Št. 98. V sioriVJ, due 7. demnlua 1900. Letnik II. l/.luija vrfuk toiM'k in solmto v tfdnu üb II- iii'i pivilpohlue za incslo tt'r (jIj H. nri popoMiu1 za dc/t'lo. Slum* p<> pošti prejeiiiaii ali v Gorici na "Join poSiljan cclolctno S K.. polliMni) ¦{¦ K. in či-titlctiiu 2 \\. l'rodaja st' v (iurici v lobakanuh Schwur/ v Šolskili ulicali in ¦' <" '¦ If rail/, v Nunskili iiliculi p<> K vil'- (Zjutranje izdanjo.) I'reduistvo in upruvui^t u s*' n;ih;ij:it;i v «Naroil-ni lisku.ni», ulna Wtturini h. SI. 9. llopisc j»> nasloviti 11:1 iiredniälvu, osrlasi1 in naroenino pa na npravniStvo «(i(iric<"». Oglasi se. računijo po pt'tit- vrstah in si err ako m* tiskaju 1-krut pu lo vin., 2 knit po 11 vin., 8-krat pu 12 vin. Aku -st* ¦ vnrkrut tiskaju, racu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Vsi za enega, eden za vse. Nasim politicniiin nasprotnikom ni nič prijetneje noj^o naša neslo/.nost, ki*i- iz nje kujejo kapital za sehe in za svoje lminciH1. Kadi lega jc dokazano dejstvo, da so li naši nasprotniki zasejali že mnogo prepira in razdora mej nami, kjer bi složuo delo vseh slovenskih sla- Jiov inoralo pripomoči do cilja lepše slo- venske bodočnosti, katero iiam nasprotniki seveda po vsej sili odrekajo. Dokazano pa je tudi, da se ti naši nasprotniki, pa bodisi Nemci ali Italijani, poslužujejo raz- licuih sredstev v dosego svojega naniena a dajini jejedno najpriljubljencjsib sred- stev narodna mlačnost in slovenska ne- zvestoba posafneznih oseb v našem na- rodu. Najobcutljiveja stran takih oseb pa je, kakor prav dobro znajo nasprolniki, iijih — gmotno stanje. Za košček krnha je že marsikteri Slovenec prodal svoje narodno prepričanje in slovenski značaj, a je tako svoje eiijaltsko delo potem skusal odeti * plascein navideznega ro- doljubja, srameč se narodnejja izdajstva, ki ga je zakrivil njegov — špekulativni razurn. Pri mnogih takih Kfijallilt pa se je naSlo potem tudi primeren del aro- gance, s katero grešniki hole preupiti ocitajoei glas vesti... V očigled dej.sl.vu torej, da se has naši narodni nasprotniki radi poslužujejo narodne neznačajnosti posameznih oseb med nami, in täko neznafajnost, kjer mogoee, tudi vzgajajo z lepimi nadami za gmotno dol)fo posameznih, — v očigled ternu bi morali Slovenci biti v skrajnem skrupulozni, kar se tiče kakoršne koli zveze z nasiini narodnimi nasprotniki, kateri so tudi v najpohlevniši vnanji obliki pa v svojem sreu laliko nevarni našemu narodnenm obstanku.Ta skrupu- loznost z naše strani je torn umestniša, ker nikdo, ki hoce z..res veljati za pra- vega rodoljuba, ne sine v najinanjom pri sorojakih zbujati sum,, da je prodal svojo narodnost za — lečno jed... Slovenci se moramo na življenje in smrt boriti za svoj narodni okstanek, za svojo boljšo bodočnost, a v tern pa laliko s ponosoin rečehio, da se boriino z I a s t n o inoc'jo brez tuje ponioči ter da to, kar izvojiijemo, je sad našega, pristno slovenskega truda Kajti iz- kušiije iinanio in lo dokaj bridke izkusnje, da nam lujci niso še dali ničesar, ali, ako so nam kaj pripuslili, so si dali to drago plačati. Naj nas torej lie vara up. da bode v bodoee boljše. To sino hoteli zapisati. predno sc podaiiKj na kratko k preilnietu, ki je dal povod gonMijiin vrstam, namree k nekim izvajfinjem v „Učiteljskem Tovarišu"' od 20. listopada t. 1. štev. H:-J. V tein listu stoje na 294. slrani besed de- lavslvo od naroilnega telesa in ga kakor fragment, našcga naroda' odplavili v — germansko morji^ pod sifro ,.internacijo- nalna stanovska organizacija". To delo se je aposteljnom delavske intcrnacijo- nah^ že ponekoliko posrečilo in zdaj bi se hotel odtrgati od našega narodnega tolesaše drugi fragment, naže narodno uei- teljstvo pod isto sifro ..svetovne stanov- ske erganizacije" ? Proti temu moramo odločno protestovati. kajti nam je v prvi vrsti na sreu blags>r sk u p nega na r oda in zatorej ne moremo odobravati in do- pu.ščati. da bi se nam izgubljali važni deli naroda izpod domače pa pod ¦ — i n t or n a c i j a I n o s t r e h o. Kajti to je odlocno proti nasemu slovenskemu kakor i — slovanske m u programu ! Najsumljiveje je povdarjanje zveze z 1H.000 orgiinizovanih n em ških uči- teljev. Znano je, da so has nemski uči- t el j i n a j h u j s i a g i t a t o r j i in po- speševatelji pangermanizma med Slovani U^r da bi žc z jedino tega stališča moral slovanski učitelj izogibati se ve- slno vsaki zvezi s temi krogi. Ali recimo, da je nemski učitelj v prvi vrsti pedagog v ozjem pomenu te besede, ali pa ni resnično, da nemški učitelj nikdar ne zapusti svojega narodnega sta- lišča in je vkljub vsej internacijonali vend(!rle Nemec, ki st» ne poslužuje za svoj stan (Jruzega jezika, a najman.je slovenskega? Že to dejstvo kaže, kedo ima od ucileljske internacijonale korist, kdo pa škodo. Nemski učitelj j(i rad v „narodnih sponah'^ slovenski učitelj pa naj se jih skusa otresti? I'o čem di.si to? U verskih sponah že celo molčimo, dru- gaee bi morali kaj reüi o pr.uski protestant^ki jjropagandi v Avstriji in katera .propa- ganda v prvi vrsti dela za izpudrivanje naše duhovšcine. Ergo ? Neradi smo se spustili v besedo o učiteljskih zadevah, a morali smo, ker vidimo, da nase narodno-napredno uči- teljstvo misli v prvi vrsti na svoje sta- novske koristi, potem, znabiti, hü It) na skupno narodne. Naš narodni program pa obsega vse slovenske stanove, torej tudi učitelj- stvo. Ako pa napredni učitelji hoöejo po vsi sili biti za se, tedaj vidimo, da se hocejo odtrgati od skupnega narodnega d(^la ter hoditi pota, ki gredo nasproti slovenski skupnosli. Mi jim le zakliOemo : ne varajte se v svojih ciljih, mnogi, ki .se osamuje, oslane sain. Vrnite se raj5i v tabor skupnega slbvensko-slovanskega dela, v tern taboru je tudi brez dvoma vasa korist.' Spomnite se, da Slovenci, ako hocemo doseci svoj narnen, moramo se boriti kompaktno vsi staiiovi skupno brez razlike vrednosti in brez — nad- vladja. Vsi za jednega, jeden za vse, to bodi naše geslo na narodnem delu, v smislu tega gesla na delo za narod in za do- movino ! „tioriciiu pretl porotniki. (Duijy). Priča Krane Vodopivoc pred- loži potrdilo bivšega voditelja ljudske sole ,.Sol. dorna" g. llrovatina o vročitvi knjig, katere je ta sprejel od Gabršceka za onih 25 gl., katere je podarila „Goriska Ijudska posojilnica" Sloginim zavodom v nakup „Knjizice za mladino". Račun znaša po na platnicah določenej ceni 14.80 gl. Na potrdilo je zapisal Gabršcek s svinč- L1STEK Rešitev iz ujetništva. (Posnetek). Bolgarski: 1. l\. 