5^u“VVV29t>"’ Slovenile, 'Cfx[f1-S'-10 Med dragim preberite • PROTEST VSEGA SLOVENSKEGA ŠOLSTVA, str. 2 • DIJAŠKI BOJKOT RAZJEDA ŠOLO, str. 2 • JUGOSLAVIJA V ŠTIRIH VRSTICAH, str. 3 • PODOBA DANAŠNJE ITALIJANSKE SREDNJE ŠOLE, str. 4 • RAVNATELJI NA PRIZORIŠČU, str. 5 • ALI IMAMO »POLJUDNO« DRUŽBOSLOVJE? str. 6 • IDEOLOŠKO ALI NEVTRALNO, str. 7 • VZGOJA K SAMOSTOJNOSTI, str. 7 • NAKNADNI RAZPISI, str. 11 • DOBRE VZGOJITELJICE DAJO OTROKOM VEČ KOT DRUŽBA, str. 13 METOD RESMAN Pedagoška služba: nazaj k učiteljem! V— Ko je spomladi 1987 prvič »padel« Predlog zakona o pedagoški službi, se Ost kritike je bila uperjena v Zavod najbrž še nismo povsem zavedli, da temeljni razlog za takšen padec ni bila SRS za šolstvo, ki je bil temeljni nosi- samo slaba (nepopolna, pomanjkljiva) izoblikovanost določil dokumenta, lec celotne dejavnosti pedagoške temveč da so bili vzroki globlji. V žarišču kritike so bila v resnici temeljna službe, tj. upravnega in pedagoškega (konceptualna) šolskopolitična vprašanja, sistem upravljanja in vodenja razdora, svetovanja in razvoja šol- šolstva in šol, ter vloga države in državne uprave. Nasproti zakoniti šolski skega dela. To, da je bil Zavod za politiki in njeni zasnovanosti so se oblikovale drugačne zamisli in pogledi na šolstvo ves čas državnoupravni or- vlogo države, politike in stroke pri organiziranju šolskega dela in zato tudi gan, ki je pri nas delal v posebnih drugačne zamisli o organizaciji pedagoške službe. Spomnimo se še, da so bile razmerah (v enopartijskem sistemu in razprave o tem najbolj zgoščene v letu 1989, potem pa razmeroma hitro ideološkem monopolu) in je for- odrinjene na stranski tir. malno združeval ali osredotočal nad- Rihard Jakopič: avtoportret, papir, oglje, 1929 Slike, objavljene na naslednjih časopisnih straneh, so tokrat z nekoliko posebne razstave: Nevidne strani vidne umetnosti, ki si jo je moč te dni ogledati v Narodni galeriji. Razstava je namenjena predvsem osnovnošolcem višjih razredov. Na njej so prikazane različne likovne tehnike, postopki izdelave posameznih likovnih del ter pripomočki in materiali, ki se uporabljajo pri tem, razloženi z besedilom in podkrepljeni s končnimi deli. Razstava bo odprta do konca junija. zor, svetovanje in razvoj, je vplivalo, da se stroka in strokovna spoznanja niso uveljavljala tako hitro in tako, kot bi se morala. Ob neskončnih razpravah in razprtijah med šolskopolitičr.imi, upravnimi, samoupravnimi in strokovnimi strukturami ter utemeljevanjem takšne ali drugačne različice organiziranosti pedagoške službe, vloge in nalog takratnega Zavoda za šolstvo, se je zdelo, da jeziček na tehtnici lahko v eno ali drugo smer prevesijo stališča učiteljev in vzgojiteljev. Kot Že tolikokrat smo se tudi tedaj spomnili, da bi bilo pravzaprav najbolj demokratično, da o tem odločijo tudi učitelji. Če pa pogledamo vse skupaj pod drobnogledom, vidimo, da so bila taka pričakovanja pravzaprav neupravičena. Usoda pedagoške službe je namreč veliko bolj kot od stališč učiteljev odvisna od konstrukcije sistema upravljanja in vodenja šolstva in posameznih šol; ta služba je zmeraj taka, kot jo neki šolski (vzgojno-izobraževalni) sistem potrebuje za uresničenje postavljenih ciljev. Pod pojmom pedagoška služba razumemo namreč dejavnost, ki povezuje šolstvo ter vzgojno-izobraže-valno delo tako, da ga nadzira in usmerja z različnimi oblikami in sredstvi (z zakonodajo, inšpekcijskimi službami, razvojnim in svetovalnim delom). Takšna dejavnost je zmeraj tudi bolj ali manj v rokah države, saj je le tako mogoče zagotavljati delovanje sistema in s tem družbeno-soci-alno in ekonomsko reprodukcijo ter zavarovati posameznika in njegove pravice do šolanja. Ta služba se zato od države do države spreminja in ni neodvisna od ideologije, ekonomskih in drugih razmer, od vrste šol in ciljno-vzgojne usmerjenosti. Pri nas je bilo to (glede na sistem, kot smo ga imeli) rešeno tako, da so se vse naloge, to je upravni in strokovni nadzor pa tudi razvojno in svetovalno delo osredotočile v Zavodu za šolstvo kot državnoupravnem organu. Zaradi take narave Zavoda je razumljivo, da je bila njegova osrednja naloga skrb, da bo šolski ali vzgojno-izobraževalni sistem deloval, pri delu posamezne šole in učiteljev pa naj bi se spoštovala red in zakonitost. To so seveda pričakovale tudi oblasti, ki so takšno pedagoško službo organizirale, in to pričakujejo oblasti v vseh sistemih. Zaradi takšne narave Zavoda sta bili njegova razvojna in svetovalna funkcija v ozadju. Takšna organizacija pedagoške službe je spravljala včasih v zadrego tudi same delavce Zavoda. Zaradi različnih izhodišč in meril (za upravni nadzor je izhodišče dela črka zakona, za razvojno in svetovalno delo pa strokovna spoznanja), ki so si lahko celo nasprotujoča, so delavci Zavoda v negotovih okoliščinah hočeš nočeš morali dajati prednost zakonu. O teh zadregah so na aktivih razpravljali tudi učitelji; čutili so, da jim delavci Zavoda »prodajajo« stvari, o katerih niti sami niso prepričani. Narava učiteljevega dela je takšna, da mora dajati prednost strokovnosti in strokovnemu vidiku dela. Skrb in odgovornost delavcev Zavoda, ki je državnoupravni organ in uresničevalec šolske politike, pa je usmerjena drugače: poskrbeti morajo za uresničevanje širših družbenih, nacionalnih in socialnih zahtev in pričakovanj, zapostavljena pa je skrb za razvoj posameznika. Odgovorni so »navzgor«, družbenim in šolskopolitičnim oblastem, njihova odgovornost do staršev pa je le posredna. Zavoda za šolstvo kot osrednjega nosilca pedagoške službe, je jasno, da stališča učiteljev ne bodo mogla biti odločilna, obenem pa je res, da takšna inštitucija ne more mimo stališč učiteljev, še zlasti njihovih potreb, ki izvirajo iz vsakdanjega dela in neposredne prakse. Uspešnost uresničevanja ciljev je torej odvisna tudi od tega, kako šolskoupravna struktura in oblast motivira učitelje za kakovostno opravljanje dela. Cilje lahko doseže s pritiski nanje ali pa tako, da si pridobi njihovo zaupanje in jih spodbuja k sodelovanju. Šolska politika, ki temelji na zaupanju v učitelje, pa mora kot izhodišče upoštevati njihova mnenja, stališča in predloge; dati jim mora priložnost, da sodelujejo pri organizaciji in načrtovanju bolj kakovostnega dela. Stališča in potrebe učiteljev bi morale biti na »mikroravni« eden od virov načrto- vanja razvojnega in svetovalnega dela pedagoške službe in njenih nosilcev, v našem primeru Zavoda za šolstvo; morala bi biti izhodišča za sodelovanja med njimi in učitelji. Skratka, Zavod za šolstvo kot inštitucija in nosilec nadzorne, razvojne in svetovalne vloge, kot je (bil) organiziran, v resnici služi dvema »gospo-r' darjema«, tadva pa nad njim nimata enake moči. Zato se, razumljivo, od te inštitucije in njene službe pričakujejo tudi različne stvari. Pričakovanja učiteljev se razlikujejo in se še bodo razlikovala od pričakovanj šolskih oblasti. Raziskovanje izkušenj, stališč in tega, kaj pričakujejo učitelji osnovnih in srednjih šol ter vzgojitelji vzgojno-varstvenih organizacij od nadzorne, razvojne in svetovalne vloge in nalog Zavoda za šolstvo, je pokazalo, da dozdajšnja organizacija in usmerjenost dela tega zavoda kot inštitucije nista povsem ustrezali strokovnim potrebam učiteljev. Izkušnje učiteljev so sicer zelo individualne, odvisne od njihove strokovne usposobljenosti in osebnostnih značilnosti posameznih delavcev Zavoda, ki so sodelovali z učitelji. Čeprav je dobrih izkušenj precej, je vendarle veliko več kritičnih pripomb k delu Zavoda. Analiza podaja nekatere bolj splošne ocene (izkušnje) in predloge, ki so učiteljem tudi izhodišče za oblikovanje stališč do prihodnje vsebinske in organizacijske podobe te službe. V raziskavi se nenehno pojavlja ugotovitev, da je ta služba premalo namenjena učiteljem, organizirana zanje, da je preveč odmaknjena od šole in učiteljevega dela, da njeni delavci nimajo vpogleda v šolsko prakso, to pa seveda otežuje razvojno in svetovalno delo. Pogosto ji očitajo, da je preveč birokratska. Učitelji in vzgojitelji jo doživljajo predvsem kot nadzor nad zakonitostjo dela šol in pedagoških delavcev. To pomeni, da v Zavodu za šolstvo vidijo institucijo, ki je na drugem bregu in ne (samo) v njihovi službi. Iz analize njihovih stališč do podobe te službe v prihodnje pa se vidi, da bi se morala ta služba in Zavod z razvojno in svetovalno vlogo bolj približati učiteljem. Nadaljevanja na 4. strani dogodki novosti Dijaški bojkot razjeda šolo Stavka dijakov se je nadaljevala, povzpela se je v poslanske sedeže republiškega parlamenta, se razširila na zahteve za učence poklicnih šol in minuli ponedeljek ali že v nedeljo šla v javnost z napovedjo, da bo parlament o njej govoril v torek. Vest je bila v uradnih krogih skupščine označena za dezinformacijo, drži pa, da je del poslancev opozicije napovedoval tako debato in tudi sprožil tako razpravo tam. Ponedeljek so ravnatelji gimnazij na seji skupnosti gimnazij Slovenije veliko govorili o dijaški stavki in prosili, naj vendar kdo ustavi dijaški pohod in vrne dijake v šolo, da končajo šolsko leto na neki normalen način. Ravnatelji so bili za to, da se ne odstopa od strokovno in pravno utemeljenega zaključnega izpita, postavljenega leta 1987. Opominjali pa so, da napetost narašča, da so dijaki razdvojeni in pod vplivom peščice dijakov v vodstvu stavkovnega gibanja, da so učitelji brez moči, oboji čakajo, kaj bo. Dijaki pa pravijo, da nazaj ni mogoče več. Del učiteljev in ravnateljev sliši njihovo stisko tako, da tudi sami vidijo rešitev v vpeljavi moratorija na zaključni izpit za letošnje leto in v boljših pripravah za prihodnje leto. Vpeljavo moratorija - za to bi bila pristojna edinole skupščina Z naglo in izsiljeno spremembo določila v Zakonu o usmerjenem izobraževanju - pa bi minister dr. Peter Vencelj, predsednik strokovnega sveta dr. Franc Lazarini in direktor zavoda za šolstvo dr. Srečo Zakrajšek razumeli kot nezaupnico in bi s svojih funkcij odstopili (take napovedi je bilo slišati). Sliši pa se, da del učiteljstva natihem vidi v moratoriju najmodrejšo rešitev tačas in ne sprejema odstopa treh šolskih funkcionarjev. Ta del informacije je bil pripravljen pred zasedanjem slovenskega parlamenta. Zahteve dijakov so ta teden dodobra razgrele poslanske klopi v slovenski skupščini, vprašanje se je spolitiziralo, strokovni razlogi niso bili več v ospredju. Zastopniki dijakov so obiskali člana predsedstva Slovenije dr. Matjaža Kmecla in dr. Dušana Pluta, v razgovoru je nastala pobuda za kompromis: zaključni izpit Z enim samim predmetom po izbiri. Dijaki so nato formalno pripravili predlog za zaključni izpit iz enega samega predmeta (ena od njihovih misli pred tem je bila, naj bi imeli samo dva izpitna predmeta - tako je rešitev videl ravnatelj Jože Zupančič, predsednik skupščinskega odbora za vzgojo in izobraževanje: izpit iz dveh predmetov, od teh eden izmed treh osnovnih predmetov in eden po izbiri). Misel za skrčenje zaključnega izpita s 4 predmetov na dva je potem v torek formalno ponudil Zavod RS za šolstvo in o njem je v torek zvečer na izredni seji in na pobudo iz slovenske skupščine razpravljal strokovni svet za vzgojo in izobraževanje. Dijaški predstavniki, povabljeni na sejo, so sejo protestno zapustili, ker predsednik strokovnega sveta ni upošteval njihove zahteve, da bi sporočili svoje predloge na začetku razprave. Člani sveta so razpravljali o predlogu dijakov, Zavoda RS za šolstvo in drugih mogočih kompromisnih rešitvah, nazadnje pa sprejeli sklep, da bo letošnji zaključni izpit za četrtošolce iz dveh predmetov. En predmet si bodo dijaki izbrali izmed tehle: ali slovenščina (oz. kot materinščina italijanščina, madžarščina) ali matematika ali tuji jezik (pisni in ustni izpit). Drug predmet pa bo po izbiri izmed teh, ki so bili do zdaj predvideni za zaključni izpit (ustni izpit), lahko da je to tudi za ta namen pripravljena seminarska ali raziskovalna naloga. Sklep je z večino glasov sprejel strokovni svet v torek zvečer. Pred tem so dijaki postavili svoje zahteve za en izpitni predmet, za ustanovitev nevtralne strokovne komisije za izpeljavo zaključnega izpita letos in prihodnje leto, za akcije izvršnega sveta, da se dijakom zmanjšajo ovire pri vstopu na univerzo in drugo. Pri upoštevanju zahtev bi dijaki prenehali stavkati, sreda pa bi bila prehodni dan. Zveza dijakov in zveza četrtošolcev sta v sredo sprejeli kompromisen sklep strokovnega sveta o zaključnem izpitu z dvema izpitnima enotama in končala dijaško stavko. Niso se pa pomirili popolnoma dijaki poklicnih šol. V Postojni so zahtevali tudi zanje zmanjšanje izpitnih enot s 3 na 2. Nasploh pa se učenci strokovnih šol vprašujejo o smiselnosti dveh izpitov po končani šoli - zaključnega in potem še po pripravništvu. Želijo moratorij na zaključni izpit. Prosvetni delavec, p.o. Poljanski nasip 28 61104 Ljubljana poštni predal 21 Ziroračun: 50101-603-46509 Tel. (061) 315-585 Upravni odbor: Marija Velikonja, predsednica (Zavod Republike Slo- Protest vsega slovenskega šolstva j Zdaj, ko se je stavkovni odbor odločil, da ne razglasi ponovne, enotedenske splošne stavke v srednjem šolstvu, ga prav tako ali pa še ostreje kritizirajo, kot če bi stavko izpeljal. Med kakšnimi dilemami je nihal in kakšni so bili razlogi za odločitev stavkovnega odbora, smo javnosti in članstvu že sporočili ter poudarili, da se je pač upoštevalo mnenje večine članstva, pri katerem je nad ogorčenjem prevladala skrb za delo, ki nam je zaupano in ki smo se mu zapisali. Noben profesor noče hujših motenj ob koncu šolskega leta, ko je treba z vso odgovornostjo zaključiti ocene, zaokrožiti učno snov, utrditi znanje ... Letos je zaradi drugih šolskih zapletov že tako vse narobe in pri stopnjevanju zmede pa tudi pri povzročanju vseh škodljivih posledic nismo hoteli sodelovati. Najbolj boli očitek, da smo dosegli le pirovo zmago in da za tristo dinarjev, ki smo jih s stavko dobili pri plačah, kolegi že ne bi stavkali. Sočasno pa se dobršen del teh kritikov ne odloči za nadaljevanje stavke. Očitno imajo svoje kolege, ki volontersko delajo v izvršnih organih Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti za neumne, nesposobne ali prodane, saj očitno mislijo, da se je stavkovni odbor bojeval za tisti drobiž, ki je gotovo pesek v oči. Kot da se stavkovni odbor ne zaveda, da stavkovne zahteve niso izpolnjene! Vsakomur, ki ni pristranski, je jasno, da boj za zagotovitev možnosti za normalno delo v šolstvu ni prenehal zaradi vodstva SVIZ, temveč zato, ker so šolniki maj vztrajni kot na primer dijaki; ker nihče ne more kolegov prisiliti, da se odrečejo poklicni etiki, da ne upoštevajo vseh drugih razlogov, zaradi katerih se niso odločili za nadaljevanje najradikalnejše oblike protesta. Gotovo pa se člani SVIZ nismo odrekli svojim upravičenim stavkovnim zahtevam, nismo pa tudi pozabili še na vse druge težave, katerih rešitev terjamo. Upoštevamo sicer nastali politični položaj, gospodarsko krizo, prazen proračun, vendar slišimo tudi, koliko denarja gre za intervencije v gospodarstvu mimo skupščinskih klopi, koliko ga je rezervirano za sanacije bank, čeprav te še niso prodale niti ene počitniške zmogljivosti, kaj šele kakšno palačo, v katerih preživlja armada direktorjev in super-strokovnjakov svoj delovni čas... Kako da denarja za šolstvo ni, če pa je za takšne »nujne« izdatke in so plače v zavoženem gospodarstvu vse večje, z njimi pa se povečujejo tudi davki in primarni viri prora- čuna?! Vemo, da so se februarja plače v gospodarstvu zvišale za več kot 4 odstotke, marca pa za nadaljnjih 6 odstotkov. Mi smo ostali delno usklajeni na januarski ravni! Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti bo v svojem boju še naprej vztrajal in ponudil članstvu poleg stavke tudi druge oblike protesta, kot so npr. opuščanje del pri urejanju šolske dokumentacije (ki ni nikjer ustrezno ovrednoteno in plačano, navadno pa je tudi samo sebi namen), opustitev popravnih izpitov v junijskem roku za učence, ki niso v zadnjih letnikih (ker so nam ta rok obesili, ko so ukinili zaključne izpite, niso pa jih opustili, ko so jih znova vpeljali, čeprav je s strokovnega stališča povsem nesmiselno, da dijak popravlja zaključeno nezadostno oceno teden dni po koncu celoletnega dela), lahko bojkotiramo različne zaključne, redovalne, pedagoške konference, lako ne izdamo spričeval nekaterim skupinam učencev itn. Za zdaj se stavkovni odbor za takšne ukrepe še ni odločil predvsem zato, ker ne bi radi z njimi oškodovali dijakov. Toda stiska je vse večja. Po nekaterih šolah prejemajo manjše plače kot delavci, ki so tehnološki presežek itn. Nekatere šole in celo vsa območja bodo kljub vsemu stavkali, ker menijo, da so njihove težave tako hude, da ne morejo delati kljub zavezi, ki jo postavlja pred nas konec šolskega leta. Pravzaprav jih vsi razumemo in podpiramo. Upam, da ne le deklarativno, zato si prizadevamo, da bi 27. maja organizirali vsesplošen protest v vseh slovenskih šolskih zavodih, tedaj naj bi se ustavilo delo (ni pa nujno, da tudi najpotrebnejše dejavnosti, kot je npr. varstvo otrok) v vseh Spričevala verskih šol so javne listine Slovenska skupščina je podprla popravke v Zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji. Z njimi so odpravljene ovire za vključevanje verskih šol v sistem vzgoje in izobraževanja. Dijakom srednje verske šole v Želimljah in Vipavi ter študentom ljubljanske teološke fakultete je omogočeno, da bodo že v tem šolskem letu pridobili spričevala ali diplome, ki bodo javne listine. Verske skupnosti doslej niso smele ustanavljati šol, varstvenih ali vzgojnih organizacij s pravico javnosti. Lahko so ustanavljale samo verske šole za vzgojo duhovnikov. Diplomantom teh šol njihova izobrazba ni bila priznana kot javno veljavna. Učenci srednjih verskih šol so morali opravljati izpite na srednjih šolah družboslovne smeri, če so hoteli imeti priznano srednjo izobrazbo, čeravno so končali šolanje po enakem programu. Z odpravo omejitev v Zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji se bo izenačil položaj verskih šol z drugimi izobraževalnimi zavodi, s tem pa se bo izenačil tudi status učencev in študentov. Posledice zakona bodo v tem. da bo izobrazba, pridobljena na srednjih verskih šolah in teološki fakulteti že v letošnjem šolskem letu priznana kot javno veljavna, spriče- vala in diplome, izdane po uspešno končanem šolanju, pa bodo javne listine. Srednja verska šola v Vipavi, denimo, postavljena kot samostojna šola leta 1957, ni do zdaj nikoli imela možnosti izdajati javnih spričeval, teološki fakulteti pa je bila taka pravica vzeta leta 1952. Z odločitvijo slovenske skupščine, da postanejo spričevala in diplome teh šol javne listine, se šolam odpirajo nove možnosti. Mariborski oddelek ljubljanske teološke fakultete in pedagoška fakulteta v Mariboru se dogovarjata za možnost vzporednega študija že od letošnje jeseni. Srednja verska šola v Vipavi želi postati gimnazija z nazivom škofijska gimnazija Vipava, odprta za vse kandidate, o podobni gimnazijski ustanovi razmišljajo cerkveni krogi tudi v Ljubljani. N. T. venije za šolstvo). Milka Arko (Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo), Ivan Bitenc (Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) in delavci delovne skupnosti podjetja Prosvetni delavec: Marjana Kunej, Lučka Lešnik. Stanko Šimenc in Metka Vovk. Uredniški odbor: Boštjan Zgonc, predsednik, in člani Tea Dominko, Dora Gobec, Gregor Kocijan, Mar- jana Kunej, Lučka Lešnik. Tine Logar, Lidija Magajna, Janko Svetina. Stanko Šimenc in Vladimir Tkalec. Časnik urejajo: Stanko Šimenc - glavni urednik, Marjana Kunej - odgovorna urednica. Lučka Lešnik - novinarka - urednica in Tea Dominko - tehnična urednica. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Časnik izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. šolah, dijaških domovih na univerzi . Pri tem ne gre zgolj za solidarnost; protest ima tudi pragmatične razsežnosti, ker se menda v izvršnem svetu ponovno dogovarjajo o višinah akontacij za nekatere dejavnosti v tem mesecu. Predvsem pa moramo javnost ponovno opozoriti, da šolski sistem razpada in da pot v samostojnost ni mogoča le z orožjem, diplomatskimi izleti, s policijo ... - za to očitno premoremo denar. Ta narod je v svoji zgodovini zmeraj gradil tudi na drugačnih nacionalnih atributih, med katerimi sta bila kultura in izobraževanje kot njen del nepre- cenljiva vrednota in seSta'r(, vsakega resnega političnega P‘ grama od Trubarjevih ^ prek snovanj razsvetlj611^.'