako bo zavarovano
tromostovje
Med poplavo je malo manjkalo, da nI zgrmel spodnji most s Prešernom vred v Ljubljanico
Ljubljana, 6. oktobra. Kakor je bik> ob povodnji mogoče preiskati strugo Ljubljanice, je naš list prvi presenetil javnost s skoro neverjetno vestjo, da je zaradi posledic poplave v stru-gi ogroženo tromostovje in tudi kresija. Minuli teden smo tudi že lahko objavili profil frančiškanskega mostu, kjer se je jasno videlo, da je deroča voda jela 9podkopavatj srednji opornik mostu in tudi že grozila, da izpodje močno betonsko zidovje na desnem bregu tik pod težko maso kresije. Ko je voda odtekala in se je pokazala vsa razdrta struga Ljubljanice, je rudi občinstvo lahko ugotovilo, da je narasla voda izkopala strugo na nekaterih krajih tudi nad 2 metra globoko, povprečno pa je odnesla iz struge 1 meter debelo plast zemje ter kamenja Jn ves ta materijal odplavila na že betonirano dno Ljubljanice od tromostja dalje. Sele iz podatkov župana d-r. Dinka Puca so pa naši čitatelji zvedeli o ogromni nevarnosti, da se lahko zruši vse levo nabrežje med tromostov* jem in Čevljarskim mostom z vsemi štirimi mostovi ter tudi vse tam stoječe hiše, tako da grozi Ljub!jaJ*i stomilijonska Škoda, če se ogroženih objektov takoj ne zavaruje s čim bolj pospešenimi del-i.
Pričnimo kar pri   čevljarskem mostu, kjer je srednjj steber, ki na njem sloni še ne popolnoma dodelani most, na desni strani je voda spodkopala prav do ilovice, ki na njej stoji. Ce bi bila voda v enem dnevu afa dveh steber spodjedla, bi se bil most podrl, obenem bi bila pa voda pričela vrtatj tudi rod stranske podporne zidove in iih spodkopavati, da bi se bili nagnili nad vodo, za njimi pa tudi težke hiše. isto vejja predvsem za vse oporno izidovje levega brega, ki ga je sedaj le za isilo obranjla zagatna stena, vendar je pa ■ruda ta že odjenjala na ovinku pod Ger-»berjevo hišo.
Delavci Ljubljanske gradbene družbe so pod vodstvom stavbnika Hroneka in izkušenim nadzorstvom ing. Dimnika, ki je \z' delal tudj statične račune nebotičnika, Že včeraj vse pripravila, da takoj prično z betoniranjem spodjedenega stebra čevljarskega mostu. Veliko in globoko luknjo na desni strani stebra bodo zavarovali na ta način, na najprej zabijejo v tla pflast okroglega kamenja, to plast zadelajo s plastjo •betona, nato pride spet plast kamenja in plast betona, na vrh pa 40 cm d-ebeio betonsko dno Ljubljanice. Enako bodo zadelane in zavarovane tudi še mnogo večje in •globoke j še luknje pod tromostovjem. Da •bo pa dno varno tudi pred največiimi poplavami, ga ojačijo še z dvema betonskima rebroma. ki se bosta dotikala stebra in segala z ene strani struge na drugo.
Zgornje rebro bo merilo v prerezu 1 k v. meter, spodnje pa le 50 krat 50 cm. Tudi 40 cm debelo betonsko dno pod Gerber-jevo oišo ojačijo s takim rebrom ali celo iz dvema.
Tik nad čevljarskim mostom so delavci vodo zajezili z ilovnatim jezom, da voda ne nagaja pri delu v strugi od čevljarskega mostu pa do pod tromostovja. Pod zgornjim mostom tromostovja pa začno de-'latl močan 'betonski jez, ki bo ob veliki vodi zadržava! kamenje v strugi, a pod njim bo voda izplakovala in čistila ter odnašala zemljo iz strge, ki jo Je vzela nad tromostovjem.
Pod Prešernovim spomenikom so vrtinci pod in v oporni zid, ki nosi spodnji most, izdolbli dve veliki votlini. Votlina ob bre-tfu je dclga 3 metre, nad meter visoka in
dva in pol metra globoka, a droga voriina proti oglu opornika je mnogo manjša. Prav malo jo manjkalo, da težkega opornega z:du vrtinci deroče vode popomoma niso spodkopali, in most bi bil s Prešernom vred treščil v besno Ljubljanico. Obe vot*.-ni so delavci že včeraj pričeli zazidavati z zidom iz opeke in cementne malte. Pomislite, koliko delavci v tej votlini, polni vode. trpe, ko morajo delati ves čas popolnoma sključeni! Morajo se zamenjavati.
Tudi na desni zgornjj strani spod*opa-nega opornika frančiškanskega mostu so fe pričeli z zavarovalnimi deli, saj ta glavi nosilec mostu pravzaprav visi samo >e na pjlotih in stoji na ilovici. Voda je zagatne stene dvignila, druge so pa že nagnjene n voda je jela lizati že pod fundamentom, k sreči se pa še ni napravil vrtinec icer so komajkomaj še držale omajane zajame stene. Tudi ta opornik bodo zavarovali s plastmi okrogleda kamenja ja betona do višine betonske plošče dna, enako o* ta-i zadelali luknje in zavarovali oporno zidovje ob desnem bregu, k*er na zidovje pn*is.*a kresija. Kakor d*io pod čevljarskim mestom, tako bodo tudi dno ood frančiškanskim mostom ojačiLi z 1 kv. m močnima rebroma čez strugo.
Iz razdrapane struge se vidi, da je bi največji sunek narasle vode na zunanji strani toka, torej na levem bregu, k;er it voda tudi največ spodkopala. Da se to prepreči pod tromostovjem, bodo pod n;f»o napravili poševno malo vsločeno bs>on>ko steno, ki se bo od dna dvigala navzgor proti opornemu zidovju približno v smer kanala ob moškem stranišču, a tuli *a betonska brezina dna Ljubljanice bo še O'a-čena na spodnji strani z 1 kv. m rmčn m »betonskim rebrom, ki bo segalo oj rob* opornega zidu na desni strani zg>rn;ega mostu dalje pod frančiškanskim mostom do ogla opornega zidu spodnjega mostu kjer je žensko stranišče. Čez vse. kar smo opisali, bo pa ležalo Še 40 cm Jei>e.o N" tonsko dno Ljubljanice.
Zavarovalna dela pri čevljarskem mostu, kjer sedaj deiajo le podnevi, bodo gotova že najdalje v 14 dneh, a ve»i,ia dela pod tromostovjem bodo trajala morda ceo mesec dni, čeprav se delavci noč in (Jan mučijo v vodi in opolzkem ilovnat m '-»'a tu.
Se nekaj lahko vidimo v raz-rganl strugi! Kjer je voda odplavila ilovico, vidimo plasti ilovice, med temi r-iaitmi pa prazne špranje. Te špranje so but zadelane s tistim nevarnim »tekočim peskom« ki takoj izteče, kakor voda, če ga ie odprtino. Ko so ta pesek pod nekdanjo Gnez dovo in Naglasovo hišo v Cevljar.sk! ul;-ci odprl pri pričetku regulacijski! dr! £e pred vojno, je ta živa mivka Šin:»a kakor curek iz brizgalne več metrov Ja*eč Zaradi te mivke so nabrežja Ljubljana, z a-sti pa ona ob tromostovju, vedno v staln nevarnosti, dokler ne bomo imeli L'trbrja-nice popolnoma regulirane in zavarovane. Za sedaj bo zaradi novega betonskega jezu struga nad jezom popolnoma mirna, ker bo tudi ob visokih vodah tek.a 4e voda čez jez, kamenje bo pa ostao n*d jezom.
Za varnost torej jamči le dovršite v betonskih del v strugi, in glavno je, da tako} zagotovimo sredstva, ker bo le s temi de' odstranjena naenkrat vsa ta nevarnost. Vsa Ljubljana se je zato včeraj raznese' la vesti župana dr. Dinka Puca. ki <e z :zyo-slovanjem kreditov za regulacijo Ljubljanice dosegel svoj največji uspeh.
Nova taktika v čespljevi vojni
Od včeraj so se češplje podražile za 1—1.50 Din pri kili, ker so Jih
branjevke pokupile od kmetic
Ljubljana, 6. oktobra.
Kakor smo poročali že večkrat, so zadnji čas kmetice prinašale ogromne množine češpelj in drugega sadja na ljubljanski trg ter ga prodajale po znatno nižjih cenah kot branjevke. Nekatere dni je bilo tudi po 1500 košar in zabojčkov češpelj na trgu in cena je zato padla na 2 do 2.50 Din za kg. Zato se je razvil boj med domačimi branjevkami in kmečkimi prodajalkami, ki so z njimi seveda potegnile tudi gospodinje. Mestno tržno nadzorstvo je hotelo varovati domače davkoplačevalce, namreč branjevke, čeprav nI pri tem takoj pomislilo, da so tudi kupovalke davkoplačevalke. Tržno nadzorstvo je zato na zahtevo branjevk v obrambo njihovih koristi in zaslužka ,a v škodo konzumentov določilo branjevkam boljše prostore nasproti kmečki vrsti, med tem ko so bile prej branjevke ob strani trga vzdolž mesarskih stojnic. S tem so prišle branjevke na trgu v neposreden stik s svojimi najbližjimi sosedami _ kmeticami in lahko so jih preverile, da je mnogo bolje zanje, če prodajajo češplje po višjih cenah. Naše branjevke so se pa v boju za Češplje lotile tudi druge nevarnejše taktike, ki bo prav zelo oškodovala konzumente in prav tako branjevke same, ker bodo manj prodale.
Ker je sezona za češplje v Bosni minila, ni več bosanskih češpelj na naš trg, pač so pa kmetice prinesle še dovolj blaga. Da-nes na petek, ko se vsem družinam cede sline po sladkih češpljevih cmokih In so tudi fie prvi blagoslovljeni dnevi meseca, torej prav danes pa češpelj ni bilo in sladki upi po češpljevih cmokih so splavali po sami postni prežgani juhi. V vrsti kmečkih prodajalcev je namreč zmanjkalo češpelj že na vse zgodaj in ostalo je le nekaj košar, a lastnice teh češpelj so zahtevale zanje že po 4 Din za kg. češplje so se od včeraj do danes nenadoma podražile za l do 1.50 Din pri kili! Pri vsem tem so kupovalke tudi opazile, da imajo branjevke dovolj češpelj po 4 Din za kg. Vse te češplje, ki so jih prodajale branjevke, so bile pa kup-liene od kmečkih prodajalcev ie včeraj In
davi na vse zgodaj, kar so kmetice tudi same priznale gospodinjam m tržnim organom.