151 a š k «> v. 111. Solnce jo zahajalo; vsak kmet je z.biral svojo živino na dvoru. Ded Ivan kar ni mogel obstati na mestu. Zdaj je hodil po dvorišču, pa zopet ven na pot, da bi se raztresel; ali britke misli ga le niso zapustile. Naposled sede na hlod, vzanie iz žepa krivo lulo, si zapali duhan in se zamisli. Njegov žalni pogled je bil obrnjen proti večernemu sol neu, ki se je imelo zdaj zdaj skriti za hrib pri vasi. Solze mu udarijo iz očij. ,.0h!" si je niislil, „ali ne bo morda današnji dan zadnji, ki ga pozdravljam v solzah skupno z jasnim solncem?" Mati Rada, žena deda lvana, je po- hajala s palico v roki po dvoru ter go- nila živino vanj. Zdelo se je, da je sta- rejša, nego ded Ivan; ostarela je bila vsled boleznij in britkosti; posebno pa jo je še pekla misel, kake rrne dni je dočakala. Ali dasi je bila tako v skrbeh, vendar se je kazala bolj neskrbna nego ded Ivan. Hodila je iz hiše kot vselej in skušala se je pokazati hišnim vesela, brezskrbna. Stopala je z dvora in se po- govarjala zdaj pa zdaj z živalimi. Tu je ostela kravo, ki je bila odprla vrata jagnjetom, tain je karala psc, ki so jej bili polokali sirotko, napravljeno za pre- žiče itd. Nevesta Darinka, Bazilijeva žena, je pornagala stari materi (tašči) in je pripravljala škambače, da pomolze ovce, ki jih je gnal polagoma s pašnika Sto- jenčo, rnlajsi sin deda Ivai'.a. Med temje napravljala hči Stanka večerjo. Ko so so bili vsi zbrali, zapre ded Ivan dobro vrata, stopi v hišo in sede k večerji z domačimi. Tu vzame dva tri grižljajo — ali ni mu šlo danes; zato sede poleg ognjišča in jame pu.šili. Ko so bili po- večerjali, vstanejo. Starka pospravi z mize, pa gre v sobo, da napravi posteljo očetu. Stojenčo gr<; pogledat k ovcam in nese psu črninu ostanek večerje. D(h1 Ivan j(» bil ostal sain se svojo ženo. Po kratkem molku jej rece; „Zena. strašne dneve smo dočakali ! Ta boj, ki se je začel zdaj, bo užalil rnarsikatero mater; marsikatera hiša ostane prazna, in črna zemlja požre marsikaterega mla- deniča. Tudi pred nami je že zinila; božja jeza se izlije kmalu tudi na-naše glave. Žena! Dobrudža je v ognju; od enega kraja je že puSčava. in zdaj pri- haja vrsta na nas. Oh britka naša usoda! Oh, ti črni dnevi! Jaz sem čutil to že nekaj časa: ali nisem ti smel t<4ga po- vedati. Zdaj pa ne pomaga več prikrivati nevarnosti. Tatarji se dvigajo po Do- brudzi in bežijo doli proti ttalkanu; in koder gredo, rušijo vse v prah in pepel. „0 moj Ivan !" reče žena: „tudi jaz sem to čula pred nekimi dnevi. ko so žene to pravile. Danes pa sem izvedela, da se napravljajo ljudje na beg. Pa mi — kam se denemo, in kaj storimo z dvema voloma. ko Hazilija še ni z vo- zom? In Bog v6, ali je še živ! Danes je že štirnajst dnij, kar je žel v Varno, pa 3e ga ni nazaj! Oj britka luga! O Bog, o moja nboga nesrečna glava, tudi to mora gledati!" „Veruj mi žena", ponovi ded Ivan, „da za se niti ne mislim; saj sva že stara. Ali, kadar ]iomislim na drugo strašno reč, tedaj mi kar um zastaja v glavi. Tatari ropajo povsod lepa dekleta in mlade žene ter jih vlečejo seboj. Kako ubranimo naSo Stanko, ki je znana radi svoje krasote — kakor veš ? Čuj, kaj ti še povem. Neki nedeljski vecer so bila šla naša dekleta po vodo. In skril sem se za plot ter gledal jih in se veselil; saj človek ne ve: ali jo bo jutri se videl... Tudi naša Stanka je bila tarn. Ni trajalo dolgo, pa so prišli neki mladi Tatari iz vasi. Hoteli so piti vodo na studencu. In tedaj so se odstranila v.sa dekleta. Gledal sem jim v oči, in njih oči so bile obr- njene uprav v našo Stanko. Jeden dru- gega so dregali in s tropalnicami narni- govali , proti njej. Neki mlad, visok in črnook Tatar ni obrnil niti ocij od nje. Žena, ta Tatar mi ne ugaja; no, Bog obvari... Naposled sem še izved'd, da so popraševali po najini hčeri". Ko je starec to pripovedoval, pride Stanka iz sobe, približa se in sede po- leg ognjišča ter jame stikati skupaj ugasle glavnje. Media svetloba jej je pokazala, da je oče zelo v skrbeh, in njena rdeca lica jej pobledijo. Jela je misliti: da je ne-mara res ono, kar so jej p.ripovedo- vale tovarišice pri studencu. Tu se odpro vrata in Stojenčo vstopi, pa sede blizo k sestri Stanki, da si posuši opanke. Starec se dvigne, ozre se na okrogpo Iju- bih otrocih, sree se mu še bolj užali, in drobne solze se mu potocijo iz ocij. Pride še Bazilijeva žena, sede zadej na strani, in tudi ta umolkne. (Dalje pride.) nikom, da je cena zvezku poskočila od 20 na 25 kr., potein bi stale spiejete knjige 19.50 gl. Da bi bil dal Gabrsčok vodji slovenske mestne sole knjig za 5.50 gl., priei ni zn&no. Hr ova tin je tudi prici pravil, kar je izpovedala priea Medvešček. Svoto 25 gl. je darovala „Po- sojilnica" za „Slogino", a ne za inestno Solo. G a b r č e c k zahteva na to, naj se zasliši vodja slovenske mestne sole, ka- teri se nahaja ined poslušalci. Predsednik ga pozove in ta izpove, da je prejel od Gabršeeka 20 ali 25 knjig. (Kje so pa te? Opoin. ured.) Ker je po sedanjih pričah že vse dokazano, kar je pisala „Gorica", odstopi branitelj dr. SuSteršič od zaslišanja drugih prič, eemur se zastopnik tožitelja ¦ne prolivi. Zasliši naj se samo še priča Rajmund Fajgelj. Ta izpove, da se blagajna nikdar ni strinjala s štraco, ker se je zmeram kaj pozabilo uknjižiti. Un je imel aamo registrovanje dohodkov in stroškov. Koliko deticita je bilo v bla- gajni, ne ve. Dogodilo §e je veckrat, do šestkrat da Je Gabršček vzel iz blagajn« denarje, ne da bi se bilo to registriralo. Zato pa je dal Gabršček v blagajno pa- pirček o izvzeti svoti brez p o p o 1 ne- ga podpisa. Gabršeek p r i z n a to in trdi, da je tako delal, ker je „Solski doin" veasih nujuo rabil denarje. Ko so se računi sklenili, se je vse poračunalo. Dogodilo se je pa tako poslovanje zato, ker prej- sujega bolebnega denarnicarja „Solskega doina'", pokojnega Kanclerja, ni bilo vedno pri rokah. Prica Fajgelj