. krogov in vrenja v pofflla^ mesecih leta 1848. Tega ni obiti Cankar, ki je od uČitei1 ta zahteval, da mora »por ■ušitip1"; tove, ki so jih človeku poS duhovni in posvetni jerebi«- '~ Prepričani smo, da se da.; Pr vsi kolegi, vsi šolniki v S!ove ur udeležujejo splošnega pr0te šj ter tako dokazujejo: '~ • v kakšnih razmerah dela"1 ^ • kako razpada šolstvo s( $e • v kakšni stiski so kolegi; *' J' še slabše plačani kot mi. ZOLTAN JAN - Pc Nova doba srednje šole m »a Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje je v četrtek sprejel prenovljene programe srednjega strokovnega šolstva, to je 99 programov 2-letnega, 3-letnega in 4-letnega šolanja. Sprejel je tudi gimnazijski program z učnimi načrti. Tako je postavljena vsebinska podlaga za prenovljeno srednjo šolo v celoti. Zavod za šolstvo in njegovi zunanji sodelavci so bili deležni samih pohval za predložene programe. Tudi učni načrti za vse strokovno šolstvo so že pripravljeni. Strokovni svet se je seznanil s ceno: začetek bo za 17 programov, v katere se vpisuje 30 odstotkov generacije, za okoli 3,5 odstotka dražji glede dohodka, pri materialnih stroških pa tudi. Preračun 99 programov za vse letnike bo najbrž pokazal še kakšno drugačno spremembo v ceni glede na sedanje denarne vrednosti programov. V razpravi je bila omenjena misel, da bi poenostavitev izvajanja za nekaj nižjo ceno (manj delitev razreda v manjše enote v laboratorijih itd.) bila mogoča. Pretehtati bo morala odločitev, da je vrednost prenovljenih programov v mnogo pogledih tolikšna, da bi se morali odločiti za sprejem programov tudi na račun nekoliko poenostavljene izvedbe, če je cena tista usodna meja. Tako se je tudi zgodilo: programi so sprejeti, začno se izvajati z novim šolskim letom. Z njimi se vrača v strokovno šolstvo poudarek na strokovnih in praktičnih znanjih v poklicnem šolstvu, medtem ko se v 4-letnem strokovnem šolstvu uveljavlja mož- nost posebne priprave dijako* * * * v maturo in univerzitetni ^tu Racionalna evalvacija, °Praipc Ijena že pred sprejetjem-opomnila tudi na potrebo ?0 meljitejših družboslovnih in ‘ ravoslovnih znanjih prav tak°,z učence strokovnih šol. Prav tak je razprava na seji jasno nak* dr /ne^sk zala, da je razvoj strokov: izobraževanja nujno pove2., Pc tudi z razvojem poklicnega jega in visokega šolstva kot na ^ gradnje srednjega šolstva za PC"I klice. U® Sprejete so bile še druge 0(* 'n čitve. Zanimiv je bil predlog Janka Strela, da naj se tretja telesne vzgoje uvede v šole pUo stopno: jeseni še nikjer, v ceMc po letu 1995, vmes pa postop11'3« tam, kjer bodo kadrovske Jdj druge možnosti. Razumen pre log je bil brez pomislekov sprf nc to jet. V zvezi z zaključnim izp*toinc za 4. razred je bilo pojasnjef z da se pri prvi izpitni enoti op(a:'<' Ija pismeni in ustni izpit al> jfa slovenskega jezika (oz. italijaii;°i čine ali madžarščine kot ntaUnji nega jezika) ali matematike a 'n tujega jezika, pri drugi izp'1^1 enoti pa ustno kateri koli predmet, predviden za zakljm,^ izpit (če je to eden od treh 1 prve izpitne enote, ga uČe^Sl; opravlja pismeno in ustn0,1 nn lahko pa dijak namesto izpita j dr predmeta predloži seminarska ali raziskovalno nalogo. z?Va učence triletne poklicne sk' ostane zaključni izpit tak, kotjj-ir bil že prej določen in lani tuJ izveden; ni strokovnih razlog0 Er; za razpravo o spremembah, j®1 Enakovredni v znanosti in kulturi zir $0i bil vn vrl !c ^i- Društvo visokošolskih profesorjev in drugih znanstvenih dela'^ 3 ljubljanske univerze je na svojem 10. občnem zboru v torek pono’1! ,' izvolilo za svojega predsednika prof. Antona Ogorelca. Sprejel0 J kodeks etike svojih članov, s pomislijo, da bo kodeks treba pos?0 1 biti. Poglavitna razprava je bila namenjena perečim vprašanj0’|.. pedagoškega in raziskovalnega dela na univerzi, Skra^h mogoča naj bi bila usmeritev v delovanje po osamosvojitvi z mishJ . da bomo v Sloveniji dejavni na tistih področjih, kjer smo tudi V ^ majhen narod lahko enakovredni, to je zlasti v znanosti in kulturi. ga da Sicer pa so na podlagi uvodne besede prorektorja dr. Srdjana Bavdka govorili o vpetosti podiplomskega študija v raziskovalno delo. Slišati je bilo misel, naj se doktorski študij ne razume kot raziskovalčev vrhunec znanstvenih raziskav, doktorirajo naj mladi, vrh znanstvenih dognanj pa naj izkažejo po tem. Na univerzi naj bi popravili sedanje stanje, ko je podiplomski študij v položaju drugorazrednega štu- dija, študira se ob delu irfsta nekakšno manjvredno delo- ®d Zanimiva so bila razmišlj^ a’ dr. A. Beblerja o Slovenski svetu Evropskega gibanja 1 o vključevanju slovenskih °' skovalcev ter društva visoko®0' 3 skih učiteljev v povezave evf°f e' skih organizacij s področja a skav. S tem bi spodbudili enakj u vredno uveljavljanje naše H?* nudbe v mednarodnih okor lt: prenašali bi evropske noV°* naš visokošolski prostor, ust’ e Akontacija naročnine za leto 1991 znaša 200 din za posameznike in 400 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša akontacija naročnina 140 din na leto. Posamezna številka stane 15 din. rili zdravilen prepih v našem '1 sokošolskem in raziskoval00 »5 prostoru. Sprožena je bila P Ut buda, naj bi v habilitacijskih P) stopkih za naše profesorje a0 upoštevali strokovne čla0 ^ v mednarodnih raziskovalnih P blikacijah (kakor je uveljavi]^ zdaj), marveč naj bi vključe', ^ tudi ugledne tuje visokošol® ‘ učitelje in raziskovalce v hah1 tacijske skupine, ki presojajo P' dagoško in znanstveno delo k? didatov za visokošolske učite'!1 Tisk ČTP Ljudska pravica, YU ISSN 0033-1643. ! Str an 3 jugoslavija v štirih vrsticah V precepu hotenj in možnosti j i;- .-“JP^biranju nekaterih letošnjih dokumentov Evropske skupno-I p!i!LSveta Evrope človek ne more ostati ravnodušen: med državami 0 -—jMenovane Srednje in Vzhodne Evrope je Jugoslavija v progra-pj^^delovanja in pomoči na obrobju načrtovanih dejavnosti. Po f '--^rskem Unescovem poročilu o sestanku, ki so ga namenili evropskega programa sodelovanja v izobraževanju, sta bila ii; ^3jjestimi člani komisije za ta program izvoljena kot zastopnika ^ in Vzhodne Evrope delegata iz Bolgarije in Romunije. Pri •Jajčnih in drugih podobnih dokumentih mednarodnih organiazcij sf letih potijuje vtis, da so sestavljale! programov in poročil ^jjfegi, ko se odločajo, v katero skupino držav bi uvrstili nekaj besedila o Jugoslaviji. Sodelovanje z našo državo se včasih Navi v poglavju o Srednji in Vzhodni Evropi, v letošnjem doku- Evropske skupnosti o programski politiki pa so Jugoslaviji H ^l^lkne le štiri vrstice v poglavju o Sredozemlju. Širše ocenjujejo PNedjce nedavne zalivske vojne ter njen vpliv na razmere v Sredo-m na Bližnjem vzhodu. V dveh stavkih o Jugoslaviji pa je fH?!Mjen en sam pogoj za sodelovanje z nami in odobritev tretjega taroki a posojila: demokratični razplet naše krize. |y| dr^jpogesteje 'n dokaj na-J,.?*5110 se v programih evrop-'4 n! ,meddržavnih organizacij iiiin’avljaj° tr' države iz nekda-aCoJe8a vzhodnega bloka: Češka in °vaška federativna republika. , ^džarska in Poljska. Te so čeli*’in 7 boli v središču pozornosti, d! n j'm pomaga na različne J., .lne: z denarnimi in drugimi J a^ayami. Posebno velikodušni Idd] r' odP's'b starih državnih ni |0 8°v iz časov realnega soci-j| .121113, še bolj pa pri odobrava-2C lu novih ugodnih posojil, p- ^vet Evrope in Evropska skup-t°st jim pomagata tudi s sve- Inodi61^ Pk' sPrxem,njanjuJaH?'- uči* aaje’ da bl 1° čimprej uskladile a

j bolj uporabna. na sistem strokovnega napredovat’]1: Čeprav se zavedajo, da jim ti mento’}[ To so nekatere najpomembneje ugotovitve raziskave, ki se nanašaj^ na širša vprašanja organizacijske H vsebinske podobe pedagoške shdk1] in Zavoda za šolstvo. Zanimivo ^ spremljati, ali bodo ta stališča in Pft čakovanja učiteljev kaj vplivala ^ prihodnjo organizacijo pedagošk1 službe in ali bo le-ta v prihodnje k°l bolj koristila učiteljem. Knjižnice - prostor za študij in znanstveno delo ali... _______________________________________________________^ Knjižnice so v naši zavesti mirni kraji, ki omogočajo čim bolj nemoten študij in znanstvenoraziskovalno delo. Tako je bilo vse do zdaj, toda razvoj tehnologije in zahteve prihodnosti spreminjajo njihovo vlogo in grozijo, da jih bodo - če se ne bodo posodabljale, sčasoma potisnila na rob uporabnega. Ker pa iz že dolgo znanih razlogov, med temi je večni problem pomanjkanje denarja, knjižnice teh pogojev ne morejo izpolnjevati, se utegne zgoditi, da jih bodo zamenjala tehnološko dobro opremljena informacijska središča. O tem. pa tudi na splošno o vlogi knjižnic v mednarodnem znanstvenem sodelovanju in na predavanju, ki je bilo 15. maja v Mali dvorani ZRC na SAZU. spregovorila dr. Ilona Slawinski.'vodja knjižnice Avstrijskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Opozorila je na eno temeljnih nalog sodobnih knjižnic, to je omogočiti čim lažje in čim bolj nemoteno delo na znanstvenoraziskovalnem področju; prav tu so njihove naloge zelo raznolike in segajo vse do servisnih dejavnosti za omenjeno področje pa do samostojnega znanstvenega dela. Med njimi sta prednostnega pomena pridobivanje tujih publikacij ter nakup in izmenjava literature. Ta izmenjava je zlasti pomembna v vzhodnih deželah, kjer knjigarništvo ni toliko knjigotržno usmerjeno, izmenjava pa omogoča boljši pretok knjig. Knjižnicam ne le pri nas. temveč tudi marsikje v razvitem svetu, manjka denarja, zato ne morejo nemoteno širiti svojih dejavnosti. Znajti se morajo kot vedo in znajo, zato pogosto dajejo prednost izmenjavi tiste literature, ki jo izdajajo inštituti. To je namreč denarno veliko ugodnejše kot pa nakup dragih knjig, revij in časopisov - hkrati pa to že ovira nemoteno znanstveno delo. Seznam novejše literature morajo velikokrat temeljito pretehtati prav zaradi pomanjkanja denarja in se odločiti, ali naj ostanejo ob vedno novih časopisih in revijah, ki v zadnjem času izhajajo tudi v vzhodnih državah, naročeni na prejšnje, ali pa naj jih opustijo in se naročijo na nove. Poleg tega bo treba v prihodnje prodajo in sposojo tuje literature bolje usklajevati in slednjo tudi izboljšati. to pa pomeni, da bo uporaba knjižnic povezana z večjimi stroški kot do zdaj. V marsikateri avstrijski knjižnici imajo disertacije, dragocene rokopise ali samozaložniške izdaje, ki jih ne smejo sposojati, posnete na mikrofilme in šele ti so na voljo uporabnikom. Vendar je za izdelavo takšnega gradiva potrebno precej časa in denarja. V novejšem času pa se posebno v naravoslovju vedno bolj uveljavlja prenašanje informacij z bazami podatkov in banko podatkov (za tehniške vede. medicino ipd.). podatke zanje pa zajemajo iz revij, referatov in časopisja ter jih lahko pogosto posodabljajo. Tako na primer podatkovno bazo za medicino v knjižnici dunajskega inštituta posodabljajo vsake četrt leta. Prednost bank podatkov je zlasti v tem, da je v njih mogoče naročiti želeno informacijo neposredno prek zaslona in jo tudi precej hitro dobiti. Kadar pa na želeno vprašanje uporabnik ne dobi dovolj popolnega odgovora, to je pogosto odvisno tudi od tega, kako natančno je oblikovano vprašanje, mu omogočijo hiter dostop do knjižnice. Vse večje avstrijske knjižnice so opremljene z informacijskimi sistemi, s teleksom, telefaksom idr., dunajska pa tudi s sistemom CDR. tako da lahko njeni obiskovalci sami poiščejo želene podatke. Sodelovanje knjižnice pri mednarodnih znanstvenih projektih je prav tako eno pomembnih področij njihovega delovanja. To omrežje je na široko razpredeno, posebni obdelovalni centri pa sodelujejo z osrednjim delom knjižnice. Tako npr. literaturo. ki izhaja v Avstriji, obdeluje avstrijski inštitut, njegova osrednja redakcija pa je v Parizu. Knjižnice delujejo kot samostojne ustanove ali v sklopu inštitutov, pogosto pa sodelujejo tudi knjižničarji z znanstveniki na kraju samem. Značilno področje delovanja knjižnic je tudi njihovo sodelovanje v mednarodnih organizacijah znan- stvenega bibliotekarstva in komuni' kacij: mnoge od njih prirejajo raj' stave iz svoje zbirke ali iz zbirk tuji^ , knjižnic. Takšne »selitve« razstav • zlasti kadar so eksponati dragoceni- < spremljajo knjižničarji sami, pove; čini so tudi sodelavci in sestavljale' katalogov. Posebno veliko zanima' j nja je za znanstveno uporabne kata' ( loge, saj so ti tudi po končani raZ' , stavi pomembni viri za znanstveno' ^ raziskovalno delo. 5 Veliko knjižnic ima dragocene ) staro zapuščino, in to je treba rest3' 1 vrirati. Tudi ta dejavnost je posebne ; področje mednarodnega delovanja- j saj se prav pri restavratorskih p°' c stopkih pojavlja veliko težav, te pa je ( mogoče rešiti le s tovrstnim sodelO' vanjem (npr. konzervacija papirja-restavriranje časopisov in revij ipd-) i Da bi knjižnice ohranile svoje vlogo in mogle izpolnjevati pred'1' dene naloge, se povezujejo in sode lujejo; to, ali bodo postale tehnič1111 dobro opremljena in servisno usme(' jena informacijska središča, pa je 0“ visno od različnih dejavnikov: od de1 narja. ustrezno usposobljene!?’ osebja, tehničnih možnosti, pa tue11 od zanimanja, potreb in pobud n mednarodno sodelovanje. Le ” bodo izpolnjeni ti pogoji, bodo lahk® še naprej ostajale kraj, kjer se pre19’ kajo in zbirajo informacije, skratf’ središča za nemoteno raziskovali''1 delo. V. K. Ravnatelji na prizorišču Red, ki dale dosti svobode ^alja Kokalj: »Nikoli nisem mislil, da na tej šoli jaz največ vem.« -Zriovim zakonom o zavodih se spreminja tudi ravnateljeva vloga. -Ji? jo ravnatelj sprejema? Ga bremeni ali mu pomeni možnost, da svojo vizijo šole? Bo ob sodobnem ravnatelju šola znala Jj prisluhniti otrokovim potrebam? Bo učitelj iz dozdajšnjega 'jkjrg idealnega pedagoga lahko stopil samo kot človek, ki se sicer ^JJhno trudi, obenem pa diha bolj svobodno in ustvarjalno, če od Hj!? ne zahtevamo nečesa, česar ne more uresničiti? Bo šola iskala Ijtiše stike s starši? Bo v njej rasel sproščen, vedoželjen, ustvarjalen otrok? J? pogovor o vsem tem sem prosila nekaj ravnateljev iz različnih 'jfjev Slo ven ije. Valja KOKAU je deset let Jnatelj na Osnovni šoli Ivan avčar v Gorenji vasi. Njegova edrina, dobrovoljnost in živah-°st obljubljajo prijeten in zani- Otiv pogovor. ® _ Trinajst let ste učili na šolah. Kako ste se odlo-‘ za vlogo ravnatelja? , ~ Kot učitelj sem imel dva do-ra ravnatelja, široka človeka, ki sta uspešno vodila šolo. Živi z8ledi pa so zmeraj najboljši. Odločitev je bila težka, ker sem Vedel, da je to delo zelo odgovorno; obenem pa je bilo izziv, 'til sem se ga z veliko zavze-0s‘jo. Vmes so bili dnevi, ko mi K bilo žal, da sem ga sprejel. l°da sodelavci so me zmeraj Podpirali, tudi v hudih trenutkih. Nlkoli nisem mislil, da na tej šoli Nz največ vem. Naši ljudje vedo tiosti. Naših skupnih deset let je odo bolj ali manj uspešnih. ali pa zaradi mnogih življenjskih izkušenj. % Kako bo v prihodnje s sveti staršev? - Mislim, da jih ne bo. Ker pa je nujno, da starši sodelujejo Z nami, bomo ustanovili klub staršev za boljšo šolo. To bo konec maja, ko bomo imeli dan šole in bodo tudi starši vodili nekatere interesne dejavnosti. # Kdo je prvi v šoli? - Prvi smo vsi. • Minister Peter Vencelj pravi, naj bi šola imela do šeststo učencev, da bi ravnatelj lahko vse poznal. Kakšne so možnosti za uresničitev takšnega predloga? - Naša centralna šola ima 713 učencev, podružnične še 219, to- Šola bo ustanovila klub staršev za boljšo šolo. % Ali čutite novo vlogo rav-Patelja kot breme, kot možnost za izboljšavo dela ali kot kaj ^tjega? ~ Nove vloge ne čutim kot breme, ker bomo dozdajšnje delo samo nadaljevali. Odnos med učitelji in menoj temelji na zaupa-nlu ‘ti spoštovanju. Zame je delo na Šoli kolektivno, zato kakšnih VeČjih sprememb ne bo. , ® Kolikšen delež prenove boste naložili na svoja ramena? ~ Sam bom moral znati Usmerjati, voditi, komunicirati; sodelavcem bom omogočal, da se bodo čim bolje seznanjali z norostmi. Zelo se bom trudil, da jih ?m motiviral. Motivacija je vo- rej skupaj 932. Stanje je nevzdržno, saj imamo dve izmeni in je stavba prenatrpana. Ker bodo v Poljanah sezidali popolno osemletko, je upanje, da se bomo razbremenili. Kdaj bo to, pa je odvisno od denarja. V današnjih časih je torej ministrov predlog težko uresničljiv, zamisel sama pa je odlična. • Kakšna je vaša podoba najboljšega učitelja? - Inovativen, ustvarjalen, človeški, staršem in otrokom naj bi bil zgled, do njih naj bi bil prijateljski, učencem naj bi dal veliko sodobnega znanja. # Ste izbrali ta merila po določeni osebi ali po svoji želji? Osip je zato, ker učitelji iščejo pri učencih neznanje. h ® Kakšen odnos imajo učite-' ‘Ji na vaši šoli do klasičnih j- °blik pouka in do novosti? '! . ~ Če je učitelj mojster, je kla- . Slčnj pouk lahko dober, zato naj Uidi ostane. Glede vpeljevanja r n°vosti pa vem, da je prisila slaba in da ne rodi sadov. Novosti Prihajajo s posameznimi učite-11 !l- Tako preskušamo integrirani , ln nivojski pouk, projektno delo ,n diferenciacijo. Ko učitelji pri-Pravijo takšne ure, nas povabijo, c da si novost ogledamo in jo Vrednotimo. V vzgoji in izobraževanju ni lahko začenjati na novo. Kje ■ naj bi se - po vašem - začele I SPrlemembe: v vladi, kadrovskih 'c ° v.’ Pr' ravnatelju, učiteljih, !• ..j - Za vzgojo in izobraževanje i °lrok in mladine smo odgovorni M Vsi- Kdo bo potegnil prvi, ni po-> 'nembno, pomembno je, da vle-; erno vsi, čeprav sistemske rešitve i yraj° biti. Sem za red, ki daje t ,°sti svobode. Ne vem, koga bi o ,al na vrh, razmišljam pa o tem, a šola ne zna izrabiti ogromnega spitala staršev. Z nami lahko s°delujejo zaradi svoje izobrazbe - Po svoji želji, čeprav se nekateri naši učitelji približujejo temu liku. • Bi si upali navesti po imenu vaše najboljše učitelje? - Mislim, da si bom to nekoč upal storiti. • Kaj mislite o hospitaci-jah: naj bodo napovedane ali ne? - Oboje. Kadar vpeljujemo novosti, so te napovedane, včasih pa je potrebna tudi kakšna nenapovedana. Nadzor je potreben, čeprav zaupam učitelju. • Ali ne bi bilo prav, da bi se odločili samo za napovedane? Pri teh pa naj bi učitelj pokazal, kaj in kako zmore učiti po pretehtani pripravi. - Se strinjam. Učitelj tako pokaže najboljše, kar zmore, hkrati pa se mu krepi samozavest. • Kako je na vaši šoli s študijem ob delu? - Ob delu študira šest učiteljev razrednega pouka na Pedagoški Ravnatelj Valja Kokalj akademiji v Ljubljani. Tam se je Zganilo. Spremenil se je način pedagoškega mišljenja. Tak študij je odličen, saj lahko učitelj povezuje teorijo in prakso. Tudi diplomske naloge bodo takšne, da nam bodo koristile pri pouku in organizaciji šole. Tako prihajajo na šolo novosti, z njimi pa se spreminja jajo v šolo, to pa pomeni, da smo jih pritegnili s kakovostnimi predavanji. Vedo, da bodo zvedeli nekaj zanimivega in koristnega. Na roditeljske sestanke povabimo tudi otroke. Želimo, da bi se med seboj vsi kar najbolje poznali: otroci, starši, učitelji in ravnatelj. Starši hodijo tudi k učnim uram, na primer k integriranemu pouku. Tako se šola odpira. • Kakšnih učencev si najbolj želite? - Večkrat grem mednje in jih vprašam, kako je bilo v šoli. Vesel sem, če otrok reče: »Super!« Vem, da mu je dan hitro minil, počutil se je dobro in zvedel je veliko novega. Tak otrok bo vedoželjen, ustvarjalen, veliko bo znal. Naj bi bilo takšnih čim več! • Kaj pravite o osipu v srednji šoli? velikem - Včasih se ob tem kar zgrozim. Skoraj dva milijona nas je; pravimo, da nimamo naravnega Treba je iskati novo znanje, psihološko in strokovno. ozračje. Čutim, da postajamo bolj odprti, bolj naklonjeni drug drugemu. 0 Za vzgojitelja je eno najtežjih vprašanj, kako se »zventi-lirati«, če je jezen na učence. Kaj menite o tem? - Vemo, da je učitelj samo človek, ki je lahko tudi jezen in hud. Da pa se bo znal obvladovati in ustrezno ravnati v kritičnih okoliščinah, mora najprej spoznavati sebe. Zato smo imeli na šoli več raznih seminarjev: o vodenju in komunikaciji, umetnosti pozitivnega mišljenja, spoznavanju sebe pa avtogeni trening. Pri nas ukorov skoraj ni. Morda 'bi morali prisluhniti tudi otrokovim nasvetom, namenjenim učitelju. • Imate pregled nad programom, ki ga šola ponuja staršem na roditeljskih sestankih? Se povezujete s kakšno delavsko univerzo? Kakšni so odnosi med šolo in starši? - Trudimo se, da bi bil program za starše čim boljši. Zato se povezujemo z delavsko univerzo iz Škofje Loke, ki ima odlične strokovnjake in zelo raznovrstna predavanja. Z njenim programom in organizacijo smo zelo zadovoljni. Včasih pa ji tudi mi ponudimo svoja predavanja. V zadnjih letih starši raje priha- bogastva, zato pa imamo veliko pameti... Osip je zato, ker iščemo pri učencu neznanje. Vsak učitelj bi se moral vprašati: Kako sem učenca motiviral? Ali sem si prizadeval, da bi mu dal dovolj sodobnega znanja? 