Tržni organi so na zahtevo gospodinj energično intervenirali pri kmečkih prodajalkah, da so morale prodajati češplje po 3 Din, in vse blago je bilo na ta ukaz takoj prodano, čeprav so se lastnice branile in čeprav so bile češplje mnogo dražje od včeraj.
Iz tega primera izkoriščanja kmeta in konzumenta se jasno vidi, kam stremi ves boj proti kmečkim prodajalcem. Gre namreč za tem, da bi letos, ko primanjkuje sadja, blago sploh ne prišlo več iz prve roke na trg, temveč bi ga prekupci in branjevci prekupovali in dražili do najvišjih cen v lastno korist in v škodo kmeta in meščana.
Ljudstvo že Itak težko Živi ln le malo kupuje, zato je pa dolžnost oblasti, da ščiti v prvi vrsti konzumenta z najstrožjimi ukrepi. Takih jasnih primerov prekupčevanja in draženja, kot je bil danes na našem trgu, ne sme biti nikdar več! Saj je dosti prekupčevanja ln draženja na skriveni! Ce ne bo energičnih in eksemplarič-nih kazni, se jutri gotovo lahko zgodi isto z Jabolki, Jajci ln drugimi pridelki. Odprite trg prodajalcu, naj pride od koderkoli, samo da pripelje ceno ln zdravo blago is trg se bo sam reguliral.
S kolom po glavi
Skofja Loka, 5. oktobra Na Fari praznujejo ta teden žegnanje. To gotovo ni nič slabega, toda manj razveseljivo je, da pride ob takih prilikah, ko ljudje več pijejo, tako rado do pretepa, V pretekli noči se je vračala skupina ponočnjakov iz gostilne domov. Niso pa bili ie daleč od gostilne, ko je prišlo do medsebojnega razračunavanja. Najbolj jo je skupil delavec Janez Cof iz Dorfarjev. Dobil je silen udarec s kolom po glavi, da se je zgrudil, pa še na tleh ležečega so pretepli. Nekdo je treščil vanj tudi pivsko steklenico. Ves pretep pa je seveda sprem-
ljalo vpitje in kričanje, da je bilo s spanjem kar pri kraju.
Cofu je nudil zdravniško pomoč Škofjeloški zdravnik g. dr. Kocijančič. Zakaj je prišlo do pretepa, se točno ne ve. Pravijo pa, ds je ie prej eden izmed pivcev skakal po Cofovem kolesu, ki ga je imel spravljenega v veži, in da so se prizadeti že takrat med seboj hudo sporekli. Corovo stanje je resno.
ZA POPLAVLJENCE
KONCERT
v stolnici nocoj ob pol al.!
VSTOP PROST.
Krajevni odbor JS v Cerknici
Cerknica. 5. oktobra Marljivemu delovanju pripravljalnega odbora, kateremu je predsedoval agilni na-cijonalni delavec g. dr. Ciril Krašovec. odvetnik, je uspelo ustanoviti krajevni odbor Jadranske straže v Cerknici, ki šteje že danes okoli 10 članov. Ustanovni občni zbor se je vršil v nedeljo 1. t m. v osnovni šoli. Hvalevredno dejstvo je. da je tamošnji gospod župnik že zjutraj pri prvi maši objavil ustanovitev krajevnega odbora JS in priporočil pristop v to važno organizacijo vsem vaščanom.
Po veliki maši ob 11. uri se je v osnovni šoli zbralo okoli 70 ljudi Zastopane so bile starešine vseh oblasti in društev. Občnemu zboru je prisostvoval kot delegat oblastnega odbora JS v Ljubljani g. Marja-nović, ki je predaval o ciljih in namenu JS ter poročal na kratko o razširjenosti organizacije v naši banovini. Njegovo pred vsem patrijotično predavanje je bilo sprejeto z navdušenjem, nakar je sledil občni zbor v smislu pravil.
Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. dr. Krašovec, ki je pri otvoritvi zborovanja poročal o delu pripravljalnega odbora. V svojem navdušenem govoru je opozoril navzoče, da je organizacija JS pri nas Slovencih zelo potrebna, ako hočemo z enotnimi močmi ustvariti močno Jugoslavijo, ker je morje vir bogastva vsake države. Po poročilih pripravljalnega odbora je sledilo čitanje pravil in končno volitev odbora. Za predsednika krajevnega odbora je bil izvoljen g. dr. Ciril Krašovec. odvetnik, podpredsednik je Iv. Otoničar, posestnik, I. tajnik Dobrovoljc Ivan. starv'na fin. kontrole, II. tajnik Ema Rudolf, učiteljica, blagajnik Kravanja Milan, trgovec, odborniki: Brelih Milan, starešina sodišča, Kirar Franc, župni upravitelj, Mrcina Franjo, šolski upravitelj, namestnik Turšič Jože, trg. poslovodja. Nadzorni odbor: predsednik \Verli Tone. župan in posestnik, odbornika: Martinčič Jernej, trgovec, in Ziherl Anton, posestnik. Namestnika: Rožanc Tone, sodni oficijal, in Carnelutti Ivan, lekarnar Delegat za oblastno skupščino je g. dr. Pušenjak St.
Ustanovitev krajevnega odbora . JS v Cerknici, ki je znan kot nacijonalno zavedni trg, pozdravljamo z veseljem in želimo, da bi tudi ta ogranek JS na zahodni meji naše države najuspešneje deloval.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Petek, 6. oktobra: Zaprto. Sobota, 7. oktobra: Sveta Ivana. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 8. oktobra: Okence. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 9. oktobra:   Komedija zmešnjav. Red C. Torek, 10. oktobra:   Okence Gostovanje drame v celjskem Mestnem gledališču. Izven,
m
Sveta Ivana —  Devica Orleanska.
Izvrstno Shawovo zgodovinsko legendo Sveto Ivano ponovi naša drama v soboto, dne 7. t. m. zvečer ob 20. uri kot ljudsko predstavo po znižanih cenah. Drama je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah izredno velik uspeh. Delo je v vsakem pogledu zanimivo ter nam jasno pokaže delovanje Čudežne mladenke, ki je postala voditeljica svojega naroda a končno končala na grmadi. Za sobotno predstavo veljajo znižane dramske cene. Naslovno vlogo Svete Ivane igra ga. Mira Danilova. Režija je Kreft ova.
Koncem lanske sezone je bila v repertoarju naše drame veseloigra Okence, ki jo je napisala najznamenitejša sodobna češka dramska igralka gospa Scheinpflu-gova. To njeno delo je izredno efektno ter izvrstno zabava občinstvo. Ponovi se v nedeljo, dne 8. t. m. zvečer ob 20. .uri po znižanih dramskih cenah. Režija je prof. še-stova.
OPERA
Začetek on 20.
Petek, 6. oktobra: Zaprto.
Sobota, 7. oktobra: »Pri belem konjičku«.
Izven. Globoko znižane cene. Nedelja. 8. oktobra: Halka. Premijera. Lrv. Ponedeljek, 9. oktobra: Zaprto.
Opozarjamo na sobotno uprizoritev operete Pri belem konjičku, ki se vrši po globoko znižanih cenah od 30 Din navzdol. Poleg Grofice Marice je opereta Pri belem konjičku postala najbolj popularna. Posamezni tipi so izvrstni. Ponovno poudarjamo, da veljajo za to predstavo globoko znižane operne cene.'
Premijera opere Halka. V nedeljo, dne 8. t. m. se uprizori po preteku par desetletij ponovno na slovenskem odru nacionalna poljska opera Halka, ki jo je uglasbil slavni poljski skladatelj Stanislav Moniuszko. Pri nas je opera popolnoma na novo Inscenirana, zrežirana in naštudirana, deloma tudi dramaturško predelana v tri dejanja. Glasba sloni na narodni melodiki ln ritmiki. Posamezne točke so prekrasne, posebno glasba plesov, mazurk in polonez. Kakor vse narodne opere ima tudi Halka velike ansamble. Naslovno vlogo Halke. kmečkega dekleta, poje ga. Gavelova, mladega fanta Jonteka g. Banovec. Jamiša, mladega plemiča, g. Primožič, grajsko hčer Zofijo ga. Ribičeva, njenega očeta, stolni-ka, g. Rus Marjan. Plemiča Dviembo poje g. Magolič. To so važnejše vloge v operi Halka. Režijsko je delo naštudiral režiser g. Debevec. Muzikalno vodstvo pa ima g. dr. gvara. Opozarjamo na premijero v nedeljo, dne 8. t. m. zvečer.
Naši geografi v Kranju
Kranj, 5. oktobra Danes ob 16. url so se na poti na Bled pripeljali v Kranj v dveh avtobusih jugo-slovenski geografi, ki ravno te dni zborujejo v Ljubljani. S slušatelji - geografi z beograjske in ljubljanske univerze so se pripeljali številni gimnazijski profesori! -geografi s prof. dr. Milojevićem iz Beograda na čelu. Izletnike sta vodila univerzitetna profesorja iz Ljubljane g. Melik A. in g. Kos Milko. Ustavili so se najprej v Stražišču pri Kranju, kjer so si ogledali slavno sltarsko obrt, ki je edinstvena v Jugoslaviji in katero je svojim kolegom tolmačila akademičarka-geografka gdč. Hleb-cetova.
Po skoro enournem ogledu te izredne domače obrti, o kateri so se vsi prav laskavo izražali, so nadaljevali geografi svojo pot v Kranj, kjer so jih sprejeli vsi tukajšnji gimn. profesorji-geografi. Geografi so si nato pod vodstvom akademika-geo-grafa g. Jezerska ogledali zanimivosti Kranja. Zal jim je bil čas odmerjen in zato so morali ob 18. zasesti zopet avtobusa in prisrčno pozdravljeni in pozdravljajoči so se odpeljali dalje na Bled
Samo še danes ob 4* in 7« uri zvečer
lahko vidite ogromni velefilm
OPOROKA
DR. MABUSA
Velenapeto filmsko delo najsenza-cijonalnejših kriminalno detektivskih zgodb
REŽIJA FRITZ LANG
Dopolnilo Paramountov zvočni tednik
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Ob V4IO. zvečer svečana premiera
Planine kličejo..
Elitni kino Matica
Teleron 2124
Za napredek obrtne šole
Škof j a Loka, 5. oktobra Združenje obrtnikov v Škof j i Loki, ki mu načeluje agilni predsednik g. Ivan Lo trič, je storilo hvalevreden sklep, da mora vsak vajenec napraviti   pri pomočniškem izpitu en izdelek za obrtno nadaljevalno šolo, ki si bo tako pridobila krasno zbirko učil v naravi- Dosedaj so izdelali va jenci dobrih 20 izdelkov, vse v miniaturi, in pa tako, da je pri vsakem učilu natančno razviden postopek dela. Izdelki se namreč dajo razdreti, kar je za učne svrhe posebno dobro. Sola je dobila zaenkrat spalnico, raznovrstne čevlje, vozove, strojno -ključavničarske  izdelke,  pločevinasto cer kveno streho, dvokrilno okno, vrata itd Zbirka učil se bo postopoma izpopolnjevala, kakor se bodo pač vršili pomočniški izpiti.