se spominja, da se je dvakrat res tikalo „Šolskega doina', za drugekrati pa ne ve, za kaj je rabil Gabršcek denar. Zastopnik obtožbe stavi predlog, da se zasliši Gabršček kot priea glede onih 3 gl. kineta iz Štanjela in glede jemanja denarja iz blagajne brez vknjižbe. Dr. Šušteršie se protivi predlogu iz razloga, ker se je zaslišalo že dosti prič, da po- rotniki lahko razsodijo, ali je bil v bla- gajni red ali ne. Vse drugo je irelevantno. Dr. Stanič stavi predlog, da se dopusti dokaz po knjigab, kakošen red je bil v blagajni. Opira se na neko ko- rekturo 200 gl., nušteva razne strani strace, na katerih so korekture. Drugi branitelj dr. Kajmund L u z- z a L t o odgovori Stanieu, da ni potreba nobenega dokazovanja glede 3. gl. nekega kmeta iz Stanjela. Da je bil ta znesek naslovljen na posojilniea, dokazuje že to, da se je na pošti konstatiralo, kdo je podpisal recepis. Korekture v knjigab pa že same na sebi dovoljno dokazujejo, da je bil v ,.Posojilniei" uered. Kdo ve, kedaj so se napravile one korekture, prej ali slej ? Sodni dvor odbije predlog dr. Stanieu. Dr. S t a n i 0: Glede vprašanj, ka- tere se inorajo staviti porotnikom, mo- rajo se te naslanjati na celi inkriminirani elanek, da odgovor«, ali se je dolžilo to- žitelja n e p o š t e n i b dejanj. Dr. Šušteršie konstatuje, da je za- stopnik tožitelja preinenil obtožnico. Mora se upostevati delinicijo zakona; vprašanje se mora toraj glasili, ali jö obtoženec dolžil tožitelja nepohtenega in necastnega dejanja, in ali je obtoženec dokazal svojo trditev. Uraje 7l/\, predsednik določi odmor do 8. ure. Po odinoru atavijo se porotnikom l.poglavitno vpražanje: Ali je obtoženec Josip M a r u š i č kriv, da je čital in dal v tisek članek „Andrej Gabršcek kot denarničar „Goriške Ijudske posojilniee" (sledita), ali je toraj kriv, da je prijavil izmišljene ali skrivljene stvari in s tern obdolžil Andreja Gabr- ščeka po krivem necastnega dejanja in je toraj ta zakrivü pregreäek po §. 488 k. z. V 2. Eventuvalno vprašanje: Ali je ob- toženec Josip Marušic dokazal reznico svojih trditev V Dr. L u z z a 11 o predlaga, da se v tem vprašanju izpusti točka, da Gabršček ni bil zanesljiv blagajnik. Dr. Stanic predlaga, da se sprejme vprasanje, ali je obtoženec po vsej vse- bini in tendenci članka dolžil tožitelja nepoštenega dejanja. Sodni dvor odbije te predloge. (Konee pride.) D o p i s i. Iz Kojskega. — Prvotne volitve v našej občini (ki je ena najobširnejših v v Priujorju) so se izvršile tako na vseh koncih, da so v veselje katoliAko-naroduej stranki in v east vrlim in zavednim volilcem. Le kakih 50 volilcev iz Snežatnega je z vpiljern, popivaujem preklinjanjem in s taktrn vedenjem, da ni primerno najmanje olikaneinu eloveku, volilo za dr Turno v V. kuriji; ostali pa so popolnotna osamljeni. vkljub njih grožnjam, v obeb kurijah. Naši zavedni obcinarji že vedo, kedo jim je pravi prijatelj in dobrolnik. a kedo isoe saniega sebe. Zato pa je bilo čuti le en glas med volilci: t a k i h poslancev ne! Še to. Neki kolovodja Tumovcev je pripeljal (v sredo, ko je bila volitev za V. kurijo) okoli 10. ure eel regiment svojih „grenadirjev". ki so z velikim su- moin primarsirali pred in v volilno sobo, v katerej je bil tudi domači zupnik takrat navzoč; brž pa, ko ga zagleda eden prišlih vinjenih „naprodnjakov" se prav oblastno razkorači pred njim in tnu požuga s stisnjeno pestjo rekši: „d a n e s p o k a ž o m o p....... f a r- j e m mi, k a k o in kdo s e v o 1 i!" Iz- I čeljustil je on in še drugi premnogo ta- kih neolikanih besedij. Pa naj ho kakor hoce. Hvala Bogu le, da so se zastonj tako grdo napenjali. Še mnogo bi se dalo pisati o tej volitvi ZH V. kurijo, pa za zdaj le toliko, rnorda o priložnosti kaj več, te hoste voljeni sprejeti v Vas cenjeni list. (Pro- simo! Op. ur.) Iz ŠJanjdn. Srčna hvala, g. Ga- hršček, za veliko pozornost, ki jo gojite do incne! Kes. da sva si iskrena prija- telja, toda, oprostite. Vi postajate vedno bolj cuden. Tako da je uajino prijateljstvo v skrajni nevarnosti. Ustreči Vam ne morern nikakor več. Trudimse na vse na- öine se Vam prikupiti. Ali, kar danes hvaliti in ljubite, vže jutri grajate in so- vražite. Evo Vam dokaz! Kolesaril sftm, misleč, da Vam kot bieiklistu to dopade. In nisem se varal. — Da se Vam še bolj prikupim, postal sein hribolazec. Tudi v tem ste mi dali svoje priznanje. — Toda, glejte! kar na- krat pravi te, da imam šibke noge, ki mi odporedujeta posel. Noge dobrega ko- lesarja in hribolazca pa ne morejo od- povedovati posla, ker sicer mož ni dober kolesar ne dober hribolazec! Koliko na- sprotje! Nadalje! V spomladi sein priporocil (po Vašem) Vaša cenjena lista v cerkvi. I ni Vam bilo prav. — Sedaj v času volitve nisem, edino. i!a se Vam prikupim, niti cerhnil pred volitvami o volitvah v cerkvi. In zopet Vam ni prav. Üog Vam vstrezi! Da se Vam ne zamerim, nisem sei agitovat v nobeno zasebno hišo v Stanjelu in Kobdilju. In ni Vam prav. Ce bi bil agitoval v hišah, ste gotovo tudi grajali! Kdo more vedeti, kaj Vam je prav ! Na eni strani mi pripisujete skrajno omejenost, na drugi preveliko razsodnost. — Bog Vas razumi ! Vem g. Andrej, da resnico učite, jo ljubite, tedaj tudi radi sli^ite. Zato sem prepričan, da Vam naj bolj ustrežem s slednjim : 1.) Kes je, da sem bil 22. t. m. zvečer v gostilni v Kobdilju, kar je redko, ker jaz ne zahajam v krčme. Vina, ki ga je krčmar svojevoljno prinesel, smo pili v 8. toliko, da ko bi ga bila samo dva spila, bi nobenemu ne mogle noge odpo- vedati. Domu smo sli v treh. A bili smo vsi iz Štanjela, in vsak po svojem opra- vilu v Kobdilju. Tedaj ni nihue nobenega sprernljal, ali drug druzega. To zamorem s pričami pod prisego dokazati. Trditev Vašega sporočevalca ni druzega kot podlo mažOevanjtj izvirajoče iz . . . 