0 Ste kaj pridobili na obeh seminarjih v Opatiji, organiziranih za ravnatelje osnovnih šol? V kakšni delavnici bi želeli sodelovati prihodnje leto? - Vtisi so dobri in slabi. Dobil sem potrditev za svoje delo. Vem, da ustvarjamo šolo, ki je prijazna otroku in ki omogoča učitelju svobodo pri delu. Ni pa mi všeč, ker nas je preveč, saj bi rad sodeloval v več delavnicah - vse so zanimive. Drugo leto bi se rad udeležil vsaj dveh: o samoovrednotenju in o komunikaciji. • Se vam zdijo časi naklonjeni šolstvu? - Ne, saj ne morejo biti. Povsod se čuti gospodarska kriza. Učitelji jo razumemo, ne strinjamo pa se s finančnim razvrednotenjem našega dela. Navsezadnje hodimo v šolo ne le zaradi veselja do dela... Pogovor pripravila DANICA CEDILNIK Četrtošolcem na pot Opozorilna stavka Zveze četrtošolcev Slovenije, 23. aprila 1991, organizirana pred Skupščino Republike Slovenije, je pokazala na vrsto slabosti v našem izobraževalnem sistemu. Srednje šolstvo se resda počasi spreminja, vendar se bodo nekatere temeljite spremembe v šolstvu šele morale uveljaviti. Srednje usmerjeno izobraževanje je bilo zabloda socialističnega samoupravljanja. Z njim smo podrli ustaljeni šolski red, ki je bil oblikovan več desetletij. Strokovno utemeljeni programi v gimnazijah in strokovnih šolah so bili ovrženi. Razvrednoten je bil zaključni izpit, ki je pomenil vsem dijakom, ki so šolanje uspešno končali, nekakšen zrelostni izpit. Omogočil jim je vstop v delo ali nadaljnje izobraževanje na višji ali visoki šoli. Dijaki, ki so poznali samo do nedavnega uveljavljeno obliko neobveznega izobraževanja, bodo morali sprejeti koncept, ki je uveljavljen v razvitih sosednjih državah. Prepletanje programov, nižja zahtevnost znanja, sta omogočala dijakom prevelik prehod iz dve-, tri- in štiri-letnih šol. Tega bo letos konec. Zavod RS za šolstvo je leta 1987 spet vpeljal zaključni izpit in tega bodo morali ob koncu šolanja opravljati vsi dijaki, ki so se vpisali tisto šolsko leto. Preverjanje znanja so do zdaj opravljali diplomanti dve- in triletnih programov. Problem pa je nastal prav pri četrtošolcih. Izpit zanje pomeni preverjanje znanja za vključitev v delo in vstop v nadaljnji študij. Pomen zaključnega izpita je povezan z načinom učenja. Pri posameznem učnem predmetu se zahteva od dijakov delno znanje, zaključni izpit pa je pregled znanja nad celotno učno snovjo vseh razredov. Pedagoški prijem zahteva od profesorjev, da dijakom oblikujejo delovne navade (vztrajnost, delavoljnost) ter da predelano snov temeljito ponovijo in utrdijo. Zato ni prazna misel, da je dijak z »zrelostnim izpitom« dokazal socialno in psihično zrelost za samostojno življenje. Pri reševanju perečih problemov so se po imenovani stavki za isto mizo zbrali zastopniki Zveze četrtošolcev Slovenije, Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanja, Odbora za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo pri Skupščini RS in Skupna komisija vseh treh zborov za problematiko zaključnih izpitov. Dijaki so prišli na sestanek z ultimatom: • Takoj je treba sprejeti moratorij na zaključni izpit za zdajšnje četrte letnike. • Vlada naj zagotovi, da zdajšnji tretji letnik od 1.9. 1991 dobi vse kataloge znanja ter natančna navodila za izpeljavo zaključnega izpita. • Univerzi naj naslednje leto upoštevata uspehe zaključnih izpitov pri vpisu na univerzo. Ultimat dijakov ne more biti zadosten razlog za upoštevanje vseh zahtev. Problem je širši. V pogajanjih bosta morala v prihodnje sodelovati država in plačnik izobraževanja. Država je organizacijo in izvajanje prepustila izobraževalnim ustanovam, nadzor pa svetovalnim zavodom. Poleg dijakov in študentov samoplačnikov imajo pravico do zahtevkov tista podjetja in ustanove, ki pošiljajo svoje kadre na izobraževanje in jih tudi same plačujejo. Da bi reforma šolstva potekala mirno in strokovno utemeljeno, je skupna komisija vseh treh zborov za obravnavo na republiški skupščini pripravila tele predloge: 1. Strokovni svet RS za šolstvo naj s posebnimi skupinami izvedencev, ki bodo sestavljene iz priznanih praktikov srednjih šol in strokovnjakov iz univerze takoj začne popravljati predmetnike in učne načrte, ki morajo biti sestavljeni tako, da bo zagotovljeno trajnejše znanje in bodo narejeni na sodobnih pedagoških podlagah. 2. Zavod RS za šolstvo naj bolj sistematično spremlja ocenjevanje in predlaga preskušene metode, da ocenjevanje ne bo najtežje breme srednje šole. 3. Sveti fakultet naj še pred sprejemnimi izpiti obravnavajo in sprejmejo predloge Odbora za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Skupščine Republike Slovenije, da - če je sprejemni izpit se upošteva: a) splošno oceno zaključnega izpita; b) ocene iz predmetov zaključnih izpitov, ki so pomembni za fakulteto; - odpravijo diferencialne izpite, ki so izmišljotina usmerjenega izobraževanja, saj morajo študentje na izpitu prikazati, da celostno poznajo predmete; - so sprejemni izpiti 20 dni po zaključnih izpitih in jih je treba javno razpisati; - vse razpisane izpite tudi izvedejo. 4. Skupščina Republike Slovenije naj čimprej obravnava celostno problematiko šolstva v Sloveniji in sprejme ustrezno zakonodajo. 5. Zastopnike dijaške in študentske zveze naj povabijo na sejo odborov, kadar bodo obravnavali njihovo problematiko. TONE KRAMARIČ X. grafični bienale jugoslovanskih otrok Galerija Božidar Jakac podaljšuje razpisni rok za udeležbo osnovnih šol in posameznikov na X. grafičnem bienalu jugoslovanskih otrok v Kostanjevici na Krki do 15. junija 1991. Doslej smo proti pričakovanju prejeli grafike s 141 šol iz vseh jugoslovanskih republik. Strokovna žirija bo izbrala dela za razstavo še pred koncem šolskega leta, razstavo pa bomo predvidoma odprli v soboto, 21. septembra 1991. Pozivamo vsa vodstva šol, likovne pedagoge in posameznike, naj svoje prispevke pošljejo do 15. junija 1991 na naslov: Galerija Božidar Jakac Grajska 45 68311 KOSTANJEVICA NA KRKI Anton Ažbe: Deklica s kitami (Mala Dalmatinka), papir, rdeča kreda, 1885 Šole obveščamo, da sprejemamo besedila za razpise tudi po telefonu na številko 061/315-585*-vse do konca redakcije. Na spomladanskem posvetovanju v Mariboru se je ob tem vprašanju razvila ostra polemika. Seveda so strokovnjaki pri nas tudi doslej pisali učbenike in podobno literaturo in že iz čisto človeške psihologije je pač moč razumeti, da svojih del praviloma nimajo za nekakovostna. Vendar pa tega vprašanja nikakor ne gre obravnavati na ravni čisto človeške psihologije ne na ravni afektov. Sklicujoč se na mednarodno primerljivost pogosto omenjamo, da se naši znanstveni dosežki praviloma lahko primerjajo s tujimi. Kot sicer načeloma menim tako tudi o področju družboslovja, pa se s tem nikakor ne strinjam, ko gre za tisto produkcijo, ki je namenjena »laičnemu« občinstvu. In da je stopnja splošne družboslovne kulture (da o humanistični ne govorim posebej!) pri nas neizmerno nizka, se lahko prepričate tudi po infarktnem stanju zdajšnje pluralistične politične retorike. Tudi pri nas je bilo napisano veliko učbenikov. Toda - vsem dobrim namenom avtorjev navkljub - v primerjavi s tistim, kar lahko najdemo zlasti v zahodnem svetu, niso napisani daleč od sloga, ki nas vrača tako rekoč na začetek stoletja. »Didaktič-nost« dosežejo največkrat kar s kakšnim drugobarvnim naslovom, ali pa v njej tako pretiravajo, da postane temeljno znanstveno sporočilo dvomljivo ali celo izgine. Naši učbeniki praviloma niso avtorska dela, ki bi se v temeljih zavedala, da morajo računati predvsem s sintezo, temveč so največkrat »zborniki« več piscev. Vsak izmed njih pri tem prispeva članek o področju, ki je njegova specialnost; tisto, kar je pri (družboslovnem) učbeniku - to je, pri delu, ki je namenjeno vstopu v specifično teorijo - najpomembnejše, pa je preprosto zvrnjeno na ramena ubogega bralca. To breme je ravno v pomanjkanju sinteze. Pisno komuniciranje med družboslovci samimi ter med njimi in »laično javnostjo« se pri nas takorekoč ne razlikuje. Učbeniki, ki jih pišejo univerzitetni učitelji, so univerzitetna skripta tudi tedaj, ko jih naslavljajo na nižje in glede na univerzo bistveno drugačne stopnje šolanja. Če avtorji nimajo pedagoških ali didaktičnih izkušenj s populacijo, ki je (1) šele na začetku tovrstnega izobraževanja, in (2) ki se večinsko verjetno ne bo odločala za specializacijo v družboslovju, drugačnih izidov tudi ni mogoče pričakovati. V izobraževalni delitvi dela med t.i. teoretike in praktike zija pri nas velikanska praznina. Ne gre le za učbenike. Tudi sicer je literarni izbor omejen na dve skrajnosti: na praviloma dovolj kakovostna temeljna domača in prevodna dela ter na družboslovni »kič« (gre za obsežno področje knjig, ki se dobro prodajajo: tako za tiste, ki so v bližnji preteklosti izrabljale ideološko konjunkturo in s tem prav v očeh »laične javnosti« očrnjevale ime družboslovja, kot za »lepe« monografije ali pa či- Ali imamo »poljudno« družboslovje? Nacionalno stanje družboslovja doživlja v novejšem času pogoste inventure; zadnjo so - če sem dobro obveščen - pripravili spomladi na Univerzi v Mariboru. Ob razmeroma obsežni domači in prevodni beri ter v življenju, ki kar samo kliče po teoretski refleksiji, to seveda ni presenetljivo. Vendar pa bi se pri tem nepristranskemu tujemu opazovalcu zdelo verjetno hudo nenavadno, da ostaja pri nas ob obsežnem razvoju temeljnega in uporabnega družboslovnega razisko-vanja neko njegovo specifično področje zelo zanemarjeno. To je področje »prosvetljevanju« namenjenega družboslovja; gre tako za dela, ki so potrebna pri pouku družboslovnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah, kot za dela, ki bi merila na siceršnjega »laičnega« bralca. sto navadne »roto« zgodbice o vojnah in revolucijah). Razmeroma normalna posledica takšnega stanja je, da tisti, ki jih tu označujem kot »laično javnost«, pogosto ne ločujejo med političnim žargonom, »ideologijo«, in družboslovjem. Če govorimo o domači izobraževalni video-produkciji, je stvar - takoj ko jo primerjamo s sorodno proizvodnjo, ki prihaja z npr. angleško govorečega območja - še slabša, čeprav bi se s slovenskimi specialisti za to medijsko govorico gotovo dalo ustvariti zanimive projekte. Končno gre pri tem za sam položaj družboslovja v izobraževanju. Pri nas se v preteklosti ni ravno razvijal tisti tip družboslovcev in humanistov, ki bi se v svoji temeljni strokovni in raziskovalni dejavnosti hote usmerjal k šolski in prosvetni »aplikaciji« - to pa je zelo razvito onstran naših meja. Kot sem že imel priložnost zapisati, sta se pri nas tako družboslovje kot humanistika razvijala tako, da je kot njuno osrednje področje mogočih promocij načelno veljalo bodisi ukvarjanje s »čisto« (in »visoko«, specializirano) teorijo bodisi dejavnost v politiki. Najsi se je nekdo šel dvornega ideologa ali disidenta, v obeh primerih si je lahko obetal hitrejšo in uspešnejšo kariero, kot če se je oklenil šole. In ker se v teh dejavnostih redkeje srečate s takšno aplikacijo, ki vrže denar, je šola prepogosto ponujala le zanesljivo sine-kuro: kultura in prosveta naša bo osveta. Poleg tradicionalnih neprijetnosti, ki jih ima družboslovje z ideologijo, je verjetno tudi prav slednje porajalo tisto posebno razmerje do »konkurentov«, naravoslovcev, zaradi katerega se slednji (kot npr. dr. Tone Wraber pred kratkim na mnenjski strani Dela) prikopljejo do absurdnih predstav o »prevladi družboslovja nad naravoslovjem« kot »zmagi preteklosti nad sedanjostjo« (!). Pod trenutno modnim geslom »de-ideologizacije« šole, ki ideologiji naravoslovcev povsem ustreza, bosta družboslovje in humanistika izgubljala prav toliko, kot se je to dogajalo v preteklosti ob nekoliko drugačnih geslih. Spominjamo se, kaj je za družboslovje in humanistike pomenilo ukinjanje gimnazij pred desetimi leti. Zdajšnje izginjanje še tistih skromnih družboslovnih in humanističnih vsebin v univerzitetnih programih nedružboslovnih smeri kljub povsem drugačnim argumentom vsebuje podobno logiko. »Odpiranje v Evropo« nam na tem področju morda obeta spremembe. Nekoliko bo morda veljalo, da v preteklosti ni bilo mogoče prevajati tujih popularnih del za vstop v družboslovne teorije, ker so bile v njih zajete »nam tuje ideologije«. Vendar s takim izgovorom ne bi pretiravali: morda je celo komu v strokovnih, in ne le v ideoloških krogih prav godilo, da prepiha ni bilo. Veliko pomembnejše je zame, da je marsikje v tujini »populariziranje« družboslovja in humanistike (ki nikakor ni stvar iiim ^ Ivan Zajec; Val življenja, bron (frontalni pogled) »simplificiranja«, ni rutina glede na raziskovanje manjvrednega poučevanja, temveč je rezultat resnega - enciklopedičnega, metodološkega, metodičnega ipd. - dela) na zavidljivo visoki ravni in torej lahko velja za zgled. Pri tem pa se hitro pokaže, da teh del vseeno le ni mogoče zgolj prevajati - vendar ne zaradi kake nove »nam tuje ideologije« (to spet ni čisto izključeno), temveč zaradi posebnih značilnosti kulturnih prostorov. Po eni strani je mogoče to nesimetričnost popraviti z redakcijskimi posegi in dodatki, po drugi pa bi bilo v našem položaju nekaj prevodov koristnih že iz povsem pragmatičnih razlogov: zaradi zgledov in tekmovalnosti. Morda celo zato, da spodbudijo domače pisce k drugačnemu delu. Tako smo jeseni dobili v slovenščini za področje humanistike nadvse koristen prevod učbenika za filozofijo avstrijske avtorice Marie Furst; delo bo v kratkem doživelo že prvi (dopolnjeni) ponatis. Podoben korak je za področje sociologije pred kratkim storilo Znanstveno in publicistično središče v Ljubljani, ko je izdalo prevod priročnika Sociologija - ključni pojmi in dejstva. Izvirnik je angleški; pred vsega tremi leti ga je za londonsko Diary House napisal Stephen Moore. Gre torej za sodobno delo, ki ga je avtor namenil britanskim srednješolcem, ki opravljajo izpit iz sociologije kot pogoj za vpis na kolidž. Delu bi sicer morda lahko iz naših soci-okulturnih determinant kdo očital »angleškost« - vendar je to seveda ravno njegova ključna odlika. Omejeno je res le na key facts (podnaslov izvirnika) in se sprehodi od pojmov socializacije in kulture, družine, dela, socialne stratifikacije, rase in spola, prek izobraževanja, socialnega nadzora in politike do prebivalstva, urbanizacije, revščine in obilja ter medijev in religije, v strokovnem pogledu pa ga končuje še poglavje o socioloških metodah. Kratka in jedrnata poglavja se opirajo na ustrezno sociološko »konkre-cijo« (podatki iz empiričnih raziskav). Prav tu bi domači kritik lahko utemeljeno ugovarjal, češ da se ob britanski socialni »kon-kreciji« slovenski srednješolec pač ne bi smel vpeljevati v soci- STALIŠČE BIOLOŠKEGA ODDELKA BIOTEHNIŠKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI Spremembe niso upravičene Analiza predmetnikov za tehniške in strokovne šole Sedmega maja smo dobili v pregled uradne predloge predmetnikov z datumom 15. 4. 1991 in vsemi spremljevalnimi dokumenti o racionalni evalvaciji. Pri pregledu spremljevalnih dokumentov, kot so Splošna navodila, Informacija o spremembah v letu 1991/92 z dne 19.3.1991 in Izhodišča... z dne 29. 10.1990, smo ugotovili, da predlogi predmetnikov s 15. 4.1991 niso v skladu z izhodiščnimi dokumenti o spremembah, deloma pa so z njimi celo v na-sprotju. Sestavljale! novih predmetnikov tako niso upoštevali temeljnih izhodišč, zato so spremembe v predmetnikih velikokrat povsem neupravičene. V dokumentih pogrešamo tudi opredelitev, kaj bi moral pomeniti profil 2-, 3- in 4-letnega šolanja - pri tem ne mislimo, kaj bi moral znati in obvladati iz svoje ožje stroke, ampak kakšna bi morala biti njegova splošna izobrazba, ko konča določeno stopnjo šolanja. To je še posebno pomembno za 4-letne programe, saj bo del učencev iz teh programov v prihodnosti predstavljal slovensko tehniško inteligenco, splošna izobrazba pa se s srednjo šolo konča in je nobena tudi ne daje svojim študentom. Za majhen narod je zelo pomembno, da ima vsaj izobraženec, če že ne kar vsa populacija široko in trdno splošno izobrazbo, saj se je takšni populaciji treba veliko bolj prilagajati kot pri velikih narodih. Opredelitev temeljnega znanj je pomembno za življenje posai nika in za normalno delovanje lotne družbe, bi veliko pripom k notranji uskladitvi predlož predmetnikov. Tako pa kljub zapisanim ciljem in smotrom be o krepitvi zdravja, odgovornost okolja, varovanju okolja idr. ost; le fraze, ki s predmetniki v obliki, kot so predloženi, nimaji kakršne zveze. Pri tem se ne s čarno v specifično strokovno znanje, saj je to verjetno v predmetnikih jasno opredeljeno, naše zelo kritične pripombe so usmerjene le na splošnoizobraževalne vsebine. Ločitev na dve-, tri- in štiriletne programe je povsem smiselna, saj bi morale biti tudi ravni splošne izobrazbe strukturirane glede na to, kakšno vlogo bo imela v družbi posamezna raven. Če so v dveletnih programih povečini priučeni delavci, so v triletnem že obratovodje, ki lahko glede na svojo odgovornost na tem delovnem mestu povzročijo že nepopravljivo škodo npr. okolju. Še bolj odgovorni bodo tisti, ki bodo končali štiriletne programe, tehniška inteligenca, ki se izobražuje po njih, pa bo v prihodnosti celo v parlamentu glasovala o zelo pomembnih družbenih odločitvah. Glede na pripombe smo razvrstili predloge predmetnikov v tri skupine: 1. Štiriletni programi, v katerih je biologija z ekologijo temeljni strokovni ali splošnoizobraževalni predmet. V to skupino spadata programi Živilski tehnik V/9 in Kmetijski tehnik V/l, kjer je biologija temeljni strokovni predmet, zato je število ur za ta predmet popolnoma razumljivo in ustrezno. Lesarski tehnik V/13, Tekstilni tehnik V/8 in Kemijski te nik imajo v svojem programu biol gijo z ekologijo kot splošnoizobraž valni predmet - to je tudi povse razumljivo in razumno. K tej skupi nimamo pripomb, saj bomo lahl v okviru predmeta uresničili posta Ijene smotre predmeta. 2. Štiriletni programi, iz teh je h ologija z ekologijo povsem izpuščet - soGradbeni tehnik V/14, Stroj tehnik V/25 in Elektrotehnik V/2: z vsemi petimi različicami. Prepričani smo, da to ni dopustni saj bi morali temeljno znanje iz bii logije in ekologije dobiti vsi, ki v na gospodarski in družbeni sestavi pr hajajo na pomembnejša delovna mi sta. Poleg tega znova poudarjam« da bo iz teh programov prihajala pr hodnja slovenska tehniška intel genca, ki bo morda res tako ku turna, da bo napolnila prazna gled; lišča, galerije in koncertne dvorar in bo v zgodovini in narodovi kultu iskala svojo nacionalno identiteti do narave in okolja pa bo neprijazr in nekulturna. V družbi ima tehnišk inteligenca razmeroma pomembn vlogo pri vodenju podjetij in pri oc ločanju o pomembnih stvare v družbi, kako bo to opravljala s tak pomanjkljivim znanjem o naravi i okolju, pa je seveda vprašanji V trenutku, ko sta varovanje okolj in ekologija še vedno samo v naši besedah ne pa tudi v dejanjih, lahk računamo le na rodove, ki prihajajc da bodo sposobni sanirati zdajšnj stanje. Poleg tega vemo, da so pra tisti, ki so izločili tako pomembn vsebine iz svojih programov, me največjimi onesnaževalci, zato j nujno, da se izločene vsebine vrnej v njihove programe. Pri tem ugota\ Ijamo, da je biologija z ekologijo tuc edini osnovnošolski predmet, 1 v štiriletnih srednješolskih programih ni našel svojega mesta. Tudi argument, da je bioloških vsebin veliko že v osnovni šoli, ne drži, saj je za razumevanje bolj celostnih procesov in pojavov v naravi potrebna neka zrelost učencev. 