Ker je ta način pridobivanja učil za šolo brez dvoma nekaj svojevrstnega, smo prepričani, da bi se dala izvesti slična akcija tudi po drugih krajih, kjer so obrtne nadaljevalne šole, zlasti še, ako bi tamošnji obrtniki pokazali dobro voljo v taki meri kakor so jo škofjeloški. Pomen akcije tudi kaže dejstvo, da ie šoli nakup učil popolnoma nemogoč in je iz tega velika razumevnost združenja za potrebe šole vredna tem večjega priznanja.
Smrt pod vlakom
Jesenice, 6. oktobra Snoči se je pripetila tik pred kolodvorom na Jesenicah težka železniška nesreča, katere žrtev je postal 26-letni sin tovarai-škega delavca Franc Jekovec z Jesenic-Save.
Danes zjutraj je bil železniški čuvaj na običajnem železniškem obhodu in pregledu proge. Bilo je megleno jutro, ura je oila komaj 3.. ko je blizu kolodvora v smeri proti Ljubljani zagledal na tračnicah krvav klopčič mesa. Stopil je bliže in zagledal grozno razmesarjeno človeško truplo, ki so mu bile odtrgane roke, noge in glava. Takoj je obvestil o tem orožniško postajo in obmejnega komisarja.
V grozno razmesarjenem truplu so spoznali Franca J e k o v c a. Jekovec je bil že dalj časa brez službe in je bil podvržen epileptičnim napadom. Domnevajo, da je strašno smrt zakrivil tak napad. Jekovec je snoči pred prihodom brzovlaka št. 2, ki prihaja iz Ljubljane ob 22.15 na Jesenice, legel na tračnice, tako da je imel na eni glavo, na drugi pa noge. Ko je lokomotiva privozila, je seveda ubogega Jekovca popolnoma razmesarila.
Požar nničil gospodarsko poslopje
Poljčaiie, 5. oktobra. V nedeljo na vse zgodaj, ko so še ljudje večinoma spali, je izbruhnil požar na Stanovskem pri Poljčanah. Pogorelo je do tal gospodarsko poslopje posestnika Alfonza Korošca.
Bilo je malo pred 5. uro, ko je odšla gospodinja k maši. Kmalu po njenem odhodu je pa prihitela k očetu 10-letna hčerka Marija in mu povedala, da zunaj gori. Napol opravljen je skočil gospodar v temni slutnji iz hiše. Ravno tedaj je pa že tudi objel ognjeni zubelj hlev in skedenj; hipoma je bilo vse poslopje v plamenih. Kako tudi ne, saj je bilo nad skednjem spravljenega 40 meterskih stotov sena in slame, ki je gorela tako hitro, da je bila vsaka pomoč zaman, živino so ljudje, ki so pritekli na sosedov klic. v zadnjem hipu rešili, le nekaj kokoši je našlo smrt v plamenih. Poleg tega je zgorelo še 2000 kg krompirja, 3 vozovi, preša, slamoreznica in sploh vse gospodarsko orodje.
Gospodar je mnenja, da sta povzročila požar dva popotnika, ki ju Je prejšnji večer sprejel pod streho in jima odkazal pre-
1 nočišče na skednju na senu. Ne ve se, ali nalašč ali iz neprevidnosti. Bila a ta dva brezposelna Hrvata, slabo oblečena, visoke postave, oba stara blizu 40 let. Prosila sta za žito. Zjutraj sta pa izginila.
Žalostno pri vsej nesreči je tudi to, da Je Koroščeve po presledku 3 let zdaj že drugič zadela slična nesreča. Takrat Jim je namreč pogorela hiša z gospodarskim poslopjem vred. Zdaj so oškodovani za nad 30.000 Din, medtem ko znaša zavarovalnina le 12.000 Din.
KOLEDAR Danes:   Petek, 6. oktobra, katoličani: Bruno, pravoslavni 23. septembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino 3iatica: Oporoka dr. Mabuaa ^» 16. in 19.
Kino Matica: Planine kličejo  ob 21.15. Kino Ideal: Rajski grehi. ZKD: Quo vadiš ob 14. v kinu Matici Dobrodelni koncert v korist poplavij«i-
oev ob 20.30 v ljubljanski stolnici.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12, Hočevar, Ljubljana vn, Celovška cesta 34,' in TJstar, Sv. Petra cesta 78.
iJzptpd sita
Torej glas iz občinstva ima besedo. Pravi, da ne smemo čakati stricev iz Amerike, temveč da si moramo sami pomagati na noge ali na glave. Če na nogah že stojimo. In še pravi, da se strici ne rede samo v Ameriki, temveč da jih je tudi med nami mnogo, le pomagati nam nočejo, ker so navdušeni bolj sami zase in za svoje kurje britofe. En tak stric da ima svoj jako dober poklic, poleg njega pa še imenitno službo in je še tihi družabnik tu in tam, kjer se da pristaviti piskrček. Drugi da ima okoli 10 dobro plačanih služb, pa mu stisne ie ta in oni kaj pod roko, da mu ni treba šteti kovačev za meso in za krompirček, ker ga dobi kar v naturi. Tretji da je velik gospod, pa prihaja milostno v pisarno šele po 10. uri, da je lahko zjutraj dve uri v neki drugi tudi mastni službi. Četrti je z eno nogo že v grobu in nima nebogljenih otročičkov, da bi jedli kruh in trgali hlače, pač pa dobi vsak mesec deset jur-jev pokojnine. Peti se je še čil in krepak vtihotapil v nezasluženi pogoj in ima zdaj kar dva kosa kruha, enega belega, drugega maslenega. Glas iz občinstva ima pa družino, ki z njo vred strada še črnega kruha.
Tako se pritožuje glas iz občinstva in nas prosi, naj udarimo po takih stricih Iz naše domače Amerike. Vprašamo samo: Ali je Višnjegorcem opustošeni zelnik znova pognal zeljnate glave, ko so tepli požrešnega kozla po senci? Kar udari po stricih, če je pa palica v njihovih rokah!
Iz Hrastnika
_ Predavanje   podružnice sadjarskega
društva. Danes, dne 6. oktobra, priredi tukajšnja podružnica sadjarskega društva predavanje O koristi Badja<. Predavanje bo ob 7. zvečer v gostilni g. Logarja (baraka), poleg kemične tovarne. Isto predavanje se ponovi v soboto 1. oktobra za gornji del Hrastnika, pri rudniku. Po predavanju se bo prodajalo sadje, katerega je daroval g. Guerra v korist poplavljeo-cem. Akcijo sadjarske podružnice pozdravljamo, ker Je ravno uživanje sadja velikega pomena v naših rudarskih revirjih.
_ Nogomet v Hrastniku. V nedeljo se
Je vršila na igrišču za Savo nogometna prvenstvena tekma med SK Hrastnikom in SK Delavcem, ki je končala a 5:0 v korist prvo imenovanega kluba. Igra, pri kateri je SK Hrastnik v stalni premoči, je bila odigrana posebno a strani >Delav-ca< izredno fair. Rezultat bi bil lahko dvojen, toda SK Hrastnik ni znal izkoristiti cele vrste lepih pozicij. Tekmo je sodil zelo dobro g. Oberlindner iz Laškega.
— Zanimanje občinstva za motorni vlak. Včeraj se je zbrala na tukajSnjl postaji velika množica gledalcev, ki Je hotela videti prvo vožnjo motornega vlaka. Z veliko brzino in skoraj neslišno Je pri-brzel skozi postajo eleganten zeleni voa in odhitel dalje proti Ljubljani. Gledalci so bili izredno zadovoljni in žele, da bi bili ti vozovi čimprej v prometu, ker bi bili velike koristi ravno za savsko sotesko, ki nima nobenih voznih cest.
Iz Kamnika
_ Tiskarski škrat nam je v našem spominskem članku >Odmev septemberakih dogodkov v Kamniku« pošteno ponagajal in izpremenil besedo naši v nemški, s čimer je dobil stavek drugačen pomen. Pravilno se mora torej stavek glasiti, da Je biLo na Stari poŠti zbirališče naših narodnjakov, kar so čitatelji lahko razvideli že iz vsebine članka. Glavarstvo je takrat z vsemi grožnjami pritiskalo na restavrater-ja na Stari pošti, da bi izdal tistega, ki je zažgal zastavo in je bil malo prej v restavraciji. Toda grožnje niso imele nobenega uspeha in restavrater je za svojo narodno zavednost in neomahljlvost doprinesel veliko žrtev: ker je bil v državni službi, je bil upokojen ln odvzeta mu je bila koncesija. S priznanjem se moramo danes spominjati vseh žrtev, ki Jih Je do-prinašalo naše zavedno meščanstvo v boju proti nemškemu gospostvu. Stalo Je trdno in neomajano in Je tako skupaj držalo, da nikoli niso mogle oblasti izvedeti krivcev dogodkov, čeprav Je pol Kamnika vedelo za nje.
t¥f9Cf*6
_ Medklubake kolesarske dirke na lastnem dirkališču priredi v nedeljo 15. t. m. ŽSK Hermes. Program teh zaključnih dirk letošnje sezone, ki bo objavljen te dni in ki je bratskim klubom že razposlan, je zelo obširen ln zanimiv, pri čemer bo zlasti privlačna >Handicap«-dirka. Kar je pa na prireditvi še važnejše, je to, da je njen čisti dobiček namenjen za nesrečne poplavljence, ki so v teh časih potrebni kakršnesibodi podpore. Dirkači, ki mislijo teden dni pred dirkami trenirati na dirkališču, naj se vpišejo pri tvrd-ki >Spectrum< v Sp. Šiški, kjer jim bo tudi izdano dovoljenje za treniranje. Prijav, nina znaša za eno programsko točko TVn 5, za več pa Din 10.
— Sokol n vabi članstvo, osobito starejše, na prijateljski večer v soboto 7. t. m. ob 20. uri v gostilni »Soklič«, Konjufina ulica. 513-n
LUIS
TRENKER
Sodelujejo: LUIS TRENKER LUISE ULLRICH MICHAELVARKONV FRITZ KAMPERS
DANES OB ČETRT NA lO. URI ZVEČER SVEČANA PREMIERA NAJVELIČASTNEJŠEGA VE-LEALPINSKEGA FILMA LETOŠNJE SEZONE!
PLANINE KLIČEJO...
BORBA STUDENTA SEVERLNA ANDERLANA LN NJEGOVIH ROJAKOV ZA SVOBODO PLANIN LN DOMOVINE.