2.) V volitvene pogovore sp jaz tu nisem spusčal do zadnjega. Ko sem pa slišal, kako Vaši nasprotniki ljudstvo sle- pijo, ePš, da sedaj se gre za povišanje moje place itd., storil sem svojo dolžnost. Toda Vasi sporoc:eval«i lažejo. Ako mi morete dokazati, da sein jaz agitoval v zasebnih hišah o volitvah pred volitvami. razen v eni v Žtanjelu in v eni v Kob- dilju, plaeam za vsak slučaj v Štanjelu in Kobdilju 200 k. v namen, ki ga Vi določite. To je resnicoljuhnost Vaših sporo- čevalcev!? Pač so Vaši trkali na marsi- ktora vrata. Pa pustimo to ! H.) Govorite o poviških. Na to sem Vam vže v ,.Gorici" odgovoril. In še en- krat reüem: Ni nobenih. liesnica je na- sprotno. Tako vidite, g. Andrej, Vaši agita- torji Vam ne sporoč-ajo resnice. — Pre- prican, da jih pokarate, bilježim se Vaš ponižen isluga Josip Štrancar, kurat v Stanjelu. Domače in razne novice. Volilno giLunje. Končane so torej volitve volilnih mož. Mi smo dobili v obeh skupinah absolutno vec'ino. Seveda v V. kuriji menimo le absolutno voci.no slovenskih glasov. Nadejamo se pa, da se pridružijo k <^lasovom, ki jih štejemo mi kot svoje in ki so voljeni na naš program, se drugi slovenski vo- lilni možje, katere pristeva „narodno- napredna" k svojim. Posebno, ako bodo dobro in natanjčno promislili, zakaj gre, tor se prepricali, na kateri straui smejo iskati pravih in resnih prijateljftv slovenskega ljudstva na Goriškem, ki so uneti za vse stanove v jednaki meri, ter ki vidijo v hujskauju jednega stanu proti drugemu najvecjo ncsreco za na.š na- rodni obstanek, posebno tu oh poriferiji, kjer preti slovenskemu narodu gotova pogubu, ako si no obdrži v vsukorn po- g!(,idu hodisi v narodnem u\i verskem, svo- je sloven?ke i n d i vi d u valnost i. Mi torej z mirno vestjo pričakujemo zadnjih hitk, ki se bosta bili due 3. in 9. januvarija prihodnjega leta in mislimo, ila se ne varamo, v nadi, da spregleda v tem času, ki nas se loči od odločilnih trenotkov, marsikateri slovenski mož, v katerom hije sic(»r pošteno slovensko ^rce, ki je pa uevede in nehote prišel v zanjke onili ljudij, kuteri mislijo. da se smejo igrati z usodo našega ljudstva samo, da pri tej igri ne trpi njih sebičnost in osebna častilakomnost. Prepričani smo tudi, da je med goriškimi Slovenci mnogo takili, ki sicer vedö, da so bili zavedeni na kriva pota in ki mislijo, da bi bila za nje nekaka sramota. ako hi kar h kratu krenili na pravo pot. Takim bi svetovali mi, da zapuste kriva pota, na katera so bili zavedeni; saj jo vondar najlepSa lashiost pravega moža, da prizna svojo zmoto ter da se povrne k resnici. Mnogi so si prišli tudi zarad osebnih razmer v navskrižje, ker menijo: ravno zato, ker je moj osebni nasprotnik v onem taboru, se nahajam jaz v tem. Tako naziranje je popolnoma krivo. Ko gre za javne koristi, morajo ponehati vsi osebni oziri; tu naj ima vsak le stvar pred očmi, a osebnosti naj izginejo popolnoma s pozori.šča. Nadejamo se torej, da se bode vsak pravi rodoljub ravnal po na- čelih, katerih smo tu omenili, ter da vsak po svoji moči pripomore k zmagi dobre stvari. V to pa Bog in sreča junacka! Zadnje dni zmagali smo v Sedlu in v Kretu v obeh skupinah. Duhovskc vesti. V Brazzanu je umrl župnik Ant. Bodigoj. Imel je pogreb. Ko je v cerkvi opravil mrlvaške molitve, se je zgrudil na tla ter izdihnil. Iz Koprive na Krasu narn poročajo, da je umrl kaplan Krane V e 1 a n, ko je sei na ženitovanje svojega brata v Pazin. Večna luc jima svetila! Č. g. Alojzij Morsutt, dosedaj 1. ka- pelan v Tržiču,je premeščen v Červinjan. Veleč. g. Jožel' Viola, kapelan v Krminu, gre za ekspozita v Alture-Saciletto. Monsignor M a t i j a Kravanja, dolgoletni in velezaslužni knezo-nadško- liski kancelar je stopil s 1. dec. v pokoj. Na Njegovo mesto je imonovan preč. g. A. Zamparo, dosedanji nadskofijski tajnik. Veleč. g. Kravanja bo opravljal posle ravnatelja nadskolijske pisarne. Za „Šolski Dom" so vplačali predsedništvu : Fr. Oresec v Gorici prof. And. Marušicu v hvaležen spomin 3 K. -- Potom poštne hranilnice so vpla- Oaü: Pavlina Pajkova, profesorja vdova, v Ljubljani 10 K (za božičnico), H. Sorre v Hihemberku 5 K; g.cna Ivanka Faganel nabrala v veseli družbi o krstu prvoro- jenčka l.-iogomira Klementa Žniderčica v Kenčah 8 K 70 h; Janez Lukežic, dekan v Komnu 20 K; Franc Stepančič, upra- vitelj na Ollici 20 K; Jancz Jarec, kurat v Hocinju 10 K: Martin (lernuta v Logu 8 K. Presrčna hvala vsem darovalcem! A^-itiM'ija v znaiiKMiju „kakor Jini kaze". ¦-- Vsem je zuana gonja ,.naroilno-n;t|jrednih" agitatorjev iz uči- tcljsških krogov, posebno pa še njih gla- sila „Ucit. Tovariša'* proti dr. Gregorčiču, čos, da on nima smisla in volje za zbolj- šanje gmotnega stanja ucitoljev, —¦ tor zatrjevanje, da je dr. Turn a oni mož, ki reši učitelje iz sedanjega bednega gmotnega stanja. Ali cujte, s čim ao agitirali proti dr. Gregorčiču v Kalu in v Ajhi! Tani namrec so „narodno- napredni" agitatorji begali ljudstvo s tem, da ne sine voliti za dr. Gregorčica, ker je on tisti mož, k i h o č e z b o I j s a t i u č i I. e 1 j o m plače. Na Bo vjkein pa se niso ti po- itenjakoviči sramovali zatrjevati neved- nemu ljudstvu, da ne gre tu za ni<5 drugega, nego za ustanovitev p e n z i j e dr. Gregorciču z 1 e t u i m i — 12.000 gld. ! Celo koze so tu poklicali v boj proti dr. Gregorčicu ter govorili, da je le dr. Tuma oni mož, ki bode skrbel za — koze. V Kobarisken» k o t u pa, kjer se nahaja mnogo ljudij, ki ho dijo delat na železnice, so pravili ljudem, da jim bode dr. Tuma „priskrbel dela na železnk-ah", posebno pa — polirjem pomagal do mastuih zaslužkov. Na Krasu pa so pravili, da ve- ljajo te volitve temu, ali naj se zvišajo d u li o v ii o in place ali ne. Ce pri- denemo k vsemu Iimiiu še vino, jedačo, žuganje a tožbami in razna druga natol- cevanja. potein se nimamo čuditi, da se je dalo ljudstvo na več krajih spol.ja.ti od takih brezvestnežov na led. Izj.'ivii. — Slavno uredništvo „Go- rice". Podpisani občinski zastopniki iz- javljamo, da ni res, da bi bil naš gosp. kaplan J. A brain izrekol kedaj na pri/,iiiči besedc kutore se, nuhajajo v do- pisu iz Bovca v „Priniorcu* dne 23. no- vembra, da naj ga namrec ljudje ne nad- legujejo v(?