3. Triletni programi: za te velja, da so v svojem bistvenem delu (ki je za vse enak) popolnoma uravnoteženi v razmerju med naravoslovjem in družboslovjem. Če odštejemo slovenski jezik in matematiko, ki sta splošnoizobraževalna predmeta, in odštejemo še športno vzgojo, ostane 140 ur družboslovja in 35 ur umetnostne vzgoje, ki je tudi družboslovje - mirne duše bi lahko k temu dodali iz slovenskega jezika še književnost. Torej so vsi predmeti, ki še ostanejo, družboslovni in je naravoslovje povsem izpuščeno iz programov. Razmerje med družboslovjem in naravoslovjem je tako popolnoma porušeno - to velja za vse triletne programe. Če še nadalje razčlenimo predmetnike. in sicer strokovne predmete, lahko ugotovimo, da mnogi programi nimajo v svojem sklopu niti enega naravoslovnega predmeta, npr. program Elektrikar IV/17-A, B, C, Č, Mizar-Tapetnik IV/12, Tekstilec IV/8. Pri programih Gradbinec IV/32 in Kemijska dejavnost IV/9 lahko zasledimo vsaj med strokovnimi predmeti nekaj kemije. Posebno poglavje predstavljajo triletni programi, ki jim bi morala biti biologija temeljni strokovni predmet, pa je sploh nimajo - to velja za vse agroživilske stroke, npr. kmetijec, gospodinja, živilec idr. Za vse te programe zahtevamo uravnoteženje naravoslovja in družboslovja in v skladu s tem oblikova- nje naravoslovnih vsebin, tako da bodo dajala temeljno, zlati pa naravoslovno znanje za vso populacijo, ki bo končala triletno šolanje. Primerjava predmetnikov s programi v Evropi in ZDA: Pri primerjavi predmetnikov smo ugotovili, da je naravoslovje in s tem tudi biologija v naših predlogih veliko slabše zastopana kot v predmetnikih enake ravni izobraževanja v tujini. V Avstriji so v tri- in štiriletnih programih zastopani vsi naravoslovni predmeti, v dveletnih programih pa imajo vsebine biologije z varstvom narave. V Italiji so zastopani v tri- in štiriletnih programih naravoslovni predmeti glede na specifičnost programa; biologije ni le v dveletnih programih. Na Norveškem je naravoslovje zastopano z razmeroma visokim odstotkom. Na Finskem sta v vseh programih obvezna naravoslovna predmeta biologija in kemija, fizika je izbirni predmet. Naravoslovje je obvezno do 8,9 odstotka. Naravoslovje in s tem tudi biološke vsebine so uvrščene v ameriške in angleške programe, le da so združene z drugimi vsebinami naravoslovja in pogosto še s tehniko. Pri tej primerjavi pa ne smemo spregledati, da so ljudje teh dežel že zdavnaj bolj ekološko ozaveščeni kot pri nas, kjer smo začeli o problemih okolja razmišljati veliko kasneje in še danes nismo pripravljeni v skladu s temi spoznanji tudi ravnati. O ekologiji in varovanju okolja govorimo vsak dan - zavedamo se, da je ekologija celostna, da ni samo biološka, vendar: kakor koli jo obračamo in osvetljujemo iz različnih zornih kotov, je navsezadnje edini na- ološko mišljenje. Vendar , ramo namesto kritike po11'', izdajatelja in njegovega strdj nega sodelavca dr. Ffn Adama, ki sta se odločil3,, slovenski prevod oskrbita 5 j sebnim dodatkom, ki s p0"' iz naših socioloških raziskav1', nitno dopolnjuje izvirnik več: slovenski srednješolec s tem - pedagoško nedve11 pomembno! - možnost več lahko tudi medsebojno pri"11 dve različni socialni konkr£' (Kot zanimivost, ki jo po tejf hitro odkrijete, lahko omen'{ da britanski moški npr. ec1 raje pomivajo posodo kot! venski.) Delo vsebujete neko plasl, lahko rabi za zgled. Piscu je1 očitno več kot jasno, da s kal ne bo dokazoval, kako 31 merno sociološko izobražea temveč bo poskušal mladim0 šati prve korake k njihovi v ološki izobraženosti. Tako preseneti že prvo poglavje; v bistvu opozarja bralca nadvse preprosto, pa v naših učbenikih pravilom3E zrto vprašanje: kako se učiti. Pri tem avtor ne prep1 kakega dela iz pedagoške p1 logije, temveč upošteva spec'1 nosti sociološke vednosti, učite se na pamet, opoz® bralca, temveč si ob študij3 stavljajte vprašanja, kot »Ali soglašam s postavljeni311 ditvami? Ali so smiselne, tud1 ne soglašam?« Organizaciji študijskega nameni avtor še dodatno uvod poglavje, obenem pa so sama vsebinska poglavja org3 zacijsko vestno strukturiran3 nadvse smiselno upoštevajo? fične možnosti (slovenska ir3 tudi grafično ne zaostaja za 121 nikom!). V zadnjem delu p011 celo odgovore na preglf3 vprašanja, česar smo bili pr’ doslej navajeni kvečjemu zbirkah nalog iz materna3' Slovenski izdajatelj je očitno ( skrbel tudi za to, da je Strok3' svet potrdil priročnik kot aH1 nalivno gradivo v srednjih Šol5 Glede na to, da se Znanstven3 publicistično središče v Ljubljfl pripravlja na ustanovitev Pl sebne poljudne družboslovne humanistične revije, lahko SM parno, daje njegova tovrstna Cjj entacija zavestna in trajnejša. PAVEL ZGAGA Dl P' Ol d. d< _____"bi men ekologije in varovanja ok3^ da ohranita okolje in s tem om®. čita preživetje vsemu živemu v j ra vi, s tem seveda tudi človeku. "T8 smo prepričani, da je biološki Jo ekologije (v širšem pomenu) tem^ nega pomena za pravilno razum3': . . _ . - . il I nje celote. Zahod je to spozn^' veliko pred nami! in; Predloge predmetnikov je n3«bt 10. 5. 1991 obravnaval tudi ZPZ!]a '.n,.. i-i 0blik<>':, ološkega oddelka, ki je tele sklepe in stališča • Predloženi predlogi pred®P ____ _i.i_ j _ i v •____2 nikov niso v skladu s splošnimi na dili, sestavljalce je treba opozori3?3 sF id • Vsi štiriletni programi nt?1! vsebovati vsaj 70 ur predmeta biojsp gija z ekologijo. ,sp • V triletnih programih je uravnotežiti družboslovje in nar3',y slovje ter uvrstiti v sklop naravosl1,^ nih predmetov vsaj 70 ur vsebin* , varovanja okolja. U<- aitdr Strokovnemu svetu predlag3", da ne sprejme predloženih prednjf3 nikov in da upošteva mnenje str3):113 strokovnih društev, učiteljev, inšnjte cij, navsezadnje pa tudi mnenje javnosti. Predstojnica Biološkega odd3’ .. Biotehniške fakultete prof. Dr. KOVNIK TATJANA VEf, P. S. Z vsebino analize predmetni1^ za tehniške in strokovne šole se ( njajo: Društvo biologov SloveCl.a Prirodoslovno društvo Slovenije. ve vod republike Slovenije za vab313' naravne in kulturne dediščine, WČ štvo ekologov Slovenije, Biološkbjai štitut Jovana Hadija in ZRC SA*] *■ i 3hV irot :ila' a s! loti; av'1 ik. ec |V0» ret 0 0 tejf eni» o# ot las« j« km' i m žen mc vi m ko vjC' ca ve# na? if ep' P* aec« ti' JOZ® lija m limj tU' iJ 3 jrg« ana jo P izd a i? aofl1 sled yf>1 u lati! not ako’ a!« šol« en° iblj1 Aktualna vprašanja književnega pouka (VII)______________ Ideološko ali nevtralno JANKO KOS Saj bo pouk književnosti ideološki ali čisto nevtralen? To vpra-£nie je seveda odmev splošnih razprav o usmeritvi današnje šole. nj mislijo, da je treba v svetovnonazorskih stvareh doseči po-P° no nevtralnost, drugi menijo, da kaj takega ni mogoče, ker je °‘a zmeraj vpeta v takšne ali drugačne ideologije. V resnici se Motijo eni in drugi, njihova stališča so zgled prenapetih skrajnosti, 1 Zakrivajo pravo stanje stvari. Te pa so dosti bolj zapletene, kot se Zdi na prvi pogled. Da je tako, dokazuje ravno književni pouk. Na kratko bi se dalo e<-(, da imajo v njem svoje mesto tudi ideologije; da pa vse v njem sPet ni ideologija, tako da ostaja dovolj prostora tudi za tisto, ernur se lahko reče nevtralnost v ideoloških zadevah. Toda pogoj, a stvari tako razumemo, je ta, da besedi ideologija damo splošno sPrejemljiv pomen, ne pa kakšnega filozofskega, ki je za koga f hko sporen. S splošno priznanega stališča so ideologije sistemi ‘dej, predstav in mnenj, z njihovo pomočjo vrednotimo kako Ztvljenjsko področje, po njih uravnavamo svojo dejavnost in jih s tem priznavamo za normo, merilo, imperativ; in prav v tem Pomenu govorimo ponavadi o državnih, nacionalnih, verskih, socialnih, moralnih, pa tudi estetskih in umetnostnih ideologijah. K-er imajo izrazito vrednotenjsko vlogo, so za obstoj posameznika, Pa tudi skupnosti, ki jim pripada, zelo pomembne, saj je vva naša eksistenca prežeta z vrednotami. Niso pa ideologije edino orodje za Vrednostno usmeritev, pogosto vrednotimo bolj neposredno, spon-tano in nezavedno, brez pomoči ideoloških obrazcev. Prav to je P°membno za književni pouk današnji šoli. Vsako literarno delo vsebuje poleg čisto spoznavnih in estetskih Prvin tudi posebno vrednostno razmerje do sveta. Včasih ostaja na ravni nejasno izraženih dojmov, čustev, razpoloženja, to se nam Zdi estetsko še posebno mikavno; pogosto pa vendarle kaže jasne ahrise kake ideologije, kar sdmo na sebi sploh ni slabo, saj jih Najdemo v prvovrstnih umetninah - v Sofoklovi Antigoni, Moli-erovem Tartuffu, Linhartovem Matičku ali pa v Prešernovi Zdravite!, Cankarjevem Hlapcu Jerneju in Vorančevih Samorastnikih. Priznajmo, da je kar precej domače in svetovne književnosti preste z najrazličnejšimi ideološkimi sestavinami, ne pa seveda vsa. če pri Prešernu smo v zadregi, ko poskušamo presoditi, kdaj ima Prednostno stališče v njegovih pesmih ideološki pomen, kdaj pa gre Za preplet vrednostnih občutij, ki jih ne moremo zajeti v ideološki sistem. Ob Uvodu v Krst pri Savici bi še lahko govorili o nacional-aoosvobodilni ideologiji, čeprav bi celo tu lahko pomislili, da težnja g svobodi ni samo ideološka stvar, temveč prvinska sila v vsakem Živem bitju; v samem Krstu pa bi komajda prepoznali ideološko mrežo, ki bi ga v celem prekrila. Ob Orglarju bi seveda ahko govorili o Prešernovi umetnostni ideologiji, ki da je tipično romantična, ampak za sonete o hrastu, smrti, usodi iz Sonetov nesreče bi morali reči, da so njihove vrednostne predstave o svetu Preveč eksistenčno enkratne, neposredne in subtilne, da bi jih smeli Zajeti v ideološke obrazce. Prav to bi lahko ugotovili za večino Jenkovih, Murnovih ali Kosovelovih pesmi, za Grumova prozna besedila ali za Strniševe drame. Še in še bi se dalo naštevati, saj se sdmo po sebi razume, da je takšnih neideoloških besedil polna ne le slovenska, temveč vsa svetovna literatura; in da jih je vsaj toliko, če ne več od ideološko izrazitih. Od tod sledi nekaj dobrodošlih spoznanj o tem, koliko je lahko šolski pouk o književnosti ideološki in koliko nevtralen. V besedilih, katerih vrednostne perspektive ni mogoče zvesti na ideologijo, je pač ne bomo iskali in glede na to bomo do njih ideološko nevtralni. Zlasti jih ne bomo natezali na kopito te ali one socialne, moralne ali umetnostne ideologije, ki nam je morda pri srcu; s tem bi zagrešili tisto, kar se je dogajalo A. Mahniču, ko je s strogega ideološkega stališča presojal tudi najboljše Gregorčičeve pesmi, katerih vrednostna misel je bila bolj doživljajsko spontana kot ideološka. V vseh takšnih primerih mora torej tudi šolski pouk o književnosti ostajati ideološko nevtralen, to pa ne pomeni, naj bosta učitelj in učenec brezbrižna do vrednostnih vprašanj, ki jih ponujajo neideološka besedila. Prav narobe, čim bolj se jih je treba zavedati, da bodo za mladega bralca zares vznemirljiva. Toda precejšen del književnega pouka zavzemajo tudi besedila, katerih ideologija je pomembna za njihov književni učinek. Do takšnih del ne učitelj ne učenec ne more biti ideološko brezbrižen. Oba sta v svojem vsakdanjem življenju vpeta v najrazličnejše ideološke modele, nekaterih se niti ne zavedata, mnogih se zavesta šele ob književnih besedilih. Seveda bi prav zato nemara kdo rekel, da mora torej književni pouk po znanem levičarskem geslu gojiti t. i. »kritiko ideologije«, se pravi razkrivati, razkrinkavati in kritizirati vse, kar v literaturi diši količkaj po ideološkem. Toda to je nesmisel. Ideologije so legitimen sestavni del književnih umetnin, tako kot so pomembne za naše vsakdanje življenje. Pomembnejše je vedeti, da so med njimi zastarele ali pa še zmeraj aktualne, ustrezne ali neustrezne, »prave« ali »krive«, kot se pač prilegajo stopnji naše socialne, moralne in kulturne zahtevnosti. Zato smo tudi v književnem pouku do enih lahko afirmativni, do drugih kritični in celo odklonilni. Ob Sofoklovi Antigoni se učitelj in učenec gotovo znajdeta pred izbiro med nasprotnima ideologijama Antigone in Kreonta, ki sta aktualni tudi za naš čas. Ta primer kaže, da pri književnem pouku do ideologij ne moremo biti nepristranski, da pa terja naš pristanek na eno od njih kar precej ozaveščenega dialoga, premisleka in argumentov. Sicer je pa s takimi odločitvami prepreden ves književni pouk. Če bi kak učitelj prepričeval učence, da mora biti književnost v službi »ljudstva« ali pa »delavskega razreda«, bi bila to seveda ideologija, a tako zastarela, da bi se zdela učencem čudaška. Bolj verjetna bi se jim zdela ideja, da mora biti umetnost popolnoma »avtonomna«. Tudi to je seveda ideologija, morda ustrezna današnjemu učitelju in učencem, nemara pa tudi ne - to bi seveda terjalo od njih kritično obravnavo in iskanje drugačnih prijemov pri pouku književnosti. Pri tem načinu dela potekata komunikacija in interakcija ne samo na relaciji učitelj, učenec in učna snov, temveč tudi med učenci samimi. To je tudi eden od načinov, da se učitelj otrese svojega središčnega položaja v razredu, ko se vsi učenci obračajo le k njemu in je učitelj glavni nosilec vseh akcij in odzivov pri pouku. Pri metodah, ki temeljijo na izkušenjskem učenju, govorimo o štiripolarni interakciji, in sicer: učitelj - učenec - sošolec - predmet spoznavanja (učna vsebina). Simulacije in igra vlog se v naših šolah počasi uveljavljajo. Zaradi vrednosti, ki jo imajo, pa bi morale postati pogostejši načini dela na vseh šolskih stopnjah in vseh fazah učnega procesa. S tem ne oporekam vrednosti znanih učnih metod za uspešno vzgojno in izobraževalno delo, saj se zavedam, daje vsaka abso-lutizacija za pedagoško delo škodljiva. Poroštvo za kakovost dela nam mora biti premišljeno kombiniranje in prepletanje uč- nih oblik in metod dela. Pomembno pa je, da učitelj ne uporablja samo ustaljenih načinov dela, ampak da v svoje pedagoško delo vpeljuje premišljene akcije in jih izvaja ob razmišljajočem opazovanju ter svoje »eksperimente« sporoča tudi drugim. In prav to me je spodbudilo, da napišem ta sestavek, da učiteljici 3. a razreda osnovne šole L. Mačka-Boruta v Ljub-Ijana-Polje čestitam in jo spodbudim, da svoje dosežke opiše vsaj v našem stanovskem časopisu. Z objavljanjem svojih izsledkov bi hkrati tudi obogatila našo didaktično teorijo. ANA TOMIČ Na Prosvetnega delavca se lahko naročite tudi po telefonu: (061)315-585 Nevidne strani vidne umetnosti___________________ Narodna galerija, od 10. maja do konca junija Vzgoja k samostojnosti vnc1 > skl'— ;.V jša Uveljavljanje metod izkušenjskega učenja v osnovni šoli ; O šoli in njenih učiteljih je bilo zadnje čase veliko izrečeno in tudi ^pisano. Ko človek prebira različne sestavke in posluša izjave Poklicanih in nepoklicanih, se ne more znebiti vtisa, da prevladujejo 5ki> češ da je šola neprijazna, da učence poneumlja, da le-ti oživljajo preveč stresov zaradi njene storilnostne usmerjenosti itn. Razumljivo je, da zbudijo tudi najmanjše pomanjkljivosti učiteljev l°^v' več odzivov kot njihovi pozitivni dosežki in prizadevanje za ®'Jso in prijaznejšo šolo. To je po eni strani razumljivo, saj je jkol^teljski poklic najbolj nadzorovano delo in ljudje smo pač nagnjeni m^k Posojanju in tudi k temu, da prej opazimo pomanjkljivosti kot to, ih t*°*5ro 'n napredno. Po drugi strani so učitelji tudi premalo ^azavestni, da bi bolj pogumno pisali o svojih pozitivnih dosežkih, ein«! a dragocenih novostih. ,r7ie»'''--—----------------------------------------------------------- nju novih spoznanj. Za aktiviranje učencev, sprotno povezovanje teorije in prakse in takojšnjo uporabo pridobljenega znanja so se pokazale zelo prikladne metode simulacije ali igra vlog, ki temeljijo na izkušenjskem učenju. Opis primerov Kot prvo zanimivost naj omenim, da učiteljica 3. a razreda omenjene šole včasih zaupa učencem, da sami pripravijo učno uro (učno enoto) ob njeni pomoči. Poudariti je treba, da to ni improvizacija, saj učiteljica učencem pomaga, jim svetuje in jih ustrezno usmeija. Tako so pri obravnavanju učne teme Človeško telo samostojno pripravili učno enoto Uho. Otroci so sami pripravili plakat, poiskali dodatne vire o ušesu, brskali po časopisih in revijah, da bi našli kaj zanimivega o tem čutilu itn. Prepričana sem, da so odkrili veliko več problemov in vprašanj( kot pa jih je v delovnem zvezku. Celo več: tako so tudi starše neprisiljeno pritegnili k šolskemu delu, in če ne drugega, so vsaj spoznali, da učiteljevo delo le ni tako preprosto, kot si mnogi za- n m Ytem sestavku ne nameravam a jj, aclrpbno členiti tega, kar je do-'n pomanjkljivo v naših šo-i^m temveč bi rada opisala pri-er vpeljevanja metod izkušenj-: Z ' feflt E ....v i n m ii \ \k> ir .v Ivan Vavpotič: Karikatura pianista in dveh pevk, perorisba s črnilom, okoli 1930 Kateri učbenik za angleški jezik v osnovni šoli? V premislek Zavodu za šolstvo, Založbi Obzorja in še komu... Zadnji meseci šolskega leta niso le čas obračuna za preteklo šolsko leto, temveč je to tudi že skrajni čas za pripravo na novo. Pri nekaterih predmetih pomeni to tudi odločitev za ta ali oni izbirni učbenik. Pri angleškem jeziku že kar nekaj let negodujemo nad starim učbeniškim kompletom, ga dopolnjujemo, spreminjamo, vendar: čas je te knjige in delovne zvezke pač prehitel. Z zanimanjem smo nekateri spremljali vpeljevanje učbeniškega kompleta PROJECT, se navduševali, kritično presojali, si delali skrbi, mencali. Obenem pa smo pričakovali tudi obljubljeni učbenik iz domačih logov in opozarjali, da ga je treba pripraviti pravočasno, ne šele konec šolskega leta. Zdaj smo pa tam! Ko naj bi se odločili, imamo na eni strani zaokroženi komplet PROJECT s knjigo, delovnim zvezkom, slovnico, nasveti za učiteljevo delo, kasetami, videokasetami, testi, pogovorom z avtorjem, izkušnjami mnogih kolegov, pa tudi z nekaj nesistematičnosti, premalo možnostmi za utrjevanje, bojaznijo, da se slabši učenci pri takšni knjigi in delovnem zvezku ne bodo znašli, malo vajami. Na drugi strani pa imamo zagotovila in obljube na nekaj straneh: učbenik TOUCH- STONE in delovni zvezek šele v juniju, priročnik za učitelja šele v jeseni, zvočni zapis - ne vemo kdaj. Starši bodo učbenike v okviru akcije Modri Janez naročali do konca maja! Se vam ne zdi, da smo to že nekajkrat prestajali? Bi morali spet? Da bodo začetni stopnji pravočasno sledile še druge, lahko verjamemo, ali pa tudi ne. Sodeč po začetku - ne! Lahko da je komplet zelo kakovosten, prikupen, sodoben. Kdo ve - razen avtorjev, recenzentov in lektorjev? Je kdo vsebino preskusil v razredu? Ne razumite me napak: ne bežim pred odgovornostjo glede odločitve - učitelj je zmeraj moral poiskati svojo pot. Če pa, naj se že odločim med možnostima, moram obe dobro poznati. Zdaj, ko moram učencem povedati, kateri učbenik naj naročijo, pa ne morem primerjati nič drugega razen cene. Naj se odločim tako ali drugače, še zmeraj me čaka brskanje po drugih knjigah, revijah, zvočnih in videozapisih, sestavljanje dodatnih nalog, šolo in starše pa stroški za razmnoževanje tega gradiva. Vseeno pa bi rada izbrala optimalno rešitev za vse: z ne prevelikimi stroški in kar največjim izkoristkom: Mi pristojni dajete možnost za takšno odločitev? ROMANA IVAČIČ Osnovna šola Savo Kladnik, Sevnica Zadnje čase, ko se strokovno šolstvo velikopotezno reformira, se dogajajo tudi z matematiko čudne stvari. Matematika ni več samo matematika, temveč je postala v dveletnih in triletnih smereh mate- matika in uporabno računstvo. Po prvem predlogu se je imenoval ta »zlepek« še bolj zveneče: Starši smo vznemirjeni zaradi dogajanja v srednjih šolah, kot so stavke učiteljev in dijakov ter nejasnosti v zvezi z zaključnimi in sprejemnimi izpiti. Menimo, da je tudi za reševanje problemov v šolstvu potreben razumen dialog. Dijaške stavke niso primeren način za njihovo starostno obdobje, niti kot vzgojni dejavnik, kažejo pa na hude težave, ki bi se jih z vso odgovornostjo morali lotiti odrasli, zlasti ustanove, odgovorne za šolstvo. Prepričani smo, da kaže dijaški odpor do zaključnih izpitov globlje pomanjkljivosti šolskega sistema. Te bi se morale odpravljati istočasno z vpeljevanjem zaključnih izpitov. Zato predlagamo: IlI Da so dijaki obveščeni o pogojih šolanja ob vstopu v srednjo šolo (sem spadajo tudi informacije o izpitih). [2^1 Naj se strokovno odbere učna snov z upoštevanjem strokovnih mnenj (na primer skupine visokošolskih predavateljev, ki je že predstavila svoje teze, pa tudi drugih). Šola naj se spreminja po smernicah, ki so se že izkazale za uspešne v različnih evropskih državah - spominsko dojemanje raznih podatkov naj se čim prej nadomesti z razvijanjem mišljenja, spodbuja ločevanje bistvenega od nebistvenega, znajdenje pri iskanju in odbiri podatkov, to pa je že priprava na razne vrste preverjanja znanja. [371 Odnose med učitelji in dijaki je treba spreminjati v medsebojno spoštovanje, posebej pa usposobiti učitelje za razvijanje samozaupanja pri dijakih. Gotovo je hud strah in slaba samopodoba dijakov eden glavnih vzrokov za odpor do izpitov. E Tako kot vsako civilizirano šolstvo moramo čim prej dobiti neodvisno inšpekcijsko službo za varstvo kakovosti pouka, dijakovih in učiteljevih pravic. Trenutno v sistemu dijakovih pravic nihče ne varuje, zato je tudi toliko dijaškega nasprotovanja na način, ki ga ne moremo odobravati. IsTI Zahtevamo, da so učitelji in dijaki najkasneje z vstopom v zadnji letnik pisno obveščeni o pogojih in rokih izpitov, o tem, kako bodo ti potekali konec šolskega leta. Iz obvestila morajo biti vidni vsi datumi zaključnih, popravnih idr. izpitov. Izključuje naj se nepotrebno podvajanje in nesmiselno preobremenjevanje dijakov. Naj na koncu dodamo, da so to problemi, ki zadevajo tudi starše in ne moremo razumeti, da k reševanju teh problemov niso pritegnili tudi staršev. Menimo, da je treba spodbujati pristojnost staršev v šolskem sistemu, kot je to že praksa v razvitem svetu. Žrtve pomanjkljivosti so namreč zmeraj naši otroci! KLUB STARŠEV ZA BOLJŠO ŠOLO Ljubljana, Gotska 18 matematika in uporabna matematika. Protestiral sem pri vseh tistih, za katere sem menil ali pa vedel, da imajo kaj vpliva na predmetnike. Poslal sem jim dopis s približno - osnovno matematično pismenost, ki jo vsak potrebuje že danes, in ne le v 21. stoletju. Predvsem pa nam