FILM, KI BO ZASENČIL, SLAVO FILMA »PLANINE V PLAMENIH«
RADI OGROMNEGA ZANIMANJA PRIPOROČAMO NABAVO VSTOPNIC V PREDPRODAJI DNEVNO OD 11. URE NAPREJ
DOPOLNILO NAJNOVEJŠI PA RAMO l NTO V ZVOČNI TEDNIK TELEFON 2124    ELITNI KINO MATICA   TELEFON 2124
Dnevne vesti
_ Pravilnik o uniformah gasilcev. Na
podlagi zakona o organizaciji gasilstva je izdal minister za telesno vzgojo pravilnik o enotni uniformi članov starešinstva gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Enotne uniforme bodo obvezne od januarja 1934.
_ Abstlnentskl sadni teden. Jugoslovanski savez trezvenosti in Savez trezvene mladeži priredita tudi letos svoj sadni teden in sta. se obrnila na vse svoje organizacije s pozivom, naj to akcijo pod-pro. S tem so se naši abstinenti priključili akciji gospodarskih organizacij, ki hočejo povečati konzum grozdja in sadja.
_ Jezikovni  tečaji  v  radiu. Na poziv
v dnevnem časopisju in na razglase po radiu, da naj se javijo Interesenti za jezikovne tečaje, smo prejeli ves čas razgla-ševanja od vseh radionaročnikov samo 43 obvestil s 85 željami za jezike. Ker nam mora biti to dokaz, da za pouk tujih jezikov po radiu na dosedanji način med nagimi naročniki ni dovolj zanimanja, smo sklenili, da doslej običajnega pouka jezikov v program v tej seziji ne uvrstimo. Pač pa bomo poučevali od 10. t. m. vsak torek ob 19. francoščino v obliki konver-zacij in dialogov in od 12. t. m. vsak četrtek ob 19. url srbohrvaščino v obliki recitacij in čtiva. — Radio Ljubljana.
_ Prvi perutninarski kongres. Od 22.
do 24. t. m. bo v Valjevu prvi jugosloven-6ki pemtnmarski kongres in perutninar-ska razstava za vso državo. Na kongresu se bodo obravnavala vsa važna vprašanja, nanašajoča se na perutninarstvo. Po kongresu bo ustanovljena perutninarska zveza kraljevine Jugoslavije, ki naj bi bile v nji včlanjene vse perutninarske zadruge, društva in organizacije.
_ »Slovenske gorice, vzhodni del In Ha-loze< je naslov lični in nenavadno bogato s slikami opremljeni brošuri, ki je priložena najnovejši številki >Fotoamaterja< kot vodnik na nedeljskem izletu v te prekrasne in mnogo premalo znane kraje. Ptuj z okolico, Velika Nedelja, Ormož, Središče ob Dravi, Ljutomer kot središče Prlekije, Slatina Radenci, Kapela, Gornja Radgona in drugI kraji so opisani živahno in vabljivo s kratko zgodovino in vsemi znamenitostmi in značilnostmi, da bo brošura tudi po izletu prav dobro služila kot kažipot vsakemu, ki se hoče podati v vinorodno Prlekijo. Na višku inozemskih fotografskih revij je pa tudi najnovejši zvezek »Fotoamater; a«, zaradi svoje izvrstne vsebine in reprodukcij po posnetkih naših najboljših fotoamaterjev. Po svojih fotografijah iz letala znani amater prof. Ivan Noč je prispeval odlično >Ve-černo solnce na Tivolski promenadu, ki dokazuje, da je fotograf tudi v aeroplanu lahko umetnik. Mr. ph. Kožel;'evi >RibičU So prav dobra žanrska kompozicija, a >V jesenU Ludvika Vodnika nam odkriva novega dobrega amaterja. >Pod kozolcem« nam kaže mojstra Petra Kocjančiča kot umetnika, ki gre z dekorativnimi učinki v moderno smer fotografije in zasleduje popolnoma nova pota ploskve in linije. Vsak fotograf mora poznati >življenje in znanstveno delo bratov Lurniere«, ki sta razen drugih va žnih izsledkov na polju fotografije izumila tudi kinematograf in plošče za fotografijo v naravnih barvah. Med vsemi članki najbolj prijetno preseneča znani sadjar Frido Lenard S svojo čudovito koncizno in jasno razpravo »Osvetlitev plošč in filmov«, ki se lahko kosa z najboljšimi deli fotografske literature, a na višku fotografske znanosti je inž. Leo Novak z razpravo >Relativnost osvetlitve pri povečavah*. Vladimir Re. gally priobčuje izvrsten članek o pomenu tonfilmske    reportaže,   a   tudi   vse druge
rubrike so pestre, poučne, informitivne in bogate, kakor vedno, da fotoamater brez te svoje revije ne more napredovati.
_ Vreme.    Vremenska napoved pravi,
da bo večinoma oblačno in hladno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Skoplju, drugod je bilo pa večinoma lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 24, v Skoplju 23, v Beogradu in Sarajevu 21, v Ljubljani 17.2. v Zagrebu 17. v Mariboru 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.6, temperatura je znašala 9.6.
_ Nesreča In pretep. 24!etnega Žagarja Franca Vončino iz Želeč pri Bledu je včeraj pri žaganju drv poškodovala cirku-larka na desni roki. Snoči so se v bližini nekega ljubljanskega nočnega lokala step-li vinski bratci, vsi že precej okajeni. Grozili so drug drugemu, češ, da se ne boje ne živih ne mrtvih, nato so se pa pričeli obdelovati s kamenjem. Pri tem je dobil udarec po glavi vrtnar F. H., poškodovani pa so bili tudi neki Bosanci, ki jih bo policija zaradi nočnih izgredov občutno kaznovala.
_ Strašna nesreča pri kopanju vodnjaka. V Veliki Peratovici blizu Grubišnjega polja so kopali Spasije Slijepčević, Milan Cvijanović in Branko Radovič vodnjak. Izkopali so bili že 18 m globoko in na dnu je kopal Slijepčević. Naenkrat je pa na dnu vse utihnilo. Cvijanović se je spustil na dno, kjer je našel Slijepčevića mrtvega. Začel je klicati na pomoč in na dno se je spustil Se Radovič, ki je našel oba svoja
tovariša mrtva. Njega so v zadnjem hipu rešili. Slijepčević in Cvijanović sta postala žrtvi strupenih plinov.
— Otrok med iskanjem očeta utonil. Iz Čakovca poročajo, da je odšel kmet Andrija Golub iz Selnice ob Dravi o torek v gozd sekat drva, doma je pa pustil svoja otročička sama. Golubova hiša stoji tik Drave. Dveletni otročiček je hotel najbrž za očetom v gozd, pa mu je na bregu spodrsnilo, padel je v vodo in utonil.
—Smrt pod vlakom. Včeraj dopoldne se je pripetila na kolodvoru v Sremski Mitro vici težka nesreča, železničar Mihajlo Feder je hotel sklopiti dva vagona, pa je prišel med odbijače in strlo mu je prsni koš. Obenem so mu pa kolesa odrezala obe nogi. Med prevozom v bolnico je nesrečnež izdihnil.
— Na cesti jo je ustrelil. 27-letna Julija Krištofič iz Ivanovca blizu Čakovca je odšla včeraj k svojemu sorodniku v Malo Su-botico. Ko se je zvečer vračala, jo Je nekdo v bližini vasi Orehovice ustrelil z lovsko puško v glavo. K sreči napadalec ni streljal iz bližine in je ostala Krištofičeva živa, toda iztekli sta ji obe očesi in tudi obraz ima ves razmesarjen.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« greace, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Iz Ljubljane
—Ij Na ribjem trgu je bilo davi navzlic petku le malo blaga, zato je bila pa temvečja izbira različnih vrst. Domače ribe so obd-ržale svojo ceno in so bili li-pani po 40 Din, postrvi po 40 do 50 Din, a ščuke so se celo pocenile in so bile le Po 16 do 20 Din kg. Tudi morskih rib ni bilo mnogo in je sardelic popolnoma manjkalo, ker je gotovo nemirno morje. Girice so prodajali po 16, barbone po 24, jegulje po 32, tune po 36, palamide po 26, orade po 36, čevole po 30, zobatca po 34, osliče po 33 in salpe po 32 Din za kg, vendar pa je bilo vseh teh vrst le v prav malih količinah.
—Ij Uprava električne cestne železnice
sporoča, da se bo vršil danes zvečer tramvajski promet samo do 21. ure 30 min. Nočne vožnje odpadejo, ker se bo na križišču pred kavarno >Evropo« ponoči pre-montirai glavni električni vod.
—Ij Učni tečaji Trgovskega društva >Merkurc v Ljubljani. Trgovsko društvo >Merkur« namerava prirediti ob zadostnem številu udeležencev večerne učne tečaje ob deiavnikih od 19. do 21. ure za slovensko trgovsko korespondenco, knjigovodstvo, strojepisje, stenografijo slovensko in nemško, laški in nemški jezik. Prijave v društveni pisarni od 9. do 12. in od 15. do 17. ure (Gregorčičeva ulica 27, Trgovski dom). 516-n —Ij Danes monumentalni velefilm >Quo vadisc. ZKD predvaja danes in jutri v Elitnem kinu Matici monumentalni film iz dobe preganjanja kristjanov po znamenitem Sienkiewiczevem romanu >Quo vadiš?«. Fiim je odlično delo filmske umetnosti ter je njegova izdelava stala milijone in milijone. Ogromne množice ljudi v areni prostranega cirkusa, Ursova ogorčena borba z besnim bikom, požar Rima, prvi kristjani v katakombah pod vodstvom sv. Petra, to so prizori, ki bodo napravili na slehernega gledalca nepozaben vtis. Film predvaja ZKD ob svojih znižanih popularnih cenah. Radi ogromne dolžine filma je začetek predstav danes in jutri točno ob 14. uri.
_Ij   >Zlator»gc.  narodna  igra • petjem
in godbo v Delavski zbornici. Jutri ob 20. in v nedeljo ob istem času se vprizori na odru Deiavske zbornice nad vse zanimiva, pestra, živa narodna igra >Zlatorog<, pri kateri sodeluje nad 60 članov dramatičnega in pevskega odseka. Petje spremlja orkester, ki bo tudi v odmorih zabaval občinstvo. Ker so nam lanskoletne predstave >Sloge« porok za dobro izvedbo, svetujemo vsakomur, da si igro ogleda. Ne bo mu žal. Cene: sedeži Din 8 in 6, stojišča Din 4. Predprodaja vstopnic v trafiki Pugelj, Miklošičeva cesta, palača Pokojninskega zavoda.
—Ij Razstava slovenske mlade arhitekture. Klub arhitektov priredi v okrilju udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, v Jakopičevem paviljonu razstavo slovenske mlade arhitekture. Razstavi 20 razstavljalcev nad 200 del. Svečana otvoritev razstave bo jutri ob 17.