č s previdovanjem, ako je bil kdo n. p. pred 14 dnevi previden. Tako pisarenjö bovškega dopisnika najstrožje obsojamo kot podlo obreko- vanje in la/, se čutimo tudi sami globoko razžaljene, in zato izjavljamo le 3e to, da naj se grdi obrekovalec — sramuje ! I. Miholic, Josip Fon, Franc MiSic, Anton Mlekuž, podžupani. Anton Šuler, Josip Keuda, Matija Pirc, Alojzij Sore, Andrej Mlekuž, Anton Komac. Franc Fon, Andrej Mihelic, Ma- tija Sore, Janez Mihelič, staresiui. V Bo vcu, dne 5 dec. 1900. S Krasa. llud boj se je bil pri vo- litvah. Nasprolna stranka porabljala jtt za svojo „zmago": vino, laž in strah! Kjer zmaguje, zmaguje vino, laž in strah. Prepričanja nobenega. Ljudje hodili so tu in tarn k volitvam ko race, zibajoči se od pijanosti od zida v zid. Vse podkup- ljeno in podplačeno! Tu eden plačuje, da je kar vse polito z vinom. tarn straši drugi, da vsacega vržo na costo, če ne bo za Tumovca glasoval. Tu strasi mo- žicelj z brkami, da duhovnikom gre ,,za vecji Ion1', zato da se potegujejo, tain slopi lantalin tropo mladine z „odbitjem vseh davkov'. Tu zopot lota nekdo oleoli in ponuja cigare, tain drugi strunce, ki- felne in snops. — Jo to prosta volilevV Jo to preprieanjo? ! Lepa zmaga taka ! Zmaga vina, šnopsa, laži in strahüü Iz Šcsilipolaj» nam porocajo, da so izvoljoni niožje-volilci dobri kristjani, ki nimajo nič opraviti z brezversko „Socino%> stranko. Povsod, kjor je kak va.ški propir, pa pristopi „Soca" ter hoce eno stranko porabiti zase. Ne bos! Volilci bodite možje ! Iz Devina 2, dec. 1900. Prvotne volitve za V. kurijo so se vršile v De- vinu 30. nov. precej živahno, ker je tudi ital. stranka poskuSala svojo moc. Zma- gala je, kakor naravno, slov. stranka — pa liberalna s pomočjo nekojih barab, ki mislijo, da razumejo najvišjo politiko. —¦ Tudi v kmeckih obcinah je bil hud vo- lilttn boj mod slov. in ital. stranko, klera je se ve podlegla z veliko manjšino. V tej kuriji pa ni volitev toliko važna za Slovence v gradiscanskem okraju, ker iinajo izbirati med dvema Lahoma kan- didata, med Zanettijem in Antonellijem. V Devinu so dobili slov.-ital, uradni p o 5 t n i pec at po prizadevanju župan- stva. Prej je bil samo ital. pečat. Kmalu bo dovršena lepa nova stavba ..občinski dorn", v kojem so prostori za ljudsko solo, za učiteljevo stauovanje. za obč. pisarno in otroški vrt. Ta stavba bo trdna straža proti Le- gini šoli in bo pričala o devinski požr- tvovalnosti Se pozniin rodovoin ! Umrl je 28. nov. po Kra.su znani postiljon Ivan Legiša, po domače ,.grof-, po dolgi bolezni. P. n. v. m.! Iz Zgonika na Krasu nam piSejo: Kdor je čital v „Sou*' od 29. pr. rn. dopis, iz Zgonika na Krasu, mora biti prepričan, da je tu — vse razsvetljeno od „luči napredka". A v resnici ni tako. Ljudstvo ne ve, zakaj so gre. Žalostno, a resnično. Sicer bi ne bil izid volitev tako — sijajen /a ,.naprodnjake", če- ravno je 1 >iI glavni 1'akl.or - - liter. Kako se je godilo, izdiil se je „Sočiir' dopis- nik sam, rekSi. da so bili v s i volilci onega duha. Umljivo, sicer bi težko prisli volit. da bi ne bilo tega - ,.duha'' tamkaj. Le pripoinniti morarn, da so iz- pustili ta dub iz — sodov. „konsum- n eg a drustva v Saležu", kateri se nahajajo v županovi kleti, s kateriui duborn so se. ,.naprednr' volilci pa tudi labko nasrkali preprieanja, da je le pre- tveza v dosogo namena, ko „na- prednjaki" podtikajo „klerikalcern" „konsumna drušlva", katorili pa ne usta- navljajo po Goriskem ,.klerikalci", tnarvec kakor dejstvo ka/.e, — baš nasprotno ! ;Ste jih zdaj videli? Op. ur.) Ta dub iz ,,naprednega" konsuma je torej užgal „luč nadredka" pri volitvah ! — Ako bi utegnil ,.Sočiir' dopisnik ugovarjati, opoin- nim ga, da ni bilo v Zgoniku se nikdar volitev (kako je bilo pri zadujih občin- skih volitvah? Vse v redu, kajV Odgov. g. dopisnik !) in malokatera seja, da se ni ,.žlempalo;' prav po — domace ! Zgo- ničan se veseli volitev! In gospod dopis- nik naj odgovori, ako tudi on ne gre le prerad za ,.duhom" iz županove kon- sumne kleti, kakor — koza za soljo ? Zato poinetajte pr<;«l svojiin pragom ! Razumeli? Naprednjaški „liuiiin,. nosi v Zgoniku župan g. Grilanc:. Županu Grilancu pa ga je izročil „neki gospod'1 iz Gorice, trdi se, da g. Gabersček sam, ki se je potrudil pri zadnjih dopolnilnib volitvah osebno do njega. Dejstvo je, da je postal župan Grilanc potem, ko rnu je natrobil tisti „gospod" „boljšo bodočnost", še tisti veOer strasten „hudournik", strastnejši kakor so oni, ki jib ne niara „Sočin" dopisnik. Sicer poznamo župana Grilanca. Da so kričali ,,vaški otroci" „živio Tuina!" ; to je tudi mogoee. Saj ima g. župan do- sti — agentov te vrste. Ali je botel oporn- niti dopisnik (bole ali nehole) da ne pade jabolko daleč od deblaV To v pojasnilo, da ne bode mislil svet, da je v Zgoniku vse v svitu napred- njaške luči. Liter sveti in očara ! Za sedaj toliko. 0 priliki pride se pojas- nilo o zgoniškem naprednjastvu. V prvi vrsti pa o njegovem razširjalcu. Iz Volt'jo^a^rada nam poročajo, da je bila večina tamoSnjih volilcev na ,.SIogini'1 strani, 13 le da jih je glasovalo z naprednjaki. Ti pa niso pili v Volčjem- gradu, marveč v Komnu, kjer so se pri- družili onim, ki so pili — • na odprt k rod it „narodiio-napredne1'. Nekateri so se pa — tumastega vina tako napili, da so postali sanii tako — tumasti, da so na volilni večer prišedši domov v do- niaei hiši --¦ posodo pobijali. Res, pravi možaki to! -- Nase „bralno društvo" se je preselilo v zadružno gostilno. „Soči" srno pokazali že pred več časom vrata, a zgodi se to najbrže tudi „Primorcu" zaradi njegovega klafanja. — Kino gu je nazajlal ! — KogaV Prašaš, radovedni čitatelj, — nobeiiegu drugega nego — dr. Tuino! Zgodilo se je pa to tako-le: Ko je nek posestnik odptl zjutraj bižna vrata, zagleJai je na njib zapisano ime dr. Turnn. Hitro skoči po cunjo, jo pomoči v žajlenco ter po/ajla omenjeno ime tako neusmiljeno, da je bilo vse mokro. — Umrla je pri nas Ka- tarina MjAJcen v visoki starosti 92 let. N. p. y m. Še nekaj h koncu. Oleti nioraino po/abnosti tudi to, da je nek altarni moj- stur pri nas glasoval tudi z „narodno- napredno". Mož se je najbrže navelical delati altarje. Volitve v Uiljah. V pondeljek smo imeli volitve. Vkljub strašni agitaciji na- sprotnikov smo zrnagali s 1H3 glasovi proti (iK. V IV. skupini smo bili malo nepreviilni, da smo volili enega moža nevolilca. Vsled tega smo morali pri ozji volitvi voliti z nasprotno stranko. Upamo pa, da bo i ta oddal svoj glas za naso stranko ter ne omadeževal svojega po- ^tenega imena. — Nasprolniki so strastno ^gitirali: delavcein so odpovedali delo, PO8ojila, stanovanje; veliko