omogočite, da bomo lahko podajali temeljno matematično znanje pravočasno in v tolikšnem obsegu, da bo koristilo. Drugače je vsa reforma zaradi reforme, in ne zaradi potreb. v natu jt, uci ui UUU , računstvo smetnjak za vse r^" i i « • i rtjjl' takole vsebino: Da ne bi nastala večja škoda, kot je nujno, moram povedati svoje mnenje o predlogu predmetnikov za strokovne šole. Tak predlog je Smetnjak za vse primere? za matematiko nevzdržen. Čemu izsledki vseh evalvacij in dragih spremljav, če spreminjamo vse na slabše in prehajamo namesto v 21. stoletje v 19.!! V predlaganem se ne strinjam s temle: Prvič, s predlaganim nazivom predmeta: matematika in uporabna matematika. Tako torej - prejšnja matematika v usmerjenem izobraževanju in še prej je bila neuporabna, sedaj pa bomo dodali uporabno! Vsaka matematika je uporabna, samo uporabljati jo je treba. Če jo hočeš uporabljati, moraš matematiko najprej znati - vsaj osnove. Zato predlagam, da iz predmetnikov črtate uporabno matematiko in ostane samo matematika. Bistvo protesta se nanaša na predzadnji stavek zgoraj. Vse skupine, v katerih so pedagoški svetovalci za matematiko do zdaj sodelovali, so za poklicne šole predlagale optimalno razdelitev ur: 140 ur matematike v prvem in 105 ur matematike v drugem letniku. To je štiri ure na teden v prvem letniku in tri v drugem. S tako razvrstitvijo bi matematika, če bi jo stroke znale in hotele uporabljati, res lahko postala uporabna. Z malo več dobre volje sestavljalcev predmetnika in vseh sestavljalcev učnega načrta bi lahko ustvarili tak predmetnik in učne načrte, da bi matematično znanje, pridobljeno pri matematiki, lahko uporabili učenci in predvsem učitelji strokovnih predmetov. Drugo vprašanje pa je, ali sploh kdo zares želi matematiko uporabljati. Bojim se, da pri tem nosi vsaj ena stran figo v žepu. Da bi sistem poklicnega šolstva postal življenjski, bi bilo treba pred- mete med seboj uskladiti ali pa vsaj poskušati usklajevati - mi pa tega nismo niti poskusili. Vsaj tri ure na teden Vse skupine za matematiko so ugotovile, napisale in potrdile z izsledki spremljav, da mora biti matematike vsaj tri ure na teden, če hočemo ta predmet pošteno učiti in nekaj malega tudi naučiti. V zdajšnjih predlogih predmetnikov pa so letniki, ki imajo po dve uri matematike na teden, in kar je še hujše - pojavlja se tudi samo ena ura matematike na teden. To je za matematiko proč vržen čas. Če znanje matematike ni potrebno in so učenci preobremenjeni zaradi tega predmeta - takšne ure črtajte, saj bo manj škode in stroškov. Po tako sestavljenih predmetnikih pa sklepam, da sestavljalci menijo, da matematika ni potrebna. V zadnjem letniku poklicne šole matematika ne more podpirati nobenega strokovnega predmeta, učenci pa jo imajo na urniku. Prosvetni minister plačuje šolam ure, ki ne koristijo nikomur in so namenjene le »mučenju kristjanov« v klopeh. Nismo proti strokovnemu računstvu, mislimo pa, da je to stvar stroke in poklicnega znanja ter nadgradnje in uporabe matematike pri strokovnih predmetih; za vsak strokovni predmet po njegovih potrebah, zahtevah in predvsem po znanju učiteljev. Matematikom prepustite, da bodo naučili osnove matematike Kljub temu protestu in negodovanju tudi nekaterih drugih matematikov pa se še zmeraj pojavlja težnja po vpeljavi strokovnega računstva v dveletnih smereh. Zato se moramo najprej vprašati: »Kaj sploh je strokovno računstvo?« Najbolje bi ga označili, če bi rekli, da je to tisti del fizike, kemije, biologije in tehnologije, ki bi ga učili brez poskusov in razlage. Zgolj vstavljanje števil v obrazce. Tako bi postal odstotek odpadka pri mizarjih ena znanost, a odstotek alkohola v vinu pri agroživilcih druga znanost, da ne govorim o odstotku zviševanja življenjskih stroškov. Tako ozko usmerjeni predmet bi nam omogočil, da bi se učenci morali držati svoje (pol)kvalifikacije in onemogočeno bi bilo vsako prenašanje spoznanj s problema na podoben problem in iz stroke v stroko. Povrhu vsega pa je takšno dejanje - če že ne neumno, pa vsaj predrago, saj bi morali napisati vsaj trinajst strokovnih račun-stev. Doslej pa nismo mogli v vsem času usmerjenega izobraževanja dokončati niti edinega učbenika matematike za skrajšane programe (zdaj dveletne šole), saj je izšel samo prvi del. Prevod pa je z vsemi dajatvami vsaj toliko drag kot domači učbenik. Vprašljiva pa je tudi skladnost šolskega sistema, iz katerega bomo prevedli učbenik - z našim sistemom. Poleg tega pa učenci dveletnih šol morajo v poklicni šoli nadomestiti še primanjkljaj iz osemletke, ker se lahko vpišejo v dveletno šolo že s šestimi razredi osnovne šole. Zakon jim dovoljuje po končani dveletni šoli vpis v prvi letnik srednje šole, za katero je pogoj končani osmi razred. ske zglede iz strokovnih in , voslovnih predmetov. ^ tehnologije in poklicno zna pa bi postale čisto pravljičab1'' Če razbremenimo stroko in voslovje vseh količinskih delitev (izračunov) obreffl611" rezilni hitrosti itn.), Pfll taki predmeti v praksi niso prida vredni. Zato pa naj se'21' čuni, ki spadajo v stroko, oW' navajo tam, in nikjer dru? Izračun je le konec dolge rad*J tehnoloških prijemov, opo?0’ s področja varnosti pri delu h iztrgan iz tega »okolja« pa jo ^ izračun mrtev in neupota^ matematika pa je le orodjo ' na tej stopnji že lahko govori11; o matematiki. Boljše bi bil0^' voriti o matematični pismen01 ,Si Na tej stopnji smo komaj ot^1 lali »velike črke matematike*1 jih ne znamo niti dobro bra' toda nekaj »pismenk« pa i lahko uporabimo. Predlogi v triletnih progta11! vsebujejo matematiko in UP; rabno računstvo. In spet bi H treba opredeliti uporabno radi stvo za vsako smer pose^. V predlaganem številu ur pa! -ne da obdelati niti temeljnih P® mov matematike. Problem prav tak kot s strokovnim raN1 stvom, zato naj bi uporabno r| čunstvo v triletnih programihJ tali. Ob vsem tem modnem M Ijenju različnih predmetov paj mi žal prihaja na misel sta(; obrabljena smešnica: »Pujs 1 kura sta ustanovila okrepč6'8 nico: eden bo dal mast, dru jajca. Ko je posel stekel. I nekdo od njiju spoznal, da mp1 .poginiti1, da bo izpolnil pog0!1 Drugi pa je žal prepozno ugo’1 vil, da je pobil in prodal v; svoje potomstvo.« Materna11 pa premislimo, kam nas pelj? take misli in pomislimo, kat remu od obeh partnerjev sn> bolj podobni. Vse zapisano je osebno ma‘ nje. Upam, da se strinja z njim-kdo. Vesel pa bi bil, če bi o tej premislili člani raznih komisij, f imajo vpliv na predmetnike 1 razdelitev ur po letnikih v našd poklicnem šolstvu. ZVONKO PERAT Študij germanistike - da ali ne - in kako? K pričujočemu zapisu me je spodbudil članek dr. Mete Grosman v letošnji 5. številki Prosvetnega delavca (Študij germanistike: da ali ne) in še nekateri dogodki pred objavo in po njej. Značilno je, da v članku ni niti besedice o tem, da je to tudi študij, namenjen prihodnjim učiteljem tujih jezikov, in da vsebuje zato tudi predmete, ki segajo v teorijo (in prakso) učenja in poučevanja tujega jezika. To seveda ni naključje ampak odseva omalovažujoč odnos, ki že vsa leta vlada na Filozofski fakulteti do predmetov, kot so psihologija za učitelje, pedagogika, didaktika in specialne didaktike. Odnos, ki ga podpira prepričanje, da je za dobrega učitelja vse to nepotrebno, ali - kot je izjavila avtorica na zadnji seji PŽS fakultete: »Na nobeni osnovni šoli še niso naših diplomantov vprašali, kako so pedagoško usposobljeni - zmeraj jih je zanimalo samo, kako obvladajo jezik.« Ta »kratki stik« me še toliko bolj moti. ker kolegico zelo cenim ne le kot jezikovno strokovnjakinjo, temveč tudi kot znanstvenico, ki je s svojo publicistično in predavateljsko dejavnostjo veliko naredila tudi za učitelje. Dobro tudi že ves čas sodelujeva pri magistrskem študiju specialnih didaktik tujih jezikov, ki se prav na germanistiki dobro razvija. Videti pa je. da gre tu za globoko iracionalno zakoreninjeno nasprotovanje, ki žal ni racionalno utemeljeno. Naj ponazorim, kako čustveno nabito je ozračje na Filozofski fakulteti, kadar gre za vprašanja pedagoškega izobraževanja, še z nekaj citati iz lanskega dopisa z oddelka za romanistiko; sprožilo pa ga je to, da smo pri psihologiji in didaktiki vpeljali nekaj (obveznih) vaj za študente, saj, kot vemo, sama predavanja ne vodijo do uporabnega znanja in usposobljenosti. Tedanja predstojnica oddelka je to imenovala »samopašno ustrahovanje študentov«, »nesramen način« in »nasilje nad kolegi«. Predlog pravilnika o pedagoški praksi, ki predvideva, »da so v času opravljanja prakse študentje oproščeni drugih obveznosti«, pa označila kot »infantilen in nasilen« dokument, ki priča o »predlagateljevi želji po oblasti in po prevladi njegove stroke nad drugimi«, »neobzirno in samovoljno vnašanje nereda v pouk« ter »prepotentno početje«. Tako nujno potrebne prakse naši študentje, razen geografov in sociologov, še danes nimajo; treba pa bi bilo poškiliti samo čez severno mejo (to včasih še preradi delamo), in bi našli v univerzitetnem študiju gimnazijskih učiteljev uzakonjeno deset tedensko prakso na šolah, v študiju osnovnošolskih učiteljev pa še daljšo. Čudež je, da v teh razmerah študentje ohranjajo še kolikor toliko pozitiven odnos do teh predmetov (da ga imajo, zlasti tisti, ki nameravajo v pedagoški poklic, nam kažejo vsakoletne anonimne ankete). Čudim se tudi, da se to dogaja na področju, ki je zaradi svoje narave dela »kozmopolitsko«, v stalnem stiku s tujimi strokovnjaki. Kogarkoli bi vprašali, bi jim razložil, da v Evropi izobražujejo učitelje tujih jezikov v simbiozi med sodobno zasnovanim jezikoslovnim, pedagoško psihološkim in specialnodidak-tičnim izobraževanjem z veliko nadzorovane prakse. Za osnovnošolske učitelje znaša specifični delež »profesionalne« izobrazbe med 25 in 40 odstotki znotraj tri do štiriletnih programov, za srednješolske pa med 15 in 30 odstotki znotraj štiri- do petletnih programov ali pa mu je dodan v obliki »pedagoškega leta«, s težnjo po širjenju v zadnjem desetletju (podrobnejše komparativne podatke sem navedla v članku v Vzgoji in izobraževanju, 1/1991). najbolj običajnega v tujih Stud'] ( skih programih in marsikje (nP1 ; na naravoslovju) tudi že pri naS ] Na Filozofski fakulteti pa oČitI,(; j ni izvedljiva, ker bi »preveč trp£ , študij stroke« ali ker nobe( predmet noče med izbirne. J To se dogaja v času, ko želio11 poučevanje tujih jezikov inteif irii virati, preseliti v nižje razrede1; celo v predšolsko obdobje, Kn je poznavanje psiholoških, met° dičnih in drugih zakonitosti obvladanje ustreznih metod 'J odnosov še posebno pomembfl . (prim. članek N. Seliškar v pr6):: ( nji številki Prosvetnega delavca ' Če bi pri nas imeli posebej ’1 Tujina tako - kako pa mi? »Pedagoški del« izobraževanja na Filozofski fakulteti, s specialnimi didaktikami vred obsega nekako 13 odstotkov programa in mora zmeraj znova (v poprečju vsaki dve leti) utemeljevati, zakaj je sploh še tu. V zdajšnji reformi programov, ki utemeljeno zahteva, naj bodo študenti manj obremenjeni z neposrednimi študijskimi obveznostmi (z 900 na 750 ur na leto ali s 30 na 25 ur na teden), naenkrat za te predmete v štiriletnem študiju ni več prostora. Predlog, za katerega se fakulteta vse bolj ogreva, da bi se pedagoške sestavine strnjeno obravnavale v devetem semestru, je sicer utemeljen, če gre za gimnazijske profesorje; za osnovnošolske pa takega modela, iz raznih vzrokov, zlepa ne bi našli kje drugje. Dosti bolj ustrezno bi bilo dati študentom v 3. in 4. letniku možnost, da izbirajo med predmeti pedagoške in nepedagoške smeri. Taka izbirnost je nekaj šolo za prevajalce in šolo za o'-' i telje tujih jezikov, bi si tako ^ i kluzivnost lahko privoščili. TaC j srednješolci bi se potem lažje ; ločali za študij glede na svoji i interese. Ker pa imamo (če J' štejemo mariborske Pedagog fakultete) le eno šolo tujih je® kov na najvišji stopnji, bi ta ^ rala pokazati večjo prožno5.1 večji posluh za svetovne težnjo^ za poklicne namere in potreb svojih študentov. Morda pa bomo pri nas izum1 povsem svojevrstno izobraže'-nje učiteljev, ki bodo, napolnj^ s strokovno jezikovno teorijo1 postavljeni pred učence, tak' znali uspešno poučevati, ocefl]£ vati ter svoj odnos, vzgojni 5t prilagajati starostnim in druž|, posebnostim, brez poprejšnje! usposabljanja v tej smeri? Mon tak način že imamo in bi lam' učitelji, ravnatelji, svetovalni^ lavci naših šol potrdili, da se k takega dobro obnese? Zanimi'1' bi bilo slišati njihova mnenja! BARIČA MARENTIČ-POŽARNIK Med stvarnim in idealnim Vnanje, razumevanje, prepoznavanje, reprodukcija 'm* govorimo o znanju, ločujemo različne stopnje obvladanja snovi P^den gremo na izpit, je treba vedeti, kaj bo izpraševalec od nas aJ^r.Spet se vračamo k pomnjenju in koristno je vedeti, da Koliko je vredno pozabljeno znanje Ker se tisti, ki študirajo, najbrž že od nekdaj sprašujejo, kakšen smisel ima neko učenje, saj ga pozabimo, dajemo nekaj pojasnil še o vrednosti pozablje- 0vek ničesar, kar je znal, pomnil in doživel, ne pozabi. Vendar pa je q tanjanje na stopnji rutinske reprodukcije nekaj čisto drugega. tem, na kateri stopnji naj bi študent obvladal neko snov, je sis?1Sail“ ve,iko posebnega in nepotrebnega. Sem spadajo vse vrste jasn,i se o vrednosti pozabi f p(Ke?a,tike (taksonomije) vzgojno-izobraževalnih smotrov, o katerih nega znanja. Rekli smo, da pr i binK?J 80V0ri Pedag°ška psihologija; najpogostejša zahteva je, naj zaprav vsega nikoli ne pozabimo f .,)v |.estno raven, in sicer tem glob-1 J®’kolikor bolj se časovno od-! n '^a' vsebin se ne moremo . ^?Zneje hote spomniti ali jih pri-] !Cati na raven aktivnega spo-1 lna- Vendar ne gre za popolno , P0zabo, Vsebine ostajajo v pod-1 a^esti in so dejavne, vplivajo na | .• e mišljenje, vrednotenje, de-Javnost, čeprav se tega ne zave-vam°, Da pa p0zabljene ' Senine prikličemo v zavestni r' P0min, je potrebna pomoč; čim i sloblje so v podzavesti, tem več ' P°moči potrebujemo. “l ■ Tako na primer vsakdo pozna z svojih izkušenj pojav, da nekaj j 'cer ve, pomni itn., a se tre-'Jl lutno ne more spomniti (nekega 1‘ °braza, imena). Ko dobi nekaj 4 j0.1110^' (npr- kje sva se že vi-r da, kako vam je ime), pa se «sPomni vsega, spomin pri-] °P| zavestno aktivno raven. ® “ojav spada tudi v psihoana-azo, kj jo je utemeljil Freud, njemu priznavamo odkritje pod-s> zavesti. Človekova osebnost je yse tisto, kar je njegova prete-t k*1’ vse doživeto in vse znanje ' oblikuje našo osebnost; pozab-! Jono ni izgubljeno, je le vskla-0'sčeno, naša osebnost je nekak-Sen kontinuum zavestnega in Podzavestnega - pri tem je pod-Zavestnega več kakor zavest-nega. Za ponazorilo se pogosto uPorablja prispodoba ledene 8°re, ki plava v vodi. Ker je jj specifična teža ledu za slabih 10 it odstotkov manjša kakor vode, |S strli iz vode le kakih 10 odstot-i( kov ledu, 90 odstotkov pa ga je ,e P°d njo. (Pečk govori le o 5 od-,( stotkih zavestnega.) Primerjava nam pomaga razumeti znanje na lil različnih ravneh. Če je neko zna-j nJe- ki si ga nismo utrdili, tik pod it! Pragom zavesti, potrebujemo el nekaj pomoči, da je naše znanje oj Zavestno operativno; čim globlje ;t an čim šibkejše je, tem več poit moči potrebujemo. 5 Kadar znanje noče iz j skladišča ' tem, pojmov, spoznanj, ki jihj morajo obvladati, in raven, katero ne smejo. Te teme in j1 raven pa je seveda mogoče 1 potrebno (odvisno od tipa šol(| v šolskem delu s pomočjo učb£ nikov - in večkrat žal brez njih1 mimo njih - preseči, razčleni*1 dopolniti, problematizirati itn ! - daje jasno podobo (spel učencem in učitelju, pa tudi d*1 gim) o »standardih« evropsk britanske srednješolske sociol*" gije; - predstavlja realistično. s<> ološko utemeljeno podobo ne* »moderne družbe« (britanske)* njenih osnovnih parametrov. ^ primerjavo in v spodbudo za ^ pravo so - v dodatku k slove«* izdaji - izbrani analogni poda** in ugotovitve za sloven**; družbo, ki so jih pripravili nj raziskovalci pod vodstvom ** Franeta Adama. Razumljivo, da vse teme, ta* kot so obdelane v tem prifP niku, niso v enakem razmerju*1 možnosti in potreb po obdela* istih tem pri nas. Odnosi «1* rasami so za naše potrebe (pre obsežno predstavljeni, probt1 malika religije pa je na pri«1) (za nas preveč) zožena, saj ima) v Angliji v šolah poseben pfS1 met o religiji. Obravnavani priročnik h z ustreznimi dodatki/podati izredno koristen pripomoček z študij sociologije in družboslovf v naši srednji šoli tako ob nadal nji začasni uporabi do zdajšnj1 učbenikov kot ob - čimprejŠ*1 - vpeljavi novega. MARKO KERŠEVAN Dobra knjiga dobro mesto najde Mladinska knjiga: novosti iz zbirk Pisanice, Sinji galeb, Odisej idr. iz programa mladinskega leposlovja Čeprav je slovenski knjižni trg majhen in so knjige tisto kočljivo tržno blago, katerega prodaja se v slabših časih rada ustavi, se pri Mladinski knjigL vsaj kar zadeva mladinsko leposlovje, ne morejo pritoževati. Marsikatera od njihovih knjig, to so v novejšem času povečini prevodna dela, je namreč že kmalu po izidu razprodana, videti je celo, da bo treba zvišati naklado, pri založbi pa premišljujejo celo o širjenju založniškega programa. četku knjige. Vsebovana so vsa poglavja optike, tudi polarizacija in holografija, ki ju nekateri srednješolski učbeniki fizike izpuščajo. Škoda pa je, da na koncu knjige ni še abecednega pojmovnega kazala. Zaradi temeljite obravnave tehničnih nadrobnosti optičnih naprav bo knjiga zelo koristila eksperimentatorjem, tudi srednješolskim učiteljem fizike, in vsem, ki takšne naprave načrtujejo in izdelujejo, pa tudi vsem laboratorijem, ki uporabljajo optične instrumente. RADO TORKAR Postanite tudi vi naročnik Prosvetnega delavca! Tako je na primer že kar precej časa razprodana knjiga iz zbirke Pisanice (knjige, izdane v njej, so namenjene nekoliko mlajšim osnovnošolcem), Čaroznanke avtorice Bine Štampe Žmavc. To je knjižica s pesmimi, v~katerih se spletata življenje in domišljija v sanjski svet. Druga knjiga iz te zbirke je izšla ob 100-letnici rojstva pisatelja Franceta Bevka in 20-letnici njegove smrti in je torej jubilejna. Njen naslov je Tri povesti o tolminskih grofih. Ob tej priložnosti je. založba, pri kateri je tudi sicer izšla večina pisateljevih izvirnih izdaj in ponatisov, prvikrat ponatisnila do zdaj skoraj neznani povesti o tolminskih grofih, ki sta izšli le v periodiki leta 1927 in ju je Bevk napisal tedaj, ko se je snovala trilogija Znamenja na nebu. Matilda, uspešnica Rohnalda Dahla, je izšla v prevodu Bogdana Gradišnika in je tako šele tretja v slovenščino prevedena knjiga s sicer kar zajetnega seznama del tega avtorja, namenjenih mladini. Res škoda, saj je knjiga o izjemni deklici, ki jo odlikujejo čisto nenavadne sposob- nosti, več kot odlično zabavno branje. Otroci pa bodo lahko v slovenščini prebrali le še knjigi tega pisatelja: Velikanski dobrodušni velikan in Čarovnice. V zbirki Sinji galeb se je nabralo z leti Že kar lepo število naslovov; 274 jih je. Med novejšimi deli iz te zbirke,. ki ima bralce od 3., 4. do 6. razreda osnovne Šole, je izšlo delo Bela past, v katerem je avtor Bogdan Novak - knjižica je njegov mladinski prvenec - veliko pozornosti namenil zgodbi, zato je ta temu primerno razgibana in napeta. Govori o skupini mladih fantov in deklet, ki se z vodniki odpravijo na smuko, pa jim vrnitev prepreči snežna nevihta. Dlan polna zvezd, knjižica iz iste zbirke, je besedilo Rafika Schamija, po rodu Sirijca, ki je preživel mladost v’ Damasku, zdaj pa že dolgo živi in ustvarja v Nemčiji. Knjiga je dnevnik fanta, ki živi v sirskem mestu, v kraju, kjer se križajo nasprotja. Svoje življenje namerava nameniti časnikarstvu, resnici, ki odpira prostor svobodi. Glavni junak, deček, začne pisati svoj dnevnik pri štirinajstih letih, in ko ga nekaj let pozneje kot sedemnajstletnik konča, se znajde v položaju, ko se mora upreti in izpostaviti, ali pa se upogniti. Pisatelj uporablja takšno dnevniško pripovedno obliko zaradi posebne vrste avtentičnosti, ki jo pričakujejo, mladi od takšnega besedita. Nedeljka je deklica, ki se je rodila v nedeljo - knjigo o njej pa je ustvarila sodobna nemška pisateljica Gudrun Mebs. Pisateljica je dobila za ta roman leta 1984 nemško nagrado za mladinsko književnost. Nedeljka je pripoved o brezdomni dekliči, siroti, ki se ji nazadnje le nasmehne sreča; to je mama, ki je sicer povsem drugačna, kot pa si jo je predstavljala, a takšna, ki zna videti v majhni deklici celega človeka in ji zna prisluhniti, To ni le pripoved o otroškem iskanju Sreče, temveč čtudi nevsiljiva pripoved o odnosu med starši in otroki. Knjiga bo , vsekakor zanimiva tudi za marsikaterega starša. Poleg že nekaj časa razprodanih pripovedi Iva Svetine Deček in muha prinaša zbirka Odisej, posebna, novejša zbirka za nekoliko večje najstnike in obenem tudi za odrasle, knjižico Strahec. Napisala jo je avstralska pisateljica za mladino Patricia Wrigh-ston. Za njo je že precej uspešnih mladinskih del, ki so bila nagrajena tudi z Andersenovo nagrado. Strahec je knjiga, ki po svojih značilnostih spada v zbirko Odisej prav zaradi dvo-plastnosti, mogoče pa jo je brati na dva načina: lahko je zgolj zanimiva zgodba o stari gospe, ki zbeži iz civilizacije v hišico ob jezeru v osameli družbi psa Hektorja in - kot se kmalu izkaže tudi gozdnega duha, ki ji kar precej načenja živce. Lahko pa po- gledamo nekoliko pod povrf ^ Zgodbe in odkrijemo v njej priprt ^ ved o človekovem mestu in v M ravi in o njenem občutljivem raf novesju, njeni nedoumljivosti r še o marsičem. J Značilna odisejevska dvojno* zbirke, saj je ta lahko najstnišk ali odraslo branje, odlikuje tul* P knjigo Tadeusza Konwickef' Kronika ljubezenskih pripetijo jev, v prevodu Toneta Pretnarju ^ Zgodba se dogaja v predmestji j. litovskega glavnega mesta VilM. in je sodobna romansirana priprt ^ ved,, pretresljiva parafraza o 8(r. meu in Juliji, preplet fantastiki 1 meditativnih delov besedila / ' sanj, skozi katere živi svojo pr1' j, povedano ljubezen glavni juno* 5 zgodbe. ! 