_lj Javna zahvala. Pripravljalni odbor I. kongresa Zveze mladih intelektualcev čuti dolžnost, da se javno zahvali vsem, ki so mu šli pri pripravah na roko. Tako se predvsem zahvaljuje rektorju ljubljanske univerze in predsedniku Zveze duševnih delavcev g. univ. prof. M. Slaviču za pokroviteljstvo, mestni občini ljubljanski za izkazano podporo, upravitelju dopisne trgovske šole g. prof. Krofilu za lokal in
vodstvo kongresa, ravnateljstvu OUZD za dvorano, našemu časopisju za objave vsem poslanim zastopstvom korporacij m kulturnih institucij. referentom in vsem udeležencem, ki so omogočili, da j« naš kongres 3. septembra v Ljubljani uspel.
—Ij Drevi >otvoritveni plesni večer« Jenkovih tečajev v Kazini. V nedeljo prvi popoldanski tečaj. Informacije in posebne ure dnevno. 514-n
_Ij Podružnica pekovskih pomočnikov v Ljubljani priredi v soboto 7. t. m. svojo 14 vsakoletno vinsko trgatev združeno s plesom in prosto zabavo v restavracijskih prostorih restavracije >pri Levu< na Gosposvetski cesti. Začetek vinske trgatve ob 20. uri, konec ob S. zjutraj. Za obilno udeležbo vabi odbor. 617-n
—Ij Okrajna organizacija JN3 za Kra-kovo in Trnovo v Ljubljani Je tudi letos preko svojega agilnega socijalnoga odseka uvedla Intenzivno socijalno akcijo, ki naj zopet letos združi za Božič pod njenim okriljem siromašne ljudi okraja ter Jim pokloni to, kar je v njeni močL Socijalni odsek je v ta namen sklenil izvesti sistematično akcijo in določil serijo predavanj in predstav s skioptičnimi slikami ter filmom. Za uvod v to akcijo, ki je torej namenjena lajšanju bede v okraju, predava v soboto dne 7. t. m. ob pol 19. uri v prostorih otroškega vrtca, Cerkvena ul. 21, znani naš strokovnjak ln predavatelj g. prof. Dolžan >0 vesoljnem potopu«. Temu sledita poučni in rodoljubni film >Boka Kotorska« in kratka veseloigra, članstvo, mladina In prijatelji organizacije se pozivajo na številen obisk, da pomagajo podpreti lepo In socijalno zamisel agilne okrajne organizacije JNS v Krakovem in Trnovem.
Zobozdra\Tiik-Speci jalist MED. UNIV.
DR. CIRIL CIRMAN
ordinira od S. oktobra 193S v Ljubljani, Beethovnova ulica 15, vrata 3, od 14. do do 16. popoldne
RttNTGEN ZA ZOBABSTVO
—ij izlet >Krke< v >paradiž Dolenjske«.
Odhod v nedeljo 8. t. m. ob 6.27 z glavnega kolodvora, ob 6.35 z dolenjskega Med vožnjo se vlak ustavi v Grosupljem ob 7.08, v Višnji gori ob 7.26 in Stični ob 7.41. Vozovnice za te kraje se dobe pri predsednikih krajevnih odborov Krke« in v nedeljo tudi še v vlaku samem. En del izletnikov (skupina Št, Rupert) izstopi na Mirni in si ogieda kraj in Mirenski grad, dalje grad Rakovnik, grad Veselo goro in tamošnjo baziliko s kapelo In križevim potom. Kosilo v št. Rupertu. Popoldne ogled okolice m gradu fikrljevo. Drugi del izletnikov (skupina Mokronog) izstopi na postaji Rakovnik in si ogleda grad in Veselo goro kakor prva skupina, kosi pa v Mokronogu. Popoldne ogled mokronoškega gradu in okolice ter veselica na Žalostni gori. Za vodnike je preskrbljeno. V 6L Rupertu kot v Mokronogu sejem grozdja. Povratek v Ljubljano ob 21.25.
_I j Pozor izletniki za dolino gradov pri
St. Rupertu in Mokronogu! Da pravočasno javimo gostilničarjem število izletnikov zaradi prehrane, je važno, da se prijavite najkasneje do jutri opoldne. Prijave spre. jemajo: pisarni >Putnika« v nebotičniku in pri Mikliču, Zvezna knjigarna v šelen-burgovi ulici, Josip Ivančič, Prešernova ulica, 'Ivan Jelačin, Napoleonov trg, H. Rebolj, Celovška cesta, Ivan Samec, Mestni trg, V. Sober, Sv. Jakoba trg in Loj-ze  Smuč, nasproti Uniona.
_lj Vsem društvom in organizacijam! Podpisani akcijski odbor prosi zastopnike onih 23 organizacij, ki so se udeležile zadnjega sestanka, da se zanesljivo udeleže sestanka drevi ob 8. pri Mikliču v zbo rovalni dvorani v I. nad. Sestanka naj se udeleže po svojih zastopnikih tudi vse tiste  organizacije,  ki so  zadnjič manjkale.
_ V imenu akcijskega odbora za pomoč
poplavljencem društvo >Krkac.
_Ij Občni zbor Slovenske Matice se bo
vršil v društveni posvetovalnici v hiši Slovenske Matice v ponedeljek 23. t- m. ob 20. uri zvečer z dnevnim redom: 1. poročilo društvenih funkcijonarjev, 2. volitev 9 odbornikov in 3 nadzornikov, 3. slučajnosti. Občnega zbora se morejo udeležiti častni člani, pokrovitelji, ustanovnikl in društve-niki. — Odbor.
—Ij Šentjakobski okretni odbor JNS opozarja vse člane in prijatelje na današnje zdravstven o-gospodarsko predavanje zdravstvenega inšpektorja g. dr. zivka Lapajneta o >Zdravilnih predelih v največji bližini Ljubljane«. Začetek ob S. uri v mestni dekliški Soli pri Sv. Jakobu. Vstop prost.
—Ij v mestni klavnici se bo jutri ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
—Ij Krajevni odbor Rdečega kriza v Ljubljani za radarsko deeo. Cisti dohodek akademije ln drugI darovi v skupnem znesku Din 4000 se je odkazal oblastnemu odboru Rdečega krita v LJubljani za mlec-
;3i
ALBUSa
terpentinovo milo
odstrani vso nesnago ^ (L
n varuje Vaše perilo. *
ns kuhinje rudarskih otrok. Iskrena hvala vsem darovalkam in darovalcem!
—Ij Jadranska straža, krajevni odbor v Ljubljani bo imela svojo veliko tradicionalno prireditev dne 13. januarja 1°34. Naprošajo se vsa društva, naj izvolijo to vpo-števati in opustiti na omenjeni dan morebitne svoje prireditve.
—Ij Gnjat mu Je dišala. Snoči okoli 20. se je v gostilni in mesariji Vrhovec na Borštnikovem trgu št. 3 zglasil neki 26-letni Ljubo in je začel moledovati za miloščino. Bil pa je preveč vsiljiv, zato mu niso ničesar dali. Ko Je fant zapazil, da so se domači odstranili, je segel skozi okno jedilne shrambe in Je baš hotel vtakniti pod suknjič 4 kg težko gnjat, ko so ga zasačili. Ljubo je pobegnil, pri Vrbovcu uslužbeni mesarski pomočnik pa je te. kel za nJim in ga dohitel na Tržaški cesti. Privedel ga je nazaj v mesarijo, od tod pa ga je kar sam odpeljal na stražnico. Na policiji so Ljubota, ki Je ves raztrgan ln pristna ljubljanska srajca, zaslišali. Tatvino je brez ovinkov priznal, češ, da Je bil lačen. Je brez stalnega bivali-
šča in je tri leta brez dela PoliciJakemn uradniku je izjavil, da delal sploh ns bo več, ker se delo za 2 Din na uro ns Izplača. Pravi, da je mnogo boljše, čs ss človek vsaj enkrat zastonj na račun drugega pošteno naje In da je >frej kot tiček na vej<.
—Ij   Tečaj   za   odrasle harmonikarje
(ženske in moške). Na splošno željo se v naslednjih dneh otvori tečaj za odrasle harmonkarie. Pouk bo obsega: giasbeo-j teorijo 'n igranje od prvega začetka na harmoniki (dvovrstni, trovrstni, navadni icromatični in piano akordeonu). Pole^ igrama posameznikov se bo gojilo tudi igranje v zboru (orkestru), ki je že povsod našlo prisrčen cdz;v. tako da bomo po'eg orkestra mladih harmonikarjev imeli tud' oi-ktfstrr or^as' h. Pouk, ki ga b'» voail odličen glasbeni strokovnjak in pedagog se bo vršil v skupinah najceneje. Poleg doslej prijavljenih se sprejme Se nekaj novih gojencev. Prijave do všteto 15. t. m. na Blei-weisovi cesti štev. 21. pritličje od 10. ure dopoldne do pol 2. ure (pol 14).
Najlepše je v Prlekiji
V nedeljo, ko se pripeljejo Izletniki iz l jjubljane, bo v SlovenSkfii goricah pravi narodni praznik
V Slov. goricah v začetku oktobra, če prideš v Slovenske gorice iz Ljubljane, Be ti zdi, da je Ljubljana zelo oa-leč. Zd' se ti namreč, da si prišel v povsem drug svet. četudi ti ni nihče prej povedal, da je tu lepo, da je narava s solncem mnogo bolj radodarna, da je podnebje milejše in da je pokrajina nežna, vabljiva in slikovita, začutiš in sprevidiš takoj sam pri prvem koraku v ta čudoviti svet, da je vse lepše, kar bi človek lahko pričakoval po napovedih. Zadnje Čase govorimo čedalje bolj pogosto o krajevnih lepotah, pišemo, da je lepo na Gorenjskem, Dolenjskem, da je nepozabno krasen Jadran Itd., zato ni čuda, če smo že začeli smatrati te slavospeve lepotam naše zemlje za tirade, ki jih upravičuje predvsem tujski promet. Brez pretiravanj več ne gre. Ko pa prideš v Prlekijo, se takoj prepričaš, da o njenih lepotah nI 8e nihče pretiraval, nI pa tudi še dovolj pisal.
Ob tej priliki ne nameravamo brenkati na tujskoprometno struno in ne govoriti o lepotah Slovenskih goric. Kmalu bodo prišli izletniki, videli bodo in bodo premagani _       očarani. Tudi v tem primeru
velja, da se dobro blago samo hvali. Zdaj se kopljejo Slovenske gorice v zlatem jesenskem solncu. Toda ne v jesenskem v pravem pomenu besede, ker se ti zdi, da si prišel na Jadran, tako greje. Nebo Je temno sinje, zrak čist. Dan poje, kot pravijo ljudje, v zraku zveni kot brzojavne žice v vetru. Zemlja izžareva prijetno toploto, puhti od tal. Barve v naravi so Se zelo žive. Kot je tu vse sočno In solnč-no, so tudi barve intenzivne, vesele. Velikanska razlika je med kraško in to pokrajino. Na Krasu so barve turobne, čeprav so svetle, tu Je pa vse kot nasmejano, sijajoče.