ljudi je od- dajalo svoje glasove s s o 1 z n i m i o č in i — prisiljeno. proti nam. Vendar ve- selje nepopisno. V Kretu smo zrnagali sijajno v (jbch kuri.jah. Boj strašanski. Nain se zdi. da v celi volilveni dobi nij bilo kaj tacega. ¦ Kobaridci so prišli na vo- lišče agitirat. lmamo torej š es t in o /,. — Ž i v i o G r e go r c i 0! ,.I*ravic.i je /ina^ala ' Tako pišo .Soča*' v včeiajšnjeni uvodnem članku, dotikajoč se zadnje tiskovne pravde proti našemu listu. Opozarjajoč naše Oitatelje na poročilo o t(;j pravdi, ki se nahaja na drug. t. m. so se vrinile neljube pomote. V clanku Odgovor,,Soči'", v drugikoloni 28. vrstičitaj: Mi nismo u a j e m n i k i, t e m u č p a- s t i r j i Kristusove crude. V članku „Iz Deskeljt; čitaj : V o b e li sk u p i n a h s e niso v r š i I e dvakrat o ž j e volitve. Lalionska objostnost. Poroča se nam: Minulo sobeto due 2i-. nov. je šla neka žena iz okolice s svojimi domacimi sosedi po nunski ulici v (iorici. Ko pri- dejo inimo prodajalnice nekega znanega labona, pribrumi le-ta h svoje proda- jalnice in naravnost nu nasprotno stran ulice, proti njim ter začne ono ženo na vsa možne nacine psovati in jo obkladati z najgrsimi priimki. Nameraval jo j(» celo udariti, a si ni tipal vpričo ljudi, samo grozil in zugal j(? s peslmi. Uzrok U;ga vedveda nevoljen, da se obesajs) nam SlovenciMn v Gnrici za rob suknje še vedno laki patroni. /nani nadrcdar ^oriske nicstne straze Maitico — — —. Zdi se,da ima ta niož posebno dopadajenj(» na tem, ako vidi, da aretira policija kakega Slo- venca. V noči od 3. t. m., ko je hotel uzivati to svojo slast, [iiipetilo s<; inu j^ nekaj, kar je sicer morebiti popolnoma zaslužil, kar pa ga gotovo ni veselilo. Po Travniku so šli namreč nekateri slovenski (antje. Mattico pa je hotel — Bog ve zakaj — naj jib dva policaja, ki sta bila tarn blizu, aretirata. Ker rnu pa nista hotela storiti te usluge, obnašal se je mož proti njiina tako, da sta se čutila primorana odvesti ga in da se je tako nad njim izpolnil stari pregovor: kdor d r u g i in jaino koplje, — sam va n j o p ade! Iz vetcranskih kro^ov smo vdo- bili te-le vrstice: I'reblagorodniMnu gosp. Antonu Jacobi-ju, predsedniku Priinor- skega vojasko-veteranskega druslva itd. v Gorici. — Njegovo c. in kr. Apostolsko Velicanslvo je z najvišjiiu odlokoni od '.). novembra t. 1. blagovolilo najmilostljivejše sprc'jeti Najvišja zalivala. Veseli me, da mo- rern Vašemu Ulagorodju sporočiti la Najvi^ji sklep z opombo, da se je ome- njeni poklonjeni spis uvrstil v c. in kr. družinsko lidejkomisno knjižnico. C. kr. namestnik: Guess mp. (T!eski kvartet v (iorici. ()i>ozar- jamo nase slovensko občinstvo na lepo priliko, ki se mu nudi, da se naužije glasbenih užitkov, kakoršnih se malo- kedaj nahaja v nasem mestu. Dne 9. decembra t. I. namrec bode sviral v dvo- rani Dreher (Hotel Central) v Gorici, sluvnoznani Ceški kvartet in sieer ob 0 uri zvečer. Na tern koncertu bodo proizva- jali in sicer Karol HoU'mann 1. gosli, Josip Suk II. gosli, Oskar Nedbal vijolo, Ivan VV'ihan, vijoloncel jako zanimive skladbe Dvorakove, Cajkovskega, Sganibatti-ja in Beethovena. Gene za I-IV. prostor 4 K., V-X. pr 3 K; XI-XIII pr. 2.ÖU vstopnina 1.20 K. Predplačil.i na vstopnice sprejema knjigarna Wokulat v ulici Slrelta stv. 4. Poti'jen narrt zakona. Nj. V<»lic. presvitli cesar je potrdil načrt zakona. s katerun se razdelijo občinska zemljišča v občini O I a I e ž. Iz Xovakov :¦*. dec. 1900. Nek voznik je vozil vino iz Novakov v Leskovico na Kranjskem. Pripregel je par konj in ker .se mu je zdelo, da je premalo inoči, je vlil vase še par osmink žganja. Povezal ni nič in se branil. da bi mu drugi po- vi'zali. I'o poli se mu je voz pn»vrnil, sod z voza v potok, posut s kamen.join, kjer mu je odletelo dno in par dog se polomilo. Da vino navadno ne ostane v takem sodu, je pač jasno. Mož bo drago plačal popito žganj". Iz Ranala. Tukajšnje ,.Sadjar- sko in vinarsko druAtvo" bo imelo v nedeljo dii(i 9. t. in. obeni zbor, pri ka- terem bo med drugirn tudi porocal g. E. K I a v ž a r, kot zastopnik c. kr. kmetij- skega drustva. ovspebu kanalskega sadja iii*. razstavi v Gorici. - Zeleli je rnno- gobi'ojne vdeU^zbe. /nizanje voziiih ecu za urero sc inladoz na jiižiii žcleznici. Obratno vodstvo južne žcležuice v Trstu naznanja, da se bo oziralo pri dovoljevanju polo- vične vožne cetn^ na južni železnici za šolko mladino odhajajočo z doma y šolo ali povračajočo se iz sole na počitniee na dorn, le takrat, ako bodo dotične prošnje opremljene in zicer: za one, ki obiskujejo sole, na kat(Tih se ne plačiije šolniiK^, z ubožnim listom, katerega sine izdati le obeina ali pristojna politična oblast, za visokošolce, dijake srednjih šol in splob vseh onili uenih zavodov, na kalerili se plačuje šolnina, dovoljevala se bode zni- žana cena le takrat, ako dokažejo in sic«M- s polrdilom solskega vodstva, da so de- loma ali po|)olnonKi oj)roščeni šolnine. Na prošnje, ki ne hi bile opremljene s ! takimi sprieevaü, se nv, bo jemalo ozira. KazmciT v Trstu. Trzaški irre- dentovei so h krati pri.šli na idejo, da bi se naj postavilo na velikem trgu pred magi- stratom spomenik italijanskiMiiu pesniku Danteju in se je določil ta proslor že kar na doticui občinski seji, ne da bi se stvar poverila prej odboru. Uzrok tej naglici je, k(»r se je odbor za zgrudbo spomenika umorjeni cesarici Klizabeti obrnil do občinskega sv(;la, da bi mu prepustil primei'tMi prostor na velikem trgu in tu.li dal v ta namen — podporo. Da bi to j)reprečili, so in-edentovei liiteli določiti jjrostor spomeniku Danteja in tako pokazali, da jim je Ijub.ši italijanski pesnik nego avslrijska cesarica. — Bivsi tržaski župan dr. Dompieri, katerega je hotela kandidirali za Vr. mestno skupino progresovska stranka, je ta mandat od- klonil, pač pa sprejel istega od stranke neodvisnih meščauov, ki se je ustanovila. Progresovci so radi tega silno potrti. Prešernova stoletnica. V Ljub- Ijani so se vršile due 1., 2. in X. t. in. sijajne slavnosti v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva. 1. t. m. zvecer so priredila narodna druslva po razsvitljenih ulicah bakljado z nujstno godbo, na kar je bil slavnosteu komers v „Narodnein Domu!:. V nedeljo 2. t. m. dopoludne jo bilo v veliki dvorani „Narodnega Dorna" slavnostno zborovanje, na katerern je govoril slavnostni govor prof. Kr. Levee o Presernu, njegovih delih in o splošnem njegovem pomenu za slovenski narod. Zvečer je bila slavnostna predstava v narodnem gledališču z živimi podobami „Apoteoza Pre.