6 Za konec pa samo še neki 0 o dveh omembe vrednih tujih dl lih. Prvo od njiju je knjiga D wisa Carrolla Aličine dogodi f , čine, v kateri sta objavljeni ob Zgodbi Aliča v čudežni deželi rt ■ Alka v ogledalu, in sicer v nO p vem prevodu Gitice Jakopin, U' , tentičnost besedil pa še posek ' ohranjajo izvirne ilustracij1 ^ Johna Tennela, kakršne so bi* objavljene v prvikrat natisnjene^ p izvirniku pred 125 leti. Omenil1, pa je treba tudi najstniški stopnf'. " prilagojeno spremno besedo Mu rije Stanovnik, ki seznanja brak1 4 s prvinami literature absurda A r še posebej z značilnostmi omenj1 nih besedil. . ~ Zelo malo znano je, da j' 1 slavni slikar Leonardo da Vini zapustil v svoji zapuščini tudi ni’ kaj zapisov v zrcalni obliki in je prevedel iz italijanščine v sle venščino Jaša L. Zlobec. Basri in legende so torej zapis o razlk nih živalih - mitoloških in tistih _ ki v resnici žive, spremljajo pa jA razkošne ilustracije, ki so takšn1 kot v izvirni italijanski izdaji. 2 VLASTA KUNEJ NAKNADNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1991/92 i Svet ^snovne šole prana kocbeka gornji grad i zPisuje dela in naloge Ka^AVNATELJA .^ndidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja v osnovni šoli in ^ strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojno-izobraževalnega dela s" ^rokovne in organizacijske sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo ( $0|VoJ'm delom pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog osnovne j d Poštev pride kandidat, ki je pri svojem dozdajšnjem pedagoškem ; n®Ju dosegal delovne uspehe, ki zagotavljajo, da bo uspešno opravljal i faJ°8e pedagoškega vodje šole. . y rani kandidat bo imenovan za 4 leta. . 'ačetek dela 1. 9. 1991. t Kanrl-J j; oanaidati naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili l( ^ 'zPolnjevanju razpisnih pogojev na Osnovno šolo Frana Kocbeka ii nL,riP*s°m »za razpisno komisijo«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri j Veščeni 15 dni po odločitvi. j °sNOVNA ŠOLA ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE razPisuje prosta dela in naloge: 1 " UČITELJA ZGODOVINE za PŠ Stara cerkev, za določen čas (nadomeščanje porodniškega dopusta) . UČITELJA SLOVENŠČINE za PŠ Stara cerkev, za določen čas (nadomeščanje porodniškega dopusta), UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN LIKOVNEGA POUKA Za PŠ Stara cerkev, za določen čas (nadomeščanje porodniškega dopusta) UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE OZ. MATE-j MATIKE za PŠ Stara cerkev, za nedoločen čas, ,r " UČITEUA MATEMATIKE za CŠ Kočevje, za nedoločen čas j " UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN RAČUNALNIŠTVA OZ. FIZIKE za CŠ Kočevje, za nedoločen čas , " UČITEUA BIOLOGIJE IN SPOZNAVANJA NARAVE za J UŠ Kočevje, za določen čas. " 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za PŠ Livold, za nedoločen čas 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za CŠ Kočevje, za e nedoločen čas. J Začetek dela s 1. 9. 1991. - £°goji: po Zakonu o osnovni šoli. 1 Prijave z dokazili o " PMsa na naslov: o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi ■: OSNOVNA ŠOLA ZBORA ODPOSLANCEV J^OČEVJE, Trg Zbora odposlancev 28 ^ izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh p 61330 KOČEVJE. 30 dneh po objavi razpisa. z | J^Z ŠENTJUR ; osnovna šola kozjanski odred ®225 PLANINA PRI SEVNICI izpisuje prosto delovno mesto J " UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE (zaželeno znanje računalništva), PRU, za določen čas - eno šolsko leto j Začetek dela: 1. 9. 1991 v 15 dneh po izbiri. ‘j0« za prijavo: 14 dni po objavi razpisa bomo obvestili o izidu razpis | Kandidate JEZIKOVNA ŠOLA NIANSA d. o. o. DOMŽALE ji Potrebuje «" PROFESORICE NEMŠČINE, ANGLEŠČINE IN ITALI-r JANŠČINE za območja Domžal, Postojne in Zasavja. liUelo je honorarno. Možnost za kasnejšo redno zaposlitev. (Kandidatke morajo izpolnjevati tele pogoje: diploma FF ustrezne zj^neri, opravljen strokovni izpit. r “rošnje z dokazili pošljite na naslov: NIANSA d. o. o. Domžale, C. 5 talcev 19, 61230 Domžale _____________________________________________________ I Komisija za delovna razmerja I °SNOVNE ŠOLE DR. FRANCETA PREŠERNA, Šolska ulica 2, ( 61310 RIBNICA M ( K UČITEUA KEMIJE, FIZIKE in SPOZNAVANJE NARAVE j z UČITEUA GLASBENE VZGOJE i Za razpisano delovno mesto pod št. 2. je mogoče dobiti stanovanje. ■ delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim ! ^som. Začetek dela je 1. 9. 1991. I Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovni usposoblje-t nosti v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov, z oznako »komisija i za delovna razmerja«. i 0 izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po roku za prijavo. ■ razpisuje prosta dela in naloge Zavod osnovna šola novo mesto Za osnovno šolo Milka Šobar-Nataša Šmihel: - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZGODOVINE, za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1991 - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas - polovični delovni čas, začetek dela 1. 9. 1991 Za osnovno šolo Katja Rupena: - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1991 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v desetih dneh po objavi razpisa na posamezne osnovne šole. O izbiri bodo obveščeni v tridesetih dneh po roku za prijavo. OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE NOVO MESTO, p. o. Ul., Milke Šobar št. 25 68000 NOVO MESTO Svet šole razpisuje prosta dela in naloge - 5 SPECIALNIH PEDAGOGOV - DP za delo v vzgoji za določen čas, od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992, s polnim delovnim časom, v popoldanskem času. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni pisno v 15 dneh po poteku razpisa. UMT d. o. o. ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE 61234 MENGEŠ, Kidričeva 76, Trzin telefon: 715-083 razpisuje dela in naloge VEČ UČITEUEV - NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, P - BIOLOGIJE IN KEMIJE - raziskovalne smeri - AKTIVNE REKREACIJE — smer telesna vzgoja Pogoji: Ustrezna izobrazba, organizacijske in strokovne sposobnosti. Če ste za dolgoročno, honorarno in stimulativno sodelovanje med počitnicami, pošljite pisno ponudbo s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na UMT d. o. o., 61234 Mengeš, Kidričeva 76, Trzin. Navedite tudi vaš telefon. O izbiri boste obveščeni takoj po preteku razpisnega roka. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO LITIJA, Ponoviška 3 GLASBENA ŠOLA razpisuje naloge in opravila: 1. za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA TROBIL 2. za določen čas, s skrajšanim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITEUA FLAVTE - PREDMETNEGA UČITEUA KLARINETA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih šolah. Prijave z dokazili naj pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ponoviška 3 SREDNJA ŠOLA ZA RUDARSTVO IN GEOLOGIJO ZAGORJE OB SAVI Cesta zmage 5 razpisuje dela in naloge - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA IN NEMŠKEGA JEZIKA oziroma UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen, polovični delovni čas z možnostjo prehoda na polni- delovni čas - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen, polni delovni čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu - UČITEUA ZA POUČEVANJE PREDMETA OBLIKOVANJE TEKSTILA za določen, polni delovni čas Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o srednjem izobraževanju. Začetek dela: 1. 9. 1991. Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. Informacije po telefonu 060161501. * 1 2 CENTER ZA USPOSABUANJE SLUŠNO IN GOVORNO MOTENIH MARIBOR, Vinarska 6 razpisuje za določen čas, s polnim delovnim časom, do konca pouka v šolskem letu 1991/92 in redni letni dopust delovna mesta: Začetek dela za vse je 1. 9. 1991. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov centra. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka. OSNOVNA ŠOLA MARJAN NOVAK-JOVO, UUBUANA Vič, Nanoška 2 razpisuje prosto delovno mesto - PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite tajništvu v 10 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Začetek dela je 1. septembra 1991. SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA IN GIMNAZIJA UUBUANA Šubičeva 1 razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (visoka izobrazba), za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA (visoka izobrazba), za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN ITALUANSKEGA JEZIKA (visoka izobrazba), za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITELJA MATEMATIKE (visoka izobrazba), za določen čas od 1. 9. 1991 do 14. 3. 91, s polovičnim delovnim časom - 2 UČITEUEV RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (visoka izobrazba), za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE (visoka izobrazba), za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - ASISTENTA FIZIKE (srednja izobrazba), za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom - UČITEUA GEOGRAFIJE (visoka izobrazba), za nedoločen čas, začetek dela 1. 10. 91, s polnim delovnim časom r- UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI (visoka izobrazba), za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI (visoka izobrazba), za določen čas, s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu (nastop dela 1. 9. 1991-1. 9. 1992) - UČITEUA FIZIKE (visoka izobrazba) za določen čas, s polovičnim delovnim časom. - UČITEUA MATEMATIKE (visoka izobrazba), za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Posebni pogoji: začetniki - poskusno delo 6 mesecev. Kandidati morajo prijavi za razpis priložiti dokazila o strokovni in pedagoški izobrazbi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: Srednja zdravstvena šola in gimnazija, Šubičeva 1; Ljubljana: Komisija za delovna razmerja. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOSIP BROZ TITO TRBOVUE razpisuje prosta dela in naloge — SPECIALNEGA PEDAGOGA za poučevanje v oddelkih s prilagojenim programom, za nedoločen čas; višja izobrazba - smer šolska pedagogika — UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas; predmetni učitelj ali profesor — UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas; predmetni učitelj ali profesor — UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, za določen čas (do 26. 11. 1991); predmetni učitelj ali profesor — UČITEUA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE, za določen čas (do 31. 8. 1992); predmetni učitelj Začetek dela za vsa razpisana mesta je 1. 9. 1991. Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu. GLASBENA ŠOLA KAMNIK Kajuhova pot 11 razpisuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom prosta dela in naloge: * - UČITEUA FLAVTE - UČITEUA KITARE - UČITEUA HARMONIKE - UČITEUA CITER - UČITEUA VIOLINE Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih šolah. Prijave naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa, o izbiri pa jih bomo obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. razpisuje prosta dela in naloge: i osnovno šolo 15. divizije GRM: " 3 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, nastop dela 1. 9. 1991 " UČITEUA TELESNE VZGOJE, za določen čas, od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1991 za osnovno šolo 12. SNOUB Bršljin: " UČITEUA LIKOVNEGA IN TEHNIČNEGA POUKA, za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1991 i za osnovno šolo Janez Trdina Stopiče: " UČITEUA LIKOVNEGA IN TEHNIČNEGA POUKA, za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1991 " UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, od 1. 9. i 1991 do 31. 8. 1992 1. PSIHOLOGA Pogoj: diploma filozofske fakultete, eno leto delovnih izkušenj Poseben pogoj: poskusno delo tri mesece 2. TREH SPECIALNIH PEDAGOGOV Pogoj: diploma L stopnje pedagoške akademije smer: surdo-logo, devet mesecev delovnih izkušenj Funkcionalno znanje: verbotonalni seminar. Poseben pogoj: poskusno delo tri mesece. Delovno razmerje pod 1. in 2. lahko sklene tudi pripravnik brez vpeljave poskusnega dela. 3 DEFEKTOLOGA-LOGOPEDA-PRIPRAVNIKA Pogoj: diploma fakultete za defektologijo smer: surdo-logo SREDNJEŠOLSKI CENTER DUŠANA KVEDRA PTUJ, Volkmerjeva 19 razpisuje prosta delovna mesta - ŠTIRIH PROFESORJEV MATEMATIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — PROFESORJA FIZIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Na voljo bo eno enosobno stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi na naslov Srednješolski center Dušana Kvedra Ptuj, Volkmerjeva 19, v osmih dneh po objavi razpisa. Svet -"'tUc WO LJUBLJANA VlC-RUDNIK Ljubljana^ Tržaška 7y r a z p i s u j e po 179. členu Statuta VVO Ljubljana Vič-Rudnik prosto delovno mesto Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE ZA ELEKTRONIKO IN NARAVOSLOVJ LJUBLJANA Prušnikova 78 k GLASBENA ŠOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER Prešernova 8 razpisuje dela in naloge - UČITEUA HARMONIKE IN VODENJE ANSAMBLA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela 01. 09. 1991. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o glasbenih šolah. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku. - VODJE DELOVNE ENOTE Pogoji: Za vodjo delovne enote je lahko imenovan, kdor izpolnjuje z zakonom določene splošne pogoje, in: - je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj - ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok - m: - ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo lahko s svojim delom pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog VVO. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. razpisuje prosta dela in naloge - PROFESORJA NEMŠČINE, za določen čas, s polnim delo' S časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustofl^>J - PROFESORJA MATEMATIKE, za nedoločen čas, s p« S delovnim časom Sjj: - PROFESORJA KEMIJE, za določen čas, s polnim delo'^ časom ^ - DIPLOMIRANEGA PSIHOLOGA, za določen čas, s f delovnim časom - PROFESORJA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas. s p%c delovnim časom Začetek dela 1. 9. 1991. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: VVO Ljubljana Vič-Rudnik »razpisna komisija«, Ljubljana, Tržaška 79. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. faz ■aiu c»ili 'Sti Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje' dneh po objavi razpisa. O izidu jih bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po končani iz^ci _____________________________________________________________>ns Dbrj CENE Stupar center za permanentno izobraževanje Ljubljana, Vojkova 1, tel.327-244/314-737 OSNOVNA ŠOLA K SODELOVANJU VABIMO UČITELJE za honorarno poučevanje v osnovni šoli za odrasle. Pouk poteka vsak dan v popoldanskem času. obseg vašega sodelovanja določimo sporazumno. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli, zaželene pa so izkušnje pri izobraževanju odraslih. Informacije po tel. (061) 314-737. Pisne prijave sprejemamo do 20. junija 1991 na naslov cpi cene Stupar, vojkova i, Ljubljana IZLET LETA Kjer se je pred 700 leti rodila švicarska konfederacija -Ja p Švica je cilj popotovanja. Ne samo zato, ker je lepa, zanimiva in predvsem poučna, temveč tudi zato, ker je Švica letos velika slavljenka. Mineva natanko 700 let od začetkov njene neodvisnosti ter zglednega sodelovanja: med mestom in vasjo proti fevdalcem ter kasneje tudi enako zglednega sožitja med narodi, verami in skupnimi interesi. Ožji cilj popotovanja je tako imenovana pra-Švica, njeni prvi trije gozdni kantoni ob Jezeru štirih gozdnih krajin (Vierwaldstattersee) - Uri, Schwayz in Unterwalden. To je tudi domovina bolj ali manj legendarnega Viljema Tella in kraj, kjer je kakor državna svetinja negovana jasa Riitli. Na njej so trije zaprisežniki 1. avgusta leta 1291 sklenili večno zvezo bojevitih kmetov, k tej pa so kmalu pristopila tudi mesta. Vse to je preraslo v zmago kmečkega upora in oblikovanja za Evropo do takrat še neznane državnosti. Slednja se je več sto let zmagovito dajala s Habsburžani in končno dosegla priznanje vse Evrope. Izlet, ki ga organizira Slovenijatu- rt^ Y V' ° y v 1 SLOVENIJATURIST htj, pojdite z nami! n is ri! Z! L_ 3 m, IJ1 □ □ Učitelji! Ob koncu šolskega leta vas vabimo na zabavno-poučni izlet! A) JUBILEJNA ALPSKA TURA, 4 dni, odhod 27. 6. obiskali ITetišvLTr^Tk ŠTe' °biSkal! b0m° Prelepe alpSke deŽele' v zvezi z j^ejem bomo B) PARKI NAŠIH SANJ, 3 dni, odhod 14. 6. Popotovanje v Italijo, popotovanje posebne vrste, izlet za sladokusce. Šolarji! C) PROGRAMI ZA MATURANTE IN ŠOLARJE LAND^m MIINMUNDUSEKE D° SPUTA # GRČIJA 0 ŠPANIJA O DUBROVNIK 0 GARDE- Pošljite mi program (obkrožite): A) Jubilejna alpska tura B) Parki naših sanj C) Program za maturante in šolarje na naslov: Dodatne informacije: tel.: (061) 316-189, SLOVENIJATURIST, PIVOVARNIŠKA 1, BIRO ZA TRŽENJE, 61000 LJUBLJANA rist, si izbira za svoj cilj prav te kraje, spotoma pa izletnik na poti spozna še velik del alpskega prostora, med nami in Švico. Potovanje se imenuje VELIKA ALPSKA TURA, za nameček pa še JUBILEJNA, zaradi švicarske obletnice. Prvega dne teče pot od doma do kneževine Liechtenstein. Izletnikovo pozornost zbuja rdeča nit spominov na nekdanje slovensko prodiranje vzhodnoalpski svet. Spremlja jih celo v Italijo, na Južno Tirolsko - kjer izvira Drava. Le deloma ponemčena slovenska imena krajev, gora in rek, jih spremljajo skupaj s spomini na stike in boje z Bavarci. Peljejo se skozi kraje, od koder so prihajali k nam na Rut in Sorico, v Vinharje in na Sorško polje. Sto in sto kilometrov daleč jih spremljajo naši, samo slovenski kozolci, še precej časa potem, ko prečkajo srednjeveško mejo med Karantanijo in Tirolsko, nekdanjo narodnostno mejo malo pred Toplaškim poljem. Pot vodi izletnike čez Koren in po dolini Drave, mimo Spittala v Lienz, po Pustriški dolini in čez Toplaško polje. Skozi Bruneck in čez Brenner nazaj v Avstrijo v prelepi Innsbruck ali - po »staroslovensko« - Inomost. Mestu namenijo izletniki dve uri časa. Oglasijo se tudi v dvorni cerkvici, kjer je prazna grobnica cesarja Maksimilijana /., katerega varujejo črni Diirerjevi možje, bronasti kipi evropskih vladarjev in cesarjevih sorodnikov. Mimogrede se izletniki oglasijo še v slovitem alpskem živalskem vrtu. Potem pa naprej po avtocesti skozi 14 kilometrov dolgi arlberški predor v kneževino Liechtenstein. Drugi dan je na sporedu omenjena pra-Švica. Izletniki obiščejo ljubko vili namesto spomenika svoji neodvisnosti in državnosti, so dali na trajen ogled svoje najdragocenejše dokumente. V vitrinah so listine s pečati, ki zgovorno dokumentirajo ne le prvi dogovor pred 700 leti, temveč tudi pristope posameznih kantonov k švicarski konfederaciji in tudi dokumente, ki dokazujejo, da so Švico priznali evropski vladarji, države in papež. Tretjega dne se vije izletniška pot po retoromanski Švici, njenem največjem in najbolj vzhodnem ter tudi najbolj samosvojem kantonu Gra-ubiinden. Tu se izletniki srečajo ne le Z izredno lepim gorskim svetom, temveč tudi z vznemirljivo zgodbo reto-romanskega naroda. Slednji predstavlja v Švici samo en odstotek prebivalstva, pa je njegov jezik vendarle te državen in enakovreden poleg11 e čine, francoščine, italija^ Enako vznemirljive so sorodn/ ,i jih opazimo med branjem krof J imen - nekaterih seveda - »•i zvenijo nekam domače. Pozabf, * da smo se Slovenci ob naselitvi* 'i pah srečevali najprej in prev' ii Z retoromanskim življem, ki je/ Ijeval - še neponemčen - ves ‘j15] noalpski svet. Bavarci so bili tip |a nam sovražniki in prišleki. Iz tj pa »straši« tudi najnovejša dot,> o Venetih... I Ta tretji dan obiščejo izletnih mantično sotesko Via Mala, ki P 1 prizorišče dogajanja v Knittlove* 1 manu in TV nadaljevanki. PleZtl e prelaza Julier in Fliiela, ki sta ^ [j okrog 2300 in 2400 metrov, obit j St. Moritz in Davos ter prelepe Engadinska dolina v vasi Guarda nad švicarskim Engadin lino Engadin, zibelko mladega P Svet se razdaja s panoramami l m pri Irntorimi slrtminirn m nonUTll ' fc^rv.t ^ V- / L« k« 14 f V« J L/C* f US I I > •- - med katerimi dominira mogočni S tisočak Bernina. Ves ta čas (tri noči) so izle*. nastanjeni v kneževini LiechteW (večerja, nočitev in zajtrk), ki /(I veda tudi predmet pozornost) ogleda, zlasti prestolnica VaduZ-J Četrtega dne jih vodi pot Pl domu, deloma po isti, deloma 7% spremenjeni smeri. Najprej po CT cesti »Silvretta« (višina nekaj 2000m) pod Piz Buinom ter , , Slikoviti Triesenberg, edina gorska vas v kneževini Liechen-stein mantični Montafonski dolini, --i Innsbrucka v slikoviti Kitzbiihel’\ prelaz Thurn in skozi felbertaue,\ predor pod Visokimi Turam) vzhodno tirolskega Lienza, kjm popotna klobasa zašpilji. Izletniki gredo konec junija '1 hod 27. VI. za štiri dni) na po1 četrtič. Cena je 6.400 din (s M nom 5.760 din). Prijave pri Sl j |n°sti in očitno je bilo, da so tof ^‘°valci znali prisluhniti po-.