Iz dolinic prispeš skoraj nevede na grič, med gorice. Noben hribček nI strm in visok, vendar se ti pa nudi skoraj z vsakega krasen razgled. Slovenske gorice so valoviti, nizki hribčki, skoraj vsi imajo solnčno lego, kot da Jih Je nekdo nalašč obrnil proti solncu, da bi zasadil na njih trto. Zemlja Je v splošnem rodovitna ln ker Je podnebje milo, je vegetacija bujna. Kamenja v Prlekiji ne poznajo. Na Izrazito vinorodnih hribčkih, v okolici Jeruzalema, je zemlja samo nekoliko peščena, kar je za trto še posebno ugodno, ker zemlja še tem bolj izžareva toploto, da grozdje bolj zori in se sladi. Baš zaradi
tega, da teren nI skalnat ln da Js mnofo
gozdov, ki regulirajo dnevno temperaturo, pa tudi zato, ker je lega solnčna ln dolinice zaprte proti severu, se zemlja in »rak segrevata mnogo bolj ln počasi ohlajata, zato je v Slovenskih goricah bolj toplo kot n. pr. na Dolenjskem, čeprav leže bolj severno. Najbrž pa teče nad Slovenskimi goricami tudi topla zračna struja. Nekateri menijo, da na milo podnebje panonske nižine tudi ugodno vpliva Blatno jezero.
Toda kdo bi premišljeval o tem, ko uživaš lepoto ln toploto Slovenskih goric ter se ti odpira svet v velikem krogu! Klopotcl klopotajo na vseh koncih in krajih sredi goric. Grozdje kair vidno zori ln klopotci Imajo mnogo opravkov, da odganjajo krilate sladkosnedneže lz goric. Ko pa utihnejo, ker nI posebno vetrovno, prav za prav zamiže na obe vetrnici. Toda letos še nI zdaj tako sladko grozdje, ker js bolj pozna letina zaradi spmladanskega deževja. Do trgatve je pa še dovolj časa, zlasti še, ker je v Prlekiji navadno jeseni lepo vreme. Tu je vse kot po programu, da je vlncs tem bolj sladko ln omamno. Letos bo manj pridelka, česar se pa nekateri vesele, da bodo lažje prodali Btaro vince, kl Je zdaj že po 4 Din liter na debelo. Poplave torej ne bo posebne, zlasti se, ker imajo Prleki nezaslišano prakso za pokušanje žlahtnih kapljic. Letos je tudi malo Jabolčnice, zato Prlekom še bolj diši vince. Od njih bi ss marsičesa naučili celo Američani, ki mečejo v morje, če Imajo česa preveč, do-čim Prleki lepo konzumiralo vse, če so cene prenizke. Zaradi tega tudi rase cena staremu vinu jeseni. Fotoamaterjl, ki nas obiščejo te dni, Beveda ne bodo pili dragega vina, ker kljub vsemu v PrlekVJi dragega vina sploh ni, temveč samo žlahtno, težko, sladko, ali kakorkoli ga že hočete imenovati.
Dragi gostje, ki Jih Prlekija težko pričakuje, najbrž niti ne vedo, da povsod pri nas govore o njihovem izletu. Toda ne govorimo samo, temveč se tudi pripravljajmo na izlet kot se spodobi. V nedeljo bo pri nas pravi narodni praznik. Potruditi se hočemo, da bodo gostje povsem se-dovoljni z nami in da nas bodo spoznali od prave strani. Prleki niso bahaški, a prepričani so, da bodo fotoamaterjl sprevideli, da je v Prlekiji najlepSe. Na svidenje!
Iz Kranja
_ Obisk tujcev v mesecu septembru.
Pretekli mesec je obiskalo naše mesto 62 tujcev PO poslovnih opravkih z lil noč-ninami in 56 ostalih z 89 nočnlnami. skupno 118 tujcev z 200 nočninami. Po državljanstvu je bilo največ Jugoslovenov (71), dalje 18 Avstrijcev, 10 Cehoslovakov, 10 Italijanov, 5 Nemcev (iz Reicha). 2 Francoza in 2 Rusa _
_ Obe kandidatni listi potrjeni. Te dni je tukajšnje sresko sodišče potrdilo kandidatno listo z nosilcem sedanjim županom g. Pircem Cirilom in kandidatno listo z nosilcem dr. šemrov Franom.
_ Svetovni tenorist Jan Kiepura v Kranju, Danes ob pol 9. zvečer, jutri in v nedeljo predvaja zvočni kino Narodni dom film neprestanega petja in krasnih melodij >Pesem za Tebe« v režiji Joe Maya. Jan Kiepura nam bo zapel ariji iz oper >Trubadurc in >Aidac, šlagerja Ni-non in »O Madoua« ln znano molitev Ave Marija od Gounoda
dil. Prepeljan je bil naslednjega dne v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili, da Ima med drugim tudi ranjena pljuča. Bil js še sodno zaslišan pri polni zavesti ter js izpovedal v gornjem smislu, v torek popoldne je pa podelegel težkim poškodbam. Za storilcem  poizvedujejo orožniki.
Iz Ptuja
_ Dva sestri umrli na en dan. V ptujsko bolnico sta bili prepeljani v soboto sestri 201etna Julija Branflič ln 161etna Jožefa, hčerki kolarja iz Turškega vrha v Halozah, ki sta oboleli na težki davici. Bolezen pa je napredovala že tako močno, da Je bila vsaka zdravniška pomoč zaman ter sta obe že naslednjega dne umrli Obe so položili na mrtvaški oder v mrtvašnici ptujske bolnice. Za starše je to hud udarec, zlasti še, ker sta bili obe trdna opora pri gospodinjstvu.
_ Napad s smrtnim Izidom. Ko se je
v nedeljo zvečer vračal s svojim vozom Cebek Ivan, posestnik iz Zakla v Halozah domov v družbi posestnika Gajška Alojza in posestniškega sina širovnika Janeza iz Stanošine, so se mimogrede ustavili pred gostilno Mavčič v Novi cerkvi. Ko Je Cebek stopal z voza, mu je naenkrat ln brez vsakega povoda zaaadil sirovnik v hrbet nož ter mu prizadejal 5 težkih ran. Cebek je se nekaj časa tekel, nakar se je zgru-
Danes ln jutri ob 14. url
predvaja ZKD v KINU MATICI
QUO VADIŠ?
velefilm v zvočni izdaji
Iz Celja
_c Poroke. Te dni so »e poročili: čevljarski mojster Josip Ribezi in posestniko-va hčerka Terezija Skamnova, obe s Dobrove pri Celju, delavec Franc Roje is Medloga in posestni kova hčerka Karolina Pršinova iz Zagrada ter delavec Franc Koren iz čreta in tovarniška delavka Matilda Ločnikarjeva iz Celja. Iskreno čestitamo!
_c  Odprte  planinske  koče. Savinjska
podružnica SPD t Celju sporoča, da so oskrbovane stalno, tudi pozimi, naslednje planinske postojanke: Piskernlkovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh in Celjska koča nad Celjem. Kocbekov dom na KoroSici in Frlschaufov dom na Okrešlju sta že zatvorjena.
_c Umrli sta v četrtek 5. t. m. v celjski bolnici 651etna prevžitkarlca Irana Rožencvetova s Belega pri Šmarju pn Jelšah ln 161etna posestnlkova hčerka Cecilija Tovornikova lz Pajht pn Loki
_e Nedeljski nogomet. V nedeljo t. L
m. ob 15.30 se bo pričela na športnem Igrišču pri >Skalnl kleti« zanimiva drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Laškim ln SK Šoštanjem.
Čitajte tedensko revijo
ŽIVLJENJE IN SVET*4
7067
189
sirot*
Pora a«
Vseh Je bila Se večja groza nego prvi hip, ko so zvedeli za pretečo nevarnost.
Tisti hip ie pa nov dogodek še boij obrnil pozornost vseh na poročnika.
A poročnik se je nehote ozrl. Na njegovih ustih je zamrl klic hvaležnosti in občudovanja.
Marjana je stala nekaj korakov za njim, držeč v rokah skledo mleka.
Tu moramo prekiniti našo povest. Nevarno kačo kobro kapello je po7nal v krajih Mississipi vsak otrok. Bii zaradi njenega strašnega strupa se je vedno govorilo o nji. Ljudje so pripovedovali o nji mnogo zanimivih prigod. Tako je bik> splošno znano, da zelo rada pije mleko. Vsem je bila znana prigoda, ko je strašna kača pustila preganjanega pastirja in se spravila nad skledo svežega mleka v bližini.
In spomin na to prigodo je oživel v Marjaninih mislih v prvih trenutkih splošnega strahu in groze. Vsa obupana se je oklenila te misli. Ne da bi jo kdo opazil, je šinila v guvernerjev dom.
In neopaženo se je tudi vrnila.
Nepremično je obstala za poročnikom. Izbuljenih oči je zrla v tla in zdelo se je, da pričakuje nekaj izrednega.
Pogled na žensko, ki je edina med tolikimi ljudmi našla v sebi dovolj poguma in odločnosti za ta korak, je zaprl vsem sapo . . .
— Kaj se bo zdaj zgodilo?
Zamolkel poročnikov krik je bil kakor krik osvobojenja . . . Vsi so si globoko oddahnili.
Nada se je vrnila. Toda nov strah se je polastil vseh.
Marjana je stala, kot rečeno, za poročnikom s skledo mleka v rokah, pogled uprt v tla.
Čakala je . . .
Navzlic njenemu prizadevanju, da bi se niti ne ganila, so se ji roke nekoliko tresle.
Prizor je postajal v svoji preprostosti veličasten.
Kljub nepremagljivi grozi, ki jo obhaja pri pogledu na strašno kačo, plazečo se počasi proti nji, stoji dekle odločno na svojem mestu; njeno telo se niti ne gane.
Kača se je bila že spustila na tla in plazila se je proti Marjani, kot da k> vabi nadnaravna sila. A njen preklani jeziček se je naglo premikal med ostrimi zobmi.
Marjana Še vedno nepremično čaka. Kačja glava se vzpne kvišku. Gladko, svetlikajoče se telo sili od tal.
Začuje se lahen šelest, dobro slišen v grobni tišini.
Kar se gad skrči in zvije v klop-čič; in v čudežnem skoku preskoči prostor med poročikom in Marjano.