šernu" in „Povodnji rnož". Pred predstavo se je proizvajal Asker- čev slavnostni govor. Peh^ so se razne pomembm? skladbo, katere so proizvajala ljubljanska pevska drustva. 3. t. rn. pa so praznovali stoletnico Pre.^ernovo razni Ijubljanski učni zavodi z deklamacijami, petjein iid. Ljubljanske Slovenke so o tej priliki izroeile Presernovi se živeči hčeri lepo darilo. Tudi drugi slovanski narodi so se častno spominjali Pre^ernove sloletnice. Nemski „kiilturonovsci". V nekem nernSkein listu s«i pritožuje dr. Hans Wagner zoper deželnega poglavarja v nernski vzhodni Al'riki, generala Liberia. Wagner trdi, du hoce pr go- spodarskih zadrug, 510 obrtnih zadrug, 173 zadrug za zkupna skladisca, 2210 produktivnih zadrug, 271 drugib različnih, zadrug, sk u pa j l()912,kisoimel(^ 1 ''oinilj.čla- nov in razpolagale z letnhn brutto-izno- som 2 miljardi mark, katere so potem vporabili v kreditne in poljedelske svrhe ter potrebe. H u s i j a je pred 18. leti ustanovila prve hraniluice, ki so imele skupno svoto vlog 9 milj. rubljev, koncem 1. 1898. pa so imele skupno hranilnih vlog že 593 milj. rubljev tako, da se je izrekel neki iKMiiAki, Slovanom sovražen list: ,.Eto, Husi so vam v 18. letih prištedili 000 milj. rubljev!" Že 1. 1880 bilo je tarn vsega 75 hranilnic, začetkom 1. 1899 pa že 4530. I) an s k a. L. I860 osnovalo se je prvo kinet. konsumno drustvo, sedaj je kine- tijskib mesnih zadrug čez 700 z 70.000 čianov. L. 1882 osnovana je prva mle- karska zadruga, danes je teb zadrug 1025 z 102.000 članov, ki izdelajo vsako leto za okolo 121 milj. Kron masla. Pred 13. leti so ustanovili na Danskern prvo za- drugo za klanje svinj, danes je narastlo šlevilo teh zadrug na 25 z 54,000 cManov. V teh zadružnih klavnicah se je zaklalo 30% svinj cele dežele v vrednosti 30 milj. kron. Helgija. — Po seznamu belgij- skega poljedelskega ministerstva j(^ bilo v Uelgiji koncem 1. 1898. 258 mlekarskih zadrug z 24.519 zadružnikov. To število je narastlo napram predletnemu za 58 zadrug. Te zadruge so imele prometa v 1. 1898 za 12.800.000 frankov. Schultze- D(»litschevih posojilnic je bilo 2, ki so izdale svojim članoni 144 posojil za 100.808 frankov, Kaifleisnovih pa 199, ki so izdale v 1933 slučajih posojil za 74.000 l'rankov. Centralnih kas je vsega 0 z 189 zadrug kakor člani. Te kase so izdale 1. 1898 posojil v znesku 40.278 frankov. Srbija ima danes okoli 200 po- ljedelskih zadrug po Raifleisnovein si- stemu, 78 narodnih bank z omejeno zavezo, 20 zadrug za proizvadnjo in 4 konsumne zadruge. Bavarska je imela v 1. 1898 44 zadružnih skladisč, ki so prodali skupno 9'2 milj. kvint. žita za 776 milj. mark. Cisti dobicek je znasal 15.390. (Dalje pride.) Rojaki! Sto let je rninilo 3. decembra. odkar se je porodil slovenskemu narodu njegov najvecji pesnik, katerega ceni ves narod in s katerim se sme dičiti tudi rnej tujim svetom — Frace Prešeren. Pesni- kovo znamenitost na široko razkladati je povsem nepotrebno; istotako neumestno pa bi bilo dokazovati, da zaslužuje pesnik ne samo, da ga citamo in se ž n.jiin po- našamo, nego tudi da nj e govern u ge- n ij u po s ta vi m o v id e n z n a k svo- j eg a č i s 1 a n j a i n s v o j o b v a 1 ež n os t i. Ta misel je vodila podpisani odbor. ko je svojedobno izdal in pozneje ponovil poziv do slovenskega naroda, da naj prilaga svoje doneske, ki bi omogocili povzdigniti pesniku dostojen spomenik v srcu sloven- skega naroda, v beli Ljubljani, kj<»r je pesnik pel svoje nesrnrtne poezije ter ž njiini naslajal svoje sodobnike in potomee v vseb pokrajinali, kjerkoli se glasi slo- venski jezik. V svojili oklicih je odbor za povzdignjenjePrešernovega spomenikapo- ziv»' Slovenke in Slovence vseh stanov in vseh pokrajin, da skupno pripomorejo proslaviti pesnika, katerega pač smejo smalrati za svojega pesnika vsi člani slo- venskega rodu, ob enem pa osvetliti lice tudi slovenskernu narodu, ker bi njegovo zanimanje in njegova požrtvovalnost pri- cala, da ve svojim zasluznim nioženi iz- kazovati svojo hvaležnosl. Fesnikov spo- nienih naj bi bil torej viden znak naro- dovega spoštovanja in njegove kvaležnosti do svojega imenitnika, — ob enem pa tudi bodrilo mladini in odraslim, da se ogre- vajo o njegovem pogledu za vseone ideale, katere jegojil pesnik sain. Kate ra p ri lika pa b i b i la p r i m e r n e j s a z a p o \z d i g- n j e n j e t a k e g a s p o in e n i k a k o I s t o 1 e t n i c a P r e ä e r n o v e g a r o j- s t v a ? Odbor seje evrsto nadejal. da bode mogel ta dan 3. decernbra leta 1900. pro- slaviti z odksitjem sponienika. Res so se v začetku s pohvalno vnemo odzivali Slovenci in Slovenke in zbrala se je pri- lična svota. Nadejajoč se popolnemu uspebu, je razpisal odbor natecaj za na- črte Prešernoveinu spomeniku. Teknio- valo je šest umetnikov slovenskib s sedern načrti, ki so bili vsi bolj ali tnanj zani- mivi. Prvo nagrado je dobil g. Ivan Zajec na Dunaju, katereinu bi bil odbor tudi poveril izvrsitev sponienika, ki ima biti kras prestolici slovenski in trajen sp< • rnenik, dostojen pesnfka, katereinu bode povzdignjen, umelnika, ki ga izviJ.