“aoi otrok po stiku z narav-ki ''gradivom, po sproščenem in »|elem gibanju. To so dokazo-'fi)3 ^bro opremljena igrišča, L n°vanje v lesu naravne barve, v-< VJ’ Plute, blago, kovine in zelo njilQ umetnih mas. Tu so se naj-o'obiskovalci tudi igrali. )tf- 'Panjem, čutenjem, guganjem Plezanjem, skratka s presku-®lern so se kar najbolje vživeli ‘L n0v° okolje in navezovali stike zd/v"11' ^avduSila rne je postavi-yjh Svilnih različno opremlje-S'"rejenih igralnic, v katerih so otrokom namenjene nad- "Pne hiše. V njih so po nekaj gfPničkah prišli na podest in TNe nadstropje. Lahko so si rali nizek tobogan ali vrvi za 'E. vzpon ali spust v drug koti-' V teh stanovanjskih naseljih 'Ha lepa oprema za vživljanje delo« in učenje spontano iz-'aih dejavnosti in za igre Rokovih vlogah. V majhnih ‘ainjah je bilo vse, kar potre-k prava kuharica - od lesene ™nice do lesenega telefona i^ljivo številčnico. Na nižjem aištvu in odprtih policah so se '"ajale družabne igre. V vozi-je bilo različno gradivo za avo, k temu je bilo mogoče rati drobne figure in mala vo-?• Ob udobnih ležiščih, poste-" 'n mizicah v kotičku so bile ^|)e punčke (med temi ni bilo 'ene plastične); njihovi obrazi f/ “'Ji iz tekstila. Za spodbujanje {["tišljije in vživljanja v vloge je ® na voljo tudi dovolj lutk. Predšolski otrok si igro in pro-j najpogosteje izbira sam, tako pa tudi položaj telesa; f' prostor na brezhibno čistih l J Primerno ogrevanih tleh (2 “ «°P'nji C manj kot v zraku) in J različnih položajih. Tako je glifnk sproščen in dlje dejaven. j piljeni položaj pri neprimerni ^ ga ovira, škoduje pa tudi f^oju hrbtenice. Ker še nima Okovane hrbtenice, naj čim „Vani sedi. Doslej so ugotovili JPrvem razredu največ okvar (posebno hrbtenice). ki so naredili šte- li 1 (l Izdelovalci, vilne mize - te je mogoče nagibati in različna stojala na njih, so upoštevali strokovne ugotovitve in potrebe otrok. Na razstavi smo videli mize za različne potrebe in opravila. Številne so imele nagnjeno ploskev (in različna stojala) te so bolje namenjene večjim otrokom, tiste z ravno ploskvijo pa manjšim, ker je sedanje potrebno le pri obedu. Za likovno vzgojo je bilo mogoče izbrati med barvami in materiali v različnih količinah. Za oblikovanje gline je bilo zelo veliko različno drobnih lesenih mo-delirk, nožev, zank iz bakrene žice in peči za žganje glinenih izdelkov. Med bogato izbiro glasbil so bila tudi takšna, ki so primerna za različno velikost roke in postavice, glasbila na katera lahko igra posameznik ali skupina. Kakšna kakovostna ponudba za izbiro in izboljševanje možnosti za izkušenjsko učenje! Vzgojiteljicam bi bili poleg izvirnih izdelkov lepega lesa še posebno všeč skrbno izdelani in varno zaobljeni robovi pohištva in igrač iz masivnega lesa. Navdušila bi jih izdelava raznolikih vrst stolov, kotičkov in nizkih polic, zabojev na kolesih in številnih vozil. Takšni zaboji so zelo primerni in potrebni za prinašanje didaktičnih sestavljank na ploščah, zelo praktični so odprti namizni predalniki, iz katerih se potegnejo in vanje shranijo sestavljanke. Navdušili bi jih individualni obrazi punčk, ki jih je s pričesko, dodatki na laseh in oblačilih (garderoba) mogoče še spreminjati za slavnostne in pustne priložnosti. Na voljo so kroji, prospekti, ki prikazujejo, kako iz ogrodja nastaja punčka. In to smo lahko tudi videli. Podobni prikazi opravil in popravil v sliki in besedi so bili tudi tehnično in prometno obarvani (kolo) v prospektih in katalogih, te pa je mogoče naročiti na dom. Navsezadnje bi kakovostna in trpežna izdelava omogočila ohranjanje igrač, to pa je posebno pomembno zdaj, ko je čedalje manj možnosti za dokupovanje igrač. Zamisli in dobra volja - še zmeraj najcenejše Že 3. marca 1991 smo na Zavodu za šolstvo v Kranju povabili ravnateljice iz gorenjskih vrtcev. Z velikim zanimanjem so si ogledale kataloge in prospekte. Prisluhnile so vtisom dveh udeleženk, ki sta se dopolnjevali. Udeleženka razstave, ravnateljica, je dejala: »Kam bi mi te hiše sploh postavili, če bi jih imeli? Kaj bi bilo z njimi na igrišču?« Kljub pomanjkanju prostora in denarja pa so si ravnateljice tudi letos želele kataloge in prospekte pregledati še enkrat skupaj z vzgojiteljicami. Spet se je potrdilo to, kar je očitno že veliko let - pripravljenost za delo in iznajdljivost v vrtcih zboljšu-jeta gmotne možnosti za delo. Dobre vzgojiteljice so že od nekdaj ponudile otrokom več kot družba. Ideje in dobra volja so še zmeraj najcenejše ... O odnosu med preventivo in kurativo tudi že predolgo razmišljamo, preveč pa razumemo gospodarske težave. Žal, začaranega kroga ne znamo in ne moremo same pretrgati. Tudi zato in predvsem zaradi otrok čakamo na boljše čase za predšolske otroke. Ti so usodno odvisni od odraslih in razmer v katerih žive. Utesnjena predšolska vzgoja Že pred postavitvijo razstave učil v Ljubljani je bilo jasno, da bo na njej mogoče pokazati le del ustvarjalnosti in dosežkov predšolske vzgoje v Sloveniji. Prav zato me je ob pogledu na premajhen prostor stisnilo, presunila me je čudna misel: Za najmlajše vzgojno področje tako kot za otroke nenehno zmanjkuje prostora, zraka, denarja in zato tudi že otrok za vrtce. Razstavljeni projekti (opravičujem se rabi le dveh besed za res ogromno vidno in še skrito delo) so privabili številne obiskovalce (ne le obiskovalke) lahko pa bi jih še več, če bi bili primerno predstavljeni. Igra je povezana s časom, dobro igračo in s prostorom. Igra kot nuja za drugačno veselo šolo si zmeraj glasneje utira poti tudi v prosti čas. Zato pričakujemo v prihodnje zanjo primernejši, večji prostor. Le tako bi se tudi oddolžili sodelujočim in privabili še tiste, ki še težje javno razstavljajo. IVANA SAJOVIC Fran Berneker: Žrtev, mavčni osnutek K NAROČILNICA PROSVETNI DELAVEC 61104 LJUBLJANA Poljanski nasip 28 Naročam se na Prosvetnega delavca in prosim, da mi ga pošiljate na naslov: Priimek in ime .................................. Ulica in hišna številka ......................... Poštna številka in kraj ......................... Datum .................. Podpis ................. idšolska vzgoja - pastoika dmžbe i, aega nam je že dovolj in pre-* la Kie pravzaprav smo? Kaj i| j* čaka v prihodnje? Komu pri-danio - komu smo sploh še ltrebni? Še in še bi lahko spra-^ a*L ko gre za predšolsko «?jo, za delavce na tem po-i^Ju, za tiste, ki imajo vsak ' opravka s težavami otrok in f^ev, z denarnimi vprašanji, Ivovim vsakodnevnim bojem občinskimi strukturami; tem |°rajo dokazovati in strokovno l^oicijevati stvari, ki so v svetu 'iarr>e po sebi umevne. . °volj nam je nesmiselnega levanja zdaj z enim, zdaj Qrugim sistemom. V enem in je bila najljubša govorni-lieK ^akula govornikov ob po-priložnostih »skrb za °'{e in mladino«, - ti pa da so naše največje bogastvo. Zelo prikladna in v srce segajoča misel. A ko so stopili z govorniškega odra, so pozabili nanjo in ta ljuba skrb za otroke je postala nujno zlo. Vsa naša pričakovanja, da bo nova oblast, ki smo jo imeli za napredno, intelektualno široko, usmerjeno v Evropo, obrnila list v zgodovini v svojo in našo korist, so se izjalovila. Pokazalo se je. da so ji pomembnejši topovi in puške, da se ne zaveda najmočnejšega orožja - znanja in da so zanjo pedagoški delavci le številke. Pa ne le oblast. Razočarali so nas tudi strokovnjaki. Z mnogimi svojimi zasnovami so se odmaknili od stvarnosti. Na vprašanja praktikov, ki pri njih iščejo po- moč za stiske v resničnem življenju. se odzivajo užaljeno, če že ne kar žaljivo. In naš minister? Saj res. kateri pa je - za predšolsko vzgojo? Saj nas nihče noče. Ne vedo. kam z nami. Ali pa bi nas nekoliko razdelili? Pa sindikat? No, ta si edini prizadeva, čeprav ga grdo gledajo. Kaj dosti pa na tem področju tudi ne more storiti, saj sindikalni zaupniki nimajo nobene zaščite, dokler ni podpisana kolektivna pogodba za negospodarstvo. In javna občila? Da, o osnovnem izobraževanju še kaj kdaj napišejo in povedo. Kaj pa o predšolski vzgoji? Bežite no! Kdo bo zgubljal čas z njo! Pa bi vendarle radi vedeli, ali je Delavska enotnost časopis, rezerviral le za ZSSS. in Prosvetni dela- vec le za osnovno in srednje izobraževanje? Ali njunega izhajanja ne omogoča tudi naš dinar? Najbrž je to že kar pregrešno vprašanje. Pa oprostite! Nismo vajeni vihteti političnih mečev, ker smo se morali zmeraj bojevati za preživetje, za vsakdanjik, ker smo se naivno in idealistično razdajali, da bi besede govornikov na govorniških odrih udeja-nili. pri tem pa nam je zmanjkalo časa za ure iz političnega mečevanja. JULIJANA LUKIČ OPOMBA UREDNIŠTVA: Če bi redno brali Prosvetnega delavca, bi opazili, da ima tudi predšolska vzgoja svoj prostor; ne sicer v vsaki številki, ampak občasno - pa takrat vso stran. predšolska O POSEBNEM ODDELKU PREDŠOLSKIH OTROK NA ŽUPANČIČEVI V LJUBLJANI Elitizem, ki je koristen O tem, kako poteka estetska vzgoja v vrtcu dr. Franceta Prešerna v Ljubljani, govori ravnateljica Irena Kralj • Kakšno je vaše temeljno vodilo pri vpeljevanju otrok v svet umetnosti? - Temeljno vodilo je ponuditi umetnost otrokom ob pravem času, na pravem kraju in ustrezno ter jim pustiti, da jo do-iivljajo brez vnaprejšnjega pojasnjevanja in razlaganja vsebine; to nas ponavadi zapelje, tako da učimo otroka sprejemati svet okrog sebe na način, ki je primeren za nas odrasle. • Predstavite, prosimo, vaš posebni oddelek! - Oddelek deluje v bloku, v stanovanjski enoti v Župančičevi ulici. Prostorske razmere so tako rekoč idealne, saj ima 24 otrok na voljo skoraj 100 kvadratnih metrov površine. Oddelek vodita dve vzgojiteljici, ena od teh je posebno nadarjena za glasbeno in plesno vzgojo, druga pa za likovno dejavnost. V delu in življenju oddelka neposredno sodelujejo tudi starši in organizirajo različne dejavnosti. • Po kakšnih merilih ste izbrali otroke za ta oddelek? - To so otroci, pri katerih so vzgojiteljice opazile veselje, nagnjenje do kulture, in da so bolj uspešni pri eni od estetskih dejavnosti, kot so glasba, ples in likovna dejavnost. Zavedamo se, da ni preprosto odkriti nadarjenega otoka. To je zahtevno strokovno delo, ki obsega razne psihološke preskušnje in številne druge načine zbiranja informacij o otrocih. Prav tako vemo, da nadarjenosti ni mogoče vselej zanesljivo ugotoviti. Prepričani pa smo, da ti otroci prav tako potrebujejo posebne spodbude kot manj sposobni. Če jim starši, vrtec in šola tega niso sposobni zagotoviti, lahko »izgubijo« nadarjenost in se zlijejo v povprečje. Na podlagi celoletnega nadrobnejšega opazovanja smo torej izbrali otroke, ki so se na omenjenih področjih posebno izkazali. Pri dogovarjanju z njihovimi starši smo le-tem postavili pogoj: da so pripravljeni sodelovati pri izpeljavi programov. • Nekateri, tudi na Zavodu RS za šolstvo, pravijo, da je treba za vse predšolske otroke enako skrbeti in jih enako vzgajati. Ali ne gre v vašem primeru za nekakšen elitistični prijem? - Ne gre za to. Za vse otroke ni mogoče uresničiti enakega programa kulturno-estetske vzgoje tudi zato, ker ni dovolj osebja. Pri nas smo se odločili zbrati otroke, ki se posebno izkažejo, predvsem iz praktičnega razloga, ker imamo na Župančičevi velik prostor, to pa je poglavitni pogoj, na primer za plesno dejavnost. Sicer pa je umetnostna vzgoja tako specifična, da je ne moremo kot obogatitveni program ponujati vsem otrokom, ne da bi jih prisiljevali v nekaj, kar jih ne zanima. V umetniški vzgoji, predvsem glasbi in plesu, je sicer mogoče organizirati tako imenovane delavnice, vendar ne za vse otroke nepretrgoma, to pa je za bolj nadarjene otroke potrebno. • Lahko kaj več poveste o programu posebnega oddelka? - V vsakem trenutku dneva se pojavlja glasba, seveda pa so trenutki skrbno izbrani; to zahteva od vzgojiteljice pretanjen občutek. Tiha in nežna jih zjutraj sprejme, veseli se z njimi dobrega razpoloženja, skuša privabiti nasmeh na žalostne obraze in poseben dan narediti še bolj slovesen. Ljudska ali umetna pesem, instrumentalna in orkestralna glasba, zaigrana v živo ali reproducirana. Otrokom ni neznano Irena Kralj tonsko slikanje. Znajo zaznati zvoke in šume v naravi in jih doživeto izraziti. Najbolj jim je pri srcu klavir, ko zazveni pod vzgojiteljičinimi prsti. Pustimo jih, da glasbo v resnici doživljajo. Kakšna posebna motivacija za plesno in likovno izražanje skorajda ni potrebna. Otrok ne usmerjamo v kulturne dejavnosti, ampak le ponujamo možnosti za kulturno doživljanje. Otroška ustvarjalnost je neizčrpna. Otroci se odlikujejo v raznih improvizacijah, znane predmete znajo uporabiti na nov in nenavaden način. • Rekli ste že, da tudi starši sodelujejo v tako imenovanem obogatitvenem programu. V kakšnih oblikah? - Enkrat na mesec praznujemo v oddelku rojstne dneve otrok in staršev. Praznovanja so priložnost za medsebojno poznavanje in poglobitev stikov. So izredno prijetna in vsebinsko bogata. Nanje se v vrtcu in doma skrbno pripravljamo. Vsak slavljenec dobi ročno izdelano darilo. Srečanja ob rojstnih dnevih so priložnost, da otroci staršem zaigrajo igrico, zapojejo, zaplešejo in jih pritegnejo v svoje za-bavno-družabne in tekmovalne igre. Ponavadi minejo tri ure, kot bi mignil. Starši pa sodelujejo tudi drugače. V tem šolskem letu so organizirali med drugim ogled Cankarjevega doma - tam so igrali na orgle, z vodnikom so si otroci ogledali staro Ljubljano in generalko za balet Labodje jezero, bili so na obisku v tiskarni, Zmajčkovem butiku in na Radiu Glas Ljubljane. V oddelku pa so starši prikazali, kako se pripravlja baletka na predstavo in baletni ples, predstavili so bobne in prikazali izdelovanje pisanic. • Kaj pa organizirate za vse otroke, ki obiskujejo vrtec? - Kulturo ponujamo vsem otrokom, ki obiskujejo vrtec. Predvsem nas obiskujejo razni kulturniki. Tako smo v tem šolskem letu med drugim imeli uro poezije in uro pravljic za otroke v izpeljavi igralca, glasbene pravljice nam je podal Janez Bitenc, harmoniko pa je predstavil znani harmonikar Milče Stegu; na obisku smo imeli otroške ilustratorje in lutkovne skupine. Vsako leto povabimo medse čarodeje in pantomimika Andresa Valdesa, ta se je otrokom zelo priljubil. Naše drage gostje so v vsakem novoletnem praznovanju gojenke vzgojiteljske šole, ki se predstavijo z zelo kakovostnim sporedom. Občasno pripravimo tudi kulturno izmenjavo med vrtci. • Kje dobite denar za dodatni program? - Za dodatni program nimamo nobenega rednega denarnega vira; pri tem nam pomagajo starši, ki plačajo vstopnino, pri spevajo za pripravo razstav in zc druge namene. Seveda so to manjši zneski. TONE ŠTEFANEC Naknadne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev in sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacijah bomo objavili 24. junija. Vse druge razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam jih boste poslali ali pa sporočili po telefonu na št. (061) 315-585. Ste že naročeni na Prosvetnega delavca? VIZ ZAGORJE OB SAVI, Kosovelova 12 razpisuje dela in naloge za GLASBENO ŠOLO ZAGORJE OB SAVI, Cankarjev trg 4 - UČITEUA KLARINETA - UČITEUA TROBIL - UČITEUA KITARE - UČITEUA BALETA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o glasbenih šolah. Vsa mesta so razpisana za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na Glasbeno šolo Zagorje, Cankarjev trg 4. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. GLASBENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA KLAVIRJA, PRU ali P, za nedoločen čas - UČITEUA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA, P, za nedoločen čas Začetek delaje 1. september 1991. Za učitelja klavirja bo na voljo dvosobno stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi razpisa. 'Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. EDAGOOIKA To Je znanstvena In strokovna revija z več kot stoletno tradicijo. Tiamenjena Je vsem, ki se praktično ali teoretsko ukvarjajo z vzgojo In Izobraževanjem. Kevlja piše o: 'dr JvV* "Spee -osnovnem šolstvu. pred^ois/t/ vzgoji v^' -in še Kaj. U*'nshi vzan- -osnovi.'.------------ -'‘•aujj, .^0\. Peda -izobraževanju odraslih. 3ogiJu -domski vzgoji' 'Š0,Shu Pri zmejQjk Neprekicno naročamo_________izvodov revije SODOBNA PEDAGOGIKA. Celoletno naročnino (5 dvojnfri števik) 1100 dn bomo poravnali po prejemu računa v desetfi dneh Revijo pošiljajte na naslov (izpolnite s tiskanimi črkami): Naziv ustanove:_______________________________________ Ulca:_________________________________________________ Kraj s poštno števfco;________________________________ datim_________________ žig r podpis: Naročilnico pošl|te na naslov; Zveza društev pedagoškfi delavcev Slovenije, Ljubljana, Gosposka 3, tet (061) 221-832 SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE 67000 LJUBLJANA AŠKERČEVA 12 OBVESTILO 0t 'Od ] Slavistično društvo Slovenije obvešča člane, da bo tradicionaln0 tridnevno strokovno slavistično zborovanje v dneh od 3. do 5. oktobri 1991 v Mariboru (Unionska dvorana) in Ljutomeru. Posvečeno bo spominu Frana Miklošiča (ob 100-letnici smrti) te( *£ glede na njegovo epohalno primerjalnojezikoslovno dejavnost slavi' stično usmetjeno. Poglavitni temi. ob katerih se bo zvrstilo 18 vsebin' sko aktualnih predavanj s področja jezika, književnosti in didaktik pouka materinščine, sta: • SLOVENSKI JEZIK V STIKU S SLOVENSKIMI JEZIKI P* KNJIŽEVNOSTMI; • SLOVENSKI JEZIK V STIKU Z NESLOVANSKIMI SOSEDI (književni prevodi, jezikovni učbeniki). V izhodišču obravnav je tokrat slovenistika v primerjalni osvetlitvi' vidik, ki ostaja v naši stroki neupravičeno zapostavljen. Organizatorji letošnjega zborovanja so: Slavistično društvo Slove-nije. Kulturni form' Maribor in Slavistično društvo Maribor. Prijave za rezervacijo prenočišč sprejema do 20. junija 1991 Kulturi1' forum Maribor, Univerzitetna knjižnica, Gospejna ulica 10, Maribor' Po tem roku bo moral vsak udeleženec sam poskrbeti za rezervacijo prenočišča v hotelih: Slavija. Turist. Orel. Zamorec. Habakuk-PO' hoije. Kulturni forum Maribor je predvidoma rezerviral v navedenih hote-lih 400 prenočišč, ki so slavistom oziroma Forumu do napovedanega datuma na voljo. Prosimo, da s prijavami pohitite. Prispevek za udeležbo znaša 600 din. Zajema: Spominski zbornik o F. Miklošiču, program in sprotna obvestila. Prispevek za ekskurzijo in gledališko predstavo bo vplačan na mestu. Udeležence zborovanja (tudi Mariborčane in druge, ki ne potrebujejo prenočišč), prosimo, da nakažejo prispevek na isti naslov (KULTURNI FORUM MARIBOR) na žiro račun: 51800-678-47894, s pripombo: Kotizacija za zborovanje slavistov - do 15. septembra 1991-Izvršilni odbor SDS vljudno prosi vse stanovske kolege, ki se nameravajo zborovanja udeležiti, da upoštevajo navedena navodila organiza torjev. da ne bo neljubih in nepotrebnih organizacijskih zapletov. Nadaijna obvestila bodo sledila. S spoštovanjem in pozdravi! Za Slavistično društvo Slovenije Kulturni forum in SD Maribor, mag. Bernard Rajh. prof. Aleš Arih. Predsednica: dr. Martina Orožen. Tajnica: mag. Irena Orel-Pogačnik Preds. SD Maribor: dr. Zinka Zorko 'Pon 'StlO' Jfok siopt v 'g. »Ši ere 'file Pr ie 'zgo :o$p Jav, 'Olp 'ka ;0V| vej 'rg£ IlOC ŠSl, !eg' i gla Hiti lic center za permanentno izobraževanje Ljubljana, Vojkova 1, tel. 327-244/314-737 »r slo Spoštovani ravnatelji in pedagoški vodje vabimo vas, da se udeležite naše delavnice z naslovom »UVOD V KREATIVNO VODENJE«, ki bo 6. in 