Marjana zaduši v grlu krik presenečenja in groze. Z neverjetnim naporom vseh sil se premaga in ostane nepremična na svojem mestu.
Kača leze naravnost k nji. Se nekaj pregibov in doseže jo.
Sile samoobvladanja navzočih so bile pri kraju. Krik groze se razleže istočasno iz vseh grl.
Kača se je bila baš vrgla na Marjano. Dosegla je bila njen pas in že se plazi po nji. Njena glava se izteguje ob grlu nepremično stoječe nesrečnice in mrzlo kačje telo se ovija okrog njenega telesa.
In zdi se, da s skrajno krutostjo namenoma podaljšuje muke svoje žrtve, ko se počasi plazi in ovija okrog nje.
Potem se pa spusti po roki doM.
Slednjič doseže skledo z mlekom.
Kar se je posoda ob ledenem dotiku kačjega telesa in rok stresla kakor da bo zdaj zdaj padla na tla in se razbila.
Ce bi se bilo to zgodilo, bi bila razdražena kača gotovo pičila Marjano ... A to bi pomenilo neizogibno smrt junaškega dekleta.
Marjana je razumela to. In našla je v sebi dovolj sile. da je krepko stisnila roke.
V naslednjem hipu je kača pomočila glavo v mleko. Potem se je pa počasi spuščala z Marjanine roke ter zlezla v mleko, ki je iz njega pomolila tu pa tam samo glavo.
, Marjana se je vedno bolj pripogibala in končno je pokleknila.
Kaj je hotela storiti?
Kar ie Marjana v hipu, ko se je kača zopet vsa skrila v mleko, naglo obrnila skledo tako, da je bila kača pokrita z njo.
V enem skoku je bil poročnik pri Marjani, da bi ji pomagal tiščati skledo k tlom.
Tudi vsi drugi so priskočili ter začeli Marjano objemati in ji stiskati roko.
Vsak se je je hotel dotakniti.
Tudi guverner je stopil k nji. Prijel jo je za roke in se ji molče zahvalil.
Markiza ni našla pravih besed, da bi izrazila svoja čuvstva. Globoko ginje-na je samo šepetala:
—O . . . otroci! otroci!
Prihiteli so služabniki in mornarji, da bi ubili kačo.
Poročnik jim je radevolje prepusti! plen. Ves iz sebe od sreče, ves omamljen od ljubezni je krepko objel Marjano. Privil jo je k sebi in zašepetal z drhtečim glasom:
— O . . . hvala! . . . hvala! .. . Moje življenje pripada vam . . . sprejmite ga! !
Ta čas je prišla Yvonna s svojim možem. Stopila je k Marjani, jo objela in poljubila na obe lici.
Tako je bila končno javno izbrisana sramota tiste, ki je bila prispela v New Orleans kot izgnanka. Tisti hip je bila njena pokora končana.
Marjanine sile so bile do skrajnosti napete. Zdaj. ko je bilo vse končano, so jo pa zapustile in onesvestila se je. Morali so jo odnesti domov.
Častnik in guverner sta stopala za nk>. Poročnik je bil zatopljen v misli na vse, kar je vedel o Marjani. Razmišljal je o njeni težki, a plemeniti žrtvi, ki jo je bila doprinesla za Henriko Ge-rardovo, o njenem junaštvu na goreči ladji.
Končno je vstalo pred njim še njeno zadnje junaško dejanje, ki mu je z njim rešila življenje in si pridobila ne samo njeno globoko hvaležnost, temveč tudi udanost za vse življenje.
Mlada izgnanka, ki ji je bila guvernerjeva hči vrnila izgubljeno čast, je zopet zavzela svoje mesto v pošteni družbi.
Poleg tega je novo doživetje kmalu pregnalo zadnjo poročnikovo bojazen.
Ko je stopil neka i dni po teh razburljivih dogodkih iz svoje sobe, da bi potrkal na vrata svoje sosede, je držal glavo pokoncu kot mož, ki gre izpolnit svojo dolžnost.
Marjana je zadrhtela, ko ga je zagledala.
Spomnila se je, kaj je dejal, predno se je tistega večera onesvestila:
— Življenje, ki vam moram biti zanj hvaležen, hočem posvetiti samo vam.
Toda v tem trenutku, ko naj bi slednjič slišala iz njegovih ust, da jo ljubi, je pomislila, da je pozabila na nekaj važnega v svoji izpovedbi, ki se je bila sama prisilila k nji. ko je odločno odklonila poročnikovo ponudbo.
Takrat poročniku ni povedala, zakaj je bila zaprta v Salpetrieri, ni mu omenila tatvine, ni mu priznala, da je oropala ubogo siroto.
Čakalo jo je še to zadnje priznanje.
Vemo, da v groznem trenutku ni slišala poročnikovih besed, nanaŠajoč:h se na Madeleino Bachelinovo in njenega otroka.
Meso belokožcev ni dobro I Iz N°™ga mesta
Ii zgodovine ljndoirstva, ki ie zdaj ni povsod
Človeka spreleti groza že pri besedi Ijudožrstvo, in sicer v prvi vrsti zato, ker vidimo v njem nekakšno hrepenenje po užitku na račun bližnjega. Pri mnogih divjih narodih je pa Ijudožrstvo izraz želje, da dobi zmagovalec lastnosti premaganega, pri drugih zopet sestavni del primitivnih verskih obredov in običajev. 2e iz tega, da je bilo ljudožrstvo razširjeno in je deloma še zdaj tam. kjer je dovolj druge rastlinske in mesne hrane, se vidi, da tu ne gre za človeško meso kot okusno jed. Tudi izraz za Ijudožrstvo je kani-balizem, znanstveni pa antropofagija. Prvi izraz je nastal iz popačenega imena Caribov ali Caribalov, kakor so nazivali prvi španski naseljenci indijanska plemena, zapadno indijske Ka-ribe, ki so jih smatrali za Ijudožrce aH Kanibale. Shakespeare rabi izraz Kali-ban.
Ljudožrstvo je bilo razširjeno po vsem svetu. Po prizadevanju kulturnih držav in cerkve se je pa omejilo na one dele sveta, kamor zaenkrat še ne more poseči roka kulturnejšega naroda Kolonijalne vlade Ijudožrstvo strogo 'kaznujejo in z ljudožrci naseljene vasi neusmiljeno uničujejo. Vendar se je pa ljudožrstvo še ohranilo v težko dostopnih pustinjah Avstralije na tihomorskih otokih, na Novi Gvineji, v osrčju Bornea, v južno ameriških pragozdovih. So primeri, da zbeže tudi civilizirani avstralski domačini za nekaj Časa k svojim divjim sosedom, da se najedo pri njih človeškega mesa.
Nas lahko tolaži zavest, da meso belokožcev ni posebno priljubljeno, ker je baje preslano in ima za divjake neprijeten duh. Deloma si pomagajo divjaki pri belokožcih na ta način, da ne jedo mesa samega, temveč v rastlinski omaki, ali ga pa dobro pripravijo. Nekatera divja plemena privežejo žrtve h kolom v tekoči vodi. da se meso namoči in izgubi neprijeten duh. Pa tudi vseh delov telesa ne jedo vsi 1'judožrci. Nekateri deli veljajo za poslastice, drugih pa divjaki sploh ne jedo. Tako veljajo na otokih Fidži za poslastico človeški jezik, srce, jetra in nos. Kdor je imel več človeškega mesa, je moral povabiti na gostijo znance. Na Novi Gvineji nekatera papuanska plemena še zdaj vabijo znance na pojedine s človeškim mesom, kakor pri nas na koline. Pred 60 leti je ukazoval zamorski poglavar v zapadni portugalski Afriki Lomando loviti dekleta na polju, ker mu je zelo dišalo njihovo meso. V Niam Niamu v Sudanu so jedli otroke suženj, kakor so spadali v Monbuttu otroci podložnikov v kraljevsko kuhinjo.
V nekaterih primerih so jedli divjaki Človeško meso sirovo. Pri severo-ameriškem plemenu Hajdov se je maknfl po ribolovu poglavar čarovnik pred svečanostjo v gozd, kjer se je ves teden postil. Potem je pa sestradan skakal med zbranimi divjaki ter od-griznH temu in onemu kos mesa z živega telesa. Pri večini ljudožrcev prevladuje praznoverje, da prehajajo gotove lastnosti ubitega in snedenega človeka na ljudi, ki ga pojedo. Zato jedo nekateri ljudožrci samo srce in možgane, včasih za vsak slučaj, da bi tfih žrtev ne strašila. Avstralci so si mazali telo z ledvično mastjo, drugod zopet so rezali z mrtvega mastne dele, s katerimi so se mastili sorodniki, da bi ne žalovali več za pokojnikom.
Praznoverje, da se prenašajo neka-katere lastnosti žrtve na Ijudožrce, je v zvezi z uživanjem človeške krvi pri verskih obredih. Posebno kri nedolžnih otrok in deklet je veljala za dragoceno žrtev. S tem v zvezi je žrtvovanje Izaka po Abrahamu in grška pravljica po žrtvovanju Ifigenije. To so pa izrabljali v starih časih tudi za ob-
dolžitev sovražnikov, kakor Rimljani kristjanov ali še nedavno židovskih sekt. Navzlic strogim zakonom imamo pa še zdaj tajne obrede, tako pri zamorcih na Kubi, ki mučijo ugrabljene otroke med posameznimi obredi. Ni še izginilo praznoverje, niso še izginili ritualni umori versko blaznih ljudi.
Če so cariniki prestrogi
Statistika angleških carinskih uradov kaže, kako rade odlične Angležinje goljufajo državo s tem, da tihotapijo čez mejo svilo in kozmetične potrebščine. Primer lepe lady Muriel Bo\vdenove pa priča, da so angleški carinski uradniki zelo strogi, da ne poznajo s tiho-tapkami nobene šale. Lepa dama je bila obsojena na 150 funtov globe ali na tri mesece zapora, ker je hotela s pomočjo svoje prijateljice vtihotapiti čez mejo v Parizu nakupljeno obleko in svileno perilo. Na meji so jo pa trdo prijeli in tihotapstvo je prišli na dan.
Lady Muriel je bila seveda ogorčena, da io je carinik osramotil in spravil v zadrego, pa je tebi nič meni nič visoko dvignila krilo in mu pokazala, da ima na sebi enako perilo, kakor v kovčegih. ne pa umazano. Takih prizorov pa angleška javna morala ne trpi in zato ni čuda, da je carinski uradnik prvi hip ostrmel, potem je pa začel prositi razjarjeno damo, naj svoje čare brž zakrije. Neprijetni incident z damo si je vzel tako k srcu, da je zaprosil za vpokojitev.