ši. in naroda, ki ga svojeniu pesniku postavi. ako ne bi bilo nestalo onega, brez česar se ne da nič izvršiti — denarja. Na- branavsotaneznasa n i t i p o- 1 o v i c e onega den a r j a, k i j e p o- t r e b e n z a p o v z d i g n e n j e s p o- ni e n i k a. Ker pa je uastna dolžnosl narodova, da ne zaostane zapoceto delo, da ne poneba z dolgim odlaganjeni projektanta umetniški zanos, s katerim nain obela ustvariti delo, ki bode ponos naioda slo- venskega, obraca se podpisani odbor po- novn.o do celokupnega naroda s 1 o v e n s k e g a. da vsak clan njegov po svojib moceh pripomore srečno do- vršiti zapoceto delo. Odbor ve dobro, koliko narodnega davka plačujejo Slo- venci, in kako žulijo ti davki posebno one Slovence, ki so oddaljeni od središča slovenskega in izloženi navalu tujčevemu. Ali Ljubljana ne zmore vsega, pa tudi samo Kranjska ne; saj tudi Ljubljana po niogocnosli prispeva kullurnhn potrebam oddaljenib rojakov. Ker pa je Preše. en vseslovenski pesnik, zato se obrača odbor do vseb Slovenk in Slovencev t.er jib ponovno poziva, da občine, društva in posaniezne osebe žrtvujejo svojim sred- stvom prinierno vsotico v svrho, ki bode celokupnemu Slovenstvu v ponos in inn- ralno korist. V Ljubljani, dne 1 dec. 1900. Za odbor za nauravo snomcuika Francctii PrcšiTiiu. Iv. Hribar, župan. I. c. prcilsi'diiik. Rajko Perušek, <;. kr. proiesor, t. č. podpredsednik ; Fran Trdina, mestni knjigovodja, t. č. tajnik; dr. Josip Stare, c. kr. tajnik (inančne prokurature, t. č. blagajnik; dr. Maks Pirec, odvetnik, Andrej Senokovič, c. kr. gimnazijski ravnatelj, dr. Ivan Tavöar, odvetnik, t. c. odborniki. Velik tapet za presbiterij in dva mala za altar so na prodaj iz druge roke. Natančneje zve se v centralnem seme- nišču. „Narodna tiskarna" priporoča razne posetke. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------i Proti "T^f 4 - x i^WtT Zeleznato vino lcktirnarja <¦. V i c c n 1 i v Ljubljani, dvoni. založiiiku Nj. SvclusLi p;ip<>2;i. po ;in;ili/.i fj;()sp. protVsorj;i Frcscniiis v \Vicsb;uIi'ii-ii S- lüüy sebi 9Q^rat več železa kakor liniijii po n>kl;i.ini inv.aslužno slovcča «liina-zclcziiala vina, kattua cesto nimajo vcč zi'ltv.a v scbi, kakor vsako cono naiiii/.no vino. Vsltvl ii' v stckliMiicali jio pol litra v (iorici pri jr. Ickarnarjn Gironcoli. — /n- iianjc nartjrlx1 proli pov/.rtju. Ill I Jakob Miklus, 8 trgovec z lesom in opeko, ^aloga | pohistva. rak('V(lriig).vinskili posod , v Pevmi, . za Soškim mostom. p. Gorlca. priporoča p. n. občinstvu svojo i bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke | cene. Kolesarji pozor! Podpisani naznanja gg. kolesarjem, da imu v zalogi dvokolesa iz najbolj- šega materijala po jako nizkib cenah. in sicer od 170 kron (85 gld.) naprej OjirtMii- Ijene z vseini potrebščinaini (koinplet). i -- Ob enem priporoca gg. krojačem in šiviljam svojo veliko zalogo raznovrsluib šivalnib strojev najnovejših sistemov od 48 kron (24 gld.) naprej. — Poroštvo f> let. — üaja tudi na obroke. Z odlir-nim spoštovanjem Martin SiiH.u:oj, mar v Kaiwiln. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, (v hiši g. dr. Lisjaka) priporoča časliti duliovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga u. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Gejlon. Porto- rico i. dr. Olje: Lucca. St. Angelo, Korlu, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkoi- razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prvp in druge vrste, namreč po '/„ kila in od I funta. Razpošilja bhigo na vse kraje. Cena primerna, postrežba dobra. Podpisana priporocata slavnemu ob- činstvu v Gorici in na dtjzeli svojo novo urejeno prodajalnico jesfvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pi- jače n. pr.: franeoski Cognac, pristiii kranjski brinjevcc, domaci tropinovec, (ini rum, razlicna viua. goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-JVIetodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba tocna in po zmernib cenah. Z odličnim spoštovanjom Kopač & Kiitin, trgovca v Seineniski ulici h. stv. 1. v laslui liiši, kjer jo „Trg. obrt. zadr." Tiskovive za prošnje v dosego brezobrestna posojila i vmogradnikom, ima v zalogi ,,Nji rodna tiskarna'\ Nova knjigoveznica, preskrbljena po najnovejših zalitevah in z najiiovej*imi pripravami i v Gorici, i v hiši „Goriško ljudske posojilniee" | lik ..Krojaski1 /.ailriiirc". j Priporoca se pree. duhovščini za pr«'Yoznvo misalov ; slavnim kiajnim šolskim svetom in uc-ileljslvu za prcv<*- zavo solsUih knji/ic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali na novo izde- lanje. za kar zagotavlja trpežni izdelek in toc-no postre/.bo po jako kulautuili cenali. llojakoin v mestu in okolici se pri- poroca udani Ivan Bednaiik, knjigovez. ' G. Likar, 1 Gorica, Semeniška ulicc. št. 10. Tryovina pisarniskih in sol. potrebščin. 1 Haznovrstno papirnato blago. 1 Knjige: molitvene, šolske in vpisne. i Tiskovino iz „Narodne tiskarne" po , enalii ceni. Pn>skfbuje tisk vizitnic, racuiiov, kuverte z uapisi. Sprejerna v vezanje knjige. Vse po najnizjih konkurenčnih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (-OHH A Via Giardino 8 priporoca pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i nogradow. Dostavlja na iloiu in ra/.pošilja po /.rl(»z- nii-i na vsi; kraje avslro-egorske inonarliijc v soiliU od r>li lilrov naprej. Na zaUtevo poiilja tuili u/.on.'c. Cene zmerne. Postreiba poštena. >. ^k. .». ^^. .^^. — ^&^^^&«&«&^&^^^^^«> Podpismii ti'guvci jestvill si Stojejo v čnsl, na/naiiili p. n. občinslvu, d;i so vsled ykiipnog;i ii;iročev;inja na dc- Ix'lo vscniii l)l;igu, kalciH) naročiijejo edino 1<1 pri slovcu- skih vclelržcih, kakur pri Ivrdki M Trudeii v Trsln i. t. d.. cene ^oxor! Štejem si v cast naznanjati slavnemu obcinslvu, da sem razširil trgo- vino [»obištva v ulici Vetturini, glavni vbod v Gosposki ulici. Unton Brešoalc V Gorici, Gosposka Ulica Št. 14, (bli/o lekanie (.lirunculi). V zalogi ima vsakovrstno pobistvo za vsaki stan. l'obistvo je po iiajmodernejših slogib,posebno spalne.jedilne in posetne sob«^ so po nemškem slogu. Pobištvo jeod prvib mi Jirskihmojstrov. Sprejema vsa naročila in izdt'lrje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času. — Bogata zaloga podob na plalno in sipo z različnimi okvirji. Belgijska brusena ogledala vsake velikosti. Kazlično pobištvo, kakor: toaletne mizice, različna ohešala, preproge za okna itd. Hazlicne sto- lice iz trsja in celulojda, posebno zajedilne sobe. Blazine iz strune, afriške tr^ve, z ži- in a in i in nlatnom na izbero ter razne tapeca- i-ij«. — U(!či, katerih ni v zalogi. jireskrbijo se po izberi cenikov točno, li-dno ter v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi te- denske ali mesečne. — Posilja so tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. 1. Hranilne vloge obrestuje po 4V2; 2. Posojila daje : a) na vknjižbo po ö'/aVo; b) na menice po 6%; c) na tekoči račun po pogodbi. l*rijat