7. junija 1991 potekala v hotelu Bor v Preddvoru. Vsebina delavnice ponuja tele teme: • Oblikovanje zdrave samozavestne osebnosti • Načela kreativne komunikacije • Načela pri vzpostavljanju sistema totalne kvalitete kadrov Delavnico bo vodila BOJANA FENDE KABULA, svetovalka za razvoj kadrov. Cena delavnice znaša 2880,00 din. Udeležba v delavnici je omejena. Informacije o delavnici dobite po tel. številki (061) 311-755 ali 314-737. ELEKTROMEHANIKA JELOVŠEK S (061) 752-782 Drenov grič 159, 61360 VRHNIKA POPRAVLJA IN SERVISIRA VSE VRSTE • grafoskopov • diaprojektorjev • episkopov • mikročitalcev • kinoprojektorjev 8, 16, 35 mm • ojačevalnih naprav • magnetofonov • gramofonov • radiokasetofonov • avtomobilskih radio aparatov • manjših gospodinjskih strojčkov IZDELUJEMO: ojačevalne naprave moči 30 W, 60 W, 120W, 240 W, 400 W zvočne bokse moči 40 W, 80 W, 150 W, po naročilu tudi večjih moči z vgrajenimi domačimi ali tujimi zvočniki ojačevalne naprave z vgrajenim radiokasetofonom s 100W izhodom, primerne za ozvočenje tovarniških hal, šol, dvoran in podobno mixerje - možnost priključitve 8 ali več mikrofonov mixerje za disco klube VGRAJUJEMO RADIOAPARATE V AVTOMOBILE IZDELUJEMO ELEKTRONSKA VEZJA MONTIRAMO IN VZDRŽUJEMO OZVOČENJA SVETUJEMO PRI DELU Z AV SREDSTVI VGRAJUJEMO ORIGINALNE REZERVNE DELE NA ZALOGI IMAMO VEČ VRST PROJEKCIJSKIH ŽARNIC SVETUJEMO PRI OPREMLJANJU SOL IN KABINETOV Z AV SREDSTVI Za vse informacije in pojasnila pokličite dopoldan od 8.00 -10.00 in popoldan od 16.00-18.00 na telefon: (061) 752-782 'skra, Vega. Lesegang, Meopta, ti, RIZ. Grunaig. Philips, Montarbo, Dinacord, RCF Vročanje na razredni stopnji Priljubljene in uveljavljene novosti tef vi* I in- k£K ( ^ letošnji razstavi učil je Za-^ Republike Slovenije za šol-' 0 Pripravil strokovni posvet Vročanje na razredni stopnji ^ne šole. Tega posveta sva beležili z našo ravnateljico. Prvem delu so podali priznani okovnjaki teoretična izho-a sporočanja na razredni v drugem delu, kjer sem I kovala tudi sama z igrami 0(f pa sem ugotovila, da na S| Soli že dolgo potekajo neka-? novosti, ki so jih predstavile 'jteljice različnih šol Slovenije. /red nekaj leti je vnesla v naše ■ Oljske vrste zelo veliko sve-116 in motivacije za učno-wjno delo v 1. in 2. razredu .Pa Vida Bukovec, svetovalka 'avoda RS za šolstvo - OE Ce-Na občinskih aktivih in na fisijah za posodabljanje po-smo se seznanjale s strojno literaturo, praktičnimi na-c,i ob hospitacijah, ki smo jih 'ionizirale za učitelje tistih ob-Slovenije, kjer še ni bilo k’ /editi integracije, diferencirala dela, izdelave in uporabe “aktičnih iger. Gospa Bukovčeva je organizirala predavanja, ki so bogatila naše znanje, in s tem omogočila, da prihajajo učenci k pouku sproščeni, vedoželjni in čustveno motivirani za ustvarjanje. Poleg naštetih dejavnikov pa moram poudariti, da je pri vpeljevanju novosti zelo pomembna vsestranska ravnateljeva podpora. Na naši šoli imamo takšno srečo. Pred tremi leti sem poskušala v prvem razredu aktivirati učence. Želela sem, da bi si ti pridobili znanje in razvili sposobnosti, spretnosti, navade in druge osebne lastnosti s svojim mišljenjem. Izhajala sem iz prak-tičnh opazovanj, eksperimentiranj, posvetovanj z ravnateljico in kolegico iz paralelke. Brez miselnega sodelovanja ni pravega spoznanja stvarnosti. Otroci te starosti izražajo potrebo po gibanju, sedenje jih utruja. Učilnica je urejena estetsko, inventar je razpostavljen tako, da posamezni kotički omogočajo in spodbujajo razvijanje različnih interesnih dejavnosti učencev. Pouk temelji na dogovarjanju ^Mednarodni mladinski pevski festival Celje 'o- 3l maj do 2. junij 1991 ;a Mesto Celje letos spet odpira vrata mladim pevcem zborovske "'Nbe, festivalu, ki se ga bo udeležilo 35 zborov iz Jugoslavije, dejstva in nekaterih evropskih držav, ki bodo svoje glasbene ^rpretacije predstavili v dveh tekmovalnih dnevih: . Tekmovanje mladinskih zborov bo v petek, 31. maja ob 14.30 in 11 • uri H Tekmovanje dekliških zborov bo v soboto, 1. junija ob 14.30 Tekmovanje mešanih zborov bo v soboto, 1. junija ob 17. uri . 19. Mednarodni mladinski pevski festival je posvečen 400. obletni velikega slovenskega in evropskega skladatelja Jacoba Gallusa, /to smo tudi pesmi v obveznem tekmovalnem delu izbrali iz njegova skladateljskega opusa. Na koncertu množičnega zbora in podelitvi nagrad v nedeljo, 2. ®ija ob 11. uri v Mestnem parku v Celju bo sodelovalo kar 57 '°Venskih mladinskih zborov. V sklopu vzporednih prireditev bomo v torek, 28. maja ob 19.30 'Narodnem domu v Celju pripravili koncert »Slovenski madrigalisti« >0d vodstvom Janeza Boleta in s programom Gallusa, pred koncer- 0ni ob 18. uri pa bo v Likovnem salonu Predstavitev grafične mape 'Jacobus Gallus Camiolus«, delo akademskega slikaija Črtomiija heliha, hkrati bo na ogled že tudi razstava glasbene literature. % V soboto, 1. junija ob 10. uri bo v prostorih Glasbene šole v Celju glasbena delavnica s prikazom dela z zboroma iz ČSFR in Madžar- Mladinski pevski festival je s svojo petinštiridesetletno tradicijo še 'nieraj ena najpomembnejših mladinskih glasbenih prireditev pri nas >a tudi v Evropi. Z njo ne želimo zbuditi zanimanja samo pri Rokovnih krogih, temveč tudi pri vseh ljubiteljih zborovskega petja, 9 bodo skupaj s tisoči mladih odprli srca miru in prijateljstva, a ^se informacije o 19. MMPF so vam na voljo pri Zavodu za kuburne prireditve Celje, Gregorčičeva 6 (tel.: 29-285, Fax: 25-939) z učenci o vsem, kar se bo delalo. Po opravljenem delu sledita izpeljava in vrednotenje opravljenega dela. Pri tem skupaj ocenjujemo dejavnosti učencev, poudarimo pozitivne dosežke in oblikujemo sklepe. Učenci sami predlagajo načine dela. Vse učiteljice prvih in drugih razredov se zavzemamo za integrativni prijem. Temelj za vsebinsko integracijo so teme iz spoznavanja vtisih, dramatizirajo. Sočasno sem začela sistematično vpeljevati raziskovalne naloge, da bi pri posameznih učencih premostila tele težave: pomanjkljivo ustno izražanje, gra-fomotorične težave, nesamostojnost, slabše opazovanje in slabše razvite delovne navade. Učilnico večkrat spremenimo v igralnico, knjižnico, gledališko, koncertno dvorano, razstavni prostor ipd. Ivan Zajec: Kozakove sanje, bron, 1903 narave in družbe, na te pa se vežejo vsebine drugih področij. Spodbujam vprašanja učencev, motiviram in razvijam njihovo radovednost. Učenci postavljajo vprašanja sami, odgovarjajo jim drugi ali pa poiščejo odgovore sami v literaturi. Pri pouku razvijam zaupanje v učenčeve moči in spodbujam učence, naj poiščejo odgovore sami. Njihovo čustveno življenje bogatim s pripovedovanjem zgodb. Potem jim dam možnost, da nekako izrazijo svoje doživljanje. Z različnimi oblikami izražanja lahko zgodbo narišejo, glasbeno spremljajo, obnovijo po svojih Pouk poteka v naravi, gledamo diafilme, videokasete, obiskujemo lovce, čebelarje, kmetije, trgovine, knjižnice in še kaj. Spodbujam jih k ustanavljanju lastnih knjižnic in opazovanju. Učenci opisujejo in določajo bistvena znamenja, podobnosti in razlike. Vsak dan ali teden zapisujemo vprašanja v zvezi z učno snovjo ali aktualnimi dogajanji. Učenci iščejo odgovore v šolski ali domači knjižnici, pri starših, vrstnikih, starejših sošolcih, strokovnjakih. Vestno delajo naloge v obliki slikanic, knjižnic, plakatov in prospektov. Besedilo opremijo s slikami, z risbami. poročajo miselnimi vzorci, grafikoni. Pri urah spoznavanje narave in družbe poročajo o celotnem delu. Vsak teden pripravimo razstavo raziskovalnih izdelkov, pri odprtju pa sodelujejo učenci s kulturnim sporedom; ob tem ne manjka pohval, ploskanja, »prireditve« se udeležijo tudi ravnateljica in druge kolegice. Pri takšnem delu ugotavljamo, da učenci kažejo izredno nagnjenje do zbiranja raznega gradiva. Zbirke jih spodbujajo k opazovanju, primerjanju in spopolnje-vanju, razvija se izredno zanimanje za opazovanje narave in tehnične izsledke. Učenci si pridobijo jasnejše, vsebinsko bogatejše predstave in pojme, si raz- vijajo individualne sposobnosti, izboljšajo ustno izražanje, branje, pisanje in so najbolj vestni obiskovalci knjižnice na šoli. Ustno snov si trajneje zapomnijo in se radi začno samostojno učiti. Te novosti so se uveljavile že v paralelki in se s poglobljeno vsebino nadaljujejo tudi v drugih razredih in v višjih. Učiteljice pravijo, da so zelo uporabne in tako potrjujejo moje ugotovitve. Vpeljujemo tudi projektno delo na nižji in višji stopnji. Tu pa se izrazi skupinsko delo vseh učiteljev. VIDA NARAKS Osnovna šola bratov Juhart Šempeter v Savinjski dolini OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA GROSUPLJE Fakultativni pouk nemškega jezika Pred štirimi leti sem na Osnovni šoli Louisa Adamiča začela poučevati nemški jezik fakultativno - v tečaju za učence nižje in višje stopnje. Prvo šolsko leto je bilo v njem le 34 učencev, letos pa jih imamo že 105. Ti učenci so razdeljeni v pet skupin. Tako smo ugodili željam učencev in njihovih staršev, ki so želeli, da se njihov otrok poleg angleščine uči še nemščino. Želela pa sem tudi nekoliko poudariti vlogo in pomen že kar zapostavljenega nemškega jezika v osnovni šoli. Moje izkušnje kažejo, da je zgodnje učenje drugega tujega jezika izredno pomembno za vsestransko izobraževanje mladega človeka. Pri tem moram poudariti, da se oba tuja jezika »ne mešata«, čeprav imamo na naši šoli kot prvi tuji jezik angleščino. Z učenci si prizadevamo, da bi se naučili čim bolj sproščeno komunicirati v nemščini. Spodbujam jih k samostojnemu in popolnejšemu povezovanju znanja v novih okoliščinah in z dramatizacijo nekaterih okoliščin v vsakdanjem življenju navajam k sproščenemu izražanju v nemš- čini. Kot okvir nam rabi srečanje otrok na otroškem festivalu, kjer so učenci, ki se šele začenjajo učiti jezika, med seboj spoznavajo, opisujejo dom, družino, sebe in konjičke. Učenci, ki obiskujejo fakultativni pouk drugo leto, že nastopajo v določenih vlogah in okoliščinah, kot je obisk pri zdravniku, telefonski pogovor bolnega dečka s starši, nakupujejo v papirnici in trgovini z oblačili. Učenci, ki se učijo nemščino že četrto šolsko leto, v pogovoru drug z drugim opisujejo svoje počitniške doživljaje. Vsi sodelujejo tudi pri pripravi in oblikovanju šolskega glasila v nemščini. Letos smo v povezavi s tistimi, ki se v četrtem razredu učijo angleščino, izdali skupno glasilo Schlaukopf-Smarty, ki je deloma napisano v nemškem in angleškem jeziku. Vsako leto pripravimo tudi odprte ure za starše. Mislim, da bi morali takšno delo nadaljevati, saj učenci radi hodijo k fakultativnem pouku, navdušeno sodelujejo, vsi skupaj pa doživimo veliko prijetnih ur pri učenju nemščine. JELKA GROS Ah/ISKA VZGOJA - MALO DRUGAČE tultume počitnice Pulj 1991 Odločili smo se ponudili pridobivanje znanja o filmu na nekoliko druga-'i način. Letošnji filmski festival v Pulju bo drugačen od dosedanjih, 'ioniziran bo z drugačnim namenom in prijemom, kot smo ga bili vajeni Preteklih letih. Predvsem to ne bo več pregled jugoslovanske proizvodnje, /vet? pogled v izbor filmov letošnje proizvodnje po republikah in tujih hov, ki predstavlja najnovejša svetovna filmska gibanja. Sam puljski Ulival se vrača na nekdanji, že ustaljeni čas: od 26. julija do 2. avgusta. ' areni, tej svetovni atrakciji in največjem odprtem kinu na svetu, bodo ^aiiemo prikazani le spektakularni filmi svetovne proizvodnje, ki so jih fkupili naši distributerji ali pa so filmi na listah za odkup. Filmi z umetni-'iaii težnjami domače in svetovne proizvodnje bodo prikazani v kinodvora-J»A. Tako kot prejšnja leta so producentom in distributerjem na voljo •^rana Istarskega kazališta, kjer je tudi festivalski center, dvorana Doma /4 in kina Beograd ter Zagreb. Filmska informacija letošnjega festivala tako presegla jugoslovanski okvir in omogočila vpogled v manj ali bolj N«e kinematografije in naše primerjave z njimi. Glede na takšno zasnovo festiva /o Je odločili, da vsem, ki se pok f10 ali ljubiteljsko ukvarjajo s ki Pjno vzgojo, zlasti s filmsko, pon l,no udeležbo na puljskem filmske tjtivalu. To naj bi bile nekakš ftltume počitnice« za films ‘gojitelje in ljubitelje filma. Ti naj rtli možnost ob festivalu videti filr . kinodvoranah in areni, vsak ude. ~nec bi dobil katalog festivala, vse ;0 na voljo vsakodnevni bilteni, pol °Sleda filmov se lahko vsi, ki jih "‘nima, udeležijo tiskovnih kon: l/c in pogovorov s filmskimi ustvi Mci _ te pa fri p0vabili tudi na p ne"'ie pogovore o njihovih filmih, F1 bili namenjeni samo slovensk neležencem kulturnih počitnic v f Pedagoški vodja kulturnih počit-f Pulj 1991 je prof. Mirjana Bor-t j • Počitnice bo organiziral dolgovi udeleženec puljskih filmskih fe- stivalov in sopotnik te najstarejše jugoslovanske filmske prireditve Milan Ljubič; In kaj ponujamo? Namestitev v paviljonih na Veru-deli v eno- in dvoposteljnih sobah, polovični penzion (mogoč je tudi polni penzion), povezava s središčem Pulja je mogoča z redno linijo mestnega potniškega prometa ali s festivalskim avtobusom, katerega vozni red je prirejen festivalskim potrebam (projekcijam filmov, sestankom idr.). Priznamo, da smo najprej želeli ponuditi udeležencem čim več. Prepričani, da gre ljubezen - tudi do filma - skozi želodec, smo imeli v mislih za vse udeležence polni pension. Nato smo se zamislili: poletje, morje, sonce, kopanje, vročina, potem pa še filmi, pogovori, projekcije v areni pozno v noč, pa še posedanje ob kozarcu mrzle pijače, tiskovne konference, in pogovori z avtorji pa so že po tradiciji okrog poldneva... Koliko obveznosti na kupu! In to naj bi bile počitnice, pa čeprav kulturne? Pa smo se odločili: kosilo puščamo kot možnost, ne pa kot obveznost. Ogledi filmov se začnejo ob 9. uri, iz izkušenj prejšnjih let sta bila dopoldan na ogled v festivalskem centru dva celovečerna igrana filma, popoldan, ob 16. uri tudi dva in zvečer ob 21.30 v areni še dva. Šest filmov na dan ni ravno malo, a za tolažbo povejmo, da vsega res ni treba zmerja videti. Skupaj si lahko naredimo program, ki bo vseboval najnujnejše, o tistem največ pa naj odloča vsak sam. Udeležencem »kulturnih počitnic« bo na voljo v sporazumno dogovorjenem dnevnem roku še manjša dvorana ali salon za pogovore: ta bo v sklopu hotelskega naselja, kjer se bomo lahko sestajali in si izmenjali mnenja, stališča, izkušnje ali pa se pogovarjali z ustvarjalci filmov. Ker se vse začne in konča pri denarju, se tudi mi lotimo te plati. Namestitev in prehrana stane na osebo 494.-din na dan. Če se bodo udeleženci odločili za polovični penzion.se kosilo odšteje in je znesek nižji. Vstopnice za tri predstave na dan, dopoldansko, popoldansko in večerno ter dnevni bilten znašajo za vsakega udeleženca na dan din 500,-(3 x 150,- + 50.- za bilten). Katalog festivala in prepustnica za tiskovne konference in gibanje v festivalskem središču, dostop do službenih prostorov festivala - din 500.- (za ves čas festivala). Prispevek za stroške organizacije, udeležencev pogovorov in strokovnega vodenja, stroškov dvorane za pogovore in druge storitve, ki so na voljo udeležencem kulturnih počitnic, je na osebo 1.000 din. In tako, kakor koti obrnemo, znaša seštevek vseh stroškov na osebo za ves teden 9.500 din, od tega namestitev j prehrano in turistično takso 4.000 din, vstopnice in bilteni prav tako 4.000, katalog, prepustnice in razni drugi stroški 1.500, skupaj torej 9.500 din. Ali po srednjem tečaju na dan izida tega Prosvetnega delavca 730 DEM. Tako je pač: kultura očitno ni več poceni in kulturne počitnice so navidez dražje od navadnih. A samo na videz! Praksa kaže, da če teden dni letujemo za 4.000 din, jih še toliko zapravimo zraven. V našem primeru je to »zapravljanje« usmerjeno, skoraj kot izobraževanje... Kaj hočemo, udeležba na filmskih festivalih nikjer na svetu ni poceni. A zato so na enem mestu zbrane vse informacije, ki so bistvene in soodločajoče v filmskem življenju prihodnjega leta dni, tja do naslednjega Pulja. Potnih stroškov nismo vračunali. Vzrok je preprost: kdo ve, kje bodo posamezni udeleženci in od kod jo bodo mahnili v Pulj? Zato naj vsak poskrbi za svoj prevoz. (Morda pa bo tudi nekaj takšnih, ki bodo letovali v okolici Pulja ali kar tam?) Kako zapreti finančno konstrukcijo? Dnevnica je trenutno po sindikati listi 457 din. Če imajo na vaši šoli razumevanje za takšno akcijo in če ravnateljstvo nameni 10 dnevnic (8 dni bivanja ter po 1 dan za odhod in 1 dan za vrnitev) je to že 4.570 din. Filmska vzgoja je področje, ki ne rabi samo šoli, učencem, pouku... Kori- sti tudi kinu, njegovi izbiri sporeda, morda boste pomagali organizirati filmsko gledališče v svojem kraju ali boste s svojimi dijaki postali če ne redni vsaj občasni obiskovalec kina. In s svojimi nasveti utegnete pomagati tudi bližnjemu videoklubu. Morda bi tudi ti dve ustanovi pomagali sofinancirati del stroškov? Navsezadnje - knjižnice imajo marsikje tudi video-odelek. Mar res ne potrebujejo pomoči in sodelovanja mogočih prihodnjih odjemalcev? Subjekte je treba povezati, in če vsak od njih prispeva samo del stroškov, se to utegne poznati njemu malo, vam pa veliko. In navsezadnje, saj ne gre samo za denar! Gre za to, da spoznamo, da kulturna vzgoja, in znotraj nje filmska, ni samo zaradi šole, zaradi učencev ali učiteljev... Je zaradi življenja, zaradi zrelejšega in odgovornejšega dojemanja filma, v kinu, potom videa, na televiziji... Prehajamo na nov način dela in financiranja znanja. Vse bolj in bolj se sami šolamo, učimo, nosimo stroške pridobivanja znanja... Zato smo neumni, če bomo to znanje razdajali tja v en dan. Znanje je treba prodajati! In prodaja ga lahko le tisti, ki ga ima! A to je tema, o kateri se lahko pogovarjamo na srečanju v Pulju ali na kakem seminarju. Prva tovrstna učna ura je brezplačna - druga nič več! Kulturne počitnice v Pulju bodo organizirane pod pogojem, da se prijavi najmanj 20 interesentov. Prijave zbiramo do 20. junija na naslovu: INFOMEDUA 3 FILMING, 61000 LJUBLJANA, Pod jelšami 40 ali PROSVETNI DELAVEC, 61000 LJUBLJANA, Poljanski nasip 28 Kotizacijo v višini din 9.500 je treba plačati do 5. julija 1991 na račun 50101-603-47462 (sklic na št. 01) - Namen nakazila: KULTURNE POČITNICE PULJ 1991. >1 PRIJAVA ZA KULTURNE POČITNICE PULJ 1991 Podpisani(a): ------------------ Rojen(a) ------------------- Stanujoč v: ------------------------------------------------- Zaposlen: --------------------------------------------------- se prijavljam za KULTURNE POČITNICE PULJ 1991 v času od 26. 7. do 2. 8. 1991. Želim imeti polovični penzion / polni penzion. (Neustrezno prečrtajte). Kotizacijo v višini 9.500 din bom poravnal(a) do 5. 7. 1991 na žiro račun št.: 50101-609-4/46^ (skiic na št. 01) Namen plačila: Kulturne počitnice Pulj 1991. Strinjam se, da ta prijava ni veljavna, če ne bom pravočasno poravnala) kotizacije. Kraj in datum Podpis: 0. le Apple Macintosh dostopen šolstvu! (Končno!) Po vsem svetu so računalniki Apple® Macintosh™ v mnogih učilnicah, fakultetah, akademijah, v profesorskih in učiteljskih kabinetih, uporabljajo jih številni učenci in študentje. Vprašali smo se, zakaj ni tako tudi pri nas, ker... ... vsi se strinjajo, da je uporaba računalnika Apple Macintosh enostavnejša od uporabe kateregakoli drugega računalnika ... ... vsem je všeč njegova izredna prilagodljivost... ...in vsem ustreza enostavnost, s katero se Macintosh vključuje v vsako okolje. To, nad čemer so se nam vedno pritoževali, je bila cena. :±!iiSv .•.'.•.•.-.•j lil .-.•.•.•.•.♦j Upoštevali smo vaše pritožbe in se odločili ponuditi našemu šolstvu enkratno priložnost za nakup računalnika Apple Macintosh LC z barvnim monitorjem 12” (v 256 barvah) za 2990 USD. Macintosh LC ima procesor Motorola 68020/16 MHz, 2 MB RAM, 40 MB trdi disk, operacijski sistem in procesor podatkov. Pomaga učiteljem in profesorjem pri pripravi učnih načrtov in predavanj, testov, šolskih nalog, spremljanju dela dijakov in študentov. Pomaga dijakom in študentom pri obvladovanju najtežjega učnega gradiva tako, da postane učenje di-namičnejše, zanimivejše in hitrejše. v Ce ste kadarkoli sanjali o dosegljivem računalniku Apple Macintosh, je sedaj priložnost, da sanje uresničite. Vsekakor boste lahko programsko podporo, ki jo uporabljate na vašem računalniku Apple Ile, uporabljali tudi na računalniku MacintoshLC. ^Dinarsko ali devizno plačilo, vsi stroški so vključeni. Ponujena cena velja samo za izobraževalne ustanove, učitelje in profesorje, dijake in študente, in sicer od 1. maja do 30. junija 1991. AppleCenter™ JABOLKO d. o. o., Ljubljana, Gosposka 18, MacAda d. d., Ljubljana, Parmova 41, telefon 061/21 93 33 telefon 061/32 35 85, 061/32 98 77, telefaks 061/21 12 62 telefaks 061/32 88 87 Apple in Apple logo sta zaščitna znaka firme Apple Computer.