Blagoslovljeni zakoni
Dvojčkov starši niso vedno veseli, posebno tam ne, kjer kraljuje v hiši beda. Še hujše je, če pridejo na svet trojčki. V Ameriki se mnogi su :>mašni zakonci pred poroko pogode, da se bodo ločili, če dobe dvojčke. V madžarski vasi Secheny je rodila mlinarjeva žena te dni trojčke in mlinar je pros.a\i. ta dogodek z veliko pojedino, ki je t aja'a do ranega jutra. Mož se je pošten > napil in ljudje pravijo, da ga ie pil iz obupa. Da bi mlinarja poto a.:* i. s.i priobčili madžarski listi članke o drugih primerih, ko je narava Š: bogateje obdarovala starše in ko so bi i očetje še r*esrečneiši.
Neka žena v Belgiji je rod'a v enem letu šest otrok. V januarju je rocižia trojčke, v decembru istega teta pa zopet trojčke. Se zanimivejši prime/ so imeli v Parizu, kjer je rodila žena nekega peka v sedmih letih zakonskega življenja sedemkrat trojčke, torej ukapaj 21 otrok. Poročilo ne pove, kaj je storil oče, ko so se mu šestič in sedmič rodili trojčki. Nekaj podobnega se je pripetilo čikaškemu meščanu Orm-sbvu. Nič hudega sluteč, se je oženil in v sedmih letih zakona mu ie rodila žena enkrat četvorčke. enkrat trojčke in dvakrat dvojčke. Neki farmar v Yorkshire je imel 38 otrok, prekosil ga je pa Kanadčan, ki jih je imel 45. Ko je praznoval 701etnico, gaje prišlo pozdravit 38 otrok z možmi, ženami in otroci. Policija je pa mislila, da gre za demonstracijo in bi bila množico starčevih čestilcev razgnala, da ni pravočasno zvedela, kdo so.
Primerno vprašanje
— Ta avto bi vam toplo priporočil, ker je že preizkušen. On vam pokaže svet.
— Mislite ta ali oni svet?
Med prijateljicami.
— Včeraj sem se dala fotografirat: in pri fotografu so najbolj občud*-va i moje zobe.
— Kaj so romali iz rok v roke?
— Zima na pragu. Po mestu že pojo žage, ljudje vozijo drva, vse j« v znamenju hladne jeseni in zime. Drva so se podražila. Tako stane meter dobrih bukovih drv Din 30 do 65. Meščani se dobro obo-rožujejo proti mrazu, čeprav se jim zde drva predraga.
— Trg je poln grozdja in sadja. Pri nas na trgu ne prodajajo grozdja in sadja na kilograme, temveč dobiš dva grozda za dinar. Sadje je za enkrat cenejše. 3—6 jabolk dinar, a se že draži, ker je dobrega, namiznega sadja letos malo. Večinoma je razpokano in črvivo.
— V nedeljo pojdejo Novomeščani v Gotno vas, kjer se bo vršila prireditev Društva kmetskih fantov in deklet s sodelovanjem vseh novomeških kulturnih in strokovnih organizacij — sadni dan. Otvoritev dneva bo ob 2. uri pop., ko bodo fantje in dekleta pripeljali na okrašenem vozu delegate, ki pridejo Iz Ljubljane in od drugod. Po otvoritvi bodo govori javnih funkcijonarjev, nakar bo sledila prosta zabava s prodajo najlepleg.i sadja in grozdja ter volitvijo »kraljice jabolk«.
— Živahen avtomobilski promet. Zadnje čase se opaža, da raste avtomobilski promet in avtomobilski poseti v naši metropoli. Zlasti ob nedeljah je mno^o avto-mobilistov v našem mestu, kar je razveseljiv pojav.
— Francoski krožek v Novem mestu otvori zopet znane, svoje učne tečaje. Tečaji bodo trije: za učence osnovne šole. zacetniški za odrasle in nadalje/alni za odrasle. Tečaji se bodo vršili, č m se priglasi zadostno število obiskovalcev raikasneje pa 16. oktobra, po dve uri tedensko Šolnina stane Din 20.— na mesec. Za odrasle bo učni prostor društveni lokal m jjimnaz-j:, za ostale osnovna šola. Dnev m ure tečaia se določijo v sporazumu z obiskovalci, prijave in vse podroDne informacii; pa se dobe pri učiteljih francoščine n* gimnaz:j*
— Za Malijev proces vlada po mestu ogromno zanimanje. 2e sedaj ljudje premišljujejo, kako bodo prišli do vstopnic, v sodno dvorano, m ugibajo najrazličnejše o r o«odci.
_ Napad. V Boboto zvečer se je napotil 20!etni Anton Mali \z Novega mesta v družbi dveh tovarišev proti Žabji vasi, kjer so po kratkem postanku ▼ neki gostilni srečali nekaj z nahrbtniki opremljenih podgorcev, ki so bili precej vinjeni. V takem stanju so se obregnili ob mimoidoče. Malijeva tovariša sta odgovorila, nakar so oni navalili proti Maliju in tovarišema, ki sta pobegnila, medtem ko se jo Mali spodtaknil, padel na glavo, se močno pobil — v Istem trenutku pa so bili napadlcl že pri njem ln ga začeli obdelovati s pestmi, eden pa ga je sunil z nožem ln  mu  prizadejal  na životu veliko rano.
_ S kolesa Je padla. V nedeljo dopoldne se Je peljala iz Novega mesta proti Straži gdč. Oševa. Blizu vasi Brod Je Oše-va dohitela s svojo tovarišieo Počrvlnovo neko dekle, ki se je ob zvonenju tako nerodno sukalo po cesti, da je zadela Oševa ob njo. Sunek jo je vrgei po cesti, kjer Je obležala z razbitimi koleni in rokami in debelo buško na čelu nezavestna. Pone_ srečenki je nudila prvo pomoč tovarišica, v tem pa je tudi prihitela gdč. Mirni Kna-feljčeva iz Srebrnič, s pomočjo katere Je Počrvinova onesveščeno Oševo zanesla do vode, kjer sta ji izmili rane. Knafeljčeva je skočila domov po voz s konjem, na katerega je potem naložila ranjenko ter jo zapeljala k sebi na dom, dokler ni prl-Sel avtobus, ki Je ponesrečenko odpeljal domov v Stražo.
_ Pogreb Jetnlskega paznika Mlhellna,
V ponedeljek so tu pokopali jetnlskega paznika Mihelina, ki Je delj časa bolehal na zavratnl bolezni. Na zadnji poti so ga spremili gg. sodniki in uradniki sodišča ■ predsednikom sodišča g. dr. Kavčičem na čelu, dalje mestna godba, katere član je bil, zastopano Je bilo tudi Gasilsko društvo, ki se Je oddolžilo Bvojemu vzornemu članu-tovarišu ter tovariši pazniki, ki so ga nosili na zadnji poti. Naj počiva t miru!
_ Vpisovanje  v  gremljalno trgovsko
nadaljevalno šolo bo v nedeljo 8. t m. od 10. do 12. ure dopoldne v pisarni meščan-ske šole. Pouk prične v torek 10. t. m. Letos bo tudi otvorjen drugi razred. Vpisnina pa Je Din 50. Pouk sam se bo vrBll Iste dneve kot lani.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Danes vsi na sveže morske ribe
▼ec vrst, katere so razstavljene v novi izložbi gostilne »PRI KMETU« NA GOSPOSVETSKI CESTI ST. 8. — Istotam na razpolago tudi brodetto (riba v omaki) s polento.
Se priporoča
Slme StoSić, gostilničar
Izložba
prostorna in svetla, na prometnem kraju,
se ođđa tako] v najem.
Pojasnila se dobe v Gajevi ulici 5/1, soba, 128.
MORSKE RIBE
Danes v večji izbiri (sezija) branzini, orade, sfolje, barboni, kalamari itd., na razne načine pripravljene. Tudi druga jedila.
Ribji rižoto.
Gostilna LJUBLJANSKI DVOR
LJUBLJANA, KOLODVORSKA 8T. 28
kupim
KUPIM »EXTRAKTc VREČE
lepe, večjo množino. — Ljudevit Sire, Kranj. 8938
JAVORJEVE PLOHE
kupim. — Kerč, Podrečje pri Domžalah. 3934
SLUŽBE
FABRICI MITA RISTTO 1 Sinovi, Nil, potrebna su: 1 moCllec  1 2  tkafta majstora.
3938
DEKLE
želi premeni ti službo. — Ponudbe pod »Dekle 3938« na upravo »Slov. Naroda«.
STANOVA
VELIKO PRAZNO SOBO
■ posebnim vhodom oddam. Parket, elektrika. — Rožna dolina. Cesta X, it. 25 (pod Rožnikom). 3936
STANOVANJE S SOB
kuhinje in pritiklin oddam br'.j-ii stranki. — Ponudbe pod »Mirna stranka 3922<.
INSTRUKCIJE
išče mlad maturant odličnjak, sedaj visokošolec — Cenjene prijave prosim pod »Poceni 3945« na upravo >Slovenskega Naroda«.
BUKOVO OGLJE
dobite pri: Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjski dolini. 3935
Kdo
bo plačal
Večja množina
akulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
ako   se   prehladite': Plašč potrebujete. Tkanine pri:
2 LE N DE R
Mestni trg 22
Modna konfekcija
Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
Kadar Zleze
z notranjo sekrecijo
slabo delujejo
in ne oskrbujejo organizma v zadostni meri s hormoni, nastopajo oslabelosti, staranje in razne druge telesne neugodnosti.
V berlinskem znanstvenem institutu, ki ga Je ustanovil dr. Magnus Hirschfeld, pa Je bila iznaj-dena in preizkušena metoda, po kateri se pridobivajo seksualni hormoni, ki se dajo združiti v preparatih, ne aa bi pri tem izgubili svojo življenjsko energijo. Tak preparat je >TITUS-PERLEN«, ki učinkuje v prvi vrsti na inkretne žleze, potem pa na organe in na vegetativni živčni sistem ter po vsem tem vsebuje vse možnosti medikamentoznega zvišanja potence. Preparat »TITUS-PERLEN« je pod stalno klinično kontrolo berlinskega instituta za seksualno znanost Poučite se s pomočjo mnogoštevilnih Ilustracij, kako nastajajo in kako se odstranjujejo motnje potence.
Zastopnik mag. phann. Drag. Kajzer tt.
COSMOCHEMIA - ZAGREB 115
_SMICIKLASOVA ULICA 23
>T1TUS-PERLEN« v originalnih omotih: po 100 komadov za moške Din 180.—
po 100 komadov :a ženske        Din 200.—
_ _      _ w Dobiva se v vseh lekarnah.
Oglas odobren od ministrstva soc. pol. in nar zdravlja št. 2192 od 16. I. 1933.
TJreJuje; Jo&ip ZupaaOC Za »narodno
Fran j
Za opravo tn tnseratn) del Usta: Oton Cnnstol_     v si v Ljubljani